Celjski
TEDNIK
GLASILO OSV&BOIIUII rBOHTI C«ULjfMk
Leto n. — Stev.	Celje, dne 20. avgusta 1949	Cena t din
Poštnina plačana v gotovini
Velike naloge petletke terjajo na tisoče novih
delovnih rok. Brigad ni sistem dela na vasi lajša
delo in sprošča delovno silo za našo industrijo.
Stopi tudi ti, ki še služiš na vasi ali pa se ubijaš
na svoji krpi zemlje, v veliko armado delavcev
in si zagotovi boljše življenje.
Savinjska dolina Je zaživela
ob pesmi delovnih brigad
Bežen pogled po Savinjski dolini ti
pokaže, da se pri obriranju hmelja uva-
ja nekaj novega: načrtni sistem dela,
delovne brigade za obiranje hmelja. —
Lahko bi rekli, da gledaš pri letoš-
ajem obiranju zadnji boj med starim
Reorganiziranim in novim načrtnim de-
lom in da že takoj ob začetku opaziš
slabosti starega načina pridobivanja
hmeljskih obiralcev.
Vsi že vemo, da je letošnja dozori-
tev hmelja zakasnela. Vemo, da so čla-
aice AFŽ pripravljene in da se bodo
javile glavnemu štabu v Žalcu v petek
dne 19. t. m. Takrat bo hmelj dozorel
in šele takrat bo njegova kakovost po-
polna. To vedo tudi naši hmeljarji,
vendar oni niso mogli zadržati svojih
privatno naročenih obiralk. Prišle so že
»edaj in bodo tako ostale nekaj dni
brez dela. Še večjo škodo pa bi povzro-
čile, če bi začele obirati hmelj pred-
časno. Frontne brigade pa čakajo pri-
pravljene, da prihite na poziv glav-
nega štaba, ki že posluje v Žalcu. In ta
poziv že imajo. 19. t. m. bodo prihajale
naše žene iz vseh krajev Slovenije, or-
ganizirane po desetinah in bodo pri-
jele za delo tam, kjer bo potrebno.
Zglasili smo se pri glavnem štabu v
Žalcu. Tovariš Miran, planer našega
okraja, tu načeluje. Dobro mu je zna-
na situacija hmeljskih nasadov. Pravi
aam, da je potrebno 12.000 obiralcev,
ki pa so že preskrbljeni. Začetek obira-
nja je važen. Ne smemo pričeti pre-
hitro, zamuditi pa tudi ne smemo niti
dneva.
V atari Jugoslaviji vprašanje obiral-
•ev ni bilo pereče. Ljudje so takrat
težko prišli do dela in zaslužka in jih
j« bilo lahko najti. Danes pa pridnim
rokam ni treba iskati dela. Položaj je
obraten: delo išče pridnih rok. Mnogo
tistih ljudi, ki so z vseh strani priha-
jali obirat hmelj v Savinjsko dolino,
se je vključilo v stalno delo in ti letos
me bodo mogli priskočiti na pomoč na-
šim hmeljarjem. Ker pa imamo Fronto,
»i pri nas vprašanje, ki bi ga ne mo-
gli rešiti. Zato smo tudi vprašanje obi-
ranja hmelja rešili dobro, in to na naj-
boljši način. Rešeno je v znamenju
frontnih in pionirskih brigad. Imamo
še nekaj obiralcev, ki so se dogovorili
direktno s hmeljarji in ti že prihajajo.
Večina obiralcev pa bo oddeljena iz
centra posameznim hmeljarjem po po-
trebi. Imeli bodo enake pogoje z obi-
ralci, ki so domenjeni direktno s hme-
ljarji. Pri kmetu bodo imeli stanova-
nje in hrano ter plačo za izvršeno de-
lo. Poleg plače v denarju bodo plačani
tudi v bonih, in sicer pri celodnevni
hrani od mernika nabranega hmelja po
4 din v bonih in 7 din v denarju, brez
hrane pa 4 din v bonih in 10 din v de-
narju. Poleg bonov, ki jih dobi hmeljar
za obiralce, bo dobil tudi bone za oseb-
no uporabo.
Hmeljarji bodo dobili za kvalitet-
no blago 100 odstotkov višjo vsoto bo-
nov. Kmetijske zadruge bodo poskr-
bele za nabavo vseh vrst industrijskih
izdelkov, tako da bodo obiralci že na
licu mesta lahko nabavili blago za svo-
je bone.
Vse to nam pojasni tov. Miran ter za-
ključuje: »Kakor vidite je bilo govor-
jenje, da ne bo obiralcev, prazno. Fron-
ta ne pozna zaprek.« Seznanili smo 6e
še z ostalimi člani štaba. Tu je članica
Glavnega odbora AFZ, statističar, sani-
tetni referent, načelnik štaba pionirskih
brigad itd.
Pionirske brigade pa prihajajo že se-
daj. Te bodo v lastni oskrbi, zato je
potrebno, da si pripravijo ležišča, ure-
de kuhinjo ter organizirajo vse potreb-
no za življenje v brigadi. Oni ne bodo
v breme našim hmeljarjem. Sami si bodo
kuhali, s pridnimi rokami pa bodo pri-
skočili na pomoč, kjer bo potrebno. Pri-
jetno letovanje, povezano s koristnim
delom in vzgojo naj imajo naši pionirji.
Na postajo v Šentpetru pridemo rav-
no ob izstopanju obiralcev, ki so do-
menjeni direktno s hmeljarji. Nehote
se nam vsili misel: rezervna delovna
sila.
V Prekopi vidimo pionirsko brigado,
ki je postrojena za večerjo. Tudi do-
mačini jo gledajo. Ko vidijo te otroško
vesele obraze, disciplinirane z vodiči,
dobivajo v njo zaupanje. »Ce se ti-le
zazenejo v hmelj,« pravi eden, »bo pa
res nekaj opravljenega.« Spoznali so,
da ni to navadna skupina otrok, ki bo
delala po svoje, temveč urejena četa s
tekmovalnim duhcm, ki bo obirala
pridno in lepo po navodilih hmeljar-
jev pod vodstvom svojih vodičev. Dru-
go leto bodo imeli naši hmeljarji o njih
že drugačno mnenje.
Savinjska dolina je zaživela v no-
vem duhu. Obiranje hmelja prihaja v
nov način dela, v znamenje delovnih
brigad. Stari način pa se s tem letom
poslavlja.
v Na državnem posestvu
v St. Jurju so pridelali 31 stotov
pšenice na hektar
Plan ockupa žita je v Celju in nekaterih krajih v okolici
dosežen že 80 odstotno
Komaj so žetveni stroji in srpi poželi
zlatorumena žitna polja, že so zabrnele
mlatilnice svojo zmagoslavno pesem.
Tekla je zlata pšenica, kakor že dolga
leta ne. Niso redki primeri, ko so na-
mlatili 24, in 26 mc po ha, kmetijsko
obdelovalna zadruga Arja vas pa je do-
segla 28, državno posestvo v Šentjurju
pa celo 31 mc pšenice po ha. — Za vse
delovne ljudi bo dovolj kruha, se vese-
lijo zadružniki in delovni kmetje.
Krajevni ljudski odbori okraja Celje-
okolica, ki se zavedajo pomena odkupa,
so dosegli odkupni plan že 100%. Po-
hvalo so izvršili svojo dolžnost pridelo-
valci KLO Laško in Žalec, kjer je od-
daja že 100% izvršena. Tudi KLO Pri-
mož, Štore, Rifnik, Gotovlje in še mnogo
drugih so oddali že nad 80% planirane
oddaje. Mali in srednji kmetje so kar
tekmovali, kdo bo prej opravil svojo
dolžnost in oddal čim lepše žito. Vozili
so vkljub deževju na odkupna mesta.
Imamo pa tudi primere, ko so se veliki
kmetje posmehovali malim ter se ro-
gali njihovi razredni zavesti in točnosti
izpolnjevanja dolžnosti do skupnosti.
Najslabše pa poteka odkup žita v KLO
Gomilsko, Letuš, Kuretno, Višnja vas in
še v nekaterih, kjer so oddali komaj
10%. Dolžnost takšnih ljudskih odborov
je, da se zavedajo svoje naloge ter s
pomočjo frontnih aktivistov pospešijo
odkup.
Tudi v okraju Celje-mesto poteka od-
kup zadovoljivo. Okrajni plan odkupa
je realiziran v celoti že nad 80% in bo
v kratkem zaključen. Realno planiranje
donosov omogoča izpolnjevanje plana
oddaje in zagotavlja kmetovalcem po-
trebno seme in hrano.
Državni kmetijski obrati in kmetijsko
obdelovalne zadruge so z letošnjimi do-
nosi žitaric pokazale, kaj zmore napred-
no obdelovanje zemlje. Veliko število
naših obdelovalnih zadrug bo skupno
z državnimi posestvi dalo preostalim
privatnim kmetom zgled, kako je mož-
no v socialističnem kmetijstvu zadostiti
potrebam skupnosti in istočasno pride-
lati dovolj za lastne potrebe.
Pred 30 obletnico SKOJ-a
Mladinci m mladinke v Tkalnici hlače-
vene tekmuje j o v čast 30 obletnice SKOJ-a
Nedavno je bil v Tkalnici hlačevine
ponovno ustanovljen mladinski aktiv.
Prvega sestanka se je udeležilo zelo
malo mladincev, toda ko so volili to-
varniški mladinski komitet, se je voli-
tev udeležilo več.
Kolikokrat se je že pristopilo k or-
ganizaciji mladine, pa je bilo vedno
brez uspeha, toda sedaj se uspehi vid-
no večajo.
Aktiv Tkalnice hlačevine je že v pr-
vih dneh obstoja začel vidno delati, na-
povedal je tekmovanje dvema starejši-
ma aktivoma in sicer mladinskemu ak-
tivu Železarne Štore in Celjski tovarni
perila.
Zadnja se je napovedi tekmovanja z
veseljem odzvala, od Železarne Štora
pa so zastonj pričakovali odgovora.
Točke tekmovanja, ki ga je napove-
dala mladina Tkalnice hlačevine so
sledeče:
Kateri aktiv bo v teku enega meseca
priredil več kulturno-prosvetnih prire-
ditev (pri frontnih delovnih brigadah
ali kje drugje)?
Kateri aktiv bo v času tekmovanja
priredil več izletov?
Kateri aktiv bo opravil do 30 obletnice
SKOJ_a največ prostovoljnih ur?
Kateri aktiv bo imel ob koncu tek-
movanja sorazmerno s številom članov
več značk za prostovoljno delo?
Kateri aktiv bo imel ob koncu tek-
movanja 100% pobrano članarino?
Kateri aktiv bo v tem tekmovanju
najbolj zvišal organizacijsko kakor tudi
delovno disciplino?
Kateri aktiv bo v tem tekmovanju
odpravil vse neupravičene izostanke od
dela?
Mlad, toda zelo agilen aktiv v Tkal-
nici hlačevine se bo naj resneje boril,
da bi v tem tekmovanju dosegel prvo
mesto, zaveda se besed maršala Tita:
»Mladina je najdražje, kar premore na-
ša dežela.« Še z večjim delovnim ela-
nom pa bodo delali, ko bodo vedeli, da
jim sledi tudi mladina Železarne Štore.
Mladinski aktivi v Celju
sprejemajo tekmovalne
obveze na čast 30 ob-
letnici SKOJ-a
Dosedaj ni bilo dosti slišati o delu
mladinskega aktiva tekstilne tovarne
MLO Celje. Kljub temu pa je ta aktiv
že dosegel lepe uspehe in pravkar na
svojem delovnem sestanku navdušeno
sprejel tekmovanje, katero mu je napo-
vedal mladinski aktiv tekstilne tovarne
v Tržiču.
S svojim delom v medsebojnem tek-
movanju se bo mladinski aktiv tekstil-
ne tovarne MLO Celje, dostojno pripra-
vil na veliki praznik vse mladine 30
obletnico SKOJ-a.
Mladinski aktiv bolnice
v Celju je že dosegel v
tekmovanju lepe uspehe
Mladinski aktiv bolnice v Celju, je
napovedal tekmovanje mladinskemu ak-
tivu bolnice v Mariboru na čast 30 ob-
letnice SKOJ-a.
Pri izpolnjevanju obveznosti, katere
so si zadali na čast 30 obletnice SKOJ-a
so dosegli že prav lepe uspehe in vidne
uspehe. Na študijskih sestankih, katere
imajo redno vsak teden, je ponavadi
več kot 60% vse mladine, in niso prisot-
ni le oni, ki so službeno zadržani ali v
dežurni službi. Tudi v prostovoljnem
delu ne zaostajajo, saj so v tem krat-
kem času opravili že 83 prostovoljnih
delovnih ur. Obveznost, da bodo od-
pravili vse neopravičene izostanke ka-
kor tudi pozno prihajanje na delo, čast-
no izpolnjujejo.
Tekmovanje na čast 30 obletnice
SKOJ-a pa bo mladinski aktiv bolnice
v Celju zaključil s kulturno priredit-
vijo, z ligro »Volkodlaki«, z raznimi
pevskimi točkami in recitacijami.
3100 pionirjev iz vse Slovenije obtohmelj
Na pobudo CK KPS, republiškega iz-
vršnega odbora OF Slovenije, CKLMS
in ministrstva za kmetijstvo LR Slo-
venije je v dneh 16. in 17 avgusta pri-
hitelo iz vse Slovenije 3100 pionirjev v
prelepo Savinjsko dolino. Problem, s
katerim so si Savinjčani razbijali gla-
ve že vse leto je rešen — zeleno zlato,
»avinjski hmelj »golding«, ki ga danes
zahteva ves svet, bo pravočasno obran
do poslednjega kobulja! Edino krizo, s
katero se danes borimo — pomanjkanje
delovne sile, bodo rešile brigade, med
mjimi tudi 31 brigad Titovih pionirjev!
Vso to ogromno pionirsko akcijo vodi
flavni štab. ki mu načeluje komandant
tov. Miran Zirkelbach. Glavni štab ima
■voj" sedež v Žalcu, kjer je center vse
hmeljske produkcije in je bil na mestu
že 1. avgusta. Njegovo glavno delo je
bilo razdelitev terena in ureditev pro-
storov za nastanjen je pionirskih bri-
gad. Njemu v pomoč so bili na sedežih
KLO-jev formirani krajevni štabi, ka-
terih glavna naloga je bila mobiliza-
cija prostorov, priprava drv, slame, ze-
lenjave — skratka: ustvariti dostojne
življenjske pogoje za brigade. Brigade
»o nastanjene v svetlih zračnih prosto-
rih po šolah, prosvetnih domovih, ga-
silskih domovih in le v izjemnih pri-
merih delno v odgovarjajočih privatnih
prostorih. Brigadno življenje je vzoren
kolektiv — skupna ležišča, ločena po
spolu, skupne kuhinje, skupno delo in
samooskrba. Skupnost z brigadami ne
bo imela nikakih stroškov, ker bodo vsi
izdatki za brigade kriti iz zaslužka za
•torjeno delo; brigadna blagajna prej-
me za vsak »škaf« obranega hmelja
14 dinarjev.
V to ogromno pionirsko akcijo je za-
je La vsa Slovenija. Vse hmelj ske pio-
nirske brigade so razvrščene po planu
potrebe na razne centre v Savinjski
dolini. Tako so dobile Petrovče in Arja
vas 4 brigade, Žalec 6, Št. Peter 3, Pol-
eela 4, Braslovče 2, Gomilsko 3.' Pre-
kopa 1, Vransko 1, Št. Jurij 0b Taboru
2, Trnava 1, Št. Pavel 1, Št. Lovrenc 1,
Griže 1 in Zg. Ponikva 1 brigado.
Vsaka brigada šteje povprečno 100
pionirjev in je načeluje štab mladin-
cev; večinoma jih je po 11. Vsaki bri-
gadi je dodeljena kuharica prostovolj-
ka. ki je vajena kuhanja za tak kolek-
tiv. Vse pionirske brigade so sestavi j e-
»e absolutno na prostovoljni bazi iz
pionirjev starih 13 "do 15 let. Vsaka bri-
gada ima vzorno urejeno sanitetno služ-
bo ki skrbi za zdravje pionirjev, za
»jihovo osebno čistočo, za red in snago
v bivališčih ter za čistočo v brigadni
kuhinji, kjer se pripravlja okusna, za-
dostna in tečna prehrana. Poleg racio-
nirane preskrbe nabavlja štab brigade
dodatke iz prostih viškov ob pomoči
frontnih množičnih organizacij — po-
sebno krajevnih odborov AFZ.
Življenje v brigadi ima svoj določen
vzgojni in delovni smoter. Štab brigade
skrbi za kulturno-umetniško in ideo-
loško-politično delo, za razvedrilo in
zabavo v brigadi, za pestrost življe-
nja pionirjev. Vsaka brigada je samo-
stojen pionirski odred z vsemi funkcio-
narji po štatutu. S študijem, fizkulturo
in predvojaško vzgojo se pionirji vzga-
jajo v kolektivni samodisciplini za sa-
mostojne delavce na vseh popriščih de-
la. Predavanja, izleti in ekskurzije jim
širijo duševno obzorje ter jim omogo-
čajo spoznavati našo prelepo sociali-
stično domovino, naše delovno ljudstvo
ter njegove šege in navade in napore
pri izgradnji socializma na vasi.
Delo v brigadi je organizirano na ba-
zi socialističnega tekmovanja. Brigada
je razdeljena na desetine, ki žtetejo
najmanj po šest pionirjev. Pri delu je
vsaki desetini dodeljena izkušena obi-
ravka domačinka, ki uvaja mlade de-
lavce, ki do prihoda v Savanjsko doli-
no še niso znali ločiti fižola od hmelja,
v zanimivo delo obiranja hmelja. Tek-
movanje se vrši med brigadami, dese-
tinami, manšimi skupinami in poedinci.
Pri delu se polaga večja važnost na
kvaliteto, kot na kvantiteto dela. Pio-
nirji obirajo po šest ur na dan in je
norma štiri »škafe« dnevno. Dela se v
dveh izmenah — od 6. do 12. ure do-
poldne in od 1. do 7. ure popoldne. Kjer
je več brigad, se izmena vrši po briga-
dah, kjer pa je samo ena brigada, pa
dela pol brigade dopoldne, druga polo-
vica pa popoldne. Socialistično tekmo-
vanje oživljajo sten-časi, grafikoni,
prehodne četne zastavice, prehodne
brigadne zastavice, pohvale in podobno.
Ker je norma brigade 400 »škafov«
dnevno, bo znašal delovni efekt, pionir-
skih hmeljskih brigad najmanj 200.000
»škafov«. Kolektivno življenje v bri-
gadah, kolektivna vzgoja in ideološka
izgradnja in s tem povezano socialistič-
no tekmovanje bo delovni elan visoko
dvignilo in bo končni skupni efekt sto-
ritve še mnogo večji! Pionirske hmelj -
ske brigade bodo nadomestile najmanj
1500 izvežbanih obiralcev!
Naše delovno ljudstvo ima pravile«
odnos do pionirskih hmeljskih brigad
jih z ljubeznijo sprejema se zanima za
njihovo življenje in delo ter jim dnev-
no na razne načine (tudi v materialni
obliki) izkazuje svojo naklonjenost.
Kjer je ljudstvo pravilno izvolilo svoje
zastopnike v najnižje organe ljudske
oblasti, tam so brigade ob svojem pri-
hodu in tudi že v predpripravah našle
popolno razumevanje pri KLO-jih in
predstavnikih množičnih organizacij ^
Posebno je treba pohvaliti KLO Trna-
va. Prostori za sprejem pionirjev so bili
pred prihodom brigade vzorno počišče-
ni in je bilo tudi sicer vse tako organi-
zirano urejeno, da je brigada takoj za-
živela redno normalno brigadno živ-
ljenje, ker je res prišla že kar »na go-
tovo«. Odborniki KLO-ja so štab bri-
gade sami sprejeli s polnim razumeva-
njem, šli štabu v vsakem oziru na ro-
ko in mu tudi sami za čas pred priho-
dom brigade preskrbeli prehrano. —
Lep primer pravilnega odnosa do pio-
nirskih hmeljskih brigad je dalo tudi
državno posestvo Zovnek, kjer je mla-
dina živinorejske šole sama počistila in
razkužila vse prostore, namenjene bi-
vanju pionirjev. Kako se lahko znajde
tudi od prometnih sredstev oddaljena
kmetska vas, nam je pokazala Zg. Po-
nikva, kjer so že pred prihodom briga-
de poleg ostalih priprav, postavili ku-
hinjo in še celo rešili vprašanje peka,
ki ga nimajo, da delovni kmetje sami
pečejo okusen kruh za brigado. Da pa še
tako težki problemi niso nerešljivi, je
pa dokazala kmetsko obdelovalna za-
druga Arja vas, ki je v svoje zadružne
prostore sama sprejela kar dve pionir-
ski hmeljski brigadi!
Zal pa odnos do pionirskih hmeljskih
brigad marsikje ni bil pravilen — po-
sebno ne od oficielnih predstavnikov
ljudske oblasti. V mnogih primerih je
bil problem poiskati par desk in žeb-
ljev za postavitev kuhinje, kakor tudi
organiziranje slame, čeprav smo tik po
mlačvi, ko je vsakovrstne slame povsod
dovolj! V več primerih so štabi brigad
po dva dni in še več lačni in brez hra-
ne vršili borbo s krajevnimi faktorji —
na žalost v bogatih krajih, ki so časa
okupacije dobro živeli in so dali za ča-
sa narodno osvobodilne borbe partiza-
nom najmanj ali celo nič pomoči. Po-
sebno je treba grajati KLO Št Peter! —
Kljub temu, da se je štab dogovoril z
odborniki KLO-ja o vseh prostorih za
nastanitev brigad, ti prostori niso bili
niti pravočasno zasigurani, da o drugih
pripravah niti n® govorimo. Posefcno
| obsojanja vreden je bil sprejem pionir-
jev v dom Telovadnega društva v St
Petru. Ko je pionirska brigada že pri-
šla in čakala na vselitev, jo je tovariš
Kuhar »pozdravil« z »dobrodošlico«.:
»Brez dovoljenja fizkulturne zveze ne
odprem dvorane!« — Da je tak reakcio-
naren nastop zastopnika množične or-
ganizacije porazno vplival na pionirje,
ki so se z nesebičnim navdušenjem od-
zvali klicu Partije in Fronte — je jas-
no! — Karakteristična za bogati Št. Pe-
ter je tudi okolnost, da tam niso znali
niti za 1 dan najti hrane za 7 ljudi, ki
so bili zadolženi, da izvedejo borbo z
lokalnimi faktorji za nastavitev bri-
gad. V Št. Petru smo naleteli na nepra-
vilen odnos do pionirskih hmeljskih
brigad tako od strani prebivalstva, ka-
kor tudi od KLO-ja in menze.
Posebno grajo zasluži nepravilen od-
nos do pionirskih brigad tudi v Bra-
slovčah, kjer se je predsednik KLO-ja
enostavno skril pred pionirji in ga sploh
ni bilo mogoče najti!
Vsi taki in podobni negativni primeri
nas ponovno opozarjajo, da smo na de-
lo reakcije še premalo budni, da je po-
sebno v bogatih predelih podeželja va-
ška revščina še nevzbujena in se zato
da voditi po kapitalističnih špekulan-
tih, od katerih je po krivdi lastne ne-
prosvečenosti in neborbenosti gospodar-
sko odvisna. Prav je, da nudimo v naj-
večji meri ideološko izgradnjo našim
Titovim pionirjem, ne smemo pa po-
zabiti, da je politična vzgoja v nič
manjši meri potrebna po letih starim
»frontovcem«!
Tovariš Tito je večkrat poudaril, da
sta naša Komunistična partija in naša
ljudska oblast močni, ker imamo v naši
domovini tako krasno ljudstvo, delovno
ljudstvo, ki premaguje v zaupanju do
Partije vse, tudi največje težave, ker
tudi ono čuti, da uživa popolno zaupa-
nje cd strani svoje Partije! Pionirske
hmeljske brigade pa so nam še porok
več za srečno in bogato bodočnost, ker
imamo tudi prekrasno mladino — Ti-
tove pionirje, mladino, kakršne nima
niti ena država na svetu! Hmeljska ak-
cija Titovih pionirjev, ki s svojimi mla-
dimi šibkimi rokami ustvarjajo pogoje
za čim hitrejšo izgradnjo socializma,
je ponoven lep primer v zgodovini na-
šega delovnega ljudstva.
Kdor je videl jokati Titove pionirje,
ki so jokali, ker niso mogli biti spre-
jeti v hmeljske brigade, se bo smejal
napadom od zahoda in klevetam od
vzhoda, ker bodočnost je aaša!
Stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Štev. 33.
Delovni kolektiv Železarne Store si je po-
novno priboril naslov najboljšega med
zelezarji
V soboto so prvič stopili železo
v dveh novih kupolnih pečeh, ki
so jih zgradili brez tuje pomoči
Za visoko priznanje delovnemu ko-
lektivu Železarne Štore, ki je ponovno
prejel prehodno zastavo zvezne vlade
in naslov najboljšega kolektiva črne
metalurgije, so kovinarji v Štorah zve-
deli v času, ko so zabeležili novo po-
membno delovno zmago. Tisti dan so v
novozgrajenem traktu livarne končali po-
slednja dela pri gradnji dveh novih ve-
likih peči-kupolk in sušilnih peči, ki
predstavljajo prvo večje delo kapitalne
graditve v tej železarni. Stari obrati že-
lezarne v Štorah potrjujejo ob vsakem
koraku, da so njeni bivši lastniki imeli
pred očmi samo en smoter, s čim manj-
šimi investicijami iz podjetja izvleči čim
večje dobičke. Ob pogledu na stare na-
prave, se je marsikdo vprašal, ali je res
mogoče v teh skromnih pogojih doseči
tako pomembne uspehe, kakor so jih do-
segli kovinarji v Štorah. Naporov so va-
jeni, saj so v zadnjih letih že marsikaj
zboljšali in vse potrebno napravili sami.
»Stroji delajo prepočasi«, se večkrat
pritožujejo valjarji in livarji, ki skupaj
s tehniki in inženirji dajo vse iz sebe,
da kljub težavam, ki nam jih skušajo
povzročiti države informbiroja, izpolnijo
in presegajo planske naloge.
O uspehih martinarjev pod vodstvom
nosilca reda dela II. stopnje tov. Razin-
gerja smo že ponovno poročali. Prisilili
so stare peči, da so dale od sebe maksi-
mum proizvodnje: 4 in celo 5 šarž dnev-
no. Težko je reči, kdo je med martinarji
najboljši. Svojo vztrajnost so ponovno do-
kazali. Produkcija ni padla niti tedaj, ko
se je pokvaril elevator in so morali pre-
našati gorivo v vrečah. V borbi za plan
so zrasli odlikovanci z medaljo dela Stan-
ko Razinger, Avgust Plajh, Mirko Ker-
štajn in Miha Tacar. Brž ko je prvo me-
sto v železarni zavzela martinarna, se je
razvilo tekmovanje, v katerem noben
obrat ni hotel biti poslednji. Prva je za
martinarno izpolnila plan valjarna, ki je
dala 39 udarnikov in povečala povprečno
storilnost posameznika za 15 ton.
Najbolj pa se je borba zaostrila v li-
varni, kjer so delavci šteli dneve, ko bo-
do v novem traktu lahko popolnoma raz-
vili svojo delovno sposobnost. Livarja
Beno Trbovc in Šime Čulina sta s pravo
ljubeznijo vzdrževala staro kupolko, da
je dala iz sebe planirano proizvodnjo.
Tudi večkratni udarnik Stanko Mauer in
drugi so prispevali svoj delež k uspehu.
Marsikaj so v delovnem postopku zbolj-
šali po predlogih tovarišev Žoharja, Kom-
polška in Gorjupa.
Lani so prvič začeli izdelovati velike
valje za valjanje pločevine, za papirnice
in druge obrate. Našli so pravo zlitino,
ki daje vrhnji plasti zahtevano trdoto,
hkrati pa valju potrebno elastičnost. Tu
sta največ truda vložila tov. Povalej in
Kocjančič. Doma izdelani valji prav nič
ne zaostajajo za uvoženimi. Toda v sta-
rih kupolkah niso mogli pripraviti dovolj
litine za velike in še težje valje, ki so
potrebni našim tovarnam. Zato so se s
tem večjo vnemo lotili gradnje dveh no-
vih velikih kupolk.
Obe novi kupolki, ki bosta povečali
proizvodno zmogljivost livarne za 25%,
sta že zgrajeni. Vzporedno sta zrasli dve
novi sušilni peči za modele. Vrhova obeh
novih kupolk se zmagovito dvigata nad
betonski krov. Že v petek je v kupolkah
zagorel koks. Inž. Herič in mojster Ma-
jerle sta dala delavcem še poslednja na-
vodila za slovesen začetek obratovanja v
soboto. Čeprav sta ti prvi kupolki izde-
lani v celoti v domačih delavnicah, nihče
ni dvomil v njihovo sposobnost. Največ
dela je dalo valjanje do 400 kg težkih
sestavnih delov novih velikih peči. Tu
sta se odlikovala udarnika Stanko Zupan_
in Franc Tajgmajster. Pri montiranju šar-
žernih naprav pa se je odlikoval Filip
Hrastnik. Tesarji pod vodstvom Alojza
Vodeba so komaj našli dovolj visoke
smreke za oder, da so lahko dovršili dela
na vrhu peči. Veliko zaslugo pa imajo
tudi zidarji, ki so gradili temelje in obzi-
davali notranjost kupolk.
Čeprav so bile včasih resne težave, je
postavljanje kupolk in zidanje peči kaj
hitro napredovalo. Tridesettonski žerjav,
ki je bil naročen na Madžarskem, ni pri-
spel. Delavci so spoznali, da se morajo
nasloniti na lastne sile. Kovači so popra-
vili in prilagodili stari žerjav, ki bo po
zaslugi Jožeta Poklška in Karla Tovor-
nika kmalu lahko posluževal kupolke. Se-
daj hitijo, da dogradijo tudi dvoriščno 25-
tonsko žerjavovo progo za prenašanje to-
vorov do livarne. Elektromonterji pod
vodstvom Stanka Lužariča pa so izdelali
nadomestne dele za elektrifikacijo obrata
in predelali stare transformatorje.
Novi kupolki bosta omogočili proizvod-
njo težkih valjev za razne panoge indu-
strije, za valjanje železne pločevine, ba-
kra, papirja itd. V soboto dopoldne je bila
v novi livarni pomembna slovesnost, ko
so iz litine novih kupolk odlili prve ko-
kile, namenjene železarnama v Zenici in
Smederevem. Slovesnosti so se udeležili
delavci iz vseh oddelkov. Ko so pod vod
stvom livarskega mojstra Šime Čulina pre
stregli prvo litino, je glavni inženir
tovariš Herič v kratkem govoru podal
pregled doseženih uspehov. Obe kupolki
kakor tudi dušilni peči smo v celoti izde-
lali doma po načrtih domačih strokov-
njakov. Sedaj bo livarna lahko začela vli
vati tudi 15-tonske valje za potrebe na-
ših tovarn, kar bo velik prispevek k osa-
mosvojitvi naše industrije od inozemstva.
Inž. Herič je izrekel svoje priznanje za-
služnim štorovskim mojstrom in delavcem,
ki so pri postavljanju novih peči z vztraj-
nostjo in prizadevnostjo premagovali vse
težave. Izdelali so številne dele, ki bi
jih morali prejeti iz informbirojevskih
držav. S tem so ponovno dokazali, da
gredo kljub oviram trdno po poti, ki nam
jo je pokazalo vodstvo Partije s tovari-
šem Titom na čelu, da gredo po poti so-
cializma. S takšnimi delavci se bo ko-
lektiv železarne lahko brez bojazni lotil
novih velikih nalog. Skromno slovesnost
v livarni so zaključili z vzkliki tov. Titu
in Partiji ter z obljubo, da bodo vztrajno
nadaljevali borbo za nove tone jekla.
Delavke v Tkalnici
hlačevine so zavestne
borke za plan
Med kolektivi, ki stoje v prvih vr-
stah borcev za plan je Tkalnica hlače-
vine, ki je lani izvršila planske naloge
54 dni pred rokom, letos pa je svoje
polletne obveznosti izpolnila do 16. ju-
nija, s čemer se je uvrstila med prva
podjetja tekstilne industrije Slovenije.
Že v začetku leta se je vsaka posa-
mezna delavka obvezala za koliko bo
presegala na podlagi novih tehničnih
norm določene postavke. Z rekapitula-
cijo osebnih obveznosti se je pokazal
presenetljiv uspeh. Osnovni plan je bil
po teh obvezah presežka še za 10.6%. To
je bila osnova za protiplan, katerega so
požrtvovalne delavke presegale vsak
mesec, kljub ne dovolj ni delovni sili.
Kako je kolektivu uspelo doseči tako
pomembne uspehe? Predvsem s priza-
devanjem sindikalne podružnice in
uprave podjetja, ki sta stalno uvajali
v podjetju socialistične delovne odnose.
Uprava je mnogo storila, da uveljavi
socialistično načelo nagrajevanja z
uvedbo novih tehničnih norm. Ze leta
1947 je delala skoraj polovica delavk
po novih tehničnih normah, ki so danes
uvedene na vseh delovnih mestih. Tek-
movanje med brigadami in posamezni-
ki je postalo stalen način dela v vseh
obratih. Pa tudi skrb za delavca, ki se
odraža v prizadevanju uprave in sin-
dikata, pozitivno vpliva na storilnost
kolektiva. To potrjuje veliko število
udarnic, ki se je na slavnosti v nedeljo
še pomnožilo. Udarniški naslov je po-
novno prejelo 44 najboljših delavk, štir-
je racionalizatorji pa so bili nagrajeni
za razne izboljšave.
Marija Imenšek, ena najstarejših de-
lavk, je prejela udarniški naslov že
osmič. Kljub svojim letom je prva tudi
pri prostovoljnem delu in daje vzgled
vsem sodelavkam. Njej sledijo še se-
demkratne in šestkratne udarnice Ber-
toncelj Marija, Kristanšek Ana, Ribežl
Vera in druge. Delovne zmage Tkalnice
hlačevine so zmage celjskih delovnih
žena, saj so moški zaposleni t podjetju
le maloštevilni. Ti uspehi so živ dokaz
zavestne vključitve naših žena v gra-
ditev socializma.
Z izumi in racionalizacijami odgovarjajo tehniki in delavci
Cinkarne na klevete Informbiroja
Kakor si vse naše delovno ljudstvo
mirno gradi socializem in se ne da mo-
titi od raznih »dobro mislečih« ljudi, ki
jim je izgradnja socializma v naši dr-
žavi trn v peti, tako tudi delovni ko-
lektiv Cinkarne vlaga vse sile za izpol-
nitev plana. Pri tem njegovem strem-
ljenju in naporih mu povzročajo resne
težave razne naprave in stroji, ki bi
jih morale dobaviti bratske socialistič-
ne države, ki jih pa najbrž iz strahu,
da bi se v naši državi zgradil sociali-
zem prej kakor pri njih, nočejo doba-
viti. To je tudi glavna ovira, da cinkar-
niški kolektiv ne more izpolnjevati svo-
jih planskih nalog. Vkljub vsem teža-
vam pa se kolektiv vztrajno bori, da
doseže čim boljše rezultate in je doslej
mnogokrat dosegel tam, kjer je uspeh
odvisen od osebnega prizadevanja de-
lavcev in tehničnega vodstva, lepe uspe-
he. Dokaz zato je enajst predlogov za
racionalizatorje in en predlog za nova-
torja. Vsi predlogi so bili izvedeni in
so se v praksi zelo dobro obnesli.
Tovariš Fedran Peter, tehnični vodja
valjarne, je sijajno rešil problem po-
večanja proizvodnje offset-plošč in
zmanjšanja izvržka istih. Izdelal je no-
vo napravo za ravnanje offset-plošč, ki
omogoča, da se v istem času poravna
dvakrat večje število plošč, kot pri stari
napravi in se popolnoma onemogoči iz-
vržek, ki je pri stari napravi znašal tri-
indvajset odstotkov. Naprava je izdela-
na v obliki stiskalnice na vreteno. ki
proizvaja 39.500 kg pritiska, dočim je
stara (primitivna naprava proizvajala
samo tri tisoč kilogramov pritiska. No-
va naprava se je sijajno obnesla in se
že uporablja v proizvodnji offset-plošč.
Starejši gradbeni tehnik, tov. Vodlan
Drago, je skonstruiral novo peč za fini
cink s štiridesetimi retortami. Nova peč
nadomešča tri male in se je pri izdelo-
vanju načrtov za njo pojavilo vse polno
raznih problemov, ki jih je tov. Vodlan
rešil na originalen način. Peč je zgra-
jena tako. da se vkljub izredni dolžini
peči vse retorte enakomerno segrevajo
in se pri tem ekonomično 'izkoriščajo
odpadni plini.
Velika važnost in odlika peči je zla-
sti v tem. da ji je dograjena naprava,
ki omogoča homogenizacijo cinka in že
v prvi fazi daje cink redestilirane
kvalitete, kar se je doslej delalo v dveh
fazah. Vsa naprava obstoja iz dveh
zbiralnih bazenov za cink in sistema
kanalov, po katerih se odteka cink v
bazene. Za segrevanje bazenov in ka-
nalov se izkoriščajo odpadni plini, ki bi
sicer ne bili v celoti izkoriščeni. Z
uvedbo zbiralnih bazenov odpade upo-
raba grafitnih loncev za odlivanje cin-
ka, delavcem pa je prihranjeno težko
fizično delo. V odnosu na stare peči
pomeni noVa peč zmanjšanje proizvod-
nih stroškov za 50% in povečanje pro-
dukcije finega cinka za 100%. Za to
delo je bil tovariš Vodlan predlagan za
novatorja.
Zelezostrugar tov. Goršek Stane je
obdelal na svoji stružnici matrico za
stiskalnico za izdelovanje šamotnih re-
tort v šest in štiridesetih urah. Tov.
Fidler Jože, ključavničar, pa patrico za
isto stiskalnico v osem in sedemdesetih
urah, za katero delo bi bilo po izjavah
raznih strokovnjakov potrebnih 600 ur.
To so obenem tudi prve matrice in pa-
trice, obdelane doma. Doslej smo jih
uvažali iz inozemstva, sedaj pa so naši
delavci dokazali, da se da s primernim
prizadevanjem marsikatero stvar izde-
lati doma. Oba dela sta precizno izde-
lana in sta se v stiskalnici dobro obne-
sla. S tem je zagotovljena nemotena iz-
delava šamotnih retort za spojnico,
država pa si bo prihranila devize.
Tov. Gorenjak Ivan, preddelavec v pli-
narni, je dolgo časa razmišljal, kako bi
se dalo odpraviti ppgosto odpiranje pol-
nilnih lijakov na generatorjih, ki jih je
bilo treba odpirati do tridesetkrat dnev-
no. Pri vsakem odpiranju pa so skozi
lijak uhajale velike količine plina, kar
je pomenilo izgubo plina, posluževalni
prostor pa se je napolnil s škodljivimi
plini, kar kvarno vpliva na zdravje tam
zaposlenih delavcev.
Prišel je na misel, da bi se sedanji
primitivni lijaki povečali za štirikratno
prostornino, kar bi omogočilo, da bi se
polnili generatorji samo tri do štirikrat
dnevno. Njegov predlog je bil izveden,
kar omogoča prištednjo plina, lažje po-
služevanje generatorjev in zboljšanje
higienski razmer na generatorjih.
Doslej so se spojke za elevator v mrt-
vi pražarni izdelovale ročno in je bilo
za izdelavo ene spojke potrebno 40 mi-
nut, pri tem pa se je porabila gotova
količina oglja za segrevanje spojk pri
kovanju. Tovariš Butinar Rudolf, klju-
čavničar, pa je izdelal napravo, s ka-
tero je mogoče izdelovati spojke v po-
lovico krajšem času brez segrevanja. S
tem je pocenil izdelavo spojk za 50%
in prištedil dragoceno gorivo.
Pritisk plina v destilacijskih pečeh
so kurjači navadno ocenjevali kar »na
oko«, kar pa ni bilo zanesljivo merje-
nje. Tov. Brus Ivan, vodja električne
delavnice, pa je izdelal signalno napra-
vo, ki meri pritisk plina in ga tudi avto-
matično regulira ter s signalom opozar-
ja kurjača, da je pritisk previsok. S
tem je omogočil enakomerno kurjenje
destilacij skih peči in preprečil škodlji-
vo delovane tako imenovanih sunkovi-
tih plamenov, ki »režejo« retorte in so
doslej povzročali občutno škodo v to-
pilnici. Naprava je že dva meseca v po-
gonu in deluje popolnoma zanesljivo.
Zelo koristne predloge so dali še to-
variši: Pašek Rudof, starejši poslovodja
v pražilnici, Habjan Ivan, ključavničar,
Jazbinšek Franc, poslovodja v pražil-
nici, Lenarčič Stane, starejši industrij-
ski tehnik in Pilih Ivan, preddelavec
v aglomeraciji, ki so se vsi dobro ob-
nesli in služijo izboljšanju proizvodnje,
delavcem pa je olajšano delo.
Delovni kolektiv Tovarne za proizvodnjo
kemičnih izdelkom v Celju in ob orevzetmi
prehodna zastale sprejel nove obveznosti
V ponedeljek dne 15. avgusta je de-
lovni kolektiv Kemične tovarne v Celju
veličastno proslavil enega najvažnejših
dni po osvoboditvi. Prvič je sprejel za-
stavo CO ZSJ in ministrstva lahke in-
dustrije FLRJ, nagrado z diplomo in
naziv zaslužnega kolektiva.
Slovesnosti so prisostvovali pomočnik
ministra lahke industrije FLRJ tov.
Bole Tone, član CO ZSJ tov. Cernej,
član CO sindikatov kemične industrije
tov. Placer F., zastopnik Gen. direkcije
sav. kem. industrije tov. Karlovič R, ter
zastopniki oblasti, množičnih organiza-
cij in zastopniki celjskih kolektivov.
Slovesnost se je pričela s himno Hej
Slovani, nakar je tovariš Grabar po-
zdravil vse goste in ves delovni kolek-
tiv ter predal besedo tov. direktorju
Fajfarju, ki je v svojem referatu podal
zelo natančno sliko o najboljših oddel-
kih, brigadah, posameznikih in o težko-
čah, ki so doletele delovni kolektiv za-
radi neizpolnjevanja trgovinskih pogodb
s strani kominformskih držav. Po refe-
ratu tov. direktorja je član CO ZSJ tov.
Cerne čestital celokupnemu kolektivu
k tako velikemu uspehu ter pozval za-
stopnika kemične tovarne Šabac, da je
predal zastavo najboljšim delavcem ko-
lektiva tov. Faktorju. Domitrovičevi ter
Zgajner Jožetu. Ta se je v iskrenih be-
sedah zahvalil za visoko priznanje ter
obljubil, da bo kolektiv tudi v naprej
~ največjo požrtvovalnostjo izpolnjeval
naloge, katere postavlja pred nas CK
KPJ s tov. Titom na čelu.
Za tem so govorili še ostali zastopniki,
I ki so vsi do zadnjega izrekli veliko pri-
; /nanje celokupnemu kolektivu in mu
i čestitali k uspehu.
Po referatih je referent za tekmova-
nje preči tal poziv na tekmovanje delov-
nega kolektiva »Elektrobosne«, nakar so
posamezni brigadirji začeli sprejemati
obveznosti v imenu svojih brigad.
Brigada oddelka za natrijev sulfid
bo izpolnila letni plan do 15. oktobra,
brigada oddelka za ultramarin pa bo
tekmovala za predčasno izpolnitev pla-
na z brigado za hidrosulfid. Zidarska
brigada se je zavezala izgotoviti peč za
minij do 15. oktrobra, mehaniki pa bodo
dotlej končali vsa montažna dela. Prva
brigada za superfosfat bo izpolnila plan
do 15. oktobra.
Nato je kolektiv sprejel tekmovanje,
ki so ga napovedali delavci tovarne
»Elektrobosna« v Jajcu vsem kolekti-
vom kemične industrije. Hkrati so se
delavci celjske tovarne zavezali, da bo-
do letni plan izpolnili po obsegu s 127
odstotkov, po vrednosti s 113 odstotkov
in celoti po asortimentu. V primeri
z lanskim letom bodo zmanjšali od-
padke za 5 odstotkov, dvignili proizvod-
nost dela za 10 odstotkov in zboljšali
delovno disciplino za 30 odstotkov. Kva-
liteto bodo zboljšali za 1 odstotek in v
celoti izpolnili plan znižanja proivod-
nih stroškov, kakor tudi plan strokov-
nih kadrov. V kulturno-prosvetno in
ideološko delo pa bodo vključili 66 od-
stotkov vsega kolektiva. V imenu teh-
ničnega vodstva pa je racionalizator in
novator kemik Štefan Stojan obljubil,
da bo tehnično vodstvo neumorno de-
lalo za proizvodnjo novih predmetov.
Ob zaključku slovesnosti so izročili
visoko odlikovanje, red dela III. stop-
nje, trem najboljšim delavcem Jožetu
Veterniku, Andreju Štrku in Ivanu
Turnšku ter podelili nagrade najboljšim
brigadam in posameznikom. S sloves-
nosti so poslali brzojavne resolucije
Centralnemu komiteju KPJ. Centralne-
mu komiteju KPS, centralnemu odboru
Zveze sindikatov Jugoslavije in mini-
stru za lahko industrijo. V teh resolu-
cijah se zavezujejo, da bodo letni plan
po količini izpolnili do 1. novembra, pa
vrednosti pa do Praznika republike.
Arja vas se priprav-
lja na okrajni festival
V kmečko obdelovalni zadrugi »Fran-
ceta Prešerna v Ar j i vasi se je pričela
veliko delo. Pristopili so k pripravljalnim
delom za enega do sedaj največjih festi-
valov, ki bo imel v glavnem kmečki
značaj. Prijetno je človeku ako se poda
v Arjo vas in vidi elan dela tovarišev,
ki pripravljajo paviljon dolg 80 metrov
in v katerem bo prikazan našemu delov-
j nemu človeku napredek našega kmetij-
stva. Nazorno bo prikazan razvoj kme-
tijstva od dobe fevdalizma, prehod v
kapitalizem ter končno t aocializem.
Videli bomo napredek našega kmetij-
stva v prvi polovici naše petletke, kaj
j se je vse v tem kratkem času napravila
i in koliko je napredovalo. Poleg tega ba
; razstavljala naša lokalna industrija
j svoje produkte ter primerjala delo in-
dustrije nekdaj in sedaj, ko dela iz-
ključno za dobrobit delovnega človeka.
Razstava, ki bo otvorjena dne 3. sept.
ob 16. uri bo odprta do 14, »ept. tako,
da bo imel vsak priliko ogledati dela
naših kmetijsko obdelovalnih zadrug,
kot delo naše lokalne industrije ter nji-
hove uspehe v borbi za socializem. Zve-
čer ob 20 bo uprizorilo K UD Žalec
dramo »Celjski grofje «na prostem, kar
bo gotovo užitek, ker je igralska dru-
žina v Žalcu priznana kot aalo dobra.
Grupa ljudske inšpekcije Lesno
industrijskega podjetja Nazarje
je pričela s svojim delom in že
ugotovila vrsto nepravilnosti
Grupa ljudske inšpekcije sindikalne
podružnice LIP-a v Nazarju, ki šteje
11 članov, je pričela s svojim delom.
V dnevih 8., 9. in 10. avgusta je v po-
poldanskih urah pregledala skladišče
delavsko-uslužbenske restavracije, ku-
hinjo in jedilnico ter poslovanje knji-
govodkinje oziroma blagajničarke.
Pri primerjanju dejanske zaloge živil
v skladišču s stanjem v kartoteki je in-
špekcija ugotovila, da je med drugim
v kartoteki za 8.60 kg več vpisanega
fižola kakor na zalogi. Prave surove
kave je manjkalo 14 dkg, suhega svinj-
skega mesa 5.60 kg itd. Med ajdovo mo-
ko je inšpekcija našla zavitek kvasa, ki
je bil že ves gnil in smrdeč, ajdova mo-
ka v količini 16.80 kg pa je bila vsa
pokvarjena. Nadalje je našla 2.20 kg
mastnega in pokvarjenega fižola. Za
okvaro ajdove moke in fižola leži kriv-
da na kuhinjskem osebju. Nadalje je
inšpekcija našla v skladišču 12.25 kg
ječmena, ki ni bil vpisan v kartoteki.
V restavraciji ni bil nikdo zadolžen
za skladišče. Živila iz skladišča je je-
mal za kuhinjo vsak uslužbenec. Niso
vodili dnevne evidence o porabi živež-
nih artiklov za kuhinjo. Trgovinska in-
špekcija OLO Šoštanj je ob priliki kon-
trole 25. februarja t. 1. dala nalog DUR,
da lahko izdaja iz skladišča živežne ar-
tikle na podlagi naročilnice samo skla-
diščnik in upravnik. Ljudska inšpek-
cija pa je ugotovila, da se ta nalog, ka-
kor tudi ostali niso izvršili, čeprav je
bil stavljen rok za odpravo vseh na-
pak do 1. marca t. 1.
Prave kave sploh niso kuhali abo-
nentom. "Ljudska inšpekcija je iste na-
šla na zalogi 3.64 kg. To kavo je DUR
prejel na živilske nakaznice svojih abo-
nentov za mesec julij. Kuharica in osta-
le uslužbenke so izjavljale abonentom,
da prave kave sploh nimajo, ali pa, da
se je ne izplača pražiti in kuhati, ker
bi potem prekmalu zmanjkala. Pri na-
daljnjem pregledu je ugotovila, da se
je poleg jedilne posode nahajalo milo,
našla prah na posodi, na omari, na
ogledalu itd., mize v obednici so bile
pogrnjene, toda na njih je opazila še
ostanke kosila, čeprav je bila že 17. ura.
Našla je tudi 2.20 kg pokvarjenega fi-
žola, ker je tekla mast nanj zaradi ma-
lomarnosti uslužbencev. Nadalje je na-
šla neumito posodo v skladišču, dno po-
sode je bilo neočiščeno in črno. In-
špekcija je tudi ugotovila in našla, da
so stene mastne, ker kožic ne pomijejo,
pač pa umazane od masti obešajo na
zid, tako da teče mast po zidu. V jedil-
nici je v predalu med prti našla zdrav-
niško mazilo, nadalje v isti omari staro
kost, star kruh, pipo za točenje pijač
itd. Kljub opozorilu in nalogu uprave
podjetja in člana okrajne kontrolne ko-
misije še nimajo vse uslužbenke DUR-«
naglavnih rut ali pokrival v kuhinji.
V	skladišču je grupa našla tudi okoli
2000kg krompirja t slabem stanju. Del
krompirja se je nahajal v mokrih vre-
čah, del razmetan po cementnem podu,
a le nekaj v nalašč pripravljenem pro-
storu. Pri razsulu ene vreče krompirja
je ugotovila, da je krompir vlažen in
deloma že nagnit. Isto je s krompirjem,
ki se je nahajal na cementnih tleh.
Pri pregledu poslovanja knjigovodki-
nje-blagajničarke Bitenc Ivanke je
Ljudska inšpekcija ugotovila, da so ra-
čuni za blago, ki ga DUR nakupi v re-
du, za prodano pijačo iz točilnice pa ne
dela nobenih zapiskov v blagajniških
prejemkih denarja. Kartoteke, katere
vodi blagajničarka za točilnico so zelo
površne. Niti ni iz dnevnega zaključka
blagajne razvidno na podlagi česa je
denar prišel v blagajno. Evidence za
prehodne goste sploh ne vodi, kakor
tudi ne blagajniških prejemkov za de-
nar, ki ga od istih prejema. Nadalje je
grupa pri TD živilskih nakaznicah ugo-
tovila. da je bilo odrezanih odrezkov z«
meso za 5. avgust 1.1. 21 komadov,
dvignilo >pa se je mesa 6amo za 19 TD
živilskih nakaznic. Blago — živila ga-
rantirane preskrbe se kupuje brez na-
ročilnic in se dohod in razhod živil vodi
zelo površno v kartotekah.
V	juliju je prejel DUR 660 hlebov
kruha na živilske nakaznice od peka
Pečnik iz Mozirja. Ker pa je odrezkov
za kruh zmanjkalo, je DUR oddala iz
svoje zaloge peku še 150 kg moke. Toda
pek Pečnik iz Mozirja je pri mesečnem
obračunu z DUR-om enostavno koli-
čino 150 kg moke spremenil v 150 kg
kruha. S tem je pek oškodoval DUR za
50 kg kruha. Isti »lučaj m je pripetil v
mesecu juniju, ko je prejel od DUR-a
170 kg moke in prav tako spremenil
omenjeno količino moke v 170 kg kruha.
Prav tako ni imela Bitenc Ivanka no-
bene evidence, da ima v poslovalnici
GLIM-a Nazarje še v dobrem od mese-
ca julija 6.37 kg masti. To potrjuje dej-
stvo, da je Bitenc Ivanka za mesec av-
gust vzela iz poslovalnice predujem
3 kg masti, za količino 6.37 kg pa sploh
ni več vedela.
Iz navedenih nepravilnosti je razvid-
no, da je za vso malomarno poslovanje
v DUR Nazarje kriva knjigovodkinja-
blagajničarka Bitenc Ivanka, katera ni
polagala nobene važnosti prehrani de-
lavcev in nameščencev LIP-a. S svojim
sabotažnim delom je namerno škodo-
vala pravilni prehrani našega delovne-
ga ljudstva. Tudi obnašanje Bitenc
Ivanke napram članom ljudske inšpek-
cije in njeni razni izgovori, predvsem
pa blatenje posameznih članov Ljudske
inšpekcije, ko je trdila napram drugim
uslužbencem LIP-a, da ima vse poslo-
vanje v redu, člani Ljudske inšpekcije
pa so postopali z njo kot gestapovci
itd.
Iz navedenega sledi, da je potrebna
tem večja budnost ljudskih inšpektor-
jev pred skritimi sovražniki naše ljud-
ske oblasti. Ze primer v restavraciji v
Nazarju, kjer se je vtihotapila na od-
govorno mesto v menzi pri prehrani na-
šega delovnega ljudstva nekdanja sa-
mostanska sestra Bitenc Ivanka, njena
namerna dejanja, predvsem pa njeno
pasivno zadržanje napram ljudski ob-
lasti pričajo, da je treba budno zasle-
dovati početje takih protiljudskih ele-
mentov, jih razkrinka vati in jih naj-
strožje kaznovati.	L. F.
Leto II. — Stev. 33.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3.
Celjske žene bodo v pripravah za Teden matere
in otroka
usmerile svojo dejavnost predvsem na gospo-
darsko področje, pomoč socialističnemu sek-
torju v kmetijstvu, na utrjevanje in čiščenje
svoje organizacije „
Dne 11. avgusta je zasedal plenum
Mestnega odbora AFZ, ki je izvolil de-
legatke za Oblastno konferenco AFZ.
Izvoljenih je bilo 12 delegatk, najbolj-
ših aktivistk, ki naj bi zastopale žene
Celja na skupščini Oblastnega odbora.
Plenuma so se udeležile žene vsega
okraja, ki so z zanimanjem sledile dnev-
nemu redu.
Tov. Osterčeva je v jasni in jedrnati
besedi prikazala naš politični in gospo-
darski položaj, v katerem je podčrtala
marksistično-leninistično linijo razvoja
našega socialističnega gospodarstva. —
Nanizala je vse uspehe od industrije
do kmetijsko obdelovalnih zadrug in
pobijala klevete informbirojevcev, češ
da je pri nas politika podpiranja kula-
kov. Prikazala je ženam našo nesebično
pomoč državam ljudskih demokracij,
predvsem Albaniji, ki je uživala našo
največjo bratsko, komunistično podpo-
ro. Ona sama je živela v Albaniji in je
sama videla, kako je živelo albansko
ljudstvo v času, ko je bdela nad njim
Titova Jugoslavija. Prepričana je, da
delovno ljudstvo Albanije dobro ve, ka-
ko krivične so laži o naši državi in da
je ta gonja udarila predvsem isto. ki
danes trpi pomanjkanje zaradi njiho-
vih voditeljev. Ves referat je žene živo
zainteresiral, tako, da se je razvila po
tem vprašanju živahna diskusija. Dis-
kusije se je udeležil tudi tov. Kočar,
član okr. komiteta KPJ Celje-mesto, ki
je še globlje osvetlil nastanek in vzroke
resolucije Informbiroja.
Organizacijsko poročilo o delu Mest-
nega odbora AFZ je podala izčrpno tov.
Počekajeva in obenem prikazala nove
naloge, ki se postavljajo pred organi-
zacijo. Predvsem je potrebno s prepri-
čevanjem vključevati čim več žena v
produkcijsko 8 ali 4-urno delo, vzpored-
no s tem pa skrbeti, da bo delovni ženi
omogočeno imeti otroke pod skrbnim
nadzorstvom in v dobri vzgoji. V ta
namen se bodo ustanovila igrišča, za
kar bodo skrbeli terenski odbori.
Kot drugo važno nalogo je smatrati
obiranje hmelja, ki je naša važna in-
dustrijska rastlina, ki pomeni zlato v
našem gospodarstvu. Za hmelj bo do-
bila naša težka industrija stroje in tež-
ka industrija je predpogoj socialistič-
nega razvoja. Vsaka žena, ki ji je pri
srcu boljše življenje nje in njenih dru-
žin, se bo vključila v delovno brigado
za obiranje hmelja, da bo ta naš važen
produkt pravočasno obran in posprav-
ljen, da ne bo trpel na kvaliteti.
V	diskusijo so žene posegle prav ži-
vahno in prihajale s predlogi predvsem
o nalogah sekcije »Mati in dete«, kako
bi najuspešnejše pomagale delovni ženi
in materi. V teh razgovorih so iznesle
žene potrebo po dobro urejeni pralnici,
po otročji konfekciji, ceneni šivalnici
in krpalnici, in sploh po uslužnih pod-
jetjih. ki bi razbremenila žene v gospo-
dinjstvu in sproti reševala naročila.
Sledile so volitve 12 delegatk, ki so
zastopale žene vseh poklicev na Ob-
lastni konferenci.
V	zaključku so sprejele žene sklepe,
s katerimi prevzamejo nove naloge, ki
jih bodo izvršile v okviru tromesečnega
tekmovanja za teden »Matere in otro-
ka«. \
Ustanovile bodo otroška igrišča v III.
četrti, Zavodni in Gaber ju, v Kmetij-
sko obdelovalni zadrugi v Medlogu in
na Lavi. Ze ustanovljeno igrišče I. in
IV. četrti ob Savinji bodo olepšale in
poživele.
Pritegnile bodo 24 žena za čuvanje
otrok na teh igriščih in za izpolnitev
organizirale dvodnevni tečaj.
Aktivi za medsebojno pomoč bodo
zaposlenim ženam priskočili na pomoč
s čuvanjem otrok.
S prepričevanjem bodo vključile čim
več ženske delovne sile v produkcijo
in pomagale pri zamenjavi delovnih
mest.
Predlagale bodo MLO ustanovitev ta-
kih uslužnostnih podjetij, ki bi lahko
zaposleno ženo v gospodinjstvu redno
in tekoče razbremenjevala, kot so pral-
nice, likalnice, čistilnice in prepotrebno
otroško konfekcijo za predšolsko in šol-
sko deco.
Ustanovile bodo aktiv žena,, ki bodo
v povezavi z LO nadzorovale usluž-
nostna podjetja.
Za internat Vrtnarske šole v Medlo-
gu prevzame AFZ odbor Medlog. V
vseh dečjih in mladinskih ustanovah bo-
do žene pomagale s šivanjem, čišče-
njem. Prispevale bodo po svojih mo-
čeh tudi s sadjem.
Preskrbele bodo osebje za predvide-
no otroško restavracijo v Gaberju.
MLO bodo pomagale s primernimi na-
sveti in predlogi za zboljšanje celjske
tržnice.
Pridobile bodo pet novih obiskovalk
na terenu.
Pionirski brigadi, ki poj de obirat
hmelj bodo oskrbele kuharico in po-
močnico.
Organizirale bodo tudi pionirske ko-
tičke.
Meseca septembra se bo zopet od-
prla pravna posvetovalnica za žene.
Sodelovale bodo v važni gospodarski
akciji obiranja hmelja in organizirale
brigade z najmanj 250 ženami, pred-
vsem iz vrst še nezaposlenih gospodinj.
Ves aktiv AFZ bo podrobno proučil
Zakon o kmečko obdelovalnih zadru-
gah, da bo lahko prepričeval kmečko
ženo za vstop v zadrugo.
V povezavi s štabom za teden »Matere
in otroka« bodo organizirale vzgojna,
zdravstvena in gospodarsko-politična
predavanja in sodelovale v izvedbi
otroškega semnja.
Sprejele so sklep, da bodo v svrho
okrepitve svojih odborov izločile iz od-
borov one žene, ki vnašajo v delo opor-
tunizem in nedelavnost.
Istočasno so napovedale tekmovanje
Okrajnemu odboru v Trbovljah v na-
slednjem:
1.	Pomoč AFZ v gospodarski akciji
obiranja hmelja.
2.	Sodelovanje AFZ organizacije v
tednu »Matere in otroka«.
3.	Vkjučitev nove ženske delovne
sile.
Zene Celja so prepričane, da se bodo
žene Trbovelj odzvale in jim postale
resen tekmec.	T. A.
Po povratku celjskih
modelarjev iz Rume
Mulej Maks jetpostavil nov državni rekord v preletu.
Celjska ekipa je dosegla četrto mesto v državi
V letošnjem letu se je letalsko mo-
delarstvo zelo razvilo ne samo v dru-
štvu, temveč tudi v krožkih in stanicah
mladih tehnikov.
Po končanem pouku v šolah so pri-
čeli še bolj delati, saj je bil pred njimi
letalski zlet v Rumi, na katerem so ho-
teli sodelovati. Dan in noč je bilo vi-
deti razsvetljena okna modelarskih de-
lavnic v osnovni šoli, saj so vedeli, da
morajo graditi kvalitetne modele, če
hočejo biti kos konkurenci vseh mode-
larjev v državi. Medtem ko so pred ča-
som gradili samo modele jedrilice F Al
kategorije, so v tem času začeli graditi
tudi modele na pogon dizel motorja.
Ni bilo več dolgo do zleta, gradnje so
uspele — in tako je tudi Celje poslalo
svojo ekipo na tako velik zlet, kot je
bil to letos v Rumi. Ekipo so zastopali
s svojimi modeli: Mulej Maks, ki je bil
kot vodja modelarjev v Celju je mnogo
storil za ta sektor Ljudske tehnike, na-
dalje Molj Fran j o, Mulej Ljubo, Blažon
Tomaž, Gregi Dominik, Krivec Milan,
Gomre Ivan. Preden so odpotovali v
Rumo, so se ustavili v Ljubljani, kjer
se je sestavljala slovenska ekipa. Mo-
delarji so si ogledovali modele drugih
ekip — morda so tukaj tudi kaj prido-
bili — morebitno izboljšanje svojih mo-
delov za nadaljnje delo. Pot je seveda
šla naprej — prispeli so v Rumo. Za-
nimanje med našimi je bilo veliko in
ponosni so bili, da lahko zastopajo dru-
štvo na tako veliki svečanosti Vrsta
tekmovanja je prišla tudi do njih.
»Prišel sem na vrsto,« pravi Mulej
»Z modelom lastne konstrukcije »Kitaro«
Perko Brankota sem štartal — model
se je lepo dvignil v termiko. Po dol-
gem gledanju je izginil v daljavo, ven-
dar ga je spremljalo motorno letalo
»Trojka«, da ugotovi dolžini in traja-
nje leta.«
Državni rekord! Da, Mulej Maks iz
celjske ekipe je postavil nov državni
rekord v preletu. Njegov model se je
po 25 km spustil, v zraku pa je ostal
55 minut. S tem štartom »Kitare« je
dosegel Mulej tudi tretje mesto v tra-
janju. Za ta lep uspeh mu je bila po-
deljena tudi nagrada.
Ostali modelarji celjske ekipe tudi
niso bili med najslabšimi. Celo z lepi-
mi uspehi so se vrnili nazaj v Celje.
Kot ekipa je dosegla četrto mesto v dr-
žavi, vendar prvo mesto v Sloveniji.
Modelarji so zopet v svojih delavni-
cah — poprijeli so znova za delo. Bli-
žajo se društvene, nato republiške tek-
me. »Potruditi se hočemo, da bomo tudi
tokrat dosegli rezultate,« se zavezujejo
naši modelarji. V tem kratkem času so
izgradili hidromodel. Krivec in Gomre
pa gradita jadrilico visoke sposobnosti,
ki jo je skonstruiral izkušen celjski mo-
delar Velej Vlado. Tov. Mulej gradi
nov model lastne konstrukcije, v grad-
nji pa so tudi modeli na pogon dizel
motorja.
Na ta način se v vrstah celjskih mo-
delarjev izgrajuje kader novih pilotov
in bodočih konstruktorjev, ki bodo v
svojem bodočem delu izpopolnjevali
naše letalstvo.
Letos morajo izobraževalni tečaji zajeti wse naše vasi
Čeprav so bili lanski izobraževalni
tečaji maloštevilni in ne brez napak,
so vendarle odigrali na vasi veliko in
važno vlogo. Ob lanskoletnih izkušnjah
se bomo letos marsikaj naučili, da se
bomo pa laže izognili napakam, ne bo
prezgodaj, če bomo takoj začeli s pri-
pravami za letošnje tečaje. Pri vseh
pripravah nam mora biti jasen smoter,
ki ga naj tečaji dosežejo: poleg splošne
izobrazbe naj dajo vsakemu vaščanu
pravilen' pogled na naš gospodarski
razvoj, vcepijo mu naj sovraštvo do špe-
kulantstva, zainteresirajo naj ga za
tehniko, za napredno kmečko gospodar-
jenje in vključevanje v plansko gospo-
darstvo. dvigajo kulturnost vaških lju-
di in jih vzgajajo v pravilnem odnosu
do skupnosti.
Lansko leto so bili tečaji organizirani
le v nekaterih krajih, letos pa naj ne
bo kmečkega okoliša, kjer tečaja ne bi
bilo. Posebno velike važnosti pa bo na-
loga, da bomo poleg mladine priteg-
nili v tečaje tudi čim več starejših.
Priprave za izobraževalne tečaje naj
ne slonijo le na učiteljstvu, ampak naj
pri njih sodelujejo vsi aktivisti in mno-
žične organizacije. Za predavatelje le-
tos ne bomo v posebni zadregi. Poleg
učitelj stva bomo pritegnili v predava-
teljski kader tečajnike petmesečnih te-
čajev za predsednike in tajnike kme-
tijskih zadrug, napredne kmečke ljudi,
zdravnike, zdravniške sestre, tehnike,
veterinarje in sploh vse, ki so sposobni
predavati kateri koli predmet.
Letošnji program za izobraževalne te-
čaje obsega snov iz zadružništva, sploš-
ne politične vzgoje, splošne kulturne
vzgoje, računstva mehanizacije kmetij-
stva, zdravstva, prirodnih ved in go-
spodinjstva. Da bo življenje v tečajih
bolj pestro, naj skrbe vodstva tečajev
za organiziranje potujočih kinopredstav,
obiske raznih prireditev, razstav in iz-
letov v obdelovalne zadruge, za petje in
prireditve.
Da bodo letošnji izobraževalni tečaji
kot ena najvažnejših panog zimskega
ljudskoprosvetnega dela mogli zadostiti
zahtevam in potrebam naše vasi, jih
pripravimo načrtno in organizirajmo
čimbolj množično.
V Gotovljah vozijo
po svoje
Po stanju, ki ga je našla inšpekcija
dela pri pregledu podjetij v Gotovljah,
bi človek dobil vtis, da so ta podjetja
priromala od nekod daleč in da se še
niso znašla v naših prilikah.
Vsi predpisi o delovno pravni zako-
nodaji so ostali v lesnem podjetju brez
vsakega sledu. V času, ko se neznan-
sko trudimo, da bi ustvarili evidenco
o zaposleni delovni sili, se v Gotovljah
za to ne zmenijo. Večina delavcev na
obratu nima delovnih knjižic, tistih par
pa, ki jih imajo, so brez veljave. Še
do danes namreč niso vedeli ničesar o
reviziji vseh delovnih knjižic. O delov-
nih pogodbah, nakazilih za delo in o
vsemu temu in podobnem so prvič sli-
šali in je za njih čudovita zadeva. Kar
se ' tiče razporeditve delavcev v sku-
pine in glede plač so se pa kar sami
^menili, saj bo menda tako tudi dobro.
Sama žaga je pa revščina, ker se pač
za njo drugače ne zmenijo kakor pa da
jim reže in reže, se pravi, daje neko ko-
rist. Ce je pa potrebno na žagi nekaj
urediti, zato se pa nihče ne zmeni. Bo
že šlo, dokler bo šlo.
Tudi v lončarskem obratu ni veliko
reda v tem pogledu; kmetijska zadruga
pa ima na ekonomiji enega delavca, ki
ga ni prijavila niti na upravi za delov-
no silo niti na socialnem zavarovanju,
ker je pač to bolj enostavno in tudi ce-
neje je.
Dobro bi bilo, da bi še nekdo drugi
povedal odgovornim v Gotovljah, da so
kljub temu, čeprav imajo staro jugo-
slovansko tablo s srezom in občino,
vendale v naši novi državi in da bi že
bil čas, da bi se tisti, ki so prespali ce-
lih osem let zbudili in začeli živeti in
delati po naše.
Frontovci terena
Jožefov hrib so s pro-
stovoljnim delom iz-
kopali kanal ori
otroških jaslih
Pod Kalvarijo so v bivši Simovi
hiši otroške jasli za področje terenske-
skega odbora Zavodna. Ta hiša ni imela
odvodnega kanala, ampak samo poni-
kovalnico. Pri sedanji večji uporabi vo-
de v otroških jaslih ponikovalnica ni
več zadostovala. Nastajalo je okrog hi-
še močvirje, kjer so se pričeli rediti
komarji. Temu se je moralo odpomoči
z izpeljavo kanala. Na pobudo predsed-
nika terenskega odbora tov. Kocjana
so sklenili frontovci to opraviti s pro-
stovoljnim delom. Izkopali so 1.80 me-
tra globok in 20 metrov dolg jarek za
odvodne cevi in ga zvezali s kanalom
Tovarne perila. Za delo je bilo izvrše-
nih 680 ur. Da se ni motil promet na ce-
sti, je bilo potrebno tudi nočno in ne-
deljsko delo. Sedaj so položili cevi,
in delo bo te dni končano. Frontovci
imajo v načrtu še nekatera prostovolj-
na dela, ki so na območju terena nuj-
no potrebna, med njimi ureditev krož-
ne ceste okrog Jožefovega hriba, ki je
zaradi nevzdrževanja v slabem stanju.
Upravnik in ekonom okrajne ekonomije
v Založah bosta za malomarno vodstvo
ekonomije prejela zasluženo kazen
V času, ko se vrši rekonstrukcija
kmetijstva, ko pošteni delovni kmetje
spoznavajo, da je socialističen način
obdelave zemlje in gospodarjenja na-
prednejši, da bodo z ustanavljanjem
kmetijsko obdelovalnih zadrug nudili
skupnosti več kmetijskih proizvodov,
so ravno državna posestva tista, ki ka-
žejo to pot in ki morajo biti za vzor
naprednega gospodarstva.
Okrajna kontrolna komisija pa je pri
pregledu Okrajne ekonomije v Založah
ugotovila, da ta ekonomija niti naj-
manj ne vrši te naloge, kot bi jo mo-
rala, temveč je njeno slabo poslovanje
škodljivo za nadaljnji razvoj sociali-
zacije naše vasi. Tako je n. pr. komisija
ugotovila, da so njive, zelenjavni vrt in
Jople grede preraščene s plevelom ta-
ko, da se posevki sploh ne vidijo. Na
zelenjavnem vrtu je okrog 500 sadik
paradižnikov nezakoličenih, zaradi če-
sar paradižniki propadajo. Kljub temu,
da je upravnik tov. Stropnik Franc do-
bil od poverjeništva za kmetijstvo na-
vodila za organiziranje brigadnega si-
stema dela in uvedbo norm, tega do
pregleda ni storil, zaradi česar tudi pro-
izvodni plan ni dosežen, čeprav ima
ekonomija šest delovnih moči več, kot
predvideva plan, ki ga je sam sestavil.
Ekonom tov. Miklavžin Jože nima pre-
gleda nad stanjem ekonomije. Na vpra-
šanje komisije je odgovoril, da ima eko-
nomija 42 glav goveje živine. Pri pre-
gledu pa je bilo ugotovljeno, da ima
ekonomija dejansko 38 glav goveje ži-
vine. Nadalje ekonom ni vedel, da ima
v hlevu kravo, katero je pred tremi
tedni dobil vrnjeno iz reje. Istotako ni
vedel za točno število svinj.
Takih in sličnih primerov nepravil-
nosti je na ekonomiji več, za kar pa
nosita odgovornost upravnik in eko-
nom, ki bosta za malomarno poslovanje
prejela zasluženo kazen.
(Vlado Habjan)
Znojilske kobule so dobile svojo ceno
(Odlomek iz cikla: Ljudje v Znojilah)
Mali železni zvon je pojemajoče in
neenakomerno brnel nad znojilskimi in
ravnjanskimi hmeljišči, ki so se rahlo
kazala izza jutranjega somraka in me-
gel leno se izgublja j očih v zraku. Po
dolini je rezko zatulila lokomotiva in
hupaje odrdrala z vozovi ob Savinji
proti mestu.
Završnik je hodil bos po dvorišču in
budil fante naj vstanejo. Nejevoljen je
pograbil polno pest peska in ga zalučal
v planke kozolca, ker se mu Francelj
ni hotel oglasiti. Nerazločen mrmrajoč
odgovor je staremu zadoščal, da je fant
nbujen in da bo prilezel kmalu na
spregled iz sena v katerega se je zaril
pred kakšnima dvema urama, ko je
prišel z drugimi od potepa. Pred hlev-
skimi vrati je Završnik vtaknil rosni
nogi v stare škornje ki jim je že davno
odrezal golenici. Stopil je v hlev in na-
to na pod, da vrže živini sena; mimo-
grede pa je z nogo podrezal v Drejčeve
in Ivanove Podplate, ki so moleli izpod
odej. Renče je zabrundal: »Ali bo kaj
ali nič? Zvečer se ne spravite spati,
zjutraj pa ne vstanete!«
Pretegovaje so lezli fantje iz poda in
koaolca, si pobirali nevšečne bilke iz
las in izza srajce. »Dajmo, dajmo!« je
priganjal stari in hitel vleči iz ropotar-
nice brizgalno za hmelj ter naročal fan-
tom: »Andreje napreži Bistro in pojdi
na postajo po premog, da bomo imeli s
čim sušiti hmelj; ko se vrneš pa pojdi
po obirovke v Cemšenik, Francelj in
Ivan, vidva bosta pa v hmelj šla. Spet
ga bo treba obrizgati: rja in peronos-
pora se ga na novo prijemljeta; če a«
zdaj ko zori zanemarimo, bo imel slabo
ceno.«
Najmlajši Ivan je nosil v veliki sod
z odbitim dnom vodo ter pripravljal
bakreno apno in galico za brizganje
hmelja. Francelj in Završnik sta se u-
kvarjala z brizgalno. S sodom vred sta jo
naložila na voz, vpregla kobilo, ki so ji
zaradi starosti rekli kar Stara, in po-
gnala skozi vas.
Po razriti, mehki, vaški cesti, iz ka-
tere so raztreseno štrleli okrogli vodni
kamni, podobni ovčjim glavam, je sun-
koma sem ter tja poskakoval lahek
voz. Brizgalna mešanica v sodu na vo-
zu je zdaj pa zdaj pljusknila preko ro-
bov po Ivanu. Ta je sedel na skočnici
voza ter metal kamne na domačega
psa Sultana, ki je tekel za vozom.
Pred zadrugo na drugem koncu vasi
je stala gruča, povečini ženske in ča-
kala, da odpro. Završnik je pridržal
kobilo za uzdo in vprašal, kaj da čakajo.
»Kaj ne veš, da se dobi za hmelj akon-
tacija in tudi boni?« mu odvrne bliž-
nji.« Ta ni slaba,« meni Završnik in po-
žene Staro sam sebi govoreč: »Denar
bom rabil za obirovce, brez bonov pa
tudi nič ne dobiš.«
Med samimi hmeljišči na gmajni so
tudi drugi razkladali brizgalne in hi-
teli, da še zadnjič oškrope živozelene
rosne kobule, ki so se v jutranjem son-
cu zlatile na visokih hmeljevkah. Ivan
j a pognal konja, Francelj motor briz-
galne, naravnaval cev in že je udarila
iz nje gosta prašina zelenosive megle
ter ovila in oškropila sadež za sadežem.
Kovinska barva je sedala po «vezem
zelenju, konju in njiju. Stari je še na-
ročal, da naj dobro oškropita vrhove.
Fanta ga nista več slišala. Ropotanje
stroja in pršeče udarjanje iz cevi jima
je sedalo na ušesa, da sta ga preslišala
in se izgubljala v dolgih rižah hmelje-
vega nasada. Na hitro ga je Završnik
znova ocenil in sam pri sebi računal ko-
liko mu bo letos vrgla rožica ter zavil
nazaj v vas pred zadrugo.
Tam se je že začelo. Denar in bone
so že skoro vsi dobili. Ženske so hitele
druga drugi razlagati, kaj bodo kupile
in pritiskale na vrata zadružne proda-
jalne, ki so bila preozka, da bi lahko
celo gručo naenkrat sprejela. Završnik
je že stopil v pisarno, povedal koliko
bo imel hmelja, vzel denar in bone ter
pristopil k možem, ki so zunaj ugibali,
če bo trgovec Strle hotel dati sušilnico,
ki je največja v soseski. »Cela zadruga
bi lahko v njej sušila,« je menil Tra-
tar.
»Saj je član zadruge, bo vendar pu-
stil,« reče Završnik.
»Pri Strletu nikoli ne veš koliko je
ura,« je dejal Tratar in se obrnil k Za-
larjevemu Franclju, ki je bil predsed-
nik zadruge. »Ti pojdi k njemu in 6e
pogovori ž njim.«
»Ne bo treba,« pravi Francelj, »saj
gre po zavrtih k nam; najbrže je name-
njen po bone in denar za obirovce.«
»Bo vreme?« pozdravi Strle.
»Kaže, da bo,« mu odvrnejo nekateri.
»Greš tudi ti po denar?« ga vpraša
Tratar.
»Grem,«, pravi Strle. »Govore, da bo
ves nakup prevzela zadruga in da se
dobi denar tudi v naprej. Vidiš, tako se
časi obračajo: nekoč sem jaz posojal
denar, zdaj ga pa sam iščem.«
»No, no, tako hudo pri vas še res ni!
Nas poglejte, nas! Same koče imamo,
eno ali dve njivi pa ne tarnamo tako,«
se vmeša Zalar. »Kupili ste že marsi-
kaj. popravili in dvignili hižo. Suhega
denarja res nimate, a čez teden, dva
boste dobili za hmelj skoraj toliko kot
mi vsi.«
»Saj imam tudi največji davek v va-
ši; tega bom moral tudi sam plačati.
Nihče mi pri tem ne bo pomagal! Nič
ne rečem, če bi se kaj zaslužilo kot
včasih. Trgovine in gostilne nimam več,
hmelj bo pa tudi zadruga pokupila.«
»Še bog, da je tako,« se oglašajo eni.
»Včasih, ko si že tlačil hmelj v bale ni-
si vedel prave cene; zdaj pa ti denar
še na račun ponujajo in naprej povedo
ceno.«
»No, veš kaj, Strle,« reče Završnik,
»tega si ne želim več, da bi prodajal
hmelj po dva kovača, ali pa še ceneje.
Saj veš kako je bilo, ko so si Gold-
schmid, Preinfalk in drugi nemški Židi
redili trebuhe na naše račune. Tistega
krmežljavozvitega Preinfalka si še ti
vodil okoli in jaz norec sem vama pro-
dal prvovrstni hmelj po dva dinarja za
kilo; namesto, da bi vaju spodil, hmelj
pa stresel v Bolsko. Če bi ga vsaj za
steljo lahko porabil doma, vama ga ne
bi dal.«
»To pozabljaš, da je bila takrat kriza
in da tudi jaz nisem dosti zaslužil,« mi-
ri Strle razgretega Završnika. »Za vas
je bilo lahko, vi niste prevzeli nobene-
ga rizika. Jaz pa sem stavil vse na
kocko.«
»In si tudi postavil sušilnico kot j«
nima nihče v dolini,« se vmeša Tratar.
»Iz nič ti gotovo ni zrasla. Meni ni do-
sedaj še nobena reč — no razen otrok;
pa še za te sva se pošteno pretegovala
z Nežo.«
Ženske so nosile razno blago iz zadruge
in druga za drugo hitele na domove.
Moški so se zganili iz kroga, da pogle-
dajo, kaj so nakupile, nekateri pa ao
tudi sami stopili v prodajalno.
Strle se je že nameril, da vstopi, ko
ga Francelj vpraša, če bi dal »ušilnico
zadrugi
»Kako misliš?« ga Strle začudeno po-
gleda, »kdaj bom pa. svojega posušil.«
»Napolnili bomo vse lese na vaši in
Slatnarjevi sušilnici in tako prav lahko
posušili ves hmelj, ne da bi na drugih
slabih sušilnicah tratili čas in drago
kurjavo.«
»Ta je pa dobra. Ni dovolj, da je za-
druga prevzela žago, zdaj hočete še su-
šilnico. Jaz pa naj gledam kako mi rja-
vi hmelj na prekljah in prosim okrog
kdaj bom lahko sušil na svoji sušilnici.
Iz te moke zaenkrat ne bo kruha,« se
je odrezal in jo mahnil po bone.
»Sem kar vedel,« de Tratar Zalarju.
»Mož hoče zaslužiti, češ kočarji bodo
sušili pri meni, mi drago plačali in zato
še napol zastonj pokosili otavo v Zno-
jilskih rebrah.
»Brez skrbi,« se poblisne v Francelj-
novih očeh, »še imamo čas. Popravili
bomo Završnikovo in Močnikovo sušil-
nico in posušili ves hmelj v Znojilah
brez Strleta.«
Završnik je spet budil fante in jih
podil na hmeljišče, čeprav se stari Cest-
nik še ni oglasil s svojo jutranjico. Bila
je še trdna noč, le rahla sinjina, ki se
je ločila od temnega robu Osolnika in
Goznice, je dala slutiti, da se bo kmalu
zdanilo. Tudi lastovke, ki so gnezdile *
hlevu so vedno glasneje cvrčale.
»Dajmo, dajmo Franc! Obirovkam
je treba navzdigniti hmeljevke,« je ved-
no glasneje brundal bosi Završnik po
dvorišču.
»Mačka* sem ti že pripravil,« je re-
kel sinu, ko se je ta zehaje primajal 8
poda. Rekel ni nobene, pač pa venomer
zehal. Odsotno si je naložil mačka, ki
je slonel pri hlevu na rame in na pol
dremaj e odšel v hmeljišče.
Završnik še ni vrgel sena živini. too
• Priprava ca vsdlfov&aj« hmelj evfc.
Stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Štev. 33.
Delavci rudnika Zmbuhovce so izgnati
protitjudskega duhovnika
V	našem okraju imamo duhovnike,
člane OF, ki razumejo potrebo izgrad-
nje socializma in boljšega življenja za
delovne ljudi in ki to izgradnjo pod-
piraio ali jo pa vsaj ne zavirajo. Zal
Je še precej tudi protiljudskih duhov-
nikov, ki jim oblast delovnega ljudstva
in izgraditev socializma ni všeč in sku-
šajo kjerkoli morejo zavirati napore de-
lovnih ljudi, zlasti pa pri socialistični
preobrazbi naše vasi. Tako vpliva slabo
na okolico St. Jurija pri Celju tajno de-
lovanie župnika iz Št. Jurija, ki se skri-
va za nekaj prostovoljnimi urami, ki
jih je napravil za zadružni dom.
V	Grižah politične in množične orga-
nizacije ter sindikalna podružnica rud-
nika Zabukovce dolgo niso mogle ugo-
toviti vzrok neuspeha pri izvajanju
■(klepov II. plenuma CK KPJ in CK KP
Slovenije v pogledu socialistične pre-
obrazbe vasi. Pri izvajanjih gospodar-
skih uredb in ukrepov so naleteli na
težave. Po raziskovanju odkod vse to
prihaja so odkrili, da se za vsem tem
odporom Skriva kaplan Bračič Franc iz
Griž. Sindikalna podružnica rudnika
Zabukovce je že na masovnem sestanku
dne 31. julija sprejela sklep, da se ta
protiljudski duhovnik odstrani iz tega
kraja. Ko je minister tov. Leskovšek po
sektorski konferenci v Žalcu na prošnjo
krajevnih funkcionarjev in kmetov imel
sestanek s kmeti v Grižah. je po avojih
sodelavcih, kakor sta to velik kmet. No-
vak in Skoberne in še nekaj drugih za-
peljancih agitiral proti udeležbi na tem
sestanku. Delovni kolektiv rudnika Za-
bukovca je imel masovni sestanek v ne-
deljo 7. t. m., kjer so delavci ponovno
sprožili vprašanje delovanja tega proti-
ljudsikega duhovnika in zahtevali, da se
ga takoj odstrani. Po končanem sestan-
ku so odšli pred župnijo in določili de-
putacijo 5 delavcev, ki je v župnišču
sporočila kaplanu, da ima takoj zapu-
stiti področje KLO-ja Griže, ikjer je do-
volj časa delal proti oblasti delovnih
ljudi. Deputacija se je vrnila in spo-
ročila zbrani množici delavcev, da prosi
za 2 urni roik. Delavci nato niso hoteli
pristati in so mu dali kratek rok 15 mi-
nut. Nato je ta protiljudski duhovnik
moral zapustiti vas. Pri odhodu je pro-
sil, da bi mu dali s seboj kaj pismenega,
toda delavci so mu odgovorili, da naj
pove kamorkoli pride, da ga je izgnalo
ljudstvo zaradi njegovega protiljud-
skega delovanja — to mu bo najboljša
legitimacija. Delavci so ga spremili do
savinjskega mostu, to je do meje KLO
z vzkliki Partiji, Fronti in ljudski obla-
sti in protestnimi vzkliki proti proti-
ljudski duhovščini in reakciji.
Frontovci Dolgega polja so
2« presegli svojo letno
obveznost v prostovolj-
nem delu
Člani Ljudske fronte terena Dolgo po-
lje so za leto 1949 planirali 10.000 ur
prostovoljnega dela.
Ob sodelovanju vseh množičnih or-
ganizacij je bil koncem meseca julija
plan ne samo dosežen, temveč je celo
presežen za 808 ur. Ta uspeh hočejo še
povečati z izboljšano organizacijo za-
vedajoč se velikega pomanjkanja de-
lovne sile na vseh sektorjih dela pri iz-
vedbi petletnega plana in čimprejšnje
izgradnje socializma v FLRJ.
FIZKULTURA
SPORED TEKMOVANJA V ODBOJKI
OD 22. do 26. AVGUSTA 1948
Ponedeljek 22. avgusta ob 16. uri
Tovarna sadnih sokov : MLO inštalacije I,
Oskrba : Cinkarna II, MLO obrtne delav-
nice : čevljarji, Tovarna pohištva : Narodna
banka.
Ponedeljek 22. avgusta ob 17. uri
Rudnik Pečovnik II : OSS Celje, MLO in-
štalacije II : Avtoobnova, MLO tekstilne to-
varne : MLO inštalacije III, Beton : Tkal-
nica hlačevine II.
Ponedeljek 22. avgusta ob 18. uri
Ljudski magazin : Kovinarske šole, Zlatar-
na : Mohorjeva tiskarna II, Ustroj MLO
gostinci, Bolnica : DJES.
Torek 23. avgusta ob 16. uri
Gozdno gospodarstvo : Tovarna emajlirane
posode (zensKe), Gostinci Ojstrica OSS
Celje (ženske), Aero tovarna barvil : Oskrba
(ženske), Mohorjeva tiskarna I : Tkalnica
hlačevine.
Torek 23. avgusta ob 17. uri
Pošta : Mohorjeva tiskarna (ženske), MLO
tekstilne tovarne : OLO Celje-okolica (žen-
ske), Narodna banka : Tkalnica hlačevine
II (ženske), železnica : železarna štore.
Torek 23. avgusta ob 18. uri
Odkupno podjetje : železnica (ženske),
Zlatarna : Tkalnica hlačevine I (ženske),
Oblačilna : OZKZ (ženske), Tovarne emajli-
rane posode I : OZKZ.
Sreda 24. avgusta ob 16. uri
Cinkarna I : Rudnik Pečovnik, MLO insta-
lacije I : Kovinarska šola. Cinkarna II : Mo-
horjeva tiskarna II, : čevljarji : MLO go-
stinstvo.
Sreda 24. avgusta ob 17. uri
Tovarna emajlirane posode II : Kemična,
Tovarna sadnih sokov : Rudnik Pečovnik,
Oskrba : MLO inštalacije II, MLO obrtne
delavnice : MLO tekstilne tovarne.
Sreda 24. avgusta ob 18. uri
Gozdno gospodarstvo : OLO Celje-okolica,
MLO inštalacije I : OSS Celje, Avtoobnova :
Zlatarna, MLO inštalacije II : Ustroj.
Četrtek 25. avgusta ob 16. uri
Narodna banka : DES, Tovarna emajlirane
posode : železnica (ženske), OSS Celje
Tkalnica hlačevine I (ženske), Oskrba :
DZSZ (ženske).
četrtek 25, avgusta ob 17 uri
Tovarna pohištva : Beton, Gozdno gospo-
darstvo : Pošta (ženske), Gostilna Ojstrica :
MLO tekstilna tovarna (ženske), Aero tov.
barvil : Narodna banka (ženske).
Četrtek 25. avgusta ob 18. uri
Tkalnica hlačevine I. : Bolnica, Mohorjeva
.tiskarna : Odkupno podjetje (ženske), OLO
Celje-okolica : Zlatarna (ženske), Tkalnica
hlačevine II : Oblačilna (ženske).
V petek 26. avgusta se igrajo zaostale tek-
me od dne 15. avgusta, ker se zaradi dežev-
nega vremena niso mogle vršiti. Na to opo-
zarjamo igralce, da se tekmovanja udeleže.
fa rudnik pečovnik med
najboljšimi
Začetkom letošnjega leta se je ustanovil FA
pri rudniku Pečovniku. Prav kmalu se je
med rudarji oživela fizkultura, ki je do da-
nes dosegla tudi velik razmah, člani FA se
zavedajo važnosti fizkulture za njihovo zdrav-
je in pravilni telesni razvoj in se kljub tež-
kemu delu v rudniku z zanimanjem udejstvu-
jejo v fizkulturi, potom katere najdejo tudi
razvedrilo po svojem napornem delu. Ker
ima FA s predsednikom na čelu aktivne in
požrtvovalne funkcionarje, ki žrtvujejo vse
potrebno za dvig FA imajo danes tudi vid-
ne uspehe svojega dela. FA rudnik Pečovnik
ima do danes dve nogometni moštvi, eno
mladinsko in člansko, s katero se je udeležil
tudi tekmovanja v štorah, Petrovčah in Žalcu,
v nedeljo 14. avgusta pa se bo udeležil
pokalnega tekmovanja v Gotovljah. Zastopan
je bil s svojim nogometnim moštvom na pr-
venstvenem tekmovanju sindikalnih aktivov,
sedaj pa se je tudi prijavil z dvema moštvo-
ma za tekmovanje v odbojki, s katerimi je
tudi že nastopil. FA rudnik Pečovnik je tudi
med prvimi, ki je v sredo 10. t. m. izvedel
tekmovanje v industrijskem mnogoboju. Po-
leg svojega aktivnega dela na fizkulturnem
polju, so fizkulturniki do danes opravili tudi
150 ur prostovoljnega dela pri urejevanju
športnega igrišča na Skalni kleti, katerega
jim je dal v upravo SšD Kladivar. Razvese-
ljivo pa je dejstvo, da so pri njihovem aktiv-
nem delu bili navzoči tudi vsi nogometaši,
ki tekmujejo tudi v odbojki in industrijskem
mnogoboju in se udeležujejo prostovoljnega
dela, kar je pri drugih FA Tielo malo opa-
ziti. FA se bo udeležil s svojimi člani tudi
republiškega prvenstva v kolesarstvu in tako
bo izpolnil vse direktive, ki so mu do danes
bile postavljene za izpolnitev.
Z udeležbo na nagometnem tekmovanju, v
odbojki, v industrijskem mnogoboju in v
pripravah za republiško kolesarsko prvenstvo
spada FA rudnik Pečovnik med najboljše
sindikalne fizkulturne aktive v Celju. Za
aktivno delo pa bo ob prvi priliki nagrajen
a fizkulturnimi rekviziti.
v nedeljo 21. avgusta se bosta »rečali
na Glaziji enajstorici
mladost (Zgb) : kladivar (Celje)
Gostje so v odlični formi, saj so porazili
finalista II. zvezne lige Zagreb e 2:1 t«r
igrali v nedeljo s kombinirano postavo in v
boljši igri nezasluženo izgubili od Rudarja
z 1:4. Zato vabimo vse ljubitelje nogometa,
da posetijo tekmo v čim večjem »te-ilu.
Uprava nogometnega kluba SšD Kladivar
poziva vse prijatelje nogometnega kluba RšD
Kladivar, ki so v toku tega leta prejeli
od raznih članov SšD Kladivarja legitimacija
prijateljev nogometa, da oddajo svoje legi-
timacije v svrho registracije takoj tov. Pod-
sedenšku, (Okrajni magazin Celje-okolica).
Šah
sšd celje : šk edinstvo r«g. si.
6 in pol : 3 in pol
v nedeljo so gostovali igralci SŠD Olje v
Rog. Slatini, kjer so odigrali prijateljsko
tekmo s tamkajšnjim klubom Edinstvo. Zma-
gali Celjani z rezultatom 6 in pol : 3 in
pol.
Posamezni izidi tekem so naslednji: (prvo-
imenovani so celjani) Mirnik : Sbil 1:0, Fajs
: Verk 1:0, F. šnajder : Fajon (Kranj) remi,
Davidovac : Kitak 0:1, Vučkovič : Krejači*
1:0, Mežnarič : Pok 0:1, Kompan : Krkle«
1:0, Gedrih : Imenšek 1:0, Hojnik : Blago-
jevič 1:0, Ig. Novak . Došler 0:1.
Revanžna tekma bo v Celju dne 21. t. m.
v šahovskem domu.
brzoturnirji
CELJE. Dne 3. t. m. je bil redni mesečni
brzoturnir za prvenstvo v avgustu. Zmagal j«
P. Oder pred Davidovcem in Novakom.
ROG. SLATINA. Na rednem brzoturnirju a»
prvenstvo v avgustu je igralo 16 igralcev.
Zmagal je Imenšek pred R. Kitakom in Krsti-
nom.
ROGATEC. Tukajšnja šahovska sekcija j«
priredila svoj redni mesečni brzoturnir za pr-
venstvo v avgustu, katerega se je udeležilo
11 igralcev. Zmagal je K. Cesar z 10 točk,
sledijo Fable 8 in pol, R. Cesar 7 in pol,
štrajher in Novak 6, Einfalt 4, Koražija 2 in
pol, Vreš 1 in pol, Marine in Novak M. eno
točko.
Pred dnevi se je pričel v Rogatcu prvi tur-
nir za prvenstvo posameznikov. To je prvi
turnir po osvoboditvi in vlada za turnir ve-
liko zanimanje. Na turnirju igra dvanajst
trenutno najmočnejših igralcev v Rogatcu.
medrepubliška šahovska
tekma
ssd Celje : ss Lokomotiva (Rijeka)
5 : 2 (1)
V nedeljo dne 14. t. m. je gostovalo Sindi-
kalno šahovsko društvo Celje na Reki, kjer
je odigralo prajateljsko šahovsko tekmo s
šahovsko sekcijo tamkajšnjega Fizkulturnega
društva »Lokomotiva«. Celjani so prepriče-
valno premagali svoje nasprotnike z rezulta-
tom 5:2 in eno prekinjeno partijo, ki jo bo-
do domačini poslali v ocenitev svoji šahovski
zvezi v Zagreb.
Posamezni izidi so naslednji:
SŠD Celje : Lokomotiva
Hočevar N. : Žagar remi
Šnajder J. : : Paskuči prekinje«*
Fajs : dr. Ristič remi
Modic : Fabris 1:0
Mirnik : Baričeviž 1:0
Kastelic : Velenderič remi
Šnajder F. : Pantelič remi
Vučkovič : Klanj šek 1:0
Rečani bodo odigrali revanžno tekmo v
drugi polovici septembra v Celju in so že v
Reki obljubili, da bodo skušali popraviti ta
rezultat.
TRBOVLJE: šahovska sekcija Rudar j»
odigrala prijateljsko tekmo s šahisti iz Za-
gorja na šestih deskah z izidom 3 in pol, 2 in
pol za Rudar. Posamezni izidi so naslednji:
Jazbec : L. Gregi 1:0, Rugel : Jordan remi,
Pajk : F. Gregi 0:1, Frece : Lebečnik 1:0,
Vek : Blatnik 1:0, Lavrič : Sušnik 0:1.
Šah. aktiv Elektrarna (Trbovlje : Sah. aktiv
Elektrarna (Rajhenburg) 5:3.
ROG. SLATINA: Dne 7. t. m. je bila od-
igrana tukaj prijateljska šahovška tekm*
med SŠD Celje in ŠK Edinstvo z izidom 6 in
pol, 3 in pol za Celjane.
LAŠKO: V soboto je gostovalo eno moštvo
SšD Celje v Laškem, kjer je odigralo pri-
jateljsko tekmo z gosti Zdravališča na osmih
deskah. Zmagali so Celjani s 6:2.
TEKMOVANJE V ODBOJKI
Vsako popoldne, če gremo mimo igriiča v
parku, vidimo iivahno gibanje. Na itirih
mrežah se lepo razvija tekmovanje prvega,
drugega in nadaljnjih kol, ki postajajo vsak
dan živahnejša. Razen nekaj aktivov, kot so
Železarna štore, Ljudski magazin, Tovarna
pohištva ter ženski timi OSS Celje, Gozdno
gospodarstvo, železnica, Pošta in Odkupno
gospodarstvo, kateri so prav nedisciplinirani,
se vrši tekmovanje lepo in zadovoljivo.
Navedeni aktivi so se prijavili za tekmo-
vanje, nimajo pa toliko čuta odgovornosti,
da bi to pokazali tudi z udejstvovanjem. To
je zelo nezdrav fizkulturni pojav, ki se pa
mora v bodoče odpraviti, če hočemo, da bo-
mo razvijali zdravo in močno fizkulturo. Ker
pa vidimo na eni strani ta nešportni pojav,
lahko po drugi strani ugotovimo, da prav
s tem tekmovanjem pridobivamo nove ljubi-
telje tega športa, tako da ne bomo niti naj-
manj občutili pri izgubah naše lepe in zdra-
ve fizkulture. Potrebno bi bilo le to, da se
takšnim aktivom kot so železnica in Posta
(ženske) ter Ljudski magazin, železarna što-
re ter ostali, ki skrivajo ne njihove, marveč
skupne rekvizite isti odvzamejo ter dajo
onim aktivom, ki so primorani igrati v de-
lovnih oblekah in čevljih, kot so Gostinci,
Ustroj, Zlatarna in še drugi, ki se ne glede
na to, disciplinirano udeležujejo tekmovanja.
Pri teh in še mnogih drugih imamo bodoči
zdrav fizkulturni kader, njih moramo v bo-
doče upoštevati tudi pri razdeljevanju fiz-
kulturnih rekvizitov. Fizkulturni aktiv rud-
nik Pečovnik, ki ima v svoji vrsti težke de-
lavce rudarje, nam je lahko za vzgled, saj
so v njem fizkulturniki-delavci, ki razumejo
današnjo fizkulturo. Oni prihajajo iz težke-
ga jamskega dela in jim je težko priti iz
Pečovnika na igrišče, ki je obraščeno z drev-
jem — kajti oni vedo, da je tu njihovo
zdravje — zavedajo se kakšen mora biti fiz-
kulturnik — kar so pokazali s svojim dose-
danjim delom.
Tekmovanje se nadaljuje ter se bo po sku-
pinah končalo približno 27. t. m., nakar bo-
do prvi trije od prve skupine in prva dva
ostalih skupin žrebali za dvoskupinsko fi-
nalno tekmovanje, prvaka teh skupin pa bo-
sta igrala za zmagovalca. Od vsake ženske
skupine prideta prva dva aktiva v finale —
igralo se bo v eni skupini po istem sistemu.-
Prihodnji teden se igra IV. in V. kolo, v
slučaju deževnega vremena pa se bo dotični
dan tekmovanje preložilo na še določen dan.
VAŽNO!
Popis potrošnikov v zagotovljeni pre-
skrbi je končan. Opozarjamo prebival-
stvo mesta Celja, v kolikor kateri pri
popisu ni bil zajet, nahaja pa se v za-
gotovljeni preskrbi, naj se takoj javi na
Poverjeništvu za trgovino in preskrbo
MLO Celje. Mestna popisna komisija
Preklicuje se Teljavnost okroglega žig» z
»apisom: Ljudska republika Slovenija, Mestni
ljudski odbor Celje 3. Okrogli žig s številko
S je s tem razveljavljen.
Ia poverjeništva za trg. in preskr. MLO Celje.
NATEČAJ ZA SPREJEM V INDUSTRIJSKO
METALURŠKO ŠOLO PRI TOPILNICI IN
VALJARNI CINKA CELJE
Ind. metalurška šola Topilnice in valjarne
•inka v Celju sprejme za šolsko leto 1949-50
večje število učencev, šolanje bo trajalo tri
leta. Po končanem šolanju dobe učenci kva-
lifikacijo topilničarjev in valjarjev barvne
metalurgije. Boljšim učencem bo po kon-
čanem šolanju omogočen prestop na delavski
tehnikum.
Pogoji za sprejem so: 4 razredi osnovne
šole in starost od 14 do 17. let.
Vsak kandidat naj vloži prošnjo z navedbo
družinskih podatkov (staršev) Ind. meta-
lurško šolo Topilnice in valjarne cinka v
Celju, kolekovano z 10 din in s sledečima
prilogama:
1.	rojstni list
2.	zadnje šolsko spričevalo
Kandidati bodo poslani na zdravniški pre-
gled. Pred sprejemom v šolo bodo učenci in
»tarši podpisali pogodbo glede šolanja.
Učenci bodo imeli vso oskrbo v internatu
šole brezplačno, a poleg tega bodo prejemali
mesečno denarno nagrado v znesku 450 din t
prvem letu šolanja.
Prošnje sprejemajo dnevno v pisarni od-
delka za strok, dvig delavskih kadrov To-
pilnice in valjarne cinka v Celju, kjer se
lahko dobe tudi točnejše informacije glede
šolanja.
OPOZORILO
vsem delodajalcem privatnega sektorja.
Pozivamo vse obrtnike privatnega sektorja,
da sporočijo pismeno aH ustmeno na Po-
verjeništvo za delo MLO Celje mesto do 25.
avgusta 1949 koliko imajo zaposlenega osebja
in to:
a)	število mladoletnikov do 16 let ločeno
po spolu,
b)	število učencev v gospodarstvu ločeno
po spolu,
c)	število pomočnikov ločeno po spolu.
Zahtevani podatki so nam nujno potrebni
zaradi vpeljave točne' evidence zaposlenega
osebja. Opozarjamo vse, da se strogo držijt
danega roka in da vsak obrtnik zahtevane
podatke predloži naslovu, ker bodo v nasprot-
nem primeru vsi, ki se ne bodo držali roka
klicani na odgovornost.
Iz pisarne Inšpekcije dela.
objava
Planska komisija MLO Celje poziva vse
one prosilce, ki so vložili prošnje za zidno
opeko za dograditev privatnih stanovanjskih
hiš, da se v roku 3 dni zglase v uradu Plan-
ske komisije zaradi organizacije prevoza.
Planska komisija MLO
Nedeljska zdravstvena služba:
21. avgusta 1949: Dr. čerin Josip, Celje,
Cankarjeva 9, tel. 219. — Nedeljska zdrav-
stvena služba traja od sobote opoldne do
ponedeljka zjutraj do 8. ure.
Zamenjam stanovanje sestoječe iz kuhinje,
sobe in pritiklinami na Teharjih, za ena-
ko v Celju. Naslov v upravi.
Zgubila sem dne 10. avgusta 1949 od postaje
do Ljudskega magazina note. Prosim naj-
ditelja, da mi vrne na naslov Zdolšek, Ce-
lje, Cesta na Dobravo št. 23.
V torek zvečer sem izgubila v Kersnikovi ali
Dečkovi ulici cekar z aritmetično knjigo
na ime Glavač Stane VII. c. Poštenega naj-
ditelja prosim, naj mi vrne samo knjigo
in zvezek proti nagradi v uredništvo.
obvestilo
Obveščamo, da se vrši Ustanovni občni
zbor društva Filatelistov v Celju dne 28. 8.
ob 19.30 v prostorih Naproze (gostilne »Bra-
nibor), Celje, Stanetova 27.
Vabljeni vsi zbiralci poštnih znamk.
Pripravljalni odbor.
objava
Telefonska služba Komunalne banke Celje
je odslej urejena sledeče:
Telefon št. 35 veže potom domače centrale:
a)	direktorja,
b)	računovodstvo,
c)	proračunski oddelek,
č) kreditni oddelek,
d)	likvidaturo in blagajno.
Na telefon št. 97 se kliče:
a)	plačilni promet,
b)	planski in statistični oddelek,
c)	hranilni oddelek,
č) revizijski oddelek.
Dne 27. julija sem pozabil na vlaku iz Celja
do Rimskih toplic aktovko. Prosim naj-
ditelja, da jo vrne proti nagradi na naslov:
Veber Peter, rudnik Zabukovca.
je oživelo po vseh dvoriščih. Obirovke
mo se pripravljale, da gredo obirat hmelj.
Ko se je zdanilo so bile že na njivah;
d privezovale čajne in košare ter ti-
pale za štoržastimi kobulami.
Tudi Završnik je bil med svojimi.
Učil jih je obiranja s peclji, da se ne
bi suhe kobule hmelja sesipale pri tla-
čen ju v bale. Imel je skoraj same nove
obirovke. ki še niso bile vajene tega
dela.
Prsti obirovk so hiteli med hmelj e-
rimi listi za kobulami, jih trgali in tudi
smukali, če so bile lepe vejice brez li-
stičev. Rosnih rok se je oprijemal prah
in razjedal prste; toda ne dolgo! Kmalu
je ob lilo gmajno sonce in rosa na hme-
lj evkah se je hitro posušila. Rumeni
prah s cvetov se je jel svaljkati in na-
birati po prstih obirovk.
Ko so znojilske gospodinje prinesle
zajtrk na njivo, so imele že vse obirov-
ke polne vreče hmelja. Završnik je me-
ril, obračal spretno z eno roko mernik
v štirioglatem košu-in se jezil na nje,
da preveč smuka j o. Ženske so se hihe-
tale, srebale prežgano juho in gledale po
•tranl Franceljna navzdigujočega nove
rante, ter spet pristopale k lesenim kri-
žem, na katerih so slonele preklje, pol-
ne košatih hmelj evih češarkov, ki so
cnova šeleste padali v košare.
Slatnar je že peljal prvi voz nabrane-
ga hmelja v sušilnico. Ustavil se je pri
Završniku mimogrede rekoč: »Kako se
kaj nabere?«
»Slabo ne obeta. Kar hitro so nabrale
t«le škafe; samo smukajo mi preveč!«
Tudi pri meni ni bolje. No pa se bodo
že naučile,« pravi Slatnar in požene ko-
nja. »Samo pazi, da ti obirovke ne zme-
šajo fante. Letos imaš kar čedne de-
kliče.«
»Ne bo sile,« se zasmeji Završnik in
ž« vpije za obiravkami naj čisteje obi-
rajo in ne delajo takšnih muh; če jim
pade kaj na tla, pa naj poberejo.
Iz sušilnic se je valil gost dim in lese
so se pod zasunki vzvodov na napra-
vah škrtajoč obračale. Strletov hlapec
je moral iti na obvezno vožnjo lesa iz
Goznice, zato je to leto Strle sam sušil.
Prijeten vonj mehke hmeljeve gren-
čobe mu je sicer pri j al, a vendar delo
je naporno, tako da ni bil nič kaj pri-
da volje, ko je razmišljal, čemu ga
nihče ne pride prosit za sušilnico. Zdaj
ko so si Znojilci in Ravnjani drugače
pomagali, mu je bilo žal, da se je zad-
njič prenaglil in odklonil, da bi za-
družniki pri njem sušili. Kar želel si je
potem, ko je vse do dobra pretehtal, da
bi mu še enkrat rekli in dal bi se pre-
govoriti. Upal je, da bi se s tem pri-
kupil Zalarjevemu Franceljnu, ki je bil
v vseh komisijah in teh se je na jesen
bal, da ga ne bi spet pestile z davki in
oddajami.
»Prenaglil sem se! Nikoli ni človek pri
teh vragih dovolj previden,« mu je ušlo,
ne da bi za trenutek spustil iz boža-
jočega pogleda velik kup nasušenega
hmelja. Strokovnjaško ga je ponovno
preletel in že naslednji trenutek pozabil
na nevarnosti, ki so grozile ob koncu
leta, ko bodo pospravljeni pridelki. Po-
grabil je polno prgišče hmelja in ga pre-
izkušal, če ima dovolj masten prah.
»Lep hmelj imamo,« si je zadovoljno
dejal,« kakor v prejšnjih letih, le časi
so zdaj drugačni...«
»Hudič naj jih vzame,« se mu je te-
gotno trgalo pod skrbno pristriženimi
brki; temno legalo po ovalnem obrazu
in razdraženo udarjalo izpod košatih
obrvi in trgovsko živahnih drobnih ze-
lenomodrih oči.
Stopil je k oknu, se naslonil nanj in
ee zastrmel proti Završnikovi in Moč-
nik ovi sušilnici kot da je tam nekaj
velikega izgubil, ne da bi mogel prav
razmisliti kako je sploh moglo priti ta-
ko daleč, da se mu niso samo majala tla
pod nogami, temveč je polzel in se iz-
gubljal t tej gošči skrbi in borbi za
obstanek tudi on sam: poosebljena ve-
ličina in bahaška širokost v poslu in
nastopu, ki so jo kazali dobro podprti
in veliki hmeljarji po dolini. Hmelj, ki
ga je prej pograbil na kupu, je z na-
slado stiskal v roki, da se je pokazal
rumeni prah med prsti. Ko pa le ni na-
šel v zagati izhoda, za katerim je za-
man grebel po razgretih možganih, je
stisnil pest, da so se mu zajedli nohti
v mehko dlan. Nezadržno, ko po nekem
načrtu, se je vse drugo za drugim po-
diralo: najprej trgovina in gostilna, za-
tem še žaga. Polja ni dobro obdelal, ker
je manjkalo ljudi in zdaj se mu je
zmikala še hmelj ska kupčija, od katere
si je Strle dosti obetal; kajti tudi pre-
ostanek denarja od nekaterih uspelih
kupčij je neverjetno hitro kopnel.
»Ce ne pridem v kratkem do boljših
dohodkov, me bo stisnilo,« je pomislil
in nato sam zase nadaljeval: »Kmetija
z najeto delovno silo, če jo še sploh do-
biš, se ne izplača. Sušilnica mi pa tudi
nič ne nese.« Na vse te nepremičnine je
Strle gledal skrbno kot dober gospodar,
da se mu nikjer ne dela škoda, a popol-
noma ga vse to le ni moglo pritegniti.
Ponosen je bil kvečjemu na sušilnico;
ker je pač bila najboljša v dolini in se
mu je zato tudi tako prirasla.
»Toda kaj bom jaz z vsem tem? Kmet
ne mislim postati na starost; brez kup-
čije pa mi tudi poslopje nič ne nese.
Shiral bom nazadnje brez trgovine v
tem večnem razmotrivanju,« je malo-
dane povsem razdvojen prestal razmiš-
ljati. V glavi se mu je zagvozdilo in ni
šlo več naprej. Nič čudnega: trgovina
in še posebno hmelj ska, to je bil on
sam. Vsa strast po imetju in skoro pre-
tirana natančnost, ki ga je odlikovala
v sposobnosti in delovnosti, se je zdru-
ževala v njegovi samozavestni in iznajd-
ljivi naravi brez vsakršnih predsodkov.
Sla po kupčijskem uspehu in kopičenju
i tega kar drugim manjka, je v njem za-
1 trla vse druge lastnosti, če se niso uje-
male in podrejale osrednjem in prevla-
dujočem, a zato tembolj pristnem na-
gonu, ki ga je Strle sem in tja namer-
no potlačil in blažil, da bi lahko tako
pokazal na sebe kot vzorno skladnost
značaja.
»Tako govore o meni ljudje,« se je na-
smihal in nadaljeval, ko so mu misli
spet stekle: »A jaz jim povem vsem,
ki so prepričani v svojo nezmotljivost,
da so me slabo premotrili. Kar pa sem
postal, se imam samo hmeljski trgo-
vini zahvaliti...; in tudi propadel bom,
če me bo tu spodneslo.«
»Moram jih prelisičiti! Prej ne uvih-
nem, da uspem! Ce ne bo drugače, grem
v zadrugo in bom tam prevzemal hmelj.
Se vedno je tudi to bolje ko nič, čeprav
je skoraj sramotno za starega trgovca
kot sem jaz.« Prav globoko v notra-
njosti ga je zaskelelo, ko je pomislil,
kam se spušča.
»Toda kako se bom zrinil med nje!
V želodcu me imajo,« je zaskrbljeno
iskal izhoda. »Hm, hm, zakaj pa se Za-
larjev Francelj dobrika Miri. Tega mo-
ram vpreči in šlo bo,« se mu je nena-
doma posvetilo. Čeprav je bil doslej
proti tej zvezi, ga to naenkrat ni več
motilo. »Saj gre za obstoj, za trgovino
in tudi zanjo,« je zaključil svoj sklep,
ne da bi se še naprej ustavljal pri Fran-
celjnu in Miri, ki sta že tako izrabila
vsako možnost, da sta, četudi proti nje-
govi volji, prišla skupaj.
Odločitev je bila hitra in dokončna.
Pri važnih rečeh ni Strle nikoli dosti
pretresal in cincal; bolj pri drobnih,
če so bili izdatki. Kadar pa je šlo za
posel, se je odločil takoj in navadno ne
slabo. Sam s seboj je bil zadovoljen, da
je našel tako dobro rešitev. Zamahnil
je z roko in zrahljal prste, da so stis-
njene hmelj eve rožice v kosmičih pa-
dale nizdol z visoke sušilnice. Naen-
krat ga je to navdajalo e malodušjem
in strahom, kakor da se mu a tem pa-
danjem icvetov zmika tudi hmelj ska
kupčija, za katero se je tako gnal. —
»Lahko ne bo z njim. Fant je prekanjen
in še tako zagrizen po vrhu.« Prvo za-
dovoljstvo je na mah splahnelo in že
je začel dvomiti v uspeh svoje igre, za
katero se je bil ravnokar odločil. »Nič!
Na pol pota ne bom obstajal!« Kar zdr-
žati ni mogel več, da ne bi takoj klical
Miro, češ da naj pride precej k njemu.
Do zdaj je imel polno pomislekov in'je
ni pustil, da bi šla pomagati v zadružno
pisarno. Toda zdaj jo je hotel pod pre-
tvezo, da morajo pomagati, sam poslati
in tako počasi, ne da bi mlada vedela,
dobiti Franceljna v svoje roke, & tem
pa seveda tudi hmelj sko trgovino, brez
katere se ni počutil nič slabše kot riba
na suhem. Bil je uverjen, da se mu bo
brez nje podrlo vse, kar je v tridesetih
letih nagromadil in to spet največ pri
hmelju. Dekleta še vedno ni bilo. »Kje
vraga tiščiš,« je še nestrpneje klical
Miro in podzavestno trdneje stiskal v
prgišču hmelj, kot ibi hotel s tem skriti
tajnost svojih misli in vse želje, ki so
prežale za njimi. Za vsako ceno je na-
meraval obdržati to zeleno bogastvo v
svojih trgovskih mrežah. Saj ga je na-
pravila samo ta rožica tako imenitnega
oblastnika dobršnega dela doline, a mu
je zdaj isti cvet grozil, da ga stre. Slut-
nja, da je preslab in da ne bo uspel, ga
je utrujala in klala v malodušje^ nje-
govo trmo, s J-atero je že četrtič po-
novil »Mira pridi takoj nori!« Zdaj ie
vse gradil samo na ni o in n^eno
Spet se mu je vrnila samozavest, da je
vil uspeh, a trenutek kasneje se je še
močneje zdrznil: »Kaj če mi spodleti?«
in znova je mrzlično načel svoj načrt
od kraja in z druge strani.
Pesem obirovk, skušaj očih se. katera
bo nabrala več mernikov, pa ga je z
močnim vonjem hmelj eve grenčobe, ki
je vela po dolini, podžigala, da ni po-
pustil in podlegel bojazni.
Urejuje ur*fciiiki odbor. — Odgovorni urednik Lojze Jure. — Telefon 7 — Celj«, Titov tri 1 — Ti«]« Mohorjeva tiifcam* v C«lj«