85 54 AA
6C100*00
USRfcUNJA KNJIŽNICA
PRIIviukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini .
Abb. postale 1 gruppo	(.»dla 40U lil’
Leto XXXVIII. Št. 40 (11.168)
TRST, torek. 23. februarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trsta 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob-v Govgu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do f maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasuznjeni^bvropi.
ČEDALJE OSTREJŠI TONI V POL EMIKI MED PSI IN KD
Rezek Piccolijev odgovor Craxiju glede zahteve po predsedstvu vlade
Socialisti nadaljujejo napad na Andreattovo politiko visokih bančnih obresti, ki jo obsoja tudi Lama (CGIL)
RIM — Spopad med KD in PSI zavzema že značaj manevrske vojne, 8 stalnim odpiranjem novih front, ponavljajočimi se zasedami in nenadnimi protinapadi. Sobotnemu Cravijevemu desantu o previsokih bančnih obresti je takoj sledila izmenjava salv med ministroma Andreatto za KD in Formico za PSI. In današnji »Avantii nadaljuje polemiko, h kateri je pristopil na strani socialistov tudi komunistični sindikalni voditelj Lana. Včeraj je pa nenadoma začel streljati proti PSI demokrščanski ge-
neralni štab: Piccoli je imel v Brescii zelo trd protisocialistični govor, prepojen s »centralnostjos KD in v grozečih tonih tudi glede možnih volilnih perspektiv.
Potem ko je napadel Craxijeve pretenzije na predsedstvo vlade in obsodil «polemike tistih, ki sodelujejo s KPI in diskriminirajo KD v kraievnih upravah, kjer se izvaja velik del oblasti v Italiji*. je demokrščanski tajnik dejal dobesedno: »Če to pravimo, ne pomeni, da hočemo zrahljati razmerje s PSI. ki želimo, da postane trdnejše in plod nejše. Pomeni enostavno, zavedati se vloge KD v državi, njene ljudske moči. podpore, ki jo uživa*.
Piccolijev poseg prihaja neposred-
no po shodu v Salsomaggioreju, ki je blagoslovil novo sredinsko-desni-čarsko veleskupino, ki jo vodi For-lani kot uradni kandidat za tajništvo KD in temelji na Bisagliovih doro-tejcih, Donat Cattinu, dobrem delu fanfanijeveev in na struji Mazzotte in Segnija. Razumeti ga je torej po zgolj internem ključu, torej kot od govor tistim, ki težijo k novi notranji večini na osnovi starega »preambulskega* koncepta in privilegiranega odnosa s Craxijem. Dejstvo je. da se mora tajnik KD potiti. da se obdrži v sedlu.
Sicer mu napadi ne prihajajo le z desne: včeraj ga je »jastreb* demo-kržčanske levice Graneili tako rekoč »odstavil* s tajniškega mesta in je malone odkrito sprožil kandidaturo
UiiiiiuiisifiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiimiuiiiiiiiiniiiiiniiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiMiuiiiiiiiuii
PRIIADEVANJA ZA PREPREČITEV REFERENDUMA
Danes vlada-sindikati o vprašanju odpravnin
Posebna komisija končala i delom in pripravila več hipotez, o katerih bo treba sedaj poiskati kompromis
RIM — Danes se po štirideset dnevnem premoru ponovno sestanejo predstavniki vlade in sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL. Na dnevnem redu je razprava o že znanih predlogih, o ceni delovne sile, verjetno pa se bo današnje srečanje osredotočilo na vprašanje odpravnin, o katerem bi morali v kratkem sprejeti ustrezne sklepe, če se hočejo izogniti refe rendumu, za katerega je dala pobudo democrazia proletarca. Vendar pa tega vprašanja ni mogoče izločiti iz globalnosti diskusije o ceni delovne sile, kajti na tako omejevalno stališče bi verjetno sindikati ne mogli pristati. Možno je torej, da bi predstavljal današnji sestanek začetek sklepnega dela pogaianj med vlado, sindikati in delodajalci za dosego sporazuma o bližnjih obnovitvah delovnih pogodb.
Kar pa zadeva vprašanje obračunavanja draginjske doklade pri odpravninah je treba poudariti, da je včeraj končala z delom posebna komisija, ki jo je ministrski predsednik Spadolini imenoval z name nom. da preuči možne rešitve, ki bi lahko preprečile junijski referendum. Komisiia je včeraj izde le.la nekatere hipoteze in za vsako ugotovila, koliko bi stala. Sedaj bodo morali predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev najti skupno rešitev, kar ne bo lahko. Vsekakor vse rešitve upoštevajo naraščanje življenjskih stroškov pri obračunavanju odpravnine. V tem okilru sindikati menijo, da bi^ bilo treba upoštevati tudi naraščanje Življenjskih stroškov od leta 1977 do danes, delodajalci pa menijo, da bi bilo treba s tem obračunavanjem začeti šele po odobritvi zakona in da vsekakor ne bi sme lo preseči v naprej določene stopnje inflacije. Razlika je precejšnja, saj sindikati zahtevajo spremembe. ki bi pomenile triodstotno naraščanje cene delovne sile, medtem ko so delodajalci pripravlje ni le na poldrugi odstotek prirastka.
dejal, je ta. da sem morda pod cenjeval informacije nekega zaupnika o delovanju celice neofašistov v Tivoliju.*
Jutri bodo podražili metan
RE\I — Medministrski odbor za cene bo jutri zjutraj razpravljal o podražitvi zemeljskega plina. Podjetja za razdelitev plina so zahtevala, naj bodo nove cene za 65 lir višje pri kubičnem metru, tehnični oddelek medministrskega odbora pa ie predlagal povišek v znesku 35 lir na kubični meter.
Andreatte. Zato Piccoli izkorišča nestalnost petstrankarske koalicije in to tako, da se skuša postaviti na čelo demokrščanske revanše: «ne bomo pasivni gledalci*, svojim zaveznikom »moramo govoriti jasno*, edino resno «tretjo pot* (med marksizmom in kapitalizmom) »predstavlja-mo mi, KD», je zatrjeval včeraj. In je tudi naglasil, da izmenjava pri predsedstvu vlade «nikakor ni pravilo*, ampak izjema, češ da za «pa-lačo Chigi ni niti vnaprej določenih niti vnaprej izključenih*.
V takem vzdušju naravno vse gleda na sestanek na vrhu med Spado-linijem in tajniki večinskih strank, ki bo v četrtek zjutraj. Craxi je poslal predsedniku vlade svoj seznam problemov, od Salvadora do alžirskega plina, ki zadevajo vsi mednarodno politiko. Voditelj PSI nima bržkone razloga za nezadovoljstvo: uspelo mu je vznemiriti KD s polemikami o Salvadoru, o vodstvu ENI, z napadom na Andreattovo gospodarsko politiko. Dozoreli so torej vsi pogoji za razkroj političnega okvira, ne da bi mogli dolžiti socialistov, da so razbili vlado. Mnogi opazovalci si že postavljajo vprašanje:	kakšna
vlada (druga Spadolinijeva, drzna prva Craxijeva ali demokrščanska enostrankarska) bo pripravljala volitve?	R. G.
Okrepi cv PSI v občini Ort«
RIM — Notranje ministrstvo je sinoči sporočilo rezultate predčasnih volitev v občini Orte pri Rimu. Volitev' v nedeljo in ponedeljek se je udeležilo 5.788 volivcev, ali 93,1 odstotka vseh volilnih upravičencev. V primerjavi s prejšnjimi občinskimi volitvami je nazadovala KD (sedaj 22,4 'Tei* 193$ pa 23.5 odstotka), ki je izgubila tudi enega svetovalca. Svoje pozicije je o-iiranila KP (40,9 odstotka), socialisti so se od prejšnjih 20,7 povzpeli na 27,3 odstotka in so si pridobili enega svetovalca, za en odstotek pa so nazadovali misovci.
PO DOLGOTRAJNIH ŽIVČNIH POGAJANJIH V PALAČI CHARLEMACNE V BRUSLJU
Finančni ministri držav EGS dosegli kompromis o devalvaciji belgijskega franka in danske krone
Umerjene reakcije na evropskih denarnih tržiščih na razvrednotenje belgijskega denarja za 8,5 in danskega za 3 odstotke
BRUSELJ — Po dolgotrajnih živčnih razpravah so zakladni in finančni ministri EGS (Italijo je zastopal Andreatta) včeraj zgodaj zjutraj dosegli kompromis o razvrednotenju belgijskega franka in danske krone v okviru «evropskega denarnega sklada*. Belgijsko valuto so devalvirali za 8.5 odstotka, dansko pa za 3 odstotke. S tem se je spremenilo razmerje za zamenjavo italijanske lire z belgijskim in danskim denarjem, hkrati pa se je tudi menjala osrednja vrednost fiktivne »evropske valute*, ekuja, ki je določena na 1.305,13 lire, namesto dosedanjih 1.300.67.
Tečaj belgijskega franka bo torej smel nihati med 27,50 in 31 lirami, danske krone pa med 150,20 in 169,33 lire. Dejansko pa sta obe valuti izgubili včeraj v borznih transakcijah precej manj od dogovorjene stopnje devalvacije. V Italiji je na primer bil belgijski frank po 29.488 lire (namesto 31,35 preteklega petka), tečaj danske krone pa se je znižal samo na 160,21 lire (prej 162,90), podobna nihanja pa so bila tudi na vseh drugih evropskih finančnih tržiščih.
Reakcije na dogovorjeno razvrednotenje belgijske in danske valute v drugih evropskih državah so sicer različne, a v bistvu prevladuje previdnost glede na možne daljnosežnejše posledice. Italija ne kaže posebne zaskrbljenosti, saj znaša delež njenih skupnih zunanjetrgovinski)! izmenjav s tema državama le nekaj več kot 3 odstotke. Bolj zaskrbljeni so v Zahodni Nemčiji, komentarji francoskega tiska pa so še boli pesimistični in jezni, saj iz niih veje skrb za večjo konkurenčnost belgijskega blaga domačim proizvodom. Sovjetska agen-čija TASS pa ocenjuje dogovor o devalvaciji kot nadaljnji dokaz finančne in gospodarske krize EGS, za katero krivi špekulacije ZDA z davčnimi obrestmi.
Belgija si obeta premostitev krize
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Peto prilagajanje paritet znotraj «evropskega denarnega sistema* (EMS), kot članice Skupnega trga uradno označujejo revalvacijsko - devalvacijski ples ki ga občasno narekujejo različne sposobnosti zahodnoevropskih valut, da se upirajo borznim silam, predvsem pa naraščajoči razlcorak gospodarskih gibanj v zahodni Evropi, ki jo vztrajno tlači ekonomska recesija, je v palači Charlemagne sprožilo več prahu kot drugi' podobni posegi v manj kot triletni zgodovini nove «monetarne kače» (13. marca 1979). Ne zaradi naglice in ozračia skrivnostnosti, s katerim so se zbrali finančni ministri (*če naj je devalvacija uspešna, mora ostati tajna, da prepreči morebitne špekulacije•»), tudi ne zavoljo dvanajsturnega barantanja, ki se je zaključilo šele ob treh zjutraj, ko je belgijski finančni minister Willy De Clercq zagrozil z izstopom iz EMS,
če partnerji ne ustrežejo želji po zajetni devalvaciji franka.
Gre za prvo razvrednotenje belgij: ske valute po letu 1936, torej za korenito prekinitev s tradicionalno gospodarsko - monetarno usmeritvijo bruseljskih vladnih garnitur, ki so vselej poudarjale pomen trdnega franka za ekonomska gibanja v deželi. Že od ustanovitve ^monetarne kače* je belgijslca valuta njen najšibkejši člen, kar je terjalo himalajske izdatke za trd boj na valutnih borzah (lani so, denimo, za obrambo franka namenili kar 316 milijard belgijskih frantcov), a vselej se je bruseljskim monelaristom posrečilo ohraniti valuto v dogovorjenih mejah, bodisi za ceno dragih borznih posegov, ali pa z manevriranjem z obrestnimi merami, da bi zavrli u ničevalni pohod špekulativnega ka pitala. In prav obrestne mere so končno tudi podrle več desetletij negovano politiko trdne valute. Postopno zvišanje obrestnih mer je tolikanj podražilo kredite, da se je
AMERIŠKA JAVNOST NASPROTUJE VOJAŠKI POMOČI DUARTEJEVEMU REŽIMU
P0RTHL0 PRIPRAVLJEN ZA POSREDOVANJE PRI REŠEVANJU SREDNJEAMERIŠKE KRIZE
V
Pripadniki fronte Farabundo Marti izvedli več vojaških operacij - Štiri žrtve atentata na letališču v Managui - V Gvatemali nov val političnega nasilja
NEAPELJ — Kar sredi varnostne celice na neapeljskem sodišču je bil v oboroženem spopadu ubit pripadnik neapeljskega organiziranega podzemlja, dva pa sta bila ranjena. Malo pred spoDadom je bil v celici tudi vodja kamore Raf faele Cutolo.
t SAN SALVADOR — V pričakovanju na odločitve ameriškega tiska gresa o novih pošiljkah orožja ILvrteievemu vojaškemu režimu se v Salvadoru nadaljujejo	(r.onl? Fara^unil*)
Marti so predvčerajšnjim in včeraj napadli več vojaških postojank In Izvedli številne diverzantske akcije. Po uradnih režimskih virih so gverilci v nedeljo ubili dva vladna vojaka na nekem otoku ob obali pokrajine Usulutan. Najhujši boji pa so se od-
vijali v predmestju Sante Clare in Las Aradiasa in severno od mesta San Vincente, vendar v tem primeru ni podatkov o številu žrtev in povzročeni škodi. Začasni škof v San Salvadoru Arturo Rivera je v nedeljski homiliji ponovno obtožil vojake, da med zasliševanji mučijo civiliste.
Vedno številnejše obtožbe delovanja salvadorskega režima prihajajo tudi iz ZDA. V Washingtonu je 350 verskih osebnosti izjavilo v odprtem
.................
Bomba pred vojašnico «pasdaranov»
v Teheranu: najmanj enajst mrtvih
mm*
V Vidmu aretirali domnevnega brigadlsla
VIDEM — V okviru preiskave o dejavnosti furlanskega krila beneškega voda rdečih brigad so videmski karabinjerji včeraj aretirali še euo osebo. Gre za nekega somišljenika teroristov. 21-letnega Elavia Vallana. Medtem se je izvedelo, da vodja furlanskih brigadistov profesor Francescutti in njegova ožja sodelavca Marina Bono ni Ermanno Faggiani nočejo sodelovati z oblastmi, saj so se razglasili za politične ujetnike.
RDI — Dejstvo, da je iz rim ske kvesture pronicnila vest o odprtju sodnih postopkov proti trem karabinjerskim častnikom, ki so vpleteni v neofašistično dejavnost, je razburila preiskovalce. Generalno pravdništvo je uvedlo preiskavo. ki bo morala osvetliti, kdo je časnikarjem posredoval informacije, ki bi .jih kvestura sicer ne izdala, ker je preiskava še v teku Medtem se je major karabinjerjev Vecchioni razglasil za popolnoma nedolžnega. »Moja edine krivde, je
pismu, aa je predsednik Reagan s svojo politiko v Srednji Ameriki »kompromitiral... svoje moralne odgovornosti*. Skupina verskih mož je tudi zahtevala takojšen umik ameriških vojaških svetovalcev iz Salvadora.
Da Američani nasprotujejo vmešavanju v salvadorske notranje zadeve in sploh Reaganovi politiki na območju Karibskega morja je potrdila tudi zadnja raziskava javnega mnenja, ki jo je naročil tednik Wews-\veek. Po tej raziskavi se je v zadnjem letu za približno 10 odstotkov povečalo število Američanov, ki obsojajo sedanjo politiko v Srednji A-meriki.
Vendar razmere državljanske vojne ne vladajo samo v Salvadoru ampak tudi v Gvatemali in Nikaragui. V Gvatemali so včeraj našteli 16 žrtev političnega nasilja, med katerimi je tudi član vrhovnega sodišča.
Še bolj zaostreno ozračje je v Nikaragui, kjer se sandinistični aktivisti spopadajo s privrženci bivšega diktatorja Somoze. Po ameriških virih naj bi v zadnjih dneh revolucionarne sile izvedle več vojaških o-peracij proti omenjenim skupinam in še posebej proti pripadnikom indijskega plemena Miskito. ki se je uprlo sandinistom. V nedeljo je na letališču v Managui eksplodiral peklenski stroj. Poleg ogromne gmotne škode je zahteval tudi štiri žrtve. Koordinator vladnega odbora Nika-rague Daniel Ortega je odgovornost za atentat pripisal ameriški obveščevalni službi CIA, ki izvaja Reaganov načrt za destabilizacijo njegove vlade.
Bomba na letališču v Managui je eksplodirala le nekaj ur pred prihodom mehiškega predsednika Lope-za Portilla. In prav od obiska ame-hiškega predsednika v Nikaragui prihaja edina prava spodbuda za mir na območju Srednje Amerike. Por-
tillo je v svojem govoru prebivalcem Manague še enkrat izrazil pripravljenost svpje države, da posreduje med ZDA ter salvadorskim odporniškim gibanjem. Nikaraguo in Kubo. Portillo je tudi pozval predsednika Reagana, naj se ZDA odpovejo vsakemu vojaškemu posredovanju proti Nikaragui in Salvadoru. Obenem naj prekinejo svojo vojaŠKO pomoč So-mozovim privržencem, kar bo zmanjšalo napetost v Srednji Ameriki.
VARŠAVA — Poljska tiskovna a-gencija «PAP» je včeraj potrdila vest, da bo prvi sekretar CK PZDP in predsednik poljske vlade Jaruzel-
ski v prvih dneh marca na čelu poljske delegacije obiskal Sovjetsko zvezo. Na Zahodu že ugotavljajo, da so v komunikeju izpustili funkcijo obrambnega ministra in vodje vojaškega sveta za nacionalno rešitev. Iz tega celo sklepajo, da bi lahko v prihodnjih dnen razpustili vojaški svet. Po vsem sodeč je to tudi možno, vsekakor pa vojnega stanja ne bodo še preklicali. Najtežje omejitve so že omilili, včeraj so ponovno vzpostavili teleprinterske povezave za zahodne tiskovne agencije. Vsak dan prinaša torej Poljakom kako novost, a dokler ne bodo prebrodili gospodarskih težav, ni upanja v preklic vojnega stanja.
tiiimitiiiinfiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimnmmiiaiiitiuiiiiimiiiMtimmtMiiiiMiiiiiiimiiiiMiiiii
LETO DNI PO POSKUSU DRŽAVNEGA UDARA
Madridski proces odpira nova nerešena vprašanja
Državni udar je načrtovala tudi skupina polkovnikov, ki pa jih ni na zatožni klopi
MADRID — Leto dni po spodletelem poskusu državnega udara, ki se je začel 23. februarja 1981 ob 18.23 z udorom guardie civil v poslopje španskega parlamenta in se je končal ob 12. uri naslednjega dne, se v Španiji še vedno sprašujejo, če je njihova le »nad zorovana demokracija*. Sodeč po poteku procesa oroti 33 zarotnikom se Španija dobro zaveda svojih omejitev in nevarnosti, a ostaja vsaj na zunaj demokratična. Sam proces pa sproža nova vprašanja. Preiskava namreč ni dovolj pojasnila vloge civilistov v državnem udaru, prav tako ni na zatožni klopi raznih častnikov, k> so se v
TEHERAN — Prebivalce nemirne iranske prestolnice je včeraj zjutraj ob sedmih prebudila eksplozija v središču mesta. Bomba, ki so jo neznanci postavili pred obzidjem neke vojašnice »varuhov revolucije*. zloglasnih •spasdaranov*. je zahtevala smrt najmanj enajstih oseb, ranjenih pa je bilo okoli sestdeset.
Prvim reševalcem, ki so priskočili na pomoč žrtvam atentata, se je nudil zares srhljiv prizor. Smrt je pokosila pet uslužbencev mestne smetarske službe, ki so	odstranjevali	kup	odpadkov, pod	katerim je
bila nameščena bomba.	Teheranski radio	poroča, da je	poleg njih
ležalo na tleh še nekaj pešcev in otrok, ki so odhajali v službo oziroma v šolo. Med žrtvami je tudi nekaj »pasdaranov*. najbrž glavne tarče atentatorjev, ki so se vračali v vojašnico. Peklenski stroj ni prizanesel niti številnim parkiranim avtomobilom in pročeljem sosednjih hiš. Eksplozija .je poškodovala številne izložbe in stanovanjska okna, stekleni drobci pa so ranili več stanovalcev.
Policija in islamska	milicija sta	nemudoma obkolili	območje in
prepovedali vstop tujim	novinarjem,	šele	čez nekaj ur,	ko so bila
trupla že odstranjena, so cestne zapore spet umaknili.
Vladni glasnik je odgovornost za atentat naprtil ^kontrarevolucionarnim silam*. Debil je, da so atentat izvedli ob obletnici državnega udara, ki je 1925. leta privedel na oblast v Iranu Rezo Khana, ustanovitelja dinastije Pahlavi. Teheranski radio poroča, da so atentat pripravili »mudžahedini* Massuda Radiavija, ki se je zatekel v Pariz. Včerajšnji atentat bi lahko bil tudi odgovor gverilcev na umor njihovega vojaškega voditelja Musso Hjabanija.
Sicer pa so krvavi spopadi in usmrtitve po hitrem postopku se naprej na dnevnem redu. V zadnjih dneh so v raznili iranskih mestih ustrelili petnajst »kontrarcvolucionariev*. Vodja islamske revolucije Homeini pa je medtem prekinil krajši dopust in se v svoji rezidenci sestal z vsemi najvišjimi predstavniki oblasti. Homeini je tudi pozval zahodna sredstva javnega obveščanja, naj prenehajo širiti lažno proti-iransko propagando.
V poslanski zbornici jutri začetek razprave o zaščiti manjšin v Italiji
RIM — Jutri dopoldne bo komisija za ustavna vprašanja pri poslanski zbornici začela obravnavati številne osnutke zakonov za zaščito jezikovnih in etničnih skupnosti v Italiji. Na dnevnem redu je vrsta zakonskih osnutkov, in sicer zakonski osnu tek KPI (prvi podpisnik Baracetti) o valorizaciji fur lanskega jezika in kulture, zakonski osnutek KPJ (prvi podpisnik Spagnoli) o zaščiti jezikovnih manjšin, zakonski osnutek PSI (prvi podpisnik Sacroni) o zaščiti jezikovnih manjšin, zakonski osnutek socialdemokrata Scovacricchija o razvoju kulture, jc zika in tradicij Furlanije, zakonski osnutek radi kalcev (prvi podpisnik Pannella) o zaščiti italijan skih državljanov, ki govore druge jezike in pripadnikov jezikovnih manjšin in zakonski osnutek poslanke Gruber - Bencove (Lista za Trst) za obrambo furlanske, slovenske in nemške etnično - jezikovne skupnosti v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Na dnevnem redu zasedanja je tudi zakonski osnutek KD (prvi podpisnik Piccoli) za zaščito slovenske manjšine.
V imenu večine bo poročevalec v komisiji podpredsednik poslanske zbornice socialist Loris Fortuna, ki je pred kratkim že napovedal, da bo treba iz te razprave izločiti vse osnutke za zaščito slovenske manjšine v Italiji, kajti problematiko te manjšine je treba obravnavati ločeno in bo moral postopek za odobritev zakona za globalno zaščito slovenske zaščite steči pred komisijo za ustavna vprašanja v senatu, kjer je med drugim na dnevnem redu tudi razprava o zakonskih osnutkih KPI, PSI in SSk. Upati je, da kar zadeva to vprašanje, v komisiji poslanske zbornice ne bo zaprek, prav tako pa je treba upati, da se bo razprava v senatu začela čimprej kar je bilo že večkrat obljubljeno.
Kar pa zadeva razpravo v poslanski zbornici o ostalih jezikovnih skupnostih v Italiji, bedo verjetno po kratki razpravi imenovali ožjo komisijo, ki naj bi izdelala skupno besedilo. Vsekakor naj bi ta komisija tudi zaprosila zainteresirane deželne uprave in kulturne organizacije za mnenje o besedilu zakonskega osnutka.
dramatičnih trenutkih poskusa dr žavnega udara skraino vprašljivo vedli. Polkovnik Ricardo Garchito-rena je skušal 23. februarja zasesti madridsko vojaško noveljstvo, a danes ne sedi na zatožni kloni.
Vojska je v Španiji še vedno tujek v demokratičnem telesu, s katerim je treba skrajno previuno ravnati. Bržkone bodo zarotnike obsodili na težke zaporne kazni, a do konca ne bo kazni odsedel nihče. Prav tako ne bodo preveč drezali v politično ozadje, da ne bi sprožili še hujšega nezadovoljstva v armadi. Ugotovitev, da je vojska pripravljala kar tri državne udare, potrjuje prepričanje, da bo demokratizacija španske vojske in utrditev njene lojalnosti ustavi še težka. Poleg udara podpolkovnika Tejera in generala Del Boscha je državni udar načrtoval tudi general Armada, ki pa ga je ob vdoru v parlament opustil in se pridružil puristom. O tretjem poskusu državnega udara se ve bere malo. Znano je le, da ga je načrtovala skupina polkovnikov, ki ni bila izrazito fran-kistična in ki si je zamišljala državni udar turškega kova. Od teh častnikov pa ni nobenega na zatožni klopi. Španija z zaprepadenostjo u-gotavlja, da je sedela na sodu smodnika in da se je za las izognila vojaški diktaturi.
Medtem pa v > tudi na včerajšnjem zasliševanju zarotniki skušali zagovarjati tezo, da njihov ni bil pravi državni udar. temveč le dejanje, ki bi moralo kralja prepričati, da nekaj ukrene. Večina priznava svoje naklepe, a se postopno oddaljuje od podpolkovnika Tejera. kljub temu da ostajajo »častno vezani* na generala Del Boscha.
RIO DE JANEIRO — Dvainosemdeset mrtvih je neuradni obračun prvih dveh dni pustnega rajanja v
Rio de Janeiru.
zmanjšalo zanimanje za investicije v proizvodnjo (lastniki kapitala so dobili več, če so denar naložili v banke), drastično pa je usanmla tudi produkcija večine dobrin, ki jih ljudje kupujejo s posojili (nepremičnine).
Prišlo je do pravcatega paradoksa, ko se je na finančnem trgu znašla velika količina kapitala, v nasprotju z zakonom ponudbe pa so se posojila čedalje dražila, in končno dvignila skoraj do 25-odstolr.e mere. Za državo, kjer stopnja »Mladje ne presega osmih odstotkov, jo razkorak 1:3 med inflacijo in ’xini'io obrestno mero močno neugoden. Poleg tega se je povečal odtou denarja v tujino, kar je državi naredilo večkratno škodo: zmanjšal se je dohodek od'davkov, s tem Da povečala proračunska duknja*, preprodajanje franka za trdnejše valute je neugodno učinkovalo na borzni tečaj belgijskega denarja, in — končno — slabšal se je likvidni položaj dežele
V takšnem trenutku se je vlada IVilfrieda Martensa, ki je s prihodom liberalcev v koalicijo s krščanskimi demolerati dobila jasnejše «thatcherjonske* barve, odločila za hitro devalvacijo kot spremljevalni ukrep za gospodarsko politiko zategovanja pasu. Tukajšnji ekonomisti so dali vedeti, da je treba stopnjo devalvacije močno premisliti, da ne bi prevagale neugodne posledice, ki vselej spremljajo takšne posege. V vladnih krogih so menili, da je 6 odstotkov spodnja meja, pri kateri bo nižja vrednost franka ie učinkovala na borzah in zmanjšala pritisk na belgijsko valuto ter hkrati dvignila konkurenčnost blaga na tujem trgu. Naloga, ki jo je dobil finančni minister WiHy De Clercq, je bila torej doseči več kot šestodstotno devalvacijo..
A če je vlada s priborjenimi 6.5 odstotka zadovoljna, je v opoziciji povsem drugače. Socialisti in komunisti — upravičeno —- ugotavljajo, da je devalvacija potuha špekulantom, ki so kapital izvažali in ga pretvarjali v trdnejše valute ter s tem slabili domače gospodarstvo. Včerajšnje razvrednotenje f ranica je dvignilo vrednost njihovemu nezakonitemu izvozu kapitala, ne le za odstotek devalvacije, pač pa tudi z« delež, ki ga bo prineslo živčno poslovanje na valutnih borzah.
O tem, koliko bo devalvacija prinesla Belgiji koristi in škode, se mnenja močno razlikujejo. Vsekakor pa velja upoštevati, da je Belgija reelesportna dežela, ki veliko uvaža, da bi nato prodajala na tuje. Z manj kot desetimi milijoni prebivalcev je belgijska kraljevina ena manjših v zahodni Evropi, po trgovskem prometu, ki letno presega sto milijard dolarjev, pa sodi med velikane. Devalvacija bo podražila uvoz in veliko vprašanje je, ali bo večja konkurenčnost, ki je posledica razvrednotenja franka. odtehtala škodljive učinke, ki jih bo trgovinski bilanci povzročil dražji uvoz.
Včerajšnja devalvacija je skorajda pripeljala do razcepa med Belgijo in Luksemburgom, ki ju druži monetarna in gospodarska unija in obe deželi imata enako valuto.
■ r ni sekretar Jean Ilelminger se je v pogovorih z novinarji pritoževal da bruseljska vlada pri načrtovanju devalvacije ni upoštevala interesov velike-ga vojvodstva, ki se je razvilo o malo Švico*. Kajti v najmanjši članici EGS je našlo zatočišče K9 velikih svetovnih banic, ki so naložile več kot sto milijard dolarjev kapitala. Luksemburžani še vedno rožljajo, da bodo zavrteli stroje za tiskanje denarja (doslej so emitirali le manjše bankovce, sicer pa uporabljajo belgijske). Monetarni dogovor z Belgijo, ki se avtomatično podaljšuje, če ga ■ ne prekličejo, jim sicer daje možnosti odcepa, a previdni Luksemburžani bodo dobro pretehtali, preden st odločijo za ukrepanje.
Na širšem planu, torej v okviru zahodnoevropske nkače». je devalvacija belgijske in danske valute novo znamenje razlilc v monetarnih in gospodarskih premikih v Evropski skupnosti. Včerajšnje barantanje je pokazalo jasne ndcip-nalne barve, kajti nekatere članice so ugotavljale, da bo Belgija z razvrednotenjem franlta dobi'j preveliko spodbudo, najostreje ga te nastopila Francija, ki ie •id Bruslja zahtevala, naj v pririni devalvacije franka začasno oo-laka-io z razvrednoten >m njegove »zelene* protivrednosti.
Novo prilagajanje v revropskem denarnem sistemu» je torej posledica trdega boja zahodnoevropskih ministrov (le nezainteresirani Grlti so poslali kar veleposlanika pri EGS). ki aa se kaj kmalu utegne nadaljevati.
Irci, ki zaradi volitev niso smeli pristaviti lončka, so izjavili, da bodo ob vrvi ugodnejši rrriloinosli zahtevali razvrednotenje funta.
BOŽO MAŠANOVI4

MINISTER FORMICA NA II. DEŽELNI KONFERENCI PSI
V pripravi «reformistični program» za poživitev gospodarstva v državi
Povratek k ekonomskim zakonitostim in k praksi poslovnega tveganja - Podpredsednik poslanske zbornice Fortuna o vlogi Trsta in o ^gospodarski zaščiti« slovenske manjšine
Že od časov, ko se je ustvarjala enotna država, vlada v Italiji nekakšno nenapisano pravilo, po katerem je treba poudarjati samo različnosti, ki ločujejo posamezne sloje in teritorialna območja, ele menti, ki združujejo, pa se nasprotno zanemarjajo. Nastopil je čas, da se ta politika krepko spremeni in da se vse zdrave sile v državi zavzamejo za prehod k enotnemu reševanju skupnih proble mov. Kar zadeva posebej ekonomijo, se moramo zavedati, da je sezona kompromisov dokončno mimo in da se je zdaj treba lotiti posameznih vprašanj v okviru širokega socialnega in reformističnega zavezništva. Zlasti v zadnjih desetletjih so vlade delile levo in desno razne oblike pomoči, kar je po eni strani uspavalo podjetnost, po drugi pa močno širilo pojav klientelizma. Trošili smo tudi sredstva, ki jih nismo še ustvarili in bodo ustrezni dolgovi zato nujno bremenili tudi bodoča ookolenja. Skraini čas je, da na tem oodroč
p
Minister za finance Formica
ju opustimo prakso moledovanja in da se znova spoprimemo z ekonomskimi zakonitostmi in s poslovnim tveganjem, da bomo lahko sprejeli izziv, ki prihaja iz tujine. Socialistična stranka pripravlja v tem smislu poseben program, ki ga bo predložila javnosti letos spomladi, prizadevanja PSI po pre osnovi gospodarsko.socialnega življenja | državi pa že zdaj žanjejo čedalje širše odobravanje.
To je stika sedanje italijanske stvarnosti, ki jo .je podal finančni minister R. Formica v svojem zaključnem nastopu na II. deželni konferenci PSI o gospodarskih in socialnih problemih Furlanije - Julijske krajine, ki se je v nedelio odvijala v dvorani Tržaškega avtomobilskega kluba. Minister se je pri svojem izvajanju dotaknil tudi nekaterih vprašanj, ki zadevajo neposredno njegovo ministrstvo ter med drugim poudaril, da bo treba za izvajan.je omenjenega programa predhodno pripraviti tudi primerna »tla* s pocenitvijo denarja in s pripravo pogojev, potrebnih za nov razmah investicij.
Pred nastopom ministra Formice je v polni dvorani — tudi v nedeljo, kakor že v soboto, so bili na konferenci prisotni tudi številni predstavniki drugih strank, sindikalnih in gospodarskih organizacij ter člani konzularnega zbora, med njimi tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Cigoj — nastopilo več govornikov v nadaljevanju razprave, začete v sobotnem delu konference. Med drugimi so na govorniškem odru nastopili predsednik por-denonske pokrajine Francescutto, predsednik ERSA Lucca, predsednik ESA Di Natale, predsednik Friulie Chientaroli, deželni odbornik za finance Zanfagnini, deželni podtajnik PSI Carbone. uodpred-sednik poslanske zbornice Fortuna predsednik zavoda Banca Naziona-le del Lavoro Nesi in oredse-dnik Tržaške hranilnice Terpin.
Nesi in Terpin sta obširno obrav navala kreditne probleme prvi pre
težno v državnem, drugi pa v krajevnem merilu. Terpin .je med dru gim poudaril, da .je Tržaška hra nilnica proti temu, da bi se združila z drugimi denarnimi zavodi v deželi ter da si nasprotno prizadeva. da bi odprla nove poslovalnice v drugih središčih Furlanije - Julijske krajine. ------- __
Podpredsednik poslanske zbornice Fortuna pa je v daljšem posegu vzel v pretres vlogo Trsta v deželi ter dejal, da ima naše mesto vse pogoje (kulturne, socialne in mednarodne), da se uveljavi kot pravo zglavno mesto* Furlanije -Julijske krajine, medtem ko se nasprotno v zadn.jem času predstavlja navzven kot središče z ne primernim krajšim dometom. Mesto se zapira samo vase in se omejuje na to, da »obdeluje svoj vrtiček*. medtem ko bi se moralo nasprotno ukvarjati z vse pomembnejšimi vprašanji. Ta zaprtost prihaja v določenih krogih še posebej do izraza v nekakšnem «stra-hu pred Slovani*. Poslanec Fortuna se je v svojem posegu dotaknil tudi problema slovenske manjšine
v deželi in poudaril, da .je treba zanjo čimprej izglasovati globalni zaščitni zakon, v okviru katerega mora biti definirana tudi zaščita njenega nadaljnjega gospodarskega razvoja.
Zagotovljena sredstva za dograditev doka
Tržaško tajništvo Krščanske demokracije .je sinoči izdalo- krajše poročilo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo ob vesti, da .je zakladni minister Andreatta zagotovil novo nakazilo v višini 27 milijard lir za dograditev zidanega doka v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku. Dok, ki bo meril 280 m v dolžino in ki bo lahko pre,jemal na popra vilo ladje do 150.000 brt — nravi poročilo KD — bo velika pridobitev za našo luko, nastop ministra Andreatte za dokončno rešitev tega dolgoletnega problema pa kaže na zavzetost, s katero osrednja vlada sledi Trstu in njegovim vprašanjem.
POSLOVILNI OBISK KONZULA BENOLICA
Konzul Socialistične federativne republike Jugoslavije v Trstu tovariš Lucjan Benolič se po dobrih štirih letih službovanja v Trstu vrača v domovino. V okviru svojih poslovilnih obiskov je včeraj obiskal tudi uredništvo Primorskega dnevnika. S člani uredništva se je zadržal v daljšem prijateljskem razgovoru. V imenu uredništva se mu je glavni u-rednik Jože Koren zahvalil za naklonjenost, ki jo je v času svojega bivanja v Trstu izkazal dnevniku in
posameznim časnikarjem pri opravljanju njihovih poklicnih dolžnosti, kakor tudi za zavzetost do naše narodnostne skupnosti v Italiji in za doprinos k ustvarjanju dobrososedskih odnosov. Obenem mu je zaželel kar največ uspehov in osebnega zadovoljstva na novem delovnem mestu v domovini. Konzul Benolič je ob slovesu poudaril pomembno vlogo, ki jo ima Primorski dnevnik kot dnevni list slovenske narodnostne
skupnosti v Italiji in kot soustvarjalec sožitja in prijateljskih odnosov med sosednima državama in izrekel njegovemu kolektivu priznanje za o-pravljeno delo. Izrekel je tudi upanje, da bo naša narodnostna skupnost kmalu dosegla zakonsko zaščito svojih pravic, za kar se bori s tolikšno odločnostjo in enotnostjo. Zagotovil je, da bo tudi pri svojih novih zadolžitvah spremljal naše življenje iz dogajanja pri nas.

PO PREDLOŽITVI DOKUMENTA 0 PREOSNOVI PSIHOPEDA GOS KIH SLUŽB
Krajevna zdravstvena enota bo upoštevala predloge slovenskih socialnih operaterjev
Nalogo za izdelavo operativnega načrta za ustanovitev sociosani-tarne službe za naše otroke so poverili psihologu Danilu Sedmaku
Kot smo v našem dnevniku že večkrat poročali, predvideva zdravstvena reforma globoko in splošno preobrazbo sociosanitarne službe, za katero so bile prej zadolžene krajevne uprave, šolsko skrbništvo, patronati in zdravstveni konzorciji, mnoge .pristojnosti le-teh pa so sedaj prešle ali pa bodo v kratkem prešle pod upravo krajevne zdravstvene e-note (KZE). V tej zvezi igra za nas posebno vlogo vprašanje ustreznih psihopedagoških in rehabilitacijskih struktur za otroke in mladostnike slovenske narodnostne skupnosti, saj je tu na dlani ne le pravica naše skupnosti, da se izraža v materinem jeziku, ampak prav bistvo te službe, ki temelji na vzpostavljanju pra-
nem jeziku. Ta dokument so operaterji obogatili s stvarnimi predlogi, med katere moramo posebno o-meniti ustanovitev psihopedagoške in rehabilitacijske službe za slovensko mladino staro do 20 let, ki bi teritorialno pokrivala isto ozemlje kot predvideni slovenski šolski okraj.
Tri mesece po predložitvi tega pomembnega dokumenta pa danes lahko trdimo, da so se stvari v tej zvezi vendarle premaknile z mrtve toč-jce, čeprav bo treba po vsej verjetnosti še čakati, da bodo pristojni organizmi uresničili predloge slovenskih operaterk oziroma celotne naše narodnostne skupnosti. Strankarske igre in ne nazadnje tudi birokracija v marsičem negativno po
KZE. že samo dejstvo, da so od govorne politične sile znotraj te zdravstvene ustanove pozitivno ocenile dokument naših strokovnjakov in
«***■ “ — “>
neh mogoče uresničiti le v čustvenem sporazumevanju ter v jezikovnem komuniciranju, ki ga ni mogoče zamišljati drugače kot v materinščini.
V ta namen je ob priliki posveta SKGZ o vprašanju doraščajoče mladine skupina slovenskih operaterjev na tem področju izdelala zelo izčrpen dokument z jasnim in hkra ti odločnim predlogom, da se v okviru KZE ustanovi sociopsihopeda-goška služba za otroke slovenskega jezika. V tem dokumentu, ki so ga naslovili političnim strankam in vodilnim organom KZE. slovenski operaterji izhajajo iz čisto strokovnih in znanstvenih stališč, važno vodilo pri tem pa jim je vsakdanja službena praksa, kjer neposredno spoznavajo, kako važno vlogo igra pri tem delu jezik oziroma sporazumevanje z otroki v njihovem materi-
KMEČKA ZVFZA TRST
obvešča vinogradnike tržaške pokrajine, da bo izpopolnjevala primerne obrazce za vpis v članstvo vinogradniškega Konzorcija iz Gorice v četrtek, 25. februarja t.l., od 19. do 20.30 v Cvetličarskem centru na Proseku.
Tajništvo Kmečke zveze
niiiuiiimndiiiiuiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiMMHuiuiMUMiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiMiiiiNiiiiiiiiHMiin
Iz sodnih dvoran
Amnestija za trgovce s ponarejenimi kavbojkami
Tržaško kazensko sodišče je včeraj oprostilo zaradi amnestije o-semnajst tržaških prodajalcev kavbojk, ki so bili obtoženi prodaje kavbojk s ponarejeno znamko. Preiskava, ki je privedla »jeansinar-je» na zatožno klop, je stekla maja 1979 potem, ko se je lastnik tvrdke, ki izdeluje kavbojke znamke »silver riders* Donelio Ciulli iz Toskane, obrnil na sodišče, ker je ugotovil, da so po nekaterih trgovinah prodajali kavbojke popolnoma enake njegovim, le z minimalno spremenjenim imenom («silveer riders ali silvear riders*). Po pritožbi so izvedli policisti tudi v našem mestu več preiskav in zaplenili v raznih skladiščih približno 11 tisoč ponarejenih kavbojk.
Prebrisanim trgovcem so prvič sodili pred dvema letoma na tržaški preturi. Takrat so bili Lorenzo Arsa, Antonio Ara in Maria Zal-tron Ara obsojeni na 4 mesece zapora pogojno, Dario Kautschitsch
in Vittorio Basso na 2 meseca zapora pogojno, drugih trinajst oseb pa je bilo obsojenih na 200 tisoč lir globe. Na včerajšnji drugostopenjski obravnavi je sodišče sprejelo zahteve njihovih branilcev po oprostitvi zaradi amnestije, ni pa upoštevalo zahteve o preklicu zaplembe ponarejenih kavbojk.
9. marca proces proti Sandrinelliju
Tržaško kazensko sodišče bo 9. marca sodilo notarju Oscarju San-drinelliju, njegovi hčerki Tiziani Sandrinelli Prearo, njegovemu zetu odv. Marianu Prearu, in Styri Cam pos Goldstein zaradi protizakonite ga izvoza valute v tujino in usta navijanja kapitala v tujini. Prvi tri je so obtoženi, da so pred osmi mi leti izvozili iz države več ket milijardo lir. Od vseh obtožencev je v zaporu le odv. Prearo, medtem ko sta obe ženski v hišnem priporu, notar Sandrinelli, ki je skupaj s Prearom vmešan tudi v «zadevo Polojaz», pa je bil pred dnevi izpuščen na začasno svobodo.
bile mnenja, da je treba ukrepati, pa se nam v tem trenutku zdi res omembe vredno. Upravni odbor KZE je namreč poveril psihologu Danilu Sedmaku, ki je med drugim tudi podpisnik zgoraj navedenega dokumenta, nalogo, da izdela operativni načrt, ki bi upošteval in postopno tudi uresničeval predloge in stališča slovenskih operaterjev v luči pravne in organizacijske preosnove psihopedagoških služb. Ob tem pa moramo- še dodati važno dejstvo, da je po javnem razpisu KZE pred kratkim zaposlila slovenskega logopeda, v bližnji bodočnosti pa bodo po istem postopku zaposlili še slovenskega psihologa. Kot vidimo torej je dokument slovenskih operaterjev obrodil svoje prve, spodbudne sadove in upati je, da nam v resnici ne bo treba predolgo čakati za uveljavitev naših pravic tudi na tem družbeno zelo važnem področju.
VRSTA ZAKONSKIH OSNUTKOV NA DNEVNEM REDU
Danes prva seja deželnega sveta po dosegi sporazuma o novi večini
Na sefi bi moral predsednik odbora poročati v odgovoru na interpelacijo KPI o zaključkih večmesečnih posve to vanj
Danes ob 9.30 se bo sestal deželni j vorilo tudi o tem sporazumu. Pred-svet Furlanije - Julijske krajine, šlo sednik deželnega odbora Comelli bi bo za prvo sejo, potem ko so KD, | moral namreč odgovoriti na nujno PSI, PRI, PSDI, SSk in PLI po več- interpelacijo, ki jo je KPI vložila
mesečnih posvetovanjih dosegle sporazum o oblikovanju nove deželne večine. V okviru tega sporazuma bodo dosedanji tričlanski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki KD, PSI in PRI. razširili še na PSDI in PLI, svetovalcu SSk Štoki pa je že bilo dodeljeno mesto predsednika sedme komisije, ki je zadolžena za vprašanja prevozništva in turizma.
Deželni svet bo moral vsekakor izglasovati — govori se v roku enega meseca — posebni zakon, s kate-bo število odborništev povečano od dosedanjih dvanajst na predvidenih štirinajst; ustanovljeni bosta tako dve novi: prvo za trgovino in kooperacijo, ki ga bo prevzel socialdemokrat Bertoli, drugo pa za odnose z EGS in za nadzorstvo nad zemljiško knjigo, ki pa bo pripadlo liberalcu Solimbergu.
Že na današnji seji deželnega sveta pa se bo po vsej verjetnosti go-
NiiiiiiiiiiiiiiiiMnifiiiiiiiiiiitfiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiimiMiMiiiiiiiiMinniiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiin
NA SEJI DEŽELNEGA ODBORA ZA RADIOTELEVIZIJSKO SLUŽBO V F-JK
Poziv, naj se čimprej podpiše konvencija za televizijske oddaje v slovenščini
Resolucija se sklicuje tudi na dokument, sprejet na zasedanju v St. Vincentu
Deželni odbor za radiotelevizijsko službo v Furlaniji - Julijski krajini .je na včerajšnji seji sprejel resolucijo, ki govori o slovenskih televizijskih oddajah.
Resolucija se najprej nanaša na zaključni dokument, ki ga je sprejel meddeželni odbor za vprašanja radia in televizije na zasedanju ki je bilo pred kratkim v Saint Vincentu. V dokumentu .je med drugim potrjen pomen »obveščanja in radiotelevizijskega programiranja v jezikih narodnostnih manjšin in jezikovnih skupin in to v SDOŠtova-nju njihovih kulturnih značilnosti in v smislu njihovega splošnega razvoja*. Dokument izrecno omenja dežele s posebnim statutom in sicer Tridentinsko - Južno Tirolsko, Furlanijo - Julijsko krajino in Dolino Aosto, ki so med drugim »zainteresirane za meddeželno in obmejno sodelovanje*. Del dokumenta, ki ga povzema resolucija deželnega odbora za radiotelevizijsko službo v F-JK, nadalje poudarja »neizpolnjeno obvezo države in RA1 glede členov 19. in 20. zakona 10S iz leta 1975» in zahteva, kot to predvideva splošna konvencija med državo in RAI. naj se »podpišejo posebne konvencije, ki omogočajo pričetek radijskih in televizijskih oddaj v nemškem, ladinskem, francoskem in slovenskem jeziku*.
Dokument nadalje vzpodbuja »pristojne organe, da po dolgoletni za mudi izpolnijo obveze, ki jih nare kujeta 19. in 20. člen zakona 103
8. aprila začetek velikonočnih počitnic
Letošnje velikonočne počitni ce se bodo za več kot 10 milijonov učencev in dijakov italijanskih šol začele v četrtek, 8. aprila, in bodo trajale do vključno srede, 14. aprila. Vest je sporočilo ministrstvo za šolo. Šolsko leto se bo zaključilo 15. junija, medtem ko se bodo začeli zrelostni izpiti 1. julija.
iz leta 1975 in naj se takoj podpiše dodatna konvencija za slovenske televizijske oddaje*. Resolucija nato zahteva od pristojnih organov, naj «pravočasno obvestijo deželni odbor za radiotelevizijsko službo v F-JK o vsebini osnutka dodatne konvencije, .da bo odbor lahko izrazil potrebne nasvete, opombe in predloge, da se bo vprašanje ustrezna rešilo*.
Pustno veselje mu je nastavilo past
Pustna nedelja je 45-letnemu E-miliu Vidonisu iz Ul. Giulia 8 precej čudno zagodla: najprej veselje, nato pa hladna prenočitev v
Coroneu. Pravzaprav ni kriva nedelja, ampak njegovo žejno grlo, ki ga je bržkone pustno veselje močno izsušilo. Vidonis je namreč v znamenju pustnega veselja obiskal vrsto tržaških lokalov, večer pa je zaokrožil v nočnem lokalu v Ul. XXX Ottobre. Okrog 4. ure pa se nikakor ni hotel sprijazniti z mislijo, da se bo treba posloviti in odpraviti domov. Najprej se je u-prl uslužbencem, ki so ga nemilostno silili k vratom, nato pa še policiji. Do agentov je bil še posebno nasilen, saj se bo moral mlad policist zdraviti več dni zaradi ran na obrazu. Končalo pa se je tako, da so pustnega (in vinskega) bratca pospremili v zapor,
GORELO JE NA 22 HEKTARJIH ZEMLJE
Hud požar zajel področje med Trebčami in Gropado
Trideset gasilcev, več prostovoljcev in članov gasilske ekipe Mednarodnega sklada za zaščito narave je včeraj od 8. pa do 15. ure gasilo hud požar, ki se je razvil na širokem področju med Trebčami in Gropado. Zaradi močne bur-je je bilo njihovo delo izredno o-težkočeno, saj so se sproti porajala nova žarišča. Kot so nam povedali gasilci, so prvi zublji načeli suhljad in grmičevje pri Trebčah, nato pa so se razširili proti Frankovcu, kjer so uničili veliko iglavcev in drugih dreves. Od tu pa je veter odnašal iskre vse do Gropade. Zgorel je tudi borov go-
Vesno in Livija Šušteršiča je osrečil novorojenček
DANIJEL
Malčku in staršema izrekajo iskrene čestitke
uslužbenci in vodstvo SDGZ
zdiček nedaleč od bivšega smetnjaka pri Padričah.
Po prvih ocenah je požar, ki je zaobjel približno 22 hektarov zemlje, prizadelaj precejšnjo škodo naravnemu bogastvu našega Krasa. O vzrokih pa kot ponavadi ni nič gotovega:	lahko ga je sprožila
iskra iz dimnika, lahko cigaretni ogorek, ni pa izključeno, da je bil podtaknjen.
Podrl je pešca
S prognozo okrevanja v 30 dneh so sinoči ob 21.30 sprejeli na nevrokirurškem oddelku 59-letnega Mi-cheleja Palombierija, katerega je v Ul. Commerciale v višini hišne številke 95 povozil s svojim volks-vvagnom 34-letni Stefano Franco iz Ul. Amendola 7. Palombieri, ki stanuje v isti ulici na številki 122, je ravnokar izstopi) z avtobusa in prečkal ulico, ko ga je Franco podrl. Franco je izjavil policiji, da je pešca zagledal le v zadnjem hipu, saj ga je prej zakrival avtobus.
že pred časom in s katero je spraše vala za pojasnila samega predsednika deželne vlade za vzroke takih zavlačevanj pri pogajanjih, ki so zavirali delo deželnega zakonodajnega organa. Zasedanje pa se bo kot vsaka prva tedenska seja začelo z odgovori na vprašanja in interpelacije nakar bo skupščina proučila zakonski osnutek, ki predvideva normative o novem vključevanju splošnih in psihiatričnih bolničarjev v krajevne enote zdravstvenih in socio-skrb-stvenih služb. Na dnevnem redu je tudi zakonski osnutek, ki predvideva spremembe že obstoječega zakona o dovoljenjih in nadzorstvu nad zdravstvenimi institucijami zasebnega značaja.
Skupščina bo nadalje vzela v pretres vprašanje finansiranja deželnega zakona o razvoju rekreacijskih in športnih dejavnosti ter še deželni zakon o razvoju in racionalizaciji športnih in rekreacijskih dejavnosti.
V tem tednu so predvidena tudi zasedanja številnih komisij; med drugimi se bo jutri sestala komisija za šolstvo in kulturne dejavnosti, ki ima na dnevnem redu razpravo tudi o zakonskih predlogih, ki so jih predložile svetovalske skupine Furlanskega gibanja. KPI in PDUP v zvezi z difuzijo dnevnega in periodičnega informiranja v šolah
• Dolinski občinski svet se bo sestal na izredni seji v petek, 26. t.m. Na dnevnem redu, poleg drugih točk, razprava o proračunu za finančno leto 1982.
JUTRI NA DEŽELI
Podpis konvencije o električni energiji med ENEL in F-JK
Predsednik državne ustanove za električno energijo (ENEL) inž. Cor-bellini se bo jutri popoldne, skupno z glavnimi voditelji ustanove mudil v našem mestu, da bi podpisal protokol sporazuma z deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Gre za enega prvih doseženih sporazumov v državi med ENEL in kako krajevno ustanovo za skupno proučevanje vseh tehničnih in znanstvenih aspektov, ki so povezani s proizvodnjo električne energije. Za deželno upravo F-JK bo sporazum podpisal predsednik deželnega odbora Comelli.
Na osnovi tega sporazuma bo med drugim ustanovljen paritetni odbor med obema ustanovama, ki bo imel nalogo razvijati tehnično in znanstveno sodelovanje v sektorju proizvodnje in upravljanja električne energije. Za pobudo se je svoj čas zavzel tedanji minister za industrijo Pandolfi. Namene in cilje sporazuma bosta predsednika Comelli in Corbellini orisala jutri popoldne, ob 16.30, na sedežu deželne uprave.
BLAGOVNI PROMET OB MEJI
V januarju 11,3 milijarde
Po vesteh, ki prihajajo iz Kopra, je skupna vrednost blagovne izmenjave med sosednimi območji Italije in Jugoslavije po tržaškem in gariškem avtonomnem računu v preteklem januarju dosegla 11 milijard 300 milijonov lir. Izmenjava .je bila za 60% večja kakor v ustreznem mesecu lanskega leta. kar pomeni, da se letos na teh ra čunih obeta nov poslovni rekord. Jugoslovanska obmejna podjetja so v januarju letaš izvozila na Tržaško in Goriško za 6,6 milijarde lir blaga, promet v nasprotni smeri pa je znašal 4,1 milijarde lir.
Plačevanje pokojnin INPS
Poštno pokrajinsko vodstvo sporoča vsem interesentom, da bodo v mesecu februarju pla čevali pokojnine INPS kategorije IO po naslednjem vrstnem redu:
danes, 23. februarja, od črke CL do F
jutri, 24. februarja, od črke G do M
četrtek, 25. februarja, od črke N do R
petek. 26. februarja, od črke S do Z
Razstave >
KD Vesna - Mladinski odsek vabi v petek, 26. t.m., ob 20.30 v dom A. Sirka v Križ na odprtje razstave «Pinko Tomažič in tovariši*. Govoril bo Milan Pahor, nastopili bodo domači recitatorji.
Ob 18. obletnici smrti žene Matilde daruje mož Leopold Adam 10.000 luža Dijaško matico.
Ob obletnici smrti dragega Bruna Trampuža se ga spominjajo žena in hčerke ter darujejo 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V spomin na Marijo Lukšo-Ban in na Mirana Pertota daruje Anica Hrovatin 15.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Izleti
Slovenski skavti in skavtinje organizirajo 28. t.m. smučarski izlet v Sappado. Cena avtobusa približno 8.000 Ur. Odhod točno ob 6. uri izpred sodne palače (Foro Ulpiano). Za vpis telefonirati Silviji Kalin na št. 224407 vsak dan od 19. do 21. ure do vključno 24. t.m. Vabljeni tudi goriški skavti in skavtinje.
Ob priliki mednarodnega praznika žena priredi Združenje Union -Podlonjer in Sv. Ivan: v nedeljo 7.
3.	izlet v Savudrijo; 10., 11. in 12.
4.	izlet v Zadar in Šibenik z ogledom Škradinskega buka; 25. 4. izlet v Avstrijo ob priliki obnovljene hiše preminule 11-članske družine za časa narodne borbe. Informacije in vpisovanje na sedežu Združenja U-nion, Lonjerska cesta 177 vsak ponedeljek od 20. do 20.30 in v Ul. Valdirivo 30 tel. 64-459 ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure.
Ker je na razpolago še nekaj prostih mest za partizanski izlet po Dalmaciji z ladjo Slavija sta VZPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije) in ZZBNOV (Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne) sklenili, da se vpisovanje za izlet podaljša do 12. marca t.l. Za vpis in morebitna navodila se lahko obrnete na VZPI — Ul. Crispi 3/II, telefon 730306.
Prisprvaj/p zn
DIJAŠKO MATICO
wsm •- : ..
BANCA O! CREDITO Dl TRI E STH TRŽAŠKA- KITE DITNA BA ‘J K A
. ■ >	-.■ - s. p. a.	■-:• • ‘
TRST - UulCA F FilZ ‘O ~ ■jS? CVrtCS
22. 2. 1982	
Ameriški dolar	1256.—
Kanadski dolar	1030.—
Švicarski frank	670.—
Danska krona	155.—
Norveška krona	205.—
Švedska krona	215.—
Holandski florint	485.—
Francoski frank	209.—
Belgijski frank	25.—
Funt šterling	2320.—
Irski šterling	1800,—
Nemška marka	534,—
Avstrijski šiling	75.80
Portugalski escudo	16,-
Pezeta	11,—
Jen	4,50
Avstralski dolar	1350.—
Drahma	16.—
Debeli dinar	23.75
Srednji dinar	23,75
Mali dinar	23,50
	
vseh tujih valut
Razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenski klub organizirata dvomesečni tečaj joge v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. Vpisovanje v uradih ZSKD tel. 767303. Začetek tečaja 1. marca.
Pevci, godbeniki in recitatorji TPPZ Pinko Tomažič. V pdtek. 26. t.m., ob 20.30 se v Bazovici v Partizanskem domu začenjajo redne vaje na pripravo za nastope v tekočem letu.
KD Vesna sklicuje v nedelio, 28. t.m,, ob 11. uri v domu A. Sirk V Križu redni občni zbor članov.
KRUT — Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem vabi vpisane za plavanje v bazenu v Strunjanu, da se zglasijo pri NŠK, UT. Petronio 4, danes, 23. in jutri, 24. t.m., od 11.30 do 12.30 za poravnavo kvote za mesec marec.
Obveščamo, da so uiadi VZPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije), VZAPP (Vsedržavno združenje antifašističnih in političnih preganjencev) in ZBDVNT (Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih) Ul Crispi 3 II. nadstropje telefon 730-306 odprti za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10 do 12. in od 17. do 19 ure.
Pustni odbor iz Mačkolj vabi na ples, ki bo danes, 23. t.m., od 21. ure dalje v srenjski hiši v Mač-koljah. Igral bo znani Bruno Bait s celotnim orkestrom. Osvežili se boste lahko s pristno domačo kapljico.
{^Čestitke
Partizanski kolektiv Pinko Tomažič ti želi, dragi MAKS, ob 70. obletnici še na mnoga leta.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 23. februarja
PUST, MARTA
Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 17.42 — Dolžina dneva 10.48 — Luna vzide ob 7.00 in zatone ob 17.15., Jutri. SREDA, 24. februarja PEPELNICA, MATIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 0,9 stopinje, najnižja minus 2, ob 18. uri 5 desetink pod ničlo, zračni tlak 1014,3 mb nestalen, veter 18 km na uro severozahodnih, vlaga 38-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulio Donega, Francesco Capodieci, Lorenza Ri-tossa, Alessandra Passante, France-sca Bartoli, Gaia Gionchetti, Simone Valentini. Matteo Volpi.
UMRLI SO: 69-letni Luigi Pollon, 86-letna Anna Stradiot vd. Cordi. 81-letna Giovanna Berettini vd. Ver-bano, 69-letna Emma Zlobec, 86-letna Clementina Seffini vd. Visintin, 88-letni Giovanni Valenti. 52-letni Augusto Versich, 82-letni Pietro Millo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Nabrežina. Bazovica.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Nabrežina. Bazovica.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Nabrežina, Bazovica.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441.
LEKARNE V OKOLICI
Boliunec: tel. 228 124; Bazovica; tel 226 165; Oočine: tel. 211001: Prosek, tel. 225 141; Božje polie Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljam tel. 209 197: žavlje: tel. 213 137- Mihe tel 271 124.
Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine «Doberdob» izraža iskreno sožalje članu Milka Puriču ob izgubi drage matere.
Člani pevskega zbora Srečko Kumar Izrekajo iskreno sožalje Milku Puriču ob izgubi drage mame
EMILIJE
Dne 21. februarja nas je zapustila naša draga
GABRIELA MRM0UA vd. HROBAT
Pogreb bo jutri. 24. februarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Bazovico.
Žalostno vest sporočajo hčere Nadja, Klavdija, Irma in Vesna, zetje, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo.
Trst, 23. februarja 1982 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta S)
Dne 20. februarja nas je zapustila
EMILIA ŠKABAR vd. PURIČ
Pogreb bo danes, 23. februarja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na Repentabor.
Žalostno vest sporočajo sin Emllio z ženo Danico, sin Dušan z ženo Lojzko, vnuki Majda, Igor, VVilma ln David, sestra Bernarda in drugo sorodstvo.
Repen, 23. februarja 1982 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
1 - 'IM al f
? mi
r*
Zveza vojnih invalidov — odbor Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Društvo slovenskih upokojencev v Italiji
vabijo člane in prijatelje, da se v četrtek, 25. februarja, ob 17. uri v prostorih male dvorane slovenskega Kulturnega doma v Trstii, Ul. Petronio 4, udeležijo
veselega popoldneva
v družbi ansambla POMLAD.
Odbor
SLOVENSKO STALNO GLEDALJŠČE V TRSTU
POSVET 0 KULTURNI POLITIKI SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA
v petek, 26. februarja 1982, ob 16. uri v Kulturnem domu v TRSTU.
Vabljeni!
Domska skupnost gojencev slovenskega dijaškega doma «SREčKO KOSOVEL» v Trstu — Ul. Ginnastica 72
VABI NA TRADICIONALNI
PUSTNI PLES
DANES, 23. februarja, od 20. do 2. ure
Vstop z vabilom!
DOMJO in KRMENKA
vas vabita na
PUSTNI PLES
ki bo v šolski telovadnici.
DANES, 23. februarja, od 20. do 24. ure ples ob zvokih ansambla ARIES in DOMAČE GODBE.
Prosti prispevki so namenjeni za poimenovanje osnovne šole pri Domju po Mari Samsi.
VABLJENI
KD «F. PREŠEREN* in PUSTNI ODBOR iz BOUUNCA VABITA NA
PUSTOVANJE
ki bo v gledališču F. PREŠEREN V BOLJUNCU 'SPORED :
danes, 23. februarja	PLES od 21. do 4. ure
t »4 11 • • . l *	.	.
ZABAVALI NAS BODO VESELI GODCI
VABLJENI!
Športno društvo POLET
vabi danes, 23. februarja, od 20.30 dalje na
PUSTNI PLES
ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah. Igra ansambel TAIMS.
Rezervacije miz in vabil so na razpolago na sedežu društva danes od 15.30 do 17.30. Vstop izključno z vabili.
Danes, 23. t.m., od 15. ure dalje bo v barkovljanskem društvu
PUSTOVANJE
Poleg bogatega srečelova vas čakajo: jota. klobase z zeljem, pizze, fanclji. fanclji z dušo, krofi, domače pecivo in doma ča kapljica.
Vabljeni otroci in odrasli!
Kulturno društvo VALENTIN VODNIK
jriredi danes, 23. t.m., ob 15. iri v društveni dvorani
otroško pustno rajanje
Vabljeni!
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOK
priredi danes, 23. t.m., tradicionalno pustno
OTROŠKO RAJANJE
v prostorih stadiona «1. maj* v TRSTU.
Rajanje bo trajalo od 15. do 19. ure.
Vabljeni!
Gledališča
KUSSET1I
Jutri, 24. t.m., bo gledališka skupina «Gruppo della Rocca* predstavila Ruzantejevo delo «Recita Fantasti-ca». V abonmaju odrezek štev. 7. Red «sreda» anticipiran na ponedeljek, 1. marca, ob 17. uri.
VERDI
Danes ob 16. uri (red G za vse vrste prostorov) osma ponovitev Granadosove cpere «Goyescas» in Coralovega baleta «Favola».
AVDITORIJ
Podreccove lutke — ob petkih in sobotah, ob 9. in 10.45 predstave za šole; ob petkih in sobotah, ob 17. uri ih olj nedeljah ob 11. in 16. uri predstave za vse. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni ali na štev. 567201 int. 10.
Sekcija K Pl J. VERGINELLA iz KRIŽA
priredi danes v dvorani Ljudskega doma od 15. do 18. ure
otroško pustno rajanje
od 21. do 5. ure pa
PUSTNI PLES
Igra ansambel M El ODY.
Vabljeni!
Kino
Cappella Underground 16., 18., 20. in 22.00 «New Soundv, glasbeni film.
Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «De-tective story» (E tutti risero). Andi^ Hepburn, Ben Gazzara, Pat-ty Hansen.
Rltz 16.30 «Bollenti spiriti*. Johnny Dorelli. Gloria Guida.
Eden 16.00 «Ricchi, ricchissimi, pra ticamente in mutande*. R. Poz-zetto. E. Feneeh, P. Franco, L. Banfi.
Grattacielo 16.30 «La pazza storia del mondo*. Mel Brooks.
Fenice 17.00 «1 fichissimi*. Diego Abalantuomo.
Nazionale 16 00 «E la čarne urla di piacere*. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Cristallo 16.00 «Red e Toby nemici amiei*. Walt Disney.
Am-ora 16.00 «Nessuno č perfetto*. Renato Pozzetto. Ornella Muti.
Moderno 15.30—18.30 «Pippo olimpio-nico*
Fiiodrammatico 15.00 »Intimita ba gnate*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capi tol 15.00—18.00—21.00 »Bolero*.
Vittorio Vcneto 15.30 «Oddia le bionde*
Mirmon 16.00 «11 ritorno delle cinque dita d’acciaio».
Radio 14.30 «Girati di qua. .. mettiti rosi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
I.umiere 16.00 «Pomo video*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
j-** SLOVENSKO ‘ ^ STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
PAVEL GOLI A
JURČEK
pravljica v štirih dejanjih s prologom
Režija: MARIO -URŠIČ danes, 23. t.m., ob 9. uri jutri, 24. t.m., ob 10. uri v četretek, 25. t.m., ob 10. uri JURČEK in ob 16. uri Ferdo Kozak-PUNČKA. v petek, 26. t.m., ob 12. uri
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PLAVO puhasto vetrovko (piumino) «dolomjte» je nekdo na sobotnem pustnem plesu na Proseku zame-jnjal. Prosim, da se dotični javi v •vpčernih urah na tel. štev. (040) 225-530.
MODRO puhasto vetrovko z dokumentom motornega vozila je nekdo pomotoma vzel na plesu mladinskega krožka na Proseku. Poštenjaka prosimo, naj se javi na tel. (040) 724-131 v opoldanskih urah.
OBČINA Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo na osnovi listin in izpita-kolokvija za sprejem v službo za dobo 90 dni enega animatorja za Socialni center v Seslja-nu. Predvidena mesečna neto plača znaša 615JKK) lir. Zahtevani študijski naslov: diploma višje srednje šole. Ostali rekviziti: italijansko državljanstvo, kandidati ne smejo biti mlajši od 18 let in ne smejo presegati 35. leta starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Interesenti morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju Uradu za stike z javnostjo in prevajanje (soba št. 20) najkasneje do sobote, 27. februarja 1982. Prošnji morajo priložiti naslednje dokumente: 1. diplomo višje srednje šole; 2. morebitno potrdilo o službovanju z enakovredno kvalifikacijo v javnih ustanovah; 3. morebitne listine, ki dokazujejo pravico do prednosti, preference ali pravico do zvišanja starostne meje. Poznavanje slovenskega jezika velja za prednostni naslov.
KUPIM jadrnico comet 701 ali 801 po možnosti z vgrajenim motorjem. Cenjene ponudbe na tel. št. 004193 - 318454.
TV COLOR vam omogoča slediti ŠPORTNI DOGODEK LETA: svetovno nogometno prvenstvo v Španiji. 70 ur prenosov. 46 tekem, intervjuji ih reportaže na I. in II. programu RAI, TV Ljubljana, TV Koper, TV Švica in TV Mon-tecarlo. Dober nakup, strokovno pomoč in namestitev tv antene in servis vam nudi Aldo Golja, Kon-tovel 134 — telefon 040/225471.
PRODAM vd1kswagen - maggiolone VW 1200 letnik 1S72 v odličnem stanju. Telefon (040) 212665.
OSMICO je odprl Benedikt - Diko Žerjal. Boršt 74. Toči pristno belo in črno kapljico.
PRODAM opel ascono 1200 letnik 1973 na plinski pogon. Telefon (040) 225389.
SLOVENSKI fant in dekle (samska) iščeta (vsak zase) stanovanje v Gorici ah okolici. Pismene ponudbe pošljite na upravo PD v Gorici pod šifro Stanovanje.
KMEČKA posestva Grudina, vpisa-sana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Rupi (na Štradalti) občina So-vodnje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. in od 15. do 17. ure ali po telefonu štev. (0481) 391 063.
PRODAM alfa romeo alfetto 1.8 o-premljeno — letnik 1977 v odličnem stanju. Telefon 040*228168.
SLIKE takoj za dokumente v barvah in črnobele — Foto Egon, Ul. Oriani 2 (Barriera) telefon 040/ 793295.
IŠČEM psa samca pasme pointer črno-belega s pedigreejem za parjenje. Telefonirati na št. 040/569320 ali 52402.
POHIŠTVO Koršič - razprodaja pohištva zaradi obnovitve prostorov. Cene zelo ugodne.
OSMICO je odprl Anton Gombač — I.onjer 291/1. Toči belo in črno kapljico. Poskrbljeno za prigrizek.
PO VEČMESEČNIH POGAJANJIH
Razprava o predsedniških mestih razburila goriško politično življenje
Sporazum med strankami na deželi je dal povod za sklenitev sporazumov tudi na Goriškem
Sedanje politično preverjanje na deželi je pustilo svoje sledove tudi na Goriškem, kjer ,so stranke večinske koalicije sprejele vrsto sporazumov, ki so logična posledica tistih, ki so bili doseženi na 'deželni ravni. S tem so goriška vodstva strank KD. PSI, PSDI, SSk in PRI zadovoljna, niso pa zadovoljni komunisti. Ti vidijo v deželnih odločitvah diktiranje voditeljem istih strank na Goriškem ter vidijo tudi nevarnost da pride prihodnje leto, po občinskih volitvah v nekaterih krajih na Goriškem, do razbitja sodelovanja med komunisti, socialisti in social/ demokrati. Mislijo predvsem na Tržič kjer vlada občini koalicija zastopnikov treh prej imenovanih strank, ki jo podpira tudi republikanec, demokristjani pa so v opoziciji. Ker je Tržič največja občina v deželi kjer je na oblasti leva koalicija bi imel tak preokret velik odmev. Sicer pa tržiški socialisti ne soglašajo s temi odločitvami na deželni ravni. V njih svetovalski skupini je prišlo te dni do sprememb. Dosedanjega svetovalca dr. Fasolo, ki je postal načelnik nekega odseka krajevne zdravstvene ustanove, in je moral dati ostavko, je v občinskem svetu zamenjal tajnik stranke Di Todaro.
Z odločitvami na deželni ravni pa so najbolj zadovoljni socialdemokrati, ki jim bo prisojenih kar precej predsedniških mest v raznih ustanovah. To v Zameno za njihov odstop s predsedniškega mesta krajevne zdravstvene enote, ki ga bo zasedel demokristjanski predstavnik.
Socialistično vodstvo je izreklo nekaj pridržkov o odločitvah na deželni in pokrajinski ravni. Socialisti zavračajo trditve nekaterih drugih o lctizaciji,'menijo da morajo stranke večine voditi javne ustanove, ki so odraz tistih uprav v katerih so te stranke v koaliciji. Socialistična stranka bo spoštovala dosežene sporazume, je rečeno v tiskovnem poročilu. kajti želi zagotoviti redno upravi ianje v vseh javnih ustanovah. Socialisti zavračajo tudi očitke opozicije na krajevne ustanove, češ da so te krive za gospodarsko krizo.
S tem vprašanjem so se soočili tudi na seji tajništva Slovenske skupnosti. Tajništvo je odobrilo sporazume na pokrajinski in občinski ravni glede razdelitve predsedstev in upravnih odborov v nekaterih u-stanovah. Svoje zastopnike bo Slovenska skujjnost'iftiela v nekaterih javnih upravah, dobila pa bo ort-d-sednisko mesto upravnega odbora doma ža štafčke'«Angelo Culot* v Ločniku.
Sporočilo za sfare in nove naročnike
Večina naših zvestih naročnikov je že poravnala celoletno naročnino za leto 1982. Tiste, ki tega še niso
utegnili storiti ali so na to pozabili, bi radi spomnili, da se v tem tednu izteče rok, ki ga bomo upoštevali pri velikem nagradnem žrebanju. Nagrade bomo namreč razdelili z žrebom le med tiste celoletne naročnike, ki bodo naročnino poravnali do 28. februarja. Pa še to: žrebanje bo letos v Kulturnem domu v Gorici. Res je, da je večina bralcev našega dnevnika že naročena, vendar pa je še precej takih, ki časopis-vsak dan ali samo nekajkrat tedensko kupujejo v prodajalni. Morda bi le kazalo, da bi se na dnevnik, edini slovenski dnevnik v Italiji, naročili’. Tudi z ekonomskega vidika je naš predlog zanimiv. V prosti prodaji stane dnevnik 400 lir, celoletna naročnina (za okrog 300 številk) pa samo 59.000 lir, kar znese okrog 200 lir za vsak izvod. Poleg tega nudimo celolet-
nim naročnikom še možnost brezplačne objave malih oglasov in čestitk, da ne omenjamo spet sodelovanja pri velikem nagradnem žrebanju (za tiste, ki naročnino poravnajo do 28/ februarja).
To lahko storijo pri upravi v Gorici. Drevored 24. maja 1, pri raz-našalcih ali po poštnem tekočem računu na št. 11/5374 ZTT - EST -Trst. Bralce, oziroma naročnike knjižne zbirke Jadranskega koledarja pa obveščamo, da že lahko uveljavijo letošnji zbirki priloženi kupon. S predložitvijo kupona in doplačilom razlike v ceni lahko kupijo zbirko plošč oziroma kaset Čebelica Maja, ilustrirano izdajo Levstikovega Martina Krpana ali pa zbirko Spacalovih grafik in Kosovelovih pesmi. Omenjene knjige o-ziroma plošče so na razpolago pri upravi v Gorici.
aiiiiimiuinimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiuiinmmiuiiiiitiimiiiiiiiuHiiiiHuiiiimiiiimiinmniiMtniniM
SPREVOD VOZ PO SORIŠKIH ULICAH
VESELO PUSTOVANJE
V	GORICI IN OKOLICI
Danes opoldne oporoka šjora An-zoleta na glavnem trgu v Tržiču
Na goriške 'ulice je'prišlo v’ nedeljo popoldne več tisoč ljudi. Trmasto so vztrajali, da bi videli mimohod vseh šem in pustnih voz od Podturna do Korza in potem nazaj v Podturn,, čeprav'je bilo zelo mraz pa še pihalo je povrhu. Voz je bilo več kot deset, našemljenih mask pa najbrž več kot tisoč, saj si maskirane ljudi videl tudi med publiko.
Pa ne samo otroke.
V	glavnem je šlo pri vozovih za že ustaljene domislice, kot so vino, petrolej, šole, svetovna kriza in še marsikaj podobnega. Za posebnost so tokrat poskrbeli Gabrci, ki so nudili zavodu za ljudsk ? hiše IACP in vsej javnosti nov tip hitro zgrajene in poceni hiše. Domiselni so bili tudi pobudniki masovnega pasjega laježa. Sledili so Waltu Disneyu in na ulico spustili sto enega psička.
Seveda so bili to v pasjo kožo oblečeni otroci. Ne smemo pozabiti na nekatere posebneže. Poleg ljudi v starih uniformah, kar je že običaj v vseh pustnih sprevodih, smo vi; deli nekako po 35 letih spet uniformiranega «čerina» kako je urejal pdomet. Bila je to prava čerinska uniforma, ki je nismo bili vajeni toliko časa.
Goriški pust, za katerega so poskrbeli domiselni Podturnci. je imel tudi to posledico, da so se Podturnci v nedeljo zbudili nekam začudeno.
Niso čuli običajnega zvon jen ia z domače cerkve. «Pusti» iz sosednega naselja Sv. Ane so jim ponoči utišali zvonove. Vse se bo povrnilo
SMRTNA NESREČA M CRADBIŠČV V BORISI
Popustilo je stopnišče in pomečkalo lastnika
Žrtev je 54-letni Pietro Franceschinis
Smrtna nesreča se je pripetila včeraj, v prvih popoldanskih urah, na gradbišču stanovanjske zadruge Edilizia insegnanti, v Drevoredu Virgilio v Gorici. Zaradi hudih poškodb na glavi je umrl 54-letni Pietro Franceschinis iz Gorice, U-lica Leoni 38. Kako je do hude nesreče prišlo na žalost še ni povsem znano, izgleda pa, da je nenadoma popustilo železobetonsko stopnišče v pritličju enonadstropne vrstne hiše, ki je nesrečneža stisnilo ob zid. Franceschinisa so nemudoma prepeljali v bolnišnico, vendar je bila vsakršna zdravniška pomoč zaman.
Zadruga Edilizia insegnanti gra-
SKD IGO GRUDEN NABREŽINA
priredi večer poezije In petja
»POET TVOJ NOV SLOVENCEM VENEC VIJE. . . »
v nedeljo, 28. februarja 1982 ob 17. uri v društveni dvorani v NABREŽINI.
Ko se odločiš za nakup novega ali rabljenega avtomobila, obrni se na
v GORICI, Ul. Caprin 19
Dvajsetletna izkušnja na tvojo razpolago Našel boš
ugodni in posebni plačilni pogoji za vsakega klienta
izkušeno osebje, ki bo dobro ocenilo tvoj stari avtomobil in ti najbolje svetovalo glede nakupa novega
in, kar je zelo važno, imel boš na razpolago popolno asistenco in jamstvo v dobro opremljeni mehanski delavnici s kvalificiranim osebjem ter originalnimi deli FIAT
di na zemljišču za nekdanjo bolnišnico v Ulici Brigata Pavia dvanajst stanovanj v vrstnih hišah, gradbena dela pa izvaja podjetje Amaro in Kern iz kraja Cologno Monzese. Menda je bil Franceschinis, ki je po rodu iz kraja Palaz-zolo dello Stella in je bil v službi na železnici lastnik stanovanja, kjer se je zgodila huda nesreča in kamor bi se moral v prihodnjih mesecih vseliti.
Umrl za volanom zaradi.kapi
Sredi dopoldneva včeraj je zaradi srčne kapi umrl 58-letni En-zo Bortolus iz Gorice. Slabost ga je obšla za volanom fiata 126 v trenutku, ko je iz Ulice Oberdan v Gorici, nameraval zaviti na Verdijev korzo. Pri tem je celo zakrivil manjšo prometno nesrečp. Bortolusa so takoj prepeljali v goriško splošno bolnišnico, vendar mu zdravniki niso mogli več pomagati.
V	garažo Lancia vlomil mladoletnik
V	zvezi s poskusom kraje v garaži Lancia v Drevoredu 24. maja v Gorici, o čemer smo sicer že poročali v nedeljo, je goriška kvestura sporočila, da so prijeli 16-let-nega mladeniča, ki je zdaj na razpolago sodnim oblastem v poru za mladoletne v Trstu.
za-
Scjc rajonskih svetov
V	petek, 26. februarja, ob 20.30 se bo na sedežu prosvetnega dru štva Naš prapor v Pevmi sestal rajonski svet za Pevmo, Oslav.ie in Štmaver. Govorili bodo o anketi mestnega podjetja o javni razsvetljavi na njih območju.
V	četrtek pa bo v zavodu Lenassi seja rajonskega sveta za Podturn in Sv. Ano. Govorili bodo o otroških vrtcih ter o anketi mestnega podjetja. Govora bo tudi o telovadnici za srednjo šolo Favetti. Na sestanek pride tudi občinski odbornik za šolstvo odv. Franco Obizzl.
v normalnost danes, ko bodo točno opoldne Podturnci na njih trgu plačali onim iz Sv. Ane pletenko vina.
Veselo je bilo tudi v Krminu, kjer je bil sprevod ..voz in mask.
Veselo pa bo tudi danes, tako v Gorici, kot na našem podeželju kjer se bodo maske kar podile ena za drugo.
V Tržiču bo pustni sprevod danes opoldne, na glavnem trgu bo ob 12. uri šjor Anzcleto prebral svojo letno oporoko. V Doberdobu pa se bodo pošteno pozaba vab jutri popoldne ko bodo dokončno pokopah letošnji pust.
Nezadovoljstvo zaradi vrednotenja nadurnega dela
Z reformo pohcije najbrž niso bila odpravljena vsa nesoglasja med navadnimi agenti ih funkcionarji 2 večjo odgovornostjo: Opaziti je zato precejšnje nezadovoljstvo,'Zlasti kar zadeva izplačevanje prejemkov za nadurno delo. Tako bi lahko sodili na podlagi anonimnega pisma, ki smo ga te dni prejeli v uredništvu, ki pa ga ne moremo objaviti v celoti ali v izvlečku prav zaradi tega, ker ni podpisano. Pismo je bilo naslovljeno tudi uredništvom štirih drugih časopisov.
Zaprli ulici v Ločniku
Zaradi gradnje kanabzacijskega omrežja v Ločniku bodo danes zaprli za ves promet ulici Persoglia in Camposanto. Zapora velja do dovršitve del.
PUST V KULTURNEM DOMU
Danes popoldne bo v Kulturnem domu veselo pustovanje za najmlajše, mlade in tudi starejše v priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenskega mladinskega centra.
Od 15.00 do 18.00 - ZA OTROKE
Od 17.30 do 21.00 — ZA DIJAŠKO MLADINO
Od 21.00 — ZA MLADINO IN STAREJŠE
Vabljeni!
PUSTNA FOTOKRONIKA
Na pustno soboto so se na sedeža kulturnega društva Briški grič v Števerjanu zbrali domači otroci in se pošteno pozabavali. Zvečer pa so pustovali starejši. Na naši sliki motiv popoldanske zabave
m . •. me i
Na goriški pust so prihiteli tudi nekateri okinjSani vopovi . s podeželja. Med temi tudi, števerjanski voz. Naši Brici seVeda niso pozabili re-klamizirati svojega grozdja, in’ svojega vina
niSiifToJsifc v	_____ .
Morda najbolj domiselni in nenavadni šo bili v letošnjem pustnem sprevodu po goriških ulicah Gabrci, člani prosvetnega društva Skala. Dali so nasvet, kako v najkrajšem času rešiti stanovanjsko krizo, s postavitvijo snežno-ledenih polarnih bivališč iglu
f Čestitke [
Danes praznujeta v Sovodnjah 25 let skupnega življenja ZLATKA in JOŽE DEVETAK. Iskreno jima čestitajo sosedje in prijatelji.
Iskreno čestitamo našemu koketnemu vaditelju M. I. P., ki kljub neuspelim spoznavnim čustvenim poskusom, še vedno vztraja in upa, da si bo našel življenjsko družico in z njo ustvaril toplo družinsko vzdušje.
Razna obvestila
Kulturno društvo «Oton Župančič*
vabi danes na VESELO PUSTOVANJE v domu Andreja Budala v Štandrežu. Od 15. ure dalje bo otroško rajanje, v večernih urah pa bo zabava za odrasle.
Šolsko skrbništvo sporoča,da je na vpogled ministrska odredba glede premestitev in začasnih nastavitev učiteljev v osnovnih šolah, ki so v rednem staležu.
Ministrska odredba je na vpogled tudi na didaktičnih ravnateljstvih, kjer interesenti dvignejo tudi predpisane obrazce na katerih je treba izpobiiti prošnje za premestitev.
PRISPEVAJTE ZA
DI-JASKO MATICO
V GORIŠKEM AVDITORIJU
LEP KONCERT MLADINSKEGA ZBORA IZ ARGENTINE
V zboru sodeluje osem ljudi slovenske narodnosti
V nabito polni dvorani gariškega avditorija je v nedeljo popoldne nastopil zbor «Ninos y cantores d« Bariloche*, ki ga vodi goriška rojakinja Lučka Kralj Jerman. Koncert je pripravila goriška pokrajinska uprava. V zboru je 47 pevcev različnih starosti, od osmih do 35 let, saj v njem sodelujejo tudi taki. ki so v njem kot mladinci peli pred leti. Med pevci so ljudje, ki so se rodili v Argentini, mnogo pa je tudi takih, ki so sinovi priseljencev iz raznih dežel. V tem zboru je poleg dirigentke še drugih osem članov slovenske narodnosti.
Na programu so imeli pesmi stare klasike do kolonialnih komponistov v Južni Ameriki, argentinske narodne pesmi ter tudi pesmi drugih narodov, ki so jih peli v originalu. Med temi jj bila tudi ena sloven ska božična pesem, ki so jo argentinski pevci zapeli s čudovito pravilno slovensko izgovarjavo.
Zbor je na enomesečni turneji v
Evropi. Nastopili so že v Švici, nekaterih krajih Italije, kamor se bodo še vrnili, sedaj pa so na poti v Zvezno republiko Nemčijo, kjer bodo imeli nekaj koncertov.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Nori Gorici, danes ob 17.30, Matjaž Kmecl: Levstikova smrt. Predstav a za SŠZD v gledališki dvorani v Solkanu. V petek, 26. t.m., ob 20. uri, ponovitev predstave za abonma red 'S petek in izven.
Kino
i-''**- ■ <-
Gorica
VERDI 18.00-22.00 «Bolero». N. Garcia in R. Hossein. Barvni film.
CORSO 18.00—22.00 «Quella folle estate*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
ENCELSIOR 18.00-22.00 «Spiaggit di sangue*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «La dotto-ressa ci sta col colonello*.
Ari iv/ Gorico in okolica
SOČA 17.00—21.00 »Policajka*. Francoski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Resnične zgodbe IV. del*. Nemški film.
DESKLE 19.30 «Noč generalov*. A-meriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORHl
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tol. 84 972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
DariPs ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel, 72-701.
POGREBI:
Danes v Gorici, ob 9.30 Giorgio Ziani iz bolnišnice in cerkve sv. Justa na glavno goriško pokopališče, ob 10.30 Renzo Margarit, krsto pripeljejo iz Bruslja v cerkev na Travniku, pokop na glavnem goriškem pokopališču, ob 11. uri Lidia Soppel-sa Busolini iz bolnišnice sv. Justa v cerkev Srca Jezusovega in na glavno goriško pokopališče.
Za vedno nas je zapustila v 73. letu starosti
MARIJA COTIČ vd. LAVRENČIČ »d. ČERNIČ
Pogreb bo jutri, v sredo, 24. februarja, ob 14. uri iz goriške bolnišnice na Vrh.
Žalostno vest sporočajo sestri Mimica in Lidija ter sin Venko
Vrh, 23. februarja 1982
Nedeljske in včerajšnje pustne dogodivščine v fotografiji in besedi
v slabo kopijo Viareg
ske razsežnosti.
—v.
* WM

.
PRAZNOVANJE »KRALJA PUSTA* POTEKA V VESELEM VZDUŠJU
V nedeljo in včera j je bilo po naših vaseh in društvih veliko pustnega razpoloženja
Tudi za danes so predvidene številne prireditve za mlajše in starejše Kljub mrzlemu vremenu veliko mask - Zabavišča so bila nabito polna
Pustna mrzlica (v pravem pomenu besede) je te dni zajela ve- I tiko razposajenih prijateljev tega I kralja, ki vsako leto doživi svoj 1 trenutek slave in moči. Pust je pač tak običaj, ki ga ne morejo prizadeti ali celo uničiti niti krize, splošno malodušje, zagrenjenost in še vse kar je takega črnega in pesimističnega, saj je pust vendarle praznik veselja, šal in razboritosti.
Tako je bilo tudi letos, pa čeprav so se maske in pustni prijatelji malce sramežljivo podali na ceste, vendar ne zato, ker bi jih bilo sram, ampak zaradi mraza in strupene burje, ki je včeraj in v nedeljo prav pošteno zavijala.
Mraz so si, pustni prijatelji preganjali s toplimi ali močnimi napitki, tako da je bila vsaj notranjost telesa zavarovana pred «u-darei* v pravo zimsko vzdušje o-dete narave. Jasno je, da se taka ogrevalna kura pozneje maščuje, vendar nič zato, če nas glava naslednji dan boli, saj je vendar pustni čas, ki je prizadel že naše prednike in bo prizadeval tudi bodoče rodove.
Ko smo se včeraj napotili po mestu in bližnjih vaseh, smo doživeli marsikaj zanimivega, pa čeprav moramo zopet pripomniti, da si maske nekako niso upale pod jasno nebo. Zaradi tega so bile tudi mestne ulice nekam prazne, le tu pa tam so se vile pisane skupine, ki so ustavljale promet, a avtomobili sti se niso preveč jezili, saj so to vendar dnevi šal. Mnogi so šli v Milje na pustni sprevod in mogoče je bilo zaradi tega mesto nekam bolj otožno in pusto. Drugačna slika pa se je nudila v okoliških vaseh. Že navsezgodaj zjutraj so tod začele Svoje pohode najrazličnejše pustne skupine. Mladi in starejši so se duhovito našemili, položili na voz ali motorizirane konjičke sodček vina ter trkali od vrat do vrat, da bi dobili kaj za pod zob, predvsem klobase in jajca, čepra / niso odklonili niti denarčkov, ki jih je bilo nato treba zapraviti v gostilni ali na osmini. Te vaške skupine so tudi po domovih ustvarjale pristno pustno razpoloženje, saj gre nava dno za prave godbe na pihala, ki prizadevno pihajo v svoja trobila. Tak je bil nedeljski dan, mrzel, a pustno topel in razposajen, kar je bi' j očitno predvsem in tudi v Šked nju, kjer so tamkajšnji prebivalci daleč naokrog znani, da radi proslavijo februarskega kralja. Zato je bilo V tej mestni čztrti polno mask, ki so se lovile in divjale po ulicah, obiskovalci pa so se lahko krepčali v gostilnah in v priložnostnih osmicah, ki so jih za to priložnost postavila razna društva. Skratka, od Devina pa do Mačkolj in Milj je bilo živo, čeprav je včerajšnji dan potekel v nekakšnem zatišju, saj so se pustni prijatelji pripravljali na danes, ko bo pustovanje doseglo svoj vrhunec.
Znano je, da si ob takih priložnostih dajejo duška tudi otroci, ki jih starši okinčajo v najrazličnejše kostume. Seveda, to so kostumi iz. trgovin, za katere je treba odšteti težke denarce, žal. Nemara bi kazalo posvetiti več skrbi domišljiji in ustvarjalnosti ter napraviti take
Takih prizorov, kot je bil v nedeljo v Mačkoljah, kjer te je zbrala skupina KD Primorsko, je bilo še več
Otroško rajanje v boljunskem kulturnem domu
obleke, ki bi bile originalne, domače, predvsem pa sad »obrtniškega* dela. No, otroke smo imeli na jeziku. Ti so se lahko v nedeljo pošteno pozabavali, saj so jim najrazličnejša naša društva priredila pustna rajanja. In to v domala vseh vaseh tržaške pokrajine. Taka pustna rajanja za najmlajše so bila na primer v domu «A. Sirk* v Križu v priredbi ŠD Mladina, v društveni dvorani v Nabrežini na pobudo domačega SKD «Igo Gru-den», v prostorih stadiona 1. maj, kjer je otroško pustno rajanje pri redila športna šola iz Trsta, igral ra je ansambel «Zvezde» z Opčin. Otroško rajan.je je bilo tudi na pobudo vaščanov od Domja in s Kr-menke, in sicer v šolski telovadnici. Posebno živo je bilo v boljunskem kulturnem domu «France Prešeren*, v Mačkoljah in skratka povsod, kjer deluje kako društvo, ki ima smisel za prirejanje takih razboritih pust nih manifestacij.
Otroci in starejši bodj prišli na svoj račun tudi danes, vendar bi bil seznam vseh teh prireditev predolg, saj objavljamo spored pustnih veselic na drugem mestu in so tudi društva sama ter organizacije po' skrbele za ustrezno propagando. In če smo že omenili najmlajše, ne-moremo obiti niti plesov, ki šo Se' jim v nedeljo pokorili starejši pustni* prijatelji-, seveda, starejši po letih, a ne po duhu, ki je v teh dneh večno mlad in šegav. Tako se je tudi mladina po duhu in po letih zabavala v društvenih dvoranah, kjer je bilo glasbe in veselja dovolj. da so se rabili podplati. V mnogih dvoranah so potekale tudi pustne igrice in skeči, nagrajevali so najlepše maske ter točili vino in druge pijače v potokih. Pusta je namreč treba pošteno zaliti, kajti že jutri se bomo od njega poslovili z žalnimi »komemoracijami* in podobnimi prireditvami. Na tem mestu pa moramo vsekakor še podčrtati, da so bile razne zabave tudi včeraj (na primer v Bol juncu), danes pa bo nadvse veselo, za otroke in manj otroke, tudi v Mačkoljah, v Križu, na stadionu 1. maj, v Bar-kovljah. Dolini, pri Domju, v Dijaškem domu, Bol juncu, na Opčinah in še marsikje. Skratka, pustni prijatelji naj dobro izbirajo, da se bodo zabavali, saj bo na podobno priložnost treba čakati spet celo leto.
Na »openskem pustu* je sodeloval tudi voz Opčine B.
Voz Iz Bempolaja je zasedal drugo mesto
V EKSPLOZIJI BARV IN SAMBE »KARNEVALA V RIU... OSPU*
Med alegoričnimi vozovi na miljskem pustu zaslužena zmaga skupine Lampo od Korošcev
Strupen mraz in neprijetna bur-ja nista uspela v nedeljo skaliti veselega pustnega razpoloženja. Razposajenost navsezadnje odtehta tudi najtoplejši krznen plašč, in prav razposajenosti ni manjkalo po naših vaseh in zaselkih. Upali bi si celo trditi, da je bilo še bolj veselo kot druga leta. Morda si je človek dal duška zaradi gospodarske krize, morda ponovno odkriva nekdanje vrednote, saj smo videli precej manj kičastih šem kot druga leta. Vsekakor pa je bilo v teh dneh rajanja, burk, norčij in veselja na pretek.
Nedvomno pa v tem veselju predstavlja miljski pust poglavje zase. i Z leti je ta prireditev prerasla v j pravo predstavo. Milje so postale j neke vrste Viareggio v malem, ne da bi pri tem izgubile pristnosti j in človeške razsežnosti. Vsekakor j pa je miljski pust prerastel okvire | mesta, postal je prava turistična zanimivost, ki privablja na tisoče o-biskovalcev iz vse dežele in tudi z druge strani meje.
Nič drugače ni bilo v nedeljo. Že dopoldne je marsikoga zaneslo v to prijazno obmorsko mestece. Kdor je tako storil, si je prihranil marsikatero kapljo grenke krvi, kasneje, pred samim začetkom sprevoda alegoričnih voz, si v mestu zaman iskal parkirni prostor. Kljub temu pa je treba poudariti, da je miljski občinski u-pravi tokrat uspelo v dobršni meri omejiti nevšečnosti. Pa preidimo kar k sami prireditvi. 'Na letošnjem 29. miljskem pustu je s svo jimi alegoričnimi vozovi sodelovalo 11 skupin. «Compagnie» so se letos res potrudile, da je na milj-skih ulicah zaživel njihov večmesečni trud. Teme alegoričnih voz so bile najrazličnejše: od družbeno angažiranih do izključno razpoloženjskih, in prav slednje so med občinstvom doživele najtoplejše aplavze. Prvouvrščena skupina Lampo od Korošcev se je po lanskoletnem porazu letos res izkazala. S svojim karnevalom v «Riu...Ospu» so prikazali pravo eksplozijo barv ob zvokih sambe, da so za nekaj minut pričarali vzdušje, ki vlada v znamenitejšem Rio de Janeiru. Kljub razposajeni temi pa so dodali kapljo pelina s skupino delavcev ladjedelnice Alto Adriatico, ki je popravljala pustno barko, saj drugega dela nimajo, ko so vsi v dopolnilni blagajni. Če so bile plesalke sambe kljub eksotičnim kostumom še kar klimi primerno o-blečene, ne moremo tega trditi za Adama in Evo drugouvrščene skupine Brivido s svojim «Ecce ho-mo». Naša svetopisemska prednika sta imela pokrite samo svoje nespodobnosti, da je marsikaterega premraženega gledalca ob pogledu nanju kar streslo. Kljub precej resni temi o zgodovini človeštva, v kateri je osrednje gibalo vsega prav človek je Brividu uspelo mojstrsko pritegniti gledalce. Tretje-uvrščena Ongia pa se je spustila v politično satiro italijaosko - francoske vinske vojne. Sledile so skupine Spazzacamini z Dantejevim Peklom, Bulli e Pupe z bikoborbo, Bellezze Naturah s satiro o Cezarju in Kleopatri, ki je skušala polemično prikazati, kako tudi danes mogočni pozabljajo na ljudstvo. Sedma se je uvrstila skupina Spa-simo z izborom Verdijevih oper, osma je bila Trottola, ki je mojstrsko prikazala nesmisel vojn in osvajanj ter tragične posledice, če se ne bo človek spametoval. Posebno pozornost je vzbudila tudi skupina Mandrioi, ki je v maskah in vozovih prikazala cel obed, od , predjedi do končnega računa. Piu j che cisti so s svojo ekološko temo o poslednjem boru zasedli predzadnje mesto, zadnja pa je bila skupina Bartuele s svojim kumikom, j ki je bila tudi edina skupina brez osrednjega alegoričnega voza.
Seveda je po objavi uvrstitev marsikatera pikra poletela na ra
čun ocenjevalne komisije, marsikatera skupina se je čutila užaljena in prikrajšana. Že sama ugotovitev o malenkostnem razkoraku v ocenah posameznih skupin zgovorno priča, da so bili vozovi mojstrsko pripravljeni. Kljub dovršenosti pa
prepričan, da bo z lahkoto odnesel zmago, ker je v svoji dovršenosti šel predaleč, da je postal prikaz prehladen in premalo ljudski. In prav človeška toplina mora ostati glavna značilnost miljskega pusta, saj bi se v nasprotnem primeru
gia. To bo nevarno predvsem prihodnje leto, ko bo miljski pust praznoval svojo tridesetletnico. Že v nedeljo smo opazili take težnje, a bržkone bo slaba uvrstitev spametovala marsikatero finančno bogato skupino, da se bo vrnila v bolj Ijud-
snupine	|«s prejel prvo nagrado v Miljan
Voz od Banov je prikazoval razlastitveni Valjar
KD Slovenec iz Borita je tudi priredilo otroško pustno rajanje
' in *+-
fcSfiSBsc*.	........i..«:#'!
Tudi taki prizori so prijetno učinkovali
Od Ferlugov so protestirali nad krajo drv na Krasu
Sobotne prireditve na Opčinah se je udeležila večtisočglava množica
Openska kraljica in kralj letošnjega pusta sta bila v znaku stabilizacije, saj se jima je konj prehladil


^ ■


Openskega pusta so se udeležili tudi Nabrežlnci
KAJ SE DOGAJA V NAJMANJŠI DRŽAVICI SREDNJE AMERIKE
OGNJENIŠKI SALVADOR, KJER JE ŽIVLJENJE NAVADNE MRAVLJE VEČ VREDNO KOT ČLOVEŠKO
Kratka zgodovina gosto naseljene državice, nalne družbe - Martinezova «ideo!ogija» -
v kateri gospodarijo ameriške multinacio-Demokristjan Duarte vsiljuje svoje volitve
Kako malo vemo o svetu, ki Has obkroža. Vemo pač le to, kar nam poročajo tisti, ki imajo oblast nad informacijami. To smo že nekajkrat poudarili, zato se ne čudimo, če ljudje, ki še včeraj niso vedeli o Poljski več kot to, da pač obstaja, danes o tej državi vedo tako rekoč vse, ne vedo pa, na katerem oceanu leži Salvador.
,,Ii> vendar se začenja šele sedaj vzbujati zanimanje za to in tudi za druge srednjeameriške države, ker so pač postale predmet mednarodne blokovske konfronta-čije, predvsem na propagandistični ravni. Ni zločin v tem, da se danes o Salvadorju veliko piše. Zločinsko je predvsem to, da se je o njem molčalo leta in leta, čeprav krvoprelitja v Latinski Ameriki niso od danes, že od Monroejeve doktrine »Amerika Američanom* je namreč veljalo, da je Latinska Amerika le kolonialni podaljšek severnoameriških Združenih držav, ki so ga brezobzirno izkoriščale in se tudi na ta način bogatile. Ljudje veliko govorijo o «svobodi», ki vlada v ZDA, pozabljajo pa, da se je ta svoboda okrepila najprej na množičnem izkoriščanju suženjskega dela še v novem veku in po francoski revoluciji v Evropi in se še danes krepi in redi na račun milijonov lačnih in zatiranih kmetov vsega kontinenta, od Ognjene zemlje tja do teksaških meja.
V tein okviru je zgovoren tudi primer državice El Salvador, o kateri se sedaj veliko piše in bere.
El Salvador je najmanjša in obenem najbolj obljudena državica Srednje Amerike. Leži na obalah Tihega oceana, v tropskem pasu. Dežela je vulkanska in posejana Z velikimi plantažami kave, kakaa, tobaka, sladkorja. Monopol s trgovino teh pridelkov in dragocenih rud (zlata, na primer) imajo Severnoameriške multinacionalne družbe.
-< El Salvador je velik kot Slovenija. morda celo manj. Prebivalcev, pa ima dvakrat toliko. Prebivalci so povečini mestici, t.j. mešanci Indijancev in belih Špancev. Ti so v manjšini in so povečini veleposestniki in trgovci.
Država se je osamosvojila v prejšnjem stoletju, vendar je bila prešibka, da bi ohranila svojo neodvisnost pred pritiski severnega mehiškega’ cesarstva pod Iturbi-dom. Zato so salvadorski velmožje;.., predlagali in dosegli federacijo Srednjeameriških republik z Gvatemalo. Nikaraguo in Hondurasom. Federacija je propadla leta 1841. Odtlej je republika živela nemirne čase. Le redkokdaj je doživela kako obliko demokracije, pa čeprav zgolj meščanske, najpogosteje so ji vladali diktatorji, ki so odražali interese veleposestnikov, predvsem pa severnoameriškega kapitala. Najdlje je vladal v Salvadorju diktator Maxi-miliano Hernandez Martinez, predvsem pa je zapustil za seboj strahotno zgodovinsko dediščino. Vladal je od 1931 do 1944. Ni bil veren, pač pa si je izmislil lastno filozofijo. Ljudi je strahoval s čarovnijami in vraževerjem, sam pa je proglašal reinkarnacijo človeka po smrti. Iz tega svojega prepričanja je skoval lastno teorijo, da «življerije mrčesa, tudi mravlje, je važnejše od človeškega življenja, kajti človek po smrti zaživi v novi obliki, za mravljo ali muho pa je smrt dokončna*. Prepovedal je zato ubijanje mrčesa. kar je v tej tropski državi povzročilo zaooredie epidemij hudih nalezljivih bolezni. Kako je
bilo Martinezu mar za človeška življenja, pa priča strahotni pokol kmetov, ki so zahtevali agrarno reformo in so se uprli sredi tridesetih let. Dal jih je pobiti deset tisoč.
Prvi kmečki upor ni uspel, drugi pa je. Vodil ga je zdravnik Romero. Napovedal je demokratične volitve, a je to preprečil državni udar, ki je pripeljal na oblast vojsko, torej oficirje, ki so bili iz veleposestniških družin.
Salvadorska vojska je, podobno kot ostale latinskoameriške vojske, izurjena predvsem za zatiranje prebivalstva. Drugače se sploh ni vojskovala, če izvzamemo «no-gometno vojno* v prejšnjem desetletju. Tedaj so za teden dni izbruhnili spopadi na meji med Salvadorjem in Hondurasom zaradi spornega rezultata nogometne tekme. V tej vojni je salvadorska vojska izgubila dva vojaka in dva pilota.
Revolucionarno vrenje je zajelo Salvador pred približno tremi leti, ko je vlada (običajna vojaška hunta) že spet napovedala agrarno reformo, nato pa je ni izvedla. V hunti so tedaj sodelovale štiri politične sile: desnica, zmerni vojaški center polkovnika Meze. demokristjani Napoleona Duarteja in dr. Erlicha ter socialdemokrati Guillerma Unga. Dogovorili so se za agrarno reformo in demokratične volitve. V resnici pa je v državi prevladala desnica, ki je bila v vojski najmočnejša. Politično kritje pa je desnici nudila klerofašistična «krščanska demokracija* Napoleona Duarteja. Čeprav pripada ta stranka demo-krščanski internacionali, je najbrž ne gre primerjati italijanski istoimenski stranki. Krščanske demokracije v Latinski Ameriki so namreč lahko skrajno napredne, kot v Nikaragui, ali skrajno desničarske. Tudi niso tako povezane s cerkvijo kot pri nas. Prej bi jih lahko primerjali hrvaškim ustašem ali slovenskim klerikalcem med vojno.
Liberalni polkovnik Meža je zbežal v tujino, socialdemokrat Guil-lermo Ungo pa se je razočaran pridružil levičarski gverili fronte Farabundo Marti. Pod njegovim vplivom je bila organizirana de-mokratsko-revolucionarna fronta, v kateri so tudi komunisti, demo-krStičm izobraženci, napredni katoličani in neodvisni. Demokrat-sko-revolucionarna fronta je politični izraz gverile in združuje tudi simpatizerje v mestih in manjših trgih.
Tretja sila v državi je katoliška cerkev. O njeni vlogi je pred leti v intervjuju za naš dnevnik veliko povedal nadškof Arnulfo Romero. Intervju je dal po konferenci v Puebli, katere se je udeležil tudi papež. Tedaj je nadškof Romero povedal, da mu desnica streže po življenju in da je v Salvadorju padlo že več duhovnikov, ki jih oblasti dolžijo, da so «komunisti». Nadškof Romero je očitno slutil tudi lastno smrt. Padel je pod streli režimskih plačancev pred oltarjem, med mašo. Svet je tedaj ta umor pretresel, medtem ko je Vatikan previdno molčal. (Če bi tako ubili navadnega kaplana na Poljskem, bi VVojtila najbrž drugače reagiral!)
Duartejeva vojska se je znesla tudi nad misijonarji, ki so delili usodo revnih kmetov. Mučili, posilili in pobili so tudi štiri ameriške redovnice. Tudi ta zločin je pretresel predvsem ameriško javno mnenje, do Evrope pa ni segel, niti na bregove Tibere.
Cerkev skuša v Salvadorju pomagati predvsem ljudem, ki trpijo. Ščiti begunce, v svojih bolnišnicah skriva tudi nasprotnike vojaškega režima, ki bi jih sicer ubili z metodami «črne roke*. Vsako noč gredo po ulicah San Salvadorja civilisti, pripadniki »bata-ljonov smrti*, katerim policija in vojska prepuščata najbolj ogabne zločine. Doslej so z ustrahovalnimi nameni ubili najmanj 11 tisoč ljudi. Državljanska vojna je terjala doslej 35 tisoč žrtev. Vendar so le redki padli v boju med vojsko in gverilci. Večji del žrtev so kmetje, nad katerimi se vojska znaša predvsem zato. ker podpirajo gverilo s hrano. Množični pokoli so na dnevnem redu. Pred božičem je vojska pobila v pokrajini El Quiche 412 ljudi. Med njimi so bile tudi ženske z deco. Imena žrtev je objavila salvadorska nadškofija.
V tem vzdušju vsiljuje Duarte svoje volitve, da bi legaliziral svojo oblast. Reagan mu pri tem pomaga, kolikor more, čeprav si doslej ni upal poslati v Salvador svojih čet. Vietnamska psihoza je v Združenih državah še močna. Zato bi Reagan in Haig najraje zbrala medameriški ekspedicijski korpus, ki naj bi zatrl gverilo in mimogrede posegel tudi v Nikaragui ali Gvatemali.
Druga rešitev pa je možna v okviru pogajanj, za katera se zavzemajo Francija, Mehika in socialistična internacionala, kateri pripada voditelj salvadorske gverile Ungo. Tem pogajanjem, ki naj bi dovedla najprej do premirja, nato pa do demokratizacije v državi, se upirata predvsem VVashington in demokrščanska internacionala.
st. s.
■ tl F1 0 I O ijr
Dekle,
agencije
tehnične popolnosti londonske
Izbira vsekakor ni bila slaba
................................................
EDEN IZMED DATUMOV V NAŠI POLPRETEKLI ZGODOVINI
Prav na današnji dan pred 39 leti podlegel ranam Janko Premrl-Vojko
Poveljnik Trnovske čete - Zadnja akcija proti sovražniku - Hudo ranjenega so odnesli v taborišče - Obiskal ga je Franc Leskošek-Luka - Prekop v grobnico narodnih herojev
IDRIJA — Pred 39 leti, točno v noči od 22. na 23. februar 1943 je v taborišču Trnovske čete, katere poveljnik je bil, umrl legendarni primorski narodni heroj Janko Premrl - Vojko.
Taborišče Trnovske čete je bilo na Brinovem griču v objemu mogočnih smrek med naseljema Ko-ševnik in Pregriže ter »francosko cesto*, oddaljeno od vasi Idrijski log z glavne ceste le dvajset minut hoje po gozdni poti ali pol ure od vasi Predgriže pri Črnem vrhu nad Idrijo.
Vojko je s svojo četo prišel iz Vipavske na črnovrško' planoto septembra 1942. Po ukazu štaba bataljona «Sittidri Gregorčič* se je Vipavska četa preimenovala v Trnovsko in imela svoje taborišče na Brinovem griču od 27. septembra 1942 do 7. marca 1943.
Razmeroma dolg obstoj partizanskega taborišče na Brinovem griču je zgovoren dokaz, kako močno je bilo tedaj že zakoreninjeno narodnoosvobodilno gibanje med prebivalci črnovrške planote, posebno še ob upoštevanju dejstva, da so imeli italijanski vojaki zasedene skoraj vse višinske točke. Vojkov soborec Franc Benčina, v partizanih je bil Lado, po domače Novak iz Idrijskega loga, pripoveduje, da so bile italijanske posadke takrat na gosto posejane, saj so bile v Beli, na Hlevišah, v Zadlogu, v črnem vrhu nad Idrijo, v Novem svetu in v Godoviču. Na »francoski cesti* — petnajst minut hoda od partizanskega taborišča — pa so bile podzemne utrdbe, ki jih je stražila četa italijanskih vojakov. Poleg tega so italijanski vojaki začeli občasno zasedati posamezne točke in iznenada prihajati k osamljenim kmetijam.
Bojne akcije Trnovske čete so
bile že velikokrat popisane, zato se tokrat ne bomo zadrževali pri njih. Pomembno pa je naglasiti, da je delovanje Vojkove čete omogočilo ne le nastajanje in utrjevanje organizacij OF na tem področju in sploh na Idrijskem, temveč je omogočilo tudi veliko partizansko mobilizacijo pozimi 1942-1943. Množični odhodi primorskih fantov in deklet v partizane je bil svojski plebiscit, ki je vsemu svetu jasno izpričal voljo primorskega ljudstva, da se ne bori sa-
Narodni heroj Janko Premrl-Vojko
mo za svobodo temveč tudi za združitev z matično domovino.
Vendar so bile vse bojne akcije Trnovske čete glede na gostoto italijanskih postojank in budnost fašistične policije izredno drzne in so močno učinkovale tako na domače ljudi kot na italijanske vojake in italijanske priseljence.
Glas o zmagah primorskih partizanov se je naglo širil po vsej Primorski, narodnoosvobodilno gibanje je hitro postajalo vseljudsko, glas o junaku Vojku se je hitro širil in Vojko je že tedaj postal primorska legenda. Da so
............................................mm
Zaslužnemu meščanu A, Segariolu se bo Rovinj primerno oddolžil
Kipar Milan Hrkovič je napravil doprsni kip v mavcu, ki ga bodo «pre-nesli» v kamen in postavili v nekem primernem mestnem kotičku
;'RQVINJ — Jugoslovanski kipar Jdilan Hrkovič, ki sicer živi v Beogradu, je pred nedavnim izdelal doprsni kip Antonia Sega-riola. Kdor ima dober spomin, se bo morda spomnil, da smo o njem pisali pred leti. kajti gre za svojevrstno osebnost. Segariol je bil po poklicu sicer preprost brivec, a je njegova zapuščina zelo bogata, kajti to, kar je P° niem ostalo zabeleženega in zapisanega, zanima ne le rovinjske in istrske kroge na sploh, pač pa tudi strokovnjake z višjih in bolj kvalificiranih ustanov
Antonio Segariol je umrl pred dvema letoma po kratki bolezni. Že v mladeniških letih pa se je lotil izredno plemenitega hobbyja, namreč beleženja vseh pomembnejših dogodkov v Rovinju, pa tudi pesnikovanja in drugih podobnih dejavnosti, tako da je njegova literarna, folklorna, etnagrafska, celo znanstvena dediščina izredno pomembna.
Vsekakor je njegova kronika najpomembnejši del njegove zapuščine, saj se z njo že obilno leto ukvarjajo strokovnjaki iz rovinjskega inštituta, pa tudi strokovnjaki iz Zadra, Reke, Zagreba In Ljubljane, ki proučujejo zapi-•ke z naslovom »Cronache di Ro-
Mavčnl doprsni
Segunola
vigno, notizie e fatti piu notevoli dall'anno 1888 al 1979».
Dogodki in osebnosti, ki jih Segariol v svojih «kronikah» beleži v stilu strogega zgodovinarja ali vsaj kronista, zadobijo posebno vrednost, ki gre preko veljavnosti, kolikor bi jim mogel dati sam Rovinj in se zato uvrščajo v dogajanja vse Istre, pa tudi Hrvaške in Slovenije. Njegove beležke omogočajo razlago ali odkrivanje najrazličnejših dogajanj. Če analiziramo beležke, opažamo,
da izhajajo izpod peresa človeka, ki mu je bil šovinizem tuj, ker spoštuje vse, Italijane, Hrvate, Slovence, pač vse avtohtono prebivalstvo Istre. V svojih »kronikah* kot tudi v svojih 45 zgodbah rovinjski brivec poudarja značilnosti področij z mešano govorico.
V svojih »kronikah* je Segariol beležil tudi meteorološke pojave v Rovinju in bližnji okolici, tako tudi te njegove beležke morejo služiti pri proučevanju vremenskih razmer na severnem Jadranu. Segariol je na primer točno beležil velika neurja, ki so zajela Rovinj v zadnjih desetletjih in ki so povzročila veliko materialno škodo. Te podatke to izkoristil tudi znani avstrijski publicist in TV režiser Joseph Crawth, ki je lani poleti dalj časa živel v Rovinju in 3 skupino potapljačev raziskoval nekatere tajnosti, ki so povezane s potopitvijo potniške ladje »Baron Gautsch*, ki se je potopila v začetku avgusta 1914. leta, le nekaj dni po izbruhu prve svetovne vojne.
Zelo pomembno delo je tudi Se-gariolov slovar ali bolje besednjak rovinjsko - beneške italijan ščine, besednjak ki vsebuje pet tisoč starih zelo redkih izrazov, ki jih mora človek poznati, če ho-. ■ povsem razumeti svojevrstno rovinjsko narečje. S tem nareč-
jem so se ukvarjali mnogi filologi, tudi jugoslovanski italiani-sti, kot na primer prof. Mirko Deanovič in pa dr. Pavao Tekavčič s puljske pedagoška akademije. Segariolov besednjak ima veliko znanstveno vrednost in bo služil tudi strokovnjakom, ki pripravljajo sredozemski jezikovni a-tlas, ki je eno največjih del, ki ga vodi sloviti prof. Mirko Deanovič.
In vendar tisti, ki so si vsaj kolikor toliko ogledali Segariolovo zapuščino, menijo, da je njegovo pesništvo in njegovo drugo literarno delo morda še najbolj veljavno. Tudi prof. Giovanni Ma-Ius&, ki je po rodu iz Rovinja, ki pa že dolgo živi in dela v Firencah, meni da je Segariolova literarna zapuščina zelo veljavna in da spominja na Vergo.
Kot smo že rekli, je bil Segariolu fašizem tuj in zato je svoje zgodbe in poezije v času fašizma skrival v veliki omari, da bi mu ne prišli na sled. V svobodi pa je lahko ustvarjal brez kakih omejitev. Sedai mu je Hrkovič pripravil mavčni kip, ki ga bodo prihodnje leto v Rovinju »prenesli* v kamen in mu ga postavili v enem najbolj značilnih rovinjskih am-bientov.
E. O.
Primorci spoznali, kakšen je partizanski poveljnik Vojko, so — da bo ironija še večja — poskrbele italijanske fašistične oblasti same. Avgusta 1942 so po vseh oglasnih, deskah Primorske nalepili in nabili tiralico goriške prefekture z Vojkovo fotografijo in ponujali nagrado 50 tisoč lir tistemu, ki ubije, ujame ali omogoči ujetje «bandita Premolija Giovannija*, ki ga je posebno sodišče v Rimu v odsotnosti obsodilo na smrt 25. julija 1942 po slavni bitki na Nanosu 18. aprila 1942.
Fotografija s tiralice -goriške prefekture je tudi dokazovala, kar so ugotovila zlasti primorska dekttt«t-*da*-'Vojko - ni -b#«%amo pogumen partizan in dober poveljnik, temveč tudi lep fant, kar je privlačno delovalo na ljudsko ustvarjalno domišljijo.
Mogoče je malo manj znano, da je bil Vojko hkrati komandir Trnovske čete in namestnik poveljnika prvega primorskega partizanskega bataljona «Simon Gregorčič*, ki je bil ustanovljen prve dni avgusta 1942 nad Ozeljanom v Vipavski dolini. Ob ustanovitvi bataljona so sprejeli Vojkov predlog, da se bo bataljon imenovan po pesniku Simonu Gregorčiču, «goriškem slavčku*, katerega pesmi je Vojko večkrat prebiral tovarišem ob tabornem ognju. Ime Simona Gregorčiča je imelo tudi politični pomen, saj so partizani s tem jasno pokazali, da spoštujejo vse, kar je naprednega v slovenski zgodovini in da cenijo svoje velike može.
Vojko je z Brinovega griča vzpostavil kurirsko zvezo tudi z Dolomiti, kjer je takrat bilo vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Taborišče na Brinovem griču pa je postalo tudi zbirna baza prostovoljcev, ki so že množično prihajali v partizane, odkoder so jih od premi jali v Dolomite, na Notranjsko in Dolenjsko.
Zaradi izkazanih vrlin so Vojka sprejeli v Komunistično partijo Slovenije.
Vojko je vodil borce Trnovske čete v zadnjo akcijo 15. februarje
1943,	potem ko je bil obveščen, da se bo tega dne posadka fašistične gozdne milice v Idrijski Beli umaknila v Idrijo pod zaščito voda redne italijanske vojske. Partizani so pripravili Italijanom zasedo v Strugu ob reki Idrijci, približno dva kilometra od Fužinar-ja proti Idriji.
Napad je uspel, partizani so zaplenili strojnico, toda Vojko je bil v boju hudo ranjen. Soborci so ga odnesli v taborišče na Brinovem griču. Po poti, koder so nosili težko ranjenega junaka, sedaj vsako leto teče več tisoč smučarjev -tekačev Trnovskega maratona, najbolj množične tovrstne smučarske prireditve v Jugoslaviji.
Vojko še je sedem dni boril s smrtjo. Medtem ga je obiskal tudi tedanji član glavnega poveljstva slovenskih partizanov Franc Leskošek - Luka, ki je prišel na Primorsko. Povedal mu je, da je imenovan za komandanta brigade, ki jo ustanav'ja: > in ki bo nosila ime po Andreju Laharnarju, junaškem voditelju tolminskega punta 1712-1713. Navedene brigade pa niso ustanovili zaradi organizacijskih težav.
Vojko je umrl v noči od 22. na 23. februar 1943, star komaj 23 let. Soborci so ga pokopali na skritem kraju in molčali o njegovi smrti, da bi zanjo ne zvedeli italijanski fašisti.
Za izkazana junaštva .je Vojko postal narodni heroj že 18. aprila
1944,	komaj dve leti po sloviti bitki na Nanosu!
Dne 24. februarja 1946 so Vojkove posmrtne ostanke prenesli z Brinovega griča na domače pokopališče v rojstni Podnanos pri
Vipavi, od tod pa 24. aprila 1949 v grobnico narodnih herojev v Ljubljano.
Na ukaz Glavnega štaba NOV in PO Slovenije so 1. oktobra 1943 na dvorišču sedanje tovarne ETA v Cerknem ustanovili 16. narodnoosvobodilno brigado Janka Premrla - Vojka. V spomin na ta dan slavijo delovni ljudje in občani občine Idrija svoj občinski praznik.
Na pobudo živečih Vojkovih soborcev in občinskega odbora ZZB NOV Idrija je lani skupščina občine Idrija ob občinskem prazniku svečano podelila domicil Trnovski četi, ki jii je poveljeval legendarni junak Vojko.
Dan Vojkovo smrti — 22. februar — praznujejo prebivalci lepe črnovrške planote kot praznik krajevne skupnosti Črni vrh nad Idrijo. Tega dne se tu vsako leto sestanejo Vojkovi soborci iz Trnovske čete.
JOŽE OBLAK
Pomembna knjiga pri koprski Lipi
Razvoj zdravstvenega zavarovanja na Primorskem
Pred dnevi je založba Lipa v Kopru predstavila novo domače delo »Razvoj zdravstvenega zavarovanja na Primorskem*. Izid so omogočile s svojim finančnim prispevkom občinske zdravstvene skupnosti Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana ter Regionalna zdravstvena skupnost Koper. Avtor je ugledni družbeni politični delavec in strokovnjak s področja zdravstvenega zavarovanja Bogomil Bitežnik. Strokovno recenzijo sta opravila akademik prof. dr. Rudi Kyovsky in primarij dr. Branko Šalamun, lek-torstvo pa prof. Jože Hočevar.
Knjiga obravnava prve zametke zdravstva na Primorskem, ki segajo nekaj stoletij nazaj, govori o zdravstvenem zavarovanju pod staro Avstrijo in Italijo o partizanskem zdravstvu, večidel gradiva pa je avtor namenil izčrpnemu prikazu razvoja zdravstvenega zavarovanja na Primorskem po o-svoboditvi. Gre za delo, ki ima ob strokovnem tudi močno zgodovinsko politično obeležje. Skozi kroniko dela institucij zdravstvenega zavarovanja in zdravstva se kot rdeča nit vleče boj delavskega razreda za ureditev razmer na področju socialne politike kot del splošnega boja za izboljšanje e-konomskega položaja delavcev. Dokončno so si delavci izbojevali te pravice v novi Jugoslaviji, ko neposredno prek delegatskega sistema odločajo o finansiranju zdravstvenega zavarovanja. Knjiga je bogato ilustrirana s številnimi fotografijami, statističnimi prikazi itd.
Naj ob koncu omenimo, da so spremne besede h knjigi napi šali predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram, akademik dr. Rudi Kyovsky in primarij dr. Branko Šalamun. Citiral bom samo misel iz napotnice Maria A-brama: «Bogomil Bitežnik je v svoji knjigi prispeval k spoznanju naše preteklosti s prikazovanjem objektivnega stanja, z opisom procesov in sprememb v zdravstveni stroki, v kateri je bil sam dolga leta akter. V tem je vrednost velikega truda, ki ga je vložil v to svoje delo, v katerem je zbrana doživeta strokovnost: tu je dokumentacija dogajanja znotraj zdravstvenega področja, ki bo dobivala s časom vedno večjo vrednost in bo omogočala zanamcem, da si ustvarijo poglobljen pregled nad tem, kako smo se celovito izgrajevali kot napredna družbena skupnost.*
L. O.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Stroji in zemlja
13.00	Italijanska kronika
13.30	DNEVNIK
14.00	Gospod iz Ballantraeja - 8. del TV nadaij.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Kakšen je obraz hudobnih?
15.00	šolska vzgoja:
Andrea Paiiadio
15.30	Vsi za enega:
Rdečelasa Anna - risani film
16.00	Zdravniki ponoči - TV film Zadnje upanje - 2. del
16.30	240 Robert - TV film Izgubljene zapestne sponke
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Neposreden prenos s tvojo anteno
17.10	Marco - risani film Neposredno - depisništvo, aktualnosti in predstave
17.30	Steze dogodivščine - TV nadaljevanka
18.10	Vsi za enega
18.30	.Programi pristopanja
18.50	S Check-upom v človeku -medicinski program
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Movie Mcvie . - Od kotnika do komika
21.35 Mister Fantasy - glasbeni program
22.10	Sindikalna tribuna
23.00	DNEVNIK - Danes v parlamentu - Vremenske razmere
23.30	Šolska vzgoja:
Tečaji za otroške bolničarje
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program:
Včeraj, mladi
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Avstrija
14.00	Popoldan, dnevna rubrika Gost dneva
14.30	«Rosso veneziano* - zadnji del
15.30	Benetke na trgu
16.00	Mladinski pust
16.40	Pustni program
17.00	Klepetave Benetke
17.15	šolska vzvoja:
Zgodba, avtor
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti
Iz parlamenta
18.05	Danes:
petnajstdnevnih o gledališču in glasbi
18.50	Osvajanje Divjega zahoda TV nadaij.
Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.25	Nogomet:
Francija - Italija
22.20	Srečanja v kiru - kinematografske novosti
22.25	II collare d'acciaio (Jeklen ovratnik), Aleksandra Ku-prina
‘23.20 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
14.30	Laigueelia: Kolesarske dirke 17.00 Pust 1982
17.50	Pust v Mihah 19 00 DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželne vesti
20.05	Šo’ska vzgo.ja:
Sveti Frančišek danes in jutri
20.40	Pust 1982 - neposreden prenos iz Benetk
21.55 «L’usura»
23.20	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	in 10.05 TV v šob-
TV koledar: Varnost v prometu; Živinoreja v Liki; Dnevnik 10; Rastlinski laboratorij: Risanka; Književnost in jezik; Govori Dušan Petričič; Risanka; Glasbene minute
10.00	Poročila
15.15	šolska TV: Zimske operacije 43/44 in Streha v naravi Današnja šolska TV obravnava temo obrambe in za-
ščite, v konkretnem primeru temo o «strehi v naravi*. Ko je davni davni človek zapustil jamo, v kateri je živel dolge generacije, si je začel graditi bivališča sam. Seveda iz snovi, ki jo je imel pri roki. Včasih mu je to uspelo, včasih ne, vendar se je iz ene ali druge izkušnji naučil tobke, da se je iz tisočletnih izkušenj rodil današnji udobni dom. In vendar se še danes učimo iz izkušenj prednikov in to tako pri pripravi gradbenih materialov, kot tudi pri ureditvah in opremah domov. V današnji oddaji pa ne bo govor o tem, kako si postavimo u doben dom v normalnih raz merah, pač pa, kako bi si moral znati človek postaviti «dom» v sili. ko lahko po stane dom tudi preprost grm. Sicer pa imamo glede tega vebko izkušenj iz časa NOB V nadaljnjem programu šolske TV je govor tudi o »zim ski operaciji* v letu 1913-44. Septembra 1943 je kapituli rala Italija in to je v vseh zahodnih predelih Jugoslavije povzročilo izredne spre membe, saj so bila velikanska redročja dežele povsem osvobojena. NOV pa se je z orožjem italilanske vojske, ki je kapitulirala, oborožila do tolikšne : tere, da je postala to že prava regularna vojska, pa čeprav so jo ča kali še hudi dnevi. Vendar je bilo narodnoosvobodilno gibanje t 'r.j že tako močno in se je že tako uveljavilo, da so ga priznale tudi c’-u-ge vojskujoče države. Današnja oddaja bo govorila prav o tem in o raznih o peracijah v tej zimi
16.45	Smučarski tek na 15 km za moške, posnetek iz Osla
17.15	Poročila
17.20 Potovanje škrata Spančko-lina, risana serija
17.30	Jugoslovanski narodi v pe srni in plesu: Ljudski običaji v BiH
18.00	Pustolovščina, otroška serija
18.30	Obzornik
18.45	Obramba in samozaščita
19.15	Risanka
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Odprto za ustvarjalnost 20.40 E. Zola: Nana. francoska
nadaij.
21.35 V znamenju
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
Danes bo «Odprta meja* pustno razpoložena, med drugim si boste lahko ogledali tudi prispevek o teku Bhimarjev iz Črnega vrha v Benečiji.
16.00	Smučanje: Oslo - tek 15 km za moške
16.30	Cinenotes
17.00	Rezervirano za najmlajše: Nova obzorja
17.30	Ponovitev filma
19.00	Rokomet: Jugoslavija - Kuba
20.15	TV D - Stičišče
20.30	Atlantski zid - film
22.00	TV D - Danes
22.10 Nogomet: Anglije - Severna Irska
Ob koncu TV D - Danes
Zagreb
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Odprti studio
19.30	TV dnevnik
20.00	Pogovor s predsednikom predsedstva SFRJ S. Kraigherjem
21.00	Klute. ameriški film
ŠVICA
18.50 That's Hollywood
19.45	Teledring - nagradno tekmovanje
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Domači obrazi; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Manjka jim samo beseda; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani bsti; 12.00 Kulturno pismo: Beležka, vmes lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!: 14.65 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin;
16.00	Koder teče. ondod meči; 17.10 Mi in glasba: Z besedo o glasbeni umetnosti; 18.00 Albert Kesser-ling: »Arzenik in stare čipke*; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.25, 14.30, 17.30 Poročila; 6.10 Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored, objave, najava sporeda; 13.40 Glasba, zanimivosti in reportaže; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Zapojmo pesem; 16.18 Poje skupina Destination; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Aktualna tema; 17.33 Polna roka sončnega rocka.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.i J, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.32 Muratti mušic;
9.15	čitajmo skupaj; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.20 Glasbeni odmor; 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Ma'c in Italy; 12.00 I!a prvi strani; 12.05 Glasb' po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Kantavtorji; 15.45 Novalis; 13.00 Gl"xvi naših C .:;
16.15	Plošče; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček: iz sveta kulture in umetnosti; 17.00 Jugoslovanska rop
scena; 17.32 Pojejo »gli Alunni del sole*; 17.45 Radijski oder; 18.10 Juke box; 18.43 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.w, 9.00, 10.00, 11.03, 12.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.03 Almanah; 6.10, 7,40 in 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 in 10.03 Radio ancIVio 82; 11.10 Vrnem se takoj; 11.34 Renato Fu-cini: zgodbe moškega iz podeželja; 12.03 Ulica Asiago Tenda;
13.25	Kočija; 13.35 Master; 15.00 Errepiuno, popoldanski spored: 16.00 II Paginone, zvočna rubrika; 17.30 50-letnica orkestra in zbora iz Turina; 18.05 Zvočna kombinacija ; 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Na odru; 20.25 Prijateljsko nogometno srečanje: Francija - Italija: 22.30 Audiobox: Zenit & Nadir; 2.50 Danes v parlamentu: 23.10 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00. 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne rezmere; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!: 7,25 Iz naših sporedov: 7,30 Z radiom na poti: 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol: 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev;
13.30	Priporočajo vam . . .; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.50 Radio danes, radjo jutri: 16.00 Vrtiljak; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20,30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska i-gra; 22.15 Informativna oddajat
22.25	Iz naših sporedov; fl.30 Iz musicalov in glasbenih revij; 23.05 Lirični utrinki; ?3.19 Paleta popevk; 00.05 Nočni program.
L
SMUČARSKI TEK
OB IZREDNO VELIKI UDELEŽBI
Derbi kola zagrebškemu Dinamu
. no zmago je osvojil le Vardar 1 (strelec Zlatanovski), medtem ko se je moral Osijek doma proti Sarajevu zadovoljiti s točko. IZIDI 19. KOLA
Zagrebški Dinamo je	z izredno igro v prvem -	-	2:0	so	doma zmagali	Rijeka,	Ve-
polcasu povsem nadigral	državnega prvaka Crvene	l«ž.	Partizan in	Budučnost,	tes
zvezde, osvojil derbi drugega povratnega kola in se prebil na sam vrh lestvice v prvi jugoslovanski nogometni ligi.
Ne samo to: Crveno zvezdo je prehitel celo Partizan, ki ima kot državni	prvaki enako število točk,
ima pa boljšo razliko v	zadetkih, če dodamo še,
da je Hajduk v Sarajevu	osvojil predragoceni točki
proti neugodnemu nasprotniku, kot je Željezničar, potem je jasno, da bo letošnja borba za državni naslov še kako izenačena.
Pa vrnimo se k imaksimirskemu derbiju». Dinamovci so že v samem začetku zrešetali beograjsko obrambo in takoj povedli s Čerinom. Na 2:0 je povečal Kranjčar, ki je nato dosegel še tretji gol za domače moštvo iz enajstmetrovke. Tekme je bilo tako prak- zadovoljila Zajec in Deverič, po -	-	-- njegovem mnenju pa je bil naj-
Željezničar - Hajduk	1:2
Budučnost - Radnički	2:0
Velež - Beograd	2:0
Dinamo - C. zvezda	3:0
Vardar - Sloboda	1:0
OUmpija - Teteks	3:0
Osijek - Sarajevo	1:1
Rijeka - Zagreb	2:0
Partizan - Vojvodina	2:0
KRANJSKA GORA — Tudi največji optimisti se niso upali napovedati, da bo letošnji «Tek treh dežel* ali »Ski Tour 3» ena najlepših, če ne najbolj imenitna množična tekaška prireditev v letošnji sezoni. Lepo sončno vreme, odlične smučine in izjemno dobra organizacija so približno 1800 udeležencev iz Jugoslavije, Avstrije in Italije omogočili zelo lep tekaški dan.
Turistični društvi iz Kranjske gore in Trbiža ter obmejno telovadno društvo Podklošter so se izredno potrudili za pripravo proge, ker na področju Sv. Antona ni bilo snega. Najprej se je mislilo, da bo progo potrebno skrajšati, toda petkovo sneženje je le omogočilo odlične tekmovalne razmere vsem nastopajočim, pa čeprav so na italijanski strani na ta del proge navozili sneg. Proge so bile v vseh treh deželah enako dobro pripravljene.
Slovencev je bilo na teku «Treh dežel* približno 400 manj kot lani. Tako je prvič pripadal prehodni pokal dr. Julija Kugyja Furlaniji - Julijski krajini, ki je imela skoraj o-semsto tekačev. ^Najbolje pa so se
LESTVICA Dinamo 25; Partizan,
Crvena
Tudi v ostalih srečanjih če iz- 22 ; Sloboda 21;U Vojvodinj vzamemo Hajduka so bih gostje grad> Olimpija, Budučnost. Sara-tokrat neuspesm. Gostujoča mo- jevo Rjjeka 19; Velež, Osijek 17;
tično konec že v prvem polčasu. ...	»	. -	.
Verjetno nihče od številnih gle- boljši igralec srečanja Mlinarič. zvezda 24; Hajduk 23; Željezničar dalcev pa tudi od samih akterjev na igrišču ni pričakoval takega poloma državnih prvakov. Na dlani pa je, da so Beograjčani povsem odpovedali in da je Dina-mova visoka zmaga povsem zaslužena. 'To je menil tudi zvezni trener Miljan Miljanič, ki si je
ogledal nedeljsko srečanje in ki nadigrala moštvo Teteksa z za
štva so namreč osvojila le tri točke in dosegla tri zadetke od skupno 20.
Radnički 13; Teteks, Zagreb 12. PRIHODNJE KOLO (28. 2.) Radnički - Partizan; Vojvodina -Domačini so bili torej izjemno Rijeka; Zagreb - Osijek; Saraje-uspešni. Ljubljanska Olimpija je vo - Olimpija; Teteks - Vardar;
m	Pl _ J _ A.lt________ * r iil n;
je bil nad Dinamovimi reprezentanti navdušen. Povsem sta ga
Sloboda - Željezničar; Hajduk - Di-detki Terčiča, Martinoviča in Vi- namo; Crvena zvezda - Velež; Beo-lija Amerška (enajstmetrovka). Z grad - Budučnost.
TEK TREH DEŽEL> POVSEM USPEL
Slavje Avstrijcev ■ Največ tekmovalcev iz FJK • Milena Kordez druga
NOGOMET
2. ITALIJANSKA LIGA
Piša in Varese v vodstvu
V središču pozornosti 22. kola druge italijanske lige je bila tekma v Catanii. kjer je gostovala prvouvrščena Piša. Dvoboj se je končal pri neodločenem izidu. Tudi Varese je v Reggio Emilii o-svojil dragoceno točko, tako da je položaj na vrhu lestvice nespremenjen. Tega sta se okoristila predvsem Bari in Sampdoria.
IZIDI 22. KOLA
Bari - Spal	1:0
Catania - Piša	1:1
tremonese-Sambenedettese 2:0 Lazio - Rimini	1:2
Lecce - Brescia	2:0
Pescara - Palermo	0:5
Pistoiese - Foggia	<1:0
Peggiana - Varese	2:2
Sampdoria - Cavese	2:0
Verona - Perugia	0:0
LESTVICA
Piša, Varese 28:	Catania 27:
Sampdoria, Bari 26; Verona 25; Palermo, Perugia 24: Cavese 23: I-azio, Foggia 22; Pistoiese. Sam-benedottfese 21; Crem«pes«f. Jjacce 20; Rimini, Spal 19; Reggiana 18: Brescia 15; Pescara 11.
NOGOMET
V TBETJI ITALIJANSKI LIGI
Kljub zmagi slaba igra Triestiae
Premagala je doma Piacenzo ■ De Falco strelec obeh gelov ■ Ascagni izključen
2:1
Triestina — Piacenza
(2:0)
TRIESTINA:	Nieii, Costantini.
Schiraldi, Leonarduzzi, Mascheroni, Marozzi, De Falco, Mitri, Dreoiini (77’ Dominissimi), Zanini, Ascagni.
PIACENZA: Veneziani, Della Bian-china, Fontanesi (23’ Simoni), Za notti, Maiani. Pederzoli, Boi, Men-doza, Mulinacci (18’ Pini), Cenci, Tuttino.
SODNIK; Cerquoni iz Macerate.
STRELCI; v 22’ in 40’ De Falco, v 55’ Tuttino.
KOTI; 8:3 za Triestino, gledalcev 6.000. Rdeča kartona: v 61' Ascagni in Tuttino.
Triestina je v nedeljo osvojila dragoceni točki, ki .jo še bolj približujeta vrhu lestvice. Trenutno je namreč na petem mestu lestvice skupno s Padovo. Od drugouvršče-
nih Monze in Mantove je sedaj oddaljena 4, točke, tkko'da. fotilŠi žaški trener feufl%ni se vedno -z optimizmom gleda na nadaljeva-
nje boja za napredovanje v B ligo. Res pa je, da Triestino čaka v nedeljo težka preizkušnja, saj bo gostovala v Bergamu proti prvo-uvrščeni Atalanti, ki je na domačem igrišču prepustila gostujočim ekipam eno samo točko. Poleg tega bo verjetno Triestina morala igrati brez Ascagnija, ki .je v nedeljo moral predčasno v slačilnico, saj ga je sodnik izključil skupno s Tutti-nom.
Tudi v tekmi s Piacenzo .je Triestina dokazala, da je izredno muhava. V prvem polčasu .je kazalo, da bo po predvidevanju z lahkoto osvojila novi par točk. De Falco ie bil za nasprotnikovo obrambo nerešljiva uganka, in je s sodelovanjem odličnega Ascagnija dosegel dva lepa zadetka. Ekipa je gospodarila na igrišču, tako da .je iahko celo branilec Schiraldi nekajkrat H M^Mpimgroalb *s|s!»*otnik0vega vra
Presenečenja v C-l ligi
Posnetek s sobotne tekinc Jadran — II Mobile
fcfr.il.;
V začfetku drugega polčasa .je Piacenza zmanjšala rezultat s prostim strelom Tuttina, ob odločilnem sodelovanju, burje in sicer zanesljivega vratarja Nierija. Nekaj minut kasneje pa .je prišlo do obračunavanja v kazenskem prostoru gostov. Sicer dobri sodnik Cerquoni je pomiril duhove, tako da je poslal Ascagnija in Tuttina v slačilnice. Triestina se je zmedla in je do konca srečanja morala tudi s težavo braniti rezultat, ki pa je glede na prikazano igro pravičen.
IZIDI 22. KOLA Empoli - S. Angelo	3:0
Fano - Atalanta	1:1
Forli - Alessandria	3:2
Mantova - Sanremese	3:1
Monza • Padova	4:0
Parma - Treviso	1:1
Rhodense - Trento	0:0
Triestina - Piacenza	2:1
Vicenza - Modena	0:0
LESTVICA
Atalanta 33; Monza, Modena 31; Vicenza 29; Triestina, Padova 27; Trento 24; Treviso 21; Forli. Fano 20; Piacenza, Alessandria, Parma 19: Rhodense 18; Mantova 17; Empoli 16; Sanremese 15; S. Angelo 10.
Pro Tolmeizo — Pro Gorizia
0:1 (0:1)
PRO GORIZIA: Colavetta, Comis-so, Marassi, Lazzara, Sabbadin, Gaz zolo, Codarin, Zanetti (Maso), Ma-sutti (Bertoia), Truant, Colombq.
STRELEC: Colombo v 34. min. prvega polčasa.
Kljub zmagi, po seriji porazov in
polovičnih uspehov, Goričani niso prepričali s prikazano igro. Proti Pro Tolmezzu, ki je zadnji na lestvici, je Pro Gorizia ponovila slabo igro iz zadnjih srečanj.
Po uspehu nad Pro Tolmezzom Goričani vodijo na lestvici z dvema točkama prednosti pred Monfal-conejem in Opitergino; sledijo Ci-tadella s tremi ter Valdagno in Sa-cilese s štirimi točkami zaostanka.
(—pr—)
Liboton prvak
PREST — Belgijec Liboton je o-svojil naslov svetovnega prvaka v ciklokrosu za profesionalce. Drugi je bil Švicar Zweifel, tretji pa Nizozemec Stamsnijder.
»Azzurri* za Davisov pokal
RIM — Za tekmo proti Veliki Bri> taniji, /a JJajiapv. .Bokal je zvezni trem
ce: Bhražzuttija. Adriano Pknatto, Bertoluccija in Rinaldinija.
odrezali avstrijski smučarski tekači, ki so pobrali prva tri mesta. To je bila praktično avstrijska reprezentanca, ker so letos njihovi tekmovalci dosegli slabše uspehe in ta čas ne nastopajo na svetovnem prvenstvu na Norveškem. Nato sledijo trije Italijani — Doriguzzi, Chiochetti in Rupil
Najboljši Slovenec je bil tokrat Tone Djuričič (18.) za devetimi Avstrijci in osmimi Italijani. Ekipno kolajno za Slovenijo je dobila Milena Kordež — srebro, ki je med vsemi udeleženci zasedla 102. mesto. Tudi v tej konkurenci je bila Avstrija najboljša po zaslugi Sto-cklove.
Vrstni red (moški)
1. Mayer (Av.) 1.27’11”43; 2. E-der (Av.) 1.27’22”07; 3. Lackner (Av.) 1.27’22”35; 4. Doriguzzi (It.) 1.27’39"60; 5. Chiocchetti (It.) 1 ura 27’40”46.
SMUČANJE
Državno prvenstvo v slalomu
«Veteran» P. Gros premagal favorite
SESTRIERE — Zadnji dan italijanskega smučarskega prvenstva v alpskih disciplinah je prinesel velik uspeh Kerinu Grosu. Zmagal je namreč v slalomu, kar je presenečenje, saj ni veljal za favorita.
Po tej zmagi bo Gros verjetno še naprej branil barve italijanske reprezentance, ker .je po letošnjem svetovnem prvenstvu napovedal odhod med poklicne smučarje.
Drugi je bil Edalini, tretji pa Tonazzi. Prvi favorit De Chiesa se .je moral zadovoljiti s četrtim mestom.
VRSTNI RED SLALOMA
1.	Gros	1’40”24
2.	Edalini	1’40”84
3.	Tonazzi	l’41”0O
4.	De Chiesa	1’41 ”31
tekma izredno težka ne zaradi zahtevne strmine, ampak dokaj nizke temperature.
V drugi vožnji je imel veliko smolo prvi favorit Križaj ki se .je nekoliko zapletel in se je moral tako zadovoljiti z drugim mestom. Lanski prvak Jože Kuralt pa je bil tretji.
Pohvalo zasluži mladi Rok Petrovič, ki je obtičal na odličnem četrtem mestu.
VRSTNI RED VELESLALOMA
1.	Franko	(N. Gor.)	2’44”97
2.	Križaj	(Trž.)	2’45”82
3.	Kuralt	(Alp.)	2’46"81
4.	Petrovič (Nov.)	2'47”37
TENIS
Nepričakovan poraz Ivana Lcndla
PALM SPRINGS — Po 45 zaporednih zmagah je Ivan Lendl nepričakovano izgubil v finalu turnirja v Palm Springsu. Premagal ga je Francoz Noah s 3:6, 6:2, 7:5.
%
OBVESTILA

ŠD Mladina — smučarski odsek
organizira v nedeljo, 28. t.m., oh priliki 16. ZŠI avtobusni izlet v Ravascletto. Odhod z Opčin ob 5.45 izpred Central bara na Narodni ulici, vpisovanje sprejema odbornik Taucer, telefon 21-29-36. Odhod iz Križa ob 6.00 izpred spomenika, vpisovanje sprejema odbornica Silva v trgovini Pri kostanju.
SPDT
priredi v nedeljo, 28. t.m., avtobusni smučarski izlet v Ravascletto ob priliki 16. ZŠI. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11.
SK Devin
priredi 28. februarja, ob priliki 16. ZŠI, izlet z avtobusom v Ravascletto. Vpisovanje pri Brunu Škrku, telefon 200236 in Sosiču, telefon 208551.
NOGOMET
EP «UNDER 21»
Italija-Škotska
CATANZARO — V prvem četrtfinalnem srečanju nogometnega evropskega prvenstva reprezentanc p<xi 21. letom bo danes ob 15. uri Italija igrala proti Škotski.
Zvezni trener Azeglio Vicini se je včeraj odločil, da bo namesto Bo-ninija kot vezni igralec nastopil Bat-tistini.
Italija bo torej igrala v naslednji postavi: Zinetti, Bergomi, Nela, Baresi, Tassotti, Celestini. Marno, Battistini. Borghi, Romano. Bivi.
ODBOJKA
EVROPSKI POKAL PRVAKOV
Turinski šesterki ni uspel podvig
PARIZ — Pokal odbojkarskih prvakov je letos osvojila odlična odbojkarska ekipa CSKA iz Moskve.
V zadnjem in odločilnem srečanju so Savin in tovariši premagali še italijanskega prvaka Robbe di Kappa iz Turina s 3:1, toda ne brez težav. Sovjetski odbojkarji so povedli z 2:0. potem pa so varovanci trenerja Prandija zaigrali tako, kot znajo in odvzeli odličnemu nasprotniku niz. V četrtem setu so vodili celo s 14:10, a vse to ni zadoščalo za drugo delno zmago.
BRUSELJ — Moštvo Automobili-sta iz Leningrada je osvojilo naslov evropskega pokala pokalnih prvakov.
niiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiinuiiniiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiHiininitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliKtmtmniiiiiiiiiiiiniH«
KOŠARKA
V PRVENSTVU A-2 LIGE
0ECE OSVOJIL DRAGOCENI TOČKI
Tržačani so doma premagali Sapori - Poraz San Benedetta v Brescii
DP V VELESLALOMU
Jure Franko presenetil
SARAJEVO — Na 37. državnem prvenstvu v alpskih disciplinah je v veleslalomu osvojil zlato kolajno 19-let.ni Jure Franko, ki tekmuje sa SK iz Nove Gorice.
ji Davisov uojcal ie zvgznil Po prvi vožnji je sicer vodil Jože ie!-rCrclt'a sklical tiaslednje igral-* Kuralt pred Križajem in frankom.
ki pa ni imel velikega zaostanka. Vsekakor pa je bila veleslalomska
OECE — Sapori	72:65
(45:37)
OECE TRST: Abromaitis 9. Robinson 14, Bertolotti 18, Ritossa 19, Valenti 4, Meneghel, Tonut 4, Sco-lini 4, Floridan. Čuk.
SAPORI SIENA: Bucci, Vroman 33. Cagnazzo 16, Casanova 2, Giu-starini 3. Neri, Visagalli 9, DeglTn-nocenti 2, Ceccarelli in Cocchia.
Tržaški OECE je odigral eno slabših srečanj, toda ne glede na to sta točki ostali doma. Še posebej slabo igro so domačini pokazali v prvem polčasu. V nadaljevanju, ko jim je pričela voda dobesedno teči v grlo. so se na čelu z odličnim Bertolottijem le prebudili, da je skromna peterka iz Siene zapustila tržaško športno palačo premagana. Košarkarji trenerja Lombardija so odšli na igrišče nemotivirani, da so se vrstile napake kot na tekočem traku. Ne glede na to pa je bil začete): 'več kot spodbuden to pa v naj¥ečji merij ker'pri gostih ni igral Bucci, ki je najbolj-
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA ^

1 11 llllIlŠJl WBsm; - MliMi I 1.. Si lil.... vi.
Prava drama na dnu razpredelnice
Le štiri kola pred koncem prvega dela prvenstva, to je pred pričetkom borb v •rplaij-offs*, je na spodnjem delu prvenstvene raz-preglednice prve jugosl. košarkarske lige stanje izredno zapleteno.
Kar pet moštev ima namreč po 14 točk in je zato v nadaljevanju prvenstva pričakovati pravo dramo.
Le pred nekaj koli so bili košarkarji Bosne in Borca celo v borbi za uvrstitev v «play-ojfs».
Moštvi iz Sarajeva in čačka pa sta nato naleteli na nekatere nepričakovane spodrsljaje in sedaj sta kar vpleteni v borbo za obstanek v ligi. To velja tudi za Budučnost ki se bo morala na vse kriplje boriti za obstanek v skupini najboljših.
čeprav bodo vsa moštva v nadaljevanju prvenstva pred izredno težkimi nalogami, pa je vseeno na najslabšem beograjski Radnički LMK, ki je sicer doma premagal Bosno, v nadaljevanju pa ima zelo težak spored.
Rabotnički iz Skopja pe se je bržkone že poslovil od prve lige.
Namenoma smo tako začeli komentar s spodnjim delom lestvice, čeprav je bil derbi tega, 18. kola v Zagrebu, kjer je Cibona z veliko težavo premagala moštvo Zadra. Gostje so tudi v tem srečanju pokazali, da igrajo v Zagrebu nadvse
uspešno. Zagrebčani so zmagali le po zaslugi An-dra Knega, ki je dosegel kar 38 točk in je bil za nasprotnike praktično nerešljiva uganka.
Tudi vodilni Partizan je tesno zmagal v Titogradu in to v glavnem po zaslugi odličnega Da-lipagiča, ki je dosegel kar 43 točk.
V dveh nedeljskih tekmah ni prišlo do presenečenja. šibenka je izkoristila prednost domačega igrišča in je po pričakovanju premagala ljubljansko Iskro Olimpijo, Crvena zvezda pa je prav tako doma odpravila moštvo Rabotničkega.
IZIDI 18. KOLA
V	ZAGREBU; Cibona - Zadar	91:90
V	TITOGRADU: Budučnost - Partizan 88:90
V	BEOGRADU: Radnički LMK - Bosna 97:91
V	TUZLI: Sloboda Dita - Borac	78:76
V	ŠIBENIKU: šibenka - Iskra Olimpija 93:85
V	BEOGRADU: C. zvezda - Rabotnički 108:98
LESTVICA
Partizan Beograd 30; Cibona Zagreb 28; Crvena zvezda Beograd 24; Zadar in Šibenka Šibenik 20; Iskra Olimpija Ljubljana 16; Budučnost Titograd, Bosna Sarajevo, Borac čačak, Sloboda Dita Tuzla in Radnički LMK Beograd 14; Rabotnički Skopje 8.
PRIHODNJE KOLO (27. 2.)
Cibona - Radnički LMK: Zadar - Šibenka: Iskra Olimpija - Crvena zvezda: Rabotnički - Budučnost; Partizan - Sloboda Dita; Borac - Bosna.
ši strelec pri Saporiju. Pri stanju 61:52, ko je stopil na igrišče Bucci, so gostje bili uspešni kar štirikrat zapored, ne da bi se ta odlični i-gralec vpisal v listo strelcev.
Ko je manjkalo samo pet minut do konca, so se gostje približali samo na tri točke razlike, toda do ponovnega presenečenja le ni prišlo.
Cidneo -- San Benedetto 78:66 (43:34)
CIDNEO BRESCIA: Abernathy 18. Pietkie\viez 20, Costa 15, S. Motta 6, Marušič 9, Pedrotti 2, G. Motta 8. Livella, Rosadini, Fossati.
SAN BENEDETTO GORICA: Jones 15, Mayfield 24, Ardessi 12. Tu-rel 4, Paleari, Biaggi 10, Sfiligoi 1, Pieric, Galluzzo, Nobile.
Srečanje dveh najboljših peterk italijanske A-2 lige se je končalo v korist Cidnea iz Brescie, ki ima sedaj štiri točke prednosti pred San Benedettom iz Goriče.
Na gostovanju v Brescii Goričani niso uspeli ponoviti igre kot pred tednom dobra. Dbmačihi’i6 vbdill od samega začetka pa do zadnjega sodnikovega žvižga. Obenem pa je potrebno omeniti, da je Cidneo i-igral brez reprezentanta Solfrinija, toda niti to ni pomagalo, da bi May-field in tovariši izbojevali dragoceni točki in s tem dohiteli velikega tekmeca na lestvici.
Srečanje samo je bilo odločeno že v prvem polčasu, saj je domat-a e-kipa povedla celo s 34:22. Potem so gostje nekoliko uredili svoje vrste, a ne glede na to je bil zaostanek ob polčasu devet točk.
V nadaljevanju se razpleti na i-grišču bistveno niso spremenili. Domača ekipa je imela še naprej vajeti igre v rokah in vsa prizadevanja Goričanov so bila zaman, saj so na koncu izgubili z dvanajstimi točkami razlike.
IZIDI 27. KOLA Cidneo - San Benedetto 78:66 Libertas - Ilonkv	70:66
Latte Matose - Rapident 83:76 Tronic - Sacramora	7<:75
OECE - Sapori	72:65
Stella Azzurra - Selečo ]01:9) Svveda - Latertini	88:79
LESTVICA
Cidneo Brescia 46; San Benedetto Gorica 42; Libertas Livorno 36; Honky Fabriano 32; Latte Matese 30; OECE Trst 28; Tropic Videm in Rapident Livorno 26; Sacramora Rimini 24; Sapori Siena 22; Stella Azzurra Rim 20; Svveda Vigevano 18; Selečo Neapelj 16; Latertini Rim 12.
PRIHODNJE KOLO (28. 2.)
San Benedetto - Libertas; Honky i--Latte Matese: Tropic - OECE; Ra-
pident - Sacramora; Sapori - Stella Azzurra; Svveda - Selečo; Latertini - Cidneo.
PRVENSTVO A-l LIGE
V 16. kolu košarkarskega prven st,ut C-l lige jq prišlo do velikih presenečenj.
Vodilni Fornadari je namreč ne pričakovano izgubil v Vicenzi medtem ko je prav tako nepričakovano visoko izgubil v Bergamu Autopiu iz Padove. Tudi moštvo Pache-re ni ig alo najbolje, vseeno pa je le p omagalo doma skromno peterko Vigorja z dvema točkama razlika.
Ji\d,-anovci. ki so v soboto zanesljivo premagali ekipo 11 Mobile. so padaj drugi na testvici skupno s Pa'"bero. Naši košarkarji pa bi lahko bili že po prihodnjem kolu sami na drugem mestu, saj bodo igrali doma prav proti Pacheri.
IZIDI 16. KOLA
Interspar Fiamma	59:71
Jadran - 11 Mobile	97:71
Vicenza - Fomaciari	87:80
Sbip - Antoniu	107:84
T/rio - Caivlla	71:79
rachera - Vigor	88:86
LESTVICA
ornaciari Reggio Emilia 28; Ja n Trst in Pachera San Bonifa-24: Autopiu Padova 22; Canel-šan Dona in Fiamma Bočen 16; p Bergamo in Vigor Treviso 14: dobile Codrolpo in Pallaeanestro »n-'a 12: Interspar 8; Sarmeola Udo Benetke 4.
PRIHODNJE KOLO (27. 2.) id ran Pachera (18 00 v tržaški rini palači); Lido Vicenza: For-iari Sitip; 11 Mobile Inter-r: Vigor - Autopiu; Canella -

NOGOMET
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Drevi v Parizu Francija-ltalija
Tekma bo ob 20.30 (tudi po TV) - «Azzurri» z običajno postavo
Drevi se bosta v Parizu pomerili v prijateljski tekmi Italija in Francija. Srečanje bo odlična priprava za svetovno prvenstvo v Španiji. Za obe ekipi pa je tekma, čeprav prijateljska, precej pomembna. Francozi bi želeli končno premagati italijansko državno moštvo, kar jim ne uspe že od daljnega leta 1920. I-talija pa ima v tej tekmi možnost, da vsaj delno popravi svoj ugled, ki je glede na zadnje nastope in na polemike, ki vladajo v izbrani vrsti, precej nizek.
Tudi tokrat pa bo, kot kaže, Bear-zot izpustil dobro priložnost, da bi preizkusil nove igralce, ki so se doslej v prvenstvu izkazali. Kot ponavadi bo zvezni trener spet poslal na igrišče tiste igralce, ki se niso v prejšnjih tekmah ravno izkazali. Poleg tega pa vlada med samimi i-gralci nezadovoljstvo. Posebno Pruz-zo in Graziani se ne strinjata preveč z odločitvijo Bearzota, da bosta kljub osvojim morebitnim zadovoljivim nastopom morala na svetovtv m prvenstvu prepustiti mesto Rossiju in Bettegi. Tudi polemike glede mo
rebitne vključitvi Beccalossija v državno vrsto se niso še pomirile.
Tekmo, ki se bo začela ob 20.30. bo neposredno prenašala italijanska televizija.
Bearzot bo poslal na igrišče naslednjo postavo: Zoff, Gentile, Ca-brini, Oriali, Collovati. Scirea, Con-ti, Tardelli. Pruzzo, Dossena Graziani.
Postava FRANCIJE: Baratelli. A moros, Janvion, Lopez, Tresor, Ti-gana. Soler, Giresse, Lacombe, Platini, Six.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Poljska zmagala
Zaradi današnje prijateljske tekme Francija - ltahja je bil v nedeljo v prvenstvu počitek. Nekatere ekipe pa so izrabile priložnost, da so igrale nekaj prijateljskih tekem.
Najbolj pomembna je bila tekma v Milanu, kjer se je selekcija mi-
lanskih moštev pomerila s poljsko državno vrsto. Poljska je zasluženo zmagala z 2:1 in dokazala, da bo na ’ svetovnem prvenstvu v Španiji za Italijo neugoden nasprotnik. Za Poljake sta bila uspešna Smola-rek in Boniek. Za milansko selekcijo je bil strelec Serena. Po tekmi je najboljši poljski nogometaš Boniek izjavil, da je že podpisal pogodbo z nekim italijanskim moštvom. tako da bo že v prihodnjem prvenstvu nastopal v Italiji.
Bologna — Heartha	1:1
V Bologni pa se je domači prvoligaš pomeril z zahodnonemškim drugoligašem Hertho iz Berlina. Tekma se je končala neodločeno 1:1. Za Bologno je bil uspešen Fiorini, v zadnji minuti srečanja pa je igralec Bologne Cillona dal avtogol.
Napol! — Sporful	2:0
V Neaplju pa sta se pred 500 gledalci pomerila Napoli in Športni iz Bukarešte. Za domačine, ki so zmagali z 2:0, je bil dvakrat u-spešen Palanca.
gimnastika
V NEDELJO V TRSTU
Vzpostavljen je prvi stik
Srečale so se mlade tekmovalke iz Nove Gorice, Gorice in Trsta
V derbiju kola zmaga Billyja
V nadaljevanju italijanskega ko-šaršarskega prvenstva A-l lige .ie bilo osrednje srečanje v Milanu med domačo peterko Billyja in Sinudine-jem iz Bologne. Tekma sama ni bila kaj prida zanimiva in končala se .je z nenavadnim izidom v korist domačinov, ki so zmagah le s točko razlike.
Na samem vrhu pa ni prišlo do nobenih sprememb, saj je vodeča četverka zmagala, da ie Scavolini še naprej prvi z dvema točkama prednosti.
IZiril 27. KOLA
Billv - Sinudyne Squibh - Fabia Rieti	54:53
	83:76
Latte Sole - Carrera	81:104
Jesus Jeans - Cagiva	82:78
Bancoroma - Benetton	72:70
Recoaro - Scavolini	82:86
Bartolini - Berloni	88:89
LESTVICA
Scavolini Pesaro 42, Berloni Turin 40. Billv Milan 34, Squibb Cantu 32, Fabia Rieti in Sole Bologna 23, Carrera Benetke. Bancoroma in Jesus Mestre 24, Cagiva Varese 22, Benetton Treviso in Recoaro Forli 18, Bartolini Brindisi 14.
PRIHODNJE KOLO (28. 2.)
Billy - Fabia; Sole - Jesus; Cagiva Bartolini; Scavolini - Berloni: Squibb • Sinudvne; Carrera -Bancoroma: Recoaro - Benetton.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Poraz pok: ovce v
IZIDI 15. KOLA Tnter Milje - Kontovel	n.o.
Zamboni Sclieriani -Časa del Frigo	n.o.
St. Azzurra - Ferroviario 68:69 . Barcolana Scoglietto	73:87
CUS - Grandi Motori	63:87
Polet - Don Bosco	68:78
SGT - Bor	n.o.
LgSTVICA
Scoglietto 26; Barcolana 22; Don Bosco, Zamboni Schcriani, DLF 20; Stella Azzurra 18; SGT, Grandi Motori 14; Bor, Kontovel, Časa del Frigo 12; Polet 8; Inter Milje 4; CUS 0. tnter Milje ima dve tekmi manj, Časa del Frigo. Kontovel, Bor, SGT. Zamboni Sclieriani,- Don Bosco imajo po tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Ferroviario - SGT; Bor - CUS; Časa del Frigo - Don Bosco; Stella Azzurra - Inter Milje: Grandi Motori - Kontovel; Scoglietto - Polet; Barcolana - Zamboni Sclieriani.
(Max)
V	nedeljo zjutraj je bilo v veliki dvorani Borovega športnega centra pri Sv. Ivanu v Trstu (ne-tekmovalno) gimnastično srečanje mladih tekmovalk novogoriškega Partizana, goriškega Doma in gostitelja, gimnastičnega odseka ŠZ Bor. Namen srečanja je bil predvsem prvi stik med mladuni športnicami ob meji, ki goje to zvrst, priložnost za primerjavo njihovih sposobnosti in pripravljenosti, obenem pa tudi vzpostavitev slika med gimnastičnimi delavci iz Goriške in Tržaške.
Srečanje je vsebovalo šestnajst točk sporeda, od tega štiri skupinske in dvanajst za posameznice.
Med posameznicami so Tržačanke pokazale pretežno proste sestave, v katere so (ob glasbeni spremljavi) vpletle v svoje izvajanje bolj ali manj zahtevne akrobatske elemente.
štiri ritmične sestave so predstavile Goričanke in sicer z. obro čem, s kolebnico, z žogo in s kijem.
V	skupinskih sestavah so pripra-
vile Tržačanke dve točki in sicer prvo v krogu, drugo pa s kolebnicami. Goričanke so izvedle vajo s trakovi, Novogoričanke pa kompozicijo z žogami.
Če naj damo celotni prireditvi določeno oceno, naj takoj povemo, da je to razmeroma težko in sicer iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je bila med izvajalkami dokajšnja starostna razlika, saj so bile Tržačanke v celoti precej mlajše od Goričank in Novogoričank, kar že samo do precejšnje mere pogojuje možnost primerjave. Poleg tega pa je bilo tudi jasno videti, da izvajalk ni ločila le starost, ampak tudi »izvor*. Tržačanke namreč niso mogle zakriti dejstva, da goje precej talne telovadbe in so zato vpletale v vse svoje vaje, tudi skupinske, mnoge parter-ne elemente, medtem ko sta obe goriški skupini pokazali bolj »čisto* ritmično usmeritev.
Zato menimo, da je že to prvo srečanje razkrilo nekaj elementov, o katerih bo vredno razmisliti v okviru bodočega sodelovanja med
slovenskimi telovadci na obeh straneh meje. saj bi bilo vsekakor bolje, če bi se ta lepa dejavnost naših najmlajših razvijala bolj koordinirano kot doslej, kot pa da bi vsaka stran ubirala svoja pota in bi s tem prišlo do oteževanja medsebojnih stikov.
Prireditev pa je pokazala še nekaj, namreč da bo treba v Trstu tudi pri gimnastiki pomisliti ne le na tekmovalce ui vadbeni kader, ampak tudi na organizatorje (pa tudi sodnike), saj v nasprotnem primeru pri nas ne bo mogoče zagotoviti celovitega razvoja te panoge.
Bojan Pavletič
ATLETIKA
Ortis presenetil
SAN GIORGIO SU LEGNANO -Italijan Venanzio Ortis je zmagal v krosu za »Trofejo Campaecio*. Po izenačenem boju je presenetil Angleža Clarka in Poljaka Mamin-skega.
2. SKL - ZAHOD AET Tolmin — Vrhnika 93:91 (39:32, 77:77, 85:85)
Potem ko je v drugem polčasu vodila celo s 16 točkami razlike, je domača peterka popustila, tako da so jo gostje v zadnji minuti dohiteli in izsilili podaljšek, ki pa ni prinesel zmagovalca. Šele v drugem nadaljevanju so si domačini priborili dve točki razlike in s tem tudi zmagali. NajboHša pri Tolminu sta bila Vidič (25 točk) in S. Maurič (28). pri gostili pa De Glerja (23) in Gantar (20). Sodila sta Potočnik (Slovenske Konjice) in Koščak (Ljubljana), ki sta solidno opravila svoje delo.
IZIDI 12. KOLA
AET - Vrhnika	93:91
Cerknica - Radovljica	78:72
Gostol - Lokainvest	77:64
Koper - Jesenice	74:66
Lesonit - Postojna	76:91
LESTVICA
1. Gostol 18, 2. Cerknica 18. Postojna 18, 4. Jesenice 16, 5. / 16. 6. Koper 14, 7. Radovljica 3. Vrhnika 6, 9. Lokninvest 4, Lesonit I.
(Vladimir Ronei
SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO KLASIČNIH DISCIPLIN V HOLMENKDLLNU
Radost v italijanskem taboru
V teku na 5 km je spet zmagala Norvežanka Aunli, Italijanka De Centa pa je nepričakovano osvojila izvrstno osmo mesto ■ Kogier svetovni prvak v skokih na sedemdesetmetrski skakalnici
OSLO — Vse je pravzaprav bilo kot, v petek med tekom na dvakrat daljši progi, na 10 km: Berit Aunli iz Norveške je ves čas vodila, Hilkka Riihivuori iz Finske je zasedla drugo mesto (že petič na svetovnih prvenstvih in tretjič zapored v teku Oa 5 km), znova pa so hud, tokrat celo še hujši, poraz doživele zastopnice Sovjetske zveze, katerih najboljša — že 39-letna Galina Kulakova — se je tokrat morala zadovoljiti šele s 13. mestom.
In vendar je bilo nekaj drugače. Tokrat so se ob že znanih tekačicah iz Skandinavije ter ČSSR in NDR zelo visoko uvrstile tudi tekmoval- * * * 4 * * * 8
Spored svetovnega prvenstva
DANES,
23.	feb.ua ja: sknki za ekipno tekmovanje v nordijski kombinaciji (70 m); moški tek na 15 km
JUTRI,
24.	februarja: ženska štafeta 4x5 km; štafeta 3x10 km za ekipno tekmovanje v nordijski kombinaciji
25.	februarja: moška štafeta 4x10 km
26.	februarja: ženski tek na 20 m; skoki: ekipno tekmovanje
27.	februarja: mn*k* tek ra 50 km
28.	februarja:	skoki (90 m); za-
ključna slovesnost
ke iz taborov, ki v ženskem teku doslej niso pomenili nič: 19-letna Italijanka Manuela di Centa iz Vidna je bila osma, 21-letna Švicarka Evi Kratzer iz St. Moritza pa enajsta. Ti dve sta pustili za seboj prav Vse sovjetske tekačice, pa čeprav jih je SZ lahko edina poslala na start pet. saj je Raisa Smetanina branila naslov iz olimpijskega Lake Placida 1980. In tako je bilo največje veselje — ob norveškem — v italijanskem taboru, kjer je Manuela sredi' glasnih trenerjev, vodij in novinarjev, kazala pravzaprav še najmanj prizadetosti: «Da, zelo vesela sem, toda tudi na 10 km bi bila boljša kot 17.. če ne bi bila na nekem spustu padla in izgubila precej časa. Lani sem. bila na mladinskem SP 11., prizadevna vadba pa se mi zdaj obrestuje.*
Zanimivo je, da imajo Italijani Žensko reprezentanco šele dve leti, kar pomeni, da bi bilo tudi z mladimi Jugoslovankami do Sarajeva mogoče doseči še mnogo’
Jana Mlakar je včeraj gotovo zadovoljila. Dosegla je 40. mesto med 60 nastopajočimi in je za zmagovalko zaostala za 1’40”. Munihova je bila 49. in dodatnih 39 sekund počasnejša. «Dobro mi je šlo, zadovoljna sem* je dejala Jana in trener Jaroslav Honcu je tako oceno kimaje potrdil. «Slaba je še v ro-kah», je menil bivši reprezentant Janez Pavčič, «sicer pa že ima imeniten korak ...»
Vrstni red teka na 5 km: 1. Aunli (Nor.) 14’30”2. 2. Riihivuori (Fin.) 14’35”6, 3. Pettersen (Nor.) 14’48”2,
4.	Boe (Nor.) 14’48”6. 5. Jeriova
(ČSSR) 14’53”3, 6. Pasiarova (Če-
škoslovaška) 14’59”8, 7. Solter (Nem-
ška demokratična republika) 15’01"8,
8. Di Centa (It.) 15’04”9, 9. Carlzon (Šve.) in Myrmael (Nor.) 15’05”2, 11. Kratzer (Švi.) 15 06 ’3, 12. Svu-boba (ČSSR) 15’06"6. 13. Kulakova (SZ) 15’07'T,	14.	Hesse (NDR)
15’10”3, 15. Smetanina (SZ) 15’11”4... 40. Mlakar (Jug.) 16’10"3, 49. Munih (Jug.) 16’45”6. Mlakarjeva je premagala vse Francozinje, Romunke, Britanke, Kitajke, Avstralke in Španke ter tudi po eno zastopnico Finske, ZDA in Japonske.
Danes je na sporedu tek moških ha 15 km (med Jugoslovani startata Kršinar in Klemenčič. Djuričič pa zaradi angine ne bo nastopil), moštveno tekmo pa bodo s skoki začeli tudi kombinatorci.
EVGEN BERGANT
Kogier pred Puikkonenom
V nedeljo se je več deset tisoč Norvežanov zbralo pod 70-metrsko skakalnico v Holmenkollnu, da bi po dvanajstih letih «abstinence» le dočakali norveško kolajno s svetovnega prvenstva. Zlate sicer niso dočakali. toda tudi z bronasto niso bili nezadovoljni. Zlato je pripadlo Avstrijcem, Italijanu Rigoniju je za malo ušla uvrstitev v deseterico najboljših, Jugoslovani pa se niso posebno izkazali.
Rezultati so bili taki:
1.	Kogier (Av.)	249.3	(82,5-83,5)
2.	Puikkonen (Nor.) 248,6 (81 -85,5)
3.	Bremseth (Nor.) 245,8 (81,5-82 )
4.	Nykanen (Fin.), 5. Felder (Av.), 6. Bulau (Kan.), 7. Hansson (Nor.), 8. Deckert (NDR), 9. Ruud (Nor.) 10. Daun (Šve.), 12. Rigoni (It.), 15. Tommasi (It.), 28. Tepeš (Jug.), 39. Ulaga (Jug.) itd.
V svetovnem pokalu vodi Kogier 129 točk, 2. Bulau 107, 3. Ruud 96, 4. Bergerud in Decker 84, 6. Rigoni 83, 27. Ulaga 20 točk itd.
KOLESARSTVO
Zmagovalec j'e Laurent
MONTE CARLO - Francoz Mi chel Laurent je osvojil mednarodno etapno kolesarsko dirko ob Sredo zemskem morju. Italijan Gradi je na odličnem tretjem mestu končne skupne lestvice. Ta je taka:
1.	Laurent (Fr.)	14.54 05"
2.	Lemond (ZDA)	14.54’29”
3.	Gradi (It.)	14.54'33”
4.	Knetemann (Niz.)	14.54’43’-
5.	Vandenbroucke (Bel.) 14.53'38”
Zadnjo etapo je osvojil Nizozemec Van Vliet, ki je prispel na cilj v enakem času kot Francoz Bon-net, Britanec Sherwen in drugi.
NOGOMET
Mladinski turnir v Viareggiu
Šesta zmaga Fiorentine
VIAREGGIO - Fiorentina je os vejila prvo mesta na 34. medna rodnem mladinskem pustnem nogo metnem turnirju v Viareggiu. V velikem finalu je po podaljšku pre magala angleško enajsterico Isp-wich Town z 1:0, potem ko se je srečanje zaključilo ob regularnem poteku pri neodločenem izidu brez golov.
To .je bila že šesta zmaga Fiorentine na tem turnirju, s tem uspehom pa je izenačila rekordno število zmag. ki sta jih doslej osvojila Milan in praška Dukla.
V malem finalu .je tretje mesto osvojila Dukla, ki .je premagala presenetljivi Avellino z 1:0 Edini gol tekme so čehoslovaki dosegli z enajstmetrovko.
V	četrtek Vtcenza - Triestina
V	okviru osmine finala italijanskega pokala C lige bo Triestina v četrtek (ob 15. uri) odigrala povratno srečanje proti Vicenzi. Prva tekma se je končala neodločeno brez golov.
iiiiiiitmiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiftiiiRmiitiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiimmiuiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiHiiiiitifntiiuiimiiiiiiitiiiB
NOGOMET
V 1. AMATERSKI LIGI
Nov poraz kriške Vesne v gosteh
Za Križane je bil celoten razplet nedeljskega kola neugoden
Sangiorgina — Vesna 1:0
(0:0)
SANGIORGINA: Fornasiero, Ro-mand, Anzolin, Tomba. Corso, More! tin. Polvar, Battistella, Cancia-ni, Dreossi, Sguazzin.
VESNA: Bubnich, Peresutti, So domačo, Somma, Pribac Zucca I, Bruno, Pipan, Candotti, Germani, Košuta (Zucca II.)
STRELEC: v 49 min. Polvar.
Kot je bilo pričakovati, se je Vesna vrnila z gostovanja praznih rok Rezultat pa ne kaže pravega dogajanja na igrišču, saj bi lahko domačini dosegli še najman; druge tri zadetke, toda Polvar se ie izkazal za izredno «radodarnega>- na padalca.
V	prvih minutah se je Vesna e nakovredno borila proti domačinom, ki pa so polagoma začeli vedno bolj pritiskali in večkrat spravili v težave obrambo Križanov. Zlasti nevaren je bil Anzolin. ki je popolnoma zagospodaril na levem kri lu in .je s svojimi dolgimi podaja mi večkrat nudil priložnost klub skim tovarišem, da zatresejo Bub-nichevo mrežo. Velja zlasti omeniti podaji Anzolina. do. Polvar ja. ki pa je. očitno v pustnem vzdušju obakrat iz neposredne bližine stre ljal mimo vratnice
V	začetku drugega polčasa pa mu je končno uspelo priti do gola in se tako oddolžiti za zamujeni pri ložnosti. Od tega trenutka se je Vesna nekoliko prebudila, vendar si ni nikoli ustvarila zrelih priložnosti za gol. Vezni igralci vse preveč preigravajo in tako so vsi napadi «plavih» izredno izdelani in počasni. Ko pa v preigravanju iz gubiio žogo. nasprotnik to takol izkoristi in se s hitrimi protinapadi nevarno približa kriškim vratom. Tako je bilo tudi v nedeljskem sre Čanju, toda Bubnich se je izkazal z drznimi nesegi in tako preprečil, da bi domačini slavili visoko zmago.
Fabio
V	šestem povratnem kolu je drugouvrščeni Lucinico ponovno znižal zaostanek za vodečim Isonzom, ka terega je prisilil na neodločen izid brez gola presenetljivi Portuale, ki igra iz nedelje v nedeljo boljše.
Do pravega razpleta pa je prišlo na spodnjem delu lestvice, kjer smo imeli več direktnih dvobojev med e kipami tega dela lestvice. Rezultati prav gotovo niso bili pogodu kriški Vesni, ki je v gosteh doživela nov poraz. Ker se je dvoboj med S. Gio-vannijem in Ronchijem, ki sta z Vesno delila zadnje mesto, ':ončal z belim izidom, so Križani sedaj
ostali popolnoma sami na repu lestvice s štirimi točkami zaostanka za dvojico Sovrana - Lignano, ki si delita 13. mesto, ki pomeni rešitev, saj iz lige izpadejo zadnje tri uvrščene enajsterice.
IZIDI 21. KCLA
Sangiorgina - Vesna	1:0
Palmanova - Lucinico	2:3
Isonzo Turjak - Portuale	0:0
Costalunga - Torviscosa	2:1
Lignano - Gradese	3:0
S.	Giovanni Ronchi	1:1
Muggesana - Fortitudo	1:2
S. Canzian - Sovrana	1:1
LESTVICA
Isonzo Turjak 33. Lucinico 31, Pcr-tuale 25, Palmanova 24, Sangiorgina 22, Torviscosa in Costalunga 21,
S.	Canzian 20, Muggesana, Gradese in Fortitudo 19, Sovrana in Li-
gnano 18, Ronchi in S. Giovanni 15, Vesna 14.
PRIHODNJE KOLO (28. 2.)
Vesna - Lignano, Lucinico - S. Canzian, Ronchi - Muggesana, Portuale - Palmanova, Torviscosa -Isonzo Turjak, Sovrana - Costalunga, Fortitudo - Sangiorgina, Gradese - S. Giovanni.
B. R.
*__________
OBVESTILO
• ..■ — .........:. ......
ŠD Sokol
obvešča, da se nadaljuje tečaj o-otroške telovadbe pod vodstvom prof. Stanota Kojanca. Tečaj je ob ponedeljkih in petkih od 14.30 do 16.30 v osnovni šoli v Nabrežini.
NOGOMET
________ V NEDELJSKEM 21, KOLU 2. AMATERSKE JLIGE
Naše enajsterice tokrat niso povsem zadovoljile
Zmagalo je le Primorje, Kras in Breg sla ostala brez točk, Zarja pa (zaradi burje) ni igrala
Primorje — Čampi Elisi 4:2
(0:2)
PRIMORJE: Štoka, Husu, Tomiz-za, Caharija (v 50. min. V. Per-tot), Samese, Angilleri, Schipizza, Di Benedetto, De Bernardi, Berto-lotti (v 50. min W. Pertot), Novel.
ČAMPI ELISI: Ravasini, Zoffoli, Kocman, Manueli, Jurisich (Carme-li), Vetribelich, Ritossa, Miozzo, Cristofaro, Pugliese, Urizzi.
STRELCI: v 25. min. Urizzi, v 30. min. Cristofaro, v 46. min avtogol Ravasini, v 50. min. avtogol Zoffoli, v 65. min. Bortolotti, v 75. min. De Bernardi.
Na domačih tleh je proseško Primorje premagalo ekipo Čampi Elisi, potem ko je bilo v prvem delu srečanja v zaostanku za dva gola. «Rdeče-rumeni» so torej po odmoru popolnoma nadigrali goste. Če so gostje prišli do obeh zadetkov zaradi negotovosti proseške obrambe, je treba priznati, da sta tudi oba prva zadetka Prosečanov padla zaradi banalnih napak obrambne vrste Tržačanov, ki so v drugem polčasu igrali, le pred svojim kazenskim prostorom, Prosečani, potem so se po izenačenju popolnoma razigrali in po neizkoriščenih priložnostih bi bil lahko izid v korist «rdeče-rumenih» še višji, čeprav je Prosečanom vseeno uspelo doseči še dva odločilna zadetka.
H. W.
Libertas — Kras 1:0 (0:0)
LIBERTAS: A. Ulcigraj, .Molino, S. Pacher, Francolla, Motica, Sor-rentino, Coceani, Raker, F. Ulci-grai, Mauro in Corsi.
KRAS: Paciulo, Sugan, Štoka, M. Milič, D. Škabar, Vascotto, Terčon (46. min. L. Milič, v 70. min. R. Purič), Villalta, Lanza, Blažina, Olivo.
STRELEC: v 70. min. Mauro.
SODNIK: D'Eredita iz Krmina.
V zelo pomembnem srečanju za obstanek v ligi so krasovci v nedeljo s pičlim 1:0 podlegli neposrednemu tekmecu Libertasu. V pretek lih srečanjih so imeli rdeče-beli za nasprotnike ekipe z dna lestvice, ki se skupaj s Krasom borijo za ohranitev statusa drugoligači. V teh r s-čanjih bi bil moral Kras zbrati čim-več točk, da bi lahko mimo pričakal močnejše nasprotnike. Na žalost pa se ;*> pripetilo ravno obratno
in prav zahtevnejša srečanja bodo odločilno vplivala na Krasovo usodo. Upajmo, da bodo naši fantje prav v teh srečanjih zaigrali kot zmorejo.
Vrnimo se sedaj k nedeljskemu srečanju. Poraza si Kras gotovo ni zaslužil in neodločen izid bi predstavljal pravičnejše plačilo za obe ekipi. Da je Libertas odnesel celotni izkupiček, se lahko zahvali le svojemu vratarju, ki je v vsaj dveh priložnostih z izvrstnima posegoma rešil lastna vrata.
Najprej je v 30. min. prvega dola igre odlično posegel ob natančnem strelu z glavo Blažine in na sami gol črti preprečil zadetek. Odločilni poseg pa je opravil v 23. min. d.p., ko je s pestmi odbil v kot strel Lanze.
V prihodnjem kolu se bo Kras pomeril v Beglianu pri Pierisu z Opi-cino Supercaffč in v tej tekmi sta dve točki neobhodno potrebni.
Z. S.
Roianese — Breg 2:0 (1:0)
BREG: Grsinič, Kristin, Rodella, Perossa, Ražem, Višin tin, Mondo, Jec Cv d.p. Klun), Samec, Ciguj in Strnad.
ROIANESE:	Colussi, Gnezda,
Boccia, Coretti, Dotti, Cocolutto, Montechio, Alfieri, Sivieri, Cita, Valvasori.
STRELCA: Montechio in Sivieri
SODNIK: Nocet iz Krmina
RUMENI KARTON: Samec in Perossa (Breg)
V 21. kolu prvenstva je ekipa Brega nerodno izgubila proti dokaj skromni ekipi Roianeseja. Brežani, ki so stopili na igrišče s trdnim namenom, da odnesejo vsaj točko, če ne obe, so bili cd samega začetka preveč živčni. Igrali so proti močni burji in na zelo majhnem igrišču, ki jim ni olajšalo dela. Nasprotniki so bili nevarni samo z nekaj zelo močnimi streli izven kazenskega prostora. V 25. min. so povedli in to prednost obdržali do
Močni sunki burje so precej ovirali redni potek šestega povratnega kola, dve tekmi pa so morali odgo-diti na poznejši datum.
Naše ekipe se v nedeljo niso najboljše odrezale. Medtem ko je morala Zarja počivati, je do zmage prišlo le Primorje, Kras in Breg pa sta (v gosteh) zapustila igrišče poražena.
Proseško Primorje, ki je igralo doma in se je po 30 minutah igre znašlo že z dvema goloma v mreži, je odločno reagiralo ter s solidno in organizirano igro popolnoma nadigralo nasprotnika; zato je povsem zasluženo zmagalo z zgovornim izidom in s tem ohranilo tretje mesto na lestvici, kjer še vedno vodi Stock.
Povsem pa je razočaral Breg, ki je nepričakovano klonil zadnjeuvr-ščenemu Roianeseju. Že podatek, da so Rojančani proti Bregu slavili drugo prvenstveno zmago (celo prvo na domačih tleh) jasi: i dokazuje, da je bil nedeljski nastop Brega res poprečen.
Poraz pa je doživel tudi Kras,
in kar je še hujše, prav proti neposrednemu «tekmecu» za izpad, saj je Kras do nedelje delil 13. mesto prav z Libertasom, ki je do odločilnega zadetka prišel le nekaj minut pred koncem.
IZIDI 21. KOLA
Op. Supercaffe - Zarja	(odi.)
Primorje - Čampi Elisi	4:2
Roianese - Breg	2:0
S. Marco - Opicina	2:1
Domio - Stock	(odi.)
Zaule - Campanelle	0:0
Libertas - Kras	1:0
Olimpia - CGS	0:1
LESTVICA
Stock 31, CGS 29, Primorje 27, S. Marco 26, Zarja in Opicina 22, Čampi Elisi in Zaule 21, Campanelle 20, Breg in Libertas 19, Op. Supercaffe 18, Kras 17, Olimpia 16, Domio 14, Roianese 10.
PRIHODNJE KOLO (28. 2.)
Zarja - Domio, Čampi Elisi - Olimpia, Campanelle - Libertas, Breg -Primorje, Opicina - Roianese, CGS -S. Marco, Kras - Op. Supercaffe,
Stock - Zaule.
B. R.
konca prvega polčasa. Brežani so bili nevarni z lepim prostim strelom Monda, ki ga je vratar lepo ubranil.
V nadaljevanju so Brežani skušali nadoknaditi zaostanek. Ustvarili so nekaj priložnosti, a jih niso izkoristili. V 78. min. je Klun z lepim strelom izven kazenskega prostora zadel vratnico. Bila je to najlepša priložnost za Brežane v vsej tekmi. V zadnjih minutah so skušali remizirati, ampak nasprotniki so še povedli in tekme je bilo praktično konec.
Po hudem porazu čaka Brežane v nedeljo zelo težka naloga proti proseškemu Primorju.
.	I.T.
Nehrujev pokal
NEW DELHI — Italijanska mladinska državna nogometna reprezentanca je na mednarodnem turnirju za Nehrujev pokal nepričakovano premagala Indijo z 1:0 z avtogolom, ki so ga domačini zakrivili nekaj minut pred koncem srečanja.
KOŠARKA
«Azzurri» za Italija - Ali Starš
RIM — Za košarkarsko srečanje med italijansko državno reprezentanco in selekcijo Ali Starš (2. marca v Bologni) so bili sklicani naslednji igralci: Blasetti (Acqua Fa-bia), Bonamico (Sinudyne), Bruna-monti (Acqua Fabia), Caglieris (Berloni), Costa (Cidneo), Giiardi (Banco Roma), Gracis (Carrera), Magnifico (Scavolini), Motta (Cidneo), Sacchetti (Berloni), Vecchiato (Sacramora), Villalta (Sinudyne). Na razpolago bodo še: Dino Boselli (Cagiva), Franco Boselli (Billy), Marušič (Cidneo), Silvestrin (Carrera), Simeoli (Latte Matese).
ŠD PRIMORJE
priredi danes, 23. februarja, v Kulturnem domu na Proseku s pričetkom ob 21. uri
»PUSTNI PLES«
Vsi člani, ki še niso dvignili vabila, ga lahko dvignejo pri odbornikih društva.
.............................................................................................................................................................................................................im......uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih............................................................................m........um....................
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LICI NA GORIŠKEM
Sovodnje vse bolj daleč od vrha lestvice
S porazom v Romjanu so verjetno zapravile zadajo možnost za napredovanje ■ Zmaga Juventine in pomemben remi Doberdobcev
Regliano — Sovodnje 1:0
(1:0)
SOVODNJE: Cabas. Monti, Pa hor, Di Cccrado. Marson, Kovic, Florenin, Petejan, Šuligoj, Milioch. Gomišček (Zearo).
BEGLIANO: Toso, Martin. Bean. Čebula. De Fabbris. Monassi, Mai-nardis, Capello, Indri. Anut in De Fabbris.
STRELEC: De Fabbris
Po uspešnem nastopu proti gori škemu Audaxu, ki so ga Marsonovi varovanci premagali s 3:2, so tokrat Sovodenjci spet naleteli na nepričakovan poraz.
Ni bila skrivnost, da .je Beglia-no trd oreh za marsikatero eiriDo. čeprav zaseda nižja mesta na lest vici. vendar nihče v so\odenjskem taboru ni pričakoval takega neuspeha Vsakdo se ie pred tekmo dobro zavedal da morajo sovodenj ski nogometaši odnesti vsai točko iz Begliana, če se nočejo še naprej uspešno borit, za končno dru go mesto, ki ga iz nedelje v ne del jo boli trdno drži goriški Audax. Belo-modrim to ni uspelo in sedaj zasedajo tretje mesto na lestvici z devetimi točkami zaostanka za
vodečim Isonzom in petimi točkami zaostanka za drugouvrščenim Au-daxom
Kar se nedeljske tekme tiče lahko rečemo, da so si domačini priborili zmago že v prvem polčasu, ko so povsem nadigrali Sovodenj-ce in ko so tudi dosegli zmagoviti gol z De Fabbrisom. V drugem delu igre gre omeniti odločno reak cijo slovenske enajsterice, ki oa ni prinesla zaželenih sadov. Številni sovodeniski napadi, čeprav nevarni, so se vedno neuspešno zaključili. tako da je ostal rezultat nespremenjen do konca tekme.
Juventina — Sagrado 3:0
JUVENTINA: Businelli, Varacchi, Casarsa, Medeot (k), Furlan, Devetak. Panico, Tavčar, Radikon. Cingerli. Klanjšček.
STRELCA za Juventino: Cingerli v 20. in 60. min.: Radikon v 75. min.
Po nedeljskem neverjetnem spo drsljaju so se Štandrežci tokrat dobro odrezali proti Sagradu. čeprav je tekmo oviral močan veter, ki je pihal v prvem polčasu v korist gostov.
Junak nedeljskega srečanja je
Naše odbojkarske šesterke v raznih prvenstvih
ŽENSKA B LIGA
Prvo kc.o med šestimi šesterka ttii, ki se potegujejo za napredovanje v A 2 ligo, se je končalo s popolnim zmagoslavjem ekip, ki so prvi del prvenstva igrale v L skupini. Tržaški Bor Intereuropa je izgubil v Ferrari. Sokol iz Nabrežine je moral prepustiti točki Don Bose : iz Padove, najbolj zanimivo pa je bilo srečanje med zmagovalcema skupin — Spineo in CUS iz Padove. Po petih setih igre je zmagal gostujoči CUS iz Padove, ki je lani že igral v višji ligi in je po tej zmagi nesporen favorit za ponoven povra tok vanjo.
IZIDI 1. KOLA
Putinati Ferrara Bor Intereuropa 4:0, Don Bosco Padova - Sokol 5:1, Spinea - Cus Padova 2:3.
LESTVICA
Putinati Ferrara, Don Bosco Pa dova in CUS Padova 2, Spinea, Sokol in Bor Intereuropa 0.
PRIHODNJE KOLO
CUS Padova - Putinati Ferrara, Sokol Spinea, Bor Intereuropa Don Bosco.
MOŠKA C-1 LIGA
Po trclv kolih je Solaris iz Trsta že neporažen in s tem tudi na vrhu lestvice. Poudariti velja, da so Man-žin in tovariši tudi najboljša ekipa v skupini in samo morebitne poškod be ali pa nepredvidene okoliščine bi jim lahko preprečile kakovostni skok. Vrsta Bora JIK Banke je ostala praznih rok tudi v tretjem nastopu. Naši fantje so ekipi Car-
pinetuma dolgo grenili pot do zmage, toda na koncu so morali prepu stiti točki boljšemu nasprotniku.
IZIDI 3. KOLA
Norcia Solaris - Pallavolo Vittorio Veneto 3:0; Pallavolo Volpato Sca-tolificio 4 S 0:3, Bor JIK Banka Carpinetum Mestre 2:3.
LESTVICA
Norcia Solaris Trst 6 točk, Car pinetum Mestre 4, Pallavolo Vittorio Veneto, Scatolificio 4 S Videm in Pallavolo Volpato Castelfrancj Veneto 2, Bor JIK Banka 0. (Soato-lificio 4 S, Videm in Pallavolo Vit-
torio Veneto imata tekmo v zaostanku).
PRIHODNJE KOLO Scatolificio 4 S - Norcia Solaris, Volpato - Carpinetum, Pallavolo Vittorio Veneto - Bor JIK Banka.
tl. F.
1.	MOŠKA DIVIZIJA Olympia — Cormons 3:1 (15:13, 5:15, 15:7, 15:2)
OLYMPIA: Cotič, Terpin, Špacapan, Sirk, Batistič, Pola.
V soboto 01ympii sicer ni šlo vse po olju, vendar pa so Goričani le
NIIIMIlnilllllMIIIIIIIIIMIIMIMlIIMMIItlllMIIIintlUtllHIIIIIMIUIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIMIIIIIIIIimilMIinMIMHIIimi
1.	—	L	Chllderlco	2
2.	Galcs	2
2.	—	1.	Vlcari	1
2.	Cavrato	X
3.	—	1.	Effner	X
2.	Campbell	1
4.	—	1.	Arlov	2
2.	Bombo	2
5.	—	1.	Boeing	X
2.	Fede Galizla	X
6.	—	1.	Borges	1
2.	Michel Fox	1
KVOTE
12 — 980.00« lir 11 — 65.000 lir 10 - 9.500 Ur
Bari - Spal
Catania - Piša	X
Cremonese - Sambenedettese 1 Lazto - Rimini	2
Lecce - Brescia
Pescara - Palermo	2
Pistoiese - Foggia	X
Reggiana - Varese	X
Sampdoria - Cavese
Verona - Perugia	X
L.R. Vicenza - Modena	X
Reggina - Arezzo
Novara - Pro Patria	1
KVOTE
13 — 24.134.300 lir 12 —	540.300 Ur
«zlomili» Krmince in jim zadali pekoč poraz.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Olympia — Volley club Tržič 3:2 (7:15, 15:9, 15:8, 11:15, 15:12)
OLYMPIA: Perše, Bertolini, Chia-ra in Marija, Delai, Pozzo, Olivo, Vrtovec, Šuligoj, Mažgon, Testa, Primožič, Klanjšček.
Ženska ekipa goriške 01ympie je uspešno začela novo prvenstvo, čeprav ne brez težav. Slovensko ekipo sestavljajo pretežno novinke, ki niso še uigrane.
OMA - Bor	3:0
(15:2, 15:9, 15:10)
BOR: M. in S. Foraus. Favaret-to, Košuta, Gombač, V. in S. Sto per. Kebar, Centazzo. Marušič.
Tudi proti vse prej kot nepremagljivi OMA, so mlade borovke doživele visok poraz. Pomanjkanje samozavesti in zbranosti sta bila glavna vzroka poraza proti sicer tehnično neravno mnogo boljšim, zato pa izkušnejšim nasprotnicam.
PRVENSTVO DEKLIC Olympla — Italcantierl 0:3 (13:15, 7:15, 14:16)
OLYMPIA:	Bertolini, Burnik,
Klanjšček, Mažgon, Olivo, Vrtovec, Pozzo, Šuligoj.
S porazno igro je mlajša ženska e-kipa goriške 01ympie zapravila važno zmago. Naše igralke pač še niso v formi.	G. R.
bT najmlajši igralec v štandreškem moštvu, Marijan Cingerli, ki je dvakrat zadel nasprotnikova vrata in bil obenem najboljši na igrišču.
Ob tej zmagi se lahko l_Uično ozremo na dosedanje prvenstvo, v katerem so Štandrežci ob izrednih zmagah zabeležili tudi izredno hude padce. Sedaj čaka štandrežce še deset tekem, v katerih pa morajo pokazati večjo zrelost.
David
Mladost — Isonzo 2:2 (2:1)
MLADOST: A. Gergolet. L. Fran-dolič, D. Gergolet, Ferletič, Gerin, D. Frandolič, E. Gergolet, Černič, Kobal, Semolič, Vižintin.
ISONZO: Todon. Braulin, Piazza, Frausin, Seden, Bonaldo, San Martino, Mori, Lubiana. Rosin, Zoian.
STRELCI: v 12. min. Semolič, v 26. min. E. Gergolet, v 39. in 84. min. Zoian.
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LICI NA TRŽAŠKEM
Gaja spet prehitela Esperio in Giarizzole
Ker mora odigrati še tekmo v zaostanku s S. Aaao, lahko še bolj utrdi vodstvo na lestvici * Primorec razočaral proti Rabuieseju
Gaja — Grandi Motor! 2:1 (0:0)
GAJA: Kante, Maks Grgič, Križ-mančič, Gabrielli, Walter Kalc, Vrše, Zippo, Stani Kalc, Branko Grgič, Guštin in Zdranščak.
GRANDI MOTOR1: Cossutta, Bartoli, Babich, Biol, Molinari, Skren, Zazich, Freno, Azzolin, Cadelli, De Pasquale.
STRELCA za Gajo: v 6. min. B. Grgič, v 75. min. S. Kalc.
Gajevci so si po nekoliko nerodnem porazu v prejšnjem kolu takoj opomogli in si zagotovili pomembno zmago, s katero so se prebili na sam vrh lestvice. Kljub okrnjeni postavi so se predvsem z nekoliko živahnejšo igro v drugem polčasu otresli nevarnih nasprotnikov.
Tekma se je ugodno začela za naše fante, ki pa tega niso znali izkoristiti, saj so vse premalo streljali Drugi zaporedni remi za dober- i od vleč in so si v glavnem sku-Tokrat je morala! sal‘ utretl Pot do nasprotnikovih
stvo Trebenci z lepim strelom Lu-njana, so si domačini že v prvem polčasu zapravili še štiri stoodstotne priložnosti za gol, na katerega pa ni bilo treba dolgo čakati. V drugem polčasu, ko je burja Rabuieseju pihala v hrbet, je le-ta' takoj obrnil rezultat v svojo korist, saj je bila trebenska obramba neobičajna in zato popolnoma neučinkovita. V napadu pa . napadalcev, sploh ni bilo. Torej res nič čudnega, če je tudi skromni Rabuiese brez večjih težav odnesel obe točki.
Bruno
ROKOMET
r
dobsko Mladost. Tokrat je mora prepustiti točko prvouvrščenemu I-sonzu, ki je tudi znova potrdil, da je homogena ekipa. Na drugi strani pa je Mladost dokazala, da se lahko kosa z močnejšimi enajstericami prvenstva.
Domačini so prišli v vodstvo že v uvodnih potezah, ko je Semolič izkoristil lepo podajo Černiča in izven kazenskega prostora s čudovitim strelom premagal Todona. Gol je vsekakor razburil goste, ki so igrali precej nezbrano. V napadu so bili zelo pomanjkljivi, tako da je Mladost podvojila, ko je Gergolet izkoristil slab poseg Todona in brez težav poslal usnje v mrežo.
Vse je kazalo, da bodo Doberdobci z lahkoto obdržali prednost, saj so gostje le redkokdaj zaposlili Gergo-leta. Pred iztekom prvega polčasa pa je Zoian znižal izid na 2:1.
V nadaljevanju so prevzeli pobudo gostje, ki so na vsak način skušali izenačiti, kar jim je tudi uspelo v 84. min. po zaslugi Zoiana.
, D. Gergolet
KOLESARSTVO
SAVONA — Z dirko za «Trofejo Laigueglia* bodo danes (že devet-najstič) začeli novo kolesarsko sezono cestnih dirk v Italiji. Med 192 prijavljenimi tekmovalci pa ne bo ne Moserja ne Saronnija, medtem ko bo nastopilo med tujci tudi nekaj znanih kolesarjev kot Mear-tens, De Vlaeminck in drugi.
Proga bo merila 15 kilometrov.
ZAHVALA
Športna šola Trst
se iskreno zahvaljuje vsem staršem, ki so s svojo pomočjo in delom bistveno pripomogli k lepo uspelemu nedeljskemu otroškemu pustnemu rajanju na stadionu <1. maj» v Trstu.
vrat z osebnimi akcijami, katere so gostje s precejšnjo lahkoto zaustavljali. Tako se je igra v glavnem odvijala na sredini igrišča in resnejših priložnosti za zadetek ni bilo, če izvzamemo lepo priložnost, ki so jo gostje nerodno zapravili.
Drugo polovico srečanja so žele no-rumeni pričeli precej drugače. Zlasti hitri protinapadi Stanija Kal-ca in Branka Grgiča so že v začetnih minutah spravljali v resne težave obrambo gostov. V 6. min. so naši povedli. Prisebni Branko Grgič je najbolje izkoristil nesporazum v obrambi in zatresel mrežo.
Gostje so sicer skušali reagirati in so se odločno podajali v napad, pri tem pa se je njihova obramba precej odpirala, kar so gajevci pridno izkoristili in v 30. min. povišali vodstvo, ko je Stani Kalc po lepi podaji Branka Grgiča drugič zatresel nasprotnikovo mrežo. Tudi po tem golu se igra v glavnem ni spremenila, saj so gajevci še naprej igrali v protinapadu, gostje pa so v zadnji minuti le dosegli častni zadetek.
M. D.
Rabuiese — Primorec 3:1
(0:1)
PRIMOREC: Germari. P. Kralj, Walter Milkovič, Husu, Križmančič, Finessi, Igor Milkovič (v 65. min. Modesti). Edvin Kralj, Marko Kralj, Lunjan, Mole, (v 70. min. Bruni), 12 Leone.
STRELEC za Primorca: Lunjan v 5. min.
Primorec je tokrat v gosteh pri skromnem Rabuieseju povsem razočaral. Res je sicer, da se je tekma pričela že ob 8. uri in da je marsikdo «občutil» pustno vzdušje, kar pa ne more biti v opravičilo za tako bledo igro, saj bi morali imeti vsaj do društva nekoliko več odgovornosti.
Pa preidimo k tekmi. Rabuiese je zasluženo zmagal, izkupiček v njegovo korist pa bi lahko bil tudi večji, čeprav so prvi prišli r vod-
Po zadnji prvenstveni zmagi
CIVIDIN ŽE PRVAK Clvldin Trst — Acquafabia Ga-eta	33:22
Cividin je praktično že itahjan-ski rokometni prvak. Po zmagi nad Acquafabio iz Gaete in spo drsljaju Tacce, vodi sedaj na le stvici s štirimi točkami naskoka.
Fabbr! Rimini — Sasson 34:23
Sasson je v Riminiju doživel še en pekoč poraz, saj se je enako-
vredno boril z domačini le do konca prvega polčasa.
IZIDI 11. KOLA Volksbank, - Rovereto 16:20, Cividin > Acquafabia 33:22, Fabbri -Sasson 34:23, lomsa - Forst 21:15, Wampum -Conversano 28:26, Iaco-rossi - Tacca 31:29.
LESTVICA	•	'
Cividin Tfst 22, Tacca Varese 18,’ \ Wampum Teramo 17, Forst Brixen' ' 14, Fabbri Rimini 13, Rovereto 12, Acquafabia Gaeta 10, Iacorossi j Rim 7, lomsa Rimini 7, Volksbank -Bccen 5, Conversano > 4, Sasson Trst 3.	> f
PRIHODNJE KOLO lomsa - Cividin, Volksbank r) t Iacorossi, Rovereto - Wampum; A- I’ cquafabia - Tacca, Sasson - Forst, # Conversano - Fabbri.	, ■ i
Max
...
TENIS
HOUSTON — Zahodna Nemka Bunge je osvojila mednarodni ženski teniški turnir v Houstonu, V finalu je premagala Američanko Shriver s 6:2, 3:6 in 6:2.
3. AMATERSKA LICA
NA TRŽAŠKEM
Giarizzole so tokrat počivale. Esperia S.G., ki je z njimi delila prvo mesto, pa ie nepričakovano klonila S. Sergju, kar je seveda bilo pogodu Gaji, ki je ponovno sama na vrhu lestvice Ker mora sedaj igrati še zaostalo tekmo s S. Anno (3. marca ob 15. uri na Padričah), lahko še bolj utrdi svojo prednost.
Razočaral pa je Primorec, ki je v gosteh klonil povprečni ekipi Ra buiese. Pozabiti pa ne smemo, da so Trebenci morali na igrišče že ob 8. uri zjutraj, kar je v... tem pustnem obdobju jantom dnbesed no «odrezalo nog en. Nedeljski počitek jim bo zato dobro zalegel.
IZIDI 19. KOLA
Rabuiese Primorec	3:1
S Sergio - Esperia S.G.	1:0
Gaja - GMT	2:1
S. Anna - S. Luigi	1:1
Aurisina - Mera	3:2
Chiarbola - S. Andrea	2:2
Union - S. Vito	odi.
LESTVICA
Gaja 26; Esperia S.G. in Giarizzole 25: Aurisina 23; S. Vito 22; S. Luigi 21: GMT 19: Primorec 18; S. Anna in S. Sergio 15; S. Andrea in Rabuiese 12: Mera 11; Chiar-bola 9; Union 4
PRIHODNJE KOLO v28. 2.) Giarizzole - Union; S. Vito - Clilar bol a; S. Andrea - Aurisina; Edera
-	S. Anna; S. Luigi - Gaja GMT
-	S Sergio; Esperia S.G. - Rabuiese. Primorec počiva.
B. R.
NA GORIŠKEM
S' porazom, ki so ga Sovodnje doživele v Romjanu, menimo, da nimajo več nikakršnih možnosti za napredovanje. Sovodenjci imajo sedaj 9 točk zaostanka za vodečim lscn-zom, 5 pa za drugouvrščenim Au-da.vom.
štandreška Juventina je na domačem igrišču zabeležila prepričljivo zmago proti tretjeuvrščenemu Sagradu, Pomemben remi je doseg'a doberdobslca M’adost proti Isonzu.
IZIDI 20. KOLA Poggio Italcantieri Audax - Romana Brazzanese - Capriva Juventina - Sagrado Azzurra - Piedimonte Begliano - Sovodnje San Lorenzo • Vermegliano Mladost - Isonzo
LESTVICA
Isonzo 35, Audax 31, Sovodnje, Capriva 26, Sagrado 24, Italcantieri 23, Juvenrina 22, San lorenzo 20. Mladost, Vermeg’iano. Brazzarese 19, Begliano 17, Piedimonte 16, Azzurra 12. Poggio 7, Romana 4.
PRIHODNJE KOLO Romana Azzurra; Sovodnje -Poggio; Capriva - Begliano; Isonzo -Audax: Vermegliano - Juventina: Sagrado San Lcrenzo; Piedimonte - Mladost; Italcantieri - Brazzanese.
NAJBOLJŠI STRELCI Tesolin (Audax) 26 golov; Butko-vič (Sovodnje) 13; Kobal (Mladost), Klanjšček (Juventina), Sammartino (Isonzo) 12; Gergolet (Mladost) 9.
0:0
2:0
1:1
3:0
2:0
1:0
2:1
2:2
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TU 460270
Tel. (0481) 83382 (85723)
Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1
Naročnina
Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din. ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organizacije in podietia mesečno 120,00, letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sozalia 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%, Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
član italijanska 2vaze časopisnih založnikov FIEG
23. februarja 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vn«l
Izdajal
in tiska f
zn*
iTrst

ZAČETEK TRIDNEVNEGA ZASEDANJA 44 DRŽAV V RAZVOJU V NEW DELHIJU
Nujnost globalnih gospodarskih pogajanj za vzpostavitev novega ekonomskega reda
Otvoritveni govor Indire Gandhi in poseg zastopnika Jugoslavije Kazimira Vidasa
NEW DELHI — Pomočnik zveznega Sekretarja za zunanje zadeve Kazimir Vid^s je včeraj v govoru na prvi plenarni seji delhijskih posvetovanj predstavnikov 44 držav v razypju, dejal, da se Jugoslavija za vzema za čim hitrejši začetek glo balnih ekonomskih pogajanj, za ta kujšnje reševanje perečih problemov na področju hrane, energetike, trgovine in financiranja razvoja in za nujno politično podporo uresničevanju programa iz Caracasa o gospodarskem sodelovanju med državami v razvoju.
Vidas je opozoril na nujnost povečanih prizadevanj, tla Ih uresničili te cilje in poudaril, da se države v razvoju soočajo s poslabšanimi življenjskimi pogoji in s težkim go-s)xxlarskim položajem. Vodja jugoslovanske delegacije je posebej poudaril pomen čimprejšnjega začetka globalnih pogajanj, ki so po njegovih besedah edina možnost za vzpostavitev nove mednarodne gospodar ske ureditve. -
Predsednica indijske vlade Indira Gandhi. ki je odprla tridnevno zasedanje predstavnikov 44 držav v razvoju, je poudarila pomen čim prejšnjega začetka globalni.) pogajanj. da bi vzpostavili novo mednarodno gospodarsko ureditev in hkrati podčrtala nujnost vsestranske krepitve solidarnosti med državami v razvoju. Predsednica indijske vlade je izrekla veliko zaskrbljenost žara di vidnega poslabšanja položaja na svetovnem gospodarskem prizorišču in opozorila, da bi nadaljevanje takšnega gibanja lahko imelo katastro falne posledice za vse človeštvo.
Indira Gandhi je tudi dejala, da industrijsko razvite države nadaljuj jejo s politiko protekcionizma. med-‘, tem ko se hkrati zmanjšuje nujna pomoč državam v razvoju. Ne sme -1 mo dovoliti, je dejala Gandhi jeva, i da bi ostali njeni opazovalci: skupaj si moramo prizadevati, da bi zaustavili takšna gibanja.
Generalni direktor za razvoj in mednarodno gospodarsko sodelovanje OZN Jean Ripert je prenesel poslanico, ki jo je udeležencem tega srečanja poslal generalni sekretar OZN De Cuellar. V poslanici je poudarjen pomen srečanja v Delhiju glede na to, da poteka v času, ko se svet sooča z eno najtežjih gospodarskih kriz po veliki recesiji, ki jo je doživel v tridesetih letih tega stoletja, (dd)
ŽENEVA - ZDA in Velika Bri tanija so včeraj vrnile Češkoslovaški 18,4 tone zlata, ki so ga 1938. leta zaplenile nemške okupacijske sile. Do dragocene kovine so se nato med vojno dokopali zavezniki. Zlato je vredno 301 milijardo lir. CSSR je obema državama pla čala za 106 milijard odškodnine.
NA OSNOVI RAZISKAVE V SEDMIH NADIŠKIH OBČINAH
Slovenski raziskovalni inštitut o nujnosti poučevanja slovenščine v Beneški Sloveniji
Najbolj sprejemljiva pobuda bi bila ustanovitev dvojezične šole, kjer bi bili italijanščina in slovenščina enakovredni
Pogled na dvorano v Ptevv Delhiju ob začetku zasedanja držav v razvoju
(Telefoto AP)
ČEDAD — Šolsko vprašanje je nedvomno temelj vsega izobraževalnega in vzgojnega sistema. V vsebinsko in stimulativno bogati šoli (kjer niso preuranjeno pretrgali popkovine, ki veže človeka z okoljem, kjer šola bogati človeka v njegovi celoti) so ljudje dobro vključeni v družbo, zreli in se lahko poslužujejo svobodnih izbir, ki so koristne tako za njih kot za j družbo. Šola bi morala torej pomagati posamezniku pri njegovi rasti, pri pridobivanju gotovosti in samopresoji. Bržlcone so za marsikoga to le neuresničljivi ideali. Vse pa postane skrajno dramatično, ko šala ne izpolnjuje samo svojega poslanstva, temveč ga celo ovira.
Tako protislovje prihaja do izraza prav ob potrebi nudenja kulture najbolj potrebnim, saj se sprevrača v niti tako prikrit kulturni kolonializem, ki nima nobene veze s pedagoškimi cilji. To se dogaja s Slovenci n videmski pokrajini, kjer ni uspelo enostoletni italijanizaciji zadušiti domače kulture, ne je zamenjat, z italijanslco kulturo, še manj pa uvesti take dvojezičnosti, ki bi odpravila značilnosti avtohtonega. jezika.
čedajski sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta je iz teh druž benih izhodišč izvedel raziskavo o možnosti ustanavljanja slovenskih šol. ali šol, v katerih bi poučevali tudi slovenščino na območju Beneške Slovenije. V raziskavi so bili soudeleženi starši šoloobveznih o-Irok in otroških vrtcev sedmih občin Nadiških dolin.
h odgovorov v vprašalnikih je razvidno, da se 50 odstotkov delavcev vsak dan vozi na delo iz svojih dolin, da je zelo visoka žen ska brezposelnost in da je večina delavcev zaposlenih v gradbeništvu.
Glede izključno šolskih vprašanj
V četrtek, 25. februarja, ob 19.30 bo v čedadskem kulturnem krožku «Ivan Trinko*
Dan slovenske kulture
in 30. obletnica «Trinkovega koledarja*. Večera se bodo udeležili Marjan Brecelj, Jožko Kragelj in profesor Marino Vrtovec. Sodeloval bo pevski zbor »Rečanu iz Lese v občini Grmek. Priredili bodo tudi razstavo dokumentov. Vabljeni.

ZAČETEK RAZPRAVE NA NEWYORSKEM OKROŽNEM SODIŠČU
Ustaški teroristi pred sodniki v ZDA
Vsi so pripadniki teroristične organizacije Otpor - Med drugim so obtoženi dveh umorov
Porušena streha turške carinarnice
NEVV YORK — Newyorško okrožno sodišče je začelo razpravo proti desetim pripadnikom protijugoslovanske teroristične organizacije Otpor, ki se je ukvarjala s požigi, izsiljevanji, podtikanjem bomb in umori.
Obtoženi so Ante Ljubas. Mile Markič. Ivan Misetič, Milan Ba-garie, Andjelko Jakič, Ranko Pri-morac, Mile Boban, Vinko Logu-rašič in Miro Biošie, vsi iz raznih krajev ZDA ter Drago Sudar iz Kanade. Vsi so obtoženi, da so se v imenu boja za neodvisno Hrvaško, ločeno od Jugoslavije pravzaprav ukvarjali z nasiljem v ZDA. Državni tožilec je poudaril, da gre za zločinsko organizacijo, ki je pobijala in izsiljevala ljudi, ki se
aiMtitiHiiiiiiMtiHimiiiiiiiiiiiiimiitiiHiiiiiium«ifiit»fiimuiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiifitiiitiitiiiiimMiiiiiiiiiii
Poljska Rubikova kocka
- ■' ■ ■
Alegorični voz na pustni prireditvi v Mainzu v Zahodni Nemčiji predstavlja Brez,ujeva, ki sestavlja »svojo K ti bikovo kocko*, Poljsko
(Telefoto AP)
niso strinjali z njenimi cilji. Konkretno pa obtožence krivi za dva igpura in štiri poskuse, podtaknitev treh požarov in štiri poskuse, kopičenje orožja in razstreliva ter izsiljevanje 50 ljudi.
To je že druga skupina ustaških teroristov iz organizacije Otpor, ki sc je znašla na zatožni klopi pred ncsvyorškim sodiščem. Julija lani, je to sodišče obsodilo pet članov omenjene teroristične organizacije na zaporne kazni od 20 do 35 let. (dd)
Odloženo sojenje ugrabiteljem Jalovega letala
BEOGRAD — Čez natanko mesec dni bodo nadaljevali sojenje ugrabiteljem Jatovega letala, ki so ga minuli petek prekinili. Med tem časom bodo sodni izvedenci psihiatrične stroke pripravili mnenje o Borivoju Jeliču. Marku Križjču in Milanu Prpiču, trem od šestih obtoženih, od katerih se jih pet zagovarja pred okrožnim sodiščem v Beogradu. Po krajšem posvetu pa je senat minuli petek zavrnil predlog obrambe, da zoper Ksenijo Dokmanovič in Predraga Vidakoviča umaknejo sklep o priporu. (dd)
Josip Vrhovec prispel na Dunaj
DUNAJ — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj prispel na Dunaj na redne pogovore z avstrijskim zunanjim mi nistrom Wilibaldom Palirom. Na letališču Sclnvechat sta Vrhovca pozdravila minister Pahi; in jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Milorad Pešič. Neposredno po prihodu sta ministra začela pogovore, ki se, jih Udeležujeta tudi po močnik zveznega sekretarja veleposlanik Pešič in. vodja jugoslovanske delegacije na madridskem sestanku KEVs Ignac Golob, (dd)
PEKING — Večbarvna «magična kocka* je v zadnjem času žela mnogo uspeha tudi na Kitajskem. Prodali so že tri milijone kosov, po trgovinah pa jih že primanj kuje.
Aviocisterna, ki je prevažala nafto i/ Iranu v Turčijo, se je zaletela v carinarnico Izpod ruševin so reševalci povlekli 23 trupel in 7 huje ranjenih oseb.
in porušila streho.
(Telefoto AP)
pa izhaja zelo visok odstotek ponavljavcev v obvezni šoli (v nižji srednji šoli v Špetru Slovenov je bil v šolskem letu 1978-80 odstotek zavrnjenih 27,5 odstotka, leto kasneje pa kar 28 odstotkov, medtem ko so bili odstotki v vsedržavnem merilu 7,2 in 7,9). šolske pomanjkljivosti pa so sprejete v popolnem nezanimanju in neznanju, za vse se krivi nezanimanje dijakov, nihče pa si ne upa kritično oceniti obsoječe strukture. Etnično-kuitur-ni izvor učencev in dijakov je testo smatran kot ovira pri pridobivanju italijanske kulture, kar povzroča občutek nemoči in peha ljudi, da se vdajajo v usodo. Nekdanji marljivi kosec lahko danes upa, da bo le pošten zidar.
Jezikovna problematika
85 odstotkov spraševanih smatra, da bi imeli kako korist če bi se v šoli skupaj z italijanščino učili tudi slovenski knjižni jezik.
90	odstotkov staršev je v svojih odgovorih navedlo, da se poslužuje slovenščine v vsakodnevnem občevanju. Odstotek pade na 50 v odnosih z otroki. Ko otrok obiskuje otroški vrtec, marsikdaj preneha odgovarjati v slovenščini, kljub temu da razume slovenščino.
34 odstotkov navaja, da so se njihovi otroci udejstvovali v pobudah kot sta bili Moja vas» in Mlada briezav.
Skoraj vsi pozitivno ocenjujejo prisotnost slovenskih struktur v Nadiških dolinah pri ohranjevanju slovenskega kulturnega bogastva in bogatenju krajevnega jezika in kulture. Na žalost je poznavanje teh struktur pomanjkljivo, še manjša pa je udeležba pri njihovih pobudah.
Vprašanje šole. Kakšne slovenske
šole?
Ob tem je treba posebej poudariti, da je precejšnja razlika pri spraševanju mnenja o mogočih predlogih kot pri konkretnih pobudah.
91	odstotkov rprašemncev je pritrdilno odgovorilo na vprašanji: ^Smatrate, da se jezik izgubi, če ni prisoten v šoli ali doma? Mislite, da bi pri nas potrebovali šolo za slovenščino?»
Pri tem ie treba poudariti, da se je 59 odstotkov zavzelo za zasebne šole, 16 odstotkov je bilo proti, ostali pa' se niso razjasnili.
Razni predlogi:
Otroški vrtec, v katerem bi vzgojitelj z otroki robil talco slovenščino kot italijanščino. 34 odstotkov staršev se ogreva za tako rešitev', ki jo med drugim predvidevajo tudi ministrski programi.
■flllllllllllllllllllllllllUllilllflllllllllllllllHIIIIIIIIIIiniliinilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiilllllllllHlinilllllllllllllirilllllflllfHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIUMIIIIIIIIIIIIIHIllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl
UMAZANI POSLI ZAH0DN0NEMŠKIH ZADRUG USTVARJALI DOBIČEK LE UPRA VITEUEM
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BONN — Ko so uredništvu hamburškega tednika «Spiegel* prišle v roke listine, iz katerih je bilo videti. da se vodstvo vcilkega sindikalnega stanovanjskega podjetja «No-va domovina* poslužuje vrste kapitalističnih trikov in da so se verjetno ob tem obogatili tudi posamezniki, je izbruhnil škandal. Ne zato, ker bi skrivanje poslov za slamnate finne samo na sebi izstopalo iz podjetniškega vsakdana in ne zato, ker bi bilo izogibanje plačevanju davkov v Zvezni republiki pri velikih zaslužkarjih kaj poseb nega. ampak zato, ker je šlo to pot za enega izmed stebrov organizira nja delavskega gibanja v razmerah kapitalistične države. Poleg1 političnih strank, ki zvečine zastopajo delavce in nameščene in poleg sindikatov, so namreč zadružniške oblike povezovanja kpristi ohranile -svojo trdno vlogo v družbi, da bi množici nepremožnih ljudi preskrbele ustrezne storitve (banke, zavarovalnice, gradbena stanovanjska in u pravljavska podjetja, velike verige trgovin).
Podrobnosti o načinu poslovanja «Nove domovine*, ki si je v času povojne obnove pridobila nedvomne zasluge v skrbi za sorazmerno ce-
•**IIIM*IIHM»*l»»i»MIIHIIIIIMMl|IIIMll»l»l»ll»illlM«l»»lll»ll»»lllll»lll»lllll»»lll«*HI»ll»*llll»»tlll»lll»ll»M»»llll*ll»lll»»IMMIMIIIHMII»*»»IIIIHIII»ll»»l»IIIMIIUHI»»»»*IIIH»IIIIIIUII»llllllll»lllllllll»IUIIUIIIIIII|llll»IIIIIIIIIIIIIMIIII»IIH
Hud mraz vkoval v led vso Italijo
RIM — Skoraj po vsej Italiji je ž.ivosre brni stolpec zdrknil globoko pod ničlo. Na severu je prevladovalo jasno vreme z izredno nizkimi nočnimi temperaturami, čez dan se je nekoliko otoplilo, a temperature so ostale pod februarskim povpreč.iem. Pri Ratečah so tako namerili 18 stopinj pod ničlo, na Nevejskem sedlu 17 stopinj ped ničlo, v Saurisu. na Matajurju in Piancavallu pa 12 stopinj pod ničlo. Na Trbiškem je občasno snežilo, drugod pa je prevladovalo jasno in vetrovno vreme, ki je še večalo neugodje.
Podoben položaj je bil po vsej severni Italiji, a že po Riminiju se je vse spreme nilo: sneg, leden dež in poledica vs« dt
sončne Sicilije. Kot vedno je bilo najhuje \ krajih, kjer niso pripravljeni na tako vreme. Zaradi snega sta bili več ur zaprti avtocesti Potenza Salerno in Salerno - Reggio Calabria. Položaj je bil še hujši na stranskem cestnem omrežju, kjer so številne hribovske vasi in zaselki odrezani od sveta. Povsod primanjkuje ustrezna mehanizacija, marsikje so morali avtomobilistom prisko čiti na pomoč gasilci, da so lahko vsaj za silo vzpostavili promet. Snega navsezadnje ni zapadlo toliko (največ 21) centimetrov), da bi lahko opravičili take zastoje in ne všečnosti. Sneg v srednji in južni Italiji je že uekaj let običajen gost, da bi lahko obla
sti temu primerno ukrepale, a kaj ko se na lanski sneg vedno pozablja. Bržkone pa je najhujše v kmetijstvu. Zastoje v prometu bo sonce že odpravilo, uničenih poljščin pa ne. Iz Kampanije in Apulije poročajo o ogromni škodi v sadovnjakih in na vrtovih.
Po podatkih meteorološke službe se bo sta nje v prihodnjih urah še poslabšalo, da lahko pričakujemo občasno snež.enje tudi nad severno Italijo, že jutri pa se bo vreme izbolj šalo, temperatura se bo nekoliko dvignila, a ne preko februarskega povprečja. Po vsem tem lahko trdimo, da nas bo še pošteno zeblo, a navsezadnje smo lahko zadovoljni, saj nas ni letošnja zima prehudo obdarila.
nena stanovanja, ki pa je z leti po- nezueli. Koncern, ki je nastal kot stajala težko pregleden kolos in u- organizacija samopomoči delavcev, pravlja danes skoraj pol milijo- je zdaj tako prepleten z odnosi med na stanovanj po vsem ozemlju Zvez- kakšnimi 150 posameznimi podjetji ne republike Nemčije in Zahodnega v svojem okviru, da je imel zunaj Berlina, je del sindikalistov ocenil ožjega vodstva le malokdo natančen za najtežjo krizo zahodnonemških ’ pregled. S 5700 zanoslenimi ustva-sindikatov po vojni. Ustrezno temu rj- kollcern «Nova domovina* na leto je ravnalo tudi vodstvo združenja g 3 milijarde nemških mark prome-sindikatov (DGB). ki je člane pred- ! ta (okoli 120 milijard dinarjev) in sedstva podjetja »Nova domovina* j je lastnik gradbenih zemljišč, ki jih suspendiralo za cas, ko teče pošto- cenijo na dvc miiijardi nem5kih pek o njihovem poslovanju, oziro- i , XT . ma preiskujejo, ali niso majhni na- , ““*• .Vo* m managerj. so z vtso-jemniki socialnih stanovanj plače- kirm ,“kl (predsednik predsed-vali podjetju več. kot bi v resnici 1 stYa Vletor ima na ,et° ve«uk« Po1 morali. Dolgoletnemu managerju , mil(1Jona nemsk!h ™rk dohodkov) podjetja Alberiu Vietorju niso dovo-1 !vstopali> v <wsle tudl za..lastne ralih, da bi se častno poslovil in sam | eune in zdi se. da so se jim pridi u-odstopil. Na kocki se namreč ne I Sevali tudi drugi funkcionarji sin-
zdi samo ugled tega iti podobnih podjetij na zadružni osnovi. Prizadet ni zgolj sloves sindikatov, ki naj bi predvsem skrbeli za majhne ljudi, gre tudi za vprašanje, ali imajo laka podjetja pravico do nekaterih davčnih ugodnosti kot »splošno koristna*. Stranska posledica zadeve bi navsezadnje utegnila biti v tem, da bi sindikati izgubili oporo v širši javnosti ravno zdaj, ko se nakazujejo težji spori z delodajalci pred sklepanjem pogajanj o dohodkih v tem letu. Videti je že, da so delodajalci med pogajanji trši, kot so pričakovali in da so v pogovorih s sindikalnimi predstavniki kovinske industrije pretrgali stike, še preden so bile izkoriščene vse možnosti za kompromis. Toda, sindikatom zdaj le malo izboljšuje položaj ugotovitev, da objava dokumentov o poslovanju »Nove domovine* ni mogla biti naključje. oziroma da imajo družbeni nasprotniki interes prikazati, kako naj bi bili navsezadnje vsi enako zagreti za prisvajanje dobička, tudi če gre na škodo družbe.
Dokazov o veiikokapitalistični u-smerjenosti »Nove domovine*, ki je že zdavnaj prenehala biti »alternativa privatni stanovanjski gradnji*, med objavljenimi dokumenti ne manjka. Podjetje gradi klinične centre. kongresna središča, mestne hiše in šolska središča, luksuzne hotele v Zvezni republiki in v tujini, poletne hišice v Italiji in celo Ve-
dikatov. Kako daleč se je razširila mreža dobičkano.snega vlaganja, še ni povsem razkrito, toda nekaj 1110-
8lal)i pogoji za jugoslovanske delavec v Švici
BEOGRAD — Skoraj 40.080 jugoslovanskih delavcev, ki so v Švici na sezonskem delu, nima osnovnega zakonskega varstva, njihovi zaslužki so pod zakonitim minimumom, delajo in živijo v neurejenih razmerah in so samo delno zdravstveno zavarovani. To so ugotovitve iz analize, ki so jo pripravili v predsedstvu sveta ZSJ, ki naj bi o vsem tem razpravljala na današnji seji. Po večletnih prizadevanjih za izboljšanje položaja jugoslovanskih delavcev v Švici, smemo reči, da ni nobenega napredka. Švica je edina za hodnoevropska država, s katero Jugoslavija nima spora zuma o zaposlovanju. Zato delavci odhajajo v Švico naj večkrat po zasebnih zvezah in se po priporočilu že zaposle nega kolega zaposlujejo na črno in podobno, (dd)
ra biti na stvari, sicer ne bi nekdo v korist razeiščenja zadeve predlagal. naj prizadeti vsa tista zemljišča, ki so jih s pomočjo »Nove domovine* pridobili po nezakoniti poti, poklonijo neki družbenokoristni ustanovi.
S postopkom preverjanja poslovanja in napovedjo povračila zneskov, za katere so bili morda oškodovani najemniki, rešuje nadzorstveni odbor pod vodstvom vodje združenja nemških sindikatov Vietorja samo najbolj vidne probleme. Težji so tisti, ki zadevajo celotno organizacijo velikih podjetij pod simboličnim zaščitništvom sindikatov. Poleg »Nove domovine* je uspešno podjetje tudi zavarovalnica «Volksfuersorge», ki je drugi najpomembnejši zavarovalni zavod na področju življenjskega zavarovanja, mreža supermarketov »COOP* in banka za splošno gospodarstvo, ki je že zdavnaj prenehala posojati denar samo majhnim ljudem (od prvotnih nalog je banki ostala le naloga, da v času štraj-kov zavaruje likvidnost združenja sindikatov). S tem, da so podjetja postajala uspešna konkurenca zasebnemu gospodarstvu, so se sprc-miniali prvotni cilji, s širjenjem, združevanjem in poslovanjem preko podružnic pa so se podjetja tudi ved 110 bolj zapirala vase. Problemi, ki jih je prineslo organizacijsko prilagajanje »Nove domovine* izrazito spekulativnim razmeram na tržišču z gradbenimi zemljišči, pa imajo še dodatno politično ostrino zato, ker je podjetje pri tem delovalo pod izveskom skrbi za majhnega človeka in ker se je pogosto lahko nasloni lo na obvestila političnih prijateljev v mestnih upravah, ko je šlo za urbanistično obdelavo novih gradbenih zemljišč.
Privatno stanovanjsko gospodarstvo je vsekakor že dolgo obtoževalo «Noyo domovino*, da nezasluženo uživa konkurenčno prednost in zdi se, da so o problemih v vodstvu sindikatov razpravljali že nekaj ča sa, le da očitno razsežnosti ne povsem čistih poslov vodstva »Nove domovine* doslej niso bile znane.
MOJCA DRČAR MURKO
Zasebna ali javna osnovna šola podobna slovenskim šolam v Trstu in Gorici. Predlog je naletel na malenkostno podporo (4,5 odstotka) in na hude kritike.
Celodnevna dvojezična šola. v kateri bi imela oba jezika enako vlogo. Zanjo se je pozitivno izrekla polovica staršev, obenem je tudi izrazila pripravljenost, da bi v taka šolo poslala svoje otroke.
Kulturno-rekreacijske pobude, ki bi vključevale tudi izvenšolski pouk slovenščine sprejema kot alternativo prejšnjim predlogom 31,8 odstotka.
Popoldanski tečaji siovenskeg• jezika in kulture. Za njih se ogreva 20 odstotkov, k pobudi pa pristopa 14 odstotkov.
Ugotovitve raziskave odražajo torej stališča, ki jih ne smemo negativno sprejemati zaradi naključnih predlogov in ob upoštevanju skrajno občutljive tematike.
Celodnevni dvojezični pouk izhaja iz študije kot odgovor na realne krajevne potrebe, prav zato so motivacije za to izbiro izredno zanimive. Starši, nekateri več drugi manj, se zavedajo, da je šolsko poučevanje slovenščine potrebno.
Skupni imenovalec izbire dvojezične celodnevne šole je ugotovitev koristnosti slednje pri ohranjevanju slovenskega jezika in kulture, ne da bi izbira povzročila travmatičnih zapletov, ki bi bili prisotni ob izbiri popolnoma slovenske šole, saj je na tem ozemlju italijanščina še vedno edini šolski jezik, krajevna kultura in jezik pa sta še vedno v različnih oblikah sinonima barbarstva.
Kljub vsemu pa odraža 45-odslot-na podpora raznim «popoldanskim tečajem» in ukulturno-rekreativnim pobudama nesigurnost do na neki način istitucionalizirane strukture.
Glede koristi, ki bi jih imeli otroci zaradi znanja slovenščine, pa je treba poudariti, da niso starši pri tem mvedli konkretnih in materialnih koristi, temveč so to ocenjevali kot ponovno pridobitev kulturnih m etničnih vrednot, kot sredstvo za preprečevanje izgube lastne identitete (62 odstotkov navaja samo koristi, 16 odstotkov pa iemu nasprotuje).
Ovire pri uresničevanju teh pobud so za večino (57 odstotkov) v cljudeh*, kar daje precej jasno sliko, kako so se v dolgih letih vko-reninile grožnje. Na manjka zrelih ocen in treznosti o resnični razsežnosti tega vprašanja.
Zavest o pripadnosti zemljepisno
pomembnemu območju
84 odstotkov vprašanih je prepričan v koristnost znanja slovenščine za svoje otroke ob upoštevanju '.vedno bolj tesnih stikov * bližnjo Jugoslavijo* (9 odstotkov j* nasprotnega mnenja).
Za sedaj ni še jasne zavesti o možnosti bodočega razvoza — predvsem v gospodarstvu — med obema republikama. Vseeno pa polovica vprašanih izraža upanje v nadaljevanje po dosedanjih izkušnjah (Beneco - Veplas) in v uresničevanje določil osimskega sporazuma-
liedki so primeri sredobeinih sil in še ti so boli odraz družbenih napetosti, kot rezultat življenjskega standarda.
Položaj
Po statističnih podatkih 1STAT iz leta 19i 1 je bilo v Beneški Sloveniji le 0,53 'oseb z akademsko izobrazbo (v pokrajini 1,15 odstotka) in 4.31 odstotka z višješolsko izobrazbo (v pokrajini 5,5 odstotka)-Povsem razumljivo je število izobražencev, ki so po rodu iz Beneške Slovenije, višje, a na žalost živijo drugje.
Nezanimanje za šolo. kulturno obuboien ambient (zaradi nezanimanja in celo odpora do notranje dinamične krajevne kulture) povzročata. da so vse druibeno-kiil-turne vrednote iz uvoza, kar povzroča etnično alienacijo posameznika in skupine.
Gospodarsko stanje Beneške Slovenije omogoča le v manjši meri opravljanje kvalificiranih pokliceVi to pa spet zaradi odsotnosti sposobnih kadrov še bolj obuboža kulturni ambient.
Iz tega sledi zunanja odvisnost za vse družbene in gospodarske strukture ali pa za take. ki lahko izvajajo neke vrste oblasti. Tiste družbenopolitične strukture, ki so že poudarile svoj «protektorat> ne samo, da ne dovoljujejo novih možnosti notranjim silam, ki se izoblikujejo, temveč zavirajo njihovo utrjevanje, izkoriščajoč predsodke in podzavesten strah med prebivalstvom, napovedujoč temačne naklepe in nedoločene slrumentali-zacije.
Toda... zavest o etnični pripadnosti ni odsotna: strah biti Slovenec postopoma premagujejo najširši krogi, zanimanje za kulturno, družbeno in gospodarsko obnovo raste z rastjo politične zrelosti-Vse to še enkrat dokazuje slovenstvo tega območja, kar pa ie najpomembnejše. do izraza priha ja potreba pa istitucionaliziranem poučevanju slovenskega jezika, seveda to tega na je treba priti >cwn Oranu salis*. RICCARDO RUTTAR