AÑO (LETO) XXII. (16) No. (štev.) 2 BUENOS AIRES 10. januarja 1962 ■v v '■ ‘§3 Boslette tn novoletne Hoj interesov v Kongu poslanice Iz Vatikana, Washingtona, Moskve, iz Londona, Pariza in Bonna in iz vseh prestolnic sveta, svobodnih in zasužnjenih dežel, so tudi ob koncu lanskega leta, kakor vsa leta prej, radijske in televizijske postaje prenašale božične in novoletne poslanic© papeža Janeza XXIII. in predsednikov vlad. Predsedniki so voščili drug drugemu osebno in svojim in drugim narodom.: mir, blagostanje in lepšo bodočnost v letošnjem letu 1963. Zaradi vsakoletnega ponavljanja iz-gledajo božična in novoletna voščila državnikov na prvi pogled med seboj podobna in skoro vedno enaka. Iz vseh zveni želja po miru, blagostanju in napredku, če jih pa natančneje beremo, lahko ugotovimo, da izražajo, vsaj zadnje, dva pogleda na svet: duhovni in materialni. Izključno duhovnega značaja, popolnoma nesebična, prežeta ljubezni do bližnjega in dobrobiti vseh narodov, brez ozira na rasno ali versko pripadnost, je samo papeževa poslanica. Janez XXIII- ni brez razloga poudaril, da „ni filozofskega študija in ne oblike sistema modernizacije, ki bi 'imela kakršno koli vrednost, če se duša popolnoma ne preda vplivu božje luči in milosti. V Betlehemu se je rodil arhitekt miru- V Betlehema se začenja novo poglavje zgodovine in civilizacije. Iz Betlehema prihaja tisto, kar nam omogoča živeti v družbi, premagovati sebičnost, odpuščat; in zmagovati v popolnem bratstvu.“ Samo tak0 je možno sodelovanje med narodi, na katerem koli področju, tudi'v vesoljskih podvigih, na katere je še' posebej opozoril ¡sv. oče. Vesoljnost Cerkve pač obsega naš planet in vesolje okoli njega. Poslanice vseh drugih državnikov pa se, kar je sicer naravno, toda ne izključno dopustno, bavijo v glavnem le z materialnim napredkom ali nazadovanjem. človeštva. Te lahko razdelimo v 'štiri vrste, kakor je pač razdeljen svet sam v sebi: poslanice državnikov cvetočih zahodnih velesil, poslanice diktatorjev od komunizma zasužnjenih dežel, poslanice vodij zaostalih držav in poslanico Čangkajška, edinega vladajočega emigrantskega državnika- Tako Kennedyjeva, kakor De Gaul-lova, Adpnauerjeva ali Macmillanova poslanica, vse ugotavljajo, da je bilo preteklo leto za njihove države leto na-dialnjega materialnega napredka, leto dobljenih in nedofoljenih bitk v živčni j vojni s komunizmom., toda vendar leto, j v katerem je mogoče zaključiti pozitiv- ! no bilanco vsaj pod enim in to glav- j nim stolpcem: vojna. Te ni bilo. Pozitivno je bil zaključen tudi drugi • stolpec takoj zraven prej omenjenega: j odločen nastop proti komunističnim na- | Črtom •— Kuba! — je razgalil v Mo- 1 skvi tako skrbno skrivano tajnost: } strah je lastnost tudi rdeče tovarišije. ! Nadalje poslanice državnikov zahoi-nih sil preveva, in to po vsej pravici zaradj uspehov v minulem letu, svetel pogled v bodočnost njihovih držav na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju. De Gaulle' poziva na okrepitev dela še 'za politično združitev Zahodne Evrope, Adenauer tudi na vojaško okrepitev Zahodne Nemčije in trdno povezanost med zavezniki. Državicam Beneluxa ostaja zagotovljeno blagostanje v sklopu, v katerega so se po drugi svetovni vojni povezale. Izza železne zavese pa so vsakoletne novoletne poslanice v bistvu enake. Značaj komunizma jim, kroji besedilo. Ker se komunizem v bistvu ne more spremeniti, sicer bi prenehal biti komunizem, tudi poslanice njegovih vodij ponavljajo iz leta v leto obljubo o bodočem, — in nikdar dosegljivem — raju na zem.lji. Tako tudi letos izjavljajo: Planiranja za lansko leto se niso izvršila v polnem obsegu, pa se bodo v letošnjem letu. Dvignili smo življenjsko raven naših ljudstev v primeri s prejšnjim letom in letos jo bomo še višje. Pri nas vlada svoboda, naša demokracija je demokracija, mi smo tisti, ki nas je izbrala usoda zgodovine, da ¡človeštvo osvobodimo. Vse to bi že zdavnaj dosegli, naše ljudske množice bi bolje živele, naša demokracija hi bila bolj demokratična, pri nas bj bilo lahko Vojaški oddelki ZN so ves pretekli teden nadaljevali vojaške operacije proti Katangi in dobili zadnja navodila za končno okupacijo in priključitev Ka-tange k ostalemu Kongu. Katanški predsednik čombe je pobegnil iz ¡glavnega mesta Katange Elisabetville v mestece Kolwezi, od koder je skušal dobiti stik s predstavniki ZN v Kongu, da bi se z njimi zopet pogajal. Objavil je, da je pripravljen začeti in izpeljati dogovor o sodelovanju Katange z ostalim Kongom, in centralno vlad0 v Leo-poldvillu, ki j0 vodi levičarski Adula, na podlagi načrta, ki ga je izdelal britanski zunanji minister Home. V Kongu se, kakor smo že poročali, bijejo interesi Anglije in ZDA, prve zaradi finančnih interesov v katanških rudnikih kobalta in drugih dragocenih kovin, druge pa, kakor trdijo v Wa-shingtonu, zaradi strahu pred novim sovjetskim posegom v Kongo, če bi napori ZN za združitev Konga propadli. Angleško časopisj© trdi, da so ZN prekoračili mejo, ki jim, je bila določena v skupščini ZN, ko so začeli nastopati s silo. „Cilj ZN je ohraniti mir, ne pa nasilno reševati probleme,“ piše londonski Daily Mail. Daily Express pa trdi, da je „vodstvo ZN prišlo v roke tolpj ljudi, ki se neprestano predajajo politiki rasnega ekstremizma. Ti ljudje s0 sprožili vojno proti Čombeju brez slehernega dovoljenja.“ V Washingtonu, kjer z vsemi sredstvi podpirajo akcijo ZN proti Katangi, pa prevladuje naslednje mnenje: Kongo lahko znova postane pozori-šče živčne vojne. Če bi bili ZN prisiljeni umakniti se iz Konga, ne da bi dosegli svoj cilj, bo Kongo prav ,lahko postal pozoriščg za spopad interesov živčne vojne, kakor je bil pred intervencijo ZN. Zato ZDA podpirajo akcijo ZN v Kongu. Tudi tkzv. neopredeljene države podpirajo akcijo ZN v Kongu in to iz strahu, da ne bi v nasprotnem slučaju interveniral© v Kongu velesile same, zlasti ZSSR in Anglija, ki imata obe — prVa ;ga je ohranila, druga pa pridobila — prizvok kolonialnih sil. Afro-azijske države podpirajo akcijo ZN v Kongu, kljub temu, da se ne sklada z načelom o samoodločbi, načelom, kj ga zlasti te države tako skrbno varujejo vsaka zase. Toda glede Konga te drža-; ve trdijo, da bi -bil0 govoriti o tem na- I čelu v kaotičnem, Kongu povsem nerealistično, saj je to zlasti Anglija ob mnogih prilikah dokazala v svojih koloni-jai, ko zaradi 'kaotičnih razmer ni dovolila ne volitev ne svofoodn© izbire. Amerikanci nadalje ugotavljajo, da f čombe ne kontrolira vse Katange, še j manj, da bi lahko govoril v imenu vse- } ga njenega prebivalstva, Trdijo, da to j najbolje dokazuje ne posebno težavno napredovanje sil ZN, ki na mnogih kra- ; jih niso naletele na nikak odpor tam- j kajšnjega prebivalstva. Čombe da je v! resnici proizvod zunanjih sil in inte- j resov, ki nikdar ni držal dane besede, j Z britansko pomočjo da se je uspešno i branil gospodarskih sankcij in da mu je šlo samo za pridobivanje časa, kajti: odlašanje je utrjevalo položaj njemu, Združenim narodom pa ga izpodkopavalo. Nasilna rešitev katanškega problema sicer ne bo prinesla miru, toda zavlačevanje Konflikta pa bo brez dvoma zagotovilo vsemu Kongu revščino in nestabilnost. V takih razmerah pa se znajo najbolj gibati komunisti. Takšno, je ameriško mnenje. v v Anglija in SET; odločitev se hlisa V ponedeljek je priletfel v London zahodnonemški zunanji minister Ger-hard Schroeder na razgovore z Mac-millanom in pomočnikom britanskega zunanjega ministra Edv/ardom Hea-thom o možnosti včlanjenja Anglije v 'Skupni evropski trg. Heath je nat0 v torek odletel v belgijsko prestolnico Bruselj na razgovore z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom, nakar je odpotoval v Pariz, kjetr bo imel, tako menijo, odločilen razgovor s francoskim zunanjim ministrom. Angleška vlada si jseli hitre in končne odločitve, ali De Gaulle namerava ‘dovoliti Angliji včlanjenje v Skupni evropski trg pod manj ponižujočimi zahtevami, kakor jih je doslej postavljal, namreč, da mora Anglija v tem slučaju razpustiti Commonwealth in se odreči svojim interesom v organizaciji Zunanjih sedmih. V ponedeljek je odletel iz Londona v Bruselj tudi britanski poljedelski minister Ciristopher Snameš na zadnji ¡sestanek posebne komisije, ki je imela nalogo doseči pri Skupnem evropskem trgu posebne ugodnosti ¡za angleške poljedelce. Angleški politični krogi so mnenja, da je prišel čas odločitve. Britanska vlada meni, da angleška trgovina in industrija ne morejo več prenašati negotovosti, ali bo Anglija vključena v Skupni evropski trg ali ne. Zaradi te negotovosti je začel v Angliji v zadnjih mesecih naraščati gospodarski ;zastoj tako da je bila vlada prisiljena, da bi zastoj vsaj deloma zmanjšala, znižati prodajni ¡davek od 45 na 25 odstotkov- Anglija stavi velike upe na Heatho-re razgovore s Schroederjem. Angleški ¡krogi so mnenja, da je zahodnonemški ¡zunanji minister Schroeder osebno bolj naklonjen včlanjenju Anglije v Skupni več svobode, če... če ne bi bilo reak- ■ cionarjev, kapitalistov, buržuazije, mi- i litaristov, vohunov in vseh vrst agentov, vseh teh, ki nas ovirajo, nam zastavljajo pot, nam rušijo načrte in nas hočejo ugonobiti. Zato se moramo boriti, neprestano boriti, ne da bi izbirali sredstva. Med temi je najbolj priljubljena laž, saj, kakor je Hruščev lagal vse lansko leto, tako je tudi svojo novoletno poslanico 1963 začel z lažjo: „Leto 1963 bo let0 mirnega razvoja za človeštvo.“ To je dejal v isti sapi, kakor takoj zatem naslednji stavek: „Storili bomo vse, da bod0 kolonialni in drugi od imperialistov zatiranj narodi nadaljevali svojo borbo, 'kakor je pred dvanajstimi leti kitajski narod z orožjem v roki dosegel zmago nad svojimi izkoriščevalci.“ In da bi bil še večji cinik, je dodal: „Nočem groziti na tej novoletni zabavi. Gre samo za realistično opozorilo.“ Da bi ¡pa ponižal zahodnjake, se je obrnil k navzočemu švedskemu poslaniku, dekanu zahodnega diplomatskega zbora v Moskvi: „Gospod poslanik, sem gotov, da bo vaš sin tovariš.“ Iz zaostalih držav vladni predsedniki o minulem, letu niso imeli bogve kaj povedati, ne v Latinski Ameriki ne v Afriki ali Aziji- Poslanice teh so polne bodrilnih besed, visokodonečih krilatic in trdnih upov za bodočnost. Vse se sučejo okoli materialnega blagostanja, ki naj se črpa iz naravnega bogastva, katero pa v veliki večini ostaja neizkoriščeno. Razrvan© moralne in iz teh izvirajoče razrvane politične, gospodarske in socialne razmere na prvi pogled izžarevajo iz poslanic. Toda eno dobro lastnost imajo: v Latinski Ameriki se trudijo ostajati tostran železne zavese, z velikimj napori, pa doslej uspešno in z neprestanim, poudarjanjem krščanskih in demokratičnih načel. Afriški in azijski narodi, ki v svojih novoletnih poslanicah ugotavljajo dragoceno pridobitev svobode in neodvisnosti, v teh tudi nakazujejo, da za zahodni način življenja niso pripravljeni, komunističnega pa nočejo. Prvo dejstvo s0 zahodnjaki ¡zage že ugotovili, drugo pa je potrdil Hruščev sam. v svoji letošnji novoletni poslanici: „Ta kontinent sicer sedaj ne hodi po poti socializma,“ toda se s tem dejstvom Hruščev noč6 sprijazniti, ko takoj zatem trdi: „Vendar socializam predstavlja edino pot za afriška ljudstva.“ V četrto vrst0 novoletnih poslanic pa spada Čangkajškova poslanica, ki po razdejanju druge svetovne vojne izraža vsako leto želje tolikih milijonov ljudi: .„Upamo, da bomo v tem letu znova zavzeli ozemlje naše domovine.“ In za dosego tega, tako težko dosegljivega cilja, nadaljuje: „Zato vsi podvojimo svoje napore“ — velja za ves svobodni svet — „da bo največj© zl0 našega stoletja, komunizem, čim, prej samo še ■zgodovina.“ evropski trg, kakor Adenauer, vsekakor pa bolj, kakor De Gaulle. Angleški kolonialni imperij je že zgodovina. Angleška vojaška moč sedaj postaja odvisna od ZDA, gospodarska pa od Zahodne. Evrope. Angleži to vedo, toda javno nočejo priznati. Doslej sta ,se sam0 dva, toda vodilna angleška dnevnika, The Guardian in londonski Times opogumila in v uvodnikih povedala Angležem, da se morajo sprijazniti ¡z dejstvom, o propadanju njihove moči in naraščanju vodstva ZDA. The Guardian piše: „Resnipa je, da če ZDA ne 'bodo vodile zaveznikov, jih nihče ne bo mogel. V večini slučajev, v IZ TEDNA katerih je Kennedy prišel navzkriž s Svojimi evropskimi zavezniki, je imel prav on, zavezniki pa ne- Tisti, ki objokujejo Kennedyjevo vodstvo, naj pomnijo, da je Eisenhower hotel drugače, toda rezultati so bili za vse po-The Times pa trdi: „Kaže, da se Kennedy hoče polastiti vodstva zaveznikov. Današnji svetovni položaj to v resnici ¡zahteva, njegov prednik pa zasluži vso grajo, ker tega ni storil. Izkušnja nedavnih dogodkov dokazuje, da morajo ZDA še bolj jasno nakazati svoje namene in začrtati linijo, po kateri nameravajo hoditi. To, menimo, Kennedy prav sedaj poskuša.“ V TEDEN V Perujlu so oblasti odkrile castrov-sko-komunistično zaroto, ki je imela namen zrušiti sedanjo vlado in vzpostaviti kmetsko-delavski režim, ki bi slepo sledil navodilom vodstva svetovnega komunizma v Moskvi preko Prage in Havane. Izvedbo prevratnega načrta naj bi tudi v Peruju spremljali: nasilje, ¡požigi, ropi, pokolj in postrelitev' vojaških poveljnikov ter vseh nasprotnih političnih osebnosti, razstrelitev obstoječih elektrarn, izvedba izgredov po mestih in v podeželju ter nastop gverilcev p0 planinah. Policijske in vojaške oblasti so izvedle aretacije nad 800 komunističnih in castrovskih funkcionarjev. Vlada je za izvedbo varnostnih ukrepov v vsej učinkovitosti razveljavila za nekaj časa tudi vse ustavne svoboščine. Brazilci so se z ned- plebiscitom ¡znova izrekli za predsedniški vladni sistem. Dr. Konrad Adena'uer -— Der Alte, kot ga nazivajo nemški prijatelji, je 5. januarja slavil 87-letnico svojega življenja. Proslavo življenjskega jubileja je začel zjutraj z udeležbo pri maši, ki jo je imel zanj njegov sin Pavel, nato pa je moral skozi ves dan sprejemati čestitke svojih osebnih in političnih prijateljev, predstavnikov vseh nemških strank, vlade, nemških oboroženih ¡sil, gospodarstva, industrije in diplomatskega zbora. Čestitke vlade mu je izrekel njegov bodoči ¡naslednik v vodstvu nemške vlade gospodarski minister in sed. ¡podpredsednik Ludvik Erhard. Ves dan so prihajale v Bonn čestitke tudi iz inozemstva od državnih poglavarjev ter predsednikov vlad, zlasti iz zahodnega demokratskega sveta. Dr. Adenauer je letošnji 87. življenj- . ski jubilej praznoval zadnjič kot predsednik zahodnonemške vlade, kajti v jeseni misli po 13. letih prepustiti življenja in po 13. letih prepustiti predsedstvo vlade gospodarskemu min. Erhardu. Da tokrat misli resno na odhod, dokazuje dejstvo, da bodo njegovi prihodnji obiski v inozemstvu obenem že tudi poslovilni obiski. Tako bo dne 21. in 22. januarja ¡na obisku pri De Gaullu v Parizu, francoski predsednik bo Pa poleti prišel znova 'osebno v Bonn, da se bo taro ¡v svojem imenu in v imenu francoske vlade ter francoskega naroda poslovil ¡od dr. Adenauerja ter se mu zahvalil za delo, ki ga je opravil, za ¡obnovo Evrope. Z odhodom iz vlade se pa dr. Adenauer še ne misli umaknitj iz političnega življenja. „Bratje, bratje, ali nam ne morete pomagati,“1 so ¡bile besede, ki jih je naslavljalo 3. decembra t. 1. 6 ruskih mož, 12 žena in 14 otrok, ki ¡so iz Čer-nogorslia v Sibiriji prevozili v 4 dneh 3200 km in prišli v Moskvo, kjer so se zatekli na ameriško veleposlaništvo v upanju, da so prišli „do obljubljene dežele“, kjer bodo varni ¡pred verskim preganjanjem kot „krščanski evangelisti“. Funkcionarji ameriškega veleposlaništva so skupino Rusov najprej pogostili, nato so se pa dogovorili s predstavniki sovjetskega zun. min., da so jih prišli iskat, jih naložili na kamione ter jih odpeljali. Pozneje so Sovjeti objavili, da ¡so jih vrnili nazaj v mesto, iz katerega so prišli. Zadnji mraz je v Evropi zahteval nad 800 človeških žrtev. ¡Sedaj je popustil, za Evropo bo pa nastopila nova nevarnost pred poplavami, če se bosta sneg in led' prehitro topila. Iz življenja in dodajanja v Argentini Teden važnih odločitev Z vrnitvijo predsednika republike dr- Guida s kratkih počitnic v domačem kraju Viedma na jugu republike v Buenos Aires, je politično življenje dobilo nov zalet. Predsednik dr. Guido je začel takoj razgovore z notranjim in zunanjim ministrom ter min. za narodno obrambo in drž. tajniki vojaških resorov. Predmet razgovorov je bil razpis volitev za povrnitev republike v ustavno stanje. Rezultat teh posvetov je odločitev, da bo vlada razpisala volitve š© ta teden. Bodo splošne. Se pravi: Volili bodo predsednika in podpredsednika republike, poslance in senatorje za zvezno zakonodajno zbornico, guvernerje in viceguvernerje za province .ter poslance in senatorje za provincij-ske parlamente, in končno župane ter občinske svetovalce. Volitve bodo po vsej republiki po proporcionalnem volilnem sistemu in sicer junija meseca. Ni ravno gotovo, če bodo 16. Lahko bodo kak teden poprej, ali pa teden dni pozneje. Najbolj verjetno pa bodo 2S. junija 1963. Z razpisom, volitev se bo začela volilna kampanja, ki b0 gotovo močno razgibana. Zadnje dni se je v zvezi s kandidaturo gen. Aramburuja omenjala možnost, da bi z njim nastopal kot kandidat za podpredsednika republike biv. dr. Frondizijev zun. minister in poznejši veleposlanik v ZDA dr. Del ¡Carril, kar bi potrjevalo verzijo, da bo končno dr. Frondizijeva intransigentna radikalna stranka le glasovala za gen. Aramburuja. Dr. Vitolo, vodja borbenega krila v tej stranki, se pa zavzema za ustvaritev narodne fronte, ki naj bi jo sestavljali pol^g intransigentnih ra- dikalov kršč. demokrati, peronisti in ljudski konservativci- Med peronisti je zadnje sporočilo, da politična skupina ne bo podpirala nobenih izvenstrankarskih kandidatov, ampak samo svoje, precej razburilo duhove. Proti takemu -stališču, ki ga zlasti Izastopa dr. Cafiero, sta odločno nastopila Framini in Vandor. Prvi je vodja tekstilnega, drugi ¡pa kovinskega sindikata, ki sta v Argentini v sindikalnem gibanju močni sili. Oba sta pri Peronu v Madridu in je verjetno, da bosta od njega dobila potrdilo pravilnosti njunega dosedanjega prizadevanja, ki je- šlo za tem, da bi peronizem pri prihodnjih volitvah nastopil ¡skupno z vsemi sorodnimi polit, strankami in z njimi prevzel oblast v državi. Tako ¡sedaj vse kaže, da v Argentini vlada stopa v svoje zadnje obdobje: razpis in izvedba volitev, katerim naj bi sledila izročitev oblasti novoizvoljenemu predsedniku- Z izdelanim političnim, in gospodarskim načrtom bo prihodnje dni odpotoval na obisk v ZDA tudi zunanji minister dr. Muniz. V ta namen je imel že več razgovorov s predsednikom, notranjim in gospodarskim ministrom, ter drž. tajniki vojaških resorov. Zlasti gospodarski minister sj močno prizadeva, da bi s prožnejšo finančno politiko in z novimi krediti omogočil večjo likvidnost gospodarskih in industrijskih podjetij ter dal novega zagona za povečanje delavnosti. Na drugi strani pa ^gredo prizadevanja ministra za gospor •darstvo v smer iskanja možnosti za večje varčevanje v državni upravi in za zmanjšanje deficita, ki bo samo pri državnih železnicah letos dosegel strahotno višino 30 milijard pesov. Stran 2 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 10, januarja 1963 SLOVENCI PO SVETU Mz pisma prijatelja v ZDil „Svobodno Slovenijo“ redno dobivam, in jo z veseljem tudi prebiram. Zlasti poročila o življenju in delovanju Slovencev v Argentini in po drugih državah. Vidim, da imate redno poročila iz vseh držav, kjer živi kaj več Slovencev, samo od nas v ZDA so bolj redka, čeprav v tej državi tudi živi precej novih slovenskih naseljencev in je tudi med nami društveno, kulturno ter družabno življenje precej razgibano. Zato sem se odločil, da vam. bom v današnjem pismu omenil nekaj pomembnejših dogodkov iz življenja Slovencev v ZDA. Slovenski dan v čikagu Slovensko-ameriški radijski klub v Čikagu, 'ki ga vodita dr. Ludvik Leskovar in njegova žena ga. Corine Leskovar, je za proslavo 12jletnice svoje ustanovitve in 25-letnice izhajanja družinskega lista „Novi svet“ pripravil 14. oktobra v Čikagu veliko slovensko' narodno slavje. Nanj so prišli rojaki' he samo iz Čikaga, ampak tudi iz Milwau-kee-ja, Waukegana, Jolieta in drugih okoliških ter bližnjih mest. Navzoči so bili tudi zastopniki drugih slovanskih narodov: Hrvatov, Srbov, Čehov, Mora-vanov in Poljakov. ¡Svoja zastopnika sta poslala tudi čikaški župan in guverner države Illinois. Oba sta dan v tej državi proglasila tudi za slovenski dan. Slavnost so začeli člani Ameriške legije z izobešenjem ameriške in slovenske zastave ter s petjem ameriške im slovenske himne, nakar je predsednik Slovensko-ameriškega radijskega kluba dr. Leskovar pozdravil zastopnika guvernerja in župana, predstavnike drugih slovanskih narodov in zbrane rojake. Zatem so sledile točke, ki so bile na sporedu. Od ‘Slovencev sta nastopila oba pevska zbora fare Sv. Štefana — mladinski in mešani — pod Jubilej Lire j V slovenski fari. sv. Vida v Clevelandu, kjer je za župnika msgr. Baznik, kaplan pa ig. Jošt Martelanc, deluje že 50 let slovenski cerkveni pevski zbor Lira. ¡Sedaj ga vodi organist g. M. Košnilc. Petdesetletnico svoje ustanovitve je zbor proslavil dne 28. oktobra- Dopoldne je bila v župni cerkvi sv. maša, popoldne v cerkvi koncert slovenskih nabožnih pesmi, pri katerem je zbor spremljal za orglami kot gost g. Lado Lempl iz Parme. V novi farni dvorani je pa bil zvečer v počastitev zlatega jubileja pevskega zbora banket. Vodil ga je kaplan g. Jošt Martelanc, na njem so pa govorili župnik g. msgr. Baznik, g. Matija Jager, župnik fare Brezmadežne ter senator Fr. Lausche. Smrt dveh slovenskih durovmikov V oktobru prejšnjega leta smo v ZDA izgubili dva slovenska duhovnika-V mestu Lorain, Ohio, je 27. oktobra umrl župnik tamošnje slovenske fare sv. ‘Cirila in Metoda g. Milan Slaje. V Ameriko ga je pred 40 leti pripeljal pok. msgr. Vid Hribar. V svoji fari je ibil zelo priljubljen zaradi svoje vsestranske delavnosti. O tem je pričal pogreb dne 31. oktobra. V cerkvi sv. Cirila in Metoda, je1 imel pogrebno mašo dekan msgr. Newman, rajnemu župniku Slajetu pa je v slovo govoril župnik slovenske fare sv. Vida v \ Clevelandu msgr. Lojze Baznik- Drugega slovenskega ¡duhovnike v ZDA župnika Jožeta Kapusa je p(a 31-oktobra 1962 doletela tragična smrt. Tega dne se je v nočnih urah vozil sam z avtomobilom, iz mesta Kansas City proti svoji fari v mesto Fulton. Na ostrem ovinku je z avtomobilom zdrčal v 5 metrov globok jarek. Pri padcu z avtomobilom v jarek si je razbil glavo, \ no. Pok. Kapus je bil v svojem življenju dobra duš‘a( in socialno čuteč človek. Bil je dober risar in slikar, mojster pa zlasti v vžiganju liturgičnih motivov v les. N. p. v m- Veseli jubileji Rojakom v Argentini in drugod po svetu sta g. patra Klavdij Okorn in Pelagij' Majhenič gotov0 znana. P. Okorn je bil pred leti v Avstraliji ter deloval v dušnem pastirstvu med ta-mošnjimi ¡Slovenci. Sedaj je župnik na slovenski fari sv. Janeza Evangelista v Milwaukee, katero je do svoje smrti vodil pok. msgr. France Gabrovšek, g. Pelagij Majhenič pa deluje na sedežu slovenskih frančiškanov v Lemontu. Oba sta nedavno slavila 50-letnico svojega življenja. V Clevelandu je pa v minulem letu slavil kar tri jubileje zdravnik dr. Frank Kern, Dne 18. marca je obhajal 7’5-letnic0 svojega življenja, 12. junija 50-letnico, odkar je na univerzi v Clevelandu dobil diplomo doktorja zdravilstva, 19. novembda je pa s svojo ženo go. Agnes roj. Vertin slavil 50-letnico - srečnega družinskega življenja. Naj b0 ‘za danes zadosti. Prihodnjič pa zopet kaj. Zlasti o uspelem slovanskem festivalu, ¡ki ga je v Clevelandu pripravila prosveta Baragovega doma Mednarodni zavod za onemogle begunce v Argentini JLcliia- -- iiJ.icnaiiJjOiVi J1IJL » ci,v oumuuiruin v jaj-ca oi JC x o.nui-1 giavUj vodstvom g. p. Vendeina špendova ter J zlomil tilnik ter obležal na mestu mrtev, ob spremljavi g. Alfreda Fischingerja Pogrebna maša je bila v soboto, 3. za klavirjem. Postavili s0 se tudi prekmurski slovenski pevci ter slovenska folklorna skupina. Vsi so želi ' navdušeno odobravanje, ki je doseglo' višek ob nastopu dveh slovenskih opernih pevk* Glorie Lind in Barbare Meister. Gloria Lind, članica Metropolitan opere v New Yorku, p0 rodu iz Notranjske, je poleg operne arije "zapela pesmi „Ko lani sem tam mirno šel“ in „Pred mojo kajžo“. Operna pevka Barbara Meister je tudi s ponosom zatrjevala,' da ja Slovenka in se še živo spominja mladostnih let, ki jih je preživela s svojimi starši v mestu Pueblo, kjer jim. je najprej pomagala izdelovati kranjske klobase, nato pa tam začela tudi svojo pevsko kariero. Od gostov so nastopili Poljaki s svojim pevskim zborom Pa-derevski, s folklornimi točkami pa Mo-ravani in ‘Srbi, ki so odplesali tudi po en makedonski in bolgarski narodni ples. Letošnji slovenski nagrajenec na vsakoletni prireditvi Slovensko-ameri-škega radijskega kluba je bil starosta ameriških .slovenskih časnikarjev John Jerich, bivši urednik Edinosti in Ame-rikanskega Slovenca. novembra, v župni cerkvi v Fultonu, pogreb pa dne 5. novembra iz stolnice v mestu Wichita, kjer je imel mašo škof Mark Carrol. Pogreba . se je udeležilo 72 duhovnikov, med katerimi so bili štirje Slovenci, ki so škofu tudi asistirali pri njegovi maši- Pogreba župnika Kapusa ge je udeležil med drugimi Slovenci tudi biv. ljubljanski župan dr. Jure Adlešič. Pok. Kapus je bil star 59 let. Bil je iz Lesc ,na Gorenjskem. Doma je bil najprej kovaški pomočnik, nato študiral v škofovih zavodih, ‘kaplan je bil v Dolu pri Litiji, nato pa župnik v Leskovici v Poljanski dolini, odkoder ■so ga pregnali nacisti in je vojna leta preživel pri svojem duhovskem sobratu Ferkulju v Hotederšici. Begunska leta je prebil v Italiji v beg. taboriščih Momi-go, Servigliano in Senigallia, v ZDA pa prišel leta 1948. Tu je prva leta služboval kot kaplan y Pilsenu, nato je bil eno leto hišni duhovnik v otroškem zavetišču El Dorado, zatem, 9 let upravljal majhno župnijo v mestu Caney, pred poldrugim letom ‘bil prestavljen na večjo župnijo v Yates Center. Na sedanji fari v Fultonu je živel zelo skrom- V romantičnem parku med ulicama Pirovano in Paraná, sto korakov od Avenide Libertador Gen. ¡San Martin v lepem Martinezu se nahaja zavetišče za ostarele, 'onemogle izseljence. Ta „dom starcev“, ki se šele počasi organizira, je plod begunskega leta, ko se je ustanovila „Asociación de Protección al Refugiado“ v letu 1961 pod predsed-ništvom gospe Ane Roze Schlipper de Martínez Gerrero. Plemenitemu prizadevanju te gospe je treba zahvaliti ne samo ustanovitev tega azila, ampak tudi njega vzdrževanje- Ona je nekaka^ gonilna sila te človekoljubne ustanove. Ustanova je površinsko precej velika. V velikem parku stoji prostorna enonadstropna elegantna vila, v kateri se nahajajo sobe za stanovalce. To vilo, ki je morala nekdaj biti res razkošna, So šaljivi očanci nazvali „grad“ in njega prebivalce „grajsko gospodo“. Tu počivajo stare žene in m,ožje in klepetajo v vseh mogočih slovanskih in drugih jezikih, berejo in pišejo; žene .se pa povrh še ¡zabavaj0 z ročnimi deli. V vili je prostoren salon s televizorjem, lekarno in knjižnico — večinoma ruska dela. Sobe'v tem „gradu“ so prostorne in zato lahko prebiva v njih 4—5 ljudi. Sobe imajo modeme kopalnice s toplo vodo in kuhalnik na plin. Tudi telefon je na razpolago. Razen tega poslopja, kjer je tudi uprava, sta v parku dVa velika paviljona z majhnimi in tesnimi sobicami za 2 ali 3 osebe. Tukaj prebivajo večinoma ‘zakonski pari. Povsod so moderne kopalnice. Na vsakih pet ljudi ena. V enem paviljonu se nahaja jedilnica, ki je že davnaj premajhna. Tudi tukaj je televizor. Gradijo pa nov paviljon, v katerem bo samo jedilnica za okrog 100 ljudi. Razen tega je v ¡gradnji ¡še en paviljon, kjer bodo samo stanovanjske sobice. Hrano pripravlja moderna kuhinja, kjer gospodinji sestra Adela. Kuhinje se drži enonadstropno poslopje. V nadstropju so sobe s kopalnicami za ljudi, v pritličju pa prostori — ¡bivališče sester redovnic sv. Jožefa z Lyona in pa zavodska kapela z zakristijo. Vsak dam se daruje v kapeli .sv. maša, pri kateri je relativno največ Slovencev. Ena zanimivost! Te sv. maše se namreč udeleži vsak dan Slovenka gospa Gradova, ki je tukaj z bolno hčerko Majdo. Imajo psička „Bobija“, ki vedno zjutraj spremlja svojo gospodarico do kapele. Potem potrpežljivo počaka zunaj pred vrati do konca sv. maše in potem zvesto in ponosno spremlja svojo „pani“ domov, pa je deževno vreme, ga pa „madre superiora“ vzame v kapelo, ker se ji smili. „Bobi“ je res plemenita in brihtna živalca. Park je jak0 'obširen s starimi častitljivimi drevesi. Na skrajnem koncu parka je pralnica in likalnica. Tukaj vlada sestra Felicita, ki ima na brigi delitev hrane v jedilnici. Ta celi kompleks. je društvo kupilo za 220.000 dolarjev, od katerih je poklonil „Vrhovni komisar za begunce“ pri Združenih narodih v New Yorku, Švicar dr. Feliks ¡Schnyder, „oče beguncev“ nazvani, 100.000 dolarjev, 97.500 dolarjev so naklonile argentinske oblasti, 22-500 dolarjev pa ameriška organizacija za begunce pri Z. D.A. ministrstvu za zunanje zadeve. Upravo te človekoljubne ustanove vodi odbor na Paseo Colón v Buenos Airesu z generalno tajnico gospo Tatjano MihajloVno de Spiridonov na čelu. V rokah te požrtvovalne dame — Rusinje po rodu — ki zna sfcoro vse slovanske jezike in še druge, leži cela uprava te modeme ubožnice ali doma ostarelih in onemoglih beguncev. Upra-‘njenih rokah leži skrb za to medna-superioro“ rev. m. Klaro na čelu. V Lyon“, z delavno in 'Simpatično „madre „Orden de San José de Mont Gay de v0 doma samega pa vodijo redovnice rodn0 druščino. Za enkrat nas je tukaj okrog 70 „gojencev“. Največ je Rusov in Ukrajincev, potem zelo veliko Poljakov, potem, Slovencev 8 (g. Oton Tančic, ga. Gradova in hčerka gdč. Majda, g. J-V. Majcé, g. Mastnak in gospa, g. Pavel Fajdiga st. in g- Jakob Gregorka), Hrvatov je 6, en Čeh in ena Madžaflca. Stanovanja so čista, četudi ne ravno idealna, pretesna. Prebivalci so visoke in različne starosti 70—80—90 let, da, ena Rusinja ima že 100 let, pa še ved-n0 veselo klepeta, četudi je napol gluha in slepa. Pa še drugi so tukaj, ki so popolnoma slepi, gluhi, pa tudi ena žena zmešanega duha in invalidi. Opravljali so različne poklice. Generalni konzul, general kozakov, polkovniki, .profesorji, pisatelji, geometer itd- Tukaj slišite govorico vseh slovanskih jezikov, pa že tudi neko mešanico „novega“ slovanskega jezika, ki ga nihče drugi ne razume kot samo „gojenci“ te ustanove. Govorijo vsak, vsaj večinoma, svoj rodni jezik, mal0 pokvarjen, pa se le razumejo med seboj. Knjižnica ima večinoma raške in angleške knjige, kar so pač poedinci ali ustanove darovali. Časopise pa dobiva vsaka narodnost svoje. Vsak teden enkrat ali dvakrat obiščeta azil zdravnik, ki dobro govori rusko in nemško, in pa zdravnica. Zdravnik more dati le zdravila, ki jih zavod dobi od lekarn ali lekarskih industrijskih podjetij brezplačno „muestra gra-tis“ (aspirin itd-), ker pač ni denarja za nakup še tako potrebnih zdravil. Za bolnike in njih zdravila se brigajo društva oziroma odbori dotične narodnosti- Hrana je 'okusna in zdrava, ter po evropsko pripravljena. Samo — jako, jako pičla. Nekateri srečni „gojenci“, ki imaj0 penzijo, pokojnino ali podporo svojih društev, si pomagajo s tem, da kupujejo olje, slanino, sir, sladkor, sadje itd. ¡Seveda, kdor ima, kdor pa nima sredstev, je pa za njega najbolje, da gre v park na sprehod in vse pozabi. Obiski so dovoljeni vsak dan popoldne. Izhod prebivalcev je dovoljen vsak dan in ves dan. če pa hoče kdo izostati pol dne, ali dan ali več dni, je treba jpviti. Od tu hodijo nakupovat v La Lucillo (6 kvadrov), kljub temu, da so tukaj tudi trgovine- In to zato, ker je tukaj resnično vse, posebno pa življenjske potrebščine, dražje kot tam. Sloves najbolj elegantnega in najbogatejšega predela v Buenos Airesu občutijo „gojenci“ doma še prav posebno. K frizerju lase ostriči je treba v La Lucillo ali pa še delj. Ravno tako k čevljarju in krojaču. Za malenkosti, pa s0 že računi mastni. Prisilne dolžnosti za delo ni- Pač pa vsak po svojih močeh dela v parku, ali pomiva posodo, pometa, nosi hrano itd. Jaz imam vsak dan od 12 do P°1 '4 vratarsko službo. Razen nedelje. Poleg tega postiljamo in čistimo sobe sami. I Gdč. Majda ves dan na postelji šiva številke za perilo, prte za kapelo itd. Gospa Gradova pa lika in lika, kar je jako utrudljivo delo. Razen tega mora še skrbeti za hrano za prebivalce njenega paviljona, ali kakor mi pravimo „pristave“, oina je pa „dama s pristave“- Je zelo spoštovana in priljubljena pri vseh. Malo sobico, kjer stanuje s hčerko gdč. Majdo, imenujejo konzulat, lekarno in nevem kaj še vse ima na brigi. Življenje poteka v tem pribežališču mirno, le malo zvemo za zunanje dogodke. časopise pa radi čitamo v vseh mogočih jezikih. „Gojenci“ vkljub svoji starosti ne čutijo, da stojijo že nad grobom in so povsod, tudi oni pri 100-letni gospej, videti znaki neke žilave volje do življenja. Odkar obstoja „ho-;gar“ je bil samo en smrtni slučaj, kljub temu, da .je mtnogim življenje na niti. To žilavost, ki se poraja v urejenih življenjskih razmerah, da slutiti veliko odpornost slovanske rase, katere — po besedah velikega papeža Leona XIII-— je 'bodočnost. Vsem ¡Slovenkam in Slovencem želimo vsi „gojenci“ — Slovenci isrečmo novo leto! Josip V. Majce ROMAN RUS Xasedanje prvega dela koncila V soboto, 10. 11., so na svoji 16. seji koncilski očetje nadaljevali z razpravljanjem poglavja o brevirju. Govorniki so poudarjali, da je po evharistični daritvi in zakramentih brevir eno g-lav-nih sredstev posvečevanja, zato ga noben duhovnik me sme opustiti, ne da bi tvegal velike nevarnosti za svoje življenje. P0 zaključitvi razprave o brevirju so' koncilski očetje prešli na obravnavo zadnjih štirih poglavij sheme o liturgiji, skupno. Ta poglavja se tičejo: liturgičnega leta, sv. ¡opreme, nabožne glasbe in cerkvene umetnosti-Očetje so odobrili ta predlog. V teku seje je govorilo 27 koncilskih očetov, med njimi mostarski škof Peter čule. Seji je predsedoval nadškof iz Palerma, kardinal Ruffini. ¡Sveto mašo je daroval v portugalskem obredu pomožni škof msgr. Da Silva- Ta portugalski ¡bragarenški obred se zelo m.alo loči od rimskega in je nastal leta 561. S posebn0 bulo je bil znova potrjen leta 1934. Na seji je bilo 2.172 koncilskih očetov. Dne 12. novembra 1962 se je vršila 17. koncilska seja, ki ji je predsedoval buenosaireški nadškof in kardinal Ca-ggiano. Sveto mašo je daroval šibeniški škof msgr. Arnerič, v rimskem obredu, toda z misalom v staroslovanskem jeziku- Ta misal izhaja iz časov sv. G-rila in Metoda, to je iz 9, stol. Potem ko so ga v srednjem veku manj upo- rabljali, je bil znova priznan na tridentinskem koncilu. Svetj Pij X. ga je dal znova pregledati in natisniti Objavil pa ga'je Pij XI. Na seji tega dne so obravnavali štiri poslednja poglavja osnutka za liturgijo, ki obravnavajo liturgično leto, cerkven0 opravo, nabožno glasbo in cerkveno umetnost- Zlasti so obravnavali vprašanje liturgičnega leta in poudarjali potrebo znova obuditi v vernikih spoštovanje do prazničnega dne. Tudi vsem velikim obdobjem liturgičnega leta, kot adventu in postu je treba njihov prvobitni pomen. V pogledu posta in pokore so številni očetje izrazili mnenje, da je treba priličiti posebne oblike tradicionalne pokore, tako da bodo najprej odgovarjale potrebam duš in zahtevam modernega £asa in različnih pokrajin. Nekateri govorniki so obravnavali nabožno glasbo in cerkveno umetnost, češčenje podob, navade in tradicije, ki bi jih lahko Cerkev prevzela in jim dala globok krščanski pomen. Priporočili so, da bi v pogledu cerkvene umetnosti ustanovili vedno več tovrstnih šol, da bi vzgojili vedno več umetnikov, ki bi izdelali dela, ki bi bila ne samo umetniško dovršena, marveč tudi koristna za pobožnost vernikov. Razpravo o cerkveni glasbi in cerkveni umetnosti so koncilski ¡očetje nadaljevali neslednjega dne 13. 11. na 18. seji. Omenili s0 kanona 1255 in 1276 cerkvenega prava, ki se tičeta 'katoliškega nauka o privatnem in javnem kultu podob, v namenu, da 'bi ¡popravili ali preprečili zlorabe, tako v namestitvi modernih slik in kipov, kot v ¡odstranitvi antičnih podob. Glede cerkvene umetnosti s0 znova poudarili ustanovitev umetniških šol, da bi umetniki znali združiti v svojih delih sveti navdih s kanoni resnične umetnosti, ki pripada vsem časom, tudi če se spremenijo okusi in zahteve. V nasprotju kot včasih trdijo sijaj umetniških del in slovesnost kulta ne žalita revnih in preprostih, ker vsi smatrajo, da moramo pokloniti Bogu vse, kar najlepšega nudi umetnost in ima narava. Arški župnik je n. pr. znal povezati svojo skrajno revščino z največjimi skrbmi za okras cerkve, ki mu je bila zaupana. Nekateri očetje so se zavzemali za la-tinsko-gregorijansko liturgično petje. Drugi so poudarjali važnost tipičnih in tradicionalnih pesmi v misijonskih deželah, ki jih Cerkev lahko prevzame in prilagodi molitvam v teku nelitur-gičnih obredov. Nekateri govorniki so obravnavali vprašanje liturgičnega leta, določitev datuma za proslavo velike ndči, potrebo kratkega prazničnega liturgičnega ¡obreda, zmanjšanje števila praznikov, potrebo postne pokore i. p. Državni tajnik kardinal Cicogniani je objavil, da je sveti oče odobril željo, ki so jo izrazili koncilski očetje in sklenil vključiti ime sv. Jožefa v kanon svete maše takoj po imenu Najsvetejše Device. Na ta način bo H- vatikanski koncil za vselej počastil svojega zaščitnika- Ta papeževa odločitev je stopila v veljavo dne 8. decembra. Dne 14. 11. se jo vršila 19. koncilska seja. Takoj Po sv. maši in molitvi Adsumus je bilo objavljeno tole sporočilo v šestih jezikih: „Potem, ko je bila izčrpana razprava o osnutku De sacra liturgia, predlagamo, da se izvede glasovanje o temle dnevnem redu: 1- II-vatikanski koncil je pregledal shemo De sacra liturgia in odobrava vodilne smernice, ki imajo namen, s previdnostjo in razumevanjem napraviti različne dele liturgije ¡bolj življenjske in bolj izoblikovane za vernike v skladu s sedanjimi pastoralnimi zahtevami. 2. Spremembe, ki so bile predlagane v teku koncilskega razpravljanja, bo koncilska komisija za liturgijo proučila in izdelala v predpisani obliki, nakar bodo čimprej predložene v glasovanje ¡generalni kongregaciji, ¡da bo potem mogoče preiti k dokončni izdelavi besedila.“ Koncilske očete so povfebili, naj glasujejo ‘o tem dnevnem redu z glasov-nicairii pred 11. uro. Koncilski predsednik je nato odprl dela ‘zia razpravljanje o shemi o virih razodetja. Najprej je ¡predsednik koncilske teološke komisije kard- Ottaviani poudaril važnost tega osnutka tudi § pastoralnega vidika. Pouk resnice, ki je povsod isti, je prva dolžnost vsakega pastirja duš, katerega ¿naloga je najti najboljše oblike in metode, da t0 resnico prikaže. Osnutek je nato prebral msgr. Garofalo. V njem je poudarjeno uvodoma, da je prvobitna naloga koncila braniti in po speševati katoliški nauk v njenem najbolj ‘bočnem izrazu. Ne gre zato, da bi obnovili nauk, marveč, da bi povečali študij in ¡poznanje tega nauka. Nato je razložil osnutek in poudaril delo, ki je bil0 izvršeno za njegov0 pripravo. Pri izdelavi osnutka so namreč sodelovali člani in svetovalci različnih narodov in ‘številnih univerz. Msgr. Garofalo je v svojem poročilu nato prikazal posameznih pet poglavij tega osnutka: 'dvojni vir razodetja, navdih in literarna sestava svetega pisma, stari zakon, novi zakon, sveto pism0 v katoliški Cerkvi. V razpravo o osnutku je nat0 poseglo 11 kardinalov, en patriarh in trije nadškofi. Iz izraženih mnenj ¡sta se pokazali ¡dve stališči: prvo, ki je bilo naklonjeno osnutku, in drugo, ki je bilo proti osnutku, in ki je stremelo po njegovi izdelavi. Koncilski očetje, ki so odobravali zasnovo sheme,, so trdili, da je osnutek še vedno mogoče izpopolniti v posameznih delih s svobodnim in' poglobljenim. raziskavanjem v koncilski dvorani. Tisti pa, ki so izjavili, da se ne strinjajo ¡s tem osnutkom, so to obrazložili s skrbjo, da bi morali pretirano dolgo nadaljevati s koncilskimi deli, ker je shema videti zelo dolga in bi bilo treba številne njene strani spremeniti, kar ¡bi pa zopet zahtevalo strog in obsežen študij. Vsi so priznali, da je 'bilo pripravljaln0 del0 nadvse skrbno. Vsi so pa tudi poudarili,, da mora biti osnutek v svoji celoti izpopolnjen-(Se bo nadaljevalo) Bueinos Aires, 10. Januarja 1963 8VOBODBA IICTBHUA Stran 3 Hotiče it Slovenije^ Ob koncu novembra so bila končana dela z:a elektrifikacijo' žel. proge od Postojne do Ljubljane in Zaloga. Prvi električni vlak je privozil iz Postojne na ljubljansko postajo dne 28. novembra. Dela na elektrifikaciji proge 6© zaradi pomanjkanja kreditov trajala 8 let. Po elektrifikaciji žel. proge bodo sedaj lahko potniški vlaki na njej zvišali hitrost od 70 na 100 km, tovorni pa od 30 do 50 na 60 km na uro. Po elektrifikaciji žel. proge Postojna— BUENOS AIRES Otvoritev otroškega igrišča na Pristavi 'Na slovenski Pristavi v Moronu j® bila v nedeljo, 30. decembra 1962, popoldne -otvoritev otroškega igrišča, združena z družabno prireditvijo, ki jo je pripravil novi upravni odbor Pristave, ob sodelovanju članov in članic SFZ in SDO. Vreme prirediteljem skoro ni bilo naklonjeno, toda kljub temu se je Pristava Po peti uri popoldne razživela ter je vsa prireditev potekla po napovedanem programu. Zaradi vetrovnega vremena je odpadla odstrelitev rakete in opazovanja lune skozi teleskop. Predsednik Zedinjene iSlovenije prof. Horvat je odprl novo otroško igrišče, ko je prerezal vrvico, okrašeno s slovenskimi trakovi. Na zgornji levi strani Pristave je Upravni odbor očistil starega drevja primeren prostor in zabetoniral po vrsti: vrtiljak, na ikrogljič-nih ležajih, trj gugalnice na deske, štiri gugalnice na verige, visok tobogan in štirikrožni krogotek. Železno ogrodje igralnih naprav je pobarvano srebrno, leseni deli pa z belo, modro in rdečo barvo. Vse naprave so izdelane vestno, iz močnega železja in -lesa, tako da so se po otvoritvi igrišča naši najmlajši z veseljem zavrteli, zagugali in zdrseli. Vsi navzoči ,so z zadovoljstvom ugotavljali, zlasti starši, da je sedaj naša najmlajša mladina dobila na Pristavi lep prostor, popolnoma njihov, pripravljen prav zanje — in za starše, ker so že takoj na prireditvi ugotovili, da se jim ni bilo treba neprestano ukvarjati z otroci, tako med nadaljnim programom, kakor pozneje pri pomenku z znanci in prijatelji pri obloženih mizah. Otroci so imeli svojo zabavo, starejši svojo. Po otvoritvi igrišča se je program ■ «■■■■■••■■■■»•»»•»••»■■»■»■••■■••■•■■■■■■■"••■■••."■S1 Vse naročnike Svobodne Sloveni-: ; je, ki še nimajo poravnane naročili- j * ne za leto 1962 prosimo, da jo pla- j ! čaj« čimprej, najkasneje do konca 3 ■ t. m. Uprava lista mora izpolniti j 5 svojle obveznosti in poravnati tiskar-; S ske in dr'uge stroške najkasneje d« j ■ konca t- m. Žato ne odlašajte s pla- £ S Čilom in nam ne delajte novih stro-: S škoiv za pošiljanje pismenih oporni- £ * nov, £ Naročnino plačajte ali osebno v: •S upravi Ista Ramón Falcón 4158, pri 1 • poverjenikih ali po pošti z bančnim j : čekom ali giro postalom. če pa kdo, ¡ S ki stanuje na področju Vel. Buenos j • Airesa, želi, da ga obišče naš za- £ £ stopnik, naj nam to sporoči telefoi- £ £ nično ali pismeno. To pa le, če res j ■ ni drugače mogoče. Jugoslovanski odnošaji do zahoda so bili tedaj, na veliko zadovoljstvo Sovjetov, do skrajnosti napeti. Djilas pripoveduje, da sta se Molotov in Kardelj nahajala v Parizu na mednarodni mirovni konferenci, ko So Titova lovska letala sestrelila nad Gorenjsko dve ameriški potniški letali. Ko so v Parizu zvedeli za ta dogodek, je Molotov od veselja in navdušenja objel Kardelja. Obenem ga je pa posvaril, naj Ti-tovci ne sestrelijo še tretje ameriško letalo, ker to že ne bi bilo več v interesu iSovjetske zveze zaradi pos’edic, ki bi lahko nastale. Kljub tej zunanji slogi in skupnemu nastopanju pa je, po Djilasovem pripovedovanju, že 'tedaj prišlo do notranjega trenja in nasprotstva med Sovjeti in Titovci, čeprav nekomunistični svet tega ni opazil. 'Kazalo se je to na skupnih partijskih sestankih, kakor tudi v tem, da so .Sovjeti skušali organizirati v Jugoslaviji tajno mrežo svojih š-pijo. nov in obveščevalcev. To trenje se je kmalu preneslo tudi na gospodarsko področje, ker so -Sovjeti gledali z nezadovoljstvom na položaj Jugoslavije, ki je bil, v primeri z drugimi vzhodnoev- Ljubijana bod0 začeli elektrificirati gorenjsko žel. progo- Na zadnjem zasedanju skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja v Ljubljani je v poročilu o novi organizaciji socialnega zavarovanja v Sloveniji referent Jože Jurač novajal, da ima Slovenija 23 komunalnih skupnosti ter 12 zavodov za socialno zavarovanje. Razen v okrajnih središčih so samostojni zavodi še na Jesenicah, v Trbovljah, na Ravnah in v Ptuju. nadaljeval na odru. Uprizorjenih je bilo več zabavnih točk, med njimi pantomima Rende-zvous pod Prešernovim spomenikom. Predsednik Upravnega odbora Pristave Janez Kralj je nato v kratkem govoru gostom popisal minulih deset leit življenja Pristave in poudaril zasluge za nakup Pristave zlasti Miloša -Stareta, prvega predsednika Društva Slovencev in in Jožeta Lesarja, ki -sta se oba udeležila prireditve. Folklorna skupina je zatem zaplesala publiki več plesov na tlakovanem športnem igrišču onstran ombuja. Prgram. je spretno vodil N- Češarek. Na prireditev so prihiteli tudi zastopniki iz drugih slovenskih središč, tako iz San Justa, San Martina in Ramos Mejíe. Upravni odbor je poskrbel, da je bila Pristava dobro založena z vsemi vrstami jedj in pijače in da z obroki kuhinja resnično ni štedila. Za glasbo je bilo poskrbljeno s ploščami, proti večeru -pa je nastopil še Triglav Jazz, tako, da so tudi plesavci prišli na svoj račun. Gostje s0 zadovoljni odhajali s Pristave želeč si še takih lepih in veselih nedeljskih popoldnev-ov na zeleni Pristavi. Jubilejno sokolsko leto je bilo proglašeno leto 1963 na lepo obiskani -sokolski slavnosti v nedeljo dne 6. 'januarja v Jugoslovanskem domu v Dock -Sudu, Bs. As, v proslavo 100-letnice ustanovitve Južnega Sokola v Ljubljani. Poročilo o proslavi bom.o -objavili v prihodnji -številki. Letošnja XII, misijonska- veletombola je billa na .praznik Sv. Treh kraljev v nedeljo, dne 6. januarja popoldne na -prostranem vrtu Kluba bivših Don Bo-s-covih gojencev, ki je kaki-h pet kvader naprej od Don Boscovega zavoda v Ramos Mejii. Na veletombolo je tudi letos prišlo veliko slovenskih rojakv, Jki so s svojo udeležbo na njej in z nakupovanjem, tomlboiskih tabli-c ter kart za srečolov podpifli -delo slovenskih misijonarjev -v svetu. Vseh dobitkov je bilo 500. Glavni dobitek televizijski aparat je zadel Karel Trlikar iz Casanove. Dobitki, iki so jih za veletombolo pripravili -slovenski misijonarji, s0 pn bili določeni za srečelov, ki se je vršil ves čas tomfoolske prireditve- Osebne novice Poroke, V soboto, 5. januarja smo imeli na področju Vel. Buenos Airesa tri porbke. V župni cerkvi v mestu ‘San Andrés sta se poročila ing. Marko Bajuk iz Mendoze ter gdč. Vera Ašič. Po- ropskimi državami neodvisen -in samostojen. Do trenja je prišlo tudi v vprašanju Albanije. Takoj p0 vojni je namreč izglodalo, da bo prišlo do tesnega sodelovanja in do priključitve Albanije k Jugoslaviji. Toda kmalu so se vodilni albanski komunisti začeli upira-ti združitvi -z Jugoslavijo- Obenem se je vidno večal v Albaniji sovjetski vpliv, ki se je km-alu križal z jugoslovanskimi interesi. -Da bi se uredilo vprašanje Albanije-, je Stalin predlagal, naj bi eden izmed Titovih sodelavcev, po možnosti Djilas, -prišel na razgovore v Moskvo. Tako je Djilas z nekaterimi spremljevalci v začetku januarja 1948 odpotoval v Moskvo. Peljali so se z vlakom, preko Romunije, kjer je Djilas v Bukarešti spoznal vodilno romunsko komunistko Ano Pauker. Dežela je tedaj ječala po-d sovjetsko vojaško zasedbo. Romunsko gospodarstvo so -Sovjeti neusmiljeno izkoriščali v svojo korist s pomočjo mešanih 'sovjetsko-romunskih podjetij, kjer so kupovali in prodajali po cenah, ki so jih sami diktirali. Djilas je bil -posebno ogorčen, ko je videl, ¡kako -ošabno in prevzetno so se obnašali sovjetski ročno mašo je imel -g. Lojze Škraba, mladi par je pa poročil -g- Janko Mernik. Za priči sta bila: nevesti njen oče g. Ivan Ašič, ženinu pa njegov oče prof. Božo Bajuk iz Mendoze. V cerkvi M. Kraljice v iS-l-ov. vasi sta sklenila zakonsko zve-zo Fran,c Gerkman in gdč. Frančiška Pavlič, ki je nedavno prispela v Argentino iz domovine. Poročno mašo je imel g- vikar Janez Petek, ki je mladi par tudi poročil. Z-a priči sta bila: -ženinu njegov -brat Jože Gerkman, nevesti pa Stane Mehle. V cerkvi Marije Pomočnice v ‘Ramos Mejii je pa -bila poroka Franca Zupanca in gdč. Rozke Klemenčič, Poročili ju je g. Janko Mernik. — Mladim parom ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in veliko božjega blagoslova. Gdč. Marija Prijatelj je dne 8- t. m. -diplomirala na medicinski' fakulteti bue-n-osairešlke univerze za doktorico vsega zdravilstva. -Sedaj se bo specializirala za otroške in ženske- bolezni, čestitamo! CARAPACHAY Kakor v vseh večjih naseljih, se je tudi v Carapa-chayu vršilo Silvestrova-, nje. Kako prav je, da je v tem kraju naš slovenski dom, je pokazala -prav lepa udeležba. Saj so prišli ljudje prav iz vseh okoliških krajev, -da v prijetni zabavi preživ© -slovo od -starega leta. To pot je bil dom -še posebno mikaven, vreme prav primerno, zato -so bile postavljene mize na prostem, na novem lotu, ki -ga je dom, kupil pred kratkim. Zato je -bilo prostora Za vse dovolj. Ves prostor je bil lepo okrašen s -slovenskimi trakovi in razsvetljavo. Dvorana je -bila tudi lepo pripravljena za sprejem gost-ov, ki so -okrog- pol devete pričeli prihajati in res kar napolnili v-se prostore. Posebnost il-etošnjega Silvestrovanja pa- je bila v tem, da so slovenski skavti prevzeli zabavo. Videli Smo takoj ob vhodu, da imajo postavljeno cel-o ta-borišče šotorov s tabornim ognjem, in svojo zastavo. Ko se je dvorana napolnila in je bilo na prostem zbranih mnogo gostov, je povabil g. Pirc vse gos-te, d-a se približajo tabornemu ognju skavtov, ki so za uvod zaigrali resnično lep prizor skavtskega božičeva-nja, ki ga je za to priliko spisal g- Marijan Trtnik. Vea prizor je bil tako prijeten, da so vsi na-v-zoči ob petju skavtov, božičnih -pesmi takoj poprijeli in peli z njimi, kar je dalo vsej prireditvi močan vtis. Ko s0 tako ob jaslicah, ki jih je „pričaral“ mladi skavt prepeli nekaj -božičnih pesmi, so skavti izvedli več prijetnih in zanimivih veselih točk iz tabornega življenja, ki so jih navzoči z veselim ploskom -sprejeli. Za tem pa so bi-li povabljeni v dvorano, d-a se okrepe in pogase žejo. Tudi zavrteli so se veseli pari. Za godbo -sta skrbela g. Lado s harmoniko in g. Hrastnik s kitaro. Med -odmori so stopali na oder skavti in pogosto izvajali prijetne in -zabavne točke, d-a je -bilo res veselo. Odborniki so skrbeli za pijačo in jedila, gospe pa-za pecivo. Vsega je bilo pripravljenega v zadostni meri. Ob polnoči je .nastala tema. čez- oder je odhajalo s-ta-ro leto, -ob svetlobi pa je nastopilo novo leto, ki ga je predstavljal mladi skavt Žnidarjev Janez, ki je povedal, da bo nov0 leto tabo, kot si ga bomo želeli in kot ga bomo živeli. Vsem navzočim je nato ra-zdelil štiriperesno deteljico, -znak -sreče. • Vsi so prireditev zelo pohvalili in povedali, da bodo v Carapachay še prišli. ' fjjlj funkcionarji, -zbujajoč vtis, da so oni edini 'gospodarji v Romuniji. Kot značilnost slabih gospodarskih razmer v Romuniji, pripoveduje Djilas, da je eden od železničarjev v vlaku, 's katerim se . je vozila jugoslovanska delegacija, -imel v službenem, vo-zu lkletk0 s-kokošjo, da mu je nesla jajca. Opravičeval -se je z draginjo in revščino, ki stiskata delovnega človeka. Še isti večer po prihodu v Moskvo-, je Stalin sprejel Djilasa v Kremlju-Brez kakega -daljšega uvoda je -Stalin na Djilasovo začudenje izjavil: „Mi nimamo kakega posebnega interesa na Albaniji in soglašam0 s tem, da Jugoslavija Alb-anijo -požre.“ Pri tem je -pokazal z roiko po grlu -navzdol, kakor bi nekaj pogoltnil. Te Stalinove besede so ¡Djilasa živo sDOm.nile, kak0 je Sovjetska ‘zveza s silo priključila -baltske države. Zato je začel pojasnjevati Stalinu jugoslovanski načrt, po katerem naj bi se Jugoslavija in Albanija -združili v skupni federativni državi, v kateri bi bilo tudi zadovoljivo urejeno vprašanje albanske naro-d-ne manjšine v Jugoslaviji. 'Stalin je kmalu -nato zaključil razpravljanje in izjavil, da ni glede albanskega vprašanja n-ikake-ga nesoglasja med njim in Titovo vlado- Naročil je Djilasu, naj v tem smislu pošlje poro-I čilo v Beograd. (Se -bo nadaljevalo) SLOVINCI ¥ ARGENTINI MILOVAN DJILAS: . 3 MojS razgovori s Stalinom SAN MARTIN Mednarodni festival So priredili v kolegiju „-Sagrado Corazón de Jesú-s“ v ulici Córdoba 124. čisti dobiček je -bil namenjen za potrebo sa-nm-artinske škofije. K sodelovanju s-o- bile povabljen-e ra-zn-e narodnostne Skupine, iki so nastopile s petjem, narodnimi plesi in podobno. Tudi 'Slovence so po-va-bili in te je na festivalu zastopal -sanmartinski fantovski oktet, ki ga vodi -g. Vinko Klemenčič. Nastopili so v narodnih nošah in za-peli narodno pesem „Jaz pa vem“. Občinstvo jih je -nagradilo s krepkim ploskanjem. Mimohoda narodnih noš sta se udeležila gdč. Marinka Kovač in Marijan Boltežar ter sta vzbujala. veliko pozornost. -Splošna sodba je bila, da so se 'Slovenci na tem. festivalu častn0 odrezali. Napovedovalka posameznih točk je -ob prihodu slovenske skupine spregovorila nekaj -besed o- slovenskem narodu, ki -Se sedaj nahaja pod komunističnim jarmom. Omenila je tudi slovenske -begunce in njihovo zgledno kulturno delo v Argentini. Tudi letošnje silvestrovanje v -Slov. domu v San Martinu je bilo dobro obiskano in je imelo značaj družin-ske prireditve velike sanmartin-ske -družine. O Nova knjiga o V založbi Editorial Bar-aga je izš-la 220 strani obsegajoča knjiga z naslovno ilustracijo Jureta Vombergarja in z notranjem, baročno širokim n-adpisom: OSIP ŠEST je napisal knjig-o, kako si narediti življenje lažje, prijetnejše, toplejše — KAR PO DOMAČE! — in za Slovence po psvetu jo je priredil, dopolnil ter ji poglavje „Med nami in med njimi“ dodal — Simon Preprost. Ta celotna prva notranja stran knjige KAR PO DOMAČE! pove, da jo je nekoč zasnoval lani umrli režiser i-n prevajalec Osip šest, svetovni popotnik in spreten kozer in jo izdal v domovini že pred vojno. Knjiga je bila na mah razprodana. Z njegovim -dovoljenjem jo je pripravil sedaj za naše izseljene ljudi znani naš Simon Preprost, pisec Abu Sabuja iz Zbornikov Svobodn© Slovenije in N-ovih časov, kjer je s pravo duhovitostjo, ironijo in plastiko odkrival že napake našega družbenega -ponašanja v tujini. Tako sta se srečala dva moderna publicista s precej enako duševnostjo, ostrim opazovanjem ter humorjem in prikupno ironijo, -ki >ne boli. Tako odrešujeta in razrešujeta najneprijetnejšg stvari pa najbolj prikupen in prisrčen način. Tako je nastala ta knjiga KAR PO DOMAČE!, ki naj bi -bila nam -tako potrebna nova knjiga o „lepem, vedenju“- Polno knjig 0 lepem vedenju je bilo že napisanih, in tudi Slovenci smo jih imeli. Znana je bila na pr. Urbanusova tak0 „velika“ kakor „orlovska“ prireditev, -sestavljena -na sholastični način v o-bliki katekizemskih -določb, neke vrste zakonika s paragrafi, z mednarodnimi pravili obnašanja. So to knjige, pri katerih imaš občutek, ko jih jemlješ v roke, da imaš pred seboj kuharske bukve in gledaš v kazalo, kateri recept boš uporabil danes, ko greš na večerjo v goste in se ti zdi, da ti bodo ponudili ribe... Tako te vsega omejijo s pravili etikete, -da obupaš in -se odločiš končno, da sploh -ne greš, ker bi se nerad blamiral kot „zarobljen kmet“. (Tu mimogrede: -zadnjič sem bral pri Slomšku besedo „zarobljen“, v smislu „olikan“, ¡kajti „NEzarobljen“ bi bil neobdelano blago!...) Ta knjiga, ki jo imam pred seboj, pa je vse drugačna. Postavi te v živ. lignje, v družbo neprisiljeno, s humori jem, -z ironijo, tak-o da -dobiš veselje za med ljudi in veš, -da se ti je treba vesti samo „po domače“, pa -boš v družbi uspel kot človek z manirami. Toda to „vljudno domačnost“ sj moraš prej pridobiti „mimogrede“ sam, postati mora odraz tvoje notranje vljudnosti, prisvojiti si jo mor-aš s-am z gledanjem, življenja, napak in čednosti drugih in ne 'bo ti nerodno gibati se med kakršno koli družbo pepo in tako, kot da si prebral -skladovnice knjig o lepem vedenju. V resnici si pa prebral samo knjižico „po domače“ in -si si jo prisvojil ne s pravili, naučenimi na, izust, temveč po duhu in vsebini. In to knjižico -boš -prebral v enem. samem dihu, bral jo boš kot roman, -kot humoristično berilo, v katerem ne boš niti slutil, da s tem, ko se smejiš anekdotam in zgodbam, ki -ti jih v karikaturi predstavlja pisatelj, tudj že „likaš“ sebe. O-b tej knjigi sepi se spomnil knjige starega Alešovca in njegovega primitivnega „likanja“, pa tudi njegov© „Ljubljane pod drobnogledom“: tako dovtipno, lahko pa z ironizirajočo kritiko je pisana naša knji. ga, toda — za nov čas in z novo ne 1rsak teden ena TVOJA ROŽNA LICA.. . Tvoja, rožna lica, radostne oči, tvoji sladki smehi, vse mi govori. Vse mi peva pesem o nekdanjih dneh, ko še usta sladki je obkrožal smeh. Ko v očeh še radost je sijala mi, duša trpke boli še poznala ni. Ali odhitelo vse je, Bog ve, kam, brez ljubezni hodim žalosten in sam. polnoči je vsem navzočim voščil srečno novo let0 predsednik Slov. doma, g. Leopold Novak. Postrežba, ki je bila v rokah san-martinskih fantov in deklet, je lepo funkcionirala. V-so pohvalo zasluži kuhinja -pod vod-stvorn ge. Hrenove. Ves čas so igrali pretežno slovenske plošče, kar je dalo prireditvi še posebno domač značaj. lepem vedenju več primitivno umetnostjo. Pisana pa je zat-o, d-a jo bere prav tako obligatno sodobna mladina, kot smo mi pred 50 leti brali Al-ešovčev življenjepis. V 46 poglavij je razvrsten-a vsa -snov našega razmerja do -človeka in družbe: to razmerje je pokazano negativno, pa pozitivno, kot kritika in navodilo, toda v obeh primerih nazorno, z živim življenjskim zgledom, še daleč ne v o-bliki pravila, temveč v obliki -življenjske modrosti. To ni knjiga receptov, je knjiga s s-vojo notranjo dinamičnostjo, kjer nastopa več oseb, ne le avtor, tudi -njegov dvojnik Miklavž, pa še desetina drugih. Vsak-o „pravilo“ je vzeto iz življenja in pokazano iza življenje, pa naj bo to vedenje pri mizi, pri obiskih, v gledališču ali ob radiu, pri snubitvi ali ob televiziji, na izletu ali v javnem lokalu, pri pogrebu -ali v krogu kulturnikov, v ka-kršni koli življenjski priložnosti in okolju. Seveda vseh okoliščin taka knjiga ne izčrpa, za vse po podaja -glavno navodilo: obnašaj se po domače, toda vljudno in sproščeno, -na način, ki j-o terja prefinjena notranjost in obzirno sožitjg z družbo. Ne morem Ugotoviti tukaj, kaj in kako je napisal to knjigo pokojni šest, in koliko je njegov tekst -prirejal za naše razmere in naš čas Simon Preprost, tod-a duhovita kritika našega razmerja do -tujine, ki je nam zdaj nova domovina — „Med nami in -njimi“ — je v celo-ti -delo Preprosta in pomeni zase literarno dejanje. Nekaj takega, kar je tu, smo že brali v 'Zbornikih Sv. Slovenije, nek-aj še nadaljuje -zdaj v Novih časih, povsod pa je -naletelo na živahno branje in morda -še živahnejše komentiranje, vedno pa je bi-l0 bran-o 'z zanimanjem in užitkom. To je kritika našega „likanja“ v širokem svetu, podana „mit Freude“, s prijetnim humorjem, z duhovitimi aforizmi, z gl-oboko pedagoško psihologijo, z ironijo in miselnimi prebliski pa nazornim prizorom, ki nam odpre pogled v naše napake -ko-t v zrcalu. Osip- Šest je tako v letu svoje smrti doživel med nami svojo pomladitev v Simonu Preprostem, ki nam z njegovo lahkoto, pa z ostrejšo mislijo ravna pot k vljudni domačnosti v našem, tehničnem času in zdomskih razmerah. Preprosta šestova knjiga 0 vedenju je s komplicirane jšo -že sociološko -dopolnitvijo Preprostega -nastala -že literarni pogled na našo sodobnost s širšega stališča, tudi z narodno prestižnega, -k-o ne gre več samo za človeka in njegovo obnašanje,, temveč že za -narod in njegovo predstavitev pred svetom. Knjiga ni sam,o lahno pisanje, koristno navodilo, temveč tudi že literarni dogodek s svojo leposlovno vrednostjo. Za vse, za mlade kakor -stare, pa je 'knjiga humoristično branje z neprecenljivo vzgojno vrednostjo predvsem za naš novi rod, katerega knjiga lika n-av--znotraj in navzven, 'zato da bodo -pravila vljudnosti postala -njegova najintimnejša last in -da se bo tako brez težav pa z zavestjo olikanosti vedel tudi v tujini „po domače“; in da bo to „po „domače“ 'V skladu s svetovljanskim vedenjem, -slehernega vljudnega človeka in v skladu predstavljanja Slovencev ¡kot olikanega naroda tudi pred tujim svetom. Pa tudi, da nam bo življenje lažje, prijetnejše, svobodnejše. Knjigo je izdala v lepi obliki založba Baraga in velja $ 200.— td Stran 6 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 10. 1 1063 - No. 2 ZAKLJUČEK POUKA V SLOV. Zadnjo adventno nedeljo, 23. decembra, je slovenski tečaj v Hurlinghamu zaključil 'šolsko leto s šol. akademijo. Prireditev je bila ob pozni popolP danski uri pri Bohovih, kjer je imel šolski tečaj letos svoje šolske prostore. Na nalašč za t0 priliko pripravljenem, odru, 80 se zvrstile točka za točko, katere je vse pripravila gdč. učiteljica Katica Kovač. V prvem delu -so se spomnili otroci škofa Slomška, v letu njegove stoletnice smrti, in podali nekaj njegovih naukov in pesmi. Drugi del je bil posvečen mamicam, 'ki so prav vse prišle v družbi očetov na to prireditev. Štiri dklic© s0 prav korajžno podale igrico „Tri mamice“ in dokazale, da nobena ne zna biti mamica, če res ni prava mamica. Tretji del je ob- BERAZATEGUI V soboto, 8. dec., nas je obiskal sv. Miklavž v našem domu, kjer je prejel vsakdo po plačilu, v nedeljo, dne 23. dec. pa sm0 imeli materinsko proslavo in zaključek šolskega leta. Proslav0 je začela Dolenčeva Marta s pozdravom ter napovedala pesem našim mamicam, katero so zapeli naši najmlajši. Sledil je govor I. Korošca, beseda naši slov. materi, ki je bila beseda zahvale, priznanja in molitve. Zatem so otroci podali prizorček pesmi in zahvale mamicam- Marta Pozelnikova je doživet0 recitirala Tagore-jevo „Mati“. Kati, Jelka, Lučka in Nevenka pa so nam ljubko zapele »Ko so tkali naše trate“. Mali šolarčki so skušali dopovedati, kaj so jim mamice. Besedo so potrdili s slov. šopki, s katerimi so obdarovali vesele mamice. Za 'konec pa je sledila lepa in globoke podana simbolična vaja deklet „Gor čez izaro“. Šolski referent g- Vidmar Jože se je zahvalil katehetu č. g. Stanku Škr-betu (kateri je sedaj že v Evropi) za ves njegov trud. Enako zahval0 je izrekel neumorni gdč. Anici Šemrovovi, katera je posvetila toliko truda in prizadevanja tej naši mladini, za kar ji je Marta Poveljnikova izročila sloven- V imenu slov. doma pa je izrekel zahvalo Korošec otrokom za njihovo pridnost, staršem 1 za njih zavednost, g. katehetu in gdč- učiteljici pa za njihovo nesebično delo in skrb. Skromna gdč. učiteljica Anica se je vsem zahvalila za razumevanje, ki ga imajo s to mladino in prosila starše, da tudi sami pomagajo pri vzgoji in učenju — slovenske besede. Nemogoče POČITNIŠKI DOM V KORDOBSKIH GORAH bo odprt do 10. marca: če kdo želi priti na oddih v februarju, naj se prijavi takoj' s priporočenim pismom (certificado) na naslov: Dr. Rudolf Hanželič, iSan Esteban, 'Sierras de Córdoba. Najbolje je potovati z omnibusom. Podrobna pojasnila daje Dušnopastirska pisarna. (TEČAJU V HURLINGHAMU segal misli na domovino in našo slovensko besedo. Za zaključek je pa Ma-zorov Martin korajžno podal Stritarjevo pesmico „šolo, hej, so zaklenili“ in povedal, da je najlepši čas, čas počitnic. Po tej točki je gdč. Katica Kovačeva razdelila spričevala in se namesto zadržanega g. Majhna, referenta MOZ'S zahvalila prijazni Bohovi družini za celoletno gostoljubje in se priporočila za prihodnje šolsko leto. Letošnje šolsko leto je obiskovalo 17 otrok slov. tečaj v Hurlinghamu-Poleg gdč. Kovačeve je poučeval verouk č. g. škrbe do konca junija, potem pa č. g. Smolič. Ob prigrizku s0 se starši z otroki pomudili do prvega mraka in se zadovoljni razšli na svoje domove- je, da bo otroik govoril slovensko, četudi obiskuje tečaj, če mu starši ne pomagate pri izražanju, branju in pisanju slovenskega jezika. Toda ne vte-pajm0 ga v glavo s silo, temveč pokažimo mu njegovo veličino in vrednost, govorimo mu ,0 lepoti in slavni zgodovini Slovenije ter njenih sinov, vzbudim0 mu zavest in ljubezen do vsega kar je naše, slovensko in vzljubil bo ta raj pod Triglavom in vzljubil njegovo besedo, ki je pesem“, je zaključila gdč. učiteljica Anica. Njene besede so žele iskreno odobravanje. Razvila se je kratka debata s starši, za zaključek pa je sledila pesem „Jaz pa pojdem na Gorenjsko“. Sledila je čajanka in veseli družabni razgovor, kramljanje ’in igre do pod-večera. MORON-CASTELAR -Odsek 'SFZ v Modonu je priredil v zadnjpm času tri sestanke. O prvem smo že poročali. Drugi sestanek se je vršil 24. nov. Na dnevnem redu je bilo tudi predavanje pisatelja g. Mirka Kunčiča o narodni zavesti, ki je navzoče krepko navdušilo za slovenstvo. Na zadnjem sestanku, ki je bil 15. dec., je predaval duhovni vodja g. dr. Alojzij Starc o razvedrilih in zabavah. Obe predavanji sta vzbudili zanimanje, kar lahko sklepamo iz živahnega razgovora, ki jima je sledilo. — Odseka SFZ in SDO sta organizirala 2. dec. miklav-ževanje na Pristavi- Isti angeli in peklenščki so gostovali 8- dec. v Slomškovem domu v 'Ramos Mejii. I- M. SAN JUSTO y nedeljo, 23- decembra popoldne so nam v Našem, domu pripravili prijetno presenečenje. »Prijateljsko družinsko popoldne“ je bil naslov tej prireditvi, katera je zbrala mnogo družin, ki so v prijetnem medsebojnem kramljanju sklepala nova ali pa še bolj povezovala že sklenjena prijateljstva. V dobro voljo jih je spravila dobra pijača in izredno okusna telečja pečenka, taka, kot je bila na jedilnem listu v Ljubljani leta 1938. .Sploh je imela celotna prireditev ljubljansko vzdušje, kajti slišali sm.o po zvočniku program, ki Iga 'je oddajal „Radio Ljubljana“ z značilno propa- gando in reproducirano glasb0 iz takratnih dobrih predvojnih časov in še marsikaj... Posebnost tega popoldneva pa je bila nadvse zanimiva tekma v odbojki med starimi igrači — pionirji in graditelji odbojkinega igrišča v San Justu ter med mladimi, v Argentini vzgojenimi igralci. Stari igralci, med katere štejemo predvsem Benkota, Ko-sančiča, Mikliča, Modica in Tekavca so s to tekm0 takorekoč dali slovo tekmovanju v odbojki, čeprav so pokazali, da so še vedno v formi m zmožni zmag. Takoj' v začetku prve tekme se je pokazala vsa ostrina borbe, ki se. je stopnjevala do konca povračilne tekme in dosegla višek v tretji odločilni. Na obeh straneh sta bila obramba in napad odlična. 'Stari so si sposodili mladega, mnogoobetajočega igravea Tonija 'Ovna, ki jim je dobro služil. Na strani mladih pa so igrali: Grabnar, Indihar, Janežič, Modic, Bergant in Frontini, z rezervo Urbanija in Draksler. Kar se redkokdaj zgodi j© to pot publika spremljala vse tri tekme s tako pozornostjo, da ni prezrla niti najmanjše napake posameznih igravcev in sodnika. Nikomur ni med tekmami niti na misel prišla pijača, čeprav je toplomer to popoldne skočil nad 37 stopinj. V prvi tekmi, ki se je končala z rezultatom 15:12 za mlade je veter pomagal mladim, v povračilni pa starim, ki so zmagali z rezultatom 15:9. V tretji, odločilni tekmi se je ozračje popolnima umirilo in priča smo bili tekmi odbojke ki je zadivila vse navzoče. Navijači, katerih je bilo skoro več za stare kot za mlade, zlasti ona iz Trnovega in Kodeljevega, so v svoji navdušenosti večkrat spravili v zadrego tako sodnika kot igravce. Zmagali so zelo zasluženo veterani Jz rezultatom 15:13. Mladi so jim .stalno grozili z izenačenjem- Sodil je zelo nepristransko g-France Zupan. Takih tekem si še želimo. MENDOZA Praznik Brezmadežne { 8. december, praznik Brezmadežne, smo 'tudi letos v Mendozi slovesno proslavili. Poleg dopoldanske slovesne pete maše smo imeli popoldne v kapeli pri iss. mercedarkah pete litanije Matere božje, nato pa v Domu filmsko predstavo o fatimskih prikazovanjih. Navijanje filma je bilo seveda za naše skupno življenje v Domu velika in vesela novost, ki je zlasti pritegnila živo zanimanje naših najmlajših. Z nič manjšo pozornostjo pa smo lepemu filmu sledili tudi starejši. Prireditev je pokazala,, da take vrste predstav zanimajo vse naše ljudi in jih kaže večkrat oskrbeti za naš Dom. MAR DEL PLATA V nedeljo, 16. decembra, opoldne se zbralo velik0 število Marplatencev na asadu v bližnjem Pelegrini, kjer se nahaja tudi malo slovensko naselje. Tamkajšnji šolski odbor je skupaj s Slovenci priredil asado v korist dograditve šole. Z Marplatenci je prišlo tudi nekaj rojakov iz Buenos Airesa. Pri veselem razpoloženju, plesu in petju je zabava trajala vse popoldne ter -So se gostje šele zvečer začeli razhajati. OBVESTILA Naslov Mednarodnega zavoda za onemogle begunce v Martinezu, v katerem je tudi 8 rojakov, je naslednji: 0all6 Pirovano 1039, Martínez GBM, Pcia. de Buenos Aires.) Franc S. Finžgar: Divji Lovec, drama v 4. dejanjih. Režija: M. Marolt, scena: A. Makek. Predstava y soboto, 12. januarja t- 1. ob 20,30 v 'Slovenskem domu, 'Cordoba 129, San Martin. Mladinski odsek Zedinjene Slovenije sporoča, da je na počitniško kolonijo v kordobske hribe k dr. Hanželiču odpotovalo 29- decembra 1962 31 otrok. Vr. na postajo Retiro ob 21. 'uri- Referent Mladinskega odseka Zedinjene Slovenije čuti prijetno dolžnost, da se ob tej priliki zahvali vsem, ki so kakor koli sodelovali pri organiziranju počitniške kolonije. Predvsem seveda dr. Hanželiču,- ki je dal počitniški dom, učiteljicam-spremljevalkam otrok ge. Marjani Batagelj, gdč. Anici Šemrov in Miji Markež, da so prevzele to odgovorno nalogo ter gdč. Zdenk; Gornik in Angelci Klanšek. Drug; redni občni zbor zadruge Slovenski dom v San Martinu lb0 v nedeljo, 13. januarja 1963, ob 10 dopoldne v domu. Za vse člane in članice je ude. ležfoa častna dolžnost. Slomškov dom obvešča vse svoje člane, da se bo vršil v soboto, 19. januarja o-b 20 članski sestanek, obvezen za vse člane. Na- sestanku se bod0 obravnavala važna vprašanja, v zvezi z bodočim delom in ustrojem 'Slomškovega doma. — Upravnj odbor. Sestanek dekliškega krožka SDO v Carapachayu bo v nedeljo, 20. jan. ob 10 v Domu. Izlet Družabne pravde na otok Hiawatha bo v nedeljo, 20. januarja (in ne 13. januarja, kot je bilo prvotno javljeno). Odhod iz pristanišča Tigre ob 9. ur; s posebno motorko. Povratek o'b 19. uri. Vabljeni vsi rojaki! Priporoča se L A G O HOTEL VILLA RUMIPAL EMBALSE RIO III. Provinciai de Cordoba ESLOVENIA UBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina O ozm FRANQUEO PASADO Concesión N* 5775 Ofl 0 TARIFA REDUCIDA ogo < Concesión N 2834 Registro Nacional de la Propio dad Intelectual No. 688.209 Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Tailleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 JAVNINOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buenos Airea Prodam uvožen stroj Rectilínea 10x100 Tel. 701-3501 PRENOČIŠČA V MAR DEL PLATI dobite pri družini Pangos z vso udobnostjo po zmerni ceni. Na razpolago garaža, kolektiv pred vrati. Se priporoča LUDVIK PANGOS 3 de Febrero 4522 — Mar del Plata LOJZE NOVAK IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302 Ramos Mejía T. 658-7083 Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim odje. malcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 izbiro kuhinjskega pohištva ¿o najugodnejših cenah im z dolgoročnim, odplačevanjem. Naša .ponudba za srečnejše leto 1963 TV velikega aparata (gran angular), sestavljen iz najboljega uvoženega materiala po 1500 pesov na mesec. Obiščite nas in prepričajte se! IVAN PREGELJ: ir, if! O É «? © c i 11 IM M o n e a 35 »S poezijo se ukvarjaš?“ je vprašal pohlevno učitelj. „Jaz ne- Pa se je Tine. Zadnje čase. In če ga straživa, ali ni prav, da govoriva o njem “ „Prav je in spodobno.“ »Torej!“ Poznik je zopet vzel cilarico in pil. Potem je govoril čudno mrtvo, kakor da govori dremaje: „Že pred tednom je mislil, da bo umrl. Poklicati me je dal in sem prišel. Rekel je, naj ga zavijem v kožuh. Prav tu sva sedela, kakor sediva sedajle midva. Vso noč, do jutra, dokler ni rosa .padla in sonce vzšlo.“ Zopet je pil- Še bolj dremotno, kot je govoril malo prej, je začel deklamirati: „Rapp’, Rapp’, mich dünkt, der Hahn schon ruft, bald wird der Sand verrinnen, Rapp’, Rapp’, ich wittre Morgenluft...“ „Ali ne vonjajo ti verzi ?“ je vprašal nato zaupno. Sivec je medlo doumel: „Lepo je, če prav premislim-“ „Doživeti m.oraš,“ je vzkliknil osorno geometer. „Kak0 čudno mn je moral0 biti, ko je mislil to pesem,“ je vzdihnil Sivec. „Bürger ju? Larifari! Tinetu pač! Toda poseben vonj, kaj ?“ Sivec je pomislil in. mu je bilo žal: „Poznik je pijan.“ Geometer pa je govoril: „Glej, do jutra sva tako sedela in saro.0 za roko sem ga moral držati. V zvezde je gledal in ni trenil- Trikrat ,sem mislil, da je umrl in sem vprašal: ‘Tine, ali si še živ?’ Trikrat je odgovoril: ‘Še.’ Potem pa se je svitalo in je prišlo sonce pa se je nasmehnil in rekel: ‘škoda!’ Lej, želel si je smrti-To je! človek je desdt, pet dni prej mrtev, nego je res- Toži se mu v noč. Ali zdaj razumeš vonj pesmi, vonj domotožja, po domu v grob, nestrpnost duše, ki je ni več tu?“ Hripavo je ponovil: Rapp’, Rapp’, ich wittre Morgen. luft... “ Sivec je vzdihnil: „France, žganje ti škoduje.“ „Vem,“ je dejal geometer, „žganja -ne smem,. Pa nocoj nisem mogel drugače. Naši ljudje pijejo žganje -na žalost in jezo. Podedoval ,sem tako.“ Začel se je blodno smejati. »Podedovati,“ jš nadaljeval, „to je Helenina beseda. A pri meni je resnična. Pomisli, duša verna, in poslušaj! Le zgražaj se ne. Moja mati, razumeš, moja mati, ki me je rodila, mi je štiriletnemu dajala žganja.“ „Jezus,“ je zastokal učitelj, „ne govori kaj talkega!“ „Ali je hudo?“ se je zasmejal sirovo Poznik. Potem .pa je bil ves bolan: „Nič ne razumeš. Nič ne veš. Saj je ne kolnem. Zdajle 'bi umrl, če bi jo mogel videti, siroto, ki ,ro,i ga je dajala iz ljubezni, da ne bi umrla pred menoj. Tako me umej! Da boš vedel, kako ljubi mati in ženska-“ „Ne razumem te,“ je dejal trudno Sivec. Geometer je vzdihnil: „Morda j6 Ipa samo moja mati tako' ljubila in druge ne znajo.“ 'Sklonil je glavo kakor v snu. Brez zveze s prejšnjim je povedal o Heleni: „Pred nekaj dnevi je hotela posiliti, da ne hi šel k Zofiji.“ „Spi pa se mu sanja,“ je vzdihnil nehote na glas učitelj.----------- Danilo se je. Petelinji klici s0 rastli. Nekdo v trgu pri prvih hišah je zabijal s kladivom, .Sivec se je premražen zdramil in uganil: „Tinetu zbijajo rakev Pa šele zdaj, dve uri pred pogrebom.“ Bridko je pristavil: „Ta Viduč! Pijan je zaspal sinoči nad delom.“ Tokrat se je dvignil Poznik. „Pojdiva k Tinetu!“ je rekel trezno. „Potem, pojdem jaz domov.“ Stopila sta v hišo. Na peči je zajokala Jamčevka. Poznik se je rahlo zibal-. Stopil je mrliču k vzglavju in mrmral polglasno: „Lahko noč, Tine! Med pogrebci me ne bo. Tebi in meni, mari nama, kaj ljudje počenjajo. Naj pa rečejo, da sem. brez srca. Ti že veš, Tiney kako. Lahko noč.“ Stopil je s Sivcem iz hiše- V motni zori je ležal laz pred njima, pokošen, kakor obrit. Beli cvetovi brez zelenega1 lističja so s6 bili posejali vsečez. Beli cvetovi, ki se ne osujejo, neg0 gnijejo brez sadu, kakor človek, ki je bil mlad im je živel in se ni ©sul in bo gnil v jesenski vlagi. Poznik se je 'opotekel. Hripavo je rekel: „Duša verna-! če bodo Koširjevi po meni vprašali, jim povej po p-ravici, da sem -bil pijan in da sem šel spat.“ Sivec je sklonil glavo. Oči. -so se. m.u solzile. Ostri jutranji zrak in bedenje sta mu jih bila razvnela do bolečine. V trgu je zazvonilo jutro. . 'Nekaj ur pozneje so Tineta pokopali. Veliko je imel družic in najbolj tihi in žalostni ste bili Koširjevi: Helena in Slavica... Prešernovo veselico pa so odložili in pozneje pozabili nanjo... ❖ Slavica je obiskala nekega dne Poz-nika v njegovi uradni sobi. Potrkala je, odprla in vprašala veselo: „Jeli smem, pobratim?“ „Draga in mila si mi kot sonce,“ ji je stopil geometer naproti in ji stisnil m,ehk0 in krvnato ročico. „Z veselico torej ne bo nič,“ je rekla, „ti nočeš peti“ „Kaj hočem,“ je odvrnil, „glas mi je postal hrapav.“ Deklica je vzdihnila: „Dolgčas gre v deželo.“ „Jesen in deževje,“ je dodal. Sklonila se je nad njegove mape in občudovala ostrost črt in imena parcel: Na trati, Pod Sevnikom, Na mirišču, V cvetju, Pod peklom. Smejala se je: „France, v peklo me vzemi s -seboj’, kadar boš imel tam opraviti-“ „Lep hudiček bi bila, prav res,“ se je nasmehnil. „Veš kaj,“ je vzkliknila, „ampak to najino pobratimstvo ir» posestrimstvo — pravzaprav, to nič ni- Kaj pa si še storil velikega zame ? Nobenega vite-štva, samo tikanje! To je malo.“ „Kaj hočeš, -da storim,“ -se je smehljal, „roparskih vitezov ni, da bi te ugrabili in bi te jim otel iz rok. V krvavca tudi ne veruješ več, da bi šel in ga -zlasal.“ »France,“ je vzkliknila, „pa prav nocoj sem sanjala o njem. Čakaj, ti povem, kako je bilo. A smejati se ne smeš. Glej, zdelo se mi je, d-a -sem pajek in da predem iz glave pajčevino. Pa pomisli! Prav pod most v tisto globočino sem visela- Z rokama sem se oprijela nad glavo.A bolj ko sem hotela po niti gori, bolj sem drsela niz-dol. In doli je ležal in se krohotal — Ugani!“ „Ne morem.“ „Krvavec,“ je povedala z medlim nasmehom in pristavila: „Pa Mlinarju Janetu je bil podoben.“ „Čudne sanje,“ se je. nasmehnil geometer, „sestrica pajkulja.“ „Sanje pač,“ je vzdihnila deklica veselo. „Glava me je bolela, ker sem zvečer preveč medu lizala —“ „Med je dober za prebavo,“ je pripomnil geo-meter vedro. „Molči,“ je vzkliknila, „kaj med, ampak to, da sem sanjala o mlinarju-Saj ne veš, kaj sem -doživela z njim.“'