Katolišk cerkven list. Danica iihaja 1M 10. in 20. dne vsaetga mesca na eeli poli, in velja po pošti ca celo leto 3 gld., e« pol leta 1 gld. 60kr.. v tiskarnici aprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Teft\J XVIII. YT Ljubljani 20. listopada 1865. List 33. kratek poduk od sedanjega sv. leta. ii. Ali je sveto leto ie stara navada f Žc Moises pred več kot tri tavžent leti je raz-klicoval tih znožji svete gore sveto leto Rožjrniu ljudstvu, ali prav za prav Bog sam je s Sinaja oznanil pervo svelo leto. Napovedal je Izraelcem sveto leto kakor čas mirti, svetega veselja, čas Božje milosti, čas boljšanja in pravega spreobernjenja. Tako-le naznanuje Bog ta lepi, sveti, častitljivi in našemu sercu tolikanj prijetni čas: ,,Posvečujte petdeseto leto , in oznanite odpustek ali prostost po deželi vsim njenim prebivavci m : zakaj to je svelo leto. Človek naj zopet nazaj dobi svojo lastnino, in sleherni se verni k svoji rodovini (bodi oprosten , ako je suženj); zakaj sveto je petdeseto leto ... V tem svetem letu naj se vernejo vsi k svo-♦ jim posestvom. Ako kaj svojemu sosed« prodaš, ali od njega kupiš, nc žali svojega brala, (s tem, da bi ga za vselej pripravil ob njegovo lastnino), temuč le po številu let do svetega leta kupi od njega, in po številu pridelkov (ali žetev, kolikor jih bo še do svetega leta) naj ti proda... Ne žalite svojih rojakov (nc zatirajte, ne poškodvajte jih), temuč slehern se boj svojega Boga, ker jez sem Gospod vaš Bog. Delajte po mojih zapovedih, in ohranite moje sodbe, in spol-nujte jih, de zamorete brez strahu prebivati v deželi" itd. (111 Moz. 9. id.) kaj se je pri Izraelcih godilo v svetem letu in kaj se ima pri nas goditi t V svetem letu so se pri Izraelcih rešili okovi vsim jetnikom, vse zastavljeno, vse kar je bilo prišlo na tuje, sc je povernilo, vsim nesrečnim so se solze uto-lažile, celo zemlja je veselje obhajala, ker tisto leto jc počivala, niso smeli sijati, temuč živeli so ob prihranjenih pridelkih poprejšnjih let. Vse serca so se topile neizrečenega veselja, ko so šli trohentarji po vsi deželi in so sveto leto oznanovali. Ali ne bo tudi nas naj priserčniši veselje napol-novalo, ko v tolikih in tako hudih stiskah, ob taki telesni in duhovni sužnosti gre do nas tako častitljivi in dragi glas sv. Očeta Pija I\, ki nam sveto leto oznanujejo in z naj ginljivšimi besedami vabijo zbegane otroke sv. Cerkve, da naj se rešijo okovov svojih grehov, se vernejo v prostost otrok Božjih, ter naj se vdeležijo dobrot in milost sv. leta: popolnoma odpustka, ki ga deli sv. Cerkev. kaj je popolnoma odpustek Y Je odpušenje vsih časnih kazen (štrafeng), ktere bi mogel grešnik po odpušt nein grehu iu zasluženih večnih kaznih še terpeti na tem ali pa na unem svetu v vicah. Ali se spokomiku tamemu ni treba več pokoriti, ako cerkrene odpustke zadobi? Odpustki so le nadomestovanje za pokorila, ki 1'ih naša slabost dopolniti ne niure; torej sc mora spo-ornik tudi sam za svoje grehe pokoriti. Človek z grehom zapade pravici Božji; tej pravici se mora zadostiti s kaznimi, ktere so primerne njegovim grehom, ako se ima grešnik zopet z razžaljenim Bogom spraviti. *) Z,a vsak greh tedaj ima človek kaznjtn, pokorjen biti, ako se mu ima odpustiti. Po tem takem pa bi vse življenje grešnika, ki je Boga žalil, moglo biti ncprenehljivo pokorjenje, vse ( stvari, ki so mu v greh služile, bi se mogle spreme-• niti v orodje njegovega kaznovanja in pokorjenja: njegovo telo, ki jc dolgo časa le gn hu služilo, bi *r moglo na dalje le samo premagovanju in xa>iranju podvreči. Tako so sicer res mnogi spokorniki delali vse svoje žive dni. Vender pa je to sploh za slabega človeka pretežavno, njegova slabost mu ne dopusti, da bi vseskozi po tako trudnem in ternjevem potu hodil in da bi z ravno tisto ojstrostjo popravljal napravljene napake in razdjanja, ktera je primerna njegovim grehom in hudobijam. Tudi bi z vso svojo ojstrostjo ne mogel doseči tega, da bi primerno poravnal in se spokoril za vse to, kar je hudega storil. V taki zadregi mu pride naproti njegova dobra in usmiljena mati, ktera ima neprenehoma naj priserčniši skerbi ji vost in prizadevanje, da bi svojim otrokom steze in pota večnega zveličanja tako lepo vrav-nala in mečila, kolikor je nar več mogoče. Sveta Cerkev tedaj svojim spokornikoiu dobrotno roko podaja, ona sama jili pelje, da bi se boječi ternjeve poti ne ustrašili in nad dosego svoje večne sreče ne obupali. Sv. Cerkev ima v varstvu /Jate zaklade čezobilnega zasluženja Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov, iz njih ona jemlje odkupnino, s ktero odrešuje svoje otroke nekterih tistih stisk in kazen, h kterim so bili obsojeni. Tako ima mati sv. Cerkev usmiljenje s slabimi in jim pomaga iz njih nadloge. Odpustki tedaj so mili darovi za revne in potrebne v duhu, kteri si sami ne morejo pomagali. Dolžan pa je grešnik sam se pokoriti, sam si pomagali, potlej mu bo tudi sv. Cerkev iz svojih zakladov pomagala in mu pridala, cesar sam ne premore. Zavoljo tega sv. Cerkev tudi v svetem letu in ob času odpustkov naklada pokorila, da bi spokorniki tudi sami zadostovali po svoji slabosti. *) Prim. Juh. AM. str. H. id. (MaMillon.) Če pa je tvoje telo za pokoro ravno tako zmožno kakor je bilo za greh, pa se vender nočeš pokorili in mč ne zatajevati; če bi Božjo pravično jezo lahko tolažil s pokorjenjeoi, pa It; samo svoji zložnosti in lenobi služiž : potem bodi prepričan, ljubi brat, keršanska sestra, da tudi Cerkev ne bo tvojega dolga rt sila, tvoji mehkužuosti ne milosti delila, ktera se spodobi ie samo gorečnosti in do ktere Ie samo ubož-nost ali slabost ima pravico. Cerkev nadomestnje za nas z odpustki to, česar naša slabost ne premore. \e nadomestnje pa za tisto grešno nielikužnost, ki se nikoli nobenemu zatajevanju ne podverže: ne nadumrstujc za tisto počutno in občutljivo maloserčnost, ki se žc imena „prema-govanje ,,zatajevanje „post „poterpljenje" uilraši: ne nadomestnje /a tisto presiljeno skerblji-vo>.t, ki misli, da z zatertjem vsake želje na zdravji škodo terpi; ne zadostuje za tisto nielikužnost in lahko/. vnost, ki meni da ji je umreti, ako nima vsega, kar ji je prijetno , po volji in zložno. Kolikoršna koli je tudi naša slabost, ako le spoznamo hudobijo in težo svojih grehov, ako jc le Duh l»o/,i v naših sercih zbudil resnično skesanje, stud do greha in do naše grešnosti: potlej bomo tudi nt i sami v >ebi našli dosti priložnost in pokoril, ktere naj llogu ponudimo , tla bomo njegovo razžaljeno pravico tolažili. Kolikoršna koli je tudi naša slabost, zmiraj bomo imeli nagnjenja mertviti, poželenja premagovati, raz.cscljevanjein se odpovedovati, poniževanja poter-p» ti, zop.rgovore prenašati: tudi bomo pri vsi svoji >;.toosli še zmiraj dosti močni, da borno zamogli svojim počutkom sto in sto prijetnost odreči, iu jim name*.u tega marsikako britkost nakloniti, kar naše moči ne nslabuje, pa vender apridenost manjša, spačenost ozdravlja ter našo slabost v pokoro obrača. Kolikor koli pa tudi prenesemo in preterpimo, kolikor koli se pokorimo; bodo vender naše kazni in terpljenja zmiraj manjši, kakor pa naše zadolženja in grehi, zmiraj bomo še daleč od tega, kar od nas lložj.-t pravica tirja, zmiraj še bo treba s hlapcem v evangeli prositi Gospoda za odlog in poterpljenje, — zmiraj torej bo Cerkev i m« ia sr obilno za nas zadostovati z odpustki iz zasluzi nja Jczu>a Kristusa, Marije Device in svetnikov. Ce sc pa morebiti komu ta nauk rezen ali celo ojster zdi, naj pomisli ne le, kako ojstre iti dolgoletno ka/.ni je sveta Cerkev v pervih časih nakladala dostikrat le za en sam velik greh, temuč naj prevdarja >e bolj to, kako ojstro previdnost Božja sama oh vsili časih človeštvo pokori. \»j sc kdo izmed nas potrudi in naj pošleva le en sam dan , kaj ga vse večega in manjšega hudega zadene: vse znolranje in zunanje te/.ave, veči in manjši zopernosti, nadlržnosli, zatnerze, skerbi, hoječnosti, hude skušnjave, holehauja, strah, /.aijenja itd. itd. Ali ne bo mera nadlog enega samega dneva obilno velika, ali ne ho število tacih pri— te/.uost zneslo več stotin vsak dan? Koliko pa še le cele tedne, mesec, leta? Ali mar kdo misli, da neskončno modri in pravični Ilog take hritkosti dopuša brez namena, ali da je vse to le slepo naključje? Kdor bi lo mislil, bil hi sam slep. Vse take in enake manjši nadlcžnosti, pa tudi velik« velike težave so pokorila za greh. se ve da, če jih v duhu pokore voljno terpi* in cc >i \ stanu milosti ( gnade) Božje: — dostikrat pa so tudi priložnost za zmiraj veči za služenje. — Ce tedaj Bog nas neprenehoma pokori, k«1«» ne >p«)/.n;i. da je gr«di res gorkili šib vreden, in »la ga m<>. i grešnik lini sam nad saboj rezno strahovati: ne im hvaležen materi >veti Cerkvi, ki je nam slabim \ našim pok«>rjenji na pomoč prišla z odpustki svcltgu iela? Pogovor od posla* (Konec.) Stolni korar. Mnogo bi bilo še v ti zadevi govoriti, pa predeleč sem že zašel in zadosti dolgo že vas in sebe mudil. Pretehtali smo od mnogoterih strani in precej do dobrega ccrkveno postno zapoved, tako da zdaj pač vsak sam lahko razsodi in spozna, pri čem da je v tej zadevi iu koliko da ta zapod tehta in velja. Jaz po vsem tem, kar smo govorili iu slišali, le t«« povzamem in ponovim, da kdor pri toliki sedanji umetnosti v pripravljanji raznih postnih jedil, ki se od mesnih komej razločiti dajo, toliko polajšano postno zapoved lahkomiselno iu brez veljavnega vzroka prestopa in sc s čim drugim opravičevati nima , kakor s praznim izgovorom , da mu je ta zapoved nadležna, da sc mu meso bolj prilega kot postne jedi, in da tako dela, ker tudi druge enako ravnati vidi: taki sc nc more imenovati in tudi ui dober kristjan in vesten katoličan. Bati se mu je toraj, «la bode tistim prištet. zastran kterih nam, kakor sem ravno opomnil, skrivno razodenje pravi, da jih bo Gospod pljunil i/, svojih ust. Komur se tc besede prelerde zdijo , uaj pomisli , tla gotovo nc bo nihče otroka ali podložnega hvalil , ako ic uevbogljiv in nepokorcii, iu da jc tudi zastran posvetnih reči, opravil in dolžnosti taki človek zaničljiv ali saj milo-vauja vreden, otl kterega sc sme reči, da ni ue krop ne voda, tedaj nedoločen in brezzuačajcii, — sploh človek, ki ni za nobeno rabo. Kako bi ravno to v veliko imenitniši reči, v zadevi vere in kat. življenja pred Bogom ne veljalo? — „Kdor koli bo mene spoznal pred lju«lmi," pravi Kristus sam, ,.ga bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki jc v nebesih; kdor pa mene zataji pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom." (Mat. 10, 32.) Kakor pred svetom tedaj, tako t u <1 i pred Bogom ima veljavo gotova zuačajuost in določnost, s ktero sc vsak rud hvali iu ponaša. In lejte, med drugim ravno z zvestim spolnovanjeui postne zapovedi imajo mnogi katoličanje izobraženih stanov pogosto priložnost pokazati, da so značajni na vsako stran, pokorni eni gosposki kakor drugi; tla spoznajo cerkev za svojo mater, in tedaj tudi Kristusa za njenega začetnika; da vejo ceniti veliko vrednost in neprecenljivo srečo, da so udje ravno te edinozvcličanske Kristusove cerkve; da se ne dajo slepo voditi, ter se nc ozirajo na desno iu levo: temuč da zavedni svoje dolžnosti po svoji veri in vesti ravnajo, če jih tudi morebiti jako „izobraženi" in ,.liberalni" verstniki zasmehovaje po strani pogledujejo iu znabiti sta-rokopitneže, ultramontance, klerikalce in enako imenujejo. Iu ravno tuki katoličanje, nc Ic po imenu, ampak v djanji in resnici, ki s svojo krepko besedo in dobrim izgledom pogosto mnogo več /.boljšati in koristiti morejo, kot marsiktera pridiga iu nauk, taki so v resnici možje, vredni vsega spoštovanja in časti. Pokazalo sc bo razun tega tudi žc o svojem času, pa za nektere berž ko nc prepozno, kdo du je bolj pametno in modro ravnal. Gotovo pa je ta reč za vsacega, komur Bog, sodba večnost, nebesa iu pekel niso prazna reč, resnega premis-lika vredna, zlasti v sedanjih viharnih časih, ko sc sovražniki vere in cerkve množijo in zbirajo. Vsakemu velja čversto in stanovitno določiti se; kajti, ,,nihče nc more dvema gospodoma služiti, ali bo namreč enega sovražil, iu enega ljubil; uli sc bo enega «leržal in enega zaničeval?" „Kdor ni z menoj, ta jc zoper mene, iu kdor z menoj ne nabira, raztresa." (Mat. ti, 24. 12, 30.) Premislite iu prevdarite tedaj gospodje, iu ker sem prepričan, da nihče med vami v nobeni zadevi ne bi hotel bili iiil-iI temi, ki niso nc krop nc voda. vam zagotovim, da vam v resnici ne bode žal, ako sklenete na vsako stran kakor v posvetnih rečeh , tako tudi v zadevi posta in vere sploh se skazovati in veljati kot v resnici izobraženi katoličanje, možje gotovega značaja in jeklenega jedra. Iii s tem serčnim vošilom dovolite gospodje, da se poslovim. Treba nama bo, mislim, kmalo dalje odriniti. Brez zamere tedaj, častita gospdda! Z Bogom! (Gospoda duhovna se poslovita ter odideta.) Vsi utihnejo, čez nekoliko časa se oglasi Katoliški kupec: Hentajte, danes smo pa dobro naleteli! To je bila res postna pridiga, kakor bi si boljše in primernejše nc bili mogli lahko želeti! Gospoda sta nas obdelovala, kakor bi se bila zmenila. Pastor. Kes, gospodje katoličani, prav zadovoljni smete biti z današnjim postnim obedom. Drugi kupec. Menim, da tudi vi, gospodje neka-toličani; kajti, ako sta gospoda nam gorke pravila, tudi vam nikakor nista prizanesla, in na kteri strani da je zmaga, sami lahko presodite. Pokazalo se je zlasti, ako sc ne motim, da bi tudi vi dosti vzroka imeli, postiti se , ter da začetniki in vtemeljitelji protestantizma niso iz posebno hvale vrednih namenov in vzrokov posta odpravili. Drugi kupec. Res, vsakteri je danes svoj del prejel. Današnji postni obed jc bil do dobrega osoljen in oštupan, in ta gospoda sta v resnisi prav pripravna nam mesojejo o postnih dnevih popolnoma pristuditi. Mene saj bi hentano grelo . ko bi kak postiti dan njima nasproti meso jedel in se današnjega pogovora spomnil. Vradnik. Meni jc le žal, da tudi moji tovarši niso bili tu pričujoči, prav privošil bi jim današnji pogovor; pa ne bom jim zamolčal, kar sem slišal. Kar mene tiče, sem zadovoljen, tla sem se pomudil, zakaj, kakor sc jc pokazalo, ta icč vender le ni kar si hodi in jc bolj važna, kakor bi kdo mislil. Posebno kar jc gospod od slabega izgleda povedal , mu poterdim. Ko sem bil šc pri svojih starših in tudi pozneje šc kot vradnik, sem o postnih dneh vedno le postno jedel, kcičmar bi nain mesa nc bil dal, ko bi ga bili tudi hotli imeti; pozneje pa, v drugi kraj prestavljen , sem o petkih meso začel jesti , čeravno me je v začetku vest peklu. Tako sem delal ravno, ker sem druge to delati vidil, in v tej zadevi res premalo določili, premulo iu gotovega, značaja sem sc bal ali sramoval, da bi sc mi drugi ne posmehovati ter me z neprijetnimi imeni jeli pitati. Tudi kar lov zadeva, mu prav dam. Nisem sicer posebno iskren lovec, vender sc mi jc pa že dostikrat pri taki priliki pajčcviua v trebuhu delala in sem mraza na staji trepetal, ne da bi se bil pritožil, in če ui bilo druzega dobiti, so se mi tudi težke iu slabeje postne iu močiiatc jedila prav dobro prilegle, — še mislil nisem nato, da bi me utegnile težiti ali mi slabosti delati. Ko bi bila gospoda le še vedela, kako tla jc marsikteremu na lovu več ležeče, kakor ua Božji službi, da ni nedelje in skoraj tudi ne prazniku za lov preimcuitiiega in kako lovci nedelje v delavnike spreminjajo: gotovo nam bi bila tudi v tej zadevi kako oso-Ijeno iu goiko povedala. Katoliški kupec. Sc pa že še zna kdo najti, ki vam ho :udi v tej reči šc vest pretresel, kakor danes zastran posia. Mene sicer ta icč toliko nc zadeva, ker moja navada ni, da bi vedoma postilo zapoved prestopal in bi tudi moja vestna žena kaj tacega nc dopustila; vendar pa moram reci, du me je tluuušuji razgovor jako mikal, ker sem res mar* kaj podučljivega slišal in zvedel, kar mi prej ui bilo zuauo. Drugi kupec. Zatoraj jc popotvanje, prijatelji, v resnici lepa reč. Tu se mnogoteri ljudje spoznajo, vedno se kaj novega vidi iu sliši, mnogokrat kaj koristnega in do-bregu izve in spoznu. Tretji. Imaš prav, dragi prijatelj! Danes n. pr. smo v resnici marsikaj vužuega in koristnegu slišali in zvedeli. Gospoda duhovna sta nam pustno zapoved razložila iu marsikaj razjasnila, kar je bilo prej, ^uj meni, skoraj ; opolnoma neznano, in zares, ne bilo bi prav, ako bi v prihodnje še lahkomiselni in brezskerbni v tej reči ostali. Zlasti «e mi krepke besede in opomini gospod korarja v poslednjem govoru tehtni in preinislika vredni zdijo. Zakaj, ako hočemo resnico govoriti, moramo priznati, da nam katoličanom v zadevi vere, življenja in vedenja po veri, v resnici le prepogosto prave določnosti in gotove značajuosti pomanjkuje, da smo memo katoličanov drugih dežel rea nekako zaspani in oterpujeni ter dostikrat molčimo in mirno pogledujemo, kadar bi bilo čas se oglasiti in se za čast in veljavo svoje vere in cerkve moško pouesti. In tako sino mnogokrat res jako podobni tistemu možicu, ki ga je neki govornik v letošnjem velikem katoliškem zboru v mestu Trieru izverstno načertal ter ga katoliškega „(ilistra" imenoval. Dober kristjan in katoličan hoče sicer večidel vsak in po vsaki ccni biti, to jc res, toda kadar velja to tudi z besedo iu djanjcin pokazati in spričati, se Ic prerado pokaže, da je posveten duh iu puhel strah pred ljudmi močneji kakor njegova vera, ter da je pogosto že sama misel. ..kaj bodo ljudje rekli, znubiti še celo sumili da sem premalo izobražen, omikan itd." zmožna zadosti, ga oplašati, da svojo dolžnost kot katoličan zanemari in opusti. Knako se mi med drugim zdi , tla tudi zastran tas-ništva ali novinarstva res nc delamo prav iu doslednjc. Kajti po pameti sodili . menim . da judje judovske. ucka-toličuni nekatoliške knjige iu časnike berejo in podpirajo in doslednjc bi bilo tedaj mislili, da toruj tudi katoličanje podpirajo in berejo knjige in časnike dobrega in znanega katoliškega značaja, lu vender, kakor jc znano, temu ni tako, ampak premnogi tc časnike komej Ic po imenu poznajo; veuder s » jih pa branijo in jih neznano slabo in slepo sodijo iu za-metujejo, — pogosto samo zavoljo tega. ker jih nasprotni, njim pr i Ij ti bij eni pri vsaki priložnosti psiijejo, čemijo in ob-rekujejo, ler jih nekako zauičljivo časnike duhovnov , sia-rokopitnežev, klerikalcev in enako zovejo. — Ako bi mi katoličani, kakor jc res naša dolžnost, katoliško knjigarstvo in novinarstvo enako podpirali, kakor sc podpira nasprotno, ali se saj tudi v tej zadevi deržali znanega vodila ..audiatur et altera pars *. ni dvomiti, tla hi bili v marsikteri zadevi na boljem, ter bi sc tudi nasprotniki kmalo učili tihi iu pohlevni biti iu spodobno ceniti in spoštovati veljavo iu zmoz-nost obilne večine katoliških deržavljanov. Da pa s to ncdoločiiostjo, s tem in enakim iiedoslcdnjim ravnanjem veri in cerkvi nc koristimo, temuč ji ravno nasproti — ce tudi pogosto ucvcdoma — škodujemo, in pa njenim nasprotnikom pomagamo, tega ui tajiti. Reč jc tedaj res preinislika vredna, iu jaz saj si boni današnji pogovor dobro zapomnil. To je gotovo, katoličani smo, tako se imenujemo ter hočemo tudi kot taki veljati; zatorej jc gotovo tudi naša dolžnost, da se katoliške cerkve deržimo; iu ker res zlasti z zvestim spolnovanjcm postne zapovedi, kakor je gospod korar opomnil, pogosto priložnost imamo se očitno kot dobre in vestne katoličane skazati, sc hočem v prihodnje tudi te zapovedi deržali, naj tue žc potem (udi drugi debelo pogledujejo iu imenujejo, kakor radi. Vradnik. Tudi jaz se podam in sem vaših misel. Ako me moj predstojnik uli kak drugi predpostavljenih okrega, moram lepo molčati; ako mi kaj veli. je treba uino slušiiti: zakaj bi, ker sem katoličan, ravno kat. cerkvc uc poslušal? Ako sem komu morebiti slab izgled dajal, bom skušal zanuprej to v djanji poravnavati, ko bi sc mi tovarši tudi zalo posmehovati. Drugi kupec. In jaz bom še ta teden za oprostitev prosil , ker mojemu zdravju iu želodcu postne jedi v resnici nikakor ne teknejo. Tudi zastran berila si hotno preudarili. fl.l. BeiUjje (uni Oot«rr. Vidksfr. 24. *ej.t tstjj *t 4" I Več katoliških gostov. Ren, prijatelji, prav imate, tudi v tej reči hočemo značajni in pošteni biti, ho postne zapovedi deržati in je ne več lahkomiselno zanemarjati! To obljubimo danes Bogu in eden drugemu, upam da se gotovo ne bomo kosali. Neki gost. Kako? vi se hočete kar mahoma podati! Mene saj zdaj še ni volja. Meso je vender le meso in reč vredna, da si jo saj dvakrat pomislim, preden se enkrat podam. Poprejšnji. Delaj in stori kakor veš in znaš! Mi •mo prepričani, in temu, kar smo za resnico in dolžuost spoznali, dalje nočemo nasproti ravnati. — Poprejšnji gost. R, sej prepričan sem tudi jaz, toda.... No bom skusil tudi jaz na boljši pot se spraviti za vami.... Več gostov. Čas je, prijatelji, da na svoje pota in opravila gremo. Z Bogom! (Hi roke podajo in odhajajo.) M. S. Poiovmtfe po Primorskem. J. A. P. Zadnjikrat sapoje zvon, hlapon zažvižga, vozovi se začno hitreje in hitreje pomikovati iz ljubljanskega obširnega kolodvora in jo naglo pobrišejo po planoti močvirjevi pr»ti Barovnici. Temna noč pokriva zemljo, prijazne zvezdice migljajo po nebu in kukajo noter v železnocestne vozove. in sem ter tje se memo pribliskajo rudeče lučice že-lezničnih stražnic. Okoli mene vse spi; tukaj je človek, kteremu se komaj nos vidi izmed berk in brade, čelo in oči so vse s pokrivalom zakrite, — slišim ga v naj globokejem basu hropsti —; tam gospa zagernjena tudi spi in ne more temu kaj, da tudi ona, akoravno morebiti imenitnega stanu, znabiti tudi „štreng muzikališ," vender — smerči v kaj neprijetnem tonu. — Okoli nje pa vidim nekaj otročičev v raznih razpoložajih po klopeh mirno in tiho spančkati, podobnih angelčkom, akoravno so morebiti nagajivi paglavci, ko mo zbujeni. Z eno besedo, vse je spalo in herkalo. Med to neprijetno godbo se tudi meni oči za pro; in le še kakor v sanjah nekoliko slišim, ko hlapon zažvižga iu paznikov eden za drugim zakriči: „Station Franzdorf!" potem pa ne vem več, kaj se je godilo, zakaj Morfej je bil dobil vso oblast tudi čez mene. V sanjah se znajdem kmalo v kaj zali veliki cerkvi na straui nekega prav častitljivega škofa, kteri se po dolgi molitvi vzdigne; pomagam častitemu gospodu kake tri stopinje višej, in tam se on oberue in blagoslovi veliko množico pričujočega ljudstva. »Se več enakega in druzega se mi je homotalo v sanjah, ko me na enkrat krik ,,Station Adelsberg" zbudi. (Ko se zbudim, si mislim, da je morebiti bil to sv. Ilermagor, na kterega sem mislil, ko sem se bil ua pot podal.) Vzdignem se v vozu. pogledam skoz okno. kjer mi unkraj kolodvora prijazno nasproti gleda lepa bela Postojna s svojimi po laški zidavi postavljenimi hišami, in n svojo krasno farno cerkvijo. Vse krog in krog se blišči v pervih žarkih zjutranjega solnca. — ves zaspanec naglo zbeži, in komaj imam toliko časa, preden vozovlak proti šen-Petru in tje med skalovje odide, da vse spregledani, kar mi jc znano že od mladostnih let. V duhu pozdravljam vse te lepe kraje, kteri so zavoljo svojih naravnih čudovitost znani vsemu svetu. Za Postojno je postojnska jama, v kteri si je narava pozidala podzemeljskih dvorov , z naj lepšimi podobami nkiučauih; tam za llrcnovico, kake dve uri od Postojne, jama v l.uejni , znamenito nekdanje stanovališe Krazma llavberja; pod Nanosom cvctcča dolina, po kteri se Tin ter tje zvija tiha iu mirna Fnca, dokler se v lueško jamo za zmeraj ne izlije. Preden še te in bližnje kraje pregledam, iu pozdravim, me že vozovlak memo Prc-straneka in Slavine \ šcnpeieisko postajo pripelje, iu ud tam hitro naprej derdra med akaline čudnega Krasa. Čez nekaj časa med Divačo in Sežano zopet stari Nanos pokaže izza drugih hribov svojo sivo glavo, in njegova višava mi pričuje, da se on ponosno osira tje po morju, in Friulskem, da on na vse pazi, kar se godi po Goriškem, Videmskem, in še celo, kar se v Benetkah. Jaz se temu častitljivemu starčku odkrijem in povem mu, da sem tudi jaz odmenjen v te kraje, nad kterimi on čuje že tisuče let. — Potem ko se hlapon na Nabrežini napije, si počije, in novega blaga naloži, jo dalje popiha proti Gorici — ropota in hrope, da se kar \z njega kadi. Ni dolgo — In odpre se nam krasni vid na široko morje. Mirno stoje ne-premerljive vode med svojimi okraji. Prijetna je barv« morja očesu, ktero se po njem sem ter tje ozira, in na spodnjo kraj mu ne najde meje, temuč zdi se mu, da se daleč in daleč s sinjim obnebjem sklepa. Tu in tam se prikazujejo barčice in barke s svojimi belimi jadri, ki kakor tiče z razpetimi perutami po nezmernih vodah plavajo. Se bi rad vse to občudoval, toda železnica se uno platTeržica (Monfalcone) kmalo na zgornjo kraj proti Gorici oberne in uam odmakne krasni vid na morje. Prikažejo se nam pa namesti ujega visoke, mogočne planinske gore, na desuo unplat Gorice bližnji sosedje Triglava, ua levo proti Tirolskemu pa karniške planine s svojimi mnogoterimi sivimi verhovi. Vse to je zaželjeo pogled meni, kakor tudi vsakemu kteri je, kar jaz, — podplaninec. Med tem pregledovanjem okolice se pripeljem v goriški kolodvor, puhuem iz vagoua, in — kmali sem pri gospodu, — kamor sem bil namenjen, iu kteri se je bil ravno napravil v gluhomutnico k očitnem spraševanju. Spremim ga tje, in veselil sera se viditi reči, kakoršnih dozdaj ni še vidilo moje oko. Pričujoči so bili zdaj tukaj med drugo gospodo prevzvišeni vikši škof mil. gospod dr. Andrej Golmajer, g. nauiestnijski svetovavec baron Kttbek s svojo mlado ženo grofinjo Turjaško (Aueršpergovo J, topniški general grof Koronini, in drugi gospodje in gospe iz Gorice, Tersta iu Friulskega Izpraševali so gluhomutce preč. g. vodja And. Pavletič, učenik g. Lojze Komeanec, in odrašeni dobro izurjeni glu-homutec Štefau Morpurgo. Gluhomutice pa so spraševale redovnice šolske sestre. Gluhomutci, ker ne slišijo, so navajeni na znamnja s perstini ali rokami iu iinajo za vsako čerko, pa tudi za ce'e besede posebne znamnja. Podučeni so, da na storjeno znaiunje tisto čerko zapišejo, za katero je to znamnje po-stavljeno. Kakor torej spraševavec zaporedoma znamnja dela, tako glahomutec zaporedoma na tablo tiste čerke piše, ktere pomenijo storjene zuamnja — iu kmalo se vidijo na tabli cele besede in celi stavki. Tako so gluhomutci veliko pisali, tudi številili na tabli, in po zemljovidu mesta in dežele kazali na učenikove vprašanja z znamenji. Vse to je šlo tako hitro in dobro, da se je mogel vsaki pričujoči nad tem močno čuditi. Ker se je po gluhomutiško govorilo v več jezikih, je iz tega posneti, da se sleherni gluhomutec v gluhonemnici nauči svojo voljo bližnjemu s pisanjem naznanjevati v tem jeziku, kterega njegovi rojaki govore, da je toraj pripraven, med svojim občinstvom njemu in sebi v korist živeti. Tudi rokodelstev, posebno mizarstva, strugarstva , vertuarstva se učijo gluhomutci v tej napravi, deklice pa vsih navadnih ženskih domačih del, posebno šivanja, vezenja, kuhanja itd. Ob koncu očitne skušnje jc eden izmed gluhomutcev imel prav ginljiv govor do zbranih gospodov in guspti. Gluhomutci so prav za prav le glulici, imajo namreč zdrav jezik , iu Ic iz tega vzroka ne govorijo , ker svojih lastnih glasov nc slišijo; v gluhonemnici pa se vadijo počasi glasovati in po tem tudi — sc ve da enotero — govorili; nc slišijo sicer svojih glasov, pa čutijo jih. Razlagal je gluhec prav mičuo nesrečo gluhomutccv , kteri bi mogli zavoljo pomanjkanja dveh počotkov v vedni nevednosti živeti, ako bi jim dobrotljivi in usmiljeni gospodje na pomoč ue prisil, kterih eni sa nje skerbijo s svojim premoženjem, drugi pa s svojo učenostjo, ker jih navadijo pisati, brati, delati, in jim tako pripravnost dodcle, da morejo med ljudmi živeti. Zahvaljeval se je dalje za vse te in enake dobrote, prosil za-se in vse druge gluhomutce še zanaprej usmiljenja, in z vsim tem je pričujoče tako silno ginil, da nobeno oko ni ostalo suho. Po skušnji so mil. knez in nadškof darila delili naj pridnejim gluhomutcem. Na vse zadnje so gospodje in gospe ogledovali po bližnjih sobah gluhonemniee lepe dela gluhonemih deklic in prav umetne mizarske reči in sobne orodja, ki so jih izdelali gluhomutci. Gluhonemnica mi je silno dopadla, torej sem ae nekoliko bolj po nji ozerl. To se mi je toliko bolj obneslo, ker prijazni vodja gluhonemniee v. č. g. Andrej Pavletič je bil berž pripravljen z veliko priljudnostjo nam vse skazo-vati. Gluhonemnica stoji v sredi prostornega dvoriša, kterega visoko ozidje od očitnih ulic loči. Ne seže toraj v to napravo ne zunanji šum, ne radovedno oko memogredočih. Dvoriše je v majhne vertičke razdeljeno, po kterih razne cvetlice in mnogotere sadne drevesa rastejo. Hiša za te reveže, ki stoji v sredi dvoriša ima dva razdelka, kterih eden je gluhomutcem, drugi pa gluhomu-ticam odločen. V pervem stanuje tudi g. vodja z dvema nčeuikoma, v drugem pa nuue reda šolskih sester. Oba razdelka loči kapela, ktera je v pervem nadstropji, je posebno lična in v naj lepšem redu, in vedno se v nji hrani presv. R.Telo. Uuo plat vhoda v gluhonemnico se po dvorišu gre v prijetni vert, ki je bil dozdaj kaj majhen,pa mu je zadnji čas veliko zemlje dokupljene. Tukaj se učijo gluhomutci kmetije, sadjo- In vinoreje, vertnarije, čebelarstva in vsih potrebnih domačih in poljskih del; — gluhomutice pa se vadijo ravno tako ▼ svojem oddelku v kuh:nji, v hlevu, v svinjaku vsih potrebnih reči, kakoršnih ženske potrebujejo. Tikoma s hlevom stoji velika mizarnica, v kteri se gluhonemi pod vod-stvom zlo umetnega mizarskega mojstra prav dobro izurijo. X vsimi temi in enakimi napravami in s svojimi kapitali je dozdaj gluhonemnica vredna kakih 70 — 80 tisoč gold. Pri tem takem so rejenci in rejenke tako okroglih obrazov in zdrave barve, da se jim vidi, kako dobro so vsi z zdravo hrano in vsim potrebnim oskerbovani. Mora se toraj reči, da je resnično, kar je po dokončani skušnji izustil neki imeuiten gospod izmed pričujočih, rekoč: Daleč ua okrog sem bil po laških in nemških deželah — od Milana do Frankobroda, — obiskal sem veliko gluhonemnic; pa nisem nobene videl, da bi bila tako z vsim preskerbljena, kot Goriška. Pri vsem tem pa je vender v*a naprava le začasna, ter ravno zdaj namerjajo deželni odbori goriški, teržaški, iu istrijanski za terdno vstanoviti jo in jo z vsim kar še primanjkuje, preskerbeti, dozidati, število učenikov pomnožiti, njim in vodju veči plačo odmeniti itd. Pametuo bi bilo, ko bi se še kaka druga slovenska dežela z goriško zastran gluhonemniee sklenila, iu ravno zdaj, ko se ta naprava vstanovlja, je najbolj pripraven čas za to. Boljši je namreč , da se take nenavadne naprave obširuiši napravijo v enem kraju, kakor pa, da bi se vsta-novile man ji ter slubeji v v«aki posamezni deželi. Pri tacih napravah, da obrodijo doželeni sad, jc poglavitna reč, da ho zmiraj v dobiih iu zuncsljivih rokah; ako se vpliv in blagoslov Cerkve na nje uc zlija, njili bia-gorni vspeh hitro usuhne, kakor uči skušnja. Skerbeti bo ravno to, kakor mislim, tudi zastran gluhonemniee, ko bo določno vstanovljeua, in moja misel jc ta, du voditev take naprave, posebno volitev vodja, učenikov in učenic ne gre uikomur drugemu, kakor škofijstvu. Gluhonemnica jc naprava za duhovno iu časno izrejo gluhomutcev, take i z reje obravnava pa spada v področje škofijsko. Ako bi kdo modroval n. pr.: „deželui odbor dovolf denarni znesek taki napravi, toraj naj on njo tudi v svojo oblaat in vodilo prevzame/4 on ne misli prav. Deželni odbor ne daje iz svojega, temuč iz žepa ljudstvenega denarni znesek , s tem stori svojo dolžnost, zakaj ljud hoče, da ako se njegovi denar obrača na izdeljavo lepili palač in nkinčauih dvoran, naj se toliko bolj oberne v izrejo revnih, posebno usmiljenja vrednih gluhomutcev. Pa tudi voditev take naprave, kakor sploh po šolah, ljudstvo nar raji izroča v roke škofijstva , ker ve , da odreja ljudstva gre Cerkvi. Kar pa goriško dosedanjo gluhonemnico še posebej zadeva, je bila ona od duhovšine vstanovljeua, od duhovšine od začetka nar bolj podpirana iu ohranjena; — toraj je ona tudi od te strani naprava, ktere vodstvo gro za vselej pod duhovno obrambo in področje. (Dalje nasled.) P r i s t a v ek. Ta dopis vse poterjuje, kar smo undan o tej napravi sami skusili iu nekoliko povedali. Vr. 1*gieo>.*>ka Ti storila Ženinov ponudbe, nade. In dobrotnikov je dar. li le brez cene ji reči. Naglo i i duha naj *;ine Sveta \eia pa ljubila V» njo luzni ves spomin. Jezusa eez žlahtne vse; •*»kerb. terpljenjc. zir naj mine Njemu s.- je zaročila, \ >ili doidanjih razvalin; kteri čistih ženin je; • •lirik pa: ..pri -veli Neži," Zanj je muke Vse prestala, k.imor rado zie oko. Stira komaj šiirnajsl let; S.-re,» \ernih na veži. Zanj pod meč je glavo dala. > it»i romarje zve-to! ki je rešil eeli svet. Svela Neža. o devica. \ rajskem bl.tgru zilaj živiš! Hodi nam pripoinočniea. ker pred Jezusom stojiš. Da nuni tukaj da živeti tiogoljubno in sveto. Le za tubo hrepeneti. Dozoreli za nebo. A. Š* .... r. Družita sv. Mohorja z novim letom nastopi sedmo leto «,voje delavnosti po sedanji osnovi in vabi Slovence k prav obilnemu pristopu. Družnikov ima žc 2719. Obeta prav uiične in podučne berila. Letnina jc 1 golil., dosmert-nina pa I j gold. Pristopniki se oglašajo ali pri dekanijah, ali pa naravnost v Celovec. Bukve dobijo družuiki po dekanijah, kdor jih pa želi naravnost na dom, naj doluži 10 kr. za pošiljanje. — Prihodnje leto družba prične izdajati ..Življenje svetnikov in svetnic božjih," ki bo z mnogimi podobami ozaljšano in ga jc poleg uaj boljših virov izdelal gosp. dr. (>. Rogač. Tudi hukvice g. fajm. Ciglcrja ..Kortonica. koroška deklica" pridejo z drugimi vred prihodnje leto ua svitlo. V kerški *kolii bo sveto leto terpclo od 2. grudna do konca leta. IL Lcmhalia pri Mariboru v vinot. 1S65. Nič ni lepšega in tidažljivšega za kristjana, kakor križ, iu še posebno, kadar je očitno postavljen. Kako žalostno jc na vasi in ob ccsii , kjer ni križa! Na cesti od Maribora proti romarski stari cerkvi Device Marije v Rušah, kjer so 15. u. m. občno spoštovani go>pod Janez God i na knezoskofovski svetovuvec iu Holetni stari Ruški farmešter v pokoju, 50lctni me-nik svojo zlato m c š o služili, najde romar zdaj v dveh vaseh lare sv Jakopa, v Lembahu v Laznici in v Bistrici, poredoma tri lične iu lepo iiialaue križe. V slednji vasi v Bistrici jc križ, kakor tnala kapelica s stolpom, v kte- rega se je 29. vinotoka t. I. mali zvon potegnil (posvečeni pri sv. Petru blizo Maribora). Mladina ljubi zvouove. V procesii so tudi ta zvon nesli mladeuči od farne cerkve sv. Jakopa na omenjeni kraj. Častiti g. Lov re llerg, domači župnik, po kterega skerbi se je vse to doveršilo, so pri ti priložnosti zbraui množici prav lepo in ginljivo razložili, kaj pomenijo zvonovi, in prebivavce teh vasi kakor tudi celo fare prijaano budili, da uaj zvesto poslušajo glas tega, še zlasti pa farnih zvonov, ki jih tako milo nu Boga spominjajo, k molitvi, k časti in službi Božji kličejo itd. Naj prida obilni blagoslov Božji nad vse dobrotnike iu vso faro, in naj pri nji ostane. V, Iz Terata, 17. listopada. Š. — Tukaj Vain pošljem smertni list rajnega dekana Martina Zotela <*). V Terstu v veliki cerkvi smo mu biljo napravili na dan sv. Martina, njegovega patrona; bil jo ravno tudi osmi dan po njegovi smerti. Čeravno je bila sabota, kteri dan duhovni več kakor sicer opravili imajo, sc jc vendar zbralo dosti rajnega prijateljev in duhovnih bratov zanj molit in mu tako v djauju ljubezen skazat. — 25. t. m. sc pri nns začne sveto leto; imeli bomo po farnih cerkvah tudi temu času primerne pridige. Pastirski pogovori, ki so se letos že pričeli, so za tega del odloženi do novega leta. Iz Praa;i» — vernih duš dau. — Tcmno-sivc oblačirc prepregale so nebo in drobne kaplje so rosile ua slovensko zemljo, ko jc zabeilizgal hlapon, ki me jc imel odpeljati v daljne, tuje kraje. Zdelo sc mi jc, da ima nebo sočutje z meno, kajti tudi na moje serce sc jc vleglu siva megla — misel žalostna — tožljivost po mojih dragih in po ljubi domovini. Pa tolažljiva misel, da vlada v prihodnji tnnji domačiji ravno tista dobrolljiva roku Vsemogočnega in da na tujem vender ne bom tujcc med brali slovanskimi, razgnala jc kmali lurobnc (otožno) megle , ki so mi težile seice. Poleg nas treh, ki nas jc klical i-ti namen v daljne kraje, sedeli so v vagonu trije drugi Slovenci, korenjaki mladenči Bili so iz Notranjskega. Na vprašanje, kain da jih pelje pot, odgovorili so: — za denarjem. Šli so v Kani/.* derva sekat. Milo jih jo bilo poslušati, kako so tožili čez svojo revščino, ker se morajo na zimski čas po ogerskih gozdih upirati za borni zaslužek iti trikrat so blagrovali tiste, ki se morejo preživiti v domačih krojili. Žalostno jc pa to tudi za njih dušni stan, kakor je bilo tudi povzeti i/, pogovorov, ki so jih imeli med sebo. Ni čuda, da sc verne na spomlad tak revež zdelan na telesu, šc bolj pa zanemarjen na duši zopet dom ti ko preživi celo zimo v divjih pustinah, kjer nima priložnosti hoditi k službi Božji, še manj pa slišati Božjo besedo. V Prugovem so nas ti reveži zapustili in ostali smo samo trije Slovenci. Med pogovori vsake verste, ki so se pa vender naj več sukali o zadevah naše domovine, jc minula dolga noč, in okoli šestih zjutraj smo bili na Dunaji. Kn popotni tovarn ostal je ondi. dva pa sva se vsela v „omnibuski jc imel napis: ,,na severni kolodvor," ker bila sva namenjena šc tisti dan biti v Pragi. Toda cmerili „konduktčr" ni bil prej zadovoljen, dokler nas ni nallačil (oliko v voz , da šc nog ni bilo kam deti, potem sc jc obračal lako neukretno, da nam jc hlapon, ko smo se priiirali nu severni kolodvor, ravno pred nosom odpihal. Ostati s\a mogla toraj s tovaršem celi dan na Dunaji, ker še Ic zvečer ob sedmih se je bilo moč dalje odpeljati. Ogledala sva se toraj malo po hrupovitem stolnem mestu iu obiskala ludi cerkev sv. Slefuna. Res, velikansk pogled, ki nekako globoko presiiuc človeka, kadar stopi pervikrat v veličastno svetišče. Zvečer sva čaka je na kolodvoru zadela na priprostega krnela. Ker jc slišal naji govorili , jc poprašal, čc sva Slovenca (Slovaka). Rekla sva mu da sva Slovenca, toda primorska, na kar jc on pristavil. jaz pa sem Oger, ali mudjar nisem. Viditi jc bilo na pripro-teui * I V tihih molitvah -v. maše se namreč med drugimi svetniki in svetnicami tuli -v Nt/v v».ik dal« imenuje. *) It i 1 jc namreč v bruiovšini sv. križa za iluhovne, kn-i molijo • ta ma»ujeju za svoje ranjce »obrate, Vr. možu, da pač Slovak čuti težave, h kterimi tlači madjar-«tvo dostikrat to dobrodušno slovansko pleme. Ob sedmih jo vozo vlak i/. Dunaja pognal in drugo jutro okoli pol osmih prispel je v Prago. \a kolodvoru sta nama draga dva slovenska brata z veličini veseljem roko podala. Ena mojih pervih pot bila je obiskat nekdanjega svojega šolskega vodja. Neznano veselilo je blagega moža, ki je v gotovo dosti težavnih časih tako izverstno vodil slovensko mladino, viditi me v Pragi. Hekcl mi je, da so mu Slovenci sploh in mladina posebej v vedno dragom spominu, iu da zmiraj z veseljem misli na leta, ki jih je preživel v beli Ljubljani. Ni mi moč povedati, s koliko pri-aznostjo so me tudi tukajšnji profesorji vscučilišni sprejeli; razodevali so mi želje, da bi prihajalo več Slovencev v Prago, kar bi jaz tudi vsakemu, ki se misli podati na visoke šole. i/, mnogoterih razlogov svetoval. Svečanosti, ki so se godile 11». in 20. u. m. oklobrovi diplomi iu septem-li.vemu razglasu na čast, so bile sploh veličastne, zame na še posebej v marsikakem oziru zanimive. 10. okt. je blagoslovil sam prevzvišeni kardinal .^varccnberg podstavni uu.neii za novi most, tretji preko Veltavc. Ob devetih je •ual naj viši duhovni knez češke zemlje v magistralni kapeli sveto mašo. blagoslovil imenitno, v novo dodelano magistralno uro, potem se je vver-til sprevod k novemu mostu, veličasten, — pa natančno popisovanje bilo bi preobširno, omenim le. da sem imel priložnost pii tej priliki osebno \ .diti v zvišenega kardinala v škcrlatnem oblačilu , in pa znanega kanonika g. P. Siulca. Ko je bilo pri mostu ua Veltavi duhovno opravilo končano iu je ljubljeni kardinal v v../. šel, mu je brezštevilna množica zbranega ljudstva glasno h » ala: ,.at' žije .,slava!" Poleni je namestili vladika pievzvišeni g. Krejči, ki jc tudi 20. oktobra oh desetih r 'Nilski cerkvi imel slovesno sv. mašo, blagoslovil šo vkladni kamen mestne plinarne. Ilila mi je pa tudi one dni priložnost opazovati politično in uuroduo življenje čeških bratov, in reči moram, da so se obnašali, kakor omikano ljudstvo, skoz in skoz dostojno in postavno. Včeraj sein šel z brezštevilnimi druziini Pražani ludi jaz obiskal volšausko pokopališče. Že samo nebo je bilo tako žalostno zavito v tcmno-sivc oblačice, da je nehote budilo v scrcu mračne občutke. Se bolj pa se je otožuost polastila serca, ko sva stopila s prijatlom na tihi prostor miru. Tožno-inilo glasil se jo veter med skoraj golimi vejami raznega drevja, ki delu pokopališče prijetnemu verlu enako, in jo stresal zadnje umenelo perje nu gomile, ki so jih tu pa tam močile bridke solze. Grobi za narod zaslužnih mož so bili okinčuni z venci in trakovi narodnih barv. Spominjala sva sc globoko zamišljena vsak svojih zgub iu zgub slovenskega naroda, iu ko sva zapuščala žalostni kraj mirti, mi je rekel prijatel: o da bi mogel zdaj bili z druziini svoje rodovine •ii grobu nedavne zamcrlo spreljubc matere.*) lami Je hej novega po širokem svetu ? Razne novice. Viktor Kmanvel jc bil te dni šel v Neapel za koloro bolne tolažit in se je že v Klorcucijo v črnil. Napolilanci pa bolj žele v toliki nadlogi domu svo-»ega očeta vikšega škofa, čigar tolažila revežem laška „svo-bodnissima'* vlada ne privoši. /bolelo jih jc 15. t. m. za kolero 240 iu umeilo 130 samo v mestu. v ohližji pa zbolelo 03. umerlo V Ameriki katoliško življenje s silno na- gi os t jo napreduje. Od misijouov, novih cerkev, šol, spreohra-čanji ondolui listi ncprciiolioma pišejo. Pri sv. Jakopu v Hal- * J N.»j opomnimo o lej priliki, da ljubljansko pokopališč se čedalje bolj o h-p mi je in zmiraj nn\ih unietnih spominikov dobiva. Naj puslednjiši je prelepi spominek na Z.ilnkarjevein grobu . ki ga je g. Zajie kaj umetno zdlclil ie belega marmorja. \ se hvale vredno je pa leto n.t lefo t-kerbnejsi in umetniši opravljanje grobov na vernih Hus dan in rcEno ter pobožno obnašanje na tem svetem kraju. Še nikoli pu ni bilo tako lepo. kakor letos; to tc sploh govori, l ast in poštenje Ljubljančanom! V r. timori so 22. vinot. podkladui kamen za novo cerkev vložili. Pri sv. Alfonsu skorej vsak teden spejemajo odra še ne protestante v kat. Cerkev; 13. vinot. so bili sprejeti trije. V \Vheeling-u (r. Hvilingu) so S. vinot. s sv. letom vred misijon pričeli; sloveči jezuit Sumariu* jc pridigal po dvakrat na dan in po ravno tolikrat njegov pomočnik. — Cesar Napoleon jc cerkvi .Marije Device v Kinsiedelnu podaril prelep svečujak (luster). Iz kotloviue je iu galvaniško pozlačen — 18 čevljev visok iu ima v premeri 13 čevljev; telila pa 24 centov iu je vreden 50.000 frankov. Napis ima: Donue par Napoleon III empereur des Krainais. — La lleine llortcnse 181 li. Je d č sire mettre moi et n»e« eufants sous le proleclion de la St. Vierge. V Kinsiedelu« je bil namreč Napoleon pervo sv. Obhajilo opravil. Datilo je zares cesarsko. — Ruska vlada lic ra/.šii|a le samosvoje telesne, ampak tudi svojo duhovno moč na v>p strmi, /.e to leto je pričela v Odesi novo v-cuciliše. ktero je zlasti pripravno za llolgare. Serldjanc in druge ju/.ue Slovane. S tem razširjanjem slovanskega vpliva sme vsak Sloveli zadovoljen bili, lic pa z razširjanjem razkolnišiva. Sicei pa nam je upati, tla učenje iu učenost hode jel* Slovene ravno lako zavračati v naročje katoliške Cerkve, kakor zavrača Angleže po angleških vseučilišdi. 1 ieno*ti. ako resnice iše. se ni bati, ampak prenapetosti ali fanatizma, — iu predeli bo ta razkolništvo zapustila, utegne vender se precej Donave sleči v Ccrno morje. K sreči so tu li jezuiti skorej o ravno tem ča>u pričeli svojo gimnazijo v t au-gradu. ktera bo imela pravičen ozir na narodnosti in utegne biti dožcleua prutitehtuica zoper razkoluiški vpliv. Kako malo sicer nekteri llusi v svojo duhovno moč zaupajo, kaze dopis v ,,/ukunft" št. \WVIII i z Kijeva v mali lltisi;. v kterem je „polouizcmka s katolicizmom vred razkazovali za ne veni kacega strašnega bav-bava. kteri bo zdaj zdaj pojedel rusko vero in maloruske kmete. Ako se llus premaganega Poljaka tolikanj boji. potem se ložej razum«*, zakaj tako neusmiljeno tare njega iu njegovo vero. V Neapeluu kolera strašno razsaja; 0. t. m. jih jc samo v mestu (ne prištevši predmestji) 200 zbolelo, umerlo; 7. t. m. 208 zbolelo, 80 umerlo; 11. jih je zbolelo 112, umerlo Vi; 12. pa zbolelo 130 iu umerlo 55. Silo prebivavslva beži iz mesta v druge kraje iz strahu pred boleznijo. — Tudi v Jeruzalemu je mesca vinotoka ta bolezen neusmiljeno grabila, 22. jih je bilo čez 00. 23. že do 130 uicrličev . 25. pa 40. Veči tlel merličcv je turkov iu judov. Iz Jeitrzajema jc bole/.en tudi že v llctlehcm zašla. Jeruzalemski patriarh mlgsp. Valerga je pripravil bolnišnico za lake bolnike in ua njegove stroške sc jim daje vsak dan juha iu luško pšeuo. — Italija mora plačali vsako leto dve sto stir iu štirdeset milijonov lir samo obresti za deržavni dolg; skorej polovica prihodkov gre za obresti in naj veči del teh obresti gre iz dežele. ( C. c.) — (Nadškof dr. Mailing.) Ne davno so obhajali v krasno okinčani kal. glavni cerkvi londonski veliko slovesnost: vmcstili so novega nadškofa dr Matiiug-a v njegovo imenitno službo. Ko ga eden duhovnikov nagovori in pozdravi v imenu mu podložnih vernikov, se zahvali novi nadškof ter v tem govoru med diugim izreče te-le preimeiiiluo besede: ..Le Bog sam ve. kaj nas taka; smenn pa terdno se opiraje na sveto vero ptičakovati pre-vaznih reči. iu skušajmo, da jih pospešimo. Kai svoie dolžnosti hi ne spolnili, ktero imauio do nebeškega I ci nika, ko hi se za kaj manj prizadevali, kot tla vse svoie hiate oprostimo iz nejevere iu verske ločitve, iu da svojo dtago domovino zopet zcdiiiiiim s pravim kraljestvom Kristusovim. Dveh reči sem popolnoma prepričan: da se prolesiantizem po 300letnem životarjenii samega sebe razjeda iu lazpada. pa tla se naša katoliška Cerkev vsim oviram vkl|iib iaz-širja bolj iu bolj. late, Avir ni sklenjenega in ze,lin/enega nano edino praro in zrelicamo cerkrijn. r*e laku se l itino spreminja in nam zginjnj> spre,l »a. Se en rod ali dr a in anglikanska cerkev in vera Oo le 'o kar je sedaj arijanstro ali donatištvo, — lo je: živela bode le ie v zgodovini! \aša sv. Cerkev pa , ktera je redno ena in ista, bode plavala r sredi silovitega ralorja, ki močno goni in premika narode in ljudstva na zemlji ko Iadija \oetova: edino pribežališče, edina rešitev l Preimeuitue besede! Dr. Mailing, poprej sam ud anglikanske cerkve in njen duhovnik, spoznavši resnico ter prestopivši k naši sv. veri. pri nastopu svoje visoke službe srojim rojakom kar očitno in v obraz oznanuje razpad njih cerkve in vere! — 12. listopada je prišel v Rim baron Hiibner, novi avstrijanski poslanec namesto barona Baba, ki je bil poprej v tej časti. — V pričetem hervaškem deželnem zboru so zvoljeni odbori, ki bodo razne tvarine na pervo roko izdelali, in jih v zbor prinesli. Potlej še le se bode vidilo, karu bo veter potegnil. Svitli cesar v svojem kraljevem pismu spoznavajo stare naprave in postave za podlago, iz ktere naj se novo zida, in ne za poslednji cil in konec, iu pravijo, da pri postavodaji imajo namestovavci vsih narodov z vlado * red določevati. Predlagajo zboru oktobrov diplom in februarjev patent, da naj ga sprejme. Zastran zveze naj se z ogerskim zborom poravnajo in potem tje poslance pošljejo k kronanju ccsarja za kralja oger-skega. dalmatinskega, hervaškega in slavonskega. Zedi-novanje Dalmacije s llervaškim ostane nedoločeno. — ..Zukunft" na Dunaju, ki t tedenskih zvezkih pojasnuje slovanske zadeve po vsih deželah, se ima ob novem letu ▼ dnevnik spremeniti. — L. 1860, ko so druge evropejske moči oporekvalc zoper napad papeževih dežel, je sam Russel, minister angleške kraljice, pisal v Torin, da ..Anglija v italijanskem rovarstvu ne more spaziti zadostnih vzrokov, zakaj da so Avstrija, Francija, Prusija in Rusija tako ojstro grajale djanja sardinskega kralja." Terdil je. da ,,ljudstva v južni Italii so imele dober vzrok izmakniti se pok»ršini do s\ojih poprejšnjih vlad." To pisanje je bil očiten zagovor (apologija) vsih rovarjev. — Dandanašnji iina Russcl žetev s\ojc setve, in gledati mora, kako Anglijo bičate dve rogovilstvi, irsko po fenianih, in na Jamajki po černuhih. Oboji imajo gnjezda v zedinjenih amerikan-skili deržavah. Siccr je angleški poslanec v Vašingtonu nekaj očital zavoljo fenianov deržavnemu tajniku; leta pa je odgovoril, da je vlada zedinjenih deržav ravno tako nezmožna. da bi zatcrla to gibanje, kakor je Anglija bila nezmožna ubraniti oroženje južnih morskih plcnežcv (kor-saijev ) iu pa oklicanjc neke bernje v Londonu za jugovce. — Na Jamajki je 350.000 černih in 50 000 belih prebi-vavcev, ter bi imelo rovarstvo strašne nasledke, ako se povsod razširi, (fnit. cat.) — V Neapelnu so vse nesreče skupaj; kolera razsaja po celem mestu, neprenehoma poje zvonček in spremljajo luči sv. Rešnjo Telo k bolnikom. Nesrečni ..italianissimi" pa ljudstvo tudi v tem uadlegajo, ne privošijo samemu Bogu časti, — in gode se kavsi in tepeži med beriči iu ljudstvom, da je velika žalost. Jteii in petin. ( Napoleonskega časništva — dvoje umaknjcnjc.) F rn a k-ii je nje iz .Moskve 14. listopada 1812. —Napoleon I je bil ta dau v Rorotuii, kjer je bilo mraza do dvajsete stopnje. Bil je žalosten in zamišljen . ter si jc zastonj želel malo tistega poko|a iu varnosti, kakoršno je imel papež Pij VII v jet i (v ktero ga je bil Napoleon zaperl). Bile ste prav tisti dan bit\i pr i Putkovi in Smoljani. I maknjcnje iz Rima 14. listopada 1805. — Rovarstvo je na petah Napoleonu III , kakor so bili Rusi na petah njegovemu stricu, in časnik ..France4' naznanuje: ako je malo Francozov, ki sc zdaj umaknejo iz Rima, bode o prihodnji Veliki noči že veči del kardel iz Rima, ter bode ostal ondi samo general Montebello z inženirskim oddelkom, topništvom in lovci. Č a s u i c e za pričujoče leto iz sv. piiiui. 1. Za inladenče, kteri so se odmeuili za duhovski stau: FVnes CeCIlierVnt MIhi In praeCLarls. Ps. 15, 6. 2. Za tiste, ki so imeli nove ali pa zlate maše: Iu CouspeCtV aLtlsslMl UepreCabltVr. Ecc. 39, 6. 3. Za tiste, ktere v kake družbe zbore, volijo: Non seDI CVM ConCILIo Vanltatl*. Ps. 25, 4. (Cyr. a Meth.) Poslednja ni čisto opravičena, ker perva besedica nima v sebi nobene številke; zbornikom je torej dolžnot gledati,, da se modro obnašajo iu jim ta besedica ne odpade; sicer bi se moglo misliti, da je v tej verstiei kako prerokovanje. Prav nove in še gorke. Svitla cesarica Elizabeta so milostivo sprejeli varstvo nove ljubljanske otroške bolnišnice, dovolili ji ime Elizabet niča, in 100 gold. v dar poslali. -- Svitli cesar so postavili prečastito Gospo Mater ljublj. uršulinskega samostana Johano bar. Cirhajmovo z redom zlatega križa s krono za velikoletne posebne zasluge. — Odbor za Slomšckov spominek je imel 12. t. m. pervo sejo, v kteri je vse vravnauo za pobiranje milodarov za ta spominek do konec leta 1866. — ..Drobtinice" se natiskujeje. — Velika siuočtia Elizabetina beseda v prid otročje boluišnice se je prav dobro obnesla, dala jc ueki blizo 400 gold., dvorana jo bila veliko premajhna. Naloge so bile zares izverstno izpeljane. Poštenje zverševavcem. Nc smemo pa vender zamolčati razodcvaue želje zastran nekoliko ženskega pevskega osebstva, da naj bi pri obleki na občinstvo več ozira imelo: slovensko oko je čisto. Tudi nektere pesmi bi se bile mogle, zlasti v oziru na naj različniši občinstvo, skerbnejse izvoliti. Glasba verlih Moravcev, pesem od verlega moža, govorjena po gospodičini Tomanovi, in Ilirija oživljena so bile tri presvitle zvezdice tega večera. tMuhorske spremembe. V goriški nariskolii. Gosp. Janez Juh, kaplan pri sv. l.ucii, gre za administratorja v Jagerše; gosp. M. Vales, novoposv. k sv. l.ucii; g. Val. Zbogar, kaplan v Volčah, za vikarja v Pekino; g. Fr. Kodermae iz Gradiške k stolni cerkvi za korvikarja; gosp. J uli Ven-turini izPViles za vikarja v Vermeljano; g. Štef. B rezan za kaplana v Vilese; g. Jan. Komar, novoposv., za kaplana v Šempeter pri Soči; gosp. Jože Zlundar za vi-karija v Lipo. V lavantinski skolii. Gospod Ant. K I e m e n č i č je dobil faro prt sv. Kungerti; gosp. Lovr. Potočnik je postavljen za provizorja pri sv. Križu na Belih vodah; na njegovo mesto je prišel za kaplana v Konjice g. Jan. Krener, in k sv. Križu na Slatini g. Belšak iz Slov. gradca. Prestavljena sta: gosp. Val. Krajuec&iz Tinj v Ruše, in g. Sovič iz Razborja v Tinje. V teržaški skolii. Gosp. Baštjan Mar^hio.' dosedanji šolski učitelj v Milah (Muggia), j« imenovan on-dotni kaplan. tšobrotni flarori. Za sv. Očeta. V namen sv. leta: G. f. J. Križaj 10 gold. st. d. v sr.: g. k. J. Oblak 5 gold. st. d. v sr.; g. k. J. Stnolcj 2 gold. 45 kr. st. d. v sr.; — neka šola z Gorenskega v ravno ta namen 2 gold., da bi sv. Oče blagoslovili mladino. Gosp. mis. Pircu za Vezi I o. G. f. J. Križaj 5 gold. (za sveto leto).