160. številki!
Ljibljaia, ? soboto 15 julija 1905
XXXVIII. leto.
|Uk. vaak ian zvečer, tvimSi nedelj« in premike, ter valja po poitl prejeman me avetro-ogreke deieie se vae lete te K, ea jtel lete lt K, se četrt lete t K 60 k, se en mete« t K tO k   Ze Ljubljeno • pošiljanj en na dom se vet 14 g;  u pol leta IS K, ga četrt leta 6 K, sa en meaee t K. Kdor bodi tam ponj, plača se m lete tt K, se pel leta 11 K, se eetrt leta 6 K BO k, sa en meaee 1 K 00 k - Za tuje deieie toliko več, kolikor aoafia poštnina. -i aaroSbe brei istodobne vpošUJatr« naročnino      no osira. — Za oznanile a« plačuje od peteroatopne petlt-vrate po 11 k, Se ee ee esnanile tiska enkrat, pe 10 k, će te dvakrat, io pe 8 h, če ae tiaka trikrat ali   tečkiat. — Doplal m Isrole frankovatt. — Rokopisi ao n« vračajo. - Uredništvo Is upravnletvo je v Knaflovik slieak št. 6, hi lieer aredniitve v h nadstropja, npravniitve pa v pritliejo. - Upravništva naj •• blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije
esnanila, t j. administrativne stvari.
Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
„Slovenski Narod11 telefon št. 34.
Bratom v pozdrav!
h- kraljevega svobodnega Bel-rad*, kjer ae druži sinja naša Sava mogočno Donavo, iz belega Za-reba staroslavne zemlje hrvatske obajajo danes k nam mili gostje, sši bratje po krvi in jeziku — Srbi n Hrvati.
Prihite k nam, da si ogledajo odno raso zemljo slovensko, pridejo nam, da bodreč stisnejo roko svo-emu bratu, ki stoji, vihteč svoj meč rot; dvostrokemu sovražniku, hrabro d vztrajno na braniku za sveto tvar slovansko, dospe k nam, da se oklonijo manom onega našega duševnega velikana, čigar zasluga je, a jo v Slovencih, ki so jim jeie že ešati sile in kloniti moči, zaplalo ovo življenje, da se je iz njih rodil ared — »prerojen ves, nov«, — in s čigar spomenik se pripravlja naša els Ljubljana, da položi jutri na rtvenik zadnji svoj cbol.
Pozdravljeni,    bratje, iskreno : brod oš J i v naši sredini!
Slovenska   naša  Ljubljana hiti '&m kipečih src nasproti, da vas po-dr&vi, da vas  bratski  pritisne na rce, narod slovenski vam  nudi v »esrčen pozdrav svojo iuljavo desnico, ki je  postala  težka   in neokretna v bojih proti ljutim sovragom.
Bedite pozdravljeni, junaški Srbi, sprejmite naš presrčni pozdrav, viteški Hrvatje!
Barneje nam polje po žilah naša kri, 5ireje nam bije srce, ko stiskamo reke in pritiskamo na prsi vas, ki Bte prišli k nam, da nam zagotovite svojo gorko bratsko ljubav in nas podprete v našem trdem boju.
Hvala vam, da niste pozabili Benjamina med vami — Slovenca!
Zle usode vihar in udar odoepil Sin oddelil ga je od vas, izpostavil ga je napadom in navalom dveh močnih in oholih sovražnikov, proti katerim že v tisočletni borbi gubi svoje življer.ske sile. Ločeni od veeb, navezan zgolj sam na se in oprt samo na svojo pest, kaj čuda, ako bo narodu slovenskemu  jele pešati
sile, ako mu je v neenakem boju jel kloniti duh in ga hoče že navdati tiha resignacija.
Med tem pa stega vedno smeleje svoje grabežljive prste oholi tujeo po naši zemlji slovenski in računajoč na našo slabost, se že pripravlja, da zapoje mrtvaško pesem na grobu zadnjega Slovenca.
Ozrite se naokrog, poglejte to ped zemlja slovanske, rodno našo grudo slovensko.
Kje na svetu ji najdete enake?
S snegom pokriti orjaki sivih gora, med njimi staroslavni slovanski očak Triglav, zro doli na vas, cvetoče poljane, temni lesi, pestre doline in ravni, posejana z množico mest, trgov in vasi, se razprostirajo pred vašimi očmi, vinorodne gorice se vam smejo nasproti, v daljavi sa blešče čarokrssna jezera, podzemeljska čudesi zre strmeče vaše oko, doli na jugu pa se neutešno zaganja v skalovito obrežje peneče se valovje Adrijanskega morja — vidite, to j9 naš zemeljski raj, kjer prebiva bratski vaš rod, to je naša domovina slovenska!
In ta naša zemlja, polna krasot, čudes in divot, kjer prebiva od nekdaj naš rod, naj bi postal plen našim sovragom?
Ne in ne, nikdar se ne sme to zgoditi!
Še stoji Slovenec krepak na braniku, še mu je neizkrhan meč in še mu je silna desnica.
Io če mu je morda navidezno že klonil duh in jela pojemati bojna eneržija, zaplalo mu je sedaj novo življenje v nje rovih žilah, mladeniške Bile se mu vračajo, nada boljše in lepše bodočnosti se mu je vselila v srce, ko vidi, da v eeojem boju ni več sam, da stoje" za njim neštete armade, ki jim bije sroe v enaki ljubezni za ta mah kotiček sicer prostrane zemlje bi ivanske.
Doli na slovanskem vzhodu poka že zora, na obzorju pa sveti blesteča zvezda, aatere lesk že sega od srbskega vzhoda do slovenskega zatona.
Jugoslovanska zajednica je tista j
svetla zvezda, ki nas vodi k skupnemu našemu oiiju.
Pisma iz Hrvatske.
Zagreb, 13. julija. Temna noč je pokrivala naše I (Opozioijonalna koalicija.— Kaj store obzorje, tavali smo v temi in brat j klerikalci? — Madjaroni se pri-ni poznai rodnega svojega brata; a pravljajo.) sedaj se že jasni, na obzorju eo ža j Odkar je ponesrečila akcija dr. vidne silhuete boljše bodočnosti in Franka, da se pod njegovo egido izja-morda ni več daleč čas, ko nam s vjj0 V8j narodni zastopniki iz Dalma-slovanskega vzhoda zažari naš ve j cjje, Slovenije, Istre in Hrvatske o križi liki dan! j Da Ogrskem in da se iz tega vodi
Pozdravljamo iz srca v&a, sinovi koalicija za volitve, od tedaj napreduje Zvonim,rjevi, in vas, junaški potomoi z živahnejšim tempom misel o koaliciji Dušanovi. Bodite prepriča ni, da vam I vseh sorodnih opozicijonalnib strank, bije sroo vsega slovenskega naroda j Kakor čujem iz zanesljivega vira, v gorki ljubezni nasproti in da vas 1 g0 ae že v nedeljo zbrali v Zagrebu sprejema bela Ljubljana z odprtimi g]avni zastopniki hrvatske stranke rokami v svojo sredino ket rodne prava, srbske samostalne in hrvatske brate istega duha, istega jezika in napredne stranke, da se dogovore, ka-isto krvi! ; tere stranke naj  povabijo na skupne
Li ko se boBte vračali na rodna ; konference, s veja tla, povejte svojim roj > kom, da j Najtežje je, določiti stališče na-biva daleč gori na zapado, kjer tone pram stranki dr. Franka. Srbi in na-za gorami zlato soince, ob vznož|u prednjaki so že določili svoje stališče I vah nJihovi Pristaši kandidirani od snežnih Alp, mali slovenski narcdič, I — oni namreč ne pojdejo za nobeno j bankovcev, od starih pravašev pa tudi ki brani, stoječ neprestano na bojnih I ceno a Frankovci in s klerikalci. Ali v   od m*djaronov. Tako pridejo klerikalci
Zdaj so pozivi hrvatske stranke prava že razposlani in morajo vse opo-zicijonalne frakcije, ki hočejo sodelovati v koaliciji, imenovati po tri svoje pooblaščence in ti določijo potem dan skupne konference.
A kaj store klerikalci? To vprašanje Vas gotovo zanima. Klerikalci imajo svoj izrazito klerikalni dnevnik „Hrvatstvo", ki ga vzdržuje naš nadškof Posilović. Dozdaj imajo s svojim listom uprav neznaten uspeh. Poldrugo leto že izhaja, a niti 1000 naročnikov nima; silni deficit mora plačevati škof Posilović, ki izgublja Že potrpljenje. Med klerikalci sta dve struji: ena je zato, da se osnuje posebna „katoliška" stranka, a druga premetenejša hoče, da se pridružijo klerikalci kaki obstoječi stranki (ali Frankovi ali hrvatski stranki prava). Doslej se odkrito še niso izrekli, ali jasno je, da bodo pri prihodnjih volit-
okopih, kot predstraža slovanski B*l-   hrvatski stranki  prava je mnogo ele- | »fartim« v sabor, sicer pa nimajo med
kan pred tujim navalom in katerega    mentov, ki   so  naklonjeni   koaliciji  s j v trdem, neenakem  boju  za  rodno    Frankovci. En vzrok je ta. da so si po svojo  grudo  krepi in  bodri  edino i svojih nazorih dosti sorodni, drugi pa vzvišena ideja slovanske vzajemnosti in jugoslovanske zajednice.
Doma naj vas spominja bistra naša Sava, ki s srebrnim svojimi trakom veže in spaja zemlje alovenske, hrvatske in srbske v eno celoto, da je nas vseh spas v br&ttki ljubavi in slogi in v protistranskem sporszura-ljenju in da bo narod slovenski mogel vztrajati v težki svoji borbi samo dotlej, dokler bo vedel, da stojita za njim kot eden mož brata Srb in Hrvat!
Ta ideja nam hodi zvezda-vodnica, ta nam kaži pot v obljubljeno
našim narodom skoro nobene zaslombe. * *
Madjaroni čutijo, da se jim bodo ta, da razpolagajo hrvatska stranka j hudo majale tla pod nogami, ako se prava in Frankovci največ samo z j doseže koalicija vseh opozicijonalnih okraji v sami banovini, posebno v Za- j elementov v deželi. Zato tudi oni ne gorju, pa je zato obema strankama na ] izgubljajo časa — saj imajo Še oblast tem, da pride do kompromisa za voli- Iv rokah! Vlada je izdala naredbo, tev. Srbi in naprednjaki imajo druge i s katero opozarja velike župane, naj ne kraje in kaže se da izvzemši nekaj iz- j pozabijo na absolutistički ce-jem v nobenem okraju ne pridejo v j sarski patent iz leta 1852., ki prepove-nasprotje 8 Frankovci. , dnje politične organizacije, in naj pre-
Zaradi tega se kaže, da se to poveduje vse zaupne sestanke, vprašanje reši tako-le: ki imajo  take  namene.  Razne nižje
Srbi, naprednjaki in najbrže tudi oblasti so takoj začele izvrševati ta kmetska   (Radićeva)  stranka  sklenejo    nalog in nekatere ga iz štreberstva Še
koalicijo s hrvatsko stranko prava, ta
nadkriljujejo. Klasičen je v tem oziru cir-
zadnja  pa   sklene   sama   zase j kular okrajnega predstojnika  v Brodu, n zaželjeno deželo svobode in  na-    poseben kompromis  s   Frankovci. Za j ki je na  dan   županijske volitve dal pred k a.
Z vzhoda se že žari in skoro nam mord<* že napoči zaželjeni naš veliki dan!
V to ime pozdravljeni vnovič, bratje, iskreao dobrodošli v naši sredini!
tak način rešitve je že praecedens v pozvati vse občinske uradnike in uČi-
Dalmaciji. Tam so se pri prejšnjih vo- j telje,   naj   glasujejo   za madjaronsko
litvah koalirali Srbi z narodno stranko, i listo, češ, da je  to  njegova „osobita
ta pa zopet zase s pravaši. Kjer je bil ; želja-. Izmed ostalih volilcev je pokli-
postavljen kak srbski  kandidat, tam : cati k volitvi samo tiste, ki so
niso zanj glasovali pravaši, a kjer je j zanesljivi,  da bodo glasovali
bil pravaš kandidat,  tam  zopet  Srbi za madjarone. Da bi opozicija ne
niso zanj glasovali.
' razvila prevelike agitacije, se ima dan
T TO
Sobotno pismo.
Prišla je vesela doba počitnic in srečna mladina jih sme letos uživati v dveh previdnih porcijah.
Prvi porcijonček traja le en sam teden. Komaj se mladež nekoliko privadi zlate prostosti in pozabi najbolj sitnih šolskih pedanterij, že mora zopet v ječo nazaj. To je jako zvita odredba. Še enkrat mora trpeti mladi suženj učenosti vse težave predpočitniških muk in ves teden mora v strahu in trepeta takati, Če ga strogi sodniki pomiloste v nebesa prvega razreda ali ga obsodijo s ponavljalno preizkušnjo za dva meseca v vice ali ga pahnejo kratko-toalo v pekel, kjer sta jok in škripanje z zobmi posebno neprijetna poleti, ko vse počiva v strašni vrošini.
Letošnja vročina je Že naravnost zoprna. Eden mojih znancev mi je pi-tfcl* da vsled nje že dolgo ne more nič pravega izvršiti. Mladenič je namreč pesnik, lirik. Slovenci imamo sicer več lirikov nego žab okoli Tivolija, toda
zato nikakor ni treba zaničljivo misliti o njem. Kakor regija vsaka žaba brezobzirno sama zase, kolikor more, in se napenja, da bi se enačila z volom ali vsaj teličkom, tako regija tudi večina naših lirikov in vsak si domišlja je, da prav on sam poje prvi tenor večne poezije. Mojega znanca pa ni med to veČino. Dočim pridelajo drugi hitrejši delavci vsaj po tri pesemce |na dan, mine mojemu mladeniča kar cel teden, ne da bi dal od sebe najmanjše poeti-ške fige, kakor se blagovoli izražati nekje Prešeren. [Kajpada to hudo mori mojega nesrečnega znanca. Ker pa ne prepeva tako žalostnih neumnosti kakor nekateri njegovi bratci, ga hočem nekoliko potolažiti z imenitnimi literarnimi zgledi, ki kažejo, da vobče največji pesniki in pisatelji delajo najpočasneje.
Začnimo z Goethejem; saj ne more nič zato, da ravnajo njegovi rojaki tako pesjaško s Slovenci. Znano je, da je potreboval za svojega „Fausta" skoraj tako dolgo, kakor živi svetopisemsko normalen človek. Petrarca se ni nikdar naveličal popravljati svojih stihov, nikdar mu niso bili zadosti lepi. Milton in
Ben Jonson tudi nista malo popravljala, zlasti Jonson je bil počasen.
Koliko so pilili Vodnik, Prešeren, Levstik!
Pascal, ostroumni matematik in neustrašeni boritelj za prosveto in svobodo, je sam pravil, da je potreboval za eno samo izmed njegovih slavnih pisem zoper jezuite dvajset dni. Goldsmith je predelaval svojo „Des-serted Village" vedno iznova. Za deset vrstic je Žrtvoval celo dopoldne. La-rochefoucauld je pisal majhno knjigo, vsega skupaj samo dvesto strani, celih petnajst let.
Lessing, Schiller, Heine so pilili svoje umotvore neprestano. Lessing je pisal svoje drame tako počasno, da na primer pri igri „Minna von Barnhelmu ni dovršil baje noben dan več nego tri vrstice.
Tolstoj in Ibsen prepišeta vsako delo trikrat in v Tolstega rokopisih je toliko korektur, da se dajo komaj brati. Tako tudi Tassovih rokopisov zaradi gostih poprav izlepa ne more nihče brati razen kakšen izkušen stavec. Ariost je prvo stanco svojega „Orlando" prenaredil desetkrat ali dvanajstkrat,
Buffon svoje „Epoques de la Nature" osemnajstkrat. Victor Cousin, ki je primerjal Rouseaua rokopise z natisnjenimi proizvodi, pripoveduje, kako počasno je Kousseau, eden izmed prvih francoskih stilistov, pilil svoj zlog. Tudi rokopisi Lafontainovih bajk so* polni radiranih in popravljenih mest. Neznansko mnogo je popravljal Byron; Henry Beyle pa je premišljeval včasi po četrtinko ure, ali naj zapiše pridevnik rajši pred samostalnik ali za samostalnik; vse svoje knjige je po večkrat prepisal, preden jih je izročil tiskarni.
S temi podatki naj se potolaži moj prijatelj, Če na svojo liro ne more brenkati tako hitro, kakor nekateri naši mnogopisci, in naj pomisli, da del, namenjenih dolgim vekom, ne more nihče zinazati v kratkem časa, in da dela, skrpucana na naglo roko in torej površno ali enolično, zapadejo prav tako naglo zasluženi pozabljenosti! Naj torej moj znanec pridno ubira strune milo* glasne; kaj bi mu odsvetoval, saj vem, da je v to igro strastno zaljubljen.
Menda nič manj strastno, nego je zaljubljen na Gornjem Štajerskem lovski pomočnik t tarok, ki ga po lovu igra
včasi s samim cesarjem. Nedavno je pokazal naš vladar, da ni samo dober strelec in vztrajen lovec, ampak tudi izboren tarokist. Štajerski lovec, slaven kvartopirec, je napovedal pagat in je že mislil, da bo dobil igro. Kar mu je cesar ujel „mondaa s „škisom." Sredi vročega boja se je pomočnik za trenutek spozabil in vzkliknil: „Hat der Kerl noch an Tarok!" Komaj je izgovoril te nagle besede, že se je zopet domislil, s kom igra, in je bil bled kakor smrt. Cesar pa se mu je le smejal in mu na licu mesta odpustil nepremišljeno besedo. Bral sem to epizodo prejšnji teden v nemškem tedniku in sem zastonj ugibal, kako bi se bil v takem p ložaju izrazil kak slovenski hribovec. —
Izredno huda vročina je zakrivila Že mnogo slabega in provzroČila, da so kisa pamet ljudem na raznih krajih. V Liitticbu so prijeli merodajni krogi nedostojne žuželke, ker so se na vodni in gozdni razstavi grdo obnašale in so se popolnoma dekoltirane čisto brezskrbno vdajale obžalovanja vrednemu mesnemu poieljenju ter na ta nesramni način občutno žalile vsa p reč U ta srca
volitve razglasiti po vaseh šele po v o 1 i t v i! Lahko si torej mislite, kako je ta volitev iztekla!
In ta gorostasni cirknlar okrajnega predstojnika je bil doslovno priobčen v listih in do današnjega dne se mu ni ugovarjalo!
Madjaroni se zdaj pripravljajo, da po stari Khuenovi praksi nasilnosti in nečuvene držo vi tosti izvedejo saborske volitve. Nadejamo se, da se jim to zdaj vendar ne posreči, vsaj ne v taki meri, kakor za vladanja Khuena. A
Belgrajska pisma.
IV.
(— ut.) Od volitev nas deli še nekaj dni in zato je postalo v zadnjem Času vse nervozno, ker vse komaj pričakuje 23. julija, ko stopijo volilci pred urno, da odločijo, „na komu će ostati carstvo", na starejših, ali mlajših radi-kalcih.
Organizacija strank je dokončana. Sedaj ima že vsaka stranka svoje glavne, okrožne, okrajne, občinske in lokalne odbore. Kandidati so tudi že postavljeni in začela se je agitacija, ki je nadvse živahna in se vodi pod devizo : za ali proti posojila, ker na tem vprašanju je radikalna vlada padla, kar je imelo za neizogibno posledico: raz-puscenje skupštine, ker radikalna stranka ni hotela in tudi ni mogla odstopiti od posojila, a radikalni demokrati, ki so bili in so tudi sedaj proti posojilu, so bili preslabi, da bi sestavili kabinet, a preslabi bi bili tudi v slučaju, da bi se koalirali z drugimi strankami, ker so imeli radikali med vsemi drugimi strankami večino treh glasov. Taka večina je sicer preslaba, da bi mogla sama vladati, ali je vendar veČina.
In zato je bil izdan apel na narod, naj on odloČi, ali je za posojilo ali proti njemu. To je edino vprašanje, ki se je narodu stavilo pred volitvijo in pod tem vprašanjem se tudi vodi volilna borba.
Kdor more danes vedeti, na katero stran pristane narod? Radikali, ki so za posojilo, imajo zanj močne argumente, ker brez posojila se faktično ne more izvesti niti oboroženje vojske z najmodernejšim orožjem, niti se ne more narediti 600 kilometrov novih železnic, a eno in drugo je potrebno. Na Balkanu pride lahko vsak Čas do komplikacij in zato so se vse balkanske države oborožile do zob, da jih dogodki ne zatečejo nepripravljene, samo Srbija tega ni storila. Vsi Srbi dobro vedo, da brez novih topov ne morejo biti in zato ni v vsi Srbiji človeka, ki bi si upal izpregovoriti besedo proti oboro-ženju. V drugih državah se vedno najde opozicija, ki je proti oboroževanju, ali v Srbiji je vaak izdatek manj popularen kakor izdatki za vojsko, ki se navadno odobrijo brez velikih debat.
Potrebo novih železnic v Srbiji tudi vsakdo uvideva, ker sedaj ima Srbija samo 500 kilometrov železnične proge, a to je manj kakor premalo. Radikalna vlada je naredila za železnično politiko lep  načrt,  po  katerem  bi  dobila vsa
Srbija železnično zvezo s velikim donavskim pristaniščem Radujevcem. Ho se ta načrt izvede — in to hočejo vse stranke v Srbiji — se povzdigne narodno gospodarstvo, ker bo imela Srbija za izvoz svojih poljedelskih produktov zelo pripravno izhodno točko — na Črno morje; a s tem pridobi Srbija ne samo gospodarsko, ampak tudi politično. Dosedaj je mogla Srbija izvažati svoje poljedelske produkte edino v Avstro-Ogrsko, pa je bila zato tudi gospodarsko popolnoma odvisna od Avstro-Ogrske, vsled Česar so ji bile vezane roke tudi v nacijonalni politiki. Ko se železnični načrt radikalne vlade ures niči, odpade gospodarska zavisnost Srbije od Avstro-Ogrske, a potem bo imela Srbija tudi v nacijonalni politiki bolj slobodne roke!
Nujno potrebni so torej topovi in železnice — v tem so vsi edini, ali niso edini v tem: na kak način naj se to dobi. Radikaln vlada je hotela skleniti posojilo, da se takoj kupijo topovi in da se takoj začne z gradnjo železnic. Radikalni demokrati pa mislijo, da ne bi škodilo, ako bi se delalo bolj počasi in zato so proti posojilu in hočejo kupiti topove na kredit, a železnice hočejo delati z domaČim kapitalom, namreč s posojilom, ki bi ga vlada dobila pri hipotečni banki. — Pustimo na stran uprav smešen način nakupa topov „na kreditu, ker to mora biti vsakemu jasno, da topov, ki so skozinskoz neproduktivna stvar, nobena tovarna ne bo dala „na vero", oziroma ako bi jih tudi dala, bi bilo to samo pod skrajno neugodnimi pogoji, a v tem slučaju je pač bolje posojilo, ki je bilo sklenjeno, ali v skupštini ne odobreno, pod zelo ugodnimi pogoji. Kako nespreten je ta način nakupa topov, izprevidijo kmalu tudi radikalni demokrati, ako pridejo na vlado, a istotako se prepričajo v kratkem, da se niti železnice ne bodo dale delati z domaČim kapitalom, ako neČejo delati 600 kilometrov železnične proge 20 let. Hipotečna banka ne bo mogla na noben način posoditi naenkrat 30 milijonov v zlatu, a ako se hoče z gradnjo železnic začeti takoj na vseh mestih, da bi bile Čimprej končane, je potrebno, da ima vlada tudi ves kapital takoj pri rokah. Ako se sklene posojilo za železnice zunaj, bodo železnice že v 5—6 letih lahko dokončane, a ako se bo delalo z domačim kapitalom, bomo Čakali se kakih 20 let, dokler se Železnični nacrt radikalne vlade izvede.
V ostalem radikalni demokrati najbrže niti sami ne verujejo v mogočnost, da bi na ta način oborožili srbsko artilerijo in naredili 600 kilometrov železnične proge. Oni so hoteli na vsak način priti na vlado in zato so radikalno vlado zrušili na tem važnem vprašanju, da imajo potem dobro agita-cijsko sredstvo pri volitvah. Ako je temu tako, potem se Že danes, ko na vladi še niso in je sploh vprašanje ako dobijo večino, lahko reče, da dolgo ne bodo vladali, ker so zato premladi, imajo premalo izkustva in se v kratkem pokažejo  nesposobne,  da  bi  stali na
državnem krmilu. Radikalni demokrati bi bili dobri kot opozicija, ki bi kontro Urala vlado in kritikovala njeno delovanje, ali za vladanje bi bilo bolje, ko bi še malo počakali, da si sadobijo politične prakse, ker v politiki se tudi zahteva dolgoletne prakse in ne samo lepih in dobrih teorij.
Kraljev rojstni dan, 7. t. m. se je praznoval v Belgradu in po vsi Srbiji zelo svečano, kar dokazuje, da je dinastija Karagjorgjevićeva in posebej kralj Pe ter zelo priljubljena. Vsi so pričakovali, da se ta dan pomilostijo mnogi, ki so kaznovani vsled prestopkov politične narave, v prvi vrsti vsi Časnikarji, a med njimi tudi znani dopisnik „Neue Freie Presse", Živojin Balugdžič. To se ni zgodilo sedaj, nego se je odložilo na 9. september, ko se proglasi prestolonaslednik Juri polnoletnim. Da se je pomiloščenje odgodilo, je pač mnogo tehtnih vzrokov, v prvi vrsti ta: kralj amnestira na predlog vlade, a sedanja vlada ni parlamentarna, nego provizo-rična, sestavljena iz skupštinske manjšine. Zato kralj Peter Čaka, da se sestavi parlamentarna vlada in na njen predlog bo amnestiral politične obsojence. — Kralj bi pač Želel, da pomi-los'1 na svoj rojstni dan politične obsojence, ali on preveč respektira ustavnost in neče tega storiti brez parlamentarne vlade.
Prestolonaslednika Jurja pošlje kralj gotovo v kako francosko vojno šolo, najbrže v Saint Syr, kjer seje tud1 sam učil, pa hoče, da mu se tudi prestolonaslednik tam vzgoji. Ruskemu dvoru to gotovo ne bo prav, ker tam bi želeli, da se kraljevi princi vzgajajo na Ruskem, ali kralj hoče, da mu bodo tudi sinovi v slobodoumnem duhu vzgojeni, kar ne bi bilo mogoče v Rusiji, pač pa v demokratični Franciji.
Te dni je doživel kralj nekaj neprijetnega. Prišel je nekak bivši ruski Častnik Protopopov, in je hotel od kralja izsiliti denarja. Ker se je Protopopov boril kot prostovoljec v srbsko - turških vojnah, dali so mu v kraljevi kabinetni pisarni 500 dinarjev, ali on s tem ni bil zadovljen, nego je hotel imeti nekaj tisočakov. Da jih dobi, prosil je za av-dijencijo pri kralju, a ko tega ni dobil, je začel delati take škandale, da so ga morali izgnati iz Srbije in on je šel v v Zemun, kjer se zbirajo vsi taki ljudje, n. pr. Živ. Balugdžič, Steinhardt, dopisnik „Zeita" itd. Tukaj se je dal takoj „intervivirati" po nekaterih pe-štanskib in dunajskih časnikarjih, katerim je izjavil, da mu kralj Peter dolžan večjo vsoto denarja. Seveda se je ta laž takoj brzojavno raznesla po celem svetu in ena nova afera je bila v Srbiji več. — Protopopov je pustolov, ki bi rad na komoden način dobil denarja. Rusko poslanstvo v Belgradu izjavlja, da je to ničvreden človek, kateremu absolutno ni treba verovati.
* *
Še ena „senzacija". V Belgradu izhaja list „Štampa" kateremu je lastnik in glavni urednik g. Sveta Jakšić. Ta gospod bi rad pomnožil število svo-
Blavnega občinstva. Nihče bi dandanes v naših prosvetljenih Časih od civiliziranih žuželk ne pričakoval tako nemarne razuzdanosti; v kratkem so morale nespodobne, moralno docela izprijene živalice v prognanstvo.
Tako je pravi In pri tej priliki naj sprožim izvirno misel, ki mi že dolgo roji po glavi. V mlakah pod Tivolijem je vse polno nagih žab, ki niso nič manj nesramne in razuzdane od 1 i i 11 i -škili žuželk. Res, skrajni čas bi že bil, da dobi ta gola skakazen vsaj plavalne hlačice in naenkrat bo konec vsemu pohujšanju.
To bi bilo gotovo potrebneje nego restavracija Quaglijevih slik. Freske naj umije mežnar z metlo in žajfnico, slike pa naj prebeli Zgagonov Pavliba, ki je pobelil že dokaj cerkva po Kranjskem in tako okrasil že marsikateri hram božji za majhen denar. Sicer je res, da Zgagonov Pavliha rad čika in grdo pljuje okoli sebe; pa to mu ne bomo šteli v zlo, Če pomislimo, da je Zgagonov Pavliha domač umetnik in ostane torej denar v deželi; dalje Če pomislimo, da Zgagonov Pavliha ni drag in je vsak delavec vreden svojega plačila;  in naposled če pomislimo, da
imajo genialni ljudje svoje napake in svoje navadice, in da bi tudi Rafiael ali van Dyk ali Rubens čikal, ako bi bil Pavliha in bi moral delati tako poceni. Od preostanka vsote za restavri-ranje pa bi nakupili merodajna gospoda pohujšljivim žabam hlačice in pozneje morebiti tudi jesensko obleko.
Letošnja vročina je prisilila dva nemŠkutarska doktorja, da sta se javno zapisala med klobasarje. Prvi je dr. Orosel in drugi dr. Pommer; vsak zase pa je hud konkurent svetovno znanemu nadklobasarju grofu Zvezdogor-skemu. Dr. Orosel in tovariš sta sprožila v teh zares pasjih,dnevih klasično klobasarijo, ki jo imenujejo učenjaki nemških listov „eine schneidige Reso-lution". V tej resoluciji se zopet vidi, da „strammdeutsche" možakarji niti toliko nemškega ne znajo kakor naši prvoŠolci. Tu stoji med drugim imenitno stilizirani stavek: „. . . ein neues nati-onales Zugestandnis an das Slovenen-tum bedeutet, durch vvelches (Slo ven en tum ? menda Zugestandnis ?) der bisher versuchte nationale Waffenstillstand nn-mbglich gemacht wird." Govoriči o na-silstvu proti Nemcem! Risum teneatis!
Zadržujte smeh ! Te dni sem zve-
del Čisto nekaj novega, namreč, da so domžalski Tirolci dobrotniki Slovencev! Kaj tako neumnega si je menda mogel izmisliti le patentirani tirolski veleum! „Tirolci so lepi, veseli, pošteni, pridni in brezmejno neumni (v on uner-griindlicher Geistesbeschrank-heit") pravi Heine v „Popotnih slikah". Ti ljudje so zdravi, nemara zategadelj ker so preneumni, da bi mogli zbo-leti." Vse to je tudi pri domžalskih Tirolcib, samo „o humoristiČnem, ironično obarvanem servilizmu" ni najti ničesar v njih. Na Kranjskem so postali ošabni in si domišljajo, da so dobrotniki, ki podpirajo delavce s tremi kronami na teden. O vročina!
Rad bi Vam povedal še nekaj o Prešernovi slavnoiti. V reklamah ste čisto pozabili omeniti nemškega pete-linčka Peerza (prav Pirca), ki se je zdaj skesal in se prelevil v pohlevnega backa. Prodajal bo na veselici v posebnem „štantu" obenem z dr. Pom-merjem in dr. Oroslom slovenske tro-bojnice, slavni in prestavni grofek Zvezdogorski pa po preobračal politične kozolce od kazine do realke. Za to predstavo se mu ne bo treba prav nič preoblačiti v bajaca. I I j
jih čitatelje v in zato prinaša v svojem listu kaj rad različne „senzacije", kakih ne prinašajo resni listi. „Štampa" v ostalem niti ne reflektira na to, da bi se jo smatralo resnim listom, njej je samo do tega, da ima tem več naročnikov. Te dni je „Štampa" prinesla iz Nila dopis, v katerem se popolnoma resno govori o nočnem napadu nepoznanih, maskiranih ljudi, ki da so hoteli zažgati vojno zalogo smodnika. V Belgradu so v začetku verjeli oni ljudje, ki „Štampe" še ne poznajo in kupovali so jo kar trumoma da čitajo poedi nosti. Dopisniki tujih — posebno pe-Štanskih in dunajskih listov so hitro brzojavili o tem „napadu" in vest se je hitro razširila po vsi Evropi. — Vlada se je Čudila, da ne dobi nobenega iz vestja in se je končno obrnila na okrožnega načelnika v Nišu, g. Cerovića, naj pošlje izvestje. Ta pa je mesto izvestja kategorično izjavil, da na zalogo smodnika ni bilo nobenega napada in da je vest „Štampe" absolutno izmišljena. Isto so sporočili tndi niški dopisniki belgradskih listov, ali „Štampau na vse to modro nado vezu je: nV Nišu ni vse v reda." A najbrže pri nji ne bo vse v redu, drugače ne bi takih „senzacij" prinašala.
*
Turška se neprenehoma pritožuje pri srbski vladi, da ni meja dobro zavarovana, da prehajajajo srbske Čete neovirano v Turško. Visoka Porta postaja že smešna. Ona bi morala vedeti, da srbski četni ki ne prihajajo na Turško radi „spremembe zraka", ali na letovišče v senčnate gore stare Srbije in Makedonije, nego hodijo tam zato, da se borijo za svobodo svojega naroda. Ako Porta neče, da bi v Turški vedno pokale puške, naj zboljša položaj tamošnjih Slovanov, pa bo sultan s svojimi vezirji lahko mirno spal. — Pa še nekaj drugega bi morali pomisliti ministri Nj. sultanskoga Veličanstva: .Srbija ni turški policaj in ako hoče Turška imeti zavarovano mejo, naj jo zavaruje od svoje strani. Ako bo celo mejo zastra-žila z vojaki, ne bodo je mogli četniki prehajati in čeprav na srbski strani ne bo niti enega vojaka, ker jih bodo čakali na turški strani meje turški vojaki.
Ali kdo bo Tursko naučil pametno misliti I Ona je nekdaj nadlegovala vso Evropo s konjskimi kopiti, a danes jo nadleguje — s pritožbami. Bolniki so pač vedno neznosni, pa tak je tudi bolnik ob Bosporu.
Vojna na Daljnem Vitokn
Carjev ukaz na ministra vojne mornarice.
Car Nikolaj je izdal na novega ministra vojne mornarice, admirala Bi r i leva, ukaz, v katerem se spo minja neprestanih porazov ruskega brodovja, kar je onemogočilo, da ni moglo dejansko podpirati armade na suhem v njenih operacijah in ji zagotoviti v njenih akcijah ugodnega uspeha. Car obžaluje is vsega sroa izgubo toliko zvestih mornarjev, ki so svoje življenje žrtvovali za domovino, ter naglasa, da veleva domovinska dolžnost, da pomorščaki zastavijo vse nvoje sile v to, da se ob novi vojno brodovje, ki je za Rusijo neprecenljivega pomena in življenske važnosti.
Birilev je pokazal, pravi car, ob priliki armiranja 2. in 3 baltiškega brodovja izredno energijo, izkušenost in strokovno izobrazbo.
Svojim podložnikom je vdihnil novega duha in jih navdal i zavestjo o narodni važnosti njihovega dela, to ■o zasluge, ki earja utrjujejo v pre pričaju, da je Birilov pravi mož, kateremu se naj poveri težavna naloga, da obnovi rusko brodovje. Z imenovanjem za ministra se mu zaupa tudi vrhovno vodstvo vojne mornarice s pravico, da osebno poroča carju o vsem, kar spada v njegovo področje. Dogodki na črnem morju dokazujejo, pravi dalje car, da je vojaška pokorščina pri moštvu popolnoma izginila in da častniki niso izpolnjevali svojih dolžnosti. Taki isredni zločini zahtevajo temeljito preiskavo in strogo kasen. Cai zahteva, naj admiral v prti vrsti skrbi sa to, da obnovi vojaško disciplino v mornarici Vzgojiti
je treba dobrih pomorščakov, Urj pa, ki se imajo sgraditi, se mori armirati po najmodernejših zahtev Rusko obrežje se ima takoj zav*. vati proti vsem eventuvalnim nt dom, takisto pa je tudi treba hodoma pričeti s zgradbo novih oklopa,
Z mandžurskega bojišča
Is Tokija se poroča: Gener, MiŠčenko se is vedno nahsja mi Linhuapanom in Tajpinšanom, ne i bi razvijal posebno delavnost. Poti jaje se, da ae je ruski voj, ki a* Qt haja v utrbah Čantefuja, znatno okra pil. Med Hokomenom in Cantafuje^ se nahaja še 6000 kosakov.
V zadnjem času so se dogodil samo neznatni spopadi med spred njimi stražami, na fronti pa je bili mirno.
List »Kokumin« poroča, da nahaja sedaj general Linevič blin Hunčuiina. General Kuropatkin stoj na vztoku od Kvangvatina s dveu k o roma, general Renenkampf s sto jim samostojnim vojem pa pri Haj. lungčenu. Med Kirinom in Cunčunon ae nahajajo samo neznatni ruski voj Rusi grade silne okope ob vsi fronti
Na Sahaiinu.
General Linevič poroča z dn 13. t. m.: Po poročilu, ki mi ga j poslal 12. t. m. general Ljapuno? se je naš oddelek zapletel v noči 10. na 11. t. m. med Jeraogom u Vlademirovski v ljut boj z znatnim sovražnimi voji.
i
n« o* H
al
b vi
8<
Gosposka zbornica.
Dunaj,  14 julija.   Z današnje sejo se je zaključilo tudi zase danje gosposke zbornice, taki da imamo na parlamentarnem polji popolna počitnice. Razen trgovinska pogodbe z Nem5ijo in prekoračenji kredita pri alpskih železnioah je zbor niča še odobrila podaljšanje trgo vinske  pogodbe  z Bolgar!] in Švico in  predlogo o davki na poslopja. — Gre f Kuefst . je vsestransko kriti koval trgovin sko pogodbo z Nemčijo ter zahtevi temeljito spremembo avstri ske prometne politike. Konico je pozival vlado, naj ukrene vse po trebno,   da   dobi prebivalstvo dela, ker v tem je ravno rešite? socialnega vprašanja.
Hrvaška v ogrski krizi.
Budapešta, 14. julija. N: hrvaški minister Kovačevi imel z dopisnikom »A* U saga« raz govor o političnem položaju. K ue je, da nihče ne dvomi, da imajo Madjari pravioo zahtevati madjarsko poveljevanje v armadi. Pri vsakokratni dovolitvi re-krutov lahko stavi državni zbor po-goje. Ker si je sedanja večina posti-vila v svoj program zahtevo po ma djarskem poveljevanju, lahko stari to zahtevo pri omenjeni priliki ii pogoj, da dovoli rekrute. — Potem je govoril minister o hrvaških razmerah. Rekel je: »Na Hna škem polagoma izumirajo stari moij* ki so sa unijo z Ogrsko. Nasledili kov žalibog nimajo, dasi bi bilo tO s stališča madjaratva in do brega razmerja med Hrvaško io Ogrsko brezpogojno potrebno. Kar se tiče rekrutov, ne bodo hrva ške oblasti delale ovir rekru tom, ki se prijavijo prosto voljno, ker pasivna resiatenca ni Hrvaškem ni zavzela takega obsegi kakor na Ogrskem «
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 14. julija. Vodilni odbor združene opozicije je ime danes popoldne pod predsedstvo posl. Kossutha sejo, v kateri j poročal Kossuth o konferenci s ministrskim predsednikom baroi om Fejervarvjem in o Fejervarv je v i naredbi avtonomnim uradots naj se ne upirajo pobiranja davkov in sodelovanju p* vojaikih naborih. Kossuth i izjavil, da so zastopniki opozicj*^ stranke ili k ministrskemu predsed niku le kot privatniki in da so od klonili Fejervaryjeve predloge. Pro» najnovejši  Fejervarv je vi  naredbi j'
IT Dalj« v
Di
i
T. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 160, dne 15 julija 1905.
sebno general grtf E Z i c h y. — poldne je bil ministrski svet, ki je bavi! z odredbami proti reni-Dtnim obč nam.
Dogodki v Maoedoniji.
Sofija, 14 julija. VBitoljuje ]j nedavno obsojen nasmrt popolnoma nedolžen Bolgar. Revolu fli|gki odbor je vsled tega poslal •jilroi paši in obenem civilnima jventoma grozilna pisma, v katerih jim grote krvno osveto, ako nedolžno obsojenega usmrte.
Bel grad, 14 julija. V vssi Kur ■:,:lve»  pri  Ktčevem  so bolgarski f3t»si umorili pred cerkvijo uglednega grbskega popa Andjelkovića. Srbi ae seveda pripravljajo na krvno osveto.
Nemiri na Ruskem
Petrograd, 14. julija. V Odea« Jo v policijskem zaporu obesili 30 kolovodij zadnjih nemirov. Ostalih 18 bodo obesili na javnem prostoru. — V Kronstadtu so 26 rezervistov tistega jnornaričnega bataljona, ki so navez balisSu zabodli dva častnika, obsodili na smrt ter jih 12 ur po obsodbi na dvonšću vojašnice obesili, Uporni bataljon je še vedno zaprt v vojašnici, ki jo stražijo kozaki. — V Libavi in Odesi je bilo iz vojne orožarne pokradenih mnogo pušk in patron.
— V Moskvi se je v neki kleti živahne ulice Nikitskaja razpofiila bomba ter raztrgala tri osebe. Baje jo bila v kleti delavnic* bomb revo-luoijskega odbora. — V katoliških cerkvah v Lbdžu so vsak dan demonstracije proti vladi. Demonstrante pojo mesto cerkvenih pesmi revolucionarne. Gubernator grof Suč-levot je zagrozil duhovnikom, da jih bo dal zapreti in cerkve zakleniti, ako se bodo demonstrasije ponavljale.
— Tadi v Kavkazu se nemiri neprestano ponavljajo. Demonstrantje streljajo na ladje.
Splošno pomiloščenje na Francoskem.
Pariz, 14. julija. Povodom obletnica francoske svobode je sklenil ministrski svet, da pomilosti vse politične zločince. Med pomiloščenimi sta tudi rojaiistična izgnanca Buffet io Sur Salnces, ki sta v zahvalo iz Bruslja pos'ala predsedniku brzojavko, v katerih ga brezmejno napadata ter imenujeta pomiloščenje poniževalno in nesramno.
Dopisi.
!z Senožeč, Že nekaj mesecev je tega, kar osrečuje naš trg iz Mirne peči pri Novem mestu širšemu slov. svetu slaboznani kaplan g. J KI. žalostnega spomina.  Preveč je bil v Mirni peci za čast božjo in zato so poslali to posodo miru in sprave v napredne Senožeče, da si tu ob bližnji zimi po kraški burji vsaj nekoliko ohladi zaljubljeno svoje srce.   Mladenič se je vpeljal prav po zavoženi metodi proslulih učencev Šole škofa Bonaventure t. j. v znamenju neodkritosrčnosti, ki ga je srečno v kar najkrajšem   času tuk. bivanja izolirala od vseh pošteno in narodno mislečih tržanov in ga vrgla v naročje Slovence mrzeče rodbine famoznega tuk. Eskulapa in tega podrepnikov ...   Ta naš kaplan ima — in to nam je natančno znano že iz za njegovega „pastirovanja"  v Mirni peči — bržkone kot posledico duhovniške brezposelnosti svoje posebne športe. Tako d. pr. se je odlikoval na Dolenjskem kot ljubimec krasnih, Črnolasih in rdečeličnih   učiteljic. Po hodnikih mirnopeske šole mu je bilo ob t. zv. akademičnih četrturah priljubljen vzdih in nagovor: „0h, Minka!" In za take krasne koleginje je ondi ustanovil Marijino družbo, v kojo pa je sprejel le eno samo Minko, ki je posebno ugajala njegovemu srčnemu razpoloženju. Zato družbo je — čujte — najel prostore v gostilni!   V lokalu te pobožne družbe so obstojale molitvice v poljubčkih in objemčkih in bog Amor je čuval nad pobožnim tem parčkom.   Ali ker ima vsak pretiran  kult svoj  hiter konec, zato je tudi kaplanova Marijina družba imela kot posledico klofuto, ki jo je naklonila blagoslovljena njegova roka neki osebi, ki jej je bila šolska morala posebno na srcu.   Konec pa je vzela lBta družba pred novomeško sodnijo. Kadar vam drago g. kaplan, bomo ponovili Senožečanom vašo izpovedbo, s katero ste pred sodnijo priznali, da se nikakor ne znate in ne znate opijaniti, ampak tudi tu je g. kaplan takoj pokazal smisel za šport Najbolj obrača pozornost nekaterega našega ženstva, Udar drgne blagoslovljene  kosti svo-
jega rojstva na — MiŠkota, pri Čemur nas pa seveda prav nič ne briga, če nosi obhajilo na konju jezdeč ne morda v oddaljene kraje, ampak niti pet do deset minut daleč od kaplanije. Ne more se pa pri tem pameten človek otresti občutka, da je to posledica lastnosti, ki jo Nemec imenuje „Sensations-hascherei". Lepo je tudi, da se je naš preljubi g. kaplan kot podjeten človek „trudil" z ustanavljanjem kopališča, ki ga pri nas v resnici manjka. Nelepo pa je, da občinstvo ni nič kaj zaupalo v njegove podjetniške zmožnosti in krivi niso „gospod" ampak občinstvo, da se divna ta dela niso vresničila. Ali podjetnost njegova vsled tega ni ponehala. Sprva na videz konciljaten Človek, veseljak in kavalir (pa kak), se je hipoma spomnil na papeža Pija X. in škofa Malaventura vzneseni gesli: „Omnia instalirate in Christo" in „Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji". In začel se je v trudu svojega obraza mučiti, da pripelje naše ljudi nazaj k h — Kristusu kralju In začel je snovati Marijino družbo in sicer za enkrat nekoliko drugače kot ono v Mirni peči. Bržkone v zahvalo, da ga je božja milost rešila neke nesrečice, ki bi bila kmalu podobna eni mirnopeški. Capito g. K? Oh, zdi se nam, da je kvalifikacija g. Kleindiensta, ki sedaj tu v slov. Senožečah tako rad nem skuje in se je z dušo in telom zvezal s pro-8lulim „Luftinženirjem," zopet dokaz diplomatičnih zmožnosti 1 j ubij. škofa. Prejšni kaplan g. GaberšČek je bil za svojo osebo kot duhovnik Častivreden in če prav je imel svoje Človeške slabosti vendar — bil je poštenih namenov. Marijina družba se mu ni posrečila. Ni znal privlačevati širokih mas ženstva nase. „Toda namen posvečuje sredstva" in zato naj novi sicer precej najivni ali kaplan »zale postave" in njega „krasne učke" pomagajo ustanoviti tako nepotrebno družbo. Tako se nam je zdelo, da bo res, in danes se to potrjuje. S kratka, g. Kleindiensta poznamo tako natančno, da mirno lahko trdimo, da je ustanavljanje njegove Marijine družbe pravi humbug, in per-sitlaža ideje same. In zato mu eblju bimo, da jo bomo z vsemi dovoljenimi sredstvi napadali. Ob priliki Vam damo Še natančnejšo diagnozo. Potem pa pridejo na rešeto razne Marijine agita-torice, naj si bodo potem že žene, vdovice ali kmetske punice z belimi rokavicami". G. kaplan naj se giblje več za resnično Čast Božjo, naj manj postopa in nemškuje, naše žene in dekleta pa naj pusti v miru, ker to je v interesu ohranjenja nedolžnosti njegove in našega nežnega spola. Možje pazite na svoje žene, skrbni očetje na svoje hčere in odločno jim odsvetujte Marijino družbo. G. kaplanu pa povemo na uho, da že njegov nastop ne vzbuja prevelike pobožnosti in da bi zanj in ne za nekega drugega njegovega stanovskega kolega, ki ga on ne bo nikoli ne kot duhovnika ne kot človeka nad-krilil, veljal znani monito škofa Antona: „Qaotidiana pia lectio, brevis tamquara meditatio et frequens oratio ad beatis-8imam." To so sredstva, s katerimi si obnovite pred vsem Vaše lastno srce — potem pa šele mirne duše začnite po Senožečah prenavljati potom Marijinih družb v Kristusu. Na svidenje !
Poziv vsem slovenskim društvom.
„Družba sv. Cirila in Metoda" si je stavila pri ustanovitvi za eno svojih prvih nalog, braniti potom prave narodne izobrazbe slovensko posest pred tujim navalom, čigar namen je, šiloma vzeti slovenskemu narodu kos za kosom rodne zemlje, kjer naj bode edini pravni lastnik rob privandranega tujca. Znano je, da naši narodni nasprotniki ne šteli tj o niti z denarjem, niti z drugimi sredstvi, da dosežejo svoj namen in dovrše nad slovenskim narodom svoje rabeljsko delo. Ustanovili so si nebroj družb, katerih namen je pridobiti vedno novih virov, da pridejo čimprej do svojega smotra, če se ozremo le nekoliko let nazaj, vidimo takoj, kako dobro se jim jc posrečila nakana, da ogoljufajo slovenski narod in ga pripravijo ob njegovo rodno zemljo, kjer mu je tekla zibelka, kjer je slišal prvič krasni mate ni i jezik in kjer se je priučil ljubiti z vio dušo svojo domovino.
Vsakemu zavednemu Slovencu mora pokati srce, ko vidi, kako se je krčila slovenska posest in se še krči. Nepopisna bol in srd se mora polastiti vsakega, ko vidi, kako sc oboli tujec Šopiri na slovenskih tleh, ne zadovolivši se 8 tem, da je oropal Slovenca njegove rodne zemlje, ampak ga uporablja potem še celo kot orožje v pogubo lastnih krvnih bratov. Dolžnost vsakega posameznika je, da priskoči svojim zatiranim bratom mučenikom na pomoč in stori vse, da jih reši popolnega pogina, obenem pa zastavi jez tujemu navalu. To hvalevredno, a obenem težavno nalogo je prevzela, kakor Že omenjeno, Družba sv. Cirila in Metoda. Dosegla je že jako lepe uspehe, dosegla bi pa se veliko več, ko bi ji bilo na razpolago potrebnih sredstev.
Razni pozivi družbe sv. Cirila in Metoda kažejo, da ji ni pri najboljši volji mogoče, ugoditi vsem zahtevam, ki se stavijo nanjo, ravno vsled pomanjkanja potrebnih pripomočkov.
Akademično društvo „Sava" na Dunaju je založilo v prid družbe sv. Cirila in Metoda „ vseslovenski legi ti -macijski list", ker je mnenja, da bi bil to trajen in dober vir, ako bi se vpeljal v vseh slovenskih društvih. Jamstvo, da se to podjetje ne more ponesrečiti, ako je le nekoliko dobre volje, so nam Cehi, pri katerih so v rabi iegitimacijski listi, in sicer ne brez uspeha.
Obračamo se tu do slovenske javnosti, do vseh slovenskih narodnih organizacij s prošnjo, da bi nas podpirale pri tem in po svojih močeh pr -pomogle, da se vseslov. legit. list kar najhitreje vpelje in udomači.
Legitimacijski list naj bi bil znak ali potrdilo, da je njegov lastnik res Član društva, označenega na legit. listu.
Želeti bi bilo, da bi se ti legitimacijski listi rabili pri raznih narodnih prireditvah kot vstopnice, veljavne samo za dotično prireditev.
V akademičnem društvu „Sava" na Dunaju obstoja odsek, kateremu se je izročila uprava vseslovenskega legi-timacijskega lista.
Z ozirom na namen legit. lista upamo, da bo vsak zaveden Slovenec z veseljem pozdravil to idejo ter da bodo narodna društva pridno segala po njem.
Za odsek:
phil. Mirko Kmet, tajnik.
kand. phil. Gv. Sajovic,
načelnik.
NB. Odsek posluje pod naslovom „Odsek za vseslovenski legitimacijski list" do 1. okt. v Cerkljah na Gorenjskem. — Cena komadu je 20 v. — Manj kot 50 komadov se ne razpošilja. — Imena društev, ki bodo naroČila leg. list se bodo objavljala v vseh slov. dnevnikih. Legit. list, ki ga je izvršil Član umetniškega društva „Vesne", g. H. Smre-kar, je na ogled v uredništvih vseh slovenskih časopisov in v izložbah gg. trgovcev : Schwentner, Bonač in Hribar v Ljubljani.
Slovenskim abiturijen-tom!
Prestopili ste prag srednješolskega učilišča in prešli v stadij samostojnega, neodvisnega razvoja. Dvoje nalog vas čaka, kateri ste dolžni samim sebi: na sedanjem temelju znanstvena in stokov-na izobrazba in utrditev ter razvoj značaja
Veliko je potnikov, ki strme po trnjevem potu navzgor do spoznanja, a malo, ki bi imeli dosti energije, da bi dosegli višek. Bodimo si drug drugemu v pomoč, navduŠujmo se za delo, a pri tem se vendar razvijajmo v samostojne značaje, to nam bodi družilo.
To nalogo vrši akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu že 30 let trdno na temelju svojih idealnih ustanovnikov in spoštuje svete tradicije. A s tem društvo ni okostenelo, ker ideje njegove i so vedno mlade, edino pot, po kateri j naj se dosežejo, se z razmerami spreminja.
Narodno delo je vršilo društvo z vzbujanjem slovenske zavesti med člani in narodom, s predavanjem na zboro vanjih in od 1. 1895. s samostojnim znanstvenim klubom je navajalo Člane k izobrazbi in jim vcepilo zanimanje za aktualna vprašanja in jih usposobilo za delovanje med narodom. Z bogato knjižnico in s političnimi listi ter politično znanstvenimi revijami v slovanskih in nemškem jeziku se nudi prilika, študirati svetovna in dnevna vprašanja. Da pa preveva vse članove duh skupnosti i narodne i idealne, to je dokaz, da stoji društvo na pravih principih. Brani in zastopaj svoje principe in spoštuj poštena nasprotnikova naziranja, nam je vodilo.
Ta svobodomiselnost se nam je večkrat očitala, a nas to ne moti. Če hočeš biti res svoboden in prost, pri-poznaj to tudi nasprotniku. In prvo stremljenje vsakega akademika je, razviti se v svobodnega, dušnih in telesnih spon prostega moža. Oni, ki hrepenite po samostojnem razvoju, bodete lahko našli pot v naše društvo.
Da društvo skrbi tudi za zabavne večere in petje, da se v prijateljskem razgovoru odpočijemo in osvežimo, je umevno samo ob sebi.
Obstaja pri nas tudi klub, ki je od več strani napadan, to je sabljaški klub. Opozarjamo, da velja tudi v Častnih zadevah prostost naziranja, in nihče ni siljen vstopiti v klub. Klub so rodile razmere in sila narodnih nasprotnikov, nadomestuje nam pa sedaj vsaj deloma telovadbo.
Tu so očrtana v kratkih besedah naša naziranja in naše razmere, na podlagi teh vabimo slovenske abituri-jente v našo sredo.
Širše informacije se dobe v društvenih prostorih (Gradec, lleinrichstrasse Nr. 8./II) in za časa počitnic pri pred-
sedniku cand. phil. Ivanu Jane, Radovljica, Gorenjsko.
V Gradcu, 8. jul. 1905.
cand. phil. Iv. Jane, t. C. predsednik. Med. Mirko Vrečko,
t. 6. tajnik.
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 14. julija.
Predsedoval je župan Ivan Hribar.  Z« overovatelja zapisnika je
imenoval obč. svetnika dr. Maja-rona in dr. Tri 11 e rja.
Naznanilo.
Zupan je poročal, da je načelnik ljubljanske žel. postaje (juž. kolodvor) g. Guttman prepustil sa mestni arhiv dvoje zgodovinsko pomembnih pisem, in sicer maršala Ridecfcega, ki se zahvaljuje Ijubljansiemu obč. svetu in meščanstvu za Čestitke k dobljenim bitkam v Italiji, nadalje pa pismo političnega društva s podpisom »očeta« dr. Bleivreisa in Gigaleta is leta 1848. Ker je to pismo posebno značilno in aktualno baš sedaj, ko ae deluje sa slovenske napise v L ubijani, ga priobčimo v naslednjem, kakor ga je župan pre-čital:
Visokočastitimu gospodu Janezu Guttmanu, predstojniku. Častiti gospod! mestne gosposke v Ljubljani. De ste Ljubljanskim ulicam, kakor jim po pravici slovenskiga naroda gre, tudi slovenske imena pripisati, ste poplačali stari dolg, kteriga so noter do Vas vsi poprejšni mestni poglavarji dolžni ostali. Z veseljem tedej spozna slovensko družtvo to lepo djanje, s kterim ste pokazali, de spoznate, de stara „bela Ljubljana" je slovenske Krajne poglavitno mesto in de tedej, ne da bi treba bilo nemšine clo zatreti, vunder pravica pred Bogam in ljudstvom, ne sme v nobeni reči več zaničevani pankert biti, ampak de se povzdigne na pervo stopnjo domorodnih pravic. Deržavni sbor Dunajski nam bo kmalo pravico storil, ktero nam nekteri protivniki še zmirej kratiti hočejo, in tako očitno kažejo, de ne vedo kaj de veleva „opra-vičenje narodnosti", katero so nam milosti j i vi Cesar z ustavo dali. Sprejmite tedej zahvalo za Svoje domorodno pri-zadevenje ktero nikdar ni brez težave, pa toliko veči so tudi zasluge. Bog Vas obvari! Slovensko družtvo v Ljubljani 26. kimovca 1848. Dr. Bleiweis, Cigale, tajnik.
Darovatel|u, ki je obljubil še drugih historičnih listin, je izrekel občinski svet prisrčno zahvalo.
Zapisnik zadnje seje se je pre-č tal in odobril.
Potem jo poročal žup*n ex prae-gidio o zasledovanju psov brez mark po mestnih stražnikih in o običajni nagradi stražnikom v ta namen, de je dovolilo 100 K.
Ulični napisi.
Ta točka se je zopet odstavila z dnevnega reda ter pride na vrsto v prvi jesenski seji. Do tačas pa se tozadevno poročilo natisne in razdeli.
Narodno srečkalno društvo „Nada".
Po županovi inicijativi se je osnovalo v Ljubljani narodno sreč-kalno društvo »N*da«, ki ima na men, da daruje del dobička pri srečkah sa ustanove in podpore slovenskim in hrvatskim slušateljem na bodočem slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Po § 10. pravil pristoja uprava društva ljubljanski občini. Sklenilo se je enoglasno, da prevzame mestna občina pouujano ji upravo, ker obeta postati društvo res velike koristi. (Poročevalec obč. svetnik dr. M a j a r o n).
Stavbne in slične zadeve.
Treotovi dediči prosijo, naj se jim izbriše služnost do kopan|a ilovice n« mestni parceli v Spodnji Šiški. Ta služnost obatoji od leta 1841, a ie postala brezpredmetna in zastarela, ker se ie nad 40 let ni iiovic* več kopala. Prošnji «e je ugodilo. (Poročevalec cbimski svetnik dr. Triller.) fej & $£t
Meatni magistrat je predložil nasvet, naj se isposluje vodarini prednost pred drugimi vknjiženimi terjatvami. Dosedaj ae vodarina ne smatra za javno davščino ter je me stna občina pri eksekuoijakih prodajah izgubila svojo terjatev. Sklenilo se je, da se vloži na deželni sbor petioija, naj ae vodarina po § 216. tavr. reda uvrsti med pristojbine, ki imajo značaj javnih davščin. Mest nemu magistratu pa se je obenem naroČilo, naj skrbi sa točno plačevanje vodarine ter jo po potrebi takoj istoii. (Poročevalec obč. svetnik dr. M a j a r o d )
Neki Fran Breeelj se je ponudil, da odkupi neko mestno parcelo v Trnovskem predmestju ta stavbiiča ter vprašal aa eeno. Ker pa ima mestna občina poleg te pareele ie drugo večjo pareelo, in ker raste vrednost temu zemljišču od leta do
leta, se je sklenilo, da sa za sedaj ie avet ne proda (Poročevalec obč. svetnik dr. Stare)
O Županovem dopisu v zadevi državne?* prispevka sa r e -gulacijo Rožnih ulic je poročal isti poročevalec Stroiki za podiranje farovŽa in dveh mestnih h.5 v tej uliei in sa d more potrebne regulacije bi znaštli 160000 K. novi frovš 70.000 K »ovi trotoar 3000 K skupaj tedaj 233 000 K V p'k"tie bi d*U Kranjska hraoiin ca 24000 K Glasom zadnjega odloka deželne vUde se je iijavila d'ž««a da a* i« svoj prispevek od 30000 n* 40.000 kron. Ker pa je ta prispevek še nezadosten, se je sklenilo, d* se onAirski svet znova obrne d > er«p|*9 t »i zviša svoj prispevek vsaj na 50000 kron, ker je v podobnem slučaju dovolil ▼ Beljaku celo 50%.
Onč. svetfMk Vidmar le opo* sarjal na nujno potrebo preuredbe lesenega šentjakobskega mostu ter stavil resolucijo, da se županu naroči, naj opozori vlado na to nujnost ne glede na to, kdaj ae začne s regulacijo Barja. Tudi taresoluotja je bila sprejeta
Prošnja »Avstro-ogrskega pomožnega društva v Norimbarku« sa podporo, se je odklonils, ker je delokrog tega društva neznaten in ker ni za take stvari skrdljeno v proračunu. (Poročevalec občinski svetnik Sve-tek )
Za odpravo nekaterih zdravstvenih nedostataov pri stranišč h me-stne nemške dekliške šole se je di--ohlo 1100 K. (Poročevalec obč. s?et. Subic)
I*ti poročevalec je poročal o nasvetih mestnega magistrata glede naprave nekaj novih peči, ventilacije in francosko klopi na prvi mestni deški ljudski šoli. Naprava novih glinenih peči se je takoj dovolila, ter se je lani v tej šoli več peči podrlo. Za ventilacije so sedanja okna nepripravna, vendar bi ventilacija veljala 1200 K S tako napravo se počaka, pač pa se napravi za po-skušujo ventilacija v voditeljevi pi-sami IUotako naj se opoati nabava novih klopi, ker p ročetslec sploh ne pozna francoskih klopi
Prizifu dr. M. Pirca proti nekaterim toč«am m?»g stratneg* dovolila za njegovo hiš.i na vrglu Sod-nijskik in C gaietovih uho «e je v dveh točkah ugodilo, v oatalih dveh pa zavrnilo, oziroma mora predložiti znova stavbne načrte.
Debat* je nastala zaradi najem* ščine za kletne odprtine na ulico. Obč. svetnik dr. Triller je rek^l, da je naš stavbni red silno strog. KJetne odprtine se vendar ne morejo enako obdavčiti kot portali. Predla, gal je. naj se prieivntku tozadevna najenoščina odpusti ter zadostuje njegov reverz. Dr. Triller je v predlog ie bil sprejet, n* kar je župan opozarjal, da izgubi mestna občina vsled tega dokaj dohodkov, ker ima več shčnih obvezancev — Poioeje je župan na podlagi § 67 obč. reda ta sklep raivsljaviL (Poročevalec obČ. svetnik Žužek.)
liti poročevalec ie poročal o re« prulec jt iI. dela S?. Petra predmestja. Regulacija se je pravzaprav že lani dovolila. Me-stnorcu magistratu as ie naroč*, da izdela načrt vseh 17 novih cest, izmed katerih jih ima 11 že svoja imena. Regulacijski načrti so se odobrili, magistratu bj> je naroČilo, da ukrene vse potrebno, da dobi načrt odobrenje deželne vUde in dež. odbora.
Končno je ša poročal ist> poročevalec o uravnavi posestnih in nivel-skih razmer ob levi strani Daoajske cefcte med Marije Terezjo cesto in južnoželeznićno prego. Vsi Stroiki uravnave so proračunjeni na 12 860 kron. Za letos se uravna k večjemu levi hodnik ter se dovoli v ta namen 4500 K, ki se posUvijo v proračun prihodnjega let*.
Prošnji mestne občine ljubljanske za podelitev privolila do stanovanja in uoorabd vseh proste rov nove hiše Pohlovkine ustanove v Gradssk'h ulicah se je ugodiio brez debate (Poročevalec mestni komisar S e m o n )
Zdravljenje reveže*.
Podžupan dr. vitez B l e i w e i s je poročal o reviziji receptov, ordiniranih ubožcem v letu 1904. Povedal je, da se je število receptov povišalo na 3411 K, ker so cene poskočile ter je bilo vsled novega domovinskega zakona, ki je dovedel mestni občini mnogo novih revežev, veliko več takih ordinacij. Stroški so narasli tudi zategadelj, ker so se rabili dragi organični preparati. Računi so se odobrili, mestni blagajnici se je naroČilo, naj znesek izplača in prav zaraČuni, mestnim zdravnikom pa se priporoča, naj kolikor je le dopustno štedi j o z dragimi organiČnimi preparati. Obenem se izreče mestnim zdravnikom zahvala in priznanje za pomoč in sodelovanja.
Nemška nagajivost.
Med sejo je došla Županu principijelno važna razsodba tuk. sodišča. Za
električno razsvetljavo Zvezde o Prešernovi veselici se je moral izrabiti kabelj, ki je položen na mestnih tleh pod hodnikom ob „Tonhalle". V ta namen se je morala tam postaviti mala baraka. Proti temu sta se pritožila filharmoni-Čno društvo in knjigar F i s c h e r na sodišče ter zahtevala takojšnji sodni sklep, da se naprava odstrani ter se jima povrnejo stroški (?) Obravnava je bila danes popoldne. Sodišče je razsodilo, da je zahtevo odkloniti. Za mestno občino je posredoval odvetnik dr. Hribar.
S tem je odstranjena nevarnost, da bi bila Zvezda pri veselici brez električne razsvetljave, zavrnjena pajetudi nagajivost naših nemških someščanov, ki si jih je treba dobro zapomniti. (Klici ogorčenja na nagajivce.)
Nakup brošure „V boj zoper alkoholno kugo.11
Poročevalec obč. svetnik Dimnik. Sklenilo se je, da se nakupi 1000 izvodov imenovane bruŠure, ki jo je po nemški knjigi priredil nadučitel j O gorelec od Sv. Barbare v Halozah za razdelitev med šolsko mladino. Cena 1000 izvodom 45 K.
0 mestni višji deklisai soli.
Poročevalec obe. svetnik Š u b i c. Nadzorovalni dami na tem zavodu, gdč. Mar. Wesnerjevi se je dovolilo 200 K prispevka da obišče vseuČiliščne ferijalne kurze v Jeni, med potom pa vzorne dekliške zavode.
Kuratorij višje dekliške šole predlaga preuredbo in izpopolnitev na tem zavodu, da se opuste pedagogični tečaji, ker je že itak nadprodukcija v naraščaju učiteljic in ker ta šola ni poklicana, da bi pripravljala za učiteljski stan. Sklenilo se je, da se pedagogični kurzi obdrže le za prihodnje leto, potem pa se naj opuste. Za več ur se dovoli 400 K kredita.
Nadalje priporoča ravnateljstvo te šole naj se najamejo novi prostori za šolo, ker bo najbrže treba ene paralelke. Razvnela se je daljša debata. Ker pravi ravnatelj v svojem poročilu, da mestna občina ne skrbi dovolj za to šolo, da za druge zavode izmetuje denar. n. pr. za par zidarskih pomočnikov na obrtni šoli, je poročevalec odločno nasprotoval takim neutemeljenim očitanjem. Rekel, je, da se v višjo dekliško šolo jemlje materijal, ki ne spada v to šolo. Treba bi bilo več izbire. Tudi načelstvo kuratorija za sedaj ne uvideva potrebe razširjevanja. Potem še doda v formalnem in osebnem oziru nekaj opazk. Pred vsem želi, da bi bilo aavnateljstvo bolj točno v svojih poročanjih, ne pa da poroča šele julija, tako da kuratorij še akta v roke ni dobil. Ravnateljevo poročilo pa je tudi pomanjkljivo, ker nič ne govori o opravi za prostore, ki se naj nanovo najemo. Posebno pa da mora zavračati ravnateljev neosnovani napad na obrtno šolo. Preveč prozoren je namen, da vlači ravnatelj v svoje poročilo ta zavod, kakor PilatuŽa v vero. Ravnatelj višje dekliške šole pravi v svojem poročilu, da umetno obrtna strokovna šola nima ne vzgojevalnega, ne narodnega pomena. Proti takim napadom protestuje poročevalec najodločneje, ker je Že 17 let ravnatelj tako neosnovano napadenemu zavodu. Od ravnateljstva višje dekliške šole pa se zahtevajo stvarna poročila.
Za najem novih prostorov se je dovolilo 550 K.
Podžupan dr. vit. Bleiweis je tudi obžaloval, da kuratorij ni dobil tega poročila v roke. Kuratorij je že opetovano naročal ravnateljstvu, naj bolj izbira materijal pii vzprejemu. Zavod ni namenjen za hčerke železniških paznikov in delavcev.
Postopanje ravnateljstva je marsikoga neprijetno dirnilo ter želi, da bi ravnatelj prihodnjič drugače postopal, sicer bo občinski svet prišel z drugačnimi sredstvi. Predlagal je, naj se sprejmo v višjo dekliško šolo le take učenke, ki so sposobne za višjo izobrazbo. — Župan je najprej pojasnil, zakaj se je ravnateljev dopis zakasnil, potem pa zavrnil podžupanove nazore glede sprejemanja učenk ter izjavil, da ima hči delavca in stražnika ravnotako pravico do višje izobrazbe kot hčere meščanov
1 n ur a dniko v.
Obč. svetnik dr. T r i 11 e r je tudi izjavil bojazen, da bi se podžupanov predlog krivo tolmačil. Res pa je, da ni bil ta zavod ustanovljen kot krušni zavod za preskrbo deklic. Svoj pravi namen pa bo šele dosegel, ko bo združen z internatom. Vsega pa je kriva država, ki ne skrbi za primerno žensko višjo strokovno izobrazbo. Višja dekliška Šola mora suplirati malomarnost drŽave, ki bi morala skrbeti za krušno izobrazbo. Poročevalcev predlog je bil sprejet, podžupanov predlog pa odklonjen.
Spominska knjiga o razvoju Ljubljano.
Kakor je bilo v zadnji seji v principu sklenjeno, da se izda ilustrovana spominska knjiga o razvoju mesta po potresu, je Župan danes predložil proračun
stroškov. Založi se 2000 izvodov v albumski obliki. Stroški bodo znašali 6750 K. Knjiga bo obsegala 15 tiskanih pol ter veljala 10 K. Obč. svetnik V e 1 k a v r h je predlagal naj se vzame v knjigo slika župana Hribarja ki je toliko storil za razvoj Ljubljane po potresu. — Se prepusti tozadevnemu odseku. — Obč svet. dr. T r i 11 e r je predlagal, naj se cena knjigi šele določi, ko bo izšla. Sprejeto.
Pred zaključkom seje je Župan voščil občinskim svetnikom prijetne počitnice ter zaključil javno sejo. Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajni seji.
I f Prof. Janez Trdina I
Včeraj je zamrl po daljšem bo-lehanju v Novem metu starosta slov. pisateljev Janez Trdina, o čigar zaslugah za slovensko slovstvo smo pred kratkim ob njegovi petinsedem-desetletnici širneje govorili v našem listu. Zamrli Janez Trdina je bil kremenit značaj, odločen Slovan, ki je do svojega zadnjega vidihIjeja idealno ljubil svoj narod. Bil je vzoren pisatelj in fin pripovedovalec, kateri si je pridobil s svojimi spisi trajno častno mesto v naši literaturi. Zato mu naj bodi lahka zemljica domača!
Dnevne vesti
V L|cbljani, 15 julija.
— Gremij ljubljanskih trgovcev. Ljubljansko trgovstvo dobi novo zastopstvo. Gremij trgovcev, ki je bil doslej prostovoljna združitev, se preosnuje na podlagi tozadevne postave v obvezno zadrugo vseh protokoliranih tvrdk ljubljanskih. Voliti bode treba novih mož, ki bodo tako v stanovskem oziru, kakor tudi v narodnem delovali za korist ljubljanskega trgovstva in ki bodo reprezentirali na zunaj trgovino bele Ljubljane. Gremij je v prvi vrsti stanovska korporacija in zato bi se ne pečali z občnim zborom, ki se bo vršil v torek dne 18. t. m. (ob 3. uri pop. v „Mestnem Domu"), ko bi v drugi vrsti ne prišli v poštev tudi narodni interesi. Opozarjamo samo na to, da določuje gremij poučni jezik na gremijalni Šoli, katero pohajajo izključno slovenski vajenci. Ni, in ne more nam biti iz tega vzroka vseeno, kako reši ljubljansko trgovstvo to nalogo v narodnem oziru. Pregledali smo imenik protokoliranih tvrdk in pri tem našli, da je izmed 158 volilnih upravičencev dobra polovica odločno narodnih tvrdk, katerim stoji samo kakih 30 nemških in nemškutarskih volilcev nasproti. Zato naj nihče izmed slovenskih trgovcev ne zamudi priti pravočasno na volišče, če noče, da bodo volitve podale karikaturo narodnostnih razmed med ljubljanskim trgovstvom. Posvetili bomo posebno pozornost onim gospodom iz nasprotnega tabora, ki bodo agitirali proti nam, Še večjo pa takozvanim narodnim trgovcem, ki se bodo skrili za peč in ostali doma. Garantiramo jim, da izve kupujoče občinstvo za njih junaštvo, in Če bi bilo tudi treba te gospode imenoma navesti v našem listu. Veseli nas, da se je od trgovske strani sprožila misel na zaupni shod narodnih trgovcev, in kakor čujemo, se bode tak shod tudi res sklical za ponedeljek zvečer. Veseli nas tembolj, da se je tudi naše trgovstvo jelo gibati v narodnem oziru, ker je to dobro znamenje za bodočnost našega naroda. Trgovski stan je že po svoji naravi in svojem poklicu najkonservativnejŠi stan v mestih. Trgovcev ni lahko dobiti za nove ideje, Če pa se jih enkrat oklenejo, ostanejo jim ravno iz prej omenjenega vzroka trajno zvesti. Se ni dolgo, ko je bilo naše trgovstvo najtrdnejša zaslomba nemŠkutarije, zato smo se res razveselili, ko smo vzeli imenik protokoliranih tvrdk v roke, še bolj pa, ko smo izvedeli, da so 8C našli v trgovskem stanu odločni možje, ki gredo v boj za stanovske in tudi narodne interese. Ne odrekamo dosedanjemu (po veČini nemškemu) odboru zaslug za trgovino v stanovskem oziru, tudi jim nismo osebno nasprotni, ampak ti gospodje morajo uvideti, da se dajo v stanovskem oziru prav lahko nadomestiti, v narodnem oziru pa da morajo kapitulirati, ker nočemo več gledati te sramote za na-
rodnost naših trgovcev, in ker hočemo, da pade tndi ta anahronizem nemŠkutarije ! —
— Sodne tiskovino. Propad Germanije je bil neizogiben, pa so vmes posegli bribtni gospodje o. kr. nad sodišča v Gradcu, in tako pravočasno odvrnili veliko nevarnost nemške stvari. Dosedaj so se namreč izpolnovale pri sodiščih na slovenske vloge samoslovenske tiskovine, za nekaj časa sem pa dobivamo sicer tudi slovenske tiskovine, toda na njih se nahajajoči nemški tisk: »Zu-stellungeverfUjfung« z navodilom kako naj se dotična tiskovina dostavi, je za nas stranke popolnoma nepotreben, akbravno je ta tisk navadno prečrtan. Tudi na spodnjem robu prve strani teh tiskovin, ki se, kakor prej, izdelujejo v Gradcu, je natisneno nemško oznanilo, v katerih slučajih naj ae rabi dotična tiskovina Nas stranke čisto nič ne briga, katera navodila se dajo uradnikom glede uporabe in dostavitve tiskovin, toda germanski gospodje nočejo, da bi se izdelovale v nemškem Gradcu in izdajale strankam samoslovenske tiskovine, kajti s tem bi bil nemški Gradec onečaščen in bi bila nem ščina zapostavljena; lahko bi se tudi kaki »pristni kranjski Nemec«, kate remu bi se taka samoslovenska tiskovina vročila, pritožil, da se ga iiziva, zato naj bi vendar pridejani tisk njegove živce malo potolažil. Povsodi dela ta gospoda na to, da bi se pri nas ojačila nemška stvar, da bi izpodrinila vsepovsod slovenščino. Torej dosedanje samoslovenske nedolžne tiskovine so ovirale to nakano in nemško gospodo motile v spanju. S temi najnovejšimi tiskovinami pa žele, da bi se Slovenci po časi privadili nemškemu tekstu in s Časom tudi samoncmlkim tiskovinam in nemška posest bi bila razširjena. Nsj se justična oblastnija le veseli omenjenih nemških pristavkov — toda samo v svoj h uradih, odpravi naj pa ta nebodigatreba na tiskovinah, ki se vročajo strankam, pa ne samo s navadnim prečrtanjem, kajti vsenemŠki gospodje naj bodo prepričani, da se Slovenci ne bodemo podali njih nameram in da bodemo vedno zahtevali, da se spoštuje naš jezik. Morda bo kdo rekel, da so to malenkosti, ki niso vredne, da se jih omenja. Ker se pa nam Slovenoem povsodi stopa na prste in povsodi iali naša narodnost, moramo pač to smatrati kot novo izzivanje in ne smemo mirno trpeti tudi ne takih malenkosti, ki so pa venđar selo sumljive.
— Škofovi zavodi. Duhovniki so razvili velikansko agitacijo, da naženo kar mogoče mnogo dijakov v škofove zavode. Napeli so vse strune. Zlasti so delovali na ta način, da so staršem obetali, da bo fant brezplačno sprejet — če bo Ie mogoče. Na ta način so dosegli, da se je oglasilo precej fantov in izmed teh so jih izbrali 59, menda same take, katerih starši so kolikor toliko petiČni. Med temi 59 fanti jih je največ z Gorenjskega—oškodovana je torej kranjska gimnazija. Ravnatelj škofovih zavodov bo raradi svoje neodkritosrČnosti in potuhnje-nosti znani profesor Gnidovea iz Kranja. Skcf je v svojem listu in v »Slovencu« pisal: »Že lani sem mislil začeti s štirimi razredi, toda želja, da bi dijaki dobili vso vzgojo v zavodih, kakor je v zmislu določil tridentin-skega koncils, me jo nagnila, da to misel opustim in začnem le s poukom za prvi gimnazijski razred.« Skof se je—reoimo — malo nerodno izrazil. Ne »želja, da bi dijaki dobili vso vzgojo v savodih«, ga je pripravila do tega, da se hoče letos ravnati po določilih tridentinskega koncila, katerih lani menda Še ni poznal, nego kruta sila ga je pripravila do tega. Določila tridentinskega konoila so le izgovor; prati virok pa je, da sta dva bodoča profesorja škofovih zavodov pri skušnji grdo pogorela in šla bres izprašanih profesorjev ni mogoče otvoriti štirih razredov. Bodoči profesor J ar v je padel ii botanike, bodoči profesor Arb pa ii grščine. Altroohe tridentinski koncil.
— U6iteljotvo in dr. Tavčar. Z Bleda je dobil dr. Tavčar naslednjo brzojavko: UČiteljstvo radovljiškega okraja, zbrano pri konferenci na Bledu, iskreuo pozdravlja ter zahvalja Vaše preblagorodje na možatem nastopu v državnem zboru za gmotno stanje učiteljstva.
— Tržaški škof Nagi ima sedaj troje časopisov. nL' Amicoa v Trstu in „Eco del Littorale" grdita Slovence in govorita za Lahe; „Novi Listu izhaja v slovenskem jeziku, pa seveda ne sme pisati proti Lahom. A ti trije listi menda ne zadoščajo škofovim političnim potrebam, kajti škof se je odločil, da ustanovi v Trstu velik italijanski dnevnik. Morda bo nNovi List" slovenski izvod iz tega lista.
— Vprašanje o glagolici.
»Naša Sloga« piše: Ii Rima javljajo hrvatskim listom o vprašanju o glagolici sledeče: »Kongregacija za izvanredne cerkvene posle storila je odlok glede glagolskega liturgijskoga jezika v Iliriji in Dalmaciji. Kardinali so predložili papežu, naj potrdi dekret kongregacije obredov iz leta 1903, v katerem dekretu izjavlja, da se ima staroslovenski jezik pridržati pri maši samo v onih krajih, kjer se je ta jezik rabil 30 let. Papež bo osebno priobčil ta odlok škofom« Ako se gornja vest uresniči, bi značilo, da so se hrvatski škofje v Rimu zastonj trud li in da so zmagali v Rimu gotovi spletkarji in nasprotniki glagolice in našega naroda. V ostalem pa hočemo počakati, kako se bo gUsilo poročilo papeža Pija X. našim škofom.
— „Ca od Rima!11 V Vodicah v Dilmaoi|t je bila preteklo nedeljo velika sokolska slavnost, katere se je udeležilo na tisoče luistva najrazličnejših stanov. Po obedu sd vstajali govorniki, ki so navdušeno govorili, katerim je zbrana množica viharno ploskala. Toda le enemu ne. Vstal je naposled človek črne garde, zastopnik klerikalcev. Neko* liko je govoril o slavnem Hrvatstvu, hvalil se s svojim patriotizmom, kmalu pa prešel na glagolico in začel trditi, da Rtm ni kriv, da se ta zadnji ostanek Btaroslovenske s'užbe božje uniči; branil je Škofe in njihovo delovanje, slasti onih, ki preganjajo glagolioo. Upal si je celo trditi, da glagolioa ni last celega hrvatskega naroda. Kaj bi bil ta isdajaleo najsvetejših narodnih svetinj Še kvasil, ne vemo, toda zbranim poslušaleem je bilo to že zadosti, da bo začeli burno demonstrirati zoper te besede in da je bilo čuti ogorčene klice: »Ne, ne, Rim je kriv! Doli z Rimom! Proč od Rima!« Ti klici so bili tako soglasni, tako složni, da se je moral zastopnik črne reakcije umakniti, mogel pa si ni kaj, da bi ne bil izustil še besed: »Vi nimate nobenih pravic!« »Živila narodna cerkev !a je zaklicalo sto in sto grl in pokazalo s tem, da si ne pusti iztrgati svojih najdražjih svetinj, do katerih ima neomejeno pravico in oblast. — Strne, zasejano v milih Ricmanjih, bo vzklilo in vzrastlo v mogočno drevo, ki bo razprostrlo svoje veje po vsem slovanskem jugu.
— Rektor graškega vse-učiliščs dr. Luschin pl. Ebengreuth je tudi zoper slovensko vseučilišče demonstriral. Komur še ni znano, mu povemo, da se po njegovih žilah pretaka pristna kranjska ribniška kri. Njegovi predniki so v Ravnem dolu v sodraski župniji rete in rešeta delali ter jih raz-naŠali po zeleni Štajerski. Ker so iz Ravnega dola napravili nemški Ebengreuth, si je „nemŠki vitez" Lusin pri-vzel po rodni vasi svojih slov. očetov častni naslov „von Ebengreuth4*. Natančno ne vemo, ali je stari oče njegovega očeta ali njegov oče njega samega v Gradcu iz svoje krošnje stresel, da ondi nastopa zoper svoje krvne brate. Taki Tevtoni torej besne zoper naše vseučilišče.
— O slovensko - nemški zvozi v Vevčah bi se dalo marsikaj poučnega spisati. Zvesani bo slovenski katoliški fajmošter in njegov (kaplan, pa vsenemški protestantski tovarniški ravnatelj in počutijo se prm? dobro. Predpustom je ta sveia
imela »lepo« veselico, katere su kajpak  udeležila  tudi fajmošter kaplan.  Zato pomagata duhovni Bodi ravnatelju, da laglje kroti lavoe. Z ene strani stiskajo delt*, nemški kapitalisti, z druge pa venski duhovniki. Ni čada, da bo potlačili tako dobro pod sovražni pn plat, da so prišli ob vso zavest, h hovniki dobivajo seveda dobro p| čilo; danes dva sodčka vina, jutri drugega, njih podrepniki pa mast službe.
— Baraka pred Tonhall
Pravda zaradi barake pred Tonhi je bila že včeraj končana. Filharru nično društvo se je 8 to pravdo zq, menito blamiralo. Sodišče je na -odbilo njegovo tožbo. Kaj je ne gospodo filharnooničnega društva ta srbelo, da so šli tožit?
— Za prvega magistra nega komisarja je bil »meno?* v včerajšnji seji obč. sveta dosedao II. magistratni komisar g. Al bi Semen.
— Prešernova veselic Zanimanje sa to veselico je naravo velikansko,   že danes je dosp- c Ljubljano veliko tujoev, veliko pa j pride še danes zvečer in ponoči. Tu v Ljubljani je zanimanje za veselic tako,  kakršni«  še  ni bilo doslei i nobeno enako prireditev. Vstopnic je   prodalo   že  ogromno število, vkljub temu se slavno občinstvo nuji prosi, da se preskrbi s vstopni c a m i, ako mogoče, že preje, d ne bo pri blagajnah prevelike gnjej Prt blagajnah se bo tudi prodaj* »Goij'fiva kača«. Vsi paviljooi »Zvezdi« bo že dograjeni, dant samo še dekorirajo z zelenjem in okrašujejo s slovenskimi trobojnim P/ipomnja se, da bodo pri veseli občinstvu vedno na razpolago čU odbora  pri  Radeckijevem spo men i k u.   Upati je, da bo jutnšnj veselica uspela sijajno in da bo n dila vsakomur tolko zabav, kakor d slej mena slična prireditev. C b tudi v gmotnem oziru uspela, bo tem dosežen oni smoter, kt je lebd pred očmi našim čestitim damam, bo to veselico priredile.  Naj bi jut ne bilo nobenega Slovenca, ki bi n položil svojega obola na korist Pr šernovercu spomeniku.
— Petje   na Prešerno veselici.   Upravni   odbor »Zvsi slovenskih pevskih društev« opozarjal vse cenjene pevske tovariše »Glai bene  Matice«, »Ljubljane »M e r k u r j a« in »Slavo a«, da § v smislu skupnega  sklepa siguro udeleže petja na Prešernovi veselio Gospodje  pevci  naj  se  zbero tr četrt na sedem zvečer na cdr ker se mora zaradi poznejšega spo reda petie točno ob sedmih ti četi.   Skupno se bodeta pela ii dva zbora, kakor na konoertu »Zvem« Posamezna društva pa naj blagovoi tudi še za druge zbore biti priprav Ijena. Note naj blagovoli vsako dro štvo s seboj prinesti.
— Prešernov spomenik se odkrije v nedeljo dne 10 s e p t e m b r a t. 1. K tej svečanost so povabljeni vsi Slovenci. Med dro gim so se poslala vabila, da ae uU leže odkritja, tudi mestnim občin skim svetom v Zagrebu, Bel gradu,Sofiji, Cetinju, Pragi K r a k o v u . Lvovu, Moskvi ii Petrogradu. Natančen spored svečanosti se priobči v kratkem
— Sprejem Srbov in Hrvatov. Srbi in Hrvatje dospo v L ub ljsno, kakor smo že poročali, danei zvečer ob polšestih z brzo vlakom. Na peronu imajo prosi vstop samo društva, drugo ob činstvo pa se mora preskrbeti i vstopnicami. Sprejem se bo vrši na restavracijskem vrtu, kjer bo po stirana tudi »Društvena godba« Pl sprejemu se gostje peljejo na star. vanja. Gostje večerjajo v hot<? »Ilirija. Or> poldevetih se udt predavanja o Prešernu, ki bi M bilo kolikor mogoče kratko. Po predavanju je sestanek na vrtu hotel* »Ilirija«, kjer konoertuje »DruštvtDi godba«. K temu sestanku se v*bi)4 vsa cenjena društva in vse rodoljubnoj občinstvo.
— Za Preiernovo veselico se nam brzojavlja iz dalnje G a oije: Dokler čira e bo čislal Sloves umotvore Prešerna; Dokler ustrajali bode vsega Slovenstva krt post: — Naj le pohlepno roke svoj« steia »Germania« preširna! Nikdtf dograjen ne bode — nemški do Adrije moat!! — J. J Štefanov
— Za Prešernov sporne1 nik je priposlala gospa Ana Ho čevarjeva, županova soproga il Velikih Lašč po gospe županji M i liei Hribarjevi zbirko ensH dvajset kron. Žtvelal — PoroA se   nam,   da   shirajo   tudi drugod
»
i
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 160, dne 15. julija 1905.
gospa županje prispevke v to vzvi-jeno svrho; želimo jim obilo uspeha pri plemenitem narodnem d*»lu.
—„Prosvets" — Prešernu.
gnoči se je vršila poskušoja slik s jtioptikom ki se je jako imenitno obnesla. Razporedbe slik pri predavanja danes zv*»čer in jutri dopoldne je sledeča: 1 ) Franee Prešeren, portret (Fr. Kura pl. G>ldenstein); 2.) Prešernova rojstna hiša v Vrbi, foto-grafi'; 3) Matija Cop, portret (Amalije Oblakove); 4) Cop utone v Savi A Karpellus); 5) Mornar (Karpellus); 6) K n<\ (K*rpellus); 7) Nezakonska ga t > (Karpetlos); 8) Nuna in kanarček (KarpeMu«); 9) Ziravilo ljubezni (Karpellus); 10.) Zadnji boj is »Krste pri Savici« (Karpellus); 11) Begun is »Krst* pri S»vioi« (Karpellus); 12) Sap S*v»ee, fotografije; 13) Krst pri Savici, (Janez Subic); 14) Stanko Vraz, portret (U. Unger); 15) Prešernov spomenik, fotografija (Ivan Zajec)
— V  seznamku  dam, ki
bodo sodelovale pri Prešernovi veselici, so po neljubi pomoti izostala imena gospe Roze pl. Blei-^reis-Trsteniške m gcspic L e j e Bukovićeve, Zore Senčarieve, Indofove, gdč. Re m ičevih,Erne Rozmanove in L. Praprotni-kove, kar s tem popravljamo.
— Prešernove razglednice« G Jt-rotj BahOveo je ravnokar izdal sa Prešernovo slavnost novo, Času jako primerno razglednico. Narisal je to res umetniško delo Saša Šantel Na razglednioi je narisan preš ren, ki stoji pred svojo rojstno bišo. Podoba je ilustracija sonetu >0j Vrba, srečna, draga vas do mača . . .« Razglednica je delana v barvotisku.
— Odvetništvu sta se odpovedala IjunLanska odvetnika g. dr. Fran M u n d a in g. dr. M h. Truden, prvi radi starosti, drugi, ki se je šele pred par meseci preselil iz Trsta v L ubijano, radi slabega zdravja. G >spod dr. Munda je bil skoraj 40 iet odvetnik; najprej v Radovljici, od 1. 1870. naprej pa v Ljubljani; bil je veliko let pravni zastopnik mestne občine. Na zadnjem rednem občnem zbcru odvetniške zbornice se mu je, kakor znano, izrealo posebno so^stnvanje in priznanje.
— Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju opozaria Se enfcr&t vse člane iu somi£ljenikc}f da se polnoštevilno udeleže jutranjega jnedelja) sestanka, ki se vrši ob polu 10 uri dopoldne pri Auru v Wolfovih niicfrh.
— Centralne komisija za umetnost in historične spomenike je imenovala kustosa tu-kajšojega muzeja g. dr. Val ter j a Smida avmim dop>snikom.
— Šolski sklep na c. kr. i. državni gimnaziji v Ljubljani. Iz letnega poročila tega zaveda so razvidni nastopni podatki: I-. ob?ezne predmete je z ravnateljem nameščenih 26 učnih moči. Zavod je štel 16 razredov, ker so bile v treh razredih (I, II. in IV.) po 3 in v dveh rairedih (III. in VII) po dve paralelki; v teh razredih je bilo kon-Ctm šolskega leta skupno 557 dijakov, po narodnosti 456 Slovencev, 97 Nemcev in 4 drugi; rimsko kat. vere jih je 553 Ljubljančanov 171, Kranjcev od drugod 298 in 88 zu-nanr.kov. — Učni uspehi so naslednja 471 jih je dobilo prvi red, med njimi 76 z odliko, 6 je zaradi bolesni neizprašanib, k ponavljalnemu izpitu iz enega predmeta je pripuščenib 31; izdelali niso: 32 z drugim in 18 s tretjim redom. — Šolnine Be ie vplačalo 10 900 K, pristubin 2027 kron 4u h, skupno 12 927 K 40 h, a stipendisti so prejeli 12 697 K 84 h.— Podporna zaloga, ki podpira dijake izdatno s knjigami, z obleko in deloma z denarjem, je porabila za to leto 1041 K 34 h. — Kronika se spominja z gorkimi besedami bivšega mnogoletnega profeserja na zavodu, mons. T. Zupana, ki je bi dne 30 oktobra 1. 1. dekoriran s viteškim križcem Frano - Jožefovega feda, ter umrlega prof. J Vavruja, *) v oporoki ni pozabil I državne gimnazije. — Poročilu je pridejan ione c kataloga učiteljske knjižnice, f; ga je skrbno sestavil profesor dr. K o r u n
— Na višji   dekliški šoli
* Ljubljani je bil danes sklep čolB&tga leta, ki je deveto njenega obstanka. Š do, ki obsega, kakor taano, tri letnike, je obiskovalo do *or.c* leta 112 gojenk. Od 49 gojenk P^ega letnika je dobilo prvi red s °4i>ko 12, prvi red 33, ponavljalni l8P>t 3, tretji red 1; od 40 gojenk (hugega letnika je dobilo prvi red s °dhko 8, prvi red 30, ponavljalni iz-
2; od 23 gojenk tretjega letnika I* dobilo prvi red  s odliko 9, prvi
13, drugi red 1. Učni uspehi se *Qrajo torej prav dobri imenovati.
zavodu je poučevalo rasen rav-titolja, nadzoiovalne dame, stalno **»saileno molke in provisorično
nameščene ženske učne moči sa ob ligatne predmete če pet gimnazijskih in trije učiteljišČni profesorji. — Z višjo dekliško čolo nekako kot četrti letnik je v zvezi pedagoški tečaj, v katerem se pripravljajo kandi-datinje sa zrelostni ispit na e. kr. učiteljišču. Letos je obiskovalo ta tečaj 14 kandidatinj. Oi teh so se oglasile v poletnem roku k maturi tri kandidatinje, izmed katerih sta dve maturo prestali, ena pa ima ponavljalni ispit čez dva meseca, druge se bodo oglasile v jesenskem terminu, oziroma one, ki če nimajo postavno zahtevane starosti, v bodočem šolskem letu. Ker ae je pokasalo, da v pedagoškem tečaju ne zadostuje dosedanje itevilo učnih ur, se pomnoži isto v prihodnjem letu če sa tri ure na teden.
— „Narodni dom". Gostilna v »Narodnem domu« je vseskos is vrstna in vsi obiskovalci te gostilne 0o nadvse zadovoljni s jedjo in s pijačo kakor tudi b postrežbo. Vslio temu se z nekaterih strani »Narod nemu domu« direktno nasprotuje, ka kor se je pokazalo na pevskem se stanku dne 17. junija v Auerjevem salonu To nasprotovanje ne škoduje samo narodni napravi, marveč ubija tudi slovensko družabno življenje. V »Narodnem domu« ima danes enajst važnih društev svoje bivališče. Kam z njimi, kaj bi bila posledica, če bi 83 vsled omenjenega nasprotovanja zaprla tem društvom vrata? Nekateri ljudje imajo menda posebno veselje, da pri vsaki priliki udrihajo po »Narodnem domu«. Da skušajo klerikalci »Narodnemu domu« škodovati, je naravno, s t j jim je na tem, da ubijejo socialno življenje narodno naprednih krogov, ali da se z narodne strani in še krivično napada »Narodni dom«, to ni in ni prav. Kar se v kaki drugi gostilni nikakor ne smatra za nedo-statek, to je v »Narodnem domu« že velik greh, prav kakor bi se smelo imeti samo v diugih gostilnah potrpljenje, v »Naroduem domu« pa bi moralo biti običajno vse vzorno in pod ceno. V »Narodnem domu« ae zahtevajo v nasprotju z navadami socialnega življenja vse drngaČna občevanja, kakor v drogih javnih lokalih. Nekateri ljudje mislijo, da morajo etalni gostje planiti pokonci, se priklanjati in delati komplimente vsakemu, kdor pride kdaj v »Narodni dom« — sicer se Že čutijo prezirane. To je naravnost smešno, a je res tako. »Narodni dom« ima svoj lep namen; delajmo na to, da bo urf sniči. Brezvestno pa je s obrekovanji škodovati »Narodnemu domu«, ki bi moral biti središče vsega našega socialnega Življenja in je danes zapuščen vsled nemarnosti in krivičnega na-sprotivania različnih ljudi.
— Čudovita nesramnost.
Pod tem zaglavjem beležili smo preteklo sredo med dnevnimi vestmi dogodek, ki se je pripetil neki dami iz odbora za Prešernovo veselico v proda-jalnici Avgnsta Jenka, peka na Marije Terezije cesti. Ker nočemo namenoma nikomur delati krivice, damo s tem lojalno mesto sledečemu stvarnemu pojasnilu. Pri lanski vsesokolski slavnosti je naroČil namreč dotični pripravljalni odbor nekaj peciva tudi pri parni pekarni nemškutarja I. I. K a n t z a ki je med tem že prišla v konkurz. Ta korak je provzroČil med ljubljanskimi peki veliko razburjenja in so nekateri celo sklenili, da bodo radi tega pri bodočih enakih prilikah odklanjali na-ročbe. Med temi narodnimi peki je bil tudi g. Avgust Jenko, ki je skozi in skozi naroden mož in čigar otroci ae odgajajo v strogo narodnem dubu, dasi ima nemško Nižjeav-st rij ko za ženo. Njegova žena pa ni nikaka fanatična Nemka, temveč čuti slovensko in tudi govori prav rada, če tudi bolj težko, po naše. G. Jenko je ravno z ozirom na postopanje pri vsesokolski slavnosti naročil letos svoji ženi, da naj se v slučaju, da bi hotel odbor za Prešernovo veselico naročiti pri njem pecivo, zahvali za naročbo. G. J e n k o pa kot zaveden narodnjak s tako odklonitvijo nikakor ni nameraval demonstrirati proti Prešernovi veselici, temveč je hotel le izraziti, da se je lanskega leta grešilo proti načelu: „ Svoji k svojim." Ako še pripomnimo, da je gospa Jenkova odgovorila dotični dami pri vstopu na običajni pozdrav slovensko in da se je na željo gospe Jenkove potem vršil nadaljni pogovor nemško, ne da bi bile o naši prvotni beležki omenjene besede izgovorjene v onem ostrem smislu, smatramo zadevo s tem za dovolj pojasnjeno.
— Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug je v svoji odborovi seji dne 13. t. m. z ozirom na to, da je bivši načelnik gosp. Engel-bert Franchetti zopetno izvolitev odločno odklonil, izvolilo za načelnika Ivan Kregarja, za podnačelnika Ivan Dachsa, sa tajnika Fran Jeločnika in sa blagajnika Engelbert Franchettija. Dalje je odbor sklenil 15. avg. prirediti javni shod glede postopanja zavarovalnice proti nezgodi, na kar se že danes vse prizadete kroge opozarja. Zvezni odber je
dalje pooblastil gosp. Engelberta Franchetti ja kot načelnika pripravljalnega odbora sa ustanovitev mojstrske bolniške blagajne, da vse potrebno ukrene in pripravi, da bode bolniška blagajna z dne 1 januarja 1906 začela poslovati. Glede bolniške blagajne bodemo v kratkem obširneje poročali.
— Prememba posesti. Trgovec in obč. svetnik g. J o s. T ur k je od gospe Marije Ane Kamp roj. So u van kupil gr»šč»no Golnik pri Predvoru sa 83.000 K.
— Duhovniška brada. Kakor poroča »Korreapondensblatt fttr den atholiaohen Klerus«, je papež dovolil nekemu kaplanu na Kranjskem nositi brado Imeli bođemo torej kmalu srečo, bradate duhovnike imeti v svoji sredi.
— Zoper jetikOt Okr. glavarstva so oposlala osem Županstvom sledeče dopise: Izkazalo se je, da je zanimanje prebivalstva za kranjsko podružnico pomožnega društva za bolne na pljučih jako majhno in da imenovana podružnica ne more v tem obsegu delovati, kakor bi bilo želeti, ker ji primanjkuje denarnih pripomočkov. Da se temu nedostatku opomore, je nujno potrebno razširjati med ljudstvom blagotvorne ideje imen. društva in ljudem predočiti koliko bi se dalo pomagati zoper razŠirjevanje j etike, katera na leto več ljudi umori, kakor pa vsaka druga epidemična bolezen. Društvo zoper razŠirjevanje bolezni na pljučih si je stavilo nalogo z razširjevanjem popularnih spisov, s predavanji in pa z ustanavljanjem zdravilišč za jetične storiti kolikor mogoče zoper jetiko. Ker je pa uspešno delovanje omenjenega društva odvisno od gmotnega stanja, se Vas poživlja, da ob vsaki ugodni priliki porabite nabiranje prispevkov za to občekoristno društvo. Nabrane prispevke in imena darovalcev blagovolite semkaj poslati.
— Surovi ljudje, V Turjaku je nekaj surovežev, ki ne puste nikogar pri miru Zlasti hodijo radi razgrajat pred hiše in, če morejo, tudi kaj škode napravijo. Posebno se od likuje neki Ed. Gale, ki se ga boji eela vas. Podnevi ae potika po gozdih, kjer kuha jajci in peče kure, ponoči pa hodi v vas preganjat »kri-voveroe«. Kaj se temu ne da odpo moči ?
— Iz Litije. Županovega sina Ivana Dam|anat ki je v nedeljo popoldne tukaj ▼ Savi pri kopanju utonil, so našli v sredo med Zagorjem in Trbovljami in ga pokopali na zagorskem pokopališču.
— Izlet pevskega društva „Zvon" iz S mar t na v Radeče. Piše ae nam: Ta izlet se je obnesel nad vse izborno. Ispodbite so trditve, da so Radeče nemškutar-ske, enkrat za vselej, kajti kot take nas bi ne mogle tako presrčno sprejeti, kot so nss. Ta dan je sa nas nepozaben. Na kolodvoru v Zidanem mostu nas je pričakovalo društvo »Kum«. V iskrenih besedah nas je tam pozdravil društveni predsednik visokošolec g R. Est Zahvalil se mu je v itak vznesenih besedah g. F. Rus. Po pozdravu smo korakali med grmenjem topičev in glasnimi živijo-klioi v prijazne Radeče. Na mostu nas je čakalo novo presenečenje. Pričakovale so nas tam dra-žestne gospioe radeške. V krasnih, navdušenja polnih besedah nas je pozdravila gospioa Lani Kavčičeva ter pripela na zastavo društva »ZvOn« lep trak. Med splošnim navdušenjem se ji je zahvalil učitelj gosp. Pleskovič. Zastava s novim trakom je zavihrala v zraku, godba je zaigrala sokolsko koračnico in glasni Živijo-klici so se razlegali po dolini. Radeče so bile v zastavah in z oknen se je usipal na nas cvetlični dež. Koncert se je vršil na vrtu g. P lase rja. Pohvalno moramo omeniti nastop vrlega društva »Kum«. Tako lepo petje in v tako kratkem času doseči more le pevovodja kot je gosp. Kos in s takim materijalom kot ga ima v društvu »Kum«. V priznanje saslug, ki sta si jih pridobila g. pevovodja Kos in pevovodja društva »Zvon« g. Pleskovič na pevskem polju, jima je po klonilo društvo »Kum« velika krasna Čopka. Po koneertu ee je vršila prosta, živahna in neprisiljene zabava. Razlegale so se slovenske pesmi pozno v jutro. Ob svokih godbe pa je ssrajala mladina. Da ni manjkalo lepih in navdučevalnih govorov, je ob sebi umevno. Neradi amo se ločili od prijesnih Radečanov. Lepe ure, katere smo preživeli v njih sredi, nam ostanejo nepozabne. Kličemo jim: na skorajšnje svidenje pri nas.
— Frančiškan v cirkusu.
Cirkus Zavatta ima te dni svoje predstave v Novem mestu. Za te predelave ee je zanimal tudi neki ondotni frančiškan e tako eilo, de je neki večer stekel svojo redovničko obleko is v nevedni eivilni obleki prieoetvoval predstavi. Zelo mu ie bile všeč. Toda o grosnem greha njegovem je izvedelo samostansko pred-
stojništvo, ki je resnega in strogega obraza kratkomalo spodilo preposvet-nega fratre is samostana. Ta eks-frar č A kan si adaj v n-«i novom< Ški trgovini s! u i  svoj kruh.
— Stara devica zaftčitnica ffrankfurtario. Iz Kočevja se nam piše: Binkoštne praznike so tukajšnji kilavi turnarji praznovali neko slavje, združeno z običajnim izzivanjem, kakor hajlanjem in razobešanjem frankfurtaric. V nekem podstrešnem stanovanja neke hiše stanuje neki slovenski davčni uradnik. Hišo oskrbuje ob gospodarjevi odsotnosti stara devica, ki je za Časa turnarske slavnosti prišla v stanovanje imenovanega uradnika in zahtevala, da se mora tudi v njegovem stanovanju frakfurtarice izobesiti in ker na drogu zastave ni mogoče nikamor drugam pritrditi, se mora pribiti na mizo! Uradnik se je upiral taki nasilnosti, toda stara devica je kot torija divjala in s silo dala pritrditi frankfurtarico v uradniko vem stanovanju Te pangermanske na-vdušenke oče je bil še zaveden Čeh, toda hčeri se je narodnost njenih pra-dedov zdela prenizkotna za njo, zato se je je otresla in se oklenila preslavnega nemškega „kulturvolka." Pri vsem tem je še zelo pobožna in presedi več v cerkvi nego doma. Res pravi vzor v vsakem oziru 1
— Javno telovadbo in veselico priredi telovadno društvo Sokol v Zagorju ob Savi 8 prijaznim sodelovanjem si. pevskega kluba „Zagorje" ter si. rudniške godbe v nedeljo dne 23. julija t. 1. v kopališča Medija-Galenik. Sokol odkoraka točno ob 1 uri pop. od gostilne gospe Medvedove. Začetek ob 1/24. uri   pop. Vstop'prost
— Veselica „podružnic sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico11 se je vsestransko vrlo dobro obnesla. Vse težke pevske in tamburaške točke so se izvajale v splošno zadovoljnost ob burnem aplavzu prisotnega občinstva. Tako tudi dekla macija in slavnostni govor. Po sporedu se je razvila živahna prosta zabava. — Prijazno vreme je privabilo obilo vsakovrstnega občinstva. Zlasti so se Hrastničanje odzvali vabilu v jako častnem številu. Počastil nas je s svojo navzočnostjo tudi g. župan in deželni poslanec F. R o š. Da so se pa nekatere veljavne trboveljske glave odlikovale zopet — kakor vedno pri narodnih prireditvah — s svojo odsotnostjo, ni treba omenjati. To velja posebno glede velemožnega nemČnrskega trboveljskega podžupana in nadzornika G. Vodnšeka. Pri tej priliki izrekamo tudi gospe in gospodu Pirnatu za njih trud in požrtvovalnost najlepšo zahvalo !
— Za mariborskega župana je izvoljen odvetnik dr. L o r-ber, najhuiši slovencžeree v mariborskem občin kem svetu.
— V pokoj je sel gimnasij-aki profesor v Ptuju g. Mirtin Čile n č e k.
— Novice iz Laškega trga. Piše se nam: Kakor povsod, imata tudi pri nas na Laškem uboga kap-lančka to smolo, da ju bode »Slov. Narod« neizrečeno v oči ter jima ne da noč in dan prepotrebnega miru. Uboge pare delajo na vse kri pije, da bi ugonobile ta list, toda ne gre vse, kakor sažele ti stebri (?) Slovenstva. — V »Bralno društvo« se je klerikalni zgagi sicer posrečilo zlesti v odbor in vsaj toliko članov za seboj potegniti,: da so »Narod«, ki dela farČkom toliko preglavice, opustili; toda vedno ni sreča mila tem »prvo-boriteljem« — — — pri kupici in
igri sta namreč zmirom prva---
ampak dostikrat se opečeta. — Ker je pri nas sloga neobhodno potrebna, vdalo se je celo njuni večni sitnobi, da se »Narod« par dni ni dajal v »Pivnico«, ker sta »gospoda« zatrjevala, da jima drugače ni mogoče sahajati v narodno gostilno. A tudi potem ju ni bilo. — Vobče se je že mislilo, da sta postala »božja namestnika«   »abatinenelerja«, — — —
toda ravno nasprotno---noč
na noč sta prihajala in če prihajata, kakor prej, pozno ter težko obložena is nemškutarskih gostilen, kjer pe se čita mesto »Naroda« protestanta v-ska eunje »Deutsche Wsoht« in pa »Tagespošta«. — Se vede se »Narod« sopet veseli v »Pivnioi« svoje obče priljubljenosti in vsakdo ge sopet in sopet rad čita e prepričanjem, da tudi najhujšim farovčkim gonjam vrlo kljubuje. — Da igra pri nečem »Bralnem društvu« tudi klerikalizem veliko vlogo, ee razvidi pač najbolje ia tega, ker o knjižnici sploh govore ni, izvzemši par zastarelih koledarjev. — Peč kraano je moralo biti že od nekdaj farovško gospodarstvo, ki je če tistih par dobrih knjig, ki so ai jih členi pripravili e težko prihranjenim denarjem, valed evoje sani k r no* t i in brezmejne neakrbnoeti ob času slavnega konsuma zapravilo. Dobro bi peč bilo dotičnike poklicati malo ne račun, toda kdo se pe brige za vee to! — Kaj je glavna skrb laškim Slovencem, ee človek pač lahko vpraša vsak trenotek, še le malo opasuje to zaspanost in ps
druge preŽalostne rasmere. O tem pa mogoč-* prihodnjič kaj več.
Nasprotnik zaspancev.
— Železniško progo je za* sulo V Luž niči na dal,»vo 30 m. Z večernega brzovlaka od Trbiža so morali potniki prestopati. Sedaj je plas že ndkopan.
— V jeci se je obesil v Gorici 301etni Ivan Bratina la okraje Ajdovščina. Bil je saradi hulodelstva zoper nravnost v preiskovalnem zaporu.
— 80 letni starec skočil v Sočo. Posestnik Anton Brumatti je v Gradišču skočil v Sočo in utonil. Starec je bil nepoboljšljiv pijance in je is jeze, ker ni dobil pri si-nahi denarja sa pijačo, šel v smrt
— Tržaški policijski ravnatelj, Krištof Bosich, poide v pokoj. Basioh je sicer rodom Slove« neo, a je bil vedno samo vnet vladni služabnik. Koliko zadene njega osebno krivda, da so politične in varnostne razmere v Trstu tako žalostne, tega nam ni mogoče konstatirati.
— Umor in samomor. V
ulici del Boschetto št. 30 v Trstu se je v četrtek popoldne izvršila zakonska tragedija. Čevljar Valentin S k a m-perle in njegova Žena sta že delj Časa živela v vednem kregu in prepiru. Vzrok je bila nezvesta žena, ki je imela vedno kakega ljubimca. Šele pred nekaj dnevi je mož ženo pripeljal domov, odkoder mu je zbežala z nekim ljubim.
V Četrtek je pa morala mera domačega nemira prikipeti do vrhunca, kajti našli so zvečer oba, moža in ženo, mrtva. Žena je bilal grozovito razmesarjena, mož ji je porinil dolg nož v hrbet s tako silo, da ji je skoraj spredaj ven pogledal. S kladivom jo je tolkel po glavi in več glavnih žil pre rezal. Mož je nato prerezal sebi vrat. V pismu, ki ga je zapustil Skam-perle, prosi svoje someščane, naj mu odpuste in naj ga lepo pokopljejo. Mož je bil star 44 let, žena pa 38.
— Prefriganka. Včeraj je prišla dozdevna 17ietna Berta Belen-tinova iz Toplic pri Studenera k posestniku Ignaciju Saderju na Krko pri Zatični ter ga prosita, da bi jo peljal v Ljubljano, češ da bode šla za usmiljeno sestro v Gradec, vožnjo do Ljubljane mu bode pa plačala prednica usmiljenih seeter v Ljubljani. Seveda je oider ves vesel napregei konja in se naglo odpravil z »nuno«. Ko sta prišla sem, ;a imela Belentinova še nekaj »opravit'« pri usmiljenkah na Studencu, kamor jo je Sader tudi peljal. Tam je z neko osebo govorila, potem pa se zopet usedla na vos in jo odrinila nazaj v Ljubljano. Tu ai je nekoliko ogledala »Leoninum», po-Um je šla pri mrtvaAnici v deželni bolnici na vrt, posestniku pa je rekla, da naj jo počaka, ker mora najprvo sama govoriti s predn co. Sader je res čakal in čakal, toda ko je pretekle cela ura, je šel tudi sam poprašat v bolnišnico sa usmiljenko. Tam je izvedel, da o tem mfles r ne vedo in mu seveda tudi vožnje niso plačali. Mož je moral nakrmiti konja, petem se pa brez zasložka vrniti domov. Navedenka se je pred kratkim res ponuala prednici za uemiljenko, ker pa ni imela nobenih iskastv, ji je ta dala še nekaj densrjv, s kojim bi nsj šla domov in si potreDne papirje preskrbela. Sla je res do Krke, kjer se ji je pa koloalo po L ubijam in je, da pride ceneje skozi, ujela Saderje
V neprijetno sanjko.
— Vročina je včeraj posebno hudo vplivala ua možgane nekega drvarja v trnovskem predmestju. Njegovi živoi bo bili tako razgrett, da si ni mogel kaj, da bi se ne bil z ženo spri. Beseda je prinesla besedo in začelo se je lasanje in naenkrat je bila kuhinja podobna ciganskemu »logarju«. Da jih ni žena še več Čutila, je posredovala policija. — Istega dne ae je tudi neki Ivan Lavrenčič iz Sežane zbal kraške vročine. Ko ga je po nalogu stražnik spremljal do mestnega pomerija na Marije Terezije cesti, ae mu je ta uprl, ga začel zmerjati in vpiti nad njim tako, da ni preostajalo stražniku drugega, kakor ge odvesti v sepor.
— Pes je ugriznil predvče-rajŠnjim v Vodmatu delavčevo ženo Marijo Gorenjevo sa desno roko. Pee ni imel nagobčnika in se tudi ne ve čigav je.
— Aretovan je bil danes de* lavee Ludovik Lušin is Ribnice, ker je pri zgradbi domobranske vojašnice pokradel nekaj zidarskega orodja.
— Delavsko gibanje, Včeraj je šlo v Gorjanoe delat 40 No-tranjeev, 6 Hrvatov je Člo v Bohinj, nasaj jih je pa pričlo 21.
— Dva vojaška koncerta bodeta jutri na Koslerjevem vrte, prvi se prične ob 10. uri dopoldne, drugi ob 4 uri popoldne. Vstopnine obekret proste.
— Ljubljsnsks fl*-vja.tvena godba priredi danee a večer v hotela »Ilirije« (Kolodvoreke uliee) koncert. Začetek ob 8 uri Vstopnine 40 vin. Jutri 16. t se, zajtrkovalni koncert v
G5sski pivarni (Sv. Petra c<*eta). Začetek ob polu 10. nri. Vstopnina prosta
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 2. do 8 julij« 1905. Število novorojencev 13 (= 17 99 °/©o) mrtvo rojenci 4, umrlih 20 (=27 71 °,ort); med njimi jih je umrlo za jetiko 6, vsled iurtvcuia 1. valed nezgode 1, vsled eamomora 1, za različnimi boleznimi 11. Med njimi so bili tuje« 4 ( =»20°/0), iz zavodov 8 (=40 %). Za infekoioz nimi boleznimi so zboleli, in siosr za Skarlatioo 1, za vratieo 1 oseba.
— Hrvatske novice. — Nenavadne tragedija. V Tu-ikanou v Zagrebu sta se obesile 22 letni klesarski pomočnik Slav. Korotaj in 151etna Jelisava Topolek. Dočim pa se je Korotaju vrv pretrgala ter je padel živ na tla, je bila deklica ie mrtva. Policija raziskuje zagonetni dogodek, ker sumi, da je Ko rotaj ljubico obesil. — Nadepolni slikarski učenec. Mirko Rački, učenec slikarja Bukovca na praški slikarski akademiji, je dobil na šolski razstavi prvo darilo.
— Maska biskupa Stross-mayerja. Kakor je bilo že poroČano, nameravajo v akademični palači urediti posebno Strossmaverjevo sobo s predmeti, ki jih je rabil veliki pokojnik. Kipar V a 1 d e c je sklenil s svoje strani okrasiti to sobo z mrtvaško masko biskupovo, ki jo bo dal uliti v Brebro. Da mu bo to mogoče, odločil se je prirediti več repredukcij v mavcu mrtvaške maske velikega mecena in doprsnih kipov. Kdor pozna umetnost Valdeca in kdor spoštuje velikega hrvaškega pokojnika, si bo gotovo nabavil za svoj stan ali masko ali do prsni kip. Cena maski ali d oprsju je 50 K. Prijave naj se pošiljajo do 15. avgusta t. 1. na naslov: R. Valdec, Zagreb, Prilaz 38 a.
— Najnovejše novice. —
Nestrpnost katoliške cerkve. Višja  cerkvena  oblast   je občutno kaznovala tista dva duhovnika v Bi dapešti, ki sta cerkveno pokopala v dvoboju padlega grofa Keglevicha.
— Novo uniformiranje japonske armade se izvede v naj krajšem č»su. Vojaki in častniki doDe popolnoma  enake  rumenkaete uni-fi rme.
— Zaradi preložitve slovanskih paraleik iz Opave bo imel šiezijski deželni šolski svet dne 24. t m poeebno sejo.
— Crnogorski prino Mirko je prištl s soprogo na Dunaj.
* Rokopisi iz Kristove dobe. Neki egiptovski list poroča, da so nedavno v okoliši Jeruzalema, ra posestvu sirskega sirotišča odprli neki grob in našli v r.jem stare rokopise, o k&terib se sodi, da so iz Kristove dobe Ravnateljstvo zave tišČa ja dalo rokopise fotografirati in jih ie poslalo raznim učenim dru-čtvem, da razjasni vsebino. V bližini najdenega groba je še veČ grobov iz i9te dobe. Tudi te bodo odprli in jih preiskali. Rezultat bodo objaviu še le tedaj, kadar bodo prišli ca čisto glede starosti in vaebine rokopi«ov.
* Ali so opojne pijače škod • Ijive? Komeroijski svetnik Haase, ki je obenem največji pivovarnar na Nemškem, je spisal 400 strani obse gajočo ki.jigo o alkoholu, kjer dokazuje na podlagi zdravniške statistike sledeče: Preiskanih je bilo 4234 oseb ob smrti. Povprečna starost je bila: 1. pri takih, ki niso pili alkohola 52 let 22 dni; 2 pri takih, ki so alkohol smerno pili, 63 let 13 dni; 3. pri ta kih, ki niso imeli nikoli namena se opijaniti, temuč Be pili le po potrebi 59 let, 67 dni; 4. pivci iz navade 57 let 59 dni; 5 pijanci 53 let, 13 dni. Iz tega je razvidno, da pride sinrt najprej po abstinente.
* Pritlikavci. V Newyorku je neki hotel, kjer vso službo opravljajo pritlikavci. Lastnik hotela je istotako pritlikavec in meri dva čevlja in pol. Star je 32 let. Njegova žena je jako hitra gospodinja in lepa pritlikavka, ki ima le 31 palcev. Še manjši so natakarji in kakšen šele pikolo! Vsi govore angleški in nemški in vodijo tako tako vzorno svoj posel, da mnogi hotel z velikimi postrežniki daleč zaostaja za tem hotelom pritlikavcev.
* Kitajska modrost o alkoholu. Vino je vremenski petelin, najprej prijatelj, potem sovražnik. — Kdor ima rdeč nos, ee ga smatra ot-janeem, če prav ni. — Vzdržnost opojnih pijač je enaka uvdi iz zlata.
— Najboljše sredstvo proti pijančevanju je: opazuj pijance, ko si sam trezen — Vol pije is reke, toda napolni si le želodce. — Kogar vino in ženske zapeljejo, je enak drevesu, ki pade od dveh sekir naenkrat posekano.
— Kdor uniči svoje zdravje s ne-izmernostjo, izvrii ravno tako samomor kot oni, ki se zastrupi, obesi ali stopi. — Človeška sreča je odvisna od tega, v koliko sposna in spolnuje svojo dolžnost
Književnost
—   „Učiteljski Tovariš".
Štev 28 Vsebina: »Propaganda dejanja.« — NaČ denarni savod. — Uči« teljatvo in ljudska izobrazba. — Dopisi. — Is naše organissoije. — Vestni k. — Uradni razpisi učiteljskih eluib. — Gospodarski program. — Inaerati.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Štirje tekmeci. Bilo je 18. jun. 1905, ko je bil spravil gostilničar Plankar na Dolenjski cesti z uprav amerikansko reklamo, kakor se je trdilo, do tisoč ljudi skupaj. Poleg druge reklame je bila tudi ta, da je poiskal najlepša dekleta, ki so stregla Žejnim gostom. Zvezda deklet pa je bila lepa Angela iz tobačne tovarne. Okrog polnoči so jo hoteli spremiti domov, v Ljubljano štirje gospodje, kar pa je Angela dovolila samo komptoiristu Dominiku Ranzingerju. Nesrečni zaljubljenci so se maščevali s tem, da so srečnega Ranzingerja po prahu nekoliko povaljali, vsled česar sta bila dva obsojena v denarno gl bo 10 K. tretji pa je bil oproščen.
Štajerci in Kranjci so imeli na velikonočno nedeljo v Mostah vojsko. V Zakotnikovi gostilni so bili poleg drugih gostov Kranjci Karel Je-rauČiČ, Fran Juvan in Janez Cunder ter Štajerci Jakob in Fran Beljak ter Fran KlemenČič. Do boja je prišlo, ker je KlemenČič s klarinetom udaril ob mizo ter pri tem dve steklenici ubil. Kranjci so na to dvignili stole ter sli nad Štajerce, ti pa so proti svojim napadalcem pometali 20 steklenic, 8 ma-selcev in nekaj šolnikov, potem pa so zbežali v svoje stanovanje. Jerančič je potem s sekiro tolkel na vrata, Juvan je z lopato v trebuh sunil nosečo ženo Franceta Beljaka, obadva pa sta s Cundrom vred metala kamenje skozi razbito okno v vežo. Jerančič je dobil 10 dni zapora, Juvan 3 dci z dvema postoma, Cunder pa eu dan s postom.
Telefonska, in forzojavna poročila,
Dunaj 15. julija. Tuđi današnja „Wiener Zeitung" še ni objavila odgodenja drž zbora, pač pa se oficiozno razglaša, da se to zgcdt jutri.
Dunaj 15 julija. Ministrski predsednik Gautsch se je odpeljal v Karlove vari, ministri C a 11, Pietak, Hartel in Kosel so šli v Gastein
Dunaj 15. julija. Današnja „Zeita poroča, da je gališki deželni maršal grof Stanislav Ba de ni težko obolel. Vlada razglaša, da to ni resnično.
Dunaj 15 julija. Zapovednik 13. voja in komandant v Zagrebu fem gref Orsini Rosenberg je danes dcpoldne pri inspekciji 5 ulanskega polka v Pečuhu na-gloma umrl Eni poročajo, da ga je zadela srčna kap, drugi da je padel s konja in se ubil.
Petrograd 15. julija. Car je izdal delno amnestijo za t'ste, ki so obsojeni radi pregreh verskega značaja.
Petrograd 15 julija. Policija je hotela pri državnem svetrrku Ivanickem izvršiti hišno preiskavo Ivanicki se je branil z revolverjem, ranil je policijskega uradnika, hišnika pa je ustrelil. Zbežal je potem na streho. Poklicani kozaki so se morali prej ru-vati z ljudmi, predno so mogli Ivanickega aretovati; pri tem ruvanju so 7 oseb smrtno ranili.
Varšava 15. julija. Vsi uslužbenci železnice V a r š a v a-D u n a j so enoglasno sklenili, da se od danes naprej poslužujejo le poljskega jezika ter da zahtevajo poljske napise. Ako se tem zahtevam ne ugodi, ustavijo vsi poslovanje.
Moskva 15. julija. Atentator na Šuvalova je ljudski učitelj Kulakovski, ki je služboval svoječasno v Moskvi, pozneje pa je bil izgnan v Sibirijo. Za atentat ga je določil revolucijski odbor.
Hamburg 15. julija. „Hamb. Nachrichten" javljajo iz Moskve, da je bilo tam zadnje dni areto-vanih mnogo višjih vladnih uradnikov, ki so na sumu, da bo v zvezi z revolucionarji.
Berolin 15 julija. BVorwartsa javlja, da je pruska vlada izbi-
rala dolgo vrsto ruskih državljanov.
Pariz 15. julija. Liga patrijotov je pozvala Derouledea, naj se vrne na Francosko. Deroulede je odgovoril, da pač zapusti S. Se-bastian (na Španskem), a na Francosko se ne vrne. Najbrž se naseli Darculede na Dunaju
Berolin 15. julija. V Zabrzu v Sleziji je eksplodiral smodnik v ondotni smoduišuici. Smodnika je bilo kakih 7000 stotov. Vsa okna v okolici dveh kilometrov so počila; na srečo je bila samo ena oseba ranjena.
Madrid 15. julija. V ministrstvu je nastala kriza Finančni minister je pedal demisijo.
* Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Dočim je žitni trg začetkom tedna nagibal nekoliko nizdol, ojačil se je v zadnjih dneh toliko, da so danes limiti brezuspešni. Vzrok trdnejšim, predvsem efektivnim cenam pšenice je neizpod bitno dejstvo, da vreme nekoliko zavlačuje žetev, kar pomeni toliko, da Že pri eventualni enotedenski zakasnitvi efektivni trg lahko ostane brez zadostnega blaga. Če se namreč pomisli, da so zaloge zelo skromne, vendar pa je treba še med novo blago mešati tudi staro, potem mlinom pri zakasnitvi žetve ne preostaja nič drugega, nego nadalje mleti le staro blago, katerega lahko porabijo v toliki množini, da poznejših povpraševanj po starem blagu ne bo mogoče realizirati. To vedo danes mlini, vedo pa tudi že nekateri liferantje. Mlini vsled tega hlastno segajo po raz položnem blagu, liferantje pa nudijo le še majhne množine in zahtevajo polne cene, katere jim tudi dovoljujejo. — Kar se žetve same tiče, ista ne bo predobra, marveč samo srednja, nekatere provenijence pa bodo zaostale celo za lanskim uspehom. Inozemstvo se pohvali posebno Rumunija upa imeti letino, kakršne že 10 letja ne. Rusija razpolaga s poljem, ki sega v različna klimatična podnebja, odtod tudi od nekod zadovoljiva, od drugod manj zadovoljiva poročila. V celem pa se inozemstvo z uspehom zadovoljuje.
Pšenica je v prvih dneh tega tedna izgubila na efektivni ceni 15 — 20 vin., v teku nadaljnih pa istih ni pridobila nominelno, pač pa dejansko, ker imetelji zahtevajo predtedenske cene. Novo blago se na podlagi kurzov sem patja že ponuja, vendar pa pri nas še oi prišlo do zaključkov, ker nihče ni razpoložen brez vzorca kupovati blago, posebno pa ne špekulirati pri sedanjih cenab, ker ima izza zadnje kampanje sleherni veČ ali manj bridke skušnje.
Koruza se ni priklopila pšeničnim popustom, vsled tega tudi sedaj nima povoda rehabilitirati se. Vzdržuje se Še vedno na nespremenjenih cenah — razlikuje se cena le bolj po kakovosti blaga.
Oves je v lepih kvalitetah do-malega popolnoma pošel, odtod vzdržuje vzlic žetve in le vsled dobrega konzuma cele cene.
Sladkorje za surovino v sredo in četrtek naznanil trdnejše cene, omahnil pa je zopet na cene prejšnjih dni, ker so upi za prihodnjo kampanjo, ki se prične koncem oktobra — najbolji. Staro blago notira predtenske cene, ponudbe pa so sila redke, iz Česar se da sklepati na nedostajanje blaga. Tudi druga roka ima pičle zaloge, vsled Česar utegnemo v septembru in začetkom oktobra doživeti presenečenje; Če smo imeli namreč v drugih letih, ko so bile letine dobre, v tem času vsled pomanjkanja blaga izvanredno visoke cene, potem ni izključeno, da bomo imeli ietos vzpričo slabe lanske letine sladkorne pese še čisto drugačne cene. Ponudbe za novo blago se prično še-le s 1. septembrom; tedaj bodo rafinerije pričele boj za sklepne kupčije.
Riž zaznamuje kar natrdnejo tendenco in doseza tudi znatno povišane cene brez ugovora. Zdrobljen riž plačujejo posebno drago, tega pa tudi od mlinov ni več dobiti.
Petrolej ostaja nespremenjen.
Špirit. Neka nova rafinerija, ki se je hotela pri nas šele vpeljati, odtegnila je s trga svoje ponudbe ter nam s tem izjalovila nado na ceni nakup in to tembolj, ker se je med tem tudi surovina, čeprav ne za mnogo, podražila, 'nasprotno pa pomenijo današnje ponudbe baje zgubo za rafinerije. Te trditve rafinerij niso ravno brez podlage, kajti kalkul je enostaven. Surovina notira danes 41.— za 10.000%, tedaj K 37-31 za 91%, davek za 10.000 1%
K 90.— t j.: „ 81.90 „ 91%, voznine, „   3-— kalo provizija,
„    I*— minim. čistil stroški,
„    4— dalje 2% popusta,
■   254 tedaj velja
K129-25 dočim notirajo rafinerije ceneje.
Kava je za točno blago cene dvignila, nasprotno pa o novi žetvi še vedno ni nič drugega slišati, nego, da dovozi v juniju v Braziliji proti vsemu pričakovanju niso obsegali nikake nove aave in da še celo vse stare zaloge iz starega leta niso prešle v kupčijo, marveč leže še nedotaknjene v notranji Braziliji.
Narodovo zdravilo. ia*co ae sme imen, vat bolesti utefiujoče, miSice in živce krep-čujoce, kot mazilo dobro znano „Moliovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. đvorni zalagatelj na DUNAJ1, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.     2 7—10
Kopali. Gorka kopel s carskim borakaom
je v higienskem in kosmetiŠkem oziru za odrasle in otroke prav priporočilna. Antiseptiške in beleče lastnosti carskega boraksa pridejo pri tem posebno do veljave.
Kdor bi rad hranil, pa ne na stroške dobrote blaga naj rabi doma v kuhinji samo KUNEROL", zajamčeno čisto, izvrstno, prirodno rastlinsko mast, ki jo izdelujejo s skrbno natančnostjo. Ta izdelek se je udomačil že po vseh boljSih rodolinah, po hotelih, restavracijah in zavodih, izkratka povsod, kjer polagajo vrednost na dobro kuhanje. Pred malovrednimi, slepilno podobnimi posnetki nujna svarimo.
Svila za neveste
od 85 kr. do gld. 11*35 per meter v vseh parvah. Franko in že ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se posije s prvo poŠto. Tovarna za svilo Henneberg, SSairleli. 3 61—6
Amerik, pateit.
„Columbln"-
Zahtevajte
ilustrovan cenovnik
tia za žarnice
„Ideal"
U u * <» Pollak
MNAJ,Vl,Waltee:]f
Ce
nev
na lepa svetloba brez instalacije in arnosti. Poraba ll , kr. na uro. 2452— 1
L. LUSER-iev obližzaturiste.
J
Priznano najboljše sredstvo proti kur-S8n       jim očesom, žuljem Itd. 20
3£
Glavna zaloga:
L iCH-ova lekarna
Dunaj-Moldling.
vaj "uoul JUX poKI-20. Dobiva se v vseh lekarnah.
Rdeče, aromatiško, bolečine blažeče mazilo.
To že 25 let preizkušeno in vedno kar najsi-jajnejSe ocenjeno balzam sko, antirevmat §ko zdravilo, ki je prirejeno iz zdravilnih aromatiSkih zeiiSC, okrepi, poživi in blaži bolečine v miS'cah in živcih. — Turiste in vse one, ki veliko hodijo in naporno delajo, pa to mazilo okrepi in jim prežene utrujenost.
1 orig. steklenica stane K 2-   , po pošti K 2 40 z embalažo in tovornim listom (brez poštnine). Dobiva se v
lekarni (Franziskas-Apotheke) na Dunaju V/9, Sehon-brunnrrstrasif 1419. — Naročite naravnost po dopisnici (s povzetjem ali na kuponu poštne nakaznice (če pošljete denar naprej. 1987—4
Postavno deponirana varstvena znamka.
Franelčliovl
Proti zobobolu in gnilobi zoo
izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dimno in odutranjuj«
neprijetno sapo ls ust. 1 Hlriklrnln« z na vodo nt f H..
Blagorodnomu gospodu HI. re» stiku,
lekarnarju v Ljubljani. VaSa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper aobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold aangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna MiL Leusteka
i LJubljani, Rešljiva cist! it. 1
poleg novozgrajenega Fran Joželovega rabil, mosta 82-88
RouleaiK
so najelegantnejsi, najpraktičniji in n boljši sistem zastorjev za stanovanja, pisarne, izložbena okna, verande itd. itd. ..  ..  Prospekti točno in zastonj.....2
AU$. H ffl I lir h Puna] I, Schottenbastei IL
Darila.
Opravništvn našega lista so poslali: Za Prešernov  spomenik:  Gosp. h;i:, Baloh v Mengšu 5 K, ker je zadržan udeležiti se Prešernove slavnosti. — G. Konstancij Golob v Novem mestn  11 K kot zbirko v  I. gitnn. razreda. — Neimenovan iz Lubacz6w v Gali-cUi K 6-40. — Gdč. Julka Kraje v Grahovem 161 K nabrala med sledečimi gg : Šerko, trgovec, 20 K,   K. Werli, trgovec, 5 K,   J. liohr-marin, c. kr. notar, 10 K, M. Millautz, trgovec 8 K, Petsche, c. kr davkar, 4 K, Dennelj' nadučitelj, 4 K, dr. Cerweny, zdravnik, 10 k Pogačnik, trgovec, 10 K, Popovič, trgovec, 6 k Šest,  nadučitelj, 2 K,   Persche, c. kr. sodnik, 1« K, Jerala, c. kr. sod pristav, 10 K, Har-mel, učitelj, 2 K, Z umer, gostilničar, 2 K, N'ga( gostilničar, 1 K, Krizman, q kr. davčni pristav
5 K in Nemškutarca 1 K, vsi v Cerknici; — Janežič, 1 K, I Wigele, učitelj, 1 K, M. Za krajšek, trgovec, 1 K, I. Bencina, trgovec, 6 K, J. Zebre, nadučitelj, 1 K, Olivčič, potnik, 3 K, F. Žagar, trgovec, 10 K, I. Perusek, učiteljica, 1 K, O. Petsche, posestnica, 5 K, K. Kovač, gostilničar, 2 K, L. Bencina, 3 K, vsi v Starem trgu; ■ - H. Likar, nadučitelj, 2 K, Fr. Bayer, učiteljica, 1 K, I. Ogrinc, trgovec, 1 K, A. Kraje, trgovec, iO K in F. Rajčevič, župnik^
6 K, vsi v Grahovem. — G. Josip Brus v Ho-ted rsici K 1'68 kot preostanek naročnine na „Slov. Narod". — Tertia v Kudolfovem 5 K. — Ga. Luiza dr. Homanova 4<i K, nabrala pri veselici društva Kum v Radečah pri Zidanem mostu. — G. Fortunat Lampret v Trnovem pri Ilir. Bistrici 7 K, darovala zbrana družba prt „Pečku" v Trnovem ob priliki postavljanja g. finančnega komisarja Jakoba Skubica. — Gca Anica Snojeva iz Ljubljane 2 K, darovala g. Klinger in neimenovan iz Dunaja. — Gojenke VIII. razr notranje Uršulinske Šole v Ljublja:, K 9'40. — Dijaki II. b razr. na I. drž. giiun 19 K. — G. Franc Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v pok. v Gradcu K 10, ker se vsled star -t. ne more udeležiti Prešernove slavnosti. — G. Avgust Jenko, pekarski mojster v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 7, *0 K. — Skupaj 296 K 38 vin. — Živeli darovalci in nabiralci! Hvala lepa!
Za Učit. konvikt. Gosp. Konrad Barle, učitelj v Metliki, 22 K, in sicer je nabral II K g. Leopold Morela, učitelj v Metliki pri u ski konferenci, i K pa je darovala gospa Ka-tinka Guštinova. — Lepa hvala! Svoto smo izročili g J. Dimniku v Ljubljani
isorzua poročila.
LJublJaneka
„Kreditna banka" v Ljubljani
Uradni kurzi dna. bor** 14. julija 1*05.
4°/,
majeva renta
L <>&&r . 100-40
100 hi
10(
u9-:0 96 m
4% srebrna renta.....i 00-3 o 1<
4C,8 avstr. kronska f&nH    .   .    100 45 io
„   zlata        » i llS-Sfl
i     ogrska kronska  „   .   .   . 1 967<i 4 ,      ,    alata      „   . . |i g posojilo dežele Kranbks . *'i e posojilo »neata spiict . I Zadar
oos.-ner*. Žel. pos. 1*02 i ' Če^ka dež. banka k. a.
' si t /o
»9-50 10060 100-—
les-eo
100 15
1o0-2* 100-60
V 1 i
«1
as t. pisma gal. d. hip. b. pešt.   kom.   k.   •.   s. 11
10»;. pr.......1C6'60
zait. pisma Inoerst. hr. ,     ogrsk«. cen.
dež. hr.......
a. pis. ogr. hip. ban. 4* ,rt'? obL   ogr.  lokalnih železnic d. ur.....
41 3/# obl. češke in d. bank* . i * prior. Trst-Poreč lok. žel. i'yfa prior. doL Žel. i' j    ,   )ui. Šel. kup. V 4' t; , avit. pos. aa žel. p. •■ .
•iracka od L 1860» , .      .   . 1864 .   . .
, tizske.....
-     tem. kred. I. SBe%Qt
.   «       - • ,     ogr. hip. banke . „     srbske k fra. IOO — . n     turške ......
Sasilika         treSka -
kreditna
[nomoška
krakovske
Ljubljanske
ivst. rud. križa
Ogr. 9
Sudolfovc ,    . .
šaleburške »    •   - •
Oanajska kota. a
SMseievfc
i ožil e Želeanice    .   * ■ Državne želeiniee    .   . • S vstr.-ogrske bančne delnice avstr. kreditne banke   • • ^grske      »        ■       • • Zivnostenake        ■       • • Pramogokop t Mostu (Brftz) aVlpinaka montan .... PraSke žel. tndr. dr. .   . . iiJuxa-Mur*<iyi   ,   .   .   . . TrbovlJske prem. družbe a.vstr. orožne tovr. dražb*: . 3*&k* ftladkorne dražba . .
101 ~
101*50
ts*
101 90
100 54
tes a!
101 -40
107 60
iOl-50
100 so
101 -
101-
101 71
MC'-
*20*5(
1 e -
1*3--
x9j 50 168 M 311-810 -tT« 107 M lil M
ti 40 477 —| 484— 7H -25    -4 ii
lOu-60
!0(V2 S 100 05
100 — 100-75 9 i* 90 90*50
318 20 ji 1U1 05
191 — 293 50 l66'3f> S05 — 803 — 269 -i03 -lil Ml
94 -Ji 70' 66-36-50 66-77*50 *43-
87 J 674 I i64t 66075 779-147— 6fr0' 627 75 fc*8-"& «657 — *66S 647 60 6*a N *74- - 5176 671       576 -167-' 169-
88 25 66 65-36 50 62 --74 — '35 —
8« 15 673 60 1637 — 669 75 778 -246 — 654
Valuie
0. kr. eekto , tO franki . . . čO marka. . • Sovoreigas tfark« .... Laški bankevel . Sablji .... JelarJI.
1136 1910 23*48 13-96
11*»
iris
seff
»17-37 117 95 55 9b"W
«63 25   «64 i* 4-84, IH
Žitno oene v Budlmpoftti.
D«e 16. julija 1*0*.
Plenica aa oktober**"*"*11*.* 100 kg. I
Pšenica . april 1*06  .   . . 100 „
&i a oktober .... 100 „
Keruaa   . Julij   ..... 100 „
.       .maj   1906   .      . 100 m
MaMSt Vidrino.
161*
16-** 10*«
Meteorologično poročilo
Vitina uad ooij«m 80«-t.   Srednji naftni tlak Tlt'0 m
	čas opazovanja	Stanje	So		
| Julij		barometra v mm	Tompei tura v	Vetrovi	Nebi
14 9. zv.
15 7. ti
, a. pup.
737 3
738 5 7371
17 2
13 6
23 2
si. j vzhod del.oblaC.
al. vzhod megla sr. jvzh  del. oblač".
Srednja včerajšnja temperatura: 171' Q->rn>ale  19 7"       Padavina 0 4 mm
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše preljube soproge, oziroma matere in sestre
Marije Hlebš roj. Gerin
kakor tudi za spremstvo drage pokojne k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateijem in znancem našo iskreno zahvalo. Prav srčno se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem prelepih vencev
Hradeckega vas, dne 15. junija 1905.
2270
Žalujoči ostali.
V vročem letnem času
se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša
osvežujoča in namizna pijača
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
alkalična kislina
Ta upliva   osveževalno  in oživljajoče, vzbnja slast do jfcdij, pospešuje prebav-Ijenje.  Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo. 6—3
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
pliiss-Staufer-jev klej
I   neprekosljiv za lepljenje strtih predmetov.
Naprodaj ima Fran HoVImann v LJubljani. 696-10
r
I
.v
lobus -
Mini ekstrakt
ca
2 dijaka
iz boljšib rodbin se vzameta v učiteljsko rodbino na hrano in stanovanje. Strogo nadzorstvo. Glasovir. Kopelj v hiši. — Vpraša se v upravništvu „SIov. Karoda". 2263
V hiši št. 20, I. nadstr., na Bregu se cdda s I. avgustom
stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kubinje in postranskih prostorov. — Več pove gpdč. Lesjak ravnotam, III nadst. 2258
DIJAKI
i se sprejmejo na stanovanje in hrano.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2267
■ ■
kot namestnica za dlje časa. Ponudbe se prosijo na upravništvo „Slov. Naroda". 2232—1
Služba hišnika
b prostim stanovanjem in letno remu-neracijo se odda z novembrom v večji hiši v Ljubljani. Pogoj znanje obeh deželnih jezikov v govora in pisavi. Uradni sluge imajo prednost. — Ponudbe do 31. t. m. pod „C. W Gradec", pn*te restante poštna rilialka Beethoven ti iibae. 2257
VREDNOST
okusne hrene ae ne kaše samo v večjem, z jedjo združenim ulitku, kajti čim bolj okusna ie hrana, tem lažje jo prebavi želodec in tem bolje ee porabijo njene redilne snovi. To nam pojasni vspeh 2240
MAGGI-jeve ZAŠČIMBE za JUHO in JEDILA.
Ta je m skrbno gospodinjo preskufieno ceno sredstvo, ki podeli slabi mesni in Bouillon-juhi, polivkam, ze-lenjavam, jajčnim jedem itd. močan, prijeten okue. Ker je zelo izdatno, se ne sme nikdar preveč pride-jatil Sele, ko je jed gotova, naj se pridene! — Dobiva se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, delikateaami In drogerljah, v steklenlcicah od 50 h <če aa potem napolni od 40 h) naprej.
MAG6I jeva odlikovanja: 4 veliki iagrade, 26 zlitii kolaji, 6 častili Aplia, 5 častiih lajni, feritni kriz fikeivaija, mM .rifis: 1IM ii 900 I. n svetovnih razstavah v Pariz«. (Julij Maggi, sodnik o razpisanih nagradah.)
I
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F» HIT!1! 1433 u
Pred žfeofijo št- 20. Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
Dobro idoca
restavracija
pri Beljaku« slovenski kraj, najboljše mesto, enonadstropna hiša, obokan hlev, pokrito kegljišče, točilnica, soČivni vrt, vrtni salon, 5 oral sveta, gozd, pašna pravica, se zaradi prevzema službe proda za 12.600 gld. Ugodni plačilni pogoji.
Pojasnila daje brezplačno pisarna za promet z zemljišči Juri Hofmeister v Beljeku. 2238—1
IO.OOO
hektolitrov vinskih sodo?
vsake veličine, počenši od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka 2226—2
Alex Breyer i sinovi
v  Križevcih   na Hrvaškem.
Gostilna
dobro znana, v sredini mesta na Dolenjskem, z lepim senčnatim vrtom, prijaznim razgledom in dobro obiskanim zaprtim kegljiščem, se odda zaradi družinskih razmer takoj v nsjem, eventualno se tudi proda. 2242—1
Ponudbe do 31. julija t. 1. pod fJŠt. 14", poste restante, Ljubljana.
Biagajnicarko
s spretno pisavo, ki mora biti tudi dobra prodajalka, in
prodajalko
z   dobrimi izpričevali,  sprejme velika trgovina na deželo.
Ponudbe   na  upravništvo „Slov. Naroda". 2235—1
Služba
občinskega sluge
v  Ribnici Je  ara oddati.
Plača po dogovoru. — Prošnje je vlagati do I. avgusta letos.
Županstvo Ribnica j
dne 2. julija 1905.     2114—5 I
Učenka
stara 16 let, 8 čedno in precej hitro pisavo, Seli vstopiti v kako večjo trgovino v mestu ali na deželi v pouk.
Dopise prosi pod „U6enka 300" poste restante, Cerknica. 2-260—1
prodajalka
zmožna slovenščine, nemščine in nekoliko laščine ter enostav. knjigovodstva. Pleče dobra. Vstop 1. ali 15. avgusta. Začetnice se ne sprejmejo.
Pismene ponudbe na naslov: Fr. Čuden, urar in trgovec z zlatnino itd. v Ljubljani. 2265—1
Hiša
z dobro vpeljano prodajalno in gostilno z vsemi potrebnimi koncesijami kakor za žganjetoč, prodajo tobaka itd., v prav lepem kraju na Spod. Štajerskem, nedaleč od farne cerkve in železniške postaje, se zaradi družinskih razmer pod prav ugodnimi pogoji proda.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2264—1
Sprejme se
prodajalka
m
poslovodja
popolnoma samostojen delavec, za večjo trgovino z mešanim blagom
I. Krašovic na Jesenicah
Gorenjsko. 2231—3
V nedeljo, 16. julija t. I.
na Koslerjevei vrtu
dopoludne ob 10. uri
zajutrkovalni
vojaški koncert
Popoldne ob 4. uri
vrtni
vojaški koncert.
Vstop obakrat prost.
^^fr ^s^1^^^^^!^^^^!^^^^^^^^^^^!^^^^^ ^^^j^^s*^^^^^^^^^^^a^^r*^s^^s*^a^^^
Restauracijo
«
Hrvatima i Srbima
prispjelim na Preiernouu slaunost, preporučam suoiu priznato izurstnu kuhinju, kao i izvrstna vina. Ciene veoma umjerene. Podvorba točna. Cienlci u hrvatskom Jeziku. Krasna hladovlta bašča, zasadjena lipom. Za mnogobrojni posjet se
s?"* Andrija Bogoulć,mmt-
Učenca
sprejme takoj
Fran Ciniburk
knjigovez in trgovec s papirjem v Idriji. 2248-1
veŠČa slovenskega in nemškega jezika. Želi svojo slažbo premeniti. Ista je dobro porabna tudi kot kontoristinja.
Prijazne ponudbe pod šifro ,,A. B." upravništvu „Slov. Narodau. 2032-3
2 deklici
ali ali pa 2 dijaka se sprejmeta*na hrano in stanovanje pri boljši rodo vini. Skrbno nadzorstvo, klavir na razpolago.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2234
19 let star, vešč mešane trgovine, želi s 1. septembrom premeniti službo, najraje na deželo ali pa tudi v mesto.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2211—3
Mi
rse sprejme za trajnejše delo pri
Rudolfu IrV&ztbSnelK
Cesta na Rudolfovo železnico Št. 47 v Ljubljani. 2259—1
Učenec
za krojaško obrt se sprejme pri tvrdki
M. KUNC v Ljubljani/
ur
vešč slovenskega in nemškega jezika, išče službe.
Prijazne ponudbe na upravništvo „SIov. Naroda". 2210-3
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob in pritiklin se odda v najem 2201-3
v hiši štev. 23 Pred Prulami.
na Mestnem trgu se s 1. novembrom odda v najem.
Natančneje se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". 2224- 2
Pri prve vrste avstrijski
zavarovalni družbi proti požaru in za življenje
dobe posredovalci kot kra.evni in okrajni zastopniki dobiCkanosen postranski posel kot glavni zastopniki in stalni potu* al el pa debro trajno službo.
Ponudbe pod „13.303", Grade*, poste restante. 1512 11
»rilca
se ieće pod ugodnimi pogoji. Vstop lahko takoj ali po dogovoru. Kraj lep, prijazna okolica, v poletnem Času veliko tujcev in izletnikov. Ponudbe na poštni urad Dovje, Gorenjsko. 2169-6
Ženitno ponudba.
30letni trgovec v prijaznem kraja blizu Ljubljane, z večletno dobro idočo trgovino, se želi seznaniti z gospodično, 17 do 25 let staro, ki bi imela neko liko gotovine.
Gospodične, ki so že prodajalke ali ki imajo veselje do trgovskega stanu, naj dopoŠljejo ponudbe z natančnim naslovom in s sliko do konca t. m. na upravništvo „ Slovenskega Naroda" pod ..Prostovoljnost". 2266 -1
S 1. avgustom sprejme m v e. kr. lekarno absolviranega šestoŠolca (gini nazij),. ki si želi izbrati lekarniški poklic, kot aspiranta.
Pb. Mr. Danilo Pire
217^—3        lekarnar v Idriji.
Gostilno
na dobrem kraju, z vrtom in kegljiščem, se za avgust spretnemu gostilničarju, ki more položiti varščino, da v zakup ali pa na račun.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda-4. 2220-3
Stara živahna
trgovina
z mešanim  blagom, v zvezi z gostilno, se odda z zalogo, celo hišo, vrtom, skladišči itd. za dobo od 5 do 10 l»t v najem.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda". 2013- 7
Prodaja lesnega materijala.
JCekaj tisoč kubičnih metrov okroglega in žaganega lesa različnih debelosti in dolgosti se proda prav ceno. Vprašanja stavbni pisarni v Bohinjski Beli. JVIaterijat leži v neposredni bližini postaje Bohinjska Bela.
2262-1
i
Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani"
*nic v celovcu.     Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000—.      Pod«.*.,.«« « spuetu
apuj* In prodaj. Tali)!!! Ii 11*11^1»                  tak- fnaa|M M nMKttct DtHi% ■»»» »«■!»*   »!««•> .prrjriu«
t, sastanuh piaem, prijoritet, ko- igtnbme vrednostne papirje in   S5»vmr-u.). »reiJc. proti * t^oCem raCnnu aU na vložne fcni.žk*
gaci,. eraat delnic. »Jot. novce, l^^SS^TS^k^SS:                 jrvLrkal i^u-Tcif ajo-Jnim obreetim. Vloženi denar Sreet
" dfm* Vinkuluj. >o davinkuluja  ▼oj.šk. ienitninsi-e kavelj«. 0 '    '    v ' <
f9
^odru£nica
HupiiJ> lat prodaj
vse vrsta rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, e račk, delnic, valut, novcev
in daviš.
Promeso Izdaja k v*»komu irob»n|u.
'■2^   Denarne   vloge aprejem*
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ago i:um obreetim.  Vloženi denar obrestuje od
đne v!ogo do dne v;tdiga 8—81
Promet s čoki in nakaznicami.
06
7793
13252881
RAZGLAS.
Mlekarska zadruga na Vrhniki
postavi novo stavbo.
Tozadevni načrti in proračun se dobe pri načelniŠtvn.
Ponudbe, katerim se mora priložiti 10% varščine, naj se viole do dne 21. Julija t. I.
Odbor si pridrži pravico, izbirati med oteretiti brez ozira na ceno.
sa« s ODBOR.
Ha čast slovanskim gostom
je v soboto, dne 15. julija t. I.
v hotelu „ILIRIJA"
KONCERT
„Društvene godbe44.
Začetek ob 8, uri«    Vstopnina 40 vin.
Za mnogobrojni obisk se priporoča « ,.,50-2 FriC  NOVaK, testavrater.
Delo in dobave za zgradbo vodovoda v vasi Hotefleršica polit, oltraj Logatec
proračlinjena na 33.000 K 8* bodo oddale potom  ponudbene obravnave.
Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe z napcvedbo popusta ali pa doplačila v odstotkib na enotne oene preračuna naj se predlože do 30. Julija t. 1, ob 12. opoldne podpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolekom za eno krono, do-poslati je zspečatene z napisom :
„Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za vas Hotederšica".
Ponodbi mora biti dodana izre«na i*javr, da priposna ponudnik stavbne pegoje po vsej vsebini in da se jim brespogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih etrofikov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Občinski odbor si izrecno prdrži pravico, izbrat« ponudnika negiede na višino po nudne cene, oziroma če se mu vidi pntrebno razpisati novo ponudbeno razpravo. — Načrti in stavbni pogoji so na ogled v občinskem uradu HotederSica.
Občinski urad Hotederšica
dne 14 julija 1905.
I Kliclnn trgovec in trafikant fl£lSi!lilil v Kranju m farne 3
■f CCrkUC (preje J. Sire) priporoča svojo trflOUillO H
H z raznovrstnim špecerijskim i galanterijskim blagom i
postreza vedno točno, pošteno in po zmernih cenah,
Otvoritveno naznanilo.
U80jam si najvljudneje javljati cenjenemu p. u. občinstvu, da sem otvori! v četrtek! dne 29. junije
v Predilnih ulicah štev. 10 v kleteh
zalogo izvrstnih vin
rdečih, črnih, rumenih in belih.
Vina so iz različnih krajev n. pr. iz dolenjskih, blzeljskih, tirolskih in hrvaških (samoborskih) vinogradov in bom prodajal ta zajamčeno pristna vina po 28, 32, 36, 40, 44, 48, 52, 56 in 60 kr. liter v steklenicah in sodih. — Od 5 litrov naprej primemo ceneje.
Na željo pošljem poljubno množino franko na dom.
Obilnega obiska prosim z odličim spoštovanjem
1^. Stark
8836 2 Predllne ulloe fct. IO» nasproti predilnici.
Žiivilro 8 kož°. kil° P° 1 Sld, brez krsti po gld flO, plečeta brea kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prefiičevi io goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 46 kr. Colamo dunajske po 80 kr, alakra-OaidlllO kovske.finepolgd.izsunke zelo priljubljene po gld. 1*20, ala ogerake, trde po gld. 150, ogrske fine po gld 180 kilo. Velike klobase ena 20 kr. 266 19 ^liu/MjIr o fcrlilovee, pristen, liter OllVUVrVd, p0 gld. i 20. — To priznano dobro blago pošilja po povzetju od B kil naprej prekajevakc in razpo&iljalec živil
Janko Ev. Siro v Kranju.
Naprodaj je
sedlarsko in tapetarsko orodje.
Vsled smrti svojega soproga Ivana Damjana, sedlarskega in tapetarskega mojstra v Litiji, prodam vse sedlarsko in tapetarsko orodje in druge potrebščine
Tak obrtnik lahko tndi v Litiji obrt otvori, ker sedaj tu ni takega obrtnika.
2222-2 Neža Damjan.
Uradno dLo^rolJ«zx«b že 16 let obstoječa
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. PLUX
Gosposke ulice št 6
sroca ln nameaea le
prlp
2266
bolj Mr>
službe iskajoče vsake vrste
s« Izubijano ln druiod. Potni n« tultf\J. — \atanfnr|« w plftMtrnl. —
vajenec
(praktikant) za pisarno7 ki je dokončal trgovsko &ulo in ki je vešč slovenščine in nemščine; istotako se sprejme
(učenec) iz boljše hiše, za trgovino z Železnino. — Pogoj: zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. — Nastop takoj.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se vpošljejo paromlinu v Celje.
Cunard-Line. Prva direktna brzoparniSka vožnja Trst—New-York in nazaj. Oceanska vožnja 8 dni. Izvrstna domača hrana, pijača in 100 kg prosto prtljage že od Ljubljane. NajpripravnejSa in sedaj najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Radi pojasnil in Bifkart se je obrniti na „glavno agenturo Cunard Line v Ljubljano, Nova ulica 3." blizu kavarne ..Evropa'). Prva in edina potniška črta na New York z 10X00 tonskimi dvoj-novijaBkimi parniki. 3633-31
Letovišče * Letovišče
Kranjska $ora
je izmed najkrasnejšib gorenjskih letovišč, ki se posebno odlikuje s svojo romantično lego, kakor tudi pripravnostjo za izlete n. pr.: k Belopeškim jezerom, Peričniku, Mertuljku itd., za gg. planince zelo važna postojanka za polet na: Prisojnik, Jalovec, Razora, Spik, Mangart in dr.
Cena in lepa stanovanja kakor tudi dobre postelje se dobe 2ž47
v hotelu „pri Pošti".
Za izborna jedila, fine pijace ter toČno postrežbo se jamči. Vsem   čč.  izletnikom   in drugim družbam se najtopleje priporoča
Ivan Lavričf hotelir.
Zenitna
ponudba.
361etni uslužbenec državne železnice, katoličan, se ieli, ker nima drage prilike, tem potom v svrho Ženitve seznaniti z gospodično, staro od 20 do 30 let, dobro vzgojeno, izobraženo, priljudno, slovenskega in nemškega jezika zmožno, ki bi imela par tisoč kron premoženja. — Za molčljivost se jamči s Častno besedo. 2*69—i
Dopisi ■ sliko pod štev. „5091" na upravništvo nSlov. Naroda".
Po ugodnih pogojih se proda zaradi smrti bivšega posestnika enonadatropna hiša z malim vrtom. Hiša se dobro obrestuje. Cena 6.000 kron, od katerih je odplačati samo tisoč kron v dveh obrokih, drago lahko na hiši ostane.
Več se izve v gosp. don. Schegulovi odvetniški pisarni v Novem mestu. 2221-2
J4
U__
i *
it
Štev. 125.
Tukajšnji krajni šolski svet razpisuje
na dan 24. julija 1905 ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni v Materiji
javno zmanjsevalno dražbo
vseh stovbnih del zn napravo novesa duo-razrednega šolskesa poslopja v Herpeljah
proraČnnjenega na 21.500 K 27 vin. — Varščine je treba 10%.
Dražbeni pogoji, načrti in proračun so razpoloženi na vpogled pri podpisanem krajnem Šolskem svetu ob uradnih urah.
Krnjili šolski  svet Pilate rij«,
dne 12. julija 1905. 2345—1 Predsednik: Kasielrc.
Po C. kr. nižjeavstrijskem namestnistva avtorizovano
Kuharstvo in
Gospodinjstvo
Belo šivanje
Krojaštvo
Modlstovstvo
Friziranje
Umetne cvetlice
Peresni nakit
Ročna dela
Slikanje
Petje
Glasba
Tuji jeziki
Literatur«
Zgodovina
Zdravoslovjs
penzionatom za kuharstvo = in gospodinjstvo. =
Predstojnica in imetnica
1310-14
gospa Evgenija pl. Petravić, Dunaj,
I. Goldschmfedgasse IO I. Externat, internat Z=: Srejemanje tudi v posamične kurze. =
Poučujejo samo prve vrste učne osebe z državnimi izpričevali. V vseh kurzih se izobražuje do državnega izpita.
Csebno se more govoriti od treh do petih popoldne.
Prospekti gratis. Telefon 20883.
Ces. kr. avstrijsKe    jgg    državne železnice.
C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku.
lis-^rođ. izs -sToza^-egra roda.
Veljaven od dne 1. junija 1905. leta.
ODHOD EZ LJUBLJANE jui. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url «4 m pouoći osobi» vlak e Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost. MoaakoTo, Ljubno, 6es Selzthal v An* Solnograd, če*  Kleic-Reifling  v   Steyr,  v Line,  na   Dunaj  via Amstetten. — Ob B. uri 07 m zjutraj r*sobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — 0* 7 uri hm ■jntr«»j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franiensfe&te Ljubao, Duoaj, čet SelrthaJ
V Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijiue are He fra.-, vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, Inomost, 'Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vlak * Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec. Franzensfeste, Monakovo, Ljubno. cez Klein Reifling v Stevr Line, Budej3vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prage. iLjubljana-LtnoPraga direktni voz I. in II. rsir. , Lipsko^ ca Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponočj osobn vlak v Trbiž, Beljak. Fran-Eensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. in n razreda). PROGA
V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak f Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. ari h m zvečer * Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jui. koL PROGA IZ TRBI2A. Ob 3. uri : 3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voz 1., II. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Aiusee, Ljubno, Celovec, Beljak Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak s Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Mari j ne vare, Prago (Praga Line-Ljubljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, 6teyr, Paril, Ženevo, Curili. Bregene, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmehor, Poiitabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Belj Celovca, Monakovega, Ino mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak ■ Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Mar. varov, Plzna Budej* ic, Lir.ca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Sulnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob tO uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. - PROGA 7 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki . Ob b. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega nitst* iu Kofevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. Bvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 4/» m ponoči samo  ob  nedeljah  in  praznikih  —   PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA
MeŠani  Vlaki:   01) 6t uri 4tJ m   Zjutraj,  ob IO. uri  69  m  dopoldne,  ob  S  uri   10   m zw er
Ob 9. uri f>5 m ponoči   sam i ob   .edeljab    o   praznikih. — Srednieevropski   čas   ;e r.u
pred krajevnim časom v Lin tli 2u79
m.
Naznanilo.
Podpisani si dovoljuje udano objavljati, da je z dnem  1. julija 1905
prevzel staroznano „trgovino £. JVtahr v tjubljani, Židovske ulice z vso zalogo blaga.
Vsled ugodnih kupnih cen se bodo začetkom počitnic in potovanja na deželo vsi predmeti, kot:
toaletni, pisalni, potovalne potrebščine
i. t. d. po jako znižanih cenah razpečavali, dokler bo  kaj zaloge.   — Med prevzetim blagom je tudi
večja partija  konjaka,  pristnega jamaika-ruma, čaja ter esence za punš.
K prijaznemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem
I fm IS {% trgovec s papirjem in galanterijskim m   I ■ >y ^  blagom ter akcidenčni tiskarnar
v Ljubljani, Glavni trg 11, filialka Židovske ulice 4.
V Ljubljani, meseca julija 1905.      m* 6
66
2135
A5C
5U
Velik uspeh proti parnim lokomobilom!
Bernhardtovi petrolinski lokomobili in motorji
delajo za polovico ceneje nego parni stroji in jim ni treba iz-prasanih strojnikov, za postavljanje ni treba koncesije, obrat je popolnoma varen, brez vsakega dima, brez saj in duha. Naprave za sesalni plin od 10- 100 konjskih sil v popolni izvršitvi. Obratnih stroSkov 2—3 vinarje za vsako uro in konjsko moč. Več prospekti tvornice za motorje In stroje
G. BERNHARDTs SOHNE
W\AJ, XII., ^flionliriiiiiicr«lrtiHMe  1?3 %%
11X4—8
Pazite na rniško znamko.
ni stroji.
Co, del. družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.
71—58
HT* Samo
zamori vse stenice z zalego vred in vso drugo _ mrčes. :zz^rz==zzz=z:
vsod naprodaj po SO h: v     Vi >n & literskih steklenicah ceneje. Brizgalka 20 h.
Glavna zaloga v i.JulilJniil. Anton Kanr, drogerija. 1775-7 ^—————— Druga sredstva odločno zavračaje ! ———
r:
H.35
Fips Fios
riflS
Fips Fips
Fips
je impregnirana, oblastveno varovano vreča proti moljem za shranitev zimske
obleke črez poletje, hrani kairo, naftalin in mrčesji prašek ter na tedne trajajoči njih smrad.
je jako cen, ker ga rabimo lahko več let in si prihranimo stroške za shranjevanje.
ie higieničen, ker ni potreba obleke dajati shranjevat dragam, s čimer zabranimo, da bi se bolezenske kaU zanesle s poleg stoječe obJeke in s tem v
stanovanje.
je že na tisoč krajih v rabi in je na razpolago mnogo priznanj-se dobiva v treh velikostih.
št. 1, BO X 70 r-m za bluze, klobuke, mafe, plete K — *0, 5t. 2, 60 X 112 cm za cele moške obleke, damska krila K 1—, št. 3, 65 X 140 cm za zimske suknje, kožuhe, dežne plašče K I*8$0.
se dobiva po vseh večjih trgovinah s papirjem in v 1113—15
zaogi  papirja Ik.
JLm. faber
ibangasse SO«
Novi modroc „S a ni t as" pri snaženju.
Navadni stari modroc \
pri snaženju.
ii
39
ki se lahko snažijo zračijo in popravljajo ima vedDO v zalogi ali pa izvrši po naročilu 127—29
Dragotin Puc
t apetnik
Upravno premoženje:
K 7,024 718 89.
Hranilne vloge;
K 7,651915 41.
Denarni promet:
K 32,039.761-84.
Rezervni zaklad;
K 120 87815.
% iegiatrovana zadrugra z neomejeno zavezo
% v novi lastni hiAi
^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
I     obrestuje hranilne vloge po 4,|2°|0
brez odbitka rcntncga davka, katrrrgrt plačuje ^ posojilnica sama za vložnike« is-27
I   Posojila po 5°|0 in po S VV
^ Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let %        ali pa v krajšem času po dogovoru.
% TJ KAD sns URE: raz on nedelj ln praznikov vsak dan od ^ 8.—12. ure dopoldne ln od 3.—4. ure popoldne.
£g       Telefon mu l§ft. Poštnega hranilni onega urada it. 828.408. |||
Josip Reich
parna h-
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulici it. 4.
SprejemališCe
SeJenburgove ulice štev. 3
Važno!
Važno!
gospodinje, trgovce is živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, folograftene uparutr in potrelteeime, klrurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desin-fekcljo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rumu in konjuka. — Zaloga svežih mi-nerMiialh vod In sollj za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za žlvlnore|ee
posebDr  priporočljivo:   grenka sol, dvo|na sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila se izv-Sujejo toCno in solidno.
—*a Drogerija **-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
KupiiJ«- |»o najvišji eenl razna zeliSCa (rože), cvetje, korenine, semena, skorje itd. itd.
n
8 B
N N
8
M
a a
M
8
N N
M N N
**£l
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg 11.
priporoča
klobuke
cilindre, slamnike itd. i
== najnovejše faeona =
po]J naj n i i j i c>ni.
Odlikovan z zlato kolajno In častno diplomo v Parizu 1004.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča  evojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, iopic in plaščev za gospe, nepremočljivih
havelokov itd. itd. 29
Obleke po meri se po najnovejših dzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
a-- - vrl
Sv. Setinig
trgovce z usnjem na drobno in debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoCa
prah
do.* vri h j najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nlž|lli cenah:
f k«. HO  h, vrf a 90 h, pri
nakupa veCje množine ae ceneje.
JCovo! Patentirano JCovo!
nepremočljiYO mazilo
poftrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Technlkum Mlttwelda.
Direktor: ProT. A. Holst Kraljevstvo Saško.
Višji tehniški zavod za elektriško In strojno tehniko.
Posebni oddelki za inženerje, tehnike in delovodje.  —  Elektrotehniški in strojni
laboratorij. — Učne delalnice.
- V  8S  ielikem lrtu 3G10  dijakov. i
Program itd. brezplačno od fujnltitva. 453-9
HLODI H
Nova tovarna za lesne izdelke v Ljubljani kupuje skozi celo leto proti gotovini sledeče hlode na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana:
Smrekove, jelkove in borove od 24 cm. debelosti naprej in -■
dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov........ K —54 —-52
Bukove od 26 cm  debelosti naprej, dolgosti m 2*20 in m 4*40 „  —'48 —*44
Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej „    V— —*80
Pooudbe se sprejmejo za vsakršno Število in je iste nasloviti na 767—27
TOVARNO ZA LESNE IZDELKE
Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna Šelenburgove ulice 6.
FRAN CHRISTOPH-ov x
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. T7" I_ii"U."folja,n.i:
g Anton Stacul in Brata Eberl.
A V Škofji Loki: .Tlalevž Životi; v Kranju Fr. Dolenz; S v Postojni: C. Pikel. i
Hamburg-= Amerika
1010—5
Iz
Ljubljane
New-York
t. dobro,   prosto hrano.
Odhod iz LJubljane vsak ponedeljek, torek  in četrtek
v tednu. 11-28
Zastopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven srange
Izvrstna   sigurna  vožnja % b rzoparniki
samo 6 dni samo
Pojasnila se dajo povečkrat brezplačno.
Hidravliške stiskalnice
Zlata svetinja Szegedln 1998 Zlata svetinja Budapešta 1899
Zlata ^svetinja Požun 1902
Za hidravliške stiskalnice
za vinski in sadni most za velik obrat z eno ali dvema prevoznima košarama.
Stiskalnice za vino, sadno vino In sadni sok
z gonitvijo na  roke s  pritiskom Herkules, lesena ali železna gonitev.
Mlini za sadje
in grozdje, robkalni stroji in sušilni aparati za sadje.
izdelujejo in razpošiljajo kot špecijaliteto najnovejše konstrukcije
Ph. Mavfarth & Co.
Dunaj, ll/l
t
1942-4
Specijalna tovarna strojev za vporabo sadja.
Z Ilustrovani katalogi gratis in franko. Prosim za skorajšnja vprašanja "
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
Prva največja in isa>]ertare$fo
zaloga klavirjev v Ljubljani
Florijanske ulice Štev. 42.
Usojam se čast p. n. občinstvu naznanjati, da oddam od danes naprej vse klavirje in pianine po najnižji ceni. Klavirji so iz zaloge najbolj renomiranih dunajskih firm in niso kramarsko blago.
Qi1nnclri cVraroni Irlavirii ^rili' motni poiitirani orehovi, ddlUllOJkl DAidbtsIU Ala Vil ji K navzkrižnimi strunami, s sed-
mernim železnim oporilom, slonokoščeno klaviaturo, 7»/4 oktav moderator (zvok harfa)
Pidnini  črni, motni, angleška repetic^jska mehanika, navzkrižne struno, slono-
* l€lllllll  koščena klaviatura, moderator 7*/4 oktav, želez, oporilo, oklepni glasovnik.
Mignon skraćeni klavirji najnižjih cenah v zalogi za prodaj.
IfcTa.jrLlž;Jec  izposojevalna pristojToloa.a.. W%W Pri prodaji Jftmrlm za Inštrument tO lrt.
Priporočam se tudi najvdaneje za ubiranje in popravljanje v mestu in na deželi.
Z odličnim spoštovanjem Ig $3_3
FERD. DR AGATI N
trgovec s klavirji, ubiralec in popravljalec, zapriseženi cenilec c. kr. okr. sodišča-
7040
Nova šola.
v Jaršah pri Domžalah se oddajajo
za zgradilo im tazraiMce stavbna dela
konkurenčnim potom.
Stavba, ki mora biti še letos pokrita, je proračunjena na 31.200 kron. Natančni proračun in načrti so na razpolago v občinski pisarni na Rodici 14.
Ponudbe se morajo vložiti do 20. julija.
Vsak ponudnik mora vložiti 4% varščine, katero mora v 8. dneh po podelitvi popolniti, kakor bo sklenil krajni šolski svet z ozirom na ponudnika, največ na 10°/0.
Krajni šolski svet si pridrži pravico oddati delo skupno ali posamezno in ni vezan oddati delo najcenejšemu ponudniku.
Krajni šolski svet v Jaršah pri Domžalah.
dne 5. julija 1905.
2172—3 2 M. Slabič« predsednik.
Restavracija „pri Levu"
Marije Terezije cesta 16. CTprei Košenina.B Marije Terezije celi 16,
Vsak: <lzi.ii večkrat sveze
bc puntigamsko marčno in bavarsko pivo.
Pristni cviček, razna druga naravna ter vina v steklenicah in raznovrstni šampanjec*
Iz"boxria 3afeo cena 3srvilxirx3a.
Na razpolago je velik senčnat vrt in prostoren salon za društvene veselice, zborovanja i. t d.
Večkrat v tednu domače godbene zabave. -v—
K obilnemu obisku vabi najvljudneje
1914—10
Al. Kos. restavrater.
Najcenejša pot za zdaj!!
me
deča zvezda *
Jntiucrpcn
dražbe pri SJcrk
pošteni m   *__*
snažni postrežbi. Natančen zanesljiv pouk m veljavQe listke
Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne
pr)ilcieie!pr)ia
dobite v 861-18
Kolodvorskih ulicah št. 41
_ od južnega kolodvora na desno. —
<.a zastopstvo ,,Rdeče zvezde"
_________ Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko  v  soboto  zjutraj. Naši  parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
Nova rast las! Nič več plešavosti!
Po izreka premnogih zdravnikov boljšega sredstva za rast las ni moči več Iznajti, !:ego je lfLovacrin".
To naznanilo je za vsakogar, dame ali gospode, ki so doslej rabili brez uspeha premnoga sredstva za rast las, prav posebnega pomena. Zdržim se seveda vsake sodbe o drugih sredstvih, to Vam pa lahko zatrdno zagotovim, da je ,,Ej<»*«crink' najuspešnejše. — Izdeluje se vedno po znamenitem receptu in dobivam zanj vsak dan na Btotine priznanj. V malo dneh, ko prvič namažete, pridno lasje rasti in rastvjo, dokler ne dobimo polnih naravnih las z močnimi koreninami. Vrhutega pa lasje, ki so zrastli vsled porabe .,li«»%a»-crlntiu, ne izpadejo. Vse strani tega lista bi lahko napolnil z izpričevali, ki sem jih dobil poslednjih šest mesecev.
,,1'OVfierlii" učinkuje v tako kratkem času, kakor si komaj Želimo. Najprej se pokaže rahel mah trdno ukoreninjenih las, ki se razvije z ravnotako močjo kakor pri mladem, zdravem človeku.
11liO>arrln" rabijo osebe vseh stanov, obojega spola in vsake starosti. Mnogo najbolj znanih oseb sedanjosti ga j« rabilo z uspehom.
,,liOvsrrlnu prepreči ispadanje las, odstranjuje luske, da prezgodaj osivelim lasem zopet naravno barvo, odpravi srbež, pospešuje rast obrvi, trepalnic, brk in brade ter rast las pri plešastih.
Cena velike steklenice „Lovaorlna" za več mesecev K 5—, 3 steklenioe
K 12"—i 6 steklenic K 20*—.   —   Pošilja po povzetju ali če se pošlje denar naprej
evropska zaloga:
M. FEITH na Dunaju, VI., Mariahilferstrasse 45.
Zaloga v LJubljani: Anten liane, drogerija,
dobiva se pa tudi v mnogih droger^ah, parfumerijah in lekarnah.
1738-3
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
lamala Mrtčilkoa tt
paiH|i t Mvzttjea.
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na III, dunajski modni razstavi
1. maja 1904
pod pokrovit.
Nj. ces. in kr. ■ isokosti presvetle gospe
nadvoj v od inje Marije Josipine.
purani
krojaška obrt
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerne cene. Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
-at^jca- -=J®o-
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
prlpsroeata
svojo bogato zalogo
voznih koles,
glasbenih avtomatov
m
pisalnih strojev.
j   *«3#D~ «a#o-
Veliko zalogo
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
iSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
29
sa -
s porabo
cenejša
mm4***,'
PST:-- - '
•S*  ' -   . - n-
Da parketom sijajen blesk,   otemnelost izključena.   Pološceni * podi vedno kak,-
novi. Linolej se sveti kakor zroalo in se "nikdar ne .'orni. 1 kg v pafiici gld. r— boljše;   % k^ v paSčtci 6J|icr.;   V4 kg vpašici 35 kr. izdatn ej?
Ime in znamka postavno zavarovanapatent prijavljen. SSaE Obenem priporočamo za vsakdanje čiščenje sob
ki zadostuje za dolgo časa, ima posebne prednosti,?se ne^ogreje, ne'zlepi fičeti in o laj Čiščenje.   Za nove In obrabljene pode Je edino prlpravnajrumena pasta „Kore'i'n*
V Ljubljani Imajo v zalogi: brata Izberi, AdolT Hauptrusnii. Anton kun<
in Peter  liUMMiilu. 1774
l
Dvorski trg št 1.
K št. 5485.
AVISO.
Zaradi zagotovitve zakupne dobave sena, slame, drva, premoga in o v,-a čas od dne 1. oktobra 1905 do 30. septembra 1906 se bodo vršile pismene po nudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskrbovalnih nia^a činov, in sicer v nastopnih postajah:
v Gradcu „ Mariboru ■ Celju B Ljubljani „ Celovcu „ Beljaku „ Trstu „ Gorici „ Pulju
« Brucku ob Muri
dne 29. julija 1905
. 31. m 1905
n 5. avgusta 1905
2. „ 1905
N 26. julija 1905
„ 25. , 1905
„ 24. „ 1905
„ 3. avgusta 1905
„ 24. julija 1905
„ 28. u 1805
„ 7. avgusta 1905
-
■ Trbižu
NatanČneji pogoji in ponudbeni obrazci se razvidijo iz obširnega raz. v št. 154. „Slovenskega Naroda" z dae 8. julija 1905, kakor tudi pri vseb c. in vojaških preskrbovalnih magaeimh do obravnavnega dne med 10. in 12. uro dup-Kl
C. in kr, intendancija 3. voja v Gradcu.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
^7 7đ
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohištva
tezz—_--^--J za spalne In Jedilne sobe, fvjl '?     salone In gosposke sobe,
Preproge, zastorjl, modrocl na vzmeti, ilmnati modrocl, otroški vozički Itd.
1 ^
i o
» cd
-M
D
UST ^ajnlz^jr rene. tujuolltlnrj m*- nln«<».
145—^9 i
C
&
O
"o
00 ^1
Fotografija!
S tem uljudno naznanjam, da jem svoj
I   fotografski atelije
If1 v L-jnl>Jjmii, Kolo«h orsUc itlicc št. 3 —
mmj~ popolnoma na novo uredil "M
— in opremil
x najnovejšimi aparati najmodernejšimi prospekti (ozadji) in krasnimi dekoracijami
ter mi je vsled tega omogočeno ustreči največjim zahtevam Častitega občinstva, a navzlic temu z zmernimi cenami in pošteno
točno izvršitvijo.
:=z=z   Prodam po nizki ceni zžzzzzzzžžžzzzzzz. vse prejšnje v zelo dobrem stanu nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d.
Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter bilježim
z na {odličnejšim spoštovanjem 1384—Bi
orin Ro
Fotograf      ^mp Ljubljana
Kolodvorske i ulice št. 32.
084440
00227^
D1+:3C
Ceuo ćesko
posteljno perje i
5 kg novega skubljenega K  9 60, boljSega K 12—; belega? jako mehkega skubi[)enega K18*—;
— snežno belega, mehkega, skubljenega Ig 30'—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tadi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 1918-5
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta Plzen na Češkem.
t)sak dan sveži
se dobiva 1030—17
v kavarni in slaščičarni lakob Zalaznik
Stari trg štev. 21.
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorsni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-ItrpežneiSi izdelek. Največja prihranitev looriva.  Specijaliteta: Stedllna ognjišča zahotele, gostilne, restavracije, kavarne I i dr.  Ceniki in proračuni na razpolago. G^vri   katalog franko proti doposlani -r    ki. 1255 11
I Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph"
Oolclsolimitlt «Sc sin
'sla    18,    O-orenJ©    .A.T-st:xi. ;s>co_
W
'enitna ponudba.
30letni moški, mlinar, želi iti v zakon s gosPo dično ali }dovo s kakimi 4000 Jf gotovine. )a4 ene kake kupčije ali obrti imajo prednost- 2186—2
Vzel bi v zakup gostilno, nlir. ali sago. — Dopisi pod Ji 2890" Trst, centralna pošta.
averna
ob praznikih, sobotah in nedeljah
vso noč odprta.
papi© £Fov©.3b
kavarnar 73—33 Kolodvorske ulice št. 22.
sprejme 2204 -8
!, akcid. tiskarna Mestni trg, Ljubljana.
Stanovanje
obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, se odda z avgustom v Cigaletovih ulioah št. 3
poleg sodnije. 2104—S
Mesečno sobo
odda takoj 2203-3 13- IO-Ijl6f trgovec Mestni trg, Ljubljana.
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tlaka: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi c%ki tiskarski stroji in stane z vb o opremo:
65 črkami fl. —-70
253 črk fl 2-40
H „ 3--
46«   „ „ 3-6O
640   „ „ o—
809   „ .. 6--
J. LEVVINSON. tovarna š t a m p 11 j in gumijevih tip, graverska dela.
/»Miopiiikl se Inrejo-
Dunaj I, Adlergasse 7 (teletom 12.179)
\euzaJoee m+> vzame iius.aj.
cenovnik o vsakovrstnih Stampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, šablone, klešče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Prese za vzbočeni Usek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, soliden izvršeni
ODESA na Ruskem, Puskinskaja 16. Cenovnih.! zastonj. 246-26
in
v kateri gospodje raznn konfekcije čisto vse dobe, je
,Prva modna trgovina za gospode'
vence in trakove
priporoča
29
2075-6
Engelbert Skušek
?red škofijo 19.
Pred škofijo 19.
^r^^ ^^^^ ^^^^
Nujno svarilo.
Častito občinstvo v njega lastnem Interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod razliouimi imeni in znamkami poveličevati in spravljati na tr£. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zaka\ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
je dokazano prva In najboljša
rastlinska mast, ki je kot najčišča jed Ina mast
priznana od avtoritet. 25o8—42
Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte „Kunerol" v vsaki boljši prodajainici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" 5e ne dobiva, pošiljamo poskusne postne skatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 60 h za fikatljo, tranko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkib po 11 ali 1 kg, zabojih pa od 10 kg naprej.
Za grosiste prednostne cene S
' ^oiii^ca^^"^    Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
Prva in najstarejša tovarna za rastlinsko mast
v monarhij I Emanuel   Khuner   «St sin
Dunaj XIV 2. Etablirana 1880.
C   kr. dvorni založnik
Benedikt, Ljubljana.
Bf Od leta 1868. se- «Tj»
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični zdravniki,     skoro t rseh
evropsltih  državah   * odličnim uspehom   uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
■lasti proti kroničnim lliajem in paraš, izpuščajem, dalje proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam na glavi in v bradi. Mi*yrytrrJrt>o kotranovo milo ima v aebi 40 odstotkov U-an.*-ya kotrana in m razlikuje bistveno od vaeh drugih kontranovih mil, ki m nahajajo v trgovini.
Pri poltniH   boleznih rabite jako uspešno
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot tAiuKJr kotranovo milo za odpravljanj« vse
nesnage s polti,
proti   spu&čajem   na   polti  in  glavi  pri  otrocih, kakor tadi kot nenadkriljivo kosme ti eno milo ca umivanj* in kojtanje ta vsakdanjo rabo sluzi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
▼ katerem je 85 odrt. glicerina in ki je parfumuvanc.
Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalje z_ izvrstnim uspehom
Bergerjevo boraksovo milo
in licer proti ogreem, (»gorenja,  pegam uio-aoljeiu in Urugiiu uepriliUuui kuže.
Cena komadu vsake vrste * navodilom o uporabi 70 v.
Zahtevajte po lekarnah in sadevnih trgovinah izključno fi*~ryr}t<va kotranova mila in pazite na poleg stoječo varstveno
znamko in na polegstoječi flrmin podpis G. Meti <£ Co. na vsaki etiketi. Odlikovan ■ častno diplomo na Dunaju 1883 &
in z ilalu  ajvetiolo ni* svetovni razstavi v
Pariza l»UO.
Vsa druga medic, in higien. mila znamke Bersjer os našteta v navodilu, ki se pridene vsakemu mila.
Naprodaj t vseh lekarnah in zadevnih trgovinah.
Na debelo : C. Hell A Comp., Dunaj, I., Blberstrasse 8.
V LJubljani se dobiva v lekarnah: MIlan LeuMtelt, JI. ▼lur«it*i**cliL.-iter.  «f.  Vli«%r, Pleeoll,   l . pl.
Trnhoez) in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem 86 i — 1H
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, toCnc idoCa, za katero se da;e dveletna garan cija; zelo   lepa   laterna   maglca  s 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zok< elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije iz orient. biserov, s patent, zakle pom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin asnjat moBnjiček, jako   elegantni na stavek za smotke z jantarjem 1 gar nitnra ff. double-zlatih manSetnih ic eraičnih   gumbov s patent, zaklepom, 1 ff nikla s t žepni nožek, 1 ff toaletne zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in se 200 raznih komadov, vse, kar se  potrebuje v nisi zastonj. Krasnih 325 komadov z aro, ki je sama   tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz posiljalnica
S. Kohane, Krakov
Ako ne ugaja, se denar vrne 2236 Mnogo priznalnih pise n.
Dobra kuharica
Obsega na 576 straneh več nego 1300 rereptov za pripravljanje zafokusnejSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane.
je izšla      .»i».»apw«»i««~»      je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentnerja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 56 h.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaskega Btalifiča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna 08podmja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 60— 2t*i
as
EL9
VO
Zahtevajte pri nakupu
štedi I no
milo
Varstvena znamka.
z znamko „jelen".
Ono jo UV~ zajamčeno čisto "M in brez vsake škodljive primesi — Pero iavratno.
K4or hoto dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Dobiva se povsod!
Denar za ranžiranje.
Za vse častnike, vse uradnike, vse stanov-tke osebe. NaikulantnejSi pogoji in najnižje cbre8ti. Prikladno odplačevanje v 60 do 100 n.esečnih obrokih. Brez stroškov in hitra reSitev Najvišji zneski na obresti, užitke in založene denarje Natančna vprašanja v minskem jeziku s poštnino za nazaj pod Stfro ,,Solide Geldquelle 9" na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I., Ro-tenturmstrasse 9. 20%—3
Dober, samostojen
krojač
dober prikrojevalec in raČunar, dobi takoj ali vsaj do oktobra prav dobro mesto na Dolenjskem. Dela je vsaj za dva pomočnika. Prosto stano vanje in postranskega zaslužka 400 K in več. Z majhno rodbino ali oženjeni s Šiviljo imajo prednost — Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar.u.     2171 — 2
s
ti
za glavno trgovino s papirjem na Mestnem trgu sprejme     2229 2
Fr. Iglic. Ljubljana.
Bukovih
kot |Jpv
150 sežnjev.
Naslov pove upravništvo „Sloven skega Naroda". 2167—4
t
ne poznam za gojitev ko5e, osobito za odstranitev peg in za dosego nežne pofti boljšega in uspešnejšega zdravilnega mila, r cgo je preizkušeno
Bsrgmannovo lilijno mlečnato milo
(znamka 2 škrata)
Bergmann & Co., Decin ob Labi.
Prodajaj 3 kos po 80 vin.:
Drogerija Anion Kane, J. VVutscherja nasl. V Schiffer in Oto Fettich - Frankheim
1 9E0—9   v Ljubljani.
I\OVO
Jvan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, še bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu „Hiša Marije Pomočnice" in brani av^je umetniško stališče. Izza Prešernove ,Nove pisarijo 1 ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23-79
Cena: broš. 2 K; po pošti 2 K 10 v ; eleg vez. 3 K 2'. v.; po pošt'J3 K 20 v.
Založništvo
t. Schwentner
L.
tr Ljubljani Prešernove ulice st. 3.
Slovanom, ki se pridejo zdravit v Jfartove vare (tfarls-
i i   badj ,se priporoča
dr. Pavel Vejnar,
03
so
Ordinira v hiši „J$randenburger 7or".
:#
Preselitev, mmm
Svojim  Častitim  odjemalcem  ter slavnemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem svojo
■ i
slamniki, čepicami, moškim perilom, kravatami itd.
iz
5 Ntaretra tir era št. 4
na mestni trg št« 14
poleg Urtančeve manufakturne trgovine.
Zahvaljujem se iskreno vsem za dosedanje zaupanje in prosim, da me podpirajo z naročili tudi na novem prostoru.
Blago imam solidno,  cene zmerne. Postrežem točno.
Z odličnim spoštovanjem 2060—4 v v
trgovec
Ljubljana, Mestni trg št. 14.
88
(OTGi
+ £=-u-!i.i +
slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekrasno zalito telo po kratki rabi moje odlikovane
redilne moke Kathe
(zdravniško priporočeno). Damam bujen stas. Strogo pošteno. Karton stane fl 1 10 Po nakaznici ali po povzetju z navodilom vred. Glavna prodajalnica in razpošiljalniua
gospa Kathe Menzel 6228
Dunaj XVIII. Schulgaase 3 I nadstr 64.
/ Ustanovljeno leta 1842. LJ\
V* vRKCSLIKdRJfl, SUKAKJA tj
IN/IPISOV  IN QRBOV iaw EBERL
£1JUBURMA, ££ttT£* *\
V^*^ - r«4etA* <t  1?4--^ /
-xjji
!
Fernolendta NIGR!
Ji je zlasti priporočljiv za chevreaui, box-Z\ calf in lakasto usnje, daje usnju najlepši ~ blesk in je ohranja stanovitno. — Pazite 11 u ZKorajin» uu^uni*} znamko.  l)<»t>lt» ne fiors*«*«!.
Le malo časa
se prodaja zaradi opustitve trgovine 172-40
vse blago
pod tvorniško cen
v modni trgovini
Rudolf Jesenko
Stari trg št. 13
Tisokošolec
želi vstopiti Čez počitnice v odvetniško ali notarsko pisarno.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro (JA. B". 2208—3
Dobro izurjeno in samostojno
prodajalko
za podružnico, takoj sprejmem. Ravno tako sprejmem za svojo trgovino
dva vajenca
iz boljše hiše. — Ponudbe na
Anton Verbič, trgovec
Sevnica ob Savi. 2183-4
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, brUJantoT in diamanto?
in drugih v njegovo stroko 142   spadaj či h stvar i j 30
po najnižjih cenah.
Stanovanja
obstoječa iz 3 in 5 sob, se oddajo*« najem  v novih  stavbah v Da I mati novih ulicah.
Povpraša se v Šelenburgovih ulicah št. 6, I. nadstropje, pisarn* Deghenghi. 2129-91
\ «• p r e m o e IJI \ I
dežni plašči
iz orig. angl
dvojnega blaga iz o čje volne
z gumijevo vlo^o
in pa        1922—B
gumijevi plašči
vsake  vrste  za cnspode, dame In oin.lie*.
Vzorci, cene in nav dtlo za mero z obratno poŠto
PAGET & C >
Dunaj, I. Riemergas^e 13.
Mes
je, da proti luskinam in izpadanju las ni uspefineišega sredstva in tudi ne bolj osvežujoča vode za glavo, nego je bvetovnoslavni
Bersmaniiov
originalni um Sh.mpooing -Bay
(znamka : 2 ftkrata)
Bergmanna & Co., DeČin ob Labi
ki je znano najstarejša in najboljša znamka ruma Bay.
Prodajata v stekienic&h po I K
Drogerija Anton Kane in
brivec O. Fettich-Frankheim
3 930 -9    v Ljubljani.
Kupuj pa „le v steklenicah
V lijubljanl pri yro*potllh:
Iv.Fabiana nasl, Anton Korbar F. Grošelj. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Jučminek. Leopold Jeran.
Ant. Kane, drog. Alojzij Lilleg Mihael Kast.ier i A. Mehle Edmund Kavčič Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper. Peter Lassnik.
P. Mencinger. Josip Murmk. J Perdan. Vaso Petričič. Kari PlaninSek.
A. SuSnik. Ferd. Terdina
M. E. Supan.      Uradniftko kon A. Sarabon.       samno društvu Viktor Schiffer. M. Spreitzer. Anton Stacul. Fran Stupica.
Bled : Pavel Homann, Oton Wolfling. Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Schweiger. Anton Zurc. Draga : P. S. Turk. Hrib : A. Pučar, Fran Kovač Idrija: A. Jelenec, Josip &e-petavec, Valentin Lapaine. Kamnik: E Hayek,J.Klemen-čič, J Koschi* r, Fr. Šnhelj. Kočevje: F. Jonke nai R.Ko-ritnik, Fr, Loy, P. Petsche, J. Rothel. M Rum, F Schlei-mer, F Goder.r, F.Verderber Kostanjevica: Alojzij Gač. Krako: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavmk, lekarnar ,pri sv. Troiici", J. Krenner, R. & E Ross.
Litija: Lebinger & Bergmann.
Lož: F. Kovač. Mirna: Josip Schuller Mokronog: J Errath, B Sbil,
„pri Škofu", Peter Strel. Novo mesto : Kiissel & Kon
čan, A Pauser, F.Pietersky,
I. Picek.
Polhov gradeč: J A Leben. Postojina: A.Ditrih.G.Pikel. Radeče:   Ivan  Haller, J. Trepečnik, I. občno rade-Sko konsumno društvo.
Radovljica : L Fiirsager. Fr
Homann, Oton Homann. bodražica: Ivan Levstik Slška: J. C. Juvančič. Skofja loka:   E. Bordjch
M Zigon. laui-l; Travnik; G Bartol. Trebnje, Jakol Petrovči^
Ivan Zornatto. Tržič: Frid. tiaitharek. Velike  Lašče: Ferdinand
M Doganoc.
Vipava« — Vrhpolje : Frar Kobal
Vrhnika: D.Setinc, R Rutner Zagorje:   R.  F. Mihelčič, Iv. Miiller sen. Žužemberk : Jak. Derean
F. P.VIDIC Sl Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna zzzzzz peči zzzzz
ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke i ..Koroški model
ii
1238 -27
(Strangfalzziegel). Marve; a) rdeči naravno žgani, b) črno Impregnirani.
Te vrste straiii so patentovani v vseh kritini! državah. — Lastniki patentov: F. P. VIDIC & Komp. in JOSIP MARZOLA.
HF  NajličnejSe, najcenejše in priprostejše strešno kritje. ~Wk\ a^aaaH^MB Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno, ■^^»^^■^■■i^™™^^^™
Sprejmejo se zastopniki.   ~W MT   Takojšna In najzanesljivejša postrežba.   "W ŠW   8preJmeJo se zastopniki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar
T laittnina in tisk .Narodne tiskamo*
3-