*fTST?rH-rw7»

JI »V


HOJS«**

il*

»i» ti

qRKSPš$»!^9i

=I !2:^»7A! i ' i o * > • "v '^


*v /;;:7  ?*«»«•—•. > r..;


P 0 f f •

glej«



S • »V<*» • I< :  J •’»* * V*»* ; ; j»»• e i;;{j

»II




iV.wr.Vi

•i*


**



jom

P r e d g e

na vse

Nedele no Svetke

celega kervagsko - ltatolskega cirkvenega leta,
kak tydi za vse farne cirkvene varihe Sekovske
škofije po slovenskem kraji no neke priložnosti.

•Ml A M

Zloxil no na svetlo dal

Anton <^erf,

Mesnik posvetni.

I. .Letni tok.

%'WWfc%/V%MiVUVUVUiU

Nedelni no Svetexni del,

razdelen v’ štiri zvezke,

kerih dva perva zapopadeta nedelne, drvga dva sve-
texne predge.

„Vyi{te rje vse zderxavati, kaj sem vam koli zapovedal. 11
Mat. 28, 20.

„Zvelit{ani so tisti, keri boxjo besedo poslysajo, n«
zderxavajo;“ Lyk. 11, 28. zato pa

„Pyste besedo Kristusovo obilno med vami prebivati. 11
Kol. 3, 16

l /1

V’ Gradci 1835 ,

natisgene no zaloxene pri J. A. Kienreihi.

Im vorliegenden JVerke: „Ein Jahrg ang sonn- und
festlaglicher Predigtenmrd nichts befunden, was dcr
katholischen Glaubens- und Sittenlehre oder der Erbauung
erilgegen wdre.

Von dem Furstbischbflich. Secfmuer Ordinariate
zu Grdtz am 22. Jdnner 1834.

Roman , HI.p.

r-j** v .

v t T\ P ras c fi f  m. p*
, j ' j i • ’ Stkretar.

:  .. T. ‘iq 'ir' ’

mom ■


N e d e I n i Del:

F i’ e d g e

na vse

N e d e 1 e

celega kerva*)sko - liatolvkega cirkvenega leta.
(Razdelen v’ 'ž,  zvezka.)

Zloxil no na svetlo  dal

Anton Herf,

JVIesnik posvetni.

I. Letni tok,

I. Zvezek,
zderxavajoi[i:

Fred ge od perve Adventne nedelo do sledne
nedele po Vyzmi.

„Ker vas posly«a, toti mene pos!ysa; ino ker vas za¬
motava, toti mene zametava; ker pa mene zamotava,
toti zametava tistega, ker je mene pos!al.“ Lyk. 10, 16.
„Ker je iz Boga, toti posly.va boxjo besedo. 14  Iv. 8, 47.

1835,

A. Kienreihi.

V’ Gr &
..dtisgene no zaloxer

„Bodte vijinlteli besede, Ino Me samo poslysavci.“ Jak,

1 , 22 .

„Premi besedo boxjo z’ naboxnostjoj, naj ti tisto v’ za¬
spanih govorih od tvojih dvhovnih prijatelov, ali v’
predgi t[yjey. Poslyxaj tisto vseli s’ pazlivostjoj no
i{astibojei{nostjoj; navraijaj jo skerbno, ino nepysti,
da bi na zemlo padnila; temoij liki dragi balzam jo
vzemi v’ tvojo serce, ino nasledy v’ tem visokopobla-
goslavleno Divico, kera je z’ naj veksoj skerbjoj v’
svojem vse besede shrar)yvala, kere so se na hvalo
genega deteta rekle. “

Sv. Franc Salez,
Filotea: 17. glava.

„Sohrani toto postavno besedo se¬
bi no svojim sinom na veke. 4 *
Eksod. XII. 24.

Jas sem nazoijne predge pazlivo prebral ino
najsel, da so skerbno po bogoslavnih postavah
sporedene, ino niq nezderxijo, kaj bi katolskim
vernim ino zaderxavanskim navukom, cirkvenim
ino dexelskim zapovedam bilo zopertno ino ras-
kolnoj dostivetj se more povedati, one so lepi
cvetni zbori naj svetesih navukov našega Gospo*
da Jezusa Kristusa, blaxenih apostolov, ino
cirkvenih oqakov, pune svetega Duha ino moq-
ne qloveki na podvutjepe ino pokoro, na tjasno
no vetpno sreqo. — Beri, veri ino zderxavaj pe
zato vsaki rad, ne samo za sej temoq tudi dru¬
gim, najmreq, tp se je tvoj brat (blixnik) pre¬
grešil, pojdi (z’Boxjo besedo) k’pemi, ino mu
pegov pregreh med sobo ino pim oponosi. Mat.
XVIII. 15. — :  Pripovedavaj (Boxjo) besedo,

nadstoj prigodno, nezgodno, karaj, prosi, kre¬
gaj, vu vsemi poterplepi ino navuki. II. Tim.
IV. 2. — Nepozabi joqeqih odxaluvati. Sir. VII.
38. — Molte eden za drugega, naj bote zveli-
qani. Jak. V. 10.

Na dragoi[estnih nemvkih križnikov predni
ino tehantiski fari S. S. Trojice pri Velki
Nedeli 10. deri Majnika 1833.

Peter Dainko, m. p.

lehanf, solnega okraja priglednik
ino farmester.

Pohvalen bodi Jezus Kristus!— Amen do rekoma.

Nagajaven beratel!

,,Moj vyk je nc moj.** Ivan. 7 , 16.

✓

tem jas, dobrovolen beravec! celi letin
tok predeg, v’nedelnem no svetexncm deli, s’
pridavkom na neke potrebnese priloxnosti, tebi
v’ roke dam. Pri zlagapi totih predeg, ednako
kak pri sedmih postnih, kere so xe lani v’ lVli-
holseki na svetlo prišle, si jas neijeni nikakse
hvale, qasti ali saslyxa iskati; kajti jas morem
oqivestno obstati no reijti: „Moj vyk je ne moj
Iv. 7 , 16. temoq tistega, kerega besedo jas
oznanyjem. Moja slterb no mojo delo pri
spravlapi totih knig je edino samo bilo, postavle-
i)e vseh potrebnesih verskih, zaderxavai)sluk no
vadbenih navykov, isSape no odvzetje ’s svete¬
ga pisma, cirkvenih oijakov no drygih dobrih

knig priliijnih mest, za potcrdege postavlenih
glavnih vykov, ino gihovo primerno no prilexno
vkypzestavlege v’ celino, naj bi prave hasno«
vitne knige mojim slyxebnim tovarivom no vsem
vernim beratelom v’ roke dati mogel,

Z’ Bogom !  —

Spisal pri velki Nedeli
na samo pepelnico 1855*

Zloxitel,

ix:

Kak ma keraenik nedelo svetiti, ino
kaj ma po njih vi[initi?

Tretja boxja zapoved veli: „Ti mas svetek

svetiti/ 4  Eksod. 20, 8. najmreq nedelo. — Po
nedelah ali more kersenik:

a)  se od tevkega no stanskega dela odderxati,
ino tako samo v’sili z’dopyvepom svojega far-
mevtra opravlati.

b)  Dryga cirkvena zapoved zapovedava: „po ne¬
delah no zapovedanih svetkih sveto meso po-
boxno posIyvati; na pene dele paško meti no
pe premislavati po navyki katehizma.

X

c)  Pri sveti mesi zvesto no z  zebranim mivle-
gom no k’Bogi pozdigpenim sercom s* haskom
moliti, ’s knig, qi pa brati neve, na oijanas,
ino se v’ sirkvi pokorno, ponirno no potjteno
zadersati,

dj  Predgo zvesto posljvati, no na se no svojo
sivlepe ravnati, ino se ’z pe vpiti, kelko je
v’dobrem no v !  kreposti naprejprisel, ali kel¬
ko je dobrega zamydil, no v’hydost no gre- „
he padnil?

- e)  Se tydi skerbno no pobočno pri odvetparm
h  osji slyxbi, pri kersapskem navyki znajti,
ino sc tistega zvesto navyi[iti, naj ga te ve v’
sivlepi vseli t erno zdersavati, ino

f)  pri Litanij! no svetem xegni pobo.rno bili,
no z’ zebranim sercom moliti.

g)  Doma ali zvynaj boxje slyxbe, pred ali po
opravleni bosji slyxbi, poboxne no molitvene

II

knige vteti no moliti, ali ovatji boxje resni¬
ce premivlavati, poboxne govore med soboj
meti, dobre dela opravlati, se za poboxnost
no svetost xi vleija skerbeti no nedelni den Bo¬
gi dopadlivo dokonqati.

h)  Premivlavati, ka je vest dni tjlovek delal za
posvetno no za telo j zato tydi v’nedelo ali
sedmi den more boxji toasti poroipti, se za
nebevko no djvovno skerbeti, ino premivla¬
vati, kak je svoje stanske dusnosti v’tjedni
spurjaval, jel je vetj dobrega ali hydega vri¬
nil? jel je gratal od zadne nedele bole pobo-
xen, qisti, sveti, miren, ponixen, poterpliv,
trezen no meren, praviqen, kak je perle bil?
jeli se je odvadil hydih no grevnih navad no
greha, no zapystil nevarne, zapelavne paj-
davtva, ino jeli je zaqel blixnega lybiti no
pemi dobro xeloti no vriniti, qi ga je perle
sovravil, ali ne? Zadnitj

XIX

i)  sc more ogibati kerqem po nedelah no svet*
kih, pijanosti, plesa, okolihoda, rastrovepa,
nevarnih no hydih tovarvovj se more doma
pri detci po boxji slyxbi oi{a no mati vstaviti,
detca pri starvih ostati more doma, ino ne

okolismykati no hydodjati.

%

f ; _ ' ■

' I

/

K a z a ij>

Stran,

Kak ma kersenik nedele svetiti, ino kaj ma po Jjih

if initi ? .  .• XI

Na 1. advensko nedelo,

Zrok Adventa..

Na 2. advensko nedelo,

Kaj poveselvje ijloveka v’texavali, da se na Bogi

nepohjsa? . ......  9

Na 3. advensko nedelo.

Kak se more Gospodova pot nadelavati? . . . 18

Na 4. advensko nedelo.

Doline, bregi no gomile.

Na nedelo med svetim Dnevom no novim Letom.

Od blagoslava...* 33

Na nedelo med novim Letom no sv. tremi Krali.

Bog vse naj bolse ravna.  43

Na 1. nedelo po svetih treh Kralik.

Zgybleni Jezus-.- 53

Na 2, nedelo po svetih treh Kralih.

Zakon , .............  61.

Na 3. nedelo po svetih treh Kralih.

Veditna xela ............  11

Na 4. nedelo po svetih treh Kralih.

Nezavypnost .......... 82

Stran,

Na 5. nedelo po svetih treh Kralih.

Sovraxnik ..90

Na 6. nedelo po svetih treh Kralih.

Od srex[e, da smo tvdi mi v’pravi veri rojeni , 100

Na Septuagezimsko nedelo.

Kaj so veli v’nepokornosti ostati?.108

Na Seksagezimsko nedelo.

Od rodovitnosti zemle .........  118

Na Kvinkvagezimsko nedelo.

Slepec pri Jerihi ..127 -

Na 1. postno nedelo.

Skvvijave..135

Na 2. postno nedelo.

Pri Jezusi je naj bolso biti.118

Na 3. postno nedelo.

Znamlege ’z neba.157

Na 4. postno nedelo.

Pripravleije k’vrednemi obrejvvarji.165

Na 5. postno nedelo.

Neduxnost.174

Na cvetno nedelo.

Procesja s’prcsmeci.  183

Na Vyzemsko nedelo.

Jezuvova gorstaja.. 190

Na belo ali 1. nedelo po Vyzmi.

Boxja vseganazoi[nost.  203

Na 2. nedelo po Vyzmi.

Predpostavlcni no podloxni .......  212

Na 3. nedelo po Vyzmi.

Poterplivost v’ terplegi ... 220

Stran-

Na 4. nedelo po Vj-zmi.

Nevera zvirek grehov.. 228

Na 5.  nedelo po Vjz mi.

Zakaj no kak mi prositi mamo?.239

Na 6. nedelo po Vj'zmi.

Svedoifilo svetega Dyha ........  247

Na Fvnkistno nedelo.

Potrebnost svetega Dvha.. 257

Na 1. nedelo po Fjnkistah.

Miloseripiost.  266

Na 2. Nedelo po Fjnkistah.

Sladoxelnost.  275

Na 3. nedelo po Fvnkistah.

Nazajhod k’Bogi.  294

Na 4. nedelo po Fvnkistah.

Navyk.  303

Na 5. nedelo po Fyi;kistah.

Poroi[itba.  312

Na 6. nedelo po Fjnkistah.

Hasek boxje slyxbe ..........  321

Na 7. nedelo po Fjnkistah.

Dobre dela . ..  329

Na 8. nedelo po Fjnkistah.

Krivica no kanost..337

Na 9. nedelo po Fjnkistah.

Ijas obiskavaga ...........  346

Na 10. nedelo po Fvnkistah.

Molitva.  355

Na 11, nedelo po Fynkistah.

Pravilnost no resničnost ........ 366

Stran.

Na 12. nedelo po Fynkixtah.

Kaj mamo mi vqiniti, da se zveličamo? . . . 371

Na 13. nedelo po Fynkixtah.

Nezahvalnost proti dobrotnikom ......  382

Na 14. nedelo po Fynkistah.

Mernost.* . 389

Na 15. nedelo po Fjnkistah.

XaIost matere, kere sin je merel .....  397

Na 16. nedelo po Fjnkistah.

Povisage no ponixage .........  405

Na 17. nedelo po Fjnkistah.

tybezen proti Bogi no blknemi ......  414

Na 18. nedelo po Fjnkistah.

Zavjpage na Boga ..424

Na 19. nedelo po Fjnkistah.

Gostyvagsko oblatilo .........  430

Na 20. nedelo po Fjnkistah.

Zakaj Ijdje boxji besedi neverjejo? — Kak pri¬
dejo k’toti veri* .........  439

Na 21, nedelo po Fjnkistah.

Raqun s’ soboj samim .........  447

Na 22. nedelo po Fynkistah.

Stanovitnost v’ veri ..........  456

Na 23. nedelo po Fynkistah.

Kakost pervega ino potlagih grehov ijloveka . . 466
Na 24. no zadno nedelo po Fjnkistah.

Sodba ... 47*2

Na l. advensko nedelo.

>,Glejte, no pozdignite gor vaye glave, kajti da
je vaxo zveligage blizo.“ Lyk. 21, 28.

Zrok Adventa.

jiLdvent se veli po slbvenskem prihod, ino se
ty viditni prihod boxjega Sina na toti svet, ino
resen ob dvema odločenima ijasoma zarazmi.
Pervi prihod Sina boxjega se je zgodil, kda se
je on od svetega Dyha v’preqistem teli Prebla-
xene Divice Marije spoget, ’z ge liak glovek na
toti svet narodil, naj bi ves svet skos svoj mi-
losti bogat prihod posvetil, ino gega od verne¬
ga pogyblega re^il. Drygi prihod boxjega Sina
pa de se zgodil na konci sveta, kda de prijel
z’ velikoj oblastjoj no gospostvom celega sveta
sodit. Nam je dnes osebojno pervi Jezusov pri¬
hod na skerbi, najmreij gegovo milostipuno no
zveligego rojstvo, liero je nam no celemi sveti
naj vekyo srego prineslo no veselje spravilo. Je¬
zus sam nas v’Evaggelji na toto srego opamiga
govoreg: '

Glejte, no zdignite gor vatfe glave, kajti
vavo odrešege se vam priblixava, Jezus ge
Pravigne s’tem spomenuti, da skos gega le gim
Kak jegnikom odre^ege od nevole tote zemle,
’z gene žalosti no britkosti pride, ino se samo
fckoz zadno sodbo v’popunoma svoj^ino boxjih
Ned. Del; *

2

Na l. advensko nedelo.

otrokov , ino v’svojo dugo si xe voseno domo¬
vino, v’nebesko kralestvo, s’teIom no z’dysoj
postavijo, kde do zverseno veselje meli na ve¬
ke. Mi vsi vkyp si tvdi xelimo, no se skerbe-
ti moremo, se nelida med izvolenimi v’nebesah
veseliti, ino kersagslia cirkva nas povsodik k’to-
temi veqnemi veselji ravna no napelava s’svoji-
mi naredbami v’priliqnih qasih, kde nas posebno
na pokoro no kreposti opomiga. Tak je posta¬
vila ona advent, ali spokoritni qas pred Jezu¬
sovim rojstvom. Mi si zato dnes naprevzememo,
premislavati zroli, zakaj je cirkva adventni qas
nam postavila? Jas na to odgovorim:

I. Nam na spomin Jezusovega vqlovekposta-
nega,

II. Nam na spomin, se k’Jezusovemi rojstvi
no prihodi na toti svet vredno pripraviti.

Poslysajmo pa dnesni navyk z’opertim no
mehkim sercom, no se k’ Jezusovemi prihodi
vredno no dostojno pripravimo, da mo gemi
dopadlivi. — Jas zaqnem.

I.

Kersagslia cirkva je postavila ad venski qas,
da bi se mi spomenuli: l) na Jezusovo vqlo-

veqege, 2) na gegovo neslionqano lybav proti
nam, 3) na gegovo velko ponixnost no poter-
plivost, 4) da bi se gemi lepo zahvalili za vel¬
ko dobroto odresitbe.

l) Katolska cirkva nam je advent zapove¬
dala, da bi se spomenili na Jezusovo vqlove-
gege. -— Mi vsi smo ali duxni v’totem svetem
adventnem qasi zmisliti, da je Jezus za našo
volo svojo nebeško qast zapvstil, ino qlovek

Na i. advensko nedelo. 5

postal, no k’nam dol na nevole puno zemlo pri¬
jel , da bi za nas ty terpel no nas od vegnega
pogyba rešil. Ravno zdaj; kda se Jezusovega
rojstva qns približava, zdaj nas kersagska cirkva
zoseb na gegovo vglovegege spomina. Sveti
Pavel nas tydi na to opomiga} rekoij: ,,Vi je

vete milost Gospoda našega Jezusa Kristusa j
kajti da je za vašo volo sirmak postal, kda je
bogat bil, da bi vi skoz gegovo sirmastvo bo¬
gati postali/ 4  2 . Kor. 8, Q- Pa pravi sveti Pavel:
„To mislite med vami, kaj je v’ Kristuvi Jezusi
bilo, ker je bil v’boxji spodobi, —- je sam sebe
sponixal, no spodobo hlapca navsel, je lydem
spodoben postal, ino na bitji najden bil kak
glovek. 44  Filip. 2, 5-—7. Sveti Augustin tydi
pravi: ,,Jezus nas vyqi ’zjasel, liki ’s predgan^
Ce, svet no vse, kaj se v’gem v’imegi ma, za-
metavati, ino nas vyqi lybezen k’sirma-stvi, ni-
sokosti no ponižnosti no spoklagi, pred gem
svet gerdost ma. 44

2) Katolska cirkva nam je advent zapove¬
dala, da bi se spomenili, na neskongano Jezu¬
sovo lybezen, — kero je on proti nam skazal,
da nas je podvyqil, ino po svoji velki smileno-
stij telko za nas terpel, no nas skok tak bridko
no sramotno srnert na krixi odrešil od kastige
vegnega pogyblega. Na toto neskongano ^be¬
žen nas tydi opomiga sveti Pavel: ,,Hodte v’ly-
bezni, kakti je tydi Kristus nas lybil, ino sam
sebe dal za porogitbo no klanovino Bogi Za sla¬
dek dyh. 44  Efez. 5,2.

„0 boxja lybezen, zove sveti Tomas ’z Vi-
lenove! O mogogni veseli prelad lybezni! Ti si
nepremaglivega premagala. — O resnigna pre¬
mera lybezni! 44  „Kda Bog, govori sveti Ber¬
nard, na sedesi svoje visokosti no veligesti se-

1  *

4

Na t- advensko nedelo.

di, zapovedava on strah no gastibojegnost, qi
pa se kaxe v’ spodobi deteta, te vtage on ljube¬
zen noter/' Proti toti lybezni Jezuvovi je sve¬
ta Margeta Kortonska tako pogtege inela, da je
rekla na sveti den: „Prelybleni Zveličar, daj

meni milost, naj te nikoli veq nerazxalim.“

3 ) Katolika cirkva nam je advent postavi¬
la, naj bi nas na Jezusovo velko poniknost no
poterplivost opomigala. —

O ^dovitna ponisnost no poterplivost na¬
gega Gospoda no zveligitela Jezusa KristuVa,
krilo svojega nebeškega ogeta, sedev nebexke-
ga Kralestva je zapystil, no se ponixal do slabe¬
ga gloveka, na toti bogi no nevolen svet se je
v’boxnem sirmagkem stani narodi!! Tak mogno
tak globoko se je on sponixal, ino telko poter¬
plivost imel, da je vse texave no ne vole živi¬
mi lydmi, dosti sovraštva no pregagaga terpel,
ino radovolno za nas boge grevnike gragko smert
prestal, Na toto velko no nedoseglivo ponixnost
no poterplivost nas spomiga zdaj advenski gas.
Sveti Pavel nas tydi na to opomene govoreg :
,,0n se je sam sponixal, da je pokoren gratal
notri do srnerti krixa.“ Efez. 2, 0- Jezus -  sam
pravi: „Vyqte se od mene, da sem krotek no
ponixen ’s serca, ino najeli te mir vavirn dy-
sara,“ Mt. ll, 2Q. Sveti Augustin veli: „Zna
paq glovegja prevzetnost tak nadyta biti, kaj bi
je taka ponixnost nebi vergla?"

4) Katolika cirkva nam je advent postavi¬
la, naj bi se Jezuvi ob gasi gegovega svetega rojstva
lepo zahvalili za gegov prihod k’ nam, no za navo
odrevitbo. — Ob kolednem gasi nas Jezusovo
rojstvo lepo opomiga, na ve glave gorzdignuti,
poglednuti, da je nav zveligar blyzi, no se ge-
mi dostojno zahvaliti za to, da je svojo nebevko

Na 1 » advensko nedelo.

5

domovino za navo vola zapystil, ino liki glovek
k'nam priyel, naj bi nam pomagal ’z globočine
pogyblega no nas odredil. Za toto velko dobroto
segemf v’adventnem gasi moremo lepo zahvaliti*
skoz pobolsrage nagega xivlega, skos pravo po¬
koro serca, skoz zvesto zderxavage gegovih za¬
povedi no navykov, skoz molitvo, dobre dela,
poste, skoz pravo no popunoma zgrevage no
zvesto spoved. Zato pa pravi sveti Pavel: „Dajte
vave proTge v’ vseh vavih molitbah no molbah
z’ zahvalnostjoj pred Bogom na zvedi,“ Filip.
4, 6. Sveti Auguytin tydi moli: „Jas se zato
zahvalim s’ sercom no z’ vvstami, ino is vseh
inoqi tvoji neskomjani milosergnosti. Gospod,
nav Bog! za vse smilenosti, s’ kerimi si nam,
v’ grehi zgyblenim, skos tvojega Sina, nagega
Gospoda, odresdtela no zveligitela, na pornog
prijel “

Za tega volo je ali katolika cirkva advent
postavila, no zapovedala svetiti, da bi se spo-
migali mi na Jezusovo glovekpostanege. Alipa
ona ga je tvdi postavila zato, dabi se mi k’Je-
zuvovemi rojstvi no prihodi tydi vredno pripra¬
vili,, no od tega v’dr.y ge m deli.

II,

K atol vka cirkva je advent tydi zato posta¬
vila no zapovedala svetiti, da bi se mi k’ Jezu¬
sovem: rojstvi no prihodi tydi dobro pripravi¬
li: je gcga zato postavila za pokoro, no zapo¬
vedala, da bi se mi lepo no vredno pripravili;
5) k’ pogovorni milostivnemi rojstvi, 2 ) ria ge-
gov prihod v’ nave serca, 3 ) k’ gegovemi pri¬
hodi na sodni de«.

6

Na 1. advensko nedelo.

1) Mi se ali moremo po navyki nate ma¬
tere cirkve k’milosti vnemi rojstvi Jezusa Kristu¬
sa, nagega zvelipara lepo no svetepo pripravi,
ti. — Mi se kaki velki Gospod k’nam pripelati
pe, te se mi prej k’ totemi prihodi lepo no do¬
stojno pripravimo. Mi se lepo mijemo no hixo
zesnaximo, no si lepe svetepe oblapila obleče¬
mo, naj bi skos to pemi nato poptepe skazali.
Dosti bole pa ve se slivi, se na prihod naj vekvc-
ga Gospoda, krala neba no zcmie, dostojno no
vredno pripraviti, vso nesnago greha nolagodnega
zaderxapa od,sebe spraviti, da se pemi nebi za¬
merili: Zato pa yypi sveti Joan Kerstitel: „Na-
dalavajte Gospodovo pot, ravnajte pegove steze.* £
Lyk. 3 , 4. Sveti Gregor tydi govori: :„Nav Go¬
spod no zveličar nas xeli pripravlene najti, ino
osnanyje, kaki zlegi do na svet privli, da bi nas
od pegove lybezni zavyzdal. ££

2)  Mi Se moremo v’ adventnem pasi tydi na
pegov prihod v 5  nave serca posebno lepo no
vredno pripraviti. — Advenski pas je pas poko¬
re. Ker ta p.sk a mati cirkva nas pe v’totem sve¬
tem pasi tydi skos pokoro no pobolvape navega
xivlepa Jezuvi prijetne no dopadiive narediti j
zato pa zapovedava kak skerbna mati za svoje
otroke spoved, naj bi se od grehov v’serci vpisti-
li, v’djapi odpovedali, lagodno xivlepe zavergli,
no Jezuvi v’svojem serci pisto no lepo domovino
napravili, ker v’ svetem Revnem Teli v’ nave
serca priti pe, kak pravi'xivi Bog. Moremo se
k’ temi ve tvdi pripraviti skos pohuxno molitvo,
skoz ponixno postepe no milostivno bogodarepe,
ino dryge poboxne dela. Posebno zdaj bi mogli
nave glave skerbnej pozdignuti no nave serca
no navo xivlenje vpista od grehov zesnaxiti, da
se nam nav zvelipar v’ nave serca priblixava.

Na 1. advensko nedelo. 7

Kervagska cirkva nam prizavai ,jBratje! vejte,
da je vyra ty, od spaga stannti: zakaj, zdaj je
navol zvelipage blixe, kak te, kda smo verni
postali. Nog je preminila, den pa se je pribli¬
žal, Odverxmo zato dela teme, nd si oblepmo
orodje lyqi. Tak kak po dnevi, poijteno hodmo,
ne v’poxretnosti no pijanosti, nž V’spalnicah no
nečistosti, ne v’ kregi no gOTKoxclhosti: te-'

mopoblepte si Gospoda Jezu va Kristuva.“ Rim.
13, 11 — 14. Sveti Papev Leo pravi : „Na Je--
zuvov piihbd se vsakem; ploveki dohaja pri¬
praviti: naj nebi koga aliti xalodei podanega,
aiiti v’posvetnih skerbah zapletenega najvel.“

3) Zadniij tfe nas opomina kervagska cirkva
skoz advenski pas-, zmisliti po besedah dnevne¬
ga Evangeija na soden den, ino se k’ Ježuvove-
mi prihodi k’ sodbi za hdnec nagega xivlega
vseli dobro priprav lat i. — Zida) se more skerbe-
ti vsaki kervcnik za svdjd dyvo, doklip ve jo
ma, kajti kda jemi jo smert vzeme, je xe’pre¬
pozno. Kak nezahialrirso tisti proti Rogi, ne¬
pokorni proti itiateri Cirkvi no vkodlivi sami-
svojemi vepnemi zvelipagi, keri toti advenski
pas brez pobovnosti, brds pobolvaga, bres pri-
jimaga svetih Sakramenl ov, brcs opravlaga dobrih
del no razyi vse pokore no preobernega svojega
gre srn ega icivlega pretepli pvstijd, ino v’starih'
grehih ostanejo. N^'da'jt'6 1  se'sk ! oz zgovbr kani-'
ti: Hlovck ’š tottega gvetanip s’ sobdj ne nese,
da hi zato ali mogel te ty vnemar xivett: Kajti
toti zgovor nede pri sodbi valal, Vsaki plovek
nese ’s totega sveta na ov svet ta vse tiste dela,
kere je ty opravlali, hyde no dobre, ino ho po
tistih sojen nd po tistih plapah, Zato nas cirkva
skos advenski pas posebno spomiga na pokoro,
da bi se k’Bogi nazaj obernuli, grehe zavergli,

Na l. advensko nedelo.

no vseli pripravleni bili k’ Jeznvovemi prihodi
k’sodbi, kajti da neverno, kda nas Bog ad to-
tega sveta zove: moremo ali vseli pripravleni
biti. Jezuv sam pravi: „Straxajte no molte, za¬
kaj vi nevete, ob keri vyri vav Gospod pri vel
bode.“ Mat. 24 , 42 . Jezuv sam je rekel: ,,Jas
morena delati dela tistega, ker je mene poslal,
dqkliq je den$ kajti pride noq, kda nive nemre
veq delati.“ Iv. Q, 4. Sveti Leo Papex govori:
,,Kda je zveličar od prihoda boxjega Kralestva,
ino od konca sveta no qasov svoje vyqenike
vyqil, ino vso svojo cirkvo v’ Apostolih pod-
vyqaval, je rekel: Varte se, da se ned o kde

vave serca xmetile v’zapoji no pijanosti no v’po-
svetnih mislah. Toto zapoved, lybleni, tydi nas
posehno dohajoqo spoznamo, kerim je označeni
den, qi ravno skrit, brezi dvoja blizo.“

Na toti naqin nas ali qe Kervagska cirkva
na Jezuvovo rojstvo no rjegov prihod na toti svet
pripraviti.

Mi ali zdaj vemo, zakaj je katolvka cirkva
advent postavila, najmreq na veseli spomin Je*
zuvovega vqloveqega, da bi si zmisJili na gego-
vo qlovekpostanege, na rjegovo neskonqano iy-
bezen proti nam, na gegovo velko ponixnost
no poterplivost, ino dabi se ljemi za tote velke
dobrote dostojno zahvalili.-—Cirkva nas tydiskos
advent spomiga na Jezusovo zveliqeqo rojstvo
no navo pripravlenost k’ ijogove.mi rojstvi no
prihodinas  qe pripraviti k’gegovemi prihodi
no milostivnemi rojstvi, k’ ijegovemi prihodi
v’ nave serca v’ svetem Revnem Teli, ino na
ijegov prihod k’ sodbi. Skerbmo se zato no
pozdignimo gor nave glave, poglednimo v’navo
grevno serce no hydobno xivlege, spobolTrajmo
se no se lepo pripravmo v’ totem svetem ad-

9

Na !. advenslso nedelo.

venskem qasi na Jezuvov prihod skos pravo po¬
koro no nazajobernepe k’ Bogi po besedah sve¬
tega Auguština: „Ty, dokliq qas je (dokliq qlo-
ve'kxivi) more dyša, kelko je mogoqe, delati za
se, ty kde je mesto milostivnosti, ty naj dyša
pokoro dela, da de boxji sodec mogel zgovor
preobernuti, no ji vesele besede dati, Ha se ali
mi tak pripravimo k’Jezuvovemi rojstvi, te de
resniqno on rad knam prišel, ino de nekda tvdi
miiostiven naši dyši, ino de jo lepo plaqal z’ne¬
beškim veseljom/? Amen.

Na 2, advensko nedelo.

„Zveliqani je tisti, ker se na meni nepohyša.“
Mat. 11, 6. y:

Kaj poveselyje qlo\>eka v’terpleij,ij !  da
se na Boginepohyša?

Dnešni Evapgeli nam svetega Ivana Kersti-
tela v’vozi predpostavla.— Svetega Ivana Kersti-
tela je-Herodeš Antipaš, sin tistega Herodeva,
ber je neduvne otroqiqe v’Betlehemi sporrioriti
dal, v’vozo djal, zato da je pemi na boxjo za¬
poved velki greh zakonaloma oqivestno no oqitno
predpostavlal no pogovarjal. Kajti Hjerodeš je
svoje xene nehlel meti no si Herodjovico, xeno
svojega brata Filipa k’sebi vzel, ino z’ goj xi-
vel* no tak zakon svoji xcni prelomil, Ivan
kerstitel stopi pred gega govoreq: „Neje tebi
dopyKeno xene tvojega brata pri sebi meti/' Ino
tta to razjezen no od svoje zakonalomske xene
prigerjen Herod e š Ivana kerstnika da v’jeqo za-.

10

Na 2. advensko nedelo

preti no zadniq na godovno svojega rojstvenega
dneva ob glavo d jati.

Najmreq HerodeV je vidil pri godovni qer
svoje nelastne tene lepo plesati, ino to se je
ijemi tak dopadnilo, da ji je dal volo, si od gega
prositi, kaj bi koli htela, qi pol yegovega kra-
lestva. Hh pa gre svoje matere, hera je Ivana
motpio sdvraxiia, vyn pitat, kaj bi prosila, ino
mati reqc qeri: ..Prosi za glavo Ivana kerstite-
la,0 ino qi to stori. Kral se strani nad takoj
pro^pej, alipa za volo nazoqih gosti nevypa veq
svoje reqi nazajvzeti no Ivani da glavo odseka¬
ti. — Tak je sveti Ivan skonqal. — Sveti Ivan
kerstitel je terpel dosti pregagaja, je zadniq bil
v’ vozo djani no vmorjen. Alipa v’ vsem ter-
pleiji no v’vseh texavah, prej v’pyvavi, potle
v’vozi, je bil poterpliv, se v’vseh to tih terplepah
no tydi v’smerli podal v’boxjo volo no se zane¬
sel na gegovo predvidnostj je nikoli ne mermral
proti Bogi no se ne op ajetn po ; hyval, dare so,
ga hydobni sovraxiii no pregagaji, ino qegovim
navykom ne vyh no serca odpirali, kajti vidi!
je, da je rjegova pl»qa/v’ nebesah vekVa, kak vse
nevole no terplega na zemli, 7^- To je ali tydi
za nas lepi navyk. v’terplegi, da se nebi na Bogi
pohvJfali, posebno, kda po neduxnem terpimo,
to je, da nebi mermrali ali Boga preklicali, qi
nam nesreqo ali nevolo povle; kajti dosti jih
jeste, beri so ne kak Ivan kerstitel v’terplcgi
potepplivi) temoq proti Bogi nepoterplivi klejc-
jo c e g° vo  ravnaje zabejoq naJexuxove besede}
,,Zveliqani je tisti, ker se na meni nepohy^a. <4
Nam je zato potrebno vediti: kaj nas zna v’te¬
žavah no protivnoslah totega xivlega poveseIy-
vati no varovati, da se na Bogi nepohy’faino?
Ino jas odgovorim;

Na 2. advensko nedelo.

11

T. Boxja predvidnost, kera vse naj bol ve ravna,
II. R.adovolno podape v’ boxjo volo.

Bog nam rassveti nav zastop, no geni nave »
serca, da mi toti navyk prav zastopima, ,no si
ga. mopno k’ serci vzememo. —Priprayte se —

L

Nas poveselyje v’texavah no proti-vnovtah
boxja predvidnost, ino nas varje, da si na Bogi
ne jemlemo pohyvanpa. Od tega nas varje no
obveselyje lj misel, da Bog vse naj jak ve
r?yna, 2) mopna vera na Boga, 3) terdno

zavypape na pega.

l) Nas veseli v’ težavah no nevolah ino nas
varje od pohyvarja na Bogi misel na boxjo pred¬
vidnost, kera vse naj bolve ravna. — Bog je
vsegavedejopi, on vse ve’, on zato tydi za navo
terplenpe ve'; on je vseganazotjen, on je povso-
dik pri nas, ino mi smo povsodik pri pem.
Bog je naj mudrevi no naj pednevi, on k’vsa-
kemi deli naj jakve repi, naj jakve srednila no
pomopke zebira; on je naj dobrotlivevi, nam
t[e pomagati, ino raz vi pegovc vole se nezgodi
niii. Nam se je ali ne nikoli bojati, da bi z’na^
mi nebi dobrega konca vzelo, qi se le od Boga
ravnati damo. Sveti Pavel pravi: „ T {i je Bog

z’nami, kdo zna biti proti nara.“ Rim. g, 31.
Jezuv pravi: „Vsi lasje vave glave so prevteti,“
Mat. 10, 30- tak da meden bres boxje vole ne
prejde. David tvdi pravi: ,,Gospod mene ravna,
meni nemre nikaj menkati.“ B, 12, 1. Zato pa
se moremo vseli na Boga mopno derxati v’srepi
no nesrepi kajti boxja predvidnost derxi ravnit-
no vojko, no nas skos nesroije no texave k’ do-

52

Na 2. advensko nedelo.

jbremi konci no k’veselji pela, ino ker se na Bo¬
ga ne derxi, je zgybleni ;  kajti, ker se od Boga
da ravnati, tistega on vodi, ker pa nege boga¬
ti, tistega vlege. Sveti Auguvtin pravi: „Jaj

nesrečni dyvi, kera Kristusa ne ive no ne lybil
Syba bode ostala no boxna. Kdo tebe, o Bog,
nelvbi, xivi v’svojem prejdegi. Ker se za te,
o Gospod, xiveti neskerbi, je nig, no xivi za
nig. Ker se za te xiveti odpovedava, je mertev,
ker za te nema misli, je bedak 1 “

2) V’ texavah no revah nas poveselyje
mogna vera na Boga, ino nas varje od pohyvaga
na gem. —- Kerstva no xiva vera na Boga nas
veseli v’tesnostah no texavah, ino nam poter-
plivnost vtage, da nas vyt[i, kaj Bog vse ve no
vselada, ino vse k’navemi naj vekvemi haski
no k’na vi sregi ravna, ker tydi navo texavo no
nevole vidi, ino nam svoje pomogi neodpotegne.
Vsaka nevola no texava, kero Bog krez nas po¬
vesi, je kavtiga za nave grebe, ali stravege,
s’kerim nas Bog ge is spaga grehov zbyditi no
spobolvati. Sveto pismo pravi: „Dobro no hy-
do, xivlege no smert, vbovtvo no bogastvo pri¬
de od Boga,“ Sir. 11, 14. Ki mi ali dobrote od
gegove roke jemlemo, zakaj pa bi tydi hydega
nebi vzeli, da je k’navemi dyvovnemi no te-
lovnemi haski; ino gi nam Bog texave povila
no nas kavtiga: te mi vemo, da nas lybi; zakaj
on sam pravi: ,,Jas kavtigam no v’strah jemlem,
tiste, kere jas lybim, zato bodi skerben, no de¬
laj pokoro.“ Raz. 3, 19. Mi zato nesmemo v*
navi veri popystiti, gi nas Bog v’terplege no
nesrego pela, se nesmemo na gem pohyvati,
ne mermrati ali kleti greš gegovo nindro ravnage,
ino nesmemo poterplivnosti zgybiti no se poli¬
vati , kajti Jezus- pravi: „Zveligani je [tisti, ker

13

Na 2. advensko nedelo.

se na meni ne paby^ra/f ino sveti Pavel nas vyqi;
j,Bog poterplivosti no poveselega— ino vypaga
naj vas napuni ze vsem veseljem no mirom v’ ve¬
ri. “  Rim. 15 , 5 . 13 . Ino sveti oqa Augtmin.
moli: „K’tebi, o Gospod! zove moja vera, ke-
ro si ti meni skos tvojo posmilege k’mojemi po-
sveqegi dal. Zakaj verna dysra xivr iz vere, ino
obstaja v’vypagi tega, kaj de tam v’ resničnosti
vidila.“

3) Nas v’ nevoli no nesreiji poveselyje no
brani od pohyt?aga nad Bogom terdno zavypage
na gega. —

S’ pravim no terdim zavypagom na Boga si
mi v’terplegi znamo naj bole pomagati, no se
v’bridkostah poveselavatij kajti da skoz moqno
vero podvyqeni vemo, da nam Bog skos svojo
vsegamogoqnost pomagati zna, no skos svojo
dobrotlivost tydi pomagati qe, qi mi gega za
to ponixno prosimo, ino qi je to k’nasd sret{i
no k’ natfemi zveliqagi haslivo. Zato pa Bog
sam pravi: „Zovi me v’bridkosti, jas te bom

revil, ino ti boy mene hvalil.“ Ps. 49, 50 . Da-
vid pravi: ,,Ti Gospod bov nas odredil, ino bov
nas varval. Ps. li, 8. Oslhraj nas, Gospod, na
den, na kerem te na pomoq zovemo.“ Ps. u),  10.
Ino ; kaj nas zna k’vypangi na Boga bole byditi,
kak pridoqe besede boxje: „Zna le mati na svojo
dete zabiti, kero je ona porodila? Hi pa bi
ravno ona na ge pozabila, tak deno jas neqem
na te pozabiti: kajti glej! jas te mam v’mojih
rokah zapisanega.“ Iz. 49, 15. 16. Lepi no moqen
no zdaqen navyk za vsakega v’terplegi 110 re¬
vah, ker nas nepysti Boga prekligati no se na
gem pohytrati, qi krez nas protivnosti no bo-
leqine ali nadloge pridejo. Sveti Augutrtin je
tydi tak vqinil rekoq: „Na te se ja zanesem, o

14' Na 2. advensko nedelo.

Bog, vypam no stavim vso mojo zagotovnost,
skos kerega bom jas gorstanil, xivel no potjival,
tebe xeli mojo serce j tebe lybim jas, tebe mo¬
lim jas, pri kerem jas na veke bodem, gospodj-
val no zvelitjan bodem.

Tak nas ali boxja predvidnost, kera vse naj
bolere ravna, v’terplegah no revnostah poveselj-
je no nas varje od pahyvaga na Bogi. Alipa tydi
radovolno podaje v’boxjo volo nas v’nadlegah
poveselava, no od pohyvaga na boxjem ravnali
varje, kaj ijemo viditi v’ pridotjem deli.

IL

Nas v’protivnpstah no terplegah tydi moqno
zmaga, poveseIyje no varje pred nepoterplivnost-
joj, radovolno podaje v’boxjo volo : l) misel,

da Bog z’nami tak meti qe, 2) misel, da niq

ne basni, se boxjim naredbam proti staviti, sjj
misel na bogato platjo.

l) Radovolno podaje v’boxjo volo nam pri
texavah no terplegah dava moqno razveselege
skoz misel, da Bog z’nami tak dene. — Hi mi
pravo lybezen proti Bogi navemi oqi mamo, tak
kalt verli otroki proti svojemi oqi, te se nemo
odpovedavali texe, kero nam Bog nalaga: mi mo
se dali radi v’gegovo volo, da ga po otroqjem
lybimo, se gemi qemo dopadnuti, no se gemi
neqemo zameriti, no ga neqemo razxaliti skoz
nepokornost. Mi vemO, da se nikaj razvi boxje
vole nezgodi 5 zato pa ne mermramo proti Bogi
no neprekligamo betega, hydega vremena, kva-
ra na poli no goricah ali dryge, kake nesreqe,
Itera krez nas pride: temoq mirno verxemo na ve
skerbi na Boga, no molimo tak kak Job, kda
se je edna nesreqa qrez ovo gemi prigodila, da

Na 2 . advensko nedelo.

15

je zadniq ob vso svojo premovepe prijel. Job
je v’vsoji podanosti no poterplivnosti rekel: ,,Bog
je dal, Bog je pa vzel: bodi pohvaleno Gospo¬
dovo ime.“ Job. l, 21 . Kajti on je vedil, da Bog
z’pem tak qe meti no tak z’pem dene, da ga qe
ye v’dobrem bole vkrepiti. Mi se nesmemo po-
hyvati nad boxjim ravnaijom no ne zdvojiti nad
pegovoj milostjoj, da ne razmimo pegovih skle-
nikov, no neverno, liak nas qe sreqne narediti j
iemoq mi moremo po navyki svetega pisma dja-
ti, kero pravi: „Vse va^re skerbi zloKte na pe¬
ga j zakaj on skerbi za vas“j l. Pet. 5, 8 . j ino
po navyki svetega Frančiška Salezja se mamo
ponixno v’pegovo volo podati, no „nas r e poter-
plivnosti ne samo na terplepe totega ali tistega
razxalepa ali bridkosti obmejitij temoq na vse
protivnosti rastegnuti, kere nam Bog poyila, ali
krez nas priti pysti.“

2 ) Badovolno podape v’boxjo volo nam v’
terplepi no krixi prinese poveselepe, no nas var-
je pred nepoterplivnostjoj no nepovolnostjoj pro¬
ti Bogi, qi si z misli mo, da nam niq ne vala, se
boxjim naredbam protistaviti. —- Mlovek le samo
sebi no svoji sreqi kvar dela,qi je Bogi nepokoren,
ino Ke pemi potle hy^e gre, kajti da skoz nepo¬
kornost no terdokornost se Bogi moqno zameri
no Zg-ybi pegovo milost. Bog ga zapvsti v’ter-
plepi no pemi ne pomaga, kajti vsi, keri so se
Bogi protistavili, no si pohyvape na pem vzeli,
so z’ velkoj sramotoj no nepoqtenestjoj v’ naj
vekfro nesreqo no vkodo prišli. Kore, Datan
no Abiron so se proti Mozetri stavili, ino zemla
se je na boxjo req odperla, ino pe xive ze vsirn
glevtvom poxerla. Num 10 , 31 — 5,4. Job. pita:
5 ,Kdo se je kdaBogi proti stavil, ino je mir mel?“
Job, 9 , 4 . Ino sveti Peter pravi: ^Prevzetnim

16  Na 2. advensko nedelo.

se Bog proti postavi, ino le ponixnim samo on
dava svojo milost." l. Pet. 5, 5. Naj bole ali
za nas jeste, se poterplivo v’boxjo sveto volo
podati, kak verli pokorni otroki. Nip nam ne
vala mermrati ali se pohy#ati nad Bogom, no
pegove ravnapa prekiipati; Bog nas qe skos te-
xave vkrepiti no si nas dopadlive^e narediti, ino
qi nam texave pobila, kaxe, da nas rad maj kaj¬
ti on tydi poboxne no krepostne skoz nevole
skyvava. Sveto pismo pravi: „Da si ti Bogi pri¬
jeten bil, je potrebno bilo, da te je skyvpava
poterdila," Job. 12, 13. ,,Kak se lonparska po¬
soda v’petji, tak se pravipni lydje v’bridkostah
terdijo." Sir. 27, 6. Sveti Francivko Salez pra¬
vi: „Bodi poterpliv, ne samo v’velkih teirkopah*
kere kres te pridejo, ampak tydi v’skrajdpih no
menkih prigodnestah, kere z’ovimi zaviti biti
znajo." Sveti Auguvtin je tydi tak vtjinil re-
kop: „Naj miloserpne^i! tebi se jas priporopioi,
tebi se jas dam nazaj no se tebi ves prek pystirn,
skoz kerega ja sem, xivim no spoznavam."

3) Radovolno no poterplivo podape v’box-
jo volo nam v’texavah dava poveselepe, no nas
varje pred pohyxapom nad boxjim ravnapom,
rji si zmislimo na bogato plapo, kero si plovek
skos poterplepe v’texavah na totem sveti za ovo
xivlepe v’vepnosti spravi j — kajti sveti Pavel
pravi: :  „Na^re zdajne bridkosti, kere so megne-
jope no lehke, nam spravijo vepno no preko-
bilno velko past v’nebesah." 2. Kor. 4 , 17. Ino
indi pravi toti Apostol: „Jas pa mislim, da so
terplepa totega pasa z’enoj prihodnoj past jo j,
kera se v’nami razodeti ma, neprimeriti." Rini.
8, 18. Sveti Auguxtin se je mopno veselil, na
tisto nebeško plapo no veselje rekop: „0 kak
zvelipani jas bodem, kda mo jas vesele zbore ne-

Na 2. advensko nedelo. 17

bevke, kda mo jas naj vivevi Troj'noedinosti sl£-
vego hvalo v’naj sladkevih hvalnih pesmah po-
sly val! Ali pa ve zveliganevi, kda mo jas sam po-
vrednen, mojemi Gospodi Jezovi Kristuvi edno
naj sladkevih Sionskih pesem popevati. 44

Nas ali v’bridkostah no protivnostah poter-
plivo volno podage v’boxjo volo mogno veseli
no zmaga, ino nas od pohyvaga na boxjem rav-
nani varje.

V’ dnevnem svetem navyki smo se zato pod-
vygili, kaj smo si naprejvzeli premivlavati, najm-
reg: haj bi nas v’terplegah no krivih veselilo
no nam pomagalo, da nebi nepoterplivi gratali,
no se pohyvali na Bogi, ino smo rjyli, da nam
v’tem pomaga misel na boxjo predvidnost, da
Bog vse naj jak ve ravna, mogna vera na Boga,
no terdno zavypage na gega. — Na dale smo
gyli, da nas v’terplegi poveselyje no varje od
pohyvaga na boxjem ravnagi radovolno podage
v’boxjo volo, misel, da Bog z’nami tak dene;
misel, da nam nikaj ne vala, se Bogi protista-
viti, ino zadnig misel na velko no lepo platjo
za vso navo terplege ty na zemli, da nam pri
Bogi nig nede neplagano ostalo. „Zveliijani je
tisti ali, ker se na meni nepohyva,“ temog rad
terpi, pravi Jezuv sam. — Podajmo se ali vseli
poterplivo no radovolno v’ boxjo sveto volo v’
vseh terplegah, bere krez nas pridejo, tak kak
se je sveti IvanKerstitel podal, ino mejmo mogno
vero no zavypage na Boga, ino si prosmo za po-
mog no poveselege vse lehko prestati, tak kak
sveti Auguvtin prosi: „Gospod Jezuv Kristuv!
Sin xivega Boga! ker si ti na krixi z’raspetimi
rokami, naj bi vse lydi odrevil, kupo terplega
pil, oberni se deno k’ meni dnes s’ tvojoj pomog-
joj! Gledaj! jas sirota pridem k’tebi bogatemi,
Ned. Del. 2

18

Na 5. advensko nedelo.

jas nevolen k’tebi milosergnemi, nepysti me
praznega no zaverxenega od tebe iti.“ Amen.

Na 3. advensko nedelo.

„Nadelavajte Gospodovo pot.“ Iv. 1, 23.

Kak se more Gospodi pot nadelavati?

Xivlege svetega Ivana kerstitela je bilo tak
gydovitno za volo gegovega postega, gegovega
boxnega stroška, gegovega pokornega oblega,
ino za volo gegovega predgaga: da so xidovje
tak velko pogtege proti gemi meli, ino ga za
samega obetanega Mesias"a derxali. Zato pa so
poslali poslanike k’gemi, gega pitat: jel bi on
Kristus, Eliax ali kaki  drygi prerok bil. On
pa je odgovoril: da je neti Kristus", neti Elias",
neti ker drygi prerok. Od same ponixnosti je
rekel, da ie ne prerok, gi je ravno bil, ino gega
Kristut? sam za veg, kak za preroka ma, Mat.
11, g. „Med vsemi, pravi Jezus", keri so od
xensk rojeni, je ne vesksi prerok stanil, kak
on,“ Lyk. 7 , 28. Alipa sveti Ivan se je s’svojim
krepostnim xivlegom no s’svojoj vrednostjoj ne
htel hvaliti sam,  temog si je v’vsoji ponixnosti
mislil po tanagi svetega Dyha: „Lydske vysta

me naj hvalijo, ino ne moje lastne.“ Sir. 27, 2.
Ivan je odgovoril: da je samo glas zovegega v’
pys"avi, najmreg glasitel, predgar zovegega Bo¬
ga; da je v’pys'avi, naj bi lydem predgal, no
je kerstil, da £i se od svojih grehov vkraj ober-
nuli no pokoro delali, ali „Gospodi pot nadela-

Na 3. advensko nedelo. jg

vali“ ker de skoro k’gim prijel, naj bi ge te
sam podvygiI.—Tydi nam se priblixava Gospod,
ino adventni gas je ne nig dryga, kak gas Go¬
spodovega prihoda no pokore. Mi svetimo v’
kratkem tjasi svetek milostipunega rojstva nase-
ga Gospoda Jezusa Kristusa, ker bode k’ nam
prijel. Mi gemi gemo zato tydi dobro pot na¬
delati, ino se bomo dnes vygilij kak mi toto
pot nadelati moremo? Mi na to regemo: Gospo¬
dova pot se nadela od ednega strana:

I. Skoz zaverxenge grehov, od drygega,

II. Skoz prinasage sada pokore.

Gospod naj nase serca gene no odpre, da
mi gegovo besedo radi gorvzememo, no jo zve¬
sto derximo. — Pripravte se. —

I.

Gospodovo pot nadelavati se od ednega stra¬
na pravi, greh sovrasiti no zavergti. Mi ali Go¬
spodi pot nadelavamo: l) skoz spoznage naših
grehov3 2) skoz zgrevage naših grehovj 3) skoz
spovedavage naših grehov.

l) Mlovek more, gi ge Gospodi pot nade¬
lati, ali sebe resnigno pobolsati, naj perle svoj
grešen stan prav spoznati; on more vse svoje
grehe ziskali no spoznati, je more vse vediti, ke-
ri no kaki sojo; kajti glovek nemre regi nikak
popraviti, gi ne spozna no neve, kaj je na goj po-
pravlati. Grešnik se more ali vsega sprepitati no
preskysavati; on more svojo vest vso spreiskati,
da bi vse najsel, kaj na sebi propravlati maj on
se more celo no ves sponixati, no more celo no
ves osramoten postati pred soboj samim, pred
svojoj vestjoj. Bog sam pravi skos preroka Je-

20

Na 3. advensko nedelo.

remia: „Spoznaj tvoio hujdodelstvo, da si proti
Bogi tvojemi Gospodi grenil.“ Jez. l, 13. Tak
more grevnik svoje grehe ygista spoznati, kak
David, ker pravi: „Jas spoznam mojo krivico,
ino moj greh je sploh proti meni.“ Ps. 50, 5.
Sveti Auguvtin spozna tak svoje grehe: „Jas sem
tevko pregrevil, ino se dovem vnogih prelo¬
mov} alipa le nesmem zdvojitij kajti kda je me¬
ra grehov puna bila, — te Te je milost boxja
dosti preobilnega postala “ Rim. 5, 20. Ker pa
svojega pada ne spozna, Te se mege skerbi gor-
stanuti, kelko veg se stati misli.

2) Tlovek nadelava na dale Gospodovo pot,
gi so gemi gegovi grehi xal, gi se gih prav zgre-
va. — Kda grevnik svoje grehe spozna no vse
xe vej te ga morejo toti gegovi grehi prav sme¬
lega serca xalostiti no grevati j on more vse svo¬
je grehe od dna svojega serca objokati, samo
no naj poprej zato, da je telkokrat svojega Bo¬
ga škos svojo nepokornost razxalil, svojo naj
vekvo dobroto, ino ga more ponixno za odpy-
Tege prositi: More grešnika xalostiti, da je
svoji dyvi tak mogno vkodil, kera je po boxji
spodobi stvor jena: more zato greVriik pravo no
resnigno obstojego zgrcvanost kres vse svoje
grehe obyditi; te on Gospodovo pot prav nade¬
lava. Sveti Apostol Pavel pravi: „Xalost, ke¬
ra za volo Boga je, dela pokoro k’stanovitnemi
zveligagi.“ 2. Kor. 7 , 10 . Kral David moli:
„Bogi dobro dopadliva porogitba je pobit dyh.
Bog, ti nebos pobitega no sponixanega serca
zavergel.“ Ps. 50, 1Q. Ino sveti Augustin veli:
„Gospod, moj Bog! daj mojemi serci obgytke
zgrevanosti, mojemi dyhi pobitost — Jas ova¬
dim, je Gospod! jas obstojim, da si jas ne samo
nikaj od vsega mezaslyxim, kaj jas prosim j te-

21

Na 3. advensko nedelo,

moq dosti veq velko, je nai bolegneso kaytigo!“
Tak je  oxalyval sveti Augustin svoje grehe, no
nadelaval Gospodovo pot.

3) Grešnik nadelava Gospodovo pot skoz
zvesto spoved. •— Dare je xe Grešnik sve svoje
grehe no svojo nevolo spoznal no yroqno zgre-
val: te more tydi iti, no se svojih grehov serco-
vcstno no popunoma spovedati: On se more od
grehov xmeqe rediti, keri so gegovo vest pone-
mirivali, gegov dysni pokoj draxili, gemi boxjo
milost vzeli j zakaj skos sercovestno, pravilno
no sercozvesto spoved svojih grehov si odpravi
grešnik; nedopadlivost no sovraštvo boxjo, ino
se pa priBogi v’milost nazaj gor vzeme, ino je jemi
pa prijetem no dopadlivi. Sveti Apostol Ivan
rege: „ t fi pa mi nase grehe spovemo, tak je
on zvesti no pravilen, nase grehe odpystiti, no
nas od vse nepravilnosti zeqistiti.‘ f  1. Iv. 1, 9.
Ino resen se mi moremo vseh naših grehov spo-
veda vati, ge celo zavergti no tanahatij zakaj
ovaqi je naša spoved nepopunoma no nepraviijna
no nevalega, ino mi vginimo novi, texek no
smertni greli, zato pa nas opomiga sveti Fran¬
čiško Salez: „Bodi tydi pazliv na tak neke gre¬
he, keri gosto celo skrivoma v’tvoji vesti xivijo
no gospodyjejo, da je ti poveš no se od gih
zesnaxiti znas,“

Na tako vixo mi Gospodovo pot nadelavamo
od cdnega strana. Alipa mi nadelavamo go tydi
od drygiga strana skoz doprinasage sada poko¬
re, kaj mo vidiii v’ovem deli.

II.

Mi se pa pot Gospodi nadelavamo skos pri-
nairage sadja pokorej kajti ne tre je Gospodova

22

Na 3. advcnsko nebelo.

pot popunoma samo skos sovraxepe no zameta-
vape pervlapih grehov nadelana 5  moremo po za¬
to od ovega strana nadelavati: t) skoz obstoječo
ogibape starih grehov, 2 ) skoz zvesto ogibape
novih grehov, 3 ) skoz opravlape dobrega.

l) Hi se je zdaj plovek od svojih vestnih
grizajov ino od xmepe grehov bremeni skoz opi-
vestno no popunoma spoved revil 5  te se more
yropno pripraviti, se totih v’prihodnosti ogiba¬
ti, ino se resnipno k’Bogi nazaj obfernnti.— On
more starega grevnega ploveka ze vsemi pego-
vimi delami red celo vsega dolslepti, ino celo
novega poboxnega no krepostnega obleptij to je,
on more stare grehe no grevne navade no vege
resnipno zaverpti, no se vseh prilik k’grehi na
yrok vseli ogibati. Sveti Pavel pive: „SIepte
dol starega ploveka z’pegovimi delami, ino si
oblepte novega , ker se v’spoznanosti ponovi,
po zravenpodobi tistega, ker je pega stvari !/ 4
Kol. 3 , 9 . 10. Zestrivtc vyn stari kvas, da naj
novo testo bodete. 44  1. Kor. 5, 7. Bog sani nas
na yrok oporni pa no nam prizavle skos preroka:
„Obernite se k’meni vi odstoplivi otroki, ino jas
vas pem od vavega odstopa zvrapiti/ 4  Jer 3,22.
Ino kak starvi meti peio, da bi se krivo dete
pasi spobolvati no hydega ogibati moglo: ravno
tak tydi pe Bog nav opa, da bi se grevnik taki
spobolvati zapel, ino svoje pokore ne en den
odnavel, da nemre vediti, jel bi pas no xit.ek
imel, se poznej spobolvati, no svojo dyvo skos
pokoro od vepnega zaverxepa reviti znati. Sve¬
ti Auguvtin na to pravi: „Pozno spobolvape je
dostikrat ne nikakvno spobolvape, ino spoko-
repe mirajopih je na vekve mertvo. 44 — Zakaj?
da te nezapystir«o vep mi greha, temop greh Za-

Na 3. advensko nedelo.

23

pysti nas, ino mi le hegamo greviti, da veq gre¬
niti nemremo. —

2) Mi Gospodovo pot nadalavamo, qi se
tydi novih grehov ogiblemo. — Ne je samo za¬
dosti, da se qlovek starih grehov no grelnih pri¬
lik no navad ogible: temoq potrebno je, da se
tvdi vseh drygih nevarnih prilik no navad varje,
da v’dryge nove grehe nepadne. človek nikoli
nesme prevcq na se vypati no se na Svoje moqi
zanesti. Vseli se more ponivno v’boxjo varbo
podati, no na se no vse obstopnosti okoli sebe
paško meti, da nebi pa na greh se od sky’?rgave
zapelati dal. Sveti Pavel pravi: ,,Ker si misli
stati, naj gleda, da ne padne .“  1. Kor. 10, 12.
Sveti Atigusrtiri tak prosi Boga za pomoq k’temi:
„Gospod, moj Bog! ti prava lyq mojega razu¬
ma! rassveti zdaj moje oqi, naj jas vidim no
spoznam, no pred obliipom mojih sovraxnikov
ne padnern na zemlo. Zakaj k’navemi prejdegi
dela na?r sovraxnik.“

3 ) Mi Gospodovo pot nadelavamo, qi dobre
dela opravlamo. — l li pa se je grelnik zato na
yrok spobalval, ino se resniipio k’ Bogi nazaj
obernil, od kerega se je skoz grtih odloqil: te
de tydi vreden sad pokore prinašal j to je, on
de zdaj tok gorko Bogi sly.xil, kak perle greho-
ti; on de od zdaj Boga tak serqno lybil, kak je
perle meso no svet rad mel j on de zdaj Boga tak
ponisnb no zvesto moli!, kak ga je perle sovra¬
žil no skoz grehe preklical 5  on de odzdaj vude
svojega teia praviqnpsti tak verno slyxiti pystil,
kak so perle kriviqnosti db hydobnosti slyxili j
ijegove vysta do samo resnico no poqtenost go-
vorilej gegove vyha samo dobro poslyKalej qe-
gove oqi samo qiste bodejo. On bo zdaj meje

24

Na 5. advensko nedelo.

mernosti zvesto zderxaval, kere je perle no po*
prej naprejvzetno pretergal no prestapalj on de
]}lixnega kak svojega brata lybil, no dela lybezni
na sirotah rad opravlal: kratko on de se sker-
bel, taki sad pokore prinavati, kakega so Za*
hej, Matej, Magdalena, Peter, Pavel no drygi
spokorniki prinesli. Tak tydi sveti Pavel opo¬
mina: „Denmo proq dela teme, ino si oblepmo
orosje lyqi (dobre dela) Rim. 13, 13 . S’sve¬
tim Auguvtinom de tak spobolvani grevnik zval:
„Moj Bog! moja Pomop! s’totimi dari, (s’po-
nixnim sercom) me obogati, obdaj me s’totira
■jftptom proti mojim sovraxnikomj podeli mi
ohladepe pred plamnom mojih grehov, no mi
odpri milostivno toti pribeg, i[i me moje xele po-
padnejo “

Tak ve tydi mi Gospodi popunoma pot k’
nam no v’nave serce nadelavamo od ovegastrana.

Mi ali, kak smo zdaj t[yli, na dva napina
Gospodi pot nadelavati moremo, skoz zameta-
vapc grehov no prinavape sada pokore^ najmveij:
xji svoje grebe prav spoznamo, p e dobro zgreva-
mo no iji se jih vpista popunoma spovemo, ino
qi potle totih starih grehov se zvesto ogiblemo,
i[i se tydi vseh novih grehov lepo varjemo, ino
qi dobre dela tydi skerbno opravlamo. — Ti mi
ali tak lepo Jezu vi v’nave serca pot nadelamo,
te se znamo prav no slobodno veseliti, da de
tvdi rad k’nam privel v’svetem revnem Teli 5
ino v'navem serci svojo prebivalive vzel. Ino
mi skos toto nadelavape pegove poti sami pri*
demo k’pemi, na pravo pot: ,, kaj ti on je pot,
resnica no xivlene.“ Iv. 14, (j. po besedah sve¬
tega Auguvtina, ker pravi: „Naj bi po tisti skoz
Gospodovo spoved hvalogovorepi k’ pegovemi go-
spodskemi prebivalci, k’boxjemi sedevi privli.

Na 3 . advensko nedelo.

25

Zakaj gegovo ovadege Je prava pot, k’gemi pri¬
ti, na keri se od blodne poti ogne, ino k’gemi
nazaj oberne, na pravo pot xivlega. f<  Amen.

Na 4. advensko nedelo.

„Vse doline se majo napuniti, ino vsi bregovje -7/
no gomile sponixati.“ Lyk. 3, 5 .

Dol ine, bregovje no gomile.

Sveti Ivan kerstitel se veli tydi predtegec
ali predhodec Jezusov, ker je pred gim prijel
no hodil, naj bi lydi podvygiI. na pokoro geuul
no pripravil na Jezuvov prihod, naj bi potle, da-
re bi Jezu# sam prijel, bili gemi dopadlivo lystvo
ino priligni, gegov navyk zastopiti, gorvzeti no
po geni xiveti. Ivan je mogno predgal xidovom,
da bi se spobolvali od grehov no pravo pokoro
delali, ino se priligni no vredni naredili za Je¬
zusa Kristusa, ker bi imel xe skoro sam se med
gemi ogitno prikazati. Zato je rekel Ivan, da
je on glas zovega v’pyvavi, to je glas ali pred-
gar zovegega Boga. ker lydem prikligyie, naj
bi se spobolvali od svojih grehov, no k’ gemi
nazaj obernuli. Zato pa je rekel: „Pripravlaite,
nadelavajte Gospodovo pot, ravnajte gegove ste¬
ze. Vse doline se naj napunijo, ino vsi bregovje
ino gomile se naj sponixajoj kaj je plantavega,
se naj zravna, no kaj je neravnega, se naj na
gladko ravno pot naredi, ino vsi lydje bodo box-
jega zveligara gledali “ —Prelybeznivi! Kaj po-
nieni; Gospodovo pot nadelavati, smo se xe v’

26

Na 4. advensko nedelo.

-hA-

clvivrt*-'
$ /Cas

1

predhodni predgi podvypili. Dnes pa si pemo
naprejvzeti premivlavati, no pregledovati: doli¬
ne, brege no gomile, od kerih sveti Ivan kersti-
tel predga, da bi se mogle napuniti, bregovje
no gomile raskopati no sponixati. Jas na toti
konec raskolem dnevni govor na dvoje no
pitam

I. Kaj so doline, no kak se napunijo?

II. Kaj so bregovje no gomile, no kak se spo-
nixajo ?

O Bog! vujxgi na ve serca z’ gorkostjoj tvo¬
je lybezni, naj mi toti navyk lehko no radi gor-
vzememo, no zvesto zderxavamo. Pripravte se.

I.

Dolovje no grabe sojo vsi tisti prazni pasi
no kraji navega xivlepa, kde nemarno nikaj do¬
brega pokazati, najmrep: l) menka spoznanosti
boxje, 2) menka spoznanosti sebe samega no
pokore, 3) menka kreposti no dobrih del.

l) Pod dolinoj se naj perle ali razmi men¬
ka spoznanosti Boga. — Celo navo xivlepe je
ednako spodovno pivi, kera bi puna lepega sil ja
biti mogla, puna dobrih del. \’navem xivlepi,
ali na navi pivi pa dosti doloz, dosti praznih
prostorov no prelogov jeste, kde nemarno nip
silja, nip sadja, nip dobrega pokazati. Pervo
tako prazno mesto, ali dolina je menka box)e
znanosti. Dosti takih lydi se znajde, keri Boga
nespoznajo ; ncvejo, kake lastnosti on ma. Nc-
vejo, da je vsegamogopen no vso pomop le od
pega majo5 pozabijo, da je dobrotlivi, ino vso
srepo, dobroto no blagoslav od pega dobivajo j
nezmislijo, da je miloserpen no dugoserpen, no

Na 4. advensko nedelo.

27

z’ajihovim grelnim xivlepom poterplepe ma,
no spobolxanim grehe odpystij nespomenejo je
se, da je muder, ino za pe naj jakxe skerbi no
ravna, ino vse k’ pihovemi haski delaj oni z’
misli pystijo, da je naj svetesd, ino samo dobro
lybi, vso bydo pa sovraxi; se nedovejo, da je
Bog naj pravipnevi, ino vsakemi pegovo pravi¬
co skaxe, da vso dobro plati, vso hydo pa kasrti-
gaj se nespomnijo, da je Bog zvesti no resnipen,
vsa lemi vse da no spuni, kaj je obepal; zabijo
na pegovo neskonpano lybezen, s’ keroj je on
skoz Jezusa pe od vepnega pogybIepa reyil; ne-
vzemejo v’ pamet, da je Bog vsega vedejopi,
no povsodik nazopi, da on ve no vidi ploveko-
vo xivlepe no pegove naj skrivneve misli gleda.
To je ali edna velka dolina no prazna jama v’
naxem xivlepi, qi qlovek Boga no pegovih lastno¬
sti se neposkerbi spoznati. Tote doline no pra¬
zne grabe natrega sivlepa se morejo napuniti
skoz zvesto spoznavale boxjih lastnosti no dobrot,
ltere mi od pega dobivamo, ino skos vroqo za-
hvalnost za vse pegove dobrote, Jezuv sam nas
toto skerb vyqi, od kerega se veli: ,,da je pri¬
jemava! na mudrosti, starosti no milosti pri Bogi
no lydeh,“ Lyk. 2, 52. Sveti Peter pi^e:*,,Mi¬
lost no mir se vam more napuniti skos spoznanost
Boga, ino Jezusa Kristusa našega Gospoda: kak
tydi vse, kaj nam je skoz pegovo boxjo moq k’
sivlepi no poboxnosti podarjeno, skos spozna¬
nost tistega, ker je nas skos svojo lastno past
no moq pozval .“  — „Baste zato v’ milosti no
spoznanosti Gospoda nagega no zvelipara Jezu¬
sa Kristusa.“ 2. Pet. 1 , 2. 3. — 3, 1  2. Sveti Au-
guvtin nas spomipa na spoznape boxjih lastnosti
rekop: „Skos tvojo dobrotlivost smo mi stvorje-
lii; skos tvojo pravipnost se je dug navih grehov

28

Na 4. advcnsko nedelo.

plagal, ino skos tvojo lybav smo mi postali oslo-
bojeni. Tvoja vsegamogognost gospodyje, ravna
no napugava vse, kaj je stvorila.",

2) Dryga dolina ali prazen prostor v’navera
xivlegi je menka spoznaga sebe samega no po¬
kore.— Dosti jih je, keri sebe samega nepozna-
jo, nevejo, kdo so. Nepoglednejo na se, da so
slabe stvari, da so grešniki, da so proti Bogi ne
nig, da ge Bog na megnege s’sveta pihnuti zna.
Ne znrislijo, da sami od sebe nig nemajo no ne-
zamorejo: da xivlege, dyso, telo no vse od
Boga majo, ino le tak dugo, kak Bog ge. Oni
nespoznajo svojega serca, kak hydobno je. Ne-
spoznajOj kelkokrat oni Boga razsalijo, kelko
grehov na sebi majo, ino da so zato ne vredni
gegove milosti. yirn menka pokora, Oni se
negejo spreobernuti, spobolsati, sponixati no
Boga za odpysege prositi, ino se resnigno spo¬
koriti. Negejo svoje nevrednosti spoznati no
Bogi •zvest e j slyxiti, da bi prazno dolino v’svo¬
jem nemarnem xivlegi zasipali no napunili. Sve¬
ti Pavel opomiga: „Skysavajte se sami, gi ste
v’ veri: sami se skyste. Jel se nepoznate sami
seBe| da je Krista v Jezus' v’vas? Ki ste ne
kde žaverxeni?“ 2 . Kor. 13 , 5. Sveti Augustin
spozna tak sebe rekog: „0 moj Bog! ti moj po-
svegyvavec no moj pribeg! Jas sem tebe na ge-
mere draxil, pred toboj hydo vginil no tvoj serd
na se pozval j jas sem si ga zaslyxil! Pregrešil
sem jas, ino ti si poterpel, jas sem tvoje zapo¬
vedi prestopil, ino ti se mas zanesege z’me¬
noj! Pokoro gem delati, ino ti mi zaneses! k’
tebi gem pa nazaj iti, ino ti me vzemes pa gor!
Je ti se gledaš dugo, gi jas odnašam." —

Na 4. advensko nedelo.

29

3 ) Pod dolinami ve se tydi zadnig razmi
menka kreposti no dobrih del.—-Naj vehvi pra¬
zen prostor ali prelog na givi svojega xivlega
ma glovek, ker nema dobrih del pokazati, ker
je dosti dnevov svojega xivlega zapstog no pra¬
zno prexivel. — Ker se je v’svoji mladosti ne
navygil, dobrega lybiti, no hydega sovraxiti, se
potle tydi neskerbi za dobre dela: tisti de v’sta¬
rosti preloxen no sloki, prazen no bogi, sirmak
na dobrih delah, kajti da jih je v’svojem celem
doravenem xivlegi neopravlal. Ne je imel ly-
bezni za Boga, ne k’molitvi, ne k’boxji slyxbi,
ne k’dobremi, ne k’ogibagi hydega, ne Zmer¬
nosti no treznosti, gistosti no poltenosti, ne k’
delavnosti no skerbnosti za opravlage stags-
kih duxnosti. Ne je imel taki nemaren glovek
lybezni k’blixnemi, ne je bil gemi strexliv, ne
je opravlal del lybezni no milosergnosti, ne se
je navadil, biti stalen no zvesti v’dobrem, ino
si je zato kreposti no dobrih del ne priskerbel
se ne nig vygil, zato pa,ma velke dole, grabe
no jame na givi svojega xivlega, kde nikaj sdja
ne stoji, kere se more vsaki ve za mladosti
beti, skos slyxbo boxjo, poboxno no kre^
xivlege, zvesto spugavage stagskih di
no dela lybezni skerbno zapugavati. Taki'
dobrih del glovek je ednaki tistemi hlapci, ker
je svoj fynt v’ svoji magosti zakopal no lexati
pystil, ino si po nemarnosti nig ne z’ gim pri¬
pravil. Jezuv nas opomiga na dobre dela rekogt
„Edno semen je padnilo na dobro zemlo, je
zraslo, no stoverstni sad prirodilo.“ Lyk. 8, 8.
Ino hlapec v’Evaggelji pravi pri raguni: „Go-
spod ! pet fyntov si ti meni dal, glej, drvgih.
pet sem sim pripravil.“ Mat. 15, 20. Ino sveti
Gregor pravi: da Jezuv pri sodbinem raguni:

30

Na 4. advensko nedelo.

,,dobro delavne (klapce) za prineseni dobitek
plaqa, hlapca pa, ker je v’dobrem deli mapi',
zaverxe.“

Tak smo te zdaj videli, kaj pomenijo doline,
no kak se morejo napuniti] zdaj pa ve qemo ve-
d iti, kaj so bregov je no gomile, no kak se majo
sponixati, v’ drygem deli.

II.

Bregovje no gomile, keri no kere se rasko
pati no sp nixati morejo, sojo: l) gizdavost no
prevzetnost, 2 ) terdokornost no terdoglavnost,
3 ) nepobol^anost no nepokornost.

l) Bregi no gomile so naj perle gizdavost
no prevzetnost.— Lydje, keri se za veq derxi-
jo, kak sojo, za bols r e, jakve no bole popuno-
ma majo, kak je resen] keri menijo, da vse naj
bole v£jo no zastopijo, keri niq drygemi valati
nedajo no niq na nikoga nevtimajoj menijo, da
so naj mudre^i no naj qedncsi med vsemi, no

« a zaniqavajo, opravlajo no na sramoto ma-
;i so gizdavi, so prevzetni, ino toti so tisti
i bregovje, no visoke gomile, od kerik
erstitel govori, da se morejo raskopati no
iti. Taki gizdavci no prevzetniki m rejo
svoje berniee proqzmetati, svojo prevzetno misel
no djape tanabati, no se celo sponixati, qi qejo,
da se jim Bog proti nepostavi, no pih nezaverxe,
ino qi se pemi qejo kda pa dopadnuti, no pego-
vo milost dobiti] kajti Jezu?: sam pravi: „Ker

se sam povija, bode ponixan, ino ker se sam
ponixa, bode povišan.“ Lyk. 18, 14. Sveti
Bernard vyqi: „Prevzetnost je tenko zlo, skrit
strug, skrivna kygaj vslepi serca, ino se skriva
pod zdetjom dobrega dela no vsake kreposti, ce-

31

Na 4. advensko nedelo.

lo pod zdetkom ponixnosti. £ ‘ Sveti Gregor pra¬
vi: „Tota grehota ma to na sebi, da mi go zato
merje spoznamo, kelko vet[ smo z’ goj obdani.
Je hydoben mozol, ker se s’ koncom persta tek-
nuti neda. £<

2) Dryga bregaija no gomila, kereve ste si
s’prevzetnostjo]' no gizdavostjoj rodvina, ste ter-
dokornost no terdoglavnost. — Prevzetnost, giz-
davost narodite dosti drygih bregov no gomil
okoli sebe, samih hydih otrokov, kak to sejo,
tcrdokornost no terdoglavnost, terdosergnost,
potajenost, skaxlivost, neboglivost, nemirnost,
nezloxnost, nenavidnost, nevosdivost, nezahval-
nost, krivo opra vlage, nevernost no dryge zlo-
sti. To so samo lagodni bregovje no hribre, po
kerih Jezus ncmre poti meti. Toti se morejo
vsi raskopati no na nisoko zravnati, qi kdo tje,
da bi Jezus" k’gemi v’serce prišel. Sveto pismo
veli: „Gospod zametava vse, keri so prevzetne¬
ga serca, tydi zarodniki nedo nekastigani osta-
li.“ Pris. 21, 24* Sveti Augustin pravi: „ — moj
Bog!—nezapysti me, qi se od hydih misli sky-
savam, ino me nedaj prevzetnosii oqi podan bi¬
ti] vzemi vse hyde poxelnosti od mene, ino me
ne pysti prek prevzetni, samo od slepe svojglav-
nosti ravnani voli, temog prebivaj ti v’mojem
serci, naj si na te nehenlivo misli, — Gospod !—■
toti de zagkam sveta vujsel, — od kerega bov
ti prevzetno ino samo od slepe svojglavnosti rav-
nano volo progvzel, naj ga prevzetnost xivlega
podlezlivo nevkane. 0 kak blaxeni je toti, ke-
remi ti toto slyxbo vginis: zakaj on bo neokvar-
jen se rešil.“

3 ) Tretji breg no gomila se je tydi nespo-
kolsanost no nepokora.—Nespokoren no nespo«

32

Na 4. advensko nedelo.'

bolvani grevnik stoji terdi no negenliv, kak
breg ’s pei[ine no kamna. Zaterdeni no kame¬
nega serca grevnik,ker se neqe preobernuti, ker
se neqe zmeqiti no vujgnuti, se protistavi boxje-
mi Dyhi, prevzetno zametava ves navyk no boxjo
besedo, se zazdigava proti Bogi, tak kak nekda
gizdavi no prevzetni aijgeli) alipa on ne zmisli,
da ga Bog zna tak kak tiste gizdave no prevzetne
ai)ge!e s’svojo j vsegamoijnoj rokoj v’ neskonqa-
no dolino pekla na veke mahnuti no zbiti, i{i on
za t^asa prevzetnosti no gizdosti, tistiva terdiva
a ne raskopa, qi se nesponisa no popunoma
nespokorij kajti vsi bregi no gomile se morejo
sponixati, ino vse more na ravno pot postati.
Sveto pismo pravi: „Nemydi se k’Bogi nazaj
obernuti, ino ne odnašaj od dneva do dneva)
kajti naglo de gegov serd pri vel, ino ob qasi od-
serditbe de tebe pokonqal.“ Sir. 5, 8. Q. Jezus'
pravi: ,,Jas bom odivel, vi pa me bodte iskali,
ino te v’navili grehih merli.“ Iv. 8, 21. Sveti
Pavel pive: jjHi vi qegov glas qyjete, tak neza-
terdite vavih serc.“ Xid. 3, 7. 8. Sveti Euher
veli: „VeIko bedastvo je, na naj neslobodnevi
oijni megaj svojega xivleqa ijakati, naj bi se svo¬
jega zveliqaqa zagotovil. <£  Sveti Bernard reqe:
,,Vrajxo je, v’grehi ostati, ino keri v’grebi osta¬
nejo, si zaslyxijo, z’vragom zaverxeni biti.“

To so ali bregovje no gomile, keri no kcre
se morejo na toti naqin, kak smo slivali, rasko-
pati no sponixati, no Jezuvi na lepo pot nare¬
diti.

Zdaj mi razmimo zapopadek dnevne pipo-
dobe, kaj se najmreij pod dolinami razmi, no
kak se morejo napuniti, ino pod bregmi no go¬
milami, no kak se majo sponixati) najtnreq: ker
nespozna Boga, no qegovih lastnosti, ma velko

Na 4. advensko nedelo. 33

dolino v’ svojem xivlegi, kero more s’ spozna-
nostjoj boxjih lastnosti no dobrot, no s’sliyet{oj
no dohajnoj zahvaloj napunitij ker nespozna se¬
be samega, no svojih slabosti, more s’spoznagom
svoje nemočnosti no nevrednosti no s’spobol-
■sragom svojih grehov zapugavati toto dniko svo¬
jega xivlega, ino ker nema dobrih del pokazati,
se more skerbeti za ge. — Bregovje no gomile
so gizdavost no prevzetnost, terdoglavnost no
terdokornost, nespobolvanost no nepokora, ke-
re se morejo vse raskopati no sponixati, no na
ravno pot narediti, po keri se nede odpovedaval
Jezuit k’nam priti. Sveti Ambrož pravi: .jHi je
dosti pripravlaga trebalo, na skrivnostah starega
testamenta delnik biti, kere so samo predpodo-
ba novega testamenta bile, kelko vet[ treba pri¬
pravlaga Boga prijeti/' Ino sveti Augustin pri¬
stavi: „Xivi tak, da bof? ga Vreden vsaki den

prijeti." Najmreij t{i se glovek skerbi poboxno,
i|isto no sveto xiveti, te de Jezusi vseli dopadli«
vi, ino de vreden nekda na veke gega v’naj
vekiyem veselji gledati. Amen.

Na nedelo med svetim Dnevom no
novim Letom. c?-,:.

»Ino Simeon je gyje blagoslavil." Lyk. 2 , 34»
Od blagoslava.

Simeon, poboxen mor, ino Ana, vdova no
poboxna xena ino prerokiga, sta ravno te v’Je¬
ruzalemski cirkvi bila, kda so Jezusovi starxi

jfcd. Del. 3

34  Na nedelo med svetim Dnevom

Jezuva v’cirkvo prinesli. Ana, Fanuelova qi,
je bila poboxna vdovica, prerokiga, ino xe srti-
ri no osemdeset let stara, je preveno v’ cirltvi
bila, no Bogi noq no den slyxila z’molitvoj,
postegom no z’drygimi dobrimi delami. Simeon
je bil sveti no poboxen starec, imel od Boga
obeqano, JezuKa, obetanega zveliqara, ve  pred
svojoj smertjoj viditi. Ino zdaj se je  gemi nagodi-
la tota vellia sreqa, gega v’cii*kvi gledati no na
svojih rokah nositi. Simeon je zdaj Joxefa no
Marijo, Jezusova starva, lepo pozdravlal no bla-
goslavlal misleq: da sta tak sreqna no vredna
bila, Zveliqara sveta za otroka dobiti, ino ga v’
cirkvo prinesti. On je Mariji sreqo voyit no bla¬
teno izrekel, da je med vsemi xenami vredna
najdena bila, Sina boxjega od svetega Dyha spo¬
četi ino poroditi, no gegova mati biti. On je
^gyje obadva obsreijival, da sta od Boga vredna
spoznana no odebrana bila, boxjega Sina, Zve-
liqara sveta, gOrrediti no hraniti. Tak je Simeon
Marijo no Joxefa blagoslavlal no posreijyval. —
Toto Simeonovo poblagosilavlege Jezusovih star¬
tov naj nas dnes spomene, kak tydi nas Bog
blagoslavi xe od nekda, ino nas naj tydi spoti,
na duxnost, se tydi eden ovega blagoslavlati no
posreqyvati. Mi se zato dnes qemo potryditi
no naqin naverqti:

I. Kak se nam od nebes blagoslavje nagaja,

II. Kak bi se sami med soboj blagoslavlati
mogli.

K’temi si prosmo milost svetega Dyha no
Marijino pbmoq. — PoslyTyajte. —

rio novim Letom«

35

I.

Od nebes se nam blagoslavje nagaja: l) od
presvete Trojice, 2) od nagega aggela variha,

3) od preqiste Divice Marije, 4) od nagega

imenskega no vseh ovih Svetnikov.

l) Od nebes se nam pred vsem blagoslav
no sreqa nagaja skos presveto Trojico. ■— Cela
presveta Trojica nas blagoslavi no obsreqyje na
dyvi no na teli. Bog oqa nas je stvaril, nam je
dal xivle:ge, nam je dal telo no nemerjoijo dyvo,
ino je vse reqi na sveti k’navi potrebami, k'na.
vemi haski no k’navetni veselji stvoril. —- Bog
Sin nas je odrevil skos svojo terplepe no smert
na stebli krixnega dreva. Jezuv nas je podvyqil
tydi v’pravi veri, spoznati, moliti no qastiti pra¬
vega Boga, no ijemi samemi slyxitij je postavil
svete Sakramente za navo potrebo, sreqo no ha¬
sek dyve, kde se mi v’svetem kersti nadoblene-
ga greha recimo no veqne smertij boxjo milost
dobimo, no v’ boxjem dbpaderp v’ kervai)skq
cirkvo za nebesa kak otroki boxji se gorvzeme-
mo j kde mi v’sveti pokori se lastnik vqigenih gre¬
hov znebimo skos pravo spobolvage no spoved,
veqne kavtige revirno, milost boxjo no sladek
mir vesti pa dobimo} kde se mi v’svetem revnem
Teli Jezuvovega mesa no ojegove kervi za dyvno
hrano k’veqnemi xivlei)i vxivamo, no skos ove
Sakramente povrioxei)e boxje milosti dobivamo.
— Sveti Dyh nas blagoslavla, da nas na svetem
kersti no v’sveti pokori no v’vsakem ovem Sa-
kramenti posveti. On nam rassveti nav zastop,
gene navo volo k’zderxavapi boxjih zapovedi ino
n am dava svoje dare. — Bog nam da sreqo,
zdravje, inoqi no dugo sivlerje, nam blagoslavla

36 Na nedelo med svetim Dnevom

nave pola no gorice, nam blagoslavla navo de¬
lo, da nam na srego gre, nas revyje no varje od
nesrege no nevarnosti, ino nas quva od kvara;
on ve nam dava dosti drjgih dobrot, vse mamo mi
od gega. Zato nesme glovek nikoli zabiti, da je
vse boxjidar, boxjiblagoslav; kojkoli mi mamo, vse
je ’z gegove dobrotlive roke. Sveto pismo vyqi:
„Blagoslav boxji (poboxne) bogati, ino nede se
k’gim pridryxila bridkost.** Pris. 10, 22. Sveti
Frančiško Salez pravi: „Zahvali se Bogi za zna¬
nost, kero ti je Bog od tvojih duxnosti dal, no
za vse dobrote, kere ti je kda podelil. Prinesi
gemi tvojo serce ze vsimi tvojimi pripravami za
porogitbo. Prosi ga, tebe terditi, da ti skos
smert gegovega edinorojenega Sina ge zvesto v 1
spunege spraviv.“

2) ’Z nebes nam pride blagoslav od navega
"aggela variha. — Aggel varih je nav vaj voda,
on nas vodi no ravna po pravdi poti; on nas vraga
od hydega no nas napelava na dobro; on nam
dava no vtage dobre misli, nas varje v’nevar¬
nosti od nesrege no vkode; nas varje no brani
od skyvgav no zapelavnosti, no nam pomaga,
ge premagati; on nas poveselyje v’texavah no
terplegah no nas revava pred sovraxnikom no
nesregoj. Kda je Judit ’z Betuljoskega mesta skos
vojsko v’Holofernevov vator vla, gemi glavo
odsekala, no sregno nazaj privla, je rekla k’
lystvi: „Gospod xivi: kajti gegov aggel me je
guval,ta idogo, tam bivajogo, no nazaj idejogo,
ino neje dopystil Gospod svojo dekle vtepsti; te-
mog brezi madeva greha me je vam nazajpozval;
veselo v’ premagi svojem, v’vujdegi mojem; v’
odrevegi vavem.** Judit 13, 20. Sveti Auguvtin
pravi: „Na dalevni skaz svoie lybezni si postavil
ti, o Gospod! tydi tvoje dyhe za varihe grez

no novim Letom.

37

mej“ Ps. 103, 4. ino „si ^em zapovedal, mene
na vseh mojih stezah guvati, da le nebi jas moje
noge na kamni okvaril/' Ps. Q0, 11. „Oni so
poslani na slyxbo tistih, keri zveligage nadobiti
majo, Xid. l, 14. naj bi nas od navih sovraxni-
kov revili, no po vseh nas r ih potah sprevajali,
naj bi nas terdili no opomigali, ino molitve tvo¬
jih otrokov pred obligje tvojega gospostva nosi¬
li. Oni lybijo najmreg (lydi kak) svoje zraven-
prebivavce, skos kere oni pa na zastavlege praz¬
nih prostorov odpadgenih angelov gakajo. Za
tega volo so oni z’velkoj skerbncstjoj no guva-
jogoj gorkostjoj vseli no povsodik okoli nas, da-
vajo nam pomog, vidijo naxe potrebe naprej,
sejo skerbni preveno med toboj no nami, o Go¬
spodi no prinašajo naxe xalivaga no zdihavaga
k’tebi, naj bi naxo vsinege s’tvojoj dobrotli-
vostjoj zlehkotili, no nam vodeni blagoslav tvoje
milosti pa spravili. Zakaj oni hodijo znami po
vseh naših potah, grejo znami vyn no noter, no
zvesto paško majo, kak poboxno no pogteno bi
se mi na sredi med hydimi lydmi zaderxali; s’
kakim gorom no xeloj bi mi kralestvo no gego-
vo pravico iskali, s’kakim strahom no trepetom
bi mi tebi slyxili, ino se v’tebi, navega serca
veselji, rasveselili. Oni sejo delajogim na po-
mog, straxajo pogivajoge, opomigajo prepira-
joge, vengijo preladajoge, se veselijo s’tistimi,
keri tebe veselijo, no majo smilege s’tistimi, ke¬
ri za te terpijo." — Tak nas aggeli varih! bla-
goslavijo; zato pa moremo ge bogati no se vse¬
ga hydega ogibati, da si nemo aggela variha skoz
greh odpravili.

3) ’Z nebes nam pride na dale blagoslav od
pregiste Divice Marije. — Ona vseli za nas pro¬
si pri Bogi, nam za srego, zdravje no veselje, po-

38 Na nedelo med svetim Dnevom

sebno qi smo pravipni. Ona je naša mati, nam
prosi za pomop, texave no terplepa volno presta¬
ti, no skerbi za nas, kak za svoje otroke. Ona
gleda veselo na nas, t[i smo poboxni no po pe-
nem xivlepi hodimo, ona gleda z’velkoj xalostjoj
za  grešnikom, da vidi pegovo vepno pokvarepe.
Ona se mopno skerbi, da bi kreposten no po-
boxen qlovek tak ostal no se popunesi postajal j
ona se skerbi no prosi, da bi se grešnik spoko¬
ril. Vseli se zato znamo poj priporopiti no po
za pomoq prositi. Moremo zato vseli premisliti,
kaj delamo, jel je prav ali ne, da nemo Boga
razxalili, se Mariji Divici zamorili, no pene po*
moqi zgybilij zakaj ona pravi: „PosIysajte me¬
ne, moji otroki: Blaxeni sejo, keri moje steze
zderxavajo. Myte podvyqepe no bodte mudri no
ga nezaverxite. Blaxeni je qlovek, ker mene
poslysa, no pri mojih dverah vsaki den straxa,
no pri pragi mojih dveri tjaka. Ker mene najde,
bode xivlepe najsel, no zvelipape od Gospoda
zajimal.“ Pris. 8, 32—'35. Sveti Augustin pro¬
si Marijo rekop: „Pysti nase molitve notri v’
svetostvo tvojega oslisapa, ino prinesi nam pro-
tipomop zloxnosti.“

4) ’Z nebes nam pride zadnip blagoslav ty-
di od našega imenskega Svetnika no vseh ovih
Svetnikov.—Nas imenski Svetnik nas blagosla-
yi, no nam za srepo skerbi, da pri Bogi za nas
prosi, ino nase prospe no molitve pred Boga
spravla. Vsi Svetniki so prijateli boxji, majo vel*
ko lybezen za nas, oni so naši pomopniki no
predprosci v’nebesah pri Bogi )  mi se vsem zna¬
mo zavypati no poropiti. Alipa pri svetem kersti
nam je eden posebni Svetnik dani, kerega ime
mi nosimo, kerega mi posebno pemo no more¬
mo pastiti, pegovo xivlepe nasledavati, se perni

no novim Letom. 39

savypati no ga na pomoq zvatij ker ega posebno
mi pri Bogi za predprovca no za zagovoritela
mamo: toti ma za nas tydi zosebno skerb no nas
zoseb blagoslavla. Sveti Auguvtin reqe: „Yas
vse, vi blaxeni Svetniki boxji! —• Jaš 'prosim za
lybezni volo, kero ve vi k’nam nosite: nepo-
zabte na nas v’navi vnogi nevoli. — Proste Go¬
spoda, vi smilevni! proste Vd splohni veregi
Svetnikov, zedigeni s’vsemi blaxenimi, naj mi,
skoz vavo molitbo no vaVe zaslyxbe podperti, z’
zdravimi ladjami no neskvarjenimi dobrinami v'
brodive veqnega mira no blaxenstva, prevenoter-
pejoqega pokoja no neskonqane slobodnosti pri-
demo.“ '>*

Na taki naqin nam ali pride blagoslav od
nebes- Zdaj pa Ve moremo podvyqeni biti, kak
bi se sami med soboj blagoslavlati mogli, v’pri-
bodneni.

II.

Tydi mi med soboj bi se mogli blagoslavla¬
ti, ino eden ovega obsreqavati, ino to mi vqini-
mo: l) qi navemi blixnemi' dobro xelimo no

srei{o vovimo, 2) qi gega od nesreqe no kva«

ra varjemo no revirno, 3) qi gemi dobro vqi-

nimo no v’potrebah pomagamo.

l) Mi se ali med soboj blagoslavlamo, qi
eden ovemi dobro xeli no sreqo vovi. — Lybe-
zen blixnega nas xe zadosti opomiga no xene, se
qres sreqb navega blixnega veseliti, ino qi mi
toto lepo vesel e navega serca v’besede spysti-
mo: te mi navega blixnega blagoslavimo$ mi
posvedoqimo navo lybezen k’gemi iz globoqine
navega serca, da gemi k’vsaki dobri reqi sreqo
selimo no se moqno veselimo qres to. Mi more-

40  Na nedelo med svetim Dnevom

mo nagega blixnega blagoslaviti pri gegovem go-
dovni no ga obsreqyvati, gemi xeleti dugo xivlege,
zdravje no vesele dneve j gemi srego vositi k’
vsakemi deli no podjemagi, no prositi gemi za
sregno no veselo skontjage vsakega opravila.
Moremo se veseliti no srego vositi najemi blixne-
mi no Bogi zahvaliti, rji se je z’betega skopal,
ali kake nesreče rešil, no se z’i)em veseliti. Mo¬
remo Boga prositi za nagega blixnega, da bi
gemi pomagal no ga srečnega delal. Starši mo¬
rejo blagoslaviti svoje otroke, otroki za srego
prositi no go voditi svojim starsom, gim prositi
za zdravje no dugo xivlegej rodvinci rodvincom,
prijateli prijatelom, znanci znancom, sosedi so¬
sedom, blixni blixnemi. Sveti Pavel piše Fi-
lipanom no rje pozdravla: ,,Naj se vašo posreqy-
vage bogati vnristusi Jezusi na menij kda mo
pa li’vara prišel. Filip, j, 26.“ Tesalonikom pi¬
še on: ,,Lybi bratje, proste za nas. Pozdravlajte
vse brate s’vsetim kyscom — milost Gospoda
našega Jezusa Kristusa bodi z’ vami vsemi.“ Tes.
S, 25. 26. 28. Jakop je blagoslavil JoxefovaSina;
„Bog, pred ke rega obligjom sta hodila mojiva
ogeta Abraham no Izakj Bog, ker mene pase od
mladosti moje notri do nazognega dneva,— naj
poblagoslavi tota otroka. Gen. 48, 15. tO. IP
Jezusi so matere svoje otroke prinesle, da bi
roke na ge polagal, no ge blagos!avlal.“ Mat.
1Q, 13.

2) Mi blagoslavimo med soboj eden ovega,
qi gega pred nesregoj varjcmo no ga od ge re¬
šimo. •— Mi mi mamo pravo lybezen k’blixne-
mi, te ihi tydi gegovo dobro ime, gegovo poq-
tege branimo no varjemo, ino tydi gegovo bla¬
go , gegovo premoxege no glestvo guvamo no

no novim Letom.

4t

branimo pred kvarom, ino ga tak srečnega de¬
lamo no blagoslavimo.

Nav blixgi je nav brat, je od tistega Bo¬
ga stvor jeni, odreveni no za tiste nebesa po-
stavleni, kak nji; zato pa ga tydi mamo kak ta¬
kega lybiti, ne. dopystiti, da bi se pemi kvar
zgodil; kajti skos to, da mi zagegovo sreqo sker-
bimo no za ijegov hasek, ini i)ega blagoslavimo
no srečnega delamo. Tydi za zdravje moremo
navemi blixnemi skerbeti, ino qemi v’ betegi po¬
magati z’ kakim, vravtvom, kellto premoremo no
vemo, da bi pa zdrav postal, delati no si slyxi-
ti mogel. Jezuv.pravi: „Ti mav tvojega blisne-
ga lybiti, kak sam sebe.^ Mat. 22, 3Q. „Kak vi
i[ete, da bi lydje vam vqinili, tak tydi vi qim
vipnte,“ Lyk. 6, 31. pravi Jezuv. Zato pa tydi
mi nesmemp navemi blixnemi nikaj xeleti ali
vijiniti, kaj mi neqemo, da bi se nam zgodilo,
ga moremo ’z nesreče no od kvara reviti, tak
kak je Faraonova qi Moževa ’z vode revila; Eks.
2, 6. ino kak je Jexuv vnogim betexnim, gly-
him, mutastim, slepim no drygim nevolnim po¬
magal.

3) Mi se zadniij med soboj blagoslavlamo,
t|i eden ovemi dobro vtpnimo no operni v’potre¬
bi pomagamo. — Mi sami se nesmemo no nemre-
mo zanesti na svoje moqi ali na svojo premoxege
vseli, kajti zna se le zgoditi, da moremo dryge-
ga na pomorj prositi no qegovo sreijo no bla-
goslav pohasnyvati: zato te nesmemo nikoli po¬
zabiti ali se prevzetni skaxyvati proti drygim, mo¬
remo orjim na pomoq priti radi, jim pomagati,
kda nave pomoqi potrebyjejo; moremo ye  z’
navoj pomoifjoj obsreqyvati no blagoslaviti; kaj¬
ti tak mi skaxemo i)im navo pravo lybezen k’pim,
mo tak se te pa mi vekve sretje no vekvega bla-

42

Na nedelo med svetim Dncsom

goslava pri Bogi vredni naredimo; tista nava ma- (
la pomop, ali mali dar, s* kerim smo navega
blixnega poblagoslavili, nam prinese triverstni
no petverstni dobipek. Bog nam pa raj te nave
pola, gorice no navo delo poblagoslavi, pi pe-
gov dar spoznamo no z’pem nayemi potrebnemi
brati pomagamo, da se nam vse pa poverne no
poplapa. Zato je kervapska duxnost, blixnega
blagoslavati z’djapom. Sveto pismo pravi: „Ker
dve sykpi ma, daj edno temi, ker nema niedne:
ker pa jesti ma, naj vpini ednako.“ Lyk. 3,11.
Jezuv pravi: „Kupico merzle vode ker ednemi
totih naj menvih v’mojem imeni da, — nede svo¬
je plape zgybil.“ Mat. 10 , 42.

Na toti stran, kak smo zdaj pyli, mi eden
ovega blagoslavimo.

V’dnevnem govori smo te podvypeni posta¬
li, kak se nam blagoslavje od nebes nagaja, ino kak
se sami med sobo j moremo blagoslaviti, najmrep:
od preblaxene svete Trojice j od navega apgela
variha, od prepiste Divice Marije no od navega
imenskega Svetnika no vseh Svetnikov. — Sami
eden ovega blagoslavimo, pi navemi blixnemi
dobro xelimo no pe.mi srepo vovimo, pi pega
od nesrepe no kvara varjemo no revirno, pi pe-
mi dobro vpinimo no v’potrebi pemi pomagamo.
— Simeon je svetega Joxefa no Marijo, boxjo
mater, blagoslavil, ino je skos to nas vse bla-
goslavil, kajti Maria je tydi nava mati, ona je
nam odrevitela porodila. Bog je nas skos po no ,
penega Sina, navega odrevitela, poblagoslavil,
da nas je Jezuv od vepnega pogyblepa pekla
odkypil, — Zaponmo si ali toto velko srepo, ino
se je vredni delajmo skos poboxno, krepostno
no zahvalno xivlepe. Blagoslavmo tydi navega
blixnega vseli, no ga srepnega delajmo, kelko

no novim Letom.

moremo, da se s’tem vredni naredimo, nekda
tam od Boga poblagoslavleni biti, ino si Vego¬
vega blagoslava, nebevkega veselja na veke pri
Vem vxivati. Amen.

Na nedelo med novim Letom no sv.
tremi Krali.

„Stani, vzemi dete no v^govo mater, no idi v’
Izraelj, kajti xe so merli, keri so deteti po xi-
vlege segali.“ Mat, 2, 2.

Bog vse naj bolve ravna.

Na totem sveti bi qlovek le rad vseli srečen
no brezi terplega bil, ino meni, da je v’tem ge-
gova naj vekva sreqa, tp vse po vegovi glavi gre.
Poznej i[iovelO ; Vetjkrat Vidij da je ravno tisto,
kaj je on za sreqo imel, vegova nesreqa bila,
ino kaj je za nesrečo derxal, vegova sreqa; kajti
prizlov je vseli resen: tjlovek snova, Bog pa rav¬
na. Bog pysti ipoveka pregapati no stisliavati,
alipa nikoli on svojih nezapysti, keri vega lybi-
jo, zakaj po kratkem ali dugem on vi m  na vno-
gotere naqine pomaga, no poveseleva za vrbove
texave pa poverne. Tak je tydi mogel boxii Sin
za volo pregonitbe Herodeva na Egiptonsko po-
begnuti, da ga je Bog nehtel skos oiptni qydev,
temoq skos prosten naravni pot revi ti: najmmr
skos pobeg. On je mogel na Egyptonskem, kak
v’nevoli xiveti, alipa tota nevola ne terpi duxe t
kak Bog qe: ino kda so v e govi sovrasniki na
sramoto postavleni no ’s poti spravleni: kda je

44 Na nedelo med novim Letom

Herode;? mertev, rege boxji Aggel Joxefi: ,,Sta¬
ni, vzemi Dete no gegovo Mater, no idi nazaj
v’ Izrael—  te ga nazaj zezove no ga pysti v’
miri no v’pokoj-i svojo mladost v’Nazareti prcxi-
vati. — Djage boxjo s’svojim Sinom, ino skerb,
kero on za gega ma, more poveselege za pra¬
vilne v’gihovem terplegi no texavah biti. Oni
se morejo za sreijnc meti, gi Bog z’gimi ravna
tak, kak s’svojim Sinom dene, da je terpeti py-
sti, ino oni nedo resnigno veg terpeti meli, kak
de on dopystil, ino tydi toto terplege, gi je
radovolno prestajajo, nede razvi rasveselega no
plage, ino nede dugo terpelo; kajti Bog vse naj
bobre ravna, oni se znajo vseli na gega zanesti^
ino to nam naj dnes te na premislavage bo,
najmreg da

I. Bog vse naj bolve ravna, ino da se
II. Mi vseli moremo radi v’ gegovo volo po¬
dati.

Prosmo si Boga za pomog, da gegovo bese¬
do dobro zapopadnemo, no si jo  v’hasek vzeine-
mo. Poslyyajte. —

I.

Sveto pismo starega zaveza pravi: „Bog je
poglednil vse, kaj je stvaril: ino vse je bilo ja¬
ko dobro/* Gen. i, 31 . Ino v’novem beremo:
,,On je vse dobro naredil.* 4  Mark. 7 , 37 . Bog ali
vse naj bol^e ravna, ino tydi more no zna vse
naj jakye ravnati, da je l) vsegamogogen, 2) naj
mudrevi, 3 ) vsegavedejogi, 4) naj pravigne-
vi, 5 )  naj dobrotlive^i.

l) Bog vse naj bolsn ravna na sveti, da je
vsegamogogen, — Bog je nebo no isemlo s’ vse-

no sv. tremi Krali.

45

mi regami, kere se na gima no v’gima znajdejo,
stvaril, ino da je vse mivlitne regi na sveti stva-
ril; te je gemi ne nig nemogogno napraviti. Ali-
pa Bog je ne samo vsega stvarilj temog on tydi
preveno ves svet s’vsemi stvoreuimi regami v’
ravno tistem redi obderzava no ravna, v’ kerem
je od nekda stvorjeni, kjegova vsegamogogna
roka derxi celi svet v’gegovem redi, ino ravna
vsako reg k’svoji postavi no konci. Prerok Je-
remiav pravi od boxje vsegamogognosti: „Go-
spodBog! glej, ti si nebo no zemlo napravil skos
tvojo velko moq no tvojo steggeno roko: nig
je Tebi ne nemogognega “  Jer. 32, 17. — Ti se
smiliv kres vse, zakaj Ti premorev vse.“  Mud.
11 , 25 . — Sveti Auguvtin pravi: ,,Bog je vsega-
mogogen, ino da je vsegamogogen, mreti nemre,
vkagen biti nemre, lagati nemre. — On dela,
kaj koli gej on sam je vsegamogognost.“ — Od
ravnaga no obderxaga sveta pravi David: „Ti si
vdnotil zemlo, ino ona ostane. Po tvojem nare-
davagi obstaja den, da vse Tebi slyxi.“ Ps. 118,
Q0.()1. Sveti Auguvtin govori: „0 moj Bog! edi¬
na Trojica, ino trojna Edinost! kere vsegamo-
gognost vse nosi, ravna no napuni, kaj je stvo-
rila.“

2 ) Bog vse naj bol ve ravna, da je naj mu-
drevi. ■—• Bog je naj mudrevi, naj gednevi, naj
zastopnevi no razumnevi: on vse tak ravna no
dela, kak je za nas bole k’vekvi sregi na dyvi
no na teli, on je naj popunevo bitje. Dostikrat
se nam kaj dobro, potrebno, hasnovitno no na
srego vidi, alipa Bog nam ga le neda; kajti da
on po svoji neskongani mudrosti no gednosti vi¬
di, da bi nam na ovem strani na nesrego no kvar
bilo, da smo mi prekratkega no preslabega za¬
stopa, vse no vseli spoznati, kaj nam na srego

46

Na nedelo med novim Letem

je. Bog tydi k’vsakemi opravili po svoji mudro*
sti naj jakne pomopke žebira. Job pravi: „Pri
ijem je inudrost no mop, on ma razum no za-
stop.“ Job. 12 , 13. Sveti Auguntin veli: „Tvoja
mudrost je neccnliva, qydoviten tvoj naropek,
praviqna tvoja sodba, skrivnosti pune tvoje mi¬
sli, resniqne tvoje besede, svete tvoje dja:ga»“

3 ) Bog naj bolne vse ravna, da je vsegave-
dejoqi. — On vse ve, no vse vidi, nazotjno,
preteqeno no prihodno : on je povsodik nazopi,
rjemi nemre nikaj skrito biti. On vse vd, kde
komi kaj treba, ino zato lehko te vse naj bolne
ravna, no povsodik no vsakemi qloveki naj bol¬
ne vqini. Vse on ve, tydi naj ^skrivnene nane
misli, on je pregledavavec nanih sere* Jezun
pravi: ,,Van oqa ve, kaj vi potrebyjete, perle
kak ga prosite.^ Mat. 6 , 8 . Sveti Pavel reqe:
„Niedno stvorjeno bitje je neviditno pred pem.
Vse je golo no odkrito pegovim oqem.“ Xid. 4 ,
13. ,,Bog je zvišani qrez nano serce, ino spozna
vse.“ t. Iv. 3 , 20 . ,,Pred stvoritboj so bile vse re¬
pi pemi znane, tak tydi po pihovem spuner)i.“ Ekl.
23, 2Q. „Na vsakem mesti gledajo oqi boxje na
hyde no na dobre.“ Pris. 15, 3 . Sveti Ambrož
govori: ,,Bogi, kaj je prihodno, nazopno jeste,
inopemi, keremi je vse naprejznajopo, je pri¬
hodno zveryeno.“

4 ) Bog vse naj jakne ravna, da je naj pra-
vipneni. — Bog je naj sveteni, on sovrasi vso
krivost, hydost no grennost, ino lybi samo pra-
vipnost, dobrost no krepost, ino po svoji pra-
vipnosti vso hydobnost, krivipnost no grennost
kantiga, ino vso dobro, pravipno no krepostno
djape plapyje. On vsakemi pravico spozna, da
vse naj bole ve, ino zato vse no vsakemi naj bol¬
ne ravna, nip on nenaha neplapanega, ali ne-

no sv. tremi KralL

47

kavtiganega no nepopunega. K’gegovi pravilno¬
sti tydi sliyi tre gegova resniqnost no svetost, za
kereve volo on tvdi vse naj boltre opravla. Da¬
vid pravi: „Vse tvoje zapovedi so resnica. —-

Tvoja pravilnost je pravica na veke: ino tvoja
postava je resnica. — Splohnost tvojih besed je
resnica: na veke so vse sodbe tvoje praviqnost.“
Ps. 118, 86. 142. 160. Sveti Auguvtin pravi:
„Zanesi mi, o Gospod! po tvoji dobrotlivosti,
no deni z’menoj po tvoji praviqnosti.“

5) Bog vse naj jakve ravna, da je naj dobrotli-
vetri. — Bog vsakemi sreqo no vse dobro xeli:
on nas vse qe sreqne meti zdaj na sveti, no zve-
liqane nekda v’nebesah3 zato pa nas vyqi, nam
zapovedava no nas opomiga tak skerbno, da bi
ga bogali, no vqinili gegovo sveto volo, ino s’
poterplivostjoj krixe no texave terpeli: On vse
na sveti tak ravna, da je nam na hasek no sreqo.
Jezuv pravi od boxje dobrotlivosti: „Ni-?re je ne
dober, kak eden: Bog.“Ma. 10, 8. Sveti Apostol
Pavel pitre: „Mi vemo, da tistim, keri Boga ly-
bijo, vse na dobro gre.“ Rim. 8, 2 8. Sveti Au-
gutrtin opomiga: „Lybi samo edno dobroto, v’
keri je vse zaderxano, ino tebi de zadosti. Pro¬
si si samo edno dobroto, kera je dobrota vseh
dobrot, ino dojtrlo bode/ 4

Po totih svojih lastnostah ali Bog na sveti
vse za qloveka naj bobre ravna. Naj pa bi vi,
Lybleni! toto dobroto boxjo bole zastopili, vam
jas qem izgled nazoqi postaviti, v’kerem te vidli,
kak Bog vse naj boltre ravna, ino da on tydi po¬
božne no praviqne skytrava na gihov hasek, no
na gihovo sreqo skos byde lydi^ da gim neda po
gihovi voli vsega, kajti da nevejo, kaj bi gim
na k var no nesreqo na drygem kraji bilo. On
ge revyjc skos to, da nedobijo vseli, zakaj pro-

48 Na nedelo med novim Letom

sijo, gosto od naj vek^re nesretje; kajti resen je
reij: »Nevarnost kde je naj silnega, jeBoxja po-
moi{ naj blixeKa,“ da tjlovek, ker na Boga misli
no ojemi slyxi, pri Bogi jeste, ino Bog je tydi
pri ijem no ga Varje. Bila sta dva brata. Stareti
je po svojem ot|i doma hi^rova^e prekvzel, no
bi mogel svojemi mlajvemi brati, ker je xe neke
leta bil v’neki dale)yr)i vesi oxegeni, ojegov na-
dob vynsplatiti, za kerega ga je prosil. Alipa
Stareti brat je gemi nehtel tistega dati. Imel je
mlajši brat poterpleije s’svojim hydim bratom,
se je ne jezil, temor[ Boga skos moqno prosil,
da bi brati dal milost, svojo krivieo spoznati no
a)emi slitfeip nadob povernuti. Pa je #el enkrat
svojega brata za nadob prosit, alipa bydi brat
ga je pa klel no sramotil, ino ga praznega odpo¬
slal. Toti je *el poterpliv, alipa xalosten od ije-
govega hramaj alipa veseli je pritfel domo. Na
poti je med tate prhrel, keri so ga prijeli, gemi
sivlege no vse, kaj bi pri ijem najvli, vzeti hte-
li. Alipa, da so ne penez no ne dryga nikaj pri
:gem najeli, so ga spystili, da se je eden razboj¬
nik za gega molil, ino tak je zdrav no veseli do¬
mo privel, ino rad bil no hvalil Bogi, da je pe¬
nez ne dobil, kajti na naj vekvo nesrečo bi
rjemi bili: te bi peneze no xivlege zgybil. —-
Tak ali vidimo, da Bog vseli ijloveka varje no
ijemi pomaga z’naj vek^e nesreče no ga rexi,
t{i le na ljega nepozabi: kajti da Bog naj bolve
za gega skerbi. — Gospoda je potle gegovega
hydega brata pritisnnla, da je mogel gemi pene¬
ze domo nesti no ga za odpy*rege svojih gemi
vtpgenih krivic prositi, ino tak je dobil te nadob
no obvarval xivle:ge : kajti Bog vse naj boltre
ravna.— Zato se ali moremo vseli radi v’gego-
vo volo podati, ino to ijemo zdaj ijyti.

no sv. tremi Kraii.

49

II.

Da Bog vse naj bolve ravna: te se moremo
mi kak rjegovi otroki i) radi, 2) ijasi no vse¬
li, 3) ze vsem zavypagorn v^egovo vseto volo
podati.

l) Mi vemo, da Bog vse naj bolve ravna,
zato pa se moremo tydi radi v’^egovo vseto volo
podati.-—Hi mi Boga kak gegovi pokorni otro¬
ki tydi po otročjem lybimo, te mi tydi vse radi
vrinimo, kaj nam onzapovedava,ino tydi vse radi
terpimo, kaj on kres nas povila, tak kak verlo
dete rado boga no dela, kaj pemi negovi starvi
velijo. Mi pa ve vemo, da Bog, kak naj mo.
gotpievi, naj mudrevi, vsegavedejoip, naj pra-
vitjnevi no naj dobro tlivevi vse naj bolve ravna,
te ve se pa rajvi moremo v‘$egovo ravnaje po¬
dati. Egiptonski Joief nas vyqi radovolno po-?
dalje v’boijo volo. kjegovi brati so ga sovrasi-
3 i, oddali na Egiptom, tam je v’vozo privel, rad
se je podal v’toto terplerje. Ino ’z voze reveni
je postal namestni kral na Egiptonskem, Mirno
je vse totc terave terpel, ino Bog je :ge ravnal
na rjegovo zvivape. Jezuv se tydi radovolno
podava v’boxjo volo: „Moj Olja! Hi je mogočno,
tak naj tota kupa od mene protj grej deno pa
ne kak jas, temoij kak ti t{ev.“ Mat. 26, 39-
Sveti Augustin reqe; „0  moj Bogi— skos tvo¬
jega lyblenega Sina te prosim, dela miloseripiosti
no bogoblarenosti mi pysti opravlati: krotek bi¬
ti proti stiskavanim, blodeče podvyTjiti, brezpo-
moijnim na pomoij biti, bogim pomagati, joijeije
veseliti, popystiti svojim duxnikom, razxalei)e
odpystiti, moje sovražnike lybiti, hyda z’dobrim
platiti, nikoga ne zanitjavati, temoq vsakega,
poijtivati, nasledjvati dobrega, no proti hydim
Ned. Del. 4

50

Na nedelo med novim Letom

paško meti, se za krepostnim skerbeti, no hydo
odvračati, v’protivnostah poterpliv no v’srei[i
meren bitij qrez vysta no vsako besedo, kera
na vystnice pride, stravatij vso zemlensko pod
noge lilatpti, no samo za nebeškim sejati."

2) Da mi vemo, da Bog vse naj bolye ravna,
te se moremo qasi no vseli v’i)egovo volo po¬
dati. — Dobro no verlo dete boga svoje starce
ijasi, vseli no vsi koli brezi vsega odna^apa, da
se skerbi, se svojim startom dopadnutj no gim
veselje delati: tak tydi mi moremo qasi, vseli
no vsikdar Bogi pokorni biti, no se pemi v’ge-
govo volo podati j moremo poterplivi biti no se
poveselyvati v’terplepi,no v’nesreiji s’tem, da
Bog to tak ravna j da je Jezinr Kristus ve  dosti veq
terpel za našo volo, da so sveti materniki tydi
dosti vekso terplepe meli, kak mi mamo, ino
da drygi lydje se tydi veq terpijo, kali mi: take
misli do nas poveselyvale no nam moq davale,
terplepe lexej prestati j do nam moq davale, se
vseli, qasi no povsodik s’poterplegom boxji voli
podveripi. Marija se je tjasi radovolno podala
v’boxjo volo, kda ji je Apgel Gabriel oznanil,
da bo od svetega Dyha Sina boxjega spoqela no
porodila, rekoq : „Glej, ja sem Gospodova dekla,
naj se meni zgodi po tvoji besedi.“ Lyk, 1, 38.
Sveta Nexa se je qasi dala od svojih pregapavcov
na sramotno mesto obsojena ta gnati, rekoq:
Apgel de me branil. Masi no rada se je za Je-
zuvovo volo dala v’lance djati, no tak obtexena
k’smerti gnati, ino da je moritel od straha tre¬
peti odnašal, je rekla: ,,Nepysti mojega lyble-
nega xeniha duxe na me qakati. On si je mene
naj perle zvolil, on me naj dobi. Zakaj odna¬
ša tj?  Naj se pokonqa mojo telo, kero je glede
ncipste Iybezni, kero ja zametavam, na se vlaqb

no sv. tremi Krali.

51

lo." Sveti Augutftin se tydi tak pripravleni na
vseli v’boxjo volo no bratnbo zraqa rekotj: „Jas
te prosim, vari me ty no povsodik, o Bog, zdaj
no vseli, od zvynah no znotrah, pred menoj no
za menoj, od vseh krajo v, naj jas nasledyvagi
mojih sovraxnikov neprihodliv bodem/ 8

S) Da smo podvyqeni, da Bog vse naj jak ve
ravna, te se moremo tydi ze vsim zavyparjom
v’i)egovo sveto volo podati. — Mi moremo na
Boga, na nagega vsegamogoijnega, no naj do-
brotlivevega oqeta vso zancvepe no vso zavy-
pane meti, da on nam pomagal bode, no nas
neue zapystil; le mi moremo rjegovo poinoq no
ijegovo podvyqepe pohasnyvati, no z’navimi dy-
hovnimi no telovnimi moqmi ne magi stati ;  te-
moq belko moremo, navo dyxnost vqiniti. Na
Abrahami vidimo podaje ze vsem zavypagom v’
boxjo volo. bjemi je Bog obeqal velko lystvo,
imel pa je le samo ednega edinega sina, ino to-
tega je rjemi Bog velel zaklati no poroditi. Ali-
pa Abraham si je v’svojem velkem zavyparji na
Boga mislil: Bog vsegamogotjni mi zna tre le vcb>
ki zarod no velko lystvo dati$ kajti gemi je ne
niq nemogoqnega. &el je ali s’svojim sinom na
Moriaski breg, kama je Bog gemi pokazal, na¬
pravil ogen, zvezal Izaka no ga htel zabosti,
alipa zdaj je poslal Bog svojega Angela rekoqs
„Nestezy tvoje roke nad deqka, no rjemi ne za¬
deni niknj. Jas sem zdaj zvedil, da se ti Boga
boji v, no si tvojemi edino rojenemi sini ne za¬
nesel za mojo volo/' Gen. 22, 12. Sveti Pavel
pravi: „Mi se hvalimo tydi v’bridkostah, da ve¬
mo, da bridkost poterplege dela, poterplerje pa
prinese poterdeije, poteraege jra dela vypaije,
v ypai)e pa ne spravi na sramoto, zakaj lybezen
boxja je izleta v’ na re  serca, skos svetega Dvha,

5 2 Na nedelo med novim Letom no sv. tr. Krali.

ker je nam dani/* Rim. 5, 3. — 6, S’takim vy-
papom se je sveti Ignac mupenik v’ boijo volo
podal, kda so ga na s’mert obsodili rckop: ,,Jas
se Ti zahvalim, o Gospodi da si ti mene popune
lybezni k’Tebi povrednil, no mene polastil, s’
tvojim Apostolom Pavlom, xelezne pote nositi/*
— Ino perle, kak so ga divjim stvaram za ra-
stergape postavili, je rekel: „Naj postanem jas
hrana tistih stvari, skos kere mo Boga delnik
postal. Jas sem boxja plenica, ino bi se mogel
zemleti med zobmi stvarin, naj bi za ipisti kryh
boxji najden bil/*

Tak se more plovek kak pokorno dete v’
sveto volo svojega nebeškega ope podati.

Kak srepen je plovek, ker so vseli rad da
po voli boxji ravnati, da ve, kaj Bog vse naj bols-e
ravna skos svojo vsegamogoipnost, mudrost, vse-
gavedejopnost, pravilnost no dobrotlivost. Sre-
i[en je, pi se vseli rad, pasi no ze vsem zavy-
papom v’pegavo ravnape poda; kajti da se Bogi
kak pokorno dete lepo dopadne, on pega varje,
pemi pomaga vse lehko prestati, no pega resi
od nesrcpe. Sveti Pavel je imel tako zavypape
na Boga, da je pravil: „Jas premorem vse skos
tega, ker mene omaga/* Filip. 4, 13. „Skoz box-
jo milost sem, kaj sem, ino pegova milost je na
meni ne zabstopska bila/* l. Kor. 15, 10 . „Kda
smo tcrpeli no sramoto prestajali, smo meli vy-
pape na Boga,** i. Tes. 2 , 2 . „ker je mogoijen, ty-
di nas terditi no omagati.** Rim. 16 , 25, — Zato
pa, Lybleni moji! zmislite vseli na to, da Bog
vse naj bolxe ravna, ino se vseli lepo no poter-
plivo podajte v’pegovo sveto volo vu vsi ponix-
nosti: on je mopen zadosti vam pomagati no vas
retriti, no plapati z’ vepnim veseljom. Amen,

53

Na i. nedelo po svetih treh Kralih.

„Dete Jozuv je ostalo v’ Jeruzalem!, ino gegovi
starsri so tega ne zgrevili." Lyk, 2, 43.

Zgjbleni Jezuv.

PriXidovih je vega bila, vsako leto ob vy-
zemskem svetki v’Jeruzalem na romarje hoditi.
Ino toto pobosno navado sta tydi Marija no Jo-
xef zvesto zderxavala. Dare je Jczuv xe dvanajst
let star bil, te sta gega tydi s’soboj vzela v’seto
mesto no v’cirkvo. Kda pa sta tam xe svojo box-
jo slyxbo no svojo poroqitbo opravila, sta se z’
ovimi lydmi tydi domo obernila. Jezuv pa je
ostal v’Jeruzalcmi nazaj, ino ne sta ga zgrevila
pri odhodi; kajti menila sta, da je xe kde prejdi
med znanimi no rodvinoj. Prideta xe den hoda
daleq na poti proti domi, no ga iveta med rod-
vinci no znanci, ino vsemi popotnimi tovariši,
no ga ne najdeta. Oberncta se zato v’Jeruzalem
nazaj, ga iskat. Tam ga povsodik z’velkim stra¬
hom no z’velkoj skerbjoj no salostjoj iveta, ino
na tretji den ve ga le najdeta med vyqiteli v’
cirkvi. — Zdaj si ^yno serce pa popysti no od-
dehne no se razveseli, ino vesela zdaj z’rjim do¬
mo greta. — Marija no Joxef sta Jezusa zgybi-
la, no sta ga z’ velkim strahom no ze vsoj
skerbjoj iskala, doklitj sta ga ne najela. To nas
op o milja, da tydi mi Jezuva zgvbimo, ino da ga
tydi moremo tak skerbno no s’ takim strahom
iskati, kak Marija no Joxef, kda sta Jezova zgy-
bila. Jezu v je vsa nava sreija no vsa nava vred-

54 Na i. nedelo po sretih treh Kralih.

nost no bogastvo, t|i mi totega zgybimo, te smo
zgybili vse, Boga, nebesa no navo dyvo, zato
pa je potrebno, da se dnes podvyqimo;

I. "Kak mi Jezuva zgybimo, ino

II. Kak no kde mi Jezusa pa najdemo ?

Tote repi so vredne, da je T’navem serci
dobro premivlavamo: prosmo si zato k’ temi
boxjo milost no pomop, no se pripravmo.—

L

Naj perle je ali nam potrebno vediti, Itak
mi JezuKa navega Boga no zvelipara zgybimo.
Mi pega zgybirno l) skos pozabnost na pega,
2) skos posvetne repi no skerbi, 3) skos vsaki
greh.

f) Mi Jezusa zgybimo skos pozabnost na
pega. — Mi mi na nagega Jezusa pozabimo, te
mi pega zgybirno; kajti pi mi vep nezmislimo na
pega po jytra, kda stanemo ino pi nezmislimo vseli
zvesto, dare s’postele gremo; pi skoz den nikoli
pri deli ali ovapi na pega nezmislimo; pi pred
jedjoj no po jedi ne molimo no se nezahvalimo
za dar boxji, ino v’veper pa ovapi spat gremo,
brez molitve, brez spomina na Jezusa no nage¬
ga Boga: te on ’z navih sere celo premine, te
ga mi zgybimo, ino te smo tydi mi zapy^eni od
pega ino nemarno pegove milosti vep: te smo
v’naj vek vi ne voli no v’nevarnosti, v’vse spole
grehov padnuti, David veli: „Zastopte to dobro,
keri na Boga pozabite: naj on vas nczapysti, ino
nikoga nede, kdo bi vas rcvil/' Ps. 22. Sve¬
ti Bernard nas vyqi na Jezu *a ne pozabiti: Opo¬
min obilnosti slajave (Jczuvovih zaslyxov) bom
oznanyval doklip bom xivel: na veke fnemo

Na |. nedelo po svetih treh Kralilr. 55

pozabil totih smilenosti, da sera v’totlh osivlen
postal."'"’ 'iOfi-r : ;.%*.>

2) Ml; nagega Jezuva zgjbimo j ip se pre«
veq no samci le s’ posvetnimi regami no skerbmi
opravlamo. — ;t Ji se mi-samo s’ posvetnim delom,
zernlenskimi skerbami no ttiislami, s^tfastfimi re¬
gami no bogastvami, ino samo s’tem opravla¬
mo, kaj je za na^o telo potrebno, kaj se našim
otjem, vyham no xelam dopadnej vujska k’ne-
besam pa nezmislimo no nepoglednemo; qi ml
le samo za -toti svet delamo no skcrbimo; za ov
svet pa niq, za našo bogo dvso no peno zve-
llqapef papdzabimp: te mas tote posvetne reqi
no skerbi. celo oslepijo no zmotijo,^ te ml nage¬
ga JeZirsa celo z’ oiji sprstinto, ino ga s’ serca
zgyhitno, ino tydi naVo djrtfOf maVo zVelitjage,
no dyyno no vetino sreipj polck samih posvetnih
skerbi no rerfi zamydjmoc Taki rjlovek Jezova
zapletava,- da tak malo ?na pega vtima/ no 'SP§gd-
ga netje dersati, ga Ijbiti no nemi stvsiii, J£*
zuv pa pravi: „K?er mene zametava, tisti zamo¬
tava tega ,.'ker 'je mehe poslal." fJfk. 1*0;, 16.
Vsaki, ker de mene ovadil pred lydmi; tistega
bo tydi Siri Tppveka ovadi! ptedrVpgeli borjimi,
Her pa de mene zatajil pred dydmi, tisti de tydi
zatajen pred Arjgeli borjimi." Lyk. f 2 p 8 . 9. Sve¬
ti Euchor pravi:'„Se mdro Zgyba byve kda do-
bitjek im,eny.vatip kda se z’poj vse Zgrbi?" Sve¬
ti Auguvtirti pravi: „Kda sem jas razvi Tebe bili
o Gospod ! sem bil, kak he, Zakaj ja scm bil niq.
Jas sem bil slepi, glvhn m> neobijvtliv, da sera
dobrega nhcspozeatj hydega se ne ogibal, bola
ran noobijrtll no- mojih* tem ne vidri: zakaj ja
sem bil razvi Tebe, Ti .prava lyql kera vsakega
q levčka rass ve ti, ker na toti svet pride-." Iv.
1,9. .5, .•> . ■/ r,

56 Na  l. nedelo po svetih treh Hvalih.

3 ) Mi nagega Gospoda Jeztrsa zgjbimo skos
vse grehe. — Taki lydje, keri nikoli nezmislijo
na Boga, keri se samo s’ posvetnim opravlajo no
same zemlenske skerbi majo, so tydi v’velke
grehe zakopani; zakaj ravno zato neqejo misliti
na Boga, na svojo zveličane no na sodbo svoje
dyve, da se neqejo spokoriti, ino toti so *e
davno skos svaki greh svojega Jezuara zgybili.
Cela sveta Trojica je mogla delati, da bi qlovek
znal zveličan biti. Bog oqa ga je stroril, Bog
Sin ga je odrevil skos svojo terplege no smert
na krixi, ino Bog sveti Dyh ga je na svetem ker-
sti posvetil. Kak je ali mogoqno, da qlovek tak
dugo v’grehih siveti more, no svojega Jezusa
tak vnemar zapysti no zgybi? Kak je mogoqno
svojo dyy.o tak drago skoz Jezusovo kerv odky-
pleno tak zapystiti no v’grehih nahati? Grelnik
nanq nepremisli, kaj on *gybi, qi svojega Jezu¬
sa zgybi; on zgybi boxjo milost, egybi svojo dy-
■yo, zgybi nebesa, zgybi Boga naj vek^o dobro¬
to no z’yem  vse: ino zdaj je naj veksri no naj
nesreqne?fi sirmak na semli. Jezu* pravi: „Razvi
mene nemrete vi nikaj opraviti/' Iv. t;5, 5. Sve¬
ti Augimin nevolije: „0 nevolna posel q!oveka,
da je zgybil, k’ qerni je stvorjen bil 1 O straven
no nesrečen pad i Ah kaj je ty pod *gybo prišlo,
no kaj je naj^rei? Kaj je *apystilo ty qloveka,
no kaj je gemi ostalo? Zvcliqage je zgybil, k’
qenvi je stvorjen bil/ no najtfel je nevolo, k*
tjemi je ne napravlen bil. To, brez qesa zveli-
qaga nega, ga je zapystiIo, no to je gemi osta¬
lo, kaj je na sebi samemi ne dryga kak nevola.
Pred tem je jel qlovek samo aggelski kryh, Ps.
77,  25. *—  za kerim on zdaj gladi, zdaj pa ju
kryh boleqine, kerega je perle ne poznal/' Tak
je tistemi, ker Jezusa zgybi. —

Na l.  nedelo po svetih treh Kralih. 57

Zdaj smo spoznali, na kaki naqin qlovek
Jezusa zgybi, no naj veksi sirmak na zemli gra-
ta. -— Zdaj pa gemi je dryga niq ne potrebnese-
ga vqiniti, Itak svojega zgyblenega Jezusa iska¬
ti, — kak no kde? qemo qasi qyti.

II.

Hi smo mi tak nesrečni bili, skos nepoboxno
xivlege nagega Jezusa no z'gim dyso no nebe¬
sa zgybiti: te je naša perva no naj veksa dux-
nost, gega pa iskati no najti, Mi gcga pa najde¬
mo: t) skos skerbno iskage v’pokori, 2) v’
svetem resnem Teli, 5) v’ molitvi no hoxji
slyxbi.

l) Svojega Zveliqara, kerega je grešnik skoz
grehe zgybil, on pa najde v’sveti pokori. —
Skoz greh no nepoboxno sivlege se je grešnik
Bogi zameril no svojemi Jezus - !, je na gega po¬
zabil no ga zapystil ino zgybil, nemre ga zato
pa veq najti, kak skos strah no skerbno iskage
v’pokori, qi se naj mre q spobolsa no spokori
resniqno no k*gemi nazaj oberne. Pokora, spo-
bolsano no preobergeno serce no zirlege na do¬
bro je naj perva no naj veksa pomoq, zgyblene-
ga Jezusa pa najti. Vspovednici, kde svoje
spoznane krivico no ozaljene grehe grešnik po-
punoma ovadi no odvezage oa gih dobi, je tisto
sreqno sveto mesto, kde Jezus zgybleno grešni¬
ke pa gorjemle v’svojo milost no dopadege, ino
se gim ves pa nazaj da. On sam pravi: „Jas vam
povem: Hi nete pokore delali, tak te vsi vkyp
prejsli.« Lyk. t 5 , 5 . Bog sam pravi sliozlzaia
preroka: „$faj zapysti nepoboxen svojo pot: irio
kriviqen mox svoje misli, ino se naj oberne na¬
zaj k’Gospodi, ino on bo se krez gega smilil:

53 Na l. nedelo po svetih treh Kralih.

ino k’navemi Bogi, kajti bogat on je k’odpy-
vegi.“ Iz. 55 , 7. Marija Egiptovska je zgybila
svojega Jezusa skoz gremo sivlene: se je zaqe*
la spobolvavati, no htela na nekem romarji ria
svetek kriiovega pozdigavarja v* Jeruzalemsko
cirkvo iti, naj bi sveti krix vidila, alipa nevi-
ditna roka jo je od cirkvenih dveri proqderxala.
Trydna se je podala v’neki kot preddvorja no
premivlavala žalostno zrok svoje nevrednosti krix
vid iti. Skos Svetlik boxje lyqi je zaglednula ne-
volo svojih grehov za zrok tega; Po dugcm jo-
kapi je Zaglednula te kep milostlipune Divice Ma¬
rije. V’vsem zavypapi je Trla k’ijemi no jo pro¬
sila: „Spravi mi vustop v’cirkvo, no veseli po¬
gled tistega zveliqeqega lesa, na kerem je moj
Bog no Gospod, Tvoj Sin, *a me svojo kerv
preleval. Jas obeqam mojo livletje spobolvati,
no se sveti odpovedati, ino iti, kam me Ti, Sred-
nica mojega zveliijarja, pelati qev v “ Na to ji je
mogoqno gratalo, v’ cirkvo k’krixi priti no tam:
moliti. Potem je ■arla pa nazaj k’M$rijincmi ke¬
pi, no se zahvalila. Te je qyla glas: o v

kraj Jordana bov mir najvla.* Kla je trki ta,
no v’eirkvi svetega Ivana kerstitela, spoved na¬
redila, no sveto revno Telo prijela; tak je svo¬
jega Jezuva, sladek mir serca, pa najvla vsa spo-
bolvana, no odzdaj v’pjvavi lirela pri svojem
najdenem Jczuvi/* .

2) Grevnik Svojega Jdzuva, keroga je skoz
greh zgybil, pa najde, v’presvetem revnem Te¬
li..— Grevnik more svojega zgyblenega Jezuva
z’velkim strahom no ze vsoj skerbjoj iskati. Kqi-
sta no popunoma on more svoje grehe spremi-
sliti, ino se jih prav no zvesto vqista spovedati,
da ijemi nieden nezaostane vedorna nazaj v’ rje-
govem serci; more se prav no praviqno spobol-

Na l. nedelo po svetih treh Kralih. 59

vati, no resnično svojo xivlepe od hydega na
dobro obernuti; da on pride vreden pred boxjo
mizo , no se Jezuv v’Presvetem Revnem Teli z’
vcseljom v’pegovo serce poda no stan v’pem
vzeme: tak grevnik svojega Jezuva pa najde, ker
pemi svoj mir, pravi mir, kerega svet dati nem-
re, za pegovo ayvo v’pegovo serce prinese. S’
strahom no ze svoj skerbjoj se ali more k’zevxit-
hi svetega Revnega Tela pripraviti; kajti sveti
Pavel repe: ^lovek se naj skyvava sam sebe,
ino te naj od totega Kryha je, no pije od tote
kupe: kajti ker po nevrednem je no pije, toti se
naje no napije same sodbe, da on Gospodovega
Tela ne odlopi.** l.Kor, ll, 28 2Q. Jezuv pra¬
vi : „Kdo mojo meso je, no mojo kerv pije, to¬
ti ma vepno xivlepe, ino jas ga ijem pa na soden
den gorzbyditi. —- Ker mojo meso je, no mqjo
kerv pije, toti ostane v’meni no jas v’pern.“ jv.
6, 54. 55.57. Sveti Auguvtin je rekel, kda je
Jezuva v’svetem Revnem Teli pa najvel: „Ti
kryh xivlepa! ker nas operstviv, ino skos to vse-
bi nikoli neodjemlev, — rassveti no vyxgi me,
razjasni no posveti trojo posodo, zepisti jo od
greha, napuni jo s’tvojo) milostjoj, no jo ob-
derxi puno, naj jas tvojo meso k’zvelipapi moje
dy VB jem, ino skoz yxitek od Tebe, no skos Tebe
sivim, k’Tebi pridem no si v’Tebi popivam."

3) Grevnik najde svojega zgyblenega Jezu¬
va zadnip tydi v’molitvi no boxji slyxbi. — Je¬
zuv nav zvelipar je navo naj vekvo bogastvo, z’
p im mi vse zgybimo no vse najdemo. Po jytrah,
kda plovek stane, no se gor zravna, xe more
moliti no ga iskati rekop: Kde si, moj Jezuv?
More ga iskati v’molitvi doma, v’cirkvi pri sveti
mevi no boxji slyxbi, kde je v’svetem revnem
Teli nazopi, no kde se pegovo terplepe no

Q  o Na 1. nedelo po svetih treh Kralih.

smert oznanyje. Iskati ga more na božjih no sve¬
tih mestah no krajih, pri deli, v’mislegi na
smert, sodbo, nebesa no zveličarje, v’mvs-legi
na s vojo rivlege, kako je? v’premislavagah no
dobrih delah po dnevi no v’ noiji. Iskati ga mo¬
re po vetjcrah pa v’ molitvi no premislavagi svo¬
jega rivlega no djaga skos celi den. Ino najsel
bo človek svojega Jezusa v’molitvi doma, v’
bor ji slyzbi v’cirkvi, pri deli, na posteli ali kde
koli č e 5 kda se koli č® grelnik spobolvati no
k’gemi nazaj obernuti, tam ga najde, da je on
povsodik nazočil povsodik Jezusr grelnikom ro¬
ko ponyja no dava, no ge č e  g or  vzeti v’svojo
milost rekoč: „Prite k’meni vi vsitrjdni no oblo-
seni, jas vas t[ em  zlehkotiti." Mat. 11 , 28. Sve¬
ti Augnstin pravi: ,,Ti si mojo rivlege, od ke-
rega ja livim, mojo vypage, na kero se ja zane¬
sem, ino Ti čast, kero si ja dosegnuti velim!
Vzemi Ti mojo serce v’posed, gospodjvaj mojo
mislege, ravnaj moj zastop, stavi moje nagnega
vujsek, pysti mojo zelo le samo k’Tebi se pozdi-
gavati, mojega dyha lo samo po Tebi zejati no
na zvirhih rive vode se napiti : ei

Na taki način grešnik svojega zgjblenega
Jezuva po najde.

Naj veksi kvar ali je za nas, ip m * nagega
Jezusa no Boga, našo naj vekso dobroto, zgy-
bimo skos pozabnost, skos posvetne reči no
skerbi, ino skos grchej kajti skos to smo mi vse
zgybili na totem no na oveni sveti. Hi smo eden
smertni greh vrinili, te jo naša dysa od gega,
od nagega Boga zaverrena no na večno pogy-
blege obsojena no mertva $ kajti sveti Augustin
pravi: „Hi je naša dysa od Boga odloi[ena, te
je ravno tak mertva, kak je telo mertvo, ip l e
dysa od tela odločena.' 4  Hi pa mi pa Jezusa

Na l. nedelo po svetih treh Kralih, (ii

najdemo, te smo vse najeli na totem no oveni
sveti. Ivi zato, kak Marija no Joief, vsaki
grelnik svojega Jezusa skerbno v’pokori, v’sve-
tem rednem Teli, v’ molitvi no boxji slyxbi, kaj¬
ti on se rad da najti, ino mej mopno paško, da
ga pa nezgybiv, kajti da z’pim vse zgybiv na
nebi no zemli, ne pozabi na pega no se neoprav-
laj samo s’pozemlcnskimi repami no skerbmi,
temop poslyhni svetega FrancivkaSaleza: „Zmisli
si na nazopnost boijo, no prosi, naj te Bog ras-
sveti." Ino sveti Gregor veli; „ T1 ti vi zato, Pre-
lybleni Bratje 1 pete bogati biti, tak lybite pra¬
ve bogastva." Ino pi pa ti Jezusa obarjen, te
obarjen vse: te bo v posedel zemlo no nebeško
kralestvo. Amen.

Na 2. nedelo po svetih treh Kralih.

„Bilo je gostyvape v’Kani naGalileskem, ino Je¬
zusova Mati se je tydi tam znajvla. Bil je
tydi Jezuv no pegovi vypeniki na gostyvape
povableni.“ Iv. 2, 12.

Zakon.

V’ dnevnem svetem Evapgelji vidimo mi
gostyvape, pri kerem se tydiJezuv s’svojoj ma¬
ter jo j no s’ svojimi vypeniki znajde. Mi si ali
znamo misliti, kak pobosna, sveta no nedusna
sta mogla xenih no nevesta biti, da kak sveti no
imenitni gostje k’pima na gostyvape pridejo. Za
toto vellio srepo no veselje bi si mogel vsaki še¬
nih no vsaka nevesta prositi, da bi pri pynem

02 Na 2. nedelo po svetih treh Kralih.

gostyvar)i Jezu:? s’svojoj materjoj nazori bil, qi
ravno nevidlivo, kak v’ Kani, deno pa s’svojoj
milostjoj. Ino rji je Jezili s’svojoj milostjoj pri
gostyvapi nazoqi: te taki zakonci znajo srečen
zakon skos celo xivlerje meti, qi le Jezmri zvesti
ostanejo no gega obarjejo. Xenitniki so dušni
si za toto milost Jezusa no Marijo prositi, ino
se morejo v’lediqnem, ali pervle^nem stani skos
pobosnost, nedusnost no boiji strah k’ svojemi
zakoni dobro pripraviti, qi qejo v’zakoni potle
sreqni biti. Kajti ravno zato , da se gosto ne-
pripravijo dobro k’zakonskemi stani, ino da ne-
staplejo is pravega nagleda v’zakon, ino ne za
tisto volo, zakaj je Bog zakon postavil: zato se
znajde telko nesrečnih no razmirjenih zakonov,
da zato tydi v’zakoni zvestosti eden ovemi ne
zderxavajo, no prave kervapske lybezni, kera
pravi mir prinese, eden proti ovemi nemajo.—
Mi si zato dnes zakon za navo premisiava^e de¬
nemo, ino 6e qemo podvyqiti, kak se more v’
sveti zakon stopiti? ino kak se more toti stan
zderxavati, qi qlovek qe v’gem sreqen biti? Jas
reqem no odgovorim nato:

I. Zakon se more z’Jezusom sklepati, ino
II. Zakon se more tydi zVesto zderxavati.

Bog naj poblagoslavi moj govor, ino naj
’zmeqi no odpre va^e serca. — Pos^trajte.

I.

Sveti zakon se more z’Jezusom zasipati no
sklepati, to je, xenitniki morejo l) v’lediqnem
stani vseli pri Jezrnri biti^ 2) v’ zaroqkah rjega
ne zapystiti, 3) v’zakon z’ijem stopiti no pri
x)em ostati.

Na 2. nedelo po svetih treh Kralih. 03

l) Sveti zakon se z’Jezusom zasipa no
sklcple, qi qlovek v’1ediqnem stani pri Jezusi
ostane. — Celi no ves lediqen qas no stan je
pripravlape k’zakonskemi stani. Lediqen stan
kaxe no vyqi, kaki bi t{lovek mogel biti, kda
v’zakon stopiti ma; kajti lediijen se ne veli sa¬
mo brez icne biti; temoq se veli tydi neduien,
tjisti no sveti na svojem teli no serci, neomade-
ni no nevtepeni na svoji dekliijjosti no hlapqiq-
josti, no prazen, nekriv od vsega, kaj v’zakonski
stan sliši, biti. Ker pa je ne veq neduzen, ne
veq qisti na svojem teli no serci; kdo je svojo
neduznost no divitjnost skoz greh xe vtepel no
zapravil; tisti je ne veq celo lediijen; on je re¬
sen lediqen no svojni od zakonske tovarišice ali
ona od tovariša; ajipa ne je vet} neduzen no Ie-
diqen od zagrešena no vlepega svoje qistosti te-
la no neduxnosti serca, ino taki je ne veq pri
Jeznši, naqi, qi se je prav spokoril no k’pemi
nazajobernil: kajti pri Jezuši biti, se veli v’nc-
duznem no diviqjem ali v’spokorjenem stani ije-
mi zvesti ostati,'da se on sam veli neduxno jag-
ne, Neduzni, deklitp no hlapqiqi sejo tisti, ke-
ri so pri Jezuši, no za totim jagnetom hodijo v’
svojem lediqnem stani. Sveto pismo pravi od
i)ih: „Toti so tisti, keri so se z’ženskami ne
vtepli, kajti Oni so divice. Toti idejo za jagne¬
tom, kama ono gre. Toti so med lydmi vynod-
kypleni, za pervnike Bogi no jagneti, ino v’pi-
hovih vystah je laz ne najdena bi!a.“ Raz. 14, 45.
Ravno taka neduznost se more tydi v’vdoviqjem
stani zderzavati. Sveti Franc Salez pravi: „ L [i-
stost je lelja kreposti, ona pozdigava lydi skoro
do Aggelov; nuj nega lepega, kak skos snaxnost;
snaxnost lydi pa je qistost.— Keri v’vdoviqjem
stani živijo, potrebyjejo moqnoserqne ipstosti, ke-

64 Na 2. nedelo po svetih trehKralih.

ra nezametava samo nazornih no pribodnih pri¬
lik j teraoif se tydi nazoqavagam protistavi, ke-
re bi spomin na dopy*ene veselja v’zakonskem
stani v’:gihovih serzah zbjditi znal,keri so ravno
zato za nečiste gybapa popadlive^ri."

2) Sveti zakon 6e z’Jezmrom zat{ipa no
skleple,T{i zenitniki gega r’zarox{kih nezapysti-
jo. — Kak zenitniki v’ zarotrke stopijo, te nesme-
jo na svojega Jezusa pozabiti, no oblat^ila ne-
duxnosti rastergati no proqverqti, ino se gerdi
pozclnosti prekdati, kajti zarodki no zakonski
stan ne zakrivata, ne odduzita no nezagovo-
rita djapa sladoxelnosti, no nemreta grešnega
mhrlepa, zelega no djapa dopystiti, da je neči¬
stost povsodik no vseli greh no prepovedana. Za¬
to pa se zenitniki ali zaroqeniki nesmejo eden
ovega od poželela gnani zapelati skoz misel, da
do sc tak vzeli no v’zakon stopili j kajti zakon
je sveti, ino qi je sveti, te neterpi niq nesvete-
ga, to je, niq nečistega no nii| hydega med za¬
konci. Morejo se zato zenitniki sveto, taisto no
pravilno tydi v’ zarodkih k’svetemi zakoni pri-
pravlati, sveto no qisto v’gega stopiti, no sve¬
to no ijisto v*gem živeti, ino ne Jezusa v’za-
ročkih ze zaverčti, no oblačila neduznosti, ke-
ro so pri svetem kersti dobili, rastergati no ta-
verr{tij kajti toto oblačilo morejo na soden den
neomadeno pred Jezusa s’soboj prinesti, kjihovo
nakanege k*zakoni se nesme s’ pozelnosti zgodi¬
ti. Xenitniki v’zaročkih morejo lepo Bogi sly-
xiti, moliti, no si za sretjen no veseli zakon pro¬
siti, se morejo na molitvo pobožnega Tobiasa
zmisliti, ker je pred svojoj zenitboj tak molil:
„Ti, o Gospod! vev, da si jas moje sestratie nc-
jcmlem za mesne zele volo za xeno, temoč sa¬
mo iz lybežni k’zarodi, naj bi sc tvojo ime na

Na 2. nedelo po svetih treh Kralih. 65

vehe blagoslavilo." Tob. 8, 9. Kaj sveti Gregor
Nazjanski moiom pravi, se dotiqe tydi zaroče¬
nih, najmret{: „S’keroj ijeloj vi (moxje) i{ete
sramoslivost od vavih xen terjati, xji sami v’ne-
tjistosti xivite?‘‘ —

g) Sveti zakon se z’Jezusom zaxjne no skle¬
ne, t[i xjlovek z’Jezusom v’svojem serci v’gega
stopi. — V’ stan svetega zakona se slivi z’ Jezu-
vom stopiti, i)egovo milost no rjegovo pomoxj
morejo xenitniki meti no i)ega v’svojem xjistem
serci nositi, rji \\ejo,  da i)ihov zakon ijim miren,
veseli no srečen bode. Xenitniki se morejo Je¬
zu vi po celem serci dopadnuti: morejo biti po-
boxni, poterplivi, krotki, neduxni no rjisti na
serci no teli, sovraxniki greha no vsega hydega.
Nesmejo se xeniti iz lakomnosti, za volo bo¬
gastva, blaga no premoreta ali gerde poxelnbsti$
kajti vse to se Jezusi zameri no i)ega odpravi:
temoq morejo se is pravega nagleda xeniti, za
kero volo je Bog sveti zakon postavil, ovaxji
nestopijo oni z’ Jezuvom v’sveti zakon, ino ne-
do nikoli srečno, mirno no veselo v’gem xiveli.
Nesmejo si na gostyvai)i prevzetnega no pohy-
vlivega veselja delati, s’stoprgoj v’zakonski stan
ne na neduxnost, Tjistost no svetost svoj ga te-
la, domovine svetega Dyha, pozabiti, no tote
naj predneve kreposti xjloveka zaverijti; temoij
svoje otroke v’zakonski xjistosti, poboxji voli
roditi, no rje v’boxjem no kervaijskem Strahi
gorrediti, qi xjejo, da Ax)gcl varih no Aggel za¬
konskega mira od i)ih neodide. Sveti Peter pra¬
vi: ,}Vi moxje! zaderxavajte se pox{teno proti
vavim xenam , kakti proti kerhkim posodbam ,
no rje mejte v’qesti.“ l. Pet. 3, 1<  Sveti Gregor
Nazjanski pita: „Vi moxje! —- kak vi terjate od
vavih xen, kaj vi t)im nedate? Hete vi, da bi
Ned, Del. 5

66  Na 2 . nedelo po svetih treh Kralih,

one i{iste bile, tak se zaderite tydi pisti proti
pim, ino vsaki, repe sveti Pavel, naj ma svojo
posodbo v’svetosti. Hi pa pe naproti vi sami
hydobnosti vypite, te je ne pyda, da pihova ne-
poptenost vam sramoto prinese/* —

Zato ali se more sveti zakon z’Jezusom za¬
sipati no z’ pem v’toti sveti stan stapati, ino pi
si pejo zakonci srepe, mira no veselja v’pem
vlivati, ga morejo tydi zvesto no lepo med so-
boj 'zderiavati, ino to de nam pokazal drygi
del.

II.

Ne je samo zadosti k’sret{neriii no veselem!
zakoni, da se z’Jezusom sklene no v’pega sto-
pi$ temop more se tydi zvesto zderiavati: t) Bo¬
gi dane besede nesine nazajvzeti, 2) eden od
ovega svojega serca neodvernuti, 3) eden ove-
ga ne zapystiti.

l) Hi zakonci pejo v’svojem stani srepni
biti, nesmejo svoje Bogi dane besede nazajvze¬
ti. — Zakonci so si seleli no prosili od Boga
milost, v’stan svetega zakona stopiti, Bog pitn
je dal tydi toto milost no srepo, Tam pred al-
tarorn so Bogi besedo dali, toti sveti stan lepo,
neduxno, pisto, pravipno no mirno zderiavati,
v’pem po pegovi voli liveti, eden ovega lybiti
no poptyvatij terplepe no xalost, srepo no ve¬
selje med soboj lepo deliti, no Bogi vseli slyxi-
ti no zvesti ostati, zato so si pred altarom kle-
pepi prosili Boga. Pred altarom so ali obepali
samemi Bogi, v’totem stani verno, sveto no
popteno siveti, po boxji voli otroke meti, no
v’boxjem no kerxapskem Strahi pe za dobre, po-
boxne no Bogi dopadlive kersenike gorrediti,

Na 2, nedelo po svetih treh Kralih. 67

ino zakonske postele ne nikoli vtepsti; zato pa
tydi morejo toto sveto Bogi vtjigeno obetjaijO
derxati no spugavati, ino poijteno no mirno v’
zakoni xiveti. Sveti Pavel veli: „Zakon je velki
Sakrament, jas retjem, v’Kristusi no eirkvi/* Ef.
5, 32.; kajti Jezu?r je zakon pri gostyvagi v’Ka¬
ni zaSakrament postavil, ino tak gegovo svetost
poterdil; more se ali kak od Boga dana milost
no sreija v’ velki rjasti meti no sveto zdersavati.
Sveti Franc Salez pravi; „0d vseh, vu vseh, no
vu vsem, to je, vu vseh gegovih delih je zakon
v’visoki ijesti meti. Od vseh, kajti tydi dekliiji
majo v’ponisnosti gega poqtyvati. Vu vseh, za¬
kaj ednako sveti je zakon med sirmaki, kak med
bogatimi. Vu vsem, zakaj sveti je gegov spotje-
tek, gegova stava, gegov hasek, gegova spodo-
ba no gegova priprava. On je zasadni ograd
kersagstva, ker zemlo z’verniki napugava, naj
bi se v’nehesah nekda -stege izvolenih zver^filo.**
Sveta Divica Marija no sveti <Toxef sta vsem za-
koncom naj pervi no naj lepvi izgled sretjnega
zakona.

2) Mi zakonci v’svojem stani sretjo no ve¬
selje meti tjejo, no se sladkega mira vsikdar vxi-
vati, nesmejo tydi eden ovemi svojega serca od-
vernuti. — Zakonci morejo ostati Bogi zvesti no
sebi verni. Nesmejo, kda so xe skoz zakon bla¬
go ali jyterni dar dobili, svojega serca eden ove¬
mi odvernuti no zapreti, mali nadob oponašati,
no nemir, sovraxtvo no xalost si med soboj de¬
lati, lybezen vgasnuti pystiti, se zarjeti hydo
meti no zametavati, sveti zakon lamati no za¬
konsko postelo vtepati no odsvetiti. Zakonci
morejo med sobo} poterplivi no mirnega serca
biti, ne eden ovemi zameriti; temoij ijedno no
razumno zanesti, popystiti no odpystiti, ino si

08 Na 2 . nedelo po svetih treh Kralih.

sladkega mira v’sercah no svete lybezni nemoti-
tij te do Bogi dopadlivo no sregno xiveli pri
svojem Aggeli varihi. Sveti Pavel opomiga: »Za¬
konski stan naj je pogteni med vsemi, ino za¬
konska, postela naj je nevtepena; kajti kurveve
no zakonalomce de Bog sodil. Djage naj je razvi
skoposti: Bodte s’tem zadovolni, kaj je nazogi;
kajti on je rekel: jas te negem zapystiti no od
tebe oditi .“  Xid. 13, 5. č. ,,Vi moxje! lybte va-
Ke xene, kak je Kristus cirkvo lybil. no se za
go porogil." Ef. 5 , 25. »Vi moxje! lybte vave
xene, no nebote grenki proti gim." Kol. 3, lf).
Vi xene! lybte vaxe moxe, kak cirkvaKristusa
svojega zveligara. Sveti Franc Salez pravi: »Bog
sam je pelal Evo k’najemi pervemi ogi Adami,
Bog sam je ne nagi, liki ker je s’svojoj nevi-
ditnoj rokoj sveto vezalo vašega zakona zavezal,
no vas med soboj vkyppripelal. Zakaj pa se za¬
to nelybite med soboj s’celo svetoj, celo boxjoj
lybeznoj.“— »Zakouska postela se nesme vtepsti,
to je, more razvi negistosti, no vsakega dryge-
ga grelnega omadega biti. Zato se je sveti za¬
kon tydi v’paradixi naj perle postavil, kda xe
je do te ne razvyzdaga poxelnosti, neti ovagi
kaj nepogtenega bilo.“ Zakonci vsi majo na sve¬
tega Joahima no Ano poglednuti, no se od gyje
zakonsko lybezen no svetost med soboj zderxa-
vati no v’ zakoni mirno gisto no sveto xiveti
vygiti.

3 ) ^i zakonci zadnig v’svojem stani srege
no veselja si vxivati gejo, nesmejo eden ovega
zapystiti. — Zakonec nieden ovega nesme ni¬
koli zapystiti brez pomogi v’potrebi, terplegi
no nevoli; dosta mege sme eden ovega poveriti
no od gega oditi; kajti ogeva sta eden ovemi
pred altarom, pred samim Bogom no kergagsltoj

Na 2* nedelo po svetih treh Kralih. 69

obpinoj zvestost no lybezen do smerti obetala
no oblybi!a, no gyno obepage je od Boga skoz
mernikove vysta no roke poterdeno postalo.
Sveta je zato pyna oblyba, ino duxna sta go pod
smertnim grehom zvesto no sveto zderxavati.
Opeva sta ali eden ovemi pomop pri deli, hiKO-
vapi, v’texavi no ne voli, v’zreditbi, podvypitbi
no osherbitbi detce obepalaj sta srepo no ve¬
selje eden ovemi delati oblybila pred Bogom,
no eden ovemi verna bitij oblybiIa sta eden
ovega braniti, varvati no re^yvati od nesrepe
no kvara, varvati eden ovega od greha no hyde-
ga, sebe na dobro vypiti no napelavati, no svo¬
jo deteo, naj bi se mogla za roke eden ovega
po pravi poti kreposti voditi j no se po svoji zve¬
stosti no lybezni s’svojimi otroki red tydi nekda
v’nebesa pripelati; zato nesme nikoli eden ove¬
rili nezvesti postati ali ga zapystiti. Jezuv pra¬
vi: „Zato sta ne vep dva, temop edno telo. Kaj
je Bog zavezal, plovek nesme lopiti.“ Mat. 19,
0. fjyna !ybezen more tak mopna biti, da piva
samo srnert ma mop razlopiti: opeva moreta biti
kak dva perjatela edno serce v’dvema teloma.
Sveti Franc Sales repe: „ T li ste dve cmerekovi
hlapi vkypskeljene, ino je kelje napi dobro,
botc se perle na vsakem arygem mesti rasklale,
kak na mesti spehov. Bog savn je zlopil s’svo-
joj lastnoj kervjoj vkyp mora no seno j zato pa
je t.ydi tota zaveza tak mopna, da bi sc perle
telo od dyye, kak mor od xene, lopiio. Ino ne
posebno od tela vala tota zaveza j temop od sere,
od prinagnepa ino odlybezni.“ Tydi perstapi za¬
konski pomenijo poterdepe lybezni pynih sere,
kerih nikoli, doklip ta xivela, nepeta komi dry-
gemi odpreti. Tako Iybezen sta sveti Izidor no
pegova sveta xena Marija v’svojem zakoni meJa,

70  Na 2. nedelo po svetih treh Kralih.

zato pa sta tydi srečna bila na zemli, ino zdaj
sta ?e bole v’nebesah, ino sta vsem zakoneom
na izgled.

Zakon se more ali zvesto zderravati, iji za¬
konci qejo, da gim srego, mir no veselje no ne¬
besa prinese.

HI bi ali zakon Bogi povolen no za zakon¬
ce sregen no veseli biti mogel, te se more z’Je¬
zusom zaginati no sklepati. More se v’ledignein
stani pri Jezusi najti, v’ zarogkih gega ne za-
pystiti, v’zakon z’i)cm stopiti no pri gem osta¬
ti. Nesme se zakon z’lastno hasnovitnosti ali ne-
poi[tenega nagleda iskati, kak sveti Ignac pra'-
vi s „Dohaja se, da menihi no neveste po voli
K.kofa zakon delajo, kde je xenitva za volo Go¬
spoda (Boga) ne za volo poxelnosti.“ — More
se zakon tydi zvesto no sveto zderxavati: Bogi
dane besede ne nazajvzeti, eden ovemi serca
neodvernuti no eden ovega ne nikoli zapvstiti.
— Pred vsem pa se more Jezu? no gegova mati
Marija na gostyvage povabiti, no se v’Zakoni
tak zaderrati, da Jezu? no Marija vseli pri za¬
koncih s’svojoj milostjoj no pomogjoj ostaneta.
Sveti Franc Salez pravi; „0 da bi se deno boxji
Sin na vsako gostyvage povabil, kak je na eno
v’Kani povablen bil! Nikoli se nebi te na vini

po veselega no blagoslava zmenkalod'-Sveti

Gregor Nazjanski pi?e: „da so v’gegovem gasi
oxegeni vsako leto den svojega zdavaga svetili.^
,.Kak riiogno bi jas votril, pravi sveti Salez, da
bi tota ?ega tydi v’navih gasih se gorspravila!
neda bi se polek tega posvetne veselnosti znaj-
?le; temog da bi mor no xcna, po sveti spovedi
no obredegi, Gospoda Boga, z’vekmm gorom,
kak ovagi, za srego svojega zakona nazaVala,
svoj zakonski stan skoz medsobojno prijatelstvo

Na 2. nedelo po svetih treh Kralih. 71

no zvestost preveno bole posveqyvala, ino da bi
si kakti v’Gospodi odehnula, naj bi si svojo bre¬
men teze svojega pozova skos to oblehkotiIa.‘ f
Amen.

Na 3. nedelo po svetih treh Kralih.

„Kda je Jezus z’brega dolvel, so ga velke vnoxi-,

ne nasledyvale.“ Mat. 8, 1.

Veditna sela.

Jezuv nav zveliijar je na nekem bregi enkrat
morjno predgal, ino kda je z’brega dolvel, je
veliko lystva za pem vlo, da so ve veq gegovih
navjkov no boxjih reqi qyti xeleli, no qydexov
viditi h teli 5 kajti mmjrio so xejali z& sivoj vodoj,
kero x)im je Jezuv za gihove dyve daval. Mi na
totem lystvi vidimo gegovo veditno xelo po Je¬
zu vovem navyki. Toti navyk je lystvo vediti
htelo, kajti le samo v’totem je naj vlo ono pra¬
vo srcijo no pravi mir svojih dyv. Veditna xela
sc nesme po hydih no lagodnih reqah stezyvati,
ino se tydi nesme s’ hydimi ali lagodnimi retjami
talasitij temoq veditna xela se more vseli samo
dobrim no hasnovitnim reqam nakladati, no ty-
di samo s’takimi vtivavati.

Nega pa nikakvnih drygih jakvih no ime-
nitnevih reqi za navo veditno xelo, kak podvyk
n a ve zveliqeqe verej kajti navyki nave boxje
vere sejo za navo telo no dyvo naj potrebnevi
»o naj hasnovitnevi, da samo toti nam ty na
zemli pravo sreqo, no za ov svet veqno zvelitjape
spravijo. Jezuv pravi: „Tvte naj perle boxjo kra-

72  Na 3 . nedelo po svetih treh Rralih.

Iestvo, no -gegovo pravico, ino vse ovo bode se
vam pridjalo,“ Mat. d, 33 . Zderiavape totih na-
vykov nas ali popunoma sreqne naredi, Maxa
veditna vela se more zato najpoprej za vykom
kersnnske vere ravnati 5 kajti nay verski vyk
nas vyqi na^o qasno no veqno sreqo dosegnuti,
nam kaxe:

I. nas 1  imenitni stav no konec, ali naro po¬
stavo ,

11; nam dava naj jak?re srednila no pomoijke
v’roko, našo postavo dosegnuti.

Tote dve reqi qemo dnes k’našemi telov-
nemi no dysovnemi haski pr embria vati. Pose¬
sajte me. —

I.

Navyk prave vere, za kerim bi mogli vedit-
novelni biti, nam kave našo postavo za toto no
ovo vivlepe, najmreq krepost no poj premerno
zveliqanost, ali z’drygiini besedami: vera nas
vyqi, da smo k J temi stvorjeni, da bi mogli ^Bo¬
ga spoznati, 2) pega pestiti no hvaliti, 3) ly-
biti, 4) moliti , 5) petni slyxiti no pokorni

biti, 0 ) se zv-Gliqati.

Xeleti moremo za navykom na?re vere, ker
nas vyqi, edino pravega Boga spoznati. — Mi
smo zatona toto zemlo sem stvorjeni, da bi mog¬
li pred vsem Boga za nagega stvoritela spozna¬
ti. Na^a vera nas vyqi zato naj perle pega za
stvoritela neba no zemle spoznati, kaj je on vse
reqi na nebi no na zemli, viditne no skrivne iz
niqesa stvaril, le samo skos svojo vsegamogoqv
nost, Navyk na^re vere nas vyqi, da je Bog qlo-
veka z’nevmerjoqoj dyvoj za svojo qast no za

Na 3. nedelo po svetih treh Kralih. 73

nebeško zveličarje stvorih ino vse repi na zemli
za potrebo j hasek no vxitek ploveki. Vera nas
vyqi, da je Bog vsegatnogopen, naj dobrotlive-
tri, od kerega vse mainoj milostiven, miloserpen,
naj mudresi, naj svete^i, naj pravipne^i, puvso-
dik nazopen, pisti dyh, vepen no naj popunevo
bitjei Vera nas vyqi, da je na^a dy^a nemer-
joqa, no v’pogyblepe pridrla, da nam je dobrotli-
vi Bog, na^ oqa, zvelipitela poslal, ker nas je
od veqnega pogyblepa odkypil skos svojo ter-
plepe no smert. Zato je ali potrebno pega spoz¬
nati. Bog sam opomipa xidosko lystvo pega
spoznati, rekoq: „Jas sem Gospod, tvoj Bog,
ker sem te iz Egiptoske zemle iz domovine slyx-
nosti zvodil. Nemay pred menoj lydskih Bogov
meti.“ Eks, 20, 23. Ino Jezu^ pravi: „To je
veqno xivlepe: da oni spoznajo tebe za samega
pravega Boga, ino kerega si poslal Jezusa Kristu-

Iv. 17 , 3. To je ali na^a postava. Sveti
Ignac Lojola je od obqytja lybezni prosil: „0
dober Jezirsr, da bi tebe deno vsi lydje spoznali
no lybili.“ — Za totim zveliqeqim navykom naKe
vere moremo ali xeliqni biti.

2 ) Navyk naire vere, za kerim xeleti more¬
mo, nas vyqi, da na*a postava na zemli na da¬
le je, Boga qastiti no hvaliti. — Na^a vera nas
vyqi, navegaBgga, stvoritela neba no zemle,
liak naj vrsisrega Gospoda no krala vsega sveta
kres vse qastiti, pemi naj vek^o qast, slavo no
hvalo skaxyvati vseli no na veke vse. Bog sam
pravi skos Izaia preroka: „Jas sem, ker sem vsa¬
kega )  ker mojo ime nazava, k’moji qasti stvo¬
ri! “ Iz. 43 , 7 . Zato pa kervapska katolika
cirkva pasti pega s’ totimi besedami: ,/rfast bo¬
di Oqeti, Sini no svetemi Dyhij kak je bila od
zapetka, zdaj no na vse veke v  Amen“ »^astmo

74 Na s. nedelo po svetih treh Kralih.

Opeta, Sina no svetega Dyha, hvalmo no pozdi-
gavajmo pega na veke/ 4  David opomipa hvali¬
ti Boga rekop: „Hvalte Gospoda v’pegovih Svet¬
nikih, hvalte pega v'terdini pegove moqi/‘ Ps.
150, 2. ZahariaS' hvali Boga rekop: „Pohvalen
bodi Gospod Bog Izraelski, da je on obiskal no
naredil odretfepe svojega lystva.“ Lyk. i , 68,
Sveti Auguirtin pasti Boga: „Tebe, Bog nerojen
Opa! Tebe edinorojen Sin, ino tebe svetega
Dvha razveselitela! — sveto nerazloplivo Troj-
noedinost, spovedavamo, hvalimo no pastimo mi
s’sercom no z’vystami. Tebi bodi hvala no past
od vek do vek." Amen.

3) Kersanski navyk, za kerim bi mi mogli
xelo meti, nas vypi, da na^a postava tydi je ty
na zemli, Boga kres vse Iybiti. —- Navyk boxje
vere nas vypi, da bi mogli Boga, liki naj veksro
dobroto, lybiti kres vse. Bog je nasr naj dobrof-
li^e^i opa, on nam vse da, nas ze vsem oskerbi,
no na nas nikoli nepozabi, on nam vseli no po-
vsodik pomaga no nas poveselyje, on nas varje
no re^i od nesrepe; zato pa ga moremo tydi preš
vse lybiti, kak naj vek-srega dobrotnika. On je
tydi miloserperi no nam odpysti naire grehe, pi
se jih le zobjopemo no prav spoboliramo, zato
ga ali sre  bole moremo lybiti. Jcztrv pravi: „Ti
matr-Gospoda , tvojega Boga lybiti s’celega tvo¬
jega serca, s’cele tvoje dysre, s’celega tvojega
mitdepa, rio ’s sveh tvojih mopi: Tota je naj
veksra no naj predrtega zapoved/ 4  Mat. 22, 37.
Sveti Ivan pi-ve: „Lybmo Boga, da nas je on naj
perle Iybil/ f  l. Iv. 4, 10. Sveta Magdalena je
od Iybezni za Jezu-srom tak obvzeta bila, da je
s’vsoj mopjoj Idnegovemi grobi na vyžemsko ne¬
delo zaran bexafa, no se mopno jokala, da ga
ne najsrla, no pitala Jezuita, ker se ji je v’spo-

Na 5 . nedelo po svetih treh Kralih. 75

dobi ogradnika pokazal, pa ga ne poznala: „Go-
spodl pi si ga ti odvzel, povej mi, kam si ga
djal, naj ga vzcmem." Te je rekel: Marija! —
Zdaj ga je pasi spoznala, no padnula k’pegovim
nogam no ga htela obsegnuti/* Iv. 20, It.— IT.

4 ) Navvlt boxje vere, za kerim bi mogli
skerbni biti, na3 vypi, da naxa postava na to¬
tem sveti xe pa je, Boga kak naj vixega Gospo¬
da moliti. — Kerxapska vera nas vypi, Bogi naj
vekxo past davati, to je, vypi nas Boga moli¬
ti. Bogi samemi slixi naj vekxa hvala no past,
no vsa slava. Ncstnemo lydem ali stvorjenim re-
i[am, stvaram no posvetnemi vekxe pasti skaxy-
vati no davati, kak Bogi j zakaj le samemi Bogi,
kak naj vekxemi Gospodi, stvarniki, obderxate-
li no ravnateli celega sveta, slixi vsa no naj
vekya past, pega moremo s’pistega no nedux*e-
ga serca moliti. Ker vse, kaj se boxje pasti no
svojega dyxovnega haska dotipe, na zadne na-
hava no na prilike paka, ne dava Bogi naj vektre
pasti no nemoli pega, pi ravno z’vystami kako
molitvo govori: temop taki svojemi teli no po¬
svetnemi deli naj vekxo skerb no past skaxyje.
Ker pa Bogi naj vekxo past dava no pega moli,
tisti se vse naj perle opraviti skerbi, kaj boxjo
past dohaja no pegovi dyxi na hasek je: toti
Boga po pravici moli no pemi dostojno s!yxi,
Jezutr pravi: „Stoji pisano: Ti max Boga, tvo¬
jega Gospoda moliti, no pemi samemi slyxiti.“
Mat. 4 , 10 . „Bog je dyh, ino keri ga molijo, ga
morejo v’dyhi no resnici moliti .“  Iv. 4, 24.
Sveta Kristina je od iybezni proti Bogi rajxi
smert terpela, kak pa bi od pega odstopila, ino
rekla svojemi nepamurnemi opi: ,,Lc samo eden
Bog je, ino totega jas molim/*

76  Na 3. nedelo po svetih treh Kralih.

5) Navyk Jezusov, kerega bi mi mogli xe-
leti vediti, nas vyqi, da je na^a postava na zemli
tydi Bogi slyxiti no ijemi pokorni biti. — Bog
je nav Gospod, ker nam zapovedi dava, no nas
vyqi, haj mamo plniti ali pystiti k’na"yi srepi
no najemi haski, Mi se ali moremo v’pegovo
sveto volo podati, no vse radovolno no zvesto
zderxavati, kaj on nam zapove. Mi mi te radi
bogarno, no vse spuparamo, kak Bog qe meti:
te mi Bogi s!yximo no smo i)emi pokorni, mi se
ipemi te dopadnemo. Sveti Pavel veli: „Neje
boxjo kralestvo jesti no piti, temop pravilnost,
mirno veselje v’ svetem Dyhi: ker zato v’tem
Kristusi slyxi, se dopadneBogi ino je lydem pri¬
jeten." Rim. 14, 18. Jezu-sr je nam vsem na
izgled pokornosti, ino sveti Bernard pravi: „da
je on rajvi xivlepe kak pa pokornost zgybiti htel. M
Sveti Franc Salcz vyqi: „Blaxeni so pokorni,
kajti nikoli nede Bog dopjstil, da bi zajvli."

6) Navyk kervapske vere, kerega mi vedi¬
ti velimo, nas vyqi, da je na^a postava zadnip
tydi zveliparje. — Na totem sveti šemo mi zato,
da bi se skos slyxbo boxjo, zvesto . mpavape
boxjih zapovedi, skos krepost no pobe nost pre-
veno popuneTi no Bogi dopadlive^i delali. Ravno
tak, kak setva no vsaka rastika skos vek^-a no
mopne^a rase, cvete no semen ali sad porodi,
no lydem hasek prinese 3 ravno zato tydi plovek
na sveti xivi, da bi skos jaksri, pedne^i no kre¬
postnosti postajal, v’dobrem skos bole rasel,,
Bogi na past no hvalo bil, sebi pa k’pasni no
vepni srepi no haski, naj bi se nekda vepne
plape vreden naredil. Moremo ali v’pokornosti
no poterplivosti terplepe no salosti totega xivlepa
prenašati, naj tydi tiste plape lexej no bole vredni
postanemo, kero je Bog pripravil vsem pravipnim,

Na 3 . nedelo po svetih treh Kralih. 77

no’keri gega lybijo, kajti »Bog qe, da bi se vsi
lydje zveličali, no k’ spoznali resnice prišli / 4
1. Tim. 2, 4 . Skerbmo se ali, da mi med tistimi
bodemo, kerim de Jezus na soden den rekel:
,,Hodte sem vi blagosiavleni mojega Oqeta: po¬
sedite kralestvo, pripravleno vam od zaqetka sve¬
ta/* Ir. 25 , 34 - Kda so sveto Regino muqili, z’
gorečimi baklami xgali no v’ merzlo vodo nama¬
kali, je ona Boga hvalila no slavila, ino qyla glas
od nebes: Hodi Regina, na kroni tvojega zve-
liqara dela jemat/*

To nas ali vyqi navyk nase vere, najmreq
kaj mi mamo na zemli opraviti no kaka plaqa
nam bode. Zato pa moremo za rjem veleti, kaj¬
ti toti navyk nam tydi dava naj jakse pomoqhe
v’roko, našo postavo doscgnuti, — v’drygem
deli,

II.

Podvyk nase vere, za kerim bi mi mogli
naj vekso xelo meti, nas ne vyqi samo nase po¬
stave za toti svet no toto xivlepe$ ternoq nam
dava tydi naj bolse srednila no pomoqke v’roko,
kak mi znamo toti nas konec naj lexej dosegnu-
ti, najmreq l) skoz zderaavage boxjih zapove¬
di, 2) skos pohasnitbo svetih sakramentov, 3)
opravlage dobrih del.

l) Podvyk kersanske vere, za kerim bi mogli
naj bole veleti, nam dava pomoq na roko, našo
postavo dosegnuti, da nas vyqi boxje zapovedi
zderxavati. — Hlovek je postavleni na toti svet
za krepost, zadersavno popunost no nekdajno
zveliqanost. Jezusov vyk no bovje zapovedi nas
lepo no popunoma vyqijo, kaj mi mamo delati,
da bi se Bogi dopadnuli, ino kaj mamo podpy-

78 Na 3. nedelo po svetih treh'Kralih.

stiti, da se gemi nebi zamerili, Boxji navyk
nas vyqi, boxje zapovedi zvesto no vseli zderxa-
vatij kajti da se nam v’gih ravno vse pove, kaj
je boxja vola, kaj bi mogli vqiniti, ino kaj je
Bogi proti, koga bi se mogli ogibati )  zato pa se¬
jo boxje zapovedi qisto gledalo boxje vole, v’
gih mi lepo no popunoma vidimo, kaj Bog qe
od nas meti, ali od koga nas qe vraqati; one so
pot zraven v’nebesa, ino Bog sam nas po toti
poti vodi, no qe k’sebi v’nebeyko kralestvo per-
pelati. Ino samo te mi kaxemo, da Boga lybi-
mo, qi gegove zapovedi zvesto spugavamo. One
nas vyqijo vse duxnosti proti Bogi, sebi samemi
no proti blixnemi spugavati. Vera nas vyqi, Bo¬
ga kres vse lybiti, no blixnega kak samega sebe.
Skoz zderxage boxjih zapovedi gratamo mi po-
boxni, praviqni, poterplivi, krepostni, Bogi do-
padlivi no si nebesa zaslyximo. Bog sam pravi
xe v’starem testamenti: „Mojega dyha ja qem
v’vas posaditi, no narediti, da vi v’mojih zapo¬
vedali hodite, moje postave zderxavate no spuga«
vate/ 4  Ecch, 34, 27. Jezuy pravi, ker moje za¬
povedi ma, no ge zderxava, toti je, ker mene
lybi/ 4  — Hi kdo mene lybi, tisti bo moj govor
zderxaval, ino moj oqa de gega lybil, ino mi
mo k’gemi prišli, ino pri gem ostajo naredili-/ 4
Iv. 14, 21. 23. Je ali ne na"sa perva skerb, za
totim navykom xejati? —-

2) Navyk kervanske yere nam dava pomoq
v’roke, na^o stavo dosegnuti, najmreq svete Sa-
kramente. — Svete Sakramente pohasnyvati je
naj vek^a pomoq k’zveliqagi. Sveti kerst nam
odvzeme nadoblen greh, odpysti veqno ka^rtigo,
da milost boxjo, mi skoz gega pridemo v'cirkvo,
postanemo kristjani, no dobimo pravo vero, zvy-
naj kere nega zveliqaga, ino v’toti zveliqeqi

Na 3 . nedelo po svetih treh Kralih. 79

veri se skos svetofirmo poterdimo, da bi moqnej
zapovedi vere zder^avali no po -gih xiveli. Sa¬
krament svete pokore, ker qloveka spobol^a, od
greha odvodi, odvexe no oqisti, gemi milost no
dopadlivost boxjo pa spravi no ^ega za nedusno
dete boxjo naredi, je velka pomoq od Boga nam
v’roko dana, Hlovek more zato toto dobroto
boxjo spoznati, ino gosto Sakrament svete poko¬
re prijimati, ker i)emi nebesa pa nazaj spravi,
kere je skoz greh zgybil, kajti qi on ’z misli py-
sti toto pomoq no malokda ali samo ednoll v’ le¬
ti k’spovedi grej te gemi tydi tota nebeška po-
moq malo hasnila bode. Fjegovo serce de pa
hitro s'starimi grehi obraslo, tak kak gospodiči
greda, qi ona tisto v’leti samo ednok opleje, s’
plevelom vsa pa obrasc, no ves sad ali setvo za-
dyvi, da nema niq haska ’z grede. Vxivage sve¬
tega Rebrnega Tela je tydi velka pomoq za po¬
korno no krepostno sivlege, kajti da je hrana
dy^e,nas s’Kristuyom Jezusom zedini, no moqno
opomina, navo telo no serce pravitpno qisto od
grehov obarvati. Skos poslednega olja polagage
se beteiniki odpystijo men^i no tydi smertni
grehi, kerih se od slabosti neveq mogel spove¬
dati, ino ga re«i kajrtig ža grehi prihodnih. Sve¬
ti zakon dava zakoncom milost, v’zakonski qi-
stosti xiveti, no svoje otroke v’boxjem Strahi gor-
rediti, no vso terplege poterplivo prenašati. Naj
potrebnesi pomoqek vsem grelnikom za gihovo
odrevege od veqnega pekla no za gihovo veqno
zveliqage pa je ker^renikom le Sakrament svete
pokore, totega ali qlovek more gosto poha$ny-
vati, qi se qe qisti obderxati no v’boxjem dopa-
degkostati, ino v’milost boxji sreqno mreti. Sve¬
ti Franc Salez pravi: ,,Nas’ zveliqar je zapystil
svoji cirkvi Sakrament pokore no spovedi, da hi

80 Na 3. nedelo po svetih treh Kralih.

se mi v’tistem od vseh navih hydodel qistili, kel-
kokrat ino kak zlo hi mi z’gimi vtepeni bili.'—■
O zakaj miramo mi dyhovne smerti, da tah kres
vse motjno vravtvo proti goj mamol“ Kako xe-
lo bi ali mogli meti vseli za vykom, ker nam ta¬
ke dobrote dava!

3 ) Navyk naire vere, za kerim bi mogli naj bo¬
le xeleti, nam dava zadnii[ pomoq v’roko, natro
postavo dosegnuti, skoz opravlage dobrih del.—
Vera sama nemre qloveka zveličati. Neje zado¬
sti, navyk ker^agske vere vediti no gene zapo
vedi poznati $ temoq mi moremo tydi, toti navyk
no zapovedi zvesto spugavati, rji se tjemoBogi do*
padnuti. Kajti nede se dopadnul hlapec svoje-
t  mi gospodini, qi on samo verje, da je gospodini
opravlage dela potrebno, ino nebi gegovega de¬
la deno delal: temoq hlapec more tydi delo
opraviti, te se svojemi gospodari dopadne no pla¬
tjo zaslyxi. Ravno tak je kerveniki tydi po¬
trebno zdersavati no opravlati, kaj navyk vere
no zapovedi boxje velijo j dobre dela more opra¬
vlati no hydega se ogibati: te se Bogi dopadne
no plaqo zveliqaga zadobi, ovaqi je gegova vera
mertva. Sveti Jakob pravi k’torni: „Kaj hasni,
moji bratje! qi kdo pravi, da vero ma, del pa
nemaj bode ga vera mogla zveliqati? — Ravno
kak je telo brez dyha mertvo, tak je tydi vera
brez dobrih del mertva.“ Jak. 2, 14. — 20. Sve¬
ti Hilar pravi: „Slyxba z’besedami samo nedobi
nebetrkega kralestva, tydi nede, ker pravi: „Go-
spodl Gospod! tistega nadobnik.— Od natrega
strana si je tista blaxena veqnost zaslyxiti, ino
opravlati je nekaj iz lastnega, da dobro hoqe-
ino, hydo vso odmetavamo, ino ze vsoj goreq-
nostjoj nebWkim zapovedam pokorni šemo, ino
skos take duinosti Boga spoznamo, ino veliko

Na 3 . nedelo po svetih treh Kralih, 81

veq vqinimo, kaj on qe, kak pa se hvalimo, kaj
on premore.“

Navyk naxe vere nam ali na dosegnege na-
se  postave naj prednesn pomotjke v’roke dava,
zato moremo za gem naj vekvo xelege meti.

Mi ali zdaj vemo, kaj je naya postava na
totem sveti; zakaj nas je Bog sem na zemlo stvo-
ril 5  najmreq: da bi gega spoznali, qastili, lju¬
bili, molili, gemi slyxili no se zve!iqali, ali s’
kratkim: mi smo stvorjeni za krepost no zveli-
qage. Smo tydi spoznali pomoqke, kak mi na^o
postavo dosegnuti znamo, kak postanemo kre¬
postni, Bogi dopadlivi no zveliqaga vredni;
najmreq skoz zderxavage boxjih zapovedi, po-
hasnitbo svetih Sakramentov no opravlage do¬
brih del; zakaj tak mi Bogi naj popolnej slyxi-
mo no se na^te plaqe naj bole vredni naredimo.
Za totim navykom, ker nas krepost vyqi no zve-
liqage obeqe, moremo naj perle, naj bole xele-
ti no xejati, tak kak xidosko lystvo; kajti da je
toti navyk xiva voda, kera qloveka z’nebetrkiih
veseljom napoji, da na veke veq ne xeja. Za
toto vodo je Jezusa nekda nekaSamaritagska pro¬
sila, da ji je rekel: ker de od tote vode pil, kero
bom jas dal, nede xejal na veke; zakaj voda,
kero bom jas dal, bode gratala v’gem na styde-
nec vode, kera gor teqe vu veqno xivlege.“ Iv.
4 , 14. Jezuv tydi pravi: „ZveIiqani sejo, keri
za pravice volo gladijo no xejajo; zakaj oni bo¬
jo nasiteni. Mat. 5,6.  — Skerbi se zato vsaki
vseli boxje zapovedi popunoma spugavati, vseli
Sakramente gosto pohasnyvati, no dobre dela
rad opravlati, da gegova vera rodna bode, no
gemi veqno zveliqage spravidv Amen.

Ned. Del. 6

t

82

Na 4. nedelo po svetih treh Kralih.

„Zakaj ste boječi, vi maloverni !“ Mat. 8, 26.

Nezavypanost.

Mi dete pod maternoj bramboj se nepe po¬
dati na kaki pot ali k’kakemi deli, da se boji,
kaj bi petni kdo kaj vipnil, ali bi prejvlo, pi
petni mati ravno pravi, da se pemi niq ne zgo¬
di, no petni obepe, da de je varvala, no brani- 3

la, ino le nei[e svoje skerbne no dobre matere j

bogati: te se ono svoji materi moijno zameri, 0

po razxali, da nema vypapa na svojo dobro rna- j

ter, ino je ka^tige vredno. Ravno tak se ma z’ 1

vypeniki v’dnevnem svetem Evapgeli, lteri bi
mogli dobro vediti no vervati, da je Jezita vse- j
gamogotjcn pri pih, ker je pravi Bog, ino pim 1

spajoi[ no zbyjeni pomagati zna, ino da kak Bog 1

nespi, temotj pe vidi, v’kaki potrebi sojo. Ali- 1

pa oni so na svo pegovo boxanstvo no vsegamo- t

gopnost pozabili, neso meli vere no vypapa na 1
pega, kaj bi se zanesli, da bi pe od vihte no 1

potopa na morji varval, i{i so ravno kratko per- t

le vidili, da je samo z’besedoj lilapza hajdoskega £
stotnika ino punico svetega Petra zvrapil: zato 1

pa so sc petni tak zamerili, kda so vsi prestra- ]

Treni pega zbydili, no na pomotf zvali rekop: v

„Gospodl res'i nas, mi prejdemo,“ da jim je \

pihovo malo vero no nezavypnost na pega po- 3

grajal no pokaral rekop: ,,Kaj se bojite, vi ma- 3

loverni !“ ino je stanil 'no vtikal veter no morje 1

na besedo, — {

Nd 4 . nedelo po svetih treh Kralih, 83

Nezavypanost na Boga se gemi zato motjno
zameri: Dosti lydi pa je, keri majo slabo vero
na Boga no nezavypanost na ojega, zato od tote
mi t[emo dnes nekaj veq govoriti: Najmreij:

I« Odkod pride nezavvpanost na Boga?

II. Kake m a nasledke za soboj ?

Bog pa daj mojim besedam blagoslav, vazim
sercam pa prinagijenost. Pripravte se..

L

Ker ma slabo vero do Boga, ino meni, da
rjemi Bog V  nevoli pomagati, ali grehov odpysti-
ti veq neqe ali nerare, tisti ma nez,avypanost na

1) ega , ino tota pride i) iz neskerbi za Bogom,

2) ’s prevelke skerbi za posvetnim, 3) od groz¬
nosti.

l) Wezavypnost na Boga ino gegovo pomoif
pride naj perle od neskerbi za Bogom. — Ker
iflovek nema skerbi za Bogom, kaj tistega V.
misli pysti no na i)ega pozabi: tisti je z’Bogom
neznani no ptyji, ino koga mi nepoznamo, na
tistega tydi nemarno vypaya, On od Boga niij
neve, ijega hespozna, kaki je proti lydemj on
nepozna yegovih dobrot, ino neve no nezmisli>
da to vsej kaj ijlovek ma, no od tjesa xivi, od Bo¬
ga pride, n« gegova dobrota je. Taki pozabliv
no nezahvalen iflovek ali nema Boga, on je razvi
Boga, on rjemi ne slyxi no ga nemoli, ino kda
v’kako nesretfo pride, tydi nema nikakega za-
vypai)a na ijegaj i[i ze ravno ve, da Bog jeste j
ogegova vera je celo slaba, on nema vypaija na
i)egovo pomoif, da je neskerben za Boga. On
neve, da Bog tydi tcrplepe pozila tflovelii, no
ga tak na poterplivost vadi no v’ kreposti terdi 5

8 4 Na 3 . nedelo po svetih treh Kralih.

neve, da Bog tydi tiste bije, kere on rad ma.
Taki glovek je nesrečen. Zato pa se moremo
vseli za Boga naj perle skerbeti, kajti gegova
pomog nam je povsodik potrebna. Bog nam po¬
bila texave, alipa on nas nenaha razvi pomogi,
le mi bodmo mogni v’veri, slyxmo ljcmi no mej-
rao na gega zavypage, k’temi 'nas opomiga sve¬
ti Pavel govoreg: ,,Podajmo se ali z’zavypagom
k’sedetri milosti: da milosergnost dobimo, ino
milost najdemo, dare nam je pomog potrebna/'
Xid. 4, 10. Sveti Auguvtin veli: „Bog se je ska-
zal v’spodobi gloveka, da bi ga glovek zato za-
vyplej lyhil, i'no se oba qyta gloveka skoz pega
osrečila: da bi se oko serca na pego vem božan¬
stvi, ino oko tela na gegovi piovegjosti paslo,'
ino si tak glovegja od Boga stvorjena narav v’
sebi no od zvynaj sebe v’gem pomog ngjvla‘ £
2) Nezavypnost na Boga no na gegovo po¬
mot] pride tydi od prevelke skerbi za posvetnim.
— Taki {(lovek, keremi samo posvetno delo,
tjasno blago no zemelske veselja totega sveta na
skerbi sejo, malokda na Boga zmisli, ino meni,
da on niq od gega nema, no gemi slyxba boxja
niktrega haska notrineVerxe; on nema v’potrebi
no terplegi tydi nik^ega zavypaga na gega. Mi¬
sel no skerb na Boga je v’ gegovem serci od po¬
svetnih misli no skerbi kak od xmetnega kamega
zadps-ena gratala. On se je v’zdravji no v’sreqi
samo na svoje no na drygih lydi pomogi vseli
zanesel , na Boga pa ne zmislil, ino zdaj v’teža¬
vi te meni, da tydi inde pomogi nega, kak pri
lydeh. Bjegove posvetne skerbi no regi gega
kak zvezanega na ženilo derxijo, on se nezdigne
gor k’Bogi. bjegovo serce je puno samih po¬
svetnih misli no skerbi, Bog nema veq prostora
notri; gegove oqi so pune samih posvetnih regij

Na 4 . nedelo po svetih treh Kralih, 85

Bog nema veq prostora pred pimij pegove vyha
so pune samega posvetnega glasa, boxjega nese¬
jo qyti veq j pegove roke so pune samega po¬
svetnega blaga, Bog nema prostora polek, na
pega nezmisli no nezavypa. Bogi pa se nikaj bo¬
le nezameri, kak nezavyplivost na pegovo vse-
gamogoqnost, ino nezalivalnost za pegovo nes-
konqano dobrotlivost. Bog sam pravi: „Zakleti
je naj qlovek, ker na lydi svojo zavypape sta¬
vi, ino meso za svojo roko ma, svojo serce pa
od Boga ^dpotegnej poblagoslavleni je naproti
mox, ker na Gospoda zavypa, no k’pemi svojo
zanevenost raa.“ Jer. 17, 5. 7 . Sveti Auguvtin
pravi: „ x £loveqjo serce, kerega je ne xela za
veqnim zvezala, nemre nikoli stalno biti: temoq
prcmenlivo kak premenlivost sama, i*re pokoj,
kde ga nega/ 4

3) Nezavypnost na Boga no pegovo pomoq
pride zadniq od grevnosti. — Grevnik, ker v’
gjrehih ostapyje, greho v nemara, grehov nespoz-
na no nesovraxi, je zaterdeni no zakopani v’
blato svoje grchote. Grehi pega tak kak moqni
lanci dol na zemlo derxijo, no ga nepystijo se
k’Bogi gor zravnati j pegovo serce je puno gre-
hote, zato pa nema Bog veq prostora v’ pem •,
grehi pega celo prevzemejo no zmotijo, da na
Boga nanq veq nezmisli no ga nespozna , pego-
va vest je celo topa no mertva. Grelnik Boga
sovraži, da je pemi ne povoli, kaj Bog zapove-
dava; on pega nelybi, nemoli no neqasti, da je
hrezbosji, ino zato tydi ilejjire na pega vypapa
no  zanesrepa meti. Grelnik je hlapec no dela¬
je vraga, on pemi v’gre7rnem, hydobnem no
kriviqnem djapi ze vsoj marnostjoj no zvestostjoj
s lyxi, zato pa je vgasnila v’pegovem serci vsa
skerb no vsaka iskra lybezni za Boga, ino vsaki

86 Na 4 . nedelo po svetih treh Kralih.

zdihaj poboxnega ?.avypaga na Boga vsegamo-
goqnega no dobrotlivega je hegal. Kda pa
prevzetnega grelnika terplege no nesreqa posev¬
ka, ali ga beteg na smertno postelo vtegne, ino
gemi na sveti niše veq pomagati nemre, k’Bo¬
gi pa zavypaga pravega nema: te je taki qlovek
naj nesreqnesi. Zato pa opomina sveti Pavel:
„Nezgybte vašega zavypaga, kero velko platjo
dobiti ma.“ Xid. 10, 35. Sveti Augustin pravi:
„Glej, vsaki den mi vidimo, kak se glovefc zato
globlej v’ teme grehov zablodi, kelko bole se od
tebe, od prave lyqi odpodava. Ino kelko globse
le kdo v’temah je, zato mege more on zagke
sovraxnika na svoji poti v’pamet vzeti, kelko
meije ge pozna, zato veqkrat on vVgih zgrablen
postane. — Alipa ti, o Gospod! resi nas, ker
ti tistim pomagaš, keri se na te zavypajo, naj
on qrez nas zapstog skriple, ino ti Gospod, naS
Bog, od nas pohvalen bodeš. “

Od povedanih zrokov ali pride nezavypnost
na Boga, ino kake ma nasledke za seboj, od lo¬
tih v’ drygi polovici.

II.

Nezavypnost na Boga ma pri grešniki hyde
nasledke, najmreq l) zdvojege na boxji milosti,
2) zdvojege na svojem zveliqagi, 3 ) veqkrat
vkonqage sebe samega.

l) Nezavypanost na Boga prinese za soboj
zdvojege na boxji milosti. — Da nepoboxen qlo-
vek nema nikse skerbi za Bogom, ino samo za
posvetnim misli, ino globoko v’grehi pokopani
lexi 5  te je xe od Boga celo odvajen, od gega
niq neve no ga nepozna, neqyje no neposlysa
veq boxjega glasa svoje vesti, niq na sveti za

Na 4. nedelo po svetih treh Kralih. 87

boxjo dobroto nespozna, ino da je ves obteženi
z’grehi no krivicami, nema v’svojem serci nika-
kega mira veq, vest gemi Boga samo za ostrega
sodeča preti, kerega se on moipno boji, zato pa
•ye zdaj mege na pega zavypa. On pozabi na
boxjo dobrotlivost no miloserqnost ino na svojo
spobolTragej meni, da gemi Bog veq odpystiti
neqe ali nemre, ali veq pomagati nemre ali neqej
ali ga je xe celo zapystil no na gega pozabil no
ga zavergel: tak ali taki zaterdeni grelnik zdvo-
ji na boxji milosti. Taki bi mogel rajati spozna¬
ti no reqti, da je on Boga zapystil, na gega po¬
zabil no ga zavergel, ne Bog pega, ino bi mo¬
gel se spobolvatij svoje grebe spoznati no oxa-
liti ino se k’Bogi nazajobernuti, kajti on vsake-
mi odpysti rad, naj sc le spobolva no spokori,
vsakega rad gorvzeme nazaj v’svojo milost, qi je
le spokorliv, on nikoga nezaverxe. Taki qlovek
more poslyhnuti, kaj David pravi od Boga: ,,‘Ti
vi dnes gegov glas zaqyjete, tak nezaterdite
vavih serc 3 f:  Ps. 94 , 8. ino si more z’Davidom
prositi rekoq: ,,Tisto serce stvori v’meni Bog!
ino pravega dyha ponovi v’moji drobovini Ps.
50, 12. z’molitvoj se ali more IPBagi grelnik
obernuti, kak sveti Krizostom veli: ,,Kristjan,
ker z’molitvoj zaqne no dokonqa, nede nikoli
menke imel,“ ino Bog ga nede zapystil.“

2 ) Nezavyplivost na Boga vleqe grevniki za
soboj tydi zdvojege na svojem zveliqagi — Ta¬
ki grelnik, ker Boga tak malo spozna no gego-
vib lastnosti, da xe neverje, kaj Bog zgrevane-
mi no spokorjenemi grevniki rad odpysti po svo¬
ji veliki miloserqnosti, je zgybil xe vso svojo ve¬
ro no vso serqnost, iz globoqine svojih grehov
se moqno zazdignuti, se gih reviti no zvelitjage
skos pravo spoboltragc zadobiti, ino tak zdaj

88 Na 4. nedelo po svetih treh Jeralih.

zdvoji na božjem odpyyepi svojih grehov no na
svojem zvelipapi, rajati hak pa bi se spobolval
no Boga za odpyKepe prosil. Zato pa ijlovck ni-
koli nesme v’grehih ostati, temop se vseli taki,
kak v’greh padne, spoboltrati no nazaj k’Bogi
obernuti, za odpys r epe prositi no se grehov svo¬
jih xqista spovedati, no se zepistiti: kajti qi
ploveka ednok grehi prevzemejo, te je tesko se
spoboltrati, te zgybi plove k xe vso serpnost no
zavypape na Boga no zdvoji pred velkim kypom
svojih grehov na svojem 'zvelipapi. Tak je zdvo-
ji! Kajn, kda je svojega brata Abela vmoril, na
odpyt?epi svojega greha, rekop: „Vek"ya je mo¬
ja krivica, kak da bi odpyKepe dobiti mogel/*
Gen 4 , 15. Grelnik se more osrepiti no z’Da¬
vidom repti: „Smili se prež me, o Gospod! po
tvoji velki miloserpnosti. 3no po obilnosti tvojih
posmiiep odbrisu mojo krivico .“  Ps. 50, 2- 5,
„Iz globopine sem kripal k’tebi, Gospod: Go¬
spod! oslifraj moj glas.“ Ps. 12Q,  2/

3) Nezavypnost na Boga no pegovo pomop
ma ža soboj gosto tydi vkonpape sebe samega.—
Grelnik, ker na Boga vere no zavypapa nema,
ino sebe od lydi celo znpvvenega vidi, dostikrat
sebe samega vkoripa no si xivlepe vzeme. Vera
no zavjpape na Boga ploveki iye vseli pomagata,
qi pemi ravno vep lyd;e pomagati nemrejo ali
nepejo. Ker pa Boga zapvsti, neve koma, no
pride na naj nesrepnevo misel, si xivlepe vzeti.
To vqini'o grelniki, kori se pred sramotoj, kero
so si skos svojo grevno djape naredili, bole bo¬
jijo, kak pred Bogom To vpinijo neki, keri so
skos l:ydo hitfovape, mapost no zapravlanost
svojo premoxcpe zapravli, no se globoko v’du-
ge pokopali; drygi, keri v’velki texavi no xa-
losti sejo, pa xive vere no terdnega zavypapa

Na 4. nedelo po svetih treh Kralih. 8()

r.a Boga, vsegamogoijnega pomoijnika, nemajo,
alipa so se tydi kake dryge krivice vijinili, da
te na boxii milosti celo zdvojijo, se spobolsati
no osramotiti pred lydmi neijejo, no si raj xi-
vleije vzemejo. Tak je zdvojil Judas Iskarjot,
da je svojega vyijitela predal, na odpyserji svo¬
jega greha no na svojem zveličarji, no rekel:
„Jas sem pregrešil, da sem ncduxno kerv pre¬
dal. Oni pa so rekli: kaj to nas dohaja? zato
ti gledaj. Ino kda je srebernike v’cirkvo vergel,
se je podal protj, sel, no se sam obesil. a  Mat.
27 , 4 . 5 .

Tak hyde no nesrečne nasledke ma neza-
vypnost na Boga za seboj.

Kak nesrečen je ali taki tjlovek, ker zavy-
parje na Boga zgybi. Ino on je zavypage na Bo¬
ga zgybil, da se je za Boga ne skerbel, da se
je samo z’zemlenskimi skerbmi opravlal, ino se
v’grehe pokopal: zato pa je postal tak nesrečen,
da je zdvojil na boxji milosti, na svojem zveli¬
čarji, ino neki se je tak daleij prijel, da si je
xivlerje vzel.'—Zato pa ostani vsaki v’svoji veri
moqen no zvesti, mej terdno zavyparje na Boga
vsegamogoijnega, ogibli se greha no hydega vse¬
ga, mej Boga pred oijmi no v’serci povsodik, po-
hasny svoje moiji no vijini svoje duxnosti, Bog
de vsakemi pomagal, ker na rjega zavvparje ma
no poterplivo vse terpi; kajti Bog pysti ijasi ka¬
ko vihto ijres ijloveka priti, ga pvsti v’sovraštvo,
sirmastvo, pregarjarje, beteg ali drvgo nevolo
priti j alipa on nespi, on vidi ijloveka no'rjega
nezapyst,i: tclko skos rjemi roko podava, kelko
je potrebno, da nepadne, le ijlovek nesme na
gega zavyparja zgybiti, temoij se rjemi poroijiti
no ga zvati na pomoij: ,,Gospodi resi mene,

Q0 Na 5. nedelo po svetih treh Kralih.

na) neprejdem. 44  Te ijlovek nede zdojil na box-
ji milosti, ino ne na svojem veipiem zveliqa:gi.
Amen.

Na 5. nedelo po svetih treh Kralih.

„Kda pa so lydje spali, je privrel pegov sovrax-
nik, no med plenico plevela natrosil. 4 * Mat,

13 , 25 .

Sovražnik.

En ijlovek je posejal dobro setnen na svojo
igivo, kda pa so ly d je spali, je prijel :pegov
sovraxnik, ino plevela med plenico natrosil no
odisel. Dare pa je setva zrasla, no sad prinesla,
se je pokazala tydi travina no dratp Te pa pri¬
dejo hlapci hixnega oqeta, no pemi reqcjo: Go¬
spod! si ti ne dobrega semena na tvojo pivo po¬
sejal, odkod pa te ma plevel? On je pim odgo-
govoril: To je sovraxnik vtfinil. — Tak ravno
se ma tydi z’qlovekom. Kda on na .svet pride,
se on skos Sakrament svetega kersta za dobro
givo, z’zavypapom dobrega kristjana v’ker?rangs-
ko cirlivo gprvzeme; on tre je neduxen ves, no,
rgegovo serce se od startov no vyqitelov za dobro
givo nebeškega silja pripravla 5 on tydi, darc
k’pameti xe pride, dobro semen navyka kersaps- -
ke vere na rjivo svojega serca posejano dobiva.
Alipa potle, kda je tjlovek xe doraven, ali star
gratal, le pa gosto dosti plevela na ijivi ijegove-
ga xivler)a viditi je; MIovek ma veq hydega, kak
dobrega, veq grehov, kak kreposti no dobrih

Na 5. nedelo po svetih treh Kralih. 91

del na sebi pokazati. Odkod pa toti plevel pri¬
de? Ino mi moremo obstati: to je pegov so-
vraxnik vpinil. Kda je plovek spal, je pegov
sovražnik pemi plevela med plenico nasipal. Kda
je spal, najmrep: kda je mapi bil v’boxji slyxbi,
nehtel boxje besede pyti no se hydega ogibati;
kda je nehtel boxjih zapovedi zderxavati no se
grehom no grelnim navadam odpovedati, kda
je na Boga, na svojo dyvo no peno zvelipape
pozabil, krivico no greh lybil, dobrega pa ne
djal : te je spal, ino pegov hydi sovraxnik je pri¬
jel no pemi plevela no hydobije med pvenico
nasejal, da se je od pega zadyvila no pogybila.
To dela sovraxnik. Alipa mibitydi radi poznali
totega sovraxnika, da bi se ga ogibati vedli, zato
pa ja repem:

I. Kdo je nav sovaxnik?

II. Kak se ga mamo braniti?

Dajte paško, no se dobro pripravte. Jas
pem zapeti.

I.

Eden naj potrebne vih navykov jeste, nage¬
ga pravega sovraxnika, ker nam plevel med pve-
nico, to je, grehe med nave dobre dela seja, no
zvelipape zapravla, poznati, ino toti sovraxnik
jeste; 1) lagodne misli no xele, 2) lagodne na¬
vade no djapa, 3) zapelavno znanstvo no po¬
svetne veselja, 4 ) posvetno blago.

l) Pervi nav sovraxnik, ker nam med ple¬
nico dermlago seja, sejo lagodne misli no xele,
— Hyde mivlepa no poxelepa navega serca, pi
se pim plovek rad pysti, no pih nezapravi no
nespokole, pega rnopno od dobrega propvlepe-

g2 Na 5. nedelo po svetih treh Kralih.

jo,  no k’hydemi no lagodnemi vabijo no silijo.
One tjloveka celo oslepijo, zmotijo no pozabli-
vega na Boga naredijo, ojegovo serce no ojegovo
vest no ojegov zastop celo zatopijo no vbijejo,.da
nii| dobrega veq nespozna, no boxjega glasa veq
neqyje no nerazmi. Klovek je v’ tem, qi se sam rad
lagodnih misli no xel derxi, sam svoj naj vek vi so-
vraxnik. Take lagodne misli no xele sejo misel no
xela prevzetnosti, nevovlivosti, sladoxelnosti, pre-
gajaoja hlixnega, poxretnosti, serditosti, kraje
no kvarena, kanlivosti, lenosti no ve vetf takih,
sama plevelna hvda travina, kera se v’serci med
dobre navyke spravla no vkoreni: sama vragova
setva, ino keri oj o redijo, so ojegovi delavci.
Sveti Apovtol Pavel pravi: ,,Koren vseh hydob
je xela, ino neki, keri so tisto meli, so se »zablo¬
dili od vere, no zapleli v’velke boleqine/‘ 1- Tim.
6, 15. Sveti Jakob veli: „Vsaki je skyvavan,
kda ga ojegova 'poxelnost vletje no draxi.“ Jak.
i,  14. Sveti Toma:? pive: „Zastop misli na to-
te reqi, se z’ojimi opravla, jih nezgoni od sebe
proq, je derxi z’xeloj pomisletj moipio, kda bi
se deno, dare so se serca doteknile, odegnati
mogle “

2) Nav sovraxnik so tydi vse hyde navade
no lagodne djaoja. — Ker ijlovek se sam rad pri
hydih mislah no xelah zderxava, no v’djaoji oprav¬
la, pri tistem se tote globoko vkorenijo, on se
on i m navadi, ino postanejo kakti narojene, on ma
od totega Tjaša lagodne navade no vege, ino zdaj
je v’zaijkah hydii[a vlovleni. Taki ma vego no
navado skos mermrati, germiti, se qemeriti, psy-
vati no kleti, sovraxiti, nevoviti no drvge hydo
meti no pregaojatij krasti no vkoditi, xreti no
pitij navado, nepoqteno guijati no neijisto xive-
ti, dryge ogovarjati, kaniti, cijati no biniti brc-

Na 5 , nedelo po svetih treh Kralih. 93

zi vsega zroka ; magykivati no se ne za Boga, no
ne za spugavage stagskih duxnosti skerbiti: ta¬
kega xe hydiq liki v’potah zaklegenega v’svoji
oblasti ma; taki je naj nesreqnetri, naj nevarne-
tri grelnik; kajti on je grelnik proti svetemi
Dyhi, dobi tetrko odpytrege na totem ali na ovem
sveti, da se malokda qe spoboltrati, Sveto pismo
pravi od navadnih grelnikov: ,,Vi terdokorni no
neobrezani na serci no vyhah! Vi se skos pro-
tistavite svetemi Dyhi, kak vatri oqetje, tak ty-
di vi/ {  Dj. 7, 51. Jezutr pravi: ,,Jas vam povem;
Vsi grebi no kletve se bojo lydem odpvstiie,
kletva proti svetemi Dyhi pa se nede odpystila. ftf
IVlat. 12, tl. Taki sovraxnik je ali hyda nava¬
da qloveki. Pobosen Job reqe : „PJegove kosti
se bodo napunlle z’grehotami gegove mladosti,
ino do z’gem v’prahi spale/"' Job. 20, 11. Sveti
Augutrtin tydi pravi: „Da bi qlovek spoznal, ka¬
ka kaxtiga je grevnikom pripravlena, keri se
neqejo k’Bogi obernuti, qi tre tako texavo tisti
terpijo, keri se preobernejo,“ Taki navadni
gretrniki so v’terdih temah, ino sveti Augutrtin
pravi; Belko globtre kdo v’temah je, zato mege
premore on Sdvraxnikove zagke na svoji poti v’
pamet vzeti; zato mege on ge spozna; zato
veqkrat on v’gih zgrablen grata; zato veqkrat
padne on; ino kaj tre je polek naj siratrnetrega:
on nanq neve, da je padnul.“

3 ) Tretji sovraxnik, ker qIoveki med ptre-
nico draq tori, je posvetno veselje no nevarno
pajdatrtvo.— Bi se mladi tjlovek posvetnemi ve¬
selja no rastrotregi prekda; ino pajdatrtvo z’oso-
bami ovega spola nasnovava; te se ednemi naj
vektrih sovraxnikov v’roke verxe, kde resniqno
svojo pogyblege najde; kajti to je tisti protivnik
no šovraxnik, ker okolihodi, kak arjaveqi lev,

q4 Na 5. nedelo po svetih treh Kralih. 1

ino ive, koga bi mogel poxreti. f. Pet. 5, 8. Toti
pajdavi no znanci so zapelavci, tisti laxlivi pre¬
roki, beri v’ovpjih oblapilah pridejo, to je, v’
sladkih besedah, znostrah pa so derepi no gri-
žepi vukovie, Mat. 7, 15. sami hlapci no delavci
vraga, keri deklipom ovco neduxnosti, oblatilo
pistosti no venec deklipnosti vnesejo no raSpe-
vejo, kda je zapelavajo v’nosnem no skrivnem
pajdavtvi, v’okolihodi po kerpmah no plesi.
Toti so naj vek#i sovraxniki deklipom, kajti nav:
naj vekvi sovraxnik je tisti, ker nas na greh na-
pelava. Kelko hydega se vidi, pyje no dela v’
kerpmi no na plesi, kelko plevela zapelavci med
pšenico, med dobre navyke v’serce mladih ly«
di tam nasejajo ? kelko greha no hydega vpini-
jo no kelko neduxnosti zapelajo? Dina, Jako-
pova pi, pravi sveto pismo, je ’z mlinskega hra¬
ma vla, samo da bi dryge vidla, no da bi dry-
gi po vidili, ino pri toti priliki je deklipnost
zgybila. Gen. 34, 1, Sveto pismo pravi: „Ker
nevarnost lybi, tisti v’poj prejde/* Ekl. 3, 27.
Sveti Salcz vypi: „Vse tote priatedstva so sploh
byde, bodikaj no prazne} hyde: da se z’grehom
proti pistosti dokončajo, ino lybav, zato ali ser¬
ce Bogi, tovariši no tovarišici odpotegnejo, lie-
rim deno tista slivi} bodikaj j da brezi razumne¬
ga dna no zroka stojijo; prazne: da neti dobip-
ka, neti pesti, neti domirjepa pri pih nega/ 1 *
Sveti Efrem pravi: „Kde so se Kristjanje svojih
plesov navypili? Kdo je pe tiste repi vypil?
Sveti Peter gotovo ne} temop peklenski kap s’
svojim obrapapom no veVtenepom. Kde se
strynska igra no pokape rok zglasi, tam je te¬
ma movkov, pogy,bhjpe xensk, xalost Apgelov
no veseli svetek vraga/* Sveti Augustin prista¬
vi : „Ples je-okrog, kerega sredina je vrag/*—*

Ha 5. nedelo po svetih treh Kralih. qs

4) Sovražnik zadnig, ker nam plevel med
plenico seja, je posvetno blago. — Xela po po¬
svetnem blagi sirmagkega no premognevega qlo-
veka na same krivične misli vodij na kanlivost,
dosegnege lydskega blaga, no krajo no odterga-
vage zaslyxene plage ali strovka delavcom ali
dryxini, samo hydo semen gemi v’serce seja no
gegovo serce v’tem celo vkonga, da niq dobre¬
ga veq na gem nerase. Tota xela no skerb za
posvetnim blagom je ali hydi sovraxnik za glove-
ka, ga vyqi krivigne nagine, se obogatiti, je
zato mogno zapelavna. Jezux? pravi: „Kanlivost
bogastva, ino nedostojna poxelnost za dryge
regi pride notri (v’ serce) no zadyyi besedo
(boxjo), da sadja neda, 44  Mat. 4, l<> S veti Pa¬
vel pive: „Koren vseh hydob je xela za blagom/ 4
1 . Tim. 0 , 30 . Sveti Gregor papes -  pravi: „Kdo
bode meni kda verval. gi bi ja htel za terge bla¬
go razlagati ? Kda tisto naj bole zbada, toto ve¬
seli, Ino le je terge, da skoz bodage svojih
misli dyvo terga, ino kda do greha go privlege,
kakti z’napravlenoj ranoj martra, kero po sve-
dogegi drygega Evangelista Gospod neimenyje
za blago, temog za kanlivo blago/ 4

Tote regi sejo ali nav sovraxnik, ker nam
plevel grehov med pvenico dobrih del naseja.
Kak pa se ga braniti mamo, to nas more drygi
del podvyqiti.

II.

Mi se nagega hydega sovražnika obranimo:
l) skoz zavyzdage navih xel, 2) skos odpra-
vlage hydih navad, 3 ) skos ogibage posvetne¬
ga rastrovega no pajdavtva, 4) skoz varvage
natrega serca pred posvetnim blagom.

gf> Na 5. nedelo po svetih treh Kralih.

l) Sovraxnika hydib misli no xel se mi obra¬
nimo, t[i hyde misli no xele zavyzdamo.— Nesine
pvstiti plovek lagodnim mislam no xelam v’svo¬
jem serci prostora; tem o p more tiste pasi pri pi-
hovem nastanepi zatreti no Zadišati $ kajti ker
radovolno dopadepe najde na hydih mislah no
xelah, tisti xe gre^ri. Nesme se vstaviti pri hy-
dih mislah no xelah$ temop more pe zapraviti z’
drygimi dobrimi repami) more hitro mimo iti no
misliti na kako delo, duxnosti svojega stana, na
kakost svojega xivlepa, molitve, navyke, pred-
gc, boxjo slyxbo, smert, sodbo, pekel, na Kri¬
stusovo terplepe, na mater boxjo Marijo, Apge-
la variha, imenskega svetnika ali svetipo, na do¬
brote boxje, ino na vep takih dobrih repi, ino
ker tak svojo serce no svoje misli no xele v’redi
ma) tisti ma zavyzdane svoje terpnosti, ino je
od totega sovraxnika sloboden. Sveti Apostol Pa¬
vel piKe: „Naj zato nekralyje greh v’vaškem mer-
jopem teli, da bi bogali pegove poxelnosti.“ Rim.
6, 12. ,,Keri pa so Kristusovi, so krixali svojo
meso z’pegovimi grehi no xelami.“ Gal. 5, 24.
„0blepte si Gospoda Jezusa Kristusa, ino mese¬
ne skerbi neopravlajte v’ poxelnostah,“ Rim. 13,
14 . Zapraviti no spoklati ali more vse hyde
misli no xele. Sveti Salez pravi od svete Mag¬
dalene: ,.Tak je odegnalapri svojem perobernepi
velka spokornica Magdalena vso dobro dopadepe
no vse veselja, kere je le lida na ino v’grehi ob-
pytila, na taki napin od sebe, daje ne nikoli
vep na pe zmislila.“

2) Mi se našega sovraxnika recimo, pi na¬
se hyde navade no šege od sebe odpravlamo.—-
Prevzetnik no gizdavec more svojo prevzeto mi¬
sel no zaderxape skos ponixnost, skopap skos
darovitnost, nepistnik skos pistost, nevoslivcO

Na 5. nedelo po svetih treh Kralih. gr

»o nenavidnik skos lybezen, kanlivek skos pra¬
vilnost, posretnik no pijanec skos mernost no
treznost, gemernik no prekligavec no sovraxnik
skos poterplivnost no zanesenost, ino magak
skos delavnost svojo hydo navado odpraviatij
vsaki poseki pa more skos pohasnitvo svetiva Sa-
krameuta pokore no svetega Resnega Tela svo¬
ji dysi moq davati no se v’pobosnosti k’Bogi
vaditi, da bi se povsehkrat gega bole dersal no
greha no starih navad skerbnej ogibal. Sveti
Pavel zapovedava: „Kolte vase vude, keri na
ženili so, kurvage, nečistost, hotlivost, hydo
poselnost, skopost — dente prog vi vse, qemer>
jezo, hydost, prekligage, gerde guqe ’z vaših
vyst. — Oblegte si vi kak zvoleni boxji, sveti
no lybleni, serijno posmilege, dobrotlivost, po~
nixnost, poltenost, poterplivost. Prenašajte
eden ovega, odpystite eden ovemi, rji ker krez
ovega toxiti ma, kak je Gospod vam odpjstil,
tak vqinte vi tydi “ Kol. 3 , 5 . 8> 12. 13  Spo-
bolsage od hydih navad je xmetno, alipa sve¬
ti Gregor pravi: ,,Vsako ozdravlege, kelkg

smetnej se spravi, telko se spravleno skerbnej
tpiva.“

3) Hydega sovravnika se ijlovek resi skoz
ogibage posvetnega rastrosega no pajdastva. —-■
Mladost se ogne no resi svojega hydega sovraxni-
ka, ker go ge vkaniti no zapelati, gi na se do¬
bro paško ma, ino straxi no quva vse svoje qytke
pred vsem nevarnim: gi varje svoje ogi pred za-
pelavnimi nevarnimi regami3 rji varje svoje vyha
pred kanlivim sladkim gugom no glasom 3 gi
varje svojo serce pred lagodnimi, podvodlivimi
no zapelavnimi xelami 3 gi sebe vso varje pred
nevarnimi polami, skodlivimi torisami, pred
nevarnim no prepovedanim okolihodom, pred
Ned. Del. 1

ga Na 5. nedelo po svetih treh Kralih.

kerpmami, vinom no plesom, vnemarnimi rado-
stami, ino se nikoli v’sladko zgrabi ivo zrajta-
vape no pajda^tvo nepoda: tak bo se mladost
no vsaki plovek od hydega sovraxnika revilj kaj¬
ti hydip nema nikoli svetka, zato se ga more
slierbno ogibati. Sveto pismo vsakega odporni-
pa: „Nehodi za tvojimi poxelnostami, ino od-
podaj se od tvoje vole. Ki bo^r ti tvojemi serci
poxelnosti nagajal, bodo tebe naredile na veselje
tvojim sovraxnikom. JNerazveseIy se na tteregih
neti na malem tovarstvij kajti vseli pregre^repe
polek je. Ker se k’ kurvam spravla, postane
nesramen, ino pa^a gnoja no pervov, ino bode
na posebni izgled postavleni, ino pegova dy?ra
se bo is 'stepa xivih izvergla.“ Sir. ifi, 30 — 32 .
19, 3 . Sveti Pavel tydi veli: „To je boxja vo¬
la: Vavo posvepepe, da se od kurvapa odder-
xite, ino vsaki med vami svojo telo v’svetosti no
pesti obderxati ve, ino ne v’nespodobnih xelah,
kak paganje, keri od Boga nikaj nevejo.“ 1. Tes.
4 , 3 . — 5 .  Sveti Ambrož pravi: „Jas terjam od
deklipov, da se one od plesa odpovedajo, ino
kaj jas ty od pih terjam, se nemre pretesrko
zdeti, kak le samo enim lydem, keri so od po¬
svetnega dyha napupeni. Resnipno, tji xe hajdje
pravijo, da nepleve nis"e, napi pi je pijan no
nespameten, kaj pemo te mi od plesa repti?“
Sveti Krizostom tydi to posvedopi rekop: „Sa-
mo peri zakonalomkipe plevejo,“ to je, otroki
bodikaj starvov hodijo na ples, pri lterih nega
vep poptenosti no neduxnosti viditi.“ ,,^-ti bi
pri temni nopi, repe sveti Krizostom, telko zvezd
na nebi svetilo, kak se pri plesi smertnih gre¬
hov zgodi, bi terdotemna nop svetieva kak den
bila. Ples je vragova gyrapa, kyga dyv, goto-

Na 5. nedelo po »vetih treh Kralih. §9

va pogybel neduznosti, veseli svetek peklenskih
dyhov/ c  —

4) Mi se nagega sovraxnika zadnitj ognemo
skoz varvage nagega serca od posvetnega bla¬
ga. ■—■ Za posvetno blago se qlovek sme skerbe-
ti no tisto pohasnyvati tak kak je prav: ne pa
kaj bi svojo serce samo z’bogastvom no poženi-
lanskimi skerbmi oblagal; temoq serce more bi¬
ti prrBogi, ino roke od krivičnega blaga ijiste.
Jezuv pravi: ,,Kak te:vko bodo tisti, keri so bo¬
gati, v’nebesa yli!“ Mat. 19, 23 . qi oni svojo
serce v’bogastvo pokopalo, na Boga pa pozabi¬
jo. Hlovek more zmisliti, da je vse prazno no
preminejo na vseti, le samo dy^ra no dobre de¬
la ne, ino da ^re toto noq zna Bog gegovo dyyo
od pega terjati. Lyk. 12, 20 . Lexeqo blago qlo-
veki na zadni vyri nerare pomagati, qi se je n@
perle za zveliqage skerbel 5 kajti xakel zlata ali
srebra, kerega se bogateč netekne, jemi ravno
telko basni, kak pevica peska v’globoqini mor¬
ja. Paško ali more ijlovek meti; kajti bogastvo
je tydi kanlivo no zapelavno; sveto pismo pra«
vi: ,,Keri se qejo obogatiti, padriejo v^šk^vga«
ve no v’zagke vraga, tydi v’vnoge nehasnitna
no kvarlive xele, kere qloveka v’pogybfege ino
obsojege pogrozijo/' l. Tim. (j, 9. Velko bo¬
gastvo nemre nikoli qloveka spomiriti no gego-
vemi serci pokoja prinesti. Sveti Bernard veli:
Ono vtrydi, kda je qlovek ive; draxi, kda je
ma; omadi, qi je lybi, ino texavi, qi je zgybi/‘
Sveti Ambrož pravi od bogatca: „Glas penezov
ma vek^o moq qrez gegovo serce, kak glas bož¬
je besede/' Jezuy pa reqe: ,,Merel je bogateč,
ino bil v’pekel pokopan/ 4  Lyk. 16, 22. ino sve¬
ti Auguvtin: ,,Bog nezaverxe bogastva ; temotj
serce, kero na gem visi 7 on zaverxe.“ Zato pa

ioo Na 5 . nedelo po svetih treh Rralib.

odopomrga sveti Gregor: „Kanlivo je, kero  du-
go z’nami ostati nemrej kanlivo je, da potrebe
navega serca neodexene. Samo pravo bogastvo
pa je, bero nas s’krepostami bogate naredi. Mi
ali vi, bratje lybezniyi! bogati gete biti, pravo
bogastvo lybte.“ —

Na taki stran se mi nagega sovraxnika re¬
virno.

Nav sovražnik je ali lagodno mivlege no
xelegej hjde navade ho vege, grevno djage,
zapeiavnost, posvetno veselje no blago. -—

Mi se totega sovraxnika ognemo, tp nave
misli no xele zavyzdane raamoj hyde navade no
zlotpnerja odpraviamo; pajcavtva no rastroveno-
sti se ognemo no navega serca na blago nezave-
xemo. ‘ti se po totem navyki tydi vseli ravna¬
mo} te mo vseli reveni no slobodni ostali pred
navim sovraxnikom, on nam nede travine no
plevela grehov med pvenico navili dobrih del
sejati mogel: mi mo se z’ijistoj pvenicoj dobrih
del obogatili, kero mo si zlagali v’nebevke par*-
me. Amen.

Na 6 .  nedelo po svetih treh Krajih.

„Mustardno zerno je naj menvo med vsemi se¬
menarni , dare pa zrase, je vekvo, kak vse
travine, ino postane drevo, tak, da vtiqi
zraka pridejo, no na gegovem veji prebiva¬
jo/* Mat. 13, 31.

Od sretje, da smo tydi mi v’pravi veri
rojeni.

Jeznv Kristuv, nav zveličar, primeri v’
dnevnem svetem Evaggelji nebevko kralestvo

Na 6. nedelo po svetih treh Kralih. 101

mustardnemi zerni, s’kerega, i[i je ravno naj
menso med vsemi semenarni, deno tak velko dre¬
vo v’tistih krajeh z’gega zrase, kde je Jezu^ ho¬
dil, da vtiče neba priletijo, ino na gegovem ve¬
ji dom najdejo. Pod nebeškim kralestvom Jezus
ge kersagsko vero, svojo cirkvo ali verne ker-
senike zarazmiti. Od zagetka je najmretj cirkva
Jezusova celo mala bila, to je, celo malo ja
bilo spervkonca takih lydi, keri so Jezusovo
vero ali gegov navyk navzeti hteli. Alipa po
gasem se je gegova cirkva mogno rassirjala,
kersagska vera se je tak rastegnula, da so xe po
vsem svetiKristjanje bili, keri so na JezuvaKri¬
stusa vervali, tydi hajdi no neverniki, ino so po
gegovem navyki siveli, po vejah dreva kersags-
ke vere, po genih zapovedah svojo sivlege ravna¬
li. Zdaj se ali ogivestno vidi, kaj pripodoba od
mustardnega zerna pomeni. Mustardno Zerno
pomeni vero, navyk Jezusov, cirkvo, mali se«
rcg kristjanov od zagetka. Drevo, kero je sto¬
tega zerna zraslo, pomeni razsirjage kersagske
vere ali cirkve, Veje, na kerem vtigi prebivajo,
so navyki ali zapovedi bosjej kajti ravno tak,
kak vtig, ker na veji sedi no se za go dersi, ne-
padne dol, ravno tak oge Kristus regti, nepadne
glovek v’greh, ker se mogno za boxje zapove¬
di dersi no po gih sivi. Vtigi pa pomenijo haj-
de no nevernike, keri so v’kersagski veri svoj
mir no srego najsli. To pomeni pripodoba mu¬
stardnega zerna. — Alipa tydi mi mamo srego
v kersagski veri rojeni biti, pod genim vejom
prebivati no si genih dobrot vsivati. Tydi mi
smo meli srego, pri svetem kersti v’kersagsko
cirkvo stopiti no kerseniki pos.tati. — Toto vel¬
ko srego gemo mi dnes preinislavati, ino gcmo

402 Na 6 -  nedela po svetih treh Kralih.
tydi qyti, kaj je zato na^a duxnost. — Jas ali

praham

I. V’qem bbstoji prava sretja kristjana?

II. Kaj ma on zato storiti?*

Daj nam, o Bog, lyq tvoje milosti, naj mi
toti sveti navyk prav zastopimo, no zderximo.
— Jas zatjnem s’pomoqjoj svetega Dyha, Pri,
pravte se,

*  L

Prava sretja katolvkega kristjana obstoji 1 )
•v*spoznali svojega Boga, 2) v’spoznali pego-
ve vole, ali boxjih zapovedi, 3) v’spoznali
»voje postave no platje.

l) Velka sretja je za ker?renika to, da pe-
gova vera pega prav podvyqi, kdo je pegov
Bog. — Kervapska vera ploveka vyqi, pegove-
ga Boga no stvarnika spoznati. IJega vyt[i, da
je Bog sam od sebe naj popunevo bitje, da je
on celi svet, nebo no zemlo, ino vse repi, vi-
ditne no neviditne, iz niijesa skos samo svojo
vsegamogotjnost stvori!, ino tjloveki na hasek no
vxitek. Vera pega vyqi, da je Bog ijloveka iz
jila stvori! •,  sveto pismo retje: „Zato je Bog qlo-
veka iz jilovqne zemle zespodobil, ino pemi dyv*
ko xivlepa v’pegovo oblitjje pihnil: tak je q 1 o,
vek odyven no xiv postal.“ Gen. 2, 7. Bog sam
se je xidoskemi lystvi na znape dal, da je on
pihov Bog, ino da je eden edini Bog, z’bese¬
dami: „Jas sem Gospod tvoj Bog,“ Eks. 20, 2,
,,Jas sem Gospod, ino drygega nega; zvynah me¬
ne nega Bogas fC  Iz. 45, 5. Vera nas vyqi, da je
toti nav Bog vsegamogoqen, naj dobrotlivevi,
naj mudresd, miloserqen, vsega vedejo qi, resni-

Na C', nedelo po svetih treh Kralih. 10 S

gen, vegen. Vera nas vygi, da nam je Bog,
nav nebeški oga tydi svojega Sina za odrešeni¬
ka poslal. Vera nas vygi, da nam Bog miloser-
X[en tydi naše grehe odpysti no svojo dopadege
pa da , gi se prav spobolšamo no šgista spove¬
mo. Kelka srega je to za nas, da našega tak
dobrotlivega Boga poznamo! Jezuš sam toto
sreqo vegno xivlege imenvje. „To je vegno
xivlege, on pravi, da oni tebe, edino pravega
Boga spoznajo, ino Jezuša Kristuša, kerega si
poslal.“ Iv. 17 , 3. Sveti Pavel veli: „Mi mamo
ednega Boga, Ogeta, od kerega so vse regi, ino
heremi mi slišimo j  ednega Gospoda Jezuša Kri¬
stuša, skos kerega so vse regi, ino mi skoz ge-
ga.“ 1.Kor. 8 , 16 . Sveti Auguštin pristavi: „Kdo
tebe (o Bog) spozna, toti tebe lybi, pozabi na
sebe samega, ino tebe bole lybi, kak sebe, ino
pride k’tebi, naj bi se v’tebi razveselil/ 4

2) Srega je za keršenika, da on volo svo¬
jega Boga po navyki svoje vere spozna, najmreg
boxje zapovedi. — Navyki keršagske vere, za¬
povedi boxje kaxejo gloveki, kak ma on na sve¬
ti xiveti, kaj ma vginiti, koga se ma ogibati ino
za kaj se ma skerbeti, da bi se Bogi dopadnil,
ino se gerai nebi zameril. Vera gemi tydi po¬
ni o g v’roke dava, kak si on pa boxjo dopadege
pri Bogi nazajspravi, gi se je skoz greh Bogi za¬
meril no v’sovraštvo prišel, naimreg vera ga
na pokoro no spobolšage xivlega nagible. Vera
gloveka ali povsod no vse podvygi, kaj ma vgi¬
niti, kam ma iti, kak se ma zaderxati, no kaj ma
nahati} vse to je v’boxjih zapovedah povedano
no zaderxano. Zato pa pravi sveti Ivan: „da je
vera lyg, kera vsakega gloveka rassveti, ker na
toti svet pride.Iv.  1, <> Brezi vere se nerarc
Bogi dopadnuti. Sveti Pavel vyqi: „Ker ge k’

104 Na (j. nedelo po svetih treh Kralih.

Bogi priti, more verjeti, da on je, ino da tiste,
keri pega i^rejo, plaqa.“ Xid. 11 , 6. Sveti Au-
girsrtin repe: „Zexeni vyn teme (o Bog) skos
tvojo rassvetlepe ’z moje dyye, naj ona tebe v’
tvoji lytpi vidi, ino videjopa spozna, no spozna-
jopa tebe lybi.‘ £

3) Srepa je zadnip za kersrapskega plove-
ka, da pega pegova vera vyqi pegovo postavo
spoznati no tydi plaqo, kero ma nekda dobiti.—
Velka sreqa je ali za qloveka, da on ve, kako
postavo ma na zemli ty$ da pega vera vyqi, Bo¬
ga z’ celega serca lybiti, pemi slyxiti no pegovo
volo zvesto spupavati; Boga, kerega za svojega
stvoritela spozna, qastiti no od vseh reqi v’vek-
■jrem slavji meti, pega kres vse hvaliti. Vera ty-
di qloveka vyqi, da se more greha varvati, no
poboxno xiveti, svoje terpnosti zavyzdati no
spoklati, poboxnost, praviqnost no vsako kre¬
post opravlati, v’dobrem od dneva do dneva
rasti ;  zato je qlovek na sveti, to je pegov stav.''
— „Jas sem Gospod va?r Bog. Bodte sveti, da
sem jas tydi sveti.“ Lev. 11, 44. Jezuv pravi:
,,Bodte popuni, da je tydi vav oqa nebeški po-
pun.“ Mat. 5 , 48. Nam vera tydi kaxe lepo pla-
qo, qi mi po boxjih zapovedali xivimo no Bogi
sIyximo no pokorni šemo, nam nagovor na pla-
qo veqnega xivlepa dava. Nas vera vyqi, da je
na totem sveti ne mesto prave plaqe za natre za-
slyxbej temoq le po smerti na o vem sveti, da
dv^a po smerti qloveka dale xivi, no te k’svoji
plapi pride. Sveto pismo pravi: „da je terplepe
totega qasa k’tisti pasti ne primeriti, kera se
nam razodela bode,“ Rim. 8, 18. ino „da je ne
niedno oko vidilo, vyho ne qylo, neti v’niedne-
ga ploveka serce prišlo, kaj je Bog tistim pri¬
pravil, lteri pega lybijo.“ 1 . Kor. 2 , 9 . „Te mo

Na 0 . nedelo po svetih treh Kralih. 105

mi pega gledali od oblipja do oblipja.“ l. Kor.
13» 12.

To je nava velka srepa, da vemo, piga smo,
da neblodimo sem no ta, ino da pravi mir serca
v’na?ri veri najdemo, se skoz bole od resnice
nave vere dosvedopimo, kelko vep prež po pre-
mivlavamo. To je natra naj vek?ra srepa, v’ pra¬
vi .veri xiveti, Bogi slyxiti noše z’pegovoj mi¬
lostjo} zvelipatij toto srepo je obpytil sveti Mar¬
tin Turoski iykof, zato pa se je dal kerstiti no
je k’Jezusovi veri pristopil.

Y’tem obstoji prava no naj vekva srepa krist¬
jana. Kaj pa on zato vpiniti ma, od tega go¬
vori drygi del.

II.

Da smo tak srepni postali, v’pravi veri se
naroditi, ino da nagega Boga poznamo, moremo
l) pega pastiti; da pegove zapovedi vemo, 2 ) pe
zvesto zdersavati, no pemi slyxiti; da natro po¬
stavo znamo ; no tydi kako plapo mamo dobit*,
se 3 ) moremo za po skerbeti, no si jo zasu¬
šiti.

l) Kersrenik je duxcn, da svojega Boga po¬
zna, pega pastiti. — Kerjrenik more Boga, svo¬
jega dobrotlivega opo, pastiti no poptyvati: pe¬
mi more Bog krez vse dragi biti, nip pegovemi
serci nesme prijetnevo no lybe?ro biti, kak Bog.
On more Boga pastiti no povisravati kres vse,
to je, bole, kak vso posvetno blago ali pasno
rep. Ml o vek more Bogi naj vi večerni naj velkvo
past no hvalo davati, more pega serpno, po pra-
viei no resnici, v’dyhi moliti no pastiti, ino pe-
govo presveto ime pred vsem ino vu vsem naj
bole zvitavati. Sveto pismo zapovedava: „SIa-

100 Na 0. nedelo po svetih treh Kralih.

vite gega, no ga povivavajte na veke.“ Dan. 3,
88. David Boga rjasti z’besedami: ,,Mladeniqi
no dekliifi: starci no otroqiqi naj hvalijo Gospo¬
dovo ime, da je spovivano samo gegovo ime.“
Fs. 148, 13. Sveti Auguvtin dava Bogi naj vek^o
tjest: „Tebi, Bogi Oqi, Sini no svetemi Dyhi
bodi samo qast, slava, moq, oblast, gospodstvol
Amen.

2) Berdenih je vsaki duxen boxje zapovedi
zderxavati no gemi slyxiti. — Da vera qIoveka
vyqi, kaj Bog od gega qe meti, no kaj bi on
mogel vqiniti: te jemi boxjo volo v’boxjih zapo¬
vedali nazotjava. HJovek je ali moqno sreqen
no ma velko povesel, da ve, kaj ma storiti, ali
kaj je Bogi dopadlivoj ino qega se ma ogibati,
no kaj se Bogi zameri. Kak pokorno dete more
zato q lov ek boxje zapovedi zvesto zderxavati no
Bogi verno slyxiti; kajti slyxba boxja obstoji v’
zderxavagi gegovih zapovedi no spugavagi gego«
ve vole. Boxje zapovedi morejo kristjani povso-
dik pravo pot kazati, kere se ma derxati, ino
se nesme nikoli, qi Boga po pravici lybi, na od-
potje vzeti j vseli more to delati, kaj ga box-je
zapovedi vyqijo, kajti to je box;a vola no Njego¬
vo zveliqage, ino se vsega ogibati no pystiti vse,
kaj zapovedi boxje prepovedavajo: kajti da je
to Bogi proti no greh. Jezus’ pravi: „Ker je iz
Boga, qyje boxjo besedo.“ Iv. 8, 47. „Kdo mo¬
je zapovedi ma, no ge zderxava,- tisti mene ly-
bi.“ Iv, 14 , 21. Sveti Jakob pixe: „Bodte de¬
lavci besede, ne samo poslyvavci, s’qem se sa¬
mi kanite .“  Jak. 1, 22. David pravi: ,,Slyxite
Bogi v’Strahi, ino se radyte v’trepeti. Fs. 2, 11.
Sveti Apovtol Pavel pitte: „Vedejoqi, da od
Gospoda dobite povernege nadobstva, Kristuvi
slyYte.“ Kol, 5 , 24. Sveti Auguiftia prideue:

Na 0. nedelo po svetih treh Kralih. iot

Da bi jas tebi samo slyxiti (ino nikake stvari po-
lek tebe, ali celo isklenejoq lybiti) mogel, si ti
meni vse, kaj si stvoril, k’moji strexbi predal.*<
Zato pa vsaki, ker pravilno xivi, no boxje za¬
povedi zvesto sderxava, se nema smerti bojati,
ino zna z’ svetim Ambrozjom reqti: „Jas sem tak
xivel, da se mi netreba sramyvati, Ye  duxe xi-
veti, jas pa se nebojim tydi smerti} zakaj mi ma¬
mo dobrega Gospoda.“

3 ) Vsaki kristjan je zadniq duxen, se za
svojo obeqano plaqo tydi moqno skerbeti. —■
Da ali ijlovek, podvyqeni skos svojo vero, no
dokazani skos skys*nost, da je na totem sveti
vse preminoqo, ino nega prave sreqe no obsto-
jeqe plaqe ty dolaj} temoq da pravo no obsto-
jeqo plaqo qlovek za svojo xivlege na toti zemli
le na ovem sveti dobil bode: to more zato ije-
gova naj veks r a skerb biti, se ze vsimi moqmi za
tisto veqno plaqo, za veselje veqno nebes-kega
zveliqa-ga skerbeti no delati, človek je skos svo¬
jo vero podvyqeni, da on k’toti plaqi pride skos
zvesto zderxava-ge boxjib zapovedi ino skos
opravlaije dobrib del: vtem ali obstoji vsa skerb
qloveka za veqno plaqo. Jezuv sam pravi: „Ivte
naj poprej boxjo kralestvo no ijegovo pravico,
ino vse ovo te dobili.Mat.  0, 3 3. Psalmist ty-
di reqe: „Mojo serce sem jas nagnil, tvoje za¬
povedi zderxavati, za plaqe vo!o.“ Ps. 118,112.
Sveti Melanji, kera je li’svojemi strici na betex-
ni posteli lexeqemi privla, je on rekel: „Lyba
Melanja! kak se ti vsa haqi'vna vidiTf, kak per-
lc.“ „Is tega, Ivbi stric! je odgovorila tota,
Zna-sr ti odvzeti, kaj jas od totega no prihodne-
ga xivlega no od veqnih dobrot derxim. Za to-
tih volo, kere jaš gotovo vypam, sem jas vso
qast, dobrote no veselja totega sveta zapystila.‘ f

108 Na 6. nedelo po svetih treh Kralih,

To ma ali vsaki kervenik storiti.

Nam je ali pokazana srepa kervenika, da
je v’ pravi veri rojeni, no pegove naj predneve
dnsnosti. Srepa, da on najmrep spozna svoje¬
ga Boga no stvarnika, pegovo volo ali pegove
zapovedi, ino ve svojo postavo no plapo. —■
Duinosti, da najmrep more pega pastili, pego-
ve zapovedi spupavati no pemi slyxiti no se za
svojo vepno plapo skerbeti. — Bratje Kristjanje!
vpinte to, delajte to, skerbte se za to, ino velka
bode vava plapa v’nebesah, velko bode vavo ve¬
selje na veke. Vi bodte najvli no dobili nebeško
kralestvo no vse, kaj v’ pem jeste! Amen.

Na Septuagezimsko nedelo.

,,Kaj stojite ty celi den brezi dela?“ Mat. 20, C.

Kaj se veli v’nepokori ostati?

Nebeško kralestvo je ednako hivnemi ope-
ti, pravi Jezuv v’dnevnem svetem Evarjgeli, ker
je vepkrat skoz deu hodil delavcov v’svoj vino¬
grad najemavat. Tota pripodoba pomeni skerb,
s’ keroj je Bog od nekda xe lydi k’pravi veri v’
kervapsko cirkvo spravlal, ino pe k’pokori no spo-
bolvapi opornipal. Dosti jih je bogalo opin glas
rado, ino toti so srepni bili; dosti pa jih je osta¬
lo maijih no nespobolVanih, kerim Jezuv pra¬
vi: „Kaj stojite vi ty celi den brez dela? Ite ty-
di vi v’moj vinograd/* Takih mlapnih kristja¬
nov se tydi med nami dosti znajde, keri nepejo
delati. Bog pe zove vse; alipa nedejo vsi, ne-

Na Septuagezlmsko nedelo. 109

spobolvajo se vsi, dosti pih ostane terdokornihj
Bog se nevtrydi pih zvati. Oni pa pravijo, da
ve je Tjaša zadosti k’pobolvapi, ino tak odlaga¬
jo svojo pokoro, svojo lastno srepo no hasek.
Oni nepejo v’boxjem ogradi, to je, pokore de¬
lati za obetano plapo, za grov: temop rajvi
mapikivsjo, no v’sovrasnikovem ogradi, to je,
greh delajo zabstop. Nebevki opa obepe vsa-
kemi delavci grov, sovrasnik pa nip: temop de¬
lavci ve pemi platiti morejo no svojo blago,
zdravje no dyvo pri pem nahati, xpi pejo v’ pe»
govem ogradi delati, posvetnega, grešnega ve¬
selja se vxivati. — Kak bedasti so taki delavci 1
Totim bedastim delavcom pravi hixni opa, da
oni pas majo, ino brez dela na terxivi stojijo j
kajti pihovo delo je zabstopsko, ino zaverxeno
pred boxjimi opmi. Oni se zgovarjajo, da ve jih
je nikdo ne najel, to je, oni pejo repti, da ve
je ne pas se spobolvavati. Tote nemarne ve
Bog skoz zove k’deli, k’pobo!vapi svojega xivle-
pa, oni pa le nebogajo no odnavajo svojo poko«
ro no odripavajo pobolvape, ino tak zanavlivo
na boxjo milost grevijo.

Alipa oni odnavajo tydi skos to svojo srepo
no svojo hasen. — Mi se zato dnes te pemo podvy-
piti: Kaj se veli v’nepokori ostajati? V’nepo-
kori ostajati se veli svojo spobolvape odnavati,
ino ker to dela, toti je svoj naj vekvi sovraxnik,
on sam sebi naj vekvi kvar delaj bajti svojo spo«
bolvape odnavati se veli

I. telko, kak svojo srepo, hasen no zvclipa-
pe odstavlati; svojo spobolvape odnavati se
veli

II. telko, kak svojo nesrepo, vkodo no pogyb-
lepe povekvavati. Tote dve repe pemo dnes

110 Na Septuagezimsko nedelo.

z’ pazlivostjoj no haskom premisdavati. Po¬
sesajte. —

I.

Svojo pokoro odnašati se veli telko, kak
svojo srego, svojo hasen no svojo zveligage od-;
stavlati: l) da taki glovek boxje milosti duxe

nedobi, 2) da v’dobrih delah prazen ostagyje,
3) da krivic duxe nepopravi.

l) Nespobolsani grešnik svojo srego, hasen
no zveligage odtiskava, da boxje milosti duxe
nedobi.— Stan neduxnosti, stan kreposti* stan
boxje milosti* kda je glovek spobolsani ino v’
boxjem dopadegi no prijatelstvi, je naj veksa
srega za glovcka, naj veksi hasek, kajti v’totem
stani ma on pravi mir serca, ino qi merje, gre
zraven v’nebesa, v’grelu pa je zaverxen na ve¬
ke. Ker pa se nege spobolsati, je prevzeten*
se zanaša s’svojim pobolsariom na beteg ali na
starost, ino nezmisli, da ga kda no kde koli
smert zna najti* nezmisli; da se Jehko starosti
nede vgakal. Hlovek nema svojega xivlega v’
svoji roki, je ne gospod qrez ge, temog Bog,
ino zna ga se dnes od sveta k’sodbi pozvati. Bog
sam pravi: „Ti nemak: toto nog se do tvojo dy-
■$•0 od tebe terjali/' Lyk. 12, 20. Slepi je zato
taki, ker odnaša svojo pokoro; kajti da svojo
srego, svojo hasen no zveligage odnaša no za¬
motava, da se neskerbi za dopadege no milost
boxjo. Dosti pomogi, kere bi gemi Bog dal, da
l)i spobolsan bil, on zgybi, brez dosti dobrot,
kere bi se gemi spobolsanemi nagodile, on biti
more; dosti srege no blagoslava pri svojem deh
no opravili gemi menka, kero bi imel, da nebi
pri Bogi v’sovraštvi bik Dosti mira no veselja

111

Na Septuagezimsko nedelo.

v’svojem serci on more stradati, no razvi rjega
v’xmetni vesti xiveti, kaj bi vse neblo, da bi se
xe davno spobolšal $ kajti „prevZetnim se Bog
proti postavi, ino le samo ponixnim on dava svo¬
jo milost .“  1. Pet. 5, 5. David pravi: „Jas oifem
raj zaverxen biti v’hixi mojega Gospoda, kak
pa prebivati v’šatorih grelnikovkajti  da Go¬
spod miloserijnost lybi no resnico, milost no
ijast bode dal Gospod. Nede on obropal dobrot
tistih, keri hodijo v’neduxnosti j Gospod šere-
gov! blaxeni je iflovek, ker na te zavvpa “  Ps,
83, 11.’—13. Sveti Ciprijan pravi: „Kelko vek-
še blodke smo mi vrinili, zato bole bi je mogli
objokati. Globoka rana potrebyje odebrane no
dugše pomotfi. Pokora nestne menva, kak greh
biti,“

2) Nespobolšani iflovek svojo sreifo, svojo
basen no zveliifage odstavla, da na dobrih delah
prazen ostar)yje. — Nava vera nas vyifi, da je
milost boxja k’zvelitfaifi potrebna, no da brezi
milosti boxje iflovek nemre niq zaslyxenega za
svojo zveličarje vifiniti. Hi je zato iflovek v’gre¬
hi, ino ifi le samo eden texek greh na sebi rna
ino ga lybi, je pri Bogi le ves v’sovraštvi, no
je od rjega zaverxeni. Vse ifegove ove dobre
dela, kere on v’stani greha, nemilosti ali so¬
vraštva boxjega opravla, so od Boga zaverxene,
no nemajo pri ifem nikake vrednosti ino za iflo-
veka ldrjcgovemi zveliifagi ne haska} kajti eden
greh, ali edna grevna navada na ifloveki celega
(floveka no vse ifegove dela pokvari: ravno tak
kak ifi le samo edna kapla strypa notri v’pitje
sli hrano pride, je od tiste xe vso vkyp pokvar¬
jeno no za jed ali pitje škodlivo, ino Se more
vse vkyp zavertfti. Nespobolšlivi grešnik ali
preveno bole sirmak graifyje od krepostnega stra-

112 Na Septuagezimsko nedelo.

naj kelko duxe ostapyje v’grehi, telko mepe
dobrega ma na sebi, ino bole je pred Bogom kri¬
vec, Kelko dobrih misli on zaverxe, kelko hasno-
vitnih xel cn ’z glave zbije, kelko zvelipepih na¬
včkov on pysti posehnuti, no je z’nogami po-
klapi, kelko lepih izgledov on nemara, da pri
pem zabstopski ostanejo, da se ne vkorenijo v’
pegovem serci no nepridejo v’dobro djape, sada
neprinesejoj kelko dobrega je ali on zamydil!
on-je prazen na dobrih delali, ino z’pem de Je-
zutr tak naredil, kak z’enim smokovim drevom
v’Evapgelji, kero je'zaklel rek op, da je sada ne
melo, temop samo listje: „naj na tebi na veke
sad nerase.“ Mat. 21, 1Q. Jezuy tydi indi pra¬
vi: „Vsako drevo, kero nerodi dobrega sada, bo¬
de isposekano no v’ogen verxeno.“ Mat. 7, 19.
Sveti Bernard pravi: „Ah! pi mi nemoremo za
nagega zvelipara telko vpiniti, kak je on za nas
vpinilj dak ga konpi nerazxalmo vep. On nas
je naj perle lybil, dajmo pemi denov lybav za
lybav/‘

3) Nespobolvani grelnik svojo srepo, ha¬
sek no zvelipape odlaga, da svojih krivic duxe
ne popravi, — Grevnik je dosti duxen no krivec ,

na vnt'gem pohyvapi, na nekem kvari no grehi, j

da je skes svoje gupe svojo hydodjape no zle- j

pipepe dryge na lagodno delo napelaval. Kelko
je pegov kapji jezik grelnega, krivipnega, po-
hy5rlivega, zapelavnega, kletve no dryge hydo-
be zgupal? Kelko so pegove roke lagodnega no
krivipnega vpinile? Kelko krat je ne pravipen <
bil no koga vkanil, ino lydsko blago pod se sko- ]
pal, ali blixnemi kako drygo ^kodo naredil no ]
ga v’nesrepo spravil? Po kelkih hydih potah j

no nevarnih, prepovedanih toriirah so pega pe- ^

gove noge nosile? S’kelkimi grehi no hydobami

Na Septuagezimsko nedela. 115

je on svojo serce napupaval no svojo dyvo vte-
pal? Kda bode on tote krivice vse od sebe
spravlal, popravlal no livare povraqal, svojo ser¬
ce od pih qistil no svojo dys r o od pih reva val,
qi svojo spobolyape odnava od dneva do dne¬
va? Kda de kriviqno blago nazajdaval no svoje
roke no serce od pega snaxil? Odvzeto poqtepe
nazajspravlal no dano pohyvape odjemaval? Sve¬
ti Jakop veli: „Neopravlajte se med soboj lybi
brati! zakaj ker za svojim bratom bydo guqi ali
ga sodi, toti guqi za postavoj hydo, no sodi po¬
stavo. b[i pa ti postavo sodiv, si ne peni spu-
nitel, temoq sodec/ 4  Jakop. 4, 11. Glejte, pla-
ija delaveov, keri so vave piva pokosili, kero
ste vi pim odtergali, kritji, ino pihov kritj je
privel k’ vjbam Gospoda veregov.“ Jak. 5, 4 . Sve¬
ti Augustin pravi: „Ti se bojiš' nesreqno mreti,
alipa grevno siveti se nebojiv? Spobolvaj tvo¬
jo hydobno xivlepe$ boj se, hydo mreti? Sve¬
ti Ambrož pristavi: „Tevka hydoba potrebjje
vekvega no dugvega vraqepaj velki grehoti je
Velko zadostivqinepe potrebno / 4

Grevnik ali, ker svojo pokoro odnava,
odstavla svojo sreqo, hasen no zveliqape. On
pa tydi poveksrava svojo nesreqo, vkodo no po-
gyblepe, od qesa mo qyli v’ drygein razdelki,

" II.

Svojo pokoro no spobolvape odnavati no
odrivati se veli svojo nesreqo, vkodo no pogyb-
lepe povekvavati: l) da grevnik skos to pri

Bogi preveno v’vekvo sovraštvo kaple, 2) da
skos veq hvdega no grehov dela, 3) da si skoz
veq krivic na se nalaga.

Ned. Det

8

1 1 4 Na Septuagezirnsko nedelo.

l) Nespobolsanik svojo ncsrego, »kodo no
pogyblegc povekvava, da skos pri Bogi v’ vekvo
sovraštvo kaple.— Skos to, da se grešnik spo-
bolsati nege, no svojo pokoro odlaga, se Bogi
skoz bole zameri. On je prevzeti no nezahvalen
proti Bogi, dobrotlivemi ogi, ker je gega po
svoji spodobi stvaril, no za zveličarje postavilj
on ga na spobolsage opomiga; grešnik pa ne¬
mara, se protistavi, no gegovo lybezen zameta-
va: zato pa se zameri Bogi preveno bole, ino si
gegovo pravilno serditbo na se nalaga no ostro
ltastigo. Vso bosjo milost je xe davno zgybil,
ino »e se le vu velkvo sovraštvo skos svojo ne-
pokoro pri Bogi spravla. Sveto pismo pravi:
„ človek neve svojega končaj temog kak se ribe
z’vodicoj lovijo, ino vtigi z’zagkami zgrabijo}
tak bodo lydje zgrableni v’ hydem gasi, kda je
toti naglo preleti. 4 * Fredg g, 12 . Sveti Dyh re¬
ge: „Negovori: „Jas sem grešil, ino kaj se je
meni zgodilo? Nebodi za sprijaznega volo prež
straha, da ti greh na greh nalagaš. Negovori:
gegova milosergnost je velkaj on bode vnoxino
mojih grehov odpystil; zakaj pri gem je milost j
— alipa tydi serd, ino na grehih pogiva gego¬
va hastigna pravignost. Nemydi se k’Gospodi
nazaj podati; neodnasaj od enega dneva do dry-
gegaj zakaj Gospodov gemer se vterga, ino te¬
be pokonga ob gasi odserditbe.** Sir. 5, 4. — g.
Poboxen David rege: „Blaxeni, kerim so odpy-
»ene krivice, ino kerih so zakriti grehi. Blaxe-
ni mox, keremi je ne zaragunil Gospod greha,
ino nega na gegovi dyvi kanosti.* 1  Fs. 3i, 12.
Sveti Gregor preti grelniki: ,, l [i nepotergas ti
lancov tvojih grehov nikoli, dak tebi vsi podu-
xani dnevi, vse zaman prijete dobrote na znamlc-

SIS

Na Septuagezimsko nedela*

ga tvojega zaverxega ino predglasiteli tvojega
pogyblega bodejo ?“

2)  Nespobolčani grelnik poveličava svojo

nesrego, svoj livar no pogyblege, da skoz veq
hydega dela, no veg grehov vgini,— Da se ne-
spokorliv grečnik nege spobolčati; temog za-
terdeni v’grehi ostajaj te on v’ hydem, v’grehi
no zloginegi skoz dale gre, skoz veg lagodnega
opravlaj kajti vstave pri gem nega 3 hydiq ni¬
koli nesveti: grečnik zakopa no pograxa svojo
bogo dyčo skoz globče no globče v’blato svo¬
jih grehov, vso xmeqo greha no krivice si na se
navesi no nalaga, 110 %  goj vso stračno Sodbo,
vse muke no texave vegnega pekla, ino po ta¬
kem kvari svojo srego, no si poveličava svojo
nesrego no pogyblege. Sveto pismo rege: „Hy-
dobnika bodo gegove hyde dela zgrabile, ino
on bode v’svojih grehih vlovlen. On bode me*
rel, da je ne imel straha j kajti v’svoji velki be-
dastosti bode vkagen“ Friš. 5, 22. 23 * Sveti
Augučtin pravi: „K'elko duxe je Bog dugoser-

gen, da bi se ti spoboičal, zato na vekčo karo
boč ti obsojen, gi ti pokoro zamydič. Tam je
prepozno si pomogi spravlati, da bi veselo
vmrcti mogel, kde nevarnosti smerti notrivdira-
jo.“ Indi pravi toti ogak: „Ti se bojič nesregno
mreti, alipa hydo xiveti se nebojič? Pobolčaj
tvojo hydo xivlege$ boj se, hydo mreti. Xivte
dobro, da nebodte hyde smerti merli. — Tisti
nemre hydo mreti, ker je ty poboxno no dobro
svoje xive dni prepravil. l<

3 ) Nespobolčani grečnik povekčava svojo
nesrego, čkodo no pogyblege, da si skoz veg
krivic na se nalaga. — Da on ’s hydega serca,
svojvojno no naprejvzetno v’grehi no v’ hydem
djagi ostaja, te on Boga preveno bole xali, da

8  *

li6 Na Septuagezimsko nedelo.

pegovo ^pbrotlivost, dugoserpnost no poterpli-
vost zametava; svojemi blixnemi sploh vcp xale-
ga zadeva no vekse krivice dela; v’dobrem skoz
veksi sirmak postaja, sebe vtotih hydobnih na¬
vadah skoz bole terdi no vkorenije, no svoji lastni
dysi zraven vekso krivico dela. On skos po
taksem vep hydodelstva no vep svojemi blixne-
mi vpini krivic j vep vpipenega kvara, kanosti,
oboxepa, stiskapa, pregapapa, krivega opravla-
pa, nevoslivosti no drygili krivic na se nakapa,
sebi tesko no nesrepno smert, svoji dysi stras-
neso sodbo, xmepesi rai{yn no ostreno kastigo
pripravla. Sveto pismo pravi: ,,Zametavas ti
dobrotlivost, poterplepe no dugoserpnost box-
jo? Neve:? ti, da te boxja dobrotlivost k’po-
bolsapi xene? Ti, ker se proti pobolsapi za-
terdis, nabiraš nemilost na den kare no razo¬
detja sodbe boxje, 44  Rim. 2, 4. — 6. „Leta grelni¬
kov bodo prikrapene, ino pihovo vypape bode
pod zgybo slo. 44  Pris, 10, 27. 28. Nezvesti ne-
spravijo svojega xivlepa do polovice/ 4  Ps, 54* 24.
„Naglo se posysijo hydodelci kak trava, poseh-
nejo ta, kak zelene sadice. 44  Ps. 36, 2. „Predpa-
som bodo grešniki vneseni/ 4  Job. 22, 16 . pra¬
vi sveto pismo. Sveti Augustin tydi piše: „Nise
si naj nemisli, da jemi ostane, pi konec naglo
pride, prilika se spovedati, skos kaj bi on k’Bo¬
gi pripelan bil. Takemi grešniki znam ja poko¬
ro, (sakramentosko odresepe) nepa zagotovle-
pa zvelipapa dati. 44  Pa pravi sveti Augustin:
„Greh si zaslyxi kastigo, pridi ali Bogi naprej.
Ti nepes, da bi tebe on karal; karaj se zato ti, naj
on tebi zanese. Vsaka krivica, bodi si mala ali
velka, more potrebno pohastigana biti, ali od
plovekap ker se sam kara, ali od Boga, ker
kara. 44

Na Septuagezimsko nedelo. ut

Tak gr e vink, ker se nei]Q spobolvati, svojo
nesrečo, vkodo no pogvblege povekvava.

Svojo pobol^age odnavati se veli svojo sre«
qo, hasen no zveliqage odstavlati, da grevnik
boxje milosti duxe nedobi, na dobrih delah pra¬
zen ostagyje, no svojih krivic duxe ncpopravi.
— Svojo pokoro odnavati se tydi veli, svojo
nesreqo, škodo no pogyblege povekvavati, da
grestiik pri Bogi skoz v’ vekvo sovraštvo kaple,
skoz veq hydega no greha dela no veq krivic
na se nalaga. — Spobolvaj se zato vsaki hitro,
ino idi v’boxji vinograd, da vidi, kako nesreqo
no kaki livar si dela, qi odnaša pokoro, kajti
vsaki grevnik je delavec v’sovraxnikovem vino¬
gradi, v’kerem nega pobolsaga, ne dobrih del,
ne kreposti, kak v’boxjem. V’boxjem vinogra¬
di je tihota, mir, pokoj, priatelstvo, v’sovraxni-
kovem pa kriq, burja, sovraštvo. V’boxjem vi¬
nogradi je resnica, pravica, poqtege no zvestost. ■
V’sovraxnikovem pa lax, krivica, sramota no
kanost. V’ boxjem vinogradi so molitve, prostje,
pesmi poboxne, slyxbe boxje, predge, navyki
kerjragski, litanije no xegnij v’ sovraxnikovem
pa prepiri, krogi, psyje, kletve, prekligage,
bitje, neijisti guqi no nepoqtene pesmi. Vrbov¬
je* 11  vinogradi so poroiptni hodi okoli altara, pro-
cesje, nabosnostij v’sovraxnikovem pa okolite-
pege po noqi, natikage, kradnege, hodege po
kergmah, plesi, igre, popijavage, zapelavage
no hyde tovarstva. Y’boxjem vinogradi kopaqi
s tersovja, to je, lydje skos pobolsage ’s svoje
dyye vso skodlivo req, grehe proq rexejo no
vyn ’z goric meqejo; v’ sovraxnikovem pa vso
nydohijo gorjcmlejo no notrispravlajo, da bi le
tersi, svoji dysi vellsd livar naredili. V’hoxjem
vinogradi rase vino po besedi preroka, kero di-

118

Na Septuagezimsko nedelo.

vice rodi; Zah. 9 , 17 j v’sovraxnikovein pa stryp,
lier divice vkonga. V’ boxiem vinogradi rasejo
roxe no lelje neduxnosti no deklignosti; v’so-
vraxnikovem pa terge, strigovje no koprive sko¬
posti, negistosti, sladoselnosti no zapelavnosti.
V’boxjem vinogradi so vyqiteli prave poti no
vaj vodi proti nebesam; v’sovraxnikovem verhi
pa kaniteli, zapelavci, pohvvage; hydi navyki
no vajvodje k’pekli. V’kratkem: v’boxjem vi¬
nogradi je vso dobro delo, krepost, poboxnost,
lybezen no pravo veselje; v’sovTaxnikovem pa
vsa hydobija, grehota, zlost, nevovlivost, ino
vsaki dela v’gem, ker se nespokori, ino odnaša
svojo sreqo, no svojo nesrego poveličava. Za¬
to pa bogajte Gospodov glas: Ite tydi vi v’moj
vinograd, to je, v’cirkvo, no se spobols-ajte,
ino dobili bodte grov, plago nebeškega veselja!
Amen.

Na Seksagezimsko nedelo,.

„Sejaq je vel svojega semena sejat.“ Lyk. 8, 5 «
Od rodovitnosti zemle,

Ka v zveligar Jezuv Kristus nam predpostavla
sejaga, ker je semen na svojo givo sejal. Alipa
neje vso semen na givo padnulo, ino silja priro-
dilo; kajti nekaj ga je padnilo na pot, se od ly-
di rasklagilo no od vtigov pozobalo. Nekaj ga
je palo na pegovje, ino se je posehnilo, da je
vlage ne melo. Nekaj ga je padnulo med terge,
kero je je zadyvilo, ino le samo en del ga je

Na Seksagezlmsko nečlelo. 119

pal na dobro zemlo, no je obrodilo. Skos toto
pripodobo nam oqe Jezuv sebe samega nazoqiti,
on sam je sejaq semena boxje besede, kero je on
kak vyqitel boxji na pivo, to je, na na^re ino
v’nave serca, sejal. Kake te na^re serca sejo,
rodovitna zemla ali nerodovitna, i’aha ali kame¬
na no prigorna, tako sil je te na poj rase.' So
naiye serca rahe, mehke no qiste od greha, da
semen besede boxje rade gor vzemejo: te priro-
dijo lepi obilen sad, qi pa so na^re serca terde,
syhe, no s’hydim napupenej te ostanejo bres
silja, preloxne. — Nam ali naj dnes guq jeste
od rodovitnosti zemle. Ino mi se te ijemo
podvyqiti:

I. Pri kerih Iydeh semen boxje besede sad pri¬
nese ? ino

II. Pri kerih semen boxje besede sada nepri-
nese ?

Pripravmo se k’temi z’boxjoj pomoqjoj.—

I.

Semen boxje besede pri tistih Ivdeh obilen
sad prinese, pri kerih je, t) zemla pihovega
serca dobro pripravlena, 2) qi z’lybeznoj boxjo
besedo gorvzemejo no redijo, 3) qi po skcrbno
varjejo pred vkodoj,

l) Pri tistih lydeh semen boxjc besede dober
no obilen sad prinese, pri kerih je zemla piho¬
vega serca dobro vdelana no pripravlena.-—Kmet
poprej, kak qe na svojo pivo semen sejati ali
saditi, vso krivo, hydobno, trkodlivo, nepo¬
trebno no nehasnovitno req ’z pivc no od pive
proqspravi, -po sqisti no strehi, po zorje no
pognoji, ji strošek da, no jo tak dobro no po-

120 Na Seksagezimstjo nedelo.

trebno pripravi za setvo , da bi pemi bolvo no
obilnem) sil je prirodila. Ravno tak more tydi
kristjan ženilo svojega serca dobro sqistiti od
vse Kkodlive dermlave grevnih navad, hydib
misli no xel, ino skos pravilno spoved no po-
bohsape xivlepa oprati od vse nesnage greha)
svojo serce dobro vdelati z’dobrim djapom, no
hraniti svojo dym> s’kryhom apgelskim, ino s’
tem i)oj moq davati: te de semen boxje besede
najelo dobro zemlo, de se dobro v’ korenelo no
lepi sad prirodilo. Zato pa moremo navo serce
k’ predgi no navyki perle vseli konqi skoz oxa-
lepe no zgrevape nairih grehov zesnaxiti no oqi-
stiti no omeqitij kajti v’grčimo dyx'o nede notri
sla mudrost, ino nede prebivala v’teli grehom
podverxenem.“ Mud. l, 4* Dobre xele no po-
boxne naprevzelke more qlovek v’serci obydi-
ti no meti pred ino pri poslysapi boxje besede,
qi se qe kaj dobrega navyqiti. 'Pred vsem mo¬
re svetega Dyha za rassvetlepe zastopa prositi,
skoz molitvo; kajti molitva je rodovitna rosa za
pivo serca) nato more vso bodeqo terpe, nemir¬
ne hyde misli no xele ’z glave no serca zbiti no
zeqistiti, naj boxjo semen ne padne na pot ali
med terpe, da bi se rask!aqilo ali zadyvilo. Sve¬
to pismo pravi: „Skoz miloserqnost no vero se
otfistijo grehi: skos strah boxji pa se vsaki ogne
hydega.‘‘ Pris. 15, 27. Sveti Krizostom pravi:
,,Kdo jeste, ker drage reqi v’neqisto posodvo
vleva, perle kak jo je zesnaxil.“ Sveti Salez
pravi z’besedami xeniha v’visoki pesmi: „Roxe
so se prikazale na zemli: qas je prijel qistepa
no rezapa Kaj so rose v’naxem serci dryga,
kak pegove poboxne xele? Kak hitro se tote
prikaxejb, se more vipek v’roko vzeti, no vse
mertve no nepotrebne djapa ’z naire vesti zreza-

Na Seksagezimsko nedelo. i2t

ti. w  Te de semen boxje besede dobro zemio
najvlo no sad prineslo.

2) Pri tistih lydeh prirodi semen boxje be¬
sede lepi no bogati sad, keri z’Iybeznoj besedo
boxjo gorvsemcjo no po skerbno v’serci redijo.
— Hlovek more resnico lybejopo, vyplivo, po-
nixno, vediti xelno no svojo zvelipape iskajopo
serce meti, predge no navvke s’pripravlenostjoj
no pazlivostjoj posIyvati, ino v’ tistih i[yte resni¬
ce boxje v’serci si zaponiti no shrapyvati, ino
pe v’djapi rad opravlati no spupavati. Predgar
oznanyje boxjo besedo, Kristusov navyk za naxo
zvelipape, ker sam pravi: ,,Ker vas poslyva,
tisti mene poslyva.“ Lyk. 10, l(). Predgara mo¬
re kristjan za boxjega poslanika spoznavati, ker
je poslani pega vypit. Jezuy repe: „Glejte, Jas
vas p o vi e m. “ Mat. 10, 1 6 .  Sveti Krizostom ve¬
li: „Mi se poslanik, ker pisme svojega krala na-
prejbere, z’velkoj pazlivostjoj poslyva, tihotoj
no poptepom; kelko vep se more poslanik box-
ji z’ naj velkvoj paskostjoj no tihoj poptenostjoj
pos!yvati, da on v’predgi boxjo volo oznanyje?
Z’veseljom no z’pazlivostjoj, ze vsoj skerbjoj
more ali kristjan boxjo besedo poslyvati! Zmisli-
ti .si more naJezuvove besede: „Ker je iz Boga,
poslyva (rad) boxjo besedoIv.  8, 47. no po
rad gorvzeme. Nemre semen sada roditi, pi
odzvynah na zemli nezakrito ostane, pi ga sunce
nesegreva no rosa no dex nenamape no neredi:
tak tydi boxja beseda more notri v’serce vzeta
biti: kak je Marija boxjo besedo vserei hranila,
Lyk. 2, 19. 51. skoz marno premivlavape vdela-
vati no troviti, skoz molitvo podlevati, skoz
vroqe xele segrevati za spupavape: te de sto-
verstni sad prirodila. Sveti Šalez vypi: „Premli
boxjo besedo z’naboxnostjoj, naj ti toto v’ za-

122 Na Seksagezimsko nedelo.

vyplivem govori od tvojih prijatelov, ali v’kaki
predgi pyjey. Posly!faj tisto vseli s’paskostjoj
no poltenostjo!; pobasny jo skerbno, no nepy-
sti, da bi na zemio padnula: temop liki dragi
palzam jo vzemi v’tvojo serce gor, ino nasledy
v’tem visokopoblagoslavleno Divico, kera je z’
naj vekvoj skerbjoj v’ svojem serci vse besede
shrapyvala, kere so se na hvalo penega deteta
govorile, Soomeni se tydi, da Bog besede, ke¬
re mi v’ navih molitvah na pega ravnamo, v’
ravno tisti meri gorjemle, s’keroj mi besede
gorjemlemo, kere on skos predgarove vysta k'
nam govori.“ Te de beseda boxja tebi sad pri¬
nesla. —

3) Pri tistih kristjanih prinese semen boxje
besede lepi sad, keri je skerbno varjejo pred
Kkodoj. — Beseda boxja je draga rep, je tak
draga, kak navo zvelipape no nava dyva$ kajti
Jezu^ je, dare je za odrevepe no zvelipape na-
"sre dyve merel, peno resnico s’svojoj kervjoj
posvedopil, ino z’poj se mi pa pekli odkypimo.
Zerpe boxje besede more ali plovek rad vu svo¬
je serce kapati pystiti, more rad pemi svoje
serce odpreti, more lepo pe vkoreniti no toto
setvo rasti pystiti. More pa tydi dobro paško
meti, da se neposebne po nemarnosti pegovoj
no pozabnosti, ali da se nespravi hrabyd no la¬
godna travina med po, da ne pridejo hydi na»
vyki med dobre vyke boxje besede, no grehi pe
nepomexijo no neokonpajo. Hlovek more svojo
serce varvati no puvati pred krivimi navyki, la¬
godnimi izgledi no vsem pohyvapom; kajti gor-
jeinapc hydih navykov, pohy?rapa no zapelavnih
izgledov, no nasledyvapc hvdiga djapa, je tra¬
vina, hrabyd, dermlaga no topa na pivi nave-
ga serca za setvo boxje besede 5 plovek postane

Na Seksagezimsko nedelo, 123

sirmak na dobrih delah, ino na pokončani givi
ijegovega serca nerase niq dobrega veq, samo
terpe no plevel, no hydobnost vsa. Zato pa
more braniti setvo dobrih navykov boxje besede
qlovek na svojem serci, no Boga na pomoq zva-
ti, no prositi za rodovitnost: te de rjemi semen
boxje besede lepo silje no lepo zerpe rodilo.
Sveto pismo pravi: ,,Ravno, kak dex no sneg od
nebes dolkapleta, ino ncdata veq ta nazaj j te-
moq zemlo napajata, namaijeta no rodovitno de-
lata, semen no kryh d a vata: ravno tak nede ty»
di boxja beseda prazna nazaj prisda.“ Iz. 5 5,10. 11.
Jezu^ pravi: „Zveliqani so, keri besedo boxjo
qyjejo no zderxavajo.“ Lyk. n, 28 , Sveti Beda
vyqi: „Zveliqar vse tiste, keri se toto besedo v’
dyhi skos pos!yh vere proprijeti, ino skos oprav-
laije dobrih del, ali v’svojem ali v’blixnih serci
sad poroditi, ino kakti rediti skerbijo, reqe bla-
xene, da je tydi ravno —■ boxja porodnica, ino
odtod resen BIaxena, da je mesopostane besede
delavkiga postala qasna; alipa 'se zato dostiBla-
xene^a, da je tisto vseli lybila no qyvala na ve¬
ke/ 1  Tak quvaj tydi ti boxjo besedo, ino obilen
sad bode tebi obrodila. —

Zdaj smo zvedli, pri kerih lydeh semen box-
je besede rad prirodi3 zdaj pa xe qemo qyti, pri
kerih semen boxjc besede sadja neprinese, v’dry-
gem deli.

n.

Pri tistih lydeh semen boxje besede sadja
neprinese, pri kerih so l) serca ne pripravlene,
2) keri boxje besede nemarajo no neredijo, 3)
keri svojo serce vsemi hydemi odprejo.

124

Na Seksagczimslto nedelo.

l) Semen boxje besede pri lydeh neporodi
sadja, pri kerih je zemlapihovih sere ne vdela¬
na no pripravlena. — Hi je piva ne zorana, ne
dobra zemla, ali nepognojcna; pi je terda, ka-
mena no prigorna, pi se 5  z pe vsa ykodliva rep
dolnespravi, pi na poj hrabyd, drap, terpe no
germovje rase, ali pi je vodena no premokra: te
je ne za setvo pripravlena no ne prilipna, nede
nikaj haska na poj zraslo, semen de prejelo, ino
sam plevel, hrabydje no bodikaj rep de na poj
zrasla. Ravno tak je tydi plovepjo serce} pi je
terdo, kameno no ne na mehko no raho zorano
no vdelano, ino od hvdih misli, lagodnih xel no
grevnih repi napupeno: te na pem semen bosje
besede nema mesta, ono se nede moglo vkore-
niti, nerasti no ne sadja priroditi} alipa pi se
ravno hero zerno preme, se hitro od hrabydi
grelnih repi zadyvi, pemi strošek odvzeme,
nemre rasti no ne sada prinesti. Jezutr pravi:
da pri takih lydeh semen boxje besede na pot
padne, se rasklapi ino vtipi neba je pozoblejo;
na pepino, bde nema mokrote rasti, no med ter¬
pe, kero je zadys T i. Oni nemajo mopne vere,
se pasi dajo zapelati, ali ob pasi skyspave odsto¬
pijo no nezderaavajo besede, ali od posvetnih
skerbi no bogastva dajo boxjo besedo zadysd-
ti, da sada ali silja neda, to je, dobrih del ne
vpini.

2) Semen boxje besede pri lydeh neda sa¬
da, keri boxje besede nemarajo no je v’serci ne
rcdiio. —- Keri svojo serce zaprejo pred boxjoj
besedoj, ino vsako zerno repi boxje, pi kero ne-
vedoma deno v’pihovo serce pride, pasi zady-
yijo no vynverxejo, tistim nede ino nemre box-
ja beseda sada dobrih del priroditi} kajti da tista
brana, kero xalodec pasi ’s sebe vyn vcrxe, ty-

Na Seksagezimsko nedelo. 125

tli nikakega haska no teka teli neda. Kak nepo-
sejana giva silja neprirodi, tak tydi od boxje be¬
sede prazno serce dobrih misli no dobrih del ns-
prinese. Taki lydje, keri nemarajo za boxjo
req no tiste neqejo rediti v’svojem serci, zaniqa-
vajo tydi oznanitele boxje besede, alipa preti se
gim Jezus rekoq: „Kdo vas zametava, tisti me¬
ne zametava. <£  Lyk. 10, lO. Oni boxjo besedo
od sebe rivajo, no vse le na dryge ravnajo, ali¬
pa sveti Pavel Apostol vyqi, ne na dryge boxje
besede syvati, temotj „mej na sebe samega pas-
ko.‘ £  1. Tim. 4 , l6. Nedo tisti opraviqeni pri
Bogi, keri besedo boxjo samo qyjejo, temoq ke¬
ri go spunijo. 64  Rim. 2, 13 . Taki q!ovek, ker
nemara za boxjo req , je ednaki tistemi, ker se
v’gledalo pogledne, ino dare proij odide, xe no¬
ve veq, Itaki je bil5 Jak. 1, 23 . ker nezdervava
boxje besede, no grehov nezaverxe, je ednaki
tistemi, ker je v’gledali vidil, da je zamazani,
ino se je le ne dolzbrisah Vsaki taki je pred Ro¬
gom zaverxeni, no vekse kastige vreden: „za-
kaj hlapec, ker svojega gospoda volo ve, no je
nespuni, bode z’ vnogimi bitki katttlgan. ££  Lyk.
12, 47 . Taki kristjan je nemaren za boxjo be¬
sedo no jo pysti na zemlo padnuti no od nog
spoklaqiti. Sveti Augustin pa pravi lepo : „da
je qlovekiboxja beseda tak potrebna, liki Kristu¬
sovo telo, ino da je tisti ravno tak kastige vre¬
den, ker boxjo besedo nemarno poslysa, kak
ker Kristusovo telo na zemlo padnuti pysti.“ Ta-
kemi neda boxja req sadja dobrih del, ££

3 ) Semen boxje besede pri lydeh sada ne-
prinese, keri svojo serce vsemi hydemi odprejo.
— Vsemi lagodnemi, prepovedanemi no gresiie-
m i je gihovo serce pripravleno no odperto: po¬
svetnim radyvagam no rastrosenostam, vsem

126 Na Seksagezimsko nedelo.

posvetnim skerbam, samo le od tega vsega nip
nesejo qyti, kaj Bog veli no od ploveka terja.
Vso hydobijo no vse grehe pystijo oni vu svojo
serce, da bi le nikaj dobrega no poboxjega v’
ijem nebi prostora najelo. ! Z pikovega serca nip
nepride vyn, kak kletva, preklipape, nevovli-
vost, krivo ogovarjale, pregapape, kanitba,
okvarjene bliznega na poptepi no blagi no vso
hydo. bjihovo serce je spodobno pivi, kera je
celo zapysena, po keri vsi lydje pot majo no vsa
xivina no hyda stvar hodi, no nip dobrega na
poj nerase vep. Oni se ogiblejo božje besede,
penega dobrega no zvelipepega navyka, kak da-
lep se morejoj se pe bojijo no naj vekiro skerb
majo, da bi le nip nebi od spobolvapa, ogiba-
pa grehov, zderxavapa božjih zapovedi qyli,
ino nebi kde spomepeni bili na svoje krivice.
Jezus'pa pravi: „ker mene Zataji pred lydmi,
tistega bom tydi ja pred mojim opctom zatajil,
ker je v’nebesah.“ Mat. 10, 33. Ino tak ostane
Apihovo serce skos preloxno, neprinese nip do¬
brega, temop samo hydobijo, greh, no dys r i po-
gyblepe vepno.

Pri takih lydeh nemre semen božje besede
sadja priroditi za vepno zvelipape.

Mi smo se zdaj z’rassvetlepom boxje lypi
podvypili, pri kerih lydeh božja beseda rodna
je no sad da, najmrep, keri zemlo svojega ser¬
ca dobro pripravijo, keri z’lybeznoj boxjo be¬
sedo gorvzemejo no redijo, ino keri po lepo
varjejo pred vkodoj. Mi smo tydi qyli, pri ke-
rih boxja rep sadja neprinese} keri najmrep svo-
jiga serca nepripravijo, keri za božjo besedo
nemarajo no je neredijo, no keri svojo serce
vsemi hydemi odprejo, no vsemi dobremi zapre¬
jo, — Skerbmo se zato s’pervimi derzati, vseli

Na kvinkvagezimsko nedelo, 12?

serce za boxjo besedo pripravleno meti, boxji
besedi se veseliti, jo radi gorvzeti no jo lepo var-
vati v’serci, zvesto spujavati, da nam lepi sad
dobrih del, xetvo no veselje veqnega zveliijapa
prinese. Amen.

Na kvinkvagezimsko nedelo.

„Keri pa so naprejsli, so jemi ostro zapoveda-
vali, da bi muqal.“ Lyk. 18 , 3 9.

Slepec pri Jerihi.

Pri tisti priliki, kda je Jezus svojim dva¬
najstim Apostolom po poti v’ Jeruzalem daleq
naprej xe svojo terplerje, smert no gerstajo’vse
po qini pravil, se je nagodilo, da so najeli na
poti blizo Jerihe slepega sedeti no prositi. Ina
da je z’Jezusom dosti lystva vi j, je pital slepec:
kaj bi bilo? ino reklo se je jemi: da Jezus ’z
Nazareta mimo gre. Zdaj je zaqel slepi moijno
no ze vsim zavypajom zvati no kriqati: „Jezus!
Sin Davidov, smili se qrez mel' Keri pa so pre¬
di sli, so se ostro zdirali nad pega, da bi tiho
bik On pa se je ne dal motiti, ino ve je zato
bole kriqal: „Jezus! Sin Davidov, smili se qrez
me! Jezus pa se vstavi, no ga veli k’sebi pe-
lati, ino ltda je k’jemi prišel, gaje  pital: kaj
bi htel, da bi jemi vqinil ? Slepec pa reqe:
„Gospod! da bi vidik Jezus je vidil jegovo spo-
bolsa je, jegovo moqno vero no jegovo za-
v yp a j e , ino jemi rcqe: „Pogledni gor! tvoja
vera je tebi pomagala/* ino on je taki vidik —

128  Na kvinkvagezimsko nedelo.

Kak nevoslivi no hydobnega serca so tisti bili,
keri so rjemi branili Jezusa na pomotj zvati, to-
tega dobrotnika! — Toti slepec je ves spodoben
grelniki, ker se qe spobolsati, hydobni lydje
pa ijemi branijo, no ga paijijo no odvraijajo proij,
ino nevyks'aja rjemi, da bi se on Bogi dopadliv
naredil no zveličal. — Zato se ali mi dnes tjemo
pri toti retji vstaviti, ino reijti:

I. Dostikrat se grešnik xe tje spobolsati, ali-
pa bydi lydje jemi branijo spobolsaije, ino
II. Kak se jim more braniti?

To naj prav premislimo, ino se pripravi¬
mo. —

I.

Dostikrat xe grelnik stopi na pot spobob
■sarja, da ga greva no xalosti, da je Boga razxa-
lilj on spozna l) xe svojo gresnost no razxa-
lepe boxjo, 2) ise xe spovednika, se grehov
rediti, 3) dela pokore opravla no se ogible
skerbno vsega greha, alipa hydobni lydje ga pa¬
rijo no motijo.

l) Dostikrat grešnik xe stopi na pot spo-
bolsaija, da spozna svoje grehe no razxalei)e
boxjo. •— Grešnik spozna svoje krivice, xalosti-
jo ga ijegovi grehi no peljejo, naj bole zato, da
je Boga, naj vekso dobroto razxalil. On obijyti
velki no naj boleijnesi kvar v’svoji vesti, da je
skoz greh Boga rasserdil no ijcgovo milost zgy-
bil. On obijyti xe zdaj moijno tisto xalost no
bolest, kera na ovem sveti rjega tjaka, vedejoiji,
da nikoli nede nebeškega veselja si skysaval,
brezi spobolsarja. Grešnik spobolsani obijyti
tydi tisto nezreijlivo boletjino, kero zaverxeni v’

Na kvinkvagezimsko nedelo. 12Q

pekli terpeti morejo. Zato pa ga naj bole no
naj perle greva no xalosti v’serci, da je svojemi
Bogi nezvesti bil, ino da je i)ega tak mot|no
razsalil no i)egovo dopaderje zgybil: tak dobrot-
livega oqeta, ker operni vse da, kaj ljemi za zve-
liijage potrebno je, no k’i)egovi sreiji no ve-
selji strexe; to vse xe neki grelnik spozna no
Se zato spobolvava. Alipa hydobni lydje, oje-
govi sosedje, ali pajdaše, gega zato hylajo no
sramotijo, ino ga nazaj na hvdo vabijo no ravna¬
jo, i)emi ijegove resnice no dobre naprevzetke,
rassvetleije no pomoif svetega Dyha ’s serca zbi¬
ti qejoj aliti za tega volo, da bi skoz zgybo
ednega pajdaša te, morebiti pri svojih hydobnih
djapah no ijihovih veseljah kvarjeni postali, ali¬
pa da bi se kde za ljem tydi mogli spobolvati
no svoje lagodne Jfcge zaverijti. On pa za pe
nemara. Slepec pri Jerihi je kriqal Ke bole,
kda so i)ega mimoidotji tivali: „Jczuis-, Sin Da¬
vidov, smili se qrez me!“ Spobolvani grelnik
tydi reqe kak David: ,,^-Ti bov ti na^re krivice
ogledaval, Gospod! Gospod! kdo bode prestal?“
Ps. 1 2Q, 3. „Šmili se qrez me, o Bog! po tvo¬
ji vclki miloserqnosti. Ino po obilnosti tvojih
posmilei) zbrixi mojo krivico proij. &e bole me
mivaj od mojega zloipnepa, od greha mojega me
obisti. Da jas mojo krivico spoznam, ino moj
greh je skos pred menoj. Tebi saniemi sem se
zagrenil, ino hydost pred toboj vijinil." Ps. 50,
2. — 0. S’Svetim Auguvjtinom reqe spobolvani
grelnik: „0 moj Oqal skos kelko sem jas proti
tebi grenil? Jas sem si smert zaslyxil, ino si
xelim xivlcge veqno. Tebe, mojega Gospoda,
sem razxalil, k’ keremi xe se ja podstopim,za po-
tooij zvati! Mojega sodnika sem ja zavergel, ke-
rega jas zdaj skoro prevzetno za brambo zovem!“
* T ed. Del. 9

ta# Na kvinkvagejsimsko nedelo.

2) Dostikrat se znajde grevnik, ker se zatjne
spobolsavati, ino si ise xe dobrega spovedni¬
ka, se svojih grehov rediti. — Xe je grelnik
vei|krat svoje grehe sovraxiti zaqel, je xe na
ijih gerdost najvel, sc xe tistih ogibati zaqel no
xjih vet} netloprinava, ino ise dobrega spovedni¬
ka, ker bi ijemi na pomoq bil, se tistih sqista
spovedati, no svojo serce od pih celo otjistiti
od celega; svojega grešnega xivleya. Alipa ije-
govi pcrvlapi dobri prijateii no znanci, keri mi¬
rno sjega hodijo, se rjemi smejejo no ga parijo
no mydijo r  ga odvraqajo no hydo majo, da se
«aqi derxi, -kak perle, kak je sega no kak dry-
gi ojegovega stana, s’takimi no drygimi reqmi ga
qejo slepiti. On pa le zove se bole svojega Bo¬
ga na pomotj, no ga motjno prosi, da bi rjemi
odpystil rjegove grehe no ijemi milost svojo pa
dal. On prosi no moli z’Davidom: Gospod!
osli 5 Taj mojo molitvo, z’vyhami premi mojo
prospo v’tvoji resnici: oslisaj me v’tvoji pra-
viijnostij nehodi v’sodbo s’tvojim hlapcom.“Ps,
142 , 2._ 3- S’ svetim Augutftinom zove spobolsa-
ni grelnik: , ; Moj Bog! daj meni serce, kaj bi
ja od tebe misliti, ino vviji mene besede, s’ke-
rimi bi j as tebe nazavati mogel 3 spuijavli ti dela
v’meni, kere se tebi dobro dopadnejo,“

3 j Veijkrat stopi xe grelnik na pot zpo-
bolsaga, da xe opravla dobre dela, no se ogible
skerbno greha. — Grelnik se je xespobolsal,
se je xe tydi skos spoved oijistil no znebil svojih
grehov 5 je svoje hyde šege xe ta naha^, ino se
tydi vsega bydega djarja no vse priložnosti k’gre¬
hi zvesto ogible. Xe on Bogi zvestej slyxij ne-
pozabi veq po jytrah, d are stane, na Boga, ne¬
ti pred jed jo j neti po jedi, neti po veqerah pred
sparjom, neti kda se k’molitvi zvoni. Kezamy-

m

Na Uvinkvagezimsko nedelo.

dl on veq slyxbe boxje no boxje besede; xe zder-
xava on mero no treznost pri jedi no pitvini.
Xe je bole tihi, miren no krotek, se nesvajyje
vet[ z’ blixnim no nekleje no ne dene hydo veir,
liak poprej j xe lybi pravico bole, no pomaga
blixnemi, kelko premore; no pysti ojegovo bla¬
go z’mirom; xc je bole ijisti no pOijteni v’svo¬
jem guiji, d ja rji no zaderxagi; xe neopravla veq
svojega blixnega no negutji krivo qrez ajega; xe
blixnega lybi no. ga v’ ijesti ma, ino neposly?ra
veq na svoje pervlapc grelne pajdaše, keri tye
ga skoz od rjegove dobre poti proij nazaj v’gre¬
be spraviti qejo. On pa moijen kak slepec pri
Jerihi se ijim proti postavi no moli k’Bogi ze
vsoj goreijnostjoj serca z’Davidom: „Gospod! na
sodi me v’ tvojem serdi, ino nekaraj me v’ tro¬
jem qemcri.“ Ps. 0 , 1 . On moli s’svetim Au-
guKtinom k’Bogi rekoq: ,,b[i si ravno ti ijeme*
ren, deno nebije^; podelil velkoveij tydi blo¬
dečim Tvoje dare, qi naqi za ije prosijo/'
Tak se znajdejo grelniki veijkrat, keri se
xe qejo popunoma spobolttati; alipa hydi lydje
i)e paqijo no mydijo; kak pa se jih more brani¬
ti ? mo poslyyali v’ drygem deli.

II.

Spobolxani grelnik, ker se xe na poti kre¬
posti znajde, se more hvdobnih no zapelavnih
lydi braniti: l) i|i ga sramotijo, jih ne poslys , a-
ti, 2) qi ga mydijo no jemi v’spobolx-agi na¬

poto delajo, se jih ogibati, 3) x{i ga na greh
nazaj napelavajo, z’ip’rni ne derxati.

l) Spobolvani grevnik se brani hydim no
zapelavnim lydem, keri ga sramotijo, qi gih
neposljsra no nemara, — Slepec pri Jerihi na

q *

152 Na  kvinkvagezimsko nedelo.

poti, kak hitro je zvedil, da Jezuš mimo gre,
je nd hegal gega na pomoq zvati, da je vedil,
kaj jemi Jezuš, boxji Sin qe no premore poma¬
gati, qi so se ravno mimo idoqi na ■pega ostro
obrejyvali — jih je ne poslyšal: ravno takse
grelnik nesme motiti dati no ne pos!yšati, tpi
se gemi lagodni lydje ravno posmehavajo no ga
sramotijo za gegove molitve, naboxnosti no po-
boxnosti volo; kajti sreqen je on, da svojo dy-
šo od pekla odkypi, no se xe sladkega mira v*
svoji vesti zdaj na zemli vxiva. On svojih sovra-
xitelov neposlyša, ino moli z’Davidom besede:
„Naj se sramyjejo ino prestrašijo moqno vsi mo¬
ji sovraxniki j naj se preobernejo no na sramo¬
to postanejo silno zlo “  — „Odstopte od mene
vsi (on reqe) beri delate krivico, da je Gospod
oslišal glas mojega joqa.“ Ps. 0, 11. q. On mo¬
li s’svetim Auguštinom besede: „0 moj Bogi

odreši nas od našega vsakdajnega sovraxnika,
ker nas, naj mi spimo ali straxamo, jemo ali pi¬
jemo, ali kako koder delo spugavamo, noq no
den, zdaj skrivno, zdaj oqitno, pregaga, z’za-
struplenimi strelami za nami meri, našo dyyo
pomoriti. 44

2) Spobolšani grešnik se brani sramotitelom
no hydobnikom, keri ga mydijo no jemi v’pokori
napoto delajo, qi se jih ogible. — On ge pysti
pri strani z’mirom; je naha pri pokoji, se nanq
ne zgledne na ge no ne gene za gihov guq; preter-
pi vse poterplivo no s’ tihotoj; se ne razserdi
qrez gihovo razxaleqo govorege no pohyšlivo
djage; on si v’serci misli na svojega zveliqara,
kelko je on mogel sramote no xalega prestati,
ino je ne svojih vyst odperel k’ nepokornosti no
nepoterplivosti. Hji jemi sovraxniki veltše napo¬
te delajo no vekše zagke stavijo* bole se gib

133

Na kvinkragezimsko nedelo.,

ogible, no je gotovej premagaj kajti Bog je
z’pem, ino kdo more biti proti pemij on se jim
obrani. Hi ga ravno hydobni 1 y d j e odvračajo
no petni branijo pomoq iskati, Kristus se sam
k’pemi oberne no petni pomaga, jemi pegove
grehe odpysti, da vidi pegovo praviijno no spo-
boltrano sercej tak, kak je slepega pri Jerihi sam
velel k’sebi pelati no ga sam pital, kaj bi rad od
pega mel. Tak stalen je spobol^ani grelnik no
se brani zapelavcom no kanitelom, no tak Bog
petni na pomoq je. On je stalen kak David, ker
moli: „Prijateli moji no blixni moji so se proti
meni priblixali no stali: Ino keri so ovaqi po-
lek mene bili, so od daleija stali, ino so mi silo
delali, keri so mojo dyvo iskali. Ino keri so mi
hteli zlo vqiniti, so bodikaj reqi guqali, no ce¬
li den kanosti zmi^rlavali. Jas pa sem liki glyhi
ne qyl: ino liki mutasti ne odpercjoqi mojih
vyst. Ino sem postal kak qlovek ne slytreqi, ino
ne imejoqi v’ svojih vystah protigovorov. Da
sem se na Te zavypal, Gospod, Ti boit me osli-
val, Gospod moj Bog!“ Ps.3T, 12. lC>. Vseli
se more takih braniti no ogibati j kajti sveti Au-
guvtin svcdoqi: „Sovraxnik nikoli nespi, naj bi
nas vmoril.— Zakaj to je pegova prevena skerb
no pegovo edino xelepe, kak bi on dyve poxe-
rel, kere si Ti sebi stvaril/*

3) Spobolvani grevnik se obrani hydobnih
lydi, keri ga na greh nazaj zapelavati qejo, qi
jih neposlyhne no z’pitni nederxi. — fjegovi
stari prijateli, keri so perle skoz nedopyveno no
grevno djape z’pegovega pajdatftva hasek meli,
zdaj pa ga nemajo veq, ga zdaj hy!ajo no hydo
majo, sramotijo ho oqitavajo, da strapski hodi
no naqi xivi, kak je perni vega bilaj so petni
nevovlivi, qi on zdaj pri svojem spobolvanem

ISA  Na kvinkvagezimsko nedelo.

advlerji si pomaga no sreijnevi postaja, kak je
perle bil. On pa vse tiho prenese, jih neposljh-
nc, no netje le vetf -rjih bogati, no se neda kak
spokorliv David neti od lydi, neti od posvetnih
skerbi, neti od blaga veij zapelati no Bogi ne¬
zvesti biti: temoq je rjemi stalen no veren od-
zdaj. On moli z’Davidom li’Bogi: „Celi den so
me sramotili moji sovraxniki, ino keri so me per¬
le hvalili, so se proti meni zaprisegnnli.“ Ps.
101, Q. „0 Bog! mej skerb na mojo pomotj:
Gospod! hiti meni pomagat. Oni se morejo sra-
myvati, no na sramoto postati, keri mojo dyvo
ivejo. Morejo se proq obernuti no sramyvati,
keri meni hydo xelijo, Hitro 'se morejo proq
obernuti no v’sramoti stati, keri meni sramoto
govorijo. Alipa vsi, keri tebe ivejo, se morejo
v’Tebi radvvati no se veseliti, ino keri tvojo
zveliqarje Ivbijo, morejo vseli povedati: Visoko-
pohvalen bodi Gospod Ps, fig, i. — fi. Sveti
Auguvtin tydi vyqi, kak so taki nevarni, no mo¬
li k’Bogi govoreq: ,,Glcj! on (sovražnik) je

pred navc noge neskomjano dosti lovnih vojk
nadeval ino vse nave poti z’vnogoterimi zarjka-
mi napunil, naj bi nave dyve lovil. — Nadeval
je take lovne vojke v’bogastvo tak kak v’bovtvo,
djal je rje v’jed no pitie, tak kak v’ (t.ydi ne-
duxne) veselja, qi nas slobodne no vnemarne na¬
redijo^ v’spasje no straxaye, v’besede no djaga
no v’vsako navili poti “ — Alipa prav spobol-
vanemi nernorejo niq zadeti.

Tak se hydim lydem no vsemi more braniti
spobolvani grevnik, kaj rjega qc pa nazaj na
grevno pot zapelati.

Dostikrat se zato, kak smo qyli, grevnik
spobolva, da on xe svoje grehe spozna no razxa-
leije božjo, xe rjega gre vajo grehi, on si ive xe

135

Ha kvinkvagezimsko nedelo.

dobrega spovednika, on dela no opravla xe dela
pokore no se ogible vsake nevarne prilike li’gre¬
hi, hydobni lydje gega pagijo no ga nazaj na
greh vragajo; alipa on se gim neda, gih nepo-
slyi?a, se jih ogible no nederxi z’ gimi. — On
je povsem vsega Bogi pokoren zdaj no gemi zve¬
sti slyxitel je, ino tydi najde no ma sladek mir
v’svojem serci, Bog je z’gim, ino on je pri Bogi.
Amen.

Na i. postno nedelo.

„Jezutf je bil od Dyha v’pyyavo pelan, naj hi
se od vraga skyvaval. u  Mat. 4, t.

S k y v g a v e.

Dnevni sveti Evaggeli nam Itaxe, kak ostro
je .Tezuv v’ pyvavi od hydiga skyvavan bil, ino
kak mogno je on skyvavca vseli premagal. Je¬
zu v je bil od Dyha v’pyyavo peian, naj bi se
tam postil no od hydiija skyvaval, ino tak k’svo<>
ji slyxbi za navega vygitela pripravil. Tam je
skyvavec k’gemi prijel no ga skyvaval rekog:
„Hi si Sin boxji, napravi s’totega kamega kryh/ e
On pa gemi odgovori: „Stoji pisano: Mlovek

nexivi samo od kryha; temog od vsake besede,
kera z’ vyst boxjih gre. <(  Te ga je vzel vrag v’
sveto mesto, no ga na cirhveni kap postavil re¬
ko g : „Spysti se doli, iji si boxji Sin5 kajti sto¬
ji pisano: „Qn je svojim aggelom za tvojo volo
zapovedal, kaj bi te na rokah nosili, da se ne¬
bi na kamni poteknul.“ Jezuv pa gemi odgoy«-

1 36 Na i. postno nedelo.

rit „Je pisano: Ti nema# Boga tvojega Gospo* I
da sliy#avati “ Te ga je vzel vrag na silno viso¬
ko goro, jemi pokazal vse kralestva sveta no
gihovo gospostvo z’besedami: „Vse to ti jas qem
dati, qi dol padne# no me moli#,“ Te je rekel
Jezu#: ,,Hodi proq Satan! kajti pisano je: Ti
nia# Boga tvojega Gospoda moliti, no gemi sa-
memi slyxiti.“ Te ga je zapystil vrag, ino agge-
li so pristopili no gemi stregli.— Jezu# se je
dal slty#avati od hydiqa, nam na spomin, da
smo tydi mi ne slobodni pd sky#gav. Brez nas
pridejo sky#gave znotrege no zvynege. Od zno-
trah nosimo mi v’sebi hyde misli, xele no na-
gnega, od zvynah pa smo podverxeni sky#gavam
od hydih Iydi, posvetnega blaga no veselja.
Sky#gave so nam prilika v’dobrih delah no kre¬
posti se vaditi. Jezu# je sky#gavca moqno vse¬
li premagal, nam na podvyqegc, da bi tydi mi
vseli sky#gave moqno mogli no vitesno prema¬
gati, ino se skoš gihovo premagage v’dobrem
no v’kreposti vterditi. Nam se zato ravno pri¬
meri dnes od sky#gav govoriti, ino jas reqem:

I, Mi srno sky#gavam ispostavleni, ino

II . Kere pon;oqke moremo mi proti gim jema¬
ti, da je premagamo?

Prosmo si k’temi za pomoq no rassvetlege
svetega L)yha, no se pripravmo dobro.

I. i

Mi smosky#avam ispostavleni, ino se sky-
#avamo, l) od na#ih xel no nagnesti, 2 ) od
drygih lydi, 3 ) od posvetnih reqi.

l) Mi smo sky#gavam podverxeni, ino se
sky#avamo od na#ih hydih misli, xel no nagosti

Na i. postno nedelo.

157

gosto. — Hvde xele nastanejo v’ qIoveki; on
dopadege najde na hydem no grevnem djagi.
Toto mivlege qloveka zmoti no vslepi, da ne
spozna hydega od dobrega, neti boxje vole, ne¬
ti razxalega boxjega, neti jasnega kvara, neti
sramote, neti gerdosti greha, neti veqne kaKti-
ge, neti veqnega kvara; ?rkyxgava gemi hydo
za dobro kaxe. Skos tote xele no nagnega sky-
-jrava hydi dyh qloveka na greh, qi se gemi da.
Tak je bila Eva skyvavana, ino da se je dala,
je padnula v’greh. Ona je skoz xeliqnost v’pre-
gledavagi prepovedanega sada k’jestvini iabolia k’
toti prevzetnosti no nepokornosti zapelana bila.
Tak je htel vrag tydi Jezuva zapelati, alipa ne
se je jemi nagodilo. Na^ro poxelege nam prepo¬
vedano no grevno req dela prijetno, lepo no do-
padlivo, ino nas skos to moqno skyyava no va¬
bi, qi bi nas mogla v’mrexo zgrabiti skoz grevno
djage. Poxelnost mesa no qytnosti rjloveka silno
sky’vava no zapelavaj xeliqnost gegovih oqi no
vyh ino prevzetnost xivlega gega zazdigava. Za¬
to pa vyqi sveto pismo: ,,Vse, kaj na sveti je¬
ste, je aliti poxelnost mesa, ali xeliqnost oqi ali
gizdavost xivlega, kero je ne od oqeta$ temorj
od s veta. “  t. Iv. 2, 16. „ Vsaki se sky?rava, kda
se od svoje lastne xele drati no vabi.“ Jak. 1, 14.
Sveti Augu^-tin pive od nevarnosti hydega sky-
■Jfavca tak: „0n, oqa tem, skriva svoje lovne

vojke v’svojih temah, naj bi tiste z’gimi lovil,
keri po gegovih temah hodijo, kcri so gihovi
otroki, keri ncvidijo gegove (boxje) svetlobe,
v’ keri praviqen razvi straha hodi,**

_ 2) Mi se sky7ravamo tydi od drygih lydi.—•
Lvdjc nas skyvavajo skos svojo govoroge, kda
nas skos prigovarjale, draxege, hvalege, oprav-
lage no razna^age na hvdo delo no greh nape-''

158

Na i. postno nedelo.

lavajo, kaj bi z’gimi v’hydem djagi derxali.
Skoz bodiliaj no pohyjrlive zavite gutje lydje
rjloveka na lagodne no grevne rerji no djaga opo-
migajo, priqin davajo k’zapelavnosti na greh,
so nevarni, kajti oni so skvvavci. Taki skos oko¬
li hodijo no skyvavajo, skos svoje zapelavne go¬
vore, djage no zadcrxage, no dava o priliko, no
se skerbijo skos svoj hydi izgled, koga bi mogli
na greh zapelati, S eti Peter odopomiga: „Vav
protivnik, vrag, kak brvleiji lev skos okoli ho¬
di, no i ve koga poxreti.“ l. Pet 5, 8. Taki
sky vavni Iydje se delajo sladki no pravilni, pri¬
jazni no dopadlivi, no svoje skyvavne sladke be¬
sede za resnico no pravico na vse Strane tjlove-
ki liki skrivne zagke stavijo, naj bi gega zgra¬
bili v’greh, jemi hydega dela nedajo za greh va-
latij alipa gemi naraijajo krepost ali kako dobro
delo, skos kero se zna ves greh hitro popravi¬
ti, rji ravno pa grevi. Sato pa pravi sveti Pavel
Apovtol: ,,Sam Satan sc prezoberne v’ spodobo
aggela svetlobe .“  2. Kor. ll, 14. Ino sveti Au-
guvtin veli: „Kdo premore gegovo hydo zveja-
nost preglednuti? Kdo bo spodobo gego>ega
oblaijila razodeti, no gegove povsodik okoli sto-
jetjc zobe (s’kerimi on poxreti preti), obrjytili
zamogel? Glej (Gospod) on skriva svoje stre¬
le v’strelotok, no zakriva svoje lovne vojke pod
spodobo svetlobe. Ino to pretcxi gihovo najde-
ge ve bole. rji se mi, o Gospod! Ti navo za-
vypagel od Tvoje lyqi ne omagamo, naj bi vse
preglednuli. Kajti ne samo v’delali mesa, kde
sc lehho spoznajo, ne samo v’velkih grehotah:
ampak tydi v’bogoblaxnih vadbah pokapa on
svoje lovne zagke na ncspoznanlivi naijin, on
zamota celo grchoto v’spodobo kreposti/'

Na 1. postno nedelo. 13E)

3 ) Ml se skyKavamo zadniij tydi se  od po¬
svetnih regi. — Skys-gava je za gloveka po¬
svetna skerb, blago, jed no pitvinaj skyygava
je za qloveka imetje, hvala, poqtege pri lydeh;
skyYgava je za qloveka posvetno veselje, paj¬
daševo no rastroyenosti, igra no godba: vse to-
te posvetne reqi qloveka vabijo, draxijo no vle-
ijejo k’grehi, ;gega shyyavajo skos svojo pri¬
jetnost, dopadlivostno sladkost, ino so gemi ne¬
varne 5  kajti qi se ne spomene no ne premisli gi-
hove Tfkodlivosti, ga dobijo v’svoje mrexe , ino
on vtjini greh. Jezus- sam pravi; „0b qasi sky^r-
gave oni odstopijo. —• Od skerbi, bogastva ino
sladoxelnosti totega xivlega, v’bero se oni py-
stijo, se zadyyijo no neprinesejo sadja / 4  Lyk.
8 , 14. Sveti Auguvtin veli: „Glej Gospod, moj
Bog! ves svet je pun lovnih za g k zemlenskih po-
selnosti, kere so mojim ne gam znastavlene. Kdo
de totim zagkam vuiti Zamogel? Resniqno sa¬
mo toti, od kerega box ti vnemamo ogledavage
(na reqi xele) proqvzel, da ga xela skos oqi
nezgrabij od kerega box ti poqytno poxelnost
proqvzcl, naj ga xela mesa ne vlovi, ino od ke¬
rega boy ti prevzetno ino samo od slepe svojvol-
nosti ravnano volo proqvzel, naj ga prevzetnost
xivlega zavito nepodlezi / 4

Mi smo ali .skv^gavam od vseh kraiov vvn-
postavleni, kak smo se podvyqili: kak pa ge
premagamo, mo vidli v’ drygem deli.

II.

®ii mi qemo skyv-gave stanovitno premaga¬
ti, slobodni pred gimi biti, moremo tote po-
moqke jemati: 1 ) quvage na^ih qytkov no

spoklage n a v ih xcl, ino misel na boxjo nazoq-

140 Na 1. postno nedelo.

nostj 2) mogno protistavlege skvirgavam z’
boxjoj pomogjoj, 3) misel na vrednost nave
dyve, smert no preminognost vsega posvetnega}
4 ) misel na kvar, ker za grehom pride, no ha¬
sek, gi skyvgavo premagamo.

l) Mi sk^^gave, kere nad nas pridejo, pre¬
magamo, skos guv-anost navih qytkov no spokla-
nost xel, ino skoz misel na boxjo nozognost, —•
Hlovek more pred vsem greš svojo serce no kres
svoje poqytke paško meti, straxiti. Sveti Pa¬
vel rege: „Vsaki mej na se paško, da v’greh za«
pelan nede.“ Xid. 4 , 15. Hydi dyh nas nikalt
nemre na greh siliti} kajti on je, kak sveti Au-
guvtin pravi, v’svojih skyvgavah na lanci pri-
petemi psovi. ednaki, ker nikoga vjesti nemre,
kak tiste, lieri se na prevzetni nagin gemi pri-
blixavajo. More glovek paziti, da ne nastanejo
v’g e govem serci lagodne misli no xele, alipa gi
nastanejo, da je hitro odexene, spokole no z’
glave zbije, da si hitro zmisli na boxjo nazpgnost,
kaj je Bog pri gem, ino da se vse hydo Bogi za¬
meri , ker de gega nekda te tak oster sodec po¬
karal, da kaj takega nevgini, kaj bi se pred
pogtenimi lydmi delati sramyval. MJovek se mo¬
re pred Bogom sponixati, spoznati svojo nevolo,
sirmavtvo no slabost, nevrednost, nepremoxege
no grehoto gemi ovaditi po otrogjem, gega po-
nixno za odpyyege ze vsim zavypagom prositi
no za pomog, kaj de lehko premagal skyvavca
l(ak sveti Pavel, ker pravi: ,Jas premorem vse
skos tega, ker mene omaga.“ Filip. 4, 13 - Skos
ponixnost Boga prisili, gemi pomagati} kajti da
on ponixnim da svojo milost, ravno tak kak se
gizdavim no prevzetnim proti postavi. David
pravi: „Dobro je za me, kaj si me sponixal, naj
se ja tvoje zapovedi navjuim/* Ps. 0 , 7 t. More

Na J. postno nedelo* l4l

se tydi porogiti Mariji Divici, svojem! Aggeli
varihi no imenskemi Svetniki, ino ge na pomog
zvati. Se more ves Jezusi svojemi zveligari v’
roke dati, ino zvesto k’Bogi moliti no se v’oga-
navi domisliti: nepelaj nas v’skyvgavo, to je,
pomagaj deno, o Bog! da nebi jas v’skyvgavo
privolil, kajti to se veli v’skyygavo zapelan bi¬
ti, temog revi nas od zlega. Mi s’takimi misla-
mi svojo serce napuni glovek, te vse skyygave
z’gega vynprexene. Jezuv sam opomiga: „Stra-
sajte no molte, da v’ skyygavo ne padnete. 4 *
Mat. 26, 41 . »bog da dobrega dyha tem, keri
ga za gega prosijo . 44  Lyk. 11, 13. Sveti Dyh
pravi: „Mojo detel gi ti Gospodi Bogi slyxiti
gev, dak se mej k’skyvgavi pripravlenega. Zrav¬
naj no vterdi tvojo serce, ino nebodi v’nesre-
gi nepoterpliv. Derxi se mogno Boga, ino ne¬
bodi nezvesti, na konec boy ti sregen . 44  Sir. 2 ,
1.— 5 . Meden je povsodik na svoji skerbi, ino
se varje, kda greviti zna, pred prestoplegom . 44
Sir. 18, 27 . Sveti Ivan rege: „Mi vemo, da ni-
cdno dete boxjo negrevi, temog dete boxjo se
varje, da hydi do gega nepride . 44  l.Iv. 5 , 18 . Sve¬
ti Krizostom vygi: „Mi de satan od zvynah nad

nas vel, te mi premoremo gega premagati. Mi
pa smo mi gemi vuhod k’serci odperli, ino so-
vraxnika znotrah notri pystili, te se gemi ne mo¬
remo, tydi v’naj menvem obraniti . 44  Sveti Au-
guvtin lepo pravi: ,,Texavi me sramotna misel?
te bexim ja k’Jezuvovim ranam. Texi me mojo
meso dol ? dak se jas zravnam skos premivlava*
ge ran mojega Gospoda pa gor. Mi mi vrag zag-
ke stavi, hitim jas k’ odelanemi strani mojega mi-
losergnega odrevitela, ino on pobegne od me¬
ne. Me ogen poxelnosti moje vyde zvyxgati,
dak ga talasira z’mislami na rane boxjega Sina,

142 Na l. postnq nedelo.

mojega Gospoda! V' vseh mojih skjspavah jas
ne najdem motjnese pomotji proti, kak v’Kri¬
stusovih .ranah. V’totih spim jas slobodno, no
popivam brezi straha. Kristus je za nas mercl. Nit]
nemre smerti tak blizo biti, kaj bi Kristusova
smert nebi resila.“ Sveti Antoni pysavnik se jo
tydi od vnogih no velkih skyspav hydega so-
vraxnika navihtaval, od dvojov zvolenega xivle-
pa, od prevzetnosti no silnih popadov poxelno-
sti. On pa je premagal vse tote sovraxnike skos
molitvo, post, straxo, premislavape no delo.
Kda je enkrat tak silne skyspave imel, je prišel
svetel xar boxje milosti v’pegovo votlino in kda
so skyspave pobegnule, je rekel: „Kde si bil
zdaj, moj Jezus, da si mi ne perle pomagal?
Te je pemi odgovoril Gospod: da je pri pem
bil, ino svedok pegovega prepira, ino ga nede
nikoli zapystil.“

2) Mi skysave prexenemo, skos rnotjno pro-
tistavlepe z’boxjoj pomopjoj. — Skysavce no
skysave vse no vso skysavape plovek prexene
no premaga, qi se Tjaši pri pervem zapetki pim
ostro no berzik protipostavi, ino pim neda ni-
kaksega pos!yha. Mlovek se nesme vnemar ali
xeliqno v’skyspave podati, ne brezi potrebne¬
ga zroka, kajti ker nevarnost lybi, v’poj prej-
de.“ Sir. 5, 2 7. Ker stoji, naj gleda, da nepa-
dne.“ 1 . Kor, 10 , 12. Tlovek se tydi nesme pre¬
vet] bojati pred skyspavoj, zakaj taki, ker je
prevet] bojeiji, ncopravi niij. Judit je stopila na
svojo nevarno pot s’ pripravlepom, molitvoj za
boxjo pomot], v’naj visesem zavypapi na pega,
ino pegova roka je po omagala v’naj veksi ne¬
varnosti, da je sovraxnilia celega mesta prema¬
gala no vmorila. Jud. Q. Potrebne so ploveki
skysgave, da se skoz pe krepost ploveka opra-

143

Ha 1, postno nedolo.

vla, jterdi, zeijisti no opravili. Skos skyKpave
se spomene ijlovek na svojo slabost, m a na se
bole paško no na Boga nepozabi. Razvi skys r i)av
bi qloyek rnai)i no nemaren gratal ino bi na dy-
vi zaspal j skos sky vrjave pa pažlivost kres se
preveno ostrega graqyje, ino on se te sky?ravci
serqnej no derznej proti postavi, kreposti se skos
ije snovajo no rodijo, ino drygi se na nasledy-
varje rjih opornenejo. Debro je, nabirke besed
svetega pisma se navyqiti, ino se s’tistimi skytr-
ijavci braniti, kak je JezuK vijinil. Hlovek skos
skyvpave postane rnoqneKi no serqne*fi, se jib
neboji, no je terdno premaga, zato so ali po¬
trebne ijlovehi, da priliko ma, si pri Bogi skoz
zvesto slyxbo platjo slyxitij kajti bojalt se nemrc
moljen no vitesni skazati no preladavec postati,
qi nema sovraxnika pred so bo j; da se ijlovek skos
skyvyave spomeni na svojo slaboto no na Boga,
rjega na pomoq zove, ino premaga sk\ vijavo,
kajti da je skos pri Bogi, pri kerem je ne niq
nemogoijnega. Lyk; i, 37. Sveto pismo vyqi:
„Pasko mejte no strasajte; kajti vas protivnik,
vrag, hodi okoli liki deretji lev, no i^e, koga
bi poxerel. Moijno se ijemi proti postavte v’ve¬
ri/ 1  l. Pet. 5, 8. 9- „Popun premag nam bode
kres vse, skos tega, ker nas je lybil.“ Rim. 8,
37 „Mi vemo, da tistim, keri Boga lyb!jo, vse
k’dobremi nagaja. 11  Rim. 8, 28. „Bog je zvesti,
ino nepysti nikake skyis'jyave nad vas priti Itrez
vaye moqi, ino de velkoveij skyvxjavi taki ishodek
dal, da jo prestati morete. 11  l Kor. 10, 17. „Kak
se zlato v’ogni opraviiji, tak se lybleniki boxji
v’peqi bridkosti opraviiji jo. 11  Sir. 2, 5. Sveti
Razil pravi: „Hikak se nemre kdo svojvolno v’
skysrjave podati, perle kak ijemi to ob svojem
qasi dopyveno bode, ino vsaki more moliti, da

144

Na 1. postno nedelo.

v’skyšgave nepadne. Sveti Krlzostom piše:
je Gospod zapovedal moliti: Nepelaj nas v’skyš-
gavo, dak on vyqi to v’djagi govoreg: Oqa, je
mogogno, naj gre tota kupa od mene. On vyqi
vse svetnike, se ne nevarnostam ta dati, neti se
v’rje vergti} temog na popad sovražnika qaka-
ti.“ Sveta Dionizija je rekla poglavari nebojega,
ker se ji je pretil, go sramotiti, no živo zežga-
ti dati: „MojBog je mogogneši, kak ti} zato se
jas nebojim tvojih pretep. On mi premore moq
dati, vsako skyšgavo prestati. 4 * Dva mladeniča
sta jo v’nogi na svoj stan vlekla, no do pol no¬
gi sramotno silila, alipa zabstog. Kda se je že
proti staviti slaba vidla, je prijel svetel mlade-
nig, no rassvetil ves hram. Prestrašena sta oba
k’nogam ijiste divice padnula, ona pa rege': „Ne-
bojta se, toti je moj branitel no varih! Tak je
premagala!

3) Se mi tydi skyšgave rešimo skoz misel
na vrednost naše dyše, smert no preminognost
vsega posvetnega. — Hi si glovek premisli, kel-
ko je gegova dyša vredna, kera je po božji spo¬
dobi stvorjena, ino za kero je božji Sin mogel
terpeti no mreti, naj bi jo od vegnega pogyble-
ga rešil} gi si zmisli na svojo smert, da nede
vseli živel no že dnes mreti zna} na sodbo, da
de texek raqyn mogel davati od grešnega živle-
ga, ino da ga vegna kaštiga dobila bode: te de
se skyšgavi mogno proti postavil no nede v’go
privolil. Hi še tydi zmisli na preminognost vse¬
ga posvetnega veselja no vseh regi, da ne terpi-
jo dugo no nedajo gloveki nikoli prave srege no
mira, ino da le samo tam v’vegnosti, v’nebevki
deželi, prava srega, vegen obstojegi mir no ve¬
selje bode: to de vsakemi davalo mog, skyšga-
ve premagati. On bo se zato dobre dela opravlatl

Na l. postno nedelo. t45

skerbel, bere so pemi obstojeqe za ov svet, on
ma moqno vero na Boga, ino de rekel: ,,Zmisli
si na štiri posledne reqi, ino na veke nebos gre¬
šil/* Sir. 7, 40  „Bogi more bole pokoren biti,
kak lydcm/‘ Dj. 5 , 2 (> Sveti Augustin pravi;
„Vsaka skyspava bode pobegnula, ali gotovo ni-
kaj opravila nede, qi de Kristus, to je, tvoja
vera v’tvojem serci straxajoqa.“ Tako vero je
imel tydi Egiptonski Joxef, se nehtcl Bogi na-
zotpemi zameriti no svoje dyse pegove praviqne
kastige dtixne narediti, ino je bcxal pred ne-
sramnoj, zapelavnoj Putifarovoj xenoj. Gen. 59 , 12 .

4 ) Zadniq mi skyspavo premagamo, qi si
zmislimo na kvar, ker za grehom pride, ino ha¬
sek , qi premagamo — Tlovek more zmisliti na
strah no nemir vesti, qi bi v’ greh pi-ivolil skyv-
qavi, kak se xe ostra sodba boxja s’svojoj kavti-
goj skos tesko no hydo vest t[loveki oznanyje,
kak pega v’serci peqe, kaki trepet, stisek no
strah pega ma. Si more zmisliti na veqne kavti¬
ge no texave, kere pemi privolepe v’ greh prine¬
se; ino qi si zmisli na velko veselje no plaqo,
kera pemi pri Bogi nekda bode, qi sam sebe
varje no zataji no neprivoli v’ greh, ino kero bi
on na veke zgybil, qi bi se v’skyvpavo podal;
te de pemi to moqno pomoq davalo, se skyv-
pavci z’moqnoj veroj no s’terdnim zavypapom
na Boga ze vsoj moqjo) no siloj protipostaviti,
no pega od sebe odegnati kak Jezus. Skos skys-
pave more qlovek v’ kreposti rasti, no moqnesi
postajati, ino qi veq no vekse skyspave presta¬
ne, vekso plaqo ma pri Bogi; kajti nebeško lira-
lestvo silo terpi, ino silni je vnesejo na se.“ Mat.
11 , 12 . Sveti Pavel vyqi; „Obleqte si opravo
boxjega orodja, da na hydi den prestati, ino se
proti vsem sovraxnikom na prepii-itnem torisi
Seti. Del. 10

146 Na 1. postno nedelo.

obarvati znate. Pred vsem si vzemte sqit vere,
na lierem vse ognene strele hydega spogasnejo.
Vaša qelada bodi vypaqe zveliifapa, vas dvhovni
meq beseda boxja." Ei’. 6, 15.— 17. Sveti Au-
gustin pravi: ,,Nas odhajck se godi sltos skvspa-
vo. Nise nemre sam sebe spoznati (to je, bdo
ali baj je), qi se neskysavaj niše nemre oven-
qen biti, t{i je ne preladal, — neti preladati,
qi se je ne prepiral j neti prepirati, qi je ne
sovrasniba no ne sbysqave imel." Suzana si je
v’ sbjspavi zdihavala: „0d vseh stranov sem

otisbana j bajti qi jas to vqinim, dab to moja
smert bode; qi pa ne vqinim$ dak nemo vajnim
rokam vuj.sla. Deno pa qem rajši razvi hydega
dela v vajne robe padnuti, bab pred Gospodo¬
vim obliqjom grešiti." Dan. 15, 22. — 24. Tak
moqno se je branila, bojeqa ltvara, ber bi za
grehom prišel.

Tab se ali mi sbysqavam obranimo, qi tote
pomoqbe jemlemo no pohasnyjemo.

Sbysi}avam smo mi zato na totem sveti
podverxeni, od znotrah našim hydini xelam no
nagnepam, od zvynah pa sbyspavam hydih lydi
no posvetnega blaga no veselja. Mi se vsem to-
tim skyspavam obranimo skos quvai)e naših po-
qytkov no spoblape naših sel, skoz moqno pro-
tistavlepe sltyspavi z’boxjoj pomotjjoj, skoz mi¬
sel na vrednost nase dyse, smert no preminoq-
nost posvetnega vsega, ino skoz misel na bvar
za grehom no hasek za prcmagom. — Mej ali vsa¬
ki na se paško no bodi moqen v’veri, ino pre¬
magaj vsako sbyspavo skrivno ali oqitno s’ serq-
nostjoj. Bog dopysti sbysgave krez nas priti,
da nas qe v’dobrem bole vbrepiti no poterditi,
nam qe priliko spraviti, kreposti no dobre dela
opravlati j alipa nepysti nas skysavati krez nase

Na 1. postno nedelo* 147

mbpij on nam pomaga, pe premagati no k’haski
priti. Tobias pravi: „Da si ti Bogi dopadliv bil,
je potrebno bilo, da te je skyspava opraviqila.“
Tob. 12, 13. Sveti Pavel veli: „0bleqte si orox-
je boxjo, da vi proti skrivnim nasledkom vraga
obstati znate.“ Ef’. 0, 1 1 . Sveti Jakop vyqi: „Bla-
xeni je mox, ker skyspavo s’ poterplepom prene¬
se j zakaj dare de skysavan, bode venec xivlepa
dobil, kerega je Bog tistim obepal, keri pega
lybijo,“ Jak. l, 12. Sveta spokornica, Margeta
Kortonska, je mopno od silnih skyspav texave-
na bila, ino sc vergla pred boxjo martro no za
pomop prosila, ino Jezus ji je rekel: ,,Mej do¬
bro serce, moja rji! jas sem pri tebi v’tvojih
skyspavah. Skos pomop moje milosti bos prela-
dala. Bogaj le vu vsem navyk tvojega spovedni¬
ka ino premagala je vse skysave. Sveti Salez
vyi[i: „Mi se moremo zato, ltda se prilika da,
mopno proti velkim sltyspavam vojskovati, skerb-
no no delavno proti mensim no slabesim se bra¬
niti. — Kelko premagov mi (tydi) krez tote
mense sovraxnike dobimo, s’telko dragim ka-
mepom bode krona pasti okeplena, kero Bog v’
svojih nebesah nam pripravla.“ Ino sveti Am.
broz doltonpa: ,,Po trydnih prepirih je pastiven
premag,“ Amen,

10

Na 2. postno nedelo.

„ Gospod! ty je dobro bitij qev ti, dak mi ty tri
vatore naredimo.« Mat. 17 , 4,

Pri Jezusi je dobro biti.

Delavec si za nikaj bole ne seli, kak po
opravlenem deli v’veqer na svoj lybleni dom pri¬
ti no svojo zaslyxeno plaqo dobiti. Tako je ravno
xelei)e qloveka na totem sveti, kde je on delavec
za svojo xivleije v’veqnosti. Niq si on bole ne
xeli, kak po dobro opravlenem deli totega xivle-
rja v’nebesa na svoj voseni dom priti no zasu¬
šeno platjo od Gospoda dobiti. Na niq se on
bole ne veseli, kak k’svojemi Jezusi v’nebesa
priti, no od pega venec veijnega zveliqapa pri¬
jeti, Ino resniqno, kde je bole veselo biti, kak
pri Jezusi v’ nebesah! Xe na taborskem bregi
je sveti Peter htel po besedah dnevnega Evapgelja
vatore staviti, no tam pri Jezusi ostati, ker se
je pemi v’ svoji bosji svetlobi pokazal: tak se je
pemi pri pem dopadnulo! — K’Jezusi v’nebesa
priti, ali se zveličati, je naša plaqa za našo po¬
stavo na toti zemli, Nasa naj veksa skerb ali
more biti, našo delo ty v’totem xivlepi dobro
opraviti, da obeqane plaqe zgybili nemo. Nasa
naj perva skerb biti more, k’Jezusi po opravle¬
nem deli, po dobro slionqanem xivlepi, priti J
kajti pri pem je dobro, naj bolse biti. Xe ty na
zemli je pri pem qlovell naj sreqnesi, kelko bo¬
le se tam v’ nebesah, ino v’tem obstoji prava

Na ®. postno nedelo, 14g

bogoblaxenost qloveka. Pri Jezuvi je dobro^biti
za qloveka:

I. Ty na zemli, qi mi ijemi v’navem serci le¬
pi vator postavimo j

II. V’nebesah, kde mi v’zveliqai)i pri ijem na
veke bodemo.

Dobro je pri Jezuvi biti, naj nam zato dnev¬
ni navyk pomaga rjcgovega tovarvtva no prija-
telstva vredni postati, Hjyte, —

I.

Naj popuneva bogoblaxenost jeste, |qi q!o*
vek v’Bogi no vgemi dopadlivih retjah svojo naj
vekvo veselje najde. Taki qlovek si skysi, kak
dobro no veselo je pri Jezuvi biti, ty na zemli
xe, qi ojemi v’svojem serci lepi sator postavi:

J) skoz lybezen boxjo, 2 ) skos skerb za boxje

reqi, 3) skoz lybezen k’blixnemi.

l) Veselo no dobro je pri Jezuvi biti ty na
zemli, qi rjcmi v’serci lepi vator postavimo skoz
lybezen boxjo. — 4J qlovek qe Jezuvi v’svojem
serci stanive narediti, je naj peric potrebna :pe-
nii lybav boxja, goreqa lybav k’Jezuvi. Tota ly-
bav sqisti rjegovo serce naj perle od vse hydobe
no nesnage grehov, ino napravi serce za Jezu¬
sovo prebivalive skoz pravo grevanost no xalost
krez grehe, no zvesto spoved celo priliqno. To¬
ta lybezen qloveka celo spobolva no Jezuvi do-
padlivega naredi, da on v’svetem revnem Teli
z’ vcseljom v’tako serce gre. Lybežen k’Jezuvi
napravi lepi, dober no stalen prostor v’ navem
serci, na kerem te mi gemi znamo dopadlivi no
2 ’dobrimi delami opohivtvani no vkeplcni staliv
narediti. Spobolvano, zgrevano no xalostno,

1.50  jNa 2 .  postno nedelo.

od boxje lybezni goreqo serce se pemi, našemi
Bogi dopadne. Prerok David veli: „Poroqitba Bo¬
gi (dopadliva) je pobit dyh$ zgrevanega no spo¬
ntanega serca Ti (o Bog!) ncbos zavergcl." Ps.
50j 18. Sveti Pavel kaxe velko Ijbezen k’Bogi,
no kak dobro je pri Jezusi biti: ,,Kdo de nas ly-
bezniboxje obropall reqe on, bridkost? tesnost?
sila? Ali pregapaije? ali glad? ali nevarnost?
Jas sem dovixan, da neti smert, neti vivlepe, neti
Apgeli, neti knezi, neti oblasti, neti nazoqno,
neti prihodno, (neti zdape neti pristojeqe nadlo¬
ge), neti kaj na višini, neti v’globočini, je nikde
nega kaj mogorinega nas od lybezni boxje odlo¬
miti, kero mi Jezusi, našemi Gospodi, zahvaliti
mamo!" Rim 8, 35. — 39- Sveti Augustin pra¬
vi tydi, da zvvnaj Boga nega mira za našo ser¬
ce, rekoq: „Naso serce je nemirno, dokliq si
v’ Tebi nepoqiva."

2) 3Na toto skoz h bežen boxjo v’našem ser¬
ci pripravleno mesto mi Jezusi lepo stanise sta¬
vimo skos skerb za boxje rcqi. •— Ker sc skerbi
za boxjo siv* bo, za besedo boxjo, navyke no
predge, si tote zvesto v’svojo serce zlaga, no qe
vse v’djapi zderxava no spunava, ino na totem
spupavarp boxje vole svojo naj vekso veselje ma:
tisti ma veselje na boxjih reijah no dobrih delah,
ino je bogoblaxen: toti je postavil v’svojem ser¬
ci \  totih Jezusi dopadlivlh reqi lepi sator za
prebivalise; kajti kde sc znajdejo Jezusovi navy-
ki no sad pihovega spupavapa, tam je on naj raj.
Sad Jezusovih navykov, priprava ali spravlene
reqi, ’s kerih je bogoblaxen qlovek Jezusi do-
padlivo prebivalise postavil, sejo pegova po-
boxnost, naboxnost, goreqa molitva, obiskavape
no vxivaqe presvetega Resnega Tela, ponixnost,
poterplivost, dobrotlivost, darovitnoSt, lybezen

151

Na 2. postno nedelo,

v’blixnega, treznost no mernost, skerbnost za
spupavape svojih duxnosti, pistost no popte-
nost v’zaderxapi, pednost, pravilnost, mopnost
no stalnost, sam sad boxje lybezni, ker se Jezu¬
vi dopadne lepo, ino qi je ’s totih repi Jezuvi
v’serci staliv napravleni, tc on z’vescljom v’pem
prebivališč vzeme no stapyje. S’ takimi repmi
moremo zato nave serca lepotiti no vpohivtvati.
Sveti Pavel pravi: „TSfaj b6lve je: Z’milostjoj
terdi serce.“ Xid. 13, Q. Taki vator za prebiva¬
lišč Jezuvi je sveta Agata tydi v’svojem serci po¬
stavila , ino sreifen je plovclt, qi on Jezuva v’
serci nosi: pri Jezuvi je naj bolve biti; kajti
med naj nevarnesimi no naj hy virni lvdmi je plo«
vek te sloboden, keri nas na greh zapelavajo.
Sveta Agata je rekla, kda je od pregapavca na
sramotno zapclavno mesto dana bila: „S’ Kristuvom
v’serci zna plovek med naj p o gy b 1 en e vi m i lydmi
nevtepen ostati no kak v’ nebesah“ prebivati.

3) Mi Jezuvi v’ navem serci vator stavimo,
skoz lybezen k’ blixnemi. — Lybezen boxja se
kaxe pri ploveki skoz lybezen blixnega. Mi se
plovek skerbi svojemi blixncmi k’ srepi no haski
biti; pega k’dobremi ravna, pega 110  pegovo
blago od vkode no nesrepe varje; je jemi po-
moqliv, dobrotliv no prinagpen; te on blixnega
delavno Iybi. Jjybezen proti blixnemi je, pega
zagovarjati no braniti od sovraxnikov , pegovo
poptepe no dober glas obderxati, ne pega razna¬
šati no opravlati, pega ne v’ potrebi zapvstiti
brezi pomoqi. Moq vere no vypapa je lybezen
v’djapi; kajti sveti Pavel pive: „Da bi jas s’qlo-
vepjimi no apgclskimi jeziki govoril, lybezni pa
nebi mel; te sem jas kak glasepi brynec no cinge-
ifepi zvonec. Ino da bi jas dar preropepa imel,
no vse skrivnosti no vednosti poznal, inojjda bt

152 i\ r a 2. postno nedelo.

vero imel, kaj bi brege prestavlal, lybezni pa
ne, sem niip Ino qi bi jas vse moje dobrine za
hrano sirotam razdaval, ino qi bi mojo telo ta dal,
tak da bi gorel, lybavi pa nebi imel, dak mi ni-
kaj ne pomaga. Lybezen ie poterpliva, je dobrot-
liva. Lybezen je ne nevovliva, nedela kriviipno,
se nenadjva. Je ne pesti xelna, ne lastnohasnitna,
ne nagloijemerna; ne misli niq hydega. Ona še
neveseli preš krivičnost j temop preš resnico j
ona vse prenese, vse verje, vse vypa, vse ter-
pi“ 1. Kor 13 , l.— 7. „H[i kdo pravi, da Bo¬
ga lybi, no sovraxi svojega brata, je laxlivec$
kajti ker svojega brata, kerega vidi, nelybi, kak
de tisti Boga lybil, kerega nevidi.“ l. Iv. 4, 20.
21. Sveta Diviea Marija Magdalena Pacjova je
rekla pred kipom krixanega: „0 ly bežen ! O ly-
bezen! jas nikoli neqem hepati, Tebe lylnti!
O Iybezen, kak malo se Ti spoznav! Kak malo
se Tilybiv! Pridte deno dy-ve, no lybte nave-
ga Boga!“ Resniqr.o v’serci tote Svetipe je pre¬
bival Jezu«! Telka je bila pena bogoblaxnost!

Ino resniijno pri Jezuvi je naj bolve biti ty
na zemlixe, iji pemi v’na vem serci pokriv na¬
pravimo, da on v’peni prebiva! Bolve no ve-
seleve pa ve je pri pem v’nebesah, kaj mo qyli
v’ drjgem deli.

II.

Dobro no veselo, je naj bolve no naj vesele-
ve je pri Jezuvi biti v’nebesahi kajti tam de
i) navo telo prezobrazeno bres vse texave no
potrebe, 2 ) v’naj popunevem popitki no v’
xitki veipiih veselj, 3 ) v’tovarvtvi Apgelov no

Svetnikov, 4 ) v’gledapi no popunevem spozna-
pi Boga.

Na 2. postno nedelo. 153

1) Pri Jezusi v’nebesah biti je naj bobre;
bajti tam bode našo telo prezobrazeno no razvi
vse texave no potrebe. — Pri nayi gorstaji na
soden den bojo nase tela z’ dysoj zedipene no
prezobraxene, lepše no morjnese, kak so zdaj,
bodo svojne od vsake texave no potrebe, od vsa¬
kega bola no od vse nepopunosti totega xivlei)a
rešene. Hloverjja dysa tydi bo tam bres vse
bridkosti no xalošti. Sveti Pavel piše: „Telo se
seja v’ perhlivosti, ino de stanilo v’neper.hlivosti j
seja se v’nerjasti, ino de stanilo v’rjasti. Seja
se v’slabosti, ino de stanilo v’morji. Stvarinslto
telo se seja, stanilo pa bode djhovno telo/ 4  1.
Kor. 15, 42. — 44. Zato pa si xeli sveti Pavel
tak morjno k’Jezusi priti, daretje: „Jas si ve¬
lim razlorjen postati, no pri Kristusi biti, kaj
bi bolse bilo 41  Filip, i, 2^ Dale on pravi: „Mi
tjakamo na našega zvelirjara no Gospoda Jezusa
Kristusa, ker de našo nisoko telo prczobrazil,
no svojemi orjastenemi teli spodobno naredil/ 4
Filip. 3, 21. Tali moqno veselje ma tydi sveti
Augustin k’Jezusi priti, da rerje s „Jas xejam,
o Gospod! jas xejam za toboj! Ti stydenee xiv-
lepa! O kda mo jas It’tebi prišel, o Gospod!
Kda se pred tvojim oblitjjom skazal! Kda bom
ja tisti den vidil, jas rjem rerjti, tisti den radosti
no veselja, kerega je Gospod naredil, da bi se
mi na pem radyvali no veselili/ 4

2) Pri Jezusi v’nebesah je naj bolse biti,
kajti tam je naj popunesi porjitek no vxitek ver¬
nih vešelj. — Pri Jezusi v’ nebesah je poqitek
brezi vsega vtrydci)a, terplepa, muke no nadlo¬
ge, brez vse reve no protivnosti, ino odreserje
od vse nepopunosti zemlenskega xivlepa, ino
blavent vxitek vetjnih dobrot no neskomjanega
veselja za platjo za vso vtjipeno dobro na totem

154

Na 2. postno nedelo.

sveti: Hvsta vest de se na opravlene dobre dela
spomipala z’naj veselnesim dovedepom, no se z’
naj veksim veseljom plapvvala, ino v’naj vise-
sem pokoji zvelipavala. Sveti Pavel piše : „Zve-
sta beseda je: zakaj xpi smo mi z’pim merli; dak
mo tydi z’ pim siveli: i[i mi z’ pim terpimo, dak
mo tydi z’pim gospodivali.“ 2. Tim. 2, 11. 12.
„Veselo je pri Bogi biti, pravi David, kajti tisti,
keri pri pem sejo, nosijo krone na svojih glavah
’z dragih kamnov. “ Ps. 20, 4. Zato pa pravi on:
„Kak jelen za vodenim zverkom, tak, o Gospod,
seja moja dysa za Toboj. Ona xeja za Toboj !
Ti voda xivlepa.“ Ps. OJ, 2. Sveta Margeta Kra-
lica se je tydi moipio veselila, od zemlenskega
xivlepa rešena postati no k’ Jezuvi priti, kda je
na smertni posteli boxjo martro v’roki derxei[a
spokoritni psalcm molila, no potic ravno ve pred
svojoj smertjoj Jezusa prosila: „Gospod Jezus
Kristus! ker si ti skos tvojo smert sveti xivlepe
dal, odreši me od vezal tela, ino me vzemi k’
veipiemi xivlcpi gor. tf

3 ) Pri Jezusi v’nebesah je naj bolse biti;
kajti tam je ijlovek v’to varstvi Angelov no Svetni¬
kov. — V’nebesah je ijlovek v’tovarstvi naj po-
bo&nesih, naj bolsih, naj svetesih lydi, v’vese¬
lem zedinstvi z’našimi poboxnimi no lyblenimi
osebami; v’ zedipepi svojega imenskega Svetni¬
ka, keremi je pri svetem kersti poroijen postal,
no kerega xivlepe je nasledyval; v’zedini no ho¬
di vseh Svetnikov; v’tovarstvi svojega Apgela
variha, ker ga je ty na zemli varval; ino med
blaxenimi dyhi vseh apgelskih redov nebeških,
— tam se znajde ijlovek v’tesnem zavitji no pri«
jatelstvi z’Jezusom, s’svojim zvelitjarom, no pe-
govoj naj ijistesoj materjoj, — je nega besed ,
s’kerimi bi se znalo toto veselje povedati no

Na 2. postno nedelo. 155

izrepti, liero pri Jezusi v’nebesah je. Sveti Pa¬
vel piše: „Vi pa ste ta stopili k’Sionskemi bre-
gi, ino mesti sivega Boga, k’nebevkemi Jeruza¬
lem!, ino k’vnoxini dosti jezer Apgelov, k’ ob¬
činski cirkvi pervnikov, keri so v’ nebesah zapi¬
sani , ino k’ Bogi, soditeli vseh lydi, ino k’ dy-
hom pravilnih, keri so popuni, ino k’Jezusi
sredniteli novega Zavitka.“ Xid. 12 , 22 - — 24 .
Sveti Alojz je od veselja na nebeško zvelipape
zadne tri dni svojega xivlepa preveno boxjo ra-
spetje na svoje pcrsa stispeno dersal, no kratko
pred svojim koncom rekel: „Jas bom v’nebesa
sel, qi me moji grehi nedo mydili. Skoz neskon-
qano miloserpnost boxjo, drago kerv Jezusovo
ino predprospo Prcblaxene Divice Marije pa jas
vypam vepno zvelipape dobiti .“

4) Pri Jezusi je zadnip naj bolse biti; kaj¬
ti tam bomo mi v’ gledapi no popunem spoznapi
Boga. — Bog je naj veksa no naj visesa dobro¬
ta, ino plovek de v’nebesah Boga od oblipja do
obliq ja gledal j de pegove popunosti no lastno¬
sti bole no popunej spoznal, v’kerem gledapi no
spoznapi de on Boga v’pastihojepnosti molil,
pastil no lybil, ino se totih naj veksih dobrot
na veke vxival. Sveti Pavel piše: „Te mo mi
Boga gledali od oblipja do oblipja. Zdaj spoz¬
nam jas Boga nepopunoma, te pa mo ga spoznal,
kak sem jas od pega spoznanj 4  1. Kor. 13 , 2.
Sveti Ivan repe: „Mi vemo, da mi pemi, kda
de se razodel, spodobni bodemo] zakaj mi mo
ga vidili, kak jej-' l.Iv. 3, 2. Kako xelepe je imel
sveti Beda k’Jezusi priti, vidimo mi ’z pegovih
zadnih besed, kerc je k’svojim rekel: ,,Jas nemo
vep dugo pri vas ostal. Mas je, da ja k’mojemi
stvarniki ta greni] jas sem xe zadosti xivel. Vv-
ra mojega lopepa je ty. Jas si vosim razvezan

156 Na 2. postno nedelo.

postati no pri Kristusi biti. Jas si xelim pega,
mojega brala, viditi v’pegovi pasti, Ostante
zdravi, lybleni bratje ! do pavidepa. Molte za
me po moji smerti, no zmislite na me pred alta-
rom pri mesi. Jas opcm za vas tydi moliti, kda
jas k’ Gospodi pridem.“

Iz repenega vidimo, da je pri Jezusi v’ne-
besah naj bolse biti, kama so si vsi Svetniki naj
bole xele3i priti, kde plovek v’ zvelipapi no ve¬
sel ji na veke je.

Kaj veksa bogoblaxenost je za ploveka, qi
je on pri Jezusi, ty na zemli xe $ qi pemi v’ svo¬
jem serci sator postavi, ’z lybezni boxje, ’s sker-
bi za boxje repi, no ’z lybavi k’ blixnemi. Naj
bole pa je pri Jezusi biti v’ nebesah, kde našo
telo prezobrazeno bode razvi vse texave no po¬
trebe, v’ naj popunesem popitki no vxitbi vepnih
dobrot no vesel j, v’tovarsiji Apgelov no Svetni¬
kov , v’ gledapi no popunesem spoznapi Boga. —
Skerbi se zato vsaki, od greha se zepistiti no
svojo xivlepe spobolsati, da nede na smertni po-
steli napote mel v’ nebesa priti k’ Jezusi v’ tovar-
sino j temop da de znal s’svetim Augustinom
repti: „Gospoda pakamo, ni bi skoro prišel od
gostyvapa k’nam, naj bi nas tydi na svojo gosty-
vape pelal. — O pridi Gospod Jezus Kristus!
pridi, no obisi nas s’tvojim mirom! Pridi no
pela) nas vlovlene vyn ’z jene, naj se mi pred
Toboj s’popunim sercom razveselimo/ 4  Amen.

157

Na 3. postno nedelo.

„Drygi pa so ga skyvavali, no terjali znamleije
od neba.“ Lyk. 11, 16.

Znamelje \  neba.

*

Kak terdega no prevzetega serca so xidovje
bili proti Jezusi, vidimo mi pa svetlo ’z dnevne¬
ga svetega Evarjgelja. Telko qydesov je on xe
pred qihovimi oqmi vqinil, da bi ga xe davno
mogli za boxjega Sina spoznati. I110 zdaj je pa
ednega mutastega dyha pred qimi revil no mu-
tavemi zgovor povernil, da se je lystvo zaqydi-
lo, ino le se jih je nekaj znajvlo med rjimi, keri
so ga krivili, da s’hydimdyhom v’zavitji stoji,
no skoz Belzebuba, prednega vseh vragov, hy-
diqe izgaqa no lydi resyje. Pa drygi so hteli me¬
ti, da bi qim znamleqe ali qydes na nebi nare¬
dil, qi bi Bog bil no moq qydesov imel. Jezus
pa se je jim protipostavil rekoq: „Toti hydoben
no zakonalomski narod terja znamleqe od mene
(qi bi jas resniqen Bog bil) 5 alipa nede qemi
diygo znamlepe dano, kak znamleqe Jonava pre¬
roka. Zakaj ravno tak, kak je Jonav tri dni no
tri noqi v’ ribinem lampi bil, tak bode qloveqji
Sin tydi tri dni no tri noqi v’ serci ženile, 1 * (Na
tretji dcn bode on od smerti stanil no posvedoqil,
da je pravi resniqen boxji Sin ) ,,Ninivitarje bo¬
do pri sodbi proti totemi narodi stopili no ga so¬
dili. Kajti oni so se na Jonasovo predgo spobol-
vali“ (so vervali boxjo besedo), ,,ino vidite: ty
je veq kak Jonas$“ Mat. 12, 3 Q.— 42 . ino vi pa

158

Na 3. postno nedelo.

meni, kali od nebes poslanemi Sini boxjemi ne-
verjete na pydeve, kere pred vami delam. Tak
se je Jezuv prevzetim xidovom protipostavil no
pim ne drygega znamelja od nebes dal, Ino to
je ali znamlepe za prevzetnega ploveka od ne¬
bes. Nam vsem je znameljo od nebes:

I. „Bog se prevzetim protipostavi j

II. Pobosnim samo on da svojo milost." Jak.

4 , 6.

Zapomnite si dnevno podvypepe no bodte
ponixnega serca, pi se pete milosti boxje vliva¬
ti. — Pripravte se. —•

I.

Bog se prevzetim no terdoserpnim lydcm
protistavi: l) da jih neosliva, 2) da pim ne-

odpysti, 3) da si pe za karo obaije no je za-
verxe.

l) Bog se prevzetnim no tertoglavnim ly-
dem protistavi, da jih neosliva. —- Prevzetni
lydje se za velko derxijo, zanipavajo no grajajo
vsakega ploveka, zametavajo Boga, pegove na*
vyke no zapovedi, nespoznajo no zaverxcjo pe-
gove dobrote, sebe pozdigavajo no sramotijo ti¬
ste, keri Bogi slyxijo no pemi pokorni so. Pre¬
vzetni no gizdavi samo na se naj vep vtimajo, se
za naj pedneve, naj bolse no naj mopneve ma¬
jo 5 menijo, da vse sami premorejo 3 ino nespo¬
znajo nikoli no nikde dryge ali boxje pomopi no
srepe j temop vse je le pihovo lastno delo. Kda
pa je beteg ali kaka nesrepa poseka, te pa v
svoji prevzetnosti preklipajo boxjo pravico no
ravnape, ino nepejo Boga le napi spoznati za
pravipnega, kak da bi pim pasi po pikovi voh

Na 3 . postno nedelo, 159

pomagal no :ge revil: oni prosijo prevzetno, ltalt
xidovje znamlepe, qydev ’z nebes. Alipa Bog
neosliva zdaj pihove praske no terjapaj on se qi-
hovi prevzetnosti protipostavi; kajti inda, v-sre¬
či, so ga tydi nehtli za svojega dobrotnika spo¬
znati, no za svojega pomoipilia. Bog sam pra¬
vi: ,,Jas qertim prevzetnost. “ Pris. 8, 13. Sve¬
ti Jakop tydi retje: „Bog se prevzetnim protista-
vi, le ponixnim on da svojo milost.“ Jak. 4, b.
Zaijetelt gizdosti je, da qlovek od Boga odstopi,
no se pegovo serce od svojega stvarnika loqi
pravi sveti Dyh. Pris. 10, 12. Prevzetega Fari¬
zeja, ker je v’cirkvi gizdavo molil, je Bog ne
oslival, ga je z’ pegovoj molitvoj red zavergcl,
ino Jezuv pravi: ,,da je le sponixani no spobol-
vani mitnik samo opravičeni na svoj dom vel,“
Lyk. 18, 10.— 13. Sveti Auguvtin pravi: „Bog
je visoki, zazdignev sc ti, te on bexi od tebej
sponixav se ti, te on k’tebi dolstaple.“

2) Bog se prevzetim no gizdavim protipo¬
stavi, da i)im ne odpysti. — Bog prevzetne no
terdovratne lydi pysti tiqas v’ greiii no v’pi¬
kovi hydodelnosti, tit[as rjim ne od pysti no ne-
da svoje milosti no pomoui, dokliq svojega ter-
dega serca nezmeijijo, dokler nespoznajo svoje
krivice no svojega greha j doltlam nespoznajo,
kali moijno so Boga razxalili, ino dokliq nezaq-
nejo se zato xalostiti no pokore delati: kajti on
je Gospod! — Hi pa se nesponixajo no nespoko-
rijo resniqno, je on pysti v’qihovem grehi mre-
ti. Jezuv sam pravi: ,,Vi botev’vavih grehih
merli; qi nete verjeli, da jas (Bog) sem; bod-
te v’ vavih grehih merli.“ Iv. 8, 24. Tak je Bog
Faraona zapystil, no qemi ne pegovega greha
odvzel, da se je nelitel sponixati, no svoje gre-
hote spoznati^ temoq sveto pismo pravi: „Za-

160 Na 3. postno nedelo.

terdeno je bilo Faraonovo serce, ino on je ne-
pyl, kali je Gospod zapovedal/ 4  Ekl. 7, 13 . Je¬
zus repe: „Keri se sami povišajo, bodo ponixa-
ni/ 4  Lyk. 14 , 11. Muder mox govori: ,,Prevzet-
pak je pred Bogom no plovelsom v’sovraštvi, ino
proti obema dela krivipno/ 4  Sir. 10, 7 . On nema
pri Bogi milosti no odpysepa, Prevzeti Farize-
jec je nedobil pri Bogi odpysepa svojih grehov.
Prevzeti no skopi bogateč je nedobil pred Bo¬
gom odpysepa; kajti Jezus repe : „Merel je bo¬
gateč, no bil v’pekel pokopan. Bogi Lazar pa, ■
keremi je nehtel nanp drobtipa jesti dati, je bil
od Apgelov v’nebesa nesem/ 4  Lyk. lO. 20.— 23 .

3) Bog se prevzetim no gizdavim protipo-
stavi, ino pih neoslisaj temop si pe za karo
obarje. — Bog je sveti, nip se pemi nedopadne,
kaj je ne prav j on sovraxi vso hydo, no lybi le
samo dobro. Bog je tydi pravipen: vso hydo on
kara, no vso dobro on plati. Zato pa je vellia
prevzetnost pri plovelii, pi on ve, kaj je Bog
pravipen sodnik, ker dobro samo plapa, hydo
pa gotovo kastiga, ino se ne sponixa no nespo-
bolsa, ino svoje prevzetnosti nezaverxe. Bog sf
vsakega grešnika za sodbo no hastigo obarje5
kajti vsaki je prevzeti, ino nede pegovi pravipni
roki no svoji zaslyxeni kari vujsel. Sveto pismo
pravi: „Prevzeti no visokoglaven se veli brez —
boxji.“ Pris. 21, 24 . „Gospod zametava vse, ke-
ri so prevzetega serca, tydi porod nede nepeka-
ran ostal/ 4  Pris. 10 , 5 . Sveti Peter piše: „Bog
je tydi apgelom, kcri so se zagrešili, nezane-
selj temop je pe ’s peklenskimi vajeti k’pekli
dol potegnul, ino mupitbi prekdal, naj bi se k’
sodbi obarvali/ 4  1. Pet. 2, 4. Absolon Davidov
sin se je zgizdal no zazdignil proti svojemi opi,
je htel sam ltral biti, alipa Bog se je pemi pro-

Na 3, postno nedelo. i(*t

tipostavil, no ga pokaral, da je bil od sovrasite-
lov vlovlen no vmorjen. 2. Krak 18, 15.

To je ali edno znamelje od nebes za nas.

Is tega vsega dozdaj repenega mi lepo vidimo,
da se Bog prevzetim vseli protipostavi. — Dry-
go znamelje pa je: le samo ponknim on dava
svojo milost, od pesa pemo ijyti v’drygem deli.

II.

Bog samo le ponknim dava svojo milost,
ino to je navo drygo znamepe od nebes; l) da
pe oslka, 2) da pim odpysti, 3 ) da pe zve-
lipa.

l) Bog le samo ponknim no krotkim da
svojo milost no pomop. -— Bog ma velko dopa-
depe nad grelnikom, pi se sponka no spoboka,
on ga rad pa gorvzeme v’svoje narope, no pemi
da svojo dopadepe no milost. Bog niednega spo¬
korjenega no sponixanega nezaverve, pegova po-
nknost xe Boga prisili, pega oslkati no pemi
pomagati. Jezuv rajta od zgyblenega sina, da
je pega pegov opa, kak ga je zaglednil sponka«
nega no spobolvanega nazajpriti, taki v’svoje
narope gorvzel, no pemi svojo radost no veselje
skazal. Lyk. 15, 20. Sveto pismo vypi: .,Bog
ponknim dava milost. Pris. 3, 34. Sveti Dyh
pravi: „Plapa ponixnosti no bogabojepnosti je
bogastvo, pestno xivlepe.“ Pris. 22, 4. „Poni-
xajte se pred Gospodom, on bode vas povišal/*
repe sveti Jakop. 4, 10. „Ponixajte se pod vse-
gamogopno roko boxjo, naj on vas ob pasi obis¬
ka pozdigne/* pravi sveti Peter. l. Pet. 5 , (j.
David vypi: „Bog je poglednil na molitvo po¬
nočnih, ino je nezavergel pihovc provpe/* Ps.
101 , 10. Sveti Angnvtin veli: ,/llovck nepride
Ned, Del. 1 1

Sin  S. postno nedelo,

k* višini boxji, tak skos ponixnost, ino keremi
se qlovek v’ nisokosti priblixava, od tega gre po¬
višani nazaj. t£  Abraham se je pred Bogom tak
sponixal, da je rekel: „Gospod! jas sem prah
no pepel.“ Gen. 18 , 27. Stotnik v’Evapgelji se
je pred Jezusom tak sponixal, da je rekel: ,, Go¬
spod! jas sem ne vreden, da mi pod streho gres$
temoq povej le besedo, ino zdrav bode moj
hlapec,“ Mat. 8 , 8 . ino Jezus ga je taki oslisal.
Sveti Ignac muqenik je pravil v’ svoji velki po-
nixnosti: „Iieri me hvalijo, tisti me biqyjejo. {<
Ino sveti Hilar se je bojal no jokal, dare je v’
pamet vzel, da ga je lystvo za pegovih velkih
qinov volo hvalilo, da je menil, kaj je skos to
svojo plaqo na sveti zgybil.

2 ) Bog da ponixnim svojo milost, da pim od-
pysti pihove krivice no grehe. — Bog je miloser-
qen, on oclpysti nam nase grehe, qi se prav sponi-
xamo, zgrevamo no spobolsamo, ino se jih sqista
spovemo. Nieden sponixani no spobolsani grešnik
nepride od Boga ne oslisani no brez odpysepa
svojih grehov nazaj. Sveto pismo vyqi, da je vsa¬
ki zgrevani no sponixani grešnik od Jezusa osli¬
sani no od grehov no telovnega terplepa, bete-
ga no texave qisti no rešeni prišel. Jezus pra¬
vi: „Vsi grehi no preklipapa se bojo qloveki
odpystile. <<  Mat. 12 , 31. Od svete Magdalene,
kera je vsa sponixana no xalostna kres svoje gre¬
he k’Jezusi stopila, je rekel on: „rjoj bode do¬
sti grehov odpyseno, da je dosti lybila.“ Lyk. 7,
47 . Prinesli so enkrat k’Jezusi protinastega qlo«
veka na posteli lexeqega, ino Jezus je taki pi-
hovo vero vidil, no rekel k’protinastemi: „Bo-
di poveseljen, moj sin! tvoji grehi so tebi odpy-
seni,“ Mat. Q, 2. ino ga je ozdravil. Od sponi-
xanega no zgrevanega raitnika Jezus pravi, da

Na S. postno Jiedeio.

i6:

je opravičeni ’s cirkve dol na svoj dom vel. Lyk.
18 , 13 . Ino sveti Augustin od X) ega pravi: „Gn
je ne svojih ot[i k’nebi pozdigaval; naj bi on vi¬
den bil, je ne gledal; vujsek gledati je ne vy-
pal: vest ga je texila, vypax)e pozdigavalo. —•
Bil je po svojih persah. Kastigo je sam od sebe
terjal; zato je Gospod spovedajoqemi zanesel.
Bil je na svoje persa rekoq: „Gospod! bodi me¬
ni grešniki milostiven/ 4  Ker zato s’ ponisnostjoj
no pokoroj kreposti opravla, totemi ve Bog veij
milosti da, kak sveti Bernard vyqi: „Skozi po¬
nižnost bos ti tvoje grehe zapravlal, kreposti,
kere tebi menkajo, dostavlal, rane zvraijil, ke-
re so se lybavi skoz grehe napravile/ 4

3) Bog ponixnim zadniij dava svoje milosti,
da xje zveiit[a. — Ponižnost je naj perva no naj
potrebnesa krepost; kajti ona je dysa vseh kre¬
posti. Ki je rjoveli ponižen; te je tydi poter-
pliv no krotek, ino zdaj je xe za vse ove krepo¬
sti prilit|en; on premore no premaga vseli greh.
Ponižnim Bog da svojo milost no pomotj; po¬
nižne no poterplive on zveliča, nim da nebeško
kralestvo; kajti on sam pravi: „ker do konca
obstaja, bode zveličani; 44  Mat. 10, 21. č* P a  č e
človek do konca ostati Bogi zvesti no pokoren
v’terplexji no težavi totega xivlei)a, more vel-
ke ponixnosti no velke peterplivosti, kersapske
moiposti biti. Jezus nas zato opomina k’po¬
nižnosti, rekotj: „Yzemte na se moj jarem, no
se vyt[te od mene; kajti jas sem krotek, no ’s
serca ponižen, ino vi bote mir vašim dysam
najsli. 44  Mat. 11, 29. Sveti Pavel piše: „Oblečte
si, liki od Boga odebrani, sveti no lybleni, do-
brotlivost, ponixnost, krotkost no poterplivnost/ 4
Kol. 3, 12. Jezus pa pravi: „Zveličani so bo¬
rb v’dyhi, kajti i)ihovo je nebeško kralestvo

11  *

iOa  Na 3. postno nedelo.

Zveličani so krotki; oni bodo zemlo posedeli."
Mat. 5, 3- 4 . Ponixnost nam jc ali naj perle po-
trebna^k’ zvelipapi, v’kcri je vbostvo dyha no
krotkost serca. Jezus sam nam dava naj lepši
zgled naj vekse ponižnosti, da je kak boxji Sin
terplepe no smert za našo odresepe na se vzel,
rekop: ,,naj se zgodi tvoja vola.“ Mat. 26 , 40. ’

Marija pegova mati nas tydi vyqi ponižnost re¬
kop: „Glej, jas sem Gospodova dekla, naj se
mi zgodi po tvoji repi." Lyk. 1 , 30. Job veli:
„Mi se ti sponixas, dak bos se povišan vidil;
ker se sponixa, tega Bog gorpomaga.." Job. 22,

29. Ponižnost je nam pred vsem potrebna; kaj¬
ti mi nikaj.nemarno svojega, smo slabi; vse je
od Boga, kaj mamo; xivlepe telo, dyso, mopi,
zdravje no xives. Sveti Apostol Pavel vyqi: „Hi
ti kaj dobrega na sebi mav, si tega ne od Boga
dobil?" 1. Kor. 4, 7 . Ino sveti Augustin repe:
,,da pegovi lastni dari sejo, kere Bog krona, pi f
nase zaslyxe plapyje."

To mi mamo zdaj drygo znamlo od nebes,
kera nam kaxe, da Bog le samo ponixnim dava
svoje milosti no pomopi.

Znamelje od nebes mamo mi ali dvojno:
Bog se prevzetim protipostavi, da jih neoslisa v’
potrebi; da pim grehov neodpvsti, ino da si pe
za kastigo k’sodbi obarje. Drygo znamepe od
nebes mi mamo: Bog le samo ponixnim dava
svojo milost no pomop, da le samo pe oslisa,
pim samo odpysti duge no krivice no pe zveli- \
pa. — Je sponixati se ves moreš ti plovek, pi pes
v’nebesa priti; ino sveti Augustin pravi, da si
ti sam cena za nebeško kralestvo, na kero se
je on v'svoji velki ponixnosti vseli mopno vese¬
lil, rekop: „0 blaxena veselnost, no veselja pu¬
lta blaženost! Svetce viditi, pri Svetnikih bi-

Na 3. postno nedolo. 165

tino k’ gim slisiti; Boga gledati no ga na vse
veke posedeti! Skoro k’gim priti, naj bo na-
gled naših naj yrot[nesih misli, no edini konec
naših senenih vositeb. — Baras ti, kak bi se to
2goditi znalo, skos kere zaslyxe, skos kere sred-«
nila? — dak ijy: To vse stoji v’oblasti delajo¬
čega 3 kajti nebeško kralestvo silo tcrpi. Mat. 11,
12. Nebeško kralestvo, o qlovek, neterja ni-
kaks r e drygc cene, kak tebe samega. Telko je
ono vredno, kak ti. Daj se sam (ves sponixani)
za gega, ino tebi slisi. —- Xalostis se ti za toto
ceno ? Kristus se je sam tadal, naj bi tebe k’
kralestvi Boga, svojega oijeta dobil. Ravno tak
se daj tydi ti ta, naj ti k’gegovemi kralestvi bo¬
deš, ino nede veg greh v’tvojem merlivem teli
gospodyval Rim. 0 , 12. j temoq sveti Dyh k’do«
segnegi vegnega xivlega.“ Amen.

Na 4. postno nedelo.

„Jezus pa je vzel kryhe, ino kda jo zahvalil, je
ge tem razdaval, keri so si dolsposeli/* Iv.
6 , 11 .

Pripravlege k’vrednemi obrejyvagi,

Jezus se je pelal nckda prek krez galilesko
morje, ino vnogo Ivstva je za gem slo, da so
znamlega vidili, kere je na betexnikih delal. Je¬
zus je stopil te na breg, no si s’svojimi vyi[eni-
ki dolsel. Bil pa je ravno te Yyzem, xidoski Sve¬
tek blizo. Jezus je poglednul Iystvo, ino rekel
skysavajotj- k’Filipi; „Odkod mo kryh kypli, da

^65 Na 4. postno nedeld.

bi toti jesti meli?“ Filip je rekel: „Za dve sto
penezov kryha je ne zadosti, da bi le vsaki ne¬
kaj dobil. Andrav pa je odgovoril Jezuvi: ,,Je

deqko ty, ker ma pet ječmenovih kryhov no
dve ribe j alipa kaj je to za telke? Jezov je ve¬
lel lystvi se dolsesti, ino selo se jih je okoli pet
jezero moxov. Jezuv je vzel kryhe, ino dare je-
zahvalil, je xje razdava! tistim, keri so se dolspo-
seli, ino tak tydi od ribeve, kelko so hteli, ino
vsi so se nasitili. — Tydi nam se približava zdaj
Vyzem, svetek gorstaje navega zveliqara. Ino
mi se tydi zebiramo zdaj v’posti ty v’eirkvi pri
Jezuvi, ino ivemo pri pem pomoq no strovek za
navo dyvo. Mi se skerbimo ty od pokopaliva
navih grehov gorstanuti, skos pravo pokoro, zve¬
sto spoved no spobolvape navega xivlepa, ino se
tydi priblixavamo k’ Gospodovi mizi, kde on
navo dyvo na i[ydovitni naipn s' svojim lastnim
mesom no kervjoj brani no napaja, ino nas s’ to-
toj hranoj no totim pitjom k’ veijnemi xivlepi re¬
di, t[i smo se le k’toti obreditbi dobro no vred¬
no pripravili. — Dnes se zato qemo podvyqiti,
kak se more qlovek It’vrednemi obrcjepi pripra¬
viti. On se more pripraviti:

I. Skos qistost vesti, ino
II. Skoz naboxnost serca.

Obojno mi qemo s’ pomoqjoj svetega Dyha
skerbno poslvsati, ino k’ temi k’redi biti. —

f.

K’vrednemi vxivapi presvetega Revnega Te-
la se more qlovek naj perle pripraviti skos qistost
vesti, to je, on more l) qisti biti saj od vseh
tevkih grehov, 2) se more v’milosti boxji znaj-

Na 4. postno nedelo.

i6t

ti, mo 3 ) je dobro tydi od pystlivih grehov Tai¬
sti biti,

l) RIovek se k’vrednem! prijetji presvete¬
ga Resnega Tela dobro no prav pripravi, qi se
vseh tevkih ali smertnih grehov oijisti. — Dyva
more biti Taista do naj merje od vseh tevkih ali
smertnih grehov, skos kere je svojo dyhovno
sivlepe zgybila. Zato pa je naj perva dusnost
kristjana, da on zvesto svojo vest perle premivla-
va no spitava; da svetega Dyha skerBno pred
vsem na pomoij zezove, da pemi i)egovo pamet
rassveti, kaj on na vse svoje grehe zmisli, na vse
kraje no Tjaše, kde no kda je i)e vijinil, ino se
spomene popunoma na vse naqine, kak je gre¬
šil; on more vse grehe najti no si je zaponiti do¬
bro, da se jih te zna prav no vijistega spoveda¬
ti; nesme niednega po maposti pozabiti no ne
sam rad zatajiti; kajti novi smertni greh bi rjemi
bil: te je rjegova dyva ijista, pegova vest mirna;
on je pripravleni sveto Revno Telo prijeti. Sve¬
ti Apostol Pavel zapovedava ostro; ^iovek se
naj sam skyvava, ino naj je od totega kryha, ino
pije od tote kupe. Kajti, ker de po nevrednem
toti kryh jel no ’z Gospodove kupe pil, bode se
na teli no kervi Gospodovi kriv naredil; kajti ker
po nevrednem je no pije, toti si poje no spije
sam sodbo v’se, da Gospodovega Tela neodloqi. tf
1. Kor. it, 28. 27. 2Q- Sveti Franc Salez zato
lepo spomina: „Mej paško na tak neke grehe,

keri dostikrat celo skrivoma v’vesti noter sivijo
no gospodyjejo, da se jih spovev, no se od pih
sčistiti znav.“ Ino rji se ijlovek tak sijista no
praviqno spove; te je pripravleni k’bosji mizi
no k’ boxji obreji, da se

2 ) on znajde zdaj v’ bosti milosti. — Skos
smerten greh je dyva bosjo milost, bovjo dopad-

tbS t  Na 4. postno nedelo.

nost, to je, svojo xivlepe zgybila no mertva
dozdaj bila ; ona more ali skos praviqno no po-
punoma spoved od vseh smertnih grehov oqiste-
na no nazaj v’ boxjo milost no prijatelstvo sprav-
lena, v’dvhovno xivlepc zbvjena biti, qi joče¬
mo z’apgelskim kryhom , nebeškim stroškom,
Jezusovim Telom hraniti j ona more na naj mepe
od vseh smertnih grehov, teskih krivic, kere poj
milost boxjo, peno xivlepe vzemejo, qista no
svojna bitij more meti neduxno no gostyvapsko
oblaqilo. človek se more ali v’celo qisti, gosty-
vapski oblek obleijti, kda gre k’boxji mizi, da
nede pemi Jezus,  hixni gospodin, rekel, kda bi
gosti prišel gledat: „Priatel! kak si ti sem pri¬
šel, ino nemas gostvvapskega oblaqila na scbi?“

;no bi te velel hlapcom : ,,Zveste ga na rokah

no nogah, no ga verste v’naj zvynepe teme, kde
bode vrisape no klepetape zobi,“ i\Iat. 22, 12. f
1.5. ino bi te zaverxen bil.

,">) K' vrednemi prijetki presvetega Resnega
Tela.se qlovelt ve vrednej pripravi, qi se tydi
vseh mensih no pystlivih grehov spove. — Ne
je ravno tak zlo potrebno, se malih no odpystli-
vih grehov spovedavati, da oni milosti boxje qlo-
veki neodvzemejo, ino da se skos popunoma po¬
koro no opravlape dobrih del odzdignejo no od-
pystijo: alipa dobro, hasnovitno ino zato na-
raqlivo je, se tycli malih no odpystlivih grehov
sqista spovedavati j zato, da qlovek ne ve no ne- ,
pozna zadosti, keri pegovi grehi so ravno smertni
ali ne smertni, mali ali oapystlivi, ino je zato
naj bolse, tji se vseh grehov, naj so te smertni
ali ne smertni, spove. Potlp, t[i se dosti malih
no odpystlivih grehov vkypnabere, nastane zadniq
le velki no smertni greh, ker qloveka pri Bogi
v ? zamero spravi, ino pemi zapravi boxjo milost

, Na 4 . postno nedelo- t(jt)

no dopadepej kajti greh qi je kak hte mali, do-
padlivi je le ne Bogi, qi ravno nevzeme qlove-
ki vse boxje milosti, jemi jo dcno pomenka, po¬
sebno qi dugo take grehe na sebi ma, da graqy-
jejo vekvi, ino qi jih dosti vkvppride, jemi mi¬
lost boxjo deno zapraviti znajo: ravno tak, kak
qi na celo belem oblaqili le samo edna mala
qerna pika je, kak bi z’igloj piqil, se nepozna
od daleq no se nežna dosti j qi pa takih maliqkih
pikip dosti na belo oblaqilo pride, te pa se le
pozna, no se qloveki zameri, je ne veq za Sve¬
tek , ino more se celo oblaqilo oprati. Dobro,
hasnovitno no naroqlivo je ali, tydi vseh pystli-
vih grehov se spovedavati, naj qlovek s’ svojoj
dyvoj razvi skerbi. je, no popunoma mir serca
ma, ino potrebno, da qlovek od nagnepa Sto¬
tim malim no pystlivim grehom prazen je, da to
terja svetost božjega Resnega Tela, ino da se
odpystlivi grehi, ino lybezen no nagnepe k’pim
Bogi le vseli zamerijo no nikoli nedopadnejo,
paqijo no mydijo moq svetemi Revnemi Teli, lte-
ro bi pri qloveki k’opravlapi pokore no dobrih
del meti moglo. ,,Mertve mysice, pravi muder
mox, pokvarijo lybeznivost maze.“ Ekl. 10, 1.
Sveti Prane Salez pravi, da muder mox v’svetem
pismi qe skos tote besede naznanjati j da mysi-
ce, kere se nevstavlajo dugo na maži, temoq sa¬
mo v’ mimoidepi leteqki nekaj cečajo, veq ne-
pokvarijo, kak one pojejo, da ovo neskvarjeno
ostane j qi pa one v’maxi prejdejo, te vzemejo
poj vrednost no po pogybijo. Ravno taka za-
deracnost se ma s'pystlivimi grehi. Hi oni v po¬
božno dyso notrizlezijo, brez da bi dugo tam
ostali, te pe zosebno neokvarijoj qi pa se dugo,
skoz dopadlivost, kero d vsa na pili ma, v’poj
zdersavajo, te obropajo oni po resmqno lybezni-

v

170 Na 4. postno nedelo.

vosti no lepega dyha, najmreij svete poboxno-

’Z dozdaj retjenega ali vidimo, da se IPvred-
nemi prijetji presvetega Revnega Tela qIovek
skos qistost vesti pripravla; on pa se ve tydi mo¬
re pripraviti sltoz naboxnost serca, no od tega
v’drjgem deli.

II.

Dobro no vredno pripravlepe k’ bosjemi
jagneti se zgodi ve tydi skoz naboxnost serca:
l) skoz obydepe boxjih kreposti, 2) skoz mo-
lepe presvetega Revnega Tela, 3 ) skoz zahval¬
ni spomin na Kristuvovo terplepe no smert,
4) v’ponixnosti no opravlapi drygih kreposti.

l) Ker se skerbi, se prav no dobro k’ vred-
nemi zevxitki presvetega Revnega Tela pripravi¬
ti, tisti obydi v’svojem serci xivo vero, terdno
zavypape no gorelo lybezen k’svojemi Bogi š’
pravoj xalostjoj za svoje vtppene grehe. Pravo
sivo vero na Jezuva boxjega Sina no pegov na-
vyk, na pegavo pravo, resnipno no repno na¬
zornost v’svetem Revnem Teli, ino na mop mo¬
re kristjan zmisliti, kero sveto Revno Telo ma
za vepno xivlepe. Kristjan se more spomenuti,
dare IPGospodovi mizi gre, na visoko vrednost
tote nebevke hrane, ino more skos svojo vero
Jezuvovo Telo no kery od vsake dryge jedi dobro
odlopiti znati. Sveti Pavel vytp: „Ne je mogopno,
se Bogi dopadnuti, brez vere. Kajti ker p e k’
Rogi priti, more verjeti, da on je, ino da tistim,
keri pega ivejo, platpitel je.“ Xid. u, i(j. Ino
Jezuv sam pravi: „Resniqno, resnipno vam po¬
vem, ker na me verje, ma vepno xivlepe. Jas
sem kryh sivlepa. —■ To je kryh, ker je ? z ne-

Na t\.  postno nedelo, ITI

bes privel, naj ker pega je, ne merje. Jas sem
sivi kryh, ker sem od nebes dol privel. Ker de
od totega kryha jel, bode xivel na veke. Ino
kryh, kerega bom jas dal, je mojo meso za xiv-
lepe sveta .“  Iv. 6, 47. — 53. S’takoj xivoj ve-
roj, mopnim zavypapom no gorepoj lybeznoj nas
ali Jezuv sam opomipa k’pegovi mizi iti.

2) Z’naboxnostjoj serca se plovek pripravla
k’prijetji jagneta boxjega, pi on pe na kolenah
sponixani moli. —■ V’naj vekvi ponixnosti no
zebrapi svojega serca no s’pobitim dyhorn more
plovek pri mizi boxji na svoje kolena padnuti,
no svojega zvelipara nazopega v’svetem Revnem
Teli z’gorepim sercom moliti, ino z’zahvalnim
mivlepom prijeti, z’rokoj na svoje persa terka-
jop: „Gospod! jas sem ne vreden, da mi pod
streho grevj temop repi le rep, no zdrava bode
moja dyva.“ Mat. 8, 8. Sveti Pavel pravi: ,,V’
imeni Jezuvovem se morejo vse kolena vujgibati,
totih, keri so v’nebesah, na zemli no pod zem-
loj.“ Fil. 2 , 10. Sveti Krizostom pive: „Jas sem
vidil nebevke dyhe, kak so oni pod svetimi skriv-
nostami pred Jezuvom Kristuvom dol spokapali,
no pega molili.“ Tak se tydi mi moremo k’
obrejyvapi pripraviti.

3 ) Mi se na dale moremo iz naboxnosti na¬
gega serca k’Jezuvovi mizi podati, z’zahvalnim
opominom na Jezuvovo terplepe no smert.—-Mi
moremo, kda se nam Jezuvovo Telo kaxe, no
kda je v’vysta prememo, na persa biti, z’xa-
lostjoj, da so navi grehi bili na Jezuvovem ter-
plepi no pegovi smerti krivi, moremo spoznati
navo grevnost, nevrednost, no skoz bitke na
persa na zvedi dati, da nave grehe pemo pokavti-
gati na sebi, tak kak jo opiten grevnik v’ cirkvi
vpinil. Se moremo tvdi spomenuti, da je Jezuv

172 Na 4 . postno nedelo.

toti naj svetesi Sakrament na veijen spomin svo¬
jega terplepa no smerti nam postavil, no se ga
nam vxivati zapovedal j moremo ze vsem zavy-
papom toti Saltrament prijeti, ino otroqjo xelepe
v’serci meti, se z’Jezusom zediniti. Mi se mo¬
remo spomenuti no ponoviti pri prijetji svetega
RevnegaTela Iterstno oblybo no zavitek, lterega
smo te z’Bogom naredili. Mi moremo motjno
naprejvzetje meti, se Kristusi v’ lybezni proti Bo¬
gi no blixnemi celo spodobni narediti, ino vose-
qo xelei)e meti za dobrotami vernega zveliqai)a
skos sveti vxitek. Jezus nas na svojo smert
zmisliti opomirfa govoreq: „Nise nema vekse lju¬
bezni, kak ker svojo dyso za svoje prijatele po¬
stavi. Vi ste moji prijateli, qi vqinite, kaj vam
jas velim “  Iv. 15, 13. 14. Sveti Pavel nas na
vypape k’pemi opomipa: „Zato ali stopmo z’za-
vypat)om k’sedesi milosti, naj mi miloserqnost
dobimo, no milost najdemo, dare nam je pomo¬
li potrebno/' Xid. 4 , lG. Na zedinstvo z’i)era
nas Jezus spomipa: ,.Ker mojo meso je, no mo¬
jo kerv pije, ostane v’meni ino jas v’nem." Iv.
0 , 57 . „Ostante v’meni, tc jas qem v’vami osta¬
ti. Ravno kak rozga nemre sada prinesti: tji ne
ostane na tersi, tak tydi vi ne, r.aqi qi ostanete
v’meni. Jas sem ters, vi ste rozge, ker v’me-
ni ostane, no jas v' peni, toti prinese dosti sada,
zakaj brezi mene nemrete niq storiti." Iv. 15 , 4»
5 . Sveti Pavel pravi: „Jas xivim, pa ne veq jasj
temoq Kristus sivi v’meni. Da pa jas zdaj v’
mesi xivim, te xivim jas v’veri na Sina boxjega,
ker je mene lybil, ino se je sam za me tadal."
Gal, 2, 20. 21. Na vxitek veqnega zveliqai)a nas
vabi Jezus rekoq: „Prite vsi k’meni, kcri ste
s trydom no z’delomobloxeni, jas vas oqemoqerst-
viti." Mat. 11, 29.

175

Ka 4. postno nedelo.

4) V’ naboxnosti serca se mi zadniij pripra¬
vimo k’mizi boxji, rji pridemo v’ponivnosti no
smo k’redi, opravlati tydi vse ove kreposti. —
Mi se moremo sploh sponixati no našo nevrednost
spoznati, kda k’boxji mizi pridemo, kde se sam
Jezus nam vxivati da, no nase dyse s’svojim me¬
som no kervjoj redi5 moremo pega z’zahvalnim
sercom prijeti no k’redi no stalni biti, tydi vsa¬
ko krepost no dobro delo potle opravlati, se gre¬
ha verno no skerbno vseli varvati no Boga ne vct{
skoz nepokornost razxaliti. Toto ponivnoSt no
zahvalnost spobolsanega serca mi posebno kave¬
rno, rji se skerbimo dela lybezni proti blivnemi
opravlati, svoje grehe z’pimi klati, no prazne
prostore svojega sivlepa z’pimi zadelavati. Tak
dela, ker se dobro spokori, no k’sveti mizi
vrednd pripravi, ino taki sad prinaša.

kflovek se ali ldvrednemi prijetki presvete¬
ga Resnega Tela pripravi prav no dostojno, skoz
naboxnost serca tydi. Treba pa se pa, da se
plovek na teli tydi dostojno no slisno pripravi,
najmreij, da pride snaxen no pisti po xivoti, v
poipenem no porednem obleki, da se lepo no
bogaboječo zaderxi v’cirkvi no po poti, ino na
teše od pol noiji je. Sveti Augustin veli: ,,Do-
bro dopadlivo je svetemi Dyhi, da na rjast tak
velite skrivnosti Gospodovo Telo perle, kak dry-
ge hrane, notri gre,“ Hlovek nesme pozabiti,
da je toti den, kda on k’spovedi no k’ obrejyvapi
gre, pegov naj veksi svetelt, zato se pemi slisi,
ves poboxen no svetepi priti, no toti den skoz
dobre dela svetiti.

Ino tak smo se zdaj navpili, da se plovek
more k’vrednemi obredepi boxje hrane pripravi¬
ti skos ijistost vesti, da je od vseh smertnih gre¬
hov mit, da je v’ milosti boxji no tydi od pystli-

tu Na 4. postno nedelo.

vih grehov prazen ; ino skoz naboxnost serca,
da obydi boxje kreposti, vero, vypape no lybav
lt’ Bogi ; da s’ponixnim sercom moli Jezusa v’
presvetem Resnem Teli j da se zahvalno spome-
ni na Jezusovo terplepe no smert, da je pun
ponižnosti no opravla tydi svc kreposti. — Verni
moji! Tak se pripravte vseli lt’boxji mizi, ino
vsikdar bote vi Jezusovo Telo no kerv vredno
prijeli, vi bote meli modnost vašim dysam, se
vseli serpno hydemi proti postaviti no v’dobrem
rasti, ino Jezus bode v’vasem serci xivel, no vi
bote v’pem xiveli lt’vepnemi xivlepi no zvelipa-
pi. Amen.

Na 5. postno nedelo.

„Tldo me more kerega greha okriviti V*  Iv. 8, 46.

Neduxnost.

Hydobnost Xidovov proti Jezusi Je ne niko¬
li mira mela. Vseli se so krez pega no pemi
sovraxni bili; ga pregapali no pega, naj neduxne-
sega med vsemi, vnogoterih bydih rexp krivili,
so celo rekli, da je Samaritan no vraga ma, ino
so pegovega navyka nesli vervati. Zato pa se je
jim v’dnesnem svetem Evapgelji tak mopno pro-
tipostavil, rekop: ,,Kdo me more kerega greha
okriviti? kli vam jas resnico pravim, zakaj pa
mi neverjete? Ker je iz Boga, toti poslysa box-
jo rep; zato pa je vi neposlysate, da ste ne iz
Boga.“ Ino ne so mogli pega, kak naj neduxne-
sega nikžkega greha okriviti. — Tota Jezusova

ti 5

JSa 5. postno nedelo,

neduxnost opomipa nas vsakega na navo nedus-
nost. Je bar da bi jih dosti med nami le nekaj
z’Jezuvom repti moglo: „Kdo me more greha
okriviti? Razvi vsega greha no nepopunosti jo
pap resen ne nieden plovek; alipa brezi velltih
pregrevep no hydob bi mogel vsaki plovek vseli
biti ,  ino menve pregrehe slabosti bi mogel vsa¬
ki preveno bole odstavlati no popravlati se sker-
beti. Kak srečen je pisti no pravipen, ker svo¬
jo nedusnost na toti napin obdersava no spupa-
val Kak miren no veseli je on, ino srečen na
totem sveti 5 zakaj pegova vest je pnna boxjega
mira, ino pemi neoponava nikakve krivice, ino
kelko srepnevi ve je on, da je v’milosti boxji,
ino Bog pega rad ma no pega varje! Pri toti ve¬
seli no srepni nedusnosti se ijemo dnes vstaviti,
no peno srepo no veselje premivlavati:

I. Neduven si zna pri dobrem svedopepi svo¬
je vesti veselo vseh dobrot totega sivlepa
vxivatij

II. Neduxen zna poveseljen no omopen vso
terplepa totega xivlepa prenavati.

Jas sebe no vas priporopim Jezuvi, naj on
moj govor poxegna, no vave serca segreje, ino
pomopi Preblaxene Divice Marije. Poslyvajte
me. —

I.

Neduxen se zna pri dobrem svedopepi svo¬
je vesti dobrot totega xivlepa vxivati, Neduxen
se naimrep l) veseli vxiva svojega pripravlene-
ga premoxepa no lepote nature, 2) veseli se
preš srepo drygih, 3) veseli se na nebesa.

176

5. postno nedelo.

1) Neduxen se zna pri dobrem svedoijili
svoje vesti veselo vseh dobrot xivlet)a vsivati; on
se naj perle veseli vxiva svojega pripravlenega pre-
moxei)a no lepote nature. — Neduxen iflovek je
tali miren no dovolen v’svojem stani, no se ve¬
seli ijres svojo si spravleno glevtvo, malo ali vel-
bo, belko je jemi Bog dalj kajti ijegova vest ije-
mi nema nikve krivice oponavati, no ijemi pysti,
se tistega z’ veselim no mirnim sercom vsivati.
Nedusen iflovek se veseli ijres stvorjene reifi no
ifrez dobrote boxje, kere Bog lydem dava, ino
se za ije rjemi lepo zahvali. On hvali no ijasti
Boga v’i)egovih delah, ino se veseli, da ma na
Bogi tak dobrotlivega oqo, ker za rjega no za
vsakega ijloveka tak lepo no po oifinskem sker-
bi. Nedusen se veseli ifrez goridoijo sunce, ino
ijegovo serce se s’ i{as'tjoj no slavoj napuni, v'be¬
ri on Boga v’ponixnosti moli no ifasti potfjde-
joifi ijegovo vsegamogoifnost, dobrotlivost no
mudrost. On gre te veseli no iferstev k’svojemi
deli, no veselo, sreifno no vyrno ijemi vse na
roke no od rok gre. On dela z’ veseljom no ra-
dostjoj marno ino je zdrav polek. On ostane po-
boxen no grai|yje preveno krepostnevi. On ma
veselje na v seh neduxnih no krepostnih reifah no
radostah , ino se skerbno varje pred nevarnimi
no prepovedanimi. Stvari se veselijo svojega
xivlei)a, no vtiče pejejo tferstve no vesele Bogi
svojemi stvarniki ifastno hvalo, ker ije tak lepo
vse redi: tak tydi neduxen tflovek ma velko ve¬
seleče nad lepotoj nature no sveta. Serifnoijega
veseli belo no ardeifo sveteifo drevje, no ijerni
radost vtatfe j lepo ijega razveseli pisana lepota
rox no cvetic, s’kcroj so ogradi no travniki oble-
ijeni; moqno ijega poveselijo rodne pola no
vinske gore, no ga na zahvalnost giblejo; yroifno

Na s. postno nedelo. 17  7

pega oveseli jasna noq s’kepom no lepotoj po
neskonqani dugavi no virjavi visokega neba, box-
jega sela, no pemi qastibojeqnost, qastipoqte-
nost no veseli strah v’ pegovo dyso vgapa proti
velkemi no mogoqnemi Bogi, kerega on v’po-
nixnosti moliti zaqne, krivec pa pred vsem tem
trepeqc no se boji ostrega sodnika! Nedusen
se veseli hvalno Bogi qres svojo zdravje no sreqo,
da si to tih velki h dobrot v’ popunem radyvapi
vxiva, pemi pegova vest nikakvega greha ne opo-
nava, ga nikve krivice ,ne sodi no pemi veselja
nemoti. Ino resnitjmo je tydi boxja vola, da bi
lydje mogli na sveti veseli biti, no si veseli b res
vse krivice, v’popuni neduxnosti no mirnosti ve¬
sti vseh dobrot na sveti vxivati$ kajti za tega vo-
lo je pe nam Bog stvoril no dal. Sveto pismo
vyqi: „Veselo serce je xivlepe qloveka, ino ne-
sprazliva priprava zdravja. 1 * Sir. 30 , 22. Sveti
Pavel nas tydi opomipa na veselje : „Veselte se
v’ Gospodi vseli. Itak. vam reqem: veselte se.“
Fil. 4, 4. Salomoni pravi: „Za bolse ja mam, se
svojega dela veseliti, no dobro qiniti, dok!iq xi-
vimo.“ Pred. 3 , 12. 22. „Boxjih dobrot se vxiva-
ti no se svojega dela veseliti, je dar boxji.“ 3,
17 .— 1Q. „Jej tvoj kryh z’veseljom, no pij tvo¬
jo vino z’radostnim scrcomj zakaj Bog ma dopa-
depe na tvojem djapi.** 7, 9. Sveti Gregor re-
qe: „Razvi veselja qloveqja dyva nemre biti.“

2) Neduxen si zna pri dobrem svedoqepi
svoje vesti dobrot totega sveta veselo vxivati, da
se on veseli qres sreqo svojega blixnega. — Ne-
duxen no praviqen qlovek se veseli vxiva vsake
dobrote no radosti totega xivlepa, da je qerstev
no rad no veseli, qi qyje ali vidi, da je pegov
blixni sreqen no poblagoslavlen j on pemi tydi
rad pomaga, kelko more, qi je jemi potrebno.

Ned. Dei. 12

118

K a s. postno nedelo.

Hyddbei), imvnjen no nevovliv q!ovek pa, qi ja
kali koli bogat no sreqen, si nemre le v’ miri no
veselji svoje sreqe ali svojega premoiepa vvivati,
da je ne neduxen; da pemi qegova vest neda mi¬
ra , ijemi oponava po krivici spravleno blago no
ga sodi preveno; on je nemiren, hyla dryge, je
jim nevovliv no se qemeri no xalosti, i|i so sreb¬
ni no jim dobro gre. Je nemiren, da bi skozi
rad veq imel no bogatevi bil; gegove skerbi, ne-
vovlivost, strah vesti no X)eni oponavki no grizi,
tgemi skoz salost no bridkost delajo, jemi neda-
jo mirne no vesele vyre, on si nemre miren no
si’eqen dobrot no veselnosti totega xivlepa vxiva-
ti, tak kak neduxen no poboxen qloveli, ker xi-
vi s’svojimi lydmi no s’vsakim i[lovekom v’miri
no pokoji; nikoga nesovraxi no je nikomi ne ne-
naviden no nevovliv: je veseli v’tovarvtvi no pov-
sodik, ino se veseli posebno, qi je Diegov blixpi
tydi poboxen, no greh vitesno premaga. Sveti
Pavel pravi: „Yeselte se z’veselimi / 4  Rim. 12,15.
„Prenavaite eden ovega , ino si odpystite. -— Ino
rnirKristuvov naj z’  veseljom prebiva v’vavih ser-
cah, v’kerem ste vi tydi pozvani v’edno telo,
ino bodte zahvalni.“ Kol. 3 , 13, Jezuv se je
nekda prikazal sveti Brigiti no rekel: „ x Ii ti ver-
jev moje besede, no je spuniv; dak nede tebi
veselja no zveliqaqa na veke menkalo. <f

3 ) Keduxen se z’dobx-im svedoqei)om svoje
vesti vseh dobrot xivleqa veselo vxivati zna; za¬
kaj on se veseli tydi na nebesa. — Neduxen rjo¬
veli, ker si vsega veselja totega xivlepa v’mirni
vesti vxiva, ne ostane samo pri totem posvetnem
veselji; temoq toto veselje qega spomipa na ve
vekvo no popunevo veselje; ga spomirja na do¬
brote nebevkega kralestva, ino on se moqno ty-
di 4  na Ušlo veseli. On se skerbi po vsem vsega ty-

Na 5. postno nedelo. i?t>

di tak siveti, da bi tydi h’ tistemi veseiji prišel;
on se veseli na nebesa. Neduxen se Bogi za vso
sreqo no za vse dobrote no veselja, kere jemi
Bog ty na zcmli dava, lepo vseli zalivali, ino se
skerbi, toto svojo zahvalo Bogi posebno skos pra-
viijno, pobosno, sveto no krepostno xivlepe ska-
zati: on zato tak xivi no hodi na sveti, da bi se
skos svojo xivlepe tydi tistega popunega, ne¬
beškega no veipega veselja gotovo vreden nare¬
dil, kero jemi Jezus govoreq obeqe: ,,Veselte

se no radyte se 3  zakaj vaša plaqa jo velka v’ ne-
besah,“ Mat. 5 , 12 .  Ino v’dnevnem svetem Evap-
gelji Jezus pravi od Abrahamovega veselega na
nebesa rekoq: „Abraham, vas oqa, se je rady-
val, naj bi moj den vidilj on ga je vidil, no se
razveselil.^ Iv. 8 , 50. Svetemi Gregori, moxi
svete None, se je ednok šepalo besede peti: „Jas
se veselim, da mi pravijo, mi bomo sli v’ Gospo¬
dovo hixo,“ Ps. 121 , 1 . kere so ga tak razvese¬
lile, da se je dal kerstiti, no sc skos vso potlapo
xivlepe samo na nebesa veselil.

Tak se neduxen v’dobrem svedoqtvi svoje
vesti vxiva vseli vseh dobrot totega xivlepa vese¬
lo 3  alipa neduxen zna tydi poveseljen no omoqen
vse terplepa no texave totega xivlepa prenašati,
od qesa qemo giujati v’drygi polovini.

II.

Neduxen no praviqen qlovek terpi vse ter¬
plepa no tevave svojega xivlepa poveseljen no
omoqen: l) da ve, kaj je ne krivec na svojem

terplepi, 2 ) da ve, kaj je od Boga ne zapyse-
ni, 3 ) da ve, kaj de plaqo dobil za svojo ter¬

pi epe no poterplepe.

12

lfeu

5Ca 5, postno nedelo.

1) A’eduxen no pravilen qloveh terpi vse
texave no terplepa v’svojem stani poveseljen no
obmoqen, da ve, kaj je ne kriv na svojem ter*
plepi no nevoli. — On se Bogi ze vsem zavypa-
pom poterplivo v’roke da, ino si xe s’svojoj po-
terplivnostjoj dosti pomaga, da rad no volno ter¬
pi} xe si skos to bolcijine betega ali terplepa na
polovico oblehkoti. On prosi Boga ponisno za
pornoq, da bi mogel sreqno no stalno svojo ter-
plepe prestati. Ker pa si je sam krivec na svo¬
jem terplepi no texavi, skoz nespametnost no be¬
dast ost , skos prekorednost no poxretnost, skos
sladoxelnost no terpnosti, ali skoz zapravianost
no nemarnost: te on nemre mirno no poterplivo
terpeti, da penti pegova vest mira ne da, no ga
peqe, petni tevko oponava pegovo bodiliaj no
nespametno zaderxape no vnemarnost. Praviqen
no neduxen pa je svojni od vsega tega no lehko
terpi vsej kajti pegovo serce je mirno no veselo
v’Bogi, ker pemi pravi: „Zovi me v’britkosti
na poraoq, ino jas te bom odrešil, ino ti bov
me slavil “ Ps. 49 , 50. On si misli: „ x £i jp  Bog
z’menoj, kdo zna biti proti meni?" Kim. 8, 31.
Sveti Pavel ¥e veq vyqi: „Bog poterplepa no po-
veselepa no vypapa naj vas napuni ze vsem ve¬
seljem no mirom v’veri." Rim. 15 , 5. 13. Kak
veselo je terpel sveti Ludvik Bertrand, da je re¬
kel: „Gospodl ty xgi, rexi, le samo tam mi za--
nesi}" Ang. ali: „Dajmo se Bogi po pegovem
dopadepi ravnati."

2 ) Neduxen no praviqen qlovek poveseljen
no omoqen prenava vse tei-plepa no texave svo¬
je, da ve, kaj je od Boga ne zapyveni. — On
ve, da je Bog vsegamogoqen no dobrotlivi povso-
dik nazoqi, ino tydi pega vidi, no ga nede bres
pomoqi pystilj kajti nedusnost lybi Bog, no po-

.Na 5 postna, nebela, I8t

terpnost se perni dopadne qrcs sye. On se ze
vsoj ponixnostjoj poda v’boxje toke no veselo
terpi, da ve, kaj se Bogi nesme protistaviti, no
perai nepokoren biti; kajti, taki nezgpbi samo
svoje plaqe, ampak ve je kavtigan ostro. Job se
je ves poterpliv v’ terplepe dal no rekel: „Kdo
se je kda Bogi protistavil, ino je mir mel?“ Job.
g,  4 ,T£i se je svetemi Feliksi ’s ICantalicje ka¬
ka krivica ali razsalnost od koga zgodila, jemi
je rekel smejeij na mesto se tremeriti: „Od zdaj
te qem ve bole ljbiti, ino Boga prositi, naj bi
te svetega naredil.** Svet i Juljan je vidil, da je
od Boga ne zapyveni v’svojem terplerp, no ie
rekel s’svojim stresitelom: „Mia nema Jezi*/!

Kristuvi verna ostati, no ’z Ivbezni k’pemi mre*
ti, da je tydi on za navo zvelitjape mer el, da bi
mi na veke p im siveli d'

5) Nedusen no pravirjen tilovek terpi pove-
seljen no obmoqen vse terplepa no boleqine te~
sav totega sivlepa, da ve, kaj dobi lepo platjo
za svoio poterplivost v’ ter [»lepi. —• Nedusen ve,
da niq Bog nemi neplaqano nenaha, da je pra
viqcn no dobrotliv. Zato pa se ze vsem zavy-
pajjora poterplivo no'ponisno poda v’ terplepe,
veselejotj na lepi venec, ker je jemi pri Gospodt
pripravleni, po besedah svetega Pavla misteu
„Nave bridkosti, kere so niegnejoqe no lehke .
spravijo nam veqno no preobilno velko qast v’
nebesah.“ 2. Kor. 4, 1!. Tak je svetaDivica Bosa 'z
Kirne, kda je v’ velki beteg padnila, se vsa Bo.. ■
poroqi!a no veselo terpela, ino gosto rekla
»Gospod ! povnosaj moje tcrplepa, alipa zraven
tydi lybezen v’mojem serci/* Ona je bila pri*
pravična, z’Jezuvom na krisi rnreti, kerega zre*
liqapa si je xe skvsiia. — S’kakim veseljem se
ie dal sveti Andrav na krit privezati . vidimo nn

182

Na-5. postno nedelo.

’z pegovih besed: ,,Mirno no veselo obsegnern
jas tebe, vzemi tydi ti mene z’veseljom gor, za
vypenika mojega vypitela, ker jc na tebi merel.
Vzemi me prop od lydi, no me prinesi k’mojc-
mi vypiteli, naj tisti od tebe mene dobi, ker
je na tebi mene odrešil. 4 ' — Ino na tretji den,
dare so ga hteli xe dol ’s  krixa vzeti, je molil:
„ Vzemi gor, Gospod Jezus Kristusi mojega dy-
ha v’miri, ino ne pysti od totega kyixa mene
priti, perle kak si ti mojega dyha, ker tebe vi-
diti pe, k’sebi vzel/ 4  Na to se je vidla svetloba
dol od nebes priti, ino v’pol vyri jc merel
Apostol.

Nedusen plovek povcseljen ali no obmopen
vse terplepa no texavc svojega xivlepa prenaša,

Ino tak zdaj vidimo srepo nedavnega no
pravipnega ploveka, ker se vseli skerbi, na naj
mepe deno od vseh veksih no smertnih grehov
pisti biti; v’kakem dobrem svedopepi svoje vesti
se on vseh dobrot totega xivlepa veselo vxiva.
On se veseli vxiva svojega pripravlenega prcmo-
xepa no veselnosti nature, se veseli preš srepo
svo ; ega blivnega, no se veseli na nebesa,— Ne-
duxen no pravipen, kak smo xjyli, zna tydi po-
veseljen no omopen vse svoje terplepa no texa-

ve prenašati no prestati, da ve, ka je ne kriv
na svolem terplepi no nesrepi; da ve , ka Bog
pega vidi no ga ne zapysti; da ve, ka dobi pri
Bogi lepo plapo za svojo terplepe no poterplepe
•— Mati svetega Ludvika krala je rekla jemi:
„Moj sin! rajši jas vidim tebe sedesa no xivlcpa
zneblenega, kak pa s’ teskim grehom vtepene¬
ga/ 4  Skerbmo se ali, -Krist jan je! naj perle no
vseli za nedusnost serca no pravipnost djapa, naj
nas niše nemrc krivosii no greha obduxiti, naj
Bogi dopadlivo xiviino, ino se veselo vseh dobrot


Na 5. postno nedelo. 185

na zemli vrivamo, ino trdi vse terplepa no te¬
žave poveseljeni no moqni terpimo, qi kere Bog
nad nas posle; reqmo vseli z’Davidom: „Dobro
je, Gospod! kaj si me sponisal, naj se jas tebi
prav slyxiti navytfim!“ Ps. 118, 71. Amen.

Na cvetno nedelo.

„Hast Davidoremi Sini: poblagoslavlen bodi, k e
pride v’Gospodovem imeni/' Mat. 21, g.

Procesja s’presmeci.

Kratko pred svojim terplepom je Jezus htel
v’Jeruzalem svoj qastiven vuhod imeti, ino kda
je proti Betfagi prišel, je poslal dva svojih vy*
Tjenikov v’ toti terg, Itera sta mogla p e mi oslico
z’žrebetom prignati, naj bi na pi kakti kral Xi-
dovov, obetjani Mesias, po besedah peroka v*
Jeruzalem svoj tjastiven vuhod imel, ker pravi v
„Glej, tvoj kral pride k’tebi krotek, ino sedi
ha oslici no na xrebeti prexnega xivinqeta/ <  Je«
zus je htel skos toti svetepi svoj vuhod pokazati,
da je on preladavec sveta, vraga no mesa, k’ tre.
mi je krotkost, ponixnost no bosnost potrebna,
ker je najmreq toto velko qast na boxni oslici,
kak sirrnaqki lydje, obhajal, nam na podvyk, da
se sovražniki dyse samo skos krotkost, ponižnost
no boxnost premagati znajo. Htel je Jezus toti
svoj vuhod tak ponixen no boxen derxati, naj bi
svoje sovražnike bole osramotil, kda bi na tretji
den ves tjastiven no gospoden, liki premagavec
pekla no s mer ti gorstanll. Ino dara je tak proti

184

Na cvetno nedelo.

Jeruzalemi jezdil, je dosti h stva pega sprevajalo
no svoje oblapila pred pim na pot prestiralo,
drygi pa veje J z drevja sekali no na pot meta¬
li, keri pa so predi rio zadi vli, so kriijali rekoip
„ x fast Davidovemi Sini: poblagoslavlcn bodi, ker
pride v’Gospodovem imcni.“ Ino na toti veseli
no pastiven spomin tydi mi v’ kervapski cirkvi
na dnevni den pobovrio vego mamo, z’ xegnani-
mi presmeci s’proeesjoj okoli cirkve hoditi, ino
se dnes tjemo podvytjiti:

I. Kak se ma tota procesja z’ segnanimi pres¬
meci obhajati? ino

JI. Kaj se ma pri poj rcijti no misliti?

Naj bo dnevni moj govor Bogi povolen, vam
pa hasnoviten. —- Posivvajte. —

L

Procesja z’ zegnanimi presmeci se ma dnes
obhajati: l) z’bogoblaznoj miseljoj, liki da bi

Kristuvi samemi proti vli, 2) moremo pega liki
premagavca v'pegovi spodobi moliti.

l) Dnevno presmerino procesjo s^poblago-
slavlenimi ibami no olinkami moremo mi spre-
vajati ’z bogohlazne misli, liki da bi Jezuvi sa-
memi proti vli. •— Mi sc moremo dnes posebno
no naj peric sporrienuti, da je dnes xe tisti den,
na kerem Jezuv svojemi bridkemi terplepi proti,
no nas odrevyvat gre. On sc priblixava Jcruza-
lemskemi mesti v’qastivnem sprevodi, kaliti kral
neba no zemle, ltakti kral zidovov, sedctji na
oslici, keremi Jeruzalemsko lystvo proti pride,
no z’oblatjilami no listnatim vejom qastipoi{teno
pot nadelava no lepoti, ino ga tak lepo no pri-
jatelno v’svojo mesto gorvzeme , spoznajoijo za

Na cvetno nedelo.

185

Davidovega Sina, no pemi hvalo no diko peje
govoret^: ,,HvalaDavidovem! Sini: poblagoslavlen
bodi, ker pride v’Gospodovem imeni ,“  Mi se
moremo dnes opomenuti, da sc dnes tydi nam
Jezu v priblixava v’svojem svetiti, ino da tydi mi
pemi, ker nas je odrevil, s’procesjoj proti gre¬
mo, kak navemi Bogi no zveliqari, krali nebes
no zemle. Moremo se posebno skerbeti, da mi
nemi dopadlivi no ga vredni proti pridemo. Maj¬
ino se vqiti, da kak so Jczuvi xidovje dnes pot
v’Jeruzalemsko mesto z’obIaqiIami no z’ zelenim
vejom nadelali no vkepili, mi pemi tydi v’toti
postni spovedi lepo, veselo no pemi dopadlivo
pot y’nav£ serca skos pravo no spobolvano spo¬
ved napravimo, ino s’krepostami no dobrimi de-
lami vkepimo, po keri do on rad no veseli v’
nave serca privel. Nedclajmo tak, kak se je xi-
dosko lystvo proti Jezuvi zadervalo, kero je dnes
pega s’takim veseljom gorvzelo, z’besedami:
„Hvala Davidovemi Sini kres pet dni pa se tak
preobernilo no Jezuva sovraxilo, da je krirjalo
Pilati: „krixaj ga! krixaj ga!“ Nepadmo nazaj
v’stare grehe, ino nekrixajmo pega pa znoviq
z’pimij Xid. 6, 0. temoq ostanmo pemi stalni
no verni, qi qemo se pemi dopadnuti no si pe-
govc odrevitbe na navi dyvi ne pokvariti no za¬
praviti, ino se veqnega zveliqapa vredni nare¬
diti.

2) Mi dnevnemi svetiti primerno s’procesjoj"
gremo, qi Kristuva liki premagavca v’pegovi spo¬
dobi ponixno molimo. — Ježuvi Kristuvi mi dnes
v procesji z’ boxjoj martroj proti gremo, na spo-
m i n, da bi pega v’pegovi spodobi, na ltrixi ra¬
zpetega, kak je za nas terpel no merel, v’po-
nixnosti no qistosti serca molili. Moremo si
zmisliti na tisto velko no neskonqano lybezen,

286

Na cvetno nedelo

v’keri je on nas ne zavergelj ternop sc ponixaI
do ploveka, ino za nas, keri smo od nespodobe
greha pemi sovraxni no ne dopadlivi bili, terpel
zaniipvaije, pregapape, sovravtvo, krivo sodepe,
slapepe, biqyvape, ternato kronape, smetjo bri¬
sa, na krix pribijape, sramotepe, prebodnepe
strana no smert. To so repi, kere si vse more plo-
vek od dnes skos celi velki tjeden vsaki den
mopno no zvesto k’serci jemati, ino pri dnevni
procesji Jezuva, ker totemi bridkemi terplcpi
no smerti xe dnes proti gre, poboxno no ponixno
moliti y’pegovi spodobi na krixi, na kerem raspc-
ti je on preladal vepno smert, da vep nema prež
nas mopi, no nas odrevilj moremo pega moliti
z’xalostnim no pobitim sercom, da so navi gre¬
hi na totem pegovem velkem terplepi krivi. Na
taki napin no s’ to timi mislami navega cerca pe-
ioo mi dnes s’ procesjoj hoditi, no Jezuva spre-
vajati! Mi pred pem nave oblapila slepemo no
na pot raspresteremo, no pemi pot v’nave serca
nadelamo, pi nave pjte, hydo xele mesa, gizda-
vost no prevzetnost serca, skopost spokolemo no
zateremo; pemer, nenavid no nevovnost, preko-
rednost no poxretnost spokonpamo no zapravimo,
ino dobre dela lybavi, no krepost ponixnosti,
krotkosti, dobrotlivosti no miloserpnosti na pot
Jezuvi v’nave serca nadevamo, ino tak pega
vredno prememo no stanyjemo.

Tak se ali ma procesja z’xegnanimi presme-
ci na cvetno nedelo od kristjanov obhajati no pri
poj bivati ; kaj pa sc pri poj more repti no misli¬
ti, »to pemo zdaj pyti.

II.

Pri dnevni procesji z' blagoslavlenimi preš-
meči se more repti no misliti: t) Bogi hvala ,

137

Na cvetno nedelo.

2) prositi, da bi se mi skos pravipnost na dobrih
delah zelenili, 3) greh 110 skyvpavo premaga¬
li no v’nebesa privli.

1) Pri dnevni procesji more kristjan pred
vsem Boga hvaliti no pastiti. — Mi dnes moremo
z’xidoskim lystvom na ves glas repti: ,,Hvala Da-
vidovemi Sini: poblagoslavleni bodi, ker pride
v’Gospodovem imeni 1  Hast no dika bodi Bogi
na vivini! Kajti Jezuv se priblixava v’pasti, kak
kral neba no zemle, nas odrevivat; on se pribli¬
žava tydi k’nam vsem, no k’vsakemi posebi va
vrednem no svetem obrejvvapi, kde ve on zdaj
vsakega odrevi no odvexe od pegovih grehov no
od veipiih kavtig, ker sq zgrevano no sijista spo¬
ve. Te ino dnes moremo mi past no slavo peti
no ponixno pastibojepno pemi proti iti, govo-
rep: „Hvalte Boga vsi narodi, livalte pega vse
lystva; da je vterdena nad nami pegova milo-
serpnost: ino Gospodova resnica ostane na ve-
ke.“ Ps. 116, 1, 2. „Hvalte Opeta, Sina s’sve¬
tim Dyhom; hvalmo no porivajmo pega na veke.
Poslavlcn si Gospod na terdini neba, ino po-
bvaleni no i{astiven no zvivani na vcke.“ Dan.
3, 19. 20.

2)  Pri dnevpi procesji z’xegnanimi presme-
ci sc moremo tydi spomenuti prositi, da bi se
mi silos pravipnost na dobrih delah zelenili, —
Na toti nagled se tydi dnes olinske no ibove ve¬
je ali presmeci xcgnavajo, da bi nas Bog na teli
no dyvi od hvdega sovražnika no skyvpave slo-
bodne, ino nave hrame, vkerih toti xegnani les
shrapvjemo, nave pola no verhe od nesrepe re¬
šene obarval no poxegnal, ino da bi nam Bog
milost no pomop podelil, ka bi nave dobre dela
nam silos pravipnost gosto cvele no se zelenile,
kak olinkine no ibove veje, kerc mi 1P vogni pri-

i88

Na cvetno nedelo.

nesemo, xe zelene so no lepo cvetejo, Za tote
dare no srepe si pri dnevni procesji moremo Bo¬
ga prositi, z’vroqoj molitvoj ponixnega no Taistega
serca, no s’ pobolvanim no spokorjenim xivlepom,
ino te nesmemo dvojiti, da nebi nava molitva
oslivana bila. Mi tydi nesmemo pozabiti, na kaj ,
nas kervapska eirkva dnes pri sveti mevi spo-
mipa, dare repe: „Gospod! neodvzemi tvoje
pomopi od mene, hiti me braniti Revi me od
sovraxnikov.“ Ps. 21, 20. 22. Bogi moj Bog! gle-
daj na me! zakaj si me zapystii? Moje pregre¬
he so dalep od mojega revepa.“ Ps. 21, 2. Take
poboxne no spokoritne misli moremo dnes pri
procesji no mevi meti v’serci.

3) Pri dnevni procesji si moremo zadnii{
t.ydi prositi za pomop stalnosti, da bi vseli greh
no skvvpavo premagali no v’nebesa privli. —■
Dnes si more vsaki kervenik za milost no pomop
prositi, da bi pega Bog nebi zapystil, skvvavni
no zapelavni svet premagati, hydega dvha no
meso preladati, sebe zatajiti, xele spoklati, Kri-
stuvov jarem nositi, no v’ pobolvapi no opravlapi
kreposti no dobrih del Jezuvi stalen ostati, naj
bi si skos to zaslyxil z 5  Jezuvom preladajop tja-
stivno no veselo v’ nehevki Jeruzalem notriiti,
ker nam je skos svojo terplepe no smert zaper-
te nebesa odpore!. Na dnevni den se tydi pri
procesji, kda se do cerkvenih dveri nazaj pride,
za tega volo trikrat na cirkvene zaperte dveri s’ •
krixom terka, naj bi se spomenik, da so nebesa
do totega Tjaša , kda je Kristuv na krixi m eni,
zaperte bile, ino se nam skoz pegovo smert od-
perle , ino nam vas top v’pe pa spravil.— Sveto
pismo pravi od stalnih no pravipnih na soden
den: |„Tc bojo p ra vojni v’ volki stalnosti proti
tistim stali, keri so pe tesnili, no pihovo delo

K a cvetno nedelo. 18()

proq vzeli ,“ ino loti hydobni bodo od xaIostt
rekli, kda do vidli svoj kvar no pihovo plapo:
„To so tisti, kerim smo se mi perle posmehava-
li no pe na sramoto meli z’bodikaj gupi,“ Mud.
5 , t. 4, Za toto stalnost v’kreposti si moremo
dnes prositi. —

To so ali prednese repi, kere se majo dnes
pri procesji z’segnanimi presmeci repti no mi¬
sliti.

Nam se je zdaj pokazalo, kak se ma dnes
s’ procesjoj z ?  xegnanimi presmeci iti, no pri poj
bivati, najmrep: z’bogoblaxnoj miseljoj, kak da
bi Kristuvi sameni proti sli, ino da moremo pe¬
ga kak preladavca v’pegovi krixni spodobi mo¬
liti no pastili, ino tydi vemo, kaj se more pri
toti sveti procesji repti no misliti, najmrep: Bo¬
gi hvalo, past davati; prositi, da bi z’boxjoj po-
mopjoj skos pravipnost na kreposti no dobrih
delah cveli no se zelenili, ino da bi greh no skys-
pavo vitesno no mopno premagali, ino v’nebesa
k’ Jezusi, preladavci no odrešeniki prišli. — Ne-
pozabmo ali tak, kak smo zdaj se navpili, z’
dnesnoj procesjoj iti, no vse zvesto no prav
vpiniti, kaj smo pyli, ino mi bomo toto sveto
obhajilo dnes vredno no Jezusi dopadlivo opravi¬
li, mi mo pemi prišli proti, on pa nam —
pri vratah nebeškega Jeruzalema, Amen.

Na vjzemsko nedelo.

„On ja gorstanul, ino je ne vep ty. ,#  Mari«. i(j, (5.

Jezusova gorstaja,

Dncs mi svetimo enega naj prednevih no naj
imenitnevih svetkov kervapske eirkve, za navo dy-
vovno pomirepe, srepo no veselje naj pervegaj
kajti na dnevno jytro je nam živio sunce naj vese-
levega dneva, dneva navega odrevepa no zvelipa-
pa. Jezuv Kristuv nav odrevitel je na dnevno
jytro od smerti stanil, kaliti preladavec smerti
no pekla, pastiven no premagajoiji. Apgel je
to posvedopil poboxnim xenam, liere so od jytra
za ran, ve pred suncom htele pega v’ grobi ma¬
zati no pemi zadno past skazatij najvle pa so xe
kamen ’z groba odkotpen, ino Apgela sedetjega
v’grobi na pravem strani, ino so sc stravile.
Apgel pa pim lepo repe: „Nebojte se, vi ivete
Jezuva Nazarenskega, krisanega, on je gorsta-
nil, ino je ne vep ty; poglednite mesto, kam
so ga djali. Idte no povete to pegovim vypcni-
kom ino Petri, da on po Galileji hodi, tam ga
Lote vidile, kak vam je povedal. — S’liakim ve-
seljom so tote xene vle od groba vypeniltom pra¬
vit, da je Gospod gorstanil no xivi$ ino posebno
Magdalena, kera sama je duxe pri grobi ostala,
ino lieri se je v’grobi Jezuv sam prikazal, da ga
je vidla. — Je resnično velko, je naj vekvo ve¬
selje je dnevni den za nas vse, den Jezuvove
gorstaje od mertvihj kajti skos toto smo mi za-
resnipeni navega. odrevepa no zvelipapa, Jezu-

Ha vyzemsko nedelo* iys

vovo gorstajo ali mi dnes po mo dale premivlava-
ti, ino repti:

I. Jezusova gorstaja terdi navo vero, ino
II, Jezuvova gorstaja slobodi navo vjpape.

Naj nam od smerti stapeni Jezuv n a ve ser¬
ca omepi, da mi dnevni navyk gorvzememo,
ino si pegovo gorstajo k’našemi haski spravi¬
mo, Pripravte se.

I.

Jezuvova od smertistaj'a terdi navo vero
l) da je Jezuv skoz po preropepa prerokov od
sebe spunil, 2) da je skoz po Jezuv svoje lastne
preropepa zvervil, 3) da je Jezuv skoz po res¬
nico svojega vyka nepregorlivo posvedopil, 4) da
se je on skoz po popunoma za boxjega Sina do¬
kazal.

l) Jezuvova gorstaja terdi navo vero, da je
Jezuv skoz po preropepa prerokov od sebe spu¬
nil. — David je preropil Jezuvovo predajo od
Judava: ,,Mox mojega mira, na kerega sem se
zanesel, ker je tydi moj kryh jel, me je tevko
pod noge poklapil. 44  Ps. 40 , 10. Zahariav pre¬
rodi, da bo za tristi srebernikov predani rekopt
„Ino oni so meni platjo navagali, najmrep: tri¬
deset sreberpakov. 44  Zah. 11, 12. Jezaiav je pre¬
vpil, da hode zaplyvan rekop: „Jas sem moje¬
ga oblipja od tistih neodvernil, lteri so me sra¬
motili , no na me plyvali.“ Jez. 5, 6 . Možev je
preropil, da pemi nedo kosti spolamane, ltda
je Jzraelcom prepovedal, vyzemsltemi jagneti
punt treti. 44  Num. 9, 12. David preropi od Je¬
zusovega terplepa no smerti celo pisto rekop:
„Jas pa sem perv, ino ne plovek: sramota lydi


lij? Na vjzcmsko nedelo.

ino zaverxcpe lystva. Vsi, k eri mene vidijo, me
sramotijo; govorijo s’svojimi vystnicami, ino
trosijo glavo: On je na Gospoda zavypal, naj ga
revi: on naj pemi pomaga, da dopadepe ma na
peni. — Terplepe je blizo, ino niednega nega,
ker bi pomop dal. Dosti prednikov me je obda¬
lo, poglavarje so se nad me vzeli. Oni so svoje
vysta nad me odperli, kak derepi no arjovepi
lev. Jas sem razlejan kak voda, ino vse moje
kosti so rastorjene. Mojo serce je na sredi mo¬
jega tela postalo liki vosek raspyveni, Moja
mop sc je posyvila, kak lypapa, ino moj jezik
sc dcrxi na mojem xreli, ino ti si me v’prah
smerti odpelal. Zakaj dosti sovražnikov me je
obdalo, ino vereg hydobnih je okoli mene. Oni
so moje roke > moje noge prevertali, ino vse
moje punte prevteli. Oni pa so na me paško
meli, ino me poglejyvali. Moj oblek so si med
soboj razdelili, ino prež mojo oblapilo nagod
vergli.“ Ps. 21, 7,-—1Q. „Ti neb o v moje dyve
nahal v’pekli, neti dopystil, kaj bi sperhlivost
preš tvojega Svetega privla.“ Ps. 15 , 10 . Ino pi
Jezuvovo terplepe poglednemo, vidimo, da se
je vse to resnipno zgodilo. On je bil pregapan
no zanipan, kak naj boznevi, bil je resen pre¬
dan za tristi srebernikov od Judava, bil zaplyvan
no tak zbit no orapen, da je ne spodobe bilo.
Osramyvan je bil perle, no potle na krixi; zi-
doski poglavarje so ga obsodili na smert krixa;
so ga slekli, na krix pribili, no pegove roke no
noge prebodnuli s’cveki, sramotep glave trosi¬
li no skimavali rekop: naj bi si sam pomagal,
no dolstopil ’s kriza, pi je boxji Sin; drygim je
pomagal, sebi pa nemre. Bojaki so si pegove
oblapila tydi razdelili no prež pegovo sykpo na¬
god vergli, Na tretji den je od smerti stanul «0°

Na vyzemsko nedelo. 195

je ne v’zemli ostal. Vse se je ali zgodilo, kaj
so®j reroki naprejpovedalij Kristus je vse na se¬
bi sjunil. Mi ali vidimo svetlo, da je naša ve¬
ra praia, resnična no vterdena skoz Jezusovo
vstanepe mo da nas je on resniijno odrešil. Ka¬
ko veselje za nas na dnesni den, kda svetek Je¬
zusovega gorstanepa, našega odresepa svetimo,
da je poterdil, kaj je prerok Ozeas preropil:
„Zadniq pe jas pem iz roke smerti odrešiti, je
od smerti pe jas pem odleti. O smert! jas bom
tvoja smerti Pekel! jas bom tvojo pokonpapeI‘ 4
Oz. 13 , 14.

2) Jezusova gorstaja terdi našo vero, da je
skoz rjo Jezus svoje lastne preropepa zversil. —
Jezus je od sebe preroipl rekop k 5  svojim vyqe-
nikom: „Glejte, mi gremo gor v’Jeruzalem, ino
vse de se spunilo, kaj je od plovepjega Sina skos
preroke pisano: kajti on bode hajdom predan,
zasramyvan, biqyvan no zaplyvan, ino kda ga
bojo zbiqyvali, ga bojo vmorili, ino na tretji
den de pa stanil.“ Lyk, 18, 31. — 33. Jezus je
od svojega vmorepa no gorstajepa preroqil: „Po-
derte toto cirkvo dol, ino jas jo nem v’ treh dne¬
vih pa postaviti.“ Iv. 2, 19 . Pa je Jezus prero-
qil od svojega pokopapa no gorstanepa: „Ravno
kak je Jonas tri dni no tri nopi v’lampi bolena
bil, ravno tak bode tydi plovepji Sin tri dni no
tri noqi v’serci zemle,“ Mat. 12 , 40. Pa indi
on pravi: „Sin ploveka je ne prišel, da bi se

pemi streglo; temoij da bi on stregel, ino da bi
svojo dyso za odresepe vnogih tadal.“ Mat. 20,
28. Ke pa on od sebe repe: ,, c lloveqji Sin je
prišel iskat no zve!iqat, kaj je bilo zgybleno.“
Lyk. 19, 10 . Itak Jezus repe: „Jas sem dober
pastir, dober pastir da svojo xivlepe za svoje
ovce.“ Iv. 10, 4. To vse je Jezus od sebe prc-

Ned. Det. 13

}§* Na vjzemsko nedelo«

9

, roqil svojim vyqenikom no Iydem, ino vse se je
pri lasi zgodilo no spunilo na i)em. On je bil
hajdom, rimskim bojakom, predan, v’lice some¬
rni pred sodnikom plvvali no ga sramotili ; cirkev
njegovega tela so zaterli no ga vmorili, ino na
tretji den jo je pa postavil, je gorstanil od smer-
ti; ziskal je kak dober pastir vsako zgybleno
ovco ino jo skos svojo smert odrevil no najvel,
ino navo vero tak poterdil. Sveti Peter nas ty-
di terdi v’veri: „V’zadnem qasi bodte se vi vi¬
soko rasveselili,qi vi zdaj kratek qas v’skyvpavah
salostni biti morete: naj bi se opraviqepe nave
.vere dosti draxevo znajvlo, kak zlato, kero se v’
ognji opraviqava: ino hvalo no slavo no qast v’ra¬
zodeli Jezuva Kristuva, lterega lybite, qi ste ga
ravno ne vidili, da pa verjete, hote se tydi vi¬
soko razveselili z’nezreqlivoj no oqastenoj ve-
selnostjoj, ino si konec vave vere nesli, najmreq
zveliifape vavih dyv.“ 1. Pet. 1, 7. •—Q. Sveti
vkof Ambrož pive od vere gorstaneija no terdi
navo vero: ,,Da je boxja mudrost mreti nemog-
la, stanuti pa je ne moglo, kaj je ne merlo, se
navzeme meso, kero mreti zna, naj bi, da mer-
je, kaj more; kaj je mertvo bilo, to gorstanilo.
Ne je najmreif moglo biti natji, kak skos qlove-
ka, gorstanei)e: zakaj, da kak skos qIoveka
smert, tak tydi skos ijlovelta gorstaja mertvih.
Zato je stanil qlovek, da je qlovek metel: zbu¬
jeni qlovelt, alipa zbvdeqi Bog. Te po mesi
qlovek, zdaj po vsem Bog. Kajti zdaj po mesi
xe  nepoznamo Kristuva; temoq milost mesa ma¬
mo, i)ega samega liki pervine poqivajoqih, rjega
samega pervorojenega iz mertvih poznamo.“ Na-
va vera je ali poterdena, ino mi smo sretpii.

o) Jezuvova gorstaja nas terdi v’navi veri,
da je on skoz ijo  resnico svojega vyka neprego-

Na vyzcmsko nedelo, 195

vorlivo posvedotpl.—Jezuv je rekel k’zidovom J
j,Ako vi meni neqete vervati, verte delam, naj
spoznate no verjete, da je oqa v’meni ino jas
v’oqeti.“ Iv. 10, 50- Jezuv je rekel: Idta no po¬
ve ta Ivani, kaj sta qyla no vidila : Slepi vidijo,
plantavi hodijo, gobasti se qistijo, g«yhi ijyjejo,
mertvi stanyjejo, bogim se Evaqgeije oznanyje.‘ £
Mat. 11 , 4. 5- j, Naj de tote qydeve Ivan zvedil,
kere jas na betežnih opravlam, de qasi spoznal,
da sem jas obeqani Mesiav.“ Betezniki, kere je
Jezuv zvraipl, so tydi vervali na i)ega, no kak
na Boga vsegamogotjrnega vso zavypaije meli.
Jezuv je zato rekel slepemi pri Jerihi:' „Pogledni
gor, tvoja vera je tebi pomagala.“ Lyk. 1 8, 42 .
K’ kervotoqni ženi je rekel: „Bodi poveseljena,
moja qi, tvoja vera je tebi pomagala “  Mat. 9 ,
22. Jezuv je od smerti zbydil Lazara. Iv. 11, 43 .
Jajrovo qer; Mat. g,  25. Najmskega mladeniča.
Lyk. 7, 15. Naj vekvi qydev no poterderje Je-
zuvovega vyka resnice pa je qegova lastna gori-
staja. Mark. if>, 0. Jezuv, veqna resnica, je ve¬
lel svojim Apovtolom: ,,Idte, no vyqte vse
narode, ino kerstite qe v’imeni Oqeta, Sina no
svetega Dyha. Vyqte qe zderzavati vse, kaj sem
vam zapovedal.“ Mat. 20, 1Q. 20. Toto' vero
je zapovedal predgati po vsem sveti, za kero je
on merek Bi Jezuv merel za qo, no jo velel pred¬
gati, da bi nebla resnkjna ? Sveti Auguvtin je
spoznal toto veqno resnico no molil: ,,Jas zo-

vem k’tebi, o moj Bog! jas zovem k’tebi, ker
si vsem blizo, keri te v’resnici nazavajoj Ps.
144, 18- zakaj ti sam si resnica. Iv. 14, 0.  Vyqi
me, jas te prosim, skos tvojo lybav, ti sveta
resnica! vyqi me, tebe v’resnici nazavati, zakaj
jas nevem, kak bi se to zgoditi moglo j temotj
jas kriijim v’ ponixnosti k’ tebi, ti blažena resni-

igb Na vyzemsko nedelo.

ca! da bi me ti vypiti htelaj zakaj blaxeni naj
bo tisti, kerega bos ti vypila, no v’tvoji posta¬
vi ravnala/' Ps. 93 , 12 .

4) Jezusova gorstaja nas terdi v’naši veri,
da se je on skoz po popunoma za boxjega, posla¬
nega Sina dokazal.— Apgel Gabriel je xe rekel
od Jezusa Mariji: „Ti bos v’teli spopela, no Si¬
na porodila, ino ga mas Jezusa menyvati. Toti
bode velki, ino Sin naj Visesega imenyvan, ino
Gospod Bog de pemi svoj sedes dal." Lyk. 1 ,
31. 32. Jezus sam je rekel: ,,Jas no opa sva
edno." Iv. 10 , 30. „Kdo mene vidi, vidi ope-
ta.“ Iv. 14, 9 . »Moj oqa dela preveno, tak ty-
di jas.—■ Opa Sina lybi, ino pemi kaxe vse, kaj
dela. On de se pemi vekse dela kazal, kak tote,
da te se pydili. Zakaj kak opa mertve od smer-
ti bydi, no xive delaj tak tydi Sin mertve xive
dela, kere pe." It. 5, 17. 20 .— 22 . Ivan ker-
stitel je rekel od Jezusa: »Glejte jagne boxjo,
liero grehe od sveta odjemle." Iv. l, 29 . Jezus
pa pravi: »Jas se mam vekso svedopilo, kak

Iranovo: zakaj dela, kere je meni opa dal, da
bi je jas spupaval; tote dela, kere jas opravlam,
davajo svedopepe od mene, da je mene opa pos¬
lal." Iv. 5 , 36 . 37. Jezus pravi: »Bog je tak syet
lybil, da je svojega edinorojenega Sina dal, naj
bi vsi, keri na pega verjejo, nebi zgybleni bili,
temop vepno xivlepe meli." Iv. 3, 10 . „Jas py-
stim mojo xivlepe, on pravi, za moje ovce." Iv.
10 , 15. Sveti Pavel repe: »Bog je svojemi last-
nemi Sini ne zanesel j temop pega za nas vse ta
dal." Rim. 8 , 32. Vse tote svedopepa kaxejo,
da je Jezus resnipen od Boga poslani boxji Sin,
ino on nebi svojega xivlepa za svoje ovce dal, da
nebi Bog, no pegov vyk resnipen bil. Sveti Au-
gustin nas tydi terdi z’ besedami; »Jas verjem

Na vjzemsko nedelo. iQ7

da je boxanstvo (Jezus Kristus) od tebe poslano,
mojo qloveqjo narav na se vzelo, v’keri se je po-
nixalo, zavyhnice, zaplyvaqe, zasramyvai)e no
pote (na mesto mene) nositi, — je, xe na ltrix
pribiti, roke no noge predregnuti no se s’ piko}
prebodnuti dati. Tota (od tvojega Sina na se
vzeta) qloveqja narav, bera se je kalt dete v’
jokali xe slabila, v’plenicah lexala, mladostne
leta v’deli, v’poti lica prenašala, v’posteči se
klala, skoz noijno straxaqe v’ molitvi po samotnih
bregeh odnemagala, od vnogih poti trydna, zad-
niq biqyvana, grozovitno hydobyvana no med
mertve šteta bila: — toto (vboxanstveno qIo-
veqtvo) je boxanstvo Jezusovo skoz goristanepe
oqastilo, vu veselje nebeško notripclalo, ino se¬
di zdaj na tvoji desnici. To je moja isprijazliva,
poroqitba, ltera je sama tvoji razxaljeni praviqno-
sti zadostivqiniti premogla.**

To sejo zroki, skos kere Jezusovo gorista«
neqe našo vero terdi. Alipa ono slobodi tydi
navo vypaqe, od kerega qemo zdaj qyti.

II.

Jezusova gorstaja slobodi tydi navo vypaqe$
zakaj mi vemo l) da smo od greha no kasti-
ge veqne smerti odreveni, 2 ) da vemo, kaj mo
tydi mi nekda gorstanuli.

l) Jezusova gorstaja slobodi tydi navo vy-
paqej zakaj mi zdaj vemo, da smo od greha no
kavtige veqne smerti odreveni. — Sveto pismo
svedoqi: „Ona bode Sina rodila, totega mav ti
Jezusa iinenyvati, zakaj on bode svojo lystvo od
Njihovih grehov odrešil/* Mat. 1,21.  Sveti Pa¬
vel pravi: „Bog je svojega Sina poslal, ker je

od xcne eojen postavi podverscn bil, naj bi ti-

1<J8 Na vyzcmsko nedelo,

ste, keri so pod postavoj bili, odrešil." Gal. 4 .
4 . 5 . Indi pravi on: „Da le otroki obrjinstvo
mesa no kervi majo, sc je on toteve ednako de-
lesen naredil, naj bi skos smert tistega, ker je
oblast smerti imel, to je, vraga zapravil, no tiste
odrešil, keri so od straha svojo celo xivlepe
slyxnosti podverxeni bili." Xid. 2 , 14. 15- Jezus
pravi: „Sin tjloveka je prišel iskat no zvelitfat,
kaj je bilo zgyblenega." Lyk. 1Q, 10. Sveti Pe¬
ter piše; „Za tega volo opaste kmjte vašega
mislepa. Bodte trezni no stavte vašo vypape
popunoma na milost, kera se vam ponyja k’ra¬
zodeli Jezusa Kristusa. Kak otroki pokornosti,
keri se nepotajijo po poprejsnih xelah nase ved¬
nosti, temotj po Svetem, ker vas je pozval, naj
bi tydi vi sami sveti bili v’vasem celem hodi,* za¬
kaj stoji pisano: „Vi mate sveti biti, da sem jas
sveti. -— Ino vejte, da ste vi od vašega prazne¬
ga hoda ot[inskih postav ne za prejslivo zlato ali
srebro odrešeni ; temoij za drago kerv Kristuso¬
vo, liki neomadenega no nevtepencga jagneta,
ker je xe znani bil pred postavlepom sveta; ali-
pa oznapen v’zadnili tjasih za vašo volo, keri vi
skoz pega na Boga verjele, ker ga je od mertvih
zbydil, no pemi ipst dal, naj bi vaša vera no
vypape v’Bogi stalo." 1 . Pet. 1 , 13. — 21 . Sveti
Augustin tydi to posvcdoiji: „Jas sem krivico

vtjinil, ino ti terpis karo. Hydo, kaj sem jas
vt[inil, se na tebi odserdvje. Jas sem pregresepe
vipnil, ino ti se za me pod kastigo dav. Jas sem
gizdav bil, ino ti si se za me ponisal, jas sem
prevzet bil, ino ti bos za me ponixan; jas sem
nepokoren bil, ino ti si toto pregresepe skos
tvojo pokornost (do smerti na krixi) od mene pa
odpral. Jas sem ncmernosti, ti pa mernosti po¬
dan bil, Tydi mene je drevo skyspavc k’ ne-

Na vyzemsko nedelo.' 199

rednim xelam zapelalo, ino tebe neskonqanost
tvoje lybav* do krixove smerti pripclala. Jas sem
prepoved prestopil, za kero volo si se ti na krix
pribiti pystil. Jas sem iskal v’jedi no pitji samo
mojo jedno selo pomiriti, (kda bi se jas tistih le
vxivati mogel, naj bi telo k’tvoji slyxbi zdravo
obarval), za kero volo si ti na lirixi terpel. Jas
sem sitil moje xele, tebe pa so razmesarili Cve¬
ki. Da sem si jas sladko jaboko greha dobro di¬
šati pystil, si mogel ti za to z’bridkim xuqom
napajan biti. — Resniqno, moja puna zavypanost
no mojo celo zaneserje potpva na dragi kervi na--
sega odresitela, kera je za našo zveličarje pre-
lejta bila. Skos tisto se jas znova vsivini, ino si
xelim, v’vypaqi na tisto, skoro k’tebi priti, •—•
ne skoz mojo pravilnost j temoq skos praviqnost
tvojega Sina, Jezusa Kristusa, našega Gospoda/*
2) Jezusova gorstaja nam slobodi našo vy-
parje, da vemo, ka mo tydi mi nekda gorstanu-
li. •— Skoz Jezusovo od smertistaneqe je vso
našo zavypaxje na veqno zveliqaqe slobodno no
gotovo narejeno. Da bi Jezus nebi od smerti
stanil, bi tydi mi nebi mogli meti na gorstajo no
zveliqaqe vypaqa. Sveti Pavel pravi: „Je pa Je¬
zus ne gorstanil, dak shaja, da je naša predga
zabstoqska, ino vaša vera je tydi zabstoqska, a
1 . Kor. 15, 14 . Sveti Peter piše: „Poblagoslavle.
ni bodi Bog no Oqa našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa, ker nas je po svoji velki miloserqnosti pa
porodil k’xivemi vypai)i skos stanerje Jezusa Kri¬
stusa od mertvih, k’nesprehlivemi, ino neoma-
dencmi no nesparlivemi nadobstvi, kero se v'
nebcsah za vas obderxava; keri vi skoz moq box-
io, ino skoz vero obarvani bodte k’ zvcliqaqi,
kero je pripravleno, naj bi se v’ zadnem qasi raz¬
odelo / 4  i.Pet. t,g. — 5. Sveti Pavel piše: »Pa-

200 Na vyzčrnsko nedelo.

vel, slyxebnik boxji — k’ zavypapi vetjnega xiv-
lepa, kero je Bog, ker ne laxe, pred tjasmi sve¬
ta obeqal.“ Tit. l, 2. „Obstajajmo v’ ovadeni
vypapa našega negenlivoj zakaj ker je oberjapa
vtjiml, je zvesti.“ Xid. 10, 23. „Tisti, ker je
Jezusa Kristusa od smerti zbydil, bode tydi nase
merejotje tela skos svojega dyha, ker v’nami
prebiva, xive naredil .“  Ilim. 8, 11. Job pravi:
,,Jas bom pa z’mo joj koxoj obdani, ino v’mojem
mesi mojega Boga vidil.“ Job. 29, 0. Jezus sam
govori: „Yvra pride, vTieri do vsi, ki so vzro¬
kih, glas Sina boxjega Tjyli, ino tedaj bojo, keri
so dobro delali, k’Staneti vetjnega xivlepa j ke¬
ri pa so hydo vtjinili, k’Staneti sodbe naprejsli “
Iv. 5, 28. 2Q. Sveti Peter se pristavi: „Z’ nedo-
retjlivoj no ijastivnoj veselnostjoj bodte se vi ra-
dyvali, ino zvelitjape vaših dys, za platjo vase
vere, protjnesli.“ 1. Pet. 1, 8. 9. Sveti Ambrož
tydi vytji od Jezusovega no našega od smertista-
nepa: ,,Pervine so resen ednega spola no natu¬
re, kere tydi ov sad: za kerega veselesi hasek
se Bogi pervinslti dari prinašajo: sveti dar za vse,
ino liki kake poroijitbe p opravi ene naravi: per-
vine zato popivajočih je Kristus: Alipa jel svo¬
jih popivajopih , keri se kak smerti prazni le od
kakega sladkega sna dersijo, ali vseh mertvih?
Ampak kak v’Adami vsi merjejo, tak bodo v
Kristusi vsi osivleni. Zato te kak pervine smer¬
ti v’Adami, tak do tydi pervine stanepa v’Kristu¬
si vsi stanuli. Alipa niše naj nezdvoji, neti pra-
vitjen naj ne xalyje obijinskega tovarstva stane¬
pa, da prednesi sad kreposti palia. Vsi do re¬
sen stanili, alipa vsaki, kak Apostol pravi, v’
svojem redi zaslyxov.— Stanil je v’pem (v’Kri¬
stusi) svet, stanile so v’pem nebesa, stanila je
v’pem zemla. Bodo zato nove nebesa, no nova

20t

Na vyzemsko nedelo.

zcmla. IJemi pa je neblo potrebno gorstanepa,
kerega so zaveze smerti ne derxale j kajti qi je
ravno po qloveki merel, v’pekli samem je deno
bil svojni. Mev vediti, kak svojni? Postal sem
kak nlovek brezi pomoqi med mertvimi svojni.
Ino dobro svojni, ker se je premogel zbyditi, po
qem je pisano: Zaterte toto cirkvo dol, ino v*
treh dnevih bom jo postavil. Ino dobro svojni,
ker je dolstopil drvgih odkypyvat.“ Sveti Au-
guvtin pristavi: „Mi smo skoz pegovo praviqnost
v’ pem opraviqeni. Zakaj on je praviqno, neoma-
deno jagne, kero grehe od sveta proqjemle, ker
je skos svojo trydepe navo smert zakonqal,
ino skos svojo gorstajo xivlepe nam pa spravil/*

Tak ali Jezuvova gorstaja slobodi navo vy-
pape.

Mi smo ali dnes qyli veselje Jezuvovega od-
smertistanepa za nas. Najmreq pegova odsmer-
tistaja terdi našo vero, da je Jezuv skoz po pre-
roqepa prerokov od sebe spunilj da je Jezuv
skoz po svoje lastne preroqepa od sebe zvervil,
da jeJezuv skoz po resnico svojega vyka nepre-
govoritno dosvedoqil, da se je on skoz po po-
punoma za boxjega poslanega Sina dokazal. —■
Mi smo se dale navqili, da Jezuvova gorstaja slo¬
bodi tydi navo vypape na nebevko zveliqape,
da vemo, ka smo od greha no kavtige veqne
smerti reveni, ino da vemo, kaj mo tydi mi
nekda gorstanuli. — Na toto odrevepe no gor-
stanepe se zato mi znamo s’svetim Auguvtinom
moqrio veseliti no reqti: „Navo narav, ino ne
apgelsko je on zato na se vzel, ino tisto oqaste-
no z’ oblaqilom gorstanepa ino nevmerlivosti,
kres vse nebesa no verege Apgelov, kres vse
Serafe no Kerube spovival, sc sedejoq k’tvoji
desnici. Toto (zaboxjeno qloveqtvo) slavijo Ap-

202 Na vyzemsko nedelo.

geli, molijo gospoda no vse motji nebes se zatr¬
dijo prež Boga ploveka. — Na pem popiva vse
mojo zavypape, zakaj v’ plovepanstvi navega Go¬
spoda Jezuva Kristnva raa vsakega meso no kerv
nadel. Bde le ker del mojega ploveptva kraly-
je, tam tydi jas mislim kralyvati. Kde se mojo
meso oqastyje, se mam jas tydi za opastenega,
Kde moja kerv gospodyje, tam tydi menim jas
gospodyvati. — Gospod, nav Bog! kak mopno
smo mi tvoji duvniki! kere si ti lak drago odlty-
pil, s’tak velkim darom odrevil ino s’tak lepoj
srednitboj pa nazajspravil, kak zlo bi se mogli
mi, pomopi potrebni, tebe bojati. tebe lybiti,
slaviti, hvaliti, pastili no ogospodyvati, ker si
nas tak mopno lybil, tak drago odkypil, tak vi¬
soko posvetil no ogospodil; zakaj tebi smo mi
vso navo premoxepe, vso navo xivlepe no vso
navo vedepe dnxni. — Jas te prosim stalno, —-
vlepi me na mesto nestravne no popune slobod-
nosti, slobodnega pokoja no mirnega veselja, za¬
dostne blaxenosti, no blaxene vepnosti, vepne-
ga veselja naj pistevega zvelipapa, ino ravno tak
zvelipanega breskonpnega gledapa no bvalepa-
stepa tvojega gospostva, kde via, ti z’pim ino
on s’toboj v’tovarvtvi svetega Dyha od vekoma
do vekoma xivita no kralyjeta eden Bog skos vse
veko/ 4  Amen,

203

Na belo ali 1. nedelo po Vjzmi.

„Kda je tistega dneva, pervega v’tjedni, vetjer
postala, ino dveri zaklepene bile, kde so vy-
peniki od straha pred Xidovi zebrani bili, je
privel Jezuv ino stopil na sredo med pe.“
iv. 20, 19 .

Boxja vseganazopnost.

Dare je Judav Jezuva v’Getsemanskem ogra¬
di na olski gori skoz znamlepe kyvca v’ roke
sovrasnikov predal, ino so toti pega popadnili no
vezati zapeli, naj bi ga pred sodnika gnali, so
se vsi Jezuvovi vypeniki s’Petrom red stravili, no
Jezusa, svojega vypitela, zapystilij Mat. 10, 57.
povergli no odbevali, ino so se od straha pred
Xidovmi, kak dnevni Evapgeli svedopi, v’neki
hram zaklenuli, ino tam bili. Jezus pa, po tem
dare je xe od smerti stanul, ino llda je na pervi
den v’tjedni nop postala, pride skoz zaklepene
dVeri notri v’hixo lt’pim, ino si na sredo jmed
pe stopi, no jim mir vosi rekop: „Mir vam bo¬
di/ 4 — Mi vidimo ^s tega, da, pi se plovek ravno
pred lydmi kak koli skrije no notrizaklene, pred
Bogom je le ne skrit 110  ne nenajdliv. Bog se
nemre ne z’ nikaksim zatikapom vynzaklenuti,
on je skos svojo vseganazopnost xe povsodik v’
znotreposti} kajti mi si ga zapremo xe v’vsaki
kot s’soboj noter, kama beximo no se skrijemo.
Boxja vseganazopnost napupava ves svet ino vsa¬
ko naj skrivneso mesto, povsodik smo ali mi
pred pegovim okom. Mi se zato dncs pri toti

204 Na belo ali 1. nedelo po Vyzmi.

Velki boxji lastnosti moremo vstaviti, najmrep
pri pegovi vseganazopnosti, ino se v’poj obilnej
podvypiti. Jas te repem: Bog je nazopi

I. povsodik skos svojo delajočo vsegamogop-
nost, ino

II. povsodik skos svojo vse pregledepo mudrost.

Spomenmo se, da smo posebno ty v’ cirkvi
pred boxjim okom, da mo pegovo besedo skerbno
poslyvali, zaponili no zderxavali. Jas zapnem.

I.

Bog je povsodik nazopi skos svojo delajopo
vsegamogopnost: l) on dela notri do dna na¬

šega serca, 2) je povsodik na zemli okoli nas,
3 ) je v’nebesah no po celi vepnosti.

l) Bog je povsodik nazopi skos svojo dela¬
jopo vsegamogopnost, 011 dela notri do dna na¬
šega serca. — IJegova vse premopliva mop je
povsodik na sveti, v’naj mensih no naj skrivne-
vih krajih je jemi vse odperto no odkrito; nikaj
je jemi ne zaperto ali zakrito. Tydi naj skrivne*
ve misli navega serca so pemi oddelane no na¬
zopi; pegova vse premopliva mop dela po vsem
navem serci med vsemi pegovimi skritimi giba-
mi, no gre notri do pegovega naj spodnesega
dna. Bog skos svojo povsodik delajopo vsegamo¬
gopnost na dni navega serca ravna no v’red
spravla nave misli no xele, ino pisti pe od gre¬
ha skos karo hyde vesti. On tam na dni navega
serca spopipa nam dobre misli no nam dava
hasnovitne xele; tam na sredi navega serca
vujxiga Bog nam lyp resnice, kera nam sveti po
pravi poti hoditi; tam med skrivnimi gibami na¬
vega serca nam Bog skos svojo vsegamogopnost

Na belo ali 1. nedelo po Vyzmi. 205

stvori volo no nagnepe k’ dobremi, ino nam v*
navo serce vleva svojo milost no moi[ k’ temi,
ino meip z’poj navo serce no gible navo volo,
vseli le samo dobro delati no se hydega skerbno
ogibati. Tam po vsem navem serci vujxiga Bog^
skos svojo vsegamogoipiost ogen svoje lybezni,
kera bi ’z navega serca tydi proti navemi blixne-
mi vseli goreti mogla, ino nikoli vgasnuti nebi
smela. Bog ali v’ navih sercah prebiva. Sveti
Pavel to posvedoip tak: „Vi ste cirkva sivega Bo¬
ga j kak je Bog rekel: Jas qem v’pih prebivati,
ino qem med pimi hoditi, ino jas pem pihovBog
bitij ino oni majo mojo lystvo biti.“ 2* Kor. 6,
16. Sveti Auguvtin govori: „Serca vernih pod-
vyt}iv ti brezi glasa besede.“ No indi on pive:
„Dak posveti me te, tvojo cirkvo (o Jezuv), ke~
ro si ti postavil j tpsti po od vsakega greha, naj
jas ty no na veke vredna cirkva tvojega prebiva-
liva bodemker  si povsodik nazoip.

2) Bog je povsodik nazoip skos svojo dela¬
jočo vsegamogoipiost, on je povsodik na zemli
okoli nas. — Bog nas povsodik, qi se ltama koli
podamo, ali skrijemo, s’svojoj vsegamogoipioj
rokoj grabi no obsexyje, nikde se nemremo pred
pegovim okom skriti. Povsodik, lide ali kama
mi gremo, vodi on nave stopipe no ravna nave
hode no pote. Hi mi delamo, je on pri nas no
nas vyi[i zvestost. Hi mi jemo ali pijemo, je on
pred nami, no nam s’svojoj dobrotlivoj rokoj
svoj dar podava. Hi mi spimo, je on nav varih
no pegov Apgel, ino nas derxi v’svojih naroqah.
Hi mi stanemo, je on nas zbydil. Hi smo doma,
smo v’pegovi roki, iji smo od hrama, je on nas
oskerbnik no branitel. Hodimo mi po pravi ce¬
sti, stavi on nase noge; hodimo mi po nevarni,
ravna on navo pot j hodimo mi po grešni stezi,

206  Na belo ali 1. nedelo po Vyzmi.

nas vraija on na pravi hod. Smo mi sreqni no
veseli, nas Bog h’zahvalnosti no ponisnosti spo-
mipa, smo mi nesrečni no salostni, nas on ve¬
seli no nam pomaga. Hi smo pemi pokorni no
denemo dobro, je on nav plaqitel nazoip, qi mi
grevimo, ga mamo karajočega sodnika pred so-
boj. Bog sam pravi: „Sem jas samo Bog iz bli-
xave, ino ne tydi Bog ’z dale? Se skrije qIovek
v’temi, da ga jas nenajdem? reqe Bog. Nena-
pupavam jas nebes no zemle? pravi Bog.“ Jer.
33, 23. 24. Jakop se je zbydil is sna (na poli)
no rekel: resniqno, Bog je na totem mesti, ino
jas sem tega nevedil, ino se bojal no rekel: kak
strahoviten je toti kraj! Ty je ne drvga, kak
hixa boxja no vrata nebevke.“ Gen, 28, 16 . 17.
Sveti Lykav pravi: „On je ne daleq od vsakega
nas, kajti v’pcm mi sivimo, se giblemo no se-
mo.“ Dj. 17 , 27. 28. Balta sreqa no kako ve¬
selje je za nas boxja vseganazoqnost v’terplepi!
Bog sam pravi: „Da je on na me zavypal, ga

qem vynpoinagati j jas ga qem varvati; zaltaj on
je mojo ime spoznal. On bode k’meni zval, jas
ga qern oslivati. Jas sem z’pem v’terplepi: jas
ga tydi qem vyn reviti, no k’qasti spraviti. Z’
obilnostjoj dnevov ga qem napuniti, no pemi
pokazati mojo zvcliqape.“ Ps. Q0, t4.-— 16 . Sve¬
ti Remuv govori: „S’ samimi(praviqnimi) je Bog
v’texavah — s’ pomoqjoj.“ Sveti Auguvtin pri-
loxi: „Ti sina vsakem mesti nazoiji, ino deno
daleq od misli hydih proq. Alipa tydi tam, kdc
si ti daleq, si ti deno nazoqij kajti kde si te ne
B’tvojoj milostjoj, tam si s’tvojo j jezoj. Hi si ti
ravno povsodik nazopi, si deno (navemi zem*
lenskemi qyti) dostiltrat kumaj v’pamet vzeti !‘ £
3) Bog je povsodik nazoijen skos svojo de¬
lajočo vsegamogoqnost, je v’nebesah no po cel*

Ra belo ali 1 . nedelo po Vyzmi. 20T

ve qn osti. — Bog je v’nebesah, ty je pegov se-
dev, odcod on kralyje ijrez nebo no zcmio, prež
ves svet. Ty je on Gospod vseh angelskih redov
svojih slyxebnikov) naj viveva dobrota no vesel¬
je svojih izvolenih no Svetnikov) od taradot rav¬
na on s’svojoj rokoj vse, sunce, mesec no vse
zvezde na nebi po pihovi poti) zapovedava ve¬
trom, vremenam no celi naravi) od tamdot od¬
pira on svojo dobrotlivo roko, no seja blagoslav
po polah no goricah, nam dava obilno no boga¬
to svoje dare, ino redi vse stvari. Cela vepnost
je zato z’pem napupena) terpepim v’ opistisi
je on vypape no poveselepe) zaversenim v’pekli
oster karajopi sodnik. Možev pravi: „Vej no si
vzemi k’serci, da je Bog v’nebesah zgorah, no
na zemli spoder.“ Deut. 4, 3Q. Tak pravi Bog:
„Rebesa so moj sedev, ino zemla podnogalo mo¬
jih nog.“ Iz. 00. 4. Salomon je rekel; „Glej!
nebesa nebes tebe neogernejo, kelko mepe toti
hram, lierega sem jas postavil.“ 1. Bral, 8, 27.
David pravi: „Kama se pem podati pred tvojim
dyhom ? Hama znam pobeg vzeti pred tvojim
oblipjom? Idem jas gor v’nebesa, dak si ti ty)
idem dol v’pekel, dak si ti ty nazopi: pi vzemem
jas moje peroti proti jytri, no prebivam po kraji¬
ni morja, dak de me tvoja roka tydi tam vodila,
ino tvoja 'desna de me derxala.“ Ps. 138, 7.—-10.
Sveti Auguvtin govori: „Ti, o Gospod! napupa-
vav nebo no zemlo, Jer. 23, 24. nosiv vse, razvi
bremen na se vzeti, ino napuniv vse, brezi no¬
tri zapert biti.“

Tak se nam kaxeBog povsodik nazopen skos
svojo delajopo vsegamogopnost. On pa je tydi
povsodik nazopi skos svojo vse pregledopo mu-
drost, kaj mo govorili v’drygem deli.

208 Na belo ali l. nedelo po Vyzmi.

Ii.

Bog je povsodik nazopi skos svojo vse pre-
glcdajopo mudrost, on najmrep pregledne l) vse,
tydi naj skrivneve misli no xele navega serca,
2) pregledne on vse nave djarja no hode, 3 ) nam
ve povsodik naj bolve pomagati.

l) Bog je povsodik nazopen skos svojo vse
plegledepo mudrost, da pregledne vse tydi naj
skrivneve misli no xele navega serca. •— V’ na-
vem serci ma Bog svojo domovino. Ne je niedna
misel no ne nikaka xela v’pem pemi naznana ali
skrita. Vse nave misli on po svoji mudrosti k’
vsim naj bolvim delam no repam ravna no nape-
lava. On pregledne vse nave misli no prevteje
vse nave xele, jel sejo dobre no pravipne, ali
ne ? naj si kdo kak koli kaj skrivnega misli no
xeli, boxje mudrosti le nede nikoli vkaniti ali
podvoditi mogel: vseli i)emi pegove naglede box-
ja nazopa mudrost pregledne, pograja no zaver-
xe, ino po kavtiga pegova pravipnost. Prerok
Jeremiav pravi: „Bog je pravilen sodec, ker

serca no obisti skyvava.“ Jer. 11 , 20. Podno,
no serca lydi on preive, ino je od ijihovih zveja-
nosti podvyqeni; kajti Gospod pozna vsako ved¬
nost no gleda znamlepe veka. On oznanyje pre¬
tepeno no prihodno, on odkriva stopipe skriv¬
nega. Ne vujde ijemi mimo niedna misel, ino
neskrije se pemi niedna beseda.“ Ekl. 42, 18.—'
21. Sveti Ivan repe: „Bog je zvivani prež nave
serca, ino vse spozna.“ Iv. 3, 20. David pravi:
„Ker je posadil vyho, nede qyl? ali ker je zo-
brazil oko, nede v’pamet vzel? ker lystva kara,
nede kavtigal, ker ploveka vednost vyqi? Go¬
spod spozna misli lydi, da so prazne. Blaxeni jo
plovek, kerega ti podvyqiv od zapovedi tvojc.“

Na belo ali 1. nedelo po Vyzmi. 209

B. 93, 9. —12. Knige mudrosti boxje vypijo:
„Svedok pegovih (grevnikovih) obisti je Bog,
ino zvesti pregleditel pegovega serca no posly-
vavec pegovega jezika/ 4  Mud. 1, G. Sveti Au-
guvtin moli k’Bogi: „Glej, mojo serce je  pred
toboj odperto! rastrosi v’pem teme, naj se s’
svetloboj tvoje lybavi zato bogatej naleje/ 4

2) Bog je povsodik nazopi skos svojo vse
pregledepo mudrost, on pregledne vse nave dja-
pa no hode. — Bog je nav stvarnik, on je nas
po svojem obrazi zespodobil no na toto zemlo
sem v’ xivlepe postavil ;  mi smo zato pegove
Stvari no pemi znani, ino ve bole, da se mi v’
Bogi giblemo, sivimo skoz pegovo mop no še¬
mo , ker je vseganazopen no vsegavedopi. Vsa¬
ka nava stopipa, vsaki nav genik no vsaki nav
dihaj Bog vidi no pyje, ino povsodik smo pego-
vemi olii odkriti no oddelani. Grevnika vidi Bog
pegove zlosti doprinavati, no gleda pegove hyde
nakanepa v’ pegovem serci, pi sc kama koli hte
skrije. Sveto pismo pravi: „Na vsakem torivi gle¬
dajo opi boxje dobre no hyde/‘ Ps. 15, 3. „Vsa-
ki plovek, ker svojo zakonsko postelo prestopi,
zanipava svojo dyvo no govori: kdo me vidi?
Jas sem s’temoj obdani, ino stene me zakrivajo,
ino nive za menoj ncgleda: pred kom bi se bo-
jal ? Naj vivevi se na moj greh nede spomenik
Ino on nespozna, da pegove opi vse vidijo 5 kaj¬
ti taka plovepja bojepnost xene boxjo bojepnost
od pega j — on tydi nerazmi, da gospodove opi
dosti svetleve sejo, kak sunce, ino da vse poti
lydi preglednejo, tydi globopino podna, ino ser¬
ca lydi v’naj skrivnevih koteh pregledajo/ 4  Ekl,
23 , 25 . — 29. Knige mudrosti pravijo: ,,V’mivle.
pah grevnega bode zvedavape, slyh pegovih go,
vorov pa de privel pred Boga, na liavtigo pego.
Ned. Del. 14

210 Na belo ali i. nedelo po Vyzmi.

vih krivic. Kajti vyho odserdniha tjy je vse, ino
praska mermrapa neostane skrita.“ Mud. 1, g. 10.
Sveti Pavel repe: „Niedno stvorjeno bitje jene
nevidlivo pred pim. Vse je golo no odkrito pe-
govim opem.“ Xid. 4 , 13 . Jezov pravi: „Vsi
lasje vave glave so prešteti.“ Mat. 10, 30 . Vav
opa ve, kaj vam treba, perle kak ga za to pro-
site.“ Mat. 6, 8 Muder mor pravi: „Velka je
Gospodova mudrost, oblastna pegova mop, ino
vidi vse, ino pegove opi gledajo na tiste, lieri
na pega strah majo, ino on pozna vsako delo plo-
veka.“ Ekl. 15 , 19. 20. „Zato, pravi sveti Au-
guvtin, je potrebno, se tebe, navega Gospoda
no Boga, prcveno derxati, naj mi skos tvojo ter-
pepo pomop sveto, poboxno no pravilno xivi-
mo, posebno da se mi skoz bremen navih slabot
skoz dol vlečemo, skos tvojo milost pa se zvyxge-
mo no pa gorzdignemo.“

3) Bog je povsodik nazopi skos svojo vse
pregledepo mudrost, on nam zato ve povsodik
naj perle no naj bolve pomagati. — Bog, da je
povsodik, na vsakem naj skrivnevem mesti nazo¬
ri, vse vidi, ino da je stvarnik no spopetel vsa¬
ke repi, vse naj bole poznaj te tydi naj perle
no naj bole ve, kaj kde ali komi treba, da je
vseli naj pervi na vsakem mesti. Hi je zato plo-
vek v’nevoli nonesret[i, ga tydi Bog naj per¬
le vidi, no ga nezapysti, bode pemi pomagal, ino
pomopitnim repam, kere pohasnyje, mop daval,
da de rešeni betega no bolaj on de oslisal glas
svojega verlega zovepega deteta. On de pemi
po svoji vse pregledepi mudrosti razum rassve-
til, da de pomop najsel, ali de pemi, kama xe
pegova plovepja mop nesegne, po pegovi vred¬
nosti pomop posilal. Sveto pismo pravi: „Zakaj
je hydoben Boga draxil> da je rekel v’svojem

Na belo ali 1. nedelo po Vyzmi. 211

serci: on ne pita iza to. Ti vidiv, da ti tryd no
bol pregledyjev, da bi se pyje v’svoje robe spra¬
vil. Tebi je pyveni sirmali, bresstarvniki bov ti
pomočnik. — Xeleqe bogih je oslival Gospod,
pripravlenost pikovega serca je qylo tvojo vyho i ‘ <
Ps. 10, 13- —17. Tak je Jezuv tydi po besedah
dnevnega Evapgelja od straha pred xidovmi skri¬
tim xalostnim vyqenikom se skoz zaklepene dve¬
ri prikazal, pe veselil no pim mir vovil no pim
prinesel pomop govorep: „Mir Vam bodi.“ Tak
je Bog vseganazopen Daniela nekda v’levoški ja¬
mi obarval xivega no veselega, pred grizepimi
zobmi totih hydobnih stvari, kres kaj se je kral
Dariuv zaqydil; Daniel pa pemi repe: „KraI J

xivi na veke. Moj Bog je svojega Apgela poslal,
ino zaklenil gobce levom, ino ne so meni vko-
dili, da se je pred pem pravilnost znajvla na
meni; alipa tydi pred toboj, kral, sem ne pre¬
greha vqinil.“ Dan. 6, 21. 22.

Tak je Bog povsodik nazopen skos svojo vse
pregledepo mudrost.

Ino mi smo dnes po navem podvyqeqi spoz¬
nali boxjo vseganazopnost. Mi vemo , da je Bog
povsodik skos svojo delajopo vsegamogopnost,
kera dela noter do dna navega serca, je povso¬
dik na zemli okoli nas, je v’nebesah no po vsi
vepnosti najti. — Mi vemo tydi, da je povsodik
Bog skos svojo vse pregledepo mudrost, da vidi
vse tydi naj skrivneve misli no xele navega ser¬
ca, pregledne vse nave djapa no stopipe, nam
ve povsodik no vseli naj perle no naj bolve po¬
magati. — Zato pa se posebno plovek more hy-
dega ogibati, da se pred Bogom iiemre nikam
no nikoli skriti. Job pravi: ,,TJegove  opi so preš
ceste lydi, ino on pregledava vse pihove stopipe.
Nega tem, ino ne tepe smerti, da bi se skrili

14  *

212 Na belo ali 1. nedelo po Vyzmi.

tam tisti, beri delajo hydost.“ Job. 34, 21. 22.
David peje: „0d nebes dol gleda Bog, vidi vse
ijloveijje otroke. Od svojega spravlenega prebi-
valiva gleda on nad vse, keri prebivajo na zem-
li: ker je zespodobil tydi pihove serca, tisti ma
paško na vse ijihove dela.“ Ps. 32, -13. —16.
Povsodik smo ali pred bosjim okom, alipa po-
vsodik smo tydi v’ boxjih rokah! — Skerbmo se
pa vseli pred Bogom tydi pravilni ostati, naj
nas on ne zaverxe ’s svojih rokj temoij naj nas
po svoji mogočnosti no mudrosti varje ino vodi,
no pripela k’sebi v’nebesa. Amen.

Na 2 .  nedelo po Vjzmi.

„Jas sem dober pastir, ino poznam moje ovce,
ino moje ovce poznajo mene.“ Iv. 10, 14*

Predpostavleni no pod!oxni.

Jezuv se v’dnevnem Eva^gelji primerjava
dobremi pastir!, ker svoje ovce pozna, ino kere
tydi rjega poznajo. Pastir pase svoje ovce ino
pozna vsako ovco svoje qrede, ino tydi vsaka
ovca i)ega pozna ino ijegov glas. Naj se on le
zglasi no ovce zezove, te xe vse ovce k’:gemi te¬
čejo, ino ip ovce na krivo pot grejo ali na spavj
te ovčar kriči ino je vračaj one čyi e i° pegov
glas no ga bogajo, svojega ravnitela no oskerbi-
tela, ker je postavleni krez i)e. Jezuv je dober
pastir, on pozna svoje ovce, ino ovce poznajo
3)ega. PJegove ovce, vsi lydje, keri so :gegov
navyk, jjegov glas čy^ no  gorvzeli, ino ga zdaj

213

Na 2 . nedelo po Vyzmi.

zvesto zderxavajo, tote vse Jezuv kak dober pa¬
stir pozna, ino oni tydi poznajo pega, da zder-
xavajo pegove zapovedi, ino bogajo, kaj jim on
pravi no veli. Jezuv je dober pastir, ino pozna
svoje ovce, ino ovce tydi poznajo pega, da za
pe lepo no dobro skerbi. Tota pripodoba je edna
naj lepvih, pod keroj se znajo naprejpostavleni
no podloxni nazoqiti, najmretf pastir no pegove
ovce. Ino nam se je skos to dnes namerila pri¬
lika, od predpostavlenih no podloxnih govoriti,
po pripodobi Jezuva dobrega pastira, no pego-
vih ovc. Tota pripodoba kaxe nam

I. S’kako j lybcznoj no krotkostjoj majo pred«
postavleni ip:eš svoje podloxne gospodyvati.

II. S’kaltoj boglivostjoj podloxni predpostavle-
nim pokorni biti majo.

Odprite vave serca besedam dnevpega na¬
včka, da ga zaponitc, ino vam hasek prinese.
Poslyvajte.

I.

Pripodoba dobrega pastira za svoje ovce v’
dnevnem Evapgelji nam kaxe, da bi predpostav-
Ieni s’pravo j lybeznoj no krotkostjoj qres svoje
podloxne gospodyvati mogli j l) da so pim pod-
loxni ali dryxina kak otroki na skerb dani, 2 ) da
pim delajo, 3) da do za pe tydi nckda raijun
davati mogli.

l) Naprejpostavleni morejo ali s’pravoj ly-
beznoj no krotkostjoj qres svoje podloxne ali
dryxino gospodyvati. — PodIoxni no dryxina so
svojim naprejpostavlenim, gospodini no gospo-
dipi, kak detca svojim starvom, dani no narotje-
n i; zato pa tydi morejo proti pim vse duxnosli

214 Na 2. nedelo po Vjzmi.

spupavati, kere bi starvi pihovi totega pasa na
pih spupavati meli, ino kere oni proti svojim
lastnim otrokom majo; oni morejo misliti, da so
stvari ednake plovepii vrednosti, otroki tistega
nebeškega opeta, slyxebniki tistega Gospoda,
brati no sestre v’ Kristuvi. Predpostavleni more¬
jo skerbeti za podvypepe v’ kervapski veri svoji
dryxini, v ! keri sami morejo dobro podvypeni
biti. Naprejpostavleni morejo zato za dyvo no
telo svoje dryxine skerbeti, morejo ravnati svo¬
jo dryxino k’boxji slyxbi no k’navyki; skerbeti,
da se v’kervapski veri dobro povyqijo, ino sa-
mi pe vyqiti po velepi svetega pisma: „Ker

miloserpnost ma, vyqi no ravna, kak pastir svo¬
jo predo t(  Sir. lg, 13. Naprejpostavleni nesme-
jo vsakdenevne molitve pred jed jo j no po jedi,
v’ jytro po stanepi, no v’ veper pred spapom, ino
kda se na spomin molitve zvoni, pim pozabiti
no nahati pystiti; kajti to pe vyqi prava ker-
sapska lybezen, oni so pe za svojo delo gorvze*
li. Morejo pe ravnati na pot poboxnosti no kre¬
posti, sveteSakramente prijimati, paško metina
pihov hod no djape, pim ne pystiti pajdavtva
meti z’osobami drygega spola, ne okolihoditi
po rastrovenostah no nevarnih krajeh , pe vra-
pati od hydega no greha, tak kak dober pastir
svoje ovce: to vse xe Ivhezen proti blixnemi od
pih terja, kelko vep lybezen proti dryxinpeti.
Naprejpostavleni morejo tydi skerbeti za telovne
potrebe svoje dryxine. Jim morejo popun stro¬
šek no plapo davati, kak jim slivi no kak so jim
obepali; jim ne nip doltergati ali jih kaniti;
kajti da je to ne lybav, ne pravica proti bogenn
dryxinpeti. Bog sam pravi: „Vi se nemate med
soboj s’siloj texiti, no obropati, texaki pegove
plape do drygega dne obderxati.“ Lev. 1Q, 13-

215

Na 2t nedelo po Vyzmi.

Gospodinj no gospodiče morejo dryxinqeti tydi
v’betegi pomagati no stresti, ino za zdravje pe-
mi pa skerbeti, da je pri pihovem deli zdravje
zgybi!o; to vyi[i pe sveto pismo sltos stotnika,
ker je za svojega bolenega hlapca prišel Jezusa
prosit, da bi ga ozdravil, rekoq: ,,Gospod $ moj
hlapec lexi doma bolen na protini, ino terpi vel-
ko texavo.“ Mat. 8, 6. Tydi za podvyqepe stap-
skih duxnosti dryxine morejo naprejpostavleni
skerbeti, pe delo vyqiti, qi se ga dobro neraz-
mijo, jim delo davati, pa jih ne preloxiti no jim
na zdravji škoditi, ali pe v’mapost pystiti. Sve¬
to pismo pravi: ,,Delo slisi hlapci, daj pemi k’
deli, zakaj mapykivape vyqi dosti hydega. Na-
prezy ga k’deli, kak jemi dohaja. Hlapci slisi
Strošek. Imaš ti vernega hlapca, dak ti je naj
tak dragi, kak ti sam. Deni z’pem, kak s’so-
boj samim; zakaj kak tvojega xivlepa, potreby-
jes ti pega. Hi ti pega hydo mas, ino on tebi
odide, na keri poti bos ti pega isllal. <£  Sir. 33,
25, — 33. Z’lybeznoj no krotkostjoj morejo z’
pimi djati, ne pih hydo meti no prcgapati, v’
praviqnih reqah pe zagovarjati no jim poqtepe
obderxati pomagati no pe braniti; neboglivost
po kersapskem pokastigati, osobe pa pohysli-
vega no Jagodnega xivlepa no zaderxapa za qasa
od hrama spraviti, vu vsem pa pim pravico ska-
zati no svoje duxnosti proti pim vseli spuniti po
svetega Pavla besedah: „Vi gospodinje, skaste
vašim hlapcom praviqnost no pravico; mislite,
da tydi vi Gospoda v’nebesah mate.“ Kol. 4, 1.

2) Naprejpostavleni morejo s’ pravo j lybez-
ttoj no krotkostjoj qrtes svojo dryxino no podlož¬
ne gospodyvati, da jim delajo. — Dryxina ze
svoj dysoj no ze vsim telom za svojega gospodi¬
ča no gospodipe hasek dela, si ali zaslyti tydi

210

Na 2. nedelo po Vyzmi.

vso prinagnost, lybezen, spoznanost svojega go-
spodina no gospodiče, posebno qi je vsa zvesta*
verna no delavna, skerbna no poltenega, negra-
javnega zaderxapa. jyihov slyxcqki tevek stan,
ino praviqno delo more Ivbezen pri naprejpostav-
lenib vujxigati no zahvalnost proti pim za pihov
tryd, ino slivi se posebno, da se proti taki dry-
xini naprejpostavleni dobri no praviipii skaxyje-
jo, nepa ka bi samo lc terjali, naj bi jim le delo
opravili, svoje duxnosti proti dryxini pa bi nebi
spunili. Sveto pismo vyqi: „Nezadevaj hydo

hlapci, ker zvesto dela, ino niednemi texaki ne,
ker se tebi pogodi. Lybi zastopnega hlapca,
ino ga ne obropaj pegove svojvine. 44  Sir. 7, 22.
f^3. „Je kdo za te kaj delal, dak jemi daj pasi
plaijo, ino nepvsti delavci ,plaqepred toboj osta¬
ti/ 4  Tob. 4, 15.

3) Naprejpostavleni morejo s’ pravoj lybav- j
joj no krotkostjoj qres svoje podloxne gospodv-
vati, da do za p e neltda tydi mogli rarpin dava-
ti. — Naprejpostavleni morejo zato paško meti
na se, kak se proti dryxini 110 dclavcom najetim
zaderxijo, da se nezagrevijo skos kriviqnost pro¬
ti pihovi dyvi ali teli, srepi ali poptepi; proti
pihovemi podvypepi, zdravji, slivni plai[i, sirov¬
ki no vsem duxnostam , kere proti p im majo j
kajti od pih de Bog nekda rapun jemai, da so na
pihovi skerbi bili. Sveto pismo pravi: „Neka-
nite bogega no potrebnega texaka ob pegovo
plapo. Na pegov den pemi dajte pegovo plapo,
ve perle, kak sunce dolgrej zakaj toti sirmak
qaka z’xelepom na po, da se vi, qi on qrez vas
pri Bogi toxbo dela, nete zakrivili. 44  Deut. 24»

14. 15. j,*!! kdo svojih, posebno domaqih neo-

skerbi, toti je zatajil vero, ino je hyvi, kak ne¬
vernik. 44  1. Tim. 5, 8. Job pravi: „Kripi moja

Na 2. nedelo po Vyzmi. 21?

ženila proti meni, so se pemi razgoni s’suzami
napunili? Sem jas razvi plape peno sadje jel?
tistim, keri so po obdelavali, xivlepe oxalostil?
te more osetje moja pvenica, plevel moj jepmen.
biti “  Job. 31, 38. — 40. Jaj tistemi, ker svoj
hram z’ nepravipnostjoj, no svojo hixo s’krivicoj
stavi, ker svojega blixnega zabstop delati pysti,
no petni pegovo zaslvxeno plapo duxen ostane .“
Jer. 22, 13. „Jas vas pcm sodit priti, ino hiter
svedok proti tistim biti, keri texakom plapo po
sili nazajderxijo, ino se mene nebojijo, repe
Gospod vnoxinskih veregov.“ Mal. 3 , 5. Jezuv
pravi: „Kdo je koli veren no peden hlapec, ke-
rega pegov gospod preš svojo dryxino postavi,
naj bi poj ob slitmem pasi strovek daval ? £S  Mat.
24, 25. Sveti Jakop Apostol vypi: „Plapa de-
lavcov, keri so vave piva poxeli, kero pim za-
derxite, kripi, ino krip je k’ vyham Gospoda xe-
regov privel.“ Jak. 5, 4.

Zdaj smo pyli, s’kakoj lybeznoj no krot-
kostjoj predpostavleniki preš svojo dryxino no
texake gospodyvati majo $ s’ kakoj boglivostjoj pa
slyxebniki svojim predpostavlcnikom pokorni bi¬
ti majo, govori drygi del.

II.

Pripodoba od Jezuva kak dobrega pastira
svojih ovc, kaxc tydi, da s’popunoma boglivost¬
joj podloxni ali slyxcbniki naprejpostavlenim po¬
korni biti morejo: 1) da so pim na mesto star¬
tov, 2) da so pihovi dyvovni oskerbnilti, 3) da
so pihovi telovni oskerbniki.

l) Slyxepki ali dryxina majo svojim naprej-
postavlenim s’popunoma boglivostjoj pokorni biti.
— Kersapski navyk vypi, da podloxni ali dry-

218

Na 2. nedelo po Vyzmi.

sina svojim naprejpostavlenim, naj so dobri ali
bydi, ravno tak pokorni no poddani biti majo,
kak otroki svojim starvom. Dryxinpe more ali
po toti zapovedi svoje naprejpostavlene pastiti,
lybiti, pim slyxiti no strepti, pe bogati no pim
pokorno biti, ino za pe moliti: tak kak otroki
za svoje starve. Dryxina more svojim naprejpo¬
stavlenim tydi v’texavi no nevoli pomagati no
strepti, pih ne zapystiti, pim verna no zvesta
biti vu vsaki repi, zamupliva no zatajliva v’ do-
mapih no hramnih prigodepah, ino opivestna,
poptena no pravipna v’vsakem deli, tydi dela
vzetna vu vsaki nevoli ali nesrepi, ino se veseli¬
ti na pihovi srepi. Sveto pismo vypi: „Keri so
za hlapce pod jarmom, majo svoje gospode vse
pasti vredne meti, naj se nebi ime boxjo no na-
vyk preklipal. Keri pa verne gospode majo, jih
naj nezanipavajo, da so bratje $ temop jim zato
gorkej slyxijo, da so verni no lybleni, keri se
zato dodrot vxivajo.“ 1. Tim. 6, 12. ,,Slyxepkim
vuostri, proti svojim gospodinom pokorni, ino
vu vsem strexlivi biti zapovedava sveti Pavel
ukofi Titi. Tit. 2, Q.

2) Slyvki ali podloxniki majo 3vojim naprej-
postavlenim s’popunoma boglivostjoj poddani no
pokorni biti, da so pihovi dyvovni oskerbiteli —-
Predpostavleni morejo skerbeti za dyvo svojih
podIoxnihj toti so ali duxni, pe lepo bogati, vse
navyke za svojo dyvo od pih gorjemati no se
zahvalni pim skaxyvati, svojim dobrotnikom: skoz
delavnost, boglivost, zvestost, poboxno popteno
no krepostno xivlepe pim veselje no pest delati,
ino si pihovo podvypepe za svoj zvelipapski ha¬
sek spravlatij kajti taka dryxina je Bogi dopadli-
va no pri lydeh ma poptepe no hvalo. Sveti Pe¬
ter piše: „Vi hlapci, podverste se ze vsiin pesti-

Na 2- nedelo po Vyzmi. 219

dapom vašim gospodom, ne samo dobrim no
krotkimj ampak tydi segavim! Zakaj to je (pra¬
va) milost, tji tjlovek po zvestosti boxji xalosti
terpi, no po krivici prestoji/* 1 . Pet. 2 , 18. 19*

3) Dryxina ali slyxeqki majo svojim naprej-
postavlenim popunem pokorni biti no podloxni,
da oni skerbijo za pihovo telovno potrebo.— S’
svojimi naprejpostavlenimi so se dryxina pogodi¬
li med soboj za platjo no pokornost. Naprejpo-
stavleni morejo ali oskerbeti svojo dryxintje ze
vsem, kaj pegovo telo potrebyjej jim morejo da¬
ti strovek, oblek no streho, ino v’ betegi vrastvo,
lielko premorejo, no se skerbeti pim pihovo
zdravje pa nazaj spraviti, ino jim stretjti, zato
pa so tydi dryxina duxni, pim verni no pokor¬
ni biti vu vseh pravitjnih repah no skerbni za
pihovo delo no srepo. Sveto pismo veli: „Vi

hlapci! bogajte vase zemlenske gospode ze svoj
zmislitnoj poptepa skaznostjoj, ze svoj opivest-
nostjoj serca, kak Kristusa samega, ne kak
okoslymiki, naj bi se lydem dopadnulij temop
kak hlapci Kristusovi, keri boxjo volo is serca
vpinijo. Radovolno delajte vave slyxbe, liki
Gospodi, ino ne Ivdem, da vete, kaj vsaki, naj
je slyxnik ali svojnik, ker dobro Tjini, od Go¬
spoda svojo platjo dobil bode/* Ef. 6 , 5 -— 9 ,
„Hlapci! bodtc vašim posvetnim gospodom vu
vseh rctjah pokorni, ne z’okoslyxboj, liki se Iv¬
dem dopadnuti; temotj is otjivestnega serca, ino
is tjastibojctjnosti pred BogomKol.'S,  22 . veli
sveti Pavel.

S’ takoj popunoj lybeznoj no boglivostjoj
morejo ali dryxina svojim naprejpostavlenim po¬
korni biti.

Nam je ali zdaj pripodoka Jezusova kak do¬
brega pastira no pegovih ovc pokazala, s'kako j

220

Na 2. nedelo po Vyzmi.

lybeznoj no krotkostjoj bi naprejpostavleni qres
svoje podloxne ali dryxino gospodyvati mogli,
najmrex{ s’pravoj Iybeznoj no krotkostjoj, da so
dryxina no potlloxni pim kak otroki na skerb
dani, da X)im delajo, da do za i)e tydi nekda
mogli ratjun davati. Pripodoba od ovc, ltere glas
svojega pastira x{yjejo, nas vyxp, da dryxina s’
popunoj boglivostjoj predpostavlenim pokorni
biti majo, da so i)im na mesto starvov, da sker-
bijo za rphovo dyvo, da skerbijo za pihovo telo.
— Spomcnmo ve se enkrat na dobrega pastira
Jezuva Kristuva, ker svoje ovce pozna, ino vsa¬
ki naprejpostavlenik se naj od pega s’pravoj ly-
beznoj no krotkostjoj svojim podloxnim no dry-
xini naprejstati no z’pimi djati vyx[i, ino po
ox[inskem no kervapskem za po skerbeti. Vsako
dryxinxje no vsaki podloxnik pa se naj tydi ve
spomene na ovce, kere pastirov glas rade lije¬
jo , ino si naj toti navyk zaponi, da bode glas
svojega naprejpostavlenega rad qyl, da de pemi
pokoren kak Kristuvi, da de pemi pox[tepe ska-
zal, zvesto vseli spupaval pegov glas no zapo¬
vedi, ino tydi nekda svojo plax [0  od vcipiega
Boga dobil. Amen.

Na 3. nedelo po Vjzmi.

„Vi te xalostni postali, alipa vava xalost de Se
na veselje preobcrnila. <f  Iv. 10, 20.

Poterplivost v’terplepi.

„ t lrez mali qas vi mene nete vidili, pravi
Jezuv k’svojim vyqenikom, ino pa qrez mali pas

Na 3. nedelo po Vyzmi, 221

vi mene pa bodte vidili, žaba} jas grem k’ oqe-
ti.“ Besede malega qasa ty pervokrat pomeni¬
jo qas Jezusovega terplepa, dare se je on  najm-
rei[ svojim vyqenikom odvzel, ino skos svojo
pokoparje rjihovim oqem odpotegnilj drygokrat
se tisti qas naznamla, lida je Kristus v’jami le-
xal, po svojem stanepi pa se svojim vyqenikom
stirdeset dni kazal, ino po totih k’svojemi oqi
v’nebesa vel. Zaponiti ty je, da Jezus qas svo¬
jega terplepa le nekaj malega imenyje, naj bi
nas skos to vyqil, da je vse terplepe totega tja-
sa v’ nagledi na rje pridejoqega veselja nebeske-
ga, kero de na vse veke terpelo, ne veq, kak
nekaj malega no lehkega, je retjti, le okovtern,
kak sveti Pavel govori: „Kajti to, kaj je v’na-
zoipiem qasi megnejotjo no lehko našega terple-
pa, qrez mero na višini vei[no texo tjasti v’na¬
mi opravla.“ 2. Kor. 4, 17. Za totega zroka vo-
lo pejejo vsi, keri so na zemli stiskani bili, zdaj
v’nebesah: ,,Mi se veselimo za dnevov volo, lida
si nas ti sponixal j za let volo, kda nam je hydo
slo.“ Ps. 89 , 15. Lepi navyk za vsakega qlove-
ka za poterplivost v’terplepi. Mi bi ali mogli
vseli terplege totega xivlepa s’poterplivostjoj pre¬
našati, da

I. terplerje terpi samo le kratek ijas, ino
II. prinese veqno veselje.

Naj nam pomaga boxji Dyh dnesni navyk
dobro poprijeti, ino si ga v’terplerji k’haski je¬
mati. Jas zai|nem.

I.

Terplerja totega sveta so kratke proti vetj-
nosti, ino mi rje moremo s’poterplivostjoj pre-

222

Na 3. nedelo po Vyzmi,

stajati, l) qi ravno neki qas terpijo, 2) qi
ravno veq let terpijo, 3) qi ravno do smerti
terpijo.

l) Terplepa so kratke na totem sveti, ino
mi pe moremo s’poterplepom prestajati, qi
ravno neki qas terpijo. — Hlovek je xe sreqen
na totem sveti, qi je dugi pas zdrav, ino malok-
da betexen; qlovek je xe sreqen, qi se malok-
da pemi kaka nesrepa zgodi j xe to pega more
mopno veseliti, ino more se Bogi za toto varva-
pe od betega no nesrepe lepo no gosto zahvali¬
ti ; ino to pemi more tydi poterplepe davati, qi
ga kda kako malo terplepe betega dojde, ali ka¬
ka nesreip najde: kajti more si zmisliti, da na
totem sveti ni ve nexivi bres terplepa, ino da
toto terplepe le neki tps terpi, da je nanp ne
poznape proti vepnemi terplepi, ino ne nip pro¬
ti vepnemi veselji, ino da de pa minilo. More
si zmisliti, da poboxncmi pl oveki Bog rad poma¬
ga ’s texave, no ga ’s terplepa revi, ino to qlo-
veka pa dela poterplivega j on ponixno Boga za
pomop prosi, se Bogi poropi, svoje grehe prav
zgrevajop no objokajop. On rad terpi, da obqy*
ti xe pomop boxjo, ino skos terplepe svoje gre¬
he odpere. Xalostno je resen terplepe, alipa
tota xalost se obraqa na veselje. On ve, da „vsi,
keri v’Kristuvi poboxno xiveti qejo, pregapape
terpijo. 4 * 2. Tim. 3, 12. Sveto pismo dale pravi:
„Tivi tvojo serce dol, ino terpi, nagni tvojo vy-
ho, 4 ino vzemi gor govor zastopa, ino neodbexi
ob qasi, kda bridkost pride. Nosi, kaj ti je Bog
naloxil nositi, zedini se z’Bogom, ino bodi po-
terpliv, naj tvojo xivlepe na zadpe pri pem rase. 44
Sir. 2, 2. 3. Ino kak je Jezuv svoje vyqenike xe
naprej spomipal na pihove terplepa, naj bi se k
pim pripravili, ino je lexej prestali: tak se tydt

223

Na 3. nedelo po Vyzmi.

vsaki plovelt more spomenuti na terplepe naprej,
naj, pi ga najde, pripravleni je, no je lexej pre-
stojij kajti dovedene strele ne vgodijo tak moi[-
no, kak nedovedenej ino sveti Gregor pravi:
„Mi prestanemo lexej zlege totega sveta, pi se
mi s’ predvedepom, ali predpremivlepom, kakti
s’ pitom proti oroxjamo.“

2) Terplepa totega sveta so kratke, ino mi
pe moremo s’poterplepom prestajati, pi ravno
vep let terpijo. — Taki plovels, ker dugve leta
terpi bolečino betega, ali je gosto od nesrepe
no nevole obiskani, more pa velivo poterplivost
meti, no na Boga pa vekvo zavypape staviti} svo¬
je grehe bole Ogrevati no objokati, ino Boga
serpnej za pomopno odrevepe ’s terplepa prosi¬
ti, ino ze vsoj poterpnostjoj terpeti, rnislep, da
ve je boxji Sin vep terpel, da navo terplepe ne
nip proti pegovemi; mislop, da pi ravno pego-
vo terplepe dugo terpi, da le nekda ga konec
bode, no nede vseli terpelo. Jezuv pravi: „Vi
te xalostni, alipa vava xalost se na veselje ober-
nila bode.“ Hlovek si more zmisliti na Marijo,
boxjo mater, kellto xaIosti je ona mogla presta¬
ti zo volo svojega Sina. Si more zmisliti na osem
no tristi let betexnega, kerega je Jezuv zvrapil,
ino na xeno, ltera je dvanapst let kervotok me-
la, ino od Jezuva ozdravlena postala. Mlovek si
v terplepi more zmisliti na svetnike no mupeni-
ke, kelko terplepa so oni prestali j si more zmis¬
liti na poboxnega Joba, kako terplepe no texa-
vo betega je on prestal j si more zmisliti, da
drygi lydje tydi majo dosta no ve vekvo terple¬
pe, kak on. To vse de ploveki povesel davalo
no poterplepe v’texavi prineslo} poveselepe no
mop k’stalnosti de pemi davalo, pi zmisli, da
Bog tega rad ma, keremi terplepe povila. Sveti

224 Na 3. nedelo po Vyzmi.

Pavel pravi: „Moj Sin, nemaraj za male bare
Gospodove, ino nezgybi serpnosti, bda bov od
pega bavtigan. Kajti boga Gospod rad ma, to-
tega bara. On pa bipvje vsabo dete, bero gor-
vzeme.“ Xid. 12, 5. 6. Sveti Auguvtin repe: „Hi
jas sbos to za moje vsabdenevne grehe poboro
delam, te je mojo terplepe ne velho, moje pre-
grevepa so velive, bab baj jas tcrpim. 4 '—

3 ) Terplepa so bratbe na totem sveti proti
vepnosti, ino mi pe moremo poterplivo terpeti,
pi ravno celo xivlepe terpijo. — Hi ploveb ne-
srepo ma, celo svojo xivlepe v’terplepi prena-
vati, ve se le ma zrob veseliti no zanavati, da
nede duxe terpelo, bab samo do pegove smerti;
on ve, da bo deno nebda revenij da vepno ne*
de terpelo. On de poterplepe imel, no svoje
texave lehbo prestajal$ bajti da si zmisli na svo¬
jega zvelipara Jezuva, ber je tydi skos svojo ce¬
lo xivlepe imel zadosti no ve vep terpeti, ino je
na krixi dokonpal. On si zmisli na poboxnega
Lazara, ker je vespun ran no krast bil, ino v’toti
texavi tydi svojo xivlepe dokonpal^ on si zmisli
na dosti drygih Iydi, keri tydi celo svojo xivlepe
v’posteIi prexivijo no dokonpajo. On si zmisli
tydi, da ne terpi zabstop; temop da de pri Bogi
lepo plapo dobil. To vse pega mopno povese-
]yje, no pemi poterplepe dava, da terpi svoje
velke texave no bolepine volno, ino pravi z’Da-
vidom: „Jas sem k’trapitvi postavleni, priprav-
leno je mojo serce.“ Ps. 37, 18. Sveti Pavel
repe: „Hi vi kavtigo prenavati morete, dak Bog .
z’vami dela, liki z’otroki. Vsaka kavtiga se re¬
sen ne zdi veselje $ temop xalost biti }  alipa potle
prinese ona tistim, keri so v’poj navajeni, sad
mira pravipnosti.** Xid. 12 , 11 . Sveti Auguvtin
veli: „Gospod ! daj meni znotrah nikoli oble-

225

Na 3. nedelo po Vyzmi.

xe![0 poterplivost, qi me Ti od zvynah s’tvojoj
viboj biješ, tak, da naj mojo serce nikoli neheija
Tebe hvaliti.**

Terplepa totega sveta so ali kratke proti
veqnosti, ino mi je moremo s’poterplivostjoj
prenašati; kajti da veqne veselja prinesejo, kere
se qemo podvyqiti v’drygem deli.

II.

Terpleqa totega sveta terpijo le kratek qas,
ino mi qe moremo s’poterplivostjoj prestajati j
kajti one prinesejo nam veqne veselja, kere
l) nevzemejo konca, 2) kerih niq nemoti,
3) kerih nam niše nede vzel.

l) Terplepa totega sveta moremo mi po-
terplivo prestajati 5 kajti one nam prinesejo veq-
ne veselja, kere nevzemejo konca nikoli.—člo¬
vek še radovolno more v’terplei)e podati, ino
ne mermrati qres svojo bolezen ali texavo; kajti
da neterpi dugo, ino qi kak koli dugo terpi, je
le ne nikaj proti veqnim veseljam, kere ona pri¬
nese. Rajši ty na sveti kratko terplepe presta¬
jati, kak pa nebeško veselje, kero nikoli konca
nevzeme, zgybiti, no v’pekli veqno terpeti. Hlo-
velt je v nebesah pri veqnem Bogi v’veqnem
veselji, kerega gleda od obliqja do obliqja. Mi
si moremo v’terplepi na bosjega Sina zmisliti,
ker je sam od sebe pravil: „Je ne mogel Kristus
vsega tega terpeti, ino tak v’svojo qast notriiti?“
* ^jk. 24 , 26. Sveti Pavel pravi: „Niedno oko

je ne vidlo, nicdno vyho ne qylo, neti v’niedne-
ga qloveka serce prišlo, kaj je Bog tistim pripra¬
vil, kcri pega lybijo.“ 1. Kor. 2, 9. Ino sveti
Krizostom pita: „PoVcj mi, da bi ti k’kakemi
*emlenskemi kralestvi odebrani bil, ino bi skoz
Ned. Del. 1 5

• 226 Na 3. nedelo po Vyzmi.

noq pred vustopom vu selno mesto, kde bi ti
lironan imel biti, v’pystnem vu:geqcm hlevi z’
vnogoj neprilikoj prenašati mogel, bi tebi to |
tesko bilo ? bi ti nebi tega iz zavypaqa na kra-
lestvo veselo terpel? — Zakaj pa bi mi te ne- |
bi radi neki qas v’toti texavni dolini v’teskoqah
siveli, samo le za gotovega vypaqa volo, kero
mi na nebeško kralestvo mamo!“

2) Terpleqa totega sveta terpijo le kratek
qas, mi je moremo radovolno terpeti} kajti one
nam prinesejo veqne veselja, kerih nam niq ne-
de motilo. —Veipnega veselja se vsivajo tam zve¬
ličani razvi vsega motela; tam nega nikve sker-
bi veq no ne terplei)a} tam se niq nezgodi vei[,
kaj bi znalo veselje motiti, zveliqane xalostiti
ali boleti} temoq tam je qisto no popunoma ve¬
selje, kerega se oni vxivajo ze vsemi Arjgeli no
Svetniki, pred Bogom no pred vsoj svetoj Tro-
jicoj brezi vsega konca. Totega veselja se mi
napravimo delniki, qi mi radovolno terpimo nad¬
loge no reve, boleqine no nevole totega xivle-
i)a, ino se Kristusi spodobni naredimo, od ke¬
rega sveti Peter pravi: „Ker je za nas terpel,

ino nam izgled nahal, za kerim bi mi iti mogli,
ino ker je skos terplepe v’ svojo qast nostrisel/*

1. Pet. 2, 21. Ino sveti Apostol Pavel opomipa:
„GIedajmo ta na Jezusa, zaqetela no spunitela
vere, ker je na mesto veselja krix preterpel, sra¬
mote grešnikov proti sebi ne maral, ino zdaj na
desnici boxji sedi.** Xid. 12, 2. — 4. Skrivno Raz¬
odele vyqi: „Bog de vse silze od rphovih oi{J

zbrisal, ino smerti nede veq: tak tydi nede neti
xalosti, neti kriqa, neti boleqine dale} kajti kaj
je perle bilo, je preminulo/* Raz. 21, 1. Sveti
Augustin piše: „Ti mati Jeruzalem! ti si lepa n°
prijazna v’tvojih zveliqanostah! Niq od tega

22 ?

Na 3. nedelo po Vyzmi.

nega pri tebi, kaj nam ty terplepe dela, kaj mi
v’totem trydnem xivlepi zaglednerno.“

3) Terplepa totega sveta le kratek pas ter-
pijo, ino mi je moremo poterplivo prestajati, da
nam prinesejo vepno veselje, kero se nede niko¬
li od nas vzelo. — Od Marije Magdalene xe Je-
zuv pravi, da si je naj bolvi del zvolila, ker ne¬
de nikoli od pe vzet, najmrep, da se je spobol-
vala no pegove zvelipapske navyke skerbno po¬
sesala ino zvesto spupavala, za kerih volo je ty-
di mela dosti sramote no pregapapa prestati no
preterpetij alipa vse je radovolno terpela, da
je vedla, ka vepno veselje dobi. Job vyqi: »Hlo-
vek od xene rojen, je v’svojem kratkem xivlepi
vnogim nadlogam podverxeni. <£  Job. 14, 1. Sve¬
ti Pavel pravi: ,,Terplepe totega pasa je pridopi
pasti, kera se ma v’nami razodeti, ne primeri¬
ti.“ Rim. 8, 18 » Sveta Julja je rekla, dare so
jo trapili, po lici bili, no ji ’z glave lase pipa-
li: „Je moj Gospod Jezuv Kristus zavyhnice no
sline na svojem lici za me terpel 5 zakaj pa bi
jas za pegovo volo nebi zavyhnic dobila, ino na
mesto slin moje lica ze suzami pomakala? —Jas
pem vseli Boga hvaliti no pastiti, ker je za mo¬
jo zvelipape s’vibami bit bil. Je moj Gospod
za mojih grehov volo s’terpom kronan no na
krix pribit bil, zakaj pa bi se meni nebi lasje
vynpipali? Zakaj pa bi jas totih marter nebi ter¬
pela, naj bi marternipno krono dobila ?“

Terplepe totega sveta je kratko, ino mi
moremo pe s’poterplivnostjoj prenavati, da nam
prinese vepno veselje.

Tak smo ali zdaj spista spoznali, da ter-
plepa totega sveta samo le kratek pas proti vep-
nosti terpido, ino da mi pe ze svoj poterplivnost-
]°j prestajati moremo, pi terpijo ravno neki pas,

15  *

228

Na 3. nedelo po Vyzmi.

i(i terpijo ravno veq let, ali qi terpijo ravno ce¬
lo xivlex|e. Mi moremo terplepe radovolno pre¬
našati, da nam prinesejo veqne veselja, kere
nevzemejo konca, kerih nam nikaj nemoti, ke-
rih nam niše ne vzeme. — Nebranmo se no neodpo-
vedavajmo se ali nikoli terplepa^ temoq poterp-
livo terpmo vse z’ zavypapom na Boga no na
tiste vetpie veselja, kere nam radovolno terplepe
texav prinese5 kajti sveti Augustin pravi: „Tam
so hvalo popevajotji seregi Apgelov} tam je to-
varstvo nebeških mestjanovj tam sladek veselja
Svetek tistih, lteri so od tote žalostne romarske
poti xe pa nazaj prišli3 tam je rassvetlena vno-
xina prerokov j tam dvanapseteri broj Apostolov j
tam preladajoqa vnoxina nestetlivih mutjenikovj
moxje, keri so xe ty v’ pregledjvapi veqnega
xivelij svete xene, kere so xelo sveta no slabost
svoje naravi premagale, ino hlapqiqi no deklitp, -
keri so s’ svojim poboxnim xivlepom svojo starost
prestopili j tam so vse ovce no jagneta, kere so
zapkam svojih vabov vujsle. Vsi se radjjejo v’
svojih vetjnih prebivalisah. IJihovo oqastepe je
odloqeno, alipa deno vsi se ga vxivajo od obipns-
kega veselja. 4 ' Amen.

Na 4. nedelo po Vjzmi.

„Ino ltda de tisti — razveselitel — prišel, bo¬
de svet — za greha volo dosvedoqil, da so
na me ne vervali." Iv. 16, 8. g.

Nevera zvirek gtehov.

Kristus pravi v’ dnesnem Evapgelji: „Hasno-
vitno je, da jas ta — v’nebesa k’mojemi oqi —'

Na 4. nedelo po Vyzmi. 229

V

grem; zakaj qi jas nebi ta vel, dak nebi razve¬
selite! k’vam prišel; qi pa bom jas ta vel, ga
bom vam poslal, lno kda de toti privel, bode
svet dosvedoijil za volo greha, za volo pravice
no za volo sodbe. To so ali djaqa, kere bi pri¬
hod svetega Dyha opravlati mogel. Edno djape
je: sveti Dyh de xidove greha nevere dokazal,
da so na Krustuva ne- vervati hteli: Drygo delo
je: on de rje praviqnosti no svetosti dosvedoqil,
da je najmreq tisti, kerega so oni za kanitela,
zapelavca, hydobnega qloveka meli, resniqno
praviqen, nedusen no sveti, je Bog no Mesiav
bil; ino to je sveti Dyh, po tem kda je Kristuv
v’nebesa odisel, skoz Apostole sveti oqitno po¬
kazal. Tretjo delo svetega Dyha je: on bi mo¬
gel svet od sodbe no zaverxeqa ijegovega kneza,
vraga najmreq, dosvedoqiti, ker je, daje  on
xidove zapelal, Kristuva praviqnega vmoriti, za
praviqno karo svoje hydobnosti od svetega Dyba
vse oblasti qrez qloveqji narod obropan bil: kaj
se je zgodilo, da se je qydovitno skoz vuspravle-
qe kersaqske vere laxna vera ino vragova slyx-
ba pokonqala, za toto pa prava boxjaslyxba spra¬
vila, skos kero so lydje slyxnosti vraga vujvli. —
Bervo opravilo svetega Dyha je, on de svet za
greha volo dosvedoqil, da so xidovje ne hteli na
Jezusa vervati. Nevera je zato pervi zvirek gre¬
ha ; zakaj

I. Belko no kelki grehi so ne prišli pri xido-
vih ’z x)ihove kastigavne nevere,

II. Belko no kelki grehi ne pridejo pri nas ve
vsaki den ’z nase slabe vere.

Naj nam sveti Dyh odpre nase serca, no
rassveti nas zastop, da si dncsni navylt li’baški
vzememo, Boslysajtc.

230

Na 4. nedelo po Vyzmi.

I.

Kelko no kelki grehi so ne prišli pri xido-
vih ’z pihove kastigavne nevere: l) kaka kri.

vipnost proti Bogi, 2 ) kaka krivičnost proti
blixnemi, 3 ) kaka krivipnost proti sebi žarnim.

l) Kelko no kak vellii grehi so ne prišli pri
xidovih ’z pihove kastigavne nevere, naj perle:
kaka krivipnost proti Bogi. — Kak krivični so
bili xidovje proti svojemi Bogi no stvoriteli. On
si je pe za svojo ljstvo odebral, no pim posebne
dobrote sltaxyval. On je pe ’z Egiptonske slyx-
nosti no texav rešil, je pe pjdovitno prež arde-
po morje pelal no pred Faraonom odtei; 1  je pe
v’ pvsavi skos stirdeset let z’manoj, prepelicami
no vodoj ’s pepine na pvdoviten napin hranil;
oni pa so le mcrrnrali proti pemi, no pemi nesli
pokorni biti j oni so vero na pega celo popysti-
li ino si zlato tele zlejali za Boga no je molili.
Bog je pe v’ obepano srepno no bogato Kanaan¬
sko zcmlo zvodil, no jim vse dobrote daval; pa
so le ne pemi zvesti no pokorni bili. V’babilonski
vlovlenosti so babilonskega Jaxlivega boga Bela
molili no pastili, no se dryge prazne boge; so
tvdi dosti drygih grehov delali, kak nepistost,
krivipnost, poxretnost, sovraštvo blixnega, ne-
voslivost no vep takih. To so bili nasledki pi¬
kove nevere, da so nehtli Boga spoznati no mo*
liti. Ob Jezusovem pasi vidimo, da so tydi na
pega nehteli vervati no ga za Boga spoznati; ve*
mo, kake grehe jim je oponašal. Bili so velki
skaxlivci no potajavci, ino samo zapovedi stare¬
ga zavitka od zvynah na zdit zderxavali, v’serci
pa so bili puni gerdobe no greha. Jezus jim je
rekel: ,,Jaj vam, vi pismovypeni no Farizeji, vi
skaxlivci; kajti vi ste ednaki pobeljenim grobom,

Na 4, nedelo po Vyzmi.

231

keri se od zvynah pred lydmi lepi zdijo, znotrah
pa so puni mertveqjih qunt no vse nesnage*
Tak se vi zdite paq jaki od zvynah no pred lyd-
mi pravilni, alipa znotrah ste puni skavlivosti
no nepravice.“ Mat. 23, 27 28» Drygoq jim je
rekel: „Zakaj mislite vi hydobno v’vavem ser-

ci.“ Mat. g, 4. Ivan kerstitel je tydi jihovo ne¬
vero moqno xe karal rekoq: ,,Vi kaqji plod, kdo
vam je pokazal prihodnemi serdi oditi 1 “  Mat. 3,
7. Svojim vyqenikom je Jezuv rekel: „Mi vava
pravilnost nede popuneva, kak je ena pismovi-
tjenih no Farizejov, dak nete notrivli v’ nebevllo
kralestvo “  Mat. 5 , 20. Drygokrat jim je opo-
naval jihove navadne grehe tak, da so jemi v’
oqi metali, da jegovi vyqeniki z’nemitimi ro¬
kami jejo: „Vse, kaj skoz vysta notrigre, nevte-
pe t[loveka, — kaj ’z vyst vynpride, tisto pride
od serca, ino to vtepe qloveka$ kajti od serca
vynpridejo hyde misli, vmoreja, zakonalomi,
nečistost, kraja, krive svedoipla, bogapreltli ja-
ja.“ Mat. 15, 17.—• 1Q. Sveti Marko pive, da
se je Jezu'* dvanajstim prikazal, kda so pri mizi
sedeli, ino jim pogovarjal jihovo nevero no ter-
dokornost jihovega serca, da so tistim ne verva-
li, keri so ga vidili po jegovi staji .“  Mark. 18,
14. Inda je pravil Jezuv zidovom: „Vi skaxliv-
ci, prav je Izaiav od vas prerotjil, rekoij: „Toto
Ivstvo mene samo z’vystnicami qasti, jihovo ser¬
ce pa je daleq od mene/ 4  Mat. 15, 7. 8. Vsi toti
grehi so privli ’z nevere pri zidovih, Po tem sve-
do ji no sodi ali greznilta sveti Dyh skoz jegovo
hydo vest, kera jega kara no jemi oponava, da
je krivico vifinil no Boga zavergel, na jega ne-
verval, da je jemi nepekoren bil.

2) Kelko' no kak velki grehi so ne privli
pri zidovih od jihove nevere, kaka kriviqnost

232

Na 4 . nedelo po Vyzmi.

proti blixnemi. ■— Bog je v’starem testamenti
gosto grajal xidovom pihovo nevero, ino pretil
kastige pim za ijihove grehe, kere so po svoji
nevernosti no terdoglavnosti vijinili. Oni so
nesli vervati no bogati navyltov bosjih, ino so
proti svojemi blisnemi velke krivice no grehe
delali. Sveto pismo pravi: „Neteqejo suze vdo¬
vicam dol po lici, ino nede llriij ijihov proti
temi, ker ije istiskava? One grejo od lic do
nebes gor, ino Gospod, ker se doprositi da, ne¬
de dopadeija na ijih mel.“ Sir. 55, 18 . 19. Glej¬
te, plaqa delavcov, keri so vam vase ijiva po¬
seli, kero ste rjim odtergali, kritji, ino ijihov
kriq je do vyh Gospoda vnoxin prišel.“ Jak. 5, 4 .

„Ti nemas tvojemi blixnemi krivice vtjiniti, neti
ijega s’ silo j stiskavati. Ti ne mas do drygega
jytra plaqe tvojemi texaki zaderxati. Ne delajte
nii[ proti pravilnosti, neti v’sodbi, neti v’lahti,
neti v’vagi, neti v’meri.“ Lev. 19, 13 . 15 . „Va-
sa vaga, vašo merilo no vat? pint ma pravitjcn
biti.“ Lev. 19, 36. Tote grehe, kere je Bog tak
pogovarjal xidovom v’starem zakoni, je nevera
spoqiijala. V’novem testamenti Jezus pa piho-
vo nevero motpio graja no kastiga ijihove grehe.

On pravi: „Skaxlivec, vzemi poprej bervno s

tvojega oka, ino te bos- vidil, kak bos pozdero
’z oka tvojega brata potegnili 5“ Lyk. 6, 42 . to
je rekel tem, keri so dryge opravlali. Jezus Fa¬
rizeje m pravi: „Vi potajavci, zallaj vi mene sky- -
savate? — dajte Cesari, kaj je Cesarovega, ino
Bogi, kaj je boxjega,“ Mat. 22, 18. 21. Za volo
krivega svedoijanstva pravi stari testament: Kri¬
vičen svedok nede nekastigan ostal, ino ker la¬
si govori, nede vujsel. — ,,Ker lasi guqi, bode
prejvel.“ Pris. 19, 5.9. Nepravilen svedok osra¬
moti sodbo, ino vvsta hvdobnih poxirajo krivi4-

235

Na 4. nedelo po Vyzmi,

nost.“ Pris. 1Q,  28. »Odpravi hjdobne vysta
od tebe, ino pysti krivo opravIajoqe vystnice da-
let{ od sebe.“ Ps. 6 , 24. »Nieden nema v’svo¬
jem serci kaj hydega proti svojemi blixnemi mis¬
liti.“ Zah. 8 , 17. »Zakleti je raznasavec no
dvojojeziqnik, zakaj on de med vnogimi, keri
pokoj majo, nemir naredil .“  Sir. 28, 15. Taki
grehi so shajali pri xidovih ’z nevere. Moqno je
Jezus xidovom ijihovo nevero oponašal rekoq:
»Ti jas vam resnico pravim, zakaj pa mi never-
jete?“ Iv. 8 , 46 . »Ti meni neqete vervati, ver-
te delam, da spoznate no verjete, da je oqa v’
meni, ino ja v’oqi.“ Iv. 10 , 38.

3 ) Kelko no kelkih grehov je ne prišlo pri
xidovih ’z rjihove kastigavne nevere, zadniq ka¬
ka kriviqnost proti sebi samim. — Farizeji 110
pismovyqeni so bili sami potajavci, ino tydi ovi
xidovie; od zvynah so se skaxyvali dobri, sladki,
darovitni no poboxni; so nosili duge oblaqila s’
vyrkimi robmi, no boxje zapovedi gorzesite, ino
na vogleh po mesti postaplali moleqi, da bi je
lydje bole vidli no hvalili, od znotrah pa so bili
puni hydob no greha; zato pa je je Jezus imel za
pobeljene grobe, keri so bili puni smerdeqih
mertveijjih qunt, ino je rekel k’ svojim vyqeni-
kom: »Ti vaša praviqnost nede popunesa, kak
Je ena Farizejov $0  pismovyqenih, dak nete prišli
v’nebeško kralestvo.“ Mat. 5 , 20 . »Varte se
laxlivih prerokov, keri k’vam pridejo v’ovqjih
oblaqi!ah, znotrah pa so dereqi vuki. Na ijiho-
vem sadji te xje spoznali. Se bere grozdje na
terT)i, ali lige na oseti? Tak prinese vsako do¬
bro drevo dober sad, alipa hydo drevo prinese
hydi sad. Dobro drevo nemre hydega sada pri¬
nesti, neti hydo drevo nemre dobrega sada dati.
'vsako drevo, kero neprinese dobrega sada, se

234

Na 4. nedelo po Vyzmi.

isposcka, no v’ogen verxe. Zato bodte vi pe na
pihovem sadji spoznali. Nede vsaki, lter k’ me¬
ni pravi: Gospod! Gospod! v’nebevko kralestvo
»el; temoq le samo tisti, ker volo mojega oqe
vqini, ker je v’nebesah, toti bode v’nebesa vcl.“

3V'Iat. 7 , 15. — 21. Bili so tydi prevzeti, ino so
si pri mizah perve sedeve zebirali; zato pa jim
je Jezuv pogovarjal rekoq: „Ako si ti na gosty-
vape povablen, si nesedaj na pervo mesto, da nede
lide keri, ker je prednevi od tebe, povablen,
ino bi tisti, ker je tebe no pega povabil, privel,
tebi rekoip: daj totemi toti prostor, ino bi ti te
mogel s’ sramotoj zadno mesto zveti: temoq se¬
di si na zadno mesto, naj, kda pride, ker te je
povabil, tebi reqe: prijatel! pomekni se gor;
te bov ti pred tistimi, keri pri mizi sedijo, poq-
tepe imel; kajti vsaki, ker se sam poviva, bode
ponisan, ino ker sam sebe ponixa, bode poviva-
ni.“ Lyk. 14 , 8 .— 11 . Farizeji so tydi oqitno
na terxivi dali trobentati, kda so bogim miloda-
re davali; Jezuv pa jim je rekel: ,,Rda ti milo-
dariv, nesme tvoja leva roka vediti, kaj tvoja
prava dela; naj se tvoj milodar r.a skrivnem zgo¬
di, ino tvoj oqa, ker na skrivnem vidi, bode
tebi plaqal.“ Mat. 0 ,  3. 4. Jezuv rajta od edne-
ga sliaxlivega no prevzetega Farizeja, kak je v
cirkvi na glas moli! rekoq: „0 Bog! jas se tebi
zahvalim, da sem ne tak, kak drygi lydje, ro-
pari, krivhjni, zakonalomci, ali kak toti mitnik. j
Jas se postim dvakrat v’tjedni, no dam desetino
od vsega, kaj mam.“ Lyk. 18, 11. 12. Jezuv pa
svojim vyqenikom veli: „Darc se vi postite, ne«
smete xalostni postati, liki skaxlivci; zakaj om
potajijo svoje obraze, naj bi se pred lydmi zde¬
li, da se postijo. Resniqno vam povem: oni so
svojo plaqo dobili. Ti pa, kda sc postiv, potna-

235

Na 4. nedelo po Vyzmi.

xl tvojo glavo no mij tvojo lice, naj se ti s’tvo¬
jim postom ne pred lydmi; temoq pred tvojim
oqetom skaxev, ker je na skrivnem; ino tvoj
oqa, ker na skrivno vidi, bode tebi plaqal.“ Mat.
(), i6.' —18. Mitniki so bili tak kriviqni, da so
je za oiptne grevnike meli. Xidovje so bili ali
kriviqni proti sebi samim j zakaj, kelko dobrih
del no kreposti so zamydili, no kelko grehov
so si na svojo dyvo nalagali 1 — da so nehtli ,Te-
zuva za boxjega Sina spoznati no vervati, da bi
on Mesiav bil.

Kelko no kak velkih grehov je ali ne privlo
pri xidovih ’z pihove kavtigatne nevere; kelko
no lielki grehi nepridejo pri nas ve vsaki den ’z
nave slabe vere, ino od tega v’drygem deli.

II.

Kelko no kelki grehi nepridejo pri nas ve
vsaki den ’z nave slabe vere l) kaka nepravil¬
nost proti Bogi, 2 ) kaka nepraviqnost proti
blixnemi, 3 ) kaka nepraviqnost proti sebi sa¬

mim.

1 ) Kelko no kelki grehi se nezgodijo ve
zdapi qas vsaki den pri navi slabi veri med na¬
mi; kelko nepraviqnosti vqinijo lydje Bogi. —■
Kak nepraviqnih je dosti lydi proti Bogi, svoje-
mi oqi no stvarniki, ino kak nezahvalni otroki
se skaxyjejo proti rjeroi, da ga nespoznajo za
svojega dobrotlivega Boga no otjeta, od kerega
vse majo, ino ga s’vsakim grehom razxalijo; da
ga neqastijo liki svojega Gospoda no stvarnika,
no  pemi neskaxyjejo slivne qasti no poqtenosti,
da ga nclybijo kak svojega oqeta np dobrotnika;
da ga nemolijo kak svojega vsegamogoqnega Bo¬
ga; da ijemi nes!yxijo zvesto no poboxno ino so

230

Na 4. nedelo po Vyzmi.

ne pemi pokorni} da nespupavajo pegove svete
vole radi, nezderxavajo pegovih bosjih zapove¬
di: temop le samo hydo no prepovedano, greh
oni lybijo, ino tak Boga, naj svetesega no naj
bolsega gosto no vsalu den razxalijo} kak liri-
vipni no nezahvalni so toti lydje proti Bogi} svo-
jemi pervemi no naj veksemi dobrotniki! Slabi
sejo v’veri, da se skos kreposti no dobre dela
nepejo terditi, k , hydemi se nagiblejo. Sveti Au-
guvtin ovadi to: ,«0 moj Bog! on repe, ti moj
posvctyvavec no moj pribeg! jas sem tebe It’pe-
meri drasil, pred toboj hydo vpinil, no tvoj serd
na se zezval; jas sem si ga zaslyxil! Grešil
sem, ino ti mas poterplepe z’menoj! Pokoro
pem delati, ino ti mi zaneses! K’tebi se pem
povernuti, ino ti me pa gorvzemes S Je ti dugo-
serpno gledaš, pi jas odnašam ! <s

2) Belko no kelki grehi se pridejo zdaj pri
nas od nase slabe vere vsaki den, — kaka ne¬
pravilnost proti blixnemi. — Belko krivice se
zgodi proti blixnemi se preveno no vsaki derij
da je plovek v’navyki svoje vere slab no ne vter-
deni. Belko podvoda no kanithe, kelko prega-
papa, laxi no krivega opravlapa, kelko raznaša¬
la, binov no cijapa, kelko sovraštva no ne-
voslivosti j kelko tatvije no posilnih krivic, 1:el-"
ko kvara no škode na blixnega blagi, pegovem
imeni no poptepi se naredil Vsi toti grehi pri¬
dejo od nase slabe vere, da neverjetno na boxjo
vropnost no pravipnost, ino nemarno straha na
Boga našega sodnika, menimo, da se Bog na
nase grehe nespomipa} zato pa se v’tak velke
grehe zakopamo. Pri nas je naša vera zabstopska
no nerodna; kajti da se mi v’naših grehih osta¬
jamo/ 4  1 . Bor. 15, 14. 17. ino nemarno vredne-

23T

Na 4. nedelo po Vyzmi.

„Straxajte no stojte v’veri, delajte po movkem,
no bote serqni.“ t. Kor. i<5, 13. Sveti Pavel
tydi zato nam vovi: „da bi vredno hodili, vu

vsem Bogi dopadlivi, ino v’ vsakem dobrem deli
sad rodili, no rasli v’vednosti boxji,“ to je, v’
veri. Kol. 1, 10.

3) Kelko no kelki grehi ve shajajo vsaki
den pri nas od nave slabe vere nam, — kaka ne-
praviqnost proti nam samim. — Vsaki, ker ne*
najde dopadeija no veselja na boxjih zapovedali
no pihovem spurjavapi, je slab v’svoji veri, ino
si dela velko krivico na svoji dyvi. Kajti kelko
grehov on vqini, da neverje no nezderxi, kaj
Bog veli no zapovedava, ino prelomi, kaj Bog
prepovedava. S’kelkimi tevkimi grehi on texi
no kole svojo dyvo, ino si zapravla veqno vesel¬
je, no zapira nebevke vrata j on si nalaga boxji
qemer no veqne kavtige, ino si peklenske vrata
odpira! Kelko dobrih del on zamydi; rpegova
vera je prazna, zabstoqska no mertva za rjegovo
dyvo, da qe dobre dela neoxivajo. Sveti Jakop
pravit ,,Kaj basni, moji bratje, qi kdo pravi,
da vero ma, pa del nema; bode ga vera mogla
y.veliqati? Ravno kak je telo brez dyve mertvo,
tak je tydi vera razvi dobrih del mertva.“ Jak.
2, 14. 26 » Slab je taki qlovek v’veri, da se ne-
qe v’svoji veri skoz zahvalnost proti Bogi, skos
svete Sakramente no dobre dela terditi. Sveti
Peter nas zato opomipa: „Raste v’milosti no

znanosti navega Gospoda no zveliqara JezuvaKri-
stuva,‘ £  to je, v’veri. 2. Pet. 3, 18.

Kelko no kak velki grehi ve se le zgodijo
v zdajnih dnevih pri nas skoz navo slabo vero.

Nam je dnevno premivlavape pokazalo, kel¬
ko no kak velki grehi so privli pri xidovih ’z pi¬
kove kavtigavne nevere; najmreq, kelko kri-

230 Na 4. nedelo po Vyzmi.

vidnost so vqinili proti Bogi, kelko kriviqnosti
proti blixnemi, kelko krivičnosti proti sebi sa¬
mim! Mi smo se podvyqili, kelko no kelki gre¬
bi shajajo tydi pri nas ve vsaki den ’z nave sla¬
be vere j najmreq kelka nepraviqnost proti Bo¬
gi, kelka nepravilnost proti blixnemi, kelka ne¬
pravilnost proti sebi samim, da lydje ve le te¬
me bole lybijo, kak lyq, Grevnik lybi no ive
le temo, da bi ga nive pri ijegovem grevnem
deli nebi vidil, ino sovraxi lyq, kera vse ras-
sveti, hydo no dobro, ino pokaxe pravo pot no
vyqi, kaj je prav ali ne prav. Zato pa, verni
moji! je potrebno, da bi se vsaki v’veri dobro
poterdil, ino i)ene zapovedi zvestej zderxaval,
naj bi ga sveti Dyh nebi dosvedoqil, da je ne
verval, kaj je Jezuv Kristuv zapovedal} potrebno
je, svojo vero poterditi, ponoviti no zvestej vse
zderxavati, naj nebi nikaj zamydil od dobrih
del j kajti le samo pokora, spobolvano xivlepe
no dobre dela oxivijo vero, ino toti samo, keri
majo xivo no rodovitno motpio vero, se znajo
veseliti na Jezuvov prihod k’sodbi j kajti oni ne-
do greha no nevere dosvedoqenij temoq oni do
z’veselim sadjom svoje vere notrivli v’hixo svo*
jega Gospoda no Boga, ino do ’z pegove roke
lepo plaqo veqnega xivlepa no veselja dobili.
Amen.

239

Na 5. nedelo po Vyzmi.

„Resniqno, resnhjno vam povem, kaj te vi koli

oqeta v’mojem imeni prosili, to de vam dal, te

Iv* 16 , 23* *

Za kaj ino kak mi prositi mamo?

V 1  dnevnem svetem Evaggelji vyqiJezuv svo¬
je vyqenike naqin no vod, kak bi oni prositi
mogli, da bi ge nebevlti oqa oslival. On gim
reqe: „Resniqno, resniqno vam povem, kaj te
vi koli oqeta v’mojem imeni prosili, to de vam
dal. Dozdaj ve ste ne za niq v’ mojem imeni pro¬
sili ; proste, ino vi bodte dobili; da de vavo ve¬
selje dopugeno “ Dozdaj ve ste vi ne za take
reqi prosili, kere bi vam k’zyeliqagi bile, k’pra-
vemi haski no sreqi stregle; temoq samo zcm-
lenslte reqi ste prosili: za bogastvo, qesti, leh-
ko vivlege no take reqi, kere bi vam znale za
nebesa bole vkodlive, kak pa haslive biti; kajti
vse, kaj je ne k’zveliqagi hasnovitno, je, kak
pravijo, niq, ino se nemre tydi v’,Jezuvovem
imeni prositi no veleti. V’zveliqarovem imeni
prositi se veli, po Jezuvovi voli no skoz gegove
zaslyxbe prositi, skos kere se nam vsi nebevki
dari davajo; to je tydi zrolt, zakaj cirkva vse
svoje provge no molitve s’pristavkom skleple:
,,skoz Jezuva Kristuva, navega Gospoda.'* Zato
je tydi zlo dobro no naraqlivo, da mi, kda za
kaj prosimo, to vqinimo skozi prelejano kerv Je-
z.uva Kristuva. Hi mi qcmo v Jezuvovem imeni
prositi no moliti, se moremo tydi v’stani boxje

240 Na 5. nedelo po Vyzmi.

milosti znajti skcrbeti; Itajti tota je potrebna k’
vsakemi dobremi deli. Zdaj ve nam te ostane,
se podvyi[iti, zakaj ali ino kak mi moremo pro¬
siti , ino to se ijcmo dnes podvyqiti. — Mi mo¬
remo prositi Boga, iji ijcmo v’Jezuvovem imeni
prositi

I. Za take reqi, kere so k‘navemi zvclii{a-

II. Moremo z’zavypai)om prositi.

Mi pa zato dnes tydi ijemo toto podvyTjcr)e
v’imeni Jezuva poslyvati, naj bi nam k’dyvnemi
haski privlo. — Pripvavmo se.

I.

V’imeni Jezuva prositi se pravi, posebno
za take reiji prositi no moliti, kere so k’nave-
mi zve]ii{ax)i: l) za milost kreposti, 2 ) za mi¬

lost pokore, 3 ) za milost stanovitnosti v’do¬
brem.

l) K’navemi zveliqai)i nam je potrebna mi¬
lost kreposti, za kero si mi moremo v’Jezuvo-
yem imeni prositi. — V’Jezuvovem imeni si mi
moremo prositi za krepost ponivnosti, za krepost
poterplivosti, za krepost qistosti, poboxnosti,
mirovitnosti no lybczni blixnega; za krepost,
treznosti no mernosti, nraviqnosti, ijedmosti no
moi]nosti, naj bi se skozi ponixnost pred Bogom
vseli kak grevniki za nevredne spoznali telkih
dobrot, kere on nam dava; naj bi se skoz navo
poterplivost navadili, ijegovo volo vseli spupava-
ti, ino texave polek radovolno terpeti; naj bi
se skos ifistost vseli pred boxjim okom pravilni
no neomadeni na navi dyvi, no nevtepeni na na-'
vem teli skazali, ino vseli rjemi z’ncduxnim ser*

241

Na 5. nedelo po Vyzmi.

com slyxiti mogli j naj bi se skos poboxnost vse¬
li v’ boxji slyxbi, v’naboxnosti no opravlapi do¬
brih del delavni, skerbni no zvesti znajsli; naj
bi skos treznost no mernost v’jedi no pitji vseli
red no mero meli; se nebi skos prekorednost
Bogi za pegov dar nezahvalni skazali, ino nebi
skoz nezastopno prekoredno zaderxape v’jedi no
pitji i|lovet[je vrednosti no boxje spodobe na
sebi zavergli, no lagosi gratali, kak stvar, kera
ma vseli mero, no je ne nikoli prekorednaj naj
bi skos praviqnost sebi no vsakemi bili na tre¬
tjo naj bi skos qednost vse naj bolse opravili
no skoz moipiost se vsemi hydemi vseli proti po¬
stavili no v’ dobrem nebi popystili •,  naj bi skoz
mirovnost no lybezen blixnega s’vsakim člove¬
kom v’ miri xrveli, no pega popunoma lybili. l £i
mi za toto milost no za tote kreposti prosimo,
bres kerih se zveličati niše nemre; te mi prosi¬
mo v’ Jezusovem imeni. Toto milost kreposti
nam tydi sveti Pavel vosi rckoij: „Milost naj je
s’vsemi, keri našega Gospoda Jezusa Kristusa,
nedomerlivega, lybijo.“ Ef. 6, 24. Sveti Au-
gustin nas tydi vyqi tote reqi v’Jezusovem ime¬
ni prositi: ,,Bog — zexeni vyn iz mene prevze¬
to misel, kera v’ vsaki kreposti le samo sebi ijest
pripisavati qe, no povnoxi oxalosteqe serca. Po¬
končaj mojo prevzetost no me napravi prav po-
nixnega. — Gospod! daj meni znotreijO ino ni¬
koli podlexečo poterplivost, ^ °d zvy-

nah s’ tvoj oj siboj biješ f  tak* da mojo serce ni¬
koli nehepa tebe hvaliti. —• Odpravi od mene,
kaj se tebi zameri, ino vusadi mi dyha čistosti,
odderxavnosti, naj tebe niedna mojih prosen,
kaj bi jas od tebe prositi znal, ftei'asserdi.— Daj
meni, o Gospod! tvoj strah, pobitost serca, po-
nixnost dyha no čisto yest. Podeli mi, o Gospod!

Ned. Dej. 16

242

Na 5. nedelo po Vyzmi. ►

da jas naj vseli v’bratoski lybezni blixnega osta¬
jam , na mojo gresnost nikoli nepozabim, ino po
lydskem (po djagi no nahaiji mojega raventplo«
veka) nespitavam.

2 ) K’našemi zveliijapi nam je potrebna mi¬
lost pokore, za kero si moremo v’Jezusovem i
imeni prositi. — Vimeni Jezusa mi molimo no
prosimo, Tji za dar no milost pokore prosimo.
Pokora je grešniki pred vsem naj potrebnesa k’
zveličarji; milost, s’keroj on svoje grehe spozna
no pravitfno zgreva, si za odpysei)e grehov pro¬
si, pravo pobolsarje opravla, ino se z’Bogom
sprijazni; v’svoji veri, v’vyparji no lybezni box-
ji no blixnega rase no prijemava. Tydi naše¬
mi blixnemi moremo mi za tote dare no milosti
prositi, pokore no odpysei)a grehov, ino mi
bomo oslisani; kajti da po boxji voli, v’Jezuso¬
vem imeni prosimo, ker pravi: „proste, ino do¬
bili bodte, naj de vašo veselje popuno/* Sveto
pismo vyip za pokoro no odpyser)e grehov pro¬
siti relioip „On bode svoje vysta v’molitvi od-
perel, ino za svoje grehe prosil/' Sir. 39 , 7.

Moj sin, ip si pregrešil, nevijini tega pa; teinoq
prosi za pervlepe grehe, naj se tebi odpystijo/ <

Sir. 21, 1. Sveti Augustin si prosi za pokoro
rekoq: ,,Gospod, moj Bog! daj mojemi serci

obt[ytje zgrevarja, mojemi dyhi xalost. Daj mo¬
je oqi kak zvirek suz prekteijti, no moje roke
radovolno k’ dobrim delam se odpirati/'

3 ) K ?  našemi zveliqapi nam je potrebna mi¬
lost stanovitnosti v’dobrem, za kero si moremo
v’Jezusovem imeni prositi. — Za našo veijno
zveliijape nam je milost motenosti, serqnosti no
stalnosti v’dobrem, posebno v’pokori, jako
motpno potrebna, bera nam moq dava, hydega
se do konca našega sivleija vseli zvesto ogibati,

Na 5. nedelo po Vyzmi. 2.43

ino dobrega se preveno derxati, dobre dela mar-
no opravlati no ne popystiti, pi nas ravno so-
vraxniki za tega volo pregapajo; bajti Jezus pra¬
vi: ,,Vi bote pri vsakem sovraxni za mojega ime¬
na volo, ker pa do konea stalen ostane, bode
zvelipani.“ Mat. 10, 22. „Zvelipani ste vi, pi
lydje prež vas za mojo volo blejejo, no vas pre-
gapajo, ino vse hydo proti vam gupijo no laxe.
jo. Veselte se no radyte se, vaša plapa je velka
v’nebesah.“ Mat. 5» 11. 12. Sveti tavel veli;
„Yi pa, lybi bratci! nehdpajte nikoli dobrega
piniti.“ 2. Tes. 3, 13. Sveti Augustin si prosi
za milost stalnosti v’dobrem rekop: „0 moj

Bog! moj Smilenik 1 dela miloserpnosti no bo-
goblaxnosti mi daj opravlati; milen biti stiska¬
nim; blodepe pobvypiti; brespomopnim poma¬
gati; bogim na pomop biti; jopepe veseliti; po-
pystiti mojim duxnikom; razxalepa odpystiti,
moje sovraxnike lybiti; hydo z’dobrim povrapa-
ti; nikoga ne zametavati: temop vsakega popty-
vati, nasledyvati dobre, no proti hydim si na
skerbi biti; za krepostami se paspiti no hydo
odmetavati; v’ protivnostah poterpliv no v’ srepi
meren biti; prež vysta no vsako besedo, kera
na vystnice pride, paško meti; vso zemlensko
pod nogo klapiti, ino le samo za nebeškim xe-
jati.“ —

Mi mi ali za take repi prosimo Boga, kere
so za navo zvelipape haslive; te mi prosimo v’
Jezusovem imeni: alipa mi tydi moremo z’zavy-
papom prositi, ino to v’drygem deli.

II.

Mi mi kaj od Boga v’Jezusovem imeni pro¬
siti pemo, te moremo tydi z’zavypapom prosi-

10  *

244 Na 5. nedelo po Vyzmi.

ti, to je i) z’zgrevanim no sponixanim sercom
v’boxjo volo podani, 2 ) vse nave potrebe Bogi
zroi{iti, 3 ) pravo xelepe meti, to dosegnuti,
kaj nam je hasnitno.

l) Hi mi v’Jezuso,vem imeni kaj prosimo
nebevkega Oijeta, moremo tydi z’zavypapom pro¬
siti j mi moremo z’ oxaljenim no sponixanim ser¬
com se v’ rjegovo volo podati.— Ze vsim zavy-
papom no gotovim zanevepom na boxjo vsega-
mogoipiost, da nam Bog vse potrebno dati pre¬
more 3  na ijegovo ncskomjano dobrotlivost no
miloseripiost, da nam vse, kaj je nam hasnovitno
no na sreijo, dati qe, mi rjega moremo prositi.
Pred vsem pa se moremo spobolvati, nave grehe
prav objokati no oxalostiti, ino se sploh sponi-
xati pred :pem, kak nevredni vsake naj jnenve
ijegove dobrote, ino se v’^egovo sveto volo po¬
dati no po rjegovem nahati, kak on z’nami ije
zravnati, ino kaj nam on oqe dati po navi vred¬
nosti no potrebnosti: te mi v’ Jezuvovem imeni
no po pegovi voli z’zavypapom prosimo. David
tydi tak vyt{i: ,,Revi me, Gospod, da sem se na
te zavypal.“ Ps. 15, 2 . ,,Z’mojim glasom sem

k’Gospodi kriqal, z’mojim glasom k’Bogi, ino
on je na me paško mel. Na den bridkosti moje
sem jas Boga iskal, v’noi[i sem moje roke proti
rjemi stezyval, ino ne sem bil vkarjen.'* Ps. 76 ,
2 . 5 . Sveti Auguvtin se tydi tak ze vsim zane-
vepom Bogi zratja govoreq: ,,Podeli mi, naj do-
brotlivevi Oi[a! negenlivo vero, celo gotovo za-
vyparje, ino nepremenetjo lybezen.“ Kda je sve¬
ti Stanislav na betexni posteli lexal no se baral,
jel bi se podal v’boxjo volo, ali ne, je odgovo¬
ril: „Mojo serce je pripravleno, o Bogi mojo
serce je pripravleno,“

245

Na 5 . nedelo po Vyzmi.

2 ) V’Jezuvovem imeni, z’zavypapom od

Boga liaj prositi, se veli tydi, vse nave potrebe
Bogi zropiti.— Vnavem zavypapi no zanevepi
na Boga mi moremo tydi vse nave potrebe pemi
poropiti, ino nave skerbi na pega zloxitij vse
nave tryde pemi v’ roke dati, vse nave misli, še¬
le, besede, stopipe, djapa no nahapa v’pegovo
sveto volo polositi no k’pegovi pasti vse vrini¬
ti , naj on nam tiste ravna no vodi, ino nas po
vsem oskerbi, naj mi vse po pegovi sveti vo¬
li zapipamo, opravlamo no dokonpamoj vse pe-
mi na pest vpinimo no povsodik repemo: »Po¬

hvalen bodi Gospod, pegova sveta vola se naj
zgodi no opravla/' Sveti Peter vyqi: »Vse vave
skerbi zloxte na Bogaj kajti on skerbi za vas.“
1 . Pet. 5, 7 . Jczuv pravi: »Ivte pred vsem box-
jokralestvo no pegovo pravico 5  inovsoovose vam
bode pridjalo.“ Mat. 6 , 34 . Sveti Auguvtin se
tydi ves Bogi porapa tak: »Gospod, moj Bog!

daj mojemi serci selepeza toboj, naj jas tebe xe-
lcp ivem, ivep najdem, najdenega lybim , tebe
lybejop mojo grevno xivlepe spobohram, ino od-
pyvenib grehov duga nikoli pa ne ponovim. —
Ker ti mene ravnati morev, odverni od mene vso
prazno nestalnost zivlcpa, rastrovepa serca, ne¬
spametne radogovorepa vyst, okoligledape opi,
nemerno xelo jedi.*' — Sveti Marin vkof je re¬
kel: »Vse moje premoxepa ino moje vypapa so
meni zgorah v’nebesah zaloxenej zemlensko sem
jas xc davno za Jezuvovo volo za nihaj imel / 4

3 ) V’Jezusovem imeni z’zavypapom kaj od
Boga prositi, se veli tydi pravo xelepe meti, to
od pega dosepti, kaj nam je hasnovitno. — Hi
je plovek pravipen, pi je poboxen, spobolsani,
bydo po pravici sovraxi, no dobro resnipno lybi
no  vpini, ino si za repi prosi od Boga, bres ke-

246 bia 5. nedelo po Vyzmi.

rih se nerare zveliijati, kere so zato pegovi dy-
si potrebne no tydi k’ pegovi ijasni sreqi hasno-
vitne; ino qi si prosi za qasne reqi, kere pemi
tydi na dysni hasek slyxijo: te vseli zna gotovo
zanesepe no velko xeleqe meti, da rjerni Bog
tote dobrote dal bode; kajti da so po i)egovi vo¬
li, no pemi dopadlive, kak sveti Apostol Pavel
vsem vosi: „AIipa moj Bog naj napuni vso vašo
selepe po svoji bogatosti v’ gospostvi Kristusa Je¬
zusa/* Fil. 4, 1 Q. Sveti Augustin tydi vyqi:
,,Glej ti naj Visesi hixniOqa! jas nevolen stojim
pred t rojimi dverami, no tetkam: pysti terkajo-
qemi odpreti, ker si obeqal: Terkajte, ino vam
de se odperlo “ Mat. 7 , 7 . Kajti terkajo na tvo¬
jem pragi> o smilepa naj popunesi Gospod! ze¬
lema mojega glasno zdihajoqega serca, no suzni
kriq mojih oip. Vse moje xeleija lexijo oddela-
ne pred toboj, ino moji zdihaji so tebi. ne zakri¬
ti. Ps. 37 , 10 . JNeodverni, Gospod! tvojega lica
veq od mene proq, ino ne zaverxi v’ qemeri tvo¬
jega hlapca.“ Ps. 26 , Q-

Tak moremo mi z’zavypai)om vse od Boga
prositi, qi qemo v’Jezusovem imeni prositi.

Mi smo se zdaj podvyi{ili, kaj pomeni v’Je¬
zusovem imeni prositi; najmreq za take reqi
prositi, kere so k’našemi zveliqapi tekne: za
milost kreposti, za milost pokore, za milost
stalnosti v’dobrem. — Mi smo se navqili, da mo¬
remo tydi z’zavypai)om prositi, to je, z’zgreva-
nim no sponixanim sercom se v’boxjo volo po¬
dati, vse nase potrebe Bogi zroqiti no pravo xe-
leije meti, tydi dosegnuti od Boga, kaj nam je
potrebno no hasnovitno. — Zaponi si zato dnes
vsaki, kaj de td vedil vseli v’Jezusovem imeni
prositi, kda od Žoga kaj qe meti, da nede zab-
stoi) ali sebi nehasnovitnih no skodlivih reqi

247

Na 6. nedelo po Vyzmi.

prosil, ino da dc tydi pripravleni v’ serci no
vreden, proseni dar od Boga dosegnuti. Amen.

Na 6. nedelo po Vjzmi.

„Kda de razveselite! prišel, kerega jas vam od
oqe poslal bom, dyh resnice, ker od oqe
ishaja; tisti do od mene svedoqil.“ Iv. 15, 20.

Svedotfilo svetega Dyha.

Davno re pred svojim vneboodidepom je
Jezus svoje vyqenike no Apostole opomipal na
motenost no stalnost rphove vere na qega, da ne¬
bi popystili no se spozabili vervati no spoznava¬
ti qega za pravega Boga no obetanega Mesiasa,
Itak so se vsaki den skozi telko qydesov, kere
je pred pihovimi oipni opravlal, dosvedoipli. V’
dnevnem Evapgelji pa jim obeqe, da de toto i)i-
hovo modnost no stalnost vere pri x)ih sveti Dyh
razveselitel zversil, rekoij: „Kda de razveselitel
prišel, kerega jas vam od oqe poslal bom, dyh
resnice, ker od oqeta ishajaj tisti de svedoijepe
daval od menej tydi vi te svedoqer)e davali od
mene, da ste od zaqetka pri meni bili,“ On qe
reijti: ,,te do Apostoli no vyqeniki skoz moq
svetega Dyha vterdeni rjega popunoma za boxje-
ga Sina spoznali no za takega oqitno no serqno
pred celim svetom brezi vsega straha oznanyva-
b. Sveti Dyh de skos svojo milost no moq sve-
boqil, da je Jezus pravi no resniqen Mesias, ino
da je ijcgov vyk resnica, ino Apostoli no vyqe-

248

Na 6. nedelo po Vyzmi.

niki do na sebi no skos svoje djapa pokazali no
svedotpli od pega, da je obeipmi odrevitel bil.
Tak je tydi sveti Dyh od Jezuva svedoqiI skoz
Apovtole no vyqenilie, ino toto svedoqilo qemo
mi dnes poglednuti^ kajti dnevni den ve svedoip
sveti Dyh od Jezuva; najmreq '•

I) Sveti Dyh je svedoipl od Jezuva skoz
Apovtole no vyqenike, kere so lydje mogli
pos!yvati.

II) Sveti Dyh ve svedoqi zdaj od Jezuva skos
predgare, kere mi moremo poslyvati.

Naj tydi nas rassveti sveti Dyh, da mo tydi
mi vseli prav od Jezuva svedoqili po pomoqi
dnevnega vyka. — ^jte.

Sveti Dyh je svedopil od Jezuva skoz Apovto¬
le no vyqenikc, kere so lydje mogli poslyvati: j

l) skoz rassvetlepe no oserpepe, 2) skos qv-
deve no dar jezikov, 3) skos stanovitnost v’
terplepi.

l) Sveti Dyh je svedoipl od Jezuva skoz
Apovtole no vyqenike v’ pihovem rassvetlepi no
oserpepi. — Xe prerok Joel 2, 28. preropi re-
koq: „Ino zgodilo de se v’zadnih dnevih, govo¬
ri Gospodi da jas qem mojega dyha razlejati qrcs
vso meso, ino vavi sini no vave peri bodo prero-
kyvale, ino vavi mladenitp’ bodo videpa vidli,
ino vavi starevi bodo sepe meli. Ino resen, jas
nem v’tistih dnevih na moje hlapce no na moje
dekle od mojega dyha razlejati, ino one doprero-
kyvale, Ino jas pem qydeve delati zgorah na
nebesah, ino znamlepa dol na zemlo.“ Dj. 2,

16, — 1Q. Ino po Jezuvovem vneboodidepi, kda

Na 6. nedelo po Vyzmi* 249

so dnevi Fynkist dopupeni bili, so bili vsi vyqe-
niki na ednem mesti zebrani, ino naglo je po¬
stal posym od nebes liki silnega vetra, ino je na-
punii ves hram, bde so sedeli, ino prikazali so
se sarjavi jeziki nad vsakim, ino napunili so se
s’svetim Dyhom, ker je pihov zastop rassvetil,
ino pe serpnese naredil, da so vse vedli no za-
stopili, kaj so od Jezusa perle qyli, ino se no
od nikoga vep bojali. Oni so zapeli zdaj vnogo-
tere jezike gupati, po tem, kak jim je svetiDyh
daval govoriti. Tistega pasa je bilo dosti lystva
od vseh stranov sveta tam v’Jeruzalemi nazopi,
sidovov no drygih, ino vsaki je pe qyl v’svojem
jeziki ze vsoj serpnostjoj govoriti, tak, da so
vsi ostermeli, no se qydivali rekop: „ Glejte, so
toti ne vsi Galileci, keri ty govorijo? ino kak
pyjemo mi pe vsaki v’svojem jeziki, v’ kerem
smo rojeni? Ino Peter je stanil no zapel pred
vsem lystvom s’takoj mopjoj no serpnostjoj pred-
gati Kristusa pravega Boga, sodnika xivih no
mertvih, ino da do vsi, keri na pega verjejo, v’
pegovem imeni odpysepe grehov dobili. Ino zdaj
je sveti Dyh na vse padnul, keri so besedo pyli:
tydi na hajde, ino Peter je zapovedal pe v’ime¬
ni Jezuva Kristuva kerstiti, ino dalo se jih je
tisti den okoli trijezero kerstiti.“ Dj. 2, 1.—14.
Tako svedopilo je dal sveti Dyh skoz Apovtole
od Jezuva ty, ker jim je toto mop xe davno obe-
pal rekop: „Ne ste vi, keri govorite j temop

Dyh mojega Opeta je, ker v’vami govori.‘ £  Mat.

10 , 20 .

2) Sveti Dyh je svedopil od Jezuva skoz
Apovtole no vypenike v’qydevih no v’dari jezi¬
kov. — Apostoli no vyqeniki so dobili tydi dar
no mop qydesov. Xe perle jim je Jezus dal
m op, da so v’ pegovem imeni hyde dyhe izgapa-

250

Na 6. nedelo po Vyzmi.

li, alipa zdaj po razletji svetega Dyha vtejemo v’
svetem pismi velite qydeve od Apovtolov. Peter
no Ivan sta vla ednok v’Jeruzalemsko cirkvo, ino
sta najvla pri lepih vratah enega ploveka prosi¬
ti ; ker je od maternega tela plantav bil, no ne
mogel hoditi; temop se dal nositi sem, ino je
pyje za milodar prosil. Peter pa pemi repe:
„Srebra no zlata jas nemam; kaj pa mam, to jas
tebi dam. V’imeni Jezuva Kristuva Nazarenske¬
ga stani no hodi. Ino on ga je prijel za roko no
zdignul gor, ino te so se pegove bedre no pod-
platje pasi vterdili, ino on je skovl gor, stal no
hodil, je vel v’cirkvo, hodil no skakal no Boga
hvalil/* Dj. 3, j. — 8 . Tydi sveti Pavel je edne-
ga takega v’Lyzdri zvrapil. Dj. 14 , 9. V’ Li-
doskem mesti je ozdravil Peter enega osem let
xe protinastega ploveka po imeni Enea, rekop:
„Eneav, Gospod Jezuv Kristuv te naj ozdravi.
Stani, no si sam postilaj, ino on je taki stanil/*
Dj. 9, 35. — 35. ’Z Lide je bil sveti Peter v’Jo¬
po pozvani, kde je Tabita, pobosna dobrotnica
mertva lexala, Peter je privel no vše lydi vynzgo-
nil, pokleknul dol no molil, te pa se obernil k’
mertvcci rekop: „Tabita! stani/* Ona je odper-
la otji svoje, no sc zravnala gor, ino on jo je
za roko prijel no celo gorzravnal, zezval te ly-
di, no jo pim xivo predpostavil/* Dj. 9, 3fi. — 42 .
Ino tak od vseh Apovtolov sveto pismo pravi:
„da sc je skoz pihove roke dosti znamel godilo,
no i[ydevov med prostnimi lydmi/‘ Dj. 5, 12.
Pavel je tydi dosti ijydevov delal. V’Troadi je
ednega mladeniča, ker je ’s tretje verste skoz
okno dolpadnul, no se vubil, v’ xivlepe nazaj
zbydil. Dj. 20, 9.— 12. Pavel je na Melitoskcm
otoki kapo, kera sc je jemi okoli roke zasykala,
proijmahnul, brez da bi pemi kaj vltodila, jo

251

Na C. nedelo po Vyzmi.

Publijd, oblastnika totega osredka od trevelke no
grixe zvraipl, ino mnogo drygih bolenikov ozdra¬
vil. — Na taki naqin je sveti Dyh svedoijil skoz
Apovtole, ino tydi skoz dar mnogoterih jezikov,
da so zdaj s’vsakim narodom govoriti znali no
predgati povsod, ino lydje so ijim tydi vervali.
Jezuv je xe perle obetjal: „Kdo verje no kerven
bode, de zveličani. Znamlegapa, kere do za
tistimi privle, keri verjejo, so tote: V’mojem
imeni do vrage zgarali, nove jezike govorili,
kaqe odegapali, ino i[i do kaj smertnega spili,
jim nede vkodiloj na bolene bodo roke dcvali,
ino jim bobre bode.“ Mark. 13, t?.— \ q .  Tydi
Iydje, keri so verni postali, so dobili svetega
Dyba, no vnogpterere jezike govorili, kak je Je¬
zuv obeijal, prerokyvali no ijvdeve delali. Kte-
fan, napuljen od svetega Dyha, je motpio pred-
gal no qydeve opravlal. f<  Dj. 6, Q.

3) Sveti Dyh je svedoipl od Jezuva skoz
Apovtole v’i}ihovi stanovitnosti, s’keroj so oni
za Jezuvovo volo smert terpeli. — Z’velkoj sta¬
novitnostjo; , mirnostioj serca no lybeznoj so¬
vražnikov so oni terpeli smert. Stanovitno je ter-
pel sveti Jakop smert pod Herodevom Agripom,
ker ga je dal v’Jeruzalemi na vjzemni svetek
vmoriti z’ meijom. Dj. 12, 12 . Na sodivi se je
obernil k’svojemi smertnemi sovraxniki, ga obi-
nul no rekel: „Mir bodi s’toboj.“— Sveti Peter
je stalno terpel devet mescov vozo v’ Rimi no
potle smert krixarja pod Cesarom Neronom. Pro¬
sil je, da bi ga z’glavoj proti zemli, na opak,
krixali, da se je za nevrednega imel, ednako s’
svojim vyqitelom terpeti. — S’svetim Petrom je
tydi sveti Pavel v’ Mamertinski vozi bil devet
mescov, te pa vynvzet, v’Ostjo, eno vyro od
Rima gnani, no z’meqom ob glavo djani. Na

252  Na C. nedelo po Vyzmi.

Filipane je sveti Pavel xe peric pisal: „Jas mam
xelepe, se razlomiti no s’Kristusom biti; — kaj-
ti Kristus je mojo xivlepe, no mreti moj dobi-
pek.“ Fil. l, 23. 21. V’svojem zadnem pismi
on piše svojemi Timoteji: „Jas sem dober prepir
prepiral } jas sem moj teqaj zversil} jas sem ve¬
ro obarval} kaj pa prek je, dak je meni postav-
lena krona pravilnosti, kero de meni Gospod,
pravipen sodnik, na tisti den dal. Ne pa samo
meni j temop tydi enim, keri pegov prihod lybi-
jo.“ 2. Tim. 4 , 7. 8. — Sveti Andras je svojo
smert krixa v’ Patroskem mesti na Ahajoskem
prestal, kda je rekel: „0 dober krix, ker je

skos Kristusovo telo posvečeni, ino z’dragimi
kamni pegovih vudov olteplen bil! za toboj sem
si ja xe dugo xelel; tebe sem ja gorko lybil, ino
nepopystlivo iskal; ino zdaj me veseli is serca,
da si po moji vositbi meni pripravleni. Vzemi
me ali le prop od lydi, ino me spravi k’ mojemi
vypiteli, naj jas skos tebe k’ tistemi pridem, ker
je mene skos tebe odresil. <£  Tako svedopepe je
daval sveti Dyh skos svetega Andrasa od Jezusa.

•— Sveti Matjas je okoli tristega leta po Kristu¬
sovi smerti hamenyvan no odglavlen bil na xi-
doskem. — Sveti Filip je naFrigoskem no Sci-
toskem predgal no pydese delal, je v’Hierapoli
bil krixan no pokamenyvan za vere volo.—Sve¬
ti Jakop, mensi, Jeruzalemski škof, kerega so
pregapavci ’s cirkve dolvergli, kamenili no z’
drogom vbili. — Sveti Arnej je xiv ltoxe slepen
no odglavlen bil na Armenskem. —• Sveti Matej
je pred Altarom v’Etiopji vmorjen bil. — Sveti
Kymcn no Judas Tadej sta na Perzoskem za ve¬
re volo martrO terpclaj Judas je pre bil z’batom
pobit, Hymen pa z’xagoj razrezan. Cirkva od
pyjc peje: „Toto je pravo prijatelstvo, kero jc

Na 6. nadelo po Vyzmi. 253

grehe sveta premagalo, Kristusa nasledyvalo,
ino slave vredno hralestvo nebes dosegnilo.“ —
Svetega Ivana Apostola pa so pred latinskimi
vratami v’Rimi v’olji varili, ’s kerega pa je zdrav
vynprisel, no potle se dugo sivel, pregonitvo
izdexelepa terpel v’Patmoskem osredki, no v’
Efezi za škofa merek

Tak je sveti Dyh od Jezusa skoz Apostole
svedopil, da je pravi Mesias bil, skoz rassvetle-
pe, serpnost, qydese no preobrapape lydi k?
pravi veri, keri so pe poslysali verno no se spo-
bolsali, ino zvelipape najsli} svedopil je tydi
skoz pihovo stalnost v’ terplepi no smerti. Alipa
sveti Dyh se zdaj svedopi od Jezusa skoz pegove
namestnike no predgare, kere mi tydi moremo
poslysatk To v’drygem deli.

II.

Sveti Dyh se zdaj vedno od Jezusa svedopepe
dava skos predgare, kere mi zvesto moremo po¬
sesati, l) da on skoz pe gupi, 2) da on pe
omaga no terdi, 3) kerim on stanovitnost dava
v’ protivnostah.

l) Sveti I)yh svedopepe dava od Jezusa no
od resnice pegovega vyka se preveno skoz pego-
ve predgare, da on skoz pe gupi. ■— Skos pred¬
gare katolskokersapske cirkve sveti Byh sam go¬
vori j kajti on pim rassveti zastop no pim dava
v’pamet, kak Apostolom, da oni vseli resnico
navykov prave vere spoznajo, ino od krivih vy-
kov odlopiti vejo, ino vernim predgajo no ozna-
n yjejo za lyq prave poti k’nebesam. Sveti Dyh
sam govori skos predgare, tak kak je skoz
Apostole govoril} kajti da oni negovorijo sami
oh svojem} temop to oni oznanyjejo, kaj jim

254 Na 6. nedelo po Vyzmi.

sveti Dyh dava v’pamet, Itak je Jezuv obetal}
Ne ste vi, lteri govorite j temoq Dyh vavega Oqe-
ta je, ker v’vami govori,“ Mat. to, 20 . Oni od
resnice totega navyka tydi neodstopijo, qi ravno
smert za Jezuvovo volo terpijo; kajti da je Jezu¬
vovo svedoqilo resniqno, kero oni davajo. Pred-
garje riavih qasov svedoqijo ali od Jezuva, da od
resnice pegovega vylta se nezablodijo, skoz ras-
svetlepe no pomoq svetega Dyha, ker lastno no
po pravici iz pih guqi no toto svedoqtvo od Je¬
zuva dava, Itak Jezuv sam pravi: „Razveselitel
pa sveti Dyh, kerega de oqa v’mojemi imeni
poslal, bode vas vse vyqil, ino vam vse vudal,
ltaj sem jas vam povedal.“ Iv. 14, 26 . Nava
duxnost ali je, tydi svedoqepe davati od Jezuva,
najmreq z’ radostjoj no skerbnostjoj pe poslyvati
no pihove navylte zvesto zderxavati^ kajti da so
vcqna resnica.

2 ) Sveti Dyb svedoqi ve dnevni den sko9
predgare od Jezuva no resnice pegovega boxje-
ga vylta, da pe omaga no terdi. — Sveti Dyh
vyqitele no predgare Jezuvove vere s’svojoj mi-
lostjoj omaga no pe v’navyltih kervapske vere
terdi, da sami vse sploh no moqno verjejo, za
resnico derxijo no spupavajo, kaj je Jezuv vyqil,
no kaj so Apovtoli oznanyvali, ino kaj nam cirkva
vervati zapovedavaj ino da jim sveti Dyh poma¬
ga vse moqno no vqista vervati, no po tod veri v
xiveti, da so od resnice dosvddoqeni: te majo.
tydi pomoq no serqnost, navyke no zapovedi
tote vere vsem vernikom zvesto predgati no brez
vsega straha oznanyvati 3  pe pim na serce pola¬
gati, no pe opomipati, tote navyke zveliqapske
vere moqno zderxavati, no po pih xiveti, ino za
nas vse naj perva no naj vekva, ltervapslta duxnost
je, vse tote navylte no zapovedi tydi zvesto si

255

Na C. nedelo po Vyzmi.

zaponyvati, no svojo iivlei)e po i)ih lepo ravna¬
ti, da nedo za nase dyse zaman no bres sada,
ino da ncdo nase dyse na pogyblei)e prišle 3 kaj¬
ti Jezus pravi: „Ker je iz Boga, toti qyje boxjo
besedo. — Resnično, resniijno vam povem: Ako
de kdo mojo besedo zderxaval, nede si smerti
shysaval na Veke.** Iv. 8, 47 . 51 . On bode se
zveličal, no nebeškega veselja se na veke vxi-
val.

3) Sveti Dyh svedotji ve zdapi den od Je¬
zusa no ijegovega vyka skoz ijegove predgare, da
jim dava stanovitnost v’protivnostah. — Jezus
je obetjal svojim Apostolom no namestnikom se
pred svojim odhodom od zemle, ijim do konca
sveta na pomoq biti skos svetega Dyha, rekoq:
„Glejte, jas sem z’vami vse dni notri do konca
sveta.“ Mat. 26, 20. Jezus je zato s’pomoqjoj
svojega boxjega Dyha, kerega je od Oqe ’z ne¬
bes poslal, se tydi zdaj vsem predgarom no vy-
tjitelom na pomoqi, da se ne zbojijo pred sovrax-
niki prave cirkve no pred prcgaparjom hydobnih
no brezboxjih lydi: temoij da vse sramoteča no
pregaijaija radovolno no stalno terpijo, kak pra¬
vi Jezusovi slyxebniki no nasledovniki rjegovih
Apostolov no vytjcnikov na zemli. Sveti Dyh
jim na pomotj je, da tydi kersaijsko cirkvo, svo¬
je vernike varjejo no branijo pred sovraxniki, ino
i)im pomoq no poveseleije vtaqejo, za Kristuso¬
vo volo pregarjaije radovolno terpeti, ino se v’ ve¬
ri ne rashladiti no v’ kreposti no poboxnosti ne
popystiti, za Jezusovega imena volo 3 kajti i)i-
hova plaqa bode velka v’ncbcsah. Verniki so
ali duxni, toti Jezusov navyk, kerega sveti Dyh
stalnovitnost predgarov no vyqitelov tak
moqno varje, zvesto zderxavati, ino si ga li’
veqncmi haski spravlati. Jezus pravi: „Hi kdo

256 Na 6. nedelo po Vyzmi.

mene lybi, toti bode mojo besedo zderxaval, ino
moj oija de :gega lybil, ino mi mo k’i)emi privli,
ino pri ijem prebivalive vzeli. Ker mene ne ly-
bi, nezderxava mojih besed, ino beseda, bero vi
■qyjete, je ne moja; temoq oipnna, ker je mene
poslal/ 4  Iv. 14, 23. 24.

Sveti Dyh ali svedoip ve zdaj od Jezuva skoz
ijegove namestnike no oznanitele, kere miposly-
vaty mamo.

Mi smo dnes zato spoznali, kak je sveti t)yh
skoz Apovtole no vyt{enike od Jezuva svedotjepe
daval, kere je Iystvo moglo poslyvatij skoz ras-
svetlepe no osert|ei)ej skos t|ydeve no dar jezi¬
kov, skos stanovitnost v’terplex)i. — Sveti Dyh
ve preveno svedotjeije dava od Jezuva zdaj skoz
ijegove namestnike no predgare, da on sam skoz
rje gui|i no je ravnaj da je omaga no terdi, ino
tla jim stanovitnost v’ protivnostah dava.— Kak
lepo ali sveti Dyh svedotji ve vedno od Jezuva,
no za nas slierbi, nas spomipa no omaga skos
to, Jezuvov navyk vseli zvesto no radi zderxava-
ti, da bi tydi mi, t|i mi kerveniki, to je, Jezu-
vovi vyt|eniki no slyxiteli biti ijemo, v’djai)i
Kristuvi svedot{eT)e damo, da smo pravi kristjan-
je, ino skoz navo poterpleije v’krixih no texa-
vah ovadimo, da je on nav vyijitel, Gospod no
Bog. Kajti i{i ga mi na taki natpn pred svetom
ispovemo, te nede tydi on nas pred svojim Oqon>
v’nebcsah zatajil/ 4  Mat. io, 32. 33. Amen.

N e d e 1 n i Del:

P r e d g e

■r

na vse

N e d e 1 e

celega kersaijsko - katolskega cirkvenega leta.
(Razdelan v' 2 zvezka.)

Zlosil njo na svetlo dal

Anton Herf,

Mejnik posvetni.

I. Letni tok,

II. Zvezek,

zdersavajoip:

Predge od Fynkivtne nedele do zadne nedele
po Fynkivtah.

„Ker vas posljsa, toti mene posly*a: ino ker vas za¬
metava , toti mene zametava; ker pa mene zanietava,
toti zametava tistega, ker je mene poslej.“ Lyk. 10, 16.
5 ,Ker je iz Boga, toti pos!yxa boxjo besedo. 44  Iv. 8, 47,

V’ Gradci 1 835,

»atisrijene no zalovene pri J. A. Kienreihi.

,,Bodte vtfinltcli besede, ino ne samo poslysavci.“ Jak.

J, 22.

„Premi besedo boxjo z’ naboxnostjoj, naj ti tisto v’za-
vvpanih govorih od tvojih duhovnih prijatelov, ali v’
predgi t[yjes. Poslyxaj tisto vseli s’ pazlivostjoj no
i{astibojei{nostjoj; navraijaj jo skerbno, ino nepysti,
da bi na zemlo padnila; temoif liki dragi balzam jo
vzemi v’ tvojo sei’ce, ino nasledy v’ tem visokopobla-
goslavleno Divico, kera je z’ naj ve k x oj skerbjoj v’
svojem vse besede shragyvala, kere so se na hvalo
rjenega deteta rekle, “

Sv. Franc Salez,
Filotea: IT. glava.

257

Na FjnkiKtno nedelo*

„Razveselitel pa, sveti Dyh, kerega de Oqa v’
mojem imeni poslal, toti de vas vse vypil.“
Iv, 14, 20.

-1

Potrebnost svetega Dyha.

Po Gospodovem vneboodidepi so sli Njego¬
vi Apostoli ’z olske gore v’Jeruzalem nazaj, ino
so se tam v’nekem hrami po Gospodovem velepi
zebrali, z’ Marijoj Divicoj, boxjoj,Materjoj, no
drygimi pobosnimi no bogoblaxenimi xenami,
ino so na obepape Opeta pakali, najmrep na
svetega Dyha. Na petdeseti den po Gospodovem
stanepi je nastal na ednok silen posym od zgo«
rah, spodoben vetri. Apostoli so zdignuli svoje
opi no roke gor k’nebi, ino so vidli tak nad svo¬
jimi glavami serjave jezike, ino so se vsi s’svetim
Dyhom napunili. — Prelybleni! mi smo tydi dnes
ty v’hixi boxji zebrani $ bode pa sveti Dyh tydi
lirez nas dol prišel? Je, on bode prišel, pi mi
Boga, našega Opeta prav is serca za pega prosi¬
mo zvelipar je tydi nam, kak svojim vypenikom
svetega Dyha obepal, kda je rekel: „Vas Opa
v’nebesah bode dobrega dyha ''z nebes tistim dal,
keri ga za pega prosijo," Lyk. lj, 13. Ino mi
bomo resnipno no gotovo za pega lepo no po
otropjem nebeškega Opeta prosili, pi premisli¬
mo} kak potrebna nam pomop svetega Dyha je,
mo to naj dnes zapopadek našega premislavapa
bode. — Jas repem zato:

Ned. Del.

17

258

ISTa Fynkivtno nedelo.

I. Sveti Dyh je nam naj potrebnevi, da nas k’
dobremi rassveti $

II. Sveti Dyb je nam naj potrebnevi, da nas
v’dobrem poterdi,

Tak je tydi meni no vam sveti Dyh naj po¬
trebnevi k’toti predgi, da jas naj vse dobro no
qisto povem, ino vi vse prav no popunoma nasto¬
pite no si k’ serci vzemete. — Daj nam ali, o
Olja, nav Oqa! ’z nebes svetega Dyha., mi te
prosimo za pega skos tvojega Sina, navega Go¬
spoda, Jezuva Kristuva: Pridi sveti Dyh —

I.

Sveti Dyh je nam naj potrebnevi, da nas
k’dobremi rassveti, l) ka dobro vseli spozna¬
mo, 2) ka dobro vseli hočemo, 5) ka nas na-
giblc, dobro vseli vtjiniti.

l) Sveti Dyh nam je naj bole potreben, da
nam nav razum rassveti, dobro vseli spoznati. —
Pomoq no milost svetega Dyba nam je naj po-
trebneva, da nam nav razum rassveti, dobro
vseli no povsodik spoznati no od hydega odlomi¬
ti. Xe xidovje so mogli vsako leto Fynkivtni Sve¬
tek svetiti, na zahvalen spomin, da je jim Bog
postavo, svoje zapovedi pod bliskapom no trc-
sltapom dal, na pomen, da kak blisk ali lyq te¬
mo rassveti, tak zapoved boxja ploveki zastop
rassvetli, da spozna, kaj je prav, ali ne prav.
Sveti Dyh se je tydi Apovtolom prikazal v spodobah
ognenih jezikov, na spomin, da pim pihov za¬
stop rassvetil bode, da bi navyke no zapovedi
boxje vseli prav zastopili, ino dobro vseli od hy-
dega odloijili. Sveti Dyh je naj potrebnevi, da
on nas rassveti, ka mi tiste reeji, kere vero do¬
hajajo no navo zveliqape, kali tydi lepoto krc-

Na Fynkistno nedelo. 250

posti, spoznamo. Sveti Dyh nam dava svojo moq
no milost, s’lteroj mi vemo, nebeško kralestvo
bole, kak posvetno vso ceniti, ino da dobra mi¬
sel vseli v’vseh dobrih reqah za zjem sexe. Sve-
ti Dyh nam pomaga, da mi dyhoven okys no do-
padeqe na boxjih reqah vseli mamo, kak David
pravi: „Skyste no glejte, kajti Gospod je sla¬
dek 5  blaxeni je mox, ker na i)ega zavypa.“ Ps.
33 , g. Sveti Dyh nam nas zastop rassveti, da mi
skrivnosti kersazjske vere zastopimo, qene navy-
ke razmimo, ino qe v’xivlex)i zderxavamo — Za
toto milostno pomoq svetega Dyha si moremo mi
vsaki den prositi, za dar zastopa zoseb, kda ka¬
ko delo zaijnemo, da bi je dobro vedli opraviti;
kajti Jezus pravi: „Sveti Dyh, kerega de Oqa

v’mojem imeni poslal, de vas vse vyqil, ino vam
vse notridal, kaj sem jas vam povedal.“ Iv. 14,
20. David si prosi za toto milost rekoq: „Go-
spod! — vyqi me, kaj je dobro, tydi strah no
poznanost: zakaj jas sem tvojim zapovedam ver-
val.“ *Fs. 118, 06. „Tvoje roke so me napravi¬
le no spravile: daj meni zastop, naj se jas tvo¬
je zapovedi navyqim “ Ps. 118, 73 . Posebno je
grešniki sveti Dyh potreben, da svoje grehe
spozna no se jih spobolsa. Za toto pravo lyq
svetegaDyha, za dar zastopa, si moremo mi pro*
siti, kera vsakega tjloveka rassveti, ker na toti
svet pride.“ Iv. l, g. Sveti Augustin si za x>o
prosi rekoq: „0  da bi toti svetlik se svetlesi v’
meni postal. Poveksaj ga, Ti spoqetel lyqi,
jas te prosim, poveksaj ga, ino daj, jas te
prosim obstojeqo, tvojo lyq v’meni vseli dale
rassirjavati.** ,

2 ) Sveti Dyh nam je naj bole potreben, da
nam nas zastop rassveti, ino dobro vseli hteti
serce gene. — Kda smo mi skos pomoq no ras-

17 *

2 C>0

Na Fynkistno nedelo.

svetlele svetega Dyha dobro spoznali, te je po¬
trebno, da se nam tydi dobro dopadnej mi mo¬
remo na dobrem vrednost spoznati no veselje na
rjem najti j mi moremo tisto hteti no voliti $ mi
moremo spoznati, da ma dobro obstojetjo vred¬
nost kak srebro no zlato, kera terpi no z’nami
gre na ov svet; toto spoznale no volepe dobre¬
ga pa opravla v’ nami boxja milost svetega Dyha.
Zato mi moremo dobro na yrok xeleti, opravla-
ti, ino si svetega Dyha pa za pomotj prositi, da
bi mogli dobro zdaj no vseli vijiniti no opravla-
ti, ino si je k’ qasnemi no vetjnemi haski no te¬
ki spravlati. Moremo pa se tydi svetemi Dyhi
za pegovo milost lepo zahvaliti, da nas je ras-
svetil, ka smo dobro spoznali, no lyoiti zaijeli,
ino ga moremo serijno prositi za stalnost v’
opravlapi dobrega,, posebno v’ pokori no krepo¬
sti ostati. Mi si moremo prositi za dar vednosti, j
skos kerega nas sveti Dyh vyqi znotrah, kak bi
sii mi vso tjasno no posvetno skoz dobro misel
k’ Bogi našemi zadnemi konci no kraji za navo
zvelitjape ravnati mogli. Mi mo spoznali te tydi
kanosti no zapelavnosti hydega dyha, mesa no
sveta, ino sveti Dyh de nas podvyt{il, kak se
ga mamo ogibati no ga premagati. Sveti Dyh
de nam tydi pokazal no na roko daval srednila
no pomotjke k’zveličarji: on de nas opomiijal
k’prijimarji svetih Sakramentov, k’ ogibarji gre¬
ha, k’pobolvapi livlepa skoz zatajnost sebe same¬
ga, na spoklarjost no opravlaije dobrih del. David
pravi: ,,Glej, jas sem xelex)e imel za tvojimi za¬
povedano, delaj me xivega skos tvojo praviijnost.‘ £

Bs. 118, 40. Jezus retje: „Zvelitjani so, keri
gladijo no xejajo za pravicoj, zakaj oni bojo na-
siteni/* Mat. 5, 6.

I

*

Na Fyakivtno nedelo. 2(il

3 ) Sveti Dyh nam je naj potrebnevi, da
nam nav razum rassveti, ino nas gene dobro qi-
niti. — Itda nam je sveti Dyh pamet rassvetil,
da smo dobro spoznali, ino xelei)e za tistim do¬
bili: te nas tydi milost svetega Dyha gible, da
tisto vqinimo. Sveti Dyh gible no xene navo vo-
lo, omei[i navo serce, da xelo dobimo k’dobre-
mi, ino dopadlivost najdemo na i)eni. Sveti Dyh
nam poItaxe lepoto no vrednost dobrega no kre¬
posti , ino nas k’ opravlaiji tistega nagible, da
nam kaxe tydi vkodo, zgybo no kavtigo, qi je
zamydimo, nam kaxe tydi platjo za dobro delo
no za spobolvape no krepost. Mi moremo sve¬
tega Dyha za dar sveta prositi, da v’dvqjet|ih
reijah spoznamo, kaj mamo vqiniti ali pystiti,
ino da tydi drygim v’takih reqah dobro svetyva-
ti znamo. Toti dar je potreben tistim, beri dry-
gim naprejstojijo; tistim, keri se krez zvolerje
kakega stana pregovarjajo, ino zakoncom, keri
si dostikrat v’ xaIostnem no bridkem zakonskem
stani nevejo tanaqiti no pomagati. David si ty-
di prosi svetega Dyha za toto milost tak: „Yyi|i
me po tvoji voli delati; zakaj ti si moj Bogi
Tvoj dober dyh bode mene na pravo pot pelal,
Gospod! ti bov me oxivel za tvojega imena volu
v’tvoji praviqnosti.“ Ps. 142, 10. 11. „Mojo ser
cc se je nagnilo tvoje zapovedi veqno zderxava-
ti, za plaqe volo.“ Ps 118, 111. Sveti Auguvtin
prosi: „0 sveti Dyh ! vsegamogoqni razveseli-

tel! — pridi s’ tvojoj vsegamogoqnoj moqjoj v’
znotrepost mojega serca, — ino napravi vse,
kaj je xe dugo syho no posyveno bilo, s’tvojim
obiskarjom, s’ popunostjoj tvoje rose pa rodo¬
vitno.«

lak je ali sveti Dyh nam naj potrebnevi, da
nas k’dobremi rassveti; on pa jc nam tydi naj

2(52

Na Fynkivtno nedelo,

bole potreben, da nas v’dobrem poterdi, kaj si
qemo k’serci jemati v’ drvgem deli.

n.

j

Sveti Dyh je nam tydi naj potrebnevi, da
nas v’dobrem poterdi, 1) da v’dobrem nepo-
pystimo, 2) da vse radovolno polek terpimo,

3) da vse Bogi v’roke damo.

l) Sveti Dyh je nam naj potrebnevi, da nas
v’ dobrem poterdi - }  ka v’ dobrem nepopystimo.

— Dober no kreposten qlovek ma potrebno po-
moq svetega Dyha, ka v’ dobrem pa nepopysti )  da
se neda pa od sel no sveta no posvetnih reqi od
poti kreposti nazaj k’hydemi zapelati} kajti ne-
sme tjlovek nikoli se na se samo zanesti, da bi
pemi nebi trebalo dryge pomoqi 5 to bi bila za
slabega no grešnega tfloveka prevzetnost, rji bi r
na Boga pozabil, no nebi za pegovega Dyba po-
moq prosil. Sveto pismo pravi: „Kcr stoji, naj
gleda, ka nepadne/ £  1. Kor. 10, 12. kajti pra¬
vilen v* dnevi sedemkrat padne .“  Friš. 14 , l6>
to je, tydi praviqen je ne tak moqen, no gotov,
da nebi ve kercga greha vtiinil, da je qloveqja
narav ve le vedno skyvpavam no slabotam pod-
versena, ino. qlovek, qi ravno je kak lite pravi-
qen no poboxen, je le ne nikoli v’ totem xivlei)i
popunoma no tak zvernevi v’dobrem, da nebi
kerega greha vqinil; zato je jemi ve le vseli po-
moqi svetega Dyha potrebno, za kero si more
prositi dobro no moliti, da v’dobrem pega po¬
terdi no perni serqnost dava, kaj nepopysti. Mi
si moremo prositi svetega Dyha za dar moqno-
sti, skos kero on navo dyvo terdi, da se neti
skos sramotepe, neti skos qloveqjo navidanost,
neti skoz bojeqnost popretenih zlegov od oprav-

263

Na Fynkistrto nedelo,

lapa dobrega no kreposti odvernuti nedamo.
Sveti Auguvtin si prosi za toto mop z’besedami:
„Ti naj milnevi razveselitel xalostnih! pridi s’
tvojoj mogopnoj mopjoj v’znotrepost mojega ser¬
ca, ino rassveti liki Stanovnik vse zatemlene ko¬
te tvoje v’meni zapysene cirkve z’ rassvetlepimi
Svetliki tvoje lyqi “

2) Sveti Dyh je nam naj bole potreben, da
nas v’dobrem vterdi, da polek vse radovolno ter-
pirno. — Poboxen no kreposten plovek more
dosti prestati za volo svoje poboxnosti no kre¬
posti; kajti da rna dosti sovraxnikov. Treba pe-
nji pomopi svetega Dyha, da on pregapapa, za¬
niha vapa, texave no bridkosti, vse krive no ter-
plepa za Jezusovega imena volo radovolno terpi
no srepno prestane. On si more za dar riaboxno-
sti prositi svetega Dyba, skos kero sveti Dyb pri
pem naredi, da on proti Bogi, proti bovjim re¬
pam ino proti blixnemi vseli dobro misli, ino v’
toti dobri misli stalen ostane, 110  se neda skos
sramotnike od slyxbe boxje no blixnega lybezrk
odvernuti. On se more za dar bogabojepnost
prositi svetega Dyha, da na Boga strah ma, ino
se vseli boji pega, svojega dobrotlivega no lyble-
nega Opeta z’enoj repjoj razxaliti, no pemi ne¬
zvesti no nepokoren biti. Tak je Apostole no
vyqenike no perve kristjane sveti Dyh terdil, da
so vse texa've, krixe no smert radovolno terpek
n » prestali za Jezusovo volo. David pravi: '„Jas
»a tvoje postave na veke nemo pozabil: zal- :
skos tiste si ti mene osivil. Jas sem tvoj, poma
gaj mi! zakaj jas sem tvoje zavovedi s’ siterbjo,
!skal. Grešniki so mene pakali, da bi me ob
xiylep e  spravili, jas sem tvoje svedoperja zašlo
P'b Jas sem vidil konec vseh repi; alipa tvojo
zapoved me terdi jako dalep/* Ps. 118, 03 — 90 *

204 Na Fynkistno nedelo.

Tak se mi tydi moremo omagati no terditi v’ve¬
ri skoz zapoved boxjo no svetega Dyha, ino® mi
mo vse texave no bridkosti, nadloge no reve
lehko prestali, ino sad svetega Dyha prinesli, j
kerega sveti Pavel Apostol piše: „Lybezen

naimreij, radost v’Bogi, mir, poterplivost, pri- ,
jatelnost, dobrotlivost, dugoseri|nost, krotkost,
zvestost, poijtenost, mernost, qistost,“ Gal. 5,

22. 23.

3) Sveti Dyh nam je naj potrebnesi, da nas j
v’dobrem terdi, kaj se vseli Bogi polek v’roke
damo. —- Pomoi| svetega Dyha, sltos kero ijlo- ,
veki mogoipo je, vseli poterplivost no mirnost
serca v’nevolah obarvati, ino se tiho no mirno
v’roke svojega Boga no zveliijara podati no spo¬
ročiti , se ijemi zav ypati ves , posebno kda qres
t|loveka vihte nadlog no bridkosti, protivnosti
idejo z’velkoj siloj, no ga č^io premagati: te je ►
jemi pomotj svetega Dyha potrebna, skos kero
on mir serca obderxi no poterplivost ma, se svo-
jemi nebeskemi oči v’roke no v’rane svojega
zveličara kak dete dati no poroifiti, da bi ga
varval no jemi pomagal, naj bi volno terpel no
sreifno prestal vse, kaj bi se :gemi protivnega
primerilo. Pomoči svetega Dyha je č’oveki po¬
trebno, s’heroj’ bi on osebojno tydi svoje so-
vraxnike no razxalnike lybil no gim dobro xelel.

Tak se je sveti Pavel Bogi v’roke dal no z’i)e-
govoj moi[joj no milostjoj delal no terpel rekoip
Skoz boxjo milost jas sem, kaj sem, ino ijego-
va milost je v’ meni ne zabstopska bila.“ l.Kor.

15, 10. „Jas premorem vse skos tega, ker me¬
ne omaga.“ Fil. 4> 13- Sveti Auguvtin si je tydi
v’Jezusovih ranah pomoij poterplivosti iskal go¬
voreč: „Skoz oddelane rane ijegovega tela stoji
meni odperta znotrepost pegovega serca, velka

Na Fynkivtno nedelo.

265

skrivnost milosti, ino ena globočina miloserqno-
sti navega Boga, s’keroj je on nas, od nebes
dol pridejoifi domoobiskal.“ Lyk. 1, 78. — V’
ranah Jezuva Kristuva, navega Odrevitela, je nam
bogato odrevepe, velka popunost sladkosti, pre-
veqnost milosti, ino moq li’ popunemi hodi dana
postala“

Sveti Dyh nam je ali naj potrebnem s’ svo-
joj boxjoj milostjoj, da nas v’dobrem tcrdi.

Mi smo se zdaj podvyqili potrebnost svete¬
ga Dyha, da bi on nas k’ dobremi rassvetil, naj bi
dobro vseli mi spoznali, dobro vseli hteli no dobro
vseli vpinili. — Potrebni smo svetega Dyha, da
nas v’dobrem vseli poderdi, kaj mi v’dobrem ni~
koli nepopystimo, da pol ek vse radovolno terpi-
mo no se vseli Bogi v’ roke damo. — Nam de
tydi nebevki oqa dal dobrega dyha, svetega Dy-
ha milost no pomop, qi pega lepo prosimo z’
besedami svetega Auguvtina: „Dalt pridi te, je
pridi, naj milnevi rassvelitel xalostnih dyv! ti
pomopnik v’protivnostah! pridi no me qisti od
liydih xel, no vraiji moje rane! Pridi, ti moq
slabih, ker svepajotje pa gorzmagav; pridi, ti
vyqitel ponisnih! ti ponixavec gizdavih! Pridi
zvesti otja bresstarnikov, ti mili sodnik vdov,
pridi ti vypapc sirot, ti oijerstvepe xejajoqih!
Pridi, ti vaivodna zvezda ladjajopih, ti sloboden
brod potopeifih! Pridi, ti odebrani kep xivih,
ti edino zvelipape mirajopih! Je pridi, o sve¬
ti Dyh! pridi no se smili qrez me! Zobrazi me
po tvoji dopadnosti, ino stoj ti meni milostno
tia pomoq, naj se moja malost tvoji velliosti, mo¬
ja slabost tvoji moqi, po punosti tvojih posmi-
lep dopadne skoz Jezuva Kristuva, mojega odre-
vnela, her z’oqetom v’edinosti s’ toboj xivi no
kralyj e  od vekoma do vekoma.^ Amen,

k

i>00

Na i. nedelo po Fynkib r tah.

„Bodte miloserpni, kak je vav Qqa tydi miioser-
pcn.“ Lylt. 6 , 36.

Mil o serij n ost.

Mi mi hopemo dobri no vredni otroki nave-
ga nebevkega opeta biti, te mi moremo pemi
pokorni biti, irio pega v’pegovih lastnostah, ltel-
ko je nam lvdem mogopno, nasledjvati. V’dnev¬
nem svetem Evapgelji nas Jezuv opomipa, da bi
ga mogli v’pegovi miloserpnosti no dobrotlivo-
sti nasledyvati, rekop: „Bodte miloserpni, kak
je tydi vav Opa miIoserqen.“ Ino ravno tak,
kak nav dobrotlivi opa nebevki svojo sunce kres
vse, krez dobre no hvde, goriti no sijati, ino
kres vse, pravipne no grevnike svoj milostni dex
iti no kapati pysti; ravno tak moremo tydi mi
vse, ne samo navih prijatelov, ne samo dobrih
no pobovnih lydi 5  temot[ tydi vse hydobne no
grevnike, tydi nave sovraxnike no razsalnike ly-
biti no pim dobro, veleti, ino se proti p im, kelko
mogopno, po navih mopah, dobrotlivi no milo¬
serpni skaxyvati; tak, kak mi tydi xelimo, da
bi se Bog proti nam skazal. Mat. 5, 42. MiJo-
serpnost je ali velita krepost, ltera ’z dobrotli-
vosti shaja, ino na kero dnes svoje vyqenike
Jezuv ino nas vse opomipa, jo proti navemi blix-
nemi opravlati. Naj ali bo tota velka no lepa
krepost dnes rep navega podvyqepa, ino jas
repem v’

26"

Na l. nedelu po Fynkistah.

I. deli: Miloserijni mi moremo biti proti na¬
šim prijatelom, ino v’

[II. deli: Miloserijni mi moremo biti tydi pro¬
ti našim sovraxnikom.

Sveti Dyh nam naj pride na pomoij, da mo
dnevno podvyijei)e s’ haskom poslvhnuli. — Pri-
pravte se. —

A

I.

Miloserijni mi moremo biti proti našim pri-
jatclom: 1) iz lybezni proti Bogi, 2) iz ly-

bezni proti blixnemi, 3) za našega lastnega has¬
ka volo.

l) Mi moremo miloserijni biti proti našim
prijatelom iz ljbezni proti Bogi.-—Milosenjnost
moremo mi skaxyvati proti našemi blixnemi, iji
Boga lybimo; kajti da se v’miloscrijnosti no do-
brotlivosti ravno našo prijatelstvo proti rjemi
kaxe. Mi Boga nemremo popunoma lybiti, iji
našega blixnega nelybimo3 kajti da ncspunimo
vse ijcgove vole, ker nam zapovedava biixnega
lybiti, najmreij nase prijatcle, nase znance, na¬
se dobrotnike, vse praviijne, dobre no poboxne
Iydi5 kajti neje boxja lybezcn pri nas zvcrsena,
iji mi Boga samo molimo no ijastimo j temoij
verh nase lybezni proti Bogi je v’Iybezni blix-
nega, rji se proti ijemi tydi dobrotlivi no milo-
serijni skaxemo. Eden kraj našega dobrega ser¬
ca , ali nase dobrotlivosti j edna veja nase Iy-
bezni boxje je naša milosenjnost proti našemi
blixnemi, proti našim prijatelom naj perle, iji
T)'m odpystimo, dare nas razxalijo$ iji i)im po-
pvstimo, tji z’i)imi poterplerje mamo, kda nam
nenircjo vseli hitro no ijasi nase vole spuniti,
a ^i nam pomoijti, iji pint? našim znancom, rod-

268  Na 1. nedelo Fjnkivtah.

vincom no drygim milo serce ltaxemo, kda so
ga potrebni, no pim pridemo na pomoq, mo pih
nezapystimo v’nevoli no potrebi: te smo milo-
serqni proti rjim, da jim odpystimo pihove duge
no menke no krivice, kak Bog nam odpysti, ino
i)im k’pomoqi no pridi smo, kak Bog nam je
vsa pomoq no sreqa vsa. Sveto pismo vyqi:
„Miloserqnost no resničnost te naj ne zapystite,
zvexi si jeve okoli tvojega vipeka, ino si jedve
zapivi na tablah tvojega serca/' Pris. 3, 3. Pre¬
rok Miheav tydi vyqi: „Jas tebi qem pokazati,
o qlovek, kaj dobro je, ino kaj Gospod od tebe
terja, najmreq, d jati kaj je prav, ino miIoserq-
nost lybiti, ino skerbno z’Bogom hoditi." Mih.
6, 8. Jezuv pravi: „Ite no vyqte, kaj je: mi-
loserqnost qem, ino ne poroqitbe; kajti nesem
privel zvat praviqnih; temoq grevnillov." Mat.
5, 13. Sveti Auguvtin pravi: „Vsi paq, dare
molimo, smo boxji kodivi, pred dverami volke-
ga hixnega Oqeta stojimo, ino se tydi dolverxe-
mo, kali provci ponisno zdihavamo, da kaj do¬
biti qemo, ino toto kaj, je Bog sam," ino tak
se tydi moremo mi proti drygim zaderxatij
zato pa

2) Mi moremo miloserqni biti proti navim
prijatelom iz blixnega lybezni. •— Nav blixpi je
nav brat, je otrok boxji kak mi sami, je po spo¬
dobi bosji stvorjen, kak mi; v’pem moremo mi
Boga spoznati, no ga zato lybiti, da boxja spo-
doba je, proti pemi dobrotlivi no miloserqni bi¬
ti: navim znaneom, prijatelom, pomoqnikom ,
dobrotnikom, znanim no neznanim; proti vsem
moremo dobrotlivi biti no miloserqni se skaza-
ti; kajti to nam Bog no nava vera no vest zapo-
vedava, ino tydi mi od vsakega pomoq rjegove
dobrotlivosti no miloserijnosti potrebyjemo, da

Na l. nedelo po Fynluvtah, 26»)

znamo povsodik v’potrebo nevolo no silo priti,
ino vsaki nam zna pomagati. Prerok Izaiav veli:
„Vlomi laqnemi tvojega kryha, ino boge z’okoli-
hodeqimi vred noter v’ tvoj hram vodij qi ti na¬
gega vidiv, dak ga pokrij, ino nezaverxi tvojega
mesa." Iz. 58 , 7. Petri je Jezuv odpystil, kda
ga je zatajil. Lyk. 22, 6l* Sveti Auguvtin pra¬
vi: „Pred vratami pekla stoji miloserqnost, ino
nepysti niednega miloserqnega v’toto jeqo sy-
nuti. — Bog pravi ednalto: Jas bom nekaj dry-
ga, — veq, bolvega, no na veke ta dal," tem,
keri so miloserqni bili.

3) Mi moremo miloserqni biti proti navirn
prijatelom za navega lastnega haska volo. — Mi
smo bogi, ino naj bole potrebni, da bi nam Bog
dalj zato pa tydi mi reqemo ednako kodivoni
vsaki denk’:gemi: „Daj nam dnes nav vsakdejni
kryh." Alipa Bog nam odgovori: „Dajte, ino
dalo de se vam. Vi ste moji bogi, ino vi mate
dryge boge okoli sebej vqinte zato vavim bogim,
kaj vi qete, da bi jas vam vqinil." Bog qe najm-
req, da bi ravno kak ijegova lybezen no dobrot-
livost izgled nave je, tak tydi nava lybav no do-
brotlivost predklad rjegove biti mogla drygim.
On pravi: „Bodte miloserqni, kak jas, ino qe,
da bi mi k’i)emi rekli: „Bodi miloserqen, kak
smo mi miloserqni." Ovaqi pa je vseli med na¬
voj lybavjoj no dobrotlivostjoj boxjoj toti razlo-
qek, da mi le malo damo, Bog pa zlo dosti po¬
denje, zato pa pravi: „dobra, notrinaklaqena,
strovena no zverhoma mera de se vam v’vavo
krilo dala," za malo najmreq, kaj smo mi bo¬
či 1111 ) ino v’ sirotah Bogi dali. Ino to je tydi pri
vseh ovih delah, kere mi iz lybezni k’ Bogi vqi-
nimo zarazmiti: zakaj on plaqa nam vsako tydi
se  kak koli malo dobro delo ncskonqano boga-

270 Na 1 . nedelo po Fynkivtah,

to 5  ty pasno skos prevene nove milosti no do»
brodjapa, ino tam vepno skoz nebevko past. On
se neda najmrep skoz navo radodarnost nikoli
premagati, ino on je skoz darovitnevi v’plapy*
vapi, kak oster v’ltavtigapi, pi se ravno obo¬
jo po meri navih zaslyxov godij zato pa se veli
dale: z’ ravno tistoj meroj, s’ keroj vi vynmeri-
te, bo se vam nazajnotrimerilo} to je, ravno
kak plapa po vnoxini no velkosti vavih dobrih
del narejena bodej tak de tydi vava kavtiga po
vnogosti no hydobnosti vavih grehov napravlena,
ino lielko vep bote vi si grevnih sladoxelnosti
vxilij telko vep muk bodte prestati mogli.“ Raz.
5  8 , 0. 7 . Za svojega lastnega haska volo si naj
zaponijo to tisti, keri si skoz grehe na grehe
nalagajo, ino liydobnost kak vodo notripijejo,
razvi zmisliti, da oni po meri svojih grehov svo¬
jo pogvblepe no muko preveno povelivavajo; naj
se na svoj lasten hasek hydega ogiblejo, ino na
svoj lasten hasek miloserpnost opravlajo. Sveti
Dyh pravi: „Miloserpnost no resnipnost te naj
nezapystitej zvexi si jedve okoli tvojega vipeka,
ino si jeve zapivi na table tvojega serca. Ino
najvel bov milost, ino dober strah, pred Bogom
no lydmi.“ Pris. 3 , 34 . „Ker se nad sirmakom
posmili, toti Gospodi da na dobipek, ino on bo¬
de pemi pegovo plapo pa povernil.“ Pris. 19 ,17.
„Toti so moxje miloserpnosti, kerih kreposti so
se ne zmenkale.“ Ekl. 44, 10 . Sveti Auguvtin
pravi: „Daj malo, pakaj veliko j daj zemlensko,
pakaj nebevko. —• Raj vsaki sirotam da, to samo
nede pod zgybo.“

Miloserpni ali moremo biti proti navim pri-
jatelom, alipa tydi proti navim sovraxnikomj v
drygi polovici.

Na l. nedelo po Fynkistali» 271

II.

Mi moremo miloscrtjni biti tydi proti našim
sovraxnikom: 1 ) iz lybezni proti Bogi, 2) iz

lybezni proti blixnemi, 3 ) za našega lastnega
haslta volo.

l) Mi moremo tydiproti našim sovražnikom
milosertjni biti, ’z lybezni proti Bogi. — Iz ly-
bezni proti našemi Bogi moremo milosertjni bi¬
ti tydi proti našim sovraxnikom, ino iz lybezni
proti Jezusi Kristusi, lter nas vyiji: ,,Jas pa vam
povem: lybte vase sovrasnike, vtjinte dobro .
tem, keri vas sovraxijo, ino proste za te, keri
vas pregatjajo no xalijo, naj vi otroki vašega
oijeta bodte, ker je v’nebesah: ker svojo sunce
goriti da krez dobre no hyde, ino dcx iti kres
pravilne no nepravitjne. Kajti tji vi tiste ^bi¬
te, keri vaslybijo, kaj bodte te za platjo meli?
nedelajo tega tydi otjitni grešniki? ino tji vase
brate (prijatele) samo pozdravlate, kaj vijinite
vetj? Nedelajo tega tydi hajdi? Zato pa bi vi
mogli popuni biti, kak je tydi vas OTja nebeški
popun.“ Mat. 5 , 43. — 48. Jezus se je tydi sam
kres svoje sovraxnilte smilil se na ltrixi no re¬
kel: „Oqa! odpysti X)im 5  kajti nevejo, kaj de¬
lajo. <£  Lyk. 23, 34* David se je smilil tjres svo¬
jega smertnega sovraxnika Savla, da je v’notji
v pegov sator prišel skrivoma, ijcmi kupo no
odnesel, no bi ga lehko vrnoril, alipa py-
stil ga je, no tiho odisel na breg no od tamdot
rekel tjegovim strascom: ,,Kak resnitjno Gospod
X1V1 , vi ste otroki smerti, da ste vašega gospo¬
da Gospodovega pomazanega neostraxili, ino
y -daj glejte, kde je kralov meij, no kde je rjego-
' a  kupi caj  k era  j c  pri pegovem zglavniki. stala/*
i-Kral, 26 ,  10. Mi smo grešniki no protreby-

272 Na 1 . nedelo po Fynkivtah.

jemo miloserpnosti boxje. Razvi tote miloserp*
nosti bi se vse stvari proti nam liki sovraxnikom
svojega stvarnika oroxjile, naj bi nas pokonča¬
le j zato pa pravi sveto pismo: „Miloserqnost

boxja je, kaj smo se ne pokončali, da so ne
hepale pegove posmilepa.“ Xal. 3, 32. Za Jega
volo pa moremo miloserpnost meti s’sovraxniki,
kak sveti Stefan, ker je klepep med topoj ka¬
mela prosil za sovraxitele: „Gospod! nerapuni
pim tega za greh.“ Dj. i,  59 . Sveti Auguvtin
vyqi: „Pred boxjimi oijmi je ne nikoli roka dara
prazna, qi je le omar serca pun dobre vole. — 0
Kristjani! gledajte no poslyvajte vavega na krixi j
pribitega odrevitela!— Ti se pev odserditi, pra¬
vi sveti Augustin, pogledni visečega, qy prose*
t|ega!“ —-

2) Mi moremo miloserpni biti proti navim
sovraxnikom ’z lybezni blixnega. — „Odpystite
ino tydi vam de se cdpystilo.“ Kristuv stavi ty
pogodbo. On pravi najmrep, da mo mi od Bo¬
ga odpyvepe operni vpipenih krivic le samo te do¬
bili, qi mi navim sovraxnikom od pih preterpe-
te krivice iz miloserpnosti odpystimo, ino resen
is serca po pravici odpystili smo. Kajti ne je,
kak sveti Krizostom pravi: „zadosti, qi ti tega
neoraniv, ker je tebe okvaril, ovapi pa vedno
skriven serd no gerdost proti pemi mavj je pe¬
ga nanp nepev poglednuti. Skos tak storjeno
zaderxape si ti zaslyxiv, da se Bog proti tebi
tydi tak zaderxi. Sveto pismo vyqi: ,,Tak gupte
no tak delajte, kak keri zapnejo po postavi da«
rovitnosti svojeni bitij kajti sodba razvi vse mi¬
loserpnosti palta tistega, ker je ne miloserpno*
sti opravlal. Alipa miloserpnost previva sodbo.“
Jak. 2 , 12. 13. Miloserpen Samaritan je vidil
zapyvencga xidova, svojega sovražnika, krc poti

Na 1 . nedelo po Fynkivtah. 273

v’ ranah lexati v’velki nevoli, ino je taki vel, no
pemi rane z’oljom polejal, zavezal/ na svojo xi-
vinqe ga posadil no v’ovtarijo spravil, pega dal
vraqiti, no oskerbeti, ino za pega plapal: tak
je sovraxnilta Iybil! Sveti Franc Salez pravi:
„Ja| nevem, kako mi je Bog serce dal / alpa tp
bi mi tydi on velel mojega neprijatela sovraxiti,
bi jas tega nebi mogel vriniti. —- HEi bi mi tydi
sovražnik edno oko vynvtergal, bi ga jas dcno
z’ovim vsaki uas prijatelno no dobroseleu po-
glednil.“

3 ) Mi moremo miloserqni biti proti navim
sovražnikom za navega lastnega prida volo. —
»Nesodite, ino nete sojeni; nezamctavajte, ino
tydi vi nete zaverxeni j odpystite, ino bo se vam
tydi odpystilo; dajte, ino vam de se dalo/* Ino
indi pravi Jezuv: „Zato pa, qi ti tvoj dar na al-
tari porapav, ino si tam zmisliv, da tvoj brat
kaj proti tebi ma; dak pysti tam pred altarom
tvoj dar, ino idi perle ta, ino se spravi s’tvojim
bratom, ino te pridi, no porotji tvoj dar.** Ne¬
bi ali porotptba nikvega haska mela za nas, no
ne niedno dobro delo, ako bi perle nebi odpy-
stili no zedipeni z’navim neprijatelom v’miri,
prijateli Bogi porapali. Sveti Auguvtin vyqi:
»Dvojno delo milosenposti je, kero nas odrevi,
kcro je v' kratci Gospod postavil v’ Evangelji:
Odpystite, ino odpystilo se vam bode. Dajte,
mo dalo se vam bode. Odpystite, ino odpystilo
se vam bode, slivi k’odpyvepi. Dajte, ino dalo
se vam bode, k’opravlapi dobrote slivi. Kaj pra-
Vl  od popyvepa, tydi ti qev, da bi se ti odpv-
stil°, p a j prcgreviv; ino mav drygega, keremi
ti znav odpystiti. Pali kaj slivi It’delapi dobro-
t0 > te prosi kodiv, ino ti si boxji kodiv. Kajti,
VS1 , ^da molimo, smo boxji kodivi, pred dye-
Ke«*. Del. 18

274

Na 1« nedelo po Fynkistah.

rami velltega hišnega oqeta stojimo, ino tydi
kleqimo, ponisno proseqi zdihavanio, no qemo
kaj dobiti} ino samo kaj, je Bog sam, Kaj pro¬
si od tebe kodis? Kryh. Ino ti, kaj prosis od
Boga, kak Kristusa, ker pravi': Jas sem xivikryh,
ker sem ? 2  nebes dol prišel? Vi qete, da bi se
vam odpys.tilo? Odpystite. Popystite, ino po-
pystilo de se vam. Vi qete dobiti? Dajte, ino
dalo de se vain.“

Mi moremo ali tydi proti našim sovraxni-
kom miloserqni biti.

Dnes smo ali preglednuli no premislili, da
mi miloserqni biti moremo proti vsakemi, proti
našim prijatelom, iz lybezni proti Bogi, iz ly-
bezni proti blixnemi, no za našega lastnega has¬
ka voloj ino smo tydi qyli navyk kersapske ve¬
re, da moremo milosertjni biti tydi proti našim
sovraxnikom, iz lybezni boxje, iz lybezni blixhe-
ga, ino za našega lastnega haska volo. •— Vze¬
mi si zato vsaki ll’serci dnevni navyk, ino bodi ,
miloserqen} daj, pomagaj rio odpysti, ne samo
prijateli; teihoq tydi soyraxhiki vsakemi} kajti
po tanaqi svetega FranciskaSalezja je vseli bole,

$e od serda odderxati, ino qi deno dryge kasti-
gati ma, to bole ’z lybeznive, kak ’s qemerne
gorkosti delati, da ijcmer redko od vsega greha
prazen je, ino da se skoz lybav no dobrotlivost
vseli veq opravi, liki skozi qemer no ostrost}
kajti kak de q.emeren, ker je nevjmci, je divji
stvari spodoben, dryge pobolsal, da sam svojih
qemeritnih hagnosti zavyzdati no zmeriti nemre?
Zato pa pravi lepo sveto pismo: „Nebodi v’tvo¬
ji hixi, kak lev, no ne stiskavli tvojih domaqih
no podloxnih.“ Eltl. 4, 35. Ino sveti Salez pra¬
vi: ,,Iz grenkega gora nastojijo samo zlegi, za

tega volo se morejo karapa, da . so tesko posi-

275

Na 2 . nedelo po Fynkivtah.

ratna hrana, v’vroqem ogni lybezni dobro sky-
hati, da svojo ostrost zgybijo, bole gorvzete gra-
tajo no voviten haseli prinesejo/' Amen.

Na 2. nedelo po FjnkiKtah.

„Jas sem si xeno vzel, ino zato nemrem priti."

Lyli. 14, 20 .

S 1  a d o x e 1  n o s t.

Jcžiiv Kristnv je tisti pl ovek, Bog plovek,
her je toto velko veperjo, ali gostjvape svoje
zvelipepe vere no nebevltega veselja pripravlal.
Celi svet, vsi lydje so na toto gostyvape povable-
ni. Vsi sejo k’kervapski veri pozvani, vsi bi
mogli po penili navykih xiveti no se zveličati, k’
gostyvapi nebeškega veselja priti. Hi pa ker pra¬
vi: Jaš fieiri'si xeno vzel, ino zato nemrem priti
k’ gostyvaqij to je,' jas 'sem oxepen, 4 niifh xe-
fto , ino zato nemrem zderxas r ati veste zapovedi,
nemrem pisto no poboxno xiveti: te je to ne sa^
mo jako sirovo j temop tydi kres vse nezastopno
Zgovarjape, liki da bi zakonski stan napota bil,
k’veqerji nebevke pasti ■ priti $ da le Volkover[
ptavujen, pisti no kervapski zakon sam pomop
k zvelipapi biti znat ednako kak so pasne do¬
brine, opravila no filter bi same na sebi ne napo¬
ta k’zvelipapi 5  temop le te, pi se v’pih mera
nederxi, irio preknaravnih nagledov nemajo. Zgo-
varjape totega oropanega nepride ali tak od sker-
n  Jugovega stana, kak od pegovega neporedne-
g a  nagnepa k’sladoxelnOsti, kera resen, pi jo te

1Q *

276 Na 2. nedelo po Fynkivtah.

5 *vynaj zakonskega stana qlovek ive, ali se je v*
aakoni nemerno no neporedno vxiva, :gega k’
dyhovnim no nebevkim reqam celo neobqytlive-
ga no nepriliqnega naredi, ino ga od Boga no
nebes skoz dale vkraj spravla, ino preveno globve
no y’vekve grehe pokaple, ga nebeškega gosty-
vapa celo nevrednega napravi. Na skerb no var-
bo pred takoj velkoj nesreqoj, kero razvyzda-
nost zakona no sladoxelnost zakoncom ali neza¬
konskim lydem prinese, se qemo rai dnes podvy-
qiti:

I. Hyde nasledke sladoielnosti,

II, Srednila proti $oj.

Odprimo totemi navyki nase serca, no pros*
mo, naj nam sveti Dyh rassveti nav zastop no
segreje navo serce no gene navo volo, da mo si
ga vseli k’haski jemali. — Poslyvajte.

I.

Hydi no lagodni so nasledki, velki no bo¬
leči so kvari, lteri pridejo is sladoxelnosti no
nečistosti, najmreq: l) slepost no temnost za¬
stopa , 2) terdost serca, 3) pozabnost no za-

verxenost Boga no vetjnosti, 4) silne xele za

posvetnim xivlei)om, 5) qasne no veqne ne¬

sreče no kavtige, 6) zdvojepe na svojem zve¬
ličali.

l) Hydi no lagoden nasledek sladoxelnosti
za človeka je oslepneije no otemneige ijegovega
zastopa. — človek, ker se razvyzdanemi xivlepi
prekda, slabi no kvari svojo telo no dyvo, ino
i)ene moqi: on moti svojo pamet, topi svoj raz¬
um, oslepi svoj zastop, ino grata poxivinskem
bedasti, celo počyten, mesen no poielen, ino

Na 2. nedelo po Fynlmtah. 277

neobqyti niq veq od tega, kaj je djhovno. Ne-
qiste žele oslepijo, pobijejo no oslabijo qloveka
tak, da on na sto jo visokost, svojo qloveqjo
vrednost, spodobo boxjo no na svojo postavo ce¬
lo pozabi. On pozabi celo na svojo dyvo, ne¬
mara nebes, neti Boga no veqnih kavtig; pred
dyhovnimi, svetimi no pobožnimi regami ma on
naj vekvo protivolnost no gerdost, ino se po
svinskem, v’ zemlo opcrtoj glavoj, samo le v’bla¬
ti svojih gerdih no nesramnih grehov kota. On
je celo slepi na zastopi, no glyhi na serci, ne-
poslyhne no nepoglrdne yeq k’Bogi gor k’nebe-
sam, ino pegov zastop je tak temen, da nevidi
veq lyqi svoje vere, kera pemi kaze, kaj je prav
ali ne prav. Sveti Pavel pravi: „Stvarinski qlo-
vek nezastopi niq, kaj boxjega Dyha dohaja;
pemi se zdi bedastvo, ino on ga nemre zasto-
piti, da so more dyhovno presoditi/ 4  1. Kor.
2 , 14 .

2) Drygo zlo razryzdanega zivlepa je ter-
dost serca. — Skoz? razryzdano no neporedno
zivlepe postane qlovek slepi na zastopi no temen
na razumi; on nevidi veq posveta svoje kervap-
sko vere, no nespozna zapovedi boxjc; nespozna
veq, kaj je prav ali ne prav. bjegova vest gra-
ta skos sladoxeInost celo topa, tumpasta no
mertva, ino pegovo serce postane vso terdo no
zabito, da neqyje veq glasa božjega no sodbe.
Paki terdokoren, sladoxelen qloveh neje za
niq veq, ne za Boga, ne za qloveka, neti za
v eqnosti strahoto no tcrplepe. On nema nikake
sramote no obqyta dobrega no poqtenega veq;
° n  je kamenega serca, no se neda omeqiti no
spobolvati; alipa qi se ravno qasi zaqne spobol-
vava ti, nema nikakvnega yroka no ne stalnosti,
OH  P a dne pa taki nazaj v’ stare grehe. Sveto

2:8

Na 2. nedelo po Fjnkistah.

pismo pravi od takih: „Nebojte kak kop no me¬
zeg, lieri nemajo zastopa.“ Ps. 31 , Q. Sveti Pa¬
vel pravi: »Oni so kak nerazumna xivina, lteri
so od naravi nagpeni loviti 110 vltonpati; da oni
take repi klejejo, od kerih nip nevejo, bodo v’
svojem pogyblepi prejsli, ino bojo plapo nepra¬
vilnosti dobili, kak keri sladoxelnost imajo za
vsalulenesno veselje: Oni so nesnaxni no vtepe¬
ni, puni poxelnosti, ino t[ejo v’svojih gospe-
pah z’vami xreti. Oni majo opi, punc zakona-
lomstva, ino nikoli nehepajo grešiti,“ 2- Pet. 2,
12 . — 14 .

3) Velka hydobnost razvjzdanosti no nepo-
rednega xivlepa je tydi pozabnost no zaverxe-
nost Boga no vepnosti. — Da je razvvzdani no
mesnim xelam podani pl ovek slepi 110 terdokor-
nega serca; se samo s’potrebami svoje hy.de na¬
vade opravla, inO na nihaj dryga nezmisli; ino
da je pegovo serce celo kameno, no pegova vest
celo topa: te on nepyje vep glasa svoje vesti,
boxjega sodnika; on pozabi celo na Boga no na
svojo dyso, ino pi ravno kaj kda od Boga pvje,
tisto prevzeto zaverxc: on Boga zaverxc no ga
nemara no nepoptyje, ino nip od pega vediti
nepe, da je prestrane vesti plovck. Razbrzda¬
nec svojo vest vujspava, lybi samo meso no pe-
gove grešne xcle, nepita v ep za Bogom no box-
jimi zapovedi; pe verxe na stran’, kak skodlivo
rep, da pemi mesne xele prepovedavajo. IJcgo-
ve popytne xele so pemi preš vse. Nepistnik ne-
slyxi Bogi, temop vragi, totemi porapa on svo¬
jo celo serce, vse svoje misli, xelepa, obpytke, be¬
sede, dobrine, glestvo, ves svoj tryd no skerb,
past, poptepe no krepost. On pozabi na vep-
nost no peno strahoto, žabi na smert, tcxek
rapun no ostro sodbo no vepni ogen. Sveti Pavel

2 TO

Na a. nedelo po Fjnkisrtah.

pravi: „Kurve^e no zakonalomce de Bog kavti-
gal.“ Xid. 13, 4 . „Nedaj se prek nečistim xe-
nam, da sam sebe no imetja no glevtva nezgybiv,“
pravi sveto pismo. Sir. 9 , G, Sveti Pavel indi
pive : „da so predajavci, prevzetniki, napihpe-
niki, keri poselnost bole, kak Boga, lybijo.“
2. Tim. 3 , 4* Razvyzdanik zapovedi boxji ravno

J  troti dela. Jezuv zapovedava: „Nemav zakona
amati (nemav nečisto greviti).“ Mat. 1Q, 18.
Nečistnik neodsveti no neodpasti samo svoje dy-
ve, spodobe boxje; temop tydi svojo telo, kero
je cirkva svetega Dyha. Sveti Pavel vypi: ,,Telo
neslivi liurvapi ; temop Gospodi. — Nevete vi,
da so vave tela Kristusovi vudi? -—■ Nevete vi,
da so vavi vudi cirkev svetega Dyha?“ l.Kor. G,
13 . 15 - 1 ().

4 ) Hydoba ’z razvyzdanega xivlepa je: silne
xele za posvetnim xivlepom. — Poxelnik ma
naopapno, hydobno lybezen do samega seboj
on lybi samo svojo meso no pegove gerde xele
kres vse. On ma neporedno lybezen ll’totemi
zemlcnskemi xivlepi no pegovim razveselnostam
no rastrosenostam. Fjcmi se toto razvyzdano
zemlensko xivlepe tak mopno dopadne, da se ni-
kak nemre od pega odlopiti, naj se le pegovib
nasladnosti vxivati nebi hepati smel. On nema¬
ra no se neskerbi za krepost no za dyvno no
ve [{no potrebnost; pri pem je vse, kaj je vseto
no blaxeno, malovredno; nema niksega popte-
pa no vrednosti pred pem. „0n nepopreme nip
od tega, kaj od boxjega Dyha pride.“ l.Kor. 2,
14- Pri pem najdejo besede svetega pisma resni-
C( v : „Mladenip nede v’svoji starosti hyde poti

ntkoh zapvstil, po keri je xc enkrat hodil.“ Pris.
22, C).

280

Ka 2. nedelo po Fjnkivtah.

5) Nesreča no hjdoba razvyzdanosti so
pasne no vepne nesrepe no kavtige.— Nepistnik
si gybi no kvari svojo zdravje, zapravla svoje
moqi, slabi no tere svojo telo, spravi si dosti
gerdih, nesramnih no tevkih betegov no bolepin,
sebe oslabi no vkonpa, no se pred pasom v’ grob
spravi. Sveto pismo pravi: „Ker se k’ kurvam
pridryxi, postane nesramen; gnoj no pervje do
pega dobili ; on de postavleni na poseben izgled,
ino smert de pega poxerla.** Sir. 1 g, 3. Nečistnik
zgybi svojo poptepe no pest, ino si spravla sa¬
mo sramoto no pogovor. On je lepo oblapilo ne-
duxnosti slekel, raspesal no propvergel, ino se
jev’gerdo odevalo nesramnosti no sramote za¬
motal. On s’svojimi grehi preveno draxi perva
no ogen svoje* soditne vesti, kera pega skos bole
je no pepe, no pemi pegove hyde djapa opona-
va do smerti. Nepistnik si zapravi boxjo milost
no dopadnost, no si pemer vepnega zaverxepa
pritegne. Sveti Pavel opomipa: „Zakon je naj
po 1 j teni med vami, ino nevtepena zakonska po-
stela; kajti kurvake no zakonalomce de Bog so¬
dil/* Xid. 15, 4. „Kurvaki, zakonalomci, depko-
sramci no mehklivci nedo nebevliega kralestva
dobili.** 1. Kor. 6 , g. 10. Nepisti del bode na
mesto privel, kero od ogna no xvepla gori.“
Raz. 2*, 8 . Razvyzdanik je mapak, no zapravla
svojo blago no premoxepe, postane sirrnak, tat
no vse spole hydobnik. Zato pa pravi sveto
pismo: „Nedaj bodihaj xenskam tvojega serca

nikoli, naj sebe nezapraviv, neti tvojega na-
dobstva.** Sir. g, 0 . Razvvzdanec pohyva no za¬
pela dosti drygih, napravi nemir no sovravtva
dosti med lydmi, zakonskimi no nezakonskimi;
napravi dosti krivice no zlega. Razvyzdani starin
so tydi zrok na hydobnosti svojih otrok; kajti

Na 2. nedelo po Fjnkivtali. 281

qi so starsi skvarjeni no hydobni, tydi pihovi
otrold se xe v , hydobnosti na svet rodijo, ino sad
nemre biti dober, qi je drevo hydobno. —

(j) Zadna xalost no nesreqen nasledek ne¬
čistega livlepa je zdvojepe na svojem veqnem zye-
liqapi. — Da taki grešnik zaterdi, se neqe ni¬
koli spobolsati no k’Bogi nazajobernutij skoz v’
veq no vekve grehe kaple; te se zadniq pegova
vest kak oster sodnik v’pem zgrozi (v’starosti,
qi perle ne) , ino zdaj si on neve pomagati veq
pred krivicami no grehi, kerih je telko v’svojem
xivlepi Yqinil5 vere je on nikoli ne maral, ino
jc tydi zdaj nema na Boga: on dvoji na svojem
zveliqapi od velkosti no vnogosti svojih grehov
no krivic, kere je vqinit mo jih nemre veq po¬
praviti. Vere nema tak Yelke no *noqne na Bo¬
ga, kerega se boji, da ga je nikoli ne lybil no
peini s'.yxil, da bi se ves sponixal, osramotil no

5 >ravo pokoro zaqel delati no krivice popravlati,
iclko mogoqe, da bi ga za odpyvepe prosil, se
zgreval no v’popunoma spovedi sprijaznepe box-
jo iskal no mir serca no odpyyepe vseh grehov.
Tega, prave pokore taki zaterdeni neqistnik ne-
qe vqiniti; zato pa on zdroji, da neverje, da bi
Bog rnogoqen bil ali htcl pemi odpystiti no pemi
pomagati: on vso vyparje na Boga spvsti ino
nesreqno svojo xivlepe dokonqa, kak Kap no Ju-
dav. Sveto pismo pravi: „To je strahovitno pre-
grevepe ino silno velita hydobnost. Je ogen,
ker do pogyblepa je, ino vso rastiko s’ korepom
vynspoterga.“ job. 31, 11. 12. Sveti Pavel
Apovtol vyqi: „Ino kak so oni na to ne mara-
da bi spoznanost boxjo melij dak je Bog pe
lagodni misli predal, reqi delati, kere se nedo-
hajajo, ino so napupeni ze svoj kriviqnostjoj,
hjdobaostjoj, Iturvapom, skopostjoj, potajavnost-

282

Na 2. nedelo po Fynkivtah.

joj 5 pnni nevovlivosti, vmora, krega, kana, la¬
goden podpjhavci, ogovarjavci krivi, sovraxni-
ki boxji, preklipavci, prevzetni, pestixelnij
spopetniki hydega, starvom nepokorni, bedasti,
divji, neprijazni, nezvesti, nemiloserpni. Keri,
ltda so pravilnost boxjo spoznali, ednalio pa ne
zastopili, da tisti, keri to delajo, smerti vredni
so, ino ne samo, keri to delajoampak  tydi,
keri z’pimi dersijoRim.  1, 28 . — 32 . Zadnitj,
kda je xe prepozno, te spoznajo svoje krivice
no boxjo pravilnost, spobolvati pa sc le neqe-
jo, ino raj zdvojijo na svojem zvelipapi.

To sq ali hydi nasledki sladoxelnosti no
razvvzdanosti j kere pa so srednila proti poj,
mo vidli v’ drygem deli. —■

Srednila, branila no poroopki proti slado-
xelnosti no razvyzdar.osti sejo tote: l) gosta

molitva, 2) premise! vtireh poslednih re[ji,
3) premisel zlegov ’z pe, 4) ogib maposti 110
pajflavt.va, 5) spoklape mesa, 6  j pazlivost kres

se, 7) odegapape hydih misli, 8) gosta 110
zvesta spoved.

l) Proti nečistosti se ,obrani plovek skoz
gosto molitvo. -— Mlovek more gosto no zvesto
moliti, posebno kda ga skyvpave poxeinosti na-
vihtavajoj on more svojo serce no svojo mivlepe
zebirati no na boxje no svete repi navirati; zve¬
sto moliti no prositi Boga za pomop, se obrani¬
ti no skyypave premagati. Hlovek more moliti
vseli, kda stane, vseli kda se k’ molitvi zvoni,
vepkrat po dnevi, 11O dobre misli obyditi, ino
kda spat gre vseli. More se v’Jezuvove rane spo-
ropiti, Divici Mariji no Apgeli varihi v’roke

283

.Na 2. nedelo po Fjnkivtah.

Skoz molitvo de se pegovo serce z'dobrimi no
poboxnimi mislami napunilo, ino hyde repi do
vse ’z pega pobegnulej kajti vrag se vsega svete¬
ga no boxjega boji no ogne. btlovek de obqyt.il
qasi pomop boxjo svoje molitve3 skyvpave do
popyvale, ino on more meti te moijno no terdno
volo no strah boxji, se moqno vsake neyarne
prilike ogibati no skjvpavam protistaviti no je
odcgapati. Jezuv pravi: „Straxajte 110 molte,
da v’skyvpavo ncpadnete.“ Mat. 14 , 38 . „Bodte
trezni no straxajte, kajti vav protivec, vrag, ho¬
di okoli, kak erjoveqi lev, ivep, koga bi poxe-
rcl.* 4  1. Pet, 5, 8. Bog je zvesti, ino nede vas
krez vave moqi skyvavati pvstilj temoq de vam
s’skyvpavoj dal hasek, da jo prestanete.“ l.Kor.
10, 13 . „Jas premorem vse skos tega, ker me¬
ne tcrdi/‘ pravi sveti Pavel. Fil. 4, 13. Kda je
sveta Katreja Sienoska v’ skyvpavi enkrat moli¬
la, no se xe reve n a obpjtila, je pitala Jczuva:
„kde bi med totimi vclkimi skyvpavami bil?‘ tf
On pa je odgovoril: „Da bi jas nebi v’tebi bi!5
te bi ti na hydih mislah no xelah dopadepe naj¬
ela. Jas pa sem varval tvojo serce, pystil pa
sem te od zvynah obvihtavati, kelko je tebi has-
novitno bilo, l<  Sveti Auguvtin pravi: ,,Texavi
me nesramna misel, te ia bexim k’Jezuvovim ra¬
nam. Texi me mojo meso dol, dak se jas skos
premivlavape ran mojega Gospoda pa gorzrav-
nara,“

2) Pomoq proti razvyzdanemi xivlepi je pre¬
mise! vtireh poslednih reqi. — Gosto si more
t{lovek na vepnost zmisliti, ino na peno straho-
vitnost za grevnika. More premivlavati smert,
bak tevka je za nespokorjenega grevnika, ker
pred soboj zdaj vse svoje grehe no krivice raskri-
tc vidi5 kak stravno vepnost pemi odpre smert.

284 Na 2. nedelo po Fjnkivtah.

kde ostro eodbo pred sobo j zagledne, ino ome¬
ten rapun, keremi nemre Yujtij stravne ltavtige
pekla, kerim nemre vtepti, ino kde de na veke
gorel )  zmisliti si more na bolepo zgybo velkega
no veqnega veselja nebes, kerega se nede niko¬
li vrivati mogel. Tote štiri posledne repi vsake¬
ga ploveka si more nečistnik gosto no zvesto k’
serci jemati no premislavati, ino pomagalo de
pemi se spobolvati no se totih grehov odvaditi.
Sveto pismo pravi: „Vu vseh tvojih delah si

zmisli na štiri posledne repi, ino na veke nebov
grešil/* Sir. 7, 40. David pravi: „Smert grešni¬
kova je naj stravneva/* Ps. 33, 22. Sveti Pavel
pravi: „Stravno je, v’roke sivega Boga padnu-
ti/‘ Xid. 10, 31. Jezic? pravi: „Beseda, kero
sem jas govoril, bode pega na soden den sodi¬
la/* Iv. 12, 48. „Bole je, da ti samo z’cdnoj
rokoj v’xivlepe notrigrev, kak pa obe roke mav,
ino v’nepogasliv ogen pekla so dol spelav, kde
pihov perv nemerje, ino ogen nevgasne/* Mark.
p, 42. „Bog de vse suze od pihovih opi zbrisal,
ino smerti nede'ven:, tak tvdi neti salosti, neti
krixa, neti bola nede vepj kajti kaj je perle bi¬
lo, je preminulo.* Raz. 21, 4. Sveti Anzelm
pravi: „Naj stopi plovek pred soboj na sodnico
svoje vesti, ino jo naj postavi pred se: svedok
je  vest, sodnik strah, odkod naj neka kerv ova¬
denega serca skozi suze tepe. Zadnip de pred
pegovimi opmi spodoba prihodne sodbe stala, ino
bode v’sebi vidil, kaj bi se znalo od prihodnega
sodnika pokarati no pokavtigati, sam na sebi
naj pokavtiga no pokara.“ Tak se naj spobol-
va nepistnik skos prcmislavape stireh poslednih
repi.

3) Pomop no braniba pred nepistimi grehi
je tydi premise! zlegov ’n  pih, — Premisliti mo-

285

Na 2. nedelo po Fynkistah.

re gloveh vrednost svojega zdravja no svojega
tcla, kero si on skoz nečistost zapravi no vkonga,
ino se v’dosti velkih no gerdih betegov no bo¬
lezni zakopa j premisliti more vrednost svoje dy-
ve no boxje spodobe nagojj kero on s’svojimi
grehi buje no odnekepij zmisliti na razxaljege
boxjo no krivico, kero boxji svetosti no pra¬
vilnosti on skos toti greh vgini; zmisliti na zgy-
bo svojega pogtega, no sramoto, kero si je na¬
redil} zmisliti na kvar, kercga je drygim vginil,
no neduxnost, ob kero je sebe no ge spravil,
kda je ge zapelal; zmisliti na veliki no texek
ragun, kerega de daral, no velke no tevlte kavti-
ge, s’kerimi Bog greh razvyzdanosti kavtiga;
zmisliti moro, kaj sveto pismo pravi: „da je Bo¬
ga grevalo, ka jo gloveka stvaril, da je vidil do¬
sti hydobnosti, nečistosti med lydmi, Gen. 6,
C. za totega greha volo je Bog pokongal ves
glovegji narod skoz obginski potok, Gen. 6, IT.
za totega greha volo je spoxgal no pokongal me¬
sta Sodomo, Gomoro, Adamo no Seboim. <(  Deut.
2Q, 23. j za totega greha volo je Bog brativa:
Hera no Onana z’nagloj smertjoj pobil, Gen. 38,
7. 10. ; za totega greha volo je Bog ves Benja-
minski rod pri xidovih zapravil skoz meq.“ l.
Bral. 20, 26. Premisliti more, na kaj glovek
priti zna skoz neporedno xivlege, v’kako nevo-
lo, sirmavtvo sebe spraviti, xeno no detco, kak
tcxek ragun davati bo od gih? More premisli-
ti zgybo nebes, kaj sveti Pavel opomiga: ,,To

morete vi vediti no dobro zastopiti: da neti
kurvev, neti negistnik, neti divji sladoxelnik,
iler  je malikoslyxebnik, na Kristuvi no na gego-
vem kralestvi nede dela mel.“ Ef. 5, 5. Zato pa
je xalostil David tak mogno greš svoj greh, da
Je molil no prosil: >,Smili se krcz me, Bog, po

28(5 Na 2. nedelo po Fynhivtah.

tvoji velki miloserpndsti, ino pd obilnosti tvojih
posmilep zbriši mojo krivico:;—-kajti jaš spoznam
mojo krivico, ino mo) greh je vseli pred menoj/*
Ps. 50, 2. 5. j,Gospod! nekaraj me v’tvojem ser-
di, no nekastigaj me v’tvojem pemeri. Smili
se prež me, o Gospod! zakaj jas sem slab, ozdra¬
vi me, Gospod ! kajti moje kosti so prestrašene,
no moja dyva je xaiostna." Ps. 0, 2.—-4. Sveti
Martin ’z Brage pravi: „Ker na yrok nasledke
nepistosti premisli, se skerbi vse prilike k’temi,
ino vse, tydi kak koli male zdetne menke v’tem,
kere pa so pred Bogom vaxneve, kak se zdi,
odvračati. -— Ker na konec zmisli, de zadetek
poxelnoSli pokonpal.**

4) Srednilo proti sladoxelnosti je ogib ma-
posti no zapelavnega pajdavtva. — Razvyzdane-
ga nd neporednega, nepoptenega xivlepa se plo-
vek lehkd Ogne, naj se le v’mapost nepysti. Mo¬
re delaven no slcerben biti za zvesto spupavape
dusnosti Svojega stana; te nede pasa imel, na
hydo no bodikaj misliti no hydo d jati; more se
ogibati hydih prilik k’ zapelavnosti, ogibati pi¬
janosti no nevarnega pajdavtva z’osobami ovega
spola, kerpem, plesa, igre no godbe; ogibati
posebno takih ošob, kere k’ grehi draxijo no va¬
bijo, ino vsega,-kaj bi ga na nepistost znalo na-
pelati. David pravi: ,,S’svetim Sveti bodeš, no
z’ neduxnim moxom neduxen bodevj Ino z’izvo-
lenim izv o leni bodeš, ino s’pogyblenim pogyble-
ni postanev.“ Ps. 17/ 26. 27. Sveto pismo pra¬
vi: ,,Glej, to je bilo hvdodelstvo tvoje sestre So¬
dome: gizdavost, poxretnost, premera, pena no
penih peri mapost." Ez. 10, 40- Jeremiav veli:
„Pa ltda so se nasitili, so vpinili zakona lom, no
delali nepistost." Jer. S, 7. Zato pa odpomipa
sveti Pavel: „Vi se nesmete z’vinom ,  v’kerem

287

Na 2. nedelo po Fynkivta!i.

nepistost je, napajati $ temop se s’svetim Dyhom
napupavati.« Ef. 5, 18. „Hodmo popteno, lialt
po dnevi, ne v’jestvini no pitvini, ne v’nepisto-
sti no hotlivosti, ne v’kr egi no gorkoxelnosti;
temoij obletite si Gospoda JezuvaKristuva.« Rim.
13, 13. 14. Sveto pismo pa vypi: „Negledaj po
deklipih, naj tebi pihova lepost nede nevarna.«
Kajti skoz lepoto xensk jih je xe dosti na pogy-
blepe prišlo, da skos to povelnost kak ogen vuj-
xge.« Sir. g, 5. — Q. „Oberni prop tvoj obraz
od okeplene xene, ino negledaj xelipno na lepo
spodobo lydske;« Sir. g, 8. zakaj sveti Pavel
pravi: „Zakon je velki Sakrament, jas pa repem:
v’Kristuvi no v’cirkvi;« Ef. 5, 32 . „zato pa naj
je zakon med vami popteni,' ino neomadeba za¬
konska postela.« Xid. 13 , 4 . ,,Ino za ogibape
nečistosti mej vsaki mox svojo xeno, ino vsaka
xena svojega moxa,“ pravi Apovtol. 1 . Kor. 7 , 2 .
Sveto pismo pravi: „Terdemi serci de se hydo
godilo na sodni d en, ino ker nevarnost lybi, v’
pej prejde,« Sir. 3 , 27. Sveti Bernard je pisal
svoji sestri :;.,,Nieden movki, naj si je stari ali
mladi, naj nema s’toboj kde kakega hoda, naj
ti ncsltaxyje hde kake pazlivošti, kake zavypa-
nosti, naj si bi kak koli sveto no poredno xi-
vel« Take zavyplivosti imenyje sveti Kernu«
vkripe nepistosii; ino znamlepa mirajope ali xe
rnertve pistosti.« Ogibati se ali pajdavtva z’ovim
spolom more j kajti sveti Klemenc pravi: „da si
tnpihov skyvpavec— pikov satan (sovrasnik)—•
tp se z pirni spravlav no sladi« 3 « ino sveti Ber¬
nard pravi: ,,da je dopadepa selila osoba ovega
spola, oblepena razvi poptenosti, vragova vker,
skoz po sky«ava no govori on;« ino sveti Cipri-
)an repe: „da je ona jez, za kerim hydip lyka,
bi dy« e  lovil.«

288 Na 2. nedelo po Fynkiytab.

5 ) Pomoq proti hotlivosti je spolilage me¬
sa. — Hlovek more svojo meso, svoje poqytke,
svoje rele treti no klati, i)ini nikaj ne povoli
pystiti$ klati skos odtergape preveqne no ne¬
potrebne jestvine no pitvine, skos kaj se ogen
hotlivosti hrani$ skos ogibape premehkih postel,
no rahih oblatil $ skos skerbno no nehepano
delo. Kres svoje oqi more paško meti, :pe od
skyvqavriih reqi odvračati; bole pa ve paško me¬
ti na svojo serce, da ga skyvpave neomrevijo,
ino svojih vyh ne kama hte ravnati, no vkanli-
vim guqom odpirati. Varvati se more prerano
spat iti, no pred poznim stapyvapom, ino se
veqhrat postiti; marno delati no svojo telo v'
vyzdah derxati no pemi ne »iq povoli pystitij
gledati na neduxno telo Kristuvovo, kak je s’
ltervjoj za navih grehov volo polejano, no od ti¬
stega se vyqiti, svojo telo v’redi metij zmisliti
na sveto telo preqiste Divice, na qisto telo sve-
tega Joxefa, ino se od pyje vyqiti, svojo telo
no serce qisto obarvati. Nesme se nikoli qlovek
na svoje kreposti, ali moiji, alipa na starost za*
navati 3  kajti v’ starosti je bil Salomon, naj mudre*
vi med qloveqjimi otroki, zapelani.“ 3 . Krak U>
3 . Apovtol pive : „To jc boxja vola, vava sve¬
tost: da se odderxite od kurvapa, naj vsaki iz
vas vej svojo posodvo meti Vposveqepi no qasti,
ne v’ terpnosti poxeleqa, kak, keri Boga ne-
poznajo j — Kajti mi smo ne pozvani od Boga k
nečistosti j temoq k’posveqepi.“ l.Tim. 4, 3-—?•
Od svetega Benedikta je vteti, da je on svoje
skyvqave skos spoklape svojih poqytkov, strax*
nost, znamlepe svetega lirixa no molitvo prc-
magal no odegnal.* 4

6) Pomoq no hramba pred poxelnostjoj j c
pazlivost kres se.— Da bi se kraloslta qi ze vsem

J89

Na 2. nedelo po Fjnkivtah.

©blekom no znamlepom svoje visoke vrednosti
okeplena, v’blato vergla, ino se tam blatni svi-
pi ednako kotala, no s’totoj zaversenoj stvar joj
gyrala,— te bi to kres vse gerdo no sramotno za-
derxape od pe bilo. O kervapska dyva! ti sama
si tota kraloska tji vseh kralov, si iji nebeškega,
naj vekvega ltrala, si po pegovi spodobi stvor-
jena, okeplena s’kepom boxje milosti? kelka
razvyzdanost je, da se ti v’ blati zemlenskih sla«
doxelnosti kotas! — Straxati no paško meti mo¬
re tjlovek kres se, na svoje potjytke, posebno
na oiji, jih nesme pasti) temop more vujgnana
meti, skos kere naj vekse skyvpave notrigrejo.
Paško more meti na svojo serce, da niq hydega
v’pe nepride. Jezuv pravi: „Straxajte no molte,
da v’skyvpavo nepadnete.“ Mark. 14 , 38 . Sve¬
ti Peter opomipa: „Bodte trezni no straxajte;

kajti vav protivec, vrag, okoli hodi, liki dereiji
lev, no ive, koga bi mogel poxreti.“ 1 . Pet. 5 ,
8 . „Oblcqte si orodje boxjo, da vi proti skriv¬
nim nasledom hydiija prestati znate,‘‘ pravi sve¬
ti Pavel. Ef. 6 , 11 . Gblepte si moijno vero,
terdno zavypape no goretjo lybezen boxjo, mi¬
losti boxje, od kerih sveti Pavel pravi.: „Jas pre¬
morem vse skos tega , ker mene terdi :* 4  Fil. 4 ,
13. Sveti Pavel oporilipa, kres se, svojo telo,
vyde no serce paško meti rekotj: „Telo neslivi
kurvapi) temoij črospodi, ino Gospod tpli. Bog
pa je Gospoda gorzbydii, ino Ori de tydi nas
zbydil skos svojo moij. Nevete vi, da šo vase
tela Kristusovi vydi? Bi jas te teogel Kristuvo-
ve  vyde vzeti, no je za kurvinske vyde narediti?
To je naj daletj proij. Nevete vi, ker se kurve
derxi, z’poj edno telo postane? Kajti (on repe)
opeva ta dva v’ ednem mesi. Kdo pa se Gospo¬
da derxi }  je en dyh z’ pem, Ogiblite se kurvapa.

*> T ed. Del. 1C)

2Q0 Na 2. nedelo po Fynkivtab.

Vsaki greh, kerega plovck vpini, je zvynaj te*
la j ker pa kurva, grevi na svojem teli. Nevetc
vi, da vavi vydi cirkv* svetega Dyha sejo, ker
v’ vami je, kerega vi od Boga mate, ino ste ne
vavi lastni. Vi ste kyplcni za velko vrednost,
lastite no noste Boga v’vavem teli/ 4  t. Kor. (j,
13.— 20. „Bog je zvesti, ino vas nede preš red
skyvavati dalj temop on de tydi s’skyvpavoj po-
mop dal, da vi prestati znate. 44  i. Kor. io, 13.
To mi vidimo na Egiptonskem Joiefi, ker je vte-
kel pred zapelavkipoj, rekop: ,.Hak bi jas mo¬
gel toto zlost vpiniti, no greviti proti mojemi
Bogi? 44  Sveta Marija Egiptonska se je varvala
proti skyvpavamj ona pravi: „Obstojepa mo-

litva, veren pogled na Jezuva krixanega za mo¬
je grehe, ino vypape no prcdprovpa milostipune
Divice, je bila moja povesel V dnevih bridkosti,
doklip me je ne Gospod od tega odrevil. — x li
pa kdo pravi: „Jas tako naturo mam, da se

ncmrem odderiati no varvati, te na to sveti Kri-
zostom odgovori: „Da ti nepev, ne kaj bi nebi
mogel. 44  —

7 ) Pomopek proti nepistosti je odegapaije
liydih misli ’s serca. — Hasi pri pervem nastatk*
hydih misli more plovek tiste odbiti no odegna-
ti ’s serca vyn j kajti pi se pri pih vstavla no do-
padepe na pih najde, xe grevi, ino pi se z’pimi
gyra, padne v 1  velke grehe. Skoz zebirape svo¬
jih misli no premivlavape dobrih repi de si pl°'
vek napunil svojo serce z’dobrimi, svetimi no
poboxnimi mislami, ino bo tak zesyval prop vso
hydobijo. Skoz molitvo, premivlavape poslednih
repi ploveka: smerti, sodbe, pekla no nebes>
Skoz nabirape svetih govorov po povesti j skos
premivlavape bosjih kavtigj skos premislavapc
svojih dobrih ali lagodnih del no svoje vrednost*

Na 2. nedelo po Fynkistah. 291

ali nevrednosti ;  skos premisel gerdosti no kasti-
ge nepistega greha ;  skos premislavape vrednosti
svoje dyxe, Kristusovega terplepa no smertij
premislavape navykov, predeg, zapovedi boxjih
no skerbi svojega stana j xivlepa Divice Marije
no Svetnikov, si more boxjo lybezen v’serci vuj-
xigati, boxji strah v’ serce spraviti •, Boga preve-
no pred opmi meti ;  premislavati: zakaj je plo-
vek na sveti, svojo postavo, ino pri vsem misli¬
ti na boxjo nazornost: ino lehko de se plovek
hydih misli rešil. David moli: Histo serce stvori
v’meni, o Bog! ino pravega dyha ponovi v’mo¬
ji drobovini." Ps. 50, 12. „Naj postane mojo
serce neomadeno v’ tvojih pravipnostah, naj na
sramoto nepostanem." Ps. 118, 80. Sveti Franc
Salez je tak paško mel na svojo serce, da je
enkrat, kda so zapelavoi z’pem nepoštene xenske
obishavat sli, no ga samega pri poj nahali, xar-
javo voglepe ’z ogniva popadnil, no odbesal; ino
eni drygi deklipki, kera ga je zapelavat prišla,
je rekel: ..»Hi naje ravno nieden plovek nevidi,

naje deno Bog vidi, ker je lybezen, ino toti
greh z’vepnim pogyblepom kastiga." Na tote
besede se je odpcrlo deklipkino serce: ona se
je strašila, zapela se jokati no se spobolsala.
Sveta Margeta Kortonska je ednok, kda so jo
skyspave naj hyse silile, se vergla pred Kristu¬
sovim raspetjom dol, ino prosila pomop. Te ji
je Kristus rekel: „Mej dobro serce, moja pi! jas
sem pri tebi v’tvojih skyspavah. Skos pomop
moje milosti bos ti premagala. Bogaj le vu vsem
svet tvojega spovednika."

8) Mopno srednilo no pomop obranepa no
revepa nepistega xivlepa je gosta no zvesta spo¬
ved. — Hlovek more gosto spoved opravlati no
presveto Resno Telo prijimati; kajti to je naj

19  *

2<52  Na 2. nedelo po Fjnkivtah.

veliva no naj moqncva pomoq proti llotlivostij
da nam Kristus sam v’svetem Sakramenti poko¬
re navyke svoje milosti za hrambo dava, ino v’
svetem Revnem Teli pride on sam v’nave serca
no vso hydobijo neqistega dyha od nas no ’z na-
vega serca zgoni, ino qi je mogoqno, moremo
navo spoved skos pri ednem skerbnem spovedni¬
ki opravlati, ker nam te naj bolvo pomoq no
vravtvo davati ve za nav beteg. Sveti Pavel ve¬
leva: „Da mi tote obeqar)a mamo, vi prelyble-
ni! dalt se moremo od vsega madesa mesa no
dyha sami qistiti, ino posveqei)e v’boxjem Stra¬
hi spuniti.“ 2» Kor. 7, 1. Sveti Ciprijan pravi:
„IJe, (verne) mi bydimo no opomrpamo k’bo¬
ji, i)ih nepystimo brez orod ja no nagih j temoq
z’obramboj tela no hervi Kristuva i)e obdamo,
ino da se zato sveto Revno Telo vqini, da bi pri¬
jetim moglo biti hramba, kere mi pred sovrax-
nikom slobodne meti qemo, i)e z’obramboj Go¬
spodove hrane orodjavamo.“ Sveti Salez opo*
milja: „Mi znamo skos obstojeqo molitvo, skos
svete Sakramente, ino skoz zavypaTje na Boga
nove moqi dobiti, ino znoviq lPpopunemi no
veselemi sivleiji priti.“

To so srednila no pomoqki proti sladoxelno-
sti no razvyzdanosti, kere qloveli ma pohasnyvatn
Vidli smo dnes zlost no livar alihvde nasled¬
ke neqistosti no sladoielnosti, najmreq: oslep-
nost no otemriost zastopa, zaterdost serca, po-
zabnost no zametavnost Boga, no nemarost volj¬
nosti j silne xele za posvetnim xivlejjom, qasne
no veqne nesreqe no kavtige, zdvojerje na svo¬
jem zveliqai)i. — Mi smo se navqili tydi sredm-
la no pomoqlie proti neqistemi sivleiji j najm-
req: gosto no zvesto molitvo, premisel vtireh
poslednih reqi, premisel zlegov ’z Bega, ogib

295

Na S. »edelo po Fynkištab.

maposti no prilik k* grehi, spoklape mesa, pazli-
vost kres se, odegapape hydih misli, gosto no
popunoma spoved. — To so ali srednila no po-
moi{ki, verni moji! proti tak velkim kvarom no
hydim nasledkom neqistosti no hotlivosti, keri
ne pridejo samo kres samerne lydi; temoij ce¬
le desele so veqltrat kastigane za totega greha
volo. Alipa kak malo se tote pomoqi od nečistih
pohasnvjejo! O vi neduxne no piste dyse! po-
hasnyte vi ali tote skerbno no marno, naj vašo
qistost obarjete: zakaj tydi k’ temi sejo no stre¬
sejo! Ino kaj bi se vam tesko zdelo, toti dragi
zaklad obdenrati, kerega vrednosti je ne vceni-
ti mogotjno, kak muder mor pravi. Sir. 26 ,  10 .
On pa tega nepravi samo od deklipje pistostij
temop tydi od zakonskej zakaj nesme se misli¬
ti , da se nebi moglo v’ zakonskem stani pisto
siveti j kajti zakon je sveti, ino sveto se more
tydi zdersavati, ovapi se odsveti, Resen je, da
je teskej, kak v’lediqncm stani, alipa za tega
volo majo tydi zakonci pomop milosti zakonske¬
ga Sakramenta, ino veksi zaslyx pri Bogi. Sveti
Pavel pravi: „Kratek pas jej dak ostane, da ti¬
sti, keri šene majo, naj sejo, kak da bi jih ne¬
bi melij — ino keri se veselijo, liki da se ne¬
bi veselili.*' i. Kor. 2Q,  30» Ino le (se more v’
obema stanoma dohajna no slisna pistost zder-
xavati, kajti pri svetem kersti oblybi vsaki plo-
v ek, obtapilo nedusnosti nevtepeno no neo-
m adcno pred svojega sodnika Jezusa Kristusa
n ekda nazajprinesti. čistost no neduxnost je
aa zveličarje potrebnaj kajti da 4  k’veperji
nu I nepistega nemre v’nebesa notriiti. Ino Je-
zuv pravi : „ZveIiqani so pistega sercaj kajti

on ' b °io Boga gledaii." Mat. 5, 8 . Amen.

Na 3. nedelo po Fynkhrtah.

,,Ravno tak, vam povem, bode pri Apgelih box-
jih qres grevnika, ker pokoro dela, veselje
nastalo.“ Ljk, 15, 10 .

Nazajhod  k’Bogi.

Jezuv je svojo no svojega nebevkega opeta
lybezen k’spokorlivemi grcvniki v’dnevnem sve¬
tem Evapgelji na znape dal, da so Farizeji mer-
pali nad pim,  da je grevnike k’sebi jemal, no
z’pimi jel, ,,ker je le privel zgyblenega iskat
no zveliqat.“ Lyk. 19, 10. On jim je najmrep
pripodobo povedal: „Je le ker plovek med vami,
ker sto ovc ma, ino ni eno od pih zgybi, ovih
devet no devetdeset v pyvavi pysti, no za zgyb-
lenoj gre, doklip je nenajde. Ino dare jo naj¬
de, si jo na svoje rame dene, no domo nese,
ino se s*svojimi sosedi no prijateli veseli, da jo
je pa najvel." Skos toto pripodobo qe Jezuv
Farizejom svojo no svojega nebevkega opeta lybe-
zen pokazati za grevnikom, kerega na pokoro
vabi, ino jim oipvestno kaxe, da je grevnikov
iskat no zvelipat privel. Jezuv jim je rekel, da
je v’nebesah prež grevnika, lter pokoro dela,
vekvo veselje, kak krez devet no devetdeset pra-
viphih, keri pokore nepotrebyjejo vep. Jezuv
je pokazal svojo velko skerb no lybezen za zgy*
blenim grevnikom tydi skos pripodobo od xene,
kera je grov zgybila,.no kera si posvet vujxge,
skerbno tle zmeta no ive, doklip ga nenajde, da
on ravno tak z’lyqjoj svoje boxje vere sveti, no

Na 5 . nedelo po Fynkistah. 295

skerbno grešnike ise, no na pokoro vabi, ino
je zveličati qe. Telko lybezen ma Bog k’ nam
grešnikom! Nebi ali zagotovnost no resničnost
od lybeznivih mislep boxjih vsakega grešnika k’
spobolsapi no nazajhodi k’ Bogi opomipati mog¬
la ? on je najde:

I. v’totem nazajhodi na Bogi lybeznivega oqe-
ta, on se naredi

II. skos toti nazajhod k’Bogi za dobro no iy-
beznivo dete totega Opeta.

Tote dve reqe pemo dnes skerbno premisla-
vati, z’ boxjoj pomopjoj. — Pripravte se k’ temi
’s serca.

L

*  Grešnik najde skos povem no nazajhod k’
svojemi Bogi lybeznivega Opo na pem, ker pemi
l) odpysti, 2) pega nazajgorvzeme, 3 ) pemi
pa svoje dobrote dava.

l) Skozi povern no nazajhod najde grešnik
na Bogi dobrega no lybeznivega opo, ker pemi
odpjsti. — Dober no milostiven opa se smili
i[res svojo dete, kero ga je razxalilo no sc pemi
zamerilo, ino zdaj od xalosti, da je svojega do¬
brega opeta razxalilo, mopno v’serci gepeno no
zgrevano k’pemi pride, se rnopno jope, dol-
padne no ga za odpysepe svojega greha prosi no
obupe, pega nikoli ne vei[ razjeziti no raspeme-
r ‘ti > ino oqa sam v’serci od rahosti oqinske Iy-
bezni gepeni svojo dete za roko vzeme, je gor-
pomaga no pemi rad no z’ veseljem vse is serca
»dpjsti, d a v i(Ji v ’ pravilni, opivestni no neskax-
,VI  xalosti svojega deteta pegovo spobolsano
serce. Ravno tak tydi najde na Bogi grešnik do-

296 Na 5 . nedelo po Fynkivtah.

brotlivega, lybeznivega no miloserqnega oqeta,
qi se ves oxa!osteni no objokani od texe svojih
grehov k’Bogi nazajpoda, no na kolenah kleqe-
qi i)ega za odpyve:ge prosi, no nikoli i)ega vet}
razxaliti obeqa, naj vekvo svojo dobroto. Bog
de i)emi rcsniqno no gotovo odpystiI po svoji
velki miloserqnosti, no smilenosti de ijegov greh
proqzbrisal. Bog sam pravi: „ 0 bernite se pa k’
meni, vi odpadlivi otroki, ino jas vas qem od
vavega pada ozdraviti. Glej, mi pridemo k’tebi;
kajti ti si nav Gospod no nav Bog.“ Jer. 3, 22.
Grevniki so zato tydi tak radi k’ Jezuvi vli, za
volo qegove milostivne prijatelnosti no lybezni-
ve dobrotlivosti, s’ keroj je spokorlmm grešni¬
kom proti privel. Jezuv je tydi zato jel z’ grev¬
niki, naj bi iexej rjihovo spokoreqe spravil Fa¬
rizeji pa so rje zaniijavali no zametavali. „Pra-
va praviqnost, veli sveti Gregor, ma posmileje |
s’ tistimi, lteri so grevilij kriva na proti no skax-
liva pravitfnost se ijemeri qrez x)e. rt  Sveti Au-
guvtin pravi: „Kaj si ti te k’ednemi rekel, mis¬
limo mi gorvzeti smeti, kak da bi vsakemi od
nas obeqai: Jas neqem moje miloserqnosti od
i)ib odvernuti," Ps. 80 , 29. kajti ti nezaverxev,
neodloxiv no neodstaviv niednegaj bodi si, da
je tebe kdo perle, od straha zdvojeqi, zapystil.

Na taki naqin se je spokoril no obernil David
k’Bogi nazaj, no odpyveqe dobil.“

2) Spobolvani grevnik najde skos svoj na-
zajhod lPBogi lybeznivega oqeta na rjem, ker
ga pa gorvzeme. — Zgvblen Sin v’Evaqgelji,
ker je po hydobnosti no prevzetnosti svojega
serca oqi svojemi nehtel veq pokoren biti 3 te-
moq svoj nadob od i)ega sterjal, no vel od hra¬
ma v’ dalcvijo dexeIo, tam vse skoz grevno xivle-
jl© zapravil, no te v’velko nevolo no stisek pri'

Na o-  nedelo po Fvnkivtah. 297

vel, da je ne mel kaj veq jesti no na se djati,

ino te zmislil na dom pa, no na razxalepe, kero
je svojemi oqi vqinilj si je toto svojo hydo-
deistvo tak terdno k’serci vzel, da se je moqno
jokal kres svoj vqipcni greh; bexal domo svoje¬
ga oqe za odpyvepe prosit, no naj bi ga deno za
naj boxnevega delavca pri hrami gorvzel. Ino
oqa je jemi xe privel proti, dare ga je vidil pro¬
ti domi iti, jemi padnul koli vipeka, ga ne za
delavca, kak ga je sin prosil •,  temoq pa za svo¬
jega lastnega sina gorvzel, da je vidil, ka se je
ves spobolval no preobernilj ga oblekel novega
no jemi govqepe napravil od veselja, da je svo¬
jega zgybleriega sina pa najvel. Tak ravno Bog
grevnika, ker ves preoberpen v’serci j no spo-
bolvani v’d japi k’pemi nazajpride, pega xe od
zdaleq v’svoje naroqe vzeme no ga k’sebi stisne,
da taki pravi s’svetim Auguvtinom: „Edno ja

vem, je edno, s’qim se ti sprijazniti dav, kaj
ti od sebe neporines: Pobit dyh je tebi dopad-
liva poroqitba, ino spoklano serce ti rad pa
gorvzemev.“ Ps. 50, 19 . Tak je objokal tydi
sveti Peter svoj greh, ino bil od Jezuva pa v’mi¬
lost gprvzet.

3) Skoz nazajhod k’Bogi najde spobolvani
grevnik na pem lybeznivega no dobrotlivega oqe J r
ta, ker pemi pa svoje dobrote dava. — Dober
°qa je svojega zgyblenega sina, kda je nazaj k*
pemi domo privel, z’veseljom pa nazajgorvzel
za  svojo dete, no zapovedal svojim blapcom:
>,Prinesle hitro naj bolvo oblaqilo sem, no pe-
mi  obleqte, ino jemi dajte perstap na pegovo
roko, no obytele na pegove noge, ino prineste
podkermleno tele, ino je zakolte, ino mi qemo
Jesti no veselo gostyvape meti 5  kajti toti moj sin
bil mertev, ino je pa xiv postal, ^on je bil

2()8 Na 3. nedelo po Fynkivtah.

zgybleni, ino je pa najdeni, ino so vli si veselja
delat." Lyk. 15 , 22. — 24. Tako veselje ma ty-
di oi{a nebevki nad poverjenim no spobolvanim
grevnikom, tak nebevka kralica, vsi Apgeli no
Svetniki boxji, kak Jezuv v’dnevnem Evapgelji
pravi, ino pemi pa svoje velke dobrote milosti
no srepe dava. Tak mi vemo od svete Magdale¬
ne, proti keri se je Jezuv po penem poverni
dosti nagajavnevi no lybeznivevi skaxyval, liki
proti svojim Apovtolom. To vemo od svetega
Mateja, ednega mitnikov stezne plape, kere so
xidovje za pikovih krivic no skoposti volo mopno
sovraxili no zametavali, ino za same opitne
grevnike meli. Kristuv ga je od pegove mitnice
prop za soboj zezval, ino Matej je zapystil vse
na rep, no vel, se tak spokoril no bil tak po-
boxen, kreposten no skerben vypenik, da ga je
Jezuv med svoje Apovtole vzeti za vrednega naj-
vel. Zahej, tydi eden prednik vujemapov no
opitnih grevnikov je v’svoji pokori rekel: ,,Go-
spod! polovico mojega glevtva jas dam sirotam,
ino pi sem koga kaj vkanil, povernem po vtiri
gibe. Ino Jezuva je razveselila tota beseda, no
je rekel: ,,Dncs se je totemi hrami zvelipape

nagodilo, da je tydi toti Abrahamov sin postal,
Lyk. 19 , 10 . no k’Bogi se nazajobernil. Sveti
Auguvtin pravi: „Qn je zgybleno ovco ziskal,

on je po iskal, no najdeno na svojih lastnih ra¬
mah nazajprinesel, kak mili Gospod no resnipno
dober pastir,— Kaj pa znamo mi tebi, navemi
Bogi, za tak velke dobrote tvoje miloserpno-
sti za zahvalno poropitbo prinesti ? kak tebi z a
to zadosti slave no zahvale davati?

Takega dobrotlivega no Ijbeznivcga opo
najde grevnik skos svoj nazajhod na Bogi: on pa

29D

Na 3 . nedelo po Fynkivtah.

se naredi skos svoj nazajhod tydi za lybeznivo
dete totega ope, — v’drygem deli. —

II.

Grevnik se skos svoj nazajhod k’ Bogi za
dobro no lybeznivo dete totega opeta naredi:
l) da ga moijno lybi, 2 ) da ga za odpyvepe
prosi, 3) da ga rad boga.

l) Grevnik se naredi skos svoj nazajhod k’
Bogi za dobro no lybeznivo dete pri pem, da ga
moi|no lybi. —■ Grešnik, kda se spobolva no
k’Bogi nazajpride , no pridem odpyvepe dobi j
te pa za dete boxjo gorvzet grata, kajti da Bog
pega mopno no ’s celega serca lybi. On pega
bole - lybi no ma vekvo veselje z’pim, kak s’pra¬
vilnimi, keri so pemi tak vseli zvesti ostali, da
taki spokornik bole paško ma zdaj na se no svo¬
jo serce, no vse svoje misli, xele, besede, dja-
pa no stopipe, naj nebi kde kaj takega vpinil,
kaj bi se Bogi zamerilo, ino z’pim bi ga razxa-
lil. On ma zvesto na se paško, da je zdaj pemi
Bog kres vse, ino zdaj ves no samo pemi xivi,
pega verno moli no pasti, ino sc samo pemi do-
padnuti skerbi, pemi lepo slyxi. Bog pega tydi
rad ma, no cele nebesa se preš pega veselijo.
Po Davidovih besedah dene on, ker je rekel:
»Moja dyva je meni skos v’rokah, ino tvoje za¬
povedi sem ne pozabil.Ps. 118, 109. Sveti Au-
guvtin pravi: „Pokoro pem delati, ino ti meni
sanesev, k’tebi pa pem nazajiti, ino ti me pa
gorvzemev! Je ti ve me dugoserpno gledav,
jji jas odnavam !“ — Sveta Afra je pravila svo¬
jim prcgapavcom: ;,Jas sem bila velka grevnica,
perle kak sem Boga spoznala. Ja ncpem medne¬
ga novega greha vep k’tistim devati, v’kere sem

300

Na 3. nedelo po Fynkivtah.

jas po nesreči padnila, kda sem to vpinila, kaj
vi od mene terjate * 4  Ona se je po pravici k’
Bogi nazajoberniia.

. 2) Grevnik se naredi skos svoj nazajhod k’

Bogi za dobro no ]ybeznivo dete pemi, da ga za
odpyvepe prosi. — Ze vsim zavvpapom je zgyble- ,
ni sin vel domo k’svojemi oqi nazaj, ino ga je
za odpyvepe prosil govoreq: „Oqa, jas sem se
zagrevil proti nebesam 110  proti tebi. Jas sem
ne veq vreden tvoj sin se zvati.“ Lyk. 15, 21.
Ino tak vsaki grevnik, ker se po pravici spoko¬
ri, kak pokorno dete, se oberne k’Bogi, no ga
po otročjem za odpvvepe provi no tydi dobi.
Kak je oqa zgyblenega sina od zdalep vidil na-
zajpriti, je bil od miloserpnosti gepen, bexal k'
p e mi, padnul pemi okoli vipelsa no ga kyvyval,
kak svojo lastno dete. Lyk. 15, 20. Tak tydi
Bog takega spobolvanega grevnika za svojo Iy- 1
beznivo dete gorvzeme, da ze vsim zanevepom
k’pemi nazajpride, kak David, ker je rekel:
te, Gospod, sem se zavypal, naj nepostanem na
sramoto na veke, v’tvoji pravilnosti me odre-
vi .“  Ps. 30, 2. „Tebi samemi sem se pregrcvik
no hydo pred toboj vqinil«“ Ps. 50,0. „Gospod!
moja mop no mojo zvelipape, moj Bog! moj
pribeg no moj odrevitel! 44  Ps. 17, 3. Sveti Au-
guvtin pravi: „Mojo pelano xivlepe mi strah

vgapaj alipa tvoja milost aagotovnostj tvoja pri¬
jaznost mi dela serpnost, alipa moja hydobnost
me pa mvdi. Ino naj jas resnico obstojim: spo-
dobe mojih pregrebov, kere mi v’pameti so, mi
nerazbijejo mojega prijetega zavypapa nikoli-*
Sveta Afra je rekla svojemi pregapavci: „.Tas sem
resen ne vredna Jczuvovega imena nositi, alip a
miloserpen Bog je mene, ne da bi si zaslyxilaj
teniop is same milosti totega imena povrednul.

301

Na 3. nedelo po Fynkistah,

Jas sem boxje milosti zagotovlena, da on mene
pastivne zapovedi svojega svetega imena povred-
nyje , skos kero jas odpysepe vseh mojih gre¬
hov vypati smem," Telko zavvpapa je rhela k’
Bogi! —-

3 ) Skos svoj nazajhod k’Bogi se naredi
g revni k pri pem za lybeznivo dete, da ga rad
boga. — Bog takega spobolsanega grešnika,
ker je zgyblen bil, za svojo dete gorvzeme no
ga kres vse lybi, da je pemi pokoren no ga zve¬
sto boga, ino ne razvali veq. Zgyblen sin je
obepal za naj boxncsega delavca v’svojega ope
hrami biti, no ga lepo no zvesto bogati, naj bi
ga le ope pa gorvzelj tak spobolsani grešnik
tydi ze vsoj ponixnostjoj podloxen no pokoren
boga Boga, ino je pegovo lybeznivo dete, kres
kero je v’nebesah pri Apgelih velko veselje, da
je v’boxjih zapovedah tak verno, no se varje,
Bogi vep nepokorno biti no ga xalostiti. Divica
Marija se veseli mopno qrez pega, no vsi Svetni¬
ki so puni radosti nad spobolsanim grešnikom.'
On govori z’Davidom: „Jas sem moje poti pre¬
mislil, no sem obernil moje noge. na tvoje svc-
dopepa. Jas sem pripravi eni, ino neprcstrasCni,
tvoje zapovedi zderxati.“ Ps. 118 , 59 . ,/V’mbjerii
serci sem si skril tvoje govore, da nebi proti
tebi grešil, — ino mo zderxaval tvojo zapoved
vseli na veke, ino na vekov veke “  Ps 118,1 1 .-—
44. S’svetim 'AugustinonPpravi spobolsani: n „Ti
si mene zablodenega pa k’sebi obernil! jas sem
se  tebi protistavil, ino ti si me prijazno pa
zval! Ti pakas mene mydnega, ino obines me-
ne  nazajpridenega. Ti vypis mene nezastopne-
g a 5< ino me v’xalosti (prež moj grehov pad) s’
1'ojim razveselepom prijatelno obiskavas: Je

tvo J ^ybleni Sin je tvojo dalep zablodeno stvar

302 Na 3. nedelo po Fynkivtah.

pa s’toboj vusinil! Krotek pastir prinese ovco
pa k’ predi, kera je tebi skos posilnega ropara
odtcrgana bila.* 4  Sveta spokornica Alra je pra¬
vila svojemi sovraxniki is pokornosti k’Bogi:
„Mojo zvelipape je Jezuv Kristuv, ker je mira-
jopi na krixi zgrevanemi razbojniki paradiv obe-
ijal. — Mojo xelepe je, qi sem vredna, za mo¬
jega Boga mojo xivlepe poroditi. — Naj telo,
kero sem jas z’grehi vtepla, jezero marter ter-
pi, moja dyva de pista ostala: nikoli nemo jas
vragi kadila vsipavala.“ Tak pokorna no zvesta
je Bogi bila.

Grevnik se naredi skos svoj nazajhod ^Bo¬
gi, pemi za lybeznivo dete.

Iz repenega vidimo, da grevnik skos svoj (
nazajhod k’Bogi na pem lybeznivega opeta naj¬
de, ker pemi odpysti, ker pega nazajgorvzeme,
no pemi pa svoje dobrote vxivati da. — Smo qy-
li, da grevnik tydi sebe skos svoj nazajhod k’
Bogi, pemi naredi za dobro no lybeznivo dete,
da pega lybi, pega za odpyvepe prosi, pega le¬
po boga no pemi vseli pokoren ostane. — Ino
tak se skerbi te vsaki grevnik k’Bogi nazajiti,
no repi s’svetim Auguvtinom: „Oqa! gledaj mi¬
lostno na Sina, kerega si ti porodil, ino na
hlapca, kerega si skoz pega odrevil. Pogledni
ta na odrevitela, obini lybeznivo pastira, ino
gledaj z’miloseripnostjoj na ovco, kero je on te¬
bi na lastnih ramah prinesel 1 “  Lyk. 15, 5. Toti
je zvesti pastir, ker je dugo zablodeno ovco po
rapastih bregovih verheh (prevzetnosti), ino
skos prepadi v'dol eh (v’ pogroxenosti poxelnosti
mesa), z’vnogimi no vnogoterimi texavami iskal,
zadnip najdeno xe smerti blizo’ no skoz bres-
kontine zablodenosti odnemoreno, z’ veseljom
na svoje rame vzel, skoz neotrydene trydepa svo-

303

Na 4. nedelo po Fynkivtah.

je lybavi na se potegnil, ino tak, od dna po-
gybeInosti odteto, v’prijaznosti punem obine^i
edno zgybleno k’ devet no devetdesetim nazaj-
prinesel." Amen.

Na 4. nedelo po Fynkrstah.

„I{da se je lystvo k’Jezuvi klatilo, besede boxje
poslyvat, je stal pri Genezaretoski jezeri.“
Lyk. 5 , 1.

Navyk.

Kako silno selo no velko skerb je toto lyst-
vo v’ dnevnem Evapgelji melo za Jezuvovim na-
vykom, da je tak gosto no s’veregoma k’pemi
prihajalo, k’Genezaretoskemi morji na bregi,
pegore besede poslyvat, da se je mogel v’ladjo
reviti, no *s tiste predgati no vyqiti. Lepi izglcd
nam dava toto pobosno no bosjega navyka xe-
leq° lystvo, kero nas najmret| opomipa, za be¬
sedoj bosjoj pervo no naj vekvo skerb no mar
meti; kajti zveliqani so tisti, keri za bosjoj pra-
vicoj gladijo no xejajo; zakaj oni bojo nasiteni;
nasiteni najmreij z’veseljom nebevkega kralestva.
Velki glad no moqno xejo bi ali mi mogli vseli
peti za besedoj bosjoj, za bosjim navykom;
kajti kelko vekvi je toti nav glad no silneva nava
* c J a  za zveliqeqim boxjim vykom; telko veq zna
dobrega spoqeti no opraviti v’nami. Alipa ty je
z daj naj bole potrebno vediti, kak se toti glad
no tota  seja za boxjoj besedoj, za kervapskim
nav ykom, zbyditi no obderxati zna? Jas od-

304

Na 4. nedelo po Fynkistah.

govorim na to kratko z’dvema besedama v’
edni reqi; najmreq skos terdno no xivo dosve-
doqei)e:

I. da je podvyqei)e v’kervarjskem navyki per-
va no naj potrebneva pomoij k’navemi zve-

II. da menka no nemar za podvyqer)om v’ker-
varjskem navyki potrebno slepost no nevolo
za soboj vleije.

Toteve dve retje qemo dnes z’ boxjoj mi¬
lostjo] premisiavati; kajti opeve ste vse nase
pazlivosti vredne. — Poslyvajte skerbno. —

I.

Podvyqe:ge v’kervar)skem navyki je naj per-
va no naj potrebneva ,pomoq k’nosemi zveliqar)i:
l) da se v’ kervarjškem navyki naj potrebnese
resnice Vyqimo, kere mi moremo vervati, 2) naj
slobodneve vodbe xivle:pa, kere moremo zderxa-
vati, 3 ) naj moipieve genitne zroke, keri nas
gonijo, 4 ) naj lepve obeqai)a, kere mi qaka-
mo, 5 ) naj bolse poveselitne zroke, keri nas

mirijo.

l) Podvvijepe v’ kersapskem navyki je naj
perva no naj potrebneva pomoq k’ našemi zve¬
ličarji, da se v’i)cm naj potrebneve resnice vy-
qimo, kere mi moremo vervati. — Kervapsk«
navyk nas vyqi, da je eden Bog, vsegamogotjen
stvoritel neba no zemle, ker je nav dobrotlivi
oqa, od kerega vse xivi, no od kerega vse ma¬
mo 5  ker je miloserijen, ino nam odpysti ty<h
nave grehe. Kervarjski navyk nas vvqi, da je
toti edini Bog sveti no praviqcn sodnik, ker sa¬
mo dobre dela lybi no plaqa, vse hyde pa *°'

Na 4. nedelo po Fjnkivtah? 305

vraxi no kavtiga. Navyk nam kaxe totega edi¬
nega Boga v’treh osobah, kaliti Boga Oqeta,
Sina no svetega Dyha. Navyli boxji nas vyqi,
da je Sin boxji qlovek postal, ino nas od vetpe
smerti silos svojo terplerje no smert na krixi
odrevil. Navyli nas vyt[i, da je nava dyva nev-
merjotfa, ino da na oveni sveti svojo plaqo do¬
bila bode. Navyk nas vyqi milost boxjo v’sve¬
tih Sakramentih, kera nam je k’ zvcliijaip po-
trebna, ino’ da brez rje niq za navo zveliqdi)e
zaslyxnega nemremo vi[initi. Tote so naj perve
no naj potrebneve resnice, kere mi moremo ver-
vati. Mi ’s tega ali vidimo, kak potrebno nam
je navyka, lier nam k’zveličarji tak potrebne
resnice odkriva. Kako xelo no kako skerb bi
ali mi mogli meti za rjem! Jezuv pravi: „Iier
je iz Boga, toti poslyva box’jo besedo.“ Iv. 8, 47.
Beseda boxja je tisto semen, kero, iji na dobro
zemlo padne, obilen sad prinese. Lyk. 8, 15.
PoboxenTomav Kennpmski pive: ,/V’besedi box-
ji no v’navyki Kristuvovem najdemo mi lyq xivle-
^a, zveliijape sveta, vrata nebevlie, hrano za
dy»o, pravi vxitek za Boga kres vse lybejoijo
serce. <£

2) Podvyk kervarjskega rtavyka je nam naj
potrebnega pomot[ k’ navemi zveličarji, da nas
vyip naj slobodneve xivlepslie vodbe, po kerih
moremo xiveti. — Kervarjski navyk nas vyqi vo-
lo boxjo poznati, nam kaxe zapovedi boxje, ke¬
re nas vyi[ijo, kaj je Bogi povolno ali ne po-
v olnoj kaj mamo vriniti ali pystiti. Tote zapo-
ve di, da so one samo boxja vola, so ali prava no
c dina, naj slobodneva pot v’nebesa. Nava naj
'cliva skerb ali more biti, se tote potrebne na-
v }'ke_navyqiti. Apovtol Pavel pravi: ,,Celo sve¬
to pismo od Boga vudano, je hasnovitno za vy-

Ned. bel. 20

306 Na 4. nedelo po Fynliistah.

ijerje, svedogege, pobolsavage, podvyi|ege v’pra¬
vilnosti/' 2. Tim. 3 , 16 . Sveti Jakop vyqi: „Ke
tisti, ker besedo boxjo qyje no pozabi; temog
tisti, ker jo zderxi, bode zveličani.“ Jak. 1 , 25.
Sveti Klemenc Rimski škof pravi: ,,Berte mamo
svete pisma, prave govore svetega Dyha.“ Sve¬
ti Polikarp piše Kristjanom v’ Filipah: „Jas mam
za gotovnost do vas, da ste v’svetih pismah do¬
bro znani, ino je vam nikaj ne skrito.“

3 ) Podvyqege v’ kersagskem navyki je nam
naj potrebnesa pomog k’našemi zveligagi, da
nas vyt|i naj moqnese genitne zroke, keri nas xc-
nejo k’ dobremi. •— Jezusovo Evaggelje, navyk
. gegove svete vere nas vyqi naj moijnese genitne
zroke, keri nas xenejo no opomigajo, boxje vy-
ke no zapovedi spugavati. Beseda boxja nas vy-
qi neskongano lybezen boxjo, s’ keroj nas je
stvoril no ze vsem oskerbil, ino s’keroj se nas ,
zdaj oskerbi. Navyk nas vyqi nedomerlivo ly
bežen Jezusa Kristusa, ker se jeza nas v’smertdal,
no nas od vegnega pogyblega rešil. Navyk nas
vyqi preobilno milost svetega Dyha razveselite-
la, ker nas na svetem kersti posveti, s’keroj on
nas rassveti, ino ker nam svoje dare podelyje-
Navyk nas vyqi milosti poznati, kere nam v
vsakem Sahramenti k’deli pridejo. To so same
velke dobrote, kerih smo si mi ne zaslyxili, in°
kere mi nevredni od Boga dobivamo. Tote do¬
brote nas morejo k’ dobremi gibati. Vse to nas
vyqi navyk kersagski, ino naša duxnost je, se
zvesto za toti zveligegi navyk skerbeti, kak nas
xidosko lystvo opomiga. Apostol Pavel pravi!
„Boxja beseda ma xivlege no moq, ino je ostre-
sa j kak dvojorezegi meq, ide notri, tak da dy-
vo no dyha, xile no mozeg prerexe, ino cele
misli no naglede serca ravnaj* Xid. A,  12 « Sveti

Na 4 . nedelo po Fynkistah. 307

Oyh pravi: „Boxja beseda je zvirek mudrosti,"
Sir. 1, 5 . Sveti Justin ne vabi samo kersenikov;
temop tydi hajde, na neprimerlivi mudrosti, lte-
ra v’ svetih pismah zakrita lesi, dela jemat/'
Klemenc ’z Aleksandrije pravi: „Celo xivlepe
kristjana je molitva, bogapastepe no brape sve¬
tega pisma.“

4) Podvyk v’kersapskem navyki je za nas
naj potrebnesa pomop k’zvelipapi, da nam dava
naj lepše obepapa, liere mi terdno pakamo. —
Navyk, beseda boxja nas vypi, pi po radi no
zvesto spupavamo, si vsivati lybezni no milosti
boxje, srepe, zdravja, veselja, dugega xivlepa,
dobiti odpysepe grehov, na totem sveti: na
ovem pa vepno zvelipape, veselje razvr vsega
konca pri Bogi no pegovih Svetnikih no Apge-
lih. Na tote obepane dobrote nas beseda boxja
ifakati no se zanašati vypi; je ne ali vredno, da
jo ze vsim haskom poslysamo no se za po sker-
bimo? Sveto pismo pravi: ,,Boxja beseda je bra¬
nilo tistim, keri se na pega zavypajo.“ Pris. 50 ,
5 . Sveti Ciril veleva: „Terdi tvojo dyso skoz
molitvo no brape svetega pisma, naj ti v’ kre¬
posti no v’zvelipapsliem navyki se tvojega zveli-
papa zagotoviš/'

5) Podvypepe v’kersapskem navyki nam je
potrebno naj bole za našo zvelipape, da nam
prinese naj bolse poveselitne zroke, keri nas
mirijo. — V’ terplepi ploveki prinese boxji vyk
poveselno pomirepe, da ga vypi, kaj Bog za pe¬
ga ve skos svojo vsegavedopnost, ino kaj ga ne-
de bres pomopi nahal, da je vsegamogopen no
dobrotlivi, ino rad pomaga poboxnim no pra-
vipnim. Grešnika veseli no pomirava navyk box-
} c  besede, da ga vypi, kaj je Bog miloserpen
110  pripravleni, pemi pegove grehe odpystiti, no

20  #

308

K a 4. nedelo po Fjnkivtah.

v’milost svojo pa nazaj gorvzcti, qi se le qe
spobolvati no grehe zaverpti. Vsakemi ijloveki
navyk boxji veselje v’serce dava, da je pegov
tryd pegovo dglo, ino liaj on ty na to-ti zemli
terpi, ne zabstopsko, da de pemi v’ncbesahBog
vse povernil z’vei|noj plapoj, qi le vse po box- 1
ji voli no Bogi na past dela. Jezuv sain pra¬
vi: „Veselte no radyte se, vava plapa je velka
v’ nebesah.“ Mat. 5, 12. Sveti Gregor oporni,
pa vsakega: „0pravlaj preveno serce no vysta

s’svetimi pismami, skrivna lyq de v’tvoji djvi
shajala, ino tvoj dyh de se od preminopih repi
skoz brape k’skerblepi za vivevimi ravnal .“

Tak je ali podvyk liervapskega navyka pcr-
va no naj potrebneva pomop k’navemi zvelipa-
pi. Zdaj pa ve pemo pyti, da pegova menka no
nemar potrebno slepost no nevolo za soboj vle-
pe, — v’ drygem deli.

II.

Menka no nemar v’ podvypepi kervapskega
navyka vlepe potrebno za soboj slepost no ne¬
volo, najmretf l) nepoznanost Boga, 2 ) siro-
vost serca, 3 ) hydobnost. sivlepa.

l) Menka no nemar podvyqepa v’kervaps-
ltem navyki prinese ploveki slepost no nevolo za
soboj, ,’s kere naj perle nastane nepoznanost
Boga. — Ker se nepavpi no ne skerbi za podvy-
pepe v’kervapskem navyki, tisti potrebno mo¬
re na svojem zastopi slepi ostati, ino tak Boga
nemre spoznati. Kajti ravno kervapske vere na-
vyk jeste lyq, kera ploveki zastop rassveti,
ga podvyqi, kaki Bog je no kake ma lastnosti.
jNavyk nas vyqi, da je Bog nav stvarnik, da j e
vsegamogopen, dobrotlivi, naj mudrevi, naj s ve-

Na 4 . nedelo po FjnkivtaliJ 509

tevi no naj pravhjnesi. Navyk nas vyiji Bogi
slyxiti, kak pegovi otroki, dobro ,ijiniti, no se
kydega varvati. Navyk vyiji, svete Sakramente
pohasnyvati no pokoro delati na odpysepe naših
grehov; nas vyqi, da je Bog dugosenjen no mi-
loserijen, ker ma z’nami poterplepe no nam na¬
se grehe odpysti, iji se jih spobolsamo no prav
spovemo. Navyk nas vyt[i, Boga lybiti preš
vse, naj vekso dobroto, ino blisnega, kak sa¬
mega sebe; nas vyi ji tydi nase sovraxnike lybi-
ti no pim ’s serca odpystiti. Ker se ali neda v’
kersapskem navyki podvyqiti, tisti ostane sle¬
pi, nepozna svojega Boga po pravici, ne svojih
dusnosti 110 ne svoje piaije, ino je ali v nevo-
b; Kajti beseda boxja je ,,prava lyq, kera vsa¬
kega tjloveka rassveti, ker na toti svet pride,“
Iv. 1, 9, Sveti Bernard pravi: „Brape svetega
pisma je potrebnost za nas; kajti tam notri se
vyqimo mi, kaj mi vijiniti no nanati, za qem
sc slierbeti mamo. — Sveto pismo nas dela si¬
ve, mehke no tople, ono nas rassveti no ravna,
ono  je naša hrana; orosje, vrastvo, poterdnost,
™ir, gorstaja no zvorsepezato  pa, iji ijlove-
h' podvyk vere ali navyka menka, je slepi na
nastopi, nepozna Boga, ino je

l)  sirovega no zaterdenega serca, — SIc-
post zastopa naha sirovo no napravi terdo ser-
ce - Hi je ijlovek ne skerben za podvyijepe v’.
nayyki; te on od Boga no od svoje vere nikaj
£ osti neve, ino iji ijlovek niij dosta od Boga ne-
Ve i ,e  je pegovo serce tydi pi-azno, prclosno
"stalo, ino da je ijlovek k’hydemi bole kakijli’

' 0 "remi od naravi xe nagpen : ta hydobija v’
pegovem serci liki travina no plevel gorrase, no
pegovo serce v’dno pokvari, kjegovo serce osta*
llc s,r °vo no terdo, da se skoz nikaksi navyk

310 Na 4. nedelo po Fynkivtah.

nezmeqi no nevgladi; same hyde no grevnc
misli se v’pem melejo, da taki qlovek niqJdobre*
ga neve, no niq svetega no poboxnega nepozna;
te tydi nema nhkakvega boxjega straha v’serci,
misli samo lagodno no niq ne dobrega. To vi¬
dimo mi na Judavi Iskarioti, kak je pegovo ser¬
ce terdo no puno hydosti bilo, da je Jezuvove
besede nehtel qyti.“ Iv. 12, 0. Tak je Faraono«
vo serce bilo zaterdeno, ino je ne qyl, kaj ie
Gospod zapovedal .“  Eks. 7, 13, Jezuv pravi:
Zveliqape tistim, keri besedo boxjo poslyvajo,
no jo zderxavajo.“ Lyk. io, 48* Sveti Ambrož
pravi: „Jeste, kak da bi Bog hodil po svetih

pismah, liki da bi v’pili nazotp bil j bere grev-
nik v*pih, dak qyje boxji glas.‘‘ Ino sveti Rri-
zostom veli: „Velka dobrota je, sveto pismo bra¬
ti; to vyqi dyvo za zaderxavape naj bole, zdigne
dyha k’vivevim retjam, ino naredi lybeznive ly- |
di,“ ker pa neposlyva navyka no se ga ne vyqi>
ostane terdega serca, ino se vidi

3 ) na pem hydobnost xivlepa. — Kerega
qloveka je serce sirovo no zaterdeno, tistega dja-
pa so hydobne no grevne. Kajti da od dobrega
niq nerazmi, te v’serci tydi nikaj dobrega neob-
qyti; on Ie samo hydo misli, ino zato tydi samo
bydo dene. Nepoboxen no hydobnega serca ql°"
vek sovraxi Boga, no pcmi neqe slyxiti; on ne-
pozna, kdo no kaj je Bog proti pemi; on ne-
spozna, kake dobrote od Boga on dobiva. Hy-
doben no brezboxji qlovek nelvbi svojega bitne¬
ga; temoq ga sovraxi no kvari no pregapa, kdo
ga more. Hydoben no brezboxji qlovek tyd>
sebe samega, svoje dyve nelybi; kajti da neslter-
bi za po, ino jo  velkoveq v’ velke no tevke gr e "
he pokapa no si svojo zveliqape zapravla; kajti
kaj de ga derxalo od hydega, da boxjega straha

311

Na 4. nedelo pa Fynkivtah.

nema? navyka no boxje besede ne? Velka ne-
vola no nesreqa ali je no kvar za takega qlove-
ka, ker za podvyqei)e v’kervagskem navyki ne¬
mara ; gemi se na sveti hydo godi, da ga i)ego-
vo hydo xivlcqe v’ nesreqo, nevolo no v’ terple-
i)e  spravla; ino vekva nesreqa ga qalia ve na
ovem kraji groba; kajti skos svoje hyde dela de
na veqno pogyblei)e privel. Jezuv pravi: „Kei;
neverje, bodc.pogybleni.“ Mark. 1(», l6. Sveti
Cezar pravi: „Jas vas prosim no opomenem, da
(kdo koli med vami knige ve) toti naj sveto
pismo veqkrat prebira; keri pa nevejo vteti, to¬
ti majo poslyvati, je s’pazlivostjoj poslyvati, da-
rc drygi naprejberejo;“ kajti, pravi sveti Au-
guvtin: „ Vsaki se ma v’svetem pismi sam naj¬

ti, kclko ve on, vneveni od Iybezni sveta, od
zcmlenskih reqi, od lybezni boxje no blixncga .
proij je.“

Tak ali menka no nemar za podvykom v -
kersapskem navyki potrebno sleposl no nevolo
ijloveki za soboj prinese.

Podvyqege v’kervaijskem navyki je naj per-
va no naj potrebneva pornoq l^navemi žvepla¬
li 1 3 da nas vyqi naj potrebneve resnice, ltere mi
moremo vervati; da nas vyqi naj slobodneve
vodbe, po kerih moremo navo xivleqc ravnati;
nas vyqi naj moqneve genitne zroke, keri nas
giblejo no gonijo k’dobremi; nam kaxe naj lepše
°bcqaqa, na kere se mi zanavamo; nam dava
' / adniq naj bolve poveselitne zroke, Iteri nas mi-
ujo. .—. Menka no nemar za kervapski navyk
P a  potrebno slepost zastopa no vso nesreqo no
nevolo za soboj prinese, najmreq: nepoznanost
°o a > sirovost serca no lagodno, grevno xivle-\
qe. —. Varite se zato, verni moji! skerbno pred
lotnni vclkimi kvari nepodvyqenosti v’veri, ino

312

Na 4. nedelo po Fynkistah.

se moqno skerbite no payqite za besedoj box-
jojj kajti v’ joj je vsa nava sreqa no vso našo
zveliqai)e. Dvanajstletni Jezuv nas xe na to opo-
miqa, kda je v’ cirkvi navvke poslvval, no Ma¬
rija Divica, kera je vse besede boxjc v’serci
srajyvala,“ Lyk. 2, 40. 51. ino sveta Meh tilda,
kera je xe mala vso skerb no veselje na boxji
slyxbi no boxji besedi najvla. Skerbte pa se
tydi vavo serce za besedo boxjo dobro pripravi¬
ti, naj pri vas beseda boxja na dobro vdelano
zemlo padne no stoverstni sad prirodi. Amen.

nnB— —i , n ii i i w i «in i m m  m—mr ■ ■  ——    —■■■■ — —   . — — n—II

Na 5. nedelo po Fynkh>tah.

„Idi poprej ta, ino se sprijazni s’tvojim bratom,
ino te pridi, no poroqi tvoj dar.‘ f  Mat. 5 }  24.

P o r o q i t b a.

Poraqati se veli delo naboxnosti, skos kero
sc Dogi, naj vivcvemi Gospodi qrez xivleje no
smert, nekaj prinese ali vkonqa svojvolno , ino
sc neksi livar radovolno prcterpi, aliti na qaste-
je no ovadeje naj vclisega gospostva boxjega,
da vse, kaj mi mamo no posedimo, nam od je-
gove milne roke pride ; ali jemi za doblenc do¬
brote na zahvalnost; ali na zadostiqincje -za
nave grehe ; ali za doblcje kakih milosti ali do¬
brot. V’naravni no Mozevovi postavi se je Bogi
na vekve stvar no silje prineslo; alipa da so totc
poroqitbe za jegovo naj vivevo vcliuestost dosti
preboxne bile, so sc jemi ne mogle naqi do*
padnuti, kak kellio so predspodobe bile ene na)

315

Na 5. nedelo po Fynkistah.

popunese ' no Bogi naj dopadlivese porotjitbe,
kero je Sin boxji s’soboj samim na krixi na ker-
vavi naijin za nas opravil, ino pri sveti mesi po
nekervavem natjini preveno ponavla, Sveta mesa
je zdaj ali, da so porotjitbe starega zavitka od-
pravlene, naj blaxenesa porotjitba novega za¬
vitka , kera se po preroijepi Malahyjovem Bogi
po vseh krajeh v’Njegovi pravi cirkvi za naj slad-
kesi no naj prijetnesi dyh poratja. Mal. 1 , tl.
Toto poroijitbo bi mogel te vsaki kersenik, ke-
reini je mogočno, vsaki den Bogi, naj Visesemi,
poratjati, da rjcmi nemre bolse hvalne, zahvalne,
sprijazne no prositne poroijitbe, kak sveto me¬
so, prinesti. Alipa tydi tota porotjitba se Bogi
nede dopadnila, iji se s’porotjitboj ponixanega,
potertega no mirovitnega serca nCzedipa , ino
nas.nede na nikakso pot z’Bogom sprijaznila,
tji mi skoz greh z’Bogom, ino skos svajo no
sovraštvo z’našim blncnim v’nemiri xiveti odha¬
jamo. Jezus pravi: „44 ti ali tvoj dar na altari
poratjas, ino se tam pred altarom spomenes, da
tvoj brat kaj proti tebi maj te pysti tam pred
altarom tvoj dar, ino idi perle la, no se sprijazni
s tvojim bratom, ino te pridi no poroiji tvoj
dar.“ —. Mi se  zato tjemo pri porotjitbi dnes
vstaviti, ino vytjiti: kaj je porotjitba? Poro-
tjitba je svojvolno dape ali vkonrjape dobre rciji
Bogi na ijast, pri keri mi sami radi neksi kvar
preterpimo; ino te tjeino vediti v’

k Kelkotera je porotjitba? ino V’

Ih Kda je Bogi dopadliva?

Nase serca se naj totemi navyki odprejo,
naj on nam hasek za vetjno zveličarje prinese,
■las zatjnem.

314 Na 5. nedelo po Fynkistah.

L

Nasa poropitba, kero mi Bogi prinesemo,
zna biti petera: l) hvalna poropitba, 2) za¬

hvalna poropitba, 3) sprijazna poropitba, 4)pro-
sitna poropitba.

l) Nasa poropitba, kero mi Bogi prinese¬
mo, zna biti hvalna poropitba. — Hvalno poro-
pitbo mi Bogi prinesemo, pi Bogi kaj na i[ast
poropimo, da bi pega kak naj visesega Gospo¬
da neba no zemle, pegovo naj vekso gospostvo
v’pegovih izvolcnih no nebevkih veregih dostoj¬
no T[astili no hvalili, ino ovadili, da vse, I«aj
mi mamo no posedimo, od pegove milne rolie
dobimo. Hvabia se veli naša porotptba, pirogi
kaj porapaino, z’ miseljoj na pegovo vsegamo-
gopnost no velipestost, ker je vse to stvaril, kaj
mi vidimo, ino pega v’totih velkih repah popy-
divamo, pastimo no v’ponixnosti no v’boxjem
Strahi polek molimo. Goridopo sunce nas more
vsaki den naj perle na toto past no hvalo no mo-
lilvo opomenuti; jasno, pisto, zvezdnato nopno
nebo, perna temna nop; zelene cvetepe no pi¬
sane pola no travniki j zeleno cvetepo no sada
puno drevje; lepe no pune vinske gore; vnogo-
tera stvarina no sivina, ino strahota nebnega
vremena morejo nam past no hvalo velkega Bo¬
ga vtakati. Hi popydivamo boxjo dobrotiivost,
kera nam vse dobrote dava, ino nas, vso stvar
no vso xivad celega sveta hrani no obarje; t[«
popydivamo boxjo mudrost, kera vse tak lepo
ravna no obderxi xe telko jezer let v’naj lepšem
redi: te se našo serce s’past joj no s’strahom
boxjim napupava ino k’hvalni poropitbi oponn*
pa 1 David nas spomipa na hvalno poropitbo
rekop: ,„Hvalte Gospoda v’pegovih Svetnikih:

515

Na 5. nedelo po Fynkistah.

hvalte pega na firmamenti pegove mopi.“ Ps.
150 , 1. Sveti Augustin hvali Boga tali: „Ti naj
Visesi, naj Boki 1  vsega naj mogopnesi, naj mi-
loserpnesi, naj lepši, naj mopnesi, — ti sam
osivas vse! vse si ti stvoril! ti si povsodik! —
Tvoja mop se rastegne od ednega kraja do ove-
ga, ino ti ravnaš vse lybeznivo.“

2 ) Nasa poropitba, kero mi Bogi davamo,
zna biti zahvalna poropitba. —- Zahvalno poro-
pitbo mi Bogi prinesemo, pi mi Bogi iz za-
hvalnosti od našega premoxepa no glestva dobro
rep damo, da nas je posrepil no poblagoslavil j
pi se pemi skos toti dar slisno zahvalimo za vse
prijete dobrote, kerib smo se ’z pegove dobrotli-
ve roke zevsili. Mi se pemo Bogi zahvaliti za
zdravje, ali za resepe ’z betega, za srepo na
poli, goricah, pri xivini, na poti ino pri vsakem
opravili, ino pemi zato na pest iz zahvalnosti
kaj poropimo: te se veli nava poropitba zahval¬
na poropitba. Sveti Pavel Apostol nas opomipa
na zahvalno poropitbo Bogi rekop: „Zahvalte se
vu vseh repah $ zakaj to je vu vsemi vami boxja
vola v’Kristusi Jezusi.“ Tes. 5 , 18 . Na toto za¬
hvalno poropitbo nas opomipa opivestno goba¬
vec v svetem Evapgelji, ker je iz zahvalnosti na¬
zaj k’Jezusi prišel, no Boga pastil na ves glas
no se pemi za skazano dobroto doblenega zdrav¬
ja lepo zahvalil .* 4  Lyk. 17, 15 . 16. Na toto po¬
ropitbo nas opomipajo xidovje, kerim je Bog
zapovedal, od vsakega sada pervine Bogi poro-
t l lt *3  kak, pervi naxet snop Bogi prinesti no ze-
x gati. Eks. 23 , 19. Noe je zahvalno poropitbo
prinesel Bogi po potopi za svojo resepe. Gen.
8 , 20 .

3 ) Nasa poropitba, kero mi Bogi prinese-
1110 , zna tydi biti sprijazna poropitba. — Mi mi

3 i 6  Na 5. nedelo po Fvnkivtah.

Bogi od navega blaga no premoxepa na rjast kaj
porarjamo, ali bogim damo, za odpyvepe navili
grehov, ino kaj bi skos to za nave vrjipene gre¬
be bos ji praviijnosti zadosti vijinili, ino se ’z p e m
pa sprijaznili, no pcgovo milost nazajdobili, ino
da bi nas pa za svoje otroke no svoje sine gor-
vzel j iji za tega volo Bogi na rjast kaj porarjamo:
te se veli tota porbrjitba sprijazitna porcijitba.
Prerok Danici krali Nabuhodonozori nararja: „Za
tega volo, kral, se ti naj dopadne moj svet, ino
revi tvoje grehe z’milodarom, ino tvoje krivice
z’miloserijfiostami bogih, lehko de zanesel (Go¬
spod) tvojim grehom.“ Dan. 4, 24- Muder mos
pravi: „Xererji ogen spogasne voda, ino milo-

dar se stavi grehom proti “  Sir. 3 , 33 . Tobiav
vviji svojega sina: „Milodar revvje od vsega gre¬
ha no od sinerti, ino nede pystil tvoje dyve iti
v’teme — Milodar odrevi od smerti, ino on je,
ker rjisti grehe, ino napravi miloserijnost naiti,
ino veijno xivlepc.“ Tob. 4, 11.— 12. 9 , Zahej
oberje Jezusi: „Glcdaj Gospod ! polovico moje¬
ga glevtva jas dam bogim, ino iji sem koga kaj
viianil. povernem vtiriverstno pa “  Lyk. 19, 8.
Sveti Auguvtin vyrji: „Milodar talaxi ognene

kerhete grehov skoz vodo svoje dobrotlivosti,
ino skos poiev milodelstva grehov goretjost.“

4) Kava pororjitba, kero mi Bogi poraija¬
mo, zna biti prositna poroijitba. — Hi mi navo
nabosnost opravlamo ino milodar Bogi na rjast
davamo s’provpoj, da bi nam Bog pomoij, mi¬
lost. no dobrote, kerih smo potrebni, no kere
so nam hasnovitnej da bi Bog ve se pa dobroth -
vi proti nam skaxyval, ino ve nas na dale, v’ pr 1 '
hodnosti blagoslavil no obsrerjaval, nam zdravje
podelil no morji, da bi si nave opravila lepo
sreijno opravili no v’hasek spravili: te je naša


Na 5. nedelo po Fjnkivtah. 317 .

poroijitba prositna, ino Bog de nas tydi oslival,
qi smo pemi dopadlivi. Jezuv pravi: „Resniqno,
resnično vam povem, zakaj koli bodte vi oqe-
ta v’mojem imeni prosili, to de vam dal.—Pro¬
ste, ino vi bodte dobili, naj se vavo veselje do-
puni „Iv. 16, 23 . 24 . „Dajte ino tydi vam de se
dalo Lyk. C),  38 . kajti Jezuv pravi: „Jas vam
povem, proste ino vam se bode dalo; ivte ino
najvli bodte; terkajte, dalt de se vam odperlo.
Kajti vsaki, ker prosi, dobi, ker ive, najde; ino
ker terka, temi se odperlo bode.“ Lyk. 11 , g,
10. Sveti Auguvtin vyqi: Rodovitna je piva bo-

gih, hitro da ona darovnikom sad nazaj. Bogi
je cesta k’nebesam^ po keri se k’domovini pri¬
de; zaipii ali milodariti,' qi nepev zabloditi.^
Telkotera je  ali poroiptva, kero mi Rogi na
past doprinavati znamo. —• Kak pa je Bogi do-
padliya, bomo zdaj slivali.

II.

Ako mi qemo, da je nav& poropitva Bogi
dopadliva, te jo moremo v’milosti boxji dopri-
navati; kajti samo tak je Bogi dopadliva, najm-
reij: l) Kda smo se spobolvali, 2) kda smo

se s sovraxniki sprijaznili, 3) Kda smo vpipeni
kvar povernuli.

l) Nava poropitba je Bogi prijetna no do¬
padliva v’stani milosti boxje, t[i smo se spobol-
sali. — 2 ’ nami Bog le samo te veselje no do-
padepe ma, dare pega bogamo no ga nerazxali-
' no ; zato pa so tydi navi dari no nase dobre de-
a  D em i tyde ne dopadlive, pi mi pega na dry-
gem kraji nebogamo no ga razvalimo. Nam se
*. vc ^ n edopadne takega ploveka pomop ali -dar,
0  kerega vemo, ka je ne nav pravi prijatel, da

318 Na 5. nedelo po Fynkistah.

nas ogo »arja, sramoti no sovraxi ino nam hydo
seli no škodo dela )  mi bi raj bili brez ijega no
gegove pomoiji no dara, za kaj ga ncprosimo:
temotj mi bi raj bili, da bi se on spobolsal od
svoje hyde navade no svojega lagodnega djarja no
sovravtva, da bi z’nami od serca dober bil, ne
samo v’lice prijatel, da bi ijemi našo zavy r pa:ge
dati mogli: te bi nam ijegovo delo no ijegovi
dari prijetni bili: so tydi naši dari Bogi samo te
prijetni no nase dela, kda smo spobolsani no
i)ega nerazsalimo; kda smo v’gegovi milosti: te
je poroiptni dar nam hasnoviten, kerega si v
nebesa zalagamo. Jezus pravi: „Bazvi mene
nemrete vi niij opraviti/' Iv. 15, 5. Ino Apostol
Pavel veli: „Ne, kaj bi mi kaj od nas, kak od
sebe samih premogli }  temotj našo premoxe:ge je
od Boga." 2. Kor. 3, 5. Sveti Augustin vyqi*
,,Kaj vsaki bogim da, to samo nede pod zgy* i
bo." —

2) Nasa porotptba, kero mi Bogi prinesti
ijemo, je ijemi dopadliva, kda smo se s’sovrasni* ,
ki spravili. -— Da nam xe v’ dnevnem svetem
Evarjgelji Jezuv oipvestno pravi: „Hi ti tvoj dar
na altari poraqas, ino se tam domisliš, da tvoj
brat kaj proti tebi maj te pysti tvoj dar tam na
altari, ino idi perle ta, no se spravi s’tvojim
bratom, ino te pridi, no porotni tvoj dar:" te
xe od zdalei| qerstvo vidimo, da je nas dar ah
naša poroqitba Bogi ne povolna perle, dokhij
se mi z’našim sovraxnikom nesprijaznimo no ne*
zedinimo. Potrebno ali je, da se perle po totem,
no po navyki svetega Augustina sprijaznimo, her
pravi: ,,^-ti je tisti, kerega si ti razxalil, ne na¬
zori, ino qi ti hitro nemres k’rjemi priti y dak
se sponixaj pred Bogom, ino prosi rjega za od*
pysex)e, perle kak ti tvojo poroijitbo prineseš.

T

Na 5. nedelo po Fynkivtah. 31 9

s’terdnim zavypapom, tak hitro kak mogočno,
se s’tvojim sovraxnikom sprijazniti. Hi pa je na-
zoqi, dak ga prosi v’djapi za odpyvepe. Alipa
qi je on tebe razxalil, dak pysti pemer od serca
iti.“ Tak sprijazjeni te more plovek ali iti, no
svojo poropitvo Bogi prinesti, kera de pemi v’
ncbesah obrest delala. Sveti Krizostom pravi:
„Kdo bogastvo sveta zebira, toti nema v’nebe-
sah nip vypati. Zakaj on gledi k’nebesam, lide
je ne nikaj zaloxil? Kaj bov ti za tvojo dyvo
vqinil, to je tvojo. Kaj pa bov zapystil, to si
zgybil.“

3) Nava poropitba, kero mi Bogi prinesti
pemo, je jemi prijetna, qi smo tydi vpipeni livar
povernuli. — Nava lybezen proti Bogi no blixne-
mi ve je ne popunoma, qi smo ravno pemi od¬
pustili no se z’i)em sprijaznili, pa smo ne vpi-
penega kvara,kerega smo lehko pemi tydi nape«
govem poqtepi ali glevtvi vqinili, povernili no
popravili; qi smo ne ogovarjapa, krivega oprav-
lapa ali podpihavapa, s’kerim smo lehko tydi
pega razsalili, odrekli no nazajvzeli, pega za
°dpyvepe prosili, no lydskega blaga nazajdali.
>lezuv veli perle, kak bi Bogi poraqali dar, se
s  svojim bratom sprijazniti, to je, on qe reqti
no vyqiti, da bi se mogli celo z’pim zloxiti,da bi
tydi vqipeni kvar, kelko je mogoqno, na blixne-
g a  poptepi no blagi povernuli no popravili. „Te
pndi no poroqi tvoj dar/ 4  Mi se tydi v’oqanavi
ria toto duxnost opomipamo vsaki den, kda mo-
hm°: „0dpysti nam nave duge, kak tydi mi od-
Pystimo navim duxnikom.‘ 4  Mat. 6 ,  12. Ino Za-
fte J nas moqno opomipa, vpipeni livar perle po¬
praviti, kak nav dar Bogi na past prinesti „Go-
s P°d, on repe, qi sem koka vkanil, qem pover-
mti po vtiri gibe, 44  Lyk. 19, 8. Hi se ali tak po


320 Na 5. nedelo po Fynkivtah.

vsem vsega z’navimi sovraxniki sprijaznimo ;  te
bo nav dar Bogi prijeten, ino de nam tydi od.
pyvepe navih grehov prinesel, po .besedah sve¬
tega Ambrozja: „Milodar je nelielko tydi drygo
tpstepe dyve polek kersta. Toti se samo enkrat
da, skoz milodar pa ti. telkoltrat odpyvepe do-
biv, kelkokrat ga dav.“

Na taki natpn se ali more milodar davati
Bogi na ijast, t[i t|emo, da je jemi prijeten no
povolen.

Dnevni govor nas vyqi, ltelkotera je poro-
ijitba, ino kak je Bogi dopadliva; najmreij:
hvalna porot[itba, zahvalna poroiptba, sprija-
zitna poroi[itva no prositna poroqitva, ino je
Bogi dopadliva, qi jo spobolvani opravlamo; qi
smo se z’navimi sovraxniki sprijaznili, ino vip*
i)eni kvar povernili.— Skerbmo se zato vseli,
Verni moji! se v’milosti no dopadeiji boxjem |
znajti, spobolvani no z’navim blixnim spomirje-
ni no sprijazjeni biti, ino brezi smertnega gre¬
ha, kda qemo Bogi na qast kaj poraqati, no bo-
gim kaki dar dati, da de nam nebevke no veqne
prebivaliva postavil, kak sveti Krizostom pravi?
,,Sejo veqne prebivaliva, kere se nikoli ne po¬
derejo. Na toti hram bi mogli peneze davati*
Roke bogih take hrame stavijo/ 4  Amen.

521

Na 6. nedelo po FjnkiKtah.

„0ni xe tri dni pri meni sojo, ino nemajo kaj
jesti." Mark. 8, 2.

Hasek boxje  slyxbe.

V’dnevnem svetem Evaggelji vidimo mi pa
velko skerb, mogen glad no xejo xidoskega lystva
za boxjoj pravicoj, velko xelo za bosjoj besedoj,
tak da so xe tri dni pri Jezusi v’pysavi ostajali,
ino se brezi stroska bili. Jezus je zezval svoje
vygenilie vkyp, ino jim rekel: ,,Meni se lystvo
mili, kajti glejte, se tri dni oni pri meni sejo,

, mo nem&jo nig jesti. Ino gi jas ge brez jedi
domo pystim iti, te do na poti odnemogli, kaj¬
ti neki med gimi so od dalega prišli. Ino gego-
VI  vjrqeniki so gemi odgovorili: ,,Odkod bi ge
tyv pysavikdo znals’kryhom nasititi?" Ino on
J e  ge pital; „Kelko kryhov mate vi? Oni so
odgovorili: Sedem; ino on je zapovedal lystvi,
se na zemio dolsposesti. On je vzel te kryhe,
no zahvalil, no razlamal, ino ge velel razdava-
tn Tydi so meli neke ribe; tote je tydi po¬
gnal , no deliti velel. Oni pa so jeli, ino vso
jystvo se je nasitilo, tak da se seje  sedem kor-
bov ostagkov nabralo, ino tak je te lystvo od-
Pystil. -—. ’S tote zgodbe vidimo ogitno, kak Bog
svoje prave slyxebnike lybi, keri gemi zvesto
slyxijo, ino kak lepo gim gihov tryd plaga.
bystvo je tri dni s’poboxnim sercom no pri-
P r avlenoj voloj Jezusove navyke v’pysavi posly-
v  >> brez da bi na jesti zmislilo, gi je xe ravno
Nei. Del. 21

o ti  Na 6. nedelo po Fvnlimah.

na tretji den ne nikaj vep jesti melo, ino Jeysuv
jih je lapnih ne domo odposlal j temop skos qy-
dev pe nasitil. — Boxja slyxba neprinese plove-
ki samo dyhovnega haska j temop tydi telovnega,
ino jas repem te :

I, Ker Bogi slyxi, je srcpen na totem sveti j
II, Ker Bogi slyxi, je srepen na ovcm sveti.

Tote dve repe ijemo mi dnes premisliti,
Bogi na past, sebi pa na hasek. Pripravto se
lepo.

’■ 'r '• ' j. • " 1

I.

Ker Bogi lepo slyxi, je srečen xe na totem
sveti: l) da ga Bog lybi, 2 ) da ga Bog varje,

5 ) da ga Bog posrepava.

l) Ker Bogi lepo slyxi, je srepen xe na to- l
tem sveti, da ga Bog lybi, — Vsaki plovek zve¬
stega slyxebnika rad ma, se veseli preš takega
ploveka, na kerega se sme zanesti, ino pemi
vsako delo v’roke dati; takega ploveka vsaki
poqtyje ino v’imepi maj vsaki za pega bara, no
k’pemi rad gre, da je jaki plovek, da se s’svo¬
jim zaderxapom no svojim delom vsakem! do-
padne, Tak je ravno pri Bogi z’dobrim no zv e j
stim slyxebnikom, ker se ogible kaj zamydit!
dobrega, ali kaj vijiniti, s’qim bi se Bogi zame¬
ril. On ostane zvesti Bogi, qi ravno terplej®
nad pega pride, on najde vso svojo veselje v
tem, pi ma priliko, za svojega zvelipara kaj ter-
peti. On prijimle svete Sakramente, v’kerib o«
mop ine, ino se omaga z* milostjoj. Sveti P a 'j c .
opomipa: „Dajte vave vudc pravipnosti slyx ltl
no svetosti." Rim. 6, 1Q . „Slyxite Gospodi J ezU '
tri Kristuvi." Kol. 3 , 24. Taka slyxebnica bo*) 0

Na <5. nedelo po Fynkivtah. 323

je bila sveta Katreja Genuenska, ona je rekla:
,,Jas se neveselim prež nikaj, kak prež dopadepe
boxjo. Na toto jas samo gledam, naj se mi kaj
koli dobrega ali bydega primeri." Ona terja od
vsakega kristjana: „Kristuv bodi v’tvojem serci,
svet pod tvojimi nogami, boxja vola vu vsem tvo¬
jem djapi no nahapi ravnilo, ino vu vsem ljube¬
zen boxja svetepa." Taka slyxebnica boxja je
bila tydi sveta .Terezjaj ona je pisala iz voze:
„Prosmo si za krix, ino obijajmo xalost. Jaj
nam na den, kda de se nam krix zmenkal!“ V*
naj vekvi texavi je pravila: „Gospodl Daj mi
terpeti no mreti." Večkratno prijimape svete¬
ga Revnega Tela ino molitva, je bila pena naj
vekva pomop. Ona pive: ,,To je bila pot no
dveri k’vsem velkim milostam, kere je meni Go¬
spod podelyval, Jas sem ne nikoli vla nepove-
seljena od pega. Prava pomop padi vujti je: se
na krix derxati, ino na tistega zavypati, ker je
na pem visil;“ kajti mopno lybi Bog pravega
svojega slyxebnika.

2) Ker Bogi lepo slyxi, je srepen xe na to¬
tem sveti, da Bog pega varje. — ^i raa hixni
gospodin dobro derxinpe pri hrami, kero je je«
nn v vseh repah zvesto, ino skerbno pemi dela
no verno slyxi; te ma on tydi na tako derxinpe
a b na takega delavca posebno skerbj on pega
za govarja no ga brani pred sovraxnilti, ino pemi
nepysti nip zadeti 3 zato da je tak jaki no dober
s lyxebnik no zvesti delavec. Ravno tako no
vekvo skerb ma Bog na ploveka, ker je pegov
dober no zvesti slyxitel. On pega nezapysti, on
•D e g a  varje no brani pred sovraxnikom vsakim,
D e ga nepysti na sramoto postati. On pemi dava
obilno svojo milost no pomop, da se skyvpavam
obrani, da se nesrepe ogne, da nevolo poterpli-

21  *

524 Na 0. nedelo po Fynkivtah.

vo no sreijno prestane, da kvari vujde no po-
gyblepi. Povsodik je Bog pri pem no pemi po¬
magaj pemi pamet rassveti, da si ve pomagati,
no nesreqe no greha ogniti. Pobomemi Jakopi
se je na poti v’Mesopotamjo v’spapi na poli
lestvica prikazala, od pegovega zglavnika gor do
nebes stoječa, po keri so Apgeli boiji dol no
gor hodili, ino zgorah je vidil naslopenega Boga
na lestvico, ker je pemi rekel: „Jas bom tvoj
varih, kama bov koli vel.“ Gen. 28, 15 . Tak jo
Bog bil Davidov varih, dare ga je Savel z’mei[om
pregapal, no htel vmoritij David pa je vseli
tjedno se ognil no vujvel, kda je mei{ za pem
lyt[ai, da ga je ne mogel zadeti. 1. Krak 28,
tl. 29 . 10 . Tak je Bog svetega Cenca v’jetji
obarval, da je jemi pote odvezal ’z nog, ino ga
omogel s’sladkim spapom. On se zbydi, najde
vozo rassvetleno, na mesto ostrih perpap, p° (
kerih so ga kotali, lepe roxe, ino Apgele oko¬
li sebe, keri so hvalne pesmi peli, ino on ja
pel z*gemi, < * Tak varje Bog svoje zveste sip
sitele. —

3 ) Ker Bogi slyxi, je sretjen xe na totem
sveti, da Bog pega obsrepava no zmaga. — Do¬
brega derxinpeta, dobrega delavca no zvestega
slyxebnika nive nede zapystil$ vsaki de pemi do¬
ber ino de ga obsretjaval; de pemi pomagal k’pe-
govi srepi, ino pemi v’nevoli pomot|i nede odpo-
tegnil no v’potrebi. Dober slyxebnik najde vse¬
li pomočnika no dela za slyx. Tak tydi Bog
obsrepava svoje zveste slyxitele na zemli j on pih
nezapysti} pim da no povle pomotj v’ nevoli, p°'
terplivost v’terplepi no texavi, ino pe sretjne
dela povsodik} kajti da so oni povsodik pego v , 1
zvesti slyxebniki. On je v’ dnevnem Evapgolj 1
nezapyatil lystva. Jezuv je skos ijydev pe nasitil*

Na 6 - nedelo po Pjnkistah. 525

Ena poboma vdova je eno jjtro svojim malim
otrokom rekla: „Moja lyba detca, dnes vam ne-
mam kaj jesti dati. Jas ncmam kryha, ne me-
Ic, ne belic v’hrami. Proste lybega Boga, naj
vam pomaga, dokliif pa kaj nezaslyxim $ kajti on
je bogat no mogotjen, ino sam pravi: ,,Zovi me
na pomotj v’sili, ino jas te qem reviti. M  Ps. 4y,
15. Mali Iiristjanek je vel na to na tcve no ža¬
losten v’volo$ je privel do odpertih cirkvenih
dveri, vel notri v’cirkvo, pokleknil pred altar
no molil glasno: „Lybi oqa v’nebesah! mi detca
nemarno niq vcq jesti. Nava mati ncmajo kry-
ka, ne mele no ne belic veq. Daj nam deno
jesti, naj z’lyboj materjoj vred nezamedlamo no
nezagladimo. Ah je pomagaj nam! Ti si je bo¬
gat no mogoqen, ino nam znav lehko pomaga-
ti.“ •— Tak je Iiristjanek zmolil no vel te v’ vo-
lo. Kak je potle ’s vole privel, je xe zaglednu!
na mizi velki kolaq kryha, skledo mele no kor-
P ec  belic. „Zdaj Bogi hvala [“  je zval veselo,
ie mojo molitvo oslival. — „Mati l je arjgo-
kc to vse skoz okno notri prinesel ? 4 ‘ je pital.
Nc, mati odgovori, alipa Bog je tvojo molitvo
deno oslival. Dare si ti pred altarom molil, so
sypaj)a v’svojem zadelanem stoli qyli tebe mo-
***■'» ti si iph ne viditi mogel, oni pa so tebe vi¬
dni, no tvojo molitvo oslivali; zato pa so nam
poslalioni  so bili arjgel, skos kerega nam
jo I5 0 g pomagal! Zahvalte se zato detca Bogi
110  dobrotlivi zvpani! Tak pomaga Bog svojim
šestim slyxitelom! —

Ker Bogi slyxi, je ali sretjen ve na totem
cti 3  on pa je sreuen tydi na ovem sveti, no
lo  nio poslyvali v’ovem deli.

526 Na 6. nedelo po Fynhisfcah.

Ih

Ker Bogi slyxi, je ne samo sreijen na to¬
tem $ temotj tydi na ovem sveti: l) da si ty z a
ov svet nabira, 2 ) da najde veselo sodbo, 3 ) da
dobi veipno plaijo.

l) Ker Bogi lepo slyxi, je sretjen na ovem
sveti, da si ty za ov svet nabira. — Ker, v’svo¬
jem acivlepi ty Bogi verno slyxi, da pobosno
riviere vodi, se prav spobolva no grehov ijisti,
no se jih varje, v’boxji milosti se skerbi ostati,
dobre dela lvbezni skerbno opravla, lybezen
blixnega spupava no Boga ijres vse lybi, ino sc
samo rjemi dopadnuti skerbi: taki si nabira bo¬
gastvo za ov svet, taki se sreijen dela za ved¬
nost. Jezuv opomirja, si na totem sveti za ved¬
nost blago no bogast nabirati, lida pravi: „Kte I

pred vsem kralestvo bt)xjo, no ijegovo pravico,

ino vse oyo de se vam pridalo. u  Mat. C, 33. >,B S ‘
vajte milodar, ino si delajte xepe, lteri neposta-
rajo, bogastvo, kero v’nebesah neodjemle. rt
Lyk. 12 , 33. Nabirajte si blago v’nebesah: kde
ga ne je arja, neti moli ga nekvarijo, ino tatje
neskopajo no nespokradnejo," Mat. 6, 21. Sve¬
ti Dyh pravi: „Ker se kre bogega smili, da Go¬
spodi na dobiijek, ino on de ijeini povernil*
Pris, lf), 17. Sveti Peter Krizolog reqe: „Ro^ e
bogih so Kristusove roke. Skoz roke bogih po-
vilamo mi nave bogastva v’nebesa, kde je i* 11
po natri smerti pa najvli bomo: zakaj mohtva
bogih kak Svetnikov, kere si mi za prijatele
na taki tjin napravimo, de Boga gotovo zam°ž;
la, da on nam milost, blaxeno mreti, podeli,
ino nas v’nebevke prebivaliva gorvzei bode.“

32T

Na 6. nedelo po Pjrnkisuh.

2 ) Kdo Boga zvesto slyxi, je sreqen na oveni
sveti, da ma lehko no veselo sodbo. — Lehko
no veselo sodbo ma taki ijlovek, ker je v’svo¬
jem sivlegi verno Bogi slyxil, no se za svojo dy-
vo slterbel, spobolvani v’boxji milosti merel,
ves Bogi dopadlivi najde on tam zalog svoje pri¬
prave ; kajti da je xe davno vse za svojo sodbo v’
red spravil j on nema za nikaj veq zdaj se zagovar¬
jati )  on le veseli glas svoje lepe plaqe poslyva,
kda je pegovo xivlei)e sklepčno; kajti on reqc
k’sodniki; „Gospod! ti si meni pet fyntov dalj
glej, pet drygih fyntov sem pridobil; ino Gospod
i)emi odgovori: Aj ti dober no veren hlapec,
da si v’malem veren bil, jas te qem qrez dosti
postaviti: idi notri v’veselje tvojega Gospoda."
Mat. 25, 21. „Blaxeni je toti hlapec, kerega
Jjegov Gospod, kda pride, najde tak delati. Res¬
nično vam povem: on ga bode qres vse svoje
dobrine postavil.*' Mat 24, 40. 47. Sveta Terezja
jo  na smertni posteli molila: „0 moj Gospod no
m °j zveliqar! zdaj je vyra tv, za keroj sem si
xc tak dogo xelela. Zdaj mo jas tebe vidlaj Go¬
spod! tvoja vola se naj zgodi!" —*

3) Ker Bogi slyxi, je sreijen na ovem sve-
1:1  > da dobi vcqno plaqo. •—- Sreqen je qlovek ,
ker Bogi verno slyxi, na ovem sveti, zakaj veq-
I la  plaqa ga qakaj veqno veselje v’obliqji box-
l G!n > v’tovarvtvi nebevkih Apgelov, v’ prija-
telstvi boxjih Svetnikov, v’ veregib nebevkih
rojselt na veke! Jezuv je rekel od Marije Mag¬
dalene : „Marija si je naj bolvi del odebrala, ker
"ede od p e vzet." Lyk. 10 , 42. Je/ms je zato
ravno to od qe rekel, da je
.P° poslyvala no pemi tak
tl  ^ eter  pive: „Ino kda de
Ve  ’ te  bodte vi nevenlivo

pegovo besedo taK
zvesto siyxila. Sve-
* prejden pastir pri-
krono qasti dobili."

528 Na 6. nedelo po Fynkmah.

1* Pet. 5, 4- Jezus moli; „Oqa! Jas qem, da
tisti, kere 6i ti meni dal, naj tydi tam sejo, kde
jas sem, naj oni mojo gospostvo vidijo, kero
sem jas pri tebi imel, perle kak je svet bil.“ Iv.

1?, 24. „Ker meni slyxiti qe, hodi za menoj,
ino kde jas sem, tam tydi naj moj slyxebnik je."

Iv. 12, 26. — Sveti Auguvtin se veseli na veqno
veselje tak: „0' jas blaxeni! ino resnitjno na

vseli blaxenil kda bom jas  po razvezal)! od tote*
ga tela tiste nebevke hvalne pesmi qyti vreden
najden, ltere se od prebivavcov ene oifinskede*
xele, ino veregov blasenih dyhov na hvalo veif
nemi krali popevajo! BJaxeni ino preblaxeni
jas bodem, dare mo jas sam povrednen, tiste
hvalne pesmi peti, stati pred mojim kralom, mo¬
jim Bogom no vajvodom, ino ga v’gegovem go*
spostvi viditi, kak nam je 6am obeqage dal.“

Beri ali Bogi verno slyxi v’svojem zivjegi, f
toti je sreqen na ovem sveti.

’S totih govorov dnes lepo vidimo, da je,
ker Bogi zvesto slyxi, sreijen xe na totem sveti,
da ga Bog lybi, da ga Bog varje, no da ga Bog
posreqava, — ino ker Bogi lepo slyxi, je sreqen
tydi ve bole v’vednosti, da on ty za go dela no
si bogastvo nabira, da najde lehko no veselo
sodbo, ino da dobi veqno plaqo, — Bodmo ah,
Lybleni kerveniki! Bogi vseli verni slyxebnil<i,
ino se trydmo v’naši slyxbi, kak dnes xidosko
lystvo vidimo, skerbni bitij ino se v’navem de¬
li gemi samo dopadnutij te de tydi nam poma¬
gal, kak je dnes Jezuv Iystvi pomagal, ino se
znamo z’ Davidom nekda veseliti, ker pravi,
sem se veselil v’tem, kaj se je meni reklo; v
Gospodov hram bomo vli.“ Ps. 121, 1. Sveti Au-
guvtin obsreqyje dyvo praviijnega boxjega sly* 1 '
tela; „0 kak zveličana je dyva, kera, odvezana

Na 6. nedelo po Fynkivtab* 529

od zemlenskega, se svojna k’nebi sama zazdig-
ne! slobodna no bres skerbi, nesme ona neti
sovraxnika, neti smerti se bojati) zakaj ona ma
naj lepvega, svojega Gospoda, preveno pred
opmi, ino gleda pega nehenlivo, keremi je ty
slyxila, kerega je lybila ino k’keremi je zdaj na
zadpe veselo no pastivno privla. Ino tote tak
pastivne no velke blaxenosti ji nemre nieden
den pomenvati, neti nillaki sovraxnik vzeti/ 4
Amen.

Na 7. nedelo po Fynkhrtah.

»Zato vsako dobro drevo dober sad prinese / 4
j Mat. 7, 17 .

Dobre dela.

Jezuv pravi: „ Vsako dobro drevo zato do¬
ber sad prinese, lagodno drevo pa lagoden sad
prinese. Dobro drevo nemre hydega sada prine¬
sti, ino hydo drevo nemre dobrega sada priro-
diti. Vsako drevo, kero nerodi dobrega sadja,
bode poderto, ino na ogen verxcno. Zato pe
bote vi na pihovem sadi spoznali) kajti nede
vsaki, ker k’meni pravi: „Gospod! Gospod! v’
nebeško kralestvo velj temop ker volo mojega
otjeta opravla, ker v’nebesah je, toti de vel
notri v’ nebevko kralestvo / 4  S’ totim govorom
nas Jezuv pe spomenuti no vypiti, da sc pod
dobrim dreyom dober no kreposten plovek razmi,
“er dober sad, dobre dela opravla) ino pod hv”
dim drevom grevnik ali hydi plovek, ker h vda

530

Na 7 * nedelo po Fynkistah.

djaipe dela. Jezus to pravi: „vsako dobro dre¬
vo prinese dober sad, ££  da bi se poboxen ijlovek
po svojem djapi spoznal, bero se pod sadjom
razmi, da taki na znage dava, kaki glovek je:
na gihovem sad ji bodte ge spoznali. Sadje ali
delo, kero dober ijlovek prirodi no opravla, je
sadje svetega Dyha, kero sveti Apostol Pavel
naštevava, najmreg: „Lybezen, veselnost, mir,
poterp, prijaznost, dobrotlivost, dugosenposl,
krotkost, zvestost, poltenost, mernost, tjistostA
Gal. 5, 2 2. 2 3. Na totem sad ji ali na totih de¬
lali se zato dober no poboxen tjlovek spozna, ke-
re se ’s treh naj prednesih dobrih del narodijo.—

Jas zato pobaram :

I, Kere so naj prednese dobre dela?

II. Kda so Bogi dopadlive?

Naj nam k’temi sveti Dvh svojo milost do- i
brotlivo podeli, da si mi po dnosnem navjki tote
dela pripravimo. — Hjte.

L

Naj prednese dobre dela, ’s kerih vse ove
shajajo, sejo: tri: l) molitva, 2 ) post, 3 ) n “'
lodar.

l) Pervo naj prednesih no naj imenitnesih
dobrih del po Jezusovem navjki je molitva. -v
Molitva je pozdignege svojega zebranega dyha
ali mislega svojega serca k’Bogi. Molitva hi
mogla po Jezusovem nagledi naj lepši sad ker-
sagskega mislega no xivlega prinesti. Ker mo*
liti rje, toti vletje no potegne svojega dyha, svo¬
jo serce, svojo mislege, vso svojo skerb od
zemlensltega proij, pozdigne zastop, mislege n°
volo ijrez viditne reifi vyn, ino ravno tote dysne

331

Na 7 .  nedelo po Fynkivtab.

moip k’neviditnemi Bogi gor proti nebesam,
ino se opravla samo z’naj vekvim, svegamogoij-
nim bitjom, to je, on moli no premivlava boxje
reiji, no prosi za potrebne retji; hvali Boga no
rjasti, ino se zahvali pemi za prijete dobrote,
prosi za sreijo sebi no drygim, prosi za odpjve-
pe svojih no drygih grehov, moli no prosi za
pokojne. Jezuv pravi: „Da bi mogli vseli moli¬
ti, no nikoli ne hepatij” Lyk. 18, l. to je,
komji deno vseli pobožne no dobre misli meti
no vse na božjo past delati. Sveti Dyh pravi:
„Molitva ponixnega bode oblak predirala.” Sir.
35, 21. Sveti Jakop vytji: „Stalna molitva pra-
viijnega dosti premore” (pri Bogi). Jak. 5, 16 .
Sveti Bonaventura vytji: jjHjev ti protivnosti po-
terplivo prenavati, skyvpave no navihtavape pre¬
magati, zvit sovraxnika spoznati, ino se pegove-
ga liana ogniti; dak bodi ijlovek molitve. Hev
ti v’djapi boxjem živeti, ino na poti dela ino v’
tesnotjah veseli hoditi, prazne misli odstravyva¬
ti , tvojo dyvo s’ svetimi no dobrimi mislami,
selami no naprositi obrodoviti, tvojo serce z’
inovkim dyhom no stalno) voloj za božjim dopa-
depom vterditi j dak bodi tjlovek molitve. l lcs r
ti grehote vynskerqiti , no s’Itrepostami ob¬
dani postati; dak bodi ijlovek molitve} kajti v’
5 e j de se mop svetega Dyha gorvzela, kera dyvo
v u vsem podvytji. Dale, pev ti k’ premivlavapi
dolstopiti, ino si obroijepa zenihovega vzivati;
dak bodi ijlovek molitve; zakaj k’totemi pregle-
davapi no skysepi nebeških retji se pride le sa-
1,10  skoz vadbo molitve.”

2) Drygo naj predneso vseh dobrih del je
post. — Kaj se veli postiti? Postiti se pravi;
kaj skoz odderxape, od jedi dyha pokore zbydi-
mo » z’pim odderzavape od grehov no zlosti

33Ž Na 7. nedelo po Fjnkistak.

zepipamo, nikve krivice nevpinimo, nikaimii
bydi xeli v’navern serci prostora nedamo, ino
nave mivlepa no djapa boxji voli primerneje na¬
redimo. Bog sam pravi skos preroka Izaia: »Vi
se postite, alipa polek tega ste od nemerne
svojlybavi obvzeti, gospodyvapa sclni, odser-
ditni, nemiloserpni. Raj ji se nanp nepostte,
kak tak, kak ste dozdaj delali. Hi bi se tvojo
postepe meni dopadnilo, dak more v ti vsako kri¬
vično pogodbo odzdignuti, ino od vsega tega
odstopiti, skos kaj ti dryge kde na kaki napin
obtexiv, teraviv no stiskavav. Skerbi se polek
tega menki potrebnega pomoptij oblapi bogega,
ino neodrepi tvojemi ravenplovcki ednakega me¬
sa, kak ti, nikake tebi mogočne pomopi."

68, 3. — 7. Sveti Bazil pravi: „Pravi post je,
od vseh grehov ptuji biti.“ Sveti Auguvtin vy-
t]i: „Velki no popunoma post je, od grehov no ,
nedopyvenih sladoselnost popystiti. M  Sveti Re -
mu v veli: „Kaj hasni, telo skos post sloko dela¬
ti, pi je dyh od gizdosti, (poxretnosti, nevosli-
vosti,-nepistosti no sovravtva) napihpeni? Po¬
sterje je odderxape od grehov. Postepi more
pred vsem svoj pemer okrotiti, se krotkosti no
milosti vypiti, pobito serce meti, nevymne po-
xelnosti odstraniti, vepnega sodnika na svojo sod¬
bo pred opmi meti, preš svoje dobrine gospod
biti, darovitno milodar davati, nip hydega pro¬
ti blixnemi vpiniti. To je pravi post.“ Sveti Kri-
zostom predga : „To se neveli, post nazajdjati,
pi mi pas nazajpoloximo; temop pi mi pega v
bvalovitnem djapi opravimo. Pravi eden: Jas
sem se celi postni pas postil $ dak ti repi: Jas
sem jnavadojina sebi, krivo opravlati, propdjal,
jas sem nego na sebi, dostikrat prisegati, p re "
magal (nepisto gressiti odpravil)" Sveti Toma*

335

Na 7. nedelo po Fjnkbtah.

prati:' „Deno pa, ker na kanost posta preveij
pije, toti negrevi samo proti nemernosti; tcinorj
orani samo postno zapoved/*

3 ) Tretjo naj prednevih dobrih del po Je-
zuvovem navylti je milodarege. — Vse, ltaj se
od navega lastnega premoreta za nekvo ceno
vceniti zna, penezi ali penezov vrednost, ino mi
blixnemi na zlehkote^e Tjegove sile no potrebe
damo ali skaxemo, je milodar. — Vsi zroki, ke-
ri nas k’ duxnosti kervarjske lybavi no miloserq-
nosti obvexyjejo, nas obvexyjejo tydi k’mi-
lodarnosti.— Milodar je nasledyvar)e boxjo. Pred
Bogom smo mi vsi kodivi no prosci. „Daj nam
dnes nav vsakdeni kryhMat.  6, 12. mi moli¬
mo, ino ravno tak kak Bog svojo roko odpira
no nam vsakemi dava: tak bi tydi mi mogli od
navega premoxei)a bogim davati. — Milodar je
ijast boijaj ino je rpemi prijeten. Sveto pismo
pravi: „Tvoja molitva no tvoj milodar sta gor
privla v’ponev pred obličje boxjo.“ Dj. 10 , 4.
Bajti bogi je boxja stvar, ino Bog je celo zoseb
°>{a bogih. — Milodarege je pokornost proti
Bogi, ker svojo volo ijres to skoz zavezale pre¬
moreta no bogih med soboj ijisto rassvctli skoz
besede: „Bogatec no sirmak sta se srela, oby
stvarnik je Bog/‘ Ps. 22, 2. — Milodar je za¬
hvala Bogi. Sveto pismo pravi: „Kaj mo jas Go-
spodi povernil za vse, kaj je meni dal.“ Ps. tl5,
12. Sveti Krizostom pravi: „Milodaritba je naj
rodovitneva vmetnost vseh vmetnosti, — Toto
daijo bi mogli mi pred vsem opravlati. Roka bo-
8 e ga jeKristuvova roka. Dav ti milodar, te ga
nevzeme sirotinaj temoif Kristuvova roka. — Bog
le sirote stvoril, kerih je neblo, ti pa stvarjc-
11,1  nepystiv skoz glad 110  dryge tesnote za-
^edlati/« Sveti Leo govori: „Bog je svedok

334 Na 7. nedelo po Fynbistah«

sirot, ino ,naj darovitnesi nazajplaqyvavec ob¬
resti.^

Tote tri so naj predncve dobre dela, ’s he-
rih vse ove rasejo; kda pa so Bogi povolne, mo
slivali v’drygem deli. —

II.

Tote dobre dela, bere mi opravlamo, so
Bogi dopadlive, rji je mi l) s’ponixnim sereom,
2) s’ spokoritnim sereom, 3 ) v’stani milosti
boxje opravlamo.

l) Nase dobre dela so Bogi dopadlive, ino
on pe gorvzeme, qi mi rje opravlamo s’sponis*
nim sereom. — Molitva, post, milodar ali vsa¬
ko drygo dobro delo se more s’ponixnim ser-
com no v’qastibojeqnosti punem mivlepi oprav-
lati. Daleq proq od Farizejoskega vtimapa, v’
obqytji navega zaderxavnega pogybIepa no ne-
premoxepa, nas same reviti, bi se mogli mi 2
otjitnim grelnikom v’krilo miloserqnosti boxje
vcrijti, ino v’namilosti zreqti: „0 Bogi bodi

nam grešnikom milostivem / 4  Lyk. 18, 13. Pre-
vzeti od nave nisobosti, potreboqe, boxnosti,
nevole bi se mogli mi z’Abrahamom liki prah
no pepel pred Gospodom sponixati ; 44  Gen. 18 ,
27. ino tali nave dobre dela opravlati: kajti ker
se sponixa, toti se priblixa k’Bogi, ino ponixnim
on da^a svojo milost / 4  Jak. 4 , 16 . Pred naj Vi'
vevem brezi ponixnosti se prikazati; prositi, no
prevzeten biti koditi no se vtimati; to je naj
nasmilenevi, naj nesreqnevi stan tjloveka. Jezus
pravi; „Na ponixnega pobitega, ker pred mo'
joj besedoj trepeqe, gledam jas dol/ e  Lyb. 18 ,
11 . 12 . Sveto pismo pravi: „Kelko vekvi ti sev;
telko bole se sponixaj; te bos se Gospodi do*

Na 7. nedelo po Fynkivtah»

355

pni« Sir. 3, 18 . Sveti Bernard vjrqi*. „Velka
no redka je resnično tota krepost, dare ti, tji
ravno velke reip opravlajotji, tebe nespoznav za
velkega, ino tvoja svetost vsem oznapena, tebi
sameni skrita je, da se ti qydoviten skaxev, ino
se za zaverxenega deniv. To jas mam zai{ydo-
vitnevo, kak vse kreposti.* 4

2) Nave dobre dela, kere mi opravlamo,
so Bogi prijetne no dopadlive, tji je mi s’po-
bolvanim sercom opravlamo. — Hlovek more
spokorjenega serca, spobolvanega sivlepa biti,
ino Bogi ponixno slvxiti, pega pravipno lybiti,
greh na yrok sovraxiti no se ga ogibati, ino kre¬
posti no vso dobro zebirati: te do pegove dobre
dela Begi dopadlive no prijetne: spobolvani se
samo sme z’dobrimi delami pred Boga pokazati.
Sveto pismo pravi; „Idte ta k’pemi, ino vi bo-
te od pega rassveteni, ino vave lica nedo osra-
motene postale.** Ps. 33 , 6. Jezuv pravi: „ x ti ti
tvoj dar poraijav na altari, ino zmisliv, da tvoj
krat kaj ma proti tebi5 pysti tam tvoj dar, no
kodi perle, no se spravi s’tvojim bratom, ino
te pridi, no porotni tvoj dar.“ Mat. 5 , 23 . 24 .
»»Delajte vreden sad pokore,** predga sveti Ivan
kerstitel. Mat. 3, 8. Bog sam pravi skozi prero¬
ka Izaia: „P[i bi se tvojo postepe meni dopadni-
k> 5  dak morev ti vsake krivitjne pogodbe od-
zdignuti, ino od vsega tega odstopiti, skos kaj
tl .dryge kde na kaki napin obtexiv, texiv no
stiskavav.** Iz. 58 , 6. „Mi se kdo po tikapi
'nertvega miva, ino se ga pa tipe, kaj pemi has-
j 1 * pegovo mivape? Totemi je plovek ednaki,
se za svojih grehov volo posti, ino je pa vpi-
Kdo de pegovo molitvo oslival? Kaj pemi
lasni pegova xalost ?“ Sir. 34, 30 ., 31 . Sveti
Ambrož vypi: „To je Gospodova vola, da se mi

336  Na 7. nedelo po Fynkivtah.

od hran, ino zraven tydi od grehov oddemmo.'*
Klemenc Aleksend. repe: „Post pomeni po gla-
vitnem odderxavape od vseh hydih djap, besed
no misli."

3 ) Nave dobre dela, Itcre mi opravlamo, so
Bogi dopadlive, rji mi p e v’ stani hoxje milosti
opravlamo. — Dela no dari tistega ploveka se
nam naj bole dopadnejo, od kerega vemo, da
je nav pravi prijatel, ino nas po pravici lybi, nam
dobro povsodik xeli no vpini, mo ma vso navo
dopadepej ovega pa ne, ker nas sploh nelybi,
ino je skraja prež nas. Ravno tak se tydi nave
dobre dela no dari le te Bogi dopadnejo, kda
smo mi pegovi pravi prijatelj, kda pega po pra¬
vici lybimo, dare ga z’grehi nerazxaIimoj te
mamo mi tydi pegovo dopadepg no prijatelstvo,
ino se znajdemo v’pegovi milosti. Jezuv pravi:
,,Razvi mene nemrete vi nikaj opraviti." Iv. 15*
6. Ne, kaj bi mi kaj od nas, kali od sebe samih
misliti premogli; temop navo premoiepe je od
Boga j 2 . Kor. 3, 5. kajti skoz pega mi xivimo,
ino se giblemo no šemo." Dj. 17 , 28. Tak vi¬
dimo mi, da je Bog Abelovo poropitbo veselo
gorvzel, no ž’dopadepom dol ’z nebes na p 0
gledal, ino na znamlepe svojega dopadepa pystil
dim zraven gor k’nebesam iti, da je Abel v’mi¬
losti boxji porapal; •— Kapovo poropitbo pa J 0
zavergel, da se je dim po zemli okoli kadil no
vlapil." Gen. 4, 4. 5. „Tak je' tydi Noe v’milo*
sti boxji porapal po potopi, ino Bog je svojo do-
padepe nad pegovoj poropitvoj na nebi skoz box-
ji stol posvedopil." Gen. 8, 20,21.

Naj tako pot se ali nave dobre dela Bogi do¬
padnejo.

Naj predneve no naj imenitneve dobre dela
ali sejo med vsemi: molitva, postepe no jmilod 8 "

Na 7. nedelo po Fynkivtah. 337

rege. Ino tote dobre dela so Bogi dopadlive, ip
je mi opravlamo v’ponixnosti, v’pobolvanosti
no v’stani milosti boxje. — Tote dela so sad
dobrega dreva, dobrega gloveka, na berem se
on spozna. — Mejmo ali, kak pravi kristjanje,
Lybleni Nazoijni 1  vseli naj pervo no naj vekvo
skerb, tote dobre dela s’ takim sercom no v’ ta¬
kem stani opravlati, kak smo zdaj ijyli, najm-
reqr ponixni, spobolvani no v’milosti boxji, naj
bojo nave molitve, posti no milodari Bogi vse¬
li prijetni no dopadlivi, nam pa k’dyvnemi zve-
ligagi hasnovitni, naj Jezus ge s’ svojoj rokoj
gorvzeme, ino je nam v’nebesah shrani za bo¬
gastvo vernega veselja. —

0 boxji zveličar! daj nam tvojo milost no
pomoij, naj mi vseli dobro drevo šemo, ino do¬
bro sadje prinesemo, na kerem ti nas za vredne
spoznav, nekda k’sebi v’veqne prebivaliva vzeti.
Amen.

Na 8. nedelo po Fynkib r tah,

)>lno toti je bil gemi obto.veni, liki da bi gemi
gegove dobrine zapravlal,“ Lyk, 16, 1*

Krivica no kanost.

V’ dnevnem svetem Evaggelji nam Jezuv
P re dpostavla bogatega tfloveka, ker je imel hixo-
^ a vca kres svojo premoxege postavlenega. Toti
P® je pri svojem gospodi bil zatoxeni, da je ge-
011  dobrine zapravlal. Gospod ga je po-

2va 1 sc bi, no gemi rekel: „Kaj qyjem od tebe?
Ned. Del. c?

338 Na 8 . nedelo po Fjnhivtah.

Daj raqun od tvojega hirovapaj kajti na dale
nebov veq mogel meni hixovati." Hixovavec pa
je mislil pri sebi: „Kaj mo zdaj vijinil ? Kopati
no delati nemorem, hoditi pa me je sram. Jas
vem, haj mo vtjinil, da me po odstavleiji od hi.
rovarja v’svoje hrame vzemejo." Pozval je zato
vse duxnike vkyp, no pital pervega: „Kelho si
ti mojemi gospodi duxen?“ ,,Sto kadi olja} ino
rekel je jemi: „Vzemi tvojo pismo, no zapisi

petdeset/' Te je rekel drygemi; ,,Kclko pasi
ti duxcn?" ino loti je odgovoril: „Sto korit pše¬
nice" ino je rjcmi velel: „Vzemi pismo no zapi-
vi: osemdeset." — Mi vidimo zdaj totega hišo-
vavca, ker je za krivičnega no kanlivega oskerb-
nika svojemi gospodi zatoxen bil, kak ve je zdaj
ijega kanil, kda je xe od svoje slyxbe namenil
odpostavlen biti. — Krivičnost no hanlivost ste
greh proti sedmi zapovedi: ti nemav krasti, ino j
se Bogi motfno zamerite. — Mi se qemo zato od
toteve zloste dnes navyi[iti:

I. Kaj napravi kanost no krivica nam?

II. Kaj napravi kanost no krivica blixnemi?

Bog daj navemi dnevnemi premivlavarji xe-
gen, da bi se tota zlost med nami nebi znajvla.—
Proste si svetega Dyha za pomoij k’ temi. —*

I.

Kanost no krivica nam napravi tote k'' a '
rc: l) nemirno vest, 2) pred lydmi sovraxne>

3) tevko sodbo.

l) Kanost no krivica nam prinese naj p er * e
nemirno no tevko vest. — Tevha no nemir 113
more gratati tjloveki vesfV Vegovem serci, čj 011
svojemi blisnemi krivico vtjini j da ga vkani

Na 8 . nedelo po Fynkivtah. 339

pcmi na pegovem blagi zevkodi no kvar naredi.
Tcxiti more ljdsko blago ploveka v’pegovem
serci mopno no pcmi kameno xmepo delati, ker
tako v’svojih rokah maj kajti vest kak oster
sodnik proti perni stane, no perni pcgovo krivi¬
co oponava. Zato pa se more vsaki mopno var-
vati kanosti no krivičnosti, po navyki svetega
pisma: „Nevpinte niltaj proti pravipnosti, neti
v’sodbi, neti v’lakti, neti v’vagi, neti v’meri/*
Lev. 19, 35 . Bogat mox je spravil bogo vdovo
ob peno edino pivo, naj bi si z’poj svoj ograd
povekval. Kda je drygi den po pivi hodil, je
privla boga vdova s’praznim xaklom, ino rekla
z’ jopepimi opmi: „Jas vas prosim, pyste mi de-
no od mojega opinskega nadoba telko vzeti, kaj
V toti xakel gre.“ Bogateč je rekel: „Toto be¬
dasto provpo ti xe znam privoliti.“ Vdova je
napunila xakel z’ zemloj, no repe te : „Zdaj ve
pa eno provpo mam; Bodte tak dobri, no mi
pomorte xakel na rame. Bogateč, ker je k’ de-
h ne navajen bil, je dugo nehtel, Alipa vdova
]c nehepala s’provpami no molbami, doklip je
n , e na  zadpe privolil. Kda pa je xakel gorzdignu-
htel, je rekel zdehnejop: ,,Neje mogopno,

P f etexek mi jeZdaj  je rekla vdovica z’mop-
n °) bescdoj: „Da vam je toti xakel zemle xe

Pyetexek, kak de ve cela piva, kere jezero ta-
'jj 1 x aklov nemre derxati, — vas v’vepnosti te-
Xl  a!“ .—. Mox se je stravil preš toti govor, no
al poj pivo nazaj 5 kajti vest ga je mopno texi-
a  9 res  to, da je rekel:

»pa bi lydska rep pri meni bila,

* na  veke mene zlo texila.“

2) Kanost no krivica nas pri Iydeh sovraxne
" a ; edi - — Ker se skos kanost no krivipnost xe
'rat pred lydmi ovadi, nema vep poptepa

22  *

540 Na 8- nedelo po Fjnkivtah.

pred nikom. Vsaki se takega ogible, ga hyla no
sovraxi, ino ga pometava, neqe v’pegovem to-
varvtvi biti. Ker neda zaslyxene platpe, ker
kradne, nema praviqne vage, mere, ne stalne
reqi, bode ostal poverxeni; ker je ne rriox bese¬
de, od tega se pravi: „Ker se na laxi dobi, tisti
vso vero zgybi. Ker ma krivično blago, nede
pemi sreqe dalo.“ Vsaki kriviqen si sovrasniko
naredi, ino pegova kanost no krivica le pemi
naj vekvi kvar dela, ino ga zna v’kavtigo, ter-
plepe no nevolo spraviti, ino pemi vso poijte-
pe vzeti. Sveto pismo veli: „Ti nemas tvojemi
£lixnemi nikakve krivice vqiniti, neti pega po
sili texaviti.“ Lev. ig, 15. Sveti Pavel pravi:
„Dajte vsakemi, kaj ste pemi duxni. Daqo, ko¬
mi daqa slivi •,  plax[ilo, komi plaqilo slivi.“ Rim.

13, 7. Premislimo le, v’kako sovravtvo je toti
kixnilt skos svojo kanbc , v' dnevnem Evapgelji) 1
privel pri lydeh, da so ga pri gospodi tosili,
ino je od hixovapa oddjani postal. *— En skopi
kmet je po svoji krivičnosti se lydem tak zame¬
ril, da je delavconi nehtel popunoma strovka no
plaqe davati; temoq jim vseli doltergal, da je-
mi je na zadpc xe nive nehtel na delo iti, ino
tak so pemi piva neobdelane ostapyvalej silje
je jemi na niq vlo, ino je velki kvar imel. Te
se je toxil svoji sosedipi, da nikoga nemre » a
delo dobiti, ino pemi vse na kvar gre. Te j®
jemi pobosna sosedica rekla: ,,Nesmete lydem
zaslyxenega strovka no plaqe odtergavati, te do
vam lydje xe radi vli na delo. Ne vete, da J®
odtergavape zaslyxene plaqe v’ nebo krix}ei[ l  •
greh. Nevete, kaj Katehizem pravi: „Glejte»
plaqa delavcov, k eri so vam vave piva posek)
kero ste vi pim odtergali, kriqi, ino pikov krn[
je privel do vyh Gospoda veregov. 4 * Jak. 5>

Na 8 . nedelo po Fynkivtah. 341

Tote besede so sliopca genule, da je vse de¬
lavce pozval, no ijiin odtergano pIaqo pover-
nul, ino je pa lehko delavce dobival j kajti re¬
kel je:

„Kakti vsako krivo blago nema xegna,

Tak nenajde za ostano sil je vltedna/*

3) Kanost no krivica nam prinesete tydi na
konci tevko sodbo. — Tevka je zadna vyra za
"vsakega, ker je krivico na sveti delal, lydi kanil
no se z’ lydskim blagom bogatil, ino totih kri¬
vic ne popravil v’svojem xivleqi. Stravna sodba
qaka qega, pred keroj on xe od zdaleq xe ty
na sveti v’xivle:gi trcpeqe, da vidi, kaj nede
mogel ratpina datij kajti dosti je krivic vqinil,
lybezni blisnega ne mel, ino vnogo dobrih del
zamydil no popystil. On se moqno boji, kajti
da vidi, v’kako kavtigo de mogel iti, no kako
texavo de mogel na veke terpeti, da se je nehtel
spobolvatij zato pa pravi Bog xe skos preroka
Jeremia: „Jaj tistemi, ker svoj hram po krivici
stavi, ino svojo hixo po nepravilnosti povaj
ker svojega blixnega brez zroka texi, ino ijemi
zaslyxcnc plaqe neda“ Jer. 22, 13. Jezuv go-
v °ri od krivičnega hlapca? „Gospod je postal
tjemeren, ino ga je dal prek muijitelom, dokliq
je ne vsega duga plaqal/‘ Mat. 18, 34. Sveti
Auguvtin pravi: „Da bi tydi ti telko suz preta¬
kal, kak vsi spokorniki vkyp kda pretakati zmo-
5 dak ti le nikoli krivice nemrejo odpvvene
, qi ti kriviqnega blaga nazajnespraviv.**
”°boxen mox je enkrat enega kriviqnega bo-
gatca v’tevkem betegi z’Bogom spravlal z’ be¬
sedami svetega pisma: „Varte se skerbno pred
skopostjo j 5  kajti nive, naj se tydi v’kaki koli
P r eveqn° s ti znajde, xivi od tega, da on dosti
0  )rin  ma, pravi nav zveliqar j kajti gledajtc:

542 Na 8. nedelo po Fynkistah.

pole bogatega mosa je nosilo obilen sad. Toti
si je mislil pri sebi rekot[: kaj bom vqinilj
kajti jas mam t.elko silja vkyper, da ga nemrem
vsega notri spraviti no shraniti. On je sklenil
te: to jas i[era vqiniti: Jas qem moje skedne
dol vtergati,-no si vckve postaviti, ino v’rje vse,
kaj je meni zraslo, ino vse moje dobrine spra¬
viti, ino qem k’moji dyvi reqti: Dysa! ti mas
dosti dobrin no dosti let zeloxenih; popivaj si,
jej, pij no se veseli. Bog pa je rekel k’pemi:
Ti nespameten! toto noq de ve se tvoja dyva
od tebe terjala, ino kaj si si ti spravil, komi de
to k’deli prišlo? — Tak gre tistcmi, ker si
zaklade nabira, ino je pri Bogi ne bogat.! —
Lyk. 12, 15.— 22. Zato pa si nenabirajte zakla¬
dov na zemli, kde je xiski no moli pogybijo, mo
kdc je tatje skopajo no spokradnejo. Nabirajte
pa si zaklade v’nebesah, kde jih neti xixek, ne¬
ti moli nepokvarijo, kdc jih tatje neskopaio ni)
nc\kradncjo. f<  Mat. (i, 1Q. 20. Ino toti skopi bo¬
gateč se je preobernil te na besede poboxnega
nioxa:

„Kdo kriviqno blago po kanlivem skerbi,
Tcvlto srnert, no xgcqi ogen veqno terpi. rt

To ali sejo lagodne reqi, kere nam kanost
no krivica prinese. Kaj pa napravi naša kanost
no krivica blisnemi, poslysajmo v’drygern.

II.

Skos kan no krivico mi blago no premoxep®
našemi blixnemi kvarimo: t) da pomensamo

no zeskodimo pegovo glestvo, 2 )'da xalostimo
rjegovo serce, 3 ) da pohysape davamo.

l) Skos kan no krivico mi blago no premo*
xepe našega blixnega pomensamo. — Mi peno

545

Na 8. nedelo po Fynkivtah.

po kriviqnem poti vzememo no odvzememo, kaj
si je on s’tenkimi rokami no kervavimi xyli, s’
potom svojega lica pripravil; mi delamo velki
kvar na ijegovem blagi, qi ga vkanimo no zevlto«
dimo, ali sebi po kakem koli krivičnem naqini
gegovo req spravimo, ino blixnega lybav celo
pozabimo. Mi blixnega sreqo pomenvamo skos
to, ino ga v’nevolo no v’bovtvo globve pogra-
xamo, alipa nazaj notrivlaqimo, qi se je ’z :gega
zmogel; ali qi ga presilimo v’plaqili, mi :gegp-
vo potrebo povekvamo, ino qi ga pri kypili ali
oddaji kanimo. Zato pa Bog sam pravi: ,,Vava
vaga, vavo merilo no vav pint more praviqen
biti.“ Lev. 1(>, 5d. Mi kdo i)ivo ali gorice zevko-
di, ino pysti svojo xivino to, kaj komi drygemi
slivi, spasti; toti ma, kda se je kvar vcenil, naj
jakvo, kaj on na svoji givi ali v’goricah ma, za
tisto dati.“ Eks. 22, 5. „Mi jas hydobnemi re-
qem: Ti morcv skos smert mreti; ino on dela
pokoro kres svoje grebe, ino kaj je prav no dobro
yqini, ino da zastavo, kero je obarval, nazaj,
ino hodi v’ zapovedah xivlei)a, ino nevqini veq
krivice; toti naj xivi no nemerje. 4 * Ez. 33, 1 4. 15.
1'obiav je rekel: „Mejte paško, qi je tota kozi¬
ca ne vkradgena, ino jo pa nazaj spravte gospo¬
di kajti nejc nam dopyvcno, kaj vkradgenega je-
sb, ali se le ga teknuti/* Tob. 2, 21. Vsakemi
kanlivei vest tote grozovitne besede pravi:
»Kanost ino ncpraviqnost blaga,

■kebi straven ogen tam nalaga.“

2) Skos kanitbo no krivico mi xalostimo
navega blivnega serce. — Mi gemi skos krivico
110  kanost xalost 'delamo no texavo; mi tešimo
D e govo serce no stiskavamo dosti suz igemi vyn;
k c govo xeno no ^egove otroke oboxamo z’i)em
lc d. Dostikrat bi se nav blixgi’z nevole vynpo-

344 Na 8. nedelo po Fynkivtah.

mogel, pa ga mi skoz navo brezlybavno krivič¬
nost pa nazaj v’nevolo porinemo, kde on pa ne¬
ko suzo preleje no neki zdihaj da. Neka vdova,
neki bogi no neki pasterek more na tako viso
suze pretakati, no v’nevoli no v’bovtvi zdihava-
ti polek takega kriviqnega ijloveka, oqiba ali
maqihe ali oskerbnika, ker pihovo nesreqo no
nevolo skos kanitbo vsaki den povekvava. Sve¬
ti Dyh pravi: „Neteqejo suze vdovici po lici

dol, ino nede i)eni kriq proti temi, ker i)e i)oj
istiskava ? One grejo od lic gor do neba, ino
Gospod, ker se da doprositi, ndde dopadepa na
x)ih mel. l<  Sir. 35, 18. 1Q. Ena predpostavlena
je rekla enkrat k’ sestri, kera je kypila za klo-
vter oskerbeti mela: „Moja sestra! nedelaj bo-
gim lydem, qi od i)ih strovelt kypyjev, xalosti;
nemre se ijihovo delo no tryd predrago plaqatij
veq mil daleq sem nosijo bremena, od kerih le
mali dobiqek majo JVIi smo resen boge, mi pa
zato deno nemo od gladi merle, ino bi rtebjo
na konci deno bolse, da bi mi glad terpcle. kali
toti bogi lydje, keri vekve texave prenavati ma¬
jo, kak mi.“ Nepraviqen qlovek je nekda v
cirkvi na steni najvel stravne besede zapisane,
na kere se je v’serci-geijeni spobolval, najm-
req:

„Skos tebe suze bogim ’z oqi staplejo,

Kak tevki kamni ti na serce kaplejo.**

3 ) Skos kanost no krivico mi tydi drygin 1
velko pohyvai)e dtfvamo. — Skos kanlivost no
kriviqnost, kero mi btlvnemi vqinimo, skoz na-
ve hydobne govore no djaa^a v’totem strani mi
lydi rasserdimo, ino pim hydi navyk dava-
mo, da se oni tydi podle znajo kriviqnega dela
prijimati; mi pim priliko damo, da nas ogovar¬
jajo no krez nas hydo guqijo. Tistega, kerenn

345

Na 8. nedelo po Fynkistah.

krivico vpinimo, mi naj bole rasserdimo, da nas
kleje no hydobije, da se pemeri no jezi nad na¬
mi, greh dela no si zdravje kvari. Jezus se pre¬
ti pohysavcom: „Jaj sveti za volo pohysap. Mo¬
rejo resen pohysapa priti, alipa jaj ploveki,
skos kerega pohysape pride/* Mat. 18, 7. Ne¬
pravilen no nezvesti plovek je povsodik zaver-
xeni; on lydi pri vsakem deli kvari no vali. On
skos svojo krivično djape, kanitbo ali krajo po-
hysa dryge, keri ga vidijo, no pe zapela, da
tydi te zgybijo no ' žabi jo lybezen Slixnega,
dobrotlivost no miloserpnost k’pcmi, ino tvdi
zamrejo dryge kaniti, krasti no pim na blagi
škoditi, ino skos svojo pohysape svoje brate na
pogyblepe spravijo. Pavel Apostol pravi: „SIa-
bi brat, za kerega je Kristus merel, bode za
tvoje zastopnosti volo prcjsel. Mi se vi na taki
naptn na vaših bratih zagrešite, ino pihovo sla¬
bo vest oranite; te se zagrešite na Kristusi sa-
memi. u  1. Kor. 8, 11. 12. Mastivreden Beda
piše: „Ker skoz besedo ali djape svojo hydost
na dryge trosi; toti bode na mesto xetve vepno
odserdbo xel.“

»Ker da pobysape skoz rep al’ dela,

bjegova dysa bo na vek’ gorela.“

Tak ali škodi naša kanost no krivipnost na-
vemi blixnemi.

.Zdaj pisto no svetlo vidimo, kaki kvar ali
kako škodo, kanost no krivica dela; da nam
ftajmrep nemirno no tesko vest napravi; nas
pred lydmi sovraxne naredi no v’terplepe spravi,
,n< ? nam tesko sodbo prinese. — Kanlivost no
lr *vipnost našemi blixneini pomensa no kvari
D e govo blago, xalosti no texi pegovo serce, ino
pemi pohysape dava. — Vse tote krivice no gre*
10  si mi skos kanost no krivipnost na našo dyso

546

Na 8* nedelo po Fynki*rtah.

naloximo, ino mo tevko za rje odgovarjali na so«
den den pred sodnikom tam. Zato pa se odva¬
di vsaki totega hydcga djapa za i^asa, poverni
krivo blago no vse krivice popravi, ino si roke
od vsega operi no zepisti, naj si v’serci mir na¬
redi no pokoj, da nede nekda na zadni posteli
ljdsko no krivično blago pega nazajderxalo, no
pemi vepne kavtige nalagalo; temop
,,Skerbi se prijatele v’ nebesah meti,

Da se znav veselo nekda k’pim ta vzeti/' —
Amen,

Na 9. nedelo po Fpnkrstah.

,,Ino v’ tebi nedo kamna na kamni pystili, da
si ne i[asa tvojega domoobiskapa spoznalo/'
Lyk. 19, 44 . *■

Ha s  domoobiskavapa.

.Tezuv je ravno na cvetno nedelo, kak pra¬
vi vidoski kral, 'kral neba no zemle, pastivno
v’Jeruzalemsko mesto prijezdil, ino velke vno«
xine lystva z’pim privle. Vypcniki Jezuvovi so
pri toti priliki vsi zapeli od radosti Boga hvalit 1
na ves glas preš vse pydeve, bere so vidili, mo
rekli: „B!agoslavlcn bodi, ker to pride, kral!
v’ imeni Gospodovem! mir v’ nebesah ino pa st
na vivini! Lyk. 1Q, 30 . ino vso lystvo je tak pe¬
lo. Mat. 21, 9. Neki Farizeji med lystvoin so
rekli k’ pemi: „Vypitel! kavtigaj tvoje vyp e '

nike! On pa je rekel k’pim: ,,Jas vam povem-
Da bi toti mupali, dak bi toto kamepe zvalo/

347

Na g. nedelo po Fynkistah.

Ino dare je. blizo ta prišel, ino mesto pogledal,
se je jokal prež pe, rekop: „Da bi ti spoznalo,
ino resen na toti tvoj den, ker je k’tvojemi miri
(dnes najmrep, kda sem jas tvoj zvelipar kak
kral neba no zemle tebe obiskal, tvoj Bog) j tak
pa si ne spoznalo, ino vsa tvoja sreqa je pred
tvojimi opmi zakrita^ kajti dnevi do kres te pri¬
šli, ino tvoji sovrasniki bojo tebe z’jezom obda¬
li, ino okoli no okoli obsegnuli, tebe od vseh
lvrajov stiskavali, ino oni do tebe no tvojo detco,
kera v’tebi je, na zemlo zmetali, ino v’tebi ne
kamna na kamni nahali, da si ti pasa tvojega
obiskavapa ne spoznalo 1 “  — Velke nesrepe ter-
dokornosti, ino velko kastigo no strasen konec,
pokonpape celega mesta je Jezus dnes Jeruza¬
lemskemu lystvi za volo pikove nespokoritnosti
popretil, da je pasa svojega obiskavapa, kaj bi
se spobolsalo, ino svoje pomopi ne spoznati
ktelo, ino svojega zvelipara ne spoznalo.— Tydi
mi mamo scepne pase, v’kerih nas Bog obiska¬
la no spobolsati pe. — Mi zato nemo dnes pre¬
medlimi;

k Ker. je bil pas domoobiskavapa Jeruzalems¬
kega mesta?

II, Ker je pas našega domoobiskavapa?

Tydi dnes nas Jezus pa domoobiskavaj zato
P a  mej mo paško, da nemo nespokorjeni ostali,
kosi vsaj te.

L

Jeruzalemsko mesto jokal,
da on nepe smerti gresni-
| on pikovo zvelipape xeli,
pravi Ezehiel prerok; „ T Ji je te moja vola

Jezus se je prež
,,a ) bi opitno pokazal,
l0ve;  temoii velkovet

348 Na 9 . nedelo po Fynkistah.

smert hydobnegaj, repe Gospod Bog, ino ne da
bi se spokoril od svojih grehot, ino xivel? Ez.
18,23. inodaonbrezboxjo mesto nerad, ino kakti
prisilen kavtiga, da je nehtlo najmrep pasa svo-
jega domoobiskavapa spoznati no pohasnyvati.
Mas domoobiskavapa Jeruzalemskega mesta je nil
l) pas starih prerokov, 2 ) pas Ivana kerstitela,
3 ) pas Jezuvovega predgapa.

l) Mas domoobiskavapa Jeruzalemskega me¬
sta je bil pas starih prerokov, kere je Bog v’
starem testamenti povilal gosto k’ xidoskemi
lystvi, kori so mogli boxjo volo pemi predgati
no oznapyvati, xidovje pa so pe zametavali, se
pim posmehavali no pe sramotili, ino pe zadniif
spomorili. Sveto pismo pravi: „Alipa oni so se
posmehavali oznanitelom boxjim, ino so pihove
govore za malo derxali, so preroke sramotili,
doklip je ne privel pemer Gospodov dol nad pe-
govo lystvo, ino pim neblo nikve pomopi “ 2.
Kron. 3f>, \ 6 .  Jezuv pravi: „Zato glej, jas po-
vlern k’vam preroke, no mudre ino pismovyije-
ne, ino od pih te vi neke vmorili no krixali, ino
od pih neke bipyvali v’vavih volah, ino praga-
pali od ednega mesta do ovega." Mat. 23, 34.
Sveti Gregor papev pive, kak Bog govori skos
preroka: „Jastrep na nebi je spoznal svoj pas,
gerlica no lastvica no vterk so zderxali pas svo¬
jega prihoda: alipa mojo lystvo je ne spoznalo
Gospodove sodbe 1 ' Jer. 8, 7.

2 ) Mas domoobiskavapa Jeruzalemskega me¬
sta je bil pas Ivana kerstitela. — Zaden ino naj
imenitnevi prerok med vsemi je bil Ivan kersti-
tel, kerega je Bog xidovom poslal. Pred Jezo¬
vom | je pritekel Ivan kerstitel, ino je predgp
kre Jordanskega potoka kerst pokore ino lj^ 1
na Jezuvov navyk pripravlal, Perva ino naj p°'

Na 9. nedelo po Fjnkistah. 349

trebneva req X)egove predge je jbila pokora, spo-
bolvape no pripraylepe sere za Jezuvov navyk,
ker bi imel xe skoro za ijim priti, ino na toto
znamlerje pokore se je mogel vsaki pokerstiti da¬
ti z’ vodoj Jordana na |odpyseije grehov. Lyk.
3, 3. ,,Delajte pokoro, je rekel, kajti nebeško

kralestvo je blizo prišlo ;  zakaj toti je, od kere-
ga je povedano skos preroka Jeremia rekoq:
Glas zoveqega v’pysavi: nadelavajte Gospodovo
pot, popravte rjegove steze. Spobolsajte se, ino
prineste vreden sad pokore,“ Mat. 3, 2 . 3 . 8 .
Totemi so sidovje radi slyh davali, Farizeji no
Saduzeji pa so se terdokorni skaxyvali no ne
hteli ijemi vervati, zato pa jim je rekel: „Vi

kaqji plod, kdo vam je pokazal, prihodnemi
serdi vujti? Za tega volo vtjinte vreden sad po¬
kore. Ino qete si vi guqati: Mi mamo Abraha¬
ma za oqoj kajti jas vam povem: Bog premore
si s totega kamelja otroke zbyditi. Sekira je
xe na korenino drevja nastavlena. Vsako drevo,
kero neprinese dobrega sada, bode poderto, ino
na ogen verseno. Jas resen kerstim z’vodoj na
pokoro: ker pa za menoj pride, je moipnesi od
mene, keremi sem ja ne vreden pegovih obyte-
l°v za ijem nesti: tisti de vas's’svetim Dyhom
no z’ognom kerstil. On ma vejatjo v’svoji roki,
mo de svojo gymno sploh snaxil, ino svojo pve-
nico v svoje ukedne spravlal, alipa pleve z’
°gnom zexgal, ker je ne vgasnuti.“ Mat. 3 ,
12 . Tak ostro je predgal Ivan kerstitel, ino
e  so se ne hteli spobolvati vnogi, ino ty*di Iva-
na  kerstitela je Herodes Antipav, da je jemi
greh ijegovega zakonaloma pogovarjal, ob glavo
jati dal.“ Mat. 14 , 11 . Sveti Gregor papev pra-
Vl  * n^a kerega zroka volo je Jeruzalemskem!
m esti kastiga pokomjaija naloxena bila, se pri-

350 Na 0* nedelo po Fynkivtab.

dene: Zato, da je ne spoznalo qasa svojega
obiskavapa,“ tydi ob pasi predge Ivana k er st i*
tela.

3 ) bCas domoobiskavapa Jeruzalemskega me¬
sta je bil zadniq qasJezuvovega predgapa,— Ves
sveti Evapgeli, kerega je Jezuv xidovom predgal,
dryga nema na misli, kak spobolvapc no poko¬
ro, „Hi vi nete pokore naredili, pravi Jezuv,
dak te vsi na ednaki n|qin prejvli.“ Lyk. 13, 5.
Oni pa so le nelitli pokore delati, so Jezusa
sovraxili no ga zadniq vmorili. Zato pa se je jo¬
kal Jezuv t[rez pikovo pogyblepe no ltavtigo ce¬
lega mesta. K’ pismovyqenim no Farizejom je
rekel enkrat: „Glejte, jas povilam preroke, no
mudre, no pismovyqene k’vam, ino od tistih
bodte vi neke spomorili, ino krixali, ino neke
od pih te v’vavih valah biqyvnli, ino ’z ednega
mesta v’ ovo pregapali, naj vsa praviqna kerv
krez vas pride, kora se je na zemli prelejala, od
kervi praviqnega Abela notri do ltervi Zaharia,
Barahiovega sina, kerega ste vi med cirkvoj no
med altarom vbili. Resniqno vam povem, to
pa de kres toti narod privlo: Jeruzalem! Jeruza¬
lem ! da ti preroke vbijav no kamenyjev, keri
so k’tebi poslani bili: kelkokrat sem jas tvoje
otroke zebrati htel, kok kvolila svoje piveta
pod peroti zebere , ino ti si nehtlo! Glejte, va-
va hixa vam bode pystna nahana. Zakaj jas vam
povem: vi mene nete odzdaj vidili, dokliq nc-
povete: Poblagoslavlen bodi, ker pride v*Gospo*
dovem imeni:“ iVfat. 23, 34. — 39 . Dokliq sc
nespobolvate no mene nespoznate za obeijancga
Mesiava. Alipa ne so se prav spobolvali xidovje
v’ Jeruzalemi$ kajti sveti Evapgeli pravi: Dare
sc je Jezuv Jeruzalemi priblixaval, ino mesto
zaglcdnul, se je razjokal nad pim, no relteb D* 1

3 51

jffa g.  nedelo po Fynkistah.

bi ti deno spoznalo, ino resen na toti tvoj den,
ker je k’tvojemi miri, tak pa je pred tvojimi
oipni zakrito. Kajti dnevi do kres te prišli, ino
tvoji sovraxniki do tebe z’nasipom okoli no oko¬
li obdali, ino te od vseh krajov tesnili, ino bojo
tebe no tvoje otroke na zemlo zmetali, ino v’
tebi ne kamna na kamni nahali, da si ne (nanp
dnes) pasa tvojega obiska spoznalo." Ty je Je¬
zus velko kastigo Jeruzalemskemi mesti splohne-
ga pokonpapa skoz Rimsko vojsko preropil, ke-
ro se je potle po pegovem vnebohodi tydi celo
po pini resnipno zgodilo, kda je Jeruzalemsko
mesto vso tak razderto no poryseno gratalo, da
je ne en kamen no ovem ostal, ino lystvo ne-
smileno spokonpano, da se je ne htelo spokori¬
ti no svojega domoobiskavapa spoznati. Sveti
Gregor pravi: ,,Stvarnik lydi je najmrei| skos
skrivnost svojega vplovepepa toto mesto obiska¬
ti povrednil: alipa ono se je ne pegovega stra-
lia no lybczni domislilo. — Objokal je zato po¬
prej odrešite! pogyblepe nezvestega mesta,-kak
se je samo mesto ne dovedilo, da de prišlo. Ile-
renu se od jopepega Gospoda prav pravi: Kaj,
bi spoznalo tydi ti, razmi: bi se jokalo: be¬
ro zdaj, da neves, kaj ti predstoji, se veselvjes.
^ato pa se pridene: Ino resen na toti tvoj "den,
"Gr je tebi k’miri. Da se je zato mesnim xelam
avalo, ino prihodnih zlegov ne vidilo, je pe
j 13  svoj den, ker bi nemi k’ miri biti mogel,
imelo."

To so ali bili pasi domoobiskavapa Jeruza-
emskegn mesta j keri pa so pasi našega domo-
0  iskavapa, pemo pyti v’ drygem deli.

552 Na g. nedelo po Fynkivtah. *

II.

l £as navega domoobiskavapa je pas milosti
boxje: l) pas oznanitbe boxje besede, 2) qas
spovednega podvyt{cpa, 3 ) dryge dobre pri-

like.

l) Has navega domoobiskavapa je pas ozna-
nitbe boxje besede. —' Nas Bog domoobiskava
povsodik, kde se nam boxja beseda oznanyje.
Svete predge so tisti srepni pasi, kde nas Bog
obiskava no k’sebi vabi no zovej kde nam veqne
resnice oznanyje, kere bi mi mogli vervati, ino
kreposti vypi, kere bi mogli opravlati na dyvni
hasek, predge, kde nas Bog od greha no vsega
hydega pe odvaditi, no k’dobremi spraviti. Bog
nas skos predge opomipa, se spobolvati no po.
pnnoma pokoro vpiniti, da nebi nave dyve na
pogyblepe privle. — Kervapski navyki so tydi
pas navega obiskavapa, v’kerih se nam tydi
boxja beseda oznanyje, v’kerih nas Bog tydi do-
moobiskava no vypi pokoro delati, pemi slyxiti,
dobro piniti, v’pokori ostati no se zveliqati.
Predeg no navykov bi nebi smeli ali samo z’vy*
hami poslyvati 3  temop zvesto tydi spupavati,
kak sveti Jakop vypi: „Bodte delavci besede,

ino ne samo poslyvavci$ s’pim se sami kanite)
kajti pi je kdo samo poslyvavec besede, ino »e
delavec, toti se primeri moxevi, ker svojo na¬
ravno lice pogledne v’ gledali. On se je pogled-
nul, vel prop, no pozabil, kaki je bil." Jak. b
23 . 24. Jezuv pravi: „Srepa tistim, keri bese¬
do boxjo poslyvajo no zderxavajo.“ Lyk. 10, 48*
„Ne so poslyvavci postave pri Bogi pravipm) te j
mop vpiniteli tiste do opravičeni postali," p* 3 ' 1
sveti Pavel. Rim, 2 ,  13. Sveti Auguvtin moli na

Na g. nedelo po Fynkistah. 553

to: „0 Gospod! ti beseda! o Bog! ti beseda;
silos liero se je lyq naredila. Ti si steza, resni*
ca no xivlepe, Iv. 14, 6. v’Iverem nega teme, ne
blodne poti, ne laxi ino smerti ne. Ti si lyq,
bres ltere so teme; pot, bres ltere so blodne
poti; resnica, bres bere je lax, ino xivlepe, bres
lierega je smert. — Jaj meni nevolnemi, ker se
je telliokrat pokonijal, da si ti beseda, skos lve-
ro se je vso napravilo, ino jas razvi tebe, bres
lierega se je niq ne naredilo l (<  Iv. l, 3 .

2) l Ias navega obiskavapa je tydi qas spo¬
vednega podvyqepa.—Posebno Bog nas obiska-
va v’spovednici, kde mi k’pemi pridemo, ino
on nas skos spovednika vyqi, grehe zaverqti no
se jih drygoq ogibati, kde nam nave vse grehe
dobrotlivo odpysti, qi se jih vipstega spovemo,
ino pravo grevanost mamo, kaj smo pega razxa-
lili, no se na to greha ogiblemo. Ty nas Go¬
spod Bog resniqno domoobiskavle, da nam da
pa svojo milost no dopadepe, on nas resnično
domoobiskava, posebno v’ svetem Revnem Teli,
ino nas qe spobolvati no zveličati, zato pa mo¬
remo pri pegovem domoobiskavapi pega spozna-
ti, ne glyhi ostati ali nespobolvlivi; kajti Jezus
P r avi: „Kdo je iz Boga, toti qyje boxjo bese-
d °j zato pa je vi (grevniki) nei{yjete, da ste
"e iz Boga.« Iv. 8, 45. Sveti Auguvtin pravi:
»Gospodi reqi le besedo, reqi le: bodi lyq!

1 ) as  vidim lyq, ino se tem ognem; naj jas vi*
' m  pot, ino se ognem blodne poti; naj jas vi-
resnico, ino se kanlive laxi ognem; naj jas
Vl lin  vivlepe, ino se smerti ognem. Rassveti
me > Gospod! moja lyq! mojo rassvetlepe no
7Ve . ll l a B e , kerega jas bojati, moj Gospod! kere-
Jas hvaliti, moj Bog!*kercga jas moliti, moj
° l l a - lierega jas lybiti, ino moj xenih, keremi
Del. 2 3

354  Na g, nedelo po Fynkivtajh.

jas zvesti ostati qcm. RasSveti me, te prosim,
rassveti me, oslepjenega, ker v’temi no tepi
smerti sedi, ino ravnaj moje noge na pot mira,
Lyk. 1, ”9. naj po poj skos tvojo spoved hva-
losloveq k’tvojemi nebevkemi seli, k’sedivi box-
jemi pridem. — Jaj meni nevolncmi, ker je
telkokrat oslepil, da si ti lyq, ino jas razvi
tebe 1 “

3) Has navega obiskavapa je vsaka dobra
prilika. — Kda nas kdo kaj dobrega vyqi: star-
vi, vyqitcli ali naprejpostavleni, ali drygi ljdjej
kda dobrega kaj vidimo ali qyjemoj kda dobre
misli mamoj kda se na dobro opomenemo no
napelavamoj ali kda v’kakih knigah kaj pobov-
nega beremo 3 pri slyxbi boxji3 dobre opomipa-
pa svetega Apgela variha, navi dobri naprej-
vzetki no skleniki no pripravlenosti k’ dobremi
deli: vse tote prilike, obstopnosti no zader-
xanstva, nevole, terpiepa, nesreqe, betegij s
kerimi nas Bog domoobiskava no spobolvati i[e>
so qasi, v’ kerih nas Bog k’sebi vabi, no opo-
mipa, se spokoriti 3 to vse je milost box>a, kero
nam Bog dava k’navi sreqi, k’dyvnemi zveliip'
pi. Zato pa opomipa sveti Pavel: „Bratje! n«
vas opomenemo, da vi milosti boxje zabstop » e '
premete3 kajti on govori: Jas sem tebe oslival
v’prijetnem qasi, ino na den tvojega zveliq a B*
sem jas tebi pomagal. Glej 1  zdaj je prijetni
qasj glej, zdaj je den zveliqapa.“ 2. H 01 " 1
1.— 3 • Sveti Auguvtin pravi: „Tvoja isp°' e
je prava pot, k’tebi notriiti, na keri se blodne
poti ogne, no k’tebi nazajoberne, k’pravi p 0 * 1
xivlepa, -— Jaj meni nevolnemi,’ ker se je tc '
kokrat zablodil, da si ti pot, ino jas b re7,1
tebe P*

355

Na g. nedelo po Fynhistah.

Toti so ali pasi našega domoobiskavapa
boxjega li’navi srepi no našemi zvelipapi.

Pas domoobiskavapa Jeruzalemskega mesta
no vseh sidovov je bil pas starih prerokov, pas
Ivanovega kersta, pas Jezusovega vypepa ;  —
pas našega domoobiskavapa pa je pas oznanitbe
boxje besede, pas podvypepa v’spovednici ino
pas vsake dobre prilike. •—• Mopno se ali skerb-
mo, tote svete na navo dysno srepo nam slyxli>*
ve' pase boxjega obiskavapa dobro pohasnivati,
ino nezadelajmo pri lotih prilikah naših vyh no
sere j temop pystmo boxjo besedo obilno na na¬
se serca hapati, ino obilen sad pokore prinesti,
naj nemo Jezusi xalosti delali, tak kak Jeru¬
zalemsko ncspoltoritno lystvo j  naj nam nedo
nebeške vrata zaperte; temop odperte stale,
da mo z’ veseljom k’ vepnim dobrotam prišli.
Amen.

Na io; nedelo po Fjnkhrtah.

j,ova ploveka sta sla gor v’ cirkvo molit.“ Lyk

18 , 10 .

Mol it v a.

Nagled molitve je po obpinskem Boga sli-
ve p no dostojno pastiti no velipestiti ,  pemi kak
n , a ) v pesemi Gospodi naj vekso past davati, se
v  edinost j’ ijem postaviti, nebeške dare za se
no  za dryge dobiti no dyhovno xivlepe v’ sebi
omagati. V’posebnem pa je nagled molitve, našo
! Cro na  Boga kazati no oxivati$ našo pestibo-
I n °st, poptenost, lybezen no zahvalnOst pro-

23  *


356 Na 10. nedelo po Fynkivtah.

ti pemi na znape davati, navo vvpape no navo
zanevepe na pega, navo naboxnost k’pemi, na¬
vo tadape no zedinepe z’pem v’sebi obyditi,
rediti, terditi no povnoxiti; molitva je, naj bi
nave hyde, Bogi nedopadlive nagneta no xele
zadyvilij naj bi navo mivlepe v’preladapi napot
kreposti omagali no terdili; mi molimo, naj bi
sebe v’ protivnostah k’ poterpi no stalnosti bydi-
li, ino v’ prenavapi tistih se krepili, naj bi se
za milost boxjo prilitpievi delali, zaslyxenira
kavtigam grehov branili, ali pe polehkotili; mi
molimo, naj bi navi voli veq lybezni k’ kreposti,
ino veij terdnosti v’dobrem spravili, naj bi se
posebno k’lybezni proti navemi blixnemi, ino
osebojno k’lybezni proti razxalnikom opomipa-
lij naj bi dare boxje dobili, kere on gosto le
tistim dava, keri pega za pe prosijo. Lyk, 11,

9. 10. Molitva je edno naj mopnevih srednil h
omagapi zaderxavnosti no kreposti. Poboxen
Ludvik ’z Granade pravi: „Molitva je hrana vseh
kreposti. Xivlepe dyve je lybezen boxjaj kaj
pa jo premore bole vyxgati no povnoxiti, haK
preveno premivlavape popunosti no dobrot boi-
jih?— Hi ti sebi molitvo odvzemev, te ti ravno
tak vpiniv, kak da bi ribi vodo odvzel.“—
litva je dvoja; znotrepa: ako mi z’ mivlfepom v
serci molimo no Boga za kaj prosimo, hvalimo
no premivlavamo j zvynepa: pi mi z’besedami
ali z’ vystami molimo. — Mi pa se pemo dnes <
podvypiti:

I. Iielkotera je znotrepa no zvynepa molitvi f

II. Kako mop ma vsaka tota molitva? d

Mejmo pa dobro paško, da mo se navij 1 '

Ji, vseli prav no Bogi dopadlivo moliti, <Ja e
nam vseli nava molitva pravi hasek prinesla*

Na 10. nedelo po Fynkixtah.

5S?

L

Molitva znotrepa ali zvynepa je petera]:
l) provpa, 2) predprovpa, 3 ) hvala, 4 ) za¬
hvala, 5 ) premivlavape.

1 ) Molitva je provpa, kda v’poj Boga za
kaj prosimo. —»*£i mi v’ navi veri v’vsi ponixno-
sti navo slabost, potrebo no ncpremoxepe spoz¬
namo, ino navo grehoto no nevrednost, boxnost
preglednemo, ino tak v’navi podloxnosti k Bo¬
gi, dateli vsega dobrega tastopimo, ino pega
prosimo za pegovo milost, pomoq, sreqo, zdrav¬
je, odrevepe od nesreqe, za odpyvepe grehov
no vcqnih Ravtig: te je nava molitva provpa.
Jezuv pravi: „Resniqno, resniqno vam povem:
kaj te vi koli mojega oqeta v'  mojem imeni pro¬
sili 5  to bode vam dal. — Proste, ino vi bodte
dobili “ Iv. iG, 33.34. Sveti Auguvtin pravi:
»Pysti me za to prositi, kaj ti z’ dopadepom
oslisav, ino kaj je meni hasnovitno. Daj meni
suze serqne lybezni, llere zavezo mojih grehov
razvezati premorejo. <£

2) Molitva je predprovpa, qi mi za dryge
molimo no prosimo. — *Ii molimo no prosimo
®°ga za xive ali za mertvc, za nave xive ali po-
lo j ne  starve, za xive ali rajne rodvince, da bi

Bog milostiven bil, no pim pihove grehe
oc 'pystil ■  ali qi prosimo no molimo za nave pri-
jatele, sovražnike, ‘dobrotnike no znance, za bo-
c ” e » ino za vsakega navega blixnega, da bi po-
den°^ ^ srei l°* tam  P a ve Jl no  zveliqape po¬

kor. « tC  .^ e nava m °litva predproypa. Sveti Ja-
»Molte eden za ovega, da se zveli-

premore silno
Sveti Auguvtin

kajti molitva praviqnega premore silno
Jstl<  pri Bogi. Jak. 5 , ~ 4

16.

558 Na 10. nedelo po Fynkivtah.

pristavi: „Posebno pa te jas prosim, Gospod,

sveti Opa! ker se ti na vse veke slaviv no ogo-
spodyjev, za tiste, keri si v’svoji molitvi na me
zmislijo, ino se v’mojo nevredno molitvo pora-
qajo, keri so meni kde kako lybezni slyxbo, ali
kako skerb za mojo dyvo skazali, ednako tjdi
za tiste, keri so meni po kcrvni — serca — rodvi-
ni prijatelni, da bi ti pc po tvoji miloserpnosti
od pogyblepa odvodiI.“

3) Molitva je hvala ali past, kda mi vsega-
mogopnost boxjo, pegovo nesltonpano dobrotli-
vost no mudrost popjMivamo, ino pegovo nedo*
mernost lybezni proti nam, ino pega v’pegovih
lastnostah premivlavanio, navo malost no ne¬
vrednost no grevnost spoznamo, ino se po pego-
vih lastnostah ravnati skerbimo no pe nasledava-
ti 3 navo vero na Boga terdimo, navo vypaije
omagamo, ino navo lvbezen oxivamo no vujdga-
mo, proti pemi no blixnemi: te je nava mo¬
litva hvalna ali pastna molitva, ino pi repenio:
„Hast bodi Bogi na vivini, ino mir ljMcni na
zemli, keri so dobre vole,“ Lyk. 2 , 1  4. „Hvalte
Gospoda vsi narodi, hvaltc pega vse lystva: da
je vterdena pegova miloserpnost nad nami, mo
pegova resnica ostane na veke.“ Bs. 110, t-
Marija je hvaiila no velipestila Boga rekop:
velipestyje moja dyva Gospoda, — da je vpin'
Velke repi meni, ker je vscgamogopen, ino sve¬
to pegovo ime.“ Lyk. 1 , 47, 49. Kervapslia
cirkva hvali Boga z’besedami: ,, x Iast bodi 0 i[ c *
ti, no Sini, no svetemi Dyhi: kak je bilo o
zapetka, zdaj no na vse veke.“ Sv eti Angus' tin
hvali Boga: ,,Kdo premore tebe ali slaviti? licr
plovek tvojo hvalo oznanyvati,liera je prevenoter
pepa ino neprejvliva ? Toti hvali tebe, ker vci
je, da si ti sam tvoja hvala, (tvojo ogospodep c l


Na 10. nedelo po Fynkistah. 35Q

da niedna stvar nemre Itaj na sebi meti, skos
kaj bi se ogospodivati znala. Toti hvali tebe
naj vrednej, ker spozna, da se on sam od sebe
k’ tvoji hvali nemre zazdignuti/‘

4) Molitva se veli zahvala, t[i se mi Bogi
v’ naši molitvi za vse prijete dobrote zahvali¬
mo. — Mi si pri toti molitvi moremo z’veseljom
misliti na Boga, našega naj veksega dobrotni¬
ka. Fremislavape pegove dobrotlivosti, ino mi¬
sel na tellvo nezaslyxcnih dobrot no milosti nas
opomipa, pemi vrono zahvalo skos spupavape
pegove naj svetese vole skaxyvati. Mi se v’ toti
molitvi tvdi moijno opomenemo na lybezen no
dobrotlivost proti blixnemi, posebno proti našim
potrebnim bratom. Tota zahvalna molitva nas
opomina, boxjih dobrot ne zapravlati no po kri¬
vem pohasnyvatij temop pe vseli po pegovem
dopadepi k’ našemi haski navrapati „Dajte s’
vsemi prospami no molbami tydi z’zahvalnostjoj
vavo molitvo pri Bogi znano postati,“ pravi sve¬
ti Pavel. Filip. 4, 0 . Sveti Augiistin hvali Bo¬
či 11  »Gospod Jezus Kristus! mojo odresepe, mi-
loserpnost no mojo zvelipape! Tebe jas slavim,
tc bi jas hvalo dam! Ino pi ravno obojno tvojim
dobrotam tak malo odgovarja, obojno od duxne
Poddanosti tak dalep, ino od vosene punosti
tvo jc naj slajse lybezni tak golo je: deno ti jas
R cni  hvalili3 nc resen, kak jas dobro vem, da
•‘dušen bil; temop kak moje mopi premorejo /‘

. ? s ) Nasa molitva sc veli premislavape, pi
r “' v molitvi boxje repi pregledavamo. — Ki mi
Ptemivlavamo dobrote boxje, boxje no svete na-
j' >e > našo xivlepe, smert, sodbo, pekel, ne-
‘ovlie veselja, ali Kristusovo terplepe, smert,

^ 1  'lavo odresepe , xivlepe Marije Divice no
' ' L ‘tniliov, ino si te ’s lotih premislavap za našo

300 Na io. nedelo po Fynkivtah,

livlepe potrebne navyke no naprej vzetke jemle-
mo, Boga prosimo za se no za dryge, pega hva¬
limo no pastimo, se pemi za doblene dobrote
zahvalimo, resnice boxje no hasnovitne repi pre-
mivlavamo: te je nava molitva premivlavapska.
Take molitve se na vekve znajdejo v’ molitvenih ,
knigah. Sveto pisrrio vypi: „Gosto premivlava-
pe (boxjih repi) je spoklape mesa." Ekl. 12,12.
David repe: ,,Kak sem tvojo zapoved lvbil, o
Gospod ? ona je premivlavape mojo celi den.
Pravipnosti tvoje bom premivlaval; nebom poza¬
bil tvojih govorov. 1 ' Ps. 118, 16. Q7. „Dyh pra-
vipnega de premivlaval boglivost, vysta hvdobnih
so pune lagodnega.*' Pris 15, 28. Sveti Franc
Salez pravi: „Pred vsemi reijami morev ti, bo-
galybepa dyva! po dokonpanem premivlava^i
tvoje dobre sklenike no misli v’ glavi meti, naj bi
pe tisti den skerbno v’navernitev spravila j kajti
to je po lastnem sad premivlavapa, bres kerega
je ne samo n masnovitno; temop dostikrat vkod*
livoj kajti pi’egledjene ino ne opravlene krepo¬
sti, napihnejo gosto serce no mivlepe, ino ini
si na konci mislimo, da mi xe šemo, kaj smo
premivlavali no sklenuli postati, kaj resnipno
je,  pi so navi naprejvzetki xivi no mopni; deno
tak so nikoli ne vep, temop prazni no nevarni,

H 1  se v’navernitev nespravijo."

To so ali spoli molitve, ino kako mop vsa¬
ki spol molitve ma, mo pyli v’drygem razdelki,

II.

V’ nami bi mogla molitva vsaki pas po J e '
zuvovem nagledi naj lepvo sadje kervapskega
mivlepa no djapa naprejpernesti skos svojo m 01 \}
ino mop molitve je : l) provpa nas spravi k B°&>

361

Na 10. nedelo po Fynkivtah.

2) predprovpa pomaga navemi blixnemi, 3) hva¬
la nas dela Bogi prijetne no dopadlive, 4) za¬
hvala nas naredi vredne vek vi h dobrot, 5) pre-
mivlavape nas dela ponixne, krotke no nas vkre-

l) Provpa ali prositna molitva ma toto mop,
da nas k’Bogi pripela no spravi. — Mi mi v’na-
vi ponisnosti no krotkosti navo nevrednost, na¬
šo potrebo, navo nevolo no nepremoxepe, navo
sirmavtvo no grevnost no zakrivlenost spozna¬
mo, s’keroj smo Boga razxalili, navega naj do-
brotlivevega Opeta: te nam pride, da si sami
nemremo pomagati, sila k’provpi pribeg vzeti,
da vemo, kaj je Bog vsegamogopen ino dobrot-
livi no miloserpen opa, ino tota provpa nas xe-
ne li’ pemi, tota misel nam vvpape dela, kak
otrokom k’svojim starvom. Mi v’navem nepre-
moxepi Boga prosimo ponixno za pomop, v’na¬
vem vbovtvi za podporo, kak grevniki za odpy-
veije grehov ino pegovo milost. Tak je Judit v’
sili sovraxnikov Bedulskega mesta molila no pro¬
sila Boga ino celo mesto opomipala k’molitvi,
na ) bi Bog pe revil od Holofernevove vojske.
Ju( k 8, 9. Tak je opitni grevnilt v’ dnevnem
Evapgelji prosil Boga za odpyvepe svojih grehov
rekop; „Bog{ bodi meni grevniki milostiven ‘ e
Lyk. 18, i 3i  tota molitva ga je k’ Bogi spravila.
^ ve ti Auguvtin moli: ,,Jas prosim tebe, o Go-
8 P°dl za odpvvepe vseh mojih grehov, ino pysti
Itle i v u vyrah sile no tesnope (pi me spomin na
rn °) e  grehe dvojepega naredi), preveno skoz ve-
ro n a sprijaznepe se razveseliti, kero se je skos
te z godilo. Sveta ino neomadena Divica Marija,
P 0 fodni C a boxja, mati navega Gospoda Jezuva
Jistuvaj prositi pri tem za me, kerega cirker
si si ti zasljiila,**

362 Na 10. nedelo po Fjnkivtah.

2) Predprovga ma toto mot[ v’ sebi, da
spravi pomot{ navemi ,blixnemi. — Hli mi zvemo
ali vidimo nevolo no potrebo navega blisnega,
te nas pegova potreba more v’serci gibati, da
se krez pega smilimo, pemi pomagamo, no z’
navoj molitvoj k’Bogi stopimo no prosimo za pe-
ga, da bi pemi pomagal. Mi tydi vemo terple-
pe navih pokojnih no rajnih starvov, rodvincov
no bratov ali sester v’ otjivivi, kres kere se tydi
moremo smiliti, ino za odrevepe pim prositi, ino
pim tydi ve z’drygimi dobrimi delami na pomotj
priti. Sveti Jakop vvtji: „Molte eden za ovega,
tla zveliijani bodte , kajti stalna molitva pravil¬
nega premore dosti 4 ' pri Bogi. Jak. 5 , 16 . Sve¬
ti Dyh nas opomipa za pokojne moliti rehoij:

,,Jeste sveta no hasnovitna misel za merjene mo¬
liti, naj bi se od grehov odrevili.' 4  2. Mak. 12,
46 . Pobosen Judav Makabej je poslal dvanapst
jezer fyntov srebra v’Jeruzalem, naj bi se po
rotptbe no molitve za v’xodi merjene opravlale
2. Mak. 12 , 43- Sveta’Divica Genofeva je pro
sila za dete, kero je v’stydenec palo, no se vto
pilo, ino je je oiivila pa. Sveti Auguvtin p r0S
za vse: „Podeli v’tvojcmi posmiicpi vsem ve n
ve tj im kervenikom tvojo pomotj, ino vsem sp 0
merjenim odpyvepe pihovih grehov ino vetju
mir. Ino pride sledi moj posledni den, ino ko
nec mojega xivlepa, te, Gospod, ker si zaijc
tek no konec, te bodi gorepo proveni, r*ieni
proti hydobnim toxbam hyditja milosertjen so«'
nik,  ino proti nasledavapam starega sovraxnil' a
stanoviten branitel biti, naj jas v’tovarvtvo a !j'
gelov 110 izvolenih v’tvojem svetem paradixi p rl '
dem, ker ti sev visoko pohvalen na‘vse veke.

3) Hvalna molitva nas dela Bogi prijetne
no dopadlive. — Pri hvalni ali ijastitni molit ' 1

Na 10. nedelo po Fvnkivtah. 365

mi spoznavamo boxje lastnosti skoz bole no bo¬
le, ino najdemo sebe v’ ednaki meri preveno
mege gegove milosti vredne; se najdemo preve-
no za vekve grevnike, nevredne no slabe stvari.
Skos spoznavage boxje velkosti no mogočnosti
najdemp mi navo malost no nepremoxege; skoz
gegovo dobrotlivost no miIosert|nost navo ne¬
vrednost, v’gegovi mudrosti navo menklivost no
slabost razuma, v’gegovi svetosti navo grevnost;
gegova popunost nas vyt[i navo sirmavtvo, v’ge-
govi rcsnignosti najdemo navo neresnirjnost no
nestalnost, skoz gegovo pravilnost navo krivič¬
nost. Nas tota molitva mogno ponixava ino
spobolvava, ino mi postanemo Bogi prijetni no
dopadlivi. David pravi: ,,Velki je nav Gospod,
ino velka gegova mo tj, ino gegove mudrosti ne¬
ga konca. Gospod jemle gor krotke, grevnike
pa ponixa dol do zemle.” Ps. 146, 5. 6. „.Tas
sem spoznal, da so tvoje sodbe pravica, ino v'
tvoji resničnosti si ti mene ponixal.“ Ps. 118 , 45.
»Velki je nav Gospod no Bog, ino moijno hva¬
le vreden.” Ps. g 5 , 4 . Ino sveti Auguvtin pravi:
,dj e ga samo more serce lybiti, od goga jezik
P ctl , roka pisati, ino s’ totimi poboxnimi vadba-
mi  sc more verno serce sšino opravlati.”

4) Zahvalna molitva nas naredi prihodnih
?° vekvih dobrot vredne. — Hi smo mi za pri-
l° te  dobrote zahvalni, da si ge k’lepemi haski
s P r avimo, sebi no drvgim z’gemi pomagamo, ino
Sc s  sercom no z’ vystami Bogi za ge zahvalimo,
posebno pa s’ poboxnim no krepostnim xivlegom
navo zahvalnost na znage davamo: te se
0 8’ H 1-68  vse dopadnemo, ino on nas pa dry*
jl° l l v ° z’vekvimi dobrotami podari no podeli,
v j U f k  ^ av 'd govori: „Aggelski kryh je jel glo-
' Cl}  ‘ lra ne jim je poslal v’obilnosti/* Ps. 75, 25,

304 Na 10 . nedelo po Fynkistah.

„Proste, liaj je Jeruzalem! na mir, ino obilnost
do meli, keri tebe lybijo.“ Ps. 121, 6. Sveti
Augustin hvali Bogi: „Kaj pa premoremo mi te¬
bi, naverni Bogi, za telke dobrote tvoje milosti
za hvalo prinesti? Kak tebi zadosta slave no
hvale davati?“

b)  Premislavapska molitva nas dela ponrnie,
poboxne, krotke, ino nas vkreple. — V’ pre-
mislavapski molitvi pregledavamo mi vnogotere
boxje reifi, boxje  lastnosti, kervaijske navyke,
zapovedi boxje, svete Sakramente, milost no
dobrote boxje, Kristusovo terpleije, smert no
našo odresepe, xivlei)e Marije Divice no Svetni¬
kov, našo lastno xivlei)e, gresnost no nevred¬
nost, našo smert, sodbo, pekla terplepe ali ne¬
beške veselja, ino toto premislavarje nas opomi¬
na na našo vbostvo ino krivi qnost, duxnost pred
boxjim oblii{jom; nas Vjvqi zmisliti, kaka de na¬
ša smert no sodba, ino jel bomo vredni se zve¬
ličati ali ne? To nas dela te krotite no ponirne
pred Strašnim sodnikom, poboxne pred vellunj
no svetim Bogom j nas dela ltrepne 'no stalne v
dobrem skos spomin na vetjno zveliqai)ej nu si
vzememo naprej, se odzdaj greha varvati, poko¬
ro delati, dobro vpiniti. David reqe: „Ino bojo
se dopadnili tebi govori mojih vyst, ino pr®'
mislavai)e mojega serca pred tvojim licom vseli.
Gospod, moj Bog, no moj pomoqnik.“ Ps. lH>
15. „Moje vysta do govorile mudrost, ino p®®‘
mislavape mojega serca qednost.“ Ps. 48, 4. Sve-
ty Dyh vyqi: ,,Gosto premislavar)e je spoklai) e
mesa.“ Ekle. 12, 12. Sveti Augustin pravi: „^ 0 '
remo ali tak se skerbeti, dobre napre,vzetke sp* 1 "
ipavati, ino prilike k’temi iskati, ino naj menso
tak kak naj vekse v’ totem strani pohasnyy a t , ‘
Hi sem si jas n, p, predvzel, skos Hrotkost tiste

Na 10 . nedelo po Fynkivtah. 565

dobiti, keri mene razxalijo> dah mo se jas tisti
den skerbel, pe srebati, da bi je prijatelno po-
zdravlal, ino pi jih nesrečam, deno dobro od pili
gubati no za pe moliti / 4

Toto mop ma ali vsaka tota molitva.

Znotrepa no zvynepa molitva je petera:
provpa, predprovpa, hvala, zahvala no premivla-
vape. Vsaka tota molitva toto ma mopj provpa
nas spravi k’ Bogi, predprovpa pomaga blixne-
rni, hvala nas dela Bogi prijetne no dopadlive,
zahvala nas dela vredne vekvib dobrot, ino pre-
mivlavape nas dela ponixne, krotke no nas vkre-
ple v’ dobrem. — Poboxen Lovrenc Justinian pra¬
vi od molitve: „V’ molitni vadbi sedyva od-gre¬
hov opisti, lybav hrani, vera rassveti, vypape
poterdi, dyh razjasni, znotrepost pomiri, serce
potalaxi, resnica odkrije, skyvpava premaga, xa-
lost odexene, pytki ponovijo, oslablena krepost
ozdravi, dyvna mapost odvzeme, divjost gre-
hot pokonpa. V’ molitvi se ravi xivo vogel je ne-
bevliih xel, ino plamen boxje lybezni gori / 4  Sve¬
ti Alojz pravi: „liervapska popunost se dobi sa¬
mo skozi obstoječo molitvoj kajti ker je molitvi
ne  podani, nede nikoli k’ popunosti privel , 44  —
Skerbmo se ali, verni moji! vseli prav no zvesto
moliti, naj nava molitva nede od Jezhiva zaver-
Xena > kak je dnevnega Farizeja zaverxena bila j
temoq naj nam toti lepi sad prinese, kak smo
nes t[yli, po Jezuvovem navyki, ker nas je sam
goliti vypil, da mo vseli opravipeni ino Bogi
oopadlivi ’s cirkvi domo vli, kak dnes opiten
S r evnik. Amen. «

Na 11. nedelo po Fynkrs r tah.

j,Vezalo pegovega jezili a se je odvezalo, ino on
je govoril prav. £ ‘ Marii. ", 35.

Pravilnost no resniqnost.

Nekda so li’Jcznvi pripelali pri Galileskem
morji qlovcka, ker je glyhi no mutasti bil, ino
so pega prosili, naj bi roko na pega poloxil. Ino
Jezus je pilimo vero vidil, ino oslisal pihovo
prospoj je pelal ploveka od lystva na stran, po-
loxil svoj perst na pegovo vyho, vynplynil, no
se teknil pegovega jezika, ino poglednil proti
nebi, si zdehnul, no rekel k’pemi: ,,Odpri se! j
ino qasili so sc odperie pegove vyha, ino veza¬
lo pegovega jezika se je odvezalo, ino on je go¬
voril prav, to je, on je govoril resnico no past
boxjo oznanyval. — Sveti Opalii so v’tem, kaj
je nas zvelipar ty vqinil no govoril, podobni
pomen spoznali. Padjenemi qloveqjemi narodi
glyhemi poslysati vyke zveliqapa, ino mutaveint
svojo nevolo spovedati no ovaditi, ino Bogi hva¬
lo davati, se je mogla prava pohasnitev slyha n°
govora, vyho no jezik oddelati, silos vse osivo-
qo oblast zveliqara Jezusa Kristusa. Kersapska
cirkva je od naj staresih qasov sem toto pomen-
livo podobo pri svetem ltersti gorvzela. Vsake*
mi med nami se je teknil ty Kristusov namestnic
vyh no jezika, rekoq krez pega: „Odpri se.
Blaxeni je vsaki, qi pegove vyha no jezik 1111
vysta odperte ostanejo pegovo celo xivlepe ni j
hvalo noqast boxjo, ino na pegovo zveliq a l) c

307

Na 11. nedelo po Fynkivtah.

to je, da pegove vyha prav, resnico no pravico
poslyvajo, ino pegov jezili no vysta pravico no
resnico govorijo. — Mi se pemo dnes te podvj-
qiti, da je naj veksi hasek za nas pravipnost no
resniipiost Jybiti, no po vseli govoriti no oprav-
lati:

I. da nas pravilnost no resnipnost Bogi do«
padlive delaj

II. da nas pravilnost no resnipnost prav srepne
naredi.

Bog daj mojemi govori blagoslav no sre-
ijen tek.

I.

Pravipnost no resničnost nas Bogi dela do-
padlive, i) da mi pegovo sveto postavo spuni-
mo, 2) da pegovo pravipnost no resnipnost
nasledyjemo, 3) da se premagamo slios poterp-
livost/

l) Pravipnost no resnipnost nas dela Bogi
dopadlive, da mi pegovo sveto postavo spuni-
mo. — FJegova sveta postava nas vypi Boga ly-
lltl  preš vse, ino blisnega kak nas same. Mi
smo a h pravipni no resnipni proti Bogi, pi vu

repah, v’ d japi no govorepi pegovo sveto
vo 0  spunimo, ino pega skoz grešno mislepe,
Spvorepe no djape nerazxalimo. Mi smo pra-
' n l ni  proti blixnemi, pi tydi pemi vseli pravico
s P 0z namo no vpinimo, ino pega brezi pomopi
ia*R tre ^ ue Pyst' m °i ltajti pega nam zapoveda.

.S lybiti, kak nas same: mi smo kersapslio
pi se hydega ogiblcmo no dobro pini¬
ja" Jcz us se je glyhemi no mutavemi v’dnevnem
' a Dgclji V yh no jezika teknil, ino glyhomutavi

360 Na 11. nedelo po Fynkistah.

je vqasi qyl no govoril prav. Za tega volo se
tydi nam pri svetem kersti vyh no jezika do-
tekne, da bi resnico no pravico vseli radi sliva-
li no govorili j kajti to so dari svetega Dyha,
kere mi pri svetem kersti dobimo j pravo vero ,
kera nas vyqi resnico no pravico vseli lybiti no
vriniti, ino dela lybezni opravlati: kajti to nas
dela Bogi dopadlive. Jezus vyqi: „Vsaki govo¬
ri resnico s’svojim blixnim.“ Ef. 4, 25. „Ker
blisnega lybi, tisti je postavo spunil," pravi sve¬
ti Apostol Pavel. Rim. 13, 8. Sveti Gregor pa-
pev reije: „Kaj je, da je stvarnik vsega, Bog,
dare je glyhega no mutavega ozdraviti kotel, v
ijegove vyha svoje perste vteknil, ino vynplyneq
se ijegovega jezika doteknil? Kaj se skos perste
odresitelove pomeni, kak dari svetega Dyha?
Zato pa je, dare je na nekem drygem mesti vra¬
ga izgapal, rekel: Hi jas skoz boxji perst vrage
izgapam $  dak je resniqno boxjo kralestvo h
vam prišlo. Od tote reqi se tydi skoz drygeg®
Evangelista reqeno piše: Hi jas v’ boxjem persti
hydiqe izgarjam; dak je boxjo kralestvo k’vam
prišlo. Is toteve obe meste se sklene, da se
perst dyh imenyje. Perste ali v’ vyha devati se
veli skoz dare svetega Dyha serce glyhega k’bo*
gai)i odpirati/'

2) Pravilnost no resničnost nas dela Bog'
dopadlive, da pegovo pravilnost no resničnost
nasledavamo.— Bog je veqna resnica ino nesi«” 1 ”
tjana mudrost, kera nemre kaniti, ino
na biti. Bog je naj svetesi, no naj
sij on vso dobro lybi no plaqyje, ino
sovraxi no kastiga. Hi mi tote ijegove lastnosti
nasledavamo, qi smo po totem navyki tydi vse ,
resniqni, qedni no pravilni v’našem miški) 1 '
govoreči no djax)i s te <  smo mi Bogi moqno

ne na{r
pravilne'
vso bydo

Na U. nedelo po Fynkistah. 369

padlivi no prijetni; kajti da se pemi skerbimo
spodobni delati. David pravi od Boga: ,,Vse tvo¬
je steze so resnica. Jas na tvoje zapovedi na vo¬
lte neqem pozabiti: kajti skos tiste si ti mene
osivil. Jas sem tvoj, pomagaj mi: kajti jas sem
tvoje postave skerbno iskal.“ Ps. 118? 145,93. Q4.
S’slinami se je Jezus doteknil jezika gljhemi no
mutastemi na spomin boxje mudrosti, ki bi tydi
mi vseli mudro , qedno no pametno govorili, to
je, besedo pravice, resnico boxjo guijali no v’
djarji opravlali. Sveti Gregor pravi: „Kaj je, da
je vynplyneq se i)egovega jezika teknil? Slina
nam je, iz odrcsiteiovih vvst vzeta, mudrost v’
boxjem govori. Sline najmreq ’z glave dol v’
vysta teqejo. Tista mudrost zato, kera on sam
je, kda se našega jezika tekne, se vqasi It’be¬
sedam hvale zobrazi. On si je gorgledeq k’ ne¬
bi zdehnilj ne liki da bi ijemi zdihaja potrebno
bilo, ker je daval, kaj je terjal: temoq on je
nas k’qemi, ker ltrez nebesa gospodyje, zdiha-
vati vyqil, da bi se tydi nase vyha skoz dar sve-
tega Dyha odperle, ■5
je, skoz vednost boxj
k besedam hvale.“

3) Praviqnost no resniqnost nas Bogi do-
padlive dela, da se premagamo skos poterpli-
VOSt.

biti, s
vsaka

"cmi, l no  kriviqen proti svoji dysi. Ker moli, ga
l) c g°vi poqytki rasteplejo ; ker z’ ly r dskim bla-
j^ m ma  opraviti, je lehko k’ nezvestosti zape-
J"?' ker pokoro dela, more paško meti, da na*
, 1 \ grehe nepadne. Hlovek se more ali moqno
* ata ]iti, Jno vse sltysavne Xele premagati, qi qe
Del. 24

Ker qe na sveti praviqen no resniqen
2  more moqno zatajiti no premagati; kajti
req ga skysava no vabi, biti nezvesti v’
boxii, nezvesti no nenraviuen proti blix-

no jezik skos sime vyst, to
e govornosti odvezati mogel

370 Na ll. nedelo po Fjnkivtah.

pravilen no resnipen ostati, da vseli no povsod
resnico gupi no pravico dela. Nave vyha se mo¬
rejo na JezuVOvo rep vpasi no vseli k’ boglivosti
no pokornosti pegovega navyka odpreti, navo
serce no nav jezik se more vseli k’resnici no pra¬
vici odvezati no nave vvha odpreti, ino mi mo¬
remo vseli prav, resnico no pravico govoriti no
vpiniti, ino ne laxi ali neresnice no krivice de¬
lati. Navo serce more biti, kak svetega Arneja
serce, od kerega je Jezuv pravil: „Glejte prave¬
ga Izraelca j v’kerem nega krivosti.“ Iv. l, 47.
Sveti Pavel tydi pravi: „Ponovte pa se skoz dy-
ha vavega mivlepa , ino si oblepte novega plove-
ka, ker je po Bogi stvorjeni, v’ pravipnosti no
svetosti resnice. Zato pa odpolovte laxi, ino
govorte resnico vsaki s* svojim blixnim Ef. 4,
23. — 25. Sveti Gregor pravi: „Glyhemi se vija-
si: odpri se, pove, ino taki so pegove vyha od-
perte bile, ino odvezano je bilo vezalo pegove-
ga jezika. Pri totrrepi je zaponiti, da se je za
volo zaklepenih vyh reklo: odpri se. Alipa da
so se pemi tydi vyha serca k’bogapi odperle,
se razvi dvoja is prihodnega tydi pegovega je¬
zika zaveza odvexe, da bi dobre dela, kere In
sam opravlal, tydi drygim opravlati oznanyval-
Kde sc lepo pristavi: Ino govoril je prav. Tisti
najmrep prav govori, ker je poprej skoz b°-
gape vpinil, kaj skoz govorepe opomipa oprav-
lati.“

Tak nas ali pravipnost no resnipnost B°n l
dopadlive no prijetne delaj alipa pravipnost n®
resnipnost nas tydi srepne storite, kaj mo ij) 11
v’ovem deli.

Na u. nedelo po Fynkistah,

371

II.

Pravilnost no resniqnost nas tydi storite
pravo sreijne, l) da nam prinesete pravi mir
serca, 2) da nam davate pravo veselje, 3) da
nam spravite pravo plaijo v’ nebesah.

l) Pravilnost no resničnost nas naredi po
pravici sreijne xe na totem sveti, da nam pravi
mir serca prinese. — Prave sreije za nas na to-
tem sveti nega dryge, kak mir no pokoj serca.
Mira no pokoja v’ serci pa mi nemremo natji me¬
ti, kakiji smo praviijno delali vu vseh reijah;
tji smo praviijni bili Bogi v’pegovi slyxbi; iji
smo jjega popunoma lybiii, naj vekvo dobroto;
i|i smo praviijni proti našemi blixnemi, no pro¬
ti sebi samim, da nam nava vest niij nema opo¬
našati, kaj bi se v’ kerem strani zagrešili proti
pravilnosti no resniijnosti, ali bi lybezen okva¬
ri. Nasa vest je na miri;, mi mamo pravi po¬
koj no boxji mir v’sebi, ino si lehko potjivamo.
bio toto sreijo, toto zveliijaije nam je praviijnost
no r osniqnost našega djarja prinesla, v’ kerem
snio Bogi dopadlivi; mi rjega mamo v’sebi no
M  v i)em poijivamo. Praviijen ijlovelt je veij za
° v  ® ve t kak za totega, zato pa se slterbi tydi za
re ip ovega sveta. Izaias prerok govori: „Kda ti
P r °ti laijnemi tvojo dyso razlejes, ino nevolno
y v o nasitis: te de tvoja lyq v’ temi gorsla, ino
| v ?| a  torna bode kak poldne. Ino Gospod bode
0  1  vsikdar mir dal, on bode tvojo dyso s’svetlo-
|°) napunil.« Iz, 58 , 10 . 11 . Lybezen boxja v’
^pravlaiji praviunosti no zderiavapi resniijnosti
( j a "' lVem  serci toti stalen mir nb pokoj naredi:
J*  Jl^ovek ve no v’sebi obijyti> ka je od nied-
n‘‘ 'raja ne krivec; temon sid^dokrih del ve-

24  *

372 Na li. nedelo po Fynkivlah.

den; te ma on sladek mir v* sebi no veselje v’
serci. Sveti Auguvtin pravi: Ker Boga lybi,
misli vedno: kda mo jas k’Bogi privel Y kda toti
svet zapvstil? kda pogyblei)i mesa vtekel? hje-
govo serce no tgegovo xeleqe je nehenlivo k’ne>
bevkemi navergeno, naj bi pravi mir na j vel. Kaj
on sedi, hodi, dela ali poipiva, ijegovo, serce
nezapysti nikoli Boga.“

2) Pravilnost no resničnost nas dela sreb¬
ne , da nam spravi pravo veselje. — Hlovek se
qrez nikaj dryga bole v’serci svojem razveseliti
nemore, Itak qi je pravico no resnico vseli lju¬
bil no zvesto spugaval, ino ako je dela lybezni
no pravilnosti vseli opravlal. Kaj zna qloveka
bole rasveseliti, kak qi ve, da je svoje dusnosti
vseli zvesto spunil, da je svojega blixnega v po¬
trebi ne zapystilj temoip gemi pomagal! da je
vseli resnico gucjal, nikoga ne vkanil no ne res¬
nice nikoli zatajil j da je Boga nikoli ne sam rad
razxalil ino blixnega! Kaj gcga v’ serci bole ve¬
seli, kak vest, da je nikoli ne dobrega dela za-
mydil ali popystil, kda je priliko imel, tako
vijiniti! Kaj tjloveka pravilnega bole veseli)
kak vest, da je radovolno tydi vse pregagapa za
resnice no pravice volo terpel, ino ne potcrpU'
vosti no krotkosti poleli zgybil. David pravi'
,,Veselte se v’Gospodi ino radyte se vi pravili« 1 )
ino bodte pohvaleni vsi pravilnega serca/ * s '
31, 11. „Radyte se v’Gospodi vi pravilni, p ra
vedne dohaja pohvalenost.“ Ps. 32, 1. ,jGo s P^
dove oqi so tpres praviipne, ino vyha gegove n®
gihovimi molitvami.^ Ps. 33, 6. Sveti Aog uV , t ”!
pravi: ,,Lybezen boxja rassveti serce, l r

vest, razveseli dyvo, ino nam razodene Bog a -^
Serce se le, te pravega mira vxiva, k 1
celo selepc na bosji lybežni visi, ino dryg a

Na ll. nedelo po Fynkivtah. 575

terja, kak v’posestvi boxjem pegove zvelipepe
sladkosti se razveseliti, ino sc v’ totem vxitlti ra-
dyvati.“

3) Pravipnost no resničnost nas dela sreč¬
ne, da nam spravi pravo no obstoječ« plačo v’
nebesah. — Pravden ploveli samo mp ;  poptepe
no past pred lydmi; pega samo svet lybi, ive,
hvali 110 plati. Pravičen je samo Bogi dopadliv,
pega on ive; najmreč ker je vse svoje duxnosti
spunil, ker je dobrega nikaj ne po nemarnosti
zamydil, ker je od greha vseli pisti ostal, ali
se po pravici spobolval, lybezen proti Bogi no
blisnemi vseli spunil; ker je Bogi verno slyxil,
kerega vest nesodi kres kako krivico, ino le ta¬
ki je kervapslto praviifen: ker se hydega vseli
ogne no dobro vseli vpini; ker pravico dela, no
resnico guči, ino ,,vsaki, ker grevi, dela kri¬
vičnost; kajti greh je krivičnost1.  Iv. 3 , 4 .
takega Bog plapa z’ obstojepoj plapoj veijnega
veselja, da je pravičen. Sveti Joxef je bil pra¬
vilen, ino kak je pega Bog na totem sveti xe,
ga je za reditela svojega Sina odebral, ino
na  oveni sveti z’ vepnoj č ast j°i plapal. Jezuv
°beqe lepo plapo pravičnim: „Zveličani so lapni
1,0  xedni za volo pravipnosti; kajti oni bodo na¬
šitem. •— Zvelipani so, keri za volo pravice pre-
gapape terpijo; kajti pihovo je neb e vito ltra-
? stvo -“ Mat. 5, 6. 10. David pravi: „Jas sem
Sl  pot resnice odebral, ino na tvoje zapovedi
Scm . pozabil. — Neodvzemi od mojih vyst
l0[ Ii resnice prop nikoli: kajti na tvoje rassodbe
m!r SC zanese ^'“ Ps 118 , 30 . 43 . Sveti Auguvtin
t 10l:  >’Jas prosim tebe, odpri v’pegovi nevoli
J'i[efjcmi, naj brez napote notri k’tebi gre, v’
0  1  Potjiva, ino od tebe, nebevkega kryha se
I (  r stviti zna. Zakaj ti si kryh no zvirelt xivlepa,

i74 iNa It- ncdeio po Fynkivtal).

ti iyq veqne svetlobe, ino vse, od ijcsa praviijni
xivijo, keri tebe lybijo.“

Tak nas ali nava pravilnost no resniipost
sreqne dela!

l [isto mi zdaj vidimo, da le samo pravilnost
no resmiqnost nas Bogi dopadlivc delate j zato,
da mi ijegovo sveto postavo spunimoj da pego-
vo praviqnost no resniqnost naslcdjjemo; da se 1
premagamo skos poterplivost. — j?raviqnost no
resniqnost nas sreqne delate, da nam prinesete
pravi mir serca, da nam spravite pravo veselje,
da nam date pravo no obstojeqo plaqo v’nebe-
šah. Verni kerveniki! Skerbmo se, vseli po
totem navyki iz lybezni k’ Bogi za pravitpiost no
resniqnost _3  kajti samo le praviqnost no resnič¬
nost lybi Bog, ino na praviqne no resnitjne on
gleda y  le ;  samo rphove molitve no provpe on
posIyva, naj se mi pemi vseli dopadnemo, i nn
naj nas on na veke sreqne naredi, skoz Jezusa
Kristuva, navega Gospoda. Amen.

Na is. nedelo po Fjiiki^tali.

„Vyt[itel! kaj mam jas vqiniti, da bi vei[no ^'le¬
pe dobil ?“ Lyk. 10, 25.

Kaj mamo mi vqiniti,  da  se  zvelitl an, °'

Pismovyqeni je enkrat stopil pred Je zl,va !
ino ga skyvavajoq pital: „Vyqitel 1 kaj je nie ' e
storiti, da veqno xivlepe dobim? Jezuvp a ,|
jemi ne na pegovo prevzeto pitatbo odgovoij.
temoq je pega na postavo navernil rekoif: »

Na 12. nedelo po Fynkivtah, 575

stoji v’postavi pisano? Kak ti vtejev? On se
je ne mogel ogniti, ino je pemi mogel resnico
odgovoriti: Ti mav Gospoda tvojega Boga is ce¬
lega tvojega serca, is cele tvoje dyve, is vseh
tvojih moqi, ino is celega tvojega mivlepa lybi-
ti, ino tvojega blixnega, kak samega sebe.“ Ino
Jezus je pemi rekel: „Ti si prav odgovoril: vqi-
ni to, dali bov sivel. — To je ali naj kraqesa
pot k’veqnemi xivlepi, kera je tydi nam poka¬
zana, da bi tydi mi po poj k’ veijnemi xivlepi
sli, Lybcznivi! tydi mi se moremo gosto spo-
migati na besedo pismovyqenega, ino se gosto
pitati: kaj mam jas opraviti, da veqno xivlepe
dobim? Totega pitapa mi nesmemo pozabiti,
ino si moremo zmisliti na besede, kere je pismo-
vyqeni Jezusi mogel odgovoriti: Ti mav Gospo¬
da tvojega Boga lybiti is celega tvojega serca, is
cele tvoje dyve, is vseh tvojih moqi ino is cele¬
ga tvojega mivlepa, to je, qres vse, ino bitne¬
ga kak sam sebe; to mam jas vqiniti, moremo
odgovarjati samj sebi j te mo dobili yeqno xivle-
9 e * Jas zato te dnes moj govor na to naravnati
t[em, i no r eqem na pitatbo: „Kaj mamo mi vqi-
11,1:1 »  da se zveIiqamo? Mi mamo.

1. Boga lybiti qres vse, ino

B. Blisnega kak nas same.

Mejmo na toti navyk paško, vzemmo si ga
jseli k’ haski, naj se resniqno po pem zveliqamo,
nio me zato poslyhnite.

L

l Ii nii hoqemo veqno sivlepej doseqti, te
"oiemo lybiti Boga qres vse: l) pega vsem re-
l * ani na  prejvleqti, s’qistim no neduuiim sercotn

5*6  DJa j2, nedelo po Fjnkivtah,

pastiti, 2) pemi naj vekvo past skaxyvati, v’
dyvi pega moliti, 3) pemi podani biti, v’po¬
niknem mivlepi, 4) pemi slyxiti is vseh mopi.

l) Ako mi nemo vepno xivlepe dobiti, te
moremo Boga lybiti preš vse, pega vsem reqam
predpostavlati, mi moremo pega s’ijistim no ne-
duxnim sercom pastiti. — Nava lybezcn proti
Bogi je le te popuna, pi je navo serce samo za
pega naj perle no naj bole skerbno, t[i je perva
110 naj mopneva xela našega serca za Boga, za
pegovo past no slyxbo delavna, Hi navo serce
za Boga skerbno je, te se ono naj pčrle spokori
no spobolva, ino plovek se od grehov pisti, no
se jih ogible j on opravla dobre dela no slyxi sa¬
mo Bogi, se samo za pegovo past skerbij on
svojo serce od posvetnih repi odlvvi prop, mo
pe samo na hasek svojega dyvnega zvelipapa po-
hasnyje, vse Bogi na past delaj pegovo serce je
pisto od vse krivice no vsega greha, ino saino
Bog v’pem prebivaj je puno same boxje lybczni,
neduxnosti no pravice. Boga taki plovek vsem
repam naprejpostavla, Bog je v’ pogovoru serci
perva no zadna misel, za pega perva no žadna
pegova skerbj on pega lybi preš vse, nip ne vip
ni, s’ pim bi ga razxalil, „on ive pred vsem h° x '
jo kralestvo no pegovo pravico / 4  Mat. 6 , 33 •
Navo serce lybi Boga za pega samega volo? na
je  naj vekva dobrota, da jfc nav naj dobrothvem
opa j ino navega blixnega za volo Boga, da j e
boxja spodoba, ino nav brat. Sveti Auguvtm
pravi: „0  moj Bog! od tebe se oberniti, je p a .’
se k’tebi oberniti, je staja, ino v’tebi ostat 1 '
je veipno vivlepe. — Mojo serce je nemim 0 '
doltlip si nepopiva v’ tebi. — Kdo tebe p r l '
pozna, toti tebe lybi, žabi sebe, ino lybi tf  ’
bole, kak sebe, da bi se v’tebi razveselil .* 1

Na 12. nedelo po Fynhiytab. 577

2) Mi dobimo vepno zvelipape, pi Boga iy-
bimo preš vse, qi pemi naj vek so past skaxvje-
mo, pi pega v’celi dyvi molimo. — Mi more¬
mo Boga, liki naj vekvega Gospoda, našega
stvarnika moliti; kajti Gospodi nebes no ženile
slivi naj veliva past: molitva. Is celega navega
dvha, is cele nave dyve, moremo mi pega mo¬
liti, resnipno, pravipno; nava molitva nas more
celo spobolvati, nava molitva nas more v’dobrih
delah bogatiti, boxjo past povekvavati, ino nas
celo sponixati. Mi moremo resnipno no na
yrok tydi opravlati no vpiniti, kaj mi v’molitvi
obepemo Bogi, ali od pega prosimo. Jc/.uv pra¬
vi: „Bogje dyh, ino lieri pega molijo, ga mo¬
rejo v’dyhi no resnici moliti.“ Iv. 4, 24 . David
pravi: „Velki je Gospod, ino mopno hvalovi-
tcn!“ Ps. 47, 1. Sveti Auguvtin repe: ,,Moli no
delaj, delaj no moli. Kdo dobro moliti ve! toti
re tydi dobro xiveti.“ Sveti Kkof Hilar pravi:
»las tebe lybim, o moj Bog! ino za plapo tote
lybavi prosim jas za povepepe lvbavi. Kajti kaj
l as  znam vrednevega dosepti, kak tebe? Kaj je
me ni hasnovitnevo, kali tebe prevedno bole ly-
biti? V’tem obstoji tydi tvojo boxjo bitje, da

tebe samega nehenlivo spoznavav no lybiv. f<

3 ) Mi dobimo vepno zvelipape, pi Boga
ires vse lybimo, pi smo pemi podani s’ponixniru
euvlepom. — Hlovell se more sponixati pred vel-
ilm 5 vsegamogopnim no svetim Bogom ; mivlepa
peg°vega serca morejo napupene biti s’ pastibo-
kijnostjoj no strahom boxjim; on se more ves
j, )0x j° volo podati no pemi ves pokoren biti.

1,1  ponixncga serca je David bil, vidimo mi 'z
J^ 0v ih besed: „Pogledni na me, (o Gospod !)
ta)t ® c ® m ili prež me; kajti jas sem sam ino siro-
1  Bs. 24, t(j. „BIaxeni sejo, lieri se Gospoda

378  č\'a 12. nedelo po Fynkistah.

bojijo, ino hodijo po qegovih potah/' Ps. 127 , 2 .
Svetega Augustina serce je bilo s’ takimi misla-
mi napuljeno, v’ kerih je rekel: ,,S’pripravlenoj
moqjoj vole, z’naj globlesoj pobitostjo) serca,
ino s’ potokoma teqcqimi suzami lybezni, ino
tebe vseli no povsod s’qastibojeqnostjoj no tre¬
petom notri v’serci, v’vystah no pred o [pni jas
tebe mam, da vsaki qas drygi lybezni vustop v’
mojo serce nemogoqen bode.“

4) Mi dobimo veqno zveliqai)e, qi Boga
kres vse Ivbimo', qi pemi slvximo is vseh tnoqi.—
Mi moremo popunomaBogi slyxiti, vse nase mo-
X[i morejo na boxjo qast delati, ino ijegovo sve¬
to volo opravlati. Nase oqi morejo Boga pred
soboj meti, nase vysta no nas jezik pegovo
qast povisavati, nase roke ijemi dopadlive dela
opravlati j nase noge otjega nasle.dyvati no po pe-
govili potah hoditi 5 vsi naši poqytki morejo pe-
mi slyxiti no ijega qastiti, ino mi mo si pripra¬
vili nebesa. Jezus pravi: ,,Ti mas Gospoda tvo¬
jega Boga moliti no pemi sameini slyxiti.“

4 , 10. David pravi: ,,Slyxite Bogi v’Strahi/' ! >s '
2, 11. Sveti Augustin pravi; „Jas tebe hvalim
no slavim, ino tebe molim s’sercom no z’vysta-
mi, ze vse moje moqi, no mojega prem ,)xe '
ijaj jas sc zahvalim tvoji milosti no dobrothvo-
sti za vse tvoje dobrote, ino pejem tebi h valu"
pesem tvojega gospostva: svetil sveti! sveti! jj"
Pokaxi meni tvojo gospostvo, ino mojo vesdj c
bode popunoma! Moja dysa xeja za toboj, ^j 1 '
jo serce xeli moqno za toboj! Ps. 62, 1»
dysa xeja za moqnim no xivim Bogom! v
bom jas ta prišel, ino se pred Gospodovim obhi[
jom prikazal?* Ps. 41 , 10. ,

Tak mi ali Boga qres vse Ivbimo, ino s
loj Iybeznoj si zasIyxitno veqno xivlege, tf l

l

Na 12. nedelo po Fynkistah. 570

našega blivncga Itak nas same lybimo, .kaj qomo
poslysati v’ drygem deli.

H  02 tli‘ !l« :  ‘.'Vi'.'-  * ;

II. 1

Mi veipio zveliijape dobimo, qi Boga lybi-
mo ipes vse, ino blixnega kak sami sebe, qi
i)emi vse to xelimo no vrinimo, kaj mi i[cmo,
da bi drygi nam vqinili: t) qi blixnemi ’s ser¬
ca odpystimo, 2) qi petni vse dobro vipnimo,
o) tji petni vpiljeni• kvar povernemo.

l) Iilixnega mi moremo lybiti, kak sami
sebe, tp se ijemo zveličati, ino naj pcrvo je ly-
bezni blixnega, da pemi pegove razxalepa odpy-
stituo — Hi je nav blixpi nas razxalil, ino nam
na blagi ali poptepi krivico vi[inil 5  te je ^be¬
žen, danega nerazvalimo tydi, no petni neza-
• merimo, pemi nedelamo krivice j temop da pemi
zanesemo, odpystimo ino se ’z dobrega z’peni
zravnamo no spravimo. Mi liaxemo lybezcn do
blixnega, proti našim sovraxnikom, qi se slter-
bimo, z’ pitni mir obdcrxati no v’ poltoji z’ pi-
m i siveti. Mi si sami xelimo, da bi drygi nam
tvdi nebi zamerili 5 mi sami vsaki den molimo
no Bogi obetjemo: „odpysti nam nase duge,
bali tydi mi odpystimo našim duxnikom.“ Mi
a k moremo zmisliti, da nam Bog tydi nemre od¬
pustiti navili grehov, qi mi našim blixnim, na-
V m  sovr axnikom, pihovih razxalep neodpystimo
ls  serca. Jezus veleva: „Odpystite, ino vam de
se odpystil 0  « Lyk. 0 , 37. Jezus sam je svojim
Sov raxnikom na krixi visepi odpystil, no prosil
D e ; ino sveti Stefan je prosil, da bi Bog ne*
" kegovim moritclom, ltda so ga s’ ltamepom
P°bijali, tega za greh rapunil. Ivan Kvalbert je
s '°jemi smertnomi sovraxniki odpystil, ino pro-

380

Na I2t nedelo po Fynkivtah.

sil Boga: „Gospod! ti si tistim odpvvepe obe-
qal, beri do odpystili. Ti vev, o moj Bog! gre¬
be, s’ berimi sem se jas zaduxil, jas pridem tebe
prosit no terjat, da tvojo besedo zderxiv, ino
meni odpystiv, da sem jas ravno mojemi sovra-
xiteli iz lybezni k’tebi odpystil.“

2) Mi mi qemo veqno xivler)e doseliti, mo¬
remo tydi navemi blixnemi iz lybezni k’ pemi
vse dobro vriniti. — Ne ve je lybezen proti
blixnemi zvervena, qi samo blixnemi nikaj hj-
dega nexelimo, no pega neogovariamo ali ga ne-
sovraximo : tydi je potrebno, da mi navemi blix-
nemi vse dobro vqinimo, kaj premoremo, ino
tpemi pomagamo, posebno v’ n e voli no betegi
rjemi strexerno no ga vraipmo no redimo, kak
je milošenfen Samaritan v’ dnevnem Evapgelji
na totem xidovi vrrinil, svojem sovraxniki, here-
ga je on na pol mertvega v’ranah na poti najsel.
Lybezen do blixnega privexyje, da blago nave-
ga blixnega braniti prečf kvarom, ijega zago¬
varjati pred pegovimi sovraxniki, ino pegovo
poqtepe varvati, pegovo neduxnost no pravil¬
nost obderxati so skerbimoj pega samega od
vsega hydega odvračamo, ino ga na dobro na-
pelavamo, na krepost no pokoro: to i[i nn vi[j*
nimo, te mi Ivbezen na navem blixnem zverin*
mo, skos kaj si nebevko plaijo zaslyximo. J e *
zuv zapovedava: ,,Vqinte lydem vse, kaj vi i[ c '
te, da bi oni vam vi[inili.“ Mat. 7, 12. Svet'
Ivan od Boga je stregel rad bolenim no bogu 11 «
pihove rane vrapil no pe od nesnage ijistil, 1 11 "
dare se je enkrat nevto qres to qydival> f ‘
nesnaxne skylc no tvore bolenim trebi no sn axl ’
je rekel: „Je deno sam boxji Sin ne poinivkfp
mel, nave neqiste naravi na se vzeti, no n 3 '"

Na 12. nedelo po Fynhivtah. 38 1

nave nesnage s’ svojo j kervjoj prati/ 1  Tako ly-
bezen k’ blixnemi je mel.

3) Ako se mi qemo zvelipati, moremo na-
vega blixnega lybiti tydi v’tem, da pemi vpipe-
ni livar povernemo. — Mi tydi to xelimo no
terjamo, da, qi nam je drygi kdo livar naredil
na blagi, ali zdravji, ali poptepi, nam tistega
popravi5 zato smo tydi mi po zapovedi lybezni
blixnega duxni, qi smo koga kaj zevkodili na
blagi, tisto povernuti, vzeto poptepe pemi na-
zajspraviti no krivo opravlape nazajvzeti, ino
*)egovo pokvarjeno zdravje pemi pa zvrapiti.
Sveto pismo pravi: ,,Kriviqen svedok nede ne-
bavtigan ostal, ino ker laxi govori, nede vujvel/*
Pris. 19, 5, Jczuv pravi: „Dajte Cesari, kaj je
Cesarovega, ino Bogi, kaj je boxjega.“ Mat. 1Q,
8. Zahej je rekel: „Gospod! — qi sem koga
silami, povernem po vtiri gibe. <f  Lyk. 19, 8.
Šteti Konrad je enkrat v’ lesi na zveripiji vne¬
mar vellii ogen zakyril, tak da se je syho drevje
zapelo zaxigati, ino ves les se je vujxgal, no po¬
gorel, da je on sam liumaj vujvel. E11 sirrnaphi
tjlovek je bil totega djapa olirivlen, vjepen no
na smert obsojen. "V’ Konradi se je vest obydi-
la j da je ta vel no ovadil, ka je on tega krivec,
no  revil sirmalii xivlepe, je oddal svojo premo-
* e D e > mo vpipeni kvar plapal no povernil vsem,
; crim je kvar naredil.

I . moremo navega blixnega, kak sami sebe
• lll >qi se pemo zveliifati.

^am se je ali zdaj pitape odgovorilo: Kaj
mamo mi vpiniti, qi ijemo vepno xivlepe do-
S v e § nut G najmrep: Boga lybiti preš vse, pega
]Sem reqam naprejstaviti, s’ pistim sercom pega
9 em i naj vekvo past sliaxyvati, s’ celo j
• Vo l D e ga moliti j pemi poddani biti s’ponixnim

382

Na 12. nedelo po Fynkistah.

mislerjom ; pemi slyxiti is vseh moi[i. Mi more*
mo tydi blixnega lybiti, kak sami sebe j penii
’s serca odpystiti, X)emi vse dobro vtjiniti, pemi
vqii)eni kvar povernuti: te mo zveliqax)e do*
segnuli. •— Vqinmo ali, Verni moji kerseniki!
toti navyk, lierega smo zdaj slikali, vseli radi,
lybmo Boga qres vse ino blixnega kak sami se¬
be j nevesmo našega serca na posvetne reqij te-
moq Bog nam naj bo vseli naj perva skerb no
rjegova ijastj le mo se mi tydi veqno zveliča¬
li. Sveti Ivan Klimak pravi: „Kak je ne mo*
goqe, z’ednim okom nebes no zemle na ednok
gledati, tali je ne mogoije, da bi edno no tisto
serce zraven nebeško no zemlensko lybilo.“
Amen.

Na 13. nedelo po Fjnkhrtali.

„Jih je ne deset oijistenih postalo, lide pa jih1°
ovih devet ?“ Lyli, 17 , 17.

Nezahvalnost proti dobrotnikom*

„Jih je neblo deset oqisenih, kde pa je ovih
devet?“ je ostro pital Jezus vqasi, kak je za j
hvalen Samaritan k’i)emi nazajprisel, no se p enU
za svojo oqistei)e zahvalil. Ino is totih Jezuso¬
vih besed mi vidimo, kak moqno se je Jezus*
merilo, da so ovi oqisteni ne prišli, no se p enU
zahvalili za tak vellio dobroto oqivepa od
bastega belega ino doblenega zdravja, da je p cr
va Jezusova beseda bila za i)e, ino slišalo b 1 s
xe te, kda so od ijega oqisteni no k’ dyhovn*k°

385

Na 13 - nedelo po Fynkivtah.

poslani bili, se zahvaliti. Kak moqno se ali ne-
zahvalnost proti dobrotnikom Bogi zameri, ino
kelka grehota ona more biti? Jezus je gosto
ino na vek vi del sebi vqix)ene krivice no neqa-
sti s’ tihoma mimo sebe pystil; alipa nezahval-
nosti, kero je jemi v’ dnevnem Evapgelji totih de¬
set oqisenih vqinilo, je on ne mogel prenesti
tiho, ino ne mogel i}ih nesvarjenih nahati. Tak
velka, ino Bogi no lydem tak moqno zamerliva
no sovraxna grehota je nezahvalnost 1  S’totim
grehom se je xe na sveti v’starih no novih qasih
dosti lydi Bogi zamerilo no zagrešilo ! S’ totim
grehom gerde nezahvalnosti se zameri no za¬
greši po gostem dosti lydi ve zdaj! Mi si zato
toto grehoto nezahvalnosti qemo dnes pred oqi
vzeti, ino poglednuti:

k Kaka je nezahvalnost proti dobrotnikom?

K. Kake hydobne nasledke ona ma za soboj?

Prosmo pa si perle za blagoslav svetega Dy-

, > nemo bres haska dnevnega navyka po¬
sesali.

I.

Nezahvalnost ma toto spodobo na sebi: l)
nezahvalen qlovek prijete dobrote vnemar py-
stl ’ 2) nezahvalen dobrote zametava, 3 ) ne-
7,a va len dobrotnika sovraxi.

0 Nezahvalen qlovek prijete dobrote vne-
mar  pysti. — Nežah valnik nespozna dobrot, ke-
lo svo jega dobrotnika dobil, ino tistih ma-
1 °, ? 1  niq nestima; on X)ih nemara j  on rad no
h r  l0 .^ro na  pe pozabi, neda hvale za i)e do-
v^tniki. Nezahvalen tydi prijete dobrote skri-
' > ®ataja, krivo razlaga j on je ednakevcn no

384  Na 13 . nedelo po Fynkistak,

mcrzloserpcn proti svojemi dobrotniki, ino ga
nemara no nepoptvje, se pemi nezahvali, kak
je deset opivenih Jezuvi ne. Sveti Apovtol Pa¬
vel pravi od takih lydi: „Bogi lydje, keri se sa¬
mi lybijo, keri so xeliqni, visoki, prevzeti,
prelilipavi, keri starvov nebogajo, nezahvalni,
grehotni.“ 2. Tim. 3, 2. Tak nczahvalen je bil
Faraonov natakap, kercga je Joxef Egiptonski
v’vozi prosil, da bi pri krali se na pega sporne-
nul, ino tydi za pegovo revepe 7 z  voze prosil,
pa je potle .ne zmislil perle, kak krez dve lete.
Gen. 40, 23. Xe Seneka, liajdoski m ud er pra¬
vi: „Niq neodvexe no ne rasterga zloxnosti plo-
vepjega naroda bole, kak tota grehotaj kajti
skos kaj smo mi obbrapeni, kak skoz mcdsoboj-
ne poslyxbe ? Vnogi, keri so nezahvalnost do-
xiveli, hepajo, dobro qiniti.“

2) Nczahvalen plovek doblene dobrote za-
metava. — He bole nezahvalen je, ker na do¬
brote no na dobrotnika malo vtima, malo m a '

raj taki nema veselja na dobrotah no ne na do¬
brotniki: on pegove dobrote zametava, ji!
nespravla v’hasek ali v’pomop, pe pysti na np

ih sebi

ali na kvar priti, konca vzeti. Nezahvalen v
prijete dobrote zapravla ali pe po krivici p°
hasnyje. Nezahvalnik svojemi dobrotnilii nesi^
xe nikve dobrote no nikve slyxbe nazaj; l r
ne, qi ga potrebnega vidi, no pemi neda p° nl °
iji no podpore. Tak nezahvalen je bil Faraon
natakap proti Joxeli, svojemi dobrotniki,
je pemi pegovo sepo srepno razIoxil, daje!) r
v’ vozi pystil no ne za pega prosil. Tak ne^
hvalen je bil tydi tisti hlapec, keremi je Gosp
en fynt dal, kerega je on ne maral, ne z 11
kyppyval j temop zakopal. Mat, 25, 25- ,

Pavel pravi: „Vse, kaj je Bog stvaril, j e  “°

585

Na 13 . nedelo po Fynkivtah.

ino nihaj ne zaverqti, kaj se z’ zahvalnostjoj
vxiva.“ 1. Tim. 4, 4. Hajdoski pisaij Auzon pra*
vi: „Zemla nenosi niq hyvega, kak nezahvalne-
ga qlovcka.“ Tydi Seneka pive: „Nezahvalno-
sti za dobrote skaxyvati, jasramovitno, ino se
od vseh lydi za to ima.‘‘ Xe hajdoski lyd]‘e so
nezahvalnost tali moijno sovraxili no zamotava¬
li, kelko bole bi ve se mi kerveniki mogli neza-
hvalnosti ogibati, ino se za vsaki naj menvi dar
zahvalni skazati.

3) Nezahvalen qlovek tydi svojega dobrot¬
nika samega sovraxi no zaniijava.— Nezahvalen
ijlovek ogovarja no razxali svojega dobrotnika,
darovnika no pomočnika z’besedami, kde ga
more, ino ga na misli ma no oqita. Nezahval-
mk je nezadovolen, vsaki dar jemi je premali,
prehoxen no preredek; terja za vekvega, bolve-
ga no gostej, ino za duxnost dela. Nezahvalen
dobrotnika med lydmi krivo opravla, ino vjega
tydi v’djar)i razxali; dela vkodo rjemi na ijego-
vem  blagi no glevtvi skoz nezvcstost, vkodi rje-
mi  na poqtei)i no dobrem imei)i. Nezahvalen
ijlovek tydi svojemi dobrotniki dobrote, kere je
odqog a  dobival, s’ hydim plaqyje. Tak neza*

, en  je bil Judav Ivkariot proti Jezuvi, svoje-
dobrotlivemi vyqiteli, da ga je zaqel sovra-
Xltl  1  ln o ga zadnitj od qerne nezahvalnosti svo-
' e j? a serca  gei)cn predal sovraxnikom. Lyk. 22,
Tak nezabvalno je bilo tydi xidosko lystvo
p ot / J^uvi, kero je tellto dobrega od i)cga do-
Jl . °, potle pa ltriqalo Pilati: krixaj ga| kri-
Xa l ga! Lyk. 23, 21. Iz nezahvalnosti nastane-
1° resnično vnoge no goste hydobije: nastane
enter, svaja, sovravtvo, tjertitje, ltregi, pre¬
še'^ 9 '. ^Icnna nezahvalnost hydobnega serca
" ni °rzt lydcm, ino napravi nezahvalnika hyvega
Del, 25

38(5  Na 13. nedelo po Fynkivtah.

od xivinijeta, liero svojega dobrotnika no redni¬
ka vseli pozna ino se ldpemi veseli. Bog pra¬
vi: „Vol spozna svojega gospoda, ino osel jasla
svojega gospoda.'' Jer. 1, 3.

Take spodobe, kak smo dozdaj pyli, je ne¬
zahvalnost, ali vsaki nezahvalen plovek. Kake
hydobne nasledke pa nezahvalnost ma, bomo
zdaj vidili.

II.

Hjdobni no lagodni nasledki, kere neza¬
hvalnost za soboj ma, sejo: 1) da se nezahva-

len plovek zagrevi proti Bogi, 2) se zagreši
proti svojemi dobrotniki, 3) se zagrevi proti
sebi samemi.

l) Nezahvalen plovek se zagrevi proti Bogi,
davavci vsega dobrega.— Nežahvalnilt vzeme Bo¬
gi slivno past no hvalo skos svojo nezahvalnost.
Kajti pri vsakem dari se more plovek spomenu*
ti, da je boxji dar, da je Bog spopetel vsega do¬
brega, ino slivi se te, pemi ali naj pcrle bralo
no past dati, ino se tydi na to darovniki zahva¬
len skazati v’besedi no d japi; nezahvalen i[l°'
vek pa zataji no zamupa skos svojo nezahvalnost
Boga liki spopetela vseh dobrot, pega skos to raz* 3 '
li, no se zagrevi proti Bogi s’ tem. Sveti Jakop
pravi: „Ysaki dober dar pride od opeta ljtj 1 ;‘
Lyk. l, 17 . Sveti Pavel govori: ,,Kaj mas 11 )
kaj si ne dobil? Ako pa si dobil, kaj se te hva-
liv, kak da nebi dobil?" 1. Kor. 4, 7. „Ne z3 ‘
hvalnega zavypape de se liki zimski led rasp)' stl j
lo, ino de prejvlo, kakti voda nehasnovitna>

pravijo zlate knige mudrosti. 16, 2Q. J ezuV
preti nezahvalnim mestam, v’kerih je telko
devov, ino jim telko dobrot vpinil, rekop! »  2

Na 13. nedelo po Fynkistah. 387

tebi Korazajn, jaj tebi Betsajda, da bi se v’Tiri
no Sidoni tote moqi zgodile, bere so se v’vama
godile, bi neltda v’poboritnem oblatjili no v’pe¬
peli pokoro vi[inile.‘ s  Mat. 11, 21. David pravi:
„Vse stvari hvalijo svojega stvarnika, ino se ve¬
selijo zahvaleq svojega bitja. Le samo nezahval-
nik trosi, no je ne obqytliv proti pegovi do-
brotlivosti: slepi, zaterdeni ino nepokoren pro¬
ti temi, od kerega xitek, gibale no bitje ma.‘ f
Ps. 18, 1. — 7. Sveti Krizostom veli: „Bog ne«
terja zahvalnosti od nas, liki da bi on tisto po-
trebyval$ temoq da bi ves hasek od qe na nas
nazaj tekel, ino se mi novih milosti vredni de¬
lali/

2) Nezahvalen se zagreši proti svojcmi do¬
brotniki, — da gemi liki zosebnemi blixnemi
kerxai)skih duxnostij qesti, poqtepa, prinagne-
])a, prijatelnosti, medsobojne poslyxenosti, strex-
livosti, lybezni, kero je jemi duxen, no pra¬
vilnosti neskaxe. Nezahvalen qlovek je ali pro-
ll  svojemi dobrotniki zlo nepravhjen, da ijega
nespozna, no ijemi neskaxe dobrega serca, neti
zahvalne besede neda; se ali proti ijemi moqno
za grevi, no se drygih dobrot od "gega nevreden
naredi. Tak se je zagrešilo nezahvalno Jeruza¬
lemsko mesto proti Jezusi, svojemi naj veksemi
dobrotniki, da je nehtlo i)cga za svojega Boga
n ° dobrotnika spoznati )  temoq ga sovraxilo,
zametavalo no se nehtlo spobolsati, zato pa je
|)emi p rav ;i Jezus: „Jeruzalem! Jeruzalem! kel-
'°'rat sem jas tvoje otroke htel zebrati, kak
lv,, kla svoje pisance pod peroti zebere, ino ti si
m  Glejte vas hram bode vam pyst naha-

”V J ^ at « 23, 27. Sveti Augustin pravi: „Ne-
UH) Va n ° St  k° ren i na  vsega dyhovnega zlega,

posyveqi veter, ker vso dobro posmodi, ino

25 *

388 Na 13. nedelo po Fynkivtah,

zvirek boxje miloserijnosti za ijloveka zapre,
ker del smertl mreti, ino del xivlei)a xiveti ne-
pysti.“

3 ) Nezahvalen se zagrevi zadniij tydi proti
sebi saraemi, — da se dobrih nasledkov zahval-
nosti znebi, ino si hyde djarja nezahvalnosti na
se vlaiji no nalaga. Taki nezahvalen tjlovek se
moijno zameri dobrotniki, ino drygot| nedobi
veq rjegovih dobrot, ino more potle z’xalostjoj
strad no nevolo bridko obijytiti, zapyveni no za-
verxeni od svojih dobrotnikov no prijatelov, ke-
rih je pcrle nehtel spoznati, ino ve i)im ijihove
dobrote s’ hydim plaiqyval. Sveto pismo pravi:
„Kdo dobro s’hydim plaijyje, od tega hixe nede
nesretja odstopila, to je, kavtiga nede samo na
ijega padnila; temoq tydi ijegov zarod dojvla
notri do tretjega no vtertega kotriga.** Ps. 17,13.
Sveti Bernard pravi: ,,Nezahvalnost je sovražni¬
ca dyve, da ona zaslyxe pokonča, kreposti pokva¬
ri, milosti vstavla. Ona je syveqi veter, ken
zvirek dobrotlivosti, miloserijnosti, ino Loxjih
pritokov posehne.** ,,Zahvalnost naproti je naj
bolva ohranitelca dobrot, pravi sveti Krizostom,
ino ker male dobrote z’zahvalnostjoj gorjemle,
draxi dobrotnika kVekvimj zato bote zahvalni/
Kol. 3 , 15.

Take hyde nasledke ali nezahvalnost za so-
boj ma.

Mi smo zdaj v’ pamet vzeli, kake spodobe
nezahvalnost je proti dobrotnikom )  najmreif n®'
zahvalen ijlovek prijete dobrote vnemar py stl ’
xje zametava ino ve dobrotnika sovraxi. — '

smo spoznali tydi hyde nasledke, keri nezahva •
negadojdejo; najmreij nezahvalen se zagrevi pj°"
ti Bogi 5  nezahvalen se zagrevi proti svojemi do¬
brotniki j nezahvalen se zagrevi proti sebi san' e

Na 13. nedelo po Fynkistah. 389

mi. — Vsaki med nami, Verni moii! zdaj ve,
kak moqno se je nezahvalnost desetih oqistenih
Jezusi zamerila, da so ne nazaj privli, no se :ge-
mi zahvalili, da bi se xe slisalo, te qasi, kda je
ge ozdravil no k’ dyhovnikom poslal, se :gemi
zahvaliti. Ino vsakemi med nami se tydi neza-
hvalen qlovek nedopadnej temoq zameri j zato
pa se le vsaki vseli spomeni: se vsikdar Bogi no
svojemi dobrotniki zahvaliti za prijeto dobro¬
to no dobleni dar5 kajti sveti Augustin pravi:
„Skos to bos ti preveno novi blagoslav ino nove
milosti od Boga k’ sebi vlaqil. Mi nemoremo niq
bolsega no Bogi dopadlivesega misliti, govoriti
no pisati, kak: Bogi bodi hvala !“  Amen,

rc — 1 * ■ "—— m i  —.—  Mij

Na 14. nedelo po Fjnki^tah.

»Nise nemore dvema gospodoma slyxiti. <s  Mat.
0 , 24 .

M e r n o s t.

Jezus je rekel svojim vyqenikom: „Nise ne-
! IIOre  dvema gospodoma kqasi slyxiti; kajti on
)0 eue ga aliti sovraxil, ino ovega lybil 5 ali se
^ n °S a  derxal, ino ovega zametavalj vi nemrete
110  bogasti zraven slyxiti. Mlovek nemre
,’°o' slyxiti, qi se za posvetno blago, za bogastvo
J 0  Masne dobrine samo skerbi, ino puno serce
j ) j ler )1 no  misli ma, kak bi se samo zbogatil no
,svv-° vIt yP s P r avil5 iji puno serce skerbi ma, za
delom, za svojim dobiqltom, za svojim
X ° va i)om, za Boga pa ne. Hlovek nemre Bogi

3Q0 Na 14. nedelo po Fynkivtah.

slyxiti, qi je ijegovo serce puno xelei)a samo za
posvetnimi rastrove.nostami, razveselnostami no
radyvai)ami. Hlovek nemre Bogi slyxiti, i|i je
rpegovo serce puno same poxelnosti no naslad-
nosti, poxretnosti no pijanosti, ino nema trezno¬
sti no kervai)ske mernosti; kajti vso posvetno
blago no vsa posvetna dobrota more ploveki le
k’ boxji slyxbi pomagati; ravno posvetne dobri¬
ne so ijemi od Boga v’ roko dane, da bi on z
i)emi sebi za dyvo hasek spravlal, da bi z’ pimi
Bogi slyxil, ino ne kaj bi svojo serce na i)e obe-
sil; temop Boga vseli naj poprej pred opmi mel,
ino pemi vseli naj perle past d aval. Alipa ip
plovek p e Bogi slyxiti s’posvetnimi repami; te
je pemi kervagska mernost pred vsem potrebna,
od ltere pemo dnes obilne j govoriti. — Kervagska
mernost je krepost, kera

I. v’kerveniki neporedne nagneta k’grehina-
zajderxi, ino i)emi

II. samo dopysti, se pasnega z’ mero} vlivati.
Bog naj nam blagoslavla nav govor! —

i.

Meren no trezen plovek neporedne nagne¬
ta k’grehi v’vyzdah ma, no je odvrapa od gi' e '
ha, l) da ma paško na svoje opi, 2) ni a paško
na svojo serce, 5) ma paško na vse ove p°‘
qytke. _

l) Meren no trezen plovek svoje nagnost
v’redi ma; ma paško pred vsem na svoje opn - '"
Meren no trezen plovek puva svoje opi, on
nepysti kama hte, ino jih ne pa^e povsodik; on
svoje opi v’ redi ma, jih nemepe sprevedno oko¬
li po osobah ovega spola, po pohyvlivih no zap e '

Na 14. nedelo po Fynkivtah. 39t

lavnih, grevnih reijah; temoq ma svoje oqi v’
poltenosti, ino je odvrača od draxlivih no ne¬
spodobnih reqi, na kerih bi se pohyvati znalj
on negleda za lydskim blagom, bero gemi nesli-
vi, ino ne po pozemlensbih no praznih reqah.
Moren Mlovek toto svojo nagnete zavyzdano v*
redi ma no derxij kajti skoz vnemarnost no ispy-
venost oqi jih je xe dosti na pogyblex)e privlo.
Meren no trezen Bogi pred vsem slyxi. Sveto
pismo pravi: „ 0 dverni tvoje oqi od olepotene

xene, ino ne poglejy xeliqno lepe spodobe Zd¬
ajle." Sir. 9 , 8 . Eva je xe v’ paradixi skoz oqi
zapelana bila, da je lepi sad na jablani gleda¬
la, ino od kaqe zapelana jela, Gen 3 , 0. Tak
so skos oqi zapelani bili potle boxji, Setovi,
otroki od qloveqjib, Kanovih qeri, od gihove
lepote, so si ge za xene jemali, ino od gih bili
na  krivo vero preoberrjeni. Gen. 6 , 2 . ,,Neobra-
T l a ) tvojih oqi na blago, kerega ti nemrev meti, <c
pravi sveto pismo. Pris. 23, 5- Tydi Dina, Ja-
kopova qi, j e  zapelana postala, da je samo vla
veselih lydi gledat, je v’vellii greh padnila, da
) c  prišla ob svoj venec. Gen. 34, 2 . Praznost
praznosti, pravi Davidov sin Salomon, praznost
Praznosti, ino vse je prazno/' Ekle. 1 , 2 .

2 ) Meren no trezen q!ovek svoje nagnosti v’
)C( h ma, on ma paško na svojo serce. — Mer-
n ° st n o treznost qloveki neda prostora v’serci
j) c o°vem vsaki xcli, on nepysti svojih xel na kaj
' te » vse  hyde xele on od svojega serca proq ode-
ino je qasi pri nastatki spokole no zadyvi,
j' 1 .' b cm  nastanejo. Trezen qlovek svojim do-
x clam nepysti vyzd, tydi tote on v’meri
n p S' dopyvenih vcselnosti le telilo vxiva,
bi ° P rav ’ hasnovitno no zdravo j vse kaj pa
!) c govi dyvi ali gegovemi teli znalo nevarno

3Q2 Na 14. nedelo po Fynkistah,

no sltodlivo biti, on skerbno odvrača. On si
nikoli nevxiva dopysenih veselnosti, rastroseno-
sti no posvetnih reqi no dobrot krez mero, ino
se varje proti kersapski mernosti zagrešiti, se
skerbi svojo serce od vsega greha qisto obder-
xati, Meren no trezen qlovek se skerbi v’svo¬
jem serci le samo dobre, poboxne no svete xelc
rediti, ino Boga vgem  s’soboj nositi, rjemi sly-
xiti, ino ne posvetnemij da pega s’celega ser¬
ca, ’s cele dyse, is vseh moqi no ’s celega mi-
slepa lybi: on neda svojega serca posvetnemi;
temoif qe obarje vso Bogi, za rjega ma pervo no
naj vekso skerb, svojega zveliijara. David bral
moli k’ Bogi: ,,Ke bole me mivaj (o Gospodi)
od moje krivice, ino od mojega greha me oqi-
sti. — Pravega dyha ponovi v’ moji drobovini."
Ps. 50, 4. 12 . Bog pravi v* starem zakoni xe:
„Dare bos iskal Gospoda Boga tvojega, bos ga
najsel: qi bos le qcga iskal s’celim scrcom, ino
ze vsoj xalostioj tvoje dysc.“ Deut 4 , 29 - Sve¬
ti Augustin pravi: „Verxi hydo proq, naj ti dobro

dobiti znaš..—■ So enkrat hydi dyhi vynzgogeni,

te de boxji dyh prišel, bode tvojo serce za svo¬
jo prebivalise vzel, ino v’pem veselje no lybe-
zen k’ dobremi spravil, skos kaj se Iybezen svO'
ta no greha proqderxi/‘

3) Meren no trezen qlovelt ma svoje nagno-
sti vse v’redi, ino quva no varje vse svoje ove
poqytke tydi. — Kak trezen no meren qlovcb
na svoje oqi no svojo serce pazi, tak on tydi vse
ove svoje poqytke quva no na skerbi ma. Svoje
vyba on odvraqa od lagodnih, nevarnih, prcp°'
vedanih no grešnih guqov j svoj okys on zavyzda>
ino ijemi samo telko da okysiti no vxiti, k a j 1 ®
potrebno no hasnovitno, veq pa ne 5  on se p r f,
vsem skerbi, s’svojimi poqytki bole Bogi sly xltl

Na i 4 . nedelo po Fynlmtah. 395

no pcgovo i[ast z’ pimi povivavati. On je gospod
qres se, qres svojo poqytnostj on zatcre no
spokole svojo mesno poxelepe, ino ravna svoje
vele samo na dobro. On tcre no premaga vse
svoje terpnosti: prevzetnost, skopost, poxelnost,
nevovlivost, povrctnost, sovravtvo, pemere, ino
se skerbi samo za pistost, neduxnost no Ivbezcn
serca. Na Boga nepozabi on 5 ve, da dvema ali
veq gospodom ncmre zraven slyxcbnik biti. Sve¬
ti Auguvtin pravi: ,,Moj Bogi moj ravnitel!

vgasni v’ meni vele mesa ino vuixgi ogen tvoje
lybezni v’meni! — Ker ti mene ravnati moren,
odverni od mene vso praznost, nestalnost mivle-
pa, rastrovepa serca, nespametne radostne guqe
vyst, okoligledape oqi, nemerno jedno xclo,
opitape mojega ravenqloveka, grehost krivega
obreliovapa, prazno radovednost, xc!o za bo¬
gastvom, za pravmetjom, prazno! qastjoj5 strup
sladitnosti 3 zaniijavapa no stiskavapa bogih no
slabih; skopost, gerdi nenavid, ino vmorlivo
bogapreklipape. <f

l ak ali kernapska mernost pri kerneniki ne-
paredne nagnepa k’ grehi zavyzdava no nazaj-
erx k ino perni samo dopvsti, se pasnega z’ me-
’ 0 ] vvivati, kaj mo poslynali v’drygi polovici. -—

IT.

, kervapska mernost no treznost dopysti ker-
ycmlti se pasnega samo z’mero j vxivati; 1) on
l c z ato zredoma v’jedi no pitvini, 2) on je
^ercn v’razveselnostah, 3) on nezapravla svo-
,Sffa  ' m etja.

Moren no trezen qlovek je zredoma v’
pitvini. — Meren no trezen plovek do-
no  Ve, da plovek ncxivi zato na sveti,

• . 0
jedi no

]5r ° zna

3y4 Na 14. nedelo po Fjnlmtah.

da bi jel no pil 5 temop da on je no pije, da bi sivel,
da bi zdrav no za spupavape stapskih duxnosti,
svojega dela no opravila, mo pen no prilipen bil:
zato pa on v’jedi no pitvini zlato redko mernosti
zvesto obdersava, ino je no pije samo telilo,
lielko pegovo telo potrebyje, kelko je pemi za
zdravje, ino se zahvali vseli za dar bosji. On ne
prelaga nikoli svojega xelodca z’jed joj no pitjom,
skos kaj bi on skvaril svojo zdravje. Bogi je on
vseli veren, pega Iybi no pemi slyxi, ino ne xe-
lodci ali posvetnemi blagi V’svetem pismi on
najde: ,,Vino se prav primeri k’plovepjemi xiv-
lepi, pi se merno pije: pi jeti merno pijev,
dak bos trezen ostal.“ Ekl. 31 , 32 . Sveti Pavel
vypi: „Xena de' se zvelipala skos roditbo otrok,
pi bode ostala v’ veri; lybezni, svetosti no trez-
nosti.“ l. Tim. 2, 15 . ,.Ne nam je dal Bog dy-
ha strahote $  temop mopnosti no Iybczni no
mernosti.“ 2. Tim. l, 7 . ,,Prikazala se je najm-
rep milost Boga našega zvelipara vsem ly r dem,
kcra nas podvypi, da se mi odpovemo nepo-
boxnosti no posvetnim xelam, ino trezno no pr a '
vipno no poboxno xivimo na totem sveti. “ bt.
2, 11. 12. ,,Mati zdravja je odderxavnost,“ p ra ’
vi sveti Remuv. ,,Vse mesne xele se skos odder-
xavnost odrexejo, ino razvi zavyzdapa po xrct ’
nosti nemre niše višine kreposti dosegnuti,“
pi sveti Izidor.

2) Meren no trezen plovek ma red v’raz' c
sclnostah. — Zredoma plovek se samo ta^ 1
raz vesel nosti vxiva, kere so dopysene, mo
vxivapi pih on mero derxi, ino le samo tc ,
vxiva, kelko je prav, ino k’pegovemi zdra v  |
liasnovitno, ali ne skodlivo, ali pegovega p° I
tepa nekvari. Hlovek si more veselnosti p° P r ^
vipnem napini vxivati, za popiteli v’ trydi, '

k

Na 14. nedelo po Fynkistah. 595

rastrosegc dyha v’xa 1 ostnih vyrah, za zebiratjje
moqi tela ino razjasnepe dyha k’ deli no opravi¬
li, lilii ob pravem qasi ino merno, da nezamu-
di dela ino si zdravja nepogybi, ino svojega glest-
va ne kvari, ino se posvodik no vseli more spo-
incniti na preminoqnost posvetnih r&zveselnosti,
no se inore skerbeti za veqne. Boga more pred
soboj meti, ino pegova sodba pemi nesme ’z
misli oditi. Sveti Apostol Pavel pravi: „Jeste
paq vse (dobro) dopyveno, alipa deno je vse ne
hasnovitno;“ 1 . Kor. 6 , 12 * ino nikoli bi nebi smeli
na gotovo preminoqnosc vsega posvetnega poza¬
biti, pravi on: „Kratek je qas: dak ali ostane,
tla tisti, keri xene majo, sejo, kakda bi jih ne¬
bi meli, — ino keri se veselijo, liki da bi se
nebi veselili .“  1 . Kor. 7 , 29  30. „Za bolse jas
demm, pravi boxja mudrost, se svojega dela
veseliti, ino dobro ipniti, dokliq xivimo.‘ Pred.

12. 22. ,,Boxjih darov se vsivati, ino se svo-
l e fi a  dela veseliti, je dar boxji.“ Pred, 5 , 17.
»Radostno serce je xivlepe qloveka, ino nei-
sprazlivi zaklad zdravja. 4 * Šir. 30 , 22- Sveti Gro¬
fi 01,  veli: ,,Brcz veselja qloveqja dysa nemre

biti«

o) Meren no trezen qlovek tydi nezapravla
Mojega imapa. — On ma no derxi pri vsaki reqi
'"ero no mejo, kres kero on nestopi. On samo
10  trosi, kelko pegovo premoxepe dopysa,
c  j° brezi kvara vyndati sme; on niq po ne-
rC(  nem ali po nepotrebnem vynneda. On je
bo!' >Cn n ° dela v e n, alipa ne, da bi si posvetno
(],!f aStV0 v bypnakopal no nakladil; temoq, da je
^ a 'nost no skerbnost kersapska duxnost: on
ni) V . C  P 0Svetnc ga; temoq z’ pim ise on nebeško
l( . r  ' U 'l no  blago no bogastvo si spraviti; pegovo
ne  visi na posvetno blago; temoq on ma

3y0 Na 14. nedelo po Fynkivtah.

vseli pred vsem Boga pred orjmi, ino pemi na
ijast dela, ino nezamydi slyxbe boxje poleli,
Mercn no trezen kervapski iplovek se ravna zato
vseli po zlatem Jezuvovem navyki: „Jvte naj po¬
prej boxjo kralestvo no pegovo pravico, ino vse
ovo bode se vam priverglo.“ Mat. 0, 33. •,

Tak ali mernost ijloveki dopysti pasnega sc
samo z’ meroj vxivati.

Zdaj smo se ali dosvedopili, da je kervapslta
mernost krepost, ltera v’ lterveniki neporedne
nagnepa k’grehi nazaiderxi, da on ma paško na
svoje olji, da t[uva pasho preš svojo serec, da
ma skerb na vse ove svoje popytke. — Mi smo
preglednuli no vidli, da mernost ploveki samo _
dopysti se pasnega z’meroj vxivatij da on zder-
xava mero v’jedi nopitvini; da je zredomav ^
razveselnostah, da je ne zapravlap. — Lyblem j
kristjan! Pogledni ve enkrat sploh po totem na* f
vyki prek no prek, ino.si ga kak zlato zakladi- j
no v’tvojo serce notri shrani, zmisli gosto na }
pega, ino ga zderxavaj zvesto, da se vseli od no- j
porednih nagnep odderxiv, ino se posvetnega lj ^
samo z’meroj no k’ tvojemi dyvnemi haslu v»; r
vavj da se nebov kde spozabil, ino posvetnem 1  r
samo slyxil, Bogi pa ne. Repi s’svetim Augu'>' tl ' t
nom k’Bogi: „Ti si mojo xivlepe, od keregal a  j.
xivim 5  mojo vypape, na kero se ja zapystimj 11  j (
past, kero si ja dosegnuti vovim ! Vzemi ti ®° 5

jo serce v’posestvo, gospody mojo mivlepe, 18  c

daj mojo zastopnost, ravnaj moje nagnepa vujse ' 1  n

pysti mojo xelepe se samo k’ tebi pozdig» utl ’ z,
mojega dyha samo za toboj xejati, ino se z ,

zdencih xive vode -operstviti." Amen, m

- l{]

30 ?

Na 15. nedelo po FjnkiKtah.

„Glcj! nesli so mertveea vyn, ker je bil edini
sin svoje matere.“ Lyk. 1 ,  12.

Xalost matere, kerc sin je mcrel.

Merjenega mladenirja so nesli vyn skoz vra¬
ta Najmskega mesta k’pokopi, ker je bil edini
sin svoje matere, kera je bila vdova. Ona je vla
zadi vsa xalostna za pokojnim, ino debele suze
so t)o pobijale} kajti zdaj je bila ona vsa zapy-
scna, da je xjena edina pomoq v’i)eni starosti,
ijcna edina podpora, ijeno vypai)e no razvesc-
ieT)e i)oj merska nei[amurna smert vzela. Serce
se je tcrlo ncpoveselivi materi od xalosti ijres tako
napast no nesreqo, vso ijeno zavypai)e no zana-
va l) e  je proq bilo! Alipa dobrotlivi zveličar,
kak jo zagledne, se smili iprez i)o, no ji reije:
»Nejotji se.“ Je pristopil no se teknil mertveip
n j ce > nosci so postali, ino on je rekel: „Mlade-
nu l' jas ti povem: Stani! Ino mertvi se je za-
'l*'! tjasi gorskapati no govoriti, ino on ga je dal
;) c 8°vi materi nazaj, na vso ino naj velivo vesel¬
je Jjcno; kajti zdaj je pa vsa sretjna postala! —-
,"| a  mati pomeni tydi, Verni mojil kervapsko
^ lr ,y o, kera je tydi vsa moteno xalostna, t[i ke-
z! ? Gn ° *^ ete  skoz greh na  dyvi merje no pod
^  o pride. Ino is totega zroka se je smilil de*
n “ V  , l l r ?z žalostno vdovico} kajti on je vidil na
lojenem mladenhp smert grevnikov, ino na to-
P°,’ki materi xalost naprej, ltcro bi cirltva
1  d yhovno smert no zgybo telko svojih otrok

3Q8 Na 15 . nedelo po Fynkivtah.

obpytila; to je bilo poglavitnem, liaj ga je  k’
smilepi genilo, ino to bi tydi navo smilepe moglo
genuti, Mi bi se nebi mogli otroki matere cirkve
imenyyati, pi nam smert no zgyba penih otro¬
kov, navih bratov, k’serci nede, ino mi more¬
mo sami mertvi biti, pi se preš to ne xalostimo! !
Jas zato repem:

I. Mati cirkva se xalostiprezdyhovno smert ho
i zgybo svojih otroli, ino

II. Mi smo ne peni otroki; pi nam smert no
zgyba telko penih otrok k’serci nede.

Dve repe, dva navyka keriva do dna navega
serca nas prijeti moreta 1 Poslyvajte. —

I.

Mati cirkva se xa!osti no plaka prež dyhovn»
smert no zgybo svojih otrobov: l) da je pihova
smert no zgyba gotova, 2) da je pihova smert
no zgyba tevka, 3) da je pihova smert no ^g f
ba vepna.

l) Mati kervapska cirkva je prež dyhovno
smert no zgybo svojih otrok mopno xalostna, da
je tota pihova zgyba gotova.— Kelko skerbi n°
kelko trydov si zadeva kervapska cirkva kak na]
bolva mati za svoje otroke skoz navyke, p°^ v J"
pepa, vrapapa no odpomipapa od nevarnosti n®
greha, no pe svaryje od nevarnih prilik; a ^P a
kako xalost more ona obpytiti, kda vidi ter o
kornost no glyhost svojih nepokornih otroko y |
s’ heroj oni zraven no vnemar svojem! gotov CI11 ‘
pogyblepi proti letiio, ino nespoznajo no ® e P
slyvajo xalostnega glasa svoje lybeznive nia
cirkve. Ona gleda pihovo gotovo smert no P ,
gyblepe z’ xalostnim sercom; kajti da sc j)

Na 15. nedelo po Fynkivtah. f  399

otroki sami radi v’ eden smerten greh za ovim
xenejo, ino prevzetno Boga no po, dobrotlivo
mater cirkvo, razxalijo. Serce se materi cirkvi
terga od xalosti no bridkosti, da vidi gotovo no
stalno smert svojih otrok naprej, ino da je pim
nc veq pomagati 3 da za nikaj veq nemarajo.
Sveto pismo pravi od pihovega pogyblepa: „Za-
navape pravilnih je veselje: vypape grevnikov
pa de prejslo." Pris. 10, 28 . Jezuv pravi: „Ako
vi nete pokore vrinili, dak te vsi vkyp prejsli,' 4
Lyk. 13, 3 . 5 . ,,Jas sem vam rekel: Vi bodte
merli v’vavih grehih, qi neverjete, da jas sem
(mojih besed nezderxite no se nespobolvate),
dak bodte merli y’ vavih grehih .“  Iv. 8, 24 . „Da
bi jas nebi privel, no z’pimi govoril, bi nebi
meli greha j zdaj pa zato nemajo zgovarjapa od
rphovega greha. Ker mene sovraxi, sovraxi mo¬
jega otjeta. Da bi jas del nebi delal pri pih, kc-
nh nikdo drygi nedela, bi nebi greha meli; tak
pa so vidli, ino sovraxili mene pa mojega oqeta.‘f
h. 15 , 22 — 24 . Poboxen Kartuzjan Guj pra-
VI:  »Tak kak pokora no bridkosti totega xivlepa
semen vepno terpepega veselja no pasti sejajo 5
tak seja na proti veselje pasa, navislivost na zem-
e nske dobrine, semen bolepine no xalosti, ke-
ra  v’vednosti klije.''

2) Mati ltervapska cirkva je prež dyhovno
smert no zgybo svojih otrokov mopno xalostna,
tl  je pihova smert no zgyba tevka. — Xalost no
0, eqina more sveto mater cirkvo prijimati, kda
? na v *di tak velko no nedoreplivo smert no zgy-
0  svojih otrok; kajti oni merjejo na svoji dyvi,
? ° vayerxeni od Boga, zgybijo pegovo milost,
z' 1 ? ” 1 ? b e 8 ov '° oblipje, ino kak so ty na zemli
^7 mi venec neduxnosti skoz grehe, tak so se
m zn cbili krone vepne plape no vepnega ve-

400 Na 15. nedelo po Fynkistah.

sclja, so zgybili blixavo boxjo, tovarstvo Svetni-
kov no Apgelov, ino padnejo v’ tesko smert, v’
tesko no strasno terpleijej zgyblene so pihove
dvse, zgybleno je Jezusovo tcrplege na gih,
zabstorjska no zgyblena i)egova draga kerv, ke-
ro je za pe na krixi prelevai, ino zgyblena nje¬
gova odresitba na i)ih. To vse je zgybleno na
vsaki dys. T i, na vsakem detetimatere cirkvc, ke-
ro se neije spokoriti} kako xalost no bolečino
serca ali ona more za i)e obqytiti, kda vidi pi¬
kovo pogybleije. Tako xalost je imel prerokJe-
remias ijrcz Jeruzalemsko mesto, kero je za volo
Tjegove nespokoritnosti Bog moipo kastigal. On
pravi: ,,Padni! je venec ’z nase glave: jaj nam,
ha smo pregrešili .“  Xal. 5, lG. „Poderel jc
Gospod, ino ne zanesel, vso lepo zidovje Jako-
poyo: razderel je v’ ijcmeri svojem brambe Ju¬
dove dekliiji, ino zmetal na zemlo.“ Xal. 2, 12.
Jezus pravi: „Nebojte se teh, keri telo kolejo,
dyse pa nemrejo ltlatij temoq bojte se vclko\C'i
tega, ker dyso no telo v’pekel vertpi zna.
Mat. 10, 28. Sveti Bernard piše: „Taifi je bo-
letjina neprenesliva, strah grozoviten, smrad ne¬
primeren, smert dyse no tela, brez vypapa odrc-
seija no miloserijnosti. Tak bodo pa merli, o)
do vseli xiveli, ino tak do xiveli, da do vse 1
mirali.“

3) Mati kersapska cirltva ma velko salos [
ijres smert no zgybo svojih otrokov, da je Jr 1 ®
va smert no zgyba vetpia. — Smert no zg} 1 ',
vsake dyse, kera v’serditosti no nemiloserqn° s jJ
boxji ’s totega sveta gre, je vetpa; ker ql°' c _
bres pokore no nespobolsani, v’smertnem g rC
hi mer je, je na veke zaverxeni, no zgyblem>
ne pripravlcni no priliqen za nebeško krale® j
da je v’xivlei)i boxjc milosti ne pohasnyva

401

Na 15. nedelo po Fynkistah.

sc nebes vreden naredil. Kalia xalost ali more
sveto mater cirltvo texiti, kera si je telko try-
dov no skerbi prizadela za svojimi otroki, zdaj
pa more pihovo veqno pogyblepc gledati, ino
da so pihove nevolne dyse na veke zgyblene.
Resniqno to je xalost za vsako mater qres vse
xalosti, qi vidi neboglivost svojega deteta, ino
more pegov nesreijen konec doxiveti, pred ke-
rim je je tclkokrat branila no vraqala! Ino xa-
lost qres vse xalosti terpi lyba mati cirkva, ltda
vidi veqno pogyblepe svojih kei'venikov, svojih
nepokornih otrokov, keremi slepi proti grejo;
kajti oni bojo terpeli tam na veke: „kde pihov
qerv nezgine, ino pihov ogen nevgasne,“ pravi
Jezuv. Mark. 9 , 47 . ,,Toti bojo s’pogyblcpom
od oblii[ja Gospodovega, ino od qasti pegovc
mogoipiosti pokavtiganipravi  sveti Pavel, 2 .
Tcs. 1 , 9. da so pokore ne vninili. Sveti Au¬
stin pristavi: ,,V’ pekli je qerv vesti, ognene
suze, zdihavapa, nevola, bolcqina razvi vravtva,
pote brezi odvezapa, smert veqna, kavtiga bre-
Z1  konca, nenazoqnost Kristuva po pegovem vi-
de j)i> kera sama vse goraj povedano premaga,
100  vseh kastig neprenesliva je.“

lak se ali mati cirkva xalosti no plaka qrcz
opovno smert no pogyblepe svojih otrok; alipa
mi  smo ne peni verni otroki, qi nam veqna
smert no zgyba penih otrok k’ serci nede, — v’
dr ygem deli.

II.

Mi smo ne nave matere, kervapske cirkvc ,
! 0 J ri no pe vredni otroki, qi nam smert no zgy-
,a  telko penih otrok k’serci nede: l) da pe
"'spoznamo, 2 ) da pe nebogamo, 3 ) da se
®°I P r otistavimo.

Ned. Del.

20

402

Na 15. nedelo po Fynkistah.

l) Mi smo ne otroki nase kersagske mate¬
re cirkve, tji nam smert no zgyba telko genih
otrok k’serci nede, da ge nespoznamo. — Mi
dobro vemo, kelko skerbi si dava naša dobra
mati cirkva z’nami, kak nas vyqi no opomiga,
h’dobremi, nam svoje milosti no pomoqi zoseb
v’svetih Sakramentih dava, ino malo jih je med
nami, keri go poslysajo, keri go spoznajo, go
bogajo ino so goj zahvalni. Dosti jih zametava
gene velke skerbi no ostane nespokorjenih, ino
na veqno pogyblege pride. Mi vidimo dosti greš¬
nikov, keri svojvolno ostaneio v’svojih starih na¬
vadah, ino tydi v’svojih starih grehih notri do
smertnc postele, ino tydi v’ gih merjejo. Mi vi¬
dimo ge, ino qi nam nede gihovo vegno po-
gyblege k’serci 5  ako se mi sami nespobolsamo
pri toti priliki, pri totem izgledi: te mi nespozna¬
mo nase dobre matere cirkve, nespoznamo gene
lybezni k’nam, nespoznamo genega tryda n®
skerbi za nas, za našo zveliqage: nespoznamo
našega lastnega zveliqaga ali pogyblegaj smo ne
geni otroki, da smo nezahvalni goj za gene do¬
brote, nevredni se tydi gena detca imenyvati>
da nespoznamo genega glasa, genih besed, g e '
nega zvaga 3  nespoznamo ge za našo mater, na¬
šo porodnico no našo pomoqnico, kera nas ta»
lybeznivo no skerbno k* Bogi nazajzove: „ 0 bern-
te se pa k’ meni, vi odstoplivi otroki, in° l a ®
vas qem od vašega odpada zvraqiti. — Spozna)
tvojo krivico, da si se proti Gospodi, tvojemi Bo-
gi, zagrešil.^ Jer. 3 , 22. 1, 13. Sveti Greg° r
pravi: ,,Pokora delati je , ino vqigenc hyd<m c
osaliti, ino oxaljenih ne veq vqiniti.“

2 ) Mi smo ne otroki nase dobre ma terC
cirkve, ako nam smert no pogyblege telim D 1
nih otrok, naših bratov k’ serci nede, da g e nC

403

> Na 15. nedelo po Fynkivtah.

bogamo. — Kak lepo ino kak skerbno nas vyqi
no opomiga telkokrat nava mati, kervagska cirkva,
slios svoje navyke no predge; ona nam pogyble-
ge svojih nepokornih otrokov moqno pred oqi
postavla, ino nas opomiga, se spotiti no opome-
nuti skos toto gihovo nesreqo na navo nesreqo
no pogyblege j ali pa kaj delamo mi ? Mi vidi¬
mo, da vrag vsaki den vnoxino dyv pomori skos
poxretnost, nečistost no zapelavnost ino skos
dryge grehe; cirkva sprevaja tiste, kerih od po-
gyblega obarvati nemre, z’ xalostjoj, z’zdihava-
gom no suzami do groba y ino daleq od tega, da
bi sc mi z’goj plakali, smo mi velkoveq veseli
no dobre vole pri gihovem pogyblegi, ino si ne-
damo na pogyblegi telkih dyv niq na skerbi bi¬
ti, Kak te ? smo mi ne otrokom ednaki, keri
smertni den svojih starvov ali bratov no sester
z igragom, gyragom no razveselnostami prena¬
šajo? To vse nas negene, vse besede matere
cirkve so pri nas zabstogslie, ino ge nebogamo,
smo goj nepokorni 3 goj samo xalost no texavo
delamo, ino smo zato ne vredni, se geni otro¬
bi zvati, da nas negene no nezbydi geni glas od
spaga v’navih grehih. SvetiDyh pravi: „Neosta-
P) v’blodnosti grevnikov, hvali Boga pred smert-
j°i “ Sir. 17, 26. „Merel je bogateč, ino bil v’
pekel pokopani, ino je kriqal: Jas terpim ty
yjdko texavo,“ pravi Jezuv. Lyk. 16, 22 .  — 24.
-'ato pa priloxi sveti Remus: ,,Niq je Bogi ne

ta b proti, kak nespokorlivo serce. Samo tota
b lc hota je, kera odpyvega nemore doseqti.“

. 3) Mi smo ne otroki nave matere cirkve,

'I 1  nam smert no zgyba genih otrok, navih bra-
tov ’ nede k’serci, da se goj s’tem protistavi-
' n °' ~~ Sram bi se nam moglo zdeti, da mi ob-
l"'(emo tak moqno smert navih starvov, bratov,

20  *

404 Na 154 nedelo po Fynkistah.

sester no rodvincov, ino mi bi se vse kovtati
pystili, da bi le tisto zabraniti mogli: ino deno
se neijemo mi za volo dyhovne smerti naših ra-
venbratov v’ Kristusi neti jokati, neti moliti, da
bi mi pih deno skos to dosti, je nas same pri
xivlepi dyse obdersati, ali deno miloserpnega
Boga genuti znali, da bi nckemi milost dal k’
pobolsapi, ino pemi xivlepe pa podari 1 . Ah! je
to ne opitno znamlepe merzlcga serca, da mi
neti do Boga, neti do našega blixnega prave ly-
bavi nemarno? Da nega dneva, kde jih nehi
dosti po dyhovni vixi skoz greh merlo, dak hi
vsaki den nam za den xalosti no suz biti mogel.
Kersapska mati cirkva nas opomipa, si toto
nesrepo gostih grešnikov k’serci jemati j alipa
mi se skoz navo terdovratnost poj kak nepokorni
otroki protistavimo, ino je neposlyvamo, pene
materske navyke nezahvalno z’nogami tlačimo.
Ona nam pravi: ,,Grešnik bode za volo svoje hu¬
dobnosti zaverxeni, pravipen pa ma zavypape v
svoji smerti “  Pris, 22, 43. Jezus pravi: „Grevni*
ki bojo v’vepne muke notrisli.“ Mat 25, 4(>*
Sveti Krizostom pravi: »Nevarnost ino strah je
v’ odnasapi (pokore); srepa pa gotova no slo*
bodna, pi nega odnasapaJ*

Tak smo mi ali ne otroki nase matere
cirkve, pi nam smert no zgyba penih otrok n c '
de k’serci.

Mati kersapska cirkva se xalosti prež
hovno smert no zgybo svojih otrok, da je p^°'
va smert no zgyba gotova j da je pihova'sm crt
no zgyba teska, ino da je pihova smert 110
zgyba vepna. Mi smo tydi ne peni verli otro
ki, pi nam dyhovna smert no zgyba penih otr ‘
nede k’serci, ino se nespobolsamo no nesp°
korimoj da pe nespoznamo, da pe neboga' 110 ’

405

Na 15. nedelo po Fynkivtah.

ino da se i)oj protistavimo. — Spomenmo se zato,
Verni moji! gosto na dnevni navyk, ino se daj¬
mo ravnati skerbni materi cirkvi, ino ji nedelajmo
liki netermni no nepokorni otroki xalostij vzem-
mo si k’serci pogyblex)e no zgybo telkih dyv,
no se spobolvajmo, da nemo zaverxeni od i)ej
kajti xalostno je za nas, ne otroki matere cirkve
zvani biti, tak dobre no lybeznive matere, od
kere sveti Ciprijan pive: „V’i)eni krili se mi na-
rodimo, z’r)enoj zvaroj se redimo, z’rjenim dy-
kom se odyvimo. — Toti Boga nemore za ot [0
meti, ker cirkve nema za mater/' Amen,

Na 1 6 .  nedelo po Fynkrstah.

»kajti vsaki, ker sebe samega, poviva, bode po-
nivan; ino ker sebe samega ponixa, bode
povivan. 1 ' Lyli. 14, 11.

Povivaije no ponixat)e.

Jczuv je enkrat v’ hixo ednega naj predne-
Vl h Farizejov kryha jest privel, ino kak so Fari-
Zc l' povsodik na rjegovo zaderxape paško meli,
la 1  so tj r di ty zdaj pa skerbno gledali, kak bi
Se . zac ^ er *al, ino kaj bi delal. Jezuv pa je po.
' a 1  enim gostom pripodobo povedal, dare je v
pamet vzel, da so si pri mizi perve sediva zebi-
sp)’.  00 re ^ te ^ :  sc ti k’mizi povabiv, si ne-

v j a l na  pcrvi prostor, naj nebi kde ker, predne-
0 te kc, povablen bil, ino toti, ker je tebe
tei povabil, privel, no k’tebi rekel: daj
. 111 l °ti prostor, ino ti bi mogel te s’sramoto)
'' n ° m csto •vzeti; temoq qi si ti povableni, si

40Č Na lG. nedelo po Fjnkistah.

sedi na zadno sedise, naj, ltda tisti pride, ker
te je povabil, tebi reqe: Prijatelj pomekni se
gor, tak bos ti pred tistimi, lteri pri mizi sejo,
poqtei)e imel. Zakaj vsaki, ker sam seke povi¬
ša, bode ponixanj ino ker sam sebe ponisa, bo¬
de povisan.“ Tote Jezusove besede si mi dnes
qemo k’serci jemati na našo podvyqene$ kajti
tydi med nami se znajdejo taki, keri bi povsodik
radi pervi bili ino naj yeq val ali, qemo zato go¬
voriti, ino resen

I. Ker sam sebe poviša, bode ponixani, ino
II. Ker sam sebe ponixa, bode povišani.

Poroifmo pa se Jezusovi milosti, no pomo-
i[i blasene Divice Marije, ino se pripravmo.—

I.

Ker sam sebe povišava, bode ponixani;
l) ker se samo na svojo ijednost zanese, 2) ker
se samo na svojo motj no kreposti zavypa, 3) ker
se samo na svojo blago zapysti, na Boga pa povso¬
dik pozabi.

l) Ker sam sebe poviša, bode ponixani, ker
najmreif se samo na svojo qcdnost zanese. — 1
Velka prevzetnost je, misliti, da tjlovek sam vse
naj bole zastopi, ino vse naj bole ve, ino na
drygega niq nestima, ino Boga polek zaveric-
Nasa pamet, nas razum no zastop je le krate
no slab, ino tpi smo se mi kelko hte navt[ik> le
vseli malo vemo, ino to je vse le boxja mil° st
no boxji dar, qi kaj vemo; kajti Bog je na '’
stvarnik, od njega smo mi, ino vse, kaj mamo>
vemo no zastopimo, ino pri vsem se le peg°j e
pomoqi potrebyjemo, brezi qega nemrerao mt[
opraviti, v’ rjegovi roki smo mi, našo sivlej)

i

Na 16 . nedelo po Fynkistah. 407

no premoxepe. Kelltokrat se prevzeten plovek
pozdigava, ino si v’svojem velkem zanesepi na
svojo pednost ino na svoje moip misli, to no to
vriniti no opraviti )  Bog pa pemi potle vse napi
zravna, na kerega je perle pozabil. Hlovek si
nekokrat po svoji velki glavi misli, to no to bi¬
ti, toti no toti stan dosepti, ali si to no to spra¬
viti, priprave no pomopi pa k’vsemi temi ne¬
ma, ino na sledpe se pemi vse podsketi, ino sa¬
mo prislova je vseli resen: HJovek snova, Bog

pa ravna. u  Klovepja pamet je kratka, ino se je-
mi gosto zmenka. Neki si je xe mislil velki bo¬
gateč postati, ino je padnil v’ velko sirmastvo.
Neki si je xe mislil priti k’ velkemi poptepi no
tjasti, ino je le zaverxeni, ponixani gratal, no
v’sramoto padnil. Ker sam sebe poviša, bode
ponuanij s’svojo j prevzetnostjoj se zagreši pro¬
ti Bogi, ker pravi: „Prevzetnost no napyh jas
sovraxim.“ Pris 8, 13. „Zaqetek prevzetnosti
je, da plovek od Boga odstopi, ino svojo serce
od svojega stvarnika odloqi.“ Sir. to, 12. Prevze-
Aman je krix Mardoheji pripravil, alipa kral
i c  potle pega samega na pega obesiti dal. Est.
b 10. Ker drjgemi jamo kopa, sam v’po pad«
Faraon se je prevzetno Bogi protistavil,
1110  pital: „Kdo je toti Gospod, da bi jas pegov
g as  Poslyval, no odpystil Jzrael? Jas nepoznam
gospoda, no neodpystim Izraela Eks. 5, 2- ino
°§ ga je ponisal, texavil, no v’ ardepem morji
Potopil/- Eks, i4, 27. 28-

j (  2) Ker sam sebe povišava, bode ponixani,

1  se najmrep samo na svoje kreposti no mopi
j^Pa-T-Neki se zanaša moteno na svoje dobre
ino n ° St ‘; n ,° svoje dobre dela, na svoje mopi,
im mem  v’svojem sumi, vse na sveti sam biti
opraviti. On si misli pri Bogi v’ velki pesti

•408 Na 10. nedelo po Fynkivtah.

no navidaip stati za svojih dobrih del volo, ali-
pa vkaqeni je v’svoji misli. On ma velko misel
od sebe no se za velko derxi, govoreq, da je
skos svojo moq vse dobre dela opravlal, no sam
vse premagal. Prevzeti gosto trdi blodke no
krivice derxi za popunosti no kreposti no dobre
dela, ino se kuri z’i)imi Bogi se dopasti no ly-
dem, qi ravno nikve odvislivosti no podloxnosti
svoje, kero je i)emi duxen, nespozna, Tjega ne-
qasti, liki davavca vsega dobrega 5 i[ast, bero
je on Bogi duxen, sebi sSmemi dava, nemara no

nepoqtyje rjegovih dobrot, je nezahvalen _ _ D  ,
neprosi za qegovo milost, je sebi sam zadosti,
vse premoqti 5 alipa terja prevzetno od Boga
sreqo no pomoq, kde nedosegne njegova moi[.
Prevzetnik kaple v’velke grehe, keri ’s prevzet¬
nosti pridejo, on staple visoko, da bi globsc
padnil. On nede oslivani, Bog ga zaverxe, da
on  B e S a n espozna, ino razbije vse tjegove nasno-
ve no naprejvzetke, vse ijegove moqi no brepo-
sti qemi nikaj nepomagajo, tak kak so prevzete-
mi Farizeji ijegove dobre dela ne niq pomagale,
s’ keremi se je v’ cirkvi pred Bogom no lydmi
hvalil. Jezuv je rekel, ki je neopravičeni domo
vel, da je prevzeti v* cirkvo privel. Sveto pisnj 0
pravi: „Na prevzetnost pride sramota/' P r,s '

tl, 2. „Prcd nesretjoj gre prevzetnost, ino pr e “
padom visoki dyh.“ Pris. 16, 18. Prevzeto J®'
zabel, kera je boxje preroke spoklala, 3. Kra*
18, 4. je Bog motpio pokavtigalj skoz okno J e
bila dolverxcna, korji no kola so vle krez y°>
ino psi so ijeno telo rastergali.“ 4. Kral. 9- 36-
3) Ker sam sebe povivava, bode ponižam*
ker se najmreq na svojo blago zapysti. —•
va se taki qlovek, ker se kuri no hvali, da dosti
ma no premore, ino mouno zavypa na svojo p rC


Na 16. nedelo po Fynltiytah. 409

minopo blago no premoxepe, ino repe v’svojem
prevzetnem serci, da nemre vep sirmak gratati,
no da pemi nemre veij hydo iti. On pozabi na
Boga, ino da je vse v noxji roki. On zanihava
blixnega, je pemi nenaviden, je nevovliv pre-
mopnemi, ino se radyje preš sirmalta; zmivlava
blixnemi krivice, no pegove blodite povekvava,
dobre pegove dela pa taji ali pomenvava, je hy-
dl prež drygega no raa bine krez pega, ino se¬
be za naj jakvega dcrxi opirajop na svojo blago.
Dosti jih je xe tak mislilo, alipa po maposti, da
je je delati bodalo, «,00 da so zapravlali glevtvo,
so gratali naskorein sirmaki; drygi so pa skoz
ogen, ali povoden, tate ali kako drygo nesrepo,
v’kratkem ob svojo blago privli no sirote posta¬
li: „ker sam sebe poviva, bode ponivani.“ —
bog pravi skoz Jercmia preroka: „Muder se naj
nehvali s’svojoj mudrostjoj, mopen ne s’svojoj
mot n°j j  ino bogateč ne s’ svojim bogastvom j
temop s’tem se naj hvali, mene znati no pozna-
tl > da sem jas Gospod, k.cr miloserpnost, pra-
V1C0  no pravipnost. na zemli stvorim, zakaj na
takem mam jas dopadepe “ Jer. 9, 25 . Krala
nlabuhodonozora je Bog pokavtigal za pegove
prevzetnosti volo, da ga je ’s ltralestva zgoniti

no pemi tisto vzeti, doklip se je ne spobol-
V[ d svojih grehov. Dan. 4, 30 . Sveti Auguvtin
pravi: ,,Kdo ty nepe ponixen postati, da bi po¬
zvan bil, toti bo dolverxeni, kda bi imel povi-
Van  biti,«

l ak je ali vseli resnipna bila Jezuvova bese-
a ' ^ er  sam sebe poviva, bode ponixan 3 ker pa
® a, n sebe ponixa, bode povišani, od pesa mo pyli
a  ^ r ygem strani.

410

3 Na 16. nedelo po Fynki«tah.

II.

Ker sam sebe ponhca, bode povišani, ker se
l) nikoli nezanasa na svojo pednost, 2) ne na
svoje kreposti no rnopi, 3) ne na svojo blago;

temop se Bogi povsodik poropi.

l) Ker sam sebe sponixa, bode povivani,
ker najmrep se nezanese na svojo pednost; te-
moi[ se vseli Bogi zavypa. — Ker se sponka,
spozna svojo slabost no boxnost, syo) slab razum
no slabo pamet; vidi svojo siropnost no gresnost
pred Bogom no svojoj vestjoj, da sam nip ne-
premore, ino vsa pegova mop od Boga je, ino
vse, kaj se je dobrega navypil, ino kaj on do¬
brega misli: takemi da Bog svojo milost no penu
pomaga, pega poviša, da je ponixancga serca
no krotek. „Ponixnost je voditelkipa k’pesti,
pravi boxja mudrost. Pris. 15 , 3 3. On se spo¬
nka pred Bogom, da se je pegov zvelipar spo-
nixal do smerti. Ponixcn plovek -\se svoje sker-
bi Bogi zropi, vse z’Bogom zapipa, z’Bogom
dela no opravla, ino tydi vse z’Bogom dokon-
l{a; on Boga nepysti ’z misli no ’s serca, vseli
sc pod pegovo pomop no brambo paspi, da ve,
ka sam malo ali nip nepremore, po besedah sve¬
tega Pavla: „Nieden nedelaj vep is sebe, kak
se dohaja; ino vsaki misli od sebe popteno, p°
meri kervapskih spoznanosti.“ Rim. 12, 3. »>^ e “
zazdigrri se v’ tvoji termoglavnosti/* Sir. G,
Sveti Augustin pravi: „Visoko gorah je opia slia
dexela, ponixna je pot; kdo ali opinsko d«'
xelo ise, zakaj se boji poti?“ Ponixna je hn a
Marija Diviea v’svojem celem xivlepi, zato p a
je postala zvišana za boxjo mater! Lyk. 1 >

46. 49.

Na 16 . nedelo po Fynkivtah. 411

2 ) Ker sebe samega ponixa, bode poviva¬
ni, ker se najmreij nezanava na svoje kreposti
no molji; temoij se Bogi v’roke dava. — Po-
nixen ijlovek ve no razmi, da so ijegove krepo¬
sti no dobre dela male no redke, no pegove
moqi slabe, ino da je totih kreposti ali dobrih
del ne samo s’svojimi lastnimi moijmi opravlal;
temoij z’boxjoj milostjoj no pomotjjoj; ino le
pa v’ponixnosti prosi Boga on, da bi ijemi jio-
magal v’i)egovem opravili. Ponisen ijlovek naj¬
de vso svojo krejiost no vse svoje dobre dela
kak niij proti svojim grehom; on najde, da do¬
sti veij grehov ma, kak dobrih del, da je Boga
gosiej razxalil, kak se ijemi dopadnil, ino to pe¬
ga ve pa bole sponivava, Bogi ve pa bole sili¬
ti, pokoren biti no se pemi dopadnuti: se pa
dryg°ij bole grehov ogible no dobrega derxi, ino
B°g ijega zmaga no povivava pa bole, po bese¬
dah svetega pisma: „Kelko vekvi ti sev, telko
kole se sponixaj, tak bov se Gospodi dopadnil.
Velka je Gospodova moij, ino od ponixnih se on
T [asti “ Sir. 3 , 18. — 20 . David pravi: »Bog

ravna ponixne po svojih zapovedali, vyiji rje svo¬
jo volo. {<  Ps. 24, 9 . Sveti Jakop pive: „Ponixav
se ti pred Bogom, dak de on tebe povival."
ak. 4 ; 10>  Sveti Augnvtin veli: „ x [lovek nepri-
e  k vivini boxji, naiji kak skosponixnost, ino ke-
retm  se ’s ponixnosti priblixava, od tega gre po-
) lva _ n  nazaj/' Tak povivani je vel oijiten grevnik
s , Clr kvi od Boga na svoj dom, da je privel spo-
nixani pred Boga sem, je rekel Jezuv. Lyk. 18,
jg‘ ^ ak  povivani je vel Zahej od divje lige z’
^uvoni domo, da se je ves sponixal no spobol-
L L [ k - 19 ,

Ker sam sebe ponixa, bode povivani,

se  najmretj ne zanese na svojo blago; temoij

412 Na lO. nedeio po Fjnkivtah.

se Bogi v’skerb dava. — Ponixcn ijlovek dobro
ve no spozna, da, i{i on kelko lite glevta no ma,
da nema le niq svojega; temoq le boxje dare;
on ve, da je on le za lmnika ty na zemli kres
totc qasne rei[i postavleni; zato pa se neprevze-
me, qi kelko lite ma, da se on boji Boga, pra¬
vega lastnika svojih dpbrin razxaliti; kajti on bi
i)e i)emi znal na mesti ’z rok vzeti no ga po-
kavtigati. Mi smo preslabi, ipi se za kak koli
moiine mislimo, navo blago sami obderxati pred
kvarom, nesreqoj, pogyblex)om no zgyboj; zato
pa je nam potrebno ponixnosti, s’ keroj se Bogi
priblixamo, proseqi za pomoq, da nam on navo
premoxepe, navo zdravje milostivno obarje. Po-
nixen tjlovek vidi, da je jemi povsedik le boxja
pomoq potrebna ino da gemi pegovo blago ma'
lo pomaga bres tiste; zato pa je poterpliv, da
se bres poterplivnosti nemre zveliqati. To tip¬
ni ponixcn kervenik, ino se Bogi zvesto zratpj
zato pa Bog pega tydi varje, dela sretjnega, p 0-
vivava no pemi da premoxepe. Sveti Jakop p ra '
vi: „Ponixnim da Bog svojo milost.—• Platjap 0 '
nixnosti no bogobojeqnosti je bogastvo, qest
xivlei)e.“ Jak. 4.0. 22,4-  „Pavqi se za P°’
nixnostjoj; kajti Bog xeli ponixnim dobro,“ p r f'
vi sveti Peter. l. Pet. 5, 5. Sveti Ignac vyt[*•
„Hram v’ Gospodovem vinogradi le. te terd«°
stoji, qi je na dno ponixnosti postavleni.“ f°'
vival je Bog egiptonskega Joxefa, da je bil p°'
terplivno ponixen, do ijesti no glevtva l ll ' ala '
Gen. 41,41-

Tak je ali vseli pa resen Jezuvova besed 2 '
ker sam Sebe ponixa, bode povivani.

Zdaj mi ali vidimo, da vsaki, ker sam sc' 1 -
poviva, ponixan grata; ker se najmreq samo
svojo qednost zanese, ker se samo na svojo i llL

Na i(i.  nedelo po Fjnltivtah. 413

posl, no moq zavypaino  ker se samo na svojo
blago zapysti, na Boga pa pozabi. Mi smo vidi-
li, da vsaki, ker sebe samega sponixa, povivan
postane, da se nezanava na svojo tjednost no
pamet, ne na svoje kreposti, ne na svojo blago;
temoq le samo na Boga svojo zavypaqe ma. Bod-
mo, verni vkypzebrani 1 zato vseli ponixni, ne-
zanavajmo se na svoje moqi samo; temoif na Bo¬
ga se zavypajmo; ino navih duxnosd nezamyd-

mo:

kajti mi smo slabi, ino vsa nava moi[ je
vseli, od Boga nam dana; ponixajmo se, ino
bodmo vseli z’malim no boxnim raj zadovolni,
kalt pa bi se s’prevzetnostjoj protiBogi zagrešili;
bajti bres ponixnosti se nemremo zvelitjati. Je¬
zov pravi: „Zveliqani so sirmaki y’ dyhi, kajti
^ihovo je nebevko kralestvo.“ Mat. 5, 3. Mudrost
boxjareqe: „Ponixaj se moqno; kajti ogen no
tjervie so kavtiga brezboxjih. Sir. 7, 17. Sveti
kernard pravi: ,,Velka no redka je za istino

!re P°st, da ti, qi ravno velke retp ijineqi, se-
3C  nespoznav za velkega, da tvoja svetost vsem
otptna, tebi samemi zakrita je, da ti qydoviten
se sliaxyjev, ino se le za zaverxenega derxis.“

, a  } e  bila ponixnost svete Kunigundo, kera je
*, 11 a  Cesarica, ino je v’lesenem hrami iivela,^
1110 se  v’  svoji ponixnosti žveliqala. Amen.

Na 17. nedelo po Fynkhrtah.

,,Ncki is pismovyi[enih stopi h’ Jezim no retje:
Vyt[itel! liera je naj veliva zapoved v’posta-
vi/ 1  Mat. 22, 3 ( 5 .

Lybezen proti Bogi no blixnemi.

V’svetih Evapgeljih mi na dosta mestah bc.
remo, da so Farizeji no pismoznanci Jezuva vci[-
brat z’ zgrablivimi barabami zmotiti hteli, ino
i)ega llalie lirivice dosvedoqiti, Tydi v’dnevnem
svetem Evapgelji vtejemo, da je eden od Fari-
zejov k’Jezuvi stopil, ga skyvaval no pobaral:
„iVIojsterl kera je naj veliva zapoved v’postavi?*'
Jczuv pa, naj svetevi no vsegavedejoipi se neda
skyvavatij temoq ga taki na staro, xe vsem si 1
dovom znano zapoved navGrne : „Lybi Gospoda
tvojega Boga is celega tvojega serca, is cele
tvoje dyve, ino is cele tvoje misli, no pristavi:
tota je naj vekva, ino naj predneva zapoved;
dryga pa je toti ednaka: Lybi tvojega blivneg 3 ’
kak sam sebe. V’ totema dvema zapovedan« s £
zderxava vsa postava no preroki vsi3 to je, v t°'
tema dvema zapovedama se zapopada to vse, M
je Bog v’starem zavitki skoz Moževa no prero 1 ®
vyqil. V'totema zapovedama se vse zaderxi,
iplovek ma proti Bogi, proti sebi samemi no p r "
ti svojemi blixnemi vijiniti. — Zvoleni v’Kris tu ,
vi! Pri totema dvema zapovedama hotien 10
dnes ostati, no spoznavati, v’qem obstoji v’|
zen proti Bogi no blixncmi? ali kaj more tp° v
storiti proti Bogi no blixnemi? Jas zato ° s

Na 17 . nedelo po Fynkistah. 415

nem pri Jezusovih besedah, kere je on rekel k’
Farizeji, no i)emi tote dve zapovedo naloxiI;
najmreij: „Lybi Gospoda, tvojega Boga ’s cele¬
ga tvojega serca, ’s cele tvoje dyse, no ’s cele¬
ga tvojega mislerjaj blixnega pa, kak samega se-
be.“ Tote dve zapovede vam jas qem razloxiti
no pokazati v’ •

I. deli: kaj se veli Boga lybiti ’s celega serca,
’s cele dyse no ’s celega mislepa ? ino v’

II. deli: kaj se veli blixnega lybiti, kak same¬
ga sebe ?

0  Bogi daj nam tvojega svetega Dyha, naj
nasrassveti, ino nase serca gene, da mi tvoje
navyke spoznamo, no i)e radi zderximo, — Jas
zaipicm v’imeni boxjem. —

I.

Hi mi pravo lybczen proti Bogi meti ifemo,
te mi moremo Boga lybiti za i)ega samega volo,
je naj veliva dobrota. Mi moremo po Jezu¬
sovem navylli l) Boga lybiti is celega našega
serca, 2) is cele nase dyse, 3) is cele nase
m 'sli, ino kak 4) sveti Marko pristavi: is vseh
na sih motp. — Mi moremo ali

l) Boga, našega Gospoda, lybiti is celega
navega sercaj— to je, tji mi volo mamo no se
sberbimo Boga, ijegove popunosti no lastnosti,
P r eveno bole no bole spoznavati, da je vsegamo-
S°i[en, naj dobrotlivesi, naj mudresi, naj sve-
[ e s » 5  hydo vso no greh sovraxi, ino samo dobro
• ‘5  da je vscgavedejoiji, no se rjemi grešnik
*! ert J re  slvritij da je naj praviipesi, no vso hy-
?° lara » no vso dobro plarp. Mi lybimo^Boga
s  celega serca, ip si gegove zapovedi li’serci

410

Na 17. nedelo po Fynkistah.

jemlemo, ino pe vseli no silos rajvi zdersavamo
no zvesto spupavamo; llajti pegove zapovedi so
k’ navemi zvelipapi; nega dryge poti v’nebesa,
kak boxjih deset zapovedi; ker totih deset za¬
povedi, k’ kerim tydi ve pet cirkvenih slivi,
zderxava no zvesto spupava, toti Boga ’s celega
serca lybi, toti se gr-eha ogibl«, no po pravi
poti v’nebesa ide, ino tydi v’nebesa pride; toti
se nema bojati, da bi se ’z boxje ceste na grevno
pot zablodil, on je sloboden pred nevarnostjo)
greha no pekla, ino ma lepi no sladek mir v’
svojem serci, da Boga ’s celega serca lybi; je
veseli no prenava vse nadloge no terplepa ra-
dovolno; Bog ga rad ma, on je perni dopadlivi,
da ma preveno Jezusove besede pred oqmi:
„Iicr moje zapovedi ma no x;3 zderxava, toti
mene lybi.“ lv. 14, 21. Is celega serca Boga
3ybiti, pravi sveti Auguvtin, se veli: „z’nafpr>'
pravlenevoj moujoj vole, z’naj globvevoj pobi¬
tost joj serca, ino spotokoma teli opoj Iybezno)
suz, ino pega vseli no povsodik s’ pastibojei[-
nostjoj no trepetapom tak v’serci, v’vystah
pred opmi meti, da vseli drygi lybavi vustop v
navo serce celo nemogopen bode.**

2) Moremo mi Boga lybiti is cele nave d}'
ve, — to je, is celega navega razuma; s’l<eriw
bi se mi skerbeti mogli, skos spoznavale
premivlavape stvorjenih repi na sveti tydi Boga
vsegamogopnega stvoritela vseh totih repi vs
bole no bole spoznati, ino zato, da je to ' 5f
na nav hasek stvorjeno, pega lybiti no tj res
drygo na zemli pastiti no prevtimavati, in° ^
vse nave opravila na boxjo past no diko ppf a '
ti, tak kali nas sveto pismo vypi: vl  ])3

ali pijete, ali kaj dryga delate, storte ^sc
boxjo past.“ 1. Kor. 10, 31. Jezuv vyf['

Na 17. nedelo po Fynkivtah. 417

spoznale boxjo rekop: „Kdo mene pred lydmi
spozna, totega mo tydi ja pred mojim opetom
spoznal, ker je v’nebesah.“ Mat. 10, 32# Sve¬
ti Auguvtin pravi pri spoznavali lepote sveta :
„0 ti vseli stara no vseli pova lepota, kak pozno
sem ja tebe spoznal, ino kak pozno sem jas tebe
lybiti zapel.' 4

3) Mamo mi tydi Boga is vsega mivlepa

lybiti, *— to je, da bi si mi z’navoj pametjoj
vsikdar na Boga zmislili, se na pegove bresvte-
vilne nam skazane dobrote domivlavali no gosto
spomipali, ino se pemi za pe zahvalili; da bi
se tydi od greha vseli varvali, nip hydega ne
mislili no delali, no pred boxjoj nazopnostjoj
poboxno, pisto no sveto xivlepe pelali; kajti
Jezuv sam pravi: „Zvelipani so pistega serca;

kajti oni bojo Boga gledali/' Mat. 5, 8* Ino sve¬
ti kavel zahvalo za boxje dobrote zapovedava
rekop; „Vu vseh repah se zahvalte; kajti to je
vu vami vsemi boxja vola v’Kristuvi.“ 1. Tes. 5,
k). Sveti Ambrož tydi vypi: „Xivina nepozabi
na dobrote, kere se poj skaxejo; ona lybi go-
s poda, ker po redi, ino pemi slyxi.“

4)  Is vseh mopi zadnip bomo mi te Boga
y b ‘h, pl tydi vse  mopi navega tela, najm-
re p navili petpopytkov; nave opi, vyha, vysta

0 ' e > noge samo le k’dobremi navrapamo no od
vseg a  g re [j a  prop derximo , ino le samo na po-
Vtsavape boxje pasti pohasnyjemo. Is vseh mopi
} »mo mi Boga, pi mi vse nave dela na Boga,
j 1 ( ti na zadni konec, ravnamo, ino vse iz ly-
Czni  k pemi vpinimo, kak on sam veli: „Vse
® ve  skerbi zlovte na me.“ — Ino to se zgodi,
v U vso  navo delo, bodi si premivlavape, vy-
jJ^ e ’ P‘ sa P e , mlatitva ali kop, ali jed, ali pitvi-
>  a h spape no razveselyvape vseli le a’dobroj
Del. 27

4l8 Na 17. nedelo po Fynkivtah,

miseljoj, Bogi na qast, ljbav no hvalo, ino za
tega volo vqinimo, da je Bogi tak dopadlivo,
ino da je pegova vola, da on to v’ totem ali ti¬
stem stani, v’kerega nas je postavil, tak od nas
terja, da je nam jesti no piti, ino poijitka zato
potrebno, najbi nave vtrydene moi[i pa poceli-
ii, da bi Bogi ve na dale za to bolve slyxili, pe-
ga lybili, hvalili no t[astili. Ino qi mi Boga s
celega serca, ’s cele dyve, is vse misli no-«e vseh
moqi lybimo, te pristavi sveti Auguvtin: ,/li
najmreq ena blaženost vso serce, vso mivlepc,
celo dyvo ino celega q.loveka napunila bode;
dak de deno prekidoqa mera blaxenosti ostala.
Nede po tem eno veselje v’svoje po celi pnnosti
v’blaxene vlo; temoq oni bojo puni veselja celo
notrivii vu veselje svojega Gospoda.**

To se ali veli Boga lybiti ’s celega serca, s
cele dyve, ’s celega mivlepa no ’s vseh moqi.—
Zdaj pa ve qemo slivati, kaj se veli blixnega,
kak nas same lybiti, ino od tega v’ drygem deli.

n.

Blixnega kak sam sebe lybiti se veli, od D c ‘
ga niq hydega misliti, pemi niq hydega velet')
od pega ali pemi niq hydega guqati, perm ru, I
hydega vqiniti, pega od vsega hvdega odvraq a '
ti, posebno pega od greha proqderxati. To p a
ve je samo pol lybezni bliznega; kajti ne je za¬
dosti , ino mi ve nelybimo bliznega popunomp
qi pemi sami nikaj hydega nexelirno no ne vij'-
nimoj temoq mi moremo tydi vse dobro od n a '
vega blixnega misliti, vse dobro pemi veleti, vS ®
dobro pemi no od pega guqati, vse dobro p el "‘
vqiniti, kaj premoremo; na vse dobro peg a na
pelavati, posebno na pokoro no krepost. V l“ a

Na 1 7. nedelo po Fjrnkivtah. 419

kem ali mi blisnega lybimo kak sami sebe: t) qi
nemi vse dobro selimo no vqinimo na gegovi
dvvi, 2) qi i)emi vse dobro selimo no vtpnimo
na pegovem teli, tak kak si sami selimo, da bi
drygi nam vqinili, 3 ) qi se veselimo qrez Ne¬
govo sreqo, dare no milosti na teli no dyvi,
l) Mi mamo navega blisnega lybiti, kak
sami sebe j mi moremo qega lybiti za volo Boga,
za volo Boga qemi vse dobro seleti no vqiniti,
ino kaj je qemi prijetno no hasnovitno, ino vse
nahati, kaj je qemi neprijetno no vkodlivo. Je¬
zus je zapoved lybezni blisnega tak razlosil:
»Vipnte lydem vse, kaj vi qete, da bi oni vam
vipnilij kajti v’tem obstoji postava no preroki/ 4
Mat. 1 ,  12 . Mi moremo ali vse dobro no hasno¬
vitno navemi blixnemi naj perle na i)egovi dyvi
xelcti no storiti, ino to mi storimo, qi na t)em
djhovne dela miloserqnosti opravlamo, qi mi
navega blixnega od greha no vsega hydodeIstva
proqvraqamo, qi qega podvyqimo, da je toto
delo greh no Boga razsali, ino qega na yrok
P°grajamo ali z’besedoj pokavtigamo.—-Mi blis-
nega lybimo za volo qegove dyve, qi qega ne-
vednegn podvyqimo v’ bosjem navyki no v’ bos-
)'i zapovedah, v’ boxjih reqah, ali v -1  kakem dry-
g 1 11  deli. — Mi lybimo navega blisnega, qi qe-
'"i dvojeqemi, kda si neve pomagati no podsto-
j! 11 '’ z ’bescdoj no djarjom na roke gremo, pemi
* °brega tanaqa no navyka damo v’zmoti. — Mi
n '.‘ Ve S a  blisnega lybimo gledeq na ijegovo dyvo,
jP ^ D e 8 a  salostnega poveselyjeriio, ino ga na
, x )° milost zavypati opomigamoj qi mi qega
nc 'oli, nadlogi, betegi, nesreqi na Boga za-
JP a D e  nieti spomigamo, ker vse zna no vse pre-
v c „ lC, i * no l ydi qemi pomagal bode. — Mi na-
o a  blisnega lybimo, kak sami sebe, gledeq na

27 *

420

N« 1". nedelo po Fjnjtivtah.

rjegovo dyvo, qi ijega podvyqimo, vsako krivi¬
co ali nepravico no kvar poterplivo terpeti, se
Bogi v’roke dati, no si z’dobrim pravico iskati
no se s’ protivnikom ravnati. — Mi navega bik-
nega lybimo na pegovi dyvi, qi pega podvyqi-
mo, vsem sovrasnikom, keri ga razxalijo, rado-
volno odpystiti, ino vso krivico ali hydo djape
popraviti5 iydsko blago povernuti, no se so-
vrovtva derxati da jeJezuv tydina krixi vsem svo¬
jim sovražnikom odpystil; kajti qlovek ovaqi la¬
ze proti Bogi, kda moli: „Odpysti nam nave du*
ge, kak tydi mi odpystimo navim duznikom/
ino se moqno proti BOgi zagrevi, da xeli, kaj
bi Bog rjemi tydi nebi odpystil, alipa prevzeto
terja od Boga odpyvepe, on pa svojem! blisne-
mi neodpysti. — Mi navega blixnega lybimo gle-
deq na pegovo dyvo, qi mi Boga za pega pro¬
simo, molimo za xive no mertve, da bi Bog p> nl
grehe odpystil ino pim zveliqape podelil.

Naj bole pa mi navega blixnega lybimo gk-
deq na pegovo dyvo, qi pega od vsega greha
proqderximo, ino tak smo mi pegovi naj vek« 1
prijateli; ino mi smo pegovi naj vekvi sovrasni-
ki, qi pega nederximo od greha proq, ali ip 1
ga na greh sami napelamo; kajti greh je n a l
vekva krivica ; ker nas na greh zapela, je
naj vekvi sovražnik; kajti da nas ob veqno sivk'
pe spravi,

2) Lybimo mi navega blixnega, qi D eWl
vse dobro selimo no vqinimo na pegovem teli, y
ino to mi vqinimo, qi na pem telovne dela 1111
loserqnos;i tydi opravlamo; qi najmreij l (e 1
premoremo, blixnemi pomagamo z’ navim p r< i
moxepom no blagom no moqmi: iji laqne nasi^
mo no nahranimo; xedne napojimo; lydske 1
popotnike 2’navim stanom skoz noq ali \^r c

42t

Na 17. nedelo po Fynkivtah.

vremeni, ali bolezni oskerbimo no pim strese¬
mo; pi nage oblapimo; bolene obiskavamo,
vravtvo spravlamo, ali take pim narapamo, keri
pira v’betegi pomagati vejo, no pim stresemo;
pi voznike ’z jep odrevyjemo, pi nam je mo*
gopno, ino mertve pokapamo, pe do groba
sprevajamo no pim navo zadno past skaxemo. —
Mi lybimo navega blixnega kak sami sebe gle«
dep na pegovo telo, pi pemi v’smetnem no
tevkem deli radi pomagamo, no se vse odvernu-
ti skerbimo, kaj bi znalo pega na teli ali na bla¬
gi kvariti ali zevkoditi, ino se vse pemi spraviti
skerbimo, kaj pegovemi teli ali dyvi hasnovitno
no zveiipepo je: tak mi lybimo navega blii-
nega gledep na pegovo telo, da pemi vpinimo,
kaj sami sebi selimo.

3) Svojega blisnega, kak samega sebe lybi-
se pravi tydi, sc prež pegovo srepo, do-
broznajdepe, pegove dare no milosti, kere pemi
bog dava na teli no na dyvi, veseliti. — Mi se
moremo veseliti nad tem vsem, kaj Bog navemi
blbnemi daryje, ino se zahvaliti pemi, za blis-
ncmi skazano dobroto no srepo, no pemi na da-
| e za  po prositi; kajti mi smo tydi radi, tji nas
b°g daryje. Mi se moremo naproti tydi salosti-
tl ’ H r ez nesrepo no nevolo navega blixnega, ino
smilepe z’ pem meti; no pemi pomagati, ltelko
ilar a je mogopno, po prikladi svetega Pavla, ker
l e  l e  tydi xalostil prež nesrepo Korintanov, 2.

0r - 2, 4.; alipa on se je tydi veselil prež piho-
'0 srepo rekop: „Jas se zahvalim mojemi Bogi
y’* Va . s  > za volo milosti boxje, kera je vam dana
> ristuvi Jezuvi, da ste vi v’vseh dobrih repah
”°gati postali.« 1. Kor. 4, 5. Mi moremo tydi
j (c ° sa  Prositi za navega blisnega, da bi pemi ta-

L  dare daval, keri so k’ pegovemi zvelipapi po-

422 Na 17. nedelo po Fynkistah.

trebni no hasnovitni, spoznanost boxjo no kre-
post. Tak je prosil tydi sveti Pavel na kolenah
kleqeq, da bi seEfezarie s’spoznanostjoj boxjoj
no s’vsoj popunostioj napunili, rekoq: »Zato
jas vujgiblem moje kolena proti Oqi našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa, — da bi on vam dal po
bogastvi svoje qasti, z’moqjoj skos svojega dy-
lia vterdeni postati/' Ef. 3 , 16 . Mi moremo ty-
di radi prenašati no potihnuti našega blixnega
menke, pregrehe, betege no slabote, k’ qemi
nas sveti Pavel ednako opomipa govoreq: »Vsa¬
ki prenašaj ovega bremen) tak bodte Kristusovo
postavo spunili/' Gal. 6, 2. Neki klostrenik se
je na svoji smertni posteli veseli skaxyval no re¬
kel k’svojenri predpostavlenemi: »Moj oqa! jas
sem se skoz mojo celo sivlege trydil, velkoGo¬
spodovo zapoved spupavati, vse lydi lybiti, mo¬
je brate prenašati, stresliv biti proti pim, ni-
komi ne niq hydega vqiniti, od nilioga, kdo bi
koli bil, hydo govoriti, ali hydo soditi, ino od
vsakega dobro misliti. Glejte, to mene zdaj po-
veselyje, ino to meni dava, ne gledeq na mojo
nepopunost, tak velko zagotovnost, se pred ko¬
ga prikazati/- — Ah moj brat! je rekel prej'
den, meri v’miri, zveličani si ti, keri si tak
sivel/'

To se ali veli blixnega lybiti, kak samega

sebe.

Tak mamo mi zdaj popunoma navyk na)
vekse zapovedi pred oipni, kaj se najmreq vek
Boga lybiti is celega našega serca, is cele nas®
dyse, is celega našega mislepa no is vseh n? sl11
moqi. Mi vemo tydi zdaj navvk, kaj se veli na¬
šega bljxnega lybiti kak nas same) najmret['
$emi vse dobro xeleti no vqiniti na pegovi dy*'>
vse dobro xeleti no vqiniti pemi na pegovc 11 '

425

Na 17 . nedelo po Fjnkivtah.

teli, kak si mi sami Telimo, da bi drygi nam
vijinili, ino se veseliti qrez pegovo sreqo, dare
no milosti, kere pemi Bog dava na dyvi no teli.
— Skerbmo se ali vseli, Verni moji! po totem
navyki Boga za pega samega volo, da je naj
veliva dobrota, ino za pegovih lastnosti volo ly-
biti, navega blixnega pa za volo Boga po pravi¬
ci lybiti, za volo Boga pemi vse vqiniti$ kaj je
i)emi prijetno no hasnovitno, ino nabati no py-
stiti, kaj je pemi neprijetno no vltodlivoj te mi
spunimo toto naj veleso zapoved. Lybmo zato
Boga no blixnega v’ ponixnosti, poboxnosti, po-
terplivosti, mirovitnosti med soboj; kajti po be¬
sedah svetega Auguvtina je „to vse delo lybezni,
tak kak tydi, qi se dyva po voli Bogi spodobna
skaxyje, kak pemi po naravi spodobna je, ino
pega tak lybi, kak je ona (od pega) lyblena.
Bajti med vsemi poqytki, ob (jv tki ino serca gi-
bapami je edina lybezen, skos kero se stvar
stvarniki, resen le nepopunoma, odgovarjati,
a b pemi svojo protiduxnost skazati zna. Kda ly-
bczen pride, te vletje ona vse gibapa serca na
sc, ino rje vlovi« Lybezen je is sebe zadostli-
y a ) se dopadne skos se, ino za sebe volo. Ona
jc zaslyx, plaqa, genitni zrok, sad no vxitek;
ziikaj skoz lybezen se mi z’ Bogom zedinemo/ £
-Bnen.

4i4

Na 18. nedelo po Fyxikhrtah.

„Bodi poveseljen, moj sin! tvoji grehi so tebi
odpyveni.“ Mat. g,  2.

Zavypage na Boga.

Dnevni sveti Evar)geli nam pravi, da so,
lida je Jezuv prek krez morje v’mesto Kaperna*
vo privel, k’j)emi ednega vudoslablenega ali pro-
tinastega ijloveka prinesli, kerega telo je tali
inertvo no slabo bilo, da se je ne mogel na po-
steli genuti. Alipa toti bolcnik je tak moipo
vero no tak terdno zavypaqe na Jezusa imel, da
je Jezuv taki k’x)emi rekel: „Bodi poveseljen,
moj sini tvoji grehi so tebi odpvveniJ' Ino Je*
zuv je bolenega qasik skos qydev ozdravil reliotp
,,Stani, vzemi tvojo postelo, no idi na tvoj dom.
Ino bolenik je taki stanil, ino vel domo.‘‘— M'
vidimo ty, kelko prava vera, ino terdno zavy*
parje na Boga qloveki pomaga. Toti betexnilt
v dnevnem Evaijgelji je imel vso zavypai)e naJc"
zuva, ino je tydi vse svoje grehe zvesto oxalil
no zgreval; zato pa je jemi tydi nas Zveliijhe!
taki vse grehe odpystil no ga ozdravil — Tydi
nam je potrebno na Boga zavypar)e meti- Jas za*
to dnes oqem od zavypai)a na Boga govoriti, in°
reqem:

I. da mi moremo vso zavypaqe na Boga meti,

II. se moremo podvyqiti: kako navo zavyp a U e
na Boga biti more V

O Bog! ti si nava pomotj, mi na te zavv
pamo, ti nas nikoli nezapysti! Pripravmo se.

Na 18. nedelo po Fynliivtah,

425

I.

Mi znamo vso navo zavypape vsikdar na Bo¬
ga staviti; kajti on je l) vsegamoqen, on nam
vseli pomagati zna no more$ 2 ) on je naj do-
brotlivevi no miloserqnevi, on nam tydi vseli
pomagati oqe$ 3 ) on je naj zvestevi no resniqne-
vi, on nam zato vseli tydi pomagal bode,

l) Bog nav nebevki oqa je vsegamogoqen,
on nam vseli pomagati zna no more. — Mi ali
v’velkih nadlogah no tesavah, kda smo le od
vseh navih dobrih znancov no prijatelov zapvve-
ni, ltcla nam niedcn rjdovck veq pomagati nerare,
vseli znamo od Boga pornoq dobiti, on ve nam
vseli pomot| dati no nas 'z nevole reviti premo¬
re; mi le nikoli na pega vypapa zgybiti no po¬
zabiti na pega nesmemo, se ne samo na navo
mo q> ali na drvge lydi zanavatfj kajti oni nam
ncmrejo vseli pomagati, tak kak mi pim nej Bog
P a  je vsegamogoqen, rtam vseli zna pomagati,
jgemi niq napoti nestoji, ino niq nemenka, on
nam vse zna dati, kaj potrebvjemo, ino nas vsa-
, ncsretje no nevole reviti. Bog nam sam pra-
Vl  v svetem pismi: „Zovi me ob qasi tesave na
P°ntoq, jas mo te revil, ino ti bos me hvalil.' 4
s<  ^9, 15. Poboxen kral no prerok David si je
skysil, ino nas zaslobodi rekoq: „Tisti, ker
'ja boga zavypa, je z’pegovoj miloserqnostjoj,
11 z  zidom obdani, Bog posIyva na pegov glas,
lno  gleda bres hepapa na pegaino  skerbi za
P e gove potrebe. Sveti Auguvtin je na vsegamo-
g°>inega Boga zavypal rekoq: „Gospod, moj
• S' j 1  posvetyvavec tvojih pravipnihl to so tvo-
j' volke dobrote, s’lterimi ti tvoje bogc za to-
°J gledepe otroke sitil bodev; zakaj ti si zavy-

42 G

Na 18. nedelo po Fynliivtah.

page pri zagledi gihovih grehov no gihovega ne-
premoxei)a (za dobrim) dvojeijim, ti poveselnost
xalostnih, ino s’qastjoj olepotena krona zavvpa-
ga, liera je preladavcom pripravlena.“

2) Mi na dale na Boga znamo zavypage me¬
ti, da je naj dobrotlivevi no naj miloserqnexi;
on nam vse dati no vsilidar pomagati oije. —
Vsaki razumni no dobrotlivi oi[a slierhi za svoje
Otroke po svoji otpnski lybezni. Vclikoveij pa
ve nav nebevki oqa se skerbi no smili qrez nas
po svoji oijinshi neskonipani miloserqnosti, ino
nam vse da, kaj nam k’navemi xivlegi potrebno
je: le mi nesmemo na gega pozabiti, gega nc
razxaliti skoz grehe, ino ga ponisno no otročjo
za vse prositi, kaj nam rta dyvi no na teli po¬
trebno je; on nam vse dati oqe, qi se le vredni
naredimo; kajti da je neskontpano dobrotlivi:
on nam tydi da odpjvege navih grehov, tji 1®
zaverxemo no se spobolvamo na yrob, da je nn-
loserqen. Mi ali le v’ imeni Jezuvovcm navega
nehevkega oqeta moremo zc vsem zavypagoni
prositi, kak nam on sam pravi: ,,Vse, kaj te vi
koli mojega oqeta v’ mojem imeni prosili, to de
on vam dal.“ Iv. 10, 2 3. David pravi: ,»bosti
biijov qaka grevnika, ker pa na Gospoda zavy*
pa, ga bode miloserqnost obdala.“ Ps. 31» j 11.
Sveti Auguvtin vypa na Jezuva rekoq ; „Resnit['
no, mojo popunoma zavvpage, no vso mojo ea-
nevege poqiva na dragi kervi navega Zvehq ara ’
kera se je za navega zveliqaga volo preleva a-
Skos tisto se jas znoviq oxivim, no si xehm» v
zavypagi na go skoro k’tebi priti, — nc s ‘. u/
mojo praviqnost; temoq skos pravignost tvoje
ga Sina Jezuva Kristuva, navega Gospoda/*

3) Moremo mi na Boga vso navo zav)p a l'
meti, da je on naj resniqncvi no naj zveste«*)

Na 18 . nedelo po Fynluvtab. 427

liaj on obepa, to on vseli daj kaj lydje po¬
trebnega majo k’ svojemi xivlepi, telko on pim
vseli podeli, pi le oni pega ’z misli nepystijo
no na pegove zapovedi nepozabijo, pega zvesto
molijomo pegovo volo, pegove svete zapovedi
lepo no zvesto zdersavajo, pemi slyxijo no pega
od dneva do dneva bole lybijo: te vseli vso za-
vypape na pegovo obepape majo, ker za ne-
vymno stvar tak lepo skerbi no poj xivev davaj
kelko vep de on za ploveka zmislil, kerega je
po svoji spodobi stvoril, no pemi razumno no
nevmerejopo dyvo dal, naj bi on pega spoznal,
pastil, molil, pemi slyxil, pokoren bil no se
zvelipal. Alipa resen je, pi ijlovek na Boga po¬
zabi, tydi Bog pega zapysti, ino da je od Boga
zaverxeni no pozableni; te v’velke grebe kaple
nov velko nesrepo na dyvi no na teli pride j da
koga zaverxe, no prevzeto samo na svojo mop
zavypaj kajti beseda boxja pravi: „Bog se pre¬
vzetim proti postavi, ino le ponixnim dava on
s 'ojo milost.“ l. Pet. 5, 5. Sveti Auguvtin pive:
^ s b o Bog! vepno sitepc , ltcro na lapne pa-
Jla i bres konca veselje, alipa samo za tiste, keri
7,3 tv °jo vepno veselepe, veselje (radost) totega
?' c j a  zametavajo: zakaj keri ty svojo povesel
lve i°> bodo tvojega poveselepa nevredni derxa-
' u  5 beri pa ty za tvojo volo terpijo, se bojo od
poveselili, keri na tvojem terplepi del jem-
)°i niajo tydi nadel na tvojih poveselnostah.“
^ak moremo ali vseli mi na Boga serpno
7,a vypati; kako pa navo zavvpane biti more, mo
deli.

428

Na 18. nedelo po Fynkivtah.

II,

Navo zarypape na Boga more biti l) po-
punonia, ino 2 ) stanovitno.

1 ) Navo zavypape na Boga more biti po-
punoniaj — to je, mi moremo vsikdar no vu
vseh repah vso zavypape no zancvcpe na vsega-
mogoijnega Boga meti, mi nesmemo dvojiti v'
nadlogah no revah $ temop se vseli le na Boga
zglednuti no se pcmi v’roke dati, sc pemi pri-
poroijiti v’ tevavi; on de nam že pomagal, ino
nas ’z nesrepe no ncvole rcvil, on nas nede za-
pystil. Mi moremo is celega serca na pega za-
vvpati, no skoz molitvo pega na pomop zvatij
kajti Bog sam nam repe: ,,Zovi me v’potrebi na
pomoij, ino jas bom tebe revil, ino ti bov mene
hvalil?" Ps. 4 q, 15 , Navo zavvpapc na Boga
more tak mopno v’navcm serci postavleno biti,
da v’ niednem stani, ne v’nevarnosti, ne v
skvvpavi, ne v’nesrcpi, ne v’terplcpi ino nihoe
nikoli se neda genuti, ali strositi ati vujgnuti,
te je popuno no terdno. Navo vjpape more biti
dnotno vterdeno, to je, moipno na Jczuvovem
navyki, na pegovi zvelipepi veri, no pravi zna-
nosti box;ih lastnosti no obepop stati. Navo za-
vypape morebiti v’dobrem redi ino pravi p n0 ;
to je, za take repi, kere so boxji dobrotliv 0 * 11
no mudrosti, ino nam primerne no hasnovitne
na teli no na dyvi, moremo prositi no vyp a 5 e
meti. Navo vypape nesme biti prevzetno, (la
bi spobolvape na starost odnavali, ali se samo
na bovjo miloserpnost zanavali, ka bi nam dober
Bog ovapi odpystil grehe no nam pomagal, sa '
mi pa nip nebi vpinili. Navo vypape more bij 1
tydi splohnoj to je, more na ceio navo p rl "

Na 18. nedelo po Fynkivtah. 429

hodno xivlei)e no vse obstopnosti navega vivlepa
zraqui)eno bitij more biti tydi gotovo, brezi
vsega dvojega, bojeqnosti no nezanevepa, te je
popunoma. Sveti Pavel pravi: „Ostane pri tem:
Bog derxi besedo, qi vsi lydje nezvesti postane¬
jo." 1. Kor. 1, 8. Sveti Auguvtin vyqi: „Na gem
poqiva vso mojo zavypai)e; bajti v’qloveqanstvi
navega Gospoda Jezuva Kristuva ma vsakega me¬
so no herv svoj nadelek.“

2) Na dale more navo zavypape na Boga
tydi stalno no obstoječo biti; — to je, mi nesme-
mo popystiti v’ navem zavypai)i na Boga; ne po-
pystiti moliti no v’nadlogah :gega na pomoq zva-
ti, qi nas ravno qasik Bog neosliva; kajti gosto
on ravno skoz nadloge qe grevnika spobolvati,
no z grevne poti na pot dobrega djapa no xivle-
spraviti; alipa tydi pravilnega v’dobrem bo¬
le vltrepiti, kak je pobovnega Joba, kerega je
s tevkimi betegi no z’vell;im terplepom, no z’
z gyboj vsega glevtva domoobiskaval; alipa Job
Jo ne v’ zavypai)i na Boga popystil, ino Bog je
l en } 1  pa pomagal. Grevnibi pa Bog skozi tesave
x eli dobro, da qe i)egovo dyvo od pogybIepa re-
siti, i)ega spobolvati no k’ veqni plaiji spraviti.

nli takega qloveka, kerega skyvava neki
'j as  skoz bolezni ali dryge texave, ve bole lybi,
a  Benri vekvo plaqo xeli; qlovek pa nesme po-
Pvstiti v’zavypai)i na Boga, ne pozabiti Boga mo-
1  no na pomoif zvati, ijegovo vvpape na Boga
m ° r e qres vse drygo vypape iti; kajti samo pri
J c, n je pomotp Ino sveti Pavel zaresnava: »Bog
s nyvava qlovelta qrez rjegove moqi; temoij on
bonu dava v’ skyvijavi pomoq, da on v’ ijoj prc-
more « t. Kor. 10 , 13. Boxji dyh pravi:
ci C - zav yP a b e  na Gospoda v’celem tvojem ser-
’ lno s e neopiraj na tvojo qednost.“ Pris. 3, 5.

430

Na 18 . nedelo po Fynkivtah.

Sveti Auguvtin pravi od terdnega no stalnega za«
vvpapa svetega Andrava: „Mirno ino pun vesel¬
ja je vel Andrav k’krixi, da je za Jezuvovoj slad¬
it ostjoj xejal.“

Navo zavypax)e na Boga more ali vseli biti
popunoma no stalno.

Mejmo zato vseli popunoma no stalno za-
vypape na Boga, ino nepopystmo nikoli v’qem;
kajti Bog je vsegamogotjen, on nam vseli poma¬
gati zna no premore} ltde nam nave lastne moiji
no drygi lydje veq pomagati nemorejo, tam ve
on le pomaga. Bog nam tydi pomagati oqe, da
je dobrotlivi no milosertjen, on se vseli ijrez nas
sinili5 on nam tydi resniijno pomagal bode, da
je zvesti no resnipen. Zanesmo se zato vseli na
Boga ino bodmo pegovi zvesti slyxebniki, mol-
mo verno no stalno s’ celini sercom ldpemi, ino
oxalmo verno no stalno vse nave grehe, se spo-
bolvajmo no prosmo za odpyvepe navili grehov,
ino mi bomo oslivani od pega z’ navim popunim
no stalnim vypapom, tak kak je bolenik v’ dnev¬
nem svetem Evapgelji oslivan bil. Amen,

Na 19. nedelo po FjnkiKtah.

„Prijatel! kak si sem privel, pa nemav gost}"
vapskega oblatila/! Mat. 22, 12,

Gostyvapsko oblatjilo.

Jezuv nav Zvelipar pripodabla v’ dnevnen 1
svetem Evapgelji nebevko kralestvo krali, ker J®
svojemi sini gostyvape slyxil, ino povabil k t0

Na ig. nedelo po Fynkistah. 451

temi vsakega stana lydi. Ino kda so gostje ve
vkvpspravlcni bili, pride kral pih v’gostnico gle¬
dat, ino najde ednega ploveka med pimi pri
mizi sedeti, ker je ne mel gostyvapskega oblapi-
la na sebi, no repe k’pemi: „Prijatcl! kak si
sem prišel, ino nemav gostyvapsltega oblapila
na sebi?“ človek pa je obmupal, ino kral ga
veli zvezati no ’s hixe v’ zvynesne teme na mraz
vynverpti, kde je klepetape no vltripape zobi
bilo. — Prelybeznivi 1 toti kral, ker je svojemi
sini gostyvape slyxil, je Bog, nebeški opa, sam ;'
Sin pa je nas Zvelipar Jezus Kristus; gostyvape
je naša kersapska ltatolska vera, k’keri smo vsi
pdvableni; gos'tyvapsko veselje je dobrota vepne-
ga zvelipapa; gostyvapsko oblapilo pa je lybe-
,/,cn > kero kersapska vera vypi. Vsaki kersapski
plovelt bi ali mogel meti lybezen, gostyvapsko
oblapilo , kero je pri nebeškem gostyvapi po¬
trebno; kajti kersapska vera vypi lybezen proti
°gi no blixnemi. Alipa kellto jih je, keri na-
v yk kersapske vere zamydijo, se ga nevypijo no
S® nezderxavajo; rajši v’grehih xivijo,,kak pa
u  se spobolsali, no k’Bogi nazajobernuli. Taki
"fmajo lybezni, ne gostyvapskega oblapila. Ta¬
li* je tydi toti v’dnesnem Evapgelji bil,

j tr  je ne mel gostyvapskcga oblapila, to je: ly-
boxje no blixnega, ino je zato ne bil vre-
Ct ! na  gostyvapi biti. Kral ga je zato dal zve-
a . tl , no  pokastigati. Tydi med nami se znajdejo
keri nemajo _ , gostyvapskega oblapila, ino
11 se  pemo dnes podvypiti:

k Ker ploye.lt nema gosyvapskcga oblapila?
Ker plovek ma gostyvapslto oblapilo ?

Kripravmo

se.

432

Na lg. nedelo po Fjnkivtah

I.

Gostyvapskega oblatila , najmrep lybezni
boxje no blixnega nema nieden, ker je 1 ) pre¬
vzeti, 2) nenaviden, 3) sovraxen,

l) Hlovek nema gostyvapskega oblapila,
nema kervapske lybezni, ker je prevzeti. —
Prevzeti ijlovek na dryga nip nemisli, kak samo
na se, no na svoje lastnosti. On samo sebe za
naj bolvega derxi, ino zato vsakega drygega za-
nipava, ino samo terja, da bi pega vsaki hvalil
no poptyval. Ino da je prevzeti, je samo za se
no svojo past skerben, ino se za velko dervi;
on samo na se vypa no se samo na svoje motji
zanaša, ino meni, da pemi boxje no blknega
pomopi nikoli netreba. Zato pa on tydi na Bo¬
ga nezmisli, ino na svojega blixnega nii[ nevti-
ma: on nema lybezni k’Bogi no ne k’ svojemi
blixnemi, pemi nepomaga no pemi nikaj dobre¬
ga nevijini. Prevzeti plovek ali nema po taksen*
v’serci Ijbezni k’Bogi no blixnemi. Tota lybe-
zen, ali dela kervapske lybezni, pa sejo ravno
oblapilo gostyvapsko, kero je potrebno za ne-
bevko gostyvape. Kervapska vera ravno terja
no zapovedava lybezen kristjani proti Bogi no
blixnemi, najmrep dobre dela, belko je n>o*
gopno opravlati iz lybezni. Kervapski plovek j e
duxen konpi lybezen, volo, dobro vjiniti blix ne '
mi, v’serci meti, pi jemi je ne vseli mogorp’
del opravlati. Sveti Pavel pravi: „Zdaj pa scj°;
vera, vypape no Iybezen$ alipa lybezen l"e * liV
vekva med pimi.“ 1 . Kor. 13 , 13. Sveti A u
gnvtin tydi vypi: „Pri drygih dobrih delah s®
pasi kako zgovarjape nemogopnosti ali tesk° s
da navernutij alipa kdo se s za volo lybezn> l l

Na 1Q. nedelo po Fynkivtah. 433

zgovarjati? Tota je nam neti nemogotpia, neti
pretenka. Nam se nepravi: Ite ta v’daleq odle¬
te dexele, ladjajte krez morja, Ivbezni iskat;
kajti kaj se pri sebi samem znajde, tega netre-
ba daleq iskati; lybezen pa je v’nami samih,
navo serce je samo delavnica lybezni, vsaki zato,
ker serce ma, zna qo opravlati.“

2) Hlovek nema lybezni, gostyva:gskega
oblaqila, ker je nenaviden no nevovliv.— Ne-
naviden no nevovlivi qlovek ne lybi svojega bit¬
nega, ino zato tydi ne Boga; kajti on nemre vi-
diti no terpeti, qi drygi polek i)ega kaj ma, ali
qi rjemi dobro gre. Nevonlivec je tydi skopi,
ino nikomi od svojega niq nevoni no neda, i)e-
mi se nikoli nevolen blixrji nemili; on nema mi-
loserqnosti nikve v’svojem serci proti i)emi, ino
qemitydi nepomaga; to je viditno znamelje, da
nema lybezni k’nikomi, da nema gostyvar)skega
oblaqila, kero vera i)ega vyqi obleqeno meti,
»10 kero je potrebno k’nebevkemi gostyvai)i.
Sveti Pavel pravi, kak potrebna je lybezen k’
Zve liqaqi qloveki: „Ino da bi vero imel, reqe
tako, kaj bi brege prestavlal, lybezni pa ne-

J j ' imel 3 dak

—, sem ne niq;“ l. Kor. 13 , 2. kajti
e  iybezen je xivleqe vere, brez lybezni je vera
m ertva. Sveti Jakop nam to posvedoqi: „Ravno
ai > kak je telo brezi dyve mertvo, tak je tydi
' Cra  brezi dobrih del (lybezni) mertva.“ Jak. 2,
7^ Sveti Gregor Nisenski pravi: „Nevovlivost
) e  P°glavitna hydoba, mati smerti, koren grehot,
!’ erve  dveri greha, kajti skoz rievovlivost vraga
! c Sf nert na svet privla.“

0 j_l 3 ) Hlovek nema lybezni ali gostyvaqskega
^ a qila, ker je sovraxen. — Ker qlovek je
I ' r axnega serca, pun qemerov, taki nema ly-
/1U  do blixnega, taki samo rjemi le hydo xeli
Lei. 28

434  Na 19. nedelo po Fynkivtah.

no ga pregapa no na greh napelava, petni krivi¬
co no xalost dela, kde pemi more3 tali sovraxne-
ga serca qloveli nema ali lybezni proti Bogi, da
k’ blixnemi nema lybavi 3 bajti skoz lybezen blix-
nega ltaxe qlovek lybezen k’ Bogi, ker zapove-
dava blixnega lybiti, kak samega sebe, Hemer*
pak sovraxi blixnega moqno, ino pemi vso nc-
sreqo no hydo xeli no vqini, qi ino kde jerai
more, ino celo pozabi na zapoved: „Ti mas tvo¬
jega blixnega lybiti, kak sam sebe.“ Tydi po-
xelna, hotliva ino neqista lybezen je ne lybe-
zenj temoq je naj vekso sovraštvo3 kajti tota
lybezen qloveka na greh, na naj vekso ino pra¬
vo kydobo zapela ino na veqno pogyblepe spra¬
vi 3 kajti gostyvapsko oblaqilo je ’z neduxnosti,
ponixnosti ino posebno ’z lybezni kersapske
zetkano. Sveto pismo pravi: „qemeren mor
zbydi krege, ker pa je poterpliv, potalasi zbyje-
ne.“ Friš. 15 , 18 . ,,Kak vogelje na xarjavico,
ino derva na ogen postanejo, tak qemeren mox
napravi svajo.“ Friš. 26,  27 . Sveti Dyh pravi:
jjHemer no divjost, grozovitne zloste, le samo
grešnik je pima poddani. Hlovelt sopi odserd
proti drygemi, ino ive odpysepe pri Bogi? 0 n
merlivi hrani serd, kdo de pegove grehe p r j'
jaznil? Sir. 28 , 3. 4 . Taki qlovek nema lybezni,
110 gostyvapskega oblaqila, ino je ne priliqen n°
ne pripravleni k’nebeskemi gostyvapi. Sveti A«'
gustin pravi: „More qemer le eno noq dobit '>
ino gre sunce krez pega dol (kaj Apostol prcp 0
vedava), te se prezoberne na sovraštvo, in0 ,
je kumaj mogoqno, se ga znebiti. Kajti od ^
zero hydomislivih vupibavnosti se on redi>
je ne nikoli qemerpak svojega qemera za
viqnega derxal,“

Na 1Q. nedelo po Fjnkivtah. 435

Prevzeti, nevovlivi no sovrasen qlovek ne¬
ma lybezni, ali gostyvapskega oblaqi!a. Zdaj
pa ve tj e m o se podvyqiti, kdo ma gostyvax)sko
oblaqilo, v’drygem deli.

II.

Hlovek ma lybezen, ali gostyvai)sko oblaqi-
lo na sebi: l) qi je ponixen, 2) naviden,

3 ) qi je poterpliv.

1 ) Hlovelt lybezen, ali gostyvai)sko oblaqi-
lo na sebi ma, qi je ponixen. — Hi se qlovek
sponka za volo svojih grehov pred velkim no
vsegamogoqnim Bogom, da svojo nevrednost
spozna; qi se sponka do svojega blknega, ino
je jemi primagijen, ijega rad ma, no pemi do¬
bro xeli no vqini, kda pemi more $ qi pemi po-
terpi no nezameri vse qasi, j^emi odpysti razxa-
leija: te qlovek svojega blixnega lybi; da ga ne-
aaniqava no ne derxi sebe za jakvega, kak i)e-
g a j temoq ve, da sam tak slab no grehom pod-
verjceni je, kak blkrji. Taki qlovek v’svoji po¬
nižnosti sebe vseli ve za boxnevega ma, kak svo-
J e ga blixnega, ino ga nikoli sam rad nerazxali,
ino i)ega lepo za odpyvei)e prosi, qi se je zgodi-
°' ho tak se varje tydi vsega skerbno, kaj bi
l)egovo lybezen proti Bogi pomenvalo. Ponixen
Hovek lybi Boga qres vse, no blixnega kak sam
. > °n ma gostyvai)sko oblaqilo na sebi. Po-
n 'zcn David je rekel: „Jas sem nagnil mojo ser«
C l. y sem tvojim zapovedani." Ps. 118, 12 8.
’’ 1J  ^ori Gospoda lybite, sovraxite hydo." Ps.
jj 1 ’ Sveti Ivan vyqi: „To je lybezen proti
5 °Sb da mi ijegove zapovedi zderxa varno/* l.Iv.
1 3 ' Uveti Auguvtin veli; „Ly:bezen boxja ras-

28 *

430 Na 19 * nedelo po Fynkivtah.

sveti mivlepe, ijisti vest, razveseli dyvo ino nam
oznani Boga/ 4

2) 'Hlovell ma lvbezen, ali gostyvaqsko obla*

qilo, qi je svojemi blisnemi naviden no vovliv.—
x {i qlovek svojemi blixnemi vovi no rad vidi ino
se veseli, qi blivni kaj ma, no qi je sreqen, te
ma on lybezen k’pemi. V’totisvoji lybezni ty-
di on vse vqini blixnemi dobrega, kaj pemi mo¬
re, no kde jemi more pomagati no pegovo srepo
povckvatij kajti vidi, da je sam dostikrat potre¬
ben lydske pomoqi, ino je tydi rad, qi se dry-
gi qrez pega smili no pemi pomaga ’s potrebe,
sile ali nevole. Vovliv qlovek ve, da je vse box-
ji dar, kaj maj ino iz zahvalne lybezni proti
Bogi z’pim blixnemi pomaga, ino da pemi le
samo dobro vovi, te ga tydi od vsega hydega no
greha vraiia. Jezuv pravi: „Vse, kaj vi qete,
da bi lydje vam vqiriili, to tydi vi pim vqinte “  ,

Mat. 1 ,  12- Sveti Auguvtin pristavi: „Razvi ly*
bežni boxje nega lybezni blixnegaj alipa tydi
razvi lybezni blixnega ne lybezni boxje. Lybe-
zen boxja gre (blixnega lybezni) po redi zapo¬
vedi naprej j kajti ker bi tebi eno lybezen v te¬
ma dvema zapovedama zapovedati htel, toti bi
tebi resnitpio nebi opervem blixnega, ino te
Boga naraqal j temoq pred vsem Boga, ino te
blixnega. Da pa ti Boga nevidiv, te se naredil
skoz lybezen blixnega vreden, enega gledati.
Lybezen blixnega qisti tvojo dyvno oko k’

mi gledapi Boga po svedoqili svetega Ivana j
1. Iv. 4, 20. ino toto lastnost ma qlovek, bet
svojemi blixnemi vse dobro vovi, .

3 ) Hlovek ma lybezen, ali gostyvapsko ob
pilo, qi je poterpliv. — Poterplivi qlovek je p“
jazenj on je s’vsakim dober no vsakega rad m a ’

On nezameri vsega no nevzeme za zlo taki vsej, 8 ’

Na 19. nedelo po Fynkivtah.

43T

tcmoq on ve zanesti, no razmi salo no yrok. Po-
terpliv qlovek ve z’ lepoj besedoj svajo odver-
nuti, zamere se ogniti, ino mir no pokoj obder«
sati. Poterpliv no prijazen qlovek vsakega lybi,
110 vsakemi dobro vqini, kelko premore 5 on ne-
zaverxe nikoga. Poterpliv qlovek nemermra
proti Bogi qres terplepe no texave, ali protivno-
Sti; temoq vse poterplivo prenaša, on se poda
v’box)o volo, da ma lybezen k’Bogi, ino iz lju¬
bezni k’ Bogi tydi blixnega vseli lybi no rjega
nesovraxi. Poterpliv qlovek Bogi zvesto slyxi,
no se skerbi za dobre dela, pegova lybezen je
povsodik no vseli delavna no rodovitna. On ma
gostyvaqsko oblaqilo, dobre dela lybezni, zato
pa de smel nekda tydi na nebeško gostyvai)e
pnti. Sveti Ivan pravi: se mi med soboj ly-

bimo, te ostane Bog v’nami, ino rjegova lybe-
zcn je v’nami popuna. Ker nelybi, tisti nepozna
®°gaj kajti on je lybezen. Hi kdo|pravi, da
Boga lybi, pa sovraxi svojega brata, toti je
la\livec; zakaj ker svojega brata nelybi, kerega
'*di, kak de tisti Boga lybil, kerega nevidi? Mi
" lar no tydi toto zapoved od pega, da toti, ker
‘°ga lybi, tydi svojega blixnega lybili ma,“ t.
’• b t2. 20. 21, Sveti Krizostom vyqi: „Ker
a ‘ { ) kak se dohaja, drygegalybi, toti xivi na
Ze ®B, liki da bi bi! v’nebesa prestavleni, v’
ni 'olialjenem blaxenstvij kajti v’toti dobroti ma
I 11 111  vse dobrote, dobi nestetlive preladne vence,
1,10  neeenlive bogastva mira. 44  Toti sad Ivbezni

l)a . o o  j

j, rase  le na dni poterplivnosti, od kere sveti
re qe : „Poterplivnost je vam potrebna,

0x j° volo opravlajoqi si obeqape prinesete. 41

11 B a ki tjlovek ma Iybezen, ali gostyvai)sko

ai jdo na sebi.

438  Na 19. nedelo po Fynkistah.

Ml zdaj vemo, ker qlovek nema' gostyvai).
skega oblatila, ali lybezni oblečene; najmrei[,
ker je prevzeti, ker je nenaviden no nevosliv,
ino ker je sovraxnega serca.— Mi vemo na dale
tydi, ker ijlovek ma gostyvai)sko oblaiiilo, ali
lybezen na sebi, najmreq ker je ponixen, ker
je naviden no vosliv, ino ker je poterpliv. Zato
se ali vsaki skerbi za lybczen boxjo no blisnega,
za dobre dela, gostyvapsko oblaijilo, bres kere-
ga nemre qlovek na nebeško gostyvape priti.
Taki tfloveli je tydi qisti no neduxen, ino sveti
Gregor vyi|i: „Neje ijistost velka brezi dobrega
dela, neti dobro delo brezi ijistosti; temotj i{i
se obojno zgodi.“ Skerbi se vsaki ali za lybc-
zenj kajti tota je ijloveki protrebna. Sveti Pa¬
vel pravi: ,,Ino da bi jas moje dobrine vse za

hrano med sirmake zdaval, ino da bi mojo telo
dal, tak da bi gorel, lybezni pa nebi imel, bi
meni nebi niq pomagalo. Lybezen je poterpliva,
ona je dobrotliva; lybezen je ne gorkoxelna, no
ne dene krivitjno, ino se nenapihyje. Ona je
ne ijasti skopaj ona neive svojega j ona se ne da
rasijemeriti j ona nemisli nii{ hydcga; ona sc
neveseli ijrez nepravilnost, alipa ona se veseli
ijrez resnico; ona vse prenese, ona vse verje*
ona vse vypa, ona vse terpi. Lybezen neprcnu-
ne, T[i ravno preroqei)a konca vzemejo, ali zg 0 "
vori heijajo, ali vednost pokončana bode/ 4  *•
Kor. 13, 3. — g. Sveti Gregor dokonrja: >\ c ,
bomo mi v’lybezni boxji popunesi, kda senn y
krili x)egove lybezni perle z’ Iybeznoj blix ne <v
nadojimo no nahranimo. — Nase dobre dela 1
mogle našo lybezen proti blixnemi bole ogo¬
varjati, kak jeziki, tak da on iz dobrega dela o
di, kaj ga lybimo, ino iji mi tellto nemorc' 1 "’
opraviti, kak tfcmo, dah so zadosti vsega m °

Na ig. nedelo po Fvukistah, 439

gotjnerni skrite vositbe našega sercaino  se
moijno skerbmo, toto goreqo lybezen proti Bogi
no blixnemi obarvati, našo gostyvapsko oblati¬
lo, narejeno ’z dobrih del, da nemo nekda od
nebeškega gostyvapa odverseni. Amen.

Na 20. nedelo po FynkiKtah.

»Hi vi znamelj no qydesov nevidite, dak never¬
jeten Iv. 4, 48.

^akaj Iydie boxji besedi neverjejo? —
Kak pridejo k’toti veri?

®oxji Sin Jezus Kristus jepredgalmedlystvom
svojo zveliqeqo vero, bero je od svojega nebeške¬
ga oqe na zemlp dol prinesel, ino se za boxjega
bina, za bosjega poslanika Jydem na znape daval
' no  skos qydese posvedoqil. Alipa nesli so vsi
jjemi vervati, ne pega boxjega poslanika, za Bo¬
lj 3 ’ spoznati. Delal je qydese, kere samo Bog
c latizna$ vraqil bolene, glyhe, mutaste, plan-
tave, i no  (] os tJ dobrega lydem storil. Alipa le
j° D etn > ne hteli vsi vervati, ne pegovega navy-
' a nay zeti no zderxavati, ne pega za boxjega
lna  spoznati j temoq vnogi so pega sovraxili,
Prcgapali no pemi po xivlepi segali. Zato je
■ V 1 v  dnevnem svetem Evapgelji k’kraliqi, ker
P a  )e prišel prosit, da bi prišel v’pe^ov hram,
l'cl ^ C ° 0ve S a  bolenega sina ozdravil, Jezus re-
• »Ki vi nevidite znamelj no qydesov, dak
^erjete« To nas spomene, Verni moji! na
1So 'j da tydi v’dnevnih  dnevih sc dosti Ivdi

440 Na 20. nedelo po Fynkivtah.

znajde, keri boxjl besedi neverjejo, keri v’gre¬
hi xivijo, no menijo, da jih boxja kavtiga pri
grevnem d japi na mesti ncposeka, ka zato pih
Bog nede kavtigal za pihovih grehov volo, ke-
rih oni nepejo zapystiti. Oni tydi hopejo opitne
znamelja no pydeve od Boga, tak kak so xidovje
od Kristuva hteli. ■— Mi ali dnes operno

I. zrolie premivlavati, zakaj lydje boxji bese¬
di neverjejo? ino

II, tfemo pomopke dati, kak besedi boxji verjelo.

Zeberte si vave serca no poslysajte. —

L

Zroki, za volo kerih lydje boxji besedi ne¬
verjejo, so na vekve toti: l) da po redči na

Boga no boxjo besedo zmislifo, 2 ) da na vekve
samo z’zemlenskimi repmi no skerbmi se opravla-
jo, 3) da od svojega grevnega xivlepa odstopi¬
ti nepejo.

l) Lydjc boxji besedi neverjejo, da malokda
na Boga no boxjo rep zmislijo. — Ker plovelt na
Boga nezmisli, tydi nespozna dobrot bosjih, ino
se nezahvali za pe Bogi j on zato tydi nepre-
mivlava boxjih resnic no boxjih lastnosti; oj 1
nemoli, no Boga za nip neprosi v’ svojem serci.
Taki se neskerbi za boxjo besedo, da nespozna
pene potrebe no ne penega haska. Mi ravno kda
moliti zapne, je v’svojih mislah rastroveni, °n
nemisli na to, kaj z’vystami pravi, pegova mo-
litva je celo prazna, merzla, serce za po neve,
ino od Boga prevzeto terja, da bi ga na mesti
oslival, dare kaj prosi; ino meni, pi Bog na me¬
sti grevnika nekavtiga, da de pemi odpTsmn 0 -
ino neverje boxji besedi: on se zanava samo na

441


Na 20. nedelo po Fynkiytah.

zvelipape, zapovedi boxjih pa nezderxava. On
resnici boxji, navykom neverje, ino meni, da
Bog pemi tak za volo svoje miloserpnosti odpjsti
no ga zvelipa, ino je neskerben za dyyovno sre¬
po. Besede boxje nepremivlava, zato pa tydi
pene resnice ne najde j se od Boga preveno dale
odločava, na pega pozabi, ino da na Boga po¬
zabi, pozabi tydi na to, kaj Bog vypi, neverje
boxje besede no je neposlyva. Jezuv pravi: „Ker
je iz Boga, poslyxa boxjo besedo j zato pa je vi
neposlyyate, da ste ne iz Boga.“ Iv. 8, 47. Sve¬
ti Gregor Papett pravi: „Stravno je zlo, kaj se
pristavi, ker je iz Boga, poslyva boxjo besedo;
zato pa je vi neposlyxate, da ste ne iz Boga. l Ii
zato toti boxjo besedo poslyva, ker je iz Boga,
mo poslyxati besede pegove nemre, ker je ne ’z
pega, Pitaj se zato vsalti, pi je besedo boxjo
tydi z’vyhom serca poprijel, ino se spomeni, od¬
hod je?“

2) Na dale lydje boxji besedi neverjejo, da
so prevep v’ posvetne skerbi no pasne repi za¬
pleteni no zakopani. — Kdo se samo za posvetne
rei P skerbi, za blago, bogastvo, za svojo telo,
j 1 ? svojo nevmerjopo dyyo pa pozabi, taki poza-
j 1  tydi na navyke, keri so za pegovo dyxno zve-
u l a .P e  potrebni, tisti pozabi na dobre dela, bres
'Cnh se zvelipati nemre. Da bi on besedi box-
P verval no po zderxaval, bi mogel nekokrat pa-
Scn  dobipek no hasek zgybiti, za vepnega zveli-
'[ a P a  volo; tega pa nepe. Takega ploveka, ker
Se  samo za posvetno skerbi, spravijo pegove po-
s 'ctnc skerbi dalep od Boga prop, dalep od ve¬
ri na  boxjo besedo. On le samo meni, da je
J °velt za blaga ali posvetnih repi volo na sveti,
'j 10  ^ a  pemi ne treba boxje besede, ino da je
l)  za posvetnim blagom edina rep na sveti,

442 Na 20 . nedelo po Fynkistah.

za ltero se qlovek more skerbeti. Alipa Jezus
pravi: „Lexej je, da kamela skoz iglino vyho
gre, kak pa bogateč v’boxjo kralestvo pride 3 “
Lyk. 18, 25. zakaj da se bogateč neqe rad od
svojega bogastva odlomiti no k’Bogi podati 3  on
se je ne skerbel za nebeško blago no Boga; te-
moq za posvetno samo. Sveti Bernard pravi od
bogastva: „ 0 no trydi, kda je qlovek isej xali,
kda je maj vtepe, qi je lybi; texavi, qi je zgy-
bi,“ ino grešnika nepysti, se spobolsati. —
Zato pa

3 ) Neverjejo lydje besedi boxjij kajti da bi
mogli te svojo grešno xivlei)e zapystiti. — Hi
qlovek na Boga, na boxjo besedo misli, te tydi
zmisli na svoje grehe, ino da bi se spobolsati no
svojo kriviijno xivlei)e odstaviti mogel. Tega pa
neqe, neqe tydi vtjipene krivice no kvara po
praviti, on rajši v’svojih grešnih djapah xivij j
kajti to se qegovim poqytkom bole dopadne, bali
beseda boxja pegovemi serci. On nezmisli na
niq dryga, ne na Boga, ne na boxje reqi, ne
na svojo dyso, ne na smert, ne na sodbo, ne
na texek raqun, ker na rjega qaka, ne tydi na
zveliqat)e. On neverje na niq, dokliq ga bde
kaka velka nesreqa nepobije, ali texek beteg na
postelo ne vtegne, kde veq grešiti nemre 2
djapom sam j tam zdaj v’velki sili no texavi
zaqne Boga na pomoq zvati no Jezusa Kristusa,
no xeli, da bi Bog qcmi posebne qydese dela
no ga taki rešil texave. On nema nikaksega p°'
terplepa ; kaj pa sveto pismo pravi, kaj J e v
kersarjskem navyki se nekda vyqil, da more tp°'
vek poterpliv biti, se spobolsati, skos terplej) c
si nebesa slyxiti, na to vse on nezmisli no nest'
ma niqj od tistih qydesov, od lierih sveto pisnih
spomina, keri vse poresnijo, kaj je Jezus vyL[ ll »

443

Na 20. nedelo po FynkiHtah.

tistih neverje: kaj je beseda boxja najmretj res-
nitjna, ino da bo vsaki tjlovek po svojem djar)i
sojen no platjan ali kavtiganj da bi se mogel ty
spobolsati no kreposten postati, tega neverje $
ino da je neveren no Boga nelybi, zato je tydi
od Boga zapyveni. Kervapslia vera nas vytji: ,,da
Iiatolvki kristjan vse more vervati no za rezen
derxati, kaj je Jezuv Kristus vyqil, kaj so Apo¬
stoli predgali, ino kaj nam cirkva vervati na-
prejpostavla, naj je pisano ali ne.“ Sveti Gregor
pravi: ,,Nebevko domovino xeleti, boxja resni¬
ca zapovedava. Mesne xele spoklati, tjasti sve¬
ta se ogibati, lydskega ne xeleti, lastno daryva-
ti,“ je zadopadek nase vere.

Toti so ali na vekve zroki pri vnogih lydeh,
da boxji besedi neverjejo. Pomoijke pa, s’ke-
nmi tjlovek k’veri boxje besede pride, mo sc
vt[ili v’ drygem deli.

II.

Hlovek ver je boxji besedi, tji na Boga gosto
omisli no pegovo besedo gosto premivlava, ino
toti veri de privel l) tji pogledyje nesretjo
j 10  texavo drygih lydi, 2) tji premisli svojo
astr *o nesretjo, ino 3 ) tji si gosto zmisli na
smert no sodbo.

l) Hlovek pride k’veri na boxjo besedo,

pogledne nesretjo no texavo svojega blixne-
ga. — Mlovek, ltda vidi svojega blixnega, da je
za  svojega hydobnega xivlepa no djapa volo,
j l) 11  Pa po neduxnem, v’nesretjo, texavo ali bo-
*czen padnil, np tn ^.nrlnsti velka znamel nrl

je ne to zadosti velka znamel od

box-

i) j  — -- --

. °g a  za pega, da bi se mogel spobolvati na
besedo, lPBogi nazajobernuti, misleij, da pe-
8 a  tydi taki prigod zna dojti. Blixnega nesretja

444  Na 20. nedelo po Fynkistah.

ploveka nevernega opomina svojo serce od po¬
svetnih skerbi no repi propodtergati, se grehov
opistiti skos pravo pokoro 5 Boga za odpyxepe
prositi vseh svojih grehov skos pravipno greva-
nost; prositi za pomop, da bi nebi pa v’stare
grehe nazajpadel. Hi vidi, kak tisti, ker je svo¬
jo prcmoxepe skos pijanost, napovratnost, igro,
nemarnost ali skoz drygo bodikaj xivlepe zapra¬
vil, ino zdaj z’xenoj no detcoj v’ sirmavtvi no
stradi xivi, je ne to zadosti znamelje za pega od
Boga, da bi se mogel spobolvati no vervati box-
ji besedi? 44  vidi brezboxji plovekj kali je
pijanec no nečistnik svojo zdravje zapravil, ino
se po kratkih letah xe v’grob poderel, je ne to
zadosti znamlepe no iiydev za pega, da bi se «a
pasa spobolval, no k’ Bogi nazajobernil no ver¬
jel? Hi vidi taki neveren plovek blisli no pvje
grom no strelo blizo sebe, je ne to zadosti
znamlepe 7 z nebes za pega od Boga, da bi mo¬
gel besedi boxji vervati no se spokoriti ? Sveto
pismo pravi: „Ncti kurvevi, neti krivoverci,

neti zakonalomci, neti mehkavi, neti pijanci,
neti preklipavci, neti razbojniki, nedo nebevhe-
ga kralestva dobili .“  1. Kor. 4, 10. Sveti Au-
guvtin veli: „Jas te prosim, o Bog! pridi v mo¬
jo serec, ino je zamekni s’ popunostjo) tvoje 1)1®'
xenosti, naj jas vso pasno pozabim. 4 ' „Moj G°'
spod! oberni se nazaj, je rekel enkrat hlapec
svetega Noberta, ltda se je k’ hydemi vremeni
napravlalo, ino je Norbert k’ posvetnemi vesel] 1
jezdil ; oberni se nazaj, kajti boxja roka je p r0 '
ti tebi," ino vpasik ga je gromska strela na poj
niertvega na zemio vergla. Kda je po eni vy rl
k’sebi prišel, ga je kavtigajopa vest na vet[ llC
texave pekla spomenila, kere bi xe pegova p 1 a
vipna plapa biti znale, ino na smilepa boxje

Na 20. nedelo po Fynkintah. 445

Od globoke xa!osti obvzet je rekel kak n ek d a
Pavel: »Gospodi kaj qev, da bi jas vipinil? Ino
en znotreiji glas je odgovoril: ,,Vari se hydega,
no vtjini dobro. Isi mir, ino naVraipaj na to vso
tvojo dja:ge.“ — Ino Norbert se je ves spobolval
no verval.

2) Taki neveren iplovek pride k’ vervarji
boxje besede, ipi zmisli na svojo lastno nesreip
no nevolo. — Hi zmisli no si premisli, kaki kvar
jcmi gegova nevera na dyvi no na teli dela, se
more spobolvatij kajti qi neveren ostane, osta¬
ne tydi v’starih grehih no v’stari nesreipi no ne-
voli, ino jo z’novimi zlostami povekvava, ino
tak si more ipasno sreipo no veipno zveliipaipe za¬
praviti, Zato pa se spomeni greven iplovek na
zdajne tvoje nesreqe no nevole, ino na ove, ke-
Ie  so te xe perle kda doletele, ino se vyqi od
posvetnih skerbi tvojo serce k’Bogi obraipati, da
na konci nebo^r vkaijen. Takega grevnega iplo-
veka djaqe tydi pegovo zdravje gybi no kratpi,
posebno poxretnost no sladoxelnost. Sveto pis-
mo pravi: „da je telo tploveka cirkva svetega
D yha, ker se ali na teli zagrevi, se zagreši na
domovini svetega Dyha, Tote nesretpe ga morejo
vc rvajoqega delati. PJegova nemirna vest xe xje-
mi ijegovo nesreipo preveno oznanyje, ona ga
P e tje no je, kak ogen no iperv, ino ga sodi, no
°pomma na pokoro. Hi on mara za to no se
s pobolxa, grata veren no gene za boxjo besedo:
»'ebodi neverenj temoip veren )  kajti zveličani
s °’ ^ ter i so ne vidli, pa deno vervali,“ kak je
jekel Jezuv Tomavi. Iv. 20, 27 . 2Q. Sveti Au-
s u stm pravi: „Ti stydenec xivlei)a, napuni mo-
0  ntivlgjjg s’tvojoj prekidotpoj blaxenostjoj, ino
I‘‘Poji mojo serce s’ treznoj pijanostjoj tvoje ly-

C/ ‘ m 3  jas prazne no zcinlenske reipi poza-

440

Na 20 . nedelo po Fynkivtah.

bim, ino Je samo na te mislim, kak pisano je:
Jas sem na Boga mislil, ino sem se preš to raz¬
veselil/' Tak pride ploveli k’ vervapi boxje be¬
sede. —

3 ) Neveren plovek se more spobolvati no
veren postati, qi zmisli na smert no sodbo} —
zakaj on zdaj vidi, da je pri pogyblepi, da se
reviti napi nemre, pi se k’ Bogi nazajnepoda.
More jemi zato k’serci iti, pi si zmisli, da de
lehko skoro mogel mreti no pred stravnega sodni¬
ka iti, ino da jemi lehko smert pot v’pekel od-
perla bode, v’nebesa pa zaperla, ino da jemi je
te ne vep pomagati. Zdaj ve pemi zna pomaga¬
ti, qi si on repene repi vepnosti li’serci vzeme,
ino ga od vepnega pogyblepa reviti vera, vy-
pape no lybezen na Boga, miloserpnega opeta,
pobolvano xivlepe no dobre dela; to ve pega
reviti no pemi pomagati zna. Sveto pismo pra¬
vi: „Vu vseh tvojih delah si zmisli na vtiri tvo¬
je posledne repi, ino na veke nebov grevil/' Sir.

7, 40. Hi Bog ploveka zapysti, je on sam zroli,
da je on perle Boga zapystil. Sveti Auguvtin
pravi: „S’totoj pravipnoj karoj se pobije grevnili,
da, ker je v’xivlepi pozabil na Boga, merejoip
pozabi tydi na se 3 “ — zato pa nesme pokore
odnavati, da pravi sveti Gregor: „ker je spok°"
reijemi odpyvepe obepal, je grevepemi ne )J“
tervpega dneva oblybil/ f

Tote srednila no pomopi spravijo ploveka
k’ vervapi boxje besede.

Mi smo zdaj zroke qyli, zakaj plovek n®
Boga pozabi no neveren postane ijegovi besedo
da po redči na Boga no boxjo besedo zmisli; da
se samo za zemlenske repi skerbi, ino od svo
jega grevnega xivlepa odstopiti nepe. Mi s,11 °
tydi pyli pomopke, kak plovek besedi boxji H'

447

f'\,  "'.Z, 1  "M

j ' .

Na 20. nedelo po Fynkivtah.

rcn postane )  najmreq qi pregledne ncsreijo no
texavo blixncga, qi premisli svojo lastno nesre¬
čo, qi zmisli na smert no sodbo. Varmo se ali
vseli boxji besedi neverni biti no na Boga poza¬
biti j slterbmo se vseli naj perle za nebevke reqi
ino te za qasne, ino se varmo vsega greha j ne-
bodmo neverni ;  temoq verni. Sveti Gregor pra¬
vi: »Premisli vsaki med vami zato pri sebi, qi
je tota beseda boxja v’ vyhi ajegovega serca se
vltorenila, ino qi spozna, da je xe iz Boga 5 kaj¬
ti sejo neki. keri nanq zapovedi boxjih z’vyha-
mi tela prijeti neqejo. Ino sejo neki, keri tote
resen z’vyhami tela popremejo, alipa jih z’ni-
lsaksim lelepom serca neovepijo. Ino sojo ne¬
ki, keri radi besedo boxjo prijimlejo, tak da se
tydi v’jokapi oxalostijo, alipa po suznem qasi
k’ svoji hydobnosti nazajgrejo. Toti resnitjno be¬
sed boxjih neqyjejo, keri i)e v’ djapi opravlati
zaversejo, Vavo xivlepe ali, lybeznivi bratje!
S1  pred oqi vave vesti postavte, ino z’ visokim
premivlavapom se bojte tega, kaj se iz vyst resni-
glasi: zato vi neposlyvate, da ste ne izBoga.“
Amen.

Na 21. nedelo po Fynkh>tah.

»Nebevko kralestvo je ednako krali, ker je s’
svojimi hlapci raquniti htel.“ Mat. 18 , 23 -

Raqun s’s o bo j sam im.

1 jo Jezuv svojim vyqenikom toto pri-

0 (> Jo  pravil: „Nebevko kralestvo je ednako

448 Na 21 . nedelo po Fynkistah.

brali, lter je s’svojimi hlapci raipiniti htel. Ino
lida je zai[el, je  prišel eden, ker je jemi deset
jezero fyntov duxen bil. Ino da je ne s’ijim pla¬
kati mel, ga je zapovedal gospod z’ xenoj no
detcoj vred no s’vsem, kaj je imel, oddati, naj
bi si platjal. Hlapec pa je padnil k’ rjegovim no¬
gam prosetj: Mej poteiplerje z’menoj, jas ti ijem
vse platiti. Gospod se je smilil qres hlapca, ino
rjemi ves dug odpystil. Dare pa je toti hlapec
vynsel, je najvel ednega svojih ravenhlapcov,
ker je rjemi sto grosov duxen bil, ino on ga je
prijel rekoij: Plaijaj, kaj si duxep. Ravenhla-
pec je padnul na zemlo prosetj: Mej poterplepe
z’menoj, jas ti ijem vse platiti. On pa je nehtelj
temoq ga je dal v’ vozo djati, dokliq je ne doga
plaqal. Dare pa so rjegovi ravenhlapci vidili,
kaj se je zgodilo, so bili žalostni no povedali
svojemi gospodi. Te ga je pozval gospod no re¬
kel k’ rjemi: „Ti hujdoben hlapeči jas sem tebi
ves dug odpystil, da si me prosil, bi se nebi ty-
di ti kres tvojega ravenhlapca posmiliti mogel,
kak sem o c jas kres te smilil? Ino gospod je
postal rasserden, no ga dal mutjitelom prek, do-
liliij je ne vsega duga platil. Tak de tydi moj
nebeški oteč vijinil, je sklenil Jezus, i[i nede
vsaki med vami svojimi brati iz dna svojega ser¬
ca odpystil. £f  Pomen tote pripodobe je : Krak
ker je raqun delal, je Bog sam 5  hlapec, ker je
jemi dušen bil, je gresnikj totega ravenhlapce
pa je nas blixrji. Jezusove zadne besede nas pr*
tem morejo spomenuti na raqun s’ soboj sam>'
mi. Vsaki ijlovek more s’ soboj samim raip in
delati qres svojo mirjeno zivlerje ino reqti:

I. Mam jas odpyserje pri mojem Bogi?

II. Sem jas tydi mojemi blixnemi odpystil.

Na 21. nedelo po Fynkivtah. 4  4  9

Totiva dva navyka si qemo zato dnes dobro
k’serci jemati, ino premivlavati, kak mo mi na
konci navih dnevov z’ navim Bogom raqun delali
no Kak mo tistega opravili? Pripravte se no
bodte pazlivij jas zaqnem, —

L

Vsaki more s’ soboj raqun delati no sc gosto
pitati no skyvavati: Sem, se jas spobolval, bom
jas mogel z’ Bogom dober no lehek raqun nare¬
diti od mojega xivlexja? Vsaki more sam sebe
spitavati: i) Sem jas grehe zavergel no Boga

za odpyvei)e prosil, 2) sem jas boxji pravici
zadosti vqinil, 3) sem jps zamyjeno dobro do¬

stavil. ■

l) Vsaki qlovek more gosto sebe pitati:
Sem jas grehe zavergel no Boga za odpyvepe pro-
sil? — Kral, ker j^ s’ svojimi hlapci raqun de-
je Bog sam, hlapci pa smo mi grevniki. Ti¬
sti hlapec, ker je ne mel s’qim duga plaqati, no
Herega je namenil kral oddati z’ xenoj no detcoj
da bi si plaqal, pomeni vsakega grevnika.
hapec je dolpadnil no prosil: „Gospod! mej

P°tcrplepe z’ menoj, jas ti qem vse plaqati.“
1,0  gospod se je smilil qrez pega, no pemi ves
f,1 8 popystil, da ga je prosil. Vsaki qiovek je
grešnik, ino je pred Bogom silno dosti duxen,
je Velki krivec, da je Boga gosto s’ svojimi gre-
1 r azxalii, Toma vsaki ali premivlavati, jel je
^ plaqal toti dug, ali ne. Mam jas odpyvepe
ge  \  °g a > ali ne? ma vsaki sebe pitati i ino jel
l', ) c  spobolval no svoje grehe odpravil od sebe,
h l* 1 * 3 ’ s ^ oz  zvesto spoved, jel se je odvadil od
.8® djapa, ali ne? Grehe tanahati no ne vet|
" < Vltl  > »o Boga razxaliti, to je qloveki vse mo-
Del. 29

450 Na 21. nedelo po Fjnkmah,

gopno, to premore vsaki, ker nepe od Boga za-
versen biti: alipa Bogi vpipene razxalepa totega
velkega duga, nemre nieden merejopih popraviti
no ne plakati: ty ali more on pred Boga, kali toti
hlapec v’Evapgelji, doipadnuti, no pega ponižno
za odpyvepe prositi, ves xe spobolvani no oxal-
jeni, razjokani, naj on miloserpen tydi pemi
ves dug odpysti no repe: „Tebi so tvoji grehi
odpyveni.“ Mat. Q,  2. ,,Idi, no negrevi veq. <{
Iv. 8, 11. Tak je padnila tydi sveta Magdalena
k’ Jezuvovim nogam vsa žalostna no razjohana
kres svoje grehe, no dobila odpyyepe od pega.
Jezuv je rekel: „Tvoji grehi so tebi odpyxeni,—
tvoja vera je tebi pomagala, idi v’miri/* Lyk. 7,
48, 50.

2) Vsaki more na dale s’soboj ratpm delati
no se spitavati: sem jas boxji pravirpiosti zadosti
vpinil?— Gosto more plovek s’soboj rapun de¬
lati, no se spitavati: Jel sem jas to vpinil, M
sem pri spovedi Bogi obepal, no kaj v’ molitvi
pemi obepem v’vsaki den? mam jas tydi po p ra "
vici odpyvepe od Boga? Jel se grehov sem ogt*
bal potle zvesto, ali ne? Neje samo zadosti,
naloženo pokoro zvesto opraviti^ temop niore
plovek tydi svojvolne dela opravlati no boxji p ra ‘
vipnosti zadosti vpiniti, poj za vpipene krivica
dostavek narediti, greh na sebi sam skos p°‘
korne dela kavtigati, naj bi se pemi zasly^ el ^
pasne no vepne kavtige odpystile, ino naj
drygop pazlivevi bil, no nebi tak lehko g reSi ;
On more sam sebe zatajiti, hyde xele klati, sv°)
krix nositi, za Kristuvom iti. Moče zvesto p 10
vek premivlavati, jel je zderxaval vse, kaj se_) a
lemi na pegoyo spobolVape pri spovedi na* 0 * 1 ,
no naropilo? Kelko je od zadpe spovedi n°
kelko je mepe Boga razxalii, kelko je mepe >)

Na 21. nedelo po Fynkivtah» 451

dega vipinil? Kelko vetj dobrega je opravil kak
peric ? Kelko je zdaj Bogi zvestevi v’ zderxava-
i)ix)egovih zapovedi, kak perle? Kelko blbtge-
ga bole lybi, no sovraxnikom raj odpysti, kak
perle? Spitavati se more, belko rjemi zdaj vest
meije oponava grehov no ga nepeipe tak j ali jel
ma mir v’serci ali ne? To vse je potrebno pre-
mivlavati, no raipmiti, da iplovelt vidi, jel je
ptivel v’ dobrem naprej, ali ne ? Kelko je v’
dobrem dale privel od vtperah, od ovega tjedna,
od ovega mesca ali od lani? Ali je lehko nesre¬
čen v’starih grehih ostal, ino ve v’vekve nove
padnil? da te ve, kai no kelko ma na sebi po-
pravlati, ino se Bogi dopadlivi delati skos pravo
pokoro. Vsaki si more zmisliti na poboxnega
Joba, ker je rekel k’Bogi: ,,Jako pazlivo je mo¬
jo vyho tebe poprej poslyvalo, zdaj pa te vidi
mojo oko. Zato pa se jas sam karam, ino delam
pokoro v’prahi no pepeli.‘ £  Job. 42, 5. 6. Ino
tridentinski cirkveni zbor vytji: „Do tote no*

vosti no pravilnosti skos Sakrament pokore,
razvi velkih joijov (xalosti) ino trydov, kaj box-
) a  pravica terja, mi nemremo priti, da je po
Pravici pokora neki delaven llerst od svetih ot[a-
lov  'roenyvan bil.“ Trid. zb. sed. 14 . g. 2.

, 3) Vsaki grevnik more s’soboj ratpin dela-

j 1,no  se  spitavati? jel sem jas zamujene dobre de¬

la

Xe  zadostavil ? — More se pravati iplovek:

'nam jas odpvvepe od Boga? kajti nesme nieden

m "mti, da bi xe skoz dobro spoved vse popravle-

110  | More se barati, jel je tydi v' pokori

? sta  ^ >no jel zdaj opravla dobre dela, ali ne?
in 0  {d

zamyjene dobre dela tydi dostavla no
'vrvava? Velko dobrih del je grevnik zamydil
? P' J  maposti popystil, kere zdaj polek stalno

no

sti

pokori no opravlaija duxnih dobrih del ve

29

451

Na si. nedelo po Fjnltistah.

duxen je na odpjveije svojih grehov dostavlati,
ino kak no kelko je jemi mogotjno zvervavati
svoje menke v’dobrem. More se pitati, jel je
odzdaj bole Boga boječi ? jel slyxi bole Bogi?
jel daryje potrebnim no pomaga blixnemi raj rio
gostej ? jel moli bole zvesto ? jel opravla dobre
dela miloseripiosti za svoje vijiijene grehe, ali
ne ? Grevnik more reijti z’ Davidom : „41 b ov
ti bydobnosti ogledava!, Gospod! Gospod! kdo
bode prestal? Ps. 12C), 5. Daniel Prerok je
grevnemi krali Nabuhodonozori naraijal, z’do¬
brimi delami svoje grehe prijazniti rekoq: „Zato
se naj,. o kral, moj svet tebi dopadne, ino tvo¬
je grehe z’milodari odliki, ino krivice tvoje z
miloserijnostami bogih: lehlio de Bog zanesel
tvojim grehom.Dan. 4, 24*

Po takem najini bode vsaki grevnik te vi-
dil: Jel ma od Boga odpyvepe, ali ne }  jel je
ojegova vest mirna, ali ne: posebno tp premisli:
jel sem mojemi blixnemi odpystil? no od tega
v’ drygem deli.

II.

Pri Bogi grevnili odpyvepa svojih grehev
nedobi, tji on svojemi blixnemi neodpysti. ^ ^ a '
to pa se more tydi pitati: l) sem se ja z m °,

jim blixnim sprijaznil? 2 ) sem tj e mi vijip clU
livar povernil? 3 ) sem ga za odpyyepe prosu*
1) Kda ijlovek sam s’soboj ratjun dela, n 10
re tydi sebe pitati: jel se je

s’ svojim blbg

sprijaznil, ali ne? jel je jemi odpystil? - 1

deset

je kral zvedi!, ki je hlapec, keremi je on ^

ne-

j on jju  jv otojtnu a  u t * 1  j n

klel sto grovov podariti no nabatij temoil S a

jezer. fyntov duga odpysti
no ga prosil,

da se je perm j 110
on pa je svojemi raven hlap CI

Na 21. nedelo po Fynkivtah. 455

dal v’vozo djati: je jega taki zapovedal zvezati
no mutptelom preltdati, doklii{ je ne vsega du-
ga plaijal To pomeni, da mi svojemi blisnemi
vsaki moremo is serca razxaleja odpystiti, iji
t|emo, da mi tydi od Boga odpyveje dobimo;
kajti Bog to zapovedava no terja, zakaj on de
ovatp takemi grevniki tydi rekel pri* sodbi neli-
da: „Ti hydoben hlapec, jas sem ti ves dug
podaril, da si me prosil, bi se nebi tydi ti qres
tvojega ravenhlapca smiliti mogel, no jemi od-
pystiti, da sem se jas qres te smilil." Mat. 18, 33.
„ l li vi lvdcm, pravi Jezuv, jihove grehe odpy-
stite; te de vam vav nebevki oqa tydi vave gre-
ke odpystil: qi pa vi lydem neodpystite; dak
vam vav oqa tydi nede vavih grehov odpystil."
Mat. 0, 14. 15. Jezuv sam nas to vyqi ’s krisa
rekoq; „Oqa! odpysti jim, da nevejo, kaj de¬
lajo." Lyk. 23 , 34 -

2) Kda tjlovek sam s’ soboj raqun dela, mo-
zmisliti tydi: sem jas mojemi blixnemi vqi-
jjeni livar povernil. — Ljubezen blixnega zapo¬
vedava no terja, blisnemi pomagati no jegovo
l Srci [° zmagati. Ino ve bole ali te blixnega lv-
J czen terja, iji smo jemi kaki livar naredili, ti-
slc ? a  zvesto povernuti no popraviti; kajti nam
)c tydi ne po voli, iji nas nav blixji ževkodi no
nani  kvar vqini, qi nam totega nepoverne; mi
'l^oo tistega poverjenega meti. More ijlovck

ali

re

omisliti, jef je kiko na blag* emi"? jegovo ffo-
d ' 1  na jegovem pojteji, da j- t  ’ uV  .  za .
stavi, no vzeto pojte je poverne. u  ' j «e-
Poved blimega lybezni tak razlovil : j

te  > da bi lvdj

kolv

t e . j . . ~j  -/G vam vijinili, to tydi vi jim vqin-
", V tem  °bstoji postava no preroki." Mat.

y j ‘ sam zapovedava vqi jeni kvar z’naj
111  svojim blagom povernuti." Ekli 22, 5.

454 Na it. nedelo po Fynknrtah:

Krivoopravlavcom pravi sveti Dyh: „Odpravi hy.
dobne vysta od tebe, inopysti opravlajope vystni-
ce dalep od sebe.“ Friš. 0, 24. Sveti Franc Sa-
lez vyi[i: „Prevzetne svedopepa vlepejo jezero,
silno livarlivih pinov za soboj, med kerimi pc-
stikvarepe, kak prava kyga tovarvtva, pervo me¬
sto ma. Ker bi pe od ženile propvzel, toti lii
naj vekvi del grehov nepravilnosti proqspravil.“
David pravi: „Krivoopravlavci ostrijo svoje je¬
zike, kak kapa; k a I| ji strup je pod pihovimi
vystnicami.“ Ps. 139 , 4. Sveti Bernardin pravi:
„Krivoopravlavci se primerijo osam, kcre resen
nevejo meda delati, alipa deno od pel spravleni
med pojejo no zapravijo.”

3 ) Dare plovek rapun s’soboi dela, more
tydi zmisliti: „Jel sem jas prosil mojega blime-
ga, kcrcga sem razxalil, za odpyvepe ? — bra¬
li se je rnopno zamerilo, ki je hlapec, kercnii
je on ves vclki dug odpystiI, da ga je prosil, ne
svojemi ravenhlapci tvdi odpystil malega duga,
da se jemi je tydi molil no ga lepo za poterplc*
pe prosil, da jemi je ne mogel kpasi plati ti. lo¬
ti hlapec nas vyqi, kak je on za odpysepe no
poterplepe prosil, da je ne mel s’qim namesti
plapati duga, da bi tydi mi mogli cdnalto vtp nl ’
ti j to terja tydi Bog od nas, da bi mogli navc-
ga blixncga za odpyvepe prositi, kda smo g a
razxalili, ino pi pcmi nemremo vpipcnega kvar®
kpasi, ali vsega povernuti, naj bi tydi on z na ’
mi poterplepe imel, da ga mi drygop nemo vci[
razxalili; kajti pi mi navega blixnega za odpj
vepe prosimo, pi smo ga razxalili, ino pcmi do¬
bro pinimo: te mi pegovo serce omepimo sim 7,
navo xalost no navo dobro volo, ino on nam 01
pystil bode. Sveti Pavel pravi: ,, x ti je tvoj s0
vraxnik lapcn, nasiti ga; pi je sejen, napoj g a ’

Na 21. nedelo po Fynkivtab. 455

zakaj qi ti to vqiniv, te bov ti xarjavo vogelje
na pegovo glavo deval. Nedaj se od hydega pre¬
magati 3 temoq premagaj hydo z’ dobrim.“ Rim.
12, 20. 21. Sveti Auguvtin pravi na to: ,,Ti bov
xarjavo vogelje lybezni zebiral na pegovo glavo 3
kajti niqesa nega, kaj bole k’lybezni gene, kak
z’iybeznoj enemi naprejpriti. Vyqi se ali po
izgledi Kristusovem no Svetnikov, da se ti ne*
dav od hydega premagati 3 temoq premagaj hydo
z’dobrim, to je, skaxy dobro tistim, keri tebe
sovraxijo no pregapajo.“

Tak se more spitavati qlovek v’ svojem ra-
quni, no zmisliti: jel je svojemi blixnemi odpy-
stil, ali ne?

Zdaj pri konci ve se enkrat moremo na vse
zglednuti no se pobarati: Mam jas odpyvepe mo-
jdi grehov od Boga ? sem jas grehe zavergel no
Boga z’xalostjoj za odpyvepe prosil? sem boxji
praviqnosti zadosti vqinil? sem zamyjeno dobro
dostavil no zvervil na sebi ? More vsaki premi-
vlavati tydi: sem se z’mojim blisnim no sovrax-
nikom sprijaznil? sem pemi odpjstil? sem jas
tjeim vqipcni kvar povernil ? sem jas pega za
°dpy^ei) e  prosil?—Verni moji! kervenikil vsa-
«0 veqer, kda spat gremo, delajmo s’soboj ra-
H un > kak pri Bogi stojimo, jel smo v’pegovi mi*
osti no prijatelnosti, ali ne? jel gremo v’do*
3retn  naprej no se ravnamo proti nebesam, ino
se skerbimo pega za odpvvepe navih grehov pro-
""j 1 ’ no pe spobolvati, ali ne, da nemo nekda
0  veqnega krala muqitelom predani na veqno
te -vaveye! Amen.

Na 22. nedelo po Fjnki^tah.

„Farizcji so svet dersali, kak bi Jezuva v’govori
vlovili.“ Mat. 22, 15.

Stanovitnost v’veri.

Farizeji so zato Jezuva v’govori vloviti htc-
li, naj bi ga pri rimskem Cesari zatoxili, iji bi
kaj krivičnega proti pemi povedal $ ali naj bi ga
pri sidoskem lystvi v’sovravtvo spravili j t[i nelji
pim po voli govoril; zakaj: iji bi on Cesari da¬
ljo odrekel, dare so ga zgrablivo pitali: „Jeli je
dopyveno Cesari daljo davati, ali nc?“ te bi oni
pega liki razxaljenega cesarskega velirjestva kri¬
vega obtoxili; iji pa bi on pim daijo zraven '/a
duxnost naredil, te bi ga pri xidovib, keri so sc
za svojbodno lystvo derxali, za zaniijavavca i)i-
hove svojbodnosti okrivili. Jezuv jia se neda vlo¬
viti; temoij ostane stalen, ino vidi pikove hyde
mivlepa v’ pikovem serci. On si da denar poka¬
zati no bara: „ T Iiga je tota spodoba no pismo V‘
Ino oni reijejo: „Cesarovo. l<  Ino Jezuv iji m te
odgovori: „Dafte ali Cesari, kaj je Ccsarovega,
no Bogi, kaj je boxjega “ — Totim Farizejem
so ednaki tisti Iydje, keri pod spodoboj i n0
zdetjom prijatelstva svojega blixnega v’ nesreijo
no nepoijtepe spraviti ivejo, keri pridejo s
sladkimi besedami, ino ijloveka v’svoji zvitosti
k hydemi d jopi no na greh zapelati ijejo, ' n °
tak te pega tydi od vere na Boga, no zderxava
pa pegovih navyltov no zapovedi spravlajo.
Potrebno ali je, moijno vero na Boga meti, * ll °

457

Na 22. nedelo po Fynkivtah.

stalen no stanoviten biti proti zapelavnim lydcm;
kajti stalna vera nam pomaga no nas srebne dela.
Jas reqem zato v’

I. deli: Stalnost v’ veri nam je potrebna,
in o v’

II. deli: Stalnost v’veri nam je hasnovitna.

Bodte pazlivi, jas zaqnem s’pomoqjoj sve¬
tega Dyha,

I.

Stalnost v’veri nam je potrebna: l) pred

navimi sovraxniki, 2 ) v r terplepi, 3) v’ nazoqni
smerti.

l) Stalnost v’ veri nam je potrebna proti
navim sovraxnikom, proti sovraxnikom vere. —-
Hlovek more moqno no stalno vero meti proti
govorom sovraxniltov vere, keri vse pohyxlivo
n o sramotno proti navykom guqijo, no besedo
l>oxjo prezobraqajo, nobeno resniqnost tajijo.
^ at ° pa qlovek more spoznati resničnost no
mudrost boxjo, i)egovo vscgavedejoqnost no pra¬
vnost, da vc, kaj Bog nelaxe no nekani, ino
tvdi od nikoga nemre vitalen biti, ino da de vso
'Vdo pokavtigal no vso dobro plaijal; more qIo-
Ve 1  obstoječo terdno vero meti, da se takih za-
Pdavcov obrani. More qlovek vterden no sta-
111  biti v’veri, da ga hydi izgledi sovraxnikov
' Crc > rjihovo hydobno no grevno xivlepe, djape
110 z aderxape nezmoti, da de se vedil varvati no
'j c  dal od vere spraviti, qi ga ravno v’djarji
vere qejo spraviti no ga na greh zapelavajo.
r (j) a cn  morebiti tjlovek v’veri, ino more xivo

1  terdno vervati no vypati na Boga, ino gega
° )ret l° lybiti, si za milost rassvetleija prositi,

458 Na 22. nedelo po Fynkivtah.

da tydi skyrr)ave sOvr&xnikov spoznati zna, no
se jih ogniti, s’ kerimi ga qejo od vere na hoxjo
slyxbo spraviti. Jezuv pravi: „Vsaki, ker moje
besede poslyhne no vqini, bo se primeril mudre-
mi moxi, ker je svoj hram na peqino postavil, Tc
je padnilo pIevqovje, ino j»rivli so potoki, ino
pihalo je vetrovje, no je vdelavalo po hrami,
ino je ne padnilj kajti da je bil na peqino po-
stavleni.“ Mat. 7 , 24. 25. „Poboxen bode za
6 voje Vere volo zveliqani, qi pa popysti, se mi
nedopadne: mi smo ne otroki odstopa k’po-
gyblei)i; temoq vere, na dobiqek dyv,“ pravi
sveti Pavel. Xid. io, 58. 39 . „Nocta so sramo¬
tili, kda je barko delal 5  alipa skoz vero se je
bojal Noe, potem kda je odgovor dobil od reqi,
ltere so ve se ne vidile; ino je pripravlal barko
za obderxav)e svoje hixe, skos kero je on svet
obsodil, ino je za nadobnika postavlen praviqn°'
sti, kera skoz vero pride.“ Xid. 11 , 7 . Sveti
Franc Salez je v’svoji mladosti od sramotlicov
no zapelavcov za svoje poboxnosti volo dosti mo¬
gel prestati skyvx)av; aiipa on je le ne popystd.
Svetega Vida je htel pegov oqa skoz nesramno
xensko k’hydemi zapelati. Ai;pa 011  je ostal v
skyvpavi negenliv, je zatisnil otji no molih’
,,Nezaverxi, o Gospod! pobitega no ponixnega
serca ,“  ino skvvpava je mogla odstopiti.

2 ) Stalnost v’veri je nam potrebna v’terpk|
i)i. — Kristjan more moqno no stalno vero met 1
na svojega Boga, da nepopysti v’ sili no te-
xavi, neodstopi v’nevarnosti, ne v’terplepi> 111
v’betegi, ne v’stiski, ino nezgybi zavypag a na
boxjo pomoq no odrevepe. Obeqapc vere p c o a
more obderxati tydi v’kak bte velkem terpl c !)|
Bogi zvestega no obstojcqegaj kajti „kde jc ,lll l
vekva sila nazoq’j tam je naj blixe boxja p 1 '

Na 22. nedelo po Fynkivtah. 459

moi{. rt  Sveti Pavel pravi: „Praviqen xivi iz ve¬
re/* Rim. 1, 17 . On pravi inde: „Jas tebi na-
roqim, da ti vero no dobro vest obderxiv. Da so
jo neki od sebe sjnuli, so tydi na svoji veri
ladjelom terpeli/* 1. Tim. l, 1Q. On pravi pa:
„Kdo nas zna te odloijiti od lybezni Kristusa ?
bridkost? ali tesnoba? ali glad? ali nagota? ali
nevarnost? ali pregapape? ali meq ?“ Rim 8,
35 . 30 .  Abel je dosti pregapapa prestal od svo¬
jega lagodnega brata Kapa. Sveti Pavel pravi od
pega: „Skoz vero je Abel Bogi dosti vekso po-
roiptbo naredil, kak Kar)5 skoz vero je svedo-
qilo dobil, da je praviijen, da je Bog od pego-
vih darov svedoqil, ino skos totega ve govori
on zdaj, qi je ravno xe merel/* Xid. 11, 4 . Ta¬
ko stalnost vidimo mi na sveti Divici Rozi Li-
manski. V’svoiem boleqlivem betegi je veqkrat
rekla: „Gospod! povnoxi mojo terplepe, alipa
nraven tydi lybezen v’mojem serci/*

3 ) Stalnost v' veri nam je potrebna pred
nazopnoj smertjoj. — Kristjan ma moqen stati,
no od vere na Boga no pcgove slyxbe ne popy-
qi bi ravno smert pred soboj vidilj on mo-
re rajvi smert terpeti, kak svojo vero zapystiti
no  odstopiti. Tak so se zaderxali vsi Svetniki
mu qeniki boxji, ino so raj svojo xivlepe zgy~
kak pa bi vero zatajili, no svoje mi Bogi
110  zveliijari nezvesti bili. Jezuv nam pravi od
kalnosti v’veri: „Ker roko na plyg dene, no se
P a  nazaj oberne, toti je ne priliqen za boxjo
lr alestvo/‘ Lylt. g, 62. Le samo tisti, ker do
^°nca stalen bode, de zveliqani.** Mark. 13, 13 .
d ° t0  stalnost je Makabejska mati no penih se-
Crn  sinov v’smerti rnartre kazalo. Kda so sed-
^' c S a  k smerti prignali, se je mati, liera je mar-
0 n o smert vseh sedmero sinov gledati no ter-

460

Na 22. nedelo po Fynkivtah.

peti mogla, nagnula k’ pemi no rekla: „Moj sin 1
smili se qrez me, kera sem tebe devet mescov v’
mojem teli nosila, no te tri leta nadajala no
hranila, no tydi do tote starosti zredila. Jas te
prosim, mojo dete! pogledni nebo no ženilo,
ze vsem, kaj v’pitna je, ino spoznaj, da je Bog
tote retfi, kak tydi qloveqji narod, ’z niqesa
stvoril: tak se ti pred totim rabelom nebov ho-
jal; temoip vreden bov, s’tvojimi brati del me¬
ti. Dak vzemi smert, naj jas tebe v’eni smile-
nosti s’ tvojimi brati pa dobim. -— Zadniq so
tydi mater ob glavo djali.“ 2. Mak. 7, 27. — 2<>
4l. Tako stalnost vere je v'* smcrti tydi sveti
Lovrenc skaxyval, da je rekel na pet[eniki lese¬
ni trapiteli: „0berni me , na totem strani sem
xe pei[eni,“ ino ltda je zrekel, je zapel krez
neki pas: „Zdaj sem zadosti pepeni, vrexi no
me jej.“ —

Tak je nam ali stalnost v’veri potrebna. Ali-
pa stalnost vere nam je tydi hasnovitna, no od
tega v’ drygcm deli.

II.

Ker je stalen v’ svoji veri na Boga, ma neiz-
replivi hasek 5 zakaj l) on si vxiva boxje po-
mopi, 2) on obarje svojo dyvo, 3) on vjer 1
svojo krepost.

l) Ker je stalen v’veri, ma neizreplivi b a '
sek, da si vxiva boxje pomopi, — Bog pomag 3
poboxnemi no vernemi, ino pemi dava seripl° st ’
da premaga vse skyvpave no protivnosti k o ()
bremi derzno no berzikj pomaga pemi, da 011
terplepcj betege, nadloge no nevarnosti presu«
ja poterplivo no z’ zaslvxom 5 da on pregapap c '
sovraštvo, sramotepe preš poboxnost no opita})

Na 2 2. nedelo po Fynkistah. 401

7,’ mirnim no tihim sercom preterpi, ino Bog pe-
mi vtape razveselepe prež pegovo poterplivost
v’serce, on se mopno veseli, da je lehko no
srepno prestal, ino hvali Boga, ki je za Jezuvo-
vo volo pregapape terpeti vreden bil. Ino x[i
celo za vere no poboxnosti volo smert terpeti
more, on po prestane rad no veselo z’ boxjoj po-
mopjojj toti hasek pemi stalnost vere dava. Sve¬
ti Pavel pive od Svetnikov no pihove stalnosti
hasha rekop: „Oni so sramoto no bitke presta¬
jali, ino preš to pote no jepe : oni so kameny-
vanibili, rassekani, sltjsavani, ino skoz mep
vbiti no vmorjeni bili: oni so v’ bvpjih koxah
no v’kozjih koxah okoli hodili, potrebni, stiska¬
ni, ino jako texaveni, kerih je svet ne bil vrer
•len, ino so blodili okoli po pyvavah, po bregih,
v’votlinah no pokipah zemle,“ Xid. 11, 30.— 38.
ino vse so lepo prestali s’ pomopjoj boxjoj. Sve¬
ti Pavel vypi: „Skoz vero se je Henoh propvzel,
na j bi smerti nebi vidil, ino je ne bil najdeni,
zato da ga je Bog prop vzel: kajti pred prop-
vzetjoni je imel svedopepe, da je Bogi dobrodo-
padlivi. Nepa je mogopno, se Bogi razvi vere
( l°padnuti j kajti ker k’Bogi priti ope, more ver-
vatl , da on je, ino da tistim, keri pega ivejo
pbujitel je.“ Xid. 11, 50. Sveta Regina Divica'
]e dobivala toto pomop no smilepe od Bega, da-
)e vsa orapena pa v’vozo djana drygi den vsa
Ie pa no zdrava bila5 ona je rekla k’dexelskemi
0, lastniki, ker jo je poraijati silil: „Jas pora-

l l ara  samo Jezusi Kristuvi, ker je svojo xivlepe
Za me  tadal, on je mene toto nop razveselil no
0/ dravil, kak vidiv. Za pega pem jas rada mo¬
je kerv prelevati.‘ f  Na to jo je dal z^eleznimi
*' ram pli pešati, rane z’baklami xgati, no po v’
lll erzlo vodo namakati. Ona pa je hvalila Boga.

462 Na 22. nedelo po Fynkivtah.

Ino rjasik se je glas qyl ’z nebes: „Regina! pri¬
di, na kroni tvojega zveliqara dela jemat!“ To
je bila ob glavo djana.

2) Ker je stalen v’svoji veri, obarje svojo
dyvo; — kajti on se neda zapelati na greh, ali
na grevno delo ; on nepopysti od svoje vere za¬
povedi} kajti on ve, da je vera zveliqeqa; on
se moipio vsemi protistavi, kaj je proti boxji
voli; zato pa revi svojo dyvo od pogyblepa, da
se vsemi hydemi na yrok odpove vseli, no v’
veri stalen slyxebnik Bogi ostane. Jezuv pravi:

„ ii kdo svojo dyvo lybi, tisti bode qo zgybil;
ker pa svojo dyvo na totem sveti sovraxi, toti
i)o obderxi k’ vepnemi xivlex)iIv.  12, 25. to
je, ker telovno, poqytno dopadepe no djape
grevno lybi, zgybi svojo dyvo; ker pa dyvo,
najmret) poqytno grevno djarje sovraxi, revi no
obarje svojo dyvo k’ veqnemi xivlex)i, ino talii )0
stalen v’veri. Jezuv pa pravi: „Kaj basni qiovc-
ki, qi bi ravno ves svet dobil, pa bi zgybil sebe
samega, ino bi na sebi kvar terpel; kajti hcr se
mene no mojih besed sramyje, totega de se tydi
ijloveT{ji Sin sramyval, kda de v’svojo, v’svoje¬
ga oqeta, no svetih Apgelov qast privel.“ ByK»
O, 25. 26. Sveti Pavel Apovtol pive: „Shoz vero
je bil Možev po svojem rojstvi tri mesece dug°
od svojih starvov skrit: ino da so vidli, ha je
lepo dete bil, so se ne bojali pred zapovedjo)
krala.“ Xid. H, 23. Sveti Teodoret pravi od
stanovitnosti vere: ,,Nesme ijlovek samo vcditi >
kaj ma od Boga misliti; temot) tydi po pegovi 1
zapovedah xivlei)e no zaderxape naravnavati. I 1 '
sti pa nasledava Gospoda vsega sveta, ker to 6'
bi no sovraxi, kaj Bog lybi no sovraxi. K a J P a
je Bogi proti ali prijetno, to vyqijo boxje post* 1
ve qisto.“ Tako stalnost vidimo mi na sveten 1

463

I

I

Na 22. nedelo po Fynkistab.

Ililarioni pysavniki. Kda so nekda tolovapi pe-
ga pitali, kaj bi vijinil, da bi tatjc prišli? je
odgovoril: „Ker niq nema, se neboji tatov.* 4

„Oni pa znajo tebe vubiti?“ „To jc resen, je
rekel, alipa jas se nebojim moritelov, da sem k’
smerti pripravleni : l<  tak je bil pripravleni svojo
dyxo rešiti. Tak je obarvala sveta Agata svojo
dyvo, da je v’martri Jezusi stalna bila. Vso so
oranili z’bitjom, praskapom, xgapom no ji oboj¬
ne persa odrezali. Tak so jo pa v’vozo djali, da
jc v’veri ne popystila, ino Jezus jo je vso pa
ozdravil skoz noq. Drygi den jo je pital de¬
želski poglavar: „Kdo te je ozdravil V‘  Agata je
rekla: „Kristus Sin boxji.“ Te se so jo pa mar-
trali no v’ vozo djali. Ino ty je roke k’ nebi
zdignila no molila: ,,Gospod, moj varih no moja
pomoq od mladosti sem ! ker si vse hyde nagne¬
ta v mojem serci pokonqal, no mojo telo neo-
madeno obarval! ker si meni v 1  muqitbah milost
poterplepa no prelad podelil, oslisaj molitvo
tvoje slyxebnice no vzemi mojo dyso k’ sebi
In ° ]e te merla. Ona se je zadersala celo po be¬
sedah svetega pisma, kde Jezus pravi: „Ne boj
se pred tem, kaj bos terpel. Bodi zvesti do
smertl , ino jas ti qem venec xivlepa dati Raz.
2 ’ 10. Toti lepi zgledi nas vyqijo stalnost v’

3) Stalnost v’veri vterdi zadniq qloveka v’
' re posti.—Stalnost vere napravi qloveka v’kre»
posti no opravlapi dobrega negenlivegaj on se
j. °d zdcrvavapa boxjih zapovedi no dobrega
J a D a  no boxje slyxbe skoz nikaksno preteke no
s  oz nikaksno terpleije odvernuti j kajti rjega
'h 1  pjegova vera Bogi stalen biti, no ijemi haxe
Jugovo plaqo. Ino shos takse veijkratne skysa-
Se  on navadi v’veri no v’opravlarji dobrega,

4G4 Na 22. nedelo po Fynkmah.

v’zderxavaT)i bovje'besede, v’boxji slyxbi vseli
stalen bitij on nemre nitj dobrega zamyditi, no
niq bvdega vipiniti. Motjno se on derxi po navy-
lii svetega Jakopa, ker vyt[i: „Kaj hasni, moji
bratje! i[i kdo pravi: da vero ma, pa nema del;
bo ga vera mogla zveličati? Ravno kak je telo
brez dyvc mertvo, tak je tydi vera brez dobrih
del mertva.“ Jak, 2, 14. 20. Sveti Pavel vyt[i:
„Y’kervapstvi le vala skoz lybezen delavna vera/
Gal. 5, 0. ,,Ne tisti, keri postavo poznajo, bo¬
do za pravilne pondanij temoq tisti, beri jo
zderxavajo.“ Rim. 2, 13. ,,Skoz vero je porajal
Abraham Izaka, kda je skyvavan bil, ino on je
porotjil edinorojenega, ker je obeijape dobil/
Aid, il, 17. Abraham se je ne dal v’veri genu-
ti, ino vqinil dobro delo, kero je Bog zapove¬
dal, naj bi se v’ kreposti bole vterdil. Sveti Kri-
zostom pravi: „Spoved ltervaijskega verstva se

nezgodi samo skoz veroj temoi{ tydi skoz dela,
tak da v’menki tistih mi v’nevarnost pridemo,

z'vere tajitcli kavtigani postati j kajti ne je en
edini; temoij vnogoteri spol zatajepa, kak Pa¬
vel to sam popisajotj tak prednava: ’„Oni spo¬
vejo Boga spovedavati, ino to tajijo skoz djapc.
Tako stalnost vere no vterdenost kreposti je l' a '
zala sveta Barbara v’svoji martri, da je rekla.
„Gospod! ti ves, kak seripno jas za toboj xehm.
nezapysti me. Skos te premorem jas vse, l ,r f'
zi tebe pa nemorem nikaj.“ To vse nas vjil 1 ’
se v’terplerji vseli v’veri stalni obarvati, no v
dobrem ne popystiti.

Taki hasek ali prinese kerveniki stah> ost
v’veri. ,

Dnes smo se mi podvyqili, da je stalnost j
veri qlovelti potrebna, najmret} proti sovrag
kom vere, v’terplerji no proti nazotjni sm cl11

465

Na 22. nedelo po Fynlu«tah.

Stalnost je nam hasnovitna, da si vxivamo po¬
moli boxje, obarjemo navo dyvo, no si krepost
vterdimo. — Bodmo ali vseli Bogi verni no v’
naši veri stalni, nedajmo se skoz niq od zder-
savapa navykov no zapovedi nase vere myditi
ali odpraviti, ino od opravlapa dobrih del j ka?ti
sveti Pavel pravi: „Praviqen xivi po svoji veri/ 4
Rim. l, it.  Sveti Augustin tydi vyqi: „0"pre-
blaxena Trojica! jas zovem k’tebi z’glasom no
s’svetoj lybeznoj moje vere, kero si od otročjo¬
sti v’meni hranil, skos tvojo milostno lyq preve-
no bole osvetil, ino skos podvyqepe cirkve, mo¬
je matere, povnoxal no poterdil/ 4  Ino en dry-
gi sveti oqak pravi: „Ker niq dobrega nedela,
toti ma mapo vero, ker pa hydo doprinava, toti
ma mertvo. Vera nesme samo v’navem zasto-
pij temop tydi v’navih rokah biti.“ Sveta Urva
nam dava tydi izgled velke stalnosti v’veri s’ svo¬
jimi Divicami ino tovarišicami, kere je moijno
opomipala, se zapelavnosti braniti, ino rajši za
Jezusovo volo smert prestati, kak popystiti, ino
vse  so stalne smert prestale skoz meq no veijni
vcr >ee dobile. Amen.


50

406

Na 23. nedelo po FjnkiKtah.

,, Gospo d! moja qi je ravno zdaj merla} pridi pa
dol, no polovi tvojo roko na po, dali de ona
pa xivela/‘ Mat. 9 , 18.

Kakost pervega no potlapih grehov.

Neki predpostavlenik vole z’ imenom Jajr jo
imel i[cr, liera je kolena bila, ino pemi merla.
Zdaj je oqa, ves xalosten qrez zgybo svojega
lyblenega deteta, k’Jezuvi svoj pribeg vzel, je
padnul pred pegove noge na kolena, ga molil
no prosil, naj bi vel z’pim no po od smerti zby*
dil. „Gospod ! je rekel, moja qi je ravno zdaj
merla, pridi pa dol, no polovi tvojo roko na po,
dali de pa xivela.“ Ino Jezuv je stanil, no vel
z’pim v’pegov hram, je godce, beri so xe mertvi
na pokopalivpek goditi hteli, vynzegnal, relioip
„odstopte, kajti deklica je ne mertvaj ternoif
spi. ft  Ino oni so se pemi smejali} kajti vedli so,
da je merla. Alipa Jezuv preme delilipko za r°'
lto, no ona je stanila ; kajti pemi je mertveg*
ploveka ravno tak lehko v’xivlepe nazajzbydrt l »
kak dare kdo spajopega is sna zbydi: zakaj
zuv je dekliplio skos qydev, skos samo teknej)®
roke zbydil, kaj je lydem nemogopno.
sebno si moremo mi ty zaponiti, da j e  " c  j
toto Jajrovo per naqi no lexej zbydil k slV  •'
nazaj, kak Najmskega mladenipa} Lyk. 7>
no Lazara, Iv. 11 , 43, kajti tota deklipka P 0 ^
ni take grevnilie, keri so opervip ’sqlovepJ c  j
bosti pregrevili, ino zato ve lexej odpyyep c

Na 23. nedelo po Fynkivtah. 40"

bijo; Najmski mladeniq no Lazar pa vekvega no
navadnega grevnika, ker tevkej odpyvei)e dobi.
— človek ali pervokrat nevedno z’ mislami ali
z’djapom grevi, te se ve on lehko spobolva no
odpyvei)e od Boga dobi, qi pa qlovek xc v’gre¬
hih, v’ grevnih priloxnostah no navadah xivij te
je xe dosti tevkej se jemi spobolvati no odpyve-
pe dobiti. Mi zato dnes qemo preglednuti:

I. Kakost pervega, ino

II. Kakost potlaqih grehov na qloveki.

Odprite vave serca mojemi glasi, no se le¬
po pripravite. —

I.

Hlovek qi pervokrat z’ mislami ali djapom
grevi, ve lexej odpyvepe dobi, l) da je leliko
ne sam rad grevil, 2) da se vqasik rad spo-
bolva.

l) Mi tjlovek pervokrat z’ mislami ali dja-
pom pregrevi, ve lcxej odpyveqe dobi, da je
lehlto ne sam rad pregrevil. — Ravno kak starvi
s yojemi otroki, ker pervokrat kaj pregrevi, ino
tisto qasik ovadi no za odpyvex)e prosi no obe-
t[a, drygoq tega ne vqiniti no qih ne razxaliti,
ra di odpystijo ino rjega pa v’milost gorvzemejo:
r avno tak tydi Bog qloveki, kda pervokrat v’
Sv °ji slabosti kaj nevedno pregrevi, v’ misli, xeli,
govori ali djaqi, ino taki svoj greh spozna no
s po])olva, zgreva no spove, rad odpysti no ijemi
P a  svojo milost no dopadeqe poverne, da vidi
j' Pogo vo serce  ^  ^i se  drygoq qe bole varvati j
ia )ti Bog je milostiven no miloserqen spokoritne-
, , n ° salostnemi grevniki, ker Boga le samo
•' 11 no  se greha skerbno varje. Bog qloveki le

30 *


4  C  8

Na 23. nedelo po Frnkivtah.

samo dobro seli, ino ga varje, qi se qlovek le
oqe greha ogibati, ino se k’Bogi obraipti no
se spobolvati ; llajti sveto pismo pravi: „(xalo-
sten) pobit dyh je Bogi dopadliva poroqitba, ino
potertega no sponisanega serca ti nezaverxev?‘
Ps. 50, 19 . Ino sveti Auguvtin pravi: „Jas sem
grevil, ino ti si terpel (o Bog); jas sem tvoje
zapovedi prelomil, ino ti ve z’menoj poterplepc
mav! pokoro jas t[em delati, ino ti meni zane-
sevl k’tebi se tjem obernuti, ino ti mene pa
gorvzemev."

2) ^i qlovek pervokrat ’s prehitoqnosti, ne¬
vednosti ali neprevidnosti grevi, dobi ve lesej
odpyvepe, da se taki hitro no rad spokori, da
ga qasik greva, da taki Boga za odpyvepe pro¬
si , ino se drygoq skerbno no moqno varje no
ogible vsake take grevne prilike, da nebi pa Bo¬
ga naj vekve svoje dobrote, razsalil. On Boga,
naj dobrotlivevega oqo qres vse lybi, ino ves no
vsaki greh moqno sovrasi, no se Boga boji vet[
razxaiiti, zato pa dobi taki lehko pa odpyvci)e
no milost nazaj od Boga. Tota dckliqka v’dnev¬
nem Evapgelji, kero je Jeztfv od smerti zbydib
nazoqava takega grevnika, ker je pervokrat s
qioveqje slabote le samo v’mivleqi ali d japi p rC '
grevil j taki samo dobijo skoz boxjo milost
lehko, ino razvi oqitne pokore sivl.eige dyve p a »
kak je tota dekliqka na samo doteknepe no d' c
Bristuvove besede na skrivnem gorstanila. l a
beremo mi od svetega Alojzja, ka je jerni B°Jj
odpystiI pegoviva perva dva greha, keriva ] c  '
svoji mladosti vqinil, da jiva je taki zgreval, sp 0
vedal no spobolval, ino s’ takoj Ivbeznoj n° ' C1
nostjoj svojemi zveliuari potle slyxil, da je s,in j
svojo celo sivlepe belo oblaqilo svoje nedu** 10

Na 23 . nedelo po Fjnkivtah.

4  69

sti nevtepeno obarval, notri do svojega konca;
zato pa se on veli tydi apgelski mladcnitp

Tali ali plovek, lier pervokrat, nevedoma
greši, lcxej od Boga odpysepe dobi, llak pa
veksi ali navaden grešnik, no od tega v’ dr_y-
gem deli.

II.

Hi plovek gostej greši, no je grehov xe na¬
vajen, te se xc texej spobolsa no odpyscpe do¬
la: t) da sam rad greši, 2) da sc neqc rad

spobolvati.

l) Hi pa plovek xe gostej greši, ino je xe
grehom navajen, te se xe texej spobolsa no
vinetnej odpjsepe dobi. — Ako plovek xe vep-
lirat greši, qi je xe greha navajeni, qi xe sam
ra( l no dngsi pas v’hydih prilikah, v’ hjdih na¬
vadah, v’nevarnih no hydih pajdastvah no znanst¬
vih xivi; te pemi Bog neda vep tak lehko no,
'ah hitro pa svoje milosti: ravno tak kak slarsi
otroki ne, qi je xe vepkrat hydo storil, no p im
oepokoren bil. Taki q 1  o vek more is svojega ser-
ca  vse hvde misli, xele vynstirati, vso hydo dia-
!) e  odverpti, vse nevarne pajdavtva no prilike,
I ,r *loxnosti li’grehi od sebe spraviti, ino se j!
na  vroh potle ogibati; more se zvesto no prav
Ogrevani no xalosten vseh svojih grehov spoveda-
>  00 se ves prezobernuti: te petni Bog pa da
jj V0 j° milost no ga pa za svojo dete gorvzeme,
°g vsakega grešnika gorvzeme, no petni odpy-
p e gove krivice, qi se le grešnik za pasa ot]o
i|l ( !° ' or, ti oo greh naliati; kajti Bog pravi: ,,Jas
^lj‘1 0111  smerti grešnika; temop da bi se spovet
I Kresnik od svoje poti no xivel: Ezeh. It
‘•Itt pegove miloserpnosli grejo krez vse pego-

470

Na 25. nedelo po Fynkistah,

ve dcla. ££  Ps. 144, 9- Ino sveti Augustin reqe:
„Ti o Gospod! stvorltel vseh reiji! hali qydovi-
ten si ti vu vseh tvojih delah ; tak si se bole v’
delah tvoje miloserqnosti“ i[ydoviten.

2) Hi qlovek xe gostej grevi, ino navado
ma greh delati, te xe xmeqese odpyvcpe od Bo«
ga dobi, da se taki neqe rad spobolsati. — Ker
ijlovek po svoji hydi navadi xe gostej greši, ino
je xe greha no hydega djarja navqeni; taki greh
bole lybi, kak Boga, ino samo grehi slyxi, Bo¬
gi pa ne; zato pa se neqe tydi rad od hydega
odvaditi no spobolsati, ino da se neqe spobolva¬
ti, tydi od Boga odpysci)a nedobi ino i)egovc
milosti. Taki se teslto spobolsa no od grehov
odvadi, da ga je grehota xe prevzela no se v
pem vkorenila, ino da je od grehov preladen,
more si dosti prizadeti no se moijno zatajati, mo
Boga na pomoij zvati no preqisto Divico, qi q e
premagati no odpyserje meti. O 11  se more oqitno
spokoriti, da je oqitno grešil. Tak se je levi
razbojnik nehtel spokoriti no svojih grehov ogre¬
vati no odverqti, ino je ne odpyser)a dobil. Kra¬
vi razbojnik pa se je deno v’zadrji vyri spokoril
na krixi, ino tam odpysei)e dobil no milost od
Jezusa, ltdc je rekel: „ Gospod ! z misli name,
kda bos v’tvojo kralestvo prisel.“ Ino Jezus j®
odgovoril pemi: „Rcsniqno, dnes bos se ti z
menoj v’paradixi, ££  Lyk. 23, 42- 43. Oni mla^ c '
niq ’z Najma pomeni skoz večkratne, iz hyd 0) '
nosti, v' djapi no oqitno vqixjene grehe mer) c '
nega qloveka; Lazar zadniq oqitnega no zater
denega navadnega grešnika; toti ali se dosti te
xej, ino ne naqi kak skoz zvvnredno boxjo m*
Iost, skoz jako ostro no oqitno pokoro p a
dyhovncmi xivlepi obydi, kak je Kristus enc£ a
mladeniqa z’ yroqnim zapovedaponi, Lazara p‘

Na 23. nedelo po Fynhistah. <>Ti

%  zdihavapom, jokapom, molepom no lmqayom,
ino resen oba očitno v’ nazoqnosti vnogih zbydil.
Velko pokoro more ali vellti grešnik delati, iji
qc odpysepe svojih grehov meti; zato pa pravi
sveti Augustin: ,,Edne reqi se je na sveti bo-
jati, najmreq greha, naj je kaki koli hte; on
je edina zlost, vse o ve zlosti so ne n it j proti
i)im.“

Tak smo ali tydi vidili, da grešnik, ker
xc gosto greši, teskej odpysepe svojih grehov
dobi,

Mi zdaj lepo vidimo kaltost pervega greha
ali zagresepa pri ijloveki, naj mre q, da qIoveli,
ker se pervokrat zagreši po svoji slabosti, ne¬
vedno no ne sam rad, skoz mislcpo ali djape;
sc leve j odpjserje no milost od Boga, da je ne
radovolno ali neprejvzetno grešil, ino da sc
v ({asi spobolsa no svoj greh objoqe. Mi vemo
kaltost potlapih grehov, da najmreq qlovek, ker
gostej greši, no grešnega xivlepa no djapa
navajen je, nedobi veq tak lehko odpysepa
no milosti od Boga, da sam rad no naprejvzetno
grevi, ino da se neqe rad spobolsati — Kristus
j c tot ° deltliqlio v’ dnesnem Evapgelji ne peric ,

., _ P° odpraviepi godeov no symcqega lystva,

•j vivlepi nazajzbydil, silos kaj nas je vyqiti htei.

se stanepe ali povernepe grešni.'.a pn P 1  “ ‘
no posynti zemlensltih skerbi? posvetu-*

I1( * tovarstev nemogoqno zgoditi nemre.

Sa {)ska dysa! qi si ti silos tvoj greh merla,d
Su  nemvdi ne megnepa z’ oqom tote m
delilii,ko k’ Jezusi, tali lybeznivem. no dobroth-

y enii d
taki

y sne mi vraqi iti, no pega prositi, da on

‘ l  Pride no tebe zbydi, peric kali ti, liki La-
’ za qnes v’tvojih grehih gnilil i : ovaqi de

)0  i ,0vci 'neyc dosti vmetneso ,

P

je lealto celo

472 Na 23. nedelo po Fynkistah.

nemogotjno postalo. Raj pa tebe Kristus zato
lexej zbydi, dak odpravi ’s tvojega serca vvn ves
prasket no posym zemlenskih skerbi no ijytnih
xel, odlogi se proij od pajdastev hydih tovarvov,
keri tebi skos pravijo, da greh nema nihaj tak
velkega na sebi, mladost se more zadivjati no r
raspraslletiti, v’starosti se xe zna pokora dela¬
ti j kajti kak dugo bos ti totirn slvh davala, ne-
de Kristus neti k’tebi govoril, ali ti nebov pe-
govega glasa, ker te k’xivlei)i obvditi qe, ijjla;
zato se ali spobolsaj taki na pervi greh celo, kda
ve je lexej odpysene dobiti, bali sveti Alojzi,
ino obderxi iz Ivbezni k’Jezusi potic skoz celo
tvojo vivlepe oblatjilo tvoje neduxnosti nevtepeno.
Amen.

Na 24. nozadno nedelo po Fvnkintali.

,,Ino te de se znamleije tjloveijjega Sina na nebi
prikazalo. “ Mat. 24 , 30 .

S 6 d i> a.

Griv soba razdjapa ali pohonpape, od k cre '
ga prerok Daniel v’ starem zakoni, ino Kristuv
v’novem pa govori, je odsvetitba cirkve v’Je ru '
zalemsliem mesti, bera se je od nepoboxnih i n °
zazdigajotjih xidovov skoz gerde grehote, lie P^‘?
vice no ropariie, posebno pa od paganskih ^
manov skos postavlepe svojih laxnih bogov
ijasi pokonijapa Jeruzalemskega mesta zg 0  , ‘j
Toto pohonpape najmrep Kristus po svedo([ l! ^
svetega Lvliava 21, 20., ty naprejpravi, bero h

Na 24. no zadno nedelo po Fynkivtah. 473

je resnipno okoli vtirdeset let po pegovem mretji
od Rimanov na straven napin zgodilo. — Skos
pokonpape Jeruzalemskega mesta nam Jezuv pe
konec sveta ino svoj prihod k’ sodnemi dnevi
poznamlati. Kervapska cirkva od zapetka no na
konci cirkvencga leta, to je, na pervo advensko
no na zadno nedelo po Fynkivtah Evapgelje od
sodnega dneva da naprejbrati, naj bi se krist-
janje preveno na soden den spomipali, ino se
skos pravo pokoro no kervapsko xivlepe k’tiste-
mi pripravili j „kajti te de se znamlepe Sina plo-
vepjega, to je krix, na nebi prikazalo, ino vsi
narodi do se na zemli xalostili, ino Sina plo-
vepjega na oblakih z’ velkoj mopjoj no pastjoj
priti vidilij ino Apgcle de on s’trobentoj no z’
velkim glasom poslal, ino toti do izvolene od
vseh vtireh krajov sveta, od ednega konca neba
do ovega zebiralij“ ino tak de se te sodba zape-
k, kera bode

k vesela za pravipnega no poboxnega, ino
11- strašna za nepoboxnega no grevnika.

Tote dve repe pcmo mi dnes premivlavati.
‘pg daj mojim besedam mop no biagoslav, da
hi mi vsi vkyp na dnevni navyk srepno veselo
sodbo nekda meli. — Pripravte se. —

' L

Sodba bode vesela za pravipnega no po-
hoxnegaj zakaj oruse je l) ty na zemli spobol-
v f)> ino kres svoje grehe pokoro vpinil, ino je
v  hoxii milosti merel; 2 ) pega paka tam vepno
'°sel e j on pride v’nebesa.

l) Srepna no vesela je sodba za pravipne-
ga no poboxnega plovekaj kajti on je ty na toti

474 Na 24. no zadno nedelo po Fynkistab.

zemli se xe spobolsal davno, ino lircs svoje gre¬
be poltoro vqinil no je v’ boxji milosti merek —
Praviqen no poboxen je po ltersapski pravici xi-
vel, on se je hydcga vseli ogibal, ino storil sa¬
mo dobro. On je boxjo volo, boxje zapovedi
zvesto pupavalj on je svojega Boga spoznal, ino
ga vseli pred oqmi mel. On je pemi slyxil, je
molil rad, ino Boga lybil i[res vse reqi, ino svo-
jega blixnega kak samega sebe. On je pomagal
blixnemi, kelko je mogel, ino je vsakemi qlo-
veki pravico spoznal no vrinil, vsakemi dobro
xelel, ravno tak kak sam sebi. — Pravilen no
poboxen qloveli je tydi kres svoje grehe popu-
noma pokoro vqinil, se je tistih praviqno spo¬
vedal, se je pih potle zvesto ogibal no Boga z’
pimi ne veq razxalil. On je tydi za vse svojo
vqipene grehe zadosti vqinil boxji praviqnosti,
ino se vsega spokoril, tak da je jemi na dysi
niq ne grešnega ali duxnega ostalo, ino da jc
ves v’milosti boxji merelj zato pa se nema kaj
bojati pri sodbi j kajti lehek bode pegov raqun
z’Bogom. Sveto pismo pravi: „Zveliqani s<*
mertvi, keri v’Gospodi merjejo. Odzdaj, prav:
dyh, da si oni popivajo od svojega dela) zakaj
pihovc dela ne nasledavajod’ Raz, 14, 13. l n(>
sveti Apostol Pavel piše: ,,Jas mam xelepc, ra/<"
loqen, ino.pri Kristusi biti.“ Filip. 1, 23. Sve¬
ti Auguvtin tydi piše od praviqncga smerti tab-
„0 kak blaxena je dysa, kera, odvezana on
svojega zemlenskega tela, svojna se k’ nebesam
pozdignel slobodna no bres skerbi, se nesrno
neti sovraxnika, neti smerti bojati j kajti ona
ma naj lepšega svojega Gospoda, vseli p rC
oqmi, ino vidi pega nehenlivo, keremi je ty sb‘
xila, kerega je lybila, ino k’ keremi je zdaj slon-
pilj veselo no pastivno prišla. Ino to,te tak q ,l “

Na 24. no zadno nedelo po Fynkistah, 4" 5

Slivne no velke blaxenosti, ji nemre nieden den
pomensati, ino ne nieden sovraxnik vzeti."

2 ) Sreipia no vesela je sodba pravitjnega no
poboxnega; liajti :gega platna vetpega veselja
ijaka; on de privel v’nebesa.— Praviipe bode
Jezus na soden den na pravi stran odlomil; ino
hyde na levi, ino bode k’ praviunim rekel:
„Hodte sem vi blaxeni mojega otpta, posedite
kralestvo, kero vam je pripravleno od qasa, kda
je bilo dno sveta djano. Kajti jas sem laqen bil,
ino vi ste me nasitili; jas sem xeden bil, ino-vi
ste mi piti dali; jas sem lydski bil, ino vi ste
rac na stan vzeli; jas sem nagi bil, ino vi'ste me
oblekli; jas sem bolen bil, ino vi ste me obiska¬
li; jas sem v’ vozi bil, ino vi ste k’ meni privli.
Ino pravitpni do te rekli: Kda si ti larpn bil, da
bi mi tebi jesti dali? kda si xejen bil, kaj bi
tebi piti dali? kda smo tebe za lydskega vidili,
no smo te stanovali; ali nagega, no smo te ob¬
lekli? ali kda smo te bolenega vidili, ali v’
jeip; no smo k’tebi privli? Ino llral bode x}im
odgovoril, no rekel: Piesnupo vam povem: kaj
ste yi koli edncmi totih mojih naj menvih bratov
(siromakov) vtiinili, to ste meni vqinili.“ Mat.
25, 34, — 40 , Sveti Auguvtin tydi pravi: „Kak
veselo se loiji dvva od totega sveta, kak ona
'Oti, kali se skerbi, kda z’ zai[ydenimi vyhami
svojega lyblenega si prizavati qyje: Hodi moja
Zv °lena, moja lepa, moja golobica, moja neoma«
ena  1  hodi, moja nevesta! v’tebi si jas qem
J 110 ] sedev postaviti: kajti jas si xelim za tvojoj
epotoj. Hodi sem, se z’Apgeli pred mojim
°'dit|jom veselit, kerih tovarvtvo sem jas tebi
"  '°i{al. Je, hodi po vnogih ncvarnostah no
r ) dnpstah: idi notri vu veselje, kerega niše

47O Na 24 . no zadno nedelo po Fynkistah.

vet{ od tebe nede vzeti mogel.“ Mat. 22, 23 .
Iv. 20, 22.

Ino tak je ali sreqen no veseli soden den za
pravilnega no poboxnega3 — alipa xalosten no
straven bode za grešnika, ker se je nehtel ty
v’ xivlepi spobolsati no spokoriti, no od tega v’
tlrvgem deli.

II.

Sodba na soden den bode xalostna no straš¬
na za grešnika, ker se je l) ne na totem sveti
spokoril, ino tak v’svojih grehih no v’boxjem
serdi merel; 2) da vidi veqno kastigo pred so-

boj.

l) Sodba je ncsreqna no strahovitna :v>. greš¬
nika, ker sc je na totem sveti ne spobolsal, v
grehi no v’ serdi boxjem merel, — IJegova vest
je nemirna no ga moqno peqe, no pemi ostro
oponaša, zakaj se je ne spobolsal v’xivlepi, kda
je deno tak lepo priliko imel. bjemi je moqno
xal, da je ne boiiih zapovedi v’xivlepi zderxaval
jakse, da je rajši v’ grehih ostal, kak pa bi sc
spobolsal: pega moqno vest texi no xge, da je
ne Boga lybil, molil no pastil no pemi sivcih
Xal jemi je, da je ne svojega blixnega bole ly*
bil, no dobrih del na pem opravalj temoT[ p enU
krivico storil 5 da je v’sovraštvi xivel, ino vse
spole grehov doprinesel: v’ hydih navadah, v
hydih priloxnostah, v’ hydih nevarnih tovarstvah,
ino indi povsodikj zato se zdaj moijno boji, »jo
silno ga strah je, pred boxjo sodnico stopit'j
kajti texek bode pegov raqun z’Bogom. Ta« 1
bi se rad spobolsal, alipa tam de xe prepozne•
tam bi vso krivico rad popravil, kero je na sve¬
ti ty svojemi blkmemi storil, tam bi nrox r &

Na 24. no zadno nedelo po Fynliistab, 477

popravil vso krivico, kero je zadel xeni, otro¬
kom, rodvini, sosedom, dryxini, ali nede mogel
veq, xe de prekesno, ino tak tydi hydobna se¬
na. Tam bi zapelavec rad krivico spobolval, kero
je sebi no zapelani vqinil, iro pohyvai)e, kero
je daval; alipa prekesno bodej tam bi se sko¬
paj, kanlivec, pijanec, zapravlaq, sovraxnik,
no vsaki grevnik rad spokoril, da bi se mogel.
Vsaki grevnik de se moqno bojal, pred sodnika
ostrega stopiti, da ve, kaj je krivec, ino vnoxi-
na grehov se pred qega stavi. Sveto pismo pra¬
vi: „da je stravno, xivemi Bogi v’roke padnu-
ti;“ Vid. 10 , 31. „plaqa grešnikova je smertj*
pogybleqe vcqno, pravi sveti Pavel. Sveti vkof
Salez pravi: „Polek drygih texav stiskava r)e ty
ena neskontjano veliva, kak vse ove: poropaqe
najmreq, ino zgyba boxje qasti, od kere gleda¬
la so oni na veke vynzaklei)eni. Je pogreveqe
prijaznega oqinega obliqja Absoloni tevltevo bi¬
lo, kak qegovo izdexcleqe, o Bog! kak neskon-
'I ano  tcvlio bode, na veke od pogleda tvoje¬
ga lybeznivega, milostivnega obliqja izdexelen
kiti,“ —

2) Straven je soden den za grevnika; kajti
0n  vidi svojo kavtigo pred soboj. —- Mogel de
oa levi stran pri sodbi stopiti, ino stravne bese*
(lc r D r ti: „Idte vi obsojeni (zaverxeni) vu veqni
°8 Cn i ker je hvdiqi ino qegovim angelom pri-
pravlcni. Kajti jas sem laqen bil, ino vi ste mi
ne  jesti dali. Jas sem xeden bil, ino vi ste mi
,lc  piti dali. Jas sem popotnik bil, ino vi ste
' nc ne  staqy vali. Jas sem nagi bil, ino vi ste mo
n . c  °l>lekli. Jas sem betexen no v’ jeqi bil, ino
" ste me ne obiskali. Te do rjerni odgovorili no

1  • Kda smo mi tebe laqnega, ali xejnega ,
■' 1  popotnika, ali nagega, ali betexnega, ali vic-

478 Na 24. no zadno nedelo po Fynliivtah.

ijenega vidili, mo smo ti ne postregli? Na to
de rjim odgovoril: Resnično vam povem: kelko
ste vi ne vijinili ednemi totih naj menvih (sirot) j
telko ste tydi meni ne vqinili. Ino oni do vli v’
veijno karo.“ Mat, 25, 4l. — 40. Tam ned e vet{
milosti no miloserqnosti; kajti t[as milosti no
miloserijnosti ie zdaj, ty na zcmii) ty je Bog
grešniki miloserqen no milostiven, ino pemi od-
pysti; ty se more qlovek spobolvati noBogislj'
siti 5  tam je xe prepozno) ty je tjas dela, tam
je qas plaije, ty je qas sejarja, tam je qas setve.
Tam je qas plaqe, piaqe na vcqne qase, ali veq*
ne kavtige. Zaverxeni bodo tam mogli terpeti
veqne kavtige, veqne texave, kerih nede konca,
ino vest de qloveka pekla, kak da bi v’ naj vek-
vem ogni gorel. Tam bodte samo le dve strašne
reqe preveno qyti, najmreq: vsikdar, — nikdar)
vsikdar— nikdar) vsikdar — nikdar.— Vsikdar
bodo terpeli, nikdar se nedo veselili; vsikdar
bodo goreli, nikdar se nedo hladili) vsikdar bo¬
do v’vozi pekla zaperti, nikdar nedo odpysemj
vsikdar do v’temi, nikdar ne v’lyqi Boga gk*
dali) vsikdar de je vest pekla, nikdar nedo mi¬
ra meli) vsikdar do zaverseni, nikdar nazajvze-
ti) ■— stravno je v’roke sivemi Bogi padnuti!^ -
Sveti Franc Salez pravi: ,,Te bode skos svojo

stravno, je v’ spuneije idoqo rcq, toti naj vise-
vi sodnik dobre od hydih odloqil. Na svojo
desno postavi on edne, na svojo levo ove. V c, l"
na razloqitbal po keri niedna od oby vereg oV
na veke veq nede vkypprivla. Je tota razloqkb a
zvervena, ino so knige vesti odperte; Hist° )°
hydobnost hydih, ino zaverxepe gledati, s kc
roj so se proti veqnemi Bogi vkanili, ne m 6 ! 1 ;
se zasveti pokora praviqnih, ino qinik md° 5 ’j
boxje v’i)ih) kajti nikaj te nede zakrito. O Bog

Na 24. no zadno nedelo po Fynkistah. 479

kako osramotepe za edne, kako poveselepe za
ovel —

Tak je ali sodba strasna no salostna za
grešnika!

Ino zdaj iz rejenega vidimo, da je  sodba
pravilnega qloveka vesela ;  kajti on se je spo-
bolsal ty na zemlij je kres svoje grehe pokoro
vrinil ino v’milosti boxji merel, ino da pega
ijaka vetjno veselje, on de prišel v’nebesa. —
Mi smo tydi qvli, da je sodba grešnika nesrečna
no strasnaj kajti da se je na totem sveti ne spo-
bolsal, v’grehih no v’boxjem serdi merel, ino
zdaj vidi veqno kastigo pred soboj, — Sveti
Pvh pravi: „Zmisli si na posledne reqi, ino he-
y|nj soYraxiti.“ Ekle. 28, C). „Zmisli si na mojo
sodbo j kajti taka bode tydi tvoja: meni vqerah,
tebi dnes.“ Ekle. 38, 23* „Vu vseh tvojih opra¬
vah se spomeni na tvoje štiri posledne reqi,
ino na veke nebos gresil. <£  Ekle. 7, 40. Tote
besede si mamo zdaj posebno k’ serci jemati, no
za  ijasa pokoro delati, qi qemo sreqno sodbo
^ctij kajti sveti škof Salez pa pravi: ,,Zmisli si
na svetlobo ve!iqestosti, v’keri de se naj visesi
sodnik prikazal, obdani od vseh Apgelov no
letnikov. Fjemi naprej bo se svetil, svetlej
' ( ak sunce, kriv, liki bandera milosti pravilnim,
d'i znameije strahote hydim. — Premisli zaden
sodni govor qres hydobne: Proq, vi prekleti,

y u ve qni ogen, ker je vragi no pegovim apge-
° a ' pripravleni! Zvagaj tote teske besede, bo-
S5 a Wnejoqa dysal — Proq! govori on. O be-
Sc a  veqnega zaverxepa! kero Bog qrez nastop¬
aj 6 z germi 1 Preklete on pe imenyje. O moja
; Va , kaka kletva! Vse osepejoqa kletva, ke-
j_ a vse  dege obdervi. Ne nazajvzetliva kletva,
" tra vse  qase, je celo veqnost osepi. On prista-

480 Na 24. no zadno nedelo po Fynkivtah.

vi: vu veqen ogen! Poglcdni jo, o mojo serce
toto velko veijnost. O veijna veqnost tesav,
kak strahovitna siti! — Premivlavajmo naproti
rassodek pravilnih. „Pridte/ {  reqe sodnik. 0
sladka beseda zveliqai)a, s’kcroj Bog nas k’sebi
vabi, ino v’ krilo svoje veqne prijaznosti nas
gorvzeme! „Pridte, vi poblagoslavleni mojega *
Oqeta!“ O blaxcni vsega blagoslavlepa ovepc-
joqi blagoslav! „Posedite kralestvo, kero je od
zaqetka vam pripravleno! O qres vse velka mi¬
lost ! kajti nikoli veq nespozna toto kralestvo
konca/* Amen.

Lybi brati! milost navega Gospoda Jezusa
Kristuva bodi z’vami vsemi. Amen. 2.Tes. 3,18.

Zdravi ostante! —

Anton Herf,

Kaplan.

„1

P r e d g e

n a v s e \

Nedele no Svetke

celega kervapsko-katoivkega cirkvenega leta,
kak tydi za vse farne cirkvene varihe Seltovske
vkofije po slovenskem kraji no neke priloxnosti.

Zloxil no na svetlo  dal

Anton Kerf,

Mesnik posvetni.

I. Letni tok.

w**v% w\ vw

Nedelni no Svetexnl del,

razdelen v’ vtiri zvezke,
lerih dva perva zapopadeta nedelne, dryga dva svc-
texne predge.

vse zderxavati, kaj seru vam koli zapovedal. 44

M«. 28, 20. J

" 'elnjani so tisti, keri boxjo besedo poslvsajo, no
^ Z( lerxavajo;“ Lvk. 11, 28. zato pa

jj ese do Kristusovo obilno med vami prebivati. 44

V’ Gradci 1 835,

»atiarjene no zaloxene pri «t> A. Kiet 116 ^ 1 **

Im vorliegenden IVcrhc: „Ein Jahrgang sonn- tini
festtdgliclier Frediglenwird  nichts lefunden, mas der
katholischen Glaubens- undSitlenlehre oder der Erbauung
entgegen wdre.

Von dem Furstbischoflich. Seckauer Ordinariati
zu Grdtz am 22. Jdnner 1834.

Roman,  m. p.

) '■  5  AC‘

Pr as c h,  '"■P'

Sekretar.

Svetexni Del:

P r e d g e

na vse

Svetke

celega kervaijsko - katolvkega cirkvenega leta.
(_Razdelen v’ 2  zvezka.)

Zloxil no na svetlo  dal

Anton Nerf,

Mcsnik posvetni.

I. Letni tok,

I. Zvezek,

zderxavajoi[i:

Predge od svetega Andrava Apovtola, do sve¬
tega Vida Marternika.

„Kero pa je padnilo na dobro ženilo, so tisti, keri besedo
poslysajo, ino zderxijo v’ dobrem no naj bolsem serci,
•no sad v’poterplivnosti prinesejo. 41  Lyk. 8, 15.

»Ravno kak dex no sneg od nebes kapleta, ino ta nedeta
Pa nazaj; tcmo([ zemlo napajata, vlaxnita, no rodovitno
delata, semen nokrvh davata: tak tvdi beseda boxja naj
Pfazna nazaj nepride. 44  Iz. 55, 10. 11.

V’ Gradci  1835 ,

®ativr)ene no zaloxene pri J. A* Kienreibi.

„Hvalte Gospoda v’ gegovih Svetnikih, 44  Ps. 150, 1.

„Zedinmo mi ali, moja Bogalybejoija Dysa! nase dyse
s’totimi nebeškimi <lyhi no zveličanimi dysami. Kak
se mali slavili z’velkimi peti vyqijo, tak mo tydi mi
skos toto sveto to varstvo s’Svetniki skoro ta prišli, da
mo dosti bol s e moliti no boxje hvalne pesmi popevati
znali.“

Sv. Franc  Šale?!,
Filotea: 16. glava.


Na svetek svetega Andraža Apos¬
tola*

e

k

ii

la *
iti

„Kda je Gospod Jezuv kre galilejskega morja
hodil, je vidi! dva brata, Bymena, ker se
Peter veli, no Andrava, qegovega brata, kera
sta metala svojo mrexo v’morje j kajti bila
sta ribitja. Ino rekel je k’i)ima: Hodta za
menoj, jas vaje ijein za tjJoveqja ribiqa na¬
rediti/* Mat. 18, 19.

Lybezen do krixa.

■^-ndrav, teloven Petrov brat, z’Betsajde na
Galilejskem rojeni, ve je bil vyqenik Ivana kerst-
mka od kerega se je, kda je od rjega besede
z  pikovim pomenom na Kristuva slival: „Glejte
J a {;ne boxjo!“ taki k’Kristuvi podal, ino pelal
tydi svojega brata Petra k’ijemi. Opeva sta bila
potle oba od Kristuva na galileskem morji pred
'scmi ovimi Apovtoli pozvana, z’ besedami:
» lodta za menoj, jas vaje qem za qloveqja ri-
Gnja nareditina  kaj sta qasi vse sapystila, ino
ostuva obstoieqo nasledyvala. Po Kristuvovem
1  n ekohodi j e  Andrav pystno Scitjo, Epir no
rac i° prehodil, ino skos svoj vylt no qydeve
ev tetlivo dosti lystva k’Kristuvi obernil,da je
P 0  pravici qloveqji ribiq imenyvati. Kda je v’
Ahajoskem mesti Kristuva predgal , je
na e ^ ls,le g a  oblastnika Egeja z’ ostrimi prete-
1  1  malikovni porouitbi silen bil,lteremi pa
•*«. Del. 1

I

* Na sretek »vetega Andrava Apovtola.

je velkoserqno odgovoril: „Jas poraqam vsaki
den vsegamogoqnemi Bogi, ne volovega mesa,
ali kozlove kervij temoi[ neomadeno jagne, kei
ro se Je na krixi zaklalo. Kda so si vsi vernik-
tgegovega mesa vsili, ve le ostane jagne, kero se
je porodilo, xivo no nerazdeljeno “  Na to ga je
dal rasserdeni Egejav v’vozo djati. Na drygi den
si ga je pa dal pred se prignati, no se gemi
s’trapitvami pretil, qi nebi bogom poraipl. Ino
da je nehtel, ga je dal biqyvati. Zdaj jeAndras
rekel: „Jas sem slyxebnik Kristuvovega krixa,
ino meni more krix znamel premaga no ne stra¬
ha biti. Ti pa bov veqno kavtigo terpel, qi se
skoz mojo stanovitnost k’veri na Jezuva Kristusa
ne genev.“ Te ga je Egejav zapovedal na krk
privezati, naj bi duxe v’martri xivel. Dare je
krix zaglednil, ga je pozdravil, obsegnil no re¬
kel: „Bodi pozdravleni, o dober, skos telo Jezu¬
sovo posveqeni, ino skos ijegove kotrige, kak
z’dragimi kamni olepoteni krix! Kak je moj
Gospod na tebi visil, mi vtaqev ti, na mesto
zemlenskega straha, nebevko lybav notri, mo
jas te z’veseljom obinem. Verniki vejo, kere
millosti no veselja ti pim spravlav. Mirno no ve¬
selo jas tebe ovepim, vzemi tydi ti mene z ve¬
seljom gor, liki vyqenika mojega mojstra, J !cr
je na tebi merel. Vzemi me proq od lydi, 11,0
me prinesi mojemi vyqiteli; naj on mene od te¬
be dobi, ker je mene na tebi odkypih“ S' etl
Andrav je zdaj sam slekel svoje oblaqila n0  ^
rabelom dal, ino se pystil z’veseljom na j rl ,
privezati, je na ijem dva dni xiv visil, i n ° J |
s’predgance Kristuvove vere predgati ne
Rekel je Egeji: „Nesreqen! odtergaj se * r

pogyblepa, da ve je mogoqno." Dare so g 3  P.
totem govori na tretji den s’krixa dolvzeti m f

Na svetek svetega Andrasa Apostola. 3

je molil: „Vzemi gor, o Gospod Jezus Kristus!
mojega dyha v’miri, ino me nepysti ’s totega
Kriia vliraj priti, dokliq si ti ne mojega dyha,
ker tebe viditi xeli, k’sebi vsel.“ Med totoj mo-
litvoj se je vidla svetloba od zgorah do!priti,[ke-
ra je svetega Andrasa pol vyre obdavala. Med
totim qasom je dal svojega dyha gor, 29. Mar-
tinseka, Č2 leta po Kristusi. bregove kosti po¬
livajo v’Svetega Petra cirkvi v’ Rimi. — T-epi
navyk lybezni do krixa si mi, Verni moji! ’z
rivlepa svetega Apostola Andrasa za dnesno pre-
mivlavape jemati tjemo. Jas zato reqem

I. Kdo svetega Andrasa v’lybezni krixa nasle-
dava, bode

II. pemi tydi nekda v’nebeški qasti tovarstvo
daval,

kog daj mojim besedam moq, v’naših ser-
cab pravo lybezen do krixa zbyditi no vyxgati,
ra j bi tvdi mi vseli radi z’ veseljom nase krixe
n ? texave z’boxje roke prijimali, ino se na i)ih
zveličali. •— Pripravte se. —

r

5

ti

l e

it

Iti

>!•

sli

P°

iif

I.

Ako mi svetega Andrasa v’ lybezni krixa
«asledyvati qemo, te moremo l) z’veseljom
r,x no  terplege na se jemati, 2) stalno tisto
Prenašati, 3) vso Z avypai)e na Jezusa meti.

1 ) Hi mi svetega Andrasa v’ lybezni krixa
r  s edy v at i X j em0j te morerno  krix no terplepe
tivl na Se  i emat ‘- — Na totem sveti je qloveqjo
s ; e D e  ne bres krixa no terplepa, s’terpleijom
j^ m oremo nebesa slyxiti no s’poterplivnostjoj.
^orc' 6tem  Andrasi mamo mi izgled, po kerem
m ° ali nase krixe no texave radovolno no

4 Na svetek svetega Andrava Apovtola.'

X 1  vesel)om na se jemati, tak kak on, kda je qyl,
da je na kavtigo krivapa obsojen. Mi se nesme-
mo bojati ali straviti pred totim zemlenskira
terplepom, kero samo neki qasterpi, ne privo-
liti v’greh ali prelom boxjih zapovedi) kajti sltos
toto kratko ijasno terplepe se mi revirno veqne-
ga terplepa na ovem sveti, kero nede konca
vzelo. Ino nede navo poterplivo no radovolno
terplepe, kero mi pripravleni z’boxje roke pre-
memo, zabstopj kajti lepa plaqa, kera vse ter.
plepa no nadloge prestopi, nas ijaka. Navo tcr-
plepe ty je kratko, qasno) plaqa tam pa je vse¬
li obstojeija; vetpna, Jezuv sam nas vyqi rado¬
volno terpeti, ker je naj vei| terpel. . On nas
vabi k’radovolnemi terplepi rekoql „Hi kdo za
menoj iti qe, toti se naj sam zataji) vzeme svoj
krix na se, no ide za meno j,“ Lyk. Q, 23« Sve¬

ti Pavel pravi: „Jas menim, da so terpletja to-
tega qasa ne primeriti k’prihodni tjasti, iera

se v’nami razodela bode.“ Rim. 8, 18« ® vctI
Auguvtin pravi od svetega Andreja: ,,Mifno no
pun veselja je vel Andrav ll’krixi, da jfe zal)®”
govoj sladkost jo j xelel.“ Sveti Andrav je reke,
dare je krix zaglednul: „0 dober krix, ker si

svetloobnep sbl oto od Kristuvovih vydov.p rI J e '
dugoneeo xzeja lel, skerbno lybil, bres hepai)’

iskalt , dmeiot si xelci[emi serci pripravlenh
vzemi me proq od lydi, ino me daj ;rtl j^ err ^„

Tfiteli ‘  naj rne skos tebe nazaj dobi, .kci" nie ) c
skos tebe odrevil. <£

-jy-

2) Mi svetega Andrava nasledavamo v  t
bežni krixa, qi stalni sferno v’krixih no tc r P .
rjah. —- Mrež nas znajo priti vnog> no 11  e
xi, velke texave no bridkosti) betegi,. n eSt  1
no nrotivnosti vnoffotere: alina zrnisn'

%

protivnosti vnogotere) alipa zmisn«"' s !
vseli na navega Zveliqara Jezuva Kristuva, k’ 1 "

s

t

1

P

ri

D

s<

e<

zd

jo

vil

pr,

Zv<

v’J

Go

! e >
k’ s

Jit

Jezi

Vse!

Potr

‘iste

“ave

)cty

Na svctek svetega Andrava Apovtola. 5

lmx, kake texave no kake terplepa, kako smert
je mogel on prestati za nas, ino kak poterplivo,
liki krotka ovca, kak mirno je on to vse terpel?
Zmislimo si na svetega Andrava, kako texavo
terplepa je on prestajal, ino s’kakoj mirnostjoj,
stalnostjoj no poterplivnostjoj je on to vse ter¬
pel, ino vse je lepo prestal, ino si vxiva zdaj
tam pri svojem vyqiteli veqne plaqe. Zmislimo
si na ove Svetnike no marternike, vsi so mogli
na toti zemli ty dosti rev no texav, marterniqno
smert zadniq prestati, ino vsi so pripravleni no
stalni terpeli, ino tak skoz voske vrata v’ veqno
past notri vli. Zmislimo si na poboxnega Joba,
kako je on nevolo no texavo terpel, ino je ne
popystil v’stanovitnosti. On sam pravi: ^lovek
rojeni od xenske, kratek qas xivi, ino se napu-
D ava  z’vnogimi texavami. On liki roxa zide, ino
se  spoklaqi, ino mine kak tepa, no nikoli v’
ednem stani neostane.— Vse dneve, v’kerih se
zdaj vojskyjem, qakam jas, doliliq nepride mo¬
jo preraenepe.“ Job. 14, 1. 2. t4. Tako stano-
"tnost je v’ svojem terplepi Bogi kazal. Jezuv
P rav ' :  »Ker do konca stalen ostane, toti bode
^volipapi.« M. io, 22. Sveti Andrav je rekel
^ na J vek vem terplepi na krixi: „Nepysti, o
,°spod! tvojega hlapca odloqiti od tebe: qas
j e ,> da se mojo telo zemli sporoqi, ino ti mene
1  sebi priti veliv.‘ £

. ? 3) Mi svetega Andrava zadniq nasledavamo,
? l v  krivih no terplepah, kalt on, zavypapa na
'^ e/ ‘Uva nezgybimo. — V’ krixih no terplepah,
SCl  texavab no nevolah nam je pomoq boxja
Potrebna; kajti mi snio slabe stvari, alipa skos
p^ le ga premoremo mi vse, skos kerega je sveti
,;; c  7 se  premogel no prestal, ino skos kerega
ydt sveti Andrav vso svojo terplcpe martrapa


O Na svetek svetega Andrava Apostola.

prestal no preterpel, skos Jezusa najmreq, ker
je pega omagal. Zato pa se moremo po navyki
svetega Andrava v’terplepi vseli v’boxje roke
sporočiti, se Jezusi Kristuvi serqno zavypati,
no Divici Mariji v’ roke dati, naši vellti pomoč¬
nici: te mo vseli lehko nase krixe no tesave pre¬
stajali. Alipa nesmemo pozabiti, da Bog le sa¬
mo na poboxnih dopadepe maj da našo xivlepe
praviqno, od grehov prazno more biti, i[i se
qemo Bogi dopadnutij kajti le na pravilne gle¬
da pegovo oko, ino poboxne varje pegova roka.
David pravi: „Gospod na)" pomoq da (nevolne-
mi) na posteli pegove boleqine, celo pegovo
lego si ti obernil v’pegovi bolezni.“ Ps. 40, 4.
,,Praviqna je moja pomoq od Gospoda, ker revi
tiste, keri so pravilnega serca. “  Ps. 7, 11-
spod! varih mojega xivlepa, pred kom bom tre¬
petal? Ps. 26,  2. Tako zavypape na Boga je
tydi imel Job, ker pravi: ,,Jas vem, da moj zve¬
ličar xivi, ino na soden den bom iz zemle gor-
stanil. Ino pa bom z’mojoj koxoj obdani, mo
v’mojem mesi bom vidil mojega Boga.“ Jok. 19»
25. Sveti Andras je molil na krixi ze vsi m za-
vypapom, k’nebesam gledeq, no na ves glas zva
„Ti si moj Bog, kerega sem vidil j nepysti
od hydobnega sodnika vzeti, da sem moq svete¬
ga krixa spoznal.'* t  ,,

Tak ali moremo svetega Andrava mi v  J,
bežni krixa nesledyvati, qi qemo nekda P e, 'l'
tydi v’nebesah tovarstvo davatij v’drygem c

II.

l

Mi smo mi ty v’ rivlepi svetega A«d faV %j
lybezni krixa vredno nasledavalij te mo K
vredni, nekda v’nebesah pemi tovarstvo *

I

Na svetck svetega Andrava Apovtola. 7

i) v’tovarvtvi boijcm,. 2) t’ tovarvtvi Angelov,
5 ) v’tovarvtvi Svetnikov.

l) Hi smo mi v’navem xivlei)i svetega Apovto¬
la Andrava v’ Ivbezni krixa zvesto nasledavali, te
mo tydi vredni nekda v’nebevki qasti i)emi to-
varvtvo davati, v’ tovarvtvi boxjem, — Hi smo
Boga tak zvesto lybili v’ navih krixih no texa-
vah, ino ijegovo sveto volo zvesto spupavali, no
navo serce od grehov qisto obderxali, kak sveti
Andravj qi smo blixnega tak zvesto lybili no
pega od hydega na dobro spravlali, ltelko smo
mogli; pemi dobro vqinili, dobre dela opravla-
li, kak sveti marternik: te mamo vypage,, se
nekda z’pim tydi v’boxjem tovarvtvi znajti v ne-
bevkem mesti, od kerega sveti Auguvtin pive:
»0 mati Jeruzalem! ti si lepa ino prijazna v’tvo¬
jih blaxenostah! Niq od tega nega pri tebi, kaj
nam  ty terplepe dela, kaj mi v’totem trydlivcm
^ivlegi zaglednemo. Pri tebi nega teme,|ne no-
n eti kde kakega odloqka qasa. V* tebi se
nesveti lyq svctilnice, ne meseqna svetloba, neti
svepet Zvezd j temoq Bog iz Boga, lyq od lyqi.
Sunce praviqnosti tebe preveno osvetij tvoja lyq
j e  belo, neomadeno xareqo no naj lepvo jagne,
ln <) prevedno gledaje totega naj lepvega lirala,
J v °ja svetlost ino tvoja naj vekva dobrota. On,
' ra ! vseh Kralov, je na tvoji sredini, oin t) c S°'
'a dryxina okoli ijega / 4

. 2) Hi mi svetega Andrava ty v’xivlepi skoz

} bežen lirixa vredno nasledavamo; te mo tydi
nekda vredni ijemi tovarvtvo davati, v’tovarvtvi
Dgelov v’ nebesah. — Hi smo mi ty na sveti
8  Qs  poborno. krepostno xivlepe, skos poterpli-
^° st v ’ terple^ah no krixih, skos verno lvbezen
n Kristuva svetega Apovtola Andrava nasledy-
a i » 8 ovraxnikom s’serca odpystili,kak ob svojim

1

8 Na svetek svetega Andrava Apostola.

moritelom: te mo tydi mi vredni nekda z’pem
verege nebeških Apgelov gledati. Sveti Augimin
pravi od totc veselnosti: „0 ti zveliijano xivle-
pe! o resnično blaxeno kralestvo, v’keremsraert
negospodyje, ino kero nikoli nede hepalo, na
veke eden pas za ovim nepridej kde preveden
den brez nopi od niedne vyre neve; kde prela-
dajopi prepiravci blago glavo z’ vepnimi krona¬
mi obdavajo, ino s’hvalopopevajopimi apgelslti-
mi zbori zedipeni Gospodi bres hepapa pesem
Sionskih popevk pejejo. Bar da bi tydi jas po
doblenem odpysepi mojih grehov, ino slioro od-
poloxeni bremeni totega mesa, k’pravemi miri
v’ tvojo veselje notriiti mogel! Bar da bi jas de*
no skoro v’ lepo, drago zidovje tvojega mesta
privel, ino iz Gospodove roke krono jcivlepa do¬
bil, naj bi se s’tistimi svetimi seregi zediniti,
z’ blaxenimi dyhi svedok pasti stvarnika biti,
blixapo oblipje Kristusovo gledati, preveno eno
naj viseso, brez imena, nedomerno svetlost vi*
diti, ino se tak od nikakvne strahote smerti
tekpeni, bres konca dara vepne nespferhlivostt
razveselyvati mogeltam,  kde so hvalopopc*
vajopi zbori Apgelov!“

3) Ako smo mi ty na zemli svetega Andrej®
v’lybezni do krixa zvesto nasledyvali; p e 111
pegovi tovarisje tydi nekda v’ tovarvtvi vse 1
Svetnikov. — bti smo mi na totem sveti tex®' e ^
protivnosti, sovraštva. nreeranana. i-eve no

vse

, pregapapa, reve «« ,
terplepa, kere nam je Bog posilal, radi terpel';
iz Iybezni do Kristusovega ltrixa, kak je svej 1
Andray radovolno krix prijel, no se na peg® P r '
vezati dal; te mo tydi k’pemi nekda v’tovar»tf°
vseh Svetnikov v’nebesa prišli. Sveti Auguvt'®
pravi: Tam je tovarstvo nebeških inestj® n,) '

tam sladko godovno veselja tistih, keri so * e ()

Na svetek svetega Andrava Apostola. q

totega xalostnega romarskega pota k’tvojim pri-
jatelom pa privli] tam je osvetleni vereg prero¬
kov] tam dvanapstni broj Apovtolovj tam pre-
magavvi vojskni vereg nevtctlivih muqenikov;
tam ijastivredno tovarvtvo svetih spovednikov j
tara moxje, keri so xe ty v’pregledavapi veqne-
ga xiveli] svete xene, llere so xelo sveta, ino sla¬
bost svoje naravi premagale, ino deqki no devlie,
bere so s’vojim poboxnim xivlepom svojojstarost
prestopili] tam vse ovce no jagneta, keri so
zapliam svojih vabov vujvli. Vsi se radyjejo v’
svojih lastnih prebivalivah.“

Tak mo ali mi nekda se s’svetim And ravom
v tovarvtvi v’r.ebesah znajvli, v’ veqni i{asti, qi
smo ga ty v’ lybezni krixa nasledyvali.

Mi smo ali na dnevni svetek xivlepe svetega
Apostola Andrava preglednuli, ino se navqili,
i[i mi pega v’ lybezni krixa nasledavamo,
oajmreq: qi z’veseljom krix no terplepe na se
jcmlemo, qije stalno terpimo, ino qi vso navo za-
v ypape na Jezuva mamo, da mo te tydi nekda
j) e govi tovarvi v’.nebevki qastij najmreq v’ to-
varstvi boxjem, v’tovarvtvi Apgelov, v’tovarvtvi
Cvetnikov. — Verni moji! mejmo ali vseli v’
jcrplepi no  texavi poterplepe no bodmo stalni
1110  stavimo vso navo zavvpape na Jezuva] kajti
0n > nav Zveliqar, de nam pomagal no nas nede
*?Pystil. Lybmo nave llrixe no texave iz lybezni
1  Jezuvi, ker je na) veq preterpel, ino si zrnisli.

gosto na svetega Andrava, od kerega sveti
j mnard pravi; „Dare je on krix zagledal, na
^rem bi mreti mel, je ne oblednil, ne je qres
q  ! potepe privel] temoq je zval pun veselja:
*e °t r  ° sveti brix! za kerim sem si jas

k' M • ^ u 8° xe l e l I Mirno no veselo pridem jas

e  "’ Ti si mojega boxjega vyqitela Jezuva

i

10 Na svctck svetega Andrava Apostola.

gorvzel, vzemi tydi mene, tpegovega vyqenika,
gor, naj jas skos te k’:pemi pridem 1 So to be¬
sede qloveka, ali Angela? pita sveti apat. Be¬
sede ijloveka so, ker je bil za terpleqe priliqen,
kak mi šemo, ker pa je Boga s’celega svojega
serca lybilj v’ijegovem serci je bila skos svete¬
ga Dyha lybezen boxja razlejana, kera je tak
moqna, je moqneva kak smert bila. 0 da bi mi
sreqo meli, na toti lybezni del jemati, kak
sladke bi nam nave dela, kak lehke nave spokla-
i)a, kak prijetne no prenevlive nave terplepa bi¬
le! Dak ivmo ali totega dyha lybezni, navra-
qajmo ves mar, :gega si zaslyxiti, ino qi mamo nn
ijega, te ivmo :pega ve v’obilnevi meri meti; spo-
menmo se, da je zveliqar tydi k’nam rekel: ker
za menoj iti, no moj vyqenik biti qe, naj yzeme
svoj krix na se, naj ga nosi s’poterplepom, mo
bodi za menoj .“  To mi vqinmo, Dragi moji!
te mo si zaslyxili nekda s’ svetim AndravomBoga

na veke gledati v’gegovi qasti. Amen.

Na svetek svete Barbare, Divice
no Mučenice.

„Nebevko kralestvo je ednako zakladi, skrite 11 ”
v’i)ivi, kerega qlovek najde, skrije no 0
veselja gre, no vse odda, kaj ma, nokjp 1
toto i)ivo.“ Mat. 13, 44.

Prema g ve re.

Sveta Barbara je bila qi blagih star*0 v
Nikomedje VmaliAzji rpjena. bjeni oqaD‘ oS

i

Na sveteli svete Barbare, Divice noMuijenice. h

jc ijo  za volo velke lepote i)enega tela v’ tyrcn
notri zaperel, ino vseh oqem odpotegnul. Tam
je dosti s’soboj poboxno no bogabojeqo premiv-
lavala, ino se k’zderxavaqi Kristusove vere od
take lybezni zvujxgala, da je ne samo xenitve,
od oqe ponydene, zavergla; temoq se tydi ova¬
dila, Kristuva qastiti ino grozovitno sIyxbo bogov
zavergla. Diovkor se je qrez besede qeri tak
rasserdil, kaj je qo Marcjani, dexelskemi oblastni¬
ki, da je od svojega naprejvzetka neodstopila, na
martro prekdal. Toti se je skerbel, qo spervkon-
ca s sladkostami, predloxeniini dari no ponyde-
mmi qestami nazaj k’ qastegi oqinskega moliko-
vai)a spraviti. Da pa je pe od stanovitnosti vere
z nikakimi vabami besed odpraviti ne mogel, je
bridkost vseh rnarter na goj navraqal: dal }o je
z bikovnicami biti po vsem teli, no qene rane z’
ostrimi qerpaqami glodati, ino te v’vozo vleqti,
v misli, da de skoro merla, Alipa v’noqi je Bog
5°j poslal Aqgela, ker je qene rane vse scelil,
ino goj Fe k’pridoqirn moqitbam boxjo pomoq
°beqal. Na drygi den so jo pa pred oblastnika
P ri gnali. Toti se je zaqydil ne malo qrez qeno
^dravlepe, pripisal pa je qe milosti bogov. Bar-
ara je odgovorila: ,,Tvoji bogovje z’lesa no

tamna tega nezamorejo: to je delo tistega, ker
) c  nebo no zemlo naredil, ino za kerega qast
mretl ser n jas pripravlena.“ Mres toti govor ras-
k' neren je dal Marcjan qeno telo z’ xeleznimi
Avlami rasqesati, strane z’baklami xgati, ino
P cn ° glavo mersko razbiti. Med totimi mukami
J® sveta Divica svoje oqi k’ nebi pozdignila no
toh 1  • 1  ”^’ 0S P°^I t* vev, kak moqno si jas za

: 0J xe limj nezapysti me. Skos tebe premorem
t vse > bres tebe pa nepremorem nikaj.“ Na
80  §oj na sramoto persa odrezale, pri qem

12

Ka Svetek svete Barbare,

je molila: „Gospod! nezaverxi me pred tvojim
obliqjoin, ino nevzemi tvojega svetega Dyha od
tnene.“ Te so jo vso slekli, ino med prevednim
biqyva:gom na obqinsko sramoto po vilcah mesta
gonili. Kda je potle Marcjan sveto Divico na od*
glavlerje obsodil, se je k’ temi peni neqamiiren
oqa sam ponudil, ino ji zTastnoj rokoj glavo
odsekal, 4 . Boqixka, 230. leta, ino sveta Divica
je dvojni venec, diviqnosti no marterniqnosti, do¬
bila. Dare je Diovkor, peni grozoviten oqa potlo
domo vel, ga je naglo germlavca pobila no vmo-
rila. — JNa sveti Barbari mi vidimo lepo besede
dopupene: ,,Vse, kaj se z’vere narodi, prema¬
ga svet j ino nava vera je premag, kera svet pre¬
maga." 1. Iv. 54. Jas zato reqem.

I. Vera premaga svet, ino
II. Z’ qim premaga vera svet?

Sveta Barbara, kera si v’tvojem terpleip si
Jezuva za pomoq prosila, no premagala vse; p r °"
si tydi nam od pega pomoq, naj tydi mi nase
sovvasnike preladamo! — Poslyvajte. —

L

Vera je davala sveti Barbari moq, da je sict
z’pegovimi napotami premagala; kajti nava vm a
je premag. Ona premaga 1) poxelnost sveta,
2) pegove valje, no 3) pegove pretitbe noter-
plepa.

l) Vera premaga svet: naj perle peg”' 0
poxelnost. — Vera na edino pravega Boga, * e
je stvoril nebo no zemlo z’niqesa, ino vse,
je v’pima no na pima, viditno ali neviditno,
no ali neznano; vera na zveliqara JezuvaI> rlS ^

va, Iter nas je od Oblasti pekla odkypilj vera  ‘ ‘

1

Divice no Muqen ice.

13

svetega Dyha, razveselitela, ker nas na svetem
lierti sebi posveti: tota vera na trojnoedinega
Boga, na presveto Trojstvo premaga sveta poxel-
nost, ali xele mešaj bogastva xele, pasti no
razveselnostij kajti tota vera vyqi i[loveka, da je
svet no vse na pem preminopo, ino le kratek
pas terpij dyva ploveka pa ostane po smerti xi-
va, ino dobi vepno veselje v’nebesah zaplato,
iji je poboxno no pravilno xivela, alipa pri ostri
sodbi na vepno terplepe zaverxena bode, qi je
grešila ino ne Bogi slyxila. Tote resnice kervapske
vere ino pene baške je v’pamet vzela sveta Di-
vica Barbara v’svojem tyrni, skos tisto lyq ras-
svetlena, kera vsakega ploveka rassveti, ker na
toti svet pride. Iv. l, g. Ona je spoznala zdaj
blodstvo no krivico molikovstva, ino resnico
zvelipepe prave vere, ino je xe ty od nebeške
sladkosti okysila; zato pa je od pe nehtla vep
popystiti. Pri zagledi zvegazdlnate eban v’ tem-
nosti nopi, ino cvetepih pol v’svetlosti sunca,
)e obqytila neviditnost na Bogi, pegovo vepno
m °P noboxanstvo, „kera se od stvoritbe sem
silos spoznavale pegavih del gleda.“ Rim. 1, 2Q.
Pdresnili so se govori svetega Dyha: „V’velkosti
110  leposti stvari se zraven tydi stvoritel vidi.“
ud. 13, 5, „Pri svojem ishodi oznanyje pega
silos svoj gled sunce, tota qydovitna stvar no
naj viyevega.“ Sir. 43, 2. S’ totoj premis-

deo

litboj

lin

du

, stvari boxjih je zedipala svojo gorepo mo-
'tvo k’ stvarniki vseh repi, ino je vodila ne-

, Uxn ,° vivlepe. Te je zravnal Bog, „ker ope,
^abi vsi 1 vrije k’spoznanosti resnice privli,“ 1.

' m * 2, 4 . da je skos enega svojih vyqitelov, bo-
°° učenega Origena, ednega naj zvyqenesih no
s 0t Keših kristjanov, spoznala. Pisala je po skriv-
' Cm  napini pemi, no ga prosila za podvvtjepe

14

Na svetek svete Barbare,

v’hervapskem vyki. Ino Origenes je vedil srebni¬
la no poti najti, po aliti sam v’veri podvyqiti,
ali skos mevnika Valentina, ino 50 kerstiti.
Diovkor peni opa ji je dal v’tyrni hixo z’dvema
oknama narediti, ino v’pcgovi nenazopnosti ve
si je eno tretjo dala sama napraviti} zato, naj
bi mela preveni spomin na naj vivevo no razve-
selitno skrivnost kervapstva. presvete boxjeTro¬
jice. bjeni opa, dare je domo privel, je pital
za zrok tretjega okna v’ hixi, ino odgovorila jel
Na  spomin treh boxjih osob,“ ino je rekla oqi-
vestno, da je kervenica, ino pripravlena, s voje-
mi nebevkemi xenihi zvesta ostati. Tota vera v
poj je preladala xele sveta no mesa, da je <k
vipji stan zakonskemi naprejvlekla. Na joj sose
prerokove besede poresnilej kajti poj ,je ozna¬
nil Gospod svojo zvelipape, v’ nazornosti hajdov
je razodel svojo pravilnost/* Ps. Q 7 ,  2 .

2) Vera premaga svet z’pegovimi zgrablivi,
mi vabami. — Nip dryga na sveti nega, s’lum
plovek premaga vabe posvetnega blaga, bogastva}
vabe posvetnih pesti, prednosti, pasnega haska}
vabe posvetnih razveselnosti, zapelavne, zavjph*
ve lybezni} vabe vivevih posvetnih stanov no
slyxeb} nihaj dryga nepremaga totih vseh vab,
kak le samo vera na edinopravega Boga, no na
nebevko hralestvo} kajti spopetel tote vere, J c '
zuv Kristuv, je sam se vsemi odpovedal, ' n0  1®

v - T.—•-— r - i~v~ •  -

tota vera je v’poj premagala vse obepapa, kere
je poj Marcjan delal} tota vera je v’poj prema¬
gala vse sladitnosti, sladke besede, kere je on
poj govoril, da je ne popystila od Kristuva, i" 0
ne laxmm bogom porapala no pih pastila.

sirmak postal. Tota vera je premagala v sveij
Divici Barbari vabe no pasne haske, kere je p°l
neni ona skos nrimariane y’ zakonski stan obetal}

15

Drnce nO Mučenice.

mi vidimo oqitno besede svetega Evapgelja po-
resi)ene. „Nebesko kralestvo je ednako zakla¬
di, v’i)ivi skritemi, kerega tjlovell najde no skri¬
je, ino od veselja vse odda; kaj ma, no toto pivo
kypi za dragega blaga v’poj skritega volo. Tota
xjiva je kersapska vera, ino draga req v’poj skri¬
ta je nebeško veselje veqnega zveliqapa. Sveta
Barbara je najsla toto drago req v’ toti pivi
Kristusove vere skrito, ino qres to je vsa vese¬
la postala, no oddala vse: vso blago oqinskega
nadoba je pystila, vsem posvetnim veselnosfam
je odrekla; radostam no qestam, kere bi skoz
zakon dobiti znala; je zavergla obetale, kero
sta ji peni oqa no Marcjan delala; je qyje ne-
poslvsala, no darov, kere sta ji kazala, ne po-
glednila; zaklad, kerega je v’pivi zakopanega
mela, je vse premagal, ona je le samo rekla.
»Jas sem kersenica, ino qem mojemi xenihi na
vseli zvesta ostati."

3) Vera premaga zadniq, svet z’pegovimi
pretepami no terplepami. — Jezus Kristus sam,
je našo kersapsko katolsko vero nam z’ ne¬
bes dol na zemlo prinesel ino vyqil, je naj veq
mo gel terpeti no prestati, ino naj sramotneso
smert mreti. Zato pa da se je naša vera skos
tcrplepe no smert Jezusa poterdila no rassirjala,
Pomaga tydi ona svet no pegoye pretitbe no
terplepa. Misel, da je zveiiqitel Jezus Kristus
8  pribladom naprejsel, sam terpel no merel za
pesnico svojega vyka,qloveki moq no vso serqnost
ava ) se pretep no terplep ne zbojati no v’veri
P°Pystiti, ali v’kreposti odstopiti; on premaga
v ' tesno  no ostane stalen. Sveti Barbari je tota
^ ra  moq davala, texav no terplep predstojeqih
ne  zbojati, s’ kerimi sta se poj peni oqa no
8r cjan pretila. Ona je  vedla, da je peni zve^

16

Na svctek svete Barbare,

liqar tydi to vse mogel terpeti no na krixi do¬
končal, zato pa se je ne bojala. Ona je molila
med svojim terplepom: ,,Gospod 1 ti ves kak

moqno jas za toboj velim, nezapysti me. Skos
te premorem jas vse, razvi tebe pa nepremorem
toiq.“ Ino kda so ji persa protjresali, je molila:
„Gospod! nezaverxi me pred tvojim obliijjom,
ino nevzemi tvojega dyha od mene.“ IJeni lasten
otja ji je glavo odsekal, ino vitesno je prestala,
je premagala no na sramoto postavila vse svoje
sovraxnike, skos p oln o q svojega vsegamogoqnega
zveliqara. Ty so pa na sveti Barbari prerokove
besede dopupene, ker pravi:'„Na te (o moj Bog)
so sc zvali, ino so rešeni postali; na te so za-
vvpali, ino so ne ha sramoto postali .“  Ps. 21, 6*
Tak ali vera premaga svet, ino s’qim vera pre¬
maga svet, mo qyli v’ovem deli.

II.

Vera premaga svet no pegove zvijaqe no nai
pote terdno no vitesno l) skos ponixnost, 2)skos
poterplivost, 3) skoz lybezen.

l) Vera premaga svet no i)egove zvijaifc no
napote terdno no vitesno skos ponižnost.— J era
premaga svet no vse pegove zvitosti ho protivrio-
sti skos ponisnost: kajti to vidimo mi na Jezus’
samemi, kerega si je sveta Barbara za xen>  ^
zebrala; tydi on ši Je ponixnost za orodje v*e
proti silam no mb^am totega texavnega sveta.
On, boxji Sin, se je sponixal, je postal 1)1°’^'
no se vsem protivnostam no terplepam p° clvC

gel svojvolno; je bil miren, krotek no V otin ^ 3 .

v’pregapaip, bitji, krixapi no smertij l c  P r  ^
dal vse zvijaqe Farizejov, pismovyqenih no >
svojih sovražnikov skos ponižnost, ino je 9 C

r

r

p

p

s

VC

in
bil
xe,
inc
noi
Hrt
to i
ovir
blj<
»ek
v red
Oian

Ho 2

plivo

kiav

Divice no Mutjenice.

17

na sramoto postavil. Tali se je tydi sveta Barba¬
ra ponixala, se je odrekla svetlosti sveta no vsemi
blagi no pasti, ino je samo ponižnost svojega zve-
litpra nasledavala, se je ponižala tydi v’ vse ter-
plepa no martre, ino celo v’nepamurno smert,
je premagala skos ponižnost, ino vse svoje sovraž¬
nike na sramoto postavila. Skos ponižnost je
ona odložila zakon, ino si Jezuva za svojega me¬
niha zebrala na veke, zvala pega na pomop, ino
vse protivnosti proti totemi svojemi naprejvzetji
skos svojo vero premagala, je svojo divipjost
obarvala, no po skos svojo smert odkypla: ,,Jas
sem nazavala Gospoda, opeta mojega Gospoda,
naj me nebi zapystil na den moje texave, ino ob
ijasi prevzetniltov bres pomopi.« Ekl, 51, 14.
I‘onixna je bila sveta Barbara, ino peno serce je
prazno' bilo od vse posvetnosti, zato pa se je na-
popavalo s’telkimi milostami boxjimi. Sveti Eranz
Salez pravi: „Jdi, je rekel prerok Elizej li’ bogi
vdovi, ino vzemi na posodo dosti praznih posod,
ino vlej olja v’pe. Milost boxjo v’ nave serca do¬
hiti, morejo one prazne od lastne, prazne pasti-
^elnosti biti« — Ponižnost odpostrtm hydipa,
mo dobi milosti no dare svetega Dyha v’ našem
notrepemj zato pa so vsi Svetniki, ino posebno
ral Svetnikov no pegova blagoslavlena Mati to-
to  vredno krepost posebno pastili no pred vsemi
0'inii lybili.“ Ponižnost je pervi cvet divipje
) e ' bro sveti Auguvtin pravi od tote naj predne-
Vc lrc P«sti: „]Ne je za tega volo divipjost hvale-
rec| na, da se na mar ternikih znajde: temop da ona
Bernike dela «

2 ) Vera premaga svet no pegove zvejanosti
j. Zvu jnnosti skos poterplivost. — Skos poter-
t(; lVost » shos radovolno stanovitno terplepe vseh
av > bere so se pemi zadele , je Jezus vse ino
Svt! - Vet. 2

18 Na svetek svete Barbare,

tydi smert preterpel, liki krotko jagne, kero svo¬
jih vyst ne odpre, lvda se na mesarski stol dene,
V’slede svojega bovjega zvelipitela no nebevkega
seniha je stopila tydi sveta Barbara, ino se ze
vsoj poterplivnostjoj podala vsemi terplepi no
tydi smerti, celo po pegovih besedah: „Kristuv
je mogel to vse terpeti, ino tak v’ svojo past no-
triitiLyk.  24, 26. je tydi ona za svojo vero
terpela to vse, ino v’ vepno past notrivla k’svo-
jemi xenihi, na pegov zov: ,,Pridi nevesta Kris¬
tusova, premi venec, kerega je tebi pripravil
Gospod na vekoma.” Sveti Pavel tydi vypi: „Po-
terplivost je vam potrebna, pi pete boxjo volo
vpiniti, ino obepape dobiti.” Xid. lo, 36. Tak
repe Apovtol, pravi sveti Salez, ino tak je tydi
resnipno, kak je tydi nas zvelipar sam izrekel:
„V’vavi poterplivosti bodte vi vave dyve posede¬
li. Velka srepa, moja bogalybepa dyva! je za
ploveka, da on svojo dyvo ma, ino kelko popu-
neva je nava poterplivost, tellto popunej mamo
tydi mi nave dyye. Premisli gosto, da je nav zve¬
lipar nas sltos terplepe no bolepine odrevil, mo
da mi na ednaki napin navo zvelipape vHerpk*) 1
no bridkostah opravlati, ino razxalepa, protigo-
vore ino vso neprijetnost z’ naj mogopnevoj krost-
liostjoj preterpeti moremo. — Spomcni se,
pele, obpasi kda med pripravlajo, se od jako
bridkih travin hranijo no xivijo, ino da zato ty°j
mi nikoli vekvih del krotkosti no poterpliv° 5t f
nevpinimo, neti meda lepih kreposti jakve delat 1
nepremoremo, kak pi mi kryh bridkosti jemo m®
v’tesnopah xivimo.” Nato  pa te sveti Berna*,
po pravici govori: „Velkoserpna dyva je pl° ye
potrebna, da nebi zapelan bil, da se nam ' s ®
sladi.

tami

, mo se nam vse nagodi.”

3) Vera premaga svet z’ pegovimi protivn
no texayami zadnip skoz lybezen. —

»9

Drnce no Mučenice.

7 , en sjioz xivo no moqno vero v’serci vujxgana,
premaga vse. Od take lybezni je Jezusovo ser¬
ce vujxgano bilo, kda je on svojo nebeško qast
zapystil, ino kak qlovek k’ nam na zemlo dol pri¬
šel. Od tote lybezni je pegovo serce puno bilo,
kda je on pred Herodesom bexal, mraz no texa-
ve xc dete terpel za nas. Od tote lybezni je on
odysen bil, ltda je povsodik protivnost, sovrast-
vo no pregaijaije najsel. Tota lybezen k’ nam je
t)ega derxala, dare je na olski gori kervavi pot
potil, prijet no zvezan od edne sodbe do ove,
sem no ta goi)en bil. Tota lybezen je v’i)em bi¬
la, dare so qega sramotno oblekli, biqyvali no
bili. Tota lybezen je v’"pegovem serci gorela,
dare so ga s’terqom kronali, dare je mogel texek
krix vletjti na Golgato, dare so ga na krix pribi¬
jali, ino is tote neskonqane lybezni k’ nam si je
dal roke no noge prebiti no stran prebodnuti.
Je od ljbezni k’totemi Jezusi je tydi sveta Bar¬
bara napugena bila, kda jo je qeni oqa Dioskor
' t ) re n zaperel. Od tote lybezni je oserqena bi-
a > bda jo je ;peni oqa nesrnilno bil no tukel, na
zemio vergel, hydobyval z’rokami no z’nogami,
lno  za lase plahodert vlaqil. Od tote lybezni je
| sa  gorela, kda so rjo z’ bikovnicami biii, z’bak-
larm xgali,

persa proqrezali, ino is tote lybezni
I s yojcini Jezusi si je dala tydi rada glavo odse-
,no je smert serqno prestala. Mi ali vidimo
j. 1  na rjoj resnico besed svetega Pavla zverseno,
_ r  pravi: „Lybezen vse prenese, vse verje, vse

nila' 1 1" 0 VSe ter Pi*“ 1-Kor. 13, 7. Je to je vqi-
zen ^ ez en vere v ’ Jezusi, je to je vqinila lybe-
je , Veie v>  Svetnikih ino tydi v’sveti Barbari, da
'iiisM ^ rema g a l a - Sveti Franc Salez pravi: „Pre-
kzn ft. ezen > s ’keroj je nas lybleni Odresitel
v  Bristuv telko na totem sveti, osebojno na

20

Na svetek Svete Barbare,

olski gori, ino na brexiqi Golgate, preterpel.
Premivlavaj ene lepe no cveteqe Divice, belese
kak lelje na qistosti, ino ardeqeve kak rose na
Ijbezni. — Rajvi so ene jezero marter preterpe-
le, kak od svojega sklenika ne samo v’nagledi
vere ; temoq tydi svetepe spovedi poboxnosti od¬
stopile, da so edne rajvi merle, kak diviijjost
zgybilej dryge si raj smert zvolile, kak hepale
nevolnim streqti, otexavenih veseliti, no mertvih
pokapati. O Bog, kako stalnost je ne skazal to-
ti slab rod v’takih prilikah [“

S’ totimi pomoqki ali premaga vera svet z
.■Jugovimi napotami.

Tak smo mi ali dnes xivlepe svete Divice no
muqcnice Barbare premislili, ino najvli, da vera na
pravega Boga svet premaga, najmreqpegovopoxel-
nost, pegovevabe no pegove prctitbeno texave.
Smo vidli na sveti Barbari, da vera svet no pegove
zvitosti prelada skos ponisnost, skos poterplivost
ino skoz lybežen. — Sveta Barbara se od pravover-
nikov tydi nazava v’ posledni vyri za pomopmco,
da nebi bres presvetega Revnega Tela, dyvnega
sirovka, merlij ino to pride od tega: NaHola n( J'
joskem, 1448 leta je neki Hajnrih Rok skoz ogen
na pol zapravlen bil, ino v’svoji texavi, smerti
blizo, prosil sveto Barbaro za predprovpo p rl
Bogi, da bi tak dugo sivel, dokliq nebi presvete¬
ga Revnega Tela dobil, ino je bil oslivan.
raqajmo se ali tydi mi skerbno vseli sveti o ar
bari, ino nezamydmo pokore no vxivapa pres\ c
tega Revnega Tela nikoli; kajti sveti Aug uVtM '
vyqi: ,,Mi najdemo po celem svetem pismi Je ^
mo ednega, ker je v’zadni vyri odpyvepe o°
(najmreq desnega razbojnika na krixi)j sar °° e p;
nega, da nebi zdvoji% samo ednega, da se« ^
prevzeli/ 4  Je vsivajmo si radi no gosto svetlo

21

Divice no Muijcnice.

Revnega Tela, ino si z’i)im navo vero oxivajmo
noterdimo, da mi svet no pegove zvitosti, no
vse texave no martre moijno premagamo, kak
sveta Barbaraj posebno tega nezamydmo v’zadni
vyri, da brez nebevkega vsitlta nemerjemo. Je-
zuvpravi: „Ker mojo meso je, no mojo kervpije,

> ma veqno xivlei)e, ino jas ga bom na soden den
zbydil.« Jv. 0, 55. Amen.

Na svetek svetega Miklana, Kkofa.

»Gospod! pet fyntov si ti meni dalj glej, dry-
gih pet sem jas dobil. IJegov gospod je
rekel pemi: Aj ti dober hlapec, da si ti v’
malem zvest bil, jas te qem qrez dosti pos¬
taviti: Idi notri vu veselje tvojega Gospo¬
da« Mat. 25, 20. 21.

Darovitnost.

Velki slyxebnik boxji, sveti Miklav, ker je
P° celem sveti skos svetlost svojih kreposti ino
' n( )gost svojih qydevov imeniten gratal, je v’Pa-
. ari na  Licoskem v’Azji nai pervo lyq zaglednulj
- -vno kak je jemi molitva, pobovnost pego-
11  ° u go nerodnih starvov xivlei)e spravila, keri
J°,l) e ga iz zahvalnosti te Bogi poroqili, tak je
o ' 1  molitva, poboxnost, krepostno gorkostskoro
^egovega celega xivlega bila. Svojo od
' Oo *  J ^teqiega dela prazno otroqjost no mlade-
je v’taki neduxnosti, naboxnosti, bogo-

®' l inost

S2

Na svetek svetega Miklava, vltofa.

blaženosti, qistosti no mernosti prenaval, da Je
vsakemi za gledalo svetosti slyxil. Kak je ved¬
nosti z’velkoj hvaloj zvervil, ga je qasi Mirski
vkof za mevnika xegnal. Od totega qasa ie pod¬
vojil gorkost v’ molitvi, posti no stravnosti, da
zgodba od pega pravi: „Kaj je  v’merlivem teli
svetost Angelov nasledaval "  Rana smert pego-
vih starvov ga je za nadobitela velkega bogastva
naredila, ltero pa je  darovitno med boge, zoseb,
keri so se provepa sramvvali, razdelil: kak jetc
bogemi blagovniki skrivoma, naj bi se hvale og¬
nil, trikrat telilo penez skoz okno notri vergel,
da je  svoje tri tjeri, kere ie nečistosti prekpvs-
titi mislil, zmerni poqteno oxeniti znal. Telita
krepost no lyq je bila vredna, na zveqpek postav-
lena biti, kaj se je tydi poqydovitnem naqini zgo¬
dilo, da je na prazen vltofoski sedev v’ Miri, skoz
razodele tisti postavlen bil, ker bi se v’jytroper-
vi v’ cirkvi znajvel, ker je Miklav bil. Tota vel-
ka stava, kero je on samo is pokornosti proti
sposnani boxji voli na se vzel, je pemi ne dale k
niqemi slyxila, kak pega ponixnevega, dobrotk-
vevega, ino vu vseh krepostah popunevega nare¬
diti j ino on je lepotil svojo vrednost bole skos
svoje kreposti no preqydovitne qydese, kak je
od pe svetlost dobival. On se je za volo nevtet*
livih qydevov, kere je delal, qydevnik imenyval
Pri vsem tem je zravnal Bog na skyvavape peg 0 '
ve kreposti no poterplivosti qrez pega, l e  **
vere volo tevko pregonitev, izdexelitev, p ote , I ! 0
jeqo tak dugo terpeti mogeldokliq je ne cir '
va od Dioklecjanske pregonitve skos kervapsk^n 3
cesara Konstantina mira dobila. Na to je 1  ”°
voj gorkostjoj malikostvo no novo nastapeno pi¬
jansko  krivoverstvo prepiral, kere zametavat s
je  na Nicejoslii cirkveni zbor podal. P° 13  '*

Na sveteli svetega Miklava, tfkofa. 25

velkih krepostah, prepirih no premagih je svojo
dyvo z’besedami: „Gospod! v’tvoje roke poro¬
dim jas mojo dyvo,“ poslal, 6. Boxixjka, 327. le¬
ta. fjegove skoz vnoge tjydeve imenitne kosti
so se g. Florjan veka 1087. leta v’Beri jovsko mes¬
to na Lavkem spravile, kde ve qydevi na vjegovo
predprovgo terpijo. — Tistim stojijo nebesa od-
pcrte, keri so se z’bogimi opravlali; kajti totim
slisijo nebesa •,  ino oni do vsem tem nebesa spro-
sili, kerim se je darovitnost proti i)im ne zmen-
kala: zato tydi mi dnes qemo od darovitnosti go¬
voriti, ino preglednuti.

I. Darovitnost svetega Miklava, ino

II. Kak jo mi nasledyvati mamo ?

Bog naj blagoslavi moje besede, naj v’vseh
sercah vustop najdejo, ino dober sad prinesejo,
Fripravte se.

L

Darovitnost svetega Miklava mi vidimo naj-
mr ei{ i) v’razdavapi ijcgovega oipnskega na-
dobstva, 2 ) v’podarerji treh sester, 3 ) potle v
Aofoskem stani.

t) Darovitnost svetega Miklava se nam kaxe
" a i perle v’razdelitbi rjegovega oqinskega nado-
ba. njegovi poboxni starvi so :gega po svoji
° u gi nerodnosti za dar od Boga na svojo obstojc-
*j° poboxno molitvo no suze dobili, so vjega 0£ I
cte i{josti poboxno no bogabojeifo gorredili no
P° svoji oblybi boxji slyxbi zroqili no vyqitida-
'> ino skoro po zvervenem vyki je postal mevnilt.
.J e g ov i starvi so zdaj na skorem merli, ino naj
1 Z( laj bogastvo ijegovega nadobstva x)ega nebi v
5 e g°vem svetem stani no boxji slyxbi mydilo no

24 Na Svetek svetega Miltlasa, škofa.

motilo, je ves svoj nadob, kerega so rjemi stani
zapvstili, med sirmake razdelil 3 kajti ijegovo naj
vekso veselje je bilo, xji je on polek tega tydi
dysno zvcliqai)e bogih no nevolnih zmagati no
povisavati mogel. Sveti Miklas je spunil ty bese-
de svetega pisma: „On je rastrosil ino dal bogim,
ijegova praviqnost ostane na veke.“ Ps, tli,  9.
On je do verha spunil Jezusove besede: „ Idi,od¬
daj vse, kaj mas, no daj bogim3 te bos zaklad
v’nebesah imel3 ino pridi no hodi za menoj."
Mk. 10, 21. Sveti Salez pravi: „Blaxcni so tisti,
keri so na toti naqin sirote; kajti totim slivi ne¬
beško kralestvo.“ Jas sem lauen bil, ino vi ste
me nahranili; jas sem nagi bil, ino vi ste me ob¬
lekli: posedite kralestvO, kero je vam od spo¬
četka sveta pripravleno bilo. Tak de na svoj vel-
ki sodni den kral bogih no kralov govoril.

2) Darovitnost svetega vkofa Miltlasa vidi¬
mo mi tydi v’podarei)i treh qeri. — Lepi pri-
klad darovitnosti svetega IVliklasa na tistih bogih
lydeh, kem so se sramyvali prositi, rajta na m
zgodba: Blagovnih v’Patari je s’svojega velkega
glestva v’silno velko sirmastvo spadnik knel
je tri dorasene iperi, ne pa je bil veq kos, za to-
te no za se potrebnega stroslta spravlati. Nap ra '
vil si je zato grozoviten no nesreqen sklen, svo¬
je tri ip ei 'i neqistosti za plaqo prekdati. bj are|( !
to sveti Miklas zvedil, se je podal v’temni noip
vu vsi tihoti k’hrami potrebnega, ino vergel sK |?
oddelano okno mosi)o zlata v’spalnico xalosti'e
ga oipeta. Toti je oxenil stem svojo na] staro 1 ’ 0
t{er. Na to se je podal Miklas drygo no tret) 1
krat ob pol noqi k’hrami bogega roda, ino ' r '
gel vsakokrat telko penez, kak pervokrat, v sp
nico oipeta, naj bi tydi se obe ove ijere
Dare je Sveti svoj tretji zlati dar v’spalnic 0 u ‘

Na svetek svetega Miklasa, škofa. 25

gel, )e tekel opa, ker je tretjo nop straxajopi v’
postcli lexati ostal, za bexeqim dobrotnikom.
Kuma j ga je dojsel, ino se je vergel pun zahval-
nosti k’pegovim nogam. Miltlas ga je gorzdignil
no rekel: da je samo po dusnosti delal. Zraven
pa je tydi vuostril poveseljenemi moxi, nikomi
od tega kaj povedati. Toti oija zna po pravici
z’Davidom repti: „Jas sem iskal Gospoda, ino
me je oslisal: ino me je is vse texave odrešil/*
Ps, 55, 5. „Gospod! kdo je tebi ednaki? ker ti
ncvohiega odrešiš iz rok’tistih, keri so pemi pre-
motpni3 tydi bogega no sirmaka od tistih, keri
t)ega obropajo “  Ps. 34 , 10. ,,Odrešil je i)e (res-
niijno) od pihovega pogyblepa“ Ps toO, 10.

3 ) Darovitnost svetega Miklasa vidimo mi
trdi v’pegovem sliofoskem stani. — Dare je on
v Sionskem Iflostri apat bil, no v’hixipki na ko¬
lonah proti nebi molil, je pyl glas k’svojemi ser-
C1  repti: ,,Miklas! ty je ne piva, na keri bosti
sad prinesel, kercga jos od tebe pakam. Oberni
nazaj k’tvojemi pervemi xivlepi, naj se mojo ime
silos te pasti! Po totem notrepcm glasi je spoznal
'°lo boxjo, da bi tihemi, mirnemi xivlepi odpo-
'edal, ino na svet nazajsel, naj bi tam dobrotnik
P 1 '. bil. Zapystil je samotnipnico, no zraven
'Miro vel, kde je potle za škofa postavlen bil.
0  svojem nazajpridepi ’z izdexelepa, ’s kerega
) e  Cesar Konstantin rešil, se je dosti let čirll-
\° f avnal, na srepo no hasen dosti jezer lydi, lte-
^,l) ert u svoj mir no svojo dysno zdravje hvalijo.
^ Sv ojem skofostvi je pistost, kero je vzeli var-
i y r «pnost, molitve stalnost, straxenost, od-
^ Ct vavnost, darovitnost no strexlivost, v’opomi-
Urotkost, v’ltastigapi ostrost prevedno zder-
sta * .^ svo K vkofoski siyxbi je vdovam no bres-
rv nikom s’penezi, tanapom, pomopjoj ne


20 Na svetek svetega Miklava, vkofa.

zmenkal, nevolne no potrebne lehkotil, no vsa-
kemi pomagal, kelko je mogel, ino tvdi skos qy.
deve. Sveti Miklav se je ravnal po besedah sve¬
tega Dyha: „Ker se kre potrebnega vzeme, toti
Gospodi posodi, ker de gcmi plaqal. t- ' Pris. KJ,
17. Ino sveti Krizostom vyqi •' „Sejo veqne pre¬
bivali va , kere se nikoli nepodcrejo. Na tote
hrame bi mogli mi dosti penez davati. Roke bo-
gih stavijo take hrame .“  Sveti Miklav je dobil
od Boga dosti fyntov, dosti blaga j alipa on si je
stotim ye dosti veq spravil; kajti on je rekel k’
svojemi Gospodi: Gosjiod ! pet fvntov si ti meni
dal; glej, drygih pet sem jas dobil. Ino k’x)emi
je Gospod rekel: Aj ti dober hlapec, da si ti v
malem zvesti bil, jas te qem qrez dosti postavi¬
ti: Idi notri v’veselje tvojega Gospoda.

Zdaj smo ali mi preglednuli darovitnost sve¬
tega vkofa Miklava; kak pa mi toto krepost na-
sledyvati mamo, mo qyli v’ drygem deli.

II.

Mi mamo doravitnost svetega vkofa Miklava
nasledyvati po navih moqah: 1) z’navim premo-
xegom, 2) z’dobrim podvyqei)om.

l) Nas ali vyqi sveti Miklav milodaryvati»
ino mi toto pegovo krepost nasledavamo, t(> z
navim lastnim premovepom po navih moqah bo-
gim daryjemo. — Nam, kak kervenikom sem°'
re proteba navega blivnega no brata-militi) i n0
nas ojcmi pomoqti genuti; kajti tisto bovjo sp 0 '
dobo nosi 011  na sebi, kak mi; tisti stvarnik je
i)ega stvaril, kak nas; tisti odrevenik odrevi i
kak nas, tisti sveti Dyh posvetil, kak nas, in° za
tisto zveliqai)e no nebevko kralestvo je on p rl !
pravleni, kak mi; zato ga moremo ali iz lyb eznl

t  1

j

1

1

r

S

n

n

ki

ft

Ki

D

P.v

od

lot

se

ne]

24.

»M

P°?

no j

nilii

Prei

stal,

Na svetek svetega Miklava, -škofa, 2 T

našega Boga, stvarnika no navega občinskega
oqeta lybiti, no ga ne zapvstiti: v’gladi, xeji,
nagoti, napoti, v’betegi, v’vozi no ne v’ nihaki
potrebi. Moremo se tydi spomenuti, ino se skoz
dare Bogi zahvaliti, da smo mi v’bolvem stani, da
nam netreba prositi no hoditi. Moremo se tydi
spomenuti, da je vse v’boxji roki, ino se nam
tydi zna skoz nesreipo primeriti, da mo kda mog¬
li lydsko pomoij iskati. Moremo zmisliti, da tydi
mi pri vsem premoxei)i no bogastvi deno nikoli
nemarno vsega, ino da ve le tydi pomoij drygih
lydi potrebno mamo, ino nesmemo pozabiti, da
je od vsega, či kelkohte mamo, niij ne navega
lastnega; temoč vse je boxji dar, vse boxja mi¬
lost, vse nam je Bog dal, ino brez pega nepre-
moremo niij: od vsega mo tydi pemi nekda mo¬
gli popunoma račun davati. To vse nas more
na dorovitnost no pomoij blixnemi potrebnerai
nagibati} kajti tak je mislil tydi sveti Miklav,
^' cr  je bogim telko dobrega včinil. Jezuvpravi:
»»Vsakega dobrovolnega darovnika lybi Bog.“ 2 .
>°r. 9 , 7 , „Dosti blaxenej je dati, kak vzeti;“
1' 20, 35. kajti bogi prosijo darovnikom za od-
pvveqe grehov, za zveličale, ino dar dyvo pere
greha. Mi moremo zato tydi zmisliti, da mi-
0(  ar nase dyve od nesnage grehov miva. ,,Kypi
se  skoz milodar od tvojih grehov prot[,“ je rekel
" C 'd a  prerok Daniel krali Nabuhodonozori, 4,
^ no  sveti Dyh pravi skoz mudrega mosa:
” 1  °^ ar  se prepira proti grehi, kak voda ogen
P’v‘si.“ Ekle. 3 , 33 . Sveti Leo pravi: „Smi!e-
nil °r Ce . ma vse 'i M dati, skopo serce pa nema
p r  n . 1  "‘P “ Ino sveti Krizostom vyip: „Razvi
8ta j P rov P e  bogih nebov ti nikoli zveličani po-
t e  .* Opravlajo oni navo ret{ pri zadni sodbi;
l e  navo zveličarje gotovo; stanejo pa oni liki

28  Na svelek svetega Miklasa, škofa.

tosci proti nam 3 te se je našega zaverxepa ne
ogniti,,kajti  sodba razvi vse miloserqnosli bo.
de qres tistega prišla, lier je miloserqnosti ne
opravlal, f ‘ pravi sveti Jakop. 2, 15 .

2) Mi nasledavamo svetega škofa Miklasa
darovitnost, tydi z’dobrim podvyqcpom.— No¬
veli neopravla samo dobrih del na svojem blixnem,
i{i on pega daryje od svojega glestva no premo-
šepaj  temoq mi našemi blixnemi v’potrebi ino
zvynah potrebe pomagamo xe naprej, qi pegaza
pegovo sret{o v’potrebnih retjah podvyqimo. Mi
dobro delo na našem blixnem opravimo, ip mi
pega v’sili no potrebi kda si neve pomagati no
podstopiti, podvyi]imo, ino pemi pokaxemo pra¬
vo pot ali pravi naqin pegovega dela no stana, do¬
bro delo mi vqinimo, qi mi blixnega xe naprej
podvyqimo za pegovo pribodno sreqo, da si v
potrebi s’tem, kaj se je od nas navyqil, ve po¬
magati, no k vara rešiti ali ogniti, naj je te na te¬
li, ali na dysi. Mi dobro delo vqinimo, i[i f! a
od greha proq vraqamo, ino ga na krepost tu-
pelavamo, no pega podvyqimo, kak bi se mogel
hydega ogibati, Bogi slyxiti, no svojo zvelit| a j) c
opravlati 3 ali qi ga veselimo v’xalosti no br*
kosti, ali pemi odpvstimo razxa!epa, ino krivit 0
radovolno no poterplivo terpimoj ali qi p°d ar '
jemo no molimo za pokojne. Sveto pismo vyi|'/
„Jestc sveta no zveliqeqa misel, za mertve mo 1
ti, da bi se od vezal svojih grehov rešili-** 2-
kab. 12, 40 . Sveti Dyh pravi: „Mas ti zastop'
dak odgovarjaj tvojemi blixncmi. <£  Sir. 5 » 11
„Ker miloserqnost nta, toti vyqi no podvjM 3 '’
ravno kak pastir svojo qredo.‘ £  Sir. 18, 13 ;
zamydi joqeqega razveselyvati ,  ino bodi z il1
lostnimi.“ Sir. 7, 28 .

Na svetck svetega Mililava, vkofa. 2(>

Na taki naqin ali mi nasledyjemo velko kre¬
post darovitnosti svetega vkofa Mili lava.

Zdaj smo preglednik celo xivieqe svetega
vkofa Miklava, ino smo posebno v’i)em krepost
pegove velite darovitnosti premislili, najmreqi)e-
govo darovitnost, kero je opravlal s’svojim na-
dobom po svojih starvihj pegovo darovitnost na
oqi, lteremi je tri qeri od pogvblepa revil, no
pegovo darovitnost potle v’x)egovi vkofoski slyx-
bi. — Mi smo si od pega lepi navyk vzeli, tydi
navemi potrebnemi blixnemipo navih moqah da-
ryvati no pomagati z’navim blagom, ino pemi
tydi z’besedoj no podvyqepom na pomoq priti.
— Sveti vltofMiklav se obrazyje z’ Evapgelskimi
knigami v’roki, na kerih so tri zlate jaboka, na
spomin pegovega trikratnega zlatega milodara,
s kerim je neduxnost treh divic revil, kere se
qasi tydi v’spodobi treh malih otrok pri pem
znajdejo. 0 bar da bi Evapgelje tydi v’ nami
ednaki zlati sad lybezni proti navim bogiin po¬
trebnim bratom rodilo no prineslo! Jezuv pravi:
»Na tem bode vsaki spoznal, da ste vi moji vyqe-
rnlti, qi v ; ljpezen eden do ovega mate.“ Iv. l 3,
35. Skerbmo se ali, da mo tydi mi nelsda meli
na  mesto pet fyntov tydi ve drygih pet Gospodi
P r i sodbi pokazati, ino naj on tydi nam vsakemi
|eseloreqe; „0 ti dober hlapec, da si ti v’ma-
cm zvesti bil,, jas te qem qrez dosti postaviti:

1  notri v’veselje tvojega Gospoda. 44  Amen.

30

I

Na svetek neomadenega Spoijetja
PreblaxeneDivice Marije

ali na

Advenske Divice Marje Den.

„Jakop je rodil Joxefa, mora Marije, od J<ere
se je narodil Jezu v, ker se veli Kristus."
Mat. 1 , lG.

Kak mi svetimo dnevni svetek,  no  qas-
tirno Divico Marijo naj lepve  no  naj
b o 1 ve?

Dnes svetimo mi v’kervar)ski katolvki cirkvi
praznik neomadenega no ipstega Spoqetja Fre-
blaxene Divice Marije. Bog si je po xe od vek
sem za svojo qer, za nevesto svetega Dyha, za ma¬
ter svojega boxjega Sina navega zveliuara izvolil,
ino za kralico nebes, Angelov no vseh Svetnikov,
ino sveh lydi postavil. Ino katolvka cirliva ma
poboxno misel, da se je Preblaxena Divica Manja
brezi nadoblenega greha spoijela j kajti da se z
boxjoj svetostjoj neda zediniti, kaj bi se Sin bos)>.
naj Svetevi, ’z grevnega tela narodil. Sveti An*
zelm pive : „Bi pa nebi mogel Bog, ker je Ajjgf'
le, pri padi ovih, pred grehom obarval, tydisvol e
matere pred grehom, ker se na ovih lydeh der* 1 ;
qiste obarvati 2 “  Ino kak sveti Anzelm, tali tv
cirkva xe od nekda vdnoteno misel ma, „da se  I 9
mati boxjega Sina razvi nadoblenega greha S P 0 ^
qela“ Starvi Freblaiene Divice Marije so bili sve

t

t;

b

n

vi

m

n<

sv

M

za

I

mi

mii

ijetj
velk
zi m
vel( S
silno

naj ] (
vamo

nega

S

ona

L Vete i

balic

1,0  pr,

Na svetek neomadenegaSpočetjaPreblaxene tc. 31

ti Joahim no Ana. Tota dva sta sreqo mela,
tali sveto qer poroditi, kera je vredna bila, mati
boxjega Sina postati. Ona je qi nebeškega Oqe,
nevesta svetega Dyha, od kere sveto pismo pra¬
vi: „Ti si vsa lepa, moja prijatelkiga! na tebi
nega madexa;“ Y. Pes. 4, 7. ona je z'rnadexom
nadoblenega greha ne vtepena bila nikoli: Toti
svetek neomadenega spoqetja Preblaxene Divice
Marije mi dnes svetimo, ino jas qeni vam poka¬
zati:

I. Kak mi naj lepše no naj vrednej toti praznik
obhajamo ? ino

II.  Kak mi naj bolse dnes Preqisto Divico qas-
timo?

Naj» blaxenesa Divica! bodi nam s’tvojimi
milostami na pomoq, naj mi toti navyk prav pre¬
mislimo, ino tebe dostojno qastimo. Poslysajte.

I.

Mi dnes Marijin svetek, neomadenega spo-
M et I a  naj lepše no naj vrednese svetimo, qi gene
v <dke prednosti dnes premislavamo : l) daje  bre-
Zl  nadoblenega greha spoqeta bila, 2 ) da je naj
v dive milosti od Boga dobivala, 3 ) tydi, da je
51  no velke texave no xalosti terpeti mogla.

l) Mi dnes Marijin svetek qistega spoqetja
na J lepše no naj vrednese svetimo , qi premisla-
' am ° peno velko prednost, da je brezi nadoble-
J c § a  g r eha spoqeta bila, — tak kak se za mater
0 ° s Jega Sina, naj Svetesega, tydi slisi no dohaja.
na  se imenyje qi nebeškega Oqeta, nevesta
v [ e ® a  ^yha, mati boxjega Odresitela sveta,
0o a lca  -^kgelov, Svetnikov no lydi. Tote imena
P r ednosti nam nepystijo misliti, da bi geno

32 Na svetek neomadencga Spočetja Preblaxene 1

spoijetje spočetji ovih nesretpih Adamovih otro-
kov ednako bilo, keri se vu od svojih steblenih
oqetov nadoblenem grehi, zato ali v’nemilosti
boxji, lihi otroki serda spoqipajo no rodijo. Tako
spoqetje bi se nebi za tako dohajalo, kera je po-
stavlena bila, s’svojim Sinom greh pokončati,
ino peklenski kaiji glavo razklaqiti. Alipahise
paq dostajalo, da bi qi boxjega Oqeta kda dete
serda bila? Bi se dohajalo, ka bi nevesta svete¬
ga Dyha, od bere se pravi: „Ti si vsa lepa, mo-
ja prijatelkepa! ino na tebi nega madexa,“ kda
z’gerditn madexom nadoblenega greha vtepena
bila? Bi spodobno bilo, da bi mati boxjegaSina
kda slyxnica-vraga bila? Daleq naj bo, kaj take¬
ga le misliti: kajti to bi nebi samo na neqastma-
tere ; temoij tydi Sina bilo. On bi madek no sra¬
moto na se potegnil, da bi skoz greh ponesnavc-
no meso na se vzel: on bi nebi na naj prednen
naqin odrevitel bil, qi nebi naj poprej xe svoje
matere odrevilj nepopunoma lybavi bi se proti
pej okriviti znal, qi bi xjej milost spoqetne nc-
duxnosti, kero je deno on Apgelom no pervime
q!ovekoma, za kerih kralico je postavlena bila;
podelil, odrekel, da bi poj tisto ravno tak leldio,
kak totim, dopystil. Ne, qast Sina tak kak n> 8 ‘
tereterja, da celo gotovo mislimo, da je ona o
ene splohne postave smerti, keri so vsi lydj e za

volo nadoblenega greha podverxeni

vv

,-nvzeta.

Ona je zato ena kak sneg bela lelja, kera nie

Ona

terpom svojo glavo gorzdixe. V. Pes. 2, 2. .

pomeni ene Ezehielove vrata, kere so se n 1 ’ ,
ne odperle, Ez. 44, 2- ino v’kere je greh ne > ^
koli notrivel. Ona je prava, ’z nesperhhveg 3 ^,
sa napravlena vkripa boxja, kera je grehove g
ladi nikoli ne okysila, Eks. 25, 10. ino v dT
skem potoki nadoblenega greha sama oba 1 '

na

vai

do

do

bil

svc

gre

hi i

tnes

v’ni

) e ga

vter

derj

°gih

vami

,e !)e
misle
naj o

B

oga

milos
n *coj
serci
"o n a

te.

V»V(

Svet

n

i®

iti

e-

na

a,

10)

na>

od

za

»ta.

ned

)na

Itd 1

ni'

a le-

g ni'

Dlvice Marije ali na Advenske Divice Marje Den. 33

bila. Ona je ena hixa, kero si je boxja mudrost
sama, ino sicer za se postavila, v’ kero je nesmel
vrag nikoli stopiti, mepe se v’poj prebivati. Pris.
9 j  i* V’prihodnih besedah svetega pisma se ty-
di Marija razmi: „Xe v’zapetki svojih potov me
je imel Bog v’svojem posestvi, poprej kak je sperv-
ltonca ltaj stvorih Jas sem od vek sem postavlena,
ino od starosti sem, perle kak je zemla bila.“ Pris.
8 , 22 . 23. Sveti Augustin pravi: „Is poltenosti
proti Mariji, ino is ifasti proti penemi Sini, mi,
kda od greha govorimo, od pe.gupati nepemo/*
2 ) Mi dnes Marijin svetelt pistega spopetja
naj lepše no naj vrednese pastimo, pi premisla-
vamo pene naj vekse milosti, kere je od Boga
dobivala. —• Marija je od Boga naj vekse milosti
dobila, kak je vrednosti matere boxje primerno
bilo. Marija je nebla samo skos posebno pravico
svojega neomadenega spopetja od vsega djapa
greha, od sleposti zastopa ino od nagnepa ^gre¬
hi rešena, ino od vseh nevarnosti sveta, vraga no
™esa slobodnaj temop ona je verh tega milost
y na j veksi meri, kera je vrednosti materstva box-
) e ga primerna bila, dobila, ino je bila v’tisti
vterdena; ino deno, kaj dela ona ? kak se za-
dem? — Ah ona se boji, tisto zgybiti: ona se
°gtble zato naj skerbnej sveta z’pegovimi skyspa-
| ami  no nevarnostami: ona doprinasa svojo xiv-
e l) e  na vekse v’samotnosti z’molitvoj no pre-
"nvlavapom 3  ona ma no derxi svoje popytke v’
" a l ostresem Strahi, ino je nehenlivo marliva, od
? 8 a  doblen fynt povnoxiti, ino v’kreposti no
rtl . 1  ° st * prevedno vise stapati. Marija zna z’ res-
n,c °i povedati, da je ona pervo mesto v’boxjem
^cipred vsemi stvarami mela, kak naj svetesa
t  na l prednesa med vsemi pistimi stvarami. Za-
S a volo tydi cirkva besede mudrega moxa na po
Sv «t. Del. 3

34 Na svetelt ncomadcncgaSpoipctjaPreblatene

ravna: „Jas sem iz vyst naj vivevega privla, liki
pervorojena vseh stvorjenih.“ Ekle. 24, 5. Kajti
ona je, kak poboxen Rihard pravi, naj vredneva j
med vsemi, ino nive je ne tak pune mere tpistosti
no vseh preknaravnih darov dobil, ino na niedni
stvari so qydevi boxje dobrotlivosti ne tak vidit- c
ni, kak na poj, Ona se zato tydi po pravici ve- c

selje naj sveteve Trojice imenyje: kajti ako se r

vmetnik na svojem deli razveseli, kak bi nebi dy- p

va tote Divice liki vmetno delo vsegamogoipiosti y

Oipeta, mudrosti Sina ino dobrote svetega Dyha v

zraven tydi Bogi naj vekvega veselja naredila?" p

Ino za istino pravi sveti oqa Auguvtin: „Komi,
bi mi mogli vervati, je Bog veq milosti podelil, m

kak tisti, kera je spoipetela vse milosti spočeti no p (

poroditi vredna bila, ker je ne niednega greha b(

imel, no ne meti mogel.“ Ino sveti Tomav pra¬
vi: „Vsakemi da Bog pegovi postavi primerno
milost. Da je ali naj sveteva Marija postavlena
bila, tistega spoipeti, ker je pun milosti bil, wo
od kerega punosti vsi dobivajo, belko koli milosti bo
majo, dak je mogla tak velko milostipunost dobiti, naj
kera je po spoqeteli milosti celo blizo spravila/ por
3) Mi dnes Marijin svetek pistega spočetja
naj lepve no naj vredneve obhajamo, qi tydi p re "
mislimo, da je ona polek svojih velkih milosti deno tpst
dosti prestala texavno xalosti. — Marija, qi j e ra ' ' v '
no brez nadoblenega greha spopeta no rojena s, Cr
bila, ino tydi niednega lastnega greha ne nih° 1  P°sc
storila, je deno na totem sveti velke texave 1,0 ne *)t
protivnosti terpeti mogla. Texave z’ rojenim dc* na  si

tetom v’Bet!ehemi, v’pobegi na Egiptom, na  P° lers t
ti v’Jeruzalem, kda je sineka zgybilaj ob tP s '’ P°vin
kda je Jezuv terpeti no na krixi mreti mogel, ° { oli
je Marija pod ltrixom v’naj vekvi xa!osti "Ho

Alipa vse tote tesave je ona radovolno no s P ° sf a

DiviceMarijcalina Advenske Divicc Marje Den. 35

terplivim no ponixnim sercorn prestala, Jeremio-
ve besede se ty na poj spunijo: „Pystil me je za-
pyveno, celi den z’xalostjoj napupenoj" Xal. l,
13. tydi Jobove besede so na poj porespene:
„Mojo lice je od jokapa otepeno, ino moje ozimi¬
ce so otemnele.“ Job. 16, 17. Ty moremo mi
dnes tydi Marijino velko dyvo, peno ponixnost
)  no poterplivost premisliti, s’keroj je ona to vse
< prestala. Sveti Bazil pravi: ,,Eden naj predne-

i vega sadja pene ponixnosti je poterplivost no pod-

1 versepe v’naj viveve ravnapa boxje vole pri vsaki
1  protivni prigodnosti “

, Na taki napin ali mi naj lepve no naj vred-

, neve dnevni praznik obhajamo. Zdaj pa ve je
o potrebno vediti: kak mi dnes PrepistoDivico naj
ia bolve pasti m o, ino to mo pyli v’ovem deli.
a*

» II.

ia

10  Kervenik Prepisto Divico Marijo dnes naj

iti bolve no naj vredneve pasti, pi pene kreposti
ti, nasledava, ino resen 1) peno pistost, 2 )  peno
ponimost, 3) peno poterplivost.
tj 1  0  Mi dnevni svetek naj bolve no naj vred-

rc- neve Prepisto Divico Marijo pastimo, pi peno
110 pistost nasledavamo. — Mlovek nemre Prepisti
aV ' ivic 'i vekve pesti skazati, kak pi se pisto siveti
:fl.i s »crbi, se ogible vsega greha, vsega hydega, ino
10' 1  posebno greha nepistosti. Marija, od vsega nag-
no ne *)a na greh ievena, je tak mopno paško mela

de* oa svojo neduxnost! Kaj pa mamo mi vpiniti, pri

po cisti dobleno neduxnost no milost obderxati no
aso P°'noxiti, keri mi sami pogybelnost v’sebi samih
1 p. ! 1 nos ‘ m o, keri mi za volo nave slabosti se vse-
; 8  ® °) a ti mamo, keri mi telkim nevarnostam vyn-

p° r stavleni šemo, se od telko notrepih no zvyne-

30 Na svctek neomadenega Spočetja Preblaiene

Tjih sovraxnikov navihlavamo? — Kaj pa delamo
mi paq ? ogiblemo se mi nevarnosti ? lybimo mi
molitvo, spoklaije poqytkov ? — Smo mi gorlivi,
v’Itrepostah dale priti? — Skerbimo se mi Ma¬
rijo Preqisto Divico posebno v’ ijistosti nasledy-
vati? Mlajina najmreq: hlapqiqi no dekliqi, nem-
rejo Divice Marije vrednej qastiti, kak qi svojo
qistost, kero so na svetem kersti dobili, lepo
obarjejo, qi oblaqilo neduxnosti skos celo rivie¬
re nevtepeno obderxijo. Zakonci nemrejo Ma¬
rije Divice vredneve qastiti, kak qi svoj zakon v’
slisni neduxnosti, zvesto, qisto eden ovemi zder*
xavajo, ino v’miri med soboj xivijo j kajti Prelista
Divica se more posebno s’qistim sercom qastiti,
ino vsaki qlovek te Marijo Divico naj vredneve
qasti, qi on qisto, trezno no poboxno xivi. Jez«*
pravi: „Zveliqani so qistega serca j kajti oni bojo
Boga gledali/ 4  Mat. 5, 8. Zato pa je pisal tydi
sveti Remuv neki xeni, z’imenom Leti: ,,Tvoj 8
qi se naj po Mariji ravna, kera je sama v’hm
bila, kda je Apgel prišel, ino se strašila, da je
moškega (Apgela v’ moški spodobi) zaglednuj 8 '
Je posebno se majo dekliqi po navyki Preipste
Divice ravnati $ kajti posebno dekliqom Marij 8
Divica prikliqyje z’besedami: „Poslysajte m®

zdaj, moji otroki! zveliqani so, keri moje p otl
zdencavajo. Poslysajte moj navyk mudro, 1110
ga nezavervte. Zveliqani je qlovek, ker me«e
poslysa, vsaki den pred mojimi dverami stran >
ino pri pragi mojih dveri mene qaka. Kdo rn cr< j
najde, bode xivleqe najsel, ino od Gospod 8
zveliqaqe zajimal/ 4  Pris. 8, 32—35. Ona i{ e re . l I

ti, ker na se paško ma, no na svojo serce, da V
grešnega notrinepride, tisti i)Q najde no ' iyC
qaije.

Pivice Marije ali na Advenske Divice Marje Den. 3 1

2) Mi dnevni svetek ^istega spočetja Pre-
blazene Divice Marije naj lepve no naj vrednej
obhajamo, no po poj naj povolnej pastimo, pi
ijeno ponižnost nasledyjemo. —- Marija je bila
srepna, da je brez greha spočeta bila, ino pasik
v’pervem megaji svojega spopetja z’vekvoj milost-
joj no svetostjoj, kak vsi Apgeli no lydje od Bo¬
ga podarjena postala. V’ tem mi pe resen De-
mremo nasledyvati, pappa v’peni ponixnosti, ltero
je ona, ne gledep na svoje velke prednosti, svojo
celo xivlepe opravlala. Kak, bi se mi nebi v’
nagledi tega ponixati smeli, ino pred soboj sami
sramyvati, da smo ne samo od zapetka, temop
lehko vekvi pas svojvolno slyxebniki greha no
vraga bili, ino repi zaverzepa božjega? Mi mi
zato zmislimo, da smo grevni, ino le vse dobrote
od Boga mamo, ino se zato vu vsem Bogi podloxni,
ponisni no zahvalni skaxemo: te mi dnes Marijo,
fl aj ponixnevo naj bolve pastimo $ mi najmreij te
z poj repemo: „Jas sem hlapec, jas sem dekla
Gospodova, naj se zgodi po pegovi sveti voli
L.vk. i, 30. „kajti Bog le samo ponixnim dava
Sv ojo milost.“ l.Pet. 5, 5. Sveti Bernard vypi:
jAav sponizani pe le malo poptyvan, nepa za
ponixnega pohvalen biti.

3) Mi na dnevni svetek Prepisto Divico naj
'°lve no naj vredneve pastimo, pi tydi peno po-
tCr plivost v’terplepi nasledavamo, ino se tak ra-

ovolao v’božjo volo podamo, kak se je ona po-
ala. —. jpj g rev j mo  b res  hepapa, ino deno ne-
'l etn o nikaj terpeti, je to pravipno? Znamo mi po
P ra yici terjati, da bi Bog z’nami lezej djal, kak
Sv °J°j neduxnoj no naj svetevoj materjo j? Aliti
n ’premo mi po v’poterplivosti nasledyvati, aliti
m * nemo pe v’ pasti nasledvvali! Mi moremo zato
5e ‘ l  Boga na pomoti zvati, no se pemi volno v’

38  Na svetek neomadenega Spopetja Prehlajene

roke dati, kda kaka nesrepa nad nas pride; nes-
memo nikoli na Boga pozabiti; kajti ovapi tydi
on na nas pozabi, ino moremo na Marijo zmisli-
ti, kak poterplivno je ona terpela, ino po v’to¬
tem strani nasledvvati; „hajti poterplepa je vam
potrebno pred vsem, qi opete boxjo volo spupa-
vati, ino obepape doseqti,“ pravi sveti Apovtol
Pavel. Xid. 10, 30 . Ino sveti Bernard pravi: „ 4 i
je Kristuv pot navega zvelipapa, te mi moremo
priklade pegovega poterplepanasledyvati.—Ono
je cesta, po keri so xe Svetniki starega zavitka
bodili; Abel najmrep, Abraham, Izak, Jakop,
Joxef, Možev, David no ovi. Zadniq je telilo
spoklanih prerokov, telko pasti pano merjenih
muqenikov, svoje krone samo skos hvalevredno
no sveto poterplivost dobilo; kajti ulovek nemre
za svoje bole no terplepa kronan biti, qi jih j e
ne s’poterplivnostjoj nosil. <c  Zato pa pravi Je-
zuv: „Vu navi poterplivnosti bodte vi vave dyve
posedeliLyk.  21, 19. to je, s’poterplivnostjoj
bodte vi vave dyve na veke revili.

Po toti vixi qastimo mi ali dnes PrepisteD*’
vico naj bolve no naj vredneve.

’Z repenega srrio se mi dnes podvyqili, da n"
Marije Prepiste Divice pisto spopetje naj bolve
svetimo, pi premivlavamo, da je brezi nadoblene-
ga greha spopeta bila; da je naj vekve milosti 0
Boga dobivala, ino da je tydi dosti na sveti pre*
stati mogla. Smo se podvyqili, da po dnes n a )
bole valom pastimo, pipeno pistost no nedusnost,
peno ponixnost no poterplivost nasledavamo.
Poqydivaj tvditi, nabožna dyva! to to vmetnode 0
boxjo, ino se razvesely na pem. Alipa nepy® tl
samo pri tem ostati; temop py, kai tebi Ala fl  '
prizava: „Poslyvajtc mene, repe ona, moji otr°
ki! blaženi sejo, keri moje poti zderxavojo.

Divice Marija ali naAdvenske Dmce Marje Den. 39

ti kak sera jas po pota h kreposti no popunosti
stanovitno hodila, velkih milosti boxjih ne zabstor)
dobila5 temoq nehenlivo z’ijimi delala, ino tak
mojo zveličarje dosegnila: tak stopte tydi vi v’
moje slede, qi vi moji otroki biti no se zveliqati
qete. PosIyhnite podvyqeqe, nezavervte ga, Bla-
xeni so, keri moje besede qyjejo, pri mojih mi¬
losti dverah stalno straxajo, ino mene z’ otročjim
zavypapom ivejo. Oni me naj liki mater razve-
selega najdejo, ino skoz mojo provpo pri Bogi ty
sivlepe milosti, tam pa sivlepe veqne qasti do¬
bijo. Amen.

Na svetek svetega Tomaja, Apos¬
tola.

»Da si vidil, Tomav, si verval.** Iv. 20 , 29.

Spobolvape.

Sveti Tomav, ovaqi tydi Dvojqiq imenvvan,
je bil Galilejez, ino po svojem roqnem deli ravno
l ydi ribiq. On je bil od Kristuva med Apovtole
gorvzet, kaj nam dojde, si odpegove poboxnosti,
v yt{livosti no gorkosti visoko misel spraviti. Od
te 8 a  je zadosti dokaza dal, dare je pri priliki, kda
1° °vi Apovtoli Kristuva od nazajhoda na Judos-
l °j Lazara bydit, kde je jemi smert predstala,
n j*zajderxati hteli, ves oserqenino kuraxen rekel;
»bcno hodmo, naj z’pim merjemo! <l!  Iv. ir, lf>.
l °s toto svojo vellioserqnost no zvestost, s’ kc-

40  Na svetek svetega Tomasa, Apostola.

roj se je on Kristuva vu vseh protivnih prigodih
derxal, sl je on tydi po pravici tisto hvalo zasly-
ac.il, kero je Kristus svojim Apostolom z’besedami
rekel: ,,Vi sdte, keri ste pri meni v’mojih brid*
kostah preveno obstajali.“ PJegova vera se je
resen pri Kristusovi gorstaji spoteknila, da je re-
kel vyqenikom rekočim, kaj so Gospoda vidili:
, 7 Hi jas nemo znamel cvekov v’ pegovih rokah
vidil, ino mojega persta v’znamel pegovih cve¬
kov, no moje roke v’pegovstran djal, daknepem
vervati.“ Alipa on se je od svojega pada ne sa¬
mo skoro pa gorzravnalj temotj tistega tydi silos
svojo lepo versko spoved, tak kak tydi skoz vnoge
za Kristusa podvzete dela ino prestane terplepa
do sitosti popravil. Kajti kumaj ga je Kristus od
resnice svojega staneta skozi poltazape svojih
ranskih znamel dosvedoipl, kak je pasi s’terdnoj
veroj zezval: „Moj Gospod no moj Bog! inoskos
to Kristusa ne samo za qloveka, ker ega je z’oqnn
vidil5 ampak tydi za Boga, kerega je ne viditi
mogel, spovedal. Trydi no dela, kcre je sveti
Tomas na se jemal, naj bi vero na Kristusa ras-
sirjal, so ne popisati; kajti on je po dobi svetega
Dyha naj sirse no naj dalesnese dexele prehodili
on je Armenjanom, Medjanom, Perzjanom, Part-
janom, Hirkanjom, Baktrijanom, Brahmanoro
predgalj on je celo, kak stari spomini svedoqq°>
v’Kino prišel •,  posebno pa je v’Indji se zderra-
val, kde je sveti Frančiško Ksaver se opitne sle¬
de pegovega evapgelskega dela najsel. Po tel« 1
delah je zadnip v’Kalamini ali Meliapuri od du¬
hovnikov krivih bogov pri krixi, kde je molil, s
tikapami prebodpen ino celo na smert pobit g 1 ®'
tal. — Telho si je toti gorek Apostol prizade ,
svoj edini blod popraviti j ino kelko pa si m ‘ P 11
zadenemo, nase tak vnoge no tak velite grehe ' u '

Na sveteli svetega Tomasa, Apostola. 4l

pohysapa spobolvati ? Jas zato dnes i[em moj go¬
vor na spobolsape naravnati no repti:

I. Dosti si je sveti Tomas prizadel, svoj blod
pa popraviti, ino pitam?

II. Kelko pa si mi prizadenemo, nase grehe no
pohysapa spobolsati ?

Vzemrno si dnevni navyk k’serci, da se ne¬
mo navega zveliuapa skoz nepokoro znebili. Jas
zaqnem,

I.

Dosti si je prizadel sveti Tomas, naj bi 'svoj
blod spobolsal j kajti on je l) spoznal svoj greh,
2 ) je oxalil svoj greh, 3) je spobolsal svoj greh.

t) Dosti si je sveti Apostol Tomas prizadel,
naj bi svoj greh spobolsal} kajti on je spoznal
brivice svoje nevernosti. — Kda je Jezus po svo¬
jem stanepi se pervokrat svojim vyijenikom skoz
Baperte dveri v’hixo, kde so od straha pred xido-
Vl  notrizaklepeni bili, prikazal, je Tomasa neblo
polek, ino potle, dare je prišel, so pemi ovi vy-
ipenilti pravili: da so Gospoda Vidilij on pk tega
nehtel vervati, no rekel: ,,^-Ii jas nebom znamel
Cvekov napegovih rokah vidil, ino mojega persta
v  j) e gove brizge, ino moje roke v’pegov stran
poloxil 3 dak nemo verval. Krez osem dni je pa
■ezuv prišel skoz zaperte dveri, no rekel: Mir
Vattl bodi! cs  ino te je rekel Tomasi: Podaj tvoj
P Cr st sem, no glej moje roke 3 podaj tvojo roko
Scm > ino jo deni v’moj stran, ino nebodi neve-
r ° n j temop veren.“ Hasi je Tomas, kak je Je-
* Uva za glednil no govoriti pyl, spoznal svojo kri-

C  keb n V\°l^ rcl \  ino na ves glas pun pokore re-
! 110  ° :  »Moj Gospod no moj Bog! <(  ino je s’totimi

id

ih

oi

os

si

iti

eti

as-

■ga

lili

irt-

om

ijo,

■n-

slo¬

kih

dp

»ra-

deh

42  Na svetelt svetega Tomasa, Apostola,

besedami za odpysepe svojega vyqitela no zveli-
pitela prosil. Jezus je jemi rekel: „Da si vidil
Tomas, dali si verjel. Blaxeni pa so, keriso ne
vidili, ino deno vervali." Sveti Gregor Papes
pravi: „da je Bog pad svetega Tomasa k’našemi
liaski dopystil, ino pegova dvojost no nevera ste
nam vep hasnile, kak hitra vera ovih vyqcnikov:
da je Kristusi priloxnost dal, nam dosti svetlese
dokaze svojega stanepa dati, ino nas po takvem
v’veri na tisto poterditi. Mi vidimo is tote zgod¬
be dobrotlivost boxjo, da se Kristus ravno telko
trydi, edinega Tomasa napravo pot spraviti, kak
za ove vse vkyp.“ Zato pa pravi sveti Augustin:
„Bog se trydi ravno tak za ednega pl o veka, kali
za vse; ino telko za vse, kak za ednega. Kdo
nebi tak dobrotlivega Boga lybil !*■<

2) Dosti si je sveti Tomas prizadel, naj 1 »
svoj greh spobolsal; kajti on je pega mopno zgre-
val no oxalil. — Mi vidimo, kak mopno so sve¬
tega Tomasa Jezusove besedo genule v’pcgovem
serci3 kak ves xalosten no spokorjeni je on
postal j kak iuoprto je pega grevati zapelo, d are
je Jezusa zaglednil, no pegove besede qyl: )>^' r
vam bodi! — Podaj sem tvoj perst, no glodaj
moje roke ;  segni sem z’rokoj, no jo deni v nl( jl
stran, ino nebodi neveren j temop veren." Ka
je Jezus hepai, je taki Tomas ves xalosten
pun pokore no grevapa zauel: „Moj Gospod n0
- - - - ;Da si vidik I

moj Bog!'' Ino Jezus jemi repe: „

Tomas, si verval. Blaxeni sejo, keri so ne Vi'

idili;

pa le vervali." Zdaj je Tomas ves veseli
ino besede psalma se na pega primerijo: ",

mojo xa!ost obernil na veselje, — ino si fflC

radostjoj obdal." Ps. 20 » 12. Sveti Gregor p' 3
vi: „Tak je najmrep Gospod po svojem g orsla

Na svetelt svetega Tomasa, Apostola. 45

nepi vyqenika dvojiti pystil, ne pa ga v’dvojitbi
nahal.“

3) Veliko si je sveti Tomas Apostol priza¬
del, naj bi krivico svoje nevernosti popravil, da
jo je tydi ze vsem trydom spobolsal. — Mi smo
slisali v’berili pegovega xivlepa, kak daleq no
kak svrko po hajdoskem sveti je on zobhodil po
dobi svetega Dyha, ino je Kristusovo Evapgelje
ze vsem marom no gorom predgal, naj bi tote
nesrečne lydi, keri se so ne poznali pravega Bo¬
ga no pegove vere, povernil no pim znanost od
Kristusa no pihovega zveliqapa spravil. Brezi
vsega straha je on sel k’ totim divjim no lagod¬
nim, krivovernim lystvam: k’ Partjanom, Medja-
nom, Perzjanom, Hirkanom no Baktrifanom, iri'6
jc pim Kristusa krixanega predgal, no pe na rjd-
ga vervati no si v’ penr zveliqape iskati vyqil, k’
pemije pe na pega kerstil. Ne je gledal na hydo
vremen, ne na mraz, ne na vroqino, ne se je bo¬
jni pcmernega, lagodnega, divjega Brahmanskd-
ga lystva, ne je trepetal pred smertjoj za Kristu¬
sovo volo, naj bi spobolsal tisto krivico, kero je¬
na je skos svojo nevero vqinil. On je stanoviten
ostal v’smerti, kak pegov vyqitel, kda so ga s’
tikatjami prebadali neverniki, ino je prestal no
premagal vitesno no moqno, ino qast svojega
^postolstva s’ kronoj marterniqtva olepotil, ino
postal kep nebeški 3 kajti sveti Gregor Papes pra-
Vl:  okisano je: Dyh boxjije okepil nebesa. Kepi
ne bes pa so kreposti oznanitelov. <(

Dosti si je ali, kak smo zdaj vidili, sveti
povtol Tomas prizadel, svoj blod popraviti no
s P°bdlsati. Zdaj še nam ostane te pitati: Kelko
P a Sl  mi prizadenemo, nase grehe no pohysapa
P°P r avlati no spobolsati ? ino toti navylt bom po«
a zal v’drygem deli.

44 Na svetek svetega Tomasa, Apostola,

II.

Hi mi našo skerb za pokoro no spobolsage
naših grehov no krivic k’skerbi za pokoro no
spobolsage svetega Tomasa primerimo j te najde¬
mo med tem vellti odloqek. Mi najdemo velko
mlaqnost no neskerbnost za pokoro no pobolsape
na sebi $ mi najdemo, da mi malo ali skoro niq
za spobolsage našega grešnega xivlega nevi[ini-
mo, ino nemarno skerbi na nase dysej na mesto,
da bi mogli i) nase grehe spoznati, 2) zgrevati
no oxalostiti, 3 ) prav spobolsati.

l) Po navvki svetega Apostola Tomasa mo¬
remo mi nase blode no grehe spoznati. — Hlovek
nesme ednaliomisleqen, ino jemi ne vse edno bi¬
ti, v’grehi xiveti ali ne j ali nesme misliti, da je
ne hydo ali greh, kaj prepovedanega on dela;
more zmisliti: jel bi gemi bilo po voli ali n,c, da
bi drygi to delal, ali da bi kdo gemi to vi[inil;
ali bi on vypal toto delo pred vsakim poqtenim
qlovekom vqiniti? Nesme qlovek biti vnemaren,
no meniti, da se dugo zna xiveti, ino se t[3 sa
zadosti ma, se spokoriti no spobolsati: to je ve¬
lika m!aqnoSt, ino znamelje lybezni k’grehi, in"
ne k’Bogi. Hlovek qi se qe Bogi dopadnuti, ,l0
od gega zveliqage dobiti, more spoznati svoje
krivice, no vediti, kak moqno Boga xe eden sam
greh razxali, naj Svetesega no naj Bolsega. G rev ’
nik more spoznati, kak moqno on svoji dysi
z’ ednim smertnim grehom škodi, da gej vso peno
xivlcge vzeme ino jo buje. More spoznati g reS '
nik, kako krivico on Bogi naj dobrotlivesemis' 1 ’
jemi oqi skoz greh dela, ino kak gega raz** 1 ’
da je gemi tak nezahvalen za vse prijete dobro
skos svoje grehe no hyde djaga j toto svojo* 11 al l

no

re

tal

D e

in(

*’I

bo

Svc

Itoi

nas

pro

13 .

vek

Go<

ker

to 1
pa 1
znai

ne >

mlai
spob
ti A)
no p
tak p
jas zi
Prevž
lic nt
»e bi

f

vemo

kaka

lemi

»latnc

P°kor

°Porni

1 *

,e

'i

la

h

m

m,

isa

ire-

no

»o

oj®

a<n

ev*

je

eno

•ev

;vo-

alii

rote

laH*

Na svetek svetega Tomava, Apovtola. 45

nost, neskerbnost no nezahvalnost proti Bogi mo¬
re qlovek greven spoznati, ino tydi to, da je Bog
tak dober, tak dugoseripen no miloserqen proti
ijemi, da gemi da qas no xivlepe k’pobolvagi,
ino ga nekavtiga na mesti, ve ga skoz opomina
z’lybeznoj na spobolvagej ino na smert no sod¬
bo nesme pozabiti. Sveti Tomav je vqasi spoznal
svoj greh, kak je Jezuva vidil no govoriti qyl re-
koq: „Moj Gospod no moj Bog!“ Sveto pismo
nas tydi opomina: „Spoznaj tvojo krivico, kaj si
proti Gospodi, tvojemi Bogi, zagrevil.“ Jer. 1,
13 . Sveti Gregor pravi od svetega Tomava: »člo¬
veka je vidil, ino je Boga spovedal, rekoq: Moj
Gospod no moj Bog! Skoz videge je ali verval,
ker je skoz gledaje pravega qloveka, totega za
Boga, kerega je ne viditi mogel, izrekel. Moqno
to veseli, kaj pride: Blaxeni, keri so ne vidili,
pa le vervali. V’ totem izrolti mi posebno po-
znamlani šemo, keri tistega, kerega smo v’mesi
ne vidili, v’ serci obderxavamo.“ Ino mi smo tak
mlatpii proti gemi * ino neskerbni navo xivlege
spobolvati, ino tak kesni na Boga zmisliti. Sve¬
to Auguvtin oxalyje na sebi: „ Ja j meni! kakltes-
no pridem jas k’tebi! Ah, jaj meni, da ve jas
* a k pomalem k’tebi teipem! Gorje meni, da ve
) as z daj oragen k’tebi bexim, ino ve neskvarjen
prevzeto oranege zanitpavam! Tak dugo sem stre¬
lne maral, dokliip so me gihove rane smerti
De  blizo spravile!“

2) Po navyki svetega Apovtola Tomava mo-
* em ° mi nave grehe tydi zgrevati no oxalostiti. —

. a ka xalost je svetega Tomava qasi pobila, kaK

i e  ?) e gov vyqitel gegovo nevero oipitno no
s atn ° zaqel grajati, ino kak je on ves od dyha
P°«ore no grevanosti pobit gratal! to nas motpno
Pomiga na nave grehe no hydobnosti tydi vqAsi

40  Na svetek svetega Tomava, Apostola,
zmisliti, se tjrez ije xalostiti no je objokati, kak

mi od koga tjyjemo, nam tiste oponašati ali gra>
jati. V’ navykih , predgah, v’ poboxnih knigah
najdemo mi opomine na nase grehe $ starvi, vy*
ipiteli no drygi lydje nas opomigajo no na pokoro
vraqajo, alipa le zmislimo: kelko mi maramo ? jeli
mi tote navyke tydi tak hitro poslyhnemo, kak
sveti Tomas? Zmislimo si, kaka vnemarnost, ka¬
ka mlaqnost no merzloserqnost je to proti boxje-
mi glasi, besedi boxji, proti Bogi, proti naši dy*
vi no i)enemi zveliqani)i! David nas vyqi nase
greh oxalostiti rekoq: „Kaj vi govorite v’vasem
serci, to si zgrevaite v’vaših spalnicah. Poroqte
poroqitbo praviqnosti, ino vypajte na Boga.“ Ps.
4, 6. Tobiav pravi: „Preobernte se grešniki,
ino delajte pravilnost pred Bogom, vervajoip,
da bode z’ vami svojo milosertjnost naredil/* Tol).
13, 8. Prerok Izaiav prosi: „Preoberni me, ino
jas bom se preobernilj kajti ti si Gospod moj
Bog! 44  Jer. 31 , 18 . Sveti Auguvtin xeli: „Gos-
pod moj Bog ! daj mojemi serci obqytepe greva*
nosti, mojemi dyhi pobitost.' 4

3 ) Po navyki svetega Apovtola Tomasa se
moremo zadniq tydi na yrok spobolvati. — 3I°*
remo se spomenuti, kaki yrok, kako skerb no
kaki tryd je navraqal sveti Tomav v’svojem spo*
koreni no spobolvapi krivice svojega greha. S
kakoj skerbjoj, s’kakoj marlivostjoj je on bom
po sveti no predgal Jezusovo Evai)gelje na dys |51  j
hasek lydi, ino je nevernike k’pravi veri spre'
lal. Kelko je on terpel pri tem, celo naj bok 1 !
nevo smert, naj bi le za svoj greh prav zadost'

po

Mj

vipnil no ga spobolval. To nas more nag

ibatn

vi
vel
no
na:
ni,
pac
bes
mi!(
prid
Jer,
o Gi

vi Dl

pove
veni
»Mi
ino l
*’del

je,  1 «
1!

P r, ’zac

belko

X

s ' je o;

5

s Pozna
prav
"'i z a
®3se

sp

tydi za zadostivqineqe navih grehov se trvditj
našem stani skoz zvesto spuxjavaqe stapskib 11 '
nosti 5  ne se strašiti, ali bojati, kaj za qast n

s pob 0 Js
^  n la ,
p b°m a
P °d n

m 0  b,

e$

° 8 :

se

to¬

no

10*

S'
idij
vni
:av* j
eq‘
ost'
ati >
i v’
duv

t It°

Na svetek svetega Tomava, Apovtola. 4"

slyxbo boxjo, ino za nav dyvnihasek terpeti, ino
popunoma pokoro s’haskom no sadjom opravlati.
Malo pa takih kristjanov je, keri svetega Tomava
v’totem strani radi no vredno nasledyjejo } temop
veltsi del smo mlapni no merzli, nemarni za Boga
no za navo dyvo. Bog sam nas zove k’sebi no
nas na pokoro vratca rekop: „Obernite se k’ me¬
ni, vi odstoplivi otroci, jas vas pem od vavega
pada ozdraviti. “ — Mi moremo radipyti pegove
besede, dela pokore opravlati, no pega prositi za
milost spobolvapa j moremo repti: — »Glej, mi
pridemo k’ tebi } kajti ti si nav Gospod no Bog!“
Jer. 3 , 22. Moremo prositi pega: „0berni nas,
o Gospod! k’sebi, ino mi mo se obernuli: pono¬
vi nave dneve, kak od zapetka.“ Xal. 5,21. »Bog!
poverni nas, ino pokaxi nam tvojo lice, ino re-
veni b(>mo.“ Ps. 7 (J, 4. Sveti Gregor govori:
»Mi smo skoz besede: Blaxeni, keri so ne vidli,
ino le verjeli, poznamlanij alipa le, pi navo vero
z delami nasledavamo. Kajti tisti po resnici ver-
je, ker opravla v’djapi, kaj verje.“

Mi smo zdaj premislili, kelko bi si mogli
prizadeti, za navo pokoro j ino vsaki se naj pita:
tielko je za svojo dyvo no spobolvape xe vpinil ?

Xivlepe svetega Tomava nam ali ltaxe, kelko
Sl  )e on prizadel, svoj greh popraviti, no pri Je-
ZUSl > svojemi vypiteli, odpyvepe dobiti j da je
poznal svojo krivico, jo objokal no oxalil, ino
i P r ,av spobolval. Po tem mi lehko vemo, kelko
mi  za navo spobolvape vpinimo, jel spoznamo
n tve grehe no pohyvave, jeli je oxalostimo, no
s P°bolsamo, ali ne? mi, keri telko grehov na
^'i mamo, smo tak nemarni za pokoro, ino svo¬
ji ° m av je za en sam greh telko si prizadel? —
I ° Revnem navylti si mi ali pemo naprejvzeti,
0  *'°ga perle za milost pokore prositi} kajti pi

48  Na Svetek svetega Tomava, Apostola.

on nam ne pomaga, kak je Jezus Tomasi poma¬
gal, te nemremo niq opraviti. David pravi: „Hi
Gospod nede stavil hrama, zaman delajo, keri ga
stavijo. Da bi Gospod nebi obarval mesta, zab-
storj straxi, ker je varje.“ Ps. 126 , l. Prositi
moremo Boga: „Poverni nas Bog nas zvelitptel,
ino odverni tvoj qemer od nas.“ Ps. 84, 5. Mi
moremo tydi nase grehe objokati no oxalostiti;
„kajti keri v’suzah sejajo, v’ veseljisijejo/' pravi
kral David. Ps. 125, 5. V’Kristuvi moremo po¬
sebno našo pomoq iskati; kajti v'gem samo je
zveliqax)e. Sveti Augustin dokonija: ,,Kaj je slaj¬
šega, kak oqeta v’imeni edinorojenega Sina na-
zavati, ino si ijega skoz opomin na Sina prinag«
ijenega narediti; krala skoz opomin ijegovega lyb-
lenegaSina vkrotiti? Kajti na taki natjin se krivci
5 z voze resyjejo, ino zvezani odpystijo; sena
smert obsojeni se neodresijo samo; temoq se ma¬
jo gosto nenavadne milosti veseliti, t[i ovaip ne-
žamydijo rasserdenih knezov na lybezcn ojihovih
lyblenih otrokov opomiijati. Tak vujdejo ne po
redkem krivi hlapci kastigi svojih gospodov, tp
lybezen ijihovih sinov za ije prosi. Tak smem
ali jas tydi prositi, Vsegamogoipii Olja! sito*

1 ybezen tvojega ednako vsegamogoijnega Sina.*
pelaj mojo dyvo is slyxnosti greha, naj jas tvojo
ime veliqestim.“ Ps. I4l, 8. Amen,

J

\

J

Vi

Adai
»'na;
vse gJ
to ti s

Vu  vs

P a  na

Na velki Svetek milostivnega Rojst¬
va nagega Gospoda Jezima Kristusa

ali na

S v e t i D e n.

„Ai)gel je rekel k’pastirom: Ncbojte sej kajti
glejte: Jas vam oznanyjem velko veselje,
kero de se vsemi lystvi nagodilo. Zakaj
dnes se vam je v’ Davidovem mesti Zveli-
qar narodil, ker je Kristus Gospod. e ‘ Lyk.
2 , 10 . 11 .

V’i[em obstoji našo dnesno veselje,
ino kaj je naša duxnost?

svet prostna od vsega greha priti. Xivela s
■“ 'si sreqi dyha no tela, v’hodi z’Bogom j s
P a  naskorem velko nesrečo mela, svojemi Boj
7,a pelana od kaqe, nepokorna bitij skos prele
D e gove zapovedi grešiti j skos toti greh pogyb
j) e  kres se no kres vse svoje otroke, otrokov oti
e n o kres ves qloveqji narod spraviti j sebi i
' Sem  nebesa na veke zapreti, sebi no vsem qi
!° 1,0  veipio smert prinesti. Alipa neskonqa
i. 'krotlivost boxja je zanesla ajyno nepokorno
110 Se  posmilila qrcz zapelani qloveqji par ;

Del. ' 4

50 Na velki Svetek milostivnega Rojstva navega

qrcz ves iplovetjji narod j je obetpala i)ima odre-
vepne od totega kres vse pogyblivega no xalost»
nega stana vetrnega zaverxei)a. Bog je dal najm-
req svojega boxjega Sina od Preijiste Divice Ma¬
rije poroditi, ker bi padjeni qloveqji narod odre¬
diti no zveličati mogel. Ino dnes je obletni ve¬
selja pun den, na kerem se ves svet veseli, na
kerem se je nam nav Zveličar narodil. Nicorpri
jasnem, svetlem zvezdnem svepeti lepe noqi je
prinesel Apgel ’z nebes dol pastirom na pavi pri
Betlehemi veseli glas rekoq: „Nebojte se, kajti
glejte: jas vam oznanyjem velko veselje, kerode
se vsemi lystvi nagodilo. Dnes se je vam zveličar
v’Davidovem mesti narodil, ker je Kristuv Go¬
spod/' Je resniqno, naj vekvo veselje se nam je
na dnevni den, ino vsem lydem, nagodilo. Je«
zuv, Sin boxji, se je povrednil k’nam priti, ino
nav zveličar biti. Zato pa je naj nav govor de*
nes tydi od dryga ne, kak od totega velkega ve¬
selja, ino nave duxnosti; jas zato pitam

I. V’ qem ali obstoji dnes navo velko veselje?
ino

mil

bes

liip

terri

veq

Vest

narr

gel

tak

da si

odre

vetju

skos

svojo

jaksc

zakla

D e ga

Ilavo

da sm

vic o r

vel pi¬

li. Kaj je te dnes nava duxnost?

,,Hodmo v’Betlehem gledat tega, kaj sc je
zgodilo, ino kaj nam je Gospod oznanil." bp*
2, 15. Bodte pripravleni.—

I.

Velko veselje, ali nei:
je nam no vsem lystvam
milostivno rojstvo navega Gospoda no Zvelh( al,i
Jezova Kristuva, obstoji i) v’tem, da nas ) e  'j'j
od duga no veqne kavtige greha odrevil, 2)
nas je ’z Bogom pa sprijaznil, ino nam D e S 0 '

;nliva sreija, k era se
icoi naeodila, s '°"

Verven
bili, o
bili.« i
kbil |
Heze]
Bard n
«* no v
tibojet,
vta t{e o
o)

nas j
Degovo
Vo 'o r 0

J

dl.

a sc
ilios
Lp ra
e o*

) Ja

ffO ' 0

Gospoda Jeztiva Kristuva ali na Sveti Den. 5 1

milost no dopadnost pa spravil, 3 ) da nam je ne¬
besa pa odperel, ino nam nagovor na vepno zve«
liqape pa spravil.

l) Navo velko veselje dnes je naj pervo v’
teirt, da nas je Jezuv, nav zvelipar, od duga no
veqne liavtige greha odrevil. —- To je naj vekvo
Veselje, ino neizrepliva srepa j je naj vekva, kera
nam je k’deli biti znala, kaj nas je Bog ne zaver-
gel na veke, kak gizdave apgele, da smo pega
tak moijno razxalili, skoz Adamov greh )  temop
da se je prež nas smilil, ino nam na dnevni den
odrevitela poroditi dal, ker je nas od duga no
veipie kare nadoblenega greha revil no odtel,
silos svojo milosti puno smert na krixi. — ^i kdo
svojo naj vekvo, naj draxevo pasno blago, naj
jalivo no sebi naj lyblenevo rep, svoj naj vekvi
naklad, zgybi, ino pega potle pa najde: jele za
pega paq vekvo veselje kde, kak kres toto srepo?
kavno tak je tydi dnes za nas naj vekvo veselje,
'la smo skoz Jezuvovo rojstvo navo zgybleno pra¬
vico na nebesa skoz odrevepe najvli. Sveti Pa¬
vel pive: „Kda je pas dopupen bil, je poslal Bog
svojega Sina, rojenega od xenske, postavi pod¬
vojenega, naj bi on tiste, keri so pod postavoj
mh, odrevil, ino naj bi mi navzetje otroptva do-
1 “ Gal. 4 , 4 . 5. Kak mopno nas je ali Bog
)J)il! Sveti Tomav ’z Vilenove pravi: ,,0  boxja
'}oezen! O boxji premag lybezni!“ Sveti Ber*
n ®vd tydi veli: „KdaBog na sedevi svoje visoko-
s !‘ n .° velipesti sedi, zapovedava on strah no pes-
tll)0 jeqnostj kaxe pa se on v’spodobi deteta, te
' ta, l e  on lyhezen noter/* —

^ 2) Navo veselje je dnes naj vekvo v’ tem ,
nas  je Sin boxji z’Bogom pa sprijaznil ino nam
' e 8°vo milost no dopadepe pa spravil. — Jezu-
u '° r °jstvo je naj vekvo veselje za nas, da nam

52 Na velki Svetek milostivnega Rojstva našega

je našo zgybleno milost no prijatelstvo boxjo,
našo naj vek n o dobroto, pa nazajspravllo. Jezus
nas je pa z’Bogom vsinil no sprijaznil, da srao
mi pa prijateli boxji postali, ino postati znamo,
qi pa nesreqo mamo, ’z milosti boxje pasti skos
kaki greh. Je resen! to je naj veksa veselnost
za nas, ino vsaki ijlovek ma zrok, še na dnevni
den v’serci prav razveseliti, da se je dnes vsem
lydem zveliqar narodil, ker je skos svojo smert
nase pote no lance rastergal, vrata peklenske od-
perel, nas odrešil no vsem lydem zveliqage pri¬
nesel. Sam Apgel je ’z nebes toto velko veselje
dol na zemlo prinesel, ino naskorem se je pri
ijem velka vnosina nebeških veregov znajsla, ke-
ri so Roga hvalili no rekli: ^ast bodi Bogi na
višini, ino mir lydem na zemli, keri so dobre vo¬
le.'' Lyk. 2, 13. 14. Sveti Pavel piše: „Bognas
je od moqi teme odtel, ino v’kralestvo svojega
lybeznivega Sina postavil, v’kerem mi odrešene
mamo, odpysepe grehov." Kol. l, 13. 14. kio
sveti Papes Leo pravi: ,,Nas zvelitjar, Lyblem.
se je dnes narodil: veselmo se! Je celo ne prav,
da bi dnes xalost bila, kde rojstveni den xivlep a

je, ker strahoto merlivosti pokomja, ino nam

ve¬

selje od obetjanega veqnega zveliqapa prinese.
— Veselje, kero je nam na dnesni den k da 11
prišlo, pa se se skos to povišava no povcksava,
da so se nam ;

3 ) skoz milosti puno rojstvo Jezusa Kristo*
sa, našega zveliipra, nebesa pa odperle, — k ere
so perle za nas no vse lydi zaperte bile. B a
veselje je to zdaj za nas $ mi znamo zdaj vso vv-
pape meti, k’ našemi Bogi, našemi stvarniki, zvC

)iqari no posveqiteli pa priti, od kerega smo

lepe, telo no dyso, dobili, ino našo bitje,
ker nam ty dolaj vse dava. Je, k’ pemi z nam

m

P«

G

g a

S\

vz

M

kr
on
bli
k’c
jtivl

TP&

sta>

nik:

naj

kajti
Gosj
nava
viti,
ti v ’

stol n
'ati z
dobro
bornj

0,1  pri
}' l >  koi

Mi

i

t

1

1

t

e

i

>•

ia

>

as

; a

f

10

>i!

IV)

9 a

?e»

3 .“

cli

i'3)

Gospoda Jezusa Kristusa ali na Sveti Den. 55

mi nekda pa priti, da so se nam nebesa pa od-
perle. Veselmo se dnes no retpno: „Velki je
Gospod, ino mopno hvale vreden, v’ mesti naše¬
ga Boga, na pegovem svetem bregi.“ Ps. 47, 1 .
Sveti Papes Leo repe: „Nise je naj ne od del-
vzetja na totem vesolji odločeni. Vsi majo ob¬
činskega veselja eden zrok, da je nas Gospod gre¬
ha no smerti pokonpavecj tak kak niednega od
krivice greha rešenega nenajde, tak Vsem pride
on na odresepe. Naj se veseli sveti, da se pri¬
bijava plapi; naj se veseli grešnik, da se vabi
k’odpysepij naj se oserpi hajd, da se zove k’
rivieri; kajti boxji Sin je po spunepi pasa, ke-
rega je boxjega zastopa nedosegliva višina po¬
stavila, spravlepe plovepje naravi k’svojemi stvar¬
niki gorvzela, naj bi se najdeš smerti, vrag, skoz
^ega, kero je premagal, preladal.**

V’tem ali, kak smo zdaj qyli, obstoji našo
naj vckso veselje dnes.

Mi se mamo ali dnes naj veksi zrok veseliti,
kajti nas zvelipar pride k’ nam, kral vseh kraloy
Gospod vseh Gospodov. Alipaliaj je zato te dnes
nayaduxnost? Kak se mamc> mi k’qemi pripra-
Vlt 4 ino kak ga mamo prijeti ? se pemo podvyqi-
ti v’ drygem deli.

II.

,tu* |

ere

iko

vy-

jve*

siv¬

ino

iin°

jjPripravmo malo hixo, v’po postelo, mizo,
. no sveppek pripravrao, naj on v’ poj prebi¬
li zna, kda k’nam pride.** 4* Kral. 4, 10 . Tak
j 0  r ° je mislila ena Sunamitanska xena s’ prero-
Elizejom 3  take priprave je delala k’pegove-
^ Pohodi no postrexbi. Nebomo mitydi Kristu-
li’ivr ,r 6  nam  P r ' t * pnipravleni, ednako vpini-
* Mi petni pripravimo l) malo hixo, skos spo-

54 Na vellu Svetek milostivnega Rojstva navega

ved oqisteno serce, 2) postelo, skoz od posvet¬
nega sprazpeno serce, 5) mizo, skoz vredno pri-
jetje svetega Revnega Tela, 4) stol, skos sponi.
xano serce, 5 ) sveqt)ek skoz moqno sivo vero
no goreqo lvbezen.

1) Mi navemi Gospodi no zveliqari hixo pri-
pravimo, qi skos pravo spoved nave serca zeqis-
timo. — Ravno tak, kak se je nekda nav Zveli*
qar s’telom v’Betlehemi na svet narodil, ino k’
lydem na ženilo privelj tak on tydi zdaj v’dyhi
v’nave serca priti qe. Alipa on je naj Svetevi,
ino v’neqiste no nesnaxne serca nemre notriitij
mi ali moremo t)e od grehov skozi pravilno no
zgrevano spoved oqistcne meti j kajti v’tako hi¬
šo on samo stopi. Sveti Pavel pravi: „Veselte
sev’Gospodi: itak vam povem: veselte se. Daj¬
te vavo poqtenost vsem lydem na znaije. Gospod
je blizo. Nedelajte si skerbi za nikajj temoi[
dajte vave provrje vu vseh molitbah no molbah
7’  zahvalnostjoj Bogi na zvedi. Ino mir boxj*>
ker ves razum prestopi, naj varje vave serca no
vavzastop, v’Kristuvi Jezuvi, navemi Gospodi “
Filip. 4, 4 — 7 . Muder mox pravi: „ 0 berni se
proq od greha, ino ravnaj roke no rjisti tvojo
serce od vsega hydodelstva.“ Ekle. 38 , 10 . Sve¬
ta Margeta Kortonska je nekda na sveti den p ra '
vila: ,,Naj lybeznivevi Zveliqitel! daj moniniil° st >
naj jas tebe nikoli veq nerazxalim. M

2)  Postelo mi navemi zveliqari pripravimo
skoz od posvetnega sprazpeno serce. — Poste
mi navemi Zveliqari v’hixi navega serca p r, P r
vimo, qi mi od posvetnih skerbi, opravil, r _ astr °’
venosti popvstimo, ino v’so gremo. Hi najmr CI l
q,rez navo dyvovno potrebnost premislavatno, ,n '
kaj nas Bogi prijetne naredi. Hi premivlava" 1 ^
qrez navo dozdarjo xivlege, kako je bilo j j e * ^

\

st¬

ri¬

ni.

:ro

iri-

st

k’
jrhi
!vi,
iti j
no
hi-
;lte
)aj-

pod

noq

bah

ixji»
i no

,di>
li se
vojo
Sve-
pra-
lostj

vimo

stelo

ipra-

stro-

tirctj
i, in°
? am°
el i e

Gospoda Jezuva Kristuva ali na Sveti Den. 55

bilo tako, kaj bi Jezuv sdaj dopadeije na jem
najvel, ali ne? Fremivlavati moremo, jel smo se
skerbeliveq za dobre dela, ali smo lehko veq hy-
dega no grevnega opravlali? Skoz odreveije no
odpravlage hydega no posvetnega rastroveija bomo
mite Jezim lepo postelo v’navem serci postlali
no pripravili, v’ kero bode on z’veseljomprivel po¬
livat. Sveti Pavel pravi: „Milost boxja, navega
Zveliqara se je vsem lydem prikazala, ino je nas
vyqila, da bi se mi hydobnosti no vsem posvet¬
nim xelam odpovedali, ino trezno, praviqno no
bogoblaxno na sveti xiveli, ino na blaxeno vypa-
i)e, no na prihod qasti velkega Boga no navega
Gospoda Jezuva Kristuva qakati mogli, ker se je
sam za nas dal, naj bi nas od vse nepravilnosti
odrevil, ino sebi samemi prijetno lystvo oipstil,
kcro se za dobrimi delami skerbi. <f  Tit. 2, 11—
H. Sveti Leo Papev vyqi: „Odpoloxmo ali sta¬
rega ijloveka z’:gegovimi delami, ino dobivvi na¬
čelstvo Kristuvovega rojstva se odpovedmo delam
mesa,‘ (

3) Mi navemi Gospodi no krali pripravimo
v  hixi navega serca mizo skoz vredno obreditbo.

Mizo mi navemi Zveliqari v’navem serci po¬
stavimo, qi si mi prav goreqo za rjegovim priho¬
dom xelirno, ino ijega skoz vredno sveto obrejy-
' a D e  z’naj mogoqnevoj naboxnostjoj na altar na¬
gega serca posadimo. Sveti Pavel pive: „Do-
rothvost no prilydnost boxja navega Zveliqara
Se  )e prikazala. On je nas ne za del praviqno-
5t ! v °lo, kere smo mi opravlali; temoq za svoje
ril >loserqnosti volo skos kerst prerojstva no po-
nav ler)a svetega Dyha zveliqal, lterega je on pre-
| 0I [ skoz Jezuva Kristuva, navega Zveliqitela,
' rcz  nas razlejal. Naj mi skoz i)egovo milost
°l ,r aviqeni po vypagi nadobniki bomo  veqnega

56 Na velki Svetek milostivnega Rojstva navega

v

zveliqai)a, skoz JezuvaKristuva navega Gospoda,"
Tit. 3, 4—-7. Sveti Papev Leo pa pravi: „Spo-
znaj, o kristjan! tvojo vrednost, ino boxje na¬
ture deleven narejeni, nehodi nazaj v’staro bo-
dikakvnost skozi pogybleno xivleije.“

4) Mi navemi Gospodi no zveliqari stol v’
hixi navega serca postavimo skoz pOnixnost. —
Stol mi navemi zvelitpari pripravimo v’navera ser¬
ci, qi premislimo, kaj za velki Gospod no Bog
toti je, ker od sedeva svoje nebevke ijasti dol v’
nave nevolne serca ide, pred kerim se ali more¬
mo sploh sponixati j kajti ponixnost on samo ly-
bij zakaj on se je sam ves sponixal, ino k’nam
grevnikom privel: pred, orjim se morejo vse kole¬
na vujgibati! Sveti Ivan pive: „Ino beseda je me¬
so postala, no med nami prebivala, ino mi smo
ijegovo qast vidili, qast liki edinorojenega od
oqeta, punega milosti no mudrosti." Iv. l, ib
SvetiAuguvtin pravi: „On nas vyqi is totih jasel,
liki ’spredganze, svet, ino vse, kaj se od pega
ceni, zaniijavati: on nas vyqi lybezen k’ sirmavt-
vi, ponixaxji, nisokosti no spoklapi, pred qe®
svet gerdost m a."

5) Mi navemi Gospodi no zveliqari svetjpef 1
v’hixo navega serca pripravimo, skoz moqno »*
vo vero no goreqo lybezen. — Sveqpek ali IyH
mi navemi zveliqari Jezuvi Kristuvi v’ hixo naše¬
ga serca k’ijegovemi prihodi postavimo, qi ml 1
moqnoj, terdnoj no xivoj‘ veroj skrivnost p e o°j
vega vqloveqexja si k’serci vzememo, kera se v
naj svetevem Sakramenti Presvetega Revnega l e
la obstojeqo ponavla no nazoqi je, ino qi i e 11
serce od goreqe lvbezni k’ijemi vyxgano. - 1 ®.
moqno vero so tydi pastirje na sveto noq me  ’

taka ljrq xive vere no taki ogen vroqe lybezm
1 v  ^ihovih sercah gorel na sveto noq ^

dare

Gospoda Jezusa Kristusa ali na Sveti Den. 57

k  so hodili v’ Betlehem boxjega deteta gledat no
)- molit; kajti od ijih stoji pisano: „Ino pastirje so
i- sli pa nazaj domo, slavili no hvalili Boga za volo

> vsega, kaj so qyli no vidili, ino kaj se je rjim po-

vedaloJ* Lyk. 2, 20. Sveti Leo Papes vyqi:
v’ „Spomeni se, koga glave no tela ses vud. Zmisti,
da si odvzet oblasti tem, prenesen v’lyq boxjo
r. no v’kraIestvo. : “

To je ali naša dusnost, ino kaj mi na dnes-
v’ ni den pri prihodi našega zveliqara Jezusa Kristu-

■e- va opraviti mamo,

y- Mi smo ali zdaj našo dnesno premislavarje

im sklenuli, ino smo najsli, v’qem dnes našo velko

le- veselje nad našim zveliqarotn, ker se nam je dnes

ie- narodil, biti more; najmreq v’tem, da nas je edi¬
no norojen Sin boxji od duga ino vetrne kastige gre-

od ha oslobodil; da nas je ’z Bogom pa sprijaznil

1 4* no  nam rjegovo milost no dopaderje nazajspravil,

sel, da nam je nebesa odperel, ino nam nagovor na

ega veqno zveličarje spravil. Toti nas zveličar ali

ivt- dnes k’nam pride. — Mi smo se tydi podvyqi!i,

[e» da je naša duxnost, ijemi v’našem serci dopadli-

v o no lepo hixiqko pripraviti, v’keribode on rad
pek prebival; najmreq qi rjemi našo serce skos pra-

i xi* v Upio spoved za hixo sqistimo; qi ijemi našo ser¬
iji} ce za postelo od posvetnih skerbi no rastrose-

ase* n osti lepo spraznimo; qi rjemi skoz vredno ob¬
al 1  re jyyaqe mizo svetega Resnega Tela v’ qistem

eg°; st j r « postavimo; qi ijemi v’našem serci našo po-

e v n unost za stol denemo, ino rjemi v’našem serci

t Te* Sve qomoqne, xive vere no goreqe lybezni pri¬
da? 0  Plavimo. — Sveti Frančiško Asisoski je mel tako

T, Phezen k’novorojenemi boxjemi deteti, da si je
nek) na j bi svojo lybezen k’i)emi preveno vujxgano
ni l e  ®1, ^talico v’Betlehemi ino jaselce’z Jezusekom
dar e  Uredil, ino da je tota sveta sega za nepodvyqe-

58 Na velki Svetek milostivnega Rojstva našega ic.

ne no prostne jako za naboxnost no podvypepe
slyxila, se je tota navada potle po vsem kersapst-
vi gorvzela. „Vi bodle dete najsli, kero je v’
plenice povito, ino v’jaselcah lexi;“ Lyk. 2, 12.
je rekel Apgel pastirom. Je, Kristjanje! mioi|e-
mo v’ dyhi tydi dnes v’Betlehem iti3 pega moli¬
ti , našega Boga no zvelipara, ino se nad pem
razveseliti. — Hi kaki velki gospod, ali kral, k’
nam priti nameni, te je na pegov prihod xe vso
lystvo no vso mesto razveseljeno, ino v’ svetepem
oblapili pripravleno. K’ nam pa pride dnes nas
boxji zvclipar, kral neba no zemle, kelko vekso
se more našo veselje biti! Je, mi se moremo dnes
nad pem sploh razveseliti, pega v’jaselcah po-
nixno moliti, no se pemi za velke dobrote pego-
vega prihoda no našega odresepa lepo zahvaliti.
Sveti Papes Leo nas na to oporaipa reko p: »Zah¬
valni o se, Lybleni! Bogi Opeti, skos Sina pego-
vega vu svetemi Dyhi, ker je za volo svoje velke
lybezni, s’keroj je nas lybil, se krez nas smililt
ino da smo mertvi bili od grehov, je nas oxivij
v’Kristusi, naj bi v’pem bili nova stvar ino novi
obraz.“ Je belka velka srepa, kelka velka do¬
brota se je nam skoz milostivno rojstvo našega
Zvelipara na dnesni den nagodiia! Hvala bodi
Bogi vsegamogopnemi Opeti na veke za to; J c
hvaliti pemo mi pemi, hvaliti moremo mi p cml
na veke. Z’ naj gorkesoj bvaloj našega serca i( e '
mo mi dnes no vsaki pas veselje dnesnega dneva
poveksavati ino peti z’Apgelis „Hast, hvala* s!a
va, dika no molitva bodi Bogi na višini, ino mir
lydem na zemli, beri so dobre vole.“ Amen-

so

Na svetek svetega Stefana, pervega
kervosvedoka.

^Jeruzalem! Jeruzalem! kcro ti moriv preroke,
no s’kamer)om pobijav tiste, keri se k’tebi
posilajo." ' Mat. 23, 37.

Odpyvei)e.

Sveti Evangelist Lykav nam v’ Apovtolshcm
djarji rajta, da je pri pervih kristjanih vse občin¬
sko bilo, ino da so vse reqi med soboj vkypmeli,
ne je nieden rekel, da bi kaj gegovega lastnega
Mo j  temoq vseh, ino od tega se je vsakemi da¬
lo, kelko je jemi trebalo, Dj. 4» 34. 35. ino to-
to razdelitbo darov med boge no vdove so Apo¬
stoli spervega na skerbi meli. Dare pa so se ker-
seniki vsaki den povnosili, ino Gerlii proti Ju¬
dom mencati zabeli, da se iphove vdove odstavla-
j°» ino svojega dela nedobijo: so Apovtolje lyst-
vo no vyqenike vkypzezvali no rekli: „Neje po
pravici, da bi mi besedo boxjo zapystili, ino pri
m ' 7 'i stresti mogli. Zato pa, lybi bratje! zeber-
te si iz, vave sredine sedem moxov, keri majo do-
" r o svedotplo, s’svetim Dyhom tydi no z’ rnu-
orostjoj napu^eni sejo, ltere mi k’totemi deli po¬
staviti ifemo.“ Ino tak se je te sedem poboxnih
f 10 « za strexbo vdov no bogih v’ Jeruzalemi ode-
® r alo, najmretj: Ktefan, mor, ker je pun vere
svetega Dyha bil, Filip, Prohor, Nikanor,
Parmenav no Miklas. Toti strevci pa

Oo

Na Svetek svetega Stefana,

so ne samo bogih no vdov na skerbi melij temotj
so tydi predgali besedo boxjo, ino tydi svetiKte-
fan, ,,ker je pun milosti no mopi pvdeve delal
no velke znamlepa med lystvom. Ino stanili so
neki od vole, kera se je velelaLibertinoska, ino
enih od Cirene, no od Aleksandrije, ino enih,
keri so ’s Cilicje no Azje bili, ino so se prepira*
li s’Stefanom: alipa oni so se ne mogli mudro-
sti protipostaviti, ino dyhi, kjer je ty gov.oril.“
Dj. 0, 2. ,8—10. Nevli so peg.ovjh navykovtj) r -
ti, so pega sovraxili, rio krive pripe proti pemi
iskali, rekop: „Toti plovek nehepa proti svete*
mi mesti no proti postavi kletnih besed zgovar*
jati. Kajti mi smo ga ijyli praviti, da bo totiJc-
znvdNazareoski totp.mc^tp pokonpal, inopreober*
nul postave,, kore nam je Možev zapvstil. Im
vsi, keri so v’ s ve pni ci sedeli, so ga zlo gledali,
ino vidili so pegovo i  lice, liki Apgcla lice.“ Dj.
0, 13.—15. Stefan .jim je pokazal zdaj, daje
krivipno, kaj oni govorijo, ino zadnitj pristavil
„Ai terdoglavni , inq neobrezani na serci, no n 3
yyhah, vi se vseli- protistavite; svetemi Dyhi y
vavi opetie, tak ,tydi vi. Kerega preroka so va« 1
opetje ne pregapali? ino oni so tiste spomorib,
lteri so prihod pravipnega oznapyyali, kerihp re "
dajavci no pomorci ste vi postali, keri ste sito?
naredbo Apgelov postavo dobili, ino ste je ne
dcrxali, Kda pa so to pyli, so se pihove serca
sprerezale, ino oni so škripali z’z-pbmi nad peni.
Da pa je.sveiegp.Pyha pun bil, je gledal gor 1
nebesam, no vidil, past boxjo, np Kristusa ■stati 113
desnici boxji, rekopi: ,,Glej! jas vidim neb csa
odpertc, ino Sina plovcka na desnici boxji stat*-
Oni pa so kripali na ves glas, no si vyha derxa ')
no kapali z’ednim glasom na pega, ino so g a z
mesta vynzesyvali, no ga kamenvvalk Svedo' 1

.e-

al

so

no

h,

ra*

:o*

L«

j:

mi

te*

ar*

Je-

er*

[no

ali,

i)j.

, je

ivi:

na

UaU

rili,

pre¬

lito?

: ne
erca

»Il¬
ir t>

ti»»
besa

tatn

zali.

pervega kervosvcdoka. Ol

so zdevali svoje oblatila k’nogam mladeniča, z’
imenom Savla. Ino oni so kamenili Htefana, ker
je zval rekoq : „Gospod Jezus! vzemi mojega dy-
ha gor. On je pokleknil dol, no kriqal ze vsim
glasom rekoq: Gospod! neraquni i)im tega za
greh. Ino dare je to povedal, je zaspal v’ Gos¬
podi." Dj. 7 , 51—5C). Verni moji! lepi navyk
za nas od svetega Ktefana, kak bi tydi mi mogli
sovraxnikom odpvstiti. Mi smo duxni odpvstiti $
kajti

I. Stefan je odpystil svojim sovražnikom;
zato ali

II. Moremo tydi mi navim sovražnikom od-
pystiti.

Jas zaqnem z’boxjoj pomoqjoj. Poslyvajte.

I.

Sveti Stefan je odpystil svojim sovraxnikom
no  tnorcom, da je 1 ) njegova vera na Boga bila
motpia, 2 ) ijegovo vypar)e terdno, ino 3 ) i)ego-
va  lybezen goreqa.

l) Sveti Stefan je odpystil svojim sovrazni-
!S serca, da je tpegova vera na Boga moqna
na. — Moqno se je on derxal na svojega zveli-
1 l ara  Jezuva Kristusa, kerega je vidil tydi na krixi
za  svoje sovraxnike moliti no prositi no r)im od-
Pystiti; zato pa je ijega tota vera motjnega ob-
er xala, kaj je ne popvstil, da je ednako, kak
h e gov zveliqar vqinil, kajti vera se skos dela oxi-
Sveti Htefan je bil pun svetega Dyha no mu*
■ r ° stl » ino je velke znamlei)a no qydeve delal,
^  b e govi sovražniki so ne mogli niq mudrosti
svetemiDyhi protipovedati, ker je ’z tgega go-
n * s’vsoj derznostjoj jei)im rekel: „Viter-

62

Na svetek svetega Stefana,

doglavni no neobrezani na serci no vyhah, vi se
vseli protistavite svetemi Djhi^ kak vavi oijetje,
tak tydi vi.“ Dj. tf  Sl. Ino kda so ga qrez toti
govor rastjemerjeni popadnili no pokamenili, je
v’ svoji moijni, skoz djarje oxivleni veri smert sta*
novitno prestal. Sveti Fulgenc od pega pive:
„Vtjerah smo svetili pasni rojstveni den navcga
vekivetjnega krala: dnes svetimo premaglivo ter*
plepe bojnika. Vijerah je najmretj nav kral z’
oblaijilom mesa obleijeni ’s hixe divitjjega tela
izivel, no se povrednil svet obiskavati: dnes je
bojak ’s vatora tela izidotji, premagavec pohajal
v’nebesa. Ov je vekivetjno veliijestvo boxjo oh*
derxetji, hlapijoski opas mesa navzel, no na pole
totega sveta prepirajoiji stopil: toti pa je po od«
poloxenih oblatjilah tela k’nebeškim selam na
vseli kralyvajotji odivel. Ov je dolprivel v’meso
odet, toti pa je gorodivel s’kervjoj ovemjen."

2) Sveti Stefan je odpvstil svojim sovraxni*
kom po svojem terdnem zavypapi. -— Da je on
svetega Dyha pun bil, je gledal proti odpcrtim
nebesam, ino vidil tam rjast boxjo, inoJezuvana
desnici boxji stati. Je pegovo vypape je bilo go*
tovo na nebesa, xe je pe pred soboj odperte vi*
dil, za platjo, da je svoje sovraxnike lybil, no
pravitjen no zvesti v’svoji slyxbi, kama so gaApo*
vtoli skoz gorpoloxepe svojih rok no molitvo
prednega Diakona postavili. On je odpystil vsem
svojim pregapavcom, keri so ga s’ kamepom
devali no pobijali, da je vedil, kaj je to penii na
zvelipape. On je spunil po pravici Kristuvovp rl
klad po besedah svetega Petra: „Ker je osrann
van ne pa sramotil, hydobyvan ne pa se prot* ’
temop se pravitjnemi sodniki predal/' 1 • ^ e j' j/
23 . Sveti Leo Papev pravi: ,,Toti je gorvcl, 1  “
so ga sidovje kamenyvali, da je ov dolprivel, 1,1

rc

vi

ve

pc

ve

v’

oh

jas

do

Saj

poi

kot

lyb

veg

krii

poz

Iybi

Jezi

ji st«

vel.

pod

moje

f mc

Z& gp

vave

)0, l\

te za
5 , 44
nam «
°pasai
gati, ,
lan

„ J e
P ri Jeti
P°vsod

0

h

ti

i®

a«

si

5 a

ir*

z’

la

>b*

sle

sd-

na

eso

<

aii*
on
■tim
a na

go*

> VI*

Vpo*

0 z®
?sein

1 za¬
li na
i  p r ‘*
amT'
retdi

et. 2»

pervega kcrvosvedoka. c 5

rc so se Arjgeli veselili. Mast na vivini Bogi, so
vijerah Angeli veseli popevali: dnes so Stefana
veseli v’svojo tovarvtvo gorvzeli. Vijerah je Gos¬
pod prijel ’z Diviijjega tela: dnes je bojnik pri-
vel ’s  voze mesa. Vijerah se je Kristus za nas
v’plenice povil $ dnes se je (Stefan od rjega z’
oblačilom nevmerjoijnosti oblekel. Vijerah je
jasel voskost Kristuva nosila otroka : dnes je ne-
doraernost nebes Stefana gorvzela preladajotjega.
Sani Gospod je dolstopil, naj bi vnoge gorzravnalj
ponixal se je nav ltral, naj bi svoje bojake povi-
val,"

3) Sveti Stefan je odpystil svojim sovraxni-
kom no martravcom, karnenyvavcom iz goretje

pozabil, kamenyvavcom ne zameril 5  temoij ve i)e
!ybil, no za rje prosil, gledetj samo le na svojega
lezusa, kerega je vidil v’nebesah na desnici box-
)i stoječega, ino bi le xe rad samo k’rjemi pri-
ve b On je kritjal glasno pod kamenim dexom,
pod kamenoj toijoj: „Gospod Jezuv! Vzemi gor
mojega dyha j te je padnil na kolena, no kritja!
%  moijnim glasom: Gospod! neratjuni rjim tega
zagreh.“ Qn je spunil besede Evarjgelja: ,,Lybte
yave sovraxnike, blagoslavte tiste, keri vas kleje-
)°j  ijmte dobro tem, keri vas sovraxijo, ino mol-
te z a te, keri vas ogovarjajo no pregarjajo.“ Mat.
’> H- Sveti vkof Fulgenc pravi: „Potrebno je
nam  deno, bratje ! spoznati, s’ kerim oroxjom
"Pasani, je Stefan divjost xidovov mogel prema-
? atl j da si je zaslyxil tak sretjno preladati. Ste«
ai j je ali, da bi si zaslyxil svojega imena venec
imel lybezen za orodje, ino je skoz rjo
P° y sodik premagat j skoz lybezen boxjo jc divja-

lybezm. — Taki ogen iybezm je gorel z rjego
vega serca k’Jezuvi, da je na vse bolcqine n«
krivice, kere so nemi na rjegovem teli zadevali

64

Na svctek svetega Stefana,

joqim xidovom ne pobqgnulj skoz lybezen blii-
nega je za kamenyvajoqe prosil. Skoz lybczen
je dosvedoqil blodeqe, da bi se spobolvali, skoz
]ybezen je za kamenyvajoqe molil, da nebi kasti-
gani bili. Skoz lybezni moq podpert je prema¬
gal Savla neijamurno divjajoijega j ino kerega je
imel na zemli za pregapavca, si je zaslyxil v’ne-
besah meti za tovariva.“

Tak smo se zdaj podvyqili od svetega Ste¬
fana lybezni proti sovraxnikom, kerim je ’s ser-
ca odpystil. Po totem navyki tydi mi moremo
odpystiti našim sovraxnikom no razxalnikom, ino
od tega v’ drygem deli.

II.

Mi smo duxni vsakemi qIoveki, qi nas raz-
xali, is serca odpystiti: i) da nam to Bog zapo-
vedava, 2) da si mi sami ’s serca xelimo, da bi
drygi nam odpystili, 3) da mi v’oqanaxi prosimo
Boga za odpyvepe, 4) da se mi skoz odpjvepe
na poterplepe vadimo.

l) Sli smo duxni is serca vsakemi navem*
razxaliteli no sovraxniki odpystiti; kajti da nam
to Bog sam zapovedava.'—Bog tak reqe: „Zmis-
li si na strah boxji, ino se nejezina tvojega bk*;
nega.“ Ekle. 28, 8. Ino Jezuv nas vyqi: »
ti tvoj dar na altari poraqav, ino se tain spom e '
nev, da tvoj brat kaj proti tebi maj te pysti t a,n
pred altarom tvoj dar, ino idi perle ta, in° se .
spravi stvojim bratom, ino te pridi, no poro'1 1
tvoj dar.“ Mat. 5, 23. 24. Jezuv pravi: ,j  aS
vam povem: lybte vave sovraxnike, vqinte do r ,
tem, keri vas sovraxijo, ino proste za te, 11
vas pregapajo no razxalijo, naj vi otroki va sC r
oqeta bodte, ker je v’nebesah.“ Mat. 5> * ‘

3'

la

dc

li.

bii

9 e

Ste

tal

nir.

nil

veg

bol

obs

tvd

j e q<

box

svet
Svei
svoj«
reij 5

VE [J ;

ca oc

nam (
bi dr
da bi'

mi t y

nezam

ra zxal,

S' bi

‘ n ° Je
bi

Pfavi :

Sv °i e ga

b

r at a t

8v «t. i

pcrvega kervosvedoka.

C 5

„Odpystite, ino vam de se odpystilo.“ Lyk. 6,
3 1 ,  £\ T eduxnost no svetost svetega Stefana je bi¬
la tak velka, da so proti pemi rashydobleni xi-
dovje ne v’naj menvem kaj proti pemi najti mog¬
li, Oni so zato, naj bi svojemi pregapapi nekvi
bin dali, krive svedoke pripravlali, keri so proti
rjemi zrepti mogli, da je Boga no Mozesovo po¬
stavo preklical. Kak teska pa je tota toxba bila,
tak malo je xalila svetega Stefana, da je ne bil
niq kriv3 pega je pegova dobra vest zadosti bra¬
nila. Vyqmo se ’s tega, da, ravno kak nega hy«
sega texavca, kak hydavest je; tak naproti nega
bolsega branitela, kak dobra vest je. Tota je
obstojepemi obedi ednaka, Pris. 15 , 15 . ino je
tydi naj bolsi razveselitel. Ona gre z’ nami v’
jeqo, v’izdexelstvo, v’smert, je celo do sodnice
boxje. Skerbi se ali vseli dobro vest meti, kak
svetiHtefan, ker je na dnevni den martro sterpel.
Sveti Augustin pravi: „Kdo se zato odpovedava,
svoje duge skos tak lehlto no hitro pomop (najm-
rei [ skoz Iybezen sovraxnikov) zravnati, nema nip
ve q za nebesa vypati.“

2) Mi smo duxni našim sovraxnikom ’s ser-
ca odpystiti 5 da si mi sami xelimo, da bi drygi
nam odpystili. — Vsakega ploveka serce xcli, da
1  drygi pemi nebi zameril pegovih blodov, ino
a  ti pemi odpystil pegove razxalepa $ zato pa
nu  tydi naj pednese vpinimo, pi tydi blixnemi
"Namerimo no odpystimo is serca radi pegove
!^ xa } e P a  no krivice3 kajti pravi se: kaj ti nepes,

• 1 “1 s e tebi zgodilo, tega tydi nevpini drygemi,
‘J 10  Jezus pravi: „Vqinte lydem vse, kaj vi pete,
4  . °ni vam vpinili/* Mat. 7, 12. Sveti Ivan
1  av,: , } pi hdo p rav ;^ J a  Boga lybi“, ino sovraxi
^°) e ga brata, toti je laxlivecj kajti kdo svojega
r<lta ne lybi, ker ega vidi, kak bode tisti Boga
Sv “- Det. 5

66

Na svetck svetega Stefana,

lybil, kerega nevidi.“ Iv. 4, 20. Sveti Stefan je
tak po neduxnem, tak po nepravipnem no hydob-
nem pregapan no kamenyvan bil: on pa je le
molil za svoje pregapavce no mupitele. Moremb
se mi zgovarjati, qi mi navih sovraxnikov nelybi-
mo ? So nebli Stefan no drygi, lieri so ednako i
pem vpiniii, ne tydi fydje, kak mi? Bi nebi mi
z’milostjoj boxjoj premogli, kaj so oni premogli?
Hi mi tega nepemo vpiniti, dak se nesmemo z£
Kristjane zvati; kajti lybezen blixnega, je celo)
sovraxnikov, je glavno znamepe kervenikov: ino
le samo skoz lybezen smo mi pravi otroki nebev-
kega opeta, ker svojo sunce krez dobre no hyde
goriti da, ino dex iti kres pravipne no nepravil¬
ne. Mat. 5, 45. Sveti Franc Salez pravi: „Jas
nevem, kako mi je Bog serce dal; alipa da bi mi
tydi zapovedal neprijatela sovražiti, bi jas nebi
mogel tega storiti.“

3 ) Mi smo na dale duxni navemi blixnemi no
sovraxniki is serca odpystiti; kajti da sami to
obepemo vsaki den, dare molimo opanav; zaliaj
mi repemo: „Odpysti nam nave duge* kak tydi
mi odpystimo navim duxnikom;‘* Mat. 6, 12- 10
je, mi si xelimo no prosimo od Boga, da bi nom
on nave grehe odpystil, ino obetamo tydi našim
sovraxnikom odpystiti vse razxalnosti no vso » rl ‘
vico, kero so oni nam vpinili. Moremo ali po^ 10
meti, da mo tydi to zderxali, kaj obepemo, ova j
pi nam Bog tydi nede nckda odpystil grehov, *
kerimi ga vsaki den mopno razxalimo no razj czl
mo; kajti Jezuv pravi: „Hi vi odpystite lyd fn ’
pihove grehe, bode tydi opa nebevki vam ' a ' 1
prelome odpystil. Hi pa vi neodpvstite lydcm, ^
tydi vam vav flpa nebevki nede odpystil vavib g r  I
bov.“ Mat. 6, 14. 15. Zvelipar je Stefana n
pe.le k’ sebi vzel v* nebesa, kak je za svoje s°' rai

h

z<

m

g)

ni

ni
ni
z’;
vsi
rei
inc
ler
lex
je 1
vol
mo
ti,

tlOSi
je vi
obei
vsak
Ji qa,
je Jc
je pt
neve
gesti
gleda
,]

more

1  I

seli p

pfegl,

Vr a*ni

tio g 0

pervega kervosvedoka.

67

i

a

61

o

?•

le

I'

as

ni

bi

no

to

ttaj

fdi

to

ant

jim

liri*

sbo

)va-

)*

e* 1 '

je®

ra« e

le®)

cffC'

O

j ne
tr®*

hike zmolil, tak tydi mi nemo, qi ravno vse ove
zapovedi zvesto spunimo, ino navega sovraxnika
nelybimo, navega dyha v’roke stvarniki dati mo¬
gli, Sveti Franc Salez pravi: ,,Da bi mi sovraž¬
nik tydi edno oko vynvtergal, dak bi ga deno jas
z’ovim vsaki tjas prijazno no dobrovolno gledal ,“

4) Mi smo tydiduxni odpystiti blixnemi zad-
niq zato, da smo duxni poterplerje meti z’ blix-
nim, na kaj se skos odpvvege vadimo. — Bog ma
z’nami grešniki na sveti velko poterplege, da ga
vsako vyro telkokrat razžalimo5 ravno tak mo¬
remo mi z’naxim bliznim tydi poterplerje meti,
ino skoz odpyxepe no zanevepe njegovih razza-
lei) se naj lepve v’poterplivosti vadimo, ino naj
lexej na poterplivost navadimo 3 kajti poterplivost
je taka potrebna krepost, bres kere ijlovek boxje
role nemre spugavati ino se zVeliijati. Mi bi
mogli boxjo volo, boxje zapovedi vseli spupava-
tl ) k temi pa je dosti poterplivosti no pripravle*
nosti potrebno. Sveti Pavel vyqi: „Poterplivost
)e vam potrebna, qi rjete božjo volo spuniti, ino
°beqape dobiti.“ Xid. 10, 36. Poterplepe s’
vsakim qlovekom, posebno s’sovraxniki nas zve-
; lx l a J totim moremo odpystiti. Kako poterplepe
) e  Jezuv na krixi ve imel s’svojimi moriteii, da
) e  prosil za nje no rekel: „Oqa! odpysti pim, da
ncve jo, kaj delajo. 44  Lyk. 23, 34. Ino sveti Au-
guvtin nas opomina nato: ,„Ti se qcv odserditi,
b ec *aj na viseqega, poslyvaj prosenega. 44

Mi ali vidimo, da tydi mi navim sovražnikom

m oremo odpystiti.

Mi smo dnes xivlei)e> terpleije, smert no ve-
1  P r emag svetega Stefana, pervega muqenika,
c 8‘cdnuli, v’kerem je odpystil vsem svojim so¬
dnikom, v’svoji moqni veri, terdnem vjpaiji
g°reqi lybezni na Jezuva Kristuva. Dak ali

6  *

6 8 Na s veleli svetega Ivana Apostola noEvapgelista.

se skerbmo vsilidar s’vsakim qlovekom no s’vsa-
koj reijjoj poterplepe meti, no odpystiti vsem
našim sovraxnikom j kajti to nam Bog sam zapo-
vedava, mi sami si to xelimo od drygih, v’onana-
si mi to prosimo od Boga, ino skos odpysepe se naj
bole mi na poterplepe vadimo j te mo mi navyk no
priklad svetega Stefana naj bole no naj lepše našle*
dyvalij Bog de nam tydi nase grehe rad odpus¬
til, kak otja svojim pokornim otrokom rad od.
pysti, mi nemo za to v’ oqanasi zaman molili no
prosili, mi mo si nebesa zaslyxili, kak sveti Ste¬
fan, no z’i)im se tam veselili na veke. Amen.

Na svetek svetega Ivana Apostola
no Evanjgelista.

,,Peter pa se je obcrnil, ino vidil vyqenika po¬
ti, kerega je Jezus lybil, ino ker je po
zadni veiperji tydi na gegovih persah slo*
nil.“ Iv. 21, 20.

L y b e z e n.

Sveti Ivan Evangelist je bil ’z Galileje rojen,
sin Cebedejov ino svete Salome, kera je blbapa
rodvinca Marije Divice bila. On je imel brata
svetega Jakopa staresega , s’kerim je
od ribiipje pozvani bil. Ivan je bil naj
vsemi Apostoli, ino ga je Kristus naj
bil, tak da se je lybleni vyqenik imen^ .

posebne nagnosti Kristusove k’pemi pa j e  j 1
Tjegova diviijja ipstost no ijegova lybezen do kr'

OU

mlajsi med

sernnej 1f

.rvnl. Zrok

N

St'

kc

no

str

vsi

Je:

pr

de

vet

je.

kot

seb

vek

vi 3

prej

Bric

ovin
Hira
pun (
gak
deli i
je sli]
ki pi
svojvi

fosti

mi od
Siti y :
etrom
tali, z
»To jg
di.

", le
re  Jyb
mi A
bi

ipc

“ezen
Jerce ,

*°g< d.

Nasvetek svetega Ivana ApostolanoEvapgelista. 69

stuva. Tota lvbezen Je naredila, da se je on ni¬
koli ne od Kristusa, tydi ne v’pegovem terplepi
no smerti odloqil. On sam je ostal pri Jezusovi
smcrti z’Marijoj no svetoj Magdalenoj podkrixom,
vsi ovi vyqeniki so ga zapystili. — Ivan je bil pri
Jezusovem prezobrazepi na Tabori nazoqi; je bil
pri ozdravlapi Petrove punice 5 on je bil pri oby-
depi Jajrove qeri nazoqi v’ hixi, on je pri zadni
veijerji na Jezusovih persah sloniti smel. fjemi
je Jezus ’s krixa svojo mater Marijo poroqil re-
koq: „Glej! tota je tvoja mati/ 1  kero je qasi k’
sebi vzel. Po Kristusovem vnebohodi se je na
vekse pri svetem Petri zderxaval, ino v’Kaperna-
vi xivel z’boxioj Materjoj. Odtod je pobegnul
pregapan v’Efez, kde je dosti cirkvi spoqek
Bridkost terplepa se je pega ne ognila; bil je z’
ovimi Apostoli od xidovov vlovlen no biqyvan, v’
kifni pod Cesarom Domiejanom v’vrelega olja
punem kotli varjen, kero texavo pa je razvi vse¬
ga Iivara preterpel, ino te bil na Patmoski osre¬
dek izdexelen k’ teskemi deli v’xelezne ryde, kde
je skrivno razodepe spisal. Od pega mamo tydi
,ri  P'sme na vernike. Po Domicjanovi smerti je
s 'ojyino dobil no v’Efez nazajsel. V’ visoki sta-
r °sti z go. letami je spisal svojo Evapgelje, kero
roi °d i) e g a  mamo. V’ velki starosti se je dal no-
Sltl  v’cirkvo, no predgal samo besede: „Moji
ot ] f oqiqi!lyb te  se med soboj!“ ino kda so ga pi-
‘‘b za liaj silos samo edno govori, je odgovoril:
jj. 0  ie Gospod zapovedal, ino qi se to prav zgo-
b le zadosti.“ Ivan je  menil najmreq, da nem-
^/fbezni, liere si je od Kristusa pred vsemi ovi-
^ 1  postoli vxival, bole povernuti, kak da bi ly-
Czcn v sem lydem vtakal, ino ’z pih le samo eno
B C,G j n0 eno d y vo  naredil. — Tydi mi nemo
V dušne lybezni lepše skazali, kak qi mi po

7o Na svetek svetega Ivana Apovtola noEvapgelista.

zapovedi svetega Ivana, navega blixnega samo
z’besedami no jezikom*)' ampak tydi v’djapi no
resnici lybimo, ino pega It’ Iybežni boxji noblii-
nega prigapamo. Mi si dnespemo ’z xivlepa sve¬
tega Apovtola no Evangelista Ivana tote dve repe
za podvyqepe vzeti:

I. Lybezen svetega Ivana, ino
II. Navo lybezen proti Bogi no blixnemi.

,,Moji otroki! nelvbmo se med soboj samo
z’besedami no z’jezikom: temop v’djapi no res*
nici,“ pravi sveti Ivan. l. Iv. 3, tl). — Posip
vajte to,

I.

Lybezen svetega Ivana Apovtola rjemo mi
pregledyvati no premivlavati, najmrep l) pego*
vo lybezen proti Kristuvi, 2) pegovo lybezen
proti vernikom, 3) pegevo lybezen proti Teofili.

1) Lybezen svetega Apovtola Ivana proti
Jezuvi pegovemi vyqiteli je bila kres vse.— Sve¬
ti Ivan se veli lybleni Jezuvov vypenil:, ali p°
■^ va ?)§ e ^ s ^*h besedah tisti vyqcnik, kerega je J e '
zuv Iybil, to je, pemi posebno svojo Ij bezen za
pegove deklipnosti volo skaxyval, ino da je Ivan

pega tak mopno lybil. Sveti Ivan je Jezuva ose-
bojno lybil, zato pa jepegajezuv tydi na zoseb
ne kraje no k’zosebnim opravilom od ovib vyt[ c '
nikov s’soboj jemal. Sveti Remuv no sveti An-
guvtin pravita: „On si je zaslyxil skos svojo o*
vipjo pistost od boxjega odrevitela posebne n»'
Iostiskoxyvapa no iskazane prednosti “  Jo zuV  l 1

Ivana s’soboj vzel, ltda je Petrovo punico od tre

velke ozdravil. Mark. 1, 29. Jezuv je Ivana pj 1
sebi imel, darc je Jajrovo per od smerti z by 1

Ifa svetek svetega Ivana Apostola noE vapgelista. 7 1

Mark. 5, 37. Moqno lybezen je sveti Ivan pro¬
ti Jezusi kazal, kda je, dare so enkrat Samaritan-
ci Jezusi nehtli stana dati, ves goreqi s’svojim
bratom Jakopom rekel k’Jezusi: jjMes ti, da miva
reqeva: naj ogen ’z nebes padne, no pe spoxge.
Ino Jezus se je obernil no pima rekel: ,,Via ne-
veta, kagega dyha otroka seta. x tloveqji Sin je
ne prišel dyspokonqat, temoq zveliqat.“ Lyk. g,
54—50. Jezus je Ivana tydi na Tabor k’svojemi
prezobrazepi s’soboj vzel. Mat. it,  1. Svetega
Ivana je Jezus poslal zadne veqerje si pripravlat.
Lyk. 22, 8. Sveti Ivan je Jezusi tak lybi bii, da
ga je pystil pri zadpi veqerji na svojih persah
sloniti. Iv. 13, 23. Na olski gori je tydi Jezus
Ivana s’soboj vzel, dare je molit sel. Mat. 26 ,
37. Lybezen svetega Ivana do Jezusa je naj vek-
va no naj moqnesa med vsemi Apostoli bila,
1'ajti vsi so ga zapystili pri pegovem vlovlepi,
terplex)i no krixapi, samo sveti Ivan se je pod
krixom znajsel pri pem, kde je Jezus pega na
w esto sebe svoji materi za sina zroqil, ino po
Demi za mater, rekoq k’materi: „Glej, toti je
tvoj sin!“ ino k’Ivani: „Glej, tota je tvoja mati!“
ln o od tiste vyre jo je Ivan k’sebi vzel. Iv. ig,
26. 27. Sveti Remus spomipa: „da je Jezus tak
s 'ojodiviqjo mater svojemi diviqjemi vyqeniki zro-
ino postavil pega za shrapyvavca dragega za-
Moa, keregananebi no na zemli nega “  Od tote
'eike lybezni k’Jezusi je bexal sveti Ivan tydi k’

' ezuvovemi grobi, kda je od svete Magdalene zve«

1  > da je Jezus od smerti stanil. Iv. 20, 4. 5.

^ 2) Lybezen svetega Ivana Apostola se nam

axe  tydi proti vernikom —Velko skerb je imel
° n  po svoji lybezni za vernike xe kak vyqenik
n ° Apostol, On je mrexe zapystil, kda ga je Je«
ZUv 2  D e g°vim bratom Jakopom s’soboj zezval za

72NasveteksvetegaIvanaApostolaraoEvapgelista 4

vyqenika, od same lybezni k’ lydem no skerbi za
pihovo povernepe no zveliqapej Mat. 4, 21. ino
s’vsoj skerbjoj no trydom Jezuvi pomagal pred-
gati no vyqiti, ino lydem dobro qiniti. Posebno
je skerbno predgal novyqil boxjo besedo po do-
blenem svetem Dyhi, kde je ze vsoj skerbjoj vel
s’Petrom v’Samarijo, naj bi tiste kristjane tam,
kere je sveti Filip Diakon kerstil, v’veri poterdil
no pim svetega Dyha podelil, pim svete firme Sa-
krament skos poloxepe rok dal. On se je zdaj na
vekve svetega Petra derxal, no potrebnim poma¬
gal skos qydeve, S’ Petrom sta na pragi dveri
Jeruzalemske cirkve plantavega, ker je nikoli ne
mogel hoditi, ozdravila. Dj. 3, 4. Kak velka je
bila pegova skerb no lybezen k’vernikom, nam
kaxejo pegove pisme, kere so skoro od same ly-
bezni govoreqe. On pive: „Na tem smo mi lju¬
bezen boxjo spoznali, da je on svojo dyso za nas
dalj tak moremo tydi mi nave dyve za brate po¬
staviti. Kdo dobrine totega sveta ma, ino vidi
svojega brata silo terpeti, ino zapre svojo serce
pred pem, kak ostane v’tem lybezen boxja? Moji
otroci! nelybmo se z’besedami no z’jezikom,
temoq z’djapom no resnicoj. — To je tydi p e -
gova zapoved, da mi verjemo na ime pegovega
Sina Jezuva Kristuva, ino se med soboj lybunOj
kak je on nas lybil.“ i. Iv. 4, l6. 23- 24»
naj lyblenevi! lybmo se med soboj j kajti lybav
je iz Boga, ino vsaki, ker lybi, toti je’z Boga
rojeni, ino spozna Boga j ker pa nelybi, nespo^'
na Boga j kajti Bog je lvbav.“ 1. Iv. 4, ?• 8;
tem spoznamo mi, da mi otroke boxje lybi®°>
qi mi Boga lybimo no pegove zapovedi zderva
vamoj kajti to je lybav, da mi pegove zapov c
zderxavamo.“ i. Iv. 5 , 2. 3. ’S vseh totih n®
vykov vidimo mi, kako lybezen je sveti Iva°

1 -

ri

ie

i e

ra

y-

r

as
10 -
idi
•ce
oji
mj
ne-
ega
n o,

»V 1

bav

oga

)OZ*

'Ela

mO)

:rxa-

ved*

na-

nk’

Na svetek svetega Ivana Apovtola noE vapgelista. 7 5

vernikom mel, da je i)e tak k’lybezni opomirjal.
Sveti Remuv pravi: „Sveti Evangelist, dare je
v’Efezi notri do visoke starosti xivel, ino se ku-
maj med rokami vyqenikov v’ cirkvo nesel, ino ne
mogel glasa na veq besed rastegnuti, je ne dryga
v’vsakem zbori naprej prinesel, kak to: ,,Otroci!
lybte se med soboj.“ Zadniq so vyqeniki no
bratje nazoqi, od vnoxaqa rjemi, da so vseli eno
qyli, rekli: „Vyqitel! zakaj pa skoz edno govo-
riv?“ ker je odgovoril Ivana vreden odgovor:
„Da je to Gospodova zapoved, ino qi se samo
zgodi, je zadosti.“

, 3) Lepi izgled Ivanove vroqe lybezni nam
rajta tydi Euzeb ’s Cezareje. — V’nekem mesti
blizoEfeza je najvel sveti Ivan mladeniqa, z’ime¬
nom Teofila, ker je bil zdravega tela ino lepega
obraza, no je velke znatnega razuma kazal, ne
pave kerven bil. Apovtol je z’lybeznivim yro-
Kom k’vkofi mesta rekel: „Totega mladeniqa jas
^bi naroqim ino tvoji zvestosti ze vsoj moqjoj.
Kristuv no vsa obqina sta svedoka “ Kkof ga je
Vz el k’sebi, no vyqil skerbno, gemi dal sveti
tarst no sveto Revno Telo, ino mislil, za gego-
v *b dobrih lastnosti volo oster nagled krez gega
pomeijiti smeti. Alipa ne je mogel ve mladeniq
P n  svoji qerstvosti svojvine preterpeti. Bil je
°d drygih mladeniqov k’ magosti no vsem raspv-
*enostam zapelani. EJihov izgled ga je vnesel,

. je vajvoda tolovajov postal Po nekem qasi
lc Iv an privel pa ta, no pital za Teolila vkofa:
” Ua i blago nazaj, kero je tebi Kristuv no jas v’
* az °qnosti cirkve, keri ti naprejstojiv, naroqil.“
°f se je stravil no menil, da Apovtol od kakih
? Cnez  govori. „Tistega mladeniqa, je rekel Ivan,
j,. s te njam od tebe, kerega sem jas tebi pred ne-

^ ^asom naroqil; dyvo totega navega brata

7 4  Na svetek svetega Ivana Apostola noEvaggelista.

terjam jas od tebe.“ &kof je v’suzah odgovoril:
„On je merel.“ — Kak te? je pital Ivan, hali
je rnerel? — On je Bogi merel, je odgovoril škof,
on je tolovaj postal, — tam v’bregi se derxi s’
svojim tropom. Vzel je od škofa koga, no hitil
liVbregi, kde se je razbojnik derxal. Straxa je
Ivana taki prijela, on pa je pital za Teofila. Kda
je toti Apostola spoznal, se je na pobeg spjrstil.
Sveti starec je bexal za gim no zval: ,,iVloj sin!
zakaj bexis pred tvojim oqom, brezoroxjenim
starcom.“ Neboj se, ti se mas vypage xivlega!
Jas bom Kristusi raqun poloxil za te. Rad jas
qem, qi je potrebno, smert za te terpeti, kak je
Gospod smert za nas terpel. Stoj, veri mi, Kri¬
stus me je k’tebi poslal! Bexeqi mladenig je ne
mogel veq se protistaviti, je postal, no padnil
joqeq svetemi starci okoli sigeka. Toti ga je
obinil z’lybeznoj, ga pelal nazaj, no ga sprijaz¬

nil silos sveti Sakrament pokore z’Bogom pa

no

z’obqinoj. Tako lybezen je imel Ivan za geg a '
lno tak smo zdaj spoznali no premislili }
bežen svetega Ivana proti Bogi no blixnemi. ^
pa se moremo našo lybezen proti Bogi no t) 1
nemi premisliti, kaj mo zdaj qyli.

II.

Nasa lybezen se more po izgledi svetega
Ivana kazati l) proti Jezusi, 2) proti našem*
hlixnemi, 3) proti zgyblenemi grešniki.

l) Nasa lybezen se more kazati naj p cr ' c
proti Jezusi — Boga našega stvarnika no J eZl1 "
ya Kristusa našega zveliqitela moremo qres vsC '
ino zato naj perle is celega serca, is cele dy* e ’
ze vsega mislcga no is vseli moqi lybiti. V se 118
sveti nam more mege no bojcneso biti, kak K°o'

1

t

I

n

k

s<

g'

al

»t

kc

SVi

ne
di
yai
poi
je 1

moi

Nas

osta

g°t[

vqir

°bei

»adl

lp'l[i

teme

ti 0

3

Ino

Ona

*no ,
^adol
bc:

zet

Na svetek svetega IvanaApovtolanoEvapgelista. 75

nuj nas nesme od Jezuva odlopiti; temop vsako
tcrplepe ve nas more z’lybeznoj bole na pega
privezati. Iz lybezni k’ pemi moremo vsaki pas-
ni hasek pystiti, vsako terplepe prestati, se vsa¬
kega poqytnega razveselepa ogniti, kde bi znali
greh vpiniti no Jezuva razxaliti; pegove zapove¬
di prelomiti. Jezuv sam vyqi: ,,Kdo moje zapo¬
vedi ma no pe zderxava, toti mene lybi.“ Iv. 14,
24. Sveti Pavel vytji: „Kdo nas ope od Kristu-
vove lybezni odlopiti? bridkost? ali stisek? ali
glad? ali nagota? ali nevarnost? ali pregapape,
ali meq?“ Rim. 8, 30. Sveti Auguvtin veli:
»Alipa mi se pemo veseliti s’ Svetniki, ino brid¬
kosti sveta nepemo prestajati z’pimi? Ker nepe
svetih mupenikov, kelko premore, nasledvvati,
nede mogel k’pihovi blaxenosti priti. Alipa ty-
di Apovtol Pavel predga rekop: j, 1 !! smo bili to¬
variši terplep, bomo tydi povesclep. Ino Gos¬
pod v’Evapgel ji : Ki vas svet sovraxi, vejte, ka
je mene pervega od vas v’sovravti mel.“

2) Nava lybezen po izgledi svetega Ivana se
more tydi proti blixnemi skaxyvati delavna. —
Nasa lybezen proti blixnemi nesme samo v’ serci
°stati no v’besedah odleteti; temop po navi mo-
8°p r >osti moremo mi navemi blixnemi tydi vseli
v pmiti, kaj pemi v’serci vovimo no z’jezikom
°kepemo. Pomagati pemi moremo v’texavi, no
nadlogi g a ne  zapystiti. Sveti Ivan vyqi: „Otro-
* Nelybmo se z’ besedoj samo no jezikom;
temop z’djapom no resnico). 1 . Iv. 3, 18. Sve-
pravi: „Ker se Boga boji, toti dobro pini.
n° ker se pravipnosti derxi, bode po prijel. —
, na  bode veselje no radost brez pega nalagala,
'no vepno ime bode pemi Gospod nav Bog za
j^dob dal.« Sir. 15, 1. 6. Sveti Pavel vypi: „Ly-
C2e « je naj razvi potajepa. Sovravte hydo, ino

76 Na sveteb svetega Ivana Apovtola noE vapgelista.

se derste dobrega. Lybte se z’bratovsboj lybez*
noj^ pridte eden ovemi v’poqtenosti naprej. Ne-
bodte mapi v’tem, baj posberbeti matej bodte
gorbi v’dyhi, slyste Gospodi. Razveselte se v’
vypapij bodtepoterplivi v’texavah 5  bodte obsto«
jeqi v’molitvi. Vzemte se bre svetih (vernih) v’
silah, opravlajte darovitnost. Blagoslavte tiste,
beri vas pregapajo, blagoslavte no nehlejte. Ve-
selte se z’veselimi, jopte se z’joqeqimi. Mejte
edno misel med soboj, nederste se za velho$ te-
mop zedipajte se s’ponixnimi.“ Rim. 12 , Q —1 0.
„Nebodte nibomi baj duxni, bab da se vi med
soboj lybyte,“ pravi sveti Pavel j bajti ber svoje¬
ga blixnega lybi, je postavo spunil. Rim. 13, 8.
Tab si ali oblepte libi zvoleni boxji, libi sveti no
lybleni, lybeznivo pomilepe, dobrotlivost, ponis-
nost, poptenost, poterplivost. Eden prenašaj
ovega, ino si odpystite med soboj, pi bdo babo
toxbo do ovega ma, bab je tydi Gospod vam od-
pystil, tab tydi vi. Kres vse to pa mejte lybezcn,
bera je vezalo popunosti. Ino mir Kristusov naj
gospodyje z’veseljom v’vaših sercah, v’berem ste
tydi vi v’ ednem teli pozvani, ino bodte zahvalni,
tab nas vypi sveti Pavel Apostol, Kol. 3, 12 —l)*
Sveti Franc Salez pravi: „Pit.aj se, babe misli je
tvojo serce proti blixnemi? Lvbis ti pega šerp*
no, no iz Ivbezni boxjc? Naj si ti to dobro od-
lopis, si misli babe vnoxave no hydosegave oso-
be$ bajti ty je, bde se lybezen boxja na blixx) crn
opravla j posebno na enih, beri nam sboz besede
no dela hydo zadevajo. Spitaj se zato zvesto,
jel je tvojo serce neobjeto proti pim, ino jel te
je velbo premagapa bostalo, pe lybiti?“

3.) Nasa lybezen se more po navybi sveteg 3
Tvana tydi bazati proti zgyblenemi gresnibi-
T Ii mi vidimo, da nas blispi v’grehih je zabop 3

j

1

i

1

n

b

q

t

v;

v :

ti

ve

m<

tV(

PJ

tV(

P 0 |
ti 1
vi 1
mi
va j
grel
cele

'Pio,
ta 01
je sv
ta Mi

s pobi
ls •

la , lil

ta Mo

J* s,

ipo

,°d Sel
>ao s ;

J* n>Oj

H, 1
]0, K

Do  dyl

e

»

v

>

v’

3  >
c-
te
;e*

, 0 .

ed

je-

8 .

no

ii>

ivaj

ilio

od*

sen,

naj

iste

jlni,

- 14 .

li je

erif

od*

oso*

t)ClO

sede

StO)

el te
jtega

i.

top«'

Ua sveteli svetega IvanaApostola noEvapgelista. 11

ni, no na pogyblepe gre, se moremo skerbeti,
i)ega na pokoro spraviti no od veqnega pogyble-
ija rešiti, skos podvyqer)e no z’bratoskoj lybez-
noj na pravo pot vraijati. Nam se more pegova
boga dysa militi, qi ga vidimo v’poxretnosti, ne¬
čistosti ali v’ drygih grehih pogroxenega. Pobo-
xen Tobias je na konci svojih dnevov se take na-
vylie svojemi sini daval: ,,Moj sin! — mej Boga
v’tvojem serci vse tvoje xive dni, ino se vari, da
ti nikoli v’greh neprivolis, ino nezapystis zapo¬
vedi Gospoda našega Boga. — Vari se marno,
moj sin! pred vsoj neqistostjoj, ino nedaj polek
tvoje xene nikoli kakega greha qyti od sebe. Ne-
pysti nikoli gizdavosti v’tvojem mislepi, ali v’
tvojih besedah biti; kajti skoz gizdavost je vso
pogyblei)e zaqetek vzelo. 66  Tob.4, C. 13 . 14 . Sve¬
ti Ivan piše: „Moji otroki! to jas vam pisem, da
vi negresite. Hi pa je kdo pregrešil, dak mamo
m i predgovorca priOqeti, najmreq JezusaKristu-
va  praviqnega, ino tisti je sprijaznepe za nase
grehe 5 nepa samo za nase j temoq tydi za grehe
celega sveta. 6 ' 1. Iv. 2, 1. 2. Toti navyki nas vy-
H 1 ) 0 ) tydi iz lybezni k’pemi našega grešnega bra-
! a  °d ijegovega greha odvraqati na pokoro, kak
) e  sveti Ivan Teofila vraqal no dobil. Tak je sve-
ta  *^ ar ta tydi se trydi!a svojo sestro Magdaleno
spokoriti, da jo je na Jezusove navyke spomipa-
a > ino jo je spobolsala. Tak se je skerbela sve¬
čenika svojega Augustina spobolsati, ino ga
^spobolsala. Sveti Augustin sam piše kres to
, sebe: „Ino ti si podal tvojo roko dol iz višine,

. 0  si odtergal toti terdi temi mojo dyso, kda se
] m °|a mati, tvoja verna slyxebnica, k’tebi jo-
a. ovai jj matere mertvece objoka-

ona je gledala mojo smert skoz vero
kerega je ’s tebe mela, ino ti si 190


7 8 Na svetek svetega Ivana Apovtola noEvapgelista,

oslisal, Gospod! ti sipo oslival, inosi ne zavergel
penih suz, kere so gosto dolhapale no pod peni-
miopmi zemlo namakale, na vsakem mesti, kde
je k’tebi molila, ino ti si po oslisal.“

Tak se more nava lybezen proti Bogi no blix-
nemi po izgledi svetega Ivana kazati.

Xivlepe svetega Ivana Apovtola no Evangelis¬
ta nam samo lybezen kaxe. Lybezen proti Jezu*
vi, lybezen proti vernikom, lybezen proti Teo*
lili. Tak smo se navpili tydi mi, pegovo velita
no gorepo lybezen nasledy vati, kero moremo kaza.
ti proti Jezuvi, navemi zvelipari 5 proti navemi blix*
nemi, no posebno proti blodepemi grevniki. —
Jezuv nam lybezen zapovedava: ,,To je moja za¬
poved, da se vi med soboj lybite$ kak sem jas
vas lybil, tak se mate tydi vi med soboj lybiti.“
Iv. 15, 12. ,,Na tem de vsaki plovek spoznal, da
ste vi moji vypeniki, pi te vi lybezen med soboj
meli.“ Iv. 13, 35. Nesmemo pa pozabiti, kaj nam
sveti Ivan pravi: „Moji otroki! nelybmo se z’be¬
sedo) no jezikom samo5 temop v’djapi no resni¬
ci.“ 1. Iv. 3, 18. On pravi inde: „Ker repe, da
Boga lybi, pa sovraxi svojega blixnega , toti je
laxlivecj kajti pi on svojega brata nelybi, kere-
ga vidi, kak bo on Boga ly bil, lterega nevidi. Io°
mi smo od Boga zapoved dobili, da ker Boga 1)"
bi, tydi svojega brata lybiti more,“ t. Iv. 4» 20<

21. ,,^-ti kdo blago ma, ino vidi svojega brata si¬

lo terpeti, ino zapre svojo serce pred peni, ka |1
more lybezen boxja v’pem biti?“ 1. Iv. 3, * j'
„Nelybte sveta, pravi tydi sveti Ivan Apostoi
neti tega, kaj je na sveti, kajti ker svet za p® 0
ma, v’tem nega lybezni opeta.“ 1. Iv. 2, 1 ''
Mejmo s’svetim Auguvtinom vseli pravo, xelep®
Jezuva lybiti, ker pravi: „Spuni tvojo zapeto (lc '
lo v’ meni, in daj meni, za pem si me sltos t r °)

t

b

i d

| tc
: jo

N

»In

Pr,

v ’ cir

sveto

|, e S°'

loto
vse j n

< v . -v ^

i ' ' .

I

Na svetek Obrezavarje našega Gospoda Jezusa ic."  i)

naprejpridoijo lybezen razvi mojega zaslyxa xe-
leti naredil. Naj milostivnesi! premeni mojo za-
dremanost v’tvojo naj gorkeso lybczen k’tebi 5
kajti ta, o naj dobrotlivesi! meri mojamolitva,
ta spomin no premisel tvojih dobrot, da bi ti tvo¬
jo lybezen v’ meni vujxgal.“ Amen.

n

Na svetek Obrezavanja naKega Gos¬
poda Jezusa Kristusa,

a 1  i n a

novega Leta Deu.

1 :

da

joj

am

be¬

sni*

da

i ) e

are-
Ino
1 ly*
20 .

.a si*
fci*

•‘J*

gtob

lybO

l5<

iletf
■o  d e ‘
troj 0

jjlno ijemi se je ime Jezus dalo, kero se je od
Angela izreklo, prej kak je' v’ maternem
teli spoijet bil.“ Lyk. 2 , 21.

Premivlavarje na pragi novega Leta.

(  Osem dni po svojem rojstvi se je boxjo dete
v  cirkvo v’Jeruzalem prineslo, obrezalo no pre¬
deto ime Jezus dobilo, kero je xe Ax)gel pred
l) e govim spoijetjom Mariji sgegovi materi izrekel.
] °to ime je naj vekso, 1  naj sveteso ino je kres
' s e imena, V’totem imeni so Apostoli vse i[yde-
v ® delali; hydiiqe izgaijali, bolene ozdravlali,
F a ntave ravnali, slepe gledeije delali, ino vse bo«
ez °i odpravlalij takso moq ma toto sveto ime.

1 6, n. 18 . Ino Jezus sam pravi: ,,Kaj bote
j 1  K°li mojega oi[eta v’mojem imeni prosili, to
)0tn  Jas vrinil.“ Iv. 14, 15. Zato pa mi moremo
ut0  *®e a’velkoj pobosnostjoj, zavypai)om no

80  Na svetelt Obrezavape navega Gospoda Jezuva

s-poptenostjoj zgovarjati; kajti sveti Pavel pravi:
„da bi se pred totim imenom mogle vse kolena
vujgibati tistih, keri so v’nebesah, na zemli no
pod zernloj." Filip. 2, 10. Ino katolvka cirkva
nam ravno dnes, kda se nov o leto zatpie, toti
svetek, naj svetevega imena, svetiti zapovedava,
svetek dneva, na kerem se je ravno Sini boxjemi
ime Jezuv dalo, nam na spomin, da bi mi tydi
mogli novo leto v’Jezuvovem imeni, v’boxjem
imeni zapeti }  nam na spomin, da bi mi mogli
vso navo delo no opravilo v’imeni Jezuva zaqi-
pati, opravlati no dokonpavati. — Mi ali, Verni
moji! operno novo leto, toti veseli pas, v’imeni
Jezuvovem, v’imeni boxjem zapeti, ino mi gremo
dnes ’s starega v’novo leto, alipa, Prelybeznivi!
vstavmo se malo na pragi totega veselega nove¬
ga leta, ino poglednimo ve ednok

I. nazaj v’staro leto, naj vidimo, kak smo v’
tistem xivelij ino te poglednimo
II. no gledajmo naprej v’novo leto, ino premis-
lavajmo, kaj bode se v’totem z’nami godilo?

Verni moji! s’kal;im veseljom bi mi znali
dnes novo leto zapeti, da bi nam pri totem pre-
mivlavapi, kak smo lapsko leto prexive!i, no kak
novo zapnemo, nava vest nip nebi oponavala.
Jas is serca vovim dnes vsakemi veselo novo leto,
alipa jas se bojim, qi nebi komi med nami dnev¬
no veselje se kalilo no *’xalostjoj preš v’starem
leti doprinevene grehe motilo! Jas zapnern
pripravte se. —

la

mi

g a

mc

Bo

pel

noi

ti:

my,

mer

ta s

til?

jemi

val,

ali n

vsak;

zvon

z m/sl

sem I

aavjJi

Veki p
nega,
od|
krivice

Jeli Se
; Ieli  sei
1(0  sem

f re ipri'
3  ser

.»II. J v

I.

Jan

Dnes si more vsaki plovek zmisliti nazaj 1  ^
staro leto, more po pem poglednuti no premis

. ni ot
^ & gnil(
^em 0
Zato

* Ve t. D

a

Kristusa, ati na novega Leta Den.

lavati, Lalt je xivel v starem leti ? Vsaki more pi
la mislavati l) kelko je v’starem leti vtjinil dobre-

10 ga ali zamjdil ? 2) kaj je vijinil hydega, kaj bi

?a mogel popystiti; 3) kake dobrote je dobival od

iti Boga, no se more za x)e zahvaliti; 4) kaj je ter-

a, pel, vse Bogi ponixno poroditi, ino tak more te

ni novo leto v’ Jezusovem imeni zaqeti.
di l) Vsaki kristjan je duxen dnes premislava-

:m ti: lielko je v’starem leti dobrega vijinil ali za-

gli mydil? — Vsaki kristjan je duxen, se dnes spo-

p* menuti, lida se na pragi, med dverami novega le¬
mi ta stoji: kaj sem skoz lansko leto dobrega sto¬
jni dl? Jel sem slyxil v’prerninoqem leti Bogi mo¬
jo jemi tak, kak se slivi, kak mi je Bog priliko da¬
vi! val, ino kak sem kak kristjan duxcn i)emi sly r xiti,

ve- ali ne? Jel sem Opravlal mojo molitvo dostojno

vsaki den vjyterma, poldne no vetjer, kda me je
( v ’ zvon  spomipal, no pred spapom, ali ne? Jeli sem
zmislil po dnevi veqkrat na Boga, ali ne? Jeli
. _ sem bodil k’boxji slyxbi, predgi no kersarjskemi
* av yKi rad, ali ne? Jeli sem storil vsakemi ijlo-
0  veki pravico, ali ne? Jeli sem lybil mojega blix-
nali nega, kak sam sebe, ali ne? Jeli sem se spobolsal
pre- j 10  odpystl[ vsem sovraxnikom, ino sem povernil
l ta ^ ,r jyico, da nemo v’grehih novega leta zatji^al?
ala. e  J sem v’miri xivel s’vsakim ijlovekom, ali ne?
leto, j® i sem sc skcrbel za dobre dela, ali ne? Kel-
nev- 0  sem od lani, v’preminot{em leti v’dobrem na-
,rem PVprisel, kelko sem v’starem leti bolsi gratal,
° lic]] S6m  P er ^ e  bi! ? kelko sem Bogi dopadlivcvi,
0  Ser n veij dobrega vijinil? ali sem lebko do-
j a ' n  ° are ga žamydil no popjstil, kaj bi kak krist-
^ rt j°gel opraviti na dyvi no na teli ? Vsaki
Vuk qasa je zlato zerno, ino i{i je zgybleno;
^"ernore nikoli, ne za nikvo ceno nazajkjpti.
at0  pa je Job nevolival, kda je ijres svoje
Svet - liti. ()

aj 1,3
ein' v '

82  Na svctek Obrezavape navcga Gospoda Jezim

dneve premivlaval: „Jas mam prazne mesece.“
Job. 7, 3. Sveti Bernard pravi: jj^as ma nes-
kdnpano vrednost, je v’ neltem razumi ma ednako
vrednost z’Bogom, da je posestvo Boga plapa do¬
bro pohasnyvanega pasa. l<  Rimski cesar Titu? je
rekel, dare je en den nip ne dobrega vrinil: „To-
ti den sem zgybil.“ —

o) Na dale more dnes vsaki preniivlavati, kaj
je vpinil hydega, kaj bi mogel popystiti. — 1 no
ty mi najdemo, da jih velko ie, keri so premino-
po leto dosti vcp hydega, kak dobrega storili.
Je neki je celi den, celi tjeden, celo leto tesko
delal, alipa vso pegovo delo je zabstopskoj kajti
da je tote dobre dela skos svoje gretme dela po-
komjal; vsa pegova trydnost je zabstopska, genu
so zdaj samopegove hvdedela prekostale. Tevko
je neki skos celi tjeden delal, no si s’tenkimi xyk
svoj krajcar slyxil j alipa v’nedelo je zapravil ves
svoj zaslyx skos pijanost, ples, igro no hydo to-
varvtvo, je dosti greha polek vpinil, no dosti p°-
hy« r apa drygim daval. Belko se je krivice zgodi¬
lo v’zapoji, v’jezi, v’sovravtvi, pri meri no vag 1 '
Kelko se jih je zapelalo, ino kelko se jih je M"
pelati dalo? kelko se jih je pohyvati dalo? kc'-
ko se je pohytrapa davalo? no kelko se je pok)"
trapa vzelo v’starem leti? Le premislite si dnes,
kelko ve je v’ zauetki lapskega leta lepih, cvete-
ijih mladenipov no deklipov stalo na dnevni den,
no lepo cvelo, kak lelje no vertnice; zdaj p a
spokapale no so parjene! Neka mati, neki ° ! l a
se dnes jope, pi si zmisli, da jepynisin, ahi)} 11
pi v’preminopem leti ob neduxnost no divipp 0
privla ! Toto preminopo leto je bilo ravno
nesrepno, da je lepi venec, spleteni 7  z ^ r  a
duxnosti no roxic sramoxlivosti, ’s svojega ser ^
no ’s svoje glave zgybila! Tote zapelavcc n<\

te

rer

fio

losi

jegi

ga s

Bo£

reij

nen

„Je

preč

kere

pohe

da je

xivle

Jen

ri mi

d ° j)

p rek c

ti: ke
ino se

jih, k,

pemi-

s pravl :

le gen

'3rb 0

” 3 giba

dobil

ttje
al

dnes

m

1,11  ponj

tO (

srep,

S a,

°hrot ,

s ® ali

1

o

>-

e

)•

aj

10

0-

li.

10

jti

10'

mi

lio

7 11

ves

to¬

po -

odi-

>š i?

za'

lici'

0 hy*

Ines*
?ete-
defli
oa so

1 oH a
iriost

tisto
[j ne'
set ca
to*'

Kristuva, ali na novega Leta Deri. gg

te zapelanc no vse totte grevnike, keri so v’sta¬
rem leti malo ali niq dobrega, ino dosti hydega
Do greha vpinili, more dnes mopno grevati no xa-
lostiti v’serci, da soJezuva, DivicO Marijo no svo¬
jega Angela variha zgybili, da so se vsega dobre¬
ga znebili, da so z’grehi svojo vest obtexili no si
Boga za sovraxnika napravili. Dnes more taki
repti besede svetega pisma: ,,Zdaj se ja spome-
nem na hydo, kaj sem vpinil. 4 * 1. Mak. 6, 12.
„Je vepna pokora, pravi sveti Auguvtin, bi nebla
preduga, da bi se z’ poj imetje Boga kypti moglo,
ltercga plovek gotovo zgybi, pi kratek tjas hydo
pohasr/yje. 4<  Sveti Gregor pravi od nekega moxa,
da je po v’grehotni bogapozabnosti doprineveneiri
iivlepi v’nopi naglo od smertnega betega popad-
pen bil, no iriirajop zezval: Ah velkiBog! poda¬
ri mi le ve neke megnepa xivlepe; Gospod! le
do jytra ve! — Alipa zabstop je bilo z’pem nd
prekesno! —

3) Dnes si tydi more vsaki kervenik zmisli-
b: belko no kake dobrote je dobival od Boga,
'j 10  se more za pe zahvaliti. Belko milosti box-
)‘ h > belko dobrih misli no prilik k’ dobremi je Bog
!)emi daval, ino jih je nezahvalno ne v’hasek
spravlal. Srepo pri svojem opravili no hixo.vapi,
Xe g e n na poli no goricah, zdravje no vesele dni,
'arbo od nesrepC no dryge nevtetlive dobrote j
aagibape k’dobremi, vxitek svetih Sakramentov,
boxjega navyka, revepe ’z neSrepe, ’z be^
j C S a  ali nevarnosti; same dobrote boxie, na bere
nes m ore plovek zmisliti rio se Bogi dobrotlive-
P° ni xno za vse zahvaliti j posebno pa ve za to-
I srepo no dobroto, da se je dnevnega veselega
dob' 3 ’ nove g a  leta, vpakal. Je resriipho, dosti
so r .? t sm t> se preminopo leto vxili, zahvalmo ve
a 1  dnes dobrotlivemi Bogi enkrat za pe! Sve-

6  *

84  Na svetek Obrezavape našega Gospoda Jezusa

ti Pavel veli: „Zahvalte se (Bogi) vu vseh repah,
kajti to je vu vas vseh vola boxja v’ KristusiJe-
zusi.“ 1. Tes. 5, 18. Sveti Augustin nas vypi,
dnes se Bogi zahvaliti, rehop: „Kaj pa premore¬
mo mi tebi, našemi Bogi, za tak velke dobrote
tvoje miloserpnosti za hvalno poropitev prinesti?
Kak tebi za to zadosti hvale no dihe dati ? Ino da r
bi mi tydi spoznanost no mop blasenih Apgelov
meli; dak bi deno nebi mogli nip proti temi opra¬
viti, kaj bi tvoji miloserijnosti no tvoji dohrotli-
vosti le v’nepem odgovarjati moglo 1 “

4) More zadnip dnes vsaki kersenik vse, kaj
je v’starem leti terpel, Bogi ponixno poroti .ti, ino
tak te novo leto v’Jezusovem imeni zapeti. —
Vsaki more dnes premislavati, jel je vse ponirno,
radovolno no poterplivo terpel, ali ne, kaj je
preminopo leto texav no terplepa pemi Bog po-
silal: nesrepe, bolezni, xalost, pregapape no ne-
vole, na kerih si je dostihrat sam kriv bil. M° rc
zmisliti, jel si je tote prilike pohasnyval na kre¬
post no popunost, ali je dysoven hasek polek v
zgybo pystil? Na vso terplepe pretepenega leta
more dnes zmisliti vsaki, ino Bogi ponisno zro-
piti se enkrat, ino se lepo Bogi zahvaliti, da g a
je skos celo leto od vsega hydega varval, no ne-
srepe rešil, rekop : „Bogi našemi Gospodi Je zU '
si Kristusi bodi past no hvala, zdaj ino na vet]n e
qase.“ 2. Pet. 3, 18. Sveti Augustin nas spo® 1 '
pa, vse Bogi zropili rekop : „Jas vem, no se® lc  >
ga gotov, da se našo xivlepe neravna od nago« j
temop od tebe, našega Gospoda no Boga se p
stayla no ravna; kajti ti mas skerb za vse, mo p
sebno za tvoje s!yxebnike, keri so vso sv f)° j
pape samo na tvojo miloserpnost postavila 'f .
pa prosim no molim jas stanovitno! da nebi ti
menoj po mojih grehih delal, s’kerimisem 81 J

85

Kristuva, ali na novega Leta Den.

tvoj qemer zaslyxil; temoq po tvoji vellii milo-
serqnosti, kera je veliva, liali grehi celega sveta.“
Ino qi je qlovek tak vse spoglednil nazaj po
starem leti, svoje grehe oxaliI no se ves spobolval,
se za vse.sreqe no dobrote, kerih se je v’starem
leti vxil, ponisno Bogi zahvalil} teše naj on zdaj
z’Bogom ves sprijazpeni na pragi novega leta
oberne no gleda naprej v’novo leto, no premiv-
Java, kaj bode se v’totem godilo? ino od tega v’
drygem deli.

II,

Dnes more vsaki qlovek naj perle zahvaliti
Bogi dobrotlivemi, da ga je povrednil, se novega
leta vrjakati no doxiveti j more gledati naprej no
premivlavati: kaj bode se v’totem novem leti z'pem
godilo, ino kali se ma pri vseh sreqnih no nesreq-
nevarnih priloxnostah zadervati, da v’greh
neprivoli no nepadne v’pega. Zato pa je potreb¬
no vsakemi dnes l) si naprejvzeti, qijcv’pobox-
n °sti novo leto doxivel, v’ pem poboven no lire*
posten ostati, 2) qi pa je v’grehih novo leto do-
se zdaj ves spobolvati; kajti da neve, jel
)Q de se vqakal konca totega leta ali ne, ino te mo-
re  v imeni boxjem novo leto zaqeti.

1) Vsaki, ker je v’poboxnosti novo leto do-
ilv ol, si more dnes moqno naprejvzeti, v’pem
P () boxen no kreposten ostati. — Vsaki, ker je
Srei l cn  bil, Bogi zvesti no na poti kreposti no
P° J °xnosti staro leto dokonqal, da je ne v’ grehe
|* a nu l, si more dnes v’novem leti pa za milost
j^j° P 0r noq boxjo prositi, da bi ga Bog, Divica
n ari J a > pegov Apgel varih, pegov imenski Svet-
^  n ° vsi Svetci boxji'ravnali od vsega hydega
ga ravnali k’dobremi, Sreqniste vi vsi hlap*

8f) Na svetek Obrczavapc našega Gospoda Jezim '

qiqi no dekliqi, keri ste v’vasi ncduxnosti, nev-
tepeni toto veselo novo leto doxiveli; veselte se
dnes qres toto sreqo, ino si proste Boga, preijis-
to Divico Marijo, Apgela variha no vse Svetnike,
za pomoq, da tvdi od zdaj nebote privli v’ skjspa-
vo, da se obranite vsake nevarne no grešne pri¬
like, kde bi znali lepi venec no belo oblatilo ne-
duxnosti zgvbiti. Zmislite dnes naprej, v’liake
prilike, v’kake kraje, med kake lydi bi znali vi
v’novem leti priti; ino kaj bi se znalo tam z’va,
mi zgoditi? Varte se zato vseh hydih priloxnosti,
vsega znapa no tovarstva z’ovim spolom, da ne-
pridete v’ skyspavo, no nebote zapelani no zapela,
ne j temoq da v’novem leti no vseli obarjete pa
drago blago vase neduxnosti! Kajti zdaj stojite
vi lepi, sretjni no veseli, kak lelje v’ogradi, ali-
pa nevaren qas se zdaj priblixava, qas skyspave:
novo leto se zaqne z’nevarnim favenskim, zape-
lavnim qasom. V’totem qasi toqa zapeiavnosti
gre, ino dosti lepih lelj no rox mladosti no nedux-<
nosti pobije, zato se vari vsaki mladeniq no de-
kliq ! — Sreqni ste tydi vi zakonci, keri ste no^
vo leto v’lepem miri no zakonski neduxnosti do-
xiveli; keri ste v’starem leti zvesti eden ovemi
no poqteni bili; keri ste lepo Bogi slyxili no v
poboxnosti xiveli. Veselte sena dnevni den, i n0
si proste dnes pa Boga no preqisto Divico za mi¬
lost no pomoq, naj v’novem leti ino vsikdar v
zakonskem no hixnem miri xivite no se proti Bo¬
gi nezagresite, ino vase otroke pemi na qast r c ‘
dite. -— Sreqni ste tydi vi vdoviqkega stana, ker 1
ste se veseli, brez greha no v’poqtenosti noveg 3
leta vqakali; s.kerbte se tydi vi na dale v’novem
leti Bogi dopadlivo xivcti. Sveti Apostol P aU
pravi: ,,Poqty vdove, kere so prave vdove/ 1-
Tim, 5 ,  3, Šyeti Franc Salez pravi: „Vdova llC

Kristusa, ali na novega Leta Den. 87

sme samo po teli5 temoq tydi po dyhi vdova bi¬
tij to je, ona more neodvzetliv naprejvzetek me¬
ti, v’stani qistega vdoviijtva xiveti.“ To vse se
razmi tydi od vsakega vdovca. Zakoncom pravi
sveti Peter: „Yi moxje, zaderxite se poijteno pro¬
ti vašim xenam, liki proti kerheipm posodbam,
ino je mejte v’ qasti.“ 1. Pet. 3, 7 . Sveti Pavel
pravi: „Zakon je naj poqteni med vami, ino za¬
konska postela je naj nevtepenaj kajti kurvake
no zakonalomce bode Bog sodil.“ Xid. 13, 4 . Sve¬
ti Salez pravi: Zakonska postela, reqe Apostol,
naj bo neomadona, to je, snaxna od vse neijistos-
ti no vsake dryge grešne vtepenosti.“ Hlaptji-
ijom no dekliqoin pravi sveti Pavel: ,,Mejte mir
s’vsemi, ino svetost, bres kore se nemre niše Bo¬
gi dopadnuti.“ Xid. 1, i 4 . Histost je lelja kre¬
posti, reqe sveti škof Salez, ona pozdigne člove¬
ka skoro do Arjgelov, niq nega lepega, kak skos
snaxnost, snaxnost lydi pa je qistost.- (

2) Dnes more vsaki, ker je v’grehih novo
leto doxivel, se v’r)em ves spobolsati; kajti da
ne 'e, jel bode se vijakal konca totega nazoqncga
leta, ali ne. — Zna biti, da bi ga znala toto leto
smert doleteti, ino bi mogel naglo ’s sveta iti. Ta-
ld grešnik se more Bogi zahvaliti, da je tak sre-
k en  bil, novo leto doxiveti, ino se je nespobol-
Va h More ga tota misel xalostiti, da je Bog tak
dober do Tjega, on pa z’grehi pjega xalij zato je
z dnj perva gegova skerb, grehe zaverrjti, no se
„ hogi obernuti. Grešnik more zmisliti, kelko
j 1 ^ 1  je lani na dnevni den se xivelo no v’hrami
0x jem ty vkypzebranih bilo na boxjo qast, dnes

P a  jdi nega veq, — oni so preminuli! Ino zmis

dik

fle! Zato je ali v’novem Ietiperva skerb, s ve

m oremo, kelko jih dnes zdravih ty no povso-
x *vi, ino kdo ve, jel bomo se kleti znajsli se,

88 Na svetek Obrezavarje navega Gospoda Jezim ic.

jo vest praviqno meti, no k’ smerti vseli priprav-
len biti. Je oxaljeni no zgrevani grešnik se oh-
qyti dnes milosti boxie nevreden, alipa s’ pomotp
joj bosjoj se dela vreden, qi se zaqne spobolva-
ti 5 kajti „boxje smilepa grejo kres vse pegove
dcla.“ Ps. 1 , 44 , Q. „Jas neqem moje miloserip
nosti od pega odvernuti," pravi Bog skos prero¬
ka Davida. Ps. 88, 2Q. ino sveti Franc Salez ve¬
li: jjHi si ti (Gospod) ravno rasserdeni, dak le
ne biješ j podeliš ve}koveq tydi blodeqim tvoje
dare, qi le za pe prosijo.' 4

To ma dnes vsaki, ker naprej v’novo leto
gleda, premislavati, no kaj bode se z’pcm godilo.

Mi srno dnes nazaj v’staro leto poglednuli,
no premislili, kak smo vijem xiveli: smo pre¬
mislili, kelko smo lani dobrega vqini!i ali zamy-
di 1 i 5 kaj smo vqinili hydega, kaj bi mogli popy-
stitij kake dobrote smo od Boga dobivali, no sc
Bogi za rje zahvalili j smo premislili, kaj srno lapsr
ko leto terpeli, ino vse Bogi poroqili. Mi smo
te poglednuli naprej v’ novo leto, no premivlava-
li, kaj bi se z’nami toto leto zgoditi znalo, ino
smo si naprejvzeli, qi smo v’poboxnosti novo le*
to doxiveli, v’pem poboxni no krepostni ostati J
qi pa v’grehi, se v’novem leti spabolvati no spo*
koriti, da neverno, jel bomomeli od Boga veq mi¬
lost no sreqo, ali ne, se drygega novega leta vija*
kati. — Ino tak, Lybeznivi! qemo te mi dnes
ve enkrat se Bogi zahvaliti za velko dobroto, da
smo tak sreqni, no smo novo leto doxiveli, na
nam je Bog toto velko milost dal. Mi qemo toto
novo leto v’ imeni Jezusovem zaqeti, kero se ) e
boxjemi deteti na dnevni dendalo,  ino Uercga
Sveti spomin mi dnes obhajamo. Skerbmo se a 1
v'novem leti Bogi lepve slyxiti, ino si v’ JezuveM
imeni Boga prosmo za zdravje, sreqo no pomoiji

Na svetek Kristusovega Prikazala, ali naje. 89

ve dostikrat veselega novega leta se vtjakati, kaj
jas vam vsem dnes is serca vovim. Amen.

Na svetek Kristusovega Prikazanja

ali na

Svetih treh Kralov Den.

^Podarili so rjemi zlato, kadilo no miro. 4 * Mat,

2 , 11 .

Poroqitba dnes.

Možev xe prerodi: „Zvezda bode iz Jakopa
•shajala, ino qeslo bode privlo iz Izraela/ 4  Nuni,
24, 17. Prerok Izaiav preroqyje: „Stani, ino se
nasveti Jeruzalem j kajti tvoja lyq je privla, ino
Gospodova qast je qres te izivla. Zakaj glej, te*
ma  bode zemlo ino mrak lystva pokrival. Nad
to koj pa bode Gospod izivel, ino pegova qast bode
tebi vidila, ino paganje bodo v’tvoji lyqi,
•nokralovje v’svetlobi tvojega isboda hodili. Zdig-
ni  tvoje oqi gor ino pogledni okoli: Vsi toti so
obrani, no k’tebi privli, tvoji sinovje bodo od zda-
*et[a privli, ino tvoje qeri bodo tebi od strana
sta^jrvale- te bov ti vidlo, ino obilnost veselja
tvojo serce bode se qydilo no rastegnilo, kda
Qdese vnoxina morja k’tebi preobernila, ino iqoq
J a ) d °v k’ tebi privla bode. Mnovina kamel bo te-
p® Pokrila, kak tydi dromedarje ’z Madjana no
e  j oni bodo ’s Sabe privli, zlato no kadilo pri-.
es ino  Gospodi hvalo oznagyvaIi. 44  Iz. Go , \

90 IMa svetek Kristusovega Prikazapa

—- C).  Ino kak hitro se je Jezus v’Betlehemi na-
rodil, se je tydi zvezda na Jy teniškem pokazala
na nebi, ino mudri moxje, keri so hajdi bili; trije
krali, so na toti zvezdi taki novega krala, obeqa-
nega Zvelipara spoznali, ino sli za zvezdoj, da ki
ga naisli, molili no jooqastili. Zvezda je sla nad
Jeruzalem, zato po so pitaliHerodesakrala: „Kde
je novorojen kral xidoskis mi smopegovo zvezdo
v’ jyterni vidili, no smo prišli pega molit ?' f  He-
rodes se strasi nad totim baraboni, no pozove vse
zvyijene ’z lystva, ino najdejo v’pismah, da bi se
v’Betlehemi imel naroditi) kajti stoji pisano:
„Ino ti Betlehem, v’Judovi ženili, sinikaknonaj
menso med naj prednevimi mcstami Juda) kajti
is tebe bode izisel vajvoda, ker bode mojo lyst-
vo ravnal.“ Mih. 5, 2. Herodes veli kralorn iti v’
Betlehem, Dete ziskati, ino kda bi je pomolili)
nazajpriti, pemi pravit, naj bi tvdi on vel pega
molit. Ino zvezda je pe pelala odcod v’ Betic-
hem, ino se vstavila nad vtalcoj zgorah, kde je
Dete bilo, ino trije krali grejo notri, najdejo Dete
z’Marijoj no Joxefom, padnejo na svoje kolena,
je poboxno molijo, nosemi porotjijo zlato, ka¬
dilo no miro. Potem dobijo skoz Apgela glas, da
nebi veq li’Herodevi nazajsli, da tj e Dete ob xn-
lepe spraviti, ino so sli te po drygi poti donio-
Sveti trije krali so xe te poboxno xivlepe vodi¬
li, ino sveti Krizostom piše, da so prč od svete¬
ga Apostola Tomasa na Perzoskem kerseni bik,
ino i|astivreden Beda pravi, da so pihove imena
bile: „Gaspar, Melhior no Baltazar/* Trije kra¬
li so dnes novorojenega boxjega lirala molih, in °
pemi svojo past skazali no porajali. Oni nassp 0
mipajo , da bi tydi mi mogli dnes novorojenci 11 *

krali nebes no zenite, našemi Bogi, ednako tl ajt
skazati, — Jas zato repem

ali na Svetih treh Kralov Deu. g i

I. Trije kraji so Jezim zlato, kadilo no rniro

poragali, ino pitam

II, Kaj pa mi znamo dnes porajati Jezusi ?

To qemo dnes premislavati v’ pobosnosti ser¬
ca boxjemi Deteti na gast, sebi pa na hasek, Pri-
pravleni ali bodte,

I.

Sveti trije Krali so ’z jyternske dexele dare
s’soboj prinesli: zlato, kadilo no rniro, ino box-
jemi Deteti v’ponixnosti no naboxnosti porajali.
Ino sveti Papes Gregor pravi: „da so gemi poro¬
dili l) zlato kak pravemi krali, 2) kadilo kak
pravemi Bogi, ino 3) rniro kak merejogemi qlo-
veki.

l) Trije mudri so boxjemi Deteti poragali
?lato, liki pravemi krali. — V’jyternskih dexe-
lah je sega bila, i[i je kdo pred krala priti htel,
da je mogel dare s’soboj prinesti, no gemi po¬
dariti, zlato no rniro, ino tak ijemi svojo qast no
pogtege skazati. Skoz znamege no glas zvezde,
kero so mudri na nebi zaglednuli, so spoznali, da
l e  novi xidoski kral se narodil, Sin boxji, ino so
^ligega iskat, naj bi gemi svojo qast skazali. Oni
so zvedii v’Jeruzalemi odHerodesa, da je nqvi
pral xidoski y’ Betlehemi rojeni. Oni so sli ta,
1110  zvezda, kero so v’jyternski dexeli vidili, je
pred gimi, ino g im je kak vajvoda pravega
^°n a  ta pot kazala, doklig je ne prišla no pp-
st ala zg 0ra h, kde je dete bilo. Mat. 2,9.  Oni
?° v '* notri, so spoznali ba.vanstvo velkega krala,
ln ,° pred jaselcami kaliti pred sedcsom boxje qa-
s '' no visokosti dolspokapali, no agega molili, no
■ ato  polastili, Sveti Leo Papes pravi : „Xe so

$)2 Na svetek Kristusovega Prikazapa

nebesa oznapyvale qast boxjo, ino po vsem sve-
ti se je rasvirjal glas resnice, lida je pastirom
vojska Apgelov rojenega Zvelipara oznanitel se
pokazala, ino mudre pega molit napelavna zvez^
da privodila, naj bi se od sunpnega ishoda notri
do zahoda spoznanost pravega krala rassvetila.‘ (
Ino sveti Gregor repe: „Zlato krali dohaja,“ z’
pem so pega liki pravega krala nebes no zemle
popastili.

2) Trije mudri so boxjemi Deteti tydi kadi¬
lo poropili, kak pravemi Bogi. — Trite mudri
so spoznali skoz nebeško zvezdo liki skoz bovji
perst gepeni, velkega krala, kerega so iskali, za
pravega no vepnega Boga j  oni so pegovo betle¬
hemsko stalico najsli, ’s kere je Iv p boxje svet¬
losti po vsem sveti svetila. Od tote prave no vci{-
ne lypi, kera vsakega ploveka rassveti, ker na
toti svet pride, so tydi oni rassvetleni pred jas¬
licami boxje pasti no svetlosti dolpadnili, ino svo¬
jega Boga, Stvarnika noZvelipara v’dyhi no res¬
nici molili na svojih kolenah ponixni, ino penu
tydi kadilo, kak se pravemi Bogi slivi, poropili*
Sveti Evapgeli pravi: ,,Hda so zvezdo vidili, s<>
se mopno razveselili, ino so vli notri v’hram, na
najvli Dete z’ Marijoj pegovoj Materjoj, no pah¬
nili dol na svoje kolena no je molili. So od-
perli svoje dragine, no pemi zlato, kadilo no
miro poropili “  Mat. 2 , to. 11. Sveti Auguvtm .
pravi: „Da se je xe telko narodilo no spomerlo
xidoskih kralov, so le kerega od pih iskali mudri
naj bi ga molili. Ne, da so ne niednega od p>h
skoz goreije nebesa spoznali. Alipa, kaj j e ne
mimo pvstiti, toto rassvetlepe modrih je veli' 0
svedopepe sleposti xidovov postalo. Vpihovi zeni-
li so toti iskali, kerega so oni v’ svoji ne spozna
jij — ino so kak sveti Gregor govori: /,pemik a "

ali na Svetih treh Kralov Dcn, 93

dilo poroqili, haj se Bogi v’rjegovo poroqitbo po¬
laga/ l) * * 4 * * * *

3) Miro so zadniq trije mudri bosjemi De¬
teti prinesli no poroqili, liki pravemi vmertelne-
mi tiloveki. — Trije mudri so spoznali na novo-
rojenemi krali, box jem Deteti tydi pravega qIo veka,
ker je smerti podverxeni. — Bila je na Jyterns»
kem sega, mertve tela z’ dyveqimi zaqimbami no
oljom, ino posebno z’miroj voditi, naj bi nebi
sperhnele no zegnililej temoq cele no lepo dyve*
qe ostale. Zato pa so prinesli trije mudri tydi
miro s’soboj no boxjemi Deteti poroqili, liki me-
rejoijemi tjloveki. Sveti Gregor papev pravi:
,)Mudri so prinevli ijemi — miro, kak merejo*
l|emi/‘

Tote lepe no drage dare: zlato, kadilo no
miro so poboxni no verni mudri na dnevni den
Jezusi poroqili. Zdaj pa vese moremo podvyqiti:
baj mi dnes boxjemi Deteti poroqiti mamo? —•
VUrygem deli.

ih

Mi na dnevni den boxjemi Deteti moremo
poraqati 1) na mesto zlata navo volo, 2) na mes-
'° kadila poboxno no is serca goreqo molitev j 3)

na  mesto mire neduxnost no uistost navega tela
no dyve.

l) Za zlato mi na dnevni den znamoKristu-

poraqati navo volo. — Na mesto zlata mi dnes

r| stuvi moremo navo lastno pripravleno volo po-

j 01 ! 11 'j kera je nav naj draxevi zaklad, nava naj

r jfj Va  req, skos oqivestno lybezen, popunoma

>; i0rn °st ino stanovitno zatajcpe. Mi dnes ali

l US|  zlato poroqimo, qi i)emi navo pripravlenct

0  podarimo 5 qi se najmreq skerbimo , vseli

q4 Na svetck Kristusovega Prikazala

našo volo pegovi boxji sveti voli podverpti, našo
volo zvesto po boxjih zapovedah ravnati, pe ver¬
no spupavatij Boga sčistim no pravim sercont
lybiti no pemi vseli popunoma vu vseh reijah po¬
korni bitij blixnemi pomagati, no v’Jezusovem
imeni bogim milodariti. Hi se mi zato vseli vse¬
mi hydemi odpovemo, se zatajimo, pi nase qyte
od grešnih priloxnosti prdpderximo no xele spo-
kolemo, ino pi sirotam v’ JezuSovemi imeni z’mi-
lodari na pornop radi pridemo: te mi dnesnovo-
rojenemi Deteti, našemi nebeskemi krali zlato za
dar prinesemo, kero je pemi naj dopadliveso. Je¬
zus sam pravi: da je to Bogi naj dopadlivesapo-
ropitba, pi mi boxjo volo v’pegovih zapovedah
radi spupavamo, t[i našo volo po boxji voli rav¬
namo; kajti te mi pega lybirno. On pravit „Kdo
moje zapovedi ma no pe spupava, toti mene lybi/ e
Iv. 14 , 21. 5,Bogi dopadliva poropitba je pobit

dyh j Bog! ti nebos pobitega no ponixanega ser¬
ca zavergeh“ Ps. 50 , 1Q. iNlaso pokorno volo*
pravo mudrost, nase misli no nase xele mi dnev¬
ni den nebeskemi krali, kerega povsodik no kres
vse kralyvajoqega Boga spoznamo no v’vsoj po*
nixnosti molimo, moremo na mesto zlata poroip -
ti; kajti tOto i[e Bog od nas meti. K’ Salomoni
je Bog rekel: „Moj Sin! daj meni tvojo serce,
ino si pysti moje poti dopadnuti.“ Ps. 23 ,

Sveti Papes Gregor veli: „Skoz zlato se najmrei{
tydi nnicfrost poznamla, po Svedopepi Salomona-
Zaklad xcleqi popiva v’vystah mudrega.“

2) Kadilo mi Jezusi za poropitbo dnes p"'
hešemo, pi mi pemi poboxno, gorepO molji' 0 ;
bera ’z našega serca gori, poropimo. — K 1 1,1
pega dnes tak Zvesto no resnipno molimo, da sc
haso serce vso od lybezni k’ Jezusi vujxge, ta ^ ,
kak so ga molili trije krali, kak ga je molih' s' 1

ali na Svetih treh Rralov Den.

05

ta Divica Marija, hak ga je molil sveti Auguvtin,
sveta Terezja: te mi rjemi kadilo podarimo. Rav¬
no tak kak se kadilo samo Bogi vuxjiga, tak slivi
molitva samo Bogi, kero mi i)emi dnes poroijiti
moremo ’z goretjega serca v’vsi ponixnosti. Sve¬
ti Jakop pravi: ,,Stanovitna molitva praviijnega
premore dosti.“ Jak. 5, 16. Sveti Gregor vyqi ;
„Skos kadilo, kero se Bogi vujsiga, se moij mo¬
litve pomeni, po svedoqei)i Psalmista, ker pravi:
Naj se pozdigne moja molitva, kak kadilo v’ tvo¬
jem obliqji,“ o Bog!

3) Miro mi dnes boxjemi Deteti za dar pri¬
nesemo, qi pemi neduxnost no qistost navega te¬
la no nave dyve poroipmo. — Mira je taka za-
tjimba, s’keroj v’jyternskih dexclah mertve tela
pred sperhnei)om branijo, tak da v’grobih lepe,
cele no dyveqe ostanejo. Ravno tak tydi mi zna«
w>o Jezuvi dnes miro porajati, qi smo se skerbe-
sbos qistost navega tela, nevtepenost navega
serca no neduxnost nave dyve vseli Jezuvi se do-
padnuti, ino smo se vsem mesnim no prepoveda-
n>mxelam odpovedali, i)e spoklali, no ’s serca od¬
pravili* kajti ravno tak kak mira mertve tela pred
ipdlaznoj Varje, tak varje pazlivost kres se, tj is*
'°st no neomadenost navo xivo telo, serce no dy-
v ° pred gnila znoj neqistosti, no brani pred po-
SJblerjom, kero vetpkrat tploveka na teli, na zdrav-
!' "o na dyvi v’terpler)e no pogyblei)e spravi j
" l ) tl  qistost no neduxnost ste dve Bogi naj lvble-
neveve, naj dopadliveveve kreposte, da je Jezuv
Dyifc naj veij terpel. Mistosti no neduxnosti
Rosine mi sami spravili na totem sveti j temotp
! /'.n natn je toteve dal, mi srno si je xe na svet
nc sli. Dryge kreposti no dobre dela si more
1  J Vci  na totem sveti sam spravlati za zveliijape^
>e > neduxnost no ipistost diviijjosti pa si mo*

56 Na svetek Kristnvovega Prikazala ali na :c.

re obarvati; kajti nikoli si je nive toteve krepo-
ste ne nazajspravil, t[i jeve je zgybil. Neduinost
no tfistost dekliijjo si prinese ijlovek na svet, to-
te si more obderxati, ino jaj tistemi, ker tote box-
je dare zapravi, grizena vest bode ga xe na totem
sveti hydobno sodila, inotexek raijun bode mogel
nekda Bogi za pyje davati. ^li mi dnes Jeztivi ne-
duxnost tela, nevtepenost no pravilnost serca ina
ipstost dyve poroijiti premoremo; te smo pemi

miro poroiph, tp pa tega nezmoretno; te pa mo¬

remo petni pravo no motjno volo poroditi, se od
dnes grehom odpovedati, no se pravspobolvati za'
peti, po pegovem lastnem navyki: „Povernitese
k’meni is vsega vavega serca, skos post, jokapfi
no zdihavape.“ Joel 2, 12. Sveti Gregor nam
tydi pravi: „Skoz miro pa se mesa spohlape po-
znamla. Od tega zato sv^ta eirkva notri do smer‘
ti za Boga prepirajočim pravi: ’Z mojih rok so
kaple mire kapale.“

Tote repi ali mi dnes Jezuvi znamo porajati
hO mamo daryvati,

Trije krali sc na dnevni den boxjemi Deteti
zlato, liki lirali, kadilo libiBogi no miro liki mer-
Jivemi ploveki porajali. Ino mi borno dnevni den
navyk svetih treh bralov spenili, iji mi Jezuvi 1,3
mesto zlata navo volo, na mesto kadila navo vro-
Tjomolitvo, ino na mesto mire navo rpstost i' 0
neduxnost tela no dyve poropimo ; pi pa smo ta
nesreipni bili, jo zgybiti skoz greh, pravo pob° r °
ho popunoma spobolvape xivlepa petni poraiJ al1
moremo, ino sc sherbeti, ravno tak, kak so 51
sveti trije krali nevarnega mesta Jeruzalema
zapelavnega brala Herodeva ognili, nopodrjg

J 'loti domo vli: tak nevarnih kraiov no zapeb"^
ydi se vsikdar ogibati, ino po drygih pota'
mo iti, kde nas zapelavci nevidijo, da nebomo

g

al

Pf

di

za

ve

ne

An

Na

»Ve

K r r

£ g'pt(
Sov, p

ne ga|

g a  raz

e vetn

,e  °n s
»o lire:
^evni
Par Ve  p

«0

0 (


Na svetek svetega Antonja Fyvavnika. g~

greh padnuli vetj. Sveti Gregor nas vyqi: „Mi
ali rojenemi Gospodi porodimo zlato, da pega
povsodik kralyvajoqega spovemo; poroqimo ka¬
dilo, da verjemo, ki tisti, ker se je v’pasi prika¬
zal, je Bog pred pasmi bil $ porotjimo miro, da
verjemo, da je tisti, ker je v’svojem boxanstvi
neterplivi bil, tydi v’navem mesi merejopi bil.“
Amen.

Na svetek svetega Antonja PjKav
nika.

»Vavo ledevje je naj opasano, ino v’vaših ro¬
kah so naj gorepe svetila, ino vi morete
lydem ednahi biti, beri na svojega gospo¬
da pakajo.“ Lyk. 2, 35. 30.

kreposti svetega Antonja. — N a v y k
za nas.

Sveti Antoni se je v’Komani, vesi gorpega'
‘fppta narodil od blagih no kervapskih star-
Vov > tori so pega varvali skerbno od vsega nevor-
,ie ga hoda, no ga poboxno zredili. Bil je velke-
jj a  razuma, alipa pisma ne vypen. V’pegovem
, Cv £tnapstem leti so pegovi starvi merli, kde se
^ °n skerbno kre svoje male sestre Sinkletike,

. s  hixovape vzel. Kres vest mesecov je na
evni  poti premivlaval lirez Apovtole no kres
p rve  1‘ersenike v’ Jeruzalemi. da so vse zap
n ° od obpinskega blaga xiveli. Ino kda
Sv «‘. Bel. v

sapysti-
je v’


Q8 Na svctck svetega Antonja Pyvavnika.

cirkvo stopil, je po božjem ravnapi ravno rjyl Le- t
sede brati: „Mev ti popun biti, dak idi, oddaj j
vse, kaj glevtav, no daj sirmakom, takbovtiza« t;

klad v’nebesah mel, ino pridi no hodi za menoj/' C

Mat. 1Q, 21. To je on vqinil, no vso premore- v;

:ge oddal no znes bogim dal, samo kaj je za svo- n

jo potrebo no za svojo sestro potrebyval, je d;

obarval. Potle je qyl: „Neskerbte se za drjgi v !

den.“ Mat. 0, 34. Te ve je ovo med sirote dal, si
svojo sestro pobornim divicam, kere so v’obqini m
sivele, zavypal j on pa se je v’pyvavo podal, no
se molitve, premivlavarja no spoklarja derxal. Vel¬
ke skyvr)ave hydega dyha je imel ty prestajati,
kere je vse skos post, molitvo, premivlavape, stra-
xar)e no delo premagal. Zebral si je grobno vot- inc
lino za stan, ltde ga je sovravnik moqno vardeval, se
kerega je zMezuvom premagal. Potle se je po¬
dal po ravnagi boxjega dyha v’pyvavo pri ardc-
qem morji, no tam v’starem podertem gradi pre¬
bival 20 let, kde je ijemi vsakih vest mesecovbrez

zid kryh notri verxen bil. Te pa je na prosi) 0  svei
svojih prijatelov v’pyvavo vyn za predgara privei- dal,
On je bil rjerstcv, prijazen no veseli. Meden na- 2) *

vyk, svet, povesel, hvala boxja je shajala od J) e " po ]

govih vyst, ino dosti poslyvavcov je k’perm sto¬
pilo za vyqenike, keri so z’pem v’ prcniivlavarpi vavn

deli, spoklapi no hvalnih pesmah noq no den p lC 5lr m

jem zadnem betegi je rekel k’svojima dvema ') ptin 1
qenikoma, kera sta na pegovem samotnem l)1( ' r °tair
pri pem bila: „Jas vidim, da mene Gospo P r idi ;

ve. Bodta straxna, no nezgybta sada °sp

dostaletnih vadeb. Naslcdvta vseli Kristusa 1  °a ro

navali. On je vyqil pe no vse boxje posiyv a '
svoje boxjo kralestvo, boxjo pot k’ pihovemi z' c

liqapi. Potle pa je v’samoqo nazajvel, no

na nekem bresi do svoieea konca xivel. ^ s '°

" P

Jov 1

v sem

kak

I

‘i

i*

a

e-

o-

) e

S 1

J;

ni

no

jl-

ti,

ra-

ot-

.al,

po-

de¬

ne-

irea

SX)0

[vel-

na¬

pe-

sto-

I0i

pce-

avcc

zve-

ta« 1

> sV o-

a 't
breg 1
d af

,ajo' h
a i«°

Na svctek svetega Antonja Pyvavnika. 99

na pega zavypajta!“ On je pyjo tydi odpomipal
pred hodom s’tistimi, keri so se od cirltve odlo¬
mili, no je rekel k’pima: Pred vsem se skerbta
Gospoda se derxati, ino te tydi Svetnikov, naj
vaje po smer ti gorvzemejo v’voljne vatore liki vaj-
ni prijateli no znanci. Z’ veselim oblitjjom, liki
da bi vidil prijatele priti, je svojega dyha gordal,
vMeti 356 ino 105 svoje starosti. — Iz xivlepa
svetega Antonja pyvavnika si mi za dnevno pre*
mivlavape vzememo

I, Ijegove kreposti, ino
II. Navyk za nas.

Odprite vave serca besedi dnevnega navyka,
mo nepystite od pega nitj pod zgy bo priti, — no
se pripravte.

L

Kreposti posebne, kere smo mi iz xivlepa
svetega Antonja pyvavnika vidili, so l) on je vse od*
med sirmake razdelil no za kristuvom vel,
2 ) on je skyvpave vi tesno premagal, 5 ) on je le*
P° k srnerti vseli pripravlen bil.

l) Edna velka krepost svetega Antonja py>
'fvnilia, kero si je vlastil, je, da je vse oddal,
Šumakom podelil no za Kristuvom vel. — Po mev*

tu

poti si je nekda premivlaval xivlepe ApOvto*
0v  no pervih kervenikov v’Jeruzalemi, kak so se
'senu odpovedali, no od občinskega siveli. Ino
31  v cirkvo stopi, zasliva besede: jjKev ti po*
l* un  biti, dak idi, oddaj vse, kaj mav, ino daj si-
r °! a J ri > tak bov ti blago v’nebesah imel, ino te
no bodi za menoj/ 4  Mat. 10, 21. Tota
'ospodova beseda je padnila pri svetem Antonji
a r °dovitno zemlo. Hasi po boxji slyxbi je on

1  *

100 Na svetelt svetega Antonja Pyvavnika,

razdelil med svoje sosede v’vesi svojo sto plygov
velko zemio piv, je oddal svojo vso genlivo glevt-
vo, je dal znes bogim, ino obarval samo potrebo
za se no za svojo sestro Sinkletiko. Po nekem
ijasi je tjyl v’cirkvi pa besede vteti: „Neskerbte
se za jytervpi den.“ Mat. d, 34. Skos tote be¬
sede nam oije Zveliqar povedati: Si ti skoz den
delal, te pysti Bogi skerb, da on tebi jytri tydi
jesti da. Antoni pa je razmil tote besede v’t[erq-
nem zastopi. On ve je malo, kaj ve je mel, med
boge dalj je predal svojo sestro divicam, kereso
v’ obtjini xivele, ino se je podal na samoqino, ne
daleq od vesi, kde je dozdaj xivel, naj bi se tam
molitvi, premivlavaji no spoklapi porajal. Sveti
Antoni je vse zapystil, ino je sirmak postal za
Kristuvovo volo, on je vjinil po besedah svetega
Pavla Apovtola: „Alipa kaj je meni dobijck bi¬
lo, to sem jas za Kristuvovo volo za livar derxal. Je
jas ve itak vse za kvar imam, za volo velke.ime¬
nitne spoznanosti Jezuva Kristuva mojega Go¬
spoda, za keregavolo sem jas na vseh rejah kvar
terpel, ino imam to za blato, naj jas Kristuva do¬
bim, ino v’ jem najden bom.“ Filip. 3, 7. 8. ® e "
sede svetega Petra je tydi on spunil, ker je Jezi’
vi rekel; „Glej! mi smo vse zapystili, in° snl °
za toboj vli: kaj nam ali za to bode ? Jezuv f»a
je odgovoril: „Resnijno jas vam povem, da vi,
beri ste za menoj vli, v’prerojstvi, dare bo Sm
boxji na sedevi svoje velitjestosti sedel, bodtet)'
di vi sedeli na dvanajstih stoleh, no sodili dva
najst Izraelskih rodov.“ Mat. 1Q, 27. 28. ® vctl
Antoni je rekel svojim poslyvavcom: ,,Neyermo>
da smo mi dosti zapystili, i[i se mi naveroi m 11  ^
ji odpovemo, cela zemla je le v’ primeri k ne  ’ _
sam pika ■,  kaj pa le je, ji jlovek hixo, malo p®
nez ali nadob zapj sti? Na sled je bi ga jenusm cr

sv

va

ne

va

ve

t

svo
sav;
svet
no j
pas
»na*
daj (
pira,
fo s|
»Del,

tl  Jak
Poter

s ! l y»a

‘»sti,

»m

0 Pnni

E

Na svctelt svetega Antonja Pysavnika. tol

le vzela, ako bi se tistega perle nebi znebil.“ V’
ajegovih rokah so resnično bile goreije svetila do¬
brih del.

2 ) Dryga imenitna krepost svetega Antonja
pyvavnika je pegovo premagape skyvpav. — V’
toti samotnosti, ltama se je on podal, se je on od
velkih no vnogoterih skyvpav hydcga dyha navih-
taval: od dvojov qres svojo zebrano xivIepsko vi-
xo, od misli prevzetnosti, no od silnih prijetkov
oqytnih xel. On pa je premagal tote sovraxni-
te skos post, straxepe, premivlavape, molitvo no
delo. Znes svojega dela je daval bogim, zvyn te¬
ga, kaj je za se potrebyvaI. Le qasi je zapystil
svojo samotnost, naj bi dryge py»avnike obiska-
val, no se na pihovem izgledi vpoboxyval. Po
nekem qasi si je zebral grobno votlino za prebi¬
valke. Jel je samo enkrat v’ dnevi, Masi je ostal
vai[ dni bres hrane. Gosto je prenaval cele no¬
ji* straxajoq, ino qi je spal, je lexal na terdi zem-
b na smydji ali na kosmatem oblaqili. Ty je v’
svojem petnotristem leti od sovraxnika moqno sky-
vavan bil. Kda je enkrat po divjajoqem popadki
svetel trak skoz obok v’pegovo mertveqjo votli¬
no padnil, no vragovje pobegnuli, je rekel; „Kde
P a  si bil dozdaj, moj Jezuv ! da si mine perle po-
'j la gal Te je jemi Gospod odgovoril skoz glas;

? Jo on pri pem bil, ino svedok pegovega pre«
Pn , a, ino ga nebode nikoli zapystil. Mi vidimo, ka-
° stalnost v’ branepi od skyvpav je sveti Antoni
lc k da je vreden bil Jezuva na pomoq meti, no
' a D e ga glas qyti. Na gem se je spunilo , kaj sve-
a;°p p rav j. ^Blaxeni je mor, ker skyvavo s’

8 | (  ei plopom prestane )  kajti po tem , kda bode
tist' Van ’ on  krono xivlepa dobil, kero je  Bog
g lm » keri pega lybijo, obeqal.“ Jak. 1 , 1?.
nilo se je  na peni, kaj Tobiav pravi ; „Da si

102  Na svetel; svetega Antonja Pyvavnika.

ti Bogi prijeten bil, je potrebno bilo, da je tebe
sliyvpava opraviqila.“ Tob. 12, 15 . Sveti Anto.
ni je rekel: ,,Straxajte razvi popyvepa protisliyv-
pavam, ino se protistavte serqno prijetkom vraga.
Skerb kervenikov ma ta iti, da oni skoz drema-
nost oblasti hydiqa nepovekvajo. Kak on nas no
nave misli najde, po tem se zaderxi. Hi 011 vzor¬
ci xe seme bojeqnosti naide, te on toto pomno-
xi. Hi pa smo mi qerstvi no veseli v’Gospodi,
ino xelepe za veqnimi dobrotami mamo, qi se mi
boxji roki zavvpamo: te se namnebode nieacnhy-
diq priblixaval, no nas nebode premagati mogel.
Oni grejo te osramoteni nazaj, qi vidijo, da so
nave serca v’Kristuvi vterdene. Edina pot tote-
ga sovraxnika premagati je: veselnost dyve, ino
preveno spomipape na navega Gospoda Jezuva
Kristuva . 44  Tak je ledevje svetega Antonja vseli
opasano bilb. —

3) Kc edna prednevih kreposti svetega An¬
tonja pyvavnika je, pegova pripravlenost k’smer-
ti. — Mi smo xe dozdaj vidli, kak moqno je on
svojo serce na skerbi, ino svojo vest v’redi imel j
kak se je varval pred grehom no prepiral pr Qtl
skyvpavam, ino znamo ’s tega xe sklenuti, da l e
pegova vest, pegova dyva vseli pripravlena bila>
toti svet zapystiti, no se loqiti od pega. V svoj
jem zadnem betegi je rekel z’ veselim licom J'
svojima dvema vyqenikoma, keriva sta zdaj na sa¬
motnem bregi pri peni bila: ,,Jas vidim, da bom
od Gospoda pozvani. Bodta straxliva, nezgyl )ta
sadja dostiletne vadbe. Nasledyta vseli Kristusa
no se na pega zavypajta “  On ve je onedva o -
pomipal pred hodom s’ tistimi, keri so se od en 1
ve od!oqili, ino rekel te: ,,1’rcd vsem se dervta na
Gospoda, te tydi na Svetnike, naj oni vaje |’
Sinerti gorvzemejo vu veqne vatore, liki vajn'I ,rl

Na svetelt svetega Antonja Py savnika. 105

jateli no znanci / 4  Mi ty pa vidimo svetlo i)ego-
vo pravilno pripravlenost k’smerti, da je na zad«
ni posteli ne sebe no svoje vesti v’red spravlati
imel j temoq navyke svojima dvema vyqenikoma
daval za svojo nenazoqnost. Ino te je z’ veselim
obliqjom, liki da bi prijatele priti vidil, svojega dy-
ha izdehnil. Sveti Antoni je ali Jezuvove besede
zvestospunil: „Bodte zato pripravi eni j kajti qlo-
veqji Sin bode privel ob vyri, kere vi nemislite . 44
Lyk. 2 , 40, On je spunil besede svetega Pavla:
„Jas merjem vsaki den . 44  l. Kor. 15, 31. Ino Je¬
zuvove besede so se na pem zvervile: ,,Blaxeni so
tisti hlapci, kere Gospod pri svojem prihodi stra¬
že najde . 44  Lyk. 2 , 37 . Sveti Antoni je vsaki
den, kda se je zbydil, rekel: „Toti den je lehko
zaden mojega xivlega , 44  tak pripravleni je on vsa¬
ki den k’smerti bil.

To so ali predneve kreposti svetega Antonja
]>yvavnika 5  zdaj ve si moremo za se navyka ’z qih
'zeti, ino to mo vqinili v’ drygem deli,

a

Navyk, kerega si mi iz xivleqa svetega An-
ton l a  pvvavnika jemati mamo , nam dava Jezuv
r( jk°q: „Hi kdo me ne nasledvvati qe, toti se naj
1 ) sam zataji, 2 ) svoj krix na se vzeme, ino 3 )
na j za menoj gre. 44  Mat. 0, 24.

t) Pervo ali je, kaj se za nav dyvni hasek
svetega Antonja pyvavnika vyqiti mamo po Je¬
hovih besedah: Hi kdo za menoj priti qe, toti
Rc na j sam zataji. — Hi mi v’takih obstopnostah
8cm ° *to v’takih zadervtvah, da se nemremo tak
ln oqno zatajiti, no vsega posvetnega blaga med
11 o ri ' a k e  kak je sveti Antoni vqinil 5  te se de-

n 'oremo tak od vsega kriviqnega, hydega no

104 Na svetek svetega Antonja Pysavnika.

grešnega zatajiti, nave qyte no xele spoklati no
se od tistih ogniti no odpovedati, kak se je sveti
Antoni pred pimi zataji! no odpovedal; kajti to-
to dyhovno zatajepe od greha no vse grešne pri-
loxnosti, je lehko no mogoqno vsakemi qloveki,
ino je tydi pemi potrebno no zapovedano skon
boxje zapovedi k’pegovemi zveliqapi. Ino kaj
se dotiije posvetnega zatajepa pri darovitnosti, si
telko tydi vsaki lehko odterga od svojih vyst no
od svoje potrebe, kelko je jemi mogoqno no bel-
ko premore potrebnemi na potnoq priti. Jezuv
nas vyqi: „Vaso ledovje more opasano hiti, ino
v’vaših rokah morete goreqe lyqi meti “ Lyk. 2,
35. Naso ledovje opasyvati nikaj dryganepome-
ni, kak sebe pred mesnimi xelami zatajiti, ino
lyqi v’ rokah derxati, se veli dobre dela opravla-
ti. Sveti Gregor Papev pravi: „Gospod reqe:
Vašo ledovje je naj opasano. Ledovje najmreif
mi opasyje'mo, dare mi poxelnosti mesa zavyzda-
varno. Alipa da se je ne zadosti, hydega nede-
lati, qi se kdo neskerbi tydi v’dobrih delali se
tryditij se qasik pridene: ino svetila goreqe v
vaših rokah. Mi najtnreq goreqe svetila v’rokah
derximo, qi mi skoz dobre dela našim blismni
izglede Iyqi kaxemo. Od kerih del resniqnoGo¬
spod pravi: Naj se sveti vaša Iyq pred lydini,naj
vidijo vase dobre dela, ino veliqestijo oqeta va¬
šega, ker je v’nebasah.“

2) Drygi navyk, kerega se mi od svetega
Antonja pysavnika vyqit.i mamo po Jezusovih be¬
sedah, je: vzemi tvoj krix na se. — Ker qe * a
Jezusom v’nebesa priti, si more dosti prizadeti,
on more dosti terpeti. Pot ino vrata v’nebesa
so voske, ino malo jih je, keri po toti poti idejo-
ino syrka je pot proti pekli, ino dosti jih j°> 1
po poj hodijo. More si qlovek ali dosti p r|/,a

Na svetek svetega Antonja Pysavnika. 105

%

deti, da se neda od skysqav no zapelavcov na
yyrko pot grešnikov zavoditi. Svoj krix more na
sc vzeti j rad si more vsaki krix na se naloxiti;
terpeti se more vyqiti texave, nadloge, bridkosti,
bolečine, no betege poterplivo prenašati ; se pre¬
pirati proti skysqavam, hydim mislam no xelam,
proti zapelavnim iydem, no ostro se xeleqim ve«
selnostam poqytkov ves protipostaviti ; se zatajiti
no doma ostati, ne na nevarne kraje iti, no vde¬
vamo pajdastvo zapelavnosti: to se veli si svoj
km zatajeni na se naloxiti, no ga rad nositi; kak
ga je sveti Antoni na se vzel no nosil, ino vse
skysr)ave premagal. On nas vyqi, da moremo z’
milostjoj, straxagom, premislavaijom poboxni!i
reiji, s’postom no delom premagati no odegarja-
ti skysi)ave no poqytne razveselnosti, kama qlo-
veka xele xenejo. Sveti Pavel pita: ,,Kaj mate vi
zdaj haska od tistih reqi, keri se zdaj sramyvati
morete ?“ Rim. 6, 21. Resniqno, qi mi za Je¬
zusom z’našim krixom gremo, ino se skysqavani
moijno branimo skoz molitvo, straxo, pazlivost
l'res se, posterje, premislavape boxjih reqi, skerb
^rez našo serce no skoz marno delo : te bode Je¬
zus tydi nam na pomoqi, kak svetemi Antonji,
mo mi mo tydi lehko premagali skysqave no pre¬
dli no od sebe spravili. Zato pasi zapomnimo no
*derxmo besede svetega Petra: „Bodte trezni no
str axajte; kajti vas protivec, vrag, gre okoli liki
' Cre qi lev no ise, koga bi mogel poxreti. Vi
l’ a se  petni moqni protipostavte v’ veri/ 4  Pet. 5 ,
Ino sveti Pavel nas opomirja: „Obleqte si
nr °xje boxjo, naj se vi skrivnim nasledkom vraga
P r otipostaviti morete. 44  Efez. 6, 11» Sveti Gre-
f>°r nas vyqi ;  „Dve reqe sete, kereve se zapove-
j' u atc: ledovje opasyvati no svetila derxati, naj
1 l ydi snasnost qistosti bila na teli, ino Iyq res-

10f> INa svclek svetega Antonja Pvvavnika.

niče v’djaiji. Navemi odreviteli se najmreq cd-
no brezi ovega nikak nemre dopasti: qi je ali tis¬
ti, ker dobre dela dela ve poxelnosti nesnage ne-
zapystil, ali ov, ker v’T[istosti prejden je, se v’
dobrih delah neopravla. Tydije ijistost ne velka
razvi dobrega dela, neti je dobro delo kaj razvi
qistosti. Temoq qi se obojo vijini, ostane, da
naj je kdo koli, on z’zavypaqom v’gorno domo¬
vino ide, ino se nikak od grehov za qast totega
sveta neoderxava.“

3 ) Me edna vsakem! kristjani moqno potreb¬
na krepost nam je na svetem Antonji po Jezuso¬
vih besedah nasledyvati, naimreij ijegova priprav-
lenost k’smerti: naj za menoj gre, — rcqe Jezus.
Ker qe za Jezusom v’ nebesa iti, more svojo dyso
vseli za pega pripravleno meti, taisto od grehov,
kajti Jezuv pravi: „Straxajte, kajti da nevete, ob
keri vyri Gospod privel bode, Mat. 24, 42. in °
inde opomipa on : „Bodte zato pripravleni, bajti
Sin ijloveka bode ob vyri privel, kere sevi ne-
dovete.“ Lyk. 12 , 30- Mi se moremo zato vipti
s’svetim Pavlom vsaki den, vsako vyro mreti, nas
ne sme niq nazajderxati: ne posvetno blago, nc
nava rodvina, ne grehi j vseli se moremo skerbe-
ti, qisti biti od greha, se ga varvati, naj kda ko¬
li Gospod pride no na dveri poterka, nas strava-
joqe, to je, qiste od greha, pazlive na našo ne-
duxnost serca no v’dobrem djarji najde, no p ra '
viqno, ino ne v’grehih no krivicah spajoqe. J e ‘
Zuv pravi: „Hi kdo k’meni pride, ino nesovrav
svojega oqe, no matere, no xene, no detce, n(>
bratov no sester, je tydi svo ; e lastne dyvcj totl
nemre biti moj vyqenik, Ker svojega krixa na
se nevzeme, no za menoj neide, toti nemre 1
moj vyqenik, — Jezuv qe reqti: Mi kdo p os | c l
noreij, posvetno grevno veselje, tak lybi, ‘ a

Na svetek svetega Antonja Pyvavnika. 107

svojega oqeta, mater, xeno, detco, brate no se¬
stre, toti se nemre zveličati. — Vsaki ali med
vami, ker se neodpove vsemi, kaj ma (grelnega),
nemre biti moj vyqenik.“ Lyk. 14, 20. 27. 33.
„Resniqno vam jas povem, reqeJezuv, nega nied-
nega, ker bo hram, ali brata, ali sestro, ali oqo,
ali mater, ali detco, ali pivo (to je posvetno, gre¬
he no hyde navade) za mojo volo ino zaEvapgel-
ja volo zapystil, ker nebi stokrat telko, tydi v’
totem qasi dobil .“  Mark. 10, 29 * 30. Jezuv ty-
di pravi: „Vi morete lydem ednaki biti, keri na
svojega Gospoda qakajo, doklirf on ’z gostyvaga
nazaj nepride, naj dare on pride no poterka, pe-
mi qasi odprejo. Zveliqani so taki hlapci, kere
Gospod pri svojem prihodi tak najde.“ Lyk. 12,
36. 37. Sveti Gregor govori: „Vi morete edna¬
ki biti lydem, keri qakajo svojega Gospoda pri-
doqega od gostyvapa, naj dare bi privel, pemi
pasi odprejo. Pride najmreq Gospod, dare on
k’sodbi hiti; terka pa, dare skoz betega texave
blivapo smert poznamlava. PJemi mi qasi odpre-
■®°> qi ga z’lybeznoj gorvzememo. Alipa odpre-
t* sodniki terkajoqemi neqe, ker trepeqe ’s tela
yynm, ino se tistega, kerega se spomene, da ga
J e  zametaval, za sodnika viditi boji. Ker pa jedo
svojega vypapa no djapa sloboden, terkajoqemi
ta ki odpre, da veseli sodnika prestaja, ino da je
'I as  blixape smerti privel, se do qasti plaqyvapa
pdyje,« E n sve ti mor, ker je veq kak vtirdeset
et  v’ pyyavi v’pokori prexivel, je tydi rekel: da
t°ti celi qas se ne niq, kak mreti vyqil. —

a ‘ l  se moremo ali mi tvdi vseli k’smerti
Praviti.

pri-

8  , J ote  kreposti si ali qcmo po Jezuvovih be-
a 1  na svetem Antonji pyvavniki za nav dyv-

108 Na svctek svetega Antonja Pysavnika.

ni hasek za navoz veliqaqa zapomniti no naslcdj-
vati.

Xivleqe svetega Antonja pysavnika smo dnes
zato premislili, ino našo oko posebno na gegovo
odreqeqe posvetnemi blagi, ijegovo premagale
skysrjav no rjegovo pripravlepe k’ smerti naverni-
li. Ino mi smo si po Jezusovi besedi od tega na-
vyk vzeli, v’hodi za Jezusom se tydi zatajiti, kak
sveti Antoni, svoj krix radi na se vzeti no gapo-
terplivo nositi, ino tydi k’ smerti vseli pripravle-
ni za Jezusom hoditi, doklii[nebomo k’i)cmi priš¬
li. Je resnično, od svetega Antonja se zna po
pravici povedati: ,,Toti mox je zavergel svet no
zemlensko, ino je veseli premagal, ino bogastvo
si spravil z’ vystami no rokoj.“ Od qega se zna
reqti: „BIaxeni je mox, ker je najden bi: razvi
vsega madexa, ino ker je ne za zlatom sel, neti
se zanesel na peneze no zaklade. Kdo je toti, mo
mi ajega qemo hvaliti? kajti vqinil je qydesnere-
qi v’svojem xivleqi. Skerbmo se zato tydi nj l
vsemi posvetnemi no hydemi odpovedati; delaj¬
mo dobre dela no premagajmo moteno skyspave,
mejmo vseli našo ledovje opasano s pojasom ips-
tosti no neduxnosti, ino derxmo gorele svetila do¬
brih del v’ rokah, da bomo lepo vidli za Gospodom
iti, no neborno v’greh zajsli. Bodmo vseli k’smer¬
ti pripravleni, naj nas nepostrasi, qi kda hto pr 1
de; temoq nas vseli vesele k’redi najde; te bomo
mi ednaki mudremi moxi, ker stavi svoj hrani na
terdo peqovino. Zmislimo si na besede svetega
Euherja škofa; „Nespamet je, se v’ kratkem ij 38 . 1 ’
kerega mamo, z’nebasnovitnimi reqami my f11  >

ino kres to na konec pozabiti, ker bode kres sv e r a

zloqil.“ Cesar Septim Sever je rekel na smertn
posteli: „Jas sem naj vekso kralestvo sveta > nl( . >
jas sem vse bil, kaj merejoqi biti zna, i«° “"i

Na svetek Otfivavaga Preblaxene Divice :c. 109

mi je ne ostalo prek, kaj bi meni v’mojem zdaj-
nem stani pomagati znalo “ — Skerbmo se ali,
verni moji! takxiveti, da bodo se nad nami besede
svetega pisma spunile, kak so se na svetem Anton-
ji spunile: ,,Xelei)e serca si i)emi dal, ino v’voli
pegovih vystnic si ga ne vkanil, da si i)emi na-
prejprivel v’blagoslavih sladkosti, si postavil na
pegovo glavo krono ’z dragega kamna. — Velka
je pegova ijast v’tvojem zvelii[ai)i, ijast no velki
kep bov postavil na rjega? Amen.

Na svetek OtjiKavanja Preblaxene
Divice Marije,

ali na

Svetnico.

»Kda so dnevi oifivavaija Marije po Mozevovi
zapovedi dopmpeni bili, sta nesla Jezuva
v Jeruzalem, naj bi ga pred Gospoda po«
stavila." Lyk. 2, 22.

Kaj nas dnevni svetek vyxji?

. t)nes praznyjemo mi svetek oipvavaija Pre¬
ste Divice Marije, na spojnin, da je Marija, ma-
1 3 °xja, na dnevni den,  kakti na vtirdeseti po
r °)stvi svojega boxjega Sina, kak je v’postavi za-
Povedano bilo, iz velke pokornosti no ponixno«
> P^otiBogi liki ijegova dekla s’svojim detetom
^ ciritvo privla, no je i)emi poroijila. Bog je xi*
° v ° m  zapovedal, naj bi oni na zahvalni spomin,

110 Na svetelt Oqivavatja Preblaxene Divice

da so ijihovi pervo rojeni pri xivlex)i obderxani
bili, kda so pervorojeniki Egiptoncov od smert-
nega angela spoklani postali, vse svoje pervoro-
jene deqke igemi poroqili, ino ije slfos peneze
odrevyvali. Tota postava je resen Zveliijara ne
pripisala, da je sam postavodavavec bil, ino de-
no je i)o zvesto zderxaval$ na del, se qasi v’za-
qetki svojega xivle:ga Bogi za navo zveliqai)e po-
roqiti$ na del pa nas vyqiti, kak bi tydi mibox-
jim zapovedam ponixno pokorni biti, ino se qasi
pri denici navega razuma Bogi sploh poraijati
mogli, Marija je zato nebla toti zapovedi pod-
verxena, kak naj qisteva Divica no mati boxja;
pa je deno dopuniti htela toto zapoved kakdryga
xena, ino poroqitbo prinesti, najmreq dve gerli-
ce ali par mladih golobov, kak je za sirmai[ke
matere zapovedano bilo. Marija je ali svojo bol¬
jo dete pred Boga prinesla no tisto ijemi porodi¬
la. To vsake starve no vsako mater opomipa, ty-
di svoje otroke Bogi poraqati, ino vsaka mati rea
to vqiniti; kajti zato ona k’vpelavai)i gre, ino
nasledyvati, kaj je Marija dnes vqinila. — Bnes
se tydi sveqe xegnavajo, zato pa se dnevni prav-'
nik tydi veli Sveqnica, ali sveqna Divica Marja-
Mi zato qemo pri totima dvema reqaina ostati)
ino se navyqiti, kaj nas dnevni svetek vyqi- J as
reqem:

I. Kaki navyk nam dava dnes Marija mati boxja •
II, Kaj pomeni xegnavai)e sveq no procesja

ipmi ?

Poroqmo se Preqisti Materi Mariji) no
prosmo za ijeno pomoq pri penem boxjem o ,n  ’
naj mi dnevni navyk prav zapopadnemo, no g‘
k’navemi dyvnemi haski zderiimo, Bodte p r
pravični.

v

r;

rt

Zi

di

na

mi

vsi

bo

hk

doi

g a
mi
cor
ipti
vok
’z d
dete

Ona

s’k e

aienj
veni)
nano
Van ir
^azat
J) e  n.
vnilos

je z’j
in o y (

r °t[itl
v a«a 1

Marije, ali na Svetjnico:

111

i<

le

X-

r

r

Tia

no

jes

az-

rja.

ati)

Jas

I.

Marija nam dnes toti navyk dava, da star-
vi svoje otroke majo kak Marija no Jožef Bogi po¬
rajati. Vsaka mati, kda k’vpelavaiji pride, mo¬
re l) svojo dete Bogi poroijiti, 2) se za ije no
za sreijno poroditbo Bogi zahvaliti, 3) oblybiti,
dete Bogi na ijast rediti. (

l) Starši morejo svoje otroke, keri se ijiin
narodi jo, naj perle Bogi poroijiti: to more vsaka
mati opraviti, kda k’pelavai)i pride. — Hlovek
vsako req Bogi poraija, vsako delo no skerb on
Bogi v’roke dava, ino si pri vsem za sreijo no
blagoslav boxji prosi, zato pa se pred vsem tydi
dohaja, to, kaj ijlovek naj veksega, naj draxcse-
ga ino naj raj ma, ino naj raj meti more, kaj je-
mi je v’serce zraslo, kaj je mati pod svojim ser-
com nosila, pred vsem ino naj perle Bogi poro¬
ijiti no ijegovi oqinski skerbi prekdati. Zatega-
volo pa more tydi perva pot vsake matere, kda
* deteijje postele zobhodi, v’ cirkvo biti, svojega
deteta Bogi poraijat no ijegovi skerbi zavypat.
Ona more biti napuljena od resnice svoje vere,
s  heroj ona pred svojega Boga ide, ino to ji po-
meni goreija lyq sveije v’roki, s’keroj pri cirk-
v cnih dverah kletji. Mesnih jo poškropi z’xeg-
nanoj vodoj, na znameije, da s’ ijistim no z’ gre-
vanim sercom kres svoje grehe pred Boga se pri¬
kazati qe. Mesnik ji te ponvdi štolo na obeija-
D e  no zaslobodeije boxje pomoiji skos srednila
nilosti cirkve v’svetih Sakramentib, ino jo pela
te z  nvolitvoj v’cirkvo pred altar no ji da xcgen,
m ° zdaj te mati Bogi svojo prosijo no svojo po-
^'tbo odkriva v’ razveseljeni zavypanosti, osli-
Vana  biti, Tak je Affa Elkanova xena svojega si«

c ) a ; i vanim

o j°
jinb
o g a

r

112 Na svetek Otjivavarja Preblaxene Divice

na Samuela, dare ga je odstavila, v’Gospodovo
hixo nesla, no pemi poroijila ino dare prinesla.
1. Bral. l, 24 . Sveta Ana no Joahim sta tydisvo¬
jo dete Marijo v’ cirllvo prinesla no Bogi poroqi.
la. Sveta Elizabet no Zahariav sta svetega Ivana
Bogi poroijila. Lyl<. i, 76. Tydi sveto Gedert
so rjeni starvi s’petimi leti Bogi poroijili.

2) Vytji dnes oijivavarje boxje Matere vsako
mater, kera k’ vpelavaiji pride, se zahvaliti Bogi
za svojo dete, no za prestano poroditbo. —- Aaj
veksi dar no naj vekva srerja je za starve, qijim
Bog dete podari, ino dyvo, tjloveka na pegovo
qast zrediti no oskerbeti da. More se vsaha ma¬
ti tydi Bogi lepo pri toti priliki zahvaliti za zdrav¬
je no moiji, zahvaliti tydi za zdravje deteta, ino
Boga prositi, naj bi je on na skerbi m el, varval
no sreijno gorrasti pystil, naj bi ’z pega dober
tjlovek no poboxen kristjan postal. Sara se je
zahvalila Bogi za svojega Izaka rekotj: „Bog je
meni smeh (veselje) naredil, ino ker bode ga qyb
bode se z’menoj smejal (veselil )/ 4  Gen. 21  >
Bahel je ty d i zahvalila Bogi za svojega Joxefa no
je rekla: „Bog je mojo sramoto od mene vzel/
Gen. 30, 15. Tak se je Marija dnes s’ ponimim
sercom za velko sreijo svojega deteta Bogi zahva¬
lila, hda je rje pred Boga prinesla. Lyk. 2 , 23 >

3) Oejisavape Pretjiste Matere Marije vsak®
mater vyiji obeijati pred altarompri vpelavapki ;
novorojeno dete Bogi na tjast rediti. -— Ba >'
vsaka mati si lt’serci vzela, da je kervagska i c
ditba otrokov za nebeško kralestvo naj potrebno

vo no naj prednevo delo 5 te bi tydi po zo

bhodc-

pi ? z deteijje postcle perva stopipa od bh £ '• '
cirkvo bila. "Vsaka hersapska mati je dušna,
re k’vpelavapi pride, Bogi oblybiti, svojo
po kersapsliem, pemi na rjast, rediti, oč  ' sCr

1

1

ii

h

ir

m

te

ki

ri,

D 1

D*

en

po.

ma

nav

pov

bj j

9«ni

Skos
na dj
sJ ob 0
Š>hov
Ve  sei
ga Dj
sto

xi gal,
ha s nc
nar edj

P r *sto,
d »e s , 1

9  *


Marije* ali na Svetnico. 113

hydega je varvati, ino vseli le na dobro ravnati,
na  hyde nagneta no fiavade v’pem paško meti,
ino za Tjaša xe tiste v’pem zadyviti. Mati pri pe-
lavapkib, starvi si morejo Boga za sretjo, milost
i no pomop prositi, da bi svojo dete pemi na ijast
; mogli zrediti. Mati more pri pelavapi zrotjiti de¬
te pegovemi Apgeli varihi no imenskemi Svetni-
> ki na skerb, no jeva prositi, naj bi pegoviva va-
i tiha no pomotjnika vseli bila. Mati pri vpelava-
j pi more Jezuva tydi ponixno prositi, naj bi tydi
n peno dete poblagoslavil, kak so xidoske matere

o enkrat ga prosile, da je pihovim otrokom roke

a- polagal no pe blagoslavil. Mat. 10, 10.
v Toti navyk dava dnes Marija mati boxja vsem

10  materam no starvom. — Kaj pa pomeni dnes xeg-

al navade svetj no procesjaz’pimi? to vam qem zdaj
er povedati,

) e

ie II.

....

6. Vsaki ker^enik pita ino bi rad vedil dnes 1)

no kaj pomeni xegnavape svetj? ino 2 ) zakaj se z’
J)>tnis’procesjoj gre? —

jim l) Xegnavape svetj dnes pomeni a) da bi mi

iva- s kos poboxno pohasnyvape totih svetj na teli no

23- na  dyvi, na syhem no na vodi pred nevarnostjoj

a ko s  obodni bili: za toto sreijo no pomotj bi si pri

juh) P'bovem vujxigapi prositi mogli, b) da bi se na-

a  In Va  serca znotrah skoz vero, neviditno lyq svete-

a lC ‘ %ba rassvetile , naj bi mi vse prav spoznali
Pnm 1,0  storili, c) da bi ogen lybezni nave serca vuj-

l0 dm 5l S a l, ino je od vse nesnage grehov oijistii, ino

%e  v as  nekda v’nebesah ene vesele svetlobe deležne
1 , fla yedil, kera nebode nikoli vgasnila. Zato pa pri

dd c  Fistopi svete meve tydi peje cirkva od veselja

vS e£ a n es, da se je Kristuv dnes v’cirkvi prikazal, ino
Sv *‘> Del, 8

114  Na svetelt Oqisavapa Preblasene Divice

se sveti razodel, tak: ,,Mi smo, o Gospod! tvo¬
jo miloserqnost na sredi cirkve dobili. Kak tvojo
ime, o Bog! tak se je zglasila tydi tvoja hvala do
konca zemle, tvoja desna je puna praviqnosti/‘
Ps. 47 , 10. 11. ,,Velki je Gospod, ino krez me¬

ro hvalevreden, v’mesti našega Boga, na pegovib
svetih bregeh/* Ps. 47 , 1. j^ast bodi Oqeti, ino
Sini, ino svetemi Dyhi; kak je bilo od zaqetka,
zdaj, ino na vse veke.“ —

2) Procesja s’xegnanimi sveqami se dnes ob¬
haja, ino sveqe se pri rjoj vujxigajo a) na spo¬
min, da je Marija na dnespi den Jezusa, Iyq sveta
v’ Jeruzalemsko cirkvo nesla, no ga svojemi nebev-
kemi Oqi poroqila, kde je Simeon Jezusa na svo¬
je naroqe vzel, ino za lyq na rassvetlepe hajdov
spoznal no imenyval, ino sebe za kres vse sreč¬
nega imel no pripravlen bil mreti, rekoq: ,gos¬
pod ! zdaj odpystix ti tvojega slyga po tvoji bese¬
di v’miri odhajati; kajti moje oqi so zveliqap e
vidile, kero si ti pred oqmi vseh lystev pripravil,
liki lyq za rassvetlepe hajdov, ino liki kep Izraels¬
kega lystva.“ Lyk. 2, 29. 30 . b) nas spomhpd®
tote sveqe, s’kerimi dncs goreqimi s’procesjoj

gremo, da bi mi z’ mudrimi divicami za Jezusom
-..— ’_i,„„ J do-

z’goreqimi lyqami vere, z’voskom, to je, z

brimi delami, hoditi mogli. Jezus vyqit „B a l te

vašo lyq svetiti pred lydmi, naj oni vase dobre
dela vidijo, ino hvalijo vašega oqeta, ker je v n c '

besah.“ Mat. 5, 16. 17 . Sveti Gregor papes pr a '
vi od desetih divic: „Po zveliqarovi besedi je

set divic, ino vse se resen pravijo divice, i* 10

derio ne vse znotrah dveri £laxenosti gorvzete

le, da so neke med pimi, da so qast svoje div>^

nosti vyni prosile, v’svojih posodbah olja n el1
meti.“ c) nas spomipajo dnes goreqe sveij 6  P r
procesji na sveti lterst, kde se nam tydi g orel I

sv

to

m;

sij

ti:

sve

kei

nes

vav

la.

sme;

robe

mret

sivel

poste

lami

dose^

ctsja

za  Je;

ti- 0 n

noj gr
J ) r tf xii
T ' od t
samo o

h

Cr > So

Ma
JI 1  moje

i

te

Cre ga

Prosi;

,e S a  ra s <

Jas s ’


pro c

To

e $ja

Svet

5r| jini

Marije, ali na Svetnico.

115

a

<•

3-

)V

q-

)S-

se-

jls-

ajo

ij°i

:om
do-
ajte
ibre
’ne*
pra-
, dC-
O s °

;e bi'
liviH*
ehtle
[e P fl
ardl 8

sveqa v’roko da, na spomin ,  da smo te Iyq ka-
tolvke vere dobili, ino z’ Bogom skoz našega ku-
ma oblybo naredili, po toti veri siveti no Bogi
slysiti j pravo lyq, kera vsakega q!oveka rassve-
ti; kda na toti svet pride.“ Iv. 1 , 9 - d) goreqa
svepa pri procesji nas dnes opOmipa na tisto Iyq,
kero mati pri vpelavapi v’roko dobi no v’cirkvo
nese, na spomin, da je Marija boxja mati pri oqi-
savapi na dnevni den lyq sveta v’ cirkvo prines¬
la. e) nas spomipa goreqa sveija pri procesji na
smertno sveqo, kera se nam na smertni posteli v’
roke da, na spomin, da oqemo tydi v’toti veri
mreti, kero smo pri svetem kersti dobili no v’poj
nvelij da se nam goreqa sveqa v’ roke na smertni
posteli zato, da mi z’lyqjoj vere, z’dobrimi de-
bmi’s totega sveta iti qemo, ino nebeško Iyq
dosegnuti. Zadniq F) spomipa n&s dnespa pro-
cesja z’goreqimi svetjami, da bi mi mogli vseli
za Jezusom, ker je prava lyq, lyq sveta j hodi-
On nam pravi: „Jas sem lyq sveta, ker za me-
J 10 ) gre, toti nehodi po temah 3  temoq cn bode
}t[ rivlepa imel/* Iv. 8 , 12 . Sveti Augustin pra-
T1  od tote lyqi: „0  naj blasenesa lyij, kera se
samo od naj sqistenesih oiji viditi zna! Blaseni,
]! c ” so  tjistega serca 3  kajti oni bojo Boga gleda-
Mat. 5 , 8. Oqisti me, ti qistejoqa moq. Zvra-
JI 1 m oje oqi, naj jas tebe z’ zdravimi oqmi vidim,
^ga le samo zdrave oqi gledati premorejo. Jas
P r osim, ti neprihodliva lvq! vzemi s’ traki tvo-
j • 8 a 5 ra ssvetlepa lydske stare teme proq, naj te
I’ s  H 1 ®!™! oqmi vidim, ino lyq v’tvoji lyqi za-
“ edn uti znam.“

j „ pomeni dnesno xegnavape sveq ino

° c ® s ) a  z’piini.

Ul .„ va tek sveqne Divice Marije nas ali vyqi, po
U| lmi poroqitbi svojega deteta Bogi, da bi ty-

8 *

Il6 Na svctek Oi|ivavai)a Preblaxene Divicete.

di vsaka kervapska mati svojo dete pri vpelavapi
mogla Bogi poroqiti, se zahvaliti za pe no zasre-
qo prestane nosečnosti no poroditbe, ino oblybi-
ti pred Bogom, svojo dete pemi na qast po ker-
vapskem gorrediti, oskerbeti no podvyqiti. — Mi
smo se potle navtpli, da se sveqe dnes segnavajo
na spomin nave sreqe no odreverja od nevarnosti,
na spomin svetlobe svetega Dyha, na spomin og-
na goreqe lybezni v’navih sercah proti Bogi no
blixnemi, ker ogen nas od vse nesnage grehov
otpstij ino sprevod z’i)imi pomeni Marijin hod
v’Jeruzalem k’oqivavaqi, kda je zveliqara, lyi|
sveta, v’ cirkvo nesla j pomeni, da bi mi lyq nase

vere, kero smo pri kersti dobili, ponovili, ino«’

rtli lirTTOmi (I nilrr 1» /to! notjmi TTotniltll (J]“

gorečimi lyqami dobrih del s’petimi tjednimi di-
vicami za Kristuvom hodili. Lybleni starvi! Dra¬
ge matere! spomente se ali dnes ve enkrat na
Marijo, ino na navyk, kerega ona dnes dava, no
vsi se spomipajmo gosto na pomen xegnavapa sveq
no sprevoda z’pimi, Starvi, matere se spomipaj'
te vseli, da vi z’vavimi otroki ravno tak vipnite,
no je Bogi zvesto porodite no redite, kak Manja
no kak ste xe oblybile, ino da polek tega nepo*
zabite v’vsi poltenosti xiveti no v’ipistosti hoditi)
ino pred otroki z’lepim navyltom no izgledoro d 1 *
Hodmo te dnes mi vsi z’goreqimi sveijami s p r0 '
cesjoj, no se vyqmo vseli z’lyqjoj prave vere no
dobrih del na sveti xiveti no za Jezuvom hoditi)
naj nezgvbimo nikoli prave poti kreposti v ne
besa. Sveti Auguvtin govori: ,,Hvala tebi, o mo
ja lyq! da jas vidim! Samo prosim jas, G oS P. 0 ( j
povnovi mojo viditno moq. Odkrij moje 0 H''.
t{ydoviten v’tvojih Svetnikih! naj bi jas ^3
nost tvoje postave viditi mogel. Fs. 67> 36- 1  j!
18. Jas se tebi zahvalim, o moja lyt{! I. aS  0<
dim, qi ravno samo ve skoz gledalo v’tcmni sp

»H

K.

buks

predi

hlaje

*° xii

Ji

‘Pob
tji. j

So  bil,
k mat (

‘raoiej
Vaie !)(

^aniov

Na svetek svete Kunigunde Cesarice. 117

dobi. Kak skoro pa te bom od obliqja do oblič¬
ja gledal? l. Kor. 13 , 12. Kak skoro bode den
veselja no radyvai)a prišel, na kerem bom notri-
vel k’ qydovitnemi sedesi, v’hixo boxjo, naj bi
tega, ker mene nehenlivo vidi, od obliqja do obliqja
gledal, no mojo xelege vtisati mogel ?“ Amen.

Na svetek svete Kunigunde Cesa¬
rice.

»Nebeško liralestvo je ednako kypci, ker dobre
bizeri ise, ino dare je drago bizer najsel,
je sel, oddal vse, kaj je mel, no liypil tis¬
to.« Mat. 13, 45. 46.

Kreposti svete Kunigunde. — Naso
n a s 1 e d y v a i) e.

Kunigunda, aliKynged, qi sprevoda Sigfrida
rukscnburskega no Higvige, kera je ’z enega naj
pfednesih rodov Nemškega kralestva bila, se je
kxenesa bila na krepostah, kak na rojstvi. bje-
|j°xivler)e je bilo od drovnirjkega deteqtva xe vse-
1  poboxno, k’ qemi se kersenik pri kersti sporo-
H 1 - Naj draxese bizeri ijenega dekliijjega kepa
..° ®'*e otroijja lybezen k’Jezusi no gegovi diviq-
)l m ateri, vesela pokornost, ponixnost, prostost,
^nicxlivost no prijaznost. Tote kreposti so da-
e  ijeni velki naravni lepoti tako vabo lybezni-
i stl » da je ona oqi vseh nadobnikov knezoskih
ta >iiov na Nemškem na se vlekla, fjena roka,

118 Na sretek svete Kunigunde Cesarice.

kero si jih je dosti vosilo, pa je prišlaplajnrihi,
Bajarslieini vajvodi, lt’deli, ker je potle rjasik
1002 leta Rimski Cesar postal, ino v’Majnci kro¬
nan Lil, tydi Kunigunda je za Nemško Cesarico
v’Paderbornski sltofoski cirkvi kronana bila. Hla
sta potle oba v’ Rim, no ’s Papesovih rok Cesars¬
ko krono prijela. Hajnrih je Kunigundi za jyter-
no lepo no drago boxjo martro dal, na keri je
Kristus s’ stiremi cveki pribit bil. Lepše jyter-
ne bi on poj nebi mogel dati ; kajti Kristus je bil
xe davno rep pene lybezni, keremi je tydi v’za-
koni z’divipjoj pistostjoj slyxiti xelela, ino zdi se,
da ji je Hajnrih s’svojoj }yternoj ednako na zna-
pe dal. Zgodba pravi, da sta oba na den gostyi
vapa, eden ovemi nevedno, zredoma ob!ybo pis-
tosti poloxila. Xivela sta v’ miri, kak brat no ses*
tra, v’svojem zakoni, samo mislepa na svetost dy-
ha no tela, ino kak bi se Gospodi dopadnila z
dobrimi delami poboxnosti. Malo derxine je me-
laKupigunda, naj bi na cirkvi, klostre no bognn
bole daryvati mogla. TJeno selo je bilo v’g 0p 5 l
redi ’z lesa, peni sedes navaden leseni stol, pena
hixa voska no prostna, ’sltere so dveri bile v ka-.
pdlo, kde je gosto cele vyre molila, Ty je vne¬
la tiho no dobrotlivo. Alipa sovrasniki so proti
peni divipji pistosti bine iskali, no so jo nepra-
vipnega hoda krivili. Od zapetka je poterpbvo
tote krivice terpela, potle pa se je nebeški vari)*
poropila, ino pystila po tedajni šegi neke plyv ne
xeleza osarjaviti, ino sla po tistih razvi kvara>
dare je zmolila: „Moj Bog no moj Gospod! ker
ti znotrepost serca poznaš, bodi mi v’toti sod 3
na pomop. Tebe si vzemem dnes za svedoka, na
sem jas neti s’ totim nazopnim Hajnrihom, n etlS
kakim drygim kda kakega hoda proti divipji ip’
tosti mela.“ Odzdaj je sivela s’svojim tovariša - 1

Na svetelt svete Kunigunde Cesarice. 119

v’ nezmotenem miri kak perle. Ona je povala
cirkvi no klostre, no pe lepotila z’ dragimi ropni-
mi delami. Dare je Cesar Hajnrih na smertni
posteli bil, je pred penimi starsi, rodvinci no
clrygimi velkimi ltralestva svojo tovarišico za ro¬
ko prijel, rekop: „Tota, kero ste vi, ali bole
Kristus meni zavypal, dam jas Kristusi Gospodi
no vara pa liki neomadeno divico nazaj.“ Potle
je v’samotnipnico sla, svojo krono k’Jezusovim
nogam polosila, no blago med boge no na cirk-
ve zdavala. Petnapst let je v’samotnipnici sive¬
la samo svoji krisani lybezni, premislavapi no
deli. Zadnip je zbetesala, se oskerbela vpasi s’
svetimi Sakramenti, no merla 3. Ceplepaka 1040
leta. Pokopala se je v’rednem obleki polek svo¬
jega tovariša v’ Bambergi. Papes Inocenc III. jo
je 1200 med Svetnike vzel. — To je ali sivlepe
svete Cesarice Kunigunde, ’s kerega si mi ope¬
rno za premislavape dnes vzeti

k bjene kreposti,

“• Naso nasledyvape.

Sveti Dyh naj nas rassveti, da mi lepe kre¬
posti svete Kunigunde prav spoznamo, ino nas naj
so greje z’ ognom svoje lybezni, naj mi pe radi
flasledavamo. — Poslysajte me.

I.

Prednese kreposti, kere mi nasveti Kuni-
gundi Cesarici v’pamet vzememo, so tote l) pe-
11 a  vclka lybezen It’ svojemi zvelipari no boxji ma-
tc ' r *> 2) pena poterplivost v’krivem ogovarjapi,

)  pena velka skerb za slyxbo no past boxjo.

0 Perva velka krepost svete Kunigunde je
J®na vropa lybezen k’svojemi zvelipari no boxji

120 Nas svetek svete Kunigunde Cesarice.

materi. — Kunigunda je xe od rahe otročjosti
svojemi pozovi zvesto xivela, k’ qemi se kristjan
skos sveti kerst sporotji, ino k’temi s’potrebni,
mi moqami od nebes pomilosti. Naj dragsa bi.
zer penega divit[jega kepa no lepote je bila gena
otroqja lybezen k’Jezusi no pegovi diviqji .mate-
ri. Ž’ goreijim sercom je molila ona xe v’mla*
dosti k’ Jezusi, ino pastila Divico Marijo lepo no
vseli, zato pa si je spravila ’s tote lybavi tydi ve*
selo bogape, velko ponixnost pred Bogom no lyd-
mi, prostost no poltenost, sramexlivost no pri-
jatelnost proti vsakemi ijloveki. V’ penem ser¬
ci je preveno Jezus prebival, kajti vseli je qisto
bilo no puno Jybezni k’pemi, ino Jezusi je tydi
veqno qisto§t ob!ybi!a, kero je tydi v’zakoni
zderxavala. V’ Jezusi je najsla ona drago bizer,
od ltere dnesni Evapgeli pravi, zato pa je odda¬
la vse, se je vsa zatajila, vso svojo qytnost spo-
lilala no y’zakoni tydi divica xivela. Ona je vsa
Jezusi xivela vseli, Jezusi merla no Jezusova bi¬
la, xiva no mertva. — Slterbno je ona premisla.
vala Marijine kreposti, ino pe naslcdavala, po¬
sebno pa peno qistost. V’ niqem je ne ona vek-
sega veselja najsla, kak v’ zderxavapi boxjih za¬
povedi. Na poj se je spunilo, kaj Jezus prav';
„Kdo moje zapovedi ma, no pe zderxava, teti
mene lybi.“ Iv. 14, 12. Na poj so celo besede
svetega Augustina najti, ker je rekel: „Bog n l0 ‘
jega serca, ino moj del na veke! Ps. 72, 26- M 0 '
ja dysa se neda od niqesa veseliti, kak od tebe sa¬
mega, ti moja sladkost! Kajti kaj mam jas paq dr)"
ga na nebi no na zemli, kak tebe! Ps. 72, 2 °’
Le tebe oqem, le na te vypam, tebe isem.
tebi govori mojo serce, tvojo obliqje sem jas 'j 5 '
kal, o Gospod! tvojo obliqje jas isem,
verni tvojega ob!iqja od mene! Ps, 26 , 8 '  9* ' ^

tl

n

i-

li-

ia

e-

la»

no

'e*

■d-

ri-

er-

sto,

jrdi

oni

er,

da-

po-

vsa

bi-

sla-

S

za-
avi 5
toti
jede

mo*

Mo«

esa-

dr)"

25 .

I K’
is i s ’

eod-

S«tl

Na svetek svete Kunigunde Cesarice. 121

dobrotlivesi lybitel lydi! bogi je tebi prekpyse-
ni, ti bos bresstarsnikov pomopnik.“ Ps. 9, 33.
_ Tota lybezen k’Jezusi je

2) sveto Kunigundo vypila poterplivost v’
terplepi krivega ogovarjapa. — Kak peni zveli¬
čar, kerega je kres vse lybila, tak je tydi ona
prostno no boxno xivela no se vsa sponixala. Ona
je stapjvala v’leseni palapi, ino mali, voski, prost-
ni hixi, ’s kere je zraven v’kapelo dveri mela, no
v’keri je gosto cele vyre dugo molila. V’totem
lesenem hrami je sveta Kunigunda tiho, neduxno
no pravilno xivela, daryvala sirote no mati vno-
gih bogih bila, ino zvesta svojemi tovariši, s’ke-
rim sta v’lepem no blaxenem miri xivela. Alipa
naj bole se zdi sovraxniki vsega dobrega mirno
pogajape, v’kerem je ona s’Cesarom xivela, no
pena divipja pistost zamerliva. Hydobni lydje,
beri so se od pegovih misli ravnati dali, so po
neipstega no zavyplivega hoda krivili. Sperv-
konca je xe Cesarica tote krivitbe poterpela no
® tihoto j prenašala, da je samo Gospodi xivela,
ino se veselila, si s’svojim zveliparom protigovo-
ra  grešnikov skysavati. Alipa Gospod je peno
ponixnost no poterplivost se bole htel skysavati.
b je bole poterpliva bila, no tiha proti krivlepi,
note je to sovraxnike draxilo, bole so po krivili.

na se je zato v’svoji velki poterplivosti prisile-
na  pripravila opravipepe svoje neduxnosti varbi
I ' C)es  zavypati. Ona je zato vsa poterpliva dala
P° navadi tistega pasa neke plyxne xeleza oxar-
' avi d, no sla po tistih, bres da bi si v’naj men-
Vcm  kvar naredila, dare je zmolila: „Moj Kog no
j. 0)  .°sp°d! ker ti znotrepost serca spoznav, bo-
^ mi v to ti sodbi na pomop. Tebe si jas vzemem
, ncs  za svedoka, da sem neti s’totim nazopnim
a)nr ihom, neti s’kim drygim kda kakega hoda

122  Na svetek svete Kunigunde Cesarice.

proti diviijji ijistosti mela, M  ino je tak svojo ne.
duxnost pred vsemi posvedogila, s’poterplivost.
joj prestala vso pregagage no ogovarjale, je v’
svoji poterplivosti tydi vsem sovraxnikom odpus¬
tila ino resniijno v’svoji velki poterplivosti svojo
dyso obarvalaLyk.  21, 19. Sveta Kunigunda
je spunila lepi navyk svetega Frančiška Salezja,
ker pravi: „Neomejasi tvoje poterplivosti na ter-
plege totih ali tistih razxaleg no nadlog5 temoi[
jo rastegni na vse protivnosti, kere Bog tebi po*
vila no qres te priti pysti.‘ f

3) &e edno velko krepost ijemo mi premis-
lavati na sveti Kunigundi, najmreif geno velko
skerb za slyxbo no ipast boxjo. — Pobovnost no
sJyxba boxja svete Kunigunde se je ne samo v
molitvi j temoq tydi v’stavlegi no podaryvapi
eirkvi skaxyvala. Velke porogitbe je ona na bol¬
jo gast delala. Ona je svojega poboxnega tova¬
riša zmagala v’poboxnih porogitbah eirkvi, po¬
sebno Bamberskc škofije. Ona sama je povala
klostre ino poderte eirkvi pa nazajponavlala, le*
potila ge z’lastnimi dragimi rognimi delami. f e '
gernseska samotnigniea se je pri svojem odprav
legi mela mesno oblagilo od svete Kunigunde na-

pravleno, ino ene molitvene knige. Kda ) e  9 c,n
mox mreti htel, je dal gene starse, rodvince no
neke mogogne ’z dexelc k’sebi priti, prijel srn¬
jo tovarišico za roko no rekel: „Tota, k ero ste
vi, ali bole, Kristus meni zavypal, dam jas 11
stusi Gospodi ino vam pa liki neomadeno di' kl ’
nazaj.“ Po smerti svojega tovariša je ona v a
funskem klostri, kerega je neke leta perk ‘j 1

zahvalo za ozdravlene ’z betega postavila, sv0 ,j

- P X .  0 ( j ar ila

sl]

no

za

krono k’ Jezusovim, nogam polovila, ino p
svojo bogato premovege na razvesel bog d'
porogitbo škofij no na lepoto eirkvi. -l c

pr

set

be:

ne'

J c

na’

poi

ner

i»i
svo
poli
ve s
sili

zem

besi

moj,
pa n
no h

se sa
la B,
pismi
vajte
P v* i
J)emi

Itere ,
lioino

T,
se  do 2 ,

S  1

»ti,

no

e.

t.

v’

'jo

da

i a >

er-

°H

? 0 "

lis*

llio

no

i

) v

«9*

)OX-

ova-

po-

ivala

>

Te-

>tav-
3 na-
meni
e n»

SVO-

O st ft

, Kri'
[ivico

’ Kau-
le

svoj 0
dari> a
r, 81
je li

Na svetek svete Kunigunde Cesarice. 123

slyxbo no tjast boxjo skerbna bila. IJena ponix-
nost no poboxnost je bila telka, da je ne niedne
predne slyxbe v’ klovtri vzela, qi je ravnopetnap-
set let v’pem bila. Ona je samo svoji krixani ly-
beznixivela, ino tydi naj prostneve no naj box-
nese dela opravlala, ino betexnikom stregla. Ona
je mela navado praviti: „Ker neqe delati, tydi
naj nejej.“ 2. Tes. 3 , 10. TJena ponixnost no
poboxnost no slyxbaboxja se je kazala tydi vde¬
nem zadnem betegi, kde se je tpasi dala s’sveti¬
nji Sakramenti oskerbeti. Dare je kratko pred
svojoj smertjoj drago, od zlata sveteqo odejo za
poltriv svojega mertveca v’pamet vzela, je rekla
ve s’slabim glasom: ,,Proij s’totim pertom, lyd-
ski kep je. Skoz drage oblatila sem se jas z’
zemlenskim xenihom, skoz boxen oblek pa z’ ne¬
beškim zarobila. Naga no gola sem jas ’s tela
moje matere prišla, ino ravno tak boga tjem jas
pa na prah priti.«’ Tak je Bogi vsa bila podana
no boga v’ dyhi, naj bi le samo ijemi slyxi!a, no
se samo pemi dopadnila. Ona je resnično slyxi-
la Bogi no ime boxjo ovelii[estyvala, kak sveto
pismo pravi: „Slyxite Bogi v’Strahi, ino se rady-
v *jte v’ gem s’ trepetom.“ Ps. 2, 11. „Slyxite Bo-
8' Prešnici, ino se skerbte, da vifinite, ltaj se
5 e mi dopadne.“ Tob. 14, 10 .

Tote so prcdneve kreposti svete Kunigunde,
,ere  si nai ijemo za nasledyvape jemati, ino to,
,0 ®o se podvyipili v’ drygi polovici.

II.

Tote kreposti svete Kunigunde, od kerih smo
® e  aozdaj podvyqili, qemo mi skerbno nasledy-
iy’ 0 Jezuva navega zvelitpara po otročjem ly-
1 no  gegovo divitjjo mater, 2 ) v’ krivem ogo-

124  Na svetek svete Kutiiguode Cesarice.

varjapi poterplivi biti, 3) za ijast no slyxbo Loj. te 1
jo naj vekvo skerb meti. " n8 g

l) Mi ijemo naj perle na sveti Itunigundige- ta r
no vrotjo lybezen k’Jezuvi no gegovi diviqji ma- mat
teri nasledyvati. — Tydi nava perva misel more tyd
vseli biti, kak je sveti Kunigundi bila, na Jezim stat
no na gegovo boxjo mater, ino na našo serce,
jeli je i[isto no gemi dopadlivo, ali ne? Moremo ogo
se skerbeti, iji ijemo Jezuva popunoma lybitino pys
se rjemi dopadnuti, da bodo nave serca tjiste od vi s
vsega greha, ino neduxne od vse krivice; kajti nas
Jezim se le samo tjiste no neduxne serca dopad- do,
nejo, ino le v’taltib on prebiva. Sveta Kunigun- vser
da je lybezen k’Jezuvi naj bole skaxyvala skos no 1
spugavage boxjih zapovedi 3 kajti na tem je me* live
la naj vekso veselje. Sveta Kunigunda nas vyiji Itaki
tydi lybezen k’ boxji materi. Tydi Divico Mari- sebi
jo moremo dostojno lybiti za genega Sina Jezu- to,
va volo. Bog, Jezuv nav zvelitjar je nava naj vek- vijo
va dobrota, kerega nam je Marija porodila. Mi m'q
Divico Marijo lybimo no ijastimo, tji mi skerbno pote
■9 ene  kreposti, posebno geno ijistost nasledyje- nost
mo; kajti tak se migoj zahvalniskaxemo, kanam je, [
je Jezuva, zvelitjara, porodila, kerega mi kres prid
vse moremo lybiti. Jezuv je nas naj perle lybil, plivc

no nam naj vcij dobrega vijinilj zato ali J} e ž a  ? ves l

smo duxni naj perle lybiti. Sveto pismo veli: mo s

„l.ybmo Boga, da je on nas naj perle lybil.‘' •• ^°sti

1 '. 4 , JQ. Sveti Pavel nas vytji Iybezen boxje 1,0  jj a vi|

nas opomina; „Lybezen boxja je v’navih sercah Bog!
rezlejana skos svetega Dyha, ker je nam dane od V j
Bim. 5, 5. Sveti Auguvtin nas opomiga k J e/I | \> 2 .
vovi lybezni: „Daj meni, naj jas tebe vseli ta« v t ej

goretjo lybiti morem, kak si jas xelim no tc:l1  {

duxen sem, da bi ti edina reij mojega xelej)a n  Olji
mivlega bil, da bi jas celi den brezi hegag 3 115

e-

a-

re

sa

e,

KO

no

od

ijti

ad-

un-

kos

me-

yf

iari'

ezu-

vek-

Mi

:bno

lyje-

nam

Jues

ybil)

i>ega

'veli'.

o 1.
jo»°
etoak
lani.*
Ježi¬
ti tak
, tek'
na

na n«

Na svetell svete Kimigunde Cesarice. 125

te mislil, v’spapi tebe vidil, da bi moj dyh tebe
nagovarjal ino mojo serce s’toboj govorilo. —Sve-
ta no neomadena Divica Marija, porodnica boxja,
mati našega Gospoda Jezusa Kristusa! bi nebi
tydi pri tem za me prosila, kerega cirkev si ti po¬
stati si zaslyxila?“

2) Na dale mi mamo poterplivost v’krivem
ogovarjali na sveti Kunigundi nasledyvati no od-
pysepe sovraxnikom. — Hi hydobni lydje nona«
vi sovraxniki zat[nejo qrez nas krivo guqati no
nas ogovarjati, te si zmislimo na sveto Kunigun-
do, ino bodmo poterplivi, ino se vseli no pred
vsem sluirbmo tak neduxni no pravilni na serci
no na dysi biti, kak ona. Skerbmo se vseli tak
siveti noše tak zaderxati, da nebode nikoli niše
kake praviipie okrivitbe do nas meti mogel. Po¬
sebno sc zakonci majo ty vyqiti, svoj zakon zves¬
to, polteno no qisto zderxavati. Hi pa nas kri¬
vijo hydobni lydje kakih lagodnih reqi, kerih smo
nnj ne krivi, odpystmo sovraxnikom no bodmo
poterplivi, ob svojem qasi bode Bog xe našo nedux-
aost no praviqnost odkril y kajti on nas vseli var-
j e > qi smo le pemi zvesti. Za hydim vremenom
pnde vseli lepo, ino za dexom sunce, ino poter¬
plivost nam prinese roxe. Bodmo delavni no
tvesti v’naših stapskih duxnostah no opraviiah,
•no se zanesmo vseli na našega Jezusa, on je za¬
dosti mogoqen, nam pomagati no nas rešiti ’z rok
aavih sovraxnikov, inoreqmd: „Gospod, moj
“Og! na te sem se zavypal, zdravega me naredi
°d vseh, keri me pregapajo, ino me odreši.“ Ps.

„Bog je nas pribeg rio moq, pomagavec
v texavah, kere so nas moqno najsle.“ Ps. 45 ,
?' Sveti Pavel opomipa: „Ti pa, o ti qlovek
0 l j l > bexi pred totimireqmij idi pa za praviq * 1


126  Na sveteli svete Kunigunde Cesarice*

nostjoj, bogoblaxnostjoj, veroj, Ijbeznoj, poter«
plivostjoj, krotkostjoj.“ l. Tim. f), n. Sveti
Franc Salez nas opomina k’poterplivosti v’ prega-
papi no ogovarjali rekop: Pravi poterplivec no

slyxebnik boxji prenaša vsako bridkost z’ednakim
sercom, naj je z’ poj sramota ali past zedipena*
Veselje to prinese blagoserpnerni moxi, od hydih
zaverxen, pograjan no okrivlen bitij*

g) Zadnip se se mamo na sveti Kunegundi
peno skerb za hoxjo past no slyxbo nasledjvati
vypiti. — Sveta Kunigunda je mela Velko, vso
skerb za Boga, pegovo past no slyxbo, ino na
stavlepe, oskerblepe no olepotepe cirkvi, naj bi
se boxjo ime ovelipestilo. Ze vsim sercom no
blagom je ona Bogi slyxila no pegdvd past po j
veksavala. Kak gorepd no poboxno je ona ne-
kokrat molila, no cele vyre v’svoji kapeli v’mo¬
litvi no premislavapi prenašala. Skerbmo se ty'
di po v’tem vseli nasledyvati, Bogi lepo slyxiti>
gorko moliti, boxjo past vseli poveksavati. Z&
birajmo vseli pri boxji slyxbi, našo serce no na¬
šo mislepe. ino se nerastrosmo v’posvetne no dry j
ge nepotrebne misli no skerbi pri molitvi} temoif
mejmo navo mislepe na Jezusa naravnano, kak
sveta Kunigunda, ino se vseli pred boxjoj slyxboJ
no molitvoj našo serce skos pravo grevanost ze '
pistiti skerbmo, naj naša molitva no boxja slysk®
vseli Bogi dopadliva bode. Sveto pismo p ravI /

„Bojte se ali Gospoda, ino slyxite pemi v’ resnici)

ino is celega serca.“ l.Kral. 12 , 24, Molmo tal*
Boga, kak sveti Augustin nas vypi: ,,0 moj
moja mop! pred tvojimi opmi se nerore niedci ,
merejopi opi-avipiti! Ps. 142, 2. Ti mojo vyp y
pe! nega ploveka, ker bi sc pred toboj pravip 0 ”
znajsel, pi ga ti z’opmi tvoje miloserpnosti 11(5

I ]0

ml

kei

pa

tvo

ver

re 1
ne

di n
stiti.

lo, ]
viilji
ogov
1 ) 0 .
li tot
vati :
biti ,
ll ) no

fopnn
S 1  spr
oasled
tm', p ,

sv

ja s’kj
9 e  pri
te

1  pr«
jast j e

°d n 0
< w

tyovi  J

k <  oddj

Na svetek svete Kunigundc Cesarice. 127

poglednes! Ino da bi ti nebi grešnika s’ tvojoj
miloserijnostjoj obsreqal, bi nebi ednega bilo,
lierega bi ti za pravilnega oijastiti mogel. Jas
pa verjem, o mojo vypapel kaj sem qylj  kajti
tvoja lybezen je mene k’pokori potegnila 5  jas
verjem na sladke besede tvojih vyst. Nise nem-
rek’meni priti, natpi qi ga oqa vlcqe, ker je me¬
ne poslal.“ Iv. 6 , 44-

Tote kreposti moremo mi na sveti Kunigun-
di nasledyvati, t[i qemo 50  prav no dohajno tpa-
stiti.

Xivlege svete Kunigunde nam je ali pokaza¬
lo, ijeno velko lybezen k’Jezusi no gegovi di-
viqji materi Mariji, rjeno poterplivost v’krivem
ogovarjali no i)eno skerb za boxjo ijast no slyx-
1 ) 0 . Skerbmo se ali mi, kak smo se navqili, vse¬
li tote lepe kreposti na sveti Kunigundi nasledy-
vatij Jezusa no ijegovo diviqjo mater zvesto ly-
l)iti, v’krivem no vsakem opravlagi poterplivi bi¬
ti, no Bogi vseli lepo no poboxno slyxiti. — Po-
r °H mo  se sveti Kunigundi, naj ona za nas pri Bo-
?' sprosi milost no pomoq, vseli ijene kreposti
nasledyvati, Jezusa lybiti, no ijegovo mater qas-
! lt! ’ poterplivi biti no dobre dela radi opravlati,
ali sveti Dyh pravi: ,,Moj sin! opravlaj tvoje de-
a s  krotkostjoj, te bos ti polek tega, da poqte-

Sc, » tclko bole se sponixaj vu vseh reqah, dak
l° v  pred Bogom milost najsel. Kajti boxja ob-
^ a , Sl  )e sama velita, ino se od ponixnega qasti.‘ s

19—21. Nepopy r stmo v’poboxnosti, po-
^ ri n ° slyxbi boxji, naj mi sreqo mamo, se nek-
a l ydi v’tovarstvi svete Kunigunde pri Jezusi no

^ *> 0v i materi znajti.

odd&

Zatajmo se, premagajmo

jmo, odverxmo vse grešno no lagodno

128  Na svetek svetega Joxefa reditela navega

djape, no si kypmo drago bizer veqnega veselja odp 1
no zvelitjapa. Amen* 5tav '

lal i
„Jox
variš

Na svetek svetega Joxefa reditela Lga
nagega Gospoda Jezusa Kristusa, svojo

Jo vel

„Da pa je :peni hioi Joxef pravilen bil, j d
nehtel ^e razglasiti*^ Mat. l, 19.

Svetega J o x e f a kreposti. — Naso
nasledjvage.

Sveti Joxef je Jakopov sin bil, y z  Davidove*
ga roda, ino se naj berxej v’ Nazareti narodih
Kda se je qas spunil, da je Bog iz lybezni k’nam
svojega Sina na svet poslati htel, se je Joxefode-
bral, za reditela Jezusi, ino svedoka neomadene
čistosti, xeniha divii]je matere boxje postavita
Marija se je Joxefi, ker je kres vse pobosen, bo-
gabojeqi no praviijen bil, obeijala, v’zakon do¬
biti ; kajti xidovje so svoje qeri zlo mlade zarotj)"
vali, ino so se te eno leto doma ostale. V totem
qasi je spoqela Divica Marija od svetega Dy“ a '
ino je hodla k’svoji tetici Elizabeti* Kda je 0
mo prišla, je vidil sveti Joxef noseqo. TojeS' c
tega Joxefa spravilo v’zmotene no velko s ,^
kajti ne je vedil, kak bi se to zgodilo, d 3 , 1 ! t
Marijino ijistost no svetost vedil. Skos to je
htel pegovo krotkost no dobrotlivost skysitJ,
kakti v’ogni sqistiti. On je bil prsivitj en .»^,
nehtel rje razglasiti; temoq je mislil rjoskm 0

VS0J p

geneg

gusta,

sati da

odkod

ja pori

štora d

brala,

svojega

bezati ,

Herode

mertev
ni j vzet
Hraelsk
5°m sej
lam p a

fnni  kra,

Src ‘-

I

a

j«

ove*
odili
naw
ode*
dene
avit'*
i, bo*
n do*

,roqv*
totem
Dyb 0 t
je do'
je sve'
sUerb;
i j« 18
jeB°8

iti,

;n»
iriv

ino 1
iof

om ?  i

Gospoda Jezusa Kristusa. 129

odpjstitij liajti kastiga kamenyvapa je bila po-
stavlena na nezvestost moxi. Alipa Eog je pos*>
]al pasi svojega Apgela ldpemi v’spapi rekop:
„Joxef, sin Davidov! neboj se Morije, tvoje to¬
varišice k’sebi vzeti 3 kajti kaj je v’pej rojenega,
je od svetega Dyha : ona bode Sina porodila, ke-
rega ime ti mas Jezusa imenyvati$ kajti on bo
svojo lystvo od pihovih grehov odrešil/* Na to je
JoxefMarijo taki k’sebi vzel, ino xivel z’poj v’
vsoj poboxnosti. Ravno dare se je priblixaval rjas
penega poroda, je prišla zapoved od Cesara Au-
gusta, da bi se vsaki v’svojem mesti mogel zapi¬
sati dati. Josef je sel zato z’Marijoj v’Betlehem,
odkod je bil ’z lexepa, ino tam je v’ stalici Mari¬
ja porodila svojo boxjo dete, da sta inde ne pro**
štora dobila. Herodesje zvedil za novorojenega
brala, no ga btel vmoriti. Bog pa je poslal pasik
svojega Apgela k’Joxefi, da bi mogel na Egiptom
bexati z’ detetom no pegovoj mater joj, naj bi ga
Herodesov meq nebi dojsel. Dare je Herodes
roertev bil, je pa Apgel prišel Joxefipravit: „Sta-
m > vzemi dete no pegovo mater, ino idi nazaj v’
braelsko zemloj kajti tisti, keri deteti za xivle-
k 0m  sexejo, so merli,“ ino Joxef je sel v’ Izrael,
bim pa je zvedil, da Arhelaus, Herodesov sin
ta ni ltralyj e , ino se je bojal v’Bet!ehem iti, Ap-
gel je pemi zdaj dal naravnape, se v’ Nazaret
'"enmti, bde je ostal z’ Marijoj no Jezusa gor-
s nanil. Dare je Jezus dvanapst let star bil, sta
°xet no Marija pega s’soboj v’Jeruzalem vzela,
j ' 0 * c t je bil tesat] ino od svojega ropnega dela xi-
1  • Odzdaj mi nenajdemo od svetega Joxefa niq
' Cl |j neti pega pri gostyvapi v’Kani, neti v’Je-
"'ovem vyki no terplepij naj berxej je on xe
j 1 e m erel, no svojo poboxno no krepostno siv¬
ke sklenul. — Mi si dnes zato qenio premiv-

8t «. Del. 9

1 so Na svetel* svetega Joxefa reditela navega

lavage ,qrez*gegovo poboxno no krepostno xivle-
ge narediti, ino bomo

I. Njegove kreposti pregledavali, ino si
II. rJe za nasledyvage jemali.

Mejnro paško tak na besedo boxjo, kak sveti
Joxef, ker je vseli besedi boxji pokoren bil, ino
nasledymo gegove lepe kreposti no lastnosti po
dnevnem navyki. Jas zatjnem.

Sveti Joxef se veli pravilen, to je, ze vsemi
krepostami obdarjen mor. Predneve gegove kre¬
posti sejo, 1) gegova rpstost, 2 ) ijegova pokor¬
nost, 3 ) gegova ponixnost.

l) Naj perle moremo mi v 5  pravilnosti sve¬
tega Joxefa gegovo ipistost pregledavati. — Za
Marijo Pregisto Divico, ’s kere bi se mel boqj
Sin, naj svetevi med vsemi naroditi, se dohaja ali
tydi ijisti mor, ker bi mogel boxjo dete rediti no
oskerbeti. Ino sveti Joxef, ’z Davidovega hrama,
se je znajvel tak pravitjen, tak gisti, tak poboven
no vreden, da se je Bogi dopadnil, ino je bil ode-
brani, za Marijinega moxa, naj ijisteve Divice,
ker je go tydi z’ ravno tak ijistoj lybeznoj lyb|>
ino go no boxjo dete povsodik no ze vsinr potre
nim oskerbil, no varval pred vsoj nesregoj no nc
varnostjoj. Kervagska cirkva peje dnes zato na
gast svetemi Joxefi: „Praviqen bode kak palm 0 '®
drevo c vel, ino kak cedra na Libani rasel. ^
podovem lirami posajeni bode on v’ dvorivah na
vega Boga cvel.“ Ps. gi, 13. 14 . Nebeški °'l^
si je gega za gospoda kres svojo hixo, mo za
voda vseh svojih dobrin postavil. Ps, lOb

Sv

k’:

Vlij

no

vo

110

on

Boc

slfei

zapc

gem

5 e g (

naza

•V s-
£)0£
beti,
vo ve
bo v je

F! U

bram
dnevn
bleni
S a  je 1
strah 5

Sede

](

oblije

5 e «ii

• 11  I-
n11  Svoj
Sa| e

»ez v
n .°> rc!

8  ‘P a  p.
Sred nii a
Jerce, t

Xe 5 e k’

151

Eti

no

po

erai

iirc-

kor-

sve- |

- Za
t)Oxji ,
ja ali
iti no

ramai
)oxcn
1 ode-
ivice, J
lybilj ,
otreb- i
no ne-
ato na
ilnio ' 9
V 7 , Gos-
? ah no-
lii o'l 3

1A  v ' a i"

) 4 > 2l '

Gospoda Jezuva Kristova.

Sveti Franc Salez naraqa rjasteije no naboxnost
k’svete mi Joxefi, ino hvali posebno :gegovo di-
vii|jost, ijcgovo ponixnost, i)egovo stanovitnost
no velkoserijnost

2-) Na svetem Joxeli mamo mi na dale jjego-
vo vellto pokornost premislavati. — On je resnič¬
no bil pravilen, zvesti vseli svojemi Bogi, vse je
on bogal no vijinil, kaj je jemi Bog zapovedal.
Bog je ijemi skoz Aijgela velel Marijo razvi vse
sKerbi k’sebi vzeti, ino on je vijinil. Cesarska
zapoved popisavazja pride, on i)o spuni. Aijgel
pemi pa veli na Egiptonsko bexati z’ detetom no
pegovoj materjoj, on boga. Arjgel rjemi veli pa
nazaj z’ detetom no Marijoj iti v’Izrael, on gre;
ty ga naverne v’Nazaret na Galilesko, on vtjini.
Bog pemi naročji zveliijara sveta rediti no osker-
beti, on je pokoren. Povsodik mi vidimo Jožefo¬
vo velko pokornost no boglivost, vse zapovedi
boxje on lepo no zvesto spuni. Glejte Kristjan-
) e . to je praviijen mox, kerega Gospod kres svoj
liram postavi! Na svetega Josefa se celo besede
dnevnega berila primerijo : ,,Od Boga no lydi ]y-
blenimox, kerega spomin je v’blagoslavi; tote-
8 a  je Gospod ednako Svetnikom poijastil, ino na
strah sovraxnikom povekval, ino skoz ijegove be-
j svde je on neskomjano velke texave vtival. Pred
0< bqjom kralov ga je on velkega naredil, tydi je
pemi pred svojim lystvom zapovedi dal, ino ije-
J!" svojo rjast pokazalSir.  45, 1 — 3 . Sveti Franc
i '* ez  vyqi, kaj najdemo na svetem Joxefi zverve-
1 ’ r ckoi|: ,,Lybezen sama dosegne popunost;

"‘P a  pokornost, ijistost no vbovtvo so tri lastne
ni la, ijo  dosegnuti; pokornost posveti navo
. ICe > pistost navo telo ino vbovtvo nauopremo-
c D e  k lybezni no slyxbi Gospoda. Toti so trije

132 Na svctclt svetega Joxefa rcditela navega

verhi dyhovnega krixa, vdnoteni pa deno vsi tri
je na stertega, najmrep na ponixnost, kero mi
3 ) ve tydi na svetem Joxefi premislavati ma¬
mo. — K’ naj vivevi stopici pasti je bil on poz.
digpeni, ino se ne nikoli za tega volo hvalil. Vse¬
li je on v’svoji nisokosti ostal, ino si nikoli ne
kaj vmislil na svojo velko zvivape no past, da ga
je Bog tak posrepil, kaj je i)emi porodnico svo¬
jega boxjega Sina za xeno dal, Angela li’pemipo-
vilal, ino pemi svojo volo oznar)yval j kaj je pemi
svojega lastnega Sina na slterb no reditbo zavy-
pal, kerega je on pri sebi skos tristi let imel, pe¬
ga vypil, ravnal, oskerbil, hranil no oblapil, var-
val no branil. Kelke velke prednosti no pesti,
ltelke milosti no dobrote, kere je Bog svetcmi
Joxeli daval! Belka past za i)ega, mater boxjo za
xeno meti, ino Jezuvov opa ali oskerbnik biti!
Alipa pri vseh totih prednostah je sveti Joxef le
ednako vseli ponixen ostal no se ne prevzel j te-
mop v’svoji ponixnostiBogi ne nikoli zadosti hva¬
le davati mogel za tote velke milosti no dobrote,
vse texave no slterbi je rad on za boxjo dete no
i)egovo mater terpel, krotek, ponixen no Bogi
zvesti bil. Zato pa se primerijo besede svetega
pisma na tjega: „Skoz ijegovo zvestost no krot-
kost je (Bog) tjega svetega naredil, ino ga °“
vsega mesa odebral. Kajti on je pega no pego v
glas poslyhnil, ino je pega v’ oblak pelak 0 n j®
pemi zapovedi dal, postavo xivlepa no straha,
Sir. 45, 4—0. pemi je naropil Jezuva, postavo
davavca novega testamenta. Sveti Joxef je sp° z
na! vrednost ponixnosii, ino kak se ona Bog' (

padnej zato pa se je skerbel ponixen ostati.
ti FrancSalez pravi: „Potcrplivost, krotkost, p 1 "

stost ino sama ponixnost so kreposti, kere otrl>
ki sveta za bodikaj no zametavne majo."

ne

sv«

vsa

sed

2 )

pon

Bog,

sveti

pen,
S 1  do
nosti
jem z
5 a , v
On za
vsem f
mi  n
y ati n(
vsem z;
Herno
fa  lastr
Padnuti
bl> io  Bo
81  mi m
stvori v
>drc

0s Pod (

y eru

svet

Gospoda Jezusa Kristusa. 155

To so ali predneve kreposti svetega oqe Jo-
xela, kere mi na i)em ijemo zvesto naslcdyvati,
ino od tega v’drygem deli.

II.

le

; a

0 * !

o-

ni

V

|C-

ir-
ti,
mi
za
iti!
le
te-
va-
jte,
no
ogi
ega
rot-
od
:g»V
n ] e
ia;“
avo-
nov
do-
Sve*
pr«*

)tro*

Mi bomo svetek svetega Joxefa Bogi naj po vol¬
ne) svetili, qi se mi skerbimo pravilni biti, kak
sveti Joxef, pred Bogom no lydmi, najmreq si
vsako krepost zasvojiti no vlastiti, kere je on po¬
sedel, qi najmreij nasledavamo 1) pegovo qistost,
2) pegovo podloxnost no pokornost, 3) pcgovo
ponixnost.

l) Naj perle mamo mi ali na svetem Joxefi
pegovo qistost no neduxnost nasledyvati. — Pred
bogom pravilnim no svetim le samo pravilen no
sveti dopadcpe najde. Sveti Joxef se veli pravi¬
len, da se je skerbel v’ kreposti spopuniti no Bo¬
gi dopadnuti. On je bil velke qistosti no nedux-
nosti mox, kero je na teli no serci zvesto v’ svo¬
jem zakoni zderxaval, ino nas vsakega on opomi-
D a , v’svojem stani primerno qistost zderxavati.
On zato s’ svojo) tovarivicoj Divicoj iVlarijoj izgled
ysem hlapqjqum no dekliijom naj qisteve dekliq-
)°sti no neduxnosti dava, kerega mamo nasledv-
vatl  no qastiti3 on je izgled s’svojoj tovarišico)
vse m zakoncom, no opomipa pe svojetrii stani pri-
n ’ ern ° qistost zderxavati j kajti qistost je naj per-
va  lastnost navega serca, qi se qe ono Bogi do-
P^dnuti. „Zveliqani so i[istega serca j kajti oni
No Boga gledali.“ Mat. 5, 8. Za toto krepost
1 m i moremo z’ Davidom prositi: „ l Iisto serce
lv N v ’ meni o Bog, ino pravega dyha ponovi v’
f n , l0 )i droboviniPs.  50 , 4. kajti kdo bode na
'°spodov breg gor vel ? ali kdo bode stal na pego-
' Clu  svetem mesti ? Ker jc neduxen na rokah, ino

134 Na svetek svetega Joxefa reditela navega

pisti na serci, ker je svoje dyve ne zaman vzel,
neti svojim blixnim kanlivo prisegal. Fs. 23, 3.4.
Mudrost boxja govori: „0 kak lepi je pisti na-
rod, ker se s’krepostami sveti: kajii pegov spo¬
min je nevmerliv, zakaj da je pri Bogi ino lydeh
znani “ Mud. 4, l. Mi se moremo svetemiJoxefi
poroijiti, naj on nam milost no pomoij, pri Bogi
sprosi, ojegovo Tjistost po mogotpiosti nasledyva-
ti. Sveta Terezja piše: „.Tas si zvolim pastivred-
nega svetega Joxefa za mojega variha, ino se po-
rorjim pemi vu vseh repah. Jas se nedomislim,
kaj bi jas kda Boga skoz pegovo predprovpo za
kaj prosila, kaj bi nebi dobila. — I jegovo navi-
dape pred Bogom je za vse, keri se z’ zavypai)om
na pega obernejo, pydovitne morji .“

2) Na dale mamo mi na svetem Joveh našle-
dyvati pegovo pokornost no podloxnost. — kali
pripravleni je bil sveti Joxef vsaki boxji zapovedi,
kero jepemi Apgel prinesel ’z nebes, ino kali hi¬
tro no radovolno je on vsako zapoved posvetnih
oblastnikov no ladavcov spunil! To nas vypi, u '
povedani boxjim no posvetnim vseli se radovolno
podverijti no pe zvesto spupavati. Poterplivi mo -
rerno biti pri vsakem spupavapi boxjih zapovedi,
rji je ravno terplepe z’ pirai zepeto; kajti tyd*
sveti Joxef se je ne odpovedaval, rji so ravno ve¬
ke texave bile pri spupavapi boxjih no posvetni'
zapovedi. Kake texave je on mogel prestati n°

skerbi z’ Marijoj nosepoj na dugi poti v

Betlehem;

kellio skerbi pri porodi v’Betlehemij kelko ste ^
bi no tryda, kda je Marija xe povila, z dete
no z’ poj na tevavni poti v’Egiptom, kelK e

varnosti, kelko mraza, kelko strada no potrebe?

il!

ino vse je Joxef poterplivo no radovolno vt[ ,n11 '
Kelko straha pred Herodevom ! To nas vse p ovC
selyje no nam pomaga, terplepa, kere so s S P U

pa

tei

pr

po

lel

lio

da

pr

je

pri

vn,

he:

inč

llo:

gO’

VZ(

tali

pat

losi

lil

mo,

lepi

lost

no

Bo

!>0£

hi

vsel

nevi

? e 9'
‘m m

Mast

«asl

P r ec

bk.

Gospoda Jezusa Kristusa.

13  3

ijavapom boxjih zapovedi zakopenc, radovoluo
tcrpeti. Poropmo se svelerni Joxefi, naj on nam
pri Bogi za pomop prosi, da bomo vseli lehko za¬
povedi boxje spupavali no vse texave polek rjih
lehko prestajali, ino pega v’ poterplivnosti no po¬
kornosti zvesto nasledyvali. Sveti Jakop zapove¬
dim: „Podloxui bodte Bogi.“ Jak. 4, 7« Sveti
Franc Salez vypi: ,,Bodi pokoren v’ tesltih, ne¬
prijetnih no trydnih repah, ino tvoja pokornost
je popunoma. Bogaj zadnip s’krotkostjoj, brezi
protigovora, hitro razvi odnasapa, vedelo brezi
vnoiapa, ino iz lybezni proti encmi, ker je iz ly-
hezni k’nam pokoren bil notri do smerti krixa,
ino kak sveti Bernard repe: „raj xivlepe Itak po¬
kornost zgybiti htel.“

3) Zadnip se moremo mi na svetem Joxefi pe-
govo velko ponixnost nasledyvati. — Kak se pre¬
vzetnost Bogi no vsakemi piovelti mopno zameri,
tak sc ponixnost Bogi no vsem lydem mopno dp,-
padne. Sveti Joxef je ishajal ’z Davidovega, ltra-
loskega roda, ino glejmo, kak ponixcn je on vse¬
li bil, kak prijazen proti vsakemi ploveki je biti
mogel, da se je pegovo zaderxape vseli Bogi tak
e po, tak mopno dopadnilo, da je pemi telite nii-
ost h telke srepe, telke pasti no tclke prednosti
J 10  vrednosti podelyval. • Le samo ponixnim dava
°g svojo milost! Slterbmo se ali zvesto svetega
'Ovefa v’ ponixnosti nasledyvatij sponixajmo se
'>eli pred Bogom, zmislimo na našo gresnost no
ne vrednost, ino prosmo Boga ponixno_za odpy-
^9° naših grehov, s’lt erimi smo ga razvalili, tak
* "no te mi svetega Joxefa vredno pastili, ino naša

bode Bogi dopadliva, pi pegovo ponixnost

” J sledyjem 0 . Sveti Jakop pravi: „Sponixajte se

1 , °bIipjorn boxjirn, dak de vas on oslisal/*
bk. 4,

10 .

Sveti Franc Salez veli: „Lastna kre-

c-

U*

I

136  Na svctek svetega Jožefa reditela navegajc.

post ponižnosti je pravo spoznape no svojvolno
ovadene nave nevrednosti. Vsaki verh tote kre¬
posti obstoji zato v’ tem, da mi nave nisohosti ne-
spovemo samo svojvolno, temoq da jo mi tydi Iz¬
birno ino se v’tem sebi dopadnemo j ino to resen
ne ’z menke na serqnosti no blage misli 3  teraoi[
naj bi veliqestvo boxjo zato vise pozdigavali no
blixnega dosti bole, kak nas same poqtyvali.“

To mi vseli vqinmo, te bomo mi kreposti sve¬
tega Joxefa vredno, dostojno no Bogi dopadlivo
nasledyvali.

Xivlepe svetega Jožefa smo mi ali zdaj pre¬
gledali no premislili, ino si v’perh tri naj imenit-
nese pegove kreposti zapomnili no k’serci vzeli,
najmreq pegovo qistost, pokornost no ponižnost,
kere mi qemo vseli zvesto nasledyvati. —Mi bomo
svetek svetega Joxefa tydi Bogi naj povolnej no
naj dopadlivej obhajali, qi bomo se skerbeli qisti
na teli no na serci, pokorni boxjim zapovedani
no tak ponixni, krotki no poterplivi biti, kaK je
sveti Joxef vseli bil. Joxef je bil praviqen, on
je bil kreposten no pun samih dobrih lastnosti,
no ves Bogi dopadlivi. On je Marije nehtel raz¬
glasiti, da je is celega qistega serca po lybil. P fa '
viqen qlovek misli vseli na bolvo, ino sodbo Bo-
gi prekpysti. „Nesodite, naj tydi vi nebote soje'
nij“ Mat. 1 . temoq nasledyte vseli vsetega Jo*
xefa v’pegovih krepostah, poraqajte se perm, na)
on vam prosi za pomoq pri Bogi no milost, v do¬
brem od dneva do dneva popunevi postajati, m°
neltda vredni biti, pred boxjiin obliqjom pravni' 1
ni najdeni postati. Amen.

137

Na svetek svetega Benedikta Apata.

„Glej! mi smo vse zapystili, ino smo za toboj
vli, kaj nam za to bode?“ Mat. 19, 21.

Hod za Kri stuvo  m*

Benedikt ali Bedenik je bil ’z blagega Anio
joskega roda ’z Umbrije 480  leta rojen, ino rano
v’Rim v’sole poslani. Naj bi se nevarnosti sve¬
ta ognil, je odisel samo zvedoma svoje rcdnice
Cirile v’ pysavo. . Na poti ga je srel poboxen sa-
motnik Koman, keremi je svojo naprejvzetje ra¬
zodel, se skril v’Sublapkem bregovji v’Strašno
peipno, kde je od Romana navyke no jesti dobi-
va] . Pastirje so pocle zvedli za pega, no pemi
lesti nosili, on pa je pe vypil. Ty v’pysavi je
sveti Benedikt tydi velke skyspave hydcga sovrax-
n dta prestati mogel, kere je skos spoklape, strax-
n °st no molitvo pregnal. Krez neki pas so ga pro-
t> jjegovi y 0 ]{ sosedski samotniki ’z Vikovare za
Predstojnika si zvolili, alipa pegov strah jim jena-
s jorem preoster bil. Oni so zato pemi strupa v’
P^ 1  zmešali, naj bi se ga znebili. Alipa da je
j 8 ® 1  k r ix kres piti naredil, je glas vpasik razle-
e  • On je na to spozval vse vkyp no rekel: ,,Bog
Va jn naj odpysti, moji bratje ! sem vam ne perle
. e k da mojo xivlepe no vašo neide vkyp. Ziste
Predstojnika po vaših šegah ; kajti jas vas za-
i.stim. Benedikt je sel pa v’pysavo nazaj, ino
Ur ° dosti vypenikoy dobil, talt da jim je dva*

1

138 Na svetek svetega Benedikta Apata.

nanset hix postavil, no vsaka je svojega pogiavara
dobila. Naj imenitneži Rimanje so svoje otroke
sem davali. Ty pa je ne ostal s’svojimi vyqeniki,
da je bil pregajan iz nevovlivosti, ino krivo oprav-
lan proti neduxnosti svojih vyqenikovj je zapy-
stii toto samotijo, no vel na Kasinosko goro. Ty
je najvel ve hajdosko lystvo, je pim predgal Evag-
gelje no pihove cirkvi no kapele spoderel, ino
postavil na pikovo mesto 520 leta ltlovter no dve
kapele, edno svetemi Ivani lterstiteli, ovo pa
svetemi Martini na qast. Rimski Senator Tertul,
ker je svojega sina Placida pri pem imel, je po¬
daril novemi klovtri vnogotere dobrine, bere je
v’ Sicilji blizp imel Ty je naredil sveti Benedikt
tisto imenitno naredbo, kero so svi veqerevnisa-
motniki celo gorvzcli, ali si jo za dno svojih rc-
deb polosili. Is totega pegovega klovtra je pri¬
hajalo potle dosti papevov, vkofov no imenitnik
moxov. Benedikt je zapovcdaval v’naredbi, vsa¬
ki den dve vyrc brarje dyhovnih knig, premivla-
vape svetih resnic, no sedem vyr delati, naj h'
po izgledi Apovtolov od dela svojih rok xivehj
naraqal muqapc, samotnost, bratovsko lybezen»
molitvo no pokornost, naj bi popunoma mohtelc
boxje pe naredil. Hesti den pred s voj,o j smcrt-
joj, kero je nekim povedal, je velel svoj gr°h oC j j
delati. Na to ga je popadnila trevlika. Na vest'
den se je dal v’cirlivo nesti, naj bi se pred svo

jim loqcx)om s’svetoj veijerjoj lybezni omogc' 1
Te je daval svojim vvuenikom ve opomine, sen* 15 '

vojini vyqen

pommi

lapal na rje no stojeq, moleq no k’ nebi spozd 1 ^
peni mi rokami dyha ispystil 21. Ceplepak^ ’

leta. ! ak rnoqno se je sveti Benedikt zatapi,
sc je vsemi odrekel, svoj krix na se vzel no v p)
-savi Jezova nasledi val. — Mi si qcmo zato d' 11 ' 5
itod za Jezuvom bole k’serci jeluali, rekoij '

po

VIC;

vse
na;

VO i

no.,
no j
no i

man

sarni
j)e d
varm
14 Sl
Ciril,
jo vsi
kero
jo vse
dobre
vse je
) e ga d
«o tar
kval ]
8y ojeg
li Bcn

Na svetek svetega Benedikta Apata. 159

I. deli: Sveti Benedikt je vse zapystil no vel
za Jezuvom, ino v’

II. deli: Tydi mi qemo svetega Benedikta na-
sledyvati; kak nam je mogoqno, no za Jezu¬
vom iti.

Bodtc pripravleni. Jas ijem zaqeti z’ boxjoj
pOmoijjoj no predprovgoj svetega Benedikta.

•i-

ib

sa¬

la-

bi

lij

:n>

elc

:rt-

od-

3 sti

,V0-

oe  L

D

13 $-

lig'

da

pr

Ines

I.

Sveti Benedikt si je Jezuvove besede po pra¬
vici k’serci vzel no rje spurjaval; kajti on je 1)
vse zapystil, 2) sebe samega zatajil, 3) svoj kriv
na se vzel, no 4) za Jezuvom vel. Mat l(j, 2  t.

l) Sveti Benedikt je vse zapystil za Jezuvo-
vo volo, — Celo mladega so pcgovi starvi Eutrop
noAbundancja v’Bim v’vole dali, ino kak skerb-
no je on tydi ty tovarvtva razvvzdanih blaptpv|Ov
no  praskeqih vesebiosti se ogibal, ino s’tihim
niarom v’vednostah no v’vadbah naboxnosti bole
samotno xivel, se je rjemi gcgovo dvvno zvcliqa-
l)e deno v’nevarnosti zdelo. Naj bi se zato ne¬
marnosti sveta ognil, je odivel 4 t )4  leta v’ 13  ah
H svoje starosti, samo z’vedcgom svoje dopke
Cirile v’vtiridcset mil daleq odlexeqo pyvavo, ino
5 ° vse zapystil: starve, rodvino, blago, bogastvo,
, lCr ° bi po svojih vtarvih nekda dobil; zapystil
) e  vse veselnosti no dobrote sJeta; vso veselje no
°brote, herc je doma pri svojih starvi!'. imel:
' se  i e  zapystil za Jczuvovo volo ino za volo svo-
l r s a dyvnega zvcliqai)a, ino se je podal v,pyvavo
j 10  tam v’peqinski votlini pobovno xivel, prcmiv-
a ' a ^ boxje resnice, ino molil z’ goreqim scrconi
''ijnga Boga. Po besedah svetega Petra je sve-
anedikt vqinil, ker je rekel k’Jezuvi: ,,Glej,

I

140 Na sveteli svetega Benedikta Apata.

mi srno vse zapystili, ino smo sli za toboj; kaj
nam ali zato bode? Ino sveti Remus govori na
tote besede : ,,Velkozavypape! Peter je ribiij bil,
ne bil je  bogat; Strošek si je z’rokami no vrneta
nostjoj iskal, ino deno guqi zaneslivo: Zapystili
smo vse. Ino da je ne zadosti, samo zapystiti,
zakoni, kaj je popunoma: Ino smo za toboj sli.
Vrinili smo, kaj si zapovedal.**

2)  Sveti Benedikt je ne samo vsega posvet¬
nega zapystilj ampak je tydi sebe samega zatajil
— V ’ svopysavi se je premagal, je stradno no
boxno xivel, sanjo od prikradenega kryha, ltere-
ga je pemi Roman prinesel. Gut no xele mesa
je tisal no klal skos post, odpovedavape, zataje¬
ne, premagape, naj bi k’ popunosti prišel. Pri¬
hajale so tydi hyde no moqne skyspave poxelno-
sti krez pega, tak da bi ga skoro ednok pripravi¬
le, pysavo zapystiti, no nazaj v’Rim iti. Hitro
pa jemi je  pokazal svetlik boxje milosti prepad,
v’ kero ga je vrag synuti htel. Skos spoldapeno
odbitje xel, skos straxnost kres se, no molitvoje
on toto no vsako drygo skysavo premagal no odeg-
nal. On je spunil, kaj Jezus zapovedava:
za menoj iti qe, se naj sam zataji.“ Lyk. 0>  23 '
Straxajte no molte, da v’skyspavo nepadnetcj
Mat. 14, 38. ino kaj sveti Pavel vyqi: „0bleil tf
si oroxje boxjo, naj vi proti s’krivnim nasleda' 3
pam vraga prestati morete,“ Ef. 6, 11» ® vctl
Franc Salez pravi: „daso svetega Benediktaskys
pave tak enkrat silile,
telom kotal tak dugo,

qytnost v’ pem minila. (

3 ) Sveti Benedikt je svoj Itrix rad na se ' 7f
— ga radovolno noz’veseljom za Kristusom 1 * 1 ’
sil. Kelko texav je on mogel prestati ty v pf’
vi; kelko glada, seje, mraza, neprilipnosti, 11

da se je po terpi z g 01
dolilip je ne vsaka po xe  " a

var

ko

vsel

bla*

tip

veti

veli

ned

T{Cri

Bog

moti

D e g c

zastr

je na
penil
qeli
je ne
je jir
ogova
za Je 2
»Blax
idejej,
vas go
tj vas,
Spunil

s ovrax
a 'i, h

trah sp
l) a Ba ti

yy»ver:

J e poB

km

°q:

Itak

f ia  prid;

>ol 0

pra

Na svetek svetega Benedikta Apata. i4l

laj varnosti pred hydoj stvarjoj, kelko skyvpav, kel-
na bo pregapapa no zatajena pot[ytnosti j misel, si
)il, vse ) 1  veseinosti na sveti vxivati znati ino tclko
et* blago doma meti no bogastvo, pa to vse zapysti-
tili ti, no v’pyvavi, med lagodno) divjoj stvarjoj xi-
iti, veti no vsega stradati, to je velki premag! to je
sli' velita zatajenost! to je velki krix, kerega je Be¬
nedikt rad zaKristuvom nosil, naj bi lepegovvy-
ret- ijcriikbil, naj bi slyxbe boxje nebi zamydil, no
ijil. Bogi vso past daval. Potle so ga Vikovarski sa-
no motniki si za predstojnika zvolili, ino da jim je
3re- rjegov red preoster no pretexelt bil, so ga h teli
icsa zastrupiti, no ’z xivlepa spraviti, ino vse tote pre-
aje- gapapa no krixe je on rad no veselo nosil. Odivel
je nazaj v’pyvavo, ino si tam naskorem dosti vy-
lno- tpenikov spravil j alipa pa so ga bydobni lydje za«
•avi- tjcli vsega hydega kriviti no pregapati, ino jim
litra je ne zameril, ne jih je hydo imel za tega voloj
tal, je jim odpvstil, no pihove pregapapa no krive
en° ogovarjala rad nosil no ze vsoj poterplivnostjoj
i°  l e  mJczuvovo  volo, se poveselyvajop z’besedami:
'deg' »Blaveni ste vi, pi lydje kres vas za mojo volo
,,Ket Sejejo, ino vas pregapajo, ino vso hydobijo prež
,25' vas govorijo no laxejo. Veselte no radyte se j kaj-
ietri ti y ava  p[ ai j a  j e  velka v’nebesah.“ Mat. 5, 12.
[ei] tf  ^punilo se je na svetem Bedeniki, ker je hydega
da'3; s °vraxnika premagal no ’s svojega serca vynzgo-
Svet* ml, kak sveti Auguvtin pravi: ,,Kda je mir zno-
sky s ,ra h spravleni no vterdeni, naj kake koli prega-

5°l' m  H a 5 a  tisti (hydi sovraxnik> vajvoda sveta), ker je

xe loa vy nv(

Se p 0

j v?J el  *cmo:
n n°” v »> k

py«a- i pa p r

L*' | l  ~ ' jj^iuavjui  ovvj nwi in ocu uuiio  tur uiiu na

i, ' ll 01o pravice; kajti pihovoje nebevko kralestvo/*

rxem, zvynah napravi, povepava past, kera
Bogi, ne ka bi kaj v’totem hrami oslabil j
{Imenkajopim svojim zvijačam na znape da-
aka vterdenost je znotrah postavlena. Zato

..nlflTPm ltPri nrpaainflTnP tprniin 7a

1 4 2  Na svetek svetega Benedikta Apata,'

4) Sveti Benedikt je zadnkj za Jezusom vel,
— On je  zapystil vso posvetno iz lybezni k’Je¬
zusi , naj bi ga nebi gybila no mydila posvetna
skerb no bogastvo na svoji dysni sreqi. On je vel
za Jezusom, to je, on se je ognil no ogibal vsega
hydega, ino delal le samo dobro, je slyxil Bogi,
On je zapystil qasno no posvetno blago, naj ]ji
od Jezusa dobil vcqno no nebeško bogastvo j on
je zapystil ijasno no kratko telovno veselje, naj
bi dobil od Jezusa tam veipio no nebeško dyvno
veselepej on je zapvstil zemlenske no preminoqe
dobrote, naj bi dobil od Jezusa veqne no obstoje-
qe dobrote, veqno plaqo no povernitbo za vse,
qemi se je ty odpovedal. Sveti Peter je rekel:
„Glej, mi smo vse zapvstili, — Gospod, —- ino
smo za teboj sli, kaj nam ali za to bode? Ino Je¬
zus je rekel: ,,Resniqno vam povem, dabotevi,
keri ste za menoj prišli, v’preroditbi, dare bode Sm
qloveka na sedesi svoje qasti sedel, tydi na dva¬
najstih stoleh sedeli, no dvanajst Izraelskih ro¬
dov sodili bodte. Ino vsaki, ker svoj hram, ali
brate, ali sestre, ali oqo, ali mater, ali xeno, ali
detco, ali pivo za mojega imena volo zapystil bo¬
de, toti de stoverstno pa dobil, no veqno xivlepe
posedel. “ Mat. iq,  27 — 2Q. Kaj je ali svete mi
Benedikti za to bilo, da je vse zapjstil nozaJs’
zusorn sel? IJcmi se je za qasno blago pl al l a
veqnega veselja v’nebesah povernila. Svetilk’
mus pravi: „Toto mesto se z’onim govorom M'
dipa, v’ kerem Zveliqar reqe: Ne sem resen p rI ’
sel mira posilat, temoq meqa. Prišel sem naju 1
req raspravlat qloveka od svojega oqe, no matc rC
od qeri, no snehe od punice: ino sovražniki ip°
veka so pegovi domaqi. Keri zato za volo ' clC
Kristusove, no prcdgapa Evapgclja vse xcle 7 ' a ,
verxejo, ino bogastva no veselnosti sveta , t0

Na svetelt svetega Benedikta Apata.

143

le¬

na

;el

g a

g>*

on

naj

mo

>qe

)je-

se,

;el:
ino
Je-
; vi,

Sin
dva*
i ro-
, ali
i, ali
1 bo-
lepe
temi '

a Je-
)latp
i ftc*
n zc-
i p 1 *'
najm- i
aterc j

i tl' 0 '
i vcr e

,c «»;
tot*

bodo stoverstno pa nazajdobili, ino veqno xivle-
ijc  posedeli / 6

Tak je ali sveti Benedikt vse zapystil no za
Jczuvom vel. Tydi mi ijemo svetega Benedikta
nasledyvati no za Jeznvom iti, ino to vam bora
pokazal v’kratkem.

II.

Mi qemo svetega Benedikta nasledvvati, kak
smo se dozdaj podvyqili, ino za Jeznvom iti.
Najmreq mi t^emo l) vse zapystiti, kaj bi nam
zveliqaqe jemati znalo, 2) mi se tjemo zatajiti
pred vsem qytlivim no grevnim, 3) mi qemo nav
krix na se vzeti no ga radi nositi, ino 4) za Je¬
zusom iti qemo.

l) Mi qemo vse zapystiti, kaj bi nam znalo
zveliqaqe jemati. — Sveti Benedikt je vse zapy-
sti!) kda jev’pamet vzel, da somerni rjegovi dy-
novni sreqi rjegovi pajdavje no posvetne rastro-
* en °sti vkodlive zaqele biti, da bi znal polek x)ih
i' velite grehe padnuti, no se veqnega pekla vre¬
den narediti, ino je raj vi vse zapystil, tydi vso
oqinslto blago no bogato nadobstvo, ltero bi tr¬
di znalo qega prevzetega no razvyzdanega nare¬
diti no ob zveliqai)e spraviti, ino je odivel v’ py-
Sav o, si zveliqaqa iskat no pripravlat. To nas
jBlb tydi vse zapystiti, no se vsega ogibati, kaj
1)1  nam znalo na zveliqaqi vkoditi, ali nam navo
j e post no zaslyx pri Bogi pomenvati no nas Bo-
S 1  v-anierlive narediti. Zapystiti qemo prevzet-
nos b skopost, poxe!nost, zapelavno pajdavtvo no
kvarne* prilike, nevovlivost, poxretnost, sovravt-
V °’ ma qost, no se vseh totih grevnih reqi skerb-
ogibati. Mi bogastva, ali blaga nesmemo ly-

bi

Ul > qi

»ni tisto mamo, no navega serca ne v xje

144 Na svetck svetega Benedikta Apata.

pokapati ;  temotf mi moremo nave serca od gega
odlyviti, ino tisto na dyvovni hasek pohasnyvati,
ino si nebesa z’pim slyxitij t[i pa smo sirote,
nesmemo nevovlivi tistim hiti, keri bogastvo majo,
Vse, kaj mi naj raj mamo, kaj se navim otjem,
vyham, jeziki ali teki tipi no vsem navim poqyt*
bom, naj bole dopadne, moremo mi zaveripi za
Jezuvovo volo, no za pem iti j kajti to nam je na
dyvi vkodlivo, da nas v’grehe zapelava. Zezuv
pravi: tebe tvoja roka ali noga pohyvava,

dak jo odsekaj no verxi od sebej kajti tebi je
bole, da menkavi ali plantavi v’xivlepe grev, kak
dve roke mav no dve noge, ino bov v’ vetjen ogen
verxeni. Ino qi te tvojo oko xali, vtergaj je vyn,
no verxi od tebe, bole ti je, z’ednini okom v’
xivlepe notri iti, kak pa bi dve oke imel, ino v
vrnjen ogen verxen bil. 4 ' Mat. 18, 8. Q. SvetiRe-
muv reije: „Ker mesne xele za zvelitjarovo volo
zapysti, bode dobil dvhovne reiji, kere po pri¬
meri no zaslyxi svojem tak bojo, kak da bi se ma-
lemi vtevili stotni broj primeril/ 1

2) Mi se tjemo zatajiti pred vsem, kajbinam
na dyvi kvar delati znalo. — Sveti Benedikt sc
je [zatajil motjno no je svojo serce varval pred vse¬
mi hydimi no lagodnimi mislami no xelami, ode-
gapal je vse misli no spomine na veselnosti, n a
dobrote doma no radosti v’Rimi, ino molil zves¬
to, pazil tjres svojo serce, se postil no klal e°
premagal skyvpave, da so pemi ne mogle škodi-
ti. Tak moremo tvdi mi, iji se nam kako posvc^
no razveselepe ali blago dopadnuti tje, ah no s '
obijytki navo serce na pe vleijejo, navo s f rcC
pred pimi braniti, tote skyvpave propgonh 1 )
zatajiti no skriti pred totimi zapelavci, da nebej 1
nas najvle tote skyvpave no v’navo serce zlezi •
Sveti Pavel vyt]i: „Dak kolte vave kotrige* ' lfl

na:

si s

dyl

sko

Rin

ino

Mat

sebi

jem

dob

ino

da s<

tak j

mon

bile,

ravni

ga n
je im
pyxa'
skyvi
no p (
mi p (
*orn j
porlvt
ta)ir
nas go
renio
zuvi,
kov si

selo Zi
) e ga k]
etene
l‘rixa i
v yt[eni
P‘se :
Svet,

F

S a

t>>

e,

jo.

n,

za

na

m

>' a >

i e

tak

;en

p,

: V

J

) V
Re-
olo
pri'
ma*

iaffl
t se
vse*
ode*

, na
-ves*

I no
todi'
sV ct*
pavi
;e rce

'h  se
bodo
azil®;
liefi

Na svetek svetega Benedikta Apata. a 4  5

nazemli sejo Kol. 3 , 5 . kajti ako hote vi po me-
si xiveli, dak bote merli: ako pa vi dela mesa skoz
dyba spokolete $ dak bote siveli. Kajti vsi, keri so
skoz <lyha boxjega gnani, tisti so otroki boxji.
Rim. 8 , 13. 14 . „Nebesko kralestvo silo terpi,
ino tisti, keri si silo vqinijo, je vnesejo na se."
Mat. 11, 13 . Sveti Franc Salez vyqi zatajenost
sebe samega rekoq: „Tak je odegapala pri svo¬
jem spokorepi velka spokornica Magdalena vso
dobro dopadepe na vsem veselji, kere je kda na
ino vu grehi obqytila, na taltospodobo od sebe,
da se je na tiste nikoli ne veq spomenilaj ravno
tak je posvedoqil David, da so rte samo greh, te-
moip tydi vse poti no steze tistega pemi sovraxne
bile, ino v’tem obstoji pomladepe greha, kero
ravno toti gledavec pomladerp orela primerjava."

3 ) Mi qemo tydi krix texave na se vzeti, no
ga radi za Jezusom nositi. — Na poti za Jezuvom
je imel sveti Benedikt dosti prestati. Texelt krix
pyvavnega no spoklatnega vivlegaj texek krix
skyxpav je on za Jezusovo volo rad na se jemal
n o poterplivo nosil. Ravno tak se moremo tydi
na podverqti texavam, razxaleparn no vsem kri¬
kom pregapap naših sovraxnikov, poterplivo se
podverqti ogovarjali, raznašali, oqitar)i, sramo¬
ti no vsemi lagodnemi, kaj naši sovraxniki krez
nas govorijo no laxejo no zmivlavajo krivega. Mo-
femo se v’takem no vsakem tcrplerji sporoqiti Je-
zuvi, ker je tydi sramoto no protigovor gresni-
l0v  si skyvaval, ino mi bomo nas krix lehko no ve-
selo za Jezuvom nosili. Jezus pravi: „Ker svo-
) e ga krixa na se nevzeme, no za menoj neide, je
jnene ne vreden. 1 ' Mat. 10 , 38 . „Ker svojega
M rixa nenosi, no za menoj neide, toti nemre moj
'Mjenik biti." Lyk. 14, 27 . Tomas Kemqanski
P lvej  ,,ZategavoIo Gospod, kak si ti rekel no
Sv «t. Del. 10

1 46  $a svetek svetega Benedikta Apata.

obetal, tak mi pysti nagoditi. Jas sem krix ’ s
tvoje roke dobil: totega jas pem, kak si mi ga
naloxil, do smerti nositi.^

i  4) Mi zadnip operno za Jezusom iti. — Je-
zus nam je pokazal pravo pot proti nebesam, on
je sel, vypil pot resnice, pego vi navyki, pegove
zapovedi nam toto pot proti nebesam kaxejo, no
nas na po napelavajo. Sveti Benedikt se je spo¬
til, da je zapelavno, raztroseno, razvyzdano xiv-
lepe, na kero so ga pegovi pajdasje zapelati lite-
li, ne pot k’nebesam, no ne hod za Jezuvom, za¬
to pa se je pobral od pih prop, ino je stopil na
pravo pot za Jezimmi no pega nasledyval. ^i
mi zato tydi pemo ta priti v’nebesa, dak hodi
vsaki v’svojem stani no pozovi, kak sveti Bene¬
dik, za predspodoboj Jezuvovoj, ker nam priza-
va: Jas sem pot (k’nebesam), resnica no sivle-
pe. Kise nepride k’ opeti, kak skoz mene.“ Iv.
14, 0- „Jas sem lyp sveta. Ker za menoj gre,
toti nebode po temi hodil 5 temop lyp xivlepa mel.“
Iv. 8, 12. Poboxen Tomas Kempanski pravi:
jjHev ti v’xivlepe notri iti, dak zderxavaj zapo¬
vedi. Hes ti resnico spoznati, dak mi veri. l lev
ti popun biti, dak oddaj vse repi. Hev  ti
moj vypenik biti, dak zataji sam sebe. Mes ti
zvelipano xivlepe meti, dak zanipavaj toto sivle-
pe. Tes ti v’nebesa povišan biti, dak se spom-
xa j  na totem sveti. Hes ti z’ menoj kralyvati, dah
nosi tydi krix z’menoj j kajti samo hlapec kr«a
bode pot zvelipapa no prave lypi najseU*

Tak mi xivlepe svetega Benedikta pemo ns-
sledyvati, kelko le premoremo, no za Kristusom
iti.

Xivlepe svetega Benedikta nam kaxe potno
hod za Jezusom; kajti on je vse zapystil, je sebe
samega zatajil, je svoj krix na se naloxil, no za
Jezusom sel no ga nesel. Mi tydi pemo vse za-

py

ni(

va 1

no

za

To

da

mi

vai

tyd

se t

na

jas

re r

cdn

neq

? er P
s tc
li m
Iestv

Na,

Cep

s :

I

v ’par a

Na svetek svetega Benedikta Apata. 147

pjstiti, kaj bi nam zveliqai)e jemati znalo, se ce¬
lilo zatajiti pred vsemi qytnimi nevarnimi no sky-
vavnimi ret[mi, si ipemo krix terplerja na se djati
110 ga radi nositi, ino tak te qemo vseli skerbno
za Jezusom hoditi. Ino tak te reqmo s’ poboxnim
Tomasom Kemqanskim: „Gospod Jezus Kristus!
daje tvoja pot voska ino od sveta zaverxena: dak
mi podeli, naj jas tebe v’ zaverxepi sveta nasleda-
vanq kajti hlapec jene veksi, kak ijegov gospod $
tydi vyqenik ne kres svojega vyqitela. Daj, naj
se tvoj hlapec na tvoji poti dobro navadi; kajti
napoj je mojo zveliqai)e no prava svetost, kaj
jas zvynaj tote poti berem ali qyjem, to me nem-
re nikoli zadosti razveseliti. — Bar da bi jas le
ednok na brod vetpiega zveliqapa priti mogel, te
neijem veq tega marati, kaj no kelko sem za to
terpel5 daj mi le sreqen konec, no podeli meni
stotega sveta blaxeni ishod. O moj Bog! znaš¬
li na me, ino me ravnaj po pravi poti v’ tvojo kra-
lestvo. Amen.

^a svetek Oznanenja Preblaxene Di-
vice Marije,

ali na

Ceplene (postne) Divice Marje Den.

»lesena si (Marija), milosti si punaj Gospod je
s’ toboj 5 ti si poblagoslavlena nied xenami,“

L yk. 1, 28.

Angelsko pozdravlege.

, ^tiri jezero let je minuti htelo, kaj je Bog
' Paradixi k’kaqi rekel: „Jas qem sovraštvo po-

10  *

l 48  Na svetek Oznaneija Preblaxenc Divice Marije

staviti med toboj no med xenoj, ino med tvojim
semenom no med rjenim semenom; ona bode
tvojo glavo razklaqila, ino ti bov 50  v’ peto pitji,
ti htela.“ Gen, 3 , 15* Mas se je dopunil, lvaj je
prerokIzaiav prerokyval: ,,Glej, divica bode spo¬
čela no sina porodila.^ Iz. 7 , 14. Ino zdaj je
Bog Apgela Gabriela poslal k’Mariji Divici v’Ga-
lejsko mesto Nazaret, kera je bila z’Joxefom, \
Davidovega hrama, zaroqena. Ino Apgel je sel
notri k’i)oj, no rekel: ,,Hevena bodi, milosti pu-
na, Gospod je s’toboj, ti si blagoslavlena med xe-
nami.“ Kda je to ona slivala, se je strašila, ipres
toti govor, ino premivlavala, kaj bi to za pozdrav-
lei)e bilo. Teje rekel Aijgel k’rjej: „Neboj sc
Marija, kajti ti si milost pred Bogom najvla. Glej,
ti bov v’tvojem teli spoqela, no sina porodila, ino
totemi mav ti ime Jezus dati, toti bode velki ino
Sin naj Vivevega imenyvan, ino Gospod Bog bo¬
de xjemi sedev rjegovega oqeta Davida dal, ino
on bode qrez Jakopov hram kralyval na veke,
ino rjegovegakralestva nebode konca. Marija pa jc
rekla k’Ax)geli: „Kakbodeseto godilo, da jas mo-
xa nespoznam ?“ Ino Aijgel je odgovoril no re¬
kel k’i)ej: „Sveti Dyh bode qres te privel, in°
moq naj Vivevega bode tebe obsenqila, ino zato
bode se tydi Sveto, kero bode se’s tebe narodilo,
boxji Sin imenyval. Ino glej, Elizabet tvoja te¬
ta, tydi ona je sina v’svoji starosti spoqela, i n0
kera je nerodna reqena bila, hodi zdaj v’veste®
meseci noseqa; kajti pri Bogi nega niedne reqi
nemogoqne.“ Marija pa je rekla: „Glej, jas se®
Gospodova dekla, naj se mi zgodi po tvoji bese-
di.“ Lyk. 4 , 26—38. -— Dnes svetimo mi ali vC '
seli spomin Marijinega veselega oznanila no p oZ '
dravleija, ino zato mi zdaj qemo toto naj sreqn c '

ali na Ceplene (postne) Divice Marje Den. 149

vo no naj veselečo pevepe no pozdravo bole pre-
mivlavati:

I. Apgel Gabriel je Divico Marijo pozdravil, ino
kaj nam toto pozdravlepe pomeni? 1
|II. Tydi mi moremo Marijo Divico pozdravlati,
ino kaj nas toto pozdravlepe vyt[i?

Preipsta Divica Marija, jas se tebi priporo¬
čim, ino mi se vsi tebi priporočimo, bodi ti nam
na pomoq, naj mi tebe vseli vredno pozdravlamo,
no dnevni navyk si k’serci vzememo. — Priprav-
te se. —

L

„Tevena si Marija, milosti punaj Gospod je
s toboj 5 ti si blagoslavlena med xenami,“ se zato
veli Angelsko pevepe, da je Apgel Gabriel v’ ime-
ni  naj sveteve Trojice Marijo te tak pozdravlal,
dare je pej glas prinesel, da bi ona Sina boxjega
spnpeti mela. lVIi dnes petno premivlavati toto
pozdravlepe, ino se vypiti: l) kaj so besede:
Hevena si Marija? 2) kak je Marija puna milosti,
3 ) kak je Bog z’poj, 4) kak je Marija poblago-
slavlena med xenami.

l) „ 4 jevena si Marija.“ — Tote besede po-
s * e  sam Bog, nebevki opa Mariji Divici skoz An-
Gabriela ’z nebes, ino pozdravla Prepisto
11'vico, no si jo odcbere za mater svojega edino-
r °)enega. Toto pozdravlepe je naj vekvo, naj
Prednevo, naj vep vredno ino naj srepnevo no naj
''eselevo med vsemi, kero se je kda xenskemi spo-
1  nagorlilo! kajti da je ’z nebevkega sedeva od
osjega opeta poslano. Kelko past je ali Marija
. lv * ca  od Boga dobila! ,,Pozdravlena bodi Mari-
l a<<  Lyk, l, 28. Sveti Bernard pravi: „Kak je

1 50  Na svetek Oznanepa Preblaxene Divice Marije

le vekve vrednosti, kak tote, neblo, neti biti mo¬
glo, ino tydi Sin boxji ne vrednevega prebivalca
kak Marijinega tela, najvel; tak je tydi v’nehe-
sah neblo vivevega sedeva, kak je tisti bil, nake-
rega je Marija od svojega Sina posajena bila.“

2) ,,Milosti si puna,“ — je rekel Apgel Ma¬
riji. — Kak je ali Marija Diviea, mati boxja, pu-
na milosti?—Ona je puna vseh milosti j kajtiBog
je ijoj veij milosti podelil, kak vsem apgelom no
lydemvkyp: ona je kralica vseh Angelov no Svet¬
nikov; Bog sam je v’i)oj prebival, ino ona je tak pu-
na milosti, da ona kak stydenec prekgre, naj bi
qe na lydi razlevala. Ona je, kak Apgel pravi,
pri Bogi pred vsemi drygimi lydmi milost najvla;
ona pa jo je, kak sveti Bernard pristavi, ne samo
zasej  temoq tvdi za nas najvla, ino ona je po na-
vyki svetih oijakov xleb, po kerem nam milosti
boxje pritečejo. „Ti si milosti puna.“ Lyk. !,
28 . Resniipno, pravi sveti Auguvtin, komi bi
mogli vervati, da je Bog vetj milosti podelil, kak
tisti, kera je spoqetela milosti spoqeti no porodi¬
ti si zaslyxila, ker je neti greha imel, neti meti
mogel ?“ Sveti Bernard pravi: „Ona je bila krali-
ca nebes j ona je puna posmilerja ijrez nas 5 ona
je mati edinorojenega Sina boxjega.“

3 ) ,,Gospod je s’toboj,“ je rekel Arjgcl. —'
Kak je Gospod z’Marijoj? — Bog je resen pov-
sodik, po vseh krajih skos svojo vseganazoijnost,
ino posebno je on s’vsemi pravilnimi; alipa z
Marijoj Preijistoj Divicoj je on na celo posebno
no prednevo vixo, da Je rje ne samo pervega meg-
nerja rjenega spoijetja skos svojo milost s’soboj
zedinil; temoq tydi sebe samega skos to, da je
qloveqanstvo v’r)oj na se vzel, z’i)oj zedinil, 1I1( J
z ’ q°j naj tesnevo telno rodvinstvo naredil.

*)° paq Bog, zove sveti Bernard v’totem prcnu 1 '*

ali na Ccplene (postne) Divice Marje Den. 151

lavarji, vive pozdignuti mogel ?“  — Inojeneona
slios to, i[i je ravno po naravi tjlovek, Itak dryge,
lircs vse Jydi no Ajgele povivana postala? Res-
niijna je zato Angelova beseda: „Gospod je s’to-
boj. — Sveti Dyh bode kres te privel, ino moq
naj Vivevcga bo tebe obsenqila; zato pa de se
Sveto, kero de se is tebe narodilo, Sin boxjiime-
nyval,“ Lyk. l, 28. 35. „Tota mudraDivica, re-
i[e sveti Bernard, je ne iskala bogastva, ne qesti,
ne oblasti j ona je iskala samo milost pri Bogi j
ono milost, kera je samo potrebna, nas zveliqa-
ti. Kaj pa bi mi te dryga prosili ? Ivmo tydi mi
toto milost, ino ivmo rjo skoz Marijo, kera najde
kaj ona ive.“ Gospod Bog je s’ toboj. — „Ona
je tisto imenitno znameje, kero je sveti Ivan vi¬
dik' „tista Gospa, s’suncom obdana; kera mesec
pod svojimi nogami, ino na svoji glavi krono z’
dvanajstimi zvezdami ma,“ Raz. 12, 1. „Je, pra¬
ti sveti Bernard, Marija je ena s’ snneom obdana
kospa, ona se sveti najmrcq od gospostva, kero
’)cni Sin joj podelyje. Ona ma na svoji glavi
krono, z’dvanajstimi zvezdami, kere se od ene
glave, kera je puneva lyqi no svetleva, kak vsa¬
ka zvezda, bole lepotijo, kak one jo kepijo.“

4) „Ti si poblagoslavlena med xenami/‘ je
reltel Ajgel. — Kak je Marija med xenami po-
'dagoslavlena ? — Ona je med xenami poblagos-
kvlena skos to, da se je ona med vsemi xenami

na  sveti od Boga za mater Mesiava odebrala, kaj
1° n aj veliva milost no qast, kera se le venskemi
S P°H primeriti zna. Ino tydi zato je naj sreqne-
|' a  vsemi xenami, da je jeno materstvo s’tel-
' m _i prednostami poqasteno bilo; da je ona liki
'dca spoqela, bres texave nosila, brezi boleqin,
)r es okvarje ja diviqjosti povila, kaj se je ne nikoli
Ctl ’ x cni nagodilo, ino se tvdi nebode. Tak je ali

152 Na sveteli Oznancpa Preblaxene Divice Marije

ona blagosJavlena med vsemi xenami,“ Lyk. p
28. ino naj sreqnesa med vsem xenskim spolom,
da se je samo poj tota milost no qast nagodila,
Sveti Bernard govori: ,,Hodmo mi k’pemi (k’zve-
liqari) skoz po; skoz po je on k’nam prišel. —
O blagoslavlena med xenami, xivlepa porodnica
no mati zveliqapa! Skos te mamo mi pristop k’
tvojemi boxiemi Sini. — Tvoja celo nevtepena
qistost zagovarja pri peni našo pogyblepe; tvoja
Bogi tak dopadliva ponixnost naj nam da odpy-
sepe nase praznosti 5  tvoja prekidoqa lybezen naj
pokrije vnoxino naših grehov ; tvoja irnepa vred¬
na rodovitnost naj nam prinese rodovitnost na do¬
brih no zaslyxlivih djapah. Nasa Gospa,'nava
srednica, naša predgovornica! spravi nas pri tvo¬
jem Sini v’ milost, poroqi nas tvojemi boxjemiSi-
ni, predpostavi nas tvojemi boxjemiSini. 0  bla-
goslavlcna, skos eno milost, kero si ti pri Bogi
najsla; skoz eno prednost, divica no mati zraven
biti, kere si ti povrednena postala; skoz eno mi-
loserqnost, kero si ti porodila, napravi, da tisti,
ker je skos te na naši slabosti, na naši nevoli de¬
la vzeti htel, nam na tvojo predprospo na pegovi
qasti no na pegovem zveliqapi dela jemati pysti/‘
Apgel Gabriel je ali Divico Marijo pozdrav-
lal, ino to je peno poqesepe, qast no sreqa, |* e '
ro je skos toto Apgelovo pozdravo dobila. Ahp a
tydi mi moremo Divico Marijo qastiti, kaj nasvy-
qi peno pozdravlepe, to bomo posIysali v’ drjge « 1
deli.

IL

,/lesena si Marija, milosti si piina; Gospo 1 '
je s’ toboj; ti si poblagoslavlena med xenami.
ltoli nas zvonski glas opomipa na toto apgek' 10

vest
di p
se i]
sem
mile
je s
Blag

nas

l[est

lati,

D° 1
Mari

«a tc
ti od
lico
jeOi
s’ tol]
g a , 1
grabi
nosil;
vse x<
nagb<
ve b(
prosi
stiti j
Marij,
pravi,
J°j vis
r 'io, 1
nava j
fcegje
1't{i s
frosm

" a  pei

s oke k

:i|e

1.

»m,

ila,

ive-

lica
i k’
ena
oja

PF

naj

•ed-

do-

asa

tvo-

iSi-

bla*
logi
ven
mi-
isti,
de-
crovi
5 ti.“
rav-
lte-
lipa
; vy-

gem

ipod

Hda

[sito

ali na Ceplene (postne) Divice Marje Deu, J55

veselo poqevepe, moremo mi Preijisto Divico ty-
di poboxno no ponixno pozdravlati, ino zato ve
sedemo podvyqiti: l) kaj nas vyqijo besede: Me¬
sena si Marija ? 2) kaj nas vyqijo besede: ti si
milosti puna? 3) kaj nas vyqijo besede: Gospod
jes’toboj? 4) kaj nas vyqijo besede: Ti si po-
blagoslavlena med xenami?

1) Apgelove besede: »Mevena si Marija / 4
nasvyqijo, Marijo vseli, kda se zvoni na ijeno
qest no spomin Jezuvovega vqloveqepa pozdrav¬
lati, no molitev penega qevepa zvesto moliti no
i)o premivlavati rekoq: »Bodi qevena ti, sveta
Marijaf ti si puna milosti boxje. Jas se veselim
n  tega volo, ino vovim tebi is serca sreqo, da si
ti od vseh xen za mater naj Vivevega, ino za kra-
lico nebes no zemle izvolena postala. S’ toboj
jeOqa, ker je onega porodil, kerega ti spoqnev$
s toboj je sveti Dyh, od kerega ti spoqnev tiste¬
ga, ker je nebo no zemlo stvari!, ino kerega tote
grabiti nemrejo: totega si ti v’tvoji diviqji krili
nosila. Zato bodi poblagoslavlena med no kres
vsexene no divice, kajti niedni se je ne tota qest
nagbdila, kak tebi. Ti si veselje nebes, kepcirk-
ve  boxje ino qast kervapsko katolvkega lystva;
prosi za nag zdaj no vu vyri nave smerti.“ Ma-
st, ti no pozdravlati moremo mi Preqisto Divico
Marijo z’ apgelsltim qevepom. Sveti Franc Salez
pravi; »Mesti, poqasty no lybi z’zosebnoj lybav-
)oj visoko poblagoslavleno no qastivno Divico Ma-
n l°) kera je liki mati navega naj vivevega brata,
J'ava prava mati. K’ pej ali moremo mi nav pri-
?g jemati, ino pri vsaki priliki, kak peni otro-
' 1 'd 1  s ’popunim zavypapom v’peno krilo bexati$
P r °smo mi gosto toto sladko mater, nazavajmo se
na  t)eno materslto lybezen, skerbmo se pene vi-
’ 0lle  kreposti nasledyvati, ino hranmo prav otroq-

154 Na svctck Oznanega Preblaxene Divice Marije

jo misel proti goj v’našem serci/* Sveti Bernard
pozdravla Divico Marijo: „0 blaxena si ti, Mari¬
ja! kres vse blaxena si ti, da ti odresitela gorvze-
mes; kres vse blaxena, da ti sama od gega gor-
vzeta ses.“

2) Angelove besede: „Ti si milosti puna,“
— nas vyqijo, se Mariji Divici poraijati, k’goj
svoj pribeg v’texavi jemati j  kajti ona je stydencc
boxjih milosti no pomoqij ona je pribeg grešni¬
kov, ona je zdravje betexnikov, ona je razvesel-
niča xalostnih, ona je pomočnica kristjanov, ona
je puna milosti no pomoqi boxje; ona je naša
Gospa, naša mati, naša srednica no predgovor¬
nica pri Bogi, ona dosti premore pri Bogi no svo¬
jem Sini Jezusi Kristusi: Zato si ali moremo, ino
besede: milosti si ti puna, vyqijo, našo zavypa-
ge no prosgo k’Mariji Divici naravnavati ino go
iskati na pomoq ; kajti ona sama pravi: „Kdo me¬
ne najde, toti bode xivlege najsel, ino si zveliip*
ge od Gospoda zajimal/* Friš. 8, 35. Sveti Ber¬
nard pravi: „Zakaj se bojiš ti, se Mariji približa-
vati? Na goj je nega niq ostrega, niq straslive-
ga 5 ona je celo krotka no milna. Preidi vso
Evaggelsko zgodbo, ino qi najdeš kaj sirovega no
terdega, ali le samo znamelje nepovolnosti na
Mariji, dak znaš na tem dvojiti, ino sc bojati, sc
k’gej priblixati. Najdeš ti naproti, da je ona pu*
na s milega, milosti, krotkosti no miloserqnosti>
dak hvali zdenci vse dobrotlivosti no milost')
najmreq Bogi, da ti je on tak smilega puno sred-
nico dal. — Ona odpre vsem krilo svoje miloscrij"
nosti, naj bi slyxnik odresege, betexnik ozdrav-
lege, salosten poveselege, grešnik odpyveg e )
praviqen milost skoz go najsel/*—„Gor je od' v ;
la, zemle naj prednesi sad (v’nebesa), odkod noj
bolsidari, naj poptmese pbdaritbe dolprid c )"‘

a

Tak

dose,

gani

neti

krali

'mati

Bogi

v >.

— n;
zanes
milos
no do

moq t
leni r

2 c g°'
mot[i
resnit
no Bc

i(Ui;
ge!; ■
»Gosp
veli; ,
blaxcr
tebi v:

4

med xi
!)e no
spolon-
za govo
tali p 0

j e  kak
tak n a
'"ati vs
se  ali,
Sc  ji z’i

ali na Ceplene (postne) Divice Marje Dcn. 155

Tak de tydi naj blaxenesa Divica, višine boxjc
doscgncjop, lydem dare podelyvala. Bi ona te¬
ga nebi lehko vijinila 5 ona, lieri neti premoxepe,
neti vola k’temi menkati ncmore? — Nebeška
kralica je ona 5 milost je pena lastnost; ona je
'mati edinorojenega Sina boxjega. — Veqna v’
Bogi rojena lybczen je popivala devet mcsecov
v’poj.“

5) Apgelove besede: „Gospod je s’toboj“
— nas vyqijo no nam davajo vso zavvpapc no
zanevepe, nam davajo vso poveselepe, potnoq no
milost pri Mariji najti; kajti kde je vsegamogoqea
no dobrotlivi Bog, tam se tydi resniqno vseli po¬
možno milost najti more, qi je le qlovck priprav-
leni no vreden boxje napomoqi; qi so petni le
pegovi grehi ne napoti no ne branijo, boxje po¬
moli dobiti. Bog je vseli z’ Mari jo j, mi bomo
resnitjno oslisani od pe v’naši potrebi, le vredni
no Bogi dopadlivi moremo biti, no se poj poro-
'I 1 ' 1 ! kajti te Bog pene prospe za nas nebodezaver-
i[i se pemi našo xivlcpc nezarrieri; kajti
»Gospod je z*poj." T*yk. 1, 2  0 . Sveti Bernard
' c '‘ :  »Toti naj muqa od tvoje miloserqnosti, naj
daxcnesa Divica, ker je v’svojih silah pribeg k’
tebi vzel, no si ne pomoqi skysil.“

4 ) Apgclove besede: „Ti si poblagoslavlcna
ni cd xenami,“ — nas vyqijo peno visoko zviša- ,
no naj vekso qast no sreqo tned vsem xenskim
'P°l°m , ino nas opomipajo, da je ona posebno
govornica no prositelkipa vsem xenskam, ino
.' a 1  P°rodnica pomoqnica vsem materam. Ona
! la .k Divica Preqista, varisica vseh dckliqi,
' dl 1 na i qistesa xena vsem xenam, ino mogoqna

"lati

, VScm  materam.

, e  ..  —Dekliqi, xcne no matere,

^morejo osebojno peni varbi poraqati, ino
k z  ncduxnim xivlcpom dopadnuti sltcrbeti, le-

150  Na svetck Oznanepa Prcblaxene Di vice Marij

i]e

s

po no zvesto po pastili no pene kreposti našle-
dyvatij kajti „ona je blagoslavlena med xenami,“
Lyk. i, 28 . Sveti Bernard repe: ,,Opes ti, da ona
tebi silos svojo predprospo pomaga, dali našle-
davaj peno xivlepe.“ Sveti Augustin piše: ,,Naj
bo silos te zagovoritno, kaj mi skos te notripri-
nesemo 5 naj bo doblivo, kaj mi z’ vernim sercom
prosimo. Vzemi, kaj mi porapamo, podari, kaj
mi prosimo3 odgovori, koga se bojimo: kajti ti
si edino vypape grešnikov. Silos te si vypamo
mi odpysepe pregrehov, ino v’tebi je naj blaxe-
neso pakape naših podariteb. Sveta Marija, pridi
na pomop nevolnim, omagaj maloserpne, operst-
vi jopepe, prosi za lystvo , govori za dyhovstvo,
moli za poboven xenski spol, naj obpytijo vsi tvo¬
jo napomop.“

Tak ali tydi mi moremo Divico Marijo po-
zdravlati, ino to nas apgelska pozdrava vyi[i.

Apgel Gabriel je Marije Divice pozdravlat
prišel ’z nebes v’imeni vsegamogopnega no edi¬
nega Boga: ona je puna milosti, da je boxja ma¬
ti 5 Gospod je z’poj, da je Bog sam v’poj prebi¬
val 3 ona je poblagoslavlena med xenami, da li¬
sama med vsemi xenskami past mela, boxja nrat>
postati. Tydi mi moremo Divico Marijo ponn" 0
no dostojno pozdravlati, to nas vypijo besede-
Mesena siMarija3 moremo poj se porapati no]) 0
na pomop zvati, to nasvvpijo besede: iVLilosti SL
puna ; mi bomo vseli tydi pomop pripoj najsln 10
to zanesepe nam davajo besede : Gospod je s t°
boj 3 ino posebno vesxenski spol se poj morep 0 '
rapati, to kaxejo repi: „Ti si blagoslavlena
xenami.“ — Hodmo ali II’Mariji, Materi boM e
milosti vseli, kda smo v’potrebi no nevarnost 1 )
pozdravlajmopo radi no zvesto3 zovmopo no P
mop, ino mi bomo najsli oslisape. Prosmos s ' c

tim

Mari

Jezu

ga ci

sider

skos

vran
seler
Vse'
kom,
o Ma
Gosp
Amei

»Po

boja];

lotili

sti. K

11) SO

Circm
'om,
gna
^ n
no r e J

me

> t
Co/r

'je

le-

i«

na
le-
Jaj
iri-
om
kaj
1 tl
imo
ixe-
ridi
srst-
tvo,
tvo¬
jo-

»

avlat
edi-
i ma-

Tebi-

da j«

. mat'
nixno

sede'
nogo
osti si

li, to-

. s’to¬
re P 0 .'
a m?
boM e
•nosili
nap 0 ’
s’ svc-

ali na Ccplcne (postne) Divice Marje Den. 157

tim Auguvtinoms „Sveta no neomadena Divica
Marija, Porodnica boxja, Mati navega Gospoda
JezuvaKrivtuva! prositi za me pri tistem, kere-
ga cirkev si si ti postati zaslyxila.“ Sveti Bernard
sklene: „Dak spravi lej poblagoslavlena Divica!
sltos tvojo mo.litvo duxnim odpyvepe , betexnim
vratvo, maloserpnim serpnost, xalostnim pove-
selepe, v’nevarnosti stojepim pomop no revepe.
Vse ijegove milosti dare podely tvojim slyxebni-
ltom, lteri tebe hvalijo ino tvojo naj slajvo ime,
o Marija! nazavajo, Jezuv Kristuv, tvoj Sin, nav
Gospod, visokopohvaleni Bog od vek do vek.“
Amen.

Na velki Petek.

»Po tem je on pega pim prekdal, naj bi ga
krixali.“ Iv. 19, lG.

Sedem Jezuvovih besed ’s krixa.

Potem dare so Jezuva na smert obsodili, so
oojaki pega prijeli no na hubapovive gnali. Na-
0x Hi so pemi krix na rame, kerega je mogel ne-
Jti. Kda pa so vyn ’z Jeruzalemskega mesta priv-
') so prisilili ploveka, z’ imenom &ymena, ’s
trene, ker jenu je mogel krix nesti. Med lyst-
\° m , kero je za Jezusom vlo, dare so ga k’ smer-
gnali, se je znajvlo dosti xen, kere so za pem
no se jokale. Jezuv pa se je obernil k’pim

no

me

rekel: „Vi Jeruzalemske peri! nejopte se za
! i temop jopte se za vas same no za vavo det-
Ino dare je Jezuv svoj krix na hubapovive

158

Na velki Petek.

privlekel, so pemi z’miroj zmešanega vina pid
davalij kda pa je skysil, ga je nehtel piti. Kato
je Jezus bil' med dva razbojnika na krix pribit,
kera sta z’pem na hubapovise gnana bila. Eden
pyje je bil na pegovi desni, ov pa na pegovi le¬
vi krixan, To se je zgodilo po onem preropetji
Izaijovem: „On je bil med razbojnike stct.“ Pi¬
lat je naredil tydi napis , ker je zrok Jezusove
smerti kazal, toti sc je nad pegovoj glavoj na brij
pribil, ino bil po xidoskem, gerpkemno latinskem
napisani z’besedami: „Jezus Nazarenski, krahi-
doski.“ Mat. 27. Mark. 15 . Lyk. 27. Iv. 19 . —
Ino tak mi vidimo zdaj našega neduxnega zveli-
para na krixi pribitega visiti za naših grehov no
našega odresepa volo. Mi se pemo dnes pred
pim vstaviti no poslysati no premislavati sedem
pegovih zadpih naj imenitnesih repi, ltere se je
on na našo zvelipape ’skrixa govoril. Jas vam za¬
to pem pokazati v’

I, deli: sedem Jezusovih besed, no kaj na®

pomenijo . v

II. deli: kaj se mi mamo ’s totih besed vytp
ti?

O zvelipar Jezus Kristus! poglcdni milosti'-
no dol na nas, ino daj mojemi govori blagosk')
vsem našim sercam pa pripravleno volo, naj tvo*
je zadne besede na krixi nam hasek, pravo p ( '
koro no vepno zvelipape prinesejo! Posly»aj lc
me.

I.

lajo
zusc
vem
43.
odpv
toti;
19, :
k’na
Moj.
15, 1
bolep
besed
za nai
30. to
odreši
jega d

5 e gOV(

tj

delajo,
beseda
J a  lybc:
mi p rc j
klila, j

P° vsen

besede

jlobese

!"° do s
"°vitno

tot ° g ro ,

Sy °jem n
kali s
" a i strah:

Kda so Jezusa martravci na hubapovpaki s
krixnim drevom gorpostavili no vkopali, je rek c
on: 1 ) Opa! odpysti pim; kajti nevejo, kaj “ c *

w  repe

delj

,a Jo.“

,r % Bo<

;>e 2  n

Na velki Petek. 15g

piti lajoj Lyl>. 23, 34. ino tota beseda nam kaxe Je*
»lato zuvovo lvbezen sovraxnikov$ 2) Resnitjtio ti po-
ibit, vem: Dnes ve bosti z’ menoj v’paradixij Lylv. 23,
Silen 43, tota beseda kaxe Jezusovo pripravlenost k’
file- odpvsepi spobolsanemi gresnikij 3) Xena glej I
qei)t toti je tvoj sin 5 Sin glej 1 tota je tvoja matij Iv.

Pi- uj, 25. tote besede narn kaxejo pegovo lybezen
ivove lv’nam, da nam je svojo mater za mater dalj  4)
ibrii Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapystil; Mk.
sivem 15, 34. tote besede nam kaxejo Jezusovo velko
-ahi- bolcipno na krixi. 5) Xeja me, Iv. 1Q, 28. tote
g. — besede pomenijo syhoto pegovih vyst no xelepe
zveli- n  našim zveliqapom j 6) Dopunilo se je, Iv. ig,
ovno 30. tote besede pomenijo pegov premag no našo
pred odrevepej 7) Oqa! v’ tvoje roke poroqim jas mo-
iedem jega dyha; Lyk. 23, 40. tote besede pomenijo
ve je pegovo svojvolno smert.

m za- l) „Oqa! odpysti pimj kajti da nevejo, kaj
delajo,“ to je perva beseda Jezusova ’skrixa, ino
' na® ^ )esct ^ a  lybezni sovraxnikov. —• Tak je rekla box-
i ja lybczcn na krixi pribita, kda je iz penih s’ cvek-
, ®> prebodpenih rolt no nog kerv v’potokih dol-

vj x l l  telila, ino ona na krixi naj obqytnese bolepine
P° vsem svojem xivoti terpela. Je to so perve
ilostiv- ^sedc neskonpane lybezni boxje, liera do naj
p-osla v > jdobeve sramote ponixana, do lvervi liydobyvana,
aj tv°” j n ° do smerti pregapana na krixi visi, ino stra-
vo p°‘ ° v *tno svedopepe dava od greha sveta, ker je
ly«aj tc f,to  8 r °20vitnost na svojem edinem prijateli, na
St °jem resiteli, naboxjem odrešeniki vqinil. Ali—
P a  kak se zaderxi tota neduxnost no lybezen v’
S strahovitnesi vyri boleqine? „Oqa! odpysti
, ; ll |\ rex [ e  ona od lybezni k’ nam, kajti nevejo, kaj
pjaki s  1»jo- Lyk. 23, 34. „Glejte, pravi sveti Am-
e rd lC r ° z > Bogplovek se netoxi qres svoje rane5 temoq
kaj d°‘ ’l r C2 našo nevo!o.“ Glejte, pravi sveti Au-

i6o

Na vclki Petek.

gustin, vrap dava svojo kerv, naj bi se betevniki
pomagalo j on dava svojo xivlepe, naj bi betex-
nik nebi merel.“ O nedomernost lybezni! —
2 ) ,,Resniqno ti povem: Dnes ve bos z’me¬
noj v’paradix prišel, je dryga rep Jezusova ’s liri-
xa, ino nam kaxe Jezusovo pripravlenost k’od-
pysepi spobolsanemi grešniki. — Dva voznika
sta z’Jezusom krixana bila. Jezus obeije edne-
mi od pyje paradix. Rassvetlen od milosti boi-
je, ino skoz po omopen, on ovadi, da je grešnik,
ino si svojo kastigo zaslyxi za vpipene grehe no
krivice. On spozna Jezusa za svojega Boga no
zvelipara, ino si prosi miloserpnost od pega re-
kop: „Gospod! zmisli na me, dare v’tvojo lira-
lestvo prideš.“ Ino Jezus pun lybezni no sinile-
pa preš spobolsanega no najdenega grešnikape>

mi pasi prospo obepa spuniti rekop: „Resnit[no
*•-- -1«.v„.. -1 --privel. 11

ti povem, dnes se bos z’menoj v’paradix prišel
Lyk, 23, 42. 43. Tak zove zgrevani razbojnik)
ino zdaj je ne veq spokornik j temop Svetnik,
pnn poboxnosti no vere. O vglednimo se mi *
toti lepi izgled vere no vypapa! Mirajopi vidiJ e '

zusa mirati, ino si prosi xivlcpe od pega j

brisa¬

ni vidi Jezusa krixanega, no ga prosi za pego' 0
liralestvo. TJegove opi vidijo krix, ino pego' 3
vera vidi sedesj pegove opi vidijo smert, inope*

gova vera vidi xivlepej pegove opi vidijo tovmj'

sa naj sramotnese smerti, ino pegova vera vn
svojega Gospoda no Roga. O kaka vera, io°

k

temi se te* kda Jezus od celega sveta obsojen 1
zapyseni je! Zato pa pravi sveti Augustin od j°
tega razbojnika : „0n je resnipno vreden, vise

mesto med manterniki v’ nebesah meti,

skoro sam pri Jezusi ostal, naj bi duxnosti c
le Jezusove Kristusove obpine spunil. Mis e y
dij"emo, zgrevanega razbojnika tak visoko z' 1

negi
taki
ti 1 k
obet
bos
prid
z’ J<
past

jo m;
Tote

nam,

- q

te vit
tem 1
posvc
drage
tote j
pitba,
osobe
notri
ter nc
ma nt
no Vy;
ti no ;
zuy st
® a s pc
j° naj
gfej, t

0| t po
svoje c
) a  mat
®ost.

»ati

s 'iin

nc

bje

Svet.;

Na velki Petek.

nilti

tei-

me-
kri-
’ od-
nilia
dne-
box-
snik,
e no
i no
a re-
lira-
mile-

»F

liuno

ivel,“
ijnilk
itniki
mi v ’
di J e *

kri -« 1
egov°
egov®
10 f]
ovari-
a

ino k
eni n«

0 a to-
risol' 0
da i e
sti c e '

se tfl'

zvi« a ‘

vioi

1G1

nega viditi; alipa vgin vere no poboxnosti je na
taki nai[in z’ Jezusom Kristusom terpeti no mre-
ti hoteti, ino to gemi tydi prinese veselega puno
obegage proti. „Resnigno ti povem: dnes se
bos z’inenoj v’paradixi.“ dnes! kali hitro

pride milost! Z’menoj — kak blaxeno zedinege
z’ Jezusom Kristusom! — ino v’jiaradixi! kaka
gast v’ boxjem kralestvi!

3) „Xcna! glej tvojega sina. Sin! glej tvo¬
jo mater / 1  tota je tretja Jezusova beseda ’s krisa.
Tote besede nam liaxejo gegovo velko lybav k*
nam, da nam je lastno svojo mater za mater dal.
— ^i se dva lyblena no draga prijatela logita,
te vidimo mi Ijbezen no prijatelstvo ravno v’to¬
tem megnegi naj zastopnese, velltost obgyta skos
posvedogitbe skaxyvati, ino se po slovovzetji skoz
drage spomine vseli nazogne meti. Mi vidimo
tote geriege zglede pri logegah v’xivlegi no lo-
i[itbah v’smerti. Jezus je vidil ’s krixa dol dve
osobe pred soboj, kere ste k’ xalostnemi logegi
notri do smertnega torisa z’gem sle: svojo ma¬
ter no lyblenega vygenilia Ivana. On je dal obe-
ma  naj dragsi spomin, najmreg mater vygeniki,
no vjgenika materi. Oba sta se zedinila kak ma-

no sin, ino se ne nikoli razlogila. Je ne Je¬
zov skos to svoje greš vse naj velise lybezni do
* as  pokazal, da nam je v’ osobi svetega Ivana svo¬
jo naj sveteso mater samo za mater dal? „Xena!
8  e i> toti je tvoj sin.“ S’ totimi besedami poloxi
° n  5 °j vygenilta svoje lybezni, ino v’ gem vse
S'°je otroke na serce. — Sin! glej, tota je tvo-
) a  matij s’ totimi besedami je poznamlal on vred«
n ost, v’keri bi go Ivan no vso kersagstvo spoz-
1 ’ a .ti no  gostiti moglo. „Zato, pravi sveti Augu-
itin , je sveta Divica, kera je mati zveligara, najm«

Svet. Dal. 11

162

Na velki Petek.

rei[ navc glave, tydi mati vernih postala, keri so
ijegovi kotrigi/*

4 ) „Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapu¬
stil ?“ je vterta req, kero je Jezuv na lirisi vise-
qi rekel, ino tote besede nam kaxejo pegovo vel-
ko bolcipno no terpleije na ltrixi. — David je
xe tote besede od pega preroqil, rekoq: „Moj
Bog! moj Bog! pogledni na me, zakaj si me za-
pystil?— Jas pa sem qerv no ne qlovekj sramota
lydi no zaverxek lystva. Vsi pa, keri so me vidili,
so se mi posmehavali, — no glavo trosili. — Pre-
bodnili so mi moje roke no noge, ino prevtelivse
moje kosti. — Razdelili so si moje oblaqila no qrez
mojo sykqo nagod vergli.“ Ps. 21. Prerok Izaiav
preroqi pegovo terpleije: „On je bil zaversenino
naj zaderi med moxmi, mox boleqin, ker si je sla-
bote skysil. — Resniqno, on je nave betege na se
naloxil, ino nave boleqine je on nosil. — On pa je
orapen za navih hydodel volo, ino zbit za navili
grehov volo. — On je poroijen bil, da je sam
htel, ino je ne odperel svojih vyst.“ Iz. 53- J®'
remiav pravi od Jezuvovega terplepa na krm:
„0 vi vsi, keri mimo idete po poti, skerb mejte
no gledajte, qi je boleqina, kak moja bo!eqina;
Val. 1, 12- To vse je Jezuv na krixi terpel: na)
vekvo slaboto, naj obqytnevo boleqino, vse ga j®
zapystiloj zato pa je rekel: ,,Moj Bog! moj Bož 1
zakaj si me zapystil.“ Mat. 25, 34. 35- Bral mar-
ternikov, Jezuv nav zveliqar, je nehtel v’svoje® 1
terplepi neti povesclepa, neti omagarja obqy tltl ’
naj bi bridek kelih svojega terpleija do droxivy n ”
spil, naj bi tak boxji praviqnosti popunonia za ‘
dostivqineije za nave grehe naredil. Sveti A u ‘
guvtin govori: „Nabrysili so si kak meq svoje J c
zike. Wcreqejo xidovjc: Nevmormo Kristuvaj tc

moq oni so ga zato dali na sodbo Pilati, da bi jC

oni

jci
je i

S a

tisr

xi,

ter

liq;

svo

ker'

v’s(

nan

drej

ime

v’sv

za k

pel

je tj

gob,

D e S<

fros

sem

stil,

poje

r eq j
mag

Verje

so d<

'elkc

doko

gani.

pravi

vava

Sveti

Na vcllu Petek

163

)e

°j

;a>

ta

•e-

se

ez

as

no

la¬

se

! e

jih

am

Je-

vi:

!jt e

ia!

naj

,je

og¬

lar¬

jem

iti)

r

za-

Au-

: j e ‘

te-
i se

oni lilii 5 ego ve smerti neduxni zdeli. Kajti kada
je rekel Pilat: Vi ga vmorte, so odgovorili: nam
je nedopyveno koga vmoriti. Hydobnost svoje¬
ga hvdodelstva so na qloveqjega sodnika hteli po-
tisnuti; alipa so oni boxjega sodnika vkanili? ££

5) „Mene xeja, ££  je peta Jezuvova req na kri-
xi, ino pomeni syhoto Vegovih vyst v’boleqini
tcrplcija, no xelei)e pegovega serca za navo zve-
liijage. — Jezuv je terpel naj xgeqevo xejo v’
svojem gerli, kero je i)emi zgyba ijegove kcrvi,
kero je naj perle v’Getsemanskem ogradi, potle
v’sodnici Pilatovi pri ijegovem biqyvai)i no kro¬
nali, ino zadniij na krixi ’z ijegovih s’ cvekmi pre«
dregijcnih rok no nog letela, delala. Jezuv pa je
imel tydi naj silnevo xejo, naj xareqevo xeleye
v svojem serci za zveliipnpe qloveqjega naroda,
zaberega je on svojo drago kerv pretakal no ter-
pcl no merelj zato je rekel: „Mene xeja. ££  Stala
je tam posodva puna očeta; oni pa so napunili
gobo z’očetom no izopom, ino so poderxali k’
pegovim vystam. Iv. ig, 2 0. Sveti Auguvtin si
prosi za pokoro Jezuva pun xalosti rekoq: ,,Da
sem si jas sladko jaboko greha dobro divati py-
sl| l, dak si mogel ti za to z’ bridkim xuqom na-
pojen biti/' Ino kda je Jezuv ocet vzel, je rekel.

0) „Dopunilo se je, ££  ino to je ijegova vesta
ret l na krixi, ino tote besede pomenijo pegov pre-
n,a g krez greh, smert no pekel, ino navo odre-
Se 9 e  od ojih. — On reqe: Prerotjepa od mene

s ° dopurjene, qloveqji narod je  odreveni, ino
'elito, od mojega oqeta meni naloxeno delo je
°lionqano, smert je preladana, pekel je prema¬
lo 111 ; Dopunilo se je resniqno, kaj prerok Izaiav
Pravi; ,,Vav zavitek s’ smertjoj bode pokončani,
' av a pogodba s’peklom nebo stala. ££  Iz. 28, 18.
'cti Auguvtin tydi rei{e zato: „Nav vyt|itel je

11  *

16  +

Na vclki Petek.

ne od slabotej temoq is oblasti nierel — ff c
skoz meq, temoq skos ltrix je on premagal." Ino
Jezuv je nagnul svojo glavo, ino kriqal na ves
glas reltoq:

7 ) „Oqa! v’tvoje roke poroqim jas mojega
dyha,“ ino to je zadija ijegova req s krixa bila,
kera nam posvedoqi ijegovo svojvolno smert,—
On je htel skos toto glasno zvatje pokazati, da on
sam rad, svojvolno merje, kak je te xe on pcrle
to naprej povedal, da rjemi nive agegovega xivle-
ija brezi rjegove vole vzeti nemrej temoq da bode
je on sam od sebe, svojvolno za našo zveliqaije
tadal. „Oqa ! v’tvoje roke zroqim jas mojega dy-
ha 5 “ Lyk. 23, 46. —• ino je zvervil preroqegc:
„On je poroqen bil, da je sam htel, ino je ne
odperel svojih vyst.“ Iz. 53, 7 . Tak je Jezus
svojo xivleqe dokonqal, ino greh no vcqno kasti-
go pekla od nas odvzel, ino nas na veke srebne
naredil. Sveti Auguvtin veli: „On je pravo, neo-
madeno jagne, ltero grehe sveta proqjemle, ker
je skos svojo mretje navo smert pokonqal, mo
nam skos svojo stanete veqno xivleijc pa prine¬
sel/* ,

To je ali sedem Jezuvovih besed na brisi z
ijihovimi pomeni, kere je nav zveliqar vu smert*
ni vyri ve nam govoril k’navemi zveliqai)i> 1I j°
v’tjih nam svojo zadno volo zapystil no narotjd-
Zato pa ve se zdaj moremo podvyqiti, kaki vyk
si moremo mi ’s totih zlatih besed za se jemati)
ino to bode nam povedal drygi del.

II.

Sedem Jezuvovih reqi na krixi nas vyqi ;  0
„Oqa! odpysti ijim, da nevejo, kaj delajo 0
py vetje navimsovraxnikom; 2) „Resniqno ti p°

ver

odj

gle

na 1 )

zap

ter

lirp

koi

n

je 1

Iajo

vra:

SOVI

neb

zam

pra

mai

dali

ce i

gaj

svet

tydi

gusl

šerp

ino

pyx (

vi, :

krivi
tigo
greš
dava
sovr,
tov 1

noj

Na velki Petek.

165

vem: dnes ve bov pri meni v’paradixipovesel
odpyvepa$ 3) „Xena! glej, toti je tvoj sinj sini
glej, tota je tvoja mati:“ qast no lybezen Marije
nave matere. 4) ,,MojBog! moj Bog! zakaj si me
zapystil? poterplepe no podape v’boxjo volov’
teravah. 5) „Mene xeja:“ xejo za pravicoj no zve-
lii|ai)om. 6) „Dopunilo se jeslterb  za srepen
konec. 7) „Oqa! v’tvoje roke poroqim jas mo¬
jega dyhamilost  tydi navo dyvo gotovo v’ bos«
je roke zropiti.

1) „Oqa! odpystipimj kajti nevejo, kaj de¬
lajo:" tote Jezuvove besede nas vyqijo, navimso-
vraxnikom odpyvati. — Jezuv je na krixi svoje
sovraxitele tak lybil no pim odpystiI, ino svojega
nebevkega opeta glasno prosil, da bi pim nebi
zameril, ino je s’ tem prerokyvape spunil, kero
pravi: „0n je grehe vnogih nosil, ino za prela-
mavce prosil. 14  Iz. 53, 12. Ino mi bi se odpove¬
dali, navim sovraxnikom odpystiti, ino pregapav-
ce  is serca lybiti no za pe moliti? Nam je ne te¬
ga Jezuv zapovedal? ino nam je ne od tega naj
svetlevega izgleda dal? On veli: „Odpystite, ino
tydi vam bode se odpystilo.“ Lyk. 6, 31. Sveti Au-
guvtm opomipa: „Spoznavaj totega na krixi vi¬
dnega Boga no odrevitelaj qy pegove besede,
mo odreqi te, tji morev, tvojim razxalitelom od-
Pjsepe. On, kral nebes no zemle, naj neduxne-
J ,l > sivi no pravi Bog, odpysti naj grozovitnevo
jnvico tistim, keri so pemi skos sramovitno kav-
ll go sivlepe vzeli j ino ti, slab plovek, nevolen
grevnikj ti ker prah no pepel sev, bi se odpove-
ava l ploveki, tebi ednakemi, odpystiti? Ti bi
s °vravtvo no odserditbo proti enemi tvojih bra-
lov v  svojem serci kyhal?“

2) „Resnit[no ti povem: dnes ve bov z’ me-
v paradis privelj 44  tote besede nam da vajo


1(56

Na velki Petek.

poveselepe odpyvepa navih grehov. — Nezadvoj-
mo mi nikoli na miloscrqnosti boxjij ona je veli¬
va kak nave ncvolnosti no navi grehi sejo. Oblic-
Vem qasi koli se grevnik k’Bogi oberne, ino^ega
zgrevani za odpyvepe prosi, sme on tisto skozza-
slyxbe Jezuva krixanega ino skoz pegovo za rjega
prelejano kerv dobiti vypati: „0n naj polek te¬
ga prav paško ma, govori sveti Bernard, da on
miloserqnosti boxje nebode po krivempohasnyval,
ino svojega povernepa nebode odnaval •,  kajti qi je
ravno eden razbojnik k’ zveliqapi privel, dak mer.
je deno ov nespokorjeni, ino se verxe celo na stra¬
ni Jezuva Kristuva v’ veqno pogyblepe. Kres to
pohasnyje eden od totiva dug kavtige krisa na
pokoro j on terpi s’ podapom v’boxjo volo, no
ovadi, da si je za svojih grehov volo kavtigo za-
slyxil. Ov pa si svojega terplepa nespravi k’has¬
ki, on povekvava no povnoxava svoj greh no svo¬
jo obsojepe skoz nepoterplivost no prekligage.
Tak nosijo neki xc zdaj krix, k-erega pim praviqen
Bog naloxi, kak z’ Jezuvom krixani, se spokoreqi
moritelj oni molijo polek tega boxjo pravilnost,
oni se podverxejo pegovim naj vivevim naredbam,
oni si nabirajo skos krix zaslyxe za svojo dyvo;
oni opravlajo za svoje grehe zadostivqinepe, m®
si delajo svoj kr.ix za lestvico, po keri oni v ne¬
besa gor grejo, rekoq s’svetim Pavlom: „Jasse!n
s’ Kristuvom na krix pribit. “ Gal. 2, 19 - „D a ^ el I
bodi od mene, se v’qem hvaliti, kak v’krivina-
vega Gospoda Jezuva Kristuva, skos kerega jem'
ni svet krixani, ino jas sveti.“ Gal. 6,  24. •—K r )'
gi nosijo ltrix kak s’Kristuvom krixani nespok° r '
liv razbojnik j  oni xalijo skos svojo mcrqai)®>
skos svojo nepoterplivost, skos svojo psyj° n<1
kletvoBoga preveno bole, ino se tak mcqejo s| toS
svoje qasne kavtige vu veqne. Od totih pravi K ar
dinal Salvian: „Zdi se, da se pihove grehote p°

Na velki Petek.

167

vnosavajo z’ pihovimi kavtigami, ino ltavtiga pi-
hovih grehov je mati novih razvyzdanosti.“ „Vi
ste hasek vavega terplepa zgybili, govori sveti Au-
guvtin, vi ste kasen vave nevole zgybili, vi ste
nevolni postali, ino hydobni ostali . 14  „V’svetem
pismi se le enega samega qloveka spomene, pravi
sveti Bernard, ker je, kda je lagodno xivel, do¬
bro merel, (ino toti je pravi razbojnik bil), —
Jeste samo edini, naj bi grevnik nebi zdvojil, je¬
ste samo edini, naj bi on nebi zanaslivo vypal, £<
3) „Xena! glej tvojega Sina. Sin! glej tvo¬
jo mater,“ tote Jezusove besede ’s krixa nas vy-
i}ijo past no lybezen Marije nave matere. — O
ijastmo mi toto mater, kera naj raheve lybezni
proti nam puna jej toto zvivano no qastivredno
kralico Apgelov, toto navo mogoqno predgovor¬
nico no varivico, z’naj globevoj qastibojeqnost-
j°j j vzeramo mi v’ vsaki sili nav pribeg k’ poj, ino
vjpajmo, skoz po vse It’ navemi zveliqapi potreb¬
ne dare dobiti. Zaderxmo pa se tydi skoz zvestost
no pokornost proti poj kak peni pravi otroki 5
nerazxalmo mi penega boxjega Sina skos prela-
marje rjegovih svetih zapovedi j kajti skos to bi se
nn navi lybleni materi moqno zamerili. Neosta-
jajmo mi v’ grehi. Ona je resen mati miloserq-
n °stij ona je pribeg grešnikov j alipa samo le
tistih, keri se spokoriti vovijo, ino na toti konec
9 ° nazavajo, naj bi skoz po dyha pokore no od~
Pjsepe svojih grehov dobili. Sveti Auguvtinpra-
V|;  »Moja posmilepa puna kralica! kaki potoki
s nz so mogli paq ’s tvojih qistih oqi teqti, dare
Sl  ti tvojega edinega Sina po neduxnem pred
takoj vezati, biqyvati no moriti gledati mogla?

. kakimi suzami, kak jas paq vervati smem,
Sl  tr tvojo lice zmaltala, kda si ti tvojega Si-
,la > tvojega Gospoda no Boga, nedusno na kri-

Na velki Petek.

lf)0

xi rastezyvati, no meso od tvojega mesa od hr-
dobnih tak tnersko razmartrati vidila? S’ kakim
zdihavapom, kak jas menim, so se tvoje naj qiste-
xe persa trosile, ltda si ti glas qyla: Xena! glo¬
daj to tvojega sina; ino k’ vyqeniki: Gledaj to
tvojo mater;“ Iv. 1Q, 20. da si vyqenilta za vyni-
tela dobila, — slyxebnika za svojega Gospoda?

4 ) ,,Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapu¬
stil ?‘* tote Jezusove besede ’s krixa nas vyqijo
poterplepe no radovolno podape v’boxjo volov’
tesavah. —• Najdemo se mi v’ našem dyhi syhi,
xalostni no brezi vsega poveselepa; dali se spo-
menmo na brezveselnost no bridkost našega odre-
vitela na krixi. Zedinmo mi navo texavo z’i)ego-
voj; terpmo po s’poterplepom no p o d at) o m v
boxjo volo: te ona nam bode zlo zaslvx!iva no
hasnovitna; naša dysa bode od svojlybavi zetpste-
na, ino iz lybezni k’ nam neveselnemi Jezusi spo¬
dobna. Ino mi bomo dobili poveselepe od Jezuso¬
vega odpertega strana, ’s kerega vsakemi tcqe
zdenec xive vode. Na peti krixa se vyi{mo mi Je¬
zusovo goreipo lybezen k’nam spoznati, sporni-
pajmo se k’ protilybavi, no zavypajmo na pega.
Krix Jezusa Kristusa je, po navyki svetega Au-
gustina, predganca. Na toti nas vyqi Jezus ene
kreposti, kere je on xe z’vystami vyqil,tydi skoz
izgled. Nas nevyqi ponixnosti, ltda je za navo
volo naj vekse sramotnice preterpel? Nas nevy-
pi lybezni k’sirmastvi, dare je na krixi niq ne
imel, na kaj bi svojo glavo poloxil? Nas nevyi[ 1
krotkosti, dare liki krotko jagne naj hyxo hydo-
byvape z’mirovitnostjoj prenaša? Ne vyqi naS
potrebnosti spoklapa naših poqytkov no našega
mesa, dare je po vsem svojem teli naj nezreqk v ®'
ve boleqine terpel? Sveti Leo pristavit »To J c

pri

ino

nas

xej

da

mc

liri

mo

viq

boi

vib

rev

drv

sve

ker

pri

la,

krij

lim

xivl

Ilir;

mi
ino
vilo
jajtr
mi 1
bi x
di r
vse
ino

Mit

Hali,

v er j
Dav

Na vclki Petek.

l6()

pravi mir, se od boxje vole ne nikoli odloipiti,
ino se v’tem, kaj je edino boxjo, razveseliti.

5) „Xeja mcj“ toteJezuvovc besede ’s krixa
nas vyqijo za pravicoj no za navim zveliqar)om
xcjati, — Gasmo mi toto Jezusovo xejo skos to,
da mi navo lastno zveliqai)e z’ gorkostjoj opravla-
mo, se trydimo dobre dela uiniti ino na vsaki
kreposti prijemavati no k’popunosti priti. Skerb-
mo se dyve Bogi dobivati, no pe is poti nepra¬
vilnosti na pot kreposti nazaispraviti. Skos to
bomo mi po svedotjili svetega Jakopa vnoxino na¬
vili grehov pokrivali, ino nase dvve od smerti od-
revili. Jak. 5, 20. Gorje pa tistim, od berili so
drvgi pohyvani no zapelani! ,,Ah Gospod ! pravi
sveti Bernard v’ serci gepeni, ncdopysti, da bi

kerv
privla

k j ino ne

rv mojega zveliijara na takvi naijin qrez me
privla. Ona more v’ me priti, naj bi me posveti-

qrez me, da bi me obsodila.‘‘

0) ,,Dopupeno je,“ tote besede Jezuvove ’s
j lrixa  «as vyqijo skerb za sreqen konec. — Zmis-
lm ° si prav po gostem na to. zakaj nam je Bog
^'lepe dal; opravlajmo mi navo zvelipapej na-
frajmo si mi bogastvo dobrih del, kerih sada sc
niI  v nebesah vxivati znamo. Jjybmo mi Jezuva,
"j 0  hodmo za pem. To je po lastnem navo opra-
In o kak Jezuv reqe, edina potreba. Se
)a !' no m i obilno, te bomo tydi obilno xeli; xivmo
j ai ta ^> kak bomo si v’smertni vyri mi vovili, da
j! x, ycli * prosmo si mi Jezuva za milost, naj ty-
1 m i sreqno spunimo, kak je on spunil, da mi
| Se nave  duxnosti od lybezni k’pemi dopunimo,
” Sl  sada od tega v’blaxeni veqnosti vxivamo.
° m °tydi resniqno sreqno navo xivlepe dokon-
j Sl ’ kak Jezuv, qi smo praviqno xiveli, kak on.
zato vse rac B no  poterplivo, naj srcqno
1  ^tek dopunimo, reqmo z’Davidom: „Pri-

1 TO

Na vcllii Petek.

pravično je mojo serce, o Gospod! pripravleno
je mojo serce, — jyter rano qcm stanuti." Ps.
50, 14- 15. Reqmo s’svetim Pavlom: „DaIeqod
mene bodi, se v’ qem hvaliti, liall v’llrixi našega
Gospoda Jezusa Kristusa .“  Gal. 0, 24- Reijmo:
z’ Davidom : ,,Prehodni, o Gospod! moje vnde s'
tvojim strahom, naj se jas tvojih sodeb bojim,"
Ps. 118, 12 0. Sveti Augustin pravi od Jezusa bri¬
sanega: ,,Ti si svet premagal, ne z’merjom; tc-
moi[ s’krixom. — Nise nemre silos viherovno no
nevarno morje totega qasnega sivlepa srcqno sltos
priti, naqi qi ga Kristusov lirix nosi,“

7) „Oqa! v’tvoje roke poroijim jas mojega
dyha,“tote zadneJezusove besede nas vyqijo skerh
za zagotovnost našega zveliqapa.— Tote besede
nas opomipajo tallxiveti na sveti, da bode nam nek-
da tydi slobodno našo dyso našemi nebeskemi ot[i
v’ roke zroqiti, noreqti: „Oqa! v’tvoje roke po-
roijim jas mojo dyso.“ Je tote besede qemo ty-
di mi, puni lybezni no zavypapa k’našemi nebes-
kemi oqi, ne samo v’xivlepi, temoq tydi v smer-
ti izreqtl, kda bomo mi od totega kratkega romaj 3 1
v’riaso oqinsko dexelo, v’ nebesa potyva!i. Lesa -
mo potrebno nam je, da se skoz našo xivlcge to¬
te pasti vredni naredimo, da našo xivlepe no ko-
nec praviipen no brez greha bode. — Ino talismn
vidli te mi Jezusa na krivi mreti. O spoznava)
mo mi pega vseli za pravega Boga no našegaz' c
liqara rekoq s’stotnikom: ,,Resniqno, toti qlo' e '
je praviqen.“ Mk. 15 , 3Q. Terkajmo tydi rut Tia
persa, no se obernmo k’Bogi, ino molmo Jezu' 3
v’ponixnosti, ino sprevajajmo dnes pega U pm

• 1.1. • • . . • k  • 11 A /In hi ^ ;

pi, kali si je to sveti Augustin xelel: „0 da bi P

s’ sreqnoblaxenim Joxefom mojega Gospoda^ j

r  da

xa dolvzeti, z’zaqimboj pomazati no v’ grob
ti, ali konqi xaloslni sprevod sprcvajati sibcR

bi ja:
gati

krixa

mi z:

nam

mirei

kaj d

bežni

naših

rekel

dixi j

odpyi

poveš

jega  s

kaxej

nam $

nico 1

9°i-,

tote k

voveo-

O

vost r
Mja
vi h vy
nas oj
dobro
Xe  pe<

slterb
zroqin
jo Jez
z a zag

tak xii
Jane ]

'0 dy\

v 5 e gc

Na vellti Petek.

171

bi jas h’totemi velkemi sprevodi le nekaj ponia-

cl.

gati mog<

To nas ali vyqi Jezusovih sedem besed ’s
krixa.

Jezus je dnes nakrixnem stebli zvišani, ino
mi zadpe besede pegove neskonpane lybezni k’
nam od pega qyjemo k’ našemi poveselepi no po-
miregi. „Oqa! odpysti pim kajti oni nevejo,
kaj denejo, repe on, ino tota beseda kipi od ly-
hezni pegovih sovraxnikov, ino ednako Iybezen
naših sovražnikov vyqi. „Resniqno ti povem, je
rekel razbojniki: ?>e dnes bos ti z’menoj v’para¬
dni; tota beseda kaxe Jezusovo pri pravičnost k’
odpyscpi spobolsanemi grešniki, ino nam dava
povcscl odpvsepa navili grehov. ,,Xena! glej tvo¬
jega sina. Sin! glej tvojo matertote  repi pa
kavejo pegovo velko lybezen k’ nam, s’keroj on
nam svojo lastno mater za našo mater no pomoč¬
nico dava, ino nas vyqijo lybezcn no past proti
5°j. »Moj Bog! moj Bog! zakaj sime zapystil?“

besede nam ovadijo neskonpano texavo Jeze¬
čega terplepa na krixi, ino nas vypijo potcrpli-
'ost no podape v’ boxjo yolo v’terplepi. ,,Mene
xeja tote besede nam kaxejo svhoto Zveliparo-
vih vyst no silno xelo za navim zvelipapom, ino
aas  °pomipajo na xejo za pravicoj no nebeškimi
dobrotami. ,,Dopunilo se je tota rep nam ka-
Xe  D e gov premag no našo odresepe, ino nas vypi
Si >erb za srepnim koncom. „Opa! v’tvoje roke
Zr0l l' m  jas mojega dyhaj“ tote besede nam ltaxe-
1° Jezusovo švojvolno smert, no nas vyqijo skerb
Za  zagotovnostjoj našega zvelipapa; nas vyqijo
ta ‘ l  siveti, naj tydi mi gotovo smemo tote zveli-
'l ane  besede repti na naši smertni posteli, no na-
' 1 ,° oyso zraven brezi vse napote nebeškem! opi
v  9 c govc roke zropiti.

Tak si ali mi, verni

172

Na velki Petek.

moji! Kristusov kriv, terplege, ijegove zadne be¬
sede no srnert k’haski jemlimo. Vzemmo radi
nav krix na se, noreijmo: moj krix je, jasgaijem,
jas ga morem rad nositi j on bode mojo pokoro
opravlal, on bode me Kristusi spodobnega naredil,
on bode me zveliijal. Zato pa se zgodi, da se na
velki petek, dnes pri altan krix pozdigne, odkri-
je no Iystvi pokaxe, rekoij: „Glejteles krixa, na
kerem je zvelitprge sveta visilo,“ na kaj zbor od¬
govori: „Hodmo, ino miga  ijemo moliti/' Ne
samo na velki petek j ampak vsaki den moremo
mi to vijiniti; ka;tt vsaki den je lirixa zadosti, naj
nam Jezusove besede ’s krixa na hasek bodejo,—
Dnes moremo mi tydi ltrixni pot obiskavati, Kri¬
stusa v’ grobi moliti, no se pemi za vjegovo brid¬
ko terplepe zahvaliti; tisto poboxno prcmislava-
ti no si k’ serci jemati, kak sveti Augustin vyip :
„Gleda) rane na krixi viscqega Jezusa, kerv me-
rejorjega, vrednost odresitela! Glavo je nagnulza
ltysyvarje, stran odpre za lybyvar)e, svoje roke on
rastezyje za obii)yvai)ej vso svojo telo je dal za
odreserje. Kaj to je, premislavaj, naj eni ves»
tvojem serci bode, ker je za te na krixi pribit;
— O da bi jas deno tydi s’ poboxnimi venam'
sltos svetlo oblitjje Angelov postrasen bil, ino gj a '
sitela Gospodovega staneija i[yl, poslanika moj e '
ga poveselerja, tak vosenega poslanika! da bil aS
tydi od Angelovih vystslisal: Nebojte sej
te Jezusa Nazarenskega krivanega, on je
ino je ne veq ty.“ Mk. 16, 0 . Amen.

stanik


Javorje

Satisf^cit examini paschali in j


„Go

Gos

svojii
bi bo
vel v
Zato
govej
odres
resnit
v’moj
di me
nilia 5
smcrti
deset
onedv
ie god
smerti
S a  spo
govori
Eden ;
jli ptu;
) e  v’tc
re kl a s

. r °^> ir
Wvon

173

be-

radi

em,

toro

:dil,

; na
Ikri.

, na
od-
Ne
emo
, naj

J.—

Kri'

jod¬

lava-

n'-

me-
ul *a
te on
al «>
es v’
ribit.
nami

)gj a ‘

noje-

bi ja s
ii»C‘
aiiil,

Na Vjzemski Pondelek.

„Gospod! ostani pri nama $ kajti vetjer bode,
ino den se je nagnul.“ Lyk. 24, 2 9*

Gospod bodi ti vseli pri nas, naj mi
ne k da bomo pri tebi.

Tobias je xivel s’svojoj xenoj Anoj, ino s’
svojim sinom Tobiasom vu vsi poboxnosti ino slyx-
bi boxji, ino Gospod Bog je bil z’ pem. On je .si¬
vel v’boxjem Strahi, ino Bog ga je obsrerjyvak
^ato pa je poslal Bog Apgela Rafaela j ker je nje¬
govega sina po poti sprevajal, ino jemi vrastvo za
oclreveije od pegove slepote povedal. Tob, 6. Ino
tesniijno je, kaj Jezus pravi: „Kde dva ali trije
v mojem imeni zebrani sejo, tam sem jas na sre-
di med pimi. <£  Mat. 18, 20. Dva Jezusova vvije-
n 'ka sta sla na ravno tisti den, kda je Jezus od
smerti stanil, v’Emauski terg, ker je okoli sest-
eset tekovnih potov od Jeruzalema le.val. Ino
pnedva sta po poli govorila od vsega tega, kaj se
) e  godilo z’ Jezuso m v’Jeruzalemi. Jezus pa od
smerti stapeni se je k’pema pridryxil, ino ne sta
S a  spoznala. Jezus jima je rekel: „Kaj so to za
!° VOri > kere viva mata, ino zakaj sta xalostna V‘
'en z’imenomKleofas je odgovoril: „Si ti edi-
J 1  ptujec v’Jeruzalemi, ino si ne zvedil, kaj se
| e  v totih dnevih godilo? On je pital: kaj? Ino
r  1 a  staj z’ Jezusom Nazarenskim, ker je bil pre-
j b tnogotjen v’delah no rerjah pred Bogom no
■ stv om, keregaso naši visesi na smert obsodili,

174

Na Vyzemski Pondclek.

ino krixali, ino od vsega tega je xc  dnes tretji
den. Srečna sta bila totiva vyqenika, da sta vred-
na najdena bila, Jezuva pasi po pegovem stanepi
po poti za tovariva meti no viditi. KJyna vera
na peg.ovo boxanstvo ve je resen nebla zvervena,
zato pa pitna je pogovarjal Jezuv po poti pyno
inolovernost, alipa dopadliva sta pemi deno bila.
Ino dare so se xc do terga priblixali, liarn sta
onedva iti htela, se je Jezuv zaderxal, lilti. da bi
htel dale iti. Onedva pa sta ga silila, pri gima
ostati rekoq: ,,Ostani pri nama j ltajti veqer bo¬
de, ino den se je nagnul, £<  ino on je vel z’ x)ima
notri. Zgodilo pa se je, da, kda so pri mizi se¬
deli, je kryh vzel, poblagoslavil, vlomil no gima
daval. Zdaj so se pyne oqi odperle, ino one¬
dva sta pega spoznala, on pa je od pynih oqi pre¬
minul. — Kak rad gre Jezuv k’takim lydera, be¬
ri pega lybijo no pemi slyxijo, kda oni pega b
sebi zovejo 1 Kak hitro je Jezuv s’totima vyqem-
koma v’hram vel, kda sta ga zvala; zakaj ona sta
velko skerb za pega mela, no gamoqno lybila, tp
je ravno pyna vera ve slaba bila; kajti onedva
sta xalostna bila qrez pegovo terplepe no smert.
To nas vyqi Jezuva od smerti stapenega lybitm°
za pega vso skerb meti, Tydi mi moremo zvesto
Jezuva prositi: Ostani pri nas, naj tydi mi nebda
pri pem ostati smemo. Je mi qcmo prositi k'
zuva

I. Naj on ostane pri nas, kda se den naseg 3
xivlepa nagne, ino

II. Naj mi pega pri nebevki veqerji spozna 1111.

Naj gorijo dnes tydi nave serca, kda on ‘
nam govori no nam pismo razlaga, ino spozna] 1 ;
mi pega no vse, kaj ve smo pemi duxni vil 11111 "
Foslyvajte.

de, 1
bode
vivy
dik s

ne P7 !

naveg
bimo,
se je
onedv
po po
req oi
g a  go:
Obadv

v Vg<

no vel
to pa
ma vel
nilii ni

v Vgo
‘ajiti, :

ma spu
"as, m
'lenibo
'al. q
nam da
nas od ,

S* n .

1 er Joj i

Podarit,
S na
V,:  »Ka

Na Vyzcmski Pondelek.

175

id-

I.

3 D>

era

na,
mo
ila.
sta
i bi
ima
bo-
ima
se-
iima
ane-
pre-
lie-
;ak’
jeni-
a sta

a, 4
edva
nert. j

.ti no

vesto

ickda

ti J c ‘
aseg a

aaniO'
on V
naj*}
t[init>'

Mi moremo Jezusa prositi, naj on k’nam pri¬
de, ltda se den našega xivlepa nagne. Ino Jezus
bode tydi prišel k’nam te: l) pismo mi zdaj pego¬
vi \ypeniki, 2) pi mi pega v’našem serci povso-
dik soboj nosimo, 3) i[i mi pega od nas mimo
nepystimo.

l) Jezus bode rad k’nam prišel, kda se den
našega xivlepa nagible, dare mi pega k’sebi va¬
bimo, pi smo mi zdaj pegovi vypeniki. — Jezus
se je na poti k ? totima dvema pridryxil, da sta
onedva pegoviva vypenikabila, ino da sta onedva
po poti same svete no poboxne guqe mela: najm-
retj od pegovega terplepa no smerti, od pegave¬
ga gorstanepa no odresepa Izraelskega naroda.
Obadva sta bila poboxna no bogabojcija ijlovcka,
v pegovem imeni zebranaj sta mola velko slterb
no vellto lybezen za Jezusa svojega vy 7 t|iteia5 za-
1 ° pa se je Jezus spravil k’pima no v’hram z’pi-
n 'a sel. Mi moremo tydi Jezusovi pravi slyxeb-
ndti no pegovi vypenilti biti} moremo povsodik
' jjegovem imeni zebrani biti. Mi se moremo za-
ta J‘ti, svoj krix nositi, pegove zapovedi popuno-
n ' a  spupavati} te de Jezus neviditno xe zdaj pri
" as y no nas sreijne delal. Jezus je neznani z’vy-
'.eniboma sel, pima pismo razlagal no navyke da-
' a * Tak Jezus tydi pri nas neviditno je, ino
" atn  dava dobre misli no lepe navylte, skos kere
nas  °d greha 110 liydega, nesrepe no kvara odpo¬
ri) 3  no propravna. Vypenika sta Jezusa z’ve-
'l Cl Joj popustila nevedno} tak tydi mi znamo s’
1 °, it bo j v’spodobi bogih Jezusa samega popas-
, na stan vzeti, oblepti ali nahraniti, ker pra-
nbaj ste vi koli ednemi totih mojih naj men-

1 1 ()

Na Vyzemski Pondelek.

sih bratov vijinili, to ste meni vqinili.“ Mat. 25
40 . Tak sta Abraham no Lot v’spodobi neznan-
cov Apgelom postregla, no je na stani mela. Gen.
18 , 1Q. Sveti Martin je svoj plajs razrezal no
bogega odel, ino v’pridoqi noqi se je prikazal
ijeini Jezus s’ tistim pol oblačilom odet, no rekel:
„Martin se vyqenik navyka me je s’ totim obla¬
čilom odel.“ Bog se neviditno na vnogoterina-
ijin pri nas znajde, naj smo mi doma, ali na po¬
ti, ali v’nevarnosti, ali v’sret|i, ali v’ nesreči, iji
smo mi poboxnino gegovi slyxebniki, ijegovi po¬
korni otroki, no vyqeniki, lteri se radi od pega
vyqiti no ravnati damo, se med soboj lybimo no
rjegove zapovedi zderxavamo$ kajti Jezus pravi:
,,Na tem bode vsaki spoznal, da ste vi moji vyipi-
ki; lv. 15, 35. ino „tji vi v’moji besedi ostane¬
te: te bodte vi resnitpno moji vyqeniki “ Iv. 81
31. Tak bomo si mi vsi Jezusa za našega prijate-
la naredili, ino dare bode se den našega xivlepana-
gibati zaipel, bode on k’nam prišel.

2) Jezus bode k’nam prišel, dare bode sefe
našega xivlei)a nagnul, posebno t[i mi zdaj v m"
lex)i pega v’našem serci povsodilt nosimo. - "
Mi bomo se Jezusi vseli dopadnuli, ifi se siterbim«
i)emi rjisto no neduxno serce obarvati; kaj 11  \
takem on prebiva, ino qi pega povsodik p rC .
oipmi mamo, no se vsega hydega varjemo,
se pemi zamerilo, qi mi pega v’našo serce ' zl
memo, no pemi našo serce damo. Tak je 1  n

xe Salomoni pravil: „Mojsin! daj meni tvojo sc r

• • i • • . • 1  i . • n z,  20 ’

ce, ino si daj moje poti dopadnuti.“ Pris. 2V

Mi si moremo prositi Jezusa v’našo serce n° ?,

jega
priti,
ino v
veipu
da ti,
ven (
Zveli’
den r
pem s
jom j

pil, ir

naj sri
Ambri
sa vab
3  j

navegj
ga min
nama,-
gibati,
brezi 1
Pjstila*
plepe ]
zdaj st-
sta ga j
nik
Pozabit
Potiti j

g°vem
'saki k
»asem

W k’ n ,

dol¬

ino

govo milost, kak sveti Augustin: „Daj sem
priti, o Gospod ! daj sem dolpriti tvojega naj ^

«ii

sega dyha v’mojo serce j pysti k’meni priti ^

jo od meda tekoijo lybezen. Daj predohys 1

Pičeno
,e  niorei
en ° take
" e  gor Vi

s vn. jj

25 ,

Mil¬

jen,

1 no
:azal
iliel:
)bla-
i na'

i po-

i> 4

i po-

igega
o no
ravi:
ipeni-
tane-
v, 8i
ijate-
ja na-

,cdeo
v’ xiv-
o. "
rbini«
ajli'

■ P re 1
liai 1>'
c vz-e-
ie B°!
jo sef

is,*«-

oo J 1 -'
m do j
aj s^
iti tv«-
ystv“-

Na Vvzemski Pondelek. 177

joga qydovitnega nezreplivega mira v’ mojo dyso
priti, naj on v’meni xelepe za veijnim porodi,
ino v’mojem serci za zvirek vode, kera bodo
vetpnega sivlepa zvirala. Ps. 4, 14- — Jas verjem,
da ti, qi ti v’kerem ploveki prebivaš, v’ pem zra¬
ven O qi no Sini prebivalise staviv, sveti Dyh!
Zveličani je, ker se je tvojega vuprebivapa vre¬
den naredilj kajti skos te vzeme Olja no Sin v’
qemstan!“ Iv. 14, 23. Mi vemo, s’kakim vesej-
jom je Zahej dol ’z loškega figovega dreva sko-
tjil, ino Jezusa v’ svoj hram gorvzel, ves veseli no
naj sretpnesi, Boga samega stanyvati j ino sveti
Ambrož pravi: jjMi je ravno (Gospod) ne t|yl gla¬
sa vabejoipega, je vidil (pegovo) volo. 1 *

3) Jezus bode rad k’nam prišel, kda se den
navega xivlepa nagible, qi mi zdaj v’ vivlepi pe¬
ga mimo nas nepystimo. — „Gospod! ostani pri
aamaj kajti mrapi se xe, ino den se je zapel na¬
gibati/* sta rekla vypenika k’ Jezusi 5  onadva sta
brezi pega ne mogla biti, ino sta ga ne mimo iti
Pystila. Xe perle po poti je Jezus no pegovo ter-
P^tje pyno govorepe no mislepe bilo, ino tydi
Z( laj sta ga nehtla ’s serca no ’z oqi pystiti, qi
sta  ga ravno se ne poznala. Tak tydi mi nikoli
n ° nikde nesmemo na Jezusa no našega Boga
Pozabiti no  ’ s se rca zgybiti, ino ga ne mimo nas
Pystxti 5  temoip pega vseli k’sebi vzeti no v’pe-
g°'em tovarstvi biti. Vsaka pegova spodoba,
'saki krix nas more na pega spomipati, ino v’
jtasem serci obarvati. Vsaki sirmak no kodis,
,' er  k nam pride, nas more spomipati na Jezusa,
ln ° ni i ga moremo gorvzetij vsako neduxno za-
p Ven ° dete nas more na pega spomipati, ino mi
0  m oremo gorvzetij kajti Jezus sam pravi: „Ker

0  ta ko dete gorvzeme v’mojem imeni, tisti me-
e  gorvzeme/* Mt. 18> 5. Mi beremo od svete

Svet > »el. 1 Z

178

Na Vyzemski Pondelek.

Marte, ltalt je ona rada Jezusa v’hram jemala no
pemi stregla, kerega je preveno v’serci nosila,
lno pi si tak mi Jezusa za našega Stanovnika nare¬
dimo ; te bode on v’ naši smerti nas pomopnil(,ino
mi smo te srepni, srepni kres vso mero. Zovmo
zato s’svetim Augustinom Jezusa v’našo sercere-
kpp: „0  Jezus ! našo odresepe, lybezen no xc-
lepe! Bog od Boga, bodi mi, tvojemi slyxebniki,
na pomoti} B’tebi jas zovcm, k’tebi jas kripim
’s celega mojega serca z’ glasno} gerloj! Jas te zo¬
vcm v’mojo dyso. Pridi v’po, ino si po pripra¬
vi po tvojem dopadepi, naj ti po mas bres vtepa
no madexa r naj pistesemi Stanovniki slisi naj iji*
steso prebivalise. Dak me ali posvety, tvojo cirli-
vo, kero si ti postavil, pisti po od vsega greha,
napuni po s’tvojoj milostjoj, ino obdersi po pu-
no, naj jas ty no na veke vredna cirkva tvojega
stanovapa bodem. 4 '

Tak bode Jezus prišel k’nam na stan, dare
se den našega xivlepa nagibati no mrak zapne,
naj mi pega pri nebeški veperji spoznamo v J) 8 '
govem bosanstvi, ino to v’drygem deli.

II.

Gospod! ostani pri meni 3 kajti veper je p 0-
stala, ino den mojega dela se je nagnil! takm°'
re nas vsaki repti na svoji zadni posteli, na) n11
pega pri nebeški veperji v’pegovem boranst' 1
spoznamo. Hi smo pravipni no od greha i| lst '
po vsem serci; te mi l) pega xe pri zadni ' 1
perji pegovega presvetega Tela spoznamo za n 1
sega zvelipara j 2) te mi pega pri n ebeski vep er ^
ji za našega plapitela spoznamo; 3) te mi *) e ^
pri nebeški veperji za našega razvesclitelana'
lie spoznamo.

seb j
toteg
b oxji
za ni
la to
zvala
no v
sp oz j
skerh

meni,
lega,
pri z £

Tela 1
mi ge
g a  sm
on nar

se, lie
vesela
loifege
mo sc 2
a barsk
za  nas<
nevred
»aje, o
g a  vese

8 P°znai
l ' p ave]

Vbeze'

s

ž“sti n r
?, e| ia n 0

:, du s°

Hi se

I

Na Vyzemski Pondelek. 17 g

)no l) Hi smo se mi skoz našo xivlerje ino zo-

sila. seb na zadni posteli vredno k’ odhodi na pot od
iate . totega sveta pripravili j te bomo mi pri zadni mizi
i n0  boxje veijerje svetega Resnega Tela Jezusa naši
lVtno  za našega zveliqara spoznali. — Vredna sta bi-
ere . la totiva vyqenika, kera sta Jezusa k’ sebi na stan
) xe . zvala, pri veqerji rjega spoznati za svojega Boga
niki, novyi|itela} zato pa se je jima odkril, da sta ga
mini spoznala. Tydi mi se moremo za toto vrednost
gjo- skerbeti, da Jezus, qi ga pozovemo: „Ostani pri
ipra- men ‘> kajti veqer je prišla, ino den mojega xiv-
rtepa lepa ke minuti,” te tydi pri nas ostane rad, ino
ij iji- pn zadni veqerji pegovega presvetega Resnega
cirk- Jela on v’našo serce gre, se nam te odkrije, ino
reha, nagega te za našega zveliijara spoznamo, kere-

0 pu> ga smo perle v’spodobi kryha vidili no prijeli }
ojega on namnajmreq tisti mirno veselje v’serce prine¬
se, lterega nam ovaqi niše dati uemre. O kak ve-

dare vesela bode te naša smert, kak lehko bo te našo
a qne, Wege, da bomo mi v’ nebesa k’ Jezusi sli! Skerb-
v’t)e' m ° se zato, da bomo pripravleni no vredni Jezusa v’
^tarskem Sakramenti za našega Zveliijara, ino ne
za na vega ostrega sodnika spoznati} kajti ker po
Nevrednem je rjegovo telo, se smerti no sodbe
" a Je, on nebode Jezusa pri zadni veqerjiza svoje-
jepo' S a  veselega zveliqara} temoq za ostrega sodnika
ak®°j s P°znati mogel. David pravi: „Kak dober jeBog
naj N” |l s tim, keri so praviqncga serca.” 1’s. 72, 1. Sve-
canst" 1  avel zapovedava: „Nasledy praviqnost, vero,
a  qi' tl  ezen ino mir s’ tistimi, keri se zezavajo na Bo¬
jni vf 8 a  s qisti m S ercom.” 2. Tim. 2, 22. Sveti Au-
za 1,3  jj Uvt ‘ n re He: „Hi ravno reqi totega sveta svoje ve-
v eij e > e ia no svoje vabe majo, dak deno v’svojem spo-

1 ^.“6° °edajo mira, kak ti, nas Bog! kajti v’
itia' c 1  se razveseli praviqen, da je tvoja lybezen

180

Na Yyzemski Pondelek.

prijazna no mirna ; kajti serca, kere ti mas, na-
punis ti s’ sladkostjoj, prijaznostjoj no pokojom.“

2) Hi smo se mi skos novo xivleqe ino po-
sebno na konci naših dnevov na pot v’ ovo xivle-
r)e prav pripravili no sveto Revno Telo vredno
prijeli: te bomo mi Jezusa pri nebeški veqerji za
našega plaqitela spoznali.—Najmreq mi bomo se
po našem odloqei)i od tote zemle pri nebeški mizi
v’ Jezusovem tovarvtvi znajsli, kde bode se nam on
v’svoji boxji qasti pokazal, ino nas z’ nebeškimi
dobrotami plaqal. David pravi: „Blaxeni so tisti
keri v’tvojem lirami prebivajo, o Gospod! oni
bodo tebe hvalili odvek do vek.“ Ps. 88, 5. Ino
sveti Augustin priloxi: „Zato si ti veselje pravd¬
nim, ino to po pravici; kajti le samo pri tebi je
obstojeqi mir, ino nezmoteno xivleqe. Ker k’te¬
bi notri gre, dobrotlivi Gospod! ide vu veselje
svojega Gospoda notri.“ Mat. 25, 22. Onnebode
od nikaksega straha niq veq vedil; temoq na naj
bolsem mesti se dobroznajsel; on bode zezaval:
,,To je na veke moj pokoj; ty jas qem prebivati;
kajti jas sem si ga zvolil.“ Ps. 131, 14.

3 ) Hi smo se mi v’ našem xivlei)i ino zoseb-
no na konci našega tybitja na pot v’ veqnostpra'
pripravili: te bomo mi v’ nebesah Jezusa za našega
razveselitela na veke spoznavali. — Hi smo pra¬
vilno xiveli na sveti, Bogi zvesto slyxili, Jezu* 3
na stani meli, ino sreqno no v’boxji milosti mer-
li; te pridemo mi k’nebeški veqerji, kde bode sr
tydi Jezus nam na veke kak nas veqen razvesc j
tel kazal; kde bomo se ze vsimi nebeškimi Ai)g c

'  ^ #  lip*

no Svetniki na veke vekov veselili v’ popum

selnosti no dobroti, ino velkega Boga, na | c ' 1
stvarnika, zveliqara no poveselitela qastili no
lili. Je, ker pripravleni je, kda veqer pride, n
«e *)®gov deti nagne, toti qyje vesele besede g 1

od s
nebc
ino t
vesel

1110  :
na vi
digm

kam

razve

naye<

nebe;
no ne

(

xivlen
nul! i
zdaj 1
v’nay<
pvstirr
J'i  na si
"ega z

spozna
D e ga ti
razvese
Ve qer >

dva vyi
Ve qer/o

sH d

S a  vseli
° n  nas,
,e  veqn

181

Na Vyzemski Pondelek.

od svojega Jezusa: „Idi notri vu veselje, kerega
nebode niše veq tebi vzeti mogel j“ Mat. 22, 23.
ino te znamo mi reqti s’svetim Augustinom puni
veselja: „Skoz milost vujxgani se mipozdignemo,
ino se razlejemo s’sercom punim poboxnosti se
na vseli v’pozdigajoqe hvalne pesmi: mi se poz¬
dignemo, vujxgani od tvojega svetega ogna, Ino
ltam? k’mizi Jeruzalema! kajti jas sem qres to
razveseljeni bil, da se je meni povedalo: v’hixo
našega Gospoda bomo sli!‘* Ps. 121, 1.

Tak naj Jezus ostane pri nas, naj milega pri
nebeški veqerji spoznamo v’pego vem boxanstvi
no nebeški qasti.

Gospod! ostani pri nas; kajti veqer našega
nvlepa je prišla, ino den našega dela se je nag-
nul! Jezus bode tydi prišel k’nam na stan, qi smo
*daj mi pegovi pravi vyqeniki, qi mi pega zdaj
v  našem serci stanyjemo, ino qi pega mimo ne-
pvstimo, Mi bomo te pega xe tydiprizadni veqer-
1‘nasmertni posteli spoznali za našega milostiv-
ne g a  zveliqara; mi bomo pega pri nebeški veqer ji
spoznali za našega plaqavca, ino bomo spoznavali
5 c o a  te na vse veke za našega naj dobrotlivesega
razveselitela. — Gospod! ostani pri nas, kajti
vetjer graqyje, ino den se nagible; tak sta tota
va vyqenika Jezusa k’sebi zvala na stan no na
v eqerjo vabila. Naj sejo pyne besede nam na iz-
g le d, da mi nikoli na Jezusa nepozabimo; temoq
S a  vseli na stan v’našo serce vzememo, naj tydi
0,1 n as, kda veqer našega dneva pride, rad v’ svo-
1° veqne stanisa vzeme. Amen.

182

Na svetek svetega Jyrja Marternika.

„Jas sem ters, vi ste rozge; ker v’meni ostane,
ino jas vijem, toti prinese dosti sadja;
kajti razvi mene nemrete vi nip opraviti. 11
Iv. 15, 5.

fje go ve kreposti. — Navo našle  dy*
vaije.

Kak malo mi od xivlepa svetega Jyrja verno,
dak se deno neda is starosti no občinstva pego-
vega pastepa negova osoba podvojiti. V’Konstan-
tinopoli je bilo v’naj starevih pasih pet pernip 0 '
svepenih cirkvi, kerih naj starevo je pre Konstan¬
tin Veliki postavil. To se pravi od cirkvi, l' etJ
v’ Palestini nad pegovim grobom stoji. Naj nieip
se je deno od pervih kervapskih Cesarov postan-
la. Dve dryge, ena v’Bicanesina malem Arnieas-
kem, ova v’Konvtantinopoli, sta Cesara, Justa'-
jan no Mavric, postavila. Z’cdnakoj zagot° f '
nostjoj ve se jihvep na Juternskem, kdesepe? 0 ',
svetek od Gerkov ve prevedno obhaja, p° ve 3 !
da. Tak tydi cela Georgia ali Jyrjoska ženila'
Azji od pega ime nosi. — Alipa tydi v’ vet[ erC '

tydi na past po Nemvkem v’pervih kersajj

stoletjah cirkvi postavile, ino od totih ty~ .
privle, kak tydi pegovo pastepe. — p o JVK ta r

di do

s ti se
ji nar;
on po
je ’sP
sarom
skoz r
ti zap
slyxbe
hogasi
brezi
nim p
naprej
v’ voze
gledi s
naj let
k’ 0 dp;
motpn
na drj
kazi v
zgodili
zjje n;

nogam

nih dexelah se je pegovo pastepe xe rano ra 5 ^ r

je Svei
zodepi
zusa K
nosti p
kervos
pe krej

pokaza

jalo, na vekve skoz romape v’Jeruzalem. ^

Papev Gregor I. je v’Rimi staro poderto cir
svetega Jyrja pa postaviti dal. Tak so se 3® ^

h. k

na*

0

n 'eni n
mi  bas.

Na svetek svetega Jyrja Marternika. 183

stl se je sveti Jyri ’z navidanega roda v’ Kapadoc-
ji narodil. Po smerti svojega oqe Geroncja se je
on podal s’ svojoj prav premoqnoj materjoj, ltera
je ’s Palestine bila, v’ Nfikomedjo, je vzel pod Ce-
sarom Dioklecjanom bojaijko slyxbo, ino dobil
skoz milost Cesara visoke slyxbe. Kda pa je to-
tizaqel kersenike pregaqati, je stopil ’z bojaqke
slyxbej kajti on je Kristusovo sramoto za vekso
bogastvo, kak vse qasti no dobrine imel, ino je
brezi vsega straha pri Cesari toxil proti grozovit-
nim pregonitbam kersenikov. Kaj je sveti Jyri
naprejvidil, je prišlo. Rasserdeni Cesar ga je dal
v’vozodjati, je rjemi rjegovo nezahvalnost v’na-
gledi skazanih milosti oponašal, no skysaval vse,
naj lepše obetala no naj boleqnese texave, ga
k’odpadi genuti. Da pa je vse zabstoi) bilo, no
moqne rozge ne mogel od tersa vtergati, je on
na drygi den pred mestom odglavlen bil. Po do¬
kazi zvyqenega Assemana se je to 23. Jyrjoseka
zgodilo, 303 leta po Kristusi. Sveti Jyri se obra¬
be navadno liki kojenik na koi)i, s’pozojom pod
"ogami, kerega on kole. Skos to se pomeni, da
)e Sveti sltysqave hydiqa, ker se v’skrivnem ra-
z °dex)i svetega Ivana pozoj veli, skoz milost Je¬
zusa Kristusa no moq ijegove lybezni no zanese-
jHisti premagal. — To je ali xivlei)e 1 svetega Jyrja
lcr vosvedoka, ino mi si ’z qega qemo qegove le-
P e  kreposti dnes za premislavaqe, ino za nas dysni
n f nas ledyvaqe jemati. Jas vam zato qetn

^ y e gove kreposti, ino
^ avo  nasledyvai)e tistih.

n  P  Bog; b er s i svetega Jyrja oveliqestil, daj
up'!' m ? l I» na j jas ijegovo hvalo k’našemi dyvne-

11  Baski oznanyjeni. — Poslysajte.

104  Na svetek svetega Jjrja Marternika.

I.

Imenitnese kreposti svetega Jyrja marterni¬
ka, kere mi na i)em najdemo, sejo t) ajegova
velka navislivost na Jezusa, 2 ) i)egovo premaga¬
le skysi)av, 3) rjegova pripravlenost k’smerti,

l) Imenitna krepost svetega muijenika Jyrja
je pegova Iybezen no navislivost na Jezuva. —
Kajti kak je on zvedil no vidil, da ijegov Cesar
Dioklecjan kersenike, Kristusove slyvebnike zatj-
ne pregarjati, se je ijegova Iybezen k’ Jezusi tak
vujxgala, ino on se je tak moqno na Jezuva svo¬
jega Zveliijara derxal, da je Cesarsko slyxbo pri
vojski povergel, vse pene haske no dobitke, ip-
sli no poijtepaskazanosti zavergel, ino bres vse¬
ga straha pred Cesara stopil no proti grozovitnim
pegovim zapovedani govoril, s’kerimi je Cesar
kervenike dal pregapati, martrati no moriti. Sve¬
ti Jyri sc je tak moijno Jezusa derxal, no pega
tak goreqo lybil, da je ne nitj maral zaCesarovo
pemernost no ostrost j kajti on sam je xe bil go¬
rek kristjan, ino si je za naj vekso past no bo¬
gastvo rapunil, za volo Kristusa terpeti no zasra-
myvan biti, smert no vse prestati, kak pa Jezuva
zapystiti. Sveti Jyri je spupaval Jezusove bese¬
de, ker pravi: „Jas sem pravi ters, ino moj oi |' 1
je vinogradnik. On bo vsako rozgo, kera na
meni sadja nerodi, proijvrezal, ino vse rozg e >
kere rodijo, bode on stjistil, naj one vep sa I 3
prinesejo. — Ostante v’meni, ino jas v’vamp
Ravno liki rozga nemre sadja od sebe same p rl ;
nesti, i[i neostane na tersi, tak tydi vi ne, 'I'
neostanete na meni.“ Iv. 15, 1—4. Tydi s c 0
svetega Jyrja po pravici rei[c: „Toti Svetnik j®
za boxjo postavo notri do smerti se prepiral, 111

pred
\dnol
ge! x
lestvi
tega!
ali n:
hoj £
vere
papa
velkc
lom,
V1110
bi st«
k’Bo

pego

deva

prav.

tal a

svetr

pove

ket j

ti mi

t«, j

repa

zave:

rjave

stral;

»mer

skyv

kole

stari

pilto

Pros

)'o, s

pozo

Na svetek svetega Jyrja Marternika. 185

pred besedami grevnikov ne bojalj kajti bil je
\dnoteni na moqno skalo. Toti je, ker je zaver-
gcl xivler)e sveta, ino je privel k’nebevkemi kra¬
mi- lestvi “ Od svetega Jyrja valajo tydi besede sve-
;ova tegaCiprijana, ker govori: „S’ kakimi hvalanii vas
aga- ali naj oglasyjem, moqni marterniki! s’ kakoj di-
erti. ho j glasa jas moq vavega serca no obstojeqnost

yrja vere naj olepotim? Prenavali ste notri do dokon-
i[apa pasti naj tevkevo pezo: neti ste odstopili,
esar velkoveq so vam kavtige popyvale. Konec so bo-

zat[- lom, kerega so klade ne davale, venci davali.

tali Vmorepe tevavno je k’temi dugo terpelo, ne da

svo- bi stojeqo vero podcrlo; temoq da bi boxje !ydi

i pri k’Bogi hitrej spravilo/'

ip 2) Velka krepost svetega Jvrja je na dale
vse- tjegovo premagale skyvi)av. —• Cesar ga je var»

tnim dcval no skyvaval na vse mogoqne naqine, od

lesar prave vere no od Kristuva spraviti; je jemi obe-

Svc- ta! naj vekve no naj lepve dobiqke no haske po¬
lj 0 !)' 1  svetne qasti no vrednosti, da bi se Kristuvi od-

rov° povedal, no lavnim bogom slyxil. Alipa neje les-

1 go- ket posvetnih qesti no blaga svetega Jyrja zmoti-

' ^°' 'j mo gelj on se je ne dal od qastilybezni zavodi-

asra- ti, j e ne  haska no  d 0 p ac ] e q a  najvel na posvetnih

lZU,a rt ‘ ( |ahj temoq le na Kristuvovi qasti, ino je i)e

bese- mvcrgel. Sveti Jyri je preladal tydi vse skyv-

ol l ,t  b av c poqytnosti; on se je zatajil no premagal

a na stra h pred terplepom no texavoj klade, peze no

izg.Ci SniCl 'tne boleqine; on je premagal lturavno vse

53 3  j y v bave hydega dyha; kajti to je kaqa, k ero on

io e  častivreden kardinal Boroni pravi .* „da
i p rl star i Kipi, keri svetega Jyrja na kopi sedeqega s’
^ 1" l °j ° r oxjenega, s’keroj on pozoja kole, ino s’

c°  P r °seqoj divicoj pri pegovih nogah, predpostavla-
ib  ) c  )"i spomin varbe svetega Jyrja proti peklenskemi
>  111  ' )0z °j‘ sejo, za kero kde kako mesto ali dexela,

180 Na svetck svetega Jyrja Marternika.

liera se skos toto proseqo xensko predpostavk,
prosi."

3 ) Fa se edna velka krepost je na svetem
Jyrji kervosvedoki, najmreij pegova pripravlenost
k’smerti. — Cesar je pemi naj vekse qasne has¬
ke no dobiqke obetal, da bi odstopil od svoje ve¬
re, ino da je ne nikak htel, se je pemi pretil z’
naj obqytlivesimi trapitvami. Jyri pa je bres
vsega straha odgovoril Cesari, kda ga je primar-
jal k’ qastitbi lavnih bogov reltoij: „Nikolinebom
jas, ker sreqo mam, pravega edinega, xivega no
vsegamogotjnega Boga poznati, bedastva vqinil,
mutastim od qloveqjih rok narejenim bogom ka¬
dila toriti ; tydi jas netrepeqem pred oblastjo) naj
veksega samoladavca, qi se na obderxape moje
vere pride.“ On je lybil Jezusa no skos toto lju¬
bezen vse premagal, pripravleni ves k’smerti. On
je zversil, kaj sveti Pavel pravi: ,,Alipa vu vsem
tem preladamo mi za volo tega, ker je nas lybil-
Bajti jas sem gotov, da neti xitek, neti Angeli;
neti knezostva, neti moqi, neti nazoqno, n ctl
prihodno, neti moqnost, neti visokost, neti glo-
boqina, neti dryga stvar nas nebode mogla odpra¬
viti od lybezni boxje, kera je v’Kristusi Jezu* 1
našemi Gospodi/' Rim 8, 37— 39 . Na pem so
se spunile besede: ,,Toti je pravi marternik, l iet
je za Kristusovo ime svojo kex-v preleval, ker se
je pretepa sodnikov ne bojal, neti zcmlenslm
vrednosti qasti iskal; temoq k’nebeškim kralest-
vam prišel." Rasqemeren Cesar je dal pega v’v<>*
zo d jati, ino on je po terpel. Cesar je zapoved
pemi glavo odsekati, ino ves pripravleni no n 11
ren on svoj sepek pod meq da. Sveti Augusti n
reqe: »Kronana je zato blaxenega marternikap°‘
terplivost, predana veqnim trapitelom texavni 10 ,
va riespobolsana hydobnost. Na to pazeq se j e v

smer

ze.

te, j
lielk
telkc
kaj j
nil:
prih
da j(
la xr

tega

sladi

zreti

ni v

li?

Bog

vosv.
ti no
v’ dr

mo v
ti, 2
smer

gov a
miga
no st
je od
] ybit
doke

l I c mi
fl 0 (ji

Na svetek svetega Jyrja Marternika. 187

smertnem prepiri Kristusov prepirap ne bojal vo¬
ze. Na nasledyvape svoje glave je terpel sramo¬
te, prestajal posmehavape, se ne bojal bipov, ino
lielbo je pred smertjoj za Kristusa prestat kastig,
telko je jemi od sebe prinesel poropiteb. Kajti
kaj je po napijopem Apostoli pil, je globoko shra¬
nil: da so ne primeriti terplepa totega pasa k’
prihodni pasti, kera bode se v’nami razodela. Ino
da je megajno to no lehko nase texavnosti, oprav-
la xmct[o vepne pasti v’ nebesah. Od lybezni to¬
tega obepapa se je od posvetnih repi odrekel,
sladkost zgorape prijetnosti naprejokysil, no ne-
zreplivo gepen rekel s’ Psalmistom : „Kaj je me¬
ni v’nebesah, ino kaj sem od tebe htel na zem-
li? Odnernoglo je mojo meso, no mojo serce.
Bog mojega serca, ino moj del Bog na veke.“

Tote so prednese kreposti svetega Jyrja ker-
vosvedoka, kere si mi pemo dobro k’serci jema¬
ti no zvesto nasledyvati, ino to vam pokazati qem
v’drygem deli.

II.

Po izgledi svetega Jyrja mupcnika se more-
n j 10 v ypiti 1 ) vso našo navislivost na Kristusa ine-
ll > 2) premagavnost skyspav, 5 ) pripravlenost k’
smcrti.

l) Navislivost svetega Jyrja na Jezusa ino pe-
S°'a nepremagliva lybezen k’ pcmi nas more opo-
mi B a ti, Jezusi tydi tak navislivi biti, pega lybiti
n ° So  b e g a  derxati. — Mi moremo Jezusi, ker nas
,c  odrevil n° zvelipal, zahvalni biti, pega kres vse
yoiti, n 0  se pega neodloplivo, kak spopetela no
0 ( °npavca našega zvelipapa dersatij kajti pi mi
l l cm ° sa d za našo zvelipape prinesti, sad pokore
n ° dobrih del poroditi: te nam rozgam more on

1 jj(3 Na Svetek svetega Jyrja Marternika.

ters biti, no nam pomot} davat.i, kajti od pega
*  od!oqeni ali brez pega mi vsehnemo. Derxmose
Jezusa z’moqnoj lybeznoj, tak kak se je sveti
Jyri nedal na nikaksno pot od pega odpraviti;
kajti brezi pega mi nemrerno niq opraviti, tak
kak rozga nemre grozdja roditi, qi je ne na ter-
si. Jezus veli: „Jas sem ters, vi pa ste rozge;
ker na meni ostane, ino jas v’pem) toti prinese
dosti sadja j kajti brezi mene nemrete vi niijviji.
niti, Ti kdo v’meni neostane, bode liki rozga
vynverxeni no se posysil, ino bode pobrani, no
v’ogen verxeni no gorel. l Ii pa vi v’meni osta¬
li bodete, no moje besede v’vami, te znate za
kaj koli prositi, ino bodte dobili. <f  Iv. 15, 5—T.
Tak nas vyqijo marterniki se Jezusa derxati, no
v’pem sad za veqnost roditi, od kerih nam sve¬
ti Auguvtin govori: „Kelltokrat koli mi, lybezm-
vi bratje! svetih marternikov svetke svetimo,tak
da mi po pibovih prospah qakamo od Gospoda
dobiti qasne dobrote, tak skoz pihovo nasledava-
pe si zaslyximo veqne prijeti. Kajti od samo tistih
se svetih marternikov veselja sveteposti v serci
obhajajo, keri marternikov samih priklade našle-
dyjejo. Kajti sveteposti marternikov so oporni-
papa ltervosvedoqanstva, naj bi se nasledyvat>
nebi vnoxalo, kaj svetiti veseli.**

2) Drygo vclko krepost na svetem Jyrji ma ‘
<  mo mi nasledavati, najmreq pegovo premagavno 1 - 1
skvspav. — Svetega Jyrja obrazyjejo liki k°l e '
nika na kopi sedeqega z’ drakom pod nogami? J ie "
rega on kole. Skos to se po viditnem spomi}) a >
da je Sveti skyspave hydega dyha, ker se v’skn v '
nem razodepi svetega Ivana drak veli, skoz J ezU '
sovo milost, no moq pegove lybezni no zago to '
nosti premagal. Naj se mi skos to opomb) 31110 ’
da tydi mi ednako pemi svojlybav, ltera vseli i[ es

no n;
poiir
jo, m
gamo
terpii
lvbez
dal.

]im,

pelali

la, in
la," 1
„Bod
vrag,
moge
stavti
nas t
vi qb
sveti
jenen
Kajti
svojo
poxel
vsake
nyje.

merz

pod

posel

rnern

>al.

<

svetei

Sovo

Cesar

ra  no
5  ker
do J e

ega
[»se
veti
'iti;
tali
ter-
ige;
teše
vqi-
izga
no
ista-
i za
— 1 ,
no
sve-
zni-
. taU
»oda
ava*
istih
:etci
isle-
j  mi-
•vati

mA-

nost

toje-

Ite*

liT)3>

criv'

ezu¬

lov-

mo»

qest

Na svetek svetega Jyrja Marternika. 18 f)

no nagajavnost sveta Jezim naprejvleqe, xele
poqytnosti, kere se samo v’vxitki sveta pasti qe-
jo, ino vsako zapelavno misel no priliko prema¬
gamo no se greha ognemo, rajši martre no smert
terpimo, kak se proti temi zagrenimo, ker je od
lybezni k’ nam na krixi svojo kerv no xivlei)e ta-
dal. Tydi sveti Pavel nas opomirja: „Jas se bo¬
jim, on piše, kak je liaqa skoz zavitost Evo za-
pelala, da bi se tak tydi vaša misel nebi pogybi-
la, ino od prostosti v’ Kristusi odverrjena posta¬
la," 2. Kor, 11,3,  Ino sveti Peter odpornika:
„Bodte trezni no straxajtej kajti vas protivec
vrag, hodi okoli liki dereqi lev, no ise, koga bi
mogel poxreti. Vi pa se qemi moqno protipo-
stavte v’ veri. <(  l. Pet. 5, 8* Sveti Gregor Papes
nas tydi vyqi: „Da je Gospod no zveliqar nav no¬
vi qlovek prišel na svet, je nove zapovedi dal
sveti: kajti našemi staremi vivleni v’grehotah ro-
jenemi je protivnost svoje novosti protipostavil,
kajti, kaj je stari, kaj mesen qlovek vedel, kak
svojo obderxavati, lydsko ropati, qi je mogel $
poveleti, qi je nemogel? Alipa nebeški vraqnik
vsakemi bodnemi grehi naprotne vrastva pohas-
n yje. Kajti kak se v’vraqni vmetnosti vroqo z’
m erzlim, merzlo z’vroqim vraqi: tak je nas Gos¬
pod protivne vrastva protistavil grehom, naj bi
P°xelnim odderxavnost, skopim darovitnost, qe-
m ernim lirotkost, prevzetim ponixnost zapoveda-

3) Zadniu se edno lepo krepost mamo na
e tem Jyrji marterniki nasledyvati, najmreqije-
S°vo pripravlenost k’smerti. Ne se je on bojal
esarove oblasti, ne se je bojal pegovega qeme-
r ?, no .D e g° v e neqamurnosti, ne texav no boleqin,
'enmi se je jemi pretil: on je bil pun lybezni
0  Jezusa svojega zveliqara, ker je ves pripravle-

1Q0 Na syetelt svetega Jyrja Marternika.

ni no radovolno za nas cveke no krix terpel, ino
je moqno selel s’svojim Zveliparom martro ter-
peti. To nam poveselepe dava, se pred smertjoj
ne bo jati, ino nas opomipa, sveto, poboxno no
praviqno xiveti, v’dobrih delah se Kogi dopadli-
vi delati, poterplivi biti v’texavah no betegih,
ino se vseli Bogi v’roke dati j kajti on bode vseli z’
nami naj bolse zravnal, ino moremo pega napo-
mop zvati: mi rozge se nesmemo od tersa, od
Jezusa odlopiti, qi ijemo kda sad grozdja nebeš¬
kega veselja priroditij kajti tak nas David xeza-
slobodi, ker je rekel: „Dare sem nazaval, me je
eslisal Gospod moje pravipnosti, ti si mi v’brid-
-kostah velki prostor dal. Smili se brez me, do
oslisaj mojo molitvo.“ Ps. 4, 2. Mi moremo tv-
di repti z’pem: „Pripravleno je mojo serce, pri*
pravično je mojo serce j“ Ps. 107, 1. ino mi bomo
Bogi dopadlivi, ino bomo vse lehko prestali nov
boxjo past prišli, tak kak sveti Jyri I., od kerega
sveti Augustin hvalo oznanyje no nas k’ nasledj-
vapi pega opomipa: „P[astiven preladni den sve¬
tega (Jvrja) marternika nam je dnes v’obletnem
obhajili nazajprisel, za kerega poqastyvape, kak
se cirkva veseli, tak nam ona pegove stapipenas-
ledyvati predpostavla. Kajti pi mi z’pemterpi-
mo, bomo tydi z’pem opasteni. V’ pegovem
smertnem prepiri ste nam dve repe posebno p re '
mislavati: najmrep zaterdena napemurnost trape
tela, ino nepremagliva poterplivost marternika*
Napemurnost texavca, naj mi po zaverxemo; p°'
terplivost marternika, da mi po nasledavamo. l tj
Psalmista proti hydobnosti silno govoriti. Nevga

paj se s’hydodelajopimi; kajti tak kak seno bo •’
se mogli posysiti. Kaj pa je proti hydodelco m
poterplivost sltaxyvati, py Apostola nagovoril 0
ga: Poterplivost vam je potrebna, naj vi °bcH a

J)C<

ni ki
vati

reke

tydi

svet

v’so

dyvs

tri j:
djva

9 e g c

vlen<

Augi

terni

rim,

da sa

našle

Gosp

od m

ca,“

> Kris
da bi
ali m
Itaka

9 e gov
Jl  k’sr
zusa j
krsa
na gp
5 e goy
P f esta
F r irod

Na svetek svetega Jyrja Marternika. 191

no })C dobite.—Alipa mi se qemo veseliti zredSvet-
er- nilli, ino texavnosti sveta neqemo z’pimi prena-
joj S ati? Kajti ker svetih marternikov, kclko bi mo-
no gel, nebi htel nasledyvati, nebode mogel do i)iho-
lli- ve blaxenosti priti. Alipa Apostol Pavel predga
ib, rekoip Hi smo mi bili tovariši terplega, bomo
iz’ tydi poveselega. Ino Gospod v’Evaggelji: Hi
po* svet vas sovraxi, vejte, da je mene poprej od vas
od v’sovrastvi melj 4

es- Na taki pot ali moremo svetega Jyrja nasle-

za* dyvati, i[i qemo gegovi pravi qastiteli biti.
i je Xivlege svetega inarternika Jyrja nam kaxe

:id* tri posebne kreposti, kere na gem mamo nasle-
no dyvati5 najmreq gegovo navislivost na Jezusa,

ty* gegovo premagavnost skysgav no gegovo pripra-
ori- vlenost k’smerti: ,,Alipa neki retje, govori sveti
mo Auguvtin: Ino kdo je, ker bi mogel blaxenih mar-
o v’ ternikov stopice nasledyvati? Totemi jas odgovo-
ega rim, da ne samo marternikov, temoq tydi Gospo-
:d j’  da samega z’ gegovoj pomoqjoj, qi qemo, znamo
5\e* nasledyvati. Poslysaj ne mene 5 temoq samega
iem Gospoda q!oveqjemi narodi prizavati: „Vyqtese
kak od mene, kajti jas sem krotek no ponixnega ser-
nas* ca.“ Poslysaj tydi Petra Apostola opomigati:
rp>* , Kristus je terpel za nas, no zapystil nam izgled,

vem da bi hodili po gegovih sledeh.“ — Skerbmo se
pre- ali moqno vseli na Kristusa derxati, naj nas ni-
ap 1 ' 'aka nadloga od gega neodloqij premagajmo z’
;ikm 9 e govoj pomoqjoj skysgave sveta no bodmo vse-
p°' '^smerti pripravleni. Neodpystmo se od Je-
l lj ? usa pravega tersaj kajti ravno tak, kak rozge ’s
vga* te rsa svojo moq no hrano dobivajo, da grozdje

10 0 n a gib zrase, tak bomo tydi mi od Jezusa obilnost

con' ijegove milosti no poinoqi dobivali, da bomo vse
et l c " Postali no lepi sad, sladko grozdje dobrih del
eil a  Porodili, kero bode tc nebeški oqa kakti vinograd-

192  Na svetek svetega Marka Evangelista.

nik na den bratve pobral, ino nam za navo veijno
veselje v’nebesah predpostavil. Amen.

Na svetek svetega Marka Evanjge-
lista.

„Hodte, glejte! Jas vas povlem liki jagneta na
sredo med vuke.“ Lyk, 10, 3.

TJegove kreposti. — Navo nasledy-
vap  e.

Sveti Marko se je v’ Cireni v’Azji ’z xidos!te-
ga Levovega roda narodih On se je na Fynkivtni
svetek skos predgo svetega Petra k’veri na Jezu-
va Krisfuva preobernil ino kerven postal, ino je
odzdaj bil pegov dyhoven lybleni no lybcjoT^i sin,
pegovtovariv no tolmatj po potah, v’nevarnostah
no tevavah do Rima. Ty je imel z’pem velki na¬
del na vdnotepi tamdajne cirkve. Kda se je sve¬
ti Peter za slyxbe volo od Rima odpodati mogel,
je predal svetetemi Marki oskerb novopreoberge-
nih. Toti so ga stanovitno prosili, naj bi Jj ,nl
deno v’pismo spravil, kaj so dozdaj od pega n0
od svetega Petra od Jezuvovega xivlepa, vyka n °
pydevov pyli. To je on vijinil, ino tak je nasta¬
lo v’ 21. ali 22. leti po Jezuvovem stanepiEvanij'
gelje svetega Marka, kero ve mi zdaj  mamo. Sve¬
ti Peter, dare je nazajprivel, je tisto prebrat P n '
terdil no velel kervenikom v’zborivah naprejb ra
ti. Ke sveti Peter je svetega Marka na Egip t0 '"
poslal, nevernim Evapgelja predgat. Naj peric ) c

no

na

y-

slte-

stni

ezu-

0 je
sin,
stah

1 na-
sve-

:>S cl -

trij e ‘
tlim
a no
:a no
asta-
ani)'
Sv«'
I, po*

jbra-

pto«'

rlei c

Na svetek svetega Marka Evangelista. ig3

sel v’Cireno, sprehodil vse dexelsine no mesta,
nopredgal, ino povsodik vyqenike zapystil, keri
so zadeto delo podalyvali. Krez neke leta je pri¬
šel v’ predno mesto Aleksandrijo, kero je za Ri¬
mom naj vekvo za volo tervtya bilo. Skos svoje
predge, svojo sveto no ostro xivlepe ino skoz vno-
xino ijydexnih ozdravlei) skoz nazava^e naj sve-
tesega Jezuvovega imena je dobival telilo dyv za
Kristusa, da je prisilen bil, i)e po krajih mesta
v’obline razdeliti, naj bi lexej podvyk no svete
Sakramente dobivali. Devetnapset let je toti svo¬
ji cirkvi predstal. Imel je preveno serd hajdov
terpeti, keri so kervaijstvo hylali, da je i)ihove
grehote nečistosti, poxretnosti no nepravilnosti
zametavalo. Dare pa so se Jezuvovi moliteli po
vsem mesti rasvirjali, so se rasipemerili hajdoski
dyhovniki, ino so ove hajde podvujstavali, svete¬
ga Marka ’s poti spraviti. Sveti Marko si je v’
skerbi bil, da nebi pregapaije sploh nastalo no
slabi odverijeni bili: je Ananija, svojega pervega
vyqenilta za Kkofa poxegnal, no ijemi skerb qres
liersenike dal, no odisel. Obiskaval je dryge ver¬
nike no nove povernepa delal. Krez dve leti je
P l| sel nazaj, ino ravno so hajdoski dyhovnihi na
H ast  svojemi laxnemi Bogi Serapi obhajilo meli
J* 0  poroqitbe klali. Te so kritpali malihovni dy-
'ovniki, naj bi se Galilejec (tak so svetega Mar-
brneli),

naj veksi sovraxnik bogov, zislial no
Cra pi poroipil. Najvli so ga, ravno kda je sveto
j"eso slyxil, vergliijemi vajet okoli tela, gavnes-
I s  cirkvi vyn, no plahoderk vlaipili celi den po
'jimenih vilcah mesta, da je vse kamepe kervavo
)i1o j  doklitp so v’veqer ne vsi od tryda odne-
?°§k, no ijega v’ vupeijo temno vozo zaperli.
cm v’Afriko je on bil poslani, kak ovca med
Ule > ino tak so se Jezuvove besede na ijemspu-
Sy et. Del. 13

ig4 Na svctek svetega Marka Evangelista.

nile. V’noqi se je rjemi prikazal Jezus no rekel:
„Mir bodi s’toboj, Marko!“ Noq je prenesel s’
hvaloj boxjoj no nazavapom pomoqi boxje. Dare
je den gratal, so ga potegnuli pa ’z voze, no vla-
ijili tak dugo po kamenih vilcah mesta, dokliq je
ne merel, v’leti 08. po Kristusi. bjegove kosti
so se od kersenikov spobrale, no v’leti 815’z
Alexandrije v’Venedjo spravile, kde se je sveti
Marko za variha odebral. — Tak je sveti Marko
dokonipl, — Nam pa dnes naj na premislavage
bodejo

I, bjegove kreposti, ino
II. Naso nasledyvape pih,

Mejte pa vseli paško na xivlepe svetega Mar¬
ka no na pegove kreposti, naj one vam skoz na-
sledavape pegovo ijast v’nebesah prinesejo,—
ino se pripravte..

I.

Xivlepska zgodba svetega Marka nam kare
no vediti da tote prednese kreposti na pem: l)
pegovo xelo za Jezusom no kersapstvom, 2 ) j) e '
govo gorkost za povrapnpom nevernih, 3 ) p c £°'
vo svetost no ostrost xivlepa.

l) Naj pervo najdemo mi na svetem Moda
pegovo velko xejo no xelo za Jezusom no peg 0 '
vim vykom. — Kako xejo no xelepe je moglo pe-
govo serce za Kristusovim navykom no za svetim
kerstom meti, da je on naFynkistni svetek, darc
je Jezuv svetega Dyha qrez Apostole poslal, p red '
go svetega Petra s’takim zdapkom no haskom p°'
slyval, da se je na mesti ves k’Jezusi preoberm,
ino pokerstiti dal. On je mogel zdaj zvediti, a
je samo v’Jezusovem verstvi pravo zvelipape n a l'

el:

Is’

are

da-

[je

osti

S’*

veti

rko

a D e

Tar¬

na-

taxe

: O

ge-

ego-

tarki

|e g°-
} I) e '
ctim
darc
>red-
i po-

A

i,da
: naj-

Na'svetek svetega Marka Evangelista. 195

tl, ino je skoz pegovo rassvetlepe spoznal svojo
kloderje. Zdaj je on bil ves veseli, ino je odzdaj
ostal Petrov tovariv na potah, v’nevarnostah no
temah notri do Rima} zategavolo pa ga sveti
Teter v’svojem pismi imenyje svojega sina, da ga
je lTveri obernil no kerstil. l.Pet. 5, 13- Serce
svetega Marka si je Jezuva xelelo najti, no ga ty-
dinajvlo} kajti keri Jezuva resnipno ivejo, od
tistih se on da najti} zakaj sveti Marko si je tydi
v’serci mislil, kaj sveti Pavel pive: „Ti Gospod
Jezuv Kristus! ti si navo xivlepe, no navo stane¬
te, lterega mi za navega Zvelipara pakamo, ker
de navo nisoko telo preobernil, no svojemi opa-
stenemi teli spodobno naredil.* 8  Filip. 3 , 20. 21.
Tak je mislil sveti Marko, rassvetleni skos svete¬
ga Dyha pri svojem preobernepi, ino sveti Augu-
, stm pravi: „Jas sem tebe spoznal, ino spovem te¬
ke za Boga Opeta, nerojenega liki edinorojenega
Sina, ino liki neti rojenega neti nerojenega sve¬
tega Dyha, razveselitela, kak sveto nerazdelitno
trojnoedinost v’treh ednakih osobah ednega bitja
no ednako vepnega terpepa: edno Trojico v’edi-
»osti, ino edno edinost v’ trojnosti. To jas ver«
) e m zaopravipape s’sercom, ino ovadim z’vysta-
'“i k’zvelipapi.** Rim. 10 , 10. Tak je mogel ty-
1)1  sveti Marko misliti pri svojem preobernepi.

2) Dare je xe sveti Marko tovariv svetega Pe»
,ra  til, se je kazala pegova gorkost za povrapape
lle vernikov. — Xe v’ Rimi je sveti Peter dosti nc-
ler nikov preobernil, kde je jemi sveti Marko skerb-
110  pomagal vypiti, ino cirkvo spopcl. Potle je
"eti Peter Marki vso skerb cirkve no novokerve«
Ver nikov prekdal, da je mogel na dryge kraje
‘‘ v yqit, ino sveti Marko je ze vsoj skerbjoj tipaš
[ r lVo  ravnal no novokervene vypil no oskerbil.
ako  gorkost je on mel za pihovo zvelipape, ka-

15  #

1q 6 Na svctck svetega Marka Evangelista.

xe delo pegovega Evapgelja, kero je on spisal od
lybezni k’vernim, naj bi Gospodovo besedo no
djape sami brati znali no se vpoboxiti, kero je
sveti Peter potle s’svojim dopadepom poterdil,
no vernikom v’zbiralisah predvteti zapovedal.
Moqno no nevtrjdlivo slterb nonepremaglivogor-
kost svetega Marka vidimo mi tydi v’Afriki, ka-
ma ga je sveti Peter predgat no nevernih prežo-
brapat no kerstit poslal, kde je nevtrydliv po de-
xelsinab no mestah hodil no predgal, ino v’Alek¬
sandriji tydi kervapsko obqino no cirkvo spoqel,
ino tisto ze vsoj pazlivostjoj ravnal no branil pred
hajdoskimi sovraxnihi. On je po razdelil v’obi[i-
ne po mesti, pim postavil zosebne vyqitele, keri
so nove kervenike vyqili no s’svetimi Sakramen-
ti obrejyvali. Devetnapset let je oskerbyval sve¬
ti Marko Aleksandrijosko cirkvo, ino mel dosti
pregapapa od hajdosliega qemera prestati. K
zadpemi so xe hajdoslti dyhovniki na pega tak ras-
serdeni postali, da so hajdosko lystvo vystili, pe¬
ga ’s sveta spraviti. Marko je Ananiji cirkveno
skerb predal, no odisel v’Pentapol no po Libos*
kih krajeh vernikov obiskavat, terdit no nevernih

preobrapat. Krez dve lete je privel nazaj

’ Alek¬

sandrijo $ alipa bil je skoro popadjen od preg 3-
pavcov no skoz marterniqko smert svojo skerb a 1 '
gorkost za vernike no lybezen za Kristusa p° s ' c ’
doqil, naj nebi plaqe zgybil. On je bil resnii|0°
over poslana med vukc, kero so oni raznesli- P* 3
pem so se Psalmistove besede spunilc: j,G°rk° 5t
tvoje hixe me je pojela, ino srarnotice tistih, 11 e
ri so tebe sramotili, so padnule na me.“ P s - ,l8 ’
10. „Moja gorkost je naredila, da sem jas ° c "|
mogel, zato da so moji sovraxniki tvoje bese'
zabili.“ Ps. 118, 139- Sem se primerijo bese
svetega Augustina: „0n je pregledaval, kelko tj 1

vetij
nost
ja, i
je m
pi m
nost
tista
nam

SV0J(

telo

je sv
»osti
vil n

mogc

toto

Juge

inivJa

I 3  pot

rivlei

verni
li 'z i

jene

mitov

va pe;

SVOJO

verni]
til za

Je

pe

Postil

^tno

Sveti

Zv Cry;

Pozva

st°,i j

*et. i


Na svetek svetega Marka Evangelista. 197

il od veifja slabost v’ vgaglii oko svojega serca v’veq-
3 no nost spraviti more, kelke so gorgega mesta vesel-

0 je j a , ino gib rajtati nemogoqen qydejoq zove: Kaj

rdil, je meni v’ nebesah ? kakda bi reqti htel: Presto«
edal. pi moje moqi, prestopi premoxepe moje govorit-
gor- nosti, prestopi zapopadlivost razumetnosti moje
ka- tista lepota, enaqast, ena visokost, s’keroj de
ezo- nam, od zmotenosti lydi odvzetim na skrivnem
) de- svojemi obliqji JezuvKristuv nav Gospod ponovil
dek- telo nave nisokosti ednako prispcdobno teli svo¬
jci, je svetlosti. Po pregledavaqi tote popupene svoj-
prcd nosti se je ne ogibal nikalte nevarnosti, ne slra-
)bt[i- vil medne smertnc ltavtige, ino qi bi jezerokrat
ker: mogel mreti, je ne menil, da bi si na kaki naqin

men- toto zncl vredno zaslyxiti. <£

sve j t  3) Zdaj ve mamo na svetem Evangelisti Mar-
dosti ki tjegovo svetost no ostrost negovega xivlena pre-
mjvlavati, — PJegovemi vyki, n e g ov * m  predgam
tras ' j®posebno negovo qisto, sveto, poboxno no ostro

1  B e ‘ dvloi^e vellti zdaqek davalo, na ltero so se vsi
vem 1  verniki no neverniki zglejyvali no si navylt jema-
ib°s 1 zijega. Sveti Marko je bil sveti mox, ino Bog
' I . n j ) c  l)emi tydi dal dar qydevov, on je dosti betes-

c ' nit0v  no nevolnih !ydi zvraqil, skos samo naza-
r . c ^ va 9 e  imena Jezuvovega: ino je s’tem tak kak škos
in s 'ojo krepostno no poboxno xivlene ve veq ne-
0S 'ii" |J| ln ‘* l0v  preobernil no k’Kristuvi dobil. On je
! u ^ a  .* zato  prcgapan^ alipa poterplivo je vse terpel.
'imst 6  P e lal ostro sivlepe, je goreqo molil, no se
"lic- Spsto, no svojo telo klal skos premagaije

• OS, jj' tn . 0st i no S ^y ,/ D av > na j 50  Jezuvi dopadnul*
'dnf r ^ ar b° se je skerbel besede svetega pisma
l  VCrvay ati: „Spodobte se po Svetem, ker je nas
^ s edc 1  S ( 0/ ^ a  1 * no  bodte sami sveti v’vsakem djaiji, da
J jo. p 0,1  pisano: bodte sveti, kak sem jas sveti1-
Ct ‘ b 15. iG. ino skos svoje dobre dela spuniti,

198 Na svetek svetega Marka Evangelista,

kaj Jezuv pravi: „Pystte vavo lyq svetiti pred
lydmi, naj oni vave dobre dela vidijo no vašega
oqeta hvalijo, ker je v’ nebesah.“ Mat. 5, lG. 17.

To mamo zdaj naj predneve kreposti svete¬
ga Marka pred oqmi, kere ve se qemo naslcdy.
vati vyqiti v’drygem deli.

n. '

’S totih prednevih kreposti svetega Evange¬
lista Marka si qemo mi za nav zveliqeqi dysoven
hasek na nasledyva:r)e jemati 1) selo za Jezusom
no zveliqapom, 2) xelo za podvyqeqe v’veri, 3)
svetost no ostrost navega xivleqa.

l) Xela svetega Evapgelista Marka, heroje
imel za Jezuvom no dosegnenom kervapstva, v’
kerem je zveliqane okysil, nam vtaqe tydi selo za
Jezuvom no navim zveliqanom. — Na toti zemlitv
ne je nava prava domovina j blago totegasveta no
vso pegovo veselje je preminoqo no ne navo pra¬
vo veselje, za kero smo nevmer}oqi stvor jeni: te-
nioq nam je obeqano v’nebevki zemli vcuno bo¬
gastvo no veqno veselje, kero je ne preminoqo;
ternoq na vsikdar obstojeqo, no kres kero nega
nikakega xelena veq. Za totim bogastvom nove-
seljom, kero samo Jezuv dava, je sveti Marko se¬
jal; za totega veselja volo si je on xelel Jezuso¬
vo vero dosegnuti ino kerven postati. Mi smo
v’toti kres vse sreqni veri rojeni no kerveni, ma-
mo ali toto veselje obeqano: naj ali je tydi nava
naj vekva xela za totim veqnim blagom no zve-
liq a n°m! More le nava xela za kom drygim ve 1
va biti, kak za Jezuvom no pegovim vescljom*'®
liq a n a  ? Ino ker posvetno naj bole lybi po p°* e
li, toti je slepi, ino temne so pegove oqij on p°
temah hodi no se potiqe, Navo xelepe se nro fC

Na svetek svetega Marka Evangelista, iqq

Je vujska ravnati; kajti za višino smo mi stvorje-
ni. Zato pa tydi je pisano : ,,Edno sem od tebe
prosil, ino za to qem vseli prositi: v’hixiGospo¬
da vse dneve mojega xivleqa prebivati .“  Ps. 26,
4 . Za toto zveliqai)e more našo seleče biti:
„liajti kak jelen za qerstvim zverkom seli, tak
seli, o moj Bog! moja dysa za toboj ,“ je  rekel
David. Ps. 41, 1 . Sveti Augustin piše: „Nega
niij voseqega, kak pri mojem Gospodi biti, niq
za me bolsega, kak se na Boga dersati. Ps. 72 ,
28. Podeli mi, o Gospod! naj se jas na te der-
xim, aokliq v’totem perhkem teli sem, kak pisa¬
no je: ker se na Gospoda dersi, je en dyh z’ qem.
1 . Kor. 6,  17. Sladek Kristuv, dober Jezus! po
mojem seleči no moji serqni prosiji daj meni tvo¬
jo sveto, neomadcno lybezen, naj ona mene na¬
phava, opravla no vsega v’posestvo vzemej je
daj meni neviditno znamleije tvoje lybezni, najm-
req nikoli neposehlivi suzni zvirek, naj moje su-
ze posvedoqijo no oznanijo, kak moi[no te moja
dpa lybi, da se ona v’premeri tvoje zveliqeqe ly«
Wi od suz nemre odderxati. <£

2 ) Na dale se mamo od svetega Marka vy-
'I'ti podvyqeqe v’ kersaqski veri. — S’ kakim xe-
legom je on poslysal Apostolske navyke ino po¬
sebno predgo svetega Petra na Fynkistni svetek,
je dal taki kerstiti za zveliqa:gskega navyka vo-
na j bi Kristusov postal, ino je tydi te ze vsoj
skcrjjjoj dryge zveliqane si spravlati vyqiti zaqel.
*°te skerbi za podvyqe:ge v’pravi veri mi nesme-
®° na  stran pystiti. Perva nava skerb more bi-
*b da se mi sami prav podvyqimo v’potrebnih
j^ah zveliqax)a, naj te tydi dryge znamo vyqiti,
leri  so na naši skerbi. Starši majo ali pervo dux«
n °st na sebi, se v’veri no reqah zveliqarjja prav
podvyqiti, predge no navyke skerbno pos!ysati,

200 Na svetek svetega Marka Evangelista.

ltnige na toti stran radi vteti, naj tydi svoje otro¬
ke vejo vyqiti no po poti ll’zveiiqapi ravnati;
kajti starvi majo velko postavo na sebi, qasnono
veqno sretjo svojih otrok ty na zemli spoqeti no
vdnotiti, zato pa morejo sami v’ zvelit[ai)skih re-
tjah dobro vedni biti ino se vyqiti ne hepati. Za
boxjo besedo no req zveliqapa sejo qctveri lyd-
je: edni na besedi boxji nikakvega haska nevidi-
jo, ino tiste nanq neposlyvajo no celo zaverxejo
kak neliasnovitno req; drygi poslyvajo besedo
boxjo resen z’ odpertimi vyhami no oddelanimi
vystami, alipa z’zadelanim merzlim no zaterde-
nim sercom, no si besede boxje nevzemejo v’ha-
sek, je netjejo v’ djar)i zderxavati; pa dx-ygi posly-
sajo besedo boxjo ze vsim genepom serca, tak da
ne glas besede boxje vse oxalosti, ino pim suze
iz oqi istiskava, alipa ne ’s serca; z’pikovimi So¬
zami kaple tydi ves hasek besede boxje na ženilo,
ga rastlaqijo; pihovo serce ostane neobqythvo,
oni pridejo ’s cirkve ino so pa ravno tisti hydoh-
ni stari grelniki, kak perle; ino le samo edm,
keri z’ mirnim no vroqim sercom besedo boxjo
poslyvajo, po zvesto stihoma v’djapi zderxavajo,
sejo, keri v’poterpi sad prinesejo. Sveti Pavel
pravi: „Naj vaša vera qrez mero rase, ino ^be¬
žen vsakega med vami qrez mero naj velka je mc(1
soboj.“ 2 . Tes. l , 3 . Sveti Peter veli: »Fodtc
liki kak zdaj novorojena mlada detca razumetne-
ga mleka (kervapskega navyka) xeliqni, v’kereoj
nega kana, naj vi skos tisto rasete k’ zvelitpoi) 1 * '1'
ste naqi okysili, da je Gospod dober. “ t. Pet. 2>

2. 3. „Raste v’milosti ino v’ spoznapi nave^ 1
Gospoda no zveliqara Jezuva Kristuva.“ 2. F® 1,

3, 18. Vse tote besede nas opomipajo se navyl' 3

vyqiti, bolvi postajati; kajti to se veli v’veri 13
sti, kero smo pri kersti dobili, kero si ti nanr a '

pravi
izvol
niilos
qydc
Oqet
S’to
ca ti
prav
skos
ti Ai

Mark
- }
no v
vel,
no v:
texai
moli
boxji
tihirr

nas
pobe
viti r

slyxt
sram
R)a
Zuv t

b, k
nam
do p

sveto

ne sr
itiy Va
33.

i l'° 1

j “oxn,

no

no

re-

Za

(rd-

di.

sjo

:do

imi

de¬

ba¬

ti'

da

uze
sil¬
ilo,
vo,
ob¬
lili,
ixj o
ajo,
ivel
be-
ned
dtc
ne-
•em

V
. 2 ,
ega
5 et.
jrka
ra*
lak

Na svetek svetega Marka Evangelista. 201

pravi Bog sveti Dyh! „ker si ti vse Svetnike no
izvedene boxje od zaijetka skos podelege tvoje
milosti vyqil, ino vysta prerokov za oznanyvai)e
pydevov tvojega kralestva odperel, ker se ti z’
Oijetom no Sinom zraven moliv no poqastyjev.
S’totinii slavim jas, sin tvoje dekle, is celega ser¬
ca tvojo ime, da si ti mene rassvetilj kajti ti sev
prava lyq, ogen bovji, ino vyqitel dyhov, ker nas
skos tvojo pomazane vso resnico vyijiv/ f  reije sve¬
ti Anguvtin.

3 ) Zadniq ve se mamo od xivlena svetega
Marka svetost no ostrost za navo xivlene vyqiti.
— Xivlcne svetega Marka je bilo sveto, pobo.vno
no vsem lydem na podvyqer)e. Ostro je on xi-
vel, se postil no zatajal, ipytnost klal, skyvr)ave
no vso hydo premagal, svoj krix prcgaijapa no
texav veselo nosil, ino ’z goreipega serca k’ Bogi
molil, Ne je maral za sramyvavce, kcri so na
Hi no kreposti smeh najvli; temorj s’

tihim sercom ijihove sramotnice preterpel. To
nas vyqi, navemi Bogi s’svetim no pravitjnim,
poboxnim xivlenom slyxiti, se ne zbojati ali stra-
Vltl  P r ed hydobnimi no sramotivnimi lydmi, keri
slyxbo boxjo no sveto Bogi dopadlivo' xiv!er)e na
Sram °to stavijo, no prave slyxebnike boxje pre¬
dajo. Mi se moremo veseliti s’tern, da je Je-
Zuv  t} r di mogel za voio nas dosti sramote presta-
ll ’ ^ er ega je sveti Marko zvesto nasledyval, ino
j am  de se nekda zajvlo, ino navi sramyvavci bo-
0  pred sodnicoj nekda na sramoto pred vsem
s ' et °m postavleni; kajti Jezuv pravi: „Kcr se me-
sramyje pred lydmi, totega mo se jas tydi sra-
Va  pred mojim nebevkim oijetom/ 4  Mat. 10,
Ino negodi se samo nam to, i[i nas sramy«
10 no  hydo majo sovraxniki boxji za navega po-
u ' Vlle ga xivlega volo; temotj to si je skvvaval

202 Na svetek svetega Marka Evangelista.

sveti Marko no vsi Svetniki no poboxni kerveni-
ki. David sc xe tosiBogi no reqe: „Ino jas sem
pokril mojo dyso s’postom, ino to je meni nasra-
moto gratalo. Jas sem se oblekel s’pokoritnim
oblaqilom, ino sem piin na prislovo postal. Keri
so med vratami sedeli, so krez me guqali, ino
keri so vino pili, so peli od mene. Jas pa, o
Gospod! spunim mojo molitvo k’tebi, naj bo te¬
bi dopadlivi qas, o Bog! Oslisaj me v’vnogosti
tvoje mi!oserqnosti, ino v’resnici mojega zveli-
i}a:pa.“ Ps. 08, 11 —14- Zato pa si tydi mi daj¬
mo dopadnuti na svetosti xivlepa no na nebeškem
zveliqar)i no reqmo z’Davidom; „Napoj me (o
Gospod) s’potokom tvoje zveliqanostij“ Ps. 35,
g. naj se meni hreti na jadi preminoqih reqi:
„Sodi me, o Gospod! ino odloqi moj hod odne-
svetega lystva. Ps. 34* 1. „Vyqi me po tvoji vo¬
li qinitij kajti ti si moj Bog.“ Ps. 142, 10 . Sve¬
tost xivler)a prosi sveti Augustin lydem rekoip
„Gospod, veqen kral! podeli qistost deklnpm,
zaroqenim oddcrxavnost, zakonskim sveto sivk-
ne, spokoreqim odpysene.“

Tak se ali skerbmo svetega Marka krepost'
nas!edyvati.

Mi snio si zapomnili od vivlepa svetega Mai'" 3

kreposti: n e g ovo xe l° za  J czu8 ° n '

negove lepe

no kervanstvom, negovo goi-kost za povraqai) ( J 111

nevernih no n e g° v0  svetost no praviqnost xiv
Tote qemo mi zvesto na našo xivleqc na

V

a.

A'raqati, no samo selepe no delavno skerb za k
zuvom no zveliqai)om nase dyse meti, xelo 11

^etost
okore na-

skerb v’podvyqeni zveliqana skos prijemava"!
v’ navem viviepi praviqnost no vso svf

ino

skos

pom*

kore

gajo

poke

poli

vitne

pros

krep

xivle

on sl
nav [

Na

»Ino

zderxavati. Na spravlepe svetosti no jpc ,
vega xiv]epa se tydi dnes s’ procesjoj hoch> j
omin, da je nekda sveti Gregor Papes c ‘

sp

I

krix,

loboj

tov p

Prelat
. 17111 ,
^ales
skos k
ptosk
ir ‘xi u

203

l\ T a svetek Najdcpa svetega Krka.

silos toti sprevod na Markovo v’Rimi odvernepe
pomora od Boga sprosil, ker den je tv d i den po¬
kore bil. Cirkveni zbori no sveti oi[aki opomi-
pajo, toti prositni obhod dnes s’sercom prave
pokore no spobolvapa spreva jati, ino da se po
poli obhaja, ne pozabiti tydi za xegen no rodo¬
vitnost sitnih pol no vinskih gor ponixno Boga
prositi. Vqinmo mi to, ino si jemlimo v’hasek
kreposti svetega Marka j kajti pi mi po pegovem
sivlepi gremo no v’pegove slede staplemo; te de
on skerbno za nas v’nebesah prosil ino dc vseli
nav pomopnik ostal. Amen.

Na svetek Najdenja svetega Krixa.

»Ino ravno tak, kak je Možev kapo v’pyvavi zvi¬
šal, tali tydi more plovepji Sin zvivani biti,
naj nieden, ker na pega vcrje, nebode zgyb-
leni •,  temop vepno xivlepe dobi.“ Iv. 3, 15.

Kristusov krix.


j , P° tem dare je Cesar Konstantin silos sveti
, lr 'b ker se je jemiv’xodina nebi z’ velkoj Svet¬
ek 0 ] ino napisom pokazal: „V’ totem znamepi
,0v  premagal ,“  napemurnika Maksenca srepno
Preladal, je on tako poptyvape za sveti krix ob-
V tl1  >  da je pegovo pastepe po celem Rimskem
s j a est vi zapovedal, ino prepovedal, koga vep
^'° s  krix vmoriti. On je tydi sklenul, na Gol¬
ji °skem humi, kde je boxji zvelipar za nas na
riXl m erel, cirkvo postaviti. Tesko pa je bilo*

204 jNfa svetek Najdena svetega Kriva.

lastno mesto najti, ltde je pegov kriv stal j zakaj ti sta
Cesar Hadrijan je pred slloro dve sto letini svete prem,
toriva srncrti no pokopa Jezuva Kristuva ne sa- Cesar
moodsvetil; tem o tj pe tydi neznane naredil. Vot- nadel
lina svetega groba je bila zasipana, na poj no na valo i
Golgati nečistima bogoma, Xivi no Peryni, tem* ali zg
pelni no kipne sohe postavlene bile, ino hajdi so mo d
tam neijiste poroijitbe opravlali, kde je Sin hov j .

ji sebe samega tadal za poroijitvo za nave grehe, „

Sveta Helena, Cesarova mati je podvzela s svetim '
Makaroni, Jeruzalemskim škofom, lastne torisa (
naj vekvih vseh prigodnosti ziskati. Kagodilose nam z
je po podertji tempelnov, odpravlepi hajdo- ni, in
škili grozovitnosti, zopistepi torirr od podertinc,
ino po odkopapi dna peipnsko pokopnico svete¬
ga groba najti, ino blizo polck tri ltrixe. Tali
so se najnli tycl» cveki, keri so roke no noge ho -  IV'
gotjloveka prederli, ino napis, ker je nad pego- ttagslt;
voj glavo) visil, na zosebni hlapi, od stebla od- l) da
loijeni. Hi se je ravno tota erlnemi krivi bole kak ijeni,
ovemi primerila, sta Helena ino vkof le pomisk' jjaopr
pe meia, samo toti edini obstop za popunoma hjdeg;
znarnlepe iskanega kriva spoznavati. Maliar p a  ]
P un  vere je molil z’ gorepnostjoj k’Bogi, inopn* ,ar > lit
vel, pat[ ne brezi vivcvega ravnapa no nagona n* 1  nas po
misel, imenitni gospej v’ Jeruzalemi, kerajczra- vap ro
ven tydi puna vere, no na postcli xe smerti bi« 0  S a > he
bila, krivov se v’nazopnosti Cesarice no ly®j' a  [ e P r ot
tikat i pystiti. Kda se je tretjega kriva tek« |la ’ "° vtei
je taki popunoma zdrava stanila. To je bilo 32 1  ' ,a  nar

leta. Cveke ino eden del kriva je poslala Ibh 3  n ai
na svojemi Sini Ccsari v’Konstantinopel. ‘ da,I >:

del pa je dala v’srebro oblepti, no predalab' 3  * c S a  c
zalemskemi vkoli, naj bi se za zarod shranil- Jga d,
doblepi tolib dragih darov jc pisal Konstantin ^  , «ijasi
kari, <Ja tje na mesti, kde je nas zveličar od snlC  ^  P a d;

lakaj
ivcte
e sa-

Vot-

;0 na

tem-
di so
box-
rehe,
retim
oriva
ilose
iajdo-
rtine,
svete-
Tali
je bo-

?ego-

la od-
le lialt
mišk'
inom 3

tar p a
vo p r ‘"
ana « a
je zra-

'\  bli z °

lystva
ilo 526

1 Bele;
Veli 1 * 1

la Je rl1 '
nil. * >0

tin M a ‘
d sO> et ‘

f '

Na svetek Najdepa svetega Krka. 205

ti stanul, cirkvo staviti, kera bi vse na lepoti
premagala. Toti stav se je pasi pred opmi svete
Cesarice zapel, kera je tak delavni kak naboxni
nadel na pem jemala. Vnogotere leta se je po-
valo na poj ino v’leti 335 se je xegnala. To je
ali zgodba najdepa svetega kriva. Ino mi se pe-
mo dnes podvypiti

I. Zakaj se Kristusov krix v’ pasti ma ? ino
H. Kak pastimo mi sveti Kristuvov kriv?

0 sveti les Kristuvovega krka, ’s kerega je
nam zvelipape privlo, bodi nam vseli pozdravle-
ni, ino nam davaj lybezen k’ tebi. —Pripravte se,

I.

Mi mamo Kristuvov krk v’ pasti, ino ker-
sapslia cirkva nam vseli veli totega v’pasti meti,

0 da je bil altar, na Iverem je Kristuv bil poro-
i[eni, 2 ) vker, s 7  keroj je on delo navega odreve-
pa opravil, 3) preladavna bandera, s’keroj je on
fydega sovrasnika premagal.

l) Mi sveti kriv v’pasti mamo, da je bil al-
tar > na kerem se je Jezuv Kristuv nav zvelipar za
nas  poropil, — Krkno drevo je prava no naj lep-
va  protispodoba drevi spoznapa bydega nodobre-
? a ’ ^ ero  j‘e v’paradixi stalo. Toto krkovo drevo
j c  protispodoba tisti jablani, ’s kerc je Eva jabo-
,lf)  'tergala no pregrevila. Kajti Adam no Eva
s,a  nam skos tisto drevo xivlepe zapravila, Jezuv
m nain  je na totem drevi xivlepe nazajkypil.
110  Eva sta nam xivlepe skoz veselnost ti-
dreva zgybila, Jezuv* nam je skoz xa!ost to-

d reva xivlepe pa najvel. V’ lepem, veselem

1  “a l ^ a ^ llVnem  paradki je stalo tisto d^evo nave-
6  pada: na sramotnem no xalostnem burni gol«

206 Na svetck Najdena svetega Kriva.

gatc je stalo drevo našega zdiga; nesreqno no
xalostno je bilo tisto drevo v’ paradixi, sreijnono

veselo pa je bilo drevo na Kalvarji 3 kajti na tis¬

tem drevi je bil skyspavec no hydi sovraxnik, nas
vkanlivecj na totem drevi pa je pravilen, nav
prijatel no zveliqar visil. O blaxeno no qastivno
visokovredno drevo svetega Krixa! kero si ti na-
sega Zvelii[ara nosilo liki poroijitbo za nave gre¬
be, ’s kerega je pegova presveta no naj visevred-
nesa kerv tekla! Ti si bilo naj vrednesi no naj
prednesi altar, Jezusove porotjitbe za nas! zato
mi tebe mamo v’ qasti no poqtepi. Jezus sam
nam pravi: „Ravno tak, kak je Mozes kaijo v
pysavi zvišal, tak more tydi Sin boxji zvišani bi¬
ti (na krixi), naj nieden, ker na pega verje, nede
v’zgvbo prišel 5 temoq veqno xivlepe dobi.“ Lyli,
5, 14 . 15 . Sveti Leo Papes pravi na qast sve-
temikrixi: „Gospod! tvoj krix je zvirek vsega
xegna, je zvirek vseh milosti, skos kerega se da
vervajoqim moq od slabosti, qast od sramote, n'*
lepe od smerti,“

2) Sveti Kristusov kriv mi na dale qastimo,
da je bil sker, s’ keroj nam je Jezus delo našega
odrešena opravil. — Na drevi se je Adam zagn’"
vil, daje jaboko ’s prepovedanega nepokoren fti
na drevi krixa nas je Jezus Kristus odrešil, daje

J  jo zapovedi svojega nebeškega orje na tistem p°j
toren terpel no m erek Xe v’starem testament
je Jezusova smert krixa no pegova odresitba i ] 10
A 7 eqjega naroda bila preroqena no naprejpozn a >"
lana skos tisti kriv, kerega jeMozes mogel v p)
savi na boxjo zapoved postaviti, no kaqo xm cz  .
na pega obesiti, kda so Izraelci od kaq tcx a '^

je  vjed
Kaqa j
Ijdem
nepokc
Mozcs
ga obes
Jezusa
v’pyvat
stus na
no peki;
so mogl
bteli xiy
na Jezu;
litjani t
»Gledaji
Jezusa ti
12, 2.
sm ert Itr
za  nas i

Jjastimo j
J e  Jezus
3 ) Z

™amo, j

tydi

sovr,

'anovega


bili no mirali, naj bi z’zavypapom na po g Ir

Noveli

"fevi E V0

11  V de ga
> *a hi

ia n ° D

;/C‘

11  “° nas c

no se ltaq rešili no xiveli, rekoq: „Napra'*
Jezno kaqo no jo postavi gor, na znamlcpc,

Ji

N

u b u vtin

a le tve

Na svetek Najdepa svetega Krixa, 20Z

aro je vjedeni no na po gleda, naj xivi.“ Gen. 21, Q.
ono Kaija je na drevi bila no Evo zapelala, ino vsem.
»tis- lydem smert spravila) kaqe so v’pysavi xidove
,nas nepokorne moqno grizle, da so mirali; krix je
nas Možev v’pysavi postavil no xelezno kapo na pe-
tivno ga obesil) krix so na golgati xidovje postavili no
ti na- Jezusa na pega pribili) xelezna kapa na krixi je
> gre- v’pjsavi xidove od hydobnih kaq odrešila) Kri-
vred- stus na krixi je nas odtel od hydega sovraxnika
o naj no pekla no nas odrešil no zveliqal) z’zavypapom
zato so mogli xidovje na kaqo v’pysavi gledati, qi so
r sam hteli xiveti) z’zavypapom prave vere moremo mi
q 0  v’ na Jezusa gledati, no se spokoriti, iji qemo zve-
mibi- bqani biti) tak nam zapovedava sveti Pavel:

, nede »Gledajmo na spoqetela no spunitela nase vere
Lyk. Jezusa ta, ker je z’ veseljom krix prenesel/* Xid.
it svc- 12, 2. Sveti Augustin pravi od Jezusa: „Tydi
vsega smert krixa je on htel na se vzeti, ino svojo kerv
sc d a za na s k’našemi zveliqapi prelevati/* — Zato
e, xiv ^stinio mi sveti krix, da je bil sker, s’ keroj nas
) e  Jezus zveliqal.

istinao, 3) Zadniq mi sveti Kristusov krix v’ pasti
n ascg a  pmo, da je preladavna bandera, s’keroj je bil
za gre- *'dr sovra.vnik premagan. — Skos sad dreva ja-
. e n jel) ja novcga v’paradixi je bil plovek v’pogyblepe
[, daj e  Ppogenij skos sad krixnega dreva na Golgati je
j 1 l lj 0v ®k odrešeni. Hydi dyh je preladal na
anic' 1 " j Cv * Evo z’ jabokoj) Kristus je preladal na kri«
ba ^ jdega dyha s’ ltrixom. Adam krivec je odre-
ozna nl * | Cri1  na krixi skos Kristusa nedu xnega) kapa kan-
»1 v p) ' Va 1,0  zapelavna na drevi je preladana skos Kri-
s elczn° “ja pravipnega. Krix  je ali bandera, s’keroj
cxaV fli r ‘il nSlU,f  P re ^ a( ^ a ^ kydega dyha, od smerti sta-
. ti a° nas .°d re vil, ino zato mi krix pastimo. Sve-
raV 'l'-r \,.|] U o uvtzn  pravi: „0 sveti dobrotlivi opa! kak
.pc, 111 la ie tvoja lybezen do nas! Kak nas tak zlo

203 Na svctclt Najdena svetega Krixa.

lybiv, miloserijen stvarnik! da si tvojemi edine-
mi Sini ne zanesel j temoij pega za nas si grešni-
kom prekdal? Rim. 8 , 5 . On je tebi bil poko¬
ren do smerti, je do smerti na krixi, Filip. 2 , 8 .
je prijel duino pismo naših grehov, pribil ge na
krix, je pe izbrisal, no pokončal smert. Kol. 2 ,
14. On je bil med mertvimi edini svojni, ker je
oblast imel, svojo dyso za nas tadati, ino pa na-
zajvzeti. Iv. 10 , 13. Zato je on premagavec no
klana porotptba, ino resen zato preladavec (qres
smert no pekel), da se je sam poroqil.“ Xid. 1 ,
27. Rim. 0, 10 .

Za totih zrokov volo ali mi sveti Kristusov
krix v’ pesti mamo. Kak pa mi sveti Kristusov
krix pastimo, bode nam pokazal drygi del.

II.

Mi sveti Kristusov krix pastimo, toti naj sreip
nesi, naj prestimanesi, naj vrednesi les: t)'l 1
se mi s’svetim krixom oijitno poznandamo, 2 )
t{i krix lybimo, 5 ) pi se skoz pega na pokoro
ravnamo.

l) Mi sveti krix, toti naj svetesi les, ij ast1,
mo, i]i se s’ svetim krixom opitno poznandamo."
Mi verjemo prav, kaj je Bog razodel, pi mi t0 .’
kaj v’serci verjemo, z’vystami opivestno ovadi¬
mo , ino v’ djapi skaremo. Mi se nesmerno sra-
myvati pred lydmi, za prave pastitele hrbaneg 3
derxani biti. Za tega volo ^e krixi tydi oiptn”
pri sprevodih, obhodih ali procesjah nosijo, n,1 i
bi nesi sovraxniki no protivniki osramoteni p°
stali, dare se mi opivestno za pastitele no r" oli
tele lirixanega Kristusa spovedamo, ino se san ' 3
v’pegovem krixi hvalimo, kak sveti Apovtol 3
vel pravi: „Naj bode dalcij od mene, sc v’p*-'

dryg'
sa Ki
no st
da sn
ga, ii
sove g
s’svet
na X|£
Jezus
nas oi
d) se
bvdiij
lirix k
pega 1
silos k
c) mi
deli, 1
xegen
zaslyxl
pravi:
mi pa
Sveti
grešen
velke s
m, jas
tydi, o
di na t
vojvodi

ter plep
kzusov
"temo,
n ti Bog
P s yjoj r
ra zbojn
Svet. ]

diiie-
evni-
)olio-
2 , 8 .
je m
ol. 2,
cer je
ia na¬
je no
(qres
id. 2,

turov

turov

j sret|‘
l) 1‘
J, 2)

oUoto

qasti-
tno.-'
mi t°>

ovadi¬
lo sra-
caneg 8

oqiti 10

o, « a i

ni F 0 '
moli'

. san ' 0

ol H
v V

Na sveteli Najdena svetega Krixa. 209

drygem, kak samo v’ krixi našega Gospoda Jezu-
va Kristusa hvaliti." Gal. 0 , 14 . Mi qastimo krix
no se poznamlamo z’gem a) na posvedoqege,
da smo pravi kerseniki no moliteli krixanega Bo¬
ga, ino nikaksega občinstva s’sovraxniki Kristu¬
sovega krixa nemarno5 b) Mi se poznamlavamo
s’svetim krixom na ovadene presvete Trojice$ c)
na qast no zahvalen opomin terplega no mretja
Jezusa Kristusa, ker je skos svojo krixno smert
nas odrešil, ino nam skos to vse dobrote spravil ;
d) se poznamlyjemo mi s’svetim krixom, naj bi
hj-ditja no vse ijcgove skysrjave premagali, ker
lirix kres vse sovraxi, da je gemigegova moq skoz
pega vzeta gratala, ino se zato skoz niq lexej,kak
skos lirix neprexene, qi ga poboxno napravimo $
c) mi krix delamo, naj bi povsodik, pri jedi no
deli, spagi no v’vsakem opravili sreqni bili no
xegen meli, naj bi na dysi no teli skoz Jezusove
zaslyxbe od vse nesreqe rešeni bili. Sveti Pavel
pravi: „S’scrcom se verje k’praviqnosti, z’vysta-
mi pa se zgodi spoved k’zveliqagi.“ Rim. 10, 10.
Sveti Augustin pravi: „0  Gospod! moje pre-

grcvcija so velkc no vnoge, je dosti jih je, no
velke so! Vajvoda totega sveta ma dosti na me-
ni > jas vem no to ovadim. Alipa jas prosim tebe
tjdi, odreši me skoz našega odrešenika, ker se¬
di na tvoji desnici," Xid. 0, 1. ino na kerem je
vojvoda totega sveta niq hydega ne mogel najti.

2) Na dale mi krix qastimo, qi ga lybimo.

Mi qastimo sveti krix, qi mi od Boga poslane
•erplerja no protivnosti radi no poterplivo, po
ezusovem navyki, svoj krix vsaki den na se vze-
"'pmo, no za gem gremo. Keri krix, kerega xje-
1111  Bog naloxi, z’nepoterplegom, s’ldetvoj no
P s y]°j nosi, toti naj gleda, danebodekde z’levim
‘Hojnikom ’s qasnega lesenega brisa na veqne-
5v vt. Del. 1 4

210 Na svetek Najdega svetega Krixa.

ga ognenega prišel. Krk no terplege more na-
sa hvala biti, kak sveti Pavel vyqi: „Daleq od
mene naj bode, rei[e on, se v’qem drygem hva¬
liti, kak v’krixi nagega Gospoda Jezuva Kristusa. 1 '
Gal, 0, 14, Sveto pismo pravi: „Neboj se pred
tem, kaj bos terpel. Bodi zvesti do smerti, ino
jas ti ijem krono xivlega dati. 44  Raz. 2, 10. Tak
je tydi lybila sveta Divica Roza Limanska krir
terplega v’betegi no boleqini, v’ kerem je rekla:
„Gospod! povnoxi mojo terplege, alipa tydi ly-
bezen tvojo v’mojem serci. 44  Ker poterplivo svoj
krix nosi, no velko qast do Jezusovega krixa ma,
totega tydi Jezus perle od krixa resi. Od svete¬
ga Peregrina beremo, da je on hydobno no ne-
varno skylo na nogi dobil, ino vraqiteli so po¬
trebno najsli, gemi nogo odrezati. Kak je on
to zvedil, se je vlekel v’noqi tiho v’kapelo, kde
je boxja mantra bila. Tam je molil ze vsoj go-
reqnostjoj serca k’Jezusi, ino te je lehek sen nad
gegn prišel, ino Jezus Kristus krixani se je jenu
prikazal, roko stegnul ’s krha no se gegove ra¬
ne teknil, ino ga v’ megnegi tak ozdravil, da je
ne niq poznati bilo, ino vraqi so drygi den na
vso qydo gegovo nogo celo no vso zdravo najsi'-
3 ) Zadniq mi Kristusov lirix v’ qasti mamo,
rji nas na pokoro nagible. — Mi mamo Kristusov
krix no gegovo spodobo v’hrameh, na potah no
v’ cirkvah na obstojeqi spomin gegovega terpleij®
no smerti, skos kero je on nas odrešil, naj bi se
preveno na zahvalno lybezen k’ gemi spomigab,
kak sveti Pavel veleva: „Poglejymo na spotpeteia

no dokonqavca vere, Jezusa Kristusa, ker je z
veseljom krix prestal/ 4  Xid. 12, 2. Alipa neje
zadosta, se samo zglejyvati na krkanega no sp°'
migati na gegovo terplege no na našo odrese
ge }  temoq krixi nas morejo pred vsem na n aV0

poli

sam

pok

mor

spol

navi

xim

spoi

llrix

osta:
hoxj
nik i
ti Pa
dal,
ki K,
keril
sram
Filip

govej
no q
sami
kak s
SC v’ 1
d, sk
ti.« £
terpk
;

y ah, J

5e rcoi
lim za
§ovo {
kohod
desnic

Pi

'I a sti 1

na-

od

va-

a,"

red

ino

fak ,

;rix

tla:

¥

tvoj

ma,

2te-

ne-

po-

on

kde

go-
nad
jemi
■ ra-
a je
i 'na
ijsli*
anio,
usov
h no
iletjo
bi se
Lpali)
etela
je ®’
neje
sp°'
reve-
na«°

Na svctck Najdena svetega Kriza. 211

poltoro no spobolsagc nagibati. Mi se nesmemo
samo opomigati, da nas je Jezus na hrixi odrešil,
polek tega pa v’ grehih xiveti; temoq krixi nas
morejo pred vsem opomrgati, jel smo se tydi mi
spobolsali xe, ali ne, od naših grehov no grešnih
navad, da si kde skoz nase grehe igegovega odre¬
šena na naši dysi nezapravimoj temoq obder-
xinio no se tydi zvcliqamo: to je pravi hasek no
spomin lirixov, ino prava qast, kero mi Jezusi na
ltriri viseqcmi skazati mamo. Ker pa v’ grehih
ostagyje ino nespobolsani pred krixe no mimo
hoxje martre hodi, ino nedela pokore, je sovrax-
nilt no zametavavec krixa Kristusovega, kak sve¬
ti Pavel pravi: „Vnogi, od kerih sem vam pove¬
dal, zdaj pa povem z’ joqom, xivijo kak sovraxni-
ki Kristusovega krixa, kerih konec je pogyblei)e,
kerih Bog je xalodec, ino tgihova qast bode na
sramoto postala, da za posvetnimi retjami xelijo.“
kilip. 3, 18. 1(J. Oni se sramyjejo Jezusa no i)e-
govega znamlega; se nespobolsajo, no svojih xel
»o qytov nespokolejo, na mesto da bi se mogli
sami krixati, da je tydi Kristus za :ge krixan bil,
kali sveti Pavel vyqi: „Naj bode dalcq od mene,
sc v qem drygem hvaliti, kak v’ Kristusovem kri-
Xl ) skos kerega je meni svet krixani ino jas sve-
tl, “ Ps. 0, 14. Na zahvalen spomin Jezusovega
ler plega no smerti, našega odresetga no spobol-
saga ali mamo mi krixe v’ hixah, na poli no v’cirk-
' a c, ino pred tistimi moremo reqti s’pobolsanim
sercom s’svetim Augustinom: „Jas se tebi zahva-
lm  za gegovo terplege (o nebeški Oqa!) za ige-
p vo  smert na krixi, za tgegovo stanege no v’ne-
),J nod, no vposestvovzetje tgegove qasti na tvoji
, “esnici.«

Na taki qin moremo mi sveti Jezusov hrix v’
'|asti meti,

14  *


212 Na sreteli Najdena svetega Krixa.

Zdaj mi vemo zroke, zakaj mi sveti ferix,
Kristuvovo martro, v’qasti raamoj najmrcqdaje
bil altar, na lterem se je Jezuv sam poroqil za na-
vo odreveijej da je bil viter, s’keroj je Jezuv na-
vo odreveije opravil j da je preladavna bandera,
s’keroj je Jezuv hydega sovraxnika preladal. Mi
Tjastimo Jezuvov krix, iji se z’i)eni oijitno poz.
namlamoj qi mi ltrix lybimo no ga radi nosimo,
ino qi se skoz pega spokorimo no spobolvamo
od grehov. Jezuv pravi: „Hi kdo za menoj iti
ije, naj vzeme svoj ltrix na se (vsaki den), no ide
za menoj. Ker svojega krixa na se nevzeme, no
za menoj negre, je ne mene vreden/ 4  Spozna¬
vajmo mi Jezuva na krixi gosto j vyqmo se skos
to, Boga no blixnega lybiti, krotki, ponixni, po-
terplivi no pokorni biti. Spoznavale Jezuvove-
ga terplepa je davalo svetemi Bernardi pegovo
vellto gorkost v’vsem dobrem. V’svetih Jezuso¬
vih ranah si je zajimal sveti Auguvtin, kak nam
on sam pravi, svoje vednosti, ino skoz ravno to-
to srednilo je vujxigal sveti Francivko Asisoski svo¬
jo Iybezen k’Jezuvi. Pred spodoboj krixanega je
privel sveti Tomav k’eni skazani kreposti no zvy-
ijenosti, kero mi na pem poqydivamo. vdiha¬
vajmo zato pred boxjirn raspetjom k’Bogi rekotp
„0 Bog! pogledni na obliqje tvojega Sina, ker je
tebi za navo volo pokoren bil notri do smerti ko¬
sa, ino nam odpysti deno navo nepokornost. Glej-
toti vikvi posveqenik se je na altari krixa dal z«
nave grehe zaklati j on je duxno pismo navih gre*
hov skos svojo kerv pokonqal, no je na krix p rI '
bil. O! dak ali nemisli veq na nave pregrehe,
keri so s’tak dragoj kervjoj plarjani. 44  Amen.

Na



leti la
stom.
pen h
na de
ponel
ti Ver
govarj
se je
veri.
Cecilji
le stal
le j)a (
Gospo
ciritve.
Gj kaj
n lh, oc

gib . 44  •

pesi pi
'se za

215

it, -
a je

Na svefek svetega Verbana Papeža
” a " no Mučenika.

Mi _

oz-

no < „ T Uoveqji Sin bode v’ pasti svojega Opcta z’ Ap-
geli privel, ino te vsakemi po pegovih delah

, ll ‘ plaqal. f<  Mat. 16 , 27»
ide

no  fjegove kreposti. — Navo nasledy-
na ‘ vape.

1(05

po- Sveti Verban je privel v’leti 225 v’tretjem

ve- leti ladapa Cesara Aleksandra, zaPapevom Kalik-
jvo stom. t{i je ravno toti vajvoda kervenikom nag-
vo- pen bil, ino od naravi krotek, dak so toti deno
am na del od lystva, na del od dexelskih oblastnikov
to- po nekih krajih dosti pregapapa prestati meli. Svc-
ivo- ti Verban jc marternikom serpnost delal no pri-
aje govarjal, ino skoz pegovo zvyqenost no svetost
v?" sc  je preobernilo dosti malikoslyxitelov k’pravi
lia- veri. Med totiini so bili Valerjan, xenih svete
oip Ceciljc, inoTiburc, pegov brat, kera sta oba pot-
r ) 0  k stalno kak marternika merla. -—- Od premo-
<ri- *cpa cirkve pive toti sveti Papev: „Kaj verniki
lej- Gospodi porapajo, to se ma samo za pohasnitbo
zo cirkve, za ltervapske brate, ali za boge navrapa-
! rC ‘ cirkvene dobrine so poropitni dari ver-

pn nih, odkypitna cena za grehe, ino nadobni del bo-
li (  > 8 'b.g — Med naredbami, kere se pemi liki Pa-

I ’ CV1  pripisavajo, je ena pomnepa vredna, da je on
' Sc  za boxjo slyxbo postavlene svete posodbe ’s
I )r a delati zapovedal. On jc sedel na Apostol-
k  ' e ra stoli skoro sedem let. Pokopan je na Pre-

214 Na svetck svetega Verbana Papeva

tekstatovem pokopalivi v’Rimi, ino se ijasti za
svojega terplepa volo za marternika. — V’ leti
821 se je najvlo telo svete Gecilje, ino tela svete¬
ga Tiburcja, Valerjana no Verbana, ino Papes
Pavkal je prenesel pe v’cirkvo svete Cecilje. Leo
?fterti je poslal CesariciIrmingardi, tovariviciLo-
tara Pervega, glavo svete Cecilje, s’telama sveti¬
va Papeva Siksta no Verbana, ino tota princesi¬
na je poloxila tote v’leti 849, v’palaijo Kanoni-
sip, liero je ona v’Ervtajni vstanovila. CesarKa-
rel ?fterti, ker je v’Ieti 1353 v’toto deselvino
privel, si je dal v’ Erstajni ostapkoski omarec, v’
kerem je telo svetega Verbana zaklepeno bilo,
odpreti, ino dobil neke dele od pegovih ostapltov,
kere je v’Praho spraviti dal. — Telko mi oa po¬
bočnega no svetega xivlepn no djapa svetega Ver¬
bana Papeva najdemo. fjegovo xivlepe je kre¬
postno no puno dobrih del bilo, no Bogi dopadli-
voj kajti zato ga je plaijal on tydi s’tistoj last¬
jo j , kere si zdaj vxiia. —Za navo dyvno premis'
lavape si mi qemo zdaj obarvati

I. IJegove kreposti, ino
II, Navo nasledyvape tistih,

Mi qemo obojno skerbno no pobovno pr c>
mitdavati z’boxjoj pomoqjoj no predprospoj sve¬
tega Verbana. Myte, —

L

V’ xivlepi svetega Verbana Papeva najde 1110
mi predneve pegove kreposti: l) on je marter-
riikom serqnost delal, 2) on je skos svojo zvyi[ f ‘
nost no svetost dosti malikovavcov prcobernil na
pravo vero, 3) on je za boge sirote jako skerbe •

krc

lal.

9»!

za

g ai

Ve

no,

lyv

mo

ino

) c

nel

pei

nol

bol

na

koi

vol

de,

Sel

voz
vi i
rnai
ker
kot
Gle
poz

z gy

tyd
livil
»o ]
tvy

no Mučenika.

215

za

leti

3te-

pev

^eo

Lo-

etl-

esi-

mi-

Ka-

ino

v’

!o,

ov,

po-

er-

re-

Hi-

,st-

is*

l) Naj perie najdemo mi na svetem Verbani
krepost, s’ keroj je on marternikom serqnost de-
] a l. — Tydi ob pegovem qasi so verniki prega-
ijagasi mogli skysavati pod Cesarom Aleksandrom
za volo vere na pravega Boga: so bili moqno pre-
gagani no texaveni na vse naijine. Sveti Papes
Verban je svojim vernikom no muqenikom serq-
nost delal no prigovarjal k’stanovitnosti v’terple-
pi, kero je on sam z’ rjimi terpelj je qe povese-
ljval, na Jezusa krixanega opomigal, ker je tydi
mogel vse terpeti po neduxnem za našo volo,
ino zadniq na krix pribit bil. Sveti Verban
je opomigal marternike k’stanovitnosti, naj bi
nebi popystili, iz lybezni k’Jezusi $ kajti qi z’
gem volno terpijo, do tydi z’ gem v’ nebeško qast
notrisli. Sveti Verban je marternike v’ gihovih
boleqinah no texavah poveselyval skoz pogled ta
na vellto plaqo v’nebesah, kak je Jezus svojim
Apostolom v’terplegi serqnost no moq delal re-
W[: „Ino vi bodete pri vsakem v’sovraštvi za
volo mojega imena j ker pa do konca obstajal bo¬
vlo, toti de zveliqani.“ Mat. 10, 22. 23. Sveti
Sebastjan je tydi dvema, kera sta za vere volo v’
vozi bila, serqnost prigovarjal, kda so gyje star-
Vl  no rodvina k’ odstopi od vere na Kristusa pri¬
rejali no predpostavlega delali, za volo marter,
ere sta pred soboj mela, ino popystiti htela, re-
„0 via moqna prepiravea Kristusoviva!
lejta gor k’nebesam, ino nedajta deno za takih
Pozemlenskih sladyvag volo nebeške krone pod
z gybo,«

ino oserqila sta se no prestala smert.

2) Na svetem Papesi Verbani najdemo mi
i velko svetost, s’keroj je on slyxebnike lax-
lv >b bogov preobraqal na pravo vero. — Svetost
°P°boxnost gegovega xivlega no hoda, gegova
z 'yi{enost, s’keroj je on vyqil, no resnico prave


216 Na Svetek svetega Verbana Papesa

vere dosvedopil, je tako poltenost no ijastibo-
jepnost nevernikom no sovraxnikom prave vere
vtakala, da so oni pega zapeli ljbiti no se pre-
obernili, ino kerstiti dali na Jezusovo ime. Ne¬
gova lybezen k’bogim no sirotam, pegova d .ro-
vitnost no dobrotlivost proti potrebnim, pegovo
ostro no zatajeno xiviepe je gibalo nevernike, se
preobernuti. PJegova boxja slyxba no goreqa mo«
litva k’ nebeshcmi opeti, ino pegova moqna ve¬
ra, pegovi navyki so zapeli v’temah hajdov no
nevernikov kak svetla lyq svetiti, ino oni so spo¬
znali resnico no pravico, so spoznali Jezim za
svojega Zvelipara. Med totimi, keri so se tak po
poboxnem xivlepi svetega Verbana Papesa pre-
obernuli, sta bila Valerjan, šenih svete Cecilje, ino
Tiburc, pegov brat, kera sta oba potle z’velkoj
stanovitnost joj kervosvedopno smert terpela, no
v’nebešah krone dobila. Rog sam nas tydi opo-
mipa na svetost sivlepa rekop : „Jas sem vasBog,
ino vi se mate svetiti no sveti biti; kajti jas sem
sveti.“ Lev. li, 44. Sveti Verban je sam zato,
da je opomipal marternike k’stanovitnosti,mogel
dosti pregapapa no marter terpeti, kere je s svc-
toj poterplivnostjoj no podapom v’boxjo volo vse
prenašal, ino s’tem jih je pa vep na pravo vero
preobernil. Ednako beremo tydi od svetega Bo-
nifacja kervosvedoka, kerega sveto xivlepe no stal¬
nost v’martri je tydi dosti nevernikov preoberm-
la k’zveliqapski veri na Jezusa: Kda so najmrcij
prepyseni svinec svetemi Bonifacji v’vysta vlek¬
li, je gledal on k’ nebesam, prosil za milost sta
novitnosti, ino kripal te k’ ovim mupenikom: -

slyxebniki bosji! molte tydi za me,“ S0 A' C .

Tiali tvdi z’ednini glasom oni: „Nas Gospo

_- . P- _  * _ 1__rtmrtTI t)0-

hajd

nas,

=>
vsi f
mi 1

9 e g<

ti. -

na h

vern

prisl

zvesl

od c

pora

ino :

kajti

odky

Sveti

roka;

dahi 1

jimi

pesa

ti Ve

ot[er<

je on

..flo,

Reli [

piapa
ga ivs
ie en]
Pojim

k’svoj
je sve

"ega ]
ko g0

zus Kristus naj tebi svoje Apgcie na P°VJ ot l P j
sle!“ Na to so zvali tydi na ednok okoliš

telko
j 1‘tedvi

217

bo-

ere

ire«

je-

ro-

)vo

se

Tl O"

ve¬

no

'P 0 '

. za

ipo

ne¬

bo

Ikoj

no

ipo-

5og,

sera

ato,

»g el

sve*

vse

/ero

Bo-

stal-

:rni-

irei[

eva*

sta*

kri*
[ Je*

po-

ijc‘1 1

no Muqenika.

hajdi: „Velki je Bog kervenikov! — smili se qrez
nas. Gospod Jezus Kristus! na te vervati smo mi
vsi pripravleni. Proq s’totimi mertvimi spodoba-
mi bogov!“ —

3 ) Na svetem Verbani ve mi zadniq mamo
ljegovo velko skerb za boge no sirote premiviava-
ti. — Besede, kere mi od svetega Papeva Verba-
na beremo, nam svedotjijo, kako je on skerb za
vernike, no za boge imel, da je i)im na pomoq
prišel, kelko je mogel, ino cirkvene poroqitbe
zvesto za lje pobiral no shrarjjval. On sam pive
od cirkvenega premoxeqa: „Kaj verniki Gospodi
poraqajo, to se ma samo le na pohasnitbo cirkve,
ino za kervarjske brate, ali za boge navraqati;
kajti cirkvene dobrine so poroipitni dari vernikov,
odkypitne cene za grehe, ino nadobni del sirot/'
Sveti Verban se je skerbel povsodik z’lastnimi
rokami, naj bi imel kaj bogim darjvati, po bese¬
dah Apostola Pavla, ker pravi: „Ysaki naj s’svo-
jimi rokami kaj dobrega qini, da bode imel od
M csa  tistemi davati, ker strada/' Ef. 4, 2  8 . Sve-
11  Verban je bil oqa bogih 5  pri pem so sirote
°t[erstver)e no poveselei)e dobivale. Ravnal se
1° °n po besedah svetega Evangelista, ker pravi:
i/boveijji Sin bode v’qasti svojega Oqeta z’ Ai)-
fi c| i prišel, ino te bode vsakemi po pegovib delab
p' a qal.‘« Mat. 1(3, 27. Mi tydi beremo od svete-
Ivana Darovnika skerbi za siromake: Kda se
1  enkrat velka vnoxina sirot k’i)mni vzela, je
pnjinial on vse z’odpertimi naroqami, no rekel
jsvojemi malovernemi strexiteli: ,,Mi bi vsi lyd-
1 ° sveta milodar prosili, bi deno nebi neskonqa-
|' e o a  bogastva boxjcga no cirkve spraznili." Kel-
§°stej je on vso svojo premoxe:ge razdaval,
e  gostesi so bili dari, kere je i) em i boxja
!' r edvidnost od vseh ltrajov posilala, naj bi pa

211J Na svetek svetega Vcrbana Papeva

davati imel. Ponižnost, kera ga je polek ravna,
la, vidimo mi ’s prihodnega: Dare je neki nesre«
ijen, kerega je z’imenitnimi dari podpiral, ijerai
svojo spoznanost s’qerstvimi besedami posvedo.
ijil, je rekel Ivan: „Moj brat! jas ve sem ne mo¬
je kervi za te prelejal, kak meni Jezuv Kristus,
moj Gospod no Bog zapovedava.“ —

Tote so imenitneve kreposti no predneve last¬
nosti svetega Papeva Verbana, kere mi moremo
na ijcm nasledyvati, v’drygem deli od tega.

II.

Mi tote kreposti svetega Verbana naslcdava-
mo, qi l) mi lerpeipm poveselege davamo no
gim serqnost k’stanovitnosti delamo, 2) qi skoJ
navo sveto no poboxno xivlege drygim naprejsve-
tirno, 3) t[i proti bogim tydi darovitni šemo.

l) Mi v’stapige svetega Verbana staplemo,
qi mi terpeipm razveselege prinesemo no i) irl
serqnost davamo. — Sveti Verban je marterns
kom v’gihovih velkih martrah serqnost delal n ®
g im poveselege daval, naj bi se Bogi no Jezu«'
Kristuvi v’roke dali ;  kajti ’z gegovih rok do ty-
di krone dobili. Tak tydi mi moremo navega bi**'
nega v’ terplegi sergiti, nesmemo ga zapystiti, tc-
moqgega obiskavati, poveselyvati no gegovo bo-
leqino no texavo lehkotiti no z’ navim posolile]) 0 " 1
nositi pomagati, ino ga tak k’stanovitnosti op°
migati no mirnemi preterplegi. Mi moremo na
vega blixnega v’terplegi no nevoli na Jezi' 80 ' 1
terplegc na krixi, na xalostno Divico Marijo, 11 a
poterplive svete marternike no dryge lyd*> .
majo ve lehko vekvo texavo prestati, spomig atl ’
ino na to, da bodo oni, qi s’ Kristuvom volno t® r
pijo, tydi s’Kristuvom oqasteni postal*- bv<-

Pavel

pobo

2. Ti

temi

se ty(
blixni

mi m
rekel
nam c
namo,
vo k’
nem j
Glej!
podov

vih

go

pod,
**e po:
smili s
) e ga sl
Ps. 85,
2’

g°VO s
bani si
»Pystii

°ni vai
Ji io, k (

Vo  pob
Netilo
dela vid
8 Pobol s
nav yke,

eebesk,

h °snim
na )' se d
*Poboxi

va-

no

[08

ve*

10 ,

jim

mi¬

no

,u«i

ty-

ilii*

, te-
bo¬
jo « 1
>po-
na-
ovo
n«
Ueri

|3tli

ter*

,vct‘

no Muqenika. 2tg

Pavel sam opotnitja: „Vsi, keri v’Kristani Jezim
poboxno xiveti oqejo, bodo pregagaije terpeli."
2, Tim. 3, 12. Kererni Bog kaki krix naloxi, to¬
temi tydi da milost, tistega poterplivo nositi. Mi
se tydi sami z’navimi salostnimi no otexavenimi
blixnimi v’terpleiji moremo Bogi poraqati no ije-
mi navo silo razodeti, kak kral Jozafat, ker je
rekel: „Da mi neverno, kaj mamo vqiniti, dak
nam ostane samo, da mi nave oqi k’tebi narav¬
namo." 2. Kron. 20, 12. David je tydi svojo dy-
vo k’Bogi pozdignul no rekel: „K’tebi pozdig-
nem jas moje oqi, ker ti v’nebesah prebivam.
Oiej! ravno kak oqi hlapcov na roke ijihovih gos¬
podov gledajo, ino kak oqi dekel na roke ijiho-
vih gosep gledijoj tak so moje oqi na te, o Gos¬
pod, moj Bog! naravnane, dokliq seti qrez me
ne posmiliv. Posmili se ali qrez me, o Gospod !
smili se qrez me! Ps. 122. Razveseli dyvo tvo-
jega slyxebnika, da sem jo k’tebi pozdignul,"
fc 85, 4.

2) Na dale mamo mi na svetem Verbani ije-
pvo sveto xivleqe nasledyvati.—Na svetem Ver-
)ani  so se besede svetega pisma paq spunile:
»Pystite vavo lyq svetiti pred vsemi lydmi, naj
°ni vave dobre dela vidijo, no vavega oqeta hva-
l i°> her je v^ebesahj" Mat. 5, 17 . kajti ijego-
'° P°boxno, sveto no krepostno sivlerje je vsem
potilo kak svetla Iyq, ino oni so ijegove dobre
da vidili 5 hajdi no neverniki so se vgledali v’ije,
s Pobolsali no preobernuli na vjegove predge no
na J'yke, ino na svetost ijegovega xivlepa, ino so
^bevkega oqeta hvaliti zaqeli. Tak se tydi mi
^° ! emo skerbeti, vsakemi qloveki z’navim po-
’ x nim no svetim xivlegom lepi izgled davati,
y  * drvgi na ijem podvyqijo no vglednejo no
P°boxijo 5 posebno majo starsi s’svetim, qistim

2^0 Na svetel; svetega Verbana Papesa

nopoboxnira xivlenjom svojim otrokom naprejsve-
titi. Sveti Pavel opominja: „Pystite besedo Kri.
stusovo obilno med vami prebivati; vvijte se no
opominjajte se sami vu vsoj mudrosti, s’psalmi
no hvalnimi pestnami no dyhovnimi popevkami,
ino pejte Bogi z’zahvalnostjoj v’vaših sercali,
Yse, kaj vi delate z’besedami no delami, to vse
•vijinte v’imeni Gospoda Jezusa Kristusa ino hval-
te Bogi no Otji skoz njega.“ Kol. 3, 16. 17 . Na
svetost vixlenja nas opominja skrivno razodenjere-
hotj: „Kdo je pravitjen, ve naj bo pravitpesi;
ino kdo je sveti, ve naj bo svetesi. Glej jas pri¬
dem skoro, no prinesem mojo platjo s’soboj, vsa-
komi povernuti po njegovih delah.“ Raz. 22, lt<
12. Od svetega Patricja 5 >kofa tydi beremo, s
kakoj svetostjoj je onpredgal no vyuil Irlandane.
Od njega sc veli: pri njegovih vernih se je vidla
taka prezobernjenost zaderxavkov, ino na vekve
tak vpoboxiten hod pri ijih, da sc je njihova zem-
la osredek svetih imcnyvala.

3) Na zadnje ve mamo na svetem Verbam
tydi njegovo dobrotlivost proti bogim nasledp
vati. — Skerb za boge no potrebne, kerojesv^
ti Verban mel za nje, nas opominja, se spornem 11
na potrebo no strad navega blixnega brata, 111,1
se qrez njega smiliti, no našo roko darovitno s tc '
zyvati proti njemi, naj mi na njem ino vu njem.K'
zuva lybimo, ino si pri njenn dopadenje spravi® 0 ;
,.kajti ker bogato seja, bode bogato xel,“ P r ? v '
sveti Pavel Apostol. 2. Kor 9, 0 . Stari Tok iaV
je opominjal svojega sina na smertni posteli U p ra
vitjnemi, pobosnemi no darovitnemi xivlei)i, rL
koq: „Zato, moja detca, poslyvajte vavega ot[°'
Slyste (Bogi) Gospodi v’resnici, ino se sker j®’
da bote delali, kaj se njemi dopadne. Zapove ^
vajte tydi vavinn otrokom, naj oni pravi ip iast

’J C !

lije

bre

tp,

apc

lil

vid

je J

on

pod

litVI

obli

štej«

devr

leta

silje

kmef

t[res

tonil

sem

rega

Gosp

I

I mann
1

*li mi
5 «, s !
stalno
l)e no
sti na
Za  bo;
tasek'

v terp
I ’> n 0  ]

Va  kri;

sve¬

ži¬

no

ilnii

mi,

sah,

vse

val-

Ka

;re-

esi;

pri-

vsa-

II.

)»*
ane.
?idla
elise
jem-

■bani

ledy*

! sve-
e niti
, ino

i ste*

ruk'

inioj

pravi

obia 1 *

’ pra-

:, rc '
Olp :
•rbte,
veda-
;t de'

no Minjenika. 221

lajo, ino milodar davajo, naj na Boga mislijo, no
pega vseli v’resnici, no is vseh moqi svojih hva¬
lijo/ 1  Tob. 14, 11- 12. Kak dopadlivi je ’z do¬
brega serca milodar Bogi, ino za qloveka zveliqe-
qi, beremo mi odKornelja, visesega od vojske v’
apostolski zgodbi, ker je poboven mox bil, mo¬
lil zvesto no goste milodare sirotam daval: toti je
vidil v’ videgi oqivestno ob deveti vyri dneva, da
je Ai)gel boxji k’ge mi prišel no rekel: Komel!
on pa ga je poglednul, se strasil no rekel: Gos¬
pod! kaj je? Ino on je rekel k v gemi: tvoja mo-
litva no tvoji milodari so gorprisli vu spomin pred
obliijje boxjo.“ Dj. 10, 3- 4- Od svete Elizabete
štejemo: da je ona navadno od dneva do dneva
devet sto sirot nahranila. V’gladi, ker je 1225
leta po Nemškem bil, je enkrat pystila ona vso
silje med sirmake razdavati, kaj se je na genih
Wstvah pripravilo. Dare so se pa slyxeloniki
qres to pri dcxelskem sprevodi, genem moxevi,
toili, je on gim rekel: ,,Pystitego delati to, jas
sem zagotoven, kelko ona koli od mojega premo¬
ga med sirmake razdelila bode, dakbode meni
Gospod deno vseli veq poslal .“

Take navyke nam dava sveti Verban, kere
* ara ° nii po gegovih krepostah nasledyvati.

Vxivleqi svetega Verbana Papesa smo naj-
Vl mi  lepe kreposti; najmreq gegovo opomiga-
!) e > s kerim je on serqnost marternikom delal k’
stalnosti, no ge poveselyval j gegovo sveto xivle-
no poterplivost v’ terplegi, s’kerim jih je do-
Stl  pravo vero preobernil, no gegovo skerb
I °ge. Tote gegove kreposti si mi qemo v’
y i 1  jemati no nasledyvati ge v’našem djagij
, ter plegi no nevoli našega biisnega poveselyva-
j vjp 0  .G ern > serqnost delati skoz ravnage na Jezu-
d  Pisanega, na veqno krono j skoz našo sveto

222 Na prosiine Dneve pri procesji

no poboxno xivlepe i[cmo mi vsakem! lepi na.
vyk davati, no ga na poboxnost nagibati3 mine¬
mo vseli skerb meti za boge no potrebne, naj se
Jezusi Kristusi v’pih dopadnemo, naj on dare
bode v’ ijasti svojega oi[eta z’ apgeli prišel, nam
vsakemi po naših dobrih delah plaipa. Skerbmo
se ali vseli za tote kreposti, ino zmislimo gosto
na svetega Verbana, no pega prosmo za pegovo
pomot[ pri Bogi, naj se mi skoz ravnape po oje-
govem xivlepi tiste krone v’nebesah nekda vred-
ni naredimo, ke*o on nosi, ino zato, naj bi se to
zgodilo, retjem jas: Amen, ino vi vsi z’mcnoj rei[-
te tydi: Amen.

Na prositne Dneve,
pri procesjah krixovega tjeclna.


,Ino jas vam povem: proste, ino dalo se vam bo¬
de, iste, ino vi bodte najsli; terliajtc, m°
vam se bode odperlo.“ Lyk. 11, 9.

Kaj pomenijo krixove proces j e ?

od

Procesje so xe starega spopetka, ino so xe
nekda v’kersapski cirkvi v’navadi. V’ pervih st°

letjah je kersapska cirkva xe s’procesjanii bo 1
la, kak Tertuljan, Ivan Krizostom, Raban I\Ia ver ’
Alkvin, Beda no drygi svedotpijo. Frocesjc sa
tydi zadosti v’svetem pismi vdnotenej kajti »
sam je zapovedal Jozveti, Joz. 0, naj bis’vk t rl 9 °j
boxjoj sedemkrat okoli Jerihoskega mesta »k, 11

kaj f

g laS :

Kavi

jom ’

vega

Tak

nare<

vitov

8. i

joj se
v’ Jer
nih d
dal sv
toti li
merzl
hoviti
Apoli
vcgaj

k po
vi rasi
nih dr
se biip
depo i
'jasi n,
sitni d;

Ve o a  vj
°diden

P ri  ne{
Molitvi
j i0, i!) p

Prositi

Povem

J°d te v
Lyk. j
Premisi
‘ledna

223

na-

V

ij se
iare
nam
brao
osto
jovo

■red-
se to
rei[-

a.

ra

bo-

ino

se od
ib sto*

hodi-
Vlavef)
!sjC S°
ti Bo?
ltrig 0 )

tli, 1,3

lirixovcga tjedna.

liaj se jc zidovje totega mesta, no na trobentni
glas, spoderlo , ino sovražniki so bili preledani.
Ravno toto sllripo je kral David z’velkim vesel-
jom v’dugi procesji celega lystva od Obededomo-
vega hrama v’ Jeruzalem prenesti dal. 2 . Kral. 0.
Tak je tydi Salomon, pegov sin, lepo procesjo
naredil, kda jeskripo boxjo od dyhovnikov noLc-
vitovv’drago no lepo cirkvo prenesti dal, 3  Kral.
8. Zadnip je Kristin? sam Iv. 12. z’ velltoj proccs-
joj sebi protipridejopega lystva na cvetno nedelo
v’Jeruzalem pohajal. — Procesje pa po prosit-
nih dnevih krixovega tjedna je naj perle zapove¬
dal sveti Mamert, škof v’Beqi na Francoskem na
toti konec, naj bi se Bog vkrotil, ker je za volo
merzlote sere no grehov prebivavce dexele s’ stra¬
hovanimi texavami domoobiskaval, kak Sidoni
Apolinar piše, v’ 5. kn. 14 . pis. Na to se je tota
ve ga po totih dnevih s’procesjami hoditi, naj per-
!e po Francoskem, potic po celi kersapski cirli-
w rassirjala. Nagled pa procesej po totih prosit-
"ih dnevih je ravno ne nikaksni drygi, kak da bi
se biqiboxji, najmreppomor, glad, boj ino oslto-
,le 9® zemlenskcga sadja, kero je nam ob totem
'l as i naj bole v’skerbi, odvernili. Toti trije pro-
s, tm dnevi so tydi pripravlape li’svetili Kristuso-
' e S a  vnebohoda 5  ino spomin, da mi na v’nebesa
°,”enem Jezusi naj mogopnesega predprositela
P ri  nebeškem Oqi mamo, more našo gorkost v’
m °utvi ob totem pasi preče operstviti, dare po
totih prositnih dnevih za vse potrebe celega leta
P r °siti moremoj kajti Jezus nam veli: „Jas vam
?° Vem:  proste ino dalo bode se vamj iste, ino vi
l" te Ma jslij terliajte, ino vam se bo odperlo. u
- 1 ‘.* •» 9 . Dnes si mi zato pemo naprejvzeti
(  e . m,s lavati: Kaj pomenijo procesje lirixovega
1  1 na  ? Ino jas odgovorim v’

224  Na prositne Dneve pri procesjah

I. deli: one pomenijo, kaj je Jezuv ’z nebesna
zemio privel, in o v’nebesa pa nazajodisel,
ino v’

II, deli: one pomenijo, da skoz pe prepirajoča
cirkva na zemli svojo xelo k’premagavvi cirh-
vi v’nebesa priti na znape dava.

O Jezuv! nav Zveličar! ker si ti na vtirdese-
ti den po tvoji staji od mertvih v’nebesa odivel,
ino tam na desnici tvojega Oqeta nav naj veksi
pomoqnik sev j daj nam tvojo milost, naj mi v
totih prositnih dnevih tebi s’pokoritnim no spo-
bolvanim sercom slyximo, ino vredni bomo od te¬
be dare dobiti, za kere si pri totih procesjah pro¬
simo. Mi pa se qemo ze vsim sercom pripraviti,
no dnevpo b,oxjo besedo zvesto posl) vati no ze
vsim haskom zderxavati.

I.

Procesje po prositnih dnevih krixovega tjed-
na pomenijo, da je Jezuv Kristuv ’z nebes dola 3
zemio privel, ino odeod pa nazaj v’nebesa k svo-
jemi Oqi odivel; zato se hodi proccsja s’krixm"

nazaj;

banderami od edne cirkve v'ovo, ino pa
alipa tji nega veq cirkvi, ’s farne cirkve pa na* 3 !
v’toto. Jezuv nav dobrotnik no zveiiqar, je 1,3
vtirdeseti den po svoji staji od mertvih v’nebes 3
nazajodivel, ino je tam nav naj mogoqnevi pom 0, [
nik. Kervapska cirkva tote tri dni pred svetkom
pegovega vnebohoda s’procesjami hodi: 0 )! : 1i
bi se mi k’svetiti pegovega qastivnega vnebohod
vredno pripravili; 2) naj bi Boga v.’dyhi poj 10
za odvernepe boxje vibe prosili; 3) naj bi si j
di za rodovitnost ženile no obarvape sadja p 1
sili.

cesja
vove.
seti (
rov i
tote i
svoji
mo n
no spi
pravil
teli m
nav n
naj ve
totih i
po vse
padlivv
no neg
kore n
cesje a
v ai boe
bre del
di Davi,
cesjoj S ;
eesjoj j
grehov
to  pism
»liroviti
1,0  no r
goslavil

I 8 ' ‘O-

‘ Cr a je r

M ino

I' 1 ' je ce

H ]V

za o

^0 4  (
JD

Sv «t. De

225

U

P

M

>er 1

;1 !

rti

i

v

)0-
te-!

ro- i
iti, |

M

Cii¬
na
.vo¬
lno
soji
izai
na |
tesa

oT

toi"

naj

o<la

[OtC

t r

jr«*

krixovega tjedna.

l) Kcrsapska cirliva krixovcga tjedna s’pro-
cesjami hodi, naj bi svoje vernike k’ svetki Jezu¬
sovega vnebohoda vredno pripravila. — Htirde-
seti den po Jezusovem stanepi od smerti je kri¬
kov uetertek j tisti pastiven den, kda je Jezus od
tote zemle nazaj v’nebesa k’svojemi Oqi, no k’
svoji boxji pasti odisel. Skos tote tri dni hodi¬
mo mi s’ procesjami, naj bi se skos pravo pokoro
no spobolsape našega xivlepa k’totemi svetki pri¬
pravili, ino tistega dostojno svetili j kajti toti Sve¬
tek nas opomipa, da Jezus tam na boxji desnici
nas naj mogopnesi prositel pri Bogi, ino nas
naj veksi pomopnik je. Proste no procesje v’
totih treh dnevih nas morejo ali vse no sploh
po vsem serci spobolsati, ino nas Jezusi celo do-
padlive no pegove predprospe pri nebeškem Oqi,
no Rogove pomoqi celo vredne narediti. Bres po¬
kore no spobolsapa našega xivlepa so nase pro¬
cesje ali Bogi ne povolne, ino le te nas on osli¬
ci bode v’naših prospah, pi se spokorimo, do-
kte dela opravlamono se z’Bogom zmirimov Ty-
di David, dare je boxjo sltripo v’svoj hram s’pro-
ces joj spravlal, ino Salomon v’ novo cirkvo s’pro-
ces joj prenašal, sta Bogi porapala na odpysepe
grehov no doblcpe boxjega mira poroqitbe. Sve-
to  pismo pravi: „Ino David je porapal xgatne no
m 'rovitne poropitbe Gospodi. Ino dare je xgat-
1,0  no mirovitno poropitbo dokonpal, je pobla-
goslavil lystvo v’ imeni Gospoda seregov.“ 2. Krak
19- Ino kral Salomon no vsa obpina Izraelska,
'ea je pri pem vkyp bila, je sla z’pem pred skri-
ino oni so porapali ovce no vole, telko, da
11  je ceniti no prešteti niše ne mogel. 3. Kral.

5. Mi znamo tydi tote dni porapati dare bo-
l?' m z a odpyvepe naših grehov, ino v’litaniji mo-
1,10  '• „Od vsega zlega, resi nas o Gospod! Od
Sv «t. Dei. 15

22(5 Na prositne Dneve pri procesjah

vsega greha, resi nas o Gospod! Od tvojega ser-
da, resi nas o Gospod ! — Da nam grehe naj za¬
neseš; te prosimo, o Gospod! Danam grehe naj
odpvstis, te prosimo, o Gospod ! Da nas v’pravo
pokoro naj spravis; te prosimo, o Gospod! Da
vsemi kersapskemi lystvi pokoj no edinost naj po¬
deliš; te prosimo, o Gospod ! Da nas vse v’tvoji
sveti slyxbi naj poterdis no obderxis; te prosimo,
o Gospod! Da nase misli k’nebeškim xelam naj
pozdignes; te prosimo, o Gospod [“  Tak se mo¬
remo tydi s’pravoj pokoroj no poroijitbami do¬
brih del za nase grehe no za pravi mir serca no
nase hixe tote dni pripravlati k’Jezusovemi vne¬
bohodi, no se pemi za našo odresitbo zahvaliti)
zato pa v’litaniji molimo: „Skos tvoj pydexm
vnebostop; resi nas, o Gospod 1“  Sveti Augustin
pravi: „Gospod! jas se zahvalim tebi za pegovo
terplepe, pegovo smert na krixi, za pegovo gori*
stanepe no vnebostop, ino posestvovzetje pcgovc

pasti na tvoji desnici.^

2) Na dale licrsapska cirkva krixovega tjed-
na s’procesjami hodi, da nas spomipa, naj hi
Boga v’dyhi pokore za odvernepe boxiega hit[ a
prosili. — Nas opomipa kersapska cirkva skos to¬
te proccsje, da bi mi dobrotlivega no miloserip
nega Boga tote dni posebno s’pobolsanim ser con’
no s’ spokorjenim xivlepom ze vsoj ponixnostjoj za
milost prositi mogli, naj bi nas on var val od p°
mora, glada, ogna, dragope, hydega leta, k}'8 L ’
xoda no vsake nesrepe; kajti ob pasih pomora * 10
velkih kkstig no bipov boxjih so proeesje nasta c-
kde so se verniki v’velki pokori posta, spah a !)‘
no spobolsapa vkypzebirali, naj bi Boga za od' cr
nepe takih bipov no sib prosili. Papes Greg 0
Velki je na Markovo v’Birni zapovedal p r0CC ^j
dare je tam pokonpavni pomor bik Sveti
mert, bepki škof na Francoskem, pa je tote

rove
stig 1
pove*
prave
boj V:
Na o
proce

resi

simo,
tih di

serca

i,  12
AugU!
pravi
PVSti

hydo
i|i me
vystni
klapit
3

tjedna

rodovi

Nasa ]

nih dr

dobroi

>no n a

1°) nap
bvo ro
ni| l no
""srep
"osti o

"" del
P r 0Ces;
["olinn
%

ga

227

ser«
ij za«
e naj
ravo
! Da
j P 0;
tvoji
iimo,

1  naj
mo-
i do-
ia no
vne«
alitij
]exni

ustin

govo

gori-

•govc

tjed-

bi »i
biq a
)s to-
serij-
rcoo'
joj za
d po*
kyg e >

,ran°

stale 1

lilaf

,dver-
reg ot
cesjor
; Ma¬
ti kri-

krixovega tjcdna.

\ovc proccsje zapovedal, za odvzetje tevkih ka-
vtigbesjih, kere so tam bile. Gregor Papev je za¬
povedal, da so mogli verniki pri procesji s’ sercom
pravepokore, bosi biti, niq ne jesti no piti, s’so-
boj vzeti ino ve mege, kerqem obisltavati smeti.
Na odvraqar)e velkih vib boxjih molimo mi pri
procesjah v’ litanij i: „Od pomora, glada no boja,
resi nas, o Gospod! Da kervagskim kralom no
poglavarom mir no pravo zloxnostnaj davj te pro¬
simo, o Gospod Zato tydi k’nam Gospod v’to-
tih dnevih govori: „Obernite se k’meni is vsega
serca vavega, skos post, suze no zdihavage, Joel.
2, 12. ino xalost iprez vave grehe j ino kaj sveti
Augustin vyqi, to se skerbmo tote dni vijiniti, ker
pravi: „0 moj Bog! — dela miloserijnosti — mi
P) r sti opravlati — za krepostjoj se skerbeti, ino
bydo odvraijatij v’ protivnostah poterpliv, v’sre-
ipmercn biti, qrez vvsta no vsako req, kera krez
vystnice pride, cjuvati, ino zemlensko pod noge
hlaqiti, no samo za nebevkim xejati.“

3) Na zadge ve katolvka cirliva krixovega
tjedna s’procesjami hodi, naj bi verniki tydi si za
rodovitnost zemle no obarvale sadja prosili. —
Aava katolvka cirkva tydi nas v’krixovih prosit-
■oli dnevih opomina, Boga prositi, naj bi svojo
“obrotlivo no milovitno roko v’obilnosti odperel,
! n ° na ve xitne pola no vinske gore z’rodovitnost-
jpi oapunil; naj bi on svojo mogoqno no bran-
lv ° r °ko krez nave pola, gorice no hrame isteg-
U| d n ° derxal, ino ge varval, no vso vkodo no
" Csr pqo, hydo vremen no dryge nesreqne prigod-
n ° st * odvraqal od gih, ino od nas, ino nas sreq-
delal. Na toti konec hodimo mi po poli s’
D°cesjami, naj bi blagoslav za ge sprosili, ino
| 1 °, lm ° tydi no prosimo v’litaniji: „Od bliska no
• e gavremenaj odrevi nas, o Gospod! Danam

15  *

228  Na prositne Dneve pri procesjah

sad zemle naj dav no obar jev ; te prosimo, o Gos-
pod!“ Mi prosimo tydi za lepo vremen, za sunce
dex no vse, kaj je za pola no gorice potrebno,
naj bi obrodile. K’ vsemi temi pa je potrebno,
da smo mi spobolvani, ino vredni, naj nas Bog j
osliva no nam svoj blagoslav da. David tak pra¬
vi: „Kdo de stopil na Gospodov breg? ali kdo de
stalna rjegovem svetem mesti? Ker je neduxen
na rokah, no ijisti na serci 5 ker je svoje djsene
po nevrednem vzel, ino svojemi blivnemi ne v
kanosti prisegnul: toti bode dobil blagoslav od
Gospoda, ino milosenjnost od Boga svojega zve-
liqara.“ Ps. 25 , 3 — 5 .

To je ali edno, kaj pomenijo provpe no pro-
cesje krixovega tjedna. Kaj pa ve vetj pomenijo,
mo slivali v’ drygem deli.

II.

Procesje na dale pomenijo, da verniki ak
prepirajoča cirkva na zemli svojo velko xelo, 1'
preladavvi cirkvi v’nebesa priti, na znape dava;
zato pa se nesejo l) krixi s’procesjoj na znamk*
ije, da se mi v’imeni Jezuva krixanega, liki navc*
ga vajvoda zebirati no prepirati ipemo, 2) tj' 1
bandere se nesejo s’soboj na znamel Kristuvoveg 3
premaga ltrez greh no pekel no hydega sovragi ' 1
ka, kerega tydi mi premagati qemo.

l) Krix, ker se pred procesjoj naprejn esC ’
pomeni, da mi v’imeni Jezuva krixancga, kak na .
ve ga vajvoda pri procesjah zebrani šemo, v
ga imeni mi vse nave molitve, provpe, boxje s v
be no vse naboxnosti zaqipati, opravlati n0

konqavati qemo, ino skos kerega zaslyxbe p 11  .

od nebevkega Gqcta dobivati vypamo. V > m  ^
Jezuva Kristuva krixanega ijemo mi vse terp lc !

protiv

dovolr

stapati
ijemo
ta zapi
migaj c
naj bi
brisan

ra Kri:
mo k’!

vi: J)
liti, k;
Kristin

jas sve
v’ nirje

xe z’J t

prema,
Nazare
mi vsel
s’svetit

no dok
dare je

sramoti
koxjcg £
f ati z a
kak Dai
strahon:

Jim.« p
llQ da Zi

'jper,
s mo

v’kr
e  tlav r
r al a , k
Nm 0 ,
Popravi

ltrixovega tjedna.

22CJ

protivnosti no texave terpeti, qemo nas krix ra-
dovolno nositi za Jezusom, ino v’ gegove stapige
stapati. V’ imeni Jezusa Kristusa krixanega se
ijemo mi pripraviti proti grehi, skysgavi no sve¬
ta zapelavnosti se prepirati )  kajti na to nas spo-
migajo krixi, keri se pri procesjah nosijo, ino
naj bi mi na znage dali, da smo pravi qastiteli
hrixanega zveliqara, ino naj bi vse sovraxnike kri-
ra Kristusovega osramotili j kajti mi si tydi xeli-
mo k’Svetnikom v’ nebesa priti. Svetika vel pra¬
vi: „DaIeq od mene naj bo, se v’ qem dry'gem hva¬
liti, kak samo le v’krixi našega Gospoda Jezusa
Kristusa, skos lterega je meni svet krixani, ino
jas sveti,“ Gal. 0, 14. Tak se tydi mi nesmemo
v nitjem drygem hvaliti, kak le saino, qi vse kri¬
lca Jezusom radovolno terpimo, no z’geni greh
premagamo. Tam na krixi visi pismo: „Jezus
Nazarenski, ltral Xidoslti.“ Na totcga se qemo
"** vseli zglejyvati no na gega derxati, ino reqti
s  svetim Pavlom: „Gledajmo ta gor na spoqetela
dokonqavca vere, Jezusa, ker je krix nosil,
“ are  je gemi veselje predpostavleno bilo j je tydi
sramoto zavergel, ino sedi zdaj na desnici stola
u°xjcga.“ Xid. 12 , 2. Mi zato tydi neqemo ma-
j atl  za sramoto sveta, qemo našo meso lirixati,
a l l  David pravi: „Frebodni, o Gospod! s’tvojim
slt ahom mojo meso, naj se jas tvojih sodeb bo-
Ps. n«, 120. Tomas Kemqanslti pravi od
'^a za  Kristusom: „Aj lybi bratje! hodmo mi
' 'P er > Jezus bode z’nami. Za Jezusovo volo
Sn !° ) m i krix na se vzeli, za Jezusovo volo qemo
nu v  krixi obstajati. On bode nas pomotjnik, ker
} l C " av  predhodec no vajvoda. Glejte! mi mamo
^ ra a ) ker nam naprejgre. Le mi moxno za gcm
0  mo, i no ge  nJkaksne reqi nebojmo. Bodrno^
lri P r avleni v’prepiri moxno mreti, Nepystmo nu*

230  Na prositne Dneve pri procesjah

našo rjast no diko nikake sramote priti, da bi mi
pred Kristusovim krixom bexali.“

2) Tydi bandere se nesejo pri procesjah s'
soboj, na znamlepe Kristusovega premaga km
greh, smert, hydega sovraxnika no pekel, kerega
tydi mi premagati tjemo. — Bandere pomenijo
pri procesjah, da mi ednako prepiritni vojski pod
Kristusovimi banderami se zeberemo, naj bi se
za boxjo past ino za našo dysno zvelipape z’Je-
zusovoj pomopjoj proti viditnim sovraxnikom pre-

E irali, naj nas nebi na greh pripravili }  te mol] naj
i mi pe premagali 5 kajti mi ijemo tydi nekdak
preladavsim nebeškim vojskam priti. Bandere
pomenijo veseli premag no prelad Kristusov krc*
greh, preš hydega sovraxnika, ino preš sovrarno
xidosko solo no vyk na den pegovega qastivneg a
od smerti stanepa. Bandere pomenijo pastircu
premag, kerega je naša sveta kersapska vera shos
trydoviten pot Apostolov, ino skoz drago kcn
marterniltov prež xidove, krivoverne hajde no
grozovitne no divjajope napemurnike odnesi
Tote repi nas morejo okuraxiti, tote bandere n an '
morejo s’svojim spominom serpnost davati, se zC
vsemi mopmi na Kristusa preladavca dersati, 1,10
z’pim kres svet, pegovo zapclavnost, sky«9 a '.
no greh, ino kres sovraxnike vsega dobrega p ^
magati no je preladati, ino našo dyso rešiti
zapk lovcovj na Jezusa preladavca se m° re
derxati, naj bi premagali, kak so Svetniki pr c  ‘
gali, ino naj bi k’pim prišli v’nebesa, to J e
sa xela. Derxmo se mopno na Jezusa, in0 g vC .
mo premagali vse skoz pega, ker nas omaga. ^
ti Pavel pravi: „Vu vseh totih repah prema?
mi za volo tistega, ker nas je lybil.“ Ri 01,  ..

Tak ali procesje krixovcga tjedna P orne s j (oS
da mi na zemli našo selo na znape davamo, s

prepir
priti,
no pr<
ca vxi

a

proce:

’z neb

je pa

bi se

priprs

od ke

verne

obarv

zvedi

magai

gom j

ramo,

vojski

govoj

nave 1

gegov

ven h

sani,

gore,

tydi t

greha

hvalit

poda

vsim

Ef, j

krixovega tjedna.

231

prepirale no premagale greha v’ nebesa k’ tistim
priti, keri so xe svet z’i)egovimi skysgavami dav¬
no premagali, inosi zdaj tam veselja vetpnega ven¬
ca vsivajo.

Mi ali v’prositnih dnevih krisovega tjedna
procesje mamo, naj bi se spomenuli, kaj je Jezus
\  nebes dol na zemlo prišel nas odresivat, ino
je pa ta nazaj v’svojo nebeško qast odisel 5  naj
bi  se mi k’pegovega vnebohoda svetki vredno
pripravili, kde je on zdaj nat? naj veksi pomotpik,
od kerega si prosimo pri nazoijnih procesjah od-
vernege biqa boxjega, rodovitnost zemle, no
obarvage sadja. Mi pri totih procesjah tydi na
zvedi davamg našo xelo, skos prepirape no pre-
magage greha no posvetnega k’nebeškim sere-
gom priti j zato se pod Kristusovim krixom zebi-
ramo, naj bi z’i)egovoj pomotpoj se prepirali no
vojskovali proti vsem protivnostam, ino pod ge-
govoj preladavnoj banderoj premagali sovraxnike
nave dyxe. Spomenmo se ali na dnevno podvy-
^ge, naj mi tote procesje Bogi dopadlivo ino na
gegovo naj vekso ipst, na nas teloven no dyso-
ven hasek opravimo, naj bomo od Boga tydi osli-
van i, da nam poxegna nase xitne pola no vinske
g° r e, ino varje pe od hydega vremena, naj varje
1 'di nase hrame od nesreije, ino nas od vsega
greha no hydega. Alipa mi se tydi moremo za¬
valiti dobrotlivemi Bogi za vse dobrote, kere
eam je dozdaj xe dava!, z’besedami svetega Pav-
a:  »Poblagoslavleni bodi Bog ino oi[a našega Gos-
Poda Jezusa Kristusa, ker je nas skos Kristusa ze
' s ‘ m  dyhovnim no nebeškim xcgnom napunil / 4
' h  3. Amen.

232

Na svetek Vnebohoda nagega Gos¬
poda Jezusa Kristusa,

a 1 i n a

Krixov Metertek.

„Ino Gospod Jezuv, dare je z’ rpmi zgovoril,
je bil v’nebesa vzet, ino sedi na desnici
boxji.“ Mark. 18, 19 .

Kristuvov Vnebostop.

Sveti Lykav pive svojemi prijateli Teofili:
Naj poprej sem jas, o Teofil! spisal vse, kaj je
Jezuv delal no vyqil, od zaqetka notri do dneva*
kda je on svojim skos svetegaDyha zvolenim Apo¬
stolom zapoved dal, ino v’nebesa odisel. Totim
je on po svojem terplei)i z’ vnogimi dokazi posve-
doijil, da je xiv: da se je jim vtirdeset dni skaxy-
val, ino od kralestva boxjega govoril. On je jel
z pimi, no.pim zapovedal, da nebi od Jeruzale¬
ma protpli, temoq na obeqage oqcta qakali, ke-
ro ste vi, je rekel, z’ mojih vyst qyli ",  kajti Ivan
je kerstil z’vodoj, vi pa bodte po nekih dnevih
s svetim Dyhom kerveni postali. Te so ga zato
pitali zebrani rekoq: Gospod! bov ti ob tistem
qasi!zraelsko kralestvo pa postavil? On pa je od¬
govoril : Vam nedohaja qasov no okovternov ve-
diti, kere je oqa po svoji oblasti postavil} tenvoi[
vi bote moq svetega Dyha dobili, ker bode Itrez ' nS
privelj ino vi bodte moji svedoki v’ Jeruzalc 1 ’ 11 ’
po celi Judoski dexeli no Samariji notri do l (ra

Na svctek Vnebohoda našega Gospoda te. 233

jov zemle. Ino dare je to povedal, je bil pred
ijihovimi oipni pozdigrjen, ino Svetla megla ga je
vzela od gihovih oqi. Kda pa so za ■gem gleda¬
li, kak je v’nebesa sel 3 glej, te sta stala pri i)ih
dva moxa z’belimi oblaqilami, ltera sta rekla:
„0 vi moxje ’z Galileje! kaj stojite^vi ty no gle¬
date proti nebi? Ravno toti Jezus, ker je od vas
proij v’nebesa vzet bil, bode ravno tak pa prišel,
kak ste ga ta iti vidili. 44  Dj. 1, 1 —11. To je
zgodba Jezusovega vnebohoda. Tak je Jezus na
zemli ty odspoder svojo velko opravilo dopunil,
ino nas odrešil, no za nebesa pa priliqne naredil,
jcnas postavil na pot proti nebesam, no nam dal
vse pomoqi v’roke, s’kerimi po naši slierbi zna¬
mo za ipjtn v’nebesa priti. — Krez Jezusov vne¬
bohod qemo mi dnes veq premislavati, ino jas
b»ram

I. Zakaj je Jezus v’ nebesa sel ? ino
Ib Kaj nas vyqi Jezusov vnebohod?

Gledajmo tydi mi dnes gor za x)em s’ pobox-
»im no ipstim sercom, naj tydi on na nas sem dol
1  milostivnim no prijaznim okom gleda, ino jas
l l etn  z’gegovoj pomoqjoj zaqeti.

I.

W ^ ezuv ^ r * stuv  nasZveliqar je v’nebo sel, od-
.J Jenazemlo sem  k’nam prišel, l) da je svojo
^ delo našega odrešena na zemli opravil, 2) naj
1 Svete ga Dyha svojim Apostolom no nam vsem
j a *> 3) naj bi tydi nam vsem prostore v’ne-
Satl  pripravil.

»eh 1  Kristus je odeod na dnesni den v’

j. ^ e sa sel, da je svojo odresitno delo na toti zem-
’P r avil, — „Tak je Bog svet lybil, da je svoje-

234 Na svetcU Vnebohoda našega Gospoda

ga edinorojenega Sina dal, naj bi vsi, keri na
pega verjejo, nebi na pogyblepe prišli; temotj
veqno xivlepe meli,“ Iv. 3, lG. Jezus je na to*
ti svet k’nam poslan bil’z nebes, naj bi qloveq-
ji narod, ker je skoz greh pervega qloveka pod
zgybo no na vepno pogyblepe prišel, pa odrešil
no zveliipal. On je zato tri no trijesti let ty po
zemli kak plovek med lydmi hodil, je vyqil pra¬
vo zvelipepo vero, ino nam vse tiste pomopke v’
roko dal, keri so qloveki potrebni bili za pego-
vo resepe no zvelipape. Jezus je delal pvdese
na hasek lydem, skos kere je sebe za boxjega po¬
slanika ino svojo vero poresnil. On je terpel ino
zadnip na hrixi naj sromotneso smert merel, no
na tretji den od smerti stanil; skos smert no sta-
nepe posvedopil našo resnipno odresepe odveip
ne smerti no kastige; je nas celo prilitjnc nare¬
dil, se zvelipati, nam tydi vse srednila no pomoif
lte v’roke dal, se pa Bogi dopadnuti, t[i smo sc
pemi skoz greh zamerili. Jezus je po svojem od
smerti stanepi stirdeset dni po zemli hodil no svo¬
je vyqenike vyqil od boxjega kralestva, kak bi or"
mogli po pcgovem odhodi cirkvo ravnati no oskr¬
beti, On je rekel k’ pim: „Jas sem od Opeta k 1 '
sel, ino na svet prišel, jas pa svet zapystim, 1,0
odidem k’Oqeti.“ Iv. 16 , 20. Je rekel: ,,Idtep°
celem sveti, ino oznanyte Evapgelje vsem l)' st '
vam; ker verje, no kersen bode, toti bode zveht[ a
ni; ker pa neverje, toti bode pogybleni.“ Mark. 18»

15. lO. „Jas qem obepape mojega Opeta na u  j
poslati, ino vi mate te v’Jeruzalemskem njcs
ostati, dokliq nebote z’ mopjoj svetega Dyha ob
ni. On je pe pelal vyn proti Betanji na o‘ s
goro, je stegnul svoje roke gor no pe poblagos •
vil, se je loqiI odpihk’ncbi gor, ino oni sop^
ga molili, no sli te v’ Jeruzalem z’ velkim vest'


Jezusa Kristusa, ali na Krixov Hetertek. 235

Lyk. 24, 4Q—52. Sveti Leo Papes pravi
lt’temi: „Ino resnično velki no nezreqlivi zrok
je bil, se veseliti, dareje v’nazornosti svete vno-
rine qres vseh nebeških stvari vrednost qloveqje-
ganaroda narav sla, prestopajoča Angelske re¬
di, ino qrez višine prodnih Angelov pozvisana ,
ltera z’ niltaksnimi višinami svojega pozdigavaqa
mere nebi dosegnila, kak da se je na zravensedes
vernega Oqeta vzela, s’ tistega qastjoj na sedesi
stovarsila, s’kerega naravjoj se je vzakonila v’
Sini.“

2) Jezus Kristus je odisel v’ nebesa, naj bi
svetega Dyha svojim Apostolom no nam vsem po¬
slal. — Jezus je svojim vyqenikom rekel: „Jas
grem k’temi, ker je mene poslal, ino nikdo zmed
vami me ne pita, kam greš? Temoq da sem jas
h’vam to govoril, dak je vašo serce puno xalosti
postalo. Jas pa vam povem resnico: Hasnovitno
je za vas, da jas ta grem; kajti qi jas nebom ta
odisel, razveselitel nede k’vam prišel: qipa bom
l a s ta sel, te ga qem vam poslati. — Dare pa Dyh
resnice prišel bode, te bode vas vso resnico vyqil j
J la jti on nebo sam od sebe govoril; temoq vse,
« a j bode on slisal, to bode on vam oznanyval. Tisti
bode mene prezobrazil j kajti on bode od mojega je-
I' 3 !, ino vam oznanyval,“ Iv. l6, 5—14. Ino na
f  eseti den po svojem odideqi v’nebo je Jezus obe-
ijanega razveselitela, Dyha resnice, moq nebes-
>0 , svojim vyqenikom poslal, keri so ga tydi vsem
er i so se kerstiti dali, davali, ino i)im skos po-
^o a l)e rok pri sveti firmi daryvali, ino tak se se
z a l sveti Dyh v’ totima svetima Sakrameritoma
n . a, . n  vsem daryje. Sveti Gregor piše : „Idoqi na
V K,no  j e  vlovlenost vVlovlege vzel, ino lydem
are  dal. Ef. 4, 8. Idoqi najmreq na višino je
Ov lcnost v’vlovlege vzel, da je navo sperhlivost

236 Na svetek Vnebohoda navega Gospoda

skoz moq svoje nesperhlivosti spil. Dal pa je da-
re lydcm, da je po dolposlanem dyhi edncmi go¬
vor mudrosti, drygemi govor vednosti j ednemi
milost moqi, drvgemi milost ozdravlep; ednemi
spole jezikov, drygim prelagale zgovorov pode-
lil.“

3 ) Jezuv Kristus je na dnevni den v’nebesa
odivel, naj bi tydi nam tam prostore pripravil.—
Pred svojim terplepom je Jezuv xe svojim vyqe-
nikom naprejpovedal: „Naj se vavo serce neva-
losti. Ako verjete vi na Boga, dak verjete tydi
na me. Abrami mojega Oqeta je dosti prebiva-
liv. Da bi temi neblo tak, te bi to jas vam po¬
vedal 5  kajti jas grem ta mesta za vas pripravlat.
Hi jas ravno ta odidem, no za vas mesto pripra¬
vim j dak qem pa priti, ino vas vzeti k’sebi sanie-
mi, naj vi bodte, kde jas sem. Ino kam jas grem,
to vi vete, ino pot tydi vete.“ Iv. 4, 1 —5. Jezuv
je nam vsem v’nebesa prebivaliv pripravlat vel,
ino tydi pripravil; kajti on oqe, da bi mi vsi h
gemi ta privli. On je nam tydi ta pot pokazal
no nadelal, naj bi mi po poj k’pemi v’pegove
lepe no vesele prebivaliva privli. Veselmoseno
skerbmo se k’ tistim prebivalivam, kerih nam j e
Jezuv dnes pripravlat odivel, naj kda on pa pr*'
vel bode, te nas ta s’soboj vzeme, kde on J 6,
Sveti Auguvtin nam veselje dela na pe rekoij-
„Kak qydovitno lepe no lybeznive so aeno tvoje
prebivaliva, ti Gospod veregov vnoxin! Kak moji
no si moja dyva xeli v’pe gorvzeta biti!“ Da ' 1
xe pravi od lepote boxjih hix: „0 Gospod! z° vL ’
on, jas sem kep tvoje hixe lybil, ino mesto, 11
tvoja qast prebiva.“ Ps. 25, 8- .

Za totih zrokov volo je ali navZveliq al
zuv Kristuv na dnevni den v’ nebesa vel. K a J P

Jezusa Kristusa, ali na Krixov Hetcrtek. 237

ijegov ijastiven vnebohod nas vyiji, mo po tem
itfii.

II.

Od Jezusovega vnebohoda se mamo vyqiti:
\) da mi na poti, bero nam je on pokazal, osta¬
nemo, 2 ) da mi pomoip, kero je on nam dal, po-
hasnyjcmo, 5 ) da se mi staniva, kero nam je tam
pripravil, vredni naredimo,

l) Jezusov vnebohod nas vytji, da bi mi na
poti, kero nam je on za soboj v’nebesa pokazal,
ostali. — Jezus je odisel v’ nebesa te, dare je nam
tynazemli pot v’nebesa naznamlal no nasnoval,
ino ze vsemi pripravami nadelal, nas zadosti pod¬
ojil no nam vse pomopke v’roke dal, kerih za
spravlepe nebeškega zvelipapa potrebvjemo, Mi
vemo, da je Jezus pred svojim vnebohodom vy-
i[cnikom zapovedal: „Vyqte pe vse zderxavati,
taj sem vam zapovedal.“ Mat. 26 , 20 . Mi mamo
na sebi kak pravi kerseniki duxnost, vse pe-
gove zapovedi zderxavati,pegovo volo zvesto spu-
Jjavati, dobro ipiniti no se hydega ogibati, našo
sorcc od krivičnosti no nesvetosti pistiti ino ze
vsim dobrim napupavati, v’kreposti no pobox-
nosti rasti, no Bogi dopadlivesi grapivati, svoj
lrix  no terplepe^ tadovolno no poterplivo za Je-
z uvom nositi, ino pega ze svoj gorepoj lybcznoj
nas ledyvati, doklip do pega nepridemo. Jezus
„Jas sem pot, resnica no xivlepe. — Nise
n °pride k’ opeti, kak skoz me.“ Iv. 14, 6 . 7. „Jas
Setn  ^yp sveta, ker za menoj gre, nehodi po te-
temop bode lyq xivlepa imel / 4  Iv. 8 , 12 .
,fi °mcne lybi, totibode moje besede zderxaval,
"J 0  moj oqa bode ga lybil, ino mi mo k’pemi pri-
v ino  prebivalise pri pem delali. 4 * Iv. 14, 23*

238 Na svetelt Vnebohoda navega Gospoda j e

Sveti Auguvtin pravi: „Naj sladkevi, dobrotlive-
vi, prijatelncvi, lyblenevi, teqnevi, vovenevi,
milnevi no naj lepvi (Jezuv!) v’t]astivnem prela-
di tvojega Gospoda si gorvel v’nebesa, ino sediv,
naj mogoqnevi kral! na desnici tvojega Oijeta,
Vleiji me gor k’tebi, naj v’dyhi tvojih mazil be-
xim, bexim no se nevtrjdim, da me ti vleijev no
ravnav."

2) Jezuvov qastiven vnebostop nas na dale
vyqi pomoqke, kere nam je on v’roke dal, zve¬
sto pohasnyvati.—^Zapovedal je Jezuv nam vsem
pri svojem odhodi,‘ijegove zapovedi, kere nam je
dal, zvesto zderxavati, po i)ih nave duvnostispu-
rjavati, nikaj nikomi ne duxni ostati; ^egovc mi¬
losti pohasnyvati, krivic no grehov se ogibati,
dobro ijiniti, svete Sakramente prijimati, navo
vest, serce qistiti od hvdega, vse dobrote no da-
re boxjih navykov si v’basen spravlati; hydih pri¬
lik se ogibati, skyvi)ave no greh premagati. Je¬
zuv pravi: „ x Iev ti v’xivlege notriiti, dak zdena-
vaj zapovedi. 4 ' Mat. 1Q, 17. „Zestryvte vyn, prs-
vi sveti Pavel, stari kvas, naj vi novo testo posta¬
nete; kajti navo vyzemsko jagne je zaklano. -M'
mo zato vvzemsko jed, ne s’starim kvasom, n etl
s’kvasom hydobnosti no kanlivosti; temoq z ne-
kvavenim testom qistosti no resnice." 1. Kor. 5,
7. 8. ,,Vi ste od Jezuva podvyqeni, da bi odpo-
loxi!i pervlarjo xivlei)e starega qloveka, ker p°
xelah blodostva no pogyblepa gre. Ponovte p 3
se v’ dyhi vavega serca, ino si obleqte novega t[ 1°'
veka, ker je po Bogi stvor jeni v’ pravitjnosti
pravi svetosti; 44  Ef. 4, 22—24. „kajti zveli , l aI ’|
so qistega serca; zakaj oni bojo Boga gledal'.
Mat. 5, 8. „Ker verje, pravi Jezuv, bode zve 1
qani; ker pa neverje, bode pogybleni. Znam
T)a pa, kere do za tistimi, lteri vcrjejo, p rlV c ’

so: 1

ve jc
smcrt
roke
-18.
naijin
„kajti
vi, qi

ro izg
resnit
škili,
od d j
odega
byde
konca
l {i i)in

nosti 1
lo gib
jo.«

rege s-
podvyi
ke od >
P°kasn
H ka
. 3)

1,11  moj
pravlat
' J eskeo
Poprav

111  nare.
tisti.

Jci !uv p

N| g

‘"Don 1
?'•“ Ma
Je %,

fe¬

si,

da-

lis,

:ta,

be-

no

lalc
;ve-
iem
n je
ipu-
mi-
ati,
iavo
da-
pri-
Je-
rxa-
pra*
)Sta-
Jej-

neti
ne-
r. 5»
dpo-
r p°
e p a
ijlo*
ti 0°
itiafli
iali.; (
»veli*
jnilc*
•islc>

Jezusa Kristusa, ali na Krixov Metertek. 23Q

so: V’mojem imeni bodo oni vrage iz gagali, no¬
ve jezike govorili, ltaije odegaijalij rji do kaj
smertnega pili, jimnede škodilo j na betexnebodo
roke de vali, ino jim bolse bode.“ Mark. 18, 16
— 18 . Take qydese bodo delali. Po dyhovnem
naipni se kerSeniki nehei)ajo nydesov delati $
„kajti oni zgarajo vrage, kak svetKrizostom pra¬
vi, iji oni greh, ker je hysi od vraga, skos poko¬
ro izganjajo. Oni govorijo nove jezike, i{i oni po
resničnem spobolsai)i neguqijo vet{ od zemlen-
skih, praznih (laxlivih) no grešnih reqij temoq
oddyhovnih no nebeških reqi govorijo/* „Oni
odegapajo kape, veli sveti Bernard, iji oni svoje
hyde nagneta pokonpajo, ali hyde misli sperv-
konca pasi zadysijo. Oni pijejo razvi kvara jad,
i(i i)im pohyslivi gupi no zgledi, nevarne prilox«
nosti no vabnosti, hyde vudai)a no navyki za vo¬
lu giliove kreposti no stanovitnosti nip nesltodi-
) 0> “ „Oni devajo zadnip svoje roke na betežne,
rci l e  sveti Gregor, ino i)e ozdravlajo, pi nevedne
P°dvyqijo, blodepe na pravo pot spravijo, grešni-
ke od greha zavernejo/* Tak moremo mi zvesto
pokasnyvati p omorike, liere nam ie Jezus v’roke
H kal; nas

3) jgegov pastiten vnebostop vypi, da bi se
lm n mgU staliva, ltcrega nam je Jezus dnes pri-
l lra vlat sel, vredni narediti. — Miše moremo ne-
ic dicg a prebivaliva, keronam je Jezus v’nebesah
Popravil, vredni delati. Ino mi se tistega vred-
111  naredimo, rji mi vpinimo, kaj Jezus veli, no
, tlst ih terja, lteri pejo rjegovi vypeniki postati.
' CZl,v  pravi: „Ne vsaki, ker pravi k’meni: Gos-
i ^ ' Gospod! bode prišel v’nebeško kralestvo,
, I j'° l l l e , ker volo mojega nebeškega opeta vi|i-
j| ‘ Mat. t,  21. „Ker p e za menoj iti, govori
iUv > naj sam sebe zataji, naj svoj krix na se

240 Na svetel* Vnebohoda navega Gospoda

vzerac, no za menoj gre.“ Mat. 16 , 24. „Na tem
bode vsaki spoznal, da ste vi moji vyqeniki, iji
te med soboj lybezen meli.“ Iv. 13, 35. Nata-
bi napin si ali mi moremo nebesa slyxiti; sebe
samega zatajiti, poterplivo vse terpeti, dobre de¬
la opravlati, pravilnega no pistega serca biti. Je-
zuv pravi: „L)are de plovepji Sin v’ ijasti svojega
Opeta s’svojimi Apgeli privel: te de vsakem! po-
vernil po pegovih delah.“ Mat. lO, 27. Svetilu-
guvtin xeli no prosi: „Daj meni tvojega svetega
Dyha, berega vode pomenijo, lterega si ti xejnim
dati obetal. Jas te prosim, podeli mi, naj jas
že vsim xelepom no ze vsoj gorbostjoj ta priti se
sberbim, liam si ti, bak mi verjemo, na vtirdesc-
ti den po tvoji staji odivel; naj jas samo le po te¬
li v’ totem trydlivem xivlepi se zderxavam, z mo¬
jimi mišiami pa j no z’m oj oj xelnostjoj vseli po
tebi sem, naj tam mojo serce je, kde ti moj vo-
veni no lybeznivi lyblenik sev, s’ berim se nemre
nip primeriti. 4 *

Na tote repi nas opomipa Jezuvov vnebostop-

Jezuv je v’nebo vel, da je svojo vclko delo
navega odrevepa ty na sveti spunil, naj bi Apo v ;
tolom no nam vsem svetega Dyha poslal, ino ni) l
bi tydi nam tam mesto pripravil. Nas pegov vne-
bostop vyqi, tydi za pem po pokazanem poti iti j
pomopke nam v’robe dane zvesto pohasnyvat'>
no se vepnih prebivaliv vredni delati. — d ezl1 '
Kristuv nav Zvelipar je na dnevni den v’nebes 3

jas p
15 .

-.A.uvuv/ 1 Viliju* J|V nw v»*«vo»** ,

odivel, nazaj v’svojo pravo no vepno domovi^

tyd! nam tam stana pripravlat. Verni moj
mo se ah sveli v’navem djapi no nahapi tak livc-
i no se zaderxat.i, da bomo se tydi tistega prebiva*
'! a tan i P« pem vredni naredili, ino b’qemip ri ;
V 1 na ^ J-jdi mi smemo repti z’Davidom: ,^ otl
mo; popiteb mi na j  na veke velt bode , ty bo*

»Tak

r

1

x

JJ

ga edi

beri n
temop
bodem
Jezuvi
zen b c
VSe gam
»ay 0  o,
% L }
"'opne-

bi

e «evc

, Sv °jo d,
ia bi ha;

lateli

»n b

fi

femor (
° V 'i' n

^ no

Up

edi;

^oro

Svet.

be

Na Fynliivtni Pondelek. 241

jas prebival, da sem si i)ega odebral.“ Ps. 131,
15, Amen.

Na Fynkrstni Pondelek.

)0'
to

w i

im

jas

se

ISC-

tc-

nn-

P ri  i
vo-
ure j

top- 1
lelo :

)0V-

naj I

nič¬

iti;

-ati;

;7,Ut

besa

in«;

.crh*

sive-

[)iva-

ipri'

Tot'

bo« 1

»Tali je Bog svet lybil, da je svojega edinoroje-
nega Sina dal, naj bi vsi, lteri na pega ver-
jejo, nebi pod zgybo privlij temoq veqno
xivlepe meli.“ Iv. 3, lO.

N

a j v en vi

D a i

»Tak moqno je Bog svet lybil, da je svoje¬
ga odinorojenega Sina dal, naj bi nieden od tistih,
le n na pega verjejo, nebi na pogybler)c privel;
temojf veqno xivlepe mel,“ je rekel Jezus li’ Ni-
i emi v’ eni zavyplivi noqni vyri, dare je on k"
' czuvi privel. Je resniqno velka, naj veliva lybc-
zen  ^ )0 xja do navega sirmavtva! Vse, kaj boxja
' se gamogoqnost premore, to ona da za nas, za
navo  °drevepe od veqnega pogyba. Je premisli-
rri0)  %bleni Vkypzebrani! kaj premore naj pre-
j|j 0 i[neyi, na j bogatevi oqa vekvega no sebi ly-
‘ cnevega od svojega premoxepa komi dati, kak
>d e te!? Ino qi toto on da za koga, no je za
•hasek poroqi, se pega iz lybezni proti pri-
ujj 6 , 1 \  ? n ebi, kellia more pegova lybezen proti te-
)ll i, tali velki dar, naj vekvi dar, kerega on
t  tn ® r ®> ker je pemi v’serce zrasel, dati? Ino
^ n i nebevki Oqa, iz lybezni k’ nam nevol-
ed 1 n ° sirotam, v’pogyblepe padjenim, svojega
lnor °jencgaSina on da, no ga za nas pystiter-
Sve ‘- Del. 10

242

Na Fynkistni Pondelek,

peti no mreti na krixi} o kelka Iybezen do nas
od nebeškega Oqeta! Premislite kristjanje, jel
smo mi tak velkega dara, telke lybezni vredni?
Naj lybIeneso, nat jakso, kaj veijen Bog premo-
re, on da za nas! Mi nanq neijemo totega naj veli¬
kega dara z’ nikaksnim blagom tote zemle primer-
javati; on je predaleq qrez go spovisani, danebi
xe skos toto primerjavage se sponisil. Jas zato
reqem:

I. Boxji Sin je dar za svet, ker sam našo naj
texeso sirmastvo odzdignuti zna,

IT. Box)i Sin je dar za svet, ker sam našo naj
vekvo vrednost, krepost no blaxenost oslo-
boditi zna.

Dve reqe, bres kereve mi nemremo zvelitp
ga dosegnutij zato se poroqmo našemi Jezusi;
kerega nam je nebeški Oqa poslal, ino posljvaj’
mo ze svoj skerbjoj. —

I.

Naj veksi dar, kerega nam je nebeški oq a °J
nebes sem dol poslal, je gegov edinorojeniSmi
nas Zveličar, ker sam nam našo sirmastvo odzdig¬
nuti zna l) skos svojo vsegamogoqnost, 2) s ^ oS
svojo dobrotlivost, 3) skos svojo mudrost.

l) Jezus, boxji Sin je naj veksi dar za n as '
ker sain premočen je, našo naj texeso sirma ,,t ' l j
odpornosti, skos svojo vsegamogoqnost. -?•
smo v’naj globesem sirmastvi no v’naj vek « 1  IlC .
voli bili, dare je skoz Adamov greh ves t[lovei[)
narod v’pogyb!ege veqnega zaverxega p ad
Neblo je zdaj veq na nikaksni naqin slovel 11  r
magati, kak le samo od Boga. Nise je n e  P
mogel qloveka zdaj od veqnega pogyblega o

gati,
samo
qlov<
kak 1

nazaj
Nive
le gri
ve je
nosti
samo
vekve
i[Iove
ijii[Ic
nevoli
skoz 1
pysei
naši 1
potrei
roagat
Petra
Pai
v yi[en
Jezus
re ga n

"o je ]
Sina d,
P°gybi
'• 3, (

a lo b e;
"dresil
‘' ani  ve
Pod; ti

, ost. -
'‘Jezus

243

las

) el

ni?

no-
ek-
ler-
ebi
lato j

naj

naj

islo-

iqa-

uvi)

Hfaj-

[a od
Si»)

zdig-

skos

nas*

avtvo

-Bi 1

(i nC'

,vetij 1

adnit
ti p°'

Na Fynkivtni Pondelek.

gati, ali pemi pot veqne voze odklenuti, kak le
samo boxja vsegamogoqnost. Nive je ne mogel
ifloveka nazaj ’z veqne voze v’svojvino postaviti,
kak le sam Bog. Nive je ne mogel qloveka veq
nazaj k’zveliqapi spraviti, kak le samo boxji Sin.
Nise je ne mogel od veqnega sirmavtva no nevo-
le greha qloveka odreviti, kak samo Mesiav. Ni¬
ve je ne mogel boxji razxaljeni svetosti no praviq-
nosti za toti vqipeni greh zadosti vqiniti, kak le
samo Jezuv skos svojo vsegamogoqnost, Neblo je
veltve cene, neti vekvega dara, s’ lterim bi se znal
qlovek od pekla odkjpti, kak Jezuv! Tydi zdaj
tjujlovek v’greh padne, od nikoga nemre, ’s tote
nevole reveni postati, kak od Jezuva milostivnega;
skoz pegovo milostno svojo spobolvape pa on od-
Pyvepe dobi. V’navem telovnem sirmavtvi, v’
navinevoli, v’nesreqi, betegi no vsaki revi no
potrebi nam le samo Jezuv no nav Bog vseli po-
®agati premore. Jezuv je poslal Apgela, ker je
tetra V, V oze revil. Dj. 12 , 7—11. Jezuv je re-
Ktl  Pavla od pregapavcov v’ Damavki, kde so ga
'Toniki v’kovi krez zid dolspystili. Dj. Q, 15.
ezu » je naj vekvi dar boxje lybezni do nas, ke-
re go nam je Bog ’z nebes poslal j kajti tak mdq-
5? l e  Bog svet lybil, da je svojega edinorojenega
Ula  dal, naj vsi, lteri na pega verjejo, nebi na
P 0 žybleqe privlij temoq veqno xivlepe dobili. <c
I ; h. Mi smo ali sreqni qres vse, ino nam va-
^1° besede svetega Ivana: jjMi de vas boxji Sin
revil 3  tc bodte vi po pravici svojni.“ Iv. 8 , 36.
a ot valajo besede svetega Auguvtina : „0 Gos-

PQrl I «' • m  _ V*

• 11  sr moje pote rastergal 1 “

0  . 2 ) Boxji Sin je naj vekvi dar za svet j kajti
|j v  Jc na vo vbovtvo odzdignul skos s vojn dobrot-
„Nive je ne dober, kak Bog sam,“ pra-
ozuv. Mark. io, 8. Bog je naj dobrotlivevi

16 *

244 Na Fynkistni Fondclek.

proti vsem svojim stvaram, vso dobro mamo mi
od pega. fjegova naj veksa dobrota proti nam
je, da nas jc Sin boxji po svoji velki dobrotlivosti
od naj vek sega no naj teskesega vbostva našega
vepnega pogyblepa no kastige greha odrešil škos
svojo drago kerv, ^egova dobrotlivost je neskon-
t[anaj kajti kelko darov no dobrot ve nam zdaj
skoz dava. Kde najde stiskani no pregapani in-
de pravi mir svojega serca, kak v’Jezusi, svojem
Bogi no zvelipari? Kde najde bogi no sirota po-
motj no oblehkotepe svojega strada no potrebe,
kak v’Jezusi, lier pemi da po svoji velki milostiv-
nosti no miloserpnosti pomoplivo roko najti no
odpreti, 7  s kere on dar no podporo vzeme? kde
najde inde nevolnik no bolenik svojo povesclege
no oblehkotbo svojega terplepa no sirmastva,
kak v’ Jezusovem terplepi ? On pemi pride po svo¬
ji velki dobrotlivost! k’ pomopi no poveselepi vu
vyri pegove texave. Kde najde grešnik indepo'
mo p no odresepe svojih stiskov no grizov fpd e
vesti, kak v’Jezusovih ranah, skos pravo preober-
nepe svoje misli, serca no djapa? Kaka lybezcn
h oxja je to do nas, takega dobrotnika ’z nebes o
Boga dobiti, naj bi vsi od sirmastva greha reve
ni no zvelipani postali. Skos svojo dobrotlivost
je Jezus razbojnika na krivi oslisal. Lyk. 23, 43-
Skos svojo dobrotlivost je on kervotopno xeno°|
pene te\ave rešil Mat, 9, 22. Zato pa je x cnll ‘
sel na Boga, na Jezusa, za ploveka vesela no J) e
govo serce z’radostjoj napuni. David pravi: „ Ja5
sem si naBoga zmislil, ino se preš to razvesc
lii.“ Ps. 0, 4. Jezus pravi: „Zvclipani so sa °j^
ni 3 kajti oni bojo razveseljeni/ 4  Mat. 5, 5- .

zus je sam, naj bogatesi, sirmak postal, naj
našemi vbostvi na pomop prišel; on je sam sc
za nas poropil 3 zato je naj veltsi dar za nas. '

ti Pa
Jezu
stal,
mast
gusti
mi tv
tak v
moi[l
mi, p
hvalil
no ly
ovelii
De, v

kajti

drost

diti s

mogo

nevol

noviti

kajti (

prilip

nila, i

bole v

Lazar;

f e ga ,
te od
deije ,
lo - Iv.
J) i svo
nilo, s
r °t[il,

zanest
kak
^eta
kzus

or

245

) mi
nam
rosti
sega
skos
kon.
zdaj
i in-
ijeni
: po-
•ebc,
stiv-
i no
Kde
lepe
rtva,
i svo¬
ji vu
epo-

hyde
)bet*
iezen
es od
reve-
ivost

> 45 j
10 0(1

c  mi-

o

„Jas

vese-

ilost*

Je-

aj bi
s ebe
Svc*

Na Fynkistni Pondeleli.

ti Pavel piše: ,,Mi vemo milost našega Gospoda
Jezusa Kristusa, da je on za našo volo vbogi po¬
stal, dare je bogat bil, naj bi mi slioz ijegovo sir-
raastvo bogati postali.“ 2 . Kor. 8, Q. Sveti Au-
gustin pravi: „Gospod, nas Bog! kak moijno smo
mi tvoji dusniki! kere si ti tak drago odkjpil, ’s
tak velkim darom odrešil, ino s’tak lepim po-
moqkom pa nazajpostavil. Kak moqno se mamo
mi, pomoip potrebni, tebe bojati, lybiti, slaviti,
hvaliti, qastiti no oveliipjstiti, ker si nas tak moij-
no lybil, tali drago odrešil, tak visoko posvetil no
oveliijestil. Kajti tebi smo mi vso našo premoxe-
j)e, vso našo xivlerje no vso našo vedepe duxni.“
3) Jezus, Sin boxji, je naj veksi dar za svet,
bajti on zna našo vbostvo zadniij skos svojo mu-
drost odzdignuti. —• Jezus je mogoijen, vse ve-
diti skos svo j o vsegavedoijnost $ pemi samemi je
roogoipio, nam vseli pomagati v’ našem sirmastvi,
nevoli no potrebi, na naj ijcdnesi no nam naj has-
novitnesi naijin skos svojo ijednost no mudrostj
bajti on zebira vseli naj jakse, naj kraljeve no naj
pdliipiese, nam naj hasnovitnese pomoiji no sred-
nam na pomotj priti v’naši potrebi. On naj
bole ve, kaj nam treba. On je po svoji mudrosti
azara ne prišel te ozdravlat, kda je Marta po
5 e ga poslala j temotj ga je pystil mreti, naj biga
te  °d smerti zbydil, ino naj bi toto qydesno zby-
e 9 c  Jezusa vise za pravega Mesiasa oveliijesti-
,°' bv. u, 4 g <  p 0 S voji mudrosti no po sklenit-
J j svojega Oqeta je on tydi sebe za resitno sred-
n ‘ °> za naj veksi dar za nas, odebral, no se po-
r ° l l^ _ Zato pa se tydi mi vseli na rjega moremo
fiesti, in 0  vse v’negovem imeni prositi od Boga,

«ak n n  _7- *kr D  1  • . • ---:

Q ° n sam  veli: „Vse, kaj te vi v’mojem imeni
j e ^ ta  P ros ili, to bode vam dal Iv. lO, 23. ino
v  * j °de vse naj pravej za nas zravnal. Ino sveti

240

Na Fynluvtni Pondelek.

Jakop nas vyqi: „Vsaki dober no popun dar pri¬
de od zgorah dol, od oqeta lyqi, pri kerem nega
nikakvega premeneija, neti tepe premenitbe naj¬
ti.“ Jak, l, 17 . Tak nas tydi vyqi sveti Augu-
vtin po mudrosti Bogi slyxiti: ,,Ti nav Gospod
Bog! reqe on, od kerega vse dobro pride, — za
tvojo no tvojega imena volo nam daj tvojo milost,
naj mi tebi s’ tvojemi milostami no dari 6 lyximo,
se tebi v’resnici dopadnemo, ino tebi vsaki den
hvalo za velke dobrote tvoje miloserqnosti prine-
semo.“

Jezuv je naj vekvi dar za svet, ker sam navo
sirmavtvo odzdignuti zna. On je naj vekvi dar
za svet, ker sam navo vrednost, krepost no bla-
xenost osloboditi premore j od tega pa v’drygem
deli poslyvajte.

II.

Jezuv je naj vekvi dar za svet, ker sam na-
vo naj vekvo vrednost, navo krepost no navo bla -
xenost nam naj bole zasloboditi zna: l) skos svo¬
jo boxjo vrednost, 2) skos svojo boxjo popunost,
3) skos svojo naj popunevo blaxenost.

l) Sin boxji je naj vekvi dar za iplovebaj
kajti on sam premore navo naj vekvo vrednost
skos svojo boxjo vrednost nam zasloboditi. — 'J c '
zuv Idristuv je boxji Sin, on je oqi nebevkemi e '
naki vu vseh lastnostah boxjihj on sedi na desn>
ci boxji ino ma z’pem ednako vrednost, p rC
nost no navidape. On pa oqa nebevki sta ednO;
ker Jezuva lybi, toti lybi tydi pegoveganebev t
ga Oqo: zato pa tydi nam nave vrednosti, na< ^
prave qloveqje vrednosti pred Bogom nive di)n
nemre nazajspraviti, kak Jezuv boxji Sin sain s
gvojo boxjo no naj vekvo vrednost no zasly xD

Hlove
nadob
boxjo
k’Bog
skos s
vil lje
liqjon
vico r

nebes
qi sito
serca
ga naj
nost 1
pravit
pravil
ni,« ]
vege
depa,
smo S'
sltos !
dare s
ostali.
(j)ego
v  zavj
mojo
Sina J
a b Je:
oas p(
s Pravi

od B 0 2

P°st s’
kz USj
Ponos
'‘tjnos

Na Fynkivtni Pondelck.

247

prt-
lega
naj-
uga-
spod
- za
lost,
imo,
den
rine-

navo

dar

bla-

igem

i na-
> bla*

3 sve¬
tost*

ieliaj
dnost
-Je¬
di ed-
lesni-
pred¬
ano)
evlm'
nase
dryg>
1 slms
jrxbe-

Hlovek je svojo vrednost pred Bogom zgybil, skoz
nadobleni greh. Jezuv Bogqlovek je skos svojo
boxjo vrednost toto pogybo popravil, no ijloveka
k’Bogi nazajpripelal no ga z’pem sprijaznil, ino
skos svojo terplei)e no smert no stanepe zagoto¬
vil ljcmi pegovo pravo vrednost pred boxjim ob-
liipjom} on nam je skos svojo boxjo vrednost pra¬
vico no nagovor pa na nebesa no ha veqno zveli-
ijape pripravil: skoz qega smo pa otroki boxji no
nebevkega mira postali. Ino zdaj ve mi preveno
i[i skoz greh navo pravo qloveqjo vrednost no mir
serca pa zgybimo, navo dyhovno xivlei)e skoz qe-
ga najdemo 5  mi le pa skoz Jezuvovo boxjo vred¬
nost no zaslyxbe odpyveqe navih grehov, nav mir,
pravilnost no vrednost pa nazajdobimo. Zato pa
pravi Jezuv: „Nive nepride k’oqeti, kak skoz me-
m *“ Iv. t4, 0. Skoz i)ega ali mi dobimo odpy-
vepe grehov no postanemo vredni boxjega d 6 pa-
depa, Sveti Pavel pravi: „Zakaj qismo mi, kda
smo sovraxniki bili, z’Bogom sprijazjeni postali,
sll °s smert qegovega Sina, zato veq bomo mi,
“are smo sprijazjeni, skoz qegovo xivleqe reveni
ostali.« Rim, 5, 10 . Sveti Auguvtin veli: „Skoz
lp e govo lierv) se jas znova oxivim, ino si xelim
v z ^ypai)i na qo, skoro k’ tebi priti, — ne skoz
^°]o praviqnost; ampak skos praviqnost tvojega
ln a Jezuva Kristuva navega Gospoda .“  Tak je
1  Jezuv svojo boxjo vrednost, naj vekvi dar, za
3 p 2 * * S  P° roi l^j naj bi nam navo vrednost pa nazaj-

2 ) Jezuv, boxji Sin, je naj vekvi dar za nas

n°g a . tot j gam  p 0resn ; no zas lobodi navo ltre-
jost skos svojo boxjo popunost no praviqnost,—

Zuv > bog, naj popunevo bitje, je skos svojo po-
yj n ° st no  praviqnost nam navo krepost ali pra«

t,a °st nazajspravil j on nam je vse tiste pomoq-

1

248

Na Fynkistni Pondelek.

ke no sprave no skoz greh zgyblene potrebnosti
no premoxex)a prinesel no spravil 5 on nam je ti¬
ste milosti no dare dal, s’ kerimi mi zdaj pa zna¬
mo dobro d jati no Bogi dopadlivo hoditi, za na-
fro dyvo no zveliqaqe zaslyxlivo xiveti no delati.
Skoz qegovo pomoq no pegovo popunost no pra¬
vilnost, skoz ojegove zaslyxbe mi krepostni zna¬
mo postajati no praviqni, v’vsem dobrem prije-
mavati no zveliqaqe dosegnuti Jezu^r je posve-
doqil to no nas zaslobodil, dare pravi; ,,Razvi
mene vi nemrete nikaj opraviti.'* Iv. 15 ,  5 . Sve¬
ti Pavel to poresni: „Jas premorem vse skos ti¬
stega, ker mene terdi.** Filip. 4, 13. Sveti An-
guvtin zato prosi Boga: ,,Skoz qega me napravi
praviqnega, ker je nikoli ne grenil, inov’lierega
vystah je kanost ne najdena bila,** 1. Pet. 2, 22.
Skoz nat?o glavo, v’ keri nega madexa, me odre-
vi, r)egov mali no slab kotrig. Jas te prosim j
odrevi me od mojih grehov no zlosti, od mojega
duga no mojih zamydnosti. Napnni me s’tvojimi
svetimi krepostami, no stvori v’meni, naj jas na
dobrem zaderxapi prijemavam. Jezusova pravitp
nost 110 popunost je mogla za tristi srebernikov
oddana biti, naj drase^i dar, naj bi se naša kre-
post, praviqnost no popunost odkypila.

3) Jezus', Sinboxji, je naj veksd dar za svet;
kajti on samo zaslobodi nam nat?o blaxenost skos
svojo naj popunevo blaxenost. — Jezu-jr, Sin box-
ji, je samo zadosti mogoqen bil, naj neduxneS>>
nas odduxiti, odgreviti, no odrediti. JezuV san> 0 )
hoxjiSin, naj svetevi, je zadosti mogoqen bl  ’
ms posvetiti; Jezuttr, naj blaxeneyi, sam s P 0 Hq
tel no spunitel zveliqaqa, je zadosti mogoqen
nam blaxenost no zveliqanost spraviti, no nas
ste zasloboditi. Jezu^r pravi: „Jas sem ty l l s '
ta; ker za menoj gre, nehodi po temah; tenl °

'Stl

ti.
aa-
aa.
ati,
ira-
na*
ije-
ivc- ,
izvi
! ve¬
ti-
Au-
ravi
ega
22 .
3re-
im,
iega
jimi
j na
vitf
iltov

lire-

vet;

slios

bo*-

etri,

im«)

bil,

otie-

,bil,

is tl'

SVC'

mo'1

Na Fynkivtni Pondelek. 249

bode lyq iivlepa mel.“ Iv. 8, 12. „Jas sem pot,
resnica no xivlepe, Nitre nepride k’oqoti, kak
skozme/ 4  Iv. 14, 0. Sveti Auguvtin prosi Bo¬
ga: „Dak te ja prosim no molim stanovitno, vle-
rji me k’ (Jezusi) , naj me on nekda k’ tebi pri¬
pela, — na mesto, kde on na tvoji desnici sedi;
kde je veqno xivlege no veijno zveliifape, popu-
noma lybezen bres straha j kde veqen den no
vse edini dyh pozveliqava. — Kajti on je pravo,
neomadeno jagne, kero greh sveta proqjemle, ker
je skos svojo mretje na tr o smert pokonijal, ino
skos svojo stanepe xivlepe pa dal/ 4  Jezutr, naj
svetetri no naj blaxenetri, naj prednetri dar, se je
porodil, naj bi nas veqno blaxene naredii!

Tak je Jezutr pa naj vektri dar za svet; kaj¬
ti on zaslobodi nam natro vrednost, krepost no
blaxenost.

Jezutr ’z nebes od veqnega Oqeta sem dol
na m poslani Sin boxji je naj vektsi dar, kerega
smo  mi od Boga dobili, ker sam sameren natro
ikovtvo zlehkoti no omore, skos svojo vsegamo-
g 0, ]nost, skos svojo dbbrotlivost, no skos svojo
jnudrost. On je natr naj vektri dar no poroqek,
, er  je sam samo premogel nas natre vrednosti,
,re postino blaxenosti zveliqai)a dosloboditi. Bes-
, ni qe° , moji lybeznivi vkypzebrani! kelko za-
val ° smo mi duxni pemi! Skerbmopa se pemi po
5 e govi voli no rpegovi zapovedi vseli popunetri
110  P ra viqnetri delati, ino vrednosti, kero nam je
t ° n s lt°s svoj zaslyx zaslobodil, deletrni postati;
e  mo mi ijemi vseli naj povolnetri, naj dopadli-
CSl > mo mi mo gotovo skoz pega k’nebetrkemi
'l e ti pritrli, no se z’peni no ze vsemi izvolenimi
a  'eke veselili. Amen.

Sy et. Del.

17

250

Na svetek svetega Vida Marternika.

„VeseIte se, da so vave imena v’nebesah zapi¬
sane/' Lyk. 10, 20.

rjegove kreposti. — Efavo nasledy-
vai)  e.

Sveti Vida se je v’Mazari na Sicilskem od
hajdoskih imenitnih startov narodih JJegovo
zredeijc se je dvema keryai)skima osobama, Mo-
desti no Krescencji zavypalo, kera sta pemi v’
ijegovi otročjosti znaije edino pravega Boga no
ijegovega Sina spravila, ker je za navo volo po¬
koren bil do smerti kriza; Filip. 2, 10. ino sta
Vida kerstiti dala. Vida se je zato ne odpovedal
pri pregapaiji kersrenikov pod Dioklecjanom za
kertfenika se spovedati. On je bil dvanapst let
star. Dare je to rjegov Olja Hilav zvedil, je sky-
yaval vse, obetaija, preteka no bitja, naj hi g a
od vere spravil. Da pa se je Vida nedal, g a  ) e
Valerjani sodniki prekdal. Toti ga je ravno tak
kak otja, ostro s’ yibami biti dal, no ga poslal te
oipi nazaj , da je ne mogel niq zpem  opraviti;
naj bi ga skoz razveselnosti k’odstopi vujgiha 1 *
Olja je ijemi vse razveselnosti spravlal; med dr)'
gimi ga je tydi skyyaval skoz nesramno zensko
zapelati. Vido pa je ostal vu vseh totih sky^5 a
vah stanoviten; je zaklenul oiji no molil s p 0
nixnim obijytjom svoje slabosti: „Nezaverxi,
Gospod! pobitega no ponixnega serca," i n P n ’°
gla je ona s’sramotoj odstopiti. ZadniiJ j e  /,a
pystil Vido svoje starce skrivoma na božjo y
daije, noše  podal z’Modestom noKrescencjoJ

inorj

dne?

Jezu

vlegi

Dare

zden

joj k’
posta
pes’
vozo
gibal,
terpli

li. I
gnati,
,, Jas i
vas z
»Mi p
smo s
postat
svojo
dava t
poterp
neta v
je dob
kereni]
tnalo s
S°tovn
ino m e

r esniqj

v »dnik,

čakali

da s
J"! so j
d °kliu

Ha svetek svetega Vida Marternika. 251

morje, no ladjal krez predbrexje, kero ve se
dnevni den Vidovo veli. Ty so oznanyvali oni
Jezuvov vyk, ino ga skoz vnoge qydexne ozdra-
vlepa terdili, kere je Vida v’imeni Jezuva delal,
Dare je to Dioklecjan qyl, kda se je v’ Neapoli
zdcrxaval, ga si je dal z’Modestom no Kresceno
joj k’sebi pripelati. Da so skoz nikakvno pred«
postavlepe k’zatajepi Jezuva prigenuti nebli, je
pe s’tevkimi potami obloxiti dal, v’strahovitno
vozo djati, naj bi je skoz xalost no bolečino vuj-
gibal. Oni pa so hvalili no pastili Boga, da so
terplege za znamlepe pegove lybezni spoznava¬
li. Rasserdeni Cesar je pe dal v’okroglo gledive
gnati, naj bi je divjim stvaram predvergel, rekoq:
>iJas qem vidit>, jel vavBog moqen zadosti bode,
''as ’z mojih rok odreviti ?“ Te je odvival Vida;
»Mi qemo celo mirno tvojo steklost gledati. Mi
sm ° se od Kristuva navqili, nikoli ne qemerni
postati, ino vemo, da hydiq svojo sovraštvo no
avojo steklost svojim vtaqe. Jezuv Kristuv pa
® a va tem, kerih serca on ma, svojo krotkost no
poterplivost v’pe. On pe dela krotke, kak jag-
neta v’sredini vukov, keri proti pim divjajo. On
e  dober, pa zraven tydi vsegamogoqen pastir,
le remi pegovih ovc nive odtergati nemre. Kak
raa| o si jas dnxe xiveti xeliin, dak mam deno za-
gotovnost, da toti naj vivovi pastir z’ menoj je,
m ° ™ e ne proti sili tvojih levov branil bode.“ Ino
re Sfuqno si je dolspyveni lev qasi k’nogam spo-
' c  nikov kak krotko jagne legel. Zdaj so je na«
''a tali v’vreli kotel, ker je s’svincom no smolo}
^Piljen bil. Oni pa so hvalili no qastili Boga,
a 'nekda trije hlapqiqi v’ogneni peqi, vedejo-

■ J v A, * tA A/ A f V/ | ; - —   J -

a j’ f a so  pihove imena v’ nebesah zapisane. Zad-
^ na  klado vtegnuli, no tak dugo trapili,

1[ { so ne dyha gordali, okoli 300 leta, Ker«

252 Na svetek svetega Vida Martcrnika.

vapska gospa Florencja je pihove mertvece po¬
kopala. To je xivlepe svetega Vida no pegoviva
tovariva, ’s kerega si mi petno na premislavage
za nav hasek vzeti:

I. IJegove kreposti, no
II. Navo nasledyyape tistih.

Vzemo si k’serci kreposti svetega Vida v’to¬
tem premislavapi, kero jas tpem zapeti z’pegovoj
pomopjoj, vi pa mete paško.

I.

Na svetem marterniki Vidi vidimo mi kre¬
posti se nam sliaxyvati: l) pegovo neduxnost,
2) pegovo krotkost no poterplivost, 3 ) pegovo
stanovitnost v’ terplepi

l) Naj perle mi na svetem Vidi v’ pamet vze-
memo pegovo neduxnost. — Vse spole no naiji-
ne srednil je pohasnyval pegov opa Hilav, kda je
zvedil, da je pegov sin Vido kerveni no kristjan,
pega li’odpovedi Kristusove vere spraviti. O 11 )®
xjemi obetal vse repi no vrednosti j on se je penii
pretil, je pega bil no tevavil mersko j ga je dal
sodniki Valerjani prek, da je sam ne mogel nikaj
z peni opraviti. Toti se je tydi z’pera zabstoj)
trydil skos obetape, sladyvape, pretepe no bitje,
ino ga je opi nazaj poslal, naj bi ga skoz razve-
selnosti skyvaval k’odstopi od vere spraviti. ^ sl j
posvetne dobrote no veselja je pemi oqa spravi
no daval, ino celo skoz nesramno xensko htc
zmotiti: alipa Vidova neduxnost je nebla skoz nl ‘
kaj zapelati. Mladenip je bil stalen v’ nedurii' 1
sti, tak kak v’svoji veri na Kristusa negenliv. "
je svoje otpi zaperel, ino molil v’ponixnem o
tjytji svoje slabosti: „Nezaverxi, o Gospod! 1'°^
bitega no ponixnega serca ,“  ino skyspava je 1110

glav
te p<
skyvi
de sli

Sveti

nost,

nyje

POgJ 1
naj le

Vidi
liim 1
val o
oijeta
5 a D a !

napei
je ne
tosti j
plerji
magal
se je •
vodil,
se j e
pemi
dvana:
tali mi
tybeze
pkvoš

neti k

no k’ r
gratal
s vete®

^ sob

'lani
' Ia t. 5

po-

iva

lige

to-

voj

;re-

)St,

ovo

/z e*
aqi-
a je
jan,
nje

effli

dal

iliaj

itot)

itje,
zve-
Vse
ivlal
h tel
z ni-
sno-
On

ob-

po-

m«*

Na svetek svetega Vida Marternika. 255

gla v’sramoti odstopiti. Tak se od svetega Vida
te po pravici repti zna: ,,Blaxeni je mor, ker
slsppavo s’poterplivostjoj prenese ;  kajti kda bo¬
de skyvani, de on krono xivlepa dobil, kero je
Bog tistim obepal, keri ga lybijo.“ Jak. l, 12.
Sveti Franc Salez pravi: „ t fistost se veli popte-
nost, ino peno obarvape past) ona se tydi ime-
njje neokvarjenost, ino protipostavlena grehota
pogyblenost. Kratko ona ma celo posebno pest,
naj lepva no naj beleva krepost dyve no tela biti.«

2) Na dale najdemo mi na svetem mladenipi
v idi velko krotkost no poterplivost. —— S’ krot-
liim no poterplivim sercom je poslyval no prena¬
šal on vse hyde govore no hydobyvapa svojega
oi[eta. Krotek no poterpliv je terpel vse prega-
l)ai)a, hyde besede, bitja no texavcpa od svojega
napemurnega ope no od sodnika Valcrjana. On
je ne nikve nepovolnosti ali navolnosti no serdi-
l °sti ltazal, je ne merpal, ali se odpovedaval ter-
pl e j)> za Jezuvovo voloj kajti Jezuv je pemi po¬
žgal, da on svojih nikoli nezapysti. Sveti Vida
se  je veselil za Jezuvovo volo terpeti; kajti on je
ve «il, da je pegovo ime v’ nebesah zapisano, ino
se  je ne bojal vseh pretiteb no texav, kere so
Deni texavci kazali. Vida je bil te mladenip z’
^anapstimi letami, ino pegova vera na Jezova je

»topna, pegovo vypape tak terdno, no pegova
° ez en tak gorepa bila, da so pemi telho poter-
tote kreposti davale, kaj ga je neti bitje
da v’poterplivnosti no lirotkosti genuti
epovolnosti spraviti mogla, ka bi pemeren
no v’ volo texavcov privolil. Zato pa sc od
S r ' ete ga Vida po pravici zna povedati: „Zveiipa-
j! 1  so krotki 5 kajti oni bodo zemlo posedeli. Zve-
so xalostnij kajti oni bojo razveseljeni.«
5 >  4 . 5 . Sveti Vida je sam rekel svojemi

lyb
plivošti
nc ti klad
"o k’ n
§ r atal

254 Na svetek svetega Vida Marternika.

napemurniki: „Mi ijerao celo mirno gledati tvojo
divjost. Mi smo se od Kristuva navpili, se niko¬
li ne pemeriti, ino vemo, da hydiq svojo sovrašt¬
vo no divjost svojim vtape. JezuvKristuv pada¬
va tistim, kerih serca on ma, svojo krotkostno
poterplivost v’pe. On pe dela krotke, kak jag-
neta na sredini vukov, keri proti pim divjajo. On
je dober, alipa tydi vsegamogopen pastir, kere-
mi pegovih ovc nive nemre odtergati. Kak malo
jas duxe xiveti xelim, dali mam deno mojo zane-
vepc, da je to ti naj vivevi pastir z’menoj, ino me
proti sili tvojih levov branil bode.“

3 ) Zadnip ve mamo na svetem marterniki
Vidi pegovo stanovitnost v’terplepi no smerti
premivlavati. — Xe v’terplepi no texavepi ne
bitji od svojega ope no Valerjana smo vidli, kak
stanoviten no negenliv je sveti Vida bil. Bole
pa ve se je pegova stanovitnost poterdila, kdaso
pega, Modesta no Krescencjo v’vreli svinec n°
smolo v’kotIi namakali. Oni pa so vsi trije Boga
hvalili no pastili, kak nekda trije mladenipiv Ba¬
bilonski ogneni pepi. Sledi so pe na klado raspe-
li, no tak dugo pezyvali no martrali, doltlip s°
ne dyv gorzdavali. Vida no pegova tovarsa so
do konca vsi stanovitni bili; kajti da so vedli no
se samo le na to veselili, kaj so pihove imena'
nebesah zapisane^' Lyk. 10, 20. Vida je rejie
stanovitno: ,,Kak malo si jas duxe xiveti xeli®>
dak mam deno mojo zanevepe, da je toti naj vl '
vevi pastir z’menoj, ino me proti sili tvojih levov
branil bode.“ Na pem se je spunilo, kaj J eZl)V
pravi: „ZveIiqani so, keri za mojo volo prega})® (
pe terpijo; kajti pihovo je nebevko kralest' 0  ^

Mat. 5 , 10. Sveti Ambrož pravi: „Resnipno ^

man ga naprepirajo, kerega pred hydobnin )1
neverniki nepoboxnosti toxijo, dare je vere v} 1 !

tel. j
re biti
1

ie si n

zgled

drygei

0

piti: ]
vi, inc

\

gledi s
hlappi
obarva
yy H i r
ino v’
l) e ga n
jo> se
vsakeg
varvati

diti br<
stcm se

»o p r(

ned
no boi
dali. 1
^aksnj
B ,°gine
v s kyvi
'° pom
P°biteg
5y eti V

•o z’ Jj
v °) opi

tvojo
nilto-
vravt-
pa da-
)st no
k jag-

0. On
kere-
l malo
zane-
no me

;ernilii

smerti

O' n0

1, kali

Bole
kda so
oec ne
e Boga
i v’ Ba-
raspe-
klit[ so
irva se

edli n ®

nena v
, rekel
selim i

naj vl '
h levov
j Jezu«
rega? 3 ;
estvo-
qno z 3 ’
rimi o°

•e vjV

Na svetelt svetega Vida Marternika. 255

tel, Resnično, kerega zabstoj napreperajo, mo¬
re biti moqen no stalen.* 4

Tote so predneve kreposti svetega Vida, ke-
iesimi v’navem xivlepi za nav hasek qemo na
zgled jemati no pe nasledyvati; ino to qemo v’
drygem deli pokazati,

II.

Od svetega Marternika Vida se mamo mi vy-
i[iti: l) neduxnega serca, 2) krotki no poterpli-
vi, ino 3) stanovitni v’ veri no v’ terplepi biti.

l) Pred vsem moremo mi se skerbeti po iz«
gledi svetega Vida neduxnega serca biti. — Vsem
ldapqiqom no dekliqom je sveti Vida na zgled
obarvala pihove dekliijnosti no neduxnosti. On.
yyH l se  skyvpavain no zapelavnostam braniti,
ino v’skyvpavi na Boga svojo serce ravnati no
j) e ga na pomoq zvatij kajti tistim, keripegaive«
1°) se on da najti, ino je pihov pomočnik. Nas
vsakega vyqi sveti Vida neduxnost svojega serca
vnivati no braniti, ino praviqno pred Bogom ho-
‘ti bres vse krivice 5 kajti le v’neduxnem no qi-
stem serci pravi mir boxji prebiva. Mi se more-
lno  P re d vsem skerbeti, se Bogi s’qistim telom
110  neduxnim sercom dopadnuti no slyxitij naj
boxji otroki imenyvani ino Boga nekda gle-
jj V navo serce nesme niq neqistega, ne ni-
j , n i greh, nikakva krivica, niq nesvetega 110
“gmedopadlivega pristopa meti: te mo tydi mi
. 5l yvpavi no zapelavnosti z’zanesepom na box«
pomoq reqti smeli: „Nezaverxi, o Gospod l
! te gs no sponixanega dyha no serca,“ kak je
Vido rekel 5 neprivolmo v’ greh no se bran¬
il 2  boxjoj pomoqjojj zaklenmo pred skyvpa-
1 °H l  no vvba, ino ona de mogla s’ sramotoj od

25(3 Na svetek svetega Vida Marternika.

nas odstopiti^ kajti blaxeni je qlovek, keregapo-
moq si ti (o Bog!) on de se v’svojem serci od
totega suznega dola k’ tebi pozdigaval,“ pravi Da¬
vid. Ps. 83, 0. Mi si moremo s’svetim Auguvti-
nom Bega prositi: ,,Dak me posveqy, tvojo cirk-
vo, kero si ti postavil, qisti jo od vsega greha,
napuni jo s’tvojoj milostjoj, ino jo obdersi pano,
naj jas ty no na veke vredna cirkva tvojega vu
prebivapa bodem.“

2) Na dale se moremo od svetega Vida mar-
ternika mi krotkost no poterplivost vyi}iti. — Pri
vsem terplepi no pregapaip svojega oqe no Va-
lerjana sodnika je sveti Vida ne nikoli qemercn
ali nepovolen postal j on je vseli krotek no po-
terpliv bil, kak ovca. To nas opomirja, se tydi
s’vsakim navim blixnim pogajati, ne se rasserdi-
ti ali vse za zlo vzeti, no poterplivosti zgrbiti,
kda nam kaj teskega se primeri, ino nave vere
ne pozabiti, kera nas poterplivost no krotkost
vyqi: temotj poterpeti no se zatajiti, ijemeri ne
prostora dati ino dobrega serca ostati j kajti vel-
ki no lepi hasek nam krotkost no poterplivost
prinese. Reqe se: „Foterplivost prinese roxc,
Krotek no poterpliv qlovck si xe svojo delo a 1
svojo terplepe na pol oblehkoti; qi rad no p°'
terplivo dela no terpij te je rjegovo terplepeno
delo xe i)emi na pol lexevo no na pol oprav!en°i
kajti ker z’veseljom terpi ali dela, de na pol nie '
i)e texave obqytil, ino qi smo se od Jezuva k 1 ’ 0 *',
kost no poterplivost navqili, te je on v’terpk’l)

no pri vsakem opravili nav pomoqnik: „Vzemtc

ino se

mrtfoH m na Se J nam  on sam  P™ava,

»ixL - 8 T ne ’ S . em  l a  hoteli  ino is serca po;

moi ja-prrf - {  \ e V1 m * r  vavim  dyvam meli j kaj 11

MalU, 20° T C S  in °p mo i° breme je lehho.‘'

’  30. Sveti Franc Salez pravi*'

re J
Egi]
sani'

ja S]

xalo:

mm

sobo

rego:

no t(
selte
ne
moq
vere
boxjil
ijavi
kajti
do kc
xebni
qi je 1
zapela
b, kal
pomot
biav p
no Kil,
13. S
nosti:
toniki
J ydi te,
tcr piv,
9 e , ros
bok
l (i> bre:
s k°nt[ai
snierti t
Svet. u

Na svetek svetega Vida Marternika. 25T

re je sveti no svetli oqak Joxef svoje brate ’z
Egiptoma domo k’svojemi oip poslal, je dal pim
samo toti navyk.“ Neraspemerte se po poti. To
jas povem tebi, moja Boga lybejoqa dyva! Toto
xalostno xivlepe ty je le samo preselepe za ver¬
nim blaxenim} neijemermo se zato po poti med
sobojj hodmo krotki, mirovni no prijatelni s’ye-
regom navih bratov no tovarvov.

3) Zdaj ve  nam ostane stanovitnost v’ veri
no terplepi se od svetega Vida vyqiti. — ,,Ve-
seltese, kajti vave imena so v’nebesah zapisa¬
ne/' pravi Jezuy, ino tote besede nam morejo
rooij k’stalnosti v’terplepi no stiski davati, od
vere no zavypapa na Boga, no od zderxavapa
boxjih zapovedi ne popystiti nikoli, ino v’ skyy-
5 avi  ali terplepi odstopiti no v’greh privoliti}
kajti Jezuy le tistega zveličanega imenvje, ker
‘lo konca stalen ostane. Bog svojih zvestih sly-
*ebnikov nikoli nezapysti j on je pim na pomoq,
l P je ravno pysti v’sky«pavo terplepa, nevole ali
za pelavnosti priti} on pih bole nepysti skysava-
ll ’ kak kelko oni morejo prestati, ino pim dava
Pemoq, da se vseli lehko obranijo. PoboxenTo-
las  pravi: ,,Da si ti Bogi povolen bil, je potreb-
n ° bilo, da te je skyvpava opraviqila.“ Tob. 12,
13. Sveti Franc Salez nas opomipa k’stanovit-
n °sti; „Premiylavaj, da sotexave, kere so raar-
°rniki nekda terpeli, ino terplepa, kere telko
•' 1  terpi, brezi primere vekve kak vse, kaj ti
r P i? > no repi: ,,Ah mojo terplepe je povesele-
roxe so moje bolepine, qi jas pe k’terplepi
? k°leqinam tistih primerim, keri brezi pomo-
n brezi poveseli, brezi pomensapa, ino od ne-
° nt l an ° vekvih bridkosti obtesnoteni v’preveni
ert i terpijo/ 4
Sv ®t. Del.

18

258  Na svetek svetega Vida Marternika.

Na taki natjin qemo mi xivlei)e svetega mar¬
ternika Vida no ijegove kreposti nasledyvati, no
si je v’hasek spravlati.

Mi smo najdi v’xivle^i svetega Vida na gem
velko neduxnost i)egovega serca, velko krotkost
no poterplivost ino velko stalnost v’ veri no ter-
plegi. Mi smo si naprejvzeli tote ijegove lepe
kreposti v’navem xivlei)i lepo nasledyvati, ino
tydi vseli v’navem djagi no serci neduxni, qisti
no praviqni, v’navem terple^i krotki, poterplivi
no stanovitni biti do konca, naj bi se vredni na¬
redili Jezuvovega obeqai)a veijnega zveliqapa.
Amen*

S v e t e x n i Del:

P r e d g e

na vse

Svetke

celega kervarjsho - katolskega cirkvcncga leta.
(Razdelen v’ 3 zvezka.)

Zloxil no na svetlo  dal

Anton ^erf,

Mesnik posvetni.

I. Letni tok,

II. Zvezek,

zderxavajoi[i:

' redge na svetek presvete Trojice, do sveterjost
dryge nove mexe, ali pri Sccundicji.

V’ Grad  ci  1 8 3 5,
iiatis-rjcne no zalosene pri J. A. Kienreihi.

i





jCvl  VJ»


I ■


lih  © 113’V'8

o«

V*JF ?v ' oJ Tj-;

r l  V

•V

>-i *■> *.< -•: .- s\WS'.»  '#*#*****/

• isjk3  b il .1

t II

• :-#r

.


M-

liaj

idt

im<

zde

19 .

pre

mei

sliri

Zasl

litvi

Wali
r C sc
Mol
izreh
Bega
"* ve

re, [i 1

Sve

25 ()

Na svetek presvete Trojice.

„Kcrstite pc v’imeni Oqeta, Sina no svetega

Dyha.“  Mat. 28, 19 .

Nave dobrote od presvete Trojice.—
Kava zahvalnost za^c.

Dnevni svetel« pride vseli bqasi poFynbivtah,
da so Apovtolje, bal« hitro so sbos svetega Byha
podvyqeni no omoqeni postali, zaqeli v’imeni lires
vse sv^tc Trojice oqivestno vyqiti no bervavati,
bal« /e jim Jezuv peric zapovedal, rel«oq: „Zato
idte, ino vyqte vse narode, ino berstite pe v’
imeni Oqeta, Sina no svetega Dyhaj vyqte pe vse
z derxavati, baj sem vam jas zapovedal.“ Mat. 28,
'O* 20. Dnevni svetel« je tydi naj vebvi no naj
prednevi med vsemi prazniki celega leta ; da na-
me y od skrivnosti naj svetove Trojice vse ove
skrivnosti, bere cirliva sveti, svoj spoqeteb majo.
Za stop totega svetila vseh svetbov je v’ stari mo-
^, lv ' cirlive naj lep ve povedani: „ x last bodi Oqe»
f*> Sini no svetemi Dyhi.“ Toti svetel« je za-
'alnisvetel« za vse skrivnosti vere no lybezni, be-
l(; sc  po svetilih cirbvenega leta obhajajo. Apo-
?'°1 Pavel je zastop dnevnega svetila z’ besedami
,Zr eliel: ^Od pega (trojnoedinega Boga), skoz
lc o a , ino v’pem so vse reqi. FJenii bodi qast
' r ' a yel«e!“ Rim. 11 , 30. Pavel hoqe reqti: Vse
rct l’ po celem sveti so od Oqeta, so sbos Sina ino
Sv «. Del. 1 9

260

Na svetek presvete Trojice.

v’ svetem Dyhi. To je tydi v’ naravnali na navo
cirkvo. Oqa je poslal svojega Sina k’ našemi zve*
liqaxji na svet; skoz Jezusa Kristusa, boxjega Si¬
na smo odrešeni no opraviqeni postali; skoz rje-
ga se je k’ našemi terpeqemi odrešeni noposveije-
i)i cirkva vdnotila, ino od ijega se ona skoz vidit-
nega namestnika, naj svetesega Oqeta v’Rimi rav¬
na no vodi. Ino od svetega Dyha majo vse zve-
liqai)ske naredbe no srednila milosti svojo moij,
Tak se ma tydi s’ vsakim qlovekom. On je od
Oqeta k’x)egovi lybezni no veqnemi zveliqagi
stvarjeni; skoz boxjega Sina odrešeni, ino vso
dobro, kaj on vqini, ma le samo v’ milosti svete¬
ga Dyha svojo vrednost no svoj zaslyx. Mi zna¬
mo premislavati, kaj qemo, dak moremo s’ cirli-
voj ovaditi: j^ast bodi Oqeti, no Sini no svete-
miDyhi; kak je bilo v’zaqetki, zdaj ino na vse
veke.“ Sveta Trojica je v’zaqetki, zdaj ino
na vse veke. Sveta Trojica se je lydem naj per-
le skazala no oznanila na Jordanskem potoki pa
Jezusovem kersti, kde je sveti Dyh v’ golobovi spo¬
dobi dol od nebes prisvepetal nad Jezusa, ino ne¬
beški Oqa je dal glas od nebes qyti: ,,Toti i enl0 l
lybleni Sin, na kerem jas dopadege maro.“ M al -
3, 13—17. Dnesni svetek je zahvalitni svete>
na qast no hvalo presvete Trojice, za vse dobro¬
te, kere mi od :ge mamo, ino toto req tydi » u
dnes qemo si k’ serci jemati, ino resen v’

I, deli: Nase dobrote od presvete Trojk c <
ino v’

II. deli: Naso zahvalnost za rje.

Poroqmo se presveti Trojici, ino si vzd 11 " 1 .
dnesni navyk prav globoko v’ serce, dobro p
pravični.

ci je
biva:
bo,
dobi

sejo,
- I
vidin
je ty

)»P)'S
no sj
radix
te p<
Ra vii
redil,

S«".

bog J

zuni,
dal, i
vedi f

nas je

je Ap
poslal
odres

«ybl e

na
^e na:

sti

8  ser(

dal

na

n aso

til.

Na svetck presvete Trojice!*

261

I.

Naj perle qemo mi premivlavati no si k’ser¬
ci jemati dobrote, ltere od presvete Trojice do¬
bivamo, 1) dobrote od Boga Oqeta sltos stvorit-
bo, 2) dobrote od Boga Sina skoz odresitbo, 3)
dobrote od Boga svetega Dyha skos posvetitbo.

l) Dobrote, liere mi od Boga Oqeta mamo,
sejo, da nas je stvaril 110 nam xivlepe no vse dal.
— Bog Qqa je svet, nebo no zemlo, ino vse, kaj
vidimo no nevidimo, iz niqcsa stvaril. Bog Oqa
je tydi ijlovelsa stvaril po svoji spodobi, rekoq:
„Pystite nam qloveka napraviti po našem obrazi
no spodobi 5 Gen. 1, 20 . ino pega postavil v’pa¬
rada veselja, Gen. 2, 15 . kdc je imel vse dobro¬
te po voli. Kaka sreqa, kaka qast za qloveka!
David  pravi: „Ti si ga malo mepc od Apgelov na¬
redil, s’ qastjoj no gospostvom si ga okronal, ino
s ' ga postavil qrez dela tvojih rok.“ ?s. 8,- 0.

je nas stvoril po svoji spodobi, nam je ra-
zum , zastop, pamet no volo, nevmcrjoqo dyso
naj bi pega spoznali, pegovo volo no zapo¬
di spupavali, no se po pih zveliqali. Bog Qqa
nas ]e vse stvaril po svoji milosti, ino je nam svo¬
je Apgele za  . va rihe postavil. Bog Oqa nam je
poslal po svoji vellii dobrotlivosti svojega Sina za
0( kcvenika ’z nebes, ker nas je od veqnega po-
gjjblepa revil. Bog nam odvzeme pri svetem ker-
^ nadobleni greh, nas vseme pa za svoje otro-
le  nazaj no nam da svojo milost, ino nam odpy-
tydi nase grehe, qi je prav oxalostimo no se
s serca spobolsamo. Bog Oqa nam je xivlepe
' a ' na toti zemli, ino vse reqi na sveti za nas no
n . avo  potrebo k’ xivlepi no na našo veselje stvo-
‘' B °g Oqa nam dava blagoslav no rodovitnost

19 *

2C2 Na svetek presvete Trojice.

zemlc, nam sadje pysti rasti no obarje na polah
no goricah za navo xivlepe no sreqo. Bog do-
brotlivi Oqa obarje no redi tydi vso stvar no xi-
vad po sveti, ino ji strovek dava, kero si mi lyd-
je v’hasek jemlemo. Tak dober no miloserijen

je Bog, nav nebevki Oqa proti nam svojim stva-

ram. Tydi v’ nevoli no nesreiji mi pri pem stal¬
no pomoq najdemo no odrevepe ’z pe, kajti on
je nava naj vekva dobrota. Sveti Pavel pravi:
„Mi mamo ednegaBoga Oqcta, od kerega vse re¬
pi sejo.“ 1. Kor. 8, 6. Sveti Auguvtin veli: „Bog
je ne iz nikakvega drygega zroka milosenjen,
kak da je naj qisteva no naj viveva dobrota."

2) Dobrote, kere mi od Boga Sina mamo, so,
navo podvyqepe v’ pravi veri, no odrevepe od veq-
nega pogyblepa. •—Jezuv Kristuv boxji Sin je dol
’z nebes privel, da je qlovek skos greh zvelitjage
zgybil. Adam zapelani je v’paradixi Bogi nepo¬
koren bil no pregrevil, ino ves qloveqji narod za
soboj v’ veqno smert no pogyblepe pokopal. Se*
bevki Oqa se je smilil qres ijloveka, ino ga ne na
veke zavergelj temoq pemi odrevenika poslal,
Jezuva svojega lastnega Sina. Jezuv je na sveti
lydi vyqil no pim pomagal nazaj vyn ’s pogybl e '

pa, je pim vse pomoqke v’roke dal, kak bi s( ;

■ T» • , - • »• »• ’ 1 ’i: njjl

pa Bogi dopasti znali, no zveliqape dobili, tp
je skoz greh pa zgybili. On je terpel dosti p re '
gapapa, sovravtva, sramote, bitja, biqyvapa, t e j'
novo krono, texek krix je mogel nositi, ino za( '
niq na pega pribit bil no na pem merel, ino ta*
nas skos svojo terplepe no smert od veqnega P°.
gyblepa odrevil. On je za nas merel, naj bi nU
skoz pega xiveli. Resniqno velke dobrote za nas?
da nas je pa za otroke boxje naredil, k da s m'
otroki serda bili. Jezuv sam pravi: „Bogj e ®':
taklvbil, da je svojega edinorojenega Sina ca  ’

naj
vel.
tif
do 1

mo

proi

med

svoji

lug

pod

hi ja

gel.

je to

svoje

novi;

dvoji

grelu

J[i tv

no m

zadvo

nihi b

B e gov

sprija;

no od

lega S

ha

po:

sojo m
n e sko

dobi n]

ha. S
nie  pri

nas s ’ s
prave ;
P°ti v ’r
ll s vete

Na svetek presvete Trojice.

263

dah
do-
i xi-

lyd-

qen
itva-
stal-
i on
avi:

: re-
Bog
{en,

i

so,
veip
> dol
{ ai)e
epo-
'd za
i\e-
e na
islal,
sveti
rble-
)i se
qi
pre¬
teč
zad*
j tal‘
, po¬
li mi
»asi
s mo

svet

dal*

naj nebi nieden, ker na rjega verje, v’zgybo pri-
vel, tcmoq veqno xivlei)e imel.“ Iv. 3, l 6 . Sve¬
ti Pavel reqe: „On je bil pokoren do smerti, je
do smerti krixa,“ Filip, 2 , 8 . je prijel duxno pis¬
mo navih grehov, je pribil nakrix, je rje zbrisal
proq no polionqal smert. Kol. 2 , 14* On je bil
med mertvimi edini svojboden, ker je oblast m el,
svojo dyvo tadati no pa vzeti.“ Iv. 8, 18- Sveti
Auguvtin dostavi: „Zahvalno ovadim jas, o Gos¬
pod ! da si ti mene za tvojo spodobo stvaril, da
bi jas nehenlivo na te mislil, no tebe lybiti mo¬
gel. Alipa skos pogyblei)e, grehoto, no dim greha
je tota spodoba tak pokončana no otemlena, da
svoje postave nemre veq spuniti, qi je ti nepo-
noviv no pa v’spoqetni stan nepostavis. — Za-
dvojiti bi jas mogel qrez vnoxino no velkost mojih
grehov, ino qrez moje nestetlive zamydenosti;
qi tvoja beseda nebi, o Gospod! qIovek postala,
no med nami prebivala. Alipa zdaj nesmem veq
zadvojiti 5  kajti qi smo mi, dare smo ve sovrax-
niki bili, z’bogom sprijazjeni postali, skozi smert
pegovega Sina 5  zato veq bomo mi, da smo zdaj
sprijazjeni, skoz rjegovo xivleqe odteti ostali
no odrešeni. Rim. 5 , l o. Kelkc dobrote od box-
j e ga Sina, ker nam je vise tega tydi svetega Dy-
lla  poslal, ino

3) dobrote, kere mi od svetega Dyha mamo,
sc )o našo posveqei)e. -— Na svetem kersti posta-
nn skoz milost svetega Dyha dete otrok boxji,

I 1  milost boxjo po odbrisarji nadoblenega gre-
la ’ Sveti Dyh si našo serce no našo telo vze-
n ' e  P f i svetem kersti za svojo prebivališč. On
nas  s svojoj lyqjoj rassveti, najmreq z’ navykom

l lr aye zveliqeqe vere, kera nam sveti po pravi
j! otl v ’nebesa. Sveti Dyh nas terdi v’ Sakramen-
Sve te firme v’naši veri, naj bi mi i)ene navy-

I

264

Na svetek presvete Trojice.

ke boxje moijno vervali, za resen dcrxalino spu-
ijavali, se hydemi stanovitnej odpovedavali, no
dobro vseli spoznali no zebirali no vqinili. Sveti
Dyh rassveti nav zastop k’ dobremi, on nas vyqi
no gible po boxji voli delati, ino nam podelyje
svoje dare. Jezuv pravi: „Dare pa de Dyh resni¬
ce privel, tisti de vas vso resnico vyqil.“ Iv. KS,
13. Sveti Pavel pravi: ,,Vi ste skoz ime navega
Gospoda Jezuva Kristnva ino svetega Dyha dolmi-
ti, posveqeni no opraviqeni.“ i.Kor. 0 ,  H. Sve¬
ti Dyh je tydi nav razveselitel j kajti on nas k’
dobremi rassveti ino boxjo milost, mir serca spra¬
vi. Zato pa pive sveti Apovtol: „Vi ste ne pa
dyha slyxnosti dobili v’strahij temoq vi ste dyha
prijetnosti k’otrokom dobili, skOs lterega mizo-
vemo: lybi oqa! Toti dyh dava navemi dyhisvc-
doqeqe, da smo mi otroki boxji. Smo pa mi
otroki, te smo tydi nadobniki: resen nadobniki
boxji, pa zravennadobniki Kristuvovi: le pa tpz
i)im terpirno, naj mo skoz pega oveliqestem.‘

Rim. 8. 15 —17, Kelke dobrote za nas od svete¬
ga Ovita, ker v’qistem serci navih tel prebivaš
svojimi milostarni no dobrotami no dari. Zato pa
govori sveti Auguvtin: „,7as verjem, da ti, q* '
kerem qloveki prebivav, v’pem zraven Otfeti n°
Sini prebivalive staviv! Bia.xeni, ker se je tvoje¬
ga vuprebivapa vreden naredil $ kajti skos te jen'-
leta Oqa no Sin stanive v’i)cni.“

Tak smo mi premislili dobrote, kere man'«
od presvete Trojice, kere svetek mi dnes obhaja¬
mo, naj bi se poj zahvalni skazali, od kere J c
vsaka osoba posebno k’navemi zveliqapi p°'" a
gala : kajti Bog Oqa nas je stvoril, Bog Sin"' 1 ,
je odrevil no nam k’zveliqapi potrebne ml  ° s  '
zaslyxil • Bog sveti Dyh je privel nas posveijV' 1
no vyqit, kak bi mi mogli milost boxjo pohaso'

265

Na svetek presvete Trojice.

vati, ino nas zraven tydi proti vsem protivnoslam
rivlepa terdit no krepit privel. Kak se mi zato
mamo presveti Trojici za telke dobrote zahvaliti,
to mo se vyqili v’drygem deli.

II.

Cela presveta Trojica je skerbna bila za na¬
šo odrevepe no veqno sreqo; vsaka osoba je za
našo zveliqape delala. Naj veltvo zahvalo smo
mi zato vseli naj dobrotlivesi presveti Trojici dux-
ni; 1) Bogi Oqeti za navo stvoritbo, 2) Bogi Si¬
ni za navo odresitbo, 3) Bogi svetemi Dyhi za
našo posvetitho.

l) Bogi Oqi smo mi naj pervo vso navo naj
vekso zahvalo duxni, da nas je stvaril za svojo
past no slyxbo, ino za navo zveliqape. — Is same
svoje neskonqane milosti je Bog nas stvaril po
svoji spodobi, naj bi pega spoznali, pastili, ly-
bili, molili, pemi slyxili, no pokorni bili. V’
tem bi se ali vsa nava zahvalnost mogla kazati za
vsc  P e g°ve nam skazane dobrote. Mi smo po tem
sli vcqnemi Bogi, nebevkemi Oqi zahvalni za pe¬
gave dobrote, qi mi pegovo naj svetevo volo ra.
( li no vseli zvesto spupavamo, ino pegove zapo¬
di pripravleni no verno zdervavamoj qi mi do-
kvote, kere nam Oqa nebevki dava, prav pohas-
n yicnio no si je k’dobiqki spravlamo. Mi smo
zahvalni nebevkemi Oqeti, qi smo pemi pokor-
n ’> qi pega lybimo po otroqjem, qi pemi radi
s lyximo, qi se spobolvamo na pegovo besedo, pe-
8 a  zvesto molimo, ino qi skos poboxnevi, kre-
postnevi no svetevi postajamo5 te smo pemi do-
Psdlivi. David hvali zato Boga rekoip „HvaU
gospoda moja dyva, ino vse, kaj v’meni je, hva-
1  D e govo sveto ime! Hvali Gospoda moja dysa,

260 Na svetek presvete Trojice.

ino nepozabi popunosti i)egovih posmilei)! Vi vse gc
ijegove dela, hvalte Gospoda, ino ti moja dyva, ki
slavi gega povsodik, kak daleq se gegova oblast oc

rastegne.“ Ps. t02, 12. Sveti Augustin pravi: ht

„Slavmo Gospoda, kerega Arjgeli hvalijo, gospo- vc
da molijo, pred kerim oblasti trepečejo, ino Ke- n<
rubini no Seralini nelienlivo sovejo: Sveti! Sve- m
ti! Sveti! — tj

2 ) Na dale smo mi zahvalnost dušni Sini ln
bosjemi za našo odresepe od veqnega pogyble- <b
zja. — Jezus Kristus Sin bosji je nas skos svojo ty
smert no terpleije od veijne smerti no kavtige vc
veijnega pogyblci)a odvezal, ino nam otroijjost ji
boxjo spravil, ino nam vso pripravo no pomoi[ n<
v’roke dal, s’keroj se mi znamo veiinega zveli- ni
ijarja delesni narediti. Mi se ljemi nemremo na-
i[i bole zahvalni skaxyvati za tote pegove velkc m
dobrote, kak t[i mi vse, kaj je Jezus nas vyqil 118  j 11

našo zveliqai)e, zvesto, dobro pohasnyjemo, mo |a
qi mi, za ijegovo drago kerv odkypleni otroki) jo
pomoiji, kere nam je narotpl, na našo zveliqai) c  ko
navraqamoj se greha ogiblemo, dobro qinimo> na
ino dela ijegovega odresepa na sebi nepokvari- h
mo, naj je ne ijegova draga kerv za nas zabstoi) na
’s krixa tekla, naj ic ne zabstoi) on za nas bn |Xa na
nosil, ino naj je ne zabstoi) on za nas merel no spi
od smerti stanul. Mi smo zahvalni Jezusi za i) c ' c

gove dobrote, qi tydi radi nas ltrix na se vzenic- pe

mo, ga za i)im nesemo no poterplivo vse na sve- po
ti terpimo, da je on se k’nam ponixal no tel ko jjis
za nas vijinil. David pravi: ,,Kaj jo  ijlovck, « a l 'Jj
se na i)ega domisliš, ali qloveqji sin, dati  pega J
obiskavas.‘‘ Ps. 8, 5. Po besedah svetega P a ' 'j
moremo mi hvalo Jezusi za našo odresepe dava 11
rekoq: ,,PoblagoslavJeni bodi Bog, ino Oq a  ^
sega Gospoda Jezusa Kristusa, ker nas je p° ‘‘

ie

a.

st

■i:

o-

.e-

'e-

ini

le-

>i»

8 C

)St

Oll

»li¬

na-

le

na

ino

li,

ii)e

10,

jri-

-°9

ixa

no

ge¬

ne-

ve-

lko

liaj

ega

vla

'ati

na-

ila-

JJa svetek presvete Trojice. 2(57

goslavil ze vsim dyhovnim blagoslavom, v’nebeš¬
kih darih skoz Jezuva Kristuva, — v’ kerem mi
odrevepe mamo skoz pegovo kerv, odpyvepe gre¬
hov po obilnosti pegove milosti, kera nam je po
voli podeljena bila, vu vsi mudrosti no predvid-
nosti, Ef. i, 3—7. Bogi bodi zahvala za pegove
nezreplive dare.“ 2. Bor. Q, 15. Zato moremo
tydi s’svetim Auguvtinom reijti: ,,Jas se tebi za¬
hvalim, o Gospod ! za neduxno prelevape pegove
drage kervi, skos kero smo mi odrešeni j zraven
tydi za visokosveto no oxivajoqo skrivnost pego-
vega mesa no kervi, s’keroj mi vsaki den v’tvo-
ji cirkvi nahrapeni no napojeni, miti, posvepeni
no edinega naj vivevega Boxanstva delevni posta¬
nemo.“

3) Zadnip ve smo duxni se tydi Bogi svetc-
m iDylii za pegove dobrote navega posvepepa za¬
hvaliti. — p r i svetem kersti nas sveti Dyh, tret¬
ja boxja osoba, posveti s’svojoj zvelipepoj milost-
l°i za  boxje posodbe. On nam je vujxgal nebev-
kol yq, kera nam nave teme rassveti, da mi spoz¬
namo vepno resnico, no vidimo no spoznamo pot
1  navemi Bogi no zvelipari. Kak srepne nas je
naredil sveti i)yh! On je tydi nav razveselite!, da
n,| m prinese no dava svojo milost no pomotj, v’
JPoznaiji resnice, dobrega, no navega zvelipapa.
e * k ° zahvalnost smo mi zato pemi duxni! Mi
l) e mi navo zahvalnost skaxemo, qi mi nave serca,
Nodbc milosti no domovine svetega Dyha vseli
!‘ lste > neduxne no svete obarjemo j qi mi pegovo
,■ ji.’ bero nam je on pri svetem kersti vujsgal,

. UtlO Tin onK! TT^oonuti namrchtTin ! TT1 IT11 TfiS»

m o no v’sebi vgasnuti nepystimo j qi mi res-
■  kero on nas vyqi, spoznamo no spupavamo,
'J 10 s e skos svetevi no pemi dopadlivevi delati
Cr bimo. 7’ v.alviralnlm eprr-nm moremo ali retr-

11  k’ s

s vetemiDyhi: „Odkrij moje opi, pyd6viten

208

Na svetek presvete Trojice.

v’tvojih Svetnikih! naj jas qvdovitnost tvoje po-
stave vidim.“ Ps. 67, 30. Jezuvnas opomipasve-
temiDvhi zahvalni biti no poinoi[ od pega prosi¬
ti, rekoq: „Vav oqa de ’z nebes dobrega Dyha
tistim dal, keri ga za pega prosijo.“ Lyk. tl, 15 .
Sveti Auguvtin prilovi: „Hvala tebi, da jas vidim.
Jas vidim lyq nebevko, Svetlik, tvojega odleske-
ta kapic od zgorah v’oqi mojega mi slep a, ino
oveseli vse moje kosti.“

Tak se moremo mi presveti Trojici zahvali¬
ti, vsaki osobi posebi za pene dobrote; kajti ce¬
la sveta Trojica je za našo zvcliqape delala.

Dobrote, kere mamo od presvete Trojice, se¬
jo: Bog Oqa nas ic stvoril po svoji spodobi; Bog
Sin nas je odrevilskos svojo smert n^krixi, no nam
je pomoq za zveliqape spravil, ino sveti Dyh nas
je na svetem liersti posvetil, ino nas vyqi, si zve-
lit[ape spravlati. Zahvalmo se ali presveti Tro¬
jici za vse tote ncskonqane dobrote; zabvalmose
Bogi Oqi za navo stvorepe no vivlepe, Bogi Sim
za navo odrevepe, no svetemi Dyhi za navo p0‘
sveqepe. Na hvalo no qast presveti Trojici r el I‘
mo dnes s’kcrvapskoj cirkvoj: „PoblagosIavlci> a
bodi sveta Trojica ino nerazloqliva edinost. H va '
mo Boga , kajti on nam je miloserpnost skaza-
O Gospod, nav Gospod! kak qydovitno je tvoj 0
ime po vsi zemli! Ps. 0, 2. Ino z’besedami sve
tega Anguvtina: „Tebe, Bog nerojeni Uqa.

be, edinorojeniSin, ino tebe svetega Dyha ra«' c

selitela, sveto nerazlot |livo Trojico, spovejmo,
hvalmo no u astmo mi s’sercom no z’vyst an £
Tebi bodi qast no hvala od vek do vek.“ Sj tel ^
mo se presveto Trojico posebno s’Kr-epostr 1 *^,.^

pohotnim xivlepom hvaliti, naj mi nekda k tre

lioedinemi Bogi v’nebesa priti vredni bomo,

mo r
Oqet

N

»Ker

D n

T

X

tolvk;
pa na
noKe
vina <
cirkva
je toti
plcpa
Jošti j (

sveteg

1( o ski

Za qeli,
^aska,
‘ti Jez
tem R
Pivovi
P d kei

Na svetek presvetega Revnega Tela jc. 2O9

mo mi, kak sveti Auguvtin pravi, vidli ednakost
Oijeta, Sina no svetega Dyha. Amen.

Na svetek presvetega Rednega
Tela

ali na

Telo v Hetertek.

„Kcr toti kryh je, toti bode na veke xivel.“ Iv.

0, 5Q.

Dnevna procesja. — M o i[ i svetega
Revnega Tela.

Dnevni svetek se zove telov qetertek, da ka-
tolvka cirkva na toti qetertek spomin vpostavle-
i)a naj svetevega altarskega Sakramenta, ali Tela
no Kervi Jezuva Kristuva pod spodobami kryha no
v jna obhaja. To se godi na toti ijetertek, da
cirkva v’qetertek velkega tjedna, na kerem se
je toti Sakrament vpostavil, s’ premivlavapom ter-
P^ega no smerti Kristuva opravlena no puna xa-
l°sti je, ino da so Apovtolje ob totem qasi, skos
petega Dyha rassvetleni no podvyqeni, toto vel-
10  skrivnost vernikom oznanyvati no podclyvati
^ a qeli. Papev Verban vterti, dosvedoqeni od
aslta, vero na toto skrivnost, najmretj nazoqno-
8tl  Jezuvove pod spodobami kryha no vina v’sve-

Revnem Teli no kervi, kero resnico so te
'fivovomiki navihtavali, skos zvynevno qastepe,
P r > kervanikih bole moqno vterditi, je skos pa-

270 Na svetell presvetega Ilesncga Tela

peško pismo v’leti 1204 zapovedal, kaj bi se to-
ti svetek naj svetesega Altarskega Sakramentav’
rjetertek po fynkistni osmini od cele cirkve obha¬
jati mogel. Kaj se Telove procesje dotiqe, seje
ona od dyha naboxnosti vuspravila. Verniki so
bteli skos toto cirkveno svetepost Jezusi Kristu¬
si, ker je v’presvetem Resnem Teli nazoi|i, sve-
topo zadostivqinepe za krivice no razxalepa opra¬
viti, kere so se pemi od krivovernikov, hydobni-
kov no grešnikov vqinile. Jezus se nese orjitno
po potali no terxisah, naj bi on skos svojo na-
zoipnost povsodik xegen, milost no svetost rassir-
javal. Dyhovni pastirje opornipajo nas skos svoj
podvyk, ino cirkva skos svoje hvalne pesmi, qa-
stiven premag našega zveliijara skoz našo molit-
vo ipastiti, sebe pred pegovim oblipjom naj glob-
se sponixati, da se je on od lybezni do nas tak
naj nixe sponisal, vepkratno odsvetepe totega
nezreplivega Sakramenta skoz našo qastibojeq-
nost no zahvalno lybav dobro narediti, ino rav¬
no s’tistoj veroj, vypaporn no lybeznoj Jezusa na-

slcdyvati, s’ keroj so ga takvnogi nasledyvaii, k e '
ri so od pegove dobrotlivosti ozdravlepe svojih
betegov vvpali ali xe dobili. S’takimi rnislanu
se moremo opravlati dnes pri procesji. Vse mo-
re na to iti, nas na take misli spravlati. Mi se
zato qemo dnes, na Telovo, podvyqiti:

I. Zakaj se dnes procesja s’presvetim Resnim

Telom obhaja? ino

II. Kako moq ma presveto Resno Telo v našem

qistem serci ?

O nebeški ltryh Apgelski! xegnaj ti nas d ,lC *
no vseli, ino naša xela naj bode vseli za
Odpri no pripravi nase serca k’prijetji box) e
sede!

pismi
pa bc
je vet
cesjo;
tim F
po po
re na
nege
vic, ;
tem 1
totegi
]

lom <
skrivi
to Re

potah
nosi,
to R e
je Jezi
teni R
voverr
"osti j
'o res:
dvega
skos d
v ’noqj
'lomil
n ° jejt
zahvali
Mti t

?a  'noj
20 .

ali na Tclov Metertck.

2TI

i v
ha-
:je
so
!tU-

ive-

»ra¬

jni-

tno

na-

vir-

iVO j

t|8-

ilit-
ob-
tali
ega
eti-
rav¬
na¬
jte-
jjih
ami
mo-
i se

oim

rem

jlCS

»oj!

be*

I.

Spomin procesje na Telovo je xe v’ svetem
pismi starega testamenta vdoteni; llajti tydi škri¬
pa boxja, v’keri je bil kryh nebeški shrapeni, se
je vetjhrat z’ velkoj svetepostjoj no veseljom s’pro-
cesjoj okolinosila. Tak se tydi procesja s’presve¬
tim Resnim Telom dnes vu vsi sveteposti obhaja
popotah no polah : i) na oijitno spoved nase ve¬
re na skrivnost totega Sakramenta, 2) na pover-
nepe Kristusi v’totem Sakramenti vijipenih kri¬
vic, 3) na oipitno ijast no molitvo Jezusa v’sve¬
tem Revnem Teli, 4) na zahvalo za vpostavlepe
totega Sakramenta, 5) na doblepe boxjega segna.

l) Mi dnes procesjo s’presvetim Resnim Te¬
lom obhajamo, na oijitno spoved nase vere na
skrivnost totega Sakramenta. — Zato se dnes sve¬
to Revno Telo z’velkoj no svetepoj procesioj po
potah, polah, vesnicah no mestah oijitno okoli
nosi, da mi, katolski kristjani našo vero na sve¬
to Revno Telo oijivestno ovadimo, najmreij, da
jo Jezus Kristus, Sin boxji, pravi xivi Bog, v’sve¬
tom Resnem Teli nazotji, na branitbo proti kri-
'overnikom, keri pravi no resnitjni navyk skriv¬
nosti presvetega Resnega Tela zametavajo. Pra-
'presniijno nazoijnost Jezusa Kristusa, pravega
I,vc ga Boga, v’ svetem Resnem Teli ijenio ali mi
s ,' os  dnevno procesjo poznamlatij „kajti dare so
' n °t[i jeli, je vzel Jezus kryh, ga poblagoslavil,
' °mil no dal svojim vyijenikom reltoq: Vzemte
1,0  jejte3 to je mojo telo. Po tem je vzel kupo*
'valil, dal pini tisto no rekel: Pijte vsi ’z pe;
a lti to je moja lierv novega zakona, kera de se
»vnogc razlevala na odpysepe grehov/' Mat. 2 0 ,
'  27 - 28 . Sveti Tomas Akvinas govori: „Kaj

272  Na svetek presvetega Resnega Tela

je od totega Saluamenta qydovitnega ? "V’Jerase
namer kryh no vino v’ Kristusovo Telo no Iterv
v’ bitji premenita. Zato te Kristus Bog no ijlo-
veli popunoma pod maliqkoj spodoboj kryha no
vina obderxani je.“

2) Mi dnes s’presvetim Resnim Telom s’pro-
cesjoj hodimo, na povernepe Kristusi v’totemSa-
kram en ti vqipenih krivic. — Mi dnes na dale s’
presvetim Resnim Telom s’procesjoj gremo, naj
bi našemi zveliijari Jezusi Kristusi, ker je v’sve¬
tem Resnem Teli z’dysoj no s’ telom nazoiji, sve-
tepo zadostivqinepe naredili za vse tiste krivice
no razxalenosti, kere so pemi krivoverniki, greš¬
niki no hydobni lydje v’pegovern tcrplcpi no v
totem svetem Sakramenti vqinili, ino bere vese
zdaj skos od tistih pemi vqinijo, lteri se netjejo
spobolsati, ino pegavo naj sveteso Telo no kerv
zametavajo ali po nevrednem priiimlejoj zato pa
vyqi sveti Pavel: „Hlovek se naj sam skyvava>
ino naj je od totega kryha, no pije od tote kupi¬
ce 5 kajti ker de po nevrednem jel, no totokupo
pil po nevrednem 3 toti bode se na Teli no kerv'
Gospoda krivec naredil. Kajti ker po nevrednem
je, no pije; toti se naje no napije sam sodbe, (la
on Gospodovega Tela neodloqi,“ od drygih prod¬
nih jedi. 1. Kor. 11, 27 —29. Sveti TomaV A
vinas pravi: „Draga no i[ydovitna vetperja! l' aS ’
novitna no s’vsoj sladkostjoj napupena! Haj«" r ‘
od tote veqerje draxesega biti? v’ keri se nep°
stavla meso telcov no kozlov, liki nek da v’l> ost '‘
vij temoq Kristus za vxivape, pravi Bog!“ ?

3)  Mi dnes v’ katolslli cirkvi procesjo s
tim Resnim Telom mamo na oqitno qast no
litvo Jezusa Kristusa v’ presvetem Resnem ^
— Dnes se nam presveto Resno Telo oqitn° ^
li nosi po potah, naj bi mi ltatolski kristjanjr

vegaE
Teli i
otfives
ijemi
zali, 1
odrevr
„Hvab
da mo
rubini
ti! Sv

%el

naveg;

4j

lom m
naj sv<
tim R (
dostoj:
Rristu
ta, itu
za vse
Tela d
jimape
mojo n
J)e, im
55. S
kramei
g a  se 2
d yva 2
Poratjs
Zasnov

Vl  s p r

na  dob
- Mi
P r osirm
P°la nc

ali na Tel o v Hetcrtek.

275

use
kerv
i[lo-
i no

pro-
n Sa-
ile s’
i naj
’ sve-
sve*
ivice
greš-
oo v’
se se
:qejo
lierv
to pa
savn, j
kupi-
kupe
Itervi
dnem
>c, da
prost'
s M'-
; kas-
ajzna
nep°'
posta'

s’svc-
,0  mo;
, Teli*
o oko*
oje <ir

sega Boga no zveliqara, kerega v’ svetem Resnem
Teli nazoijnega spoznavamo no ovadimo, tydi
oipivestno qastili no molili po navi duxnosti, ino
ijemi tisto hvalo, qast no molitvo otjivestno sita-
zali, keroijemi kako našemi Bogi no stvarniki no
odrešeniki duxni šemo. Sveti Auguvtin pravi:
„HvaImo Gospoda, kerega Arjgeli hvalijo, Gospo¬
da molijo, pred kerim oblasti trepeijejo, ino Ke¬
rubini no Scrafini nehenlivo zovejo: Sveti! Sve¬
ti! Sveti! Zedinmo nav glas z’glasom hlaxenih
Apgelov, ino se glasmo po preinoxex)i vu hv^lo
našega obqinskega Boga!“

4) Mi dnes procesjo s’presvetim Revnim Te-
lom mamo na zahvalen spomin postavlei)a togega
naj svetevega Sakramenta. — Mi dnes s’ presve¬
tim Revnim Telom s’procesjoj gremo, naj bi se
dostojno no slivno domislili no zahvalili Jezuvi
Kristuvi za postavleije totega velkega Sakramen¬
ta, mo naj bi se po duxnosti zahvalili tydi Tjemi
za  vse dobrote, ltere mi od presvetega Revnega
fela dobivamo, skoz vredno no pripravleno pri-
junaije no vxivai)e, kak Jezuv sam pravi: „Ker
mojo meso je, no mojo kerv pije, ma veqno xivle-
l) e , mo jas ga bom na soden den zbydil.“ Iv. 6,
55. Sveti Tomav Altvinav pristavi: „Nieden Sa-
urament je ne od totega hasnovitnevi, skoskere-
g a  se zaqistijo grehi, kreposti povnoxijo, ino se
jy sa  z ?  obilnostjo] vseh dyhovnih milosti obogati.
0ra qa se v’ cirkvi za xive no mertve, naj bi vsem
asnoviten bil, da je za vse vpostavleni.“

, 5) Zadniq mi dnes v’ katolvki kervai)ski cirk-

Vl s  procesjoj s’presvetim Revnim Telom hodimo,
na  doblerje xegna, rodovitnosti zemle no sreipe*
" Mi si dnes pri sveti procesji z’boxjim Telom
! ir osimo, naj bi nam nebevki Oqa poxegnal nave
I " a no  gorice, naj bi nam na i)ih dal rodovitnost,

2 74 Na svctelt presvetega Revnega Tela

j n o obarval sad zemle pred toqoj, hydim derom,
vetrom no povodnoj j naj bi nave mesta, vesni-
ce no nave hrame varval pred ognom no hvdimi
lydmi; naj bi navo dexelo no nas no vse lydi var¬
val pred xodom, sovraxnoj vojskoj, gladom, dra-
gotoj no pomorom, ino pred vsakoj nevoloj. Za
tegavolose davajo tydixegni s’ presvetim Revnim
Telom na vtireh posebnih krajih z’besedami: ,.Z’
nebevkim xegnom se naj xegna, ipuva no obarje
toto mesto, vsi prebivajoči na pem, ino sadje
zemle, v’ meni Oqeta, ino Sina, ino svetega Dy-
ha,“ — ino na zadnem mesti se pove, pri xegni
proti vtirem krajom sveta: „Od bliska no byde-
ga vremena, odrevi nas o Gospod ! Od pomora,
glada no xoda, odrevi nas o Gospod! Od nagic
no neprevidene no veqne smerti, odrevi našo
Gospod! Od vsega zlega, odrevi nas o Gospod
Za totih haskov volo, kere smo dozdaj qyk,
se ali dnes procesja s’presvetim Revnim Telom
obhaja, kero moremo mi s’sercom prave pobož¬
nosti, pokore no spobolvapa sprevajati, qi i[ en,()
dobrote od Roga dosegnuti, za kere si polen pM'
simo. — Kako pa presveto Revno Telo moi{ v
navemqistem serci ma, vam qem povedati v’ dr}'
gi polovici.

II.

Moqi, kere presveto Revno Telo v’navc^'
3m no praviqnem serci opravla, sejo: l) ^
va ono dyvi xivleqe, 2 ) pokonqa grehe no

xele, 3) pomaga k’kreposti, 4) premaga sky s
pave.

l) Perva moq presvetega Revnega Tela ] <
da nava dyva v’ pem xivlepe dobi. — Tistim nal

ino s’]

nvoj 1
stega 1
Telo :
qo mil
jim z:
xivleji
ti de :

pitjom
nebi g
dryga,
od ker:
la j to
de, no
stim pr
smertn
zgrabli
veke vj
diio, v’
zuvovej
9 e ga ta
tisti, k,
jo sami

d 2)
tla ono

Milost

nopppj
^°sti n t
tl, odbr

7 Q e xe
Se rca nt
lene nie
tfJ ti, sit
> za
Je *us sa

req, keri sveto Revno Teio v’ stani milosti b°*J Ze dinj rn

ali na Telov Hetertek.

275

;xom,

r'esni-

ydimi
li var-
, dra-
j. Za
3vnim
:„Z’

abarje
sadje
a Dy ;
xegnl
hyde-
tnora,
nagic
nas o
pod!“
i[vH,

relom

»obos-

qemo

k pro-
ioq v ’

v’dry

na«* 10

O t

) hyde
sky»'

ela ) e ’

naj" 1 '

beg¬

ino s’pravim pripravi ei)ompremejo; najmreq, z’
ji voj vero, s’ pravoj ponixnostjoj no lybeznoj Tai¬
stega no praviqnega serca, tistim da sveto Resno
Telo xivlei)e, to je, ono povnoxi v’ qih posveče¬
no milost, kera je xiviege nase dyse, ino slyxi
pim za zastavo no za semen veqno zveličanega
xivlepa ; kajti Jezus pravi: ,,Kdo toti kryh je, to-
ti de xivel na veke." Iv. 6, 5Q. „S’hranoj no
pitjom to xelijo lydje, pravi sveti Augustin, da jih
nebi gladilo no xejalo; tega resniqno nespravi
dryga, kak tota hrana no toto pitje, kero tiste,
odkerih se vxiva, nevmerjoqe no nesperhlive de¬
la; to je, samo tovarstvo Svetnikov, kde mir bo¬
de, no poponoma no zversena edinost." — Ti¬
stim pa, keri sveto Resno Telo v’stani vednega
smertnega greha prijimlejo, bode tota miza za
zgrablivo vero;" Ps. 68, 23. s’keroj do oni na
veke vmorjeni, kak se je ovajavci Judasi prigo-
dilo, v’kerega je po nevredno prijetem vxitji Je¬
zusovega Tela pri zadni veqerji vrag zletel, no
Sega tak daleq spravil, da se je sam obesil, ino
tisti, keri se po nevrednem obrejyjejo, se naje¬
lo sami sodbe, pravi sveti Pavel." l.Kor. 11 , 2Q.

2) Dryga moq presvetega Resnega Tela je,
" a  ono pokonqa v’ nami grehe no hyde xele. —
■Most no moq svetega Resnega Tela vse male
j* 0  P°Pystlive grehe, ino kerih smo se po naši sla¬
bosti no nevednosti ne mogli pri spovedi domisli¬
li’ Obrise no pokornja, ino nam zapravi tydi vse
xele no nagnepa, no nam spravi pravi mir
: erca  no vesti. Sveti Tomas Akvinas pravi: da
' e oe nieden Sakrament tak hasnoviten, kak ravno
totl , skos kerega se grehi pokomjajo, hyde nag-
J e D a  zadyvijo. Ino to je tydi resnica; kajti da
ez uv sam v’nase serca pride, ino mi se z’i)im
<etl inim 0>  on ’zpih vsaki greh no hydo selo no
Svet. Del. 20

276 Na svetek presvetega Revnega Tela

nagnege odegaga. Jezuv pravi: „Ker mojo me> nienti i
s.o je, ino mojo kerv pije, ostane v’meni, inojas jo;“ P;
v’ gem.“ Iv. 6, 57. Iiaprol

3) Pa di-yga moq presvetega Revnega Tela tiKrizc
je, kera nam pomaga k’ krepostam. — Jezuv, da- no vxiv
re on v’presvetem Revnem Teli v’ nave dyve no nazaj;
serca pride, nas ponovi, ino nam nove no velke vsem p
moqi k’vsemi dobremi dava. On nas prigara, pravi sv
skerbni za molitvo no boxjo slyxbo biti, nas na- ijemera
gib le k’ z vesterni varvagi no ogibagi pred grehom, ipstosti
k’ opravlagi dobrih del j nam dava pravo xejo no se naj 2
xelo za vsem dobrim, nam vujxiga v’serci ogen toopra
goreqe lybezni boxje no blixnega. Zato se ali Ta
moremo gostej tote aggelske brane vxivati, kera vera ijis
nas dela poboxne, ponixne, pravilne, tpiste, sve- Mi
te, krotke no poterplive. Zategavolo govori ty- mamo,
di sveti Tomav Akvinav: „Skos toti Sakrament totega I
se dobijo kreposti, ino dyva se z’vnogoterimidj r | tem Sal
kovnimi dari olepoti.“ Ino je  tega qyda, darenu no moli
v’ totem Sakramenti spoijetela milosti samega, v zahvalo
ovih pa naproti samo neke gotove milosti dobimo, prosijo
Zato pa pravi tydi sveti Ambrož : ,,Xeliv si titvo* sere sv
je rane zvratjiti* dali ti je toti Sakrament vravtvo, opravla,

_ »J* m .’ __ J I, • . 1 • /C UD ffrnU.



prosiv ti po.moir,' dali je on tebi moir. <{  1 a grehe

ali na Telov Hetertek. 2 77

me* menti mizo pripravil proti vsem, keri tebe trapi-

0 jas joj" Ps. 22, 5 . kajti toti Sakrament terdi qlove-

lia proti vsem vragovim nasledkom 3 ino kak sve-
Tela tiKrizostom pravi: dak pridejo tisti, kerisevred-
, da* novxivajo, od tote boxje mize kak ogneni levi
eno nazaj; to je, kuraxni, nestravlivi, no stalni proti
zelke vsem popadkom vraga, sveta no mesa. Zadniu
;ai)a, pravi sveti Bernard: ,,Jeste keri, ker se veq od
sna* izmera, nenavida, skoposti, tatinske xele, ne-
hom, qistosti no ednakih grehov neda premagati, toti
jo no se naj zahvali Teli no kervi Gospodovi} kajti vse
ogen toopravla vijem moq totega SakramentaJ*
e ali Take moqi dela presveto Revno Telo v’na-
kera vem ipstem no pravilnem serci.

, svc* Mi dnes procesjo s’presvetim Revnim Telom
rity* mamo, na oqitno spoved nave vere na skrivnost
ment totega Sakramenta, na povernerje Kristuvi v’to™
iidy* tem Sakramenti vqirjenih krivic, na oqitno qast
renn no molitvo Jezuva v’presvetem Revnem Teli, na
ga, v zahvalo za postavleqe totega Sakramenta, ino na
bimo. provijo no dosegnege boxjega blagoslava. Moqi,
itvo* (ere sveto Revno Telo v’navem qistem serci
ivtio, opravla, so: ono dava navi dyvi xivleqe, pokon.

'l a  grehe no hyde xele, pomaga k’kreposti no pre-
etega 'naga skyvgave. — Kak gorki bi zato mi, Vkyp-
'le 7 ' u '| Ze rai ti! biti mogli, toti naj vekvi Sakrament
j 11 ' 3 /g°stoprijimati! Kak celo naqivo lice bi skos
; ' s3  |! kervagstvo dobilo! Pervi kervenilti so ga vsa-

1 smo 1 de n  prijimali, ino od tega je privla qistost za-
31  nas ervaga, gorkost v’slyxbi boxji, svetost xivleqa,
°iii°o S c7 etaVa 5 e  zemlenskih dobrin, qasti no razve-

n ° st G moq v’krixi no terpleni, je v’naj gro-
ene ^7* P eza h 1,0  kladah; kajti oni so ne xi-
nl p 0?  u r .’’ ° a  bi tak rekel, no ne terpeli sami j temoq
”1 1- v . lstu w, kerega so skos vsakdenevno viivage pre-
a 4r n ° P r * sebi meli, je xivel no terpel v^ih, Od-

20  *

2  78 Na svetek Rojstva svetega Ivana Kerstitela. Na s

kod pride naproti m!aqnost, slabost, hydobnost
dnevnih kervenikov, kak, da po redkem ino na
vekve po nevrednem k’obrejyvai)i hodijo?—Hi
se sveto Revno Telo k’ betexniki nese, dali nepo«
pysti, o kristjan I qi je naqi mogoqno, tistega ta
sprevajati, kajti qi se Bog, veliqestvo, povredni
v vatore naj boxnevih lydi no grevnikov iti, za*
kaj bi se ti odpovedaval gemi proti priti, no ga
ta sprevajati. Ti bov skos to Bogi sliveqo qast
dal, sebi pa velke zaslyxbe, ino qres to vypai)e
mel, da boleni, kerega si ti obiskaval no za ijega
molil, tydi tebi pri Bogi za sreqno smert prosil
bode, dare de pred boxjo obliqje privel. Tote
navyke dnevnega svetka si prav k’ serci vzemte,
kere ste v’dnevni predgi qyli, ino sprevajajte
dnevno procesjo dostojno, naj vsem prinesevo*
veni hasek na teli no dyvi. Amen.

Na svetek Rojstva svetega Ivana
Kerstitela.

„Ivan je gegovo ime." Lykav 1, 63*

TJ e g o v e kreposti. — Navo  n a s 1 e d y
v a ge.

V’ Hebroni med xidoskim bregovjom je sl .
vel poboxen dyhovnik Zahariav s’svojo j xeno)
Elizabetoj notri do starosti brez otroka. Oba st ^
Boga serqno za telni sad prosila. Dare je en &
Zahariav po redi v’Jeruzalemski cirkvi kadilo
gi vujiigal, je privel Aggel Gabriel no *) en11 r

kel:

jase

nyva

tem

ker j

bese«

sede

A % 1

Eliza

den ]

privl:

hteli

Ivan

li, de

muta

Zaha

tJvai

to, :

rekli

roka

berre

leq o

lesini

le sa:

lemi

j® od

bode

bov p

>no ni

Gosp<

tristei

“o ke

^ernc

Prerol

i e  divj

ta no

la, Na svetek Rojstva svetega Ivana Kerstitela. 27Q

ost kel: „Neboj se, tvoja molitva je oslivana. Tvo-

na ja sena de sina dobila, kerega ti mav Ivana ime«

Hi nyvati,“ Da pa je Zahariav za starosti volo na
po- tem dvojil, je rekel Apgel: „Jas sem Gabriel,
i ta ker pred sedevom boxjim stojim $ da si ti mojim
dni besedam neverval,, dak bov mutavi, no nebov be¬
za- sede guqal, notri do dneva, kda se bojo spunile."
ga Apgel je preminul, no Zahariav je ostal mutasti,
pst Elizabet je po totem obeqapi porodila. Na osmi
ape den po rojstvi deteta so sosedje no rodvina vkyp«
ega prišli, deteta obrezavat no so pemi ime Zahariav
osil liteli dati. Elizabet pa reqe: „Nikak ne $ temoq
'ote Ivan se ma zvati.“ Toto ime jim je neblo po vo¬
lte, li, da se je v’ celi rodvini nive tak ne zval, ino so
ajte mutavemi oqi te kimali: kak bi je on htel zvati.
vo- Zahariav je kazal na tablo, ino je zapisal na po;
»kan je pegovo ime. <£  Te so se vsi qydivali qres
to, ino Zahariav je zaqel pa govoriti. Oni so
r ekli: „Kaj de koli ’s totega deteta, kajti boxja
roka je z’pem.“ — Svoje mlade leta je Ivan naj
berxej v’ pyvav*i prexivel, v’ velki samotnosti. Da-
1^ Jetj od praske no pogyblepa sveta se je on v’ tihi
lesmi skos ostro odderxavnost no premagape se¬
fe samega, skos molitvo no premivlavape, k’svo-
jemi velkemi pozovi pripravlal. Apgel Gabriel
je od pega prerodil: ,,Y’ dyhi no moqi Eliava
f°de on pred Gospodom hodil, ino mivlepa oqa-
iy , 10v  pa v’serca pihovih zarodnikov nazajspravlal,
p° n everne k’ mudrosti pravitjnih ravnal, naj bi
°spodi popunoma lystvo spravil/ 1  V’ svojem
1  s’ tistem leti je zaqel pri Jordani pokoro predgati
sD °l  t0  kerstiti. Xe pegov zagled je ovadil prostost,
ista Vernost no treznost. On je nosil po vegi starih
n-  f re J.° k . ov  kosmato oblatilo, no koxni pojas. Jel
, _ divji med no kobilce, boxno hrano bogih. Vi-
1 rC a  no moqnih pitvin je nikoli ne jemal. V’ kaki

280 Na svetek Rojstva svetega Ivana Kerstitela.

N:

votlini je prebival. Rep negove predge je Lila:
,,Delajte pokoro, — nebeško kralestvo je blizo / 1
Keri so se spobolsali, tote je kerstil v’ Jordani
na znamlepe odmitja grehov. Tydi skaxliviFa-
rizeji so zmes k’pemi smykali s’svojimi hydob-
nimi sercami, kerim je Ivan rekel: „Vi kaqji
plod! ?Jto vas je vyqil prihodni sodbi vujti? Pri.
nasajte vreden sad pokore/* Dozdaj ye je Ivan
Kristusa ne spomenik Dare pa je xe v’ svojih
poslytravcih xelepe za Kristusa zbydil, je rekel:
„On, ker de skoro prišel, je mopnesi od mene,
Jas sem nam) ne vreden, pemi pegovih obyte-
lov za pem nesti.** Tydi Jezus je enkrat prišel
k’Ivani, no htel kersen biti. Ivan pa ga je spoz¬
nal skoz boxjo podvyqepe: „Tisti, kres kerc-
ga bos ti vidil svetega Dyha dolpriti no na gcm
ostati, totije, ker s’svetim Dyhom kersti/* Iv®
je imel velko poptepe pred pem no rekel: „Jas
sem potreben od tebe kersen postati, ti pa pri¬
deš k’meni.** Jezus je odgovoril: „Naj se zdaj
zgodi, kajti za nas se dohaja, da mi vso pravico
spunimo,** ino sveti Dyh je viditno v’ golobovi
spodobi prež pega dolsvepetal. Od Jezusa je zdaj
tydi Ivan rekel: ,,Glejte jagne boxjo, kerogrcl' e
od sveta odjemle/* — Ivan je zvedil, da Herc-
des kral xeno svojega brata pri sebi ma, ino kri¬
vico totega zakonaloma pemi pograjal reko!}-
„Ne je tebi dopyseno, xene tvojega brata p r,se '
bi meti.“ Ino na to ga je kral na podhujstei) c
hydobne Herodjovice, ltrivipne xene, v vozo
djal. Na svojem godovni je per k-rivipne xcno
lepo plesati vidil, kaj se je pemi dopadnilo, n®
ji zvolo dal, kaj bi htela meti? Hi pita
kaj bi prosila, kerarepe: „Prosi za Ivanovo g la

, r - j  -- #  p,

vo,“ ino kral je dal Ivani glavo odsekati, «° J,

lege
na p:

I.

II.

livosl

lierst

D e g°

nost

kerst

sveti
vo xi

v’skledi prinesti: Mat. 14, 10* Lyk. 1. To je

pasti
jo to,
selja
oijak
ovih
pravi«
(liti p
ono L
prerod
vj sve
ravno
dobili
s ° ne:
doki J
kersti
i^aiav
2 ’ moj

tela,

bila:
lizo,“
irdani
vi Fa-
ydob-
kanji
? Pri-
s Ivan
svojih
■ekel:
mene,
'byte-

nrivel

.

spoz-

kere-

5 em

Ivan

J*

i pri-
zdaj
avico
nbovi
zdaj
jrehe
Icro-
) kri¬
kov} ;
rise*
itege
VOZO
xene

», 1,0
jter:

g la :

'5°J

xiv-

Na svetek Rojstva svetega Ivana Kerstitela, 281

leje svetega Ivana kerstitela, s’kerega si tjemo
na premitflavanje vzeti.

I, IJegove kreposti, ino

II.  Navo nasledyvanje.

Poroqmo totemi premislavanji V90 nayo paz-
livost, ino se v’serci pripravmo. Jas qem zadeti.

I.

Kreposti, kere mi v’ xivlenji svetega Ivana
kerstitela najdemo, sejo: l) njegova svetost, 2)
ijegova prostost no ponixnost, 3) njegova mev-

nost no treznost, 4) njegova predga pokore.

l) Naj perle najdemo mi na svetem Ivani
kerstiteli velko svetost. .«— Cirkva sveti, reqe
sveti Bernard , smert ovih Svetnikov, da je njiho¬
vo nivlenje no rjihova smert sveta bila j ona pa
M as ti ifasno rojstvo svetega Ivana Kerstitela , da
je toto rojstvo samo sveto ino izvirek svetega ve¬
selja bilo. Toto rojstvo, pravi ravno toti sveti
0 l [ak, je posebni izvretek, ker njega od vseh
°nh odlotji, da je njihovo rojstvo ednake pred¬
pravice, kak njegovo, ne melo. Eni, keri ve-
‘bti qejo, zakaj mi raj toto rojstvo svetimo, kak
on ° ka]kega drygega, Apovtola , ali jnuqenika ali
Praroka, ali starooqaka, se naj spomenijo, pra-
v* sveti Auguvtin, da je rojstvo totih celo na¬
ravno bilo, da so oni milost svetega Dyha me le
°bili, kda so xe rojeni bili, z’edno besedoj, da
neti kak preroki, neti kak muqeniki ali sve-
°ki Jezuva Kristuva, rojeni bili, kak se je Jvan

er stitel narodih Od njegove svetosti preroqi xe

raiav prerok: „Gospod me je ’z maternega tela
1  niojim imenom pozval. On je moje vysla liki

202 Na sveteU Rojstva svetega Ivana Kerstitela,

Ni

naostril, on je mene pod pokrivom svoje roke
branil, ino me je za izvoleno strelco naredil«
Iz. 49 , 12. Kaj se je zgodilo, dare je Marijano-
seija Elizabeto obiskavala, kde je dete v’ Eliza¬
betinem teli od veselja skakalo, da je Jezuva v’
svoji blixavi obipytilo, ino od pega posveqeno
postalo.

Kristus sam je hvalil Ivana kerstitela: daje
on goreqo svetilo ; da je on ne od vetra sem no
ta pogapena terstika, da je on prerok, novei[
kak prerok bil, s’ kerim so se Mozevova posta¬
va no preroki sklenulij da je on Apgel, kerega
je Bog po preroki Miheji 4 , 5- pred svojim Po¬
mazanim poslal, pemi poti nadelavat $ da je zad-
niq med vsemi od xensk rojenimi ne vekvi pre¬
rok stanul, kak Ivan kerstitel. Math. ll. Sveto
je Ivanovo rojstvo, daje  od Angela oznapeno.
Apgel Gabriel je prerodil od pegove svetosti Za-
hariavi: „On bode xe v’maternem teli s’svetim
Dyhom napuljeni. On de dosti Izraelskih otro¬
kov k’ Gospodi pihovemi Bogi preobernil, ino
on de vel pred pem v’dyhi no moiji Eliava, naj
bi on serca oipakov k’otrokom spravil, ino ne ‘
verne k’predvidnosti pravitpiih, naj bi popuno
lystvo Gospodi spravil." Ino vsi, keri so od to-

ravn

Šale:

seret

dobe

melc

tega deteta zvedli, so rekli: Kaj koli s’ totega

deteta bode 3 kajti Gospodova roka je z’pem.
Ino Zahariav sam je preroipil od pega : „I n0 11
dete, se bov prerok naj Vivevega imenyvaloj
kajti ti bov pred Gospodom vlo, no petni p ot
nadelavalo, ino pegovemi lystvi znanost zveln[ a '
pa spravilo za odpyyepe grehov. To de se zg 0 *
dilo skoz notrepost miloseripnosti navega
skos kero je nastoto ishajajoipo sunce ’z vivin e
nam privlo, tistih rasvetyvat, keri v’ temah 00
tepi smerti sedijo, ino navih nog na pot mira

ko 1

Svoj

v’py

od p

lesin

ino (

litvo

be,

nosi

lepe

(pasti

poni

je n<

mate

opas

nem

Jezu'

tak s

skorc

Jas s

odve:

Jezm

»osti

potre

des 1

p Iv

‘ati.

Post

3V(

la. Na svetek Rojstva svetega Ivana Kerstitela. 283

ravnat/' Lyk. 1, „Naj bole je, kak sveti Franc
Salez pravi, na svetem Ivani ipstost pegovega
serca poqydivati, kero je namitj na pytno spo-
dobo vijlovepenega Sina boxjega ne navislivosti
melo,“

2) Na svetem Ivani najdemo mi na dale vel-
ko krepost pegove prostosti no ponixnosti. —
Svoje mlade leta je sveti Ivan kerstitel naj berxej
v’pysavi v’globoki somotnosti prepravil. Daleq
od posyma no pogyblepa sveta je xivel on v’ tihi
lesini, ino se je pripravlal skos ostro odderxanpe
ino obstojepo premagape sebe samega, skoz mo-
litvo no premivlavape k’pozovi svoje velke slyx-
be. Toto prostost je on tydi potle kak vyqitel
no skos svojo celoxivlepe zderxal. fJegovoxiv-
leije je bilo bogo no sirmapko. Zagled totega
častivrednega vyt[itela je oznanyval prostost,
ponunost, mernostno treznost. Vesprostense
je nosil, najmretp po vegi starih prerokov koš¬
ato oblapilo ’s kamelske koxe, ino koxnati
°pas okoli svojega ledevja. Tak celo po prost-
nem  no boxnem stani se je nosil. On se je pred
Jezusom, kerega ve je namp ne vidil no poznal,
^ sponixal, da je sam rekel: „On, ker de zdaj
Sl0r( > za menoj privel, je mogopnevi od mene.

sem nantpie vreden, petni pegovih obytelov
odvezati, no za pem nesti. Lyk. 3, 16. Dare je
J ezuy k’pemi privel k’kersti, je Ivan punponix-
n ° stl n <> poltenosti pred pem rekel: „Jas mam
P°trebno od tebe kerven biti, — ino ti pa pri-
es k’meni.“ Mat. 3, 14 . Kelkaponixnost svete-
? a  Ivana kerstitela! On tydl nepe za preroka va-
atl > ino zvan biti. Iv. 1, 20 —29-

3 ) Pa mi na svetem Ivani kerstiteli velko kre-
|,° st  Spgove mernosti no treznosti vidimo. — Xe

Sv °ji mladosti se je sveti Ivan kerstnik v’ pyvavo

•oke
lil«
mo*
liza-
ra v’
peno

la je
n no
vei[
»sta¬
rega
1 Po*
zad*
pre-
Iveto
)eno.
i Za*

etira
otro*
ino
, naj
> ne*
puno
d to*
itega
,em?
10 t*

valo j
pot

ilipa-

zgo*
log 3 >
,c k’
h no
mir 3

284  Na svetek Rojstva svetega Ivana Kerstitela.

Na

podal, naj bi se tam v’samoqi skos premislava-
rje boxjih resnic, zatajege , spoklage pot[ytkov,
posterje no ostro xivlege k’svoji velki sljxbi Je¬
zusovega predglasitela pripravil, njegov strosek
je tak kak gegov obleq bil jako prosten no bo-
sen ; on je malo no prostno hrano jel, samo
lesni ali divji med no kogiqe, kaj je tam v’ tistih
krajih bila jed bogih no sirmaqkili lydi, Mat 3,4
Vina no drygega moqnega pitja je ne pil nikoli,
Lyk. l, 15 . ino je kde v’ kaki votlini peqine
prebival,

4) Zadniq ve je tydi bila velka krepost sve¬
tega Ivana gegova skerbna no gorka predga po¬
kore. — On je zaqel ze vsoj skerbjoj kre Jorda¬
na predgati no vyqiti pokoro no spobolsage xiv-
lega, naj bi lydi na Jezusov navyk pripravil
„Delajte pokoro,—nebeško kralestvo je blizo.
Tote dve reqe ste bile zapopadek gegovega pred-
gaga, Keri so navyk gorvzeli no se spobolvab,
tote je kerstil v’Jordani, na znamlege , da so

se znotrah v’ serci preobernuli no od grehov
oqistili, Kda so lydje v’ Jeruzalemi no po me-
stah no dexeli zvedli, da Ivan pri Jordani pred'
ga no kersti, jih je dosti ta vynslo, pega p»'

slysat, ino med gimi je tydi vidil Ivan Farizej
no Saduceje z’nihovimi zdetno svetimi o ra?

_i_ ji • • ~

no hydobnimi sercami prismykavati, ino ip s "
ravno med gimi navidani moxje bili, je reke

iiv/ »uvu Jjuui iiarruaui muAjo 7 )  . ,

deno z’yrokom preroka: ,,Vi kaqji plod. '
je vaspodvyqii vujti pridoqi kastigi sodbe? ^

neste vreden sad pokore! Nepravte le samost
pri sebi: Abraham je nas porodni oqa! kajti' as
vam povem : Bog ma oblast, si tydi s’ totegak 3 '

mega to, prave Abrahamove otroke narediti
On je dal nim zarazmiti: Vi se mate tak

, . . . . • I,„|, »„tn

tak daN

do ta, Abrahamovi otroki postati, kak toto
mege to. Lexej bi on v’ toto kcmege x‘ v c

sprav
no dr

ro ne

voge
ni gre
xaqoj
je ime
naj bi
Jezusi

popun
vori:
poved
lystvo
jemi 2
ravnal
je bil,
nal sk

S) e

T

mi za
tega v'

Mi
tiasledj
5 e govo
»ost no
S° qen

k

kerstite
kan je
teli p os
»»rodil
5 e govo
Hosti 1

r

ela. Na svetek Rojstva svetega Ivana Kerstiteia, 285

slava- spravil^ kak v vas. „Sekira je xc na korcm-

ytkov, no drev nastavlena,“ je rekel dale. „Drevo, ke-
cbile- ro ne prinese dobrega sada, bode poderto, ino
trosek v’ ogen verxeno.“ Mat. 3, 7— 10. Nespobolva-
tio bo- ni grešnik je ne nieden megaj pred preveno bli-
samo xai)oj karitnoj sodboj sloboden — Tako! skerb
’ tistih je imel sveti Ivan kerstitel za svoje poslyvavce,
it. 3,4. naj bi se spokorili, ino za nebeško kralestvo, za
nikoli, Jezusov navyk pripravili, naj bi pemi sveto no
petpne popunoma lystvo spravil. Sveti Bazil Velki go¬
vori: „Glas Gospoda lamajoqega cedre. Zna se
st sve- povedati, da je pripravlal Gospodi popunoma
ga po- lystvo, visoke hydobnosti ino proti spoznapi box-
Jorda- jemi zazdigpepe terel no klaqil, ino plantavo
ge xiv- ravnal. Kajti ker vsaki hum no breg sponixa, toti
ipravil. je bil, ker je lamal cedre no Gospodi cesto rav-
blizo.“ nal skos to, da je k’ pokori vlaqil visoke no za-
a pred- zdigijeneno prevzete serza.“

3olsali» Tote so zosebne Ivanove kreposti, kere si
da so mi za našo nasledyvape jemati hoqemo, no od
grehov tega v’ drygem deli,
po i» e '

i pred« JL

ga P o-

'arizeje Mi kreposti svetega Ivana kerstiteia qemo
obra* 1  »aslcdyvati, ino sicer l) pegovo svetost, 2)

' '1' S( J 5 e g°vo prostost no ponixnost, 3) pegovo mer-

, rekel »ostno treznost, 4) se na pegovo pokorno pred-

e gaka- teli posveqeni bil, ino se je xe liki velki svetnik
iti.* 1 '" brodil - zato je tydi celo pegovo xivlepe skoz
i  da H ll»govo skerb puno svetosti, neduxnosti no qi-
oto 11 st ° st i bilo. Mi se resen ne narodimo sveti ’z

civleD®

!  Pri-
v skos
j ti i» s

b° ipemo spobolvati no spokoriti.

. l) Naj peric se mamo mi na svetem Ivani
e rstiteli vyqiti svetost navega xivlepa. — Sveti
v an je xe skoz IVTariiino obiskavane v’r

> __

286  Na svetek Rojstva svetega Ivana Kerstitela.

Na

maternega tela; alipa mi se prerodimo no naro-
dimo sveti, ijisti no nedusni is svetega kersta
6koz vodo no milost boxjo, kda se od nadoble.
nega greha operemo, ino smo te tydi svetino
Taisti. Zato pa se mamo vyijiti od svetosti svete,
ga Ivana kerstitela, toto svetost, kero smo na
svetem kersti dobili, na sebi skos celo našo xiv-
lenpe obdersati, ino je ne nikoli vtepsti, Nasa
neduxnost nam more kres vse draga biti, naša
pri svetem kersti doblena svetost no pravilnost
nam more kres vso ceno biti, zato pa moremo
greh kak ^kodlivo kapo kres vse sovraxiti, no
se ga ogibati, da totih dragin nikoli’s sebenezgp
bimo ino se Bogi popunoma lystvo pripravimo.
Jezuv opomina na to: „Zategavolo mate vi po
puni biti, kak je tydi nebevki ot[a popun, rt  Mat,
5,48, Sveti Peter vyqi: „Spodobyte sepoSvcj
tem, ker je vas pozval, ino bodte sami sveti v
vsakem hodi, da stoji pisano: Bodte sveti, da
sem jas sveti“ l.Pet. 1,15. 16. SvetiFilipNerji
se je skos pomop Divice Marije no svoj tryd tali
pisti. sveti noneomadeni obarval, daje  on bole
Apgeli kak ploveki spodoben bil.

2) Se mamo mi od Svetega Ivana kerstmlia
vypiti prostnost no ponixnost xivlepa, -— N aV0
xivlepe more prostno biti; mi moremo v našem
stani ostati, ino ne za delom ali poslom segat')
ker v’nav pozov neslivi, Mi se moremo spoj' 1 '
xati, na navo grevnost no slabost /misliti. J 0
remo se spomenuti no premisliti, da mi skoz mi

lost boxjo xivimo. Sveti Ivan, tak sveti mo*sc

je tak sponixal pred Jezusem, da sc je za nevr
nega imel, pega kerstiti: kelko bole se moremo
zato mi sponixati, grešniki, keri pega telkok rat
razxalimo. Ivan, xe v’ maternem teli sveti) sC
je za nevrednega spoznaval, Jezuvi obytelncg a

remei

kelko

som,

pride

tirno

totor

tp ne

puno

Ivana

nost

spodc

nesmi

nost,

odres

ipem

zabiti

sramc
vretn
be sp
) e gar
leni k
nost i
otprai
pa Je:
ttetnj
tipa v
je vmi
V’pel
aatak;
'eselc
Zato
r ekon

tem

Davati

svetle

a,

aro-

irsta

)ble*

;i no
rete.

0 na

1 xiv-
Sasa
nava
[DOSt
•emo
,

n?

rimo.
i po-
Mat.
Svc*
ati v’
,da
Serji
I tali
bole

rnilia

Javo

avew

rgatj,

jom*

'Mo*

s mi*
n  sc
^red*
■emo
»brat

, sC
neg*

Na svetek Rojstva svetega Ivana Kerstitela. 287

remega odvexyvati no obytelov za gem nositi:
belko bole se mi moremo sponixati pred Jezu¬
som, ker v’svetem Revnem Teli v’ natre serca
pride! Sveti Auguvtin pravi: „Zatega volo sve¬

timo mi rojstvo Ivanovo kak Kristuvovo, da tydi
totorojstvo puno skrivnosti je. Kake skrivnosti?
gine nase ponixnosti, kak je rojstvo Kristusovo
puno nase visokosti ?

3 ) Od mernega no treznega xivlega svetega
Ivana kerstitela se moremo tydi mernost no trez¬
nost vyt[iti. — Hlovek kaliti razumna no po boxji
spodobi stvorjena stvar, ino kakti kersenik se
nesme nikoli spozabiti na svojo qloveqjo vred¬
nost, najmreq da na sebi nosi spobobo boxjo,
odreveni skoz drago kerv Jezusovo, ino posve¬
čeni od svetega Dyha$ nebi se nikoli smel spo¬
zabiti ino skoz nemernost no poxretnost se na
sramoto postaviti, ino sebe poneqastiti. Po¬
tratnost no pijanost qloveka v’ gerde no velke gre¬
be spravi j kajti pijanec vgasne no zgybi lyq svo¬
jca razuma, ino je kak divjo xivinqe, priprav¬
am k vsem grehom no hydobnostam. Nemer-
nost no poxretnost je grozovitnost pred Boxjimi
°č mi > ino velka kastiga qaka poxretnika. Zato
pa Jezuv xe pravi v’ Evaggelji od bogatega po-
ire tnjka, ker je bogemi Lazari naniq ne drob-
f‘9 a  vovil, kero je od gegove mize kapalo, da
y> Vmere ^ no v * pekel pokopani bil. Lyk. 16, 22.
v  pekli de se poxretnikom telko peze no texave
čakalo, kelko so si na sveti poxelnosti no raz-
^eselnosti vxili,“ pravi skrivno razodege 18 , 17 .
at0  tydi sveti Pavel nas odpomiga no odvratna
r eu°xj[ : }j yj se nesme te z’ vinom zapajati, v’ ke-
* ern  je neqistost; temoq s’ svetim Dyhom napu-
!) a vati.“ Ef. H Xivmo poqteno, kak pri

c dom dnevi, ne v’ xretji no pitvini, ne v’ne-

288 Na svet.ck Rojstva svetega Ivana Kerstltela.

Ni

ipistosti no hotnosti, ne v’ kregi no sumnosti;
temoij obletite si Gospoda Jezuva Kristusa/' Rim.
13, 13. Inde pravi sveti Pavel: da nečistniki,
zakonalomci no poiretniki nedo v’ nebevko kra-
lestvovli.“ l.Kor. 6 , 1 Q ino da de rje Bog sodil.
Xid. 13 , 4. Kloveka rjegov razum Bogi spodobne¬
ga no skoro Angelom cdnaltega naredi, ino pija¬
nec se tak spozabi, da se hyvi od stvari no si¬
vine skos svojo prekorednost naredi. Zato pa
pravi sveti Krizostom : „So ali ne pijanci dosti

nevymnevi no hydobnevi, kak stvarina? Na zad¬
aje, kaj bi vsakega od greha pijanosti odstrasiti
moglo, je skodlivovt tote grehote. Ona zapravi
no vkompa telo ravno tak kak dyvo. Sveto pis¬
mo pravi: „Dosti, je nevtetlivo dosti jih je za¬
poj spomorilp* Sir. 37  , 34 , ino ve jih veq ob
ijihovo zdravje spravil. Kres koga pride boleči¬
na? Kres ipiga oijetapride bolezen? Kdo ma sta¬
jo? Kdo padne v’jamo? Kdo bode brez zroka
oralen? Kdo maardetpe oqi? Tisti, keri se skos
v’ keripnah zderxavajo, no se za pitvinoj sker-
bijopravi  sVeto pismo. Pris, 23, 2Q- ^ ota
resnica se vsaki den skos priklade zadosti poter-
di, inonevolna, z’neprevtetlivimi slabostam 1 ® 0
kerhkostami napupena starost tistih, keri so p 11 '
vini xe od mladosti podverxeni bili, je dojdevn 0
posvedoipepe vkodlivosti totega greha.

4) Na zadrje ve se tydi mi qemo po spo li0 .
ritni predgi svetega Ivana kerstitela spobolva
no spokoriti. •— Ki mi po spobolvai)i no p r o°
bernerji Bogi no pravilnosti tak zvesto no g°n
slyximo, kak smo perle praznosti no hydup ) s
greh slyxili j qi potle Boga mi goreqo no s p r
vim sercom lybimo, kak smo perle jjosvet® ^
meso no greh lybili no radimeli, t{i 1111  ?° 0
nave kotrige pravici ravno tak slyxiti py stlin  ’

kak 1
nosti
te sir
poko
krivil
no bi
lupe
ijahr
posly
povre
oddei
vico i
poma,
den s;
daleni

! a S a .
Tobia
prsti
gospo
svoj 2
iroz v
ti vev
T
no se
vati n(
K

smo m
P°sebn
Vati ,
5«govc

1 e 9 e r

Ppbojr

1  me

®°lvati
110  tot,
^ vse

I

a  Na svetek Rojstva svetega Ivana Kerstitela. 289

osti j
Rim.
niki,
kra-
iodil,
>bne-
pija-
o xi-
o pa
dosti
zad¬
aviti
pravi
pis-
e za -
q ob
)leqi‘
t sra-

sroka

skos

sker-

Tota

>oter-

nino

j pit-
levno

poko-
olvati
preo-
rorbo
’sliOZ
i’ p ra '
etno>
poti®
tim®)

lial; smo perle z’ ^imi nepravilnosti no hydob-
nosti slyxili,“ pravi sveti Apostol, Rim. 6, 10.
te smo mi spobolsani, ino prinesemo vreden sad
pokore. Hi vysta, kere so perle neipistost no
briviijnost govorile; rji vyha, kere so opravlage
no bodikakse reqi pos!ysale$ qi oqi, kere so xe-
liipne bile, no se po nevarnih no pohyslivih re-
qabpasle, zdaj Bogi dopadlive reqi govorijo,
poslysajo no gledajo 5 iji se xelodec, ker je perle
poxretnosti no pijanosti podverxeni bil, zdaj
oddersavaj tpi roke, kere so perle krale no kri¬
vico delale, zdaj davajo, daryjejo no blixnemi
pomagajo: te smo se mi spobolsali, Taki vre¬
den sad pokore so prinesli Zachej, Matej, Mag¬
dalena, Peter, Pavel, Marija Egiptonska, Pe-
tagja, Margeta Kortonska ino drygi spokorniki,
lobiav je rekel svojemi sini: „Mojo dete! ne-

pysti gizdosti nikoli v’ tvojih mislah no besedah
gospodyvatij kajti skoz gizdost je vso pogyblepe
® v °j z aqetek vzeIo.“ Tob. 4, 4 . T. Sveti Am-
? z v yH* :  »Bog ve premeniti govor obsoda, xpi
vev  spobolsati greh.“

fak hoqemo mi grešniki lepo pokoro delati
110  se po navyki svetega Ivana kerstitela spobol-
al1 no  Njegove kreposti zvesto nasledyvati.

krepostno xivlepe svetega Ivana kerstitela
Sttt0 z daj preglednuli, no smo si na pem štiri
P°sebne kreposti zapomnili, keremiipemo nasle-
)' atl , ijegovo svetost, prostost no ponixnost,
• |e S°vo mernost no treznost, no rjegovo podvy-
^!) e  pokore. Mi po totih ijemo tydi sveti no
? oxni v’našem xivlepi, odderxavni no ponix-
l) 0 i m ? rn * no trezni biti, no se popunoma spo-
no Vat *‘ Brelybeznivi! Mejmo vseli toto misel
, 1() toto  tybezen k’svetemi Ivani lterstiteli, mej-

v seli tako skerb za ijegovimi krepostami no

2Q0 Na svetek svetiva Apovtola Petra no Pavla, Na

ravnajmo navo xivlepe po rrjih 5 skerbmo se ijemi
spodobni delati, nazavajmo no prosmo pega na
pomoq no predprovpo pri Bogi, naj on nav va«
rih je ino nas Bogi poraqa, Amen.

Na svetek svetiva Apovtola P etra no
Pavla.

,,Ti si Peter, ino na toto peqino qem jas mojo
cirkvo staviti." Mat. 16, 18 ,

„Jas si xelim razloqen postati, no pri Kristusi
biti. 44  Fil. 1 , 23 .

PosIyvape cirkve. — Xela za nebesami.

cirkvc
ino n:
ino pe
jas i{£

ti na :
zanoj

Peter, perle Vymen, ribiq’z Betsajde ro*
jen, je bil Jonov sin, no Andravov brat, ker ga
je k’ Kristuvi pripelal. Potle, kda sta enokrat
mrexe na morji prala, je privel Jezu^no rekel*
„Hodta za menoj, jas vaje qem za qlovei{ja rib*'
qa narediti, ino onea sta zapystila vse no sk'
Jezuv je oba med svoje Apovtole gorvzel. P®*®*
je bil svedok pegovih naj shrivnevih djap no p rl j
godeb. Na Tabori je pri pegovem prezobraz e 5 j
bil. Pri zbvditbi Jajrove qeri od smerti je 1

- - - “ 1 • • —

bode
Jczuvi
z’Jezi
straha
sam p
greh i
tek p<
On je
volo c
sarom
’s Tar
no so
je v’I
se je i
zal, o
»Savel
preobr
postal,
gih de:
bitje,
stih ne
bem, j

neve,

Peter nazoqi 5 na olski gori tydi pri
kervavem poti. Petra je poslal Jezuv ribe

ga

A  _ _  ribe loyit

no v’pene vysta po grov, naj bi potno daqo p la ‘
qala. Peter je tydi v’ imeni vseh Apostolov po
vedal; da je Jezus Sin xivega Boga. Petre ) fl
Jezuv zato tydi postavil za prednega vseh Aj ,0 / ,to j
lov,  ino za svojega namestnika na zcmli K tC3

dosti ,
bydi].
»o pri
za  Jezi
j« pa v
'»ona
e n Iva
Svefc,

la,

gemi
;a na
sva«

a no

mojo

•istusi

jami,

le ro¬
ker ga
iokrat

rek e l‘

a ribi'
o vla*
Pete*
10 pri;
raze*))
je bil

ffove * 11

r lovu

[O  P la ‘
ov p°-
:tra j«
povto-

f W

Ka svetek svetiva Apostola Petra no Pavla. 291

cirkvo z’ besedami: „Ti si Peter, to je peqina,
ino na toti peqini qem jas mojo cirlivo staviti,
ino peklenske vrata je nedo premagale. Ino tebi
jas qem klyqe od nebes dati, ino kaj bos koli
ti na zemli zvezal, to bode tydi v’ nebesah zve¬
zano; ino kaj bos -  koli ti na zemli odvezal, to
bode tydi v’ nebesah odvezano/' Peter se je pri
Jezusovem vlovlepi naj delavnesi skazal, je htel
z’ Jezusom v’ smert iti; alipa deno je Jezusa od
straha no ’s slabosti trikrat zatajil. Alipa na en
sam pogled milosti se je taki spobolsal no svoj
greh objokal. On je predgal na Fynkistni sve¬
tek po doblenerv svetem Dyhi naj perle oqitno.
On je bil pervi Papev v’Rimi, je za Jezusovo
volo dosti terpel, ino zadniq krixani bil pod Ce-
sarom Neronom. —Pavel, perle Savel imenyvan,
s Tarza v’ Cilicji rojeni, je bil spervica Farizej
no sovrasnik kersenikov, no pe pregapal. Dare
je v’Damaskosko mesto sel kristjanov pregai)at,
se  je na poti rjemi Kristus v’ svetli megli prika«
za b on je padnil ’s koi)a, oslepnil no qyl glas:
»Savel! Savel! zakaj me pregapas? Na to se je
preobernil no Jezusov delaven no zvesti Apostol
postal. Dosti potov je vqinil on potle po vno-
gih dexel a h no haidc povraqal, ino terpel pote,
,) e > biqyvai)e, glad, xejo, mraz no je v’ go-
stih nevarnostah smerti bil, na morji no na sy-
era » bil tydi kamenyvan. On se je za naj box-
J cve ga med vsemi Apostoli imel, Pavel je tydi
osti qydesov delal, betexne ozdravlal, mertve
Zadniq piše on, de qe razloqen postati,
n °pri Kristusi biti. Ino po tem, dare je telko
) a  Jezusovo' no i)egove cirkve volo terpel, tre
. e  P a  vlovlen bil pod Cesarom Neronom v’ Rimi,
ravno tisti den, kak sveti Peter, na 29.
en  ‘vagvrelta 67. leta po Kristusi, skoz meu vmor-
Sv «‘. Del. r  21

2Q2 Na svetek svetiva Apostola Petra no Pavla.

jeni. — K’svetemi Petri je rekel Jezus : „Tisi
Peter, ino na toto peqino ijcm jas mojo cirkvo
staviti.? To nas opomipa : cirkvo poslysati, —
Sveti Pavel je rekel: ,,Jas qem razločen postati,
no pri Jezusi kiti, „To nas opomipa selege za
nebesami meti. To je nas dnesni navyk. las
zato govorim:

T. Sveti Peter naš vyqi liersapsko cirkvo pos¬
esati, ino

II. Sveti Pavel nas vyqi si za Jezusom v’nebe¬
sa seleti.

Obojno je za našo zveliqape potrebno; bod-
,mo  ali pazlivi no mejmo nase serca odperte , se
poroqrno svetima Apostoloma Petri no Pavli)
skos lieriva pomoij tydi jas qem zapeti.

n- Sveti Peter nas vyqi liersapsko mater cirk¬
vo poslysati. Mi moremo po poslysati 1) kak
peni pokorni otroki, 2) kak peni zahvalni
otroki.

l) Mi moremo liersapsko cirkvo našo mater
poslati, liki  peni pokorni, otroki. — Ravno
tak, kak otroki svojo mater, da je pikova mati,
©raje pim xiylepe dala, morejo bogati napoj
po ovni iti, pene zapovedi spupavati, da ona
tna oblast, pim zapovedavati, da so na peni sker-
. ravno tak moremo tydi mi naši materi cirk-
vi po torni kiti, no pene zapovedi bogati 1,0
z ervavatij kajti ona nas je porodila v’svete" 1
ersti ; noverni xivlepi, k’ milosti no za otrolj 11
°xje ; ona nas je porodila k’ zveliijapi, nam je
a a ysnoxiviepej mi smo na peniskerkij z at0
smo  uxni, po vseli bogati , no se penim zap°'

Nas

vedam
vati.
totega
Mat. l
mati v
ona pr
svoje (
ravna
skerb
vraga 1
grehi,
ne ver
ino je
ka cirl
Jezus ;
rega vi
pervi
site, c
mevnil
otroki
korni 1
ko me'
drygih
■no kaj
zapove
1( ajti d ;
lom rel
ta.« ]p.
ino qi
¥i  ge
P°korn
ta ltisei
»Glej,

Vi,

klavni
Sv °je s

vla, I Na svetek svetiva Apostola Petra no Pavla. 2 Q 3

»Ti si
cirkvo
iti. —
ostati,
:ije za
las

0 pos¬
nete-

1 bod-
;e , se
Pavli)

cirk-
) Italt
hvalni

rnater

lavno
mati)
io i)«i
a 01,3
sber*
cirk*
ti n°

^etem
trobe
im ) e
zato
sapo*

vedam radi podverijti no ge z’ veseljom spuga«
vati. Jezuv pravi: „Ker cirkve nege poslyvati,
totega mejte za hajda no oijitnega grevnika.“
Mat. 18 , IT. Kervagska mati cirkva, dobrotliva
mati vyqi vse svoje otroke, vse narode, vsem
ona pri svetem kersti lyq prave vere vyxge , vse
svoje otroke ona odpomiga od hydega, no ge
ravna na dobro, Kervagska cirkva, naša mati,
sberb no paško mana nas svoje otroke, ino nas
vraqa proq od nevarnih krajov no od prilik k’
grehi, od zapelavnosti tovarvtvaj od krive, praz¬
ne vere no krivih navykov $ od vsakega greha,
ino je samo za navo zveliqage skerbna. Kervags-
ba cirkva obstoji is vseh vernih kristjanov vkyp*
Jezuv je neviditna glava kervagske cirkve, ke-
rega viditni namestnik je bil naj perle sveti Peter,
pervi Papev v’ Rimi. Naprejpostavleni kervag¬
ske, cirkve sejo rimski Papev, vkofi no gihovi
mevniki, ino vsi verniki so gihovi podloxni no
otroki kervagske cirkve, kerim morejo oni po¬
korni biti no gihove navyke zderxavati. Hkofi
mo mevniki nevyqijo drygega navyka no nedavajo
o f ygih zapovedi, kak ltere je Jezuv xe davno dal,
mo kaj nam cirkva ali naprej postavleni cirkve
mpovedavajo no vyqijo, nas Jezuv sam vyqij
la Jti da je Jezuv z’ gimi, ker je svojim Apovto-
" m  rekel; „Jas sem z’vami notri dokonča sve-
l a,<<  Mat- 2  8, 20. Jezuv je postavil toto cirkvo,
' n ° qi smo mi Jezuvovi cirkvi pokorni, tc smo
gemi pokorni. Sveti Peter nas vyqi cirkvi
PoKorni biti. Kda ga je Jezuv zezval s’ soboj, je
^el,,Mat. 4, \ q .  Sveti Peter je rekel Jezuvi:
?! e i> mi smo vsezapystili no smo za toboj vli. 44
^at. tc/, 27. Skerbno je sveti Peter predgal no
e avnp yyqil > na  Fynkivtni svetek no notri do
'°Je smerti. Dj. 10, 42 . Sveti Irenej nas tydi

21  *

2 f) 4 Na svetek svetiva Apovtola Petra no Pavla.

opomipa cirkvene vypitele poslyvati no pimpo-
korni biti: „Mevnikom, pravi on, keri v’cirkvi
sejo, moremo pokorni biti, pim, keri majo na-
sledostvo od Apostolov, keri so po nasledostvi
vkofostva gotov milostni dar resnice po dopade-
pi oijeta dobili."

2) Mi moremo kervapsko cirkvo navo ma¬
ter poslyvati, kak peni zahvalni otroki. —Rav¬
no tak, kak otroki skerbno no dobrotlivo mater,
kera pe lepo no ze vsem, kaj pimi na teli no
dyvi potrebno je za pihovo pravo sreqo na sveti,
oskcrbi, iz zahvalnosti poslyvati morejo, kaj
pim veleva delati no vijiniti: tak moremo tydi
mi vsi vkyp navo mater katolvko cirkev pos!yvati
iz zahvalnosti, da ona nas ze vsem oskerbi.ka)
nam je za odpretje nebes no, na dosegnege ne¬
beškega zvelipapa potrebno. Mati ltervapska
cirkva nas je na svetem kersti od nadoblcnega
greha no veqne kavtige odprala , ona nam |'emi¬
lost boxfo spravila no v’svojo tovarvtvo gorvze-
la, nebevko Iyp vere no resnice vujxgala na pot
k’zvelipapi pri svetem kersti^ ona nam navyke
no zapovedi boxje dava, po kcrih mi k’ zvelipaRJ
pridemo. Ona nam srednila no vse pomoqkev
roke dava, s’ kerimi milost bosjo dobimo nolir e '
postnevi grat]yiemo }  ona ma oblast nam gr e ' ie
odvezati, pi je spoznamo no prav objopemo n°
spobolvamo. Kervapska mati cirkva grešnik®P®
v svoje narope no v’svojo krilo gorvzeme, tj 1 s , e
resnipno spokori no ga k’ Bogi nazaj spravi > mir
serca da, no pomop k’premagapi greha.
sanska cirkva nam dava v’ terplepi pomop n°P°
veselepe; ona betexniki na postelo, no mir®!®

uemi na pot v’ vennost pomoti no strovek p' s
;— n__^_ m_ F  zato

ino z

... vm, Iost no prijaznost spravi,  z*”-

I  • nemremo  mi nikoiipoj zadosti zah vale dati  za

Na S'

tote ne
da bi r
vali, ii
?a rjeni
ona na:
hvalnes
smo zal
mo no s
l[i gosti
je zahv
je zataj
val. N
so poki
Jezusi,
Peter ji
v’Jeruz
gaijan.
h tel, a
no ga p
tori : J;
Hasik s<
dohaja,
je dal v
prosgo
proti sv
na pege
Pove ni
lak rad
zuvi no
?a  geno
I 'i : „v>

r °j se n
Ker

P°slyvat
P a  se n«
P r > Jezu

vla. Na svatek svetiva Apovtola Petra no Pavla. 2Q5

;m po-
cirkvi
jo na*
idostvi
>pade-

fo ma*
- Rav-

mater,
sli no
sveti,
», kaj
o tydi
:lyvati

i, kaj

je ne*
rapska
lenega

je mi*
orvae*
napet

iavyke

liq a ?|

qhe v
o kre*
grehe
mo n 9
lika pa
tji se

i, mir
Ker*

nop°'

lirajo*

posle
zato
ati za

tote neskonpane dobrote. Ona qe od nas meti,
da bi mi pene navyke radi poslyvali no zderxa-
vali, ino mi mo se poj tydi tak naj bole zahvalni
/a pene dobrote skazali, qi radi vse vpinimo, kaj
ona nam veli, tak kak se materi detca te naj za¬
hvalnega skaxejo, rji opravijo, kaj jim veli. Mi
smo zahvalni navi materi cirkvi, qi se spobolva-
mono spokorimo od navih grehov no pene pomo-
qi gosto no radi pohasnyjemo. Sveti Peter se
je zahvalen Jezim skazal na pegov kim, darega
je zatajil, no je svoj greh pasi objokal no spobol-
val. Nam se nestne vnoxati, kaj terpeti, zana-
so pokoro, za nav dyvni hasek iz ljbezni k’
Jezusi, iz ljbezni nave matere cirkve. Sveti
Peter je silno dosti mogel terpeti, v’vozo je bil
v Jeruzalemi no potle v’Rimi zapert, je bil pre-
gaigan. Na opomipape vernih je ’z Rima oditi
htel, alipa sreijal je Jezuva pri mestnih vratah,
n ° n a  pital: „Kam pa grev ? Jezov pemi odgo-
VOr * :  Jas grem v’Rim, naj bi se pa krhati dal«**
^asik se je sveti Peter domislil, da se pega to
dohaja, ino se obernil nazaj, ino Cesar Nero ga
je dal v’vozo d j ati no potle krhati, na pegovo
P r °vi)o z  glavoj dol oberpenega, is ponhnosti
proti svojemi vj r qitelij kajti xe nekda, darc je
1,3  ijegovo besedo puno ladjo rib dobil, se jepe-
nazoijnosti nevreden spoznal. Lyk. 5 , 8.
a « radi moremo tydi mi vse iz lvbezni proti Je-
zu ^ino navi materi cirkvi terpeti no zahvalni biti
,a  *)eno velko skerb za nas. Sveti Ciprijan pra-
peni krili se mi naredimo, z’ penoj zva-
r °J so redimo, z’penim dyhom oxivimo.“

Kervapsko mater cirkvo moremo ali radi
P° s 'yvati, nas vyqi sveti Peter, Od svetega Pavla
J a , ,e  t[emo vyqiti, xelepe za nebesami meti no
f|  ^ e *u»i biti, ino to v’drygem deli.

296  Na svetek svetiva Apostola Petra no Pavla,

II.

Sveti Pavel je rekel: „Kristus je mojojiiv
lege,_ ino mreti moj dobii[ek. Jas si selim ra-
zloqen postati, ino pri Jezusi biti. Filip, l, 21.
22. To nas vyqi l) se smerti ne bojati, nosi
seleti za nebesami. 2 ) da je tam naša prava do¬
movina , 3 ) da je tam mesto nase plaqe.

1) Sveti Pavel nas vyqi, se pred smertjojne
bojati j kajti smert je nam dobiqek. — Le samo
ncspokorjen grešnik se more smerti bojati, da
je smert i)emi pogybleqe. Pravitjen qlovek no
kreposten kristjan netrepeqe pred smertjoj; kaj¬
ti on le xeH ’s totega texavuega xivlepa ta priti
v’ bolso. TJegovo xivlepe je le Kristus, ker v
:gemxivi, ino smert je ijemi dobiqek, keragenn
nebeško, veqno xivleqe no veselje spravi.
nas opomina se za poboxno no krepostno «v-
leqe skerbeti, ino našega serca ne na posvetno
privezati; kajti posvetne reqi, bogastvo no raz-
veselnosti qloveki tesko smert no xmetno loqepe
od tote zemle delajo, qi pa qlovek xe tyv’x‘ v '
lex)i na zemli svojo serce pri Kristusi v’ nebesa"
ma; te rjemi vseli smert lehka no vesela bode,
ino ves strah pred qoj je minul. Taki rctjc te s
svetim Pavlom na zadgi vyri: „Kristus je m °,l°
xivleqe, ino smert je moj dobiqek. Jas si s® 1 " 1
razloqen postati, ino pri Kristusi biti.“ 1“* l !
21. 22. Tak brezi vsega straha se je k smej 11
pripravlal sveti Bonifac škof, ker je pred svo]®)
smertjoj rekel: „Den moiega razloqei)a se p rl .\
xava. Skoro mo jas bremeni tela odrešen'
veqni plaqi priscl.“

2 ) Mi si moremo po navyki svetega S
la Pavla za nebesami xcleti, da je tam naša I"' 1

Na

domo
pozOv
lil, c
zvelii]
imel,
v’ svo;
mi sli

spuga
no zv

. J

se v
tah,

gorvz
sa k’

prava
pripri
no dc

prilit
nost.
puno
zvesti
ino B
bolso
zdeni
za to)
Kda ]
licotn
tvdi 1
nec s
ias 01
kim \
ipsti
rejo -
za to!

tam r
Sr eqe

vla.

0 [siv¬
im ra-
1 * 21 ;

1 nosi
iva do-

tjoj ne
samo
;i, da
ek no
j kaj-
i priti

, 1  i

ker v
i rjenii

o «»■

svetno
io raz-
otpf
v’ xiv*
»besak
bode,
e te s'
moj 0
seli ® 1
Pil. 1;

smerti

svojoj

prn

eni

ibk'

k’!

posto-

prava

Na svetek svetiva Apostola Petra no Pavla. 2gY

domovina. — Dare je sveti Pavel na sveti xe svoj
pozov dopunii j delo, kero je ijemi Jezuv nalo¬
mil, opravil, ino dobrega, no za svojo veqno
zvelirjape zadosti zaslyxlivega, vrinil : te je xelo
imel, toto sivlepe dokonqati no k’Jezusi priti,
v’svojo pravo domovino. Zato se moremo tydi
miskerbeti, na sveti v’ xivlei)i nas pozov zvesto
spupavati, duxnosti našega stana sveto no stal¬
no zversa vati, dobre dela skerbno opravlati ino
se v’krepostah zoritij ino qi smo tak kak na le¬
tali, tydi na dobrem, na poboxnosti no svetosti
gorvzeli: te se znamo s’ svetim Pavlom na nebe¬
sa k’Jezusi po pravici veseliti} kajti tam je naša
prava Domovina: ty na zemli je le samo mesto
pnpravlapa za vednost $ ty samo moremo sejati
no dobro tpniti, naj bi se za veqno domovino
prilizni no premoqni naredili. Tam je prava stal¬
nost ino xivlei)e brezi vsega terplerja no texafe,
puno samega veselja. Poboxna dysa, kera je
zvesto no verno Bogi slyxila silos celo xivle:pe ,
ino Boga tjisto lybila, si xeli za Jezusom iti v’
bolvo dexelo. David pravi na to: ,,Kak jelen za
zdcnijnoj vodoj, tak o Gospod! xeli moja dyva
z° toboj. Ona xeja za toboj, ti voda xivlei)a!
jna bom jas k’tebi prišel, no se pred tvojim
ncom skazal!“ Ps. 6l,2. Sveti Augustin si je
moqno xelel za Jezusom rekoq: „0 zde-

nec xivleqa! ti zdenqna xila xive vode ! Kda mo
J 0s  od pystne, necestne no syhe zemle k’slad-
llln  vodam prišel, da bi ja tam tvojo moq no
l l ast  vidil T  ino z’vodami tvojih posmilei) mojo
Xe i° vgasnil ? Jas xejam, o Gospod! jas xejam
Za  toboj, ti stydenec xivlenja! (i

5) Mi si moremo xeleti za nebesami, da je
latI > naša plaqa — Vse dobrote na totem sveti,
Sre t[e no bogastva, qasti no imcqa, vrednosti no

298 Na Svetek svetiva Apostola Petra no Pavla, Nas’

prednosti so nepegova naj zadna postava no pla-
qa ijegovega stvorepa no xivlei)a, djapa no na¬
haja; temoq vse tote reqi so qIoveki le v’ roke
dane za pomoq, si z’ ijimi sadje za vetjnost spra¬
viti: Zato pa pravi sveti Pavel: ,,Ker skopo seja,
toti de tydi skopo xel; ino ker bogato seja, bode
bogato xel,“ 2. Kor. g, 6.  „Bog sam hoqe, vel!
sveti Pavel, naj bi se vsi lydje zveličali, no k’
spoznanosti resnice prišli/* 1. Tim. 2,4. Tam de
nam poverjeno, kaj smo ty potrosili moiji no trv-
da na dobre delano navernuli. Sveti Pavel pravi:
„Niedno oko je ne vidlo, vyho ne qylo, netiv’
niednega qloveka serce prišlo, kaj je Bog tistim
obeqal, kerii)egalybijo.“ l.Kor. 2, 9 . „Temomi
vidliBoga od obliqja doobliqja. Zdaj jas spoznam
Boga samo nepopunoma, te pa ga bom spoznal,
kak sem jas od rjega spoznani,“ pravi sveti Pavel.
l«*Kor. 13 , 12. ,,Mi vemo, da mo mi Bogi,
de se razodel, spodobni postali $ kajti mi n 10
ijega vidli, kaki on je,** reqe sveti Ivan. 1. I y ;
3, 2. David govori: „0 kda bom jas k’ tebi

prišel, o Gospod! kda se pred tvojo obliqje p rl '
kazal/* Ps 6l,2. Sveti Augustin pridene: „l^ a
bom jas eni den vidil, jas qem reqti, eni den
radosti no veselja, kerega je Gospod naredil, da
bi se mi na i)em radyvali, no se razveselili?"

Tak nas sveti Pavel vyqi, si na veqnost k
Jezusi xeleti no se veseliti.

Mi smo se dnes po navyki svetega Petra n a
vyqili, kersaqsko cirkvo našo mater, kak 5 enl
pokorni otroki no kak i)eni zahvalni otroki p os 1
lysati. Po navyki svetega Pavla pa smo se na'
qili, se smerti ne bojati, si za nebesa k’ Je zuV ‘
xeleti, liki v’našo pravo domovino, ino na i ,,c
sto nase plaqe. Lybeznivi! skerbmo se zate e 3
vi materi cirkvi vseli pokorni biti, pene navV

lepo

nebe

spur

Prip

na s
moji
pir
sem
na j
t{en
amp
2.1

Na

ser

»Mo

M a

da b
žabe
je N
z vel

'a,

lia¬

na-

ikc

ira-

eja,

ode

veli

0 k’

1 de

trj-
avi:
ti v’
5tim
orni
nam
mak
a vel.

Ida
mo
I- Iv ;
tebi

,pn-
,Kda
den
1. da

1 »

»st k'

■a n 3 ;
oneoi
pos-
: nav;
ezus*

a m«‘

d  na-

ivyk e

NasvetekObiskavatjaPreblaieneDiviceMarije 299

lepo zderxavati ; kajti te le mi zaslobodeni bomo
nebevke krone. Bodmo zvesti v’ navih duxnosti
spirgavapi, bodmo zvesti slyxebniki boxji ino
pripravleni vseli k’ smerti: te mi tydi slobodno
na zadni vyri s’svetim Pavlom govorimo: jjHas
mojega razvezala je blizo. Jas sem dober pre¬
pir prepiral; jas sem moj teqaj dokonqal, jas
sem vero obarval. Zdaj pa meni prekostane kro¬
na pravilnosti pripravlena, kero de meni pravi¬
len sodnik dal na eni den. Ne pa samo meni;
ampak tydi tistim, keri ijegov prihod lybijo.“
2. Tim. 4, 0  — 8. Amen,

Na svetek Obiskavanja Preblaxene
Divice Marije,

ali na

se i’pne ali polenske Divice Marje
Den.

»Moja dyva veliqesti Gospoda, ino moj dyh sc
radyje v’ Bogi mojemi zveliqari.“ Lyk. 1, 40 -

Marijina hvala boxja. — Nava hvala
b o x j a,

Kda je Apgel Gabriel Diviei Mariji oznanil,
a  bo ona mati boxjega Sina,  ino da je tydi Eli-
. al) et, pena teta,  v’svoji starosti sina spoqela;
l e  Marija, dare je xe od svetega Dyha spoqela
j^ e bqara sveta, se xe v’ tistih dnevih na pot vze-
> mo vla hitro krez brege v’ Judosko mesto He-

!

300  Na svetekObiskavapaPreblasene DiviceMarije,

bron, naj bi svojo rodbinco Elizabeto obiskala
no i)o pozdravila, ino ji ze vsim veseljom serca
srepo vovila k’ oslitrapi pene duge prospe, Ku-
maj je zapyla Elizabet, k da je ona privla, Ma¬
rijino pozdravo, dak je zaskopilo dete, Ivan, v’
penem teli od veselja, ino Elizabet je bila puna
svetega Dyha. Ona je rekla na ves glas: „Bla-
goslavlena si ti med xenami, ino blagoslavlcn je
sad tvojega tela. Odkod pride meni to, da mati
mojega Gospoda k’meni pride? Glej, kak jc
mojo vyho glas tvojega pozdravlepa zapylo, je
zaskopilo dete od veselja v’mojem teli: Blavcna
si ti, kaj si vervala ! Kajti vse de se spunilo, kaj
se je tebi od Gospoda oznanilo'. Zdaj je rekla
te Marija: ,,Moja dyva velikopasti Gospoda. Moj
dyh se radyje v’ Bogi mojem zvelipari. Kajti on
je dolpoglednil na nisokost svoje dekle. Zakaj
glej, odzdaj do me b!axeno pastili vsi narodi.
Velke repi je na meni vpinil Vsegamogopen, sve¬
to je pegovo ime. fjegova miloscrpnost terpi
od roda do roda pri tistih, keri se pega bojijo*
On je mop naredil s’ svojoj rolloj, ino rastrosd
gizdave v’ mislah pikovega serca •,  on je mogočne
’s sedetra vergel, ino povišal ponivne. Lapnejo
on z’ darmi napunil, bogate pa prazne odpustil*
On je Izraela svojega hlapca gorvzel, domislcij
svoje miloserpnosti, kak je navim opakom oko¬
pal, Abrahami, nopegovim zabodnikom na veke.

Ino Marija je ostala pri Elizabeti okoli tri mese¬
ce, ino te nazaj domo yla.“ Lyk. 1, 39—' 46 . : 1
vidimo ty, kak je Marija Divica Boga pastila n"
hvalila za volo velkih milosti, kere je na poj vt C'
nil. — Mi si vzememo dnes toto peno hvalo 1,0
past na premislavape no na našo podvyp ci J e '
Jas repem

arije. NasvetckObiskavapaPrcblaxeneDiviceMarije. 301

skala
serca
, Kup
Ma¬
rn, v’
puna

»BI*

cn je
mati
lk jc
>, je
rcena
kaj
rekla
. Moj
j ti on
Zakaj
jrodi-

[, SVC-

terpi
lojijo*
itrosil
r 0 i|ne
{ne je
iystil.
lisleij
olje-
veke.
mese-

ila no
,j vq>-

[o no
qei)C‘

I. Marija je hvalila no pastila Boga, ino

II. Tydi mi moremo Boga hvaliti no pastiti,

Marija Prepista Divica, mati boxja! bodi ti
nava pomočnica, naj mi tvojo hvalo prav zasto-
pimo, ino se tydi Boga vseli vredno hvaliti no^-
qastiti navypimo. — Poslysajte me.

I.

Marija Divica je Boga, svojega Gospoda,
hvalila no pastila l) da je na peno nisokost
poglednil, 2 ) daje  velke repi na poj vpinil.

l) Marija je Boga, svojega Gospoda, hva-
lilano pastila, da se je on na peno nisokost zgled¬
nih — Marija je bila sirmapkega stana no niso-
kega videpaj alipa da je ona bila poboxna no
ifistega no pravipnega xivlepa, ino je vseli Bogi
leposlyxila, tak da se je ona vsa Bogi dopadni-
b: te se je Bog zglednul na peno sirmavtvo no
nisokost, na peno ponixnost, ino je po medvse-
m * za naj vrednevo najvel, si jo za mater svoje¬
ga Sina odebrati, ino poj skoz Apgela Gabriela
toto  past oznaniti. Apgcl Gabriel je poj tydi
povedal, daje  Elizabet v’svoji starosti oslivana
v  svoji provpi no molitvi, ino sina nosi. 3Tarija
'sa razveseljena preš toti glas gre pasi od lybez-
j 11  boxje gnana svoje tetice obiska vat no pozdrav-
at , ino pasti, hvali no povekvava tam pred Eli-
za hetoj Boga, da je on na peno nisokost pogled-
^ U 1 no jo posrepil. Elizabet po ze vsim vesel-
)°ra, rassvetlena od svetega Dyha, blagoslavi,
! n ° za  naj srepnevo med vsemi xcnami po imeny-
! c  rekop: „Poblagoslavlena si ti med xenami,
" l0  poblagoslavleni je sad tvojega tela, Ino od-

302NasvetekObiskavapaPrebIaxeneDiviceMarije, Nasvt

kod pride meni to, da mati mojega Gospoda k’
meni pride. Kajti gledaj: dare je glas tvojega
pozdravlepa v 1  mojih vyhah se zaqyl, je skakalo
dete od veselja v’ mojem teli. Ino blaxena si ti,
da si verjela j kajti vse de se dopunilo, kaj ti je
od Gospoda povedano bilo.“ Ino Marija je re¬
kla: „Moja dyva veliqasti Gospoda, ino moj dyh
se je v’Bogi razveselil, moiem zveliqari; kajti
on je dolpoglednil na nisokost svoje dekle."
Lyk. 1, 46.47. Sveti Ambrož pravi: „Marijina
dyva veliqesti Boga, ino peni dyh se radyjc v'
Bogi, da se je ona z’ dyvoj no z’ dyhom Gospodi
porodila, ino edinega Boga, od kerega no skos
kerega vse reqi sejo, s’pravim no oqivestnimna-
gnepom lybi no qasti.“

2 ) Marija je Boga svojega Gospoda hvalila
no povekvavala, da je velke reqi na poj vqinil.
— Bog je odebral Divico Marijo za mater svoje¬
ga Sina; je po povival kres vse Apgele no Svet¬
nike j je po postavil za kralico nebevkega kra-
lestva, za kralico nebes no zemle. On je po na-
punil s’svojimi bosjimi milostami no darmi, Bo¬
ga samega je ona od svetega Dyha spoqela n°
pod svojimi persami nosila ino nam porodila. Ij*
stega, kerega vse nebesa nemrejo obsegnuti, ti¬
stega je ona v’svojem teli nosila; zveliqara Bog a
vsegamogoqnega, ino je z’ pim ves svet odrešila-
Poglejte, kak velke reqi je Bog na Mariji opravi •
da je poj telke qasti no vrednosti dal. Za t0

pena dyva pri sveti Elizabeti vsa puna ogna s'0

tega Dyha 'bila,  nože vsoj hvaloj bo s’sveto)  sla¬
va, -°^ a > ? e S a , mo o or l ne ga veliqestiti no povck-

velinestTr e a V / rer ° IiOVem S° vorJ:  » Mo i a 6 F*.
venpest. Gospoda, no moj  dyh se radyje v’Bog>

ojem zvehijari; bajti on je poglednil na niso-

kost svoje dekle; kajti glej, odzdaj do mc sla¬

vili V!

oprav
, (<

ime/
obe p
slyx ti
sile
da bo
dave s
milose

sveta

skrivn

tenost
sveti 1
v’ svoj
bole vi
predh,
xena I
xavala
T

rija B(
velke )

no

Uas
to v’di

K £
stila, t

n ave (

ga

n °st o,
'tjini,

1)

II,

3rij e

®ajo

P<

Mar;

»rije.

3a k’
>]'ega
ikalo
si ti,
ti je
e re*

i#

kajti
kle.“
rijina
rje v'
spodi
skos
m na*

valila
pinil.
voje-
Svet*
kra-
o na-
, Bo-
a no
Tj*
i, ti*
Boga
e vila-
•aviii
to i e
. sve-

dyva
Bog ;
nis°*
. sla*

Nasvetek Obiskava*)aPreblaxene DiviceMarije. 303

vili vsi narodi j zakaj on je velke reqi na meni
opravil, ker je mogočen, no sveto je ijegovo
ime,“ Lyk. l, 47 — 49* ,,Marija no Elizabetste
obe preroqile skos svetega Dyha, ino skoz za¬
seje tisteve detete, kereve ste v’ svojemi teli no¬
sile pravi sveti Ambrož, Marija je prerodila,
da bode zveliqar sveta, kerega je spoqela, giz-
dave sponixal, ino ponixne povišal, ino ijegova
miloserqnost de skos vse narode notri do konca
sveta terpela. No Elizabet je spoznala velko
skrivnost qlovekoposlanei)a, kero je Marijina poq-
tenost i)oj zakrila. „Ino qi se je Elizabet, pravi
sveti Ambrož , xe pri pervi stopici Divice Marije
v svojo hixo s’svetim Djhom napunila, kelko
bolese se je mogla tota milost v’ goj no v’ svetem
predhodeci skos to povnoxiti, da seje  prehla¬
dna Divica Marija skos tri mesece pri i)oj zder-
vavala!«

To je ali qast no hvala, kero je Divica Ma-
nja Bogi davala, da se je na i)o zglednul no
velke reqi na ijoj opravil ; mi pa ednako hvalo
no  tjast qemo Bogi našemi zveliqari davati, ino
to v drygem deli.

II.

Kak je Marija Boga poveksavala no veliqe
' a » tak tydi mi moremo qastiti no hvaliti Boga
ave ga zveliqara; kajti l) tydi na našo ponix-
° s t on g) tydi nam on velke reqi

on

timi.

paško

ma

l) Mi moremo po navyki preblaxene Divice
^ ari ie Boga veliqestiti no hvaliti, da on tydi na
P^nivnost gleda. — Skos to, da se je Bog
‘»arijino ponixnost vgledal, ino i)o za mater

304 NasvetekObiskavapaPreblaxcneDiviceMarijc, ^ asv '

našega zvelipara odebral, se je tydi on nreznas
smilil no na našo sirmastvo poglednil, kanamjc
Marija Divica zvelitjara porodila. — Bog pogledne
na ponixnost grešnika , qi se on svojih krivic spo-
bolsa no pe oxalosti no objoije; Bog odpjsti zgre-
vanemi no spobolsanemi grešniki pegove grehe,
pemi poda prijazno svojo roko no ga pomaga
vyn ’z blata pegovih grehov, ino ga pozdignegor
na svojo krilo no na svojo narotjje, kak dobrot-
livi oqa svojo dete, kero je dolpadnilo pred pcm,
no ga za odpvvepe prosi. Hlovek je zato vsaki
tydi duxen nebeškega oijeta za take dobrote hva¬
liti no pega rjastiti no povisavati, da se je na pe-
govo nisokost zglednul. Mi smo ne nikoli zado¬
sti premoijni Boga, kerega ’z našimi grehi tel-
kokrat razxalimo, zadosti no dostojno ijastiti no
hvaliti, ne pemi nikoli zadosti za telke dobrote
zahvalni biti, da nas pa nazaj gorvzeme no nam
vse da, kaj potrebyjemo. Mi se zato moremo
skerbeti na vsaki natjin Boga ijastiti no hvaliti.
Mi pega ijastimo no hvalimo, tji mi pega lybimo
no pemi slyximo, iji mi pemi pokorni šemo, 1,0
pegove zapovedi zderxavamo. Mi pega ijastimo,
Iji mi svete no poboxne gurje mamo med sobo)
v’tovarstvi, ali dare koga obiskavamoj alip a  'l 1
nemremo samih svetih gmjov meti, moremo de
no Jezusa vseli v’ našem serci s’ soboj nositi- \
ijastimo tydi Boga, iji mi na mesto, kaj bi ‘ ial
bodikaksega mislili no govorili, tiho šemo no
hydih no pohyslivih govorov ognemo no jih nr
p0slysamo, no se z’ 1  Jezusom no navim Apg elon ’
varihom v’ našem serci opravlamo. Mi Boga ’l a
stimo , tji svete pesmi pejemo, ali molitve m°^.
mo, ino sc grehov zvesto ogiblemo, tp> se  ^
za pegove dobrote zahvalimo. David nas op
mipa Boga ijastiti no hvaliti rekoij: „Hvaltc

ga v’i

pegov

hvalte

150,1
da pej

Bog

si ti,
hvalil,
stal ni
28.2Q.
Divica
pravi j
ino mL
samo,
Kelko
more h
nost sk
stino 1

.. 2)
nje Bog
*) di na
hrotlivi
tar se .<
rei (i svo
P.Vsti p e

da

5emi

da šlade
v , sv eten

»’A[ a

njli

I ? re fnika

> kr

pestra
0  ki n
: Sta ‘i n;,
>ika
H sko 2
peli

Z .

rije,

NasvctekObiskavapaPreblaxeneDiviceMarije. 305

nas ga v’ gegovih Svetnikih, hvalte pega na terdini
imje :gegove moqi, Hvalte pega v’ pegovih moqah,
edne bvake - 9 e S a  P° vno g ost i pegove velkosti.“ Ps.
sp 0 - 150,1.2. „Hvalte Gospoda, da je on dober, ino
z „ re . da rjegova miloserzqnost na veke terpi. — Moj
rehc B°g sa  ti, i no  i as  bom te hvalil. Moj Bog
ma g 3  siti, ino jas te bom povisaval. Jas bom tebe
e g 0r  hvalil, da si ti mene oslisal, ino si mi po-
stal na zveliqapepravi David bral. Ps. 117 , i.
^ enl , 28.29. Skos svojo pozdravlepe Elizabete Marija
vsaki bivica dekliqom lepi priklad dava ponixnosti,
« hva- P rav * syc ti Ambrož. Pride ena rodvinca It’ ovi,
a  jje- * a() m lojva k’ staresi na letah, ino ona nepride
zado- sarao » ampak ona pozdravla tydi Elizabeto. —
j te ]„ Kelko qistesa dekliq je; telko ponivnesa ona
iti no more  bitij ona more xe staresim duxno potjte-
brotc nost  skaxy vati;“ kajti tali ona Boga naj lepše qa-
, nam stlno  bvali. <tf -

,remo

valiti'
^■bimo
o, n °

stimOi
sobo)
ipa H'

no de¬
ti. Mi
bi kal
no se
jih ne-
,gelom

i  rnol 1-

e Bog 1

s °V°'
ltc B°'

2) Mi moremo po navjki preqisteDiviceMa-
njc Boga našega zveliifara hvaliti no pastili, da
j) di na nami on velke reqi opravla. —. Bog do-
Jrotlivi no miloserqen oqa na vsakem grešniki,
»er se spokori no k’pemi nazaj oberne, velke
^'l 1 *  svoje miloserqnosti vqinij kajti on pemi od-
pegovegrehe, odpasti operni veqnoTiastigo,
j 3  D ern i pa svojo dopadepe no milost,, ino pemi
■  sladek mijr pegovega. serca. Jezus sam pride
, s J et ®ro Besnem Teli v’ pegovo serce, kak je
ar ijipem teli svojo stanise vzel. Bog vzeme
'tonika pa gqr za svojo dete v’ svoje naroqe no
: V °|° krilo, je,mi pa da nadobstvo nebeškega
'«*«. iSo .to ne same ;velke reqi, za: kerih
0  , i m i Ijoga hvaliti no, paštiti mogli ; povek-
d r | utl  n:o Vfpliqestiti, našega naj veksega do-
!' a, ka na veke. Velke reqi je Bog nam vpi-
^koz Marijo, mater boxjo, ki nam je skoz po
ll l ara  poslal5 kre nas se je vzel, no krez nas

306 NasvetekObiskavarjaPreblaicneDiviceMarije, ^ asve

se je smilil, da nas je od veqne smerti no kav-
tige odrevilj mi mamo naj vekvi nadel narezali,
kere je Bog na Mariji opravil, najmreq skos svo¬
jo smert no terplei)e nas je Jezuv odrevil od veq-
nega pogybler)a, belko hvalo no ijast smo ali mi

rjemi duxni! Zato pa nas pa opomina David na

hvalo boxjo skoz besede: „Hvalte Gospoda, da
je dober, da na veke ijegova milosenjnost ter-
pij to naj pravijo, keri so od Gospoda, herc je
on revil iz roke neprijatela “ Ps. 106 , 1. 2. »Jas
bom tebi hvalil, da si me oslival, ino postal me¬
ni na zveliqarje.“ Ps. tl 7, 21. Sveti Ambrož
pravi: „Toto pot je Marija k’Elizabeti vrinila,
■— od veselja qres to, da je svojo no svoje tete
vovitbo spuijeno no rjo od sramote nerodnosti
reveno vidila; ona je vla ta, naj bi tak blinagi
rodbinci svojo postrexbo vtjinilaj alipa ve vet|,
naj bi svetega Dvha bogala, ker je rjo h’ totemi
deli lybezni gnal; kajti milost svetega Dyha ne-
pozna odnavarja. — Marija je ne gledala na
ostrost bregov, neti na duxavo poti, da se je za
vqinege dela lybezni pitalo.” Tak tydi nam na
boxjo qast no hvalo niq nesme pretevko se zdeti
vqiniti no ne vnoxati.

Tak ali moremo mi Marijo nasledyvati 111
hvali no qasti bosji.

kavtig
vzeme
„Kak
kere ft
ponixr
totih z
sebi pi
Ti, je
hvali C
od ves*
radyje
xeno,
moje t
me, ni
remo v
kajti vs
pastili

Na

sa

Marija Divica je Boga svojega G° s P°^®^' a j|

lila no ijastila, daje  na ijeno ni s °lt° st  P 0 ^, 1C ^ ra l
no velke reqi na rjoj opravil, da jo je 0

»Nebev

v’i

«

kfent

za mater boxjo no tak visoko povival. Mi
mo tydi Boga navega Gospoda hvaliti no il 8 ^

da se je skoz Marijo tydina nas zgledal no

reqi na nami vqinil, da nas je odrevil no n

spobolvanim pa velke reqi svoje dobrotlivost*

oo

miloserqnosti vijinij on na navo ponix»° st
pokoro pogledne, ino nam nave grehe no ' c

kih Sv<
star

*enica,

’^ske

'* krepc

Zus i svo

me rla,

Svet. d

[arije NasvetekObiskavaga Preblaxene DiviceMarije. 30?

, j, av<  kastige odpysti, ino nas za svoje otroke pa gor-
e  ^ vzeme. Vso hvalo smo mi ali gepi duxni davati!
s  g v0 j „KaU velki so hvalni govori, pravi sveti Bernard,
| ye _ kere Marija ’z Elizabetinih vyst qyje! Ona pa je
a jj jj}[  ponisna no poboxna vkyp $ ona tydi niednega od
y na  totih za se neobarje j ternoij velitjesti za vse na
a  sebi pohvalene dare tistega , od kerega so prišli.
t [er . Ti, je rekla , hvališ mater boxjo, moja dysa pa
e ^ c j e  hvali Gospoda. Na moj glas, praviš ti, je dete
„Jas od  veselja v’ tvojem teli skakalo, moj dyha pa se
d me- rad yje v ’ Bogi mojem zveliqari, Ti me retpesbla-
nbro« xeno > sem  vervala, zrbk pa moje vere no
inila, mo j e  blaxenosti je bil pogled boxje lybezni na
, tete  me, nisoko Gospodovo deklo/* Taktydi mi mo-
]nosti remo  vse nase dobrote no dare Bogi zahvaliti ;
lixapi kajti vse nam od tpega pride 5 te mo mi i}ega prav-
veq, R a &ili no hvalili. Amen,
otemi —
a ne-
la na

je za JNa svetek svete Margete Divice no
im n* Marternice.

zdet'

iti vu

j hva-
lednil
[ebral

mo rC '

astitk
velke
1 nam
sti 1,0
st »°
vet[ ne

»Nebeško kralestvo je ednako blagi, kero je
v’givi pokopano/* Mat. 13, 44.

tjene krep osti. — Naso nasl edy vage.

■.  Sveta Margeta se je v’ Antiohiji od pagans*
^ starsov narodila. TJena rednica je bila ker-
Ven ica, ino je qoj xe od mladosti semen ker-
s ?B s ke vere vsajala, kero je z’ goj k’ lepemi dre-
kreposti zraslo. Ona je vso svojo lybezen Je-
' 1Us * svojemi xenihi zroipla. Dare je ijena mati
rtler * a > jo je vzel rjeni oqa, hajdoski dyhovnik,
Sve t. De], 22

308  Na svetek svete Margete Divice no Marternice. [fasvei

v’ svoj hram domo, ino v’pamet vzel, da je ker- tote ti
venica bila. On jo je za to pital, ino Margeta Tisrar
je rekla krotko no poqteno : ,,Gospod me je iz nemar;
miloserqnosti za nadob svojega kralestva pozval, Tote t
ino jas smem Jezuva za mojega xeniha imenyva- dugo s
ti.“ Oqa jo je zato moqno hydo melj ino daje molila
stalna bila, jo je ’s hrama zgonil. Margeta je vso ze
vla k’svoji rednici nazaj, kera jo je z’vesel- merzlc
jom nazajgorvzela, Margeta je po rada bogala, k’prav
no vsako delo rada delala, bila ponixna nopoq- Olibri
tena, ino z’ drjgimi qerami ovce pasla, V’Dio- Marget
klecjanski pregonitbi kristjanov je bila petnap- smert
set let stara. Na neki poti je vidil Margeto svojem
Olibri, Fisidoski dexelski oblastnik, pri penih blago j
pajdavicah, najvel dopadepe na peni vclki lepo- pali, i
ti, ino poslal po po lydi, keri so po po sili k bveta
pemi gnati mogli. Pital jo je: kdo bi bila? k? kerega
je rekla: „Jas sem kervenica. u  Na to je Olibri mo po
qemeren gratal, no jo v’vozo djati dal, ino skoz ljbezn
glad no xejo od vere spravlal. Ona pa se je s --To j
svojim nebeškim zaroqnikom opravlala, ker P n *ce, ’
je varval no omagal. Da so je ne mogli tak od vzeti;
vere spraviti, so jo skoz velko sodbo skyvavah j
odvernuti. Da pa so je pa ne mogli, te jo i c  jj* ^
rasserdeni Olibri na- klado dal obesiti, no P°
vsem xivoti nesmileno biti, da je povsodik k elV  Sv
’z pe letela. Da pa je le ne popystila od vere, naj se
sb jo te z’ostrimi vkrampli praskali, tak da j‘) c  'ati n£
qreva vidil. Ino da je le moqno obstajala, j°j c  bani!
Olibri pa dal v’ vozo gnati, k de je pa od svojo -  pom 0 q
ga Gospoda pomoq dobila. Drygi den jo je c ,
xelski namestnik pa pred sodnico dal prign atl ’
no po vsem teli z’ goreqimi baklami xgati n° r . c
kel; „Zdaj se znav ti veseliti v’tvojem Jez» lVl ’ p r
kerega se tak zvesto derxiv, s’totim veseljo®, ^ bre m
lotim pokojom te je omilostil. On te naj reV]

icc. Na svetelt svete Margete Divice no Marternice, 309
tote texave, qi premore/' Margeta je rekla:

rer-
;eta
; i 1
val,
^va¬
la je
a je
:sel-
;ala,

)Ol{-

Dio-

iai)-

S et°

enih

epo-

lik’

ino
libri
skoz
je s’
it  jo
k od
avali

0 je

1 po
kerv

verCi

ji je
jo je

voje-

. de-

o re-
uv i >

e?‘ s

Ti sramotiš mojo hitro preminotjo terplepe, no
nemaras za veqno texavo, kera de tebe dobila.
Tote terplepa, qast kerseniliov, sem si jas xe
dugo xele!a/‘ Te je zdignila oqi k’ nebesam no
molila za milost stanovitnosti. Po celem xivoti
vso zexgano so zvezali na rokah no nogah no v*
merzlo vodo vergli. Dosti gledavcov se je od tega
k’pravi veri na Jezusa preobernilo, kere je vse
Olibri obglavo djati dal, no zapovedal zato tydi
Margeti z’ meqom glavo odsekati. Ona je rada
smert terpela za nebeško kralestvo iz lybezni k’
svojemi Jezusi, kajti tam je ona vedla za drago
blago pokopano. TJeno telo so kerseniki poko¬
pali, ino poznej qrez peni grob cirkvo postavili,
bveta Margeta se zobrazyje s’ krixom v’ rokah,
keregana svoje persa tisi, ino k’nebesam gleda,
ino pod nogami s’ kaqoj , na znamlepe , da je od
lybezni krixanega vse skysave vraga premagala.
“7 Po je xivlepe svete Margete Divice no Marter-
mce > 'skerega si # qemo dnes na premislavange

k fjene kreposti, ino
N' Naso nasledyvape pih.

Sveta Divica Margeta ! bodi nam na pomoq,
^j se mi dnes no vseli tvoje kreposti nasledy-
! atl  navyqimo. Vi pa, nazoqni verni vkypze-
,ra ni! mej te pripravlene serca. Jas zaqnem s’
P°moqjoj boxjoj no svete Divice Margete. —

I.

j ^rednese kreposti svete Divice Margete,
' Cr e mi qistej pregledavati qemo, sejo: 1) pe-

22  *

5to Na svetck svete Margete Divice no Marternicc, Nasv

\ * I

na boglivost, 2) gena poterplivost v’ terplegi, svo j e
3) gena zatajenost. S p 0 d (

1) Perva lepa krepost, kero mi na svetiDi-
vici Margeti zaglednemo, xe v’geni raki mlado- sve ti
sti, je gena boglivost. — Sveta Margeta je od mar ti
svoje rednice kervagsko vero na se vzela, ino tek n
dare je gena mati merla, jo je geni hajdoski otp sveti
domo vzel. Dare je v’ pamet vzel, da je kerve- svoje,
niea, je rekel: „Meni je povedano, ka si ti ker- s ili k
venica, smem ja to vervati? Kdo te je tak dalci[ j e  pit
zmotil ? Margeta pa puna krotkosti no ponisno- vsoj c
Sti proti svojemi oiji odgovori: „Je, Gospod me „Ja S  <
je iz milosergnosti za nadob v’svojo kralestvo pokor
pozval, ino jas smem Jezuva Kristuva za mojega no  ta
xeniha imenyvati: „Da pa je po vnogem bole- vena
gem hydobyvagi, xaIostegi, kero ji je geni oga vvplii
za tega volo zadeval, le v’toti spovedi ostajala, poveš
jo je oga od hrama zgonil, Poboxna Margeta noviti
je vla zraven zdaj k’ svoji rednici nazaj , kera ]c dal ol
go ze vsim veseljom nazajvzela; kajti da je jako teli ’z
verla, bogliva no poboxna dekligka bila. Ona jetotc
je bila tydi svoji reditni materi vsa pokorna, n° so g a
bogala go ze vsim pogtegom no z’ veselim p°' klo, <
dagomj ona se je podvergla is ponixnosti ra ta ma
vsakemi deli no opravili, posebno je rada z dr) texeye
gimi ijeramj ovce pasla. Ona je bila krotka 113  sp 02n .
bistra, kak iperstvo jagne, šene nikoli odp° vC ‘ le j e
tavala ali ognila delaj bogati no veleno de^ ostrim
opraviti je geno naj vekvo veselje bilo. y e ”, j )‘,grev
telo je cvelo v’mogi punem zdravji, kak r0 J a  ^ '} Cc >  :
naj lepkih sprotletnih dnevih. Margeta je y s ' a * 01,
ji mladosti nasledyvala Jezuva, ino tak p°k° r  | ret ‘-
hila Svoji reditni materi, kak od gega berem^ |f n ° I
da je bil svojim starsom pokoren. Lyk-2> 3  svoj (
Tak beremo tydi od svete Genofeve Divi ce  ^  r astr
pasterice, kera je svoje starve lepo boga*a> ' Sll dc

mce,

'legi,

ti Di-
lado-
e od
, ino
i oija
,erve-
ker-
dalci(
iino-
)dmc
estvo
ojega
bole¬
li oija
;ajala,
rgeta
:ra je I
: jako

Ona
a, n°
a p°'
rada
’j  dr)'”
ka a 0
Ipove-
delo

v’ SVO*

korna

rerno:

t» 5,1
ce »°
a ,« 10

Nasvetek svete MargeteDivice no Marternice. 3 11

svojemi krixanemi Jezusi samo slyxila , kerega
spodobo je na persah na niti okoli sipeka nosila.

2 ) Dryga lepa no velka krepost je najti 'na
sveti Margeti, pena nezrepliva poterplivost v’
martri no terplepi. — Kto za nedu.vnost obpy~
tek ma, si zna misliti, kak tesko je moglo biti
svetiDivici Margeti okoli serca, ino kak je ona
svojega zveliijara na brambo zvala, kda so jo po
sili k’ dexelskemi oblastniki vlekli! Ino dare jo
je pital: jel bi slyxnica ali svojna bila? je ze
vsoj oijivestnostjoj no krotkostjoj odgovor dala :
»Jas sem kersenica “  Ino kak vsa poterpliva no
pokorna je sla ona na pegovo zapoved v’ vozo,
no tam glad no xejo terpela. Alipa ne je zapy-
vena bila tam od svojega Jezusa, s’kerim je ze-
vyplivo hodila, ino od ketega je pomop, lypno
poveselepe. dobivala. Kako poterplivost no sta¬
novitnost je kazala, dare jo je Olibri na klado
dal obesiti, no po vsem teli biti, da je po celem
,e Ii ’z pe lterv cyrila no tekla, tak poterplivo
J e  toto bolepino terpela, kak peni zvelipar, kda
g a  bipyvali. Dosti gledavcov je po priprav-
a  °> svojemi mlademi xivlepi zanesti. Alipa sve-
,a ma rternica je pim rekla: tydi oni bi si naj
le xese martre dali dopadnuti, da bi zvelipape
pznali, kero mi skoz Jezusa Kristusa dobimo.

0  j e  dal Olibri po na klado vtegnuti, no z’
f ! stnm i skrampli pešati, tak grozovitno , da so
|l l l re va vyngledale. Zaqyden prež vitesnost di-
]'® e > s’keroj je ona tote texave terpela, je gle-
a  Olibri gepeni v’kraj, no jo dal pa v’vozo za-
j ,ret i- Kak pod texavami, je bil tydi tv Gospod
jf n ° poveselepe no moij, kerega je skoz vero
!,| °* em ser ci nosila. Drvgi den jo je mestni
letnik pa dal pred sodnico prignati, no po
“delih tela z’gorcpimi baklami xgati, da je

512 Na svetek svete Margete Drnce noMarternice, Na s

ne za ijegove preteka marala, ino kah mirno je
tote texave terpela! Med totimi texavami je re¬
kel k’ i)oj Olibri: „Zdaj se znaš veseliti v’ tvojem
Jezusi, kerega se tak zvesto derxis. S’totimve-
seljom , s’ totim mirom te je pomilostil. On te
naj ali revi tote texave, qi je mogočen to vri¬
niti : „Ti sramotiš mojo hitro preminopo terple-
ije, no nemaras za vepno texavo, kera de tebe
dobila. Tote terplerja, qast kervenikov, semsi
jas xe dugo xelela.“ Ino te je pozdignila Mar-
geta roke k’ nebi no molila za milost stanovitno¬
sti. Kak poterplivo je zdaj terpela pa, kda so
vso zexgano v’merzlo vodo vergli: Skoz peno
velko poterplivost no stanovitnost v’ terplepi se
je dosti gledavcov na Jezusovo vero spovedalo,
keri so se tydi vsi poterplivo dali ob glavo dja-
ti, ino kak se je mirno no poterplivo Jezus dal
na krix pribiti no svoj stran prebodnuti: tat
si je tydi sveta Margeta mirno no krotko dala
glavo odsekati, no merla iz lybezni k’svojem'
Jezusi.

3) edno velko no imenitno krepost ma¬
mo mi na sveti Margeti premislavati, peno zata-
jenost sebe same. — Kak ijista no poboma 1®
ona vseli bila v’ mislah, besedah, hodi no djap'■
Kak paško je ona melana svojo serce ",  kaksker’
no se je ona ogibala pajdastva osob ovega spu |3 >
kak je vsako skyvpavo od sebe odegnala n '
se nevarnih lydi no krajov no tovarstva 0 S'
bala; kak je ona svoje popytke klala no
jila! Vseli je ona svojega Jezusa doma, p rl f '
no na pasi, no povsodik v’svojem serci nosi ¬
lno boxje repi premislavala, To tydi mi bere ,
od svete Genofeve divice, da je napasi nc ]
ovih lagodnih no razbijastih pastirih °stala-
moi[ kde na strani ’s poboxnih knig stela.

v’vo

Jezu
vo p
dobi
s’ te
Ona
gab
na s
pod

liere

vypi

l]i si
p liri

nost
otrok
bogli
starvi
stiti i
treba
no vi
Poltoi
ta Ma

nost

s bxy

jemat

po Zg

sti n<
P r ejp<

ponii;
Pm st;

rnice,

rno jc
je re-
tvojem
tira ve-
On te
J vqi-
terple-
e tebe
semsi
i Mar-
jvitno-
ida so
geno
'egi se
edalo,
o dja-
utr del
i: tak
o dala

vojemi

ist ma-
3 zata*
vna je

djagi!

slterb-
spolni
ala n°
a ogi'
e zata*
ri deb
nosil 3 '

erei"®

ie  p rl
a: tc '
Tydi

Na svetek svete Margete Diviceno Marternice. 313

v’vozi je sveta Margeta hydega skysr)avca kak
Jezus v’pyvavi, od sebe odegnala skoz Jezuso¬
vo pomot]. Ona je v’ vozi s’ sovraxnikom vsega
dobrega teske prepire prestajati mela, ker jerp
s’ teskimi skysr)avami k’ odstopi genuti vardeval.
Ona pa ga je moqno premagala gledeq na svoje¬
ga krkanega Jezusa, kerega krixno spodobo ona
na svoje persa tisi. To pomeni kaqa , kero ona
pod nogami ma.

Tote so kreposti svete marternice Margete,
l(ere mi qemo skerbno nasledyvati, ino to mo se
vyqili v’ drygem deli.

II.

Mi kreposti svete Margete nasledavamo: l)
t|i smo tydi pokorni no boglivi, 2) tydi poter-
p/ivi v’terpleqi, 3) tydi zatajim sebe samih,

l) Naj perle mamo mi boglivost no pbkor-
n °st svete Margete Divice nasledyvati. — Vsem
otrokom je mlada dekliqka Margeta na zgled
boglivosti. Odnese majo vsi otrokivyqiti, svoje
starve no naprejpostavlene bogati, i)elybiti, qa-
stl ti no poqtyvati, v’ dyhovnih no telovnih po-
tr cbah ne zapystiti, i)im streqti, za age moliti,
110  vu vsem, kaj je ne proti boxji zapovedi, pim
Pokorni biti vu vsi kratkosti no ponixnosti. Sve¬
to Margeta vyqi otroke no vse mlade lydi poqte-
oost proti svojim starsom no naprejpostavlenim
yaxyyati, ino ze vsim veseljom opravilo v’roke
P oiati, kero oni i)im davajo. Mi vsi smo duxni,
Po zgledi svete Margete, tote kreposti boglivo-
stl  no pokornosti proti našim starsom no na-
b^ipostavlenim nasledyvati vu vsi krotkosti no
Ponivnosti. Jezus sam nas v’ svoji mladosti svo-
* l,n starsom, Mariji no Joxeli, ves pokoren, bo-

3  1 4 Na Svetek svete Margete Divice no Martcrnice.

glivost no pokornost navim starvom skaxyvavvi
vyi[i. Jezuv nas vyqi potle skos svojo celo xiv-
lege, posebno v’svojem terplegi no smerti krot*
kost no pokornost, kak se je vseli proti svojemi
nebevkemi oqetiskazal. Sveto pismo pravi: „Vi
otroki, bodte vavim starvom pokorni; kajti to
se Gospodi dopadne.“ Kol. 3, 20. „ v i otroki,
bogajte vave starve v’ Gospodi; kajti to je pra-
vedno.“ Ef. 6, 1. Od svete Divice Notburge mi
beremo, kera je bila dekla skos svojo celo xiv-
lege, da je vseli lepo bogala svoje naprejpostav-
lene, bila vseli zvesta no poboxna, tak da[jc
Svetiga postala. Sveti Franc Salez pravi: „Ly-
bežen sama dosegne popunost; alipa pokornost,
ipstost no vbovtvo so trije lastni pomogki, po
dosegnuti; pokornost blagoslavi serce, ipstost
navo telo no vbovtvo navo premoxege k’ lybezm
no k’slyxbi Gospodovi. To so trije verhi dybov-
nega krixa, vdnoteni deno vsi trije na vtertega,
najmreij na ponixnost.“

2) Na dale se mamo mi od svete Divice
Margete vyqiti poterplivost v’ terplegi. —Poter-
plivost no stanovitnost je perva potreba k vsa*
kemi deli no opravili. Poterplivost no stanovit¬
nost no mirnost serca svete Marternice Margete
nam more v’terplegah, bolečinah no texava|
davati pomog no povesel; poveselege mo
najvli v’krixih, gi si v’navih texavah na ge n °
velko bolegino no terplege zmislimo, mog n0
pomog mo mi dobili, gi v’ terplegi navo provp 0
k’sveti marternici Margeti vzememo, ino si p rC
mivlavamo, kelko poterplivost no stanovitnost
no mirnost je ona kazala, no kelke martre ter*
plega no bolečin je ona prestala, ino da sog cn ®
martre no bolegine dosti vekve bile, kak n ilVl j
sejo. Ona nas vygi, tydi se Jezuvi v’ terp c l'

ice.

avvi

xiv-

rot*

emi

Ji

1 to
olii,
pra-
: mi
xiv-
tav-
ajje
,Ly-
ost,

tost

;zni

IOV*

acra.

,'icc

ter-

vsa-

»vit-

rete

,vah

mi

eno

no

pre-

iost

ter¬

ene

iavc

le])'

Na svetelt svete MargeteDivice no Marternice. 315

no martri poroditi, no gega na pomoq zvati, ge¬
ga v’ serci meti, naj bi tydi nam tak nave te-
xave no boleqine oblehkotil, kak je go j vseli
pomagal. Moremo si zmisliti v’terplegi tydi na
poboxnega no poterplivega Jobaj kajti on je
nam vgledalo poterplivosti. Job je skoz nesre-
qo ogna ob vso svojo premoxege privel, ino zad-
nit[ v’ hydi no texek beteg padnul$ alipa ves po-
terpliv je vse terpel no rekel: „Gospod je dal,
Gospodje vzel j kak se je Gospodi dopadnilo,
tak se je zgodilo: Gospodovo ime bodi pobla-
goslavleno. <e  Job. 1 , 21- ,,Jaj tistim, keri po-
terplivnost zgybijo 1“  Sir. 2, 20- ,,Blaxeni na¬
proti pa so tisti, keri so poterplivij kajti skos
to bojo oni svoje dy sre obarvali ; 4<  Lyk. 21, 1Q.
t° je, oni do ge od grehov revene meli, ge po-
punoma nebevke krone priliqne naredili/ 4  Jak.
h  4. Po lastnih navih moqah mi nemremo za-
^°sti poterplivi biti, zato pa se moremo vseli
"°8‘ v’roke zroqiti. Sveti Franc Salez pravi:
»Premisli gosto, da je na« zveličar nas skos ter-
P ,e ge no boleqine odrevil, ino da mi na ednaki
nat l ln  navo zveliqage' v’ terplegi no bridkostah
°pravlati, ino razsalega, protigovore no vso ne-
P r qetnost z’ mogoqnoj krotkostjoj preterpeti mo-
rCm ?’ Premisli, kitexave, kere so sveti mar-
j c rniki nekda terpeli, ino terplega, kere telko
Z. 1  terpi, ] 3 reg  primere vellve sejo, kak vse,
' a J ti terpiy,o

3) Zadniq ve se mamo od svete Margete
* ata jenost samega sebe nasledyvati vyqiti. — Mi
n ° rcmo  liki sveta Margeta qres se , navo serce
° nase  poqytke straxati, na nave oqi no vyha
j o Sl ° meti, no se hydih prilik zvesto ogibati no
godnega vsega odvaditi. Dobro, kaj smo za-
'» moremo zmagati, povekvavati no quvati,

316 Nasvetek svete Margete Divice no Marternice,

hyde no skyvavne misli odbijati, no se pred vsa-
ltoj hydoj xeloj zatajiti, Mi mi molimo no dela
pobožnosti opravlamo, nesmemo potle, kda
boxjo slyxbo, ali dobro delo opravimo, skos
psyjo, kletvo, sovravtvo, nenavid, neqistostno
poxretnost no krivičnost, ali skoz dryge grehe
zaqete kreposti pokonqati no pa zapraviti cime
dobrega ;  kajti tak smo mi ednaki bedastemiqlo-
veki, ker v’svojo posejano setvo gre, no z’živinoj
alipa s’ cepmi v’ cimah sam rad pomlati no zapra¬
vi , da niq nebi zraslo. Mi moremo vsako naj
menvo priliko boxje milosti pohasnyvati, i[i k
nekaj bolvi no krepostnevi gratamo; zakaj t[i
qlovek z’ revetom samo, kda nema dryge posod-
ve, na gredo vodo nosi, le nekaj namoqi, ino
zrasti pomaga, qi ravno vse ne podleje. Hlovelj
more poterplivost metino se zatajiti, premagati
svoje žele no terpnosti, no zmisliti na Jezuva v
pyyavi, kak je  bil skyvavan, no skyvpavca pre¬
magal, ino pegov tryd nede bres plaqe ostal;
kajti qi po zerni qlovek pesek vkvp nosi, nehfa
ga le kyp grata. Sveto pismo pravi: „Neho< 1
za tvojimi xelami, ino se od verni od tvoje lastne
vole j kajti qi ti tvoji dyvi pene xele dopyst' v >
dak de tebe tvojim sovražnikom na sramoto p°‘
stavila/' Sir. 18, 39- 51. Sveti Ciprijan ret( c -
„Koli no križaj tvojo telo, te bov ti venec niai-
tre dobil. 1 ' „Jeste spol martre, pravi svetiB er
nard, skoz dyha dela mesa klati."

Tak moremo mi nasledyvati kreposti 110
sivlepe svete marternice Margete na nav hasc 4 *
Mi smo zdaj preglednuli živlepe svete nia ^
ternice Margete no pene kreposti: peno bog^
vost no pokornost, peno poterplivost v’tex av  ’
no peno zatajenostno premagavnost skyvp av ’
smo se navqili tydi bogati no pokorni bitij P

Na svetek svete Margete Drnce no Marternice. 3 17

terplivi v’ terplepi no se zatajiti pred skyvpava-
mi, Prelybeznivi! marterniki so svojo kerv pre-
levali iz lybezni k’ Jezuvi, naj bi se greha ognili
no nebeško kralestvo dobili. Sveta Margeta je
raj terpela vse texave no martre, no raj skozmetp:
merla, kak pa bi v’greh privolila. Sveti Apos¬
tol nas opominpa: „Bratje, bodte moqni v’ Go¬
spodi, no v’ pegovi mogopni morji. Obleipte si
oroxje boxjo (vero, lybezen, zavypape) , naj vi
prestanete proti zvejanim popadkom hydega. 44
Ef. 0, 10. 11. Vzemmo si ali vsi to k’ serci, no
se zatajmo no premagajmo vseli pred skyvpavami
no prilikoj k’ grehi, nasledymo sveto Margeto no
zovmo po vseli napomoqj mi mo na peno pred-
provpo greh premagali, no se nekda tydi z’ poj
na veke veselili. Amen,

Na svetek svete Magdalene Spo-
kornize.

j.Ona se je jokala, ino zapela pegove noge s’su¬
rami zmakati, no pe brisala z’lasmi svoje
glave, pe kyvyvala, no mazala z’ mazilom. 44
L yk. 7 / 38 .

Pokora.

Marija Magdalena je bila Lazarova no Mar-
|'!j a  telovna sestra ’z Betanje ’z lexepa. Ona je
»la oqitna grevnica no zakrirjana xenska, ’ske-
r ° J e  zvelipar sedem vragov, Mark. l(j, 9 . to je,
Se § a  spola grehov zgonil. Ona se je skoz Jezu-


318 Na svetek svete Magdalene Spokornice.

vove predge, kere je na opomipape svoje sestre
Marte poslyvala, tak genila, da se je ne bojala,
oqitno v’hram Hymena Farizeja stopiti, ino pri
obedi k’Jezutrovim nogam padnuti, tam svoje
grehe skoz goste suze objokati, tak da so šege-
gove noge prale, kere je ona s’ svojimi lasmi brisa¬
la, keri so perle rep pene praznosti bili, ino z’
dragim mazilom, s’kerim jeperle svojo telo meh*
klila, mazala, Sveti Gregor, ker je toto geno
vitesno pokoro premivlaval, je rekel: da bi se
on perle jokati, kak kaj od tega govoriti mogel,
da bi se tydi kameno serce skozi suze tote spo¬
kornice moglo omeqiti.“ To pa je bila lepred-
spodoba pene prave pokore, kero je do konca
sivlepa ze vsoj ostrostjo) podalyvala. Kak dugo
je Jezuv sivel, je nebla veq od pegovega strana
spraviti: svojo vso lybezen, kero je perla samo
k’ sebi, sveti, praznosti mela, je davala genu,
vse kaj je poj perle na greh slyxiIo, je moglo
zdaj pemi na slyxbo biti. Pri pegovih nogah je
sedela, dare je enkrat v’ hram prijel. Pri ge-
govem terplepi je ostala naj blixe pri krisi, je
ona bi tydi od pegovega groba nebi odstopila ni¬
koli, da bi nebla sabota, no ji straxniki nebi

branili. Ona je naj skerbneva bila , pegovo

telo

z’ dragimi mazilami mazati, ino naj xalostneva,
dare ga je v’ grobi ne veq najvla. Ona pa si ) c
skos toto lybezen zaslyxila, da se ji je zvekgar
posebno pred drygimi prikazal, ino po na zm
sebni naqin poveselil. Po pegovem vnebohot i
je skoro samo s’ telom nazemli sivela; kajtig eTl °
serce je pri penem lyblenem zve!iqari bilo- Ona
je svojo xivlepe liki gerlica v’samotnosti v ve
pokori s’prevenim zdihavapom za svojim v 0
nim prenašala, doltliq so ne zadniq pe naj oStr( ^
ve pokorne dela, ali veliliovcq vroqo xeleg c >

pri

k’i

tyc

pre

r

sve

kor

pra

tjrei
grel
za i

no :
sveti
tej i
iege
nost
na g

tivle
stanj
sta I
sebn
da je
ta  m

s porr

grevi

I

Na svetek svete Magdalene Spokornice. 319

■ •

pri svojem Jezusi biti, zapravile, ino gena dysa
k’gemi odivla. Tak zna prava pokora lybezni
tydi ’z velkih grešnikov velke svetnike napraviti.
— Iz xivlega svete Magdalene se nam kaxe pot
prave pokore, zato pa ipemo dnes

I, Pokoro svete Magdalene bole premislavati,

ino

II. Se po goj tydi vyipti, pravo pokoro delati.

Grešniki no gresnice ! zbydite se na izgled
svete Magdalene, ino za goj začnite pravo po¬
koro delati na dnesno podvyijege, no se pri-
pravte.

I.

Sveta Marija Magdalena je pravo pokoro
i[res svoje grehe vqinila; kajti ona je l) svoje
grehe spoznala, 2) ge objokala no zavergla, 3)
za  ge zadosti vipinila.

l) Marija Magdalena je spoznala svoje grehe
no  ge spokorila. — Marija Magdalena je bila
s 'ete Marte no Lazarova sestra, ino je naj ber-
* e j skoz bo gastvo no praznost v’ razvyzdano xiv-
le ge, ino te v’gem vu vse velke grehe zapelav-
n °sti padnila. Ona se zato veli v’ Evaggelji otpit-
n . a  g r esnica, to je, taka, kere hydo no grešno
Xlv lege je vsakemi iploveki v’ genem mesti ali
sta gi znano bilo. LJena sestra Marta no Lazar
sta  i>ila sveta no poboxna, keriva je Jezus po-
Se bno lybil. Kak sta ogeva mogla xalostna biti,
a  ]e gynasestra na pogyblege sla! Kak je Mar-
a  ^ogla go odvragati, no na Jezusove navyke
pomigati; Magdalena, da je Jezus, boxji Sin,
Sušnike gorjemal, no gim odpystil, i|i so se

320 Na svetel* svete Magdalene Spokornice.

spobolsali, je dobila, rassvetlena od boxje lyqi,
vso zavypape k’rjemi, si je mislila v’svoji tenki
vesti: Jezus tydi zna meni odpjstiti no poma¬
gati , i]i sem ravno naj veksa gresnica. Tak je
ona zpoznala svoje grehe no sebe za naj vekso
gresnico. Kda jezvedla, da je Jezus v’ Betanji
pri Symeni Farizeji na obedi, je sla ta, padnila
k’ pegovim nogam, je ne od sramote vypala gor-
poglednuti; temoq se je jokala no Jezuvove
noge s’svojimi suzami zmakala: kajti telkovypa-
rje je ona mela do Jezusa, da si je mislila: naj
se le jas smem ijegovih nog doteknuti; te xevem,
da mi odpysti : tako lybezen je mela do gega,
Skoz misel: Onmenemre, on me neqe zaves¬
ti ; on je je sama lybezen, se je xe v’ rjoj na me¬
sto zemlenske nebeška lybezen vyxgala. Ino on
jo je tydi dopadlivo oslisal no ji rekel: „Tvoji
grehi so tebi odpyseni; tvoja vera je tebi poma¬
gala j idi v’ miri “ Lyk. 7, 38 — 50 Ty se od
rje resen naj lepše reije : da si je naj bolsi del
zebrala , ker nede nikoli od rje vzet. Sveti Gre¬
gor pravi od rje: „Marija Magdalena, kera je
bila v’ mesti gresnica, je skoz lybezen resnice
mivala s’ suzami madexe grehote svoje, ino glas
resnice se spuni, skos kerega se reqe : Odpytf enI
so tebi vnogi grehi, da si vnogo lybila. beia
je najmreq perle merzla skoz gresenrje ostajala)
je potel skoz Iybezen moqno gorela.“ Sveti Au -
gustin tydi pristavi: „Pristopla je k’ Gospodin c '
qista, naj bi proq sla qista; pristopla je bolena,
naj bi proq prišla spovedana/*

2) Marija Magdalena se je na yrok spoko rI
la; kajti ona je svoje grehe zavergla no objoka •
— Pervi sad rjene lybezni k’ Jezusi je bila S1
mota no xalost, kere ste se v’ suze boleqbj c  ^
ponixnosti raspystile. Ona sc je sramyvala

svoji
Jezu
vlm
tak i
vo p
lc pi
noga
ze v
poly
bolsi

»Tak
iorni
je on
je na
Davič
tydi 1
le; i
tavno

3

grehe
eila. -

se p ra
del op
jeni pt
dobrih

P°lek 1
m ydii,

Piemoj
diami ,i

f" suz
‘asmi,.

2  drag
"do le

1

;vki
ma-
t je
kso
anji
nila
^or-
rove
rpa«
naj
em,
ega*

eri{«

me*

) on
'voji
ima-
i od
del
3re-
a je
niče
glas
šeni
Jera
jala,
[An¬
ine*

lena,

kori'

hala-

, sra-

e n°
la rt

Na svetek svete Magdalene Spokornice, 321

svojih grehov volo tak moqno, da je ne vypala
Jezusa nanq v’ lice poglcdnuti, no je k’ pego-
vim nogam od zaja stopila. Ona je svoje grehe
tali zaqela sovrasiti, da je odzdaj vsako naj men«
vo priliko k’ grehi odlagala, ino se odzdaj samo
lc pri Jezusi zderxavala. Ona si je k’ Jezusovim
nogam sela, dareje v’ pihov hram prišel, ino
ze vsoj pazlivostjoj no skerbjoj pegove navjke
polyyala, ino Jezus je rekel: da si je ona naj
kolsi del zebrala, ker nede nikoli od pe vzet/*
hyk. 10, 42. da je svoje grehe vse zavergla ino
zdaj sva Bogi sly.xi. Sveti Eranc Salez pravit
»Tali je odegnala pri svojem spokorepi velka spo-
kornica Magdalena vso dopadepe no veselje, kero
je ona na no vu grehi obqytila, od sebe, da si
J c  na ge nikoli ne veq zmislilaj ravno tak tydi
Oavid posvedoqi, da so ne samo grehi j, temoip
jydi vse poti, no steze pegove pemi sovražne bi-
e i ino v’tem obstoji pomladepe greha, kero
ravno toti gledavec ponavlepe orela imenyje.“

3) Marija Magdalena je za svoje vqipene
grehe razsaljeni bosji pravilnosti zadosti vqi-
m a. —. Za S voje vqipene grehe zadosti vqiniti,
Sc pravi, ne samo pri spovedi naloxenih dobrih.
e  opravlatij temoq za vqipene grehe razxal-
l 0 " 1  Praviqqosti boxji; skoz opravlape svojvolnih
°hrih. del dostavek delati , no tiste dobre dela
1 c k ovih; zvervavati, kere je grešnik perle za-
dobrih del pokore opravlati, kde; je le
pmogla, Zadi je ona stopila v’ Kymenovem
J. ami  h’ Jezusovim nogam no p e zaqela s’ svoji-
].* s , u zami prave pokore zmakati no s’ svojimi
_keri so pej perle za praznost bili , brisati
j , s y s hi. Ona je kysyvala pego ve noge no pe
te j a gim mazilo m mazala, s’ lierim je perle svojo
0  mpotila, Jezus, ker medne iskre boxje ly-

322  Na sveteli svete Magdalene Spokornice.

l|i nevgasne, no niednega pobitega serca od sebe
neporine , je rekel goj besede: „Tvoji grehi so
tebi odpyveni $ tvoja vera je tebi pomagala; idi
v’ miri.“ Lyk. 7, 50. Ona je Juzuvi stregla s’
svojim premoxegom ; ona si je sela k’ gegovira
nogam, kda je Jezuv v’ hram privel, no posly-
vala ze vso j lybeznoj serca gegove navyke, ino
on je rekel od ge, da si je skos to naj bolvi del
zebrala, ker nede nikoli od ge vzet. Ona se je
klala , postila, terla svojo telo skos pokorne de*
la, molila no daryvala. Ona je posodbo drage¬
ga mazila kypila no gegove noge mazala. Vy*
ipenikiso nad tem mermrali rekoq: „Hemi jetota
pogyba, to bi se znalo oddati no sirmakompo*
magati. <i;  Jezuv pa jim odgovori: „Kaj stetoti
xenski nadlexni ? Ona je dobro delo na meni
opravila. Sirmake mate vsaki den med vami,
mene pa nemate vseli.“ Mat. 26  , 6*— O*
kaki vivini svetosti je mogla zdaj xe tota, p cr ^ e
velka grevnica Magdalena stati, da gej naj Sve-
tevi tako hvalo dava 1 Kako dopadege je
na goj imel, da je, dare je privel merjenega k*'
žara v’Betanjo bydit, taki za go Marto p* tal ’
bera ji je rekla skrivoma: „Vyijitel je ty, n0 te
zove.“ Ona je taki vyntekla, padnila k’9 e r®*
vim nogam, no rekla: ,,Gospod J da bi ti ty bl >
bi moj brat nebi merel.“ Kako lybezen je  Mag'
dalena do Jezuva mela, vidimo mi, da jev’r
govem terplegi gega‘Jiezapystila; kda je * e  ”
krixi visil, je ne od krixa odstopila; temoip ce  ^
pri gem kleijala, no ga obsevyvala. Na denp^
govega stanega jeza ran vla mazila kypivaO
ga htela ve v" grobi mazati. Ne se je dala s

jokal
pital
moje,
djali,
kerej
„Xen
da je
vzel,
Te rt

no p;
ijitel!
se se.

povej
oqeti
k’ vav

11 ). I

da len

viqno

pravi:
odstoj
rega j
svoje ]

kei

reg;

bi,

.godilo
gai
'rega
T

P r emis

b,

“ 8  pra
bode,

ou v gruui iiianabi« O-I j  ** lint -

misel odstraviti, kdo de nam kamen ’z groba 1

nil ? kda je z’ ovima Marijama k’ grobi sla* *
da je Jezuva ne veq v’ grobi najvla, se je a 10 "

Svet.

Na svctek 'svete Magdalene Spokornice. 323

sebe jokala no žalostila, Ai)gel je bil v’ grobi no jo
liso pital: Zakaj se jotpes? ino je rekla: da so mi
; idi mojega Gospoda odnesli, ino nevem : kam so ga
la s’ djali. Kda pa se ogledne: vidi zadi Jezuva stati,
)vim lterega pa ye je ne poznala. InoJezuv reqei)ej:
osly- „Xena! zakaj se joijes, no ltogaivetf? 44  V’misli,
ino da je ogradnik, je rekla: „GospodJ qi si ga ti
i del vzel, povej mi, kam si ga djal, naj ga vzemem/ 4
seje TereqeJezuv: ,,Marija 44 —Zdaj ga je spoznala,
e de* no padnila k’ ijegovim nogam rekoq: ,,Moj Vy«
rage« ijitel! Jezuv pa ji reqe : „Ne tiqi ve se me, jas
Vy* ve sem ne k’ mojemi Oqeti odivel. Idi pa ta, no
: tota povej mojim bratom : „Jas pojdem gor k’ mojemi
i po- oqeti no k’ vavemi oqeti, k’ mojemi Bogi, no
5 toti ldvasemi Bogi, 44  Ino Magdalena jim je veseli
meni glas prinesla, da je Gospoda vidila. 44  Iv. 20, 17*
ami> tli. Mat. 23, to. Vse tote dobre dela je Mag-
Na dalena opravlala, naj bi za svoje grehe boxji pra-
jcrle vidnosti zadosti vqinila. Sveti Gregor Papev
Sve* pravi: „Ona je od groba Gospodovega tydi ne
[ezuv odstopila, kda so vzqeniki odivlij iskala je, ke-
-aLa* rega je ne najvlaj jokala v’ iskapi, ino od ogna
pitah svoje lybezni vujxgana, gorela od xeleqa za tistim,
no te kerega je ednevenega mislila. Odkod se je na-
g e go* Rodilo, da je qega samo te vidila, ostajoqa, naj
y bl ’ Ji ga iskala, da je najmretp krepost vsakega do-
Mag* irega dela obstoj eqnost. 44

v’5 e ' Tak smo zdaj pokoro Marije Magdalene
se o 1  premislili, po keri tydi mi qemo krez nave grc-
[ ce 0  : e  pravo pokoro delati, kaj nam drygi del kazal

Inf hode, r J

324 Na svetek svete Magdalene Spoliornicc.

II.

Marija Magdalena nas vyqi ijrez nase grehe
pokoro delati: l) grehe prav spoznati, 2 ) pe

’s serca objokati no zaverqti, 3 ) za ge zadosti

vqmiti,

l) Naj perle nas ali vyqi sveta spokornica,
Marija Magdalena, nase grehe prav spoznati. —
Grešnik more svojo prevzetnost vterti, ino se
ves sponixati, te de spoznal svoje krivice no
menke. On more sam sebe osramotiti, no spoz¬
nati, kaj je vse krivec; on more stopiti ta k’
Jezusi no pred pega padnuti, no svoje grehe ob¬
jokati no zgrcvati, kak je na sveti Magdaleni vi-
diti. Grešnik more svojo prevzetnost vtreti.
Resen je niq ne teskesega pa sveti, kak sebe,
svoje krivice no menke spoznati no ovaditi; ali-
pa skoz milost no pomoq boxjo qlovek vse pre¬
more, ino sebe spozna; kak sveta Magdalena.
Zato pa idi grešnik ta, no sc verxi pred Jezusa
k’ gegovim nogam, ino prosi za pomoq pokore
no odpysega grehov. Verxi se tam pred gegovoj
spodoboj, verxisetam pred altarom dol, kdeje
on nazoqi, ino najsel bos odpysege! Bog p rav f
sam skoz Jeremia preroka grešniki l  „Spozna)
tvojo hudodelstvo, ka si se proti Gospodi tvoje-
mi Bogi zagrešil.“ Jer. l, 18. „ 0 bernte se k
meni, vi odstoplivi otroki! jas vas qem od vaše¬
ga pada ozdravitiJer.  3 , 22 . Od svete Mag¬
dalene pravi sveti Augustin: „Ona je spoznala,
kaki beteg je terpela, ino je vedla, da je tisti

ozdravlege pripravleni, k’ keremi je pr‘

sla-

»Gre'
alipa
Ps. l
svojih
no z’
bro 1
sejo,
Kristi
hov p
stavle
2

prav
Magd;
vade 1
vet] di
dost 1
remo

9 e g a  '

posIys

9, e g a
v  sere
obiska
de kat
ta k se
“gibat
Sveto
le ga n
na j se

“bi

de

«[jc

te

Tak moremo tydi mi spoznati nase grehe, ^
sveta Magdalena, od ltere sveta cirkva p ra,i '

me
J* kak

?• 2]
a gdal
lila.

Nek;

se

no

)Z-

k’

>b-

vl¬

iti.

>e,

li¬

re-

na.

iva

vre

voj

tj®

avi

naj

»je-

k’

ve-

K-

ila,

za

a-“

iak

vi:

Na svetek svete Magdalene Spokornice, 325

„Gresniki so na me gledali, naj bi me pogybili;
alipa jas sem se na tvoje zapovedi spomenila.' 4
Ps. 11, 95. Sveti Augustin pavi: „Ona je resen
svojih grehot ne z’besedami, paq pa s’ scrcom
no z’gostimi suzami pokore spovedala, da je do«
bro vedla ki suze dosti moqneve, kak besede,
sejo, grehe odbrisati. Tydi je neblo potrebno,
Kristusi, keremi je tak vse znano, svojih gre¬
hov povedati, ino spoved ve je tydi nebla vpo-
stavlena/*

2) Na dale nas vyqi sveta Magdalena greh
prav objokati no zaverqti. — Po izgledi svete
Magdalene moremo mi nase grehe no grešne na¬
vade tak zgrevati no objokati, da potel nikoli
ve q dopadepa na pih nenajdemo j moremo ger-
dost no kastigavnost greha prav spoznati; se mo¬
remo celo no sploh Jezusi poroqiti, no se samo
5 e ga derxati; samo petni slyxiti, pegove navyke
p°slyvati no zderxavati, z’ peni delati no hoditi,
D, e S a  gosto v’ svetem Resnem Teli prijimati no
' serci vedno nositi, pega pri pegovem grobi
ohiskavati no moliti. Kak se mi strupene no hy«
< - e  kaqe bojimo no ogiblemo, kera nas vjesti qe:

, se  moremo greha, skyspave no skyspavca.
Ogibati5 kajti on nas qe zapelati no nam škoditi.
' cto  pismo pravi: „Moj sin! si ti pregrešil,dak
e § a  nedelaj veqj temoq prosi za pervlepi greh,
kr ** °dpysti Bexi pred grehom, kak pred
kaqe$ kajti qi prideš blizo k’.pemi, dali
0  te go rvzie j Pjegovi zobje so kak levovi zob-

m ° pomorijo dyso qloveka. Vsaka krivica
p," a k dvojoostri meq, pene rane so ne zvraqiii
jj • 2 — 4. Tak se je ogibala tydi sveta

.'gdalena greha, no se ne od Jezusa veq odlo-
!'?• 7  Sveti Augustin pravi: „Ino da je ona tebe
° e  kak dryge lybila, v’ toti lybezni se za te jo-

23  *

ca

(S

326 Na svetcli svete Magdalene Spokornice.

hala, joqeq iskala no v’ iskapi obstajala, si jc ty-
di med vsemi zaslyxila, tebe najti, tebe viditi
no s’ teboj govoriti. Ino ne samo to 3 temoq ty-
di tvojim vyqenikom bi ona mogla tvojo qastiv-
no gorstajo oznaniti, da si ti poj velel, po pri-
jatelno opomenoq: Idi no povej mojim bratom,
naj oni v’ Galilejo grejo, kde do me vidili.“ Mat.
20 , 10 .

3) Zadniif nas sveta Magdalena vyqi tydi za
nase vqipene grehe zadosti vqiniti. — Hi nam
je za natre vqipepe grehe prav xal, qi nas greva
v’serci, kaj smo Boga tak moqno razxalili no
pemi telko krivic vrinili: te mo se tydi po pra¬
vici spobolvali, ino dobre dela skerbno oprav-
lali, tak kak sveta spokornica Magdalena, naj
bi boxji pravilnosti zadostivqinili, no vso zamy-
jeno dobro dostavili, no kaj smo Bogi no sebi
duxni ostali, povernili. Mi nemo samo tistih
dobrih del opravlali, kere nam spovednik nalo-
sijo^ temoq mi mo tydi, kak sveta Magdalena,
sami od sebe si dobre dela nalagali no vreden
sad pokore prinesli, qi netjemo na veqno pogy*
blepe priti 3 mi mo tiste rei[i, tiste peneze, ken
so nam perle na greh slyxili, zdaj na krepostpO'
hasnyvali. Jezuv govori : „Mi vi nete pokore de¬
lali, dali te vsi na pogybIepe prixli.“ Lyk. 13 , 3 ;
Sveti Auguvtin pravi od svete Magdalene: >>,
ali xena tak joqe, no v’jokapi ostaja, kera xl ‘
vega med mertvimi ive, kera se je tebe z rok °l
vere ne teknila: s’ kakoj xeloj bi se mogla dy^ J
xaIostiti, ino v’ xalosti ostajati, kera ’s s crca
verje, no z’ vystami spove, da ti, peni zvehi[ ar ’
zdaj v’nebesah na desnici Oqeta sediv, n0 .' s ^
ravnav. Kak nebi mogla taka dyva zdihavati n
se jokati, kera tebe’scelega sercalybino site
z’ naj vekvoj xelnostjoj viditi vovi.“

delati

1

svete

mislil

jepe

nila.

se tj
vipnii
prav 1
xaljei
svojei
veseli
tydi i
se ali
»Ti e

menz
meni
vorim
te sp
molit-
pred
ino n
noq r
bral 1
1  bes
da si

razveš

)eneg;

tjres
Tak j*
tvelitj
na j n<
'Pni.

JC ty.

viditi

m-

[astiv-
3 pri-
atom,

’ Mat,

fdi za
1 nam
greva
ili no
) pra-
iprav*
i, naj
samp
i sebi
tistih
naj¬
dena,
reden

pogy;

, Itcri
stpo-
re de*
13,3.

■a a*
rokoj
dy?ra
serca
1 itpar,

, vse
ti n»
tebe

Na svetek svete Magdalene Spokornice, 32"

Tak nas sveta Magdalena vyqi pravo pokoro
delati.

Ino tak smo mi dnes xivlepe no pokoro
svete Marije Magdalene celo preglednuli no pre¬
mislili. Magdalena je svoje grehe spoznala, ona
je pe objokola no zavergla ino za pe zadosti vqi-
nila. Mi smo si od pe navyka vzeli, po kerem
sc tydi qemo spobolsati no popunoma pokoro
vipiniti, da qemo tydi nave grehe spoznati, pe
prav objokati no zaverpti, ino za pe boxji raz¬
galjeni pravipnosti zadostivpiniti. Pri Jezusi,
svojemi Bogi je sveta Magdalena pomoq no raz-
veselepe najvla, ino samo pri pem najdemo mi
tvdi odpvscpc navih grehov no milost. Podajmo
se ali k’ pemi no reqmo s’ svetim Auguvtinom r
»Ti edini pribeg no vypape vseh stiskanih, ke-
rega niše razvi miioserqnosti dobiti neprosi, daj
•nem milost, za tvojo no tvojega imena volo, naj
m cni, kelkokrat si na te zmislim, od tebe go-
v °nm, pivem, berem, delam, kelkokrat se na
tc spomenem, pred toboj stojim, tebi hvalo,
roolitvo no poropitbo prinesem, — naj mene vseli
pred tvojim oblipjom suze gepenosti pobijejo,
In ° naj jas telko sladkih suz prelejem, da suze
j 10t { no den moja hrana bojo. Ps, 4l , 4. Tisam
‘^1 pasti ino predspodoba vseh kreposti! si nas
besedoj no izgledom zdihavati no jokati vyqil,
a s > rekel: Zvelipani soxalostni; kajti oni bojo
j az veseljeni.“ Mat, 5, 5* Ti si se jokal za mer-
! Cr >ega prijatela Lazara, ino si se jokal ve bole
} rcs  pribodno pogyblepe Jeruzalema,*' Iv. 11, 35.
a « je tydi Magdalena objoltala svoje grehe no se
Zy clipala, ino tak objopmo tydi mi nave grebe,
Ila J pemo na veke zavcrxeni: temoq tydi zveli-
'I 311 *- Amen,

Na svetek svetega Apostola Jakopa
stare^ega.

„Zebedejova mati je s’ svojima sinoma stopila k’

Jezusi, no gk za nekaj prosila." Mat. 20, 20.

Fjcgove kreposti. — Naso nasledy-
vap  e.

Jakob, po rojstvi Galilejec, siii Zebedejov,
Apostola Jvana brat, ino blixapi rodvipec Kri¬
stusa , je eden pervih Apostolov bil, keri so od
Kristusa pozvani bili, fjegova mati se je velela
Salome. On je kumaj Kristusov zoveiji glas i[jl)
lida je s’svojim bratom na mesti oqo, mater,
hixo no dvor,  ladjo, mrexo no vse zapystil, i n0
za Kristusom sel. Kristus ga je tydi za tega volo
tak lybil, da ga je s’ Petrom no Ivanom za olj¬
nega svedoka naj prednesih svojih djap naredil.
On je nazoqi bil pri Kristusovem prezobrazeij 1
na Taborskem bregi, pri zbydepi Jajrove qeri,
pri ozdravlepi Petrove punice, pri Jezuvo"
smertni tesnoqi na olski gori. On je tydi za (
svojega posebnega gora za Kristusa od pega s
svojim bratom otrok germlavce imenyvan bi*
Totemi imeni se je tydi primerno zaderxal, da
se je pri Kristusovem xivlepi krez eno Samari'
tapsko mesto, ltero je Jezusa stanyvati se oop 0 '
vedalo, za ogen od nebes kriijal, ino dare j e P°
pegovem vnebohodi po Judoskem, Samaritan
je tydi po Kpanskem Evapgelje z’ naj vC '
sim gorom oznanyval. Tota pegova germ c, f'

r

Na svetek svetega Apovtola Jakopa starevega, 329

gorlivost pa je Herodeva Agripa tak svadila, da
ga je vlovil no na smert obsodil. Kda pa je k’
smerti vel, pive sveti Klemenc ’z Aleksandrije,
ino tisti, ker ga je gnal, telko serijnost napem
v’pamet vzel, se je tydi k’ Jezuvi preobernul,
ino Jakopa za odpyvepe prosil, ker je pemi ne
samo is serca odpystil $ temoij ga tydi lybeznivo
kyvnil z’ besedami: „Mir bodi s’ toboj \“  na kaj
sta te oba ob glave djana bila, dare je sveti Ja¬
kop kratko perle protinavega zvratpl. PJegovo
telo se je potel v’ Kompostelo na Hpansko spra¬
vilo, kde ve do dnevnega dneva se za vnogih mi¬
losti volo od vseh krajov sveta z’ velkoj nabox-
nostjoj obiskava. On je pervi med Apovtoli, ker
je svojo kerv za Jezuvovo volo preleval no kupo
terplega pil. fjegova martra se je ob vyzem-
skem qasi zgodila, alipa pegov spomin se dnes
sveti, ker je den pegovega prenevepa v’Kompo¬
stelo na Špansko. — To je v’ kratkem zgodba
*ivlepa svetega Apovtola Jakopa, ’s kerega si mi
na  premivlavape vzememo

^ Bogove kreposti, ino

Ih Navo nasledyvape.

Jas dnes sebe no vas vse nazotje poropim v"
)r ambo no pomotj svetega Apovtola Jakopa, naj
° n  za nas vse pri. Jezuvi prosi no pomočnik je
nam > ino tak te zaijnem.

L

, V’ sivlepi svetega Apovtola Jakopa smo naj-
' 1  ženitne kreposti na pem, najmreq : l) pe«

[°| V<)  P r *P ra vlenost k’ pokornosti, 2 ) pegovo
J^zcn k’Jezuvi, no 3 ) pegovo odpyvepe so*

rax nikom.

330  Nasvetek svetega Apostola Jakopa starescga, Nas'

l) Naj perle najdemo mi na svetem Jakopi
velko krepost jjegove pripravlenosti v’ Jezusovo tola
volo. — Kda je on ednok s’svojim oqom na je ItJ
morji v’ ladji sedel, no mrexe kerpal no poprav- ’z G
lal, je vel Jezus mimo, no zezval gega no pego- On ;
vega brata Ivana: „Hodta za menoj, jas vaje pem mes
za qloveqja ribiqa narediti." Ino on je taki bil spre

ves pripravleni na Jezuvovo besedo. Je zapystil je o

taki vse , ladjo s’ svojim oqom vred, ino ne sel Jezi

veq od strana boxjega vyqitela do pegovega vlov- naj

lepa no terplega. Blagor temi, ker za glasom kon

Jezusovim nemyditno s’ poroqeqom vsega tega je 1
ide, qeg^ on z’ gem meti nemre ! „Kdo svojo mer

roko na oralo dene, pa nazajgleda, je rekel Je- sov

zuv, je ne priliqen za nebeško kralestvo.“ Lyk< dva

9, 62- Ravno tak se kaxe pripravlenost svetega kaj

Jakopa za Jezusa, da on vseli pri i)em qe biti, Lyl

v’ prosrji Salome, matere Jakopove no Ivanove, me;

naj bi najmreij v’ ijegovi qasti naj blixe pri J e * 9 e j

zusi sedela. Resen se je na toti ovaqi dobri osti

prosti razum menkal. Zato pa je odgovoril Je* tra

zusjima: „Yia neveta, kaj prosita. Premoreta nil,

liupo piti, ltero bom ja pil? Brata sta priprav- vyi

lena rekla: „Premoreva.“ Pasta prenaglo obe* ct

qala, ino ne premislila, kak jima je Jezus p otle  j ov

rekel: daje  dyh volen, meso pa slabo. Abp a )ra

tota pyna pripravlenost se je po doblepi svetega seir

Dyba tak vterdila, kera je oba i)yjc sina g erm ,J , l e 5
vice xe perle imenyval, ino Jakop je kupo b rl xa 1
kega terplepa no smerti spil med Apostek n^ svo

pervi za Jezusa. Herodes Agripa jemi je ( ‘ Jra

glavo odsekati. Sveti Jakop je spunil Je* us ’°. 1
zgled: Oqa, ne moja; temoq tvoja vola sC na ! J' ls
zgodi;" Mark. 14, 36. ino je ves pripri c O:
smerti se poroqil, 11 '

»ega.

ikopi

ISOVO

n na
prav-

9 e g°'

sipi

ki bil

pystil
le sel
vlov-
lasom
tega
svojo
el Je-
Ljk.
etega

; biti,
nove,
:i Je-

dobri

ril Je-

»oreta

iprav-

i obe-
potic

Alipa

retega

jrinb'

brid-

li nai
e dal
zusov
se a 3 )
avle« 1

Na svetek svetega Apostola Jakopa staresega. 351

2) Na dale je velka krepost svetega Apos-
tola Jakopa, lybezen pegova do Jezusa. —• To
jc kazal on ednok zosebno, kda je Jezus nekda
’z Galileje v’ Jeruzalem skos Samarijo potyval.
On je poslal Jakopa no pegovega brata Ivana v’
mesto Samaritanov naprej, naj bi pemi stan
spravila. To pa je pima bilo odrejeno. Nato
je on z’ Ivanom v’ tako gorkost prišel, da sta k’
Jezusi rekla : ,,Gospod! qes ti, da miva reipeva,
naj ogen od nebes na pe dolspadne no je po-
ltonija, kak je Elias vqinil? Nagled pynega gora
je bil dober, alipa terpnostna nepovolnost, qe-
mer qres sovraxne Samaritane je bil proti Jezu¬
sovi krotkosti j zato pa je jima odgovoril: „ Vi¬
dva neveta kakega dyha otroka sta. Sin qIove-
bajene prišel dys pokonqat, temoq zve!iqat.‘*
byk. Q, 51—• 5O. Bog nekastiga grešnika na
m esti, on qaka z’ dugoserrjnostjoj na spobolsa-
5 e > l[i pa se grešnik nespokori: te ga potle
ostrej kastiga. — Jezus je Jakopa, Ivana no Pe¬
tra svoje posebne zavypanosti no lybezni povred-
n *b O11 je bil z’ pima, kda je ne nieden drygi
vyqenik bil pripysen, nazoqen, dare je Jezus
letrovo punico od treselke ozdravil }  dare je Jaj-
ravo qer od smerti zbydil, pri pegovem preo¬
braženi na Tabori, no pri smertni texavi v’ Get-
semanskem ogradi. Hjres terplepe no smert svo-
J e g a  lyblenega vyqitela je Jakopova dysa moqno
žalostna bila. Po pegovem pokopapi je sel k’
j V °ii ribiqiji nazaj. Dare je en den s’ svojimi
“rati ravno pa na galileskem morji z’ ribepom
s e opravlal, se je prikazal Jezus k’ pim od mert-
Vl stageni. Nedoreqlivo se je veselil Jakop qres
|e z’ovimi Apostoli, ker je Jezusa kres vse ly-
’ • Na pem se je spoznalo, da je bil pravi Je-

332 Na svetek svetega'Apovtola Jakopa starevega;

zuvov vyqenik, kak Jezuv vyqij da je lybezen
imel,

v 3 ) Zadniif ve mamo mi na svetem Jakopi
velko krepost odpyvega svojim tovraxnikom pre
mivlavati. — Po Jezuvovem vnebohodi no posla¬
li svetega Dyha je oznanyval sveti Apovtol Ja¬
kop Evaggelje v’ Jeruzalemi, v’ Samariji no po
celi Judeji. Glasno liki germlaviea se je glasil
gegov glas po vseh kraj eh, ino mogoqen kak
blisk je vel v’ serca vnogih noter. Skos to paje
on xidove, keri so Jezuva v’ gegovih nasledov- ■
nikih pregagali, tak proti sebi rasserdil, da so
gemi za xivlegom segali. Kupa terplega, kero
je jemi Jezuv preroqil, je bila gemi v’ leti 43 ali
44 po Jezuvovem rojstvi xe pripravlena. Dare je
Herodev Agripa, kerega je Cesar Kaligula ,za kra-
la v’ Judeo postavil, Vyzma svetit v’Jeruzalem
privel, se je dal proti Jezuvovi obqini podhuj-
stiti, ino gene poglavare prijeti. Med totimije
proti Jakopi naj vekva toxba bila. On je po
Vyzmi qasi ob glavo djani bil. Zgodbeni pisaq
Euzeb rajta, po zgyblenem pismi svetega Kle¬
menca Aleksandriskega, da se je en toxec totega
velkega Apovtola skoz gegovo serqno opravigege
preobernil. On ga je prosil na sodnem mesti
oqitno za odpyvege. Te se je obernil sveti Ja¬
kop k’ svojemi pervlegemi smertnemi sovravnik 1 ,
ga obinul no rekel: „Mir bodi s’ teboj/* Ty 1°
sveti Jakop pa svojega zveliqara nasledyval, d a
je kak on, svojemi sovraxniki odpystil, T e ^°
svetega Jakopa sc je v’Jeruzalemi pokopalo, 1110
se potle skoro od gegovih vyqenikov na vpans'
ko v’ dnevni El-Padron preneslo, ino v’ zagetl* 1
devetega stoletja v’Kompostelo spravilo, kde ve
se zdaj z’ velkoj naboxnostjoj qasti.

Na svetek svetega Apovtola Jakopastarevega. 333

To sejo predneve kreposti svetega 'Apovtola
Jakopa $ tote si mi tjemo za nasledyvai)e vzeti j
v’ drygem deli.

II.

Mi kreposti svetega Apovtola Jakopa qemo
nasledyvati; kajti mi tjemo l) tydi biti pri-
pr&vleni k’ spupavapi Jezuvove besede , 2) se

pega tjemo z’ goretjoj lybeznoj derxati, 3) qe-
monavim sovraxnikom ’s serca odpystiti.

t) Naj perle moremo mi na svetem Jakopi
nasledyvati ijegovo pripravlenost v’ spupavaiji
boxjih zapovedi. — Sveti Jakop nas vytji, na Je-
znvov glas bogati no pokorni biti. Jezuv je sa¬
mo zezval Jakopa no Ivana: „Hodta za menoj $
jas vaje ijem za tjlovetjja ribiqa narediti.” Ino
Jakop no Ivan sta taki vse zapystila no povergla,
za Jezuvom vla, To nas vytji, Jezuvov glas
ta ki na mesti bogati, rjegovo besedo vseli poslyh-
nuti no spuniti. Sveti Jakop je ne gledal na
napote no protivnosti, terplepa no texave, kere
s° pri spupavapi boxje besede preterpeti, ne se
) e  stravil sramote no sovravtva, kero bi mel kak
Jazu^ov nasledovnik prestati od xidovov no haj-
J° v > Jezuvovih sovraxnikov$ ne je ijemi xal bilo
za  hasek no dobitjek ribiijijej ne je pital Jezuva
za  platjo, kaj bi z’pem hodil, kajti vedil je, da
ae  pemi od zveliqitela vse z’ nedoreqenemi do¬
brotami platjano, kaj de za ijega terpel. Tak
moremo tydi mi pripravi eni biti za spuijavaije
noxje zapovedi. Pri sp upa vaiji boxje vole nesme-
^ gledati na tjasen no posveten hasek, no se
, ojati pred terplepom ali porotjepom , kero je
s  poboxnim xivlepom no spupavapora boxje vole

334 Na svetek svetega Apovtola Jakopastarevega.

zakopeno $ nesraemo samo misliti na posveten
dobiijekj temoq na boxjo ijast tydi od navega
premoxepa kaj sporočiti. Sveti Jakop je celo
pripravleni bil kupo terplepa , kero je Jezu« sam
pil, piti, najmrep za pega terpeti no mreti; zato
pa se moremo tydi mi vseli grehi odpovedati,
rajvi v’ smert, kak v’ greh, privoliti, ino pri¬
pravleni boxjo volo vseli spuniti. Nikaj nam nes-
me draxevega no lyblenevega biti, kak spupava-
pe boxjih zapovedi. David pravi: „Zapoved
tvojih vyst naj meni draxeva bo, kak zlato no
srebro/' Ps. 118, 72. Tak draga je bila zapoved
box|a Abrahami, da je na mesti pripravleni bil,
svojega sina Izaka poroipti, da je Bog zapovedal.
Gen. 2 2. Sveti Auguvtin veli: „Jas te prosim,

o Gospod! obstojeijo, naj jas bres tebe vse za
malo no netjisto spoznam; kaj je tebi proti, se
meni naj vnoxa, ino kaj se tebidopadne, zatem
naj nehenlivo xelim! Veselje brezi tebe naj je
meni xalost, ino za te terpeti, mi naj dela ve¬
selje! Tvojo ime naj bo meni operstvepe, ino
spomin na te mojo razveselepe! V’ premivlavapi
tvojih zapovedi mi pysti suze noq no den za
hrano meti." Ps. 41, 4. Niij je meni naj ne pri¬
jetne vo , kak tebi pokoren biti, niq ne zavers-
livevo , kak se tebi protistaviti."

2) Na dale se moremo mi Jezusa po izglcdi
svetega Jakopa z’ gorepoj ly bežno j derxati. —
Is pripravlenosti svetega Apovtola Jakopa, zn J®'
zuva siveti no delati, xe vidimo tydi pegovovei-
ko lybezen k’ petni. On je Jezuva tak m opno
lybil, da je ves od lybezni k’ pemi gorel. IJ enl !
so se Samaritanci mopno zamerili, da so Jezu 1
stana nehtli dati j Jakop je povsodik ves sk cr
ben bil za Jezuva, ino tak tydi ty, da ga je mo !'
no Iybil. Tak tydi mi naj vekvo skerb no 1) ‘ ,c

Nasvetek svetega Apostola Jakopa staresega. 335

zen moremo za Jezusa meti; nam se nesme nikaj
bole vnosati no zameriti, kak qi kdo Jezusi ne-
pokoren je, greh dela no i)ega xalij nam se
nesme, xpi mamo pravo lybezen do Jezusa, niq
bole zameriti, kak greh no grešnik, kerseneqe
spobolsati, no greha zaverijti ino k’ Jezusi na-
zajobernuti, Mi Jezusa le te naj bole lybimo ,
kda se spobolsamo, sebe zatajimo, poqytke ko-
lemo, blixnega lybimo za Jezusa volo, pegove
zapovedi zderximo, no se vsega greha ogiblemo*
Sveti Augustin pravi: „Kak bi se moja dysa ne¬
bi mogla prepirati ino v’ goreipi molitvi obstajati,
bera Boga ise no lybi, ino k’ ijemi priti qe ! Kak
bi mogla moja dysa noq no den zdihavati no se
jokati, kera Boga ise, ino zvynaj Kristusa niko-
g a  lybiti neqe. Ne je qyda, qi so ji suze noq
no den za hrano bile. Ps. 41, 4. Sveta Divica
Veronika je tydi velko lybezen k’ Jezusi mela.
Ona je ne mela prilike se v’ knige navyqiti. Di-
Vj ca Marija se ji je prikazala no rekla, da so ji
tri qerqke potrebne vediti: ena bela, ena ijerna
no ena*ardeqa. Pod beloj se razmi qistost ser-
ca > pod qernoj spoklape svojolybavi no qytnosti,
Do  pod ardeqoj premislavape Jezusovega terple-
b a * Sveta Divica Marija je sveto Veroniko opomi¬
na, k’ qemismo mi vsi obduxeni, naimreq: »Bo¬
lj no stvari samo za pegovo vo-
zatajiti, no tak vse menke no
poterplivo prenašati, brezi se
Xa liti, ino na konci skoz obstojeqo k’ sercije-
® a J)e Jezusovega terpleqa se opomiijati no ter-
v’ totem skerblerji.

3) Zadniq nas vyqi sveti Jakop tydi našim so-
Vr oxnikom odpystiti. — Sveti Jakop je tistim, keri
So , ga na smertno mesto gnali, od serca odpy-
stl k Eden se je preobernil no ves zgrevani no

p qres vse lybit
°3 sebe samega
nlodke blixnesa

336 Na svetek svetega Apostola Jakopa staresega,

žalosten za odpysepe prosil. Sveti Jakop ga je
kysnil rekotj: „Mir bodi s’ toboj. 44  Tak nesme-
mo tydi mi pozabiti, da se z’ našimi sovražniki
zravnamo no pim odpystimo, qi qemo, ka de
Bog tydi z’ nami milostivnost mel, no nam nase
grehe odpystiL Kak se zagreši tisti proti Bogi,
ker neqe svbjir.i sovražnikom ’s serca odpystiti!
Od svetega Vana darovnika se bere: En predne-
si v’ mesti je nehtel od sprijaznepa s’ svojimi so¬
vražniki niq vediti. Te ga je pelal sveti Ivan v’
cirkvo, ino molil z’i)em opanas, ino je zatihnul
na ednok , dare je besede z’ pem zrekel: „od-
pysti nam nase dugej 44  kda je ov sam dale mo¬
lil : ,,kak tydi mi odpysamo našim duxnikom,“
je rekel ?rkof: „Premisli deno, kaj si zdaj Straš¬
nega povedal/ 4  no pristavi: Nepravi Jezus: j, 1 ! 1
vi lydem pikovih menk neodpystite, te vam vas
oqa nebeški tydi vaših grehov nede odpystil-“
Mat. 6, 14. 15. Tote besede so vgodile skoz mi¬
lost boxj o serce blagovnikovo tak globoko, da
je v’ suzah k’ škofovim nogam padnul, no vse
pegove vositbe dopunil. Tak se moremo tydi mi
vyqiti, sovraxnikom ’s serca odpystiti.

Ino zdaj smo se navipli, kreposti svetega Ja¬
kopa v’ djapi opravlati,

V’ xivlepi svetega Apostola Jakopa smo na]-
sli lepe kreposti pegove pripravlenosti Jezuso¬
vo volo spupavati, pegove lybezni k’ Jezusi no
odpysepa sovraxnikom. Mi smo se navpili, p°
pem tydi vseli pripravleni biti, zapovedi box]c
spupavati, Jezusa se samo derxati no pcg a  /
biti, ino sovraxnikom vseli radi odpystiti. ~~  .
ropmo se se zadnip svetemi Apostoli
ino ga vseli zovmo na pomop, naj nam on
Boga sprosi pomop, vseli boxjo volo Spupava ,

Nasvetek svete Ane, matere preblaxene etc. 337

Jezuva seripio lybiti no sovraxnikom odpystiti,
naj tydi Jezuv nam nave grehe vseli rad odpysti
no nas zveliqa. Amen.

svetek svete Ane, matere pre¬
hlajene Divice Marije.,


»Nebeško kralestvo je ednako kypci, ker dobre
ive.ff Mat. 13 , 45.

Kreposti prave kervagske hixne
matere.

Vse, kaj nam,od svete matere Ane gotove-
znano je*, obstoji v’tem , da je ona s’ svetim
toachimom ’z Davidovega roda, zdana bila, ino
2  j) em  vu vsitkreposti no poboxnosti, alipa dygi
l 38  brez otrotjna sivela Ona je toto tistega ija-
sa  silno sramotno nerodnost resen z’ velkoj po-
ter plivnostjoj no podapom v’ boxjo voio prenava-
V  polek tega pa skoz gorko molitvo no daro-
'Ijnost proti bogim nehenlivo za telnega nadob-
. a  Boga prosila, ker je i)o tydi zadniq oslival,
l,0  ?o za srerpno mater naj sreipneve no kres vse
IP°olagoslavlene Divice Marije, ino za punico
' _ii[ara SVeta samo naredil. Tota hvala je za-
°sti za ; kajti da jo je Bog za tak visoko vred-
, 0s * ppstaVil , je ne dvojiti, da je on go s’ po-
. onimi dari milosti (genemi imeni primerno),
’ re po^taipi no svetostjoj k’ temi oskerbilj je
: dete sqmo je naj moijncvi dokaz gene sve-

stl * Ona se je totega svojega edinega zaklada

338 Na svetek svete Ane, matere preblaxene etc.

Bogi na past no lybav obropala, ino Marijo,
svojo dete, ve v’naj rahevi starosti Gospodi Bogi,
kak je obepala, v’ cirkvi poropila, starvom na
podvypepe, naj bi oni od Boga doblene otroke
pemi za mladosti podarili. Sveta Ana ve je pri
mali starosti Marije v’Gospodi blaxeno zaspala,
ino kak prijetna no dosti premopna ona pri Bogi
je, se kaxe do tote vyre skos qydexne skazapa
milosti, kere je Bog na peno predprovpo penim
naboxnim zreditnim otrokom no pastitelom ska-
zal, ino kere nas te pravedno k’ pastepi, nabor*
nosti no lybezni svete matere Ane gibati morejo,
—- Na sveti materi Ani najdemo mi vse kreposti
prave kervapske hixne matere. Jas vam zato
zdaj qem

I. tote kreposti svete matere Ane pokazati,

ino

II. da se za pe vsaka kervapska hixna matisker*

beti ma.

Poropte dnevnemi premivlavapi vso vavopa 2 '
livost, ino si proste sveto mater Ano k’ temi na
pomop. Jas pem zapeti.

I.

Kreposti svete matere Ane sejo: l) D eca

pistost no poptenost, 2) pena svetost no p°
boxnost, 3) pena skerbnost no delavnost.

l) Perva krepost svete Ane je pena. pis*- 0 ®!
no poptenost. — Ime Ana se veli milost, in° .
je ona xe v’ rani mladosti milosti na sebi yl
dala, s’ kerimi je po Bog podaril. Mela je P r ^,
veno Boga pred opmi, ino pegovo lybezen
serci. To je naredilo, da je peno cvetepo 11

Na svetek svete Ane, matere preblaxene etc. 339

slos qerstvo bilo, ino ona je s’vsakim prijatelno
no poqteno govorila. Vseli je bila ona v’ svo¬
jih mislah, besedah, govorih, hodi no djapi pov-
sodik vsa qista no poijtena, ino sveta ljubezni¬
vost no neduxnost je ’z pe povsodik govorila ino
qerstvost. Tota qerstvost je  nebla vnemarnost;
temoq mirno vgledalo od terpnosti neskaljene¬
ga, tjistega serca no mivlepa, kera tihi dyvi ed-
nakaje, is lierekrotka, nebliveqa spodoba sun-
ca ljbeznivo nazajsveti. Ona se je zato sveta
telilo bole ogibala, kelko bole je on po za volo
jenih jakih lastnosti dobiti hte!« Kak qisto, ne-
dirnio no poqteno je peno serce biti moglo, da
se je tak moqno sveta , no vse pegove zapelav-
nosti ogibala. Tak qista no poi|tena bogobIaxe-
na divica je od boxje predvidnosti za mater pre¬
dene Divice Marije postavlena bila. Ona je,
Ma jemosno starost dosegnula, z’ enim pe vred¬
nim senihom , s’ svetim Joahimom, zdana posta¬
ja, ker je’z Nazareta no ’z Davidovega pokolepa
M- Taki zakon, Vkraloskega roda z’ dyhov-
n,n >> je bil gotovo znamlepe bliiapega Mesiava,
^lipa Bog, ker je v’ vqloveqepi svojega Sina,
lia J bi svojo vsegamogoqnost'kazal, no zastop
nevernih k’ veri spravlal, vseli po zvynrednih
P°tah hodil, je pystil pyni zakon neroden. Skoz
neduxnost, qistost no poqtenost svojih zadersav-
n°v v’ zakonskem stani, svoje poboxnosti, svoje
P r otipridoqe ljubezni proti blixnemi, pa sta one-
nva xivela mirno, no nosila sramoto svoje nerod-
n °sti poterplivo, s’ popunim podapom v’ boxjo
v °/o. Kak srepen zakon jeste, kde oba edne
seta, no eden ovemi lepo valati data, kde
0,) e sveto, qisto no neduxno, praviqno xivlepe
niata! Velka sreqa za svetega Joahima, tak qi-
st ° no poqteno xeno meti! Sveta Ana je biln
Svet. Del. 24

540  Na svetclt svete Ane, matere preblasene ete,

resnipno dragi zaklad, v’ pivi svojega krepostne¬
ga xivlcpa pokopani ;  ona je bila dobra bizer,
kero je  sveti Joahim najvel. Sveto pismo pravi:
,,Dobra xena je dober nagod \  pobosnemi ona
bode k’ deli/ 4  Sir. 2(5, 1—-4. Sveti Ivan Da-
mascenski pravi: ,,Predpostavi se nam Anin za¬
kon, ker spodobo zakonskega xivlepa ino zraven
tydi diviqnostikaxe: eno matere , toto pere: od
kereve je edna zdaj nerodnosti revena postala,
ova pa nekaj poznej, Kristusovo rojstvo po sta¬
ni nase naravi skoz boxjo djape spodobleno, krez
narav opraviti 'qe,“

2) Na dale mamo mi na sveti materi Ani prc*
mislavati peno svetost no poboxnost. — IJeno
naj vekso veselje je bilo molitva no premivlava-
pe brapa psalmov no prerokov. Ona je ne ni¬
koli mermrala preš svojo nerodovitnost $ temoi[
je ponixno terpela toto sramoto od drjgih lydi,
ino je molila stanovitno skos k’ svojemi Bogi zc
vsim zavypapom za telni sad. Dare je en den z
gorepim sercom v’ cirkvi molila, ino je poj ža¬
losten stan svoje nerodnosti posebno k’ serci sel,
ji je v’ misel prišlo, da je v’ednaki starosti ena
dryga Ana se z’ velkim prerokoir* Samuelom po*
blagoslavlena postala. Taki se je obqytila silno
gepena, Gospoda za ednako milost prositi, k 10
glej! Bog je po oslitral. Bog je htel tydi nasve¬
ti Ani kazati, pi je ravno xe prež leta svoje ro¬
dovitnosti vyn bila, da on sam je, ker neprikip
ne repi skos svojo vsegamogopnost prilipne no
li’ temi dobre napravi, k’ pemi pe pohasnyvati
pe. Ino tak se zna te po pravici repti, da j c
naj blaxenesa Divica Marija ne tak sad mesa, ka 4
velkovep sad pene molitve bila, sad pene sveto¬
sti no poboxnosti, kerega sta tydi pasi Bogi p°‘
ropila, no vseli Bogi za po hvalila skoz molit'' 0

Na

no o
svet
na e

FF

treb

svet

hixi

rok<

IJTc

boxj

J.J«

nest

pob

osli;

; »Po

radi

noj

pon

sam;

lost

oble

Den.

raivl

Jod
lybl,
sllrii
One.
tosti
svoji
Jaj ]
dila.
ijn
slter.

| 'jeri
' ŠOsl;

Na svetek svete Ane, matere preblaxenc etc. 341

;ne-

ler,

m:

sna

Da*

za*

ven

od

ala,

sta-

rez

ire*
ino
va-
ni*
;oq
di,
ze
i z’
xa-
rel,
ma
po-
[no
[no
ve*
ro¬
zi¬
no
ati

i e

alt

to*

) 0 “

;vo

! no opravlape dobrih del. Is poboxnosti sta zato
sveti Joahim no Ana davala od svojega premoxe-
ijaendel cirkvi no penim slyxebnikom, enega
pa potrebnim no bogim, ino tretjega sta za po¬
trebo svojega hrama navrapala. Resen je na
sveti Ani, kaj sveto pismo pravi od kervapske
hixne matere : „Proti potrebnim je ona svojo

roko odperla, ino proti bogim je svoje roke ste-
zjvala." Sir. 31, 20. Od svete Ane vala, kaj
hoxja beseda govori od prave kervapske matere :
»IJeni otroki so stanili, ino po kak naj blaxe-
reso qastili.“ Sir, 51  , 28. Po svoji svetosti no
poboxnosti je bila sveta mati Ana v’svoji provpi
oslisana, ino zato pravi sveti Ivan Damascen r
»Po pravici sveta Ana boxjega dyha puna, z*
tadim no veselim sercom peje : „Veselte se z’ me-
n °j, ltera sem cimo obepapa ’z nerodnega tela
porodila, ino sad blagoslavnosti z’ mojimi per-
sa ®i, kak sem vypala, hranim. Nerodnosti xa-
-°st sem slekla , ino veselo rodovitnosti oblapilo
oblekla.**

3) Zadnip ve mamo mi na sveti materi Ani
pono skerbnost no delavnost premislavati. —Vso
•"iviepe, sllerblepe no djape svete Ane, tak kak
Joaliima, je samo bilo na to naravnano, svojo
701  eno dete pred vsem jadnim nadihom greha
* lr ivati, no je celo po sveti boxji voli zrediti.
u edva sta se skerbela, vse svoje xive dni v’ sve-
tos ti no pravipnosti pred Bogom hoditi, naj bi
5y oji sveti peri skos sveto xivlepe naprejsvetila,
” a i ki se ona tydi v’ svetosti opravipila no vter-
j' a>  Tota skerbnost no delavnost svete Ane za
yxno zredepe svoje peri svedopi tydi za peno
S( crbnost no delavnost za telovno srepo svoje
ji er >no za svojo hixovape Ino Gospod je pobla-
8°slavil tako sveto pemi celo dopadlivo zredepe,

24  *

342 Na svetelt svete Ane, matere preblaxene etc. j

da je i)yna sveta qi vredna najdena bila, diviijja
mati našega zveliqara postati. Sveta mati Ana je
zobrazena sedeqa na stoli, ino svojo qer Marijo
v’ knige vyqi. To kaxe velko skerb matere Ane
za podvyqei)e svoje svete qeri. Obadva sveta
starsa se nezdita vqloveqe:ga bosjega Sina doxi- s t
veti, da Evangelisti nikaj od i)yje nespomigajo. s ]
Joahim je pre priqasno merel, sveta Ana pa ve
je pre v’ dvanajstem leti svoje qeri xivela. Po- S1

sebno si znamo misliti, kako skerb je sveta Ana j c

za svojo qer mela, ino kak je delavna za go bila, m

da je go v’ velki starosti od Boga za dar dobila, ti

ino kak zahvalna je vseli Bogi za go bila, vidi- *

mo ’s tega, da je Marijo, tak kak perle nekda v

Ana, Elkanova sena, Samuela Bogi porodila v ti

cirkvi, na gegovo qast no slyxbo. Sveta cirkva s

poje na qast sveti Ani dnes: „Veselmo se v’ Go- n

spodi, keri mi veseli god svete Ane obhajamo, n

pri kerem se Aggeli veselijo, ino vsi vkvp Sina z

boxjega hvalijo. — Mojo serce je dobro besedo z

izreklo, jas poraqam moje dela krali.“ Ps. 44,1» p

Mi tydi moremo dnes sveto Ano z’ besedami sve- jj

tega Ivana Damascenskega qastiti, ker pravit p

„Pobuxnih jezik pa tvojo berstiko veliqesti, ino z,

ves govor veseli tvojo rojstvo razglasyje. Vred- j

no resen ino naj bole vredno je eno hvaliti, ke* v

ra je skoz boxjo dobrotlivost glas dobila, in® a
ki no telki sad nam porodila, is kerega je sladek n
Jezuv naprejprivel/* Zi

Tote so predneve kreposti svete matere An e > it

kere si kerva gski starvi, osebojno kervajske ^
hixne matere, morejo k r  serci jemati, ino tova” 1  p
qem na dale pokazati.

| n
a

tc. Nasvetek svete Ane, matere preblaxene etc. 343

ll I) a
a je
rijo
be
'eta
ari-
jjo,
ve
Po-
Lna
ila,

Ja,

[di-

tda

>

1 v
tva
}o-
30 ,

'na

do

1.

/e-

pi?

no

d-

e*

a-

ek

le,

ke

m

II.

Kreposti svete matere Ane more vsaka lier-
vai)ska hišna mati nasledyvati j ona more l) qi-
stano poptena biti, 2) sveta no poboxna, 3)
skerbna no delavna.

l) Vsaka kervapska mati se more vypiti od
svete matere Ane pistost no poltenost. — Kak
je sveta Ana s’svojim moxom, s’ svetim Joahi-
mom, sveto no v’ pravi zakonski pistosti no pol¬
tenosti xivela, svetosti zakonskega stana ne s’po-
lelnostjoj mesa odsvetila no omadila, ino tydi
v’ reditbi svojega deteta potel vso pistost no pol¬
tenost no dostojnost zderxavala: tak se majo ker-
vapslte matere tydi vypiti, vso pistost poltenost
no dostojnost v’ svojem zakonskem hodi, djapi
nov’ reditbi svojih otrok zderxavati, ovapi se
zagrevijo proti svetosti no dostojnosti svojega
zakona, ino davajo skoz nepošteno zaderxape
pohyvape poptenim no neduxnim lydem no svo-
) lm  lastnim otrokom. Xena more meti krepost,
P°boxnost, dobro serce, delavnost, mernost,
zastop, pednost, ino na tote'repi se more pri
ženitvi gledati. Sveto pismo pravi: „Lybezni-
v °st marlive xene razveselyje penega moxaj pe-
na z nderxavnost je dar boxji. —»Zastopna noža-
mu qliva xena, ino dobro podvyqena dysa je ne
zadosti ceniti. — Sveta no sramexliva xena je
milost prež milost. Vse, kaj je dragega, je s’
q;stoj dyvoj primeriti/ 4  Sir. 26, 16 —20. Sveto
P'smo pravi; „Hixo no blago dobi plovek odstar-
' , ° v , alipa pedna xena je dar od Gospoda. 44  Iris.

14 . Sveto pismo dava izgled prave, popte-
ne  kervapske matere: „Kdo bode mopno xeno
na jvel ? tj ena  vrednost je od zdalep, ino od naj

344 Na svetelt svete Ane, matere preblaxene etc.

skrajanih mej. EJenega moxa serce se zanesena
i)o. — Ona de pemi vse dneve svojega xivlei)a
z’ dobrim ino ne s’ hydim povratjala. Ona jevu-
ne no prediva ziskala, no po sveti svojih rok de¬
lala. Ona je ednaka ladji tervca , kera kryh od
daleq prinese. V’ noqi je stanila, no svojim do¬
mačim spravo, no svojim deklam hrano dala.“
Sir. 31» 1 — 15. Poijtena xena je ednaka zakla¬
di v’ pivi penega xivlepa zakopanemi, ino t|lo-
vek, ker jo najde, more vse oddati, to je, vse
hyde no lagodne navade na sebi odpraviti, no
se ves spobolvati, naj bi vreden bil, po za xeno
dobiti. Ona je dobra bizer, kero kypec za dra¬
ge penezc ive. Sveti Pavel vypi, kaka xcna ma
biti: „0na ma biti ijista, poptena, trezna,skerb-
na za hram, dobrotliva, svojemi moxi podlox-
na, naj se beseda boxja nepreklipa/ 4  Tit. 2,5*
Take kreposti najdemo mi na Suzani, na Rebe¬
ki no drygih xenah. Nesme se ijlovek xeniti is
hydih no nepoštenih nagledov, ino sc more k
svojemi zakoni skoz neduxnost, qistost no rno-
litvo pripraviti s’ svojoj zaropnicoj, kak je Tobiav
s’ Saroj vifinil rekoq: „Ti, o Gospod ! vev, da
si jas moje tetice nejemlem iz mesne poxelno-

sti za xeno ; temoq samo od lybezni k’ zarodi, naj

Ki ca t«m'rv ivvtA «« —^ 1 /  _JL*1 _ te  m .7. n n §V6‘

bi se tvojo ime na veke pastilo/ 4  Tob. 8,9-

_ _ . ^     UM 1  v.tv i^utJKllOf J- V»/» \Jf 'J w  •

ti Krizostom vyqi xene: „Hoqes ti se tv °i c ^

moxi dopadnuti, dalt lepoti tvojo dyKo! R° c
• _ * ’ • ~

qista, poboxna, za hixovape skerbna xcna '
Toti spol kepa se perle dopadne, no je °b s J^

j.  i i. L * f

jeqi, qi bov stara, ali betexna gratav.
dale se

2) Vsaka kervapslia hixna mati ma od svete

^ miisnipim uiiua luuu um --

a ere Ane vyqiti svetost no poboxnost. — Sveto
n °, P°b° x no je xivela sveta mati Ana v’ svoje"’
ia.ions lem stani; molitva no slyx!ba boxja je b‘l°

N

5 er

tak

no

nos

g a

mo

liv;

po:

sve

bo:

Bo

ze

ke

no

sve

ne'

sve

no

ro

pri

bo

»E

no

bo

da

Ve

sve

ka

po

go
mi
me
dr
tal
k e
tni

3tC,

se na
lega
evu-
: de¬
li od
i do¬
da."
ihla-
qlo-
vse
no
eno
dra¬
ma
srb-
lox-
, 5 .

: be-
i is
s k*
no-
>iav
da
'no-
naj
Ive-
imi
odi
na!
ito-

Na 1
ete j

DtO

em

ilo

Na svetek svete Ane, matere prcblasene etc, 345

geno pervo veselje no naj velika no perva skerb,
tak kak peno sveto, poboxno no pisto xivlepe
no daryvape bogim, V’svoji svetosti no pobož¬
nosti je tydi poterplivo terpela vse texave svoje¬
ga stana no sramoto nerodnosti, ino ne liepala
moliti no prositi za telni sad ; ino kak hitro je os-
litrana bila, je vu vsi zahvalnosti svojo dete Bogi
poropila. Tak tydi vsaka kervayska mati ma
sveta nopoboxnabiti, pervo skerb za molitvono
boxjo slyxbo meti, poterplivo vse terpeti, kaj
Bog prež po potrle, ino se pemi kak sveta Ana
ze vsem zavypapom v’ roke dati, ino svoje otro¬
ke vseli naj perle Bogi poropiti, v’ pegovo skerb
novarboj no pemi za pe lepo zahvaliti, kak je
sveta Ana Marijo Bogi pasi poropila, no za toti
nebetrki dar Boga vseli hvalila. Tak beremo mi od
svete Elizabete Tyringoske, da je pena nabox-
nost osebojno gorepa bila, kelkokrat je ona po
rojstvi skos sveti kerst posvepeno dete v’ cirkvo
ponesla, ino tisto pod blagoslavom metrnikovim
boxji slyxbi sporopila. Sveti Franc Salez pravi:
»Dare je sveta Monika velkega svetega Augutrtina
nosila, ga je ona vepkrat kertrap veri ino slyxbi
boxje velipesti porapala, kak o i sam posvedopi:

je on xe v’ maternem teli boxjo sol okysii.
^elki navyk za kertrapske xene, da bi one sadje
svojega tela boxjemi velipestvi porapale, tre perle
pe porodijo; kajti Bog, ker poropitne dare
P°nixnega no volnega serca rad gorjemle, bla-
goslavi ob takem pasi no na vektre poboxne misli
^ater, Svedoki od tega Sejo Samuel, sveti To-
Akvinski, sveti Andratr Fierolski trkof, no
tJr ygih vep. Mati svetega Bernarda, vredna mati
takega sina, je vzela pasikpo porodi svoje otro«
1,(5 v ’ naropje, ino pe Jezutri Kristusi sporopila.
1110  °d totega pasa je ona pe lybila s’ po pitnost-

346 Nasvetek svete Ane, matere preblasene etc.

joj liki svete od Boga sebi naročene zaloge, v’
qem je tydi tak sreqna bila, da je vseh penili
sedem otrok velkih Svetnikov postalo/ 6  Sveto
pismo pravi: ,,Srečen je mor, ker dobro xeno
maj kajti broj rogovih let se podvoji.— Moqna
xena qerstvi svojega moxaj on de leta svojega
livlega v’miri prexival. — Dobra xena je jaki na-
god; ona je dobiqek poboxnega, ino de moxevi
za ijegovih dobrih del volo dana j naj je on bogat
ali sirmakj dak je ijegovo serce veselo, ino i)e-
govo obliqje jasno/ 6  Sir. 26 , 1 —>4. Sveti Kri-
zostom vyqi: ,,Niq na sveti je ne mogoqno, mo-
xa spobolvati, kak krepostna xena. Naj moxevi
prijateli, zvyqeni ali sami knezi kaj pravijo, on
tega neposlyhne tak, kak qi x)emi ijegova sena
to povej kajti ona je tista, kero on naj bole ly*
bi, ino pograjale ’z qenih vyst ma nekaj prijet¬
nega za gega. Divji no razvyzdani moxje so od
svojih xen v’ zaderxavne no krotke moxe preo-
berrjeni postali. Hedna no skerbna xena de per-
vle, kak vsaka dryga, moxa na bolvo pot spra¬
vila. Krepostna, qedna xena ive svojega mora
bole skoz djaqe, kak skoz besede podvyqiti.“

3) Zadniq ve se majo vse kervngske matere
od svete Ane tydi skerbnost no delavnost vyq* tl *
—• Nesmejo one zabiti na mater sveto Ano, kak
skerbna no delavna je ona bila za svojo dete no
za ves hram, polek qesa je ne nikoli Boga nope-
gove slyxbe zamydilaj zato pa je geno dete tyd*
k’ tak velki svetosti no vrednosti pred Bogom pr*'
vlo. Alipa ravno tak sveto zredeqe detce, kan
na naj svetevi Divici vidimo, pa se nagodi letanj)
Ude je zakon sam sveti no poboxen! Naj bi al
te kervagshi zakonci za to bole navyk svetega
Angela Rafaela sik’ serci jemati skerb meli > <a
se je to xe v’ starem testamenti terjalo. „Ti p a >

Na svetek svete Ane, matere preblaxene etc, 347

je rekel Rafael aggel k’ Tobiasi, kda bos v’ za¬
kon stopil, prenašaj perve tri dni s’ tvojoj neve-
stoj v’molitvi, ino te vzemi divico pun bogabo-
jeqnosti za tvojo xeno, ne gegeni od poqytne
poselnostij temoq skoz xelege, oqa postati, naj
te Gospod v’ tvojih otrokih blagoslavla.“ Tob, 6,
18. 22. To je perva skerb kersagskih starsov,
svetost xivlega $  te de tydi gihova skerbnost no*
delavnost za telo no dyso gihovih otrokov, no za
ves hram, od Boga gim vseli posreqana no po-
klagoslavlena; gihovodelo dezdaqno, ino giho-
vi otroki do gim povsodik poqtege delali no ska-
xyvali, Sveto pismo pravi od skerbne no de¬
lavne hixne matere: „Ona je svoje roke namoq-
ne reqi stegnula, ino geni persti so vreteno pri¬
jeli, — Ona se nede za volo svojega hrama pred
mrazom snega bojala; kajti vsi geni domaqi lyd-
je so z’ dvojnimi oblaqilami obleqeni. — Ona je
tenko platno naredila no oddala, — Ona je na
poti svojega hrama paško mela, ino je svojega
kryha ne v’magostijela. fjeni otroki so stanili,
mo go za naj blaxeneso qastili, geni mox je go
tydi hvalil. 4 * Sir. 3 l, 20 — 28. Sveti Franc Salez
v yqi skerb starsov za deteo rekoq: „Dare parahe
dyve xe enkrat k’ pohasnitbi razuma pridejo , te
morejo starsi si skerben tryd davati, strah boxji
v ’gihove serca vutiskavati. Dobro je spugavala
poboxna kralica Blanka toto duxnost z’ vrogim
gorom, ino gosto je rekla k’svojemi sini, svete-
mi krali Ludviki: ,,Rajši bi jas, lybo dete! tebe
P r ed mojimi oqmi mreti, kak en sam texekgreh
v qiniti vidila,“ Starši svete Monike so meli sta-
poboxno deklo, keri so zreditbo dekliqk na¬
bili, ino ona je toto duxnost tydi z’ lybeznoj
zvestoj bogabojeqnostjoj spugavala, no mla-
deliliqkam hasnovitno djagsko podvyqege

348 Na svetcli svete Ane, matere prcblaxene etc.

davala, no rje k’ dobrem! redi derxala$ one so
n. p. zvyn jednega pasa jesti ali piti ne smele:
„Zdaj, je ona rekla, ijete vi vodo piti, bodte
vi kda oxepene no kres klet zapovedavalej dali
nete za vodo vep marale, ino navada nepasnega
pitja de vam ostala, pi vi xelam zdaj popystite,“
Toti navyk si naj vsaka mati za svoje otroke za¬
ponk Sveto pismo hvali popteno no skerbno
xeno rekoq: ,,Kak goridopo sunce na nebi box-
jem j tak se sveti lepost krepostne xene liki kep
pene hixe. Lepota penega lica pri peni dozor*
jeni starosti je lyp, kera se na svetem sveppeki
sveti.— Xena, kera stalno sercema, stoji mot[-
no na svojih nogah kak zlate sohe na srebernili
podlagah. Boxje zapovedi so v’ serci svete xene,
kali vepne dnotne terdine na mopno pepino po-
stavlene.'* Sir. 26, 21 — 24.

Totih kreposti se morejo kervapske matere
posebno od svete Ane vypiti.

V’ xivlepi svete Ane smo si ali lepe krepo¬
sti zaponili: peno pistost no poptenost, peno
svetost no poboxnost, peno skerbnost no de¬
lavnost , liere kervapske matere na poj majo po¬
sebno nasledyvati. Kervapski starvi, matere
moredo zato piste no poptene v’ svojem xivlerp)
svete no poboxne, skerbne no delavne za svo)e
otroke no za svoj hram biti. Kervapslu star-
vi! kervapske matere! zmislite si gosto na sve¬
tega Joabima no na sveto mater Ano, ino n
pene lepe kreposti j ino se skerbte vseli po na-
sledyvati. Vypte se od pe tydi poterplivosL
pi vas Bog v’ vavi provpi pasih neoslisa 5 bo
te stalni no zvesti v’ provpi no molitvi, kak S'°'
ta Ana, ob dobrem pasi de Bog resnipno va '

Na svetek Divice Marije na Snegi etc. 349


oslival, tak kak ^o. Sveti Bernard pravi: „Bog
nam da ali to, za kaj mi gega prosimo $ alipa
nam da kaj hasnovitnevega.^ Amen.

Na svetek Divice Marije na Snegi

ali na

Snexne Divice Marje D en.

„Blaxeno je telo, kero je tebe nosilo, ino persa,

kerih si se vxival.“ Lyk. li, 27.

Forai[ax)e v’ Marijino brambo.

Rimski Patricjar Ivan no ijegova krepostna
tovarišica sta, pod Papevom Liberjom, obsto¬
ječo svedoifilo svoje naboxnosti proti preblaxeni
Divici Mariji poloxila. Bila sta oba od jako bla¬
gega roda, ino mela velke dobrine, ne pa sta
m ela deno nadobnikov, da je boxja predvidnost
*)ynega zakona ne poblagoslavila, naj bi i)ima k’
P r av poboxnemi deli priliko dala. Kajti dare
Stasi med soboj nasvetyvala, kak bi svojo blago
na j jakve pobasnyvala, stasklenula, naj svetevo
^ater za nadobnico zvoliti. Na toti konec sta
D° stanovitno prosila, naj bi pyno otpvestno no
dobro volo gorvzela, ino rjima znamlei)e totcga
dobrotlivega navzetja na znape dati htela, na
kaj bi svojo blago navernuti mogla. Mati milo-
scrijnosti se je prikazala obema v’ noqi, ino i)yje
opomirjala, v’Rimskem mesti na nekem brexiqi,
ker de v’ pridoqem jytri s’ snegom pokrit, x)oj

550 Na svetek Divice Marije na Snegi etc.

na past cirkvo postaviti. Tota naprejpoved je
pydeš predpolagala; kajti bilje te Mevpek, eden
v’ Rimi naj vropeših mesecov. Poboxniva tova¬
riša sta šla drygo jytro k’ Papeši, pemi svojo
volo povedala; sta pemi rajtala, kaj se je prigo-
dilo, ino ga za svet prosila, kak bi se zaderati
mogla. Papeš, ker je ednako prikazen mel, je
pyje k’ zversepi svojega naprejimetja opomipal,
ino šel, od svojega dyhovstva sprevajan na po-
stavleno mesto, kero je resen s’ snegom pokrito
bilo. Ty je poznamlal on prostor za cirkvo,
kera se je na trotritbo totega Patricjara no pego-
ve xene lepo postavila. Za pydesa volo, ker se
je nagodil, se je velela spervkonca Marija sne-
gova. Da pa je potle skos Siksta Tretjega no dry-
ge Papeše ponovlena no povekšana postala, je
dobila na odlopek od drygih v’ Rimi na past Ma¬
teri boxji posvepenih cirkvi, ime Marija Vekva;
nadel za starega lepega zida volo, nadel pa za
dragih ostapkov volo, s’ kerimi je obogatena bi¬
la. V’ toto cirkvo pride dosti poboxnih verni¬
kov, keri se porapajo brambi no varbi Marije ma¬
tere boxje, ino po prosijo za peno predprošpo
no pomop, skos kero so se tydi xe vnoge p} r "
dexne milosti dobile Patricjar Ivan se jes’svo-
joj xenoj Mariji Divici porapal, ino na peno past
cirkvo postavil, kera se je snexna Divica Marija
velela. V’ brambo no varbo tote Divice Marije
se dosti vernikov porapa, ino tyde mi se petno
poj porapati. Mi se dnes te pemo podvypitit

I. Kda se mi moremo v’ Marijino brambo po*
rapati, ino

H. Kak se moremo v’ peno brambo pora¬
pati..

Na svetekDivice Marije na Sncgi etc. 351

Jas vas vse dnes poropim v’ peno brambo j
posipajte dnevni navyk skerbno j jas pem zapeti
1 '  penoj pomopjoj. —

L

Xe v’ pervih pasih kervapstva je cirkva svoje
otroke opomipala, naj bi se oni Marijini brambi
porajali. Iz rje je tydi Jezuv sam htel rojen
bitij ino kelko naj prednevih milosti je on poj
podelil. Ona je mati milosti. Stavmo mi zato
velko zavypape na peno predprovpo, ino mi mo
skoz po od Jezuva nam potrebne milosti dobili.
Mi se moremo ali Divici Mariji v’ brambo vseli
zavypati: l) v’ navem srepnem stani, 2) v’ne¬

varnosti no nesrepi, 3) v’ terplepi no texavi,

l) Mi se moremo vseli Mariji Divici v’ roke
dati, naj perle v’ navem srepnem stani. — Mi
smo mi kak hte srepni, bogati, zdravi, moprii
do  veseli j vse tote srepe no milosti no dobrote
Diamo le od Boga, ino pri vsem tem ve smo le
De nave srepe zvervili, pi nemarno pistega, po¬
bovega, pravipnega no Bogi dopadlivega mir-
ne ga serca, pi nemarno milosti no varbe boxje
r °ke nad nami no nad navim premoxepom, ino
hrambe Divice Marije boxje matere. Mi se v’
Davi srepi vseli moremo v’ brambo Divice Marije
n ° v’peno predprovpo pri Bogi porapati, ino po
na  pomop zvati, kera pri svojem boxjem Sini
na j veppremore, naj on navo srepo varje no pu-
' a j mo nas na dale srepne, zdrave no vesele
°bderxi. Vseli moremo mi pobovnega serca biti,
n ° Marijo Divico lepo pastiti, peno xivlepe na¬
ši^ vati, no Bogi s’ pistim sercom no neduxnim
te lom slyxiti j skoz boxjo milost no pomop de

352 Na svetelt Divice Marije na Snegi etc.

Divica Marija nas varvala, no nas na dale sreijnc
obderxala. Mi moremo boxje zapovedi vseli zve¬
sto no sveto zderxavati; te mo se Mariji vseli
slobodni v’ varbo poraqali. Mi na Boga v’ sreqi
nikoli nesmemo pozabiti, noše v’ dobro ti prevze¬
ti ;  kajti v’ sreqi glovek berxej na gega pozabi
no v’ grehe padne, v’ nesreči no terplegi pa se
berxej spobolsa no k’Bogi nazaj oberne. Doklig
je David od Savla pregagan bil, no pred gem
bexati mogel, je ne grešil $ temoq je mislil na
Boga, ino vzel svoj pribeg k’ Bogi. Dare pa je
svoje sovraxnike premagal, se je zagrešil tesko.
Bojmo se mi qasne sreqe, kera naši dysi tak
lehko nevarna je: terplega vodijo slobodnej v
nebesa. Neka xena je enkrat Marijo med lydmi,
dare je Jezus vyqil, blaxeno hvalila, rekoqJ
„Blaxeno je telo, kero je tebe nosilo, ino persa,
kerih ,si se vxival. Jezus pa je odgovoril: Je re¬
sen , blaxeni so tisti, keri besedo boxjo tpyjejo,
no jo zderxavajo.“ Lyk. 11 , 27. 28- Sveti An-
zelm pravi: „Mariji slyxiti je telko, kak kralest-
va meti; pred vsem pa se moremo skerbeti, na¬
šo qastege proti goj skoz nasledyvage genih kre¬
posti skazyvati, ino si na taki naqin geno nag-
genost no geno brambo spraviti.*'

2) Na dale se moremo mi v’ Marijino brani'
bo porogih v’ nevarnosti no nesreqi. — Marij 3
je boxja mati, mati Jezusa našega zveliq ar3 i
ona je tydi naša mati, mi smo vsi geni otroki
Otroki, dare vidijo kako nevarnost ali nesrečo
pred soboj, bexijo v’ materno krilo ali naroqi e  5
ali qi so oni v’ nesreqo prišli, krigijo za mater¬
jo) na vekse, no zovejo go na pomoq. T a ^ se
tydi mi moremo, gi vidimo nevarnost ali nesie'
qo nad nas priti, v’ brambo no poinoq Marije,
nase matere, naj vekse no naj mogoqnese p°*

Na svetel* Divicc Marije na Sncgi etc. 353

moqnice, podati, no 50  na pomoq zvatij kajti
ona dosti no naj veq premore pri Bogi no svo¬
jem Sini, Za kerega ona v’ potrebi, nevarnosti
no nesreči prosi pri Bogi, tisti de odrešeni no
pomoi[ dobil 3  kerega ona varje , tisti de sreijno
nevarnosti vujsel. Ona je mogoipna zadosti, vse
nevarnosti no nesreqe od nas odvernuti, ali nas
\  i)ih odrešiti: Mi le moremo po rženem xivlex)i
siveti, boxje zapovedi, kak ona sporjavati zvesto,
naj mo ijene brambe vredni. Ona sama je v’ vel-
lii nevarnosti no nesreqi s’ svojim detetom pred
Herodesom bila, ino Bog jo jevarval, da je bila
vseli pemi dopadliva. Od i)e valajo besede sve¬
tega pisma , s’ kerimi nas ona opomina rekoq ;
»Dak me poslyvajte zdaj, moji otroki! Zveliqani
sejo, keri moje steze zderxavlejo. Posljsajte
'nojo podvyqe:ge, ino bodte mudri, no ga neza-
venite/‘ Prip. 8, 32. 33 . Sveti Bernard reqe:
»Hev ti, kaj de tebi ona skos svojo predprotsijo
pomagala, dak nasledy i)eno xivleqe. — Tisti je
Ba j tiho od tvoje miloserqnosti (o Marija), ker je
tebe v’svojih potrebah na pomoq zval, ino ne
jtslivan bil.“ Sveti oqaki, kak Augustin, Am-
wo z>  Remus, Zlatovyst, Anzelm so velki qa-
stiteli Marije bili, ino oni naraqajo tydi vsem
Ba m rjeno qaster)e. KerVasgska cirkva pozdravla
; lar ij° , ijejiemi imeni primerno, za zvezdo mor-
J a j kera vsem tem, keri se po nevarnem morji
l °tega sveta vozijo, sveti, naj oni skoz greh ne-
| er pijo loma ladjej alipa qi so ravno polamarje
* aa ie terpMi, skos pokoro pa na syho pridejo.
ve ti Bernard zato prizava vsaliemi med nami tak;
»Neodverni tvojih oqi od svetlobe tote zvezde,
'l 1  neqes od valov popadpen biti. Mi vetri skyv-
i) ay  se zazdignejo, qi ti na peqovje bridkosti se
2 a devav: dak glej na toto zvezdo, no zovi Marijo

354 Na svetek Divice Marije na Snegi ctc.

na pomoq, Si ti zmoteni za volo velkosti tvojih
grehov^ si ti osramoteni za volo nečistosti tvoje
vesti} siti pobit za volo stravnosti sodbe, tak da
zapnev od xalosti pokonpan biti, ali celo na dno
zadvojepa se pograxati: dali zmisli na Marijo.
V’ nevarnostah, v’ tesnobah no dvojepih rei[ah
zovi Marijo na pomoč!'* Posebno rada MarijaDi-
vica nam pomaga, pi smo mi v’nevarnosti greha,
pi smo v’nevarnosti zapelani biti: zovmo 50
dvesto na pomop, ona de nas revila, skoz
peno pomoq mo se obranili! Ona je pribeg
grevnikov.

3 ) Zadniq ve se moremo mi Divici Marljiv
peno brambo poraqati v’ terplepi no texavi. —
Mi mo xe v’ tem vellio pomoq no poveselepe v
terplepi najsli, qi si zmislimo, da je MarijaDi-
vica sama vfelko xalost no terplepe terpcla, po¬
sebno dare je pod krixom stala, no dare je svo¬
jega Sina mertvega no bledega vsega v’svojo krilo
prijela: xe tota Marijina xalost no toto peno ter¬
plepe de nam v’ terplepi no bridkosti velko po*
terplepe delalo no sladilo poveselepe davalo, in®
mi mo lexej terpeli no sreqno prestali. Marija
pa'je zato tvdi pomopnica no razveselnica vseh
xalostnih, ona je zdravje betexnikov, obranil) 3
grevnikov, skerbna posebno za navn zvelipappi
no pomopnica kristjanov. V’ navem terplep>»
betegi, rievoli, stiski, sirmavtvi no xalosti se
moremo ali xalostni materi boxji porapati nopp'
beg k’ pej jemati} mi ne mo od pe zavcrxern>
nemo od pe bres pomopi vli, qi smo le vseh s
pistim sercom no neduxnim telom no pravip ninl
djapom po pastili, no pene kreposti verno n as '
Jedavali. Terplepa no protivnosti nas posehn"
morejo spobolvati no na pokoro ravnati. M 1 / 1
moremo terplepe v’ hasek navega zveličani) 3

mati

pripe

maga

Xeni

dveri

paka

zvelii

to je

xivi,

vi: ,;

pah :

od t\

ti 9 e

ga xi

nabc

nebi

ona

varje

vodi

zato

vici

roj s

Berr

milo

nik c
pyvo

remi
na p
tali
gem

Sv

ojih
roje
k da
dno

•ijo.

ijah

Di-

;ha,

5 °

m

beg

iv’

v’

Di-

io-

i'0-

ilo

er-

50-

no

ija

eh

ba

) e >

)’>

se

ri¬

li)

>

s

m

is-

10

si

e-

Na svetek Divice Marije na Snegi ete. 355

matij kajti skos terplege nas qe Bog v’nebesa
pripelati. Marija de nam posebno k’ temi po¬
magala. — Sveto pismo pravi od Marije: „Bla-
xeni je qlovek, ker mene qyje, ino pri mojih
dverah vsaki den straxa, no pri pragi mojih dveri
i[aha. Ker mene najde, bode xivlei)e najsel, ino
zveliqarje od Gospoda dobil,“ Prip. 8 , 34. 35.
to je, ker na ijeno xivlege paško ma, po rjem
xivi, no 0)0  na pomoq zove. Sveti Bernard pra¬
vi: „V’ nevarnostah, v’ texavah, v’ dvojeqih re-
ijah zovi Marijo na pomoq. Ona naj neodstopi
od tvojih vyst, no ne od tvojega serca; ino naj
hijeno predprosrjo dobiš, dak nepopysti rjene-
gaxivlerja nasledyvatij kajti v’tem obstoji prava
naboinost k’ rjoj. Ako ti za rjo j greš, dak ti
neblodiv; qi ti rjo nazavas, dak ti nezdvojis; qi
ona tebe derxi, dak ti nepadnes; qi ona tebe
varje, dak.se ti nema^r niq bojati, qi ona tebe
vodi, dak bos ti gotovo k’ zvelujarji prišel, ino
z ato na sebi samemi skysil, da se ona po pra¬
lci veli: Marija, to je, morska zvezda, za ke-
ro j se mamo derxati no se rjoj poratpati. Sveti
Bernard pa pravi: „Ona vsem odpre krilo svoje
®doserqnoti, naj slyxnik najde odresege, bole-
n *k ozdravlege, xalosten poveselerje, grešnik od-
Pjsege, praviqen milost skoz rjo.“

V’ totih stanih, kak smo zdaj qyli, se mo.
r emo v’ brambo Divice Marije porajati no rjo
J 18  pomoq zvati. Zdaj pa se vam qem pokazati,
* a k se moremo v’ rjeno brambo podavati, v’dry-
a”em deli.

s vet. Del. 25

356 Na svetel; Divice Marije na Snegi etc.

II.

Ob vseh pasih so se verniki v’brambo nopo-
mop Marije Divice porajali, ino od rje oslivani i
bili. Tydi mi se moremo Mariji, naj vekvi po- I
mopnici porajati v’ peno varbo: l) ponixno,

2) poterplivo, 3 ) ze vsim zavypapom.

l) Miše moremo v’Marijino varbo no bram¬
bo porajati celo ponixni. — Mi se moremo ze
vsoj ponixnostjoj Mariji Divici v’ peno obrambo
podati v’ navih potrebah no silah. Mi moremo
spoznati no obpytiti navo slabost no nepremo-
xepe, navo grevnost no nevrednost; z’grevanim
no spobolvanim sercon se te It’ Mariji z’ navoj
provpoj podati moremo, xalostni prež nave gre¬
he, naj bi ona za nas pri Bogi prosila no nam
pomagala 5  mi si moremo zaslyxiti skoz navopra«
viijno no krepostno xivlepe peno pomop no var¬
bo. Otrok spozna v’ nevarnosti svojo slabost no
nepremoxepe, ino se ne zanese na se: temop
ves ponixen on v’ materno krilo bexi prosep, naj
bi ga branila, da bi se pemi nebi nikaj zgodilo.
Tak se tydi mi moremo celo sponixani Mariji v
krilo podati v’potrebi no nevarnosti, naj nas
ona varie no brani. Moremo si zmisliti na po,
kak se je ona tydi vsa ponixna v’ nevarnosti no
texavah s’ svojim detetom vseli v’ boxjo volo no
brambo podavala. Tydi v’ srepi moremo mi se¬
be no vso navo blago vseli celo ponixni poj zroip
ti, naj ona svojo branlivo roko prež nas dersi.
no varje od vse vkode. Hervapska cirkva nas v
■svoji molitvi opomipa, se v’ peno varbo poz¬
vati rekop: „Pod tvojo obrambo no varbo besi'
mo , o sveta boxja porodnica! nezaverxi nav c
molitve v’ navih potrebah j temot{ revi nas vsi v

Na svetek Divice Marije na Snegi ete. 357

dar vse nevarnosti, o qevena ino naj srebneva
Divica, nava Gospa no srednica, nava priporoq-
nica, s’tvojim Sinom nas spomiri, tvojemi Sini
naszroifi, tvojemi Sini nas naprejpostavi ! <s

2) Se moremo mi v’Marijino hrambo poda-
vati celo poterplivo. — Mi moremo smisliti, kak
poterplivo se je ona v’ boxje roke podala, no
kak poterplivo je vse texave terpela v’svojem xiv-
legi, ino Bog jo je povsod varval no sreqno ob-
dersal. Tak poterplivi se tydi mi moremo v’ box-
jo volo podati no v’ Marijino brambo j ona de
nam spravla pri svojem Sini pomoq, da nemo v’
nesreiji prejvli: temoq tisto na nav hasek sreqno
prestali. Miše mi rjoj z’navim poboxnim nobo-
goblaxenim , krepostnim xivlepom dopadnemo ;
t[i smo rjeni pokorni no dobri otroki, qi je navo
serce qisto no neduxno, no lvbezen boxja no
blixnega v’ ajem, qi je nav hod praviijen: te je
ne mogotje, da bi nas Marija naj bolva mati mo¬
gla zaverqti, svojih otrok ; kajti te smo merje¬
ni otroki, rjoj naj vekvo veselje; ona nerare svo¬
jih dobrih no verlih otrok zaverqti, kaliti lybez-
n iva no dobrotliva mati. Sveti Ambrož nas vyqi
se Mariji poterplivo no ponixno poroditi rekoij:
»Od naj raheve no naj qisteve xele zdihavam jas
h’tebi, o Marija, moja mati! O da bi se moje
ln otji tak daleq vtegnule, ki bite jas vredno ly-
hiti mogel! Vyqime, o neoinadena Divica! kere
poijtene misli bi jas od tebe meti, ino kak bi jas
te be dostojno qastiti mogel. Ah da bi moja dy-
Va  se take mere proti tebi vujxgala, kaj bi se
m ojo telo od lybezni celo zapravilo! Mojo serce
hi tebe ali moglo po vrednosti qastiti, mojo miv-
' e 5 e tebe tvojim prednevim lastnostam primerno
Jybiti; moja dyva bi mogla tebi slyxiti, kak sem
Jas duxen; mojo meso bi se moglo v’ tebi za vo-

25  *

358 Na svetek Divice Marije na Sncgi etc.'

lo tvoje neomadene divit|josti veseliti, ino opra¬
vilo mojega xivlega bi mogla rjast boxja no tvoja
slyxba biti, o Marija \“  Sveti Bernard pravi:
„Ona je milosertjna, je ona je mati miloserijno-
sti, je rnela ona z’ enimi miloserrjnost, keri so
rjo povabili (na gostyvage), za kelko veij de ona
proti nam posmilege mela, keri mi go na po-
moij zovemo.

3) Mi se zadnirj moremo v’ brambo Marije,
boxje matere, podavati ze vsem no stalnim zavy-
paj)om. — Navo zavypage na pomoij no pred-
provgo Divice Marije more terdno no stalno biti,
Mi se nam ravno vidi, da smo ne ijasi ali vseli
po na vi voli no slabi zastopnosti oslivani, mo*
remo le v’ vypaj)i na geno pomoq ostati no ne
popystitij kajti tota obstojeqnost je xe bila po-
moq boxja no varba Divice Marije) ino rai z’na-
vim slabim zastopom nezapopadnemo vseli, kak
nam Bog pomaga, ali kak Divica Marija nas var-
je; zato pa pravi sveti Bernard : „Bog nam da
to, za kaj ga mi prosimo 3 alipa kaj hasnovitne-
vega/‘ Marija je zadosti mogoijna nam pomaga*
ti, no nas braniti, qi si le mi skoz navo zaderxape
zaslyximo geno brambo no pomoij j zato pa na-
vega vypaga na go nesmemo popystiti. Kersags-
ka cirkva jemle zato ze vsem zavypagom svoj

E ribeg k’Mariji Divici v’ molitvi rekoij: „Mevena
odi kratica, mati milosti, xivlega sladkost no
navo vypage, bodi qevena! Mi nevolni otroki
Eve, se na te zezavamo, no xalostni no objoka¬
ni v’ suzni dolini k’ tebi zdihavamo. Oberni,
nava zagovornica 1  tvoje milostivne oqik’nam>
ino nampokaxi po totih nevolah Jezuva, naj sve-
tevi sad tvojega tela ! O dobrotliva , o milostivna,
o sladka Divica Marija 1 “  Sveti Bernard pristavi-
Dal; ali spravi, o blaxena Divica! skos tvojo n* 0 "

Na svctek Divice Marije na Snegi ctc. 359

litvo dušnim odpysege, betexnim vrastvo, ma-
loseri[nim serqnost, salostnim povesel, v’nc-
varnostah stojeijim pomoq no resege. Vse ge-
gove dare milosti podeli tvojim sIyxcbnikom, lteri
tebe hvalijo, ino tvojo naj sladkeso ime, o Ma¬
rija , nazavajo $ Jezus Kristus, tvoj Sin nav Gos¬
pod, visokopohvaleni Bog od vek do vek.“

Tak se moremo mi v’ potrebah Mariji Di-
vici v’ brambo porajati.

Mi smo se dnes podvyqili, kda se moremo
v’ Marijino brambo podavatij najmrcq v’ naši
sreqi, naj nas ona varje od nesreče $ v’nesreiji
no nevarnosti ino terplegi, naj nas ona resi. Mi
sc moremo tydi, kak smo qyli, v’ geno brambo
podati ponixni, poterplivi no ze vsim zavypagom,
naj bi,vredni bili gene brambe no predprosgc
pred Bogom; kajti ona je mogoqna zadosti nam
pomagati^ ona, mati bosja, kralica nebes no
zcmle, je tydi naša mati. Mi mo tydi dobili
vseli geno pomoq, qi se le skoz verno zdcrxa-
vage boxjih zapovedi, spobolsage našega sivlerja
no nasledyvage genih kreposti tote pomoqi vred¬
ni naredimo j kajti zato je tydi Marija vse milo¬
sti od Boga dobila, da je zapovedi boxje zvesto
spugavala. Neka xena je enkrat rekla k’ Jezu-
Vi:  »Blaxeno je telo, kero je tebe nosilo, ino
Pcrsa, kere si cecal. Jezus pa zaqne: Je resen,
z veliqani so tisti, lteri besedo boxjo tjyjejo no
z derxijo. ,<  Sveti Augustin pravi, da je Jezus
‘tel reqti: „Sama moja mati, kero vi za blaxe-
n° mate, je za tega volo blaxena, da ona besedo
n°xjo zderxavaj nepa samo zato, da je tota be¬
seda v’ goj meso na sc vzela, no med nami pre-
t“valaj temoq da je toto besedo zdervavala, to
,c j vervala no zvesto lybila. e<  Ino tak mi tydi
'lemo vseli s’ kersagskoj cirkvojj moliti: „0 Go-

360 JSa svetek svetega Oxveta, Krala no etc.

spod ! podeli nam skos tvojo miloserqnost ino na
predpro^po naj blaxeneve Divice Marije, tvoj
mir, brambo no blagoslav; skoz Jezuva Kristusa,
navega Gospoda. 4 * Amen.

Na svetek svetega Oxveta, Krala no
Marternika.

„Ino ker ednemi totih naj menvih kupico merzle
vode tydi samo v’ imeni vyijenika podal bo¬
de ; resnično vam povem: toti nede svoje
plaije zgybil.“ Mat. 13, 24.

fjegove kreposti. — Navo nasledy*
vage.

Sveti Oxvet (Ozvald), sin hajdoskega krala
Adelfrida, ’z Northumbroske dexele na Anglos-
kem, se je 604- leta na svet dal. bjegov oqaje
bil 6l6, v’xodi vmorjen, ino Oxvet je pobeg-
nul s’ svojimi brati na Hkotosko, ltde so bili vsi
v’ kervapstvi podvyqenino kerveni. bjegov brat
Eanfrid je bil potle v’ boji od Kadvalana vmor-
jeni. Oxvet je nabral malo, ’s kervenikov ob¬
stoječo vojsko, no vel proti Kadvalani. Kda ste
se vojske srebale, je postavil Oxvet pred svojo 0
oroxjenim veregom krix, no rekel k’ svojim bo*
jakom: „Pokleknimo mi dol, no prosmo pravega
Boga, naj nas on proti prevzetemi sovražnik*
brani; on ve, da je boj, keregami mamo, p ra '
viqen, ino da se mi le vojskovamo , naj bi
xivlepe no navro deselo branili/ 4  Ino zdaj s °

Na svetek svetega Ovveta, Kralanoctc. 301

padnili skoz zavypape na Boga ino zgled svetega
0xveta vujsgani, kak levovje med sovraxnike,
keri so se tak naglega no serpnega popada ne
dovedili. Kadvalan je bil vmorjen no sovraxniki
| odegnani. Skos toti premag je postal Oxvetkral
v’ Northumbroskem. On je bil sedem no dvajsti
let star, ino molil z’Davidom: „Ne nam, o Go¬
spod! ne nam; temop tvojemi imeni daj qast, <f
Ps. 113, 1. Toto mesto, kde je premag dobil,
je dal od zahvalnosti odzdaj nebeško pole ime¬
novati. Krix, kerega je on pred zapetkom bit-
ve postavil, je on, kak pegovo lystvo, skos svojo
celo xivlepe, v’ velki pasti imel. Naj bi skoz
xod zmoteno no zadivjano lystvo na pot zvelipa-
ija spravil, je poslal pasi od zapetka svojega
kralyvapa na Hkotosko, no prosil svoje prijatele
no oblastnike desele, naj bi pemi ednega škofa
poslali. Ino dobil je potel Aidana, poboxnega
no zvyqenega svetega moxa, ker je lystvo srep-
no no z’ dapkorn vyqil. Oxvet je pemj skofoski
sede? postavil v’ Lindisforni, kde je sam selo
imel. Oxvet je stavil cirkvi no klostre, naj bi
liervapstvo zmagal no rassirjaval. Da je pegovo
serce od Jezusove lybezni gorelo, se je skerbel
s am tistim, keri so jezika skotoskih predgarov
Ve re premalo razmili, Jezusov vyk v’ apgloskem
razlagati. Posebno je Qxvet skos svoj bogaboje¬
či izgled na svoje podloxnike delal. Zvyn tega,
da je on z’ gorkostjoj vseli pri opitni boxji slyxbi
®il» je porapal vsaki den, pri svojih vnogih opra¬
vah, neke vyre molitvi. On je dal vsaki den
Po odlopenih krajeh kralestva na svojo plapilo
vnoge boge hraniti. Kda je enkrat na vyzemsko
nedelo xe vse razdavano bilo, je vzel velko sre¬
brno skledo , kera sc je ravno gornesla , jo dal
milodarnemi oskerbniki z’zapovedjoj, hrane med

302  Na svetek svetega Oxveta, Kralanoetc.

boge razdavati ,  no skledo na telko kosov spo-
treti, kelko je potrebnih bilo. TJegova dyvna
gorkost no ^egove dobrote so se daleq vyn \
ijegove dexele rasvirjale. On je bil pri kersti
Cinegiza krala Gevisov no Vestsaksov, si vzel
ijegovo qer za xeno, no zdignul ijega s’kersta,
Oxvetovo kralyvaqe je bilo pravilno, milostno
no mudro. Vsi podloxniki so ga lybili, ino pri
vseh knezih je v’ velkem imepi bil. V’ devetem
leti svojega kralyvapa je bil od hajdoskega krala
Penda z’ xodom obsegrjen, ino kda je  smertbli*
zo  vidil, je molil za svojo vojsko z’ besedami:
,,Bog se naj smisli qrez dyve On je  padnil v’
bitvi 642. leta, no 33, sfoje starosti. Penda je*
mi je dal glavo no roko odsekati no na kol na*
teknuti. Ozvi ijegor brat je zebral ve ostajoijo
vojsko no Penda na pobeg pritisnil, nosemi vzel
glavo no roko svojega brata. Bog je svojegasly-
xebnika, svetega Oxveta z’ vnogimi qydevi oma¬
stil ravno na mesti, kde je vmorjen bil. To je
xivleqe svetega Oxveta krala no marternika, s
lterega si mi na premivlavage vzememo

I. fjegove kreposti, ino
II. JMavo nasledyvai)e.

Mejte paško na dnevno podvyqepe, kaj¬
ti velki hasek obderxi za navo dyvo. Jas tak
zaqnem,

I.

Imenitneve kreposti svetega krala no marter*
niltaOxveta sejo, l) ijegova poboxnost, 2) 9 e '
gova darovitnost, 3 ) ijegova praviqnost.

Na svetek svetega Oxveta, Krala no etc. 363

l) Poboxnost svetega Oxveta se nam na] per-
le v’ pegovem xivlepi skaxe. — Dare je pegov
oqa Adelfrid v’ xodi smert najsel, je pobegnnl
sveti Oxvet s’ svojima bratoma na #kotoskc, kde
je najsel neke predgare Kristusovega Evapgclja,
bil v’ kersapskem navyki s’ svojima bratoma pod-
vyqeni no kerseni. Kak poboxen je on bil, no
kak zvesto je vseli Bogi slyxil, vidimo mi ’s tega,
da je v’ xodi le pri Bogi vsegamogoijnernipomoij
no brambo iskal, ino se ne na se no na svoje
bojake zanesel. On je s’ svojoj rokoj pred svoji¬
mi bojaki krix postavil rekoiji k’ pim : „Poklek-
nimo mi dol, ino prosmo pravega Boga, naj on
nasproti prevzetemi sovraxniki brani 5  on ve,
da je toti xod, kerega mi mamo, pravilen, ino
da se mi le samo prepiramo, naj bi našo xivlepe
no našo dexeIo branili/* bjegova poboxna mo-
litva je bila oslisanaj kajti molitva pravilnega
dosti premore j on je premagal sovraxnike, no
De rastrosil, tak da so se besede svetega pisma
spunile: „Gospod je spystil svoje strele, ino je
De (sovraxnike) rastepel/* Ps. 17, 15 . Oxvet je
molil ponixno, llda je kral postal: „Ne nam, o
Gospod! ne nam) temoq tvojemi imeni daj rjast.**
^’ s ' 113, l. Bogi je hvalil on toti sretjen premag
v  svoji ponixnosti no poboxnosti, ino ne sebi.
Gn je od zahvalnosti proti Bogi toto mesto pre¬
moga nebeško pole imenyval, ino krix s’svojim
tystvom vseli v’ ijasti imel. bjegova prava no naj
''eksa skerb v’ kralyvapi je bila, Iydem kersaps-
^0  vero spraviti, zato pa je poslal ijasi po mes-
na Hkotosko, naj bi pegovo lystvo k’ slyx-
m pravega Boga spravili no k’ zvelipapi, On je
pomagal po svojem zgovori navyk vyqiti, naj
)l  lydje lexej razumeli. On je bil vseli pri sveti
^esi no molil vsaki den neke vyre na kolenah

3G4 Na svetek svetega Oxveta, Krala no etc.

v’ takem derxagi, ’s kerega je vsaki lehko zno-
trego mislece gegove ponixnosti, zavypaga no
lybezni, od kere je bil nadehgeni, odvzeti znal,
Ke dare je smert pred oqmi vidil, je molil no
prosil Boga za svoje bojnike rekoq: „Bog se naj
smili qrez dyve.“ Besen je na svetem Osveti,
kaj psalem pravi od poboxnega: „bJegovo serce
je pripravleno na Gospoda vypati, gegovo serce
je vterdeno; on nede gogeni, dokliq nede vidil
pod sobo j svojih sovraxnikov.“ Ps. 111,8*

2) Mamo mi na svetem Oxveti premislavati
gegovo darovitnost. — Izgled gegove pobož¬
nosti, kero je on povsod v’ djagi kazal, je pri
gegovih podloxnih dosti opravil. Polek pobož¬
nosti je bil on tydi moqno darovitenj kajti skos
to se je on Bogi za vse dobrote zahvalen skazy-
val. On je vedil, daJezuv to, kaj se od lybezni
k’ gemi potrebnemi da, tak gleda, liki da bi se
gemi samcni dalo. On je spugaval besede: ,d n0
ker ednemi totih naj menvih kupico merzle vode
tydi samo le v’ imeni vyqenika podal bode; rcs-
niqno vam povem: toti nede svoje plaqe zgr¬
bil,Mat.  13 , 24*  Poseben dokaz gegove da-
rovitnosti je bil toti: On je imel vego, oseboj-
no po Svetkih pri boxji slyxbi biti. Dare je en¬
krat domo privel no si s’ svetim vkofom Ajdanont
k’ mizi sel, se je reklo gemi, da je dosti bogih
pri vratah sela, keri za milodar prosijo. KraM c
pystil qasi vse gorznosene hrane ’z mize bogi 111
razdavati, ino ve zapovedal, sreberno skledo
na telko falatov spotreti, kelko je bogib bilo,
no gim razdavati, Dare je sveti Ajdan totode'0
lybezni vidil, je prijel krala za pravo roko, 'j 1 ’
prosil Boga, naj nebi dopystil totc roke spe f  \
neti. Ino Bog je oslival svetega Ajdanaj bn) 11
qastivreden Beda posvedoqi, da ve se jo  tlSta

roka
Od s
»On

0xv

timi

blix

tydi

ver<

sam

bila

nap

zad

nos

On

pro

po«

goi

no

bli:

pra

po«

zat

5 e !

V0(

bc

dal

vil

to

bi;

Ož

mr

E

po

20

Na svetek svetega Oxveta, Krala no etc. 565

roka ob pegovcm pasi nesperhnena shrapyvala.
Od svetega Oxveta je spupeno, kaj psalern pravi:
„ 0 n je rastrosil no dal sirmakom.“ Ps. 111,9-
3) Na sledpe ve mamo mi na svetem krali
Oxveti pegovo pravilnost premivlavati. — S’ to-
timidelami, kere so dyhovno no posvetno srepo
blixnega za konec mele, je sveti Oxvet zepipal
tydi vnoge kreposti. On je sivel liki pravilen ’z
vere, ino ne maral za posvetno blago $ temop le
samo veijno je visoko cenil, PJegovo serce je
bilo od pozemlenskih nagnep prazno, puno pa
naproti lybezni boxje no blixnega. On je vidil
zadniij pri vseh prijetnih no protivnih prigod-
nostah pravipno roko boxjo, kera vse ravna.
On je vse, kaj se je prigodilo, z’ zahvalnostjoj
proti Bogi ’z pegove roke jemal, no ze vsim
podverxepom no podapom v’ boxjo volo. Ne¬
govo Iadape je zato bilo tydi pravipno, milostno
no  pedno. On je imel vseli velko lybezen do
Pisnega. Vsaltemi svojemi podloxnemi je on
pravico spoznal, zato pa so ga tydi vsi pegovi
podlosniki vseli radi meli no mopno lybili, ino
zato je tydi bil povsodik v’ velkem imepi. Od
5 e gavalajo besede svetega Dyha: ,,Pravipnega je
vodil Bog po pravi potij no je pemi pokazal ne-
^evko kralestvo. On je pemi znanosti Svetnikov
ino ga je skoz pegove dela k’ pastam spra-
v 'd, no pegove trvde spunil.“ Mud. 10, 10. Sve-
to  pismo pravi: „Blaxena je dexela, kere kral je
blagi.o Ekl. 10, 1". Kralyvape no dexela svetega
Oxveta je tydi zato tak srepna bila, dajo  vseli z’
m udrostjoj no dobrotlivostjoj kralyval. Sveto
P'smo pravi: „Muder kral rastrosi hydobne, —
kralovo serce je v’ roki boxji, — pravipen kral
pozdigne dexeIo, alipa skopi tisto zapravi.“ Pris.
2f) j 26. 21, 1. 29, 4.

366 Na svetek svetega Oxveta, Krala no etc.

Tote so predneve kreposti svetega krala no
marternika Oxveta. Tote mi ijemo na gem na-
sledyvati k’ navemi dy vnemi haski, ino to vam
pokasen v’ drygem deli.

II.

Mi ijemo svetega Oxveta variha tote fare,
ijastiti skos to, da qemo gegove kreposti zvesto
nasledyvati; najmreq mi qemo: l) tydi vseli

poboxni, 2) darovitni proti navemi blixnemi
potrebnem!, ino 3) praviqni biti.

l) Od svetega krala Oxveta se mamo mi naj
pcrle poboxnost vyqiti. — Mi smo vidli, kak je
on vseli Boga rad molil no gemi slyxil, ip ) c
ravno kak ltral dosti skerbi, dosti delano vasne
opravila po svoji celi dexeli imel. On si je *a
molitvo no boxjo slyxbo vseli nekaj qasa vzel,
ino duxnosti na boxjo qast ne zamydil. Nam je
to naj lepvi navyk, da se nemarno zgovarjati,
ki mamo dosti dela no velke skerbi, ino za Boga
nenajdemo qasano za gegovo slyxbo. Mi more¬
mo meti poboxnost z’ lybeznoj boxjoj no blisnc-
ga zedigeno, kera nas spobolva, no Bogi dopao -
live naredi, ^i mi mamo v’ hrami no pri nas 1  >
skerbih no opravilah red j te mo najvli nn tjo'
za Boga no gegovo slyxbo nekaj qasa, minemo
Bogi duxne qasti no molitve zamydili, mi nemo
dobrih del no milodarov popvstili, ino tistim na
pomoq priti, keri so potrebni, mi mo lybezcn
boxjo no blixncga skazali, 110  vse duxnosti sp' 1
nili, kere mi liki kerveniki na sebi mamo. Svet 1
Pavel Apovtol nas vyqi poboxno no sveto xivet'>
dare pravi: „Milost boxja navega zvclit{ara sc ) c
v’vseh lydeh prikazala, kera nas vyqi, da bi m‘

Na svetek svetega Oxveta, Krala no etc. 367

I no hydobno req s’posvetnimi xelami vred zatajili,
na . ino trezno, praviqno no poboxno na totem sveti
vam  xiveti mogli, ino qakati na blaxeno vypaqe, ino

naqastiven prihod velkega Boga, no navega zve-
liijara Jezusa Kristuva " Tit. 2 , 11  — 13 . Sveti
Franc Salez pravi: „da je prava no xiva pobox-
nost v’ lybezni boxji obderxana , kera nas ne
renesamo, dobro vqiniti j temoq tydi radovolno
irc, no marlivo opravlati no vse to vqiniti, kaj Bog

isto od nas terja,*' Shranmo si mi liki dragi ostanek

seli zadne besede svetega Oxveta : „Bog se naj smili

>mi ipez dyve,“ ino nasledymo qegov izgled. Kajti

sveti Apovtol Jakop nas opomipa: „Molte eden
naj za ovega, naj se vam pomagaj kajti molitva

, jc pravilnega premore vnogo, qi je stalna." Jak.

jc 5 , 16.

ne 2 ) Na svetem Oxveti mamo mi na dale nas-

za ledjvati ijegovo darovitnost. — Sveti Oxvet je

3I, daroviten bil proti bogim no potrebnim; on je

jc daval na cirkve no samotniqnice j on je pomagal
ti, Mirnemi, kde je mogel: to so sami lepi navyki

ga za nas, se tydi smiliti krez navega potrebnega

:c- hrata, pemi pomagati. Dobre dela darovitnosti
ic- no dobrotlivosti mi opravlamo, qi laqne nasiti¬
jo mo, kak sveti Oxvet, xedne napojimo, popotne
il| n a stan vzememo , nage oblaqimo, betexne obi¬
di s «avamo, no pim postrexemo, neduxnost vjete-
10  zagovarjamo no mertve pokapamo. Dobre dela
10 m ‘loserqnosti mi vqinimo, qi mi grevnika za-
ia Vrnemo, nevednega podvyqimo, xalostnega raz-
m v cselimo, dvojeqemi dobrega sveta damo, kri-
ii- " Co  poterplivo terpimo, no z’ dobroj reqjoj si
t l  P r avieo ivemo; navim sovrasnikom radi odpy-
'>  no za xive no mertve molimo no za qe do-

,e .  )re  dela opravlamo. Sveto pismo pravi: ,,Milo-

II  SCr Hnost no pravico opravlati se Bogi bole do-

308 Na svetek svetega Oxveta, Krala no ete.

padne, kak klatna poroqitba.*‘ Prip. 21 , 3 . Je*
zus tydi vyqi: „Zveliqani so miloserqni; kajti
oni bojo miloserqnost dosegnuli.** Mat. 5 , n
,,Ino ker ednemi od totih naj boxnesih kupico
merzle vode tydi samo v’ imeni vyqenika piti po¬
dal bode, resniqno vam povem: toti nede svoje
plaqe zgybil.“ Mat. 13 , 42- Sveti Škof Krizo-
stom veli: „Mi se moremo spomenuti, kelkodo¬
brot Bog nam dava no skaxyje $ zakaj bi se mi
te nebi smilili qrez našega blixnega, no pemi
pomagali, kak no z’ qim biserni mogli; kajti
tydi nam se zna kda primeriti, da mo tydi ge-
govo pomoq potrebyvali, ino te mo tydi radi,
qi blixni nam pomore.** Sveti Franc Salez pra¬
vi: ,,Premisli to prav, ino gledaj zraven, kel¬
ko drygih resniqno bolsih od tebe, totih dobrot
nema (kakti), da nekim popunoma telo, zdrav¬
je, ali kde ker poseben kotrig menka; drygi
sramoti, zametavarji no krivemi opravlapi pod-
verseni sejo; itak drygi so od bridkega sirraav-
tva stiskani, ino Bog je ne dopystil, da bi ti na
ednaki naqin nesreqen bil.**

3) Na sledne se mamo na svetem Oxveti
nasledyvati qegovo praviqnost, — Sveti kral
Oxvet je bil vseli proti svojim podloxnim pravi-
qen v’ svojem kralyvai)i ; on je vsakemi pravico
spoznal, ino nikoga ne texil; je vsakemi poma¬
gal, kak je mogel, ino svoje podloxnike kal*
svoje otroke lybil 5  zato pa so ga tydi pego ' 1
podloxniki kak svojega oqo poqtyvali. To je
nas lepi navyk, se tydi proti našemi blix iicnl j
praviqni vseli skaxyvati, no vsakemi svojo dat 1
novqiniti, kaj pemi slisi: zaslyxeno plaqo de¬
lavci dati no strosek, kak se dohaja; duge p' a '
qati, vqipeni kvar povei;nuti, najdeno req l ast '
niki nazajdati, nikoga ne kaniti. Moremo se vat-

Na svetek svetega Oxveta, Krala no etc. 3C9

vati krivičnega djapa, ne navega blixnega xaliti,
ali čemi posteča jemati skoz ogovarjale, neqe.
gastiskavati ali pregapati, ali prelagati z’ delom
ali plaijilom 5 kajti tydi nam je ne po voli, qi
nam kdo krivico dela, ne blixnega na greh ne-
pelavati no siliti 5 kajti to je naj vekva krivica ;
tydine blixnemi hydega s’ hydim povraqati; te-
moq se z’ č^m na qedno -vixo pogoditi, qi nas
je razxalil, ali nam kvar naredil. Sveti Dyhpra-
»^aka^e pravilnih je veselje, alipa vypaqe

vi:

hydobnih de prejvlo.— Skoz blagoslov pravilnih
se mesto pozdigne, alipa skoz vysta hydobnihse
pokomja, — Mudrost je dala praviqnim plaijo qi-
hovega dela, no je qe vodila po qydovitnih po-
tah, ino ona je bila i)im skoz den za senco, ino
po notp za lyq zvezd “ Mud. 10 , 17 . 28 . 11,11.

Tote kreposti svetega krala Oxveta qemo mi
skerbno nasledyvati na hasek nava dyve.

Sveti Oxvet kral no kervosvedok je bil po¬
košen proti Bogi, daroviten proti sirotam no
praviqen v’ svojem ladapi proti svojim podloxnim,
Mi qemo tote qegove lepe kreposti vseli radi na-
sledyvati, no tydi Bogi poboxno no sveto slyxi-
boge daryvati no qim pomagati, kak premo¬
remo, ino vseli praviqni biti v’vsakem deli no v’
Vsa ki duxnosti proti navemi blixnemi. Na taki
na t}in mo mi svetega Oxveta qemi naj povolnej
'{astili. On je varih naxe fare, ino kda ga napo-
®oq zovemo, bode on tydi nam pomagal s’ svo-

loj predprovpoj pri Bogi, mi mo Bogi tak dopad-
livo slyxili, qi svetega Oxveta nasledyjemo, ino
1,10  se vredni naredili z’qem liki navim varihom

slyxili,

se vredn_

Ce ^da na veke veseliti, Amen.

Na svetek svetega Lovrenca, Mar-
ternika.

„Ker svojo dyvo lybi, toti de jo zgybilj ker pa

svojo dyvo na totem sveti sovraxi, toti bo

50  obarval k’ veipiemi xivlepi.“ Iv. 12,25.

IJegove kreposti.— Naso nasledyvagc.

Sveti Lovrenc, v’ Rimi rojeni, z’naj lepši¬
mi dari tela no dyve okepleni mladenitp, ker bi
na sveti naj vekve sreqe sevijakati mel, je odly-
bezni boxje no svoje dyve svet z’i)egovimii{asta-
mi, dobrinami no razveselnostami v’ svoji naj
jakvi starosti z’ nogami spoklaijil, se ob tistem
ipasi, ker je kervenikom no posebno dyhovnikom
za volo prevednih pregonitel kervovarov naj ne-
varnevi bil, dyhovnemi stani poroqil, ino za vo¬
lo svojih imenitnih zaslyxeb, svoje apgelske ip-
stosti, tjednosti no zvestosti, ne marajoi[ na
svojo mladost, od svetega Papeva Siksta II. ®j®
pervega Diakona postavlen bil, v’ keri slyxbi jc
on tydi polekaltarske strexbe oskerbnost cirkve-
nih zakladov no bogih imel, kaj je tydi prilik®
bila, da je pemi muqeniqna krona ne vujsla'
kajti dare so na zapoved Cesara Valerjana Skok
no dyhovniki za smert iskani bili, je tydi Sikst
sveti Papev vlovlenbil, na odglavlepe obsojen*
no k’ smerti gnani. Dare je to Lovrenc vidik
ker je od xele za marterniqnoj kronoj xe naprej
gorel, je bcxal za pem no zval z’joqom : „0i[ a ‘
kam grev ti brezi tvojega sina ? Sveti vkof! kan*

Na svetek svetega Lovrenca Marternika. 571

grev ti razvi tvojega strevca? Jas te ne zapystim.
Moj sin! je rekel vkof, tebi je vekvi prepir pri-
pravleni. Meni se zanese, liki starci, na te pa
ijalia vekvi pastiven prelad ! Ti boy skoro privel
za menoj, hepaj jokati! Hjres tri dni bov me na-
sledyval,“ liki marternik. Papev jemi je tydi
zdaj velel, tipaš cirkveno blago med sirote raz-
davati, naj bi nebi v’roke nevernikov privlo,
preš kaj se je Lovrenc mopno razveselil, nepamur-
nik pa ga je prijel na izdape cirkvenega blaga.
Lovrenc si je sprosil k’ temi tri dni, lide je cirk¬
veno blago vso med sirmake razdaval, ino na me¬
sto pega te boge liki dragine cirkve pred nepa-
raurnika pripelal, silos kaj se je toti tak rasser-
dil, da ga je naj perle z’ naj stravnevimi pezami
trapil, ino da je pegova stanovitnost sltos to ne-
Wapremagana, na xeleznem pepeniki na poma-
lem ogni xivega pepti dal. Alipa tydi toto te-
lovno xarjavieo je premagal znotrah gorepi ogen
tybezni boxje; on se je valil samo z’ ognom no
kervovarom, keremi je smejep rekel: naj bi si
z  pegovega pepcnega tela kos vrezal no jel, ino
svojo nepamurnost nasitil. Zadnip je pod naj
bbeznivejvoj zahvalnostjoj, da ga je Bog telko
terpeti povrednil, svojo xivlepe, kero je on, da
nebi svoje dyve zgybil, tak sovraxiI, sklenul,
naj bi vepno zvelipano zapel. Bog je pri pego-
Vl  smerti no sveli skoz pegove ostapke no na pe-
govo predprovpo dosti pydevrov delal. — Mi mo
m ' navo dyvo, to je , navo pytno mesno xelepe
l } T di tak sovraxili, kak sveti Lovrenc, te mo ty-
di z’ pem navo nevmerjopo dyvo k’ vepnemi xiv-
e 9 > obarvali. Zato pa pemo na pomop k’ temi
Premivlavati dnes

Svet. Del.

26

372  Nasveteh svetega Lovrenca Martcrnika,

I. Kreposti svetega Lovrenca, ino

II.  Se ge nasledyvati vyqiti.

Vzemte dnevni navyk si k’ serci, ino ga
skerbno v’ vavem xivlepi zderxavajte, te bote
svetega Lovrenca vredno ijastili no se pegovc
pomoqi veselili. Bodte pripravleni,

I.

Lepe kreposti, kere mi na svetem Lovrenci
najdemo, sejo 1 ) pegova apgelska qistost, 2)
pegova vernost v’slyxbi, 3) pegova stalnost v’
martri.

l) Perva naj lepva krepost svetega Lovren¬
ca jeste pegova tjistost. —■ On je bil, pravisveti
Peter Krizolog, bogi na zemlenskih, za telko
bogatesi pa na nebevkih dobrinah, fjegovered¬
ke no jake lastnosti, posebno pegova apgelska
qistost, so pega jako hitro Papevi Siksti II. zna¬
nega naredile, ker si je pega za svojega vyijem*
ha gorvzel, no ga vse tiste navyke navqil, k er f
so pemi potrebni bili, naj bi ga k’ popunosti
spravil. Pod skerbjoj tak velkega no od dyba
boxjega tak napupenega Papeva je Lovrenc na-
skorem postal izgied svetosti, ino qi je ravno jako
mladi bil, je deno bil vreden za glavo sedmin
diakonov postavlen biti. On se je skazal poseb'
no v’ qistosti imeniten ; on se je moqno zatajil
pred grehom no xelami mešano sveta }  on je so¬
vražil svojo dyvo, to je, grevno xelepe svojega
mesa, naj bi svojo nevmerjoqo dyvo k’ zvelujaDJ
obarval •,  on je svojega zveliqara v’ svojem seic 1
nosil, no le samo pega kres vse lybil, se je og 1
bal vseh nevarnih no zapelavnih tovarsvtev nok ra
jov, ino se zvesto po navykih svojega sveicg 3

Pap<

dnet

je d'

dyvc

totei

xivle

ino

ino

tyva

sto ir

vene

Lovi
bi, -
no s 1
v’ b<
svoji
no s
nebi
v’ s\

g°-
daro
bil s
je le
zapq
vidir
Stost
5 c go
Pravi
stal,
»Kar
1  hitiš
Kaj 5
aieru
sem
narei

10  g a
bote

gove

enci
, 2 )
st v’

ven-

sveti

elito

red-

dslta

zna-

eni-

keri

losti

l y ha

na-

jako

mik

s ek*
tajil

! SO-

jega

[ a 9!

erci

ogi'

ira-

ega

i Na svctelt svetega Lovrenca Marternika. 373

Papeva derxalj on je zato tak lepo spunil besede
dnevnega svetega Evaggelja, kde Jezus pravi, no
je dobil obetjarje, kero on dava: „Kdo svojo

dyso lybi, de go zgybil; kdo pa svojo dyso na
totem sveti sovraxi, toti rjo obarje k’ veipierni
xivlerji. Hi kdo meni slyxi, naj gre za menoj j
ino kde jas sem, tam tydi naj moj slyxebnik jej
ino rji de kdo meni slyxil, tega de moj oqa poip.
tyval,“ Iv. 12, 25 . 26. Zato pa tydi svetiKrizo-
stom vyqi: „Koli no krixaj tvojo telo, te bos ti
venec martre dobil,“

2) Dryga lepa no imenitna krepost svetega
Lovrenca je rjegova zvestost no vernost v’ slyx-
bi, — Zvesti no veren je bil sveti Lovrenc Bogi
nosvojemi naprcjpostavlenemi. Zvesti je on bil
v’ boxji slyxbi no molitvi, zvesti no skerben za
svojo dyso J mofjno je, paško mel na svojo serce
no  svoje potjytke v’ nevarnih pri!oxnostah, da
nebi v’greh prišel. Zvesti je bil sveti Lovrenc
v  svoji cirkveni slyxbi za altar no cirkveno bla¬
go- Zvesti no veren je bil on v’ razdelitbi milo-
darov med boge no skerben za sirote. Zvesti je
j 1 *! sveti Lovrenc svojemi naprejpostavlenemi, vsp
) e  lepo vijinil no vernp vseli opr avil, kaj je jemi
Spovedal, da je moqno svojega škofa lybil. Mi
'‘dimo , s’kako j goreijoj lybeznoj je gegovazve-
st °st napuljena bila j.kajti dare je vid ji, kaj so
l) c goveg a  Gospoda zgrabili no k’smerti gnali,
P ra vi sveti Ambrož, je on motjno sajosten po-
sta l, se jokati zaqel no bexal za gem zovejoq :
jjKam grev, moj oqa, bres tvojega sina? Kam
otisti, sveti mesnik, bres tvojega slyxebnika?
a i se  je tebi na meni zamerilo, kaj te gibie,
! ' 1(!ue  poverijti? Skvvavaj me , jas te prosim, jel
Sen ? jas one zvolitbe vreden, kero si ti na meni
‘ ar edil , kerv Gospoda Jezusa Kristusa razdely-

374 Na svetek svetega Lovrenca Marternika.

vati.“ „Moj sin! je odgovoril sveti Sikst, jas te
nepovervem j temoq tebi so vekvi prepiri za vero
Jezuva Kristuva pripravleni, kres tri dni bos ti
skoz boleqo smert za menojprivel.“ Tote bese«
de kaxejo, kak serqno je sveti Sikst Lovrenca
lybil. Skos tote besede svojega gospoda pomir¬
jen ino razveseljen qrez obeqape, kero jemi je
sveti Papev naredil, da deqres tri dni liki muf
nik za ijera privel, je razdaval sveti Lovrenc vso
cirkveno blago zvesto med sirmake, kak je jemi
sveti Papev velel, naj nebi v’ nesvete roke ne¬
vernikov privlo- Sveti Auguvtinj sveti Peter Kri-
zolog no drygi svetemi Lovrenci davajo ime pred-
nega Diakona.

3) Zadniq se mamo na svetem Diakoni Lo¬
vrenci pegovo stanovitnost v’ terplepi pregleda-
vati. — Mestni oblastnik je terjal od svetega
Lovrenca cirkveno glevtvo, ino on je odgovoril:
da cirkva resen velke no imenitneye bogastva
ma, kak Cesar som, ino qi on qas treh dnevov
dobi, qe on vse v’red spraviti, ino petni te bla¬
go cirkve pokazati. Deželski oblastnik je perm
dal qas treh dnevov. V’totem qasi je zoddal
sveti Lovrenc vso cirkveno premoxepe, no vred*
nost med sirmake razdaval, ino na tretji den vetj
stotin bogih, slepih , mutavih , plantavih no ne*
volnih vsega spola, ino ve divice no vdove, ker®
so se Boxji slyxbi posebno zraqale, vkypspra vl1 '
no oblastniki pokazal. Oblastnik je gratal ro° l I'
no qemeren , Lovrenc pa jemi je rekel: ^

paq, kaj bi te rasserditi moglo ? Zlato, za kcri" 1
ti tak parovno xieliv, je mertev med, ino spl° "
ni zvirek grehot. Pravo zlato je ena neben* f
lyq, kera tote boge rassveti. Oni najdejo v
svojih slabotah no terplepah, kere poterplivo te r
pijo , naj vekvi hasek no tek. Oni nevejo

od ci
bolez

sreqr

vidiv

je na

Bogi

dragi

bij s

šara

je bc

Obla

stopi

Jas p

qev i

On ji

pila

nog

zato

znan

je lj

prest

znoti

-D

oblaj

sem

lo,

peqe

tvojo

°qi 1

sta,

v’Je

tel s’

si nii
deli,

as te
i vero
os ti
bese*
renca
omir-
mi je
nuip
icvso
: jemi
e ne-
r Kri-
pred-

i Lo-

;leda-
etega
/oril:
astva
levov
: bla-

nenu

jddal

vred-
1 vcq
a ne-
bere
ravil
mot{'

e ty
crinr
dob-
»evb a
jo v’
? ter-

niKaj

Na svetek svetega Lovrenca Marternika. 375

od enih zlosti no terpnosti, kere same so prave
bolezni, ino lydi, zosebno prednese , tali ne¬
srečne no zaniqavne delajo. Ty v’ totih bogih
vidiš blago, kero sem jas tebi obeijal. Glej, to
je našo zlato no srebro ino v’ totih divicah no
Bogi poroqenih vdovicah vidiš ti nase bizere no
drago kamelje. Vzemi toto blago, no je osker-
bij skos to bostiqast mesta poveksal, sreqoCe-
sara zmagal, ino sebe samega zbogatil.“ Ne se
je bojal Lovrenc tega vsega oblastniki povedati.
Oblastnik je postal divji no rekel: „Ti se pod-
stopis mene v’ moji slyxbeni oblasti sramotiti ?
Jas poznam prazno misel kristjanov. Jas vem, ti
qes mreti. Di bos meni poqasno smert merel.“
On je liqasi zapovedal, svetemi Lovrenci obla-
qila ’s tela stergati, pega na peqepali privezati,
110  ga na slabem ogni poqasem peqti, naj bi ga
za to texavnej vmoril. Pod totim texavepom, po-
? -uamla sveti Anbroz, je pomagal pemiogen box-
]c Ijbezni boleqine xerjavega peqepaka lehko
prestajati. Vxival si je s’ Kristusom zedipeni,
z notrepega mira, kerega je ne niq motiti moglo,
"■bare je xe dugo na enem strani lexal, je zval
eblastnilii: „Pysti me obernuti, na totem strani
sem xe zadosti peqeni.“ ino kda se je to zgodi-
°> je rekel krez neki qas: „Zdaj sem zadosti
pečeni, tisi znaš ’z mene vrezati no jesti, ino
tvo j° kervoxelnost nasititi.” Te je obernul svoje
° t l 1  k’ nebi, molil za preobernepe Rimskega me-
s J a ) no zroqil svojo dyso 10. Mespeka 258 . leta
v  Jezusove roke. Tak stalno je terpel no me-
rc l sveti Lovrenc.

Ino tote so te pegove velite lireppsti, liere

j , ni ‘ qemo za našo naslcdyvape vzeti, v’ drygem
Geli,

376 Na svetek svetega Lovrenca Marternika,

II.

Kreposti svetega marternika Lovrenca tje-
mo mi si k’ serci jemati no v’ navem xivlegi za
navo dyvno zveliqape skerbno nasledyvati, najm-
req : l) pegovo qistost no neduxnost, 2)

pegovo zvestost no vernost, 3 ) pegovo stanovit¬
nost v’ terplepi

l) Naj perle je za nas potrebno, da mi qi-
stost no neduxnost svetega Lovrenca nasledyje-
mo, —• Histost no svetost, neduxnost no neoma-
denost xivlepa svetega Lovrenca si mi moremo
dobro k’ serci jemati, ino se skerbeti, tydivseli
tak qisti no neduxni na serci no dyvi ,  kak sveti
no neomadeni na teli, v’ hodi no djapi biti, svo¬
je xele zatajiti no klati, no svojo dyvo k’ veqne-
mi xivlepi obarvati. Skozneduxno, qisto, spo-
klano no prav poboxno xivlepe si qlovek tyd»
brezi prelevapa kervi marterniqno krono spravi.
Histost svetega Lovrenca je  posebno lepi navjk
vsem hlapqiqom no dekliqom, kerega majo skerb-
no nasledyvati. Sveto pismo pravi: „V’velkem
hrami so ne samo zlate no sreberne posodbe; t e ‘
moq tydi lesene no pcrstene, ino resen neke na
ijast, dryge pa na neqast. Mi se zato kdo q lsU
derxi od enih (naopaqnih) Jydi (keri z’ grehom
derxijo) toti bode posodba qasti, posveqena no
pohasliva Gospodi , k’ vsem dobrim delam p rlll ‘
qen. Ogibli se xel mladosti ;  pavqi se velkove 1 !
za praviqnostjoj, veroj, lybeznoj no mirom, s
vsemi, keri se na Gospoda zezavajo s’ qistimse f "
com.“ 2 Tim. 2 , 20 — 22 Sveti Bernard p^ 3 '

vi:

ti.“

„Jeste spol martre , skos dyha dela mesa

lik'

-j--, — - , -- j -— —. . „

Sveti Eustohji na povesel pravi sveti 1
raus od pene matere svete Pavle: Tvoja mati J c

Na svetelt svetega Lovrenca Marternika, 377

skoz dugoterpeqo martro kronana bila5 kajti ne¬
ma se samo prelitba kervi za martro} temoq
neomadena slyxba boxja ma tydi svoje martre £e
„Sramoto, krivico no pregonitbo s’poterplepom
prenašati, tiste lybiti, keri koga sovraxijo, je
znotrepa martra, ££  pravi sveti Gregor. Vsakde-
nevno siromaštvo, qi se poterplivo prenaša, je
po zastopi svetega Bernarda tydi martra. Sled-
niq poterdi to sveti Auguštin rekoq: „Celo

tivlepe keršenika, qi se Evapgelji primerno pe¬
la, je preveden krix no martrape. ££ —

2) Na dale se mamo mi od svetega Lovren¬
ca zvestost no vernost vyqiti. •— Sveti Lovrenc
nasvypi, zvesti 110 verni biti v’ slyxbi boxji, v’
slyxbi naši lastni, za našo telovno no dyvovno
srepo, v’ slyxbi naših naprejpostavlenih no na¬
gega blixnega. Povsodik moremo mi verni biti
no zvesti v’ naših duxnostah, ne niq zamyditi,
ne nip zapraviti ali pokvariti, ne nikoga kaniti,
sli komi kaj vzeti ali zatajiti, ne niq od lydske-
ga blaga, ali naših staršov ali naprejpostavlenih
sebi brez pihove vole obarvati ali komi dati} kaj-
ll  te smo mi ne verni no zvesti slyxebniki naših
starvov ali naprejpostavlenih, kak je sveti Lov-
renc bil. Od svetega Lovrenca se majo poseb¬
no slyxebniki, dryxina no delavci vyqiti vernost,
skerbnost, delavnost no zvestost v’ svoji slyxbi
no v’ svojem deli. Alipa qi naprejpostavleni,
gospodini ali gospodipe tako verlo, verno, skerb-
110 , delavno no zvesto dryxinqc majo} te so oni
srepnl^ in o tydi duxni, proti pemi verni nopra-
'rpni biti v’povernepi zaslyxene plape, slišnega
strovka, no v’oskerbitvi v’ betegij skerbni ,za
telo no dyšo svojega derxinqeta j kajti delavec
Jo svoje plape vreden, pravi sveto pismo. Evap-
golje nas vypi, kak skerben je bil tvdi stotnik

378 Na svetek svetega Lovrenca Marternika.

za svojega vernega no zvestega hlapca v’ betegi,
ker je privel k’ Jezusi no ga prosil: „Gospod|
moj hlapec lexi' doma protinavi, no terpi velko
texavo. — Jas sem ne vreden, da mi ti pod mojo
streho grev; temoq reqi le besedo, ino mojhla-
pec bode zdrav.“ Mat. 8, 0. 8* Jezuv tydi obe-
qa zvestemi hlapci velko platjo v’ nebesah rekoip
„Aj ti dober no zvesti hlapec, da si ti v’ malem
zvesti bil, dak te jas qem qrez dosti postaviti:
idi notri v’ veselje tvojega Gospoda .“  Mat. 25,
21. Lepi izgled vernega no zvestega dryxinqeta
mamo mi tydi na svetem Izidori no na sveti
Notburgi. —

3) Na konci ve mamo na svetem Lovrenci
mi tydi si ijegovo stanovitnost v’ martri k’ serci
jemati. — Ves pripravleni no bres vsega straha
no trepeta je on govoril z’ neijamurnim oblast¬
nikom j ves pripravleni no bres vsega straha no
bojeijnosti se je on dal na petjepak na ogendja-
ti no xgati, ino se ne niq zbrapyval, se ne ras-
serdil nad totimi boleqinami; temoq ves veseli
miren lexal na ogni, vu vsem zavypaj)i na Jezu -
va, ker je ijemi tydi pomagal, da je vse veselo
no lehko prestal no svojo dyvo Jezuvi v’ nebesa
poslal. Kako poveselepe za nas, o kristjane,
bodmo tydi mi vseli v’terplepi no texavi tak krot¬
ki no poterplivi, tak mirni no stalni, ino mi o 10
tydi vse nave terplega no protivnosti, boletjin c
no xalosti sveta skoz navo mirnost no stalnost
jako zlehkotili no pomenvali. Jezuv de tydi nan'
pomagal ino mi mo lehko prestali. Stalnost n°
poterplivost, mirnost no Iirotkost nam navo ter-
plepe, navbeteg, navo nevolo no nesreqo p rC '
terpeti pomaga, posebno qi si zmislimo na krat'
kost terplepa, da de nekda herjalo; na Jezuv r a>
ker je tydi ne bil od terplepa vvnvzetj na Mar 1 '

Na svetek svetega Lovrenca Marternika. 379

jo, salostno mater boxjo }  na Svetnike no marter-
nike, posebno na svetega Lovrenca, kak Je po-
terplivo no stalno terpel no prestal. Zmisliti si
moremo, da tydi dosti drygih lydi okoli nas je,
keri tydi dosti terpijo, no ve  vekve texave majo,
kak mi j moremo zmisliti, da je lexej tydi krat¬
ko telovno terplex)e stalno no poterplivo terpeti,
kak pa tam veipno zaverxen biti, ino da je pla-
tja, kero za navo stalnost dobimo od Jezuva, do¬
sti veliva, kak jenavo terplerje ty: to de nas te
veselilo no talaxilo j veselje, kero si skos poter-
plivost no stalnost v’ terplerji pri Bogi zaslyximo,
ino mi mo lehko prestali vse. Za toto stanovit¬
nost v’ terplerji si mi skerbno moremo prositi Bo¬
ga. Tak si je prosila Judit v’ nevarnosti proti
Holofernesi krali za stanovitnost rekoip: »Daj
meni v’ serci stalnost, naj jas i)ega zaverxem;
inomoq, naj jas i)egazapravim. a  Jud. 9,14. Tak
stalni so bili tydi Matatias no ^egovi sinovje
proti svojim sovraxnikom, no so ne postave svo¬
jih oipetov zapystili. l.Mak. 2 , 16 . Tak stalna
sta bila tydi Pavel no Barnabav proti xidovom,
heri so besedo boxjo preklicali. Dj. 13, 40*

Tak mi qemo kreposti svetega Lovrenca
marternika vseli zvesto nasledyvati no si je v’ ha¬
sek jemati.

Sveti Lovrenc je bil velke qistosti no ne¬
žnosti, zvestosti no vernosti, stalnosti no po-
terpnosti v’ martri. Misitpemo tote pegove lepe
hrcposti vseli spravlati skerbeti, ino tydi na teli
n ° dyvi vseli ijisti no neduxni, v’ slyxbi no deli
zvesti no verni ino v’ boleipini no xaIosti ter-
plega no texave stalni no pokorni biti. Mi se ipe-
* n ° spobolvati no pravo pokoro vipiniti, ipi smo
pervo neduvnost skoz greh zgybili , ino vseli Bo¬
či 1  verni no zvesti v’ r) c g ov i slyxbi ostati. Sveti

380 Na svetek pastivnega Vnebovzetja etc.

Auguvtin pravi : „Spokoritne suze so slajve, kak
nesvete razveselnosti, s’ kerimi svet svoje lyble-
nike moti.** Mi mo se svetemi Lovrenci dopad*
nuli, ino on, varih nave fare, nav varih no po*
mopnik de za nas prosil pri Bogi, ino mi mo
tydi vredni postali nekda k’ pemi v’ nebesa priti,
Amen.

Na svetek ifastivnega Vnebovzetja
Blaxene Divice Marije,

ali na

Velke Mexe Den.

„Marija si je naj bolvi del zvolila, ker nede ni¬
koli od pe vzeti.** Lyk. 10, 42.

Smert no vnebostop Marije. — tj e n o
p a s t e p e.

I.

Med Jezuvovim vyqepom no predgapom j e
Marija Jezuvova mati povsodik Jezuva sprevaja-
la j tydi je za gem vla celo do Golgate v’peg 0 '
vem terplepi, lide je po pod krisom svojega Sm a
bolepo terplepe vgodilo, kero je poj Simeon
preroqil. Dugo je stala pod pem , svoji žalost 1
prekpyvena, brez da bi besedo poveselepa o
svojega Sina boxjega qyla. Le neke megncpa
pred svojoj smertjoj repe Jezuv na Ivana gledeq •
„Xena! glej , to j.e tvoj sin/* Ino k’ Ivani rei] e

Na svetek qastivnega Vnebovzetja etc. 38 1

on: „Glej! to je tvoja mati.“ — Tak pysti Go¬
spod svoje lyblenike ve dostikrat do naj vekve
sile pakati, naj bi pikovo lybezen skyvaval no
rjihovo zavypape zeqistil. Marija je tydi potle po
Jezuvovem stanepi pega vepkrat vidla, ino je pri
pem bila, kda je v’ nebo vel, je bila tydi nazoqi
z’Apovtoli, dare jim je svetega Dyha poslal Ona
je sivela potle pri svetem Ivani v’ Kapernavi, ino
na razveselepe no veselje kristjanov jo je Bog ve
dugo siveti pystil. Alipa pas se je priblixal, da
bi tota xiva vkripa bosja , Marija, v’ cirkvo ver¬
nega gospostva prestavlena bila. Ino to se je
moglo na, tak penim zaslyxbam, kak moqi no
lybezni penegaSina, primerno vixo zgoditi. Ona
jeraerla, kak Ktolberg svedotfi, naj berxej v’ dva¬
najstem leti po Jezuvovem v’ nebohodi, perle
kak so Apovtoli po sveti razivli, v’ Jeruzalem!.
V’neki pepini v’ Getsemanskem ogradi se je v’
odločenih stoletjah kazal peni grob. Ne je dvo¬
jki , ino kervapska cirkva ma poboxnq misel, da
se je ona od nebevkih Apgelov skoro po svoji
smerti qastivno v’ nebesa vzela. Ino tak se je
tydi slivalo, ino tistemi, ker je ’z Marije qIo-
veqjo narav na se vzel, se je dopadnilo , kak jo
)e liki neomadeno Divico pred porodom , vu po¬
rodi no po porodi obarval, tydi peno neomadeno
telo nesperhlivo obarvati, z’ penoj pistoj dyvoj
zediniti ino skoz gorvzetje v’ nebesa ve pred
splohnim vstanepom oveliqestiti. Taksejetydi
slivalo za tisto telo, kero je vseli cirkva boxja
bilo, ’s kerega je Bog sam meso no kerv navzel,
od kerega rok je on v’ svojem xivlepi strovek,
°blaqilo dobival, da' bi toto sveto telo, sperhne-
D a  nebi okysilo$ temoq velkoveq kqasi po smer¬
ti zbydjcno, ino v’ posestvo xe davno zaslyxene

382  Na svctek qastivnega Vnebovzetja etc«

qasti postavleno bilo. Ino kdo qe ty zastopiti,
kaka je tota qast bila! Kaj de nebevki oqa toti
svoji lybleni qeri, boxji Sin svoji naj lyblenexi
materi, sveti Dyh svoji naj vrednevi nevesti dal,
naj bi go geni vrednosti no genim zaslyxbam
primerno qastil ? Ona se je na en kres vse vere-
ge aggelskih dyhov daleq povivani sedev, edna-
ko Davidovi materi, polek boxjega sedeva posa¬
dila, ino za kralico neba no zemle z’naj vekvoj
qastjoj no nebevkoj kronoj kronala od same sve¬
te Trojice, od Boga Oqeta, Sina no svetega Dy-
ha. Kast je bila tak velka, da so na nebevko
qast navajeni Aggeli svojega qydega ne mogli
skriti j temoq z’ besedami visoke pesmi rekli:
„Kdo je tota, kera is pyvave (najmreq od zem¬
le), sem gorpride, puna radosti no veselja to sem
gre, ino se na svojega lyblenega naslaga.“ Ino
vsi nebevki prebivavci so ovadili, da je ona to
skos svojo qisto lybezen, skos svojo globoko po-
nixnost, skos svojo s’ vsemi krepostami olepote-
no svetost pred vsemi si zaslyxila. Tak se je Ma¬
rija Divica v’ nebesa vzela, alipa tydi zraven na-
va mati, predgovornica, nav pribeg no pomoč¬
nica postala pri Bogi. Ona ma od gega klyč®
k’ gegovim milostnim zakladom, ino tiste milosti
lydem dava. Ona pomeni zveliqane vrata, skos
kere mi v’ nebesa gremo , ravno kak je skoz go
veqna beseda, Jezuv, k' nam na ženilo privla:
zakaj keri si jo je za svojo mater no za pripomoif
navega zveliqaga na zemli odebralj tisti boqe>
da bi ona tydi zdaj v’ nebesah na opravili nave¬
ga zveliqaga naj vekvi nadel melaj zato je tydj
ne nikoli nieden poboxen na zemli xivel, ker bi
se nebi gorko skerbel, si gene varbe no p rec *‘
prosge spraviti. Ki ti, o kervenik! ravno

Na svetek gastivnega Vnebovzetja etc. 383

tak tydi geno varbo no predprovgo dobiti gev,
dali nepozabi genega xivlega nasledyvati, no ge
zvesto gastiti, ino od tega v’ drygem deli,

II.

Za nas vse kervenike je zato velko veselje,
da mi na Mariji Divici tak mogogno predprov-
gico v’ nebesali mamo. Sveti Bernard pravi:
„Marija je kralica nebes, ona je puna smilega
lirez nas , ona je mati cdinorojencga Sina. —• Ona
odpira vsem krilo svoje milosergnosti, naj bi
voznik reveže, betesnik ozdravlege, salosten
razveselege zkoz go najvel.“ — Mastmo ali mi
i)o is pravega serca. Alipa kak mamo mi Divico
Marijo dostojno gastiti ? Mi Divico Marijo vred¬
no gastimo l) gi se mi kak geni dobri otroki
goj zavypamo, 2 ) gi mi go v’ potrebi na pomog
zovemo, 3) gi mi geno sivlege skerbno nasle-
dyjemo.

l) Mi gastimo Divico Marijo, gi mi navo
z avypage k’ goj mamo ino se goj ponixno po-
vagamo. — Ino mi tydi smemo navo zavypage
na go meti no se goj porogiji, zakaj ona je
zadosti mogogna, nam v’ nadlogah no revah po¬
žgati j ona premore naj veg pri svojem boxjem
Sini v’ nebesah, da je gegova mati. Sveti Ber¬
nard pravi: Hodmo mi k’Jezuvi skoz Marijo $
skoz go je on k’ nam privel. — O blagoslavlena
med xenami, xivlenga porodnica no mati zveli-
M a *)a! skos te mamo mi pristop k’ tvoiemi box-
jemi Sini “  Jezuv je s’ krixa Marijo, svojo ma-
ter  Ivani zrogil, ino je skos to Marijo nam vsem
za  mater dal, ino ona je tydi nava naj bolva,
n aj smilenesa, naj mogognesa mati, mi se goj

384 Na svetek pastivnega Vnebovzetja etc.

vseli v’ navih potrebah znamo poropiti no navo
zavypape k’ poj meti, qi smo le vseli peni po-
boxni no sherkni slyxebniki bili. Nava slyxba
proti poj, navo zavypape k’ poj kaxe od navega
qastepa, kero navo serce proti poj ma, no kero
v’ djapi mi poj skaxyjemo. Ravno kak otrok,
ker svojo mater vseli moqno lybi, no lepopopty-
je, vseli naj perle svojo zavypape na mater ma:
tak tydi mi k’ Mariji Divici, ona za nas pri Bo¬
gi prosi no nam pomaga, ino qi mi s’ pravim
qistim sercom k’ poj navo zavypape no zaneve-
pe v’silah no potrebah jemlemo: te mo tydi
vseli od pe pomoq dobili. Sveti Bernard pravi:
„Tota mudra Divica je ne iskala bogastva, ne
pasti, ne oblasti; temoqje samo milost pri Bogi
iskala, tisto milost, kera je samo potrebna, nas
zvelipati. Kaj pa bi te mi dryga prosili ? Ivmo
tydi mi toto milost, ino ivmo jo skoz Marijo,
kera najde, kaj ive.“

2) Mi pa ne smemo samo na Marijo, navo
mater no mogoqno pomoqnico zavypapa rnettj
temoq po tydi na pomop, zvari, qi po ’st  prave¬
ga serca pastimo. — Ona je mogopna kralica
nebevka, mopna predprovpica za nas pri Bogi
no svojem boxjem Sini: qi se mi ali ’z navoj pros-
poj v’ nevoli k’ poj obernemo, nam ona pomop
spravla bode. Betexnik po v’ svoji bolepini n®
pomop zove mislep, da je ona pod krixoin tym
velko bolopino terpela, no skoz pene salosti
no bolepine pomop dobi. Pregapani no nesre-
pen po na pomop v’ svoji ponixnosti zove mi'
slep, da je tydi ona s’ svojim detetom pregapana
bila, ino to pemi dava razveselepe v’pegovi te-
xavi. Bogi, nevolen no stiskani zove Marijo na
pomop, da ve, kaj je tydi ona sirota no boxne-

Na svetek pastivnega Vnebovzetja etc. 385

ga stana bila, ino najde pomop pri poj, poter-
plivo no veselo svojo texavo terpeti. Hi mi rav¬
no i[asi od vsega terplepa negratamo rešeni, ali
pa pi ravno vsega posvetnega nedobimo, kaj od
pe prosimo, dali deno smemo vypati, da je nam
Iv’ djsnemi haskij pi smo od telovnega terplepa
ne reveni, ali posvetnega blaga ne dobili, Bog
vse naj bolse ravna, mi se le moremo v’ pegoyo
volo podati no poterplivo no mirno terpeti. ,,To
so vsi tisti obqytili, pravi sveti Bernard, lieri
so se Mariji Divici porapali, no po na pomop
zvali,“ Mi ali Marijo pemo pastiti no na pomop
zvati z’ besedami svejega Bernarda: ,,Typja celo
neokvarjena divipja pistost naj zgovarja pri tvo¬
jem Sini našo pogyblepe y  tvoja Bogi tak jako
dopadliva ponixnost naj nam spravi odpysepe
nave praznosti; tvoja prekidopa lybezen naj
pokriva vnoxino naših grehov j tvoja pastivred-
na  rodovitnost naj nam prinese rodovitnost do¬
brih no zaslyxlivih djap. Nasa Gospa, naša
Prednica, naša predgovornica! spravi nas pri
tvojem Sini v’milosti, poropi nas tvojemi box-
jeim Sini, postavi nas pred tvojega boxjega
Sina.“

3) Mi zadnip Divico Marijo pastimo, pi mi
j)cne kreposti no peno xivlepe skerbno nasledy-
jemo, — Marija si je naj lepši no naj jaksi del
^volila, ker nede od pe vzet, je rekel Jezus
"Ggdaleni, da je pegove navylie pri pegovih no-
poslvsala no pe skerbno zderxavala. Marija
mvica si je tydi naj bolsi del zvolila, da je boxje
za povedi vseli zvesto zderxavala, no svojo serce od
vsega greha pisto obarvala. Mi mo te Marijo naj
J epse no naj vrednese pastili, pi po totem pe-
netn  navyki vse boxje zapovedi tydi radi no z’
veseljom spupavamo, no se greha pisti obarvati

380 Na svetek pastivnega Vnebovzetja etc.

skerbimo. Na Mariji Divici najdemo mi naj lep-
ve kreposti, ijistost, neduxnost, poptenost,
ponixnost, poterplivost, svetost, ljbezen, vero
no vypape: tote kreposti se skerbmo nasledyva-
ti. Poptymo no pohasnymovse tiste vadbe, kere
na Marijino popastepe idejo, spupavajmo polek
tega pred vsem zapovedi boxje, ino vqinmo,kaj
je na gostyvapi v’ Kani rekla Marija, slyxebni-
kom: ,,Kaj de vam zapovedal, to vqinite.“ Na¬
sledimo pene pydepa vredne kreposti, ino se
dersmo po svetlih izgledih, kere nam je v’ svo¬
jem merejopem xivlepi zapystila. To je naj slo-
bodneva pomop, si peno mopno predprosgo
zaslyxiti, kak sveti Bernard, toti velki pastitel
Marije vypi: „Mev ti, repe on, da bo ona tebi
skos svojo predprovpo pomagala, dak nasl <fy
peno xivlepe.“ Mi mi ravno posebno od peniti
d jap no pinov dosti neverno 5 tak so deno nam
znani telki, tak vitesni no vyka puni, da oni
vsakemi na popunoma predklade naj vivevih kre¬
posti slyxijo. Xivlepe Marije samo zna vse v
vsaki kreposti podvypiti. K’ nasledivapi kreposti
preblaxene Divice Marije nas more pihova zvyn-
redna visokost nagibati. ,/Mlovek se vyi{i zat( j
raj no marnej, repe sveti Ambrož, kelko jakm
je vypitel. Kaj pa je , pravi ravno toti vypk c {’
vekvega, kak mati boxja ?“ Tak mo ali mi D 1V1 ‘
co Marijo poj dopadlivo pastili, pi boxje zap°“
vedi zderxavamo, se greha varjemo no pene kre¬
posti opravlamo, ino naxo romape no obisk®'
vape penih ali lydskih cirkvi po penih svetni 1
no godeh de te Bogi no poj povolno, no za na ‘
vo dyvo hasnovitno. Alipa mopno tisti Bog®
razxalijo no se Mariji Divici zamerijo, beri p°
romapi hodijo za hydih nagledov volo no se tam
zagrešijo ino po poti greh delajo. Zagrešijo se

Na svetek qastivnega Vnebovzetja etc. 357

proti Bogi no Divici Mariji vsi mladi lydje, keri
letijo po romali za znapa no pajdavtva volo, ino
se tam zapelavajo ; zagrenijo se proti poj vsi za¬
konci, keri na romarji ali romarskem poti zakon
prelomijo 3 zagrevijo se proti Bogi no Mariji vsi
tisti, keri po xegnapi no romarji hodijo, za pit-
vine, kraje, kanitbe ali kake dryge krivice vo¬
lo, se tam, na mesto Bogi slyxiti no Mariji Di¬
vici slivno qast davati, zapojijo no zagrešijo —
kak se taki prevzetnik vypa Mariji poraqati ali
t)o na pomoq zvati! Taki more od rje no od Boga
zaverseni biti! Skoz romarje se mi moremo spo-
bolvati, v’krepostah rasti, Bogi no Divici Mariji
posebno no bole slyxiti, te mi rjo dopadlivo qa-
stimo 110 smo pene pomoqi vredni.

To je ali natjin pravega Marijinega qastepa
no pene slyxbe.

Mi smo dnes preglednuli Marijino smert no
vnebovzetje, lide ona zdaj nava naj veliva po¬
močnica je, ino mi po vseli dostojno pastiti qe-
m°. Mi po qastimo, qi se poj kak peni slyxeb-
niki zavypamo no poroqimo, qi po na pomoq
z ovemo, no peno xivlepe zvesto asledyjemo,
bjotak tydi mi po qemo vseli qr ci, peni ver¬
ni otroki ostati no se v’ peno pomoq 'poraqati z’
besedami Svetega Bernarda: „0  blagoslavlena,

skoz eno milost, kero siti pri Bogi najslaj skoz
eno  prednost, Divica no mati vkyp biti, kere si
Povrednena bilaj skoz eno miloserpnost, kero si
11  porodila, napravi, naj tisti, ker je skos tena
navi  slabosti no na navi nevoli del vzeti htel,nam
na  tvojo predprovpo na svoji qasti no na svojem
2Ve lipapi del vzeti pysti “  Tak moremo Marijo
na  pomoq zvati, ino mi mo od pene miloserq-
n °sti tydi pomoq dobili, qi ji vredno slyximo
110  Uastimo. Sveti Bernard pravi; „Tisti naj od
Svet. Del. 27

3 8 O Na svctek svetega Arncja ali Bartola Apostola,

tvoje miloserijnosti, o prcblaxena Diviea! mui[a,
ker je v’ svojih silah k’ tebi pribeg vzel, nosi
ne pomoqi skysil.“ Ino i[i mi Marijo tali ijasti-
mo, kak smo se dnes podvyt[ili, te smo si z’ poj
naj bolsi del zvolili, ker tydi nede nikoli nam
odvzeti. Amen,

Na svetek svetega Arneja ali Bartola
Apostola

,,Jezus je vel na breg molit, ino je celo notj v’

molitvi k’Bogi prenesel.“ Lyk. 6, 12.

Skerb za boxjo  k r a I e s t v o.

Sveti Arnej, ’s Kane na Galilejskem rojeni,
je ne drygi, kak Natanael, licrega je Filip, dare
je od Kristusa pozvani bil, s’ seboj k’ i)emi pe-
lal, ravno kak Andras svojega brata Petra. Vno* ,
goterost imena nedela nikakvega odiotjka: kaj 11
na velise so Apostolimeli dvoje imena, ino Bar¬
tol, kaj se telko veli, kak Tolmajov sin, je 1° l
samo pridavek ali predirne, kero nebrani, <Ja sC
nebi tydi Natanael imcnyval. Temi pa naj bo,
kak ot[e, dak je deno gotovo, da je Arnej od Kriste'
»a za Apostola odebrani bil, da je on z’ ovni"
Apostoli svedok vseh tjydesov, vyliov no d,ai) bu>
kere je Jezus Kristus opravlalj da je on ednako
ovim Apostolom od rjegovega ijastivncga gorista*
nerja k’ xivlei)i dosvedoqen bil. On je rjega \
nebesa iti vidil, on je na to svetega Dyha z’ o vl '
mi Apostoli dobil, ino je skos J  to v’ svoji goreip

Nasvetek svetega Arneja ali Bartola Apostola. 38g

nosti za Kristusa tak omoqen postal, da je pega
do naj skrajdnesih delov sveta oznanyvati si na-
prejvzel. On je potjval zato do daleq odlexeqe
Indje, predgal povsodik Evapgelje, ino preo-
bernil nestetlive divje malikovne lystva k’ Kri¬
stusi. One je sel odeod po azjatoskih dexelah
nazaj, ino prišel po vnogih za Kristusovo volo
preslanih trydih no texavah na Velko Armensko,
kde je vnoge qydese delal, ltde je tydi kralosko
qer, kera je divjala, zvraqil, skos kaj je kralo-
slie starse z’ velltoj vnosinoj lystva vred k’ veri
preobernil no kerstil. On pa je zato od Astja-
ga, kralovega brata na podvujstepe malikovnih
dyhovnikov grozovitno tevaven, xiv oddert no
zadniip odglavlen bil. bjegovo telo se jepoVno-
gik prestavlepah zadnirp v’ Rim spravilo, kde se
sdaj v’ lepi , pemi na qast postavleni cirkvi v’
vellu qasti shrapyje —- Telko si je Apostol Ar-
nej prizadeval, Kristusovo kralestvo na zemli
rasvirjavati, ino nebeško kralestvo nase poteg¬
niti, Kaj pa delajo dnesi den kerveniki za kra-
lestvo boxjo, ali velko veq, kaj oni vse nevipini-
* 1°) naj bi tisto v’ sebi rio v’ drygih pokončali?

Heno pa bi se radi vsi zveliqali no v’ nebesa priš¬
li Zato je ali naj perva no naj veksa dusnost
se  za nebesa skerbeti. Jezus sam je molil no
cele noqi v’ molitvi prenašal, ino mi bi mepe
za  našo zveliipape vtpinili. Potrebno ali je , da
se mi dnes podvyqimo skerb za nebeško kralestvo.
'lis zato reqem:

k Nasa skerb za nebeško kralestvo more jhiti
naj perva, ino

Ib Nasa skerb za nebeško kralestvo more bili
naj veksa.

*

11

3Q0 Nasvetek svetega Arneja ali Bartola Apovtola.

Sveti Arnej nam naj na pomop je, dnevno
podvyijepe ^rav zastopiti, no za nebevko kra¬
lestvo, kak on, pervo no naj velivo skerb vseli
meti, — Poslyvajte.

I.

Nava skerb za nebevko kralestvo more biti
vseli naj perva 1) da to terja od nas boxjatjast,
2) navo vepno zvelipape, 3) nava dyva.

l) Nava skerb za boxjo kralestvo more biti
povsodik naj perva, kajti to terja past bosja od
nas. — Bog je naj pervi no naj vivevi na sveti}
on je spopetel no stvoritel sveta, vse je od pega;
vse je Bog, ino posebno ploveka si je on na svojo
past stvoril. ‘Ooveka samo jc Bog na zemli raz¬
umnega stvoril, naj bi on Boga svojega stvori-
tela no dobrotnika spoznal no pastil, no vse na
pegovo past na sveti delal; naj bi on vse dare,
kere Bog pemi v’ roke dava, na boxjo past po-
hasnyval ino na svoj hasek. Hloveka je Bog rav¬
no za tega volo razumnega no z’ nevmerjoijo)
dyvoj stvoril, naj bi pega spoznal, pastil, molil;
pemi slyxil no se zvelipal, naj bi vedil sc za ne¬
besa skerbeti. Bog sam pravi: „Jas sem, ker
sem vsakega, ker mojo ime nazava, na mojo
past stvaril.“ Iz. 43 , 7. Vsaki skerbcn no zvesti
hlapec se pe svojemi gospodini dopadnuti, mo
zato pegovo poptepe zagovarja no povivava, 01 \
pega pasti. Mi tydi Boga pastimo, i]i mi petni
pokorni šemo, pi pega lybimo no pcgove zapo¬
vedi zvesto zderxavamo; kajti te mi pegovo sve¬
to ime povivavamo no pegovo past pozdigavamo.
Hi pa mi to vse vpinimo: te sc mi skerbimo tj;
di za navo zvelipape, za boxjo kralestvo; kajti

IVa svetek svetega Arneja ali Bartola Apovtola. 391

da je vso toto delo le nam na djvoven hasek:
nav zaderi konec na zemli, najmreq se zvcliqati
no k’ Bogi v’ nebesa priti naravnano, Tota skerb
za zveliqage je nava naj vekva qasl boxja: qi mi
se za to skcrbimo, te Bogi naj vckvo qast da-
vamo. Boxja qast ali terja od nas naj bole, se
za navo zveliqaxje skerbeti. Vseli ali moremo
mi od lybezni proti Bogi delati, pri vsakem deli
no opravili boxjo qast v’ misli meti no rjo povi-
savati. Bog sam pravi: „Ivte naj poprej boxjo
liralestvo no rjegovo pravico/* Mat. 0 , 33 - Sveti
1 ’avel nas oqivestno vyqi, vse na qast no diko
boxjo opravlati: „Naj vi jete ali pijete, pravi
on, ali kaj dryga delate, vse vtjinte na qastbox-
jo.“ t.Kor. to, 31 « Hi ali xe Bog terja vsako
posvetno delo na rjegovo qast opravlati, te ve
bole boxja qast terja od nas, se pred vsem za
nebevko kralestvo skerbetij kajti t’ tem mi Boga
uaj bole ty na zemli qastimo no rjegovo sveto ime
pozdigavamo. Boxja qast terja od nas, se sker¬
beti naj perle za zveliqarjej kajti zveliqani v’
ticbesah Boga naj bole qastijo j k’ tistim bi tydi
vsi mogli priti, naj bi qast boxjo na veke po-
visavali. Sveti Auguvtin se je tak skerbel za
nebesa, da je rekel: „Hi ravno mojo xivlerje v’
boleqinah, no qi ravno moje leta v’zdibavarji od-
Jemavajoj Ps. 30, 11. qi ravno gnilad v’moje
M u ntepride, no se pod menoj rassirja, ITabak, 3,
10 . — naj le na dneve xalosti mir pride, ino jas
našemi s’ premagomi opasanemi lystvi gor-
pndem. (<  Tali tydi mi moremo vse poterplivo
n n boxjo qa$t terpeti no za nebesa samo skerb”
111  biti. Tak se je skerbel tydi sveti Arnej za
ne besa; zato pa je terpel raj tak giozovitno
smert.

3g2 NasveteUsvetega Arnejaalibartola Apostola.

2 ) Na dale terja od nas pervo skerb za ne¬
besa tydi našo samo zvelipape. — Na tisto de¬
lo, kero je naj predneso, no kero qloveki naj
veltsi, naj bolsi hasek prinese, ma on vseliper-
vo skerb j kajti qi on toto delo zamydi j te
je tydi svojo naj vekso platjo, no svoj naj veksi
hasek zgybil, ino je naj veltse kastige vreden.
Naj prednevo delo za kersenika pa je skerb za
svojo zveliqapej kajti to je pervi konec pegove
stvoritbe no odresitbe no posvetitbe. Naj bi si
qlovek ty na zemli zveliqape spravil, ga je Bog
sem stvoril; naj bi se zveliqal, ga je Jezus odre¬
dil 5  naj bi v’nebesa priti mogel, ga sveti Dyh
posvetil, fjegovo zveliqape je ali pegovo naj
vekso delo no skerb, cela sveta Trojica je perm
za pe delala, pegovo zvelipape je naj veksapla-
qa pegova. Toto zvelipape terja ali od ploveka
tydi pervo pegovo skerbj na pe on more pov¬
sod naj peric paško meti no za pe delati. Jezus
veli: „Iste naj perle nebeško kralestvo —,  i n0
vso ovo bode vam priverxeno,“ Mat 6 ,  33.
vek si more ali dosti prizadeti za nebeško kra¬
lestvo: sebe, svoje xele mesa no vse terpnosti
more on premagati, greh no skyspavc preladati,
sebi silo vpiniti, naj bi se greha no hydega ognil
no dobrovpinil, kak Jezus pravi: ,,Nebeško kra¬
lestvo siloterpi, ino le silni (mopni) pe na se p°'
tegnejo.“ Mat. 11 , 2 . Sveti Augustin pravi: »9
naj nam hydi dyhovje nehenlivo skyspave p rl '
pravlajo, naj se xele mojega tela skos post bok'
qo zavyzdajo, naj se mojo telo skos terdo obla-
qilo stiskava, skoz telo texi, skoz nespajopnost
slabi, od vroqine no mraza texavi, — naj le
dneve bridkosti mir pride, ino jas k’ našem 1  s
preladom opasanemi lystvi pridem.** Tak je ty-

Nasvetek svetega Arneja ali Bartola Apostola. 395

di svetcmi Arncji zvelitjape vseli naj perva
skerb biia.

3) Na sledpe se terja pervo našo slierb za
botcjo  liralestvo meti naša dysa sama, — Nasa
dysa ravno je tisto bitje, kero je za veijnost no
v e [ju o zvelitjape priliijno 5 kajti ona ma znam-
leija veijnosti na sebi 5 ona je po boxji spodobi
stvorjcna, ona je razumna, ma zastop, volo no
pamet, ona je nevmerjotja, nesmertna, no na
veke terpi, ino samo edno tako dyso ijlovek
ma, zato naj pervo skerb more tydi za po no za
Jeno zvelitjape meti; kajti za tega volo je pemi
od Boga v’ pegovo telo dana, ino ma privico,
od pega skerb za zvelitjape terjati. Mi moremo
na po naj pervo skerb meti, po v’ rokah nositi,
da jo vseli vidimo, skoz na po mislimo, ino ni¬
koli na po no peno zvelitjape nepozabirno. Mi
moremo po, peno neduxnost no ijistost varvati
pred vsem grehom no pred vsakoj nevarnostjoj;
za tega volo nam je Bog zapovedi no navyke dal,
no svete Sakramente, naj bi dyso pred grehom
varvali, po od pega tjistili, se spobolsali ino
J°j zvelitjape spravili. Samo edno dyso mamo,
kres kero nas je Bog za pastire postavil, ino tji
toto zapasemo, no jo zgybimo, te smo vse zgy-
kili: Boga, nebesa no vetjno zvelitjape, ino smo
na vehe zaverseni: mi mo mogli na veke za po
te rpeti. Zato pa te moremo pervo skerb za po
n <> peno zvelitjape meti, da jo rešimo pred veti
ntni pogyblepom, ino jo zvelitjamo. David je
v scli na svojo dyso motjno paško mel, on jtra-
v * :  ,,Moja dys”a je vseli v’ mojih rokah, ino ne
se ni jas pozabil tvojih zapovedi^ (o Gospod!)

118 , 10Q. Sveti Augustin vyiji : „0  moja

dysa! vji bi miva vsaki den martro terpeti, no
tydi neki ijas texavc pekla prenašati mogla, naj

3Q4 Na svetek svetega Arneja ali Bartola Apostola, Na

bi-Kristusa v’ pegovi qasti vidila , ino v’ tovarvt- G<

vo Svetnikov priti mogla j bi nebi nadel na talti se

dobroti no na taki qasti vreden bil, vse, kajtes- le

ko je, za toterpeti 1 “  ’S

Tak mi zdaj vidimo, da je skerb za našo vt

dysno zveliqaqe naša perva skerb, kak nas sveti 1)

Arnej to vyqi$ alipa ona je tydi naša naj veliva J

skerb, ino to de nam pokazal drygi del. c

r

z

II. I i

Za nebeško kralestvo moremo mi tydi naj
vellso zkerb meti, to terja od nas pa l) Bog
sam, 2) našo lastno zveliijage, 3 ) naša dysa.

1) Za boxjo kralestvo more biti naša skerb
naj veksa, kajti to terja od nas Bog sam. — Bel¬
ko skerb je Jezus imel, kelko potov je on na
zemli vtfinil, kelko trydov si je on prizadel, kel¬
ko pregaijaga, sramote, xalosti prenesel, kako
terpleqe na teli no dysi je on prestal, vse za
tega vplo, naj bi nam lyden nebesa spravil j kel¬
ko kervi je on za to prelejal, ternovo krono je
na glavi nosil, texek lirix na Golgato vlekel, no
nagega pribit merel, vse to zato, naj bi nam
zveliqaqe spravil. T [i je on zato Bogijlovek, tel-
ko terpel, no take skerbi za našo zveliqape ne
maral: te je ali nazoqi, da on od nas tydi pervo
no naj vekso skerb za toto nebeško kralestvo (
terja, kero je on sam nam spravil skos svojo
smert no vstanete. Mi smo tydi iz naj vekse za*
hvalnosti duxni, i)emi pokorni biti, ino vse Ro¬
gove zapovedi zvesto zderxavatij kajti vse le na
to grejo, da bi mi le za nebesa mogli naj vek*
so skerb meti no se vsega greha zvesto ogibata
On pravi: „Naj veksa zapoved je tota: Ti mas

Nasveteli svetega Arneja ali Bartola Apostola. 595

Gospoda tvojega Boga lybiti ’s celega tvojega
serca, ’s cele tvoje dyve, ’s celega tvojega miv-
lepa, ino ze vsih tvojih morji.“ Mat. 22, 32.
’S totih Jezusovih besed ali vidimo, da Bog naj
vekvo skerb ’s vseh morji tela 110  dyve za svojo
lybezen, v’ keri navo zveliijaije je, od nas terja.
Jezus je sam gosto molil za navo zveliijarje no
cele norji v’ molitvi prenaval, Lyk. 6, 22. ino
mi bi nebi naj vekve skerbi za nebesa meli? Je¬
zus je molil k’ svojemi nebevkemi oiji: „Oija,
jas otjem, naj tisti, ltere si ti meni dal, tydi tam
sejo, kde jas semj naj oni mojo rjast vidijo, kero
sem jas pri tebi mel, prej kak je svet bil. Iv. 17,
24. Kako skerb za nebesa je imel sveti Auguv-
tin, ijemo rjyti: „Oslivaj 0 T jn smileija provrje
tvojega zapy'S'enega! ino podaj meni tvojo roko,
naj bolvo pomotjnico, — naj jas pred otjmi tvoje
miloserrjnosti, ino pred oblitjjom tvoje naj mil-
nese dobrotlivosti ne prejdem; temorj se k’ tebi
mojemi Gospodi no Bogi revim ; naj jas blago
tvojega kralestva vidim, veijno tvojo lice gledam,
no tvojo sveto ime slavim.“ Naj vekvo skerb je
vseli imel za zveliqai)e sveti Arnejj kajti mi smo
v ‘dli, s’ kakim trydom no s’ kakoj gorerjnostjoj
)o on po sveti vero zvelirjaga rasvirjaval. —-

2) Na dale navo naj vekvo skerb za nebcv-
ko kralcstvo terja samo navo zvelirjarje. —=- Nava
na l veliva dobrota med vsemi dobrotami je navo
nebeško veselje, ali veijno zveliijarje. Vse ve-
sdja no dobrote totega sveta so minoije no le
kratek Tjaš terpijo, ino nas nikoli popunoma ne-
fvcliijajo. One se nam le neki ijas dopadnejo,
1] ro naskorem se mi xe nepomirjeni znajdemo no
Sl  za dryginii xelimo, ino tak to terpi skos celo
x »vlex)e, ’Stega mi vidimo, da so dobrote no ve-
s dj a  totega sveta ne popune, ino da si dyva le

ogO Nasvctek svetega Arneja ali Bartola Apostola,

za vseli obstoječimi vesel jami xeli, ino take so
nam le v’ nebesah pripravlcne. Sveti Pavel pra¬
vi: „Niedno oko je ne vidlo, vjho ne qylo, neti
v’ niednega qloveka serce prišlo, kaj je Bog
tem pripravil, keri pega lybijo. u  1. Kor. 2, 9.
Tam mo mi Bogi spodobnevi, ino mo si vxivali
vernega, nepremenlivega veselja ravzi vse ža¬
losti na veke. Sveti Ivan pravi: ,,Mi vemo, da
mo Bogi, dare de se razodel, spodobni3 kajti
mi mo pega vidli, kaki on je.“ 1. Iv. 3, 2. Sve¬
ti Auguvtin pravi v’ svoji skerbi za boxjo kra¬
lestvo : „Dysa , olepotena liki spodoba boxja,
ino skoz pegovo spodobnost pipastena , raa nekaj
boxjega na sebi, kaj rjo preveno spomipa, pri
peni ostati, ino k’pemi vqasi pa nazajiti, kda
je svoje nagnepa, ali velkoveq slabosti odpravi-
la.” Take misli no xele je mel tydi vseli sveti
Apostol Arnej za nebesa.

3) Zadniq moremo mi za boxjo kralestvo
naj vekso skerb meti, da to terja naša dysa. —
Nasa dysa je ravno od Boga za veqno zveliqar) e
postavlena; opa je od Jezusa skoz pegovo drago
kerv k ?  veqnemi zveliqapi odkyplena od vcqnega
pogyblepa no od svetega Dyha posveqena: na sa
dysa zato ma naj vekso pravico na nebeško kra¬
lestvo ino bi rada zveliqana bila; nam so ty<“
vse pomoqi navyka no svetih Sakramentov za
peno zveiiqape v’ roke dane; ona zato ma iy aI
naj vekso pravico od nas terjati, poj nebeško
zveliqape pripravlati. Mi smo ali duxni, naj vej 1 '
so skerb za nebeško kralestvo meti, kajti da ) c
tisto za po pripravleno ino za kerim ona naj ho
xeli; nebesa so peno naj vekso bogastvo, h er °
ma dobiti, ona qe k’ svojemi Bogi priti, l tcrC
ga spodobo ma , ker je po stvoril po svoji sp°
dobi; mi mamo naj vekso kastigo popreteno/

Na svetek svetega Arneja ali Bartola Apostola, 397

i[i rjoj nebes nespravimo. David je telko skerb za
svojo dyvo imel, da je rekel: ,,Moja dyva je pre-
vceo y’ mojih rokah, ino nesem tvojih zapovedi
pozabil. 4 ' Ps. 118, 109. „Brani mojo dyvo, da
sem sveti, revi tvojega hlapca, ker se na te za-
vypa.“ Ps. 16, 13 . Tak moremo tydi mi vsaki
den prositi Boga, naj on nave dyve nam varvati
no k’ vetjnemi zvelitjapi spraviti pomaga3 kajti
naj vekvo no naj draxevo blago one sejo, kero
mi mamo. Sveti Augustin pravi: „Kaj se pod
olirogom zvpzd znajde, jemenvo, kak qloveqja
dysa, kera je napravlena, naj vekvo dobroto,
kera zgorah je, posedeti, ino skoz qeno pose-
derje zveličana biti .“  Toto dobroto no veselje
svoji dyvi spraviti, se je tydi sveti Arney vseli
naj bole skerbel.

Tak je ali pa pokazano, da moremo za dyv-
no zveliqaqe naj vekvo skerb meti.

Mi smo se dnes navyqili po navyki svetega
Arneja, za nebevko kralestvo naj pervo skerb
meti; kajti to terja od nas boxja qast, navo zve¬
ličarje ino nava dyva. Mi smo tydi qyli, da mo¬
remo za boxjo kralestvo tydi naj vekvo skerb
meti; kajti to terja od nas pa Bog sam, navo zve¬
ličarje no nava dyva. Sveti Arney nam totega
na vyka dava, ker je za boxjo kralestvo drygiin
lyd etn tak kak za sc naj bole skerben bil. On je
bil pravitjen no poijtenega, otjivestnega serca;
kajti zato ga je hvalil Jezuv, kda je k’ rjemi pri¬
jel rekoq: „Glejte pravega Izraelita, v’ kerem
nc ga kanostiIno  Arnej se je qydival qres to¬
to hvalo, Jezuv pa jemi reqe : „&e perle kak te
jc! Filip zezval, dare si ve pod figovim drevom
bil, sem te xe vidil. Arnej ga je qasik za box-
) c ga Sina spoznal, Jezuv jra je zaqel: „Da sem
tl  rekel, kaj sem te pod figoj vidil, si vervat i

3 Q 3  Na svetck svetega liga , Apata.

Ti pa bov ve vekve repi vidi!, kak tote, Res-
nipno, resnipno ti povem: Vibodte nebesa od-
perte vidili, ino preš Sina boxjega Apgele dol-
priti “ lv. 1, 43— 51- Zato si mi tydi dnevni
navjll od skerbi za boxjo kralestvo mopno k’ser¬
ci vzemrno , ino mej mo pervo no naj vekvoslierb
za pc j si zovino svetega Arneja na pomop, naj
on pri Bogi za nas prosi, da navim dvvam nebe¬
sa dobimo. Amen.

I\'a svetek svetega liga, Apata.

„Glej, mi smo vse zapystili, ino smo za toboj

vli. fl  Mat. 1Q, 2".

bjegove kreposti. — Na v o nasledj-
v a p e.

Svetost svetega liga ali Egidja ino pegova
mop na posvetepost lydi svedopi velka pastitba,
v’ keri je on skoz vnoge stoletja po Francoskem
Apgleskem no Nemškem bil. ligo je bil po r0 ‘
di Alenpan ’z blagega pokolepa, ino v’ vedno-
stah dobro podvypen. On je bral xe od mlado¬
sti marlivo sveto pismo, ino pohasnyval skerbu° (
zvelipapske pornopi cirkve, naj bi svojo zvebpa-
pe preveno bole terdil. Da je pemi toto bole,
kak zemlenska srepa na skerbi bilo, je pokaza
posebno pri smerti svojih starvov. Razdelil F
zdaj vso svojo nadobstvo med sirmake, ino jeoa
enkrat potrebnemi svojo lastno sykpo ’s tela, na J
bi pegovonagost pokril. Tak mopno je bilop c '

Na svetek svetega liga, Apata. 399

govo serce skoz boxjo smilepe v’ Jezusovi lvbcz-
ni vujxgano, lter je tydi sirmak biti htel, naj bi
mi v’ vetjnih dobrotah bogati gratali. kjegovo
sveto xivlepe je pemi obpinsko pastepe spravilo.
To pa ga je genulo, ’s ponixnosti, naj bi svo;-
lybavi ves stroselv odvzel, svojo opinsko dexeIo
zapystiti. On se je podal na Francosko, ino si
je zvolil naj perle v’ pyvavi pri izlevi Rone svoj
stan, Kda se je tydi ty pegova svetost skoro
zvedla, seje podal, naj bi se nevarnega dopa-
depa lydi ognil, na samotno mesto pri Gardi,
ino te v’ log v’ Nizmoski škofiji. Tak je sveti
ligo vse zapystil za Jezusovo volo, ino je zapem
v’ pysavo sel, Ty je vodil on dosti letskozmo-
litvo no premislavaije boxjih resnic, skrivno xiv-
lepe s’Kristusom v’ Bogi. kjegov strosek jc bil
lesni stid, travine no voda. Sem jemi je poslal
fiog jelenico, kera ga je s’ svojim mlekom neki
fias hranila. Tota je dala pa priliko, da se je
pegovo zatajepe sveta no vsake pytne nagajnosti,
na vpoboxepe vnogih pa zvedlo. Dare je enkrat
1'Iavi Gotoski kral tam po zveripiji za spomepe-
n °J jelenicoj hodil, je bexala ona v’ sator svete-
Uga- Kral se je pydil preš ploveka, no ga
P J tal za napin pegovega xivlepa, ino mel velko
pnptepe pred pem. Kral jemi je vepkrat prigo¬
varjal, na hasek Iystev samotnost zapystiti. ligo
P a  je nehtel. Glas pegove svetosti no pego se
fiydexne ozdravlapa na samo pegovo molitvo so
penii tydi dosti vypeniliov spravile, £a kerč je
P°d redboj svetega Bedenika samotnipnico posta¬
vi- Galeiip od totega klostra je mesto nasta-
'° pod pegovirn imenom. On je bil ort dyhov-
jiega tovarstva za apata postavlcni, inomerelpo
Ipgoslava punem xivlepi' 700  leta. kjegove ko-
stl so z daj v’ Tuluzi, ino se od vernikov visoko

400  Na svctcli svetega liga, Apata.

qastijo. — To je zgodba xivlei)a svetega liga, ’s
kerega si mi ijcmo

I. Neke pegovc kreposti prcmivlavati, ino

II.  Se i)e nasledyvati vyqiti«

Jas ijcm toto govoreče zai[Cti s’ pomoijjoj
svetega liga, ino vi se tydi pripravte poroqeni v’
pjegovo pomoq.

J*

Nti si dnes za navo premivlavape vzemenio
’z xivlepa svetega liga i) ijegovo skerb za ber-
Vapslio podvyqepe, 2) -pegovo skerb za priji-
mape svetih Sakramentov, 3) fjegovo miloserq-
nost proti bogim.

l) Na svetem ligi vidimo mi naj peric ge*
govo velko skerb za kervapsko podijvyqepe —
Xe od svoje perve mladosti, kda se je vteti nav-
qil, je on v’ svetih pismah skerbno vse navyke,
kere je Bog v’ starem testamenti Iydem dava!, ino
kere je Jezuv potel v’ novem vyqil, bral ino v
svojo serce zlagal. V’ boxjih navykih je sveti
ligo naj vekvo veselje najvel, ino naj vet) hrano
za svojo dyvo , ino toto djape je ijega tydiskoro
k’ toti svetosti spravilo, kero so na skorem vsi
lydje v’ pamet vzeli. On je bil jako ponixen,ino
ne iskal posvetne hvale. Zato pa se je zdaj v
pyvavo potegnul, naj bi ga lydjc nebi v’ Jugo¬
vem svetem xivlci)i motili. Alipa tydi ty v’ p)"
vavi so za :pega lydje skoro zvedili, ino dosti se
jih je k’ i)emi podalo, naj bi on i)e k’ svetosti,
poboxnosti no popuniošti vodil. Sveti Ugo je p®
vyqil navyke svetega pisma) je ije vyqil se pi' ctl
grehom zatajiti, svoje xele no poqylke klati, in °

Na svctck svetega liga, Apata, 401

poboxno siveti, no po pravem redi Bogi slyxiti.
Sveti ligo je pohasnyval besede no navyke svete¬
ga Apostola Pavla, ker pravi: ,,Svete pisme zna¬
jo podvyqepe k’ zveliqapi skoz vero na Kristusa
Jezusa dati. Vso pismo, kero je od Boga vu-
dehpeno, je hasnovitno za podvyqeye, za do-
svedoqepe, za kazape, za zredepe v’ praviqno-
sti, da mox boxji popun postane, ino za vse do¬
bre dela zevqeni je.“ 2 . Tim. 3 , lO. Toti ha¬
sek je tydi sveti ligo v’ svetih pismah najsel.—
2 ) Mi na dale beremo od svetega liga, da
je on jako skerben za gosti vxitclt svetih Sakra-
raentov bil. — Sveti ligo je dobroto no basen
svete vere no posebno pomoq svetih Sakramcn-
tov k’ opravlaiji dobrega ino k’ ogibapi hydega
v pamet vzel. On je pohasnyval zato gosto sve¬
te Sakramcnte, da je v’ pih najsel pravi mit
svoje dyse, je obqytil naj veksoi pomoq k’ vqi-
nepi dobrega, ino k’ ogibapi greha no vsega hy-
dega. Svojo lybezcn k’ Jezusi je on le v’ vxi-
v a{)i svetega Resnega Tela naj bole vujxigal, ind
tair no veselje svojega serca no vesti naj bole v’
svetem Sakramenti pokore najsel. To je ali pa
dno pegove velke svetosti no poboxnosti bilo,
kera se je hitro vsem lydem dopadnula. To to

s |terb za marlivo pohasnitbo no gosto vxitbo sve-
l| k Sakramentov je on tydi svoje vyqcnike no
posly?ravce vyqil. Sveti ligo je spupaval Jezu¬
sove besede,- ker govori: ,,Ker na me verjel, raa
Ve qno xivlepe. Jas sem kryh xivlepay — to jd
jtryh xivlep'a, ker ’z nebes dolpride , naj bi tisti,
ker od pega je, nebi merel. Jas sem xivi kryh, ker
sem od nebes dolprisel. Ker de od totega kry-
p jel j bod e na veke xivel ;  ino kryh , kerega
j 301 « jas dal, je mojo meso za zveliqape sveta.“
v -0,  47 ,— 52 , Tote resnice Jezusove je a [sveti

402 Nasvetek svetega liga, Apata.

ligo spoznal, za svojo dyvno zvelipape pohasny-
val ino drygim zderxavati narapal.

3 ) V’ xivlepi svetega liga ve si mi pcmo tvdi
miloserpnost proti bogim zapomniti no premisliti.
— Kak dobrotlivo no darovitno serce je sveti ligo
proti bogim imel, vidimo mi na pegovem djai)i,
dare so pegovi starvi merli, no pemi vellto na-
dobstvo nahali. On je taki zdaj vso svojo na-
dobleno premoxepe med sirote razdaval no piho-
vi potrebi na pomop privel. On si je It tel sto¬
timi svojimi pasnimi glevtvami v’ nebesah na veke
terpepo blago spraviti, bjegova ljbezen do bo-
gih no sirot je tak skoz boxje posmilepa v’Jezu¬
sovi lybezni gorelo proti sirotam, ker je tydi
sirmalt biti htel za navo volo , naj bi mi skozpe-
govo sirmastvo na vepnih dobrotah bogati gra-
tali. „Zvelipani so miloserpni, veli Jezuv, kaj'
ti oni bojo miloserijnost dobili.^ Mat. 5 , 7 •  Sveti
ligo je miloserpen bil, da je vidil, ka milosertj-
nost no darovitnost od grehov pere, —

Tak smo ali premislili tri kreposti svetega
liga apata, kere si mi perno na nasledyvape z®
navo xivlepe jemati, ino to mo se vypili v’
gem deli obilnej no pistej,

II.

’Z xivlcpa svetega liga smo si mi tri krepO'
sti zapomnili, najmrep pegovo skerb za boxjo pod'
vypepe, pegovo skerb za svete Sakramente i ' 10
pegovo miloserpnost k’ bogim , ino mi pemo za
pem l) tydi vseli naj vekvo skerb zaboxjopo f
vyqepe meti 5  2 ) se skerbno gostej svetih Sakr®
mentov vxivati, 3 ) posmilepe proti bogim rnC
no pim pomagati.

Na svetcU svetega liga, Apata. 403

l) Naj pcrle se tjemo mi od svetega liga
skerb za podvyqepe v’ boxjcm navyki vyqiti. —
Mi smo vidli na svetem ligi, kako skerb je on
xe ’z marjeena za podvyqerje v’ boxjem navyki
imel, v’ kerem je on pravo pot k’ Bogi no pravo
pomirepe serca najvel. To ali tydi nas more
spomirjati za kervapski navyk, podvyqepe v’ zve-
liqeqi veri, pervo skerb meti; kajti tam se nam
prava pot k’ vsi kreposti no poboxnosti odpira,
prava pot k’ nebesam, ino pravi mir serca nave«
ga mo najvli v’ poj. Mi liki kerveniki smo duxni
sveto pismo ?  svete no poboxne knige brati,
predge no kervapske navyke poslyvati skerbno,
ino si rje zapomniti. Mi mo v’ pih najvli dobrote
boxje razloxene, mo spoznali Boga no pegovo
dobrotlivost proti nam skoz bole no bole; mo
gratali ponixni pred Bogom preveno bole, no
rjemi pokorni. Sveti Pavel vyqi: „Kaj se je v’
pervih qasih zapisalo, to seje za na^o podvyqe-
B e  zapisalo, naj bi mi skos poterplivnost no po¬
nesel e rje is pisem vypape (zveliqapa) obderxaIi.“
bi m. 15, 4. Od pervih kervenikov se bere v’
Apostolski zgodbi: „Oni so prijimali podvyqe-
■9 e z e vsoj pripravlenostjoj, ino so zvedavali vsa¬
ki den, jel bivše tak bilo,“ Dj. it, 11. Jezus
sam je rekel xidovom: „Zvedavajte v’pismah,
v  kerih vi veqno xivlepe najti verjeteJ* Iv. 5, 3Q.
k ? eti Cezar vkof je govoril k’ svojim kristjanom
tfk: „Jas vas prosim no opomipam, da (kdo ko¬
li med vami brati ve), toti svete pisme gosto
Prebira, keri pa nevejo brati, toti naj poslyva-
1°; je s’pazlivostjoj naj poslyyajo, kda drygi be-
re )o. <£  Kerveniki v’ Rimi so svetega Marka moq-
I 10  prosili, naj bipim vse gorzapisal, kaj je per-
e  od Jczuva no od svetega Petra predgati, de-
a ti no vyqiti qyl j tako xelo so meli za besedoj
Svet. Del. 28

404 Na svetek svetega liga, Apata.

boxjoj. Tak moremo tydi mi naj vekso skerb no
xelo za navykom no besedoj boxjoj meti no svete
knige radi šteti.

2 ) Na dale se mamo mi od svetega liga vy-
Tjiti skerb za gosto vxivape svetih Sakramentov.
— Skerben je bil sveti ligo v’ pohasnyvaqi zve-
liqai)skih pomoqi, v’ vxivaqi svetih Sakramen¬
tov. Toto i)egovo lepo krepost moremo mi na
■pem zvesto nasledyvati, ino se gosto za ipstege
no mivage našega serca no nase dyse v’ milost¬
ni vodi svete pokore poskerbetij kajti edina tota
kopel nase dyse odpere od nesnage greha, no
našo dyso pa Bogi dopadlivo naredi Skerbeti
se moremo po gostem za vxitbo kryha angelske¬
ga, hrano nase dysej kajti Jezus' se nam ponyja
v’ qoj za strosek, ino našo dyso s 1  svojim me¬
som no svojoj kervjoj nasiti. Mi se skos to prav
v’dobrem vkrepimo, dobimo pravi mir no raz-
veseleqe serca, ino vekso lybezen k’ Jezusi, rtu
dobimo veqno xivleqe v’ se. Jezus pravi : vr¬

te k’ meni, keri ste s’ trydom obloxeni, ino jas
vas i[cm oblehkotiti.** Mat. 11 , 28. „Kerbodeod
totega kryhajel, toti de xivel na veke 5  inokryh,
kerega bom jas dal, je mojo meso za sivlepe sve-
ta.“Iv. 6,52. Sveti Franc Šalez vyqi: „LVajvisesi
konec svetega obredena je, v’ lybezni bosji pr 1 "
jemavati, sev’tem omagati no veseliti 5 kajti v’ob-
qytji lybezni moreš ti jemati, kaj lybezen samo
tebi dava. Resniqno v’ niednem deli se nernre
zveliqar lybeznivej no milnej prikazati, kak v
totem, kde se on liki pokonqani za hrano ze-
spodobi, da on v 5  našo dyso gre, ino se s’ sercom
no telom svojih vernih naj tesnesc zedini/*

3) Sklenoq se mamo na svetem ligi se pc-
govo miloseritnost no darovitnost proti bog 1 « 1
nas!edyvati vyqiti. — Svoj nadob po svojih star-

Na svetck svetega liga, Apata. 405

sih je on med sirote razdelil, ino ’s svojega tela
enlirat oblaqilo potegnil, no nagega oblekel.
Lepi izgled za nas, se tydi smiliti qres potreb¬
nega, no pemi, kelko premoremo, pomagati;
kajti smileije de dobil vsaki pri Bogi, ker se je
smilil ipres svojega potrebnega brata no pemi po¬
magal. Mi vrrinimo na navem blixncm delo ly-
bezni, kero de on nam s’ svojoj zahvalnostjoj
povraqal; kajti mi znamo priti v’ priloxnosti no
potrebe, kde mo tydi ogegovo pomotj si vovili.
Mi si skoz navo darovitnost, skoz dela lybezni
do blixnega nalagamo v’ nebesah [lepe zaklade,
kere nam Bog do dneva letve sbrapyje, naj bi
se te nad pimi vetpio razveseliti znali. Zato pa
nas opomipa no vyqi JezuTt: „Vi si nesmete bla¬
ga na zemli spravlati, kero arja no moli ‘jejo,
ino kero tatje skopajo no spokradnejo. Sprav-
lajte si velkoveq v’ nebesah blago, kde ga neti
arja, neti moli nepojejo, ino kde ga tydi tatje
nemrejo skopati novkrasti.“ Mat. 6 , t(). 20 , Na¬
sa pamet nas vyqi: „Kaj ti qev, da bi se tebi
v’sirmavtvi zgodilo, to vqini ti drygim v’ rjihovi
potrebi. Kdo je terdoserqen proti drygim v’
sirrnavtvi, ino ■pim nepomaga, dare more, toti
je tydi nevreden, da bi se pemi v’ sili pomaga¬
lo.“ Sveti Auguvtin vyqi: ,,Rodovitna je i)iva
hogih, hitro da ona davavcom sad nazaj. Bogi
je pot k’ nebesam, skos keregd se k’ domovini
pride; zaqni ali milodar davati, qi neqev zajti.“
Kasledymo ali tydi mi vseli radi miloserqnost
svetega liga proti blixnemi; kajti qasni no veqen
hasek mamo od pe!

Tak smo se zdaj navyqili, kreposti svetega
liga Apata nas!edyvati.

Mi smo na j vi i v’ xivleqi svetega liga lepe
kreposti, najmreq pegovo skerb za besedo box-

28  *

40G Na svetek svetega liga, Apata,

jo, i)egovo gosto pohasnitvo svetih Sakramen-
tov , ino ijegovo miloserijnost proti bogim. Ino
smo si naprejvzeli, se tydi vseli radi za navyk
boxji skerbeti, svete Saliramente gosto prijimati
no miloserqni proti sirotam biti. — Sveti ligo
je lybil skrito xivlepe; on je ne dobrega oprav«
lal, naj bi hvalo od lydi dobival; temoq le Bogi
na x[astj kajti on je bil ves ponixen. Vtpnmo
tydi mi to, ne da bi nas lydje vidli, temoq de¬
lajmo od lybezni k’ Bogi no k’ rjegovi qasti do¬
bre dela, ino on nas bo nekda lepo za to pla-
qal$ kajti on vidi tydi na skrivno. Sveti ligo
seje ves ponixen zavypal na Boga v’ svojem xiv-
lepi, po besedi boxji: „Zloxi vse tvoje skerbi
na Boga, ino on bo tebe hranil/* Ravnajmo se
zato vseli po navylti svetega liga, no se porotj-
mo v’ r)egovo preprogo no hrambo pri Bogi, ino
mi bomo od Boga oslivani. Amen,

li¬

lo

407

Na svetek Anjgelov Variliov

ali na

Anjgelsko Nedelo.

„Gi'ejtc, da nezaniqavate niednega totih malih 5
kajti povem vam: pihovi Apgeli v’ nebesah
preveno gledajo oblipje mojega Oqeta, ker
je v’ nebesah.“ Mat. 18, 10.

Angeli Varihi,

Dnevni svetek se veli Apgelov Varihov svetek,
ino da se tott svetek vseli v’ nedelo sveti, se za¬
to tydi imenyje dnevna nedela Apgelska nedela.
Kervapska cirkva je toti svetek postavila na spo¬
min navili Apgelov varihov, kajti ysaki qdovek
ma svojega Apgela variha od Boga sebi danega,
ker pega varje no vraqa od hydega no od gre¬
ha , ino ga po pravi poti ravna hoditi. Jezuv ,
nav Zveliqar, v’ dnevnem svetem Evapgelji oqi-
vestno vyqi, da vsaki qlovek svojega Apgela
variha ma, ker pemi od Boga glase nosi, kaj bi
mogel vpiniti, no kaj bi mogel popystiti, ali z’
ednoj besedoj: kak bi mogel siveti na sveti, da
bi se zvelipal. Jezux je male otroke k’ sebi ze-
zaval, kda so ga pegovi vyqeniki pitali, kerega
bi on v’ nebesah za naj vekvega imel ? no pim
odgovoril: „Resniqno vam povem, qi se vi nete
tak preobernili (spobolvali), no kak toti otroki
sejo, nete postali, dak nete v’ nebevko kralest-
vo privli. Ker se ali tak sponixal bode, kak toto

408 Na svctek Apgciov Varihov.

dete, tisti je naj veksi v’ nebeškem kralestvi,
ino ker toto dete gorvzeme, toti mene gorvze-
me. •— Paško mejte, da vi nete kerega totih ma¬
lih zanipavali; kajti jas vam povem: tjihovi An¬
geli gledajo v’ nebesab prevedno obliqje mojega
oqeta, ker je v’ nebesab.“ Sveti Krizostompra¬
vi: „Vsaki tjlovek ma svojega Apgela variha."
Tota resnica se je vseli vervala. Dare je Peter
skos pomorj Apgela ’z voze prišel , ino na domi
Marije Ivana Marka matere terkal, so rekli ver¬
niki: „PJegovApgel je,“ Dj. 12 , '5., dasonajm-
req vervali, ka vsaki plovek svojega Apgela va-
riha ma. Ino mi tydi dnes qemo pri Ap gelih
varihih ostati, no premislavati, zakaj je cirkva
dnesni svetek postavila, ino mi mo odgovorili:

I, Naj bi se kerseniki dnes Bogi zahvalili, da

je vsakemi enega Apgela variha dal, ker bi
pega skoz nevarnosti totega sveta k’ nebe-
sam pelal, ino

II. Naj bi se tydi mi našim Apgelom varihom

zahvalili, keri nam telke dobrote vqinijo.

Odprite totemi navyki vase serca, no pro¬
ste vase Apgelo varihe, naj vas vseli vodijo, vi
pa pe zvesto bogajte no jiii nezapystite. Fosly"
sajte me.

I.

Mi se moremo na dnesni svetek našemi Bo¬
gi ponisno zahvaliti, 1 ) za pegovo vellto ljube¬
zen, no skerb, kero on za nas no našo zvelipa-
pq ma, 2 ) za pegovo velho dobroto , da nam
vsakemi svojega Apgela variha da, ker nas po*
sebno varje.


Na svetek A»gelov Varihov. 4o (j

l) Mi smo duxni, dnes se našemi nebeške-
mi Oqi za »egovo veiko lybezen do nas zahva¬
liti, da nam vsakemi svojega lastnega Aijgela va*
riha da, ker nas posebno varje. — Mi smo skoz
nadoblcni greh veqno smert no veqno kasrtigo
si zaslvxi3i 5  ino Xybezen nebeškega Oqeta je do
nas telka bila, da nas je Bog nebeški Oqa ne
zavergel; temoq svojega edinorojenega Sina po¬
slal, totega greha odpravlat, nas odresyvat no
zveliqat. Mi smo ali skoz Jezusovo terple»e no
smert pa za nebesa no veqno zveliqa»e priliqni
postali, ino si zato moremo tydi na toti zemli
nebesa slyxiti. Da pa je ty na sveti dosti ne¬
varnosti , dosti hydega no greha, v’ kerega bi
f ipovek bres variha priti znal, je skerben nebeš¬
ki oqa vsakemi qloveki xe od »egovega rojstva
qasi A»gela variha postavni no dal, ker pega po
totih nevarnih potah, grešnih cestah totega xiv-
le»a vodi, ino od vsega hydega, nevarnosti, gret-
ha varje no odvraqa, nas k’dobrem! opomipa no
k’ nebesam pela} zato pa se veli A»gel varih^
Boxja lybezcn proti nam je ali za potrebno spoz¬
nala, nam v’ totem nevarnem xivle»i slobodne-
ga no zaneslivega voditela no variha dati, naj bi
lexej zveliqa»e dosegnuli. Mi smo Bogi za toto
lybezen no skerb naj perle našo vso zahvalnost
dnes, kaliti na svetek našega Apgeia variha duš¬
ni 3  kajti zato je dnesni svetek postavleni, Bog
sam pravi skoz Možema: „Glej , jas qem mojega
Apgela poslati, ker de pred toboj hodil, tebe
po poti varval, ino na mesto pelal, kero sem jas
pripravil (v’nebesa). Mej paško na »ega} po«
slysaj »egov glas, ino ga ncžaverxij kajti on te
nede bres kastige pystil, qi bos ti grešil, da on
tebi v’ mojem imeni predstoji. Ti bos ti »egov
glas posljsal, ino vse vqinil, kaj jas zapovem,

410

Na svetck Angelov Varihov,

te jas qem sovraxnik biti tvojim sovraxnikom,
ino jas qem tiste texaviti, keri tebe tevaxijo, ino
moj Apgel de pred teboj hodil.“ Lev. 23 , 20—22.
Bog ali od nas terja, da bi Apgela variha mog-
li bogati, kajti da nam qegovo volo oznanyje,
ino qi mi to vseli vqinimo, te smo Bogi naj bole
zahvalni za ijegovega Angela variha.

2) Se moremo mi dnes zahvaliti Bogi oqeti
za velko dobroto, kero nam je skazal, da nam
je vsakemi svojega Angela variha xe pri našem
rojstvi dal. Kako skerb on za nas ma, nam pra¬
vi sveto pismo rekoq: On je svojim Angelom od
tebe zapovedal, da bi oni tebe quvali na vseh
tvojih potah j oni bojo tebe na svojih rokah no¬
sili, da se nebi na kamni poteknil s’ tvojoj no-
goj. £(  Ps. Q0, lt. 12. Bog je Apgelom zapove¬
dal, kak David ty pravi, da bi oni nas po vseh
naših potah varvali, liki na svojih rokah nosili,
naj bi se mi nebi z’ navimi nogami kde na kam¬
ni spoteknili, to je, nebi grešili, ali ovaqi Itake
nesreqe meli. „0 velko povrednerje boxjo, pra¬
vi sveti Bernard qres to 3 O qydovitna lybezen !
Kdo je zapovedal? Bog. Komi je zapovedal?
Arjgelom, enim blagim dyhom no nebeškim
dvorskim gospodam. Kaj je rji m zapovedal? Nas
boge lydi braniti no varvati. O Gospod ! kaj je
deno qlovek , da se ti na qega tak domisliš 'i“
Kako zahvalo smo mi Bogi Oqeti duxni za naše¬
ga za nas tak skerbnega Aqgela variha! Ah Bogi
je samemi znano, kaj nam Aqgeli varihi za do¬
brote skaxyjejo, mi nanq vseh nemremo vediti.
V’ kelko grehov bi mi xe spokapali, da bi nas
oni nebi nazajderxali? Kelko nesreq bi mi xe
meli, da bi nas oni nebi obvarvali? Skoz Ange¬
la variha je Bog Izraelske otroke ’z Egyptonske-
ga vlovlcqa v’ pohvaleno deselo pripclal; Judito

Na svctck Apgclov Varihov. 4u

no Tobiasa sreqno vodil, vojsko brala Senaheri-
ba spobil, ino xidove pod Uralom Ezehias-om
odrešil 5. Daniela v’ levoslii jami obarval no hra¬
nil 3 v’ kratkem vse dobro pride skoro nam sko¬
zi Apgela variba.“ Zahvalmo se ali dnes Bogi
’s ponixnega sercazatoto velko dobroto, da nam
je tak dobrega no skerbnega variha, nebeškega
dyha dal, ker je preveno pri nas, ino za našo
telovno no dyhovno sreqo dela!

Tak se moremo mi na dnesni svetek Bogi
zahvalni skazati za našega Apgela variha; kajti
rjegov svetek nas dnes nato opomipaj mi pa
tydi moremo najemi Apgeli varihi za pegovo
skerb za nas zahvalni biti, no od tega v’ dry-
gem deli.

II.

Nas dnesni svetek, apgelska nedela, tydi
opomina, se našemi Apgeli varihi dnes tyfli za¬
hvaliti za telko dobrot, kere on nam vqini. Ino
mi to vseli vqinimo, l) qi na našega Apgela
variha gosto zmislimo, 2) qi pega radi posesa¬
mo no se pega derximo , 3) qi radi vqinimo, kaj
nam v’ misel da, no gremo, kam nas vodi.

l) Mi smo našemi Apgeli varihi zahvalni za
pegovo velko skerb za nas, qi mi na pega gosto
zmislimo. — Nam je nas Apgel varih dani, da
bi na nas paško mel, ino je zato pri nas nevidi-
tenj on z’nami hodi, nas povsodik sprevaja5 mi
smo ali duxni vseli na pega misliti no nikoli ne
na pega pozabiti, ne ’z misli pystiti. On je nas
skriven tovariš, nas prijatel, nas sprevoda, on
ma naj vekso veselje, qi mi dobro denemo, ino
naj vekso skerb no xalost, qi hydo delamo, Vse

412 Na svetek Apgelov Varihov.

li moremo mi na pega misliti, se posebno v’ ve-
tjer, kda spat gremo, v’jytro, kda stanemo,
gosto po dnevi ino posebno pri vsakem deli pe-
mi poropiti, no ga prositi, naj bi nam pomagal
našo delo srepno opraviti, ino nas v’ vsaki ne¬
varnosti varval. V’ priliki greha se posebno pe¬
ga moremo derxati no pred zapelavnostjoj no
skyspavoj besati, ino se ne Apgeli varihi ’z rok
stergati no v’ greh privoliti. Mi moremo pred
elorn varihom velko poptepe meti no pega
vredno pastiti kak boxjega pomopnika ’z nebes,
ino vseli za pegovo pomop prositi. Moremo
zmisliti vseli, da je on vsikdar pri nas nazopi,
ino zato nesmemo nikoli pred pim kaj hydega
misliti ali 'delati, kaj bi se nam sram zdelo pred
vsakim poptenim plovekom vpiniti. Sveti Ber¬
nard pravi: „Skerbno hodi, da je naj mre p Ap-
gel pri tebi nazopi, kak je jemi zapovedano, na
vseh tvojih potah.“ Na taki napin smo mi pemi
zahvalni za pegovo brambo. Kak skerbno Ap-
gel varih plovcka vodi, vidimo na Apgeli Ra¬
faeli , ker je staremi Tobiasi od pegovega sina
rekel, kda ga je na dugo pot poslati htel: „Jas

ga pemta' zvoditi, ino ga nazaj k’ tebi pripelati.“
Tob. 5, 15.

2) Mi smo našemi Apgeli varihi na dale za¬
hvalni, pi ga radi poslysamo, no se ga radi der-
ximo. — Apgeli varihi nam dobre misli davajo,
nas od hydega, pi v’ tako priliko ali nevarnost
pridemo, propopomipajo nopropvrapajo, najmrep
od nevarnega, zapelavnega pajdastva, od nevar¬
nih krajov no priloxnosti, od hydega djapa.
Apgeli varihi so natri mopni prositeli pri Bogij
keri nase molitve s’ svojimi zedinijo no pred Be¬
ga prinesejo, ino od pega nam dosti milosti
sprosijo. Oni so naši braniteli proti nasledyva-

Na svetek Aggelov Varihov. . 413

pi vraga. Oni so nam v’ xivler)i na pomoij, da
mi v’ i)egoye mrexe nepadnemo, bole ve pa so
oni nam v’ smerti k’ pomoqi, naj bi mi v’ nebe¬
sa privli, no tam 7’  pimi veqno Boga gledali,
lybili no hvalili. Hi mi ali navega Apgela vari-
ha lybimo no o- poqtyjemo : te ga tydi iz za-
hvalnosti za pegovo skerb moremo radi bogati,
no hydih prilik no greha se vseli ogniti. Hi pa
mi tega nevipnimo; temoij sami radi v’ grevni
priliki ostanemo no v’ greh privolimo: te mi An¬
gela variha zaverxemo, se pemi ’z rok spiplemo,
no ga na stran zesyvamo, ino smo nezahvalni
proti Bogi, ker nam je Apgela dal. Sveti Ber¬
nard pive: „Kaj se mamo mi pod takimi varih!
bojati? Oni nemrejo biti premagani, neti zape-
lani postati, ino ve mepe oni morejo nas zape-
iati, da oni nas po vseh navih potah var je jo. Oni
so verni, oni so qedni, oni so moqni, qesa se
mamo mi bojati ? Le samo hodmo za rjimi, derx-
mo se za i)e, dak mi bomo vseli slobodni pod
boxjoj bramboj.“ Tak zahvalni bodmo Apgcli
varihi, posebno kda nas je kake nevarnosti re-
vil, kak je Judit bila, dare je sreqno Holofer-
neva premagala: „Kak resniqno Gospod xivi,

dak me je Apgel ijegov varval 5  te, dare sem ta
vlaj te, dare sem tam bila, ino te 5  dare sem na-
zajsla, ino Gospodje ne dopystil, da bi gegova
dekla omadcna gratala/* Judit 13, 20 .

.3) Zadniq smo mi navemi Apgeli varihi za¬
hvalni, qi radi no hitro vse vqinimo, kaj namon
zapovedava, no v’misel dava, ino gremo, kodi
nas vodi. — Mi smo duxni, iz zahvalnosti k’ Ap-
geli varihi, vso zavypape no vso lybezen k’pemi
meti, sc v’nevolah , skyvqavah no potrebah k’
jjemi podati, no ga zavyplivo za pomoq prositi
no reqti: „Gospod! pomagaj mi, jas prejdcmH

- 414  Na svetek Angelov Varihov.

Mi moremo dnevni den z’ qastepom našega sve¬
tega Angela variha naj pobosnej prenašati, se
pemi zahvaliti za vse nase sive dni, no skos pre¬
tepeno leto od pega doblene dobrote, se pa zno¬
va svetemi Apgeli varihi poroqiti, no pemi stal¬
no zvestost no pokornost obe *ati. Mladi To¬
bias, dare je od Apgela Rafaela samo na edni
teski poti obarvan bil, je rekel k’ svojemi oqi:
,,I{aj pa bomo pemi za plaqo dali5 ali s’ kim se
znajo pemi pegove dobrote po slisnem povernuti ?
Tob. 12, t. Kaj pa mo te mi našemi Apgeli varihi
zanestetlive, goste dobrote dali? — Niq ne dry-
ga, kak da mi pega radi bogamo. Sveti Ber¬
nu d pravi: „Bratje! lybmo moqno Gospodove
Apgele, kak nekdajne nase zravennadobnike,
keri so zdaj naši delavci no varihi, krez nas od
Oqeta postavleni. — Kda koli vidimo tesko skys-
pavo nas siliti, no silno texavo krez nas priti;
zovi te Apgela, tvojega variha, tvojega voditela,
tvojega pomoqnika; v’ potrebah, v’ nadlogah ga
zovi rekoq: Gospod! pomagaj mi, jas prejdem.“
Tak moqno se je sveta divica Dionizja svojega
Apgela variha derxala, kda sta po po noqnem
qasi dva nesramna deqaka na greh silila, inokda
je pena moq, se braniti, re se popysati vidila,
je na enkrat svetel mladeniq pred poj stal no
ves hram rassvetil, ino nesramniva sta se Stra¬
šila. Ona pa je rekla: „Nebojta se ne, toti je
moj branitel no moj varih.“

Na dnesni svetek se mamo ali tydi našemi
Apgeli varihi zahvaliti za pegovo skerb za nas, no
pegove dobrote.

Mi smo ali zdaj qyli, da je dnesni svetek od
cirkvc zato postavleni, da bi se Rogi za pegovo
Iybezen no skerb za nas, da je nam vsakemi Ap¬
gela variha na pomoq It’ naši ' qasni no veqni

415

Na sveteli Apgclov Varihov.

srepi dal, zahvalili, ino da bi sc tydi Angeli va¬
rih i za pcgov tryd , Iierega za nas ma, dnes lepo
zahvalili, da bi dnes posebno no vseli na pega
zmislili, pega poslyvali no pega bogali, liaj nam
pravi no kam nas vodi. Delajmo mi zato po mis¬
li cirkve, no hvalmo Bogi, da je on nam tote
blaxene dyhe za branitele postavil, zahvalmo se
tydi najemi svetemi Apgeli varihi za pegove nam
skazane dobrote $ mejmo mi po navyki svetega
Bernarda pastibojepnost proti pim, ino nedelaj-
mov’pihovi nazopnosti nip,kaj bi pred moxom,
keremi smo poptepe duxni, nebi vpiniti vypali •,
bodmo mi sploh zaderxavni no popteni, molmo
tak naboxno , da oni navo molitvo liki dobrodj-
vepo kadilo, pred sedev naj Vikevega prinesejo.
Bogajmo mi pihove prigovarjapa no navyke, bex-
mo pred vsem grehom no delajmo dobro ; kajti
nip se Apgelom varihom bole od nas nezameri,
kak pi mi Boga xalimo, ino po vpipenem grehi
v’ sovraštvi boxjem ostajamo. Zovmo mi pe pri
vseh silah na pomop, no je prosmo v’ skyvpaval»
no nevarnostah z’ zavypapom za pihovo pomop;
navernimo mi gosto kratko molitvo na pc: „Ap-
gel boxji, moj branitel no varih ! brani me dnes
ino vseli ino vu vyri moje smerti/* Sveti Auguv-
tin veli: „Toti blaxeni dyhi majo posmilepe zna¬
tni, keri smo mi lydski no romarje na toti zem-
lij oni straxajo prež nas, primerno od Boga do-
bleni zapovedi; oni nam pomagajo, naj bi mi k’
obpinski domovini privli, ino se v’ pihovem to-
varvtvi na preveno terpepih zverkih resnice nasi¬
tili/* Amen,

410

Na svetek Rojstva Preblaxene Di¬
vi c e Marije,

ali na

Male Me^e Den.

„ Jak op pa je rodil Joxefa, moxa Marije, odkcre
se je naredil Jezim, ker se veli Kristus/ 4
Mat. 1 , 10.

Marija veselje sveta. — Nasadusnost.

Dnes je, Verni Kerveniki! tisti srečen, bla-
xeni no ijres vse veseli den , na kerem je Preli¬
sta Divica Marija, Mati boxja, svetlobo totega
sveta zaglednula. Na dnevni den se je ona nam
vsem celemi sveti na naj vekso veselje na svet
naredila, ino nam vsem naj vekvo srepo prines¬
la^ kajti ona je bila zarja našega zvelipapa j ona
je bila odebrana, nam tistega poroditi, ltcr bi
imel ves svet odreviti. — Ino toti dnevni srepen
den , najmrep rojstvo preijiste Divice Marije, so
xe zaijeli naj berxej po obpinsltem cirkvenem
Efezoskem zbori 431-leta svetiti, v’kerem zbo¬
ri se je pej ime Mati Boxja posvedopilo. Katolv-
'ka cirkevtjdi sveti toti svetek dnes, rojstvo hla¬
jene Divice Marije, matere boxje, da se je ona
brezi nadobJencga greba, v’ stani svetosti no
bovje milosti ali, na toti svet narodila. Ona je
xe pred rojstvom od svetega Dyha posvetna,
kajti od svetega Dyha je bila spopeta. Zato pa
so xe v’ starih pasih peno rojstvo tak mopnosve-

Na svetek Rojstva Preblaxene Divice Marije, 4 17

titizaqeli, ino ob qasi' Papeva Leona I. s’pre-
; dimenom Velkega v’ leti 440 je cirkva xe poseb-
j no mevo za rojstvo blaxene Divice Marije mela.
Na dnevni d en je ali Marija skos svojo poblago-
slavneno rojstvo ves svet razveselila, — na dnev¬
ni den ijemo tydi Bogi no pej za toto veselje na-
vo duxnost skazati. Zato se mi qemo! pri tem
ostaviti, ino premivlavati:

I, Kak nam je Marija na dnevni den vsem ve¬
selje prinefela ? ino

II. Kaj mi mamo na dnevni den vqiniti?

Prelista Divica, Mati boxja! ti nam s’ tvo-
joj milostjoj nave serca omeqi, naj mi toti na-
vyk lehlto gorvzememo, no ga vseli spunimo, Po¬
sipajte. —

I.

Marija je nam skos svojo milostivno rojstvo
ino celemi sveti naj vekvo veselje prinesla , da je
l) razveselila svoje starve, 2 ) da je razveselila
vse lydi na zemli, 3 ) da je razveselila stare po¬

kojne oi|ake, 4) da je razveselila vse Apgele
v’ nebesah.

l) Marija je razveselila skos svojo rojstvo
naj perle svoje starve, Joahima no Ano j — be¬
riva sta duge leta v’ nerodnem zakoni sivela, ino
dugo zabstor) za sad svojega zakona prosila no
zdihavala, Alipa Bog je ^yno poterplivost vidil,
ino zato qyno ponixno provpo no gorko molitvo
za telni sad oslival, ino r)ima naj vekvo veselja
skoz rojstvo totega zveliqanega deteta dal, Mari¬
ja jima je toto neizreqlivo razveseleije prinesla.
Tak si zaslyxijo poboxni no krepostni starvi o 1

418 Ne svetek Rojstva Preblasenc Divice Marije.

Boga oslivani no razveseljeni biti, keri si samo
po boxji voli otroke vovijo no selijo, ino si ti¬
ste tydi skos svojo serqno no zvesto molitvo, no
pobosno sveto sivlepe zaslyxijo. Razveselila je
ali Marija svojestarve, da seje jim ‘narodila, ali«
pa ve bole jiva je razveselila skos to, da je izvo-
lena od Boga za boxjo mater bila, ino to je za
i)yje vekvo veselje no vekva sreqa bila, kak da
bi zl’ otroki xe davno poblagoslavleni zakon me-
la j toto veselje no toto sreqo sta si mogla skos
obstojeqo goreijo molitvo no dugo poterplivost
osramotenega nerodnega zakona prositi. Zato
pa pravi sveti Bernard : „Marija je bila sveta, xe
prej kak se je narodila, “

2) Marija je celemi sveti veselje prinesla, da
je razveselila vse lydi na.zemli skos svojo rojst¬
vo; — kajti ona je bila denica, ali donska zarja,
je oznanyvala skoro goridoqo sonce praviqnosti,
ino je bila za vse lydi sreqna predoznanitelca
navega zveiiqaqa. Skoz po je bilo lydem vypa-
qe dano pridoqega zveliqara Jezuva Kristusa.
Ino to je Bilo tisto obilno veselje, kero je ona
vsem lydem spravila. Ivan Damascenski zato pi*
ve : „Cela narav se veseli, v’ vypapi, od svojega
pogyblepa odrcvena biti, qrez rojstvo tiste, ke-
ra razvi madeva stvoritela sveta zdaj skoro po¬
rodila bode.“ Sveti Auguvtin predga na dnevni
den: „Nazoqi nam je, Prelybeznivi! voveniden
blaxene no qastivredne vseli Divice Marije: zato
pa se z’ naj velivoj radostjoj naj veseli nava ženi¬
la, na rojstveni imeniten den telke Divice 1 “  Ker-
vapska cirkva peje dnes z’ naj vekvim veseljom t
„Tvoj rojstveni den, o Divica'no porodnica box-
ja! je celemi sveti veselje oznanil j kajti is tebe
je privlo sunce praviqnosti, Kristuv nav Bog, ker

Ni
je c

ino

da ;

ne

da

no

poi

no

teg

pel

ter

jeg

svc

v’

nu

kr

30

ve

m

li

k.

D'

n

si

n

S

sl

ii

s

r

t

I

1

Nasvetelt Rojstva Preblaxene Divicc Marije. 419

no j e  odpravil zakletvo, ino nam podelil blagoslav,
ti- ino osramotil smert, no nam dal vepno xivlepe.“
10 3) Marija je celemi sveti veselje prinesla ,

je daje razveselila pokojne, v’ boxji milosti merje-
ii" ne stare opake, — beri so se skoz dobleni glas,
n- da se je Marija Divica, mati pihovega zvelipara
a  no Mesiava xe narodila, da de skoro pim tistega

a  porodila, ker de pih sem v’ predpekel odrevyvat

no pim nebevkih vrat odpirat privel. Ino od to-
tega pasa so se vsi staroopaki, keri so v’ pred-
pekli na svojo odre^epe, pi ravno razvi vsega
terplepa, pakali, preveno veselili na prihod svo¬
jega odrevitela no zvelipara,

4) Marija Divica je ves svet razveselila skos
svojo rojstvo, da je razveselila tydi vse Apgele
v’ nebesah. —- Kajti na Mariji Divici so zagled-
nuli no spoznali nebevki Apgelje svojo nebevko
kralico, ino mater tistih, keri pihov zbor spu-
pavajo, ino prazne prostore zazdignuvvih no za-
verxenih Apgelov zasedavajo ; na poj so spoznali
mater vseh kervenikov« Ino mopno so se Apge-
li, nebeški prebivavci, zapeli nad poj veseliti,
kera je postavlena preš vse nebevke dyhe; vsi
poj slyxijo no po pastijo , no vsi so poi pokorni
no podloxni, Apgeli no svetniki. Zato pa pravi
sveti Bernard : „Ona je kralica nebes ; onajepu-
na smilepa prež nas; ona je mati edinorojenega
Sina boxjega.“ Sveti Dyh pravi od pe: „Jas sem
sladko no dobrodyveqo sadje liki ters prinesla,
ino mojo cvetje je sadje pasti no poptenosti. Jas
sem mati lepe lybezni, ino straha, ino spozna¬
la, ino svetega vypapa. Pri meni je vsa milost
poti no resnice , pri meni je vso vypape sivlepa
no kreposti.'* Sir. 24 , 23  — 25 .

Tak je ali Marija Divica veselje celemi sveti
prinesla, vsem na nebi no zemli, skos svojo po¬
svet. Del. ' 29

420  Na svetek Rojstva Freblaxene Divice Marije.

blagoslavleno rojstvo $  je ona ve zdaj nam vsem
veselje dava: zato pa ve se zdaj qemo podvypiti,
kaj smo mi Bogi no poj za to duxni na dnevni
den, ino od tega v’ drygi polovici.

ir.

Lehko jezmisliti, kaj smo mi dnes no vseli
Bogi no Divici Mariji za peno milosti bogato
rojstvo duxni, najmrep: 1) se tydi is serca qrez
peno rojstvo veseliti, 2) po po otropjem ijastiti
skoz nasledyvape penih kreposti, 5) se poj za

pene dobrote zahvaliti.

1) Mi se moremo na dnevni sveti den prež
Marijino rojstvo iz zahvalnosti veseliti, — mi se
moremo dnes popunoma veseliti, da se je ona
tydi nam za navo kralico, za navo mater, za
navo predprovnico no zagovornico na dnevni den
narodila, ino zato se moremo tydi vseli prež
dnevni srepen den veseliti. Sveti Peter Damian
nas na to opomipa govorep: ,,Po pravici prinese
rojstvo blaxene no neomadene matere boxje ly*
dem neizrepeno no posebno veselje. Kajti ona je
kakti zapetek odrevepa vsega plovepjega naroda.
Po pravici se veseli no radyje na dnevni den ves
svet no splohna cirkva prež rojstvo matere svo¬
jega xeniha, ino da zato hvalne pesmi no vesel-
ne popevke glasiti. Vcselmo se zato tydi mi na
toti svetek is celega serca v’ Gospodi, zakaj p 1
mi rojstvo matere navega revitela pastimo, sve¬
timo mi zapetek vseh ovih svetkov.“

2) Smo mi na dnevni den Bogi no Manj*
Divici zahvalni za peno rojstvo, qi mi po po
otropjem pastimo. — Mi se moremo najmrep
dnes posebno v’ peno slyxbo podati, ino si

Na svetek Rojstva Preblasene Dlvlce Marije. 421

vekso gast ’s tega delati, geni slyxebniki biti,
kajti Mariji slyxiti je, po izroki svetega Anzel-
ma, telko, kak cele kralestva meti. Posebno pa
mi go po otročjem gastimo, gi mi, kak verlo
no pokorno dete svojo lybleno mater rado boga
no vse za go dela, tydi skerbno gene kreposti,
gene lastnosti no gene dobre dela no sveto xiv«
lege nasledavamo, ino si na taki nagin genopri-
jatelstvo no brambo spravimo. Sveti Dyh izgo¬
varja gene besede : „Hodte k’ meni vsi prek ,

keri njate xelege za menoj, ino se nasitite na
mojem sadjij kajti moj dyh je slajvi od meda, ino
mojo nadobstvo grez med no satovje, Moj spo¬
min terpi vseli no na veke. Keri mene jejo, toti
do ve gladili, ino keri mene pijejo, toti do ve
sejali. Ker mene poslyva, nede na sramoto
postal, ino keri skoz me delajo, nedo grevili.
Keri mene prezobrazyjejo, bodo vegno xivle-
ge meli.“ Sir. 24, 20—31. Sveti Auguvtin po-
pisava Marijino gast na dnevni den: „Nazogi
nam je, Lybeznivi! voveni den blaxene no ga-
stivne vseli Divice Marije, zato se naj z’ naj
vekvoj radostjoj veseli vsa nava zemla, na telke
Bivice naj imenitnevo godovno. Zakaj tota je
cvetica na poli, od kere se je spogela sprotlet-
na roxa, skos kere porod se premeni narav per-
vih starvov, se odbrive kriviea. Odrezani je v’
goj tisti izgovor Evine nesregnosti, kde se rege:
* boleginah bov rodila tvoje otroke, da je tota
v ’ veselji Gospoda porodila .“

3) Se mi moremo na dnevni svetek Bogi no
Mariji Divici za gene dobrote zahvaliti. — Ona
je nava mati, za nas skerbij ona je nava pred-
provnica no srednica pri Bogi, ona za nas prosi
pri Bogi no nas gemi poraga, nas svojemi lyble-
nemi Sini naprejstavla, no nas gemi naraga. Mi

422  Na svetek Rojstva Freblaxene Divice Marije.

se posebno moremo dnes Bogi zahvaliti za vel-
ko dobroto no srepo , za velko milost, da je Ma¬
rijo Divico ve pred penim rojstvom za mater na-
vega Zvelipara Jezuva Kristuva ino skos to za
navo mater postavil. Mi se Mariji Divici na
dnevni den zahvaliti moremo, da nam je tistega
porodila, ker nas je od vepne kavtige no od vetr¬
ne smerti greha odrevil. Ona nam je prinesla
veselje no vypape na nebesa pa nazaj skos svo¬
jega boxjega Sina. Ona je to popravila, kaj je
Eva nam nekda pokvarila. Zato pa vyqi sveti
Auguvtin: „Eva se je xalostila, Marija pa vesela
bila. Eva je suze (xalost), Marija pa veselje v’
teli nosila j da je ova grevnika, tota pa nedux-
nega porodila. Mati navega spola je kavtigo na
svet spravila, porodnica navega Gospoda pa je
zvelipape na svet prinesla. Zapetek greha je
Eva,jzaqetek zaslyxa pa Marija. Eva je skoz mo*
repe škodila, Marija skoz oxiv!epe hasnila. Ova
je vdarila, tota ozdravila. Zakaj za nepokor¬
nost se pokornost nazaj da, vernost za nezvestost
poverne,“

To smo mi Bogi no Divici Mariji dnes po*
sebno ino vseli duxni

Mi smo se dnes podvyqi!i, kak je Marijana
dnevni den skos svojo rojstvo celemi sveti veselje
prinesla, najmrep da je razveselila svoje starse,
je razveselila vse lydi na zemli, je razveselila sta¬
re pokojne opake v’ predpekli, ino apgelsko
gospodo v’nebesah. Mitydi vemo, kaj smo duxni
na dnevni svetek vpiniti, najmrep se Bogi za pe¬
no milosti puno rojstvo zahvaliti, ino tydi Man¬
ji Divici za pene dobrote no milosti 3 moremo se
zato is serca prež peno rojstvo veseliti $ po p°
otropjem ipastiti, no pene Kreposti nasledyvatij
kajti velka srepa se nam je na dnevni svetek na-

Na svetek Pozdigavaga svetega Krixa 425

godila skoz Marijino rojstvo. Mi qemo dnes s’
kervapskoj cirkvoj reqti: ,,Tvoj rojstveni den, o
Divica no porodnica boxja, je celemi sveti vesel¬
je oznanil 5  kajti ’s tebe je živio sunce praviqno-
sti, Kristuv nav Bog, ker nam je po odvzeti pre-
kletvi xegen podelil, ino po premagani smerti
veqno xivle:ge podaril .“  Amen.

Na svetek Pozdigavanja svetega
Krixa.

„Ino jas, kda bom od zemle pozdiggen, qem vse

na se vleqti.“ w  Iv. 12 , 32.

Zrok dnevnega svet  k a.

Sveta cirkva obhaja na dnevni den svetek
pozdigavarja svetega krixa, na kerem je Jezuv
Kristuv nav zveliijar velko skrivnost odrevepa
tjloveqjega naroda dopunil« Toti dragi zaklad
svetega krixovega lesa je bil tri sto let v’ zemli
skrit, doklitf je ne sveta Helena, mati Gesara
Konstantina Velkega, kda ga je skos skerbno is¬
kale najvla, v’ sreberni, z’ dragimi kamni ole-
poteni oblek notrinapraviti, ino na qastege ver¬
nikom v’ lepo cirkvo postaviti dala, kero je Ce¬
sar Konstantin na Kalvarski gori spovati dal. Ali-
pa dare je v’ leti 0l4 Koxroa, Perzoski ltral, v’
sodi ’z’ Rimani Jeruzalemsko mesto dobil> je
tisto ropal, vlovil Patriarha. Zahariava no dosti
kristjanov, ino dal sveti ltrix z’ reqene cirkve
proijvzeti, ino v’ Ktezifon, v’ persosko predno

424  Na svetek Pozdigavaija svetega Krixa,

mesto spraviti j\ kde se je v’ kralosko zakladno
shrambo djal. Potem dare je Bog, ker je na ta¬
ki naqin grehe kerveniltov kavtigal, pa sprijaz-
jen bil, je dal Cesari Herakleji, ker je te na Jy-
ternskem kralyval, iskazani premag kres Perze,
v’ kerem je Siroa, keri je za svojim oqom Ko-
xreom v’ Pcrzoskem kralestvi prijel, prisilil,
reqenega Cesara Herakleja za mir prositi, ker je
v’ leti 028 sklepen bil. Perva postava totega
mira je bila, da bi se krix zveliqara nazajspra-
vil, kaj se je tydk zgodilo. Siroa je dal tistega
v’ ravno tisti sreberni shrambi nazaj, v’ kero je
i)ega sveta Helena djati dala. Ino da je Siroa
tydi kervenike, keri so vlovleni bili, no medrji-
mi tydi reqenega Jeruzalemskega Patriarha Za-
haria v’svojvino dal 3  dak je prinesel toti pri svo¬
jem nazajhodi v’ svojo mesto zveliqarov krix z’
dostojnoj poqtenostjoj nazaj. Cesar Herakli je
sam htel tistega na svojo pervo mesto postaviti,
ino se podal v’ totem nagledi v’ Jeruzalem. Ali-
pa kda je z’ gem skoz mestne vrata htel notri-
iti, ga je skrivna moq nazajderxala, tak da je
niedne stopirje ne mogel dale vijiniti. Patriarh
Zahariav, ker je gegov prevetj lepi obleq, ino
z’ zlatom no z’ bizerami obvit purpur v’ pamet
vzel, je rekel k’ pemi: „Gledaj, da kde skoz

lepoto tvojega oblatila sirmavtva no ponixnosti
Jezuva Kristuva premalo nenasledyjev.“ Cesar je
zato taki svoj kep od sebe djal, oblekel oblaijilo
male vrednosti, ino zdaj je z’ lehkim trydom da¬
le vel, ino krix na pervlarjo mesto v’ cirkvo sve¬
tega krixa prinesel, kde se je na tjasteije verni¬
kom pa ispostavil. Toto sveteijo preneverje se
je zgodilo 14. Mibalveka 620. leta. Od to¬
tega qasa je xe perle obhajani svetek pozviva*
rja svetega Krixa ne samo po Jvternskem j te-

Na svetek Pozdigavapa svetegaKrixa, 405

moq tydi v’ veqerevni cirkvi ve imenltnevi po¬
stal.— Mi pa se qemo dnes navyqiti: kaj je zrok
dnevnega svetka, postavlepa svetega kriva, ino
jas baram

I, kaki nagled ma kervapska cirkva pri dnev¬
nem svetki? ino

II. kaki je naqin, pega vredno no s’ haskom
svetiti ?

Poglednimo ta na sveti krix, na kerern nav
zveličar visi, ino ga prosmo za pomoq k’ totemi
podvyqepi! Poslyvajte s’ pripravlenimsercom.

I.

Pervi no glavni nagled, za volo kerega nam
kervapska cirkva dnevni svetek, postavlepa sve¬
tega krixa, svetiti veli, je t) navo vero oxivi-
ti, 2) navo naboxnost Ji’ Jezuvoverni terplepi
zbyditi, 3) Jezuvov pravi krix vredno qastiti.

l) Pred vsem qe kervapska cirkva slioz dnev¬
ni svetek nam navo vero zbyditi no oxiviti. —
Dnevni svetek je postavila cirkva, naj bi se mi
vyqili, kelkokolikrat kde sveti krix vidimo, navo
vero na Jezuva, kakti navega pravega Boga oby-
diti no ponoviti, si pegovo boxanstvo It’ serci
jemati, pegove navylie no zapovedi prcmivlava-
ti, no svojo xivlepe k’pim primerjavati, jel je
ravnamo po pih ali ne. Dnevni svetelt nas spo-
mipa na navo vero, jeli smo liki kerveniki tydi
pravi Jezuvovi slyxebniki, jel mamo xivo no v’
pegovih zapovedah delavno vero ali ne? jel smo
zvesti v’ navem djapi no nahapi Bogi no navemi
odreveniki, ali ne? Jel smo se sponixali nospo-
bolvali od navih grehov prav ali ne? na to nas

/, 2 § Na svetek Pozdigavapa svetega Krka.

spomipa dnevni svetek, pozdigavape svetega kri-
xaj kajti tak oxivirno mi našo vero prav, qi se
sqista spobolsamo no k’ Bogi nazajobernemo,
ino na krixi je naša vera premagala , na krixi
je Jezus peno resniqnost skos svojo kerv posve-
doqil. Sveti Peter nas vyqi našo vero osiveti:
,,Raste v’ milosti, reqe on, ino v’ poznanosti
našega Gospoda no zveliqara Jezusa Kristusa."
2, Pet. 3, 18. Sveti Pavel pravi: ,,Ponovte se
skoz dyha vašega misleca , ino si obleqte nove¬
ga qloveka, ker je po Bogi stvorjeni v’ praviq-
nosti no pravi svetosti.“ Ef. 4, 23. „Beseda, bri¬
sa, reqe sveti Pavel, je tistim bedastvo keri
pogybleni bojo; alipa tistim, keri do zveliqani,
to je, nam, je moq boxja." l. Kor, i, 18. Sveti
Bernard pravi: „Jas mam za gotovo, da se v’kri-
xi vse bogastva zveliqapa najdejo, da je on pot
k’ veqnemi zveliqapi, ino da se mi skos tistega
enemi priklopeni naredimo, kerdenekda z’pem
prišel sveta sodit."

2) Kersapska cirkva qe skoz dnesni svetek
tydi nas k’ naboxnosti do Jezusovega terplepa
zbyditi. — Na dnesni svetek nas spomipa ker¬
sapska cirkva k’ nabosnosti terplepa našega Iy-
beznivega Odrešenika , ker je velko poroqitbo
svojega terplepa na krixi doprinesel; ino tak nas
spomin na to, kaj je Jezusa Kristusa našo zve-
liqape valalo, naj prigara, pega s’ celega serca
lybiti, pemi zvesto slyxiti, no pemi vse poroqi*
ti,'da se je on sam za nas na krixi poroqil.
Sveti Pavel nas opomipa na poboxnost Jezuso¬
vega terplepa rekoq: „Gledajmo na yrok ta gor
na zaqetela no dokonqavca vere, Jezusa, ker je
krix z’ veseljom prestal, je tydi sramote ne ma¬
ral, ino sedi zdaj na stoli boxjem." Xid. 12 , 2-
Sveti Papes Leo pravi: „Nas zastop pa, kerega

Na svetek Pozdigavaga svetega Krixa. 427

dyh resnice rassveti, naj qast krixa, liera se na
nebi no zemli sveti, s’ qistim no prostnim ser-
com gorvzeme , ino skoz znotrego ostrost gleda,
kaj pomeni, kaj je Gospod od nazornosti svoje¬
ga terplega govoril, dare je rekel: ,,Zdaj je sod¬
ba sveta, zdaj de knez totega sveta vynverxeni.
Ino jas, kda bom pozdiggen od zemle, bom vse
na se vlekelto  je, da je skoz Jezusovo ter-
plege no smert krixa tydi sovraxnik premagani,
svet odreveni, ino mi smo Jezusi naj vekso za¬
hvalo no gegovemi terplegi krixa naj vekso qast
no poboxnost duxni opravlati. Zato pa

3 ) nas kersagska mati cirkva dnes zadniq
spomiga tydi na ijastitbo Jezusovega pravega kri¬
la, — Pravi krix, ker je naj sveteso Jezusovo
telo nosil, ino z’ gegovoj dragoj kervjoj pofar-
ban bil, si zaslyxi našo posebno qastege; bil
je sker, na keri je on za našo zveliqage visil,
Dak ali qastmo tydi kipe svetega krixa, naj so
te toti ’s qesakoli narejeni) kajti oni nam pred-
postavlajo Jezusa krixanega, ino nas opomigajo
na velko poroqitbo, kera se je na kalvarski gori
prinesla. Ino qi mi pred gem na zemlo dolpad-
ncmo, dak vqinmo to, naj bi Jezusa Kristusa
molili, ker seje povrednil, za nas na gem mre-
ti, ino nas od zakletve, kero so naši grehi za-
slyxili, odrešiti. Zmislimo mi vsaki qas na Je¬
zusa Kristusa, kda kaki krix vidimo, alipa zmis¬
limo tydi: jel smo zpobolsani ali qisti od gre¬
hov ali ne? jeli smo Jezusi dopadlivi, ali ne?
kajti z’ grehom na sebi nebi nieden qlovek smel
mimo krixa iti, naberem gegov zveliqar no sod¬
nik visi; zmislimo na djaga, kere lirix opravla,
n ° gegovo moq; ravnajmo vse hvalne govore,
kere sveti oqaki svetemi Krixi prilagajo, na Je¬
zusa Kristusa. Sveti Papes Leo pravi; „Tvoj

428 Na svetek Pozdigavapa svetega KrLva.

krix je zvirek vsega blagoslava, je zrok vseh mi¬
losti, skos kerega se dava vervajoqim moq v’
slabosti, qast v’ sramoti, xivlepe v’smerti. Zdaj
tydi je hepala vnogoternost mesnih poroipteb,
ino vse odlomke klanovine edna poroqitba tvoje¬
ga tela no kervi spurjava: da si ti pravo jagne
boxjo, kero grehe od sveta odjemles, ino tak v’
sebi vse skrivnosti sploh zvervavav, da kak je
edna poroqitba za vso klanovino, tak edno kra-
lestvo v’ vsakem lystvi naj je.“

Tak je ali zrok, zakaj nam dnes Itersapska
cirkva svetek postavlepa svetega krixa naratfyje,
pokazani; ker pa je naqin, pega vredno no has-
novitno svetiti no qastiti, mo vidli v’ drygem
deli.

II.

Naqin, kakega nas vyqi kersapska cirkva
skoz dnevni svetek sveti krix qastiti , je l) s>
j 3 onixnim sercom, 2) s’ spoklanimi poqytki»

5) s’ poterplivnostjoj v’ prenavapah krixov no
texav

l) Naj perle ali moremo mi sveti krix
dnes no vseli qastiti s’ ponixnim sercom, — Ce¬
sar  Herakli je ne mogel v’ lepem obleqali svete¬
ga krixa na kalvarsko goro prinesti, da je Kri¬
stusi, ker je v’ boxnem , prostnem obleqali ho¬
dil, ne bil ednaki: kak pa do te kerveniki, keri
bi Evanpgelji primerno vsi krixonosci biti mog¬
li, s’ svojoj lepotoj no mehklivim xivlepom v
nebesa vli? Kak hitro je Cesar Herakli svoje svet¬
le oblaqila proqdjal, no se v’ boxno oblaqiI°
oblekel, ino vessponixal, je takilehko svetiknx
na kalvarjo nesel no ga na svojo mesto postavil*

Na svetek Pozdigavaga svetega Krka. 429

Tak ravno se moremo tydi mi is celega serca
pred boxjim krixom , na kerem nav zveličar ra-
spet visi, sponixati, ino prostni no Jezuvi edna-
lii nasirmavtvi, ponixnosti no neduxnosti serca
postati, qi qemo pegov sveti krix dostojno no
pemi dopadlivo qastiti. Kristjan svojih krixov no
texav tydi nerare nositi no prestati, qi je nepo-
volen, serditen no vnoxliv: kak hitro pa se spo¬
nka ino pokoren no poterpliv v’ terplepi no te-
xavi grata, qasi on svoj krix lehko nese no ter-
plepe lehko prestane. Kervaqska cirkva nas spo¬
mina na velki petek, kako qast bi mogli svete-
mi krixi skaxyvati, dare se krix pred altarom od¬
kriva no trikrat reqe: ,,Glejte les krixa, na ke¬
rem je zveliqar visil/ 4  „Hodmo ga molit 44  ino
ker se te vernikom na molitvo dolpolovi. Sveti
Papev Leo pravi: „Vse si ti, o Gospod! na se
potegnul, naj hi, kaj je v’ edni xidoski cirkvi v’
otepenih znameljah zakrito bilo, v’ popunem no
oipitnem Sakramenti poboxnost vseh narodov
sploh povsodill svetila/ 4

2) Na dale moremo mi dnes no vsikdar sveti
krix Jezuva Kristuva navega zveliqara s’ spokla«
*)om navih poqytkov qastiti. — Jezuv pravi pri
svetem Ivani: „Kda de on na krixi zvivani, te de
vse na se vlekel/ 4  Tako moq no milost ma Jezu¬
sov krix, da je vse lydi na se vlekel, ino oni so
na Jezuva vervati zaqeli: zakaj bi ali tydi mi ne¬
ki od Jezuvovega krixa take milosti no moqi do¬
kih, da bi nave poqytke, nave posvetne no
mesne xele, no hyde terpnosti greha spoklali
no s’qistim sercom no neduxnim telom sveti krix
qastili ? Kdo ali Kristuva no qegovega krixa ne-
lybi, ker svojega mesa z’ grehotami no s’ hydi-
mi xelami vred nekrixa, ino kak sveti Pavel pra¬
vi, se s’ Kristuvom ncda na krix pribiti, toti ne-

430 Na svetek Pozdigavatja svetega Krixa.

slivi Kristuvi. „Krixi, pravi sveti Ivan Krizo-
stom, slivi dosti vekva dika no qast, kak mi ti-
stemi dati moremo. V’krixi najdemo mi moij li’
prepirali, ino terdnost k’ premagi.“ „Krix,pra¬
vi sveti Auguvtin, je preveno terpeiji zdenecne-
skonqanih dobrot. On ma toto moq no terdnost;
da qi se pred oqi, ali ga je qlovek globoko v’
serce pritisnul, nas nikaka qytna xela, nikaka
lybezen k’ razveselnostam, ino nikaka terpnost
preladati nemre. — Kdo je, ker zadosti zapo-
padne, zakaj si mi qelo z’ znamlerjom krixa
znamlamo? Ah znamlajo se resen vsi s’ totim has*
novitnim znameljom; vekvi del pa to dela, bres
skrivnost razmiti Ravno kak vi s’ poznamlapom
s’ totim znameljom ponixnost no spoklaije krisa
Jezuva Kristuva na qeli nosite; tak mejte tydi
prav ponixno no spoklano serce, ino ne bodte
samo po zdetji vyqeniki krixa.“

3 ) Zadniq mi dnes no vsaki den Jezuvov
krix qastimo skos poterplivost v’ prenavei)! navih
brisov — Lydje krixe, Jezuvove martre, jako
vtimajo no v’ velkem imei)i no qasti majo, ino
to po pravici: ali zakaj pa nevtimamo no nelybi-
mo mi tydi tistih krixov, tistih protivnosti, bere
nam Bog povila ? Tote so pravi deli Kristuvove-
ga krixa v’ zaderxavnem zastopi; so tydi hasno-
vitnevi, kak leseni Kristuvovi krixi, qi je mi s
poterplegom nosimo, tak kak je Kristuv svoj
krix poterplivo na Golgato nesel. Goste bridko¬
sti no grenkosti navega tevkega xivlex)a so niqno
dryga, kak mali d el ki od velkega krixa navega
zveliqara Jezuva Kristuva. Ravno kak mi dele
Jezuvovega krixa, na kerem je on merel, v’ qo*
sti mamo, tak se moremo za sreqne meti, qinas
Gospod svojih terpleg no boleqin delevne dela.
Hi mi poterplivo no stalno terpimo boleqine v

ter

Re

bo

v

rej

Gt

ob

£

in

xi

P 1

xe

g (

ci

Sl

n

1

b

\

I

1

■

Na svetek Pozdigavaga svetega Krka. 431

tcrplerp, te mo si je lehkotili nolehko prestali.
Reqmo zato s’svetim Pavlom Apostolom: „Naj
bo daleq od mene, se v’qem drygem hvaliti, kak
v’ hrixi našega Gospoda Jezusa Kristusa, za ke-
rega volo je meni svet krixani ino jas sveti/ 4
Gal. 6, 14. Kda je sveti Ivan od krixa redno
oblatilo bosih Karmelitov oblekel, se je on po
predpisi svete Terezje Ivan od krixa imenyval,
da je htel pokazati, da qe svojo meso krixati,
ino od lybezni k’ Jezusi Kristusi celo krixano
xivleije voditi. Na totem sveti terpeti s’ poter-
plivnostjoj, zaverxen biti, je bila i)egova edina
xela. Za toto milost je prosil on Boga vseli z’
goreqimi molitvami, ino je mel vego govoriti:
»Gospod! za te jas qom terpeti no zaverxen biti/ 4

Taki Je ali naqin, po kerem nas kersapska
cirltva na dnesni den no vseli Kristusov krix qa-
stiti vyqi.

Mi smo v’ dnesni predgi spoznali zrok dnev¬
nega svetka, Kersai)ska cirkva nam da na dnev¬
ni svetek postavlega svetega krixa svetiti, naj
bi mi navo vero na Jezuva našega zveliqara oxi-
vilij naj bi se na poboxnost k’ Jezusovemi ter-
pleqi zbydili, ino naj bi vseli vredno Jezusov
krix qastili. Mi smo se navqili tydi naqin, kak
mamo dnesni svetek ijastiti, najmreq s’ ponix-
nim sercem, s’ poklanimi poqytki ino s’ poter-
plivnostjoj v’krixih. Kelkokrat ali mi kde znam-
lege svetega krixa, Verni moji! vidimo, znam-
lege tistega naj svetesega krixa, na kerem je nas
Jezus odrešil, dak more to nas spomenuti, jeli
smo spobolsani ali ne $ jel ve nosimo neduxnost
i)egovega odrevepa na sebi ali ne $  ali smo jo xe
skoz greh zapravili j vsako tako krixno znamel je
nas more k’ splohni poroqitbi v’ Jezusovo volo
genuti, te de on, kak je svoj grob celi no nco-

432 Na svetek Pozdigavaga svetega Krira,

k varjen obarval, zato rajvi navo telo, svojo sivo
cirkvo v’ nami od ogna terpnosti no poxelnosti
no vsega greha ijisto no neokvarjeno obarval.
Kastmo ali mi radi no zvesto boxjo martro, ino
molmo gosto pred goj; mi mo dobili vse milosti
no pomoli od tega, ker na totem krixi visi j
mi mo najvli skoz gega pot v’ nebesa. SvetaDi«
vica Terezja, kera je moqno boxjo martro qa«
stila, je tydi jemala posebno k’ molitvi svetega
krixa svoj pribeg. Ona pravil „Tota je bila
dveri no pot k’ vsem velkiin milostam, kere je
meni Gospod daval. Jas sem ne nikoli od gega
brezi razveselega vla. Prava pomoq, padnegi
vujti, je: se krixa derxati, no na tega zavypa-
ti, ker je na gem visil$“ kajti on de nas obra-
gene no neduxne obarvane nekda k’ sebi v’ ne«
besa vzel. Amen,

Na svetek svetega Roperta Kkofa.

„Mi neqemo, kaj bi toti krez nas gospodyval. a

Lyk. 19 , 14.

Jezusov navyk: pot k’ nebesa  m.

Sveti Ropert je pod Frankoskim kralomKil-
derikom za volo svoje poboxnosti no zvyqenosti
na vkofoski stol v’ Vormacji posajen bil. On je
predgal smilega boxje z’ apovtolskoj gorkostjoj,
alipa zabstog. Serca lystva so bile terde ino od
poxelnosti sveta no mesa zapojene, ino rekle,
kak ve se preveno med po imeni Kristjani godi :

Na svetek svetega Roperta Hkofa. 435

„Mi neqemo, kaj bi tod ijrez nas gospodyval.“
Ljk. 19, 14. Poklip je Kilderik xivel, je bil
Ropert konpi pred oddjapom no izdexelepom
sloboden, kero pa je po pegovi smertji itak
privlo. On je bil s’ vibnimi bitki pezan, ino’z
mesta vynsypen. Na mesto se pemeriti, je mo¬
lil, da bi Bog tistim, keri so ga hydobyvali,
svojega blagoslava nebi odvzel. Teodo II., Ba-
jarski knez, je svetega Roperta na provpo svoje
xene Reginotryde, od kere je za kervapsko vero
xe pripravlen bil, zezval v’ Regensburg Ro¬
pert je vel, ino predgal tam s’ haskom, da je
Teodo no dosti drygih se kerstiti dalo, ’Z Re¬
gensburga je vel sveti Ropert dale, zobhodil po
vnogih dexelah no privel v’ Salcburg. Povsod je
predgal Evapgelje no vrapil bolene, ino naredy-
val vse, kaj je za rasvirjavapevere potrebno bilo.
Na Salcburskem si je spoval cirkvo no stape,
priqem ga je Teodo z’nekimi tamdajnimi posest-
vami podaril. Na to je na podertini starega me¬
sta vkofoski sedev postavil, cirkev svetega Petra
tno klovter za redne dyhovnike, naj bi Evapgel-
je rasvirjavali. Po Teodovi smerti je hodil na
Bajarsko, ino tam sem si dvanapset mevnikov
s soboj pripelal, no z’ pimi celo dexelo spreho¬
dil, no vsakemi svoj okraj postavil, naj bi Jezu-
vovo‘qredo pasel. Na 2 7. den Ceplepalia 723
leta, ravno na vyzemski petek, ve je mevo sve-
tepo slyxil, sebe obredil no dryge s’ kryhom
xivlepaj ve opomipal enkrat nazopne k’ lybezni
no  stanovitnosti v’ veri, ino merel te molepi v’
Besedah: „V’ tvoje roke, o Gospodi poropim
jas mojega dyha.“ Vsa Bajarska zemla se je
^opno xalostila za svojega pastira no dobrotnika.
Njegovih kosti je nekaj v’ Petroski cirkvi, nekaj
Pa v’ vkofoski v’ Salcburgi shrapenih, — ’Z xi-

434 Na svetek svetega Roperta Kkofa.

vlepa svetega Roperta smo zdaj vidli, dasoVor-
mapjani pega nehtli poslyvati, Bajarci pa so ra¬
di besedo boxjo ’z pegovih vyst vzeli. Jas se
vstavim no reijem: beseda boxja je pot k’nebe-
sam, ino govorim v’ mojega govora

I. deli: Srepen je tisti, ker besedo boxjo po-
slyva no zderxava, ino v’

II. deli: Nesrepen je vsaki, ker besedo boxjo
zaverxe, -

To naj bo dnes rep mojega govoreča •,  po-
roqmo se vsi vkyp svetem! Roperti, varihi tote
cirkve, ino si vzemmo dnevni navyk k’ serci. Jas
zaijnem.

I.

Srepni so bili Bavarci, ki so predge no na-
vyke svetega Roperta gorvzeli no zderxavali.
Srečen je vsaki, ker besedo boxjo poslyva no
spupava j  kajti vsaki taki je l) pokoren otrok
boxji, 2 ) on je veren slyxebnik boxji, ino 3)
on je prijatel boxji.

1 ) Srepen je vsaki, ker besedo boxjo po*
slybne no zderxi, kajti on je pokoren otrok box-
ji. — Teodo II. Bajarski knez je na prigovarjale
svoje poboxne xene Reginotryde k’ veri kervaps-
ki privolil, ino svetega Hkofa Roperta na peno
provpo li’ sebi pozval, bjegova tovarišica je
pega skos svoj bogoblaxen jzgled boxje slyxbeno
poboxnega xivlepa, ino skos svoje navyke pegovo
serce dobila, da je on hajdostvo zapystil, i n0
Jezuvovo vero na se vzel. Ropert je predgal no
vyqil, ino na pegove podvyqepa je knez Teodo
ino z’ pem dosti prednevih prebivavcov v’ mesti

Na svetek svetega Roperta Škofa. 435

sveti kerst prijelo. Ino Teodo je obqytil zdaj
pravi boxji mir v’sebi, on je bil razveseljen;
kajti privel je na pravo pot v’ nebesa no ne veq
blodil. Sreqen je on postal zdaj ino se tydi ves
zahvalen kazal Bogi no svetemi Kkofi Roperti za
dar prave vere. Ori je pomagal svetemi vkofi cirk-
vi staviti s' svojim premOxei)om za to. Tak sre¬
čen je vsaki med nami, iji on rad boxjo besedo
poslyhne, ino kali pokorno dete spirgava; on de
pri Bogi milost naj ve!, ino de obqytil hasek svo¬
je pokornosti; kajti Bog de prebival v’gegovem
serci, ino de gemi pravi mir daval; on ga bo
varval, kak lybeznivi oqa svojo pokorno no verlo
dete varje pred vsemi nevarnostami; on de ijega
blagoslavil no povsodik sreqnega naredil; kajti
Verlo no pokorno dete od svojega oije vse dobi
Oqa tako dete ma za svojo dete, ino reqe :  ti
si mojo dete. Tak tydi Bog pokornega qloveka
za svojega otroka ma, ino ga s’svojojrokoj varje
no brani. Sreqen je ali, ker besedo boxjo mara,
Ona je pot k’ Bogi v’ nebesa, po keri on hodi«
Jezuv pravi: „Blaxeni so tisti, keri besedo box-
jo poslyhnejo no žderxijo.“ Lyk. H , 28 . „Kdo
bo mojo besedo zderxaval, toti nede srnerti na
Veke vidil. {<  Iv. 8,51. „Jas sem pot, resnica no
sivlege; nikdo nepride k’ oqi, kak skoz me. <(
Iv. 14 , 0. 7* Sveti Auguvtiri pristavi: „0 Go¬
spod! ti beseda! 0 Bog, ti beseda! silos kero
So je svetloba naredila! Ti si pot, resnica no
xivlei)e , v’ kerem nega teme, ne blodne poti,
Oe laxi ino ne smerti “ Sveta Katreja ’z Genue
terja od vsakega kristjana: „Kristuv more biti v’
pegavem serci, svet pod ijegovimi nogami, box-
ja vola v’ vsem ijegovem djapi no nahai)i za  rav¬
nilo, ino vu vserri se naj lybczen box a ’z nega

sveti."

Svet. Del.

30

43fi Na svetek svetega Roperta #kofaa

2) Srepen je na dale vsaki, ker besedo boi-
jo rad poslyva no zderxava; kajti on je veren
slyxebnik boxji. — Xidosko lystVo je le te samo
srepno no Bogi dopadlivo bilo, dare je Bogi
slyxilo, pegove zapovedi zderxavalo, pega same¬
ga molilo no pemi pokorno bilo. Kak hitro pa
je Boga zapystilo no pegove zapovedi zaverglo,

- je taki v’ roke lydske vojske padnulo no vlovleno
bilo; ino le samo te, ltda se je celo spobolvalo
no k’ Bogi zgrevano nazajobernilo ; te je on pa
pemi pomagal, da je sovraxnike premagalo, ali
’z pihovega vlovlepa odpyveno bilo. Tak tydi mi,
qi smo boxjim zapovedam pokorni, pe poslyva-
mo no zvesto navo djape no xelepe po pih ravna¬
mo: te smo srepni no Bog je z’ nami; kajti da
smo pegovi delavci no pegovi slyxevniki, inoon
de nas tydi bogato plapal. Rad je vsaki gospo-
din pri svojih delavcih, keri pega bogajo, ino
pemi zvesto no po pegovi voli delajo, ino on
pim rad zaslyxeno platjo po dokonpanem delt
da. Sveti Ropert je vellto veselje mel nad Ba-
vari, keri so pegove predge no navyke radi po-
slyvali no zderxavali. Oni so srepo no blago-
slav boxje besede spoznali, ino Bogi za telkodo¬
broto hvalili. Nepozabmo tydi mi nikoli zvesti
slyxebniki boxji biti; vpinmo, kaj boxja beseda
vyqi, ino nebodmo samo poslyvavci, ampak ty*
di delavci besede boxje, Jak. 1, 22 , fiaj tydx
nam Jezuv nekda repe, kak je blagi gospod v
dnevnem Evapgelji zveštemi hlapci rekel, kerje
privel pred pega z’ besedoj: „(jospod ! tvoj fy nt
je deset fyntov prinesel “  No gospod pemi od¬
govori : Aj ti dober hlapec, da si ti v’ male 1 «
zvesti bil, jas te pem prež deset mest postaviti.
Lyk. 19, 17. Abraham je bil vseli zvesti bo p 1
slyxebnik, zato pa ga je Bog posrepil tydi z’I* a '

Na sveteksvetega Roperta Kkofa. 437

kom no z’ velkim lystvom, ino pi mi Bogi zvesto
slyximo , testno vseli pridem, ino nemo od pe¬
ga zajeli.

5) Srepen je zadnip vsaki, ker besedo box-
jo rad pošlysa no zvesto zderxij kajti on je pri-
jatel boxji. — Noe je bil sreijen, kajti on je
Boga poslysaI no pemi slyxil, ino veren ostal na
sredi grešnega lystva$ zato pa jemi je Bog velel
velko barko povati, naj bi se v’ splohnem poto¬
pi rešil ino na sveti srepen ostal, kda bi vsi ovi
nepokorni no grešni lydje prejsli. InO tak je
tydi bilo. Noe s’ svojimi lydmi je ostal zdrav
v’ladji, da je bil prijatel boxji. On si je sltos
svojo zvestost, pobovriost no pokornost v’slyxbi
boxji zaslyxil boxjo milost no lybezen pegovega
prijatelstva. Tak tydi mi bodmo prijateli boxji,
lybmo Boga, slyxmo pemi verno, spupavajmo
pegovo volo, on de nas tydi kak Noeta rad imel,
ino vse mo od pega dobili, pi pegovih zapovedi
nemo zapystili Vekse srepe plovek nema, kak
dobrega prijatelaj kajti na pega se on v’ sili no
potrebi zanese , ino od pega pomop dobiva. Hi
smo mi prijateli boxji, da le samo pegovo volo
na slterbi mamo 5 te nas Bog tydi nede ,’s. tote
prave poti k’ sebi v’ nebesa pvstil zabloditi, de
nas varval pred zapelavci sveta, kak je Abraha¬
ma varval, no de nas srerjnc obarval na zemli ty,
tio srepno spravil v’ nebesa. Sveti Jakop piše:
„Abraham je verval, ino to se je pemi za pra-
vipnost zarapunilo 5 on je prijatel boxji imeny-
van bil.** Jak, 2 , 23 . Lot je bil pravipen no pri¬
jatel boxji, zato pa ga je Bog rešil skoz Apgela
pred ognom no pogorepom Sodomskega grel¬
nega mesta.*' Gen. 19, 15 .

Tak je ali srepen, ker besedo boxjo rad
gorvzeme no spupava. Skerbmo se ali mi za po

30  *

430 Na svetek svetega Roperta Hkofa.

no repmo s’ svetim Auguvtinom : „Rassveti me,
jas te prosim (o Gospod!) rassveti me, slepega,
ker v’ temi ino tepi smerti sedi, ino ravnaj moje
noge na cesto mira, Lyk. 1, 79 ., naj jas po poj
skoz tvojo spoved hvalodavajop k’ tvojemi pastiv-
nemi prebivalivi, k’ sedevi boxjemi, pridem.
Kajti tvoja spoved (tvoja beseda) , je prava pot,
k’ tebi priti, na beri se plovek krive poti ogne,
se k’ tebi oberne na pravo pot xivlepa.“ Alipa
nesrepen je tisti , ker besedo boxjo zametava,
ino od tega v’ drygi versti.

II.

Nesrepni so bili Vormapani, da go navyke
svetega Roperta zavergli no jih nehtli poslyvati
no zderxavati: Nesrepen je vsaki, ker besede
boxje nemara 3  kajti on je l) Bogi nepokoren,
2) on je ne slyxebnik boxji, 3 ) on je sovrax-
nik boxji,

l) Nesrepen je vsaki plovek, ker repi boxje
nemara $ kajti on je Bogi nepokoren. — Otroki
starvov z’ nikim bole nemrejo razxaliti, no si
pihovega serda no kavtige zaslyxiti, kak pi so
pim nepokorni, se pim protistavijo no jih nepe-
jo bogati. Ravno tak se tydi plovek Bogi, sto-
jemi naj dobrotlivevemi opi naj bole zameri, p»
nepe pegov pokoren otrok biti, nepe pegovilt
zapovedi spupavati; temopgreh lybi no ga’z petn
xali. Vormapjanje, kerim je Bog na pihovo zve-
lipape svetega Roperta poslal, naj bi pc ’s tertie
no tepe smerti odrevil, so se Bogi mopno za¬
merili; oni so nehlti ?  da bi toti sveti Kkof prež
pe gospodyval, so ga bili no V. mesta vynzesy-
vali, ino Bog je pe v’pihovi sleposti pystil. B ra ^

Na Svetek svetega Roperta Kkofa. 439

Ahab se je zameril Bogi, da je hydoben bil, ino
nehtel pravega Boga spoznati no gemi pokoren
bitij je po krivici Nabotove gorice pod se sko¬
pal, ino ne je boxji kavtigi vuj^el, bil je pre¬
streljen ino psi so gegovo lterv gorlizali. 3 . Bral.
21, 2. 22, 34- Kral Faraon, ker je Bogi ne¬
htel pokoren biti, ino Moževi prevzeto rekel:
„Kdo je toti Gospod, kaj bi jas gegov glas po»
sljn/al, no Izrael odpystil ?“ Eks. 5, 2., se je za¬
meril Bogi, ino Bog ga je potle v’ ardeqem mor¬
ji pokonrjal, da se je sam ze vsoj svojoj vojsko)
vtopil,“ Eks. 14, 28 Talt kavtiga Bog pravi-
qen sodec svoje nepokorne otroke, keri pega ne
boga jo j oni so ne iz Boga, zato pa se gcmi pro-
tistavijo. Nam tydi besede valajo, kerejejezuv
Farizejom rekel, qi boxje besede neposlyhne-
mo: „Ker je iz Boga, toti poslyhne boxjo bese¬
do; zato pa je vi neposlyhnete, da ste ne izBo-
ga.“ Iv. 8, 47.

2 ) Nesreqen je vsaki, ker besede boxje ne-
qe poslytnuti no spunitij kajti on je ne slyxeb-
nik boxji. — Ker za besedo nemara, ino na
tisti nikakvega veselja no haska nenajde; taki
nema lybezni no skerbi za Boga, gegovo serce
je puno samih posvetnih no poqytnih reqi, on
Boga nepozna no gemi neqe slyxiti. Alipa on
le ostane slaba stvar ino pod boxjoj ostroj rokoj.
On kavtigi boxji nede vujvel: on tydi plaqe od
Boga nede dobil, da je ne slyxil gemi. Taki
prevzetgak si boxji serd nad svojo glavo nalaga,
ino velko kavtigo pripravla, da neqe Bogi sly-
xiti, gegovih zapovedi zderxavati, no se ijemi
dopadnuti. Tak netermno no zopertno je bilo
lystvo ob Noetovem qasi, da je Boga zaverglo,
se krivi veri, krivici, poxeInosti no svemi grehi
prekdalo, ino gega veq nchtlo spoznati no ge-

440 Na svetek svetega Roperta Hkofa.

mi slvxiti, ino mera pihovih grehov no boxjega
serda je postala puna, Bog je pe vse vkyp zvyn
Noeta no pegovih lydi skos obpinshi potok py-
stil pokonqati no preiti. Gen. 7 , 21. Gomorsko,
Sodomsko no ove mesta so tydi pravega Boga za-
pystile, ino se vsemi grevnemi xivlepi podverg-
le, ino Bo je pe no pikove otroke špoxgal no
potuniti pystil. Gen. 19 , 25. Kore, Datan nu
Abiron so se Moževi protistavili, ino Bog je dal
zemio odpreti, kera je pe poxerla na mesti,
Num. t(j, 13, To so same stravne sodbe boxje,
kere so nad tiste prišle, kerisoBogi nehtlislyxi-
ti, besede boxje ne qyti no zderxati. Sveti Au-
gustin pravi: „Predge so velita skrivnost, glas
besede se glasi zvynah. ino znotrah govori vyqi"
tel, najmreq Jezus Kristus skoz milost v’vesti.
Jaj tistim, keri svojo vest boxjemi vyqiteli za¬
prejo. Oni do nekda resnico vidli, alipa kyp
pihovih grehov de pim proti prek stal. K tl a do
resnico vidili, pravi sveto pismo v’ knigah mu-
drosti boxje, te de pe grozna strahota popadni-
la. Oni do se Strašili, da de resnica z’ pi mi go¬
vorila ",  oni do trepetali, da dc resnica z’ nepro-
tistavlivoj siloj v’ pe vdirala •,  oni do sc zbojali,
da de resnica pe obsodila ;  ino kera resnica jeto-
ta strasna ? — Ravno tota resnica, kere mi zdaj
v’ xivlepi neqemo razmiti, na kero mi neqemo
zmisliti, ino od kere se mi neqemo v’ serci ge*
nuti dati k’ pobolsapi no pokori.

3) Nesreqen je vsaki, ker se boxji besedi
protistavi, ino pe neqe poslysati, kajti on jo
sovraxnik boxji. — Hi qlovek na boxji voli ne¬
ma dopadepaj temoq vse proti boxji voli dela¬
te on nelybi Boga: temoq on ga sovraxi. Pit
pem je resen, kaj prerok govori: „ Gospod! ti
veliš — jas neqem bogati/' On prelomi zapo-

Na svetek svetega Roperta Kkofai 44 1

vedi boxje sam rad no naprejvzetno, qi ga rav¬
no beseda bosja odpornika $ on v’ svojem prev¬
zetem serci pravi: jas neqem, da bi toti krez me
gospodjval. On dene prevzetno po svoii terdo-
glavnosti no poqytni poxelnosti$ da jemi je ne
za Boga no za boxjo besedo 3  on sovraxi Boga,
alipa tydi Bog ijega sovraxi, tydi on je zaver«
xeni od Boga, Bog je ne gegov prijatel: ino xe
ga pegove nemirne vesti oster sodnik kara no
prcgapa 3  xe on nema mira pred soboj samim,
da je krivo delal no greh vqinil. Xe zdaj je on
tak nesreqen, ino boxnesi od vsakega neduxne-
ga sirmakaj kak pa de pred sodbo j nekda pre¬
stal? Tak se je Jezusi zameril Judas, ker je Je¬
zusa sovraxil no ga mislil oddati. Jezus ga je
odpomipal pri zadni veqerji, kda je z’ ijem v’
skledo namakal, on pa je Jezusove reqi nehtel
poslyhnuti, ino boxja milost je od ijega odstopi-
la, on je Jezusa predal, ino se na nesreqen na-
qin vkonqal, je zadvojil nad svojim grehom no
se obesil no raspoqil. Mat. 26 , 47. 27, 4 .

Tak je vsaki nesreqen, ker boxjo besedo za-
verxe, no je nezderxi.

Mi smo dnes se navqili, da je Jezusov na-
vyk pot v’nebesa k’ Bogi j daje  sreqen vsaki,
ker boxjo besedo poslyhne no spuni, da je po¬
koren otrok boxji, slyxebnik boxji no pegov pri-
jatel. Ino nesreqen je vsaki, ker zaverxe bese¬
do boxjo, da je Bogi ne pokoren, ne slyxebnik
koxji^ temoq je sovraxnik boxji. Kak sreqni so
bili vsi tisti , keri so navyke svetega Roperta ra¬
di gorvzeli; oni so dobili od ijega pravo lyq za¬
stopa no pravi mir serca, milost boxjo, nošo
najsli pravo pot v’ nebesa. Alipa kak nesreqni
so bili od ovegft strana svi tisti, keri so svetegai
Roperta zavergli no se Bogi protipostavili, tydi

442  Na svetek svetega Mihala prednega Aggela.

je ves blagoslav boxji od x)ih pobegnul. — Vyq.
mo se od tega nase vyha no serca vseli boxji re-
iji odpirati no boxje zapovedi zderxavati ,  naj sp
Bogi nezamerimo, ino naj nam sodbe boxje nek-
da nedo teske }  temoij naj se gemi kak dobri
otroki dopadnemo, ino naj on na ypke nas dober
oqa ostane. Amep.

Na svetek svetega Mihala predneea
Anjgela.

„Resniqno vam povem: ui se nete preobernili
no postali, kak toto dete; dak nete v’ ne¬
beško kralestvo prišli “  Mat. 18, 3.

Navyk od svetega Mihala,

Dnevni svetek ma svojo ime od xegnavaga
cirkve, kera je na Garganskem bregi v’ Apulji,
zavolo qydcxnega prikazapa svetega Mihala, pod
Papesom Gelazjom I. v’ petem stoletji, na sve¬
tega Mihala no vseh svetih Apgelov qast v’ edni
od naravi liki cirkva zespodobleni votlini poxer
gnana bila Tydi je Bog skoz vnoge qydeve na
veqkratne prikazala svetega Mihala sveti na zna-
i)e daval, kak prijetno i)emi je qastepe no naza?
va-ge svetega Mihala no drygih Aggelovj skos
kaj je te rjegovo qastei)e po kersarjskem sveti
preveno prijemavalo, ino se na ijegovo qast po
vseh krajeh lepe cirkvi postavile. Mamo tydi
naj vaxnese zrolle, svetemi Mihali posebno qast
skaxyvati; kajti on je glava no knez nebeške

Na svetek svetega Mihala predncga Aggela. 443

vojslte 5 on je pervi od enih naj blaxenesih dy-
hov, lteri brezi heijarja predboxjim sedesom sto¬
jijo; on je tisti, ker je v’ pervem megneiji svo¬
jega stvoreija se s’ pripravlenoj pokornostjo Bo¬
gi podvergel, ino si skos to zveličarje zaslyxilj
on je tisti, ker je naj perle za boxjo qast oroxje
prijel proti prevzetnemi Lyciferi, ker se je pro¬
ti Bogi zazdignul j on je tydi dryge Apgele od
zazdiga Lyciferovega nazajderxal ino rje k’ zve¬
stosti proti Bogi opombjal. bjegova ponixnost,
pokornost no gorkost za boxjo ijast je rjegakrez
dryge v’ nebesah pozdignila, ravno kak je pre¬
vzetnost no nepokornost gizdavega Lycifera po-
nixala no v’ pekel synila. Bog je ijega svoji
cirkvi ravno tak za variha dal, kak je on rje ga
perle za variha xidoske Sinagoge postavil 3 ino
kak je on perle sebi zavypano xidosko lystvo
skerbno branil, vu vseh nevarnostah pri rjem bil,
no je vseli rešiti skerbel: ravno tak se zdaj jem-
le on kre otrok sebi zavypane cirkve, ge varje
v’ pravi veri, brani pred popadki no skysijavami
hydiqa v’ xivlerji, posebno pav’ enem nevarnem
prepiri pri smerti, ino po smerti postavla on
tjihove dyse pred boxjega sodnika. Zato nas na-
va  mati cirkva opomipa, z’ velkim zavypai)om
gosto k’ tjemi reqti: „Sveti prejden Aqgel Mir
nal! brani nas v’ prepiri, naj mi v’ strasni sodbi
fleprejdemo/' On de nas gotovo oslisal, ino nam
pn smerti nase sovraxnike premagati pomagal,
K 1 m i ijega v’ xivlexji marno qastimo no se sker-
oimo, se popadkom no skyspavam navih dyr
kovnih sovraxnikov po ijegovem zgledi moqna
prepirati. Sveti Mihal je ali, qi ga mi

444 Na svctek svetegaMihala predrtega Angela,

I, v’ našem xivlepi zvesto pastimo,

II. nas varih v’ smerti.

Sveti Mihal! vypi nas, tebe vredno uastiti,
naj mi tvoje brambe vseli vredni bomo,
Posljsajte me,

L

l [i mi ppmo svetega Mihala v’ smerti za var
riha no pomočnika proti sovraxniki nave dyye
meti 3  te pega moremo v’xivlepi skerbno qastiti.
Mi moremo l) pegovo ponisnost nasledyvati,
2) na danem pohjsapi ne dela jeipati, 3 ) Bogi
zvesti ostati, kak on.

l) Mi svetega Mihala pastimo, pi pegovo
ponisnost nasledavamo.— Sveti Mihal se je skos
svojo ponhnost na svojem mesti obarval, kero
je Lycifer skos svojo gizdost zgybik Kaka po*
trebna krepost je ali ponixnost, pi se penio Bo¬
gi dopadnuti no pemi slyxiti, inp kak nevaren
greh je gizdost, kera je nebesa spraznila, no pe¬
kel odpcrla. Mi mo ali svetega Mihala vredno
pastili, pi se vseli proti Bogi ponixni obarjemo,
no vso skyvpavo k’ prevzetnosti no gizdosti v na-
vem serci premagamo no pocepepemo. Mi mo¬
remo navo malost, slabost, grevnost no nevred¬
nost spoznali, ino spoznati telke no goste dor
brote, kere nam Bog dava 3 moremo spoznati,
da nam vse Bog da, ino sami nip nepremoremm
To de nam proti Bogi poptepe no past v’ serce
vtakalo, ino mi mo. ponixiii, kali sveti Mihal osta-
li, dare do se drygi prevzeli no Bogi nepokorni
postali. Ime Mihael, pravi sveti Gregor, se v e "
ji: „Kdo je kak Bog 1 “  Toto ime nas more «

Na

resni
tisti,
popt
ovi,
no 1

t.

sram
se 1

jjBei

li, n
ko 1

poln
poh
zazr
vzel
no ]
da j
kak
post
hyd
ne i
dim
tvoj
oba
poh
hab
je t
gati
Bo<
kali
kol
se 1
ner
no

Ka svctek svetega Mihala prednega Angela. 445

ponisnosti proti Bogi gnatij kajti kdo je na sveti
liakBog? kdo se vypa i)emi ednaki delati V Kak
resnitjno je to, kaj Bog v’svetem pismi pravi: da
tisti, kcrix)ega qastijo, no ijemi pokorni so, bodo
poqtyvani no poqasteni postali } ino da naproti
ovi, keri ijega, naj viseso veliqestvo, razxalijo,
no pemi nepokorni sejo, bodo zaverxeni no s’
sramotoj pokriti postali. Jezili nas vyqi, da
se moremo sponixati, no kak otroki postati:
„Resniqno vam povem: qi vi nete se preobernu-
li, no postali, kak toto dete} dak nete v’nebeš¬
ko kralestvo prišli.' 4  Mat. 1[S, 3.

2) Mi svetega Mihala qastimo, rji na danem
pohysai)i dela nejemlemo, — Sveti Mihal je na
pohysar)i, kero je LyGifer skos svojo prevzeto
zazdigneije proti Bogi Angelom daval, ne dela
vzel} temoif proti tistim moqno se protipostavil
no prepiral, ino dryge Aijgele od tistega varval,
da je on svojemi imeni primerno rekel : ,,kdo je
kak Bog? 44  kdo si zaslyxi tak poqasten, lyblen no
postrexen biti, kak Bog? •—■ Vytji se od tega,
hydega, kajti na drygih vidiš, ali od i)ih qyjes,
ne za i)imi delati, temotj se velkoveij vsem hy-
dim izgledom, pohyslivim guqom no delam po
tvojih moqah protistaviti, ino dryge proti xjim
obarvati. Naj bolsa varna bramba proti vsem
pohyyai)am no skysi)avam bo, rji ti s’ svetim Mi-
kalom reqes ali mislis: „Kdo je kak Bog? kdo
je tak mogotjen , tak muder, tak lepi, tak bo¬
gati, tak dobrotlivi, telke lqbezni vreden, kak
®°g? Kdo more meni veq škoditi ali hasniti,
kak Bog? Koga se mam jas veq bojati, komi
bole slyxiti, koga veq lybiti, kak Boga? 44  Zato
s e moremo vseli skysi)avam no od drygih lydi da-

nemi pohysagi moqno protistaviti no se prepirali
n ° premagati, 1 1  -’ 1 -’ ”

kak sveti Ivan v’ skrivnem Raz

Nas

446 Na svetek svetega Mihala prodnega Aggela,

odepi od svetega Mihala pive: „NastaI je v’ ne-
besah silen prepir, Mihal s’ svojimi Apgeli je bil
v’ prepiri proti pozoji, ino pozo j s’ svojimi Aggc.
li se je prepiral proti pemi — Alipa stara kaija,
eni velki pozoj, ker se vrag no satan veli, ino nega
celi svet zapelava, je bil vyn verxen, ino dol. nam 1
sypen na zemio, kam so tydi pegovi Apgeli ode* brani
gnani bili.** Raz. 12, 7—10. skys:

3 ) Mi svetega Mihala qastimo, qi mi kak on vi ne
Bogi vseli zvesti ostanemo. •— Lycifer, naj lepvi texa\
no naj prednesi dyh je za volo enega edinega,
zavolo pervega vpipenega greha v’ megnepirazvi proti
vse milosti v’ vepen peklenski ogen zbit bil, kali vraxi
pa de te tebi plovek, bogemi zemlenskemi per- plev
vi, slo, qi ti nehepas se skos tvoje grehe proti gel '
Bčgi zazdigavati? Vyqmo se zato od pogyblei)a voj t
no zaverxepa prevzetih ApgelovBogi zvesti osta- zt no
ti, kak je sveti Mihal Bogi zvesti ostal no se dry- ne bi
ge Apgele od nezvestosti no prevzetnosti nazaj- dn r
derxai: vyqmo se od pega zvestost proti Bogi, no nem
ga zovmo na pomop proti skyspavam, naj nikoli stili
v’pe neprivolimo, ino vrapajmo, tydidryge,da m °l
nedo na danem pohysapi dela jemali} kajti tak gal
mo mi te zvesti pastiteli svetega Mihala, ino smo S0V1
Bogi no pemi prijetni no dopadlivi. na

Taki je ali napin , kak mi svetega Mihala mo
Arhapgela vredno pastimo j ino pi mi pega tak P re
pastimoj to smo sc pemi dopadnili; mi mo 5 C ' va l
ga slobodno na pomop zvali, ino on bode tydi P°‘
nas pomopnik v’xivlepi no posebno v’ smerti, ino 111
pd tega v’ drygem deli. ^ r<

nei

ri

gela, Nasvetek svetega Mihala predncga Angela* 447

v’ ne-
l'e bil

Aijge.

liaija, Hi smo mi v’ xivlegi svetega Mihala pted-
i, ino nega Angela zvesto qastili nonazavali; te de on

0 dol- nam tydi v’ zadni vyri na pomoq stal , ino de nas

1 ode- branil t) proti hydemi sovraxniki, 2 ) proti-

skyvqavam posvetnega blaga, 3) proti skyvga-
iakon vi nepoterplivnosti no malovernosti v’ terplei)i no
lepvi teravi.

nega, l) Sveti Mihal de nas branil v’ pošledni vyri
razvi proti hydemi sovraxniki. — Tak kali hydi so«
!, bali vraxnik v’ xivlei)i preveno okoli hodi no skyvava
i tjer- ijloveka na vse mogoqne naqine, kak bi ga mo-
proti gel zmotiti no zapelati: tak ravno no ve z’ vek-
blepa voj skerbjoj se on trydi na navi zadni vyri nas
osta- zmotiti, naj bi v’ veri no vypapi popystili, noše
1 dry- nebi z’ lybeznoj na Boga derxali. Sveti Mihal
lazaj- de nam pomagal proti totemi skyvi)avci v’ zad*
i, no nem prepiri, qi smo mi ijCga v’ xivle*)i zvesto qa«
liboli stili , ino x)ega zdaj ze vsim zavypai)om na po-
i, da moq zovemo $ on de nas branil, no de nam poma-
i tak gal v’ zadnem prepiri, da nam nede mogel hydi
ismo sovraxnik vkoditi, no nas od vere no zavypaga
na Boga spraviti. On de nas terdil, da mo se
ihala moqno vojskovali proti ojemi, ino mo šteiffto
1 tak premagali no nebesa dobili. Zato pa nas Iier-
pe* vaqska cirkva tydi opomiga, svetega Mihala na
tydi pomoq zvati rekotj : „Sveti Mihal Arhaijgel! bra-
, ino ni naš v’ prepiri, naj mi v’ stravni sodbi ne«
P r ejdemo. 4<

2) Sveti Mihal de nas na dale branil v’ zad¬
nem prepiri proti sltyvgavam posvetnega blaga.

Tydi hydi skyvt)avec nas v’ lybezni posvetne¬
ga blaga sliyvava na zadni vyri. Tisti lydje, ke-
n so v’ xivlei)i no zdravji bole na posvetnem bla-

440  Na svetck svetega Mihala prednegaAggela; jj e  j

gi visili, kak se za Boga skerbeli, tisti so tydi ve r
na zadni postcli moqno od pihovega glcstvasky- t emi
savani, da pe od spobolsapa no od obernepa mo q
li’ Bogi moqno nazajdersi, se zdaj oni tistega 0 brar
neqejo zapystiti. Taki lydje Boga nespoznajo 1
prav pim je le samo hasek no dobiqek posvet- bojei
nega blaga no premoxepa znani no na misli, ino p 0nu
tydi zdaj ono vekso moi| ma na pe, kak Bog, da os ]; v£
so vseli bogastvo no zemlensko blago bole lybi- se bn<
li, kak Boga. Zato pa se varmo od lybezni po- ni^ni
svetnega blaga, ino Iybmo pred vsem Boga naj bitij
perle no naj bolej kajti to nam tydi v’ posledni j a g 0C
vyri nede moglo škoditi. Poroipno se svetemi qj S£
Mihalij on de nas branil, ino de nam pomagal, stru p
da Se nemo dali od niqesa posvetnega motiti no boxji
skysavati, ino od Boga odloqitij temoqsemoi{- n im
no na našega Boga no stvarnika no zveliqara svet i
derxmo, da mo samo na nebeško, veqno no dy- prim
sovno mislili, za tistim xeleli no skerbeli, mo Arha

vso posvetno no qasno premagali. kak

3) Sveti Miha! de nas branil v’ zadnempre* „S ve
piri proti nepoterplivosti no malovernosti v’ terplc* prep

pi no texavi. — Tyditerplepe notexava nazadffl Ino
vyri nas zrla nepoterplive no maloverne delati, pred
našo vero na Boga slabiti, vypape no zanevepe terp
na pega pomensavati; strahota pred nazoqn°l xavi
smertjoj no blixapoj sodboj bojeqe no dvojetp preč
delati; Zato pa se poroipno svetemi Mihali, no mo
ga prosmo ’z goreqega serca, naj nam napom 0, l Mih
je, moipno vero na Boga no xivo vypape obar* braj

vati v’ posledni vyri, naj mi ne popystinK> o * vsal

Boga ; temoq se moqno na pega derximo mo ' hite
taki xivi no zveliqeqi veri, terdnem no gotovem ali
zavypapi na dobrotlivega Boga no v’ pegovi g°' vxi\
reqi lybezni merjemo, ino se zveliqamo sko z  di r
pegovo dobroto no milost, § a  1

ila; Ne svetelt svetega Mihala prednega Apgela. 449

dive
sky.
nega
itega
;najo
svet-
, ino
da
lybi-
po-
i naj
edni
temi
_gal,
i no
ooq-
qara
dy-
ino

pre*

•plc-

ldni

lati,

rege

qnoj

: eqe

i 00

moq
bar-
j od
lo  v’
vem
go-
jho*

Tak sc ali moremo skerbeti se porapati sve-
temi Mihali prednemi Apgeli, no pega na po-
moq zvati v’ zadni vyri, ino on de nas tydi
obranil.

Mastmo ali svete Apgele s’ ponixnoj pasti-
bojeqnostjoj i zovmo pe v’ naših potrebah na
pomoq, ino vypajmo skoz pihovo preprovpo
oslivape od boxje dobrotlivost . 4astfno mi po¬
sebno svetega Mihala, ino se vyqmo od pega po¬
nikni, pokorni no boxji voli podloxni no zvesti
bitij vyqmo se od pega, ne pohyvapa jemati od
lagodnih zgledov no verni Bogi ostati, kak on.
Hi satan, ker je bral prevzetih, se sjserbi, nam
strup svoje gizdosti, v’ serce spraviti, našo volo
boxji voli naprejvleqti: te reqmo mi z’ opivest-
nim sercom: „Kdo je kak Bog? bera rep na

sveti si zaslyxi Bogi predpostavlcna ali le pemi
primerjena biti ?“ Zovmo mi na pomop svetega
Arhapgela Mihala, ino ravnajmo tak v’ xivlepi
kak v’ smerti eno cirkveno molitvo na pega:
„Sveti prejden Apgel Mihal! brani nas v’zadni
prepiritbi, naj mi v’ strasni sodbi neprejdemo.**
Ino on de nas te branil pred hydim sovražnikom,
pred sltyspavoj posvetnega blaga no pred nepo-
terplivostjoj no malovernostjoj v’ terplcpi no te¬
žavi v’ zadni vyri, da nas nede strahota mela
pred nazopnoj smertjoj no blixapoj sodboj. Mol-
mo mik’ pemi: ,,Velki Vajvoda nebeški, sveti
Mihal! jas nevolna stvar poropim tebi no tvoji
brambi mojo telo no mojo dyso. Od dnes no
vsaki den si zvolim jas tebe za mojega variha, bra-
nitela no predprositela pri Bogi. Jas te prosim
ali skoz gospostvo, kerega si ti zdaj v’ nebesah
v *ivas, ino skoz mop, kero jetebi Bog dal, bo¬
di mi zdaj no vseli, posebno pa na konci moje¬
ga xivlepa milostivno na pomop; terdi mojo sld-

450 Na svetek svetega Rosnega Venca, etc.

bost j podpiraj mojo dvojeqnost, ino meni pri
Bogi odpyve:ge mojih grehov no splohno podarje
v’ boxjo volo spravi, naj moja dyva poveseljena
no oserqena ’s tela iti zna. Vzemi jo ali te tvo-
ji slyxbi primerno gor, ino pelaj rjo pod spre¬
vodom svetih Apgelov pred boxjo obličje, kde
te ona v’ veqnem miri, radosti no zveliqagi bo*
de. Amen.“

Na svetek svetega Roxnega Venca*
Marija od premaga velen,

ali na

Roxnovent[no Nedelo.

„Blaxdno je telo, liero je tebe nosilo* no pefsa,
kere si zizal.“ Lyk. 11, 27.

„Kera je tota, kera to sem gre, — strahovitna
kak oroxnata vojska vfedpostavlena?“ Ps*

6  j 9 -

Roxni venec. — Fremag krez greh.

Dnevni svetek se veli svetek svetega R°*‘
nega venca, ali Marije od premaga, zavolo dvoj¬
nega premaga, kerega so kerveniki pod Vojvo¬
dom Ivanom ’z Austrije ino pod Papevom P'] 1 '
vom V, v’ leti 1571 na morji pri Enhinadosk'
osredkih, irto potle pod Cesarom Karelom vj>
v’ leti 1716, ino pod Papevom Klemencom ^ ■
tjres Tyrke na svetek snexne Divice Marije

v

Na svetek svetega Roxnega Venca, etc. 451

predprosgo blaxene Divice Marije ino skoz mo-
litvo svetega Roxnega venca, dobili. Za tega
volo statotiva Papeža zapovedala, da bi se vsako
leto po celem kersapskem sveti na pervo nedelo
Kolmanseka svetek svetega Roxnega Venca sve-
tepo obhajati mogel, na spomin no zahvalo Di«
vici Marji, kaj so kerseniki dvakrat skoz Tjeno
pomoq no Roxnega Venca molitvo Tyrke prela-
dali. — Roxni Venec pa je naqin moliti, po ke-
rem se v’ treh delih po krixaqi no Apostolski
veri v’ vsakem deli moli oqanas s’ tremi qesena-
mi Marjami no tremi pristavki. Po tem se moli
pa petkrat v’ vsakem deli oqanas no deset qese-
nih Marij, kerim. se prireije vseli edna skrivnost
Jezusovega vqloveqepa, terplepa ali oqasteqa
petkrat. Toti naqin moliti se veli tydi Psalter,
da obstoji ’s 150  Mesenih Marij, kak Psalter Da¬
vidov ’s 150  psalmov obstoji, ino ma tri dele.—■
Zna biti, ki je ednaki naqin Oqanas no Meseno
Marjo podigavati no moliti v’ nekih hrajeh no
straneh xe dugo v’ navadi bil ; alipa od totega
naplna, kak se dnesni den Roxni Venec moli,
jepre, kak Rimski brevir no drygi poresniqeni
pisateli pravijo, ne niše drygi spoqetel, kak
sveti Dominik, vstanovitel prcdgarskega reda, he¬
roini se je pre Divina Marija sama, kero je ob
l [ as * Albingoskih krivovemikov na pom' q zval,
prikazala, no ga, toti poseben naqin Roxni ve¬
nec moliti vyqila no velela moliti, za naj bolso
pomoq krivo vero odpravlati. — Jas vam zato dnes
tjem pokazati lepoto Roxnega Venca Divice Ma-
r, Je , ino qegov hasek no moq. Skoz molitvo
Uoxnega Venca so kerseniki dvakrat kres Tyrke
ladali; sk oz molitvo Roxnega Venca je tydi sveti
Dominik krivoverce premagal. Skoz molitvo
Doxnega Venca preqiste Divice Marije qemo ty-
Svet. Del. 3?

452 Na svetek svetega Roxnega Venca etc.

di mi i[rez greh ladati, kajti tista, od kere dnev¬
ni Evaggeli pravi: „Blaxeno je telo, kerojetebe
nosilo, ino persa, kere so te hranile/ 4  je tista
strahovitna oroxnata no v’ red spostavlena vojs¬
ka, kera de tydi nam pomagala. Jas zato po-
kaxem v’

I, deli: Roxni Venec Divice Marije nogegovo
lepoto; v’

II. deli pa : premag z’ :gim qrez greh,

Preqista Divica Marija! bodi ti nam v’ dnev¬
nem podvyqegi na pomoq, ino nas oslivaj vseli
v’ molitvi tvojega svetega Rožnega Venca, ino
nam daj greh skoz rjo premagati! Poslyvaite
me, —

L

Sveti Roxni Venec breblaxene Divice Manje
jeste spleteni ’s samih naj lepvih rox kreposti
preblaxene Divice Marije, v’ kerih vsaki edna
skrivnost: vqloveqoga, terplei)a no oqaste:ga na-
vega zveliqara Jezuva Kristuva zakrita je. Toti
naj lepvi no naj svetesi Roxni Venec preqiste Di¬
vice Marije obstoji *s treh delov: l) ’z vesele¬

ga, 2 )  ’z xa!ostnega, ino 3 ) s’ qastivnega
dela.

l) Pervi del svetega Roxnega Venca preip
ste Divice Marije se imenyje veseli del Jezuso¬
vega vqloveqega no Marijinih veselnosti, — Toti
del Roxnega Venca se moli od zaqetka Adventa
do posta. Zaqne se s’ krixom, vero j, oqanavorn>
ino po treh tpevenih Marijah se pristavi po pervi -
Na kerega mi verjemo; po drygi: Na kerega m 1
vvpamo; po tretji: Kerega mi lybimo, Te se pa

moli
Mari
vsak
tote
na v
gej.
i[ist<

T y i

ijetj;

bele

Pri 1

onai

v’ol

zusc

tern

spoz

Mar

skril

qenj

si ti

dese

po 1

je sl

nedi

neo

voni

Det

Pri

tem

vica

ve

ken

rije

obd

po

reg!

Na svetek svetega Rosnega Venca ctc. 455

moli petkrat oijanas ino petkrat deset tjesenih
Marij, Pri pervih desetih tjesenih Marijan se po
vsaki pravi: a) kerega si Divica spočela. Skos
tote besede se mi ze vsim veseljom spomenemo
na velko veselje preijiste Divice Marije, kero je
gej Ar)gtel Gabriel oznanil, da je ona v’ Divitjji
ijistosti Sina bosjega od svetega Dyha spotjela.
Ty je skrivnost Jezusovega vtjlovetjepa no spo-
ijetja v’ Marijini ijistosti kak v’ neomadeni naj
belesi lelji zakrita, celemi sveti na veselje. —
Pri drygih desetih tjesenih Marijah po drygem
otjanasi se po vsaki pove : b) kerega si Divica

v’ obiskali Elizabete nosila. Ty je skrivnost Je¬
zusovega vqloveqeqa, ker je svetega Ivana v’ma¬
ternem teli xe posvetil, ino kde je Ivan Jezusa
spoznal no od veselja v’ maternem teli skakal, v’
Marijini veri kak v’ Tjerstvi no nevparlivi roxi
skrita, Itak je Elizabet od svetega Dyha podvy-
ijena Marijo sretjno imenyvala, rekoq: Blaxena
siti, kaj si vervala.“ L.yk, 1, 45. — Pri tretjih
desetih tjesenih Marijah se po tretjem otjanasi
po vsaki retje: c) Kerega si Divica rodila. Ty
je skrivnost Jezusovega rojstva v’Marijini divitjji
neduxnosti pa kakti v’ naj lepši no naj ijistesi
neokvarjeni lelji zakrita, kero je ona pred rojst¬
vom , v’ rojstvi no po rojstvi svojega boxjega
Deteta vseli no vsikdar Divica celo obarvala, -—
Pri stertih desetih tjesenih Marijah se po ster-
tem otjanasi po vsaki prireije: d) Kerega si Di¬
vica v’ cirkvi poroqila. Ty je skrivnost Jezuso¬
ve kres vse ponixne porottjitbe svojemi nebes-
kemi Oqi v’ velki ponixnosti preijiste Divice Ma-
ri je kakti v’ naj lepši roxi nebeškega paradixa
obderxana. — Pri petih desetih tjesena si Marijah
po petem oqanasi se po vsaki pridene: e) Ke¬

rega si Divica v’ cirkvi najsla. Ty je skrivnost

31  #

454 Na svetek svetega Roxnega Venca etc.

Jezusovega poslala no postave pegove na totem
sveti v’ Marijini naj  vcksi materski skerbi za svo¬
jo zgyblcnq boxjo dete pa kak v’ imenitni rovi
najti. Jezus sam je rekel svoji materi, da sta
ga z’ salostjoj iskala: „Zaka j  sta me iskala, jel
neveta, da se morem jas s’ totimi repami oprav-
lati, kere mojega nebeškega Opcta dohajajo? —
To je ali pervi ali veseli del Rosnega Venca pre-
qiste Divice Marije, peno veselje vplovepega
boxjega Sina, kero ji je Apgel Gabriel ’z nebes
prinesel, v’ kerem ona Bogi na past peje: „Mo-
ja dysa velipesti Gospoda, ino moj dyh se veseli
v’ Bogi mojem zvelipari.‘ £  Lyk. 1 , 47, Marija
govori po besedah svetega Augustina k’ Elizabe¬
ti : „Ti hvališ mater boxjo 5 moja dysa pa hvali
Gospoda, Na moj glas, praviš, je dete od ve¬
selja v’ tvojem teli skakalo, moj dyh pa se ra-
dyje v’ mojem zvelipari. Ti mene imenyjes bla-
xeno , da sem vervala ; zrok pa moje vere no mo¬
jega blaxenstva je bil milostni pogled boxje lybcz-
ni na me, nisoko Gospodovo deklo .“

2) Drygi del svetega Roxnega Venca se veli
salosten del Jezusovega bridkega terplepa no Ma¬
rijinih xalosti, — Toti del Roxnega Venca se
moli od zapetka posta do Vyzma. Zapne se s
svetim krixom, veroj, opanasom, no pri treh ip
šenih Marijah se po pervi pove: Ker nam skos te
(Marija) poterdi nas spomin; po drygi: Kerna 111
skos te rassveti nas zastop ; po tretji: Ker nam

skos te spuni našo volo. Te se pa moli petkrat
Opanas no petkrat deset pesenih Marij. P rI
pervih desetih pesenih Marijah po pervem Otja-
nasi se k’ vsaki pristavi: a) Ker je kervavi p ot

potil. Ty je skrivnost Jezusovega kervavega p<*“
ta za nase grehe v’ Marijinem terdnem zavyp a 9 1
liki v’ nevenlivi roxi najti, v’ kerem je ona skoz
lyq vere rassvetlena xa!ost nad predstojepim to r '

Na svetek svetega Roxnega Venca etc. 455

tem plenom svojega Sina vterla , niq no praznost po-
svo- svetnih reqi, ino tydi kratkost jasnega terplepa
rosi spoznala, ino za to bole svojo serce k’nebeškim
sta dobrotam pozdigavala. Toto Marijino vypape je
jel bilo lepa ardeqa roxa v’ nebeškem paradixi, v’

rav- kcri je skrivnost Jezusovega kervavega pota za-

krita bila, kera je skoz Jezusovo kerv pofarbana
>re- no namočena skoz bole cvela, ino nikoli ne ve-
;xja nila ali odcvela. — Pri drygih desetih qesenih
bes Marijah po drygem oqanasi se po vsaki prireqe:
lo- b) Ker je za nas biqyvan bil, Ty je skrivnost
seli Jezusovega kervavega biqyvapa za nase krivice

•iia v’ Mariiini nezreijeni poterplivnosti liki v’ lepi

je-  roxi viditi, kera svojega lepega dyha v’ hydcm

ali vremeni nezgybi. — Pri tretjih desetih qesenih

re- Marijah po tretjem oqanasi se k’ vsaki priloxi:

ra- c) Ker je za nas s’ terpom kronan bil. Ty je

la- skrivnost Jezusovega ternovega kronapa v’ Mari-

[ 0 - jini splohni podanosti v’ boxjo volo pri penem

:z-  terplepi no xalosti kakti v’ cveteqi roxi nebeš¬

kega roxpaka spoznati, kera v’ dexovji no vihti
ili svoje lepote nezgybi. —• Pri vtertih desetih qe-

a . šenih Marijah po stertem oqanasi se po vsaki re¬
se M e : d) Ker je za nas tešili krix nesel. Ty je

s ’ skrivnost Jezusove krixove nospe na Golgato v’

e-  Marijini stanovitnosti kak v’ obstojeqi roxi ne-

e beškega cvetepaka poglcdnuti, kera med vsakoj

n vditoj no hydim vremenom cela no lepa ostane,

n Pri petih desetih qesenih Marijah se po petem

it °qanasi po vsaki govori: e) Ker je za nas kri-

■i san bil. Ty je skrivnost Jezusovega krixapa no

D c g°ve smerti v’ Marijini negenitni lybezni do
t svojega boxjega Sina kakti v’ lepo cveteqi roxi

- zaveqena, v’ keri je on po vidil vso xalostno pod

i brisom stati, ino pe nehtel same zapystitij te-

i m °q je po Ivani za mater, ino Ivana poj za sina

456 Na sveteli svetega Roxnega Venca etc.

1

poropil, rekop: „Xena! glej, tvoj Sin, inoSini
glej, tvoja mati.“ Iv. 19, 20—27. — To pa jc
drygi ali xalosten del svetega Roxnega Venca Di-
vice Marije, Jezuvovega terplepa, kero je poj
Simeon preropil: „Ino, mep bode tvojo dyvo pre-
bodnul.“ Lyll. 2, 35. Sveti Bernard pravi: lno
tak je ena grozovitna tikapa, kera je, kda jede-
zuv svojega dyha xe zdehnul, pegov stran odpet-
la, ne skoz pegovo, temop skos tvojo dyvovla;
kajti pegova dyva je nebla vep z’pegovim telom
zedipena; ona je bila od pega skos smert xe od¬
ločena, alipa tvoje dyve je od pegove ne mogla
na nikakvni napin odlopiti.**

3 ) Tretji del svetega Roxnega Venca blare-
ne Divice Marije se veli pastiven del Jezuvovega
no Marijinega opastepa. — Toti del se moli od
Vyzma do Adventa. Zapne se s’ prekraapom,
veroj, opanavom ino pri treh pevenih Marijah se
po pervi repe: ker skos te (Marija) ravna nave
misli j po drygi: lter skos te ravna nave xele; mo
po tretji: ker skos te ravna nave dela. Pa f
moli petkrat opanav no petkrat deset pevenih
Marij. Pri pervih desetih pevenih Marijah po
pervem Opanavi se vseli pove: a) ker je od

smerti stanil. Ty je skrivnost Jezuvovega t[ a '
stivnega vstanepa v’ Marijini svetosti kakti v’ n a l
lepve cvetepi lelji nebevkega paradixa odeta,
kajti kak je pega nebevki Opa skos samo svo|o
vsegamogopnost brezi vse pripomotji ’z Marijmo-
ga naj svetevega no naj pistevega tela poroditi
pystil: tak ga je tydi bres vse pripomopi kak ' h
naj svetevega tela rojenega, naj svetevega z at0 ’

sl

vrcdi

skos

sena

vel,

ti. -

jem

svet

Jezv

no .

liki

sti

zap

dol

kei

vte

nai

v’ :

bo

ob

so

zdaj skos samo svojo vsegamogopnost ’z g^

obe

nesperhnenega od smerti zbydil. — Pri drj^g' 1
desetih pevenih Marijah po drygcm opanavi f
po vsaki pridene: b) Ker je v’ nebesa vel, 1

re

nc

m

C 1

j<

)>

n

d

Na svetek svetega Rosnega Venca etc. 457

in! je skrivnost Jezusovega vnebohoda v’ Marijini

1 je vrednosti v’ naj prednesi rosi nebeški zakrita,

Di- skos kero je Marija sama si zaslyxila med vsemi

goj senatni za Sina boxjega, ker je ’z nebes dol pri-

ire- vel, no pa v’ nebesa nazajsel, mati odebrana bi-

Ino ti. — Pri tretjih desetih pesenih Marijah po tret¬
je- jem Opanasi se po vsaki pove : c) Ker nam je

er- svetega Dyha ’z nebes poslal. Ty je skrivnost

la; Jezusovega poslapa svetega Dyha prež Apostole

3ra no Marijo Divico v’ obilnosti Marijinih milosti

>d- liki v’ gibati roxi skrita 3 kajti Marija mati milo¬
ba sti je bila ena srepna, tistega poroditi, ker je

zaqetel no spunitel vseh neskonpanih milosti no
:e- dobrot, s’ kerimi je Marijo vseli napupaval, ino

ga kere skos svetega Dyha tydi nam dava. — Pri

ad vtertih desetih pesenih Marijah po stertem Opa¬
ri, naši se po vsaki repe: d) Ker je Divico Marijo

se v’ nebesa vzel. Ty je skrivnost Marijinega vne¬
se bovzetja skoz Jezusa v’ penem premagi liki lepo

10 obarvani neomadeni roxi spoznati, nad kero so

se sovraxnikisveta, mešano hydipa ne mogli, ke-

ih re je ona vse premagala, ino perva za svojim Si-

10 nom v’ nebesa sla. Pri petih desetih pesenih

id Marjah po petem opanasi se vsaki prigovori :

a* c) Ker je Divieo Marijo v’ nebesah kronal. Ty

ij je skrivnost Marijinega kronapa skos sveto Tro¬
ti jico v’ nebesah za kralico nebes no zemle, v’ pe-

0 ni pasti liki v’ naj imenitnesi roxi nebeškega ogra¬
di da pokrita, daje  bila v’ nebesa pozdigpena, na

'• Sedeš presvete Trojice posajena, no z’ nebeskoj

2  j kronoj kronana od presvete Trojice, kakti pine-

'1  beškega Opeta, mati boxjega Sina ino nevesta

a svetega Dyha. — To je tretji no pastiven del

1  svetega Roxnega Venca Jezusovega no Marijine¬
ga opastepa, od kerega sveti Ivan piše : „Zdaj
)c Sin ploveka opasteni, je le Bog v’ pem o pa-

458 Na svetek svetega Roxnega Venca etc.

steni, dak de Bog pega oqastil v’ sebi samem,
ino on de pega sltoro omastil." Iv. 13 , 31.32.
Sveti Auguvtin pravi: „V’ veselem premagi tvoje
qasti si ti gorvel v’ nebesa, ino sed iv, o naj mo-
gopnevi bral! na desnici tvojega Oqeta. Vletji
me gor b’ sebi, naj jas v’ dylii tvojih mazil bc-
xiin, bexim no se nevtrydim, da ti mene vle-
qev no ravnav.“

Zdaj smo mi spleli no premislili celi sveti
Roxni Venec, obstojeqi ’s sbrivnosti Jezuvovega
vqloveqepa, terplepa no oqastepa, kere so v’
Marijinih krepostah no prednostah liki v’ lepih
cveteqih roxah postavlene. Z’ molitvoj svetega
Roxnega Venca so bristjanje dvakrat s’ pomoqioj
nebevke kralice sovraxnibe zbili no premagali:
zato qemo tydi mi z’ Roxnim Vencom t[res so-
vraxnike nave dyve no grehe iti, no pe prema¬
gati, — v’ drygem deli.

II.

Mi se qemo sbos poboxno molitvo no po-
hasnitbo svetega Roxncga Venca Divici Mariji
od premaga poroqiti, po na pomoq zvati no pro¬
siti, naj nam ona pomaga, vse grehe no sovrax-
nike nave dyve premagati, bajti ona je Straho¬
vima oroxnata v’ red postavlena vojska, pred
keroj sovraxniki nave dyvc bexijo. Sveti Gregor
pravi: trije sovraxnibi so navi dyvi naj bole ne¬
varni ho ykodlivi: l) navo meso s’ svojimi je¬

lami, 2 ) svet s’svoj oj dryxboj, 3 ) hydii{ s
svojimi zankami.

l) Skoz molitvo svetega Roxnega Venca sc
oqemo mi Divici Mariji od premaga poroijiti no
po na pomoij zvati, naj nam pomaga meso z’ 9 e '

govi

nave

totii

naj

Sak

pob

hyd

gre!

Sov

vze

vox

ma

oro

lila

prt

te

20

lia

ka

pr

ra

ni

vs

st

la

vi

o

o

o

n

r

r

1

Na svctek svetega Rosnega Venca etc. 459

govimi xelami premagati. — Velkega sovraxnika
nase dyse mamo mi na xelah našega mesa. Pod
totim sovraxnikom so naj veksi, naj qednesi no
naj moqnesi moxje spokapalij naj mudresi kak
Salomon j naj moqnesi, kak Samzon , ino naj
poboxnesi, kak David. Hyde xele našega mesa,
}iydi nakloni našega serca nas moqno vleqejona
greh, na kerem naxi poqytki dopadepe najdejo,
Sovrasniki našega mešano serca terpnosti, pre¬
vzetnosti, skoposti, neqistosti no poselnosti, ne-
voxlivosti, posretnosti, qemera no sovraštva,
maposti sejo, proti kerirn moremo mi preveno
oroxjeni stati, z’orodjom molitve, zatajepa, spo-
klapa poqytkov, ogibapa nevarnih prilosnosti,
protistavlepa skyspavam. Jezus reqe : „Straxaj-
te no molte, naj v’ skyspavo nepadnete." Mat.
2(j, 41. Sveti Bernard pravi: „Mi smo mi dušni,
kak v’resnici resen šemo, se pred grehotami,
kak sovraxniki dysevarvatij dak moremo gotovo
proti mesi preveno v’ oroxji stati, ino se prepi¬
rati, ino to zato bole, da ono obqinski sovras-
nik vseli lydi je.“ Sveti Augustin veli: „Med
vsemi prepiri kersenikov so samo teski boji qi-
stosti, kde je vsakdenesni prepir, ino redekprc-
lad.“ Totemi sovraxniki se moremo mi z’ naj
veksoj moqjoj protipostaviti, ino Divico Marijo
od premaga skoz Roxni Venec na pomoq zvati,
od kere sveti Bonaventura govori: „Ti si ena
odebrana bojnica, kcra vse poxelnosti mesa naj
moijnej premagaš/' Kajti Marija je oroxnata v’
red spostavlena vojska, strahovitna sovraxnikom
nasedyse, kero moremo v’ Rosnem Venci na
pomoq zvati. Mi si moremo zmisliti na peno
diviqjo qistost s’ skrivnostjo; Jezusovega spoqct-
ja, ona de nam našo qistost varvala j na peno
vero, v’ keri je diviqja mati ostala, ona de našo

400  Na svetek svetega Rosnega Venca etc.

meso premagala j zmisliti na peno nedusnost, v’
keri je porodila, ona de nas v’ skyvpavah nedux-
ne obarvala 3  na peno ponixnost v’ poroijepi svo¬
jega deteta, ona de nas vypila se zatajiti ;  zrni-
šiiti moremo na peno skerb za bosjo zgybleno
dete, ino tota pena skerb nam nede pystila nase
dyve skoz greh zgybiti ino zgybleno skos pokoro
iskati. Taki hasek si moremo ’z Roxnega Venca
jemati. Sveta Afra, kera je gerdemi sivlepi po-
xelnosti slyxila, je svetega Kkofa Narcisa no pe-
govega Diakona Feliksa pred jed joj no po jedi
moliti samo vidla; zvedla, da je on kersapslii
vkof, ino pegovo molepe je po xe tak genulo,
da se je svojega nesramnega xivlepa sramyvati
zapela, k’pegovimnogam padnila, no se moipo
jokala, premagala poselnost mesa, se spobolsala
no se dala kerstiti.

2) Skoz molitvo Roxnega Venca Divice Ma¬
rije od premaga se pemo mi poj poropiti no po
na pomopzvati, naj bi nam pomagala premagati
svet z’ pegovoj dryxboj. — Svet je zapeiaven no
vkanlivj mi si moremo Divico Marijo od premaga
za pomopnico prositi, naj nas ne vkani no ne vlo-
vi. Zapelavni lydje laxlivi se nam sladijo, mo
se nam dopadnuti skerbijo, naj bi nas tak na
svoj stran dobili, v’svojo pajdavtvo, naj bi svoj
hasek od nas meli; v’ svojo znanstvo nas pejo
dobiti, naj bi nas vkanili no zapelali. Taki
skrivni lydje so laxlivi no nevarnevi, kak naši
opitni sovraxniki, kak sveti Auguvtin veli:
sladki svet je nevarnetn, kak sovražen ;  kajti pred¬
videne strele se ploveklexej ogne, skrivne pa ne.
Fa od drygega strana mamo od sveta velkega so-
vraxnika na pegovih hydih izgledib. Svet je nav
velki sovraxnik, da nas skos svoje hyde govore-
pa, zapelavne djapa, nevarne pojdastva no kan-

Na svetek svetega Roxnega Venca etc. 401

live pote na greh spravla,no nasodvso sqevkon-
uati. Svet je skysaven, od vseh krajov nas sti-
skavle nosovraxi, skysava, nam svoje zvijale no
zagke stavi, nas tere, bije no pregapaj zato pa
pravi sveti Gregor: „da je povsodik smert, po-
vsodik xalost, povsodik pokonqape; povsodik
smo biti 5 povsodik se z’ bridkostjoj napupava-
mo,“ Obernmo pa se z’ molitvoj svetega Kov¬
nega Venca k’ Mariji moqni pomoqnici v’ stiski
sovraxnikov sveta, prosmo po, naj nas varje, no
nam naj pomaga svet no pegove pomagaqe pre-
ladati. Marijino terdno zavypape v’ Jezusovem
kervavem poti de našo zavypape na Boga oxi-
valo na nebeško blago, mi mo tryd no pot lica leh-
lio nosili, nemo na posvetnem visili, ino zapela-
ven svet nam nede škodil. Marijina poterplivost
pri Jezusovem biqyvapi de nam poterplepe da-
vala, pregapape, biqe no šibe sveta z’ Jezusom
no Marijoj prestati, našo meso biqyvati no spo-
klati, da se nede dalo od sveta zapelati. Mari¬
jina podanost v’ boxjo volo pri Jezusovem kro-
napi s’ ternovoj kronoj nam vtaqe tydi vso poda¬
nost v’ boxjo volo, mi mo sramote sveta no za-
niqavapa vse lehko prestali; kajti qi je Bog zna¬
tni, kdo nam te kaj more? Marijina lybezcn pri
krixovi nospi svojega Sina de naxo lybezen na
Jezusov kriv privezala, mi mo od lybezni Jezu¬
sovega lirixa vse krixe ’z boxje roke radi na se
jemali no za Jezusom nesli. Marijina stanovit¬
nost v’ Jezusovem krixapi de nam stanovitnost
davala, da se pred pretbami, pregonitbami no
skjHfpavami sveta nemo zbojali no popystilij te-
moq mo se moqno vsaki priliki greha protiposta-
vili no jo premagali. Zato pa veli sveti Bernard:
j, Marijo zovi na pomoq v’ nevarnostah, v’ tesno-
ta b, pod penoj bramboj se nema^r bojati, pod

402 Na sveteli svetega Iloxnega Venca etc.

peno j vodboj se nebo v vtrydil.“ Keri Marijino
xivlepe nas!edyjejo no poj zvesto slyxijo, tistih
ona nezapysti. Tak je Marija Egiptonslta, skoz
zapelavnost sveta v’ velite grehe pokopana, pred
kipom milostne Divice Marije skoz molitvo po¬
mot} najvla, svet no greh premagati, se splohspo-
bolvati no Svetipa gratati.

3) Skoz molitvo svetega Roxnega Venca se
tjcmo mi zadnip Divici Mariji od premaga poro-
piti, ino i)o na pomot} zvati, da bi nam poma¬
gala hydega sovraxnika z’ pegovimi zapkami pre¬
magati. — Sveti Auguvtin pravi: „Od tistega

tjasa, kda je padnul, nehepa on tvojih otrokov
(s!yxebniltov), o Bog! pregapati, ino se slterbi
v’ sovraštvo spraviti no pokonpati toto tvojo
stvar.‘ f  Toti nevaren sovraxnik nave dyve nas
skyvava pokonpati skoz na7re xele no nagnepa
znotrah j skoz zapclavce, hyde izglede drygih Iy-
di od zvynah; povsodik nam on stavi skos kanli-
vost no zvcjanost ncpravipnih lydi pegovih sly-
xcbnikov, svoje skrivne zapkej grevniki celopo-
boxne reqi v’roke dava, ga k’ boxji slyxbi no
krepostnim delam opomipa no petni svedotji,
skoz pe greh zakrivati. Zato pa smo mi sami
preslabi, se pega braniti j Divico Marijo moremo
mi na pomot} klicati no za pomot} prositi no
repti: „V’ tvojem imeni pemo mi zaverijti so-

vraxnike, keri v’ navi dyvi stanejo “ Ps. 43» 6*
Kelkokrat hydi sovraxnik vlovi grevnika v’ svojo
mrexo, da ga vyqi greh vpiniti, za pega k’ me-
vi iti, kako dobro delo opraviti ali poboxen pot
vpiniti, noše greha spovedati ino te pa slobod-
no greviti Vidite ty, kak zvejani no nevaren
je nam hydi sovrasniR! Sveti Peter nas oporni-
pa, se var vati hydega sovražnika rekop: ,,Bodtc
trezni no straxajtcj kajti vav protivec, vrag)

Na svetek svetega RoxnegaVenca etc. 46o

hodi okoli, kak derezi lev, ino ise, koga bi
poxcrel. Vi pa se gemi mogno proti postavte
v’ veri. 44  1, Pet. 5, 8. OdDivice Marije pravi sve¬
to pismo, keri se moremo vseli v’ roke dati:
„Kera je tota , kera sem pride, — strasna, kak
orosnata vojska vredpostavlcna. 44  Ps. 6, g. Stras¬
na vragi, kak Rihard Viktor reqe: knezom teni¬
škim je strasna bila Divica Marija, da so se pred
i )0  stopiti ne podstopili. 44  Sveti Bonaventura go¬
vori: „Vragovje pred goj trepegejo, ino ge ni¬
hali nemrejo prestati. 44  Rihard pravi: „Tak
Strašna je hydiqom , kak vso splohno zebrage
ovih Svetnikov/ 4  Sveti Bernard priloxi: „Ti o
Marija si Strašna kak vojska oroxnata v’ red spo-
stavlena, vsem, keri tvojega Sina cirkvo ino po-
boxne tvoje poroqnike pregagajo. 44  V’ molitvi
l\oxnega Venca se moremo goj porogiti, no ge-
ga zvesto premislavati, ino mi mo gegov hasek
obqyt.ili; kajti gena svetost v’ Jezusovem od-
smertistanegi de nam pomagala od smerti naših
grehov gorstanuti ino vse skjsgave hydcga ne-
prijatela odegnati. fjena vrednost v’ Jezusovem
no genem vnebohodi de nas vyqila vrednost nase
dyse no našega zveligaga spoznati, ino de nas
za goj v’ nebesa pozdigavala. JJena milosti
obilnost v’ poslagi svetega Dyha de poma¬
gala, da nam sveti Dyh skoz našega Aggela va-
riha vseli nas zastop rassveti, da mo mrexe no
zagke hydega sovraxnika spoznali no se ga ogni¬
li vseli. Ijjeni premag krez meso , svet no vra¬
ga v’ svojem vnebovzetji de nas serqne no moq-
ne naredil, greh no skysgavo premagati no našo
dyso pred peklom rešiti, fjena gast v’ nebesah
v svojem kronagi de nas na našo ednako qast v’
nebesah spomenila, mi mo greh premagali no
hydega sovraxnika, ino nemo pystili nase vegne

464  Na svetek svetega Rosnega Venca etc.

qasti pod zgybo priti. Toto nebeško kralico no
pomočnico zovmo na pomoq v’ nevarnosti navih
sovraxnikov, z’ molitvoj svetega Rosnega Venca
jo qastmo, ino se ji poroqmo, mimo  vseli z’
penoj pomoipoj preladali vse sovraxnike nase
dyse. Tak je sveti Antoni pysavnik z’ Roxnim
Veiicom pred spodoboj svojega zveliqara hydega
sovrasnika z’ pegovimi pomagaqi pregnal no od¬
pravil od sebe.

Taka je moq no hasen svetega Roxnega Ven¬
ca Marije Divice od premaga.

Mi smo tak dnes preglednuli sveti Rosni Ve¬
nec blaxene Divice Marije ino pegove skrivnosti
v’veselem, salostnem no qastivnem deli, kere
so v’ Marijinih krepostah liki belih naj ipstesih
leljah no ardeijih neomadenih rosah povite naj¬
ti. Mi smo se navqili, da je sveti Roxni Venec
velka pomoq proti sovrasnikom nase dyse, s
kerim se Mariji Divici od premaga gosto moremo
poraqati no si po na pomotj zvati, kak naj vek-
so našo pomočnico. K’ temi nas opomipa Pa-
pes Ivan III. rekoq: „Kdo koli obqyti navihto

od sovrasnikov, aliti od sveta, aliti od mesa,
aliti od vraga, naj pogledne na oroxnato vojsko
v’ red postavleno, naj prosi Marijo, da posle
ona pomoq od svetostva, ino is Siona naj pega
varje j  — kajti kdo je kda poboxno po na pomotj
zval, ino je ne bil oslisan od pe ? Sveti Papev
Benedik XIII. zapovedava tydi v’ kersapski cirkvi
moliti sveti Roxni Venec, naj bi si spravili skos
toto Mariji naj bole dopadlivo molitvo premagkres
sovrasnike nase dyse, naj bi mi greh vseli p re “
magali, rekoq: „Mastmo mi boxjo porodnico na
toti poj naj dopadlivesi naqinj naj,  kera je tel*
kokrat Kristusovim vernikom skoz rosne molitve

| Na

prc

no

prc

N;

S k

na

za

in«

xe

G«

pr

pr

pr

im

lo

te

oc

ps

al:

P<

sp

in

Nasvef.ek svetiva Apostola Hjmena no Judasa. 465

prosena, dala zemlenske sovraxnike preladati
no pokonrjati, tjdi peklenske ednako dopysti
premagati! Amen.

Na svetek. svetiva A
no Ju

mena

„To vam zapovem, da se med soboj lybite.“

Iv. 15 , 17 .

Skerb za qast boxjo, našo no navega
blixnega zveliqai)e,

8ymen no Judas sta si naj berxej bila telov-
na brata, kera staKleofa, brata svetega Joxefa,
zaorjo; Marijo, tetico matere boxje, za mater,
ino Jakopa mlajšega, Simeona no Jozesa ali Jo¬
žefa za brate imela. Ogeva sta bila v’ Kani na
Galileskem rojena, kde je Kristus, kak neki
pravijo, pre na gostyvapi svetega Kymena, ali
pri ednem ’s tote rodvine, bil, ino vodo na vino
prcobernil. Hymen se zato na odlotjek od Hy-
ntena Petra v’ Evapgelji Kananejec veli j tydiCe-
lotes’, to je, gorlivec, skos kaj se miselnost sve¬
tega Kymena ppkaxe. Tydi sveti Judas se zove
od enih svetih orjakov gorlivec, od Evangelistov
P a  je na odlotjek od Judasa predajavca, Tadej
ali Lebej imenyvan. Kak no kda sta od Kristusa
pozvana bila, je ’z Evapgeljov ne znano $ ne¬
spornima se tydi nikaj od i)yj e , kak *)yno ime,
oio pitale svetega Judasa, kero je na Kristusa
djal: zakaj se najmreij samo Apostolom, ino sve-

Na

II

466 Na svetek svetiva Apostola Kymena no Judasa,

ti tydi nerazodene? Iv. 14, 22., s’ kerega edi¬
nega pitapa je  pegova lybežen k’ lydem, no
skerb za zvelipape sveta zadosti odvzeti. Ne je
ovaiji nikak dvoj iti, da sta oba sveta Apostola,
svojemi predimeni primerno, se skerbno zaozna-
nyvape no rasxirjavape Evapgelja vzela, ino ne
mepe tryda no dela, kak ovi Apostolje prestala,
kaj sta velke pydcxne znamepa delala, dosti dys
povernila, hajde rassvetila, malikovnc kepe raz-
derla, ino liki vitesna vajvoda Kristusoviva knezi
teme velki odtergaj naredila. Marterniijne kni-
ge spomipajo od pyje, ka je ??ymen Egiptonsko
no dryge Afrikanske dexele, Judav pa Palestino,
Sirjo ; Mezopotamjo no velko Armensko z’ Iyq-
joj prave vere rassvetil, ino odeod sta na Perzos-
kem vkypprisla, ino tam Jezusovo ime skos
svoje predge no pydesne znamlepa, zadnip tydi
skoz marternipko smert oqastila. Od svetega Ju-
dasa je poslansko pismo nazopi, kero je cirkva
med svete pisme vzela. Nabosnost k’totimaSvet-
coma je dnesni den med kerseniki jako velka,
ino resen po pravici; tydi se od Boga z’ velkinu
dobrotami posrepyje. — Sveti "Symen no Judav
sta spunila Jezusovo zapoved : „To vam zapovem,
da se med soboj lybite,“ kayti velko lybezen sta
mela k’lydem, ino boxjo past pozdigavala. Vzem-
mo si od oba totiva sveta Apostola navyk, za
boxjo past no za našo lastno, kak tydi blivnega
zvelipape prav gorki biti. Ino tak se naj ®°J
govor te na dva verha raskole no razverxe:

I, Sveti Hymen no Judas sta bila skerbna
past boxjo, svojo lastno no blixnega zve'
^agej

sv«

bil

za

bil

se

sv<

sk

bi

n«

Sl

P'

x<

V’

j;

k

n

n

z

s

*

(

d

1

1

ara,

edi¬
no
' je
)Ia,
sna-
ne
:ala,
dyv
■az-
lezi
sni-
sko
no,

i r q-

os-

ios

jrdi

Ju-

n

et-

ia,

mi

av

m,

ta

Tl-

za

J a

oj

sa

Na svetel« svetiva Apovtola Hymena no Ju dava 467

II. Tydi mi moremo za boxjo past, navo last¬
no no blisnega zvelipape jako skerbni
biti.

Tota dvanavyka pemo midnes skos pripomop
svetiva Apovtola ISymena no Judava premitflavati.
— K’ temi bodmo pripravleni no pazlivi.

I.

Sveta Apovtola Hymen no Judav Tadej sla¬
bila vseli naj skerbneva : l) za past boxjo, 2 )

za svojo lastno, ino 3 ) za blixnega zveličarje*
l) Svetiva Apovtola Kymen no Judav sta
bila vseli skerbna za past boxjo — Sveti ?fymen
se veli Celotev, to je, gorlivec, naj berxej za
svoje gorepe lybezni volo, ltero je k’ Jezuviimel,
skos kaj se je vreden naredil, za Apovtola ode-
brani biti. Tota lybezen, da je jemi nip bole
neblo na skerbi, kak boxja past, na kere povi-
vavape je vse zapystil no za Jezuvom vel, ino
po pegovem vnebohodi ze vsoj gorkostjoj po de-
xelah Evapgelje predgal, no bres vsega straha
vypil pred sovraxniki ino martro terpel. — Sveti
Judav je ravno tak skerben bil za boxjo past 5
kajti on je opo, xeno no otroke na Jezuvov kim
no zovzapystil, no za svojim Zveliparom vel,
naj bi pegovo boxjo besedo po sveti oznanyval,
za pega delal, no pegovo past povivaval. Edni
sveti Opalti pravijo, da je Judav Tadej s’ svetim
Hymenom vel na Perzosko Evapgelja predgat.
Onedva sta privla na vojsko, kera je pod Bora-
dahom vajvodom na Indosko vla. Pri pynem pri¬
hodi so zamuknile preropitbe Perzoskih moli-
kov 5 kres to so se raspemerili molikovni dyhov-
n dti, no so silili na smert neznanciva. Boradah
Svet. Del.

32

400 Na svetek svetiva Apostola Hymenano Judasa,

je pyje' Tjyti htel. Onea sta prišla no dobila
skos prerotjepe dobrega xodnega ishodka ne sa¬
mo serca vajvodovega ] temot] tydi kralovo, ker
se je z’ jezerimi preobernil, Molikovni dyhovni-
ki pa so vedli rep docod spraviti, da sta oba po-
ropitba divjosti gorkih slyxebnikov sunijnega
tempelna postala. Sveti Judav je pre z’ baticoj
pobit, Symen pa z’ xagoj razrezan bil. Tako
smert sta onea na past boxjo terpelaj zato pa
cirkva peje od pyje: ,,To je pravo prijatelstvo,
kero je grehe sveta premagalo, za Kristusom slo,
ino slave vredno kralestvo nebeško dobilo/* Sve¬
ti Judas pravi v’ svojem pismi, kde on vso ijast
Bogi dava: „Bog, ker je zadosti mogočen,

vas pred grehom obraniti, ino vas pri prihodi na¬
šega Gospoda Jezusa Kristusa negrajavne pred
obliqje svoje ijasti v’ veselji postaviti] totemi sa-
memi Bogi, našemi zvelipari, bodi t]ast, go¬
spostvo , mogočnost no oblast, kak je bilo pred
vsemi pasi, ino zdaj je , no na veke bode, skoz
Jezusa Kristusa našega Gospoda." Jud. 24. 25.

2) Svetiva Apostola Kymenno Judas sta bila
skerbna za svojo lastno zvelipape. — Jezus je
pyje pozval k’ kralestvi boxjemi za pegova ozna-
nitela, ino opeva sta se taki pripravila, vse za-
pystiti, ino za Jezusom iti. Od svetega Judasa
smo slisali, da je on opo, xeno, otroke no vso
svojo posvetno hixovape no blago zapysti! za Je¬
zusovo volo, naj bi si v’ nebesah vetrno bogast¬
vo no dobrine spravil. Kelko tryda no pota svo¬
jega lica sta si onea prizadela, kelko sta prega-
papa no sovraštva preterpela, celo naj bolepn e '
se smerti sta se ne bojala, vse za Jezusovega
imena volo ino na zvelipapski hasek svojih dy*>
Onedya sta stanovitna no verna Jezusova vyqe* 11 '
lta smert terpela, naj bi svoje dyse zvelipala

Nesvetek svetiva Apostola Kjmenano Judasa. 469

nebeške krone dobila, kere je jima Jezus tam
pripravil v’ nebesab. Od pyje se po|pravici pra¬
vi: »Tistih je nebeško kralestvo, keri so xivlepa
sveta ne marali, ino so prišli k’ plapi kralestva, ino
so prali svoje oblapila v’kervi jagneta. — Oni so se
zdeli nespametnim mreti, sejo pa v’ miri.^ —

3 ) Sveta Apostola Hymen no Judassta tydi
naj vekso skerb mela za zvelipape drygih lydi.
— Onedva sta mela velko lybezen do blixnega,
zato pa se velita gorkaj zato pa sta si telko pri¬
zadela za povernitbo, no lystvo od slepega ne-
verstva k’ pravi veri spraviti, naj bi tydi ono k’
ncbeskemi nadobi prišlo no zvelipape najslo.
Judas je pokazal svojo lybezen no skerb za zve¬
lipape svojega blixnega xe pri zadpi veperji,
kda je Jezus rekel, da se le qe Samo tem razo¬
deti, keri pega lybijo, ne pa sveti 5  ino na to
ga je Judas popital: zakaj on tydi pred svetom
se opitno nebi skazal, no svoje kraloske vredno¬
sti nebi viditi dal ? Iv. 14, 22. Jezus je prestopil
pegovo pitape, ino je pemi dal skos pridope
besede zarazmiti, da on od razodepa v’ dy#i
ploveka govori: „kdo mene lybi, je rekel, toti
de mojo besedo zderxaval, ino moj opa de pega
lybil, ino mi mo k’ pemi prišli, ino mo stan
pri peni vzeliIv.  14,  25., to je, pegovo dy-
so s’ svetloboj, xivlepom no lybeznoj napunil,
ino pemi zvelipepe moqi ovega sveta skysiti dal.
Lybezen, kero je sveti Judas za vernike mel,
kaxe on v’ svojem pismi, s’ kerim on nas no vse
vernike od greha odvrapa no od zapelavcov, ino
kaxe, kak skerben on je za našo no vseh verni¬
kov dysno zvelipape. On pravi: ,,Juda7T, hla¬
pec Jezusov Kristusov, alipa brat Jakobov , ly-
blenim v’ Bogi opeti, ino obarvanim no pozva-
nim v’ Kristusi Jezusi, miloserpnost no mir,

470 Na svetek svetiva Apostola Hymenano Judasa,

ino lybezen se more vam do obilnosti popuniti,“
Jud. l, 2. On nas no vse vernike odpomipaod
zapelavcov rekorj: „0pomente se, moji Lyble-
nil na besede, kere so od Apostolov našega
Gospoda Jezusa Kristusa naprejpovedane bile.
Kajti oni so vam povedali, da do v’ zadnih tja-
sih sramotiteli prišli, keri po svojih hydobnih
xelah xivijo, Toti so (v’naših dnevih) tisti, lieri
se sami odloqavajo (od oijitne boxje slyxbe, ali
od obijinstva katolske cirkve) xivinski brez dyha
lydje. Vi pa, moji Lybleni! se postavte moijno
na vašo naj sveteso vero, molte v’svetem Dyhi,ino
rjakajte na miloserrjnost našega Gospoda Jezusa
Kristusa k’veijnemi xivler)i,“ Jud. 17  — 21.

Tako skerb sta mcla sveta Apostola Kymen
no Judas za ijast boxjo, svojo no blixnega zve¬
ličarje. Ednako skerb moremo tydi mi meti,
ino od tega v’ drygem deli.

II.

Po navyki svetiva Apostola 8ymena no Ju*
dasa moremo tydi mi skerbni biti: 1 ) za qast

boxjo, 2 ) za našo lastno, ino 3 ) za blixnega
zveliqape.

l) Mi moremo naj perle skerbni biti za rjast
boxjo. —■ Bog je qloveka stvoril po svoji spodo¬
bi no na svojo rjast. Mi smo ali duxni vseli naj
perle za Boga no pegovo rjast skerbni biti. Vsi
bi mogli po navyki svetega Apostola Pavla vse
na boxjo ijast delati, naj bi jeli ali pili, ali kaj
dryga opravlali. Ino to je tydi resnica j kajti m 1
smo slabe no nevredne stvari, skos samo boxjo
milost smo na sveti, od Boga xivimo, šemo no
se giblemo, v’ pegovi roki je narro xivlepe no
bitje, vse mi od pega mamo ino on nas xivi:

Na svetek svetiva Apovtola #ymena no Judava, 4 71

zato smo pemi vso zahvalo no vso past no diko
duxni, naj vekvemi no naj mogopnevemi Go¬
spodi neba no zemle, pega moremo vseli naj
perle moliti no pastiti, navega Boga, pemi za¬
hvalni biti, navemi opeti no naj vekvemi do¬
brotniki, mi pegovi nevolni no nevredni otroki,
beri pega ve telkoltrat razxalimo! Sveti 8ymen
no Judav sta vseli no naj perle za povivavape
boxje pasti no boxjega imena skerbna bila, tak
tydi mi moremo vse iz lybezni proti Bogi delati,
vse pemi v’ roke poropiti, sebe no vsako delo
no slterb, ino vse za pega volo zvesto no verno
opraviti. Kral David nas opominpa Boga pastili
no pegovo past povivavati rekoij : „Povekvavajte
Gospoda ’z menoj, ino povivavajte pegovo ime
med soboj.“ Ps. 33, 4» Trije mladenipi v’Babi¬
lonski ogneni pepi nas vyqijo Boga velipestiti
z’ besedami: „Davajte hvalo vse Gospodove dela
Gospodi, hvalte ino preš vse pega pozdigavajte
na veke. s£  Dan. 3, t. Naj bole mi Boga pasti-
mo no pegovo presveto ime pozdigavamo, pi
pegovo volo vseli zvesto spupavamo; kajti tak
pega v’ nebesah pegovi Apgeli no Svetniki pasti-
jo. Sveti Auguvtin pravi: Ti sam vse oxiviv!
Vse si ti stvoril! — Tebi, Bogi Opeti, Sini no
svetcmi Dyhi bodi samo past, dilia, mop, ob¬
last, gospostvo !“

2) Mi se moremo na dale po izgledi svetega
&ymena no Judava za navo lastno zvelipape sker-
bcti. — Navo dyvno zvelipape nam more za
pastjoj boxjoj naj perle no naj bole na skerbi
bitij kajti ono je verh vse nave srepe. Kelko
sta si sveta Apovtola Stymcn no Judas prizadela
za svojo zvelipape j vse sta zapystila no postala
lezuvova nasledovnika, ino s’ ltakoj gorkostjoj
sta delala za svoje dyve vseli: tak tydi moremo

4 7 2  Na svetck svetiva Apovtola mena no Judasa.

se mi vsemi odpovedati, ka) je nam ne na dpo«
ven hasek, ino posebno vsemi temi, kaj je nam
na dyvni kvar, ino dobre dela opravlati, naj si
tydi mi v’ nebesah za  navo dyvo blago no bo¬
gastvo spravimo, kero nikoli nepremine. Bo-
gastvo nave dyve je, s’ kerim mi i)o zveliqamo,
gena neduxnost no praviqnost, nava prava no
zvesta molitva no boxja slyxba, ijistost serca,
vxitek angelskega kryha, dobre dela kervagskely-
bezni blixnega, dryge krepostne dela, poter-
plivo prenavage krixov no texav, ponixnost ino
ednahe dobre navade, dyhovne no telovne do¬
bre dela miloserqnosti, Bog skerbi za navo zve-

✓ l/o / - - ----

liqai)e; imenski svetnik nas vyqi ijega nasledy-
vatino proti nebesam iti, ino mi bi nebi naj vek-
ve skerbi za navo zveličane meli? Sveti Judav nas
vyqi v’ svojem pismi no opomina, se greha, greš¬
nih prilik no vseh zapelavcov ogibati, no svoji
veri zvesti ostati, no na obetano nebevko plauo
qakati. Skerb za navo zvelitpape nas vyqi tydi
sveto pismo v’ besedah: ,,Moj sin! kda ti M
mav, vqini si dobro, ino poroqi Bogi dare, kak
se slivi, — Vqini tvojemi prijateli dobro pred
smertjoj, ino podaj bogemi roko, ino daj po
tvojem premoxer)i. — Daj no vzemi, ino opra¬
vili tvojo dyvo.“ Ekli. 14, li—1G.  Jezuv pra¬
vi: ,,Ivte naj poprej boxjo kralestvo, ino pegovo
pravico, ino vse ovo se vam bo priverglo/"
Mat. G, 33.

3) Po navyki svetiva Apovtola &ymcna no
Judava moremo tydi slierbni biti za zvelitjapena-
vega blixnega. — Sveta Apovtola &ymcn no Ju¬
dav sta si vso skerb no ves tryd davala, lydi od
krivoverstva k’ pravi veri spraviti, ino pim k’

Na svotek svetiva Apostola &ymena no Judasa. 473

zvelipapi pomagati. Sveti Judas je poseben list
pisal vsem vernikom, v’ kerern on vse od greha
no zapelavcov odpomipa, no velko skerb za pi-
hovo zvelipape kaxe. Tak smo tydi mi dušni,
za zvelipape našega blixnega skerbni biti, pega
v’ navyki podvyqiti no na dobro ravnati, ino od
vsega hydega vrapati. Starši so naj perle duxni
za zvelipape svojih otrokov skerbeti, naprejpo-
stavleni morejo skerbeti za dyso svoje dryxine,
kak za svoje otroke; vsi vyqiteli no vsaki plovek
je duxen za dyso svojega blisnega, kelko more
no razmi, skerbeti. Mi moremo našega blixne-
ga opomipati na pegovo postavo, zakaj ga je
Bog stvorilj moremo pega opomenuti na dobre¬
ga Boga, na milosti no dobrote, kere Bog nam
vsem skaxyje. Mi skerbimo za zveliqape našega
blisnega, pi pega spomipamo na odresepe pe-
gove dyse od vepne smerti skoz Jezusa, ker je
za nas telko terpel, naj mi nebi na pogyblepe

f irisli. Mi za zvelipape našega blixnega naj bo-
e skerbimo, qi smo sami pravipni no poboxni,
ip se sami zvesto greha varjemo, naj nebi blix-
nemi pohysapa no lagodnega izgleda davali, qi
on na nami dobro delo no dobro zaderxape vidi j
te de nas rad nasledyval. Jezus pravi pohysav-
com : „Kdo pa enega od totih malih pohysava,
keri na me verjejo, totemi bi bole bilo, da bi
se pemi mlinski kamen na sipek obesil, ino se
on v’globopino morja pogrozil.“ Mat. 18 , 0 .
Mi skerbimo za zvelipape blixnega posebno , qi
pega od vsega greha, grešnih navad no nevarnih
pajdastev proqderximo, ino pega na pobolsape,
poboxnost no dobre dela ravnamo. Mi moremo
tydib!ixnega spomipati na dobrote svetih Sakra-
mentov, v’ kerih nam Bog na pomop za našo
zvelipape pride, posebno v’ keri nam on milo-

474 Na svetek svetiva Apostola 8ymena no Judasa.

stivno nase grehe odpyva no svojo milost dava.
Spomenuti moremo našega blixnega na pegovega
Apgela variha, ker pega zvesto varje no vraga
od greha, no pemi k’ zveliqai)i posebno poma¬
ga. Sveti Pavel vyqi od Apgelov varihov: „So
ne vsi med soboj straxlivi dyhi, keri so na slyx-
boisposlani, za tistih volo, keri do zveliqage
za nadob prijeli. ? Xid. l, 14 , Spomenuti mo¬
remo blisnega na pegovega imenskega Svetnika,
kerega je pemi cirkva dala na pomot} k’ zveliqa-
pi. Spomenuti moremo blisnega na kersapsko
cirkvo, kera za pega, kak skerbna mati za svo¬
jo dete skerbi no ga qe zveliqati. Tak smo mi
skerbni za zveliqape naših blixnih bratov, ino
tydi moremo moliti no Boga prositi pim za zve-
liqape. Sveti Jakob nas na to opomipa: „Mol-
te eden za ovega, da bodte zveliqanij kajti stal¬
na molitva praviqnega jako dosti premore?" Jak.
5, 16. Sveti Pavel nas opomipa: „Bratje! ne-
dajmo se, za hydim poxelepa meti, kak so se
ovi poxeleti dali." l. Kor. lo, l6. Sveti Ivan
pravi: Moji otroki! Nelvbmo se z’ besedoj no
jezikom j temoq z’ djapom no v’ resnici." l.Iv,
3, 18-

Tako skerb nas vyqita sveti Hymen no Ju-
das za qast boxjo , našo lastno no blixnega zve-
liqape meti.

Xivlcpe svetega Symena no Judasa Tadeja
nam je pokazalo, kak sta onedva pervo no naj
veksp skerb rnela za qast boxjo, za 'svojo no
blixnega zveliqape, ino tak sta tydi onidva po¬
stala lepota nebes skos, svoje kreposti, kak sveti
Gregor veli: „01epotenost nebes so kreposti oz-
nanitelov" — Apostolov. Mi smo si tydi toti
navyk od pyje zapomnili no globoko k’ serci vze¬
li $ mi hoqemo tydi vseli no naj perle boxjo qast

asa, Na svetek svetega Bolfanka, SJkofa. 475

iva. povisavati no vse Bogi na pohvalo delati, miije-
e ga | mo za našo no našega blixnega zvelipape zvesto
a t{a sherbeti ino nip ne zamyditi, kaj je nasv dysni
na- srepi potrebno 5  kajti skos to, pi smo za našo
So no našega blisnega dyso skerbni no delavni,
mi Bogi naj vekso hvalo davamo, ino pegovo
ge past naj bole pozdigavamo. Dajmo tak te Bogi
l0 * vseli naj vekso past rekop : „Tebi bodi hvala no
past od vekoma do vekoma." Amen,
a-

to ——j —»iihi  Ml- ■ II 1  mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm

3 *

o Na svetek [svetega Bolfanka, Kkofa.

»Blaseni je tisti hlapec, kerega pegov gospod

pri^revsi najde tak delati/' Mat. 24, 4(5»

IJegove kreposti.—Naso nasledyvape.

Sveti Bolfank se je na <?vaboskem od prost¬
ih starsov narodil, ino v’ Rajhenavoskem apa-
iji zredil, Ty se je spoznal s’ Hajnrikom, Biro
hurskega škofa bratom. Dare je Hajnrik domo
se k je vzel tydi Bolfanka s’ sobo j, Tysta obis-
tavala skolo. Bolfank se je zosebno v’vedno-
stah zvelipapa jako mopno vypil, tak da je Hte-
fana vypitela preladal, ker ga je zato sovraxiti
pregapati zapel. Bolfank je tiho bil pri to¬
tem pregapapi, spoznal v’ svoji poboxnosti ne-
v arnost no praznost sveta, ino sel v’ kloster,
Alipa kda je pegov prijatel Hajnrik Q5(5. leta v
tairi prejden &kof postal, je Bolfank na pegovo
Pripomop sel za pem, za vypitela malim otro¬
kom , potel pa oskerb dyhovnikov tydi na se do«

470 Na Bvetek svetegaBolfanka, Škofa,

bil, ino obojno oskerb je z’ gorkostjoj no po«
boxnostjoj opravlal, kera je naj obilnevi blagos-
lav prinesla. Po Hajnrikovi smerti je v’ Bede*
nigki Einsidelskiklovter na Svajcoskem vel, kde
je pa s’ takvim zdatjkom volo imel, da je naj
predneva v’ celi dexeli bila. Ty ga je Vorih,
Augsburslti vkof spoznal no za mevnika posvetil.
Odzdaj je lybezen boxja v’ gem vsaki den bole
gorela, Sel je zdaj z’ dovolegom apata na Vo*
gersko Evaggelja predgat, alipa ne je vovenega
zdaqka imel gegov tryd. Pasavski vkof Pelegrin
ga je celo skrivoma Cesari Otoni III, narotjil,
ker jemi je Regensbursko vkofijo dal, ino Salo
burski prejden vkof Fridrih ga je za Škofa po¬
svetil. Bolfank je bil skerben za svoje fare, je
ge obiskaval no predgal povsodik. Bil je jako
poboxen no vedi! serca znotrah giba no grev-
nike spokoriti. Dosti bolenih je zvratjil samo
skoz molitvo, ali poloxege rok, ali dage xegna-
nega kryha. Kda je xe dugi ijas svojo vkofijo
z’ zdatjkom oskerbyval, je vel v’ samotnost na
Salcbursko, kde so ga lovci najvli, no nazaj na
Škofijo pripravili iti. Hajnrik, Bajarski vajvoda,
je na svetega Bolfanka dosti vtimal, ino je gemi
svojih getvero otrok na zreditbo dal: Hajnrika,
Bruna, Brigito no Gizelo, kere je v’ vsoj pokor¬
nosti no boxjem strahi zredil no podvyqil. Bol¬
fank je xivel jako merno, delil svoj qas med de¬
lo no molitvo, ino bil posebno dobrotliv proti
bogim. Imel je vseli neke boge pri sebi pri mi¬
zi , djal z’ gimi z’ naj vekvoj lybeznoj, ino imel
ge za svoje brate no prijatele. Na neki poti v
Esterajb v’ 22. leti svoje vkofoske slyxbe je zbe-
texal. Dare je svoj konec pred soboj vidil, j®
postavil boge za nadobnike svojega celega glev-
tva v’ testament, se dal v’  cirkvo svetega Otma*

ra n<
2 ’ be

liki 1

mam
svett
Bolf
lavei
de :

B e 8'

46.,

vyqi

I.

II.

fanl

nav

pra

dn<

O

nit

ga'

Bo

sv<

bo

xa

C

pc

xij

> po
agos-
lede*
kde
naj
)rih,
retil,
bole
Vo*
iega
grin

t[il)

alc-

po*

, je
ato
■ev-
mo
;na-
■fijo
na
na
da,
imi
ta,

it¬

al-

le¬

ni

ni*
iel
v’ I

e-

i e

V-

a*

Na svetek svetega Bolfanka, Škofa. 477

ra nesti, prijel svete Sakramente, no se lovpil
z’  besedami: „Milostiven Bog se naj qrez me,
liti bogega grevnika posmili!“ Merel je 31. Kol-
manveka QQ4. leta bjegove kosti so v’ cirkvi
svetega Emrama v’ Regcnsburgi. — Sveti Škof
Bolfang je bil poboxen, skerben za boge no de¬
laven ; zato pa se lepo primerijo Jezuvove bese¬
de na pega: „Blaxeni je tisti hlapec, kerega
pegov gospod privevvi tak delati najde/* Mat. 24,
40., ’Z xivlepa svetega Bolfanka se mi qemo dnes
vyt{iti:

I. bjegove kreposti, ino

II. Navo nasledyvape tistih,,

Mejmo paško na kreposti svetega Škofa Bol¬
fanka, ino se skerbmo pe z’ boxjoj milostjo) v’
navem xivlepi zvesto nasledyvati. — Bodtepri-
pravleni.

I.

Med krepostami svetega Bolfanka si mi za
dnevno podvyqepe samo tri ijemo odebrati:
l) pegovo poboxnost, 2 ) pegovo nelastnohas-
nitnost, 3 ) pegovo delavnost no skerb za spu-

pavape svojih duxnosti.

l) Naj perle mamo mi poboxnost svetega
Bolfanka premivlavati. — Xe za mladosti je bil
sveti Bolfank jako poboxen, je rad molil, k’
boxji slyxbi hodil no zapovedi boxje zvesto zder-
saval j zato pa se je dopadnil povsodik, kam je
Privel. Vekva pa je pegova ponixnost no pcr-
boxnost potle gratala, dare je mevnik no vkof
postal, Nip je zdaj pcgovega serca ne bole vy-
sigalo, kak lybezen boxja no blixnega, ino nur

478 Na svetck svetega Bolfanka, tfkofa.

je ne bole pemi na skerbi bilo, kak da bi vsi
lydje pravega Boga spoznali, molili no se zveli-
pali; zato pa se je trydil nevernike po Estrajs*
kem no Vogerskem k’ pravi veri spravlati. kje-
gova poboxnost no svetost je telka bila, da je
on vedi! grelnika noter v’ znotreposti do dna
pegovega serca genuti, no naspobolvape no po¬
koro spraviti, bjegova poboxnost se kaxe tjdi
v’ redepi Vajvodovih otrokov, kak lepo je on ge
poboxnost no strah boxji navpil, da so vsi potic
b’ velkim vrednostam privli. Hajnrih je postal
Rimski Cesar, Bruno Hkof v’ Augvburgi, Brigi¬
ta apatipa v’ Regensburskem klovtri ino Gizela
kralica na Vogerskem. Poboxnost svetega Bol-
fanka se kaxe tydi v’ pegovem mernem no trez¬
nem xivlepi, v’pegovi delavnosti, molitvi noda-
rovitnosti proti bogim. Ino na konci pegovega
xivlepa so ga mogli v’ cirkvo nesti, kde seje
naj svetlej pegova poboxnost pokazala. Ty je
prijel svete Sakramente , ino dosti lydi se je k’
pemi blapilo, kere so hteli prop spravlati, on
pa je rekel: „Jezuv Kristuv se je ne sramyval,
pred oblipjom celega sveta za navo zvelipage
na krixi nagi mreti. Tak naj vidi tydi vsaki na
moji smerti to, kaj pemi samemi naprejstoji, naj
se on pe boji, ino se k’poj pripravi. Dober no
smilepa pun Bog naj meni bogemi grevniki, ke-
remi je k’ smerti, ino vsem tem, beri to s’ stra¬
hom no ponixnostjoj gledajo, miloserpen je,“
ino je na tote besede merel. V’ toti poboxnos»
je sveti Bolfank zvelipan bil, ino sem se zato
primerijo besede svetega Salezja: „Vidi papsvet
poboxiie se postiti, moliti, srarnotepa preterpc-
ti, betcxnim postrepti, milodar davati, straxati,
svoj pcmer obvyzdati, terpnosli svoje vkrotiti
no zadyviti, od pytnih vesolj sc oddcrxati, i n0

vnogo
v’ seb
sejo;
poboi
no ol

Bolfa
nosti,
no sp

B C S°

tim

dosti

vpin

On j

za tc

no d

vepr

rota

den

svoj

zadi

no

no

spu

ser

L y

obi

gr £

ki

spi

ka

v'

be

le

Na svetek svetega Bolfanka, Kkofa, 479

vsi I vnogotere dryge dela totega spola vpiniti, kore,
veli- v’sebi samih no po svoji naravi, tevke no ostre
rajs- sejo; alipa nikoli nevidi svet znotrepe no serpne
fje- pobosnosti, kera vse tote dela tak mopno osladi
a je no oblehkoti.“

dna 2) Na dale najdemo mi na svetem Kkofi
po- Bolfanki velko krepost pegovn nelastnohasnit-
:ydi nosti. — On je ne gledal za velkim bogastvom
ipe nospravlepom velkega posvetnega blaga; temop
)tlc ijegova skerb je vseli no povsodik bila, le s’ to-
stal tira posvetnim blagom, kero je pemi Bog dal,
igi- dosti dobrega blixnemi, no bogim potrebnim
ela vi[initi, ino pim pihov texelt stan oblehkotiti.
ol- On je ne nikakvega lastnega haska no dobipka
ez- za toti svet iskal; temop on si je skoz darovitnost
la- no dobrotlivost v’ nebesah zaklade no bogastvo za
ga vepnost spravlal. On je pomagal bolenim no si¬
je rotam, kak no z’pim je mogel; je imel vsaki

je den pri svoji mizi neke siromake, ino je pe liki
k’ svoje brate no prijatele redil. On je tydi v’ svoji
>n zadni vyri vso svojo glestvo sirmakom poropil,
1, no med pe razdavati zapovedal: tak dobrotliv
je no nelastnohasniten je on bil. Sveti Bolfank je
ia spunil zato Jezusovo zapoved': ,,Bodte milo-
jj serpni, kak je vav Opa nebeški miloserpen.“

0 Lyk. 0, 36- On je tydi dobil, kaj sveti Dyh

i- obepe: „Ker za pravipnostjoi no miloserpnostjoj
r g r e, bode xivel,“ Prip. 21, 21.

3) Zadnip ye mi najdemo na svetem Bolfan-

1 bi velko krepost pegove delavnosti no skerbi za
) spupavape svojih duxnosti. —• Mi smo vidli,
t bak delaven je vseli sveti Bolfank bil, no zvesti

v svojih duvnostah. Xe od mladosti' je bil sker-
, ben za molitvo no vyk. Kak skerbno se je on
vypil v’ volah; kak skerbno je on sam vypil pot-
ie v’ voli male otroke; skerben je bil potel kak

480  Na svetek svetega Bolfanka, Škofa.

mevnik za Boga no sreqo svojih blixnih; s’ka-
koj skerbnostjoj je predgal no nevernike povra¬
tki k’ pravi veri no k’ pravemi Bogi; kak sker-
ben no delaven je bil on potel kak Škof; kak
marno je hodil po farah no firmaval, predgal no
vyqil vernike pravo pot zvelitraqa najti; kak
skerbno je vratfil no ozdravlal bolene ho nevol-
ne, ino rjim pomagal; je skerbel i)im za hrano
no oblegalo no vse. Tak zvesto je sveti Bolfank
vseli vse duxnosti svojega stana sp ui) aval, ino
tak skerben no delaven je vseli bil. On se je
ravnal zvesto po navyki svetega Pavla Apovtola,
ker pravi: ,,Kdo neqe delati, toti tydi naj ne
je.“ 2 . Tim. 3, 10. Zato pa se od svetega Bol*
fapka tydi po pravici pove: ,;Zveliqani je toti
hlapec, kerega gospod i) egov, dare pride (delav¬
nega) najde.“ Mat. 24, 46.

To so ali kreposti svetega Škofa Bolfanka,
kere si mi hoqcmo na navo nasledyvanqe vzeti,
ino to mo v’ drygem deli razlagali,

II.

Tote kreposti svetega Bolfanka, od kerih
smo qyli, qemo mi v’ navem xivleqi nasledvva-
ti: t) rjegovo poboxnost, 2) pegovo nelast-

nohasnitnost, s) ijegovo delavnost no zvestost
v’ duxnostah,

l) Mi se moremo naj perle od svetega Bol¬
fanka poboxnost vyqiti. — Kak poboxen je on
xe od mladosti bil, kak je vseli Bogi zvesto sly*
xil v’ svojem celem xivleqi: tak se moremo ty<J l
mi vseli skei'beti za poboxnost xivler)a, se vadi¬
ti na molitvo no boxjo slyxbo; premivlavati box-
je resnice, svojo sivlerje, jeli je boxjim zapo-

Na svetek svetega Bolfanka, Hkofa. &8i

vedam primerno ali ne ? Moremo se hydega ogi¬
bati no dobrih del derxati, sebe zatajiti, tihi no
poterplivi biti. Starvi morejo po navyki svetega
Bolfanka svoje otroke xe od perve mladosti vytji-
ti: poboxnost, pokornost, ponixnost, boxji
strah, kervagski red, vaditi na molitvo no box-
jo slyxbo, gosto pohasnitbo svetih Sakramentov j
bajti tak do oni ge pripravili, da do potle ’z gih
verli lydje no dobri, poboxni kristjage. Po«
nixnost no strah boxji je dno k’ vsem krepostam,
nadelana pot k’ vsi srnji na sveti no k’ zvelitjagi
v’nebesahj kajti sveti Dyh pravi: „Zatjetek mu-
drosti je strah boxji.“ Ekli. 1, lfi. Herstva ly-
bezen boxja no blbcnega, veselje v’ spugavagi
svojih kervagskih duxnosti no v’ boxji slyxbi je
prava poboxnost, kero nas sveti Bolfank vyqi.
Sveti Franc Salez pive: ,,Pogledni Jakopovo
lestvico, (kajti ona je spodoba poboxnega xivle-
rja). Dva droga na strani, po lterima se gorgre,
nov’ kerima so klini, nasveijavata zapoved, ke-
ra lybezen boxjo spravi, ino Sakramente, keri
nam jo prinesejo. Klini so ne niij dryga, kak
vnogoteri stopaji delavne lybezni, po kerih se od
kreposti do kreposti staple, ali skoz dobre dela
k’ pomovji no poterplegi blixnega dolstopi; ali
se patj tydi skos pregledavno premivlavage do
lybeznivega zedinega z’ Bogom vujvek gor-
zdigava,“

2) Pa se mi mamo vyqiti od svetega Bol-
fagka nelastnohasnitnost. — Mi nemarno prave
lybezni v’ navem serci do blixnega, iji mi gemi
nitj dobrega natji, kak le za platjo samo vqini-
tno, ali tji mi gemi te samo pomagamo, dare
basek za se vidimo, ali da bi nam on vseli nav
tryd povernuti mogel. Hi mi tak denemo, te je
v’ navem serci skopost no lakota }  mi nemarno ly-

482  Na svetel; svetega Bolfanka, Škofa.

bežni blixnega ino ne milosertfnosti do bogihno
potrebnih, Alipa ravno tak, kak je po vyki
svetega Pavla Apovtola skopost koren vsega hy.
dega : tak je nelastnohasnitnost semen vsega do¬
brega za veqnost. Nevesmo zato navega serca
na zemlenske dobrine, vipnymo bogim dobrote,
ino spystmo pasi tydi navo pravico na pomop no
hasek blixnemi potrebnevemi, osebojno xji mi
skos to pegovemi dyvnemi zvelipapi hasnovitni
biti znamo 5 kajti stravne besede pravi sveti Ja¬
kop ijres take, keri blixnemi v’ potrebi nepoma-
gajo : „Sodba razvi vse miloserpnosti bode kres

tistega privla, repe on, ker je ne miloserpnosti
opravlal; milosertpiost pa (lybezen sovraxnikov
no dobrotlivost) obstoji veselo pred sodboj."
Jak. 2 , 15 . Sveti Ivan pravi: „Kdo blago ma,
ino vidi svojega brata silo terpeti, ino zapre
svojo serce pred gem, — kak more v’ pem ly-
bežen boxja biti? 1. Iv. 3, 17 . Pa pravi sve¬
ti Jakop: „Hista no neomadena poboxnost

pri Bogi no Opeti je tota: Obiskavati bresstarv-
ne otroke no vdove v’ pihovih texavah, ino se
neomadenega obarvati pre totim svetom.“ Jak.
1, 27 . Dare je sveti Gregor en den Jezuva Kri-
stuvav’ spodobi lydskega na stani mel, je rekel
imenitne besede: „Dajte vsem , keri vas za dar
prosijo, od straha, da bi tisti, keremi vi odre¬
čete , nebi Jezuv Kristuv sam bil.** Hi pa mr
sami nemremo dostikrat potrebnemi pomagati)
znamo mi pri drygih lydeh pomop za pega pro¬
siti, ali pemi pokazati no povedati, kde bi si
pomop prosil.

3) Zadnip ve moremo se od svetega Škofa
Bolfanka vyqiti delavnost no zvestost v’ duxno-
stah. — Skoz delavnost smo mi sebi no drygim
hasnovitni; skoz delavnost no zvesto spupavape

Na Svetek svetega Bolfanka, Hkofa, 483

.

no dusnosti navega stana dobimo mi pravi no popu*
p-lti * noma mir serca ino naj vek^o veselje, kajti kaj
iy. zna ploveka bole veseliti v’ serci, kak pi je vse svo-

lo- je dusnosti vseli zvesto spunil? Skoz delavnost

ca no zvestost navih duxnosti se branimo mi skyv-

te, pavam no grehi, ino si spravimo pasno no vep-

ao no plapoj kajti mapost no nedelavnost je zade¬
ni tek vse grehote. Sveti Auguvtin pravi svojim

ni rednim tovarhrom: ,,Mejte lybezen k’deli, liki

a- k’pomoli zvelipapa. Kaj je Izraelce na mali-

a- kovnost spravilo ? Mapost. Kaj je v’ Sodomi

es naj nesramneve grehe spopelo? Mapost. Kda

ti se je David pripravil zakonalomec postati ? Lete,

iv kda je v’ maposti xivel. Kda je oblexal Salomon,

“  kda je padnil Simzon ? — Tydi samo ob pasi

i, maposti. Ah moji brati! repe ty sveti Auguv-

e tin, mi nemarno mopnese no bole terpejope kre¬

posti, kak oni moxje» Mi smo ne svetevi, kak
i. David, mi smo ne bole rassvetleni,kak Salomon,

t ino ne mopnevi, kak Simzon:** ,,Glejte, moji

bratje ! pristavi sveti Ambrož, kaj dnevni den
3  mopno perstvost kervapskega dyha v’ nami slabi.

. Kersapstvo se je pod pregonitbami no texavami

■ obderxalo, zdaj pa je kvari sladkost pokoja, ma-

! post nehaslivega xivlepa dela pohyvape, ino raz*

' vyzdanosti maposti vpinijo to, kaj so nekda naj

grozovitneve pregonitbe preš kervapstvo ne pre¬
mogle.** To vpini mapost, ino v’ naj vekve gre¬
he verxe ploveka nedelavnost 5  zato pa si vzem-
dio  k’ serci navyk svetega Remuva, kerega je on
enemi svojih vypenikov dal: „Bodi vseli v’ deli
maren, je rekel, naj te Bog no vrag vseli de¬
lavnega najdeta. Hi te Bog delavnega pajde 5
te te nede kavtigal. Hi te vrag pri deli najde $
te te nede skyvaval.“ Jezuv tydi pravi: „Zve-

404 Na svetek svetega Bolfanka, Kkofa.

liijani je tisti hlapec, kerega prisevvi Gospod
delavnega najde." Mat, 24, 40.

Tak ali se skerbmo vseli kreposti svetega Bol-
fanlta nasledyvati.

, Mi smo dnes premislili xivleije svetega Bol¬
fanka, ino smo si zapomnili tri posebne ijegovc
kreposti, najmreq qegovo pobožnost, qegovo
nelastnobasnitost no ijegovo delavnost no zve¬
stost v’ dusnostah svojega stana. Tote qegove
kreposti si qemo mi k’ serci vzeti ino tydi biti vse¬
li poboxni, nelastnohasnitni no dobrotlivi proti
blixnim no sirotam, ino delavni no zvesti v’spu-
ijavapi duxnosti našega stana. Skoz delo mo se
mi skysqavci no zapelavci no grehi protistavili,
no mo ostali pravilni, ino tydi od nas de vala-
lo, kaj David pravi: „Vu veqnem spomini bode
praviqen, on se nede pred hydim glasom bojal.
fjegovo serce je pripravleno, na Gospoda zavy-
pati, rjegovo serce jevterdeno, on se nede ge-
nul, dokliq svojih sovraxnikov pod soboj nevidi.“
Ps. 11 1  , 1 .  8. Na takinaqinmo mi svetega Ško¬
fa Bolfanka vseli kak ijegovi zvesti qastiteli nas-
ledyvali, ino on de pri Bogi nam vsem sreqo no
pomotj sprosil, posebno pa toti fari, keri je on
varih ymi mo Bogi slyxili, kak on nas vyqi, ino
mo nekda za qem v’ nebesa prišli. Amen.

Na svetek vseh Svetcov.

„Blaxeni ste vi, kda vas bojo preklicali no pre-
ga:pali za mene volo, ino vso hydo proti
vam guqali no lagali. Veselte se, no rady-
te se )  kajti vava plaqa je velka v’ nebesah/ 4
Mat. 5,11. 12.

Kaj so bili Svetci na zemli — ino kaj
so oni v’ nebesah?

Dnes sveti no obhaja katolvka cirkva veseli
den na občinski spomin vseh Svetnikov, da se
slivi Boga vu vseh cegovih Svetnikih qastitij
kajti da se je on v’ i)ih lydem mogoqen no qy-
deven skaxyval, je rjim v’ xivler)i v’ rphovih pro-
tivnostah no terplegah vseli pomagal, no qim
premagati pomoq daval. Slivi se tydi Svetnikom
samim qast no slavnost davati, kajti zaslyxili so
si to , da so se tak zlo trydili v’ xivlepi na zemli
na povekvavarje boxje qasti pomagati, ino so
nam taki navyk s’ svojimi lepimi no velkimikre-
postami nahali }  posebno pa ve qim slivi qast,
da so zdaj v’ nebesah prezobrazeni navi predgo-
vorci no pomoijniki. Dnevni svetek je tydi za¬
povedani, naj bi na dnevni den to mi dostavili
no zvervili, kaj inda po drygih Svetkih no osvet-
kihzamydimo, ino naj bi vsi Svetci vkyp nam
to pri Bogi sprosili, kaj nam samo eden Svetnik
od Boga sprositi nemore. — Svetek vseh Svet¬
cov boxjih je dobil svoj zaqetek skos svetega Pa-
peva Bonifacja IV. v’ leti 607 , ker je  en, xe

486 Na svctek vseh Svetcov.

pred Kristusovim Rojstvom od Cesara Augusta
jako lepo zezidani tempel vseh hajdoskih bogov
Gospodi Bogi pod nazavapom „preblaxene Divi-
ce Marije ino vseh svetih Marternikov“ xegnal.
Rastegnepe na vse Svetnike boxje pa je dobil
dnevni svetek od Papeva GregoralV. v’ leti 83 7.
Toti je posvetil v’ Rimi kapelo na past „Zveli-
pari, blaxeni Divici Mariji, svetim Apostolom,
vsem svetim Marternikom , no vsem praviipiim
na zemli.“ Na prospo presvetaga Opeta z’ do-
volepom škofov se je toti svetek skoz zapoved
Cesara Ludvika Poboxnega po vsih pegovih de-
xelab, po Francoskem no Nemškem, na pervi
den Martinseka svetiti zapovedal. Toti den je
bil odebran, naj bi se na konci cirkvenega leta
na vse Svetnike zmislilo, keri nemajosvetka, ino
korih imena so samo v’ knigah xivlepa zaznamla-
ne, ino da je ob totem pasi lystvo naj mepe k’
svetitbi skos polsko delo zamyjeno. — Mi pa na
dnesni den pemo nekaj vep preš Svetnike pre-
mislavati, najmrep:

I, Kaj so bili Svetniki na zemli ?

II. Kaj so Svetniki zdaj v’ nebesah?

K’ poslysapi totiva dva navyka si zato pri-
pravmo nase serca, pi pemo dnesni svetek do¬
stojno, ino na nas dysovni hasek svetiti, no se
Bogi no pim dopadnuti.

I.

Svetniki so bili perle na totem sveti ty lyd-
je, kak mi od vseh stanov : sirmapkega, slyxep-
kega, kmetipkega, bojapkega, mestnipkega,
dyhovnega no mesnega stana j imenitnesega, no

Na svctek vseh Svetcov.

487

prednesega, kraloskcga no cesarskega roda. So
bili sirmaki, hlapci, dekle, kmeti, texalti, ro¬
kodelci, bojaki, djhovniki, mesniki, &kofi, Pa-
pevi, vajvodi, krali no Cesarje5 od naj mense-
ga do naj veksega, od sirmaqkega no prostne-
ga do naj bogatečega no naj predneKega. So
bili lediqnega, zakonskega no vdoviqkega sta¬
na: Hlapqiqi no dekliqi, moxje no xene, vdov¬
ci no vdovice. Vsi vkyp pa so bili 1) slabi
grešni lydje kak mi, 2) pravi slyxebniki no
qastiteli boxji, 3) stalni v’svoji veri.

l) Svetniki so bili ty na zemli perle slabi
no grešni lydje kak mi. —- Oni so ravno tak sla¬
be tela no dyse meli, kak mi j oni so ravno s’
totimi nevolami no texavami mogli terpeti, kak
se zdaj Iydem godi, So mogli vsega spola bete-
ge, protivnosti, bridkosti, sovraštvo, zaniqa-
varje no pregai)ar)e od drygih lydi gosto terpe¬
ti, qi so hteli Bogi slyxiti. Oni so bili ravno
tak slabi no grešni lydje, kak mi zdaj šemo, so
ne meli drygih pomoqi no prilik k’ zveliqaqi od
Boga, kak mi zdaj mamo. Oni so meli, 'ali na
se vzeli ravno toto kersax)sko vero, kero mi
mamo , ino so se v’ goj zveliqali no sveti pove¬
dani bili od kersaqske cirkve. Ne so meli veq
pomoqkov k’ zveliqaxji, kak jih mi mamo; so
meli ravno samo totih deset zapovedi ino tote
navyke zderxavati, kak mi; no totih sedem Sa-
kramentov pohasnyvati, kak mi mamo. Neso'
nikse dryge svoje moqi meli, s’ keroj bi dobre
dela opravlali, ali se zveliqali, kak mi ma¬
mo. S’ totoj veroj no s’ totimi zapovedami,
s’ totimi navyki no s’ totimi svetimi Sakramenti
so se zveliqali sami s’ svojim trydom, ino niše
ne  drygiBog  jim je take pomoqi no milosti k’
terni daval, kak se zdaj vsakemi praverni pobov-

488

Na 6vetek vseh Svetcov.

nemi svojemi qastiteli no slyxebniki dava. Nes-
pametno, nezastopno no bedasto 'qasi hdo pra¬
vi: Svetniki sojlehko sveto xiveli, v’nebesa
privli no se zveličali, da so sveti bili. Toti ne-
zastopni req naopak obratjajo. Svetniki so se
na zemli nikoli ne kak svetniki narodili; temoq
so bili lydje, kak mi, grevniki no slabi5 alipa
oni so se spobolvali no pokoro vqinili, alipa so
svojo nedusnost no pravilnost skoz svojo
skerb no boxjo pomoq obarvali, so se skerbeli
vseli tak xiveti, kak vera vyqi }  Bog Je pim po¬
magal , ino so se ne naqi zveličali, kak se zdaj
vsaki med nami zna zveličati. Sveti Bernard
vyqi : „Oni so tydi obqytili texave no terplepa
tote nevole, ino bridkosti totega trydnega sele¬
na , v’ lierem mi xivimo; oni so obqytili texo to¬
tega merlivega tela ino draxbe proti dyhi sepre-
pirajoqih poxeInosti, od kerih Je sam sveti Pa¬
vel ne reveni bil. Oni so bili ravno totim skyv-
i)avam hydega sovraxnika, ravno toti sili terp-
nosti, ednakim protigovorom no pohyvaqam sve¬
ta ispostavleni, kak mi. Dosti od pih Jih je ty-
di bilo velkih grevnikov, kak mi, ino ve lehko
vekvih, kak mi, ino oni so meli ravno telkotev-
kot pri opravlaqi kreposti premagati, kak mi
mamo. Oni so si skos svojo krepostno xivlepe
zaslyxili, da Je Bog skoz pe qydeve delal. V
qihovem terpleqi, smerti ali pa na rjihovem gro- |
bi no teli Jo Bog potle pa vnogotere qydeve ka¬
zal, no lydem svojo dopadeije qihovega pobox-
nega xivleqa na znape daval, ino krez dosti,
qasi krez veq stotin let je potle katolvka cirkva
i)e za zveliqane no Svetnike v’ nebesah spoznala
no izrekla , ino qastiti, svetiti no v’potrebah na
pomoq zvati zaqela, ino qihovo sveto xivleqe
nasledyvati zapovedala, >


Na svetck vseh Svetcov.

48<J

2) Svetniki so bili tydi ty na ženili v’ xiv-
Iegi pravi no zvesti qastiteli no slyxebniki boxji.
— Oni so v’ svojem stani vsikdar pravilno xi-
veli ino so svojo vero zvesto no popunoma zder-
xavali, ino boxje vole skoz zderxavape boxjih
zapovedi skerbno spopavati nezamydili nikoli.
Svetnikom je naj vekva skerb le Bog no ijegova
slyxbabila, ijihovo serce je gorelo le samo od
hoxje Ivbezni ino Iybezni blixnega, ino na
opraviarp dobrih del so naj vekvo veselje meli.
Tydi tisti, keri so perle velki grevniki bili, ino
se spokorniki velijo, so, kak hitro so svojo kri¬
vico spoznali, no od svoje grehote se na pravo
pot obernuli, pravo grevanost qres svoje grehe
naredili no popunoma pokoro vtpnilij tydi toti
so potle Bogi zvesti do konca ostali ino se zve¬
zali, kak na sveti Magdaleni, na sveti Pelagji
no drygih vidimo. Zvesti so bili vseli Svetniki
v’ molitvi, v’ slyxbi boxji, v’ lybezni boxji no
blixnega, zvesti v’ svojih duxnostah no opravi-
lah, zvesti v’ opravlaqi dobrega no ogibali hy-
dega. Zato pa je Bog skos qydeve lydem dal
na znarje svojo dopadege T)ihovega svetega no
prav poboxnega xivlega. Jezik svetega Ivana Ne-
pomucenskega ve sc zdaj kaxe v’ Prahi na Pem-
skem, da je celi no qerstev ostal, ino kda so
Ivana dol ’z  mosta v’ Moldavo vergli, so se go¬
veje zvezde na vodi okoli rjegove glave pokaza¬
le. Sveti Bernard pravi od iphove zvestosti Bo¬
gi : „Svetci, qi so ravno po stani no rodi med so-
boj odločeni bili, so zaniqavali vsi’svet, ino so
bili puni lybezni proti Bogi no proti blixnemi 5
vsi so bili ponixni, krotki, rjisti, posmileija pu¬
ni , merni no poterplivi. Vsi so bili bogi v’ dy-
bi j oni so meli svojo serce prostno od navisno-
sti na zemlenskc rciji; oni so lvbili veijnc dobri-

Na Svetek vseh Svetcov.

490

ne nebes j vsi so siveli liki ptuji no popotniki
totega sveta, ino so se prevedno skerbeli v’ ne-
bevko domovino priti, prevedno skerbeli, do¬
bro ijiniti, hydega pa se ogibati no zametavati,“

3) Svetniki so tydi na zemli stalni v’ svoji
pravi veri ostali.— Meli so velke texave nopro-
tivnosti prestati za svoje prave vere no boxje
slyxbe, za svojega poboxnega no krepostnega
xivleija volo od drygih lydi, od nevernikov,
grevnikov no neqamurnih oblastnikov prestati,
Vse je rje sovražilo no pregaijalo, malo prijate-
lov no zagovarjavcov so najvli, malo veselih vyr 1
ali celo niq so meli pri svojem poboxnem xivle-
iji. Alipa oni so za svet, za sovraxne lydi ne
niq marali} kajti le ve so ednega meli, kerpim
je pomagal, v’ kerem so se samo razveselili, ke-
remi so slyxili: Boga. Toti je bil ijihova raz-
veselnost no pihova pomoq no ^ihovo vse. Je
neki so za svojih lastnih sovraxnih starvov ali
drygih lagodnih lydi volo nanq ne meli prilike,
se kerstiti dati no oqivestno kerveniki postatij
temoq so bili martrani no v’ potokih svoje last¬
ne kervi kerveni. Tak stalni so bili Bogi v’ svo¬
ji veri, tak poterplivo no radi so terpeli smert,
ino ve so za svoje sovraxnike po Jezuvovem na-
vyki prosili. Sveta Barbara je dugo kervenica
bila, da je ijeni hajdoski oqa tega nevedil, ino
kda je to zvedil, da ona hodi skrivoma medker-
venike k’ ojihovi boxji slyxbi ino ne k’ hajdoski,
jo je dal sodniki prek, ker jo je pystil z’ bikov-
nicami biti, persa odrezati, da je nehtla popy-
stiti od kervapske vere, ino ji je zadniqsamoqa
z’ meqom glavo odsekal. Tak je ona stalna osta¬
la no dva venca, diviqnosti no materniqnost’,
v’ nebesah od Jezuva dobila. Tak so Jezuvove
bcsbde na Svetnikih spurjene: „Blaxeni ste vi,

Na svetek vseh Svetcov. 4gi

I qi lydje qrez vas za mojo volo psyjejo no vas
i pregapajo, ino vso hydo proti vam guqijo nola-
xejo. Veselte se no radyte se, vava plaqa je
velka v’ nebesah,“ Mat. 5, 11 , 12.

To so ali Svetci bili na zemli, slabi lydje
kak mi, alipa zvesti qastiteli boxji no stalni v’
veri. Sveta Notburga je bila dekla , sveti Elie-
zer hlapec, sveti Izidor kmet, sveti Remus mev-
nik, sveti Ciril, Kkof, sveti Verban, Papev,
sveti Ludvik kral, sveti Hajnrik, Cesar. — Zdaj
pa ve qemo viditi, kaj so Svetniki v’ nebesah,
ino to de nas podvyqil drygi del.

II.

Svetniki so zdaj v’ nebesah v’ qistem, po-
punem no naj vekvem zveliqapi. Oni so: l) v’
velki qasti pred boxjim obliqjom, 2 ) prijateli
boxji, 3 ) navi predprovci no pomoijniki.

l) Svetniki so zdaj v’nebesah v’ velkem poq-
teagi no qasti pred Bogom. — Oni so ijegovi iz-
voleni, s’ kerimi on naj vekvo veselje ma, da so
gegovi zvesti slyxebniki ty na zemli bili, ino
vsa nebevka vojska no vsi nebevki dyhi se nad
tjimi naj bole veselijo. Oni se vxivajo zdaj tam
vse dobrote no veselja v’ naj vekvi obilnosti, ti¬
stega obstojeqega bogastva, kero so si ty na zem¬
li spravili, ino za niqim veq nexejajoj oni gle-
dijo Boga od obliqja do obliqja bres hegapa, vse
nebevke verege Apgelov, ino molijo no qastijo
z ’ pimi presveto Trojico od vekoma do vekoma
Oni vidijo vso nebevko qast no bogastvo boxjo.
Ino si tak vxivajo tiste plaqe, od kere sveti Pa¬
vel vyqi: „Niednookoje ne vidilo, vyho ne qy-
h>, neti je v’ niednega qlovcka serec privlo, kaj

4Q2

Na svetek vseh Svctcov.

je Bog tistim pripravil, keri pega lybijo,“ j,
Kor. 2, 9- Zato pa nas opomipa kersapska cirli-
va se dnes z’ pimi veseliti skoz besede: „Vcsel>
mo se mi v’ Gospodi, keri mi svetek vseh Svet-
cov obhajamo, za volo kerih sveteposti se An¬
geli veselijo, ino Sina boxjega vsi vkyp hvalijo.
— Radyte se v’ Gospodi, vi pravipni! popte-
nemi se slivi, da ga oni z’ ednim glasom hvalijo."
Ps. 32, l. Za totimi Svetniki ali moremo mi
siveti no pihove kreposti nasledyvati, pi pemo
nekda k’ pim priti v’ nebesa. Sveti Krizostom
pravi: ,,Mi mo gotovo po kratkem tepaji totega
xivlepa to postali, kaj zdaj Svetniki v’ nebesah
sejo, pi mi zdaj to šemo, kaj so oni perle na
zemli bili “ Zato pa pravi sveti Bernard: „Jas
mo se samo zadovolil, za pihovimi krepostami
slierbeti. Tote mo se jas zevsimi mopami našle-
dyvati pavpil, da v’ tem svetost obstoji, kera
dyve Bogi dopadlive dela.“

2) Svetniki so tam v’ nebesah zdaj prijateli
boxji, —• Oni so tam okoli Boga, so blizo pri
pem; Bog no vsi Apgeli majo naj vekvo veselje
no dopadepe na pih. Oni pri Bogi majo velko
poptepe, oni majo vseli pristop k’ pemi, oni
hralyjejo tydi z’ Bogom na veke, David nas
zato xe v’ starem testamenti opomipa prijatele
boxje pastiti, najmrcp Svetnike, dare repe:
„Tydi Tvoje prijatele, o Bogi jas pastim preš
vso mero, pihova ladavnost je preš vse mopna

postala.“ Ps. 138, 17. „Hvalte Gospoda v’ pe-

govih Svetnikih , hvalte pega v’ pegovi mopi no
mogopnosti.“ Ps. 150, 1. Od vseh Svetnikov se
zna, ino od vsakega posebi repti, kaj prerok
Jcremiav pravi: „Toti je pravi prijate! svojih bra¬
tov ino Izraelskega lystva 5  toti je, ker-za Izra¬
elsko Jystvo ino za celo sveto mesto moli, za

cir
z at

pr<

tel

na

be

se:

vo

no

pa

nc

ve

g r

sk

J a

ni

m

g«

st

n

k

P

n

s

s

P

r

r

I

\

i

Na svetek vseh Svetcov. 4 q3

cirkvo najmrep ino za vernike, ’s kerih ona jej
zato pa so.

3) Svetniki v’ nebesah zdaj tydi naši pred-
proseniki no pomopniki, — Svetniki so prija-
teli boxji, mi se pim ali znamo vseli poropiti no
našo zavypape k’ pim meti. Oni za nas v’ ne¬
besah pri Bogi prosijo, nam za srepo, za odpy-
sepe grehov no za zvelipape. Oni našo molit-
vo, nase dobre dela, nase dare no našo pobox-
no no krepostno xivlepe pred Boga nosijo. Zato
pa se ali moremo skerbeti, vseli dobro djati,
no poboxno no krepostno xiveti: te majo oni
veselje z’ nami, ino radi no slobodno pred Boga
grejo, pred pegovo naj svetleso oblipje, ino za
ploveka prosijo no pemi za pomop v’ potrebi
skerbijo. Mi pa plovek v’nepokori no grebi osta¬
ja, ino se neqe spobolsati; te so Svetniki xalost-
ni za pega, ino xelijo, da bi se spokoril, oni
neprosijo pemi terdokornemi milosti boxje dry-
ge, kak da bi sespobolsal; kajti da vejo, kaj
se Bog prevzetim proti postavi, ino le samo po¬
nočnim dava svojo milost. Mi si tydi od Svetni¬
kov pri svetem kersti imena zebiramo, da so oni
prijateli boxji, da so na^i varihi, naši pomop-
nikij mi qemo na našem imenskem Svetniki po¬
sebnega variha no posebnega pomoqnika v’nebe¬
sah meti, po kerega xivlepi bi se ravnali, pega
posebno pastili, na pomoq zvali no za pem v’
nebesa prišli. Mi tydi mamo spodobe od Svet¬
nikov na gosti spomin, da so oni v’ nebesah naši
prijateli, pomopniki no varihi, ino da bi piho-
vo xivlepe radi nasledyvali, pe pastili no na po-
niop klicali. Sveti Tridentinski zbor veleva:
9>da bi se verniki mogli skerbno podvypiti od
predprospe , nazavapa Svetnikov no od pastepa
Dihovih ostapkov r  ino od pravomernega pohas-


494 Na svetek vseh Svetcov.

nyvapaspodob, da Svetniki, keri s’Kristusom
kralyjejo, svoje molitve za lydi pred Boga no¬
sijo , ino da je dobro no hasnovitno pe nazavati.“
Sed. 25 . Po totem navyki ali plovek nesme spo-
dobe lesene, platene ali medane, kero vidi, na-
zavati ali qastiti; temoq tistega v’ nebesah, ker
se skos toto spodobo nazoijava. Sveti Ciprijan
repe: „Za našo veipio zvelipape so Svetniki po¬
sebno skerbni, ino oni se kre pega radi vzerae-
jo j oni so je sami, doklip so na zemli siveli, s’
sliyspavami se prepirali, ino zdaj, dare skoz
miloserpnost boxjo v’ posestvi blasene nevmer-
jopnosti sejo, gledajo oni s’ smilenimi oipni na
nevarnosti, kerim je našo ladjape na burkastem
no viherovnem morji totega xivlepa ispostavle-
no j oni so pripravleni nam pomoplive roke po-
davati, ino nam od boxjc miloserpnosti k’ do-
segnepi vepnega xivlepa potrebne milosti spra-
viti.“

Ino tak smo pa qyli, kaj so Svetniki v’ne¬
besah.

Mi smo, Lybeznivi kristjanje! dnes premis¬
lili , da so Svetniki na zemli bili lydje kak mi,
slabi no grešni, pravi i[astiteli no slyxebniki
boxji, ino stalni no zvesti v’ veri Bogi. Oni so
zdaj v’ nebesah v’ velki pasti pred Bogom, so
prijateli boxji, ino naši predprosniki no pomoip
niki. — Hi mi pemo dnevni Svetek hasnovitno
no po nagledi cirkve obhajati te se moremo mi
skoz Iybezen s’ vsemi Svetniki boxiimi v’ nebe¬
sah zedinuti, ino z’ okom vere pred vsem ta na
Jezusa Kristusa , spopetni zvirek no zapetno po¬
dobo vse svetosti gledati. Kajti vsi Svetci zovc-
io  „pred sedesom no jagnetom, obleijeni z’ be¬
limi oblapilami no palmami v’ rokah : „Zveliqa-
rje našemi Bogi, ker na sedesi sedi, ino jagne-

ti!"

niko

boxj

peki

mer

sa i

kori

kroi

veg

ti:

dre’

Oni

kap

jag

con
5‘k
to ti
Au>

1 »!

vi i

ter

ste

bi a

zas

jer

zv

sle

Na svetek vseh Svetcov,

495

ti[“ Raz. 7, 9 . 10 . Palmove veje v’rokah Svet¬
nikov majo tebi povedati: Tydi jas morem skoz
bosjo pomoq premagati greh, svet, smert no
pekel. IJihove bele oblatila, ino krone nev-
merjopnosti majo tebi povedati: Tydi moja dy-
sa more pista postati skos sveti Sakrament po¬
kore v’kervi jagneta, ino tydi jas se morem za
kronoj vepnega sivlepa prepirati. Zagled piko¬
vega zvelipapa tebe more na obepape spomenu-
ti: „Kdo premaga, totemi pem jas jesti dati od
dreva sivlepa, kero je v’ paradixi mojega Boga.
Oni nedo vep gladili no sejali, ino nede vep
kapalo na pe sunce, neti kaka vropina. Kajti
jagne na sredini sedeva bo pe paslo , no k’ zden-
com sive vode vodilo, ino Bog de vse suze od
gihovih opi zbrisal.‘ £  Raz. 2 , 7 . 7, 10 . 17. K’

totim zvelipanim se podajmo no repmo s’ svetim
Auguvtinom: ,,Vas vse, vi blaseni Svetniki box-
jil — vas vse prosim jas za lybezni volo, kero
viza nas mate: nepozabte na nas v’ navi vnogo-
teri nevoli. — Proste Gospoda, vi smileni! pro¬
ste vi splohni veregi Svetcov, zedipeni s’ vsemi
klasenimi, naj mi, skoz vavo molitvo no vave
zaslyse potperti z’ zdravimi ladjami no nesli var¬
jenimi dobrinami na brod vepnega pokoja no
zvelipapa, vseliterpepega mira ino breskonpne
slobodnosti priti moremo." Amen.

490

Na den opomina vseh Pokojnih
Kertfanjskovernih,

a 1 i

Na Dy^ni Den.

Jeste sveta no hasnovitna misel, za pokojne
moliti, da se oni vezal grehov odrevijo, (<
2. Mak. 12 , 40.

D y v e v’ o q i v i v i.

Dyvniden je den vsakoletnega spomina vseh
v’ boxji milosti no v’ prijatelstvi bovjem premi'
rjenih dyv, kere za svoje popystlive, ali vene
zadosti spokorjene smertne grehe v’ vozi osivi¬
va ostapene kastige do slednega beqa plakati
morejo. Mat. 5, 26. Polek totih Jezuvovih be¬
sed ve pa pravijo dryge Jezuvove besede , da gre¬
hi v’ svetega Dyha nedo neti v’ totem neti v
ovemsivlepi odpyveni, Mat. 12 , 53 ., s’qesasve¬
ti Auguvtin skleple, kaj bi se to po resnici nebi
povedati moglo, da bi se na ovem sveti nebi ne¬
ki grehi odpyvali, kaj se te v’ enem od nebes no
pekla, ’s kerega nega veq odrevepa, odločenem
•mesti zgoditi more , kero mi katolvki kervenilu
po pravici oqivive imenyjemo, da nam sveti Pa¬
vel sam skoro poznamla, dare pravi: „take di[*
ve bodo resen zveliqane postale , alipa ne naip>
kak skoz ogen.“ i. Kor. 3 , 15 . Po smerti ste
dve pote odperte, ena proti nebesam, ova pa

proti
sti b(
ga gr
nebes
sovra
pego’
pa i[l
spolu
pystl
nevze
tydi
smer'
v’ xii
dyva
pride
tisti
hov i
pravi
mydi
dvv
Tert
qasa
konc
apat
jega
Odil
jove
poki
skoz
Ben
vsen
ni d
prav
nikc
i mi (
hov

Na den opomina vseh Pokojnih etc, 4Q7

proti pekli. Hi ijlovek ves spokorjeni, v’ milo¬
sti boxji, to je, bres smertnega no popystlive-
ga greha merje$ te pride gegova dysa zraven v’
h nebesa. Hi pa iplovek v’ smertnem grehi, v’
sovraštvi boxjem, nespobolsani merje 5  te pride
ijegova dysa v’ pekel, kak nas vera vyqi. Hi
pa t|lovek v’ milosti boxji, bres smertnega greha,
spokorjeni merje, alipa on se ma male ali po-
pystlive grehe na sebi, keri ijemi milosti boxje
nevzemejo , ino rjihove ipasne kastigej alipa ve
tydi ipasne ltastige za odpysene spobolsane
ne  smertne grehe terpeti ma, kerih se je na sveti
v’ xivlei)i ne zadosti spokoril j takega rploveka
dyya je na poti proti nebesam; alipa ona se ne
pride zraven v’ i)e, more perle v’ otpisise, v’
tisti kraj ogna, kde se od takih popystlivih gre¬
hov  no duxnih kastig more oijistiti, ino boxji
jh praviqnosti vse to dostaviti, kaj je v’ xivlepi za¬
li- mydila. — Neverno, lida je ravno spomin vernih
le dys v’ otjisisi vuspravlenip kajti xe predstari
fi- Tertuljan spomipa, da so kerseniki rjegovega
ti pasa vsakoletni spomin pokojnih obhajali. Proti
e- konci desetega stoletja je sveti Odilo, Klunoski
3- apat, toti spomin na dnesni den po klostrih svo-

\  jega reda vuspravil; dvesto let pa pred svetinj

?- Odilom je xe Amalar, Trirski Hkof, po Boron-
)i jovem glasi, na vseh Svetcov den naboxnost za
!- pokojne postavil. Ne marajoip za to je deno le

0  skoz navado Klunjanzov Papes Ivan .XVI. prige-
a pen bil, spomen vseh merjenih na dnesni den

1 vsemi kersapstvi naprejpisati. Zakaj pa je dnev¬
ni den zato postavlen bil, zna zrok biti, da je
pravilno, kaj, da smo se vqerah ipres tjast Svet-

>  nikov, keri xe v’ nebesah kralyjejo, razveselili,

3 mi dnes z’ enimi Svetniki, keri se so svojih gre-
1  hov ne zadosti spokorili, posmilege mamo, ino

4 g 8  Na den opomina vseh Pokojnih etc.

se i)im pomagati skerbimo. — Moj govor ali naj
dnes bode:

I, Kak znamo mi totim terpeqim dyvam po¬
magati ?

II. Kaj nas more gnati, totim terpeijim dyvam
pomagati?

Poslyvajte obojno s’ pripravlenim sercora.

I.

Mi dysdm v’ i)ihovem terplei)i v’ oqisivi na
pomoq pridemo 1) skos poroqitbo svete mese,
2 ) skoz naboxno no gorko molitvo, 3) skos
post no dryge pokorne dela, 4) skoz milodar
no dryge dobre dela, 5) skozi odpystke.

l) Mi terpeqim dyvam v’ oqisisi na pomoi[
pridemo skos poroqitbo svete mese; — zato je
xe od Apostolovih qasov v’ vseh meKnih redih
spomin ali molitva za pokojne vloxenaj inosve-
ta Monika, mati svetega Auguvtina, si je pri
svoji smerti niq dryga ne isprosila, kak napo
po rjeni smerti pred altarom zmisliti. Mi more-
'mo zato pokojnim s’ poroqitboj svete mese na
pomoq priti, kajti one tam velke texave terpijo,
ino nas, svojo rodvino no prijatele na pomoijzo-
vejo. Sveti Augustin pravi: „Nega tak velkih
boJeqin na sveti, kere bi se k’tistim primeriti
dale, kere dyse v’ oqisisi terpijo, qi ravno tiste
ze vsem podapom v’ boxjo volo terpijo, da spo¬
znajo, kaj so duxne, boxji praviqnosti za svoje
grehe zadosti vqiniti. One terpijo odvzetje box-
jo, kero je po izgovori cirkvenega Florenqkega
sveta naj neterpliveso med vsemi texavami. ^
ali kersavjska lybezen, kera vse vernike v’ edno

telo
en .
si v
bi

opr

met

sire

Kel

one

ali

mei

ro

se

pri :

Jol

oq
in o
dai
po
od

2

ler

ve

pa

bi

2 .

go

lo

be

t[e

se

vs

Na den opomina vseh Pokojnih etc. 499

telo zedini, po vyki Apostolovem hoqe, da bi
en liotrig na terplepi ovega del jemal, ino da bi
si vsi kotrigi med soboj pomagali, za kelko veq
bi se mogla tota lybezen proti tistim dysam
opravlati? One so je tydi nase blixpe. Kelko
med pimi jih je: na priklad starsi, brati no se¬
stre, ino rodvina so z’ nami skos lierv zvezane!
Kelkim med pimi smo mi zahvalo duxni, da so
one nam dyhovne ali telovne dobrote vqinile,
ali naši predpostavleni bili ino ednaki! Vsaki
med pimi, qi se se v’ oqisisi znajde, nam sko-
ro z’ besedami svetega Joba prizava: „Posmilte
sc qrez me, posmilte se qrez me, konqi vi moji
prijateli5 kajti Gospodova roka me je dojsla."
Job 19, 21.

2) Mi znamo na dale pokojnim dysam v’
oqisisi na pomoq priti skos poboxno no gorcqo
molitvo, — K’ temi nas sam sveti Dyh opomipa,
dare pravi: „Jeste sveta no hasnovitna misel, za
pokojne moliti, naj bi se oni od vezaq grehov
odrešili/' 2. Mak« 12 , 40 . To so tydi xidovje
vqinili, ino posebno poboxen Judas Makabej,
ker je dvanapset jezer fyntov srebra v’ Jeruza¬
lem poslal, naj bi dyhovniki poroqitbe no molit¬
ve za pokojne opravlali, keri so v’ xodi spoka-
pali, kaj bi, kak sveto pismo pravi, bres haska
bilo, da bi on pihovega odresepa nebi vypal?
2 .Mak. 12, 44 . Sveti FrancSalez pravi: „Dyse
v’ oqisisi so resen v’ prevenem zcdinepi z’ Bo¬
gom. One se podvcrsejo popunoma v’boxjo vo-
k), ali bolse, pihova vola je v’ boxjo celo preo-
berpena, da one samo vosijo no xelijo, kaj Bog
'I e  * one bi se rajši v’ prepad pogrozile , kak pa
s  svojimi se se derxeqimi madesi pred naj qiste-
v e boxje oqi pokazale. One lybijo Boga kres
vse, veq kak sebe same, ino resen z’ nelastno*
Svet. Del. 34

.500 Na den opomina vseh Pokojnih etc.

hasnitnoj Iybeznoj. Godi se toto pistepe ’z gi.
hovoj voloj, od lybezni; one pejo v’ gem tak
dugo ostajati, kak Bog pe} one terpijo razvi
naj mensega nepoterpa, ino dobivajo velko po-
vesel od Apgelov} ono se vsivajo mira, ker naj
vekse veselja sveta presegne. Ednako pa obqy-
tijo telko texavo, da naj silnese bolepine totega
sveta se nemrejo k’ pim primeriti. Plameni opi¬
šiva so plameni lybezni, Od posmilepa, ino naj
bi se Bog skoro v’ nebesah od pih ovelipestil,
moremo mi pim na pomop bexati skoz molitvo,
post, milodar no dryge dobre dela, posebno
skos sveto mesno poropitbo/*

3 ) Mi pridemo dysam v’ opivisi na pomot[
skos post no dryge pokorne dela, — Mi na po-
moq pridemo terpepim dysam v’ opisisi, pi se
za pe postimo, ali za pe boxjo slyxbo opravimo,
ali za pe boxji ali romarski pot no slyxbo boxjo
tam opravimo, naj bi one perle svojo terplepe
zversile no rešene bile* Tak se je postilo mesto
Jabes Galaad za pokojne 1 « Bral* tl, 12.} i n0
David ltral se je postil za Savela no Jonata ino
dryge, keri so v’ boji ob xivlepe prišli, 2 . Kral.
t, 12. Tak so tydi xidovje meli navado, se ko¬
pati za pokojne 3  zato pa pravi sveti Pavel: „Za-
kaj pa se ltoplejo za pokojne, pi ne vypajo pi-
hovega odresepa? (<  l.Kor. 15, 29 .

4 ) Ke znamo mi pokojnim, bogim dysam
v’ opisisi tydi na pomop priti skoz milodare no
dryge dobre dela. —• Mi moremo za nase pokoj¬
ne tydi darovitni biti} za pe, na odpysepe p>'
hovih grehov no kastig, porapati, kako dusnost,
kero so lehko one ty na sveti zamydile, za p e
opraviti no spuniti} komi za pe iz lybezni blix-
nega pomagati, ali kako dobroto vpiniti, no ka¬
ko si bodi dobro delo opraviti pim na hasek:

tr

rac

ke

n c
na
im

pit

2

sej

tis

los

°'l

vej

no

za

ke

vo

va

pa

va

ne

ja

iy

j na
ja
I ve

Na den opomina vseh Pokojnih etc. 501

„Nevzemi mertvim milosti, Mud, 7, 37., to je
molitve, milodara, del lybezni ino takih vetj,
kere bi za rje opravlati mogli. Zato pa je pri
ridovih no hajdih, hali tydi pri kertrenikih vseli
navada bila , na grobe merjenih na haseli bogih
ino na povesel odeljenih dytr, vse spole hran no
pitja staviti.

5) Se zadnitj znamo mi bogim dyvam v’
oijivisi na pomoij priti skos priverneije odpyst-
kov na igihov hasek. — Najmretj lida odpystki
sejo od kervapske cirkve dovoleni, ino mi sami
tiste prijimlemo: te znamo tydi mi prositi mi-
lostnivnega Boga, naj bi on vernim dyvam v’
otjivivi milostiven bil, ino rjemi zaslyxbe Rogo¬
vega Sina za platjo vernih dyv v’ oijisisi prinesti
no poroijiti, naj bi je Bog tistim vernim dyvam,
za kere mi prosimo no poraqamo, k’ haski priti
pystil. Posebno mi znamo za pokojne odpyst-
ke dobivati, qi so oni v’ davarji odpystkov do¬
voleni.

Na vse tote naqine znamo mi vernim dy-
vam v’ terplepi oijistavatja na pomoij priti. Kaj
pa nas more gibati, totim terpeijim bogim dy-
sam pomagati, mo govorili v’ drygem deli.

n.

Nas more gibati, bogim dvvam v’ otjivivi
aem terplepi na pomotj priti: l) Lybezen box.

/a, 2) lybezen proti bogim dysam samim, 3 ^

ly bežen proti nam samim.

1) Nas more gibati, bogim dysam v’ oijivivi
n a pomotj priti: lybezen bosja, —- Lybezen box-
)a » kera si nikaj bole nevovi, kak da bi tote dy-
Ve , kere Bog resen liki svoje neveste lybi, ali«

34  *

502 Na den opomina vseh Pokojnih etc.

pa i)e denoza volo svoje svetosti, kera nikaj ne*
snaxnega nemre terpeti, ino za volo svoje pra*
vipnosti, kera naj mensega hydega bres kastige
nepysti, takdugo, doklip so ne popunoma piste,
od sebe odverne ; le skoro rešene postale, ino
k’ pegovemi gledapi priti mogle. Lybezen boi*
ja nas more ali gibati, totim dysam na pomotf
priti; kajti on tote dyse mopno lybi, ino pe
pe xe skoro pri sebi v’ nebesah meti, samo da
so se ne celo piste ; zato pim pomagajmo radi.

2 ) Na dale nas more nagibati bogim dy-
sam v’ opisisi pomagati: lybezen proti pim sa¬
mim. — Nasa lybezen proti bogim dysam na¬
ših pokojnih nas opomipa pim na pomop priti,
da so one neveste boxje$ one so Bogi dopadli-
ve , one so naši brati no sestre v’ Kristusi, sejo
polelt naši telni rodvinci, starsi, brati no se¬
stre, oni terpijo lehko za našo volo, ino ter-
pijo tak strasne texave, brez da bi si same po¬
magati mogle. Mi ali moremo pe lybiti, ino
is tote lybezni gepeni pim skerbno pomagati.

3) Zadnip se nas vernim dysam v’ opisi « 1
na pomop priti nagibati more lybezen proti nam
samim3 —• kajti dare mo mi enkrat, pi nemo
za nebesa celo pisti od greha merli, v’ toto te¬
žavno vozo, kere se malo lydi ogne, prišli: te
mo si mi tydi pomop vosili no xeleli, ino Bog
de se te ravno tak proti nam zaderxal, kak se
mi v’ xivlepi proti pokojnim zaderximo. Dysc
same, kerim smo mi ’z opisisa pomagali, bodo
se gotovo zahvalne proti nam skaxyvale v’ nebe¬
sah , ino nam tak v’ xivlepi, kak tydi po smerti
svoje pomopi vxivati davale.

Tote repi nas morejo nagibati, bogim dysam |
v’ opisisi na pomop priti.

ne-

ra.

ge

te,

no

>r-

Olj

qe

da

7 *

sa-

ia-

ti,

li-

jo

e-

:r-

0-

10

si

m

lO

Na dcn opomina vseh Pokojnih etc. 503

Dnes smo se mi podvyqili najine, kali mi
znamo terpetjim dyvatn v’ oqivisri na pomoq pri¬
ti j najmrcq skos poroqitbo svete meve; skozi
pobočno molitvo; skos post no drygo pokorne
dela; skoz milodare no dryge dobre dela l^bez-
ni blixncga, Mi smo se navqili, da nas k’ toti
poinotji more nagibati lybezen boxja, nava Iy-
bežen proti rjim ino lybezen proti nam samim.
Mi moremo zato dnes posebno za vse boge dyve
navo molitvo no dobre dela opravlati; alipa da
smo mi nekim bole duxni, drygc Bogi bole prh*
jetnesejo, pa dryge bole potrebyjejo, e^ lC s *
bole zaslyxijo: te sc moremo mi skeleti gorkej
no gostej moliti a) za nave starce, brate, se¬
stre, rod vino, prijatele, sovražnike no dobrotni¬
ke ; b) za tiste, lieri so Bogi no Mariji prijetne-
vi, c) za tiste, keri so naj dure terpeli, ali
terpeti majo; d) za tiste, keri so naj bole texa-
veni; e) za tiste , keri so bole zapyveni ; f) za
tiste, keri so naj blixe odreverja; g) za tiste,
keri za navo volo terpijo; h) za tiste, keri so
nfij veq za merjene molili; i) za tiste, keri se
na navo molitvo zanavajo; k) za tiste, keri za
volo svojega malega zavyparja za Bogom no ne-
besami, ali za volo svojega malega straha pred
oqivivom terpijo; 1) za tiste, kerim smo mi v’
sivlepi hydo zadevali, ali keri so nam hydo za¬
devali ; m) za nave dyhovne brate no sestre. —
Posebno pa si moremo zapomniti, qi mi odpyst-
ke za bero dyvo dobimo, ali dobre dela za rjo
opravi a m o ; da, qi bi jih ona nebi veq potreby-
Vala, edni drygi potrebni dyvi v’ oqivivi naver-
Demo. Mamo si tydi zapomniti, da se mi ne-
sniemo na odpystlte no dobre dela drygih lydi,
kerc bi se kde po navi smerti od navih rodvin-
cov ali drygih lydi opravlale, zanesti; kajti da

504 Na den opomina vseh Pokojnih etc.

je ne gotovo, jel nam taka pomoq bode ali no?
temoT{ mi se moremo v’ xivleqi sami skos po-
bolvape, poboxno no praviqno xivleqe, silos
odpvstke no dobre dela za navo zveliqape sker-
beti. Mi pa nepozabmo nikoli na boge dyve v’
oqhrivi, pomagajmo pim po dnevnem navylii
vsem no vseli, posebno pa tistim, kerim smo
bole duxni, ino prosmo dnes Boga pim odpyse-
pe skos toto molitvo;

O Bog ! stvarnik no odrevenik vseh vernih,
podeli dyvam tvojih slyxebnikov no siyxebnic
odpyvepe pihovih grehov, naj one skoz našo
ponixno molitvo odpyvepe grehov, hero so si
vsiltdar xelele, dobijo j ker xiviv no kralyjes,
Bog od vekoma do vekoma. Amen,

Na svetek svetega Lenarta, Apata,

„Gtejte! mi smo fvse zapvstili, ino smo za toboj
vli.“ Mat. 19 , 27.

fjegove kreposti. — Naso n a s 1 e d y-
vaije.

Sveti Lenart, ’z blagega roda, je bil na
dvori krala Klodoveja I. na Francovkem v’ vel*
kem imepi. Imel je priliko, da ga je kral jako
rad imel > k’ velkim qastam no k’ naj prineslive-
vim slyxbam. Dare pa je skos svetega Remigja»
svojega priiatela, kersapske duxnosti no obeqa*
pa boxje spoznal, kere pravega Jezuvovega na-
stedovnika qakajo, je prijel sveti lierst no dvor

Na svetck svetega Lenarta, Apata. £05

zapystil. On se je bojal skoz gegove nevarno¬
sti na svoji dyvi h var terpeti, ino si je vsel v’
Remi pri svetem Remigji stan. On je vse zapy-
stil, no za Jezuvom vel. Ty pa je tak prijema¬
va! v’ poboxnosti no v’ navyki zveligaga ,  da ga
je sveti Remig naskorem za mevnika posvetil,
no gemi predgarstvo daL Lenart je predgal
Evangelje z’ apovtolskim gorom, da se je gias
gegovih preobernitev do Uraloskega dvora ras-
virjal. Od bojeijnosti, da bi se nebi ta pozval,
ino naj bi Bogi v’ nezmoteni samogi samo slyxil,
je odbexal skrivoma no se podal v’ Micoski klov-
ter, keremi je Mezmin predstal. Lenart se je
v’ otroijji pokornosti gegovemi ravnali podver-
gel, ino postal izgled kervagske popunosti. Po
smerti svetega Mezmina je zapystil klovter, naj
bi v’ pyvavi ve v’ popunevi samotnosti xivel. Pot-
le se je podal dale no se skril v’ lesi. EJegov
strovek so bile travme no lovina, Nrve je ne
za gega vedil, ino Bog sam je bil svedok gego¬
ve poboxnosti. Zadnig ga je genila lybezen,
svojo samoto gasi zapystiti, no sosednim lyst-
vam mir boxji oznanyvati, ino velki blagoslav je
imel gegov tryd. Neki gegovih poslyvavcov so
se pripravili, z* gim v’ pyvavoiti, no pod gego-
vim ravnagom Bogi slyxiti. Na taki nagin je
nastal v’ gegovem hrami klovter. Od pogteno-
sti proti svetemi Lenarti je kral gegovemi klov-
tri velki del loga podelil, v*  kerem je Svetiš’
svojimi vyqeniki xivel. Med krepostami svetega
Lenarta je l.ybezen k’ voznikom naj vekva , keri
so v’ potah nevernikov zdihavali. On se je sker-
bcl od svojega povernega xe z’ naj vekvimi po-
rogitbami ge odrevyvati, ali deno skos povesel
no pomoq gihovo vlovlenost lehkotiti, Skos
toto krepost se je tydi v’ Limogoski pyvavi ime-

506  Na svetek svetega Lenarta, Apata.

niten naredil. Skoz ijegovo molitvo so verniki
na qydevni nat[in od svojih pot reveni postai)y-
vali. Hi so taki od zahvalnosti svoje pote k’
rjemi prinesli, r)im je daval naj zdravevc opomi¬
ne no podvyqepa. Posebno je aye spomipal: „se
preveno od greha varvati, naj nebi v’ rjegovo
sIyxnost padnili, ’s kere nas je Jezus Kristus
skos svojo terplepe no srnert odrešil/' Kak jo
Sveti svojega zveliqara v’ vlovlenih odresyvalj
tak ga je redil no veselil tydi v’ bctexnih no ter-
peijih. On je bil k’ plaqi svoje lybezni pozvani
6 . Martinseka 55 9. leta. — Jas dncs qem vam,
Prelybeznivi 1  pokazati:

I. Kreposti svetega Lenarta, ino
II. Kak mi r)e znamo nasledyvati.

Na veijen hasek vavih dyv jas qem od tega
govoriti, zato pa mcjte prav paško.

I.

Kreposti svetega Lenarta Apata, kere smo
v’i) ego vem xivlepi v’ pamet vzeli, so bile: 1)

ogib nevarnega sveta, 2) lybezen k’ vlovlenim,
3) skerb za bolene no terpeqe.

l) Naj perle mi na svetem Lenarti najdemo
ogib nevarnega sveta. — Sveti Lenart je bil v
kraloskih palaijah, ino imel priliko no vypaqe
k' naj vekvim no naj bole neslivim slyxbam. On
pa ve je zdaj ne bil kervenik. Dare pa je bil od
svojega prijatela, svetega Remigja , Remskega
vkofa, v’ kervagskih duxnostah podvyqem , ino
tydi obetjage spoznal, kero na zvestega Jezuso¬
vega s!yxebnika qaka: te je on zapystil za Jezu¬
sovo volo vse prilike k’ posvetnim vrednostam no

Jfa sveteli svetega Lenarta, Apata. 507

slyxbam, se dalkerstiti, postal kervenik, odi-
vel ’s kralosltega dvora, no se nevarnega sveta
ognil. On se je bojal nevarnosti, liere so tam
li’zapelavnosti, kri vidnosti no vsakemi grehi bi-*
le; se je vseli varval vsega nevarnega tovarvtva,
je povergel vse, no za Kristusom vel, naj bi na
svoji dyvi kvara nebi terpel, On se je podal k’
svetemi Remigji, Remskemi vkofi, kde je postal
naskorem tak poboxen ino v’ navyki zvelitjaga
veden, da ga je sveti Remig za mevnika posve¬
til, no gemi predgarsko slyxbo prekdal. —• Od
gega se zna povedati: „Glej! mi smo vse zapy-
stili, no za toboj vli,“ Mat. 19, 27 . On je vse
zapystil, svojo nadobstvo, posvetne slyxbe no
dobiijke, vse veselja sveta no gegove radosti no
rastrovenosti, ino je vel za Jezuvom no gemi
zvesto slyxil.

2) Drygo lepo no velko krepost najdemo mi
na svetem Lenarti gegovo goretjo lybezen k’
vlovlenim. — Sveti je velko no goreqo lybezen
imel za nesretpe vlovlene, lieri so v’ potah no
v’ xelezi nevernikov zdihavali. On je xe od svo¬
jega preobernega sem posebno dosti si prizade¬
val, no dosti tryda poraqal, tote nesrei[ne no
boge vlovlene revyvati ’z voz, alipa konqi gim
Ijihovo vlovlenost skos poveselege no pomoq
lehkotiti. Skos toto krepost seje skazal oseboj-
no, dare je v’svoji samotnosti skos svojo sve¬
tost, pazlivost no poqydege sveta na se vlekel.
Neki vlovleni so bili skoz gegovo molitvo qy-
devno od lancov reveni, ino so prinesli te gemi
lanee, naj bi gemi svojo zabvalnost skazali. Sve¬
ti je pohasnil toto priliko, naj bi gim dobre na-
vyke daval; posebno pa je je opomigal, naj bi
se od vezal grehov revili no grehov varvali, naj
wcbi nekda v’ veqno vozo pekla zaverxeni bili,

508 Na svetek svetega Lenarta, Apata.

’s kere nas je Jezus Kristus odrešil skos svojo
bridko terplepe no smert. On je zversil Jezu¬
sove besede : „Jas sem v’ vozi bil, ino vi ste me
obiskali ^ Mat. 25, 36.

3 ) Najdemo mi na svetem Lenarti zadnip
"se  eno krepost, najmrep pegovo skerbno strež¬
bo za bolene no tcrpepe nevolne, — Kak je
sveti Lenart Jezusa v’ voznikih revyval, svojega
zveliparaj tak je redil no poveselyval on pega
tydi v’ bolenih no nevolnih terpepih. On je da-
val pim vnogotere postrežbe lybeznij on je pim
prinesel hrane, je pim postilal no postele po-
ravlal; on se je pri pih tak zaderxal, liki da
i pogojen no najet bik Po vseh totih strež¬
bah, po kerih opravlapi je on pa nazaj v’ svojo
samotnipnico z’ naj vehsim veseljom sel, je bil
preveno skerben, bolene k’ Bogi na svetemi
sivlepi spravlati, ino je bil v’ svojih trydepah na
vekse srepcn, To je pegova naj vek?ra skerb no
naj vekvo veselje bilo, betexne obiskavati no v
pih Kristusi strepti. On je tak spunil besede
Jezusove: ,,Jas sem lapon bil, ino vi ste mi jesti
dalij jas sem reden bil, ino vi ste mi piti dalij
— jas sem bolen bil,' ino vi ste me obiskali. —•
Resnipno vam povem, kaj ste vi ednemi totih
naj mensih mojih bratov storili, to sto vi meni
storili/' Mat. 25, 35. 40.

Tote lepe kreposti svetega Lenarta apata si
10  v’ navem xivlepi spupava-
v’ drygem deli govoriti.

II.

Kreposti svetega Lenarta, od kerih smo go¬
vorili , petno mi v’ navem rivlepi zvesto nasle-

mi t^emo zapomniti,
ti, mo od tega pem

Na svetek svetega Lenarta, Apata. 509

dyvati: l) se ijemo nevarnosti sveta ogibati,

2) lybezen proti pregapanim meti, 3) skerbni
biti za bolene no nevolne. t

l) Po navyki svetega Lenarta se qemo ne¬
varnosti sveta ogibati. *— Kak hitro je sveti Le¬
nart od svetega Remigja v’ dusnostah kristjana
podvyqen bil 3 se navqil, kaj ma kristjan vqi-
niti no koga se ma ogibati, ino dare je tydi
6poznal dobrotlivost no Iybezen boxjo proti lju¬
dem, ino zvedil za obeijano platjo, kero je Je¬
zus tistim pripravil v’ nebesah, Keri -pegove za¬
povedi zvesto spinjavajoj te je sveti Lenart ne¬
varen kraloski dvor zapystil, sc dal kerstiti, no
se podal li’ svetemi Remigji, da je vidil nevar¬
nost dyve, zapelavnost no skyspave. Ravno tak
spoznamo tydi mi skoz lyq nase vere nevarnosti
za našo dyso no skyspave no zapelavnosti, da
smo tydi podvyijeni v’ kersapskih duxnostah,
ino vemo, kaka plaqa nas qalta v’ nebesah, pi
smo Jezusi zvesti no za gem gremo, ino kake
kastige, qi smo grešniki. Mi se ali tydi more¬
mo varvati no ogibati nevarnega sveta, take
skyxbe, krajov, tovarstev no lydi, kde bi znali
na greh napclani postati, ino kvar na dysi tcr-
peti, ali ob veqno zveliqape priti. Mi moremo
vse razveselnosti, veselja, radosti no dobrote
zapystiti, ltere so nam nevarne no nas na greh
napelavajo, ino kak sveti Lenart za Jezusom iti.
Zato moremo vseli paško meti na vse, na vse
obstopnosti, tovarstva, priložnosti no skyspave,
da nam nedo nevarne. Sveti Pavel nas opomi-
pa : „Keremi se zdi, da stoji, naj paško ma , da
ne padne.“ 1. Kor. 10, 12. Sveti Dyh pravi;
„Ker nevarnost lybi, bode v’ poj prejsel." Sir.
5 , 27 . Salomon retie: „Rode tydi kdo ogen v’
nadra jemal, brez da bi svoje oblatjila vujxgal?

510 Nasvetek svetega Lenarta, Apata.

Bode kdo po xerjavem vogel ji hodil, brez da bi
se v’ nogezexgal? Prip. 6 , 27. „Bexi pred gre-,
bom, kak pred zagledom kaqe$ kajti qi se ti
poj priblisav, bo tebe vjela.“ Sir. 21 , 2 . Mi
moremo nevarnost greha no skyvpave premaga¬
ti. Sveti Auguvtin vyqi: „Nav odhod se godi
skoz nave sliyypave. Nive se sam nespozna
(kdo no kaj je), qi je ne skyvavanj nive nemre
kronan biti, qi ne prelada, — neti preladati,
qi se je ne prepiral, neti se prepirati, qi jene
sovraxnika no skyvpave imel.“

2 ) Pa se od svetega Lenarta mamo vyqiti,
lybezen proti pregapanim. — Sveti Lenart je
imel velko skerb no lybezen dovlovlenih, jepc
revyval, no pim povescl no pomoq nosil. To
nam dava lepi navyk, se tydi smiliti kres po
neduxnem pregapane, stiskane, zaverxene no
od sovraxnikov no lagodnih texavene ravenbrate.
Nas vyqi sveti Lenart pihovo neduxnost zago¬
varjati , za pe prositi, pikove sovraxnike tala-
xiti no miriti, pim poqtepe nazajspravlati. Mi
moremo texavene veseliti no pim pomagati, s’
kim premoremo 5  pe spomipati v’ pihovi xalosti
na Jezuva, ker je naj veq pregapan bil, no brid¬
kosti terpelj na Divice Marije xalost no terple-
pe pod krixom, na terplepe marternikov, nona
terplepe drygih lydi. Na taki naqin mo mi pre-
gapanim no xalostnim pomagali, ino svetega Le¬
narta lybezen proti vlovlenim no pregapanim
nasledvvali, ino mo Jeznva samega v’ pih revy-
vali. Sveti Dyh nas vyqi: „Nezamydi joqeqih
poveselyvati, ino hodi z’ xalostnimi.“ Sir. 7,38*
Nemisli na krivico od tvojega blixnega, ino ni-
Itoga nerazxali.“ Sir. 10 , 6 .

3 ) Na sledpe ve se mamo od svetega Le¬
narta vyqiti skerb za bolene no nevolne.— Vel-

Na svotek svetega Lenarta, Apata, 511

ko lybczen no skerb je imel sveti Lenart za be-
texnike no nevolne 3  on je qim stregel, je pri¬
nesel qim jesti no piti; je jim postilal, rjihove
rane vezal no vraqil; je x)im skerbel za vravtvo,
je qe poveseIyval. Lepi navyk na izgled za nas
kervenike, kak bi tydi mi po kervaqski lybezni
betexnikov nebi smeli zapystiti; temoq rjim po¬
magati, stresti, skerbeti i)im za vravtvo, x)im
i)ihove rane snaxiti, vezati novraqiti; qim Mi¬
hove postele popravlati, i)c poveselyvati no ta-
laxiti, ino na vsaki mogoqen naqin x)ihovo ter-
pler)e pomenvavati no oblehkotiti. Sveti Lenart
nas spomene ty na stotnika v’ Evai)gelji, ker je
tydi tak skerben bil za svojega bolenega hlapca,
da je Jezova vel prosit, naj bi ga ozdravil. Mat.
U, 0. Lepi navyk za vse naprejpostavlene, kak
bi mogli biti v’ betegi za svojo dryxinqe skerbni,
ino bi ga nebi smeli bres pomoqi pystiti; temoif
i)emi za zdravje skerbeti. Sveti Lenart nas tydi
spomina na kraliqa, kerega sin je v’ Kapernavi
bolen lexal. Oqa je hitro k’ Jezuvi vel no ga
prosil, naj bi privel qegoveqa sina ozdravlat. Iv.
4, 40. Pa lepi navyk za starve, kak bi mogli
skerbeti, Tji so qim detca betexni, za X)ihovo
zdravje, da bi jih nebi zapystili bres pomoiji no
vravtva; kajti duxnost je betexnega vraqiti, ino
vraqitela ne zamyditi. Ino polek tega morejo
starvi no naprejpostavleni tydi moliti no prositi,
naj bi Bog vravtvi moif dal, naj bi rjihovemi
otroki ali dryxinqeti pomagalo. Kesmemo ali ni¬
koli neti sebi , neti otrokom, neti dryxini vra-
qitelne pomoqi zamvditi v’ betegi, ino poma¬
gajmo vsakemi v’ betegi iz lybezni blixnega, ino
strexmo qemi, belko premoremo, ino ga Iyb-
mo, kak sami sebe j kajti mi v’ qem Jezuvi sa-
memi postrexemo.

512  Na svetek svetega Lenarta, Apata.

Tak ali qemo vseli kreposti svetega Lenarta
našle dy vati.

Mi smo dnes spoznali kreposti svetega Le¬
narta, najmreij gegovo skerbno ogibage nevar¬
nega sveta, gegovo lybezen no skerb za vlovle-
ne, ino gegovo skerb za bolene no nevolne.
Mi smo tydi si naprejvzeli, se nevarnosti sveta
ogibati, pregaganim no stiskanim na pomog pri¬
ti, betexnim no nevolnim stregti. Svetega Le¬
narta posebno porodnice no vlovleni na pomog
zovejo. Bar da bi tydi navadni grešniki to vqi-
nili; kajti Jezus pravi: „Vsaki, ker greh dela,
e slyxnik greha.“ Iv. 8, 34. „Kdo se po doble-
n i milosti pa skoz greh vtepe, toti si nezaslyxi,
da bi se se enkrat od gega ogistil, ali odpysege
od gega dobil,“ pravi sveti Lovrenc Justinjan.
Skerbmo se zato natto dyso od grehov rešiti no
od vseh hydih navad odvezati, qi je v’gih vlo-
vlcna no zvezana, ino odrejeno obarmo. Po¬
magajmo salostnim no stiskanim no strexmo bo-
lenim, naj si pri Bogi milost no veselje veipnega
iivlega spravimo. Amen.

513

Na svetek svetega Martina, Nkofa.

„Lyq tvojega tela je oko j ip je tvojo oko prost-

no, te bo tvojo celo telo svetlo.“ Lyk.

11 , 34.

rjegove kreposti. — Navo nasledy-
vage.

Sveti Martin se je v’ Somboteli na Vogcrs-
kem 3 lO. leta narodih V’desetem leti svoje sta¬
rosti je hodil vepkrat v’ cirkvo kristjanov k’ qi-
hovi boxji slyxbi, no se pystil v’ navyk tistih
gorvzeti, keri so se za kerst pripravlali. Mi si
znamo misliti, kalt skerbno no poboxno je on
besedo boxjo poslyval, da je petni na yrok past
boxja no zvelipape svoje dyve na skerbi bilo.
Dare je petnapst let star bil, ga je pegov haj-
doski oqa v’ potah na Francovko poslal no k’
vojski prisilil, Tydi liki bojah je sveti Martin
sveto xivel, Nikoli se je ne ijyl kleti, lagati ali
nepopteno govoriti. Xivel je ponixno, krotko,
poboxno no merno, ino bil pun lybezni boxje
no blixnega. Bil je jako dobrotliv no daroviten
proti bogim. Dare so enkrat v’ Amiensko Fran¬
cosko mesto v’ velkem mrazi jezdili, je vidil na
pol nagega kodiva primestni!) vratah, keremijc
nikdo ne niq btel dati. Martin'je  xe vse svoje
peneze bogim zdaval, ino svoj  plajv na dvoje
razrezal, no polovico petni dal. Pridopo noq
se je petni Jezuv v’ sepi prikazal, obleqeni s’ po-
lovicoj plajva, no rekel k’ okolistojepim Apgc-

514 Na svetek svetega Martina, Kkofa.

lom : „S’ totim oblačilom me je Martin odel, se
novepek v’ kervanski veri.“ Zdaj je bil Martin
osemnajst let star, ino se vsakemi skos svojo lju¬
bezen , krotkost no vse kreposti dopadnil. FJe-
gov vojskeni vivevi ga je tak rad imel, da je pe-
mi obetjal, t[i bi ve dve lete pri bojakih ostal,
se tydi ves boxji slyxbi poroditi. Martin je te
vel k’ svetemi Hilari, Poatoskemi vkofi, no se
v’ djhoven stan podal. Sveti Martin je hodil
zdaj tydi domo na Vogerslto, v’ zavvpapi, svo¬
je lydi preobernuti, alipa samo ijegova mati je
vzela kervapstvo na se no neki drygi, Fjegov
oqa pa je zaterdeni hajd ostal na pegovo naj vek-
vo xalost. Med :pegovoj nenazoijnostjoj je nek-
da en qlovek , ker je htel kerven postati, merel,
ino kda je sveti Martin domo privel, se je legel
na mertvega no molil, ino Bog je mertvega oxi-
vil, ker ve je potle dugo xivel. Potel je sveti
Martin Turoski vkof na Francoskem postal, ino
tydi zdaj svojo sveto no ostro xivlepe podalyval.
Dare je vidil enkrat ovco briti, je rekel; „Tota
ovca gre za Evapgeljom $ mela je dve sykpe, ino
eno temi dala, ker niedne nema. Vtjinmo tydi
mi tak.“ Na svojismertni posteli je rekel; .go¬
spod! t|i ve sem tvojemi lystvi potreben j dak
ve ijem rad texave totega xivleqa nositi. Zgodi
se tvoja vola.“ On je lexal v’ svojem sykpenem
oblaijili na pepeli. Ino kda so ga obernuthhte-
li, naj bi ijemi lexax)e oblehkotili, je zaqel:
„Pystte me rajvi k’nebesam gledati, kak kreni¬
li, naj se moj dyh, ker je na poti k’ Gospodi,
naravnoij k’ rjemi iti nemydi.‘‘ Zdaj je zagledal
vraga blizo sebe stati, no zaqel: „Kaj stojiv ti
ty, gerda stvar? Nesretjen! ti mi nebov niq za¬
deti mogel. Abrahamova krila me v’se vzeme,“

Na svetek svetega Martina, Škofa. 515

S’ totimi besedami je merel li, Mnrtinveka 397.
leta. — ’Z pegovega xivlepa si vzememo mi

I, LJegove kreposti na premivlavape ino sepe-

mo podvypiti

II. Kak mi pe mamo nasledavati.

«

Na tota dva navyka mejte dnes paško, ino
se pripravte v’Gospodi) kajti jas bi rad vsem to¬
ta navyka globoko v’ serce poloxil.

I.

Kreposti svetega Martina vkofa , kere mi v 1
pego vem xivlepi najdemo, sejo: i) pegova

skerb za boxjo besedo, 2) pegova krotkost, 3)
pegova lybezen k’ bogim.

l) Lepa krepost svetega Martina je pegova
velka skerb za boxjo besedo. — Sveti Martin je
bil od hajdosltih starvov rojen, ino kda je deset
let star bil, je vepkrat skrivoma vel v’ cirkvo
kristjanov k’ pihovi boxji slyxbi no pihovih na-
vykov poslyvat, ino se dal gepeni odpihove box-
je slyxbe, v’ broj tistih gorvzeti, keri soseker-
vapski navyk vyqili, naj bi te sveti kerst dobili.
Vsaki si zna misliti, kak skerbno, pazlivo no
poboxno je mogel sveti Martin boxjo besedo
zdaj poslyvati) kajti pemi je na yrok za past
boxjo no zvelipape svoje dyve skerb bila. Da
je pegovo oko pisto no prostno bilo, zato je
pegovo celo telo svetlo postalo, kak Jezuv pra¬
vi, to je, da je on oko svojega serca no svoje
vesti lypi vepne resnice prave vere odperel,
zato je ne v’ temah ostal, ino je vepno zveiipa-
pe zaglednuk Krez dve lete se je htel v’ pyvavo
podati, naj bi v’ tovarvtvi pobo.vnih moxov sveto
Svet. Del. 35

516 Na svetek svetega Martina, Škofa.

xivlepc vodil. Alipa pegov opa ga je k’ vojski
dal, ino tydi pri vojski je sveti Martin vseli le¬
po Bogi slyxil no poboxno sivel, bole pa ve pot-
le, dare jo mevnik no vkof postal. Od svetega
Martina se zato zna po resnici repti: „Gfejte
velkega mevnika, ker se je v’ svojih dnevih Bo¬
gi dopadnil, ino pravilen najden bil.** Sir.
44 , 16 .

2) Drygo lepo krepost na svetem Martini
najdemo mi, najmrep pegovo krotkost.—bje-
govo zaderxape pri vojski je bilo tak kervapsko,
da si on zaslyxi vsakemi bojaki za izgled pred¬
postaviti. Kajti on je bil jako zvesti v’ spupa-
vapi vseh svojih duxnosti, ino je gledal polek
tega le na Boga. Od svoje slyxbe ve prekevni
pas je naravnaval na molitvo ali brape poboxnih
knig. On je bil, dober no krotek proti vsem,
irio prilyden k’ svojim podloxnim, celo proti
svojemi hlapci. On je jel z’ pim, hodil z’ pim
kak z’ bratom. Nikoli se je ne ’z pegovih vyst
las, kletva ali nepoštena rep qyla. On je bil
jako krotek, ponixen, poterpliv no meren v’
jedi no pitvini. Jezuv je vseli bil v’ pegovem
serci no v’ vystah. Na svojih sovrasnikih se je
nikoli ne odserdil napi, kak skoz dobrote, da
je mir bosji v’ pegovem serci gospodyval. Ni¬
koli se je ne vidil tjemeren, nikoli se je ne qyl
prazen smeh od pega. Da je pegovo serce pa¬
no Ivbczni do Jezuva bilo, dak ga je vse spo-
mipalo, kaj je vidil no qyl, na pega no pegov
vyk. Pri zagledi pobrite ovce je rekel enkrat
svojim prijatelom: „Tota ovca je privla za na-
vykom Evapgelja 3 mela je dve sykpe, ino je
edno dala temi, ker je ne niedne imel. Vqin-
mo tydi mi tak. Bil je vest no osemdeset let
star, dare jezbetesal, ino blizo konca bil. Ge-

Na svetek svetega Martina, !?hofa. 517

geni od nevolivaga okolistojeqih svojih prijate-
lov je rekel: ,,Gospod ! qi sem ve tvojemi lyst-
vi potrebenj dakveqem rad texave totega xivle-
ga nositi. Tvoja vola se naj zgodi/' Peklen¬
ski dyh ga je htel straviti pri smerti; alipa sveti
Martin gaje z’ zaverxegom poglednnl no rekel:
„Kaj ivev ty, gerda stvar? ti mi nebov mogel niq
zadeti!" Ino na to je merel, no Bog je gegovo
dyvo v’ nebesa vzel. Tak qasti Bog tistega, ker
gega qasti, ino tak blaxeni je mox, ker se Bo¬
ga boji no gega lybi." Sveti Gregor, Turoski
Hkof, pravi od svetega Martina: „0 zveličani
je mox, pri kerega logegi svetniki boxji hvalno
pesem naglasyjejo, seAggeli radyjejo, ino gemi
vcregoma proti pridejo, se hydi sovraxnik osra¬
moti, ino cirkva boxja v’ kreposti poterdi."

3) Sledi ve mamo na svetem Martini gego¬
vo lybezen do blixnega bogega premivlavati. —
kjegova lybezen do blixnega je telka bila, po¬
sebno do bogih , da je on od svoje plaqe vse, kaj
je ne silno potrebyval, bogim sirotam zdaval.
Od gegove dobrotlivosti no Ivbezni k’ bogim nam
zgodba pripovedava lepi priklad. Dare je sveti
Martin ednok na sredi tak moqne zime, da je
veq Iydi zmerznilo, na poti bil, je sregal pri
mestnih Amienskih vratah hodiva na polnagega,
ker je zabstog vse mimo idoqe za milodar pro¬
sil. Martin je xe vse peneze bogim zdaval, da
je, zvyn svojega prostnega bojskega oblaqila ne
niq veq glevtal- Da je vidil, kaj se niedenhrez
bogega neposmili, je potegnul svoj meq ’s stra-
na, razrezal ’z gim svoj plajv na dvoje, dal lio-
divi en del, z’ ovim pa sebe ogernil. Frihodno
noq se je jemi prikazal Jezuv v’šegi. On je bil
odet s’ polovico j tistega plajva, kerega je kodi-
vi dal, ino rekel k’ okolistojegim Aggelom:

35  *

518  Na sretek svetega Martina, Kkofa.

„S’ totim oblačilom me je Martin odel, ve no-
vepek kervapske vere.“ Ty je sveti Martin ve
veq vqinii, kak Jezuv veli: „Ker dve sykqe ma,
daj eno temi, ker niedne nema," Lyk. 3, ti.

To so kreposti svetega Kkofa Martina. Tote
qemo mi v’ navem xivlei)i opravlati no v’ x)ih i)e»
ga qastiti, ino od tega v’drygem deli,

II.

Mi kreposti svetega Martina vkofa i|emo
nasledyvati: 1) qcmo mi skerbni biti za boxjo

besedo, 2) krotki no tihi, 3) meti lybezen k’
blixnemi potrebnemi.

l) Mi svetega Martina nas!edyjemo, qi smo
xe od mladosti tak skerbni za navyk boxji, kak
je on bil. — Z’ desetimi letami je xe hodil on
v’ cirkvo kristjanov, k’ pihovi boxji slyxbi no
navyki, ino se dal med novepeke kervagskega
navyka gorvzeti no htel kerven biti. To je za¬
dosti lepi navyk za nas vse, mlade no stare,
male no velke, za vepno zveliijage naj bole
skerbni biti, kak sveti Martin, ino zato besedo
boxjo zveliqeqega navvka z’ naj vekvoj pazli-
vostjoj no skerbjoj poslyvati, no v’ djapi zvesto
spupavati. Jezuv lepo pravi ; „Lyq tvojega tela
je oko j qi je tvojo oko tpstoj te je vso tvojo
telo svetlo.** Lyk. 11, 34. Jezuv zato oko na-
vega tela lyq imenyje, da nam lyq niij nehasni,
qi nebi oqi meli, ali jih nebi hteli svetlobi od¬
preti. Lyq vere, boxjih resnic ino vesti nede
tydi enim niq hasnila j  keri oko svojega serca
lyt|i vere prevzetno zaprejo, ino sami radi slepi
no v’temah ostanejo. Lyq vere, kervapski na-
vyk, beseda boxja le tistim hasni, keri radi

Na svctek svetega Martina, Škofa. sig

j

svojo serce poj odprejo )  zato pa xe David pra ?
vi: „Nezaterdite vaših sere, dare qyjete pegov
(Gospodov) glas.“ Ps. Q 4 , 8 .

2 ) Na dale mi moremo svetega škofa Mar¬
tina krotkost no mirnost nasledyvati* — On je
bil krotek, poniven, tihi, miren, ne lagal, ne
klel no nikoli ne hyde besede, ali nepoqtcne
reqi povedal: tak moremo tydi mi tihi, krotki,
mirni, ponixni no poterplivi biti, ino se varva-
ti, ali odvaditi hyde navade, laxi, kletve no
bodikaj guqa. Naso serce more biti prazno od
krivičnosti, ino mote biti Jezus v’ pem$ nase
vysta morejo vseli resnico no pravico govoriti,
tak kak nase roke vseli pravilnost delati. Prislov
pravi; „Kdo se komi enkrat zlase, tem se vera
veq neskaxe.“ Poqteni no praviqen qlovek ma
povsodi poptepe. Tydi krotki no mirni moremo
biti, ino prijazni s’ vsakim qlovekom, kajti Je¬
zus sam je bil krotek no ponixen. „Vyqte se
od mene, repe on, kajti jas sem krotek no ’s
serca ponixen.“ Mat. 11, 29. Sveti Augustin
pravi: Mi se ti krivice vpiniio, ino tebe hydo-
byjejo, dak sespomeni, da se proti dvema so-
vraxnikorna prepirati mas, od keriva je eden vi-
diten, ov pa neviditen. Viditen sovraxnik je
eni qlovek , ker tebe hydo ma, ino tebi krivico
vqini j neviditen sovraxnik pa je satan, kerskos
hvde vutrepetapa pegovo serce v’ qemere no
divjost spravi, ino tydi v’ tebi enkrat toto hy-
do terpnost rasitiise. Bodi ali lybezniv no kro¬
tek proti lvdem, ino se protistavi satani skoz
molitvoj tak bos eduega no ovega na hasek svoje
dyse premagal . (t

3) Na konci se mamo dobrotlivo lybežen
svetega Martina proti bogin nasledyvati. — Svo¬
jo oblaqilo je razrezal no nagega oblekel, tak

520 Na svetek svetega Martina, Škofa.

moqno je lybil sveti Martin potrebne no boge.
Nenapugava toto lybeznivo delo tydi navega ser¬
ca s’ takoj lybeznoj proti navim blixnim sirotam,
proti bogim no nevolnim, da si mi od navega po¬
trebnega imaga, od navih vyst odtergamo, kda
potrebnega vidimo, no gemi damo ? Bog nam
nede navega milodara nam nepovergenega py-
stil ve na totem sveti; kajti on zna nam na vno-
goteri naqin nav dar povernuti. On nam pobla-
goslavi nave pola no gorice, nam da prilike, si pa
vcq zaslyxitij nam da zdravje no moqi, da leh-
ko delamo no si pripravimo, ino na dryge spo¬
dobne naqine nam Bog povraqa, kaj smo bogim
dali, xe na totem sveii. Vekva plaqa pa vc
nas qaka v’ nebesah za navo darovitnost no ly-
bezen k’ bogim. Zato pravi sveti Dyh: „Kclo
Boga z’ otrotjjim strahom lybi, toti de se ne-
henlivo skerbel, dobro vqiniti.“ Sir. 15 , 1.

Tak ali se qemo vseli skerbeti, kreposti sve¬
tega Martina &kofa nasledyvati.

V’ xivlegi svetega <?kofa Martina smo naj-
vli, da je on jako skerben bil za navylt zveliqe-
qe vere, krotek no miren, ino velko lybezen
no dobrotlivost proti potrebnim imel. Mi smo
si tydi moqno k’ serci vzeli, tote gegove lepe
kreposti v’ navem xivlegi nasledyvati za navyk
no besedo boxjo skerbni biti, proti blixenemi
krotki no mirni no dobrotlivi proti sirotam : te
mo mi vredno gastili svetega Martina, ino mo
vredni gegove pomoqi no predprotnje. Sulpic
Sever pravi od svetega Martina: „0 nezreqlivi
moxJ on je ne bil od dela tryden, neti od smer-
ti premagan. — On je xivel resen bogi no mali
na zemli, pa gre bogat no velki v’ nebesa , ino
brani od tamdot vse, keri k’ gemi svoj pribeg
vzemejo.“ Od gega se reqe po pravici: „To ti

Na svetek svete Katrcjc Divice no ete. 52 1

je , ker je pred Bogom velkc kreposti opravlal,
ino is svojega celega serca hvalil Gospoda j on
naj prosi za grehe vseh lystev. Glejte tjloveka
bres vse toxbe, pravega ijastitela boxjega, ker
se je odderxal od vsega hydega dela, ino ostal
v’ svoji neduxnosti. On naj prosi Boga »a od-
pyseje naših grehov. 1 * Amen.

svetek svete Katreje Dimice no
Marternice.

,,Nebeško kralestvo je ednako desetim divieam,
kere so svoje svetila vzele , no vle xenihi
no nevesti proti. Alipa pet jih je bilo pa¬
metnih, pet pa bedastih/* Mat. 25 ,  I. 2.

Pametne no nespametne divice.

Katreja, blaga Aleksandrija, se je vqasi
od otročjih let ’z naj veksim marorn skerbela,
resnico kersagske vere navyqiti, kak se je ne
meje tydi na posvetno vednost vzela, v’ kerima
obema je take stapije delala, da je xd v’ osem¬
najstem leti kos bila, krivo mudrost naj pred-
nesih mudrosov v’ Aleksandriji osramotiti. Pri-
loxnost k’ temi je bilo tesko pregajaje, kero
je netjamuren Cesar Maksimin Daja proti krist¬
janom spotjel. Toti, kda je na svojo zamero
zvedil, da mlada no lepa Katreja boxjost ker-
sa jske vere naj motjnej brani, je dal naj zvyqe-
nese mudrose v’ Aleksandriji vkyppriti, no obe-
tjal jim lepo platjo, qi bi divico v’ besednem

522  Na svetel* svete Katreje Divice no etc.

prepiri premogli, no k’ hajdostvi nazajspravili,
Alipa naproti se je zgodilo j kajti Katreja je po¬
kazala z’ naj mopnevimi zroki, da je kervapsfia
vera sama prava, no k’ vepnemi zvelipapi po¬
trebna , da so jo toti mudrosi neodlavlivo gor-
vzeli, ino poti e s’ svojoj lastnoj ltervjoj branili.
Skos toti protiven shajek rasserden Cesar je vel
znovip nad sveto Katrejo, no pohasnyval od za-
petka sladitbe no obepapa , si po najmrep vze¬
ti , no za gospodyvavico sveta postaviti, da pa
je s’ tem ne nikaj opravil, je privlo do preteb
no klad. Dal jo je edenapset dni v’vozi z’ bitjom,
gladom no xejoj pezati; opravil pa je s’ tem ne
nh{ dryga, kak dasta se Cesarica, pegova xena,
ino xodni vajvoda Porfir, keriva sta Katrejo v’
vozi obiskavala, od pe ednako k’veri preoberni-
la, ino oba k’ marternipni srnerti pripravlena
bila. Nepamurnik je kres to v’ velivo divjost
privel, ino obsodil Katrejo na z’ britvami no
xeleznimi vpici obdano kolo, ker o bi peno telo
raskositi moglo. Kaj pa se zgodi? Na krisapc
no molitvo svete kervosvedokipe je razletela
stravna vker na kose, ino dosti gledavcov se je
skos toti pydev spokorilo. Tak mopna je mo-
litva, kero pravipen s’ pistim sercom no nedux-
nimi rokami k’ Bogi povle! Alipa nepamurnikje
ne vypai'vep novih klad na Katreji skyvavati,
od straha, pi bi ve se jih vep preobernilo, ino
ve bole osramoten bil: je zapovedal zato po od-
glaviti. Prijela je te vsa vesela no serpna me-
pov vsekaj, skos kaj se je pena pista no velko-
serpna dyva od tela odlopila, no k’ svojemi xe-
nihi v’ nebesa vla, naj bi dvoji venec divipjosti
no martre dobila — Kaj si znajo ene kervapske
dekiipi pri brapi xivlcpa svete Katreje misliti,
kere na mesto, da bi s’ svetoj Katrejoj liki pa«

Na svetel« svete Katreje,Divice no etc. 523

metne divice za Jezuvom vle, ino skos svojo
yroqno sramexlivost no skos, svojem! spoli pri¬
merno poboxnost, dosti dyv Bogi dobile, vellto-
veq sltos svojo raspyvenost no razvvzdanost,
skos prevzetne no pohyvlive zaderxavlte, dosti
dys ednako bedastim divicam od Boga na pogyg-
lege spravijo? Zato se naj moj govor dncs sam
na dvoje raskala, ino jas reqem:

I, Pod pametnimi divicami se razmijo pobox-
nc no qiste deltliqi, kere dosti dyv Bogi
obarjejo no dobijo, ino
II. Pod nespametnimi divicami sc razmijo hy-
dobue no razvyzdane dekliqi, kere dosti
dyv od Boga na pogyblege zapelajo.

Priporoqte se sveti Katreji, ino si vzemte
totinavyk dnes globoko k’ serci, ino si ga sprav-
lajte k’ haski.

I.

Pod qednimi no pametnimi divicami se v’
dnevnem Evaijgelji zastopijo poboxne no qiste,
neduxne dekliqi, kere dosti dyv Bogi obarjejo
no dobijo j i) skos svojo poboxnost, 2 ) skos
svojo svetost, 3 ) skos svojo ponixnost.

l) Hedne no pametne divice se velijo po¬
novne no qiste dekliqi, kere dosti dy?r Bogi skoz
izgled svoje poboxnosti obarjejo no dobijo. —
Poboxne noneduxne deklitji se skerbijo le samo
Bogi dopadnuti, ino le rjerni zvesto slyxijo 5  one
se ogiblejo nevarnega no hydega pajdavtva, nei-
Vcjo posvetne hvalej temoq le samo boxjo do-
padete. One zvesto no poboxno vseli molijo,
tno lepo Bogi slyxi;o; kajti da jim je gibov %  ve*

524 Ma Svetek svete Katreje Divice no etc.

liijar vseli naj bole na skerbi, kak sveti Pavel
pravi: „Xena, kera ne ma moxa, no dekliq se
skerbi zato, kaj je Gospodovega )  da bi sveta
na teli no dyhi bila.“ 1. Kor. ?, 34. Take so
zveste v’ svojih duznostah, bogajo rade svoje
starve no naprejpostavlene v’ vsi podloznosti.
One nasledyjejo sveto Katrejo, kera je vsa Bogi
no svojemi zveliqari Jezim Kristusi podloxna bi¬
la, ino se od pega ne odpjstila, da je raj smert
terpela. Tak tydi vse poboxne no prave neduzne
dekliqi na Boga naj veksi strah majo, ino niq ne
vqinijo, s’ qim bi se Bogi zamerile. Tak po¬
božne no qiste dekliqi skos svojo poboxnost no
praviqno zaderzape vsem ovim davajo lepi na-
vyk, pe tydi na pobožnost no slyxbo boxjospo-
mipajo, pe od hydega, nevarnega pajdavtva no
grevnega djapa proqderzijo, ino na praviqnem
poti obarjejo. Neka neduxnost, kera zaqne na
odpotje iti, se spoti skoz pihovo poboxno no
neduzno xivlepe, ino ide nazaj k’ pim, no vuj-
de grehi no zapelapij ostane Bogi zvesta. Neka
dryga, kera je xe zapelana no v’ greh skoz la¬
godno pajdaistvo padnila, se zgledne na sreqno
no veselo xivlepe pobožnih no neduznih dekliqov,
ino po pihovem izgledi zaijne pokoro delati no
k’Bogi nazajgre. Sveti Atanaz pravi: „Bog poz¬
na tiste, keri pega lybijo, ino pe pysti znane
postati, naj bi dryge skoz pihov izgled spoko¬
ril no vpoboxil.“ Tak mi vtejemo od svete Ur-
ve  divice, kera je svoje divice moqno opomipa-
la pred zapelavnostjoj ino skos svojo pobožnost
no svetost je vse Bogi qiste no neduxne obarva¬
la, vse so raj smert meqa terpele, kak pa v
greh privolile.

2) Pod pametnimi divicami se razmijo po¬
božne no neduzne, kere dosti dyv Bogi obarje-

Na svctek svete Katreje Dlvice no etc, 52 5

jo no dobijo skos svojo svetost. — Pametne di-
vice so mele zadosti olja v’ svojih svetilah, jino
so bile pripravlene zaxeniha, ker je pe tydi na
gostyvape s’ soboj vzel. Sveti Oqaki pravijo,
da svetila pomenijo vero, diviqjostali odderxav-
nostj olje pa pomeni lybezen, dobre dela, mi-
loserqnost, ino posodbe so serca no vesti qlo-
veqje. Pametne ali poborne dekliiji sveto xivi*
jo, to je, one vse sovraxijo no zamotavajo, kaj
je hydo no nevarno , ino lybijo no zebirajo sa¬
mo , kaj je dobro no se Bogi dopadne. One svo¬
jo serce, telo no dyvo vseli qisto no neduxno
obarjejo; zato da se ogiblejo vseh lagodnih no
nevarnih, zapelavnih krajov, zapelavnih pajdav-
tev no lydij one quvajo no paško majo na seno
svoje poqytke, na svoje oqi no vyha; vseli ma¬
jo Juzuva pred otjmi no v’ serci, kak sveta Ka-
treja, ino svojega Angela variha pri sebi j svojo
serce one qist.ijo skos sveto spoved no delajo Je¬
zusi v’ pem lepo domovino. Poboxne no svete
dekliiji majo moteno vero na Jezuva, no varjejo
svojo noduxnost$ pihove serca so pune olja ly-
Lezni k’ Jeznvi, ino gorijo v’ dobrih delah mi-
loserijnosti, ino tak so one vseli za Jezuva pri¬
pravlene no pemi zveste. Sveti Pavel tydi tak
vyqi dekliqe: „Jas se gorliyjem, pravi on, za
vas z’ boxjoj gorkostjoj j kajti jas sem vas zdal
edinemi moxi Kristuvi, naj bi pemi qisto divico
predpostavil. 4 ' l. Kor. it, 12. Taka sveta no
poboxna dekliij je zvezda, za keroj jih dosti gre
no po kert sc jih dosti ravna ; vse pene pajdav-
kipe grejo za poj. Vse ona s’ svojim zgledom
no svetim zaderxapom za soboj vleqe no pe bra¬
ni no quva, kak Apgel varih od greha. Kelko-
krat bi kera zapelana bila no v’ tesek greh pad-
nila, pa je bila v’ tovarstvi take svete no po«

52Č Na svctek svete Katreje Divice no etc.

boxne dekliqi, kera je go obarvala. Ino kelko-
ltrat je pobosna no sveta dekliq sreipia prilika,
po keri se grešna no zapelavna preoberne, spoz¬
na svoje grehe no se spobolsa no spokori. Tak
se je sveta Magdalena po vgledi no navyki svoje
sestre Marte preobernila, da je Jezusa poslyh-
nila no se spokorila. HloveU nexivi od same¬
ga kryha, pravi Jezusj temoq tydi od vsake be¬
sede, kera iz boxjih vyst gre.“ Mat. 4,4.

3 ) Pod pametnimi divicami se razmijo po-
boxne dekliqi , kere dosti dys Bogi obarjejo no
dobijo skos svojo ponixnost. — Ponixnost je
dno vseh kreposti. Skos ponixnost se mi Bogi
naj bole dopadnemo $ kajti da smo tak za vsako
krepost pripravleni no priliijni. Poboxne delili-
qi so ponixne$ kajti one so Jezusove zaroijnice,
ker je krotek no ’s serca ponixen. Taka se vsa
v’ gegovo sveto no boxjo volo poda, ino je vsa
gemi zvesta: ona se vsa Bogi no svojemi Zveli-
ijari dopadne. Tak poboxna no ponixna dekliq
se zato tydi vsakemi qloveki dopadne. Vse de-
kliqi se ge derxijo, kajti geni prijatelni no ly-
beznivi ponixni govori ge vse na se vleqejo. Vse
se na goj vpoboxijo, no od ge zgled jemlejoj
ona vse varje skos svojo ponixnost, skos svoje
svete navyke , je varje od boxje zamere, od gre¬
ha no zapelaga, Bog je gihov branitel, no Ag-
gel varih gihov pomoqnik. Grešnik , skysga-
vec no zapelavec se strasi nad gihovoj pobox-
nostjoj, svetostjoj no ponixnostjoj, ino osramo-
teni no premagani od gih gre. Ponixnost po-
boxnih dekliqov je velka pomoq zapelanim no
grešnim divojkam na pobolsage $ kajti da ge
odvraqajo od hydega no ge Bogi nazajspravlajo,
ge vyqijo zveliqeqo pot pokore no spobolsaga.
Tak je sveta Doroteja dve svojeve sestre, kere-

Na svetel* svete HatrejeDivice no etc. 521

ve ste od straha pred martroj od vere popystile,
skos svoje besede nazaj k’ Bogi spravila, da ste
stalno za vero martre terpele. Take ponisne
no pobove deklitji znajo po pravici vse s’ svetoi
Katre j oj Boga hvaliti no se pemi zahvaliti, da
je on rjihov zvesti, ino naj mogotjnesi branitel
pihovih tjistih no neduxnih dys vseli bil, ino
tistih, keri se na t)ega zavypajo, nikoli neza-
pysli, jih nikoli na sramoto nepysti priti. Ta¬
ke deklitji znajo reijti: „Jas tebi tjem hvalo da-
vati, Gospod no kral! ino tebe mojega Boga no
zvcliijara hvaliti. Tvojemi imeni tjem hvalo da-
vati, da si ti meni za pomočnika no branitela
bil, ino si mojo telo od pogyblei)a odrešil/'
Sir. 51 , 1 — 3.

'Tak znajo poboxne deklitji dosti drygih Bo¬
gi obarvati no dobiti. Kak sretjni so taki starsi,
keri tak poboxne no Bogi dopadlive tjeri no si¬
ne majo, to je ojihova naj vehsa sretja no naj
vekso veselje. — Zdaj pa se tjerao govoriti od
nespametnih no hydobnih divic, kere skos svoj
hydi vgled dosti dys od Boga na pogyblei)e spra¬
vijo, v’drygem deli.—

II.

Pod nespametnimi divicami se razmijo ma¬
lovredne no lehkomisleifne divojke, kere skos
svojo hydo no grešno xivlege dosti dys od Boga
spravijo no na pogyblei)e zapelajo: l) skos

pohyslivo govoreče , 2 ) skoz vnemaren no ne¬

varen hod, 3 ) skoz grešno djaije,

l) Pod bedastimi divicami se razmijo hv-
dobne deklitji, kere skos svojo pohyslivo govo¬
reče dosti dys od Boga na pogyblet)e spravijo.

528 Na svetek svete Katreje Drnce no etc.

— Is svojega serca je taka deklip Jezuva zgy-
bila , da je na pega pozabila, pega moliti no
Operni slyxiti hepala, se hydirn mislam no hyde-
mi xelepi prekdala. V’ ijenera serci negori olje
hoxje lybezni, ne gori lvbezen v’ dobrih delah;
ona nip dobrega neopravlaj neslyxi, je ne pri-
pravlena na pegov prihod j je v’ svojih besedah
no govorih vnemama no nepoptcna: da je peno
serce puno vse hvdobe j te tydi pene vysta sa¬
mo hydobo govorijo, ino skos to ona dosti po-
hyvapa dava no dosti mladih no neduxnih dyv
na greh no na pogyblepe zapela. Taka hydob-
na je edna bedastih divic, here nemajo olja no
lyqi v’ svojih svetilah, to je, kere nemajo pra-
vipnosti, neduxnosti veq, da so neble skerbne
za poj lierim lybezen v’dobrih delah negori,
da jim je vgasnilti v’ gerdih delahj one hodijo po
temi brez lyqi; da so ne pravipne. Jezuv pih
nepozna no pe od veipiega gostyvapa ’z nebes
vynzapre rekop: „Jas vas nepoznamj zato pa
straxajte, da ne vete dneva no ne vyre.“ Mat.
25, 13. Ino sveti Gregor k’ temireije: „Da bi
Tjlovek svojo smertno vyro vedilj te bi on znal
en pas k’ posvetnim veseljam, drygega pa poko¬
ri poraqati, da pa mi tega neverno, dak more¬
mo vsaki den zaden mcgaj navega xivlepa s’ stra¬
hom no pripravlenostjoj pakati,** da nemo za*
mydili Jezuvovega prihoda, kak bedaste divice
skos nespobolvano xivlepe.

2 ) Tod nespametnimi divicami se zastopijo
hydobne deklipi, kere dosti neduxnih dyv na
pogvblepe spravijo skos svoj vnemaren no neva¬
ren hod. — Take bodikaj peri hodijo po nevar¬
nih no prepovedanih krajih, no vabijo tydi dry-
ge nednxne dy«e s’ soboj j majo nevarno zape-
lavno pajdavtvo, se svojim starvom zlasejo ino

Na sveteli svete KatrejeDivice no etc. 529

’z oqi vkradnejo no odidejo j grejo po plesi no
drygih nevarnih razveselnostah, s’ qim vnogim
neduxnim dyvam xele na ednako djage zbydijo,
liere se te za gimi v’ pogyblege verxejo. Ne¬
srečni so taki otrobi! nesreijni so taki starvi,
beri so svoje duxnosti pri svoji dctci zamydili,
xalostni dnevi ijabajo na gej ino jas vam nedux-
nim dekliqom nemrem vekve sreqe voviti, kak
qi se take hydobne no pohyvlive divojke ogible-
te no bojite! Bevte pred goj, kak pred kaqoj j
kajti ona vam je nevarna; varte se ge, kajti ona
je vava skyvgava ! Derxite se na vavega Aggela
variha, vseli mejte Jezuva pred oqmi no v’serci,
ino varte vaxo neduxnost, no opravlajte dobre
dela; kajti Dina, Jakopovaqi, pravi sveto pis¬
mo, je vla za takimi zapelavnimi dekliqi samo
blizo nevarnega plesa, ino je bilazapelana. Gen.
34, 1. Moqno se Jezuv preti takim, keri po-
hyvage davajo, no ncduxnost zapelavajo: „Jaj
temi, ker pohyvage dava, — ker ednega totih
malih (neduxnih) pohyvava, — totemi bi bole
bilo , da bi se gemi mlinski kamen na vigek obe¬
sil , ino se on v* globoqino morja pogrozil.“
Mat. 18, 7. 0.

3 ) Nepametne divice sejo bydobne no vne¬
mamo dekliqi, kere skos svojo hydo djage do¬
sti neduxnih dyv na pogyblege zapelajo. — Skoz
vnemarnost, Iehkomisleqnost , pozablcge na
Boga no gegovo slyxbo, skoz lagodno pajdavtvo
zgybi dekliq Jezuva ’s svojega serca, zgybi mi¬
lost no pomoq boxjo, zaverxe no zgybi Aggela
variha, zgybi poqtenost no sramexlivost, grata
razvyzdana no k’ vsemi lagodnemi no grevnemi
deli pripravlena. hjeno celo zaderxage je pre¬
vzeto, pohyulivo; od genega djaga si jih dosti
hydi navyk jemle, ino je vnese za soboj V

530 Na svetek svete Katreje Drnce no etc.

pogyblerje. Taka xenska je prava kyga med ovi-
mi no med mlajinojj kajti ona s’svojim bydim no
grešnim djarjom liakti z’ nevarnim betegom vse
natekne, lteri za rjo j grejo. Kak nevaren je ali
taki ijlovekj ogibati so more takega grešnika,
kaliti grizene divje st varij kajti na veke bi ga
znal pokonqati. Nesreijne so bile bedaste divi-
ce , da so xeniha zamydile, ino od gostyvapa bile
vynzaperte. Ino tak nesretjne so tvdi zdaj vse
deklici hydobnega xivlepa$ kajti sveti Krizostom
pravi: dado tydi divice , tji nemajo dobrih del
miloserijnosti, s’ kurvami vred izverxene.‘

Tak ali hydobne no grešne dekli rji skos svo¬
jo hydo xivleye dosti neduxnih dys na pogyble-
pe spravijo. O kako xalost one delajo svojim
starsom no kako sramoto! Pod petimi razumni- i
mi divicami se v' dnevnem svetem Evarjgelji
razmijo prave pobosne, nedusne divice, kere so
kak sveta Katreja svojemi zveliijari zveste, ino
dosti dyv skos svojo poboxnost, svetost no po-
nixnost Bogi obarjejo no dobijo. Pod petimi ne¬
spametnimi divicami pa se razmijo hydobne no
giesne divojlte , kere so neduxnost zapravile, no
skos svojo pohyvlivo govorerje, skoz grešen hod
no lagodno djape tvdi dosti neduxnih dyv na po-
gyblerje zapelale. Takih, da olja, to je, gorc-
ije lybezni v’ dobrih delah nemajo, Jezus nede
poznal, ino de pe od nebeškega gosty vapa vynza-
pcrel, ino le tiste, herc do pripravlene v’ ne-
duxnosli, gostvvapskem oblatjili, ino z’ gornji¬
mi svetilami lybežni v’ dobrih delah, bode na
nebeško gostyvape s’ soboj vzel. Amen.

531

' , ' >

Na svetek obletnega Cirkvenega
Xegnavanja.

„Dnes se je totemi hrami zveliqar)e nagodilo.“

Lyk. 19, Q.

Posvetna cirkva. — Duhovna cirkva.

Na dnevno nedelo svetimo mi po misli ka¬
tolike cirkve obletni spomin posveqeqa nave
farne cirkve 5 najmreq tisti veseli no sreqen
den, kda je bila tota naia farna cirkva na qast
no slyxbo boxjo zezidana, no Bogi od Hkofa
skoz molitve no svete navade poroqena no po-
sveqena, naj bi mi Bogi ty hvalo davali, da si
je on med nami mesto za svojo prebivalive ze-
bral, v’ r)em nam telko dobrot skaxyje ino nas
pri pravi veri obderxi. Xe Salomon kral, kda
je veiko no prelepo cirkvo postavil, je tisto Bo¬
gi na tjast skos vtirnayset dni posveqaval. Kda
je cirkev najmreq xe zezidana bila, so se spra¬
vili vsi prednevi med izzraelskim lystvom pri
ijem vkyp, ino dyhovniki no leviti so nesli
vkriijo boxjo no vse svete reqi no posodbč is
Siona notri v’ novo cirkvo z’ velkoj qastjoj no
poqtenostjoj. Salomon je pokleknil pred altar
no molil, ino se zahvalil, Bogi z,a veiko sreqo
postavlega boxjega hrama. Kral Salomon no
vso lystvo je poraqalo Bogi poroqitbe no kadilo
vujxigalo. 3. Kral. 8. Ino Bog se je prikazal Sa¬
lomoni v’ noqi rekoq: „Jas sem qyl tvojo molit-
vo, ino sem tisto mesto si za dom poroqitbe
Svet. Del. 56

532  Na svetek obletnega Cirkvenega Xegnavapa.

zvolil, — sem tisto mesto posvetil, naj mojo
ime bo tam na veke, ino naj ostaneje moje oqi
no mojo serce tam vse dne ve,“ 2, Par. 7, 12,
16. Spomin totega xegnavaga cirkve so xic!ovje
potle vsako leto svetili, pri kerem je tydi Je¬
zus enkrat nazoqi bil. Iv, lo, 23 . Pervi krist-
janje so tydi xe poblagoslavlene cirkvi meli, ino
pihovo posvei{ex)e vsako leto svetepo obhajali.
Tak sveti Remus xe piše od posveqepa perve
cirkve v’ Rimi, kero je pre sveti Pavel postavil
no xegnal. Cesar Konstantin, dare je kersap-
sko vero na se vzel, je zaijel taki cirkvi Bogi
na ijast povati, no pystil v)e xegnavati. Ino tak
se se tydi zdaj od škofov cirkvi blagoslavlajo
skoz molitvo, s’ skroplepom blagoslavlene vo¬
de, skos kadete no mazape s’ svetim oljom al-
tarov no sten v’ cirkvi. Tak se je posvetila ty-
di naša farna cirkva za hixo boxjo Bogi za po¬
sebno domovino no prebivalise no i)emi na slyx-
bo. Alipa ne je samo tota zidana cirkva boxjo
prebivalise ;  temoq Bog si zebira tydi nas, nase
tela no serca za svojo dyhovno cirkvo no domo¬
vino no slyxbo sebi pri svetem kersti, lide se
mi i)cmi za cirkvo posvetimo. Zato je posve-
ijeije cirkvi dnes tydi nas svetek. Mi zato to-
teve <lve cirkve dnes qemo premislavati,

I. Kaj je tota posvetna ali zidana cirkva?

II. Kaj je dyhovna cirkva?

Poslysajte obojo s’ pripravlenim sercom.

Na svetek obletnega Cirkvenega Xegnavai)a. 533

I.

Nava farna cirkva ali zezidana hixa boxja
je l) domovina boxja, 2) zbiralive vernikov
za molitvo no rjast boxjo, 5) mesto naj vek vi h
dobrot boxjih.

l) Nava cirkva je ali Bogi na qast postav-
lena no posvetjena za pegovo posebno domovi¬
no. — Bog je povsodik nazoijij alipa on si je
zvolil xe v’ starem testamenti pri Izraelskem
lystvi svoj vator, v’ kerem je htel posebno pre¬
bivati no ijasten biti. Potel si je zvolil od Da¬
vida no Salomona, no zapovedal velko no lepo
cirkvo postaviti, kde je htel posebno prebivati,
molen no ijasten biti. Kak rad je ali Bog pri nas!
On sam v’ svetem pismi reije: „Mojo veselje je,
pri ijlovcijjih otrokih biti.“ Pris, 8 , 31 . Bog
sam se je pri vegnavapi cirkve Salomoni krali
prikazal v’ notji, no rekel: „Jas sem t]yl tvojo
molitvo, inosem si tisto mesto za domovino po-
roijitbe (boxje slyxbe) zvolil. Hi bom ja zape-
rel nebo, ino dex nede vel, ino velel no zapo¬
vedal kobilci, da bi pojela zemlo, ino poslalpo-
mor med mojo lystvo: ino se mojo lystvo preo-
berne, skos kero je mojo ime nazvano, ino de
molilo, ino pred oblitjjom mojim prosilo, ino
vqinilo pokoro kres svoje prehyde grehe: dak
mo je jas oslival ’z nebes, ino bom milostiven
i)egoviin grehom, ino bom pihovo zemlo ozdra¬
vil. Tydi moje oqi bodo odperte, ino moje vy-
ha naravnane na pegovo molitvo, ker de na to¬
tem mesti molil. Zakaj jas sem si zvolil toto
mesto np pe posvetil, naj bi bilo mojo ime tam
na veke, ino naj bi bile mojeoqi no mojo serce
tam vse dneve,“ 2. Par, 7, 12  — lG. ’S tega

30  *

534 Na svetek obletnega Cirkvenega Xcgnavapa.

ali vidimo, da Bog sam nam zapovedava, pega
moliti no pastiti s’ pobolvanim sercom, ino za
odpyvepe grehov no vse dobrote prositi. Je¬
zus pravi: „Moja liixa je hixa molitve j vsaki,
ker v’ poi prosi, dobi, ino ker ive, najde, ino
terkajopemi se odpre.“ Mat. 21 , 15 * 7 , 7 . 8 .

Ty v 1  cirkvi je ali Bog pred nami grevniki po.
sebno nazopi v’ svetem Revnem Teli ",  kak stra-
ven je ali toti kraj ! Kda je Jakob vidil na poli
v’ sepi nebesa odperte, no lestvico od svojega
zglavnika gor do nebes postavleno, Apgele po
poj dol no gor hoditi, ino Boga zgorah na po
naslopenega vidil, je rekel, kda se je zbydil:
„Kak strahoviten je toti kraj ? Ne je ty nii[
dryga, kak hixa boxja no vrata nebevke! <l  Gen.
28 , 10 . 17 .

2) Farna cirkva je zbiralive vernikov za
molitvo no slyxbo boxjo. •— Ty se verniki cele
fare po nedelah no zapovedanih Svetkih vkyp-
zebirajo k’ molitvi no slyxbi boxji, ino k’ pa-
stepi Boga. "V’ toti hixi pe Bog osebojno pa-
sten biti, pi ravno plovek Boga vseganazopega
povsodilt zna moliti nopastiti. Ty se slyxi box-
ja slyxba na past xivemi Bogi, ino porapa po-
iopitba svete meve za xive no mertvc pemi na
past. Jezuv Kristuv sam se porapa v’ toti ne-
kervavi poropitbi skoz mevnikove roke svojemi
nebevkemi opeti za odpyvepe navih grehov.
Ty je Jezuv Kristuv sam v’ svetem Revnem Teli
nazopi, xivi Bog s’ telom no z’ dyvoj pod spo-
dobami kryha no vina pri sveti mevi na altari,
ino ty m a svoj sedev v’ svetem Revnem Teli.
Zato je ali cirkva pegov zoseben dom, kde sc
on nam skaxyje v’ spodobah kryha no vina ,v’
altarskem Sakramenti, Ty ga ali moremo do¬
stojno, s’ pistim no zebranim sercom no z’xi-

Na svetek obletnegaCirkvenega Xegnavaga. 535

voj veroj, s’ terdnim zavypai)om no goretjoj ly-
keznoj moliti; ty ijemi nave potrebe prednava-
ti; ty moremo qega za odpyveqe svojih grehov
prositi; ty se pemi ponixno v’ ijegove roke po¬
dati no za pegove dobrote , milosti no pomoqi
prositi, sem v’ pegovo hixo se moremo v’ po¬
trebah no nevolah podati no pomoq pri ijem is¬
kati, kak Jezuv sam vyqi, da je cirkva hixa mo¬
litve , ker prosi no ive ty, dobi no najde, ino
terkajoqemi se odpre. Sveti je zato toti hram,
zato da je domovina boxja , ino sveti Ivan pra¬
vi v’ skrivnem razodepi: „Glej! vator boxji z’

lydmi, ino on bode prebival z’pimi, ino oni
bojo ijegovo lystvo, ino on sam Bog bode z’
gimi pihov Bog.“ Raz. 21 , 3 . Ino David pra¬
vi: „Posvetil je svoj vator naj Vivevi. <f  Ps. 45,

fi. Posvetil je Gospod svoj vator: da je to hram
boxji, v’ kerem de se naaavalo pegovo ime, od
herega stoji pisano; Ino mojo ime bode tam, re-
qe Gospod.“

3 ) Parna cirkva je mesto naj vekvih do¬
brot boxjih za qloveka. — Perva dobrota, dare
se narodi, jemi pride od cirkve, ino zadno, kda
merje, pa ma od cirkve. Ty postane qIovek
kerveni, mit od nadoblenega greha, reveni od
veqne kavtige, dobi milost boxjo; ty se qemi
vyxge lyq vere, on postane kristjan v’ cirkvo
gorvzet no nadelnik vseh ovih milosti no do¬
brot, kere nam cirkva ponyja. Ty postane
tjlovek podvyqeni v’ resnicah llervapske vere;
ty grata on v’ veri poterdeni skos Sakrament sve¬
te firme; naj bi moqnej no stalnej svojo verono
jjene zapovedi zderxaval, se bole hydega ogi¬
bal no dobro raj qinil. Hi tjlovek pa padne v’
greh no boxjo milost no dopadeije zgybi, se ty
v’ cirkvi v’ vodi svete pokore pa od grehov mi-

536 Na svetek obletnega Cirkvenega Xegnavaga.

je, od veipe kavtige odvexe, ino zgrevani no
spobolvani boxjo milost no mir vesti pa dobi j
ino preme v’ svetem Revnem Teli samega svo¬
jega Boga v’ qisto serce, Hi je qlovek na be-
texni posteli, pa ty odcod dobi pomoq no po-
veselege, sam gegov zveliqar ty odcod k’ gemi
domo pride gega obiskavat, vraqit no hranit k’
veipiemi xivlegi s’ svojim telom. Hi se qlovek
v’ zakonski stan podati qe, gemi.tota milost no
sreqa pa ty pride, ino qi merje no toti svet za-
pystiti more, gemi pa toto zadno qast gegova
cirkva skaxe. Kak sreqni smo ali mi, da Bog
sam ty med nami prebiva, ino kda koli nam ge-
gove pomotji treba, gega znamo za go prositi
no dobiti!

Tote reqi so nas ali podvyqile, kaj je na¬
va zidana, farna cirkva. Zdaj pa ve qemo ve-
diti, kaj je nava dyhovna cirkva, no od tega v’
drygem deli.

II.

Posveqege nave farne cirkve nas spornega
na posvpqege dyhovne cirkve navega tela skos
sveti kerst. Nava dyhovna cirkva, navo telo, ino
posebno navo serce more zato l) biti neduxna,
2) qista, no 3) sveta cirkev boxja.

l) Nava dyhovna cirkva, navo telo, ino
posebno navo serce more biti neduxno. — Po
pravici pravi sveti Bernard v’svoji pervipredgi od
cirkvenega posveqega: „Cirkveno posveqenge

je tydi nav svetek, da smo tydi mi cirkve, ino
resen xive cirkve boxje, k’ kerim smo v’ svetem
kersti ne m ege svetego, kak zezidane cirkve,
posveqeni postali.“ Pri svetem kersti se nam je

Na 6vetek obletnega Cirkvenega Xegnavaga. 537

nadobleni greh dolzbrisal, no katrtiga vetjne
smerti odpystila, mi smo postali pa celo nedux-
ni no ijisti, smo dobili boxjo milost, ino sveti
Dyh si je nave tela za svojo prebivalive ali do¬
movino zebrah Toto neduxnost navega tela,
serca no dyve ali moremo naj bole tjuvati, da
je skoz greh nezgybimo. Sveti Pavel zato ostro
opomiga pozelne no netjiste Korintane : „Ne-

vete vi, da ste vi cirkva boxja, ino boxji dyh
v’ vami prebiva? Hi kdo eirkvo boxjo pokvari,
tega de Bog pokončal: zakaj cirkva boxja je
sveta, ino tota ste vi.“ 1. Kor. 3, 17. Ino sve¬
ti Auguvtin pivc : „Kelkokolikrat, bratje ly-

beznivi! mi altara ali cirkve svetegost tjastimo,
tji mi zvesto no marno paško mamo, ino sveto
no praviijno živimo; kaj koli se v’ cirkvah z’
i-okami narejenih dela, to vse so v’ nami skoz
dyhovno vpoboxitnost spugava, Zakaj ne je la¬
gal , ker je rekel: Ncvete, da so vave tela cirk¬
ve svetega Dyha, ker je v’ vami ? Ino zato ,
bratje lybeznivi 1 da smo skoz nikakvne po-
prejvne zaslyxbe, skoz milost boxjo si zaslyxili
postati cirkva boxja, kelko premoremo, z’ ge-
govoj pomoijjoj delajmo, da naj nav Gospod v’
svoji cirkvi, to je, v’ nami samih nenajde, kaj
bi oiji gegovega veliijestva razžalilo.*'

2) Nava dyhovna cirkva, navo telo, po¬
sebno navo serce more biti ijisto, — V’ djagi,
navade, kere se pri svetem kersti pohasnyjejo,
majo velko spodobnost z’ enimi, s’ kerimi se
cirkva posveqyje, da je kerveni ijlovek ne me-
ge, kak posvegena cirkva ijista no sveta cirkva
ino prebivalive boxjo. Navo telo no serce je
božja cirkva, ino more biti ijisto. — Hi se je
kda nagodilo, da sc je skos kaki greh navo telo
no serce vteplo no nesnažno postalo j je pred

538 Na svetek obletnega Cirkvenega Xegnavapa.

vsem potrebno, da mi tisto zesnaximo no zoiji-
stimo v’ milostni vodi svete pokore. Mi se moremo
zato vseh grehov sqista spovedati, ino navoxivlege
celo spobolvati, vse grehe, hydobne navade no
grevne prilike odverqti no se jih ogibati, ino
navo telo no serce za ipsto no sveto domovino
navemi Zveliijari Jezuvi Ilristuvi no svetemi Dy-
hi narediti no obarvati ) kajti on nemre v’ ne-
ipsto no nesnaxno serce notriiti, ker pravi:
„Zveliqani so qistega serca) kajti oni bojo Boga
gledali.** Mat. 5,8.  Ino sveti Auguvtin pravi:
Alipa prebivalise navega serca se naj prazni od
krivic, ino napuni s’ krepostami: se naj zapre
vragi, ino odpre Kristuvi: ino tak delajmo, da
si mi s’ klyt[i dobrih del vrata nebevkega kra-
lestva odpreti zamoremo. Zakaj ravno tak se
nam s’ lrydimi delami, liki s’ kakimi klyqenca-
mi no zatikaiji dveri xivlega zaklenejo) tak se
razvi dvoja z’ dobrimi delami odprejo, Ino tak,
bratje lybeznivi 1 vsaki pregledavaj svojo vest,
ino kdo se s’ kakoj krivicoj orapeni spozna, se
naj perle skoz molitve, poste ali milodare sker-
bi otpstiti svojo vest, ino tak si naj naprejvze-
me , sveto Revno Telo prijeti**'

3) Nava dyhovna cirltva, navo telo, po¬
sebno navo serce, more biti sveto. — To box-
ja svetost terja. Bog pravi: „Bodte sveti, da
sem ja sveti." Lev, 1 J, 44 » Bog je naj svetevi,
zato more tydi naivo xivlepe poboxno no sveto
biti. Mi moremo pemi qisto no sveto domovi¬
no za prebivalive v’ navem serci obderxati, kak
seje  xe pri svetem liersti naredilo; kajti ty v’
navem serci hoqe on v’ dyhi no resnici molen
no pošasten biti v’ svetosti no pravilnosti. Jc-
zuv je rekel Samaritanki: ,,Bog je dyh,  ino

keri ga molijo, ga naj v’ dyhi no resnici moli-

Na svetek obletnega Cirkvenega Xegnavai)a. 539

j jo/‘ Iv. 4, 24. Ino inde pravi on, da qe v’
svetosti no pravilnosti postrexen biti: da bi mi
odreveni od roke navih sovrasnikov (to je, od
navih grehov) ojemi bres straha slyxili, v’ sve¬
tosti no pravilnosti pred gem vse nave dni.“
Lyli. 1, 74. 75, Ker Boga lybi, toti se sveto
zaderxava, ino Bog tydi yega lybij taki se gre¬
ha zvesto varje, ino Bog vzeme pri gem stan,
Iv. 14, 23. Ino ker boxjo volo spupava, da
sveto no pravilno xivi: totega Bog ma za svo¬
jega prijatela, celo za svojega brata, sestro no
mater. Iv. 15» 14. Mark. 3 , 35, Ino iji ve bi
ijloveknebi bil prav ipsti no sveti, pravi sveti
Auguvtin : ,,Ako bi ve spoznal svojo krivico, ino
se sam od boxjega altara odpotegnul, de hitro
k’ odpyvepi boxje milosti privel. Da ravno kak
ker sam sebe poviva, ponixan grata; tak na
opak, ker sam sebe ponixa, povivan postane.
Zakaj ker bi, kak sem rekel, spoznajotji svojo
krivico, sam se ponixno od altara cirkve za vo¬
lo spobolvaga xivlenga odpotegnuti hotel; od
vernega nebeškega obeda odverxen biti, se celo
nede bojal.“

Tak je ali nayo telo no serce cirkva dy-
hovna, posveqena na boxjo cirkvo sltos sveti
kerst.

Mi smo ali zdaj spoznali, kaj je nava po¬
svetna ali zidana cirkva, najmreq: domovina
boxja, zbiralive vernikov za molitvo no qast
boxjo, ino mesto naj vekvih dobrot boxjih. Mi
smo se navqili, da je navo telo no serce dy-
hovna cirkva boxja svetega Dyha, ino more biti
neduxna, ipsta no sveta, qi qemo, da Jezuv
Kristuv v’ i)o gre no v’ i)oj ostane. Hi ali mi
se skerbimo v’ totimaj dvema cirkvama vseli
Boga dostojno “no rjemi dopadlivo moliti no

540 Na sveti Den odvepara: za Boge.

Tjastiti I te mi dnevni svetek prav no Bogi po-
volno svetimo. Sveti Auguvtin vypi: „Sve-
tepost totega zebrapa, je posvepepe molitvene
hixe. Hixa ali navili molitvi, je tota; hixa
boxja pa smo mi sami. Hd smo hixa boxja mi
sami: te se mi na totem sveti postaviamo, naj
bi na konci sveta posvepeni bili.“ Amen.

Pridavek:

Priloxnostne Predge,

Na sveti Den odveijara;

za Boge«

»Daj milodar od tvojega premoxepa, ino neo-
berni tvojega oblipja prop od sirmaka: te
tydi nede Gospod (Bog) svojega oblipja od
tebe propobernil." Tak je rekel Tobiav
pred svojoj smertjoj svojemi sini. Tob. 4, 7.

Dobrotlivost.

»Bodi miloscrpen, kak tvojo premoxepe
je; mav ti dosti, dak daj obilno; mav ti malo,
dak se tydi skerbi od malega rad daryvati.“
Tob. 4, 8 . 9 . Tak je vypil Tobiav svojega sina.
— Bog, kak stvoritel neba no zemle, ino zder-
xitel celega sveta, ma velko posestvo, veiko hi-
xovape na sveti. Skos svojo mudro ravnape no
skerb on vse obdcrsi v’ naj bolvcm redi, ino vse
on redi s’ potrebnoštami za svoj obstatek. Vse

1

541

Na sveti Den odveqdra: za Boge.

sivi pod pegovoj mudrostjoj no dobrotlivostjoj:
stvari odločenega spola, drevje no vse sadice ,
naj vekvo skerb pa on ma za qloveka. Lydi
je Bog stvoril v’ odloqenih stanih : v’ visokih
no nisokih, v’ srednih no prostnib stanih;
v’ bogatih no premožnih, v’ sirmaqkih no bo-
gih stanih. Za vse on po svoji neskonqani
mudrosti no dobrotlivosti lepo no po oqinskem
skerbi no ravna; med vse je on svoje reqi no
dobrote razdelil: ednim je dosti, drygim me-
pe, pa drygim malo, ino nekim je nedal piho-
vega blaga no premoxepa v’ roke; temoq dry-
gim, ovim lydem, pri kerih si oni morejo tisto,
svojo potreboqo, svoj obstatek iskati no prositi.
Toti ali sejo, za kere jas morem dnes neko req
govoriti; bogi, keri so nam naroqeni, ino lieri
ali po pravici navo dobrotlivost no radodarnost
v’ nagovor no v’ naprosek jemlejo. Mi smo ali
duxni pe poslyvati, pim navo serce no roko
odpreti, kelko nam navo premozepe dopysti,
veq ali mepe pim dati, kak nam je mogoqe, no
ijim pomagati; kajti oni nemajo niq; Bog je
nam pihov del v’ roke dal, naj bi mi pim davalf,
„Daj zato milodar od tvojega premoxepa, ino
neoberni tvojega obIiqja proq od siromaka: tc
tydi nede Gospod (Bog) svojega obliqja od te¬
be proqobernil.“ Tob. 4, 1 .  Od dobrovitnosti
proti vbogim hoqem ali jas zdaj govoriti; kajti
zato smo se dnes ty vkypspravili. Na toti konec
vam ali qem zroke pokazati:

I. Za kerih volo bi mi darovitni no dobrotlivi

biti mogli, ino

II. Naqin, kak bi mi milodarivati mogli.

542 Na sveti Deti odveqara: za Boge«

Ti pa, nebeški Zveličar Jezuv Kristuv!
ker si se nam dnes narodil, povli nam tvojega
svetega Dyha z’ pegovoj milostjoj, naj mi tebe
dnes prijetno no dopadlivo v’ tvojih bogih dary-
jemo; ti bov nav dar radovolno no veselo gor-
vzel no blagoslavil! —

I.

Imenitnevi zroki, za volo kerih smo mi do-
brotlivost no milodarnost navim bogim bratom
skaxyvati duxni, so toti vtirjc: 1) Is pokorno¬

sti no lybezni proti Bogi, 2) iz lybezni proti
navemi blixnemi, 3) za volo navega lastnega
telovnega no dyvovnega haska, 4) iz zahvalno-
sti proti dobrotlivemi Bogi.

l) Mi vsi ali moremo radodarni no do-
brotlivi biti proti bogim , da nam to Bog veli:
mi moremo pega naj bole lybiti no pemi pokor¬
ni biti. — Mi vsi vkyp smo otroki boxji , smo
brati no sestre ednega no tistega Oqeta nebev-
liega med sobo j. Ravno tak, kak starvi xelijo,
da bi se pihovi otroki med soboj lybili, bogali
no radi melij da bi eden ovemi pomagali pri de¬
li, da bi moqne?ri slabevim na pomoq privil,
no tak svoje starve Iybili no pim pokorni bili:
ravno tak tydiBog, nav nebevki Oqa, vqe, da
bi mi med soboj eden ovemi radi pomagali, no
moqnevi slabevim, premoxnevi boxnevim, kelko
je mogoqno, na pomoq priti mogli, ino pe leh-
kotiti v’ pihovem tevkem no siroqkem stanij kaj¬
ti Jezuv oqivestno sam v’ svetem Evapgclji za-
povedava: „Bodte miIoserqni, kak je vav oqa
nebevki miloserqen.“ Lyk. 0 , 56. Ino'mi Boga
tydi te naj bole no naj lepve lybimo, qi pega

543

Na sveti Den odvepara: za B6ge,

bogamo, ip vijinimo, kaj on veli, med drygim
posebno, iji mi proti bogim miloserpnost mamo.
Sveti Jakop pravi: jjHjte prelybeznivi moji

bratje ! si je Bog ne sirmakov izvolil na totem
sveti, naj bi oni bogati bili v’ veri, ino nadob-
niki kralestva, kero je Bog tistim obepal, keri
pega lybijo ? Jak. 2, 5* Ino Kristuv pa veleva,
da bi vsakemi mogli dati, ker nas prosi.“ Lyk.
0, 30, Sveti Gregor pripostavi: „Dajte vsem,
keri vas za dar prosijo, od straha, da bi tisti,
keremi bi ga odrekli, nebi Jezuv Kristuv sam
bil.“

2) Moremo mi milodarni biti, iz lybezni
proti navim bogim blisnim. — Nav bogi blixni
je nav brat. Kristuv ga ravno tak drago lybi,
kak nas, ino ve lehko bole, on je pega ravno
tak sltos svojo drago kervodrevil, kak nas, ino
pemi ravno tiste nebesa spravil, kak nam. Mi
navega bogega blixnega zato nikoli nesmemo za«
metavati, ali pemi nave pomoqi odpotegnuti,
pi pemi premoremo pomagati, kajti on je nam
ednaki, ino Bog pega v’ imepi ma, kak smo
pyli svetega Jakopa repti: „Hyte moji prely-

beznivi! si je ne Bog sirmakov izvolil, naj bi
oni bogati bili v’ veri, ino nadobniki kralestva,
kero je on tistim obepal, keri pega lybijo.“ Jak.
2, 5. Kak terdega serca more ali taki plovek
biti, ker proti bogim nema lybezni no pih ne«
daryje, kere deno Bog nebevki oqa tak lybi,
pe med nami xiveti pysti, ino kere Jezuv zago¬
varja! Sveti Ivan pravi: „Ker premoxepe totega
sveta ma, ino vidi svojega brata stradati, ino
pred pim svojo serce zapre, —■ kak more v’ to¬
tem lybezen boxja biti? 1. Iv. 3, 17. Vzemmo
si izgled na sveti Nojtburgi. Ona je bila dekla,
ino sirote tak lybila, da se je po petkih samo s’

544 Na sveti Den odveqara: za Boge.

krajcom kryha no vodoj zadovolila, naj bi le
vsaki tjeden enkrat sirotam postreqti mogla.
Zgledmo se na stravno kavtigo bogatega po-
xretnika, od kerega Jezuv pravi: da je bogemi
Lazari nanq drobtiga od svoje mize ne vovil,
ki je merel, ino bil v’ pekel pokopani, Lazar
pa od Aggelov v’ Abrahamovo krilo neven, Lyk,
16 ,  19  — 24.

3 ) Smo mi dušni darovitni no dobrotlivi
proti bogim biti za navega lastnega telovnega
no dyhovnega haska volo. — Kaj mi sirotam
zdavamo, nam nemenka nikde no nikoli 5  kajti
Bog nas za to na dosti drygih krajeh no pri
drygih reqah obsreqa no poblagoslavi, ino vse
to dostavi, kaj smo mi perle na ednem strani
od navega blaga sirotam zdavali. Bog nas po
takvem dosti raj ma, nas varje od nesreqe no
nevarnosti, nam da dosti veq sreqe no obilnost
pri navem povi no deli: on nam vse pa pover¬
ile, kaj smo prej sirotam zdavali, ino tak si da-
ryvage bogih k’ navemi lastnemi haski spravla-
mo. Mi tydi znamo po drygem strani sami
skos kako nesreqo v’ nevolo, od navega glevtva
no sirmavtva priti, ino smo mi tydi prisileni,
pri drygih pomoq iskati, ino dobro de nam
djalo, qi nam te oni svojega serca ne zaprejo,
ino svoje darovitnc roke neodpotegnejo 5  temoq
nam s’ svojim darom navo xalost razveselijo, To-
biav je rekel svojemi sini: „Ti si za zaklad lepo
plaqo za dneve potrebnosti (no sile) nabirav
skoz milodarege»“ Tob. 4, lo. — Tydi na ha¬
sek nave dyve nam milodaritba je j kajti mi skoz
qo pokonqamo no pokrijemo nave grehe. Sve¬
to pismo pravi: „MiIodar se vojskyje proti grehi,
kak voda proti ogni.“ Ekli. 3 , 13. Jezuv Kri-
stuv sam vyqi; „Davajte milodar od tega , kaj

545

Na sveti Den odveqara, za Doge.

je preltevnega, ino vse de se oqistilo. 4<  Lyk.lt,
41 . Tobiav pravi svojemi sini: „Milodar od

vsega greha no od smerti odrevi, ino nede dyve
v’ temnico priti pystil )  kajti milodar bo veJko
zavypape delal pred naj vivevim Bogom vsem
tem, keri ga davajo;“ Tob. 4, u, 12 ., kajti
da sirmaki za svoje darovnike prosijo no molijo.
Sveti Krizostom pive: „Razvi predprovpe bogih
ti nikoli nemorev zveličan biti \  zastaplejo no
zagovarjajo oni navo req pri sodbi: te je navo
zveliqape gotovo }  stanejo pa oni kak toxiteli
proti nam j te je navo pogyblepe neodvernuti ;‘ e
kajti da smo pim pihovega blaga ne dali. Sveti
Remuv pravi: „Jas sem nikoli ne milodelavnega
qloveka vidil, ker bi nesreqen konec vzel.' 4
K’ skopim pa no terdoserqnim sveto pismo go¬
vori: ,,Terdo serce de lagoden konec vzelo. 41

Elil. 3 , 27.

4) Moremo mi milodarni no dobrotlivi biti
proti bogim, iz zahvalnosti proti Bogi za vse
pegove dobrote no navo premoxepej kajti da je
vse pegov dar. — Nikaj je ne navega lastnega
ty na totem sveti, vse mamo mi le od Boga, kaj
mi kde premoremo. Mi niq neprineseino s*
soboj na svet sem, ino tydi niq s’ soboj
vzeti, dare ’z pega gremo, nemremo od tega,
kaj smo ty meli. Vse mi xe ty za nas na sveti
pripravleno najdemo, kaj nam treba, kda na
svet pridemo. Vso blago mi le ty od Boga liki
na posodo no pohasnitbo mamo, veq ali mepe,
kak nam boxja milostno praviqnost da, ino smo
te ali za pegove dobrote pemi vseli se zahvalni
skaxyvati duxni. Posebno smo mi zahvalni Bo¬
gi za pegove dobrote, qi mi pe dobro pohasny-
jemo, ino z’ pimi sirotam pomagati nepozabi-
mo }  kajti tydi pim eden del navega blaga slivi.

546 Na sveti Den odvetjara: za Boge,

Hi iz  zahvalnosti proti Bogi vbogim radi dary-
jemo, nas Bog nede nikoli zapjstil, on Je nam
vseli vetj daval, Sveto pismo pravi: „Ker mi-
lodare dava, nede nikoli v’potrebo privel, ino
ker sirote zametava, de nekda v’ sirmavtvo pad-
nil.“ Pris. 28 , 27 . Ino sveti Auguvtin pristavi:
„Vmoril si ti tistega, kerega si ne hranil.**

To so ali imenitneži zroki, za volo kerih
smo mi dušni v’ navi vesti, sirotam daryvati od
navega glevtva, no i)im pomagati. Zdaj pa ve
vam tjem naijin pokazati, kak mi daryvatimore¬
mo, ino od tega v’ drygi polovici,

II.

Katjin no viša, kak bi se nava radodarnost
skaxyvati mogla proti bogim, je tota: 1 ) ’z  do¬
brega serca, ’z dobre vole brezi vsega mermra-
oja, 2 ) ’z dobre misli no ’z dobrega nagleda.

l) Kava radodarnost se more zgoditi ’z do¬
bre vole, ’z dobrega serca razvi vsega mermra-
jja. — Brezi vsega pregovarjala no protigovo-
rerja moremo mi daryvati: Veselje moremo v’
serci meti, velko veselje, tji mi priliko mamo,
navemi blixnemi kako dobroto skazati, naj vek-

žo  veselje, tji bogemi potrebnemi dar damo.
Veselje mi moremo meti, tji mi z’ navim premo-
xei)om za navo dyvo skerbeti znamo. Radi mo¬
remo mi dati no ’z  dobre vole , ino ne menjati,
ali prositela s’ terdimi no liydimi besedami xdli-
ti 5  kajti tji smo mi potrebni no prositi moremo,
nas tydi xalosti, tji se nam byde besede davajo.
Hi pa bogemi ne mamo kaj dati; te pa ga z’ le¬
pimi no dobrimi besedami odpystiti moremo ;
kajti da je on ne duxen navib lagodnih besed

547

Na sveti Den odveijara: za Boge.

poslvvati. Sveti Pavel pravi: „Vsaki vqini, kak
si je v’ svojem serci naprejvzel, ne iz xalosti
ali po silij kajti radovolnega davavca Iybi Bog.“
1 . Kor. g, 7. Ino Jezuv pravi: „Kaj vi koli ed-
nemi med totimi malimi date, to vi meni date.‘ e
Mat. 25 , 40. Sveti Leo pravi: „MiIovitno ser¬
ce ma vseli kaj dati, skopo pa nema nikoli niq.“
Dve reqi posebno nav zveliijar Jezuv Kristus v’
svetem Evapgelji od nas meti qe: On najmreij
veli: „Naj sejo vase ledevja opasane, ino svetila
goreqc v’ vavih rokah.“ Lyk. 12, 35. Sveti
Gregor Papev pravi na to: Mi navo ledevje

opavyjemo, qi poxelepe mesa skoz odderxav-
nost poteremo. Alipa da niq nevala, hydega
nedelati, qi bi se nebi tydi kdo skerbel, do¬
brih del opravlati, qasi Jezuv pristavi: ino go-
reqe svetila v’ vavih rokah. Mi derximo gore-
tje svetila v’ navih rokah, kda mi navim blix-
nim skoz dobre dela zglede lytpi kasetno. Od
totih del Gospod resnično pravi: „Vava lyq

naj sveti lydem, naj oni vave dobre dela vidi¬
jo, ino veliqestijo vavega oqeta, ker je v’ nc-
besah."

2) Mi moremo dobrotlivi proti vbogim ty-
di biti iz dobre misli ino ’z dobrega nagleda. —
Navo serce nesme, qi komi kaj damo no kaj do¬
brega vqinimo, kaj nepridnega , nedostojnega
misliti. Nesmemo ’z lastnohasnitnosti dobrot¬
livi biti, ne kaj bi nam ov mogel to pa povernu-
ti, alipa za tokaj dobrega vqiniti, kaj smo x)e-
mi dali. Mi nesmemo meniti , ki bi on duxen
bil, nam za toto navo dobroto kaki hasek vqi-
nitij kajti te bi nebla veq dobrota ali milodar:
temoq posoda, ali mi bi za platjo rjemi davalij
kajti mi nesmemo lastnohasnitni pri tem biti.
Na dale mi nesmemo se skoz milodare skaxyvati
Svet. Dol. 37

548 Na sveti Den odveqara: za Boge.

proti drygim lydem z’ našim premoxei)om, ali
da bi sltos to si posvetno qast pripravlali, ali
pri lydeh hvalo iskali: temoq to se more zgo¬
diti v’ ponixnosti no poboxnosti serca, bogim
na hasek no pomoq. Sveto pismo pravi: »Hi

ti daryjes, dak tvoja leva roka nesme znati, kaj
tvoja desna dela, naj se tvoj milodar na skriv«
nem zgodi, ino tvoj ona, ker na skrivnem vidi,
bode tebi plaqal 5 “ Mat, 6, 3. 4., to je, ne se
ti treba skoz milodar lydem kazati , ali pri gih
z' gem hvale iskati. Apostolsko djage vyqi:
,,Jas sem vam sve pokazal, da se tak delati no
slabe gorjemati more, ino zmisliti na Gospodo¬
vo besedo, kero je rekel; davati je dosti blaxe-
nese, kak jemati.“ Dj, 20, 35. Toti nagled
hi tydi mi vseli pri daryvarji meti mogli. Sveti
Gregor vyt[i: »Dvojo ali je, kaj se nam zapo-
vedava; našo ledevje*opasyvati ino svetila der-
xati, naj bi tydi snaxnost qistosti bila na teli,
ino lyq resnice v’ opravili. Našemi odresiteli
se tydi edno brezi ovega nemre nikoli dopad-
nuti: qi ali tisti, ker dobre dela opravla, se
poxelnosti gerdobe nezapystij ali tisti, ker se
skos qistost iskaxyje, neopravla dobrih del (se
i)emi nikak nedopadne). Neje ali ijistost razvi
dobrih del velka (no dosti vredna): tydi ne
niedno dobro delo brezi qistosti. Alipa qi sc
obojo zgodi, ostane, da kdo koli toti je, naj
z’ zavypagom proti nebeški domovini ide , ino
se naj nikak od grehote zavolo qasti totega sve¬
ta proqneodderxi}“ temoq iz lybezni boxje se
more qlovek spobolsati no greha ogibati, ino iz
lybezni boxje no blixnega nega daryvati j toti
nagled pri obojem moremo meti.

Na sveti Den odveqara : za Boge. 54 q

Tak smo se zdaj navqili naqin, kak se ma
navo milodarepe zgoditi, naj bi Bogi dopad-
livo bilo.

Ti pa, nebevki zveliqar Jezuv Kristuv! vze
mi nav dar, kerega ti mi zdaj za boge prinesti
qemo, radovolno gor; kajti mi smo se ravno
zdaj dobro navyqili, kak bi ga tebi dopadlivo no
bogim hasnovitno prinesti mogli; ino smo se
navyqili perle zroke, zakaj moremo boge dary-
vati. Je, nebevki kral! mi tebi toti dar dnes
qemo prinesti is pokornosti no lybezni proti te¬
bi; iz lybezni proti navim vbogim bratom, za
volo navega lastnega dyhovnega no telovnega
haska, iz zahvalnosti za vse tvoje velke nam da¬
ne dobrote. Je nebevki Zveliqar! mi tebi nav
dar v’ spodobi sirot qemo ’z dobrega serca, ’z
dobre vole no z’ veseljom, radi no razvi vsega
pregovora ino tydi iz dobre misli no ’z dobrega
nagleda prinesti. Je tebi samemi mi toti dar
prinesti hoqemo v’ spodobi bogih, ino ti bov
nas za pega z’ nebevkim kralestvom plaqal j za¬
kaj ti sam praviv: „Prite vi blaxeni mojega oqe-
ta, posedite kralestvo, kero je vam pripravleno
od zaqetka sveta. Jas sem laqen bil, ino vi ste
me nasitili; jas sem xejen bil, ino vi ste me na¬
pojili ; jas sem nagi bil, ino vi ste me oblekli;
jas sem popotnik bil, ino vi ste me na stan vze¬
li; jas sem betexen bil, ino vi ste me obiskali;
jas sem v’ vozi bil, ino vi ste k’ meni privli, —
Resniqno vam povem; kaj ste vi ednemi totih
mojih naj menvih bratov vtjinili, to ste meni
vqinili.“ Mat. 25, 34 — 36. 40. Vlomi laqne4ni
tvojega kryha, pravi Bog sam skoz preroka, ino
potrebne no popotne vodi notri v’ tvoj hram :
qi vidiv nagega, obleqi ga, ino nezaverxi tvo¬
jega mesa.“ Iz, 58 > 7. S’takimi mislami serca

37 *

550 Na sveti Den odvcqara: za Boge,

ali mi qemo dnes nav milodar novorojenemi Je.
zuvi za boge prinesti', posebno za odpyvege na-
vih grehov. Zato pa ty zdaj vsaki ma priliko,
ker je krivično blago pod se spravil ino tistega
nemre veq lastniki, ali kerim za gem slivi, na-
zajdati, toto req bogim dati, ali za go drygi
dar, naj bi svoj greh pokril no odpyvege no
zveliqage shos provgo bogih dobil 3  kajti— Je-
zuv pravi: „Delajte si prijatele od krivičnega
blaga, naj kda vi stradate, oni vas v’veqnepre-
bivaliva vzemejo.“ Lylt. 10 , 9 , Amen,

Na Vy zem odveiiara:

za Boge.

„Zahej pa je stal no Gospodi rekel: Gospod!
pol mojega glevtva jas dam sirotam 3  ino
qi sem koga kaj vkanil, povernem vtiriverst"
no.“ Lyk. ig, 8 .

Lovko figovo drevo.

Po besedah odebranega Evaggelja se je ti¬
sto veijer, k3a je Jezuv Zaheja dol ’z lovkega
figovega dreva zezval, gegovemi hrami naj vek-
Va sreqa nagodiIa 3  kajti tisti den no tisto veqer
se je spobolval no spokoril Zahej, ker je med
oqitne grevnike liki zakriqani vujemavec slival,
ino se xe na lovkem figovem drevi k’ Jezuvi
preobernil, no gega ves Iybiti zaqel, Jezuvi se

551

Na Vyzem odvepara : za Boge.

jetydi tak dopadnul, da je rekel Zaheji, ker je
na lovko figovo drevo splezil od ]ybezni xele,
naj bi Jezuva krez lydi viditi mogel: „Zahej,

stopi hitro dol ; kajti dnes morem jas v’ tvojem
hrami ostati, ino on je hitro dolstopil no pega
z’ veseljom gorvzel/ 4  Zahej je zavergel no zgre-
val svoje grehe, ino zapel pokoro delati no do¬
bro piniti. Zato pa se jo ne samo perni no pe-
govemi hrami tisto veper srepa na godila, da je
tisto lovko smokovo drevo tak lepi no tak vre¬
den sad, najmrep spobolvanega grevnika za ne¬
besa prineslo; temop tisto lovko smokovo drevo
pri Jerihi je tydi velki, no bogati sad vsem bo-
gim v’Jerihovkem mesti porodilo; kajti, dare
so ovi lydje to vidili, da Jezuv pri grevniki stan
jemle, no mermrali: je stal Zahej, no rekel
Gospodi: Glej Gospod! polovico mojega pre-
moxepa dam jas bogim, ino pi sem koga kaj
vkanil, dak pemi dam po vtiri gibe pa nazaj.
Ino Jezuv zapne na to: Dnes se je totemi hrami
zvelipape nagodijo , da je tydi on Abrahamov
sin : kajti plovepji sin je privel iskat no zveli-
pat, kaj je prejvlo. u  Lyk. 19, 0  —10. Toto
dobroto no toti sad je prineslo tisto smokovo
drevo pri Jerihi Zaheji no sirmakom! Je ali ne
toto drevo nekvega premivlavapa vredno, kero
je tak imenitno, da Evapgelje telko lepega od
pega govori? Zato si tydi mi pemo dnes blixe
k’ totemi drevi stopiti, no pegov sad bole pre-
mivlavati; si pemo naprejvzeti, od totega lov-
kega figovega dreva vep govoriti, no si hasno-
viten navyk ino sad za navo dyvo ’z pega terga-
ti no jemati. Ino na toti konec naj bol ve bode,
iji mi pitamo no premivlavamo v’

552  Na Vyzem odvepara: za Boge.

I. deli: Kaki sad je prineslo lovko figovo dre¬
vo Zaheji ? ino v’

II. deli: Kaki sad rodi toto lovko figovo drevo
za nas ?

Prosmo pa mi naj perle Boga, naj toto lov¬
ko figovo drevo nam no bogim nave fare ravno
taki sad prinese, kak je Zaheji no bogim Jeri-
hovkega mesta prineslo, ino se k’temi dobro
pripravmo,

I.

Kak srepen je bil Zahej skos to, da je na
lovko figo, on kak grevnik sam lovki, splezil
pri Jerihi tam, kde je ravno Jezuv mimo vel j
Kajti na totem drevi je pravi sad za nebevko kra-
lestvo v’ pegovem serci zrasel $ kajti toto drevo
je zdaj ne vep lovkega sada nosilo 5 temop spo¬
korjenega grevnika, pravi dober sad, kerega si
je Zahej ’z pega natergal. On je ’s totega dreva
dolprinesel: l) pravo pokoro, 2) obilno da«

rovitnost, 3) zvesto povernepe ljdskega blaga.

l) Pervi sad ali je, kerega si je Zahej dol
’z lovkega figovega dreva prinesel : pegova pra¬
va pokora. — Xe to, da je Zahej od selepa Je-
zuva viditi, kda je zvedil, da skoz Jeriho gre,
na drevo splezil, da ga je za volo svoje male
zrasti napi prež lydi ne mogel viditi, kaxe, da
se je htel spobolvati. Ino Jezirv vsegavedejo-
qi je xe od zdalep gor na lovko figo v’ pegovo
serce vidil, da se je spokoril, ino milost pego-
ve nazopnosti je zdaj Zaheja vsega popunoma
spobolvala. Jezuv je tydi xe od zdalep svojo
veselje k’ pobolvanemi grevniki kazal, ino po-

553

Na Vyzem odveqara: za Boge,

stal na poti pred drevom, bero je vreden sad
pokore nosilo, ino ga ves veseli prijatelno dol
’z dreva zval z’ besedami: „Zahej, hodi hitro

dol3 kajti dnes morem jas v’ tvojem hrami (na
stani) ostati.^ Lyk. 1Q, 5. Is tega mi lepo vi¬
dimo, da se je Zahej popunoma od svojega kri-
viqnega no grešnega xivlepa spobolsal, ino ves
Boga lybiti zaqel, ino se Jezusi tak moqno do-
padnil, ki si je pri pem stan zebral. Toti sad
prave pokore si je Zahej ’s totega dreva nater-
gal. O sreqno drevo, hero tak vreden sad pra¬
ve pokore, spobolsanega grešnika porodi! O
sreqen hram, ker spobolsanega grešnika obda¬
va! Jezus jemi je rekel: „Dnes se je totemi hra¬
mi zveliqanpe nagodilo, da je tydi on Abraha¬
mov sin j kajti qloveqji Sin je prišel iskat no
zveliqat, kaj je prejslo. 4<  Lyk. 19, 9. 10. Sveti
škof Ambrož pravi: „Zahej postave mali, to je,
skoz nikakso vrednost narojene blaxenosti viso¬
ki, mali na zaslyxih, kak lystvo narodov, kak
je ijyl od prihoda Gospoda no zveliqara, kere-
ga so pegovi ne gorvzeli, je pega htel viditi.
Alipa niše Jezusa lehko nevidi, niše nemre Je¬
zusa viditi, postavleni na zemli. Ino da je ne
prerokov, ne postave imel, za milost naravne
spodobe, je splezil na loško smoko, da je praz¬
nost xidovov s’ svojimi nogami spoklaqil, no ty-
di blodke visese starosti spobolsal $ ino zato
Jezusa na stan znotreh v’ hram vzel.“

2) Kak popunoma no sqista je ali Zahej
spobolsal svoje grehe, kak moqno ga je greva,
lo qrez pe, kaj je svojega Boga tak moqno raz-
xalil, da je htel taki boxji razxaljeni praviqnosti
zadosti qiniti, no boxji serd od sebe odvernuti
skoz radodarnost, ino to je drygi sad, kerega
si je Zahej ’z loške smolte vtergal no v’ svojem

554  Na Vyzcm odveijara: za Boge.

serci dolprinesel, najmreq ^egova darovitnost
proti bogim sirotam. — Xidovom je neblo po
voli, da si je Jezuv pri grevniki stan vzel, ino
so nazoqi vseh lydi tam mermrali: alipa Jezusi
se je dopadnil Zahej ; bajti on se je ’s serca
prav spokoril, ino pred vsemi nazoqi povedal:
„Gospod! polovico mojega glevtva jas dam siro¬
tam." Lyk. 19, 8- Zahej je spoznal, daje  mi¬
lost no prijatelstvo boxjo ve le dosti vekvo bo¬
gastvo, ino da je zveliqape dyve naj veq vred¬
no, veq kak vso tjasno blago no ves svet, zato
pa je rajvi polovico svojega blaga med sirmake
razdaval, kak pa bi pystil svojo dyvo na pogy-
blege priti. Tak spobolvani no zgrevani je bil
Zahej. Je resniqno, on bi tydi raj vso svojo
premoxeqe sirmakom dal, svojo xivle:ge zapy-
stil no smert terpel, kak pa bi svojo dyvo pod
zgybo priti pystil, O sreqno drevo, kero tak
dober sad porodi! na kerem se je Zahej daro-
vidnost navyqil, s’ keroj je on boge siromake v’
Jerihi daryval, s’ keroj je on Jezuva hranil,
napajal no stanyval ; s’keroj je on svoje grehe
pokrival. Sveti Ambrož pravi: „Ino dobro je
splezil na drevo, naj bi dobro drevo dober sad
rodilo, ino ’z naravne lovke fige vrezan, ino pro¬
ti naravi vcepi en v’ dobro oliko, bi sad postave
mogel prinesti."

3) Tretji sad, kerega si je Zahej dol ’z lov¬
ke fige prinesel, je rjegovo zvesto povernepe
lydskega blaga. — Zahej je taki tydi s’ pri-
pravlenim sercom obcqal Jezuvi; „lno qi sem
koga kaj vkanil, po vtiri gibe qcm pemi pover-
nuti." Lyk. 19, 8. Mi vidimo, kak priprav-
leni je on bil, povernuti; kak qcrstvo je on
krivico spoznal; kajti ne je samo vedil, da je
blixnemi kvar no krivica, q« pemi qegovo bla-

555

Na Vyzem odveqara : za Boge.

go vzemej temoi[ je spoznal tydi tisti It var, lte-
rega blixni ma, da si skoz to, ltaj je jemi dry-
gi vzel ali zaderxal, nemre haslta delati, ino qi
duxe kdo kriviqno req ma, vekvi graqyje ltvar
ovemi, da zgybi tisti hasek, kerega bi si on s’
svojim blagom spravlalj kajti toti hasek ma zdaj
ov, ker je rjegovo blago pod se spravil ali za-
derxal. Zato pa je grevalo Zaheja tak moqno,
da je po štiri gibe kriviqno req povraqal no na-
zajdaval, naj bi tydi kvar popravil no plaqal
hasek, kerega je ov ne meti mogel. Vsejehtel
od sebe spraviti, ino si vqista svoje roke no
serce od kriviqnega blaga miti, naj bi ga nebi
na dyvi nikaj no na ijegovem zveliqaqi gybilo,
ino naj bi nebi za niq mel potel raquna davati.
Tak se je Zahej spobolval, ino tak vreden sad
prave pokore no pobolvapa si je ’z loškega figo¬
vega dreva prinesel. Kriviqno blago je med sir-
make daval, dobrotlivost je opravlalj lydsko
blago je nazajdaval po vtiri gibe, naj bi si pri«
jatele ’z bogih no okvarjenih delal, beri bi qe-
mi za odpyveqe grehov no nebesa prosili, ino
naj bi nekda v’ veqno prebivalive vzet bil. ča¬
stivreden Beda pravi: „Ino to je tista mudra
prostost, ltero si je ’z lovke fige oqiten grešnik
liki sad xivleqa nabral •,  najmreq vzeto nazajdati,
lastno zapystiti, viditno zaverqti, za neviditno
tydi mreti xeleti, sebe samega zatajiti, ino Go¬
spodove stapipe, kerega ve nevidi, nasledyvati
xeleti.“

Taki sad je prineslo lovko smokovo drevo
Zaheji. Zdaj pa ve se qemo podvyqiti, kaki sad
ono tydi nam ma prinesti, v’ drygem deli.

5 56 Na Vyzem odveqara: za Boge*

11 .

Toto Jerihovlto lovko figovo drevo spomina
nas vsakega na svoj stan no premoxepe. Neki
ma vekvo, neki raenvo, neki malo ali celo lov¬
ko hixovape, da jemi neprinese dosti. Alipa qi
je ravno pegovo hixovape malo, tak da se on na
lovkem drevi znajde, Jezuv pega le rad dol zove
’s totega dreva, no qe k’ pemi na stan iti, qi je
le on spobolvani tak kak Zahej, rji je ravno ne
tak bogat, kak on. PJegovo malovredno drevo
pemi le taki hasek zna prinesti, kak Zaheji,
najmretj: i) preobernepe svojega serca, 2)

darovitnost, 3) povernepe lydskega blaga, qi
tako ma.

1) Pervi sad ali, na kerega nas spomipa Je-
rihovka lovka figa, no kerega nam dava, je po¬
kora ali preobernepe navega serca. — Hji je
ravno plovek na lovkem drevi, rji je ravno sir-
mak no nebogat, svojo serce deno on lehko
preoberne od hydega na dobro $ pokoro je deno
on duxen delati, no se hydega odpovedavati no
dobro tjiniti, kajti za tega volo je na sveti v’
nekvem stani, ino za tega volo ma boxjo mi¬
lost: rji je ravno na bornem no lovkem drevi,
sad pokore jemi deno rodi. Vsem se totiEvap-
geli bere no oznanyje, vsakemi stani, naj je
bogati, ali sirrnarjki 3 kajti k’ pokori so vsi po¬
zvani, vsi si znajo’z dreva svojega stana vreden
sad pokore natergati, naj bi se vsi zvelitjali.
Jezuv se tydi pred vsakim grevnikom vstavi, ino
ga zove na pokoro rekoij; stopi hitro dol ’z Iov-
kega , od hydega, spobolsaj se, kajti dnes jas
ijem k’ tebi na stan iti.“ Vsaki zna svoje grehe

557

Na Vyzem odveqara: za B6ge.

spoznati no tiste zaverqti no zgrevati, ino si
kak Zahej lepega no dobrega sada pokore no
dobrih del ’s svojega dreva natergati; vsaki zna
Abrahamov sin postati, to je, vsaki zna Bogi
slyxiti no dobre dela opravlati, kak Abraham,
ino Jezus de tydi pega za Abrahamovega sina
imenyval, no pemi zveliqape prinesel, Bog
sam pravi: „Obernite se k’meni, vi odstoplivi
otroki, jas vas qem od vašega odpada ozdraviti/ 4
Jer. 3 , 22. Jezus sam, ker je dnes kak prema-
gavec greha no smerti od smerti stanil, nam
grešnikom prizava, tydi od smerti greha gor-
stanuti no ga zapystiti. Vsaki zna dobro drevo
biti no dober sad roditi, vredno pokoro vqiniti
no dobre dela lybezni na svojem potrebnem
blixnem brati opravlati, ino se hydega no greha
ogibati ;  kajti Jezus se priti: „Vsako drevo, ke-
ro ne rodi dobrega sada, bode poderto, nov’
ogen verxeno,“ Mat. 7, 1Q.  Vsaki grešnik zna
vqiniti, kaj sveti Ambrož od Zaheja govori:
„Žaheja je zato Kristus poglednil vujvekj kajti
xe se je on skos visokost vere med sadom novih del
liki na višini rodovitnega dreva kazal. — Zahej
na loški ligi je najmreq novi sad novega qusa,
naj bi se v’ tem tydi to spunilo. „Figovo drevo
je pognalo svojo popovje.“ Pes. 2, 13, Tak zna
boxen stan spobolšanega grešnika z’ dobrimi de-
lami v’ nebesa prinesti«

2) Drygi sad, na kerega nas opomipa loš¬
ko figovo drevo pri Jerihi, je darovitnost, •—• Mi
se ravno qlovek na loškem drevi znajde, to je,
ui ravno malo premoxepe ma, ltero pemi nero¬
di dosti, nekaj si deno nekde zna odtergati no
prihraniti, da qasi kako delo lybezni no milo-
serqnosti, svojemi nevolnemi no potrebnem!
blisnemi yqini, Xe misel, da nam se le bolse

558 Na Vyzcm odveijara: za Doge.

je, ino smo ne tak nevolni no sirmaki, kaktoti
Logi no nevolni, keri si morejo od dveri do
dveri xivex prositi, xe tota misel, lybleni krist¬
jani! nas more gibati, si nekaj od svojega od-
tergati no pim pomagati. O kak srebni smo ve
mi vseli, da ve nekaj znamo Logim blixnim po¬
moliti! O kak sreqni smo ve mi vseli, verni
moji! da nesmemo si vxiveva od hrama do hra¬
ma prositi! Darymo mi ali boge na dnevni den,
kellto naj bole premoremo! Posebno pa grevni-
ka, ker od Boga odpyyepe grehov potrebno ma,
vsakega more potrebnost no sila totih bogih gi¬
bati, pim zosebno dnevni den , kda se posebno
od cirkvi za pe skerbi, svojo darovitno roko
odpreti, no pim v’ imeni Jezuva pomagati, od
smerti stajoijega, ker je sam bogi bil, ino pra¬
vi : „Kaj ste vi ednemi totih mojih naj menvih
bratov dali, to ste vi meni dali/' Mat, 25,  4 o.,
to de vam vse nelida obilno poverpeno. Mi vsi
pa smo grevniki, vsi mamo odpyvepe grehov
potrebno, Darymo zato dnes radi bogim, naj
mi skoz milodar vnp^ino navili grehov pokrije¬
mo }  kajti sveto pismo nas vyqi, da milodari po¬
krivajo nave grehe ino nas od pih qistijo. Jezuv
pravi: ,,Davajte milodar od tega, kaj je prekev-
nega, ino vse de se oqistilo.“ Lyk. ll, 41. Pre¬
rok Daniel je grevnemi krali Nabuhodonozori
tanaqil: „Zato, Gospod kral! se ti naj moj ta-
naq dopadne : ino odrevi si tvojo dyvo z’ milo-
darom, ino tvojo hydodelo z’ miloserqnosjoj
proti bogim.“ Dan. 4, 24- Sveti Ambrož pravi
od Zaheja: „Ino lepo prednik vujemavcov na¬
pela. Kdo bi mogel nad soboj zdvojiti, kdaty-
di tisti, ker obrest is kanosti ma, k’ zveliijapi
pride l l(  Darovitnost je ali dfygi sad, kerega nam
dava Jcrihovko lovko figovo drevo,

Na Vyzem odvetjara: za Boge. 559

3) Tretji sad je, kerega si je Zahcj ’z lov¬
ke smoke vtergal, no na kerega on tydi nas
spomina, poverne^e lydskega blaga. — Zahej
je rekel: „Gospod! polovico mojega blaga jas
dam sirotam, ino qi sem koga kaj vkanil, rjemi
po vernem po vtiri gibe. Lyk. 19, 8 . Hi nemrc
qlovek vqipenega kvara tistemi povernuti, ke¬
rega je skvaril, ali vzetega blaga tistemi na*
zajdati, keremi slivi, ali pegovim lydemj ma
priliko na bogih to vqiniti. Vsaki svojo blago
rad ma, zato pa odvzeto ali najdeno, ali shra-
ijeno, ali zastavleno more pemi, alipa qi last¬
nika nega veq, ijegovi rodvini, alipa qi je toti
tydi ne mogoqe nazajdati; te majo bogi na tisto
pravico. Tak tydi qi reqi nemre nazajspraviti
kdo, te se more dryga taka req ali telko, kel-
lio je req vredna bila no vqipeni kvar znesel,
sirotam dati j kajti tak se revi qlovek te greha
no hyde grizeqe nemirne vesti 5 qlovek dobi
sladek mir v’ svojem serci j kajti da se ijemi
greh pri Bogi odpysti, da je kriviqno blago od
sebe nazaj spravil ali med sirmake dal, Tak je
Zahej vqinil, se grehov revil, mir serca no ve¬
selje dobil, ino se Jezuvi dobro dopal. Jezuv
pravi: „Delajte si prijatele od kriviqnega blaga,
naj dare vi stradate, oni vas v’veqne prebiva-
liva gorvzemejo.** Lyk. 16, 9 * Sveti Ambrož
pravi: „Kak je bogastvo napota hydobnim, tak
je dobrim pomoq k’ kreposti. Bogat je resen
Zahej, ino zvoleni od Kristuvaj alipa le skos
to, da je polovico svojega blaga bogim dal, ino
po vtiri verste povernil, kaj je po kanosti jemal,
— je obilnevo plaqo, kak je daval, dobil?

Taki sad nam dava ali toto sreqno, qi rav¬
no lovko, Jerihovko figovo drevo.

560 Na Vyzem odveqara: za Boge,

Mi smo ali toto drevo zdaj preglednuli, ino
najsli lepi sad na pem, qi je ravno lovko. Mi
smo vidli, kak spokorjeni je Zahej ’z pega sto¬
pil, kak daroviten proti bogim, ino kak je vso
kriviqno blago no vtppeno krivico povraqal. —
Tydi nam de toto drevo lepi sad prineslo ; tydi
nas spomipa toto drevo no Zahej na pokoro, na
dorovitnost, posebno dnes proti bogim, ino i|i
smo koga zeskodili, nas vyqi Zahej, povernuti,
no kvar popunoma popraviti. Skaxmo se ali
dnes po Zahejovem navyki darovitni proti bo¬
gim, naj se Jezusi, ker je dnes od smerti sta-
nul, tydi tak dopadnemo, kak Zahej, naj on
tydi nam nase grehe odpysti, ino k’ nam na
stan pride j skaxmo se proti Bogim darovitni no
spobolsajmo od grehov; kajti tydi nas Jezus
dol ’z loškega dreva, ’s hyde no grešne poti
k’ sebi zove, dobrih del opravlat. Skasmo se
dobrotlivi dnes proti sirotam; kajti tydi nam
de se sreqa nagodila, tydi k’ nam de Jezus pri¬
šel, tydi mi mo, qi se spobolsamo no dobre
dela opravlamo, Abrahamovi otroki; kajti on
je tydi nas prišel iskat ino na veke zveliqat*
Amen.

561

Na svetenjost nove Me^e,

ali pri

P r i m i c j i.

„Jas bom pred altar stopil, k’ Bogi, ker mojo

mladost razveseli/' Ps. 42, 3.

Pomen nove mese. — Nave duxnosti.

Sveti Kvido, sin blagih no poboxnih star-
vov, se je blizo pri Raveni v’ neki vesi narodil.
Polek dobrega zredepa je dobil tydi podvyqepe
v’ vednostah, kde se je nagnete k’ dyhovnemi
stani v’ rjegovem serci preveno bole odmotalo.
Alipa po voli svojega oi{e bi se on mogel liki ste-
bleni obderxatel roda oxeniti. Te je rekel Kvi¬
do : Dve neveste se ifete xe mojega serca prije¬
ti. Edna nevesta je vabliva no blaga, mudrano
poltena 5  alipa boga, T[i se ravno za bogato da¬
va, ino polek tega prevzeta, no kak vremen ve-
gava. Skoro je ispyvena no vesela, te pa po¬
bita no xalostna$ zdaj je  ednemi dobrovolna,
naglo pa pa hydonagajavna, tak da si on prisoj
nikalmh dobrih dnevov obetati nemre. Ova pa
je dugo ne tak vabliva no blaga, se tydi malo
pot{tyje; zato pa ma odvise bogastva. Ona je
ne nevovliva, prevzetna no mertjliva, kak po-
prejvna j temoij pri vsoji tihotnosti no ponixno-
sti preveno ijerstva no prijatelna, ino ga je xe,
i{i ravno ne ve, kak bi si zaslyxil, z’ naj vekvi-
mi dokazi svoje prijaznosti no lybezni napunila.

502

Na svetepost nove Meve etc,

Zvolitvo, pristavi sveti Kvido, pysti on oqi.
Toti, ker je svojemi sini bole sreqni *), kak
pred oqmi sveta navidani zakon vovil, je zvolil
krotko nevesto, Skoro na to je zvedil oqa na
qydo, da je sin pod nevestama posvetno no dy-
hovno xivlepe zastopil. Kajti Kvido je prijel na
neki poti v’ Rim pervi red ali xegen, no se po¬
rodil dyhovnemi stani. — Tydi nam dava Jezuv
volo med dyhovnimno posvetnim stanom. Ino,
lybezniviKristjani moji! kaj pomeni navo dnevno
tak velko no vtetlivo svetepo vkypzebrape ty
na totem svetem mesti ? Je resniqno niq dryga
ne, kak mi smo privli sem sveteposti obhajat,
da si je pa eden med nami po izgledi svetega
Kvida mevni stan zvolil, ino dnes svojo pervo
sveto mevno porotptvo svojemi Bogi no zveliqa-
ri Jezuvi Kristusi na spomin poraqati qe. Dnes
mi pega qyjemo operviq besede govoriti k’ Bo¬
gi : „Povli vyn tvojo Iyq ino tvojo resnico, one
me naj vodite no pelate na tvoj sveti breg, ino
k’ tvojemi vatori, Ino jas bom pred altar stopil,
pred Boga, ker mojo mladost razveselyje,“ Ps.
42, 3. 4. Ino jas bi mogel, zvoleni vkypzebra-
ni! v’ pegovem imeni dnes k’ vam govoriti, ino
pegovo vovitbo no xelepe vam oznapyvati. Mi
zato, Lybeznivi! qemo zdaj na navo naj vekvo
veselje pomen dnevnega obhajila no svetepo-
sti premivlavati, ino tydi nave duxnosti polek
spoznati. Moj govor zato raspadne na dva
dela. V’

*) Od mevnika se zna tydi reqti: oni }  na me¬
sto : od.

Na svetepost nove Meve e tc. 563

I, vam pem pokazati pomen dnevne svete-_
posti, v’

II, pa nave duxnosti pri totem svetem ob¬
hajili.

Poglednite pa tydi vi vsi ta pred altar, ino
si proste milost od Jezuva, toti navyk prav za-
popadnuti, ino si ga v’ hasek jemati, ino bodte
prav pripravleni,

I.

Dnevna vesela svetepost, Verni vkypzebra-
ni! nas opomipano vypi, da se je nav nazopen
novosegnani mevnik 1) boxji siyxbi poropil,
2) za oskerbnika navih dyv, 5) da se dnes za
toto srepo Bogi zahvali, no k’ totemi velkemi
no tevkemi stani pri svoji pervi sveti mevi Boga
za pomop prosi.

l) Dnevna svetepost nas vypi, da se je nav
novi mevnik boxji slyxbi poropil. — Med vno-
goterimi stani, keri se na sveti znajdejo ino plo-
velta srepnega naredijo, se je navemi Visoko-
vrednemi le mevni stan ,naj bole dopadnil. K’
totemi svetemi, ino naj prednevemi stani se je
on po svojem celem ravnapi svojega dyha no
serca napotil no pripravil, Bogi vsegamogop-
nemi no naj mudrevemi ravniteli no zderxateli
celega sveta se je tydi tota zvolitva celo dopad-
nila, ino on si je tydi pega za svojega slyxeb-
nika zvolil ino poterdil rekop: ,,Ti si mevnik
— po redi Melhizedehovem.“ Ps. 109, 4, Nav
novoxegnan mevnik je postal Jezuvov nasledov-
nik, je zapystil vso posvetno srepo no razvesel-
nosti, ino je vel za Jezuvom, no za pegovimi

Svet. Del. 38

504 Na svetepost nove Mese, etc.

Apostoli no vyqeniki, naj bi tydi pegov vytje-
nik bil. On se je pripravil Jezusovo nekervavo
poroiptbo na pegov veqen spomin opravlati, za
qem zveliqeqo Evapgelje xelei{im dysam ozna-
nyvati, pim Iyq prave vere na pot proti nebe-
sam pri svetem kersti vujxigatij dyse cd made-
sov greha prati; s’ kryhom nebeškim hraniti,
no z’ vodoj boxje milosti napajati. K’ toti slyx-
bi Jezusovi se je on pripravil. FJega si je Bog
zvolil, naj bi bil mesnih po Melhizedehovem re¬
di, ino se veq, naj bi najmreq v’ kryhi no vini
pravo Jezusovo xivo telo no lterv Bogi poraqal
na svetem altari na veqen no zahvalen spomin
Jezusovega tcrplepa no smerti, po pegovi za¬
povedi: „To vqinte na moj spomin/' Lyk. 22 ,
19 , „hjega si je zvolil Gospod za mesnika, na
poraqape pemi hvalne poroqitbe," tak moli od
mesnika kersapska cirkva. Zato pa tydi xeg-
nan mesnih dnes pervokrat repe: „Jas qem

stopiti pred altar boxji, pred Boga, ker mojo
mladost razveselyje,“ Ps. 42, 3 . Od pega se zna
dnes reqti: „Z’ oblaqilom veselnosti ga je

oblekel Gospod j ino venec leposti je postavil
na pegovo glavo." Sveti Efrem pravi od vred¬
nosti mcstva: „Mestvo ide gor k’ Bogi, ino pro¬
si , naj bi sveti Dyh dolprisel, ino posvetil da-
re na zemli postavlene; ino lida so poroqene
Strašne skrivnosti, nevmerlivosti pune , skos po-
prejsnega mesnika, ker molitvo za vse opravla:
te dyse pristopajoqe skos tote strasne skrivno¬
sti oqistepe madesov dobijo. — O qydovitna
oblast, kera si se povrednila med nami prebivati
skozi poloxepe rok xegnanih mesnikov."

2 ) Dnesna svetepost nas vyqi na dale, kaj
se je nas’ novoxegnani mesnih za oskerbnika
nabili dyxs Bogi poroqil, — Oskerbitel naših

565

Na svetepost nove Meve, etc.

dyvr je on postal ;  kajti on de qloveki lyq pra¬
ve vere no spoznapa pravega Boga vujxgal; on
de pemi glas nebeški prinesel, de oznanyval be¬
sedo nebeškega oqeta no Jezusa Kristusa na nas
pegove otroke; on de vyqil zveliqeqo pot resni¬
ce no xivlepa. Nav novoxegnani mesnilt bo¬
de pastir dys vernikov, de oje pasel po pavi
zveliqeqega navyka boxjega, ker iz vyst boxjih
gre, ino bo pe vraqal, kak slterben pastir, od
nevarnih pav no zapelavnih stranov, svoje ne-
duxne ovce. On de iskal no zval blodeqe ovce
*8 krive poti nazaj k’ izvoleni qredi boxji spra¬
viti, ino de pe od pihovih krivic no zapit gre-
liov odvexyval, no pihove serca z’ vodoj zveli-
qeqe pokore pral no snaxil od madeva grehov.
On de slyxil svete meve; kajti pega si je Bog
zvolil za svojega slyxebnika, naj bi po rediMel-
hizedehovem, ker je xe tydi kryh no vino pora¬
jal, ino kak je  Jezuv pri zadni veqerji vqinil
no zapovedal, kryh no vino poraqal no na Je¬
zusovo telo no kerv preobraqal, naj bi se skoz
pegove roke Jezuv Kristus sam nekervavo, kak
se je na krixi v’ kervi, svojemi nebevkemi oqe-
ti, poraqal. On de svete meve slyxil za xive
no mertve, ino de molil za xive no mertve,
prosil za odpyvepe grehov ino za vse milosti,
kerih smo potrebni. Nav novoxegnan mevnik
bode hranil dyve vernikov s’ kryhom apgelskim,
ker je ’z nebes dol prišel, ino de pe napajal z’
xivoj vodoj boxje zveliqeqe milosti. On de ho¬
dil betexnih obiskavat, de pim nosil povesele-
pe no pomirepe serca no lehkotepe pihovega
terplepa; on de hodil betexnih no tistih, keri
se na pot v’ veqnost spravlajo, od pihovih gre¬
hov qistit, bode pim prinesel hrano boxjo, stro¬
šek na pot v’ veqnost ino veselje no mir serca }

38  *

5(56 Na ‘svetegost nove Meve, etc.

on de ge mazal s’ svetim oljom boxje milosti,
ino de molil krez ge, naj bi skoz mog svetega
olja no molitve se gim gihovi grehi odpysti!i,
ino oni k’ veselji vegnega zveligaga privli. On
de verne zaroipnike z’ zavezoj svetega zakona
zedigal ino de gim velko milost prinesel, v’ to¬
tem stani pobosno gisto no mirno siveti, no
svoje otroke po kervagskem redi rediti, pod-
vygiti no oskerbeti. O sregna, vesela ino naj
predneva slyxba, keri se je novoxegnan mevnik
porogil za razdelitela boxjih skrivnosti. Sveti
Pavel pravi: „Tak nas naj glovek ma, za Kri-
stuvove stresitele, ino razdelitele skrivnosti box-
jih.** 1 . Kor. 4, 1 . Sveti Dyh pravi: „bjega si
je Bog zvolil, da se je gemi dopadnil.** Sveti
Krizostom pravi: „Mevtvo se na zemli opravlaj
alipa ono je v’ stepen no red nebevkih regi po¬
staviti , ino po naj vekvi vrednosti j da je naj ra¬
rog ne kdo vmerlivi, neti Aggel, neti prcj-
den Aggel, neti kaka dryga stvorjena oblast $
temog sam razveselitel (sveti Dyh) toti red po¬
stavil. — Tak de (vsaki) dobro zastopil, kelke
so mevnikigasti, kelke vrednosti, kelke milosti
svetega Dyha povredneni postali.**

3 ) Dnevna svetegost nas zadnig vygi, da se
nav itovoxegnan mevnik Bogi dnes za svojo sre-
go lepo zahvali, no tydi k’ svojemi velkemi no
tevkemi stani Boga za pomog prosi pri svoji
pervi mevi. — Skoz boxjo pomog no ravnage
se je on vygil no pripravil k’ totemi svetemi
stani, skoz boxjo pomog no ravnage si je on
zvolil toti sveti stan 5  skoz boxjo pomog no rav¬
nage je stopil v’ toti sveti stan, ino dobil od
naj vive vrednevega vkofa svete xegne no postal
mevnik; skoz boxjo pomog no milost stopi on
dnes pervokrat pred sveti altar, ino ge svojemi

Na svetegost nove Meve, etc. 5(5?

Bogi no Jezim Kristuvi svojo pervo zahvalno
poroqitbo prinesti, ino se za toto velko milost
no srepo ponižno zahvaliti ‘ }  kajti izzebral si je
pega Gospod za mevnika k’ porapapi hvalne
poropitbe* — On si prosi dnes Boga no svoje¬
ga Zvelipara Jezuva Kristusa, kerega opervip
dnes v’ svoje zegnane roke premle, ino pegovo
boxjo mater, Prepisto Divico Marijo, za pomop
k’ svojemi novemi stani, ino k’ zvestemi spu-
pavapi velkih no imenitnih duxnosti, kere pe-
mi p egov novi stan nalaga, on si prosi dnes za
pomop, tydi težave no protivnosti totega stana
fehko prestati. Dnes pri svoji novi mevi se on
Bogi zahvali za velko dobroto no milost, kaj
ga je Bog srečnega no veselega do totega si vo-
venega dneva, do stopip boxjega altara ino do
božjega vatora pripelal. Za toto srepo no mi¬
lost se on dnes zahvali svojemi Bogi, ino si na
dale prosi za pomop k’ vernemi no vrednemi
spupavapi svojih dalevnih duxnosti v’ pem. On
se zato dnes naj perle porapa svetemi Dyhi pred
altarom no zove pega na pomop z’ besedami:
„Pridi sveti Dyh.“ — On reqe dnes: „Bog! pri¬
di meni na pomop j Gospod! hiti meni pomagat.
— Na stapipah pred altarom on reqe: „Nava

pomoq je v’ Gospodovem imeni, ker je stvoril ne¬
bo no zemlo “  Gospod! oslivi moj glas, ino
moj kriq naj k’ tebi pride.“ —

To je ali pomen dnevne sveteposti j kaj pa
so nave duznosti pri dnevni sveteposti, bom go¬
voril v’ drygem deli.

568 Na svetepost nove Metre, etc.

II.

Dnevna svetepost nas opomina dale na dux«
nosti, kere smo liki kerveniki nievtvi sploh, ino
novoxegnanemi mevniki zoseb duxni; najmreij
mi se moremo l) dnes dobrotlivemi Bogi za¬
hvaliti, da nam je pa ednega novoxegnanega
dyvnega oskerbnika poslal, 2) moremo mi ty-

di pemi dnes za pomoq od Boga k’ pegovemi
stani prositi, 3) se moremo ze vsoj pokornost¬
jo j no ponixnostjoj p ego vi skerbi za nase dyve
podverijti.

l) Perva nava duxnost dnes je, da se mi
pri obhajili nove meve dobrotlivemi Bogi ponix-
no zahvalimo, kaj nam je pa ednega novoxeg-
nanega mevnika, dyxovnega oskerbnika poslal.
— Nam je pa poslal Bog po svoji velki dobrot-
livosti, posebno na nav dyvoven hasek, ednega
novoxegnanega mevnika za srednika med soboj
no med nami. Nav novopoblagoslavlen mevnik
je postal zato nav srednik me Bogom no med
lydmi, ker nave krivice pri Bogi zravna no spri¬
jazni, ker nas podvyqi no ravna po pravi poti
k’ Bogi, ker nam teme navega slabega razuma
rassveti z’ lyqjoj boxje vere, ino nam pomaga
skyvpavca spoznati no se ga ognuti, no nam po¬
sebno prosi za odpyvepe navih grehov no zve-
liqape Boga. 0  kelka sreqa, kelka dobrota za
nas* mi se ne moremo nikoli Bogi zadosta za
toto sreqo zahvaliti! On je srednik med Bogom
no med nami, da nas z’ Bogom spravla, kda
smo ga razxalili, nam na mesto Boga odvexe na¬
ve grehe, nam spravi odpyvepe grehov no veq-

Na svetegost nove Mene, etc. 5Cf>

ne kavtige, nam spravi milost boxjo no mir ser¬
ca, da navo dyvo od grehov mije, no od ob¬
lasti hydiqa odrevij serditost boxjo pomiri no
potalaxi, ino za nas prosi no moli, ino nas ne¬
davne no qiste k’ Bogi nazajpripcla. Zato se
ali te dnes zahvalmo Bogi za toto naj vekvo do¬
broto, da nam je Bog pa oskerbnika za nave
dyve poslal $ odprimo nave serca, ino molmo
no hvalmo v’ vsi ponixnosti dobrotlivega Boga,
ker je svojo miloserqnost na nami vqinil. Mev-
nik opravla sveto mevo za xive no mertve, ino
moli tydi za sive no mertve, naj bi Bog gim
milostiven bil, gim gihove grehe odpystil, na
sveti sreqne obarval, ino v’ veqnosti pa zveli-
tjal. Besniqno se zna od mevniha povedati,
kaj sveti Dyh pravi od Jezusa; „Glejte velkega
mevnika, ker se je v’ svojih dnevih dopadnui
Bogi, ino je bil praviqen najden, ino je ob
qasi serditbe sprijaznege postal.** Sir. 44, 1(5.
Za toto velko dobroto, ltero je nam Bog pa skoz
novoxegnanega mevnika poslal, se moremo dnes
ponixno zahvaliti j kajti on je nav sredec med
Bogom no nami,

2) Na dale nas dnevna svetegost tydi opo-
miga, novopoblagoslavlcnemi mevniki Boga za
pomoq k’ gegovemi stani prositi. — Vsaki stan
in a svoje texave no svoje bremeni, kere si qlc-
vek v’ gcm na se naloxi no more nositi, Zato
pa je k’ vsakemi stani pomoq boxja potrebna,
ino mi smo duxni, tydi vsakemi k’ gegovemi
stani za pomoq no sreqo prositi. Ino posebno
je k’mevnemi stani boxja pomoq potrebna; d.i
je toti stan naj vavnevi no naj potrebnevi za
navo tclovno no dyvovno sreqo; ino texek, kaj¬
ti mevniki je qlovek s’ telom no dyvoj v’ roke

5 to  Na svetepost nove Meve, etc.

dani, na podvypepe k’ pegovi zemlenski srepi,
no vepnemi zvelipapi, da ga more po nevarnih
no texavnih krajih vrapati no ravnati na vosko
pot proti nebesam. Zato pa si nav novoposve-
pen mevnik dnes pri svojem pervem porapapi
svete meve naj perle Bog za pomop k’ totemi
velkemi no tevkemi stani prosi no zove, ino mi
smo vsi vkyp duxni, navo provpo no molitvo z’
pegovoj zedinuti ino k’ Bogi naravnati, naj bi
ga v’pegovi slyxbi zvestega, zdravega, srepne-
ga no veselega na hasek no zvplipape vsem dy-
vam duge leta obarval. Nav novoxegnani mev¬
nik moli dnes k’ Bogi: „Ti si moja past, ti si
moj varih, o Gospod! ti si mojo glavo zvival
ino si me oslival ’s tvojega svetega brega.** —
Mi pa repmo vsi vkyp za pem: „Gospod je pe¬
ga lybil, ino olepotil pega }  pemi je oblekel
oblapilo pasti.** — Prosmo dnes Boga, naj on
tydi od navega novoxegnanega mevnika repe,
kak je od Davida rekel: „Poloxil sem pomotf
nad mogopnega, ino sem zvival zvolencga od
mojega lystvaj kajti moja roka de pemi poma¬
gala. Naj^el sem Davida za mojega hlapca, z’
mojim svetim oljom sem ga pomazal.* 4  —• Ino
mi repmo: „Nip naj nezamore sovraxnik pemi,
ino dete hydobnosti naj nevkodi nemi.** — Ps.
88 , 20  — 23 .

jj) Zadnip kc  nas dnevna svetepost vyqi,
da se z’ naj vekvoj pokornostjoj no ponixnostjoj
mevnikovi skerbi za nave dyve podverpti mamo.
— Mi otrok qe po dugi no voski bervi prckkrez
nevaren globoki potok srepno no zdrav za svo¬
jim opom priti j se more mopno za pegovo der-
xeqo no varvajopo roko derxati, ino mirno no
zvesto za pim iti. Ravno tak je tydi kristjan

571

Na svetepost nove Mese, etc.

svojem! dyhovnemi pelateli naropeni no v’ roke
dani, ino qi on qe po dugi no voski bervi prek
krez nevarno syrko morje totega, sltysavnega
no zapelavnega sveta priti sreqen no zdrav: dak
se more zvesto no moqno za ravnitno no varva-
joqo roko svojega dyhovnega voditela derxati,
ino zvesto no mirno bres vsega spozablepa no
rastrosepa za pem prekiti, ino se ne od nikak-
^e dopadlivosti opi, ali vyh, ali poqytkov mo¬
titi dati. Zvesto moremo mi od naših dyhov-
nih voditelov Jezusovo besedo pos!ysati no za
Jezusom iti, ker nam zapovedava svoje namest¬
nike zvesto posIysati rekoip „Kdo vas poslysa,
toti mene poslysa, ino kdo vas zaverxe, toti
mene zaverxej kdo pa mene zaverxe, toti za-
verxe tega, ker je mene poslal/* Lyk, lo, l£>.
Jezus pa pravi: „Jas sem pot, resnica no xiv-
lepe, niše nepride k’oi|eti, kak skoz ne/* Iv.
14, O. „Jas sem lyq sveta, ker za menoj gre,
toti nebodi po temah j temop bode lyq xivlepa
imel/* Iv. 0, 12 . Toto pot no toti navyk nas
vyqijo naši dyhovni oskerbniki^ totega more¬
mo ali mi iz Iybezni proti Jezusi zahvalno od
pih gorvzeti, ino se poterplivo no ponixno vse¬
li pihovemi vyki podverptij kajti Jezus je pe
na mesto sebe postavil no pim rekel: „Yi ste
sveta/* Mat. 5 , 14. „Idte no vyqte vse na¬
rode, ino kerstite pe v’ imeni Opeta, ino Sina,
ino svetega Dyha. Yyqte pe vse zderxavati,
kaj sem vam zapovedal/* Mat. 28, 1Q, 20. Kdo
moje zapovedi ma, no pe zderxava, toti mene
lybi.*‘ Iv. 14> 21. „44 kdo mene lybi, repe Je¬
zus, toti bo mojo besedo zderxaval, ino moj
Opa de pega lybil, ino mi mo k’ pemi prišli,
no stan pri pem vzeli/* Iv, 14, 23. Jezus nas

572 Na svetepost nove Meve, etc.

skerbno opomipa, se po navyki navih dyhovnih
vajvodov ravnati, ino se vyrke poti nevarnosti
skyvpave, zapelavnosti no vsega greha ogibati,
ino po voski stezi boxjih zapovedi iti, rekoq:
,,Idte notri skoz voske vrata; kajti vyrke so
vrata, no vyrka pot, kera k’ pogyblepi vodi,
ino dosti jih hodi po x)oj» Ino voske so vrata
no voska pot, kera v’ nebesa pela, ino kak ma¬
lo jih je, keri po poj grejo.“ Mat.7, 13. 14.

Tote so ali tydi duxnosti razloxene, na
ltere nas je dnevpa svetepost nove meve na-
vernila.

Ino tak smo mi dnes zvedli, kaj pomeni
dnevna svetepost nam, najmreq da se nav no-
voxegnan mesnih boxji slyxbi ves poroqi, da
ije oskerbnik navih dyv biti, ino da si dnes k’
totemi velkemi no tevkemi stani kak telke mi¬
losti nevreden per svoji pervi no novi mevi Bo¬
ga za pomoq prosi. Mi smo se tydi navipli
duxnosti, kere mi mamo dnes pri novi mevi
Vipniti, najmreq da se moremo dobrotlivemi
Bogi za velko dobroto zahvaliti, da nam je pa ene¬
ga dyvnega oskerbnikadal, ino moremo dnes ty-
di pemi za pOmoq k’ pegovemi velkemi no tev-
kemi stani prositi, ino se moremo pegovi dyvni
skerbi radi no poterplivo vseli podverqti; kajti
da nas k’ Bogi on pela no ravna. — Ino tak
zdaj te pystmo navega novoxegnanega mevnika
pred altar boxji stopiti, naj on svetega Dyha
zove na pomoq ino naj slyxi svojo pervo mevo,
ino prinese svojo pervo nekervavo poroqitbo Bo¬
gi prijetno no dopadlivo, kero je Jezus Kri-
stuv na svetem krixi v’ kervi nebevkemi Oqi pri¬
nesel za nave grehe. Poroqmo se tydi mi vsi
v’ pegovo porqqitev no molitev, naj on tydi za 1

573

Na svetegost nove Meve, etc.

nas poraba no moli, ino nam prosi za odpyve-
:ge grehov no za zveliijape navim' dyvam, ino
zovmo |tydi mi pemi k’ totemi naj svetevemi
opravili Boga na pomoq z’ besedami : „Nav
branitel Bog, pogledni no gledaj na obliijje
tvojega pomazanega! Zveliqaj tvojega hlapca,
Bog! vypajoqega na te. Povli pemi Gospod!
pomoq od svetostva ,  ino is Siona rjega brani«"
Amen,

574

Na svetenjost drjge nove Me^e,

ali pri

S e c u n d i c j i.

„IIvali Gospoda, moja dyva, ino vse, Itaj v’
meni je ,  pegovo sveto ime. Hvali Gospo¬
da, moja dyxa, ino nepozabi na vse pego-
ve dobrote." Ps. 102, 1. 2,

Pomen dnevne sveteposti« — Na v e
duxnosti.

Redka je resen svetepost, zvoleni vkypze-
brani! kero mi dnes ty na totem svetem mesti
obhajamo. Ino kellto repeva je tota nava dnev- ,
na svetepost }  telko veseleva no imenitneva ona
je: kajti mi obhajamo dnes svetepost petdeset¬
letnega mevtva navega nazopnega pastivrednega
mevnika, keremi je dobrotlivi Bog toto velko
milost podelil, toti sveti no veseli den doxive-
ti, ino od vseh krajov so se lydje potrydili k’
toti imenitni no veseli sveteposti sem priti.
Petdeset let je minulo, kaj je nav nazopen pe-
stivreden mevnik svojo pervo, ali novo meso
slyxil, ino Bogi vsegamogopnemi svojo pervo
zahvalno poropitbo prinesel. Ino dnes ve se
pegovo serce urcs tisti veseli no srepen den ve-

Na svetepost dryge nove Meve, ali etc. 575

seli; alipa bole ve se pegovo serce nad dnevnim
dnevom veseli, kerega je jemi Bog po svoji
velki no neskonpani dobrotlivosti podelil, kde
on *) svojo drygo novo mevo ma, ino jo Bogi
na naj vekvo hvalo no past slyxi. Petdeset let
* ga je Bog srepno vodil po tevki poti mevnega
stana, je pemi povsodik na pomop bil, no pe-
mi pomagal dyve pasti no vrapati od hydega
pota k’ qredi pravipnih. Bog je vseli pegov
zvesti varih bil, keremi je tydi vseli verno sly-
xil, ino Bog je zato pemi toto velko srepo dal,
je pemi pegove dneve poduxaI, ino ga pripelal
do veselega dnevnega dneva, kde on svojo dry-
go novo mevo slyxiti srepo ma no naj vekvo ve¬
selje. bjegovo serce puno od totega redkega
veselja hvali dnes Boga na ves glas no repe:
„Hvali Gospoda, moja dyva, ino vse, kaj v’
menije, pegovo sveto ime. Hvali Gospoda, mo¬
ja dyva, ino nepozabi na vse pegove dobrote.* 4
Ps. 102, 1. 2. Ino tydi za me, Lybleni! je
tota prilika velka srepa no velko veselje $ kajti
meni se je nagodilo, v’ imeni navega pastivred-
« nega petdesetletnega mevnika k’ vam govoriti,
ino vam pegovo xclepe no volo oznaniti, kero
vam pe on dnes povedati. Jas se vstavim zato
na totem mesti, ino pitam:

I. Kaj je pomen dnevne sveteposti? ino

II. Kaj je pri toti sveteposti nava duxnost?

*) K’ mesniki se zna tydi repti: oni, na mesto:
on.

%

576 Na smegost dryge nove Meve, ali etc.

Prosmo pa si perle, naj se boxji Dyh dol
na moj govor spysti, ino na vave serca, ino naj
ije mojim besedam odpre. Jas oqem tak za¬
deti, —v

I.

Verni vkypzebrani! dnes slyxi nav qesti«
vreden mevnik svojo drygo novo mevo, velko
no veselo sveterjost petdesetega leta svojega
mevtva, ino tota svetegost pomeni l) da se
on dnes qe svojemi Bogi za velko sreqo dnev¬
nega dneva zahvaliti, 2 )  za vse dni svojega
xivlega, 3) za vse dobrote, kere je rjemi Bog
v’ ijegovem vixleqi no stani skaxyval.

l) Dnevna sveteqost veselja pedesetletne-
ga mevtva nam pomeni, da se dnes nav qasti-
vreden nazoijen mevnik pred vsem qe Bogi za
velko sreqo no veselje dnevnega dneva zahvali¬
ti« — Petdeset let je minulo, da je nav qesti-
vreden mevnik svojo novo mevo slyxil, ino ne-
ltervavo poroqitbo vsegamogoqnemi Bogi na al-
tari poroqil, ino dobrotlivi Bog je qemi toto
velko sreqo doxiveti pystil, no veselje dal, dnes
kres petdeset let pa drygo novo mevo slyxiti no
Bogi poratjati. Ino kak vesele hvale proti do- |
brotlivemi Bogi nebevkemi Oqeti je ijegovo ser¬
ce dnes puno, dare ono zahvalne besede Bogi
reqe: „Hvali Gospoda, mojadyva, ino vse, kaj
v’ meni je, ijegovo sveto ime.“ Ps. 102, 1. „To-
ti den jeste, kerega je Gospod naredil: veselmo
se na ijem, ino radymo Se. O Gospod! poma¬
gaj mi, o Gospod! pysti dobro vgoditi. Blaženi

Ha sveterjost dryge nove Meve, ali etc, 377

naj je, ker pride v’ Gospodovem imeni/* Ps.
117, 24— 26. Za dnevni veseli den se zahvali
dnes nav častivreden petdesetletni mevnik pre¬
sveti Trojici z’ besedami svetega Auguvtina go¬
voren: „Hast bodi Oqeti, ker nas je stvoril;
rjast bodi Sini, ker nas je odrevil; qast bodi
svetemi Dyhi, ker nas je posvetil; qast bodi
naj vivevi nerazloqlivi Trojici, kera vu vsem ne¬
razločno dela, ino kere kralestvo bres konca
terpi! Hvala, poqte:ge no dika tebi slivi, tebi
bodi hvala no qast, zahvala no slava no moq no
oblast navemi Bogi od vekoma do vekoma.** Rim,
7, 12.

2) Dnevna vesela sveterjost petdesetletnega
mevtva nam pomeni, da se nav qestivreden mev¬
nik dnes zahvali za vse svoje dni. — Z’ gore¬
čim sercom hvali dnes qestivreden petdesetlet¬
ni mevnik svojemi Bogi za svojo dugo xivlepe ,
za milost no sreqo, ka je pemi dobrotlivi Bog
telko let, telko veselih dnevov podelil, kaj se
je tak visoke starosti vqakal, ka je veselje dryge
nove meve doxivel. On je postal vreden tak du-
gih let; kajti „Gospoda se bojati je koren mu-
drosti, ino gegovi vcrhi so dngo xivleqe,“ pra¬
vi sveti Dyh. Ekl. 1, 25< Resniqno redka sre-
qa; kajti malo jih je, keri se totega veselega
dneva vqakajo. Vse je v’ boxji roki, vyre, dne¬
vi, tjedni, meseci, leta; celo navo xivlege v 5 '
boxji roki je, ino velka sreqa je za qloveka, qi
on dosti let vteti sme. Bog sam pravi: „P&qty
ot[o no mater, naj tebi dobro gre, ino bovdu-
go xivel na zemli. <e  Lev. 20, 12. Toto sreqo no
veselje je dobil nav qastivreden mevnik od Bo¬
ga ; za toto dobroto no sreqo no veselje se on

578 Na svetepost dryge nove Mese, ali etc,

dnes z’ vroqim sercom goretje ljbezni Bogi za¬
hvali; on nemre zadosti besed zmoqti no najti,
naj bi se dobrotlivemi Bogi popunoma no do¬
stojno za toto velko milost zahvalil. On govo¬
ri z’ besedami svetega pisma no hvali Bogi:
tebi mi xivimo, ino se giblemo ino semo.“ Dj.
17 , 28 . ,,Qn si je xivlepe od tebe prosil (o
Gospod!), ino tisi pemi duge dneve dal vseli
no na veke. bjegova qast je velka v’ tvojem
zveliqapij ti bos velki kep na pega postavil/ 3 4
Ps. 20, 5. 6. Nas qestivreden petdesetletni
mesnik hvali Bogi dnes' za svojo veselje z’ bese¬
dami svetega Augustina rekoq: ,,Tebi samemi
slisi hvala, slava no qast; tebi pejejo vsi Apge-
li, vse nebesa no vse moqi hvalne pesmi, ino
te slavijo nehenlivo, kak so stvari stvarniki,
hlapci svojemi gospodi no prepirci svojemi voj¬
vodi duxni. Je jas grešen, niqnevreden qlovek
xelim z’ velkim xelepom tebe hvaliti no si vosim
s’ posebno) Ijbeznoj tebe lybiti/‘

3) Dnesna svetepost veselja petdesetletne¬
ga mestva pomeni; da se nas qestivreden pet¬
desetletni mesnik dnes Bogi zahvali za vse do¬
brote, kere je jemi on v’ celem pegovem xiv-
lepi daval. — Dnes hvali nas qastivreden stari
mejnik Bogi za vse milosti no dobrote, kere
je jemi Bog v’ celem pegovem xivlepi dozdaj,
posebno od zaqetka pegovega dyhovnega stana
daval. On se zahvali dnes s’ ponisnim no ve¬
selim sercom naj perle, da ga je Bog k’ totemi
svetemi stani pozval; on hvali pemi, ki ga je
v’ totem velkem no teskem stani vseli zvesto
varval no pemi pomagal, svoje duxnosti vseli

verno opravlatij no zversavati} on se zahvali

Na svetepost dryge nove Meve, ali etc. 579

dnes za zdravje no mopij on sc zahvali Bogi, da
ga vseli v’ nevarnostah, po nevarnih potah no
krajeh stanske duxnosti pred nesrepoj puval, no
p e mi zvestega Apgela variha na pomoi[ dal, ino
ga je srepnega obarval no naredil v’ pegovem
stani. Za vse tote no dryge dobrote se petde¬
setletni visokovreden mevnilt dnes pri svoji dry-
gi novi mevi Bogi ponisno zahvali rekop : „Kaj
bom jas Gospodi povernil za vse, kaj je on
meni podelil? Kupico zvelipapa bom vzel, ino
Gospodovo ime nazaval. Moje oblybe bom jas

J iovernil pred vsem lystvom.“ Ps. 115, 4. Hva-
i Gospoda, moja dyva, ino nepezobi na vse pe-
gove dobrote/ 4  Ps, 102, 2. S’svetim Auguvti-
nom hvali nav visokovreden mevnilt dnes Bogi
za vse dobrote reltop: „Obstojeqo jas tebe pro¬
sim, naj smo mi tebi za telke dobrote ne neza-
hvalni, ino ne nevredni telkih posmilep! Jas
zovem k’ tebi, prosim no molim, povnosi mo¬
jo vero, vterdi mojo vypape ino vyxgi mojo ly-
bezen/ 4

!

To pomeni ali nam dnevna vesela svete-

? |Ost petdesetletnega mevtva, kaj smo zdaj py-
i, Kaj pa mi pri tem vpiniti mamo, vam pem
pokazati v’ drydem deli.

Dnevna vesela svetepost petdesetletnega
mevtva navega pestivrednega nazopnega mev-
nika nas opomipa, ino mi smo se tydi zato ty
dnes vkypzebrali, da bi l) se tydi Bogi za
dnevno srepo navega petdesetletnega mevnika
Svet. Del. 3g

V. 1

580  Na svetegost dryge nove Meve, ali etc.

zahvalili, 2) da bi se Bogi za tjegovo dugo
xivleqe zahvalili, 3) da bi ve i)emi dugo si¬

veti Boga prosili.

l) Nas dnevna vesela svete^ost petdeset¬
letnega mevtva navega visokovrednega mevni-
ha opomipa, ino mi smo se tydi zato dnes ty
vkypspravili, naj bi se z’ navim qestivrednim
mevnikom za velko sretjo 110 veselje dnevnega
dneva Bogi zahvalili. — Iz lybezni blixnega ino
is posebne lybezni proti navim dyvnim oskerb-
nikom smo mi dušni, se naj dobrotlivevemi Bo¬
gi dnes za velko sreqo no veselje zahvaliti z’
navim qestivrednim mevnikom , ki je i)emi Bog
dnes toti veseli no sreqen den podelil* Nave
serca se morejo dnes na totem svetem mesti
ty napnpavati s’ svetimi no pobožnimi mivle-
ijami no obqyt)’ami prave no qiste zahvalnosti
za toto imenitno, redko no velko no zveliqe-
qo veselje j nave serca se morejo napupavati z’
goreqoj zahvalnoj molitvoj za velko veselje,
kero je dnes navemi starem! mevniki no nam
vsem k’ deli privlo. — O kak se nave serca
dnes veselijo, s’ kakoj skerbjoj smo mi sem
vkypprivli! Hvalmo zato ty veqnemi Bogi, ker
je nam toti veseli den podelil! Hvalmo Bogi,
da nam navega visokovrednega mevnika tak du¬
go siveti pysti ! Dnes se ty morejo naire serca
s’ qistoj no vroqoj hvaloj goreqe lybezni proti
Bogi napuqavati, ker je tak dober proti svojim
Stvaram ;  kajti Gospod je qega (navega qasti-
vrednega mevnika) pa oblekel z’ oblaqi!om vc-
selnosti, ino je postavil venec lepote na qego-
vo glavo,“ — Retjmo zato dnes vsi: „Hvalte

Na svetegost dryge nove Meve, ali etc, 581

Gospoda j kajti on je dober, ino na veke terpi
ijegova miloserqnost.“ Ps. 117, I« B.eqmo vsi
s’ svetim Auguvtinom: „0 da bi jas mogel te¬

bi za tvoje velke posmilerja zadosti hvale
datil“

2) Nava dnevna vesela svetegost petdeset¬
letnega mevtva navega starega no tjestivrednega
mevnika nas na dale spomipa, ino mi smo tydi
sato dnes sem privli, da bi se z’ i)im zahvalili
dobrotlivemi Bogi za ijegovo dugo xivle:ge. —
Dnevni den je za ojega no za nas vse velko ve¬
selje. Mejmo qest nopoqtei)e pred navim sta¬
rim mevnikom; kajti starost je qesti no hvale no
poqtepa vredna. Petdeset let xe i)ega Bog v’
svoji slyxbi ma no obarva, kelka je to sreqa no
kelko veselje za rjega no za nas vse! On se dnes
svojemi do,brotlivemi Bogi za vse svoje dni lepo
I zahvali, ino zedipajmo tydi mi z’ i)em navo za¬
hvalo no molitvo, kaj :gega dobrotlivi no milo-
stivni Bog tak dugo pysti na nav ijasen no ve-
qen hasek xiveti. Zahvalmo se Bogi, da je pe-
ga zdravega no veselega v’ x)cgovi tevki slyxbi
skos tak duge leta obarval no obderxal. Za¬
hvalmo se veqnemi Bogi, da je on telkim dy-
vam skoz r)ega pravo lyq vere na pot proti ne-
besam vyxgal pri svetem kerstij zahvalmo se
Bogi vsi, keri smo od ijega zveliqeqe navyke
dobivali, ino za vse tiste, keri so i)e od rjega
dobili; zahvalmo se Bogi za vse tiste, keri so
skoz rjegovo vraqai)e no podvyqe:ge no skerb
grevno pot zapystili, odvezape grehov no od-
pyvege veqne kavtige dobili, milost boxjo no
pravi mir vesti obqyti!i no si vxivali. Je za-

582  Na svetegost dryge nove Meve, ali etc.

hvalmo se za vse dobrote Bogi, kere je on
nam skoz gega povilal. Za to hvalmo dnes Go¬
spoda no se veselmo , naj-bo po besedah svete¬
ga pisma „glas veselja no zveliqaga v 1  vatorih
praviqnih.“ Ps. 117 , 15 .

3) Nava dnevna vesela svetegost petdeset¬
letnega mevtva navega starega no qestivredne-
ga movnika nas ve zadniq spomiga, za liero
volo smo tydi mi dnes sem privli, da bi navemi
visokovrednemi petdesetletnemi mevniki tydi
ve za dugo xivlege prosili, — Prosmo milo-
slivnega Boga, naj navemi staremi mevniki po¬
deli dosti veselih dnevov no duge leta xiveti na
navo no gegovo sreqo no veselje 5 naj on nas
vse s’ svojim mudrim podvyqegom vyqi, naj
mi ve dugo v’ gegovih navyliih, besedah no de-
lah pomoq, poveselege, sreqo no veselje naj¬
demo. Prosmo no molmo dnes, naj ve on du¬
go sivi, na boxjo qast, svojo naj vekvo veselje
no sreqo lydem. Zedinmo dnes navo molit*
vo no provgo za toto milostno sreqo z’ gego-
voj iholitvoj no provgoj, naj on go pri svoji
drvgi novi mevi k’ Bogi dopadlivo povle; ino
prosmo no molmo z’gem zedigeni, naj Bog
milostivno gegovo drygo novo mevo no gegovo
no navo molitvo no provgo dopadlivo gorvze-
me, ino gega no nas vse osliva. On dnes moli
no prosi:

,,Daj tydi tvojo milostivnost qrez me priti,
o Gospod! tvojo zveliqage po tvoji besedi.“
Ps. 118, .41.

~ cu

Tjote.so aliduxnosti, kere mi dnes pridry-,
gi novi mevi opravlati mamo.

Na svetepost drygen*ove Meve, ali etc. 583

Ino tak smo se navqili, kaj dnevna vese¬
la svetepost dryge nove meve nam pomenij
najmreq: da'se nav petdesetletni mevnik oqe
dobrotlivemi Bogi zahvaliti za vellio sreqo no
milost dnevnega dneva no veselja pri svoji drygi
novi mevij da se on qe zahvaliti Bogi za vse
dni svojega dugega xivlepa} da se qe zahvaliti
Bogi za vse dobrote, kere je jemi Bog skoz pe-
govo celo xivlepe v’ pegovem stani skaxyvaL
Mi smo se na dale podvyqili, da se tydi mi mo¬
remo z’ pem za velko sreqo no veselje dnevne¬
ga dneva Bogi zahvaliti; da se moremo zahva¬
liti za vse dneve pegovega sreqnega xivlepa,
ino ve moremo dobrotlivega Boga prositi, naj
bi ve on pega dugo na pegovo no navo sreqo,
na pegovo no navo veselje xiveti pystil. Ino
zdaj qemo mi sklenuti, ino navega qestivred-
nega petdesetletnega mevnika pred altar stopiti
pystiti, naj on svetega Dyha na pomoq zove,
ino naj svojo drygo novo mevo veqnemi Bogi
na qast slyxi, naj on veqnega Boga qasti no
hvali} naj on za se no za nas vse, za xive no
mertve, moli, ino tydi mi molmo za se no za
pega, naj pegova dryga nova meva no pegova
molitva ino tydi nava molitva Bogi prijetna no
dopadliva bode. Amen.

584

„L y b i bratje!

Pozdravlajo vas vsi Svetniki. Milost navega Go¬
spoda Jezuva Kristuva, ino lybezen boxja, ino
obijina svetega Dyha, b  odi z’ vami vsemi/'
Amen. 2 . Kor. 13, 11  — 13 .

Srečno ostante!

Anton &erf,

Kaplan.

Stran

K a z a 4.

Kalc ma kersenik zap. svetke svetiti, ino kaj ma

po gih Tjiniti?.  III

Na svctek svetega Andraža Apostola.

Lybezen do krixa .........  1

Na svetek svete Barbare, 'Di vic e no Mučenice.

Premag vere ... . 10

Na svetek svetega Miklasa, Kkofa.

Darovitnost. 21

Na svetek neomadenega Spočetja Preblaxene Di-

vice Marije, ali na Adventske Divice Ma¬
rije Den.

Kak mi svetimo dnesni Svetek, no ijastimo

Divico Marijo naj lepše no naj bolse? 30

Na svetek svetega Tomasa Apostola.

Spobolsarje .. 39

Na velki svetek milostivnega Rojstva našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa, ali na Sveti Den.

Stran

V’ i[em obstoji našo dnevno veselje, ino, kaj

je naša duxnost? ........  49

Na svetek svetega Stefana, pervega kervosvedoka.

Odpysege.  59

Na svetek svetega Ivana, Apostola, no Evangelista.

Lybezen .  . 68

Na svetek obrezavaga našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa, ali na novega Leta Den.

Premislavage na pragi novega Leta ... 79

Na svetek Kristusovega Prikazanja, ali na svetih
treh kralov Den.

Porogitba dnes. 89

Na svetek svetega Antonja Pysavnika.

Kreposti svetega Antonja. — Navyk za nas . 97

Na svetek Ogisavaga Preblaxene Divice Marije,
ali na Svetnico.

Kaj nas dne sni svetek vyi[i?.109

Na svetek svete Kunigunde Cesarice.

Kreposti svete Kunigunde. — Naso nasledy-

vage ..117

Na svetek svetega Joxefa reditela našega Gospoda
Jezusa Kristusa.

Svetega Joxefa kreposti. — Naso nasledy-

vage .128

Na svetek svetega Benedikta, Apata.

Hod za Kristusom ....... . 137

Stran

Na sveteb Oznanega Preblaxene Divice Marije, ali
na Ceplene (postne) Divice Marje Den.

Aggelsko pozdravlege.147

Na velki Petek.

Sedem Jezusovih besed s’ kriia ....  157

Na Vyzemski Pondelek.

Gospod! bodi ti vseli pri nas, naj mi nekda

bomo pri tebi.173

Na svetek svetega JyrjaMarternika.

^egove Kreposti.— Naso nasledyvage . . 182

Na svetek svetega Marka, Evangelista.

IJegove kreposti. — Naso nasledyvage . • 193

Na svetek Najdega svetega Krka.

Kristusov krix.♦ 203

Na svetek svetega Verbana, Papesa no Muče¬
nika.

IJegove kreposti. — Nasonasledyvage . . 213

Na prositne dneve pri procesjah krixovega tjedna.

Kaj pomenijo krixove procesje?.222

Na svetek Vnebohoda našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa ali na Krko v getertek.

Kristusov Vnebostop 233

Na Fynkistni Pondelek.

Naj veksi Dar ..........  241

Na svetek svetega Vida, Marternika.

IJegove kreposti. — Naso nasledyvage . . 250

Stran

Na evetek presvete Trojice.

Nase dobrote od presvete Trojice. — Nasa

zahvalnost za ge .......  . 259

Na svetek presvetega Resnega Tela, ali na Telov
TJetertek. *

Dnesna Procesja. — Moi[i svetega Resnega

Tela ... 269

Na svetek Rojstva svetega Ivana kerstitela.

IJegove kreposti. — Naso nasledyvage , . 278

Na svetek svetiva Apostola Petra no Pavla.

PosIysage cirkve, — Xela za nebesami . . 290

Na svetek Obiskavaga Preblaxene Divice Marije,
ali na serpne ali polenske Divice Marje
Den.

Marijina hvala boxja. — Nasa hvala boxja . 299

Na svetek svete Margete, Divice no Marternice.

IJene kreposti. — Naso nasledyvage . . . 807
Na svetek svete Magdalene, Spokornice.

Pokora . ..817

Na svetek svetega Apostola Jakoba staresega.

IJegove kreposti. — Naso nasledjvage . . 828

Na svetek svete Ane, matere prcblaxene Divice
Marije.

Kreposti prave kersagske hixne matere * .. 337,

Na svetek Divice Marije na Snegi, ali na Snexne
Divice Marje Den.

Porajanje v’ Marijino brambo ..... 349

Stran

Na svetek svetega Oxveta, krala no Marternika.

IJegove kreposti. — Naso nasledyvage . . 860

Na svetek svetega Lovrenca , Marternika.

IJegove kreposti. — Naso nasledyvage . . 870

Na svetek ijastivnega Vnebovzetja Blaxene Divice
Marije, ali na Velke Mese Den.

Smert no vnebostop Marije. — IJeno TJa-

stege.380

Na svetek svetega Arneja, ali Bartola Apostola.

Skerb za boxjo‘kralestvo.. . 388

Na svetek svetega liga', Apata.

IJegove kreposti. — Naso nasledyvage . . 398

Na svetek Aggelov varihov, ali na Aggelsko
Nedelo.

Aggeli varihi ...........  407

Na svetek Rojstva preblaxene Divice Marjje, ali na
Male Mese Den.

Marija veselje sveta. — Nasa daxnost . , 416

Na svetek Pozdigavaga svetega krixa.

Zrok dnesnega svetka . . . . . . . . 423

Na svetek svetega Roperta, Nkofa.

Jezusov navyk: pot k’  nebesam . . . , 432

Na svetek svetega Mihala prednega Aggela.

Navyk od svetega Mihala ....... 442

Stran

Na Svetek svetega Roxnega Venca, Marija od pre¬
maga velen, ali na Roxnoveni[no Nedelo.

Roxni Venec. — Premag krez greh ....  450
Na svetek svetiva Apostola Kymena no Judasa.

Skerb za tjast boxjo, našo no blixnega zve-

liijage ..465

Na Svetek svetega Bolfanka, kfkofa.

Ijegove kreposti. — Naso nasledyvage . . 475

Na svetek vseh Svetcov.

Kaj so biliSvetci na ženili — ino kaj so oni v’

nebesah?.485

Na den opomina vseh pokojnih Kersagskovernih,
ali na Dysni Den.

Dyse v’ oijjsisi ..496

Na svetek svetega Lenarta, Apata.

Ijegove kreposti. — Naso nasledyvage . . 504

Na Svetek svetega Martina, Xkofa.

Ijegove kreposti. — Naso nasledyvage . . 513

Na svetek svete Katieje Rivice no Marternice.

Pametne no nespametne divice . . . • . 521

~ o_

Na svetek obletnega cirkvenega xegnavarja.

Posvetna cirkva. — Dyhovna cirkva ... 531

P r i d a v e k; Priloxnostne Predge.

Na sveti Den odveijara za Boge.

Dobrotlivost 540

jt

Stran

Na Vyzem odvetfara za B6ge.

Loško figovo drevo.. 550

Na svetegost nove mese, ali pri Primicji.

Pomen nove mese. — Nase duxnosti . . . 561

Na b  ve tor) ost dryge nove mese , ali pri Se-
kundicji.

Pomen dnevne sveteg osti. — Naseduinosii . 574

»• »

» » - • 11 f ^ m§

.iSSS!!^!!;! KJSlKSJ!

lt!*'»i nvVVv.* O-»>*•*;.• • it *

*' * * * »I

.Vum

«■■1

*»«M

■«Pgj8i ZŠHiiP