621 DRUŠTVENE NO. VICE Ivan Gubenšek IV AN GUBENSEK Tretjega vinotoka smo se številni planinci, prijatelj! In znanci poslovil( od dragega tovariša Ivana Gubenška. Ko smo mariborski planinci po vojni pri­ čeli obnavljati in graditi nove planinske domove na Pohorju In Kozjaku, je bil po­ kojni Ivan med prvimi, ki se je nesebično In s planinsko predanostjo vključil v te hva­ ležne akcije. Prvič smo ga srečali 14. Ju­ lija 1949. leta ob pogorišču Mariborske koče. Tokrat smo se mariborski planinci prvič zbrali na svobodnem Pohorju In že tedaj je Ivan razvijal svoje načrte, svoj bo­ gati in premišljeni program za razvoj pla­ ninstva na Pohorju in Kozjaku. V času od graditve Mariborske koče , in tja do otvo­ ritve koče na lavcarjevem vrhu Je bil Ivan Gubenšek med prvimi prostovol,jcl in udarniki. Največje pa so njegove zasluge pri gradnji Ribniške koče; ,njegova Iznajdljivost in bogato strokovno znanje sta omogočila, da je lahko Ribniška koča sprejela na Dan republike 1949 prve goste. Največjo delov• no zmago pa je dosegel pokojnik takrat, ko je 10. vinotoka 1949 zasvetMa pri Rib­ niški koči električna luč. Bil je res pravi •fanatik Ribniške koče•. še in še bi lahko naštevali, kaj vse 1e ustvaril naš prijatelj na deloviščih mariborskega društva. Ome­ nimo naj le še to, s kako vztrajnostjo in jekleno voljo je gradil spomenik pohor­ skim partizanom na Jezerskem vrhu. Ma- riborska koča, Ribniška koča In Koča na lavcerjevem vrhu dolgujejo zahvalo entu­ . ziastu Ivanu Gubenšku. Njegovi sodelavci, planinski prijatelji in to­ variši, prijatelji iz Ljubljane, Celja in Kranja se klanjajo njegovemu spominu. Friderik Deg en ZBOR PIONIRJEV PLANINCEV JUGOSLAVIJE Na Jabuki, na pol poti med Prlje.poljem in Plevljo, je jeseni leta 1943 padel Boško Buha. Legendarni bombaš, proleter, skojevec in komunist je bil zelo priljubljen. Za svoja junaštva je bil tudi oklican za narodnega heroja. Mesto njegove nesrečne smrti je izbral letošnji organizator zbora ploni~jev planin­ cev Jugoslavije za kraj, kjer so se 19., 20. in 21. septembra sklepala prijateljstva med mladimi planinci Jugoslavije. le sama nastanitev v spominskem domu Boška Buhe, ki je ves v slikah , fz časov NOV, in program, ki je računal z obiski spomenikov NOV, sta dajala zboru glavni poudarek, pa tudi obujanje spominov ve­ like zgodovine Jugoslovanskih narodov. Obiskali so spomenik Bošku Buhi na Ja­ buki, v Plevlji in s sedemnajstimi bori označeno mesto, kjer je četniška zaseda ubila sedemnajstletnega Boška. Ogledali smo si tudi spomenik padlim v NOV v Prijepolju. Program, običajen na teh zborih, je bil na­ slednji - orientacija, pikado, streljanje, šaljiva tekmovanja, taborni ogenj z nastopi vseh ekip ter vzpon na vrh Mijalovice (1411 m). Iz Slovenije se je zbora udeležilo dvajset pionirjev s spremstvom. Bili so iz Gornje­ ga grada, Rogatca, Litije in Tržiča. Potovali smo zelo ugodno, za kar se moramo zahva­ liti PD lelezničar iz Ljubljane, ki nam je dal na razpolago poseben vagon in sprem­ stvo. čeprav se ni vse zvrstilo po programu, je zbor opravičil svoj namen, saj se je tri­ dnevno srečanje končalo s številnimi lepi• mi spomini, z novim znanjem, s prijateljst­ vi, izmenjavami naslovov in pa seveda - s solzami ob slovesu. Vzporedno z zborom in zato tudi delno okrnjeno je potekal seminar za vodje pio­ nirjev-planincev. Vodil ga je Radivoje Ko­ vačevič. Na seminarju smo spoznali, da se naši ko­ legi iz drugih republik bor ,ijo z enakimi problemi, kot smo se mi v Sloveniji pred leti in se še danes; gre za vprašanja vrednotenja planinstva, mentorjev, za finan­ ciranje, borijo se s pomanjkanjem mentor­ jev. vodnikov itd. Pomembno je tudi ugotoviN, da dodaja k vsemu temu svoje tudi dejstvo, da se tradicija v planinstvu v drugih republikah šele ustvarja. Udeleženci iz Slovenije smo na seminarju predstavili naše delo na vzgojnem področ­ ju, probleme, s katerimi se srečujemo in kako jih rešujemo. Obljubili smo jim po svojih močeh vso pomoč (z literaturo. iz­ kušnjami, kadri}. Govorili so tudi o prihodnjih zborih pio­ nirjev-planincev Jugoslavije. Na seminarju smo sprejeli več sklepov. Med drugimi tudi naslednje: Zbori pionir­ jev-planincev Jugoslavije naj bi postali številčno večji, na njih bi lahko sodelovala vsa PD, ki bi svojo udeležbo tudi financi­ rala. PZJ bi financirala samo organizacijo. Nekateri se ogrevajo za pohodno obliko zbora, češ da bi tako pridobili bolj pla­ ninsko podobo. Seminar ob zboru naj ostane redna oblika in naj vsebuje vnaprej predvidene teme. V prihodnjem letu naj bi organizirali zvezni seminar za mentorje pionirskih skupin. S tem bi omilili kadrovske probleme po pla- ninskih zvezah. • Organizirali naj bi simpozij o planinstvu mladih. Na zvezni ravni naj bi osnovali list mladih planincev Jugoslavije. Uskladiti bi morali nazive kadrov v PZJ in te nato v Zvezi telesnokulturnih organizacij Jugoslavije. Ustanovili naj bi transverzalo Boške Buha. V spominskem centru Boške Buhe naj bi bil tudi planinski objekt, ki ga bi gradila plarninska brigada. Sklepov je dovolj in kar težko jih bo kmalu realizirati, še posebej, ker jih mora­ jo potrditi višji organi PZJ. Franjo Krpač FRANC KOVAC-ANC/ •Ni dolgo tega, ko si v imenu savinjske srenje planincev spregovoril ob otvoritvi Zajčeve koče in si stal med Krvavičniko­ vimi fanti, ki so peli in raztegovali meh. Srečala sva se zadnjič pod Reško planino in kmalu bi se na Homu ob 30-letnici PD Zabukovica. Tri dni pred veličastnim srečanjem slo­ venskih planincev v Vratih je prenehalo biti tvoje srce. Sredi dela, sredi priprav na praznovanje in obletnico. Franc Kovač je bil rojen 12. avgusta 1919 v Zabukovici. Delal je v rudniku Zabuko­ vica in v Libojah. Izučil se je za kovača . V partizane je odšel leta 1944. Bil je eden izmed ustanovnih članov PD Zabukovica in je bil sedaj njen podpredsednik. Znan je bil kot kulturni delavec in kapelnik liboj­ ske godbe na pihala. Za delo na glasbe­ nem področju je 1969 sprejel Galusovo značko. Kot planinec je znan po naši dolini. Pre­ hodil je okoli 20 planinskih veznih in krož­ nih poti. Med njimi tudi »Pot po planinah Jugoslavije« (106). značke transverzale ku­ rirjev in vezistov NOV (184] mu častno ne bodo mogli več podeliti. Za svoje delo na planinskem področju je sprejel leta 1970 bronasti in 1976 srebrni častni znak PZS, priznanje PZJ, plaketo TKS Žalec v letu 1979. Ob njegovi krsti so planinci in drugi po­ stavili častno stražo. V Libojah se je od njega poslovil v imenu pohodnikov po YU poti ing. Ivan Jurhar. Ob krsti so stopali rudarji, planine/ in ga pospremili z Liboj na griško pokopališče. Spremljale so ga tri pihalne godbe Zabukovica, Prebold, Eggen­ berg, Graz). V imenu planincev se je ob odprtem grobu poslovil tov. Rafko Krošl. V zadnje slovo so mu zaigrali njegovi liboj­ ski godbeniki. Popoldanski žarki sonca so obsevali Gozdnik, simbol Savinjske poti, pod katerim bo počival v osrčju poti, ki jo je tako l1 jubil. Zadnje, kar je zapisal v fMnc Kovač [prvi z leve J v razgovoru s Krvavlčnlkovimi fan ti na otvoritvi Zaj• čeve koče (GI. PV 1980, str. 520, 3. 8. 1980) Foto B. Jordan 622