Stev. 42. V Trata, v 4 nhtnhw 4MJ Mm UHIUUII 19l4i Letnik I. Izhaja vsak dan9 Izvzemil nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Franfttu AsUkega tL 20, L nad*. — V* dopisi naj se pobijajo uredni&vt lista. Nefrankirana pisma se nt sprejemalo In rokopisi se ne rračaja Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Oodlns 1 astnllr konaofd| lista .Edinosti*. — TMk tiskarne .Edinosti«, vpisane zadrug« a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Astfkega SL 201 Telefon urcdniftva in uprave štev. 11-57. Naročnina anala: Za celo teto...... . K 24*— za pol leta.................12-— za tri mesece................. 6"— Za nedeljsko izdajo za celo leto . ....... 5*20 za pol leta ............... . 2^0 VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 5 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Srokosti ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina ln reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toil sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega «L 20. — Poftnohranitnični račun št 841.652. emd zavzeli dve višini severa Obleganje Antuerpna napreduje uspešno. - Z uzMieia bojišča nobenih poročil. BERLIN. 2. (Uradno). Veliki vojni stan javlja dne 1. 10. zvečer: Dne 30. septembra smo odvzeli Francozom višine pri Roid in Presnov, severo-zapadno od Noyona. Južnovzhodno od SL Mihiela smo dne I. oktobra odbili napade iz Toala. F coz i so imeli pri tem težke izgube. Napadanje na Antwerpea napreduje vspešno. .Na vzhodnem bojišču ni nikakih i z premem h. flngleško-Francosko brodovje pretf Dardu-mM. CARIGRAD. 1. (Kor.) Kakor javlja »Tanin«, se je angleško in francosko brodovje umaknilo za otok Gadaro pri Te-nesu ter ostavilo dve vojni ladji pred Dar- danclami. Ruski vjetnlkl Hoteli potegniti. CROSSEN, I. (Kor.) V tukajšnjem taboru ruskih vjetnikov je pred nekoliko dnevi kakih 200 Rusov porabilo trenotek hude nevihte za poizkus, da bi pobegnili. Drveli so iz barak, v bližini kantine na trg, kjer so bile postavljene piramide pušk kompanije, ki je bila na straži. Straža je začela takoj streljati na izpadnike in je alarmirala s tem poveljstvo straže, ki je tudi deloma rabilo orožje. Ko so prvi vjetniki padli, je bilo izpada takoj konec. Trije Rusi so bili vbiti, osem težko in več lahko ranjenih. Ena zašlih krogel je zadela nadzornika garnizijske uprave izven službe v pljuča. Razun tega jc ena krogel ranila v spodnji leht nekega vojaka črne vojske, ki je bil na straži. Zdravniška pomoč je bila takoj na me->tu. Za slučaj potrebe se je alarmirala še ena kompanija črne vojske in se pritegnila v ojačenje stražnega poveljstva. Kmalu sta nastopila zopet mir in red. Ojstri streli, ki jih je bilo slišati na daleč. so provzročli v mestu veliko razburjenje. Preiskava je baje ugotovila, da je izpad pripravila le mala skupina, ki se je naveličala sile življenja v taboru. Izkoristili so poprej veter v to, da so .aztresli lističe k drugim barakam v svr-ho medsebojnega sporazumljenja. Eden u-i : izpadmkov se je zgrudil tik pri piramidah pušk. Ruski vjetniki o avstrijski preskrbi. DUNAJ 1. (Kor.) Neko poročilo »Rdečega križa« pravi: Ruski vojaki, ki leže kot vojni vjetniki v tukajšnji bolnišnici Radetzkega vojašnice »Rdečega križa« so naslovili na ruski »Rdeči križ« pisarje, v katerem izražajo svojo hvaležnost na humanni postrežbi, ki jo vživajo tukaj. Nadalje se zahvaljuieio avstrijskemu Rdečemu križu« in prosijo ruski »Rdeči križa, da naj postrežbo, oskrbo in ravnanje. ki ga oni vživajo. povraća v isti meri ranjenim Avstrijcem, ki leže v ruskih bolnišnicah. Prosijo tudi rusko prebivalstva, da naj avstrijske ranjence podpira v besedi in dejanju. \adalje poroča »Rdeči križ«, da je v /aJ, i . dneh prišlo veliko odprtih pisem i;' doj i^nic avs-tro-ogrskih vojaških oseb. ki so ru>ki vjetniki. na vjetniški poizvedoval', i urad Rdečega križa«. Iz teli pisem fe razvidno, da je ravnanje z vjetniki na Ra povsem povoljno. Ranjeni . : bolni vjetniki avstro-ogrske armade so p »i. t j več spravljeni v vojaških bolnišnica?! v Kijevu. Ozdravljeni sporočajo, da s > :*a potovanju v Omsk (Sibirija). Onisk ie " Rierno. večje mesto. Več pisem nosi znamko: sNr poti v Azijo«. S temi pismi se križa te dni na vjet-f iško-r^izvedovalnem uradu »Rdečega kri/a še veliko več drugih pisem srbskih in ruskih vjetnikov. Vsi ti se v obče! DUNAJ, 2. (K.) Minister za bogočastje in nauk le deželnega šolskega nadzornika vladnega svetnika dr. Ivana Bezjaka, pri-dodelil deželnemu šolskemu svetu za Kranjsko. _ Odlikovanje vtfvodc SidraHUtabirikeni. ALTENBURG 2. (Kor.) Altenburger Zeitung" Javlja, da Je cesar Viljem podelil na bojišču nahajajočemu se vojvodi Sachsen-Altenburškemu železni križ prvega reda In mu doposlal ob enem ročno pismo. Anglija zahteva, da se kedive preseli Iz Carigrada. FRANKOBROD OB MENI. 30. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« javlja iz Carigrada: Dopisnik lista »Frankfurter Zeitung« doznaje neposredno iz krogov kediva: Pri včerajšnji avdijenci je angleški poslanik v imenu londonskega kabineta od kediva kategorično zahteval, da takoj pretrga bivanje v Carigradu. Angleška vlada da mu stavi kot rezidenco na razpolago Neapelj. Palermo ali Florenco. Potovati mora po morju. Kedive je odgovoril, da se nima ozirati na noben angleški ukaz. Poslanik, ki ni pričakoval takega odgovora, kateri ni pripuščal nobenega dvoma. je vidno v zadregi zapustil avdijenčno dvorano. Iz krogov kediva se dalje doznaje, da je Angleška zajela na potovanju po morju kedivovo soprogo ter več egiptovskih prinčev in princezinj ter jih hotela odpeljati na Malto kot poroke. Rožne politične vesti. Prizadevanje za novo balkansko zvezo. Listi govore, da se vlasti trosporazuma prizadevajo za ustanovitev nove balkanske zveze, ki bi jej pripadale: Romunska, Srbija, Grška in Bolgarska. Iz doli sledečih izjav pa je razvidno, da Bolgarska ni pri volji, da bi izstopila iz nevtralnosti. Rusko poslaništvo je poslalo listu »Narodna Prava« — kakor javljajo iz Sofije — to-le priobčilo: Rusija opominja, da bi vedenje Bolgarske v sedanjih težkih časih moglo biti za vedno odločilno za nje razmerje napram Rusiji. Zato priporoča poslanik, da Bolgarska odstrani nesporazumljenje ter da z novo močjo vzpostavi stare odnošaje. Bolgarska bi se mogla približati uresničenju svojih narodnih teženj, ako bi se pridružila skupnemu delu. Zato Rusija ni zahtevala od Bolgarske aktivno sodelovanje, marveč jej je svetovala, naj radi balkanskega položaja ostane v strogi nevtralnosti. Ta nevtralnost bi se mogla prenehati le tedaj, če bi kdo navalil na Bolgar.>k o, a v tem slučaju je le-tej zagotovljena aktivna pomoč Rusije. «Bolgarske trgovinske novine« odgovarjajo ozirom na priobčenje. da hoče Rusija pridobili Bolgarsko za aktivno sodelovanje z Rusijo, ali Bolgarska se boji ognja, kakor dete, ki se je že enkrat opeklo. Zato je sklenila, da ostane zvesta svoji strogi nevtralnosti. Naj se izvrši sedanja voj'ia kakor hoče, v Bolgarski vedo dobro. da bo Rusiji vsikdar ljubša pokorna Srbija, nego-li samosvestna Bolgarska. Narodna prava« nastopajo odločno proti predsedniku londonskega komiteja Bogumil Brinšek. (In meinoriam amlci.) (Po „SL Narodu.") Ne bo se več popenjal v visoke perivoje, ki v njih goji sleč. murke in očnice vila po-gorkinja. Ne bo se več spuščal v kraške globeli, dosihmal nedotaknjene izza pradob. Nikdar več ne bo lovil v svojo temno kamero obrise nehotičnih skalin in belih podzemnih slapćv. Nogć so mu izpodnešene, roke so omahnile. Na kršnih tleh južnega bojišča se mu je tenka siva osa zagrizla naravnost v srce, v njegovo zvesto, dobro srce. Kraševec iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, skromen kot rodna tla, v svojem značaju pa manj prhnjat in v svoji duši bolj sprejemljiv od njih površine. Male brčiće in jasne, sinje oči v zdravem, koščenem obrazu, vedro čelo, sredi temena preča, od katere so se valovili na obe strani svedri rjavih las. Srednje velika vitka postava, a gibana od mišičevja, enakega skalam Alp. Tridesetleten fant, v njem zanos mladeniča spojen z voljo moža. Resnoba je obvladovala njegovo stremljenje, a če se ti je zahotelo dobre volje, si Sel k njemu in poživil si se, zakaj razpolagal je z neusahnivim virom. Šegavost, veselost, pr.l udnost, odkritost, vstrajnost — pet lastnosti, ki so v sorazmernosti svoje sestave tvorile človeka, kakor jih ni preveč pod soln-cem. To je bil naš Bogumil. Kje biva slovenski turist, ki ga ni poznal ? Naše planine, pred svem Kamniške planine so bile njegova domena in njegova velika ljubezen. Soboto za soboto je otresal prah uradnih aktov s svojih nog in pohiteval v svojo kraljevino; bodi lepo, bodi grdo; bodi poletje, bodi zima; bodi v družbi, bodi sam. Tam gori je vladal suvereno in si, žezlo — cepin — v rokah, dajal svoje lastne ukaze. In vseh ukazov namen in smisel je bilo po-vel čanje in ražglašenje teh strmih krasot, pa teh solnčnih ravnin pod njimi; zdaj cd-grnjenih. zdaj zastirajočih se z belimi kopre-nami ali ohdajajočih se s sivimi in črnimi draperijamt; zdaj kopajočih se v Živih barvah, zdaj bleščečih se od snega. Z očesom umetnika je zrl naravna čuda okrog sebe, a ker mu ni bil dan čopič, se je poslužil temne skrinjice fotografov, da je povedal, kar je videl. Če je našel motiv, ki se mu je zdel vreden, da ga naniza k zbranim, je s potrpljenjem pajka prežal uro za uro, je nedeljo na nedeljo prep.ezal ste stotine metrov, dokler se mu ni odkril v najugodnejši luči. Svojemu življenju je dal nalogo, da u-stvari velik album, veliko galerijo najlepših krajin slovenske dežele. Turist je vzbudil umetnika, umetnik se je skrčil v fotografa, to pa v celega. Kot tak se je dvigal od dne do dne. Nikdar zadovoljen i doseženim se je izpopolnjeval neprestano, se je z nenasitno ukaželjnostjo o-ziral po novih iznajdbah kemije in tehnike. Žrtvoval je za svojo umetnost vse, kar mu je ostalo, ko je zadostil svojim malim živ-Ijenskim potrebam. Posnetke njegovih slik najdeš po vseh slovenskih ilustriranih listih — toda posnetek ni slika. Njegove slike za-grinjajo stene planinskih koč in pojo pesem višav v stanovanjih mnogih planinoljubov, a večina jih leži v njegovi skromni sobici. Ali se bod • raztresle ? Ali se bo življensko delo pokojnikovo razbilo ? Ali se bo pojavil kdo, ki ohrani dele kot celotno zbirko? Prej že, a zlasti odkar se je ustanovilo Društvo za raziska van je kranjskih podzemskih jam, se je njegova ljubezen razdvojila. Večja R,' ^ T" u ^uumej- polovica je ostaIa najvišjim čarom naše do- .r J K ie ob svojem prihodu v Bol- £ovi J manjšo je "™o juniškeL t. r . ; v • , P ril Pnsn sam )e Zagorec) ,n nieea Junaškim sino- Si r",it k?i« "in** Ponosne mlade vdove (g.a Polakova). da w J<' se potem v drugem dejanju snideta na bo- Er. IVAH OeZjPK — deželni iolskl IIDđ- iišeu, on kakor ranjenec, ona kot bolni-jAppnj čarka. Tudi odlični komik zagrebškega l!V* gledališča g. Orund, se pojavlja na bojišču LK NAJ, 2. (K.) »\Viener Zeitung« jav- kakor junaški domobranec. In kakor je lia: Cesar je imenoval ravnatelja držav- vse to g. Prejac priredil se svojo spretne gimnazije s slovenskim učnim jezi- nostjo, bo to najaktualnejše in poleg tega kom v fjoric?, vladnega svetnika dr. Iva-j domače delo imelo gotovo velik vspeh •a Uezjaka, deželnim šolskim nadzorni-i in postane največja privlačna sila za to. kom. ^ezono. tranjske in dolenjske jame so odkrivale druga z a drugo svoje tajne drznim pijonirjem, ki jim je prvačil, in druga za drugo so ob jarkih plamenih goreče magnezije svoja tiha ;ezera, svoje pošastne oboke in svoja sveta stebričja poklanjale lečam njegovega aparata. Pa to je vse zdaj minulo. Njegovo stanovanje ob periferiji Spodnje Šiške, večno-živo shajališče naših turistov in fotografov iz nagnjenja, je pusto in prazno. Še leže v starem neredu po kotih in po omarah zv te slike v neb rojih, še so tam debeli albumi, še se ti z zelenim bleskom javlja registra-tura ploč — a ni več njega, ki je genius loci. Spartanski postelji nasproti visi ve»ik barvotisk v temnozelenem okviru: krasna, v prozorno tančico se zavijajoča vila čuva ob strašnem prepadu sen planinca. Vila je ščitila svojega varovanca na gorah in v jamah, proti neizprosni jekleni osi pa ni imela moči. Gorski čevlji se dolgočasijo v predsobi, cepin počiva, smuči zahajajo na široko, kolo se drži v dve gube, fotograiični aparat strmi predse s temnim očesom ... Da pride on, ki bi vse to nam ah oživil! A ti si šel za vekomaj Bogumil, Ave, anima candida, ave! Pavel Golob Operacije v Galiciji. V graški »Tagespošti« je priobčil neki visok častnik 3. vojnega zbora sledeče zanimivo poročilo o vojnih operacijah v Galiciji: Stojimo sredi bodočnost odločujočih dogodkov — imamo težke, zelo težke dneve za seboj, in vendar nam manjka čut za važnost trenutka. Mirno, skoraj brezskrbno gledamo v bližnjo bodočnost, tako skalnato trdno je naše prepričanje, da moramo končno vendarle zmagati s to sijajno armado, ki se je tako junaško ubranila dvakrat močnejšega sovražnika. Po številu res oslabljena, a vendar v boju ojekle-nela, stoji naša armada pripravljena, da zada sovražniku uničevalni udarec. Armadni del, ki mu pripada tudi graški vojni zbor, je imel od začetka vojne rešiti najtežjo nalogo: šlo je za to. da se ruska, proti vzhodni Galiciji prodirajoča glavna sila zadrži tako dolgo, da se ie z ene strani posrečilo lastnim, proti ruski Poljski razmeščenim silam premagati tamkaj nameščene ruske armade, in da na drugi strani nemška zapadna armada obračuna s francoskim sovražnikom. Brezpri-merni hrabrosti naših čet se je zahvaliti, da se je mogla rešiti ta naloga. Z vedno ponavljanimi napadi se je posrečilo tem junaškim četam ne samo, da so ustvarile rusko lavino, temveč da so tudi tako o-slabile ruske divizije, da Ie-te niso mogle izkoristiti svoje premoči. Nenadlegovam so se umaknili naši vrli vojaki, da se vedno iznova postavijo v boj — vsak palec naše domače zemlje je moral nasprotnik plačati z rekami krvi. V lvovskem okrožju naj bi se bila potem odločilna bitka. To geslo je učinkovalo na naše vrle čete — ki so se pokazale v polni meri kos najtežji nalogi v vojni, ki obstoja v postopnem, po načrtu urejenem umikanju — kakor odrešenje. Sedaj je šlo zopet naprej. Z levjim pogumom so zopet naskočili dvakrat močnejšega, neprimerno žilavega sovražnika — in so ga porinile nazaj na vsej fronti. Posebno južno kriio je napredovalo tako zelo, da se je uspeh zdel pomaknjen v najbližjo bližino. Toda tudi sedaj naj bi nam ne bil sojen--tudi sedaj je že zmagalo število. Na mesto ruske armade, ki jo je premagal Auffenberg, so Rusi poslali na bojišče drugo. Ta je ogroževala naše severno krilo--ta manever je bilo treba pasirati z lastnim manevrom, ki je obstajal v tem, da se je morala že polu-dobljena bitka prekiniti. Bil je težak, neizrečeno žalosten trenotek, ko so morali lastne ljudi siliti nazaj iz bojne vrste. Niso se hoteli umakniti — saj so se vendar čutili zmagovalci in so tudi hoteli ostati ---. Sedaj jim še ni bilo sojeno. V polnem redu in popolnoma nenadlegovane so se naše armade ločile od sovražnika in se sedaj pripravljajo na novo grupiranje, odgovarjajoče sodelovanju z našim zaveznikom. Obilno prelita kri ni bila žrtvovana zastonj — nasprotnik je bil tako izmučen, do svojega po svoji premoči ugodnega položaja ni mogel izrabiti na noben način. V kratkem se prične novo poglavje vojne. Naše čete store, izkoriščajoč sedanje bogate vojne izkušnje, kakor do danes, tudi v bodoče čim največ--mi vsi smo prepričani, da nam bo tokrat bog vojne milostljivejši — kajti tokrat ne bo sovražnik mogel svoje velike številne premoči koncentrirati samo proti nam. Vojna se doslej na obeh straneh v splošnem vrši brez očitkov humano. lja naših čet, da hočejo zmagati, je neupogljiva --in bo prodrla ter mora prodreti! Rusijo in vojna. Kakor poročajo švedski listi, je v ruskem kabinetu izbruhnila kriza. Vcjni minister, general Suhomlinov, je podal svojo demisijo, ki jo je baje car takoj sprejel. Suhomlinov je bil nato takoj imenovan za guvernerja v Kavkazu. Njegov naslednik še ni imenovan, govori se, da bosta to generala Kuropatkin ali Linjevič. Demisija generala Suhomlinova v svojstvu vojnega ministra ni samo političnega, ampak tudi vojaškega značaja. Suhomlinov je izvršil delno reorganizacijo ruske armade. Kot zapovedujoči general enega celega vojnega okrožja, je vedno propagiral v ruski vojski vojno disciplino. Kot vojak je skrajno odločen človek, kot organizator ruske vjoske pa je imel komaj čas, da je izvedel svoje reforme. Vojna je pretrgala tozadevno njegovo delovanje. Ker mora nekdo biti kriv neuspehov ruske vojske v vzhodni Prusiji proti genera-in Hindenburgii, so kar nanj zvalili vso krivdo. Istočasno je bil tudi omajan položaj kavkaškega namestnika grofa Voronco-va-Daškova, ki v ruskih nacionalističnih krogih tako ni nikdar užival nobenega posebnega zaupanja. Ravno zato je bil sedaj Suhomlinov, ki je znan kot odločen vojak, da se ravno ne pove, da je odstopil radi neuspehov v vzhodni Prusiji, imenovan na to važno mesto, kjer bi ga za slučaj turške invazije neobhodno potrebovali. Na Suhomlinovo mesto za enkrat še ni nikdo imenovan. Govori se, da bo imenovan bivši generalissimus ruske vojske v rusko-japonski vojni, general Kuropatkin. Kuropatkin je eden najbolj uvaževa-nih ruskih vojaških strokovnjakov. Leta 1898 je bil imenovan za upravitelja vojnega ministrstva, malo pozneje pa za vojnega ministra. Razven tega je bil začetkom devetdesetih let general transkaspi-škega področja. Kuropatkin je tudi vojaškii pisatelj in so bila vsa njegova dela prevedena na nemški in angleški jezik. Drugi eventualni kandidat za portfelj vojnega ministrstva, je general Linjevič. Linjevič je predvsem praktičen vojak, a težko, da bi bil sposoben, da bi nadaljeval započeto delo glede reorganizacije ruske vojske. _ Konj v vojni službi. Ko je kdo gledal po ulicah krdela konj, se mu je zdelo čudno, koliko teh živali jemljejo v vojne svrhe. Vsak lastnik konja je moral preputiti žival vojnemu erarju in prišli so možje, izmerili, pregledali in odgnali konja tja med stotine drugih. Videli pa bomo, da niso tega delali zastonj. Vitka, stasita in umna žival konj, je bitje, kateremu ni odrekati priznanja do sodelovanja s človekom. Plemenite vrline, razviti čut, gibčnost in poslušnost do gospodarja so usposobile konja k skupnemu delu. Na povelje zadrvi v dir in nese, dirja celo v pogubo in za grivo se skriva jezdec pred sovražnim naletom svinca. Pade — a jezdec lahko živ, zbeži smrtni u-sodi. — Uvajale so se tudi druge živali, ki bi bile porabne za vojno skupno s človekom in ga branile pred silnostjo boja. A za vojno so ostale tekom štirinpoltisoč-letne vojne zgodovine skoraj na istem stališču. Hanibal je leta 202 pred Kr. s sloni Imamo I prepodil rimljanske čete. Ti služijo tudi zanesljiva poročila, da ravnajo Rusi prav tako dobro z našimi ranjenci in ujetniki, kakor ravnajo z ruskimi pri nas. Posamezne nevšečnosti ne opravičujejo tatarskih vesti o ruski krutosti, ki krožijo po svetu in ne odgovarjajo resnici, pač pa tem bolj vznemirjajo prebivastvo. Ce se v kakem napadenem okraju nahaja kak sanitetni zavod, je prav lahko mogoče, da je prizadet tudi tak zavod — bojni smoter je pač prvi. Ne sme se tolmačiti kot namen sovražnika, da bi obstreljeval ravno bolnice ali jih zažigal. Ranjenci in ujetniki se s strani Rusov gotovo nimajo ničesar bati — drugače je baje seveda z njihovo — gotovino. Humor, razpoloženje naših čet, v prvi vrsti naših gorjancev, je naravnost sijajno. Po skoraj tritedenskih, neprestanih bojih, v katerih je bilo veliko izgub, po naporih, ki so čestokrat že segali do skrajne meje in ki jih je zadnje dni oteževalo še deževno vreme, po vseh teh težavah in inorečih umikalnih pohodih — po vsem tem še to razpoloženje--to je v resnici vredno občudovanja. Ko bi bil med nami kak črnogled, bi se kmalu pomiril pri četah m bi zadobil novo zaupanje. Vo- kakor tovorne moči v angleški kelonijski armadi. Napoleon Bonaparte je vpeljal za Egipt francoski dromedarski regiment. Ta se je svoječasno tudi dobro obnesel. Golobi so mnogo služili kakor nosilci pisem in poročil v vojni; nizozemski vojak je nosil s seboj telečjak z dvojico golobov. Nadomestiti so jih hoteli z lastavi-cami, češ, te hitreje lete in se lažje ubranijo napadov roparic; a lastavičina svojstva niso bila primerna tem potrebam. V južnozapadni Afriki so se pojavili jezdeci na volovih, ki so pa mot ali oslati pozneje bolj za tovorno službo. Križem se je uporabljalo čimveč živali za vojno službo, a večina teh so radi neo-kretnosti in naravne nesposobnosti podlegle zahtevanim potrebam. Večjega pomena so ostali psi, ki jih uvajajo skoraj v1 vse države kakor nosilce poročil. Zvest! in dosleden bojevnikov sodelovalec pa je' ostal le konj. Ohranil je vse sposobnosti spremljati človeka na vsako pot; prilagodil se je vsem vremenskim izpremem-j bam, navadil se je stradati, trpeti in umirati v družbi s človekom; bil je edina neposredna pomoč bojujočega jezdeca ali pa za armadno prometno službo. Razun stal-; Siran '.T. »EDINOST- $t. 42. i iii ko-,itn;. kifi 'Ji\iz»i. vidimo jahati ko- r bol jenja, ali sumljivega oboljenja. V to je nja poveijn-ke pri iniantcrijan. Poraben je|obvezan vsak £la\ar družine. Prijaviti je za vprego t"pni arskir, vozov in za stroj-j občinskemu uradu bivališča bolnikovega, ne puške; za prevoz teskejsa vojnega j > strelnega orožja, ki je i a bilo ie za utrdbe« SllClCP Z UD lil P in gradove in k* danes vo/jjo na prosto, rabijo konia. Vlrcc armad ne potrebščine,! . Poljska vas na Češkem. V Chocenu na mostovni, tele£rati<*iii, železniški in zrakoplovni materijal in za olajšavo pešcev v daljših marših tudi njihovo nalago. V kolikor se opušča dru^c tovorne živali, se intenzivno uvala motorno silo avtotnobi- Ceškem gradijo celo vas za 20.000 Poljakov. Za sedaj zgradijo 20 lesenih hiš, vsako s 600 posteljami. Razen tega zgradijo še šolo, posebno bolnišnico, veliki magazin in orožniško postajo. Upravitelj te »va- lov in strojev, ki vrše službo gotovo, hi- su bo eden nainestništvenih uradnikov, trcje in z večjo silo. Le konj je neobhodno j Za prehrano teh ljudi je določena I krona potreben, kaiti njegova veljava zavzema! zaosebo. vedno večji krog. Tekmec mu je le mezeg, j Žeja v vojni, ali vodnjak med sovraž-ki ga more naoornešcati kot nosilec cevi, niki. Fran Molnar pripoveduje v „Pesti vozov in municije po gorovju. Najčast- j Hirlapu" sledeči dogodek s severnega i>o-ncja uloga konja pa leži v naskoku, kjer'jišča, kakor ga je njemu povedal neki stot-besno steče v boj proti golemu orožju so-!"'*, ki se je vrnil z bojišča: vražnika, da ga prepodi. Ravnotako pa j „Naš oddelek se je nahajal na ruskem obleži konj ves krvav in ranjen na kupu i ozemlju ter se je utaboril. Bil je dan, kakor žrtev poleg svojega junaka, dokler ga ne i jih sedaj mnogo prežive naši vojaki na se-reši smrt. :veru : posamezni oddelki čet so se nahajali na njim odločenih mestih, a niso streljali, šrJo niti stoka Vsi so moško in tiho prenašali bolečine. Zelo pohvalno je bilo tudi vedenje našega moštva napram gališkemu prebivalstvu. Niti najmanjše pritožbe ni bilo. Občevali so naši junaki z vsakim, Poljakom, Malorusom m tudi Židom prijazno in Ijubeznjivo. Tako so se odlikovali tudi po zgolj človeških in krščanskih svojstvih. Podpolkovnik Briickner je izrecno povda-ril, da izgube našega vrlega brambovskega pešpoika od daleko niso tako velike, kakor se je govorilo. Kljub neusahljivi bojevitosti neprestanemu napadanju sredi sovražnega °gnja, je še par tisoč neranjenih mož, od zgub pa ogromna množina le tako ranjenih, da jih je mnogo že okrevalo a drugi so na poti popolnega okrevanja PRIPOROČLJIVE TVRBiiE pričeti, ker jim dim gorečega žvepla ni puščal blizu. Vsled tega je njih poveljnik g. Chadoin sporazumno s policijskim adjuiiktom Pasqualijem odredil, da so zapustili sv j stanovanja vsi prebivalci hiše, v kateri se nahaja rečeno skladišče kakor tudi hiš št. 4, 6, 8, 10 in 12 v ulici Hconomo in hiše št. 52 v ulici del Lazzaretto vecchio: vsega skupaj kakih 50 družin s kakimi sto otroci. — Okolu 3 ure popolnoči se je gasilcem vendar posrečilo, da so spravili v gorečo skladišče eno brizgalno cev. Da so mogli to storiti, so si pomagali s posebnimi ma-; UUJIJUIJAU Sujej6 v fmemkVm salonu Andrej* skami za dihanje. Okoli 7. ure zjutraj je j-KGJžCa v brstu, Aequeck>tto 20. iapadii lasje se bila Že vsaka nevarnost odstranjena, delo I kupiyejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobru gasilcev je pa rajalo skoraj vse dopoldne. '1nr r^trežba. Ogledajte s, .zio±b.>. da^se Bilo je ravno poldne, ko se je zadnji gasil- j II— ---_L ski voz vrnil od pogorišča na svojo postajo. HHII IBfl^^BHI^HHBf II 511 Brivnice. Anton Novak !Tb3.*2?«: 57, se toplo priporoča cenjencmu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIm ! '2660 NfljbOljfc naj^eP**a l»*uljarsLa dela sc i*7vr- SMJjl K SVOJIM / Disenterlja. niso napadali in niso bili napadani. Daleč od jedra naših čet, v prvi bojni vrsti so ska uprava brižno skrbi. Samostan jim daja debre in izdatne hrane ter je poskrbel tudi izvrstne zdravnike. Tudi ljudje iz okolice donušajo ranjencem jedil in pijač. Ker so ranjenci nastanjeni v samostanu, jim prina-.... .. „ . ...... .. šajo tudi molitvenikov, rožnih vencev, svetih Disemerija, ali griža — ki je ena ža- bl 1 ogrski peša zasedli neki velik travnik: j podobic itd. Slednjič je bilo enemu samo-lostnih stalnih spremljevalk vojne -- jej J«°pah so si bilii vsak svojo jamico m so; stanskih duhovnikov tega preveč in je od-akutna naiczljiva bolezen, izzvana po go-f;®23'1 v Pred nJ,m' se )e raztezala ve- ločno izjavil: „Kdor je ranjen na bojišču za lovih bakterijah Pogosteje se pojavljal Jkf ravnina, a na strani te ravnine so • - - ---- na Vzhodu in na Jugu K v rope, posebno! bl'V— Tud. Rusi so si bih izkopali na bojiščih. V tistih krajih pa. kjer je po- ^oje jame in so čepeli v njih. A ne eni ne diugi niso imeli povelja za napredovanje, za napadanje. Le stali so si nasproti kakor sovražniki. Za črto ogrskih vojakov ni bilo stala domača (epidemična). je izgubila svoi nevarni 7načai za tamošnje prebivalstvo. wim pa je prestopila v kraje, kjer. .... ... . ^ . _. .. je še :;i bilo. zadobiva svoj nevarni zna-!"lo daleč n.kjer dobiti vode, a pred nj« mi, čaj. Posebno se dogaja to tedaj, ko so v ?redl travnika, med njimi in Rusi se gibanju velike mase ljudi., kakor n. pr. v g. nahaJa' Najbrže je bilo prej vojnih časih. Nastaja v glavnem v poletju, bl,.zu vodnjaka kako poslopje, ki pa ga je III. da potem v pozni jeseni in na zimo ugaša. I vfJna Prsila. In vojak, so tili žejni m noi *—. p ——j — -—.-j—— —i----- — svojo domovino, ta nima več nikakih grehov ! Prinesite raje ranjencem kart, da se malo pozabavajo in razvesele, Domače vesti. RAZGLAS c. in kr. primorskega na-mestništva z dne 1. oktobra 1914, št. Gw. 1482-20, zadevajoč Izpraznjenje stanovanj v mestu Trstu in njegovem terito- Casu :nku ničije (nalezenja) ki traja na-1 kcčfl jz ^ " \ a dno 3, včasih pa tudi 8 dm, nastopajo d jn Jtrije sc mrznea. I.javica, bolečine v crevih, hoja Q „„A-- Griža je obolenje sluzne kože spodnje-, ja,a kon]aj štirist0 korakov daleč pred njimL Ka dela debelega črevesa m danke. Po^ar so ^ 2,gledalj> kako je neki Rus temu sta sledila dva so šli oprezno k vod- ... .... . , njaku, a še preden so ti trije prišli do na potrebo, ki ne poneha niti po izpraznje- ^ aka jim je že sledi|o tem ji,a. i o sc ponavlja 40-- -00 krat v 24 urah. dvajsJel Jše ^ J, jh Ko SQ ££ do Iz prvega so izpraznjenja kakor navad- & no. pozneje pa postajajo brezbarvna in brci duha. sluzasta in krvava. Večkrat mineva griža v obliki navadne diareje in nečednih ol :utkov v trebuhu; da, je celo na griži obi4elili ljudi, ki niso bolni, ki I a vendar se svojimi iznietki izločujejo bacile '^ri/.e. To so takozvani nosilci ba-ci! »v. Ravno taki ijudje. ki so le na laliko niso mogli do vode, dasiravno se je naha- nju. — Dogovorno s c. in kr. vojaškim po- ob- icii v črevesih. so glavni činitelji gri vodnjaka, so zajeli vode, se napili, si otrli usta z golo roko in se potem vrnili v svoje jame. Ko so prvi Rusi vstali iz svojih jam, so se naši vojaki zleknili v svojih jamah in namerili puške ter čakali povelja za streljanje a povelja ni bilo in naši niso streljali : gledali so Ruse, kako so si gasili žejo ter jih zavidali. Nihče med našimi ni nič rekel, ie vsak si je mislil svoje. Tudi Rusi , ...... . 1IJ1. i okoli vodnjaka so oprezno gledali na naše, ze. uotovo da so bacil, grize pri bolniku L tudi oni se niso dotekniIi orožja. Ko so le v izii.c t k ili in da se le na ta način pre-lse vsi Rusi pa i(i in se vrniH v^voje jam ,,asa'° »» zdrave. Prenašanje se dogaja v - bj| vodnjak zopet sam san,cat sredi trav- : ranjencev, za Kmcic - —------------ ------------ -------,. _ _ __ ^ ■ - ' da so v hiši, v kateri je gorelo, kakor tud. — pBpHinfinn flnitlhi^ "" v vseh bližnjih hišah poginile vse — ste-:S |KIMlllllllll mUiIIU^L S nice' | Trst, olica Molin a vento (Romi) 25 § IIHSIII Uščmii lii^JII Sf n Dobroznana mirodilnica ^^ S priporoča cenj. občinstvu svojo « •• wvi %#bliuaiu Itcil VU1III1VH *. J ■■■ _ ft • * • tmm Iv. Camayli i =,rsoulno mm:: ln i = Sv. Ivan - Trst - bliza Kar. doma ~ il holonijainesa: Dlosa | y Velik izbor barv g 5 k*kor tudi žgasjarn" ^ ZZ SS pOVBak 3t€S.= ™ joj Blago vedno sveže. - Postrežba na » "" u dem. - - - Cene zmerne in solidne. Ig HBII lIHraill IIB5E u Zaloga za Trst in okolico redilnega O — ke In odrasle SLAD1N i K9 ter fisfaratja aju in (i{Mja pnfti n lini - Tefcfao 83. m udi miiMaiiii glavnem na krajih potrebe iu po predme- nika. Naši so še dalje molčali in trpeli žejo. .. r.i oncu^n, ^niciuu, an ki mi Naerikrat je pa eden pešcev skočil iz svoje j.l» je doial.n.la onesnažena roka. iObleka, |-ame in ^ puško v roki odšel proti vod-pcr.lo, surovo sadje, socivje itd.) Tudi mu- njaku Ni bil še t korakov daleč, ko sta ne, k. sedajo rade na onesnažene stvari. !mu sledila še dva tem še t d ih morejo prenašati kali bolezn. na zivi.a.; nakar so polagoma tudi vsi naši odšli k \i.nd za te kali v telo so izključno u-: vodnjaku in si tam ugasili žejo. Rusi so sta. Prenašanje kali potoin zraku je j>o- I jih pa gledali iz svojih jam t u pa tam je kak vsem nemozno; zato ie tudi neopravičen "— ---■ — 1----*--'— L1 —- strah, da bi že po sami bližini bolnika mogli nalezti bolezen. Epidemija se siri od hiše do hiše, od ulice do ulice, ako se ne Rus slonel na komolcih, kakor bi sedel v loži, ter mirno gledal, kako so se naši napajali. In tudi Rusi niso streljali na naše. Ko so se pa naši napili, so se mirno vrnili izpolnjujejo varnostne odredbe, ki so: j na svoje prostore. To je bilo dopoldne. Ves 1. Bolnika ie popolnoma ločiti od zdra-!dan je nato potekel mirno. Proti večeru so vih. To se izvršuje naibolje, ako se bolnika oddaia v bolnišnico, kjer je po strokovnjak kein negovanju in desinfekcijo veliko bolje zanj. nego v najskrbneji domačnosti. Najnevarneja so mala prenapolnjena stanovanja. Posebno nevarno je tudi, če so v bližini bolnikovega stanovanja! prodajalnice živil: mleka, sadja, sočivja, kruha, mesa itd. Izmctke bolnika in vse- predmete, ki so pa Rusi 7cpet ubrali jx>t k vodnjaku, a lo pot popolnoma mimo in skoraj brezskrbno. Pri vodnjaku so se zopet napili, a potem šli zopet na svoja mesta. Naši so vse to mirno gledali, a ko so se vsi Rusi napili in ko so odšli, je eden naših rekel: — Pojdimo, zdaj je vrsta na nas. In šli so vsi, se napili in se vrnili, a Rusi so jih zopet mirno gledali. In to, se je ponovilo drugo jutro in opoldne. Častnik, ki b.?i v stiku žniimi (torej tudi roke in tla)! je poveljeval oddelku naših vojakov, pripo-o onesnaženju temeljito desiniicirati.lveduje, da se ni o tem niti govorilo: od-Spiranje j>osod. v katerih so bili izmetki,; pravilo se je to čisto mirno, brez vsakega v bližini vodjakov je zelo nevarno, ker j strahu in brez vse skrbi. A ono opoldne so morejo kali direktno ali indirektno priti t Rusi in naši zadnjič pili vodo pri onem v vodo ter okužiti več družili ljudi. 3. Osebe, ki negujejo bolnika, naj imajo vrliu svoje še obieko, ki se da prati in ki se more takoj po onesnaženju desin-ficirati. Roke treba temeljito umiti takoj po dotiki z bolnikom. V prostoru, kjer je bo'rik, ni smeti ničesar uživati, ali kaditi. 4. Samo ob sebi razumljivo je, da treba vodnjaku. Ko so se naši vrnili od vodnjaka, je prišlo povelje za napad in začelo se je streljanje, kateremu so se Rusi takoj odzvali. Pol ure pozneje se je vršil bajonetni napad in Rusi in naši so ležali mrtvi in ranjeni okoli onega vodnjaka, pri katerem so si prej oboji gasili žejo. Pretresljivi prizori. Posebni poročevalec taKoj po oboljenju jx>zvati zdravnika in da | francozkega lista „Gaulois" podaja nastopni sc mora vsakdo vestno j>okoriti njegovim'pretresljiv opis bojišča v bližini Meauxa odredbam. ob Marni. Vse je razdejano, porušeno. Tako 5. Posebno je treba zapomniti, da često je, kakor da je vihra železa in ognja opu-tudi tisti, k; so ozdraveli, imajo še dolgo stošila vas. Cerkev je le še skelet. Stene so Kali bolezni v sebi in so tako nosilci ba- preluknjane, zvonik seje porušil. Velika ura cilov. /ato je prebivalstvu v dolžnost, da se sa;no na eni strani varuje pred okuže-njem. na drugi pa da izdatno podpira oblasti in zdravnike na pobijanju bolezni. To sc zgodi najbolje s teni, da vsakdo ohranja svoj dosedanji način življenja ter da je zmeren v jedi in pijači. Pitno vodo, v zvoniku je bila zadeta po granati. Polovico ure je ostalo v votlini zidu, druga polovica je bila vržena na cesto. Stopam iz vasi ni ubiram pot proti Vareddesu. Tu sem nalete! na prizor groze. Duša mi je mrzlično razburjena. Ni si mo?no predstavljati kaj bolj pretresljivega in grozovitega. Kakor da- ki so jo oblasti označile "kot neoporečno, jleč sega oko, ne gleda dnigega. nego gr0- se more rabiti brez pa se je pred vodo stajnim poveljstvom v Trstu razveljavlja c. kr. namestništvo razglas z dne 18. avgusta 1914, št. Gew. III. 1487-7, s katerim so bile prepovedane, do daljne naref"'^, preselitve brez oblastvenega dovoljenia, ter določi selitveni termin za ona stanova- | nja, katera bi morala biti izpraznjena dne 24. avgusta 1914, do vštevši 15. oktobra 1914. C. kr. namestnik: Hohenlohe I. r. Pošta vojnim vjetnikom in interniran-cem. 2e priobčeno sporočilo o postopanju s poštnimi pošiljatvami vojnih ujetnikov in internirancev so nekateri krivo razumeli, kakor da bi se take pošiljatve izročale diplomatičnini zastopstvom nevtralnih držav v nadaljno odpošiljanje. O-pozarja se torej, da je vse za vojne vjet-nike in internirance določene poštne pošiljatve — kakor sploh vse poštne pošiljatve — oddajati izključno na pošto. Za družine brezposelnih. Tržaški odbor za podpiranje brezposelnih je začel delovati. Pri tem odboru smejo prositi podpore vse družine, katerih reditelji so brez posla, da imajo le stalno bivališče v Trstu. Za te podpore pa ne prihajajo v poštev one družine, ki dobivajo podporo od države vsled dejstva, da je bil njih reditelj vpoklican pod orožje; in tudi ne one družine, ki dobivajo podporo od kake druge inštitucije. Za sprejemanje prošenj in podeljevanje teh podpor je ustanovljenih 9 sedežev za delavce in eden za privatne uradnike in trgovske pomočnike. Sedeži za delavce so sledeči: Pri Sv. Jakobu: v ulici della Guardia štev. 11; v Starem mestu: v ulici di Donota št. 20; v Rocolu: v ulici P. Revoltella št. 479; na Vrdeli: v ulici Donatello v Finazzier-jevi hiši; v Rojanu: v občinskem zabavišču (ri-kreatoriju) v ulici Sara Daviš; v Kjadinu in na Barriera vecchia: ul. del Tintore št. 3 (Societa operaia); na Barriera nuova: ul. del Farneto št. 8 (Fratellanza artigiana); v Novem mestu: ul. del Toro št. 1, I. (Camera del Lavoro); v Skednju: pri Sv. Ani št. 31 P. (gostilna Subieta); Za privatne uradnike in trgovske pomočnike je pa sedež za sprejemanje prošenj in za podeljevanje podpor v ulici Pier Luigi da Palestrina št. 3, Prošnje za podpore je vlagati ustmeno od 9 dopoldne do 2 popoldne in sicer v sedežu okraja svojega bivališča. Prosilci morajo imeti seboj dokazilo, kateri občini da pripadajo. To dokazilo dobe na občinskem statistično-anagrafič-nem uradu (ul. SS. Martiri), tudi če ne pripadajo tržaški občini, ter morajo tudi dokazati, da so brez dela. — Podpore se bo- mm Dr. PETSCHNIGG SST, VIA S. CATEHIMA ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni S — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (soofne) —| 7 —7Va NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Naj! nejše vrsti moke. Prepečenci, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij Gulj, prej na trgu Caserma.) vir'i ' uu.ca.nu nuiMuuiiiu i\ TRST, ulica Lazzaretto veccbio 31, TRST se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči se izvrstno vinavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntigamsko pivo. Domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. POSTRE/.BA TOČNA. v v v Tapeinrski in preorogarsRi mojster DMMTIH POC Trst, Via Kolin šrande štev. 38 se priporoča cenj. občinstvu Odlikovana pekarna in sladščičan:: Josip Seniolic, Trst ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zfcto kolajno in častno na razstavi v Firence. Peče se fin in navaden kruh trikrat uu dan. Tzbera sladčic, vina v ft« klenicah, prepef ncev 'bi cott nil konfekture itd. Sprejema naročila za poroke in krste ter vsakovrstno pecivo ter po* streže tudi na dom. - ZMERNE CENE. IUAN S1M0NIČ Trst ulica Belvedero 49 : TRGOVINA USNJA : v~eli vrst, črnili in barva-nih ter nad plato v z izde-lovulnico zgornjih čev jev. Velika - izbera potr« bščin >a čevljarje in sedlarje Specijaliteta: podpel-f ? ! fm in Uitietno-fotosraficnl otslle Trst. ulica flel Rivo št. 42 (pritličje) Trst ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ Izvršuje vsako foto^rafu-r.o delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste ološče za vsakovrst. spi. -n- i.ike. POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE F3TC5RAFIJE ::: liadi udobnosti g<"s"p. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zi.naj mesta i o najzinernejših cenah. Ki EFtemon tapetnik Trst, ul. C. de Rittmeyer 9 priporoča slav. občinstvu svojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo in po zmernih cenah. Trst, ul. M Rivo štsu. 4Li Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhaue Trst, Plazzn Barriera vecchia 9. Tel. 2o-56 se proaaja vedno prvovrstno ® goveje, telečje in koštnmovo f janćje in tudi kokošje meso. & OBRT: Kuhinjo gurejih vurof,, ph- Ik&N «iK iu osolj*mh t rev ter flićnJh i/.u^kov, ~ P9ilr«lb< na dom, - Zm«rn« c*rc*. i 1 ! rn*\V,**cSS. ;Mirodilnica in dišavarnicc JOSIP PETBR1Ć Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer- : Tftl: Centrala V. HtlJllMOttO 19. tel. 23*53 do podeljevale tretji dan po vloženi proš-' iSSSddh M »etthio št. 32. Via Ipm il. 4 in IU liji. ObstajaJe pa bodo te podpore iz na- konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec MOmOrSlIlO (ltOJ2I!) £. - Zaloga R2 debela 132/31636 VettfliO 32 ila in večerje, ali za nakup , Medicinalne in t,huićne lekarne. Specijaliteta Uišuv :obe kaznic za kosila v mali denarni podpori. Kakor že rečeno. "z pomisleka. Varovati j bove, raztresene po ravni. Počasi in oma- jE?nA?v™v Trstu ki iei -/vir nli kva- hovaje se vleče po polju voz, vprezen z p°ar>ore vsak. da le stalno biva v Irstu meta neznana. ali kV je cek> 'oznaOcna za! voli. Natlačen je z mrtvimi trupli. Srce se da more dokazati, da ie brez posla, sumljivo. Ce ni neoporečne vode. naj se krčl- TruPIa imaJ° vsa rdece hlače °bra- Brezplačno prevažanje brezposelnih, gasi žeja s kuhano vodo. ali s prilivanjein < čam oko na drugo stran. Ali tudi tu ista Železniško ministrstvo je odpravilo omejitev, slika. Tako srečavamo povsodi po ravni, i po kateri so se smele izkaznice za brez- «■ • irlrali to irtirt! clomo nnrroloml In nl^J^nn Ul l:u «nerorlnvflll1TP čaja. Opojne pijače ne Je da nič ne koristijo. marveč morejo še slabiti odporno moč človeškega telesa. Tudi surovo sadje in socivje, težko prebavljive stvari in pre-grešek proti dijeti vzbudi sprejemljivost človeka njem nezado: _______ ____ di naj se ne prijemljejo živila, pecivo itd.: nja, je obiskal kranjskega deželnega gla-po prodajalnicah. Jedila naj se zavara-j varja, da mu pove, kako junaško se je boril jejo pred mrčesom, posebno pa muhami, i kranjski domobranski pešpolk na severnem Po javnih lokalih naj se posoda čisti po-j bojišču. „Občudovanja vredni kot vojaki m novno in z neoporečno vodo. Stranišča ljudje", tako se je izrazil o naših Kranjcih. Razrpodaja od pol litra naprej. ' it r " s? 4"G u m 1 ega J Izkljačoa za'ofja gum. predmetov tovarne 'luni I Freres. Specijaliteta higijeničnih potrebščin. l)va-I najs erica K 1.S0, 2.20 in 2.40. < Prot; j ožiljatvi tuJi v znamkah -- 8u stot ])ošijem poštnine pro-to il tizorcei. — Tajne pošiljatve. v jarkih, za kupi slame, ograjami in grmov- j plačno vožnjo, ki jih izdajajo posredovalnice jem, fatalne rdeće točk.\ ki govore s stra-: (centrale), glasiti le za tisto lironovino, kjer hovito jasnostjo o naš h izgubah! — -------* ' '----1 —rkA~ Junaštvo 27. brambovskega p«špo!ka. brambovskega pešpoika, severnem bojišču do vzdiavlje- naj bodo vedno čista, posebno pa tam, kjer več strank rabi isto stranišče. Javna stranišča in pisoarji naj se pogosto des-inficirajo. Da morejo oblasti pravočasno ukreniti vse potrebne odredbe v varstvo prebivalstva, je naznaniti takoj vsak slučaj o- idenje ranjencev na obvezaliSču. Ni se sli- Kc jih je vodil v dežju sovražnih Šrapnelov proti sovražnim pozicijam, so izvršili povelja hladnokrvno in točno kakor na vežba-lišču. Kratko: vedenje naših rojakov pred sovražnikom je bilo sijajno in veličastno. — Hrabrost nepresežna. Ravno tako je ve- ima dotična posredovalnica svoj sedež. Odslej se bodo te izkaznice mogle izdajati splošno, brez czira na meje tono vin, za železniške zveze državnih železnic Zvezda repatica. Okoli treh po polnoči, če je nebo jasno, je te dni videti na severni strani, in sicer tik nad „velikim medvedom", lepo bliščečo se zvezdo repatico, o kateri astronomi trdijo, da Je takozvana Delavanova-repatica. Požar, ki se ga n! moglo gasiti. Snočl malo pred polnočjo so bili gasilci telefonič-nim potom obveščeni, da gori v skladišču žvepla tvrdke Mihael Truden v ulici Eco-nomo štev. 2. Gasilci so se takoj podali na lice mesta, a z gašenjem niso mogli nikakor ZDRAVNIK Med. Dr. Korol Perničič ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne). •ri*«o In IHi«ruMm« And. Rojic, Trst Vta Aojutott« tO. Priporoda m go«po4oa m dobro fai higijonMao p» •trežbo. Dupibi m prfpoiofc n ■odemo frisiranj«, fU^o-pnaj«, b«Tm»j« i. t. d. Taokovrstna lam liTrSoj«jo dobro bi hdina ptimorska tivarna d\okoles .TR'BIJNA-Gorica, Tr?*lka ul. 2S prej ci'.ovii.it Zalogr. J\o"toles, iiva'u h in liinitijsiih siroj-v.gra-niofoncv. o.';-cIron 'M F. BATJČ3. Gorica, S'olna ul. 2—1 Plefujc st m obroke. Cc liki fr-jnko. Moja pred šti-i-:eseiimi leti ustanovljena ii\ na obrtni rastavi v Trstu odiihovaea tovarna sodov Izvršuj o naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi r.u vino nt. likere, tropinovec, olie, slivovec. mavaškin itd. Jaračim za dobro delo in po nizkih cenah, da se no bojim konkurentov. — Xa deželo pošiljam cenike, Fran Abram Trst, ul. S. Frsncesco 44