Podravje Slovenija •
Je nevaren le tisti pes, ki ugrizne?
O Strani 6 in 7
V središču Ptuj, Ormož • V treh desetletjih porast debelosti za 200 %
O Strani 8 in 9
M
x \
>U •■
o ,•'
H.'
> a: V
U ¡¡J
O""	•	T •
2 i o tajerski
Ptuj, torek, 23. oktobra 2018
Letnik LXXI • št. 83 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
t
Danes priloga
Vltv v
srediscu Podravje • Kostanji kot poslovna priložnost
O Stran 8 in 9
Politika Ormož • Z
rebalansom potrdili tudi dražje projekte
O Stran 5
Podravje Muretinci •
Društvo Baron oživlja mrtev grad
O Stran 9
Politika Juršinci • Kako priti do optičnega omrežja za čimveč občanov
O Stran 4
v
Šport
Nogomet • Aluminij in Drava do remijev po različnih poteh
O Strani 17,18
Ptuj, Podravje • Blizu vulkanizerstva Kolarič načrtovano krožišče
Priprava na severno obvoznico?!
V sklopu obnove Ormoške ceste je pred mostom čez potok Rogoznica (gledano iz smeri Spuhlje proti Ptuju) načrtovana gradnja krožišča. Krajane je presenetilo, zakaj je krožišče na tej točki sploh potrebno: „Ali se bo morda na to križišče priključevala severna obvoznica, ki naj bi jo od Markovcev do Ptuja gradili ob tankovskem jarku?"
m.	Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Kronika •
Na zdravljenju zaradi alkohola polovica brezposelnih
o Stran 32
Aktualno •
Ravnatelji ne vedo, kako bodo reševali težave z učitelji
o Strani 2 in 3
Politika •
Dvojna
kandidatura za mestno svetnico
o Stran 7
Ob dveh jubilejih družbe Radio-Tednik Ptuj PODARJAMO KUPON ZA
radioPTUJ
55ler
Štajerski TEDNIK ,
70 let
popusta
!sažo Valens Augusta
50-minutna masaža Valens Augusta v Grand Hotelu Primus je posebnost Medico-wellnessa Valens Augusta, ki vključuje ročno masažo celega telesa, anti-stres masažo glave in masažo stopal.
Obvezna predhodna rezervacija termina: 02/ 74 94 150, E: wellness@terme-ptuj.si. Za uveljavljanje popusta predložite kupon. Kupon ne velja pri nakupu darilnih bonov ter se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev in se lahko izkoristi do 20. 12. 2018.
2 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 23. oktobra 2018
Slovenija, Podravje • Učiteljske težave z beleženjem delovnega časa
Ravnatelji ne vedo, kako bodo reševali
Z letošnjim šolskim letom je beleženje delovnega časa učiteljev obvezno. Kljub nameri, da se s spremembami uredi večletni problem, so se rajo drugače kot ravnatelji, ki izpostavljajo bojazen, da bo že kmalu težko zagotoviti organizacijo dela po obveznem pouku. Napovedujejo,
Leta 2016 je Računsko sodišče na štirih osnovnih šolah preverjalo učinkovitost pri urejanju delovne obveznosti učiteljev. Njihove ugotovitve so bile povod za začetek pogajanj s Sindikatom vzgoje,izobraže-vanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Z dopolnitvijo Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KP VIZ) avgusta lani je bila uveljavljena nova ureditev delovnega časa učiteljev v osnovnih in srednjih šolah. Dogovorjene spremembe so najprej preverjali pilotno, na nekaj izbranih šolah, za vse osnovne in srednje šole pa so se začele uporabljati s 1. septembrom 2018, novim šolskim letom.
Z uveljavljanjem dogovorjenega in zapisanega pa imajo zdaj največje težave ravnatelji. Gre namreč za to, da je beleženje delovnega časa učiteljev po novem razdeljeno v tri stebre, vendar so pravila precej nedorečena in puščajo preveč možnosti za različne interpretacije. Prav zaradi tega prihaja do nasprotujočih si stališč o obvezah med učitelji in
ravnatelji, predvsem o tem, kaj sodi v tretji steber delovnih obveznosti. Postavljena je letna kvota ur za eno šolsko leto (2088) kot izhodišče, ki jo je v času od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019 treba izkazati. Torej dokazati, da so bile vse ure oddelane v obliki neenakomerne razporeditve delovnega časa.
Ravnatelji včasih delo vrednotijo drugače kot učitelji
Predsednica Društva ravnateljev ptujskega območja Ivanka Korez meni, da je pravilno, da se je začel enotno urejati delovni čas učiteljev, a poudarja, da je to področje tako specifično, da ga je zelo težko uka-lupiti v standardne obrazce za beleženje delovnega časa: „Mislim da sta prvi in drugi steber dobro razumljena, težave se pojavljajo pri vrednotenju III. stebra. To področje je v zbornice vneslo veliko nemira in slabe volje, predvsem pa povzroča težave ravnateljem. Učitelji svoje delo
Ravnatelj lahko zahteva, daje učitelj v šoli prisoten ob 7.30
Eno izmed pogostih vprašanj, ki se pojavlja, je, ali lahko ravnatelj zahteva, da so delavci prisotni na delovnem mestu od 7.30 dalje in ali lahko zahteva, da so v šoli npr. 5 do 6 ur. V odgovoru SVIZ in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je navedeno, daje organizacija delovnega časa v pristojnosti ravnatelja in da neenakomerna razporeditev ne pomeni, da delodajalec ne sme določiti začetka delovnega časa. „Neenakomerna razporeditev pomeni, da zaradi narave dela oziroma delovnih potreb zaposleni v določenem obdobju delajo več kot polni delovni čas, v drugem pa manj, ne pa, da si vsak zaposleni organizira delo po svoje. Po lastnem časovnem razporedu si lahko učitelj, upoštevaje KPVIZ, organizira največ 10 ur tedensko. Ves preostali delovni čas (kakor tudi lokacija opravljanja dela) je, v okvirih, kotjih določa zakonodaja, predmet organizacije dela delodajalca."
zelo različno vrednotijo in treba se je nenehno usklajevati o tem, katere dejavnosti sodijo v III. steber, kako in koliko ur se vrednoti posamezna dodatna aktivnost. Nemogoče je tudi do potankosti načrtovati doda-
tne aktivnost za eno leto naprej, saj je med šolskim letom toliko nepredvidenih dejavnosti in priložnosti, ki jih je v dobro otrok treba realizirati."
Podobne težave ima tudi ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič
Ločnica med različnimi stebri dela oz. nalogami, ki se računajo kot delovna
Spuhlja, Budina • Država nadaljuje aktivnosti na projektu obnove Ormoške ceste
Letos parcelacije, prihodnje leto gradnja
Vodja področja investicij na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) Tomaž Willenpartje krajanom Spuhlje in Budine na srečanju v večnamenski dvorani v Spuhlji predstavil načrte o obnovi glavne regionalne ceste skozi njihovi naselji.
Najprej se bo obnavljal odsek od krožišča pri Mercatorjevem trgovskem centru Super mesto do transformatorja v Spuhlji oziroma odcepa za del naselja Koče. Obnovo bodo izvajali v dveh etapah, zapore ceste bodo delne. V času gradbenih del bo promet potekal izmenično enosmerno. Letos bodo nadaljevali postopke odmere zemljišč, gradnja naj bi se začela v letu 2019 in kon-
čala 2021. Obnovili bodo vozišče, dogradili kolesarsko stezo, pločnike, javno razsvetljavo, meteorno kanalizacijo in uredili dva para avtobusnih postajališč: enega v Spuhlji in drugega v Budini. Prestavili bodo tudi komunalno infrastrukturo za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacije in plin. Po obnovi bo širina cestišča sedem metrov; sedaj je različne širine, od 6,5 do sedem me-
trov. Pločnik in kolesarska steza se bosta v naselju držala cestišča, izven naselja bosta od ceste ločena z zelenim pasom. Po celotni dolžini bodo zamenjali asfaltno prevleko. Cesta bo po obnovi višja, in sicer od pet do deset centimetrov, kar je med krajani povzročilo precej nejevolje. „Že sedaj so naše parcele nižje od ceste. Potem bo še slabše. Ali bomo potrebovali terence, da bomo lahko
Blizu vulkanizerstva krožišče - se bo nanj vključevala s tvorna obvoznica?!
V sklopu obnoue Ormoške ceste je pred mostom čez potok Rogoznica (gledano iz smeri Spuhlje proti Ptuju) načrtouana gradnja krožišča. Ceprau smo o projektu u našem časopisu že ueliko poročali, je bila ta informacija tudi za nas čisto noua. DRSI namreč doslej u odgouorih na naša uprašanja ni nikoli omenjala gradnje tega krožišča. Tudi krajane je presenetilo, zakaj je krožišče na tej točki sploh potrebno. Na regionalno cesto se tukaj priključujeta due manjši lokalni cesti, ki prometno nista obremenjeni. Križišče tudi ne uelja za neko črno točko, na kateri bi beležili pogoste prometne nesreče.
„Če gledamo z uidika zagotavljanja prometne uarnosti, bi bilo potem bolj smiselno krožišče zgraditi pri uuo-zu za Ranco, kjer je prometa iz douozne lokalne poti bistueno ueč, pa tudi prometnih nesreč se je že kar nekaj zgodilo na tem odcepu. Zadnja pred nekaj dneui..." so razmišljali nauzoči domačini.
Odgouor Tomaža Willenparta, da krožišče na lokaciji današnjega križišča za Brstje gradijo z namenom umirjanja prometa, krajanou ni prepričal.
„Pouejte nam razloge. Zakaj je prau na tem mestu potrebno tako ueliko krožišče," so vztrajali. Projektantka Majda Frangež je dejala, da je razlogou ueliko, so strokouno podkrepljeni in tehtni. A da o njih zdaj ter jauno ne more gouoriti in naj krajani to razumejo. Krajani so nato zastauili uprašanje: „Ali se bo morda na to križišče priključeuala seuerna obuoznica, ki naj bi jo od Markouceu do Ptuja gradili ob tankouskem jarku?" Odgouora seueda niso dobili. Dejansko pa ueč indiceu kaže, da gredo načrti držaue u to smer.
DRSI na mestu današnjega štirikrakega križišča načrtuje krožišče.
torek • 23. oktobra 2018
Aktualno
Štajerski	3
težave z učitelji
pojavili še večji zapleti. Učitelji si namreč nekatere določbe interpretida bodo prvi meseci leta 2019 na nekatere šole prinesli resne zaplete.
obveznost učitelja, očitno ni povsem jasna.
Zemljič, ki meni, da bo največ zapletov v začetku leta 2019. „Na državni ravni smo sicer zadostili zahtevam Računskega sodišča, glavni problem pa je prenesen na ravnatelje, ki delo učiteljev včasih vidijo drugače kot učitelji sami," poudarja.
V	prvi steber se posameznemu učitelju šteje 33 ur pouka ne glede na dejansko obvezo. V kvoti 33 ur je tudi 10 ur tedensko, ki si jih ima učitelj pravico razporediti po lastni izbiri za priprave.
V	drugem stebru so nadomeščanja in podobno, kar naj bi zneslo okrog 150-180 ur na leto, tretji steber (število ur se med učitelji razlikuje, giblje pa se okrog 200 ur letno) pa predstavlja dodatno delo (izvedba prireditev, nastopov, izletov ... ) „Problem, ki je skorajda neizbežen, se bo pojavil naslednje leto. Ko bomo februarja soočeni z dejstvom, da bodo nekateri učitelji rekli, da so ure oddelali, jih enostavno ravnatelji ne bomo mogli prepričati, da nadomeščajo, sodelujejo na prireditvah in podobno. V teh 33 urah tedensko
prišli na cesto. Spomnite se letošnjih poplav. Nas bo v prihodnje zalivalo še bolj?" so navzoči izražali svojo zaskrbljenost. Odgovorna projek-tantka Majda Frangež je povedala, da bodo za odvajanje padavinskih vod s ceste ustrezno poskrbeli, meteorno kanalizacijo pa usmerili v potok Rogoznica. Spuhljani so spomnili, da je bil na glavni cesti na ovinku pri transformatorju nekoč most, pod njim pa jarek, po katerem je tekla voda. Z leti so most nadomes-
tili s kanali, ki da so bili najprej premera 150, danes le še 80 centimetrov. Kanali so tudi neustrezno vzdrževani, nepretočni, zamuljeni in zaraščeni. Glede na letošnjo izkušnjo s povodnijo, ki so jo v tem delu Spuhlje doživeli v maju, je njihova skrb v zvezi z odvodnjavanjem in nivojem terena ceste povsem upravičena.
Na protihrupno zaščito lahko kar pozabijo ...
Tomaž Willenpart je krajanom razložil, da namestitev protihrupne zaščite v okviru projekta ni predvidena, čeprav je okolje ob cesti s hrupom res preobremenjeno. Ljudje se zaradi prometa in hrupa, ki ga ta povzroča, na svojih dvoriščih ne slišijo. Nekateri, ki so zelo blizu ceste, pravijo, da se tudi v hiši težko pogovarjajo, ko se mimo oken po obremenjeni državni cesti valijo težki tovornjaki. Krajani zaradi prometa zaznavajo tresljaje. Poudarjajo, da so na nekaterih hišah zaradi tresenja nastale razpoke. Še najbolj od vsega jih moti težki tovorni promet. Nelogično in nejasno jim je, zakaj država tovornjakov ne bi preusmerila na podravsko avtocesto. Tako bi pred hrupom in drugimi negativnimi vplivi zaščitila bivanjsko okolje, regionalna cesta bi se manj uničevala, pobrala bi tudi cestnino. Kot je bilo razumeti predstavnika DRSI, se država k takšni rešitvi ne nagiba.
Na DRSI še dodajajo, da se bo obnavljala celotna državna cesta skozi Spuhljo, pri gostilni Majda je načrtovano krožišče. Ta investicija je trenutno v projektiranju, izvajali naj bi jo prav tako v prihodnjih letih, ko bodo obnovili še nekatere odseke glavne ceste do Zavrča.
Mojca Zemljarič
namreč niso všteti sestanki s starši, pedagoške konference, dežurstva med odmori, vse to si štejejo v tretji steber... Sindikati so se odlično izpo-gajali za učitelje, kar je sicer povsem legitimno, a imamo ravnatelji zaradi tega zdaj velike težave. Ne nazadnje: pri 22 urah pouka so dosegli, da se učitelju prizna 33 ur delovne obveznosti na teden. Ravnatelji spoštujemo delo svojih učiteljev in se zavedamo, da večina dela s srcem in korektno opravi delo (in še več), za katero so plačani. Je pa v novih razmerah nujno najti konsenz v smislu, da nova ureditev delovnega časa ne bo šla na škodo dela z otroki," pojasnjuje Vaupotič Zemljičeva.
Se bo zgodilo, da učitelji ne bodo več želeli organizirati prireditev, iti v šolo v naravi ...?
Podoben scenarij kot Vaupotič Zemljičeva pa pričakuje tudi Kore-zova, ki pravi, da je povsem realno, da bodo nekateri učitelji predčasno izpolnili kvoto ur iz III. stebra: „Predvsem so to starejši učitelji, ki imajo več dni dopusta, učitelji, ki prihajajo z daljše bolniške in porodniške in koristijo dopust iz preteklih let, ter učitelji, ki delajo krajši delovni čas. Ravnatelji še sami ne vemo, kako bomo reševali te situacije. Večina učiteljev na srečo ne dela izključno po urah in stebrih, ampak vestno opravijo vse zadane naloge do konca. Zgodi pa se lahko, da nekateri učitelji na podlagi beleženja delovnega časa in izpolnjene kvote ur do konca šolskega leta, ko je dejavnosti in aktivnosti največ, ne bodo želeli opravljati dodatnih obveznosti. Zato bomo v šolah imeli še večji problem naslednje leto, ko
Kaj sodi v posamezni steber delovnih ur
Primeri nalog po posameznem stebru so sicer dokaj jasno določeni, a še vedno prihaja do različnih interpretacij, ker se nekatere obveznosti lahko pojavijo v prvem in tretjem stebru. Nekaj primerov:
1.	steber (33 ur na teden v času 38 tednov na leto): pouk, priprave na pouk, preverjanje, ocenjevanje, pripravljanje testov, vodenje obvezne dokumentacije, preostale aktivnosti za nemoteno izvedbo vzgoj-noizobraževalnega procesa, kijih opravi v času med posameznimi urami pouka...
2.	steber: dela in naloge, ki so skupne vsem učiteljem v obsegu od najmanj 150 do največ 180 ur, so sodelovanje s starši (npr. govorilne ure, roditeljski sestanki, druge oblike sodelovanja s starši), sodelovanje v strokovnih organih šole (npr. pedagoške in ocenjevalne konference, strokovni aktivi), sodelovanje z zunanjimi institucijami, organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, zbiranje in obdelava podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojnoizobraževalnega in drugega dela, urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov in podobno.
3.	steber: drugo delo, individualno določeno. Gre npr. za naloge razrednika (razen sodelovanja s starši, kar je v drugem stebru), sodelovanje v svetu zavoda, priprava na tekmovanja, organizacija proslav, strokovne ekskurzije, izmenjave v okviru projektov, šolski časopis, urejanje spletne strani, šole v naravi, mentorstvo, vodenje pevskih zborov, krožkov v srednjih šolah, promocija šole (informativni dnevi ipd.)...
jim bodo sledili tudi drugi. V tem primeru ne vem, kako bomo lahko ravnatelji organizirali delo tako, da bo do konca šolskega leta v šolah prijetno in živahno tudi po obveznem pouku."
Vsak učitelj sicer mora predložiti letni delovni načrt, v katerem opredeli, kako bo oddelal ure, se pa tudi med šolami bistveno razlikuje pristop do tega. „Šole nimamo enotnega pristopa do beleženja delovnega časa, marsikje so ravnatelji enostavno popustili. Interes vseh nas mora biti, kako najbolje pos-
krbeti za otroke. Največji problem kot zmeraj pa bo v majhnem deležu tistih zaposlenih, ki iščejo ovinke. Velika večina učiteljev se namreč zaveda specifike svojega dela, z njimi se bomo lahko odgovorili. Prav pa bi bilo, če bi te lahko finančno nagradili, za kar od leta 2008 ravnatelji nimamo vzvodov," še dodaja Vaupotič Zemljičeva. Želi si, da bi se učitelji in ravnatelji dogovarjali razumsko in skrbeli za kakovost dela na šolah. Priznava pa, da je problem nastal tudi zato, ker v preteklosti na nekaterih šolah niso spoštovali kvo-
te ur, ki naj bi jih učitelj v šolskem letu opravil. OŠ Ljudski vrt je že pred leti sprejela interni akt o beleženju delovnega časa, z vsakim učiteljem posebej pa se je ravnateljica dogovarjala, s kakšno aktivnostjo bo nadomestil manjkajoče ure.
O tem, kako se lotiti te problematike, bodo na skupnem sestanku ta teden govorili ravnatelji ptujskih osnovnih šol. Skušali bodo poenotiti merila. Čas pa bo pokazal, kaj bo beleženje delovnega časa učiteljev dejansko prineslo.
Dženana Kmetec
Ptuj • S seje območne enote KGZS
Ptujski kmetijski zavod za zdaj ostaja samostojen
V prvi polovici leta je bila izpostavljena težnja po združenju ali preoblikovanju dela ptujskega in mariborskega kmetijsko--gozdarskega zavoda. Cilj? Znižanje stroškov delovanja. Na jesenski seji območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice je bila ta tema ponovno odprta, a tudi hitro zaključena.
»Združevanje zavodov ob manj- zitivna plat. Toda na Ptuju ne bomo šem številu kmetij zagotovo vodi v podali pobude po združevanju, saj te nižanje stroškov delovanja, kar je po- potrebe ne čutimo, ob tem je to na-
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
loga kmetijske zbornice,« je povedal predsednik območne enote KGZS Ptuj Milan Unuk.
Dodal je, da je ptujski zavod dober in velik, da dobro posluje in za razliko od mariborskega nima težav s prostorsko utesnjenostjo. »Nikakor se tudi ne bomo strinjali, da bi dali del ptujskega terena Mariboru,« je sklenil.
Ravnik: »Odločala bo zbornica«
Da bo zbornica tista, ki bo sklicala sestanek, je poudaril tudi direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik: »Sklicatelj bomo mi, sklican pa bo takrat, ko bo stvar dozorela. Ne bi zdaj te debate širil, ker nima smisla.«
Zakaj ptujski kmetijski svetovalci niso na terenu
Je pa kmetovalec Milan Fideršek pripomnil, da si kmetje želijo več prisotnosti ptujskih kmetijskih svetovalcev na terenu. »Ko se opravljajo nitratni testi, pridejo na teren svetovalci iz mariborskega zavoda. Zakaj ptujski ne gredo? Morda bi potem kmetje bolj začutili stik s svetovalci.«
Andrej Rebernišek, direktor ptujskega zavoda, je odgovoril, da bodo pobudo preučili in da bo, če bodo kmetje izkazali interes, pozval vodje izpostav, da se poveča prisotnost na terenu.
MV
Foto: CG
Foto: CG
4 Štajerski
Ljudje in dogodki	
torek • 23. oktobra 2018
Juršinci • Z zadnje seje občinskega sveta
Kako priti do optičnega omrežja za čimveč občanov
Juršinski svetniki so z zadnjo sejo opravili na hitro. Na dnevnem redu so imeli sedem točk, z vsem so soglašali, najdlje pa so se zadržali pri zadnji točki pobude in vprašanja svetnikov, kjer je potekala tudi razprava na temo odprtega širokopasovnega omrežja.
Prebivalci namreč še vedno nimajo dostopa do spleta. Težavo poskušajo rešiti z izgradnjo širokopasovnega omrežja. V ta namen se je pred nekaj leti devet slovenjegoriških občin,
med njimi tudi juršinska, povezalo in ustanovilo konzorcij, ki ga vodi občina Sveta Trojica. Za pridobitev sredstev za izgradnjo omrežja so se že dvakrat neuspešno prijavili na razpis.
»Druga možnost pa je, da se optika uredi samo v centru občine, drugje pa ne, kot so to naredile nekatere občine. A na to ne pristajam, ker potem odročnejši deli
Pravila za izrabo časopisnega prostora v času volilne kampanje za volitve članov občinskih svetov in županov 2018
V skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji in Razpisom rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov (UL RS št. 47/2014) Štajerski tednik objavlja PRAVILA (obseg, pogoje in način) ZA OBJAVO PRISPEVKOV V ČASU VOLILNE KAMPANJE ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKIH SVETOV IN ŽUPANOV 2018
O načinu, obsegu in vsebini novinarskih prispevkov o volitvah, strankah in listah ter kandidatih bo uredništvo odločalo samostojno, upoštevaje profesionalne standarde in novinarski kodeks, prav tako pri objavi pisem glede volitev, glede popravkov pa bo pazilo, da ne bodo zlorabljeni za prikrito kampanjo.
Volilni oglasi
Štajerski tednik vabi vse kandidate, politične stranke, liste kandidatov, volilne štabe in organizatorje kampanje, da svoja sporočila za javnost, programe, predstavitve itd. objavijo kot oglasno sporočilo v časopisu. Pri oglasih ne postavljamo posebnih vsebinskih omejitev, razen v primerih, ko bi z vsebino kršili zakon o medijih oziroma neutemeljeno diskreditirali posamezne kandidate, liste ali politične stranke. Ob tem poudarjamo, da je skladno s 6. členom zakona o volilni kampanji v objavljenem oglasu obvezna navedba naročnika oglasa, ter da je skladno s 50. členom zakona o medijih za resničnost in točnost navedb v oglasu odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa z zakonom in s programsko zasnovo pa izdajatelj.
Cene oglasov so v skladu s cenikom družbe Radio-Tednik. Naročniki volilnih propagandnih sporočil morajo objavo naročiti z ustrezno opremljeno naročilnico in vnaprej poravnati celoten znesek naročenega oglaševanja. Dokler predplačilo ne bo opravljeno, sporočila ne bodo objavljena.
O objavi oglasov naj se naročniki dogovorijo z marketingom družbe Radio-Tednik (Bojana Čeh, tel. 02 749 34 14, e-pošta: bojana.ceh@radio-tednik.si).
Pritožbe
Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo kandidati ali njihovi zakoniti predstavniki, bralci in poslušalci. Pritožba se naslovi v pisni obliki na odgovornega urednika časopisa oziroma radia. Odgovorni urednik mora na pritožbe pisno odgovoriti najkasneje v dveh dneh po prejemu pritožbe. Kandidatom, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, je v skladu z zakonom zagotovljeno tudi sodno varstvo.
Simona Meznarič, odg. ur. Štajerskega tednika
Za pridobitev sredstev za izgradnjo optičnega omrežja so se že dvakrat neuspešno prijavili na razpis.
občine optike nikoli ne bodo imeli. Vodstvo občine bo iskalo operaterja in možnost, da z optičnim omrežjem pokrijemo celotno območje občine«, je v zvezi z vprašanjem izgradnje širokopasovnega omrežja dejal župan občine Juršinci Alojz Kaučič.
»Vsaka stvar se je urejala tako, da je bila najprej v centru, nato na obrobju: vodovod, asfalt, telefon ... Hvala bogu, da zdaj imajo vsi vse to. Nekje se bo moralo začeti, da ne bomo v nedogled čakali. Dejstvo je, da širokopasovno omrežje potrebujejo šola, zdravnik in druge ustanove, ki pa so po večini v centru. Tudi marsikatero podjetje bi se v občini morebiti odprlo, če bi bila optika,« je izpostavil svetnik Robert Horvat. Župan je dejal, da se tega zaveda, hkrati pa znova poudaril, da aktivnosti v zvezi s tem potekajo. »Če
bo operater zagotovil, da bo začel izgradnjo v centru in potem nadaljeval po celotni občini, potem da. Če pa bo širokopasovno omrežje želel
zgraditi samo v Juršincih in Gabrni-ku, pa na to ne morem pristati. Ker potem nekateri optike ne bodo dobili nikoli,« je znova poudaril župan.
»Optiko je treba spraviti v občino, pa če bodo najprej pokrite samo tri vasi v občini. Slej ko prej jo bodo imele tudi preostale. Ko bo optika v centru Juršincev in Gabrniku, potem bodo boljše televizijske in telefonske prenose imeli tudi drugi v občini,« je vztrajal Horvat.
Da bi izgradnjo optike morali začeti, pa četudi po etapah, je menil tudi Donald Rus, ki je še opozoril, da bi na tak način sprostili tudi preobremenjeno telefonsko linijo. Dejal je še, da v nekaterih občinah ob urejanju cest operater brezplačno polaga optični kabel za kasnejše morebitne priključitve občanov na širokopasovno omrežje. »To je naloga za prihodnji občinski svet,« je razpravo na to temo sklenil župan.
Monika Horvat
Sveče in druge odpadke odmetavajo kar čez ograjo
Svetnik Robert Horvat je še izpostavil, da se nekateri občani pritožujejo nad čistočo v mrliški vežici. Županje pojasnil, da za čiščenje veže plačujejo minimalno ter daje vsak dolžan za seboj počistiti. Direktorica občinske uprave Saša Golob Hodnik pa je k temu dodala, dajo občasno očisti čistilni servis. Pritrdila je, da imajo težave z okni, ki so po vsakem deževju umazana, ter da se nabere pajčevina, a tudi opozorila, da bi pogostejše čiščenje prineslo višje stroške. Svetnica Dragica Toš Majcen pa je v zvezi s pokopališčem še opozorila, da nekateri nemarno mečejo odpadke namesto v zabojnike kar čez ograjo.
Foto: MH
Žetale • Anton Butolen bo znova kandidiral za župana
Občani so podpise zbrali, še preden jih je župan za to prosil
Občino Žetale že vse od ustanovitve vodi Anton Butolen. Zdaj je razkril, da se bo za županski stolček potegoval še v šesto.
Žetalski župan je zaradi izjemnega poslabšanja položaja občin, sploh manjših, dolgo razmišljal, ali bi ponovno kandidiral. »Ne gre samo za primerno porabo, gre tudi za od-
nos. Na državnem nivoju so župane obravnavali domala kot sovražnike, ne pa kot partnerje,« je povedal Bu-tolen. H kandidaturi sta ga prepričali dve stvari: zagotovila predsednika
Anton Butolen
vlade in resornega ministra, da je gonje proti občinam konec, ter dejstvo, da so občani podpise za kandidaturo zbrali prej, kot jih je za to sploh zaprosil.
Župan je dejal, da ključni problem občine ostajajo ceste, tudi širokopasovno omrežje še ni zgrajeno, a so vsakršne napovedi preuranjene: »O investicijah bo odločal občinski svet. Bom pa vsekakor storil vse, da v občino pripeljem dodatna sredstva. Boril se bom za boljši status ne samo naše občine, temveč vseh obmejnih demografsko ogroženih območij. Skrbel bom za racionalno in zakonito porabo občinskih sredstev. Menim, da je bilo ključno za napredek občine v zadnjih 20 letih tudi to, da smo različne poglede znali usmeriti k skupnim ciljem in se nismo brezplodno prepirali.« Sklenil je mnogim županom tujo zavezo: »Upam, da bom občino predstavljal tako, da občanov ne bo sram, ko bo nekdo rekel, to pa je vaš župan ...«
EM
Trnovska vas • Alojz Benko bo za župana kandidiral še četrtič
Težko je najti koga, ki ga ne bi zasačili s prsti v marmeladi
Občino Trnovska vas zadnje tri mandate vodi Alojz Benko, za mesto župana se bo prihodnji mesec spet potegoval. Protikandidata (za zdaj še) nima.
Trnovski župan funkcijo opravlja neprofesionalno, tako jo bo, če bo seveda izvoljen, tudi v prihodnjem mandatu: »Nedavno sem se upokojil, tako mi bo ostalo več časa za
delo na občini. Res pa sva se z nekdanjim delodajalcem dobro razumela in sem lahko za občino delal nemoteno.« Kandidat Slovenske ljudske stranke je prepričan, da bi
Alojz Benko
mu bile dosedanje izkušnje tudi pri delu v prihodnje v veliko pomoč.
Napovedal je, da bo aktualni občinski svet s potrditvijo rebalansa občinskega proračuna svoje delo zaključil: »Če bom izvoljen za župana, bomo z novim občinskim svetom sedli skupaj, dali na mizo pregled dosedanjega dela in sestavili prioritetni seznam potreb za nadaljnja štiri leta.« Tudi v prihodnje bi največ pozornosti posvetil infrastrukturi, predvsem kanalizaciji in cestam, pa Simoničevi domačiji, domačim društvom itd.
Benko je dejal, da so župani nekoč s ponosom povedali, da so župani: »Danes o politiki in politikih prevladuje negativno mnenje. Po eni strani tudi upravičeno; v naši državi je težko najti koga, ki ga ne bi dobili s prsti v marmeladi ... Zdi se mi, da se to z državne ravni prenaša tudi na lokalne skupnosti. Velikih želja po mestu župana tako ni več ... «
EM
Foto: NS
Foto Sandl Sprah
torek • 23. oktobra 2018
Na sceni
Štajerski	5
Ormož • Odhajajoči svetniki bodo pred lokalnimi volitvami še enkrat zasedali
Z rebalansom potrdili tudi dražje projekte
Z drugim rebalansom proračuna občine Ormož so med drugim zagotovili dodatna sredstva za nekatere investicije. Tako seje izgradnja objekta s tribunami in parkirišča pri nogometnem igrišču Ormož podražila za približno 120.000 €, obnova stare komunale za potrebe hostla, tržnice in prostorov KOŠ-a, ki prav tako zamuja, pa za 105.000 evrov.
Svetniki se bodo sestali še enkrat pred lokalnimi volitvami. Sprejemali bodo osnutek proračuna za prihodnje leto.
Ormož • Miroslav Kosi potrdil kandidaturo za župana
»Za razvoj in sodelovanje«
V Ormožu se obeta pester boj za županski stolček. Kandidaturo je doslej napovedal že četrti kandidat, Miroslav Kosi.
Foto: M H
Ormoški občinski svetniki so s 13 glasovi za in tremi proti na predzadnji seji v tem mandatu potrdili že drugi rebalans letošnjega proračuna. Prvič so proračun, ki je bil sprejet decembra lani, popravljali konec maja; takrat so ga na prihodkovni strani znižali za dobrih 700.000 evrov, tokrat pa so ga povišali za okoli 170.000 evrov na 12,5 milijona evrov. Večje prihodke planirajo predvsem iz naslova davka na promet nepremičnin, okoljske dajatve za odvajanje odpadnih voda, nadomestila za koncesijo za rabo reke Drave,...
Na drugi strani pa so odhodke zmanjšali za dobrih 220.000 evrov, in tako znašajo 18,9 milijona evrov. Proračunsko luknjo v višini 6,4 milijona evrov bodo krpali z najetjem kredita v višini 3,45 milijona ter s sredstvi iz preteklih let.
Občinski finančnik Mirko Šerod je pojasnil, da z rebalansom med drugim zagotavljajo dodaten denar za zaključek nekaterih investicij. Med večjimi spremembami je izgradnja objektov in parkirišča pri nogometnem igrišču Ormož, kjer se investicija zvišuje za 120.000 evrov na vsega skupaj 788.000 evrov. Dodatna
sredstva zagotavljajo še za izgradnjo namakalnega sistema na nogometnem igrišču, postavitev žične ograje, spremembo pokritja tribune in stranskega objekta. Zaradi dodatnih del se je za slabih 105.000 evrov podražila tudi obnova stare komunale za potrebe hostla, tržnice in prostorov KOŠ-a, za kar tako letos namenjajo
vsega skupaj 655.000 evrov. Z rebalansom so prav tako namenili dvakrat več sredstev za odkup poslovnih prostorov na Vrazovi ulici 9 v Ormožu za potrebe Mrežnega podjetniška inkubatorja, kjer po novem planirajo dobrih 280.000 evrov.
Ivanuševa: »Zapravimo šest milijonov evrov več od prihodkov«
Za investicije je po novem namenjenih 9,36 milijona evrov. Sredstva se znižujejo predvsem zaradi zamika začetka nekaterih projektov: gradnje prizidka vrtca v Ivanjkovcih, izgradnje kanalizacije in hodnika za pešce z javno razsvetljavo v Podgorcih ter nadgradnje zbirnega centra Dobrava. Podražitev projektov je zmotila svetnico Moniko Ivanuša, ki
je tudi tokrat glasovala proti rebalansu, svojo odločitev pa pojasnila: »Menim, da so projekti ob začetku slabo pripravljeni in nepravilno finančno ocenjeni. Nedopustno je, da
Kosi, županski kandidat SLS-a, pod sloganom »Za razvoj in sodelovanje« na prvo mesto postavlja sodelovanje: »V Ormožu je najbolj potrebno, da se ponovno vzpostavi sodelovanje med aktivnimi politič-
nam v potrditev najprej predložijo nepopolne projekte, ki jih je treba neprestano dopolnjevati, kar seveda nosi tudi finančne posledice. Ne vem, ali se vsi zavedamo, da šest
nimi akterji, ki odločajo glede razvoja Slovenije, še zlasti pa občine. Zaostajamo po osebnem dohodku zaposlenih, razvoju kmetijstva ... Kljub temu da se iz naslova državnih fondov vlaga v izgradnjo določene
milijonov več zapravimo, kot imamo prihodkov. Kljub večjim prihodkov v tem rebalansu zadolževanje ostane nespremenjeno.«
Monika Horvat
infrastrukture, tudi v kmetijstvu, pa ugotavljamo, da se ne ustvarja dodana vrednost, ki bi predstavljala neko socialno varnost, predvsem za mlade, da bi ostajali pri nas. Priča smo veliki migraciji delovne sile v sosednjo Avstrijo, kajti zelo težko je najti primerno zaposlitev za primeren dohodek v našem lokalnem okolju. Skratka, treba je staviti na sodelovanje, ki je ves čas razdeljeno med koalicijo in opozicijo, kar za lokalna področja, kjer se razvoj vidi od daleč in od blizu, ni značilno.«
Kosi je v svojem okolju dobro poznan, predvsem po prizadevanjih za pridelavo in predelavo sladkorne pese (predseduje Zadrugi Kooperativa Kristal).
V podporo strankarskemu kolegu se je na tiskovni konferenci Ko-siju pridružil tudi predsednik občinskega odbora SLS Emil Trstenjak, ki je dejal, da so se zanj odločili zaradi bogatih izkušenj na kmetijskem, gospodarskem in družbeno-politič-nem področju.
Monika Horvat
Gospodarsko oživljanje?
Župan Sokje pri obravnavi rebalansa za letošnje leto izpostavil, da se občini zmanjšujejo socialni izdatki, kar kaže na gospodarsko oživljanje. Tako se zmanjšujejo izdatki za oskrbo starejših v domovih ter prispevek za zdravstveno zavarovanje brezposelnih oseb. »Prvič po letu 2008je število brezposelnih oseb, ki so preko občine zdravstveno zavarovani, v tem mesecu padla pod število 300, celo pod 290.«
Z omenjenim rebalansom so sicer za okoli 127.000 evrov zmanjšali tekoče transfere.
Ptuj • Robert Križanič, kandidat za župana MO Ptuj
Obljuba: če bo župan, bo imel Ptuj v Bruslju svojo pisarno
Kandidat Stranke mladih zeleni Evrope, s podporo evropskih zelenih in Piratske stranke, za župana MO Ptuj je Robert Križanič. Njegov namen je Ptuj do leta 2030 razviti v moderno evropsko mesto; nastopa s sloganom Ptuj je svetoven.
Prva turistična destinacija Slovenije, najbolje urejena infrastruktura in promet v Sloveniji, kulturna prestolnica države, najprijaznejše
mesto za podjetništvo in najsodobnejše digitalno mesto so cilji, ki jih v predvolilni kampanji izpostavlja Kri-žanič. Prepričan je, da je vse našteto
Robert Križanič
možno doseči z vizijo, pogumom in uporabo dobrih praks iz vsega sveta. „Zavedamo se naših prednosti in jih bomo izkoristili," pravi.
Številni Ptujčani se ga spomnijo kot svetnika v mestnem svetu MO Ptuj (v letih 2002-2006), v najstarejše slovensko mesto je leta 2005 pripeljal tudi Evropsko žonglersko konvencijo. Bil je tudi organizator in umetniški vodja pouličnega festivala Ptuj odprto mesto, trenutno je direktor zavoda Povod. Kot pravi, je njegovo delo razpeto med mednarodnimi programi in fundacijami. To, kar dela, želi aplicirati še na Ptuj in mesto narediti globalno. Prav zato meni, da je nujno, da Ptuj dobi svojo pisarno v Bruslju. „Tam so odloče-valci, denar se deli prav tam, pripravljajo se razpisi ... Prepričan sem, da bi Ptuj lahko tam našel primerno mesto, ne le zase, temveč za celotno regijo." Če bo izvoljen, obljublja, da bo poskrbel tudi za to.
Dženana Kmetec
Kidričevo • Kandidat za župana Danijel Zajc
Obljublja več neprofitnih stanovanj
Kandidat za župana občine Kidričevo je Danijel Zajc, ki je predstavnik Socialnih demokratov.
Kot pravi, se bo zavzemal za povezovanje, sodelovanje in dialog v občini, predvsem pa za enake možnosti dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, javne in brezplačne vzgoje in izobraževanja. Med
prioritetami izpostavlja še aktivno in sodobno stanovanjsko politiko, ki bi jo dosegli s krepitvijo fondov neprofitnih stanovanj. Danijel Zajc prihaja iz Apač. Po izobrazbi je strojnik in delo opravlja kot samostojni
Danijel Zajc
podjetnik, občasno pa montira industrijske stroje tudi v tujini. Aktiven je v gasilskem društvu Apače, pri Rdečem križu in je predsednik Avto moto društva v Kidričevem. V mandatu 2010-2014 je že sedel na sejah sveta Občine Kidričevo, saj je predsedoval odboru za gospodarjenje z občinskim premoženjem.
Zajc poudarja, da bo med osrednjimi točkami programa tudi izboljšanje medgeneracijskega sodelovanja, ureditev cest in postavitev ustrezne prometne signalizacije za zaščito občanov. „Transparentno upravljanje s premoženjem občine, vsakomur dostopni župan in člani občinskega sveta, pripravljenost za sodelovanje in sprejemanje skupnih rešitev z dogovorom, to so kakovosti dobre občine," je vizija kandidata SD Danijela Zajca, ki je v stranki aktiven že osem let. Zavzemal se bo za uravnotežen razvoj mesta in podeželja. Ključno bo ustvarjanje primernih pogojev za ustvarjanje novih delovnih mest.
VB
Foto: arhiv
Foto: EM
6 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 23. oktobra 2018
Slovenija, Podravje • Evidenca psov, vodenje na javnem kraju, zaščita in ugrizi
Dunajčani s seznamom nevarnih psov,
Nedavno so na Dunaju sprejeli novelo zakona o vzreji živali, po kateri morajo psi, ki so na seznamu nevarnih pasem, obvezno celo višje kot v sosednji Avstriji.
Bulterier policistu „pomeril" hlače
O ne tako nedolžnem primeru nevarnega psa so sredi leta 2016 poročali mariborski policisti. Bilo je sredi poletja, ko se je zvečer na policijski postaji oglasila takrat 51-letna Mariborčanka. S seboj je imela svojo psico pasme staffordshirski bulterier, staro pet let. Ko je v predprostoru govorila z dežurnim policistom, je mimo prišel 39-letni policist. V trenutku, ko je šel mimo lastnice psice, se je bulterierka zapodila vanj, ga ugriznila v golen leve noge in lahko telesno poškodovala. Po ugrizu se je lastnica psa začela do navzočih policistov še nedostojno vesti. Ukazov, da naj psu nadene nagobčnik, ni upoštevala. Prav tako policistom ni želela izročiti na vpogled svojega osebnega dokumenta, niti jim ni želela nuditi svojih osebnih podatkov, ampak je kljub ukazu, naj počaka na kraju do zaključka postopka, s kraja odšla. Psica je bila že pred ugrizom policista evidentirana kot nevaren pes, saj je imela do tedaj evidentirane štiri ugrize: trikrat je ugriznila ljudi, enkrat drugega psa. Zaradi tega bi morala imeti lastnica psico na javnem kraju na povodcu, žival bi morala obvezno uporabljati nagobčnik.
Na seznamu nevarnih psov so se drugim znašli bulterierji, rotvajlerji, argentinski mastifi, pitbulterierji, tosa ¡nuji, brazilske file, bulmastifi in argentinske doge. Enako velja tudi za mešance teh pasem. Za pasme, ki niso na seznamu, je predpisana uporaba nagobčnika ali povodca na vozilih javnega prometa in v večjih množicah ljudi. Lastnikom, ki ne bodo svojim nevarnim psom nadeli nagobčnika, grozi še kazen v višini 200 evrov, opraviti bodo morali obvezno usposabljanje s pasjim trenerjem. Kazen za sprehajanje psa brez povodca znaša 100 evrov. Voditelj psa bo moral biti tudi trezen. Delež alkohola v njegovi krvi ne bo smel presegati 0,5 promila, sicer mu grozi kazen v višini tisoč evrov, so sporočili iz predstavništva mesta Dunaj. Po noveli, ki bo v veljavo stopila še letos, bodo psa, ki bo koga ugriznil, lastniku nemudoma odvzeli. Dunajska zakonodaja na področju vzreje živali je že sedaj med strožjimi v Avstriji. Tako je od leta 2010 v avstrijski prestolnici obvezno opravljanje izpita za lastnike nekaterih pasem psov. Od uvedbe je izpit opravilo več kot 6.500 lastnikov in število ugrizov je v treh letih upadlo za 63 odstotkov. Konec leta 2017 je bilo na Dunaju sicer prijavljenih več kot 55.000 psov, med njimi šest odstotkov tako imenovanih nevarnih pasem.
Kako je z nevarnimi psi ter njihovim vodenjem na javnih mestih v
Foto: Črtomir Goznik
V skladu z zakonom je skrbnik živali dolžan z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Skrbniki psov morajo zagotoviti fizično varstvo svojih psov tako, da jih imajo na javnem mestu na povodcu.
Sloveniji? Medtem ko so Dunajčani izdelali seznam nevarnih pasem, v Sloveniji posamezne pasme niso že vnaprej označene kot nevarne. „Pes dobi status 'nevaren', ko je bilo v uradnem postopku ugotovljeno, da je neobvladljiv in/ali kaže napadalno vedenje do človeka, oziroma je bil ugriz evidentiran, dokazan in izvedeni vsi predpisani postopki. Tak pes dobi status nevarnega psa z odločbo uradnega veterinarja v upravnem postopku," so povedali na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). V Central-
nem registru psov je trenutno vpisanih 2.190 nevarnih psov. Skupno število vseh psov v Sloveniji, vpisanih v register, je 232.794.
Na javnem mestu obvezno s povodcem, sicer sledi visoka kazen
Na vprašanje, kakšni so pogoji za vodenje psa na javni površini in kakšni za vodenje nevarnega psa, na Upravi pojasnjujejo: „Zakon o zaščiti živali določa splošne zahteve za obvladovanje psov, da niso nevarni
okolici. V skladu z zakonom je skrbnik živali dolžan z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Skrbniki psov morajo zagotoviti fizično varstvo svojih psov tako, da jih imajo na javnem mestu na povodcu (razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi). Javni kraj je opredeljen kot vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur. Globa za opustitev fizičnega varstva na javnem mestu znaša za fizično osebo od 200 od 400 evrov.
Trnovska vas • Obnova pokopališča
Prihodnje leto bodo postavili žarni zid
Pokopališče v Trnovski vasi bo kmalu dobilo prenovljeno podobo. Pozanimali smo se, kakšne novosti se obetajo v tem in prihodnjem letu.
»Ureditev pokopališča v Trnovski vasi zajema ureditev terase in drugih površin ob mrliški vežici, izgradnjo ograje ob zahodni strani, ureditev tlakovane poti z odvodnja-vanjem, ureditev novega podesta s stopnicami na vzhodni strani pokopališča, ureditev drenaže ob kapelici in ureditev prostora za žarne
grobove,« so našteli na Občini Trnovska vas. Dela bo za 130.814 evrov z DDV opravilo ptujsko podjetje Gp Project Ing. Župan občine Trnovska vas Alojz Benko je povedal, da se je na razpis prijavilo samo to podjetje: »Če bi to delali pred petimi leti, bi bila vrednost projekta gotovo nekoliko nižja, vsaj za 10 %, takrat bi
se tudi prijavilo več podjetij. Zdaj je z gradbenimi podjetji problem, saj je dela ogromno - deloma morda tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev.«
Pojasnil je, da bodo letos postorili le najnujnejša dela, nadaljevali bodo prihodnje leto: »Pripravili smo projekt za celostno ureditev poko-
Trnovski občinski svet je nedavno sprejel nov odlok o pokopališkem redu v občini. Po novem je uporaba mrliške vežice obvezna; pokojnika ni več dovoljeno imeti doma.
pališča, izvajamo ga po fazah. Ko smo zgradili mrliško vežico, smo uredili tudi okolico, kasneje smo zgradili parkirišča itd. Vse skupaj sicer ni bilo v strašno slabem stanju, vendar ni imelo nobenega pravega videza oz. ni bilo zaključena celota.« Betonske temelje za ograjo so že postavili, v teh dneh bodo namestili še kovano ograjo, je dejal Benko: »Pred leti smo odstranili štiri, pet metrov visoke ciprese in uredili začasno ograjo, da vsaj divjad ni mogla na pokopališče. Zdaj je bila ograja res že v slabem stanju, vhodnih vrat sploh ni bilo.« Po poteh bodo položili protizdrsni tlakovec, ki ga bo pozimi mogoče tudi posoliti in tako preprečiti nezgode.
Obnova pokopališča bo prinesla tudi novosti. »V zadnjem obdobju je vse manj klasičnih in vse več žar-nih pogrebov, pri občanih se je zato pojavilo povpraševanje po žarnih grobovih in nišah v žarnem zidu. Letos bomo namestili 19 okvirjev za žarne grobove ter pripravili temelje za žarni zid in prostor za raztros pepela,« je napovedal trnovski župan. Prihodnje leto naj bi postavili žarni zid in uredili še preostali del ograje pokopališča.
Eva Milošič
Majšperk • V športnem parku nastaja sankališče
Po modernem
1 ItVV V i	•
sankaliscu že to zimo
Po končanih delih v športnem paru v Majšperku je tam ostal večji kup zemlje. Ker ga ne potrebujejo več, bodo ta kup spremenili v sankališče za otroke. Najmlajši se bodo po njem lahko spustili že ob prvi pošiljki snega, ker pa vseh igral ne bo možno postaviti pred zimo, bodo idejo nadgradili tudi drugo leto.
Pri delu pomožnega nogometnega igrišča v sklopu Športnega parka Majšperk je ostala velika količina zemlje. Vodstvo občine se je odločilo, da bo ta material izkoriščen. Že v tem mesecu bodo tako začeli manjša dela in pred prvim snegom bo kup primeren za sankanje. »Šola in vrtec sta blizu, to bo odlična zimska popestritev za otroke,« pravi županja Darinka Fakin. V proračunu je ostalo še nekaj denarja. Za investicijo bo občina letos namenila približno 5.000 evrov. »Naredili bomo potke, igrala, prav poseben rov, tobogan in dodatke za plezanje,« pravi županja. »V mesecu dni je treba izvesti vsa dela, kasneje bo že prepozno. Ker pa vsega ne bo možno dokončati letos, bomo sankališče drugo leto nadgradili,« še razlaga Fakinova.
VB
• -
Foto: ČG
Fotografija je simbolična.
-oto: EM
torek • 23. oktobra 2018
Na sceni
Štajerski	7
pri nas je nevaren le tisti, ki ugrizne
nositi nagobčnik in biti na povodcu. V Sloveniji je takšen zakon v veljavi že dolgo, kazni za njegovo neupoštevanje pa so visoke,
Globa za neustrezno varovanje nevarnega psa: do 1200 evrov
Pes, ki ima status nevarnega psa, mora biti fizično varovan v skladu z 12. členom Zakona o zaščiti živali. Ta določa, da morajo skrbniki nevarnih psov zagotoviti fizično varstvo psov. To pomeni, da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom ali zaprti v pesjaku oz. objektu ali v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki ima na vhodu opozorilni znak. Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let. Globa za opustitev fizičnega varstva nevarnega psa znaša za fizično osebo od 800 do 1.200 evrov.
Lani krvavo na Dolenjskem, umrla 71-letna ženica
V Sloveniji v minulem desetletju beležimo več nevarnih napadov psov na ljudi. Najbolj razvpit in odmeven primer se je v začetku leta
2010 zgodil v Ljubljani, ko so bul-mastifi do smrti pogrizli svojega lastnika Saša Baričeviča. Silovit napad psov na 71-letno mater lastnika psov se je lani septembra zgodil na Dolenjskem. Zaradi poškodb je ženica dve uri po napadu med operacijo v bolnišnici umrla. Zdravniki so povedali, da se s primerom tako hudih
poškodb zaradi ugriza živali dotlej še niso srečali. 71-letnica je bila pogri-zena po celotnem telesu. Psi pasme pitbull in XL bully so jo napadli na domačem dvorišču, napad so opazili sosedje, ki so pse s koli nagnali v hišo in poklicali pomoč. Ženska je bila od ugrizov čisto raztrgana, poškodbe je imela na koži, ožilju, skeletu ... Vete-
rinarska inšpekcija je med ogledom ugotovila, da je na lokaciji 13 psov, od tega pet odraslih in osem mladičev. Pse so odpeljali v zavetišče. Tri izmed njih, ki so napadli žensko, so nato evtanizirali. Lastnik je štiri pse dobil nazaj v oskrbo, preostalim so poiskali nov dom.
Mojca Zemljarič
Foto: Media24
Ptuj • Zapleti pri kandidatnih listah za lokalne volitve
Dvojna kandidatura za svetnico
Občinske volilne komisije so v četrtek končale zbiranje kandidatur za letošnje lokalne volitve. V petek se je nato tudi uradno začela volilna kampanja.
Že prvi dan po oddaji kandidatur je na Ptuju med politiko završalo zaradi dvojne kandidature Lidije Here-
ga z Grajenščaka za mestno svetnico. Kandidatka je bila namreč navedena na dveh listah - pri strankah
Foto: Črtomir Goznik
Volilna kampanja se šele začenja, pa so se na Ptuju že srečali s prvimi zapleti. Občinska volilna komisija je odločila, da je veljavna kandidatura Heregove na listi SDS.
SDS in SNS. »Da je Heregova kandidatka za mestno svetnico tudi na listi SNS, mi je v petek pozno popoldan tik pred soočenjem kandidatov za župana MO Ptuj na NET TV povedal Andrej Čuš,« je za naš časopis pojasnil Rajko Fajt iz stranke SDS, ki se bo na letošnjih volitvah potegoval za funkcijo župana mestne občine (MO) Ptuj. V soboto je nato mestni odbor stranke SDS prejel odločbo Občinske volilne komisije, ki je zasedala v petek, da so bile njihove kandidatne liste vložene pravočasno ter sestavljene in določene v skladu z zakonom. Občinska volilna komisija je s citirano odločbo tudi v celoti potrdila SDS-ovo 29-člansko kandidatno listo za mestni svet. »Pri potrjevanju kandidatur za člane mestnega sveta smo pri stranki SNS ugotovili, da je na listi pod zaporedno številko
14 navedena Lidija Herega. Ugotovili smo, da je kandidatka svoje soglasje za kandidaturo že prej podala stranki SDS. Volilna komisija je njeno kandidaturo na listi SNS na podlagi zakonske določbe 57. člena Zakona o volitvah v državni zbor soglasno zavrnila. Člen zakona govori, da če je posamezni kandidat določen na dveh ali več listah, šteje za veljavno kandidatura, ki je bila prva določena. Volilna komisija je nadalje ugotovila, da je bila kandidatura pri stranki SDS na Konferenci mestnega odbora določena 5. oktobra 2018, kandidatura pri stranki SNS pa je bila določena na predsedstvu občinskega odbora SNS 8. oktobra 2018,« je med drugim navedeno v obvestilu, ki ga je mestnemu odboru SDS posredovala občinska volilna komisija.
Mojca Zemljarič
Podravje • Predaja uličnih zbiralnikov
Zbiralniki za e-odpadke odslej še v petih občinah
Zbiranje odsluženih aparatov in odpadnih baterij bo tudi v občinah Juršinci, Gorišnica, Hajdina, Markovci in Dornava lažje. Omenjene občine so namreč bogatejše za ulične zbiralnike za zbiranje tovrstnih odpadkov.
UME
Tako sta direktor družbe Zeos Emil Šehič in direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik s simbolično oddajo e-odpad-kou pospremila nove zbiralnike na pot.
Da bi oddajo odpadne električne in elektronske opreme še bolj približali javnosti, je družba Zeos v sklopu projekta Life Gospodarjenje z e-od-padki pred približno dvema letoma začela postavljati ulične zbiralnike. Doslej so jih po vsej Sloveniji postavili že 650, med njimi 18 v mestni občini Ptuj, ki so jih občani lepo sprejeli. Od torka pa jih imajo tudi občine Juršinci, Gorišnica, Hajdina in Markovci. V naštetih občinah je na ekoloških otokih Komunalno podjetje Ptuj postavilo vsega skupaj sedem tovrstnih zbiralnikov. Še dodatne tri zbiralnike pa so Javne službe Ptuj prav tako namestile na različne lokacije v občini Dornava; pred občinsko stavbo, pred kmetijsko zadrugo na Polen-šaku ter v bližini gasilskega doma v Žamencih.
Kot je na slovesni predaji uličnih zbiralnikov dejal direktor družbe ZEOS Emil Šehič, kljub temu da so v Sloveniji iz leta v leto zbrane večje količine e-odpadkov, je možnosti
za izboljšave še precej: »V Sloveniji v povprečju namreč vsako letno damo na trg več kot 16 kg električne in elektronske opreme, medtem ko je zberemo nekaj več kot 6 kg na prebivalca. Posledično je v povprečnem gospodinjstvu preko 600 kg tovrstne opreme. Pomembno je, da takrat, ko ta oprema postane
odslužena, ne konča med mešanimi komunalnimi odpadki ali še huje na črnih odlagališčih, temveč da jo gospodinjstva oddajajo na temu primerna mesta, eno izmed njih je tudi ulični zbiralnik.« Ti odpadki namreč poleg surovin, ki se jih reciklira in jih lahko uporabijo za nove proizvode, vsebujejo tudi težke kovine, ki so za okolje zelo nevarne. V vseh zbiralnikih se je sicer do danes zbralo skoraj 500 ton tovrstnih odpadkov.
Partnerstvo med občinami, izvajalcem in Zeosom so župani omenjenih občin potrdili s podpisom listine o predaji uličnih zbiralnikov ter nato s simbolično oddajo e-odpadkov pospremili nove zbiralnike na pot.
Monika Horvat
Televizorji, monitorji in sijalke
I ..	|*V	1* 1*1
ne sodijo v ulične zbiralnike
V zbiralnike lahko oddate male gospodinjske aparate (električne mešalnike, likalnike, tehtnice, ure, grelnike vode, ožemalnike, opekače kruha...), prenosne baterije in akumulatorje, elektronske igrače, računalniško opremo in zabavno elektroniko (mobilne telefone, računalnike, tiskalnike, zvočnike, kalkulatorje, polnilce, fotoaparate, slušalke...) in drugo malo opremo in orodje (sušilnike, električna orodja, brivnike, svetilke...). Medtem ko televizorji in monitorji ter sijalke ne sodijo v tovrstne zbiralnike.
FOTO: MH
8 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 23. oktobra 2018
Ptuj, Ormož • Debelost lahko človeka zaznamuje za celotno življenje
V treh desetletjih porast debelosti za s
Računsko sodišče seje nedavno ukvarjalo z vprašanjem, ali država učinkovito obvladuje tveganja za debelost pri otrocih in nalnega inštituta za javno zdravje, ki so povezane z obvladovanjem tveganj prekomerne telesne teže.
„Skrb države pomeni sistemsko ureditev spodbujanja otrok k zdravemu prehranjevanju. Ugotovili smo, da je zdravo prehranjevanje otrok urejeno v številnih predpisih, krovni predpis je Zakon o šolski prehrani. Cilj zakona je, da se ob upoštevanju načel trajnostne potrošnje zagotavlja kakovostna šolska prehrana, s katero se vpliva na optimalni razvoj učencev in dijakov, na razvijanje zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja, na vzgajanje in izobraževanje za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja in okolja ter se omogoči učencem in dijakom dostopnost do zdrave šolske prehrane. Cilj je tudi, da se učencem in dijakom iz social-
no manj vzpodbudnih okolij zagotavljajo enake možnosti pri doseganju zgoraj navedenih ciljev. Debelost, ki je večinoma posledica neravnovesja med zaužito in porabljeno energijo, je pogosto tesno povezana z nezdravim prehranjevanjem in nezadostno telesno dejavnostjo, lahko pa tudi s pomanjkanjem spanja. Vzroki za neustrezno prehranjevanje so prekomerna količina hrane, ki je lahko vir tolažbe oziroma sredstvo komuniciranja, neredni obroki, slaba kakovost živil, finančna nedostopnost zdrave hrane, cenovno dostopna ponudba nezdravih živil in pijač z visoko energetsko vrednostjo, pritisk prehramb-ne industrije prek oglaševanja in
Podatki ZD Ptuj o prekomerni telesni teži šolarjev
Šolsko leto	Število pregledanih	Prekomerna teža	Delež	Dekleta	Fantje
2009/10	886	155	17,5	73	82
2010/11	1.128	213	18,8	108	105
2011/12	1.057	238	22,5	114	124
2012/13	1.010	200	19,8	101	99
2015/16	1.090	196	17,9	83	113
2016/17	997	183	18,3	87	96
2017/18	1.058	166	15,6	65	101
Vir: ZD Ptuj
tržnega komuniciranja, slabo poznavanje nutricionistike, kulturni vzorci. Nezadostno telesno dejavnost je mogoče pripisati predvsem čedalje bolj sedečemu življenjskemu slogu," je med drugim navedeno v poročilu Računskega sodišča.
Bolj izpostavljene družine z
• V««	• I
nižjim socialnoekonomskim statusom
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ugotavlja, da so dejavniki tveganja in nezdrav življenjski slog ter s tem debelost bolj razširjeni med otroki iz družin z nižjim social-no-ekonomskim statusom. Vzroke za neustrezno prehrano, telesno nedejavnost in splošni nezdrav življenjski slog torej lahko iščemo tudi v nizki stopnji izobrazbe in nizkem dohodku družine. Debelost otrok vpliva na slabšo kakovost življenja ter večjo verjetnost pojava kroničnih nenalezljivih bolezni, ki predstavljajo glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti (več kot 70 odstotkov smrti je
Preventiva učinkovitejša, pa tudi cenejša
Ocenjeno je, da EU neposredno za bolezni, povezane z debelostjo, vsako leto porabi sedem odstotkov sredstev proračunov za zdravstvo, kar je približno sto milijard evrov v državah članicah EU. Čeprav gre za konservativno oceno, ki temelji na različnih kriterijih, je to kazalnik, da obvladovanje debelosti predstavlja enega glavnih elementov pri porabi proračunskih sredstev za zdravstvo. Po nekaterih ocenah raziskav so strategije za preprečevanje debelosti lažje izvedljive, cenejše in učinkovitejše od strategij za upravljanje debelosti in zdravljenje bolezni in bolezenskih stanj, povezanih z debelostjo.
v Sloveniji posledica najpogostejših kronično nenalezljivih bolezni). Ocenjeno je, da ima v Sloveniji kar 7,3 odstotka prebivalcev sladkorno bolezen, napovedi predvidevajo njen porast za tri odstotke letno. Zmanjšana gibalna učinkovitost in debelost ne pomenita le slabše kakovosti življenja in potencialno slabšega zdravja posameznika, ampak lahko vodita v zmanjšano zmožnost dela v odrasli dobi, kar slabo vpliva na razvojni potencial celotne družbe. V okviru projekta JAN PA je bilo ugotovljeno, da so prekomerno težki ter debeli otro-
ci bolj dovzetni, da (po)ostanejo prekomerno težki oziroma debeli odrasli ter da so trendi posameznikove telesne teže pokazali, da je bilo 40 odstotkov debelih moških in skoraj 49 odstotkov debelih žensk debelih že pri sedmih letih. Podatki raziskav kažejo, da imajo debeli ljudje slabše možnosti pri zaposlitvi, po drugi strani večja odsotnost z dela zaradi zdravljenja in samo zdravljenje bolezni in bolezenskih stanj, povezanih z debelostjo, tako za posameznika kot tudi za državo pomenita večje finančno breme.
—■ —•.
Sladkorna bolezen tipa 2, ki je bila še nedavno znači pri katerih so hkrati ugotovljene še povišan krvni t
Slovenija, Podravje • Kostanji kot poslovna priložnost
Nabiranje in peka kostanjev za zaslužek
Letina kostanjev je odvisna od razmer. Letošnja je bogata, vendar zaradi tople jeseni ti sadeži niso najbolj zdra nabiralcev, ki si popestrijo jedilnike jesenskih piknikov, nekateri pa ob nabiranju in peki tudi dobro zaslužijo
Foto: Vida Božičko
Letošnja letina kostanjev je obilna
Letos veliko kostanjev, a ne najbolj zdravi
»Tokratna letina kostanjev je nadpovprečna, saj je letošnje leto semensko, kar se zgodi le vsakih nekaj let. Vendar pa so drevesa pravega kostanja podvržena tudi številnim boleznim,« pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije. Ker je letošnja jesen precej topla, so kostanji črvivi, meso pa pogosto rjavi. Drevesa so podvržena poškodbam bolezni kostanjevega raka in napadom kostanjeve šiškarice, ki povzroča tvorbo šišk na listih in poganjkih. V letu 2016 je bila v Sloveniji prvič ugotovljena prisotnost glive Gnomoniopsissmithogilvyi, ki povzroča rjavenje plodov pravega kostanja in to se s številnimi plodovi dogaja tudi letos. V Evropi je rjavenje kostanjevih plodov zaradi okužb z glivo znano od leta 2005. Največjo škodo povzroča v nasadih žlahtnih sort kostanja. Prizadene lahko do 80 odstotkov plodov, ki zaradi okužbe z glivo izgubijo tržno vrednost. V letu 2017 je bila njena prisotnost ugotovljena povsod po Sloveniji. Po besedah strokovnjakov iz Zavoda za gozdove pa v zadnjih nekaj letih kostanji obrodijo hitreje. Razloge za to pa lahko pripišemo podnebnim spremembam, ki vidno spreminjajo podobo naših gozdov.
Gregor Bedrač je svojo ljubezen do kostanjev spremenil v posel: »Že kot petletnik sem kostanje vsako jesen skrbno nabiral in jih prodajal kmetijski zadrugi. To je bil tudi moj prvi zaslužek. Nabiral sem jih vedno
več in odprl dopolnilo dejavnost za lažjo prodajo v trgovine.« Kot pravi, so kostanji njegova strast, zato točno ve, kje in kdaj jih odvrže katero drevo v bližnjem gozdu. »Če si priden, jih lahko nabereš tudi do 50
Nasvet izkušenega peka
»Vedno nabirajmo približno enako velike kostanje, saj se bodo le tako enakomerno spekli. Najprej kostanje namočimo v vodo, tisti, ki splavajo, so črvivi ali gnili, zato jih odstranimo. Ostale pa prerežemo. Lahko po dolžini ali naredimo križ, vendar pazimo, da ne zarežemo pregloboko. S tem, ko jih prerežemo, kostanji spustijo vodo in na ta način preprečimo pokanje, kije lahko tudi nevarno. Med peko jih ves čas mešamo, da se ne zažgejo.«
Foto: Vida Božičko
kilogramov na dan in do 1 tone letno.« Vendar pa to ni več Bedračeva glavna dejavnost. Pred dvema letoma je namreč odprl svoje podjetje in začel peko na mestnih ulicah. Sedaj jih sam utegne nabirati le še na začetku sezone, kasneje pa jih kupuje od okoliških nabiralcev.
Bedrač za preverjen in kakovosten kilogram kostanja odšteje 2,5 evra. »Na začetku sezone je cena višja, v sredini oktobra, ko odpade večina kostanjev, pa nižja.«Na trgu tako najdemo kostanje po ceni že od 1,5 evra na kilogram. Pečen kostanj je dražji.
V	Ljubljani boste za pollitrsko merico odšteli približno 5 evrov, v Mariboru pa 4 evre. Bedrač je lani v Mariboru pekel vse od septembra do začetka decembra. Letos je dejavnost razširil in peče tudi v Ljubljani. Ker ne more biti na dveh lokacijah hkrati, mu pomaga tudi nekaj študentov.
Zaslužek odvisen od vremena
Prostor za peko kostanjev na javnem razpisu ponudijo občine, cene za najem pa so zelo različne.
V	Ljubljani se gibljejo od 500 pa vse do 9.000 evrov na sezono v centru mesta. V Mariboru cene niso fiksne.
Foto: Arhiv Gregorja Bedrača
Gregor Bedrač med peko in prodajo kostanjev na mestnih ulicah
torek • 23. oktobra 2018
V središču
Štajerski TEDNIK 9
¡koraj 200 odstotkov
mladostnikih. Pod lupo so vzeli aktivnosti ministrstev za zdravje in šport ter nacio-
Foto: Črtomir Goznik
ilna predvsem za starejše, se danes pojavlja tudi pri otrocih s povečano telesno maso, lak in višja vrednost holesterola v krvi ter zamaščenost jeter.
V treh desetletjih porast debelosti za skoraj 200 odstotkov
Pred tremi desetletji (1989) je bilo v Sloveniji 12,5 odstotka osnovnošolcev (učenk in učencev) predebelih in 2,3 odstotka osnovnošolcev debelih. V letu 2016 je bilo 17,9 odstotka osnovnošolcev predebelih in 6,9 odstotka osnovnošolcev debelih. V letu 2016 se je glede na leto 1989 delež predebelih osnovnošolcev povečal za 43,2 odstotka, delež debelih osnovnošolcev pa kar za 193,6 odstotka. Kljub temu se od leta 2010 trend nekoliko izboljšuje in je število debelih ter predebelih otrok v upadu. Po podatkih Statističnega urada Evropske unije je imela v letu 2014 že več kot polovica odraslih oseb v EU prekomerno telesno maso ali so bili debeli. Podobno stanje je tudi v Sloveniji. NIJZ na podlagi raziskave v okviru CINDI ugotavlja, da je 40 odstotkov odraslih oseb čezmerno hranjenih ter da obstaja trend naraščanja debelih odraslih oseb. V poročilu Združenih narodov, v katerem je obravnavano doseganje ciljev trajnostnega razvoja v letu 2017, je pojav debelosti pri odraslih osebah označen z rdečim semaforjem, kar pomeni, da reševanje problematike
Foto: Črtomir Goznik
v zvezi z debelostjo odraslih predstavlja enega izmed pomembnih izzivov.
Aktivnosti za obvladovanje debelosti otrok
Debelost ni zgolj problem posameznika, temveč je problem celotne populacije. Zelo pomembno je spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad in zadostne telesne dejavnosti že pri otrocih. Zgodnje otroško obdobje je najprimernejši čas za pridobitev navad za zdrav življenjski slog. Pri obvladovanju debelosti otrok imajo ključno vlogo starši, saj morajo poskrbeti za primerne prehranjevalne navade otrok in ustrezno organizirati njihov prosti čas. Poleg posameznika (otroka in njegove družine) imajo pri obvladovanju debelosti otrok pomembno vlogo tudi država (vlada kot predlagatelj oziroma pristojna ministrstva kot pripravljavci zakonodaje in sooblikovalci politik) hkrati pa tudi gospodarski sektor (prehrambna industrija in trgovina) ter mediji. Pogoj za učinkovito reševanje problematike v zvezi z debelostjo otrok je medsebojno sodelovanje vseh navedenih sektorjev.
Mojca Zemljarič
Glavni vzroki za debelost so genetski in psihološki dejavniki posameznika ter dejavniki okolja. Naglo naraščanje debelosti pri otrocih v zadnjih 20 letih strokovnjaki pripisujejo zlasti vplivom okolja, ki oblikujejo nezdrav življenjski slog.
Na Ormoškem porast, na Ptujskem upad
Iz ZD Ormož so sporočili, da zaznavajo porast prekomerne telesne teže pri otrocih. "V zadnjih letih opažamo velik porast števila otrok s prekomerno telesno težo. Leta 2012 smo evidentirali 28 otrok, leta 2017 pa 96. Zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja debelost za nadaljnje življenje, smo aktivno pristopili k obravnavi. Pritegniti moramo celo družino. Ker v daljšem časovnem obdobju nismo bili uspešni, smo pritegnili k sodelovanju tudi psihologinjo. V letu 2018 je začel dejavnost Center za krepitev zdravja. S timsko obravnavo zdravnika, dietetika, kineziologa in psihologa pričakujemo v naslednjih letih izboljšanje rezultatov," je pojasnil pediater Dušan Kolarič.
Nasprotno v Zdravstvenem domu (ZD) Ptuj ugotavljajo drugačen rezultat. Primerjali so podatke sistematskih pregledov za zadnje desetletje ter zaznali zmanjšanje števila prekomerno prehranjenih. Vzorec predstavljajo šolarji, saj v ZD Ptuj pediatrične dejavnosti ne izvajajo. Po njihovih podatkih je bilo v šolskem letu 2009/10 debelih 17,5 odstotka šolarjev, največ (22,5 odstotka) v šolskem letu 2011/12, v lanskem pa 15,6 odstotka. Padec števila prekomerno debelih otrok med drugim pripisujejo izvajanju zdravstvene vzgoje v osnovnih in srednjih šolah z naslednjimi programi oziroma temami: Dobra drža, Gibam se, Telesna teža, Kje se skriva sladkor, Zdrave navade, Zdrav način življenja. Naslovi tem so izbrani po programu in priporočilu NIJZ. Opažajo pa, daje bilo včasih več deklic s prekomerno telesno težo, medtem ko je danes več fantov.
ivi. Vseeno so gozdovi polni
Izklicna cena je 1.000 evrov, mesto za peko kostanjev pa dobi tisti, ki ponudi največ. Na Ptuju je na voljo le ena lokacija, in sicer na Mestnem trgu. Cena za najem znaša 350 evrov, vendar pa je na Ptuju peka možna le dober mesec dni. »Zanimanja ni veliko. V razpisanem roku se je prijavil le en ponudnik. Tako kot lani je to Turistična kmetija Čreš-nik,« pojasnjujejo na Zavodu za turizem Ptuj. V Mariboru so na voljo tri lokacije in prav toliko je tudi ponudnikov, v Ljubljani pa je konkurenca večja. Za osem mest se poteguje 11 interesentov.
Cene, kot pravi Bedrač, niso pretirane, vendar pa je zaradi nepredvidljivih okoliščin tveganje veliko. »Ko je sezona slaba, lahko vržeš veliko kostanja vstran. Dosti je odvisno tudi od vremena. Če dežuje, ljudje ne kupijo kostanja, saj v rokah držijo dežnike.« Sicer pa Bedrač pravi, da ga zaradi lanske sezone v Mariboru že poznajo in zato k njemu prihajajo redne stranke. »Rad imam delo z ljudmi in s kostanji, zato je to odlična kombinacija. Ker pa je ta služba sezonska, bom moral najti še kakšno dejavnost za preostanek leta,« še dodaja Bedrač, ki že razmišlja o novih izzivih.
Vida Božičko
Grad Muretinci • Grad ponovno odprt za javnost
Društvo Baron vrača dušo dolga leta zaprtemu gradu
Po tem, ko je bil grad Muretinci več let zaprt za javnost, je zdaj spet odprt za vse. Grad sije po zaslugi kulturno-umetniškega društva Baron mogoče ogledati ob predhodni najavi, grajski duh srednjeveškega življenja pa je mogoče doživeti tudi preko različnih delavnic.
Grajske gospodične in vitezi, Plemeniti Jakob Breuner Markovski in številni drugi graščaki so minulo nedeljo pričakali lepo število vedoželjnih obiskovalcev od blizu in daleč na dvorišču muretinske graščine. Prizadevni člani društva Baron, ki sicer prihajajo iz sosednje občine Markovci, so na ste-žaj odprli grajska vrata, ki so bila dolga leta zaprta za javnost ter postregli s srednjeveškim čarom, ogledom grajskih prostorov in bogatim programom, v katerem so prikazali številne dejavnosti iz takratnega časa. Razka-zali so jim grajske sobane, ki so jih zapolnili s pravljično delavnico, tiskarskimi stroji, prostorom za žganjekuho
in nekaterimi srednjeveškimi obrti, denimo kovaštvo, lončarstvo in drugo, prikazali pa so tudi pranje perila z ribežnom. Obiskovalci so se lahko preizkusili v lokostrelstvu ter pokramljali ob stojnicah z dobro hrano in pijačo. Zmeraj vedri člani skupine Turdion iz ZUDV Dornava pa so srednjeveški duh priklicali s prav posebnim plesom.
Predsednik društva Baron in 12. princ ptujskega karnevala Janez Golc je z idejo o oživljanju muretinskega gradu že februarja lani prepričal lastnike gradu, križniški red, ki je društvu dalo grad v brezplačen petletni najem, torej vse do leta 2023. Križniki so sicer grad prejeli z denacionalizacijo, ga
prekrili, namestili nova okna ter poskrbeli za sanitarije. »Gradu počasi vračamo življenje. Poleg tega, da skrbimo za okolico, smo v izpraznjene grajske prostore namestili tudi nekaj opreme. Če imate kakšen star predmet doma, ga nikar ne zažagajte za drva. Zelo dobrodošel bo pri nas,« je še pozval Golc, ki ima sicer z organizacijo srednjeveških dogodkov bogate izkušnje. Podobnih projektov se je namreč s somišljeniki pred časom loteval tudi v dvorcu Dornava in na gradu Turnišče. Ob tem pa se ni mogel izogniti kritiki, namenjeni državi in ustanovam oz. ljudem, ki bi morali skrbeti za grajsko dediščino...
Monika Horvat
Ob 43.000 evrov evropskih sredstev zaradi formalnosti
Kulturno-umetniško društvo Baron se je sicer skupaj s partnerjema Botra, d. o. o., in občino Gorišnica na razpisu preko LAS Haloze potegovalo za denar iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, a neuspešno. Projekt, ocenjen na dobrih 57.000 evrov, od tega so si obetali okoli 43.000 evrov evropskega denarja, je bil namreč na drugi stopnji zavrnjen. »Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je projekt zavrnila, s pojasnilom, da v zemljiško knjigo niso bile zapisane neke parcelne številke. Lastnik gradu je Križniški red, kije grad z denacionalizacijo dobil nazaj od države, pri prenosu lastništva pa je očitno bila narejena neka napaka. Cel projekt je zgolj zaradi formalnosti tako padel,« še pove Golc. Kljub temu pa se za prihodnost gradu ne gre bati, saj bodo prizadevni člani društva aktivnosti nadaljevali.
Člani skupine Turdion iz ZUDV Dornava so srednjeveški duh priklicali s prav posebnim plesom.
Foto: MH
Foto: MH
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 23. oktobra 2018
Vurberg • Zaključek akcije ocenjevanje urejenosti domov
Pohvale desetim družinam
Po lanskem dobrem odzivu so se v Turističnem društvu Vurberk tudi letos, drugič zapored, odločili za ocenjevanje zunanje urejenosti domov sokrajanov v krajih Gomila, Gra-jenščak, Krčevina pri Vurberku in Vurberg, ki spadajo pod župnijo Vurberg, sicer pa kar v tri občine, Duplek, Destrnik in Ptuj.
Zlati kosmatinec tudi družini Nežmah s Krčevine pri Vurberku
Kot je povedala Nataša Žižek, ki je vodja projekta, je bila komisija nad videnim tudi letos presenečena in vesela. V akcijo ocenjevanja se je namreč vključilo kar 51 družin, več kot lani, kar potrjuje, da so ljudje pripravljeni poskrbeti za urejeno okolico doma in to pokazati tudi drugim. Komisija je nato na podlagi dveh ogledov in v skladu s posebnim pravilnikom in merili za ocenjevanje pripravila lestvico za podelitev javnih pohval, ki so jih poimenovali »kosmatinec«! Gre namreč za posebno, zavarovano vrsto rastline, ki cveti aprila in je bližnja sorodnica bolj znane velikonočnice z Boča. Rastišče je na Vurbergu, cvetovi kosmatinca pa so črno-škrlatno-vijoličasti.
0 delu in ocenjevanju je Žižkova povedala: »Lani smo na tem področju orali ledino in letos je bilo mnogo lažje priti do sokrajanov, nekateri so v akciji sodelovali že lansko leto, nekateri pa so o uspešnosti slišali od prijateljev in sosedov, pa jih ni bilo treba posebej prepričevati.«
Komisiji za ocenjevanje so bili v pomoč poseben pravilnik in merila: cvetje na oknih in balkonih, urejenost vrta in negovanost trave ter gredice sezonskega cvetja in tudi splošen vtis urejenosti posameznega doma. Ob upoštevanju vseh teh meril in seštevku točk, maksimalno jih je udeleženec lahko prejel 30, so nato podelili javne pohvale v štirih kategorijah. Zaključek akcije so popestrili pevci
Foto: Nataša Žižek
moškega pevskega zbora iz Dvorjan. Vsi udeleženci so prejeli zaslužene pohvale. Podeljenih je bilo 10 zlatih, 12 srebrnih in 22 bronastih kosmatincev, sedem gospodinjstev pa je prejelo javno pohvalo - kosmatinec - za sodelovanje. Zlati kosmatinci za leto 2018 so razveselili družine Domade-nik, Srt, Napotnik, Prašnički in Krepek z Vurberga ter družine Brumec, Mlakar, Nežmah, Voda in Jurgec iz Krčevine pri Vurberku.
Prejemnikom priznanj je čestital tudi Janez Polanec, predsednik MČ Grajena, ki je bil prijetno presenečen nad odzivnostjo svojih krajanov in dodal, da si tovrstna akcija TD Vu-rberg zasluži vse priznanje.
Janez Toplak
Prlekija • Pridobitev podjetja Farmtech
Nova lakirnica
Podjetje Farmtech, matičnega avstrijskega podjetja Komptech GmbH, že vrsto let izdeluje stroje za kmetijsko in okoljsko tehniko in ima v Ljutomeru dva proizvodna obrata.
Na Prešernovi ulici se izvaja proizvodnja manjših modelov kmetijske tehnike, z obdelavo kovin, v Industrijski ulici, kjer je tudi sedež podjetja, pa potekata barvanje in proizvodnja profesionalnega kmetijskega programa in strojev za okoljsko tehniko.
Pred kratkim je bila pridobljena še tehnološko sodobna in ekološko učinkovita lakirnica, ki je bila po naj-
zahtevnejših evropskih standardih zgrajena v manj kot devetih mesecih in bo namenjena za lastne potrebe. Celotna vrednost nekaj več kot 2.000 kvadratnih metrov investicije znaša okoli 4,2 milijona evrov. Z novo lakirnico se bo povečala produktivnost podjetja, dvignila učinkovitost, izboljšala kakovost, zvišala stopnja avtomatizacije in procesne varnosti.
Prinaša tudi izboljšave na področju ergonomije in varstva pri delu. S pomembno pridobitvijo se bo bistveno povečala zmogljivost, saj bo letna kapaciteta znašala kar 300.000 kvadratnih metrov pobarvanih delov. Letos je število zaposlenih delavcev naraslo za 80 ljudi, skupaj pa obrata zaposlujeta nekaj več kot 360 delavcev.
NŠ
Ptuj • Podjetniški krožek »Valilnica idej«
Med dijaki Ekonomske šole Ptuj mladi podjetniki
V poletju so dijaki Ekonomske šole Ptuj zaključili podjetniški krožek, imenovan Valilnica idej, podjetniške aktivnosti pa se nadaljujejo tudi v tem šolskem letu.
Podjetniškega krožka se je udeležilo veliko radovednih dijakov, ki v interesnih dejavnostih v šoli vidijo tudi priložnost spoznati nekaj povsem novega, predvsem pa odkriti svoje skrite potenciale in ugotoviti, v čem so dobri. Med idejami, kot so hitra izposoja knjig, elektronski račun, dežela akvarijev, pižame z ogrevanjem, pametna denarnica, hotel za živali z jogo, je zmagala poslovna ideja »Custom računalniki«. Zmagovalno poslovno idejo so izbrali dijaki Ekonomske šole Ptuj, ki so si zaključni dogodek tudi ogledali. Ideja tega podjetja je sestavljanje visoko zmogljivih računalnikov po sprejemljivi ceni.
Mladi podjetniški tandem, ki ga sestavljata Urban Mlakar Jelen in
Leon Lovrec, na trgu računalnikov ugotavlja, da so računalniki, kupljeni v trgovinah, glede na njihovo zmogljivost precenjeni, strankam pa ne nudijo tistega zadovoljstva, ki ga danes predvsem mladi od sodobne računalniške opreme pričakujejo. Potencialna podjetnika sta zato poiskala rešitev in ponudila svojo storitev, ponudbo specifičnih računalnikov, ki bi zadovoljila še najzahtevnejše uporabnike.
Namen podjetniškega krožka je dijake opozoriti na pomen natančnejšega opazovanja lastnega okolja in sistematičnega odkrivanja rešitev za probleme, ki jih dijaki v družbi zaznajo. Dijaki s podjetniško naravnanimi aktivnostmi odkrivajo probleme, ki si jih želijo rešiti, išče-
Foto: Arhiv šole
jo pa rešitve in poti, s katerimi bi te probleme odpravili. S tem v njih raste zavest, da z ustvarjalnostjo, podjetnostjo in odličnim znanjem na določenem področju postajajo koristni sebi in družbi. Namen krožka ni le ustvarjanje idej za reševanje problemov, temveč tudi sprejemanje odgovornosti za svoje življenje in družbo kot celoto.
Dijaki tovrstne aktivnosti nadaljujejo v sklopu podjetniško naravnanih modulov. Novost v letošnjem šolskem letu je modul inovativno podjetništvo, s katerim dijaki pridobijo znanje in veščine, ki jim bodo koristile pri izvajanju dejavnosti tako v zasebnem kot poslovnem življenju.
Vesna Trančar
Podlehnik • Srečanje zakoncev jubilantov
Pletenica za zakonske jubilante
Konec septembra je bilo v župnijski cerkvi sv. Trojice na Gorci tradicionalno srečanje zakoncev jubilantov, ki v tem letu praznujejo od 5 do 60 let zakonske zveze.
Zbralo se je 13 parov. Najstarejša sta bila zakonca Veronika in Jože Žerak, ki sta obhajala 60 let zakona, 55 let zakona sta obhajala Maks in Marija Feguš, 45 let zakona sta obhajala dva para: Marija in Anton Junger ter Martina in Franc Merc, 40 let so obhajali trije pari: Jože in Marija Vaupotič, Miran in Darinka Vaupotič, Stanko in Kristina Sakel-šek, 35 let Cvetka in Marjan Turk, 30
let Marija in Ivan Prevolšek ter Jože in Angela Mlakar, 25 let so praznovali Metka in Stanko Rihtar, Marjana in Vlado Kozel, 5 let pa Bogomir in Marija Gosak.
Po maši so se v cerkvi fotografirali, pater pa je vsakemu paru v imenu župnije izročil vrtnici. Nato je v prostorih samostana sledilo skupno druženje. Med druženjem so nazdravili jubilantom in se jim
se še enkrat zahvalili za zgled in jih povabili, naj vztrajajo še naprej na skupni poti.
Ob jubileju 60. obletnice so sorodniki bisernoporočencev pripravili lepo okrašeno pletenico, ki je bila nekoč vedno prisotna na gostijah - porokah. Med druženjem po maši so jo tudi del razdelili, da jo je lahko vsak poskusil.
Zdenka Golub
Foto Sandl Sprah
Foto: NS
torek • 23. oktobra 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Portorož • Zaključek projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna
Prostovoljci - pomemben del slovenske turistične zgodbe
V Portorožu so 8. oktobra razglasili najboljše v okviru že tradicionalnega projekta Turistične zveze Slovenije - Moja dežela, lepa in gostoljubna 2018, ki je bil že 27. po vrsti. S priznanji so se na ta način zahvalili 35.000 slovenskim prostovoljcem, ki se trudijo na področju urejanja okolja, skrbijo za promocijo in prepoznavnost tudi manjših krajev ter navdihujejo z nekaj tisoč tradicijskimi projekti oz. prireditvami.
V	projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna tekmuje več kot tretjina slovenskih občin. Na letošnjo državno tekmovanje se je uvrstilo 105 mest in krajev, 20 kampov in glampingov, šest mladinskih prenočišč, 21 tematskih poti in Petro-lovi bencinski servisi.
V	urejenosti države in prijaznosti je bil v zadnjem letu storjen velik napredek, zato tudi ni presenečenje, da je Slovenija tudi v letošnjem evropskem tekmovanju Entente Florale dosegla odlične uspehe: Zreče so prejele zlato priznanje, Črna na Koroškem srebrno priznanje. Ptuj, ki v tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna tekmuje že od vsega začetka, je letos v kategoriji srednjih mest ponovno osvojil drugo mesto. Prehitela ga je Nova Gorica, tretje so bile Medvode.
Priznanje za Ptuj sta prevzela župan mestne občine Ptuj Miran Senčar in predsednik Turističnega društva Ptuj Peter Pribožič.
„Z izhodišči, da je Slovenija zelena destinacija za zahtevne obiskovalce, ki iščejo raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in osebno
Ptuj je letos v konkurenci srednjih mest ponovno zasedel drugo mesto. Na fotografiji predstavniki Ptuja s predsednikom TZ Slovenije Petrom Misjo ter ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom.
zadovoljstvo, smo si postavili cilje, ki pa jih lahko izvedemo le skupaj, pri čemer pa moramo sodelovati tudi prostovoljci. Prepričanje večine ljudi, ki živijo v Sloveniji, da želijo imeti urejen kraj in deželo, daje zagon tudi nam, ki smo vključeni v TZ Slovenije, zato ta priza-
devanja spodbujamo z različnimi akcijami, kot je tudi projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna. Turistična društva so marsikje ključna za razvoj turizma. Urejenost v naši državi se že vrsto let izboljšuje. V veliki meri k temu pripomorejo lokalne skupnosti, prostovoljci in
Kaj je ocenjevala komisija
Državna komisija je v najstarejšem slovenskem mestu opazila lepo vzdrževano staro mestno jedro, ptujski grad z muzejem, brezplačno vozilo, ki vozi po Ptuju, ter izletniško urejeno območje Panorame s klopmi, pitniki in informacijskimi tablami. Na levem bregu Ptujskega jezera se še naprej razvija in vsebinsko dopolnjuje obvodni rekreacijski center z gostinsko ponudbo ter možnostjo čolnarjenja, jadranja, surfanja in fitnesa. Festivalsko dobro je izkoriščen kurent kot svetovno znana etnološka posebnost. Za daljše bivanje gostov pa bodo potrebne daljše kolesarske steze, urejene pešpoti in atrakcije za družine. Še vedno pa tudi čakamo na restavracijo na gradu, odprto pa je tudi vprašanje ureditve prostorov za arheološko zbirko, saj mesto z zelo bogato arheološko dediščino še vedno nima primernih možnosti za predstavitev najpomembnejših odkritij.
tudi različni segmenti turističnih delavcev," je na podelitvi povedal predsednik TZ Slovenije Peter Misja, ki se je zahvalil vsem, ki se trudijo pri urejanju Slovenije v vseh okoljih.
Prostovoljcem je za dosežene rezultate v tem projektu čestital
tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek: »Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna je eden od pomembnejših dogodkov TZ Slovenije, ki motivira turistične ustvarjalce, župane občin, turistična podjetja, kmetije in druge subjekte na lokalni ravni, da svojo pozornost usmerijo v skrb za urejenost svojega kraja. Ključni pri tem pa so gostoljubni prebivalci. Naš skupni cilj
je, da ustvarimo zeleno, aktivno, zdravo, butično in tudi globalno prepoznavno turistično destinaci-jo za petzvezdična doživetja. Privabiti želimo zahtevne obiskovalce, ki iščejo raznolika, aktivna doživetja, mir. Prostovoljci v turizmu ste ključni. Prispevate k izboljšanju pogojev za uspešni razvoj turizma na vseh ravneh. Ustvarjate destinaci-je, v katere se turisti radi vračajo.«
MG
Spodnje Podravje • Nova investicija Kmetijskega zavoda Ptuj
Bo nova naprava preprečila mastitis pri kravah dojiljah?
Po novem bodo kmetje lahko znake bolezni pri kravah dojiljah prepoznali veliko prej. S hitrejšo in podrobnejšo analizo bodo mastitis diagnosticirali dovolj zgodaj, da se bodo lahko izognili dragemu zdravljenju živali.
23 najboljših bikov lisaste
pasme
Osemenjevalni center Ptuj je predstavil 23 najobetavnejših bikov lisaste pasme, kije tudi sicer najbolj priljubljena pasma v podravskem okolišu. »Ta pasma je primerna tako za pridelavo mleka kot mesa., zato je najmanj obremenjujoča za okolje. Za rejce pa je taka živina tudi pomemben izhod v sili, saj lahko, ko pade cena mleka, živino prodajo tudi za meso,« pojasnjuje poznavalec te pasme Jože Smolinger.
1 J
Biki z najboljšim genetskim materialom so najprimernejši za oplojevanje.
___■
FOTO: Vida Božičko
Vodja laboratorija KGZS Ptuj Saška Hodnik in veterinar Andrej Toplak ob novi napravi za analizo mleka
FOTO: Vida Božičko
Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je investiral 300.000 evrov v novo opremo za analizo mleka. Gre za napravo, ki šteje in razločuje somatske celice in na ta način zgodaj diagnosticira vnetje mlečnih celic oziroma mastitis. Nova naprava to ugotovi veliko hitreje in natančneje, kot je bilo to možno z dosedanjo analizo. »Upamo, da bomo s tako preventivo izboljšali zdravje krav molznic in zmanjšali uporabo antibiotikov,« pojasnjuje Andrej Toplak iz KGZS Ptuj.
Analize že izvajajo, vendar so trenutno še v poskusni fazi. Predvidoma pa bodo v začetku prihod-
njega leta že lahko pregledovali vse vzorce, in to redno. Mastitis je ena najpogostejših bolezni pri kravah molznicah, zdravljenje pri pozni diagnozi pa je lahko zelo drago. Preventiva je zato pomembna in nova naprava, ki je za zdaj edina v Sloveniji, bo pri tem odigrala ključno vlogo. Kot pojasnjuje Toplak, pa bo najpomembnejša interpretacija rezultatov in to, kako bodo kmetje ob pomoči analize svojo čredo spremljali. »Vsekakor bolezni ni mogoče preprečiti, lahko pa jo veliko hitreje prepoznamo.«
Vida Božičko
Ptuj • Silva Klinc, 41 let skrbi za lepšo podobo mesta
Silva Klinc: „Vedno sem delala z največjim veseljem"
Ptujčanka Silva Klinc, po poklicu vrtnarka, se je skoraj 41 let trudila za lepšo podobo Ptuja, najprej v okviru Komunalnega podjetja Ptuj, nazadnje občinskega podjetja Javne službe.
V vseh teh letih je delala v mestnem parku, v mestu in tudi na starem mestnem pokopališču. Svoje delo je opravljala z velikim veseljem, ponosom in odgovornostjo. To so opazili tudi v UO TD Ptuj, kjer so se ji skupaj s predsednikom TD Ptuj Petrom Pribožičem ob upokojitvi zahvalili s skromnim priznanjem in staro fotografijo Ptuja, ki jo bo vsaj malo spominjala na obdobje, ki ga je po-
svetila mestu. To je bilo zanjo veliko presenečenje, je iskreno povedala. Doslej takšne pozornosti še ni bila deležna, kaj šele, da bi ji kdo izročil priznanje. Če kaj, jo danes moti, da ni sogovornika v Mestni hiši, ki bi prisluhnil predlogom tistih, ki imajo največ informacij, izkušenj in znanja pri urejanju okolja v mestu. Včasih je bilo drugače, si tudi lahko kaj predlagal in so to upoštevali. Tudi v prihodnje, če
bo okolje to želelo, bo pomagala pri urejanju mesta. Sama osebno si želi, da bi doseženi standard ohranili oz. ga nadgradili in da bi bilo v mestu več cvetja, saj bi se dalo še marsikaj narediti lepše. Če ne bi bilo TD Ptuj, pa še tega ne bi bilo, kar je danes, in mesto ne bi bilo prepoznavno tudi v širšem okolju po urejenosti, ki je pomembna tudi v turističnem pogledu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
UO TD Ptuj se je zahvalil Silvi Klinc za njeno požrtvovalno delo pri urejanju Ptuja.
Foto: MG
12 Štajerski
Ljudje in dogodki	
torek • 23. oktobra 2018
Ptuj • Razstava Slovenska teritorialna obramba od 1968 do 1990
Slovenijo obranili s srcem, ne pa z oznakami na kapi ...
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in MO Ptuj sta v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske povabila na ogled razstave Slovenska teritorialna obramba od 1968 do 1990. Postavili sojo v galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju, v kateri sta od leta 1981 do 1992 domovala tudi štab Teritorialne obrambe (TO) na Ptuju kot tudi maneverska struktura narodne zaščite v letu 1990.
Septembra leta 1991 pa je bila v teh prostorih postavljena tudi prva razstava o TO in vojni za Slovenijo leta 1991.
Kot je ob odprtju razstave povedal Vlado Žgeč, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, o TO danes obstajajo različna mnenja: „Teritorialci smo se okrog 20 oz. 30 let pripravljali, da bomo lahko v določenem trenutku vstopili v bran naše domovine Slovenije, če se izrazim v športnem žargonu. Nekateri so prišli v drugem polčasu, pa so zabili odločilni gol, in takrat smo dobili svojo novo državo. Seveda je bil to pomemben trenutek, prav je, da si ga zapomnimo za vedno. Ne smemo pa pozabiti, da smo nekateri igrali to tekmo že nekaj le pred tem, ne glede na to, kakšno oznako smo nosili na kapi. Že nekajkrat sem poudaril, da se domovina brani s srcem, ne pa s takšno ali drugačno oznako na kapi. Leta 1991 so nekateri morda že imeli nove oznake na kapi, večina teri-torialcev pa je imela srce in s tem
Galerija Magistrat
Foto: Črtomir Goznik
V Galeriji Magistrat je na ogled razstava Slovenska teritorialna obramba od 1968 do 1990. Na fotografiji pk. Miran Fišer in Vlado Žgeč.
Ptuj • Ekslibrisi in knjižne ilustracije Saše Šantla
Umetniško prepletanje likovne umetnosti in glasbe
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju je na ogled spominska grafična razstava ob 135. obletnici rojstva Saše Šantla, slikarja, grafika in ljubiteljskega skladatelja, kije skom-poniral tudi več kot 100 skladb, pod naslovom Ekslibrisi in knjižne ilustracije Saše Šantla. Z njo seje knjižnica vključila v program prvega simpozija o goslarstvu na Slovenskem.
Saša Šantel je bil namreč sodelavec Mihe Mušiča na ljubljanski Ba-novinski šoli za glasbila. Po zaslugi njegovih zapisov (obsežnega predavanja) se Slovenci tudi spominjamo nastanka Mušičevega novega glasbila celletto, ki naj bi v korpusu godalnega kvarteta postalo vmesni člen med violo in violončelom. Saša Šantel je kot zagret glasbenik nastanek tega glasbila vzel zelo resno, ker kot komorni glasbenik veliko razmišlja o tem, da je treba v godalnem kvartetu najti zvočno razmerje, ki bo drugačno od obstoječega, saj je med violo in violončelom prevelika tonska
razlika. Sicer pa iskanje takšnega instrumenta traja že 300 let. Saša Šantel je svojo muzikalno nagnjenost močno prepletal s svojo likovno dejavnostjo. Letnico 1936 nosi njegovo likovno delo Slovenski skladatelji, največje znano figurativno delo v Sloveniji, veliko 2,5 x 5 metrov, ki visi v mali dvorani Slovenske filharmonije. Razstavo o umetniškem ustvarjanju Saše Šantla je postavil Igor Lon-gyka (akademsko izobraženi violinist in urednik Enciklopedije Slovenije v pokoju), ki že več let raziskuje zapuščino Saše Šantla. Na kratko je predstavil tudi umetniško družino
Foto: Črtomir Goznik
Avtor razstave Igor Longyka je njeno odprtje pospremil s krajšim predavanjem o družini Šantel. Ob njem Mira Petrovič, vodja domoznanskega oddelka.
Šantel. Saša Šantel je pionir sodobne slovenske grafike in ima v slovenski umetnostni zgodovini posebno mesto. Tako so njegovi prvi lesorezi in litografije iz študijskih let v začetku 20. stoletja, ki so bili doslej neznani, tudi prvi sodobni slovenski ekslibrisi, v katerih je prav tako izražal svojo glasbeno dejavnost. Avtor razstave Igor Longyka se je zelo potrudil, da je njegov celotni opus ekslibrisov na ogled tako ljubiteljem kot poznavalcem. Med njimi ima posebno mesto jedkanica za dr. Vladimirja Kantela, ki je bil velik ljubitelj knjig in je leta 1943 Šantla zaprosil za ekslibris, zadovoljen je bil šele s sedmim motivom. Zelo obsežen je tudi Šantlov ilustratorski opus. S svojimi risbami je obogatil zelo veliko knjig in revij. Njegove prve knjižne ilustracije so po besedah Igorja Longyike prva tovrstna domača dela. Tudi med ilustracijami ena še posebej izstopa oz. ima posebno mesto. Gre za slikovno opremo klasične hrvaške mladinske povesti Veli Jože avtorja Vladimirja Nazorja. Pri Mohorjevi družbi pa je leta 1911 izšla z njegovimi ilustracijami opremljena zbirka povesti Mladim srcem Ksaverja Meška. Gre za prvo klasično delo slovenske ilustracije za mladino. Zadnja knjiga, ki jo je ilustriral Saša Šantel, je Jurčičev roman Cvet in sad.
Z glasbo je odprtje razstave pospremil violinist Oskar Longyka, študent Akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu.
MG
smo obranili Slovenijo. Naše znanje in naša pripravljenost nista nastala v tistem trenutku, ampak skozi zgodovino, ko smo se pripravljali na vojaških vajah, da bomo lahko v nekem trenutku opravili to, kar smo s ponosom opravili leta 1991."
V imenu Vojaškega muzeja Slovenske vojske je razstavo na panojih, ki govori o nastanku in razvo-
ju TO od leta 1968 do leta 1990, predstavil pk. Miran Fišer, načelnik muzeja. TO je leta 1968 rešila zadrego obrambe takratne skupne države, ko operativni del JLA ni mogel pokriti vseh takratnih obrambnih potreb zaradi grožnje vojske varšavskega sporazuma, ki je pokazala, kako učinkovito zna zasesti Češkoslovaško. Začel je nastajati
sistem splošne ljudske obrambe, vojaški obvezniki so bili razporejeni v teritorialne enote, ki so imele nalogo čim boljše spoznati svoj prostor, svoj kraj, v katerem živijo, kot morebitno bojišče, in ustaviti morebitnega nasprotnika, ki bi želel z agresijo osvojiti ta prostor. Tudi na Ptuju se je ustanovila TO. Najprej s posameznimi formacijskimi enotami čet, nato Haloški odred in nato enote TO občinskega štaba, ki so se usposabljale v tem prostoru za morebitno agresijo. „Prepričan sem, da je TO v Sloveniji opravila nadvse pomembno nalogo, funkcijo vlivanja zaupanja v prihodnost in obrambo ob morebitni vojaški grožnji oz. agresiji ob tej grožnji. Leta 1991 smo jo tudi dočakali, pripravljeni zaradi te dolge prehojene poti. TO ni bila nezakonski otrok katerega koli obdobja, sistem je bil prepreden znotraj vodenja države. Imela je izjemno podporo tako v upravnem delu vodenja države kot tudi v gospodarskem okolju," je poudaril pk. Miran Fišer in dodal, da so razstavo postavili z velikim spoštovanjem do vseh pripadnikov TO. Celovita razstava o TO in vojni za Slovenijo 1991 je na ogled v Vojaškem muzeju v Kadetnici.
Razstavo o nastanku in razvoju TO od leta 1968 do 1990 je odprl župan MO Ptuj, ki je prepričan, da se Slovenija leta 1991 ne bi osamosvojila, če ne bi imela TO.
MG
Ptuj • 14 let KD Ljudskih pevk Jezero
Ljudska pesem in glasba še živi
V Domu krajanov Budina-Brstje so 13. oktobra praznovale Ljudske pevke Jezero. Na odru so že 14 let.
Na koncert pod naslovom Zapoj z menoj, ostani prijatelj moj, so povabile ljudske pevke in godce, s katerimi si tudi sicer delijo oder med letom. Nastopili so: ljudski pevci DU Turnišče, citrarka Marija Kolarič in pevka Vida, pevke FD Antona Jožeta Štafela Markovci, ljudski godci iz Hajdoš, Katoliško kulturno društvo Kidričevo, ljudski godci iz Kicarja in pevci iz Jablo-vca. Predsednica ljudskih pevk KD
Jezero Ana Šori se jim je zahvalila za sodelovanje, da so se jim pridružili ob obletnici delovanja, prav tako pa tudi tistim, ki jih podpirajo pri ohranjanju ljudske tradicije, ljudske pesmi in glasbe. Ponosna je na svoje sopevke kot tudi na njihovo mentorico Silvo Kaj-tezovič. Koncerti so njihova stalnica že od začetka delovanja, vsako leto pripravijo najmanj enega. Še posebej pa so jubilantke vesele, da so vsi sku-
paj tudi tokrat zapeli in zaigrali pred polno dvorano, saj je lepo prepevati, še lepše pa je s pesmijo živeti. Tako kot s posamičnimi nastopi so pevke in ljudski godci navdušili tudi v skupni pesmi. Tudi 14. koncert KD ljudskih pevk Jezero je povezoval Marjan Nahberger. Tudi zanj imajo pevke in pevci ljudskih pesmi ter ljudski godci samo lepe besede.
MG
Ljudske pevke Jezero so s koncertom počastile 14-letnico svojega delovanja.
Foto: NS	Foto Sandl Sprah
torek • 23. oktobra 2018
Na sceni
Štajerski	13
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Slovenskogoriški kvintet
Značilna barva vokalistov in pristnost instrumentalistov
Zgodovina Slovenskogori-škega kvinteta sega v leto 1979, ko se je imenoval še Kragulj-ček Začeli so kot trio s pevko in bobnarjem. Leta 1981 so se prvič udeležili ptujskega festival narodno-zabavne glasbe. Za kakovosten nastop so prejeli srebrnega orfeja, ki jim še danes največ pomeni. Zaigrali so skladbo Slovenske gorice, za katero je besedilo in skladbo napisal vodja ansambla Vlado Maguša. V tem letu so se tudi preimenovali v Slovenskogoriški kvintet.
»Leta 1986 smo instrumentalni trio z bobnarjem razširili v instrumentalni kvintet, dodali trobento in klarinet, kar je popestrilo zven in dodalo novo kakovost. V takšni zasedbi delujemo še danes. Le nekaj instrumentalistov se je v tem času zamenjalo, pred enajstimi leti pa je prišlo tudi do menjave ženskega vokala, vendar vse ostane v žlahti. Vsa ta leta smo ohranjali kakovost izvajanja in zven," je povedal vodja ansambla Vlado Maguša, ki igra harmoniko, klaviature in poje, in ob vsem, kar počne na glasbenem področju, pridno pomaga v domačem vrtnarstvu, ustvarja v svoji delavnici, vodi pa tudi tri odrasle pevske zbore. Njegovi člani so še: Mateja Maguša (pevka, povezoval-ka, animatorka), po poklicu vzgojiteljica in tudi vodja otroškega pevskega zbora; Milan Čuš (bariton, bas kitara, harmonika, vokal), skladiščnik v eni izmed velikih
Slovenskogoriški kvintet
slovenskih trgovin; Bojan Arnuš (kitara, električna kitara, klaviature, harmonika), ki skrbi, da ljudje po Sloveniji niso lačni, saj je prevoznik in dostavljavec za eno izmed velikih slovenskih trgovin; Jan Junger (klarinet, vokal), študent na akademiji za glasbo v Ljubljani, ki vsak trenutek posveti glasbi in igranju, ter njegov oče Dušan Junger (trobenta, vokal), po poklicu varnostnik. Sedež ansambla je na obrobju Slovenskih goric, v Sv. Juriju ob Ščavnici. Preigravajo glasbo, ki je všeč ljudem in njim sa-
Njihove skladbe so po večini avtorske, za večji del vseh skladb, okrog 50 jih je, je poskrbel vodja ansambla Vlado Maguša. Od leta 1990 do leta 2002 so izdali štiri kasete. Pri pisanju besedil so jim pomagali najrazličnejši avtorji: I. Si-vec, I. Malavašič, M. Jauk, J. Ekart, B. Kolarič, S. Potrč, M. Kočar in drugi. Do danes so posneli tudi tri CD-je - zbir uspešnic: To so naše ..., Uspešnice preteklih let in Zbrane melodije. „Naša glasba se od preostalih loči po vokalni terci, značilni barvi glasu vokalistov. Barva se je ohranila tudi ob menjavi pevke, saj zdaj že 11 let poje hčerka
V
Mateja, ki je dobro nadomestila prejšnjo pevko, mojo sestro Olgo. Vsekakor pa tudi instrumentalni del ohranja našo pristnost, že zaradi pisca glasbe, mene, ki imam v skladbah značilnosti, ki so drugačne od drugih avtorjev. Naše največje uspešnice so: Slovenske gorice iz leta 1981, danes je za to skladbo narejena priredba za pevski zbor, Daleč najbolj znana je pesem 50 let imaš, ki jo ljudje najbolj poznajo iz čestitk, Slovenije mi ne damo, Štajerska, rad te imam, Ciklame, Fantič moj ... Slednji dve sta tudi najnovejši skladbi, ki sta bili uvrščeni na CD Zbrane melodije in ju
je odpela naša nova pevka. Trenutno se s snemanjem novih skladb ne ukvarjamo. Za nami je že lepa zapuščina narodno-zabavne glasbe kot tudi veliko uspešnih nastopov na festivalih," v imenu ansambla izpostavi vodja Vlado Maguša.
Člani ansambla Slovenskogoriški kvintet, na sceni so že 40 let, si želijo le, da bi jim služilo zdravje, da bi lahko še čim več časa razveseljevali ljudi, saj še vedno živijo za glasbo in za to, da bi zadovoljili množice poslušalcev. »Če je treba, pridemo tudi na dom,« še hudomušno dodaja Vlado Maguša.
MG
Foto: zasebni arhiv
mim: narodno-zabavno in zabavno glasbo. Pri narodno-zabavni glasbi ohranjajo železni repertoar Avseni-ka in Slaka, poustvarjajo pa tudi glasbo mlajših izvajalcev narodno--zabavne glasbe. Poslušalci in gledalci jih poznajo tudi po tem, da se njihova pevka preobleče v eno izmed svetovnih zvezd ter odpoje nekaj hitov z vsemi njenimi značilnimi karakternimi značilnostmi ter gibi. Nobena zasebna zabava pa ne mine brez zanimivih iger, humor-nih vložkov, brez katerih danes več ne gre.
mm m m. mm
ORFEJČKOVA LESTVICA
DVA X TRI
ZABAVNA
1.	MODRIJANI - Huda ura rock nažiga
2.	DARJA GAJŠEK - Luštno bo
3.	HELENA BLAGNE - Kar bo pa bo
NARODNA
1.	Ans. JURETA ZAJCA - Ljubezen je kriva za vse
2.	Ans. AKORDI -Pevec
3.	Ans. MLADI DOLENJCI - Sladka Dolenjska
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:_
Ime in priimek:^
Glasujete lako tudi na: fj Luka Pepi
Naslov:_ Tel. številka:
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13,2288 Hajdina
Slovenija, Podravje • Sodišče je poskrbelo za pravice zaposlenih v javni upravi
Zaposlenim v javni upravi še en dan dopusta
Javni uslužbenci se bodo brez strahu, da bi izgubili dan letnega dopusta, s svojimi otroki družili na prvi šolski dan.
Vrhovno sodišče je odločilo, da je javni uslužbenec na prvi šolski dan svojega otroka prvošolca upravičen do dodatnega dneva plačane odsotnosti z dela. Ocenilo je, da je spremstvo v šolo enkraten in neodložljiv dogodek ter da se od staršev pričakuje, da bodo z otrokom. Sodna odločba ne pomeni, da bodo starši dobili dodatni dan plačanega dopusta, ampak da jim ne bo treba koristiti rednega letnega dopusta, saj bodo lahko koristili enega od sedmih dni, ki so namenjeni urejanju neodložljivih osebnih okoliščin. Tistim, ki so zaposleni v gospodarstvu, ta odločitev sodišča ne pomaga prav dosti. Če jim tega dne ne priznava kolektivna pogodba oziroma niso zaposleni v podjetju, ki ga krasi naziv družini prijazno podjetje, je velika verjetnost, da bodo na prvi šolski dan porabili še en dan letnega dopusta.
Privilegiji ali pravice?
Omenjena sodba je v ospredje spet porinila razlike med pravicami, ki jih imajo javni uslužbenci, in pravicami, ki jih imajo zaposleni v
gospodarstvu. V eni izmed na spletu objavljenih izpovedi osebe, ki je bila zaposlena tako v javni upravi kot v gospodarstvu, so razlike nazorno opisane:
Napredovanja: 95 odstotkov javnih uslužbencev napreduje z oceno 5 ali 4.
Plače: povprečna neto plača v javni upravi je avgusta letos znašala 1.245 evrov, v gospodarstvu pa zgolj 1.007 evrov
»V javni upravi sem imela obilo dopusta (34 dni), zdaj jih imam 'le' 24 z bistveno več delovne dobe. Plača je bila v začetku meseca, točno na dan, v podjetju, kjer delam zdaj, jo imam 18., pa še to včasih zamuja, višina pa je približno enaka. Dela ni bilo nikoli preveč, tako da ni bil problem niti koriščenje dopusta niti nadomeščanje, zdaj pa komaj uspem iti na dopust. Nihče te ne kliče domov popoldne in ob koncu tedna, če se v službi
Dve Sloveniji
njem pri zaposlenih v gospodarstvu vzbuja mešane občutke, ki se ob napovedanih stavkah javnega sektorja pri marsikom spremenijo v (neupravičeno) jezo. Dodatno olje na ogenj pogosto prilijejo še podatki o tem, da se je kljub krizi število zaposlenih v javni upravi ves čas zviševalo in da je Slovenija ena redkih držav, v katerih so plače v javnem sektorju že
dalj časa krepko višje od tistih v gospodarstvu. A z vidika delojemalcev težava ne bi smela biti v tem, da bi tisti, katerih plača prihaja iz proračuna, imeli pravic preveč, temveč da gospodarstvo vztrajno teži k njihovemu zmanjševanju.
Zaposleni v gospodarstvu se sprašujejo: kaj pa mi?
Ž.K.
Citat iz sodbe Vrhovnega sodišča:
»Spremstvo prvošolca na prvi šolski dan je 'drug neodložljiv opravek', zato je delavec upravičen do dodatnega dne plačane odsotnosti z dela.«
Zakon sicer določa, da delavec ne sme imeti manj kot štiri tedne dopusta. Poleg tega mu pripada še sedem plačanih dni za urejanje neodložljivih osebnih opravkov, kot so smrt v družini, hujše nesreče, poroka in spremstvo na prvi šolski dan.
kaj zaplete, brez skrbi si, da bi firma šla v stečaj, da bi postal tehnološki višek ... Celo za napredovanje veš, kdaj bo prišlo, zdaj pa nikoli ne vem, ali bo šla plača gor ali dol.«
Javna uprava z zacementiranim delovnim časom, rednim napredovanjem na tri leta, številnimi dnevi plačanega in neplačanega dopusta ter dodatnim pokojninskim zavarova-
Foto: Bobo
14 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 23. oktobra 2018
Kaj bomo danes jedli	*
\ it •
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
zelenjavno-mesna	cvetačna juha,	džuveč riž, piščančji	prežganka, ocvrt	goveji golaž, kruhovi	gobova juha, pleska-	krompirjeva omaka,
enolončnica, pirino-	čebulni zavitek,	ražnjiči, jabolčno	osličev file,	cmoki, solata, skutne	vice na žaru, v pečici	hrenovke, kakavove
ajdove štručke, sadje	motovilec, jogurtove	pecivo z zdrobom	krompirjeva solata,	palačinke	pečen krompir, zele-	rezine
	miške		hruškova čežana		njava in/ali tzatziki,	
					rulada z bananami	
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Breskovi mafini z jogurtom
Sestavine (za 12 mafinov): 2 jajci, navadni jogurt (180 g), 5 žlic masla, žlica olja, mleko po potrebi, 2 lončka moke, 3/4 lončka sladkorja, vrečka vanilijevega sladkorja, žlička sode bikarbone, 1/2 vrečke pecilnega praška, ščep mletih klinčkov, 4 manjše breskve.
Z metlico zmešamo posebej mokre in posebej suhe sestavine (mera za moko in sladkor je jogurtova skodelica). Mokri in suhi del počasi in dobro premešamo. Če je masa pregosta, dodamo malo mleka. Dodamo na koščke narezane breskve, premešamo in napolnimo modelčke za mafine do vrha. Pečemo približno pol ure pri 180 °C.
Pirino-ajdove štručke
Sestavine: 300 g pirine bele moke, 200 g ajdove moke, 1 vrečka pecilnega praška, 2 čajni žlički soli, 100 g puste skute, 1 dl mleka, 1-2 dl mineralne vode, 1 žlica olja; mešanica semen za kruh po želji (lanena, sončnična, bučna).
Pecilni prašek zmešamo z moko. Primešamo sol, skuto, mleko, mineralno vodo in olje. Zgnetemo v testo. Iz testa oblikujemo debelejši svaljek, ga razrežemo na deset enakih delov in iz vsakega oblikujemo štručko. Na krožnik vsujemo semena in štručko pritisnemo ob njih (lahko po obeh straneh, če želite). Pečemo približno 20 minut pri 180 °C. Primerne h kaki enolončnici ali za zajtrk, prerezane in namazane z maslom ali skutnim namazom.
Zeleni nasveti
Sajenje česna je zadnje opravilo na vrtu
Česen je dokaj muhasta vrtnina. Zahteva dobre pogoje, potem sploh nima težav. A dobri pogoji za rast ne pomenijo, kot mnogi menijo, veliko hranil. Ravno obratno. Organska gnojila so zanj škodljiva. Torej ena izmed prvih zahteva česna je sicer dobra, hranljiva prst, a ne preveč založena s humusom.
Kje je torej težava?
Težave v pridelovanju česna povzročata dva vzroka. Na prvega lahko vplivamo, to je gnojenje z organskimi gnojili. Česen ne mara gnojenja z gnojem katere koli vrste in gnojevke. Najbolje je, da česna sploh ne gnojite. Samo v primeru, če analiza pokaže prenizko za-loženost zemlje s kalijem, pognojimo s kalijevim sulfatom (do 0,5 kg/10 m2). Česen, tako kakor vse čebulnice, nima rad kloridov, zato ne gnojimo s kalijevo soljo, čeprav je to najlažje in najhitreje dostopen kalij. Ob kaliju boste tako česnu dali še naslednje, zanj zelo pomembno hranilo, to je žveplo. Žveplo je namreč tisto, ki daje česnu njegov značilen vonj in okus, njegovo koristnost.Drugi vzrok težav pa je seveda nekakovosten sadilni material. Od vstopa v EU, ko smo prevzeli tudi evropsko zakonodajo, pregled sadilnega materiala na zdravstveno stanje ni več obvezen. Popolnoma legalno nam lahko prodajo s številnimi glivicami okužen česen (tudi čebulček). Pa o tem vsi molčijo. Ker česen razmnožujemo vegetativno, se za razmnoževanje pogosto uporablja domač material. Tudi ta je, v poletjih, kot smo ga imeli, pogosto bolan.Zato svetujem, da razstročkan česen za pol ure namočite v žajbljev ali kamilični čaj, ki mu dodate pripravek, ki vsebuje izvlečke morskih alg. V trgovinah, še lažje pa na spletu, lahko kupite tudi ekološki pripravek, glivico Glokladium katenu-latum, odlična tako za razkuževanje čebulnic (tudi okrasnih) kakor spomladi za razkuževanje sadik.
Sajenje
Večje površine, njive pripravimo vsaj dva tedna prej, tako izločimo vsaj nekaj plevelov, ki medtem že vzkalijo. Tudi za spomladansko sajenje česna, zemljišča pripravimo že zdaj, v sredini jeseni. Tudi gredice na vrtu je smiselno pripraviti prej, pred sajenjem pa samo še enkrat pregrabljati.Česen sadimo dva do tri tedne pred mrazom. Ker je nemogoče določiti, kdaj je ta datum, bi samo opozorila, da ga ne sadimo prehitro. V naših klimatskih razmerah na celini je to nekje v
Foto: Miša Pušenjak
zadnjem tednu oktobra, v zadnjih letih celo prvi teden novembra. Ne bojte se, da boste prepozni, lahko pa ste prezgodnji. Pretopla zemlja, sončni in topli jesenski dnevi namreč upočasnijo ali ustavijo ukoreni-njanje čebulic in pospešijo rast listov. To pa vedno pomeni slabše prezi-mljanje in v vegetaciji zmanjšana odpornost rastlin.
Delitev česna na stročke (stročkanje) naj poteka tik pred sajenjem. Če smo prehitri, posebej če česen ni bil pobran v idealni tehnološki zrelosti (prepozno), po začel gnati liste. Kakor hitro pa začne poganjati nadzemne dele, bo ostal koreninski sistem preslab, premajhen, izgubljen bo pridelek, oslabljena pa bo tudi odpornost rastlin.
Zahteve med letom
Česen potrebuje celo rastno dobo rahlo, odcedno prst. Zato ga je treba večkrat okopavati. Temu primerne naj bodo razdalje med vrstami. Vrste naj bodo vsaj 30 cm narazen. Razdalje v vrsti pa so odvisne od de-
beline stročkov.Res je, da dajo debelejši stročki višji pridelek. Zato za končni pridelek sadimo samo zunanje in debelejše stroke. Notranjih in drobnejših pa ne zavržemo. Prve sadimo v vrsti 8-10 cm narazen, saj jih bomo pustili do končne zrelosti in shranili za ozimnico. Drobnejše pa posadite gosto skupaj, skoraj enega poleg drugega in jih začnite uporabljati takoj spomladi kot mladi česen. Tako prihranite pri prostoru in imate tudi višji pridelek.Globina sajenja je nekje dve globini višine stroškov, v jeseni nekje 8 cm, spomladi nekoliko manj. Pregloboko sajenje posebej v jeseni ne škodi, posebej tam, kjer se zemlja čez zimo močno sesede. Samo izkop je nekoliko otežen.
m 1' • «v	i«	•	•
Tudijan česen sadimo vjesem
Prava razlika med jarimi in zimskimi sortami pa je v tem, da ozimne sorte potrebujejo veliko nizkih temperatur, da sploh delitirajo, da se razdelijo na stroke. Jare sorte pa potrebujejo mraza veliko manj. Kljub imenu svetujem, da jih sadite že jeseni. Ne bodo pomrznile. Za jesensko sajenje je več vzrokov. Med prvimi je zagotovo to, da česen samo pri nizkih temperaturah, predvsem nizkih nočnih temperaturah, naredi močan koreninski sistem, kar si vedno želimo. Ko postane pretoplo, dan pa predolg, začne rasti nadzemni del, s tem pa se skoraj ustavi razvoj korenin. Če nam spomladi zaradi vremena ne uspe česna posaditi pravočasno, potem je pridelek zagotovo nižji. Drugi vzrok pa je, da se vse pogosteje srečujemo tudi z zgodnjimi sušami spomladi. Česen potrebuje za razvoj čebule veliko vode. Sajen v jeseni bo dobil več spomladanske vlage in s tem manj trpel sušo.
Spomladi česen zelo hitro okopljemo in pokrijemo
Česen začne spomladi zelo hitro ponovno rasti, predvsem koreninski sistem se zbudi hitro po sv. Valentinu (saj veste, da nam ta odpre ključ do korenin). Zato takoj, ko se zemlja v februarju dovolj osuši, da ne boste delali škode, česen prvič okopljite. To prvo okopavanje je najpomembnejše. Česnova muha ponekod dela kar veliko škode, čeprav ne vedno in v vsakem letu. Tam, kje imate z njo težave, posevek česna pokrijte takoj, ko se zemlja odtali in je nekaj dni podnevi nad 5 oC. Pokrit naj ostane do začetka aprila. Kjer težav ni, ga ne pokrivajte. Zagotovo pa ga ne pokrivamo pred zimo.Česen je bolj skromna kakor zahtevna vrtnina, je pa muhast. A sodi med rastline, ki so za naše zdravje najkoristnejše, zato je prav, da ostaja del kolobarja na naših vrtovih.
Miša Pušenjak
torek • 23. oktobra 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	15
Vidi se...
... da za nekatere poklice najbrž težko najdejo človeka, ki bi jih opra vljal, pa če b i b ila plača ne vem kako privlačna, Se vi vidite v vlogi pleskata cerkvene kupole? Mogoče - če vam jo postavijo na tla...
Govori se...
... da nas markovska občina v svojih mejnih odnosih s sosednjimi občinami spominja na sosednjo Hrvaško. Ta ima z vsemi svojimi sosedi neka obmejna trenja, Markovčani pa so po sporu z Vidmom sedaj postali željni še malce gorišni-škega ozemlja,
... da so pridelovalci jabolk nesrečni, ker je po dveh sušnih letih letos pridelka preveč, A smo nekateri tudi letos ostali brez pridelka. Res pa je, da mi od desetih jablan ne živimo, jezimo pa se vendarle lahko.
... da če se hoče, se da marsikaj narediti. Da ne rečemo vse. Tako so v Gabrniku za nekaj metrov prestavili kapelo, da bodo lahko zgradili krožišče. V enem kosu, z enim dvigom. A s tisto hitro cesto od Ormoža mimo Ptuja pa se ne da nič
Prireditvenik
narediti?! Pa ni napoti kaka nepremičnina, pač pa zelo premični ptiči. Očitno nekomu to štajersko nategovanje zelo ustreza ...
... da je biti brezposeln za nekatere očitno dober biznis, ki se splača. Nič ne delaš, dobiš podporo, zraven pa še na črno kaj postoriš. Kaj bo na stara leta, ko ne bo penzije, pa očitno nekaterih danes še ne skrbi.
Če država poskrbi sedaj, bo pa še takrat. Kako si drugače razložiti, da v ptujskem izobraževalnem centru ne najdejo kandidatov za brezplačno izobraževanje za poklic, ki je zelo iskan in ti omogoči delo. Edina slaba stran tega poklica je: delati je treba!
... da se ljubitelji knjig jezijo, ker je nekdo mini knjižno zbirko v Ljudskem vrtu vrgel v
vodo. Ne pomislijo pa, da so se mogoče knjige vžgale in jih je s tem rešil pred ognjem. Zakaj so se vžgale, še raziskujemo. (Ustanovili bomo komisijo - po vzoru slovenskih parlamentarcev. Taka komisija namreč zagotovo rodi rezultate.) Mogoče je bilo med knjigami kakšno vroče branje ... 50 odtenkov sive (in nekaj odtenkov vlažnosti).
Torek, 23. oktober
17:00Ptuj, Gimnazija, Vrtec za starše - Kateri priročnik za vzgojo otrok je najboljši, Etika in vrednote v vsakdanjem življenju 17:00 Hajdina, telovadnica OŠ, 210-letnica javnega
šolstva na Hajdini, predstavitev zbornika Hajdinske stopinje učenosti 18:00 Markovci, poročna dvorana občine, predavanje Vesne Forstnerič Lesjak, Kako krepiti svoje zdravje
Sreda, 24. oktober
14:00Ptuj, ŠC, Biotehniška šola, Volkmerjeva 19, 65 let kmetijskega šolstva na Ptuju, prireditev ob jubileju 18:00Strnišče pri Kidričevem, Galerija FO.VI, Večer
Jožeta Tisnikarja, ogled dokumentarnega filma o umetniku in razstava 18:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., predavanje Zlatka Zimeta Ah, ta stres! Kako ga premagati? 19:00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, 57. Huda pokušnja!,
gost Jože Rozman 19:30Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, premiera komedija o umetnosti Art
Četrtek, 25. oktober
13:00 Ptuj, restavracija Gastro, Družabno srečanje z
občani, starejšimi od 70 let, ČS Ljudski vrt 16:00Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Igrarije z bratoma Malek, ustvarjalnice, tatuji, baloni 18.00Salon umetnosti, Prešernova 1, Ptuj, odprtje
razstave Maksimilijan Skalar - človek mnogoterih talentov in vrlin, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož
Petek, 26. oktober
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
	8	1	3					4
						7		
5	3	4		8				6
8				3			4	
3		7				8		5
	4			1				7
4				6		9	8	3
		8						
2					9	4	7	
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©	€€	Q
Bik	¥¥	©©©	€	QQQ
Dvojčka	¥¥¥	©©	€€€	QQ
Rak	¥	©©©	€	QQ
Lev	¥¥	©	€€€	Q
Devica	¥¥	©©©	€€	QQQ
Tehtnica	¥	©©	€€	Q
Škorpijon	¥¥	©©©	€	QQQ
Strelec	¥	©©	€€	QQQ
Kozorog	¥¥	©	€€€	Q
Vodnar	¥¥¥	©©	€	QQQ
Ribi	¥	©©		QQ
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 23. do 29. oktobra 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
18:00 Samostanska klet v občini Sveta Trojica, Tretji
festival vin Osrednjih Slovenskih goric 19:00 Ptuj, CID, razstava mandal Julije Bezjak: Sinergija duše
20:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII, odprtje 15. sezone Primusovih vinskih zgodb
Sreda, 24. oktober: 13:00 Z dojenčkom v kino:
Fantastično potovanje fakirja, ki je obtičal v Ikeini omari; 20:00 Zvezda je rojena. Četrtek, 25. oktober: 20:00 Sodnica. Petek, 26. oktober: 17:00 Luis in vesoljčki; 18:30 Zaba; 20:00 Težave v motelu El Royale.
Mestni kino Ptuj
2 GLASBO DO SRCA
Bodite ti Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 29. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Leon Unuk, Ptuj.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: Črtomir Goznik
1248 Štajerski
Križemkražem
torek • 16. oktobra 2018
Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 8. del
Proti Clarensu
Bivala sva v bližini Drakensberga - Zmajevih gora, v načrtu pa sva imela pohod do enega izmed platojev pogorja, od koder je mogoče videti najvišji oz. drugi najvišji slap (odvisno pač, kdo meri) na svetu - slap Tugela. S tremi curki meri kar 948 metrov v višino, z novimi meritvami pa so ga zvišali za kar 40 metrov.
Kakorkoli, zaradi močno oblačnega vremena se nisva podala v gore, ampak sva se čisto počasi odpravila proti severu, proti slikovitemu kraju Clarens. Najprej sva naletela na nek adrenalinski park, kjer sva prvič po dolgem času šla na kavo v gostilno. Seveda nama je bilo spet žal, saj je njihova kava zelo redka, midva pa sva v termovki imela pravo našo dozo. Ko sva se spuščala z zadnjega večjega hriba, sva ob vznožju srečala kar nekaj pobičev, ki so prodajali različne figurice. Prosili so naju, naj vendar nekaj kupiva, ko sva to odklonila, pa so naju prosili za hrano. Za hrano? Opa, to pa ni več hec. Po navadi različni ulični ,fehtarji' prosijo za denar, ne za hrano. Ko sva jih malo pozorneje pogledala, sva ugotovila, da jim kak kos kruha nikakor ne bi škodil. Odpeljala sva se naprej in v vrečki-ce napakirala vso hrano, kar sva je imela, nekaj tudi pripravljene. Šla sva nazaj, kjer so se pobje spet zbrali, in glavnemu vse dala v roke ter mu zabičala, da mora vse deliti z drugimi.
	
%	
	it i?-
	.'if "-T*'
!£ JBÀ	i® áfe-
	

Pobje, ki ves dan prodajajo figurice.
Malce vstran sva se znova ustavila in ugotovila, da bi poba to tako ali tako naredil, saj so se na travniku skupaj usedli in družno jedli. No, pa sva tudi midva naredila nekaj dobrega ...
Pot proti Clarensu je bila izjemno slikovita, vodila pa naju je tudi mimo naravnega rezervata Sterkfontein, ki je pravzaprav ogromno jezero sladke vode, ki je zajezeno s skoraj 100
pogoltnim, lakomnica
francoski dramatik absurda (eugene)
avtor opere IVAN SUSANIN (mihail)
povezava na drug dokument
v računalništvu
vzklik zaradi bolečine
zunanji dalmatinski otok
krščanska verska skupnost
poškodba sklepa
pripadnik slovan. naroda
otok v irskem morju OZIRALNI zaimek
zmešnjava, kaos
)
druga m02n0st ali izbira
gora v italijanskih in španskih imenih
britanska glasbena založba
najbolj znana slika ivana groharja
S
začimba za zelje
velik okrasen ptič
estonski pevec (georg)
izumitelj watt
elektroda za
odvajanje toka
sporočilo
velika žuželka brez kril
mongolski vladar
medla svetloba
izsek iz umetniškega dela
večji gozdni ptič z močnim kljunom
dnevi rimskega koledarja
čistilna naprava
koroška reka in naselje
zametki dlake
nepravi sin
rimska centurija po naše
velik in členovit otok pod velebitom
ploščin-skamera
olimpijske igre
bistvo, jedro
islamski duhovni vodja
število nog pri žuželkah
strokovni pomenek
bodičast trak za predrtje pnevmatik
astat
gorska zdravilna rastlina brez cvetov
hrastovo lubje, ki se uporablja za strojenje
"optična" umetnost roj. kraj vasca da game
manjši grški jonski otok
edward norton
peta moška okončina
smučar ligetv
hernik tuma
socialna, vžigalna, rdeča?
polje ob igrišču
madžarski pesnik (arpad)
organ v ustih
polt
ime letal edvarda rusjana
grška črka, znakza gostoto
energija vtaoizmu
TAPIT benedikt (joseph)
rjav dnevni metulj
središče asturije vseverni španui
spretno ravnanje za dosego cilja
pristaniško mesto najugu iraka
avtor: marko bokalič
IRBID - mesto na severozahodu Jordanije, drugo največje v državi, SINES - rojstno mesto pomorščaka Vasca da Game na jugozahodu Portugalske, STINGER - bodičast trak za prisilno ustavljanje cestnih vozil, TOTH, Arpad - madžarski pesnik in prevajalec evropske lirike
Foto: Dani Zorko
Terasa ene izmed mnogih galerij v Clarensu
Foto: Dani Zorko
metrov visokim jezom. Na vrhu ob cesti je bilo parkirišče, kjer so mladinci znova prodajali različne figurice in ogrlice in znova prosili za hrano. Kar malce sram naju je bilo, saj na poti še
nisva imela kje nakupovati, ostala pa nama je samo še kava. K sreči so bili drugi obiskovalci toliko zreli, da je praktično vsakdo podaril nek paketek. Pa še mrzlo je bilo na vrhu, tako da tem fantom, ki so verjetno dan za dnem ždeli na parkirišču, nikakor nisem zavidal.
Po nekaj urah na poti sva že krepko razmišljala o tem, da bi bilo počasi že fajn, če bi naletela na kakšen spodoben kraj, da dava nekaj v usta, pa tudi najin avtomobil je postajal vedno bolj žejen. Želja se nama je izpolnila na nekoliko nenavaden način, saj sva znova na nekem hribu zagledala napis ,Mala Švica'. Zelo urejen kompleks bencinske črpalke, prodajalne in restavracije, pokrite s slamnato streho, je dajal zanimiv vtis, zato sva se seveda ustavila. Malce vstran
Clarens nama je ostal v spominu tudi po tem, daje bila tisti dan nedelja in da nikjer nisi mogel kupiti alkoholne pijače, torej piva. Šele v neki špeceriji nama je prijazno dekle dalo kontakt od nekega možakarja z bencinske črpalke, kije bil pripravljen urediti to zadevo, pa sva si nato premislila. Raje sva prosti čas izkoristila za to, da sva očistila avto in vstran zmetala odvečne stvari, saj sva morala najinega belega konjička, kije bil zdaj že dobro utečen, naslednji dan vrniti.
je pri rampi stal čuvaj, ki je občasno spuščal avtomobile in kasneje sem izvedel, da so med hribi počitniške hišice ter celo hotel. Neverjetno, Švicarji imajo na vsaki celini svojo mini--enklavo .
Čez dobri dve uri sva prispela v Clarens. To je mestece umetnikov, bo-hemov, galerij in barvitih fasad, kjer sva se počutila odlično. Udomačila sva se pri neki ženski, ki je oddajala vse mogoče prostore, zgradila ogromen družabni prostor s še večjim kaminom. Tu sva imela zvečer debatni krožek z enim starejšim parom, ki se je pravkar vrnil s safarija po Bocvani. Celotno kramljanje pa je kmalu zmotil prihod dveh kombijev hipijev, ki so izgledali kot liki iz Alana Forda. Vsak zase je predstavljal poseben zadetek - en je bil oblečen kot pirat iz Kari-bov, ena Nemka je ves čas na glavi nosila plišastega geparda, mali Nizozemec je na glavi nosil pokrivalo v obliki polovice buče, en je hodil brez hlač . Priznam, da toliko odštekanih ljudi na enem mestu že dolgo nisem videl. V kuhinji so v ogromnem loncu ves večer kuhali zelenjavo, bojda za neko juho, jaz in Jernej pa sva se zunaj pred oknom krohotala, ko sva gledala to zmešnjavo. Petnajst ljudi je kot v počasnem posnetku v lonec dodajalo, kar se jim je pač zdelo, da bi lahko bilo primerno. Drugo jutro je bila kuhinja čisto v razsulu, nič bolje pa je niso odnesli hipiji, saj jih je večina obležala kar zunaj kot mokra drva.
Foto: Dani Zorko
Zavila sva tudi v prodajalno masivnega pohištva in kaj najdeva ...
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Nogomet
Šest zadetkov, preobrata, tri izključitve ...
Stran 18
Rokomet
Slovenski rokometaši v sredo v Mariboru z Latvijo Stran 19
tednik
Rokomet
Smola se še naprej drži Ormožanov ...
Stran 19
Rokomet
Ptujčani zmagali v hramu slovenskega rokometa
Stran 19
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áftietec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 1S. krog
Brez zadetkov, a z veliko dinamike
Tekme z Domžalčani v vrstah Aluminija vedno spremljajo »mešani občutki«. Močno si želijo prekiniti negativno tradicijo medsebojnih tekem (doslej 13 tekem, 10 zmag Domžal, trije remiji), določen strah v podzavesti pa vseeno ostaja. Odzivi po remiju v soboto to potrjujejo.
»Če bi nam pred tekmo ponudili remi, bi ga verjetno sprejeli. Po izključitvi pa smo začutili, da bi lahko vzeli celoten izkupiček, a je bilo časa malo, tekmec pa dobro organiziran,« je povedal Mario Lucas Horvat, ki je v svoji karieri že igral tudi za Domžale in pozna njihovo realno moč: »Domžale so kakovostna ekipa, in čeprav so trenutno v določeni krizi, se bodo zagotovo na koncu borili za vrh.«
Pritisk Domžal, prečka Ibraimija
Gostje, pri katerih je debitiral nekdanji reprezentant Dejan La-zarevic', so odprli tekmo z močnim pritiskom po celotnem igrišču, v takšni igri so vztrajali četrt ure. »To je naša igra, ki jo želimo gojiti,« je dejal trener Domžal Simon Rožman. V tem času je Ibraimi odlično streljal s kakšnih 30 metrov, Janžekovič je žogo s skrajnimi močmi odbil preko prečke.
»Pomembno je bilo, da smo ta uvodni pritisk zdržali. Igra se je nato preselila bolj na sredino igrišča, saj je jasno, da takšnega tempa ne morejo igrati celotno tekmo,« je dejal Horvat.
Šele v 17. minuti so domačini preko Tahiraja izvedli prvi resni protinapad, a so ostali brez zaključnega strela. Bližje zadetku so bili v prvem delu gostje, pri katerih je bil v odsotnosti Senija-da Ibričica glavni »motor« Agim Ibraimi. Ta je imel tudi najlepšo
Aluminij - Domžale 0:0
ALUMINIJ: Janžekovič, Gliha, Martinovič, Grgic (od 70. Kontek), Jakšič (od 46. Krajnc), Rogina, Petrovič, Muminovič, Horvat, Tahi-raj, Kidrič (od 59. Maloku). Trener: Oliver Bogatinov.
DOMŽALE: Mulalič, Žužek, Hodžič (od 80. Nicholson), Rom, Klemenčič, Dobrovoljc, Melnjak, Lazarevič, Mujan (od 72. Gnezda Čerin), Ibraimi, Podlogar (od 66. Vuk). Trener: Simon Rožman.
RDEČI KARTON: Žužek (82., Domžale).
priložnost tega dela, ko je v 35. minuti po odbiti žogi iz kakšnih 15 metrov zadel prečko.
Domači nogometaši so do svojih dveh priložnosti prišli v zaključku: v 39. minuti je strel Horvata po dobri akciji gostujoči vratar Ajdin Mulalic odlično ubranil, prav tako v 45. minuti tudi strel Grgiča z glavo, ki je v idealni poziciji slabo zadel žogo.
Tik pred polčasom se je v trku z enim od igralcev Domžal poškodoval Nemanja Jakšič, ki je ob polčasu ostal v slačilnici (poškodba roke), zamenjal ga je Alen Krajnc.
Tudi drugi del so bolje začeli gostje, znova je bil Ibraimi tisti, ki je prvi zapretil v 51. minuti. Sporna situacija se je zgodila v 54. minuti, ko je Podlogar z žogo stekel v prazen prostor, Muminovič ga je ustavil, po mnenju gostov s prekrškom, sodnik Vojko Goričan pa tega mnenja ni delil z njimi ...
Debi Elvira Maloka
V času velike premoči gostov je Bogatinov naredil menjavo, Kidriča je zamenjal hitrejši Elvir Malo-ku, ki je tako doživel debi v dresu Aluminija. »Na vsaki tekmi imamo za igro pripravljenih 16 fantov,
1.	MARIBOR
2.	OLIMPIJA
3.	GORICA
4.	ALUMINIJ
5.	DOMŽALE
6.	MURA
7.	CELJE
8.	TRIGLAV
9.	RUDAR
10.	KRŠKO
1a 1a 1a 1a 1a 1a 1a 1a 1a 1a
37:11 2s:1a 18:18 19:19 20:18 21:20 15:17 16:27 10:29 6:14
a0 25 21 18 16 16 16 12 11 9
Foto: Jurij Kodrun / m24.si
Nogometaši Domžal še naprej ostajajo neporaženi v dvobojih s Kidričani, to serijo so zadržali tudi na 14. medsebojni tekmi. Na fotografiji sta v skoku Mario Lucas Horvat (Aluminij) in Žan Žužek (Domžale).
PRVALIGA TelekomSIovenije
REZULTATI 13. KROGA: Aluminij - Domžale 0:0;
Gorica - Maribor 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Pihler (20.), 0:2 Mešanovič (83.), 0:3 Mešanovič (90.);
Mura - Rudar Velenje 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Karničnik (26.), 1:1 Tučič (32.), 2:1 Šušnjara (72.). Rdeči karton: Kašnik (47., Rudar);
Celje - Krško 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Volaš (8.), 1:1 Lotrič (13., z 11 m), 2:1 Požeg Vancaš (74.). Rdeči karton: Zalokar (69., Krško);
Olimpija - Triglav Kranj 2:0 (1:0); strelca: 0:1 Kronaveter (45 + 2, z 11 m), 2:0 Boateng (69.).
seveda pa je potem odvisno od dnevne forme in poteka dogodkov na igrišču, kako reagiram z menjavami. Tokrat sem čutil, da je to prava poteza, ne vem pa, kako bi se končalo, če tega ne bi storil. Za Maloka lahko rečem, da sem ga postavil nekoliko višje, saj na prvencu nisem želel, da v zvezni vrsti opravlja toliko obrambnih nalog. Ko bo še bolj fit in bo imel v nogah več tekem ter bo bolj uigran z ekipo, potem bo deležen tudi kakšne drugačne vloge,« je potezo komentiral strateg Aluminija.
Tudi v nadaljevanju je igra ostala dinamična, z veliko borbe in drsečih startov na obeh straneh, pa tudi z nekaj izjemnimi atraktivnimi individualnimi potezami nekaterih akterjev (Muminovič, Tahiraj, Ibraimi, Lazarevič . ). »Čeprav imamo eni in drugi v svojih vrstah številne tehnično dobro podkovane igralce, so ti tokrat težko prišli do izraza, saj je bilo veliko tesnega pokrivanja in res prave moške borbe,« je situacijo opisal Sanin Muminovic.
Poškodba Grgiča, izključitev Žužka
Domači trener je bil v 70. minuti prisiljen opraviti še tretjo menjavo, saj je poškodbo staknil še Damir Grgič. V isti minuti so imeli Šumarji najlepšo priložnost na tekmi: po strelu Rogine iz kota
je bil v skoku najvišji Ilija Martinovič', a je po njegovem strelu na golovi črti žogo ustavil branilec Domžal, do odbite žoge je še enkrat prišel Ilija, a je iz neposredne bližine treh metrov od gola slabo streljal ...
V	77. minuti so Kidričani zadeli tudi gol (oz. ga je Mulalič), a je bil po mnenju sodnikov Tahiraj, ki se je znašel v skoku ob gostujočem vratarju, v prepovedanem položaju.
»Sodniški kriterij je milo
V	V I
rečeno čuden«
V	81. minuti je Žan Žužek na sredini igrišča neprevidno startal na Tahiraja in sodnik Goričan mu je pokazal rumeni karton; ker je to bil njegov drugi, je sle-
dila izključitev. »Že šesto tekmo zapored smo končali z igralcem manj, čeprav tekma še zdaleč ni bila groba. Sodniški kriterij je milo rečeno čuden: vsako tekmo je drugačen in nam sodijo druge stvari, tako da imamo veliko težav s pripravo igralcev. Ob tem si sproti izmišljujejo svoja pravila in je potem vse skupaj smešno. Moje mnenje je, da izključitev Žužka zagotovo ni bila upravičena,« je po tekmi dejal trener Domžal Simon Rožman.
Peta tekma brez prejetega zadetka
Domačini si začutili priložnost za zmago, a strela Glihe v 89. in Maloka v 90. minuti nista zadela cilja. »Domžalčani nam res ne 'le-
žijo', a do konca sezone se bomo z njimi pomerili še dvakrat - upam, da jih bomo takrat končno premagali. Veliko delamo na tem, da bi bila naša igra na vsakem naslednjem srečanju še boljša. Prvenstvo je maraton, še veliko je do konca,« je zaključil Sanin Mumi-novič.
Igralci Aluminija že petič zapored na domačem igrišču niso prejeli zadetka, kar je dosežek posebne vrste. Sploh zaradi dejstva, da je obrambna linija glede na lansko sezono skoraj v celoti spremenjena (novinci so Kontek, Grgič in Gliha).
Kidričani bodo v 14. krogu v nedeljo gostovali v Velenju, med tednom pa jih v sredo čaka tekma Pokala Slovenije s Krškim v gosteh.
Jože Mohorič
Tekma gledljiva, priložnosti so bile
Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Pomembno je, da smo ohranili 4. mesto in prednost dveh točk pred Domžalčani. Tekma bi se lahko obrnila v eno ali drugo smer, kdor bi prvi zadel, bi imel res veliko prednost. Obžalujemo lahko, da nismo kaznovali izključitve gostov, morda bi lahko iztržili kaj več. Pomembno pa je, da še naprej kažemo predstave in dosegamo rezultate, ki jih od nas ni nihče pričakoval.«
Simon Rožman, trener Domžal: »V srečanju smo bili zvečine dominantni, imeli smo dovolj priložnosti, sploh v prvem polčasu. Žal mi je, da jih nismo realizirali, saj bi lahko v tem primeru odšli domov s tremi točkami. Tekmec je bil zelo organiziran, zna igrati, konec koncev je tudi na lestvici pred nami. Videl pa sem v svoji ekipi nekaj pozitivnih stvari v sami igri, bili smo 'živi', tako da so gledalci imeli kaj videti. Priložnosti so bile, realizacija pa je zatajila. Kljub vsemu sem mnenja, da je bila tekma gledljiva, da je bilo veliko želje na obeh straneh, tudi iz strokovnega vidika je bilo veliko odličnih taktičnih elementov.«
Mario Lucas Horvat, Aluminij: »Čeprav smo igrali na svojem igrišču, je točka po mojem mnenju realen rezultat. Pomembno je, da nabiramo točke. V drugem polčasu smo prišli do nekaj priložnosti, v nekaterih situacijah smo se dobro znašli. Lahko pa bi še bolje izpeljali nekatere protinapade, zmanjkala je kakšna 'zadnja' podaja.«
9
a
1
7
4
2
5
6
2
5
a
5
4
4
5
4
4
5
a
7
a
a
a
7
a
2
8
1
6
6
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila	
torek • 23. oktobra 2018
Nogomet • 2. SNL, 12. krog
Šest golov, preobrata, tri izključitve...
Cherrybox 24 Tabor Sežana - Drava Dakinda Ptuj 3:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Kebe (9.), 2:0 Sever (24.), 2:1 Pirtovšek (35.), 2:2 Fanimo (58.), 3:2 Kebe (65.), 3:3 Bizjak (77.).
CHERRYBOX 24 TABOR SEŽANA: Rener, Sever, Aliaj, Nemanič, Azinovič, Krivičič, Stevanovič (od 76. Vidakovič), Stančič, Salkič, Kebe, Požrl. Trener: Andrej Razdrh.
DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Kukovec, Rešek, Petek, Martič, Pirtovšek, Šporn, Vezjak (od 74. Kolar), Fanimo, Bizjak, Lovenjak (od 86. Mate). Trener: Nikola Jaroš.
RDEČI KARTONI: Nemanič (42.), Petek (53.), Požrl (74.).
V	Sežani sta se v enem od der-bijev kroga merila Tabor in Drava, od katerih veljajo prvi za najboljšo domačo, drugi pa za najboljšo gostujočo ekipo. Remi se iz tega vidika zdi kar dober izid za obe, a znotraj tega se je dogajalo praktično vse, kar nogomet lahko ponudi: šest zadetkov, dva preobrata, tri izključitve ...
Medel začetek modrih
Gostje iz najstarejšega slovenskega mesta so začeli medlo, v njihovi igri se je pojavljalo kar nekaj napak, tako v obrambi kot napadu. Morda je k temu nekaj pripomogel dokaj močan veter, ki so ga Kraševci zagotovo vajeni veliko bolj kot Štajerci.
Prvi zadetek je padel že v uvodu tekme, ko je eden najboljših strelcev 2. lige, Francoz Papa Ibou Kebe, iz bližine preusmeril žogo proti golu, Aleksander Šeliga jo je imel na dosegu roke, tudi dotaknil
Za vodilnim Bravom izjemna gneča
Tudi 12. krog v 2. ligi je postregel z nekaj izjemno zanimivimi tekmami in dogodki. Prav poseben se je zgodil v Brežicah, kjer je sodnik Matej Jug že v 1. minuti z rdečim kartonom iz igrišča poslal domačega igralca Matica Predaniča. Kalcer je to prednost seveda izkoristil za visoko zmago .
Vodilni Bravo ne popušča, čeprav je bil tokrat na domačem igrišču na robu remija proti ekipi Brd. Ta je prišla v Ljubljano s popotnico dveh zaporednih zmag (sploh prvih v sezoni), nato pa v samem finišu tekme vendarle klonila. Za to je z zadetkom v 87. minuti poskrbel Mitja Križan (nekdaj Aluminij).
Bravo ima dve tekmi manj kot tekmeci, pa vseeno zaseda 1. mesto na lestvici. Je pa zato za njim velika gneča, saj je kar osem ekip znotraj petih točk. Drava je v tej skupini še vedno ekipa z največ doseženimi zadetki v sezoni.
Lendavski Nafti še naprej je uspe sestaviti nekaj zaporednih dobrih rezultatov, tokrat so v enem od derbijev kroga klonili v Dobu. Obe ekipi imata sedaj 22 točk, podobno kot tudi Krka, ki je tiho prišla iz ozadja in je sedaj že na 2. mestu. Tokrat so Novome-ščani zmagali v Rogaški Slatini, čeprav so tekmo končali le z deseterico na igrišču.
V	derbiju začelja je v Biljah slavila ekipa Ilirije.
Doseženih 28 zadetkov na osmih tekmah pomeni visoko povprečje 3,5 zadetka na tekmo, dru-
Foto: Črtomir Goznik
V Sežani so se med strelce upisali kar trije igralci Draue, pri useh zadetkih je sodeloval Jaka Bizjak.
se je je, a je na koncu na nesrečo gostov vseeno končala v mreži -1:0.
Hiter odgovor je Drava pripravila v 14. minuti, ko je Vezjak prejel žogo v prazen prostor, stekel je proti golu, a ga je na robu kazenskega prostora dohitel domači branilec in ga z očitnim prekrškom ustavil. Sodnik Nejc Kajtazovič je namesto prekrška raje igralcu Drave pokazal rumeni karton zaradi protestiranja .
Domačini so bile še naprej odločnejši v dvobojih, posledica tega je bil drugi doseženi zadetek: v 24. minuti so varovanci Andreja Razdrha izpeljali protinapad, Kebe je na koncu podal na stran do osamljenega Leona Severja, ki je z močnim in natančnim strelom zadel v polno - 2:0.
Drugi prejeti zadetek je na nek
go najboljše v tej sezoni (več jih je bilo doseženih le v rekordnem 7. krogu, takrat kar 36).
REZULTATI 12. KROGA:
Cherrybox 24 Tabor Sežana -Drava Dakinda Ptuj 3:3 (2:1);
Ankaran Postojna - Beltinci 2:0 (0:0); strelec: 1:0 Doči (50.), 2:0 Doči (73.);
Brežice Terme Čatež - Kalcer Radomlje 1:4 (0:2); strelci: 0:1 Ce-rar (14.), 0:2 Hajrič (43.), 0:3 Cerar (51., z 11 m), 1:3 Kramarič (84., z 11 m), 1:4 Primc (86.). Rdeči karton: Predanič (1., Brežice);
Rogaška - Krka 1:3 (1:1); strelci: 0:1 Novak (5.), 1:1 Čuček (42.), 1:2 Potokar (48.), 1:3 Novak (50.). Rdeči karton: Kim (69., Krka);
Bravo - Brda 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Križan (31.), 1:1 Marcius (72.), 2:1 Križan (87.), 3:1 Turkuš (90.);
Fužinar Vzajemci - Jadran Dekani 1:1 (1:0); strelca: 0:1 Babič (19.), 1:1 Mioravac (49., z 11 m);
Roltek Dob - Nafta 1903 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Petric (17.), 2:0 Hrovat (67.);
Vitanest Bilje - Ilirija 1911 1:2
(0:1); strelci:	0:1	Rujovič (45.),				0:2
Corn (79.), 1:2	t Ferjančič (83.).					
1. AŠK BRAVO	10	7	2	1	27:10	23
2. KRKA	12	6	4	2	24:14	22
3. ROLTEK DOB	12	6	4	2	19:11	22
4. NAFTA 1903	12	6	4	2	19:15	22
5. KALCER RADOMLJE11		6	3	2	25:9	21
6. TABOR SEŽANA	12	6	3	3	27:15	21
7. DRAVA DAKINDA	12	6	2	4	29:17	20
8. ANKARAN POSTOJNA12 5			4	3	16:16	19
9. FUŽINAR VZAJEMCI12		4	5	3	16:16	17
10. ROGAŠKA	12	3	5	4	15:19	14
11. BELTINCI	12	3	2	7	16:25	11
12. ILIRIJA 1911	12	3	2	7	17:27	11
13. JADRAN DEKANI 11		3	1	7	16:23	10
14. BRDA	12	2	3	7	17:28	9
15. VITANEST BILJE	12	2	2	8	8:28	8
16. BREŽICE ČATEŽ	12	1	4	7	9:27	7
način predramil igralce Drave, zaigrali so bolj zbrano in podjetno. V 32. minuti je tako aktivni Jaka Bizjak poskusil po kombinaciji iz kota, vratar Arian Rener pa je žogo izbil v kot. V 36. minuti je bil Bizjak znova izvajalec prostega strela iz večje oddaljenosti, v kazenskem prostoru je kapetan Jon Šporn spretno reagiral in odbito žogo podal pred gol, kjer je bil Rok Pirtovšek najbolj odločen in jo je med dvema igralcema Tabora z glavo iz bližine poslal v gol - 1:2.
Tri izključitve
Tukaj se Dravaši niso ustavili, začutili so, da so to »njihove minute«. Z večjo posestjo žoge so ustvarjali stalni pritisk, plod takšne igre pa je bila izključitev domačega branilca Klemna Nemaniča, ki je po prekršku nad Vezjakom prejel drugi rumeni karton.
Drugi polčas se je začel s pričakovanim pritiskom varovancev Nikola Jaroša, ki pa je bil na začetku dokaj jalov. Ko je gol Drave »visel v zraku«, so domačini v 53. minuti izpeljali bliskovit protinapad, ki ga je kot zadnji mož obrambe s prekrškom na približno 18 metrih od gola prekinil Luka Petek in za to prejel rdeči karton.
Vezjak dvakrat v vratnico ...
Čeprav se je stanje moči na igrišču s tem izenačilo in je bilo moč pričakovati vzpostavitev ravnotežja, pa so gostje čez nekaj minut izenačili. Bizjak je hitro izvedel prosti strel na oddaljenosti približno 40 metrov od gola, podal je natančno podajo v prazen prostor do Fanima, ki je pravočasno stekel proti njej in zadel za izenačenje - 2:2. Le dve minuti kasneje so imeli Dravaši »malo zaključno žogo«, a je Vezjak po podaji Lovenjaka iz strani zadel vratnico . V 63. minuti je Šporn odvzel žogo na sredini igrišča, jo popeljal v kazenski prostor ter
podal do Vezjaka, ta je še enkrat zadel vratnico ...
V izjemno dinamični predstavi so se stvari hitro obračale zdaj v eno, zdaj v drugo smer, v 64. minuti so tako znova povedli domačini. Izpeljali so izjemno akcijo v treh potezah, po katerih se je Kebe znašel sam na oddaljenosti le nekaj metrov od gola, mirno je sprejel žogo in jo zabil v gol - 3:2.
Bizjak sodeloval pri vseh treh zadetkih
Ko je bilo potrebno, so Dravaši znova »stopili na plin«. V 74. minuti je to skoraj dobesedno storil Matthias Fanimo, ki je bil hitrejši od vseh domačih branilcev, stekel je sam proti golu, a ga je s prekrškom od zadaj na 19 metrih ustavil Jurij Požrl. Kajtazovič je pokazal še tretji rdeči karton na tekmi in Drava je bila znova v številčni prednosti. K izvedbi prostega strela je znova pristopil Bizjak, žoga je končala v živem zidu, od koder se je odbila naravnost na noge Reška, ki je bil zelo priseben, poslal je natančen predložek v kazenski prostor, kjer je Bizjak z natančnim strelom z glavo poskrbel za novo izenačenje - 3:3.
Najboljši igralec tekme Jaka Bizjak bi lahko v 90. minuti poskrbel celo za popoln preobrat, a je žogo z glavo preusmeril le nekaj centimetrov mimo gola ...
Zanimivo je bilo po tekmi, ko so se domačini iskreno veselili osvojene točke, gostje pa so bili ob remiju videti veliko manj zadovoljni. Nekaj temu razpoloženju potrjuje tudi uradna statistika, ki je zabeležila kar 16 strelov Dravašev proti golu (7 Sežane), tudi razmerje v kotih je bilo na strani gostov - 3:7. Tabor je po petih zaporednih zmagah na domačem igrišču doživel prvo izgubo točk, prvi remi. Tudi ta podatek nekaj pove o tem, kako dragocena je ta točka .
JM
Nikola Jaroš, trener Drave: »Mojim fantom iskreno čestitam za remi, predvsem me veseli, da so se uspeli pobrati po zaostanku dveh zadetkov. Vesel sem tudi tega, da so uspeli proti eni najboljših, morda pa celo najboljši ekipi 2. lige zabiti tri zadetke. Kljub težavam jim je uspelo dobro atmosfero iz slačilnice prenesti na igrišče, ob tem so pokazali zmagovalno miselnost, ki jo pri njih zelo vzpodbujam. Med slabimi stvarmi bi izpostavil slab začetek, ki nas je na nek način 'presekal', zato je bilo potrebne veliko več moči za kasnejši preobrat.
Smo najboljša ekipa v gosteh, sedaj pa bo celoten fokus usmerjen v to, da te dobre predstave potrdimo še na domačem stadionu. Proti Ankaranu si želim polne tribune in tri točke.«
Nogomet • 1. SNL: Tri ekipe s 16 točkami
13. krog je bil srečen za obe vodilni moštvi, ki tako ohranjata korak prednosti pred vsemi, medsebojna razlika pa ostaja enaka - 5 točk. Mariborčani so bili uspešni v derbiju kroga, ko so ugnali tretjeuvrščeno Gorico. Rezultat je celo prepričljivejši od tistega, ki ga je zabeležila Olimpija, a je bil precej težko prigaran.
Olimpija je proti Triglavu napadala praktično celotno srečanje, prvi gol pa je ob (pre)številnih priložnostih dosegla šele z bele točke v sodnikovem podaljšku 1. polčasa. Kar je Rok Kronaveter začel, je Boateng v drugem polčasu potrdil.
Skorajda identični zmagi sta dosegli ekipi Celja in Mure. Na obeh tekmah, ko so v Muski Soboti gostovali Velenjčani in v Celju Kr-čani, je bil izid polčasa 1:1, nato pa je sledila izključitev na strani gostov. Domači ekipi sta to izkoristili za dosego enega, a odločilnega gola. Mura in Celje sta ob Domžalah ekipi s po 16 točkami in zaenkrat dokaj trdno zasidrani v sredini lestvice.
Na začelju ostaja trojica ekip, ki je v tem krogu izgubila tekme in tudi stik s sredino. Resda lahko že dve zaporedni zmagi to spremenita, a kdo izmed Triglava, Rudarja in Krškega ju lahko v tem trenutku v tej formi doseže?
Maribor prekinil osem krogov dolgo serijo neporaženosti Primorcev: Gorica - Maribor 0:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Pihler (20.), 0:2 Mešanovič (83.), 0:3 Mešanovič (90.).
GORICA: Sorčan, Tomiček, Lipušček, T. Kavčič (od 74. Gulič), Curk, Celcer, Kolenc, Grudina, Osuji, Kotnik (od 85. Džuzdanovič), Filipovič (od 85. Bužinel). Trener: Miran Srebrnič.
MARIBOR: Handanovič, Klinar, Ivkovič, Šuler, Viler, Derviševič (od 71. Vrhovec), Pihler, Hotič, Felipe Santos (od 62. Mešanovič), Tavares, Zahovič (od 86. Bajde). Trener: Darko Milanič.
Mariborčani so kljub ne ravno impresivni predstavi prekinili osem tekem dolg niz goriške neporaženosti. Po dveh zadetkih Jasmina Mešanoviča in enem Aleksa Pihlerja so prišli do devete zmage v sezoni, s katero so se le utrdili na vrhu lestvice. Primorci pa so po drugem porazu ostali na tretjem mestu.
Za razliko od običajne prakse so tokrat namesto otrok ekipi na igrišče pospremili starostniki iz novogoriškega doma upokojencev, med njimi je bil tudi 101-letnik.
Mariborčani, ki so v ekipi pozdravili povratnika po poškodbi Marka Šulerja in Denisa Klinarja, pogrešali pa Jana Mlakarja, Martina Milca in Martina Kramariča, so prvi polčas dobili z zadetkom Aleksa Pihlerja. Zanj je bil to prvi gol v sezoni.
V drugem polčasu je imel prvi lepo priložnost Filipovič, ki je bil povsem sam na šestih, sedmih metrih, toda žogo je slabo zadel. V 65. minuti so sodniki po padcu Filipoviča ob posredovanju Jasmina Handanoviča najprej dosodili enajstmetrovko, nato pa svojo odločitev - pravilno - spremenili.
Ob koncu tekme pa je mariborsko zmago potrdil Mešanovič. Najprej je zadel v 83. minuti, ko je po podaji Marcosa Tavaresa zadel s približno desetih metrov, nato pa še v prvi minuti sodniškega dodatka, ko je v mrežo pospravil odbito žogo po strelu Gregorja Bajdeta. Mešanovič je zdaj pri petih prvoligaških golih v sezoni.
JM, sta
Nogomet • Pokal Slovenije, četrtfinale
»V Krškem želimo zabiti gol«
Pred tistimi prvoligaši, ki so še ostali v konkurenci četrtfinala Pokala Slovenije, so naporni dnevi, saj jih v naslednjih dveh tednih čakata dve dodatni tekmi. Najbolj zanimiv par tega nivoja tekmovanja je zagotovo Maribor - Domžale; obe ekipi bosta prvič stopili na zelenice že v torek.
Kidričane čaka prva tekma v sredo, gostovali bodo na stadionu Matija Gubca v Krškem. »Pokalno tekmovanje je drugačno, igra se na dve tekmi. Prvo tekmo igramo v gosteh, zelo bo pomemben ta rezultat, saj si lahko z ugodnim izhodiščem precej olajšamo drugo srečanje. Škoda je, da smo sedaj izgubili dva igralca, poškodovala sta se Jakšič in Grgič, ob tem je izven pogona že Vrbanec - vsi trije so člani udarne enajsterice. Tako je jasno, da bodo priložnost dobili
Pokal Slovenije, četrtfinale (1. tekma): Krško - Aluminij,
v sredo, 24. 10., ob 18.00 v Krškem
nekateri drugi, ki prav tako čakajo na svojo priložnost. Imamo 22 kakovostnih igralcev, pripravljenih za takšne tekme, tako da ne pričakujem posebnih težav,« je napovedal pred tekmo Sanin Mu-minovic', ki se po vrnitvi iz Iraka počasi vrača v pravo formo.
Trener Aluminija Oliver Bogatinov bo imel zaradi odsotnosti omenjenih igralcev nekaj težav s sestavo ekipe. »V 14 dneh imamo na sporedu pet tekem, za nami je le ena, pa smo že ostali brez dveh pomembnih členov, kar bo določen hendikep. V ritmu tekem sobota-sreda-sobota nujno potrebuješ širok kader, s katerim lahko ohraniš svežino,« je dejal Bogatinov, o ciljih pred tekmo pa je bil zelo jasen: »Prvi cilj v Krškem bo zagotovo zabiti gol, ki na gostovanjih šteje 'dvojno'. Iz tega bomo izhajali, upamo seveda na ugoden rezultat.«
V prvenstvu so bili Kidričani v tekmi s Krškim uspešni, na domačem igrišču so v izenačeni tekmi slavili z minimalnim izidom 1:0.
JM
torek • 23. oktobra 2018
Na sceni	Š
tajerski	19
Rokomet • NLB liga (m), 7. krog
Smola Jeruzalema v Dobovi
Ormožani so v Dobovi klonili v izdihljajih tekme in tako zabeležili tretji zaporedni poraz, ki jih je še dodatno oddaljil od boja za najvišja mesta v državi.
Po 1. polčasu je bolje kazalo Or-možanom, ki so na odmor odšli z dvema zadetkoma prednosti (13:15). »Če bi se za točke šteli le 1. polčasi, bi bili kandidati za prvaka. Na sedmih tekmah smo dobili kar šest prvih delov tekme. Tako je bilo tudi v Dobovi, čeprav smo zapravili kar nekaj priložnosti za še višjo prednost,« je 1. polčas opisal trener Saša Prapotnik.
Žal pa so Jeruzalemčani znova popustili v 2. polčasu in prejeli kar 18 zadetkov. Ob tem sta imela slab dan vratarja Tomislav Balent in Matic Šulek, ki sta zaustavila le pet strelov nasprotnika. Na uvodu v drugi del tekme je Anže Šoštarič v 32. minuti iz svoje polovice vrgel žogo proti praznemu golu in zadel prečko, odbita žoga je končala v rokah Žaka Ciglarja, ki je imel iz šestih metrov lepo priložnost, da
Dobova - Jeruzalem 31:30 (13:15)
JERUZALEM: T. Balent (3 obrambe), M. Šulek (2 obrambi); D. Bogadi 6, A. Šoštarič 1, B. Ču-dič 9 (2), R. Žuran 5, U. Horvat, D. Škrinjar, J. Kocbek, M. Niedorfer, T. Kosi, O. Dominik, F. Vujovič 6, Ž. Ciglar. Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Dobova 2/2; Jeruzalem 3/2. IZKLJUČITVE: Dobova 12; Jeruzalem 10 minut.
zadane in poviša prednost na +3. Žal je njegov strel izvrstno obranil domači golman Tilen Leben in dal novi veter v hrbet svoji ekipi.
Dobova je skoraj skozi celoten 2. polčas držala prednost enega do dveh zadetkov. Ormožani so jim neprestano pihali za ovratnik, vendar je manjkala pika na i, da bi spreobrnili potek tekme sebi v prid. Pomagala ni niti izvrstna igra kapetana Jeruzalema Bojana Ču-diča, ki je v 2. polčasu dosegel kar šest od svojih devetih zadetkov.
NLB liga (m)
REZULTATI 7. KROGA:
Dobova - Ormož 31:30 (13:15)
Maribor Branik - Trimo Trebnje 29:25 (14:14); Celminš, Golik oba 6; Cirar 7;
Krka - Urbanscape Loka 24:26 (13:16); L. Rašo, Pršina, Florjančič vsi 6; Bergant 6, Jamnik 5;
Dol TKI Hrastnik - Celje Pivovarna Laško 23:40 (9:18); Grušov-nik 7; Vujovič 8, Razgor 7;
Koper 2013 - Sviš Ivančna Gorica 30:20 (14:9); Bratkovič 7, Grzen-tič 6; Stopar 4, Matic Košir 4;
Riko Ribnica - Gorenje Velenje 30:30 (14:14); Vujačič 8; Verdinek 9.
1. CELJE PIVOVARNA LASKO7
2.	RIKO RIBNICA
3.	GORENJE VELENJE
3.	MARIBOR BRANIK
4.	URBANSCAPELOKA
6.	KRKA
7.	TRIMO TREBNJE
8.	JERUZALEM ORMOŽ
9.	DOBOVA
10.	KOPER 2013
11.	DOL TKI HRASTNIK
6 0 1 12 0 12
5 2
4	1	2
4	0 3
4	0	3
3	1	3
3	1	3
3	0	3
12. SVISIVANCNA GORICA 7
3 0	4
2	1	4
1 0	6
1 0	6
Rokomet • 1. B SRL (m), 6. krog
Odločil začetek »na polno«
LL Grosist Slovan - Drava Ptuj 29:30 (11:13)
Športna dvorana Kodeljevo je eden izmed slovenskih rokometnih hramov, minuli petek pa so ga osvojili igralci Drave. Ptujčani so v derbiju kroga premagali Slovan in vnovič pokazali svojo moč.
Trener Vladimir Vujovič' je tokrat Ljubljančane presenetil z obrambo 6-0. Že od samega začetka so njegovi varovanci dobro »odrezali« desni igralni del domače ekipe. To je pomenilo, da so pokrili desnega zunanjega igralca Roberta Sankoviča, ki je kljub temu skozi celotno tekmo dosegel sedem zadetkov, in desno krilo Janeza Skuška. Agresivna obramba je bila ključna skozi celotno tekmo, a pravo razliko je naredila v začetnih minutah. V tej je imel Slovan izredne težave z realizacijo, medtem ko je Drava zabijala zadetke kot po tekočem traku. Prvo ime tekme Tomaž Grobelnik (zabil je 10 zadetkov in ob tem odlično razigral soigralce, op. a.) je v 16. minuti zadel za občutno vodstvo 3:9. Šest zadetkov naskoka je dalo vsem na parketu vedeti, da so Ptujčani proti favoritom 1. B-lige Slovanu prišli po novi par točk, ki so ga na koncu s kontrolirano igro tudi dobili.
V nadaljevanju prvega polčasa so Ljubljančani zaigrali zelo trdo v obrambi, na trenutke tudi grobo, tako da je zaradi treh izključitev njihov prvi krožni napadalec Aleksander Atanasov dobil rdeči karton. Dobro ga je nadomestil Matevž Marinček, saj je dal šest zadetkov. To »pretepanje« je nekoliko ustavilo goste in domačini so v končnici s tremi zadetki San-koviča prišli do zanje zelo sprejemljivega zaostanka 11:13.
Petnajst minut drugega polčasa so imeli rokometaši Drave popolno kontrolo na igrišču in nad rezultatom, saj so ves čas vodili za štiri, pet ali celo šest zadetkov. Do izenačenja najvišje prednosti so prišli v 45. minuti, ko je rahlo poškodovani Jan Sivka zadel za 17:23. Ob zbrani igri v napadu so bili še naprej čvrsti v obrambi in skozi celotno tekmo se je z obrambami izkazal vratar Sandi Žuran. Po vnovičnem zaostanku
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Grobelnik (Drava Ptuj) je v Ljubljani dosegel 10 zadetkov, kar devet iz igre.
						
	1. B SRL (m)					
	REZULTATI 6. KROGA: LL Gro-					
	sist Slovan -	Drava Ptuj 29:30,				
	Herz Šmartno Mokere-Ig 26:27,					
	Radeče Papir	nova	-	Pomurje		
	30:22, Krško -	Butan		Plin	Izola	
	24:22, Rudar -	Ajdovščina 28:27,				
	Brežiee - Črnomelj, Slovenj Gra-					
	dee 2011 -	Škofljica		Pekarna		
	Pečjak.					
	1. DRAVA PTUJ	6	5	1	0	11
	2. KRŠKO	6	5	0	1	10
	3. SLOVENJ GRADEC	5	5	0	0	10
	4. LL GROSIST SLOVAN	5	4	0	1	8
	5. BUTAN PLIN IZOLA	6	3	1	2	7
	6. RADEČE PAPIR NOVA	6	3	0	3	6
	7. RUDAR	6	2	1	3	5
	8. HERZ ŠMARTNO	6	2	1	3	5
	9. ŠKOFLJICA PEČJAK	5	2	0	3	4
	10. MOKERC - KIG	6	2	0	4	4
	11. BREŽICE	5	1	1	3	3
	12. AJDOVŠČINA	6	1	1	4	3
	13. ČRNOMELJ	4	0	1	3	1
	14. POMURJE	6	0	1	5	1
Frano Vujovič, ki je tokrat na poziciji krožnega napadalca odlično zamenjal poškodovanega Danijela Mesarica, in David Bogadi sta zadela v 60. minuti in izid izenačila (30:30) ter svojo ekipo zelo približala zasluženi točki. Toda šest sekund pred koncem je ormoško mrežo zatresel Marko Sintič in Dobova je srečno zabeležila tretjo zaporedno zmago.
»S kančkom sreče bi lahko osvojili celoten plen. Po prikazanem smo si zaslužili vsaj točko. Dobova še naprej ostaja za nas nerešljiva uganka. Fantom nimam česa zameriti, saj so dali vse od sebe, a žal nam v teh težkih trenutkih športna sreča ni naklonjena. Kljub porazu ne bomo obupali, nikakor. Na treningih bomo še bolj zavihali rokave in na prihodnjih tekmah iskali nove točke. Reprezentančni premor moramo čim bolje izkoristiti, da ekipo spočijemo in rehabilitiramo,« je še dejal trener Ormo-žanov Prapotnik.
Naslednjo tekmo bodo Ormožani odigrali v soboto, 3. novembra, s Koprom pri Veliki Nedelji. Nato sledi tekma proti Celju in v soboto, 17. novembra, sosedski derbi proti Mariboru, ki bo odigran v Ljutomeru.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Frano Vujovič (Jeruzalem Ormož) je na položaju krožnega napadalca odlično zamenjal Danijela Mesarica.
DRAVA PTUJ: Reisman, Koštomaj 1, Mlač-Černe, Gregore 4, Grobelnik 10 (1), Hrupič 1, Belee, Zupane 1 (1), Stopar, Rožman 7, Žunič 1, Krabonja, Bračič, Krasnič, S. Žuran, Sivka 5; Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: LL Grosist Slovan 0/2, Drava Ptuj 2/5 IZKLJUČITVE: LL Grosist Slovan 16 minut, Drava Ptuj 12 minut
-6 so se igralci Slovana prebudili in postavili obrambno postavitev 4-2, s katero so zmedli ptujske ro-kometaše. Ti so naredili kar nekaj tehničnih napak v napadu in so dovolili ekipi LL Grosista Slovana, da se je s številnimi »lahkimi« zadetki iz protinapadov približala v 51. minuti na 23:24. Ta nalet je Drava umirjeno odbila, v končnici so ponovno zaigrali bolj zbrano ter organizirano, kar jim je ob zadnjih treh zadetkih razpoloženega Domna Rožmana prineslo odločilno prednost in končno minimalno zmago z 29:30.
Vložen trud na treningih in izpolnjevanje navodil trenerja Vu-joviča se ptujskim rokometašem obrestujeta in še naprej zasedajo visoko mesto na lestvici. V novi sezoni nizajo same pozitivne rezultate, ob tem je pozitivna informacija še ta, da se je v Ljubljani v ekipo Drave ponovno vrnil mladi Jan Mlač-Černe.
David Breznik
Rokomet • Reprezentanca Slovenije
Slovenski rokometaši v sredo v Mariboru z Latvijo, na parketu tudi evropski prvaki, ekipa U-20
Slovenska moška rokometna reprezentanca se je v nedeljo zbrala v svojem tradicionalnem taboru v Zrečah in začela priprave za prvi sklop kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu 2020.
Kvalifikacije za prvo evropsko prvenstvo, na katerem bo nastopilo 24 izbranih vrst, bodo izbranci slovenskega selektorja Veselina Vujoviča začeli v sredo, 24. oktobra, ko bodo v mariborski Lukni gostili Latvijce (ob 20.15), štiri dni kasneje pa jih čaka dvoboj v estonskem Tallinnu.
Drugi sklop kvalifikacij bo na sporedu spomladi prihodnje leto - 11. aprila bodo gostovali na Nizozemskem, 13. ali 14. aprila pa gostili tekmece z Nizozemske -, zadnji sklop pa bo v začetku junija. Tedaj bodo najprej gostovali v Latviji (12. ali 13. junij), na zadnji tekmi pa gostili Estonce (15. ali 16. junij).
Slovenija bo večino treningov opravila v Zrečah, v torek popoldne pa bo preizkusila tudi dvorano Lukna, v kateri bo dan kasneje ob 20.15 potekala prva tekma kvalifikacij proti Estoniji. Še pred osrednjim dvobojem bodo na parket stopili rokometaši do 20 let, ki so na minulem evropskem prvenstvu v Celju osvojili naslov prvaka. Pomerili se bodo s člani Maribora Branika, tik pred dvobojem Slovenije in Latvije pa jih bodo lahko pozdravili tudi slovenski navijači.
Rokomet • 2. SRL (m), 3. krog
Lozinšek je imel na voljo več razpoloženih igralcev
Arcont Radgona -Moškanjci-Gorišnica 28:36 (15:18)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Men-daš, Lorenčič, Šandor 7, Bedrač 2, Petek, Ozmec 7, Letonja, M. Geč, N. Geč, B. Geč 7(3), Ranfl, Sok 8, Ivančič 1, Tement, Korez 1, Leben 3. Trener: Jaka Lozinšek.
SEDEMMETROVKE: Arcont Radgona 4/6, Moškanjci-Gorišnica 3/3. IZKLJUČITVE: Arcont Radgona 12 minut, Moškanjci-Gorišnica 14 minut.
Rokometaši iz Gorišnice so v soboto v Gornji Radgoni želeli vpisati svojo prvo zmago na gostovanjih v tej sezoni, kar jim je na koncu tudi uspelo. V svoji ekipi je imel trener Jaka Lozinšek več razpoloženih igralcev, prav to je bil odločilni faktor na poti do zmage.
Domači rokometaši so odlično začeli tekmo in na krilih izjemno razpoloženega Mateja Rojhta,
2. SRL (m)
REZULTATI 3. KROGA: Arcont Radgona - Moškanjci-Gorišnica 28:36, Alples Železniki - Sevnica 33:32, Cerklje - Metlika, Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina - Kronos 35:31, Grosuplje - Ljubljana 24:29.
1.	ALPLES ŽELEZNIKI 3 2 10 5
2.	CERKLJE-RADOVLJICA 2 2 0 0 4
3. LJUBLJANA
2 2 0 0 4
4. MOSKANJCI - GORIS. 3 2 0 1 4
5.	GROSUPLJE
6.	SEVNICA
7.	JADRAN HRPELJE
8.	METLIKA
9.	ARCONTRADGONA
10.	KRONOS
3 2 0 1 4 3 10 2 2 3 10 2 2 2 0 111 2 0 0 2 0 3 0 0 3 0
ki je do 10. minute dosegel pet zadetkov, povedli 7:5. To je bil dovolj velik alarm za goste, da so strnili vrste in s serijo 1:7 preobrnili potek igre (8:12). Do odhoda na odmor razlika ni več naraščala, domačini so jo celo nekoliko znižali.
Odločilen je bil začetek drugega polčasa, ko so Gorišničani z
dvema zadetkoma Soka, ter po enim Geča in Šandorja takoj pokazali, da si ne želijo izenačene končnice (15:22). V nadaljevanju jim je od rezultata 20:27 (v 47. minuti) dalje uspela še ena izjemna serija 0:5, ko je bil odpor tekmecev dokončno zlomljen.
Pri domačinih je trener Nedjel-ko Potočnjak lahko računal le na 12 igralcev, izmed katerih je izjemno izstopal Matej Rojht, ki je na koncu dosegel kar 14 zadetkov. A je bil praktično edini strelsko razpoloženi igralec ekipe Radgone, medtem ko je bilo v vrstah Go-rišnice kar nekaj zelo razpoloženih igralcev. Tako je kar četverica dosegla sedem ali več zadetkov: Aljaž Sok, Nejc Šandor, Žan Oz-mec in Blaž Geč.
Naslednji krog bodo ekipe v 2. ligi odigrale šele 10. novembra, Gorišničani bodo doma gostili ekipo Jadran Hrpelje.
JM
20 Štajerski
Šport
torek m 23. oktobra 2018
Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj
Velikansko presenečenje Markovčanov
3. SNL sever: Dravograd presenetil vodilne Šmarčane
REZULTATI 10. KROGA: Mons Claudius - Videm pri Ptuju 1:1 (0:0), Kety emmi Bistrica - Tehno-tim Pesnica 1:0 (1:0), Zreče - Dra-vinja 0:3 (0:1), Šampion - Pohorje 5:1 (3:1), Šmartno 1928 - Avto Gru-belnik Dravograd 2:4 (1:1).
1. ŠMARTNO 1928	10	7	1	2	29:1S	22
2. KETY E. BISTRICA	10	7	1	2	20:S	22
3. VIDEM PRI PTUJU	10	7	1	2	20:9	22
4. ŠAMPION	10	S	1	4	24:17	1B
5. TEHNO. PESNICA	10	3	3	4	10:14	12
6. DRAVOGRAD	9	4	0	S	1S:23	12
7. DRAVINJA	10	3	2	S	13:18	11
8. ZREČE	9	2	4	3	10:14	10
9. MONS CLAUDIUS	10	2	3	S	12:17	9
10. POHORJE	10	0	2	S	12:3S	2
MONS CLAUDIUS -VIDEM 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Zdovc (47.), 1:1 Božak (59., z 11 m).
VIDEM: Mikič, Plajnšek, Anto-lič, Kostanjevec, Adedoja, Cafuta, Lovenjak, Tement (od 55. Krajnc), Božak, Mohorko (od 72. Zemlja-rič), Vajda (od 87. Bračič). Trener: Robert Hojnik.
Pogled na lestvico je pred tekmo v Rogatcu dajal jasno prednost ekipi Vidma. A vsi, ki so kdaj igrali nogomet, vedo, da je v takšnih tekmah status favorita zelo težko potrditi. Videmčani so to tokrat občutili na lastni koži ...
Posest žoge in število priložnosti sta bila na njihovi strani od samega začetka tekme, a tistega koraka, ko bi to morali spremeniti v prednost, jim ni uspelo storiti. Veliko je bilo tudi poskusov iz prekinitev, a domači vratar in kape-tan Marko Klasinc je bil vedno na pravem mestu.
Na začetku drugega polčasa so domačini odlično izkoristili svoj edini način, na katerega so prehajali na polovico Vidma - dolgo podajo. Po eni takšnih je v 47. minuti obramba Vidma slabo reagirala in Žiga Zdovc je domačine nepričakovano povedel v vodstvo - 1:0. na odgovor rumeno-zelenih ni bilo treba dolgo čakati, saj so že čez dobrih deset minut domači branilci v kazenskem prostoru nepravilno zaustavili Blaža Love-njaka in sodnik Daniel Jerman je pokazal na belo točko. Uspešen izvajalec je bil Dominik Božak - 1:1.
V nadaljevanju so gostje poskušali doseči zmagoviti zadetek, a jim to ob izjemno trdi in agresivni obrambni postavitvi domačinov ni uspelo. Ti so delali številne prekrške in tako prekinjali napade Videmčanov, ki tako niso našli pravega ritma v igri.
Robert Hojnik, trener Vidma: »Po odličnem začetku sezone smo trenutno v manjši krizi, kljub temu pa še naprej osvajamo točke. Remija ne bi označil za neuspeh, saj smo prevladovali večino tekme. Po izenačenju so nas domačini ustavljali na vse mogoče načine, tako da resnično nismo mogli razviti naše značilne igre.«
V naslednjem krogu se bodo Videmčani v nedeljo dopoldan na domačem igrišču v derbiju kroga merili z ekipo Šmartno 1928.
Superliga: presenečenje Markovčanov, »nora« tekma v Stojncih ...
... pet tekem, 25 zadetkov, prvi poraz Cirkulan, zmaga Hajdine na
lokalnem derbiju in še bi lahko naštevali - to so poudarki 9. kroga, s katerim se je zaključila prva tretjina sezone.
Velikansko presenečenje, eno največjih v tem delu sezone, so tokrat pripravili Markovčani, ki so ugnali doslej neporažene Cir-kulančane - za nameček na njihovem igrišču! Gostje so z izjemnim uvodom že v 14. minuti povedli 0:2, na tem temelju pa so z borbeno predstavo zgradili zmago -šele drugo v sezoni.
Najbolj »noro« tekmo so videli gledalci v Stojncih, kjer je v nedeljskem popoldnevu gostovala ekipa Skorbe. Domačini so se zagotovo počutili udobno, ko so v 34. minuti povedli 3:1, a so jih gostje vedno bolj trdo postavljali na realna tla. S tremi zaporednimi zadetki so celo povedli 3:4 . Iz dna se je začel ponovni vzpon domačinov, ki jim je z goloma Petra Jaušovca in Silva Meznariča tudi uspel. Točko bi si za prikazano zaslužili tudi gostje, a je tokrat niso dobili.
Vodilni Podvinčani so vodili že
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Slovenije
ČETRTFINALE, 1. TEKME, TOREK OB 16.30: Maribor - Domžale, SREDA OB 16.30: Gorica - Mura; OB 18.00: Krško - Aluminij. Tekma Koper - Olimpija je že bila odigrana, rezultat je bil 0:5.
Rokomet • Pokal Slovenije (ž)
OSMINA FINALE: ŽRK Ptuj - RK Ljubljana (v sredo ob 18.30 v športni dvorani Ljudski vrt).
Stojnci - Skorba 5:4 (3:2); strelci: 1:0 Kostanjevec (3.), 1:1 Hreljič (12.), 2:1 Kokot (28.), 3:1 Meznarič (34.), 3:2 Horvat (40.), 3:3 Šimen-ko (63.), 3:4 Toplek (71.), 4:4 Jau-šovec (75.), 5:4 Meznarič (83.);
Podvinci - Apače 3:2 (2:0); strelci: 1:0 Svenšek (9.), 2:0 Goričan (23.), 3:0 Zamuda Horvat (62.), 3:1 Kajzer (80.), 3:2 Fruk (81.).
Foto: Črtomir Goznik
Na lokalnem derbiju na Hajdini so popoln izkupiček zasluženo vzeli domačini. In s tem prekinili serijo petih zmag Gerečje vasi.
Hajdina - Gerečja vas 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Vogrinec (15.), 2:0 Zupanič (59.), 3:0 Koren (80.), 4:0 Štumberger (90.).
HAJDINA: Travnikar, Črnko, Krajnc (od 82. Skela), Kuhar, Prelog, Zupanič, Muhič (od 78. Vratič), Vogrinec (od 75. Klinc), Zorc (od 70. Gaiser), Štumberger, Koren.
GEREČJA VAS: Frlež (od 62. Kolarič), Habjanič, Lončarič, Kokot, Krajnc, Rozman, Čeh, Strel, Požegar, Lešnik (od 75. Lima), Hertiš.
1.	PODVINCI
2.	BUKOVCI
3.	CIRKULANE
4.	GEREČJA VAS
5.	HAJDINA B. APAČE
7. STOJNCI S. MARKOVCI 9. SKORBA
9
7	1	1	27:12	22
B	l	2	20:9	l9
5	3	1	19:10	1S
5	1	3	19:14	1B
3	3	3	21:17	12
3	3	3	1S:14	12
3	3	3	1S:1S	12
2	2	S	S:19	S
1	1	7	14:2S	4
3:0, a so gostje iz Apač z dvema goloma v dveh minutah naredili zanimivo končnico. A več od tega jim ni uspelo .
Prvi zasledovalci vodilne ekipe so odslej Bukovčani, ki na Prager-skem domačinom niso dopustili presenečenja.
Lokalni derbi na Hajdini se je končal po željah domačih navijačev, s čimer je prekinjena odlična serija Gerečanov, v kateri so nanizali pet zaporednih zmag. Morda so prav zaradi tega odšli v goste sosedom preveč zaverovani v lastno nepremagljivost ...
REZULTATI 9. KROGA:
Hajdina - Gerečja vas 4:0 (1:0);
strelci: 1:0 Vogrinec (15.), 2:0 Zu-panič (59.), 3:0 Koren (80.), 4:0 Štumberger (90.);
Cirkulane - Markovci 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Ornik (8.), 0:2 Horvat (14.), 1:2 Pal (75.). Rdeči karton: Sitar (80., Cirkulane);
Pragersko - Bukovci 1:3 (1:2); strelci: 0:1 Hebar (3.), 1:1 Brumec (17., z 11 m), 1:2 Hebar (24.), 1:3 An-tolič (46.);
10. PRAGERSKO 9 1 0 8 6:26 3
1. liga MNZ Ptuj:
■ »v v	•
Središcanom niso bile dovolj niti dve 11-metrovki
V tem krogu sta edini zmagi dosegli vodilni ekipi lige, Zavrč in Grajena. Zavrčani so bili uspešnejši v Središču, kjer so domačini za kratek čas celo povedli (2:1). A je bilo njihovo vodstvo »kratkega diha« in tudi dve 11-metrovki v njihovo korist jim nista mogli pomagati do točk.
Še naprej za vodilnima ekipama zaostajajo Ormožani, ki po odličnem začetku ne najdejo več zmagovite formule. V Podlehniku so bili blizu nje, a so jim jo domačini ponovno skrili v 86. minuti ...
Grajena je v Leskovcu vodila 0:2, a so se domačini »vrnili v igro«. Vendar le za eno minuto, saj je Denis Strelec že v naslednji minuti znova v prednost - tokrat dokončno - postavil goste.
Do točke v zaključku so prišli tudi Gorišničani, iz najstrožje kazni je bil uspešen Matjaž Korez.
REZULTATI 9. KROGA:
Leskovec - Grajena 2:4 (0:0);
0:1 Lozinšek (55.), 0:2 Strelec (58.), 1:2 Koletnik (62.), 2:2 Cafuta (69.), 2:3 Strelec (70.), 2:4 Zulič (88.);
Podlehnik - Ormož 2:2 (1:1); 1:0
Hren (11.), 1:1 Babič (23.), 1:2 Križanec (75.), 2:2 Plavčak (86.);
Središče ob Dravi - Zavrč 3:5 (2:3); 0:1 Domjan (11.), 1:1 Laissani (22.), 2:1 Štamberger (24., z 11 m), 2:2 Leben (29.), 2:3 Leben (34.), 2:4 Kocmut (56.), 3:4 Štamberger (64., z 11 m), 3:5 Kocmut (68.);
Gorišnica - Boč Poljčane 1:1 (0:1); 0:1 Volavšek (38.), 1:1 Korez (86., z 11 m). Prosta je bila ekipa Tržca.
1.	ZAVRČ	8	6 2	0	30:10	20
2.	GRAJENA	8	5	0	3	20:26	15
3.	ORMOŽ	8	3	3	2	20:16	12
4.	GORIŠNICA	8	3	3	2	16:14	12
5.	TRŽEC	8	3	2	3	12:12	11
6.	SREDIŠČE	8	3	0	5	17:22	9
7.	PODLEHNIK	8	2	2	4	12:16	8
8.	BOČ POLJČANE	8	1 3	4	9:12	6
9.	LESKOVEC	8	1 3	4	8:16	6
2. liga MNZ Ptuj: trije goli Roka Letonja ... v osmih minutah!
REZULTATI 8. KROGA:
Slovenja vas - Majšperk piceri-ja Špajza 0:5 (0:5); 0:1 Letonja (1.), 0:2 Letonja (5.), 0:3 Letonja (8.), 0:4 Vrabl (25., z 11 m), 0:5 Letonja
(40.);
Mladinec Lovrenc - Rogoznica Slofin 2:2 (2:1); 0:1 Halužan (4.), 1:1 Pulko (16.), 2:1 Brglez (21.), 2:2 Halužan (69.);
Polskava avtop. Grobelnik -Oplotnica 3:0 (1:0); 1:0 Kos (26.), 2:0 Vindiš (48.), 3:0 Libman (71.);
Hajdoše - Makole Bar Miha 0:3 (0:0); 0:1 Smogavec (55.), 0:2 Rojs (70.), 0:3 Gajser (75., avtogol). Rdeča kartona: Kolarič (70.), Za-goranski (70., oba Hajdoše).
Prosta je bila ekipa Zgornje Pol-skave.
1.	MAJŠPERK ŠPAJZA 7 7 0 0 37:6 21
2.	MAKOLE BAR MIHA 8 7 0 1 29:13 21
3.	POLSKAVA 7 4 0 3 16:8 12
4.	M.LOVRENC 7 3 2 2 13:10 11
5.	ROGOZNICA SLOFIN 6 3 1 2 17:19 10
6.	ZG. POLSKAVA 7 2 0 5 12:22 6
7.	HAJDOŠE	7 2 0 5 7:23 6
8.	OPLOTNICA 6 1 0 5 6:21 3
9.	SLOVENJA VAS 7 0 1 6 6:21 1
Jože Mohorič
Odbojka m 1. B DOL (ž), 2. krog
Na prvi domači tekmi odlično stopnjevanje igre
ŽOK SETO Ptuj -Mozirje (23, 17, 14)
ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Stavbar, Sakovič, Gajser, Oancea, Novak, Paternost, Pignar, K. Milošič, Toma-nič, Vedlin Gojčič, Horvat, Pušnik, N. Milošič. Trener: Bojan Novak.
Prvič v novi tekmovalni sezoni 2018/19 so se ptujske odbojkarice na uradni tekmi predstavile pred svojimi gledalci v športni dvorani Gimnazije Ptuj, kjer jih je pozdravilo kar nekaj ljubiteljev odbojke. Ti so videli nesproščeno igro domačink v prvem, izboljšanje v
drugem in popolno dominanco v tretjem nizu.
Članice Ženskega odbojkarskega kluba SETO so v krču začele derbi z močno ekipo Mozirja, ki je svojo kakovost pokazala le v prvem nizu. V njem so bile gostje večinoma časa v točkovni prednosti, glavni razlogi za to pa je bil slabši sprejem, iz katerega je izhajala tudi netekoča igra v polju in slabši zaključek akcij domače ekipe. Ta se je sredi niza približala na 15:16, a je dovolila, da je Mozirje znova pobegnilo na 16:21. To pa vseeno ni bila zadostna prednost za slavje v uvodnem nizu. Ptujčan-
ke so do preobrata prišle predvsem zaradi odličnega servisa v končnici, ko je niz točk za popoln preobrat (23:21) uspel Nastji Gaj-ser. Zadnjo točko je po uigrani akciji zaključila najuspešnejša igralka domače vrste Sara Sakovič.
Po srečno osvojenem prvem nizu so varovanke trenerja Bojana Novaka drugega začele udarno, saj so si hitro priigrale nekaj točk naskoka. Razigrala se je podajalka Urška Stavbar, ki je ob blokerki Ani Horvat uspešno izvedla tudi številne bloke. Ob tradicionalno dobrem servisu so se na kontu pridno nabirale točke, kar je privedlo do dobljenega niza s 25:17.
Občutna prednost je dala dodaten zagon Ptujčankam, ki so se v 3. nizu popolnoma sprostile in so z lepimi akcijami nizale točke - številne so dosegle po servisih. V zadnjem nizu je izstopala mlada Klara Milošič, ki je bila tudi med tekmo v napadu na visokem nivoju. Pri visoki prednosti 20:10 je trener Bojan Novak dal priložnost za igro na mestu libera Lari Pignar in
na mestu korektorja Niki Milošič. Slednja je stara šele 13 let, zanjo je bil to prvi uradni nastop na članski tekmi.
S podobno igro v nadaljevanju bodo Ptujčanke v tej sezoni vsekakor čisto pri vrhu 1. B državne lige, v kateri bodo v prihodnjem tednu z nepopolno ekipo igrale v gosteh v Ljubljani proti ekipi Krima.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Gajser (ŽOK SETO Ptuj)
9
9
9
9
9
9
9
9
Ne podcenju-jmo zimskih razmer
Pred vami je nova priloga Štajerskega tednika, ki vas želi opomniti na to, da je že čas, da svoje jeklene konjičke pripravite na nižje temperature in posledično slabše vozne razmere. Pri tem ne imejte v mislih samo zamenjave pnevmatik (stran 4 in 5), ampak dodajte temu še nekaj drugih preglednih točk. Nanje opozarjamo na straneh 5 in 6.
Na nedavno končanem avtomobilskem salonu v Parizu je bil glavni poudarek namenjen električnim avtomobilom in nekaterim naprednim tehnologijam za samodejno vožnjo, kar bo očitno prihodnost avtomobilizma. O stanju z električnimi avtomobili v Sloveniji pišemo na strani 7, prostor pa namenjamo tudi evropskim smernicam v avtomobilski industriji za zmanjšanje škodljivih izpustov, ki jih električni avtomobili seveda nimajo ... Ali ste vedeli, da v Sloveniji avtomobilska zavarovanja predstavljajo četrtino vseh sklenjenih zavarovanj? Ali pa to, da kar 40 % žrtev prometnih nesreč ni uporabljalo varnostnega pasu? O tem in še o čem pišemo v tokratni prilogi Zapeljimo v zimo.
Največ vozil na prebivalca na severnem Primorskem, a tudi najstarejših
Število osebnih avtomobilov na povprečno gospodinjstvo je največje v občini Trzin, kjer imajo kar 2,65 avtomobila na gospodinjstvo, najmanjše pa v občini Ankaran z le 0,44 avtomobila na gospodinjstvo, enako velja tudi za povprečno število avtomobilov na prebivalca. Na vrhu lestvice občin z največjim številom avtomobilov na gospodinjstvo sta še občini Cerklje na Gorenjskem z 1,93 avtomobila na gospodinjstvo in Gorenja vas-Poljane (1,79 avtomobila), na njenem repu pa sta poleg Ankarana še Osilnica
(0,77 avtomobila na gospodinjstvo) in Zavrč (0,93 avtomobila). V regijskem merilu prvo mesto po številu avtomobilov na 1.000 prebivalcev pripada severni Primorski. Tam so našteli kar 589 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Na severnem Primorskem so bili sicer v letu 2016 tudi na vrhu lestvice pri povprečni starosti avtomobilov, ki je znašala 11,1 leta.
Konec leta 2017 je bilo sicer v Sloveniji registriranih 1.117.935 osebnih vozil, naj-
Do septembra skoraj osemodstotna rast prodaje novih vozil
V	Sloveniji je bilo letos do septembra prvič registriranih 67.827 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 7,63 odstotka več kot v devetih mesecih lani. Med osebnimi vozili je bilo prodanih največ Renaultovih cliov.
Septembra je bilo prvič registriranih 4893 osebnih avtomobilov, kar je 7,5 odstotka manj kot septembra lani. Prvič registriranih lahkih gospodarskih vozil je bilo 1002 ali 17 odstotkov več.
V	devetih mesecih je število prvič registriranih osebnih avto-
mobilov naraslo za osem odstotkov na 58.452, število lahkih gospodarskih vozil pa za 5,3 odstotka na 9.375. Pri osebnih vozilih so bile septembra v vrhu znamke vozil Renault in Volkswagen, ki sta kraljevali tudi na kumulativni lestvici. Pri lahkih gospodarskih vozilih sta bili to Renault in Ford.
Med električnimi in hibridnimi vozili je bila v vrhu Toyota. Septembra so sicer skupaj prodali 179 električnih in hibridnih vozil, v prvih devetih mesecih pa 1.680.
Kolofon
Kakovost bivanja,
oglasna priloga Štajerskega tednika
23. oktober 2018
Urednik priloge:
Jože Mohorič
Fotografije:
Črtomir Goznik
Avtorji prispevkov:
Natalija Škrlec, Vida Božičko, Jože Mohorič, sta
Lektoriranje:
Lea Skok Vaupotič
Tehnično urejanje:
Dani Rižner Trženje:
Marketing družbe Radio Tednik Ptuj
več (150.715) v mestni občini Ljubljana, najmanj pa v občini Hodoš (152), kažejo podatki državnega statističnega urada. Poleg osebnih vozil je bilo konec lanskega leta v Sloveniji tudi 110.257 tovornih vozil in 1782 avtobusov. Slovenija se uvršča med države EU z največjim porastom lastništva osebnih avtomobilov v zadnjih desetletjih. Leta 2015 je bilo tako v Sloveniji 1.078.737 osebnih avtomobilov, kar je sedemkrat več kot leta 1970.
2
ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna prilog|^j|ju|k|||j'
ednika.
Avtomobilska zavarovanja lani predstavljala četrtino zavarovanj
V Sloveniji je lani skoraj četrtino vseh zavarovanj predstavljal segment avtomobilskih zavarovanj. Najbolj uveljavljen način prodaje teh zavarovanj je ostala zastopniška mreža, kaže analiza Zavarovanja motornih vozil 2018, objavljena na spletni strani Slovenskega zavarovalnega združenja.
Segment avtomobilskih zavarovanj je tako eden najpomembnejših, hkrati pa je poleg življenjskih zavarovanj najobčutljivejši na stanje gospodarstva v državi. V času negotovih gospodarskih razmer je namreč zavarovalna premija, obračunana iz avtomobilskih zavarovanj, upadala, z gospodarsko rastjo in večjo kupno močjo prebivalstva pa se povečuje tako pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti kot zavarovanjih kasko.
Rast avtomobilskih zavarovanj
Leta 2016 je skupna rast obeh zavarovalnih podvrsti 3,9 odstotka, lani pa je zrasla še za skoraj tri odstotne točke na 6,8 odstotka. Ob istočasni visoki rasti slovenskega bruto domačega proizvoda je zavarovalna penetracija avtomobilskih zavarovanj, izražena v deležu zavarovalne premije glede na bruto domači proizvod, ostala na enaki ravni kot predlani, in sicer pri 1,2 odstotka.
Najbolj uveljavljen način prodaje avtomobilskih zavarovanj je lani ostal način prek
zastopniške mreže, kljub temu da morajo zavarovalnice prodajo zavarovanja avtomobilske odgovornosti od leta 2006 obvezno omogočati prek spleta. Zastopniška mreža, tako lastna kot zunanja, je prodala skoraj 90 odstotkov avtomobilskih zavarovanj, pri čemer je delež lastne prodajne mreže znašal več kot polovico. Kot so še ugotovili v združenju, je razvoj prometa v Sloveniji povezan s povečevanjem števila registriranih vozil, širitvijo cestnoprometnega sistema, večanjem števila potnikov, spremembami v poselitvi idr. V povprečju se dve tretjini prometa na leto opravita na avtocestah, hitrih cestah in glavnih
cestah, ki obsegajo dobro petino od skoraj 39.000 kilometrov celotnega javnega cestnega omrežja.
Povečuje se delež prevozov z osebnimi avtomobili
Delež prevozov z osebnimi avtomobili se povečuje, kar je posledica večje dostopnosti avtomobilov. Lani je morala zaposlena oseba opraviti 1925 delovnih ur za nakup osebnega avtomobila, kar je 622 ur manj kot pred 10 leti in 1662 ur manj kot leta 1997. V tem obdobju se je povečalo tudi število imetnikov vozniških dovoljenj, konec leta 2017 je znašalo 1,41 milijona dovoljenj.
UUDJE SMO VELIKO VEC KOT ŠTEVILKE. DOBRO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE TUDI.
PREVERITE PONUDBO AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ PO VAŠI MERI NA W-SAVA.SI
NIKOLI SAMI
(s/ NA CESTI
Strukturni deleži cestnih vozil glede na lastništvo skozi leta ostajajo podobni. Fizične osebe so imele lani v lasti 88,8 odstotka motornih vozil, kar je 2,6 odstotne točke manj kot 2007. Njihov delež pri priklopnih vozilih pa se zmanjšal za 21 odstotnih točk na 43,4 odstotka. Fizične osebe so imele lani v lasti 96,7 odstotka motornih koles, 96,2 odstotka koles z motorjem in 94,4 odstotka osebnih avtomobilov. Kmetijski traktorji so bili lani v 95,5 odstotka v lasti fizičnih oseb, nasprotno so bila vozila, pretežno namenjena gospodarski rabi, kot so vlačilci, avtobusi, delovna vozila, tovornjaki, večinoma v lasti pravnih oseb.
60 % vozil
starejših od devet let
Povprečna starost vozil je naraščala. Lani je bilo skoraj 60 odstotkov cestnih vozil, starejših od devet let, kar je 16 odstotnih točk več kot pred 10 leti. Starostna struktura je bila podobna v skupini motornih in priklopnih vozil. Izstopali so traktorji, pri katerih jih je bilo 79,6 odstotka starejših od 12 let, ter vlačilci, pri katerih so s 36 odstotki prevladovala vozila do treh let starosti.
Lani je bilo prvič registriranih več kot 152.000 cestnih vozil oziroma 26 odstotkov odstotkov več kot predlani, kar je predvsem posledica uvedbe obvezne registracije koles z motorjem v maju 2017. Dve tretjini novoregistriranih vozil je bilo osebnih avtomobilov. V njihovi starostni strukturi jih je bilo dve petini starejših od 12 let in le dobrih 12 odstotkov mlajših od treh let.
V	primerjavi podatkov za EU, ki se nanašajo na leto 2016, je združenje navedlo, da je Evropejec za avtomobilsko zavarovanje to leto v povprečju porabil 227 evrov, kar je za 1,7 odstotka več kot leto prej. Medtem je povprečna izplačana zavarovalnina oziroma odškodnina na prebivalca v Evropi znašala dobrih 170 evrov.
Povprečno za avtomobilsko zavarovanje 219 evrov
V	Sloveniji je povprečna poraba za avtomobilsko zavarovanje predlani znašala 219 evrov. Največja je bila v Avstriji s 367 evri, kjer je bila 4,5-krat večja od najnižje, ki jo je s 67 evri zabeležila Madžarska.
Rast zavarovalne gostote, ki odraža vrednost premij na prebivalca, je bila v Sloveniji v zadnjem desetletju počasnejša od rasti zavarovalne premije teh zavarovanj.
Info: 031 600162 www.prah.si
Promocijsko sporočilo
Prihodnost otrok: da bo iz majhnega zraslo veliko
Živimo v času hitrih sprememb, ko je gotovo le to, da je že jutri lahko vse drugače. Ko postanemo starši, se tega zavedamo še toliko bolj, saj se v našem življenju nenadoma pojavi kopica nepričakovanih izzivov in tudi stroškov. Prav zaradi stroškov je takrat morda težko razmišljati o dodatnem varčevanju za otroka, vendar je ravno to trenutek, ko z najmanjšimi vložki lahko naredimo največ!
Korak za korakom...
»Ko je otrok še manjši ali še preden se sploh rodi, je odličen trenutek, da se odločite za postopno varčevanje ali varčevalni račun,« pravi Vesna Medoš. Mesečno to sicer pomeni odpoved majhnemu znesku, a kljub temu skozi leta, do takrat, ko bo otrok že v srednji šoli ali na fakulteti, lahko privarčujete zajeten izkupiček. Če že v otrokovih mladih letih razpolagate z nekoliko večjimi prostimi sredstvi,
SAVA
ZAVAROVALNICA
Zodraščajočim otrokom rastejo tudi njegove potrebe.
Zato je za njegovo prihodnostdobro poskrbetiže danes.
pa se lahko odločite za depozit. »Tako vam denar sicer dlje časa ne bo dostopen, a vas po drugi strani dolgoročna vezava prisili, da ne pozabite na dober namen, in hkrati onemogoči, da bi denar porabili za kaj drugega, še dodaja Medoševa.
Vesna Medoš, vodja NLB Poslovalnice Prešernova
Otroci so naše največje bogastvo
Ker je varčevanje za otroke po naravi dolgoročno, je postopno varčevanje v delniških vzajemnih skladih ena bolj donosnih možnosti, ki jih lahko izberete. Varčujete lahko že z zelo nizkimi zneski, ob tem pa je prednost postopnega varčevanja v vzajemnih skladih tudi njegova izjemna prilagodljivost tako času, kot višini zneska.
Pri razmišljanju o otrokovi prihodnosti pa ne smemo pozabiti na najpomembnejše - finančno vzgojo. Finančne injekcije so namreč odlične, da otroku priskočite na pomoč, »a te naj ne bodo edino izhodišče njegovega osamosvajanja. Pomembno je, da otroku omogočite, da bo znal sam stati na svojih (finančnih) nogah,« zaključuje sogovornica in vas vabi v NLB Poslovalnico Prešernova na Ptuju.
ZAPEL^^^^^^^jglasna priloga Štajerskega tednika
3
Za čistejše avtomobile na cestah Evropske unije do leta 2030
Prevozništvo je edina velika panoga v Evropski uniji, v kateri so izpusti toplogrednih plinov še vedno v porastu. Če želimo izpolniti zaveze pariške podnebne konference iz leta 2015, je treba pospešiti razogljičenje celotnega transportnega sektorja. Cilj je brezemisijska mobilnost do sredine stoletja. Hkrati se globalni avtomobilski sektor bliskovito spreminja, zlasti na področju električnih pogonskih sistemov. Če se bodo evropski proizvajalci avtomobilov pozno vključili v nujen energetski prehod, lahko izgubijo svojo vodilno vlogo. Okoljski ministri EU so pred dnevi po dolgotrajnih pogajanjih le dosegli politični dogovor o zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida pri novih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih. Avtomobilska industrija je kritična, da kompromis prinaša tveganje negativnega učinka na konkurenčnost industrije, delavce in potrošnike.
Ne 30 in ne 40, ampak
kompromisnih 35 %
Okoljski ministri so se dogovorili za 35-odstotno zmanjšanje izpustov CO2 pri novih avtomobilih in za 30-odstotno zmanjšanje pri novih kombijih do leta 2030 v primerjavi z letom 2021. Cilj do leta 2025 je za avtomobile in kombije 15-od-stotno zmanjšanje. To so cilji za EU. Konkretne prispevke za zmanjšanje izpustov bodo med proizvajalce porazdelili na podlagi povprečne mase voznega parka.
Evropska komisija je novembra lani predlagala 30-odstotno znižanje izpustov. Evropski parlament se je zavzel za 40-od-stotno znižanje, kompromisni predlog avstrijskega predsedstva EU pa je bil na koncu 35-odstotno znižanje. Proizvajalci, pri katerih bo povprečje izpustov CO2 presegalo te standarde, bodo morali plačati kazen v proračun Evropske unije. Denar bo porabljen za izobraževanje delavcev, ki jih bodo prizadele spremembe v avtomobilskem sektorju. Proizvajalci vozil bodo morali tudi zagotoviti, da bodo
imela brezemisijska in niz-koemisijska vozila - ZLEV - (električni avtomobili in vozila z manj kot 50 gramov izpustov CO2 na kilometer) do leta 2025 20-odstotni, do leta 2030 pa 35-odstotni tržni delež pri prodaji novih avtomobilov in kombiniranih vozil.
Spodbuda za proizvajalce za prodajo električnih
■	■■	■ ■ ■ v ■ ■
in nizkoogljičnih avtomobilov
Družbeno sprejemljiv in pravičen prehod na brezemisijsko mobilnost zahteva spremembe celotne avtomobilske vrednostne verige, ki imajo lahko tudi negativne družbene učinke. Evropska unija bi zato morala spodbujati razvijanje veščin in prerazporejanje delavcev v tem sektorju, še posebej v tistih regijah in skupnostih, na katere bo prehod najbolj vplival. Poslanci tudi pozivajo k podpori evropske proizvodnje baterij. Do konca leta 2019 bo morala Evropska komisija predlagati zakonodajo, s katero bodo potrošnikom zagotovljene pravilne in primerljive informacije o porabi goriva ter izpustih CO2 in onesnaževal iz novih avtomobilov. Od leta 2025 bodo morali proizvajalci avtomobilov poročati o življenjskem ciklu izpustov C02 iz novih avtomobilov, pri čemer bodo uporabljali skupno metodologijo. Okoljski ministri so se dogovorili tudi o posebnih spodbudah za proizvajalce za prodajo električ-
nih in nizkoogljičnih avtomobilov ter o novih pravilih, ki naj bi zagotovila zanesljivejše poročanje proizvajalcev avtomobilov o izpustih, da bi se izognili ponovitvi afere dieselgate. S tem dogovorom je evropska avtomobilska industrija na poti do proizvodnje čistejših avtomobilov, več vlaganja v
inovacije in poročanja o zanesljivejših podatkih o izpustih, je poudarila avstrijska ministrica za trajnost in turizem Elisabeth Kostinger, ki je vodila maratonsko zasedanje. Kompromis je po besedah avstrijske ministrice podprlo 20 članic, štiri so bile proti, štiri pa so se vzdržale. Po podatkih
sekretariata Sveta EU so proti glasovali Nizozemska, Irska, Luksemburg in Slovenija. Vzdržale pa so se Danska, Malta, Bolgarija in Madžarska. V zadnji javni razpravi so Irska, Švedska, Luksemburg, Danska in Slovenija izrazili razočaranje nad prešibko ambicijo, kar so tudi izpostavili v skupni izjavi.
Avtomobilska industrija kritična
Odzivi avtomobilske industrije so kritični. »Čeprav so včeraj dogovorjeni cilji za zmanjšanje izpustov CO2 manj agresivni od tistih, ki jih je izglasoval Evropski parlament, še vedno obstaja tveganje negativnega učinka na konkurenčnost industrije, delavce in potrošnike,« so opozorili v Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA). Sistem spodbud za proizvajalce električnih avtomobilov in hibri-dov je sicer pravo znamenje industriji in potrošnikom, menijo v združenju. Ob tem izpostavljajo zaskrbljenost, da sistem kazni in kvot, ki jih želijo evropski poslanci, ni v skladu z realnostjo in bi posegel v načelo tehnološke nevtralnosti. V ACEA pozivajo vse tri institucije, naj si prizadevajo za končni dogovor, ki bo zagotavljal pravo ravnotežje med zaščito okolja in proizvajalci ter obenem cenovno sprejemljivo mobilnost za vse državljane.
PRENOVLJENA MBZ03
Ustvarjena za ljubezen do vožnje, Z značilno oblikovalsko filozofijo KODO, SKYACTIV motorjem in i-ACTIVSENSE varnostno tehnologijo. To je Mazda.
Sedaj od 81 € na mesec z 0% obrestno mero.
DRIVE TOGETHER
LLjift»*
t

Hpl
'Reprezentanci primer izračuna 2a MAZDA CX-3 G120 EMOTION: ■ vrsta financiranja; finančni leasing * predračunska /rednost predmeta financiranja; 16.210 € * lastna Udeležbaf polog1): 8.10$ '-€ - znesek llnanciranja: 8.105 € • število obrokov: 60 4 mesečno plačevanje: 81.05 € ■ stroški odobritve: 0 € ■ zadnji C61 -i) obrok: 3,242 € , skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: 8,105 € « letna obredna mera; 014 * efektivna obrestna mera: QWna dan 04,01.2018 * Financiranje se Jahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete, vesjavnost ponudbe; 1.9.2018 do 31,12,2028, odroma do razprodajezaiog.
Povprečna poraba goriva; 4,8 - 8,5 »/100 km. Emisije CO ; 21-i 160 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje; EURO 6b. Specifične emisije NO.,: 0,0039 - 0,0638g/km. Vrednost specifične emisije trdnih delcev pri dizelskth motorjih: 0,00013- 0,0002 g/ km. Število delcev pri dtaeiskfh motorjih; 0.174E10 - 0.772E10. Ogljikov dioksid (CO.) je najpomembnejši toptogrtidni plin, M povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževat zunanjega ¿raka iz prometa pomembno prispevajo k poslabianju kakovost« zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povllanim koncenf raci Jam prizemnega ozona, delcev PM,ri in PM . ter dušikovih oksidov.
avto hiša FERK Pr°daja: 02/33 38 107 | Servis: 02/33 38 108
D, . , . 1/Q onnn k>! u	www.mazda-maribor.eom
Ptujska cesta 149, 2000 Maribor
e-mail: info@avtocenter-ormoz.si, www.avtocenter-ormoz.si, facebook: Avtocenter Ormož
* Reprezentativni primer izračuna za MAZDA 2 G75 EMOTION: * vi sta linanciranja; finanEtil leasing * predračunska vrednost predmeta lina mrmranja: € 1 J.710 ■ lastna udeležba (polog1': t 5.855 * znesek iiaanciranja; 5.355 • število obrokov, oO ■ mesečno plačevanj: 58,55«! * stroi«' odobritve- »i 0 ■ zadnji (61 ^obroki 2,342» , skupni znesek za plačilo trez 'astoe udeležbe; t 5.855 • letna obrestna msM, O'a ■ efektivna obrestna mera: G: na dan '>4,01,2018. * Financiranje se Lahko zavrne, če stranka ritma ustrezne bonitete, Veljavnost ponudbe cd 1,4.2018 do 30,6.201.8.
Povprečna poraba goriva 43 - 4,o c/adO Km Emisije C02: s 10 ■ i 13 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje' EURO 6b Specifična emisije NOX; o,0039 - o,063Bg/kn. vrednost specifične emisije trdnih delcev pr; dizelskih motorjih: 0.00013 0,0002 g/ km. Število delcev pri dizelskih motorjih: CU74E10 ■ 0.772E10. Ogljikov dioksid tC02) je najpomembnejši topiogredni plin. ki povzroča globalno segrevanje, Emis;je onesnaževal zunanjega zraka >z prometa pomembno nr ->pevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka Prispevajo ziasti k čezmerno povišanim koncentracijam
4
ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna prilog|^j|ju|k|||j'	ednika.
AMZS test 28 zimskih pnevmatik
V teh dneh so nas jutranje temperature blizu ledišča že opomnile, da bo treba za varno vožnjo poskrbeti tudi z menjavo letnih pnevmatik z zimskimi. »Zakon določa, da moramo vozniki letne pnevmatike zamenjati z zimskimi do 15. novembra oziroma če vozimo z letnimi tudi po tem datumu, moramo imeti v avtu snežne verige. A v AMZS svetujemo, da je treba imeti v mislih ne le datum, temveč predvsem upoštevati vremenske razmere in temu ustrezno prilagoditi opremo vozila. Primerna oprema avtomobila, ko temperature padejo pod sedem stopinj Celzija, pa so le kakovostne zimske pnevmatike«, izpostavlja Blaž Poženel, odgovorni urednik Motore-vije in pojasnjuje: »Zimske pnevmatike imajo poleg opazno globljega profila in lamel za boljši oprijem na snegu tudi drugačno gumeno zmes, namenjeno nizkim temperaturam. Gumena zmes letnih pnevmatik pri nizkih temperaturah namreč otrdi, oprijem in
vodljivost se zato poslabšata. Razliko med letno in zimsko pnevmatiko nazorno prikažemo z dolžino zavorne poti: pri hitrosti 50 km/h je zavorna pot v snegu z zimskimi pnevmatikami 31 metrov, z letnimi pa 62 metrov; na poledeneli cesti je pri hitrosti 30 km/h zavorna pot z zimskimi pnevmatikami 57 metrov, z letnimi 68 metrov. Ti dodatni metri lahko pomenijo razliko med življenjem in smrtjo!«
Oktobrska številka Motorevije prinaša AMZS test 28 zimskih pnevmatik dveh dimenzij: 175/65 R14 T in 205/55 R16 H. Tudi pri tokratnem testiranju se je izkazalo, da nobena pnevmatika ni popolna, je pa test pokazal, katere od novih zimskih pnevmatik imajo najbolj uravnotežene lastnosti, pa tudi, nakup katerih zaradi izrazitih slabosti ni priporočljiv. Letos je AMZS v sodelovanju z avtomobilskimi klubi (npr. AD-
AC, OAMTC, TCS, ANWB) preizkusil 12 pnevmatik dimenzije 175/65 R14, ki so primerne za majhne avtomobile, kot so na primer ford ka, renault twingo ali VW up, pogosto pa takšne pnevmatike najdemo tudi na malce večjih avtih, kot so ford fiesta, VW polo in podobni - kot testni avto je med testom služila
center
Fordova fiesta, in 16 pnevmatik večje dimenzije 205/55 R16, ki ustrezajo zelo široki paleti avtomobilov, vključno z avtomobili nižjega srednjega razreda, kakršen je na primer VW golf, v pnevmatike te dimenzije pa so lahko obuti tudi številni priljubljeni manjši cestni teren-ci. Tudi zato so pnevmatike te dimenzije najbolje prodajane pnevmatike na evropskem trgu.
"Izziv za inženirje je uravnoteženost vseh lastnosti"
»Pri vseh pnevmatikah temeljito preizkusimo lastnosti na suhi cesti, na mokri cesti, na snegu in na ledu, ugotovimo pa tudi njihovo glasnost, preverimo obrabo oziroma število prevoženih kilometrov in izmerimo porabo goriva. Kot smo v Motoreviji izpostavili že večkrat, so si ta merila pogosto v nasprotju; zaradi fizikalnih in kemičnih lastnosti so pnevmatike, ki se odlično odrežejo pri enem merilu, pogosto slabše
pri drugem. Čarobna beseda in zahteven izziv za inženirje je uravnoteženost vseh lastnosti na visoki ravni - in najbolje uravnotežene pnevmatike oziroma takšne, ki dosežejo čim boljši rezultat pri vseh merilih, dobijo tudi najboljšo skupno oceno.« In kako so se pnevmatike na testu odrezale letos? »Znova se je pokazalo, da nobena pnevmatika ni popolna, smo pa ugotovili, katere od novih zimskih pnevmatik imajo najbolj uravnotežene lastnosti in nakup katerih zaradi izrazitih slabosti odsvetujemo.« Odgovorni urednik Motorevije voznikom še svetuje, naj pri odločitvi, katero pnevmatiko kupiti, najboljša skupna ocena pnevmatike ne bo edino merilo: »Dobro razmislite o svojih voznih navadah, poteh in potrebah ter izberite takšno, ki odgovarja vam - izbire je več kot dovolj.« Da bo odločitev o nakupu lažje, AMZS vse teste, torej tudi tiste iz minulih let, objavlja na spletni strani amzs.si, zato lahko vozniki rezultate tudi primerjajo.
Mercedes-Benz
ÜDCD
Audi Service
<B>
HYUnDRI
[FCSKêtLUDO
BREZPLAČEN PREVENTIVNI PREGLED VOZILA
Opravite ga pred opravljanjem rednega tehničnega pregleda ali v primeru, kadar dvomite o tehnični brezhibnosti svojega vozila.
r-l m
BREZPLAČEN TEST AKUMULATORJA
Oglasite se pri nas in brezplačno bomo pregledali delovanje akumulatorja vvašem avtomobilu in ga po potrebi zamenjali!
ZIMSKE PNEVMATIKE IN KOMPLETI KOLES PO UGODNIH CENAH

CmOOD/VEAR
ÜVULDA Mr^iiJ. ^

Dominko Ptuj
Zadružni trg 8 I 02/788 11 50 ObStudenčnici4 I 02/788 11 10
Osojnikova c. 12, Ptuj Zamušani 2, Gorišnica Tel.: 02/ 78 00 420 www.tuning.si
VULCä
servisno-vulkanizerska delavnica
na zalogi 5000 pnevmatik in platišč po akcijski ceni
❖ najnovejša optika 3D
❖ ugodni servis za vse tipe avtomobilov, tudi v garancijskem roku
ZAPEL
JIMOVZMOoglasna priloga Štajerskega
tednika
5
Na zimske razmere je treba misliti preden nastopijo
V času nižjih temperatur se pri naših avtomobilih pojavijo različne napake, kot so zamrznjena tekočina za umivanje vetrobran-skega stekla, odpoved akumulatorja, okvare na zavornem sistemu in podvozju, poškodbe in obraba metlic brisalcev ... Zato je nujno, da pred začetkom zimskih razmer avtomobil na težje razmere tudi pripravimo. Nekatere stvari lahko opravimo sami, pri drugih potrebujemo pomoč strokovnjakov. Priprava vozila na zimo nam lahko prihrani precej denarja in prepreči slabo voljo ob okvari v slabem vremenu.
Ob omembi zimskih razmer večina najprej pomisli na zimske pnevmatike. Zakonsko določen rok za namestitev zimskih pnevmatik je 15. november, a ob zgodnejšem nastopu zimskih razmer jih je treba namestiti prej.
Ob gumah je treba na avtomobilu preveriti še nekaj drugih pomembnih točk
Nujno je preveriti stanje akumulatorja, saj prav ta pozimi voznikom običajno povzroča največ težav. Učinkovitost akumulatorja
pada premosorazmerno s temperaturo. Akumulator ima pri 0 °C le 80 odstotkov svoje nazivne zmogljivosti, pri -20 °C pa le še 50 odstotkov. V hudem mrazu lahko zaradi podhladitve zgubi do 40 % svoje moči, zaradi gostote olja v motorju pa se motor obrne 10 do 20 odstotkov težje kot poleti. Pri zaganjanju hladnega motorja najprej izklopimo vse električne porabnike. Za vsak primer je dobro v prtljažniku imeti tudi zaganjalne kable.
Poleg tega je treba izprazniti in očistiti posodo za hladilno tekočino ter vanjo naliti novo tekočino, oziroma antifriz. To je treba narediti, ko je motor hladen. Dodano sredstvo proti zmrzovanju naj bi hladilno tekočino pred zmrzovanjem varovalo vsaj do temperature -25 stopinj Celzija.
Poskrbimo tudi, da bomo imeli v posodi vedno dovolj tekočine za pranje stekel. Ta naj bo
zimska, torej takšna, ki preprečuje zmrzovanje stekel, zato redčenje ni priporočljivo. Ko jo nalijemo, tekočino nekajkrat brizgnimo po šipi, da bo po ceveh prišla do šob. Preverimo še delovanje in stanje naprave za pranje vetrobranskega stekla, zadnjega stekla in brizgalnih šob. Temeljito je treba pregledati tudi metlice brisalcev. Priporočljivo jih je zamenjati pred vsako zimo, saj se v enem letu precej obrabijo.
Pozimi so za varno vožnjo zelo pomembne tudi brezhibne luči, saj je vidljivost v meglenih, deževnih ali sneženih dneh bistveno zmanjšana. Ko preverjamo delovanje luči, je dobro preveriti še stanje nadomestnih oziroma rezervnih žarnic.
Pozornost tudi tesnilom
Vozilo pred zimo tudi temeljito operemo. Vsa tesnila okoli vrat obrišemo s suho krpo in jih namažemo z glicerinskim oljem, saj tako vrata ob ledenih razmerah ne bodo zamrznila. Ključavnice po pranju temeljito izpihamo, da iz njih odstranimo vlago, nato pa vanje vbrizgamo WD40 in jih s tem podma-žemo.
Pozimi je treba dobro skrbeti tudi za notranjost avtomobila. S tal in sedežev odstranimo uma-
zanijo, ki smo jo nanesli z umazanimi čevlji. Pozimi se po tleh in na stopalkah za plin, zavoro ali sklopko rad nabere tudi pesek, zaradi katerega lahko noga med vožnjo zdrsne s stopalke. Priporočljivo je nabaviti tudi sredstva proti rosenju, saj lahko rosenje notranje strani stekel povzroči slabo vidljivost.
Za vsak primer: manjša lopata, topla odeja, rokavice ...
S seboj je dobro zmeraj imeti tudi dodatno zimsko opremo. V avto si pripravimo manjšo lopato za sneg ter toplo odejo in par rokavic za primer, če bi obstali na cesti. Na dostopno mesto shranimo metlico za čiščenje snega in strgalko za led, zelo prav pa bodo prišla tudi pršila za odmrzovanje stekel in ključavnic.
JERENKO AVTO HISA d.o.o
PTUJ, Zagrebška c. 53, tel.: 02/ 783 72 51
•	odkup in prodaja rabljenih vozil
•	AVTO DELI za vse znamke vozil
•	prodaja pnevmatik in platišč
•	SERVISIRANJE vseh znamk vozil
•	vulkanizerske storitve
•	avtooptika
•	servis klimatskih naprav
•	diagnoza vozil s testerjem
•	popravilo vozil poškodovanih
Prodajalna:
Jurovci, Jurovci 1b, Vidam pri Ptuju, tel.: 02/ 764 21 01, email: bcs.bracic@siol.net
BREZPLAČNI PREGLED VOZILA PRED ZIMO v
Bosch Car Service Bračič:
*	diagnoza vseh vrst avtomobilov
*	popravila vseh vrst električnih agregatov
*	osebni program
*	tovorni program avtopralnica
*	servis klimatskih naprav -»VULKANIZERSTVO
6
ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna prilog|^j|ju|k|||j'	ednika.
matgffcenter
www.motocenterptqJ.si
Žabjak 60, PTUJ, tel.: 02/ 78 00 430
AKCIJA od 23.10.2018 do 28.2.2019:
nudimo vam zimovanje/hrambo motorjev v zaprtih
in ustrezno klimatiziranih prostorih
hramba motorja v fizično in tehnično varovanem prostoru
i zavarovanje za primer kraje ali škode na motorju i vzdrževanje akumulatorjev
i možnost transporta motocikla do servisa in nazaj do vas
Prevoz motocikla na servis do 30 km brezplačen
aprilia
Kawasaki ^
PI AGG [O fo
•YAMAHA
Renault KADJAR
Izberi drugačno pot.
16.790 €* ^
+
ignSN Paket zimskih VSSy pnevmatik**
Kar 40 odstotkov žrtev prometnih nesreč ni uporabljalo varnostnega pasu
Raziskava o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa, je pokazala, da je med žrtvami nesreč kar 40 odstotkov takšnih, ki niso uporabljali varnostnega pasu, in da je velik del povzročiteljev prometnih nesreč alko-holiziranih v mejah dopustnega. »Zato se moramo vprašati, ali je meja postavljena previsoko,« meni Dragan Petrovec. Agencija za varnost prometa je na strokovni okrogli mizi v Ljubljani zainteresirani javnosti
RENAULT
Passion for life
+
„^Komplet Elan :
*Cena velja za model Renault Kadjar Life TCe 140 FAP in že vsebuje redni popust v višini 1.500 €. Ob nakupu vozila prek Renault Financiranja prejmete popust ob menjavi staro za novo 1000 €. Ob nakupu prek Renault financiranja li sklenitvi obveznega in osnovnega kasko zavarovanja za prvo leto prek Renault Financiranja prejmete dodatni popust v višini 1.500 €. ** Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik. ***Ob nakupu model. Renault Kadjar prek Renault Financiranja kupec brezplačno prejme komplet Elan smuči, palice in vrečo za smuči. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.
Poraba pri mešanem ciklu 4,3 - 6 1/100 km. Emisije CO-113 - 136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,02 - 0,0294 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00016 - 0,00291 g/km. Število delcev (x10" 0,01 - 1,29. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanjuPig^pini zunanjeg. zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22^0(i0 Ljubljana.
Renault priporoča MFA	ODHOD renauk.s
AH TERBUC d
.0.0.
Dornava 116b, SI-2252 DORNAVA Tel : 02 754 00 80
Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja.
mw4
predstavila raziskavo o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa za obdobje od leta 2011 do 2017. Raziskavo je opravil Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, gre pa za nadgradnjo podobne raziskave za obdobje od leta 2009 do 2011.
Po besedah direktorja agencije Igorja Velova so z raziskavo, ki je najbolj celovita v Evropi, preverili, kaj vse vpliva na varnost v cestnem prometu ter kako na varnost vplivajo ukrepi, ki jih sprejemajo, ter preventivne akcije. Na podlagi ugotovitev bodo nato sprejemali nove ukrepe in predlagali morebitne spremembe zakonodaje. Po beseda h vodje raziskave Dragana Petrovca med ugotovitvami morda najbolj pade v oči ta, da bi se letno število mrtvih na slovenskih cestah zmanjšalo za sedem odstotkov, če bi pov-


prečno hitrost zmanjšali za dva odstotka. Glede na to, da v javnosti prevladuje prepričanje, da vozniki uporabljajo varnostne pasove, se mu zdi zanimiva tudi ugotovitev, da kar okoli 40 odstotkov udeležencev prometnih nesreč ni uporabilo varnostnega pasu.
Ali je smiselno višanje kazni?
V raziskavi so po besedah Petrovca analizirali tudi zakonodajo, pri čemer so ugotovili, da se kazni za prometne prekrške pri nas v zadnjih letih skokovito zvišujejo (v primerjavi z Nemčijo smo po raziskavi za obdobje 2009-2011 petkrat strožji), pri čemer se postavlja vprašanje, ali je to smiselno. »Za kazniva dejanja in nasploh kriminaliteto namreč velja, da preventivno ne deluje toliko višina kazni, ampak zanesljivost, da bo ka-
Motoristi in kolesarji najbolj tvegani skupini
Med najbolj tveganimi skupinami so motoristi, kjer je Velov postregel z zanimivim podatkom, da je možnost, da se smrtno ponesrečite z motorjem, skoraj sedemkrat večja od možnosti, da se smrtno ponesrečite z avtomobilom. Tvegana skupina so tudi kolesarji.
zen izrečena in da bo izrečena hitro,« je dejal.
Glavna krivca: neprilagojena hitrost in alkohol
Statistika iz opravljene raziskave sicer kaže, da je število prometnih nesreč v Sloveniji od leta 2001 do leta 2017 upadlo za več kot polovico - z 39.401 na 17.584 - nekoliko manj pa je upadlo število nesreč s telesno poškodbo (z 8956 na 6084). Precej je upadlo tudi število smrti v prometu (z 278 na 104), kar po besedah zunanjega sodelavca inštituta Bogomila Br-varja kaže, da je Slovenija na »stabilni poti k večji varnosti cestnega prometa«. Iz raziskave je razvidno, da sta še vedno glavna krivca za prometne nesreče neprilagojena hitrost in alkohol. Pri slednjem statistika kaže, da policija letno opravi okoli 400.000 alkotestov, pri čemer se število pozitivnih na alkohol od leta 2011 ne zmanjšuje in se konstantno giblje pri okoli štirih odstotkih.

Zaradi temperaturnih sprememb lahko
steklo poči
Ko govorimo o vzdrževanju vetrobranskih stekel, lahko govorimo predvsem o ukrepih v izogib poškodbam in povzročenem materialnem stresu. Manjše poškodbe na vetrobran-skem steklu, ki jim radi rečemo tudi pike, najpogosteje povzročijo majhni kamenčki izpod koles avtomobilov, zato možnost za nastanek pik najučinkoviteje zmanjšamo z upoštevanjem varnostne razdalje. V poletnem času je priporočljivo tudi postopno apliciranje hladnega zraka na steklo, ob daljšem času na žgočem soncu tudi pokrivanje stekla.
Če pride do poškodbe vetro-branskega stekla, Uroš Knez iz podjetja Carglass pravi: »Možnost popravila je odvisna predvsem od dveh faktorjev -velikosti in mesta poškodbe. Popravimo lahko poškodbe, manjše od približne velikosti kovanca za dva evra, če so od roba stekla oddaljene več kot 5 centimetrov. Poškodbam, ki so neposredno pred voznikom, pri odločitvi o popravilu posvečamo posebno pozornost. Najprej poskrbimo, da je okrušeni del čim bolj čist, saj se tako naša posebna smola, s katero popravimo steklo, pravilno prime ve-
trobranskega stekla. Nato na poškodovani del položimo pripomoček, ki ustvari vakuum. Ko je zrak izsesan, se poškodovani del napolni s smolo, ki jo strdi-mo s posebno UV-lučjo. Ko je smola suha, morebitni presežek očistimo z vetrobranskega stekla in popravljeni del spolira-mo, da je površina popolnoma gladka.«
Kot pravi sogovornik, s popravilom steklu povrnejo 100 % trdnost in je trajno, za kar jamčijo tudi z neomejeno garancijo. V tem letu so zamenjali tehnologijo za popravila vetrobranskih stekel in uporabljajo najnovejšo
in edinstveno tehnologijo ART, ki je skorajda popolnoma avtomatizirana.
Najvišji standardi
V nekaterih primerih se je bolje odločiti za zamenjavo vetrobranskega stekla. »Da lahko po eni uri in pol ob upoštevanju najvišjih standardov varnosti in kakovosti lastnik že odpelje vozilo, smo v tehničnem oddelku skupine Belron razvili nekaj edinstvenih orodij. Začne se z odstranitvijo starega stekla s posebnim orodjem Ezi VVire® in na način, ki ne poškoduje karoserije vozila. Uporaba žice za izrezovanje stekla je pri našem podjetju strogo prepovedana. Če pride do trčenja, je vetrobransko steklo ključnega pomena pri pravilnem delovanju sovoznikove zračne blazine. Zato je nujno, da pri zamenjavi vetrobranskega stekla uporabljamo pravo lepilo s pravilno metodo namestitve, saj lahko le tako ohranimo kakovost in varnost vozila, kot je bilo prvotno zasnovano. Pomembna je tudi natančna vgradnja. V ta namen uporabljamo orodje, ki omogoča hitro, varno in natančno dvigovanje ter nameščanje vetrobranskega stekla. S tem orodjem lahko serviser samostojno vgradi vetrobransko steklo z natančnostjo robota in z najmanjšimi ergonomskimi obremenitvami hrbtenice,« pove Uroš Knez.
Po menjavi je treba večkrat opraviti še kalibracijo kamer in senzor-
jev sistemov za pomoč vozniku, ki so v vetrobranskih steklih sodobnih avtomobilov (npr. zaviranje v sili, samodejno parkiranje in druge funkcije polavtonomne vožnje). Proizvajalci vozil priporočajo, da je sistem po zamenjavi vetrobranskega stekla kalibriran. Na ta način zagotovimo, da funkcije ADAS po servisu in vrnitvi vozila na cesto delujejo brezhibno. Popravilo stekla je občutno cenejše, hitrejše in bolj ekološko od menjave. Poleg tega bodo manjše poškodbe prej ali slej napredovale v večje razpoke, ki jih več ne bo moč popraviti. Še hitreje se to dogaja v času ek-stremnejših temperatur, torej pozimi ali poleti, pojasni Uroš
Knez in doda: »Vsakršna hitra sprememba temperature, tudi apliciranje hladnega klimatiziranega zraka na razgreto steklo, lahko povzroči napredovanje majhnih poškodb, ki jih morda do takrat niti nismo opazili, v večje razpoke. Zato voznikom predvsem v poletnem in zimskem času v izogib popravilu svetujemo občasen pregled vetrobranskega stekla. Steklo je namreč material, ki se ne razteza tako kot jeklo in drugi materiali. Ob tem odločno odsvetujem polivanje zaledenelega stekla s toplo vodo, saj obstaja velika verjetnost, da bo steklo zaradi hitre spremembe v temperaturi počilo.«
Popravilo in menjava avtomobilskih, traktorskih, tovornih in avtobusnih stekel tam, kjer to vi želite,
f -- * k*
• ? v
Svetovni specialist številka 1 na svetu
www.carglass.si
080 84 71
/
Carglass" popravi, Carglass" zamenja.
ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna prilog|^j|ju|k|||j'	ednika.
7
Vecina električnih vozil v lasti podjetij in javnih ustanov
Število registriranih električnih avtomobilov v Sloveniji je letos prvič preseglo 1.000 vozil. Javnih polnilnic je veliko, težava je le v tem, da nekatere polnilnice delujejo, druge pa ne. Čeprav so ta vozila veliko bolj ekonomična kot motorna vozila z notranjim izgorevanjem, pa pri nas še niso preveč priljubljena.
Velika večina vseh električnih avtomobilov pri nas je v lasti podjetij. Predvsem javne ustanove morajo zadostiti kvoti zelenih naročil, zato kupujejo taka vozila, uporabljajo pa jih zaposleni za poslovna potovanja. Le 350 električnih vozil je v lasti fizičnih oseb in približno polovica od teh lastnikov deluje v društvu e-mo-bilnosti Slovenija. Predsednik Ignac Završnik pravi, da število navdušencev narašča eksponentno, vendar je takih avtomobilov še vedno premalo: »Ključen razlog je sla-
ba dobavljivost in nezadostna ozaveščenost ljudi.« Električna vozila so po stroških za vzdrževanje že zdavnaj prehitela motorna vozila z notranjim izgorevanjem. »Strošek na prevožen kilometer je pri baterijskem vozilu za polovico manjši. Razlogi za to so v nepovratni finančni spodbudi države in ugodnem kreditiranju pri Ekoskladu. Tudi energija in vzdrževanje sta cenejša. Redni letni servis znaša približno 100 evrov,« pojasnjuje Završnik, ki priznava, da so avtomobili v začetku nekoliko dražji, vendar na trg že prihajajo tudi dostopnejši cenovni razredi.
Veliki proizvajalci avtomobilov obljubljajo, da bodo do leta 2020 že imeli linijo električnih avtomobilov, to je tudi odziv na politično zavezo o zmanjševanju števila dizelskih vozil. Završnik se strinja, da je taka zaveza dobra, vendar je treba za zagotavljanje zelene mobilnosti
zagotoviti sklenjen trajnostni krog: »Ta vozila so tako čista, kot je čista energija, kjer se ta elektrika proizvaja. Energija za ta avtomobil bi morala biti proizvedena doma. Če jo pridobimo iz dizelskega generatorja, nismo naredili nič, če je iz fotovol-taike, pa je čista.«
Avto se hitreje ohladi in segreje
Številni skeptiki opozarjajo, da je te avtomobile treba prepogosto polniti, vendar Završnik odgovarja, da to ni problem. »Trenutni avtomobili na trgu zdržijo do 300 kilometrov, novi tudi do 500 km in po taki razdalji se vsak voznik že ustavi.« Tudi polnilnih linij je dovolj. Glede na število registriranih avtomobilov ima vsak voznik polovico svoje polnilnice. »Vseeno je to še še treba razvijati, saj infrastruktura ni primerno vzdrževana in ne
deluje.« Po besedah poznavalca baterijskih vozil pa imajo ta tudi veliko prednost. »Še zlasti zdaj, ko se bliža zima, je pomembno dejstvo, da se tak avtomobil segreje takoj. Pri avtomobilih, ki se segrevajo z motorjem, pa lahko to traja zelo dolgo. Novejša vozila tudi omogočajo daljinski vklop
hlajenja ali ogrevanja. To pomeni, da si na telefonu izberemo uro, kdaj bo vozilo toplo ali
hladno, kar prispeva k večjemu udobju.«
Vida Božičko
Furs bo zaostril nadzor plačevanja DDV ob uvozu vozil
Finančna uprava RS (FURS) ugotavlja vedno več primerov izogibanja plačilu DDV, ko vozilo iz druge članice EU uvozi davčni zavezanec, ki DDV ni plačal že ob nakupu vozila in bi ga moral v Sloveniji. Zato bo poostrila nadzor. Ker pa so postopki lahko dolgotrajni, bo mogoče vozilo registrirati ob zavarovanju izpolnitve DDV-obveznosti. FURS v postopkih odmere davka na motorna vozila ugotavlja vedno več nepravilnosti in utaj davka na dodano vrednost (DDV) pri pridobitvah rabljenih vozil iz drugih držav članic EU. Če je kupec fizična oseba, se od pridobitve rabljenega vozila DDV praviloma obračuna v državi članici EU prodajalca. Ko rabljeno vozilo iz druge države članice EU pridobi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, in je prodajalec uporabil oprostitev plačila DDV, pa nastane od pridobitve vozila obveznost obračuna DDV v Sloveniji.
»Ugotavljamo čedalje večje število primerov, v katerih se želijo preprodajalci ob dejanski nadaljnji prodaji vozila fizični osebi z uporabo različnih shem, pogosto tudi s pomočjo ponarejene dokumentacije in slamnatih prodajalcev, izogniti plačilu DDV v Sloveniji,« so zapisali v FURS.
Pridobitev nepoštene
konkurenčne
prednosti
S takšnim poslovanjem lahko na račun neplačanega DDV dosežejo nižje prodajne vrednosti rabljenih vozil, s tem pa pridobijo nepošteno konkurenčno prednost v primerjavi z davčnimi zavezanci, ki poslujejo zakonito.
Da bi preprečil tovrstne zlorabe, bo FURS poostril nadzor v okviru postopkov odmere davka na motorna vozila. Postopki nadzora so lahko dolgotrajni, saj po-
gosto pravilnosti obdavčitve izvedenih transakcij ni mogoče preveriti brez mednarodne izmenjave podatkov, pravijo v FURS in dodajajo, da lahko to zelo podaljša postopek odmere davka na motorna vozila. Če ta ni plačan, pa ni mogoče registrirati iz tujine pridobljenega vozila.
Da bi omogočili odmero davka na motorna vozila in hkrati učin-
kovit nadzor, bodo v primerih, ko se bo na podlagi predložene dokumentacije pojavil sum glede pravilne izpolnitve DDV--obveznosti, pred odmero davka na motorna vozila zahtevali zavarovanje izpolnitve DDV-ob-veznosti iz naslova pridobitve rabljenega vozila. Ob predložitvi zavarovanja (gotovinski polog) bo davek na motorna vozila odmerjen, s tem pa bo omogo-
čena registracija vozila kljub temu, da bodo vzporedno še tekli postopki preverjanja morebitne utaje.
Ko na podlagi dokumentacije ne bo suma na nepravilnosti glede izpolnitve DDV-obvezno-sti, se bo odmera davka na motorna vozila izvedla hitro in brez zahteve za zavarovanje izpolnitve DDV-obveznosti, so še sporočili iz FURS.
NissAN ¡Intelligent Mobility
Innovation that excites
X-TRAIL
REZERVIRAJ TESTNO VOŽNJO SE DANES.
avtohiša FERK
Ptujska cesta 149, 2000 Maribor
Tel.: (02) 333 81 05 // www.nissan-maribor.com
Kombinirana poraba goriva: 7,3 - 3,8 1/100 km. Emisije CO2: 166 - 99 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b, Euro 6c in Euro 6d. Emisije NOx: 0,0029 - 0,0547 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00001 - 0,00083 g/km. Število delcev (X1011): 0,02 - 39,55. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM in PM25 ter dušikovih oksidov.
*0% obrestna mera za kredit ali leasing veja preko Nissan Financiranja. Informativni izračun je na vojo na nissan.si. "Brezplačno 7-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila Nissan Juke, Nissan Qashqai in Nissan X-Trail z Nissan Financiranjem. 7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu "As new", 6. in 7 leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. ***Do seta 4 zimskih pnevmatik je kupec upravičen ob nakupu preko Nissan Financiranja. Veja za redne servisne intervale in velja preko Nissan Financiranja. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Slika je simbolna. Več na nissan.si
8
ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna prilog|^j|ju|k|||j'
ednika.
FORD AVTOMOBILI P.R.
avtomobilipr.si
Edini pooblaščeni trgovec in serviser vozil FORD v Mariboru
PE Plinarniška ulica 1, Maribor
Prodaja vozil: Tel. 02 22 83 000,20; Mob: 031 658 679
Servis & rezervni deli: Tel. 02 22 83 003,17,18; Mob: 031 320 337
MODRA ŠTEVILKA
(((o080 88 62 )
Pooblaščeni prodajalec vozil znamke FORD Pooblaščeni serviser vozil znamke FORD Originalni nadomestni deli FORD Vulkanizerske storitve
Avtokleparska in ličarska popravila v sodelovanju z VSEMI ZAVAROVALNICAMI in svojim cenilnim mestom ZA VSE ZNAMKE VOZIL
Velika izbira RABLJENIH VOZIL RAZLIČNIH ZNAMK
ODKUPI, MENJAVE , KREDIT & LIZING
<
O <
Vozilo je mogoče kupiti tudi na HITRI KREDIT s plačilom
preko trajnika!
Vozilo lahko kupite na financiranje BREZ POLOGA z možnostjo odplačila na položnice. Možnost nakupa na lizing tudi za ZAPOSLENE V TUJINI - z minimalnim pologom!
Vaše staro vozilo vzamemo v račun (morebitni lizing odplačamo) ali
vozilo le ODKUPIMO.
Uredimo vam lahko KREDIT ali LIZING na osnovi vašega vozila ali vozila kupljenega drugje!
ODKUPI VOZIL z gotovino (poplačilo morebitnih lizingov).
Nudimo testne vožnje - kontaktna številka 031 320 336.
JdidiWÁfr frMMs 1HIJ:!
Plinarniška ulica 1, Maribor
avtomobilipr.si
KUPON ZA 12% POPUST
NA SERVISNE STORITVE /«¿gg^ VLETU2018.	v-
Izrezani kuponček prinesite s sabo. Velja do 31.12.2019. ...............................................................¡éPüi"
PREDSTAVLJAMO
Popolnoma novi Ford Fo
i
Dš
RAJE IZSTOPAS, KOT DA BI OSTAL NEOPAZEN? TO JE TVOJ FOCUS.
VABLJENI
NA TESTNO
VOŽNJO
VTOMOBIU
Further
Maribor
Ml
Ford Focus/ Uradna poraba goriva: 4,3-6,4 [/100 km. Uradne specifične emisije CO2:89-123 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b, uradne emisije N0x: 0,0149-0,0690 g/km, specifične emisije trdih delcev: 0,00036-0,00143 g/km, število delcev: 0,02-4.12 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin. ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PlVh,5 ter dušikovih oksidov.
5ummltmotoriL|ul>l|ana,d.o.o.,Fla|imanova 3, Ljubila na. Slike so simbolične. Zanapake v tisku ne odgovarjamo.
torek • 23. oktobra 2018
Na sceni	Š
tajerski	29
Futsal • 2. SFL, 4. krog
Tomaž in Ptuj ostajata 100 % pred petkovim medsebojnim dvobojem
Tomaž ŠIC bar - Kix Ajdovščina 3:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Dragosavac (21.), 2:0 Kos (33.), 2:1 Ignjatovic (35.), 3:1 Dragosavac (37.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Caf, Klanjšek, Školiber, Kos, U. Goričan, Koren, Gašparič, Miklašič, Dragosavac, Belšak, Vrbnjak. Trener: Bojan Cunk.
V tretji domači tekmi sezone je Tomaž ŠIC bar moral menjati dvorano. Zaradi koncerta skupine Siddharta v dvorani ŠIC Ljutomer je prleška ekipa v 4. krogu 2. futsal lige Kix iz Ajdovščine gostila

v telovadnici OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru. Okrog 80 gledalcev je pričakovalo gladko zmago gostiteljev, ki so v prvih treh krogih zabeležili tri suverene zmage, vendar so se Primorci pokazali kot neugodni tekmec in klonili šele v samem zaključku tekme.
Trener ekipe Tomaž ŠIC bar Bojan Cunk je imel tokrat na razpolago nekaj več igralcev kot na prejšnjih tekmah, med drugimi je prvič v tej sezoni zaigral donedav-ni mladinski reprezentant Domen
Školiber, ki je uspel z občasnimi prihodi na parket spočiti nekatere soigralce, ki nosijo največje breme v začetku prvenstva.
Prvi polčas ni postregel z všečno predstavo, končal se je brez zadetkov. Vratarja Kevin Caf pri domačih in Mark Birsa pri gostih sta se izkazala z nekaj izvrstnimi obrambami, v nekaterih situacijah za zadetek pa igralci enostavno niso pokazali dovolj zbranosti, da bi žogo spravili v mrežo.
Takoj na začetku drugega pol-
časa so gostitelji povedli z zadetkom prvega strelca lige Darija Dragosavca. Gledalci so še naprej spremljali odprto tekmo, s številnimi priložnostmi. Eno od njih je za domačo ekipo v 33. minuti izkoristil Dejan Kos za vodstvo z 2:0. Gostje se niso predali in pet minut pred koncem tekme so preko Steva Ignjatovica znižali zaostanek. Primorci so poskušali priti do izenačenja. Na parketu so zaigrali s petim igralcem, vratarja je zamenjal izkušeni Asmir Suka-
novic. Vendar se jim tvegana igra ni obrestovala. Dragosavac je po podaji Domna Klanjška za domače zabil še enajsti zadetek v sezoni. V zadnjih minutah so gostom povsem popustili živci. Sukanovic si je v dveh minutah prislužil dva rumena kartona in moral zapustiti parket, domači pa so z igralcem več na parketu zadržali prednost in s tem nadaljevali niz zmag.
ŠD Mlinše - FC Hiša daril Ptuj 0:5 (0:0)
STRELCI: 0:1 Vrabel (24.), 0:2 M. Senekovič (33.), 0:3 Džombic (38., avtogol), 0:4 Kralj (38., avtogol), 0:5 B. Klemenčič (40.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Domjan, U. Senekovič, Katan, Tu-šek, Pihler, Kotnik, Murko, Ramadani, M. Senekovič, Klemenčič, Letonja, Vrabel. Trener: Dejan Kraut.
Srčna ekipa iz Mlinš v bližini Zagorja ob Savi je gostila ekipo Ptuja
in se ji en polčas odlično upirala. Celoten prvi polčas je domača obramba vzdržala vse nalete varovancev trenerja Dejana Krauta.
Šale v četrti minuti nadaljevanja je nekdanji slovenski reprezen-tant Aleš Vrabel popeljal goste v vodstvo in jim s tem na široko odprl pot do zmage. Ta pa ni prišla sama od sebe, ampak je bilo treba vložiti še veliko energije, da je bil odpor domačinov dokončno zlomljen.
Zanimiva je bila situacija v 38. minuti, ko so domačini v eni sami minuti dosegli dva zadetka, a oba v lastno mrežo ... Piko na i novi zmagi Ptujčanov je zadnji postavil Bojan Klemenčič.
Zmaga je izjemna popotnica in najboljša možna napoved pred prihajajočim derbijem 5. kroga, v katerem se bosta v petek zvečer ob 20. uri v dvorani Center pomerili neporaženi ekipi FC Hiša daril Ptuj in KMN Tomaž Šic bar.
MŠ, JM
2. SFL				
REZULTATI	4-	KROGA: KMN		
Tomaž ŠIC Bar ■		- Kix Ajdovšči-		
na 3:1, Futsal klub Dobrepolje -				
Extrem Sodražica 3:0, Dlan Loga-				
tec - KMN Velike Lašče 5:7, KMN				
Miklavž TBS Team24			- Futsal klub	
Kebelj 6:3, ŠD Mlinše			- FC Hiša da-	
ril Ptuj 0:5.				
1. TOMAŽ ŠIC BAR	4	4	0 0	26:6 12
2. HIŠA DARIL PTUJ	4	4	0 0	21:3 12
3. VELIKE LAŠČE	4	2	1 1	16:15 7
4. DLAN LOGATEC	4	2	0 2	23:24 6
5. MIKLAVŽ TBS	4	2	0 2	10:13 6
6. DOBREPOLJE	4	1	1 2	11:13 4
7. KIX AJDOVŠČINA	4	1	1 2	5:8 4
8. MLINŠE	4	1	1 2	7:12 4
9. E. SODRAŽICA	4	1	0 3	11:17 3
10. KEBELJ	4	0	0 4	5:24 0
Igralci ekipe Tomaž ŠIC bar (rumeni dresi) so prišli do četrte zaporedne zmage.
Ptujčani s prvoligašem
Pokal Terme Olimia, pari osmine finala (16. 11.):
FC Ptuj - KMN Oplast Kobarid, KMN Sevnica - FSK Stripy, KMN Benedikt - KMN Bronx Škofije, ŠD Mlinše - FC Litija, KMN Slemen - Kix Ajdovščina, Extrem Sodražica - Siliko Mkeršmanc.
Futurenet Maribor in Dobovec Pivovarna Kozel sta se neposredno uvrstila v četrtfinale.
Foto: Miha Soštarič
Strelstvo • 1. turnir Pokala SZS - Ljubljana
Ormožani in Ptujčani s pištolo do prvih stopničk
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožani in Ptujčani so se na uvodnem turnirju 1. A DL s pištolo v Ljubljani veselili pruega ekipnega odličja v sezoni, zmagala je rečiška ekipa Dušana Poženela. Z leve: Nenad Vignjevic, Gregor Polajnko, Kevin Venta, Peter Tkalec, Jagoda Tkalec, Jože Čeper, Sašo Stojak, Majda Raušl in Matija Potočnik.
Minuli konec tedna se je s prvim turnirjem prvoligaškega tekmovanja v Ljubljani začela nova strelska sezona 2018/19.
Slednja prinaša največjo novost v številu strelov, saj se je dosedanjih 40 strelov spremenilo v mednarodno primerljivih 60 strelov, kar je od 1. 1. 2018 pogoj tudi za vse ženske discipline z zračno puško in pištolo.
Aktualni prvaki 1. A državne lige s pištolo - Ptujčani - v novo sezono vstopajo v nespremenjeni zasedbi, brez sprememb v ekipi bodo sezono začeli tudi v ekipi podprvakov
-	miklavškem društvu Jožeta Ke-renčiča. Ekipa dvakratnih prvakov iz ormoškega Kovinarja bo sezono začela močnejša kot v lanskem letu, saj bo njihov najboljši strelec in aktualni podprvak med posamezniki Kevin Venta tekmoval že od uvodnega turnirja naprej.
Med najresnejšimi izzivalci obeh najboljših spodnjepodra-vskih ekip v minuli sezoni bodo v bistveno močnejši zasedbi nastopili rečiški strelci Dušana Požene-la, ki so se pred začetkom sezone okrepili z Jožetom Čeprom, enim izmed najboljših mladih strelcev v državi, kar se je potrdilo že v uvodnem turnirju. V 1. A državni ligi s puško bistvenih sprememb ni pričakovati, še največja pa se obeta pri aktualnih podprvakih
-	Ormožanih Kovinarja, ki bodo morali občasno, zaradi bundes-ligaških nastopov, streljati brez svoje najboljše strelke Urške Kuharic Glavni favoriti za nov ligaški naslov prvakov v novi sezoni tako ostajajo strelci Olimpije.
V	1. B državni ligi s pištolo pa bodo Juršinčani znova poskušali narediti preboj in vrnitev med elito.
Venta s prvo zmago med posamezniki
V	1. A DL s pištolo je svojo moč dokazala rečiška ekipa Dušana Po-ženela in slavila uvodno zmago v sezoni s 1691 krogi. Ormožani, ki so se v lanski sezoni krčevito borili za obstanek med najboljšimi, so prijetno presenetili z 2. mestom ter za šest krogov premagali Ptu-jčane na 3. mestu. Brez odličja je tokrat na četrtem mestu ostala miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča.
V	kvalifikacijah posameznikov je z visokim rezultatom 579 krogov zablestel Kevin Venta, ki je bil nepremagljiv tudi v finalu in je slavil bleščečo uvodno zmago s prednostjo skoraj petih krogov pred Petrom Tkalcem iz Rečice. Preboj v finale je s četrtim najboljšim dosežkom uspel tudi aktualnemu dvakratnemu prvaku med posamezniki, Ptujčanu Sašu Stoja-ku (568), ki pa v finalu ni pokazal svojega najboljšega streljanja, v boju za četrto mesto ga je izločila mlada olimpijka Anja Prezelj, ki se je dan prej vrnila z Mladinskih olimpijskih iger v Buenos Airesu. Blizu uvrstitvi v finale sta bila še miklavška strelca Aleksander Ci-glarič in Boštjan Simonič (557) ter Ptujčanka Majda Raušl (556).
Bron za Nušo Žnidarič
V	1. A DL s puško je uvodno zmago dosegla ekipa Olimpije, Ormožanom Kovinarja pa je do prvega odličja v sezoni zmanjka-
lo le pol kroga. Med posamezniki si je prvič v sezoni finale pristre-Ijala najmlajša med Ormožani in aktualna članska državna prvakinja Nuša Žnidarič (616,1), ki se je odlično odrezala tudi v zaključku tekmovanja in si priborila prvo bronasto odličje. Zmagala je izjemna Živa Dvoršak, ki je bila prepričljivo najboljša že v kvalifikacijah (626,0), nato pa odlično streljanje potrdila še v finalu, kjer je dosegla 251,7 kroga in premagala izjemnega paraolimpijca Franca Pinterja -Anča, odličnega strelca iz Slovenske Bistrice, ki strelja za Kamnik.
Bronasto odličje za SD
■ v» •
Juršinci
V	1. B državni ligi smo videli odličen nastop Juršinčanov, ki so vknjižili prvo zmago v sezoni s 1649 krogi. Kidričani so bili skromni - osvojili so 11. mesto. Med posamezniki je slavila mlada Klara Smolič iz Gorjancev z odličnimi 562 krogi, lep uspeh v novi sezoni pa je s prvim srebrom dosegel tudi Juršinčan Ludvik Pšajd (556). Med Kidričani je najboljšo uvrstitev dosegel najmlajši Uroš Mo-horko (538) na 14. mestu.
Prvoligaška karavana prihaja januarja 2019 v Ormož
V	nadaljevanju sezone bodo najboljši strelci v Sloveniji s prvo-ligaškim tekmovanjem nadaljevali novembra in decembra v Ljubljani, nato pa januarja v Ormožu, februarja v Ljubljani in marca z zaključkom v Črenšovcih.
Simeon Conc
1. A-liga pištola		
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. DUŠANA POŽENELA REČICA 1691		15
2. KOVINAR ORMOŽ	1680	12
3. PTUJ	1674	10
4. J KERENČIČA MIKLAVŽ	1667	9
5. GROSUPLJE	1666	8
6. LOTRIČ ŽELEZNIKI	1665	7
7. BREŽICE	1648	6
8. ŠTEF. KOVAČA TURNIŠČE	1646	5
9. TRZIN	1636	4
10. MAROK SEVNICA	1632	3
11. ŠKOFJA LOKA	1630	2
12. KAMNIK	1608	1
Posamični rezultati strelcev:		
1. Kevin Venta, Kovinar Ormož (579)		30 (1.)
2. Peter Tkalec, Rečica	(572)	26 (2.)
3. Klemen Tomaševič, Želez.	(560)	24 (3.)
4. Anja Prezelj, Železniki	(560)	22 (4.)
5. Sašo Stojak, Ptuj	(568)	21 (5.)
6. Jože Čeper, Rečica	(569)	20 (6.)
10. A. Ciglarič, Miklavž	(557)	16 (10.)
12. Boštjan Simonič, Miklavž	(557)	14 (12.)
14. Majda Raušl, Ptuj	(556)	12 (14.)
16. Nenad Vignjevic, Kovinar	(555)	10 (16.)
18. Simon Simonič, Miklavž	(553)	8 (18.)
21. Matija Potočnik, Ptuj	(550)	5 (21.)
22. Tkalec Jagoda, Rečica	(550)	4 (22.)
26. Gregor Polajnko, Kovinar (546)		0 (26.)
1. A-liga puška		
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. OLIMPIJA	1849,1	15
2. GROSUPLJE	1844,4	12
3. I. POH. BATALJONA RUŠE 1840,5		10
4. KOVINAR ORMOŽ	1839,0	9
5. TRZIN	1838,5	8
6. ŠTEF. KOVAČA TURNIŠČE 1835,0		7
7. KAMNIK	1834,3	6
8. CERKNICA	1827,4	5
9. POSTOJNA	1822,0	4
10. LOTRIČ ŽELEZNIKI	1814,2	3
11. 1956 TRBOVLJE	1805,7	2
12. TRIGLAV JAVORNIK K.B. 1213,9		1
Posamični rezultati strelcev:		
1. Živa Dvoršak, Olimpija	(626,0)	30 (1.)
2. Franc Pinter, Kamnik	(614,7)	26 (2.)
3. Nuša Žnidarič, Kovinar	(616,1)	24 (3.)
4. Klavdija Jerovšek, Grosu. (621,9)		22 (4.)
5. Urška Hrašovec, Ruše	(620,8)	21 (5.)
12. Jan Šumak, Kovinar	(613,1)	14 (12.)
22. Petra Vernik, Kovinar	(609,8)	4 (22.)
1. B-liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi točke
1.	JURŠINCI	1649	15
2.	GORJANCI	1645	12
3.	OLIMPIJA	1626	10
4.	MROŽ VELENJE	1619	9
5.	LIBOJE	1612	8
6.	1956 TRBOVLJE	1588	7
7.	DOMŽALE	1585	6
8.	GORENJA VAS	1575	5
9.	POSTOJNA	1575	4
10.	PREDOSLJE	1567	3
11.	KIDRIČEVO	1559	2
12.	CELJSKA ČETA MALA B.	1533	1 Posamični rezultati strelcev:
1.	Klara Smolič, Gorjanci	(562)	30 (1.)
2.	Ludvik Pšajd, Juršinci	(556)	26 (2.)
3.	Miha Grohar, Domžale	(554)	24 (3.)
4.	Katja Vodeb, Liboje	(554)	22 (4.)
7.	Denis Bola Ujčič, Postojna	(552)	19 (7.)
8.	Mirko Moleh, Juršinci	(547)	18 (8.) 11. Niko Pšajd, Juršinci	(546)	15 (11.) 14. Uroš Mohorko, Kidričevo	(538)	12 (14.) 28. Matevž Mohorko, Kidričevo (517)	0 (28.) 33. Jurček Lamot, Kidričevo	(504)	0 (33.)
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 23. oktobra 2018
PTUJ
kmetijska zadruga
AKCUAOD: 19.10.-19.11.2018
Lepi. spomini
V PRODAJALNAH KZ PTUJ VSE ZA UREDITEV GROBOV
SVEČE ZEMLJA PLANTELLA GRMBNI/ZA. ,
že od 0,85 € ^ qrqBOVE 20L GROBOVE iz zaloge
Pinnif lin
.10%
Ženske, ki so si upale spregovoriti
NI HUJŠEGA, KOT ČE SI PIJANKA
Izpoved novinarja Igorja Juriča
PO RAKU IN MOŽGANSKI KAPI SPET TEČEM
MODNA JESEN Z LARO KOMAR
Hrvatice na pohodu proti bolečinam VSE SO MI DELALI 'NA ŽIVO'
Velike spremembe v ljubljanski porodnišnici
EPIDURALNA ZA VSE!
Resno o smehu s patrom Gržanom
HUDIČ SE BOJI SMEHA
Tone Kerin, liberalen misijonar na Madagaskarju
SAJ POGREŠAŠ ŽENSKO, KO SI SAM ZVEČER
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov,za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
Postanite imetnik kartice zvestol>e Radia-Tednika Muj-
Izkoristite ugodnosti pri 50 p°nudrnk
najrazličnejših storitev in izdelkov ter
prihranite vse do 50 %!


Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov.
Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
kartica zvestobe
Radio-Tednik Ptuj
Ao/mfe-TEDNIK I»™
000001
Janez Novak
XvX-.vV.v/.v/, * * * *****♦•»
M * M I t i i * * *.* 1 '■•••<« 1 ■
V.'.'.V.' *"•>...
-It«.**
•.V.'.'.' "•<•......
J
A
3838898114427
torek • 23. oktobra 2018
Oglasi in objave
Štajerski	! 31
08:00 Oddaja iz občine Destmik 09:00 Gostilna px Francet^ ¡0:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 V Stopercali pojema in špilamo 20:00 Skupaj proti Jem ene i 21:30 70 let ČOMajšperk 23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.sl
SP
08:00 Srečanje starejših v S ker bi 10:00 Kronika iz občine Starše 11:30 Gostilna pr' Franeet' ; 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina ■ v živo 18:00 Projekt - Evropa za državljane 20:00 Oddaja iz občine Hajdina : 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta:
www.siptv.si
108:00 Oddaja i/■ občine Romava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Ljudski pevci na Ptuju 20:00 Oddaja iz občine Domava 21:00 Mi in zdravje - v živo 22:00 Utrip iz Ormoža I 23:00 Video strani
Uredništvo: Domava H6d, 2252 DORNAVA: info@siplv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 613 044, www.siptv.si Marketing: Mega marketing d o c. 02 749 34 27:031 627 340
LOKALNE |_IVOLITVE
SOOČENJA NA WTV
PETEK 26.10. OB 21.00 SOOČENJE PTUJ
PETEK 2.11. OB 17-30 SOOČENJE STARŠE
PETEK 2.11. OB 20.00 SOOČENJE DESTRNIK
SOBOTA 3.11. OB 17.30 SOOČENJE KIDRIČEVO
TOREK 13.11. OB 21.00 SOOČENJE PTUJ
PETEK 16.11. OB 21.00 SOOČENJE DESTRNIK
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
flh
SE MUHUkČE
epted r.ikoh.m / n„sle: Sl„ve„S)<a
""Vi smrti 1. svetmrn

AFERA	- Rado Pezdir o banksterskem regulatorju INTERVJU - Tone Partljič: Francu Kanglerju se bom javno opravičil
POLITIKA	- Kritike madžarskega Jobbika: Orban meče pesek v oči
DOSJE	- Slovenska polja smrti 1. svetovne vojne
www.reporter.si
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305.
V NAJEM ODDAM dva poslovna prostora v velikosti 20 in 25 m2 in več parkirišč na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, Miklošičeva 3, Ptuj. Tel. 041 325 925.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC-okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234.
OSTALO
KMETIJSTVO
PRODAM lepo ohranjeno omaro iz leta 1910, cena po dogovoru. Tel. 040 641 010.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, in bele kokoši, težke od 3,5 do 4 kg, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246.
PRODAM tri bikce, stare 3 mesece. Tel. 031 532 785.
V podjetju Dachdeckerei Altenbur-ger-Balk GmbH, Puchstrasse 133, Gradec iščejo dva delavca krovca--kleparja za delo v okolici Gradca. Plačilo 2000 € in več, odvisno od kvalifikacije in znanja. Zaželeno je znanje nemškega jezika. Informacije na tel. 0043664 1614398, Balk.
SKUPAJ PROTI DEMENCI 4
Kam po brezplačno pomoč?
Svetovalni telefon: 041726 klk
i
Vec o možnostih koriščenja različnih obtik pomoči osebam z demenco in njihovim svojcem vspodnjepodravski regiji In uveljavljanju različnih pravic (Iz socialnega ii| zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja in pravnih pravicah) lahko izveste na telefonski številki 041726 424 Svetovalnega telefona v programu Skupaj proti demenci. Oblikovan je Register usposobljenih prostovoljcev, ki so na razpolago vsem, ki bodo poklicali in dogovorili termin za druženja.
_Dom upokojencev Ptuj
App Store I ► Google play

Štajerski 1	rE	DNI	IK
www.tednik.si			
i3stajerskitednik		Stajerskitednik	
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radKrtednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radi<rtednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
	
StajerskiTEBm v digitalni knjižnici: www.dlib.s	IK si
Umrli so
Jožefa Golob, roj. Gričnik, Dornava 28a, roj. 1939 - umrla 29. septembra 2018; Ana Kozic, roj. Toplak, Ptuj, Ul. Heroja Lacka 5, roj. 1930 - umrla 11. oktobra 2018; Miroslav Korošec, Ptuj, Abramičeva ulica 13, roj. 1927 - umrl 13. oktobra 2018; Marija Cafuta, roj. Fošnarič, Ptuj, Zidanškova ulica 15, roj. 1942 -umrla 15. oktobra 2018; Slavica Čarman, Ptuj, Volkmerjeva cesta 9, roj. 1928 - umrla 14. oktobra 2018; Frančiška Mlakar, roj. Vratič, Kidričevo, Tovarniška cesta 6, roj. 1934 - umrla 16. oktobra 2018.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava na dom.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCI1.NICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:___
Pošta:
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj c Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Slovenija, Podravje • Alkoholizem: vse bolj pijejo tudi mlajši
Na zdravljenju kar polovica brezposelnih
V Sloveniji je po nekaterih podatkih z alkoholom zasvojenih okoli 200.000 ljudi, a se za zdravljenje odvisnosti odloči komaj slab odstotek zasvojencev. V Psihiatrični bolnišnici Ormož so lani zdravili okoli 150 takih, ki so se odločili tej odvisnosti narediti konec. Kot opažajo, je med njimi vse več mlajših. Najmlajši alkoholik, ki seje odločil za zdravljenje, je imel le nekaj čez 20 let.
»Alkoholizem je v Sloveniji ena od socialnih bolezni, ki je v primerjavi z drugimi državami bolj pereča. Eden od razlogov je zagotovo tudi ta, da je Slovenija vinorodna dežela. Marsikdo si vino prideluje sam. Ta problematika še posebej izstopa na štajerskem
koncu,« pojasni klinični psiholog, dr. Aleš Friedl iz Psihiatrične bolnišnice Ormož, ki še poudari, da alkoholizem ni bolezen posameznika, temveč prizadene celotno družino.
Podatki kažejo, da je med zdrav-ljenci kar polovica oseb brezposel-
Med mlajšimi, ki sc pridejo zdravit zaradi zasvojenosti z alkoholom, je opaziti trend kombiniranih odvisnosti, kot so protibolečinska sredstva, prepovedane droge in drugo, opaža dr. Aleš Friedl iz Psihiatrične bolnišnice Ormož.
nih. Pogosto pomoč poiščejo zaradi bolezenskih zapletov, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola, kot so težave z jetri, epileptični napadi in podobno. Telesno stanje zasvojencev je bistveno slabše kot pred leti, ugotavlja Friedl: »Morda tudi zato, ker če je oseba v delovnem razmerju, sodelavci opažajo kakšne probleme ima. Če pa ni v delovnem razmerju, pa ni take pozornosti okolice oziroma posameznik zna zmanipulirati okolico, češ da ni tako hudo z njim, da tudi vsi drugi pijejo, da pa on nima težav z alkoholom, da lahko preneha kadarkoli in podobno...«
Za zdravljenje se jih odloči manj kot odstotek
V Sloveniji naj bi živelo okoli 200.000 ljudi, ki imajo težave z alkoholom. A se za zdravljenje odloči zelo malo alkoholikov, na letni ravni od 1.200 do 1.300, torej niti en odsto-
tek. »Človeka mora nekaj pripraviti do tega, da se pride zdravit. Če ni nekega poriva od zunaj, se le malokdo sam od sebe odloči za zdravljenje. Ti zunanji motivi, če lahko tako rečem, so lahko tudi družinske težave oz. težave v partnerskih odnosih, različni prekrški in kazni v prometu, posredovanja na domu zaradi kršenja javnega reda in miru, posledično tudi plačilni nalogi, že omenjene bolezenske posledice ali pa od socialne službe, sploh pri starših, ki imajo manjše otroke, ko gre v odvzem otroka in namestitev v rejniško družino in podobno ... Vse to so ukrepi, ki nekoga prisilijo, da se gre zdravit,« nadaljuje Friedl in doda, da zdravljenje poteka na prostovoljni bazi.
Med zdravljenci velika
V»	VI »1
večina moških
Med zdravljenci je velika večina moških različnih starosti. Za zdravlje-
Slovenija • Fakin odgovoril na opozorila o pomanjkanju kadra
V zdravstvu v 10 letih 4.000 delavcev več
Minister za zdravje Samo Fakin je na jesenskem srečanju ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu poudaril, da seje reševanja težav v zdravstvu lotil na podlagi podatkov.
Ob tem je posvaril pred »nerazumnimi pričakovanji« glede dodatnih sredstev v zdravstvu. »Imamo finančni okvir, slovenski bruto domači proizvod. Odvisni smo od pri-
spevkov iz plač,« je dejal minister ter dodal, da vlada intenzivno razmišlja o transferju iz proračuna.
Vendar pa po njegovih besedah tudi denarja za enkratni dodatni
program ne bodo dali brez pogojev.
V	zdravstvenih ustanovah bodo morali najprej opraviti svoje redno delo, po besedah ministra vsaj šest ur in pol efektivnega dela dnevno. »Ljudi bo treba razporejati glede na potrebe delovnega procesa in potrebe pri bolnikih,« je poudaril minister.
Po Fakinovih besedah to ne sme veljati le za zdravnike, saj je na vsakega zdravnika vezanih še devet zaposlenih v zdravstvu. »V desetih letih se je število ur, ki jih zdravnik opravi z bolniki, zmanjšalo za najmanj en mesec na leto,« je opozoril.
V	zadnjih letih več medicinskih sester
Vsi sicer opozarjajo, kako malo je zdravstvenih delavcev, a podatki,
kot pravi minister, kažejo nasprotno, saj je zaposlenih v zdravstvu okoli 4.000 več kot pred desetletjem, medtem ko se število obravnav ni bistveno povečalo. »Tudi ko poslušam o pomanjkanju medicinskih sester, imam pred sabo podatek, da jih imamo v zadnjih letih zaposlenih 2.000 več,« je dejal Fakin. Dodal je, da je tudi vodstvom bolnišnic in sindikatom že povedal, da bodo pri reševanju odprtih vprašanj uporabljali številke. Tudi v javnih zdravstvenih zavodih se bodo morali začeti ukvarjati z ekonomičnostjo poslovanja, pravi minister. Zgolj računati, da »bo že kako«, po svarilih ministra ni sprejemljivo. »Ustaviti moramo izgube, nadzorni organi morajo ozavestiti, da izguba ni opcija. Ni dedka Mraza, ki bi pokril izgube,« je zaključil minister.
M.K.
Foto: Svet24
V času socializma se je zdravilo več ljudi
V ormoški bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 150 ljudi, ki se odločijo, da bodo obrnili nov list življenja, brez alkohola. Številka je sicer veliko manjša kot v preteklosti, opaža Friedl: »V času socializma, ko je bila bistveno manjša brezposelnost kot dandanes in je bilo torej več oseb zaposlenih, je bil tudi ta socialni čut za sočloveka bolj razvit. Iz tega razloga je prišlo na zdravljenje precej ljudi, ki so bili zaposleni in so zanje posredovale tudi delovne organizacije. Takrat je bilo število pacientov zaradi zdravljenja odvisnosti od alkohola večje kot danes.«
nje se odloča tudi vse več žensk, teh je približno petina, ter mlajših odvisnikov: »V primerjavi s 15-20 leti nazaj, ko so se zdravile predvsem osebe med 35. in 55. letom starosti, danes opažamo, da prihaja tudi veliko mlajših. Tako smo denimo imeli osebo, ki je prišla na zdravljenje, kmalu po 20. letu. Opažamo pa premike tudi v drugi smeri, saj se prihajajo zdravit tudi upokojenci, stari 65 let ali celo več,« še opaža klinični psiholog ter opozori, da je med mlajšimi, ki se pridejo zdravit zaradi zasvojenosti z alkoholom, opaziti trend kombiniranih odvisnosti, kot so protibolečinska sredstva, prepovedane droge ...
Malo je takih, ki jim uspe po prvem zdravljenju
Čeprav je pot iz odvisnosti zelo zahtevna in dolgotrajna, pa večini, ki se odloči za to, tudi uspe. A le malo je
takih, ki so uspešni že po prvem zdravljenju. »Manjšina bolnikov je uspešnih že po prvem, od pet do največ deset odstotkov. Mnogi so uspešni po drugem ali tretjem zdravljenju, nekateri po četrtem .« Približno pet odstotkov pa je takih, ki prekinejo zdravljenje.
In kako zdravljenje sploh poteka? »Bolnišnični program traja približno tri mesece, pri čemer je prvi mesec namenjen temu, da si bolniki fizično opomorejo, nadaljnja dva meseca pa, da uvidijo, v čem je problematika njihove odvisnosti. Po končanem bolnišničnem zdravljenju pet let obiskujejo še klube oz. društva zdravljenih alkoholikov. Po intenzivnem zdravljenju pa imajo prav tako možnost prihajati v našo ustanovo v tako imenovano dnevno oskrbo, se pravi, da prihajajo enkrat tedensko ali pa na sobotne kontrole - prvo leto po zdravljenju enkrat mesečno," je še razložil Friedl.
Monika Horvat
V g> >0
* ~ .í'V'A
pO p

a

Rojstva: Mojca Skrbinšek, Strelci 6, Mar-kovci - deklica Tia; Teja Lorger - deček Luka; Alenka Pignar - deček Jan; Polona Kozel - deček; Betina Lesjak - deklica Sia; Barbara Merc - deklica Ajda.
O
**
o
Poroka - Ptuj: Dejan Klasinc, Ptuj, Ul. 5. prekomorske 4, in Petra Hadžic, Mezgovci T> ^ ob Pesnici 53.
Lr} 'G gfi -C?: J f0 I
**
*
. :0, a*
Simon in Juda se s snegom prebudita
Danes bo dopoldne pretežno jasno z meglo po nekaterih nižinah. Popoldne se bo od severa zmerno pooblačilo. Burja na Primorskem bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 7, ob morju do 10, najvišje dnevne od 14 do 18 °C. V sredo bo večinoma sončno, na severu in severovzhodu pa bo pretežno oblačno, prehodno bodo manjše padavine.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek	Petek
23.10.2018		25.10.2018	26.10.2018
%			
6	5	7	4
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
16	20	14	20
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
V	^	V	A
Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
-OTO: M H