21
V Lfubllanl. dne 22. maia 1919.
Lo#o XXXI'
&
UM. t.lrt.k- —
Cm. mm fc
I	10— mm trnu - Itrn NantUa K
II
As.rflr» 1» dra«. ■«!• drl... I !«• -J - Poiisiuai m.-lik. m prod.1.1« 9m
) Jf	................—.
i ni i ........— ■»■i =

GLASILO JUGOSLOVANSKE : : KMETSKE ZVEZE : :
Spin d»< p•• poi4-(|«ia ; Uredil ..Do-oa o 11 a b • L|uM|ana, »
Kopitarjev®
ali ca. - Nojočnma, feiuamaoit« tu la« serati pa. l/pf»TQiiivt ,bcmol|ob§", •MHHiii*. Ltabliana. Kooit&rlrve ulica
Za življenje nam gre.
(Pismo prostovoljca s koroške fronte.)
Na Koroškem smo doživeli poraz. Kdo je kriv in kdo ni kriv, o tem so ftcdaj ni ča? prepirali; p:ro za to, da si ■hranimo življenje sedaj, ko visi na niti. Ali bomo sami svoji gospodarji, ali pa bomo zašli še v hujše suženjstvo, kot smo bili prej. Slovenec bo zopet fjouio tlako delal, jedel črn suh kruhek, fcuicc pa bo iztiskul milijone iz naše seinije in iz naše pridnosti.
Mi smo zaupali na pariško mogotce. KI pa so nas goljufali. Zopet smo se enkrat — upajmo, du za vedno — na-«Ciii, da boš le toliko veljal, kolikor si fco« sam pomagal. Ko bi imeli na Koroškem številno, dobro izurjeno in disciplinirano armado, bi danes tam ne tekla kri, bi naši fantje ne zdihovali v farutih nemških ječah, bi našili kmetov ne pobijali iti obešali, bi ne iztikali toaftim ljudem oči, ampak naša armada bi mirno sedela na Koroškem in Nemci Jri se jo bali. Tako pa... Uok se usmili. Nemci se danes upajo izjavljati, da Ko-roSke ne dajo nazaj, pogajanja v Celoviti so osta'a brezuspešna in v nevtralnem pasu na Štajerskem —- tako feeremo — se pripravlja jo Nemci n;i napad proti Mariboru in Celju. Torej tudi
Štajerskem naj teče kri, naj more »«£<< ljudi, ropajo njihovo premoženje, irodi na Štajerskem naj zavladajo nem-Ski boljševiki. Italijani tam za demar-fcacijsko črto se nam pa krohotajo in so neizmerno veselo naših porazov. S pom.>T:jo premaganih Nemcev nas ho-tejo zadaviti.
Vemo: hudo je zdajle zopet obleči jroiaško suknjo. Toda boljše za nekaj jfo&a vojaška suknja, kot pa za vedno vrv za vratom, težak jarm na plečih in IjH? po hrbtu. Kdor lepa ne čuti, ta naj rapusti nošo domovino in naj se prre predat za sužnja v Afriko, mi pa hočemo biti prosti in svobodni; kruh, ki ga sami pridelujemo, hočemo sami jesti, iftroMinicc z polnoobloženo mize tujcev »e bomo več pobirali.
Recite, g. urednik, kar hočete: moje mnenje in mnenje vseh mojih tova-jrfBev je: kdor danes, ko nam Italijan kt Nemec stojita že skoro s svojo nogo na tilniku, hujska proti vojaškim pozivom, kdor danes govori proti samoobrambi, ko smo na tem. da izdihnemo, ta ie ali sebične ž, ki ni vrodan, da «a
: nosi naša slovenska zemlja, aH pa je norec, ki spada v norišnico. Koroška nam to dokazuje, ali hočete, da nas uči tudi Štajerska in naposled celo Kranjska?
Antanta nam ne bo pomagala, pomagajmo si mi sami, ali pa umrimol
Kako bomo shajali?
(Z dežele.)
»Kmet je oderuh« — ta klic je bil med vojsko-Uberalni meščanski stranki in so-cialnodemokratičnim pristašem evangelj-ska resnica. To pa zato, ker je svoje pridelke včasih malo dražje prodal kot ie bi-^ lo določeno po sramotno ni/kih maksimalnih ccnah. Res je, da je toi>et med vojsko poplačal svoje dolgove, pa nc zato, ker ie delal dobičke, ampak zato, ker je rezal žive lose od svoiega gospodarstva, ki je radi tepa izkrvavelo in bo treba mnogo denarja, da se gospodarstvo zopet uposlavi v prevtnje stanje. Hlevi so bili prazni, njive so lzinozgane, orodje po'omljeno in obrabljeno, gospodarska poslopja zanemarjena Ni vrag. da ne bi s tem načinom gospodarjenja ne prišlo skupaj nekaj strgali,h bankovcev, toda kolik j časa oi traia-lo tako »gospodarstvo?« Vtakni ves tisti »dobiček«, ki si ga pridobil med vojsko in s katerim si poplačal dolgove, zopet v gospodarstvo, pa ti ga bo zmanjkalo, preden bo vse tvoje gospodarstvo zopet v prejšnjem stanju. To )e torej naš kmetijski dobiček, naše »oderuštvo«.
Da, jaz si drznem trditi, da — če bo šlo tako naprej kot se zdaj kaže — bomo morali kmetje veliko več porabiti, če bomo hoteli svoje gospodarstvo zboljšati, kot smo med vojsko dolgov poplačali in morda denarja naredili.
Poglejmo! Cena kmetskih pridelkov danes stalno pada, s tem tudi kmetski dohodki. Na drugi strani pa se stroški še vedno dvigajo. Kar mora danes kmet plačati obrtniku, mu mora mošnjiček čisto narobe obrniti. Imel sem krovca, da mi je popravil streho. Delal je en dan, pa sem plačal 70 kron in hrano. Nekdo drug mi je popravljal vodnjak, sedem ur je delal, račun: 45 kron, poleg tega hrana z vinom. Za par malenkostnih popravil pri vozu, kar bi včasih stalo 20—25 kron, sem moral danes plačati 150 kron. In še sto drugih stvari! Poleg tega moraš vse svoje potrebščine po prodajalnah oderuško drago plačevati. Po vrhu pa še davek, kakor bi kmetje na samih stotisočih sedeli, Bo-
dete videli: čez nekaj let bo naš kmet globlje tičal v dolgovih kot kdaj preje, če bo šlo tako naprej.
A vendar rok navzkriž ne bomo smeli držati in si misliti; če ie že tako, naj pa še to vrag vzame. To se meni zdi čisto napačna pot. Pomagajmo si sami, vpijmo, kje in kaj nas boli, zahtevajmo soglasno in vztrajno, kar moramo zahtevati, saj na« vendar nekaj je. Drugi ne bodo vpili namesto nas, ker jih ne boli, drugi ne bodo zahtevali, ker ne čutijo potrebe.
Vesel sem bil, ko sem čul, da se z<* pet poživlja naša kmetska organizacija, da sc kmetje zbirajo v enotno fronto, »Kmetske Zveze«, in da so se vse Kmetske Zveze strnile v eno veliko Jugoslovansko kmetsko zvezo. Če en sam zdihuje, kdo ga sliši, če pa vsi obenem in vsi isto zavpiicinopo vsej Sloveniji, da, po vsej Jugoslaviji, to se bo slišalo in tega nc bodo mogli preslišali, tudi če bi radi.
Seveda bo pa treba v Kmetskih Zvezah res delati. Po mo'ih mislih, se bodo morale okrajne Kmetske Zveze velikokrat zbirati le sejam in sestankom ter sc pogovarjati o kmetijskem stanju in svoje predloge sporočati osrednji Jugoslovanski kmetski zvezi. Ta bo vse predloge kmetskih Zvez prerešetala in pregledala, povzela iz njih, kar je vsem ali večjemu številu Zvez skupnega, ter stavila predlog na vlado. Seveda bo morala imeli zato Jugoslovanska kmelska zveza pogoste seje,
V začetku teh svojih vrstic sem zapisal: Kako Domo shajali? Slabo, če bomo čepeli vsak zase na svojem domu in vso našo bodočnost prepustili golemu slučaju ali ljudem, ki nimajo srca za nas, dobro bomo shajali, če bomo trdno organizirani, edini,-ter sc vedno zavedali, kaj hočemo.
Cnz 20.000 članov štejejo že danes Kmetske Eveze. Kmetje, skupaj! naša moč narašča.
Kako naf bi se pravično uredil dohodninski davek?
(Poziv Kmetskim Zvezam.)
Največ pritožb je proti dohodninskemu davku. Dohodninski davek bi bil sam na sebi najlepši davek, če bi se mogli dohodki vsakega posameznega človeka nedvoumno ugotovili. To pa je za sedaj še samo ideal, ki se tako hitro niti približno
nc da doseči in ie treba davkoplačevalce ravnolako kakor člane cenilnih komisij in davčne uradnike vzgajati prve, da resnično napovedujejo svoje dohodke, droge pa, da znaio te dohodke pravilno oceniti. Ker se pa to da doseči le počasi in ne naenkrat, niso mogle države odpraviti takoj starih davkov, n. pr. zemljiškega hišnega, obrtnega, rentnega davka itd. in na njih mesto vpeljati enotnega dohodninskega davka. Pomagale so si na ta način, da so stare davke obdržale, poleg ega pa upe-ljale dohodninski davek, ki naj za sedaj izpopolni pomanjkljivosti starih davkov.
Dohodninski davek se najlažje prilagodi posamezniku: upoštevajo se lahko dolžne obresti, pridnost in zmožnost posameznika, njegove družinske razmere itd. Tega vsega se n. pr. pri h.šnem ali zemlji-ikem davku ne more upoštevati. Zemljiški davek n. pr. znaša od parcele gotovo vsoto, ne glede na to, ali je njem lastnik dober ali slab gospodar, zadolžen ali nezadolžen. Dohodninski davek bi n-oral biti tudi elastičen in spremenljiv, Ako rabi država v fticm ,ctu več dohodkov, se ga poviša, če se pa njene potrebe zmanjšajo, bi se moral ua zniža'1. Vsega tega dohodninski davek kakor ga imamo mi, še nima. To smo občutili posebno proti koncu vojske in čutimo sedaj. Cene neobhodno potrebnim predmetom, n. pr, živilom, obleki, obutvi, stanovanj so proti koncu vojske silno poskočile. Najmanj za petkrat se jc vsaka stvar podražila. Ravno glede naštetih stvari pa določa dohodninski zakon, da se ne smejo šteti med stroške. Zato se pa dohodki, če se ugotovijo tako, kakor predpisuje dohodninski zakon, neprimerno po-ZBnože. Velika večina Slovencev je pri-morana, da porabi vse svoje dohodke za živila, obleko, obutev in stanovanje. Ne preostaja jim ničesar. Kljub temu znašajo njihovi dohodki, če sc ugotovijo v smislu dohodninskega zakona, precejšnjo vso'o, od katere jc treba plačati dohodninski davek.
Od vsakega davka se zahteva, da je pravičen in da narodno gospodarstvo zaradi njega nc trpi škode. Ravi\o iz gospo-darstvenih razlogov se zahteva, da se osebam ne predpisuje dohodninski davek, če njihovi cVhodki Komaj zadostujejo, da ta oseba skromno preživi sebe in svojo družino. Dohodnino naj plačuje samo tisti, za čigar prehrano je preskrbljeno in ki ima toliko dohodkov, da si privošči lahko tudi kaj takega, kar ni neobhodno potrebno.
Teh načel se naš sedanji zakon ne drži, ker določa, da mora plačevati dohodnino vsak, kdor ima nad 1600 kron dohodkov. Davčna oblastva predpisujejo že vsakemu kajžarju dohodnino, seveda v jasnem^ nasprotju z namenom dohodninskega
Kmetska Zveza namerava započeti akcijo, da se tem nedostatknm odpomere. Predlagati namerava sledeče spremembe dohodninskega davka:
1)	Najmanjši davku podvržen dohodek (eksistenčni minimum) naj se poviša od 1600 K na 10.000 K. To jc najnujnejša zahteva, ki se mora čimpreja izvršiti.
2)	Določba, da se sme nekaterim davkoplačevalcem predpisati do'iodnina. ne
da bi jih moralo davčno oblastvo pozvati, da naj vlože napovedi, mora odpasti Vsakega, komur se predpiše dohodnina, mora davčno oblastvo pogreje pozvati, da vloži napoved.
3)	Navado, ki se je proti zakonskim določbam udomačila proti koncu vojske, da se je dohodnina predpisovala osebam brez poziva za napoved, mora poverjeni-štvo fin. min. takoj prepovedati.
4)	Število otrok naj se izdatneje upošteva kakor doslej. Pri dohodkih od 10.000 — 20.000 K naj se za vsakega otroka raz-ven enega zniža davčni postavek najmanj za tri stopnje.
5)	Dohodnino sme predpisati samo ce-nilna komisija, ne pa davčno oblastvo, Naredba Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 29. I., štev, 336 (Ur. list XLV1), naj »e prekliče in takoj razpišejo volitve za nove cenilne komisije, ker se ta naredba ne strinja z duhom naše dobe.
6)	Za ves politični okraj ie tn* soma ceuilna komisija premalo. Člani komisije ne umrejo dovoij pognati g potnih raz-ner davkoplačevalcev, da bi mogli uspešno vršiti svojo dolžnost, Vsled tega se na| tvori več komisij, in sicer za velike občine za vsako občino posebej, sicer pa lftko ena komisija za dve ali tri manjše sosedne občine.
Ker pa priznamo, da mora imeti država svoje dohodke in ker sto;imo na stališču, da naj mesto revnega plačuie ptc-možnejši višji davek, obenem predlagamo:
1) Davek od 26.000 K dalje naj se podvoji, davek od 40.000 dalje pa ^otroji. Kakor znano, se pri dohodnini ne plačujejo nikake doklade. Zato se te postavke brez vsake skrbi lahko zvišajo kakor predlagano.
2) Povišek 15 % oziroma 10 % za manj obtežena gospodarstva (»j 112 a) sc naj v soglasju z nameravanim da^tom na samce primerno poviša.
T c spremembe bomc naročili našim zastopnikom v Belgradu, da jih predlagajo v narodnem predsta-nišlvu in dosežejo predlagane spremembe
Leželni vladi pa predlagamo, da začasno odredi, da se dohodnina, ki znaša manj kot 234 K (oz. 257 K 40 h, oz. 269 K 10 h), predpisana za leto 1918., ne pobira.
Glede teh točk prosimo vse K. Z. da se takoj izjavijo oz., stavijo svoje predloge.
Vera in politika.
Po današnjem poročilu iz Selc nad Škot jo Loko posnemamo, di sta na nekem shodu dva socialna demokiatt venomer zatrjevala, da vera ne spada v politiko in da je treba torej o vsem tem v javnosti molčati. Naši nasprotniki, liberalci in socialni demokratje, v zadnjem času vedno bolj šarijo z geslom: Vera ne spada v politiko, vera je privatna stvar. Zakaj to? Liberalna in socialnode.nokratsjta stranka sta po svojem programu svobodomiselni stranki, ki v javnem življenju, v državni zakonodaji in upravi ne pri poznata veri in vcrsk»m načelom nobenega vpliva. Cerkev, vera, Ucg nimajo pri drdaM ničesat opraviti. To je takozvani svobodomiselni sve-
tovni nazor, ki tfa niti liberalna, ni j ioc.«L nodeu.okratska stranka at tajita. Odtod njun klic: Vera ne spada v politiko. S tem geslom hočejo naii nasprotniki naipr^ prekvasiti naše ljudstvo, da ga bodo poiem toliko laže uveljavili v državni zakonodaji in upravi. In ko bo enkrat razkristjanjen» država s šolami vred, ko bo enkrat potit, njeno krščanstvo iz javnosti, potem bo tu. di v družinah polagoma opešalo in v naj. večji svetovni borbi, ki se bije vedno; u in proti Kristusu, bi se zmaga vsaj pri n« nagnila na stran svobodoinfslecev. Name-slo Boga bi postavili v javnosti in v oseb. nem življenju — svojo človeško pamet.
Ali torej vera spada v politiko? Kaj pa je politika? Politika je skrb za posvetni blagor ljudstva. In sredstva zato so ji v prvi vrsti državne postave in vsa javna uprava, Vera pa skrbi predvsem za dušni blagoi ljudi. V kolikor torej vera razlaga verske resnice, deli zakramente itd., ne snadi v politiko. Zato se po shodih in parlamentih ne razlagajo krščanske resnice in se nc govori o delitvi zakramentov, o cerkve, nih obredih itd. In o tem smo si z liberalci in s socialnimi demokrati edini.
Pač pa v drugem oziru spada ven tudi v politiko. Kakor je vsak človek glede svojih osebnih dejanj odgovoren Bogu, ker je le-ta njegov gospodar in se mora torej ravnati po nicgovih postavah, tako je Bog tudi gospodar nad celo skupnostjo, recimo nad cclo državo in se mora država v svojih de. janjih, torej predvsem v svojih postavah in svoji upravi držati božjih zapovedi. In v toliko vera odločno spada tudi v politiko, To jc ravno tisto, nacl čemer sc liberalri in socialni demokratje najbolj jezijo in od £<:• sar mi kot kristjani nikdar odnehati n« moremo.
Zgled. Zakon med kristjanom in krist-jano jc po božjih postavah zakrament in nerazdružljiv. Ker je tudi država podložna Bogu, se mora ravnati po njegovih postavah, mora torej tudi ona v svojih postavali priznati nerazdružljivost krščanskega zakona.
Isto je glede šole. — Torej vera spada v politiko, v kolikor se mora tudi skrb 7.a javni posvetni blagor (to je namreč politika) tudi ravnati po božjih zapovedih.
Sicer pa, gospodje nasprotniki, čc ve. ra, kakor trdite, ne spada v politiko, po-tem pa ravnotako ne spada v politiko brez-vera, svobodomiselstvo;. zakaj kakor je svobodomiselstvo svetovni nazor, ravnotako je svetovni nazor krščanstvo. 1 orej, Če venomer zahtevate, da se državna zakonodaja osnuje na svobodomiselni, brez-verski podlagi, smemo mi z isto svobodo zahtevati, da se državne postave drže krščanskih načel. Če ste vi toliko drzni, d» zahtevate svobodomiselne državne postave zavoljo majhnega števila brezvereeVi smo mi toliko bolj upravičeni, da v itnenU ogromne večine vernih kristjanov, katerih imate tudi vi še v svojih vrstah zelo veliko, zahtevamo krščanskih postavi Če vi » vsem svojem dejanju in nehanju izpričujete, da svobodomiselstvo — neresnica — spada v politiko, toliko laže in ponosneje poudar^ jamo mi: vera — resnica — spada v politiko.
Iz Kmetskih Zvez.
k Jugoslovanska kmetska zveza bo inela v nedeljo, dne 25. t. m. sejo. Obravnavala se bodo vsa sedaj pereča kmetska
Kažanja, posebno pa osebna dohodnina.
©slovanska kmetska zveza je za sedaj oa&a kmetska zbornica, kjer naj se kmetje Sami pogovore o svojih težnjah in jih pred-(goe vladi.
k Tako pa ne bo Slo. Kmetske zveze, uganizirane v Ljudski stranki, imajo pri mm za seboj ogromno večino pristašev, in ■ovek bi mislil, da bo vladajoča gospoda v Belgradu to upoštevala ter v kmetijskih ■adevah povprašala tudi Jugoslovansko hoaetsko zvez® za mnenje. Sedaj pa je po-|edelski minister, ki pripada liberalni stranki in katera ima na kmetih le malo pristašev, v dogovoru s slovensko liberal-m gospodo imenoval kot poverjenika za agrarno preosnovo nekega dr. Lukana. Jugoslovanski klub v Belgradu je nato fcoapodu ministru za agrarno preosnovo poslal pismo, kjer najodločneje protestira, 4a bi se za slovenskega kmeta kaj odločevalo brez njega in zahteva, da se imenovanje takoj razveljavi. Za novo imenovanje naj se vpraša Jugoslovansko kmetsko ■vezo. Tako je prav. Liberalni gospodje ■■J se le torej nauče pravilno postopati.
k Velik shod Kmetske Zveze so je mrttl v nedeljo, 11. maja v Trebnjem M Dolenjskem. Udeležba je bila ogrom-
k Iz Dola pri L]nbl]anL Na usta-Hvnem shodu podružnice K. Z. je imel r nedeljo 11. maju krasen govor gosp. dr. Jež. Temeljito in jasno je razložil program K. Z., povdarja! je velik pomen kmbrazbe po naših kntol. organizcaijah In je bodril navzoče, da naj se zavedajo •Zgovornosti polne naloge sedanjih ča-m in naj se vsi združijo v močni K. Z., katera bo podlaga naše bodočnosti.
k Rudnik. V nedeljo, dne 11. maja ob 3. uri popoldne je bil dobro obiskan ■hod na Rudniku. Domači g. župnik i« otvoril zborovanje in po kratkem na-irovoru podal besedo g. dr. J. Molioriču, kl je prav poljudno navzočim pojasnil sedanji po'itični in gospodarski polo-Kaj. Z vidnim zanimanjem so poslušalci sledili predavanju. Gosp. govornik J« do! azal, da obeta ustanovitev Kmečkih Zvez velike uspehe, ker je njihov namen kmete tako organizirati, d;i bodo v zborih enotno zastopali koristL Poudarjalo se je, da je le v edinosti moč ha da bodo zato Kmečke Zveze nekak odpor proti krivicam, ki se večkrat de-\njio kmetom od strani raznih vlad. Ta stanovsko - politična organizacija bo kmete postavi'a bolj na lastne noge pri prodaji pridelkov in pri nakupovanju ramlh potrebščin. Končno se je sestavil krajevni odbor za našo občino.
Žiri. V nedeljo, dne 25. maja t. 1., se ufcanovi okr. Km. Zv. za ?iri in okolico. Knetje, vpišite se v Km. Zv., ker le ta organizacija nam jamči, da se bodo želje kmečkega stanu res upoštevale.
k Kmetske Zveze na Hrvatskem. Tudi na Hrvatskem se kmetje organizirajo v Kmetskih Zvezah, katere tam
imenujejo »seljačke demokracije«. Te demokracije bodo vse pristopile naši Jugoslovanski kmetski zvezi, ki bo tako polagoma razširila svoje delo na vse jugoslovanske pokrajine.
k »Seljačke demokracije«, kakor javljajo »Seljačke novine«, se bodo v prvi vrsti potegovale za kmetske zbornice, kjer bo kmet delal sam svoje postave. Trgovci imajo svoje zbornice in svoj trgovski zakon in trgovsko pravo, istotako obrtniki itd., le kmetje, ki so najmočnejši stan v državi, še nimajo svojega kmetskega prava. To se mora doseči in to je prva naloga »seljačkih demokracij«. — 0 razmerju »seljačkih demokracij« do krščanstva pišejo »Seljačke novine«; »Seljačka demokracija« traži ne- samo, da se priznadu krščanska čudoderna načela, njoj je zadača, da ta načela provede i u životu: u svi-jesti svakoga pojedinoa i naroda, u na-rodnoj prosvjeti i politici, jer je uvjere-na, da se samo na taj način mogu izmi-riti ljudi medju sobom, staleži, narodi i cijele države. Zato seljačka demokracija uči, da je živa vjera najčvršči temelj pravici i poštenju i zato nema u njezinoj sredini nikomu mjesta pa ni socijalistima ni gospodi ni onakvim se-ljacima, koji zabacuju svoju krščansku vjeru ili misle, da se može pošteno ži-vjeti i bez Boga i vjere i poštenja. — Rat (boj) nepoštenju I Svakom nepoštenju navješčujemo rat i proganjanje, otvoreno i javno. Naša država treba samo poštene i savjesne ljude na svakom mjestu jednako poštene. Ni na jed-no odgovorno mjesto ne smije doči nepošten čovjek. Seljačka demokracija traži od države, da ukloni s odgovornih mjesta sve uglavljene nepoštenjake, poziva vladu, da odredi brzi postupak kod svih istraga protiv nepoštenjaks i lihvara. Ne zadovoljavamo se samo imenom novog sveta, hočemo i nove ljude.
Nemška grozodejstva na Koroškem.
V razne časopise poročajo ocividci sledeče:
Ranjene slovenske vojake so, kakor sem sam videl, večinoma umorili. Slovenske vojake, katere so v bližini Šmarjete pri Plibcrku zajeli, so Nemci razorožili, zagotavljajoč jim, da se jim ne bo zgodilo nič. Ko pa so bili ujeti, so jih postavili v vrsto in jih nato s strojnico postreiilL
Meni se je posrečilo straži, ki me je gnala skozi mesto ob tričetrt na devet zvečer, ubežati.
Fužinskega delavca Juraka iz Gu-Stanja so nemški vojaki tako pretepli, da je bil krvav po vsem životu. Enako se je zgodilo nekemu ujetemu slovenskemu vojaku. Od posestnika Pavše v Kotljah so zahtevali denarja Ker ga ni mogel dati, so ga vrgli na tla in s puškinim kopitom tako dolgo pobijali, da je priSel ob nezavest.
Poštne uradnice v Preval jah so zbežale šele v zadnjem trenutku, ko so že civilisti nanje sireljaiL Ker sta bežali tako pozno, sta imeli še priložnost zvedeti za usodo dveh žensk iz Preval j, kateri so nemški vojaki zvezali in potem ustrelili.
V	Guštanju so imeli nemški vojaki pred gostilno Lečnik na žici dve človeški očesi nataknjenL Tam je hodila gor in dol nemška straža, ki je vsakemu civilistu rekla: Poglejte, ta očesa so priča, kako delajo Slovenci z Nemci, ki so nad 20. Nemcem oči iztaknilL — Zverinstvo teh divjakov se kaže v tem slučaju. Oči sami iztaknejo in dolžijo potem Slovence.
Pod Kostmanom sta bila ustreljena od civilistov dva nadporočnika. Enega izmed nju so tako razmesarili, da se je izrazil nek nemški vojak, da ga je sram povedati, kako izgleda. Nemški vojaki so pravili, da jim je vojaški poveljnik, ki je zasedel Pliberk, dal dovoljenje, d«, smejo Slovence oropati.
Druga grozodejstva.
Divjanje nemške soldatesKe na Koroškem presega vse meje. Plenijo, ropajo, morijo vse povprek tako, da prekašajo celo divje Hune.
Nemški civilisti na zverinski način pobijajo in more ujete Slovence. V Maribor so pripeljali slovenskega ranjenca, ki je v bojih dobil strel v trebuh. Ko je težko ranjen ležal na tleh, ga je nemški razbojnik v vojaški obleki dvakrat sunil z bajonetom. V Velikovcu so umorili dve zajeti slovenski šolski sestri, ob cestah vise raz drevesa trupla obešenih slovenskih mož in mladeniče v. —
V	bekštan jski občini so samo 1. maja zjutraj zgrabili približno 30 oseb, med njimi 70 let stare žene in može ter jih odgnali. Ker so odtirali tudi matere, so mnli otročiči ostali sami na svojih domovih, po katerih so moglli potem nemški vojaki neovirano plenitL Do 7. maja so nemški vojaki samo skozi Vrbo prignaH nad 1600 civilnih oseb, brez razlike spola in starosti. Šiloma odvajajo z domov slovensko prebivalstvo in ga tirajo v ujetniške tabore, kjer ravnajo z njimi kakor z zločincL
Vojnim invalidom.
Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov je sklenila, da izkoristi za vojno invalide obstoječe topliške kopališke naprave v:
Rogaški Slatini (za bolne na ledvicah, sladkosečnosti, črevesnih katarih) in
Dolenjskih Toplicah (za revmatizem, posledice ran in zlomljenja kosti).
Vrhtega se priredi grad Golnik za lahko bolne na pljučih in kirurgično tuberkulozo.
Invalidi, kateri žele priti v eno teli zdravilišč, se imajo do 25. majnika s prošnjo javiti pri okrajnem glavarstvu svojega bivališča, da se tam zdravniško preiščejo,
Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani,
0 strankah v Srbiji.
Prav malo smo se dosedaj poznali Slo-fenci in Srbi. Nemci in Mažari so nas smetno med seboj delili, postavili so med Bas umeten velik kitajski zid, da bi ne čutili, da smo bratje po krvi, srcu m jeziku. IToda kar spada skupaj po vseh boz)ih in fcioveških postavah, to mora biti združeno, iTo bodo čutili prej ali slej tudi Lahi, ki nam hočejo oropati najlepše dele naše domovine in kričijo v svet, češ, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi tri tuja si plemena, katera bi bilo treba ločiti in razbiti, da bi parno Lahi vladali nad našim morjem.
Dan na dan bolj spoznavamo naše firate Srbe in Hrvate, vemo kako žalostne politične razmere vladajo ie vedno do sedaj med Hrvati, toda o notranjem strankarskem življenju v stari bivši srbski kraljevini mo naši javnosti &e precej neznane. Zato v kratkih potezah obris srbskih strank, ida bodo naši ljudje mogli bolje zasledovati
Elitično borbo srbskih strank, nove stran-rske skupine, ki se sedaj snujejo in pa parlamentarni boj v našem narodnem predstavništvu, ki nam obeta biti zelo zanimiv.
Strankarsko življenje je bilo v Srbiji Ic od početka precej razorano in včasih še Hivjejše, kakor pri nas. Znano je, da so še ■a časa srbskega prognanstva padali v srbski skupžtini na Krfu streli. Danes so stranke nekoliko spravljivejše, toda zo-petna medsebojna borba je že v teku.
Pri nas to stranke strogo ločene po Svetovnem nazoru ter po gospodarskem in socialnem mišljenju. V Srbiji pa daje danes pečat stranki več ali manj osebnost njenega voditelja, ako izvzamemo socialiste in pa nekaj republikancev, ki se nahajajo jr vrstah srbske opozicije. Danes ni v Srbiji stranke, ki bi stala odločno na krščanskem svetovnem naziranju. Toda vse politično življenje se tudi v Srbiji prenavlja in valovi is tako so današnji strankarski Obrisi le prehodni.
Najmočnejša stranka v Srbiji, ki je ftolgo časa že na krmilu vlade, je staro-radikalna stranka. Vodita jo Nikola Pašič, bivši srbski ministrski predsednik ui zunanji minister, ki načeluje sedaj našemu odposlanstvu na mirovni konferenci v Pa-Btzu in pa sedanji ministrski predsednik Baše države Stojan Protič, Stranka ima poleg poslancev iz Vojvodine, Bosne in Makedonije samo iz Srbije 40 poslancev v Narodnem predstavništvu. Predsednik ra-ffikalnega parlamentarnega kluba je Stotin Protič, podpredsednik pa poslanec Uroš Lomovič. Stranka je bila v dobi političnih bojev zelo revolucijonarna, Pašič sam- je bil večkrat vsled veleizdaje obsojen in Vržen -v ječo. Danes pa plava stranka bolj v yodi konservativne politike.
V ostrem sporu a staro radikalno stranko pa stoji srbska opozicija, ki šteje 44 poslancev in je sestavljena iz radikalnih disidentov, samostaleev, naprednjakov, na-tijonalcev in socialistov.
Skupino radikalnih disidentov tvori Sestorica zelo razumnih mož, ki se je za časa vojne, ko je srbska skupščina zborovala na Krfu, odcepila od starih radikal-eev. Ti možje so: minister za pravosodje Marko Trifkovič. predsednik zbornice Dra-4'
goljub Pavlovič, dalje Nastas Petrovič, An-drija Cvetkovič, Velja Vukičcvič in Kosta Stojanovič.
Samostalna stranka šteje 20 poslancev. Tako v njenih vrstah, kakor v vrstah na-cijonalcev in naprednjakov stoje tudi republikanci. Znani republikanec samostalne stranke je Jaše Prodanovič. Voditelji stranke so poleg Prodanoviča še minister pro-svete Ljuba Davidovič, dalje železniški minister Vulovič in poslanca Pečič ter Milor dar Draškovič.
Napredna stranka ima 6 poslancev v parlamentu. Voditelja napredne stranke sta sedanji minister za šume in rudnike, bivši poslanik v Bukareštu Pavle Marinkovič ter bivši minister za prehrano Milivojc Jova-novič.
Nacijonalci, ali prej liberalci — kakor so se prej imenovali — so bivši pristaši dinastije Obrenovič, Nacijonalni klub šteje 11 poslancev. Predsednik kluba je poslanec Popovič, druge dve vodilni osebi pa sta še bivši minister trgovine Ri-barac in sedanji trgovski minister Veljko-vič. Nacijonalni klub se nahaja sedaj pred krizo, ker je manjši del kluba (Veljkovič, Popovič in tovariši) za priklopitev k splošni svobodomiselni demokratski zajednici, kjer se nahajajo tudi naši liberalci, a večji del Ribarac) in tovariši so proti demokratom.
Socialisti v Srbiji so skoraj sami komunisti ali boljševiki. V parlamentu jih zastopa Dragiša Lapčevič, njegov namestnik pa je sodrug Priša Kaclcrovič.
Splošni demokratski svobodomiselni zajednici, katere dejanski načelnik je notranji minister Pribičcvič, so sc pridružili izmed srbijanskih strank, samo samostalci in naprednjaki. Drugi del opozicije stoji v rezervi. Pripravlja se ustanovitev bloka, ki »i bil v parlamentu protiutež proti slovenskim, hrvatskim in srbskim svobodomi-sclcem.
Glasilo slaroradikalcev jc »Samouprava«, Naprednjaki izdajejo »Pravdo« in »Epoho«, samostalcem prijazen jc »Polet«, nacijonalcem pa »Večerne Novosti«, A skupna demokratska zajednica izdaja v Bel-i ;radu dnevnik »Demokratijo«. Socialisti imajo v Belgradu dva dnevnika, in sicer »Radničke Novine« in pa Židovsko socialistično »Slobodno Reč«, ki se odlikujeta ;x> belih lisah in po skrajno boljševiških dejali. Zraven tega pa izhaja v Belgradu šc dnevnik »Trgovački Vestnik« in pa tednik »Zemljerudnik« (kmet), ki je glasilo nekake imečke stranke, ki pa v resnici še ne obstoja.
Parlament zopet zboruje. In strankarsko življenje bo postalo vse živejše in ostrejše in bo privedlo do čisto novih stran-cinih skupin.
Peti naglavni greh Lahov.
Za svojo pomoč antanti hoče imeti Italija na račun nas Jugoslovanov: 1, Trst s 95 kvadratkilometri zemlje in okrog tisoč prebivalci; Goriško z 2918 kvadratkilometri površine in 261 tisoč prebivalci; 3, Istro s 4957 kvadratkilometri površine m 404 tisoč prebivalci; 4, del Kranjske do Idrije, Logatca in Snežnika, to je okoli 1500 kvadratkilometri in 100 tisoč prebi-
valci; 5. Reko z ozemljem z okoli snii kvadratkilometri in 100 tisoč prebivalci
Pri teh svojih nesramnih zahtevah s sklicujejo Lahi celo na nekdanje stare Rimljane, češ: Ti so imeli zasedene že vse te kraje in mi Lahi smo potomci RimL. nov; seveda je ta trditev popolnoma bosa Po tem načelu bi šla Italiji tudi večina Francije in Anglije in Afrike in Azije; saj so bili Rimljani svoje dni — a je že precej dolgo! — gospodarji sveta. Celo Amerika spada prav za prav pod Italijo; našel j0 je vendar Kolumb, in ta je bil — Laki Ha, ha!
Od ozemlja, po katerem hrepeni Italija, je Trst največji italijanski jezikovni otok. Tržaško ozemlje ima 95 kvadratnih kilometrov površine in obaega poleg mesta samega še šest vasi. A vse vasi na tržaškem ozemlju so slovenske, skoro čisto slovanska so tudi predmestja Trsta, zlasi pa Barkovlje, Skedenj, Sv. Ivan in Lonjer. Izmed 191 tisoč avstrijskih podani, kov, ki so živeli leta 1910. na tržaškem ozemlju, je bilo vsaj 70 do 80 tisoč Slovencev.
Italijani zahtevajo naše Goriško in Primorje zase, češ da so bolj izobražen ali kulturen narod od Jugoslovanov, A kaj pravijo številke, ki ne lažejo? V laški Benečiji je med 100 ljudmi 30 takih, ki ne znajo čitati in pisati ali z drugo besedo: tam je 30 odstotkov analfabetov, v slavnem Rimu jih je 36 odstotkov, v deželi Emiliji 40 odstotkov, v Abruci 64 odstotkov, v Kalabriji celo 73 odstotkov!
Nasprotno pa imamo Slovenci tam, kjer ni Italijanov, le 12% analfabetov, v deželi pa, kjer je največ Italijanov med nami, namreč v Istri, pa jc skoro 40% nc-znabralcev.
Pred vojsko niso imeli Italijani v Trstu niti ene banke in samo en drugačen denarni zavod; Jugoslovani pa smo imeli tam dve banki in štiri druge denarne zavode, Čehi dve banki, Nemci celo pet.
Trst je največji trg za les, ki prihaja iz njegovega obširnega zaledja; leta 1910 sc jc navozilo iz zaledja v Trst za 20 milijonov kron, preko morja pa so ga izvozili za 17 milijonov. Ta trgovina jc bila povečini v slovenskih rokah.
Trst je četrta največja luka na evropski kopnini, ki se jc v zadnjem času razvijala lepše nego katerokoli drugo evropsko pristanišče. Kajti v štirih letih (od 1905—1909) se je dvignila tonaža (teža blaga izražena v tonah po 1000 kil), ki jc priplula v Trst, za cclih 35%%.
Zakaj, vraga, pa steza Italija s tolikim pohlepom svoje grabežne kremplje po našem Trstu?
Italijani imajo v Trstu 120 tisoč, v Istri 147 tisoč, na Goriškem 90 tisoč svojih rojakov. Gre torej za »odrešenje^ približno 300 tisoč Italijanov, pri čemer pa mora priti 700 do 800 tisoč Jugoslovanov v neznosno njihovo sužnost. Da rešijo Italijani teh svojih 300 tisoč polentarjev, so poslali v svetovno vojsko nad milijon svojih najboljših moči, od katerih je ostalo pod hladno rušo na bojišču najmanj 100 tisoč mož, vsaj 400 tisoč pa imajo invalidov. Vseh 36 milijonov prebivalcev Italije bo bridko občutilo posledice minole voj«
Z
Bt. Jasno je, da je posegla Italija ▼ vojsko cdinole iz imperialističnih in kapitalističnih nagibov, to je iz narodnostnega vlado-klepja in grde dobičkaželjnosti na nai ra-tun. Z orjaškimi vojnimi izdatki bi bila Italija krasno poskrbela za boljše življenj« svojih državljanov zlasti kmetov, ki 60 kolonisti, to je, popolnoma v oblasti grofov, ki posedujejo orjaška posestva ali lati-lundije. Toda Lah misli, da potrebuje njemu tuje, naše jugoslovanske zemlje, da bi naselil tukaj svoje siromašne, neuke in brezposelne mase proletarstva, ki postajajo nevarne sedanjemu načinu vladanja. Nevarnost družabnega poloma je v Italiji tako velika, kot v nobeni drugi državi To •ili laške politike, da mislijo na tuje na-»elbine (kolonije), na Afriko in Malo Azijo, na Trst pa zato, ker je največja izvozna luka za Levanto, za vzhodne dežele, zlasti za Aziio. Izvoz Trsta znaša vsako leto nad poldrugo mili ardo in od tegi izvoza pride na Levanto nad dve tretjini. Na severovzhodni obali jadranskega morja so tri dobre trgovske luke, in sicer naša Trst in Reka in pa laške Benetke Toda beneška luka je preplitva, Reki preveč nag-.ijajo južni vetrovi in ie mo~ie pr6cej pn bregu pregloboko (70 m), kar zelo ob-težnie in podražuje napravo moicv, v rev mi dobra ie le tržaška luka. Ta ie tudi ■esla bivši Avstriji na leto 100 milPonov rfavi-a; zato si Lah ne more miditi Italije bre? 'frsta.
A četudi zmaga zaenkrat sila nad ravico, za stalno ne bo mogel držati ri' ;čni laški meč svojega krivičnega ple-■a Naši bratje - zasedenem ozemlju ne bo''0 nikdar pozabili, da jih je rodila jugoslovanska mati in aškemu ljudstvu bo še žal. Ha se je dalr zaoeliati svojim mogotcem v boljševiški imperijalizem.
,DomoljuN)va" pisma.
Zadnjič sem pohvalil naš narod, čeS, dok le- bo naš narod tak, se nam ni nikogar n ničesar bati, tudi ne ločitve Cerkve in države. Kakor so katoliški Belgijci sami s svojo močjo ustvarili mogočno svoje šolstvo, tako' bo naredilo tudi naše ljudstvo, če pride do tega.
Prijatelj ni bil zadovoljen s to hvalo. Nikar, mi je dejal, nikar ne ženi take hvale, ko bi lehko vedel, da ni upravičenal
Kako to, da ne?
Poglej, je dejal, poglej malo to naše ljudstvo! Nič ne rečem, mnogo dobrega ima in mnogo dobrih je med njim, ampak nikar si ne prikrivajmo, kar je slabega, in tega je žalibog le preveč. Ali nisi sam pwa-vil, kako ti je pripovedoval amerikanski duhovnik, da so Slovenci in zlasti Kranjci v Ameriki zadnji, ko je treba kaj darovati za cerkev? Rajši pusti vse, cerkev in zakramente, krščanski pouk za otroke, krščansko poroko in krščanski pogreb, kakor da bi plačeval »cerkveni davek«, ki ga mora v Ameriki vsak katoličan plačevati, ker cerkev drugih dohodkov nima.
To sem res pravil, a zdi se mi, da je ta govorica vendarle pretirana. Drugi pripovedujejo, da so naši ljudje v Ameriki zelo požrtvovalni in da radi dajejo za cerkev b svoje šole.
No, recimo, da je kaj pretirano, je po-priel prijatelj, a precej resnice že mora biti v tisti tožbi, rojak rojakov ne bo črnil. A ni treba hoditi v Ameriko, le doma ostanimo, saj je tu dosti žalostnih dokazov za našo »požrtvovalnost«. Zadnjič si pripovedoval, koliko svojih srednjih šol vzdržujejo Belgijci Mislim, da si dejal, 102, če vzamemo skupaj škofijske in redovne. No, koliko bi jih prišlo na nas? Belgijcev je dobrih 7 milijonov, a nas Slovencev je malo manj nego poldrugi milijon, nas Kranjcev pa pol milijona. Če bi torej bili mi Kranjci, kakršni so katoliški Belgijci, bi zlahka vzdrževali vsaj 7 katoliških gimnazij. No, zdaj pa poglej! Eno imamo, v št. Vidu, a še to komaj vzdržujemo; ko bi ne bilo škofa, bi sploh ne šlo. O ta naša požrtvovalnost! Med vojsko se bilo med ljudstvom toliko denarja, da se je gnoj delal, ali so bili doneski za zavode kaj večji? Kaj še, če se ne motim, so se celo znižali. Najrajši bi vsi zastonj pošiljali otroke v šolo, kakor da se taka hiša sama nosi, ko je treba toliko tisočev in tisočev za hrano, za učila, za popravila in za vse drugo. Nikdar ne bom pozabil, kar mi je pripovedovala poštena priča. Pripeljal je v zavode svojega fanta dosti imovit mož. »Ko bi ga mogli zastonj sprejeti, je dejal, saj smo tudi mi dajali za zavode.« To je lepo, oče, tudi bi radi, a ni mogoče, je dejal predstojnik. »Koga, da ni mogoče, če smo pa dajali za zavode?« Oče, dajte no, preračunajte, koliko ste dali. Toliko in toliko krajcarjev na leto, kaj to znese v sedmih letih, kar ste začeli dajati (to je bilo že pred nekaterimi leti)? Če dvajset kron, pa je veliko. Zdaj pa malo pomislite, koliko bi morali plačevati za dečka v meslu. Za en mesec bi ne bilo to dostil Tako sta moževala ta dva. Zdaj pa vprašani: ali bi tak narod zmagoval stroške za vse svoje šolstvo7
Prijatelj me je spravil v resnično zadrego. Jaz mislim, sem dejal v zadregi, da ti le prečrno gledaš. Če eden iz nerszum-nosti tako govori, eden še niso vsi. Ne sodi po enem vsehll Potem pa premisli, koliko so vedno dajali daši ljudje za cerkve, za zvonove, za pobožne ustanove---
Le nikar tega ne ponavljaj, se je obregnil prijatelj. To vemo vsi, a to je bilo, to je bilo v tistih časih, ko je bilo ljudstvo še bolj pobožno in preprosto, ko je bilo res srečno, če je moglo kai storiti ra boljo čast in lepoto službe božje. Sedaj pa nnš človek računa, računa, postal ie lakomen in sebičen — —
Ne govori, ne govori tako, to je žaljivo za naš dobri narod!
Žaljivo? Če je pa resnično! Ali nisi videl med vojsko, kako so ljudje skrivali živež pred ubogimi in vedno samo prežali na najvišje cene? Ali ie to krščanska ljubezen krščanskega ljudstva?
To so bili le izrodki vojske, a prej naši ljudje niso bili taki, in prepričan sem, da bodo zopet dobri, ko se poležejo vojne zmede in strasti.
Ko se poležejo! Pa se jx>časi polegajot Meni se zdi, da gre vse vedno boli po zlu!
■Ia pa še vedno mislim — sem deial odločno — da se bo naš narod zopet zavedel svoie časti in svojega dobrega imena in da bo dal vse, kar bo treba, za Boga in domovino!
Za domovino — je zavpil pnjatel) in se je sedai resnično razburil — prav, prav, da si izrekel to besedo. Res, narod, ki je kaj vreden, bo tudi domovini dal, kar ji je treba. Sedaj pa poglej naš »dobri« narod! Domovina je v nevarnosti, gosposvet-sko polje, kjer so naši očetje svobodno pozdravljali svoje kneze, je izgubljeno, ve« starodavni slovenski Korotan je izgubljen, slovenski Štajerski groze Nemci, nemška druhal požiga slovenske domove, kolje može in žene, odganja otroke v sužnost, in mi
—	ali se mi kaj zganemo? Naši fantje, ki smo se toliko bahali z njimi so pometali orožje od sebe in zbežali ko je pa domovina poklicala naše može na pomoč, so dejali, da ne gredo, naj le hudič vzame vse hcrošce, če če. Sram nas bodi! Sram bodi zlasti nas Kranjcev! Mene peče ta sramota kot pekoč ogenj, peče me, ko srečavam izgnance iz Koroške, in ne upam se jim pogledati v oči. Kako vse drugače oni ljubijo našo domovino, kako jo ljubijo Primorci kako hrepene, da bi mogli vreči raz seb« jarem sužnosti in se svoboum združiti v svobodni Jugoslaviji. Oni dobro vedo, da tudi v Jugoslaviji ne cveto same rožice, kakor po taki vojski nikjer na .'vetu ne. Oni vedo, da im bo treba plačevati težke davke
—	ali jih mar na Laškem in Nemškem n« bodo plačevali še težjih? Oni vedo, da ni svobode brez pokorščine in izpolnjevanja dolžnosti A vse, vse bi dali vse storili vse žrtvovali, samo, da bi bili svobodni v svobodni Jugoslavijil Mi pa — sram m« je sploh o tem govoriti! — Fej te bodi kdor si Kranjecl
Tako se je ves razdražen hudoval prijatelj. Sedaj sem razumel, zakaj je bil od početka tako kočljiv in nisem mu mogel zameriti. Tudi mene peče naša sramota is ne vem, kaj bi dal, ko bi jo mogli izmiti. Vendar pa nisem izgubil vere v nai narod in naše ljudstvo, tudi v Kranjce nel Bili smo takorekoč brez domovine, zato še n« vemo prav, kaj je domovina. A ko bomo spoznali, bomo z veseljem dali zanjo kri ia življenje.
Tedenske novice.
Jugoslavija.
j Slovensko Prekmurje krvavi iz tisoč ran. Madžarski boljševiki koljejo naie ljudi, ropaio in požigajo njihove domove. Prekmurski Slovenci kličejo nas na pomoč, pa pri nas imajo gluha ušesa. Koroška gori, Prekmurska gori. Štajerska bo začela goreti, pri nas se pa prepirajo, kdo je bil štiri leta pri vojakih, kdo pa same dve.
j Polnoletnost z 21. letom. Vlada
je predložila narodnemu predstavništvu zakonski načrt s katerim se proglaša polnoletnost z izvršenim 21. letom. S tem se je izpolnila zahteva, ki jo je »voj čas slavila noša Ljudska stranka.
j En bataljon Nemcev so vjeli n<> Koroškem. PrepeMali so jih v Srbijo.
j Kolika je škoda povzročena po nemSkih roparjih. Kakor cenijo izvedenci, so nemške roparske tolpe napravile tekom zadnjih roparskih pohodov po slovenskem Korotanu nad 30 mili-
S'
ionov kron škode na privatnem in dr-lavncin imetju.
j Naši poslanci proti 200 % povi-leku na južni železnici. Poslanci Hoh-niec, <lr. Pogačnik in tovariši so vložili na prometnega ministra interpelacijo, kier odločno ugovarja proti krivičnemu povišanju voznih cen na južni železnici. Koncem interpelacije so stavili na ministra ta vprašanja; 1. Iz katerih razlogov jc ministrstvo saobračaja odobrilo gori navedeno pretirano povišanje vozne tarife na južni železnici. 2. Zakaj ni ministrstvo v tej stvari prej stopilo z zastopniki naroda v stik? 3. Ali je gospod minister voljan takoj preklicati odobrenjc pretiranega poviška zlasti za III. razred in za blagovni promet?
j Besedičenja v Narodnem predstavništvu. Jugoslovanska demokratska stranka (liberalna) menda v Belgradu nima drugega dela, kot da se prepira za mandate. In zaradi tega domalega počiva vse drugo delo. Finančni odbor je prekinil svoje delo, agrarni dela počasi in tudi druga prepotrebna dela napredujejo le počasi. I iberalcem se zdijo mandati mnogo Vcžneši.
j Jugoslavija dobi trgovske in bojne ladje siare Avstrije. Ministrski predsednik Protič je dobil od Pašiča iz Pariza brzojavno obvestilo, da dobi Jugoslavija gotovo š!evi!o trgovskih in bojnih ladij bivše A vstro-Ogrske. Vlada je že podpisala ukaz, da se sprejme večje število jugoslovanskih pomorskih častnikov v jugoslovansko bejno mornarico. V državni proračun za tekoče leto je postavljen kredit 40 mi!i:onov dinarjev za prve potrebe pristanišč trgovske in bojne mornarice.
B^r^aee rnnvic«.
Dumoljubova« pisma, ki jih pri-na?a »Domoljub« vsaj v vsaki drugi številki, svojim čitateljem silno priporočamo. <la jih večkrat čitajo in premišljajo, ker so v vsakem oziru zelo poučna.
d Orožne vaje. — Podpore svojcem
rpellicanih. Deželna vlada je sklenila: Svojcem k orožnim vajam vpoklicanih vojakov se dovoli za dobo orožne vaje prispevek za preživljanje po določilih naredbe z dne 19. decembra 1918, št. 219, oziroma naredbe z dne 2. aprila 1919, It. odstavek III. Tudi za vlaganje prošenj veljajo določila teh dveh na-redb. —
d Lanske žrtve v Judenburqu. Od 12. do 18. maja lanskega leta so se odigravali v Judenburgu tragični dogodki, ki »o se končali z usmrtitvijo šestorice fcaših sedemnajstih. Pripravlja se prodava spominske obletnice.
d Vseučilišče v Ljubljani. Te dni se n otvoril v Ljubljani visokošolski teh-■ifcni tečaj, ki je nekak pričetek tehnične visoke šole v Ljubljani. Istotako fe prišlo te dni iz Belcrada sporočilo, tla se otvori v Ljubljani medicinska lakulteta.
d Dekliški Ilcef v Ljubljani se bo podržavil in se spremenil v dekliško gimnazijo.
d Žrtev Svabskih roparjev na Koro-Ikem, Alojzij Rozman, SI. pl. polk 11., je
padel junaške smrti dne 30. aprila «910 v gorovju pri Spodnjem D.avogredu na Koroškem. Rajnik je bil rojen leta 1897 v Brezovi rebri št. 5, občina Ajdovec. Bodi Ti lahka tuja zeniljical Domačim pa iskreno sožalje!
Kako postopajo Nemci z našimi n Jetniki. Mrkuznikovemu Lovrencu od Sv. Križa pri Moravčah se je posrečilo uiti z nekim tovarišem iz nemškega ujetništva na Koroškem. Prinesel je s seboj tovariša-ujetnika, Osovnikovega Ceneta, tudi od Sv. Križa, v katerem piše, da so njega ujeli samega in ga hoteli takoj ustreliti. Prosil )ih je, kakor piše, kakor se Bog prosi, nakar so se ga vendar usmilili. Peljali so ga v Špital ob Dravi, kjer je po iz-povedbi Mrkuznikovega kakih 600 naših. Godi se jim slabo, da se jim slabše ne more. Edina tolažba so jim nemške obljube, da bodo še tekom maja zamenjani. Uirl-niki prosijo, ».aj se jih merodaiae oblasti usmilijo in posredujejo, da se izvrši izmenjavi čimprej, ker dolgo pri tem stradanju ne bodo mogli vzdržati.
d Benunski shod se je vršil to nedeljo v Ljubljani. Begunci zahtevajo, da se jim pomore do čimprejšnje vrnitve na svoje domove, da naj Nemci poplačajo škodo, ki so jo povzročili po zadnjem vpadu v Slovensko Koroško, katero naj izpraznijo. Istotako zahtevajo, da sc meje rešijo po VVilsonovih načelih samoodločbe. Resolucije so se poslalo na pristojna mesta.
d Knjižnica Jugoslovanske dijaške zveze v Hrašah naznanja, da se je premestila 11. t. m. iz Hraš v Lesce. št. 23. Člane sprejema g. Jurislav Murnik vsak dan. Uradne ure, v katerih se knjige izposoju-jejo in sprejemajo nazaj, so ob delavnikih po 18. uri (6. uri zvečer), ob nedeljah in praznikih od 7. do 9. ure in od 13. do 14. ure (1. do 2. ure popoldne). Obenem se poživljajo dosedanji člani, naj'nemudoma vrnejo knjige zgoraj imenovani kniižnici.
d V Kropi pri Kapelici je vsako nedeljo in praznik božja služba ob 10. uri, ob Marijinih praznikih sta pa dve božji službi, ob 6. uri in ob 10. uri pri kapelici, ker se je naselil kropnrski rojak g. Tomaž Vari v Kropi. Častilci kapeliške Marije, v Kropo I
d Umrla je v Prapretncm, fara Trbovlje, znana mamica; Marija Božič, mali slovenskih rodoljubov; Alojzija, Ivana in Ignacija Božič in gospe Logarjeve. Naj v miru počiva!
Drugod po svetu.
P Dolgovi bivše Avstro-Oqrske. Kakor se poroča, bodo morale predvojne dolgove bivše Avstro-Ogrske sorazmerno plačati vse države, ki so nastale na ozemlju bivše monarhije, vojne dolgove pa bodeta morali prevzeti samo Av-trija in Ogrska.
P Ta teden se izroči mirovna pogodba Nemški Avstriji. Iz pogodbe bomo zvedeli natančne meje na našem severu.
p Nemci odklanjajo mirovno pogodbo. Nemški ministrski predsednik Schcidemann je izjavil, da je mirovna pogodba, kakršno so izročili entenini
diplomati nemškim zastopnikom,
sprejemljiva.
p Ruski boljševizem, ki se je držu
samo z bajonetom in vislicami, umira! Petrograd, ki je bil dosedaj njegova glavna trdnjava, bo menda sedaj sedle ententne čete.
p 6 milijonov ljndl Je umrlo n« španski bolezni v Indiji. To je hujSj kot svetovna vojska.
Dopisi.
IZ SELŠKE DOLINE.
Na Velikonočni ponedeljek smo Imeli n«, gočno zborovanje V. L. S. v društveni dvorad v Selcih. Poročala sta državni poslanec Itn Brodar in dr. Jakob Mohorič. Ustanovili mu Kmetsko Zvezo za selško dolino, živil naj* dolina še za domačo potrebo pridela Telil« premalo, pač pa je ugodna za izvoz p!e«ei. ske živine in lesa. Pa že to dvoje je vr»W da smo se organizirali v Kmetski Zvezi, kre se bomo skupno branili proti previsokem« obdavčenju zemljiških posestev. Kot prislaS V. L. S, odkrito pozdravljamo trdnejšo orča. nizacijo delavskega in obrtnega stanu y J«. goslovanskS Strokovni Zvezi in Jugoslovanski Obrtni Zvezi, da bomo stanovsko orrfanM. rani tem močnejši v skupni in mogočni V. L, S., ki stoji trdno na kričansko-družnbrcm temelja. Sklenili smo podobne rcsclucile, ki. kor jih dosledno poudaria slovencko krača«, sko ljudstvo na zborovanjih V. L. S.
Na drugo nedeljo po VeMki noči pg sli prišla v našo dolino dva socialnoJemokriiika agitatorja. Eill smo radovedni in shoda v soli se nas je precej udeležilo. Ko sta routI:*rjaU, da so soc. demokratie za agrarno reformo, t.i socializacijo kapitala, ra čimprejšnjo volitev državnih poslancev in končao za Jugoslavija kjer naj ljudstvo samo odločive, k".Ifi*c bodo postave, nam je bilo všeč; sai sms is-J« zahtevali tudi mi v svojih resolucijah, le i« več In bolj jarno.
Edini resni ugovor nroti programu V. L S. sta podala s te~\ češ da V. L. S. strJ: n krščanskem stališču, vera pa da s ptli^ikt nima nič opraviti ln se zalo nc sme nosiii ni politične »hode. V odgovor ra to smi i-i.na zastavili dvoino vprašanie: Prvič: Ali :e mogoče, da bo kdo izmed bodočiS državaih poslancev v državnem zboru v Balgraflu predlagal, nai se za Jugoslavijo dovoli ra~pwcka krščanskih zakonov? — Gotovo! — Nato pride_ glosovanje. Poslanci, ki tudi kot poslanci priznajo krščansko vero, bodo $'.iso-vali proti razporoki: oni poslanci na, k! se kot liudski zastopniki noče-o vezati na krščanski program', ki v politiki nočejo o ved ničesar slišati, bodo lahko neovirano in svobodno glasovali za razporoko. Drugič: Ali ie mogoče, da bo kdo izmed bodočih pofU-sccv predlagal v državnem, oziroma v dež?'n«w zbor«, da nai sc verouk odpravi iz vpsb or-žavnih, ljudskih, meščanskih in sredrvih šol/ — Gotovo! — Pri rflpsovani« bodo ™pct poslanci, ki so izvoljeni na krščanske« programu, vezani, da t?!asti>'ejo za verski n0™?' nasprotno bodo tisti, ki na volilnih sliodii nočejo o veri ričesar slišati, zonet svobodne glasovali, naj «e krščanski nauk popolnoma izloči iz šole. Tako ie!
Na li dve vprašanji sta soc. demnkr»šM govornika nnmesto odgovora samo na'™!?®" nejše protestirala, da se ie na nfih pohtli* shod zopet privleklo versko vprašal ie.
MS pa smo čutili, da so soc. demokrat vsled svojega demokratičnega programu ca sicer manj tnii kot liberalci, vendar nai T>» obojni znmctujeio, ker smo na staMš^i, da I® treba ne le v cerkvi fn doma, temveč tudi » držnvnem in deželnem zboru poznali Boga w fzpolnovati njegove zapovedi. Gospodje soci-alnodemokraškf in liberalni agitator«! Kod« boste odpravili iz zakonov vseh držav v-e proti verske in proticerkvene postave nam dali gotovo poroštvo, da do takih p®su" ne bo rikoli več prišlo, to fe. ko bo nevr« za vselej izginila iz sveta, takrat bomo pa """
gd, katoliSki kristjani o veri na političnih ihodih prav radi molčali.
Priznati pa moramo, da sta oba govor-lika liberalce, tako sta dosledno imenovala tedanjo »Jugoslovansko demokratično stranko«, kot kapitalistično stranko veliko bolj »bsojala kot V. L. S. Ker od strani poslušalcev ni bilo nobenega ugovora, to menda za mšo dolino ne bo imelo slabih posledic.
Dokazovala sta sicer, kako pravičen in »ošten je program slovenske soc. demokracije, jokazala nam pa še nista, da ne bodo v slu-taju, če v Jugoslaviji res pridejo do odločilne besede, pod pritiskom svojih mednarodnih so-irugov, z našo vero in zasebnim premože-sjem delali ravno tako kruto in brezobzirno, £ot delajo drngod, kjer so dobili vso oblast w roke.
S prostaškimi namigavanji o hrvaških ikoiih in s trditvijo, da V. L. S. ne zasluži drugega, kot da se jo iztrebi z ognjem in mečem, sta pa sama odbita od sebe vse resno misleče zborovalce.
V naši dolini je Krekov dom in ljudstvo le politično bolj izobraženo kot mislite vi, ki hodite agitirat proti V. L, S. Pa brez zamere)
Iz Št. J u r j a pod Kumom. Dne 25. aprila t. I. nas je zapustil gospod žnpnik Franc Avsec in se preselil iz naših hribov v lepo gorenjsko iaro Lesce. Bili smo polnošte-viino zbrani ter sc z žalostnim srcem in s solzami v očeh ločili od predobrega gospoda, želeč mu blagega miru in obilo sreče in za-dovoljnosti v novi lari. Ogorčeni smo brez izjeme na vse one, ki so mn slabo želeli in mu delali grenke ure med nami. Gospod Avsec le bil med nami celih 19 let. Koliko je v tem času storil za blagor iare in občine, bi bilo preobširno tukaj pripovedovati. Ni mu bila dovolj njegova služba, katero je ves čas opravljal sam brez duhovnega pomočnika, temveč skrbel je z vsemi močmi tudi za telesni blagor (are in ce'e občine. Napravil nam [e vodovod, kapnice. ceste, ustanovil in vodil hranilnico in posojilnico, sezidal k"»sno šolo in društveni dom. Ostali smo ma tako veliki dolžniki, da mu ne moremo nikdar plačati: zaraditega mu bodemo hvaležni do sinrti. in v tej hvaležnosti kličemo in prosuno: Bog naj mu stotero povrne! — Več hvaležnih laranov.
Z Blok. Dne 4. maja smo imeli lep političen shod, ki ga jc priredil naš priljubljeni državni poslancc g, Lovro Pogačnik. Tekom svojega govora je obrazložil pravila Kmetske Zveze, poudarjal je veliko važnost organizacije kmetskega stanu, kateri je podlaga, temelj in steber vsem drugim stanovom,^ Pojasnil je navzoči množici razna vprašan-'*, kakoršna so n. pr. valuta, vojna posojila, osebna dohodnina, bpljševiški komunizem, razdelitev posestev ita. Iz vsega njegovega govora je zvenelo: Kmetje Kmetsko Zvezo! Zbrano občinstvo je pazno poslušalo g. govornika, ki je govoril nad dve uri. Dal Bog našemu shodu obilo blagoslova! — _ Zadnje čase so se strnili nekateri nezadovoljne/! iz liberalne stranke in se vpisali v soc. dem. stranko, katero z vso strastjo skušajo razširiti med ljudstvom. Posebno se zn to trudi g. Mršek iz Ravnika, ki je bil svojčas ravno tako vnet pristaš liberalne stranke. Kmetje! Kdor sam sebi in svojen>u gruntu želi smrti, naj se le zapiše med socijaliste kdor pa hoče biti vnet pristaš in zagovornik kmetskih pra-▼ic, pa pristopi Kmetski Zvezi! — Tudi liberalna stranka se »giblje«, saj je že priredila že dva shoda, katerega prvega je priredil g. dr. Lovrenčič, drugega pa g. Pucelf; dosegli so vsaj toliko, da so postavili odbor, niema »na čelo« pa »neodvisnega kmeta« g. Juga. Tudi »zanisavali« so baje v liberalno stranko, po pravijo, da jim je številk zmanjkalo! Ni hudnik, da bo tedaj vse »vrag« vzel! — Zaradi navijanja cen je bil kaznovan tukajšnji liberalni trgovec g. Ivan Modic iz Nove vasi na 4000 K ln 3 dni zapora; med ljudmi »gre« flas, da je bil izmed pristašev naine-(lolžnejši. V resnici je ljudstvo zelo pogrešalo konsumnega društva, ki bi ravno zdaj zelo prav prišlol — Od pozne jeseni pa do zdaj sno imeli večinoma dež in sneg, mraza na c Bate, žametov cele gore. Zato je vse delo nekam zaostalo. Le počasi se vigred vzbujal
— Zato je bilo pa v »Društvu« več življenja. Kakor da ni vojske in da ni zime v naši Sibiriji, je to »Društvo« delovalo. Vsakomesečno predavanje, vsako leto najmanj po eno igro, po eno slavnostno akademijo z igro, petjem in govori je »Društvo« zelo poživilo in vnelo mlada_ srca. Število članic se je zelo pomnožilo, članarina se redno plačnje, nove knjige so priromale v knjižnico: vse to kaže, da je naše društveno življenje na najboljših potih. Zadnje čase smo priredili sledeče igre: »Oh ta Polona «, Prisiljen stan je zaničevan«, »Ob vojski«, »Repoštev« in »Mož je glava«. Tudi na Orla mislimo zadnje čase in na orlovski naraščaj, ki začneta s svojimi vajami z nedeljo 11. mja. Vse dobromisleče iante pa kličemo v naše mlade vrste: Pristopite čimpreje in v obilnem številu!
V L e š a h je priredila S. L. S. na velikonočni ponedeljek shod, ki je uspel nepričakovano krasno. Mnogoštevilnim poslušalcem obojega spola je g. Ivan Avsenek iz Vrbenj pri Mošnjah v temeljitem in poljudnem govoru pojasnjeval namen in notranji ustroj naše nove države Jugoslavije, ki nai skrbi za naravni in nravni red. za pravo svobodo, za šolstvo, za zdravstvo In zlasti za gospodarstvo in v kateri naj odločuje ljudstvo, ne pa samo vladar, kakor v ranjki Avstriji. — Lešani, poslušajte glas g. Avseneka in se organizirajte pravočasno v Kmetski zvezi, katere namen m potrebo vam je gospod govornik jasno označil in dokazal! Nikar ne nasedajte raznim »nadstrankarskim« Jožetom, ki vam kličejo: Kmetje, osaimnvo}tte se, na protiverski podlagi seveda! Kadar vas bodo še begali liberalni in socijamodemokratiški agitatorji, ki poznajo kmeta samo ob času volitev, da bi kmet pomagal njih protikir,ečki stranki na konjička, drugp.če pa zabitemu kmetu obračajo hrbet, jih »nravn»ft vprašajte: »Zakaj pa vaša strpnk?,, ki je sedaj naenkrat tako vneta za kmeta, ni pe-Jala v Belgrad niti enega kmečkega pcsianca, aaipck same doktorje, uradnike, profesorje ..., dočim ie S. L, S., kateri pri vsaki priliki očitate, da še nič ni storila za kmeta, poslala lic knr štiri čvrste in vile kmete?« — In po te-n vprašanju jim pokažite vrata!
Veliki trn. »Ljudski g^r.s« z dne 9. maja omen a v članku »Spanje iu zclrav;'e <: Pomanjkanje spanja je ena najhujših živčnih bo-Iezai, da sc ie že wv?.r»ikdo odtegnil tel boleznj s samomorom itd. Gotovo trpita na tci bolezni tudi gg. Mihove in Erjavec, in v resnici se je bati, da bosta na isti način končala. Pošten, sfer Dosestr.ik Vama svetuje, da si čimprej preskrbita dobrega zdravnika; gotovo bo svetoval sledeče: Ne prirejajta socialističnih shodov ker ž niftni tako ničecnr ne dosežeta. — Vsak najkrajši dopis v »Ljudski glas < Vama razburia živce. — Vso k govor na shodu je takorekoč preveč zmišljen in odveč itd. — In dobila bosta spanfe pravičnega.
Šmartin pri Kranju. Na Bregu se fe narelil na svojem lastnem posestvu gospod žunnik v pok., Gregor Jakeli. — Dne 12. maj-nika se je poročil posestnik Pavel Eržen iz Zg. Bitlnja št. 20 — Roprctov — z ^maliio Rajgelj — Savčevo — iz Sred. Bitinja št. 14.
Semič. Vihar na Veliki petek je tmV pri nas nnoravil veliko škode po jtrektA trtju, vrtovih in ložah. Mraz ;e vzel skoro vsr češnje, orehe in rano sadje, ^a tudi na trtju je nekaj škode. — Španska se nam zopet ponuja, rendar do sedaj ni tako kruta, kot :e bila jeseni. — Vojska je tudi pri nas pustila slabe sledove, ples in mnogo surovosti. Tatovi postajajo vedno bolj predrzni. Doslej so vlam-ljali v zidanice, sedaj napadajo že trgovine. Na Belo nedelio so pri neki podružnici med službo božjo neki fantje podirali smreke, trgali zastave in vence. Sramota!
Gospodarski del.
Napoved za dohodnino. Kako na] se izpolni napoved.
Najprvo moramo pojasniti, kako moramo izpolniti napoved, da je ior-melno pravilna.
»Dežela, politični okraj, cenilni okraj, občina,« to izpolni navadno ž« davčno ob.'astvo, ko razpošlje obrazca Če pa ostane neizpolnjeno, tudi ni nobena nesreča, ker ostane napoved pravilna, če je sicer dobro izpolnjena.
Pojasnili smo že v zadnjem članku, da sedaj napovedujemo za davčno lete 1919.
Ime in poklic naj se napiše razločno n. pr. Mejač Janez, posestnik. Kot pripadniki hišnega gospodarstva naj se navedejo po imenu žena in otroci, ki se še nahajajo doma. Tistih, ki so v Ameriki ali drugje v »lužbi, ravnotako pomoženih hčera in sinov naj se ne na/-vaja.
Dobro je, če se pri vsakem otroku napiše tudi starost, n. pr. žena Barbara in otroci Jožef 13 let, Marija 12 let in Peter 6 let. Davčnemu oblastvu se s tem olajša delo; za davkoplačevalca j« pa važno zaradi tega, ker se zniža davek pri dohodkih do 2400 K za vsakega rodbinskega uda razen enega za ena stopnjo, pri dohodkih do 2400 K pa ravnotako za eno stopnjo za vsakega rodbinskega uda razen dveh. Davčno oblastvo večkrat ne ve, da ima davkoplačevalec otroke in koliko jih ima. Zato mu ne zniža davka. Če je imel Janej Mejač n. pr. leta 1918. 2300 K dohodkov bi se mu moralo odmeriti za leto 1919t • 24 K 40 v dohodninskega davka. Ke« 1 pa ima ženo Barbaro in tri otroke, ki j mu še ne pomagajo pri gospodarstva j sc mu zniža dohodnina za dve stopnji in plača nameto 24 K 40 v le 18 K 70 v Co bi imel ženo in sedem otrok, bi mu vsled tega sploh ne bilo treba plačati dohodnine. Zato je važno, da sc to v napovedi natančno navede.
Potem naj se vpišejo dohodki! Ij obrazca je razvidno, da naj se navedcj« posebej dohodki iz zemljiške in gozdne posesti pod A, pod B dohodki iz poslopij itd. Dohodki naj se navedejo 8 i številkami. Opombe naj se ne pišejo na prvo stran napovedi med vrstice, temveč na tretjo stran, kjer je za opombe dovolj prostora. Če Človek prcg'eda več napovedi, vidi, da jc velika večina na prvi strani tako gosto popisana med vrsticami, da se pri najboljši volji napisano nc da prebrati. Zakaj se tu piše, ko je vendar na tretji strani dovol j prostora! Če ni bilo leta 1918. nič dohodov, naj se zapiše O ali pa črta.
Posamezne številke naj se potem seštejejo in vsota zapiše pod »skupaj«.
Na drugi strani naj se vpišejo odbitki. Zato jc odločeno 7 vrstic. Odbitki naj se vpišejo s številkami, vse druge opombe pridejo na tretjo in četrto stran napovedi.
Med dohodke, ki niso podvrženi dohodnini, se lahko navede: vojaška ali amerikanska podpora, invalidne pokojnine in doklade itd.
Kako se upoštevajo rodbinske razmere pri odmeri dohodnine, smo že pojasnili. Ker smo že na prvi strani natančno navedli, koliko otrok ima družina in njihovo starost, zadostuje če navedemo na drugi strani kot otolnost,

cenilne komisije ne ozirajo nanje pri odmeri dohodnine. Zato hočemo t na. slednjem članku govoriti podrobnejše o odbitkih.
Gorenfske planine.
Najmanj pravic do planin imajo tisti, ki so pred 25 leti staremu baronu Borna svoje pravice prodali. Omenjamo, da je bi. Ia večinoma vsaka planina last več posestnikov, katerih lastninska pravica se jc računala po številu glav. Baron Born je moral nakupiti z svojimi mesetarji vse pravic« ene planine, potem še-le je postal posestnik planine. Nakupovanje je bilo torej jak« težavna stvar. Baron je moral biti hvaležen za uspeh le mogočnim mešetarjem, katere je moral dobro mazati. Tedanji kranjski glavar se je n. pr. držal kar po cele dni na »Puterhofu« pri bogato obloženi mizi.
Po novi ustavi bodo imeli okraji veliko samoupravo (avtonomijo). T r ž i $ k i okraj se bo dal jako lepo o r g a -nizovati. Vodnih sil ima toliko, da bo mogoče ves okraj z električnimi silami prepreči. Ker so posamezni kapitalisti pokupili vodne sile, bo treba tudi te poučiti, da te moči in druge dobrote niso ustvarjene samo za nekatere izvoljene ljudi, ampak za vse. Ako imam prav v spominu, obsegajo Bornovi gozdi 10.000 oralov sveta (t. j. tretjina trži-kega okraja). Ako bi se gozdi razdelili na posamezne posestnike, bi vsak dobil le mal del, in bili bi hitro izsekani in uničeni.
Planine naj bi ostale lastnina tistih občin in srenj, katere so čez poletje od nekdi* pošiljale govedo na planine^ Mnogo kmetov, ki niso :meli lastninske pravice, je dajalo živino na pašo p-ot^ »planinščini« odškodnini). Potrebna bode »o k r a , n a živinorejska zadruga«, katera bo edino mogla planinstvo urediti.
Tržiški okraj s svoiim naravnim bogastvom ima lepo prihodnost, ako bodo kmetje in delavci složno delovali, ne vsak
ki opravičuje znižanje davčnega poeta vka. na kratko: troje nepreskrbljenih otrok.
Dohodninski zakon določa nadalje, da jo komisiji, ki odmeri dohodnino, dovoljeno, upoštevati posebne razmere, ki bistveno kratijo plačilno zmožnost davčnega zavenca, tako, da se pri dohodkih pod 12.000 K lahko zniža davek, vendar ne več, kot za tri stopnje.
Kdor je imel leta 1918. dolgotrajno bolezen v hiši, kdor ima slepe, gluhe, hrome ali 8'abotne otroke, komur je toča občutno pobila polje, komur je poginila goveja žiVlna ali prešiči, komur je uničil požar hlev. hišo ali kako drugo gospodarsko posloje, ta naj to navede v kratkih besedah in prosi znižanja za tri stopinje n. pr.: »žena ln troje nepreskrbljenih otrok, izmed katerih je najstarejši od rojstva hrom. Prosim znižanje davka za 3 stopinje.«
Znano je. da se po sedaj obstoječih zakonih poviša dohodnina za samce za 15%, dohodnina za zakonske brez otrok pa za 10%. Zakon dovoljuje pri tem več važnih izjem. Najvažnejši izjemi, ki se jih je dobro zapomniti, sta: prvič, da se potrebni bratje in sestre, ki se nahajajo še v oskrbi davčnega zavezanca, štejejo med pripadnike hišnega gospodarstva in drugič, da tisti davčni zavezanci, ki so izrodili dva ali več o«r k. ne plačujejo tega 10 odstotnega a, ako njihovi davku zavezani Iki ne presegajo 4800 K. ednjič nai sn na napoved napiše mum in naj se napoved podpiše. Toliko, kako naj se napoved iz-p< i. da bo formelno pravi'na. Po-s« n o je paziti na to, da se na prvi strani napovedi p o -"Z ne vrsto dohodkov na-(i o s številka m i pod t o č -< do F in da se napoved na tri strani podpiše. Brez te-cu e napoved nepravilna. Kdor vloži »<• vvilno napoved, tega davčno obla-stvo enkrat pnzove, naj vloži pravilno izpolnjeno napoved. Če davkoplačevalec r>« ta poziv ne vloži napovedi. aH če vložena napoved zopet ni pravilna, ga davčno oblastvo kontumacira.
Naslednje vprašanje je, kako se mora napoved materijelno izpopo'niti, to je, kaj se mora napovedati, kaj všteti med odbitke, kaj med dohodke.
Najprvo o dohodkih iz zemljiške in gozdne posesti
Že lani smo v 5. in 6. Domoljubovi številki priporočali kmetom, naj si zapisujejo svoje prejemke in izdatke. Povedali smo že tam, da od priprostega kmeta nihče ne bo zahteval, da bo vodil natančno knjigovodstvo. Vendar naj si vsaj večje prejemke in izdatke zapisuje v posebno knjižico ali koledar. Tako bo sam najboljše vedel, kako uspeva njegovo gospodarstvo. Ti zapiski mu bodo posebno prav prišli pri napovedi za dohodnino, kor mu bo davčno oblastvo rado verjelo, samo, če se preriča. da si je redno in natančno zapisoval svoje prejemke in izdatke.
^ 'vakšne dohodke ima naš kmet iz
zemljiške in gozdne posesti I Največkrat kmet s svojim posestvom sebe in svojo družino le za silo preživi. Kar proda je prisiljen prodati, da si kupi potrebno obleko in obutev in da plača davke. Zato je napoved zelo enostavna pri takih, ki nimajo poslov in opravijo delo s svojimi domačimi ljudmL
Napravi naj se tako-le: na tretjo stran napovedi se napiše najprvo kar je prodal: vina, telet, prašičev, goveje živine, drv, pšenice, ječmena, rži, prosa, ovsa. fižola, krompirja, repe, zelja, sena, pišet, jajc, mleka itd. Pri vsaki stvari naj se napiše, koliko je prodal in po kateri ceni.
Potem naj napiše vrednost doma porabljenih pridelkov, drv itd. in sicer za sebe, ženo in otroke, ki Se ne pomagajo pri gospodarstvu. Kolika je tu vrednost, to je seveda v vsakem posameznem slučaju drugače. V tem si niste podobni skoro niti dve kmetiji. Pri eni žive malo boljše, dasi je družina ravnotako velika, zakoljejo na leto enega ali dva prešiča več, imajo več ku-retnine, domač med, zajfoljejo doma prirejene race, pure ali gosrf, česar vsega ni pri drugi kmetiji. Zato ni mogoče v splošnem povedati, kakšna je vrednost doma porabljenih pridelkov. To se da le ceniti, ker človek vendar ne more zapisovati vsakega jabolka, ki ga je utrgal na svojem vrtu in končno bi moral njegovo vrednost le sam oceniti.
Najlažje je, če si predstavlja tisti, ki napoveduje svoje dohodke: koliko bi zahteval jaz od onega, ki bi ihu dajal hrano, zanj, za njegovo ženo in otroke, ki jih ima ravno toliko ko jaz, in sicer ravnotako hrano, kakor jo imam jaz. Najlažje bodo cenili seveda to kmetje v bližini mest, ker so jim znane cene, po katerih so prodajali jajca, mleko, korenje, gobe itd.
Seveda prideta ravno v tej točki največkrat navzkriž kmet in davčni uradnik. Kmet stremi za tem. da ceni doma porabljene pridelke kolikor mogoče nizko. Poznani slučaje, da je cenil kmet hrano zase dnevno 30 v in to za leto 1917. Seveda pameten človek ne more na tako cenitev pristati. Kaj se je dobi'o leta 1917. za 30 v? Niti skle-dire mleka in koščka kruha. Razumljivo je, da cenilna komisija ne pusti veljati take napovedi. Saj ni treba ce-nilni komisiji drugega, kot primerjati napovedi. Če napove uradnik, ki jc izdal lani za moko, zabelo, sadje itd. skoro vse svoje službene prejemke, 4 000 do 5.000 K, vendar ne bo napovedal manj dohodkov boljši kmet. ki je vse to sam doma pridelal. Seveda je krivica, da mora p'ačati tak kmet dohodnino, kakor je ravnotaka krivica, če ne še večja, da jo mora tudi učitelj, uradnik iid. Vendar ni kriv davčnj uradnik, marveč pomanjkljiv zakon.
Potem, ko so vpisani vsi prejemki in sešteti, pridejo na vrsto odbitki. Tudi v tem vprašanju večina kmetov ni na jasnem 1 Med odbitki se navajajo navadno samo take reči, ki se jih po zakonu ne sme odbiti. Seveda se potem
sam zase, ampak v dosego javnega blagra in napredka z združenimi močmi. Š.
Žilna blokada.
Svetovna vojska je sicer — vsaj po imenu — končana, vendar pa antanta š« vedno ne dovoli prostega uvažanja potrebnega blaga, zlasti žita, v nekdanje sovražne osrednje države. Kaj je vzrok temu? Morda je premalo žita na svet"?
Kaj še, žita je dovolj za vse. Zaradi neizmerno drage morske vožnie vsled podmorskih čolnov jc nakopičenega samo v Avstraliji mnogo milijonov ton |1 tona je 1000 kg) žita. Ravno tako je v Ameriki; od lanskega le»& je preostalo tam okoli I milijona ton pšenice, letošn:a žetev pa bo dala. če pojde po sreči, 16 milijonov ton za izvoz.
Argentinija bo imela z lanskimi zalogami vred do 4 in pol milijona ton za oddati; Avstralija kakih 5 in pol milijona ton, Kanada 3 milijone. Vsega skupaj imajo naštete države dc 30 milijonov ton pšenice na prodaj za Evropo.
Jasno je, da take množine odvečnega žita močno tlačil njegovo svetovno ceno. Argentinska pčenica ima v Buenos-A*re» vkrcana ceno 26 K 25 vin. za 100 kg in i*
ta 4 K 40 vin. za kvinlal cenejša od ameri--Ike. Samo na sebi bi to ne bilo še tako hudo za Amerikance; a nekaj drugega jc rmes. Da izpodbude svoje kmetovalce k obilnemu pridelovanju žita, so se zavezale Amerika, Anglija, Italija in Francija, da jim garantirajo (dobro stoje) za letino 1919 vi-Boke žitne cene |na Francoskem in Laškem 60 frankov za 100 kg). Vsled tega stoje imenovane države pred veliko gospodarsko sagonetko: Na eni strani morajo plačati kmetovalcem garantirano ceno za žito, morajo biti torej krušne cene visoke; na drugi strani pa lahko uvažajo iz inozemstva mnogo cenejše žito, katerim primerno mora biti tudi kruh cenejši. Ker pa to naravnim potom ne gre, je treba izpeljati umetno. An-gležigleži so med vojsko znižali ceno kruhu Da a način, da so iz državn blagajne plačevali pekom ,da so mogli peči cenejši kruh; to jih je stalo vsako leto 1 in četrt milijarde kron.
Tudi Amerika bo morala prevzeti od tmetov vso žetev po garantiranih cenah in prodati preobilico kolikor mogoče dobro. Če bi dopustila svobodno tekmo (konkurenco), bi utegnila pasti cena tako nizko, da bi ne dosegla niti polovice od Amerike garantirane cene, kar bi pomenilo za Ameriko zdubo 1 milijarde dolarjev. Tudi na Francoskem in Laškem gre razlika (diferenca) med garantiranimi cenami doma in pa med ceno, po kateri se lahko kupi danes žito v Argentiniji, v milijarde frankov.
Zato sc je antanta odločila, da vzdržuje blokado (omejeno trgovino) še naprej.
Najboljša in najsigumejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 2°/o brez kakega odbitka.
Me m if ukinili ij*
Glej Inserat!
Gospodarska obvestila.
K Podpisovanje državnega posojila
je podaljšano do 30. maja. Kdor hoče denar dobro naložiti, naj podpiše drž. posojilo.
g Državno posojilo, katerega podpisovanje je podaljšano do 30. maja poleg visokih obresti nudi tudi to ugodnost, da se bo imejitelju državnega posojila pri zamenjavi kron z dinarji na vsakih 100 kron izplačalo 5 dinarjev več kot drugim.
g Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani ima večje število mladih, lepih, delavnih volov na prodaj. Re-flektanti naj se obrnejo naravnost na
Vnovčevalnico za živino in mast v Ljubljani.
g Angleški premog za nag les. Angleška tvrdka jo sporočila trgovski zbornici v Belgradu, da Ima na razpolago premog in da je pripravljena stopiti v zvezo s tukajšnjimi trgovci s premogom. V zameno želi dobiti les za rudnike in prosi, naj sc ji naznanijo trgovci, ki bi mogli ta les dobavljati.
|h| Listek j§§
junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja *" * (Dalje.)
»Moral sem mu izprazniti shrambo za orožje, sicer se pripeti nesreča, ker je tak vročekrvnež. Vse to orožje z mečem vred, ki ga je izgubil v Frajzingu, ima od mene. Kar sem mu že podaril orožja in drugih stvari, s tem ni lahko trikrat kupil ves štajer. Svoje življenje ima od mene: danes sc je svojevoljno uprl moji volji, brez katere bi ga ne bilo na svetu.«
Stotnik je odgovoril votlo in spoštljivo: »Bo žc še izpregledal, bo že ie vse obžaloval.«
Hendel je zopet zagrnil orožje in je rekel:
" Naj bi vedela njegova mati, kar jc storil očetu! Kaj mi bo še vse prizadel? — Ako bi bila šc živa njegova mati, bi ga sedaj prijela za roko in bi ga pripeljala k meni: in ako bi ne hotel sam prositi odpuščanja, bi sama pokleknila predme in bi me prosila odpuščanja zanj, kajti bila je ljubezniva in mc je ljubila. —«
Med vrati je zašumela vlečka svilnate obleke. Helena je odvihrala proč.
Vedno, vedno le o tej govori, kdaj bo prišla ura, ko bo pozabil nanjo?
Stotnik se je, držeč -v rokah zelenoper-jati klobuk, globoko priklonil in jc spoštljivo vprašal:
»Ima li gospod sodnik 5e kakšno povelje?«
iRccitc strelcu, ki straži mojega sina in ima ključ tlo sobe mojega sina, naj ga pripelje k meni vsako uro, kakor hitro bo zaželel govoriti z menoj, ietudi o polnoči.«
Stotnik se je ie enkrat priklonil: »Zgodilo se bo, kakor ste zapovedali,« — in je šel.
Pred Henrikovo sobo v tretjem nadstropju sta po smrekovih tleh korakala seintertje dva oborožena strelca, dva sta pa sedela na lesenih stopnicah, ki so vodile v podstrešje. Eden izmed stražarjev je radovedno pokukal skozi ključavnično odprtino ter je spoštljivo za-mrmral, da so ga slišali tovariši:
»Bere.«
Spodaj so se v svečano sodnikovo pisarno že vsipale večerne sence, Henrikova soba pa, v katero je skozi tri steklena okna od juga in vzhoda sijalo rožnatooblačno večerno nebo, je bila ie svetla.
Mladi Henrik je sedel pri mizi ter ie mrzlično obračal liste velike, debele in nerodne stare knjige, ki je ležala pred njim. Bila je to kalvinska knjiga, ki si jo je prinesel iz postranske sobe, v kateri je pred leti stanoval kalvinski magister, ki je prišel z lepo Marjeto, Henrikovo materjo, v Štajer, da ie zanjo in njene služabnice v tej postranski sobi opravljal kalvinsko službo božjo.
Ko so ga pripeljali gori in zaprli, kc* ga je spremljalo vpitje in zmerjanje mačehe in rožljanje ključev, mu ni bilo prav nič hudo in ga ie malo ni skrbelo, smejal se je in je rekel stotniku Gifinu, da mu je treba samo gosli in deklice, ki bi ž njim svirala na gosli, potem bi mu bil kratek čas v ječi. In zažarela so mu temna lica, ker se le spomnil. kako je bilo v
Liucu, kjer je igral z gospicami, ki so se nanj obešale in so mu razgrete obraze pritiskale na rame; toda uboga Štefka se ni hotela nanj nasloniti, četudi je bila napol nezavestna, in njena čudovita glavica ni počivala na njegovem srcu, kakor so počivale v Lincu razče-sane glave grofovskih hčeri), marveč se ji je plaho povešala na prsi.
Gifin ga je zapustil, in pred vrati stopa straža semtertja. Soigravke nij tudi gosli ni tu, on sam je v sobi ujet, in oče in mati nočeta ničesar vedeti o njem. Kljubujoče se je zasmejal in si je sebi samemu glasno rekel, da inu čast ni omadeževana, četudi mora do smrti ostati v ječi, magari notri umreti; počasi pa mu je postajalo težko pri srcu, in pridružila se mu je v samotno ječo druga bledolična deklica, žalost, ki mu je obteževala mlado srce s temnimi postavami in klavrnimi obrazi.
Začele so ga mučiti grozne besede, ki jih je govoril razjarjeni oče: o smrtonosnem 10-čutiu, o sramotni slabosti; najbolj strašno pa je bilo, ko je rekel: Sodba je izvršena šele napol... lahko jo ,.. Groza ... da bi še en-, krat oko val v želez je to ubogo telo) — Ne, ne, ne, nikdar, oče je vendar človek in na volkodlak. Toda, škripal je z zobmi iz srda do uboge deklice, do smrti jo sovraži. Čc bi pa vendar le storil kaj takega, če bi še enkrat položil svojo kruto roko na deklico — za božjo voljo! In ti jej ne moreš pomagati več, ujet si do smrti, ujet bolj, ker si sam tako hotel, kakor vsled sile železnih verig. Vojvodo Friderika Jurija je pustil cesar Rudolf ujetega vlačiti od gradu do gradu, dokler se ni postaral in osivel in nazadnje umrl na štajerskem gradu in ni nikoli več videl zelenih trat.. „ Bo-li njegov oče tudi tako storil ž njim, ki ga noče in nc more ubogati? Potem niti eno leto ne ostanem pri življenju ... O Bogi če bi pa še enkrat mučil ubogo dekle! Kaj naj storim7 se vprašuje ves zmešan in prestrašen. Naj ga li prosimr Naj mu li pišem? S tresočimi se rokami vzame iz predala pisalno orodje. Kar si prekriža roke in ponosno ter začudeno samemu sebi pravi: Kaj pa hočem, moram li zanaprej jaz skrbeli za dekle? Sodnik jc rekel: dosti je kazni; vendar ne bo prelomil svoje besede, kaj se torej mučim. Dekle nima ničesar več opraviti z menoj, jaz pa ž njim nc.
Nebo je vedno boli žarelo od večerne zarje, in sence so vedno bolj legale skozi okna v zakleto sobo ter so zagnnjale ujetega mladega junaka, ki je zopet začel brati iz kalvin-ske knjige, ki je bila vsa polna srda in sovraštva do katoličanov. Toda ni mu šlo branje: vedno in vedno je mislil na ljubeznivo mučenico. Pred dušno oko mu je priplavalo ubogo dete, ki je z molitvijo šlo na sramotni oder, kjer je molče pretrpelo vso bridkost, in zdelo se mu jc, da mu bledo čelo in sklenjene angelske roke kličejo: Tvoj oče nas ima za upornike in zastrupljevalce, pa nismo to, sam Bog ve, da nismo ...
»Ne, ti nisi,« je rekel ter je porinil knjigo od sebe proč. »Če je tvoje papeštvo močvara, tebe ni omadeževalo, ti si prelepa cvetka.« Vedno bolj in bolj se je temnilo in votlo je spodaj klical in govoril oče. Zunaj pred oknom je na vtliu drevesa ptiček žvrgolel večerno
§esem. Henriku se je milo storilo pri srcu. pomnil se je na svojo rajno mater, ki bi ga' prav gotovo ne bila zmerjala in psovala, kakor ga je zmerjal in psoval oče. Saj je šla o njej govorica, da je dobra kakor angel; še ko je bil majhen deček, mu je to tolikokrat pravila dojilja. Nekoč je hodil po Štajru menih-prosjak in je šel od vrat do vrat ter prosil miloščino. Povsod so ga podili proč, ker ni bil prave vere; prišel je do Vogelzanga, kjer se je zgrudil od slabosti, in mati se ga je usmilila in mu podala kos kruha. Ko ga je menih pokusil, je vzkliknil: »Okusil sem mano, take sladkosti nima ta svet.«
Nc, prav gotovo bi ga mati ne bila zmerjala in ga zaničevala, ko je Štefano nesel s sramotnega odra; če je lačnemu staremu ku-tariu dala kruha, prav zares bi bila ubogi Štefani pritisnila poljub na nežna, bleda usta; tiho se je smehljal, in srce mu ie, ko si je vse to predstavljal, zatrepetalo bolesti in veselja obenem; pač bi tu mesto meniha rekla mati: Taka sladkost ni od tega sveta! Kajti: poljubiti Štcfanine nežne ustnice mora biti slajše, ka.
A'
(or najnežnejšo cvetko odtrgati od stebla. Pa oh, cvetka je bila tako bleda, in ustnice brez življenja, ko io je nosil na svoijh rokah. In lopet ga je ■preletel strah, da bi se vendar »teknilo ji kaj hudega primeriti, ali da ne bo dobro zanjo; Železo jo je tako hudo ranilo, telezol Morajo mu povedati, vedeti mora, ka-\£o ii gre. Ni res, da mi ni več mar za papez-,kioo; ni zato rešil zelezja Štefano, da bi po-jmeje ne smel zvedeti, kako |i gre. — Postalo /fe skoraj temno in na vrhovih dreves so za-(fele trepetati zvezde, kakor bi padala rosa z >»ebeških lilij; nad Garstenom je izšel polu-< nesec. Henrik je prižgal luč ter je potrkal ■ tvojim stražarjem, in kmalu so se odprla 'trata in poveljnik straže je stopil noter.
Henrik je stal pri oknu, tako obrnjen, da mu slednji ni mogel zreti v obraz, in je vpra-iali »Kako gre pravzaprav dekletu, ki smo io apeljali s sramotnega odra, Štefani Švertner?« JTibo je pristavil: »Pa vendar ni bolna?«
Poveljnik straže je odgovoril: »Gospod ffeadel, sramotni oder Se ni nobenega spravij pod zemljo, vrhutega je dekle stalo komaj eno uro, za kar se ima zahvaliti vam ter vam poljubiti roke in noge.«
»Meni? Kako? Neumnosti« ga je _ pre-rzetno zavrnil Henrik. »Naj le poskusi kaj takega) In kako ji gre drugače, ničesar ne pež7«
»Bom poprašal,« se je muzal vojak. »Ko 6o zamenjana straža, bom že zvedel, potem bom gospodu že povedaL«
Dva dni je bil Henrik brez presledka v ■hrfbi na nogah, to mu je zdelalo in izmučilo telo, in njegova zdrava mladost je zahtevala
K'trgano spanje. Vlegel se je na posteljo, da, komaj je položil svojo temno glavo na •vilnato vzglavie, že se je zdihujoč zopet dvig-aiL Ubožical Nad njeno zlatokostanjevo glavo ie bila kamenita mrtvaška glava, nanjo se je trudna naslonila, in potem so raz n<o raztrgali rožni venec, in vendar je tako milo prosila: Vsaj to mi pustitel In on je vse to videl raz kraja in ji ni pomagal. To je bilo zani grdo Sn sramotno, in če mora sploh kaj obžalovati, mu je> samo to žal, da ji ni preje priskočil v sili ki bi bila morala ganiti volkovo srce.
Ura je bila; bilo je eno uro pred nolnočjo. T Henriku se je težka utrujenost borila s podobo »boge Štefane. Slednjič ga je premagala atrajenost, in zaspal je. Sanjalo se mu je, da k postranske sobe sera nekaj svetlega tiho prihaja in se mu smehlja. Zdrznil se je v sanjah, ker se nw je zdelo, da prihaja rajna mati; pa prihajalo je vedno bližje in bližje, in ni bilo mrtvo atnoak živo, in je bilo neizrečpno milo. kostanjevofcodrasto, in je imelo modro oblekco in belo rutico; sklonilo se ie nadenj s sklenjenimi rokami, prav tako, kakor je stala _ na sramotnem odru; in zopet se je sdrznil, p« le od hrepenenja, le prehitro so se razblinile sanje. Rdeča luč se je skozi razpoke vrat vlila v sobo in strelci so priloma-stlli noter. Straža se je menjala. Dvignil se je ™ »e "vpil skoraj še v polsnu: »Kaj je s Šte-■ ° , Pv,a moža sta nerodno kakor medved pnltorkljala k postelji, eden je nosil smolnato bakljo s katere je kapalo na (iohe''novo odeio
Ituiak er° 80 po4iva'' kraanl udje mladega »Kaj misli gospod Henrik?« je vprašal
»No,« pravi drugi, »Štefana. Baje je fcolna.«
Henrika je minila zaspanost in utrujenost. Usedel se je.
Bolna! Uboga, uboga mala! In jaz sem
•jat.
Jezno je pogledal moža, ki je držal ključ ▼ rokah.
. , . »Ti, čuješl« je rekeL »Dobro zakleni — |utri mdem!«
»Ne ne, gospod Henrik,« ga je pomir-feval medved. Potem sta oba itorkliala ven. K1|UČ je zanreičal.
Henrik je od bolečine zaril glavo v svilnato blazino. Štefana je bolnal
Ležal je v mesečini in je čul ter ni mislil dragega, kakor, lesko bi ušel iz ječe, da bi potem ia' ri - -tajerdorf. da vidi, kako gre mali U'	V rata so bila zaklenjena z že-
lez ■ •m in zapahnjena, z okna doli do tal je
globoko deset sežnjev, toda poskusiti hoče. Ce se ubije, se bo-li mala kaj jokala? I o bi bilo sladko.
III.
Prva slabotna jutranja zarja je pordečila nebo nad Štajerdorfom, kar so skozi jutranjo tišino iz mesta sem zatrobili rogovi. Jezdec ie iz mesta dirjal proti Vogelzangu; težka pest je udarila na vrata Hcndelnovega gradu; kakor obsedeni so tekali služabniki semtertja; stotnik Gifin je v bojni opravi ropotal po stopnicah proti prvemu nadstropju. Zgodaj se je Henrik zbudil iz mrzličnega spanja. Vzglavje mu je bilo vse premočeno od solz, še enkrat se mu je sanjalo o njej, pa strašno. Ležala je v Vizerfeldu v snežnobelcm prtu, smrtno ra-ajena, na zeleni trati; klečal je pri njeni glavi fctr se je zaman trudil, ustaviti kri, medtem pa so trobili rogovi in so ropotali bobni; ko se je sedaj pre budil, so še močneje trobili naprej.
Zmešano se je oziral okoli, klical jo je z imenom: Štefana, Štefana I Bil je sam v svoji sobi in se je zopet zavedel, da je ujet.
Rogovi pa so trobili naprej, to je bilo znamenje za napad.
Skočil je s postelje, prisluškoval je pri vratih in je ven zaklical straži, kaj se je vendar zgodilo.
Vojaki so zavpili zunaj skozi zaprta vrata: »Upor jel Papežniki se dvigajo! Hočejo maščevati dekle.« Štefana da se močno joka za rožnim vencem in za obleko, kar ji je_ vzel rabelj, ljudje pa da so sedaj vse navalili na sodnika. Zabavljajo in lažeio, da je sodnik naročil rablju, naj jo okrade. Pravijo, da bo moral to drago poplačati. Dekle, ubogo, nežno dekle se jokal In očeta mu obrekujejo ter mu žugajo. In ljudstvo se dviga k uporul On pa, ki ga sedaj kliče čast na njegovo mesto, je zaprt in zaklenjen kakor tat in morilec. Z mrzlično naglico se je oblekel.
»Možje!« je zaklical ven. »Spišem pismo, ki ga naj takoj eden izmed vas ponese k očetu.« In pisal je, pisal s tresočo se roko ter je prosil v pismu očeta za prostost. V nevarnih, vojskimh časih da so včasih izpuščali na prosto celo hudodelnike, če so potrebovali njihovo moč; on pa da nt nikak hudodelec.
Nebo je vedno bolj rdelo, in vedno drugod so trobili rogovi.
Tri komDanije so bile v rforski in graiski ulici pripravljene na odhod. Rogovi so zatrobili k odhodu.
Gifin, stotnik, ie po sodnikovi pisarni, kjer so služabniki prižgali sveče, korakal gori in doli. S težkim, mogočnim korakom se je prikazal sodnik, ki ie nad jutranjo obleko imel ogrnjen soboljev kožuh. Gifin, v prsnem oklepu in z železno čelado na glavi, je urno rekel:
»Vse časti vredni gospod, ne zamerite, da vas motim, v Štajerdorfu izgleda silno slabo, vso noč je vrelo tam, smo pred uporom. Ljudi se je polastila besnost. žugajo, da bodo zažgali vašo jeklarno v Sirningerjevi ulici, ter venomer vpijejo: jeklo za kameni Ljudje so kakor nori..., če gre dolgo, bodo udarili že tekom ene ure.«
Na sodnikovem železnem obrazu ni zatrepetala niti ena mišica. »Kje so vaši topovi?« je vprašal.
»Pri mestnih vratih stojijo. Toda strelci se upirajo, in tudi drugo vojaštvo je tako kle-jasto, kakor še nisem doživel... Prva kom-panija zahteva svojega lajtnanta, sicer ne odkoraka, in tudi jaz —« visoko se ie uklonil štajerski junak — »zahtevam: dajte ga nam veni«
»Zahtevajte, kolikor hočete,« je rekel Hendel. »Ne izpustim ga. Ni še prosil odpuščanja. Ostane ujet.« __(Dalje!_
Za naše gospodinje.
Jabolkov namaz. Zriblji dvoje kislih surovih jabolk in zmešaj z dvema zmečkanima krompirjema, primešaj sesekljane sardele, žlico surovega masla, jajce, par žlic mleka in kapar, malo popra ln soli.
Ajdovi vltjancL Zmešaj v topil skledi 375 gramov ajdove ln 125 gramov, pflenične
moke In kakih 6 zribanlh kuhanih krompip jev, naredi jamico in zatepl v nji četrt litn mleka z malo moke in s 30 grami droi p0 stavi skledo na peč in ko je vstal kvas, ra« tepi vanj 3 Jajca, četrt litra mleka, pest rozin 6 dek sladkorja in pol žličke soli, primešava! polagoma moko in naredi mehko testo. Ko j« vstalo, vlivaj na razbeljeno mast v ponvi in prepeei na obeh straneh ali devaj kepe z v». liko zajemalko v razbeljeno mast. To peci po, časi, sicer ne bo prepočeno v sredi.
Ocvirkov namaz. Razreži ocvarke s neki. rlco ali na stroju in stisni jih v kepo. Ocvirki morajo biti lepo rumeni in dobro iztisnjeni.
Književnost.
Ravnokar je izšla propagandna brošuri »Jugoslavija in njene meje. L Koroška«. U obsega poleg obširnega zgodovinskega del«. — počenši od preseljevanja narodov — tudi fako zanimive in natančne Statistike o iirebi valstvu, šolstvo, učiteljstvu, uradništvu ii župnijah. Brošura ima tudi jako točen narod-nosten zemljevid. Knjižica je posebno v tenr časa, ko se odloča usoda našega Korotana, zelo aktualna in ne bi smela manjkati v nobeni jugoslovanski hiši. Naroča se v vseh knji. garnah in ▼ upravništvu »Jugoslavije«. Cent 4 krone.
Josip Jurčič: Spisi IV. zvezek. Uredil dr. Ivan Grafenauer. Vsebina: Cvet in sad. Hči mestnega sodnika. Kozlovska sodba t Višnji gori. Dva brata. Cena za broširan izvod 10 kron, vezan 14 kron. Knjigo je založila Jn-
Soslovanska knjigarna v Ljubljani, kjer se tudi obiva.
Že preje fe izšel V. zvezek Josip Jurčičevih spisov s sledečo vsebino: Sosedov sin Sin kmetskega cesarja. Mej dvema stoloma Ta zvezek velja broširan 4 K, vezan 8 K. V tisku je tudi še 6. zvezek. Kdo ne pozna gladke tekočih, ▼ pristnem Ijndskem dubu pisanih povesti našega Jurčiča. Tako globoko v dušo ii srce našega naroda je znal seči malokatcrl slovenski pisatelj. Če si hočeš privoščiti nckal ur prijetnega razvedrila, sezi po Jurčiča.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani naznanja, da je odkapila vso zalogo Ed. Holzel-novih šolskih, oziroma stenskih zemljevidov in jih oddaja nalepljene in pritrjeae, da se ober.iio na sfeao, po sledečih cenah: Orožen, Zemljevid Kranjske, merilo 1 : 130.000. Cena za izvod 60 K. Orožen, Zemljevid Primorske, merilo 1 : 130.000. Cena za izvod 60 K. Orožen, Zemljevid Palestine, merilo 1 : 200.000. Cena za izvod 54 K. Orožen, Zemljevid Polut, merilo 1 : 20,000.000. Cena za izvod 40 K. Orožen, Zemljevid Evrope, merilo 1 : 4,000.000. Cena za izvod 40 K. — Poleg teh ie odkupila Jugoslovanska knjigarna tndi še sledeče šoj-ske stenske zemlievide ▼ srbskem jezika, tiskane v cirilici: Kozenn, Zemljevid Palestine, irerilo 1 : 236.000. Cena za izvod 45 K. Mandič, Zemljevid Evrope, merilo 1 : 4,000.000. Cena za izvod 40 K. Mandič. Zemljevid Plani-globen. Cena za izvod 50 K.
Boleč.oe tola/eca vdrgn|en'a in ovitki so posebno dobrodeini s Fellerlevlm ..F.lsa-fluidom" « dvojn. ali 2 šrec. steklenici pošlje zn 21 kron lekarnar E V. Feller, Stubica. Flsatrg St. 16(tlrvJ Naj bi bilo vedno pri hiSt. Od mnogo zdravnikov priporočeno. Daleč čez stotisoč zahvalnih l i-em. Omot in peštn se računa posebe ali naicenejAe, če se naroči več naenkrat se tem več prihrani.	2183 (ft)
Išče se neoženjen
Žagar
za trajno delo s hrano. Plača po dogovou. Jernej Ponorele, parni mlin ln žaga, Struge, p. Videm-Dobrepo.je.	3159
Išče se pošten, izurjen
S£ Žagar
samec, t dobrimi spričevali proti dobri plaW, prostemu stanovanju in aprovizaciji. Služb« •talna, nastop takoj. Ponudbe: Carl Pollak, •«wrjn, Kranj.
Pravo tolto
Cm allo mu p raji t«
1 k« H 11--, - 1 aabolCck •koti S1, kp tmnko K S8 60 v, potUJa po povzetja mbvod «• eksport
Toaletno milo
p« dnevnih cenah MUo aa britje K. i kg l£ SOCKreina aa brltle MKilioTloattt n 1 ducat K ob-..
M. iONKER, Zagreb II. 1, Petrfnjska 3.
2 naroČilom se proii poslat) ludi oolovlco zneska.
I pna nnlt lic in rok Pri"
LC|itl 1»MII nese mnogo prednosti, tako v zdravstvenem kakor v družab-nem oziru. Fellerieva po-
Jiolnoma neškodljiva pre-zkušena ,Elzu* pomuda za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda priSfe, brani proti solnčahci, solnčnlm pegam, bori, raz-kavosti, velosti kože. — Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina se računa posebe- najceneje.
Namesto Škodljivega milo
vzemimo za lica Fellerie-vo lllijino mlečno milo Elza*, katero )c danes še zelo drago ali Inu še Iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše ln finejše zaVngovanje kože v današnjem času si niti misW ne moremo. — Rltino iRtp sc morc doseči samo s Fellerjevo BUJIIl IfliB .EIsiT-Tai.ohlna pomado za rast las. Okiepi kožo na glavi, prepreCu:e plešavost In prezgodnlo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 t-. Omot in poštnina se računu posebej najceneje.
Za vsakdanje necovaole
Injnca soFerterjeve .EIsh" ILICJII toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu 1 K 50 v. — S seboj vzeti ln povsod v žepu nositi se more bol ubla-žujoč, hladeč, osvežuioč mentolni migrenski črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu In mioreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ra~ nitvi. Voda za oli (collgrlum) 2 K 50 v. — Kapljice proti zobobolu 2K50v. — Pravi zagorski prsni sok proti kaSlju stekl. 4 K. Francovo iganje v stekl. 6— in 1C--K, Za ielodec, pra-	—
va švedska tinktura, vel. stekl. 10 K—v, balzam (melen) mala stekl. 2 K - v. Kurja oCesa odstrani brez bolečin Fellerjeva turist, tinktura .Elza" (tekočina) skupaj s čopičem 3 K in turist, obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potenju telesa in nog je Fellerjev .Elza" prašek z vslpom 1 K 50 v. Krmilni praiek za Sivino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina se^Mčuna posebej in najceneje. Kdor naroči ve^Pmnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju EVGENU V. FELLER, Stublca, Slsa Irg St. 16 (Hrv. Zagorjo).
Fellerjev .Elza"
Kupujem
smrekovo lubje
(treslo)
les za jame
Prosim ponndbe s skrajno cenol VINKO VABIČ, ŽALEC pri Celju.
Razširja te »DOMOLJUBA"!
Kose od 60-^100 cm tfotge & R ft*90, ickio za lemeie. aauHrtgmicc, Pfižt
za pese«, ntftt« za mp*um, in pocinkane, »c«, samote ta jfumftepe cepi, siedRatig za ozidaeu«, kooaSko, zidarske, mizarsko ara*« in oso drugo feicznfrto, kakor ml solna ktsnno nudi H. SUSnii, frgoozc. LiuiNfana, Zaloftka cesta 2U
Polrabuje se večja mnolina
opija, drv in konstrukcijskega lesa
Natančna ponudbe pod „LES" št. 2908, na npravntitvo „Domoljaba".
ear Priporočamo
usm
kolinsko kavino primes v korist oBmejnim Slovencem!
Edini alovenakl zavod bres tujega kapitala jat
VZAJEMNA ZRUHROURLHICH
prof! požarnim Škodam In poSkodbi cerkoenlh zoonoo
Ljubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Zavarovan jn oprejoma proti požarnim čkodam: 1. razno vratno iadalane stavbe, kakor tudi stavba med lasom sgradbe, i. vse premično blpgo mobilije, poljsko orodje, »»troje, Živino, avonove in enako, 9. vse poljske pridelke, žita in krmo, i avonove proti prelomu, *. sprejema tudi aavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti neagodam. vsakovrstna podjetja, obrti kakor tndi posamezne osebe aa deželno
nižjeavstriisko zavarovalnico, cd katera ima tudi dežela Kranjska podrnžnico. Varnostni saklad ln udnine, ki so znažale i. 191« K 90«.*S8*9l. s< poekožiis koncem 1. 1917 na 1,O«1.838-64
ledai. 6imveč)e snnimaiiie aa ta edini slovenski zavod, tembolj bo raatel aaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, fUvoo poverJeniAtvo v Celju ln na Prosska, kakor tudi po vaeh farah nastavljeni poverjeniki.	Cone primerne, bitra cenitev in takojftnje ispJačilo
Ženske Ease
rezane ln nieAane kopajo v vsaki množini po najvldji ceni Matija Podkiajsek brivec, LJubljana, Sv. Petra cesta 32.
Kemealna stresi »rti
najbolj trpežne vrste so dobt pri tvrdkl
Inan Jelačin, Ljofelifioa
Emonska cesta 2. 4792
l! Aoitiraite za „Domol uba"i! |
It. BO. AKOKDEON v nt), boljii iipcljavl. cena je ttt •— kron. — Zabtevaito Teliki cenik z Teč uefjo 1000 ■llkaml brezplačno.
E. Lana, Maribor it. 73.
m talilnice, orallis (gepeUnif, slamoreznlce, Čistilniki, trlleril, stiskalnice za sadje In qrozdie, decimalne tehtnice In drugi poljedelski stroji naisloolfefSIh tooarn so oedno o oellki !zberS o zalogi, drugi stroji se pa lahko naročaja pri FRHIHC HITTI, zaloga poljedelskih strojen, LJubljana, IVIarttnooa cesta It. 2.
, *m se sprejme
takoj proti dobri plnči več 3133
Mi, M mim Hfllaf-ln z® m nem
99
Svilotmnm oaiboflš«
Gorenjsko koso
«
nniriiCfao brusne karano nudi PRVA GORENJ. SKA HAZPO oiLJALNA IVAN SAVNIK, Kranj.
Cene kose so:
cm :><> M 60 65 70 75 80 85 90 frosti 6 6 V,	ft/j 8 gi/T t>
kron T3-- lii-50 17--" 1?5018-- lFŠOTtFT iu ao žO^
fta?.i ožilja so tudi vsakovrstno manufakturno blago, kot: ai/on, belo platno, cefir, oksfort, kamrik, kiot, Jilnfievina (cajg) itd. po najnižjih
cennli.	:t070
^rtefcckc, žisaie
odstrani prav rngio dr. b lesch-a izvir, zakonito rajnmčeno ,,SbBbolorm" ma-£110". Popoinonia L rek, duba, ne mat«. Poskusni lonček K 4-— veliki K fr— porciia 7r rodbino K 15*—. Zatona ta Ljubljano ln okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, ft. arijln trg. 1620 Pasu* n« vi-r m ero enAu.ko ..ftkaboforni" I
m. » CaSelii« «ivljen.|aka ln rratn« nezgodna ta ^amatvuia zavarovalnloa
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/U
sprejema zavarovanje na doživatja Ia smrt, zdinženo tud z vojnim rtzlko, otroških dol, lentna tn ljndaka nezgodna la jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutni varnost Nizka pranlja.
Naiogodnpiai rogoji ga tojno .wv.ru,anj.
Zavod tom.lji na ,iaj«mnoati. — Prospekti aaatoaj Ia poitntne proato. Spotobni saatopniki >. epr.ja-m»jo pod najngodnejilml poboji. na;
Zfllasiti se je pri „Državni posredovalnici za delo" v Ljubljani, Gradišče.
Hlapce
lahko takoj preskrbi »Državna posredovalnica za delo». Kdor jih rabi, naj se zglasi osehno v našem uradu, ali pa naj pošlje ponje in navede plačo ter druge pogoje.
Državna posredovalnica za delo, Ljubljana, GradiSče.
GOSPODARSKA PISARNA
DE IVAN CERNC
LJUBLJANA. MlhloSltcvu cesta St. 0. poslopje LJUDSKI POSOJILNICE, i
daje nasvete v vseh gospodarskih zadevah in pre-moženjskfh vprašanjih: izposluje posojila, posreduje prodajo in nakup vrednostnih papirjev in tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakupih vneti posestev, Izvriuje cenitve in oglede. Promei i Ameriko, ledina pisarna te vrste v JugoslavIJt.
(Irodnleod uredop..od 3.-3. ure i pop. Vpraiolfe s pismom, znauihat |
luiHMuuJUHiHuiiiiuiiiiuiiiiuiiiiHHMiuinniuuiiuiiiiiniiiiiuiiiuiiuuiininiiiiniiiiiiiiiuviiiics
Pihalni ixx xačwxx&ki gtcoji
tudi pokvarjeni se kupijo. Ponudbe jiod »Pisalni stroj" na „Anonfno ek-pedicljo Aft ateiič Ljnblinna, Honotesal trg 3.
ISCem dobrega, poštenega
mllnarfa
3187
za navadni kmečki mlin. Plača po dogovoru. Fran ftvigeij, Breg prt Borovnici.
Krmila manjkal
Zato se uporabljajo nadomestna sredstvo z« krmila. L)a to krmo živina, perutnina dobro prebav) in popolnoma izkoilsti, naj hr prt. me.šn 2 krat na leden krmi. ena pest polna V t0 'e dr.pl Trnk6czy-a reiiiln.' prnsnh, ..IfltSLlI Paket velja 3 K, 6 i akctov 15 K t o.<\. uine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 meneč« za enega vola, kravo ali praiifia, dn se zmuu, Dobiva se j»rl vsakem trgovcu.
Glavna zaloga: Je Parna Trnfe6ezy
zraven rotovža v Ljubljani.
M ust tri jo bil odlikovan z najvifijinil kolujniiml na ruzstavah. oa Duntiiu, v Farizu, Londoi u :n iuniu.
Na tisoče. J'meto val cev bvnli tn rabi ..Mfisttn"
UUDSM F050JIL
v LJubljani, v lastnem domu Miklošičeva cestn št. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
K51

Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad I milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.

len
B*>
Naiuečja izbera ur,
zlatnine, srebrnihe
H- SUTTjSiE^ -
sam© v Ljubljani st i
svetovnoznana tfazpošiljalnica
k Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
V
Odgovorni prednik Jotip Gostlačac * Ljubljani