DOMOLJUB. .}' V 4 '' ■ i i i 'i "l '4 , , O i ' j ' • t ■ ' ' ! {< • .i ( ' , ■ ; ' ■ Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. f ' ''»'J: i i * "JIH U1:,'. i.!: : '.ttf > ti t : t, I, I : ; ■ I II';,;' , Uhaja kot prilogtf .SLOVENCU" vsak prvi iu tretji četrtek meneča. Ako je ta dan praznik, izide »DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „ Slo venca" ga dobivajo zaslon,). - Sfnsi in dopisi naj se pobijajo: nrMMAlVil, naročnina in inserati pa opramistnu „DOMOLJUBALjubljana, v semenlikih ulicah it. 2. — Naznanilo sUtne S kr. za doostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., ie se tiska dvakrat, in lli kr., ie se tiska trikrat. Veikratno tiskanje je Se veliko ceneje. Atev. 17. V Ljubljani, 3. septembra 1891. Ldnik IV. /..'!'} 'J I« i i ' < * 1 : • * U J . • ; • • ' • . 1 . \ ' v * j . , l Shod „KatoL- polit, društva" v Škoiji Loki. V nedeljo popoldne ob 5. uri je imelo „Katol.-politično društvo" prav lep iu mnogoštevilno obiskan društven shod v Loki. Predsedoval je shodu predsednik društva prečit. g. kanonik Kinu, počastil je mej drugim shod s svojo navzočnostjo deželni glavar kranjski blagorodui gosp. Oton Dotela; shoda udeležilo as j« tudi mnogo društvenih prijateljev jz loške okolice.. t :l i , Predsednik iskreno pozdravi navzoče ude in goste ter po p(j|iki nadaljuje: Že od davna ee Ločani odlikujejo posebno po treh svojih lepih last-uostih. Ločani so zvesti svojemu Bogu, to pričajo Vaše krasne, in kar je še pomenljivejše, Vaše obilno obiskovane cerkve. Loka je bila vedno zvesta svojemu vladarju; ž njim je delila vesele in žalostne ure in njeni sinovi so se vsikdar hrabro borili za svojega vladarja. Ločani pa so bili tudi vedno zvesti svojemu narodu. To so pokazali pri vsaki priliki, vzlasti pa pri volitvah. Tako se je odlikovala Škofja Loka z dvojčikorti svojim, starodavnim Kranjem, ki sta leta 1877. izvolila vkljub najsilnejšemu pritisku od raznih stranij slovenskega poslanca, dočim so vsa druga mesta na Kranjskem takrat izbrala uemčurske poslance. Ločani so torej vedno zvesti bili našemu geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Naše katoliško-politično društvo je imelo že priliko napraviti shod v Vašem prijaznem mestu. Shoda se gotovo še z veseljem spominjate, in reči moram, da je imel tudi iel6 vesel in merodajen vpliv pri volitvi. GloBp. dr. Ivan Šušteršič je govoril o prvi točki doevnega reda: Vera in poj iti k a. Tukaj povzamemo le glavne misli iz govora, katerega so navzoči zvesto poslušali. — V vsaki družini, dražbi, državi treba v dosego stavljenega namena reda in zato treba gospodarja. Važno je torej, kdo naj gospodari v družini ali v državi. Pač le oni, kedor je dober, pravičen in resničen. To si pa zmotljivi ljudje razlagajo različno. Kar je enomu dobro, pravično in resnično, zdi se drugemu slabo, krivično, neresnično. Kristijan pa o tem uima nobenih dvomov. Krščanstvo nam je s svojimi načeli to popolno točno in jasno razodelo. — Dober, pravičen in resničen je, kedor živi po krščanskih načelih. Zato treba gledati, da gospodarijo v državi krščanski možje. Nekrščanski gospodar dela le zA-se, družina mu je le orodje, vir njegovemu delovanju je sebičnost, nasledek pa razdor in propad med gospodarjem in podložuim. Jednako, kakor pri družini, je tudi v državi., Kako je v tem oziru v naši državi? Žal, ker moramo reči, da imajo splošno tudi v naši državi oblastvo v rokah večinoma nekrščanski ljudje. Ti pa se vzgojujejo po nekrščanskih šolah. Ako si torej želimo v tem oziru kaj boljšega, treba pred vsem v pravem pomenu krščanske šole, za katero se vsaj dozdaj, žal, brez vspeha trudijo naši pošteni krščanski zastopniki. Tudi med nas Slovence se vrivajo, vzlasti v zadnjem času, liberalni, nekrščanski laži-preroki, ki se spoznajo vzlasti na tem, ker pobijajo in smešijo vse, kar je vernemu našemu srcu sveto in drago, ker vzlasti tako Btrastno napadajo naše duhovnike. Takim lažnjivim prerokom ni verjeti, njim ni zaupati; s takimi se poštenemu kristijanu ni pečati. Kakoc doidaj. držite se i v prihodnje duhovnikov ki Vam oznanjajo *einc prave nauke krščanske vere. ki so najtrdnejša p^diaga iadi za časno srečo, katero doseči je namen vsem državam. Lep in jasen govor gosp. dr. Sušteršiča je bil sprejet od navzočih i obilno pohvalo. Pri raipravi o tej točki oglasi se drd. J. Krek, ter v navdušenih in prepričevalnih besedah spodbuja navzoče, naj se vsikdar drie gesla: Skupaj držimo! Le tedaj bomo namreč dosegli kaj vspehov. Skupaj držimo tudi v politiki. Ako pri nas. kakor drugod, duhovniki posegajo v politiko, storijo to zato. ker je to v naših časih njihova sveta in vestna dolžnost. Tu pa se ne gre za .dolge duhovniške suknje', tu se gre za dušni in gmotni napredek narodov. V tem oziru treba posnemati združene kristijane na Dunaju. Pred malo leti se duhovnik ni smel pokazati v nobeno javno družbo, ako ni hotel, da bo zasmehovan. A Dunajčani so spoznali in jeli čutiti, koliko hudega jim donaša liberalizem in hujskanje proti duhovnikom, xato so se temeljito spremenili. Danes Dunajčani vriskajo duhovniku nasproti, kadar se prikaže pri ranrh iborih: krščanski Dunajčani zaupajo duhov-aikem ker vedo. da so to njih najboljši prijatelji. — Siapa; torej treba držati in znamenje te jedi-nosti naj bodo naši časniki, katere naročajmo, be-rimo in širimo; onim. kateri nimajo časa mnogo brati, priporočati je posebno , Domoljub a." — V posebni reiolneiji pritrde navzoči razvitim načelom glede vere in politike. O dragi točki: O namenih in delovanju .Katoliško-političnega društva" go- | Listek. Bogatajeva hči. 1. Smrt očetova. Vpokojeni stotnik Vidic je že nekaj let živel v malem mestecu K - svojo jedino hčerko Gabrijelo. Stotnik sicer ni bil napačen človek, a skrival ni nikjer, da nič ne veruje, da je bogataj. Žena mu je kmalu umrla in to je bila zanj velika nesreča; ^ večja pa za hčer. Oče je mnogo skrbel da bi se deklica izobrazila m olikala. a tega ni maral, da bi se mnogo ukvarjala s krščanskim naukom. Francosko, angleško govoriti, na klavirju igrati, v družbi lepo znati govoriti in prijazno se vesti, to je mislil stotnik, da je poglavitni namen so za gosposke deklice. Poslal jo je torej v tako šolo. kjer so se vsega tega učile, kjer se je P& IRJ voril je društveni tilnik. Glavne Misli govora io bile: Naše rKatoliško politično dmitvo" w kt»aja načelo, da mora biti vera podlaga vaemu in v tati tudi javnemu našemu delovanja; bili moramo katoličani povsod, ne le doma ta feijb, tudi drugod, vzlasti pri volitvah. Nifc društvo »odi dalje namen Slovencem priboriti vse ustavne pravice v šoli jn urada, kakor nttiifuotmo zahtevajo aačela naše vere. Verni Slovenec ne pije, oe vpije, oe pleše za narod, pač pa se daruje, dela in moli za ljubljeni svoj narod. Taka je ljubezen „brezdomovineev" do naroda in prava je, jedino prava. — V občinskih zadevah namen je društvo braniti iu hraniti zadnjo mrvo samostojnosti, ki smo si jo ohranili v sedanjih liberalnih, vsako samostojnost uničujočih časih. Samostojnost naših županij. naših ob&a braniti oam je kakor punčico svojega očesa. — V šolskih zadevah ]e naš namen. Verska šola! To moramo dobiti, sicer nam vse drugo nič ne pomaga. — V gospodafsko-socijalnih zadevah ima društvo namen pridobiti in »trditi veljavo krščanskim načelom pravice in ljubezni in priporočati varčno gospodarstvo z javnim imetjem. Pri vsaki priliki dviga glas, da naj se pravično vrede davki, vzlasti za kmete in obrtnike in saj se odstranijo krivice, katere kopljejo grob delavskim stanovom. Naše društvo ima namen in goji vsepovsod pravo avstrijsko domoljubje. In v tem oziru mu je naloga lahka, taka} Slovenec ie bil vsikdar zvest svojemu Bogo in zaradi tega vsikdar zvest svojemu vladarja. To so r poglavitnih črtah nameni katoliško-političnega društva, ta katere se društvo trudi pri nemarjalo najbolj poglavitno: vzrejevati in vnemati deklice za bogoljubno in delavno življenje. Tako se je zgodilo, da Gabrijela ni imela veselja ne do molitve in ne do dela, ko se je vrnila iz šole k očetu. Zato pa tudi nikjer ni bila zadovoljna. Kako bi tudi bila? V višji dekliški šoli govorilo se je le o veselicah, o prijetnih družbah, o plesih, kamor zahajajo mladi lepi gospodiči, » vsega tega pa Gabrijela ni imela v malem mestu, kjer je oče prebival, druzega pa ni znala; vzlasti se ji je nespametno zdelo hoditi v cerkev in nizkotno prijeti za kako delo v domači hiši. Seveda, kaj hoče taka bela. nežna ročica v kuhinji, kjer je v nevarnosti, da se omaže?! V družbi očetovih prijateljev jej je bilo tudi dolgočasno. To so bili sami že bolj postarni možje, ki so se razgovarjali le o politiki, o vojskah, o vremenu, o pijači itd. Zato se je tukaj Gabrijela čutila zelo nesrečno in je vedno silila očeta, da bi se preselili v kako večje mesto, raznih prilikah. Da se bo trudilo s tem večjim uspehom, zato treba društvu vedno več udov. Pri-stopajmo torej h katoliško-političnemu društvu in podpirajmo časnike, kateri pišejo v duhu tega društva. Zato se tudi ne ustrašimo nobenega boja, ker brez boja ni zmage. V sklepnem ^olvorii spominja se gosp. predsednik, da se ravuo nocoj poklanjajo Slovenci na Štajerskem v prijaznem Celju svojemu cesarju, ki je prišel na sloveosko zemljo ogledat si svojo vojsko. Poživlja navzoče, naj se tudi oni pridružijo svojim slovenskim bratom na Štajerskem ter izrazijo presvetlemu vladarju svoja udanostua čutila. Temu pozivu navzoči radostoo pritrdijo z navdušenimi „slava"-.in „živiou-klici presvetlemu cesarju. Pred sklepom shoda se v lepih besedah zahvali mestni župan škofjeloški g. Valenttn Suš ni k odboru katoliško - političnega društva;1 da si je zopet izbral prijazno Loko za svoje zborovališče, vzlasti zahvali prečast. g. predsednika in gg. govornike za njih trud in krasne besede, ki bodo Ločanom gotovo ostale v prijetnem spominu. Kaj je novega po svetu? Presvetli cesar prjšel je pričetkom tega tedna v Celje, kjer so ga Spodnje Štajerci pozdravljali z veliko navdušenostjo. Okrog 20. septembra odpelje se cesar tudi v Prago, da si ogleda češko razstavo. To seveda ni všeč nemškim listom, ki so že dolgo časa trobili med svet, da cesarja ne bo v Prago, ker neki ni zadovoljen s sedanjimi razmerami na Ceškom. — Tudi v Zagrebu vabi lepa razstava tujce od vsoh strani v hrvatsko prvostolnico; tudi Slovenci v bližnjih dneh skupno obiščejo to razstavo. — Nemški katoličani bodo imeli letos svoj 38. katoliški shod v Gdanskem. Ker je na. vzhodnem Pruskem mnogo Poljakov, zato bodo ti imeli en dan na sbodu za-se zborovanje, ki se bo vršilo v poljskem jeziku. Tako lepo druži katoliška vera razne narode mej seboj ter nas uči, da smo si raz- Stotnik je zelo rad imel svojo jedinico, zato se je tudi on pripravljal na odhod. Prodal je svoje posestvo in ves denar je izročil svojemu prijatelju Blumu na Dunaju, ki je z denarjem kupčeval in si pri tem z igranjem na borzi pridobil veliko bogastvo. Tudi on je imel hčer, s katero je bila Gabrijela skupaj v višji dekliški šoli. Zato se je stotnik mislil preseliti na, Dunaj. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Spomladi je bilo in stotnik se je na popotovanju prehladil ter moral v posteljo. Prijela ga je huda pljučnica in za starega moža je bila bolezen nevarna, smrtonosna. Neki popoldan pride zdravnik. Gabrijela je zapustila očetovo sobo. „Kaj bo z menoj, gospod zdravnik?" reče stotnik s slabim glasom. „Kaj ne, da mi bo treba umreti ?" „Bog ne daj! — Kaj vendar mislite?" pravi zdravnik. A glas njegov je bil tak, da je bolnik lični narodi bratjo, ki naj se ljubijo in medsebojno podpirajo. — V Bruselju, v glavnem mestu Belgije, imeli so socijalisti ali prekucuhi svoj shod. Zbralo so jih je veliko od vseh krajev sveta. Prvi majnik hočejo vsako leto delavci praznovati in po vsem svetu zahtevati svojih pravic, in vzlasti delati na to, da se odpravi stalna vojska. Prav je, da se delavci in njih zastopniki zbirajo v obrambo svojih pravic, toda napačno je, da mnogi mej njimi hočejo to doseči s silo, kar pa ojstro prepoveduje krščanska vera. — Dne 20. avgusta so v Trijeru na Nemškem slovesno razstavili Kristusovo suknjo, katere del hrani ondotna cerkev kot dragoceno svetinjo. Slovesno službo božjo je im«l škof Korum, ki je rekel v svojem govoru, da je Kristusova suknja, ki je brez šiva, podoba jedinosti katoliške Cerkve. Iz vseh krajev, vzlasti precej uganil pravo misel zdravnikovo, katere ni hotel naravnost povedati. „Ne zakrivajte nevarnosti staremu vojaku," pravi bolnik. »Seveda raji hočem, da bi Gabrijeli o tem nič ne omenili. Ne maram, da bi se mi jokala okrog postelje. Rad bi seveda videl, da bi bila hči preskrbljena; vendar tudi, tako upam, da ji ne bo nobene sile na svetu. Dal sem jo v šolo, kjer se je olikala in privadila lepega vedenja. Tudi nekaj denarja ji zapustim; upam torej, da bo tudi brez mene lahko živela." Stara dekla Barba je med tem razgovorom hodila ven in noter in vjela mnogo besed. „Seveda ima Gabrijela vsega dovolj," govorila je stara Barba sama seboj, „toda vere nima nobene, in vera je vsakemu za življenje najpotrebnejša." V tem pa jo pokliče nagloma zdravnik: „Barba, Barba, hitro! Kje je Gabrijela? Urno naj pride k očetu, ki že umirajo." dozdaj, držite se i v prihodnje duhovnikov, ki Vam oznanjajo večno prave nauke krščanske vere, ki so najtrdnejša podlaga tudi za časno srečo, katero doseči je namen vsem državam. Lep in jasen govor gosp. dr. Šušteršiča je bil sprejet od navzočih z obilno pohvalo. Pri razpravi o tej točki oglasi se drd. J. Krek, ter v navdušenih in prepričevalnih besedah spodbuja navzoče, naj se vsikdar drže gesla: Skupaj držimo! Le tedaj bomo namreč dosegli kaj vspehov. Skupaj držimo tudi v politiki. Ako pri nas, kakor drugod, duhovniki posegajo v politiko, storijo to zato, ker je to v naših časih njihova sveta in vestna dolžnost. Tu pa se ne gre za „dolge duhovniške suknje", tu se gre za dušni in gmotni napredek narodov. V tem oziru treba posnemati združene kristijane na Dunaju. Pred malo leti se duhovnik ni smel pokazati v nobeno javno družbo, ako ni hotel, da bo zasmehovan. A Dunaj-čani so spoznali in jeli čutiti, koliko hudega jim donaša liberalizem in hujskanje proti duhovnikom, zato so se temeljito spremenili. Danes Dunajčani vriskajo duhovniku nasproti, kadar se prikaže pri javnih zborih; krščanski Dunajčani zaupajo duhovnikom, ker vedo, da so to njih najboljši prijatelji. — Skupaj torej treba držati in znamenje te jedi-nosti naj bodo naši časniki, katere naročajmo, be-rimo in širimo; onim, kateri nimajo časa mnogo brati, priporočati je posebno „D o m o I j u b a." — V posebni resoluciji pritrde navzoči razvitim načelom gledč vere in politike. O drugi točki :0 namenih in delovanju ^Katoliško-političnega društva" go- voril je društveni tajnik. Glatae misli govora m bile: Naše „Katoliško politlčnp draHvo" w jft, načelu, da mora biti vera podlaga v«emu iu v^j tudi javnemu našemu delovanji; biti mor»o0 fcsto. ličani povsod, ne le doma ta |ečj&, tudi drugod, vzlasti pri volitvah. Naje društvo Vodi dalje nanaa Slovencem priboriti vse ustavne pravice v šoli jD urada, kakor neizprosno zahtevajo Mačeta naše vere. Verni Slovenec ne pije, ne vpije, ne pleše za narod, pač pa se daruje, dela in moli ta ljubljeni svoj narod. Taka je ljubeten .brezdomovincev" do naroda in prava je, jedino prava. — V občinskih zadevah nainen je društvu braniti in hraniti zadnjo mrvo samostojnosti, ki smo si jo ohranili v sedanjih liberalnih, vsako samostojnost uničujočih časih. Samostojnost naših županij, naših ob&a braniti oam je kakor punčico svojega očesa. — V šolskih zadevah je oaš nameu : Verska šola! To moramo dobiti, sicer nam vse drugo nič ue pomaga. — V gospodarsko-socijalnih zadevah ima drnštvo namen pridobiti ia utrditi veljavo krščanskim načelom pravice in ljubezni in priporočati varčno gospodarstvo z javnim imetjem. Pri vsaki priliki dviga glas, da naj se pravično vrede davki, vzlasti za kmete in obrtnike in naj se odstranijo krivice, katere kopljejo grob delavskim stanovom. Naše društvo ima namen in goji vsepovsod pravo avstrijsko domoljubje. In v Um oziru mu je nalog* lahka, taka) Slovenec i« bil vsikdar zvest svojemu Bogo in zaradi tega vsikdar zvest svojemu vladarja. To so v poglavitnih črtah nameni katoliško-političnega društva, ta katere se društvo trodi pri Listek. Bogatajeva hči. 1. Smrt očetova. Vpokojeni stotnik Vidic je že nekaj let živel v malem mestecu K. s svojo jedino hčerko Gabrijelo. Stotnik sicer ni bil napačen človek, a skrival "i nikjer, da nič ne veruje, da je bogataj. Žena mu je kmalu umrla in to je bila zanj velika nesreča; še večja pa za hčer. Oče je mnogo skrbel da bi se deklica izobrazila in olikala, a tega ni maral, da bi se mnogo ukvarjala s krščanskim naukom. Francosko, angleško govoriti, na klavirju ■grati, v družbi lepo znati govoriti in prijazno se vesti, to je mislil stotnik, da je poglavitni namen o za gosposke deklice. Poslal jo je torej v tako ' k|er 30 se vse?a te«a učile, kjer so je pa za I nemarjalo najbolj poglavitno: vzrejevati in vnemati deklice za bogoljubno in delavno življenje. Tako se je zgodilo, da Gabrijela ni imela ve-selja ne do molitve in ne do d e I a, ko se je vrnila iz šole k očetu. Zato pa tudi nikjer ni bila zadovoljna. Kako bi tudi bila? V višji dekliški šoli govorilo se je le o veselicah, o prijetnih družbah, o plesih, kamor zahajajo mladi lepi gospodiči, a vsega tega pa Gabrijela ni imela v malem mestu, kjer je oče prebival, druzega pa ni znala; vzlasti se ji je nespametno zdelo hoditi v cerkev in nizkotno prijeti za kako delo v domači hiši. Seveda, kaj hoče taka bela, nežna ročica v kuhinji, kjer je v nevarnosti, da se omaže?! V družbi očetovih prijateljev jej je bilo tudi dolgočasno. To so bili sami že bolj poštami možje, ki so se razgovarjali le o politiki, o vojskah, o vremenu, o pijači itd. Zato se je tukaj Gabrijela ču-tila zelo nesrečno in je vedno silila očeta, da bi se preselili v kako večje mesto, raznih prilikah. Da se bo trudilo s tem večjim uspehom, zato treba društvu vedno več udov. Pri-stopajmo torej h katoliško -političnemu društvu in podpirajmo časnike, kateri pišejo v duhu tega dru-štva. Zato se tudi ne ustrašimo nobenega boja, ker brez boja ni zmage. V sklepnem govoru spominja se gosp. predsednik, da se ravno nocoj poklanjajo Slovenci na Štajerskem v prijaznem Celju svojemu cesarju, ki je prišel na slovensko zemljo ogledat si svojo vojsko. Poživlja navzoče, naj se tudi oni pridružijo svojim slovenskim bratom na Štajerskem ter izruzijo presvetlemu vladarju svoja udanostua Čutila. Temu pozivu navzoči radostno pritrdijo z uavdušenimi .slava"-.in „živio"-klici presvetlemu cesarju. Pred sklepom shoda se v lepih besedah zahvali mestni župan škof)eloški g. Valentin Suš ni k odboru katoliško - političnega društva',1 da si je zopet izbral prijazno Loko za svoje zborovališče, vzhsti zahvali preČast. g. predsednika fn gg. govornike za njih trud in krasne besede, ki bodo Ločanom gotovo ostale v prijetnem spominu. Kaj je novega po svetu? .Presvetli cesar prišel je pričetkom tega tedna v Celje, kjer so ga Spodnje Štajerci pozdravljali z veliko navdušenostjo. Okrog 20. septembra odpelje se cesar tudi v Prago, da si ogleda češko razstavo. To seveda ni všeč nemškim listom, ki so že dolgo časa trobili med svet, da cesarja ne bo v Prago, ker neki ni zadovoljen s sedanjimi razmerami na Češkem. — Tudi v Zagrebu vabi lepa razstava tujce od vseh strani v hrvatsko prvostolnico; tudi Slovenci v bližnjih dneh skupno obiščejo to razstavo. — Nemški katoličani bodo imeli letos svoj 38. katoliški shod v Gdanskem. Ker je na vzhodnem Pruskem mnogo Po^jako.v, zato bodo ti imeli en dan na shodu za-se zborovanje, ki se bo vršilo v poljskem jeziku. Tako lepo druži katoliška vera razne narode mej seboj ter nas uči, da smo si raz- Stotnik je zelo rad imel svojo jedinico, zato se je tudi on pripravljal na odhod. Prodal je svoje posestvo in ves denar je izročil svojemu prijatelju Blumu na Dunaju, ki je z denarjem kupčeva! in si pri tem z igranjem na borzi pridobil veliko bogastvo. Tudi on je imel hčer, s katero je bila Gabrijela skupaj v višji dekliški šoli. Zato se je stotnik mislil preseliti na Dunaj. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Spomladi je bilo in stotnik se je na popotovanju prehladil ter moral v posteljo. Prijela ga je huda pljučnica in za starega moža je bila bolezen nevarna, smrtonosna. Neki popoldan pride zdravnik. Gabrijela je zapustila očetovo sobo. .Kaj bo z menoj, gospod zdravnik?" reče stotnik s slabim glasom. .Kaj ne, da mi bo treba umreti?" .Bog ne daj! — Kaj vendar mislite?" pravi zdravnik. A glas njegov je bil tak, da je bolnik lični narodi bratje, ki naj se ljubijo iu medsebojno podpirajo. — V Bruselju, v glavnem mestu Belgije, imeli so socijalisti ali prekueuhi svoj shod. Zbralo se jih je veliko od vseh krajev sveta. Prvi majnik hočejo vsako leto delavci praznovati in po vsem svetu zahtevati svojih pravic, in vzlasti delati na to, da se odpravi stalna vojska. Prav je, da se delavci in njih zastopniki zbirajo v obrambo svojih pravic, toda napačno je, da mnogi mej njimi hočejo to doseči s silo, kar pa ojstro prepoveduje krščanska vera. — Dne 20. avgusta so v Trijei'u na Nemškem slovesno razstavili Kristusovo suknjo, katere del hrani ondotna cerkev kot dragoceno svetinjo. Slovesno službo božjo je imel škof Korum, ki je rekel v svojem govoru, da je Kristusova suknja, ki je brez šiva, podoba jedinosti katoliške Cerkve. Iz vseh krajev, vzlasti precej uganil pravo misel zdravnikovo, katere ni hotel naravnost povedati. „Ne zakrivajte nevarnosti staremu vojaku," pravi bolnik. .Seveda raji hočem, da bi Gabrijeli o tem nič ne omenili. Ne maram, da bi se mi jokala okrog postelje. Rad bi seveda videl, da bi bila hči preskrbljena; vendar tudi, tako upam, da ji ne bo nobene sile na svetu. Dal sem jo v šolo, kjer se je olikala in privadila lepega vedenja. Tudi nekaj denarja ji zapustim; upam torej, da bo tudi brez mene lahko živela." Stara dekla Barba jc med tem razgovorom hodila ven in noter in vjela mnogo besed. .Seveda ima Gabrijela vsega dovolj," govorila je stara Barba sama seboj, .toda vere nima nobene, in vera je vsakemu za življenje najpotrebnejša." V tem pa jo pokliče nagloma zdravnik: .Barba, Barba, hitro! Kje je Gabrijela? Urno naj pride k očetu, ki že umirajo." iz nemških vre na tisoče ljudstva v mesto ogledat si znamenit spomin. - Kakor povsod, tako tudi na Ruskem silno muože svojo vojsko; vzlasti jo mnogo vojakov nastavljenih ob nemški iu avstrijski meji. Po vseh državah jo vse v orodju, a povsodi povdar- jajo potrebo mirnih časov. Komu je pač verjeti? ----- Kaj je novega po Slovenskem? Iz Godoviča nad Idrijo se uam poroča, da je v ponedeljek dne 31. avg. popoldne ob '/,6. uri treščilo v kozolec veleposestnice gospe Podkrajšek-Sebalske. Kozolec je bit napolnjen s senom in natlačen z ravnokar požetim ovsom in pšenico. Po-sestnica je bila sicer zavarovana za kozolec, a je vendar hudo prizadeta, ker ji je letos ogenj vpe-pelil vse pridelano žito, lani pa vse poljske pridelke toča popolnoma uničila. Veudar pa je pri tem še velika sreča, da ni strela usmrtila moža in žene, ki sta isti trenotek pod kozolcem vedrila, ko je vanj treščilo, in so ljudje takoj prihiteli na pomoč ter so pod spretnim vodstvom posestnika g. Fr. Kankeljna, bivšega c. kr. žandarmerijskega vodje, ogenj omejili ter tako vsa druga v bližini stoječa gospodarska po slopja obvarovali, za kar bodi vsem tu javna iskrena zahvala izrečena. V teku 14 dni smo imeli danes drugič ogenj vsled strele; ljudje so vsi prestrašeni, češ, da tretjič gre rado, česar nas varuj l|u'oi B>g. Celje. Svetli cesar so se pripeljali v mesto ua angeljsko nedeljo zjutraj ob sedmi uri. Pri tihi sveti maši bili so ob devetih v cerkvi, ki je posvečena blaženi Devici Mariji. Vrli vladar je krasen vzgled zvestovernega kristijana in še posebič vnetega častilca matere VzveliČarjeve in naše. Ko je n. pr. »Gabrijela, Gabrijela,- kliče Barba. „Po duhovnika!" — A bilo je prepozno. Gabrijela jo takoj pritekla, toda le enkrat se je še umirajoči oče ozrl naiyo s steklenim očesom, ko je Gabrijela vzdihovala: Oče, oče, nikar umreti! Toda stotnik je umrl. Umrl, kakor je živel. Ni se spravil z Bogom, katerega je tajil. Zgrešil je svoje življenje in nepripravljen stopiti je moral pred večnega Sodnika. 2. Brez vere, bre« tolažbe! Po smrti Stotnikovi j« bilo življenje v malem mestu Gabrijel, neznosno. Kamor je stopila, povsod bila j. sama. Imela ni nobenega opravila in no-bene tolažbe v dnevih poskušnje. - Jediua stara Barba je bila pri njej, a kaj je hotela gospodičima Gabrijela s staro Barbo, k, ni znala kak delati, moliti in v cerkev hoditi 11 ii iflhnb8T je,Gabri'el° rada imela iu hudo J> Je bilo, da sedaj toliko trpi. Stregla j, j0 , I. 1883. zadujikrat bival med šmarskimi Sloveoei iu prenočil v Mariboru, v sobi-spaluici ui bilo po-dobe, ki bi predstavljala Marijo. Vsled tega je visoki gost Sam zaukazal, da so v njegovem bivalifto oskrbeli sliko blažene Device. Sv. mašo so v imeuo-vani cerkvi služili prečast. gospod Ogradi, opit in župnik Celjski. Po sv. opiavilu so se cesar vrnili v svoje stauovaaje v poslopji c. kr. okr. glavarstva. Tukaj so se Nj. Veličanstvu poklonili: duhovniki mestni, c. iu kr. dvorni dostojanstveniki v mestu prebivajoči, načelniki raznih uradov, okrajni odbor, zastopniki vojaškopodpornega društva »Budeči krii" imenovanega. Potem si je vladar ogledal farno cerkev, bolnišnico, muzej ali zbirko raznovrstnih starin; popoldne obiskal je ljudstveno veselico v mestnem vrtu, zvečer ob šesti uri vfši! se je dvorni obed Ob inraku se je na tisoče lihSic zažarilo po oknih, a po hribih plaineneli so brezštevilni kresi. Da je bila tudi bakljada in pelje pred bivališčem cesarjevim, to se ob takih priložnostih zastopi skoro samo ob sebi. V ponedeljek in v torek so pa svetli cesar kakor vojak bivali pri vojaških rajali med vojaki tretjega vojnega kora. Dnd 1. septembra ob sedmi uri zvečer je ljubeznivi oče narodov avstrijskih zapustil prijazno mesto Celjo. večjo vdanostjo in mnogo molila, da bi Bog vse prav obrnil. »Poskusi moliti, Gabrijela," reče ji nekega dne stara Barba, ki jo vidi vso objokano iu obupano. »Morda ti bo potem ložje." „Kj pusti te neumnosti, Barba! — Kaj mi bo pomagalo moliti? Ce še toliko molim, očeta gotovo ne sklicem v življenje." — Nejevoljna vstane, vzame klobuk iu odide iz hiše — olikana Gabrijela! »Kake sirote so te gosposke stvarce," pravi Barba. »Dokler jim je sreča mila, od samega veselja no vedo, kaj bi počele. Ako jih pa zadene kaka nezgoda, tedaj so vse zbegane in si ne vedo nič pomagati. Skoda za Gabrgelo, da so jo tako slabo izšolali. Dobra je in vse zna, samo, kar je najpotrebnejše, o tem ničesar ne ve. Bog ns daj. da bi se lotila kakega dela, ali da bi kedaj kaj molila! Gabrijela je ravno iz hiše stopila, ko ji pi»®0' "osa namenjen k njej, izroči pismo. Urno se vrn«* Cerkev Zavetnik kuge sv. Rok v Dravljah. (Zgodovinska črtica.) (Dalje in konec.) L. 1532 je kuga obiskala Tolminsko, iu 10 let pozneje je pravični Bjg — kakor pravi Valvazor— zopet spustil dvojno orožje svoje jeze nad Kranjsko: lakoto in kugo. Priletela je neizmerna jata kobilic, ki so pozobale vse, kar je bilo zelenega. Obrale so vso deželo. Spravile so se potem na kupe, začele gniti in smrdeti. Ker ni ničesar zraslo, so ljudje trpeli lakoto, in smrad kobilčji je napravil kugo, ki je davila še leta 1543. Na Goriškem so je bili £e prosti in zato so dobro zavarovali mejo proti Kranjskem. Pričela je pa vnovič svojo košnjo leta 1553 v Kranji in jo nadaljevala, posebno po Krasu, leta 1554. Cepali so ljudje, kakor bilke pod koso. Priselila se je vnovič z Goriškega na Kranjsko leta 1563 in hudo morila po Ljubljani. Gosposke so pobegnile v Kamnik. Naslednje leto so jo pa imeli še v Smariji >n St. Rupertu na Dolenjskem, a tudi Ljubljana je ni bila še prosta. Klatila se je sem ter t je in se oglasila leta 1576 v Radečah. A ni bila še ugnana. Razsajala je leta 1578 zopet po vsem Kranjskem in jih posebno mnogo spravila pod zemljo v Cirknici, ob Temenici, v Št. Rupertu, na Krškem, v Novem Mestu in Kočevju. Da naslednje leto (1579) Ljubljana še ni bila čista, kaže to, da so se gosposke zaradi knge preselile v Kranj, kjer je bil deželni zbor meseca novembra istega leta. pismom v hišo. Nekaj posebno veselega je moralo biti v pismu, ker Barba je zapazila, da se je obraz razjasnil Gabrijeli, ko je pismo prebirala. Iu za Gabrijelo so bile res vesele novice v pismu. Znana prijateljica z Dunaja, Blumova po imenu, povabila jo je, naj pride k njej na Dunaj, da se nekoliko razvedri po bridkih nezgodah in izgubah. Takoj je Gabrijela odpisala, da z veseljem pride na Dunaj in Barba je imela dosti opraviti, da je vse potrebno vredila in pripravila za pot. Kajti Gabrijela ni imela druge misli in želje kakor: „Proč iz tega pustega kraja, čim preje, tem bolje!" .Z Bogom, Gabrijela, zdrava bodi in srečnejša se vrni!" Tako se je poslavljala od odhajajoče Gabrijele zvesta Barba. »Skoda, da je tej deklici tako zgodaj umrla njena dobra mati. Vse drugače bi bila vzrejena in vzlasti sedaj bi pri Bogu iskala pomoči, katere je toliko potrebna", tako je modrovala Barba, ko je in šola. Tudi Skofjaloka ima svoje kužno leto, namreč 1582. Gledala je le štiri leta morilka mirno v deželo, na to pa plauila leta 1586 v Ljubljano, kjer je na zimo delala svoje žalostno obiskovanje. Lita 1646 je grozovito morila kuga po Kranjskem, zlasti pa v ljubljanski okolici, v Dravljah, dalje v šentvidski župniji, ni ga bilo skoro duhovnika, ko|i bi se bil upal pastirovat med kužnimi. V tej stiski in bedi oglasi se ljubljanski kanonik Marko Dolinar, ki je pozneje postal prošt, da hoče iti v Dravlje opravljat duhovno pastirstvo med kužnimi. Kapitelj, čegar je fara Šeutvidska, z veseljem sprejme to ponudbo. Stanovat gre Dolinar s svojim pomožnim duhovnom Andrejem Žlebnikom, ki je po kugi postal župnik v Št. Vidu, v posebno hišico v Dravlje. Tretji mesec že zahteva morilka svoje žrtve. Dolinar sklene na čast sv. Roku sezidati v Dravljah cerkev. Kakor hitro sosedne srenje z Ljubljančani vred to obljubo potrdijo, kuga poneha. Valvazor pravi, da je po mnenju ljudij priprošnja sv. Roka morilki iztrgala iz roke meč in ga zdrobila. Ko se Dolinar vrne iz Dravelj, začne pri Ljubljančanih nabirati mile darove za cerkev sv. Roka. Ljudstvo je bilo zelo radodarno. Kapitelj je podaril svoj travnik v Dravljah, kjer se je leta 1646 začela zidati nova cerkev. Na dan sv. Roka je šla potem vsako leto slovesna procesija iz Ljubljane v Dravlje. Vodil jo je stolni prošt. Zbraii so se v velikanski sprevod vsi cehi in bratovščine z zastavami in vojaki in gospdda in -na tisoče ljudstva.- Vzdignili so gledala za vlakom, kateri je odpeljal Gabrijelo v daljni svet. Ondi je upala najti Gabrijela svojo za-dovoljnost. Revica, ki ni vedela, da človek zadovoljnost nosi seboj. Ni spoznala, da vir njeni nezadovoljnosti tiči v njenem mrzlem, brezvernem srcu! 3. Obup. Gabrijela je dobila na železnici prav raznovrstno družbo, ki se je kratkočasila z raznimi novicami. „Ali že veste, da je na Dunaju neki judovski banki kar čez noč zmanjkalo sape? Mnogo ljudij bo tukaj zgubilo svoj denar. Nekateri še prav veliko. Ravno tukaj berem v listu, da se je vsled velikih izgub neki Blum včeraj vstreiil na Dunaju. Ta mož je namreč izgubil vse svoje imetje, a poleg tega je imel še za druge naložen denar pri tej banki. Tako pišejo listi, da je vzlasti veliko izgubil tudi neki stotnik Vidic." Gabrijela, ki je poslušala ta razgovor, vzdihnila je globoko pri tej strašni novici, s katero je zvedela, se iz stolnice svetega Nikolaja in se v sprevodu tja vrnili. 6 . Ker je pa I. 1682 kuga še budo razsajala po bt irskem in po vsi savinjski dolini, bila je v dan svetega Boka procesija prepovedana v Dravlie. Z»to |o je pa bratovščina „Odrešenika Sveta" napravila po Ljubljani. Pred špitalskimi vrati so počastili podobo sv. Roka. Dopoldne je bila v stolnici sv. miša in nemška pridiga, popoldne pa slovenska. Tembolj slovesna je bila pa procesija v Dravlje 4. julija leta 1683 v zahvalo, da je kuga Kranjski prizanesla, ko je tri leta krog in krog davila. Vod I je sprevod prošt Buccellen'. Pod cesarjem Jožefom II. je bil ta sprevod odpravljen. Mnogo ljudij pa še dandanes privre od vseh stranij o godu sv. Roka v Dravlje. Da bi pač vsi vedeli — zakaj! Letošnja skupna procesija vseh ljubljanskih fara odšla je iz stolnice v Dravlje ponede'jek 17. avgusta ob 4. uri zjutraj. Po zgrajenju draveljske cerkve je kuga tako rekoč slovo vzela od Kranjske. Strašila je še skoraj sto let po raznih krajih, a naša dežela je tembolj goreče molila in gosto stražo postavljala na mejah. Leta 1726 je v Carigradu in okolici ia kugo pomrlo okrog 200.000 ljudij. Bližala se je zopet našim krajem. Leta 1728 so jo imeli v Filipopiju, leta 1731 v Dalmaciji in Bosni. Umrlo jih je v Travniku 3500, v Jajcu 3000, v Sarajevom 5400, v Mostaru 8500. Prišla je celo med turško vojsko, ki je ležala jedno uro od avstrijske meje. Ker je naslednje leto še morila po vsem turškem cesarstvu, ni pustila naša straža žive duše čez mejo, če je bilo količkaj sumljivega. Zadnjikrat so se Kranjci tresli pred kugo |«u 1738, ko je ljud morila okoli Oseka po Slavoniji. Sredi minolega stoletja se je pa človeška kuga vselej poslovila od naših krajev ter umaknila — k0. leri, koja je pred šestimi leti rojila i po Ljubljani. V zadnjem času se je telo nevarno pojavila obBu-dečem morju, kjer umre na dan na stotioe ljudij. A. S. Rim, 16. avgusta. Skušnja je šola. Tako mi je pripovedoval iB zabičeval ob vsaki priliki pred leti mož, ki sicer ni mnogo študiral v svojem življenji, pak je vendar!« hotel kaj veljati. Te besede prišle so mi na misel danes, ko sem se namenil, Vam dragi bralci .Uomo-ljjiba", zopet napisati kratek list iz večnega mesta. Dasi so zaprte vse šole in zavodi, bivajo vsi zun»j mesta na deželi ali v gorah, je vendar vkljub vročine mogoče v našem mestu kaj priučiti si, in pt vkljub temu, da imamo vsi šolarji — stari in mladi — sedaj .vakance". Treba je le poseči v šolo skušnje. Kaj pa sem si vže priučil v tej šoli? No, če druzega ne veliko, vsaj to zavest imam letos ob velikem šmarnu, da tisti, ki o rimski vročini pišejo, navadno pretiravajo. Pred leti sem si domišljeval tudi jaz, da Rim postane ob vročih mesecih kakor afrikatiska puščava, v kateri nihče ne more bivali in kakor okužen kraj, kjer nevsmiljeno gospoduje nevarna mrzlica, tako imenovana „malaria". V sredi je resnica. Dasi je vročina ob pasjih dnevih zarei huda (osobito od 11. ure do 4. popoludne). tako da ob tem času ni mogoče z naporom delati, in tudi da je očetov prijatelj zapravil vse njeno premoženje, daje sedaj — beračica na svetu in da nima nikamor iti. Zakaj k Blumovim ne more, ker se je oče usmrtil in ker so vse izgubili. Obupne misli rojile so Gabrijeli po glavi. Življenje za njo sedaj ni imelo nobene cene. Zakaj denar imeti, veseliti se, vživati, to je bilo pri njej_ življenje. A kaj hoče sedaj brez denarja na svetu? Kratkočasiti se ne bo mogla, kajti za to treba denarja, druzega na svetu tako ne zna, delo ji je — prenizko, molitev prenespametna. „Kar je Blum storil, ko je prišel ob vse, to tudi meni kaže storiti." Ta grozen sklep je zorel v njenem srcu. - Neki mlad mož, ki je sedel blizo nje, zvedel je za vzrok njene obupnosti in jo je skrbno opazoval. Gledal je, kako je nekaj poskušala pn vratih voza, kakor da bi jih hotela odpreti Nekaterekrati je pogledala tudi skozi okno. Sedaj smo kmalu na visokem mostu, kaj ne da," vpraša Gabrijela poleg sebe sedečega gospoda. „Kmalu bomo tam, a takrat bi Vam ne svetoval gledati skozi okno, ker pogled v ta prepad, ki se vidi i mosta, ni prijeten za človeka." V tem pa se pripelje vlak na most, in jame bolj počasi voziti. Gabrijela pa v trenutku odpre vrata pri vozu in hoče plauiti čez mostovo ograjo v propad. Izvršila bi bila gotovo ta grozen poskus, da je ni pridržal za obleko mladenič, ki je ves čas njeno gibanje natauko opazoval in se mu je zdelo, da ženska namerava nekaj tacega storiti. Popotniki v vozu so seveda vsi prestrašeni povpraševali, kaj da to pomeni, ko je Gabrijela nezavestna slonela v kotu voza. Pri padcu namreč je omahnila ob steno voza, ko jo je prijei za obleko sosed v vozu ter se pri tem močno poškodovali. Dolgo časa je bilo potreba, da se je Gabrijel« zopet zavedla. Rudečica jo je oblivala po obrazu in naenkrat je bila zopet vsa bleda, znamenje, da je vse vrelo in kipelo v njenem srcu. »Oh, zakaj že nisem tam doli v globini propad*. Cemu sem še na svetu, da ljudje gledajo in — ®e navadni dninarji med tem časom počivajo, se sicer, ako je kdo v senci, vročina vže tudi prenese. Kar se pa tiče mrzlice, je sodba moja ta, da je kraj tu dovzeten zanjo, ali samo tistih oseb se prime, ki nimajo dobre, zdrave hrane, ali pa neredno in nezmerno živd. Zato pa se mi dozdeva, da narod tu pri nas veliko bolj pazi, da ne bi pregloboko pogledal v kozarec. Pravega pijanca, ki bi razgrajal in se zaletaval sem in tje, odkritosrčno rekoč nisem še opazil, dasi imam vsaki dan priliko opazovati mimogrede življenje po gostilnah. Tu se namreč vse življenje iu gibanje godi po ulicah, črevljar raztegne svojo delalnico pred vrata na ulico, prodajalnice so vse na stežaj odprte, ravno tako tudi gostilnice, v katerih vže iz ulic lahko dotične osebe opaziš. Morda bi bilo tudi pri nas več zdravja po hišah, ako bi bilo več miru po gostilnah? Kaj menite? .... Večina tu živečih kardinalov biva sedaj na deželi. Od tam se po opravkih sem in tje pripeljejo v mesto, a zopet kmalu zapuste razgreto zidovje. Sveti oče pak so vedno v Vatikanu. Večinoma vsaki dan popoludne gredo nekoliko na vrt, tam počivajo, posedajo, se sprehajajo in — molijo. Ob tej priliki je tudi marsikateremu romarju, ki bi sicer ne mogel do sv. očeta, dano pogledati obličje najvišega cerkvenega poglavarja. Navadnih zaslišanj, kakor so bila poprej vsaki teden, sedaj ni. Pač pa se pride k maši svetega očeta, seveda z dobrim priporočilom. Tako je bilo na praznik velikega šmarna dopuščeno dvanajsterim osebam, da so bile navzoče ob osmih pri tej slovesnosti, med temi štiri ženske. Iz našega zavoda sta bila dopuščena vsled priporočila dva bogo-slovca iz olomuške nadbiskupije, ki bivata za teden dni v Rimu. Ta dva sta mi radostno pripovedovala, da so sveti oče med mašo obhajali tamkej navzoče, potem pa ob koncu svetega opravila na svojem stolu sedeč še prijazno z vsakim izpregovorili kako besedo. Vsi navzoči so bili seveda do solz ginjeni. Kako tudi ne ? Osemdesetletni, telesno slabotni starček pa vendar kaže ob vsaki priliki, kako čisla in ljubi otroke svoje velike družine. Na moje vprašanje, kako se jima zd£ telesno sveti oče še pri moči, sta bogoslovca odgovorila, da na prvi pogled so videti silno slabotni, ali kader sedd na svojem sedežu in izpregovore kako besedo, tedaj se trdnost njihova zopet pokaže. Bog jih ohrani I Za romarje meseca septembra se delajo velike priprave. Francoska se bode kakor vedno tudi letos skazala s svojo mnogoštevilnostjo. 21 tisoč romarjev v raznih oddelkih je napovedanih samo iz Francije. Med dijaki se bode udeležilo skupnega romanja tudi 40 mladeničev iz Soluna, ki bodo gotovo z veseljem obiskali novo kapelico sv. Cirila in Metoda. Da, res je: naj bodo socijalne razmere v Rimn še tako slabe, naj italijanska vlada še tako si prizadeva uničevati vpliv papežev, to se kaže vendarle pri vsaki priliki: Rim je papežev, in pripada le njemn. O romarjih kaj zanimivega prihodnjič. — Zdravi' C. A. K ar lin. zasmehujejo kot — samomorilko, ki je hotela vničiti svoje mlado življenje." »Nikar tako govoriti, drago dete," spregovori v bližini neki star redovnik. „Nečem spraševati, kaj te je gnalo v ta neznani propad. Toda, ako veruješ v Boga in veš, da imaš neumrljivo dušo, ako ti je znano, da na onem svetu Bog plačuje, a tudi kaznuje, tedaj nikar ne misli, da bi si bila 8 tem svojo nesrečo zmanjšala. — Upaj, dete moje, saj tudi nad teboj čuje Oče nebeški in tudi ti imaš prostora dovelj v njegovem božjem Srcu." Te prijazne očetovske besede so nekoliko pomirile razburjene valove obupnih strastij, ki so divjali v srcu nesrečne Gabrijele. „Ah, blagi gospod, ne zamerite mi! Sirota sem na svetu. Mater sem komaj poznala; očeta mi je nedavno vzela bridka smrt in sedaj v vozu sem zvedela, da sem tudi ob vse premoženje, katero je moj oče imel shranjeno pri svojem prijatelju Blumu, o katerem ste govorili, da se je usmrtil, ker je zgubil vse imetje, tudi imetje mojega očeta. Jaz sem sedaj sirota — beračica na svetu. To je zame prehud udarec. Kaj hočem sedaj in kam naj se obrnem?" . . . ..Povabim Vas, da pojdete z menoj, dokler se ne pozdravite," reče ji mladenič, ki jo je rešil smrti. „Ne, tega ne storim," reče v svojem napačnem ponosu zadeta Gabrijela, »miloščine nisem vajena prositi, a ne tudi uživati." „Dobro," pravi mladenič, „ako tega nečete, naznanim Vas policiji zaradi poskušenega samomora." Tedaj pa se vzdigne razžaljena in prestrašena Gabrijela. „Kaj pravite. Kaj ima policija z menoj ?" „Poskušan samomor je kaznjivo dejanje" odgovori mladenič. „Tega ne! Te sramote ne!" vzdihuje Gabrijela. .Rajše grem še z Vami!" „L.e pojdi z blagim mladeničem, ki ti je reSil življenje", reče redovnik, Bin uči se spoznavati važnost našega življenja, okleni se molitve, poprimi se dela in namen življenja, ki ti je sedaj neznosna uganjka, ti bo jasen; prepričala se boš, da ga nimamo dražjega Razne (Volileem v knetskih občinah radovljiškega okraja.) .Katoliško-politično društvo" v Ljubljani priporoča volilnim možem v radovljiškem okraju, naj dne 10. septembra pridejo vsi v Radovljico ter naj oddajo svoje glasove kandidatu „Katol.- političnega društva" preč. g. Jan. Mesarju, župniku na Boh. Bistrici. — Volitve volilnih mož so se skoro po-vsodi prav častno izvršile za Gorenjce. Večinoma po vseh občinah so izvoljeni taki možje, ki bodo soglasno volili g. Mesarja za svojega poslanca. (Shod ..Katoliško - političnega društva" v Žužemberku.) Na Mali Šmaren, dne S. septembra, bo ob 3. uri popoldne v župnijskem dvorcu v Žužemberku javni shod „Katoliško-političnega društva". Poročala bodeta g. državni poslanec Povše o delovanju v državnem zboru in g. Ign. Žitnik o delovanju deželnega zbora. Shodu bode predsedoval preč. g. kanonik Klun. Na shod so povabljeni vsi volilci dotičnih okrajev in želeti je, da jih prav veliko pride na shod. (Nevihte.) Iz raznih krajev poročali so listi zadnje tedne o strašnih nevihtah, o streli, toči, nalivu, viharju, ki so razsajali po raznih krajih, vzlasti silno okoli sv. Višarij. — Hudega vremena, reši nas o Gospod! • (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so čč. gg.: Janez Dob ni kar, kapelan v Dobrepoljah, gre za farnega upravitelja uaJanče; zaklacla, kakor je življenje posvečeno delu in molitvi, s katerima si zamoremo pridobiti neskončno srečno večnost." 4. Srečen konec. Za Gabrijelo se je pričelo novo življenje v hiši njenega rešitelja, blagega mladeniča. Težko ga je doma že pričakovala njegova skrbna mati; čudila se je, ko je videla, v kaki družbi da je prišel, a ko ji je sin pojasnil, kaj se mu je pripetilo na potu, sprejela je prav prij?*no svojo novo hčer ter ji stregla na vse strani, vzlasti ko je spoznala, kako slabo vzgojo je imela v svojih šolarskih letih. — Prijazno solnce vabljivega krščanskega življenja, ki se je razcvitalo v tej blagi družini, svetilo in ogrevalo je tudi mrzlo srce naše Gabrijele. Ker ni hotela, da bi bila nepridoma pri hiši, pomagala je materi pri delu in tudi v cerkev je hodila; začetkoma, ker si ni upala ugovarjati, sčasoma pa je že težko pričakovala nedelje, da si v cerkvi nekoliko olajša svoje srce. Spoznavala je vedno bolj pravi namen življenja priljubila si ji je molitev, omililo se ji je delo in v' | novice. Julij Čuk, kapelan na Igu, gre za administratorja in špirit, in prvega kapelana v Dobrepolje; Konrad Texter, kapelan in beneficijat v Smartinu pri Litiji, gre ia kapelana na Ig; Jožef Novak, kapelan na Krki, gre v Dob; Janei M ožin a, kapelan v Slavini, je imenovan za ekspozita v Harijah; Janez Lesar, kapelan v Trnovem, gre v Slavino; Simon Smitek, kapelan v Laščah, na Vrhniko; J. Man-ring, kapelan v Mokronogu, v Vodice; Franc A v s e c, kapelan v Metliki, gre v Skocijan pri Dobravi; Gašpar Maj ar, kapelan na Dolih, gre r Preddvor; Ferdinand Ček a i, kapelan na Jesenicah, gre na Bohinjsko Bistrico. — Na novo so nameščeni čč. gg.: Janez Globeinik gre k sveti Trojici pri Tržišču; Anton Hribar v Podzemelj; Franc Indof na Dole; Janez Kaian v Dol; Jan. Lovšin v Moaronog; Jakob Matij a n na Jesenice; Franc P a vi i č kot kapelan in beneficijat t Šmartin pri Litiji; Franc Pešec v Lašče; Henrik Povše na Krko; Alojzij Budolf v Trnovo pri II. Bistrici; Viktor Steska v Kočevje; Janez Zabu-kovec v Metliko. (Pri Sv. Jakobu) v Slovenskih Goricah je umrl dosluženi nadučitelj, g. Vido Majcen. (V Brebrovniku) blizo Ljutomera pogorela je viničarija. lastnina Lahova s Pavlovščaka. (V Klocovnikn pri Konjicah) je viničar Anton Bornih s sekiro usmrtil svojo svakinjo. Morilca so tem je prebila najhujšo preskušnjo svojega življenja, katero je zakrivila njena slaba vzgoja. Ko si je domač sin nekaj iet pozneje izbiral nevesto, ni je imel daleč iskati. Gabrijela mu je bila hvaležna in iz srca vdana; v dveh letih se je popolno spremenila in mati mu je zatrjevala, da si boljše gospodinje ne more želeti, kakor je Gabrijela. Po poroki pripeljala sta se novoporočenca v mestece K., kjer je nekdaj Gabrijela Uko nezadovoljno živela s svojim očetom. Imela je ondi še nekaj svoje oprave, katero ji je 8e vedno hranila stara Barba. Tedaj pa se je zdelo, da se je Barba pomladila. Videla je, kako spretno in marljivo Gabrijela sama vravnava svojo opravo; opazila je, da je zjutraj urno šla v cerkev k sv. maši. Tedaj je bila Barba srečna misleč: Gabrijela sedaj rada moli in dela. Sedaj je gotovo srečna. — Gabrijela je videla, kako se Barbi ta sprememba čudna dozdeva, aatojireče: „Ti se čudiš, Barba, nad spremembo pri meni. Glej, popravili so dobri ljudje z velikim trudom in z molitvami, kar je zakrivila slaba vzgoja, katere nikomur ne privoščim." spravili pod ključ v Konjicah. Tukaj so je pa v ječi obesil. (Na Slatini) jo trinajstletni učenec Franc Ekor i nožem pehnil petnajstletnega Matevža G o 1 n a r i č a tako hudo, da je ranjenec čez nekoliko minot ia-dahnil doto. Mladi morilec j« minolo zimo nevarno ranil tudi svojo součenko Rozalijo T r a m š e k. Hudobnež sedaj prebiva v ječi v Rogatcu. (Z Dobrue) se nam piše, da je miuolo nedeljo zvečer po tamoinjih vrhih gorelo 15 kresov; pri mnogih so tudi streljali, a pri jednem so spuščali celo rakete. (V Mariboru) so se dne 24. do 28. avgusta vršile duhovne vaje ali eksercicije za duhovnike. S knezoškofom vred so je k pobožuosti zbralo 70 gospodov. (T«M) jo dno 23. avgusta precej škode napravila pri sv. Juriju blizo Ljutomera, potem v Halozah. tudi ob potoku Hudinja pri Novicerkvi. (Z Vrhnike) se nam poroča: Otvorjeuje »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov" se je zadnjo nedeljo lepo is dostojno vršilo. Iz Liubljane, Šentvida nad Ljubljano iu Novega Mesta se je pripeljalo dopoldne nad petdeset gostov, katere je pri prvem slavoloku prav iskreno pozdravil vrhniški župau g. Gabrijel Jelovšek. Ob 10. uri je bila slovesua sv. maša, katero je daroval čast. gospod prof. Gnezda, govoril je čast. gosp. dr. Marinko o potrebi iu koristi katoliških rokodelskih društev. Popoldne je bila prav živahna zabava. (Dolenjska železnica.) Vsled dopisa vodstva za zgradbo dolenjske železnice v Ljubljani z dne 24. avgusta h h bodo pričeli na nameravani progi dolenjske žele«ttice kopati jame, da so prepričajo, ka-košno daje zemljišča in da morejo napraviti natančeu proračun. Vodstva se bode s dotičnimi posestniki pogodil« na ta način, da vume ta euo leto v najem oni prostor, kj«r bode izkopalo jamo, po preteku tega pa zopet izročilo posestniku v prvotnem stanju, ko bi se isti kraj v tem času stalno ne razlastil. Vodstvo ima za to delo pravico po zakonu z due 18. svečana 1878; ko bi se kateri posestnik ustavljal, moro ga c. kr. okrajno glavarstvo k temu prisiliti. (Premo vanje konj v Krauju) se je vršilo včeraj. Pripoljali so 16 kobil z žrebeti, 10 mladih brejih kobil in i O1 žrebie. Premije so dob:ii, in sicer za kobile z žrebati Jane* Molj iz Vogel| 35 gld , Jos. Ktižuar iz Stražišča 20 gld;, Fr. Deleuee it Kranja, Aatou Firinger iz Stražišča iu Miha Prešeren iz Vižeitc po 15 gld., J. Pogačnik iz Bistrice in Mat. Golob iz ŠL Jurja srebrni svetinji; za mlade breje kobile Fn fiuaman in Stražišča 25 gld., P. Jerala iz Žej 20 gld., J. Gros iz Gorič 15 gld., Miha Burgar v Spod. Berniku in L. Boštar iz Suhe srebrni svetinji; za žrebice J. Pavlin od Sv. Križa iu Jos. Primožič s Pristave po 10 gld., Mat. Barle z Luže, Anton Golob iz Stražišča in T. Prešern iz Lesc srebrne svetinje. (V Kranjski gori) je že 16 let hromi gospod J. Pečar obhajal 25 let svojega mašništva. Ta dau so gospoda prinesli v cerkev pred altar; ljudstva, posebno mladine, se je veliko zbralo. Pridigal je prelepo g. Jan. Ažman, župnik gorjanski, sv. mašo je daroval g. J. Vari iz Trsta, oba sošolca g. Pečarja. — Bog naklanjaj tudi v prihodnje mnogo potrpežljivosti težko skušanemu srebrno-mašniku. (Marija sedem žalosti.) To je nova molitvena knjiga, katero je lepo, jasno in pregledno sestavil gosp. Jan. Ev. Mauriug, kapelan v Mokronogu, kjer je sloveča božjepotska cerkev žalostne Matere božje. — To knjigo vzlasti častilcem Marijinem iskreno priporočamo v uakup. Velja v razuih vezeh 90 kr. do 1 gold. 30 kr. Dobi se pri založniku J. Bonaču in v ^Katoliški Bukvami." (Med nebom in zemljo.) Preteklo jesen nekega dni$ gledali so Dunajčaui na trgu sv. Štefana, kako je nek človek celi četrt ure visel iz stolpa sv. Štefana med nebom in zemljo. Bil je to ognjegasec Klemeu Lohr, ki je opravljal službo. Brisal je okna opazovališča: brisača inu med delom pade skozi okno iz rok, on jo hoče vloviti, a pri tem omahne in pade čez okno; vjame pa se na 5 do 6 metrov dolgo vrv in tako visi cel četrt ure med nebom in zemljo. Ognjegasilci so urno prihiteli na. pomoč svojemu tovarišu ter ga rešili iz neprijetnega položaja. Bil jo taka preplašen in oslabel, da so ga nesli v bolnišnico, vendar vesel, da se je vjel na vrv; sicer bi se bil razdrobil, ko bi bil padel na tla. (Tržna cena v Mariboru) Pšenica 8 gold. — kr., rž 7 gg. 20 kr., ječmen 6 gld. 20 kr., oves 2 gld. 90 kr., koruta 6 gld. 40 kr., proso 6 gld. 60 kr, hajdina 5 gld. 80 kr., krompir 1 gld. 70 kr., vse po hektolitru; kilo fižola 11 Itr., leče 28 kr., graha 24 kr., masla 1 gld., masti 64 kr., putra 90 kr., sira 12 kr., staniue (ipeha) sveže 57 kr., povojen« 70 kr.; 1m«t mleka svežegar 10 kr,. posnetega 8 kr., prosega pšena 13 kr., repičnega olja 40 kr., laškega olja 48 kr.; jajce 2 ^r. Listnica vrednikova: Kdor ..Domoljubu" polije kako novico, raj se vselej podpiše, da vemo, s kom imamo opraviti. — Na mnoga vprašanja: nDomolj«b" so še vedno naroča do novega lota brezplačno, in kader liaroinino 80 kr. pailje, zaraeuni sc mu do konca 1. 18954. — Zopet letos se število naročnikov „Domo|jul>ovih" prav veselo množi, hvala zfUo vtem blagim prijateljem! — Glede gtvarij, ki se priporočajo v naznanilih na zadnjih straneh ..Domoljuba," no moremo biti porok, da so vse tako »vrstne, kakor so hvalijo. Prihodnja številka ..DOMOLJUBA" Izide dne 17. septembra Tržiic cenc v Ljubljani due 2. septembra. Pfcenica, hktl. Rei, Ječmen, „ Oves, Ajda. „ Proso, „ i Koruza. Krompir, „ Leča, „ Grah. Fižol, Maslo. Mast, Špeh svež, kgr gTfkr 8 TI 6 65 3: 90 2 92 4 fc? 8? 40 nO 4 5 3 10, -10 -9 — - 6f> - 58 Špeh povojen, ki;r Surovo maslo. r Jajce, jedno r Mleko, liter . . Goveje meso. kgr Telečje Svinjsko tožtrunovo r risanee . . Golob Seno. 100 Slama. ,. Drva trda, „ mehka k £r mtr. gl kr - r, i - 7-> - 2 —| 8 - : 02 -j 52 - 00 40 — 40 • 17 1 2 14 I) M> 41 20 Lotcr\jNUe Hrečke. Brno 2. septembra: 59, 28, l, 8(i, 8 DnuaJ 29. avgusta: 7G, 82. 5 12, 42 Gradec 29. avgusta: 49, 10, 1, 72, 73 Line 29. avgusta: 88, 36, & >, ji prodaj je »J hiša z vrtom in njivami za in iu več mernikov posotve. — Več se izve pri Jakobu Jegliču v Dupljah, p. Podbrezje. Štefan Čadež, podobar in pozlatar v Dupljah, p. Podbrezje. se priporoča prečast. duhovščini za uaklouitev po-dobarskili del po primerno nizki ceni. C>) Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! " rezanje repe, za grozdja In oliv, peronoapora- aparati zelenJad' »nirkl (pumpe) za vino, kletne priprave, »mrki -colSe1 &K __tehtnice za živino, mlečM separatoril priprava za vzdlgavaHe »odov .trnii mBBm ; :vSo:najbolJc izdelano po jam sivo;; Pripravno plačevanje! Cas poskusniV T ™ etljNkih iU Ntrofev IG. HELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78 ' ^^i^^ise povsod osnujejo. " Priporočilo. " M. Borušak arar v Z»g-orji za Savo se priporoča preč. duhovščini iu cerkvenim predstojništvom za poprave vsake vrste iu vseh delov turuskik in cerkvenih ur. Za dobro in trajno popravilo jamči za -.i^ .i- 1^'ipoi'oc'ilo! Podpisani se priporoča velečastiti | duhovščini za izdelovanje duhovniških snkenj, talarjev, burnu | sov itd. H Tudi imam vedno najbolje ino-| zorasko h u k u o. t o s k i n g, 1 a -sting itd. v zalogi ter zagotavljam točno iu solidno delo, po mogoče || uiy.kih cenah. Spoštovanjem (6-3) F. Casermann, 4 Šelenburgove ulice 4 Št. 1G1. Ljubljana. (13, (3) Najnižje cene. I 7 »4 c\ 4 \\'' pp -1 V—5 ' , v \ 5UCL|;1S Ju ' o • oc^^i ifoaAfeM K >2 Simon Dolinar, izdelovatelj harmonik ln harmonijev v .Škof)! Loki. (4_4) priporoča v nakup več svojeroeno izgotovljenih MT harmonijev z jeklenimi jezički in prav jnočnim glasom. — Tudi rodne harmonike s tremi in štirimi vrstami bo dobivajo pri meni po najnižji ceni. K 500 goldinarjev se zagotavlja vsakemu bolehajočemu na plueih, komur no pomaga 8vetovnozna.nl maltoznl izdelek. — KaSelj, hvi-pavost, naduha, pluuni in sapniški katar, izmečki itd. prenehajo /.e v malo dneh Na stotine jih je to zdravilo rabilo že z vspehom. Maltoza ni tajno sredstvo, napravljena je z vplivom slaja in koruze. Spričevala najvišjih avtoritet se lahko ogledajo. — 3 steklenic« z zabojem gld. 3'—, O steklenic gld. 5'—, 12 ste- Albert Zeukner, (3) izumitelj maltoznih preparatov v Berolinu l£®i M ¥eteI priporočata svoje trdno in lepo narejene peči in druge glinaste izdelke po najnižji ceni. Blago se dobiva v Ljubljani, Gradišče, Igriške ulice it. 8. (8--ti) Obrabljene pismene marke SRŽ G. Zeehmayer, Nurnberg. Obrazci zastonj. (SO-13) ^ S3T Ei © "b © i a& aa giftvp, "ŽS ^Jj JofciC svilnati in volneni, v najrazličnejših bojah, platno, k o t o n 1 n a, VM&&L hlačevlna, volneno blago ^ ***** lepo, močno, dvojne ilrokosti, meter po 50 kr. ln više. ...... ** Fr. Petrič, trgovina z manufakturnim in kramarskim v Ljubljani, Spitalskc ulice 6 ***** S*** <* priporoča svojo največjo zalogo in najraznovrstnejšo iabero ****&* modnega in krfmarskega bla^a, u Zali v a In. Domača c. kr. m avstrijska zavarovalna DONAU na l>miajii, ki zavaruje proti požaru, na življenje, prevažanje in vsakovrstno zrcalno steklovino izplačala mi je — ako ramo nisem pravočasno vplačal zavarovalnine — potom prostovoljno podaritve vsled požara pro-vzročeno mi škodo. Ta izvanredno človekoljubni cin mi je pac opravičen povod, da so kar liajtopleje zahvalim javno zavarovalnicnemu vodstvu tor zavarovalnico samo priporočim vsakomur. Hottinannsdort na Koroškem meseca avgusta 1801. x Matija Valentin, sin Filip Valentin, oškodovanca. Jos. Kometter, A. Koller, priči. Da se }e res vse tako zgodilo jtotrjnje: Županstvo v Kottmansdorfu. dne 7. avgusta 1891. Sablatnig. župan. ^^^^^sgsgsmfmmmmmm^miimm -m. ■■ M j j deljujem'Vsa v °hČinS'VU Di,znanjain' Ja lastnoročno iz- spadajoča dela natančno po naročilu in najnižji ceni. F. Vodišek, Kongresni trg 14, III. nadstropje. 164 (3-2) UdajaUlj: Anton Kriii. Ravnokar je izlšla molitvena knjiga .Marija sedem žalosti', posebno priporočena po visokočast. knezo-škofljskem ordinarijatu. Oeua knjigi: O) vezani v platno...... . . k Id - "90 „ unije, z marmorirano obrezo , . „ j- _ „ „ u«nje, z zlato obrezo.....„ i-io „ .. usnje, l zlato obrezo in pozlauena „ j-jjo r n i ša^ren, z rude<"-o obrezo . . ,. 1'20 rnj;t\i fcurren. z zlato obrozo . . „ 1-30 Naprodaj pri Janezu Bon&ču, knjigo »»•■/.n \ Ljubljani. — Dobiva kh tudi v ,,Katol Bukvami" v Ljubliani (m) ij * 'T T T ▼ T* k yVn^ Zlobec, posestnik in frgovee v K raj ni vasi št. 23 priporoča brinje za k aha nje žganja. Xk£~ Kdor želi brinje kupili in zvedeti eeno, pbte naj A»dr Zlabea. v Krajai cesti «. 23 p Deterij« n Kran. (2 -1 SST Preselitev trgovine, s- Štefana N®-ja s trgovina z UUtjmm, to- ^ jjg" kodtlaUa, hišnim In ko- hinjskem je od xlne 1. julija t. 1. a na Yalvazorjevem trgu št. 5 (/tre/ F m vre Trtck) v poslopji okrajnega glavarstva. Tinktura za želodec, (60 - 20) (60 - 51) katero is kmečke rnbnr-liare. kerhlikovroveva lubja in svetih pomemnčnili olop-kov prireja O. PZCCOU, lekar ,prt angelja' v Iajabljanl. je mehko, i<>da ol) enem uplivno, delovanje prebavnih ftrga nov urejajoče iredstvo, ki krepi ielodeo, kakor tudi pofpeioje telesno odpratje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zebojčkih po 12 in več steklenic. Zal»jM z 12 stekl. velja igl. I*, * 55 steklen., 5 Kg t««. »elja gl. a ae. Poštnino pla^a naročnik. Odgovorni uradnik: A Valu Tiska . Katoliška TUkarna",