345 dično rešil vse moderne probleme. Tomaž Akvinec je bil tako velik, da lahko prenese kritiko, In take kritike nekoliko pogrešamo v Ušeničnikovi knjigi. Naj bi se bolj poudarjal in še jasneje pokazal napredek in samostojnost mnogih novoskola-stikov — in ne nazadnje A. Ušeničnika. S tem bi se pomnožila vrednost pričujoče knjige, pa tudi filozofija Tomaža Akvin-skega ne bi nič izgubila, marveč še pridobila. S tem mislimo povedati, da naj pisatelj ne bo preveč skromen v metodi in v izražanju. S preveliko skromnostjo in neodločnostjo se resnici ne koristi. Morebiti je ta skromnost nekoliko kriva, da nekateri nasprotniki novoskolastične filozofije Uše-ničnikovo knjigo smatrajo samo za nesamostojno obnavljanje lomizma in da F. Vebcr (Njiva 1921, str. 461) Ušeničniku podiika celo take tomisiične ideje, ki jih A. U. izrecno odklanja in označuje kot preporna vprašanja (n. pr. str. 284.—260.). Z neko samostojnejšo geslo in z večjo samosvesljo bi tudi moč Ušeničnikovih dokazov postala bolj učinkovita in njegova metoda bi bila še preglednejša in jasnejša. A. Ušeničnikova knjiga spada med najboljša dela jugoslovanske znanosti. Ni dvoma, da je on naš najboljši filozof Naše opazke nikakor ne zmanjšujejo vrednosti njegovega dela, ampak samo opozarjajo, kako bi se dali taki uspehi še bolj uveljaviti. Znano je, da se A. Ušeničmk ne odlikuje samo kot filozof, ampak tudi kot izvrsten stilist. Njegov jasni znanstveni slog, preciznost in bogastvo njegovega izražanja bi marsikomu lahko služilo za vzor. Terminologija je splošno zelo dobra. Izobraženci bodo Ušeničnikovo filozofijo proučevali z velikim pridom. p_ v, Shakespeare: Macbeth. Prevel Oton Zupančič. Izdala Tiskovna Zadruga, natisnila Delniška tiskarna v Ljubljani, 1921. Globok je Shakespeare v Macbelhu: v pojmovanju umetnosti in v pojmovanju življenja. Bogastvo vsebine, psihološko poglobljene (največ monologov!), kar vre iz najmanjšega obsega te Shakespearejeve tragedije. A omejitev baš prispeva, da zveni poezija tega dela jedrnato, sočno- živo in globoko — zato včasih celo nejasno. Strast častihlepja nam razgrinja umetnik v tem umotvoru, od njenega po-četka do katastrofe, da polaže »čednosti njene prave znake, grehu resnično podobo, stoletju in času njunega bilja obleko«. — Zelo primerno, da je Oton Župančič baš v tem času izvršil to trudapolno delo in utrl najkrajšo pot do umevanja in uživanja tragedije umetnika, ki je tudi iskal in našel: Ripeness is aH. Uvod in opazke je sestavil dr. Jakob Ke-lemina. Na str. 5. samo naštete vrline bi morale neprimerno več povedati kakor le datum nastanka. Posamezni odstavki uvoda (n. pr. o veščah na sir. 9. itd.) bi biii jasnejši in izdatnejši, če bi se pisatelj oklenil ene ideje in to dobro razvil, druge pa podredil ali izpustil. Tragično čuvstvo ni zadosti opredeljeno z besedami (»je mišljeno kot redna osebna reakcija na gotove dožitke«). Na katere? Baš to je zanj bistveno! Zgodovinski podstavki drame bi bili lahko spredaj navedeni. Po mojem so prejedrnati in na razširjenem obsegu bi pisatelj poleg večje umljivosii lahko še ka] več povedal. — Izgovarjava imen je točno, zmerno-nalančno in res spretno označena. Pri Siwardu bi pisatelj lahko navedel še bolj navaden izgovor (siwerd). Istotam moli tiskovna pomota Forzes m. Forres, v op. 1. Malkin = Mary ne Many, v op. 14. vith m. with, v op. 5. (II) š.t. 52 m. str. 52. Opazke je pri novi izdaji na vsak način treba pregledati. Vse brezpomembno naj izpade, zato pa naj pisatelj dostavi, kar je res potrebno, bodisi da tiči vzrok nerazumevanja že v originalu, bodisi da šele v prevodu ali v nezadostni tozadevni izobrazbi pretežnega dela čiiateljev. I. dej. — Pojasnilo v prvih dveh opazkah bi bilo jasneje izraženo v eni sami, seve primerno zaokroženi. Mesto manj potrebne druge polovice op. 1. naj bi sledila upravičena op. k v. 3. in 4. (hrušč in trušč, lostand won). M. in D. sta oba vnuka kralja Malcolma ne Duncana (op. 7.). Škotski lan (ihane) op. 10.) = angl. baronu, prim. V, 8, 62. Umesten bi bil na-migljaj na anahronizma kanon in tolor; prav tako tudi op., da se je prevajavec odločil za Malone-ovo konjekturo hail m. 346 fol. tale (str. 30.). Suggestion (op. 35.) pomeni iudi skušnjavo. Bolj kakor citat iz Fausta (op. 38) pojasni navedene besede Langhans (Graeserjeva šolska izdaja): ob misli na umor mi zgine vse iz duše, da ni ničesar več notri, kakor to, česar še ni — baš slika umora oz. posest kraljeve krone (I. Schmidt, Tauchniizeva šolska izdaja). Zadnja verza na str. 32. bi lahko navezal v op. na zadnji verz IV. dejanja. Macbeih je Duncanov bratranec ne stričnik (op. 41. in str. 34.). V op. 42. bi bilo morda zadosti, če bi navedel razmerje: hvaležnost — plačilo (Langhans). Gostokrvni (str. 38.) ljudje so mračni, mrki, bolj dovzetni za zločin kot veseli in poskočni. Na str. 41. in si. je tiskarski škrat prav nerodno raz-metal številke za opazke, tudi na nekaterih drugih mestih bo potreba postaviti opazke na tisto besedo, h kateri spadajo. Ne bi bila odveč opazka k »da le učimo uk krvavi« (str. 42). K verzu »da bodo solze veter utopile« je primerno namignil Langhans, da se ob dežju veter poleže. Vijak ima matico ne babico (op. 76). Spomin (v malih možganih) čuva (warder) velike možgane (brain) — shrambo pameti (receipt of reason). Če se ta spomin v pijanosti spremeni v hlape, napolni iudi shrambo pameti, ki igra tako vlogo po-klopa (retorte, a limbeck only). Ta nazor starih anatomov (prim. op. Langhans-a in I. Schmidta) bi več pojasnil kakor op. 78. 11. dej. — Zakaj velo ubojstvo (str. 49.)? Ker gre tako strašno lačno po plen, kakor volk, ki mu je čuvar namesto psa (Langhans). Nezgodni zvonar (str. 50.) spominja na smrtnega zvonarja, ki so ga, kakor poroča staro sporočilo, pošiljali obsojencu v noči pred usmrtitvijo (I. Schmidt), oz. na nočnega čuvaja na Angleškem, ki je na svoji poti po mestu pozvanjal in voščil spavajočim lahko noč pred njih vrati (Langhans). Torej več kakor navadna napoved smrti po sovi! Francoske hlače (op. 15.) so bile ozke (ne širokel), saj je v tem slučaju krojač še bolj spreten, če more kaj ukrasti (I. Schmidt). Tu bi lahko opozoril iudi na dvoumne besede: here you may roast your goose (tu morete speči svojo gos). Op. 21.: nazorno za zemeljsko oblo, v op. 22. bi bil »oškropljen« bliže »steep'd« kakor »umazan«. Kjer je prevod nejasen (n. pr. če stari plašč od novega ni bolji) je upravičena opazka (zgodi naj se, da ne bomo jadikovali za starimi časi, češ, ker so bili boljši kakor novi). III. dej. — K prvim verzom str. 69 (An-tonijev genij itd.) bi pisatelj lahko v opazki citiral mesto iz Ant. in Cleop. II, 3, 19 ali vsaj omenil Northovo prestavo Plutarha. V op. 6. kakor tudi na nekaterih drugih mestih bi vsaj smisel citata lahko navedel, saj nima vsak citiranih del pri roki. Prvi del op. 23. napačen: bolje je imeti kri na tebi (zunaj! Delius) kakor pa ... Op. 24. prekratka (trgovec cesto ne zatrjuje, da da z veseljem!). Če se je prevajalec odločil za »šibko dete« (str.- 84., v. 4.), naj bi pisatelj v op. opozoril, da ima baby tudi pomen lutke, kar je na tem mestu verjetneje. Op. 36. ni točna: prav tako ležko (tedious) se mi bo vrniti, kakor prebre-sti...). V op. 40. manjka letnica 1042—1066. IV. dej. — Jež spada iudi v čar. sistem. Op I. prekratka. V op. 3. bi pisatelj čitaieljem lahko malo dalje pomagal. Razlaga v op. 13. neprimerna, koliko boljša je Deliusova (341): videč žalostno usodo lady in sinčka, se ne bi mogel zdržati solz; njemu — vojaku bi bilo to v sramoto, tema pa v še večjo žalost. Tudi predzadnja stiha prejšnjih Ros-seovih besed zaslužita pojasnila. Pri naslednjem prizoru bi pisatelj lahko opozoril na sorodni »Razgovor« (V zarje Vidove.). Op. 14. je pri jasni Zupančičevi prestavi več kot nepotrebna in iskana. V op. 22. bi lahko citiral sv. Pavla. — V. Rabarbara itd. so čistilna sredstva, v katerih je obstojala takrat glavna umetnost zdravnikov (Langhans). Sv. pismo bi bilo lahko citirano še na več mestih (I, 2, 40; I, 7, 22; II, 1, 57; II, 3, 84; IIL 1, 67; III, 4, 123; IV, 3, 121.) Se ve ne samo številke! Tupatam ne bi bilo napačno, če bi pisatelj opozoril na kako sorodno mesto. Tako bi bili n. pr. prijatelji humanistične izobrazbe prav veseli, če bi se pisatelj spomnil včasih Evripida ali Sofokleja kakor prav umestno I. Schmidt (str. 23., 54.). Prevod je Zupančičev, je dober. Preya-javec se primerno tesno drži originala, a zato vendarle ne žrtvuje lepega sloven- 347 skega izraza. Le tupalam moii nekaj pomanjkljivosti, ki naj jih prevajavec ob drugi izdaji odstrani. Prevod ima nekaj nad sto stihov več kakor izvirnik. V seznamu oseb je izpuščena dvornica lady Macbethove in tudi Banguov duh bi bil lahko posebej omenjen. Vse se godi na Škotskem, le konec četrtega dejanja na Angleškem (Dyce). I. dej. — When the battle's lost and won — ko bo boj izbojevan, premalo, prim.. te jedan svlada, drugi propane [Nazor) Iz stiha »z zapadnih se otokov okrepil s kerni je in gallovvglassi« (str. 22.) bi bilo treba izločiti napačno misel; če drugače nemogoče (?), vsaj z opazko. Ločiti je namreč treba vojake z zapadnih otokov (Hebridov) od onih z Irske [kerni in gallow-glassi). Str. 22.: »to ime mu pristoji« prešibko, orig. »well he deserves that name«, torej: »to ime zasluži«. Ship-vvreeking pomeni več kot zel [str. 23.) = »ki ladje potaplja«. »They smack ot honour both« — »diše po časti«, nejasno in nelepo, prim. nemški pregledani prevod D. Tieck (Reclam): »und Ehre slromi aus beiden«. Str. 24: »zmaga je pala nam« — »the viciory fell on us«, lepše slovenski: »zmagali smo«. Čarovnica zatrjuje, da po-jadra za mornarjem: »111 do, I'll do, and Lil do« (nem. ich iu's). — Z.: »bom hrst in hrst in hrst« (str. 25.), bolje: »storim, storim, storim«, četudi ni onomatopoetično. Istotam ponavljanje Aleppa kljub rimi z »repa« ni lepo. Thumb je palec, prsi le radi rime (str. 26.). Mesto »najde te v norveških vrstah« bi bilo lepše »gleda te ..,« (sir. 30.). Post naj bi rajši prestavil: sel«. Angus (str. 30.) naj se varuje dr. Breznika: Midva sva poslana od svojega kraljevega gospoda ti hvalo sporočit; samo privest te pred njega lice, ne poplačat te. Po smislu poudarjene besede morajo biti tudi v stihu poudarjene, torej ne »zakaj tvoj je«, ampak »saj tvoj je«. — »But under heavy judgment bears that life« — »a pod obsodbo težko vlači to življenje« (str. 31.), rajši »mu ječi življenje« ali kaj podobnega. Stisnem na srce (sir. 35.) ni lepo. Macbeth ni Duncanov stričnik, ampak bratranec (str. 34. in 36., op. 41. in 50.). Navadno ne naglašamo obečano (str. 37.) ali menjati (str. 40.). Mesto »po iem-pljih« (str* 40) rajši »po cerkvah«. »Dih neba diše« (str. 40.) ni lepo. Na str. 44. je treba zamenjati besedici bi in rad, da ritem ne šepa: zato ker rad bi... When Duncan is asleep, — Whereio the rather shall his day's hard Soundly in vite him, — ljourney, (I, 7, 61 si.) Ponavljanje ne ugaja. Ko bo Duncan spal, — in po današnji trudni poti bo pač trdno s p a 1 — (str. 45.) II. dej. — »Vse luči pogasili, »so« se pogreša (sir. 47.). Bolje kakor »ki v spanju se vsiljujejo p r i r o d i« je »se vsiljujejo naravi ali naturi«. Kradoma pravimo, ne kradoma (sir. 49.). »In the great hand of God I stand« — »pod božjo veliko roko stojim« (str. 61.); ta izraz mi ne prija. III. dej. — »Bratranca krvava« (str. 67., bloody cousins) zveni nekam nenavadno. «Now go to the door, and stay there iill vve call.« »Pred vrati stoj, če te pokličem.« (Str. 69.) Nič ne de, če je v tem slučaju par sto- pic več, je pa zato nazornejše in lepše: * .. Zdaj pojdi in postoj pred vrati, dokler te ne pokličem! Na str. 70. manjka ime enega psa (wa-terrug?). Str. 75.: »dosegljiva sta«, se mi zdi prešibko za »theyare assailable« (an-greifbarl), naj bi prevajavec uporabil kaj podobnega kakor »do živega jima lahko pridem« ali še kaj krepkejšega. »O capin!« (str. 77.) ni lepo, bolje: »o zlobnež!« Na strani 78. pogrešam prestavo stavka: »Be large in mirth« — »prav neprisiljeno (iz srca) se veselite« ali še kaj bolj točnega. »Front ihence« — »a zdomi« (str. 80.), ta izraz se mi ne zdi primeren; zakaj ne bi bil dober prislov »drugod« (variacija!). Mesto: »kri je lila« rajši »kri je tekla« (sir. 82.). Četudi kakšne besede nimajo posebne 3 48 važnosti, jih je vendar dobro prevesti. Seveda je malenkostna opustitev na str. 86. z ozirom na zelo težaven prevod precej opravičena: »beldams as you are, sancy and o v e r b o 1 d« — »babnice, kot ste« (manjka: grde [nesramne! in predrzne). He shall spurn fate, scorn deaih, and bear His hopes 'bove wisdom, grace, and fear (III, 5). Preziral bo usodo, smrt, z modrostjo, milostjo bo sprt (sir. 87.). Ni samo izpustil prestave »and fear« (in strah), ampak tudi način prestave z »bo sprt itd.« se mi ne zdi prav dober. Prim. nemški pregledani prevod D. Tieck (Re-clam): Des Schicksals, Todes lach' er keck, Streb' iiber Furcht, Gnad', Weisheit weg. IV. dej. Res vzorna prestava. Vendar bi opozoril na malenkost, naj bi skušal preva-javec ojačiti nasprotje med »pod pečino — strup znojila« primerno izvirniku »undercold stone« (pod mrzlim kamnom) — swelter'd«, in sicer »sleeping« (v spanju!), kar pogrešam (str. 90.) Druga vešča ni točna: ni samo zamenjala »gaščaričino oko z močeradovo nogo«, kar se mora glasiti »močeradovo oko z gaščaričino nogo« — »eye of newt and lizard's leg«, ampak na ljubo ritmu in rimi je izpustila kar tri stvari: gadji viličasto razcepljeni jezik (adder's fork), slepčevo želo oz. bodico (blind-worm's sting, če ga ima, o tem op. nič ne pove) in krilo mlade sove (howlet's wing). Bolje kakor »z opičjo krvjo z al i j« bi bilo »...ohladi (cool!)«, str. 91. Delius navaja rdečega škrata (str. 91) ne modrega. Izvirnik pove, koliko mladičev je prašiča požrla: »her ni ne (devet!) farfow«. V naslednjem stihu (str. 93.) bi bil prevod nazornejši, če bi bilo dostavljeno tudi: »loj, ki se znojil je z vislic« — »ihafs sweaten from ...«. Lepše kakor »službo delaj« je »službo vrši« (str. 93.). Mogoče bo, četudi težko, prevesti tudi blood-bolter'd (kdor ima s krvjo zlepljene lase, prim. III, 4, str. 81.) z drugim, primernejšim izrazom kakor je »krvav«, (str. 97.). Things at the worst will cease, or else climb upward To what lhey were before. (IV, 2, 24 si.) Na spodnji stopnji se ustavi vse, če ne, spet spleza na višino prejšnjo. (Str. 100.) Primerno in bolj nazorno, četudi ne prav točno, pravi Nazor (str. 83): Sto u jaz pade, il če lužno propasti, II če se opet u višine popeti, Da bude ko i prije. <— Smisel: Ko so razmere najhujše, se ali vse konča ali pa spet obrne na bolje. Na isti strani se je prevajavcu zareklo: »My pretty cousin« — »Prelepa strina«, glasiti se mora: »Moj ljubki stričnik« ah podobno. Naziv »fant« temu »ubogemu ličku« ne pristoji (V »Razgovoru«: dete). Ne vem, zakaj se je prevajavec v 3. prizoru (IV) odločil za neprimerno označbo kraja, ko tudi Delius dvomi nad njeno upFaviče-nostjo (str. 342.). Bolje Dyce in Staunton (islotam): Pred kraljevo palačo. »We doubt it nothing!« (V, 4) zveni bolj krepko kakor Upajmo!« (str. 125.), doslovno: »prav nič ne dvomimo!« Ne vem, zakaj je v šestem prizoru izpuščena podrobnejša označba: Z bobnom in zastavami nastopijo Mal-colm, stari Siward, Macduff itd. in njih čete, nesoč veje. Toliko o pomanjkljivostih. Vse drugo, in, tega je velika večina, so vrline: v uvodu in opazkah ter v prevodu. — Mimogrede želim le, da bi nam g. Zupančič prevel v tej zbirki vsaj nekaj Shakespearejevih sonetov, g. dr. Jakob Kelemina pa napisal obširnejše delo o življenju in delovanju angleškega genija. Tudi tega pogrešamo! Kdor pa hoče uživati umetnost in obenem spoznavati lepoto in bogastvo slovenskega jezika, naj vzame v roke to mojstrsko delo, ki je poleg drugega tudi živ dokaz, da ni reven slovenski jezik, ampak so revni le oni, ki se ga ne zavedajo, in naj ga čita počasi in če le mogoče z izvirni-