Poštnina plačana v gotovini« Stev. 18. V Ljubljani, dne 3. maja 1922. Leto XXXV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Ob2ii»ka uprava". Izhaja ti ako atado ob 5. ari zjutraj. — Cena mu je 10 Din. na lato. Za inozemstvo 20 Din. Poiamaane številke ie prodajajo po 50 par. Spisi in dopisi te pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« in inserati pat Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Ustvarimo si fronto. Izželi in izmozgali so nas docela. Kar se da iz nas izvleči, so izvlekli in izvle-čejo vsako mrvico sproti. Politično so nam zadrgnili vrat, da niti dihati ne moremo. Slovensko ljudstvo je postalo brezpraven berač, gospodarski in političen hlapec kapitalističnega in koruptnega Belgrada, ki zida letos 4000 stavb, med njimi mnogo razkošnih palač — na račun izmozganih sužnjev. Na misel nam hodi zgodba o egiptovskem Faraonu, ki so mu Izraelci zidali ogromne piramide. Belgrad pa ni zadovoljen samo z gospodarskim in političnim hlapčevstvom. Hoče iti do dna. Treba jo tudi zasužnjiti naše mišljenje, našo dušo, ki naj propade tako, da bo za vsako ceno vedno naprodaj. Treba je zato iztrebiti iz nas vero, ki je najmočnejša opora močnih in neustrašenih, duš, treba nas je odtrgati od Cerkve, ki vzgaja nezlomljive značaje. In to delo vrši Belgrad z vso silo in z velikim pritiskom. Za orodje mu služi brezverska vzgoja v šoli. Najeli in plačali so slovenskega svobodomiselnega učitelja, da polagoma in po načrtu uvaja v šole vzgojo brez Boga, in brez Kristusovih naukov. Svobodomiselno učiteljstvo z vso vnetostjo plačanega janičarja vrši to nalogo in tekmuje med seboj, kdo bo preje in bolj ustregel prostozidarski loži v Belgradu. Drugo orodje za duševno usužnjevanje slovenskega ljudstva je sokolstvo, ki ga vlada bogato plačuje in usiljuje v armado in šole. Na Slovenskem je ni javne organizacije, ki bi v splošnem tako strupeno sovražila krščanstvo, kot je sokolstvo. Zakaj zavedno in praktično krščanstvo je začetek svobode in konec suženjstva. Odtod ta zagrizenost proti veri in Cerkvi v vodilnih sokolskih vrstah, odkoder se polagoma, previdno, prikrito in neprikrito preliva v celo organizacijo. O, Belgrad dobro ve, zakaj z milijoni podpira sokolstvo. Tretje orodje je tisk, ki se kot strupeni plini širi po celi državi in zastruplja. Kakor po bolniških žličkah vliva v duše suženjskega duha, sovraštvo do Cerkve in vere, nravno izprijenost. In vse te liste vlada podpira, bogato plačuje z našim lastnim denarjem. Vso temne sile so na delu, da se slovenstvo tudi duševno usužnji in ubije. Proti tem naklepom je treba velike duševne mobilizacije. Zavest o življenski potrebi verske vzgoje in verske šole, o potrebi močne mladinske organizacije in čim bolj razširjenega katoliškega tiska mora čimbolj prekvasiti ves narod. Lanski katoliški shodi so v tem oziru veliko storili, močno razgibali ljudske množice ter poglobili njihovo zavest. Verska šola, mladinska orlovska organizacija, katoliški tisk — to so tri besede, tri velike dolžnosti, katerim se ne more odtegniti noben Slovenec, ki mu je verska zavest in pošteno življenje našega ljudstva resnično pri srcu. Kadar bo ta trojna dolžnost globoko zapisana v srcu slehernega katoliškega Slovenca, takrat bo ustvarjena zmagovita fronta ne samo proti duševnemu, temveč tudi proti gospodarskemu in političnemu hlapčevstvu. Zato tudi letos pozivamo ljudstvo: prirejajte po Sloveniji katoliške shode s trojnim klicem: verska šola, mladinska organizacija, katoliški tiski Skličejo naj se predvsem katoliški shodi tam, kjer jih lansko leto ni bilo. Zapomnimo pa si: ne bomo imeli toliko pravic, kolikor nam jih gre, temveč toliko, kolikor si jih bomo priborili. Vojni minister z lažjo dokazni©. Naši poslanci z vso silo nadaljujejo^ orjaški boj za človeško postopanje z našimi fanti v armadi. V tem oziru so — kakor nam pišejo fantje — že veliko dosegli, toda še vedno se godijo v nekaterih garni-zijah prečudne stvari. Poslanec Brodar je bral ostre levite vojnemu ministru, ki je nato zagovarjal nekega slovenskega častnika, da je zato kaznoval vojaka, ker je čital »Domoljuba«, kateri da je pisal, da je armada — gnoj. To seveda ni res in je bil vojni minister naravnost nalagan od podrejenih vojaških oblasti. Nadalje je rekel vojni minister, da ni res, kar naši poslanci pripovedujejo o slabem ravnanju s slovenskimi vojaki in da on ne trpi, da bi se tako govoriio o vojski. Na to izjavo so( naši poslanci povzročili tak vihar v zbor* niči, da je minister moral prenehati govo* riti in je predsednik sejo prekinil. Ko se je seja zopet pričela, je vojnega ministra ostro napadel srbski poslanec Iva-nič, češ, da poslanci govorijo v zbornici ta« ko, kakor jim dolžnost nalaga in ne bodel vojnega ministra vprašali, ali to trpi ali ne. Vojnega ministra je nato tudi napadel socialist Brkič, kateremu so novosadski oficirji zagrozili s smrtjo, ker se je potegnil za vojake v Novem Sadu. Rekel je: če i nami poslanci oficirji tako postopajo, kakej postopajo šele z vojaki. Koncem debate so bili vladni poslanci čisto poparjeni in vojni minister je že znal precej uljudno govoriti. , Samostojneži so seveda krepko stali na vladni strani in niti enemu ni prišlo nai( misel, da bi branil naše fante. Naravnost vnebovpijoče je obnašanjei vojnega ministra in vladnih strank v vojaških zadevah. Vrabci na strehah čivka-i jo, kako se našim fantom godi v južnih gar-v nizijah. Strgani, bosi, lačni, bolni ušivi; preživljajo v marsikateri garniziji življe-j nje, ki bi ga za par dni privoščili vojnem«, ministru ali samostojnim poslancem. Vojakom se s tem ubija slednji čut dolžnosti do države in ni ga nevarnejšega! hujskanja zoper vojsko kakor tako ravnanje z vojaki, in ni je uspešnejše agitacije: proti državi kot je taka vojna uprava. Ča: pa »Domoljub« to pribije, opozarja vojaško upravo na to ter se potegne za fantei in — za državo, potem je protidržaven ini nemoralen, zato prepovedan, naši poslanci pa bi niti v paramentu ne smeli o tem besedice ziniti, češ da s tem ponižujejo^ ugled vojske. Kdo ga bolj ponižuje kot vojaška uprava sama s takim ravnanjem. »Domoljub« pa bo brezobzirno vodil ta boj naprej. Fantje morajo priti do svojih pravic, armada pa do ugleda, ki ga potrebuje. Poročni dar kralfu. Katoliški Slovenci smo republikanci in smo monarhisti. Toda naj bomo to ali ono, po naukih katoliške vere priznavam0 in spoštujemo najvišjo posvetno oblast, ker oblast mora biti v družbi. S tem pa se noben državljan ne odreče pravici, da ne bi postavnim potom delal za uvedbo drugačne blasti, ki se mu zdi po vesti in za te ali one razmere najboljša. Med nami je sedaj najvišja posvetna oblast kralj, zalo ga priznavamo, smo mu pokorni in ga spoštujemo. Odklanjamo pa vsako klečeplaztvo, ker s tem ponižujemo sebe in žalimo kialja. Mi pa kralja spoštujemo, zato ga ne moremo žaliti. Kadar se družinski gospodar ženi, tedaj se družinski člani vesele, dan svatbe jim je praznik in prinašajo mu darila. Gospodar naše državne družine se ženi, zato je dan njegove svatbe za nas praznik in spodobi se, da mu prinesemo daril. Toda kakšnih? Slovenci premišljujejo in si izmišljujejo. Nekje mu bodo dali s srebrom okovano vprego, drugod najboljše vinske pridelke v lepih sodih, zopet drugod bodoči kraljici lepo slovensko narodno nošo itd. Mi pa pravimo: kralj je bogat, ima 96 milijonov kron plačo na leto, zida se | mu velika palača, kupujejo se mu lepe vile itd. Gotovo bi bil kralj naših darov vesel, toda potrebuje jih ne. Kralj je bogat, Slovenci pa smo revni, mnogo, mnogo revežev je med nami, osirotelih oiročičev, gladujočih mater. Ali ne bi ravnali po kraljevih željah, obenem pa bi zadostili zapovedi krščanske ljubezni do bližnjega, če bi naši največji revčki, osiroteli, dušno in telesno zapuščeni otročički uživali dobrote kraljeve svatbe. Pustimo srebrne vpregej pustimo vinske sodčke in z zlatom vezene narodne noše tei- darujmo za Doročni dar kralju — našim zapuščenim otrokom. Zasebniki in občine, Garajte primerne svote Škofijskemu odboru za varstvo sirot v Ljubljani, ki požrtvovalno in prevdarno skrbi za zapuščene sirote To naj ^o slovenski poročni dar kralju! KATOLIŠKI SHOD ZA DEKANI JO LESKOVEC IN OKOLICO BO 28. MAJA ?RI M. B. DOBREGA SVETA V KOSTANJEVICI. Pozor na kužne. bolemll u. Cepljenje. V prejšnji številki >Domoljuba« smo povedali, da je namen cepljenja ta, spraviti v živalsko telo take snovi, ki zabranjujejo razvoj kužne bolezni. Te snovi imenujemo cepivo. Cepivo se izdeluje navadno iz na poseben način prigojenih čistili kužnih snovi, vendar so pa v cepivu te snovi zelo razredčene ali pa na ta čin oslabljene, da se razgrejejo in se jim doda še kako primerno tekočino. Tako oslabljena kužna snov v cepivu nima moči, da bi mogla • povzročiti resno obolenje, temveč ima le to moč, da deluje kot nekak protistrup, kadar pride v žival prava kužnina. Namen cepljenja je različen. Cepi Be lahko v svrho, da se 1, zabrani druženje sploh. Tako cepljenje imenujemo varnostno ali zabranjevalno cepljenje. Varnostno se cepijo živali v krajih, kjer se pogosto n. pr. vsako leto pojavlja ista kužna bolezen. Med te kužne bolezni spada rdečica pri svinjah, ki se prikazuje skoro Vsako leto v istih krajih in napravlja nenadno in ogromno škodo. Cepi se 2. z namenom, da se zabrani obolenje takih živali, ki so v posebni nevarnosti, da obole v najkrajšem času, ker so prišle najbrže ie vstik s kužno snovjo; to cepljenje imenujemo cepljenje v sili. Te vrste cepljenja se poslužujemo takrat, kakdar je obolelo fca dotično boleznijo že nekaj živali v istem dvorcu nli pa v bližini. Cepi se 3. z namenom, da se ozdravi že obolelo žival. Seveda je način cepljenja različen, kakor je različen namen cepljenja. Cepijo se pa živali dostikrat tudi z namenom, da se spozna pravočasno, če ni morda žival že okužena. Tako so cepili v vojski konje s takozvanim maleinom, da se je doznalo, v katerem konju tiči »smrkavost«, ki je najopasnejša konjska kuga. Konji, ki so bili spoznani na ta način kot okuženi s smrkavostjo, so se takoj pobili in s tem se je zabranilo razširjenje te nalezljive bolezni, ki je posebno v začetku vojske zelo močno nastopila. — Govejo živino cepijo pogosto s »tuberkulinom«- da se prepričajo, če ne tiči v govedu tuberkuloza ali jetika, ki spada med najbolj škodljive bolezni pri živini. Živali, ki se spoznajo pri tem cepljenju kot tuberkulozne ali jetične, se odprodajo takoj za zakol in s tem se zabranjujo razširjanje te kužne bolezni. To cepljenje je že splošno v navadi v gospodarsko-naprednih državah in krajih; posebno veliki posestniki se poslužujejo tega cepljenja, ker vedo, da nekaj jetičnih živali lahko okuži in uniči njihove velike hleve. Ni bila lahka stvar ljudstvo prepričati o važnosti in potrebi cepljenja. Kakor pri vsaki novi stvari, tako je tudi tukaj izdalo vse dokazovanje in vse besede le malo, treba je bilo ljudem lastnih skušenj. Teh imajo pa sedaj dovolj, seveda med temi mnogo žalostnih, združenih z veliko škodo. Ce se ozremo na kužne bolezni pri ljudeh, vidimo, kako silno so razsajale črne koze, kolera, griža, tifus i. t. d. V boju proti vsem tem pa ni bilo pravega sredstva, dokler se ni vpeljalo cepljenje. Dandanes 6e pa, kadar nastopi kužna bolezen na primer črne koze, ta bolezen kmalu za-tre in škoda, kakor tudi razširjenje bolezni znatno omeji in to ravno s pomočjo cepljenja. Kakor je z nalezljivimi boleznimi pri ljudeh, tako približno enako je z onimi pri živalih. Razloček le dostikrat le ta, da se ljudje pogosto prisilijo k cepljenju, (ločim se to pri živalih le bolj poredkema zgodi. Tako se nihče ne sili, da naj da cepiti svoje prašiče proti rdcčici ali neka-' terim drugim kugam; ako gospodar ne da cepiti in mu žival pogine, ima največjo škodo lastnik sam; sosedje niso neposied-no pri tem prizadeti, nasprotno, dobijo se celo ljudje, ki se naravnost vesele, kadar obišče soseda nesreča in mu jo celo privoščijo, posebno če mislijo, da jo je zakrivil sam vsled lahkomiselnosti. Pisec teh vrstic je imel pred leti mnogo posla na Koroškem z nevarno kugo, šumečimi bulami ali šušiavcem. Ta bolezen napada posebno sredi poletja govedo; pri nas se pojavlja tako pogosto, v planinskih deželah pa nastopa prav močno. Živali, ki obelijo za to boleznijo, so vedno zgubljene in meso od take živali, če se v sili zakolje, je popolnoma neužitno. Sredstva proti tej bolezni ni drugega kakor vsakoletno pravočasno cepljenje in večina kmetov, posebno boljši posestniki, dajo cepiti svojo govejo živino. Manjši posestniki pa, bodisi iz nerazumevanja ali pa iz drugih vzrokov, ne dajo cepiti in imajo vsled tega vsak« leto več ali manj zgub. Zanimivo je bilo poslušati mogočne kmete, kako so govorili, kadar je poginilo siromašnemu sosedu ži-vinče. »Prav mu je tepcu! Naj bi bil rniše par frakeljnov šnopsa manj izpil, pa dal cepiti in ne bi bil sedaj ob junca!« Tako so pomilovali svojega soseda. — Gospodar, ki je imel navadno po 80 glav živine v svojem hlevu, je imel vedno nesreče pri živini in prav mnoge ravno vsled omenjene kuge. Ker zaradi tega tudi ni imel zadostnih dohodkov od svoje živinoreje, se je moral močno zadolžiti in je pog^ to tožil svojim prijateljem: >Dve napaki sva delala jaz in pa moj ranjki oče; prvič nisva dajala živine cepiti in drugič nisva zavarovala živine zoper nezgode; ako bi storila eno ali pa drugo, bi bil jaz danes eden najboljših in najtrdnejših gospodarjev v celem kraju.« Malo pozno je mož uvidel svoje pogreške, toda uvidel jih je naposled le in od tedaj je priglašal vedno svoje živali k cepljenju in zavarovanju. Seveda so sc našli sosedje, ki so se smejali in imeli svoje veselje s spokorjenim grešnikom, toda možu to ni delalo preglavic, ker je imel odslej zdravo živino in malo skrbi. Tudi pri nas vidimo pogosto precej škodoželjnosti, kadar pogine posebno kunstnemu ali pa prav skopemu gospodarju nekaj najlepših prašičkov in to ravno tistemu, ki se edini v vasi ni mogel odločiti, da bi dal cepiti prašičke proti rdečici. V prihodnji številki bomo opisali rdečico pri prašičih in pa pomen in način cepljenja proti rdečici. Gospodarska obvestila. DENAR, g Inozemsko posojilo naši državi. V vladnih krogih zatrjujejo, da bo novo inozemsko posojilo v kratkem sklenjeno. g Vrednost tujega denarja, ki jo začetkom tedna znatno padla, se je koncem tedna tako popravila, da bo kmalu na tetam kot je bil. g Papirnatega denarja Je v naši dttiavi v prometu za 4864 raBijonov dinsrjev. g Papirnatega denarja na Mažarskem imajo za 29 tisoč 872 milijonov ogrskih kron. g Velikansko naraščanje bankovcev v Avstriji. V dragem tednu meseca aprila se je povišalo število bankovcev v Avstriji za 14 milijard. Vsak dan so torej dali v promet za 2 milijardi bankovcev. V sredi aprila je bilo v prometu za. 322 milijard kron bankovcev. g Železni vojni drobiž na češkoslovaškem so vzeli iz prometa. Vsega skupaj ja bilo okoli 105 milijonov kosov, katerega je kupila neka tvrdka kot staro železo za 150 tisoč čeških kron. Država je torej izgubila pri zamenjavi nad 10 milijonov. g Novo češko posojilo Avstriji. Češkoslovaška poslanska zbornica bo te dni razpravljala o vladnem zakonskem predlogu glede dovolitve novega posojila Avstriji v znesku 500 milijonov češkoslovaških kron. Vrednost tujega denar;a. 24.aprila 28.aprila l.maja Denar K v K v K v ameriški dolar 210 __ 276 _ _ _ nvstri|slia krona — 04 — 04 — — češkoslovaška krona 5 — — _ . — —. angleški funt 940 — — — — — francoski frank — — — — — — italijanska lira 11 60 14 40 — — bolgarski lev — — — — — — carski rubel cjrSkH drahma nemška nmrka — 90 1 12 — — rmruiislsl icj 1 84 _ — — — šv carski fmnk poljska marka mažBfska krona --— —-- CENE. g Ljubljanski trg. Trg je preko potrebe založen z blagom. Cene govejega mesa prve vrste 60 do 68 K 1 kg; kakovost cenejšega govejega mesa je zadnje čase tako slaba, da prodaja takega blaga na trgu ni več koristna in na trg slabo vpliva. Telečje meso 58 do 60 K kilogram, svinjsko meso 78 K, koštrun 36 K, jagnje 58 K, kozliček 56 K, slanina 94 do 96 K, mast v nadrobni prodaji 96 do 100 K kilogram. — Tržaška glavuata solata 50—60 K kilogram, berivka 60 K, tržaški grah v stročju 44 K, luščen grah 140 K, čebula 24 K, česen 24 K, špi-naoa 36 K, špargelni 120—160 K, krompir 6 K kilogram. — Cene žitnim izdelkom temelje na ceni 26 K za moko št. 0 v nadrobni prodaji. — Špecerijsko blago: kava Portoriko 170—180 K, Santos 120—124 K, Rio 112—116 K, sladkor v kockah 68 K, kristalni sladkor 62 K, riž najfinejši 42 do 46 K, navadni riž 32—36 K, namizno olje 100 K liter, jedilno olje 92 K liter, testenine 36—44 K, petrolej 24 K liter, navadni kis 5.20 K liter, vinski kis 12 do 14 K liter. g Mariborski trg. Povprečne cene za različne živalske vrsto za 1 kg žive teže so bile na zadnjem semnju sledeče: Debeli voli 30—35 K, poldebeli 28—30 K, ple-moa-iki 28—33 K, biki za klanje 22—28 K, klavne krave, debele 22—30 K, plemenske krave 16—22 K, kravo za klobnsarje 14 do 18 K, molzne krave 18 do 24 it, brejo krave 18 do 24 K, mlada živina 21 do 32 kron. — Cene prašičem so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 300—500 K, 7—9 tedno,v stari 600—900 K, 3—4 mesece stari po 1000 do 1,200 K, 4 do 6 mesecev stari 1300—1400 K, 8 do 10 mesecev stari 1600—2000 K, pol pitane žive teže 1 kg 58—60 K. Kozliči komad 200 K. — Mesne cene: Meso bikov, krav, telic 1 kg 48—60 K, telečje meso I. vrste 52 kron, II. vrsto 48 kron. Svinjsko meso sveže 72—82 K. — Ena konjska koža 362 do 400 K, 1 kg goveje kože 40 K, 1 kg telečje kože 60 K, 1 kg svinjske kože 250 K, 1 kg govejega usnja 360 in 1 kg podplatov 280 K. Ena kokoš stane 148 do 180 K, 1 liter mleka stane 12 do 16 kron, 1 kilogram surovega masla 160 K, 1 jajce stane 4 K, 1 liter novega vina 40 do 56 K, 1 liter starega vina 40 do 48 K, piva 19 K, 1 kg belega kruha 24 K, črnega 20 K, 1 kg orehov 40 K, oljuščenih 120 K, 1 1 bučnega olja stane 100 K, namiznega 100 K, 1 liter vinskega jesiha 8 K, 1 kg fižola 18 K, 1 kg leče 60 K, 1 kg pšenične moke 28 K, 1 kg prosene kaše 22 K, 1 kg ješprenja 22 K, 1 kg otrobov 9 K, 1 kg koruzne moke 18 K, koruznega zdroba 22 K, 1 kg pše-ničnega zdroba 30 K, 1 kg ajdove moke 30 K, 1 kg krompirja 5 K, 1 kg kislega zelja 16 K in kisle repe 8 K. g Cene lesu. Hrast: prvovrstni hlodi 3800 K, slabše blago 2600 K, drugovrstni blodi 1600 do 1100 K. Hrastovi hlodi za fumire 3400 do 4600 K, najfinejši hrastov les 7000 do 8200 K, hrast za zrcalni res 9000 do 13.000 K, izbrano hrastovo blago 13.000 do 17.000 K, hrastove desko do 5 cm debele 6000 do 8000 K, nad 5 cm pa 7000 do 8600 K. — Mehki les, rezano blago 1500 do 1700 K, tesan les 900 do 1100 K. — Bukev, hlodi brez grč 600 do 700 K, breza, hlodi za cveke 600 do 700 K; rudniško jamski les III. vrste 340 do 350 kron za 1 kubični meter. — Kostanjev les za tanin (čreslovino) 1 kg po 120 K. — Hrastovi železniški pragi komad 90 do 120 K. Bukova drva 1000 do 1200 kron, mehka di /a 800 do 900 K za 1 seženj. g Vinski trg. Na vinskih trgih v naši državi je precej mirno. Nakup vina se vrši le za pokritje tekočih potreb. Ker je prav hladno in nestanovitno vreme ter se še ne ve, kako bo to vplivalo na vinograde, živi vse v nekakem pričakovanju. Cene so v glavnem stalne. V Sloveniji so nekoliko padle ter stane rdeče in belo namizno vino na bivšem Kranjskem 18 do 24 K liter, sortirana vina in boljš blago 28 do 34 K, na štajerskem pa je poprečna cena za slabše blago 22 do 26 K, za sortirana vina pa 28 do 36 K. V zadnjem času so pričela prihajati na trg dalmatinska vina. Slovenski vinski trgovini škoduje nekoliko dalmatinski uvoz. Slovenija se s svojimi izvrstnimi vini .v Zagrebu in Belgradu ni uveljavila. — V okolici Vršca (Bačka) je to leto sploh slabo. Ker niso imeli posod, so prodajali grozdje po 6 do 8 K kilogram, mošt po 10 do 12 kron ter so pri tem največ zaslužili špekulanti. Pri pridelovalcih se plača za liter belega vina od 9 do 9.5 stopinj 14 do 15 K, 10 do 10.5 odstotno 16 kron, 11 odstotno 17 K, za rdeče vino 15 K, za najboljše temno-rdeče 16 do 18 K. — V Avstriji jo trgovina z vinom bolj živahna. Izkazalo se je, da so zaloge gostilničarjev bolj majhne. Največ kupujejo špekulant je. 10 odstotna vina prodajajo po 700 avstrijskih kron liter. — Na Češkoslovaškem so cene vinu padle. Uvoz tujih vin je otežko-čen. Povpraševanje po vinu je neznatno. Kar uvozijo vina, ga uvozijo z Mažarske in Italije ali pa utihotapijo. 10 odstotno vino stane 6 K 50 v češkoslov., 12 odstotno pa 9 češkoslovaških kron. — Iz Mažarske izvažajo vino precej živahno. Zadnjo dni so prodali v Švico 30 tisoč hektolitrov. 10 do 13 odstotno vino stane 34 do 40 mažar-skih kron. — V Italiji je trgovina z vinom zelo slaba. Iz inozemstva ni nobenega povpraševanja. g Cene žganju. Slivovka stane 130 do 140 K, tropinovec 120 do 130 K liter. S špiritom delano blago je ceneje. g Cene za seno in slamo v Mariboru. Na mariborskem trgu stane 1 metersld stot sladkega sena do 800 K, otave 800 K, ovsene slame 500 K. DAVKI. g Proračun za leto 1922. Kakor sei doznava iz vladnih krogov, bo proračun za leto 1922. izgotovljen najkasneje do konca junija in se za drugo polovico leta moro računati z rednim proračunom. Govori se tudi, da bodo razpuščena ministrstva za izenačenje zakonov, za pošto in brzojav in za socialno politiko. Isto velja baje tudi za ministrstvo za agrarno reformo, ki se spoji s poljedelskim ministrstvom. g Na prenočevanje tujcev v Bohinjski Srednji vasi je vpeljana davščina, in sicer 1 dinar za osebo in na dan. Tozadevni predlog občinskega odbora je deželna uprava potrdila in je naredba izšla v 40. štev. Uradnega lista, ŽIVINA. g Živinski in konjski semnji v Ljubljani so zopet dovoljeni. Prvi semenj se jo vršil dne 3. maja. g Italijani kupujejo govejo živino 9 Vojvodini, vsled česar se je v par dneh podražila za 8 K pri kilogramu. Nadalje kupujejo tudi konje za Italijo. g Cene živini na Dunaju so poskočile pri kilogramu za 200 do 300 K in so sledeče: voli I. vrste 1500 do 1700 K, najboljše vrste tudi 1800 do 1880 K, druge vrste 1300 do 1450 K, tretje vrste 1100 do 1250 K, biki in krave 1000 do 1500, slaba živina 740 do 980 K. Cene so navedene v avstrijskih kronah. RAZNO. g Za kmetijske šole se je v finančnem odboru zavzemal naš poslanec Pušenjak. Zahteval je, da se vstavi v proračun en milijon dinarjev za kmetijske šole, ki naj se ustanove po vsej državi. (Pušenjak morda še ne ve, da so tisti milijon že davno Sokoli pojedli.) Poslanec Stanovnik je ostr< protestiral, da so za potrebe kmetijstva tako nizke vsoto v proračunu, cločim se za nepotrebne stvari izmetavajo milijoni (it pr. za liberalno časopisje, za Sokole, za turške veleposestnike, itd. Op. ur.) g Tretji obrok vojne odškodnine Jugoslaviji. Začetkom meseca maja dobi naša država na račun vojne odškodnine blaga v vrednosti treh milijonov zlatih mark. g Stanje vinogradov v Sloveniji. Vinogradi so dobro prezimili. Kljub zelo ostri zimi vendar ni opažati dosedaj posebnih poškodb na trsju in na rozgah. Les je do- oro dozorel in zato tudi dobro prezimll. Mrzlo vreme ovira rast trte. Pomladanska kop je precej zaostala radi obilnega dežja. Splošno se je zreguliralo več zemlje za nove nasade kakor lani, čeravno ne v korist' kokovosti. Sadilo se bode tudi veliko manjvrednih vrst, ker gledajo posestniki samo le na množino vsled sedanjih visokih cen. g Uvoz soli. Naša monopolna uprava je dovolila uvoz 25 tisoč ton soli iz Rumu-nije. Vrednost te soli znaša 6 in pol milijona kron. g Naše kmetijstvo v l. 1921. Poljedelsko ministrstvo je izdalo statistiko za leto 1021., iz katere naj bi bilo razvidno, koliko zemlje smo posejali in pa kaj. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da ta Puc-ljeva statistika prav nič ne pove. Poglejmo. Pod naslovom žita pove množino koliko smo pridelali — seveda še je vprašanje, če je ta številka vsaj približno resnična — ne pove pa, kakšna so ta žita. Nadalje pove, koliko smo pridelali industrijskega, trgovskega rastlinstva itd. Kakšno je to rastlinstvo, tega vodni imnister Pucelj sam gotovo ne ve. Da to niso kakšni nemški voli ali krave, je gotovo. Z ozirom na to pravi zagrebški' trgov, dnevnik »Jugosla-venski Lloyd«, da je ta statistika popolnoma zgrešena, ker ne pove onega, kar bi morala povedati. Zato je tudi popolnoma odveč objavljanje takih podatkov. g Brezglava .izvedba agrarne reforme. V finančnem odboru je povodom razprave 0 vladnem predlogu, naj se vstavi v dvanajstine za maj in junij 90 milijonov dinarjev za ureditev bosenskih begov (s tem denarjem bi vlada zopet rada kupila bo-senske mohamedance), govoril v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec dr. D u - 1 i b i č, ki je naglašal, da je agrarno vprašanje zelo zapleteno vprašanje, ki bi se moralo z zakonom urediti za vso državo skupno, ne pa po kosih. Vladno večino so samo strankarski in drugi slični razlogi dovedli do tega, da rešuje agrarno vprašanje z velikimi vsotami v Bosni in Hercegovini, dočim se pušča drugod to vprašanje nerešeno, tako n. pr. v Dalmaciji, kjer je nastala v tem pogledu prava zmeda. V Dalmaciji se ne morejo sporazumeti niti oni kmetje in lastniki, Id bi to hoteli, ker se spravljajo v javnost protislovne vesti in ne ve nihče, po katerih načelih se bo z zakonom rešilo to vprašanje. V tem oziru vladajo naravnost neznosne razmere, ki jih je treba urediti z zakonom, in radi tega bo glasoval proti navedenemu predlogu. g Konkurzi se silno množijo na Češkoslovaškem. Prve tri mesece letošnjega leta je bilo več konkurzov kot celo leto 1920. Brezposelnost raste. — Posledica — dobre valute. BREZ VERSKE VZGOJE JE- ŠE VSAK NAROD NAJPREJE NRAVNO, POTEM GOSPODARSKO IN POLITIČNO PROPADEL. ZATO JE NAJSVETEJŠA DOLŽNOST VERNEGA SLOVENCA BORITI SE PROTI BREZVERSKI ŠOLI, lil JE SVOBODOMISELNO UČITELJSTVO UVAJA V NAŠE ŠOLE. Poliižčsse. p Srbska sodba o ministru Puclju. Na seji finančnega odbora 2 maja je govoril tudi srbijanski liberalni poslanec Milan Pribičevič o poljedelskem proračunu. Rekel je, da je proračun poljedelskega ministrstva sestavljen samo za Srbijo in Črno goro, da zanemarja zadružništvo, da ne ščiti kmetov v slučaju nesreč, suše, povodnji itd. Končno je izjavil poslanec, da bi glasoval proti proračunu poljedelskega ministra, če ne bi bil član vladne večine. p Samostojneža Ažman in Kenda, ki sta bila na shodu v Radovljici tepena, sta imela v nedeljo skriven shod v Srednji vasi, kjer sta agitirala za udeležbo samostojnega shoda, ki se bo vršil v krogu žandarjev in vseh mogočih paragrafov v Radovljici. p Za nohto jim gre. Anglija je izjavila na genovski konferenci, da bo pustila Francijo na cedilu, če bo ostala tako trmasta glede Nemčije in Rusije. Anglija mora namreč vedno več brezposelnih preživljati in bi rada dobila trg v Rusiji, pa Francija ne pusti. Tačas so pa Nemci sedli k ruski mizi in pridno zajemajo. p 360 milijonov kron bo dala vlada Turkom, da jih zopet pridobi na svojo stran. p Cel svet je danes proti francoski politiki, ki hoče novo vojsko. Na francoski strani je samo — Jugoslavija. Francija bo seveda igro izgubila, Jugoslavija pa z njo vred. O, čast naši vladi! Domače rcovrcc. d G. radovoljiški Mencinger boža. G. okrajni glavar iz Radovljice ima izredno mehkočutno srce, ko so na zadnjem shodu v Radovljici nekemu Ažmanu radi pored-nosti malo ušesa navili, je šlo to našemu usmiljenemu glavarju tako k srcu, da je ginjen do solz pristopil k njemu in ga začel milovati in božati nežno in ginl.jivo, kakor boža mati lice svojemu otroku edincu. Brez dvoma spada tudi to v delokrog okrajnega glavarja, da tolaži politične razgrajače in pretepače posebno tedaj, če se jim niso posrečili njihovi nameni. Saj vidimo, da belgrajska vlada naravnost plačuje politične pretepače, zakaj ne bi bil g. Mencinger vsaj majhen zaščitnik malih političnih pretepačev. d Čudne navade vpeljujejo na sodnijo. Pred par tedni je priredila Kmetska zveza veliko zborovanje v Radovljici. Na shod je prišlo tudi nekaj nasprotnikov, ki so hoteli shod motiti in razbiti. Tajnik samostojne-žev je sam priznal, da samo radi tega ti pretepači niso ničesar napravili, ker se niso ravnali po njegovih navodilih. Jasno je, da naši niso pustili motiti svojega shoda. Rahlo so prijeli nekaj samostojnežev pod pazduho in so jih postavili na cesto. Sedaj so pa vse oblasti po koncu, ne morda zato, da bi dognale, kdo je motil naš shod, ampak da bi izsledile one, ki so branili ustavno zajamčeno zborovalno svobodo. Najžalo-stneje je pa to, da igra tukaj naša sodnija tako čudno vlogo. Radovljiška sodnija je namreč naročila razgrajača Ažmana in Ken-do v sodnijo. Pred ta dva stebra samostoj. nežev pa kliče naše ljudi, ki so se zborovanja udeležili, in jih izprašuje, če so morda poklicani grešili nad vzvišenima osebama imenovanih dveh motilcev našega shoda. Mi se le čudimo, kdo je dal radovljiški sod-niji oblast, da vlači naše ljudi pred ta dva človeka. Kje imate kak zakon za to postopanje? Ni ga! Opozarjamo naše poslance, da primejo na primernem mestu veleučene sodnike radovljiškega okrajnega sodišča. d V senci bajonetov. Gospod Pucelj bo zboroval v Radovljici v senci bajonetov, — Vsa politična moč mu mora biti na razpolago, da ne bi ljudstvo na javnem shodu izvolilo svojega predsednika. Svoje grešne politike ne more več drugače zavarovati kakor z bajoneti, pred ljudstvom mora bežati v naročje g. okrajnega glavarja. d Na lovu. Vse se peha, poti in trudi: od kraljevega namestnika do zadnjega pisarja. Zakaj? Kakšen poročni dar bi dali svojemu vladarju? Nak! To je postranska stvar. Na prsih je še precej praznega prostora! Kako lepo bi se tam podal kakšen red sv. Save! In zdaj je čas zato. Enkrat zamujeno, za vselej zamujeno. d Jugoslovanski klub za cestarje. Poslanci Nemanič, Kranjc, Skoberne in Sta-novnik so posredovali pri ministru za javna dela radi odpusta cestarjev v Sloveniji ter so ob tej priliki zahtevali, da se ne srne odpustiti niti en cestar, ker bi bilo to škodljivo za promet. Minister za javna dela je izjavil, da je sam videl, kako lepo vrše cestarji v Sloveniji svojo dolžnost in da bo ukrenil potrebne korake, da ne bodo odpuščeni. d 20 Jugoslovanov se je 25. aprila vrnilo iz ruskega ujetništva. Sedem med njimi jih je pripeljalo s seboj žene. d Za vojno ujetnike. Poslanec SLS g. Skoberne je vložil na zunanjega ministra zahtevo, naj se takoj pobriga za naše vojne ujetnike v Rusiji in Italiji. d Dva milijona kron je daia vlada samo za vsesokolski zlet v Ljubljani. Koliko milijonov pa še itak izmeče za Sokole, ne ve nihče. Katoliški kmetje pa stradajo, da plačajo težke milijone za razširjanje brez-verskega sokolstva. d 10 parov konj. Za kraljevo poroko je bila poslana iz Belgrada komisija, da nakupi konj za kraljevo poroko. Hodila je po celi državi in po inozemstvu, kupila pa ni ničesar. Pač pa so gospodje člani veliko zaslužili. Končno sta dobili ljubljanska in zagrebška žrebčarna ukaz, naj takoj vsaka 10 najlepših konj odpošljetai v Belgrad In zgodilo se je. d Kralj Aleksander se je odpeljal v Pariz kupovat poročna darila svoji nevesti. d Zborovanja Županske zveze 24. aprila se je udeležilo nad 100 županov. d Balkanska zgodba. Minister za po; šte in brzojav Miladinovič je o Veliki noči poslal uradni avtomobil s šoferjem na dom svoje žene, da se je z njim vozila. Račun je prišel na državno blagajno. Uradnik pa ni hotel plačati računa češ, da za privatne vožnje ne sme izplačevati državnega denarja. Nato prihrumi sam gospod poštni minister k uradniku, ga zgrabi in ga vrže iz sobe z besedami: Marš ven. — Zato pa je tako. Ne čudimo, se sarnostojnežem, da bo šli v tako druščino. Cisto zraven spadajo. d Vojak je 19. aprila na kolodvoru v Slovenski Bistrici na dva koraka ustrelil slovenskega rekruta v trebuh. Vojaške oblasti niso o smrti obvestile niti njegovih sta-rišev. Poslanci SLS so odločno zahtevali od vojnega ministra, naj se krivci kaznujejo. d Kmetovalci ljubljanske okolicel Dne 15. januarja se je vršil na Ježici ustanovni občni zbor Mlekarskega društva za ljubljansko okolico. Na tem zborovanju so se izvolili zastopniki iz vseh ondotnih občin, in sicer iz vsake občine po Jva odbornika. Namen društva je pospeševati mlekarsko produkcijo, delati na to, da nas ne bodo tržni organi in odjemalci neupravičeno šikanirali, predvsem pa vplivati, da dobimo za dobro blago poštene cene. Tovariši! Le z močno organizacijo bomo dosegli, da se odpravi vsako nasilie od strani vsemogočnih tržnih organov. Zavedajmo se, da je edino v združenju tista sila, s katero moremo pritisniti na merodajne kroge, da ugodijo našim upravičenim zahtevam. Ko bodo društvena pravila potrjena, bodo po vseh občinah nabirali odbornike člane po domeh. Zavedajmo se, da je naša dolžnost, da vsi prodajalci mleka pristopimo k društvu, — Odbornikom Mlekarskega društva! Radi izredne od-borove seje odpade redna seja, ki bi se imela vršiti prvo nedeljo v mesecu majniku. d Praznik sv. Florjana praznuje prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani v nedeljo, dne 7. maja 1922, po sledečem sporedu: Olj pol 9. uri dopoldne zbirališče pred Mestnim domom; ob 9. uri sv. maša v cerkvi sv. Florjana; nato obhod po mestu. Ob 3. uri popoldne gasilska vaja pred trnovsko cerkvijo. (Načrt vaji: v trnovskem župnišču ie izbruhnil požar, ki je dosegel že tudi cerkev in hiše, največja nevarnost je za Dolenčevo hišo, kjer stanuje polno strank.) Pri vaji sodeluje novo-osnovana mestna sanitetna kolona pod vodstvom mestnega zdravnika. Ob 5. uri prijateljski sestanek gasilcev v veliki dvorani Mestnega doma ter promenadni koncert na Krekovem trgu pred Mestnim domom. V slučaju skrajno slabega vremena vaja odpade. d Romanje k sv, Jožefu v Ljubljani na tretio nedeljo do Veliki noči. Nova, veličastna cerkev sv. Jožefa v Ljubljani se ie v kratkem času vernikom tako priljubila. da_ skorai ni Ljubljančana, ki bi ie že ne bil obiskal in se priporočil mogočnemu sv. Jožefu. On ra velikodušno deli obiskovalcem obilnih milosti v dušnih in telesnih potrebah, tako da nam dan na dan prihajajo poročila «da ie sv. Jožef pomagal«. Cerkev sv. Jožeta oa ni sezidana samo za Ljubljano, temveč nai ie svetišče in romarska cerkev celeča slovenskega naroda, ki io ie zidal s svoiimi milodari. Zato je praznik Varstva sv. Jožefa na tretio nedeljo po Veliki noči. določen kot romarski praznik, h kateremu se še posebno vabiio Marijine družbe in drutfi častilci sv. Jožefa z dežele, da obiščete to svetišče ir. si izprosiio od sv. Jožefa milosti in pomoči v svoiih potrebah. Zato se bo praznik sv. Jožefa v tei cerkvi letos — in odslei vsako leto — posebno slovesno obhaial. Kot priprava na praznik se bo obhaiala slovesna tridnevnica dne 4„ 5., 6. maia. _ Vsako jutro bo te dni ob ool šestih pridiga in sv. maša z blagoslovom, vsak večer ob sedmih na pridiga in pete litaniie sv. Jožefa, Vernikom bo vse te dni na razpolago več spovednikov. Na praznik sam, t. i. tretio neclelio no Veliki noči, bo ob šestih ziutrai skupno sv. obhajilo ob p o 1 -enajstih pa pridiga in slovesna sv. maša. Celo dopoldne se bodo brale vsako uro sv. maše in se bo delilo sv. obhaiilo. Popoldne bo ob štirih pridiga, procesija z Naisveteišim, katere nai se udeleže Marijine družbe z zastavami, nato posvetitev sv. Jožefu in zahvalna pesem. Od dre 4. do 7, maia bodo obiskovalcem na odlea v stranski kapelici vsak dan od 9. do 12. «ire dopoldne in od 3. do 7. ure ponoldn« razstavljena mašna oblačila in cerkve- n« poiodt, kater« co verniki tekom let darovali cerkvi •▼. Jožefa. Vstopnina 1. dinar za pokritje stroškov in dozidanie cerkve. M. dr. In druga društva, Id d Sel« udeležili procesije, uljudno prosimo, da «e pravočasno javijo predstoiništvu cerkve, — Cerkveno pred-Stoiništvo. d Delavska pravila v podjetjih. Piše se nam: Državni zakon z dne 8. marca 1885, § 88 a, o dopolnitvi obrtnega reda določa, da se mora nahajati v podjetjih in tovarnah, kjer je preko 20 delavcev zaposlenih, na vidnem prostoru >Delovni red.« Istotako določa zakon o inšpekciji dela Urad. list 39 z dne 21. aprila 1922 št. 106 člen 9 točka 3, da ta inšpekcija kontrolira delavska pravila odnosno potrjuje nova delavniška pravila. Najbrž je sedaj malo podjetij, ki bi imela delovni red nabit. Po členu 15. gori navedenega zakona bi bilo želeti, da se taki nedostatki preiščejo, ker potom delovnega reda bi se prišlo na sled na prestopke glede nedeljskega počitka in če katero podjetje svoje uslužbence (paznike, vratarje, nočne čuvaje, sluge i. t. d.) preko 8 urnega delovnega časa uporablja, ne da bi se jim nadure plačale. d Obdavčujte godce! Od vsake stvari je že treba danes plačevati davek: od zemlje in hiše, od psov in vozov, od orožja in živine. Vsakega znajo poiskati tisti, ki nakladajo davke: kmeta in trgovca, uradnika in obrtnika. Le ene vrste ljudi so, ki služijo večkrat lepe denarce in služijo jih igraje, — to so godci, ne samo oni kmečki, ki imajo klarinet in harmoniko, ampak tudi gostilničarji, ki Imajo gramofone in avtomate. In baš te vrste ljudi bi bilo treba dobro pritisniti. Zakaj? Zato, ker so glavni povzročitelji plesov in popivanja, kvanta-nja in zapravljanja, skratkd one surovosti, proti kateri delajo dan£0ftjygd na |&n ljudstvom vsi razsodni ljudje. Kajti ples sam še ne vleče, tudi pijača še ni tako sladka in tudi ne kvanti tako debela, dokler ni godca in godbe. Da, bolj kot gostilničarje kaznujte in preganjajte godce, pa bo marsikatera gostilna dosegla svoj pošteni namen in mnogo sirovosti in nenravnosti in podivjanosti bo prenehalo med slovenskim ljudstvom. Saj je tudi rimski cesar Klavdij svoj čas zapodil vse godce iz Rima, da je omejil podivjanost Rimljanov. d Vojaški upor. V Plevlju se je uprlo 50 vojakov Hrvatov, ker so grdo ravnali z njimi in jih zmerjali. Zadeva se je kmalu poravnala. d Prizor s ceste. V soboto sem šel po ozki ljubljanski ulici. Nasproti mi pride starejši mož — delavec. »Gospod, nekaj bi Vas prosil.« — »Prosim.« — »Poslušajte! Moj sin je šel 19. decembra 1921 k vojakom doli v Macedonljo — v Bitolj. Vsled mraza so mu zmrznile noge in pred tednom dni sem zvedel, da so mu obe noge odrezali. Teden dni že jokam, da že več ne morem. Gospod, molite zanj!« Mene je pretresla grozna vest, ganilo me je delavčevo zaupanje in v srce se mi je zasmilil stari možakar, — saj ga drugače ne poznam — kateremu so se spet vlile solze po razora-nem licu. Izrazil sem mu svoje srčno sočutje in mu obljubil izpolniti prošnjo. ' d Prvi roj je dobil dne 30. aprila gosppdar Anton Ferkolj na Gradišču pri Št. Jerneju. Nekaj redkega letos, ko se po Gorjancih še sneg svetlika. d Uspešno sredstvo. Otročiček se ja igral v sobi z desetparskim novcem, Ker pa imajo otroci navado vse v usta znesti, je tudi novec šel isto pot in odtam doli po grlu. Mati bi kmalu padla v nezavest, tako se je prestrašila. Šla je k zdravniku, toda zdravnik je bolnišnico nasvetoval. V bolnišnici so se posvetovali zdravniki: operacija je absolutno potrebna, toda otrok je preslab, da bi jo prenesel. Po dolgotrajnem premišljevanju se pa odloči star, častitljiv zdravnik: »Veste kaj,« pravi materi, »nesite otroka v davkarijo, tam bodo dobili novec iz otroka, če ni vrag.« d Poplava. Mnogo pokrajin v Banatu, Sremu in Slavoniji je vsled vednega dežja popolnoma pod vodo. d Šmartno pod Šmarno goro. Tukajšnje katol. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 7. majnika, Finžgarjev igrokaz: »Naša kri«. Začetek ob štirih in osmih zvečer Vsi prijatelji poštene zabave — domačini kakor iz bližnje okolice — iskreno vabljenil d Poročil se je v Dragi pri Medvodah v ponedeljek, dne 1. maja, posestnik g. Joško Gaber z gospico Zinko Bukavec. d Umrl je v Kranju vpokojeni župnik! g. Alojzij K u m m e r, star 79 let. d Smrtno ponesrečil. 13 letni Vladkd! Semen v Kranju je v kuhinji pričel piti iz lonca, v katerem je mislil, da je mleko, pa je bil vrel krop. Fant se je polil ter za opeklinami umrl. d Žrtev alkohola. Piše se nam: Na Ponikvi ie opravljal posel selskega pismonoše invalid Ivan Obit, pristojen v Cirkno na Goriškem. Služil je mesečno po 1400 K in bi kot samec s to plačo vsaj za silo živel, kio bi ne bil prevelik častilec alkohola. Ker je pa kralj alkohol kot moderen kralj zadnji čas tudi povišal svoje davke za malenkost petdeset tisoč odstotkov, je pa Obit špekuliral, kako bi kljub mali plači in draginji vendar še vestno po stari navadi plačeval ta davek. Ta špekulacija ni bila ravno težka pri njegovem poslu. Pri raznašanju denarja strankam ie na odrezku nakaznice ali čeka lepo popravil kako malo številkico. n. pr. 8 v 3 ali 3 v 2, ničle pa seveda pustil, tako da ie stranki namesto 800 Din izplačal le 300 Din, namesto 300 Din le 200 Din, ostalo pa si je pridržal za alkoholni davek. Na potrdilu za poštni urad je pa seveda pustil pravo številko nepokvarjeno. Tako le bilo na pošti vse v redu potrjeno, dočim se stranke niso brigale, koliko denarja bi imele dobiti. Te| goljufiji ie prišla na sled poštna odpraviteljic« Belar, ki je z obvestilom orožništva kralju alkoholu posušila vir dohodkov od strani tegal poštenoviča. V ječi se bo Obit morda streznil. Danes je nastop H to neprostovoljno vajo treznosti. Za koliko je ogoljufal stranke, še ni znano. d Kandoše pri Vačah. Dopis žal predolg, prostora premalo. Napišite štirikrat krajše. d Prošnja. Breznik Karel, pešec v bivšem avstrijskem pešpolku št. 17, ie bil 28. avgusta' 1915 ujet na gališki fronti. Ker od njega že štiri leta ni nobenega poročila, se ie Rusije vrnivši se vojni ujetniki prosijo, če bi bilo komu kaj znanega o imenovanem, da sporoči to njegovi materi Mariji Breznik v Škofi Loki štev. 31. Sirom domovine« GROBLJE PRI DOMŽALAH. To ie dan, ki ga ie naredil Gospod,« smo vzkliknili, ko so nam v petek 21. serih* pripeljali iz Liubliane na okusno okrašenih vozovih 2 nova bronasta zvonova. Topiči so pokali, domžalski zvonovi »o veselo nozdrav Ijall svoje nove tovariše, solze veselia so igrale v naših očeh. A naše veselie ie prikfpelo d a vrhunca, ko so se naši dragi klicarii oglasili iz visokih lin. Kakor priletna godba doni na uho to ubrano zvonenie. Slovenci smo lahko p:.nosni na svoio domačo zvonarno slroinih tovarn in livarn v Ljubljani. Naših nad ni Je izpolnila, ampak daleč niesegla. Glasovi I'is, A lin odprti H) so čisti, oprema solidna, zunanja oblika lična. Da ie mogla naša mala občina nabaviti 3 bronaste zvnove. ie v prvi vrsti zasluga naših vrlih Amerikancev. posebno g. Mihaela Pirnata. a tudi drugi so orisne-vali radov ulino vsak no _ svojih močeh. Naj Km bo Bog obilen plačnik! Zvonovi pa naj dosegalo svoj namen, ki ie izražen na velikem zvonu: »Svetovni srd ie prednika ugrabil, a mene, — žar ljubezni vlil: da v bžii hram bi ižfas moi klical vabil, oznanjal mir in ud na raj budil.« ŠKOFJA LOKA, Že dolgo ni bilo poročila _ o Uelovaniu izobraževalnega društva v Škofii L ki. Delo, ki ga vrši društvo v letošnji sezoni, zasluži, da se v javnosti pohvali. Društvo z vso vnemo stremi za tem, da iz:brazuie. Izobrazbi služijo zanimiva, skioptična predavanja (Pompeji, Vezuv, Vatikan. Rim, irancoska revolucija) nri katerih ie g. svetnik Čerin temeljito ia podučno obrazložil zanimivo tvarino ter nudil lep užitek. Poučne in obenem zabavne so izvrstne igre, izmed katerih ie posebno omenjati: Materin blagoslov. Napoleonov oficir. Čarovnica ob jezeru v igre, ki so pri popolnoma novi krasni opremi odra dosegle izvrsten uspeh. A vse prireditve ie nadkrilie-vala ucriz-rifev »Prababica«, ki ie izzvala zasluženo priznanje. Da ie občinstvo dovzetno tudi za_ klasična dela. ie v polni meri dokazala uprizoritev te igre. Z naivečio napetosti) so navzoči prisostvovali pretresljivi žaloigri. Temu poročilu nai še sledi kratka pripomba o orlovskem delovanju, škofjeloški Orel si teden za tednom v rednih fantovskih večerih utrjuje načelno izobrazbo, ki mu io podajajo različni predavatelji. Tako skuša to društva vsestransko zadovoljiti vse, ki so v niegovem ekriKil PEVSKA PRIREDITEV V ŠT. JAKOBU, . ■ Na. b®'° nedeljo 23. aprila sta v Št. Jakob« ob Savi v društveni dvorani skupno nastopila pevska zbora iz Št. Jakoba in iz Dola z »svetna dramatičnima slikama in z enajstimi pevskimi točkami. Pod skrbnim vodstvom požrtvovalnega pevovodje Breskvarja je zbor izvajal vse točke v splošno zadovoljnost, par prav izvrstno Nad vse lepa je bila zaključitev prireditve, živa slika, ko so se dekleta v pe-irtra narodnih nošah in Orli ter Orliči v krojih z Marijino zastavo poklonili kraljici Slovencev, ▼ ozadju pa ie zbor zapel veličastno Premrlovo himno: »Marija, dobrotno nam ohrani dom »n rodi V govoru je bilo jasno poudarjeno, koliko pripomore petje, ako se prav tfoji, k umski, zlasti pa k plemeniti srčni izobrazbi. Ako bo v zborih še nadalje vladala rehka požrtvovalnost in ljubezen do napredka, ki je sevala iz te prireditve, lahko računate se z velikimi uspehi. Ogromna udeležba — dvorana je bila mnogo premajhna — pa je »•kazala, kako naše ljudstvo ljubi lepo petje, KRŠČANSKIM STARIŠEM KAMNIŠKEGA OKRAJA. _ Vi ,bi ,r?,di !n»eli dobre in pridne otroke, pav tako! Veste pa sami naibolie. da dobrih in Bfidmh otrok ni brez dobre vzgoje. In Drav tak» dobro veste, da vzgoja otrok nobena dobra ni. ee ne sloni na sveti veri, »Strah božji ie začetek modrosti.« Zato otroke sami doma skrbno vzgajate v verskem dnhu in hočete, da takšno vašo vzgoio naarrure oziroma podnira tudi šola Sedaf pa pogleite. ali bodo tile možje, ki so bil pred kratkim na novo imenovani v S k "IV® ka"!»jški rkrai res poskrbeli. da bo spla vzgaiala vaše otroke v krscanskem duhu?: UfiteKstv k° Ton,an• Bad«^tell. zastopnik dr. RihardKarba. župan in lekarnar mstopoik pokrajinske vlade. Anton Krsnik, župan na Brdo. za stopnik pokrajinske vlade. Namestnika za stonnikov učitelistva star Anton G e r m e k nadučiteli v Krašnii inEla Tavčar, uči teliica v Domžalah. Namestnika pokraimske unrave sta: Julij P lec. dvorni svetnik -Kamniku za Karbo inViktorEngelman trgovec in posestnik v Šmartnem za Kersnika, — Evo ti iih krščansko liudstvo braniteliev krščanske vzgoje tvojih otroki Če sedaj še dva-miš nad njihovim eravim duhom, ga boš kma ln spoznalo po niih sadovih. In fe branitelie ie imenovala tista vlada in izbralo tisto uči-telistvo. ki ga. vi krščanski stariši vzdržuiete s svojimi žulii in s svojimi davki. Doklej bote že molčali in dremali, ko se vam v_ b'ato teptajo najdražje svetinje? Skrajni čas ie, da vsta-nete iz mrtvila in glapneie zakličete kot ste klicali doslej: Naše šole moraio biti in ostati krščanske. Zato morajo vniihučitiinodločevatileodloč-no krščanski možje, ne pa liudie, kateri m_ i e vera in Cerkev deveta briga ali pa celo trn vpeti, — Če oa pustite, da bo šlo tako dalje kot gre sedai. lahko že danes preračunate na podlagi zgor&išniih imen. kedai pride din, ko bodo vrgli vaši postav dajalci križ in katekizem med staro šaro. In aki se to zgodi, kai bo z rodom, ki doraste. o tem sodite sami in sodba vam bo rlaišana, če pogledate družine in dežele in predmestja velikih mest, kjer se otroci ža danes vzgajajo brez krščanskega nauka, SV. ANDREJ PH1 MORAVČAH. Tretjo nedeljo po Veliki noči, dno 7. maja so vrši v podružnični cerkvi sv. Andreja slovesnost ob priliki ustoličenja novih zvonov. Vabimo bližnje in daljne sosede, ki so zanimajo za zvo-nonje in ki hočejo slišati na prvi posluh sicer nenavadna in nova, a vendar v duhu Cerkve in njene resne globine doneča zvonila. Vubimo sploh vse častilce sv. Andreja, da ga počaka 9 svojim obiskom in mu z odprtimi srci in rokami pomo-rejo iz dolgov, ki še težijo njegovo svetišče. IZ TRŽIŠČA NA DOLENJSKEM. Dopig v štev. 13 »Domoljuba« iz Tržišča je zadel žebelj na glavo. Naši samostojni občinski odborniki, so bili tako zadovoljni z njim, da so prinesli »Domoljuba« k seji. kjer jc bil dopis pre-čitan kot najzanimivejša točka dnevnega reda; sledila je kratka, a burna debata. Odbornika SLS Kobala kot namišljenega dopisnika je hotel samo-stojnež 0. dejansko napasti, a so treznejši njo-govi tovariši zatranili; očital mu je, da dela pri zadrugi in hranilnici samo »a svoj žep; umljivo, da samostojnim no gre v glav* da bi kdo delal tudi iz požrtvovalnosti in v »bij blagor. Nekdo se jezi v »Kmečkem listu« na aašoga župnika, kor ni liotcl agi tirati za sajatstoino glasilo Gesp. dopisniku je gstevo znano, da pri »Kmečkem listu« ne gre brez galice; krivia leži tedaj pri >Kkanoinu< ki ni g. župniku nakazal franku vagon gotico, GRADENI PRf 2UŽHMBHRKU. V torek, dne 25. aprila ob 4. uri popoldne je T veliki starosti nenadoma preminul daleč naokrog znani in obče spoštovani g. Mihael Legan, bivši dolgolotni občiEski odbornik in vaški mož, zelo dober in skrben oče svojim otrokom. Na »Domoljuba« je bil naročen, odkar izliaja. Žalujočim sorodnikom našo sožaljo, Ti pa, blaga duša počivaj v mir«. PRIGORICA PRI D0JJ3KJI VASI. Takih praznikov pa šo nismo imeli. Na Veliko sobote smo pripeljali tri nove zvonovo v zastavah in vencih. To jo bilo veselja. Ob ogromni udeležbi vsali faranov in mnogo okoličanov jih jo na Veliko ncdclio popoldne domači župnik g. Škulj blagoslovil. Otcljiv nagovor je mnogim izvabil solzo, tudi moškim so so rosile oči ob spominih na vojni kruti čas. Velikonočni ponedeljek smo pa klenkali pozno v noč. Zvonovi so jekleni iz Jescaic, a kaj lopo ubrani. Vsa Tas je Vesela, da smo rešeni dolgočasnih šin in spot slišimo ubrano petje 1 To si pa privzdignilo vso Dolcnio vas, da smo takoj naročili dva bronasta, ki bosta poveličevala božjo pot pri sv. Roknl MIRNA PEC. Da tndi r Mirni peči ljudje spregledujejo in ebračajo samostojnim lurbef, smo videli na Belo. nedeljo, ko je Kmetska sveža priredila v Ljudskem domu političen shod. Govoril je poslane« stanovnik, ki jo v 2 umom govoru temeljito obrazložil današnji politični položaj. Nad 200 somišljenikov ea je napeto poslušalo in mu ves fna odobravalo. Shod je izvršil v najlepšem redu. Pokazal se je velik napredek od zadnjih volitev. Ljudstvo spregleduje in obsoja grobokope slovenskega kniota. KOMENDA. Vsa iz sebe sta naša liberalna učitelja radi zadnjega dopisa, kc< pai resnica oči kolje. Tekata od gostilne du gostilne, da se opravičujeta; toda nihče jima ne verjame. Da bo njih fotografija popolnejša in da bo g. Porko vedo) ali je vzbujal strah in trepet po noči z zaprtim ali odprtim nožem povemo resnic' naljubo se tole. Divjal je i odprtim nožem, razoglav, ■ od vezanimi čevlji v najhujšem mrazu po vasi in pri tem naletel poleg drugih tudi na orožnika, ki se ga je usmilil, da ga ni aretiral. To vam je sokolski junaki Seveda svojo junaštvo kaže tudi v šoli s sirovostjo, svoja sokolstvo pa e tem. da uči v šoli otroke sokolsko pesem. A starši odločno kažejo svojo voljo na ta način, da prepovedujejo otiokom peti; otroci pa vsled tega vedne bolj pristopajo k orlovskemu naraščaju. 0 g »inženerjiu pripomnimo samo to, da šo vodno nadaljuje svoio obrt. — Preiskal ja že sicer kričečo razmere g. okrujni nadzornik, a zaslišal ni njemu kot liberalcu neljubih prič ka-tohota, župnika in krajnega šolskega sveta, ki še marsikaj vedo. Razume se, da pod sedanjo samo-stojno-libernlno vlado nima pri šoli besedo ne duhovnik kot vzgojitelj in no ljudstvo, ki šole vzdržuje. POLfCA. Preiečcni petek smo slovesno pripeljali iz Ljubljane k srednjemu še dva nova bronasta zvonova, večjega in manjšega. Čim težje smo jih kupili, tem večje veselje jc bilo za nas, ko so po dolgom času v soboto opoldne že potrkavali. Večjega smo ■ potegnili v li! minutah, manjšega šo preje. Glasovi ljudem zelo ugajajo. Pojejo v kvart tekst akordu. V celi šmarski dekaniji in še daleč na okoli so Poličani najbolj postavimo, ker imamo do sedaj samo mi tri bronasto zvonove. Čast požrtvovalnim župljanom! Prstan kraSffce Iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianee. »In kai ie rekel na to, Jafet?« »Zdi se mi, da ie deial. da bo Harmak prišel v Mur in obračunal z Abati, tuii možie nai bi bili oa modri in bežali hitro in daleč. To ie vse. kar sem razumel: več me nikar ne iznrašui, v to iamo ne grem več. če me napraviš za princa.« »Nanj ie vplivalo to. kar so nam Barun-govi poslanci rekli,« je Oliver brezbrižno deial, »in ni čuda, ta kraj ie že tak, da bi vsakdo kai lahko duhove videl. Povedal bom to Ma-kedi, to io bo zabavalo.« »Jaz bi ne, če bi bil na vašem mestu,« sem odvrnil, »zakai to ni kdovekako vesela šala, morebiti se na ona tudi duhov boji. Pa ie tudi,« in pokazal sem na uro, ki ie ležala na mizi poleg baterii. »samo še pet minut do desetih.« O, teh zadniih pet minut! Zdele so se mi kot stoletia. Vse. kar sem mogel rtoriti. ie bilo to, da sem zaničil oči v uro. Nien sekundni kazalec ie v raigctaioči luči — tako se je zdelo moii razburieni domišliiii — ogromno zra-stel in skakal z ene strani sobe na drugo. Orme ie začel Glasno šteti: »Ena, dve, tri. štiri, pet — zdai!« in tisti hin ie pritisnil naiorei na gumb ene bateriie, nato na drugega. Preden ie pritisnil na levi gumb, sem začutil, da ie živa skala ood nami vstala — nobena druga beseda ne popiše tega gibanja. Veliki povprečni kamen, ki ie tehtal nekaj ton1 in je bil poprek položen nad ozka 1 tona ie tisoč. kfL vrata naše sobe, se ie sam preselil in prav priiazno padel v vhod. ki ga ie popolnoma za-delal. Malo proč so padle tudi druge skale z velikim ropotom in — ne vem kako — sem t>i 1 na tleh, ker stol se mi ie izpodmaknil. Nato ie sledilo .zadušeno, strašno riovenie, ž niirn oa završal veter, ki ie potegnil od strani, odkoder veter nikdar prej ni vlekel od začetka sveta, ki se ie z grozotnim toleniem iztožilo v tisočero oddelkih podzemeljskega mesta in obmolknilo. Ko ie vse to šlo mimo nas, so nam luči ugasnile. Nazadnie, gotovo pet minut kasneie — bi deial — smo začutili zamolkel udarec, kakor da ie neka ogromna teža daleč proč padla na zemlio. Potem ie bilo pa vse kot prei: bila ie sama tema in brezdušen mir. »Dobro, končano ie!« ie rekel Oliver s čudnim glasom, ki ie čudno slabotno in kot iz dalie donel v tei gosti temi. »Vse ie končano, dobro ali slabo. Ne bilo bi se mi treba bati. Že prva bateriia ie bila dovoli močna, čutil sem, da se ie podkop raz-lelel, ko sem pritisnil na drugo. Rad bi vedel.« ie nadalieval. »kakšno škodo ie nanravila sfingi domala poldruga tona terta strašnega razstreliva. Po mojih računih bi ga bilo dovoli, da bi io bilo razneslo, če bi bili mogli naboie boli na široko razdeliti. Kako ia zdai, pa res ne vem. Lahko, da sem napravil samo luknio skoz malikov trup. zlasti če ima hiknie, da so po njih lahko odšli plini, Če poide oo sreči, lahko kasneje kai zvemo o tem. Prižgite tiži-galico. Adams, in nažgite te svetilke. — Kako. kai pa ie to? Poslušaite!« Od nekod ie prihajala vrsta tenkih pokov: dasi so bili tako slabotni in medli, so vendar delali vtis. kakor da daleč nekie streliaio s puškami. Krek, krek, krekl so se nadalevali miceni poki. Potioal sem krog sebe. našel telefonsko slušalo in ga nastavil na uho. V hiou mi ie bilo vse iasno. Streljali so s puškami na onem koncu žic, telefon nam ie oa poke sem pošilial. Slabotno, toda iasno sem čul Higgsov visoki glas, ki ie deial: »Poglejte narednik, tukaj prihaia druga drhal I« Kvik oa ie odgovoril: »Streliaite nizko, profesor: za božio vo-tfo, streliaite nizko! Prazno imate, gospod. Hitro nabiite, nabiite! Tu ie, tu imate zavoi na-boiev. Ne streliaite prehitro! Joi. ta zlodei me ie zadel, pa sem ga iaz tudi: nobene sulice ne bo več vrgel.« »Napadli so iih!« sem vzk}ikntl. »Kvik ie ranien. Zdai pa Makeda vas kliče!« »Oliver. pridi. Oliver! Jozvovi liudie me napadaio! Hiti Oliver!« Sledil ie velik vrišč od kričania. ki mu ie Odgovorilo več strelov. In prav. ko ie zgrabil slušalo iz moie_ roke, ie žica onemela. Zastonj je klical po niei v smrtnem strahu. Vseeno, Je bi bil klical luno. »Žica ie pretrgana,« ie vzkliknil, treščil slušalo ob tla. zgrabi! svetilko, ki se io ie Jafetu pravkar posrečilo zopet užgati; »na-Vrei. tam ie moriiaU In Sinil ie proti vratom, oa_ le zopet od-lefel od velikega kamna, s katerim so bila zadelana. »Usmiljeni Bog.« le kriknil. »zaprti smo! Kako pridemo ven? Kako nai pridemo ven?« In začel ie begati okrog in okrog sobe in se ie zaganjal v stene kot prestrašen maček. Trikrat se ie zagnal, da bi soleztl na vrh zidu zakai ta prostor ni imel stropa, in vselei ie padel vznak, bilo ie previsoko, da bi mogel doseči. Zgrabil sem ga okoli pasu in sem ga z vso močio držal, dasi ie bil po meni. »Bodite mirni,« sem deial. »ali se hočete ubiti? Če boste mrtvi ali omamljeni, ne boste «a nobeno rabo. Daite. da malo pomislim.« Medtem ie Jafet delal na svoi rovaš, zakai tudi on ie slišal tenke, zlokobne glasove, ki iih ie_ daial telefon in uganil niih pomen. Naiorei ie tekel k ogromnemu poprečnemu kamnu, ki ie zagvozdil vrata in se vani uprl. Bilo ie zastoni; niti slon bi ga ne bil mogel premakniti. Nato ie malo stopil nazaj, in da skrbno ogledoval. *Mislim, da bi mpgel nani splezati, vraJ.« ie deial. »Pomagai mi,« in mignil mi ie, nai ori-mem drugi konec težke mize, ki so na niei stale bateriie. Zvlekla sva io k vratom. Ko ie Oliver videl naiin namen, ie skočil na mizo. Jaz sem držal mizo, da se ne prevrne. Oliver se ie pa po Jafetovem navodilu uprl z glavo ob kamen in napravil kozla — kakor smo dejali šolarji — nani ie splezal Jafet. in mu stopil na pleča, Ko se ie stegnil, ie dosegel vrh kamena. Posvetil sem mu, on oa ie še z zobmi popriiel za kamen in ie v nekaj hioifi bil vrh zidu, kakih dvaiset čevljev od tal. Naprei ie šlo primeroma lahko. Jafet ie vzel svoio platneno oblsko, jo dvakrat ali trikrat zvezal in io spustil do nas nizdol. S pomočjo te nenavadne vrvi sta tudi mene spravila na zid. Nato sva oba zvlekla gori Oliver-ia, ki se ie brez besede zavihtel preko zidu in se spustil na oni strani na tla. Nato sem prišel iaz. Padel sem globoko in če bi me n« bil Oliver uiel, bi se bil goiovo poškodoval. Nazadnie se ie zavihtel Jafet navzdol in ie padel nalahno kot maček. Tudi svetilke ie vrgel doli, in v prihodnji minuti so bile nažgane in hiteli smo po veliki iami. ' »Pazita« sem zavpil, »gotovo bo veliko porušenega kamenja na noti.« Seveda ga le bilo; stotine ton kamenia ie padlo iz stropa in nam zapiralo pot. Tudi cele stavbe podzemskega mesta so se podrle, pa sino nazadnie vendar dospeli do konca iame. Prestrašeni smo obstali: tu se ie namreč puh razstrelbe ustavil in skale, ki iih ie strašni puh valil pred seboi, so se tu nakopičile. »Moi Bog! mislim, da smo zaprti!* ie Oliver obupno vzkliknil. Toda Jafet s svetilke v roki ie skakal od sklada do sklada in nas ie z vrha ruševin nenadoma poklical, nai gremo za niim. ■»Mislim, da ie tu vendarle not. čeprav zelo slaba, gospodie,« ie de^al in pokazal na zobato odprtino, ki si io ie mih napravil. S težavo smo se stisnili skoz ozko luknio v oreddur-ie velike iame. K sreči so se vrata v hodnik odpirala na ven in strašni zračni pritisk iih i_e vrgel iz težkih kamenitih tcčaiev. iih razdrobil in vr"el na tla. Plezali smo preko niih in šli oo hodniku z revolverji v rokah. Dospeli smo v slavnostno dvorano in io našli prazno in temno. Odtod smo drli v malo oredsobo£uyy]fate)ri so gorele luči. in zagledali prizor, Jti ea. nikdar, na pozabim. »ijT, 'M' H Soredai ie ležalo veliko mrličev. vsi v kroju služabnikov nrinea Jozva. Med niimi na stolu ie sedel Kvik. Bil ie dobesedno videti razsekan na kosce. Puščica, ki se ie nihče ni upal odstraniti, mu ie tičala v rami: niegova glava, ki mu to ie izmivala Makeda. ie bila — ne, nel ne bom popisal strašnih ran! Blizu niega ie slonel na zidu Higgs. ki 5e tudi krvavel in bil očividno popolnoma obnemogel. Zadai, poleg Makede. so stale dve ali tri n'ene dvorianice, vile roke in iokale. Vzori-čo tega grozotnega prizora smo nenadoma obstali. Nihče nt izpregovoril besede, zakai vzelo nam ie moč govora, Umiraioči Kvik ie odorl oči. dvignil roko. ki io ie bil meč globoko vsekal, proti čelu, kakor da ga hoče zasenčiti pred lučio. — ah, kako lahko si oredočim ta srčni gib — in nas ie izpor! tega senčnika nekat časa gledal. Nato ie vstal s stola, se doteknil vratu, da pokaže. da ne more govoriti, pozdravil Ormeia. se obrnil in pokazal proti Makedi._ in z zmagoslavnim nasmehom se ie zgrudil in — umri. Tak ie bil plemeniti konec narednika Kvi- ka. Kar se ie zgodilo nadalie. ni lahko Dopisati, znkai vse se ie mešalo, pa mi ie tudi groza in strah spomin na to omotil. Spominjam se, da sta si Makeda in Orme pred yse_mi padla v roke. Spominjam se. da se ie dvignila na njen posebni kraljevski način, pokazala Kvikovo truplo in deiala: »Tu leži mož. ki nam le pokazal, kako treba umreti. Ta tvoi roiak ie bil ittnak, o Oliver. in ti ohrani niegov spomin v časti, zakai rešil me ie huišega. kot ie smrt.« »Kai se ie zgodilo?« ie orašal Orme Higgsa »Samo tole,« ie odvrnil. »Priila sva srečno fem, kakor sem vam pavedal po žici, Nato ie govorila Makeda dali iasa z vami, dokler niste odgovorili in tekli. da morate govoriti z Jafetom. Točno ob desetih smo zaslišali pok razstrelbe. Ko sme se potem pripravljali, da odidemo gledat, kai se ie zgodilo, ie prišel Jozva sam. naznanil, da ie nialik Harmak razdejan, in zahteval, da odide Hči Kraljeva iz državnih razlogov ž niim v niegov grad. Odklonila ie: ko pa ie on lc še sitnaril, sem ga na svoio odgovornost vrgel odtod. Odšel ie. in več i!a nismo videli. Toda v malo minutah ie završal roi nuščic pc hodniku, za niimi ua se usula drhal, ki je kričala: Smrt nejevernikom, rešite Rožo! Začela sva turei streliati in iih preceišen kup popokala. Toda Kvik ie dobil puščico skoz ramo. Trikrat so navalili in trikrat sva iih zapodila. Nazadnie nama ie pošlo strelivo in ostali so nama samo revolverji, ki sva iih v nie prožila. Za hip so obstali, pa so se ro»et zadrevili naprei in zdelo se ie. da bo vsega konec. Nato ie Kvik podivjal. Pograbil ie meč nekega Abata. stekel za niimi in tulil kot bik. Bili so po niem in ga suvali, toda konec ie bil ta. da iih ie pregnal prav iz hodnika, iaz pa sem šel za niim in strelial za niimi. Kar ie teh razboinikov ostalo, so se zst-barikadirali, narednik pa se ie zgrudil. Z ženskami smo ga prenesli sem. toda nobene besede ni več izpregovoril nazadnie ste se pa vi vrnili, Zdai ie odšel. Bog mu dai svoi po-koi, zakai. če ie bil kdai kak iunak na svet,u, ic bil krščen za Samuela Kvikal« In profesor se ie obrnil vstran, potisnil očala na čelo. si narobe z roko obrisal oči. Z bridkostio. tako grenko, da ie ni moi opisati smo dvignili truplo plemenitega Kvika, ga prenesli v zasebno stanovanje Makedino, ga položili na nieno lastno posteljo: zahtevala ie namreč, da moža, ki ie umrl zato. da ie nlo obranil, ne smemo nikamor drugam položiti. Tia, torei. na dišeče blazine in svilene odeje smo položili svoie breme, v delu izmučene roke smo mu sklenili na prsih, kot da moli, in drug za drugim smo se poslovili od tega zvestega in odkritega moža, čigar obraza nismo nikdar več videli — Prav! umrl ie. kot ie živel — izpolniuioč svoio dolžnost in v boju. Bodi mir niegovi časti vredni duši! »Priiatelii,« ie deiala Makeda, ko sem obvezal Higgsu rane. ki na srečo niso bile nevarne. »priiatelii, ni varno ostajati tu. Mojemu stricu se ie zarota za zdai ponesrečila: mislim na, da se bo kmalu vrnil s tisoči za svojim hrbtom in potem —.« »Kai nameravaš?« io ie orašal Oliver. ki ie stal ob nieni strani. Bežati iz Mure?« »Kai nai bežimo,« ie odvrnila, »ko sotesko varujejo Jozvovi pristaši, zunai oa čakata Fungi. Abati vas priiatelii moii. sovražijo. In zdai, ko ste svojo nalogo izvršili, mislim, vas bodo umorili, če vas bodo mogli. Joi. joif Da sem vas morala pripeljati v to hinavsko in nehvaležno deželo,« in začela ie iokati. mi pa smo brez moči strmeli drug v drugega. Jafet ie ves ta čas čeoel na tleh. se ;tbal sem in tia in do svoii vzhodni navadi obiokaval Kvika. ki ga ie liubil, tedai Da ie vstal, šel proti Hčeri Kraljevi in padel pred nio na tla. »0 Valda Nagasta.« ie deial. »poslutai besede svojega služabnika. Samo tri milie odtod blizu vhoda v sotesko tabori pol sto mož mojega lastnega rodu; _ gorjanci so. ki sovražito Jozvo in njegove privržence. K niim beži, o Valda Nagasta. oni se bodo opriieli tebe in poslušali mene. ki si me naredila za niih poglavarja, Pozneie lahko storiš, kar se ti zdi nai-boli modro.« Dragocenost vsake hiše je lekarn. Fellerja prijetno dišeči >Elsafluid<, ki je najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ost, glave Itd. Je močnejši in boljši kot Franc. žganje. 3 dvojn. steklenice aH 1 Spec. steklenico z zamotom in poštnino pošlje sa 72 K: Eagen V. Feller, Sto-bica donja, Elsatrg 16, Hrvatske. GAZELA-milo MtfJS" naiM*e je visokoprocentno in je zato Stedljivo v porabi; je popolnoma neutralno, torej ne fikodnje perilo; je ▼ ceni brez konkurenco, V GAZELA-milo GAZELA-milo GAZELA-mfto PoroC. prstani Double verižice Stenske me Budilke Ženne ure Uhani Ns|ilire|ia trgovina ur, zlatnine In srebrni.. F# ČUDEN LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Zahtevale ponudbe! primešaj v krmo, angleški krmilni prašek za živino, po pošti 5 zametkov po ---------kg za 23 Din. Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kramarji, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte: Al 41)11] hrana za dojenfke, za otroke. Krepek uIlHNIn zajutrek za odrasle, daje bolnikom ViinUIII kri, moč, zdravje. Z njegovo uporabo se prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvalnih pisem. Po pošti 5 zamotkov po ''«kg <10 Din. kraste, lišaje odstranjuje pri Človeku in živalih Naftol-mazllo, ki je brez duha ln ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 5 Din. pri Mlinarji! gra nPr« Mlinarji! če kupite mlinska sita dobra, prava in trpežna, katera razpošilja volnena, iidana in iimnata, kakor tudi rjavo in belo kontenino. samo prvo- I HnljnoH >™» prvovrstno robo ** UUIIIICJI j vrstno robo Znižane cene 1 Svctje • Modvodo. Znižane cene I Kupim SREBRNE KRONE ia jih dobro plačam. — Kotna dolina štev. 106. POLŠE, Ljubljani 1498 Trgovskega učenca12 p2ne sprejme JOSIP FARKAŠ, trgovina z mošanim bla-gom, SV. JURIJ ob Sčavnici. 1535 3C3CJ Ustanovljeno 186» Ustanovljeno 1869 Pohištvo in tapetniška delavnica spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelje, klubske garniture, modroce, kuhinjske oprave, icleiue postelje, velike in otroške, vsako vrste, po nizki dnevni ceni priporočata BRATA SEVER, Ljubljana (Kolizej), Gosposvetska cesta 13. KOSTANJEV LES prosto vagon ia večje množine v gozdu, kupf J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št 1, I. nadstr. Posredovalci se dobro plačajo. 150 Tisoči ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči M najdete veliko zalogo pri nakupu manufakturnega biaga za možke in ženske obleke, perilnega blaga, šifona, najboljše vrste cefirja za bluze in srajce, novosti v rutab, kakor tudi vse drugo v to stroki spadajoče blago, pri občno znani solidni tvrdki R. MIKLAUC, manufakturua trgovina Pri Škofu Ljubljana, Ungerjeva ulica, Medarska ulica, Prad Skelijo. gppnpponi^aonat^paciunaocrannnannopi Projekte kakor tudi izvršitev JJ kot kosmetlkum za negovai-je zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je rodi svojega antiseptiCn., Čistega, osvežujočega delovanja najbolšega učinka. Ravnotako je pril(ubljen kot krepko, blago delujoCe in vrlo prijetno sredstvo ca drg-nenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči kot Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. TisoCe priznanji Z zamotom in poštnino za vsaceaa: 3 dvojnate ali 1 špe-cijalna steklenica . ... 72 K, Za prodajalce 1 12 avojn. ali 4 spec. steklenice..... 300 K 36 " » .f.......... K. 00 » » n . m , 8oq ^r^obT^opus^^Va^- ^^ dCn" 1!» K;'pp!»tno to"k« 60 K Pli. i„™Z5,V°1", Z"<,USJ» 48 EI«vo Kranju se je preselila v svojo- hišo na Glavni trg štev. 11? (prej arogerija Šinkovec) Priporoča se conj«. nemu občinstvu v na« Haljni obisk, zagotavljajoč znižane cene, ker n« bo ogromnih stroškov najemnine. O ® ® O /Najboljše in najtrfrežneje manufakt. blago kupitefcri Oblačilnici za Slovenijo v Ljubljani Oglejte si naše skladišče! Pro 1 i !1nn ni drobno je v Ljubljani, Stritarjeva ul. g. Glavno skladišče je v Kresm (vhod iz Ivingarjeve ul. l/I.) Zadružno podjetje! - Svoji k svojim! Izdaja konzorcij »Domoljuba«. 9 Ol Odgovorni urednik Aatoa Sa&nik r LJubriani, Tiska Jugoslovanska tiskarna.