St 70. r%i V TrštžfV saboto 2. decembra 1882. f i I i'?, u o Te'caj VH. (ilasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V «diDMti J« m«B(. ■EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sred« in saboto o poludna. Cena za vse leto je G gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gld. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trstu po S kr., v Gorici in v Ajdovščini po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvs »vi« Zonta 5«. Vsi dopisi se poSiljaio Uredništvu »via Torrente« Nuova tipografija;vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrodnosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) te zaračunljo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plaSuje za vsako besedo 2 kr. Položaj Avstrije na zunaj in znotraj. Glede nafie zunanje politike so merodajni ti le zgodovinski momenti najnovejše zgodovinske dobe: Italijanska vojna letu 1859, vojna Italijansko-Nemška {»roti Avstriji leta 1866, vojna Francozov z Nemci eta 1870 in Rusko-Turška vojna leta 1877. Te Štiri velike vojne v ne še minolih 20 letih so Evropsko stališče močno spremenile, a bile so se vse le za eno načelo, namreč načelo narodnosti, katero je v XIX. stoletju prav nekako inerodajno, kakor so bila v srednjem veku mero'lajna verska praSanja. Da so bili interesi Avstrije po nastopu tega prašanja v največjej nevarnosti, to je umevno samo ob sebi, ako pomislimo, da je Avstrija sestavljena iz raznih narodnosti, ki so se skoraj vse prostovoljno podvrgle pod žezlo Habsburžanov. Prva zadrega so postali Avstriji Italijani, a gledć italijanske politike je bila Avstrija čisto osamljena, ker vse velevlasti so stale na strani Italijanov, Avstrija sama pa se ni mogla upirati izvrševanju narodnostnega načela, ki je presi-nolo vso Evropo in to toliko manj, ker je po napčnej politiki leta 1854 zgubila svojo najboljšo konservativno našo £ako „____ ___________ K______ lla v svojo korist Pruska pod vodstvom bistroumnega Gismarka. Ta politika je delala na to, da je Avstrija leta 1859 ostala brez vsake prave pomoči takozvane nemške zveze, v katerej je bila še vedno Avstrija predsedujoča vlast, a leta 1866 je Bismarkkar od sebe vrgel le in ko, zvezal se z Italijo in tako Avstrijo naskočil na severju in jugu. Pri Kraljevem gradcu 1e vrgel Avstrijo iz nemške zveze, ki ni Avstriji ni-:oll nič koristila, oklenil je z močnimi verigami vse male nemške državice na Prusko ter tako ustvaril pravo nemško cesarstvo ter ga postavil na mesto poprejšnje nemške zveze, ki je tako in tako bila le navidezna naprava. Avstrijski državniki so še le zdaj začeli uvide-vati, kaj je Avstriji škodovala politika od 1. 1854, a prekasno je bilo: Rusija je bila uže trdno zvezana z Nemško in za inja je čakala le prilike, da se spravi na Francosko, katera edina je bila v stanu prekrižati jej kak račun. Dobro je vedel Bismark, da ta pot Utegne najti tudi Avstrijo v francoskem tabru in res je nesrečni B^ust tudi tiže sklopil neko avstrijsko-francosko zvezo; a Bismark je preskrbel sebi še boljšo zvezo proti Avstriji za slučaj ko bi se bila ona ga-nola na korist Francozom. Italija je stala vedno na oprezi in čakala le prilike, da napade Avstrijo, a to ne bi bilo še toliko nevarno, da ne dojde v zadnjem hipu, ko so si Francozje in Nemci uže nasproti stali na Renu, od Rudije znamenito pretenje, da bode marširala tudi ruska vojska, kakor hitro se Avstrija meša v nemško-francosko vojno. To je bil osodopolni: stoj, kateri je Beu-tu roke zvezal, da je moral prepustiti Napoleona 111. svojej nemilej osodi. Kakor se to če-stokrat zgodi, da iznajlniki kacega novega načela, kake nove ideje postanejo nje žrtva, prav tako se je zgodilo Napoleonidom, ki so se prvi polastili ideje narodnosti, pa so postali nesrečna žrtva prav te ideje. Kastastrofa pri Sedanu je Bismarku zagotovila svoj uspeh glede velike Nemčije in zdaj more Bismark mirnim okom zreli saj v bližnjo prihodnjost; na vsak način pa je njegov narod danes tako močan in kon-solidi run, da more miren biti tudi glede daljne bodočnosti in <1a prihodnja vojna najde Nemce tako močne in edine, da se bodo lehko krepko branili na- Eadom polu Evrope. Za take uspehe se pa imajo zavaliti Nemci v prvej vrsti mogočnej Rusiji, katera jim je krila skoraj nagi hrbet. To je priznal sam nemški cesar v svojem znamenitem telegramu iz Pariza ruskemu carju, v katerem je prvi izpovedal, da njemu edinemu se ima pred vsem zahvaliti za sijajne uspehe. No, in Rusiji je moral Bismark nekaj zagotoviti za tolike usluge. Kaj je zagotovil, to se je videlo precej po končanej francosko-nemškej vojni: Rusija je namreč objavila evropskoj diplomaciji uže leta 1871, da je ne veže več pariška pogodba od leta 1855. S tem je hotela reči, da hoče odslej zopet tirati svojo tradicijonalno politiko, katera ima svojo svrho v tem. da zapodi Turčina iz Evrope in da si Rusha osvoji Carigrad. Ruska je tudi precej začela pripravljati na jutrovem svojej slovanske) politiki ugodno polje. A v ta namen je iskala tudi zveze Avstrije, katero zvezo je zlaj posredovala Nemčija. Žrtva te zveze je bil za Avstrijo nesrečni tujec Beust; a Avstrija se tudi ni mogla poprijeti druge politike, nego te, da sama tudi stopi v akcijo pri reševanju jutrovega prašanja; njej je bila ta pot po njenem položaju, torej po naravi in po lastnem interesu naznačena. Da je bilo temu res tako, dokaz je, da so morali sami ustavoverci in Madjari nehotd vgriznoti v kislo jabelko Ustavoverci sami so želeli, da bi se Avstrija zvezala z Angleži in Turki proti Ruskej, a k sreči je naš cesar sam drugače odloČil in ustavoverci so se radi pokorili, da so le še moyli ostati na krmilu notranje naše politike. Samo to uže kaže, da je bila vsa njih mogočnost v Avstriji le navidezna, umetno napravljena, kajti da so se oni naslanjali na pravo javno inenenje avstrijskih ljudstev, gotovo ne bi se bili dali tolikrat ponižati. — Ko je pisec teh vrst, leta 1874, javno govoril o evropskej politiki, rekel je tudi, da Avstrijo najdemo za rešenje jutrovega pitanja sodelujočo z Rusijo, kar se je tudi zgodilo 3 leta potem. Leta 1876 se je začelo žariti na Balkanu, najprej je počila ustaja v Hercegovini, za-njo je prišla leta 1877 srbsko-turška vojna, in za to 1«78 turško-ruska krvava vojna, katera je odločila pri Plevni pad Turške; Rusija je uže marSirala na Carigrad, bila je uže pri sv. Štefanu, komaj par milj daleč od glavnega mesta turškega carstva: a kar naglo se pokažejo na političnem obnebju novi oblaki; — Bismarku se je zdelo Sreveč. vsa evropska diplomacija se je tudi protivila, a bi ruska zasela Carigrad in kakor je car o svojem času Nemčiji stavil meje postopanju na Francoskem, prav tako je zdaj Bismark klical Rusom pred Carigradom svoj ozbiljni: stoji Na to je bil kongres v Berolinn, kder so zadobile knježevina srbska, mol-davo-valaška in Črnogora popolno državno neodvisnost in razširjenje svojega teritorija, na novo se je osnovala Bolgarska, tudi Grška se je povečala in Avstrija je dobila na predlog ruskega polnomočnika, kneza Gorčakova mandat, da posede Bosno in Hrce-govino. TurSkej pa je pustila* Evropa samo Še Makedonijo in del Rumelije s Carigradom vred. Ruska direktno ni pridobila po tej vojni za-se prav nič dru-zega, nego mali košček zemlje v Dobruči in par okrajev v Malej Aziji, in ven lar jo je stala ta vojna neizmernih žrtev. A znano je. da se skoraj vse evropske države boj6, da bi Carigrad postal izključljiva vlastnina Ruska, ker s tem bi postalo važno Crno morje popolna vlastnina Ruska in kedor ima Carigrad, ta ima tudi ključ Evrope. Da ga ima gnjila TurSka, to streže velevlasti m, ker zdaj tam gospodari Anglež, Francoz, Nemec vsak po svoje, a ko bi imela Carigrad ruska v rokah, nehalo bi tam na Bosporu tuje gospodarstvo, posebno pa bi trpeli škodo lakomni Angleži. Bismark je torej porabil priliko, in lehko mu je bilo v očigled pritrjevanja vse Evrope Rusijo u-taviti stoprav pred glavnim ciljem. Prašanje pa nastane z^aj, ako je berolinski kongres v resnici uredil jutrove zadeve tako da se more smatrati to kakor stalna, trajna naredba. Mi menimo, da ne, in sploh je berolinska nagodba v očeh vsacega resnega politika samo neko krpanje za s;lo. (Dalje prib.) Politični pregled. Notranje dežele. Naš carjevič Rudolf se mudi zdaj v Berolinu, 30. novembra je prišel tja kder sta ga na kolodvoru sprejela in pozdravila nemški cesar i nastolnik. Naučni minister je dovolil ustanovitev ene Čeike privatne ljudske lole na Dunaji. fo je dokaz, da ni postavnega zadržka zoper ustanovljanje čeških Šol na Dunaji. — Včeraj pa se je v dunajskem mestnem zboru hudo napadal naučni minister zarad te dovolitve. Tudi Zgornja Avstrijsko bo obhajalo prihodnje leto 600 letnico, kar se je podvrglo habsburUej AiSi. Občinski zbor mesta Linča je vsled tega sklenol poslati cesarju udanosti pismo in 600 letnico slovesno obhajati. Za tirolske in koroške popljavljence napravi 6. |a-nuvarja prib. leta po cesarjevem dovoljenji dvorna opera na Dunaji matinee. Tirolski deželni zbor je 30. novembra soglasno sprejel zadnjič omenjene predloge glejje podpore po povodnji poškodovanih posestnikov. Sest poslancev se je izvolilo, ki se pojdejo zahvaljat cesarju. Potem se je zbor z nazdravljanjem na cesarja razšel. Dunajčanje vedno boli uvidevajo, daje tudi njim bila pogubna ustavoverna stranka i da je treba miru in sprave mej narodi. To se je posebno pokazalo v shodu volilcev, katere je zadnjič sklical državni posla- nec, ustavoverec IViesenbnrg. Volilci so v tem shodu izrekli željo, naj I,i se državni zbor bolj pečal z gospodarskimi prašanji in sklenoli resolucijo o tej zadevi in o tern. naj se odstranijo nesrečni narodnostni prepiri. IViesenburg je imel v tern shodu hudo stanje, hotel je nasprotovati resoluciji, ali moral se je udati, ker je bila sklenena soglasno. Naglašalo se je posebno, da nemško naeijonalna stranka za ljudstvo nič ni storila. V ogerskem državnem zboru je več poslancev, ki se zborovanja ali celo ne, ali pa prav poredko vde-ležujejo, zato je zbora načelnik naznanil, da uslavi dnino onim poslancem, ki ne bolijo v zbor. Prav takol Nekateri voditelji tadnjega upora v Urcegovini, še vedno nedosežni, ščujejo ljudstvo, zato so razpisana darila onim, ki jih ovadijo, da jih v roke dobi vojaška oblast: za Stojana Kovačeviča 100 cekinov, potem za 16 Hrcegovcev, 1 Črnogorca in 3 Kamen-čane (to se ve da ne kranjske) po 20 cekinov, poleg tega se je dal ukaz, naj se zapre 119 osob, ki so sumljive vdeležitve upora. Vnanje dežele. DaniČiČevo truplo so iz Zagreba prepeljali v Bell-grad, ker je srbski kralj to zahteval. Pokopan je bil z veliko slovesnostjo in pogrela s" je vdeležila neizmerna množica ljudstva. Metropolitanski upravitelj je služil črno mašo, pri kater- j je bil ludi krali. Krsto je dičilo nad 100 vencev, mej temi je bil tudi eden od kraljice. Pričujočih je t.ilo mnogo deputacij z Hrvatskega in Ogerskega. Hrvatsko deputacijo pri pogrebu obstoječo iz sekcijskega svetovalca Jurko-vlča in vseučilišnih profesorjev Matkovčica in Mar-koviča je kralj Milan prijazno pozdravil in se po njih zahvalil Hrvatom za ranjkemu slovesno ukazano zadnjo čast. V Belgradu so zaprli akademičnega malarja Nikola MarkoviČa in župana Knjaž^vaca, ker sta sumljiva vdeležbe pri poskusu kraljevega umora. Oba sta bila izročena vojaŠkej sodniji. — Iz vsakdanjih poročil, ki dohajajo z balkanskega poluotoka, iiodi si osvobojenih. ali še pol turškim jarmon zdiliajoČih dežel, lahko vidi vsakdo, da je tam doli še mnogo, prav mnogo netila, i da se tudi na kronane glave valo zelo ozbiljne skrbf. Mej Črnogorci in Arbanaši se staro sovraštvo neče poleči, ampak duhovi so vedno bolji razvneti, vzlasti od tistega časa, ko so Arbanaši z somuja v Podgo-rici domu idočega Crnogorca napadli in umorili. — Črnogorski knez je vsled te sva le prepovedal Arba-našem obiskovanje soinnja v Podgorici in postavil je na mejo poseben kordon, da brani oličenje mej Arbanaši" in Črnogorci. A vse ni moglo sovraštvu konca storiti. — Poleg vsega pa je Črnogora tudi s Turlijo v prepiru zastran meje, vendar j« upati, da se naposled Turčija vendar mia, kakor se je udala tudi zahtevam grške vlade. Vojne s Črnogoro zastran tega gotovo ne začne, ker nema pričakovati nobenega dobička, zgubi pa lehko vse. kar ima še v Evropi, celo Carigrad. Pa tudi Črnagora želi miru, ker ima dosti posla z vredbo notranjih zadev. Na Bolgarskem so razpori vedno hujši. Vladna i narodna stranka ste si v laseh. Voditelj zadnje je Zankov, katerega je vlada v Bračo internirala; a zadnje dni seje vrnol na dom. Koje stopil v Buščuku na bolgarska tla. ujeli so ga žandarji in hoteli zapreti, a ljudstvo ga jim je otelo iz rok ter ga v triumfu peljalo na dom. Pozneje pa so njegovo sta-novanje obkolili ter ga zaprli. To pa utegne imeti še hude nastopke, ker je ljudstvo razdraženo. Ruski minister zunanjih zadev Giers popotuje po zahodnjej Evropi, mudil se je nekoliko Časa v Berolinu, tam govoril z Bismarkom, in zdaj je v Rimu. To daje časnikom, ki navadno vidijo, kako trava raste, mnogo posla; ugibljejo na vse strani, vedo pa nič ne, ker se jim ne obeša na nos, če se kaj važnega sklepa. Po poročilih z rusko-avstrijske meje so bili na petroburlkem vseučilišči zadnje dni veliki nemiri, da so imela ž njimi opravek dva bataljona peščev, ki so mej vseučiliščnike celo streljali in tri dijake usmrtili, veliko pa jih ranili. Ne vemo, koliko je resnice na vsem tem, to pa je znano, da so poročila z rusko-avstrijske meje, če ne zlagana, vsaj pa vedno pretirana. Rusiji sovražniki za tako poročila pridno skrbe. V nemškem državnem zboru j« predlagal poslanec Germain, naj se dopusti francoski jezik v elzaško-lotrenkein deželnem odboru, ali bil je zavržen z 153 glasovi proti 119. Poslanec Bennigsen se je zelo hu-doval na ta predlog tar rekel: Saj pri le Še čas, ko EDINOST. se bo treba zopet bojevati za te dve državni deželi, ko prekipi kisanje, ki na Francoskem vedno bolj vre. Znani francoski agitator Gambetta. o katerem se ne peča le vsa Francoska, tem ud vsa Evropa, vadil se je zadnje dni o streljanji z revolverjem, pri tem pa se ranil. Prva poročila so trdila, da ni nobene nevarnosti, da je h malo ranjen na roki, a poznej* se trdi, da je ranjen tudi na prsih. V Carigradu so zopet ovohali neko zaroto zoper turlkega sultana, če je poročilom verjeti, ki dohajajo iz turškega prestolnega mesta. Vsled te zarote so bili zapiti maršal Fuad paša, sultanov pobočnik Me-hemed paša in general sultanovih gardnih dragoncev, polkovnik dragoncev in Mufti v TaSlidši. Na Irskem se napadi in moritve tako množe, da je Irska kraljeva vlada oklicala nekak obsedni stan in za ukazalo se je policistom, da morajo zapreti sumljive osobe, katere najdejo po noči na ulicah. Pravda zoper Arabi palo se skoraj gotovo potlači, ker hi se sicer preveč kompromitirala turški sultan in tudi egiptovski nampstni kralj. To pa samim Angležem ne bi posebno ugajalo, zato je angleški poslanec Dufferin, ki je zdaj najmogoČniša osoba v Egiptu, egiptovskej vladi svetoval, naj ustavi glavno zatožbo proti Arabiju zarad požiganja in umorov v Aleksandriji. Dopisi. Iz Sežanskega okraja 28. novembsa. (Poduk štorskim fantom, v slovenskih, pesnih.) Vsak narod ima svoje petjp. Mej najmičnišp petje se more brez dvoma slovensko šteti uŽe zavoljo lepoglasnih besedi, ki niso trde in z soglasniki preobložene, kakor marsikaterega druzega jezika, pa tudi niso premehke. Slovenska beseda zedinjuje v sebi krepost in pa Čudno mičnost, in je torej za govorništvo in pevstvo silno prikladna. Zatoraj bi se toliko bolj morali vi. ŠtorBki fantje učiti slovenskih pesem, ne pa kalabrejskih; misliti si morate, da vas morajo vsi narodi zaničevati, ker materin jezik Italijanom izdajate. Z Notranjskega 29. novembra. V 64. listu »Edinosti« je na Č*lu lista prav dobro In tudi temeljito pisano, kako se namerjava vodo Reko iz izvirka v II. Bistrici napeljati v Tst za mestno korist in cpIo za dobiček, in sicer je mestni zbor mej mnogo drugimi vodami prav Reko za najboljšo pri-poznal, vendar pa je v prav tem članku imenitna in valna opazka, da zadržek bi pa tukaj vendar še mogočen 1 >i 1 ta, ako je omenjena voda iz higijeničnih in gospodarskih obzirov neobhodno potrebna vsemu okraju; da v resnici je potrebna fn ne le enemu okraju, temveč trem političnim okrajem, nekoliko tudi četrtemu; nad 50 vasi brez nje tako rekoč živeti ne morejo in ne bi mogle, in prav zato se tukaj vse viSje pravice in oblasti od začetka opozarjajo: gledajte, preudarite in dobro premislite, kaki nastopki bi bili za veliko vasi v Ćićariji od Kastva do Bistrice, po Brkinah in po vsej gorenjej Pivki; za Boga svetega, mi imamo edino to vodo, katera nas varuje še vefije bede, nego uže tukaj kraljuje ; ona je edina, katera nam vse zmelje, vse izreže, nas pere in napaja, kajti dokazati je vsak dan lahko, da se je uže mnogokrat po 3 in 4 ure daleč v suhih letih moralo hoditi prav na to vodo prati in tudi domu jo voziti za nehhodno I)otrebno pijačo in kuho in še to bi sedaj tolikemu judstvu odvzeli, in s tem mestu Trstu in nekaterim milijonarjem in pilarjem ustregli ! Ne, to nikoli ne more hiti in to ne sme biti, braniti se hočemo, boriti in prositi, dokler nam bode mogoče, kajti v ne-nevarnost bi prišli, da se potem moramo izseliti in tudi s tem se ne bomo dali premotiti, ako se nadalje fiiše, da Tržačani ne bodo vse vode potrebovali, temuč e nekoliko, in to za to ne, ker nam je dobro znano, da je voda Reka v mesecih julij, avgust, mnogoktat tako pičla, da se morajo mlinarji vrstiti, da si jo danes eden jutri drugi pristavi in nabere, da more svoje potrebno zmljeti ali zrezati, toraj bi moralo biti v teh mesecih ali mesto, ali dežela brez vode; — nam niza vodo, kadar jo je povsod dovelj, nam je za vodo takrat, kadar je nikder ni skoro od Postojne do Kastve in od Materije do vseh Brkinov; da je pa kaj tacega tudi tržaški mestni zbor slutil, pokazal je podžupan Dimmer, ko je naglašal, da temu projektu lahko nasprotujejo take ovire, katere so neodstranljive in v resnici so neodstranljive v oziiu našega živenja in radi tega naj si le mesto drugo vodo poišče, te, upamo ne hode nikoli imelo. Z ljubljanskega močvirja 18. novembra. (Konec). Sedaj se prestopi h 4 tej točki dnevnega reda: Vsi z dežele odborniki so željno uže pričakovali videti delo g. inženirja, to je načrt o izboljšanji močvirja, ki stane 16.000 gl. pišem: šestnajst tisoč goldinarjev! A, kako je eden ali drugi obrnol oči — ko g. načelnik namesto, kakor je bilo v dnevnem redu rečeno: »obravnava o izdelanji načrta*, prinese zopet na dan prošnjo g. inženirja o doplači svote 4.000 gld. pišem: štiri tisoč gld. za neka majhna dela, katera je storil povrhu pogoja; (dasi se je uže enkrat sklenolo o odborovej seji, da se mu ne doplača, in zato ne, ker v pogojih stoji: toliko i toliko najmanj, več pa stori kakor mu kažejo potrebe, tedaj mu ne gre ni-kaka doplača! — Nato povzame besedo g. Peruzzi rekši: To smo uže sklenoli, zato danes ne moremo vnovič o tem govoriti, in prosi, da se ravnamo po dnevnem redu! A g. načelnik vender naglaša željo, naj se sklene o doplači ! — Po tem g. Dežman nekako zagovarja g. inženirja in misli, da bi mu doplača pristajala. Odbornik g. Stedry, penzijonirani inženir, Eravi: Mi smo uže enkrat sklenoli. da mu ne gre ni-aka doplača in upa, da se bode visoka vlada ravnala po odbotovin sklepih. Sedaj povzame še enkrat besedo odbornik g. Peruzzi in pravi: Le čuditi se je, S. prvomestnik, da Vam je ta doplača tako pri srcu, o to zopet nosite na dan, namesto da bi vendar nam pokazali, z^ kaj smo plačali 16.000 gl. — Saj vendar je bilo skleneno, naj odbor, ne vi sami, načrt pregleda in ga odobri, potem Še le se ministerstvu pošlje v potrdilo. Sedaj se oglasi k besedi odbornik Borštnik in pravi: Jag se popolnoma ujemam z g. predgovornikom in le dostavljam, da sem vedno pričakoval, kdaj nas gospod načelnik skličete i nam podaste vse delo g. inženirja v pregled, a to se ni zgodilo še danes ne. dasi je na dnevnem redu! Jaz sem pričakoval, da bomo po vseh si. časopisih brali kaj o delovanji inženirjev — a tega ni bilo, in pristavljam, da jaz kot odbornik, in mislim, tako tudi drugi, niso 0 vsem delovanji nič vedeli! Pričakoval sem, da prej ko se ministerstvu pošlje načrt v potrdilo, bode ležal tu o pisarnici najmanj 30 dni v razvid ne le odbornikom, ampak tudi družim ki v to plačujejo; — ne pa samo za Vas in, da bi bil notri v pisarnici v zaboju, kakor v templju skrinja miru i sprave. «Po mojej misli oni gospodje pri ministerstvu ne poznajo prav nič našega močvirja, prej ko ne ga Še nobeden videl ni onih gospodov — kateri bodo o načrtu sklepali, zato mislim, da ve sleherni izmej odbornikov, ki močvirje temeljito pozna, svojo misel izreči bolje a načrtu nego oni gospodje, kajti na papirji je vse lepo, gladko in ravno, če tudi je popisana globina rave plasti, zato mislim, da je opravičena želja o I-ornikov, da se jim pokaže načrt«. »Gospod Dežman ugovarja in pravi, da prav oni gospod, ki ima sklepati o načrtu, bil je 6 let v Ljubljani, ter gotovo močvirje pozna. Borštnik: Mogoče, jaz nisem za gotovo trdil, vendar dvomim, da bi bil imenovani gospod brigal se za močvirje, kajti smelo rečem: mnogo, da premnogo gospodov je, ki ne vedo, koli raste kruh«. Nato nastane od ene strani odobravanje od druge pa se uname viharen razgovor. Po dolgem i burnem razgovoru predlaga odbornik g. Laznik: Ker je želja nekaterih odbornikov, da načrt pregledajo, naj se do* voli 30 dni časa za pregledovanje. Toda g. načelnik temu ugovarja, in pravi; Jaz sem odgovoren za načrt, da kara kaj ne pride (kdo pa?) in vzame ključ od zaboja — iz žepa in pravi: Tu je ključ, a jaz ga prepustim onemu, ki hoče gledati, na odgovornost. Odbornik Peruzzi pravi: Ključa ni potreba nikomu dajati, ampak ključ naj bo tu v pisarnici, i kdor bo hotel videti, oglasi se pri gosp. «Brusu»; a g. načelnik dvomi, da bi hotel ta gospod poleg druzih reči v pisarnici kmetijske družbe — varovati Se ključ. Nazadnje se vendar sklene po dolgej in bumej debati, da ostane 14 dni časa pravica odbornikom, pregledati načrt, in to le tistim, kateri se uže danes za to oglase. Zato se oglasita samo Peruzzi i Borštnik; g. načelnik želi vedeti dan, kdaj prideta pregledovat, a ta dva ne moreta želji ustreči, ker je odvisno od dela i vremena, na kar opomni g. načelnik, da se to mora v 14 dneh zgoditi. Po tem se preide na odbornikov posamične predloge; o trebljenji glavnih (občinskih) vodotočev, katere so priporočali Babnik, Kraljič Korče in PetriČ, da se trebijo v pribodujej pomladi. Pri tem povzame še besedo odbornik Borštnik, rekoč: Meni se to nikakor ne zdi umestno, da bi se odbor vtikal v taka dela, ki spadajo o delokrog posameznih posestnikov ali posameznih vasi ali občin; kajti to je prezaraudno 1 tudi troške prizadeva, ker odbor vsikdar sklene •oglede*. Starih vodotočev (grabnov) trebljenje naj se pusti županstvom; ako županstvo ne bi zato skrbelo, naj se škodovani pritoži na m. odbor, da ta priporoči okranjemu glavarju naj priganja župana h delu. — Da se pa uže prej obravnavanih težavnih «konkurenc» ogne, naj si občine nalože za taka dela primeren doklad. Nekateri g. odborniki so za predlog, nekateri ne, ter ostane brez vsacega daljnega sklepa in seja je bila končana. Domače in razne vesti. Cesar Je podaril iz svojega privatnega pre-moženja po toči prikodovanim prebivalcem Barke v okraju sežanskem 300 gld., občini Šerapas pri Gorici gld. 200 — za napravo novih zvonov, in občini Renče pri Gorici gld. 100, — za popravljenje mosta Čez Vipavo. Polrjena postava. Cesar je potrdil v istrskem deželnem zboru skleneno postavo zastran nakladanja posilnih doklad za poplačevanje tistih občinskih dolgov, ki niso javnopravne natore. Velečestltl gospod kanonik Andrej Sirk prvoborec za pravice istrskih Slovanov, zbran je bil od stolnega kapitola za župnika stolne cerkve sv. Jušta v Trstu. Bog ga živi! Njegov predhodnik, preč. g. Battaglia se je zarad starosti župniškej časti odpovedal. Občni zbor pol. društva »Edinost« je preložen na 24. t. m. in to iz važnih uzrokov, posebno pa zarad tega, ker je zadržano predsedništvo in ker do 10. t. m. ne morejo biti dovršene vse prošnje, katere ima odbor predlagati zboru. Državni poslanec, g. labergoj odide v ponedeljek v Beč, da se vdeležuje državnozborskih sej. Seja mestnega zbora je bila zopet 29. t. m. Pred vsem se je spominjal župan rajneega svetovalca g. Dragovine. in so na njegov predlog v znamenje obžalovanja vstali vsi nazoči starešine raz sedežev. Vidacovich omeni, da je zdaj vsled smrti in odpoveii Izpraznenih uže več sedežev, da je to'ej tre I ha prej ko prej razpisati dopolnitne volitve. Župan odgovori, i Savici. Zložil PreŠlren, deklamuje g. J. Bezjak. 7. Na Krkonošich. Zbor A. B. Tovačovsky, 8. Polonaise. Zložil Chopin, svira na kiavirji g. dr. B. Ipavic, 9. Kitica slovanskih narodnih pesnij. Zbor z spremijevanjem klavirja, 10. Sarafan. Ruska n&rodna. Poje gospč. Kiebacher, spremlja g. dr. B. Ipavic, ti. Danes tukaj, jutri tam. Zbor J. Kocijančič. — Začetek točno 6b 8 uri zvečer. Gospodarske in trgovinske stvari. Iz centralne komisije za uredbo zemljiiKsga davka na Dunaju. Nj. eks. g. grof Coronini Frane, kateri se je vedno potezal za to, da se zemljiški davek v južnih deželah zniža in je bii gotovo najboljši zastopnik v tem obziru za te dežele, dal je v seji centralne komisije 22. t. m. v zapisnik blizo tako le izjavo: Ako denes, pri sedanjem stanju vsega posla za uredbo zemljiškega davka in glede tega, daje vrstna tarifa leta 1880 za zdaj nespremenljiva, sprejmem predloge odbora 18terib, katere se in v tem ouboru sam stavil, moram pri vsem tetn zavarovati se proti menenju, kakor da bi imela moja ožja domovina uzrok, da je posebno zadovoljna s konečno določbo v tej zadevi. Jaz gojim temveč z svojimi sodeželani enako menenje, da so vrstne tarife našej deželi uže prouzročile nekatere škode. Okraj Sežana, za mestom Goriškem najmanjši, dosegel je resnično to, da se je ozir jemalo na njegove pravične pritožbe zaiad previsokih davkov. A glede Tolminskega okraja se je zgodilo to uže v manjšej meri. Ali okraj Gradiščanski bode žalostno iznenadjen. Po resničnih razmerah in jasnih besedah postave je mogel ta okraj {>riČakovati le olajSave bremena. Povišanje na novo zračunjenega čistega dohodka res ni posebno znamenito, toda ono zadeva britko one posestnike, kateri morajo vzeti na svoje rame ne le tega, kar bodo drugi manj plačevali, temuč tudi vse to, kar mora sploh dežela zdaj več plačevati. V še veliko večjej meri velja to glede mesta Gorice in sploh goriškega okraja. Jaz nočein si. komisije nadalje truditi, ker ne stavim in ne morem staviti več nobenega predloga; a sklenem izraževaje skrb, da propad mnogo manjših in srednjiu davkoplačevalcev, množenje neizogibljivib eksekucij zarad davkov in nemogočnost izterjevanja dolgov na davkih v nedaljnem času, da sploh velika beda zarad previsokih davkov obelodani prejasen dokaz, da sem jaz govoril čisto resnico. Iz t.ega kratkega govora se vidi, kako odvažno se gospod grof Corenini poteza za materijalne interese dežele, katero on zastopa na odločilnem mestu. Da se posestniki na Goriškem prepričajo, kaka razmera je mej davkom po starem in po novem tarifu, priobčujemo zadevni zanimivi primerjevalni izkaz. Preeojevalni izkaz zemljiškega davka, kakor ga je izračunila centralna cenilna komisija v letu 1880 ali pi v letu 1882 in kakor ga je omenjena dežela plačevala dosedaj. <5 "o •o 2, I s - J8 »a O ao r- »5 A > a £>3 P8Hl niO[ A ofjsjiu -ojj eujiuaa 0U|U1)UD3 mlatil oj ofiBjiuo^ oijs -fionim>|Hsu mIo|)(s od 0881 "1 »»loi -ap pfisiai -on ouijuoo HU [Vi 1 II.'.I ndt>(](B oj •°P«IH -op OllfoA 2 JJBAvp iruvpjs.'tj S U 0 Oi 00 rx (O w> n 3 m N S CO H CQ S S 3 —« « « oo « t> t« co s 9 s lO IO M « O 1» rt M S T-i o* e>» co oo ® 8 i? S ij rt JS! rt *n .S M O o rt A o 5 ss -O <*> O c« M t a o o rt O . S I S »S © _ cd rt S o o TJ 3* -U 2 jJ^J-g-O o S8—3l -o „ C *>8 «• aS*© o. es ja „r« o. o. 0 v 8> n s-35 o rt a* u M M ^^ -s., a, g".j I e« i _ > n a ■afi-og C « g — . ssrs&l-s oooo rt i® */> rt rf C "D 8 . rt>« N g PU ®"i> » N o to ♦-5 i—; £>' .9 ^s« a "2 © • -h a a N ' S Zemljiški davek. Osemnajstorica osrednje komisije za zemljiško odvezo je 14. t. m. sprejela v drugem branji Čisti dohodek vseh kraljestev in dežel in f>otem določila odstotke zemljiškega davka 37'/, mi-ijonov /a posamezne dežele. Odstotki so tako le zra-čunjeni: Dolenje Avstrijsko 11.52 odstotkov, gorenje Avstrijsko 7.20.J?olnograško 0.90, Tirolsko 2.9(1, Pred-arelsko 0.39, Štajersko 6.49, Koroško 1.81, Kranjsko 1.76, Trst 0.06, Goriško in Gradiška 0.95, Istra 0.80, Dalmacija 0.*6, Češko 30.81, Moravsko 14.82, Slezija 2.19, Galicija 14 84. Bukovina 1.30 odstotkov. Istrsko železnico, na katerej je dozdaj opravljala službo družba južne železnice, vzela je država pod svoje lastno opravr.lštvo. — Za državno železnico v Dalmaciji je razpisala vlada oddajo 35.000 švelarjev. — Vlada je najela menda od društva »Credit* 90 milijonov za delanje in podržavljenje uže dodelanih železnic. — To je dobro v gospodarskem obziru. Llataica uredništva. Pribislav; Nam ac ne zdi dostojno govoriti o tej stvari; tu velja pregovor: Quotie« cum st...... certo, aut vinco, aut vincor, eemper maculor. — Tu je najbolje: tiho 7aniSevanje. — G. dr. J. R. na Dunaju. • Naša Sloga« izhaja v Trstu dvakrat na meaec, stano na leto 2 gid. in te naroča v «Novtj tiskarni.« Via Torrente. O. F. M. t Gorici. Kaj bi polemizovali z gosp. F. Pod-gornikom. VaSa stvar je preobširna in preresna. — Ko je zgoraj imenovano »blagorodje« 9. dan meseca septembra leta 18tt2 po Kristovem rojstvu izdalo v »Soči« slovesni manifest, v katerem je urbi et orbi naznai iti blagovolilo, da stojii iz visocega odra politiškega v dobro zasluženi pokoj in se ima otfslej smatrati samo še kakor »privutna osoba!« — se za ta zgodovinski »Ereigniss« ni zmenila duSa na Slovenskem (oj nehvaležni svet!) in zgoli »Edinost« je prinesla to važno novico in sicer na mestu, kder navadno poroča o domačih čudih in nesrečah. Žuleli smo, da bi se omenjeno blagorodje na lavorikah, katere si je pridobilo v vittškem boju zoper nas in rodoljube na Primorskem, zaaj mirno odpočilo in ravnali smo no geslu: de mortuis nil nisi bere. Tudi Ljubljančani, posebno odbor narodnega doma, mislili so tako. Toda vkanili smo se mi in Ljubljančani. Ni Še minolo tri tedne: kar »agledamo našega »junaka« zopet v orožju (mej tem časom ptije baje naskakal »narodni dom« z Dunaja in Prage;) pa ker so Be ga bratje Goričani uže naveličali, izvolil sije za bojišče proii nam — belo Ljubljano in kakor svoje dni velikan Gohjat, klice malega Davida — gosp. Nabergoja na dvoboj. »Slovenec« zatajivši svoja krščanska načela, služi mu za sekundanta. Ein Schauspiel fiir Gdtterl Ubogi Naber-goj 1 Pa šalo na stran. G. P. se je kot »visok« politik nemogoč storil. Način njegovega pisarjenja je bil nezaslišan. Večen prepir, ščuvanje, psovke, škandal - to je bil nje- f;ov element. Morda mu je bilo ukazano; a skoro never-etno, ker ni služilo v namen, da nas uniči. Čudno! naj mu nasprotnik 10 krat dokaže, da ima krivico, on bo go-del in trdil vedno isto »vižo« po besedah: »stat pro rati ne voluntas«. — Da je gosp. Nabergoja brez stakega pametnega razloga napadel in celo insuitiral, tega se je prepričal vsak do dna, ko je čital obrambe v »Edinosti«, posebno pa lekcijo Hrvuta, g. "Vučkovida. Cela vrsta odličnih prič, katerim noben poitenjak ne more odreči vere, stopila je z imeni na dan in je izrekla, da g. Nabergoj imputirane mu napitnice ni napil; a g. P. se 1e drznol celo potem navajati besede, katere je sam v svo-ej zlobi izmislil. - G. P. je svoje trditve opiral na same Sriče, katerih imena je zakrival, akopram mu je trikrat ošel poziv, naj jih razglasi, ker njemu ne gre vere v tej zadevi. — Svedoki za tapetno steno so pač veljali za čaBa torture, a denes nemsgo več veljave. Iz Ljubljane smo dobili o izviru onih poslanih čudno poročilo. Mi imamo črno na belem, da bi se sramoval vsak pošten Ljubljančan, še celo nemškutar, podpisati taka poslana. Ako torej zdaj pre- fdr probudi iznova, smatrano ta čin za veliko predrznost n nesramnost. Pametni ljudjo so nam pisali, da strasten mož ni vreden, da bi se j?. Nabergoj in tudi mi žnjim kav-sali. Pustimo ga, naj luca blato po narodnjakih in naj razklada svojo pustologyo. Cc vpraša, kedo ga je sodil? odgovorimo mu Še le to: sodili so ga lastniki »Soče«, sodili so ga odlični rodoljubi na Goriškem, katerih listo imamo v rokah, sodil ga je »Slov. Narod«, še cel6 nek i nemški federalistični list se je greval zarad — in se svojim I nezaslišanim Ščuvanjem obsodil se je sam. »Si tacuissea 1 philosophus mansisses«. Mi smo v Trstu za narod delali, ko g. P. še ni vedel, kde ie Gorica; o tržaških razmerah nas pač ne bode podučeval mož, ki še Goriškem razmeram ni zadostoval. Okoio sebe mlatiti pa zna vsak »apiritus , tamiliaris«. j Dri »rečke leta 1864 vzdignjene so bile včeraj te le ' dobitke: Ser. 3111 št 29 je zadela glavni dobitek, ser. 1972 št. 10 zudela 20.000 gld., ser. 3U1 št. 68 15.000 gld , ser. 1703 št. 72 10.000 gld., ser. 828 št. 78 in ser. 1097 št. 86 vsaka 5000 gld., dalje so bile vzdignjene serije 398,595, i 917, 1327, 1575, 1788, 1«33, 2521 in 3-162. Hollor|eve muzik. Igrave se vsako leto o tem času naznanujejo, da potem o božiču na nešte-vilnih mizah vse draga darove presegajo. Vprašamo vsakega: kaj more mož ženi, Ženin nevesti, prijatelj prijatelju lepšega in prijetnišega pokloniti? Spominja nas na minole srečne ure, razveseli z svojimi sladkimi, iti srce povzdigne s svojimi resnimi melodijami, prežene žalost, je najboljši tovariš samotnemu, in vzlasti bolniku zvesti prijatelj! Kratko : Hellerjeva igrava bi se ne smela pogrešati v nobenem salonu, v nobeni bolnici, v nobeni hiši! Za gosp. kr$aiarje, konditorie in vsakovrstne prodajalce ni stvar, ki bi toliko gotovo kupcev privabila, kakor ta igrava. Od mnogih strani se nam pot-juje, da so se dohodki takim kupčevaloem podvojili; torej se priporoča onim, ki še si te Igrave niso omislili, Naj jo kakor aoSno vabilo brez odlaganja kupijo, in to tem bolje, ker se sme, ako kdo želi, tudi na obroke plačeva'!. Goap. duhovnikom, kteri gledć na svoj stan ali zarad daljave ne zahajajo v koncerte, tak umeten izdelek priskrbi najlepšo stalno zabavo Opominjamo da so u.uzikalni komadi fino izbrani; nsjnovtjše in priljubljene opere, operete, plesi, in pesni so v Hellerjevih Igravah lepo združene. On je liferant mnogih vladarskih in visokih hiš, t«r je pridobil na razstavah prve premije, nedavno v Melbournu je bil edini, ki je dobil častno diplomo in srebrno medalijo. To zimo priredi delitev sto darov, kteri stanejo 20.000 frankov, kar bo gotovo kupce vabilo, ker vsak, akoprav je kupil samo majhno igralno škatljico, z njo lehko pridobi veliko igravo. Zu 25 frankov se prodaiuio darilna pisma [Pramienscnein). Obširni ilustrirani ceniki z načrtom se dobivajo brezplačno in franko Priporočamo vaakenH. tudi zarad male igralne škatlje naj se naravnost oglasi pri fabriki, ker ae tu pa tam prodajajo igrave za Hellerieve, ki niso njegove Vse pristne igrave in škatlje kažejo tiskano njegovo ime, na kar se ima paziti. Flraa aoaa alkder zalog. T ržno poročilo. Kata — vedno v slabem obrajtu, cene Šibke nazadujoče. V zalogah je zdaj 44 0< 0 metr. stotov kave. Prodalo ?e je 2500 vreč Rio po gld. 36 do gld. 4.S, 150 Java po gld. 58 do gld, 00, 500 Bally po gld. 48, do gld. 50, 200 Ceylon plant. po gld. 72 do gld. 115, 1200 vreč popra po gld. 62 do gld. 65'/,. Sladkor. — Kakor smo vganili zadnjič, je začelo boljše prašanje po sladkorji, ker so došla iz Češkega in Nemškega poročila, da tam rastejo cene. Prod-.lo se je zadnji teden 10.000 metr. stotov sladkorja v vrečah po gld. 30'/, do 331/«. cene, so trdne z nagibom, da poskočijo. Sadje. — Pomeranč in fig prodalo se je zadnji teden prav.dosli Pomeranče in limoni stanejo od 2'/, do 6'/, gld., rožiči grški gld. 5'/„ pulješki gld. 8'/t do gld. 9.—, mandlji gld. 60 do gld. 75.—, datlji gld. 45 So gld. 50, fine v vencih gld. 18.—, II. vrste zmečkane gld. 11 do gld. 15.—, fige v sodih gld. 13 do gld. 14l/Jt opaša gld. 21.—, cvebe navadne Candia in Samos j:ld. 15 do gld. 18.—. zbrane Eleme gld. 24 do gld. 34, Sultani na gld. 28 do gld. 44. Olje. — Mnogo prodalo se je posebno jedilnega olja, vsled česar so cene trdne z nagibom za povišanje. Jedilno olje velja gld. 40 do gld. 44.—, namizno gld. 56 do gld. 62.—, bombažno gld. 35. — Riž. — Ker dohaja še vedno malo blaga, so cene jako trdne. Italijanski stane od gld. 17'/, do gld. 23'/t, Rangoon gld. 12 do gld. 13'/,• Petrolje. — Vsled poročil iz inostranskega, posebno iz Amerike, da so tam cene zopet poskočile, gredo tudi tukaj cene kviško in je nagib za zgolj više cene čez zimo. Mi smo uše pred par meseci na-evetovali na&im trgovcem, da se previdijo s petroljem za čez zimo, in skoro gotovo smo jo zadeli. Kedor je prej kupil, dobro je kupil. Denes stane petrolje uže gid. 107,. DomaČi pridelki — Fižol nekaj več iskan, vendar pa ni še prave kupčije. Rudeči gre po gld. 10'/, do tO1/«, bobinec po gld. II1/ a št. ». nadstropje II. in Via Miioia št. 3, I. II., III* ft IV. mul. Ignacij Kron z Dunaja. Nič več kašlja (10-4) Prsni čaj napravljen po lekarn i čarju O. B. Rovis, v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala In zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj ie sestavljen iz samih rastlin in čifttl kri, ima dober okus In velja en zavoj za 8 dni 60 soldov. Omenjena lekarna izdeluje tudi pil« za prt-atenje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ikatlja velja 30 toldov. Plaiter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debeloj koži — cena 3 plaštrov za kurja oč*sa 20 soldov — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni Rovis, v Gorici v lekarnah Crislofolottl in Pontoni V tej lekarni govori se tudi slovenski. Razprodaja konkursne mase po sodniško določenih cenah 1 Le na DUNAJI, Bauernmarkt Nr. 13, S. 8GHEIN Po.netek ia Inventarja Wa Dunaji Bauernmarkt IS. Volneno blago v 3 barvah, prevleka ------------gl—38 e—70 „J2i 35 *— .34 „26 i 30 .—•40 svitla in t(>mno3lva . . . Cisto volneno blago, francoska prevleka, dvojna Sir. Chevlot, čista volna . . . Velonr-ripse...... Angleški pled kariran . . . » „ Cista volna . Kaifmlri dvojni Seroki barve x po modi....... Cist a ■ olna, dnuble kafmiri najnovejša mode barve Flanele, najfinejše vrste . , Pled nujmoUjrniSidosin Cista volna d vojna to Širok . . Sukno za ionsko namizje. brnslfi izdelki 140 oni. Sir. ArabL Cloth v najnovejših barvah ....... 1 kos 4/4 30 vat. rčmerst id- skega platnu ..... 1 kos 6/4 30 vae, romerstud- ske«a platna..... 1 kos 4/4 frelvalda^ega plana 1 * 5/4 ,—.05 , —.O,") , 1.10 ,-.oo „ 1.40 „ 2 00 » 5.50 „ 0.50 n C.— , 7.50 ■a Dunaji Bauernmarkt 11. 4/4 Sonborskeea , 7.5o j „ F>(4 „ 7.75 1 kos 50 rat. runibur. tkanine " 8^75 1 kos 60 vat. rumburgke najfinejše tkanine..........m.— Rijuhe za posteljo plut. 414 .—.05 Nasivi ia atl su.....» —.90 Nasivi iz damast .... —,35 1 mizni prt 3(4 damast . . . 1.10 1 sdrvijeta d.unas; .... _.20 4>amast za ter C« . i . . ,. —.05 TeraSe surova plat"ina . . ,,l»ii6 "lisalka za stekla in prah . .,— Te,ae,! za 1 ibanje, tefika . . „—.70 3J1 prt za kavo.......—.38 £14 prt za kavo, barv. damast „ 1.50 Sirting, beli, le teSke vrste 10 vatlov........ 6.25 8 posteljna prta in 1 namizni prt v ripsu........ 7.— Žepne rute z robom, najflneje iz- ptatna.........,—.30 Žepne rute z robom 1 koj . „ —. 8 Harhenti za obleko i kosm insi „35 i 10 Darhenti pievo in vrvice . ,,30135 finih Prava isterska vina. Naznanja se slavnemu občinstvu, da se je v Trstu ravnokar odprla ZALOGA ISTERSKIH VIN Corsla Stadion it. 7 katera razpošilja isterska vina z svedočbo narodnosti proti gotovemu plačilu. Isterska vina najfineje vrste v sodčkih od 30 in ve2 litrov za domačo rabo po sledeči ceni: TCTan navadni gJ" S! i 1 Hekt- brez soda postavljen (franco) na postajo v Trstu. Nadalje ima v zalogi množino vina za gostilne krčme Itd. po naj ugodii<-jšej ceni. Razpošiljatev se vrsi najhitreje na vsako naročbo z spoštovanjem Zalogo, isterskih. vin. 9 —6 Corsia Stadion 7, Trst. Razen tega velika zbirna enojno in dvojno flirokih finih volnenih tvarin, francoskih kafmlrov, Crnih iu v vseh b.rvah. 0—2 Cena ca meter je natanko ra/ vidna na v.akem kotu, tako v prodajalnlol, kakor v ogludnioi. _NaroSila v dilelah se ;o8no livrSiijejn. Tinctura Chlnae & Rhei comp. vulgo Marija pomami želeći talce katere napravlja Gabriel Pioooli lekar «pri angelji» v Ljubljani, Dunajska cesta. To zdravilo napravljeno iz najboljših zelišč, katerih mnoga rastejo v okolici znane romarske cerkve Matere Božje na Brezji na Gorenjskem, ima čudovito moč v sebi. Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako Ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako boli koga glava (če to ne Izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti Želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in plja&o, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Cena I Steklenice 20 kr. Francova esenoa, ki jo izdeluje O. T»l«?coli, lekar «pri angejjuii v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena iz rož, je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih Izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, boŽjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasa-nje, hemorojide, zlatenico itd , ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr. Antirrbeiimon, pripravil G. Piccoll, lekar «prl angelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboijš« zdravilo prott prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čut-nlc, uoiečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr. NajboljSe In najvplivnejše pravo norveiko pohumeljevo jetrno olje proti mramoricl, rhuhitisi, plučnici. kašlju itd., v steklenicah d 60 kr., 10 steklenic 5 gld., z Železnim jodirjein združeno (posebno vplivno pri malokrvnlh in kjer treba čistenje krvi) v steklenicah 4 1 gld., 10 steklenic 8 gl Vsa naročila gredi v lekarno Piccoll •pri Angelu«, Ljubljana, dunajska cesta, velika zaloga najboljših alopatičnih in homeopatičnih zdravil, zdra-vilstvt nlh posebnosti, rudninšklh vod, dišav. (24—9) Zaloga R. Malti Via del Tintore 7 Ima v zalogi razne baže kave, riža, svežega sadja itd. in prodaja v korist onim gospodinstvom iz okolice ki se previdevajo s tem blagom za celi mesec, tudi v manjših množinah od 5 do 50 kilogramov po najnižih cenah, kakor se plačujejo na debelo. — Izvrstna kakovost in točna poštena postrežba. Kava 1 Kilogram: Kuba, Ceylon, Menados, Mokka, Java, Santoa. Rio, Jamajka 98 94 82 68 62 58 54 44 Riž 1 Kilograna : Ostilski I. Ostilskl II. Rangoon I. Rangoon II. 26 20 18 16 •Južno sadje vsake baže po najnižih cenah. 10-6 Blišceča se raspela mojttersko plastično Izdelana, Ia občudovanja vredna. Te raspela so barvana s c. k. prlvi-t-r: ligiranim, v temi bliščečlm se kristal-—' nimi barvami, katere so trajne in nepo-£ škodljive, in kakor se krsnlco le po noči svitle, prav v taki krasoti raznih, svitlih barv se svitle po noči po podpisanih novo znajdena in edino po njih delana blličlča m raspela. Jamči ae za trajao ia briljantaa svetilno moč. Cena onega komada gld. 3.75, flneja Izdelanega gld. 4.50, najflneje a postamentom gld. 6. Raspoilljajo se proti predplačilu ali pa s poitnlm povzetjem. Naročiti se morejo izključljivo le pri Klingl fir Baumann na Dunaju, Stadt, TegetthofTstrasse Nr. 3. NB. Pred ponarejanjem se opominja, na vaakem raspala Je zadej tiskana naša firma. 5 -g. Dunaj ! Dunaj t Čujte, glejte, strmite! OakrbniBtvo falirane vrlih« anglo-brttlKk« fcbrlke .rebrnih Isdelkoo prodaje vso izdelke zelo pod fabri>ko ceno. Kdor poSlje, aH se naroBl pv povzetji. 8 gld. 80, dobi prav krasno namiznlno iz najfinejlega anglo-brl-tUTkega arekra (ki je poprej veljala 40 gld.) Vsak naroCnik dobi pismeno po oStvo, da naniiznina ostane 10 let bela. 5 namiznih nofev, i izvrstno jekleno ostrino, 6 pravih pngl. br. srebrnih vilic iz enega kosa, 6 masivnih angl. br. srebrnih nnmiziJb llic, 1 teiko angl. br. rrebrno veliko Klico za juho, 0 izvrstnih angl. br. erebrnih podnolnikov, 6 angleffkih desertnih plosCkov, 1 Izvrstna popernioa in cukrovnloa, 6 nnJlepHih rlzoliranlh prezentlr ploBBkov, 6 lepih tnatlvnih kupic za jaj a. 6 naJlepRih angl. br. srebrnih llio za Jajca, 6 krasnih najflnejib ploSBkov za cuker, 1 Cajnica n:dflnejt vrste, 3 krasna salonska svefiuika, 64 kosov. V dokaz, da meje naznanilo. gr nt sleparija zave7iiJom se Jnvno, Be blago ni po volji, vzeti ga nnzaj bre« ugovora. Kdor ho6e tedal dobiti za svoj denar dobro in pristno blago, ne pa Izmeček, nuj so, dokler je kaj zal' ge, zaupljivo obrne name. J. H. Fabinowicz Dunaj, glavna zaloaa anprlo-brit. fabrike srebrnih Izdelkov U. SchiffamHgaiu 20 a Prab ma eiHCenj. ZRoraJ omeoj nega blaga so dobiva v večjih Sklatlah pri meni. — Škatlja velja 15 kr.__— Odlikovanje prve vrste na razstavah v Evropi. Ameriki in Australiji. Ces. kralj. nHi priviligirana Zaloga stekla J. Schreiber & Neffen NA DUNAJU ALSERGRUND, LIGHTENSTEIN8TRAS8E IM. 22 in 24 ■»li vu l;ll<>ii|»lal£ neu. — IJU\.i,), aiiadl. Tevelkoifolrtt^c ». — BUDAPEST Waitzner«a«Me 1H. Največja zaloga razne stekleni ne za domačo rabo, za gostilne in kavarne. N. 1906. Posebnost: N. 193U Prešano in lito steklo. Edina sUvnoznana prva in naj veča tovarna prešanega in litega stekla. N. 1623 Vrče, bokalete, kozarce, kupice za^ vino, kozarčke za rakijo, krožnike, sklede, nGPft^bjvljiVCr Vedno novosti Posoda za posladek, Meisenska slikarija, svitla, okrašena in pozlačena. Cene »talne. Prodaja aa debelo in na drobno. iJ—3 imenovane. Izvoz. Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIU Nova tiskarna pod vodstvom F. HUA.LA. v Trstu.