»ifflcut ivampf«
št. 13 / 28. september 1992 / cena 70 SIT
KATHLEEN TURNER
2 Intervju: Jan Larsson
4  Pismoiz Zagreba: Vojna za zaveso
5  Evropa
v Franciji -Francija v Evropi
6  Gangrena rasizma
8 Sicilijanska hobotnica
12 Making money
16 Anketa: Rostock vLjubljani
18 Kdo bo
plačal2000
dolarjev
šolnine?
26 Film
31 GaryGray
34 Knjige
36 AdolfHitler: Mein Kampf
38 Adventizem 40 Skandinavija
44 Inteligenčni test
46 Enigmatika
48 Namesto Hamfrija
LEVO IN DESNO
Z uvodniki je navadno tako kot z ostrigami. Clovek najprej izbira najlepše (misli), na koncu pa se zadovolji tudi s slabšimi. Kljub temu pa se poskuša(m) izogniti tistemu, kar je nekoč zapisal češki satirik Jiri Frick: »Za uvodnike je najpomembneje, da določijo smer, manj važno pa je, če jih kdo sploh bere.« Določati smer bi v teh časih pomenilo igrati se politične igrice, zabavati se z ognjem, ki lahko prijetno greje ali pa tudi opeče. In ker nihče noče biti opečen, je bolje, da se ne pečamo z najmanj pošteno najstarejšo obrtnico na svetu. Pa vendar, že zdaj nam nekateri očitajo, da se nagibamo v eno stran. Natolcevanje, saj Tribuna v zadnjem letu ni uvedla nobene obvezne smeri, pač pa je piscem in bralcem dopuščala, da zavijajo tja, kjer se počutijo najbolj varne. Nikoli nismo z našo revijo niti želeli niti poskušali zastreti kakršnegakoli pogleda na svet in upam, da bodo tako ravnali tudi naši zanamci. Desno in levo, pa tudi čez neprekin-jeno črto, če bo potrebno. Volitve sicer niso tik pred zdajci, so pa vsaj na obzorju. Kanibali ante portas! In v tem trenutku je najpomembneje, da ohranimo vsaj mladostniško pokončnost (je to naivnost?), če že ne kljubovalnosti. Tribuna naj bi bila v prihodnje boljša. Taka tudi mora biti. Pa vendar ne za ceno izgube prepoznavnosti študentskega časopisa.
Simon Bizjak
P.s.: In zakaj je ta uvodnik tako kratek? Tudi zato, ker je moj zadnji. (P)ostanite z nami!
TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 319-496; telefax: (061) 319-448. • V uredništvu dezuramo med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Samo Samo • V.d. odgovornega urednika: Simon Bizjak. • Lektorica: Julija Klančišar.* Cena: 70,00 SIT. • Tribuna šteje med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. • Naslednja številka izide 2. november 1992. V uredništvu Tribune ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah lahko študentje z indeksom kupijo Tribuno po ceni 35,00 SIT.
Intervju: Jan Larsson
RAZLOG ZA PRIHOD: LJUBEZEN
Jan Larsson je študent ekono-mije na Univerzi v Uppsali. Kot novinar sodeluje pri tam-kajšnji študentski reviji Re-versen, piše pa tudi za lokal-ni časopis Dala Demokraten ter občasno za največji šved-ski dnevnik Dagens Nyhe-ter. Preden je v oktobru lan-skega leta prišel v Slovenijo, je štiri mesece kot politični svetovalec delal v švedskem ministrstvu za finance. Bil je eden izmed redkih študen-tov tujih študentov, ki jih za-radi desetdnevne vojne ni bi-lo strah študirati v Ljubljani. Toda ta odločitev, vsaj pri Ja-nu, ni bila povezana s poseb-nim pogumom, odločilno vlogo je odigrala ljubezen. S svojimi 25. leti je zdaj razpet med petimi mesti: Goeteb-borgom, kjer se je rodil, Stoc-kholmom, kjer je preživel vse življenje, Uppsalo, Lju-bljano, kjer je izpopolnjeval svoj e znanj e na tukaj šnj i Ekonomsld fakulteti, in Ma-riborom, kjer živi njegovo dekle.
TRIBUNA: Nam lahko podrobneje apišeš razloge za tvoj prihod v Slovenijo. Ob cestah so namrečše vedno stali uničeni tanki. LARSSON: Že ves čas mojega študija sem se zanimal za različne ekonomske sisteme, po propadu Varšavskega pakta pa sem se poglobil še v spreminjanje centralnoplanskih ekonomij v tržne pzi-roma prilagajanje vzhodnih držav Zaho-du. Bivša Jugoslavija, z njo pa Slovenija, vseh elementov trga nikoli ni povsem odpravila. Problemi tranzicije pa ,se se-daj kažejo tudi v Sloveniji, zato sem hotel tako rekoč od znotraj pogjedati, kaj se tu pravzaprav dogaja, in izvedeti, kakose na spremembe odzivajo ljudje. Nedvomno veliko pomembnejši razlog mojega prihoda pa je bila želja, da bolje spoznam svojo zaročenko. V času novo-letnih praznikov leta 1989 sem se namreč
zaročil s slovenskim dekletom. Ves čas sva živela ločeno, saj sva imela oba neo-dložljive obveznosti v svojih deželah; Si-mona študira pravo v Ljubljani, mene pa je nabiranje znanja priklepalo na Uppsa-lo. Zdaj sva končno dobila prilpžnpst, da ugotoviva, alisb se najine življenjske po-ti le križale ali pa na tem križiščiu iudi srečno ustavile. Moji znanci so me seve-da nejeverno spraševali: »Kakp, zaboga, pa si jo sploh spoznal?« TRIBUNA: Videtije, da niso radovedni le tvoji švedski znanci.                . ;.
LARSSON: V.letu 1988 sem vodil odsek jza ppvezav e med Vzhodom in Zahodom pri4švedski veji nriednarpdne študentske organizacije AFS, ki skrbi za kultumo izinen|avp med deželajni članicami. De-lo ju bilo lahka, a tako sem lahko spoz-naval ljudi iz vsega sveta.
Ker smo na Švedskem tovrsten program izmenjave imeli že zelo dolgo, so me iz centrale vprašali, če bi želel sodelovati pri vodergu seminarja v Arandželovcu v Jugo-slav^i. Jugoslovanska veja AFS je poskrbela za nastanitev udeležen-cev, Simona, moje zdajšnje dekle, pa je pri tem sodelovala. Sedem, osem dni sva, kot se je zjasnilo pri zadnji večerji, drug drugegaskrivo-ma opazovala, nato pa si le izpove-dala svoja čustva. Če sem še takiat mislil, da je bila to le konferenčna romanca, se potemtakem nisem najbolje poznal oziroma poznal globine mojih takratnih čustev. TRIBUNA: Kakšen je bil tvoj prui stiks Slovenijo?
LARSSON: Prvič sem Simono, Maribor in Slovenijo obiskal nekaj mesecev po seminarju, a še pred vojno.Bilsemvečkotprijetnopre-senečen, saj sem do tedaj delil ustaljeno švedsko mnenje, in si-cer, da so razen Dalmacije, ki so jo Švedi poznali z raznih počitniko-vanj, ostali predeli Jugoslavije revni, z veliko kmečkega prebi-valstva. Namesto tega pa sem vi-del prelepe hiše, zahodne in ja-ponske avtomobile, po obiskih tigovin in pri Simoni pa zaključil, da je življen-jski standard dokaj visok. Sicer so me poučili, da je Slovenija najbo-gatejša republika v Jugoslaviji,   a sem napačno sklepal, da je tudi na jugu raz-mišljanje ljudi takp moderno kot v Slo-veniji. Vojna v Sloveniji me je tako zad^la kot strela z jasnega. Kasneje pa sem bil zaradi dela na ministrstvu^ kjer so teje-^ garami Reuterja in ostalih agencij o tem , dogodku kar deževali, o vsem veliko .bplje obveščen od povpre<!nega Šveda, pa skorajda tudi bolje od Simone, Tako sem ujel sporočilo, da je Maribor v ognju. Bil sem celo nekoliko paničen; Simona stanuje v Mariboru blizu vo-jašnice, že takrat pa sem se tudi pripra-vljal na skorajšnji odhod v Slovenijo. Kaj se dogaja s Simono in njeno družino;
telefonske zveze so bile mrtve! Še enkrat sem, sicer le napol napačno zaključil, da bo Jugoslovanska armada hitro opravila s Slovensko teritorialno obrambo in da bo tako vojne kmalu konec. Ker pa bo politična situacija še nekaj časa nestabil-na, se bo slabo pisalo tudi moji enoletni slovenski avanturi. A ste Slovenci vse rešili, tudi v moje dobro, hitro in učinko-vito. Morda je tudi to razlog, da so ka-sneje infonnacije o Sloveniji potihnile, dopisniki so se preselili na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino, švedi pa še danes zamenjujejo Slavonijo in Slovenijo. Ne-kateri celo mislijo, da so na primer jugo-slovanski jeziki le dialekti enega jezika in da je celotna vojna bratomorna. Fred-stave o vsem so precej pomešane, ker pa pri nas ni bilo vojne vsaj 200 let, je vse to še toliko težje razumeti. Večino je bilo strah le v toliko, da se ne bi podoben požar razširil še na bivšo Sovjetsko zvezo oziroma sosednje bal-tske države. švedski politiki pa so se bolj ukvaijali s prošnjo, naslovljeno na Evrop-sko gospodarsko skupnost, da bi tudi švedska postala njena članica, namesto da bi nemudoma priznali Slovenijo. TRIBUNA: Stvari so se obrnile drugače. Po letu dni, preživetem med slovenskimi štu-denti, si verjetno dodobra spoznal njihove navade.
LARSSON: Zaradi vojne je bilo vse ne-koliko zmešano. Moja prošnja za sloven-sko štipendijo in ostali dokumentiso po-tovali do Ljubljane skoraj tri mesece. Ob-tičali so v Beogradu in nato prispeli le dan pred menoj. Fakulteta na moj prihod ni bila pripravljena in mi ni poiskala mentorja, pa tudi kasneje sem si želelbolj pristnih odnosov s profesorji, kakor je to pač v navadi pri nas. Da tukaj med študenti in profesorji vlada nekakšna praznina, sem opazil na nekaj mojih predavanj, kjer so študentje celo pozabili, da sem eden od njih, da sem tu le na specializaciji. Velikokrat je namreč za profesorja ali predavatelja zelo po-membno, da študenti postavijo prava vpraŠanja.
Mislim, da na Švedskem študenti raz-mišljajo bolj kritično in da je pravzaprav glavna naloga fakultet naučiti ljudi kri-tiČnega razmišljanja - kreativnosti, ne pa da ostanejo le številke. V tem se slovenski in Švedsld šolski sistem precej razlikujeta. TRIBUNA: Kakšen je življenjski standard švedskih študentav?
LARSSON: Zadovoljiv oziroma po po-govorih s slovenskimi študenti precej boljši kot tukajšnji. Veliko lažje dobiš
študentsko sobo, v kateri živiS sam. Po-navadi imaš tudi svojo kopalnico, med-tem ko moraš kuhinjo deliti z drvtgimi. S študijem namreč pričneš svoje samostoj-no življenje in ko se tako preseliš od doma, je ta preselitev začasno stalna -domov se ne vračaš ob koncu tedna. Ko dobiš še državno štipendijo, preživetje brez staršev ni več tak problem. Ko pa postaneš samostojen, točno veš, da se učiš zase in da znanje ni le pravilno od-govoriti na profesorjevo vprašanje. Da bi si še bolj poenostavili študentsko življenje, se švedski študenti med seboj povezujejo. Ustanavljajo nekakšne klu-be, kjer lahko s člansko izkaznico brez-plačno ali ceneje koristiš usluge knjižnic, barov, restavracij. In ker klubi med seboj tekmujejo pri pridobivanju novih članov, so cene hrane, piva,... res zelo nizke. Zaradi politike omejevanja prodaje alko-hola oziroma nekakšne prohibicije so v trgovinah pivo, vino in žgane pijače štu-dentom skorajda nedostopne, zato tudi ni navada, da bi, če greš na obisk, s seboj prinesel na primer steklenico vina. Tukaj sem zelo pogrešal švedski način druženja; študenti pač nimajo lastnih lo-kalov, diskotek. Pri nas so študentske diskoteke (takšne so tudi na Dunaju -op.p.) bolj podobne ameriškim jazz klu-bom v 20. letih tega stoletja - na stenah visijo velike oljnate slike. V klubu, katerega član sem, smo uspeli ustvariti zelo soliden časopis, med tema-mi in kasneje diskusijami, ki smo jih sprožili, pa je bilo tudi vprašanje, kaj je sploh cilj izobraževanja. Ceprav ne dobi-vamo nobene državne podpore, imamo dovolj sodelavcev, ki so pripravljeni trdo delati in se ne menijo za denar. Teh-nične stroške pokrivamo s prodajanjem oglaševalnega prostora. Kerpa je v Upp-sali, kjer je med 150.000 prebivalci kar 25.000 študentov, veliko mednarodnih študentskih srečanj, zanimivega branja za naše bralce nikoli ne zmanjka. TRIBUNA: Kakšen pa je na Švedskem običajen sistemfakultetnega izobraževanja? LARSSON: Predavanja predmetov, ki so predvideni v letnem učnem načrtu, nikoli ne tečejo vzporedno. Ko se preda-vanja prvega predmeta zaključijo, opra-vljaš izpit. Nato pridejo na vrsto preda-vanja drugega predmeta in tako dalje. Izpite lahko seveda ponavljaš. Letno se jih ponavadi zvisti od šest do osem. Po večini so pisni, na voljo pa imaš štiri do pet ur, saj pišeš bolj eseje, iz katerih lahko profesor brez težav ugotovi, kakšno je tvoje znanje in ali si morda goljufal. Sicer
paje tovrstna (samo)pomočskorajdane-mogoča, saj nas posadijo daleč narazen, pa še kazni so zelo visoke. Brez raz-mišljanja te za pol leta ali več suspendi-rajo s fakultete.
Da bi se lahko študenti na izpite dovolj dobro pripravili, so ti ocenjeni s točkami. Točka pomeni teden 40-urnega študija, večina izpitov pa je po zahtevnosti uvrščenih med 4 in 10 točk. TRIBUNA: Si kdaj razmišljal, da bi tudi po študiju ostal v Sloveniji? LARSSON: Najprej se moram vrniti še na Švedsko, če želim diplomirati. Pri-hodnost je pač prihodnost, pri napove-dih pa ne verjamem niti vedeževalkam, kaj šele sebi. Slovenija je vsekakor posta-la moja druga domovina, pa vendar ne verjamem, da se bom tukaj stalno naselil. Določene stvari me preveč motijo; tu-kajšnja družba je še vedno preveč pa-triarhalna - ženske morajo opravljati vsa gospodinjska dela. Doživel pa sem tudi neljub dogodek - zdaj je že pozabljen -takrat pa bi se najraje pogreznil v zemljo, čeprav nisem ničesar zagrešil. Ker pač nisem vedel, da moraš papirnate vrečke plačati, so me v trgovini obtožili kraje. S pro.dajalcem se nikakor nisva mogla sporazumeti, ker jaz nisem znal sloven-sko, on pa ničesar drugega kot sloven-sko. Moral sem obrniti celo žepe. TRIBUNA: Kakšno pa bo tvoje poročilo o nas na bvedskem ?
LARSSON: Preden sem prišel v Slove-nijo, so mi dejali, da sem v tujini, pa kjerkoli že bom, švedski diplomat. S tem so me verjetno želeli podučiti, da s svo-jim obnašanjem reprezentiram svojo deželo, ne vem par ali so tudi menili, da moram na vprašanja dajati diplomatske odgovore.
Ko se bom vrnil domov, ne bom tam slovenski diplomat zaradi modne muhe ali česa drugega, temveč iz prepričanja. Slovenije torej ne bom hvalil zaradi lepšega. Sicer pa menim, da se bo Slove-nija že v desetih letih uspela v celoti priključiti Zahodni Evropi. O tem sem napisal nekaj člankov - tudi takratnega finančnega ministra Dušana šešoka sem intervjuval - in jih objavil v že omenje-nem največjem študentskem časopisu EGS »The House«. Če pa bi bil na Šved-skem kdorkoli zainteresiran za tiskanje podobne kiijige, kot jo je napisala Ana Kneževič in ima naslov »Svedi, spoznajmo jih«, bi mu ustregel. Le da bi nosila drug naslov: »Slovenci, spoznajmo jih«.             .
GregorPreac    I
Vojna na Hrvaškem počasi, a zane-sljivo pojenjuje, tako da je vse več časa za natančnejše analize dogajaiija v bližnjipreteklosti. Ena od najzanimivejših tem je vsekakor delo obveščevalne in pro-tiobveščevalne službe, preprosteje pove-dano, špijonaža.
Pred nekaj meseci je na Hrvaškem močno odjeknila vest o razkritju KOS-ovske obveščevalne službe, ki se je uspe-la infiltrirati v sam hrvaški državni vrh. Ni treba posebej poudarjati, da je imela ta služba najbolj aktivno vlogo prav v obdobju prvih demokratičnih spre-memb na ozemlju bivše Jugoslavije.
Intenzivenjše akcije KOS-a so se začele že leta 1986, ko so bile v Sloveniji in na Hrvaškem ustanovljene prve mi-rovniške in ekološke skupine oziroma gibanja. Pomembne osebnosti javnega in političnega življenja so dogajanja pazlji-vo spremljale. Ko je postalo jasno, da se pohoda demokracije na Hrvaškem in v Sloveniji ne da zaustaviti, je v dogovoru z generalom Kadije-vičem general Vasiljevič orga-niziral široko mrežo sodelavcev obveščevalne službe na Hrvaškem. Med temi so bili Hrvati, Albanci, Muslimani in Srbi. Razporejeni so bili v vseh pomembnih organih - od tedan-jega CK ZKH, preko Teritorialne obrame, Civilne zaščite, Mini-strstva za notranje zadeve in celo v organihhrvaškevladeinsabo-ra. Poleg tega je bil del razporejen tudi po policijskih postajah širom Hrvaške ter v lokalnih or-gamh oblastd. Celotno vohunsko
Pismo iz Zagreba
VOJNA
ZA ZAVESO
Ob resnični, frontalni vojni je
krvavo in zaudarjajoče razpadan-
je Jugoslavije spremljala skrita
vohunska vojna, ki se je dogajala
daleč stran od oči javnosti.
ekipo z operativnim imenom »Labra-dor« je sestavljalo sto ljudi, od teh pa je v zadnji akciji Hrvaška varnostna služba uspela ujeti samo dvanajsterico.
Ko je hrvaška država pripravljala osvoboditev Knina in Plitvic, so bile čet-niške formacije in tako imenovana JLA redno obveščane o vsaki potezi hrvaške policije. Tako so letala srbskega letalstva takoj po pojavu »kninskih brun« uspešno preprečila zračni helikopterski desant hrvaške policije na Knin. V pri-meru Borovega Sela so hrvaške special-ne enote padle v past, saj so KOS-ovi obveščevalci že nekaj ur pred začetkom akcije poznali številčno stanje policistov, njihova imena in celo podatke o družin-skih članih in, pomislite, celo to, kdo ima neprobojne jopiče in kdo ne. Te podatke je sporočil eden od agentov iz centrale Ministrstva za notranje zadeve v Zagre-bu. Po zelo skopih informacijah do kate-rih je mogoče priti, saj lov za obveščeval-
ci še traja, se lahko razjasnijo tudi mnogi politični umori, ki so se zgodili na Hrvaškem. Danes lahko z gotovosljo trdimo, da za temi dejanji stoje preostali člani »Labradorja«, čeprav obstajajo zna-ki, da je v te dogodke vmešana tudi hrvaška tajna policija.
Človek, ki je imel največje uspehe v izdajanju hrvaških vojaških skrivnosti srbskim obveščevalcem, je bil Teodor Vračarevič, tedanji načelnikTORepublike Hrvaške. Užival je brezmejno zaupanje te-danjega ministra za notranje zadeve Josipa Boljkovca, ki se je v svoji naivnosti z Vračarevičem posvetoval o nabavi orožja za Hrvaško. Prvič se je v KOS-ovskih vrstah pojavila panika, ko je hrvaška tajna policija začela resneje delovati in odkrivati njihove agente. Zanimivo je omeniti, da je Andrija Rašeta, znan tudi slovenski javno-sti, imel povsem sfransko vlogo. Srbski ekstremisti v vrstah KOS-a so bili namreč že od vsega začetka nezaupljivi, saj je imel hrvaške sorodiiike, pa tudi hči se je družila zHrvali.
Poseben in pazljivo načrtovan način dela je bilo tudi namerno ubijanje novi-narjev. Po strogo varovanih skrivnih po-datkih, do katerih smo se dokopali, lah-ko trdimo, da je umorhrvaškega vojnega snemalca Gorana Ledereija naročil prav KOS. Ni težko sklepati, da je bil zaradi skrivanja prave resnice KOS vpleten tu-di v druge umore znanih vojnih po-ročevalcev.
Po prvih uspehih hrvaške tajne poli-cije je prišlo do slabitve obveščevalne mreže. Zamenjani so bili vsi sumljivi čla-ni, vključujoč Andrijo Rašeta. Pojavile so se tudi prve napake, tako dastagenerala Tus in Agotič prešla v vrste Zbora na-rodne garde Republike Hrvaške s števil-nimi strogo zaupnimi podatki in infor-macijami. Prav tako je na širi-te v panike v vrstah KOS-a vpli-val tudi položaj na fronti.
Potem ko se je vojna vse bolj razplamtevala v BiH, se je srbska obveščevalna dejavnost osredotočila predvsem na to območje. Zadnja poročila o tamkajšnjih razprtijah med hrvaškimi in muslimanskimi zavezniki lahko povežemo s KOS-ovim rovarjenjem.
Hrvaški pa ostaja trd boj z ostanki zločestnega »Labra-dorja«. Kajti vojna se za kulisa-mi nadaljuje.
Bruno Lopandič
EVROPA V FRANCIJI
Vspominu bo ostal tudi politikom. Še posebej Delorsu in Mitterrandu, ki sta - tako vsaj pravita - z referendumom posta-vila na kocko svoji politični karieri. Delors je nedvomno zmagal, kaj takega pa ni mo-goče z gotovostjo trditi za Mitterranda. Resda je uspel Francoze prepričati o nuj-nosti evropskega združevanja, vendar pa rezultati referendumskega glasovanja dokazujejo, da sebo njegovo predsedni-kovanje leta 1995, ko bodo v Frandji na-slednje predsedniške volitve, nujno končalo. Tesna zmaga novi Evropi na-klonjenega prebivalstva je le dokaz, da sodalisti, in predsednik skupaj z njimi, izgubljajo moč in vpliv.
FRANCIJA
Referendum je jasno pokazal ne-skladja v francoski politični javnosti, vendar pa velja opozoriti, da v tem pri-meru ni šlo le za boj med političnimi strankami različnih barv in usmeritev. V istem taboru, na primer, sta se znašli -po naključju seveda - tako skrajna levica kot desnica in sta neglede na barvo družno pljuvali po maastrichtskem spo-razumu. Seveda pa stranki v franco-skem političnem prostoru prosperirata zelo različno. Medtem ko prvim ne mo-remo pripisati pomembnejše vloge v francoskem političnem življenju, pa je jasno, da ima Le Pen predvsem med delavci in kmeti vse večji vpliv. Če de-snici prištejemo še notranje razdeljene goliste in že zgoraj omenjeno skrajno levico, je popolnoma razumljivo, da je bila zmaga Evropi naklonjenega dela francoske populacije precej jalova. K boljšim rezultatom ni pripomoglo niti 45 milijonov izvodov sporazuma iz Maastrichta, ki naj bi prepričali še tako zadrte nasprotnike evropske opcije.
MAASTRICHT
Evropa v Franciji ¦ Francija v Evropi
Leto 1992 se počasi, a vztrajno, izteka in Fran-
cozi si ga bodo zapoinnili. Tisti »za« se ga bo-
do nujno spominjali zaradi uspeha referendu-
ma o ratifikaciji maastrichtskega sporazuma,
drugi, tisti »proti« pa najverjetneje zaradi ope-
racije predsednikove prostate. Vsi pa si bodo
zapomnili, da večina ni nujno mnogo večja
od manjšine.
EVROPA
Rczultati referenduma so v evropski in svetovni javnosti poželi buren aplavz, posta-vlja pa se vprašanje, ali so popolnoma zado-voljni tudi Dand, ki na junijskem referendu-mu ratifikacije maastrichtskega dokumenta niso podprli. Zdi se namreč, da so s tem dejanjem krepko pljunili v lastno skledo. Znašli so se v položaju razvajenega in pro-blematičnega petošolca, ki je le zaradi dobro-dušnosti odraslih - držav dvanajsterice - de-ležen popravnega izpita in na tcm izpitu ne
sme zagrešiti nobene napake. Če bi se poleg danskega sesul še francoski referendum, bi bila situacija popolnoma drugačna. Pokazale bi se namreč vse napake evropskega združevanja in zadeva bi nujno zašla v slepo ulicx>. Tako pa bodo lahko države dvanajste-rice v nedogled »zajebavale« Dance in jim Francoze dajale za vzgled.
Nedvomno pa sporazum iz Maastrichta le ni tako popoln, kot se zdi. Tako danski fiasko kot tesen rezultat v Franciji sta dokaz, da je revizija sporazuma nujno potrcbna in
bo treba čim prej uskladiti mnenja in interese
vseh dvanajstih držav. Seveda bi bilo iluzor-
no pričakovati, da bodo v to razpravo močno
posegale Španija, Portugalska in Irska.
Zadnjobesedopri kreiranju združeval-
ne politike bodo imele bogate in »ne-
problematične« države in Francija bo
zagotovo ena izmed njih. Vstopnico za
predstavo si je kupila prejšnji teden.
VOJNA IN MIR
Kljub vsemu pa je dobro, da so Fran-cozi glasovali in da jim je uspelo. Po sicer uspešnem refe±endumu na Ir-skem, ki pa resnici na Ijubo nima in ni nikoli imel enake teže kot francoski - ali ponesrečeni danski - je Evropa potre-bovala nekaj, kar bi jo prepričalo o pra-vilnosti združevalnega procesa. In z zadnjim referendumom je tonedvom-no dobila. Očitno je namreč, da bi se ob neuspehu referenduma v Franciji države dvanajsterice znašle v hudi za-gati, združevanje bi se morda tudi usta-vilo in izgubilo ves smisel. V naj-boljšcm primeru bi se pogajanja med članicami lahko zavlekla v ne-skončnost in se nazadnje pokazala kot neproduktivna, v najslabšem primeru pa bi lahko vsa stvar padla v vodo in
__     nevarnost vzpostavilve strategije rav-
notcžja sil bi poslala rcalna. Takšni in podobni varnoslni konccpti - še pose-bcj, če je razlog nastanka nckdanje pri-jatoljstvo in zaveznišlvo, ki pa se je na žalost končalo - lahko povzročijo ohla-janje meddržavnih odnosov in nena-zadnje tudi kakšnovojno. Včasu,kopo vzhodu Nemčije divjajo neonadsti, v Franciji skrunijo židovske grobove in se na jugu Evrope kruto koljcjo zaradi davno preživetih idealov, takšna pesi-mistična opcija sploh ni nerealna.
Dobro je torej, da so Francozi na precej produktiven način zapravili ti-stih 35 milijonov frankov, namenjenih refe-rendumski propagandi, in dobro je tudi, da so glasovnice, ovojnice in drugo pripadajoče papirnogalanterijonatisnilinarecikliranpa-pir. Kajti neprimerno bolje bo, če se bodo Francozi letošnjega leta spominjali po veliki referendumski zmagi in predsednikovih težavah s prostato, kot pa da jim ostane v spominu kot začetek konca neke sicer čisto solidne ideje.
Gregor Kozavinc
Nestrpnost do prisel-jencev raste premo-sorazmerno s padanjem socialnega statusa. Pripad-nost narodu, pretirana na-cionalna zavest sovpadata s pomanjkanjem osnovnih dobrin. Hitlerje v fanatizem je ubil milijone ljudi.
Tisti, ki   se ne morejo spominjati preteklosti, so obsojeni na njeno ponavljanje. (George Santayana)
V vzhodnonemškem mestu VVismar nemški desničarji že nekaj noči zapored napadajo zavetišče beguncev in prepevajo rasističnagesla.
Rostock je pred tedni utihnil, nadaljuje-jo se napadi na zavetišča priseljencev in begunske centre predvsem v nekdaj ko-munistični Nemčiji.
Neonacizem ni domač samo v Nemčiji, tam je le najbolj razpredel svoje korenine. Tako je bilo samo v letošnjem letu 970 na-silnih dejanj skrajnežev, v katerih je življenje izgubilo 10 ljudi, okoli 700 jih je bilo ranjenih. Nacizem ima največ simpati-zerjev med mladimi Nemci - več kot 20 odstotkov jih simpatizira z ekstremistični-mi desničarskimi strankami. Naraščanje rasizma bi lahko povezali z vrsto bridkih zgodovinskih izkušenj Nemčije, ki so ji na-rekovale zelo - ali preveč - liberalno rav-nanje z ljudmi, ki prosijo za politično za-točišče. Pričakujejo, da bo število ljudi z neurejenim ali nepriznanim statusom kmalu naraslo na pol milijona. Samo v prvih devetih mesecih tega leta je mejo pre-stopilo okoli 130 tisoč ljudi, ki zahtevajo politično zatočišče. Velja omeniti, da je med njimi še vedno največ Romunov in ljudi iz območja nekdanje Jugo-slavije. Problem je tako skeleč, da se je nemški Bundestag spričo te problematike razdelil na dva tabora. V prvem vladni liberalci in opozicijski socialni demokrati od vlade zahtevajo, da nemudoma uvede posto-pek, po katerem naj bi upravni organi odločali o pravici do po-litičnega zatočišča. Vladna koalicija CDU/CSU odgovar-ja, da je problem samo s tem nerešljiv ter daje treba spreme-niti ustavo in na tej podlagi tu-di ustrezno zakonodajo.
Nestpnost   do   tujcev   v Nemčiji je posebej narasla ob
GANGRENA RASIZMA
ali ne hodite v tujino, čakajo vaš gologlavci
združitvi obeh Nemčij. Vendar je rasizem v Vzhodni Nemčiji živel tudi pred združit-vijo in sicer v obliki antisemitizma in so-vraštva do Slovanov, zlasti še do Poljakov. Če pa se ozremo nazaj v šestdeseta leta, so bili imigranti sprejeti lepo, ker so jih pač potrebovali za preobrazbo dežele. S sve-tovno krizo, naftnim šokom, ki je prinesel brezposelnost tudi Nemčiji in je milijon ljudi ostalo brez dela, se je miselnost začela spreminjati. Pojavila se je vrsta neonaci-stičnih organizacij, začeli so se napadi skin-headov. Vendar pa se je rasizem razcvetel šele v zadnjih dveh letih. Sodišče v Eber-svvaldenu je prejšnji teden obsodilo pet skinheadov, ki so leta 1990 skupaj s petde-setimi somišljeniki pretepli tri Angolce v diskoteki, kamor zahajajo Afričani. Ama-deu Antonio, ki je nekaj tednov po tem podlegel poškodbam, je bil prva žrtev ra-sizma v Nemčiji.
Zborovanja neonacistov so v Nemčiji danes že vsakdanja stvar. Obritoglavci
med paradnim bobnan-jem vzklikajo nacistična gesla in kličejo po novem Hitlerju. Policija je pre-prečila shod 1500-im na-cionalistom, ki je bil napo-vedan za 6. maja letos. Največja provokacija tega shoda, ki naj bi bil na obletnico podpisa kapitu-lacije, je bil napovedani govorHitleijevegabiografaDaarVia/ranga. "Čeprav ga zdaj vsi dajejo v niČ, je Hitler imel v marsičem prav," menita dve petini Avstrijcev. Tudi v Avstriji so nacionali-stične stranke toliko močne, da so posegle v sfero političnega odločanja. Pravo burko je v spomladanski predvolilni kampanji ustvaril JorgHaiders svojoFPo, kije spričo porasta rasizmavsvetupostalazaavstrij-sko javnost sprejemljivejša. Zato je Haider v pričakovanju volilnega uspeha napove-dal zmagovalni pohod na Dunaj, kjer naj bi zasedel mesto zveznega kanclerja. S čistko je začel v svoji stranki. Očistil jo je vseh liberalnih elementov in na vodilna mesta postavil tiste, ki se označujejo za prave Av-strijce, Nemce iz južnega Rajha.
Črnosrajčniki marširajo tudi po Italiji. Vse glasnejše so zahteve desnice po trdi roki za neorientirano italijansko družbo. Tako je nekdanja filmska zvezda Alessan-dra Mussolini v predvolilnem govoru (kandidirala je na listi neofašističnega itali-janskega socialnega gibanja) napovedala, da bo nadaljevala zgodovino tam, kjer je ostal njen ded, veliki človek Benito Mussolini. Zdaj je poslanka v Parlamentu, pa naj so jo komentatorji še tako vneto označevali za marioneto italijan-skega socialnega gibanja.
19-letno Francozinjo Ido Be-assart so pred kratkim oprostili krivde, ker je pri 17-ih ubila svo-jega neonaci očeta, ki je straho val njo in njene štiri sestre. Jean-Claude Beassart je bil lokalni vodja ekstremno desničarske francoske nacionalistične stran-ke. Slike Hitlerja je izobesil po stanovanju, Ida pa je pisala na-reke iz razvpitega Mein Kam-pfa.
Francoska ekstremnode-sničarska nacionalna fronta, ki jo vodi kontraverzni Jean-Marie LePenje nazadnjihvolitvahdo-bila 13,9 odstotka glasov. V Franciji je 4,5 milijona legalnih imigrantov, kar pomeni 8 od-
stotkov populacije. Vsako leto mejo presto-pi 30 tisoč novih imigrantov. Okoli 10 tisoč vstopov je ilegalnih. Štirje ljudje od desetih menijo, da je v državi preveč Arabcev. De-vet ljudi od desetih vsaj delno podpira ra-sizem. Časopisi so polni naslovov v smislu " Islam je nevaren za francosko družbo". Nasprotniki rasizma pa soglašajo z mnen-jem, da je prodor ekstremne desnice znak slabosti vlade.
Rasizem v vsaki vasi
V  Romuniji se vodi antisemitistično kampanjo  del desničarsko orientiranega tiska, ki popularizira romunsko fašistično gibanje za časa druge svetovne vojne. Tako so posebej ogroženi člani židovske skup-nosti, ki pa jih je po premnogih izseljevan-jih le še nekaj deset tisoč.
V  Budimpešti so Ieta 1990 ustanovili Madžarsko nacional- socialistično gibanje, čigar člani oboroženi napadajo naselja Židov.
Španskim pa tudi ostalim evropskim nacionalistom je ljubo zborovanje ob oblet-nici smrti diktatorja Franca, sredi novem-bra. Na lanskem Francovem mitingu se je zbralo 110 neonacističnih organizacij iz vse
Evrope. Španski RK je pozval imigrante, naj se ta dan ne zadržujejo na ulicah.
V daljni Avstraliji obstajajo organizaci-je, ki se ukvarjajo s tiskanjem, snemanjem in distribucijo antisemitskih pamfletov in video trakov. Napadi na Žide so pogosti, beležijo pa tudi nekaj poskusov sežiga si-nagoge. V začetku leta so skupino Židov, ki so se odpravljali v sinagogo, zasuli z jajci.Po zidovih so napisani grafiti so-vraštva, mnogim članom židovske skup-nosti grozijo po telefonu.
Belo, vendar uničujoče
Američani seveda tudi svoj rasizem izražajo na spektakularen način. Ku Klux Klan se ukvarja z različnimi dejavnostmi, od navadnih groženj, risanja križev na si-nagoge do organiziranih umorov. Število gorečih križev se je od leta 1990 do danes podvojilo. Tako je danes v ZDA 346 orga-niziranih skupin Klana. Temnopoltim se pišejo črni dnevi.
Eden vodilnih mož Ku Kux Klana Da-vid Duke je tako ekstremističen, da ga pri njegovi kandidaturi za senatorja Louisiane ni podprl republikanski predsedniški kan-didat in sedanji predsednik Bush, temveč
dal svoj glas demokratskemu kandidatu, kar je bil presedan v ameriških strankar-skih dogajanjih. Voditelj frakcije v Wiscon-si, ki je ena izmed najmočnejših, pa pravi, da bo za Ameriko "proizvedel" na tisoče takih, kot je Duke.
Ku Klux Klanovci se na svojih srečanjih oblačijo v bele halje, nosijo maske in sežiga-jo križe, Nekoč so fanatično oboževali Hi-tlerja, se zavzemali za ubijanje homosek-sualcev, židov in temnopoltih. Zdaj se predstavljajo kot veliko bolj strpni, borijo se za oblast, da bi lahko tako uresničili svoje načrte. Njihov končni cilj je, da bi na ameriških mejah s tal napis S AMO Z A BEL-CE.
Jasno je, da se vsaka populacija boji izumreti, zato lahko ksenofobijo kljub njeni iracionalnosti razlagamo zgolj kot nagon po preživetju. Vendar pa lahko rasizem, ki dobiva vse večje razsežnosti, ponovi do-godke izpred petdesetih let. In če k ekstre-mistom prištejemo še vso tisto večino, ki zdaj tiho stoji ob strani in bo kmalu začela ploskati, lahko zaključimo, da bo geslo Auslander raus vedno bolj odmevalo.
Sergeja Hadner
O Z N A N I L O
TRIBUNA VABI K SODELOVANJU LJUDSTVO, ZMOZNO UDEJSTVOVATI SE NA NASLEDNJIH PODROČJIH:
NOVINARSTVO KARIKATURE
RAČUNALNIŠKO STAVLJENJE FOTOGRAFIRANJE PRODAJA NA FAKULTETAH
PRISPEVAJTE SVOJ DELEŽ K NOVI PODOBI TRIBUNE! TOLARJIIN USPEH - ZAGOTOVLJENI! VELECENJENE PONUDBE POŠJITE NA NASLOV:
TRIBUNA Kersnikova 4 61000 Ljubljana
SICILIJANSKA HOBOTNICA NE OGROŽA SAMO ITALIJE
Nato sem videl zver, ki se vstaja • la iz morja. Imela je deset rogov in sedem glav, na rogovih deset kron in na vsaki glavi bogoklet-no ime. Zver, ki sem jo videl, je bila podobna panterju in noge je imela kakor medved, gobec pa kakor lev. Zmaj ji je dal moč, svoj prestol in veliko oblast Ena izmed njenih glav je bila ranjena na smrt, a njena smrtna rana se je bila pozdravila.
Tale opis r»aj bi se nanašal na vse-mogočno sicilijansko mafijo. Ma-fija je po mnenju večine navadnih ljudi zver, ki vstaja iz morja (z otoka Sicilije je najprej preplavila vso Italijo) in ki ji je zmaj(to bi lahko bila država) hote ali nehote dal vso oblast. Zaradi njene sposobnosti, da kljub najhujšim udar-cem obnovi svoj vpliv, ji Italijani rečejo tudi La Piovra, hobotnica,saj ta »mor-ska pošast«, če ji kdo poreže lovke, te tudi obnovi. Smrtne rane torej,ki si jih lahko pozdravi.
Italijo danes vsaj na videz pretresajo hujše težave, kot jih povzroža mafijsko nasilje. Devalvacije lire zaradi prešibke-ga gospodarstva. Že pred tem je sodali-stični premier Giuliano Amato skušal od parlamenta dobiti posebna poobla-stila, da bi se spopadel z gospodarskimi težavami. Šibko gospodarstvo pomeni tudi večjo brezposelnost in Italiji grozi še hujši jesenski stavkovni val kot Sloveni-ji. Njen ugled kot države napredka in ustvarjalnosti, kije po koncu »svinčenih let« terorizma Rdečih brigad v začetku osemdesetih postala resnični raj za tuji kapital, pa je precej zamajala afera s finačnimi škandali v Milanu. V mestu, ki je tudi za Italijane simbol industrijske-ga napredka, so modre kuverte preje-mali tako politiki vseh strankarskih barv kot tudi gospodarstveniki. A vendar je bilo v ospredju italijanske, na trenutke tudi svetovne, javnosti v pravkar mi-nulem vročem poletju prav mafijsko nasilje.
STOPNJEVANJE NASILJA
Mafija, ki ima svoje poslovalnice tu-di v Neaplju(Camorra) in v Calabriji (Nadraghetta), je svoje nasilje začela stopnjevati pred enim letom. V Paler-mu je dala ubiti podjetnika s tekstilom Libera Grassija, ki je bil znan tudi sici-lijanski in širši italijandki javnosti, ker je v TV intervjuju dejal, da se ne boji izsiljevanja mafijskih uslužbencev in večkrat tudi zavrnil plačevanje zaščite, ki ji Italijani pravijo pizzo. Ogorčenje javnosti je bilo tolikšno, da so začeli ustanavljati posebna društva, v kate-rih so se zbirali manjši podjetniki in se tako upirali izsiljevanju mafije.Država pa je ustanovila posebno vladno agen-cijo (DIA), v kateri so bili vključeni uslužbenci policije oziroma notranje-ga ministrstva, obeščevalne službe in sodniki. Njihov dlj je bil seveda jasen. Boj proti mafiji na vseh ravneh. Država je poskrbela tudi za ustanovi-tev posebnih služb, ki so bile na razpo-lago navadnim državljanom. Ljudje naj bi poklicali določene telefonske številke, te so bile seveda brezplačne, in državnim službam prijavile vsako-gar, ki je bil tako ali drugače povezan z umazanimi mafijskimi posli. Zani-
miva je bila tudi reklama, ki so jo pred-vajali na italijanski državni mreži RAI.
»Kdor je tiho, pristaja na mafijsko nasilje«. Ker so reklamo kasneje brez večjega hrupa kasneje umaknili, je bili jasno, da je zakon molka
ali po italijansko omerta, premagal državo. Očitno so se ljudje držali sta-rega sicilijanskega pregovora, ki pravi: »Tisti, ki je slep, gluh in nem, bo še sto let živel v božjem miru.« Toda nekaj se je le premaknilo, zlasti na političnem področju. Nekdanji vodja krščanske de-mokracije na Siciliji Leoluca Orlando je na aprilskih volitvah s svojo novo stran-ko La Rete dobil znatno število glasov in tako prišel tudi v rimski parlament. Nje-gov uspeh je presenetljiv predvsem za-to, ker so v dotedanji parlamentarni praksi na Siciliji mafijci zgrožnjami pri-siljevali ljudi, da volijo določene stran-karske prvake, ki so bili praviloma iz Krščanske demokracije, politike pa pač pridobili na najenostavnejši način. Pod-kupilisojih.
MAFIJA, CERKEV IN DRŽAVA"
Tarča ostrih kritik pa je bila tudi Rimokatoliška cerkev oziroma Vati-kan. Do takrat ni nikoli odločneje ob-
sodila delovanja mafije in njene umo-re. Zato je mnogim prišla prav omen-jena reklama. Nekateri duhovniki pa so vendarle odgovorili z dejanji. Oče Paolo Torturo je v predelu Palerma otrokom, ki jih je mafija novačila predvsem za krajo, nekatere pa celo urila za profesionalne morilce, v za-meno za njihove pištole igrače začel podeljevati žoge. Da bi na svojo hvale-vredno gesto opozoril tudi prebivalce Palerma in širšo javnost, je uprizoril kres, na katerem so igrače pištole sežgali.
Toda »hobotnici« ni mogel nihče več kot le odrezati eno lovko, ki jo je ta dokaj hitro obnovila. Vsi mafijski posli so umazani in v našem obdobju seve-da najbolj donosni. Trgovina z orožjem in z mamili, izsiljevanje, ugra-bitve, nezakonite stave, pranje umaza-nega denarja. Po mnenju poznavalcev mafija samo v enem letu zasluži okoli 120 milijard dolarjev, s čimer bi Italija lahko pokrila svoj proračunski pri-manjkljaj, ki je eden največjih v državah članicah Evropske skupno-sti.Toda mafijski pedagogi otroke učijo, češ če ne bi bilo mafijske ekono-mije, bi propadla ne samo Sicilija, tem-več tudi Italija. Morda pa imajo celo prav. Skrivnost njihovega uspeha se skriva v mediteranski mentaliteti Itali-janov. Ve se, kdo ubija, kdo krade, kdo prejema podkupnine, a vsi molčijo. Mafija ali tudi Cosa no-stra (Našastvar)jesvojomočpre-cej jasno in glasno začela kazati po aprilskih volitvah, ko se je končala skoraj 45-letna vladavi-na Krščanske demokracije in nje-nih koalicijskih paftnerjev in so bili glasovi volilcev precej ražpršeni med različne stranke.
Politično nestabilnost države so izkoristili maf ijski šefi in upri-zorili enega najbolj spektakular-nih in okrutnih atentatov v zgo-dovini. Svojemu sovražniku šte-vilka ena, palermskemu sodniku Giovanniju Falconeju, so na poti po avtocesti z letališča proti Pa-lermu podtaknili kar tono ek-sploziva. Cinik bi dejal, za vsak slučaj, če preživi. Negotovostpo-
litične prihbdnosti v Rimu se je z aten-tatom na Falconeja spremenila v strah, ki je prevzel navadne ljudi. To je bil tudi cilj mafijskih šefov,ki jim ustreza kaotičnostanje.Znanisotudipodime-nom La Cuppola. Gre za nekakšno mafijsko vlado desetih ljudi, ki odločajo o vseh pomembnejših zade-vah. Kdor se jim zameri, ga nikoli ne pozabijo. Imena svojih sovražnikov zapisujejo v posebno knjigo in slej ko prej bodo vsi prišli na vrsto.
SICILUANSKO POLETJE
23. maja letos, ko se je začelo vroče italijansko poletje, so prečrtali ime Giovannija Falconeja. Gotovo se jim je zameril leta 1986, ko je vodil tako ime-novani superproces. Takrat so v pose-bej za to zgrajenem bunkersodišču v Palermu obsodili okoli 350 mafijcev na skupno 2700 let zaporne kazni. Obe-nem je Falcone po dolgoletnih raziska-vah objavil tudi knjigo, kjer je do po-tankosti razložil filozofijo in metode mafijskega delovanja. Prav zaradi tega je bil v očeh navadnih smrtikov sim-bol boja proti mafijski hobotnid. Pre-treseni ob njegovi smrti so si Ijudje pa tudi novinarji začeli postavljati števil-na vprašanja.
Ker so samo v Rimu vedeli za njego-vo skrivno pot v Palermo, ga je moral
izdati nekdo iz visokih krogov. Kdo? Tudi sicer je bil sodnik Falcone eden najbolje varovanih ljudi v Italiji. Redki so vedeli za njegova najnovejša odkrit-ja o mafiji, ki jih je izbrskal v Moskvi in VVashingtonu. Mogoče pa je ravno ne-koga iz visokih krogov motilo njegovo vztrajno poizvedovanje. Nekaj pomi-slekov je bilo izrečenih tudi ob izvolit-vi novega italijanskega predsednika, krščanskega demokrata Oscarja Luigi-ja Scalfara. Kako to, da je bil izvoljen tik po Falconejevi smrti, če pa se stran-ke po 15 krogih glasovanja niso mogle dogovoriti, kdo naj bi nadomestil Francesca Cossigo. Kot da bi se neka višja sila zbala za usodo Italije in pre-računljive parlamentarce v njihovem zaslepljenem boju za oblast prisilila, da izvolijo novega predsednika države, ki bi vsaj za silo umiril razme-re. Toda iz črnih oblakov negotovosti, strahu in žalosti, ki so se začeli zgrin-jati nad Italijo, je šele zdaj začelo deževati.
PALERMO KOT SARAJEVO
Naslednji na seznamu za odstrel je biledennajožjihFalconejevihsodelav-cev, sodnik Paolo Borsellino. Izvrševalci umazanih mafijskih uka-zov so tudi tokrat poskrbeli za krvavi spektakel. Nekega vročega julijskega popoldneva so pred hišo Borsellino-ve matere v ulici D'Amelio v Pa-lermu, kamor se je sodnik sicer nenapovedano odpravil - toda nekdo je vedel - postavili avto-bombo. Eksplozija je poleg Bor-sellina ubila še pet njegovih tele-snih stražarjev, uničila 50 avtomo-bilov in vec okoliških stanovanj, tako da je skoraj 100 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Novinarji so razdejanje v ulici D'Amelio pri-merjali celo s Sarajevom in Bejru-tom. Sodnik Paolo Borsellino je le nekaj dni pred tem izjaviJ: »Da, priznam, bojim se jih. In priznam, da počasi izgubljam tisto nav-dušenje, ki sem ga imel, ko sem postal sodnik. Toda ne preostane mi drugega, kot da se še naprej borim proti njim, čeprav vem, da
so eksploziv zame že pripeljali v Palermo. O tem, zakaj je moral tudi Borsellino umreti, je spre-govoril njegov sodelavec s pa-lermskega sodišča. Dokopal se je do srca mafije. Da bi pokukal v najbolj posvečeno mafijsko svetišče, je bilo samo vprašanje tednov, mogoče dni. Tudi to-krat je nevidni pošasti uspelo dobitibitko.Indržavajijenapo-vedala vojno. Dokaj brez odme-va pa je njihova žrtev postala tudi 18-letna Rita Atria. Teden dni po atentatu v ulici E/Amelio se je Rita vrgla iz nekega bloka v Rimu, kjer se je skrivala pred mafijskimi mrhovi-narji. V šolo je hodila v spremstvu šti-rih oboroženih policajev. Iskali so jo, ker je sodniku Borsellinu povedala, da sta njen oče in brat povezana z mafijo. Zaradi tega se ji je odpovedala celo la-stna mati in ni hotela priti na njen po-greb. Rita je v svojem zadnjem spo-ročilu zapisala: »Zdaj, ko so ubili mojega zaščitnika, nimam nikogar več na tem svetu. Zlomljena sem. Ne zdržim več.«
TRAGEDIJE SKESANCEV
Podobne tragične zgodbe so doživljali tudi drugi ljudje, ki so skle-nili spregovoriti o mafijskih zločinih. Med njimi je najbolj znan Tommaso Buschetta, ki je s svojimi informadjami leta 1986 Falconeju pomagal za zapahe spraviti 350 mafijcev. Buschetti, ki je tudi sam nekoč opravljal umazane ma-fijske posle, so se maščevali tako, da so mu ubili 10 sorodnikov, med njimi tu-di brata in dva sinova. Zdaj živi nekje v Združenih državah Amerike in se preživlja s tem, da radovednim in bo-gatim italijanskih novinarjem mastno zaračuna svoje intervjuje. Toda kot je povedal v enem svojih zadnjih TV in-tervjujev, se je raje pogovarjal s sodni-kom Falconejem kot pa z novinarji. Prav Falcone in Borsellino sta italijan-sko vlado opozarjala, da so skesanci najboljši vir za spoznavanje načina de-lovanja mafije. V Italiji namreč ni tako kot v Združenih državah Amerike, kjer jim dajo novo ime, priskrbijo var-no stanovanje in zagotovijo denarno
Žalost in nemoč ob mafijski krutosti
podporo v zameno za dragocene in-formacije o zločindh.V rimskih vlad-nih palačahse jim skesancev pač ne zdi potrebno podpirati. Toda Falconejev in Borsellinov umor sta preveč razbu-rila javnost, da bi država lahko ostala ravnodušna. Mafiji je po številnih iz-gubljenih bitkah morala napovedati vojno. Zato je italijanski parlament v začetku avgusta sprejel posebne proti-mafijske ukrepe. Vladna agendja za boj proti mafiji DIA je dobila večja pooblastila in je od takrat imela bolj proste roke pri hišnih preiskavah in pri zasliŠevanju mafijcev.Obenem so tudi odpravili nekatere ugodnosti za priprte mafijce. Najvidnejši ukrep,ki je med ljudmi in v političnih krogih pov-zročil precej različne odzive, pa je bil sklep, da na Sicilijo pošljejo okoli 7 tisoč vojakov. Ker so bili med njimi tudi naborniki, so se mnogi spraševali, kaj lahko ti storijo proti vsemogočni mafiji, če pa še Ijudem, ki so bili za to posebej izurjeni, hobotnice ni uspelo ustaviti. Ali je vojska na Sidliji, kar bo državo samo letos stalo več kot 70 milijard lir, le pesek v oči naivnežem?
VOJSKA Nl PRVIČ NA SICILUl
Toda vojska ni prvič na otoku, da bi se zoperstavila mafiji. Podobno je leta 1924 storil fašistični voditelj Benito Mussolini. Na Sidlijo je poslal okoli tisoč vojakov in odločnega Cesara Mo-rija, ki nekooperativnim prebivalcem ni dovolil uporabe vode in jim je odte-goval celo hrano.Ker je Mori po dolgo-trajnem in mučnem bivanju na otoku končno odkril vezi, ki so se raztezale
do nekaterih takratnih vid-nejših politikov v Rimu, ga je moral Mussolini poklicati nazaj in ga upokojiti. Vsi se sprašuje-jo, če so sad protimafijskih ukrepov in seveda vojske na Si-dliji tudi nedavne aretadje ne-katerih najbolj znanihmafijskih šefov, ki so jim na vsakem kora-ku sledili tudi do 10 let.Kdo ve, a nekaj je le jasno. Z aretadjo Giuseppa Madonie, ki ga štejejo za drugega človeka sicilijanske mafije, Carmina Alfierija, ki naj bi vodil umazane posle, vredne več kot 1500 milijard lir, za neapeljsko Ca-morro, in bratov Cuntrera,ki so se naj-več ukvarjali s tihotapljenjem mamil iz Južne Amerike v Evropo, bo pač le nekaj veČ mafijskih šefov za zapahi.
ZVER IN ZMAJ V RIMU
Ljudje bodo kljub temu še vedno potiho šepetali, da je glava hobotnice v Rimu in nikjer drugje. To potrjuje tudi izjava nekdanjega predsednika senata Giovannija Spadolinija. Mafija je povsod. Svoje lovke je razpredla ta-ko v Severni kot v Južni Ameriki, Evro-pi, Turčiji, po koncu hladne vojne pa se širi še v države nekdanjega sociali-stičnega bloka in nekdanja Sovjetska zveza z več sto milijoni prebivalcev je idealno tržišče tako za orožje kot za mamila. Po vsem tem se marsikomu primerjava z zverjo, ki ji je bila dana .j vsa oblast, ne bo zdela pretirana.           ]
Italijanski notranji minister Nicola Mancino pa je pred nedavnim novi-narjem povedal, da so masonske lože v Italiji veliko bolj povezane z organi-ziranim kriminalom, kot se je to zdelo doslej.
Kaj to pomeni, ni težko uganiti. V masonske lože, ki so predvsem med-narodno usmerjene, se vključujejo pred vsem boga ti posamezniki, podjet-niki, bankirji in konec koncev tudi po-litiki. Kdo je torej zmaj, ki zveri daje oblast? Ne samo Italija, ki jo poleg ma-fijskih zločinov ogroža še šibko gospo-darstvo, brezposelnost, stavke,tudi preostali svet je na razpotju.
Boris Černi
V  I   T A   L       D   A   T A
LIGHT MY FIRE
Tako je zadevo poimenoval Newsweek (17/8) in pokomentiral: »Kako zelo britan-sko!« (angleško). Newsweeka, ki smo se mu v Vital Data vse doslej izogibali, pa se v tem primeru ni dalo izpgniti. Kakor je poročal Reuter, sta se na vlaku za London maja letos grozno potrebna potnica in pot-nik spustila v oralni seks. Zgodilo se je v povsem natrpanem vagonu brez kupejev, najbrž pa je šlo - čeprav Nevvsvveek tega ne specificira - za fellatio oz. pompin. Medtem ko sta bila zatopljena v lizarjenje, so ostali potniki preprosto brali svoje časopise. Po-tem, ko je opravil stvar, si je poredni par prižgal cigareti in se sprostil. Tedaj se je nekaj potnikov začelo glasno pritoževati sprevod-niku: »Poglejte se,« so besneli, »to je vagon za nekadilce!«... Kakor je kasneje v začetku av-gusta na sodišču povedal tožilec Nazir Afzal, je šele njuno kajenje pripravilo priče do tega, da so potožile zaradi njunega vedenja. Na koncusta bila zaljubljena ptička kaznovana vsak s 142 funti kazni.
SAVE MY CUNT
Obrezovanje žensk - ustrezneje imeno-vano spolno pohabljanje - ostaja ena od velikih afriških strahot. Kakor piše v po-ročilu »Female genital Mutilation: Propo-sals for Change« organizacije Minority Rights Group, ki ima centralo v Londonu, se ta običaj še zmerom prakticira po zahod-ni, saharski in vzhodni Afriki, prav tako tudi v Jemenu in Omanu. Desetine milijo-nov deklet je pohabljenih vsako leto, po-stopki pa variirajo od skoraj nebolečih do odurnih in lahko vključujejo odstranitev klitorisa ter drugih organov. Uporaba nožev, črepinj in britev pri tem (zelo redko z anestetiki) pogosto privede do resnih problemov z menstruadjo, pri spolnem aktu in rojevanju, pa tudi do psiholoških motenj in smrti. Žensko obrezovanje pogo-sto povezujejo z islamom, ni pa zapoveda-no v nobenem izmed islamskih tekstov. Z njim nadaljujejo zahvaljujoč običajem, vraževernim strahovom pred žensko sek-sualnostjo in napačnemu prepričanju, da je higienično. In ker ga izvajajo tudi kristjani, Židje ter animisti, gre očitno za še eno iz-med mnogih regionalnih deviacij na tem
belem sveti. Ko so namreč zahodnjaki skušali končati s cirkumzicijo mladih de-klet, se je to navadno degeneriralo v argu-mente, ali imajo pravico vmešavanja v tra-dicionalne afrižke navade. Nasprotnike cir-kumzicije so obtoževali rasizma; Jomo Ke-nyatta, prvi kenijski predsednik, je za sre-diščrd nosilec svoje kampanje za neod visnost Kenije uporabil prav zagovarjanje ženskega obrezovanja! Ker pohabljenje ni vidno, ga zdravstveni delavci več ali manj ignorirajo. Afričanke so pogosto preveč v zadregi, da bi o tem govorile, moški pa se hitro užalijo, če se ta problem sploh omeni. Na nekaj mestih so poskušali z zakonodajo proti ženski cirkum-ziciji, zlasti v Sudanu, vendar velikega uspe-ha ni bilo. Da bi uveljavili zakone, bi bilo potrebno spremeniti miselnost starejših žena, ki navado ovekovečajo. Dame, bodite srečne, da ne živite v Afriki!
PRO-ATOM
Niso vsi na svetu zadovoljni, da je Francija suspendirala svoje atomske poskuse na tiho-morskem otoku Mururoa in da se jim utegne celo popolnoma odreči. 9. aprila letos so Av-stralija, Nova Zelandija in majhne otoške države, ki so se desetletja pritoževale nad poskusi, pozdravile odločitev Francije kot »odgovorno«, »državniško modro« itd. Pre-bivalci Francoske Polinezije, ki jim je plac za atomske bombe prinesel napredek, pa so se odločitve zbali - nihče jih ni ničesar vprašal. Francija je namreč trošila približno 1 mrd $ letno za izvajanje podzemnih eksplozij pod Mururoo in sosednjim atolom Frangataufo. Večino denarja so porabili za upravljanje obeh otočkov, nekaj pa ga je kapnilo tudi v podporni center na Tahitiju, ki leži 1000 km proč. Ko so francoski zdravniki odšli v Poli-nezijo, da bi prbučili učinke testov na zdravje otočanov, jih je bolj pritegnila ekonomija teh zabačenih otočkov. V poročilu, objavljenem 1.1990, so zaključili, da »TaJiiti živi odfranco-skega vojaškega arzetiala, kar predstavlja v gospo-darstvu man6kuUu.ro, kije in cvetoča in zaščiteria yred mednarodno konkurenco«. BNP je tako znašal 7830 $ za vsakega izmed 180.000 pre-bivalcev; kar jih je torej postavilo ob bok težko garajočim JužnokoreJGem (6500 $). Bo-gastvo pa je neenakomerno razdeljeno. Med mladimi je nezaposlenost kar 40%, zato pa je družbena blaginja visoka. Aristokracijo predstavlja približno 500 Polinezijcev, ki let-
no zaslužijo več kot 40.000 $, zaposleni pa so prav na Mururoi - kot delavci, kuharji ter snažilci! Tahiti je Tahiti. In domorodci se bodo še navadili, da pristaja bogastvo ob njihovih obalah kar tako. Starejši Polinezij-ci se še spominjajo prihoda 10.000 potrat-nih ameriških vojakov na otok Bora Bora leta 1942. Nato je 1960. priplulo še bolj potrošniško hollywoodsko moštvo, ki je snemalo »Upor na ladji Bounty«. »Bombaši« so prispeli leta 1964... Učinki atomskih po-skusov so nedoločljivi: »porazni« za nasprot-nike poskusov; »brez nevarnosti« pravijo Francozi. Kar pa gotovo drži, je to, da so tradicionalni načini preživljanja v Polineziji (kmetijstvo in ribolov) postali zanemarjeni in bodo takšni tudi ostali, piše The Economist. Kdo bo naslednji na vrsti, da osreči Tahitčane in Tahitčanke?...
IN KJE SE ZIVETI?
Japonski mesti Tokio in Osaka ostajata daleč najdražji mesti na svetu. Na tretjem mestu je libijski Tripoli, na četrtem pa naj-dražje mesto v Evropi, Stockholm. Tako pravi raziskava 98 svetovnih mest, ki jo dvakrat letno objavlja privatno svetovalno podjetje s sedežem v Ženevi, Corporate Resources Group. Ime firme pove, da je njeno delo namenjeno predvsem transna-čionalnim korporacijam za obračunavanje stroškov njihovih »expatriates« oz. uslužbencev v tujini. Raziskava temelji na košarici 151 proizvodov, vključujoč hrano, obleko in prevoz, ne pa tudi stanovanj. Življenjski stroški v večini zahodnoevrop-skih mest so bili višji kot v ZDA, na evrop-skem vzhodu pa je z izjemo Moskve (glede na cene v trgovinah na konvertibilne valu-te) bilo obratno. New York, sicer eno od najdražjih ameriških mest, je bil spet za izhodišče (100), Tokyo je imel indeks 174, Osaka 162, Tripoli 146, Stockholm 136 in Oslo 135. Moskva je bila 13. z indeksom 122, na zadnjem mestu pa se je znašel zimbvabvej-ski Harare z 62! Vrstni red prvih dvajset v Evropi: Stockholm, Oslo, Kobenhavn, Mo-skva, Ziirich, Geneva, London, Helsinki, Du-naj, Milano, Rim, Pariz, Barcelona, Madrid, Bruselj, Luksemburg, Dublin, Lyon, Berlin, Miinchen, Diisseldorf, Frankfurt, Hamburg, Leipzig, Atene, Lizbona. Pazite torej na to, kam se boste kot »brain drain« preselili!
M.D.
MAKING MONEY 3
V
Ce ne bo ustreznih entuzia-
stov, se utegne pripetiti, da bo
ta Making nemara tudi zadnji.
Zato bomo za vsak slučaj vso
zadevo rahlo zgostili in odsto
pili za nekaj korakov od prvot-
nega koncepta, v nekaj »nasve-
tov«, ki sprva na tej strani niso
bili mišljeni. Zadeva je po-
splošena, zato imejte anali-
tično rezervo in konkretiziraj-
te sami v skladu s svojim po-
dročjem delovanja. Končno pa
stvar izhaja iz enega družbene-
ga segmenta, z drugimi bese-
dami: predpostavka je, da v da-
našnjih časih (še) študirate.
Kar se »bogatenja« (materialnega) tiče, je bila to strateška napaka. Prednosti se bodo pokazale v pravem obsegu šele čez nekaj let, ko bo znanje pri nas bolj cenjeno. Prav tako ne more-mo govoriti o »napaki«, če ste bogati. Ampak vzemimo za primer povprečnega študenta-tko, ki v Sloveniji virov za oplajevanje v glavnem nima. Ergo, ste:
1.  brez denarja; brez družinskega kritja ali kakršnegakoli sorodstvenega oz. prijateljskega zaledja, ki bi vas pod-piral in spodbujal ter vas morda celo podjetniško angažiral;
2. brez zemlje in stavb, da bi to lahko proda(ja)li; prav tako se ne nadejate ne dediščine ne eventualnih povračil ob denacionalizaciji in privatizaciji;
3. ker ste brez hiše (ki bi jo lahko dali v najem), ste tako tudi brez prostora za pisarno, brez dosegljivega in uporabne-ga telefona, sploh brez telefaksa; za av-to in/ali PC pravkar zbirate.
Skratka: pripadate nižjemu sloju, priborili in navadili ste se na relativno poceni študentsko sobico; če živite do-ma, pa olepšajmo zadevo s tem, da so fotra pravkar odpustili ali pa da se s starimi ne razumete. Ste pač na nuli in sedaj vsekakor čutite potrebo, da bi to stran prebrali do konca.
Kako iz tega, kar imate, narediti de-nar?!
Najprej na hitro analizirati sanii se-be: ugotoviti, kaj ste storili doslej, kakšne reference imate, kaj znate, kakšne so vaše ideje, kje ste najbolj
spretni in kaj bi radi počeli, na kakšen način. Na zahodu pravijo temu self-as-sessment in je na univerzah prisoten v študijskih programih ali vsaj v fakulta-tivnih dejavnostih. V povprečju se bo-do vaše sposobnosti vrtele okrog treh kompetitivnih prvin: znanja (študirate pač), volje do dela (želite nekaj doseči, spackati denar) - sem lahko prištejemo tudi občevalne spretnosti (moč nasto-panja, gobcanja in prepričevanja) - ter idej, ki jih ne znate vnovčiti.
Potrebujete še četrto. To je infornia-cija. Tudi sama informacija ničesar ne pomeni, če je ne znate uporabiti oz. pro-dati. Treba jo je torej vpeti v okolje, obenem pa začeti garati. Brez dela nam-reč ne bo nobenega učinka. Če gre za informacije o sposojanju denarja, pa je treba tudi tvegati.
Načinov vertikalne socialne mobil-nosti navzgor je več. Študentje (višjih letnikov) so svojo največjo priložnost za bogatenje že zgrešili konec 1989. oz. v prvi polovici 1990. v zlati eri Marko-viča: liberalizacija uvoza in marka-di-nar 7:1 in pred njim med hiperinflacijo in ustreznimi špekulacijami. Danes ne preostane drugega kakor dokončati faks. Z diplomo se odpirajo mnoga no-va vrata, pa čeprav le v srednje nizko plačanih državnih službah, (napol) družbenih podjetjih ali fakultetah. Ven-dar pa vam takšni položaji prinesejo obilje novih informacij, dodatne spret-nosti in s tem tudi po ovinkih denar. Še zmerom se lahko vržete v podjetništvo, vendar o tej izrabljeni besedi tu ne bo-mo dosti. Podjetnikste lahko z osnovno šolo ali z doktoratom. Pazite torej na luknje v zakonu oz. na eventualne tržne niše. Če nimate sreče in namesto da pridete v uspešno (privatno) podjetje ali v filialo kakšne transnacionalke, končate v birokraciji, pa kot taki dobite neko drugo tekmovalno prednost: to je družbena moč. Končno pa lahko iz Slo-venije tudi greste. Če ste profil, iskan in cenjen na zahodu, pri nas pa skozi izo-braževanje poceni sproduciran, ne čakajte. Če ste poslovni avanturist: sko-raj vsi »tranzitni« trgi so v tem trenutku bolj obetavni kot Slovenija. Potrebujete pač prej omenjeno infrastrukturo (pi-sarna...), pravno podlago in - ljudi. Ste kdaj razmišljali o izvažanju na Kitajsko ali v Indijo? Previdno!
Največje »uspešnice« pri nas so bili: v letu 1990 zunanja trgovina, v 1991 orožje, v 1992 menjalnice, vseskozi ha-zard in igre na srečo, tisti »privatniki«,
ki že leta izkoriščajo svoj monopolni položaj v proizvodnji kakšnega poliz-delka ali rezervnega dela, pa so tako že dolgo razred zase. V 1993. lahko pričakujete:
- borzni bum ob privatizaciji in dena-cionalizaciji,
- prihod azijskega kapitala,
- odprtje južnih trgov s politično pa-cifikacijo bivših bratskih republik...
Kaj morate storiti, da bi prišli do pra-ve ideje oz. do prave informacije? Veli-ko komuniciranja vsekakor: prebiranja, poslušanja in sploh navezovanja sti-kov. T.i. nettvorking (gradnja mreže poznanstev), kakor pravijo temu Ame-ričani, je zelo pametna zadevica.
Še prej pa v grobem tole:
1) ugotovite, kaj lahko prodajate iz zaklada svojega znanja, znanje obna-vljajte - izberite si revije, ki naj bodo obvezno čtivo;
2)ocenjujtegovoriceinsplohčimveč občujte, spoznavajte ljudi in strenirajte svoje nastopanje;
3) obvladajte računalnik;
4) obvladajte vsaj še en tuj jezikpoleg angleščine: v modi je Deutsch, naučite pa se lahko tudi arabsko;
5) med študijem čim več delajte, naj-bolje dela, ki vam lahko služijo kot ref-erenca; aktivirajte se v kakšni izmed (mednarodnih) študentskih organizacij pod okriljem ŠOU-a; najbolj zveneča imena so AEGEE, AIESEC, EXPERT JR.; tudi politične stranke vas lahko obogatijo...
In končno, če ste ta pravi Maker oz. kakor rečemo temu po domače »ma-her«, lahko kakšno zadevo tudi sunete. Kriza je, jebat ga, če imate jajca, lahko oropate kakšno banko. Dobro, to je pre-nevarno, med Slovenci (in Hrvati) je zdaj popularno zbiranje kamionov po-moči za Bosno. Dokler imate status, ste tudi neobdavčeni in lahko svoje bančne račune na študentskem servisu proda-jate za 10%... Menda pa so tudi že taki podjetneži, ki prodajajo bone za hrano. Kakšne grozne profite imajo, vam ne znam povedati, vendar pa se mi zdi to že preveč. Če ste Maker, »rojeni« ali (samo) narejeni, se s takimi biznisi ne boste ukvarjali.
Kakorkoli že, želim vam veliko uspe-ha v ustvarjanju bogastva in gradnji kariere. Upam, da ste iz prejšnjih cifer ter zgornjih za hec stavkov potegnili tudi kakšno koristno sporočilo. Audaces fortuna adiuvat!
Miodrag Djurdjevič
PORNOGRAFIJA
Kaj je, ste mislili, da je Gimpel Eck šel v franže? No fuckin' way. Ne bom vam pisal o pornografiji. To je samo varka, da ste se lotili brati Gimpel Eck. Kakor pravi VVinnie the Pooh: A bird can fly, but a fly can't bird. Važan je naslov, text je nužno zlo. Prvo pravilo novinar-stva.
Eve vam prosti spizd: kako sam se imeo u Češkoj.
Sem hit the road šel en vikend žurat na Češko, točneje v Louny, točneje v Rano/ S sabo sem vzel kopilota, ki pa je bil koristen samo za to, da mi je z zemljevi-dom prekril sprednjo šipo, da je ugota-vljal, da se voziva po šestpasovnici, ki je sploh ni na najnovejšem zemljevidu (iz leta 1915) in naju zalutal sredi Prage ob dveh popoldan. Fešta. Stroški 150 DEM: 20 let star Tomosov Citroen Ami-8 je žel povprečno 6 litrov na sto, pil deci olja na 1000 (Liquid Molly Malone z dodatkom za reaktivce), edina težava je bila, ko mi je začel štrajkati kontakt na hupi in sem k sreči imel še eno rezervno, tako da še ustaviti ni bilo treba, seveda sem inkrimi-nirani kontakt popravil v 15 sekundah, smo štopali, 85 litrov bencina (fiftififti), 2000 kilometrov, neznana, vendar ogromna količina piva, žrtje v the best placih, morte probat Švejkov plac Pri bo-kalu v Pragi, letenje z luftaxijem, vatanje pički, Čehinje su takve pičke, da one naše u Beogradu nisu vredne pola pišljiva Bo-sanca bre, v glavnem, prišlo me je ceneje, kot če bi ga žural doma. To se je pokazalo kak teden pozneje, ko smo udarili wee-kend off. Bolj vveakend if you get my spliff. Kljub temu, da so Čehi svetovno znani pivomani, sva jih dva Slovenca ta-ko dol udarla, da je bilo joj. Prvo noč, se ne spomnim, kaj je bilo prvo noč. Ne natanko. Vglavnemso hledali, joooj, taki kolko on to može piva pije tadiii, drugi dan niso imeli več piva, ker sem vse po* tamanil. Jebiga, če je 18 kron enako 1
DEM in če pivo stane 4-5 kron, si lahko predstavljate, kakšen žur je bil. Piva zman-kal, moja druščina mačkasta. Vprašam: A dze Toumaaaš? In reče tipo: Toumaaž? Spii. Ko je Toumaaaš prišel, je imel hlavaa ko budalaa. Zadnjo noč sem se šparal, ker me je čakala pot domov. Kljub temu sva naslednje jutro, ko sva zapuščala Rano, ob cesti v jarku videla ležati lokalne heroje, ki so prejšnjo noč z Gimpel Eckom doživeli Pearl Harbour II. Na poti nazaj sem se hladil z Budvarjem ali bolj znano Budwei-serjem. Megapir. Poskusil sem znano foro s peno. V pir sem vrgel kovanec in je ostal na vrhu pene. Ko sem hotel tisto piti, je bila pena tako trda, da bi rabil vilice, nakar kelnarca k sreči ni štekala, kaj pomeni dej ti men kle eno vilco, pa hitr ka bom žejen če ne. Je rekla Ježeš Marija, vi is Sloven-skooTNe^izSlovenije/RepublikeSlovenije. Jaaa, takii, is Slovenskooo. Prav, pa iz Slo-vensko. Samo, da ne Slavonija. Zažejal sem se bolj domačega piva in pognal avto proti Ostarajh.
Takoj, ko sem prestopil mejo pri Ho-jladrijabrund, nekje nad Dunajem, sem šel v prvo kafano in takoj bite ajn pir dol udaril Hajnekena. Dva. Potem me je ober dol udaril z računom od 56 šiljingova. Au
jebote, bolje da san osta u Češkoj di pivo košta 20 tolara ugostioni.
A vidija san i Beč. Eno uro sem se vozil po dunajskih šestpasovnicah, ki peljejo skoz mesto, vendar sem okoli sebe videl le zvočne pregrade in beton sa sve četiri strane.NisanvidoniDunavjebote/Stvar-no treba da ideš u BG da vidiš bečke šnicle kako plivadu u Dunav jebote. Šik-nil sem skoz mesto, ne da bi videl eno samo bajto. Tuga, a? Bečke šnicle, kažu, to su najbolje devojke u Europi. Stvarno.
Od 10 zjutraj do 10 zvečer sem šibal ko manijak/ samo zato, ker je moj kopilot častil pico in sem jo hotel imeti v Slove-niji. There's no pizza like home. In pizza-timatrna. Zviz skoz carino, v prvo pizde-rijo na mejnem prehodu, in jebiga, kaj se če, naročim še pirče. Pizda je bila majhna, češpljica, komaj sem jo opazil na talarju in za dva pira & dve pički sem plačal 750 tolarjev. Kopilot se je, naturlih, šele ta-krat spomnil, da ima samo krone in šil-jinge in sem moral dati zadnjih par tolar-jev za pico. Mind you, za ta denar bi v Rani, kjer sem bil tri dni, letel 15 minut z frčoplanom (by the way, Rana je tako kot pri nas Lesce), šel na večerjo in se še napil. Hovv about that! Resno, ne zajeba-vam, za 15 minut letenja sem plačal 10 DEM! Luxuz. In ne s kako letečo kosilni-co, ampak s ta pravim letalom. Slovenija je SVINJSKO draga. No, svaka čast, ima-mo pa še zmeraj najcenejši benz v Evropi. Če računamo, da je Češka v Mali Aziji.
Preden končam, moj kopilot je ven-darle plačal pico, pred parimi dnevi, bila je kul, ampak na študencke bone in spet ni bilo dovolj (tokrat) bonov, in sem do-plačal še eno stotko zraven. Seveda sem se mu oddolžil s tem, da sem mu pico s pivom in serveti vred skozlal na noge. A piva beše mnogo, bogamu.
EasyMucy
STUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V UUBUANI
Predsednik Volilne komisije
UUBUANA, KERSNIKOVA4
Na podlagi 9. in 10. člena Volilnega pravilnika
razpisujem
VOLITVE
ZA MESTA POSLANCEV V ŠTUDENTSKI PARLAMENT
ki bodo dne 29. oktobra 1992 v vseh volilnih enotah. Postopek KANDIDIRANJA za mesta poslancev v Študentski parlament se prične 01. septembra 1992 in
konča 23. oktobra 1992.
Kandidirajo lahko vsi študenti, ki imajo volilno pravico. Kandidatura vsebuje potrdilo o vpisu ter pravil-no izpolnjen obrazec za kandidaturo. Kandidaturo mora kandidat ali njegov pooblaščenec predložiti Volil-
ni komisiji ŠOU na Kersnikovi 4 v Ljubljani najkasneje v petek, 23.10.1992, do 15. ure. Vse nadaljnje informacije in obrazce za kandidaturo dobite pri Volilni komisiji na Kersnikovi 4 v Ljublja-
ni, soba 106, tel. 318-457.
Volilne enote so:                                        št poslancev:
01. Višja upravna šola                                           1
02. Visoka šola za socialne delavce                          1
03. Višja tehniška varnostna šola                            1
04. Visoka pomorska in prometna šola Piran            2
05. Višja šola za zdravstvene delavce                      2
06. Višja šola za notranje zadeve                             2
07. Pedagoška fakulteta                                         3
08. Filozofeka fakulteta                                         4
09. Ekonomska fakulteta                                       4
10. Pravna fakulteta                                              3 ll.Fakultetazadružbene vede           .                    3
12. Fakulteta za šport                                            2
13. Fakulteta za strojništvo                                    3
14. Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo       4
15. FAGG - Arhitektura                                         2
16. FAGG - Gradbeništvo in geodezija                    2
17. FNT - Matematika in mehanika                         1 18.FNT-Fizika                                                    1
19. FNT - Montanistika                                         1
20. FNT - Farmacija                                               1
21. FNT - Kemija in kemijska tehnologija                 3
22. FNT - Tekstilna tehnologija                               3
23. FNT - Kemijsko izobraževanje in informatika      1
24. BTF - Agronomija                                            2
25. BTF - Živilska tehnologija                                 1
26. BTF - Gozdarstvo                                            1
27. BTF - Biologija                                                 1
28. BTF - Lesarstvo                                               1
29. BTF - Živinoreja                                              1
30. Veterinarska fakulteta                                      1 31.Medicinskafakulteta                                          3
32. Akademija za glasbo                                        1
33. Akademija za likovno umetnost                        1
34. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo 1
35. Teološka fakulteta                                           1
PredsednikVolilnekomisije: Aljoša PeČan
STUDENTSKA ORG ANIZACIJA UNIVERZE V UUBUANI
Predsednik Volilne komisije
LJUBLJANA, KERSNIKOVA 4
Na podlagi 43. člena Volilnega pravilnika
odpiram
KANDIDACIJSKI POSTOPEK ZA FORMIRANJE ŠTUDENTSKE VLADE
Za predsednika in člane vlade lahko kandidira vsak študent, ki je redno vpisan na eno
izmed volinih enot ŠOU.
Študentsko vlado sestavljajo:
- predsednik vlade;
- minister za zunanje zadeve;
- minister za informiranje;
- minister za kulturo;
- minister za šport;
- minister za finance;
- minister za izobraževanje;
- minister za socialna vprašanje študentov ter drugi, ki jih lahko predlaga mandatar.
Kandidati za Člana vlade morajo oddati svoje pisne kandi-dature Volilni komisiji na Kersnikovo 4 v Ljubljani, soba 106, najkasneje do imenovanja nove vlade. Kandidatura za člana vlade vsebuje:
1. izpolnjen predpisani obrazec, ki vsebuje prostor za:
- ime in priimek kandidata, letnik in smer študija,
- naslov stalnega in začasnega prebivališča in telefonsko številko,
- mesto, za katerega kandidira v vladi,
- podpis kandidature.                                   ?
2. Potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto.
3. Obrazec vsebuje tudi vprašanje o pripadnosti in funkci-jah v političnih strankah.
Kandidati za mandatarja vlade morajo svoje pisne kandi-dature oddati Volilni komisiji na Kersnikovo 4 v Ljubljani, soba 106, najkasneje do srede, 11.11.1992. Kandidatura za mandatarja študentske vlade vsebuje:
1. izpolnjen predpisani obrazec, ki vsebuje prostor za:
- ime in priimek kandidata, datum rojstva, letnik in smer študija,
- naslov stalnega in začasnega prebivališča in telefonsko številko,
- podpis kandidature.
2. Potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto.
3.  Volilni program, ki vsebujuje:
- program dela vlade kot celote in po resorjih,
- morebitno uvedbo novih resorjev.
4. Obrazec vsebuje tudi vprašanje o pripadnosti in funkci-jah v političnih strankah.
Volitve študentske vlade bodo na seji študentskega parla-menta predvidoma konec meseca novembra 1992.
Vse nadaljnje informacije in obrazce za kandidaturo do-bite pri Volilni komisji na Kersnikovi 4, soba 106, telefon 318-457.
Predsednik Voline komisije Aljoša Pečan
A   N  K E  T A
ROSTOCK V LJUBLJANI
Jaja, naŠi ateji in mame so imeli svoj VVoodstock in mladina, da bi ostala "stock", si je omislila najprej Štok, potem pa še Rostock. No ja, Wood-stock ni nikoli prišel v Ljubljano, što-ka smo pocuzal, kaj pa nemški poja-vi neonacizma in podobnih oslarij? To je že prekleto blizu. Skinov še ni-so iztrebili, punksi se tudi še valjajo po mestu... Kaj hitro se lahko zgodi, da bodo začeli posnemati svoje se-verne brate. Že tako jih v vsem kopi-rajo, čeprav so naši skini za tiste v Nemčiji ali Britaniji manj kot drek. Kaj bi si človek mislil o tem? Sami smo si nastavili štrik okoli vratu. Najprej smo "izbeglke" sprejeli, ker so bili bogi in se nismo smeli pred svetom izkazati pizde, danes pa se jih ne moremo znebiti. Bosand niso
krivi za to, ampak tisti, ki se jih je spomnil vzeti več, kot smo jih spo-sobni preživeti. Zdaj se počasi cedijo v vse pore našega življenja in nam ne dajo dihat. Osamosvojili smo se, da bi se jih znebili, zdaj pa smo jih še pripeljali noter. Tu mač! Nasilje nad njimi? Kaj še. S tem bi se v bi-stvu borili proti svojim lastnim odločitvam. Ne pozabite, MI smo jih sprejeli.
Kaj si pa naša vrla mladina misli o tem "problemu"? Chief editor mi je dal en sam vecer časa, da z vami, štu-denti, naredim anketo. Najprej sem poskusil tam, kjer na Kersnikovi pro-dajajo bone za žret. Študentje, zgle-da, še za bone nimajo. Sem ter tja se je našel kdo, vendar je prevladala ugotovitev, da so študenti lačni.
ERGO: na lačen želodec še najraje spi in tako je večina študentarije že spala svoje popoldansko zimsko spanje. Kaj čmo, treba je trenirat za zimo. Tistih nekaj študentov, ki so se kljub temu muvali po ulicah, pa ni bilo preveč navdušenih rad najaktualnejšo temo stoletja. Kaj čmo. Da-nes folk ne trza niti, če novinar pred kame-ro drži v roki svoja lastna čreva, ma koga brigajo tujci in izgredi? Bullshit! No, kljub temu se jih je bilo nekaj pripravljeno pogo-varjati. Kot boste videli, pa se naši študen-tje ne slikajo preveč radi. Pa tudi nekatera imena mogoče niso bila po pravici poveda-na. Kaj vem? Anketa bi morala biti anonim-na, ne pa da zraven piše še EMŠO in po-dobne oslarije. Okej, beri dalje. Mojih uvo-dov imaš že tako poln kufer. Vprašanje je bilo: ali se lahko ponovi Nemčija v Ljublja-ni in kakšno je tvoje mišljenje o "izbeglicah" in drugih tujcih pri nas.
RADE, medicina: »Srčno upatn, da sekaj takega kot v Nemčiji pri nas ne bo zgodilo, so pa na žalost možnosti, da pride do naciona-lističnih izpadov. V tujcihjaz ne vidim pro-blema.«
ANDREJ, ekonomska: »Mislim, da se to pri nas lahko zgodi, samo ne tako, kaj vem,
SVEN, naravoslovna: »To se ne bo pono-vilo, lahko pa bi se. Tujci? Obstajajo tujci z
več kot jih bo, več bo možnosti za to. Zdi se    )uSa oz- izbeglice, pa drugi, zahodni tujcL.
mi, da se zdajle nekoliko zaostruje, ker satni     Tisti z zahoda... Odvisno, če bojo kupili Slo-
nimamo, pa tnoramo njitn dajati. Tujci?     venijo, potem jih nemaram. Teh drugih jepa
Manj jih je, bolj jih imam rad.«                        prevec.«
TANJA, brucka medicine: »A slikal me boste, netll... Ja, Nemčija se lahko ponovi v Ljubljani. Tujci? Meni so všeč. (A so seksi?, op.av.) Ne, ne zaradi tega, mislim, da so bolj... Mislim, da imajo večje obzorje... A izbeglice? Izbeglicepastra.nl«
ANDO, FDV: »Stanje pri nas je podobno, kot v Nemčiji. Do beguncev imamo podoben odnos. M'slimf da je to čisto mozno. Glede tujcev nisem opredeljen.«
DAMJAN, pedagoška: »Mislim, da bo to hitro prišlo v Ljubljano, ker nam begunci odžirajo (Avtomobile. op.nekdozraven)... ve-liko stvari. Ena teh stvari je tudi ta, da se lahko vpisujejo na nekatere fakultete in jitn
je omogočeno opravljanje izpitov. Slovenske dijake se pa selekcionira, omejuje, morajo delati zaključne izpite, mature, sprejemne... Od oktobra sem delal z begunci. Najprej smo vozili samo otroke na izlete, zdaj so mi pa prerasli čez glavo. Mislim, da jih je treba pospraviti. Jasno seje izkazalo, da so ekonom-ski emigranti. Če greš na Vič, recimo. Ko so bili hrvaški begunci, ni bilo med njimi niti enega vojaškega obveznika. Zdaj pa SO tam in se ukvarjajo s prostitucijo, zvečer, kogrejo v mesto, mislim, stopnja kriminala je ful narasla, skratka, te Ijudije treba popucati in Čim prej na vlak in kamorkoli drugam«
RAMBO, ekonombrutz: »Do izgredov bo prišlo. Odnos do tujcev: odvisno od kod so in kakšni so. Če so v redu, v redu... Ce pa prosjačijo, izkoriščajo položaj, potem pa ni dobro.«
tolerirali, seveda pod pogojem, da bojo, ko bo vojne konec, nekoč, morda, šli domov. S tem, da je treba, seveda, poskrbeti, da se ne bi paoečal kriminal, da ni beračenja naokoli in da ne bi bilo, kako naj rečem, razplojevanja z avtohtonim domacim prebivalstvom. Dru-gače pa je jasno, da je Slovenija predvsem slovenska dežela in zato je treba predvsem poskrbeti za Slovence, kot vse razvite države najprej poskrbijo za sebe, za svoj narod, po-tem pa šeza druge. Torej, ko bodo vsi Sloven-ci zaposleni, ko bodo vsi Slovenci imeli ustrezna stanovanja, potem lahko poskrbimo še za druge.«
ANDREJ, Socialna: »Mislim, da se Ro-stock ne more ponoviti, vsaj ne v tako ek-stremni obliki, kot so napadi nanje, požiganje domov, napadi na policijo... Pojavlja pa se zelo velika nestrpnost, zaradi tolikšnega šte-vila beguncev, zaradi tega, kar se je zgodilo med vojno... Niti nisetn tako zelo strpen do njih, ampak, da pa bi počel karkoli takega, kar se enači s skrajnim nacionalizmom, to pa sploh ne. Za nekatere niso nitipravi tujci, ker prihajajo iz Jugoslavije... Zame SO tujci, da pa bijih zaradi tega preganjal, to pa ne...«
KERŠ, ALU, bruc: »Mislim, da se ti dogod-ki ne bojo ponovili. Lahko bi se pa. Zdajle še ne, ampak čez kakšno leto, po tnoje... Odnos do tujcev? Kakor se vzame. Čisto odvisno od človeka.«
GREGA, FF: »Možnosti so, čeprav kaj pre-več ne verjamem v to. Ko bo šlo nam tako slabo, da bomo to se bolj občutili, kot občuti-mo, bo to večali manj normalna reakcija. To ni šavinizem, to je bolj občutek odžiranja. Tujci tne osebno ne motijo.«
ŠERIF, pravo: »Nemčija bi se lahko pono-vila v Ljubljani, če bi bili Slovenci dovolj zavedni in bi se zavedali svoje nacionalne ogroženosti. Zaenkrat ta stvar sicer še ni pereča, morda še deset let ne bo. Samo potetn pa se bo zgodilo tisto, kar seje dogajalo vedno: ko so potrkali pri sosedu, sem molčal, ko so potrkali pri meni, je bilo ze prepozno. Glede beguncev mislim, da bi jih lahko pri nas
COBRA, elektrobruc: »Mislim, da se bo to tudi pxt nas pojavilo. Izbeglice, nisem ravno njihav najboljši prijatelj.«
Teh nekaj pogovorov ne moremo 6z-načiti za slovensko javno mnenje, ampak vsaj približno sliko. Kaj naj si človek mi-sli ob tem, presodite sami. Vsekakor je opazno to, kar sem že v uvodu nakladal. Sami smo se v drek potunkali in zdaj ni čisto jasno, če bomo lahko zlezli iz njega. Do dna drekjame še nismo prišli, bog ve, kako je globok taie šit, v katerega tone-mo. Tako. Dost vas mam, zdaj grem pa spat. Zima bo še dolga...
VasE.Z.Macek Foto: Toni Laznik
POPRAVEK
V prejšnji številki se nam je v in-tervjuju z Iztokom Mirošičem prime-rila neljuba napaka. Med primorske občine smo pomotoma uvrstili Cer-knico, izpustili pa Ilirsko Bistrico. Za napako se opravičujemo.
KDO BO PLACAL 2000 DOLARJEV
Studentov iz Srbije in Crne _________gore ni_________
»Z dnevom osamosvojitve, pe-tindvajsetega junija lani, je začela mlada država Slovenija urejati od-nose z republikami bivše Jugoslavi-je na način, kot ga ureja z drugimi tujimi državami,« nam je na mini-strstvu za šolstvo in šport povedal Janez Krek, svetovalec za stike z jav-nostjo. Vendar pa so se postopki za vpis na univerzo začeli že pred osa-mosvojitvijo, zato so se na mini-strstvu za šolstvo in šport odločili, da bodo tiste študente, ki so se že vpisali v iztekajoče šolsko leto 1991/92, pustili, da bodo to študij-sko leto dokončali. Sicer pa se bo vpisovanje hrvaških študentov na slovenske fakultete uredilo na po-dlagi reprocitete. Iz tako imenova-ne Zvezne republike Jugoslavije ali Srbije in Črne gore študentov de-jansko ni, izjema je le nekaj Alban-cev s Kosova. Z Makedonijo so v teku 'dogovori o sklenitvi sporazu-ma o sodelovanju na področju šol-stva, sporazum pa bo podoben ti-stemu, ki ga je Slovenija sklenila s Hrvaško. Podobni pogovori pote-kajo tudi z vlado Bosne in Hercego-vine, vendar pa zaradi vojne ni mo-goče napovedati, kdaj bodo spora-zum podpisali. Sicer pa število kan-didatov iz republik bivše Jugosla-vije, ki naj bi se letos vpisali na slo-venske fakultete, ni veliko. Mnogi izmed njih bodo morali opravljati še diferencialne izpite, tako da se bo sedanje število najverjetneje razpolovilo. »Višina šolnine je od-visna od posameznih fakultet, ven-dar pa je jasno, da študentje begun-ci iz republik nekdanje Jugoslavije sami šolnine ne bodo mogli plačati,«jepoudarilJanezKrek. Za-to bodo za plačevanje stroškov šolanja poskušali pridobiti do-ločene organizacije iz tujih držav. Univerzam pa je prepuščeno, da
SOLNINE?
To se seveda sprašujejo mnogi
študentje-begund, ki so s pobe-
gom iz mlade in krvave dtžave
Bosne in Hercegovine uspeli
ohraniti celo glavo na svojih ra-
menih. Mnogi med njimi bi štu-
dij radi nadaljevali pri nas, ven-
dar je to onemogočeho iz več ra-
zlogov. Tako se (prvič)
razvrščajo v isto skupino kot
drugi tuji študentje, ki morajo
za šolanje na slovenskih univer-
zah plačati od 1500 do 2000 do-
larjev šolnine; in (drugič) v Lju-
bljani še vedno ni odprto bosan-
sko veleposlaništvo, ki bi lahko
reševalo pereč problem viso
košolskega izobraževanja.
ugotovijo in selekcionirajo, kdo od tujih državljanov je primeren za študij. Vključevanjetujcevvviso-košolski študij
Vlada republike Slovenije je na svoji seji 10.9. sprejela načelno sta-lišče do vključevanja tujcev v viso-košolski študij v republiki Sloveni-ji. Istega dne je bil v Ljubljani pod-pisan tudi protokol o sodelovanju republike Slovenije in Hrvaške pri urejanju nekaterih problemov na področju šolstva. Na tej osnovi je sedaj regulirano vključevanje tuj-cev v visokošolski študij. Pri tem velja, da se tuji državljani vključujejo v visokošolski študij v republiki Sloveniji pod pogoji, do-ločenimi z zakonom, sklepi univerz in visokošolskih organizacij in skladno z meddržavnimi sporazu-mi. Tako se do sprejma novih meril za vpis tujih študentov, ki so v pri-pravi, upošteva dosedanji posto-pek vključevanja tujcev v viso-košolski študij. Prav tako je bilo sklenjeno, da tisti, ki nimajo ureje-
nega stalnega prebivališča v Slove-niji, plačujejo šolnino, če ni drugače , urejeno z meddržavnimi sporazu- \ mi. Pomemben je podatek, da se v razpisano število študijskih mest vključujejo le tujci, ki imajo v repu-bliki Sloveniji stalno prebivališče. j Medtem pa lahko tujci, državljani bivših republik Jugoslavije, ki so v študijskem letu 1991/92 že imeli status študenta na ljubljanski ali mariborski univerzi, dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu. Državljanom republike Hrvaške, ki so se do 28.3. letos pri-javili na razpis za vpis v začetni letnik v študijskem letu 1992/93 in izpolnjujejo vpisne pogoje, se na osnovi meddržavnega protokola ob načelu reprocitete ne zaračuna-va šolnine. Tistim državljanom re-publike Bosne in Hercegovine ter republike Makedonije, ki so se do 28.3. prijavili na razpis za vpis v začetni letnik v študijskem letu 1992/93, in izpolnjujejo vpisne po-goje, se do sklenitve meddržavnih sporazumov ne zaračunava šolni-ne. Ta določila pa seveda ne urejajo vključevanja oseb s statusom začasnih beguncev v visokošolski študij. Visokošolskim organizaci-jam zato ministrstvo za šolstvo in šport priporoča, da takšne vloge obravnavajo individualno. V pri-meru, da bodo zagotovljena fi-nančna sredstva (iz tujine, iz raznih fondacij ali v primeru samoplačni-kov) bo te vloge moč reševati - ob izpolnjevanju siceršnjih vpisnih pogojev - po načelih, ki veljajo za vpisovanje tujcev.
Življenje, vredno 60 DEM!
»Pobegnil sem iz Brčkega, kjer je bilo ob začetku te krvave vojne 44 odstotkov prebivalcev Muslima-nov, 28 Hrvatov, 18 Srbov ter deset odstotkov drugih nacionalnosti, « je začel svojo zgodbo Zijad Bečire-vič, predsednik Zveze študentov na
univerzi v Sarajevu. Iz okupirane Bosne in Hercegovine je za pobeg z avtobusom moral plačati 60 DEM, v Ljubljano pa je prišel 23.4. letos. V prostorih Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je odprl Cen-ter za aktivnosti sarajevske študen-tske zveze. Center sodeluje v ra-zličnih humanitarnih akcijah, ko-municira s študentskimi organiza-cijami po svetu, prav tako pa vključuje begunske študente v pro-stovoljno delo po zbirnih centrih.
Sicer pa so se dogodki po priho-du v Ljubljano vrstili zelo hitro, saj je bil že 7. maja organiziran mirovni miting Mirna Bosna ter okrogla mi-za. Skupaj s kolegi iz ŠOU so štu-dentje iz Bosne in Hercegovine za-prosili vodstvo slovenske televizi-je, da omogoči vsakodnevno pred-vajanje sarajevskega dnevnika ter njegovo ponavljanje, kar se je tudi uresničilo.Vsem študentskim orga-nizacijam v Evropi so poslali pi-sma, v katerih jih prosijo, naj po-skušajo vplivati na svoje vlade, da bi storile kaj konkretnega za ustavi-tev morije v Bosni in Hercegovini. Prav tako so skupaj s študenti iz Philadelphije v ZDA organizirali mirovni miting pod naslovom Stop the holocaust in Bosnia, ki je prite-gnil precejšnjo pozornost medijev. Predvsem pa so ponosni na to, da je bilo po njihovi intervenciji iz obkol-jene in srbizirane Banja Luke eva-kuiranih 250 tamkajšnjih študen-tov. Trenutno je v Sloveniji registri-ranih 78 študentov iz BiH, Zijad Bečirovič pa meni, da jih je verjetno več kot sto. Nekaj jih živi v begun-skih centrih, ostali pa pri sorodni-kih in prijateljih.
In kako naprej?
»Že od našega prihoda naprej se pogajamo z ministrstvom za šol-stvo in z univerzo ter poskušamo najti najboljšo rešitev, ki bi omo-gočila, da bi čimveč študentov be-guncev iz BiH lahko začelo študira-ti na slovenskih fakultetah,« je pou-daril Zijad Bečirovič. Problem pa je
predvsem v tem, da Iahko pregnan-ci študirajo na mariborski in lju-bljanski univerzi le pod pogoji, ki veljajo za tuje študente. Ali poveda-no z drugimi besedami: enoletna šolnina na Univerzi v Ljubljani sta-ne 1500 dolarjev za študij na družboslovnih fakultetah in 2000 dolarjev na tehničnih fakultetah. Zato Zijad Bečirevič s sodelavci pri mednarodnih organizacijah išče možnosti za štipendiranje bosan-skih študentov, ki naj bi znašale od 300 do 400 DEM.
Kdo bo plačal visoko šolnino, pa je seveda hamletovsko vprašanje, ki zahteva praktičen odgovor. Po besedah Zijada Bečireviča so do se-daj razmišljali o petih možnostih za plačevanje šolnine študentom be-guncem. Po prvi varianti naj bi šol-nino plačala slovenska država in podjetja, po drugi pa tuje države in podjetja. Obstaja seveda tudi možnost samoplačila, kar pa je v tej situaciji seveda neizvedljivo. Zato se intenzivno iščejo tuje humanitar-ne in študentske organizacije, ki bi bile pripravljene plačati šolnino. Tako so prišli na razgovore z bo-sanskimi študenti v Ljubljano pred-stavniki univerze v Frankfurtu, pričakujejo pa tudi predstavnike drugih evropskih univerz.
KljuČna stvar, ki bi lahko rešila pereč problem tako osnovnošolske-ga kot visokošolskega izo-braževanja, pa ]e odprtje bosanske-ga veleposlaništva v Ljubljani. Kot kaže, pa tega še nekaj časa ne bo, zato se bodo morali bosanski štu-dentje s problemi soočiti kar sami. Vendar pa je Zijad Bečirevič ogorčen in ostro zameri bosanske-mu ministru za šolstvo, dr. Nikoli Kovaču, ker je tako brezbrižen do problematike šolanja državljanov Bosne in Hercegovine v drugih državah. Meni, da bi lahko odgovo-rili vsaj v primeru Hrvaške, kjer je ministrstvo za šolstvo in šport odločilo, da lahko na njihovih fa-kultetah študirajo samo hrvaški državljani. »Obstaja tudi možnost,
ki ]o ]e predlagal namestnik sloven-skega ministra za šolstvo in šport, dr. Pavel Zgaga. Slovenska država naj bi podelila štipendije bosan-skim študentom, vendar naj bi jih dobili le najbolj nadarjeni,« je dejal Zijad Bečirevič. Mlad, izobražen kader je državi v nastajanju, kot je BiH, več kot potreben.
Kakšna pa je starostna in izo-brazbena sestava študentskih pre-gnancev iz BiH? V prve letnike je bilo v njihovi matični državi vpisa-nih 26 študentov, v druge 16, tretje 15, četrte 17 in v peti letnik dva študenta medicine. Od skupno 78 bosanskih študentov jih je hodilo 15 na strojno, 11 na ekonomsko ter po 7 na medicinsko in elektroteh-nično fakulteto. Štirje so hodili na stomatologijo in pedagoško akade-mijo, ostale fakultete pa so bile za-stopane le z enim ali dvema študen-toma.
Klic na pomoč_____
Seveda pa niso mogli vsi študen-ti iz okupirane ter krvave Bosne in Hercegovine pravočasno pobegni-ti. Eden izmed njih je bil tudi 23-let-ni Pcter Kostič, pripadnik bosanske armade. Pred kratkim mu je v Kla-denu pri Tuzli dum-dum metek razcefral nogo in sedaj leži v lju-bljanskem Kliničnem centru. Če ne bo dovolj denarja za operacijo, mu bodo nogo amputirali. Študentska organizacija univerze je že nakaza-la 50.000 tolarjev in poziva vse, ki bi radi storili enako, da nakažejo denar na žiro račun 50100-678-47303. Seveda pa se ob tem tra-gičnem dogodku postavlja vprašanje, kaj je več vredno: denar ali noga triindvajsetletnika? In ali niso vojni ranjenci upravičeni do brezplačne pomoči? Očitno je le to, da smo navkljub bombastičnim na-povedim Slovenci še precej daleč od pravne in demokratične države na vseh področjih.
Domen Rant
EVROPSKA DIJAŠKA ORGANIZACIJA BO ODSLEJ ŠIRŠAIN MOČNEJŠA
Da Irska »teži«, vsekakor drži. Stvari se zakomplicirajo, že ko hočeš pridobiti irsko vizo. Prošnjo je potrebno oddati naj-manj tri tedne pred odhodom, če zamudiš kak dan, se lahko že vnaprej obrišeš pod nosom.
Zdunajske ambasade namreč pošljejo vso dokumentacijo v Dublin in tako ti kot oni čakate odgovor. Ko se te končno usmilijo in odgovor dobiš, lahko kaj kmalu ugotoviš, da je bil ves tvoj trud zaman. Veli-ka Britanija in Irska imata namreč isti zračni prostor, zato se za kontrolo vize, vredne 90 ATS, nihče ne zmeni. Torej, v času, ki ga porabiš za pridobitev vize, je bolj koristno poslati kak telefax na londonsko letališče in ugotoviti, da je karta iz Londona do Dublina več kot polovico cenejša, če jo kupiš kar neposredno v Angliji kot pa preko Adrije.
Ob prihodu v Dubtin, kjer je že bila zbra-na »evropska mlada elita«, je bilo potrebno najprej razčistiti, kje Slovenija je in prepričati nekatere, da nisva begunca. Šele po uvod-nem predavanju o tem, kje in kaj je Slovenija, ter o politični situaciji, se je konferenca o delovanju evropskih dijaških organizacij pravzaprav začela.
Zaradi slabih PTT zvez med Irsko in Slo-venijo pred odhodom nisva mogla dobiti telefaxa, zato sva vse najpodrobnejše infor-macije dobila šele na kraju samem. Ze lansko leto smo predstavniki nečlanic Evropske skupnosti v Salzburgu ustanovili evropsko dijaško organizacijo European Pupil's Union, s sedežem na Dunaju. Članstvo so takratpodpisale: Avstrija, Ciper, Grčija, Slo-venija in Svedska, Italija inMadžarska pa sta zaradi ne najboljše organiziranosti lahko po-stali le opazovalki. In ko je Evropa 12 odkri-la, da na tem področju »zaostaja«, ker še nima meddržavne dijaške zveze, je takoj po-skužala ukrepati. Na silo je hotela ustanoviti svojo oiganizacijo, po dolgem premišljanju pa se le odločila, da se poskuša enostavno združiti z že obstoječo organizacijo in tako zaobseči celo Evropo.
Debata se je najprej vrtela okoli vedno perečih dijaških problemov (cena šolanja, ocenjevanje, zdravstveno varstvo...), nato pa predvsem o organiziranosti dijakov posa-meznih držav. V večini zahodnoevropskih držav so dijaki organizirani na političnem nivoju, ne vedo pa, kako bi pripravili nad-strankarsko delovanje, kot npr. v Sloveniji. Po tem, ko sva razložila delovanje našega sistema in vse o statutu, so vsi prisotni pre-dlagali, da verzijo statuta nove evropske di-jaške organizacije pripravimo v Sloveniji, ostali pa skušajo najti drugačen način delo-vanja, strmeč k našemu modelu, in rešitev za najlažjo in najboljšo vključitev v novo evropsko dijaško organizacijo ter pripravo statuta. Dokončna odločitev o delovanju in sprejem vseh aktov pa naj bi padla jeseni, verjetno v Franciji, po sestanku že obstoječe European Pupils Union v Avstriji.
V prostem času, ki ga je bilo zelo malo, sva se veliko pogovarjala in izvedela nekaj zanimivih stvari o evropskih dijakih in poli-tiki njihovih držav, predvsem pa naju je zanimala Irska in njeni prebivalci. Bila sva presenečena, da kljub njihovi samozavesti in ponosu, le 10% Ircev zna (ne pa tudi upora-blja) irski jezik. V šolah in po domovih se govori angleško in če jim to omeniš kot na-pako, ki jo dela ta narod, so takoj užaljeni, tako da si tega raje ne privoščiš več. Sicer pa nama je uspelo ugotoviti, da je Irska dokaj revna dežela, ljudje in njihove navade pa zelo spominjajo na Češko. Povsod so posta-vljene pivnice s pethajstimi vrstami piva, v
vsakem naselju stoji cerkev (če ni dovolj denarja, postavijo pa kar barako in nanjo pritrdijo križ), mesta niso ravno čista. Ljudje so zelo prijazni, baje so le pozimi tečni, ker ne vidijo sonca po več tednov. Sedaj, poleti, pa se kljub UV A, UVB... žarkom na vso moč obračajo k soncu. Hvala bogu, ki je, če ne drugje, na Irskem, imajo dovolj vode, kjer se prijetno ohlajajo.
Po napornih dveh dneh razpravljanja in pridobivanja novih informacij sva se na poti domov z angleškimi dijaki ustavila za dva dni še v Londonu. Sestati bi se morala s predsednikom angleškega Mladinskega sveta (British Youth Council - BYC) Bernar-dom Donoughejem, vendar sva se zaradi njegove odsotnosti morala pogovoriti s predstavniki angleških dijakov. Izmenjala sva izkušnje o možnostih delovanja Zveze dijakov Slovenije v Mladinskem svetu Slo-venije ter jimrazložilavzroke zaodstopnaše organizacije iz MSS. Predstavniki Anglije so nama razložili, kako deluje BYC in katere organizacije vključuje. Razložili so nama, da tudi v Veliki Britaniji dijaki niso organizirani stanovsko, le v okviru študentskih zvez ali političnih organizacij.
Bila sva tudi gosta pri veleposlaniku Re-publike Slovenije v Londonu g. Matjažu Sinkovcu, kjer sva izvedela ogromno o pro-blemih mladih ljudi v Londonu in veliko o prvih korakih slovenske diplomacije v Lon-donu.
Alenka Kunaver Matjaž Tavčar
STUDIJ V TUJINI - LASTNA REZIJA
Marsikateri študent, ki je ra-zočaran nad domačo univerzo, se v iskanju boljše izobrazbe odloči za pot v tujino. Za tako pot se odloči tudi mnogo dijakov, ki se niso uspeli vpisati na domačo univerzo, ali pa imajo občutek, da se bodo z diplomo tuje univer-ze lažje uveljavili.
Vuredništvu Tribune smo se odločili, da raziščemo, kako torej ta študij v tujini poteka. Poizkusili smo tudi izvedeti, koliko slovenskih državljanov trenutno štu-dira v tujini.
Že v Mednarodni pisarni Študentske or-ganizacije Univerze v Ljubljani so nam na-kazali, da se naš namen ne bo uresničil. Tudi na vseh mogočih ministrstvih in drugih ria-slovih, ki si jih lahko predstavljate, smo do-bili povsem enake odgovore.
Pa si jih poglejmo pobliže: Vsak posa-meznik, ki hoče študirati v tujini, si mora vse
organizirati sam. Pozanimati se mora za po-goje, ki jih imajo tuje univerze za tujce. Pre-skrbeti si mora stanovanje in plačati celoten študij. Ne obstaja nobena agencija, ki bi po-magala pri odločitvi za študij v tujini, ni-kakršna organizacija torej.
Nekaj sporazumov s tujimi univerzami je za podiplomski študij, za dodiplomski štu-dij pa samo v primeru reciprocitete. Vendar v teh primerih le za dobo največ do enega leta.
Koliko naših državljanov študira zunaj naših meja. nam tudi ni uspelo ugotoviti. Takih podatkov nikjer nimajo; nemogoče jih je zbrati, ker je vsak odhod v tujino v režiji vsakega posameznika.
V prihodnosti se nam sicer obeta nekaj več reda in organiziranosti tudi na tem po-dročju. V Evropski skupnosti je izmenjava študentov na visokem nivoju. Po izjavah vseh, s katerimi smo se pogovarjali, smo zaenkrat še zunaj teh tokov.
Tomaž Kovšca
ŠTUDENTSKI ŠPORT
Program športnih aktivnosti bo izšel v biltenu, kiga bo prejel vsak študent Študentska organizacija univerze - Enota za šport je prevzela orga-nizacijo športnih interesnih de-javnosti za študente. Program športnih dejavnosti bo izšel v bi-letnu, ki ga prav tako pripravlja Enota za šport pri ŠOU, in ga bo ob začetku novega študijskega le-ta prejel vsak študent Univerze v Ljubljani. Lahko rečemo, da se nam v študijskem letu, ki je pred nami> obeta bogato športno življenje.
Program zajema redne vsakodnevne dejavnosti (ponudenih je 31 različnih športnih panog), izobraževalne dejavnosti (razpisani tečaji v 8 različnih panogah); tek-movalni šport zajema lige v treh panogah, univerzitetna prvenstva v 14 panogah, srečanja z Univerzo Maribot v 8 panogah in informati vna dejavnost - obveščanje študen-tov o popustih pri možnostih za aktivno vadbo, popustih pri nakupu rekvizitov in pri ogledu vrhunskih športnih prireditev.
Največji problem so prostori (en sam športni objekt), ki ga začasno rešujejo z na-jemanjem dvoran, telovadnic in ostalih ob-jektov, ki se nahajajo v bližini študentskih domov.
Dobra stran najemanja prostorov so za študente ugodni večerni termini in odsot-nost skrbi za vzdrževanje objektov, slaba stran pa visoke najemnine. Sistemsko rešitev bi predstavljalo pokrivanje najemnin za po-trebe študentskega športa s strani Mini-strstva za šolstvo in šport RS.
Za potrebe študentskih interesnih dejav-nosti je v letošnjem študijskem letu najetih 152 ur tedensko, kar je za 45 odstotkov več kot v lanskem letu. Glede na to v Enoti za šport pričakujejo tudi ustrezen dvig ude-ležbe pri športnointeresnih dejavnostih.
PREGLED PONUDBE
Program ponuja naslednje panoge: al-psko smučanje, smučarski tek, atletiko, ak-tivnosti v naravi, aerobika, borilne veščine (judo, boks, karate), plavanje, tenis, odbojka, fitness, ritmika, potapljanje, yoga, namizni tesni, nogomet, badminton, triatlon, sabljan-je, ples, košarko, jahanje, streljanje, kajak-ka-nu, veslanje, squash, streching, jazz balet, kolesarjenje, šah, orientacijski tek.
Organizaciji univerzitenih prvenstev, ki poteka po že ustaljenih običajih (10 panog), so dodana še tekmovanja v orientacijskem teku, atletskem troboju, snovvboardu, gor-skimi kolesi in odbojki na mivki.
Organizirana bodo tekmovanja univerz iz prostora Alpe-Jadran in FISU tekrhovanja. Reprezentantje Univerze v Ljubljani bodo odšli na različna FISU tekmovanja (kros -Pariz, odbojka - Košice, košarka - Zagreb...). Tradicionalno pa je že športno srečanje z Univerzo Maribor, ki je nekakšno neuradno državno študenfsko prvenstvo.
Nadalje bodo organizirani tečaji smučan-ja, tenisa, plavanja, jahanja, plesa, potapljan-ja, kajak-kanuja, gorništva. Pripravljajo pa se tudi smučarski izleti, turna smučanja, zi-movanja in letovanja, obogatena s športnimi vsebinami.
Glede na različno motiviranost študentk in študentov so programi ločeni glede na spol. Za dekleta je v programu poleg ustal-jene ponudbe še specifična: ples, jazz balet, streching, aerobika..., vadbo vodijo vaditel-jice. Moški program je homogeniziran glede zahtevnosti znanja. Skupine so deljene na
začetne, nadaljevalne inrekreativno-tekmo-valne.
Postopki, metode dela in organizacijski prijemi so prilagojeni spolu. Najpomem-bnejša pa je pestrost izbire športnih panog, ugodni termini, dejavnosti pa ne bodo zam-rle niti med semestralnimi počitnicami in med izpitnimi obdobji (junij, september).
Strokovni vodje posameznih panog so strokovnjaki s posameznih področij iz vrst predavateljev športne vzgoje po fakultetah, profesorjev športne vzgoje - specialistov za določene panoge in uspešnih trenerjev po klubih. Vaditelji so prav tako športno izo-braženi. V programu sodeluje preko 50 zu-nanjih sodelavcev.
Na kohcu vam lahko svetujemo samo: bilten v roke in veselo na vadbo!
Tomaž Kovšca
Uredništvo Tribune se g. Dragu Balenu, vodju izvedbe programa - Enota za šport, najlepše zahvaljuje za obilico podatkov, s katerimi nam je postregel v svojem članku in iz katerega smo črpali snov za ta članek.
EVRO-EUROPE
V Franciji se je v začetku septem-bra začelo slabo, deževno vreme in ravno takrat se je začela tudi Youth Europeans Summer Uni-versity, petdnevno razpravljanje o ti. Združeni Evropi, pod naslo-vom »Europe now!«.
Vsa stvar se je dogajala v mestecu Port D'Albert, okrog 40 km od španske meje. Francoze je atlantski zrak še posebej navdihnil in tako so na vseh predavanjih in okroglih mizah, na trenutke prav poetično, opevali »Evropo«. Konferenco je otvoril g. Jacques Delors, sicer pa se poleg uvoda ene-ga od francoskih funkcionarjev prvi dan ni zgodilo nič pretresljivega.
Naslednji dnevi so bili mnogo bolj burni. Našlo se je nekaj Francozov, ki niso zastopali stališč Združene Evrope in vodilnim na okroglih mizah očitali poslabšanje socialne-ga položaja Francije. Tudi predstavniki nemške delegacije so dali vedeti, da niso posebno zagreti za združevanje. Ker pa je bila večina »za«, so »upornike« kaj kmalu zaustavili in mirno nadaljevali debate o po-menu in prednostihEvrope 12. G. JeanFran-cois - Poncet, predsednikEvropskega giban-ja v Franciji, je na vprašanje, kaj je nova Evropa sploh že prinesla svojim članicam, odgovoril, da je npr. Španija, ki je bila prej
dosti zaprta država, dobila orgomno novih trgovin, kjer prodajajo robo dobrih znamk, poleg tega pa se je tudi lažje pogovarjati z ostalimi partnerji, če nastopiš kot celota.
Na srečanju smo se dotaknili tudi pe-rečega vprašanje o Jugoslaviji. Veliko Fran-cozov npr. sploh ne ve, kje sta Hrvaška in Slovenija in so uganjevali, če sta morda bili del Bolgarije. Ko smo razčistili nekatere geo-grafske pojme, je imel predavanje g. Dušan Sidjanski, prof. na inštitutu v Ženevi. Pou-daril je, da bo bivša Jugoslavija morala živeti v nekakšni konfederaciji. Hrvatje so takoj razložili, da je to nemogoče, slovenska dele-gacija pa je te misli previdno podprla, saj bo verjetno res potrebno sodelovati z vsemi re-publikami, če ne drugače, na trgovskem po-dročju. Sicer pa »Evropo« to vprašanje ni ravno zanimalo, zato smo razpravo kaj hitro zaključili.
Srečanje se je zaključilo s pobiranjem evropskih balonov in zastav, ki jih je bilo tam kar precej. Na poti domov je bilo videti ob cesti kar nekaj protireklam, predvsem zato, ker se »v vrhu« ne ukvarjajo dovolj s kmeti in agroživilstvom. Sicer pa, počakajmo na 20. september, ko se bodo Francozi odločali o tem, ali so za Evropo, kakršno jim jo ponu-jajo, ali ne.
Alenka Kunaver Polona Peček
CENE JSA PREHRANA ZAŠTUDENTE
__________________________Ekonomska cena____________Cena bona
AAA - FER     ............220,0X3............    80,00
AGROBAR (Bioteh.).......220,00............    65,00
ČRNUČE.............300,00............  140,00
DAJ-DAM     ............265,00............    70,00
DUAŠ. DOMOVIVIČ      ......210,00............    50,00
EUROVAL     ............250,00............    85,00
ICA      ...............280,00............    95,00
US-Jadranska     .........220,00............    80,00
KATRCA (lllrlja)..........280,00............  135,00
KORA BAR............350,00............  175,00
KOTNIK(FAGG)    .........200,00............    50,00
INTERMARKET     ..........250,00............    95,00
KLASJE    ..............270,00............    75,00
LJUBLJANA     ...........260,00............    80,00
MAXIMARKET     ..........300,00    ............  115,00
NOVI MARN............290,00...........     120,00
OJSTRICA CELJE      ........200,00............    60,00
PARMA      .............230,00............    90,00
PINKI    ...............260,00............    90,00
RESTA...............250,00............    70,00
VIČ................260,00............  105,00
POD VRBO      ...........250,00............    95,00
I    ŽELGOSP. (DD).........210,00............   70,00      I
Delovni čas blagajne na Kersnikaoii: 7.00 - 12.45; 13.30 - 19.00._______________________________________________________
Voktobru lahko kupite največlO bonau. Dober tek!_______________________________________
ODPIRAJO SE GLEDALISKA VRATA.
Ljubljanska gledališča ponujajo svojim abonentom raznovrsten program po relativno ugodnih cenah. Izbira seveda ostaja gledalcem, pri tem pa bo pomembna vlogo odigralo finančno stanje. Zato vatn v Trtbuni ponuja-
mo izbor najcenejših abonmajev. Odločitevje vaša...
I esen je tisti letni čas, ko se
I med drugim odprejo tudi vrata slovenskihgledališč. Le-tos je ponudba še pestrejša kot prejšnja leta, to pa je povezano z vedno bolj upadajočim števi-lom abonentov in gledalcev nasploh. Padec standarda in vedno tanjše denarnice so na-redile svoje tudi na področju umetnosti. Položaj gledališč je letos še toliko slabši, ker lju-bljanska mestna vlada še ved-no ni odobfila proračuna za prihodnje leto, kar prevedeno v preprost jezik pomeni, da se gledališča vse dotlej, ko bo proračun vendarle sprejet, fi-nancirajo vsako po svoje. Ka-kor se pač znajdejo. Tako niti ni tako presenetljivo, da so morali celo člani ljubljanske Drame kostu-mirani na ljubljanske ulice »loviti« poten-cialne abonente, kar bi bilo še pred kakim letom povsem nemogoče. Mimogrede paje le treba povedati, da vsa gledališča pred začetkom nove sezone mučijo tudi notranji organizacijski problemi. Vsi skupaj nam-reč iščejo primernega človeka za isto fun-ckijo - umetniškega vodjo. Z odhodom To-neta Partljiča na novo službeno mesto v Maribor je namreč nastala velika praznina, saj je Partljič tako ali drugače sodeloval pri vsehljubljanskihgledališčih.Papustimote težave, ki jih bodo morala gledališča ra-zrešiti sama, saj namen tega članka ni opo-zarjati na slabosti, temveč informirati predvsemštudentsko populacijo o možno-stih nakupa abonmajev za novo gledališko sezono, zato pojdimo po vrsti:
Drama - v abonmajsko ponudbo je letos vključenihšest predstav, od tega pet v Dra-mi in ena na velikem odru Cankarjevega doma. Prva bo na vrsti opevani in večkrat preloženi mega produkt Radka Poliča in Dušana Jovanoviča Kralj Learv Cankafje-vem domii. Premiera bo predvidoma 4. oktobra. Sledile pa bodo premierfe Gregorjd Strniše Schnitzlerjev Anatol, Zdravnik po sili francoskega komediografa Moliera, Donjuanaliljubezendogeometrije Maxa Frischa in ob koncu sezone še Frielov Ples y avgustu. Ob tem bodo dejavni tudi v Mali drami, v kateri obljubljajo tri premierne
uprizoritve za izven. Študentom sta kot običajno na voljo dva abonmaja I in II, se-veda pa se lahko vpišejo tudi v katerikoli drugi abonma. Vpisovanje študentov s po-trjenim indeksom bo do 5. do 17. oktobra v vpisni pisarni na Cankarjevi ulici. Najce-nejši abonma stane 1350 tolarjev, z že vračunanim 50- odstotnim popustom.
Opera in balet - Krpanova kobila, Tu-randot in Ariadna na Naksosu v opernem delu ter Molitveni stroj Noordung in Mac-beth v baletnem delu so všteti v ceno abon-maja. Posebnih študentskih abonmajev ni, zatopaštudentompriznajo50-odstotnipo-pust. Žal oktobrskih cen ob našem obisku še niso izračunal, bodo pa najbrž nekaj višje. Do sedaj je za študente najcenejši abonma (že vštet popust) stal 750 tolarjev za sedež na galeriji. Vpis bo potekal v istem času in na istem mestu kot vpis v Dramo.
Mestno gledališče - Po svoji tradiciji sb tudi letos v MGL pripravili raznovrsten program, ki bo lahko zadovoljil vsakogar. V abonma so letos vključili kar sedem predstav, kar je največ izmed vseh Ijubljan-skih gledališč. Ob Kralju Learu v Cankar-jevem domu (v koprodukčiji z Dramo Tn Cankarjevim domom), bodo v lastni dvo-rani liprizorili Hrup za odrom (komedija),, Kaj pa Leonardo (slovenska noviteta Edvi-naFlisarjp)i&?hovega Platona (djranaa), GoL-; dbergove variacije (satira), Molierov Amfi-trion (komedija) ter za dodatek na malem
odru (samo za izven) Klini-ko Tivoli d.o.o.. Študentske abonmaje bodo vpisovali še od 1. do vključno 9. oktobra v informacijski pisarni med 10. in 12. uro. Obljubljajo, da jihbodo prodajali po dostop-nih cenah med 700 in 1000 tolarji, zato ste vabljeni k vpi-su.
Šentjakobsko gledališče - V abonma je vključenih pet gledaliških predstav, med njimi izstopata zlasti prired-ba znamenitega Dumasovega romana o Treh mušketirj ih v priredbi in režiji Andreja Sto-jana in Levstikov Martin Krpanv režiji Aleša Jana. To sta dve klasični deli, ki bi jih moral poznati in videti vsak Slovenec. Resda je Šentjakobsko gledališče amatersko, kar pa ima za prednost, da lah-ko nudi svojim gledalcem pristen ljudski odnos med igralci in obiskovalci. Kakšen odnos je dandanes že prava redkost, izhaja pa iz tega, da so vsi igralci le »ljubiteljsko« in torej igrajo s srcem in ne zgolj zaradi denarja. Še posebno ugodne so tudi cene abonmajev, saj najcenejši abonma za štu-dente stane le 375 tolarjev, kar je izdatek, ki ga prenese še tako obubožan študentski žep.
Mladinsko gledališče - Člani mladin-skega gledališča vabijo k vpisu ali obnovit-vi članstva v klubu SMG. Cena letne člana-rine za študente je 1500 tolarjev, za vse ostale pa 2000 tolarjev. Vpis bo še cel okto-ber v galeriji SMG. Letošnji člani kluba pa imajo še to ugodnost, da lahko svoje član-stvo do konca sezone obnovijo po polo-vieni ceni.
Seveda bo v Ljubljani še kar nekaj dru-gih prav tako zanimivih gledaliških do-godkov - predstave raznih eksperimental-nih skupin in upajmo tudi kaka gostovan-ja, taka kot na primer mariborske Drame z Dogodkom v mestu Gogi. Vse to namreč postavlja Ljubljano v vlogo kulturne me-tropple, kar si na koncu koncev tudi za-služi, mar ne?
MarkoHribar
BATAJNiC/-5RBI^|                  fSsn p/7f?               sn-rsiaa         P"1                       ^ ¦
.   ^SA^/V?.
1ZW
V^nrv<^^
0

V     V
NEPOZABNA
AMAZONSKA PUSTOLOVSCINA
JOHNA McTIERNANA
Tudi David Cronen-berg je v mladosti ho-tel postati pisatelj. Pisalje znanstveno fantastiko, ki je bila vedno zavrnjena. Preusmeril se je na film, prvi rezultati konec šestdesetih (Stereo, Cri-mes of the Future). Nje-gov prvi hit so bili Scan-ners, sledili sta obe Muhi (The Fly 1 in 2) ter Dead Ringers. Klasika.
Knjiga Naked Lunch je prav tako klasika. Gre za bolj ali manj dolge frag-mente teksta, ki jih je Bur-roughs pisal med svojim narkomanskim stažem in uredil med odvajanjem od droge na pobudo svo-jih beatniških kolegov Jacka Kerouaca in Allena Ginsberga. V knjigi po-stavi na ogled svoj privat-ni apokaliptično-politični homoseksualno-narko manski bestiarij. Spoz-najte dr. Benwaya, mani-pulatorja in koordinator-ja simbolnih sistemov, eksperta za vse faze za-sliševanja, pranja možga-nov in nadzora. Oglejte si dekadentno Interzono, T.D. (totalno demoralizi-rano) Annexio in republi-ko Freeland, kjer vlada svobodna ljubezen in stalno kopanje in kjer so prebivalci prilagojeni, iskreni, tolerantni in čisti. Okusite užitek kokaina v možganih in slast homo-seksualnih orgij. To je šele začetek.
Cel Burroughsov opus se je dolgo upiral vizuali-zaciji. In se še vedno uspešno upira, kajti zaen-krat sta na voljo samo d ve možnosti. Burroughsovo besedo položiš nespre-menjeno v usta svojega junaka, ki ni nič drugega kot Burroughsov alter ego
GOLO KOSILO
(NAKED LUNCH)
Produkcija: Jeremy Thomas, Gabiiella Martinelli.
Scenarij: David Cronenberg.
Režija: David Cronenberg.
Fotogiafija: Peter Suschitzki/.
Glasba: Hoivard Shore.
Posebni efekti: CWI Company.
Igrajo: Peter Weller, Judy Davis, lan Holm, Ju-
lian Sands, Roy Scheider.
Definitivni kandidatza kult leta. Z razlogom.
Ne samo enim, temveč štirimi: William S. Bur-
roughs, David Cronenberg, Naked Lunch - the bo-
ok in Naked Lunch - the movie. Prva dva zahte-
vata kratek zgodovinski ekskwz, druga dva pa
primeijavo, katere hrbtenicaje raztnerje črka/po-
doba oz. literatura/film.
Če začnemo na začetku, imamo najprej pisca knjige, Billa Burroughsa. Rojenl914,St.Louis,Missouri. Vmladih letih hotel biti pisatelj, ker so pisatelji bogati in slazmi. Studiral antropologijo na Harvardu. Pri tridesetih začel z aktivno službo v industrijikot full-time junkie. Upoko-jitev pri petinštiridesetih, vmes poizkusil vse mogoče droge, obstoječe in neobstoječe, ter zamenjal vrsto stalnih naslovov: Mexico, Tangiers, Paris, London, Južna Ame-rika. Naked Lunch mupoleg literarnega priznanja pri-nese še par tožb zaradi obscenosti in dovolj cvenka, da postane full-time pisatelj.
(kot je storil Cronenberg v Naked Lunch), ali pa narediš film po burrou-ghsovskih motivih (nar-komanija) in v film posta-viš Burroughsa in perso-na, da lahko on sam pove nekaj misli o industriji drog in policijski državi (Drugstore kavboj Gusa Van Santa, kjer Bur-roughs igra starega žup-nika, kolega Matta Dillo na, ki si je »... v življenju pognal v žile za milijon dolarjev heroina ...«).
Če bi Naked Lunch na-ravnost prenesli na film, bi bil rezultat najbližje zadnjim eksperimental-nim filmom Dereka Jar-mana - npr. The Garden ali The Last of England. Cronenberg ima prav, ko trdi, da bi film, zvest črki knjige, preveč stal in bil povsod prepovedan. Film Naked Lunch je zvest duhu knjige, ven-dar je v njem toliko Bur-roughsa kot Cronenber-ga. Resnični dogodki iz Burroughsovega življen-ja (umor njegove žene, beg v inozemstvo) tvorijo narativno osnovo scena-rija, ki je prepleten s frag-menti iz knjige, upra-vičenimi z narkomanski-mi halucinacijami. Plus Cronenbergova vizualna inventivnost (Mug-vvump; pisalni stroj, hroŠč in govoreča rit v eni osebi). Plus Peter Robo-cop VVeller v svoji naj-boljši izdaji (ekspresiv-nost njegovega izraza šokira že pri prvem close-upu). Plus stilizacija časa (New York 1953), oseb, drog (strup za pobijanje mrčesa) in seksa. Obvez-no čtivo.
UrošPrestor
SPORED
LJUBLJANSKE
KINOTEKE
01.-02.10.92
URADNA VERZIJA (LA  HI-
STORIA OFICIAL), Argentina,
1985. Režija: Luis Puenzo.
1     03.-04.92                            1
GRK ZORBA  (ZORBA   THE
GREEK), Vel. Britanija/Grčija,
1964. Režija: Michael Cacoyannis.
|     05.10.92                              |
HAMLET, Vel. Britanija, 1948.
Režija: LaurenceOlivier.
|     06.10.92                              |
M.A.S.H., ZDA, 1970. Režija: Ro-
bertAltman.
|     07.10.92                              |
ZA REŠETKAMI (ME'ACHO-
REIHASORAGIM), Izrael, 1984.
|     08.-09.10.92                        |
GOLI V SEDLU (EASY RIDER),
ZDA, 1969. Režija: Dennis Hop-
per.
|     10.-11.10.92                        |
YENTL, ZDA, 1983. Režija: Bar-
braStreisand.
|     12.-13.10.92                        |
ZADNJI KITAJSKI CESAR
(THE LAST EMPEROR/l/ULTI-
MO IMPERATORE), Italija -
Hong-Kong - V. Britanija, 1987.
Režija: Bernardo Bertolucd.
|     14.10.92                              |
UBEŽNIKA IN PUNČKA (LES
FUGITIFS), Francija, 1986. Režija:
Francis Veber.
|     15.-16.10.92                        l
IME ROŽE (THE NAME OF
THE ROSE), Z. Nemčija/Itai-
ja/Francija, 1986. Režija: Jean-
Jacques Annaud.
|     17.-18.10.92                        l
JAMES BOND JE BILA ŽEN-
SKA (NEVER SAY DIE), Nova
Zelandija, 1988. Režija: Geoff
Murphy.
1     19.10.92                             |
SREČEN BOŽIČ, GOSPOD LA-
VVRENCE     (MERRY     CHRI-
STMAS, MR. LA VVRENCE), Nova
Zelandija/Japonska/Vel. Britani-
ja, 1983. Režija: Nagisa Oshima.
SREDI SRCA (MITTEN INS
HERZ), Z. Nemčija, 1983. Režija:
Doris Dorrie.
|     20.10.92                              |
SREČEN  BOŽIČ,   MR.   LA-
VVRENCE
BISERI ZA OGRLICO
ODA RADOSTI IN DIONIZIJSKEMU DUHU
03.-04.10.1992
GRK ZORBA (Zorba the Greek)
S filmoma HENRIK V. (Henry V.. 1989, r. Kenneth Branagh, na sporedu 28. septembra) in PONORELA OPICA (The Mad Monkey), 1989, r. Femando Trueba, na sporedu 29. in 30. septembra) se v dvorani ljubljanske Kinoteke izteče posebni (reprizni) program, s 1. oktobrom pa se ponovno začne kinotečna sezona v pravem pomenu. Že v prvi polovici oktobra je spored dobesedno natrpan s samimi kvalitetnimi filmi, ki jih sicer ne manjka tudi v drugi polovici meseca, le da je slednja bolj v znamenju gostovanj Goethe- Institutaiz Zagreba (sedem filmov na večer-nih predstavah med 19. in 29. oktobrom).
Po URADNI VERZIJI Luisa Puenza (Oscar za najboljši tuji film 1. 1985)bomoimeli priložnostponovno videti kinotečni »evergreen« GRK ZORBA, najbolj znani film grškega režiserja Michaela Cacoyannisa, po-snet po romanu Nikosa Kazantzakisa (natanko mesec dni pred GRKOM ZORBO je bil v dvorani Kinoteke na sporedu še en film po Kazantzaki-sovi predlogi, Scorsesejeva ZADNJA KRISTUSO VASKUŠNJA VA). Do uveljavitveTheodorja Angelopou]osajebilCacoyannisedinigrškirežiser z mednarodno reputacijo. Zaslovel je s filmom Stella (1955; prejel je priznanjeniednarodnekritike vCannesu, nagrajenpajebil tudi zZlatim Globusom), kjer je z vlogo pevke v kabaretu opozorila nase Melina Mercouri. Na značilen slog stilizacije se je Cacoyannis oprl pri uspelih ekranizacijah treh Evripidovih tragedij- ELEKTRA(Electra, 1962), Troa-ches (1971) in IFIGENIJA (Iphygenia On Avlidhi, 1977); v vseh treh nastopa Irene Papas, ki eno glavnih vlog (vdovo, ki jo linčajo njeni sovaščani) igra tudi v GRKU ZORBI. Le-ta še vedno ostaja daleč najbolj priljubljen Cacoyannisovfilm. Njegova privlačnosttemelji na zanimivem odnosu obeh pro&gonistov: mladega angleškega pisatelja (Alan Bates), civiliziranega tujca, in preprostega, robatega grškega kmtea (Anthony Quinn), ki prekipeva od življenjske energije in ga tudi najhujši udarci usode ne spravijo iz tira. Film je bil nagrajen s tremi Oscarji: stranska ž. vloga (Lila Kedrova), č.-b. fotografija (VValter Lassaly) in scenografija (Vassilis Fotopoulos) terbil nominiran še v štirih kategorijah; film režija, adaptirani scenarij in gl. m. vloga (Anthony Quinn). Igor Kernel
NOŽ V GLAVI (MESSER IM KOPF), Z. Namčija, 1978. Režija: Reinhard Hauff.
|     21.10.92                              |
NOSTRADAMUS (THE MAN WHO SAVV TOMORROVV), ZDA, 1981. Režija: Robert Guenette. CELESTINA (CELESTE), Z. Nemčija, 1981. Režija: Percy Adlon.
1     22.10.92                             [
TISTEGA LEPEGA DNE, Slove-nija, 1962. Režija: France Stiglic. |     23.10.92                              |
BARBAROSA, ZDA, 1981. Režija: Fred Schepisi.
24.-25.10.92
TESSA,    ČISTA    ŽENSKA
(TESS), Vel. Britanija/Francija, 1979. Režija: Roman Polanski. 1     26.10.92                             |
PESEM ZA KARABINKO (CA-RABINA 30 - 30), Mehika, 1958. Režija: Miguel Delgado. LETA LAKOTE V DEŽELI OBILJA (HUNGERJAHRE - IN EINEM REICHEN LAND), Z. Nemčija, 1979/80. Režija: Jutte Briickner.
27.10.92
Anthony Quinn je z GRKOM ZORBO, »filozofskim človekom iz lju-stva«, ustvaril prototip, ki ga v večini svojih kasnejših filmov le še obnavlja, z manjšimi popravki glede na kulturno ozadje likov, ki
jih igra.
PESEM ZA KARBINKO
GRENKE SOLZE PETRE VON
KANT (DIE BITTEREN TRAE-
NEN DER PETRA VON KANT),
Z. Nemčija, 1972. Režija: Rainer
VVerner Fassbinder.
|     28.10.92                              |
BEG (THE RUNNING MAN),
ZDA, 1987. Režija: Paul Michael
Glaser.
STEKLENA KLETKA (DIE
GLAESERNE  ZELLE),  Z.
Nemčija, 1978. Režija: Hans VV.
Geissendorfer.
[     29.10.92                             l
SLADKE SANJE (SWEET DRE-
AMS); ZDA, 1985. Režija: Karel
Reisz.
ARTISTI V CIRKUŠKI ARENI
(DIE ARTISTENIN DER ZIRKU-
SKUPPEL: RATLOS, Z Nemčija,
1968. Režija: Alexander Kluge.
1     30.10.92                              |
SLADKE SANJE
|     31.10.92                             l
AMANDUS, Slovenija, 1966.
Režija:FranceŠtiglic.           .
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Pro-daja vstopnic uro pred prvo predstavo. Cenjene gledal-ce prosimo, da ne zamujajo predstav!
Naslov je na prvi po-gled zavajajoč. Če namreč pričakujete nove pustolovščine Mickeya Rourkea, Jacqueline Bisset in Carre Otis, ki so v prvem delu uživali v seksu in per-verzijah v eksotiki Ria de Ja-neira, ste krepko udarili mi-mo. Tokrat je treba upošte-vati podnaslov filma, Two Shades of Blue. Pravzaprav bi bil »bolj pravi« naslov obrnjen - Tvvo Shades of Blue - Wild Orchid 2.
Skupna točka obeh fil-mov je stara absesija Zal-mana Kinga z erotiko (oz. mehko pornografijo), vi-dena že v Two Moon Jun-ctiori (Teden dni do polne lune) in Devet tednov in pol, kjer je sodeloval kot koscenarist. Bordel je to-krat postavljen v Kalifor-i\ijo (kar omogoči lepe pej-saže z obrisi visokih palm ob sončnem zahodu), čas
DIVJA
ORHIDE JA 2
je obrnjen nazaj,v preteklost (1958, sicer brez rock'n'rolla, zato pa z jazzom), he-rojna je najstnica, ki je po sili razmer pahnjena v odločitev zavaljena gospodinja s kupom otrok in krčnimi žilami ali poule de luxe. Odločitev ni težka - nekdo mora pač plačati škodo, ki joje povzročil hero-jin pokojni oče.
Sledi tipično Zalman King voyeuri-stično naslajanje nad ženskami v tenčicah, ženskami med ličenjem, žen-skami v postelji, ženskami med plesom, ženskami brez tenčic, ženskami med SM brutaliziranjem, skratka ženskami tako in d rugače, ki je v Divji orhideji 2 gnano z melodramatsko najstniško ljubeznijo in razpleteno v ultimativni happy end.
Zelo lepo, zelo romantiČno, zelo praz-no.
U.P.
SODOBNI ITALIJANSKI FILM
Da se je jesenska sezona kulturnih prireditev v resnici začela, dokazuje tudi Cankarjev dom s svojim ciklusom So-dobni italijanski film, ki se bo med 21. in 25. septembrom odvijal v Kosovelovi dvo-rani, vsi filmi pa bodo ponovno na sporedu v Linhartovi dvorani med 28. septembrom in 2. oktobrom. Gre za pet novejših filmov, posnetih v letih 1990-91, ki jih je v Italiji videlo precejšnje število gledalcev. Prvi je bil predvajan GUMIJASTI ZID (Muro di gomma, 1991, r. Marco Risi), dokumenta-ristični film v maniri Rosijevega PRIME-RA MATTEI (II caso Mattei, 1972), na temo katastrofalne nesreče 27. junija 1980, ko je letalo DC-9 družbe Itavia Airlines z 81 pot-niki in člani posadke strmoglavilo v Tiren-sko morje. S svojim filmom se je Risi očitno krepko obregnil db tiste, ki jim je bilo vse skupaj namenjeno (preiskava v zvezi z ne-srečo je pokazala, da je letalo verjetno zružil vojaški izstrelek, film pa kaže, kako naj bi vojno letalstvo poskrbelo za obsežno akcijo prikrivanja dejstev), saj je vojno le-talstvo tožilo producenta, scenarista in režiserja zaradi obrekovanja, zahtevalo mi-lijon USD odškodnine in umik filma iz di-stribucije; sodišče v Bariju je tožbo gladko zavrnilo. Drugi film iz ciklusa je JOHHNY
STECCHINO (1991), »avtorsko« delo
(režiser, koscenarist, igralec gl. vloge) naj-
popularnejšega italijanskega komika Ro-
berta Benignija. Pripoved o mafiozu, ki so
mu za petami plačani
morilci in za katerega se
izkaže, da ima dvojni-
ka, preprostega moža
(oba igra Benigni), je bila
v svoji domovini prava
megauspešnica (preko
30.000.000 USD kumula-
tivnega izkupička v Itali-
ji, samo v Rimu čez
350.000 gledalcev po
prvih 12 tednih predva-
janja). Preostali trije filmi
so    še    PREPROSTA
ZGODBA (Une storia
semplice, 1991, r. Emidio
Greso),  TIHO,   M.O-
SKVAJE(Zitti,eMosca,
1991, r. Alessandro Ben-
venuti)   in TURNEJA
(Turne, 1990, Gabriele
Salvatores - komedija
lanskoletnega nagrajen-
ca z Oscarjem za tuji
film). Zanimiv izbor fil-
mov, ki jih še lahko ujamete v Linhartovi dvorani, na rednem sporedu ljubljanskih kinodvoran pa jlh ne boste videli.
lgor Kernel
Roberto Benigni, igralec glavne vloge in režiser filma JOHNN Y STECCHINO.
MESEČNIKI   (Sle-epvvalkers, 1992, režija Mlck Garris) so eden od letos lansiranih filmov, posnetih po Kin-govi predlogi, v naših ki-nodvoranah pa smo jih doslej videli še sedem: CARRIE (1976, r. Brian De Palma), KRISTINA (Christine, 1983, r. John Carpenter; avgusta pred-vajan v Kinoteki v okviru ciklusa tega režiserja), NEKONTROLIRANA MOČ (Firestarter, 1984, r. Mark Lester), OSTANI Z MENOJ (Stand By Me, 1986, r. Rob Reiner), BEG (The Run-ning Man, 1987, r. Paul Michael Gla-ser; v Kinoteki bo predvajan 28. ok-tobra), ZGODBE S TEMNE STRA-NI (Tales from the Dark Side: The Movie, 1990, r. John Harrison; po Kingovi predlogi je narejena druga zgodba tega omnibusa) in MISERY (1991, r. Rob Reiner; prav tako avgu-sta predvajan v Kinoteki). Preostali »kingovski« filmi (TV adaptacije bo-mo na» tem mestu obšli) so: Salem's Lot: The Movie (1979; r. Tobe Hoo-per), The Shining (1979, r. Stanley Kubrick), Creepshovv (1982, r. Geor-ge Romero, scenarij S. King), Cujo (1983, r. Levvis Teague), The Dead Zone (1983, r. David Cronenberg), Children of the Corn (1983, r. Fritz Kiersch), Cat> Eye (1985, r. Lewis Teague), Silver Bullet (1986, r. Da-niel Attias, scenarij S. King), Maxi-mum Overdrive (1986, r. Stephen King), A Return to    Salem's Lot (1987, r. Larry Cohen), Creepshow2 (1987, r. Michael Gornick), Pet Sema-tary (1989, r. Mary Lambert, scenarij S. King), The Dark Half (1991, r. Ge-orge Romero), The Lavvnmovver Man (1992, r. Brett Leonard), Chil-dren of the Corn II (1992, r. David F. Price), Pet Sematary II (1992, r. Mary Lambert) in Needful Things (film trenutno še snemajo, režiser je Peter Yates, producent pa Rob Reiner).
Četudi vsaj nekaterim od ekranizacij Kingovih del ne bi mogli očitati, da niso uspele, pa so na splošno ti izdelki slabši, kot bi bilo pričakovati glede na
•Mesečnica« mama Brady (Alice Krige) s svojim »kosilom (Mddchen Amick).
ZADNJA SVOJE VRSTE
*  Stephen King j e daleč najvplivnej ši
pisec med sodobnimi »horror« avtor-
ji in predvsem po njegovi zaslugi se
je težišče te zvrsti (od časov »gothic
novels«) ponovno prevesilo z literar-
ne oblike kratke zgodbe na roman.
Upravičeno si je pridobil status »kralja groze«, ki tudi z izredno ob-sežnostjo svojega opusa in neverjet-no popularnostjo svojih del dokazu-je resničnost pregovora »nomen est omen«. King torej predstavlja feno-
men zase, zato je razumljivo, da je
gradivo, ki prihaja izpod njegovega
peresa, več kot zanimivo za filmsko
adaptadjo.
učinkovitostpredlog ingledena imena avtorjev, ki so jih režirali (King je bil doslejvtemsmisluvresnicizadovoljen le s filmom Roba Reinarja, ki je od vseh naštetih - skupaj s Cronenbergovim The Dead Zone - še najbolj oddaljen od standardov zvrsti »splatter«). Moj-ster literarnega »horrorja« je zato pri nekaterih filmih sklenil tudi osebno so-delovati, značilno pa je, da so rezultati v tistih primerih, kjer je bil Stephen King pisec scenarija, praviloma še manj zadovoljivi, za najslabšega med zgoraj navedenimi filmi pa velja Maximum Overdrive, prav tisti torej, ki ga je sam
celo režiral; King pač ni Cli-ve Barker, ki se je izkazal s smislom za oboje - tako za pisanje kot za režijo »hor-rorjev«. Tako nam nekatere stvari postanejo bolj ra-zumljive, Če vemo, da je King avtor scenarija za MESEČNIKE in da je to ce-lo prvi film, pri katerem je scenarij napisal posebej za potrebe velikega platna (ne gre torej za adaptacijo ka-kega njegovega romana oziroma kratke zgodbe). Scenarij nekatere stvari po-manjkljivo pojasni: tako ne izvemo, zakaj je monstru-mom ime »mesečniki«, od kod so prišli (med najavno špico sicer vidimo egipčanske hieroglife, ki bi gle-de izvora »mesečnikov« lahko namigo-vali na kult Sokhmet oziroma Sekhet, levje boginje uničevanja) in kako lahko skoraj dva metra visoko pošast pre-straši in uniči navadna domača mačka (če predpostavka o kultu Sekhet drži, potem je antagonizem med »mesečni-ki« in domačimi mačkami mogoče ra-zložiti z antagonizmom med boginja-ma Sekhet in Bast/Bastet; slednja je egipcanska mačja boginja, njen kult pa je bil komplementaren češčenju Sekhet - prim. knjigi Sira VVallisa Budgea Egyp-tian Religion in The Book ofthe Dead/The Papyrus of Ani; antagonizem Sekhet-Bast je npr. tudi tema »horror« romana Jennifer Beals, Vengeance ofthe Cat-God-dess). Po drugi strani pa je film tehnično brezhibno posnet in ga odlikujejo iz-vrstni posebni učinki (Mick Garris je pred tem po lastnem scenariju režiral »horror« Critters 2: The Main Course, 1988). Škoda, da nista King in Garris več pozornosti posvetila skorajda poetični komponenti tega filma, namreč temi neznosne osamljenosti in občutka skraj-ne izoliranosti, ki jo trpita mati in sin kot zadnja predstavnika svoje vrste (kar je sicer značilna sestavina filmov, ki obravnavajo vampirsko mitologijo). Da ne govorimo o subverzivnem motivu incestuoznega razmerja tega nezem-ljskega para (incest kot način ohranje-vanja »dinastije« - še ena vez z egipčan-skim izročilom), ki se hrani z vitalno energijo še neomadeževanih deklet.
Igor Kernel
VLjubljano so moderne unplug-ged nastope zanesli, ne boste verjeli, bosanski estradni begunci. Sicer morda ne toliko zaradi zavesti o mondenosti tovrstnega početja, kolikor zaradi dej-stva, da so se bendi raztepli na vse konce Evrope in je posameznikom, ki so zalu-tali v samostojno & suvere-no subalpsko republiko, na-stop ob akustični kitari edi-na možnost (če odštejemo osovraženi plejbek). Da pa so vsaj nekateri Slovenci (državljani Slovenije?) total-no in, je dokazal nabito poln Klub Sarajevo (to je pod ti-volskimi palmami, če še ne veste) tisti večer, ko so tam brenkali Loša, Duro in še nekateri iz tistih krajev.
Vsi seveda niso in, kar je dokazal Novi rock '92 (letošnji, ne tisti lanski Novi rock '92), kjer so še kako plužili, da ne rečem orali. Saj ne da bi imel karkoli proti; še vedno prisegam na les paule in stratocasterje, pa če Clapton (»is god«) še neštetokrat po-novi blamažo, opisano nekje bolj na začetku teksta. Problemčič večine bendov, ki so s svojo pojavo opleme-nitili letošnji Novi rock, je predvsem v tem, da strahobalnih rifov in trušča niso uspeli nadgraditi bolj ali manj z ničemer in če bi jih slučajno prisilili, da bi nastopili brez pluga, % od njih ne bi ostalo nič. Vsaj muzika ne. Da električne ki-tare vseeno zadostujejo za ustvarjanje muzike, so do-kazali gostje v Križankah, Messerschmitt. Samo stvari se je treba lotiti koreniteje, denimo v šestdesetih. Pri nekaterih novih bendih se namreč zdi, da so jih v šoli učili, da so bili Stooges prva rock'n'roll skupina na sve-tu, tako rekoč prazgodovi-na, potem je bil nekje v ka-meni dobi hard core, oni pa so sedaj post-post-post-?
Treba pa je kot olajševalno oko-liščino upoštevati, da imajo hude ob-

Brez skrbi! Nisem še potonil v vode ul-
tia-bio-kmetijstva, ki pravi, da krom-
pir ni dovolj naraven, če ste na njivi
uporabili plug (priporočajo motike iz
tajskega bambusa). Gre za skovanko,
ki si jo je izmisli MTV: UN-PLUG-
GED. V strokovnem glasbenem žaigo-
nu pomeni: »plug« očitno štrom, saj je
glavna značilnost brez-plužnih šovov
odsotnost kablov, rokeiji pa se znajde-
jo z akustičnimi ldtarami ali kakor pač
znajo. Nekateri bolje, dmgi bolj kila-
vo. Vsekakor je ta igia na srečo na za-
hodu postala zelo priljubljena, saj ne-
kateri objavljajo plošče s posnetki iz
oddaje Brez pluga, stari maček Eric
Clapton pa si je drznil kot singl objavi-
ti akustično verzijo svoje Layle, ki je si-
cer slovela po kitarskem pluženju.
PLUGA
jektivne težave, ker v Sloveniji nikoli ni bilo pravih rock pevcev. Perči Lovšin? Prosim, no, on je ostareli pankerski kričač, odličen frontman, ampak pevec... Predin? Ha, fant sicer nekaj dela z ben-dom, ampak po duši je umetnik kar tako (saj veste: teater, film in te stvari), ki zadnje čase še prepeva naj-večkrat sam, kot kak kan-tavtor (=slovenska inačica patološkega kitarista/pev-ca/komponistabrezpluga). Kreso? Razpustil je r'n'r bend in izigrava prekmur-skega barda. Sicer pa je sku-paj z omenjenim Zoranom P. izdal pesniško zbirko! Dajte no!
Ampak očitno imajo Slovenci (državljani Slovenije?) raje pesnike kot podivjane rokerje, kar je nena-zadnje dokazal Novi rock '92, saj si je ponedeljkov podaljšek z artistom in poetom N.C. ogledalo nekajkrat več ljudi kot sobotno osrednjo fešto.
Poleg pesnikov imajo v Ljubljani očitno radi vsaj še pivo in Stephena Kinga. Na polnočni predpremieri fil-ma Mesečniki, ki je nastal po njego-vih pisarijah, se ni trlo samo zaston-jkarskih povabljencev, ampak tudi čisto zaresnih gledalcev, ki so kupili karte s (skorajda) konvertibilno va-luto, za nameček pa so za-mudniki ponujali za karto celih tisoč tolarjev več. Tega pač v Ljubljani ne pomnim. Pivo je tudi sodilo k tej fešti in sicer so ga brezplačno nu-dili v ameriških pločevin-kah, na katerih je pisalo, da ga ni dobro piti med no-sečnostjo in vožnjo in da vobče škoduje zdravju. Ne vem, ali so bili udeleženci predpremiere pomanjkljivo podkovani v tujih jezikih ali pa se na pametne nasvete kratko malo požvižgajo; škodljivo pijačo so odnašali v grosističnih ko-ličinah, kot bi šlo za tekmovanje.
GaryGray
i m Mm pm mm chain =
: - HOMVS DEAD (fciANCO Y :
| Jesen se je pričela z bogato ponudbo plošč Z ! v vaši najljubši trgovini. Za danes so tule naj- Z I prej The Jesus And Mary Chain, ki sicer z Z ! zadnjim nastopom v Ljubljani niso ravno naj- Z ! bolj navdušili. Na taistem nastopu so promo- ¦ ! virali gornji LP -s katerim rvi prav nič narobe - ¦ ! v bistvu je povsem solidna The Jesus And ¦ ! MaryChain plošča, na kateribrata Reid potrju- ¦
¦ jeta status ene od vodilnih otoških "indie" sku- ¦
¦ p in. Več kot soli dno.                                       ¦
! Zasedbajeduetinzavsetiste,kišeneveste, ¦ ! za kaj gre: sestavljata ga kitarist Johnny Marr ¦
¦ (ex The Smiths) in Bernard Sumner (Nevv Or- ¦ » der). Plošča je nastajala več kot leto dni, izšla ¦ ' palani,odsodelujočihglasbenikovstazanimi- ¦ 1 vi dve imeni, in sicer Neil Tennant in Chris ¦ ; Lovve (oba Pet Shop Boys). LP torej ni ravno ¦ 1 nova zadeva, vendar izdaja, ki je naprodaj v ¦ ; Rec Rec, ponuja ekskluzivni dodatek - CD " I single aktualnega hita Disappointed. In če je ¦ | poleg tega LP Še odličen pop izdelek, se vseka- " \ kor izplača. Zelo dobro.                                  2
j               (CASOUNi)               :
¦^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^"¦
1 Ena od najobetavnejših rockovskih skupin " Jv devedesetih; seveda le po mojem mnenju. " jj Trditev namreč stoji, cxlkar sem LP Gish slišal " J prvič in nato doživel Smashing Pumpkins še v " I živo. Gre za bend, ki večino žive energije ne- Z l verjetno uspešno prenaša na svoje studijske Z \ posnetke. In tako je LP Gish izjemna plošča za Z \ vse tiste, ki pogrešajo dober rock v devet- I \ desetih, obenem pa zagotavlja taisti vrstigod- I \ be še lepo prihodnost. Odlično.                       ¦
i                     mm                     ¦
l Ziianci iz NYC so svojo drugo ploščo za Z ' veliko založbo snemali v domačem mestu s Z ! produoentom, ki je pomagal do svetovne slave ¦ I triu Nirvana na njihovem megaselerju Never- ¦ 1 mind.Polegtakozvenečegaimenapa na plošči ¦
¦ s kitaro sodeluje še IanMacKaye,članwashin- ¦
¦ gtonskih Fugazi. Smetana off rocka je torej pri- ¦
¦ pomogla, da so Sonic Youth zablesteli tudi to- ¦
¦ krat. Plošča Dirty je z uvodnim singlom 100% ¦
¦ neverjetno močna in sveža; in če primerjam ¦
¦ zgornje The Jesus And Mary Chain, so SY v ¦
¦ Ameriki daleč naprej, so na prestolu. Izvrstno.  ¦
9.inl0.oktobral992 v trboveljski el ektrarni
L   A   I   B   A   C   H
________3. OKTOBER KUD FRANCE PRESEREN_________
Madžarska kultna HC skupina VHK - Galloping Coroners. Nastopajo že »edemnajst let, izdali dve LP plošči za alternative Tentacle, kjer izdajajo tudi Sfomeansno, Alice Donut, Victims Famil)', Dead Kenned/s.
Predskupina: AMD iz Madžarske.
27. OKTOBER KUD FRANCE PREŠEREN
Večer newyorške off-off scene - Elliott Sharp (kitara; ZDA) & Jin Hi Kim ^šestrunsko glasbilo: Komungo; Koreja).
Kersnikova 4, Ljubljana, Slovenija.
PONEDELJEK, 28.09v OB 21.00 - VEČER SHIRLEY MCLAINE TER MEDITACIJSKEGA
PLESA
Shirley McLane uvaja v energetske centre in meditacijo (ekskluzivna projekcija videa).
Love meditation, ples, ki osvaja Evropo. Biohrana. Posebna ponudba čajev. Prvi večer v
znamenju projekta »Za humanizacijo droge« (v sodelovanju s ŠOU).
TOREK, 29.09., OB 22.00 - TROJNA OBZORJA
Redtal moderne ameriške poezije na temo mamil (Bukovvski, Ginsberg ipd.). Bere:
Matjaž Pikalo. Ekskluzivni video program - Tom VVaits: Big Time. Marc Ribbot na Drugi
godbi '92.
PETEK, 02.10., OB 22.30 - BORGHESIA (koncert)
Prvi veliki rockerski dancefloor dogodek v klubu K4. Borghesia po letu in pol z novo,
zvezdniško zasedbo (ex-Spoons, Gastarbaj trs ter Laibach) ter po novem CD-ju Dreamers
In Colour končno spet pred ljubljansko publiko. Njena podoba je zdaj težja, bolj poudar-
jeno rockerska (tudi po zaslugi pevca Spoonsov, ki se vključuje vanjo), a še vedno prisega
na tehnološko podprto plesnost. Aldo Ivančič na Harleyu Davidsonu?
PONEDELJEK, 28.09., DO ČETRTKA, 08.10.
Spremni programi iz projekta »Za humanizacijo droge« (v sodelovanju s ŠOU). Eksklu-
zivne predstavitve video produkcije, razstava z velikim finalom v dražbi.
Za Klub K4 Peter BarbariČ
Vdvorani KUD France Prešeren bosta v četrtel^ 8. oktobra, ob 21. uii nasto-pila znana predstavnika newyorške off-off glasbene scene, jazz glasbenika in skladatel-ja - Idaviaturist Anthony Coleman ter sahsofo-nist Roy Nathanson. Njuno sodelovanje ter skupni projekti temeljijo na sorodnih glasbe-nih usmeritvah, ki imajo svoje korenine in reference tako v različnih zvrsteh in razvojih stopnjah jazza kot tudi klasične glasbe. Po-dobno raznolikost uprizarjata glasbenika tudi na svojih koncertnih nastopih. Njun nastop je vedno poln in raznolik, tako po izvedbeni kot vsebinski plati - svoje lastne, skupinske in individualne skladbe prepleta-ta z improvizacijami in čudaško zabavnimi obdelavami jazzovskih standardov.
Sicer pa glasbena zgodovina obeh glasbenikov govori sama zase. Za Ro-ya Nathansona je bilo prelomno leto 1984, ko se je pridružil skupini Lounge Lizards, s katerimi je sodeloval na na-stopih in snemanjih vse do leta 1989. Nato je skupaj z Curtisom Fovvlke-som ustanovil skupino Jazz Passen-gers, s katero so do sedaj posneli štiri albume. Poleg tega pa piše glasbo tu-di za razne gledališke projekte ter performance. Za svoje dosežke na tem področju je prejel že vrsto na-grad.
KUD France Prešeren 8.10.1992
ROY NATHANSON
&
ANTHONY COLEMAN
Skladatelj in klaviaturist Anthony Cole-man se je po obsežnem in vsestranskem gla-sbenem izobraževanju - glasbeno znanje je nabiral na najuglednejših ameriških glasbe-nih šolah in konzervatorijih -uveljavil kot prvovrsten, ekscentričen ter ploden ustvar-jalec. Kot skladatelj je v kratkem času prejel vrsto zavidlji vih priznanj in nagrad (NY Sta-te Council of the Art, Meet the Composer, Concert Artists Guild...) ter štipendij (NY Foundation of the Arts, Charles Ives Center, Djerassi Foundation...). Kotpredavatelj paje gostoval na številnih ameriških univerzah (PrincetorvBucknell/NevvEngland Conserva-tory...), kjer je predaval o svoji glasbi ter 2go dovini jazza. Ves la čas je tudi veliko nastopal
____   -z različnimiglasbenimizasedbamije
gostoval na ameriških kot tudi evropskih prizoriščih. Predvsem velja omeniti njegovo dolgoletno so-delovanje z Jahnom Zornom, s katerim je posnelsedemploSčtergaspremljal na štirih evropskih turnejah, prav tako pa tudi nastope in snemanja z EUiottom Sharpom,Nicholasom Collinsom, Johnom Kin^om, Gletinom Bnmco ter s skupino kitarista Marca Ribbota Rootfes Cosmopo-Utans, s katerimi je gostoval tudi na letošnji Drugi godbi.
Monika Skaberne
DOKUMENT O DELU IN DELOVNI PRIPOMOCEK
J. Laplanche - J.B. Pontalis, RJEČNIK PSIHOANALIZE, Avgust Cesarec in Naprijčd, Zagreb, 1992.
Slovarji, leksikoni, razne enciklope-dije itn. imajo ponavadi to slabost, da nam zaradi svojih velikopoteznih na-mer in prehitevajočih ambicij sestavljal-cev povedati vse, ne povejo pravzaprav ničesar. V svoji klasifikatorični sli natro-sijo o vsakem malo, a o vsem skupaj nič, in se tako nehote približajo svojemu ve-likemu vzorniku, telefonskemu imeni-ku. Skupekzgolj sumaričnih oznakbi na tako večplastnem teritoriju, kot je to družboslovje, predstavljal pravo malo katastrofo.
Tega so se zavedli tui pionirji psihoanali-tičnega ubesedovanja. Ideja oprojektu izdaje kvalitetnega slovarja je na tem novo zoranem polju na tihem klila že od dvajsetih let dalje, njena končna in uporabna realizacija pa se je
dogodila šele štiri desetletja kasneje, s pričujočim Laplanche -Pontalis-jevim Voca-bulaire de la Psychanalys (katerega 8. ponatis so prevedli naši vrli južni sosedi). Avtorja se držita ortofreudovske smeri in za razliko od bolj »sintetičnih« slovarjenj kakega Charlesa Rycrofta v A Critical Dictionary of Psychoa-nalysis zavračata večino revizionističnih iz-krivljanj temeljnih konceptov. Strogo se držita Freudovih, delno pa tudi del M. Klein in J. Lacana. Prav omenjene kontraverze med razraslimi frakcijami, analitičnimi in eksi-stencialističnimi recepcijami, egopsihologi, teorijo objektnih odnosov... so v psihoanali-tičnem besednjaku povzročile nepopisno zmedo.
Strokovna terminologija psihoanalize je v glavnem Freudovo delo, in se je bogatila obe-nem z rastjo njegovih odkritij. Tudi za to se ta slovar ne omejuje le na votle definidje, am-pak opremlja vsak pojem še z najnujnejšim komentarjem, ki nakaže zadevne reference, pojasni dvoumja in razsvetli mogoča proti-
slovja. Tako napoti bralca k poglobljenemu branju osnovnih teoretskihbiserov insprem-ljanju njihovega razvoja; pomaga pri delu in odkriva zgodovino psihoanalitičnega poj-movnega aparata. Vsako geslo je prevedeno v glavne evropske jezike, kar omogoča lažjo orientacijo, branje in primerjave v tuji lifera-turi.
Skratka - skrajni čas je že bil, da je po plimi tovrstnega čtiva in prevodov poglavitnih psihoanalitičnih študij na južnoslovanskem, pred vsem pa na slovenskem knjižnem polju, prišlo do izdaje slovarja. Gotovo bo prispeval k čistejši, preciznejši in tako razumljivejši uporabi tega slenga.
(Pa še nasvet vsem tistim, ki že bezljajo v najbližjo knjigarno: cena Riječnika, nekaj čez 3000 hrdijeva, se pri prehodu meje čudežno oplemeniti na dobrih 3000 STT. Zato si jo raje naročite pri kakšnem zapoznelem turistu...)
Mitja Velikonja
OB
DEMONSKA DRŽAVA, njeni po-magači in njene žrtve, Univerzal-no življenje, 2. izdaja, VViirzburg, 1992.
Svojevrsten izziv je prebirati knjigo -instrument Kristusovega razodet-ja, da nas spomni na obljubljeno že bližajoče se tisočletno Božje kraljestvo, pred prihodom katerega so nastavljene še zadnje, najmočnejše, Satanove mreže. Le-te vmesno že razločujejo tipično de-monsko kot produkt tovrstne ideologije od satanskega - čustvenega konstruk-toija.negativnega.
Tudi če gre samo za na duhovit način načeto novo staro zgodbo o padlem prvem angelu (ženski), ki je prvi hotel biti Bog, so
MANJKU BOLJSEGA
vseeno zanimivi namigi o tako imenovanih energetskih dobaviteljih.
Zračne igre, ki sebi v prid pačijo ali na novo ustvarjajo vrednote, so prikazane s stra-ni tistih, ki kujejo lako imenovano negativno državo, in njeni posnemovalci zavzemajo tisto časovno mesto, ki služi načelu: Deli, veži in vladaj!
Spletke »teme« so tako splet vzročne ure - kolesa ponovnih rojstev, tega vijaka člo-veškega jaza, ki se izvija iz navojev. Boga se pač ne da študirati. Zakoni pa nikoli niso nespremenljivi in najmočnejša med njimi je skrivnost brez vsebine.
Simpatiziranje z demonsko državo daje določene napotke: hoteti vladati, obvlado-vati, delati nemir v človeku in zunaj njega, podjarmljati in seveda omogočiti zlorabo
božjega imena. Žrtve so tisti, ki slepo sledijo, pomagači tisti, ki si od tega obetajo določeno korist. Ne ponuja pa seveda rešitve tistega Čisto individualnega v človeku, kar sociolo-gom ponuja na jezik »resnico« o harmoniji, ki ubija medsebojne odnose. Pod omenjeno masko je razbrati nezmožnost neimenova-nih za drugačen zaplet romana sveta.
Vijak bo torej prešel na drugo točko in retrogradni šahbo razložil potezo: Ali Satana zmedeš, če ga prepričaš, da ne veruješ vanj? Ali še drugače: tudi Satan zna citirati Sveto pismo.
Tisto, kar je izbrisljivo pisano na svojem mestu, pa je le sporočilo o poti razširjenja zavesti ali o tem, kar ni povedano, ker tega še ne moremo nositi. Torej, ob manjku boljšega, v premlevanje pač to.
Petra Radovič
KAKO TOLERIRATI ZGODOVINO?
MIRCEA ELIADE: KOZMOSIN ZGODOVINA (Mit o večnem vračanju), Nova revija, Zbirka Hie-ron, Ljubljana, 1992.
Vodilo tega, po avtoijevih besedah nje-govega najboljšega dela, so razmišljanja o filozofiji in ontologiji zgodovine, njeni teo-riji in praksi, nasilju in blaženosti, (brez)upu in resignaciji, ki jih prinašajo različni koncepti njenega dojemanja. Predvsem njihova paradigmatska pola, »arhetipa«: tisti o arhaičnem človeštvu, tradicionalnih civilizacijah, povezanih oz. ujetih v kozmični ritem, v mitsko ci-kličnost, v večno vračanje minevanja in regeneriranja; in judejsko-krščanski »božanski vzorec«, po katerem občestvo spiralno, a nepovratno napreduje zve-ličanju naproti.
V obeh primerih pa je mit listi, ki govori resnico. Tako oni, ki vsakoletno z vdorom kaosa strese s sebe staro navlako in uvelja-vi nov red, ki pripisuje obredni pomen vsem navidez banalnim opravilom; kot tudi oni drugi, ki prislane na muhavost neulovljive kaprice edinega Boga in edin-
stvenosti stvarstva, izgubljene in prihaja-joče zlate dobe. Model slednjega obvladuje računanje časa tudi obdobjem in kultu-ram, ki so se znebile neposrednega vpliva te religije, se sekularizirale. S to prevzeto temporalnostjo so ohranile njene implicit-ne predpostavke: »objektivnost« človeko-vega položaja v strukturi, progresivizem, mešane občutke ob pričakovanju Konca, (politične) bajke o izvirnem grehu, izgu-bljenem raju in krivdi, skušnjave večnih sovražnikov itn.
Zato gre Eliadeju zameriti njegovo lah-kotno primerjanje »bajeslovnih izpeljav«, magičnih utvar »primitivcev«, lociranih v brezčasje mita, z »zgodovinskimi dejstvi«, »kronologijo«, »racionalnosfjo«, kot si jo umišlja »omikani« krščanski oz. razsve-tljenski linearizem. Tudi ta ima namreč povsem mitsko ozadje: zgodovino deli na tisto pred in po Kristusovem rojstvu (oz. »našem štetju«); svojevoljno jo razkosa v predzgodovino, stari, srednji in novi vek z nedvo(u)mnimi vrednostnimi konotacija-mi; trepeče v nenehnem strahu pred apo-kaliptičnim stampedom, obenem pa sanja
o prelesdh Edena. Ne zgolj nekritično, am-pak tudi povsem zgrešeno je med seboj primerjati neprimerljivo, mit in »dejan-skost«, domišljijo in »resnico«, saj s tem (nehote?) zgolj poglobimo ideološko sliko in upravičenost pozicije, s katere govori-mo. Šele vpis v simbolni register, ne glede na »resničnost«, podeli dogodku ali osebi avtentičnost, ga u-resniči, overovi in s tem ovekoveči.
Po drugi strani pa Eliade daljnovidno problematizira izključnost ireverzibilnega časa v modenii dobi. Ob njem se bodo oz. so se (od prvega izida eseja so namreč minila že dobra štiri desetletja) uveljavili alternativni pristopi sprejemanja časa, družbe in človeka v njiju. Avtor anlicipira, če uporabim izraz s konca prejšnjega od-stavka, pozicijo new age fenomenov, de-stituiranja edine, enotne, enkratne in eno-tujoče podobe sveta in »volje univerzalne-ga duha«. Stvari so pač lahko tudi dru-gačne od takih, kot se nam odčitujejo sedaj.
Mitja Velikonja
LAURIEVI SVETOVI
Laurie Booth ima drugačno mnenje. Sodobni britanski plesalec, ki ga navdihujeta Beckett in Joyce, ki pleše na meji zenovskega in pantomimičnega in je sodeloval s svetovno znanimi glasbenimi in gledališkimi skupinami, se je v Cankaijevem domu predstavil s predstavo Znani svetovi.
Z gibom, s katerim raziskuje kinetični prostor, nas je vodil skozi svetove, prepletajoč jih s shnboličnimi učinki luči in prostora, ki je in ni prazen.
Spominja nas na Johna Cagea, ki je menil, da tudi v tišini slišiš dva tona: nizkega m visokega. A ne samo to: tudi z gibom lahko zaobjame krog, tisto krožiiico, ki mu določa začetek in konec. Prepletar^e zamenja dojemljivost notranjega in zunanjega, zaznav-nega in vidnega. Njegova utopija je vizija večne uganke. In ne zanima ga, če mu verjamemo. Zato je v tem izvisten.
P.R.
Adolf Hitler: MEIN
KAMPF
(1. nadaljevanje)
______»Izbira« poklica______
Moral bi študirati.
Na osnovi mojega značaja in tempe-ramenta je oče sodil, da humanistična gimnazija ne bi bila primerna moji na-darjenosti. Boljša se mu je zdela realka. Moj očitni dar za risanje sicer ni govoril ravno v prid temu njegovemu mnenju, vendar je bil to predmet, ki je bil v avstrij-skih gimnazijah po njegovem prepričan-ju zanemarljiv.
Mogoče pa je bila pri tem odločilna tudi njegova lastna, težka življenjska pot, da se je humanistični študij v njego-vih očeh zdel nepraktičen, manj spošto-vanja vreden. Načelno pa je bil pre-pričan, da mora biti zato, ker je bil sam državni uradnik, to tudi njegov sin. Za-radi grenke mladosti mu je kasneje iz-polnitev njegovega cilja predstavljala še toliko večji dosežek, saj je bila ta iz-ključno rezultat njegove jeklene volje in marljivosti. Ponos človeka, ki se je sam izgradil, je bil tisti, ki je prevesil tehtnico na stran želje, da bi tudi svojega sina pripeljal na enak, po možnosti seveda še na višji položaj, toliko bolj, ker bi bil svojemu otroku lahko v pomoč in oporo še s svojo lastno pridnostjo.
Pomisel na odklonitev tega, kar je nje-mu nekoč pomenilo smisel življenja, se mu je zdela nepojmljiva. Tako je bil očetov sklep enostaven, določen in jasen, v njegovih očeh sam po sebi razumljiv. Navsezadnje je bila za njegovogospodo-valno, toda tudi sila neznosno naravo, ki je takšna postala v grenkem boju za ob-stoj, trajajočem celo življenje, morda zad-nja tovrstna odločitev in nikakor je ni mogel prepustiti v njegovih očeh neiz-kušenemu in s tem še neodgovomemu mladeniču. To bi bilo kot malopridna in nevredna slabost pri izvajanju njegove očetovske avtoritete in odgovornosti za
kasnejše življenje njegovega otroka, bilo bi v popolnem nasprotju z njegovim umevanjem izpolhjevanja dolžnosti.
Državni uradnik nikdar
In vendar se je zgodilo drugače.
Prvič v svojem življenju sem se bil, komaj enajst let star, prisiljen upreti. Ka-kor je znal biti moj oče trd in odločen pri uveljavljanju svojih načrtov in namenov, tako trdovraten in uporen je bil tudi nje-gov mladec pri odklanjanju zamisli, ki mu ni niti najmanj ugajala.
Uradnik nisem hotel biti.
Niti prigovarjanje niti »resno« pre-dočenje zadeve me nista niti najmanj ga-nila. Nisem hotel biti uradnik, ne in še enkrat ne. Vsi poskusi, ki naj bi v meni prebudili ljubezen do tega poklica, so dosegli ravno nasproten učinek. Hudo mi je šlo na zehanje že ob sami misli, da bi moral nekoč kot nesvoboden človek sedeti v uradu; da ne bi mogel biti gospo-dar svojega časa, temveč bi po sili celo življenje preživel v izpolnjevanju obraz-cev.
Kakšne misli lahko to prebudi v mla-deniču, ki je bil vse drugo, samo ne »pri-den« v običajnem pomenu te besede! Smešno lahko učenje v šoli mi je omo-gočilo toliko prostosti, da sem več časa prebil na svežem zraku in soncu kot pa v učilnici. Ko mi sedaj moji politični na-sprotniki z ljubezni polno pozornostjo pregledujejo življenje od mojega otroštva dalje ter z olajšanjem ugotavlja-
jo, kakp neznosne stvari je »ta Hitler« zakrivil že v svoji mladosti, tedaj se zah-valim nebesom, da so mi s tem še nekaj pridala k spominom na tisti srečni čas. Travnik in gozd sta bila takrat bojišče, na katerem je ob vedno prisotnih »nasprot-jih« prihajalo do odločitev.
Slikar bi bil
Tudi obiskovanje realke, ki je sledilo, me ni moglo kaj prida omajati v mojem prepričanju.
Seveda pa je zdaj šlo za čisto drugačno nasprotovanje.
Kar se tiče očetovega namena, da naj bi nekoč postal državni uradnik, je spor ostajal znosen zgolj z mojim načelnim odporom do uradniškega poklica. Do-kler sem svoje nazore skušal zadrževati zase, mi tudi ni bilo treba vedno na enak način ugovarjati. Zadostoval je moj la-stni trdni sklep, da ne bom uradnik, in to me je notranje popolnoma pomirilo. Te-ga sklepa pa sem se nepreklicno držal. Težko pa je postalo, ko je bilo treba očetov načrt soočiti z mojim. To se je zgodilo, ko mi je bilo dvanajst let. Danes sam ne vem več, kako je do tega prišlo, toda nekega dne mi je postalo jasno, da želim biti slikar, umetnik. Dar za risanje sem vsekakor imel, očetu se je to zdela celo ustrezna podlaga za realko, le da nikdar in nikoli ni pri tem pomislil, dabi mi morda dopustil, da se v tej smeri poklicno izobrazim. Nasprotno. Ko sem ponovno odklonil očetov ljubljeni načrt
Ljudska šola v Fischlhamu (pri Lambachu), kjer se je Adolf naučil brati in pisati. Očitno mu je prirasla k srcu, saj je stavbo kupil 1.1939.
in mi je prvikrat postavil vprašanje, kaj potem pravzaprav sploh hočem biti in sem precej nepričakovano bleknil svoj omenjeni in trdno odločeni sklep, je bil oče najprej brez besed.
»Slikar? Umetnik?«
Podvomil je v mojo pamet, pomislil je, da je morebiti narobe slišal ali slabo ra-zumel. Potem pa, ko se mu je le posvetilo in zlasti ko je začutil resnost mojega na-mena, se je temu z vso odločnostjo uprl. Njegova razsodba je bila zelo preprosta, pri čemer dejstvo o mojem morda re-snično prisotnem daru ni moglo priti v poštev.
»Slikar? Ne, dokler sem jaz živ - niko-1L« Vendar pa je njegov sin, s sicer dru-gačnimi značajskimi lastnostmi, očitno podedoval podobno trdovratnost, tako da je oče dobil tudi ustrezen odgovor. Z obratnim predznakom, seveda.
Mladi nacionalist
Na obeh straneh je ostalo pri tem. Oče ni popustil pri svojem »nikoli«, jaz pa sem še bolj vztrajal pri svojem »kljub temu«.
Seveda to ni imelo ravno prijetnih po-sledic. Stari gospod je bil ogorčen in -čeprav sem ga imel rad - sem bil ogorčen tudi sam. Oče je prepovedal vsako upan-je, da bi se nekoč lahko izobrazil za sli-karja. Jaz pa sem šel še korak naprej in izjavil, da se potem sploh več nočem učiti. Razumljivo, da sem s takšnimi »iz-javami« potegnil krajšo, saj se je stari gospod zdaj namenil uveljaviti svojo av-toriteto ne oziraje se na vse, zato sem odslej molčal, svojo grožnjo pa sem v resnici le prestavil. Mislil sem si, da bo oče, ko bo videl pomanjkljiv napredek na realki, potem zlepa ali zgrda popustil in mi ompgočil srečo, o kateri sem sanjal.
Ne vem, ali je ta račun držal. Najprej je bil očiten samo moj neuspeh v šoli. Učil sem se tega, kar me je veselilo, predvsem pa tistega, kar naj bi po svoji presoji potreboval kasneje kot slikar. Kar se mi je v tem pogledu zdelo nepomem-bno ali me tudi sicer ni pritegovalo, pa sem popolnoma sabotiral. Moja spričevala iz tistega časa so - kar se tiče predmetov in ocen - vedno predstavljala obe skrajnosti. Poleg »prav dobro« in »odlično« je bilo najti »zadostno« in tudi »nezadostno«. Daleč največ sem se po-trudil od sebe pri geografiji, še več pa pri zgodovini. To sta bila moja najljubša predmeta, pri katerih sem bil najboljši v razredu.
Hitlerjeva karikatura enega njegovih pro-fesorjev z realke v Linzu.
Ko imam zdaj, po tolikih letih, pred očmi izid tistega časa, še zlasti opazim dve dejstvi, ki izstopata kot posebno po-membni:
Prvič: Bil sem nacionalist.
Drugič: Zgodovine nacionalističnega mišljenja sem se učil s poglobljenim razume-vanjem.
Nemška Vzhodna marka
Stara Avstrija je bila »država narod-nosti«.
Pripadniki Nemškega Reicha prav-zaprav sploh niso mogli razumeti, vsaj takrat ne, kakšen pomen je to dejstvo imelo za vsakdanje življenje posamezni-kov v takšni državi. Po čudovitem zma-goslavnem sprevodu junaške vojske v nemško-francoski vojni se je nemštvo iz zamejstva polagoma vedno bolj odtuje-valo, delno ga morda niti niso več imeli za vrednega pozornosti ali pa nemara drugače nanj niso več mogli gledati. Ta sprememba glede odnosa Nemci - Av-strijci je nastopila predvsem zaradi pro-padle dinastije, ki je vodila v bistvu zdrav narod.
Ljudem ni bilo jasno, da Nemci v Av-striji, če ne bi bili resnično najboljše krvi, ne bi nikoli mogli državi z 52 milijoni prebivalcev tako zelo vtisniti svojega pečata, da je lahko ravno v Nemčiji zra-sla tako zmotna misel, da je Avstrija nemška država. Nesmisel najhujše vrste, toda tudi blesteče spričevalo za 10 mili-
jonov Nemcev Vzhodne marke. O večnem, neizprosnem boju za nemški jezik, za nemške šole in za nemško bit so Nemci iz Reicha lahko le slutili. šele da-nes, ko je ta žalostna stiska vsiljena več miljonom pripadnikov našega naroda iz samega Reicha, ki pod tujim gospo-stvom sanjajo o skupni domovini, hrepe-nijo po njej, si poskušajo pridobiti sveto pravico do materinega jezika, lahko re-snično razumemo, kaj pomeni bojevati se za svojo narodno bit. Šele zdaj je mo-rebiti moč oceniti veličino nemštva stare Vzhodne marke Reicha, ki je najprej čisto sama stoletja dolgo branila Reich proti Vzhodu in končno v mali vojni (1) posta-vila nemško jezikovno mejo. V času, ko se je Reich pač zanimal za kolonije, ne pa za lastno meso in kri pred svojimi vrati.
______Boj za nemštvo______
Kakor vedno in povsod, v vsakem boju, so bili tudi v boju zajezik trije sloji: bojevniki, mlačneži in izdajalci.
To razslojevanje se je pričelo že v šoli. Kajti pomembnost boja za jezikje po vsej priliki predvsem v tem, da njegovi valo-vi najbolj silovito butajo ravno v šole, kot usmerjevalce prihajajočih generacij. Ta boj se je odvijal okoli otroka in nanj je bil usmerjen glavni poziv tega spopada: »Nemški fant, ne pozabi, da si Nemec!« in »Dekle, misli na to, da moraš postati nemška mati!«
Kdor pozna dušo mladih, bo lahko razumel, da prav mlad človek z največjo radostjo prisluhne takšnemu bojnemu klicu. Boj nato izvaja v stotih oblikah, na svoj način in s svojim orožjem. Odklanja petje nenemških pesmi; čimbolj ga po-skušajo odvrniti od velikega nemškega herojstva, bolj se navdušuje zanj; zbira od ust pritrgane vinarje za bojno zaklad-nico svojih vzornikov; ima neverjetno oster sluh nasproti nenemškim učiteljem in je tudi uporen do njih; nosi prepove-dana znamenja lastnega naroda in je srečen, če je zato kaznovan ali celo tepen. Tako je v malem zvesta zrcalna slika odraslih, le da dostikrat v boljšem in odkritosrčnejšem smislu.
Prevod: RudolfLang
..y.
Opombe:                                      J
1) Avstro-ogrska okupacija Bosne in
Hercegovine 1. 1878 in njena aneksija 1.
1908.
ADVENTIZEM
Beseda »adventist« izhaja iz latinske besede »adventus«, ki pomeni »prihod«. Adventisti so torej pripadniki tiste protestantske verske skupnosti, ki pričakuje skorajšnji prihod Jezusa Kristusa, ki bo takrat dovršil delo svojega odrešenja. Toda čas njegovega prihoda je neznan. Že v prvih stoletjih krščanstva se je na podlagi nekaterih besedil iz Svetega pisma pojavila ideja, da je blizu čas drugega Kristusovega pri-hoda. Tako je bilo v zgodovini več adventističnih gibanj (na primer montanizem že ob koncu 2. stoletja). Sodobni adventizem pa se je začel v 19. stoletju.
Foto: Toni Laznik
ZACETKI SODOBNEGA AD-_________VENTIZMA_________
Sredina 19. stoletja je bila čas velikih verskih prebujanj kristjanov po vsem svetu. Po določenih znamenjih so kri-stjani ugotovili, da se bliža čas Kristu-sovega prihoda. Šlo je za spontano gi-banje, ki je skoraj istočasno nastalo po vsem svetu. Sprva je bilo neorganizira-no, saj so verniki menili, da bi z uradno ustanovitvijo postali le ena cerkev več, ki bi trdila, da je ona tista prava. Sčaso-ma so ugotovili, da nujno potrebujejo organizacijo, v kateri bi vsak imel svojo vlogo, če hočejo slediti Kristusovem nauku, ki pravi, da je treba božjo bese-do širiti po vsem svetu.
Najbrž ni naključje, da je bila prva adventistična cerkve ustanovljena na ameriških tleh, saj je bila verska svobo-da v ZDA veliko večja kot v Evropi.
Za predhodnika adventistov štejejo VVilliama Millerja, ki je prvi objavil točen datum Kristusovega prihoda: 21. marec 1844. Na ta dan so Miller in nje-govi številni pristaši zaman pričakovali Kristusa. Razočaranje je bilo veliko. Miller se je ponovno poglobil v Biblijo in izračunal nov datum Kristusovega prihoda, ki naj bi bil 22. oktober 1844. Tudi ta dan je minil kakor vsi drugi.
Kljub dvem velikim zaporednim ra-zočaranjem pa gibanje ni zamrlo. V njem pa je imela pomembno vlogo El-len VVhite.
PREROKINJA ELLEN VVHITE
Sklicujoč se na svoje prikazni je Ellen White začela učiti, da je ob napoveda-nem dnevu Kristus res prišel, toda ne na zemljo, ampak v nebeško svetišče. Pri vernikih je bila prisotna miselnost,
da je zemlja tisto svetišče, katerega bo Kristus ob svojem prihodu očistil vseh grehov. V Svetein pismu pa je zapisano, da je svetišče na zemlji le kopija tistega v nebesih. Kristus je torej ob napoveda-nem času prišel v nebeško svetišče in ga očistil greha božjih otrok. S tem se je začelo obdobje konca.
Ellen White je za prerokinjo izbral Bog; preko vizij ji je dajal nasvete in navodila, ki so bili zelo pomembni za razvoj adven-tistične cerkve. Namesto nedelje so se na podlagi Svetega pisma vrnili k prazno-vanju sobote in ustanovili organizacijo adventistov, iinenovano »Cerkev adven-tistov sedmega dneva«.
Zaradi bolezni je Ellen White do-končala štiri razrede osnovne šole, kljub temu pa je napisala ogromno knjig, katerih skupno število strani bi doseglo številko 30.000. Veliko je pisala o vzgoji majhnih in šolskih otrok, o življenju v družini, o zdravju, o vegeta-rijanski in bioprehrani. V svojih knjigah je razlagala, zakaj je nezdravo uživanje svinjskega mesa, alkohola, tobaka, ka-ve in čaja. S svojo izredno dejavnostjo je pripomogla k hitremu širjenju vere po vsem svetu.
VERSKl NAUK ADVENTISTOV
Sveto pismo je temelj, na katerem adventisti gradijo svojo vero. V njem se jim Bog razodeva in jim oznanja svoje sporočilo ljubezni, milosti in miru. Ad-ventizem naj bi bil po svojem nauku in po običajih najbližje navadam prvotnih kristjanov. To se kaže na primer v praz-novanju sobote, ki so jo prvi praznovali prvotni kristjani, nato pa ponovno obu-dili adventisti.
Adventisti verujejo v Sveto Trojico, v edinost treh božjih oseb, ki obstajajo od večnih časov. Bog Oče je Stvarnik, Vzdrževalec in Vladar vsega, kar je ustvarjeno. Bog Sin se je učlovečil v Jezusu Kristusu in s svojim trpljenjem in vstajenjem ponudil sredstvo za očiščenje greha. Bog Sveti Duh vpliva na človeka, z njegovo pomočjo človek razume pomen in vrednost Svetega pi-sma. Jezus Kristus pa je najpomem-bnejši dejavnik vsakega človeka, saj stoji na njegovem začetku kot stvarnik, v središču kot odrešenik in na koncu kotsodnik.
Svojo vero v Kristusa potrdijo s krstom, ki ga opravijo podobno kot baptisti, torej s potapljanjem. Krščujejo le odrasle, najnižja starostna meja je
okoli 15 let. To je obdobje, ko lahko vsak razumno sprejme vero.
Bistvo njihovega nauka je vera v po-novni Kristusov prihod. Po letu 1844 natančnega dneva Kristusovega priho-da niso več določevali. Ob svojem pri-hodu naj bi Kristus vzpostavil svoje ti-sočletno kraljestvo. Prihod bodo ljudje videli in slišali. Spremljali ga bodo do-godki v naravi, ki se niso dogajali še nikoli prej. Angeli bodo zbirali vse ver-nike in Kristus bo sodil, s tem ko bo ločil dobre od hudobnih. Dobri in verni bo-do podedovali večno življenje, hudobni in neverni pa večno kazen in uničenje. Namen Kristusovega prihoda je, na eni strani, da dokonča delo zveličanja ver-nih, na drugi strani pa, da obsodi in kaznuje grešnike. Tisti dan bo pravica slavila zmago in krivica bo poražena. Na svetu bo zopet vzpostavljena Božja skladnost.
SMRT ¦ KONEC AU ZAČETEK?
Sveto pismo pravi, da je smrt naš sovražnik. Pri stvarjenju ni bila predvi-dena, na prizorišče je stopila šele po grehu prvih ljudi. Smrt ni končni izid nekega naravnega poteka niti neka ne-zaslužena, samovoljno vsiljena usoda, ampak pravična obsodba človeka upornika, ki se je zavestno oddaljil od izvira življenja. Sveto pismo pravi: »Plačilo za greh je namreČ smrt« Vsi Ijudje so podložni temu nespremenlji-vemu zakonu, ker so vsi grešniki. »Ka-kor je torej po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili.«
Adventisti ne verujejo v nesmrtnost duše, saj je po svetopisemskem nauku samo Bog nesmrten. Stvar-nik je ustvaril človeka tako, da duh in duša ne moreta zavestno sama obstajati brez telesa. Ob smrti človek preneha obstajati. Takrat Bog vzame nazaj življenjski dih, ki mu ga je dal na začet-ku, da bi telo moglo oživeti. Po smrti človek ne more na-daljevati življenja v nobeni obliki. Sveto pismo opisuje stanje mrtvih kot »spanje«.
Adventisti menijo, da prejme večno življenje le ti-sti, ki veruje v Kristusa. V Svetem pismu primerja apostol Pavel smrt in vsta-jenie s setvijo in žetvijo v
naravi. Kakor mora seme v zemlji na]-prej strohneti, preden nastane novo življenje, tako mora tudi naše telo um-reti in strohneti. Toda po delovanju sončne moči, vode in zemlje nastane iz semena čudoviti sad.. Tako je tudi pri vstajenju. Božja beseda oživi smrtno te-lo. Telo, ki sedaj vstaja, pa ni kot prejšnje nepopolno in umrljivo, temveč spremenjeno in poveličano. Ob svojem drugem prihodu bo Kristus obudil pra-vične in jim podelil nesmrtnost. Hu-dobni bodo vstali ob koncu Kristusove-ga tisočletnega kraljestva in bodo za vedno uničeni.
DANAŠNJA PODOBA AD-________VENTIZMA________
Adventističnacerkev je danes najhi-treje rastoča krščanska skupnost. Tre-nutno je po svetu razpršenih okoli se-
dem milijonov krščenih adventističnih vernikov. Prisotni so v 190 deželah sve-ta, v katerih imajo preko 30.000 krajev-nih cerkva. Za adventiste je cerkev pro-stor, kjer se združujejo, kjer s petjem, molitvijo in pogovorom praznujejo so-boto. Adventistične cerkve niso orga-nizirane hierarhično, pastor, ki navad-no vodi krajevno cerkev, je tam zato, da usmerja in pomaga vernikom. Vemiki so temelj, brez katerega nobena cerkev ne bi stala.
Adventisti so v svetovnem merilu izredno dobro organizirani, njihova po-dročja delovanja so zelo raznolika. Ta-ko lahko najdemo po svetu 160 bol-nišnic, 250 dispanzerjev in 65 domov za starejše ljudi, ki so v lasti adventistične cerkve. Veliko pozornost posvečajo tu-di izobraževanju in vzgoji otrok. Več kot 5.000 vzgojnoizobraževalnih usta-nov, od vrtcev do osnovnih in srednjih šol pa vse do univerz, vzdržuje adven-tistična cerkev. Izrednega pomena je adventistična človekoljubna organiza-cija ADRA, ki deluje po celem svetu in pomaga žrtvam poplav, vojne, suš, epi-demij, potresov in drugih nesreč. Slo-venski del te organizacije se je v zad-njem času še posebej izkazal s pomočjo, ki sO )o poslali z vojno prizadetim pre-bivalcem v BiH in na Hrvaško. Okoli 14 milijonov ljudi na leto prejme od ad-ventistov pomoč v prehrani, obleki, obutvi, zdravilih ali denarju. Tako lah-ko rečemo, da vsak adventist hrani dfva lačna Zemljana.
Adventisti posvečajo veliko pozor-nost širjenju vere. Tako imajo po svetu čez50 založb, ki izdajajo številne verske časopise in knjige v 190 jezikih. Ena izmed njih je tudi adventistična založba v Ljubljani. Poleg tega pri-pravljajo in oddajajo svoje televizijske in radijske od-daje.» Adventistični svetov-ni radio« oddaja na števil-nih radijskih postajah.
Dobre odnose gojijo z vsemi ljudmi, vseh narodno-sti, ras, jezikov, kultur in ver-skih opredelitev. Spoštuj&jo in opravljajo svoje družbene obveznosti, spodbujeni z lju-beznijo in spoštovanjem do vseh Ijudi. Živijo z vero v no-vo življenje, v katerem nebo nikoli več žalosti, trpljenja, nepravičnosti, pomanjkanja in smrti.
Nives Šneh S
Edini pogoj je avto v do-kaj solidnem stanju, ki ti ompgoča miren spanec vsaj za naslednjih pet do deset ti-soč kilometrov. No, dovolj je, če imaš prijatelja, ki premore avto. Sedaj ti preostane le še to, da ga navdušiš za potep in pred tabo so dnevi, tedni ali celo meseci brezskrbnih in re-lativno poceni počitnic. Re-cept je dobro preizkušen, saj smo kot štiričlanska ekipa tako osvojili naj-severnejšo točko Evrope - Nordkapp. Pre-vozili smo okoli 11.000 kilometrov, trite-densko potepanje pa nas je z vsemi stroški stalo le 600 DEM na osebo. V primerjavi s cenami turističnih agencij prava malen-kost, pa čeprav na račun malo manj udob-nega spanja in ne ravno razkošne hirane.
Minil je šele dober teden, odkar smo za-pustili našo deželo, ko nas je od Švedske ločila le še morska ožina Baltiškega morja, ki je uklenjeno med Skandinavski polotok in evropsko celino. Trajektna povezava po-teka tekoče, med nekajminutnim čakanjem in urejanjem carinskih formalnosti pa te Švedi založijo z obsežnim kupom brošur, zemljevidov in prospektov. Tako se lahko med polurno plovbo preko morske ožine na hitro seznaniš z deželo širnih gozdov, rek in tisočerih jezer. Seveda je pametneje, če se z osnovnimi informacijami oborožiš že do-ma, toda tudi potepanje na slepo ima svoje čare. Poleg naravnih lepot ponujajo pro-spekti tudi celo vrsto zabaviščnih parkov od mesteca z Divjega zahoda pa do safarija, kjer se lahko z avtom zapelješ (vsaj poleti) med leve, medvede, žirafe in druge bolj ali manj eksotične živali.
Vasem in primestnim naseljem v ce-li Skandinaviji dajejo poseben čar lese-ne hiše, ki so običajno grajene z.veliko domišljije. Na Švedskem so večinoma odete v rjavo-rdečkaste odtenke, sredi katerih se kontrastno ločijo beli oken-ski okvirji. Tradicionalna barva izhaja menda po eni izmed teorij od kravjih iztrebkov, s katerimi so nekoč oblagali zunanje stene bivališč. Za prišleka z juga Evrope, ki je ravajen zidanih pa-lač, so takšne na videz lahkotne lesene hiške prava osvežitev in prijetna paša zaoči.
Prenočišča v skandinavskih deželah so še precej dražja kot v Za-hodni Evropi, tako da so bili običajni stroški povezani le z bencinom in sla-doledom, ki je bil skoraj največji luk-sus, ki smo si ga v vročih poletnih dneh privoščili kar se da pogosto. Zaloge konzervirane hrane so bile komajda
SKANDEVAVSKI POLOTOK
Svedska in Finska - deželi tisočerih jezer
Skandinavija me je že od nekdaj
privlačila, toda visoke cene in ve-
like razdalje so se mi vedno zde-
le prevelika ovira. Nad Inter Rai-
lom nisem bil preveč navdušen,
za štopanje pa prelen. Za plitve
žepe pa je tu še ena relativno po-
ceni varianta.
načete, za prenočišče pa smo običajno izbra-li prijeten kotiček v naravi. Na Švedskem je za ljubitelje kampiranja pravi raj, saj lahko kampiraš domala kjerkoli, samo da nisi ni-komur rapoti. Tako lahko postaviš šotor na prijetnem kotičku ob reki ali jezeru, ne da bi se bal teČnih policajev, ki ti drugod tako radi zagrenijo življenje. Če se odločiš za pre-nočevanje v bližini kakšne hiše ali kmetije, je seveda stvar olike, da lastnike zemljišča poprosiŠ za dovoljenje.
Glavne cestne povezave običajno niso prave avtoceste, temveč le malo širše dvo-pasovnice z odstavnim pasom in tiste naj-bolj prometne še z enim prehitevalnim pa-som na sredini, Po eni izmed vpadnic smo
prispeli v prestolnico Stoc-kholm, kar po švedsko pome-ni otok na koleh. Mesto se raz-prostira na 14 otokih, ki so ta-ko povezani med seboj, da ko-maj opaziš morje med njimi. Obsega ozko ožino med jeze-rom Malaren in Baltiškim morjem. Kot še eno izmed ve-likih mest nas ni kaj prida pri-tegnilo. Stockholm smo pre-križarili z avtom in spotoma kupili karte za trajekt proti Finski. Pred odhodom smo imeli ravno še dovolj časa za ogled slovite ladje VVasa, ki stoji v veliki muzejski hali v Skenderskem parku. Ladja se ponaša z nad vse nenavadno preteklostjo. Zgradili so jo v dveh letih pod vodstvom nizozemskega mojstra. S svojimi dimenzi-jami in opremo je veljala za eno najbolj razkošnih tistega časa. Od kljuna do krme je merila 60,5 metrov, višina jambora je bila okoli 50 metrov, površina jader pa je znašala kar 1200 m. Oborožili so jo s 64 topovi, številno posadko pa so sestavljali častniki, obrtniki, mornarji in 300 vojakov. Ob splovitvi, 10. avgiosta 1628, se je zbralo veliko radovednežev, da bi si ogledali raz-košno ladjo, ponos takratnega švedskega ladjevja. Toda še preden je VVasa dobro za-plula, se je prevrnila in potopila pred očmi osuple množice. Vzroka za nesrečo niso uspeli odkriti, saj je vse načrte in mere odo-bril kralj Gustav II. V naslednjih letih so razni pustolovci skušali ladjo dvigniti, toda uspelo jim je rešiti le večji del topov. Kasneje je ladja pod slojem blata in naplavin izginila v pozabo. V petdesetih letih 20. stoletja se je zanjo začel zanimati Anders Franzen in po dolgih pripravah so leta 1959 začeli z vrvmi dvigovati pozabljeno lepotico iz globine 33 metrov. Dvigo-vanje je potekalo postopoma, po dva metra, dokler se ni 24. aprila 1961 po-novno prikazala na vodni gladini. Se-veda je bilo potrebno ogromno resta-vratorskega dela, preden so jo postavi-li na ogled v veliko halo, ki so jo skon-struirali posebej za VVaso.
PEŽELA TISOČERIH JEZ"er"
Proti večeru smo se vkrcaii na tra-jekt, ki povezuje Švedsko s finskim pri-staniščem Abu-Turku. Kljub dokaj pozni uri je bilo na obzorju še vedno slutiti rdečo zarjo, saj so poleti dnevi na tej geografski širini občutno daljši. Na trajektu so bile duty free trgovinice polno zaposlene, saj si Švedi in Finci lahko vsaj tukaj privoščijo občutno ce-nejše alkoholne pijače, tako da trajekta
praviloma nihče ne zapusti brez steklenice žganja. Nekateri si pot krajšajo v casinoju, če ste razpoloženi za ples, pa lahko za-plešete valček v salonu z živo glasbo, kjer poleg klasike radi obujajo tudi spomine na evergreene. Mnogi preprosto postopajo po palubi in občudujejo številne otoke, porasle zborovci, med katerimi izstopajo veliki gra-nitni bloki. Tu, sredi Baltika, leži Aland, otoški arhipelag med Švedsko in Finsko. Pripada Finski, čeprav je kot uradni jezik tod razširjena švedščina. Nekoč je bila to švedska provinca, ki naj bi jo po razpadu ruskega irnperija leta 1917 Švedi dobili na-zaj. Toda na Finsko zahtevo je postal Aland nekakšno demilitarizirano območje. Avto-nomno otočje, na katerem živi blizu 30.000 prebivalcev, se ponaša s svojo zastavo in poštnimi znamkami. Zivljenje otočanov je tesno povezano z morjem in že od nekdaj so bili znani kot izvrstni pomorščaki in trgovci. V njihovi lasti so mnoge ladijske družbe (Viking, Birka, Eckero), ki preko Baltika prepeljejo vsako leto več kot 8 mili-jonov potnikov. Ljudje so ponosni na svojo deželo, v kateri je le malo tujih priseljencev. »Tu ni revščine, ne rasizma, ne resnejšega kriminala,« se radi pohvalijo domačini. Noč oziroma ostanek noči sem prebil na palubi. Občudoval sem otoke, ki so se vrstili brez konca in kraja, odkar smo zapustili Aland. Finska se poleg tisočerih jezer (okoli 60.000) ponaŠa tudi s preko 30.000 otoki in čermi, ki se nahajajo predvsem na njenem jugozahodu. Širni gozdovi in močvirja ob-segajo kar 70% celotne površine. Večji del dežele je rahlo gričevnat, le na severu se dviguje preko 1000 metrov visoko gorovje. Ceste se zajedajo v čudovito pokrajino in povezujejo tudi najodročnejše kraje v tun-dri, pokrajini, porasli z mahovi, lišaji in niz-kimi grmi, ki se začenja onstran polarne gozdne meje. Finci so mongolskega izvora in so se sem naselili v prvih stoletjih našega štetja. Kljub temu, da so bili stoletja pod tujo oblastjo, so ohranili svoje etnične in jezikov-ne značilnosti. Jezera, gozdovi, širna rume-no cvetoča polja in slikovita naselja lesenih hiš so se izmenjavali ob cesti, po kateri smo brez pravega oddiha napredovali proti se-veru. Idilična jezera in močvirja so se pogo-sto izkazala za pravo moro. Nekajkrat so nas roji komarjev prikrajšali za kosilo v na-ravi. Domačini so se negodovanju nad ko-marji le smejali. Očitno se tudi te nadloge človek navadi. Ali pa imajo krvosesi morda raje spremembo in so si zato toliko bolj privoščili prišleke z daljnega Balkana? Za ribiče pa so komarji pravi blagoslov. Ribe se hranijo tudi s to nadlogo in veliko komarjev pomeni tudi veliko rib.
BELE NOCI
Noči so postajale vse krajše in v bližini Rovanie-mija, kjer se začenja polar-ni pas, so preprosto izgini-le. Sonce je za1>lo okoli enajste ure in vzhajalo kmalu po polnoči. Polarni dan je res prijetna zadeva -vsaj za tiste, ki ga niso va-jeni. Čim bliže si zemel-jskemu polu, tem daljši je dan. Na skrajnem severu Evrope traja kar nekaj ted-nov. Seveda pa dolge po-letne dneve pozimi za-menja polarna noč, ki je ravno tako dolga, kar najbrž ni preveč prijetno. Gozdovi so počasi postaja-li redkejši in vse pogosteje smo naleteli na pokrajino, kjer se je vse do obzorja razpro-stiralo le visoko grmičevje in pritlikavo drevje, kot posledica dolgih in ostrih zim. Na severu Finske smo prvič naleteli na La-ponce, ki živijo tudi na Švedskem in Nor-veškem. Saami, kot jim tudi pravijo, so po-tomci nomadskih plemen, ki se le še deloma oklepajo starodavnih navad. Njihovi pred-niki so se preživljali le z ribolovom in vzre-janjem severnih jelenov, ki sojim dajali me-so in tople kožuhe, pozimi pa so jih vpregli v sani. Danes lahko še vedo naletite na La-ponce v tradicionalnih oblačilih, ki pa jih največkrat oblečejo le še zaradi turistov. Ob cestah imajo postavljene šotore ali lesene ute, s katerimi želijo pritegniti pozornost. Tu prodajajo jelenove kože in izdelke ročne obrti iz lesa, kosti in jelenjih rogov.
Vsakoleto odkriva divjo lepoto daljnega severa vse več turistov in tako se je nekate-rim Laponcem ponudila priložnost, da s takšno prodajo zaslužijo za preživetje, obe-nem pa lahko še vedno vzrejajo črede jele-nov. Jeseni zberejo jelene v velikih ogradah. Približno petino črede pobijejo, predvsem bolne in pohabljene živali. Meso, ki velja za pravo poslastico, sušijo, iz kožpa izdelujejo tople copate, plašče in spominke za turiste. Kože prodajajo tudi velikim predeloval-cem, nekoč pa so jih nosili na velike zimske sejme v vasi na jugu, kjer so jih zamenjali za tisto, kar so najbolj potrebovali.
Včasih so se Laponci selili z jeleni. Ti se sicer še vedno selijo, toda Laponci jim ne sledijo več. Le nekatere družtne ob koncu zime zapustijo domove, če morajo gnati svoje črede na bolj oddaljene pašnike. Ti letni pogoni so pravzaprav zadnji ostanki njihovega nomadskega življenja.
NORDKAPP
NordKapp velja za najsevernejšo točko Evrope in je zato vsaj v poletnih mesecih nenavaden, a priljubljen cilj številnih ljubi-teljev severnih dežel. Rt na otoku Mageroy je strmo odsekan proti morju, ki se peni več kot 300 metrov globoko pod razgledno te-raso. Z 7110' 20" severne zemljepisne širine so garazglasili za skrajni sever Evrope in na njem zgradili restavracijo z razglediščem, od koder lahko v juliju občudujete »pol-nočno sonce«. Na tej zemljepisni širini nam-reč sonce nekaj dni v letu sploh ne zaide. Do rta je čez otok speljana cesta, ki pozimi najbrž ni prevozna, saj sneg tudi v avgiistu menda ni nikakršna redkost. NordKappje pravzaprav rahla prevara, saj je najsever-nejša točka otoka bližnji rt Nordkinn (71 8' severne širine), česar pa domačini seveda ne obešajo na veliki zvon. Otok, oddaljen od celine kakšno uro vožje s trajektom, je kljub negostoljubnemu videzu dokaj nasel-jen. Največje je pristanišče, ki povezuje otok s kopnim in kjer se nahaja tudi večji del industrije. Okoliške vode so bogate z riba-mi, ki jih predelujejo na otoku in potem odvažajo proti jugu. Menda v okolici črpajo tudi nafto, o čemer pričajo veliki rezervdar-ji. Tako le manjši del otočanov živi od turiz-ma, pa še ti se morajo med dolgimi zimami, ko otok ukleneta sneg in led, preživljžti s čim drugim. Presenetilo me je, da je delbv-ne sile celo premalo in vsaj v poletnilvihe-secih prihajajo sem mladi iz vseh koncev*, ki želijo na hitro zaslužiti v predelovalni' to-varni, na ribiški ladji ali pa trgovinici.  *    g
m
NAZAJ PROTI JUGU
Na otoku Mageroy, ki je dovolj zanimiv za nekajdnevno potepanje, smo ostali le ne-kaj več kot 24 ur, saj nas je počasi začel preganjati čas; pred nami je bilo še vsaj 500 kilometrov poti do doma. Cesta ob razgiba-ni norveški obali je obetala vse prej kot hitro potovanje. Proti jugu smo napredovali sila počasi, delno zaradi ovinkaste ceste, še bolj pa zaradi ne tako redkih odsekov, kjer je asfalt že davno odslužil svoje, kar me je na moč spominjalo na razmere v Sloveniji.
Norveška obala meri brez fjordov 2650 kilometrov, če pa šteješ zraven še na stotine fjordov, je obala dolga kar 21.211 kilome-trov! Najbolj na gosto so fjordi, ki se zajedajo globoko v celino, posejani na spodnji Četrti-ni zahodne obale. Tu so tudi najdaljši, naj-bolj razvejani, najglobji in obdani z najvišji-mi gorami. Med njimi gotovo kraljuje So-gnefjord, ki meri z vsemi svojimi rokavi 204 kilometre. Globina doseže do 1245, stene ob fjordu pa se dvigujejo okoli 1700 metrov visoko! Preko pet kilometrov širokega fjor-da je speljan daljnovod, ki s svojim razpo-nom velja za najdaljšega na svetu.
Fjordi so globoke gorske doline, ki jih je zalilo morje. Pred približno tremi milijoni let je bila gorska pokrajina z rečnimi struga-mi na severu Evrope pokrita z debelo pla-stjo ledu. Ta ledena gmota je bila pri obali razmeroma tanka, proti celini pa vedno bolj debela, ponekod tudi do dva kilometra. Pri drsenju je ta ogromna količina ledu močno preoblikovala zemeljsko površino. Koder so potekale doline s strugami, je ledena gmota le-te še bolj poglabljala in ustvarjala globoke doline. Te brazde so bile bolj globo-
ke proti celini, kjer je led zaradi večje debe-line pritiskal na površino z znatno večjo težo. Ponekod so nastale tako globoke doli-ne, kot so bili visoki vrhovi, ki so se dvigo-vali nad prvotnimi rečnimi dolinami. Daleč v notranjosti so dosegale globine do 1350 metrov, kar je bilo dostiglobje od morskega dna. Ob obali pa so segale brazde, ki jih je ustvaril drseči ledenik, največ do 170 me-trov globoko. Tako so nastali ob prehodu dolin v morje nekakšni pragovi. Ko se je led stalil, je prodrla v doline slana morska voda in nastale so značilne oblike dolin, ki jih imenujemo fjordi. Med seboj so na moč ra-zlični: nekatere obdajajo strme gole stene z zasneženimi vrhovi, v drugih pa lahko ob vznožju naletiš na rodovitne ravnice s sad-nim drevjem. Nekateri so popolnoma nena-seljeni, drugod je lahko najdeš kakšno osamljeno kmetijo, v nekaterih pa so se raz-vili tudi večji kraji ali cela mesta. Fjordi so običajno najlažje dostopni z morja, od koder lahko prideš tudi do najbolj samotnih ko-tičkov. Enkraten je občutek, ko drsiš po mir-ni gladini skozi ožino, nad katero se iz mor-ja strmo dvigujejo preko 1000 metrov viso-ke stene. S ceste lahko občuduješ le redke fjorde, saj jih le-te običajno le prečkajo, red-keje pa so speljane ob strmi obali. Zato pa se z vrha odpirajo čudoviti razgledi na vi-soke vrhove, ki se strmo d vigajo iz morja in preko katerih se belo penijo slapovi, ki pa-dajo več sto metrov globoko. Po fjordih po-leg trajektov, ki povezujejo oba konca obale, vozijo tudi tovorne ladje in luksuzni parni-ki, ki povezujejo sedem glavnih pristanišč ob zahodni obali in vozijo turiste vse do Nordkappa. Čudovita nenavadna pokraji-na je že v 19. stoletju vzbujala pozornost
angleških turistov, tako da ni nič nenavad-nega, da je danes po nekaterih ijordihprecej hotelov in še več lepo urejenih kampov. Če nimaš šotora, lahko prenočuješ v preprostih bungalovih, ki jih premore skoraj vsak kamp. Najemnina za leseno hišico z nekaj ležišči običajno znaša okoli 40 DEM, kar za te kraje niti ni pretirano drago. Zunaj turi-stične sezone, ki tukaj traja le od 22. junija pa do 10. avgusta, so cene za spoznanje nižje.
Na Norveškem je le slabe tri odstotke površine primerne za kmetovanje in tako ni čudno, da skušajo zato izkoristiti prav vsa-ko ravnico. Tu daleč na severu pa kljub dolgim zimam uspevajo tudi jabolka, hruške in slive, k čemu močno pripomore topli Zalivski tok, ki obkroža vso zahodno norveško obalo. Pomagajo pa tudi naravni pragovi ob začetku fjordov, ki preprečujejo hladni vodi iz globin vstop v ozke doline. Tako je poleti in pozimi za več kot deset stopinj topleje, kot bi bilo sicer normalno za to geografsko širino.
NorveŠka se torej ponaša z nadvse raz-gibano, čudovito pokrajino, katere lepote v vedno večjem številu odkrivajo tudi tujci. Samo podatek, da se skoraj dve tretjini turi-stov vrača v naslednjih letih, pove dovolj. Seveda kraji na hladnem severu niso pri-merni za množičen turizem, kot npr. v Špa-niji, ampak bolj za individualiste, ki cenijo mir in nedotaknjeno naravo.
Eno najzanimivejŠih območij so gotovo Lofoti, nenavadno skalnato otočje blizu norveške obale. Večji otoki so povezani z mostovi ali trajekti, tako da je tudi potovan-je z avtomobilom dokaj enostavno, kar smo seveda s pridom izkoristili. Že prvotni pri-seljenci so bili odvisni od ribjega bogastva v toplih vodah Zalivskega toka. Ribolov in vsa spremljajoča industrija še danes nudi zaslužek večjemu delu prebivalcev. V prvih zimskih mesecih okoliške vode preplavijo milijoni polenovk, ki se tukaj drstijo že sto-letja. Skoraj pred vsako hišo ob obali lahko naletite na značilna stojala v obliki šotora, ki so pokrita z mrežami, da so ribe zaščitene pred galebi. Ribam (trskam) porežejo glave in jih potem sušijo na soncu in vetru brez dodatka soli. Pri tem postanejo ribe suhe in trde kot poleno (od tod ime - polenovke). Polenovke so bile poleg lososa dolga leta pomembno norveško izvozno blago. Rib v okoliških vodah danes ni več toliko kot ne-koč, zato se mnogi usmerjajo v gojenje loso sov, za kar so kot nalašč številni večji in manjši zalivčki, v katerih plavajo nekakšne košare, ki so pravzaprav velike potopljene mreže, v katerih gojijo losose. Danes je na Norveškem že veliko takšnih farm, v kate-
rih letno pridobijo okoli 100.000 ton loso-sov, ki jih večinom izvozijo. Ljudje se tod ukvarjajo v glavnem z ribolovom, malo pa tudi z živinorejo. Na skupnih pašnikih so najbolj običajne koze in ovce in v teh krajih lahko dobite tudi norveško specialiteto, pravi kozji sir. Videti je kot velik kos rjave-ga mila, ima pa nenavaden okus, ki nekate-re navdušuje, drugi pa se nad njim zmrdu-jejo.
Pogled na nenavadne otoke mora nav-dušiti vsakogar. Vrhovi strmih nazobčanih gora se kot zid dvigujejo iz morja, najvišji tudi preko 1000 m visoko. Mnoge gore so stare približno 3.5 milijard let in tako sodijo med najstarejše na svetu. Ledeniki so tukaj oblikovali eno najbolj nenavadnih pokrajin: iz morja kipeči vrhovi, peščene obale, ozke doline, gorska jezerca, močvirja, raztresene ribiške vasice... Pokrajina je vsekakor dovolj slikovita, da že od nekdaj privlači številne umetnike in zadnja leta vse več turistov. Seveda oddih tukaj ne pomeni celodnevne-ga poležavanja na plaži, saj je lahko tudi sredi poletja kar hladno. Tudi morje s svo-jimi 20C ni ravno vabljivo. Zato pa lahko dneve popestrite s kolesarjenjem, veslan-jem, planinarjenjem... Narava na 200 km dolgi otoški verigi vsekakor premore dovolj bolj ali manj skritih kotičkov, da se nikakor ne moreš dolgočasiti.
Nekaj dni kasneje smo zasedli miren ko-tičekna parkirišču ob cesti, nedaleč od nor-veške prestolnice. Daleč spodaj je bilo slu-titi celo luči, ki so se obotavljajoče prižigale in vabile na nočno pohajkovanje. Toda zbiti po stotinah kilometrov, ki smo jih pustili za seboj zadnje dni, smo imeli v mislih le eno - posteljo oz. penasto blazino armafleks in
šotorsko platno nad glavo. Prebudil me je dež, ki je drobno pršil iz svinčenih oblakov in mi že navsezgodaj pokvaril jutro. Dež je gotovo največji sovražnikpopotnikov, saj ti zlahka ubije vsako voljo po spoznavanju okolice. Če te doleti v udobnem hotelu ali vsaj Youth hostlu, se lahko posvetiš urejanje vtisov, pisanju pisem ali spominov, teden-ski žehti ali pa se preprosto pokriješ čez glavo in si nabiraš moči za lepše dni. Po-ležavanje v Šotoru ali avtu pa še zdaleč ni zabavno niti udobno, zato smo že okoli sedme ure spoznavali prebujajočo se gnečo norveške prestolnice.
Oslo se razpostira na veliki površini ob koncu širokega fjorda. Eden najlepših raz-gledov na zaliv se odpira s skakalnice Hol-
menkoln. V betonskemstolpu skakalnice je urejena restavracija, v kateri lahko v miru uživate enkratno panoramo. Mesto je vsaj od daleč videti čudovito zeleno in gotovo je tudi v resnici eno najprijetnejših mest na svetu, kjer se velja ustaviti vsaj za nekaj dni. Brez pravega načrta smo žal v mestu preživeli le en dan, ki je prehitro ininil v sprehodih skozi živahne meste parke in muzeje. Hiter pogled skozi burno norveško zgodovino lahko dobiš z ogledom muzejev na rtu Bygdoy, kjer hranijo vikinške ladje in orožje, tu je narodni muzej na prostem, kjer so postavili preko 170 starih lesenih hiš, kakršen so gradili v preteklosti. Nedaleč je muzej Kon-Tiki z istoimenskim splavom, na katerem je pustolovski raziskovalec Thor Heyerdahl s petimi somišljeniki pre-plul 5000 milj čez Pacifik. S plovbo od Peru-ja do otoka Raroia v Polineziji je hotel doka-zati stike med Južno Ameriko in polinezij-skimi otoki v preteklosti. Leta 1970 si je Thor omislil še eno pustolovščino. S štirinajst me-trov dolgim čolnom iz trsja RAII., kakršne so gradili že v starem Egiptu, je v drugem poizkusu preplul Atlantski ocean, s čimer naj bi dokazal povezavo med graditelji pi-ramid v Egiptu in v Ameriki.
Na trajektu, s katerim smo po isti poti kot pred tremi tedni zapuščali Skandinavski polotok, sem s pogledom še poslednjič objel deželo severnjakov, ki se mi je globoko vti-snila v spomin. Kar žal mi je bilo, da za-puščamo širne gozdove, tisočera jezera, skalne otoke divje lepote, zasnežene vrhove norveških gora, ledenike, čudovite ^orde in rahlo zadržane, a prijazne ljudi, ki so ti vedno pripravljeni priskočiti na pomoč.
lgor Fabjan
________INTELIGENČNI TEST
a
Inteligenca je vedno burila Ijudi in v ta namen so bili izdelani mnogi
testifki naj bi merili človekove
sposdbnosti. Za pokušino vam po-
nujamo izseček iz dveh preizku-
sov, pri čemerprvo merigovorno
inteligenco, drugipa matema-
tično. Poskusite se kar najbolj
zbrati in rešiti čimveč problemov.
Za vseh trideset nalog itnate na
razpolago 20 tninut. Merilo uspešnosti pa naj bo primefjava vaših rezultatov s prijateljevimi.
GOVORNA INTELIGENCA
1.
Vpiši besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek dru-ge (ključ kanori).
NAS (...) LAR
2.
Vpiši besedo; ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek dru-ge (ključ kal).
DE (.....) NJE
3.
Vpiši besedo, ki bo imela isti pomen kakor besedi zunaj okle-paja.
MUC (.....) SIDRO
4.
Vpiši besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek dru-
ge-
TO (....) LIR
5.
Poišči besedo, ki jo je treba izločiti.
NEROKEJ
JADELT
NANABA
ASPE
8.
Vpiši besedo, ki bo imela isti pomen kakor besedi zunaj okie-paja.
KUJANJE (....) DOMAČA
9.
Poišči besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek dru-ge besede.
OL (...) NJKA
6.
Poišči besedo, ki jo je treba izločiti.
DEŽES
OPOTIKAN
AMK
LAZACIT
PILUTNA
7.
Poišči besedo, ki jo je treba
izločiti.
RIMOPJER LORIFAD SKANJEDOL TAŠREJAKS
10.
Poišči besedo, ki jo je treba izločiti.
ANCKRA
AGEV
ČIRJUČ
KONEJ
NAJKREC
11.
Vpiši besedo, ki bo imela isti pomen kakor besedi zunaj okle-paja.
MORSKI SESALEC (...)
ZAMAZKA
12.
Vpiši besedo, ki bo imela isti pomen kakor besedi zunaj okle-paja.
BELEŽNICA (....) ZAPORA
13.
Vpiši besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek dru-
ge.
PA (....) NJE
14.
Vpiši besedo, ki bo imela isti pomen kakor besedi zunaj okle-paja.
GOMILA (....) ROBAT
15.
Vpiši besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek dru-ge.
TE (....) T
MATEMATICNA INTEUGENCA
1.
Vnesi manjkajoče število. 6 8 10 11  14 14 -
2.
Vnesi manjkajoče število. 234 (333) 567 345 () 678
3.
Vnesi manjkajoče število. 4 5 7 11  19 -
4.
Vnesi manjkajoče število. 6 7 9 13 21  -
6.
Vnesi manjkajoče število. 64 48 40 36 34 -
8.
Vstavi manjkajoče število. 718 (26) 582 474 () 226
9.
Vstavi manjkajoče število. 12 (336) 14 15()16
5.
Vnesi manjkajoče število. 4 8 6 6 2 4 8 6 -
7.
Vstavi manjkajoče število. 2 6-9 54 18 81  27
10.
Vstavi manjkajoče število. 4 7 6 8 4 8
11.
Vstavi manjkajoče število. 13 2-37
14.
Vnesi manjkajoče število. 9 (45) 81 8 (36) 64 10(-) -
15.
Vnesi manjkajoče število. 5 41  149 329 -
PRAVILNE REŠITVE
12.
Vstavi manjkajoče število. 447 (366) 264 262 () 521
13.
Vnesi manjkajoče število. 643 (111) 421 269 () 491
GOVORNAINTELIGENCA
1.TOP
2.  KLICA
3.  MAČEK
4.  KAVA
5.  KORENJE (V vseh drugih besedah je vsaj en A: datelj, banana, pesa, repa.)
6. SEDEŽ (Vse drugo so rože: potonika, mak, zlatica, tulipan.)
7.  FLORIDA (Drugo so slovenske pokraji-ne: Primorje, Dolenjska, Štajerska.)
8.  MULA
9.  IVA
10. VEGA (Vsi drugi so pisatelji: Cankar, Jurčič, Jenko, Kranjec.)
11.KIT
12. BLOK
13.  ROLA
14. GROB
15.  LEGA
MATEMATIČNAINTELIGENCA
1.18 (Imamo dve zaporedji števil; prvo narašča za 4, drugo za 3.)
2. 333 (Odštej od števila na desni tisto na levi.)
3.  35 (Števila v zaporedju naraščajo za 1,2,4, 8in16.)
4. 37 (Če podvojimo vsako število in odštejemo 5, dobimo naslednje število.)
5. 7 (Tretje število je polovica števila, ki ga dobimo s seštevkom prvih dveh.)
6. 33 (Zaporedje upada za 16, 8, 4, 2 in 1.)
7. 3 (Pri vsakem kvadratu gremo naprej v smeri urinega kazalca in množimo s 3.)
8.  1'4 (Seštejemo zunanji števili, delimo s 50 in dobimo notranje število.)
9. 480 (Števili v oklepaju sta enaki dva-kratnemu zmnožku zunanjih števil.)
10. 2 (Tretje število je enako dvojni razliki prvih dveh.)
11.5 (Imamo dvoje številskih zaporedij, ki se menjavata; eno naraste vsakjč za 1, drugo pa vsakič za 2.) 12.518 (Števili v oklepaju sta dvojna ra-zlika zunanjih števil.)
13.  111 (Število v oklepaju je polovica ra-zlike zunanjih števil.)
14.  55 in 100 (Število desno od oklepaja je kvadrat števila na levi, število v sredini, v oklepaju, je polovica vsote zunanjih števil.)
15.  581 (Začnemo zzaporedjem: 0 2 4 6 8,
množimo s 3: 0 6 12 18 24, kvadriramo: 0 36 144 324 576, prištejemo 5: 5 41   149 329 581.) Inteligenčni test je iz knjige Nicola Alber-ta de Carla: PSIHOLOŠKE IGRE, ki jo je lani (1991) izdala Tehniška založba Slo-venije v Ljubljani.
KRIZANKA
Vodoravno:
1. odmiranje tkiva z gnitjem, 9. hrvaška pokra-jina med Donavo, Dravo in madžarsko mejo, 16. kruh iz nekvašenega testa, 17. Zevsova rednica v grški mitologiji, 18. neprijeten občutek, 19. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov (po-manjš.), 21. začetnici ameriškega igralca Redforda, 22. litina, litje, 23. poželenje, strast, 24. mozoljavica, 25. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje, 26. kemijski znak za aktinij, 27. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi, 29. arabski žrebec, 30. staroazijsko Ijudstvo na Hokaidu, Sahalinu in Kurilih, 31. razširjeni del, 34. makedonsko moško ime, 35. jezero v Turčiji, 37. črnkasta krava, 39. panj, štor, 40. delavec, ki pobirain odvažasmeti, 43. romun-ski pisatelj zgodovinskih romanov (Mihail, »Življenje Štefana Velikega«), 47. domače žensko ime, 48. latinski predlog, 50. vojvodin-ski namiznoteniški igralec, 51. površinska mera, 52. ime švedskega pisatelja Hanssona, 53. staro ime za dušik, 55. glavni števnik, 56. švedsko zimskošportno središče, 57. avto-mobjlska oznaka Benetk, 58. druga koordina-ta v pravokotnem koordinatnem sistemu, 60. znak za množenje, 61. angleški nogometni klub,63.popularnafilmskaigralka(Vanessa), 65. egiptovska vas pri Memfisu, veliko »mesto mrtvih« in Džoserjevapiramida, 66. sestavlja-lec pratike.
Navpično:
1. violinist, 2. zimskošportno središče v Italiji, 3. čud, značaj, 4. del teniške igre, 5. začetnici nemškega skladatelja Straussa, 6. nemški botanik, strokovnjak za fitogeografijo Afrike (Adolf), 7. revež, siromak, 8. pristanišče v Izraelu, 9. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle, 10. Tassova pastir-ska igra, 11. domača ali divja pernata žival, 12. krilo rimske konjenice, 13. začetnici izumi-telja Tesle, 14. rodovitna rdeča prst na Krasu, jerovica, 15. drugo največje mesto na Dan-skem, 20. Ijudska pritrdilnica, 23. izloček žlez slinavk, 25. melona, 27. kraj na Gorenjskem, blizu Cerkelj, 28. antično ime španske reke Guadiana, 30. nemško mesto vzhodno od Stuttgarta, 32. povezava, 33. prvi človek po Bibliji, 35. črnogorsko mesto v Boki Kotorski, 38. priprava za prilagoditev dveh, za medse-bojno delovanje sicer neprilagojenih, naprav,
40. splošno priznanje pomembnosti, veljave,
41.  ime Einsteinove soproge Marič, 42. raz-pad, 44. gorska nimfa v grški mitologiji, 45. priroda, natura, 46. sečevod, 49. ime romun-ske dolgoprogašice Melinte, 53. grško mesto v Epiru, 54. začetnici hrvaškega opernega pevca Neraliča, 56. japonsko riževo žganje, 58. rimsko mitološko podzemlje, 59. nemško-francoski dadaistični pesnik in kipar (Hans), 60.  življenjska tekočina,  62. začetnici nemškega književnika Kischa, 64. soglasnika v besedi gat.
Med reševalci, ki bodo do 14. oktobra 1992 poslali pravilno rešeno katero-koli uganko s teh strani na naš naslov (Tribuna, Kersnikova 4, 61000 Lju-bljana), bomo izžrebalitri nagrajence. Prejeli bodo po eno knjigo založbe EMONICA.
Med prejetimi pravilnimi rešitvami ugank iz 12. številke, so bili izžrebani:
1.  Gorazd TRUŠNOVEC, Kajuhova 34, 65280 Idrija;
2. Vida REMENIH, Zalog 1/B, 63222 Dramlje;
3.  Sašo KAPELJ, Goce Delčeva 3, 61000 Ljubljana.
Čestitamo!
Knjižno nagrado založbe EMONICA
pošljemo po pošti.
REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KRIŽANKA: 1. verzalka, 9. ateist, 15. ikravost, 16. Franko, 17. LS, 18. ra-dian, 20. oktan, 21. ica, 23. NZ, 24. neon, 26. Edi, 27. Ceres, 29. Bask, 30. Krek, 31. Esko, 32. hostesa, 34. Ra, 35. alkan, 37. Ravne, 39. tm, 41. Clinton, 43. trak, 46. rabi, 48. Tahy, 49. Maina, 50. III, 51. Žiri, 52. Ka, 53. eks, 54. odica, 56. dekada, 59. E.T., 60. desert, 62. Rovereto, 64. Ankrah, 65. starinar.
ZEMLJEPISNI ANAGRAM: Arkan-sas.
SLIKOVNA KRIŽANKA: MK, aviatik, lektira, eternit, Pepi, rondel, Havvkins, aneroid, lak, velblod, In, beta, skleca, AA, ila, ale, jin, porhant, antena.
VERIŽNA KRIŽANKA: sataraš, plati-na, renegat, Eka - ako, es — RR, -Amedeo, Antonov, BD - kin -, sekan-ta, trn - Air, imam - Kt, Nepal - -, ež -ribi, netilec, tkanina.
SKRITA KRIZANKA
V lik nesimetrično razporedite 21 črnih polj. Vodoravno:
1. avtomobilska oznaka Splita, 3. pevec z najnižjim moškim gla-som, 9. nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov, 14. ob-močje, površina, 15. ime italijanske filmske igralke Massari, 16. osebni zaimek, 17. najvišji vrh Kilimandžara, 18. prodajalnamesa, 20. sedma črka grške abecede, 21. industrijska rastlina, 22. po-glavar Inkov, 23. bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa in konzerviranje hrane, 24. ameriška zvezna država z glavnim mestom Phoenix, 26. grški kipar (ok. 350 pr.n.š.) iz Aten, slaven zaradi Ijubkosti svojih kipov božanstev, 28. oče relativno-stne teorije (Albert), 29. za polton znižani c, 32. norveški slovničar in pesnik (Ivar Andreas), 33. pritok Rena v Švici, 34. avtomobilska oznaka Libanona, 35. prebivalka Notranjske, 39. ime in priimek slavnega finskega arhitekta (1910-61), 41.dolžinskamera. Navpično:
1. najpomembnejši angleški dramatik (NA/illiam, »Romeo in Juli-ja«), 2. pripadnik teritorialne obrambe, 3. semitski bog, tudi Baal, 4. avtomobilska oznaka Ancone, 5. domnevni prebivalci Meseca, 6. ameriški skladatelj, prvi mojster avantgardne glasbe 20. stoletja (Charles), 7. papirju podoben kovinski izdelek, navadno za zavi-janje, 8. kemijski znakzatitan, 10. ponovnauskladitevpredvidenih odhodkov in prihodkov, 11. ime že umrlega kitajskega državnika Ze Donga, 12. geometrijsko telo, ki ga omejuje šest kvadratov, 13. otok v Tuamotu, 18. ime francoske fizičarke in kemičarke poljske-ga rodu Curie, 19. reka, ki teče skozi Innsbruck, 21. značilnost, 25. japonska oblika budizma, 27. kemijski element iz skupine žlahtnih plinov, 29. manjše pletene košare, 30. hrvaška pevka zabavne glasbe (Ksenija), 31. ime igralca Conneryja, 33. eden od Sokratovih tožnikov, 36. kraj pri Poreču, 37. stara trdnjava ob Donavi, 38. švedsko zimskošportno središče, 40. kemijski znak za renif.
DIAGONALNA KRIZANKA
Besede vpisujte v lik poševno. Na označenih poljih dobite ob pravilni rešitvi ime in priimek slovenske plavalke, udeleženke olimpijskih iger v Barceloni.
Od leve proti desni: 1. egipčanski bog sonca, 2. literarna zvrst, 3. del hrbta tik pod pasom ob ledvicah, 4. v posodi gojeno minia-turno drevo ali grm, 5. več med seboj zaporedno sklenjenih obročkastih elementov, 6. njivski plevel s plodovi v obliki stroka, 7. okoren, neroden človek, 8. letovišče na polotoku Pelješcu, 9. grška boginja lune, 10. mazilo za nego, zaščito kože, 11. nekdanja trijamborna jadrnica s križnimi jadri, 12. Talisova oranžada, 13. avtomobilska oznaka Zagreba.
Od desne proti levi: 5. začetnici slovenskega pisatelja Levstika (»Gadje gnezdo«), 6. velika nestrupena kača, 7. nizozemski slikar iz 17. stoletja (Aert van der), 8. slavnostno liturgično oblačilo, 9. hrvaški igralec (Ivo), 10. vzdevek že umrle slovenske pisateljice Ane Praček, razpete med Slovenijo in Ameriko, 11. zloglasni vodja sovjetske varnostne službe v času Stalina (Lavrentij), 12. vrsta ptiča, orehovka, 13. blago vskladišču, pripravljeno za prodajo, 14. Vojaška akcija, pri kateri pride skupina vojakov iz sovražnikovega obroča, 15. oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu, 16. mu-slimansko moško ime, 17. orientalsko barvilo za lase.
MAGICNI KVADRAT
Vsako besedo vpišite v lik dvakrat, vodoravno in navpično. Pojme pod liho številko vpisujte odzgoraj navzdol in od leve proti desni, pod sodo pa od desne proti levi in od spodaj navzgor.
1. vzdevek že umrle slo-
13              5                    venske pisateljice Ane
Praček (»Med dvema do-movinama«), 2. ameriška rock pevka (Tina), 3. tipal-ka pri žuželkah, 4. nemški raziskovalec in publicist, ustanovitelj nemškega ko-lonialnega carstva v vzhodni Afriki (Carl), 5. bolgarska tekačica (Ame-lia), 6. mehiški revolucio-nar, idol kmetov in simbol odporništva (Emiliano).
B
gerbičeva  51a
VSAKO SREDO OD 21. DO 3.URE TRIBUNAPARTV
KLUB JE ODPRT OD TORKA DO SOBOTE
A
f*mr
TJ
I
cn
J.
3
4
C o
1
s
ŠTttDE«TsKi   ČASOpis
KErSNiKOvfl   ^
GloOo lJuB|JANa