Glasilo „Slovenskega učiteljskega društva y Ljubljani". --- Urejuje: Jakob Dimnik, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani. St. 6. Ljubljana, 16. sušca 1897. XXXVII. leto. Vsebina: Poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1897. in o prošnjah učiteljstva za zboljšanje gmotnega stanja. — Vestnik. Geslo: „Ne nazaj, ne navzdol, ampak naprej in navzgor". Poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1897. in o prošnjah učiteljstva za zboljšanje gmotnega stanja. Visoki deželni zbor! Potrebščina normalno-šolskega zaklada za leto 1897. znaša po predlogu deželnega odbora ..................375 443 gld. finančni odsek pa nasvetuje ...........384.025 „ toraj več za................................8.582 gld. Ako se primerja nasvetovana potrebščina v znesku 384.025 „ s potrjeno potrebščino za leto 1896.........361.857 v se kaže, da je letošnja višja za ................22.168 gld. Ad I. nasvetovane plače v znesku ..........281.097 „ se z m a n j š a j o za ..... ................800 „ tako da znaša................................280.297 gld. ker se šoli na Šenturški Gori v kranjskem šolskem okraju in v Smartnem v ljubljanski okolici letos še ne bosta ustanovili ter vsled tega odpade plača za dva učitelja po 450 gld., skupaj 900 gld., nasprotno pa se je prvo učiteljsko mesto v Smartnem pri Litiji uvrstilo iz II. v I. plačilni razred in se tedaj v tem okraju zvišajo učiteljske plače za 100 gld. Ad 6. ad I. se opravilne doklade ......14.893 zmanjšajo za................................30 ali na ............................14.763 gld. ker se ne ustanovi šola na Senturški Gori. Aktivitetni užitki učiteljev ad I. v znesku . . . 338.635 „ se tedaj zmanjšajo za ........................830 „ ter znašajo ................ 337.805 gld. Pri nagradah (III.) se „odškodnine verouciteljem za vožnje" v znesku............. zvišajo za . . . . ......:..... tedaj na ................. za ekskurendo-šolo v Podkraju v Radeškem okraju. Pri naslovu (2.) „Podpore vsled bolezni in druzih nezgod" nasvetuje deželni odbor za podpore vsled bolezni kot redni trošek ......... izredni trošek................ pa kot draginjske doklade ljubljanskim učiteljem. Finančni odsek predlaga redni trošek..... nespremenjen, kot izreden trošek pa mesto v račun postavljenih 2000 gld. za draginjske priklade učiteljem in učiteljicam v Ljubljani znesek ..... 1900 gld in za druge učitelje......... 9460 „ 3 223 , 52 „ 3.275 gld. 2.000 2.000 2.000 prištevši večjo potrebščino pod 2 ad III. in odštevši manjšo potrebščino ad I. skupaj ali več za skupaj 11.360 9.360 gld. 52 „ 9.412 gld. 830 „ 8.582 gld. 1.000 vec za . Nasprotno je pa tudi pokritje, kakor je razvidno v poglavju II. pod točko 5., večje za...... tako da se večji primanjkljaj znižuje na...... 7.582 gld. Izredna potrebščina v znesku 11.360 gld. nasvetuje se kot podpora ljudskemu učiteljstvu iz nastopnih razlogov. Vodstva mestnih ljudskih šol v Ljubljani in ljudskih šol v Šiški, na Viču in pri Sv. Petru v Ljubljani prosijo za podelitev draginjskih priklad ter utemeljujejo svoje prošnje s tem, da se je v Ljubljani in okolo Ljubljane življenje sploh in posebno stanovanje zelo podražilo. Obe prošnji podpira tudi c. kr. deželni šolski svet. Dalje segajoča je prošnja kranjskega ljudsko-šolskega učitelj stva za zboljšanje gmotnega stanja. (Dzb. št. LXVIII.) Prosilci navajajo v svoji prošnji, kako se je podražilo življenje od zadnje ureditve učiteljskih plač in kako pomanjkanje trpe ljudski učitelji. Sedanji dohodki niso samo nezadostni, ampak tudi neprimerno razdeljeni, ker je med najnižjo in najvišjo plačo stalno nameščenih učiteljskih oseb razloček 430 gld. ter je prav lahko mogoče, da marsikatera učna oseba prav lahko ostane do svojega vpokojenja v IV. plačilni vrsti z letno plačo 450 gld. Po zakonu z dne 29. listopada 1890. 1., dež. zak. št. 23. število boljših služeb ni v nikaki pravi razmeri s službami nižjih plačilnih vrst. Polovica učiteljev in učiteljic je v IV. plačilni vrsti, v I. pa samo 5°/o in v II. 10°/o. Velik razloček med dohodki posameznih učnih oseb je popolnoma neosnovan. Prikladnejši in pravičnejši bi bil osebni sistem. Kranjsko ljudsko-šolsko učiteljstvo prosi tedaj: ,1.) Visoki deželni zbor kranjski naj blagovoli uravnati letne dohodke ljudskemu in meščanskemu učitelj stvu po vsej deželi brez izjeme tako, da bodo jednaki onim c. kr. uradnikov v 11. in 10. plačilnem razredu za učiteljstvo ljudskih šol ter v 10. in 9. plačilnem razredu za učiteljstvo meščanskih šol po zakonskem načrtu, kakoršnega je sprejela visoka državna poslanska zbornica. 2.) Predno stopi ta uravnava v veljavo, naj blagovoli podeliti visoki deželni zbor kranjski vsaki učni osebi, katera ima izpričevalo učne usposobljenosti, draginjsko doklado letnih 150 gld. 3) Službena leta naj se vsled težavnega in napornega dela, ki ga ima učitelj in učiteljica pri vzgoji in pouku, skrčijo na 35 let, uštevši ludi leta začasnega službovanja. Po § 62. deželne postave z dne 29. mal. travna 1873. 1., dež. zak. št. 22, oddelek IV., določuje v zmislu § 56. državnega zakona z dne 14. vel. travna 1869. drž. zak. št. 62, V. oddelek, da se šteje tisti službeni čas v pokoj postavljenemu, katerega je, prebivši preskušnjo učne usposobljenosti, služil na kaki javni šoli. Določba tega § zadene hudo one starejše učitelje, kateri so službovali pred sedanjim državnim šolskim zakonom. Oni niso bili krivi, da po preteku 2 let niso smeli iti k drugi skušnji, kakor je sedaj postavna določba ; delali so drugo skušnjo, kadar je dovolil v to v prvi vrsti dotični dekan, pri katerem so morali delati tudi „Vorprüfung" in višji šolski ogleda. Tako so morali čakati nekateri po 5, pa tudi po 10 let, predno so jih pustili k drugi izkušnji. Zato prosimo, da bi se izpremenila zgoraj označena postavna določba tako, da bi se v pokoj postavljenemu uštela vsa začasna službena leta." V tej peticiji, katero je podpisalo nad 400 učiteljev in učiteljic, zahteva tedaj učiteljstvo, .da se uravnajo letni dohodki učiteljstva tako, da bodo ljudski učitelji in učiteljice brez izjeme dobivali take 6* prejemke, kakor državni uradniki 11. plačilnega razreda po novem zakonu, meščansko učiteljstvo pa prejemke državnih uradnikov 10. razreda Akoravno se ne more tajiti, da sedanji dohodki kranjskega uči-teljslva nikakor ne zadoščajo sedanjim razmeram in potrebščinam, in ugledu učiteljskega stanu, da je tedaj nujno potrebno, da se zboljša gmotno stanje učiteljstva, deželni zastop vender ne more prezirati sedanjega zelo neugodnega položaja deželnih financ, marveč mora skrbeti tudi za pokritje višje potrebščine za učiteljstvo. Navzlic temu, da so učiteljske plače v resnici zelo nizke, narašča potrebščina vsled naravnega razvoja ljudskega šolstva — pomnožitve šol in učiteljskih oseb — od lela do leta Vsa potrebščina za ljudsko šolstvo je znašala po dejanskem vspehu: leta 1893.................. 327.656 gld. , 1894.................. 342.875 „ „ 1895.................. 355.967 „ ter se je povišala v dveh letih za okroglo 28.000 gld. ali za 14.000 gld. na leto. Preliminovana potrebščina za leto 1896. znaša . . 361.857 „ in za leto 1897. po predlogu deželnega odbora .... 375.443 „ dočim deželni dohodki ne rasejo v tej razmeri. Seveda se s časom tudi šole in učiteljske osebe ne bodo več tako množile, kakor se množe poslednja leta. Tačas je na ljudskih šolah 599 učiteljskih oseb, od katerih pripada: 1.) v I. plačilno vrsto (700 gld.) 5°/o = 30 učiteljev, 2.) v II. „ (600 „ ) 10°/o = 61 3.) v III. „ „ (500 „ ) 35 °/o = 208 4.) v IV. „ „ (450 „ ) 50°/o = 300 Po proračunu za leto 1897. znašajo aktivitetni prejemki učiteljev............... 297.213 gld. in po odbitku prihrankov za 80 začasnih učiteljev po 90 gld............... 7200 gld. ter 3°/o interkalarja.........8916 „ skupaj . 16.116 „ še . . 281.097 gld. Vprašanje nastane tedaj, koliko bi znašala ta potrebščina, ako se hoče učiteljstvu vstreči ter mu določiti plačo, kakor jo bodo dobivali državni uradniki XI. činovnega razreda po novem zakonu, ki pa še ni potrjen. Plače v tem razredu bodo znašale po 800, 900 in 1000 gld. Najvišjo plačo 1000 gld. bode prejemal uradnik, kadar do-služi 8 let v istem razredu. Ako se pa pomisli, da se uradniki v tem razredu rekrutirajo skoro zgolj iz podčastnikov, ki so doslužili 12 let pri vojakih, dobodo tedaj plačo 1000 gld. še-le po dostanih 20. letih v državni službi. Ako odštevamo od 600 učiteljskih mest poprečno število 80 začasnih in pomožnih učiteljev, kateri bi morali razmerno dobivati kakih 500 gld. na leto, preostaja 520 učiteljskih oseb, katere je praviloma po petih letih uvrstiti v višjo plačilno vrsto, tako da bi bilo največ učiteljev v najvišji plačilni vrsti letnih 1000 gld. Na tej podstavi bi potrebščina približno znašala: 1.) 300 učiteljskih moči po 1000 gld...... 300.000 gld. 2.) 110 „ „ „ 900 „ ..... 99.000 „ 3.) 180 „ „ „ 800 „ ..... 88.000 „ 4.) 80 začasnih učiteljskih moči po 500 gld. . 40.000 „ skupaj . . 527.000 gld. in odštevši 3°/o interkalare.......... 15.800 „ še . . 511.200 gld. Po proračunu deželnega odbora znaša potrebščina za 1. 1897.................. 281.100 , tedaj manj za okroglo . . 230.000 gld. Pri tem računu se pa ni oziralo na X. činovni razred. Samo za pokritje te višje potrebščine bi trebalo 15 °/o deželne naklade na vse direktne davke, kateri znašajo 1,567.105. Ako potrebščini za plače v znesku...... 511.000 gld. prištevamo še druge potrebščine po proračunu v znesku 94.000 „ bi potem znašala vsa potrebščina za ljudske šole . . . 605.000 gld. V pokritje tega bi tedaj trebalo samo za ljudske šole 39°/o do-klade na vse predpisane direktne davke. Take trajne obremenitve pač ne prenaša naša dežela, ako se pomisli, koliko je trpela po potresu in koliko mora prispevati za dobrodelne, cestne in kulturne namene. Takih prihodkov nimajo ljudski učitelji tudi v najbogatejših deželah Avstrije. S tem pa ni rečeno, da se za kranjske učitelje ne bode ničesar storilo. Nasprotno se bode moral deželni odbor resno baviti s tem vprašanjem ter iskati sredstev, s katerimi bode mogoče zdatno zbolj-šati gmotno stanje našega učiteljstva. Ozirati se nam je na druge sosedne dežele, posebno na Štajersko, kjer so učitelji zdatno bolje plačani in kamor naši pripravniki radi odhajajo. Naša učiteljišča ne smejo postati zavetišče duševno in gmotno onemoglih dijakov. Ker se tudi drugim stanovom zboljšuje gmotno stanje, ne bodemo mogli pri tem važnem stanu preveč štediti, drugače nam bode vedno bolj primanjkovalo dobrega naraščaja, učiteljev iz poklica. Današnje razmere pri učiteljstvu na Kranjskem niso posebno vabljive za nadarjenejše dijake, se posvetiti temu stanu. Kdor more, gre drugam. Ako pa pregledamo dotične zakone posameznih dežel, s kojimi so urejene učiteljske plače in koji zakoni so pač že večinoma nad 20 let stari, vidimo, da so tudi v mnogih drugih deželah učitelji prav slabo plačani. V Dalmaciji znašajo učiteljske plače v treh razredih po 350, 450 in 500 gld.; na Predarlskem po občinah: 300, 400 in 600 gld.; Goriško, Tirolsko in Bukovina* jednako: 400, 500 in 600 gld.; Galicija: 300, 350, 400, 450, 500, 600, 700, 800 in 900 gld.; Moravsko 500 in 600 gld. (zakon z dne 24. prosinca 1870.); Sle zija: 500, 600 in 700 gld. (zakon z dne 28. svečana 1870.); Češko: 400, 500, 600 in 700 gld., za Prago: 500 — 800 gld. (zakon z dn6 19. grudna 1875 ); Gorenje Avstrijsko (zakon z dne 23. prosinca 1870.); 600, 700 in 800 gld. in 6 petletnic po 50 gld.; Dolenje Avstijsko (zakon 2. rožnika 1894.): I. kategorija za ljudske učitelje in učiteljice: 700 (50°/o), 800 (30°/o) in 900 (20 °/o); II. kategorija za učiteljice in nadučiteljice: 700 in 800 gld. po 50 °/o); III. kategorija za podučitelje in podučiteljice: 500 in 600 gld.; Dunaj (zakon z dne 27. grudna 1891.): za učitelje, učiteljice, nadučitelje in nadučiteljice na ljudskih šolah: 800, 900, 1000, 1200 in 1300 gld., za podučitelje: 600 in 700 gld.; Istra (zakon 3. listopada 1874.); I. razred 10°/o....... 600 gld. II. „ 40°/o....... 500 „ III. „ 50°/o....... 400 „ in službene doklade po 60 gld. na leto. Koroško (zakon z dne 27. vinotoka 1871.): 480, 540, 600 in 700 gld. Sedaj v I. razredu (700 gld.) 75, v II. razredu 100 učiteljev i. t. d. (pri nas 30 oziroma 60), 6 petletnic po 50 gld.; Štajersko (zakon 3. vel. travna 1874., št. 32.): 550, 600, 700 in 800 gld. (Gradec 900 gld.), 6 petletnic po 10°/0 poslednje plače, tedaj po 55, 60, 70 in 80 gld. Leta 1895. je pa deželni zbor štajerski sklenil, da se opusti IV. razred s 550 gld., da se slabše plačanim učiteljem do definitivne uravnave te zadeve dajo nagrade ter je v to svrho za 1. 1895. privolil kredita 66.669 gld. v .... Število učiteljskih mest v posameznih razredih ni omejeno, razvrstitev pristoja deželnemu šolskemu svetu sporazumno z deželnim odborom. V sosednji deželi na Štajerskem, na katero se moramo v prvi vrsti ozirati, znaša tedaj najnižja plača za stalnega učitelja in učiteljico 600 gld. Pri nas vzbuja največjo nezadovoljnost to, da je polovica učiteljev v IV. plačilni vrsti z letno plačo 450 gld., v L vrsti (700 gld.) pa samo 5°/0 in v II. vrsti (600 gld.) samo 10°/o. Nujno potrebno je, da se vsaj opusti IV. plačilni razred s 450 gld. in da se število učiteljskih mest v I. in II. razredu primerno zviša. Ako se hoče to storiti ter uvrstiti n. pr. v I. razred 10°/o, v II. 20°/o učiteljskih oseb, začasnim učiteljem pa še pustiti plačo letnih 360 gld., bi znašala potrebščina za učiteljske plače (brez starostnih, opravilnih in drugih doklad) po odbitku 3 °/o interkalara 303.400 gld. dočim se za letos predlaga........... 281.097 „ Pri takej uredbi bi se tedaj učiteljske plače zvišale na leto za okroglo............... 22.000 gld. S tem bi bilo pri naših skromnih razmerah učiteljstvu vsaj nekoliko vstreženo. Na tako daleč segajočo uredbo plač, kakor jo zahteva uči-teljstvo, pa ni moč misliti. Sprožila se je dalje misel, da bi se tudi pri učiteljstvu uvel personalni sistem. Načelno se mora priznavati, da bi bila taka organizacija gotovo umestna in šolstvu na korist, kajti brez dvojbe je šolstvu na kvar, ako se učitelji, kateri so se privadili na kak kraj, tam ustanovili svoj dom ter popolnoma vstrezajo zahtevam šole in se priljubijo ljudstvu, pulijo za druga mesta, da si s tem zboljšajo svoje gmotno stanje za 50 ali 100 gld. na leto 1 . Poudarjalo se je osobito, kako važno in odgovornosti polno je mesto učitelja na jednorazrednicah. Vprašanje o personalnem sistemu je težavno, treba je natančnih študij in računov glede na financijelni vspeh. Da se deželni odbor bavi s temi vprašanji, z uravnavo učiteljskih plač in prenaredbo zadevajočih zakonov, predlaga se resolucija I. Ad II. prosi učiteljstvo, da se, dokler se plače ne uravnajo potom zakona, vsaki učni osebi, katera ima izpričalo učne usposobljenosti, podeli draginj ska doblada letnih 150 gld. Tudi tu nastane vprašanje, koliko bi uplivala taka doklada na deželne finance. Ako od 600 učiteljskih oseb odštevamo 80 začasnih učiteljev in učiteljic, jih ostaja še 520, katerim naj bi se podelila draginjska do-klada letnih 150 gld. To bi znašalo na leto 78.000 gld. in ako bi tudi začasnim učiteljem hoteli dodati kakih 40 gld. — na leto nad 81.000 gld. Da tega danes naša dežela ne prenaša, mora biti jasno vsakemu, kdor le količkaj pozna današnje finančno stanje dežele. Navzlic temu, da se priznava nujna potreba zboljšanja gmotnega stanja našega uči-teljstva, vprašati se moramo, kako daleč smemo in moremo iti pri današnjih razmerah? Tu se nam je ozirati pred vsem na one učiteljske osebe, katere so najslabše plačane, to je na učitelje in učiteljice IV. plačilne vrste s 450 gld. na leto. Takih je okolo 220 in ako jim dovolimo doklade samo po 50 gld., tako da bode vsaj vsak definitivno nastavljen učitelj dobival po 500 gld. na leto, se s tem potrebščina za učiteljske plače poviša za 11.000 gld. Razven tega so podpore nujno potrebni oni učitelji III. in deloma tudi II. plačilnega razreda na večrazrednicah, kateri nimajo niti prostega stanovanja niti opravilnih doklad, ampak so vezani na golo plačo 500, oziroma 600 gld. Takih učiteljev je sedaj 62, za katere bi podpora letnih 50 gld. znašala 3.100 gld. Predlog, da se tem učiteljem in vsem stalno nameščenim učiteljem in učiteljicam IV. plačilne vrste dovoli podpora letnih 50 gld. in dovoli v to svrho kredit 14.100 gld., je ostal v manjšini1) ter se je z večino sprejel predlog, da se ta podpora dovoli v znesku po 30 gld. ter dotični kredit zniža na 8460 gld. Razven tega se nasvetuje kredit 1000 gld. za one učitelje, ki so voditelji šol, katerih po obstoječem zakonu za sedaj ni moč uvrstiti v višji plačilni razred. Katerim učiteljem se da podpora in koliko, določa deželni šolski svet dogovorno z deželnim odborom. Glede učiteljev in učiteljic v Ljubljani je opomniti, da imajo učitelji I. plačilne vrste stanarine po 120 gld. na leto,2) II. vrste po 100 gld. in III. vrste po 80 gld. Deželni šolski svet je nasvetoval, da se jim z ozirom na znano draginjo dovoli po 50 ali 60°/o doklado k stanarinam. Finančni odsek pa predlaga draginjske doklade tako, da bodo dobivali učitelji II. in III. plačilne vrste s stanarino vred skupaj jednako po 150 gld., učitelji I. vrste pa po 160 gld., in to radi tega, ker pri stanovanjih učiteljev pri posameznih vrstah ne more biti mnogo razlike. Na učitelje, kateri imajo prosto stanovanje ter so pri sedanjih *) Finančni odsek je predlagal po 30 gld. za učitelje in učiteljice; na predlog g. poslanca Globočnika je pa zbor dovolil učiteljem po 50 gld. in učiteljicam pa po 30 gld. 2) Voditelji 120 gld. učitelji pa le 100 gld. Uredn. najemninah v Ljubljani mnogo na boljšem, nego tisti, ki dobivajo samo stanarino, se pa ni moglo ozirati. Finančni odsek tedaj nasvetuje: Visoki deželni zbor skleni: „Učiteljstvu ljudskih šol dovoljujejo se nastopne podpore, oziroma draginjske doklade, in sicer: I. Vsem že sedaj stalno nameščenim učiteljem IV. plačilnega razreda po 50 gld. skupaj........... 5,500 gld. učiteljicam pa po 30 gld., skupaj......... 3.300 „ II. Vsem stalno nameščenim učiteljem II. in III. plačilnega razreda izven Ljubljane, kateri ne uživajo na-turalnega stanovanja, podpore po 50 gld., skupaj . . . 3.100 „ III. Vsem stalno nameščenim učiteljem v Ljubljani, ki ne uživajo naturalnega stanovanja ali niso trajno na dopustu, draginjske doklade in sicer: 1.) šolskima voditeljema I. plačilnega razreda po...............40 gld. 2.) učiteljem 1. in II. plačilnega razreda po 50 „ 3.) učiteljem III. plačilnega razreda po 70 „ 4.) učiteljicam I., II. in III. plačilnega ra- reda po...............30 „ 5.) šolskemu slugi Štefanu Bencina ... 30 „ vsem skupaj . . 1.900 „ IV. Za druge stalno nameščene učitelje II. in III. plačilnega razreda, ki so voditelji ljudskih šol, katerih z ozirom na § 3. zakona z dne 29. listopada 1890. št. 23, dež. zak. sedaj ni moč uvrstiti v višji plačilni razred, kredit v znesku............... 1.000 „ iz kojega določa podpore c. kr. deželni šolski svet dogovorno z deželnim odborom, ozirajoč se na važnost posameznih šol, na odgovornost dotične službe in na krajne razmere. V. Navedene podpore, katere dotičnim učnim osebam ne dajo nikake pravice do višjih plač, je izplačati v polnem znesku dne 1. mal. srpana 1897. 1. Vse te podpore znašajo.......... 14.800 „ dočim predlaga deželni odbor samo........ 2.000 „ tako da se nasvetuje večja svota za....... 12.800 gld' Ad III. Učiteljstvo končno prosi, da se službena leta skrčijo na 35 let, vštevši tudi leta začasnega službovanja. Glede tega zahtevka je opomniti, da je vis. dež. zbor že 9. prosinca 1896. 1. sklenil resolucijo, s katero se je deželnemu odboru naročilo, „da naj da po kakem strokovnjaku na zavarovalno-tehnični podlagi izračuniti, kakšne obveze prevzame dežela za bodočnost glede učiteljskega pokojninskega zaklada z ozirom na sedanji status upravičencev in na verojetne spremembe v njem." Deželni odbor se je potem obrnil do c. kr. deželne vlade s prošnjo, da naj bi to vprašanje presojeval zavarovalno-tehnični departement c. kr. ministerstva za notranje reči, ker je le na ta način mogoče za-dobiti popolnem zanesljive podatke. Kakor je razvidno iz letnega poročila, je imenovano mini-sterstvo z dopisom 30. rožnika 1896. L, št. 21353, odgovorilo, da je pripravljeno ugoditi navedeni prošnji, ako se more stvar odložiti še do prihodnjega leta, to je do letos. Deželni odbor je temu pritrdil. Pričakovati je tedaj, da deželni odbor v prihodnji sesiji predloži potrebne podatke glede zavarovanja in eventuvalno stavi o tem konkretne predloge. Tedaj bode tudi prilika izreči se o spremembi sedaj veljavnih določil glede pokojnin, osobito glede učiteljskih udov in sirot. Glede vštevanja službenih let se prosilci za sedaj opozarjajo na to, da tudi državni uradniki z univerzitetnimi študijami, kateri tedaj nekoliko let pozneje pridejo do službe, celo po novem, sicer jako ugodnem državnem pokojninskem zakonu še le po 40 letnem službovanju dobodo polno pokojnino. Katera leta so vštevati v službeno dobo pri učiteljih, določa § 62. deželnega zakona z dne 29. mal. travna 1873., št. 22., dež. zak., (§ 62.) in državni zakon z dne 14. vel. travna 1869., drž. zak. št. 62., in sicer § 56. Ravnati se je tedaj v obče po tistih pravilih, katera veljajo za državne uradnike. Prenaredbe so mogoče le potom zakona. Predno se morejo take prenaredbe vršiti, ki glede, financijelnih posledic lahko globoko segajo, treba je natančnih podatkov in presojevanja o tem, kako je spraviti že veljavna zakonita določila v soglasje s državnim zakonom. Ker se v tej zadevi že vrše obravnavanja z c. kr. deželno vlado, finančni odsek za sedaj ne more staviti posebnih nasvetov ter se sklicuje na resolucijo dne 9. prosinca 1896. V koliko se proračun za leto 1897. spreminja, je razvidno iz nastopne tabele. Potrebščina. I. Aktivitetni užitki učiteljev. Plače: 1. Šolski okraj postojinski, neizpremenjeno 2. Šolski okraj kočevski neizpremenjeno . 3. Šolski okraj krški, neizpremenjeno . . 4. Šolski okraj kranjski po predlogu dežel- nega odbora ......... Ker se šola na Šenturški Gori letos ne bode ustanovila, odpade predlagana plača za učitelja v znesku .... 30.773 gld. 450 ter se nasvetuje samo ........... 5. Šolski okraj Ljubljana (mesto), neizpremenjeno . . 6. Šolski okraj ljubljanski (okolica): Predlagana svota.......25.913 gld. Bedna gld. 30.800 31.426 28.580 30.323 24.850 se zmza za 450 ker se radi pomanjkanja šolskega poslopja v Šmartnem šola letos ne bode ustanovila ter se nasvetuje..... 7. Šolski okraj litijski: Deželni odbor predlaga..... Ker se je I. učiteljsko mesto štiriraz-rednice v Šmartnem pri Litiji uvrstilo iz II. v I. plačilni razred, se zviša potrebščina v tem okraju za . . . tedaj na........... 8. Šolski okraj logaški, neizpremenjeno 9. Šolski okraj radovljiški, neizpremenjeno 10. Šolski okraj novomeški, neizpremenjeno 11. Šolski okraj kamniški, neizpremenjeno 12. Šolski okraj črnomaljski, neizpremenjeno 19.620 gld. 100 19.720 22.870 21.211 22.720 20.050 18.400 skupaj . . Po odštetih prihrankih za osemdeset začasnih učiteljev po 90 gld........ 7.200 gld. in 3°/o interkalarja ....... 8.916 „ ostaja še . Dopolnilne doklade k plačam........ Osobne doklade............. Starostne doklade ............ Dopolnilne doklade k službenim dokladam . . . Opravilne (poslovne doklade) .... 14.793 gld se znižajo za...........30 , iz pod točko 4. ad 1 navedenega razloga ter se svetuje.............. Dopolnilne doklade k opravilninam..... Stanarine za ljubljanske učitelje in 2 veroučitelja Vsota ad I. 280.297 37.112 Izredna gld. 25.463 — 296.413 — 16.116 1.100 1.250 453 II. Dotacije. 1. Za uršulinsko šolo v Ljubljani, neizpremenjeno . . 2. Verskemu zakladu za jedno učiteljico, neizpremenjeno Za šolo šolskih sester v Novem Mestu, neizpremenjeno Za dekliško šolo šolskih sester v Repnjah, neizpremenjeno ................ Za dekliško šolo šolskih sester v Trnovem, neizpremenjeno ................ Za šolo v Podgrajah isterskemu deželnemu odboru . Vsota ad II. po predlogu deželnega odbora . . Skupaj gld. 30.800 31.426 28.580 30.323 24.850 25.463 19.720 22.870 21.211 22.720 20.050 18.400 296.413 16.116 280.297 1.100 1.250 37.112 453 14.763 14.763 14.763 — 250 250 2.580 2.580 2.580 334.752 3.053 337.805 2.868 2.868 140 — 140 1.150 — 1.150 500 — 500 800 _ 800 200 — 200 5.658 — 5.658 Po trebščina. III. Nagrade in podpore. Nagrade: 1. Veroučiteljem štirirazrednih šol, neizpremenjeno . . 2. Odškodnine za vožnje veroučiteljem . 3.223 gld. se zvišajo za...........52 „ za excurrendo-šolo v Podkraju v okraju radeškem ter se nasvetuje ..... ......... 3. 5 pomožnim učiteljem v Ljubljani po 400 gld. neizpre- menjeno ................ 4. 6 frančiškanom v Novem Mestu, neizpremenjeno . 5. Frančiškanu kot vodji deške šole v Novem Mestu opra vilno doklado, neizpremenjeno....... 6. Šolskemu slugi v Ljubljani, neizpremenjeno . . . 7. Šolskemu slugi v Novem Mestu, neizpremenjeno . 8. Za vzdrževanje rednih šol za silo, neizpremenjeno 9. Za druge šole s tem poukom, neizpremenjeno . . 10. Za excurrendo-šole, neizpremenjeno...... 11. Za pouk v kmetijstvu, neizpremenjeno .... 12. Za pouk v ženskih ročnih delih v šolah na ljubljan skem barju, neizpremenjeno ....... 13. Za druge šole s tem poukom, neizpremenjeno . . 14. Za namestovanje in sicer: a) posvetnim učiteljem za pouk veronauka, neizpremenjeno .............. b) obolelih in drugače zadržanih učiteljev in za pomnožene opravke, neizpremenjeno..... Podpore vsled bolezni in drugih nezgod, neizpremenjeno . . Draginjske priklade in druge podpore: 1. Draginjske priklade za učitelje in učiteljice v Ljubljani, ki nimajo naturalnega stanovanja in stalnega dopusta, in sicer: a) šolskima voditeljema I. plačilnega razreda po 40 gld......................80 gld. b) učiteljem I. in II. plačilnega razreda po 50 gld....................700 , c) učiteljem III. plačil, razreda po 70 gld. 700 „ d) učiteljicam I., II. in III. plačilnega razreda po 30 gld..............390 , e) šolskemu slugi Štefanu Benčina . 30 , skupaj 2. Podpore drugim stalno nameščenim učiteljem in učiteljicam, in sicer: a) vsem učiteljem IV. plačilnega razreda po 50 gld........ b) vsem učiteljicam IV. plačilnega razreda po 30 gld........ c) učiteljem II. in III. plačilnega razreda izven Ljubljane, kateri ne vži-vajo natural. stanovanja po 50 gld. d) drugim učiteljem in šolskim voditeljem II. in III. plačilnega razreda izven Ljubljane....... 5.500 gld. 3.300 , 3.100 1.000 skupaj Redna gld. Izredna gld. 3.520 — 3.275 2.000 1.050 50 300 80 4.260 2.585 1.600 60 1.000 1.800 465 — 4.000 — 2.000 — 1.900 12.900 Skupaj gld. 3.520 3.275 2.000 1.050 50 300 80 4.260 1.000 2.585 1.600 60 465 4.000 2.000 1.900 12.900 Vsota ad III. 25.245 17.600 42.845 93 Potrebščin a. IV. Pokojnine učiteljskih vdor, Bedna gld. Izredna gld. Skupaj gld. neizpremenjeno.............. 340 — 340 V. Miloščine, neizpremenjeno.............. 217 — 217 VI. Različni troški, in sicer: popotni in selitveni troški, povračila itd. 600 — 600 Povzetek: AktiVitetni užitki učiteljev.......... Dotacije ................ Nagrade in podpore ............ Pokojnine učiteljskih vdov.......... Miloščine......... Različni troški.............. 334.752 5.658 95 245 340 217 (»00 3.053 17.600 337.805 5.658 39.405 340 217 600 Glavna vsota potrebščine . . 366.812 20.653 387.465 Pokritje. I. Oblegacijske obresti Redno gid. Izredno gld. Skupaj gld. neizpremenjeno............. 3.847 — 3.847 II. Doneski: Aversum učnega zaklada, neizpremenjeno .... Od verskega zaklada, neizpremenjeno...... Od ljubljanskega škofijstva, neizpremenjeno .... Od cerkev in kapelic ljubljanske škofije, neizpremenjeno Od zapuščin po predlogu deželnega odbora............ 14.000 gld. Finančni odsek nasvetuje vsled večjih dohodkov poslednjjh let več za . . 1.000 „ 1.294 213 105 756 - 1.294 213 105 756 tedaj..... Od učiteljske ustanove Janeza VVittreicha, neizpremenjeno ................ Državni donesek, neizpremenjeno ....... Od deželnega odbora v Poreču za šolo na Ostrožnem Brdu, neizpremenjeno........... Od deželnega odbora v Gradcu za šolo v Motniku, neizpremenjeno............. 15.000 420 2.172 100 180 — 15.000 420 2,172 100 180 Vsota ad II................ 20.240 - 20.240 Doneski od dežele po prikladi na davke. » glej na koncu .............. - — — IV. Različni dohodki: Povračila in drugi slučajni dohodki, neizpremenjeno . Užitki od njiv, travnikov in gozdov, neizpremenjeno . 82 100 100 82 Vsota ad IV.........•............82 100 182 Pokritje. Bedno Izredno Skupaj Povzetek. gid. gid. gid. Vsota ad I................ 3.747 — 3.847 Vsota ad II............... 20.240 — 20.240 Vsota ad IV......., . ........82_100_182 Glavna vsota . . 24.169 100 24.269 Ako skupno pokritje primerjamo s potrebščino v znesku 366.812 20.653 387.465 se kaže primanjkljaja.......... 342.643 20.553 363.196 kateri naj se na podlagi § 2., 2. odstavek dež. zak. z dne 28. grudna 1884., poravna z 10°/« priklado na dokladi za deželni zaklad podvržene neposrednje davke, ki so po dvžavnem proračunn za leto 1896. predpisani z 1,567.105 gid. 10°/o šolska priklada znaša torej....... —_—_156.710 tako da bode pokriti iz deželnega zaklada še . . . — — 206.486 to je za 11.012 gid. več kakor leta 1896. Finančni odsek tedaj predi ga: Visoki deželni zbor skleni: 1.) Proračun normalnega šolskega zaklada za 1. 1897. s potrebščino................ 387.465 gid. in s pokritjem..............................24.269 „ tedaj s primanjkljajem..........................363.196 gid. se odobruje. 2.) V pokritje tega primanjkljaja se bode 1. 1897. pobirala 10°/o priklada na celo predpisano svoto vseh direktnih davkov, torej zlasti od rednega davka z vsemi državnimi prikladami vred, to je zemljiškega, hišno-najemninskega in hišno-razrednega davka, pridobitnega in dohodninskega davka po vsej deželi. Daljni nedostatek v znesku 206.486 gid. je pokriti iz deželnega zaklada. 3.) Deželnemu odboru se naroča, da sklepu pod točko 2. izposluje Najvišje potrjenje. 4.) V poglavju III. „Potrebščina" dovoljuje se c. kr. deželnemu šolskemu svetu virement po dogovoru z deželnim odborom. 5.) Potrebščine normalnega šolskega zaklada za leto 1896., katere bi utegnile nastati vsled pravokrepnih naredeb deželnega šolskega sveta dogovorno z deželnim odborom ter bi presegale proračun, je pokriti iz blagajniških preostankov z leta 1896. Resolucije. I. Deželnemu odboru se naroča: 1.) poučiti se natanko o tem, kako bi se dalo gmotno stanje kranjskega ljudskega učiteljstva zboljšati in osobito zakone z dne 29. mal. travna 1873, št. 22, 9. marca 1879, št. 13 in 29. listopada 1890, št. 23 dež. zak., času primerno izpremeniti; 2.) da v prihodnjem zasedanju vis. deželnemu zboru predloži načrt zakona, s katerim bi se deželni zakon z dne 28. grudna 1884, št. 1 (§ 2.) izpremenil tako, da bi se vsa potrebščina normalnega šolskega zaklada pokrivala s posebno šolsko naklado. II. Visoka c. kr. vlada se vnovič poživlja, da v svrho boljšega nadzorovanja šolstva čim preje imenuje posebnega deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem in da eventuvalno predloži načrt zakona glede stalnih okrajnih šolskih nadzornikov po vzgledu zakona z dne 8. rožnika 1892, št. 92, za Galicijo. III. Resolucija dr. Iv. Tavčarja: C. kr. vlada se pozivlje, da začne vsako leto doprinašati s primerno svoto za potrebščino ljudskega šolstva na Kranjskem, dež. odboru pa se naroča, da stopi s c. kr. vlado takoj v dogovor. V Ljubljani, dne 19. svečana 1897. Dr. Papež, načelnik. Fr. Višnikar, poročevalec V e s t n L k. Odlikovanje. Ljubljanski župan g. Hribar je 7. t. in. na slavnosten način izročil diplomi meščanstva dvema starostama ljubljanskega učiteljstva, g. upok. voditelju L. Bel ar ju in voditelju Fr. Baktelju, in to v navzočnosti g. okr. šol. nadzornika Le v ca in vsega mestnega učiteljstva. Čestitamo na tem zasluženem odlikovanju! Več o tej slavnosti prihodnjič. Stalno razstavo učil na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani obiskujejo učitelji in neučitelji jako pridno. Vsak se izreče o nji pohvalno. Saj pa je tudi bogata, lepo, vzorno urejena in jako zanimiva. Vsak učitelj, vsaka učiteljica, ki pride v Ljubljano, naj si ogleda razstavo, a vsak se naj tudi trudi, da jo po svojih močeh obogati bodisi s kakoršnimkoli predmetom. Število obiskovalcev, ki se podpišejo v posebno knjigo, pa vendar še ni toliko, kolikoršno bi bilo lahko. Tovariši, storimo tudi na to stran vsak svojo dolžnost in pokažimo, da smo vneti za vsestranski napredek našega učiteljstva in šolstva! Prošnja. Ker se bode predsednik vdovskega učiteljskega društva, g. Stegnar, v kratkem preselil iz Ljubljane v Maribor, prosijo se vsi čast. člani tega društva, da vsa pisma in druge sem spadajoče vloge pošiljajo nadalje podpisanemu blagajniku pod naslovom : Vdovsko učit. društvo v Ljubljani, Zvezdarske ulice štev. 4. Istotako naj store gg. člani društva „Narodna Šola". Ob jednem se naznanja vsem vdovam in sirotam vdovskega učiteljskega društva, da svoje pobotnice vlože dne 1. mal. travna pri podpisanem blagajniku, ki jim bode izplačal zapadlo pokojnino, oziroma vzgojnino. One gg. člane pa, ki še do danes niso vposlali letniue pro 1897 prosimo, da store to vsaj do 1. mal. travna, da jih ne bode treba še posebe tirjati. Saj jim je vendar znano, da napravlja to obilo nepotrebnega dela, društvu pa — stroškov. J. Cepuder, blagajnik. «Učiteljski Tovariš» izhaja na 1 poli male osmerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva» plačajo na leto 2 gld. naročnine in 1 gld. udnine. Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljani, Šubičeve ulice št. 3; naročnino pa prejema gospod Fran Crnagoj v Ljubljani (na Barju). Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o. Oznanila in poslanice se računijo za celo stran 10 gld., pol strani 6 gld., x/s strani 4 gld., strani 3 gld., x/s strani 2 gld. Manjši inserati po 15 kr. petit-vrsta. Večkratno objavljanje po dogovoru. Brata Eberl, tovarna oljnatih barv, firneža in lakov; pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice v Ljubljani, v Frančiškanskih ulicah št. 4. prevzameta vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbinska in pohištvena dela. Slavnim krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom priporočata nebliščeči lak za šolske table. Delo reelno in fino, izvršitev točna in po najnižjih cenah. (2-4) ,MJtLM. iXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Gričar &c Mejač Ljubljana, Prešernove ulice št. 9 X priporočata svojo bogato zalogo izgotov- X ljene moške in ženske obleke v vsaki G velikosti ter najboljše perilo in zavrat- X niče po najnižji ceni. X Kdor si kupuje obleko, ogleda naj $ si najprvo najino zalogo. x Naročila po meri se izvršujejo točno X in ceno na Dunaju. X Ilustrovani ceniki se razpošiljajo franko g X in zastonj. (3—4) X X P. i. ueiteljstTii znižane cene. g XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Franc Čuden urar v Ljubljani, Mestni trg št. 25. priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur, bu-dilnikov, prstanov, uhanov, šivalnih strojev od 25 gld. naprej, bi-ciklov od 125 gld. naprej. Popravila se izvršujejo natančno in točno. Novi cenovniki na zahtevanje franko in zastonj. (4—4) Ivan E. Weixl v Kamnici pri Mariboru priporoča svoje higij., c. in kr. | priv. šolske klopi in dovoljenje za f njih ponarejanje po nizki ceni. — Ta sestav pridobil si je strokov- | njaško in zdravniško simpatijo | povsem, in je vpeljan že v mnogih \ šolah avstrij.-ogers. dežel in tudi l Nemške države. (5—3) f Razgled gratis in franko. lzdavatelj in lastnik: Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Tisek R. Miličeve tiskarne v Ljubljani.