Ste V. številka 8 vioatfevr) ^ --- "V Iifii I V Trsku« v Četrtek 13. iuniia ms i "Ti V Vfoi T -I riiinif i lil Ifttnifc K&lll. rsha|* vsak dan zjutraj, tudi aedeljah i* praznikih. — IfcedniSUV V'lfca sv. Frančiška Asifltef« H. !. oadst*. — Depfei naj h pnši^afr fcrednifitvu. — Nefriaklrara piana 3f nt sprejtraajo, rokopisi »e r.t vracajS w izdajatelj in odgovorni jadnik 9t«£aa Godina. — Lastnik HonsoreiJ lifla »Edinosti". — Tisk tiskarne ,?dlno6ti', vpisane zadrnf« s omejeni® pcreltvoat, ♦ Tfttu, ulfea sv. FranfiSfta Atlflkcga — Telefon uredništva m uprav« ft. H-57. — Naročnina znata: 2 celo Ido K 31*30, po! leta K 15». « (fttesece K 7 60. trn nedeljsko Izdajo za celo leto K 6^0, pol Tete K 3-Sft EDINOST Posamezne Številke po 8 vin., zast&d* 10 vio. Oglati s* računa?« oa mUi in obrtnikov •?!» . „ ___„________ pa w vut oglasi v tekstu lista do pet vrst K iO.—; vsa&a nida]|.ia vrsta K 2.—. Mali v flrokost! ene kolone. Cene: oglasi trgovcev In obrtnikov hm po osmrtnice, zahvale, poslanice, vabil«, oglasi denarnih zavodov m*t po SO oglasi po G vin. beseda, najmanj pa Ci) vin. Oglase aprejesu Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje M Izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ul.sv. FranČISka As. St. 20. Poštnohranilničnl ra*ui 841.05t. ZVEZNA AftMADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. ; DUNAJ. 12. (K«r.) Uradno se rafcglaša: ' Na fronti v gorovju In ob Plavi neprestani kra-rev»i botf. V odsek« Stilfskega sedla, zapadno Asiaga ia ea Monte Asolone se bili sovražni sunki odbiti. V Albaniji, v ozemlju pri Slnaprente, severo-/apadno Corce »e nadaljujejo boji z napadajočlaal Francozi. Načelnik lifiiifrafrega NEMŠKO. 5EKOL1N. 13. (Kor.) Veliki (lavni Man javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Koprehta: Topovski boji menjajoče se sile. Pe-. hotno ali srditi boji do noči. Zapadni breg Oise sever- j na komunike, izdan od mornariške sekcije c. in kr. ho iziiva Mafza je bil očiščen sovražnika, število j vojnega ministrstva, gl2soin katerega ni bila za-ieialkov so je zvišalo na preko 13.800. Izguba vi- deta njtj jrtjcra ladja skupine, niti kaka druga ^lo jugozapadno Noyona je prisilila sovražnika, da je izpraznil svoje postojanke ob gozdu Carlepon-t« n3 vzhodnem bregu Oise. Za umikajočim se sovražnikom smo udarili preko Carlepouta in Cais-iK-sa in dosegli med boji črto severno Bailly— l racy — Le Val — zapadno Nampcela. Trdovratno in ne iaeneč ^a nobene žrtve, je sovražnik na-tialjeval svoje brezuspešne napade severozapadno Chateau Thierrya. Ponovni navali so se krvavo razbili. . tu-■■ 1'rvi seneralui kvariirmcjsier i>1. Ludcndorft TURSKO. «■ : CARIGRAD. II. (KorJ Iz glavnega stena se izroča: Palestinska fronta: Po porazn, ki ga je doživel sovražnik včeraj v obaicem ozemlju, je h i! o danes na vsej ircr.ti le majhno bolno dek> --------V^ir^ SOVRAŽNA URADNA POROČILA, v^ ■ lialijansko poročilo. t J. junija. — Med Valarso in dolino Astlca in ob dolnji Piavi je poizkušalo sovražno topništvo rrsne nnpade, na katere smo krepko odgovarjali asti na f.iontc Cornu. V dolini Fren^elle in pri Cortclaz^u je sovražna pehota zaman poizkušala nove sunke. Vzhodno Capo Sile so pognale naše patrulje posadko prve sovražne črte v be? in pri vedle s seboj eno strojnico in več vojnega mate - :a?a. Sestreljenih je bilo pet sovražnih letal. Francosko poročilo. 10. junija pop. — Nemški sunek se je naualjeva vCerai zvečer in ponoči z enako srditostjo. Na lc em francoskem krilu so bili ponovni srdit: napadi izbiti z ognjem in protinapadi. Izgubljeni in zopet osvojeni Courcelles je ostal v naših rokah. Fran cozi so ujeli tekom raznih bojev nad 500 mož. V redini je poizkušal sovražnik z zastavitvijo novih il razširiti svoj uspeh; posrečilo se mu je, da je Joscgel ozemlje južno Cuvillya, gozd I?essons cn Matz in planoto Betle Engiise. Dalje vzhodno se ie nadaljeval boj za gozd pri Thoscourtu in Gi-courtu. Po soglasnih poročilih so imeli Nemci v »itki dosedaj velikanske izgube. Severno Reimsu Ti bil topovski boj precej živahen. Med Ourcquom it: Marno sme odbili več nemških napadov vzhod no Vinlya, zvišali število ujetnikov na 250 in uplenili 30 strojnic. 10. junija zvečer. — Tekom drugega dne ofenzive je zamogel sovražnik z mogočnimi in novimi izpadi svežih sil prodreti v smeri Estrecsa, St. t>euisa in Ribecourta. Naše čete so se žilavo in tj do vratno upirale sovražniku. Sovražnik je za-inogel s ponovnimi navali in s težkimi žrtvami zavzeti vasi Mery, Beiloj- in St. Maur. Planota freI!oy je bilo pozorišče junaških bojev. Južno Ressons sur Matza so se ustalili Nemci v Mar-t;ucglisu. Dalje vzhodno se je nadaljevala bitka pri južnih dohodih v Elincourt. Na našem desnem krilti se je posrečilo sovražniku, da je prodrl iz teozda Thlescourta. Na levem krilu med Courcellc-tom in Ribecourtom smo razbili sovražne napade iu obdržali lastne postojanke. Vzhodno Oise se je ponesrečil poizkus Nemcev, da bi zopet zavzeli Por t. Na angleški fronti razven obojestranskega jpovskega delovanja v raznih odsekih nič novega. Balkanska fronta. — Na obeh bregovih Vardarja /i vali no topovsko delovanje. Sovražniku, ki je obstreljeval naše zveze za ironto z dalekonosnimi ropovi, smo odgovarjali z uničujočim ognjem, ki e povzročil eksplozijo nekega sovražnega muni-vijskega skladišča. Močno topovsko in patruljno" delovanje na ironti srbske armade, kjer smo raz-:;ršili več sovražnih oddelkov. Tekom dneva smo sestrelili eno so\*ražno letalo. spremna ladja. BEROL1N. 11. (Kor.) V vojlovju krog Anglije so potopili naši podvodniki zopet 10.500 ton sovražne ladijske prostornine. PODLISTEK. Pustolovcev! zapiski« Rornan. Iz francoskega prevedel A. R. — Seveda. Vzel sem svoi velikanski dobiček, in bil ie zad-Lji čas. kajti takoj nato ie prišla črna. Ko sem ho-*el oditi, je oni stari gospod ponovno pristopil k rntni ia dejal: — Ce ste bil, velecenjeni gospod, zadovoljen z mojimi migljaji, me ne boste pozabil. Stisnil sem mu v roko ves drobiž in nato pohitel z onimi Štirimi velikimi bankovci iz igralnice. Bil sem ves omamljen, pijan, blazen. Skoraj ni-:.em moKel verjeti, da je resnična sreča, ki me je zadela, in da bi se prepričal, da me ne varajo sanje, sem stopil v menjalnico, kjer sem zamenjal j}«pir za zlato. Šele potem, ko sem začutil plemenito kovino med svojimi tresočimi se prsti, sem bil prepričan, da je res. Smatral sem se za bogativa, milijonarju. Mislil sem. da jc ta denar neiz-i NEMŠKA OFENZIVA PROTI COMP1EONU. ROTTERDAM, 11. (Kor.) - Daily Telegraph« poroča iz Francije: Bodisi kierikoii vzrok, tokrat Nemci niso ukrenili nobene odredbe, da bi prikrili svoj nov napad. Gibanja čet, močen promet prevozov po cestah, živahno delovanje artiljerije, posebno usmerjanje novili baterij in podobna znamenja so nam dokazovala že par dni, da namera vaio Nemci napad na frcmli Montdidier—Noyon. Nemci so bili sprejeti zato od mnogo močnejšega ognja, kakor pri nenadnem napadu pri St. Quen tiiiH in na višinah ob Aisnt. Ako zavzame general flutier progo pri Ressons sur Matzu, bo težko držati kot med Aisno in Oiso. »Daily Cronicle pravi: Poročila o zadnji bitki niso tako neugodna, 1'akor pravijo Nemci, toda tudi ne tako ugodna, kakor jih želimo mi. Vojaški strokovnjaki so mne nja, da ie usoda sprednjega klina vzhodno Oise edvisna od nemškega prodiranja ob progi v Com-piegne. General Maurice piše v *Daily Cronicle o:: Sedaj še ne moremo vedeti, ali je ta nemški sunek pričetek velikega manevra, da se prične zopet prodiranje proti Parizu, ali pa gre morda za resnejši sunek pioti vzhodu, da se prtveže več rezerv a!»irap.eev in pripravi pot za izvedbo bodočih načrtov. Nobenega vzroka ni, da ne bi bili zadovoljni z dosedanjimi boji. vendar pa si še ne moremo ustvariti sodbe, predno ne vemo. ali se bodo armade kraljeviča Rtiprehta, ki se nahajajo na angleški fronti, pridružile ofenzivi z vso silo, ali dobe morda ukaz. da odpošljejo čete za direktno prodiranje proti Parizu. DEMISIJA NOTRANJEGA MINISTRA OROFA TOGGENBURGA. DUNAJ, 12. (Kor.) Cesar je izdal na ministrskega predsednika dr. Seidlerja lastnoročno pismo, glasom katerega r.a predlog dr. Seidlerja dovoljuje notranjemu ministru grofu Toggenburgn, zaprošeni odpust iz urada. Predsednik policijskega ravnateljstva na Dunaju, vitez Gayer je imenovan za novega notranjega ministra, predsednik urada za ljudsko prehrano Paul pa za ministra. Cesar jc podelil odstopivšemu notranjemu ministru groia Toggenbtirgu veliki križ Leopcldovega reda. GROF BURI AN V BEROLINU. BEROLIN, 11. (Kor.) Zunanji minister grof Bu-rian je prispel v spremstvu legaciiskega svetnika grofa Colloreda dopoldne semkaj. Z ministrom jc prišel tudi veleposlanik princ Hohenlohe, ki se je mudil zadme dni na Dunaju. Na kolodvoru je bil sprejet minister od poslaniškega svetnika grofa Larrischa, kakor tudi od sina državnega, kance-larja.Titmojstra grofa Hertlinga. Popoldne so se pričela posvetovanja ministra z državnim kauce-larjeni in državnim tajnikom Knhlmannom, ki se bodo nadaljevala jutri. Zvečer ?e bil diner. BEROLIN,- 12. (Kor.) Avstro-ogrski minister grof Burian je danes nadaljeval včeraj zapričete konference z državnim kancclarjem grofom Hert-lingom. Danes zvečer se poda minister zopet na Dunaj. O konferencah, ki se bodo nadaljevale v kratkem, bo izdano uradno poročilo. vlada Še ne more zavzeti stališča napram imenovanju diplomatlčnega zastopnika sovjetske vlade na Dunaju. —----------- -ji VOJNA NAPOVED COSTARICE. * BEROLIN, 12. (Kor.) > Norddeutsche Allgemei-ne Zeitungs piše: Poročilo, da je republika Co-starica napovedala nemški državi vojno, se sedaj uradno potrjuje. Vojna napoved je bila izdana z vladnim odlokom z dne 23. mainika. črpen, in da mi je v slučaju potrebe ireba samo iti tjakaj v št. 113, da zopet dobim toliko kot sem dobil sedaj. Moja prva misel, In reči moram, misel, ki me je najbolj osrečevala, je bila, da morem takoj vrniti svoj dolg Jeanu Paulu. Toda bilo Je šele deset ura, a domenila sva se za enajsto uro. Predvsem sem potem najel prijazno stanovanje, za sto cekinov na leto in sem plačal en mesec naprej. Nato sem se dal odpeljati k - zlatemu klasu«. Vi, gospod baron, si pač ne morete predstavljati, kakšna beznica je to. — Motite se, dragi moj, — je odgovoril gospod de Maubert; — v Parizu ne najdete ničesar, česar bi ne bil skušal izpoznati. Sem pač radoveden; videti hočem vse in vse poznati. Poznam tudi imenovano gostilno; bil sem dvakrat v njej. — Torej mi je ni treba popisovati? . .. — Ne, nI treba. — V gostem oblaku tobakovega dima sem opa>-zil Jeana Paula, ki je z dvema tovarišema pil žga- j nje. — Kako si se nagizdalf - je vzkliknil, ko me u Zatreta. Dne S. junija. Sporočit sem vam že o sestanku zaupnikov iu odposlancev Starčevičeve stranke prava. Udeležba je bila velika. Došli so iz vse Banovine, odobrili dosedanje delovanje vodstva ter dali direktivo za bodoče delo te najmočneje opozicijonalne stranke v Hrvatski in Slavoniji, ki si je usvojila program brezpogojne neodvisnosti in ujedinjenja našega troimenega naroda. Sprejeto priobčenje se glasi: »V skladu z bitstvenimi temeljnimi načeli stranke prava od leta 186!. v katerih je postavljena zahteva hrvatskega naroda po svobodni, neodvisni in ujedinjeni narodni državi, kakor tudi v skladu z bistrenimi načeli adrese Starčeviceve stranke prava od 5. marca HH7., deklaracije Jugoslovanskega kluba v drž. zboru od 30. maja 1917. in izjave saborskega kluba Starečvičeve stranke prava v hrvatskem saboru od 5. junija istega leta, kakor tudi na podlagi zagrebške resolucije od 3. marca t. 1., sprejema sledeča načela#kot podlago za svoje nadaljnje delovanje: > x* I. • Narod Hrvatov, Srbov in Slovencev Je pod tremi imeni en in isti narod.. Dosledno temu mora biti — opiraje se na pravo narodne samodoloČJje — izvedba mednarodno zajamčena: 1.) Zahtevamo neodvisnost, ujedinjenje in svobodo v narodni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, v kateri bodo narodna svojstva troimenega edinstvenega naroda ohranjena in zasigurane državnopravne kontinuitete zgodovinsko političnih teritorijev. Opirajoč se posebno na zgodovinsko hrvatsko državno pravo, zahtevamo ohranitev kontinuitet hrvatske državnosti. 2.) Zahtevamo za državo Slovencev Hrvatov in Srbov ves teritorij, na katerem živi naš narod v nepretržni kontinuiteti, zajamčujoč kulturno samoupravo drngorodaib manjšin. K temu našemu teritoriju pripadajo neločljivo obali, pristanišča ia otoki severnega in vzhodnega Jadrana. 3.) Zahtevamo državo, urejeno na načelih popolne državljanske svobode in demokratske samouprave ter pravne in socijalne enakosti, to je: možnosti gospodarskega obstanka in popolnega prosvetnega in družabnega razvoja vseh državljanov, , - -Jp - v ■ - 91 « H- ' * ' Uvažujoč, da je naš narod malone izključno poljedelski narod, in da je Starčevičeva stranka prava po svoji ogromni \ečinl stranka seljakov-poljedelcev, naglasa svet Starčevičeve stranke prava, da bo ta stranka vse svoje sile posvečala organizaciji in napredku hrvatskega kmetstva fer da bo zahtevala, da tudi vsa gospodarsko-so-cijalna organizacija države bodi izvedena v skla-dn s tem temeljnim in načelnim stališčem stranke. III. Svet Starčevičeve stranke prava, zbran une 3. junija 1918., zastišavši poročilo o delovanju stranke, izreka enoglasno vodstvu in saborskemu klubu Starčevičeve stranke prava svoje odobrenje dosedanjega delovanja in popolno zaupanje za na-daHno delovanje v današnji smeri. iv. Svet Starčevičeve stranke prava, zbran dne 5. junija 191S., odobrava: 1.) delo vodstva Starčevičeve stranke prava za koncentracijo vseh neodvisnih in nekompromitiranih narodnih elementov, ter pooblašča osrednji odbor za nadaljnje delo v smislu priobčenja zagrebškega sestanka z dne 2. in 3. marca t. 1.; 2.) delo Starčevičeve stranke prava v smeri sporazuma in skupnega delovanja s češko-slovaškim narodom ter pooblašča osrednji odbor na nadaljnji delovanje v smeri začetega dela.« Mi se še povrnemo k temu priobčenju, a je že danes pozdravljamo najprisrčneje in želimo — čestitajoč Slarčevičevi stranki prava — najboljega uspeha na izvajanju prevzete naloge, ki gre za uresničenjem njihovega in našega idejala. Glas Slovenaca* Hrvata.i Srba® komentira ta sestanek med drugim tako-le: r.Ako se uvažuje, da stranka izhaja iz leta 1861, da je z mnogimi osebnostmi, tradicijami, umevanji in metodami :"e vezana na dobo druge polovice prošlega stoletja, da so jej te vezi, kar je razumljivo, drage ter da iih ne misli pretrgati, potem pomenjajo ta objavljena načela nedvomen napredek v ideologiji stranke. Naglašena je v prvi vrsti ideja narodnega edinstva; istotako tudi misel narodnega ujedinjenja in osvobojenja. Predsedništvo stranke Je do sedaj, preko leto dnij, v praksi zastopalo ta pro- gram in po njem urejevalo svojo politiko. Nu, to-lažljiva stv ar je, da je sestanek strankinih zaupnikov, torej ljudi iz naroda, odobril to politiko in da je samo ta načela proglasil za temeljne principe stranke. S tega gledišča ima cd tega strankinega sestanka dobiček naša narodna stvar. Z druge strani je tudi v novem programu ostala kon-tradicija, ki se je občutila fudi do sedaj: stranka se v isti čas s opira na pravico narodne samodc-Iočbe« in na ^zgodovinsko hrvatsko državno pravo?. tfo, to omenjamo le mimogrede, ker ne mislimo tn kritizirati programa, pa tudi zato, ker sodimo, da na praktičnem delu za uresničenje narodnega idejala — ujedinjenja in osvobojenja naroda — vsaj v sedanjem stanju borbe ne bo mnogo kolidiralo istočasno naglašanje teh dveh načel. S praktičnega gledišča je mno^o važneje to, da stranka, naglašujoč hrvatsko državno pravo, namerava delovati v glavnem samo v hrvatskem delu naroda, in v drugo, da hoče tudi nadaiie delovati-kot stranka. Kako mi mislimo o tem. je dovolj jasno že iz priobčenja zagrebškega sestanka dne 12. maja. No, o tem bo še govora. Da ne bo nesporazuma, naglašamo že danes: Ko aam je idejno obnovljena današnja Starčevičeva stranka po programu tako blizo, imamo vso verjetnost, da se tudi v metodah dela ne bomo mnogo razhajali, vsaj ne toliko, da bi bila ta razločim^ na potu narodni koncentraciji, t Mi, se svoie strani, se pak nadejamo, da bo Starčevičeva stranka prava z grupo okolo »Glasa«, ki se ima tudi skoro organizirati, delovala roka v roki ter da ne pride več do neugodnih polemik, kakršnje so se v zadnjih časih vršile na veselje koalicije in irankovskih plačencev. Spaja nas velika ideja, pak bi bilo žalostno, ako bi pozabili nanjo radi podrejenik vprašanj, za katere bo še mnogo Časa. da jih pretreserno in uredimo. je zagledal. — Saj si takšen, kot bi bil kak bojar ali pa da bi kupčeval s čudežnimi zdravili. Jean Paul je bil očividno nekoliko opit. Spomnil sem se, kar mi je dopoldne dejal glede svojega imena, in sem ga zato nagovoril z besedami: — Govoriti moram s teboj, Carillon. — Govori, dečko, — je odgovoril. — Toda govoriti moram s teboj na samem. — Gospoda sta moja prijatelja. — Nič ne de; kar ti moram povedati, velja samo tebi in zato tudi povem stvar samo tebi. — Torej skrivnosti; pa uaj bo. . Jean Paul je vstal ia prenesel svoj kozarec na drugo mizo. — Kar si storil sedal, ie zelo neumno, — je dejal. ko sem prišel k ulemu; — zakaj bi ^skrival pred prijatelji kal, če hočeš delati skupno "ž u j imi? — V tem se ravno motiš; i&četn delati niti 2 njimi niti s teboj. — Pojdi! — Prav res. — .Torej preklicujeŠ svojo besedo?. . (Dalje.) Rssr« gsdUfiiR® vesli. Poljski ukrepi. Parlamentarna komisija poljskega kluba je po dvodnevni seji v Krakoveni sklenila naslednje: 1. Parlamentarna komisija pooblašča predsedništvo poljskega kluba, da prične pogajanja s parlamentarnimi skupinami, ki bi tvorila učinkovita poroštva proti atentatu na nerazdelji-vost Galicije ter zagotavljala iz ruskega gospodstva osvobojenim deželam varstvo pred aneksijskimi nameni In izpolnitev vseh po poljskem klubu vladi stavljenih deželnih zahtev. Izid pogajanj se predloži v odobritev poljskemu klubu. 2. Z ozirom na to, da je vlada do pl. Seidlerja napram poljskemu vprašanju med drugim s tajno pogodbo, tićoco se razdelitve Galicije, zavzela naravnost sovražno stališče, dalje, da od začetka svojega delovanja, kljub temu da je j;oljski klub trikrat omogočil sprejem proračuna v državnem zboru, vkljub kategoričnim obljubam ni izpolnila niti iz dolžnosti države napram državljanom izvirajočih zahtev poljskega kluba, da je na kričeč način omajala podlago za ohranitev miru med narodnostmi tekom vojne, da ie v veliki meri izpodkopala parlamentarno življenje in omrtvila državno zavest, se 9. in 10. t. m. v Krakovcm zborujoča paihirnentar-na komisija v interesu JrŽave izreka za odstranitev vlade dr. vit. Seidlerja. 3. Parlamentarna komisija zahteva brezpogojno brzo sklicanje državnega zbora in protestira vnaprej proti vsej pože-Ijivosti po vladanju brez parlamentarne kontrole. 4. Cas in kraj prihodnje klubove seje se prepušča v odločitev predsedništvu s pripombo, da se na dnevni red prvega splošnega klubovega zborovanja postavi volitev načelnika. Ti i-klepi so se sklenili soglasno. — Sklepi parlamentarne komisije poljskega kluba so povzročili v nemških iu viad-nih krogih velikansko razočaranje, ker se je z neko gotovostjo pričakovalo, da Poljaki stopijo na stran vlade. Vlada torej ne more upali na veoitio v parlamentu, in po znanem Scidlerjevem fzraku torej ni več pričakovati poletnega parlamentarnega zasedanja. Parlament se ne skliče, iti ker nikakor ni upati, da se do 30. t. m. položaj razjasni, je treba o4d tega Une dalje računati zopet z r.cx lex--stanjem. Nemci izjavljajo, da bodo z vsemi močmi podpirali neparlamentarno vlado dr. Seidlerja, ker hočejo na vsak način preprečiti obnovitev * slovanskega kurza*. Češka akcija v inozemstvu. Dunajska ; Zciw javlja, da je tajnik češkega novinskega urada na Angleškem. Vladimir Nosek, priobčil v rAVorldu* in »Nationuc dva članka o novi uredbi Avstrije. Ciij Nemcev da je, ua ustanove pangermansko centralno Evropo, ki bi vladala nad milijoni Romanov in Slovanov. Slovani pa streme po novi mednarodni uredbi na načelu pravičnosti in samoodločbe. Tako delujejo pod vodstvom Kramara, ki je bil popred najuinerjeneji in naioportunistič-neji med Čehi. Slovenci, Hrvati in Srbi ^e zavedajo danes, da tvorijo edinstscni jugoslovanski narod in zahtevajo samostojno državo. Tudi opozicija Poljakov postaja vedno močneja. Realizacija narodnega edinstva Poljakov, Ceho-Slovakov, Romunov, Jugoslovanov in Italijanov da bi potisnila Avstrijo in Ogrsko v njiju prvotne plemenske meje. Tesua zveza med zedinjeno Poljsko in Češko bi povrnila gospodarski in politično močan protinemški blok. Romunska bi štela skupno z Jugoslavijo okolo 25 milijonov prebivalcev. Vse to da bi preprečilo pangermansko centralno Evropo. Drugačna rešitev ni možna po mnenju g. Nosega. V drugem pismu izvaja, da Cehi nagla-šajo vedno pravičen mir. Zahtevajo garancijo, da bodo Slovani sami odločali o svoji usodi iti da se jih ne bo izrabljalo v jiangermar.ske imperijali-stične namene. Zgolj federalistična rešitev avstrijskega problema da ne bi nudila take garancije. — Edina prava garancija za trajen mir da jc v popolni svobodi in zvezi Poljske, Češke Romunske. Jugoslavije in Italiie. — Tako piše Nosek. Ali ne smemo pozabiti, da piše na Angleškem — daleč proč od domovine, po dolgi odsotnosti, brez kontakta z dogodki v domovini. Tako mu mora nedostajati pravega merila za realnosti. Najbolji dokaz za to je, da zanj ne obstoji navskrižje med italijauskimi in jugoslovanskimi teritorijalnim« aspiracijami, in da Malorusov, ali — kakor jih imenujejo sedaj — Ukrajincev niti ne omenja, da gre mimo dejstva, da imajo pri urejanju poljskega vprašanja tudi ti važno besedo. Ia avstrijski Malorusi so tudi Slovani, tudi bratje, ki tudi stav-Ijajo svoje zahteve na principu samodoločbe. To i« v c. lik kompleks vprašanj, ki mu razrešitev tti iako cr:os*avna, kakor si to dom!?!' • Nosek. Pnpir k potrpežljiv in na njem se ;> :.csta\-jjati najpcijubneji račun!. Ko pa 5- ^ lotiti praktičnega rarrešavanja, se prcdrrr.v* /' -y.it-nosti, ki niso bile pritegnen? v račune. Frankovci zopet odleteli. — Cenzura v !lr\at-skl. — Zgražanje radi človeškega čutsivuvaaj.i. T/ Zagreba: Te dri se Jc mudil v Zagrebu eden stebrov Stadlerjeve tuiinfke politike, dr. Pilar. Imel je cIoL'0 konference s frankovci in je potem odpotoval na Dunaj, t!a informira l un gori >o položaju«. Kakor sem vam že sporočil na podlagr vev.i z Dunaja ?n Budimpešte o reševanju iti?~s!ovar.-skegi vprašanja v 'veliko-hrvats!iem ^misluc, so frankovci 2 videli, kako vihar odnaša koalicijo, a sc^e — ua krmilit. Pe!a!i so /. vso silo, toda dobili so zepet enkrat - !-r.:o. Temu Je tudf pripisati njihovo jadikovanje in izjavo njihovega orcv.-na, podpisano po dru. Iforvatu ii» dru. Prebegu, češ, da »odklanjajo J sebe vsako odsovo: tof t za posledice »takega nepravičnega ndločcvanja o nas in hrez nase! To jc res višek vc^a: D ur..i in Pcšta odločata, a ne vprašujeta za . vet swji!i — slug. Nehvaležnost: tvoje i:ns je avstrijsko i:i ogrsko ministrstvo. Odurni so veJiio ti i;rob :r. 1 Hrvatske in junaki v po/i';an;u, razbijanju in ve-šanjn; najbolj odurni pa tedai, kadar protestirajo proti kri vi čr. osti, ki se defa v Pešti in na Dunaju našemu narodu. — V Hrvatski je cenzura giava kakor malokje. V Zagrebu pleni, k.ir Jita v. v vseh pokrajinskih novinah. ali pa z:;sezajo v enem listu, kar ie v druccm pasiralo. Najintcr santneji so slučaji s priobčeujem Starecvienv stranke. Ti? so zaplenili pasus, e!a stranka deluje v skladu z bitnimi nrfčelt deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. majax, ne pa pasus, da bo stranka delovala sporaz;j;niio s brati Cchi.i Na dalje je zaplenjen v poročilu n poteku * knp?.;iny govor enega voditeljev samo l' razloga, ker le govornik — Dalmatrnec! Tudi v seznamu imen izvoljenega osrednjega odbora je zaplenjen < — njegovo ime! Iz tesa je razvidno, kaki beieli prišli iz Pešie: na politiko v Banovini ne sme: » vplivali ^tuji elementi t. (Glasom izjave bivše .a bana Rakodczaja v lirv. saboru so Dalmatine! tujci v Hrvatski!). Take odredbe so koaliciji dobrodošle, četudi se pere privatno, da se ne identificira z. Rakodczajevim stališčem. — Nekateri dunajski in peštanski listi se zgražajo radi znanv interpelacije poslanca Hrvoja radi postopanja s Srbi v kraljevini. Ti ljudje ne morejo drugače, nego ua se zgražajo ua boli, ki jo čuti brat za brata. Temu besnilu bi se čudili !e tedai. Če ne bi vedeli, da so ta gospoda ixg\:biii vsako človeško Čutstvovanje. — Jugoslovan. Kočljivo vprašanje. V i-Hrvatskl državi« čil ima: Nemčija je objavila Rusiji, da sta livonski in estonski, državni svet s pravico samooiliočbo sklenila, da se Livonska in Estonska odccnitc c.d Rusije. Mi se radujemo na tem. da Nemčija priznava narodom pravico samoodločbe, to jc, pravico, da se odcepijo od gospodujoče države i:> ustvarijo lastne suverene države. AH, kaj stori Nemčija jutri, ako Poznanj sklene priključenje k Poljski. Schleswig k Danski. Alzacija in Lotarin-gija k Francozi.!? Res radovedni smo!- — KoJii-vo vprašanje zares. Kifjti princip jc princip — pa naj- bo že na Vshodu ali Zapadu države. AsroviiitUsk« stvari« RIBE. Do včeraj so se oddale ribe na 23J6o izkaznic, veljavnih za 75.637 odmerkov. Danes osta.u na \rsti odrezek I. do št. 45.000. Prodala kuriva. Oglje. 50 kg na rdeče izkaznice. Sv. Vid: št. 501—750 (ob. 24) T3. 6. ul. M nt-tort 5. št. 751—1760 (ob. 24) 13. 6. ul. Lazz. ve:-chio 17, 34 vin. za kg. — Staro mesto: St. i20j -1700 (ob. IS) 13. 6. nI. Mirti 4, št. 1701—1R00 (ob. 15) 13. 6. ul. Mura 12, 1S01 20tH) (ob. 18) 1?. 0 ul. Capltelli 14, št. 2001—23C0 (cb. IS) 13. r.. ul. Cavazzsni 3, S4 vin. za kg. — Novo mesto: štev. 501—1000 (ob. 15) 13. G. ul. S. Franc esc 1001 — 1300 (ob. 15) 13. 6. ul. Valdirivo 7, Štev. 1301—2070 (ob. 15) 13. 6. ul. Squero nu n «. M vin. za kg. — Stara mitnica: Št. .1301— 36f'i ( 17) 13. 6. ul. Risorta 17, št. 3601—4000 (ob. 17) 1 V 6. ul. Poscolo 19, št. 4001—4500 (cb. 17) 13. 6. A. Caccia 17, št. 4501—5000 M> 17) 13. G. ul. M.i-don niti a 30. št. 5fM>I—5351 (ob. 17) 13. 6. ul. P:.-duina j^, M. 1-500 (ob. 18) 13 6. ul. Paduina is, 84 vin. za kg, — Nova mitnica: st. 2431—3000 'ob. 16) 13. 6. ul. Scusa 12. št. 3001—3137 (ob. IG) 13. 6. ul. Torto 14. št. 1—500 (0b. 17) 13. 6. ul. Acque 20, št. 501—1000 (ob. 17) ul. Scussa 1. 84 viti. kg. — Rocol: št. 81—250 (ob. 10) 13. C. ul. Sotte-iontaue 92. št. 251—350 (ob. 10) 13. u«. Scite fontane IG, št. 351—405 (ob. 10) 13. G. ul. P:is. Rev. !-leta; 98.G vin. za kc. Premog (lossile). 20 kg 11a modre izkaznice. Sv. Vid: St. 1—880 (ob. 35) 13. 6. -al. Lazz. vec-Uiio 17, 1*46 za 10 kg. — Novo mesto: 071—7?-G (ob. 38) 13. 6. ul. S. Francesco 2. 1*46 za 10 kg. — Novo mesto: št. 1—670 (cb. 37) 13. G. nI. S. Francesco 2. 1*46 za 10 kjr. — Stara mitnica: yt. 501—800 (ob. 43) 13. 6. ul. A. Caccia 17, št. 801 — 1000 (ob. 43) 13 G. ul. Madonnina 39. — Nova mitnica: št. 1—700 (ob. 47) 13. 6 .nI. Acnuc 20, štev. 701—787 (ob. 47) 13. G. ul. Scussa 12, 1*46 za 10 kg. — Sv. Jakob: St. 1—500 (cb. 46) 13. 6. ul. Ma-donnina 24. št. 501—700 (ob. 46) 13. 6. ul. Gurdia 0, št. 701—900 (ob. 46) 13. 6. ul. Gttardia 42, Štev. 901 — 1145 (ob. -16) 13. 6. ul. Dosco 26, 1'66 za 10 kg — k jarbola zg.: 101—200 (ob. 39) 13. 6. ul. Cancelleri 116. St. 201—^00 (ob. 39J 13. 6. ul. Ponziauo 5, 166 za 10 kg. — Škcdonj: št. 1—200 (ob. 23) 13. 6. Skedenj 5IS 1*06 za 10 kg. — Sv. M. M. Z*, št. 301—43* (ob. 29) 13. 6. ul. Concor-dia 17, 1*66 za 10 kg. — Greta: št 101—180 (obr. 19) 13 G. GtcU 127, 1*66 za 10 ktf. — Rocol: št. 200—410 (oi. 41) 13. 6. uk Settefoncanc 16, 1*46 za 10 kg. .... ♦ • * . Kurivo za industrije. Od danes naprej dobe lastniki rdečih izkaznic I., II., III. in IV. razredi«, v kolikor še r.Iso pre- OUđll IU »cillNOST" štev. 15S V Trstu, dne 13. Jnnlja 1918. smijeni s kurivom, premoga, koksa in ogfia do k€ so se z laškim in tuđi slovenskim pfftjem za-20. t. nT. pri svojih dobaviteljih. " * J ' '' ^ J Izkaznice za petrolej. V svrho prevzetja novih izkaznic zn petroiej naj se voditelji domačih gospodarstev mestnega okraja iBarriera vecchia« in sicer sledečih ulic: ul. Galileo, ul. LuigI Ricci, ul. del Pilone, ul. Ma-kart. ul. Pindemontc (soda Števila), ul. Giulla, ul. Ireneo della Croce, ul. Kandler, ul. Scussa, nL Cu-nicoli, ul. Acquedotto, ul. BonDino, ul. Zovenzoni, ul. Rapicio, zglase dne 14., 15. in 17. junija od 8 do 2 pop. pri uradu za premog. Prinesti je treba s seboj izkaznico za živila in premog in navesti tudi eventualno članstvo pri uradniškem konsum-nem društvu. VOStt Naravnost nerazumljivo nam ie, kar se vse govori že cel teden sem o nekakih domnevnih ukrepih in odlokih naših pristojnih tržaških oblasti glede gostovanja opere kr. hrv. zagrebškega deželnega gledališča v tukajšnjem Rossettijevem gledališču. Najprej se je raznesla vest, da ie oblast prepovedala uprizoritev Smetanove »Prodane neveste« in Zajčcvega * Nikole Subića-Zrinjskega«. Čudom smo se čudili, da bi bilo mogoče kaj takega, in sicer celo pri nas v Trstu, kjer smo ve-dr.o pripi.-.ovali oblastim kolikortoliko razsodnosti celo v najtežavnejših časih. In zakaj neki naj bi se ne smela peti »Prodana nevesta«? Prepričani smo, da je znano našim oblastim, da je ^Prodana nevesta« zmagovito obšla ves kulturni svet, da se jc pela na ^Scali- v Milanu, da se je pela v V ar izu, Londonu, Petrogradu in New Yorku. kar l\ ji morda v današnjih časih sicer res moglo škodovati v očeh kakega zagrizenega graškega vele-ncmca, ne pa v očeh pametnega človeka, za kakršne smatramo gospodo pri naših tržaških oblastih; prav tako pa bo tudi znano našim oblastim, oi se jc ^Prodana nevesta«, ne da bi se bil črtal t;:ui le en sani takt ali ena besedica besedila, pela z velikanskim uspehom v — Berolinu In da je Stalno na repertoarju dunajske — dvorne opere. V Trstu pozna opero pač slovansko občinstvo, ker se je že pela v našem Narodnem domu. a očim pa je italijansko občinstvo ne pozna. ker se je, kolikor se spominjamo, igrala edino ie ouveriura ob neki priliki, Če se ne motimo, v Verdijevem gledališču — glasba je, pravimo Liko čarobno lepa, da si je osvojila ves svet, in ta lepota menda vendar ne more biti po-vod za — prepoved? In besedilo? Nedolžna vaška dogodbi-ca brez najmanjšega političnega, da, celo brez vsakega narodnostnega obeležja! Edino da se vrši nekje na Češkem. A to menda ne more biti lak velikanski greh, da bi se opera ne smela uprizoriti? Ubogi vaški norček Vašek, ki se nazadnje celo izpreineni v medveda, menda tudi ne bo kriv prepovedi, ako ne bi se morda uašel kak veleum, ki bi hotel tega xmedveda« smatrati za simbol tistih »medvedov«, ki sc jih — po nemški rečenici — dandanes toliko »navezuje«. Ali pa bi nam ne ravno preobilno z želodčnimi nasladami preskrbljenim Tržačanom morda vzbujalo prevelik tek. Če bi slišali Kecala, naštevajočega vso c::o dolgo vrsto ljubeznivih domačih živalic, ka-$.re so nam dandanes znane le še Iz prirodoslovnih knjig? Da, kakor obračamo stvar, se nam zdi vedno bolj smešna, tako zelo, da bi je ne pričakovali niti od najzakrknjenejšega predpotopnega birokrata. In potem »Zrinjskl«! Tudi o tej operi se je govorilo najprej, da 1e prepovedana. Tn zopet smo se povpraševali, zakaj neki? Neštetokrat se je pela v Zagrebu in drugod in nikdar in nikoli nismo čuli o kaki prepovedi. Pela se je tudi že v Trstu, in zgodila se ni nobena nesreča. Cc se glasba naslanja na Italijansko šolo, če je bil Zajcu vzor veliki Verdi, menda to vendar ne bi mogel biti povod prepovedi, saj vendar nikomur ne prihaja na misel, da bi prepovedoval Verdija samega, ki ga čujemo danzadnem v Trstu. Tn besedilo? Po drami nemškega pesnika Korner ja! Le-ta men-da vendar ni nevaren! Toda stvar se ie že nekoliko razjasnila, kajti »Zrinjski« se uprizori jutri. Ali ostalo pa ie vendarle še nekaj: Zrlnjski in njegova hrabra četa da ne bodo smeli nastopiti s — hrvatsko zastavo? S kako zastavo pa naj z Boga milega nastopijo? Ali je Nikola Šubič Zrinjski leta 1566. kot ban kraljevine Hrvatske, braneč dom in rod ljutega nekrščenega sovraga, žrtvujoč se za .svojo domovino morda dvigal nad Sigetom — kitajsko ali zulukafrsko zastavo? Ne bodite vendar smešni, tako neusmiljeno smešni! In ali ni hrvatska trobojnica zakonito priznana v naši monarhiji, ali ni ta zastava tista, pod katero so šle najhrab-rejše čete naše monarhije v boj proti sovražnikom monarhije? Kraljevo hrvatsko zastavo naj bi prepovedovale naše c. kr. oblasti? Ne! Pač si lahko predstavljamo prepcrelega birokrata brez glave, a Zrinjskega ne brez hrvatske zastave; brez nje ga ni! — Sicer pn upamo, da se nam nc bo več treba čuditi! Doktadc k pokojnini invalidov. Z naredbo c. kr. ministrstva za deželno brambo od 24. marca 1918. 1. d. z. št. 120 so se dovoille doklade k pokojnini Invalidov in njih zapuičencev, če so potrebni. Podelitev sledi navadno le vsled prošnje, ki jo ie sestaviti na določeni tiskovini. Deželna komisija za oskrbo iz vojne vračajočih se bojevnikov prevzema sestavljanje takih prošenj za invalide in poživlja radi tega vse potrebne, pokojnino vživa-joče invalide, naj se po začetni črki, svojega priimka predstavijo v spodaj navedenih dnevih med 4. in 7. uro popoldne v uradih komisije, ulica Val-dirivo 40, pritličje, vzemši seboj pokojninski plačilni nalog in plačilno polo državne vzdrževalne podpore, ki 30 družina eventuclno prejema. A B > pondcijek 17. junija, C C D v torek 18. junija, I: V v sredo 19. junija , G H I v Četrtek 20. junija, j K v petek 21. junija, L M v soboto 22. junija, N O v ponedeljek 24. junija, POR v torek 25. junija, S S T v sredo 26. junija. U V W v četrtek 27. junija, X Y Z 2 v peiek 28. junija. Invalidi brez pokojninskega plačilnega naloga se ne bodo jemali v vpoštev. S potovanja. Prejeli smo: Kakor tisoči drugih, tako moram tudi jaz vsako toliko iskati pomoči praznim želodcem. Ker pa v Trstu ni »zdravil«, ali pa so predraga za moja skromna sredstva, ie treba iti ven v kraje, kjer so ljudje bolj srečni! Sedel sem v vlak in fcajd na Štajersko. Da hitreje opravim in da bi se udobnejše vozil, sem se odločil za brzovlak. Žal pa, da sem se opekel! Danes nI brzovlak prav nič udobnejši od ostalih vlakov, ker se sedaj prav nič ne gleda na krone in se vse one mase ljudi, ki se pehajo za nabavo živeža, bavale vse do Liubljane. Tu se gospoda preseli na druge proge, a vlak se napolni z novimi iskalci želodčnih zdravil. Izprevodnik je izjavil, da ne zna slovenski in je vsiljeval svojo švabščino! Potnikov je bilo vso progo do Pragarskega najmanj 90%. slovenske narodnosti. Nekaj Italijanov in le par Nemcev. Prvikrat sem si ogledal, mimogrede, lepo našo Štajersko. Na Pragarskem sem opazoval nemške napise in tudi Rossegerjevo šolo imajo tam. Vprašal sem kmeta ali so tam Nemci. Odgovoril je, da domačina ni nobenega Nemca. Oni, ki so, so le uslužbenci železnic ali pa slovenske propalice nemškutarji. Divi! sem se krasnim poljem in sploh lepoti tamošnjih krajev. Opazi! sem na kamenu ob cesti samo nemške napise za orijentacijo tujcev. V Framu sem vprašal, čemu imajo te napise v tujem jeziku. Povedal sem. da smo mi Primorci že davno odpravili slične spake. Med potom sem slišal, kako Je neka kmetica nagovorila sosedo s »Frova«! Vprašal sem ju, ali ste Nemki? Odgovorili ste, da ste Slovenki, a da je tam taka navada! Rekel sem, da je slovenska gospa mnogo lepša, kot pa nemška »Frova«, in ženi ste mi to potrdili. V gostilni sem opazil samonemški policijski red. Vprašal sem krčmarja, ali je tamošnje ljudstvo nemško. Rekel ie, da je ljudstvo slovensko in da nemškega niti nc zna. Na mojo opazko, češ, da bi morali to odpraviti, mi je rekel, da imajo povsod take policijske rede! Žalostno. Daleč za nami ste še bratje Štajerci! Pri nas bi ljudstvo samo odpravilo slične stvari. Zgenite se in proč z vsiljeno nemščino! Fram je krasen kraj. Tudi razvaline nekdanjega gradu še stoje. Zupan je vrl slovenski mož Koren. Slovenski župani! Združite sc in očistite lepo našo zemljo vsiljene nemščine in odpravite tudi razne »frovec! Bil sem tudi v Morju, ki pa ni slano a mesto vode ima krasne holme, njive, vinograde in gozde. Nazaj grede sem v brzovlaku trpel, ker ie bil naval potnikov naravnost grozen. Kaj sem doživel na potu v Trst, opišem posebej. — Berač. Dr. Susteršič demeittira. Kranjski deželni glavar dr. Ivan Susteršič izjavlja v graški »Tages-posti« z ozirom na vesti nemških listov, da se umakne iz političnega življenja in preseli v Švico, katere so posneli tudi slovenski listi da so ta poročila popolnoma neutemeljena. Vztrajati hoče še vnaprej na svojem mestu in zanikuje zlasti trditev, da si je že nakupil v Švici potrebna posestva. Važen shod v Nabrežini. Na željo občinstva vabim na sestanek, ki se bo vršil v petek dne 14. t. m. ob 614 uri popoldne v prostorih g. Silvestra Caharije v Nabrežini h. št. 6. Dnevni red: 1-) Obnovitev Nabrežine in drugih okupiranih krajev. 2.) Prehrana ljudstva. 3.) Razgovor in protest proti nastavljanju v javnih uradih v Nabrežini ljudi?, ki ne poznajo našega jezika. 4.) Eventuvelni predlogi. — Tega sestanka se udeleži tudi gospod državni poslanec dr. Otokar Rybar. — Za upravni odbor občine Nabrežina: Ivan Caharija, predsed. Neverjetnosti. Ali ni to neverjetnost, da je kje dežela v moderni državi, kjer je učiteljev, ki v sedanjih časih in ob sedanjih razmerah dobivajo K 48*30 mesečne plače?! In vendar imamo tako deželo v naši Avstriji. Dalmacija je. Tako nam sporoča D. F. lvanišević v »Narodnem listu«. V Dalmaciji imajo deželni zakon, po katerem dobivajo neoženjeni učitelji, če so pozvani v vojsko, le 40 odstotkov od plače, to je: 4S'30 K. In to tudi potem, ko so ga reklamirali za šolo in je torej faktično prenehal biti vojak. Pravijo pa, da je le na dopustu. Deželni šolski svet se drži mrtve črke zakona. Učitelj poučuje v šoli, živi doma, ne dobiva več nikakih vojaških pristojbin, pa ie vendar še vojak in mu gre zato le K 48'30 mesečno! — Sklicujejo se na rodoljbje in požrtvovalnost uči-teljstva. Ob takih žalostnih prilikah!! O. lvanišević pravi, da ga to spominja na grozno sliko v Dantejevem *Peklu« o knezu Ugolinu, ki je bil v ječi in tam izstradal ter vzdihnil: *Fiu chc il do-lor potč il digiuno!« Glad je močneji nego domovinska ljubav! V takih slučajih treba pač izstopiti iz paragrafiranega sveta ter se povzdigniti na više etično, moralno in človekoljubno stališče, izogniti se ozkosrčnih interpretacij zakona. Stari grški modrijani so ob takih prilikah apelirali na usmiljenje, na nepisane >zakone, ki so vpisani v kriterije zdravega uma in plemenite čute človeškega srca! Ko je plamen požara zajel hišo, iznašajo iz nje, kar je dragocenega, da rešijo. V sedanjem svetovnem plamenu je življenje učitelja tak dragocen predmet. Kakor vojaška uprava skrbi za municijo svojih čet, državna oblast za svoje uradnike in nameščence, tako le dežela dolžna skrbeti za svoje učitelje. Življenje je največa človeška glavnica, a ljudska šola in prosveta narodna imovina, za katere ohranitev je vsaka žrtev opravičena. — Navedli smo te zlate besede g. Ivani-ševiča — in lvanišević je duhovnik — ker se v njih izraža porazna obsodba Susteršičevega režima na Kranjskem, njegovega divjanja proti nči-teljstvu zgolj Iz političnega maščevanja. Le radi svoje politične — recimo tako, da bo lepše — karijere je ubijal največo narodno unemo: šolo in prosveto! Hrvatsko gledališče v Trstu. Večeras u 8 sati druga predstava Donizzettijeve opere »Lucia di Lammermoor*, koja je kod prve izvedbe polučila ogroman uspjeh. Naslovnu partiju pjeva obljubljena umjetnica Ada Sari, dok ostale glavne partije pjevaju g. Rijavec, ljubimac tršćanske publike, te gg. Primožič i Pisarević. Sutra u petak prva predstava Zajčcve opere »Nikola SubIĆ Zrinjski« sa g. VuŠkovićem u naslovnoj ulozi. Volno posojilo In hranilna knjižica. Brezštevilno je še ljudi, ki rajši vsak vinar, ki ga morejo prihraniti, nesejo v banko ali hranilnico Hi ga nalože tamkaj na hranilno knjižico po 3M ali A%%. Odtod prihaja, da hranilne vloge pri vseh teh zavodih izkazujejo izredno naraščanje. Ti ljudje, ki iz stare navade, iz neke, mimogrede rečeno, domišljene udobnosti in nem?rnosti napram lastnim imovinskim koristim dajejo prednost hranilni knjižici pred vojnim posojilom, delajo zelo napačno. Ne samo s tem, da se odtegujejo svoji dolžnosti, da bi sledili klicu države in prispevali k nje finančni okrepitvi, zboljšanju našega denarstva in vseh naših življenjskih pogojev, temveč tudi s tem, da ne znajo varovati svojih lastnih gmotnih koristi. Ne znajo upoštevati, da jim vojno posodo po cent 92 K, za kolikor si morejo nabaviti 100 K nominala, nese na leto 2K K več, kot pa hraoil-nična složna knjižica. Koliko pomenja teh 2H K obrestnih dohodkov na leto, za teh izdanih 92 K, če sc zna štediti dalje, kafe enostaven račun. Ce kdo teh 2K K, kolikor mu vojno posojilo donaSa več obresti kot pa na hranilno knjižico vložena gotovina, nalaga leto za letom ▼ hranilnico, bo likor mu 100 K nominal avojnega posojila, za katero je v gotovini plačal samo 92 K, nosi na leto več obresti, kot pa 100 K. naloženih v hranilnici. Ce gre za 100 K, potem je seveda 750 K, Ce za 10.000 K, potem je 7500 K, ki jih pridobi tisti, ki daje vojnemu posojilu prednost pred hranilno knjižico. To je gotovo zelo dobičkanosno, žvenketajo-če priznanje, ki se nudi podpisovalcu vojnega posojila za njegovo v težkih časih izkazano zvestobo državi In njeno finančno previdnost in izvež-banost. To je nagrada, kateri naj bi se ne odrekal nihče in ki naj bi napotila vsakogar, da pri izbiri med vojnim posojilom in hranilno knjižico da prednost vojnemu posojilu. Iz Maribora. Za slovensko šolo v Mariboru je nakazal načelnik jugoslovanskega kluba, g. dr. Anton Korošec znesek K 3.301, ki somu ga izročili na slavju v Trstu dne 30. majnika in sicer: Trst in okolica na slavju pri Sv. Ivanu K 2000, g. Lavrenčič, bančni uradnik v Trstu, K 1.100, kontoveljske in proseške Jugoslovanke K 100, gca. VonČinova v Barkovljah K 101. S posebno radostjo se zahvaljujemo primorskim Slovencem za ta velikodušni dar, s- katerim so pokazali, da ukljub lastnemu težavnemu položaju upoštevaje pomen naše severne točke. — Šolski odsek v Mariboru. Odbor za pomoč stradajočim otrokom se obrača ponovno do vseh slovenskih in hrvatskih tržaških rodbin s prošnjo, naj bi pomagale našim otrokom bodisi z denarnimi prispevki, bodisi z oblačili, perilom in obuvalom. Darove sprejema ga. dr. Ry-bareva (ul. Valdirivo 11. lil.) in pa dekliška CM šola na Acquedottu. Član! gostilne »Narodne Delavske Organizacije« se vabijo na pogovor, ki se bo vršil v petek, 14. t. m., ob 8 zvečer v Kosičcvi gostilni v ul. Oeppa. Nujno jc potrebno, da se pogovora udeleže tudi vsi člani odbora. Otroški vrtec v Vrdeici priredi v nedeljo, 16. t. m., otroško veselico v svrlio pokritja stroškov vrtca. Ker je vrtec zelo potreben, se nadejamo obilne udeležbe. Pevski zbor Glasbene Matice v Trstu. Danes zvečer, točno ob 7 se bo vršila pevska vaja mešanega zbora. Ob tej priliki se pomenimo tudi o izletu pevskega zbora ki sc bo vršil v nedeljo, dne 16. t. m. popoldne. Prosim vse člane zbora, da pridejo točno ob 7 zvečer ,da ugotovimo število izletnikov in vse drugo, kar je potrebno. Končali fjomo tako, da bo poset opere ob 8 vsakemu lahko mogoč. Torej še enkrat' prosim, da pridete vsi in točno ob 7 zvečer. Pevovodja. Centralna posojilnica v Gorici. Prejeli smo: Dokler nam radi pomanjkanja prostorov in iz drugih ozirov ni možno preseliti se v Gorico, naznanjamo, da na naše hranilne knjižice Izplačuje »podružnica ljubljanske kreditne banke v Gorici« v Trgovskem domu. zahtevana delna izplačila vlog in tudi realizacijo zadevnih hranilnih knjižic »Centralne posojilnice« v Gorici. Ista podružnica sprejema tudi hranilne vloge na naš račun. Obrestna mera posojilom na vknjižbo je določena, pričenši z dnem 1. julija letos, po 5^%, posojilom na menice pa na — ^Centralna posojilnica v Gorici« t. č. v Ljubljani, Pražakova ulica 3/H.« Krhlikovo lubje. Mestni magistrat sporoča, da je poljedelsko ministrstvo ponovno izdalo odlok, s katerim nujno priporoča lastnikom gozdov in gozdarskim upravam, da naj kolikor le mogoče goje krhliko in nabirajo krhlikovo lubje, ki rabi za nadomestilo raznim zdravilom, ki se ne morejo več dobavljati iz inozemstva. Zveza avstrijskih drogi-stov (Dunaj HI., Heumarkt 12) plačuje posušeno krhlikovo lubje po 3 K kilogram. Podelitev miloščin. Iz ustanove kontreadmirala barona WQlierstoria-Urbira sc podelite dve miloščini po 140 K. Pravico do teh miloščin imajo ubožni mornarji, ki so oboleli tekom aktivne službe in so bili odpuščeni brez pravice do pokojnine. Pravilno opremljene prošnje (ubožno izpričevalo) jc treba do 30. junija t 1. vložiti na c. in kr. okrajno mornariško poveljništvo, sedaj v Ljubljani. Danes ob S zvečer pevska vaja pri sv. Ivanu. Pevci in pevke udeležite se jc polnošteviino. Knjižnica »Ljudskega odra« bo odprta v poletnem času ob četrtkih od 7% do 9 zvečer. Mestna zastavljalnica. V petek, 14. t. m., se bodo dopoldne in popoldne prodajali na javni dražbi csuragoceni predmeti (perilo in obleka), zastavljeni na zastavne listke serije 142. Hmftlt ™m\jiiče tik teste ▼ Koloni i, pri St. niipilll Ivanu ali novi eeatL Posredovalci ao fzkgnčeni. — Paaadbe na Ins. odd. Edinosti pod .Ugodno". 2296 JOPIČ, Bachi 8. telovnik za 20 letnega mladeniča so zamenja za moko, mait ali as proda. Ulica V. nad. desna vrata. 2287 za 30 deka kruh dnevno, kaj dobim ? Ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „Kruh". B 17 |X£m|h zidarji za Tržič (Monfalcone). Hrano lalKJU in stanovanje dobijo v delavnici. — Pojasnila ul. Carradori 4, IL Adriawerke. 2293 ISIn m služkinja za vsa dela, proti dobri plači IMiS »15 in hrani. Predstaviti nliea Michelangelo 648, Mahne. 2274 Meničen kras amonjaka ter po istem načinu kakor v normalnem Času, se dobiva v lekarni Jeronit?, Piazza Caser-ma št. 6. D 17 Autorizovanl stz i^^r^T- deljuh od 9—2. Borzni trg 7, II. Znbirn. 2249 Eftf AAMIF Anton Jerkifi posluje v svojem ateljeju rUIUSlKIt v Trstu. Via deJle Poste 6t 10. 40 IIVHlfllflr vešč knjigovodstva, sloven-UIIIIIII1I19 ske, nemške in italijanske korespondence, zanesljiv, samostalen delavec, išče v popoldanskih urah zaposlenosti. Cenjene ponudbe pod „Uradnik" na Ins. odd. Edinosti. B 14 g litem tako] g eno blagajno, eno amerikan-f! sko pisarniško mizo in mo- ] SS derno ter snažno pohištvo II || za spalno sobo za dve osebi. || Pismene ponudbe „glavna pošta, /J* II kaselica štev. 128*. Tvrdka Viktor Mm\i — OPČINE — Ima na razpolago veliko množino Pohištvo za pisarnice prostore in pisalni stroji = ss. išiejo = Ponudbe pod „Zavor na Inseralni ctftieltk Etiinosii. po zmernih cenah. Mi HlttAlll Trst - Ula Stadion IG - Trs! Qtlprtoii8,2zi>gi!srwa] vstopnina K z za DAROVI. — Podružnica CM D v Rojanu. V spomin na pok. Korena 2uljana so darovaK po 10 K: Pahor Avgust, Koren Ernest, Koren Josip; po 8 K: Peter Nejrro; po 2 K: Dragotin limeljak. Drago Hme-ijak, Alojzija Pahor, Olga Pahor, Vincenc Pahor, Valentin Pahor, skupaj 50 K. a Tancig najdene 2 K- Lepa hvala! Franica Golob iz Šmartnega Dr. Ljubim Demitrijevec danes poročena. BUd, 13. VI. 1918. Ceškc Budjevičlta Restavracija (Bos4-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. O. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska onatreiba m slovenski jedilni HstL _ NADOMESTILO MILA pranje perila, irborao peneče in prekaša vso doslej v prometu sc nahajajoče izdelke. 1 zavoj t j. 5 kg E 12.—, 1 zavoj 2 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. — Nadomestek za toaletno milo v razr.ih btirvah, lepo diieč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. — Toaletno milo s fiaim vonjem, roža barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj s9 pošlje polovica zneska, naprej. Najmanj s« more naročiti en zavoj vsake vrate* Izvozno podjetje M. Jfinker v Zagrebu St. 33 Petrinjska uUca 3, IIL, telefon 23-27. Modni salon — bivše — CLOMNDE TAUOLATO 1M lin Mn M mil Mi. t (za trgom Fran Josip I.) Nov dohod plašče v, volnenih insvilnenih oblek, hišnih halj, modercev L t. d. i. t. d. od 200 I nsprei. Smim vina HMS mM Trst, ulica Peircnio l r ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Poste veccMIe 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bo« leein. — Plombiranje. ^ UMETfll ZOBJE — Ar* Ti V uliti Pondares st. Z (vogal Barriera vecchia) kupuje se: Vreče do K 7.— vsako. Pletene odeje do K15.— kg Cunje po . 80 vin. kg. V. ČESANA. GAMBRiNUS I vsaki veter 1 ob 91/, £ IT u ZIsMCfl^O. Plno I k v Trstu m Je preselila na Corso $t. 13 v blvto zlatarnico C Zercowltz A FtgHo. Velite Izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. :: HALI OGLASI s: se računalo po 6 stot. besedo. — besede se ra&maio takrat vat :—c pristojbin« saaia W Mastno tiskane — Najmanjša T000 K a* 4r»go ▼knjiibo M^oelo 2800 |2U «a T000 K aa 4r»go UUS M posestvo. Jtaslov pove Edinosti. laAnhtl« sa le včeraj popoldae v vrtu pred IZSUDIID j«fadin kolodvorom tortom a legitimacijo in šolsko karto. Poiteni najditelje aapro-«en prinseti proti aafradi 10 K ali S kg bal« moke. Naslov pove ns. oŠ BđUos^_2299 Predajnike Sr Trgovina Warbinsk, ulice del!« Posto. veMe Halfianske-" *" iičejo vozijo z brzovlaki! Iz Trsta že Je bi! vlak popolnoma zaseden. Razne kmetice in tržaške braniev- Imel v 20 letth 75 K. Torej samo onih 2H K, ko- Hiinnne mineralne vode hižk v mirodllnicl Cillin, nliea de^le Poste 6. D 301 Novo pogrebno podjetje Trst. Corso it- 47. (pri Trgu Piazza dalla legna) Telefon 1402. Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrliče v na vse kraje, države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč L t. d. po zmernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via della Tesa št 31. Brzojavi i NOVO POGREBNO PODJETJE - TRST. ■ — JADRANSKA BANKA Trst. 9in Cassa ffl Rispm 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 23,500.000.— Flllfaike: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metković Opatija, Split, Šibenih, Zadar. Vloge na knjižice 3 \ °o Vloge na knjižice od dneva vloze do dneva vzdiga. Rentni davek placije banka od svojega. Obi estovanje vtosr na tekočem in žiro-računu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice n:i vsa tu^ inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente oblt-p®ciie. zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, vakte, devize, promese itd. Daje ^ vrednostne 'papirje in olago ležeče v javnih skladiščih - Safe FwSfts — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev i^tf klizni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno Stavbni kredit, rembours S^itf - BoiSa naročUa. - - Inkaso. - - Men,alnica^ ^-Eskompt menic Telefoni: 1463, 1793 ftn 2G66. Brzojavi JADRANSKA — Uradne uro: od O do t popoldne