CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 85 KRANJ, petek, 8. 11. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO bolniki niso poštarji wKltoki' ki so v staležu več kot 30 H t, najbrž s Precejšnjim olajša-%£ avili Pogajanje nado-%odk?lesecneTnu Porastu osebnih Itow v v delovni oraanizariii. C? 'o organizaciji, pričakovali, da bo bolni A Do ''"tuauvuii, aa oo oomi ,St!QJ' takoV^^čela veljati takoj r^vstv" Je tudi sprejeto Nbra, skupnostih konec sep-|'jo ij|e° delovne organizacije, ^ sfcUpn UaJ'ene pošiljati zdravstve-„ . s" Ze os?ioi>o nadome- 2 Ti a ii t?1 ^kleQa ?Vprečni osebni dohodek ^eksa n ta> so rabile za izračun P°rasta osebnih dohodkov v JjKlajalska akcija ^Cija°ft!l'ca ~ Občinska organi-^lovp ?ega križa Radovljica Naial a Popravila redno kr- 4noVern°K akcij0- V Kro^ 00 d l5 «mora, v Bohinjski Bistri- Vh'o^0vembra in na Bledu v Nbra v18- do.vključno 21. no Uri N ne dni se 00 Pričela ob i11 PosIk ed DO krvodajalce vo- mrk lfi n avtobus. V ponede- "^l^peliai n°vembra, bo ob 7. uri !^Vec in 2 avtobusne postaje Po- S BrG7Se, ustavil na Dobrem po- ci k * *Jah. v Podvinu, Rudovlji- w nil Oh n ' " "l^a Va uu K ^braun- 19- 20- in 21 ■ n°-J° ob 7 ^torek, sreda, četrtek) pa J°staje' Uri odPeljal z avtobusne u v ?» tovarni Elan, se ustali in t ah> Novi va«>. Rado-PelJal kscah ter z Bleda nazaj °D 10. uri. tem letu najmanj dva tedna ali celo več. Brez teh podatkov pa v zdravstvenih skupnostih niso mogli izračunati in tudi ne poslati, nadomestila. Delavci v staležu nad 30 dni so upravičeno negodovali. Kdor je mogel, je stopil v svojo delovno organizacijo, prosil za dodatni izračun in ga sam odnesel v zdravstveno skupnost, da so mu lahko izplačali bolniško. V dveh tednih po sprejetju valorizacije so namreč v občinskih zdravstvenih skupnostih od 800 toz-dov na Gorenjskem imeii dodati e zahtevane podatke o letošnjih višanjih osebnih dohodkov le iz 14 (štirinajstih!). Če je bila narava bolezni taka, da so delavci v staležu lahko igrali vlogo poštarjev med delovno organizacijo in strokovno službo zdravstvene skupnosti, je bilo še kar dobro, drugim je ostalo le jezno razmišljanje. Ob tem človeku neprestano prihaja v misel, da je ni stvari, ki je ne bi znali reševati povsem brez komplici-ranja. Čemu sprotno, to je vsakome-sečno izračunavanje indeksa in pošiljanje podatkov, ko pa se vendarle lahko oceni, da je nadomestilo za 30 dni okoli 70 odstotkov letošnjega osebnega dohodka. Takšna poenostavitev bi lahko veljala,to bi lahko bil tudi minimalni odstotek, lahko pa je seveda tudi višji, ko bi delovne organizacije prevzele izplačevanje nadomestil v celoti. Za polovico zaposlenih na"Gorenjskem to delo že opravljajo v pooblaščenih delovnih organizacijah; za drugo polovico zaposlenih pa to opravljajo v zdravstvenih skupnostih in to le tri delavke za vseh pet občin. i L M. Mladi se pripravljajo na kongres Med mladimi v šolah, tovarnah in krajevnih skupnostih se prihodnji teden začenja javna razprava o osnutkih dokumentov za 12. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. »Vedeti moramo, kdo smo in kaj hočemo,« pravijo mladi v spremni besedi h kongresnim listinam. »Rodili smo se v tej družbi in rasli z njo. Izkušnje nas učijo, da nihče ne sme imeti monopola nad resnico, da nihče ne more imeti monopola nad revolucijo, da je potrebno zatorej resnico iskati vedno znova, da je mera revolucionarnosti spreminjanje dejanskega družbenega položaja ljudi. Ne zanimajo nas notranji in zunanji sovražniki, temveč demokratično samoupravno sprejemanje vseh odločitev o nadaljnjem družbenem razvoju, saj želimo živeti v sedanjosti, ki jo bomo soustvarjali tudi mi.« Več o pripravah na mladinski kongres na 7. strani. V SREDIŠČU POZORNOSTI Volitve bodo demokratičnejše, če bodo ljudje bolj obveščeni V začetku tedna so v Škofji Loki izdali prvo številko volilnega biltena. V njem je poročilo o dosedanjih pripravah na delegatske volitve leta 1986, napisano je, kje so evidentiranje dobro in kje preslabo opravili. Hkrati so objavljena imena vseh ljudi, za katere so v krajevnih konferencah SZDL, krajevnih skupnostih, drugih družbenopolitičnih organizacijah, osnovnih organizacijah sindikata in toz-dih menili, da bi lahko opravljali delegatske funkcije. Bilten so natisnili v 650 izvodih in so ga poslali vsem temeljnim nosilcem priprav na volitve v občini, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Namen biltena ni le seznaniti ljudi z dosedanjim potekom priprav in imeni, temveč je predvsem spodbuda vsem, ki evidentiranja še niso opravili, da to čimprej naredijo. Hkrati pa tudi vsem drugim, ki so evidentiranje že opravili, da še enkrat pregledajo sezname in predlagajo še nove ljudi, zlasti za delegatske funkcije. Evidentiranje se namreč zaključuje šele konec novembra in do tedaj je še čas, da ljudje povedo,komu zaupajo, da bi jih lahko dostojno zastopal v samoupravni interesni skupnosti, v občini, republiki ali federaciji. Dobro, zlasti pa pravočasno obveščanje ljudi je najboljša pot k demokratizaciji volitev. Z objavo imen, ki so jih ljudje že predlagali, in s spodbujanjem še novega in čim širšega evidentiranj a, z javnostjo dela tistih, ki so v občinah odgovorni za pripravo na volitve, se namreč zmanjšujejo možnosti odločanja v raznih ožjih skupinah in komisijah. Ljudje morajo imeti vso pobudo pri predlaganju in izbiranju bodočih funkcionarjev in možnost, da o njih izrečejo svoje mnenje že pred formalno izvedbo volitev. Če ni tako, so vse spremembe, s katerimi bi dosegli večjo demokratičnost volitev, prazne besede. Svoje mnenje pa ljudje lahko povedo, če so o vsem dobro in pravočasno obveščeni. Pri tem so v Škofji Loki naredili korak naprej. L. Bogataj Suhe gojžanske pipe Ta teden bo voda le pritekla - Aftzprodaja se maščuje f.. ^OVp fr- i na n -ne razmere v Veliki Britaniji lahko občutno in boleče vpli- tu * doma'?-turizern' Britanska vlada je namreč sklenila, da bo poma-šLrističnirn°lm turističnim firmam, ki so jadrno začele spuščati cene i L držav ara>nžmaJem v sredozemskih turističnih in nekaterih afri-'n to so . natiskani propagandni prospekti so romali na odpad, §0toi,„^°se novi in spet je firma Thomso'n spustila cene. Tako naš'Vu-v Londonu. Pr0 ki k nam pripelje na tisoče danes ponuja le platnice. Britancev, namesto »d j° S h10 so cene nižje za Sredozemlje za 22 odstotkov, za Jugo-ž^^Ping« otkov. Turistični delavci le upajo, da se ta nezaželeni da>0?'oči 7.ne Do nadaljeval, kajti do novega leta se tuji turistični trg ^ *e sna** h°'etne Počitnice. Vsaj 80 odstotkov vseh rezervacij je te- k ~"'dnih fesi,10 <»» j-javlja " za naš, predvsem obmorski turizem, si lahko le ('fio i^to SpuM10• /jdaj se morje prodaja po smešno nizkih cenah, št-v l. .'ti hi bilo silno tvegano. Rezerva v teh razmeruh je i/.kljr kvali teti, ki pa je naša tradicionalna boleča rana. mo prav zaradi nekvalitete morali popuščati in "Stično razprodajo. Če danes letuje turist pri nas za 4 an- Če pa bo v?-traj^'i na ('an- I*' v našem turizmu nekaj silno narobe. ^m^Jai, da se ta cena ohrani ali se /.niža, Si ob nusi inllaciji in . Jo.ških turizmu ne obeta nič dobrega. ^hlT^VV a 0 veseh in potolaženi le tam, kjer so se zavedali, da se Wl 5 Povec^Z|^roduJu PreJ ali slei maščuje. Tam, kjer so ob kvaliteti ^b6Veda n cene. Gorenjska turistična središča so med njimi, kar * v*trai8 P0rn^ni, da je kvaliteta že povsod dobra in da se ne bo Jn° boriti za turistični ugled in privlačnost. D. Sedej Projekcija filmov pred festivalom Kranj — V prostorih likovne galerije Nova v Delavskem domu v Kranju bo jutri ob 20. uri projekcija filmov Predjabuk . Projekcijo pripravlja Skupina kranjskih kinoamater-jev kot uvod v XX. srečanje mladincev filmarjev, ki bo 15. in 16. novembra v Kranju. Na projekciji bodo prikazali filme s prejšnjih slovenskih filmskih festivalov. Tržič — Za krajevni praznik, 7. oktobra, je v Gozdu simbolično pritekla voda iz novega vodovodnega zajetja oziroma zbiralnika. Takrat je bilo tudi rečeno, da bodo Gojžani dobili priključke na vodovod, takoj ko bo to mogoče. V občinski konferenci socialistične zveze v Tržiču zdaj poslušajo zbadljivke, češ da je tedaj špricnila voda res samo simbolično, za reklamo. Krajani so pripravili vse za priključke, v Komunalnem podjetju Tržič pa jih na vodovod ne priključijo. Kaj, če zapade sneg in bodo do pomladi morali čakati na vodo iz pip? Povzemamo pogovor med Stane-tom Mešičem, ki si prizadeva za boljšo komunalno ureditev Gozda, in Rudijem Kavčičem, tehničnim vodjo v Komunalnem podjetju Tržič. Pogovarjala sta se v ponedeljek na občin- Zanimiva predavanja Poljane nad Škofjo Loko — Turistično društvo Poljane bo čez zimo pripravilo več zanimivih predavanj, ki bodo vsak drugi četrtek v mesecu ob 18. uri v mali dvorani kulturnega doma. Prvo bo na vrsti 12. decembra, zadnje sredi aprila prihodnje leto. Predavatelji bodo govorili o lepotah Indonezije, vzponu v Himalaji, nacionalnih jedeh, varstvu okolja in zanimivostih Skadinavije. Vsa predavanja bodo spremljana z barvnimi diapozitivi. , g ski konferenci socialistične zveze v Tržiču. Stane Mešič je opozoril, da je vodovodna pipa polna le v paru gojžan-skih hiš, Rudi Kavčič je trdil, da vode samo v toliko hišah še ni. Ko je Stane Mešič le prepričal Rudija Kavčiča, da ima prav sam, je drugi obljubil, da bodo priključki gotovi še ta teden. Tehničnemu vodji verjamemo, da bo to res, če že ni. Kljub temu pa ne moremo kaj, da ne bi vprašali: ali Gojžanom nagaja Komunalno podjetje, ali pa vodovodarji nagajajo le Rudiju Kavčiču. V obeh primerih so ostali vaščani Gozda brez vode iz novega vodovoda. H. Jelovčan Gripa pred vrati KRANJ - Tako kot že vrsto let doslej se tudi letos v zdravstvenih organizacijah pripravljajo, da bi s preventivnim cepljenjem zavarovali najbolj ogroženo prebivalstvo pred morebitno epidemijo gripe. Pripravljeno cepivo — tako imenovano mrtvo cepivo — je prilagojeno virusom gripe, za katere se pričakuje, da bodo letos povzročali gripozna obolenja. Zdravniki priporočajo cepljenje predvsem starejšim ljudem s kroničnimi obolenji. V kranjskem zdravstvenem domu so že objavili datume tako za prvo kot drugo cepljenje. Prvo cepljenje bo v ponedeljek, 18. novembra, od 9. do 12. ure ter v torek, 19. novembra, od 16. do 19. ure. Drugo cepljenje pa bo decembra: v ponedeljek, 23. decembra, od 9. do 12. ure in v torek, 24. decembra, ob 16. do 19. ure — v prostorih zdravstvenega doma Kranj. Cepljenje (prvo in drugo skupaj) stane 500 din. L. M. LU CO KOMPAS KRANJ 0 tel.: 1 28-472 i 28-473 ju« (m uavua »CO < GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 8. NOVEMBRA^ JANEZ SMOLE, predsednik radovljiškega izvršnega sveta Največ pripomb na stanovanjsko gradnjo in rabo prostora H kraju gre izdelava osnutkov srednjeročnih in dolgoročnih načrtov družbenega razvoja, tudi v radovljiški občini bodo delegati občinske skupščine kmalu sprejemali osnutke teh dokumentov. Zato smo za pogovor prosili Janeza Smoleta, predsednika občinskega izvršnega sveta. • Celotno gradivo, ne le prostorski del, ste dali v javno razpravo že pred oblikovanjem osnutka. Zakaj ste tako ravnali? Vseh sestavin plana seveda ne bi bilo treba dajati v obravnavo pred javno razpravo osnutkov, vendar smo sodili, da je presoja gospodarskega razvoja in preusmeritve proizvodnih programov v dolgoročnem pogledu bistvenega pomena. Vendar je bil prav v tem delu odmev slabši, veliko večje pozornosti so bili deležni raba prostora, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. • Kakšnih pripomb je bilo največ? Največ jih je bilo na stanovanjsko gradnjo in rabo prostora, tudi medsebojno si nasprotujočih. V prvo skupino lahko uvrstim pripombe, ki so se nanašale na obseg in razporeditev stanovanjske gradnje in poselitev. Obdelali smo vsako posebej in se skušali čim bolj držati usmeritve o policentričnem razvoju občine ter o soodvisnosti z razvojem gospodarstva v posameznih krajih. Te usmeritve so zdaj bolj upoštevane kot so bile sprva, raba prostora za stanovanjsko gradnjo je natančneje opredeljena. Posebej pomembno je to za Bohinj, tam soodvisnost gospodarskega razvoja in stanovanjske gradnje zelo prihaja do izraza. V posebno skupino je bilo moč uvrstiti pripombe, ki so predlagale pozidavo na posameznih parcelah, kar pa seveda ne more biti vsebina dolgoročnega plana, temveč le poseben del srednjeročnega plana. Druga največja skupina pripomb se je nanašala na rabo'prostora, nekatere niso bile nove, temveč so jih ljudje dali že lani, ko smo ponovno sprejemali prostorski del tekočega družbenega plana. Opravka smo imeli tudi z nasprotujočimi si pripombami. Pri usklajevanju pripomb nas je vodila osnovna težnja po ohranitvi kmetijskih zemljišč. Tako je v Radovljici, denimo, odpadla stanovanjska gradnja v Predtrgu. • Kakor ste že rekli, dolgoročno je bistvenega pomena tehnološki razvoj gospodarstva. Kako ste ga opredelili v industriji? Presodili smo obstoječe programe, pokazali na tiste, ki imajo bodočnost, in povedali, katerim se takšnim, kot so zdaj, ne piše dobro. S svojimi dolgoročnimi plani bodo morali predvideti spremembe teh pro-izvodenj. Nismo se opredeljevali za nosilce razvoja, temveč za proizvodne programe, ki imajo dobro bodočnost, kakor je na primer v Iskri Otoče. Rekli smo, katerim se ne piše dobro, kot so, na primer, v Plamenu, Sukno, deloma v Verigi in drugod. • Kaj ste zapisali o razvoju turizma kot pomembne dejavnosti v vaši občini? Turizmu dajemo velik pomen, izkoristil naj bi vse svoje možnosti, ni rečeno, da mora biti delež gostinstva večji, učinke mora imeti tudi v trgovini, deloma tudi v nekaterih industrijskih panogah. • Kaj pa obrt? Osrednje vprašanje je, kako pomagati nekomu, ki je pripravljen odpreti delavnico. Zamišljen imamo sklad, v katerem bi povezali vse obstoječe vire sredstev, zamišljen je torej kot poenotenje politike do obrti. Sredstva pa bi bilo seveda treba bančno oplemenititi. • Še ceste in komunala? Želja je veliko, saj smo na obeh področjih v razvojnem zaostanku. Zato smo v tem delu družbenega plana zelo konkretni, skušamo določiti stvari, ki bodo imele prednost. Seveda pa vse ne moremo označiti kot želje, temveč se nanje navezuje gospodarski razvoj. Tako je z blejsko obvoznico in cesto do Bohinja. Na področju komunale bomo morali odpraviti probleme pri oskrbi s pitno vodo, odplake po primarnih kanalizacijskih vodih pripeljati do čistilnih naprav in jih graditi. Prednostni red bo narekovala stanovanjska gradnja, tam se bodo morale stvari hitro reševati. Preprečiti moramo onesnaževanje voda, saj je to postalo že hud problem. • Sem sodi tudi smetišče na Črnivcu, ki je že vseskozi sporno? Zanj smo našli rešitev, h kateri je pripomogla tudi javna razprava. Lokacija smetišča je od Črnivca premaknjena proti Dvorski vasi, kar bo nova lokacija do leta 1990. • Tako rekoč edino res odprto vprašanje ostaja lokacija Alpe-tourovega servisa. Krajevna skupnost Bled nasprotuje razširitvi servisa na sedanji lokaciji, krajevna skupnost Lesce se je izrekla proti preselitvi servisa v bližino blejskega mostu. Rečem lahko, da popolnoma neoporečne lokacije zanj v radovljiški občini ni, najslabše pa bi bilo, če zanj lokacije v radovljiški občini ne bi našli. Poskusna študija, ki jo je izdelal Urbanistični inštitut iz Ljubljane, je pokazala na pet, šest možnih. Dolgoročno gledano bi bilo servis najprimerneje postaviti v Lescah, ob bodoči blejski obvoznici, kjer bo povezan tudi z bodočo hitro cesto. M. Volčjak Cena se začne pri načrtovanju Organi stanovanjske skupnosti, Domplan in tudi izvajalci naj ponovno ugotovijo in pojasnijo, zakaj je v Kranju cena kvadratnega metra stanovanja dražja kot drugje Kranj — V razpravi o problematiki stanovanjske gradnje in cen v kranjski občini je bilo na seji skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti v četrtek, 31. oktobra, slišati različna mnenja. Še več pa je bilo vprašanj, razlag, domnev in ugibanj, zakaj je v Kranju cena kvadratnega metra stanovanja tako draga, dražja kot drugje. Do pravega podatka oziroma razloga se na podlagi primerjalnih podatkov po drugih občinah in krajih v Sloveniji ni bilo moč dokopati. Osnovna m prav gotovo točna je bila ugotovitev, da se cena bodočega kvadratnega metra zgrajenega stanovanja začne oblikovati že na samem začetku oziroma pri načrtovanju. Na Planini III, kjer trenutno gradijo, so bili takšni začetki pred petimi, Šestimi leti, ko je bilo tudi odločeno, da naj bi bilo to naselje čimbolj »humano« (z zelenicami, pokritimi in odprtimi parkirnimi pro- stori, primernim izgledom in načinom gradnje itd.). Najbrž je res, da bi bila stanovanjska Planina drugačna, če bi v današnjih gospodarskih razmerah načrtovali gradnjo na tem območju. Vendar pa je prav gotovo tudi res, da bi bilo danes treba preveriti nekatere normative v zvezi z gradnjo, oceniti, kaj sodi v ceno stanovanja, in se razmeram primerno opredeljevati tudi v prihodnje. Največ odstopanj je, kot kaže, v nekaterih ključnih postavkah, ki jih ponekod vključujejo v ce- Problemi v kranjskem domu učencev in študentov se vlečejo leto dni Nezadovoljni študentje, učenci in delavci Študentje se branijo plačevati dejansko ceno bivanja v študentskem domu, ker je mnogo višja od tiste, ki jo plačajo vrstniki v Ljubljani in Mariboru. Denar kopni, zaradi tega pa je okrnjena dejavnost dijaškega doma, močno pa tudi osebni dohodki zaposlenih. Problem je star leto dni in ga doslej niso bili sposobni rešiti sami. Kranj — Videti je, da so nasprotja med študenti na eni strani in delavci doma ter dijaki na drugi strani, dosegla vrelišče. Delavci doma namreč niso več voljni prenašati primanjkljajev v prihodkih, ki jih je krivo neplačevanje študentskih stanarin in so že močno zajedli v osebne dohodke zaposlenih, občutijo pa jih tudi v dejavnosti dijaškega doma. Nasprotja so pripeljala celo tako daleč, da so zaposleni razmišljali o najbolj drastičnem ukrepu — odcepitvi dijaškega doma od študentskega. Naj znova na kratko osvetlimo razloge, ki študentom narekujejo, da ne plačujejo dogovorjene stanarine, temveč domala pol nižjo akontacijo. Študentom se ne zdi pravična porazdelitev stroškov bivanja, saj so na njihovih ramenih poleg tako imenovanih »hotelskih storitev« tudi osebni dohodki za nakej več kot dva delavca. Prav tako se ne strinjajo z me- . rili, ki jih je republiška izobraževalna skupnost izdelala za financiranje študentskih domov, saj se ta v ničemer ne razlikujejo pri majhnih domovih (kot je tudi kranjski s 144 študenti) in pri velikih (kakršen jp, denimo, ljubljanski študentski center s 6.000 prebivalci). Hkrati pa so se študentje v Kranju odločili, da višje cene ne plačajo vse dotlej, da se tako odločijo tudi študentje v Ljubljani, ki, kot vemo, znova deloma bojkotirajo plačevanje študentskega doma. Bivanje v študentskem domu v Kranju je resnično drago, saj ekonomska cena presega 9 tisočakov. Če vštejemo prispevek izobraževalne skupnosti, je cena 5614 dinarjev (izvzemši seveda sredstva za osebne dohodke nekaj več kot dveh zaposlenih), z dodatno dejavnostjo pa bi ceno bivanja še nekako spravili na 4145 dinarjev. Kranjsko sindikalno predsedstvo, ki je v sredo na sestanku v Domu Iva Lola Ribar skušalo prisluhniti glasu študentov, dijakov Zakaj je kranjski dom dražji od drugih Njegovo prekletstvo je majhnost, ki močno povečuje režijske stroške. Dom tvorita dve stavbi, kar takore-koč podvaja število zaposlenih. Ogrevajo z dragim oljem, stavba je tako zgrajena, da je pravi energetski požeruh, stroške pa povečuje tudi velika kotlovnica, ki je bila predvidena za ogrevanje celotnega kompleksa stavb usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju. Izobraževalna skupnost, ki pokriva v študentskem domu amortizacijo in dohodke dveh zaposlenih delavcev, dražjih stroškov vzdrževanja, kranjskega doma ne upošteva v merilih za financiranje. Tudi finančni prispevek dijaškemu domu, kjer je merilo vzgojnega dela vzgojna skupina, dokaj skopo odmerja. Prav toliko namreč kot tistim domovom, ki vzgojno delajo 5 dni na teden. V Kranju namreč dve tretjini dijakov ostajata v domu vseh 7 dni, kar terja dodatno vzgojno delo. no kvadratnega metra, drugje pa ne. Predvsem pa bi se morali v stanovanjski skupnosti in njenih organih v prihodnje že pri načrtovanju gradnje vprašati, kakšna bo končna cena stanovanja. Skupščina je sklenila, da bo problematiki stanovanjske gradnje v občini in cenah ponovno razpravljala. Organi skupščine, Domplan in tu di izvajalci pa naj pripravijo odgovore, pojasnila in temeljitejše obrazložitve glede cen in primerjav glede gradnje stanovanj drugje. A. Žalar in delavcev, je študentom predlagalo, naj plačujejo to ceno, izobraževalni skupnosti Slovenije pa, naj plača razliko do dogovorjene cene 5614 di narjev. Izobraževalni skupnosti sku paj s predsedstvom kranjske mladi ne dajejo v razmislek tudi prevrednotenje meril za sofinanciranje doma, kar sta v teh razmerah edino razumni sistemski rešitvi. Dodatna dejavnost sicer za silo pokriva primanjkljaj (zaradi česar bi se ji bilo nespametno odreči), ni prava rešitev. Z osebnimi dohodki na repu V primerjavi z delavci v sorodnih dejavnostih v občini dobe delavci v dijaškem domu Ivo Lola Ribar 70 oziroma 75-odstotne osebne dohodke. Ob 7-mesečju je povprečje OD v kranjskem gospodarstvu znašal okoli 45 tisoč dinarjev, v negospodarstvu 49 tisoč, v izobraževanju 52 tisoč, v domu pa 37 tisoč. Ob tričetrle-tju so OD sicer malce dvignili, a še vedno je povprečje pri 39 tisoč dinarji_ Sindikalno predsedstvo se je zavzelo za delavce, ki so še zdaj, ne da bi sploh poslovali z izgubo, tako rekoč obsojeni na 70-odstotne osebne dohodke, prav tako tudi za dijake, ki so doslej mirno, hladno prenašali vse podražitve in jih tudi zvesto plačevali, čeprav se njihova oskrbnina že bliža 20 tisočakom. Zdajšnjo stisko pri osebnih dohodkih bo v precejšnji meri omilil pristanek študentov, da plačajo dogovorjeno ceno. Veliko je odvisno tudi od varčevanja pri stroških. Sicer pa se sindikat pridružuje kranjskemu mladinskemu predsedstvu, ki je minuli teden sklenilo, naj občinski izvršni svet skupaj s komitejem za družbene dejavnosti razgradi problem dohodkovnih odnosov v domu in skuša zajeziti zaostajanje za dohodki v občini. Sistemska rešitev je v rokah izobraževalne skupnosti, se pravi v skupnem nastopu delavcev, študen- tov in dijakov. Na cepitev me^.$ škim in študentskim domom m ' misliti, saj to utegne zbuditi n probleme. Čas je, da se leto dni lajajoči problemi končno razp}e\ Če se bo namreč tako nadalj^ utegne dom resnično zabresti vi M bo, pri tem pa bodo spet najbolj % ni delavci in dijaki. Prav bi bi se vsi, še najbolj pa študent^ vedli te odgovornosti! D. Z. %W ■d Krvodajalci v Varaždinu Radovljica — V Varaždinu soj. li konec oktobra osrednjo hrvg krvodajalsko proslavo, ki so J° pali občinskemu odboru B0^ križa Varaždin. Z njim občins*j, ganizacija Rdečega križa Bad0*jjj že vrsto let uspešno sodeluje-' leti so podpisali listino o P°bra!fj Proslave se je zato udeležila tuflj ričlanska delegacija Rdečega »• radovljiške občine. Ustanovili društvo Poljane nad Škofjo Loko - ^5 budo občinske zveze društev Pry ljev mladine so v Poljanah PjJ ustanovili društvo prijateljev nj ne. Že to jesen in zimo naj bi se p, priprave prireditev za otroke'3, pravili naj bi nekaj kinopre°'j) ure pravljic, izlete v naravo 1 ; dobno. Prizadevali si bodo tu večjo varnost otrok na cesti- j Programske skupščine borcev Radovljica — Do konca le*3 jj v vseh dvajsetih krajevnih ori ^ cijah ZB NOV v radovljiški ° i opravili volilno programske s* . ne, ponekod so jih že. Skupš^ činske organizacije bo m*f*foj hodnje leto, republiška skup# je predvidena maja 1986. v nih organizacijah bodo za zas skupščine občinske organiza ^ volili 105 delegatov. Po enegf^ krajevna organizacija ne P ^ število članov, organizacije s^ 60 članov bodo imele dva "e p, na vsakih naslednjih 30 članovr po enega. jI Javne razprave o planih V Škofji Loki so zbori občinske skupščine 23. oktobra skupnem zasedanju sprejeli osnutek dolgoročnega družbe , plana občine za obdobje 1986 — 2000 z urbanističnimi zasn°(,gi^ Škofje Loke, Železnikov, Poljan, Gorenje vasi in Žirov in ga javno obravnavo od 1. do 30. novembra 1985. ^ V tem času so javno razgrnjeni tudi grafični prikazi prostofS sestavin dolgoročnega družbenega plana, in sicer: ^ — v Škofji Loki v sejni dvorani skupščine občine od 7. do 18- — v Žireh v družbenem domu Partizan od 12. do 19. ure; — v Železnikih v sejni sobi kulturnega doma od 8. do 20. ure; — v Gorenji vasi v sejni sobi Partizana od 8. do 20. ure; — v Poljanah v sejni sobi kulturnega doma od 8. do 19. ure. Da bi se čimveč delovnih ljudi in občanov seznanilo z nave^o osnutkom in dalo nanj morebitne pripombe in predloge, krajevnih skupnostih organizirane javne razprave, kjer bo vo tudi strokovno razloženo, po naslednjem vrstnem redu: krajevna skupnost kraj datum in ura 1. POLJANE 2. JAVORJE 3. LUČINE 4. DRAŽGOŠE 5. ŽELEZNIKI 6. BUKOVICA- BUKOVŠČICA 7. SELCA 8. LENART NAD LUŠO 9. SOVODENJ 10. ŽIRI 11. ZMINEC 12. LOG 13. TREBIJA 14. GORENJA VAS 15. RETEČE 16. GODEŠIČ 17. SORICA 18. DAVČA 19. KAMNITNIK 20. ŠK. LOKA- ME STO 21. STARA LOKA- PODLUBNIK 22. SV. DUH 23. TRATA kulturni dom osnovna šola osnovna šola osnovna šola kulturni dom zadružni dom kulturni dom osnovna šola gasilski dom DD Partizan-vel. dvor. zadružni dom prostori KS gasilski dom OŠ Ivan Tavčar kul. dom — mala dv. gasilski dom zadružni dom osnovna šola občina občina — se občina — se. dvorana kulturni dom osnovna šola 10. 11. 1985 ob8.uf 10. 11. 1985 ob 9. uj. 17. 11. 1985 ob 8. v 18. 11. 1985 ob lj-'g 18. 11. 1985 ob 19-u 18 18. 16.30 11. 1985 ob 11. 1985 ob 19' ur1 1985 ob 16-jJj! 1985 ob iPufi 19. 11 19. 11. . 19. 11. 1985 ob 19'JJ 20.11.1985 ob 16-^j 20. 11. 1985 ob 19.u: 21.11.1985 ob I6^fi 21.11.1985 ob 21.11.1985 ob l6-3,fi 21. 11. 1985 oblS-^i 22. 11. 1985 ob 18- se. dvorana 22. 11. 1985 ob lj-^ dvorana 25. 11. 1985 ob l^i 25. 11. 1985 ob lj-jj 26. 11. 1985 ob lj'jjfi 26. 11. 1985 ob lj^ri 26. 11. 1985 ob ly' h Si te na ter •ti, ta Sle ne( °Pi ski Pri Na s se °.40 v s t S A0 @@IMEI«IESGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zve^ mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek 1 §3 !HEK, 8. NOVEMBRA 1985 NOTRANJA POLITIKA GOSPODARSTVO .3. STRAN (MHSSMEUGLAS Radovljica bo dobila invalidsko delavnico Pri domu upokojencev dr. Janka Benedika v Radovljici bodo začeli graditi prizidek, v katerem bo invalidska delavnica — Naložba bo vredna nekaj več kot 17 milijonov in pol nfagajajo se željam kupcev — Ali ima kupec pregled nad vsem pocenim blagom v trgovini, je odvisno tudi od tega, kako je blago razporejeno. V Astri v Kranju so te dni spet nekoliko spremenili red v s}>ojih prodajnih policah. Odslej bo 1. nadstropje nudilo vse za gospodstvo. Gospodinje bodo tu našle vse, od lesene robe pa do porcela-j*G> stekla, posode, malih gospodinjskih aparatov in bele tehnike. Še oodo premeščali ponujeno blago po policah, pravijo v Astri, tako da o januarja vsa blagovnica namenjena le opremi stanovanja. Radovljica — Pri domu upokojencev dr. Janka Benedika v Radovljici bodo spomladi' začeli graditi prizidek, v katerem bo prostor za delovno terapijo njihovih oskrbovancev. V delavnici bi zaposlili tudi invalide iz okolice in tiste iz delavnice pod posebnimi pogoji iz zavoda Matevža Langusa iz Kamne gorice, ki zdaj nimajo ustreznih prostorov. V delavnici bi invalidi, za začetek bi jih bilo kakih 25, opravljali enostavnejša ročna dela za tovarne in obrtnike iz občine, tako kot zdaj dela že 12 gojencev Zavoda Matevža Langusa v invalidski delavnici. Obseg kooperantskih del naj bi razširili tudi s samostojno dejavnostjo. Še naprej naj bi izdelovali drobne izdelke, ki nastajajo pri urah delovne terapije, morda spominke, igrače in didaktične pripomočke za šole in vrtce. Razmišljajo tudi, da bi kupili fotoko- pirni stroj in z njim razmnoževali učne liste, ki jih potrebuje šola. V prizidku bodo tri delavnice, ena večja in dve manjši, prostor za vodjo, sanitarije, garderoba m skladišče, vse skupaj na površini 156 kvadratnih metrov. Invalidi, ki bodo tu delali, bodo v domu dobili tudi malico. Prizidek, ki naj bi ga začeli graditi spomladi (zdaj še zbirajo dokumentacijo in dokončujejo načrte), naj bi po izračunih stal nekaj več kot 17 milijonov in pol. Denar za naložbo bodo prispevale občinska skupnost za zaposlovanje in Zveza za pomoč duševno prizadetim Slovenije (slednji bosta dali denar za opremo), levji delež pa občinska skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja: Invalidska delavnica bo pridobitev za dom in tudi za Zavod Matevža Langusa, ki zdaj z delavnico pod posebnimi pogoji gostuje v radovljiški osnovni šoli. Za dom bo prizidek s prostori za delovno terapijo dobrodošel, ker imajo pod streho 46 invalidov na vozičkih, ki bi jih na ta način smotrno zaposlili, pa tudi zato, ker se bo tako dom bolj odprl okolici in tako resnično postal center dnevnega varstva odraslih, kar si že lep čas prizadevajo. D. Ž. Zbor borcev Kokrškega odreda Kranj — V soboto, 16. novembra, ob 14. uri bo v Domu JLA v Kranju radni volilni zbor skupnosti borcev Kokrškega odreda. Na zboru bodo borci razpravljali o delu odbora in sprejeli smernice za delo za naslednje mandatno obdobje. Po končanem zboru si bodo ogledali dokumentarni film o devetdnevnem pohodu borcev in mladine po poteh Kokrškega odreda, pripravljeno pa bo tudi prijetno tovariško srečanje, dd v Kranju bo v sredo, 13. novembra, popoldne uruga seja problemske konference. Z njo bodo sklenjene široke javne razprave, ki so več mesecev potekale v združenem delu in krajevnih skupnostih. Kljub številnim ^ejam, predlogom in pobudam pa niso odgovorile na nekatera odprta vprašanja in razmišljanja gle- de razvoja in vlaganj v družbeni standard v hodnjih petih letih. pri- J ^gradiva Strokovne službe za problemsko konfe-r*nco r^^inajstih izpostavljenih vprašana*! ^"okovna služba SIS predlaga Qsiednje rešitve: k*n i-istem solidarnosti do občin: ^Ost na-' na vzpostavitvi solidarni J med delovnimi ljudmi in občank K;Pa mec* občinskimi sisi oziro-Slov ■nam*; na obveznosti, da vsi v nep e^Ji prispevajo od svojega oseb-Opf ari^°hodka oziroma dohodka; na ekonom- nerazvitih po milijonov več sredstev MftDfiiJj^ BOD) ali pa zavrnitev republiških si- Prist palcih razvitosti. Drugačen °kro„P , od Kranja zahteval na leto SovnSklh dokumentov ^°Du ^0<*a'iševanje porodniškega l0Ci t PodalJšanje na 365 dni in lost ,^otno nadomestilo za odsotne v Jela (po letu 1988) naj se vne-^ved° planske dokumente. °tf0g,a Pa to pomeni za Skupnost ^je r^a varstva Slovenije povišajo o?risPevne % slo stopnje za okrog m ni od BO D. lih si ,nar>ciranje nekaterih skup-r&tvje °Venskih programov: Financi-skgga vUzeJa in slovenskega vrhun-^a. ra^Sp0rta podpiramo, vendar ne Sv nLn krnitve občinski •kij Vba % g.r0g 0,05 odstotka od BOD. j|r^Q ravstvo: Financiranje pro-kja ioo^ ostane na ravni iz ob-nie J^l-1985, kar tudi v prihod-S^d^ S°tavlja enak zdravstveni % jfd kot doslej. %iiu az,skovalna skupnost: S Hj^Jln 0.09 O/. „„;____"_______ . ih progra->a programa bi po oceni ve- .02 % e*a na približno 0,05 %, s či- Povpa** '" naj se PrisPevna stop i ro: če bo polovico upnost m ceste Pred problemsko konferenco v Kranju Izziv oceni: kaj zmoremo Kranj — V zadnjih petih, šestih letih je občina Kranj splošno gledano nazadovala. V primerjavi z drugimi slovenskimi občinami je nekje na povprečju ali celo pod njim, pred leti pa je bila v ospredju. Ob sedanjih opredelitvah ima Kranj priložnost, da ponovno s hitrejšimi koraki stopi po poti razvoja. Vendar pa bi to v številkah pomenilo 2 odstotka od bruto osebnih dohodkov več sredstev v prihodnje kot doslej. Druga seja problemske konference, ki jo je sklicala občinska konferenca socialistične zveze Kranj in bo v sredo, 13. novembra, popoldne ob 16. uri, naj bi poleg drugih in pomembnih skušala odgovoriti tudi na to konkretno vprašanje. Pomenila pa naj bi predvsem izziv oceni: kaj zmoremo! Trinajst vprašanj potrebe; seveda izključno komunalne v krajevnih skupnostih. • Ostali investicijski posegi: Deloma zaradi manjše aktualnosti in zaradi drugih rešitev naj se ne načrtuje rekonstrukcija Jezerske ceste, Stare ceste, Gregorčičeve in Partizanske ulice, gradnja GZ I po Jezerski cesti, GZ 4, kanalizacije v Pšev-ski ulici in tudi ne gradnja prizidka gasilskega doma. Tržnica: na dvorišču bivšega Vina? mer bi zagotovili spodbujanje načrtne vzgoje znanstvenih kadrov. • Samoupravna stanovanjska skupnost: Gradnja se bo najbrž upočasnila in po oceni lahko namesto 1500 pričakujemo 1200 do 1300 blokovnih stanovanj. Vendar pa načrtovani obseg gradnje vseeno obdržimo, saj moramo zaradi novih površin računati na sorazmerno večja vlaganja na enoto. • Opremljanje stavbnih zemljišč: Ukinejo naj se sredstva iz čistega dohodka in začne razvijati tako imenovano soinvestitorstvo. To pomeni, naj sredstva zagotovi tisti, ki stanovanja potrebuje in naroča. Enak način naj velja tudi za individualno gradnjo. • Investicije v družbene dejavnosti: 3azen in zdravstvena postaja na Planini naj se začneta graditi v prihodnjem srednjeročnem obdobju, dokončata pa po letu 1990. Pri gradnji telovadnice pri Šolskem centru Iskra pa naj bi poleg izobraževalne skupnosti sodelovali tudi republiška izobraževalna skupnost, kranjska Iskra in šola sama z akcijo med organizacijami združenega dela. • Avtobusna postaja: Razširi, posodobi, prometno in varnostno naj se uredi na sedanji (začasni) lokaciji. • Tržnica: Ideja je, da se tržnica postavi na dvorišče bivšega Vina (med Gregorčičevo in Mladinsko ulico. Z minimalnimi sredstvi bi bila to lahko zelo hitra rešitev. • Most čez Kokro: Gradnja naj se planira, vendar jo bo moč uresničiti, če bo polovico prispevala Skupnost za ceste Slovenije. • Sofinanciranje komunalnih problemov krajevnih skupnosti: Skupni znesek (150 milijonov za pet let) naj ostane v planih. Vendar pa bi bilo posamezne namene treba združiti, z denarjem pa reševati aktualne Razprave o razvojnih vprašanjih in usmeritvah občine v prihodnjih petih letih so trajale več mesecev. Bilo jih je veliko. In bilo je tudi veliko idej, pobud in različnih predlogov. Zdaj je čas za izoblikovanje posameznih ključnih opredelitev. Za to, kaj bodo kljub potrebam in tehtnim razlogom za ureditev morda vseeno še nekaj časa bolj nedosegljive želje. Velja ugotoviti, koliko bo dejansko moči oziroma denarja in koliko tudi pripravljenosti, da se stanje izboljša. In predvsem je treba oceniti in se odločiti, kaj je tisto, kar bo Kranj s skupnimi močmi in enotnim dogovorom spodbujal, razvijal... Edo Resman, vodja Strokovne službe SIS Ne: kaj bi bilo, če bi bilo Še manj pa seveda odločitev v stilu: kar bo, pa bo Avtobusna postaja: na sedanji (razširjeni) lokaciji? Podlaga za razpravo in opredeljevanje delegatov na problemski konferenci so gradiva: Osnutek dogovora o temeljih družbenega načrta občine do leta 1990 in Osnutek samoupravnih sporazumov o temeljih načrtov SIS (tako imenovana »siva brošura«; nadalje ugotovitve in stališča prve seje problemske konference z začetka januarja letos in gradivo, ki ga je pred nedavnim pripravila Strokovna služba SIS pod naslovom Nekatera odprta vprašanja in temeljne opredelitve pri sestavljanju predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS do leta 1990. O slednjem je odgovoril na vprašanja vodja strokovne službe SIS Edo Resman. • »Kaj vas je v strokovni službi SIS vodilo k pripravi takšnega gradiva, ki je že na začetku ocenjeno, da je to prvi primer v Kranju?« »Gradivo zajema le področje tako imenovane porabe. Gre v bistvu za vprašanje, kolikšen del novoustvar-jene vrednosti (na podlagi napovedi gospodarstva) lahko porabimo za občinski družbeni standard. Izvršni Kaj pravijo v gospodarstvu Ne zato, da bi še pred problemsko konferenco skušali izvedeti, kako ocenjujejo odprta vprašanja in ponujene rešitve (to naj bi pokazala konferenca), marveč zato, kako se pripravljajo na konferenco, smo poklicali nekatere največje organizacije. Pa tudi zaradi ocene, da so bile dosedanje razprave ponekodv gospodarstvu precej mlačne. Iskra Kibernetika: »Podpreti nameravamo stališča o intenzivnem prestrukturiranju in vlaganjih v tehnologijo, in pripombe, ki so jih posredovali na osnutek plana.« Sava: Kaže, da se je zataknilo na pošti, saj gradiva do srede tega tedna še niso dobili. Tekstilindus: O gradivu se še niso dokončno opredelili. Planika. »Svojega programa ne nameravamo spreminjati. Zavzemamo se za nespremenjene prispevne stopnje, prednost pa naj ima stanovanjska gradnja.« I BI: »Pogrešamo bolj določne opredelitve do industrije v občini. Takšne, kot so zdaj, kažejo, naj bi tekstilna industrija še naprej vzga- jala kadre in zbirala devize za razvoj drugih.« Živila: »Ocenjujemo, da je precej vprašanj, ki jih je treba razčistiti. Mednje vsekakor sodi tudi predlog o tržnici.« Domplan: »Z novim letom bodo prenehali nekateri dosedanji načini zbiranja sredstev. Predvsem pa sedaj ni znano, kako in s kakšnimi sredstvi se bo že prihodnje leto delalo naprej. Dokaj čudne so tudi nekatere številke v gradivu. Pri avtobusni postaji se, recimo, govori o 20 starih milijardah. Kje pa je dokumentacija, da se lahko začne graditi? Stvari bi se morale zapisovati po vrstnem redu.« KOGP: »O stališčih in pripombah se prav zdaj opredeljujemo ...« Exoterm: »Je tudi ta anketa provokacija? Pravzaprav je res, da so bile razprave v gospodarstvu bolj .mlačne'. Pri nas smo tudi morda bolj gledali na obremenitve oziroma odstotke, manj pa na to, kaj se bo v občini delalo. Do konference se bomo vsekakor pogovorili tudi o teh vprašanjih.« svet meni, da približno toliko, kot v zadnjih petih letih. Opredelitev je najbrž pravilna. Vendar pa je potreb in želja veliko preveč. In ker javne razprave niso dale jasnega odgovo ra, kaj da in kaj ne, smo izkoristil, priložnost, ki jo ponuja problemske konferenca. Da smo gradivo pripravili v Strokovni- službi (ne pa v organih sis) sta dva razloga: skupne službe naj bi bi le tiste, ki ponujajo strokovne pred loge in opredeljujejo variante z dobrimi in slabimi posledicami. Drugi razlog pa je v značaju samega gradiva, ki ponuja nekaj ostrih stališč. Naj se tudi čez čas ve, od kod izvirajo in kdo je odgovoren zanje.« # »Trinajst vprašanj v gradivu s predlogi in možnimi rešitvami je zelo konkretnih in lahko bi rekli precej provokativnih,« »Gradivo je pisano tako, da omogoča enostavno odločanje: da ali ne. To je lahko provokacija, vendar ne tiste vrste, ki bi vznemirjala javnost. Bolj gre za to, da gradivo sili v razmišljanje o razvoju občine in našega družbenega standarda, hkrati pe opredeljuje naš odnos do predlogov ki zadevajo načrte republiških siso v.« »Bi katero od predlaganih vprašanj še posebej izpostavili?« Najdražje (pod narekovajem) je vprašanje sistema solidarnosti. V Kranju ga odpiramo že tri leta, a se ne premakne. Menimo, da ustava opredeljuje solidarnost med vsemi delovnimi ljudmi in občani, ne pa med občinami ali celo sisi. V preteklih letih so se prav na tem področju dogajale težke in smešne stvari. Naša služba zdaj predlaga naj ostrejše stališče: da obveznosti ne sprejmemo!« • »Kaj pa bo potem?« »Predlagatelj bi prek republiške skupščine najbrž moral solidarnost odrediti. To pa po moje ni več solidarnost, ampak davek. O političnih vidikih takšne solidarnosti pa je odveč zgubljati čas.« • Kaj pričakujete od problemske konference?« »Na področju .porabe' pričakujem trezno odločanje o odprtih vpraša njih, ne pa razpravljanje o tem, kaj bi bilo, če bi bilo. Še manj pa seveda želim odločitev v stilu: kar bo, pa bo.« L Pripravil: A. Žalar @®IMg3MIESGLAS 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 8. NOVEMBRA1985 V pekovih delovnih enotah v Ormožah in Benediktu Čevlji sredi kmečke zemlje Tržič — Tovarna obutve Peko se v Tržiču ne namerava širiti, ker nima niti denarj a za drage novogradnje niti ljudi za delo. Morala bi jih »uvoziti« iz drugih krajev oziroma republik, to pa potegne za seboj vrsto zapletov s stanovanji, zdravstvom, otroškim varstvom, šolstvom. Zato v Peku iščejo možnosti za postavitev novih obratov zunaj domače občine, tam, kjer je nezaposlenih ljudi dovolj. Najbolj znana sta tozd v Ludbregu na Hrvaškem in obrat v Trbovljah. Lani pa so v okviru tržiške temeljne organizacije Obutev odprli še delovno enoto v Benediktu pri Lenartu in letos v Ormožu. V obeh režejo in šivajo zgornje dele obutve. Ormož: učijo se delati Uradno odprtje tovarne v Ormožu, v kateri dela 140 ljudi, je bilo konec junija letos. Predvidoma februarja bodo uvedli drugo izmeno in do poletnih dopustov bo zaposlenih že okrog 300 delavcev. Prostor je Peku preskrbela skupščina občine Ormož. Vodja delovne enote Stjepan Kocjan je povedal, da delajo zgornje dele za brizgano obutev. Plan je glede na to, da so mlad in neizkušen kolektiv, znižan na 60 odstotkov. Oktobra so ga že dosegli. Norme izpolnjujejo povprečno 70-od-stotno. Najbolje se je vživelo 60 delavcev, ki so bili na polletnem usposabljanju v tržiški tovarni. Nekateri med njimi že presegajo polne norme, medtem ko imajo mlajše delavke norme še znižane na 60 oziroma najmlajše na 30 odstotkov. ga, da spoštujejo delovni čas in da sploh delajo, do tega, da z materiali ne razmetavajo, da ne šivajo mimo in podobno. Malomarnosti pri rabi materialov je še precej. Škoda je velika, saj stane, na primer, kvadratni meter telečjega usnja že 1200 dinarjev. In prav te drage materiale smo dali v roke ljudem, ki doslej še niso delali. Upam, da bomo osnovne težave odpravili v enem do dveh letih.« Stjepan Kocjan meni, da bi moralo biti vsaj petnajst do dvajset odstotkov osebnega dohodka gibljivega, odvisnega od kakovosti dela posameznika. »Iz izkušenj tudi vidim, da ni najbolj spodbudno, ker ima kolektiv, ki še ne ustvarja dohodka, povsem enake ugodnosti kot delavci v Tržiču. S tem mislim predvsem na stanovanjska posojila, na daleč najvišji regres za letni dopust v ormoški občini, na regres za prehrano, na organiziran avtobusni prevoz. Vse te ugodnosti še niso zaslužene.« Majda Trunk Majda Trunk je končala srednjo obutveno šolo v Kranju in je že delala v Planiki in Liletu. Ormoški Peko ji je omogočil vrnitev v domači kraj. Je inštruktorica v šivalnici: »Tovarna v Ormožu veliko pomeni. Dosti je mladih, ki imajo poklicno ali celo srednjo izobrazbo, pa se v svoji stroki ne morejo zaposliti. Tu so našli delo. Je pa problem, ker Stjepan Kocjan »Ormož je kmetijski kraj. Večina delavk ima doma zemljo in imajo zaslužek v tovarni bolj za 'žepnino'. Nekatere so sicer zelo pridne, disciplinirane, večji del pa jih še nima delovnih navad. V teh par mesecih smo imeli že deset disciplinskih postopkov,« je o začetkih mladega, pretežno ženskega kolektiva pripovedoval vodja Stjepan Kocjan. »Se težje pa je, ker nihče ni strokovno usposobljen čevljarski delavec. Vse jih je treba naučiti, od te- dekleta še niso vpeljana. Priu če vanje traja tri mesece in še potem imajo večinoma težave.« Marta Žnidarič tanjša zgornje dele: »V Tržiču sem bila na priuče-vanju, junija sem začela tu. Delo ni težko, nekaj zapletov je le, ko pridejo novi modeli. Normo že presegam. Prejšnji mesec sem zaslužila 29.000 dinarjev, zdaj, ko bom dobila višjo osnovo, bom več. Zadovoljna sem in rada delam.« Vaščani Benedikta pravijo: naša tovarna V stari šoli v Benediktu blizu Lenarta so 4. julija lani odprli delovno enoto tozda Obutev, kjer prav tako šivajo zgornje dele. V dveh izmenah je 112 zaposlenih, večinoma iz vasi in okolice. Od oktobra lani imajo tudi svojo osnovno organizacijo Zveze sindikatov. Njen predsednik je Vladimir Doki. Marta Žnidarič Vladimir Doki »Delavci so v glavnem mladi in neizkušeni tako pri delu kot v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju. Zlasti v začetku smo se veliko povezovali z občinsko konferenco SZDL in občinskim svetom Zveze sindikatov v Lenartu. V naši osnovni organizaciji, zlasti v izvršnem odboru, smo se dosti ukvarjali tudi z vprašanji kakovosti dela. Dogovorili smo se, kako spodbuditi delavce, da bi bilje in več delali. S tistimi, ki so odstopali v slabem, smo se pogovorili. Vsi so kritiko vzeli zares in se poboljšali. Delovni plan po dobrem letu dni že dosegamo, norme v glavnem izpolnjujemo, ustvarjamo dohodek. Največ težav nam povzročajo spremembe artiklov. Narobe pa je, ker kakovost dela pri osebnem dohodku ni prav upoštevana.« Vladimir Doki je tudi povedal, da so oči vseh v Benediktu uprte v »njihovo tovarno«. V vasi je to edina industrijska proizvodnja in vsi skupaj dobro vedo, da je napredek v veliki meri odvisen prav od nje. V petletnem programu razvoja krajevne skupnosti je začrtana razširitev oziroma gradnja nove tovarne za 350 delavcev. »Vez z matično tovarno je dobra,« je še dejal. »Najbolj veseli pa smo, ker smo enakopravni s trži-škimi delavci.« Delovna kolektiva, zlasti mlajši v Ormožu, se še spopadata z začetnimi težavami. Nanje so računali tudi v tržiškem Peku, kjer poudarjajo, da imata naložbi dolgoročen pomen. H. Jelovčan Končna vrednost jeklarne je 51 milijard Končna vrednost naložbe v novo elektrojeklarno na Jesenicah je narasla že na 51 milijard dinarjev t- Železarji zadovoljivo gospodarili Jesenice — V letošnjih devetih mesecih so jeseniški železarji zado-voljjvo gospodarili, saj so domala uresničili načrt proizvodnje. Za tržišče so proizvedli 268.000 ton gotovih izdelkov in opravili za 19.500 ton storitev prevaljanja. Vzroki za delno zaostajanje za planom so v tem, ker jim je v temeljnih organizacijah primanjkovalo delavcev, včasih je bila, neprimerna kvaliteta vložka, precej je bilo tudi okvar in remontov v proizvodnji. V devetih mesecih je bilo v železarni zaposlenih 6.190 delavcev ali za 71 delavcev manj kot v enakem lanskem obdobju. Za svoje proizvode so železarji iztržili 43.600 milijonov dinarjev ali za odstotek več kot so planirali. Na tujem tržišču so prodajali proizvode ceneje kot doma, kar jim je prineslo za 2.600 milijonov manj denarja. A je treba poudariti, da so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem dobili za 91 odstotkov več, saj je bila struktura prodanih izdelkov za 3 odstotke boljša, večja pa je bila tudi prodajna cena. Med stroški so še vedno največje negativne tečajne razlike, ki so v primerjavi z lani večje za 63 odstotkov. Še posebej pa je za železarno v tem trenutku, ko gradi novo elektrojeklarno, pomembno to, da so devet mesecev sklenili s 673 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka za sklade. Izgubo so zabeležili le na plavžu, v valjarni bluming stekel, valjarni debele pločevine in v jeklarni, znaša pa 91 milijonov dinarjev. Po podatkih oddelka za novogradnje poteka naložba v novo jeklarno zadovoljivo, čeprav so podražitve znatno večje kot so pričakaovali. Končna vrednost projekta je narasla na 51 milijard dinarjev, od tega gre 39 milijard za osnovna in obratna sredstva ter prispevke za energetiko, 12 milijard dinarjev pa za plačilo interkalarnih obresti. Predvsem so se — kar za sedemkrat — povečale interkalarne obresti, zaradi izredno visoke inflacije, mnogo večje, kot so železničarji pričakovali. Ko so pred dvema letoma izdelali investicijski program za jeklarno, je bil predračun 12,6 milijarde dinarjev z upoštevanjem, da bo v času gradnje letnih podražitev za 17 odstotkov. Zaradi različnih vzrokov so začeli z gradnjo šele po 16 mesecih in je bila tako sedanja vrednost projekta že avgusta lani približno enaka predvideni končni vrednosti po investicijskem programu. D. Sedej Na Gorenjskem 15 zgubarjev Ob devetmesečnem obračunu je 15 tozdov in drugih organizacij združenega dela na Gorenjskem izkazalo izgubo. Skupna izguba ša 410 milijonov dinarjev. V organizacijah, ki imajo rdeče številke, d la nekaj manj kot 4.000 delavcev. , • Največja izguba je v štirih tozdih jeseniške Železarne — Valja11" Bluming Stekel, Valjarni debele pločevine, Plavžu in Jeklarni- Skup^ no imajo 110 milijonov dinarjev izgube, kar je za dobrih 10 milij0?^ dinarjev manj kot v prvem polletju. V tozdih z izgubo v Železarn1 r zaposlenih 1400 delavcev. Izgubo imata tudi dve lesni tovarni. Izguba v tržiškem Zlitu " tozdu Tapetništvo — se je z 19,4 milijona dinarjev v prvem polletju P° večala na 44,7 milijona dinarjev po devetih mesecih. V škofjeloškii J lovici — Tovarni montažnih hiš — pa se je izguba za maleiuu*5. zmanjšala s 60 milijonov v prvem polletju na 56 milijonov v devej* mesecih. V Zlitovem tozdu z izgubo dela 121, v Jelovičinem pa 18* fl lavcev. Večjo izgubo, 54 milijonov dinarjev, imajo tudi v Železniškem m spodarstvu — tozdu Promet Jesenice — in sicer 54 milijonov dinarj*' kar je za 5 milijonov dinarjev več kot v prvem polletju. V tem tozdu J zaposlenih 545 delavcev. Izguba se je v primerjavi s prvim pollev"? povečala tudi v Gorenjski Lesce in sicer z 18,6 milijona dinarjev n» milijonov dinarjev. V tej tovarni dela 328 delavcev. ^ Zelo pa so izgubo v primerjavi s prvim polletjem zmanjšali v Is*1 — Elektromotorjih Železniki — in sicer so rdeče številke zdrsu*18 76,4 na 23,4 milijona dinarjev. V Iskri dela 1020 delavcev. Na novo so izračunali rdeče številke v Alpetourovi Proizv^^ kmetijske mehanizacije v Kranju. Izguba znaša kar 97 milijonov narjev, v tozdu pa je 160 zaposlenih. . ^ Manjše izgube — od 1,5 milijona dinarjev do 8,9 milijona "jj^l. še v Lesnogalanterijskem obratu Jesenice, Miri v Radovljici, KZ* TOK Radovljica in HKS pri KZ Škofja Loka. L. Bogataj Načrt obrtne cone Lisice Zavod za urbanizem z Bleda je naredil načrt obrtne cone L*s*^ pri Bledu, sredi meseca naj bi ga dali v javno razpravo — &olPZ nalna oprema zemljišč bo draga, zato se že zdaj zastavlja vpraS* nje, kdo bo tam sploh lahko gradil bo pa moč postaviti takšnih, ki ^ jo zahtevno čiščenje odplak, na mer galvanskih delavnic. Obrtne ne namreč ne bo moč priključit1 bodočo centralno čistilno naprav Komunalna oprema zemljisC . tam draga, izračunali so, da bi ^ j danjih cenah veljala 92 milijonov^ j narjev. Zajema asfaltirana c?. [jijiOi kanalizacijo s kontejnersko čis napravo, vodovod, PTT omrežje, peljavo elektrike do razširitve ra lilne transformatorske postaje razvoda. .^o Izračunamo torej lahko, da ^ stroški komunalne opreme zn> okoli tri četrtine starega nninj0^ površinski meter zemljišča, ^jjj za njihovo delitev bo celotna P x|j na delavnice, torej parcela. ^fazejfl' lji pa bodo morali kupiti tudi .jj ljišče. Pri odkupu zasebnih zer.^) težav ne pričakujejo, je dejal A Golčman, saj gre za slab gozd- ^ Servisni obrtni dejavnosti Pa.g]{jli lokacije iskali znotraj stanovanj\ ~ naselij, jih zagotavljali ob sPre^0 V> nju zazidalnih načrtov, kakor p storili že pri zazidalnem nad"1 sip- . nati> Obrti pa naj bi bila namenje^j di zemljišča na Lancovem, ob n jj nji Cajhnovi žagi. Tam LIP ne pJ ril svoje dejavnosti, na razpolaf-,ev« je tudi zemljišče bivše Gorenj separacije. M volĆJfl Radovljica — S 1. novembrom je potekel rok in Zavod za urbanizem z Bleda je občinskemu komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja izročil načrt obrtne cone Lisice pri Bledu, ki je locirana ob Gorenjče-vem delavskem domu. Po prvi obravnavi na Obrtnem združenju Radovljica ga bo sredi meseca sprejemal komite in občinski izvršni svet, nakar bo dan v javno razpravo. Predsednik komiteja Andrej Golčman je povedal, da načrt obsega 1,2 hektara površin, predvideva pa 14 obrtnih enot. Načrtovalci so predvideli dva tipa objektov. Pri prvih je delavnica ločena od stanovanjskega dela, pri drugih pa ne (takšni so le trije). Dva objekta bosta dvojčka stanovanjske hiše in delavnice, moč pa jih bo združiti tudi v en objekt. Predvidene so delavnice različnih velikosti, največja ima 600 površinskih metrov prostora. Načrtovana je torej dokajšnja pestrost, ki so jo skušali zagotoviti, načrtovalci pa so se seveda morali prilagoditi tudi prostoru. Obrtna cona Lisice ne bo namenjena storitveni obrti, saj ta sodi v stanovanjska naselja. Tam bodo torej proizvodne obrtne delavnice. Ne Kje in kakšni sejmi? Kranj — Med nedavnim mednarodnim sejmom stanovanjske opreme v Kranju se je sestala tudi sekcija za sejme pri republiški gospodarski zbornici. Razpravljali so predvsem, kje in kakšne sejemske prireditve naj bi v Sloveniji v prihodnje organizirali in tudi podpirali. Na tem področju namreč že nekaj časa ugotavljajo precejšen nered. Dogaja se tudi, da posamezni organizatorji sejemskih prireditev ne dajejo točnih podatkov o obiskovalcih prireditev in skušajo tako s poneverjanjem podatkov vplivati na širši pomen in družbeno pomoč za prireditev. Poslej naj bi za vsako sejemsko prireditev veljalo, da si jo je ogledalo 20 odstotkov več obiskovalcev, kot je bilo na primer prodanih vstopnic. Kvalitetnejše naj bi bile v prihodnje tudi različne propagandne akcije za posamezne prireditve. Dogovorili so se za ocenjevanje po kriterijih Lipovega lista. Posebej pa so se zavzeli, da bi v prihodnje tako sejemska mesta kot prireditelji sejmov v okviru republike uveljavili enotne kriterije glede sejemskih popustov. To naj bi dosegli pri Gospodarski zbornici Sloveni je z oprostitvijo prometnega davka na razstavljene in prodane izdelke na sejemskih prireditvah. ^ 2 Najbolj je upadla proizvodnja pohištva Po podatkih Zavoda za statistiko je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 1,2 odstotka. Čeprav je manjša, kot je bilo predvideno v gospodarskih planih oziroma občinskih resolucijah, je porast še vedno večji kot v Sloveniji, kjer je letos večja komaj za slab odstotek. Najboj se je povečala proizvodnja električnih strojev ih aparatov in si cer za 9,6 odstotka. Proizvodnja tekstilne preje in tkanin je večja za 4 odstotke, proizvodnja usnjene obutve in galanterije za 2 in proizvodnja živilskih proizvodov za 1,5 odstotka. Manjša kot lani v devetih mesecih pa je bila proizvodnja izgotovljenih tekstilnih izdelkov in sicer za 2,2 odstotka, črne metalurgije za 2,7 odstotka, predelava kemičnih izdelkov za ti odstotkov in proizvodnja lesnih izdelkov kar za 18 odstotkov. Toliko kot lani pa so naredili v ko-vinskopredelovalni dejavnosti in predelavi kavčuka. L. B. Izvoz večji za 17 odstotkov Po podatkih Narodne ban Slovenije je gorenjsko gosp0^ stvo v devetih mesecih letos & žilo za 42,32 milijarde dinJjL blaga, od tega na knnvertit" pocfročje za 2°7,16 milijarde dip' na konvei'^gf dl Sijev ali 64 odstotkov in na j*J*^t| ško področje za 15,14 milijar"e je narjev ali 36 odstotkov. n5V vredny računan po enotni 185,70 din.). Največji izvoznik gospodarstvo, kjer so pro- -tuje za 20,7 milijarde di*a blaga, od tega na konven'^f področje za 13,6 milijarde f" JJjJ jev in na kliring za 7,1 n^'L i dinarjev. Sledi Škofja lJ)\ef 7,8 milijarde dinarjev s^uj? r>* izvoza, od tega 5,2 milija'^.^ konvertibilni trg in na 2,6 milijarde dinarjev. V. ^ so izvozili za 5 milijard di^'jli' blaga, od tega na zahod za; *$ jardi in na vzhod za 2,9 mjuj^ dinarjev. V radovljiški občili $ izvozom iztržili 4,7 milija1""^ narjev in to na zahodu 3,7 n1^ V ški za 8 in skupni za 9 odsj jj. V_ 5 8 C S s J!E§K. 8. NOVEMBRA 1985 KULTURA .5. STRAN @©3MSMEnGLAS r KULTURNI KOLEDAR JESENICE — V Kosovi grašči-"JJ Je odprta razstava fotografij Maurizia Frullanija. v prostorih Ljubljanske banke na Jesenicah bo drevi ob 17. uri otvoritev razstave Habsburški denar za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Goriško. Razstava bo °dprta do 22. novembra. V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bo drevi ob 18. uri otvoritev Retrospektivne foto razstave ob 60-letnici organiziranega jotoamaterizma in 40-letnici foto dejavnosti v svobodi. Razstava bo °dprta do 21. novembra. .RADOVLJICA — Zveza kulturnih organizacij in knjigarna DZS v. Radovljici vabita cicibane Pionirje na Uro pravljic, ki bo ] Obeta se oživitev knjižne zbirke Mala Cufarjeva knjižnica m v uri v soboto, 9. novembra, ob 11. Kniigarni. BOHINJ — V domu Jožeta Až-mana v Bohinju bo drevi ob 18. ^ otvoritev razstave barvnih fo-jografij Crnomorske impresije uskarja Dolenca. AKRANJ — V Prešernovem gle-^ališču v Kranju bodo v petek, 8. ^°vembra,in soboto, 9. novembra, SferiU delo A. Goljevšček POD PREŠERNOVO GLAVO ob 19.30. v petek, 8. novembra, ob 18. uri »odo v galerijskih prostorih Me-trie hiše v Kranju odprli pregled-2? razstavo britanske grafike UBUKA IN DOMIŠLJIJA. Raz-^vo je v okviru mednarodne* izmenjave posredoval Britanski v Zagrebu. ^TRŽIC - V paviljonu NOB v *ržiču bodo odprli v petek, 8. no-embra^ob 18. uri razstavo likovna del učencev osnovne šole he-r°ja Bračiča. tek n abn novembra, ob 19. uri druga rjnmajska predstava Občinske uR?I?e skupnosti Tržič. Delo SbodI NI LOPOV Fadila Hadžijo*. Predstavili člani Prešerna gledališča iz Kranj. Iva^JfJA LOKA - V knjižnici Wk čarja v škofji Loki bo v UR a r}^ novembra, ob 17. uri Ven?kPRAVUlC, v sredo, 12. no-Z DlAp^^i8- uri Pa bo VEČER 9 ^EEZNIKI — Jutri, v soboto, t^vembra, ob 20. uri bo v kul-certern domu v Železnikih kon-uprsm°škega komornega zbora v0(j svoboda iz Podnarta pod toeš m ^Ma Gašperšiča in i2 *ariega pevskega zbora Iskra ^Ufa^ kov- ki ga vodi Franc vazale — V soboto, 9. no-He2 j/^00 18- ori bo v galeriji Ja-H ^Panšek v Domžalah otvori-v /azstave del Vere Trstenjak ^vičičeve. Uri bSoboto, 9. novembra, ob 20. kovin° |!U. 5Uro sprejel na posebni torkih °?kovanju je bilo največ % k ?ripon,D nu s,a" fimotn' C rjdvBiU!turn«h dejavnosti, saj za-EjUl 2!? le 036 odstotka od ko-? 0fensCi nih dohodkov, najmanj SttS3l em' Opozorili so tudi, da tt^pnii#.Ve^ pozornosti nameniti C'Wl- m ln ^^taklm vit|i-V ' dn : . "»orali odpraviti misel-V** t0 Jf, ku,tura le stvar tistih, ki CSo P UCttr»» ali jim je konjiček. l^hl.. Sit 1 l. U_ _____lil O^rstv b 1m) irebtt nameniti /l\VUL-V *°lah, odstraniti kaže ^^ani' 'očujejo kulturo in izo- V temeljih plana Kulturne skupnosti Jesenice za obdobje od 1986 do 1990 je dobila podporo tudi oživitev knjižne zbirke MALA CUFARJEVA KNJIŽNICA, ki bi že in še neuveljavljenim jeseniškim piscem odprla možnost za objavljanje. Mala Cufarjeva knjižnica je v začetku sedemdesetih let prispevala pomemben delež h kulturni predstavitvi Jesenic. Poravnala je dolg tako do mrtvih kot tudi do nekaterih pomembnejših še živečih besednih ustvarjalcev z jeseniškega konca in jih predstavila tudi Sloveniji. Kot vemo, je to zbirko urejal leta 1970 ustanovljeni kulturno-umetniški klub DPD Svobode Tone Čufar, v njej pa so do leta 1976 izšle knjige Toneta Čufarja, Slavka Savinška, Viktorja Gregorača, Andreja Kokota, Valentina Cundriča, Miha Klinarja, Benjamina Gracerja in Črtomira Šinkovca. Po tem letu ni izšla nobena knjiga več, četudi zbirka formalno ni bila nikoli ukinjena. Ker pa se klub po smrti nekaterih najaktivnejših članov ne sestaja več, ZKO Jesenice, kjer je deloval, pa Male-Čufarjeve knjižnice ni upoštevala v osnutku programa za naslednje srednjeročno obdobje, se je skupina jeseniških književnikov, med katerimi so tudi trije člani Društva slovenskih pisateljev, odločila, da bo ustanovila iniciativni odbor za njeno oživitev. V zadnjem desetletju je na Jesenicah zrasel nov rod književnih ustvarjalcev, ki se je uveljavil tako v domačih Listih kot tudi v osrednjih slovenskih literarnih revijah, nima pa možnosti priti do svojih knjig, saj imajo v velikih založbah prednost »hišni« avtorji, zveneča imena in komercialne izdaje. V tej nemožnosti »regularnih« knjižnih objav se pisci vse bolj zatekajo k samozaložbam, ki pa se zaradi nizke naklade, skromne opreme in nespretne prodaje ne morejo enakovredno vključiti v slovensko knjižno ponudbo. To pa ne pomeni osiromašenja samo za jeseniško, temveč za vso slovensko kulturo, ki ni in ne more biti kultura enega centra (Ljubljana), temveč je, oziroma naj bi bila kultura vsega naroda in tudi njegovih kmečkih in industrijskih predelov. Po predlogu iniciativnega odbora naj bi Mala Cufarjeva knjižnica leta 1986 izdala pet literarnih del, od teh vsaj dva prvenca in eno delo ali pre- vod avtorjev zunaj jeseniške občine. Odločilna naj bi bila kvaliteta ne glede na zvrst (poezija, proza, esejistika, dramatika) in ne glede na siceršnjo uveljavljenost in usmerjenost avtorjev. Dela naj bi izbirali na podlagi javnega razpisa v Železarju in na radiu Triglav. Kulturna skupnost Jesenice naj bi dala denar za tisk in vezavo, iz izkupička od prodaje pa bi krili stroške avtorskih honorarjev in prispevali k materialni osnovi zbirke. Osnovna naklada knjig naj bi bila okoli 300 izvodov, prilagojena naj bi bila povpraševanju. Knjige ali komplete knjig naj bi prodajali knjižnicam in individualnim kupcem prek knjigotrške mreže, zbirali pa bi tudi naročila in prednaročila. Da bi bile knjige dostopne in poceni, bi bilo treba poiskati možnost za cenen (vendar ne nekvaliteten) tisk in vezavo. Ta možnost se ponuja pri Delavski univerzi Viktorja Straži-šarja na Jesenicah, ki ima že izkušnje pri tiskanju knjig in brošur, platnice pa bi lahko izdelali v tiskarni z boljšimi tiskarskimi stroji. Pri opremljanju in ilustriranju knjig bi lahko sodelovali jeseniški likovniki (člani Dolika in drugi), kar bi prispevalo k popularizaciji in uveljavitvi tudi njihovega dela. Iniciativni odbor je dal program v javno obravnavo in ga bo začel udejanjati takoj, ko bo sprejet na skupščini Kulturne skupnosti Jesenice. Edo Torkar Zimski čas v muzejih Radovljica — Novembra je v muzejih radovljiške občine začel veljati zimski čas, odprti so le ob sredah, sobotah in nedeljah ter ob praznikih od 10. do 12. oziroma 13. ure. Le Kovaški muzej v Kropi in Čebelarski muzej v Radovljici bosta odprta tudi popoldne od 15. do 17. ure. Zaradi preureditve bosta januarja in februarja prihodnje leto zaprta muzeja v Begunjah in v Kropi, delno tudi v Radovljici. Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici pa bo zaprt novembra in decembra. Najavljene skupine bodo seveda te muzeje lahko obiskale tudi v tem času. Muzeji radovljiške občine pa so pred kratkim sklenili, da bo ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja, obisk vseh muzejev brezplačen. JR Jezikovno razsodišče (226) Kako pisati imena organizacij? »Že dalj časa opažam, da so časopisi zelo nedosledni pri pisavi imen družbenopolitičnih organizacij. Celo v istih sestavkih pišejo novinarji Zveza komunistov Jugoslavije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov itd. enkrat z veliko, drugič (pogosteje) z malo začetnico. Mar niso to prava lastna imena, ki bi jih morali pisati dosledno z veliko?« — V. M. iz Ljubljane. Dopisnik ima prav, ko ugotavlja, da bi morali imena družbenopolitičnih organizacij pisati z veliko začetnico, saj gre v navedenih primerih za t. i. stvarna lastna imena (ne samo imena organizacij, temveč tudi imena ustanov in podobno). Zanja veljajo glede pisave ista pravila kot za osebna in zemljepisna lastna imena. Ker so poimenovanja družbenopolitičnih organizacij navadno večbesedna (pogosto tudi enakoglasna z ustreznim občnim imenom), pišemo z veliko začetnico seveda samo prvo besedo, neprve pa le, če so že same zase lastna imena. Kadar pa se uporablja namesto večbesednega poimenovanja le jedrna beseda, npr. Fronta nam. Osvobodilna fronta, le-ta nadomešča celotno poimenovanje in se prav tako piše z veliko. Če pa uporabimo namesto uradnega izraza neuradnega, npr. mladinska organizacija nam. Zveza socialistične mladine, sindikat nam. Zveza sindikatov, so to občna imena in jih pišemo z malo začetnico. Vse povedano seveda ne velja zgolj za domača, ampak v enaki meri tudi za tuja poimenovanja tega tipa, zato pišemo obisk pri Komunistični partiji Italije, na volitvah je zmagala Socialistična stranka Španije, pogovori med Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije in Socialnodemo-kratsko stranko Nemčije itd., toda če imamo v mislih le vrsto določene družbenopolitične organizacije oz. stranke, je tako poimenovanje občno-imensko in ga pišemo z malo začetnico, npr. sestanek predstavnikov socialističnih strank zahodne Kvrope, navzkrižja v vodstvu španske komunistične partije, ponovna zmaga socialnodemokratske stranke na Švedskem ipd. Agropop na Primskovem V^^ni* ki '°čujejo kulturo in Izo M ' 'H i«f 0,1 raziskovalnih dejav ■ JOvP«ti v turizem. JR Med glasbenimi dogodki tega tedna se v dvorani Zadružnega doma na Primskovem obeta zares doDra zabava. »Igramo tisto, kar imajo ljudje radi, in zato je sleherni naš koncert ples in zabava obenem,« prav domiselni vodja ansambla AGROPOP Polde Poljanšek.« Z glasbo se ne ukvarjamo profesionalno, da bi le od nje živeli, zato si lahko privoščimo več spontanosti na odru. Vsem Gorenjcem obljubljam pravi show,« je dejala Barbara Serbec-Šerbi, pevka, ki jo širna Slovenija že pozna po več kot stotih kilogramih telesne teže in zlasti po drobi volji in živahnem nastopu na odru. Ansambel Agropop je s specifičnim glasbenim izrazom in zlasti z besedili napravil velik korak k publiki, ki je to z veseljem spreje- la. V svojih besedilih so neposredni in to velja tudi za nastope, kjer po pravilu pozabijo na klasične plese in napravijo zares pravo zabavo. Ples ansambla AGROPOP bo torej osvežitev na gorenjski glasbeni sceni, saj ne gre za visokoleteč poskus »učenja publike«, ampak za zares pošteno zabavo. Hit skladbe kot so Mesarjev sin, Franček-piromanček, Šerbi in druge bodo samo del programa, kjer ne bo manjkalo tudi komercialne glasbe za ples: »Igramo vse in še več,« prešerno pravi Polde Poljanšek in vabi na glasbeno zabavo v soboto od 17.30 dalje v dvorano na Primskovo, ki prav zaradi mladinskih plesov postaja vse bolj pri-bljubljena med mladimi Gorenjci. M.Š. Jeseniški gledališčniki prekosili sami sebe Jesenice 26. oktobra — V nabito polni dvorani Amaterskega gledališča Tone Čufar smo bili priča izvrstni premierski predstavi, MALOMEŠČANSKI SVADBI, avtorja Bertolta Brechta v režiji Vesne Arhar in dramaturgiji Bojana Štiha, ki je delo slovitega dramatika in pesnika predlagal slovenskim odrom že pred petnajstimi leti! Že trenutki pred gala predstavo so bili čisto nekaj posebnega. Kar v avli gledališča, kjer je bil obiskovalcu na voljo gledališki list, je harmonikar, spremljevalec celotne predstave, oblečen kot preprost delavec, poskrbel za venček domačih viž in napevov. In že tam si se srečeval z znanimi obrazi kulturnikov z vse Gorenjske in celo iz Ljubljane. Predstava se je začela velikopotezno, s pianistom in kabaretno pevko odličnih Brechtovih songov v stilu Lize Minelli. Takoj smo soočeni s trpko resničnostjo, in to že kmalu po prvi svetovni moriji: svet se, med vsakdanjem smehom in plesom, trese pred novimi gospodarskimi, socialnimi in političnimi zapleti, dogodki, ki ne prinašajo nič dobrega. V ozračju je nekaj grozljivega! Bojan Stih o tem delu razmišlja takole: «... Zabava, ki jo opazujemo na Brechtovem odru, je zabava porabnikov, kot bi danes rekli. Piti, jesti, biti dobre volje in brez skrbi, je smrtonosni slogan socialnega okolja, v katerem se godi malomeščanska svadba. Ampak Brechtova igra ni zgodovinska igra, čeprav je njen čas dogajanja postavljen v dobo med dvema vojnama. Kje neki! Brecht je sodoben avtor in njegova pripoved upodablja čas preteklosti, prav tako, kakor čas naše sedanjosti ali naše prihodnosti. Danes, ko je človeštvo podleglo najstrašnejšemu sovražniku, gospodarstvu, vseeno ali se to gospodarstvo imenuje kapitalistično ali realnosocia-listično ali pa azijsko (kot bi rekel Marx), smo spet na malomeščanski svadbi. Pijemo, jemo in se zabavamo, pri tem pa nič ne mislimo na sedanje vojne, na lakoto sveta in njegovo revščino, na ekološke katastrofe ...«. In prav to vzdušje, vzdušje malomeščanske ohceti, so nam mojstrsko in briljantno prikazali člani jeseniškega amaterskega gledališča. Prav vsi. Še več, vloge so bile tako spretno in premišljeno izbrane ter podeljene, da so bile igralcem napisane na kožo,kot pravimo. Pred nami je dokaj skromna, a posreče- no izdelana scena: dolga miza, veliko stolov, v ozadju omara. Obris neke prelepljene stene v ozadju nas preseli v nekoliko boljše delavsko stanovanje. Svatje, kajpada vsi prešerno veseli, zadovoljni jedo in pijejo. Nevestin oče (Ivan Berlot) pa kar naprej hoče povedati zgodbo o ..., zdaj ženin (Rado Mužan) zdaj nevesta (Magda Flander) zdaj ta in ona priča ..., že se silovito razburi, pa hitro spet pomiri... Ženin na vse pretege hvali svoje pohištvo, ki ga je sam naredil, nevesta ga samozavestno podpira pri njegovi go-voranci, prav nevoščljivo in histerično ji nasprotuje žena ženinovega prijatelja (Mojca Strgar), pri vsem tem jo nervozno kara njen mož (Igor Škrlj), vmes pa ženina mati (Stanka Geršak) skrajno pimirju-joče servira pecivo za pecivom ...; mladi mož (Klemen Klemene), se imenitno odreže s svojim govorom mladoporočencema, še raje pa tišči v mlado nevestino sestro (Miro Bolte), in izgine z njo v kuhinjo ... Ženinov prijatelj (Bojan Pogačnik) pa je sploh kavelj posebne vrste, njegov ples v stilu Poslednjega tanga v Parizu s temperamentno ženo nevestinega prijatelja in ,under-ground' pesmijo: ... priznata si, on prasec, ona kurba ... do skrajnosti izzoveta in razburita nevesto, da vsa zlomljena bruhne v histeričen jok. Vmes se dogajajo čudne reči. Stoli se lomijo. Nazadnje se razpolovi še velika poročna miza. Vsi svatje so na tleh. Na smrt utrujeni. In predstavo konča pevka songov ob spremljavi pianina: ..., in kaj je dobila žena vojaka iz Rusije? .dobila je črno tančico / črno tančico in krsto črno ...!' Pozornemu gledalcu je sobotna gremiera Brechtove MALOME-. ČANSKE SVATBE ostala v trajnem in lepem spominu, saj se je scenam lahko do solz nasmejal, pa tudi trpko zamislil ob odlično izbranim in izvajanim songom B. Brechta. Nemara bi lahko bila scena za spoznanje mikavnejše opremljena še s kakšnim rekvizitom. Igralci pa bodo kot ena sama velika družina ob naslednjih predstavah prav zagotovo spet do zadnjega kotička polnili dvorano. Naj ob koncu zapišemo: jeseniško amatersko gledališče se s takimi igralci in s tako režijo ter dramaturgijo lahko postavi ob bok takšnim profesionalnim gledališčem kot je Mestno gledališče, ljubljansko ali pa mariborsko, celjsko, no-vogoriško ... S takšno igro in režijo lahko gostujejo na Borštnikovem srečanju ali Sterijevem pozor-ju. Pri predstavi so sodelovali še: pevka songov METKA DOLMIN, izvrsten pianist maestro BORUT LESJAK, s harmoniko se je potrudil JELO SMUKAVEC, za sceno je poskrbel JANEZ KOVAČ. Na papir vtise spravil Tomaž Iskra Tamburice Franca Ranta vztrajajo že 60 let Kljub temu da tamburica v izvirni slovenski ljudski glasbeni folklori ni pogosta, se je ta strunski glasbeni instrument v obrobni vasici škofjeloške občine, v Retečah, po zaslugi ljubiteljev FRANCA RANTA in JANEZA KERMELJA uveljavil kot zanimivo in seveda še vedno le ljubiteljsko glasbilo. Na slavnostnem koncertu, ki je minulo nedeljo minil v znamenju 60-letnice množičnega udejstvovanja Retečanov, zlasti še mladine, so nastopile kar štiri še delujoče generacije — skupine tambu-rašev. Tamburice so uglašene v enostavnem zborovskem štiriglasju, kot ponavadi v tamburaških zborih. Re-teški zbori delujejo v okviru kulturno umetniškega društva Janko Ker-melj kot samostojna sekcija z imenom tamburaški orkester BISERNICA. Glede na množični prodor tam-buric v okviru Zveze kulturnih organizacij Slovenije je bilo povsem normalno tudi na slavnostnem rete-škem tamburaškem slavju pričako- V SOBOTO, 9. novembra, OB 17.30 VELIKI SH0W ANSAMBLA AGROPOP NA PRIMSKOVEM! Franček Pioromanček, Šerbi (najtežja pevka na svetu) in ta ko naprej — veliko popularne hit glasbe! VABLJENI! vati kar najveC priredb. Kljub pre-številnim priredbam tako klasične glasbene literature pa je bilo največ ljudskih oziroma foklornih priredb, celo izvirna tamburaška glasba. Ob polpreteklih slovenskih skladateljih, ki so pisali izvirne skladbe za tamburaške zbore (E. Adamič, D. Bučar, V. Vodopivec itd.), smo tokrat slišali še. Julij a Fučiga Citraško polko (starejša skupina s F. Rantom), Groeb-mingovega Voglarja in celo krstno izvedbo DIVERTIMENTO za flavto in tamburaški zbor JANKA GREGO RCA starejšega (mladinska skupina s F. Rantom in solistko-flavtist-ko S. Bertoncelj). Kljub temu da je bil slavnostni koncert Tamburaškega orkestra BISERNICA iz Reteč predvsem tambu-raško dejanje ljubiteljske glasbene dejavnosti, sta se slavljencem pridružila še ansamblov redni gost pe-vec-basist Ladko Korošec in vokalni sekstet (tokrat ne oktet) KUD Sava iz Kranja. Tamburaško delo v Retečah torej vztraja na začrtani poti in vse povezave, ki so doslej uspele na relaciji z izvirno ljudsko glasbo oziroma njeno foklorno oživljenostjo, pričajo, da je treba prav tu iskati kar največ nadaljnjih izzivov. Kljub temu naj izpostavim tistih nekaj muzikalnih izzivov, ki pričajo, da se delo reteških tamburašev tudi v tem kriteriju iz sezone v sezono popravlja, izboljšuje in brusi na povsem čistih muzikalnih prvinah. Ponovim naj še že izpostavljene skladateljske izzive, ki morajo postati trajni temelj za nadaljnji organiziran boj za tambura-štvo na Slovenskem. FK GLAS 6. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Yoshio Hasegawa v Homanovi kuhinji Japonske jedi navdušile Ločane Škofja Loka — Japonske jedi so bile vzrok, da je prejšnji teden množica obiskovalcev vsak večer napolnila Ho-manovo gostilno. Ne le Ločani, tudi gostje iz Kranja, Ljubljane in okoliških krajev so zadovoljni pokušali jedi, ki jih je pripravljal Yoshio Hasegawa, Japonec, ki je pred desetimi leti sklenil, da bo nekaj kuharskih izkušenj dobil v Jugoslaviji. Kuhal je v hotelih Union, Turist in Slon, v restavraciji Cankarjev dom in v dvorcu Zemono. Tu se je spoznal tudi z Andrejem Go-ljotom, ki ga je tokrat povabil v Homa-novo gostilno. Japonska kuhinja se najbrž precej razlikuje od evropske? »Najpomembnejša razlika je ta, da v Sloveniji, pa tudi drugod v Evropi, jedi zelo radi mešate med seboj. Tako na koncu skuhate jed, ki ima različne okuse in včasih sploh ne veš, kaj v resnici je. Pri nas na Japonskem ima vsaka jed svoj značilen okus, saj vse pripravljamo posebej. Na mizo postavimo različne jedi. Če je to rižje res sam riž, če so ribe,so ribe, če so rezanci,so rezanci. Potem pa vsak vzame, kar hoče. Najpomembnejša začimba je soja, iz nje pripravljamo sojine omake, sojino pašteto ... Zelo pa se razlikujejo tudi naše prehrambene navade. Japonci ves dan delamo in se navadno družina zbere le ob večerji. Takrat je polna miza jedi, počasi jemo, vmes pa si pripovedujemo, kaj se nam je pripetilo čez dan in kakšne načrte imamo za naslednje dni. To je nekakšen družaben obred in ne le prehranjevanje, kot sem opazil v Sloveniji.« NAGRADNA KRIŽANKA italu sklada teuiz 16 stol strokovnjak za napeljavo EL vooov sovjetska tiskovna agencija sahistka KUŠNIR bogastvo gozdov pivski vzkuk ■na dušek- slavko tiran pripadnik nekdanj german plemena VEČJI kraj V prek-murju IVELIKAl Z«0SI0V|U) mrzlica ki nastopa vsak 8 dan sestavil r noč mejna re ka med romunijo in moldav-sko ssr filmska kritičar ka suklje OSEBA iz KRŠČANSKE MITOL ALBANSKI PISATELJ S KOSOVA IHASANi naprava rdeče krvničke zeuko kozinc pisatelj mer'mee ITAL PO PEVKAR iMASSIMOi- židov VERSKA SEKTA URjtNJE TELESNIH SPOSOBN • angl pripomo filmski ček za igralec risanje german bog vojne ALDO MORO polni stik na koncu verzov SPOD DEL POSODE umetnos aranžiranja! cvetja gl mesto gane italu žen ime izvorni krak re ke menam preneha nje zemeu žeuav budizmu starogrški filozof mornarska puača CELJE sestavina zemelj plina ladjar cnassis današnje ime zgod mesta v sr egiptu ŽENSKO POKRIVALO ODPRTO OGNJIŠČE V SOBI Rešitev nagradne križanke z dne 25. oktobra: krama, ravan, Ivana, Nalis, Josip, soliter, alatri, La, kobranka, asti, Arran, Ba, Tg, Anna, Anvar, met, Gorica, OV, med, narina, Ilica, Čair, šelestenje, iso, ank, AS. Prejeli smo 124 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Štefka Šu-šteršič, Prešernova 4, Kranj, 2. nagrado (300 din) prejme Urška Jelovčan, Virma-še 5, Škofja Loka, 3. nagrado (200 din) prejme Marija Jenkole, Zasavska 8, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke z dne 29. oktobra: analizator, karikatura, opanek, liv, lero, Aasen, arara, mani, detelja, TK, AK, zveri, Amelia, Renata, ona, AR, ŠL, Klopčič, malarija, Amin, satan, Relja, sana, areal, Erik. Prejeli smo 174 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (1.000 din) prejme Marija Hribar, Pavle Medetove 41, Naklo, 2. nagrado (600 din) prejme Mirjam Vidic, Povšetova 104/d, Ljubljana, 3. nagrado (400 din) prejme Janez Križaj, Godešič 120, Škofja Loka, ostalih pet nagrad (200 din) prejmejo: Terezija Bizjak, Kranj, J. Puharja 1, Pavlina Goričan, Ul. Pavle Medetove 19, Naklo, Tinca Mašalin, Kebetova 16, Kranj, Frančiška Tersoglav, Blejska Dobrava 25, Ana Bizjak, Kranj, Kokrški log 12. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križunke pošljite do 13. novembra do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 3ttO din in 3. nagrada 200 din. PETEK, 8. NOVEMBRA 1J85 Katera hrana je največkrat na vašem jedilniku? »Japonci največ jemo ribe, saj jih ogromno nalovimo. Lahko so pečene ali kuhane, precej pa pojemo tudi surovih, vendar morajo biti za to dobre ribe, ki pa jih je na Japonskem dovolj. Seveda je na jedilniku redno tudi riž.« Ali Slovenci radi pokušamo japonske jedi? »Sprva sem opazil, da so gostje malo z nezaupanjem naročali jedi iz japonske kuhinje, vendar je radovednost večja, tako da skoraj vsi na koncu naročijo katero jed. Navadno jim ni žal. Pri kuhanju veliko uporabljam sojo, ki jo moram kupovati v Italiji.« Kakšne jedi ste ponudili v Škofji Loki? »Pripravljali smo tempuro-ocvrto zelenjavo z omako, okomoni yaki - japonske palačinke, yaki niku - ramsteak s korejsko omako, gomoku meshi - hladen riž z zelenjavo in mesom, shoga yaki - svinjski kotlet z ingverjevo omaka, hiyashi men - hladni rezanci z zelenjavo in šunko, wakame žir - juha iz morskih alg in karage - ocvrt piščanec po japonsko. Gostom sem večkrat tudi razložil, kaj je treba jesti in piti skupaj, kako se je, tako da so bili nekateri zelo navdušeni.« Kako vam je všeč naša kuhinja? »V Sloveniji imate zelo mešano kuhinjo, iz vsake vrste kuhinje imate nekaj značilnosti. Med vsemi pa izstopajo stare kmečke jedi. Od vaše hrane so mi najbolj všeč ajdovi žganci in kisla repa.« ČRTOMIR Z0REC PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU Japonska kuhinja je popestrila ponudbo v prenovljeni Homanovi gostilni. Številni obiskovalci so restavracijo zapuščali z vprašanjem, kdaj bodo v vedno bolj priljubljenem lokalu Loča-nov zopet pripravili kaj posebnega. Marta Urek, poslovodkinja Homana, obljublja, da bo to kmalu, saj je čas martinovanja, kasneje bodo poskušali pripraviti teden madžarske kuhinje in še kaj. V. Primožič Macesnova kritina na stolpu Gorje — Vasica Mevkuš leži nekaj sto metrov nad Zgornjimi Gorjami. Na tamkajšnji cerkvici, ki je kot kulturni spomenik zaščitena, obnavljajo kritino na cerkvenem stolpu. Delo je težko in zamudno, saj morajo ma-cesnove deščice spariti v vreli vodi, da jih lahko ustrezno oblikujejo na ostrešju. Visoke odre je postavil mojster Pelko z Bleda, zamudnega dela pa so se lotili ljudje sami. V cerkvi so pred kratkim odkrili zelo stare freske. J. Ambrožič 42. zapis KAKO JE BILO S PREŠERNOVO PESNIŠKO ZAPUŠČINO? Eno najbolj grenkih poglavij slovenske kulture je sum o požigu Prešernovih rokopisov, ki jih je pesnik skoraj gotovo moral imeti v svojem kranjskem stanovanju kar veliko. Zagonetne okoliščine in nasprotujoča si sporočila Prešernovih sodobnikov o tej, vsekakor še vedno nejasni zadevi, nas vedno znova in znova spodbujajo na pot, da bi že vendarle odkrili resnico in nikomur delali krivice. Ker je minilo že dosti več kot sto let, izgleda, da je upa kaj malo. A draž iskanja je vendarle močnejša kot brezup. Zato smo nanizali toliko poročil, za katera le stežka rečemo, da so hote neresnična. Do takih protislovij je utegnilo priti zaradi človeških slabosti in zmot. Težko je soditi danes, po toliko letih. Dokončne sodbe o usodi Prešernove literarne zapuščine si zato ne tvegamo izreči. Josip Jurčič je 9. maja leta 1866 pisal z Dunaja, kar je tam izvedel o požigu Prešernove literarne ostaline: »Gospa Honova mi je tudi pripovedovala, da je rajnega Smoleta sin, ki je bil za prvega pisarja pri pesniku ves čas njegovega bivanja v Krajnji, rekel njej: kako sem bil jaz neumen, da, ko je Preširen ležal na smrtnej postelji, nisem pobral njegovih rokopisov, kar bi bil lehko storil; potlej so pa po njegovej smrti knjige in pisma iz sobe nekam ven nesli, v veli-kej rjuhi zavezane.« Tomaž Pire, kranjski ranocelnik, ki je bil v času bolezni dostikrat pri Prešernu, je pripovedoval Franu Levcu, uredniku Ljubljanskega Zvona, kako je zadnje tri dni, ko je pesnik že popolnoma onemogel in opešal, iz prve sobe njegova sestra Katra knjige in »šrifte« ven nosila in v kuhinji žgala. »Mislil sem si pač, da je to Dagarin ukazal; a moja dolžnost ni bila, vtikati se v stvar, ki me nič brigala ni.« Viljem Killer, kranjski trgovec, ki le bil vse zadnje leto skoraj vsak večer» Prešernom v gostilni pri »Stari posU* ali v kaki drugi, je Levcu pripovedoval, da: »je imel pesnik v svojem stan°Vf nju predalnik (laden) s štirimi predaj V teh predalih je hranil svoje spise precejšnjem neredu. Tam notri so D spravljeni vsi njegovi rokopisi. Imf. L navado, da je vse pesmi, vse zabavi]1* in vse dobre dovtipe pisal na liste, cet£ pole obsegajoče. Te je metal v one pr dale in tacih listov je bilo strašno vei^ ko, kajti noben večer ni minil, da nas gostilni ne bi presenetil s kako noj pesmijo tud1 zabavljico. Pisal je . vsak večer doma, zlasti če je bil nek° ko vinjen. Jaz sam sem bil ob takih P ložnostih večkrat pri njem. — Bilo Je _ ali 6. svečana leta 1849., okoli 10- u£ dopoldne. To pot sem mu prinesel vi^ ske juhe, kakor že prej večkrat ka] svoje kuhinje. (Stanoval je Viljem * ler prav blizu, v hiši, ki je stala na & stu, kjer je sedaj knjigarna ,Sim:), Jenko«.) Dušilo ga je že tako v PrS1 ' da je ni mogel takoj piti. »?ostaV' so stroški 36 vojaških laboratorijev enaki znesku, s kate-^Uti Rudili 20 novih bolnišnic s po 500 posteljami, ko je letni pro-^hj, jea °°rambo vreden toliko kot 120milijonov enosobnih stano-z£r7ni7iimalni znesek, prihranjen na račun izobraževanja, znano-yh^kaVJStva' stanovanjske zidave zanemarljiv glede finančnega o ^^hai enesen^ sredstev iz skupne v splošno porabo. Nasprotno bi *o S>tQ7idn° omeJevanJe splošne porabe v korist družbenega in osebne-. ^ii>»..arda ljudi danes brez večjih posledic omogočilo višjo kvalite SlNo, intenzivnejše uveljavljanje dolgoročnega programa go-3e 'n , e stabilizacije ter nadaljnjo demokratizacijo družbe. Zato se ^hpne b° ZSMS zavzemala za prerazporeditev dohodka od splošne k ne Tn0^0rabi, čeprav s tem drezamo v obstoječo porazdelitev družbe- Stavke Stavke tolmačijo le kot izraz ozkega mezdnega interesa delavcev. Ravno s tem pa je dokazano, da je delavčev družbeno ekonomski in politični položaj tak, da se njegovi interesi lahko izrazijo le kot mezdni interesi. V bistvu gre za to, da vprašanje zastopanosti ekonomskih interesov delavcev v procesih odločanja v združenem delu ni rešeno na zadovoljiv način, ne gre le za boj za višje mezde. Izražanje in uveljavljanje njihovih interesov so upravljalske strukture onemogočile v tolikšni meri, da so delavci prisiljeni poseči po svojem tradicionalnem orožju, po stavki. Prizadevati si moramo, da bo delavski svet obravnaval pereče probleme pred izbruhom delavskega nezadovoljstva, ki je vedno tudi izbruh delavske nemoči. ZSMS se mora boriti za to, da bo delavski svet ožjo in širšo javnost pravočasno in celovito obveščal o stavki in vzrokih zanjo, kijih mora temeljito analizirati, da bo ščitil pobudnike in udeležence stavk pred šikaniranjem in preganjanjem ter nadzoroval dosledno samoupravno, javno in demokratično saniranje konfliktne situacije brez uporabe varnostne službe in ukrepov, predvidenih za izredne razmere. Birokratizem Doslej smo se in se bomo borili proti uveljavljanju birokratsko etatističnih teženj v delovanju skupščinskega sistema na vseh ravneh od občine do federacije, ki so v zaostrovanju družbene krize prišle do izraza v razmerjih med izvršilnimi organi skupščine ter vodstvi družbenopolitičnih organizacij, zlorabi instituta tajnosti, odločanju v časovnih stiskah, z izrednimi postopki in za začasnimi rešitvami, administrativnimi izrednimi ukrepi in pooblastili, ponujanju ene same rešitve brez alternativ, v odločanju na podlagi težko razumljivega in obsežnega materiala, v poskusih odločanja v ozkih strokovnih skupinah, v zasipanju skupščin z nepomembnimi in nepotrebnimi zadevami. Priprave gorenjske mladine na kongres Izobraževanje in kadri — težiščni temi V ponedeljek se bo v kranjskih tovarnah, šolah, krajevnih skupnostih in kasneje tudi v družbenih organizacijah, kjer delujejo mladi, začela razprava o listinah .za 12. kongres -slovenske mladine. Tudi v drugih gorenjskih občinah kanijo mladi ujeti korak s sovrstniki v Kranju. O tem, Zaposlovanje Dejavnost za aktivno produktivno zaposlovanje skozi razvoj drobnega gospodarstva (pobuda in politična aktivnost za ustanavljanje malih proizvodnih enot ter drugih oblik samozaposlovanja), skrajšanje delovnega časa (na 40 ur tedensko za vse; kar hkrati pomeni tudi odpiranje razprave o nadaljnjem skrajševanju delovnega časa), spoznanja o veliki latentni brezposelnosti (okoli 150 tisoč zaposlenih) in pomanjkanje kvalitetnih delovnih mest, ki bi zahtevala znanje in samoiniciativnost, ostajajo še naprej odprti problemi in točke aktivnosti ZSMS. kako se bodo pripravljali na kongres, smo se pogovarjali s predsednikom medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko Antonom Požarjem. »Ko bodo kongresne dokumente pretresli mladi v osnovnih organizacijah, se bodo začele sekcijske razprave, pripravljamo tudi nekaj okroglih miz o posameznih problemih. Do konca januarja bomo strnili pripombe in izluščili ključne probleme. Kaj je posebej značilno za gorenjsko mladino, kaj utegne izzvati najbolj vroče razprave? Pričakujemo, da se bo mladina kritično lotila izobraževanja. Na Gorenjskem je mreža šol narejena po trenutnih potrebah združenega dela, ne pa tako, kot predvidevajo dolgoročne možnosti prestrukturiranja gospodarstva. Iz tega sledi tudi zaposlovanje pretežno nestrokovnega kadra, strokoven pa ostaja ob strani. Tudi slovenska poletna politična šola mladih je ocenila, da bosta izo- braževanje in kadrovanje najbrž tudi težiščni problematiki mladinskega kongresa, čeprav ima precejšnjo težo tudi vprašanje socialnega položaja mlade generacije. To kaže tudi, da mladi hočemo dolgoročno vplivati na svoj položaj v družbi, čeprav se je ZSMS, žal, premalo vključila v razprave o srednjeročnih in dolgoročnih planih, ki so za mlade precej neperspektivni. Znova bo bržkone govor tudi o problemih ' stne organiziranosti. Aktivna podpora raznim idejnim gibanjem zagotavlja mladinski organizaciji več možnosti za množično delovanje. Forumskega dela pa najbrž ne bomo prav hitro odpravili.« Čas kongresa 12. kongres zsms označuje čas, ko biti mlad ni več nikakršna prednost, čas vedno večjega razkoraka med možnostmi in željami, strahom in upanjem, čas, ko se zavedamo, da je zastoj družbenega in gospodarskega razvoja podvržen podobnim zakonom kot so tisti, ki utesnjujejo osvobodilne težnje po vsem svetu, čas ko mirnost mladine in njena pripravljenost vsega kaže na to, da tudi kot organizacija ne odpiramo vedno pravih vprašanj. n " 2 • • i '•»» D. Z. Žlebir GLAS 8. STRAN. ZA DOM IN DRUŽINO PETEK. 8. NOVEMBRA 1985 Barbara Kregar, dipl. ing. kozmetičarka in pedikerka PREHAŠAH1E GLIVIC Glivice potujejo od nog proti trebuhu, zadnjici, obrazu in vratu. Druge prodrejo v ustno votlino, dihalne poti, želodec, črevesje in spolne organe. Glivice imajo ugodno podlago za razvoj med prsti na nogah. Tudi ekcem lahko povzročajo glivice, ker alergeni povzročijo preobčutljivost kože. Zelo boleča vnetja nastanejo, ko glivice in bakterije napadejo telo. Kvasovke in bakterije, v glavnem stafilokoki, lahko povzročijo obnohtna vnetja. Ta obolenja zahtevajo točno diagnozo in dolgotrajno zdravljenje. Za temi vnetji najpogosteje obolevajo gospodinje in ljudje v kuhinjah, ki imajo opravka s pomivanjem posode. Nekatere med glivicami okužijo tudi lase in nohte. Mikoze na nohtih povzročata dve vrsti glivic kvasovk. Glivice z obolelih nohtov na nogah prenesemo tudi na nohte na rokah. Kvasovke potrebujejo za življenje ogljikove hidrate, predvsem sladkor. Če pa imajo na razpolago še telesno temperaturo, se eksplozivno razmnožijo. Pri glivičnih obolenjih nohtov se moramo izogibati prekomernega uživanja sladkorja. Zelo ogroženi so diabetiki. Za ozdravitev glivičnih obolenj na nohtih uporabljamo sredstva širokega spektra, ki učinkujejo tudi na kvasovke in plesni. Najbolje pa je, da se posvetujemo z dermatologom, da ugotovi vrsto glivic in predpiše ustrezno zdravljenje. Iz slovenske narodne kuhinje Dolenjski jajčni štruklji Potrebujemo vlečeno testo, za nadev po 10 dkg masti ali kuhanega masla, 10 dkg drobtin, 1/4 1 dobre pregrete smetane ali smetane z zavretega mleka, 5 jajc, za zabelo pa maslo in drobtine. Za vlečeno testo potrebujemo 1/2 kg mehke moke, 1 do 2 jajci, 1 do 2 žlici olja, sol, malo limoninega soka ali kisa, mlačno vodo, maščobo za mazanje hlebčkov. Vse sestavine dobro pognetemo, da je testo prožno in se loči od posode in rok. Če imamo več testa, ga razdelimo na hlebčke; vsak hlebček dobro pognetemo, ga namažemo z oljem in denemo na pomoka-no desko ali v skledo počivat. Pomastimo ga zato, da se med počivanjem ne naredi po vrhu skorjica, ki povzroča pri vlečenju luknje. Hlebčke pokrijemo. Počivajo naj pol ure ali pa tudi več. Posamezen hlebček nato na pomokanem prtu prav malo razvaljamo. Gnesti ga ne smemo več, ker se potem testo slabo vleče. Namažemo ga z oljem ali s kako drugo raztopljeno maščobo. Testo razvlečemo z rokami. Pomagamo si s hrbtom roke, da s prsti ne prebodemo testa. Do kraja razvlečeno testo namažemo z nadevom, zvijemo v štrukelj ter kuhamo pol ure v slanem kropu. Rezine zabelimo s prepraženimi drob-tinami. Nadev: Na maščobi svetlo prepražimo drobtinice, prilije-mo razžvrkljana jajca in z vilicami mešamo, da zakrknejo in se razdele na žgančke. Predolgo ne smemo peči, ker morajo ostati jajca sočna. Odstavimo, nekoliko ohladimo in primešamo smetano. Po okusu solimo. Če je nadev pregost, ga razredčimo z žlico mleka ali redkejše smetane. -SUHA KOPEL Na Francoskem je ta kopel zelo priljubljena in jo imenujejo frikcija (drgnjenje). Njena vrednost je v tem, da deluje blagodejno, pomirja živce in sprošča. V vsaki drogeriji lahko kupite hrapavo kopalno rokavico iz sisala, volne ali žime; to ni noben izdatek za človeka, čigar živci potrebujejo mir in ki si želi mehko otroško kožo. Rokavco si lahko spletemo tudi same. Z rokavico na desnici narahlo in z nenehnimi krožnimi gibi drgnemo noge, meča, stegna, trebuh in gornje telesne dele, kolikor pač se dosežemo. Potem potegnemo rokavico na levico in narahlo masiramo še ostale dele telesa. Tako kopel priporočajo pred spanjem zoper nespečnost. V vročih dneh poškropimo rokavico s kolonsko vodo; ne da samo blago in dišavno razkužuje, marveč tudi zdr-gne mrtvo in suho kožo s telesa. PRAV JE, DA VEMO Kadar kuhate jajca za narezek ali solato, dodajte vodi žlico soli. Pri luščenju ne bo težav. Mušje madeže boste odstranili s senčnikov z močno razredčenim špiritom ali sal-miakom. Motne kozarce očistite s kisom, ki ste mu dodali nekaj soli. Slike v vlažnem stanovanju ne bodo poškodovane, če nalepimo zadaj v vsak kot slike debel kos plutovine. Hrenovke ali safalade med kuhanjem ne bodo popokale, če jih boste kuhali nad soparo. Posodo s hrenovkami postavite na večji lonec z vrelo vodo in jih pokrite pustite v sopari nekaj minut. Paradižnikova solata bo še bolj okusna, če ji primešate drobno sesekljano baziliko ali žajbelj. Hlače Ljubiteljice hlač imajo letos kar precej izbire. Lahko si omislijo široke, cevaste hlače, ki segajo do meč, te so lahko enobarvne, ali pa seveda tudi kariraste, pri tem pa ni treba imeti strahu pred velikimi karo vzorci, ki so zelo aktualni. Če nam ta kroj ne odgovarja, si lahko omislimo zelo ozke hlače iz elastičnega jerseva, ki so spodaj napete okoli pete. Včasih so jih uporabljali tudi za smučanje in so jim po domače rekli »špic-hoze«. Letošnje se razlikujejo po barvi in vzorcih. Če se niste odločili za nobenega od teh dveh modelov, lahko še vedno oblečete klasične hla-Darja Bidovec: če na gubice z žepi, ali pa se Modne novosti letošnje jeseni »zalepite« v priljubljen jeans, . ki je letos ponovno dobil ve- ln zime rjavo. Jakne Ob jakni marsikdo takoj pomisli na športno obliko z žepi, različnim zapenjanjem in pletenimi patenti. Vendar se letos veliko bolj uveljavljajo jakne kot sestavni del kostima s fazono in žepi, ali pa tudi iz debelejšega materiala. Jakna mora biti kar precej dolga, a še vedno krajša kot plašč. TA MESEC NA VRTU n Novembra izpraznimo vse vodne zbiralnike, da jih mraz ne poškoduje in bi zato puščali vodo. Zbiralnik po izpraznitvi pokrijemo z nepropustnim pokrovom. To pa ni potrebno, če napolnimo zbiralnik s suho šoto. Ta vpija dežnico in snežnico, tako da ga mraz ne bo razgnal. Nestalne (lesene) zbiralnike za vodo, ki niso vkopani v zemljo, po izpraznitvi obrnemo, še prej pa podstavimo kamen ali opeko, da se robovi ne dotikajo tal. Preden nastopi hud mraz, moramo zapreti in izprazniti vrtno vodovodno napeljavo. To velja posebno za napeljavo, ki ni zadosti globoko zakopana in tako zavarovana pred mrazom. Čeprav cev izpraznimo, je vseeno prav, če nastavno (pokončno) cev omotamo s slamo. Medeninaste pipe moramo še posebno dobro zavarovati ali pa odviti in spraviti. V majhnem vrtu so borove iglice ustrezen material za pokrivanje zemlje. Borove iglice imajo v sebi mnogo smole, zato le počasi trohni-jo, prepuščajo zrak v tla in ne kvarijo lepe slike vrta. Pozimi preprečujejo, da bi tla globoko zmrznila. Konec oktobra, v začetku novembra, natresemo iglice v tanki plasti med rastline. V nasadu jagod jih natresemo med vrste, sadnemu drevesu pa po kolobarju. Kdor si lahko priskrbi bukovo listje, naj ga izkoristi. Bukovo listje je dobra varovalna odeja in pokrivka za pokrivanje tal. Trohni zelo počasi in tla se manj namočijo. V vrtu lahko bukovo listje nadomesti šoto in borove iglice. Pred hujšim mrazom pO' spravimo v klet še zadnje glave kitajskega ohrovta. Kitajski ohrovt se v kleti bolje ohrani kot na prostem. V kleti vzimljena endivija rada gnije in jo redno pregle-dujmo. Večji škodi se izognemo, če sproti odstranjujemo vse nagnite liste, ker bi se gniloba hitro razširila tudi na sosednje rastline. Zemljo, v kateri je vložena endivija, večkrat navlažimo, da glave ne uvenejo. Pri zalivanju pa; zimo, da ne ovlažimo tudi listja. Ohrovt je izjema in ga lahko pustimo še vedno na prostem, vse druge kapusnice pa spravimo pod streho. Oktobra sajena zimska solata mora dobiti varovalno odejo. Mraz v brezsnežnih zi-mah močno poškoduje zimsko solato, zato je vedno Prl' poročljivo varovati gredo z odejo iz smrekovih vej, & preprečujejo sončnim žarkom pristop do rastlin; s tem je tudi v zimah brez snega transpiracija močno zmanjšana in solata bolje prezimi- Mangold, ki smo ga oktobra osipali, naj dobi novembra še dodatno varovalo. Zelo primerne so smrekove veje, saj preprečujejo izsuševanje rastlin, če pozimi ni snega. r PREVIDHO-7% Pravijo, da jutranja mrzla prha človeka spodbudi. V knjigah najdemo navodilo o tem, kako naj si človek zdravje utrdi, med drugim tudi to o mrzli prhi. Vendar je bolj pravilno reči, da mrzla prha človeka šokira, kar je včasih koristno in zdravo, še večkrat pa je lahko nevarno. Kaj se zgodi, če človek iz tople postelje stopi pod mrzlo prho? Pulz se upočasni, pri tem pa se zviša krvni tlak. Kardiologi vedo, da je pri tem srce hudo obremenjeno, zlasti če na takšne sunke ni navajeno. Neka' teri pravijo, da je skoraj tako, kot če bi človek vozil avtomobil s hitrostjo šestdeset kilometrov na uro, potem pa nenadoma prestavil v vzvratno vožnjo. Z drugimi besedami, pravi knock out, kar včasih izzove celo srčni infarkt. Zato kar previdno! OBLETNICA JENKOVEGA ROJSTVA V ponedeljek, 28. oktobra, smo v škofjeloški knjižnici praznovali 150. obletnico rojstva Simona Jenka. Z obletnico pesnika narave, predvsem lirskega pesnika smo se seznanili med prijetno glasbo. Zakaj med glasbo? Med glasbo so nam namreč štirje delavci knjižnice prebrali Jenkove pesmi, v katerih je izražal upanje, da bodo Slovenci postali svobodni. Minka Kemperle, 8. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Inka BESEDNE IGRE V glasilu učencev osnovne j šole Komenda-Moste, Prvo klasje, smo med drugim prebrali, kako se igrajo besedne igre, kadar jim je dolgčas. Poskusite še vi, morda vam bo všeč. • Igra je za več oseb. Nekdo začne pripovedovati neko pravljico. Ko pove kakšne tri povedi, nadaljuje drugi. Tako se junaki zapletajo v nenavadne prigode. Na primer: Živela je dobra vila. Ko se je sprehajala, je našla prstan, ki ni bil navaden ampak ča-roven. Nadaljuje drugi: Vila je prstan enkrat zavrtela in znašla se je . . . • Pa še tale besedna igra, ki se je lahko igrata dva otroka ali pa tudi več. Prvi začne: Mama je šla v trgovino in kupila živilo na črko, recimo, m. Otroci ugibajo, katero je to živilo. Kdor ugane, nadaljuje. ČISTILI SMO NAŠ KRAJ V petek so nam povedali, da imamo v soboto očiščevalno akcijo in da bomo čistili vsak v svoji krajevni skupnosti. Tisti, ki so iz Preddvora, naj bi čistili potok Suho in okolico, Bašljani in Belani pa naj bi ostali doma in čistili okolje ter potok Belico. Že pred določenim časom smo se vsi Bašljani zbrali na avtobusni postaji. Nekaj časa smo čakali tovariša in zabojnik, a nikogar ni bilo. Zato smo se sami odpravili na delo. Začeli smo na spodnjem koncu Belice. V njej ni bilo toliko smeti, kakor smo pričakovali. Dobili pa smo kar za osem samokolnic polivinila, vrečk, konzerv, steklenic in drugih predmetov. V zgornjem koncu Belice je bila bolj globoka in čista voda, a v njej je bilo veliko strešne opeke, salonitnih plošč, celo štiri čevlje smo našli. Šesterica je morala zaradi globoke vode domov, kajti bili so mokri od kolen do stopal. Ko smo očistili potok, je nekaj deklic očistilo okolico. Tukaj je bilo več smeti. Na določenem prostoru smo se /.brali in odnesli odpadke na kup. Potem smo šli k Šišen-ku, kjer smo dobili pijačo. Tisti fantje, ki so še hoteli dela ti, so pomagali Sreču spraviti nekaj desk do I.ovrenca. Sama sem se raje odpravila domov. Doma sem iz škornjev zlila celo morje. Alenka Brun. 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor V DEŽELI RAČUNALNIKOV IN ROBOTOV Koliko je 5 + 5, nam povedal je vseved. Ni povedal, kje stanuje, ni povedal, kje domuje, le roko nam je podal in nas v tuji svet peljal. Tam bile so sive škatle in povsod le pločevina, roke, noge, glava, nos, sama ropotija. Si vrezal se v dlan, ni bolelo, ni skelelo, ni bilo krvi iz ran. Tam je vsakdo vedel vse, vendar tega ni nihče: lepše kakor sive škatle, lepše kot roboti mojih sanj, so rdeče cvetke v maju in metuljček sred' poljan. Goranka Žnidar, OŠ Simo na Jenka Kranj ČE BI BIL PISATELJ — Če bi bil pisatelj, bi knjige pisal za ljudi, da spoznali bi dobre in slabe stvari, bi resnice in laži po svetu delil, bi ljudi dolgočasil in jezil, v svojih knjigah jih razveselil in v njih svoje znanje delil, če bi le pisatelj bil. Bojan Čakš, 7. b r. OŠ heroja Bračiča Tržič V SADOVNJAKU Zdaj, ko se počasi vračam v sadovnjak, vidim čisto nenavadno sadno drevo. Golo je in zebe ga močno. Če bi mene zeblo tako kot drevo, bi ponorela. Sedim nekega večera tako za mizo in se sprašujem, zakaj listnatim drevesom odpadejo listi, iglastim pa ne. Tina Kramaric, 2. r. OŠ Lom POSETN1C1- MARTO N. Š. V katerem kraju ob Paki je Marto doma? SAŠA RAKIČ CL. Kaj je Saša po poklicu? Sestavila Vida Kešnar, OŠ Davorina Jenka Cerklje OB PRAZNIKU Živim v. bližini kraja, kamor peljejo ljudi k zadnjemu po čitku. Večkrat grem mimo s kolesom ali na sprehod in včasih pomislim, kako čudovito spokojen in miren je ta kraj. Ta podoba pa se popolnoma ipi smenj nekaj dni pred dnevom mrtvih. Vsi urejajo grobove svojcev in prijateljev, da bo do urejeni in s cvetjem pričakali dan, ko se spomnimo na mi tve. Ob dnevu mrtvih pridemo vsi domači, da počastimo spo min na svojce, prijatelje. Na ta dan se v mislih pogovarjam l grobovi. Koliko mladih, dobrih, starih in slabih je pokopal tok časa, ki neprekinjeno hiti naprej. Tu ležijo tudi partizani, ki so polni upanja in hrepenenja po svobodi padli pod snvra/m kovimi streli. Vsak grob zase me vabi k sebi, da mi pove svojo zgodbo in da mu povem kaj o življenju danes. Še sreča, da nimam na pokopališču koga od tistih, ki mi resnično veliko pomenijo. S strahom pričakujem dan, ko bom tudi sama žalovala /.a najbližjimi. Andreja Vuk, 7. a r. OŠ heroja Grajzerja Tržič Kad imam živali . . POKLICNA POSVETOVALNICA Odgovarja France Belčič Vprašanje Marjete iz Škofje Loke: Kada imam zivan. * g me zelo mika postati veterinarka. Starši mi odsvetujejo, da je težko dobiti delo. Ali je to res? Ali imate podatke, ko štipendij je na Gorenjskem v tej usmeritvi? . 0j- Odgovor: Če se boš odločila za poklic veterinarskega u>p(jj. ka, bos morala po /nanje v Kamnik, kjer je za ta P^^^Lggt, H I lola v Sloveniji. Doslej so za mladino razpisovali 90 igti toliko nameravajo vpisati učencev vsako leto tudi do .j 1990 Šolanji' traja stin lota in ima samo smet veterina^, tehnik; pomeni, da manj zahtevnih ali krajših oblik izobr vanja v tem programu ni. . p« Kak ni predmeti čakajo bodočo veterinarske '•lu"k''(iU,r boš dobila osnovno predstavo, kratek izvleček iz Pre0-ITl..a s ka: anatomija in fiziologija domačih živali, mikrobiolog1^. igijo, veterinarska terminologija, zoohigiena j0^- k parazitologij( _------------o'j**i ■» « 1 vami deratizacije, dezinfekcije in dezinsekcije, osnove ^ kologije, zdravstvena zaščita domačih živali, živinorej ^. ekonomika kmetijske proizvodnje, reprodukcija domači ^ vali, higiena živil živalskega izvora, praktični pouk s teh ^ ,:>■<> delov mli pro< eso\ Ne ustra ;i se poplave •učenih*^ Mdl C« te področje resnično zanima, bo med šolanjem k postalo bolj prijazno in domače. r &r Vič premisleka zahteva mnenje tvojih staršev Bo k« gj^, žalo, da dela ni lahko dohiti Za let .nje leto so. donimo, ^ ^ VOniji planirali .12 mest i et«'iinarskoga tehnika, "st,"rj|iV caka na zaposlitev, aH jih ho prišlo iz sole Pomeni, da j'* P ryr Veterinarskih tehnikov večji od potreb, kar velja tudi Za ^ renjsko in prav tako za poklic diplomiranega veterinau katerega je treba še pet let studija na biotehniški fakuH- LJubljani undr°V' Na I rorenjskem |e t»»l<» doslej zelo malo razpisanih '^[^„k11 skih štipendij za oba poklica, to je za veterinarskega tv |( s in diplomiranega veterinarja Zato so si nekateri po"1'1^ pj-i itipendilo i/ združenih sredstev. Ne vemo še, kako bo hodnje šolsko leto, a posebne t .a i 'boksanju si ne obetu'1 fle ti Is poklic res pri srcu In M 1 utii >nj sposobna, bržko jjjir boš vrgla puške v koruzo zaradi slabših zaposlitvenih ' tVz |in Interesom, In hkrati z i»>ii trdnmn obeti '.a delu p* Cs vas karkoli zanima \ nc/i /. nadaljnjim s°'',Mj,(j( v** ne veste odgovora, vprašajte naše ure ilništvo. Nan»«"'1sM,|)' bomo prosili /a odgovor magistra Francetu Belci« n l/ nosti za /.uposlovunje \ Kranju. RS >" F Vi NOVEMBRA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU 9. STRAN (M^IMIEIIGLAS tV SPORED 9. novembra ^gišče priljubljenih Pravljic: Janko in Metka, • del lutkovne nanizanke vučo: Prigode skupine *p« petelinčkov«, 1. del ^ u^nke TV Beograd ™"ada zora - narodna ,' J*"- Andersen: Deklica b ^galicami »45 i aLdflia, ki ni okrogla ^kP Paljetak: Miške ^evrtitačke, oddaja k K *?9reb JJ™ 'n legende - Biblijski JV™: Samson in Dalila, IDO ^""zanka TV Beograd i-^hodolčan: Naočnik h;»Včalnik - Deklamnik v H p'8'-2- del nadaljevanke to l^op "a.e"nalništvo II, 10. - P* fj""!' del angleške serije M«het'^e unicevania: *hanizem pragozda in '"arji nad Amazonko, £novitev4.-zadnjega ■ JJ angleške JI5 p°Kumentarne serije R p0ročila ePe|ko, češkoslovaški l!5 JJdmski film i H»ia: PJ v rokometu - Ž -F5 & Jožef: Lokomotiva 55 Sr»tki film počila >grad: PJ v košarki -%S'2an : CZ- Prenos 35 2nl?pa9andna oddaja wbe iz življenja 2'^ Dolga pot godnega zrna, 6. del 'Roškega ['5 p°kumentarnega niza cj!bileJni koncert UPZ % iy Adamič, prenos Jr(jalo tedna olar. francoski film dajniki M TV mreže ^ezda in smrt Joakima ^uriete, sovjetski film Penale jugoslovanskega ^tkarstva - Bugojno j-e verjamemo ••opotuhinu, 2. del sovjetskega filma Ndefci konj, ponovitev 2. dela nadaljevanke TV Skopje f prodna glasba zabava vas skupina Plavi Ijj orkestar 1 ^lovek in čas, L dokumentarna oddaja h počila % ^Portna sobota ^9mund Freud, 6. -( zadnji del angleške fe ^daljevanke TV Zagreb I. program 8.50 TVvšoli 14.45 Narodna glasba 15.15 Rokomet Halas Jožef: Lokomotiva, prenos 16.45 Poročila 17.00 PJ v košarki - Partizan : CZ, prenos 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja 20.00 Tek je moje življenje, kanadski film 21.55 V soboto zvečer: Festival zabavne glasbe Zagreb 85 J13.00 Jugoslavija dober dan - do 13.30 14.00 Egipt v pesmi in plesu 14.15 Obale, 4. del sovjetske nadaljevanke 15.25 Nedeljsko popoldne 17.30 Vodnjak, ameriški film 20.00 Varljivo poletje 68, 3. del nadaljevanke 20.50 Športni pregled 21.40 Libanon 85 - Vrtiljak življenja in smrti PONEDELJEK 11. novembra 10. novembra 8.40 Poročila 8.45 Živ žav: Risanke, Bobek pred mikrofonom 9.45 Sokoli, ponovitev II. dela angleške lutkovne serije 10.10 M. de Cervantes: Cervantes, 2. del španske nadaljevanke 11.00 XVI. festival narodne glasbe - Ptuj 85, 2. oddaja 11.35 625 - oddaja za stik z gledalci 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila (do 12.35) 15.35 C. McCulIough: Pesem ptic trnovk, ponovitev 4. dela avstralske nadaljevanke 16.30 Mozaik kratkega filma: Življenje plemena Baruva 17.30 Čaj za dva, ameriški film 20.00 G. Mihić: Varljivo poletje 68, 33. - zadnji del nadaljev. 20.50 Športni pregled 21.35 Beseda da besedo - Pogovor z Zmagom Jelinčičem 22.00 Kronika tedna domačega filma v Celju Oddajniki II. TV mreže 12.50 Test 13.05 Glasbeno popoldne: Ob stoletnici rojstva Stevana Hrističa 14.45 Skopje: Boks za zlati gong - prenos 17 00 Banja Luka: Rokomet (m) za pokal evropskih državnih prvakov Borac : Metaloplastika -prenos (slov. kom.) v odmoru propagandna oddaja 18 25 Udeleženci in priče: Vladeta Jerotič 19.10 Na štirih kolesih oddaja o prometu in turizmu 20.00 Dnevi JRT 85 - uvodna oddaja (do 23.00) TV Zagreb -1. program 10.20 Poročila 10 30 Otroška matineja 12 00 Kmetijska oddaja 8.50 17.35 17.40 17.55 18.05 18.25 18.45 20.10 21.05 21.55 TV v šoli Poročila Domače in gozdne živali Pesmi in zgodbe za vas -Lj. Bauer: Parnik Colombina Marija Lucija, pravljični portret ilustratorke Marije Lucije Stupica Podravski obzornik Slovenska ljudska pesem: Dolenjska (poje Koroški akademski oktet) P. Andreota: Neuničljiva Marija, 1. del francoske nanizanke Aktualno Naši baletni umetniki: Janez Mejač Oddajniki II. TV mreže 17.15 Test 17.30 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Športni grafikon 19.30 Dnevi JRT 85 TV Beograd 20.00 Dan ko je bil svet skupaj, zabavno glasb, oddaja 20.30 Tema dneva - informativno-politična oddaja 20.40 Variacije za Pepelko, TV baletna pantomima 21.10 Sivi dom, epizoda iz nadaljevanke 22.10 Zamiži - zabavnoglasbena oddaja (Bajaga) 22.45 Partizanka Slavica, dokumentarna oddaja 23.20 »Paganke«, glasbena oddaja 23.35 Udeleženci in priče: A. Petrovič 00.20 Ex-media TV Zagreb - I. program 16.20 Videostrani 16.30 TVvšoli 17.45 Ko se strehe pobelijo, otroška serija 18.15 Nekdaj in danes: Stari Kragujevac, 2. del 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 20.00 Dinastija, 72. del ameriške nadaljevanke 20.55 Argumenti - zunanjepolitična oddaja 21.25 Izbrani trenutek 21.50 Retrospektiva dokumentarnih filmov Z. Tadiča: Priporočeno za realizacijo TOREK 12. novembra 9.0G 16.25 17.25 17.30 18.05 18.25 18.40 20.05 21.05 TV v šoli Šolska TV Poročila »Danica iz Podjune«, glasbena reportaža Miti in legende: Biblijski miti: Zgodbi o Ruth in Esteri, nanizanka TV Beograd Severnoprimorski obzornik Zgodba o slikanici, dokumentarni firm za otroke Mirjana Pavlović: Vzemi in dano ti bo, drama TV Integrali Oddajniki II. TV mreže 15.40 Test 16.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 16.45 Beograd: PJ v košarki - CZ : Sibenka, prenos (slov. kom.) v odmoru ... 18.15 Znamenja z ekrana 18.45 V nedeljo, zabavno glasbena oddaja 19.30 Dnevi JRT 85-TV Priština 20.00 Pisani predpasnik, otroška oddaja 20.15 Aktualno 20.45 Mali koncert resne glasbe 21.00 Dan na boljšem trgu, dokumentarna oddaja 21.30 Narodna glasba 22.00 Pisati, dokumentarna oddaja 22.30 »Vivien«, zabavnoglasbena oddaja 23.00 Življenje in delo, dokumentarna oddaja (do 23.30) TV Zagreb -1. program 14.30 Videostrani 14.30 TVvšoli 16.00 Poročila 16.05 TV koledar 16.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 16.45 Košarka CZ : Šibenka - prenos 18.15 Znamenja z ekrana 18.45 V nedeljo - zabavnoglasbena oddaja 20.00 Svet in mi, notranjepolitična oddaja 20.45 Žrebanje lota 20.55 Filmi J. P. Melvilla: Samuraj, francoski film SREDA 13. novembra 8.50 Test 9.05 TVvšoli 17 30 Poročila 17.35 Prgišče priljubljenih pravljic. Rdeča kapica, 7. del lutkovne nanizanke 17.50 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik - Bolniška soba 18.25 Gorenjski obzornik 18.40 Ščepec širnega sveta: Česen, 5. del angleš. izobraževal, niza 20.05 Mednarodna obzorja: Malo je lepo, ali pravica do drugačnosti 20.55 Film tedna: Ženske v hudih časih, angleški film 22.40 Kronika tedna domačega filma v Celju Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test 17.45 Flipper, otroška serija 18.15 Pred pisanim svetom poklicev 18.45 Balkanski festival folklore - Ohrid 85 19.30 Dnevi JRT 85 - TV Novi Sad 20.20 Major Nikola - dokumentarna oddaja 21.00 Panorama - politični magazin 22.00 Moja najlepše nenapisana pesem - recital 22.30 Mladi vojvodinski skladatelji resne glasbe: Slavko šuklar 23.00 Še enkrat London - zabavna oddaja 23.30 Roke - slovaška dokumentarna etuda (do 23.50) TV Zagreb -1. program 8.30 TV koledar 8.40 Flipper - otroška serija 9.05 TV v šoli 12.30 Poročila (do 12.35) 17.20 Videostrani 17.30 Poročila 17.45 Flipper - otroška serija 18.15. Pred pisanim svetom poklicev 18.45 Balkanski festival folklore - Ohrid 85 20.00 Obarvana svetloba in Ameriški grafiti, ameriški film ČETRTEK 14. novembra 8.45 Test 9.00 TVvšoli 16.30 Šolska TV: Biti dobro viden 17.35 Pegam in Lambergar - narodna pesem 17.45 Portret Bratka Krefta 18.10 Dževad Hozo, oddaja iz cikla Miniature 18.25 Zasavski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma: Klub srčnih bolnikov, kanadski film 20.10 Tednik 21.20 C. P. Snovv: Tujci in bratje, 3. del angleške nadaljevanke 22.30 Retrospektiva domače TV drame - Janko Kersnik-Andrej Inkret: Ciklamen Oddajniki II. Tv mreže: 16.40 Test 1 16.55 TV dnevnik 17.15 Lutkomendija - otroška serija 17.45 Prostorski načrt SRH -poljudno znanstvena serija 18.15 Tass lahko objavi - 4. del sovjetske nadaljevanke 19.30 Dnevi JRT 85 - TV Titograd 19.30 TV dnevnik 20.00 Peto dejanje - TV drama 21.15 Zadnji ples metuljev - zabavno glasbena oddaja 21.45 Aktualnosti - dokumentarna oddaja 22.15 Mali koncert zabavne glasbe 22.30 Iz črnogorske kulturne zakladnice - dokumentarna oddaja 23.15 Večer z borci - kontaktna oddaja (do 00.45) TV Zagreb -1. program 8.25 TV koledar 8.35 Lutkomendija - otroška serija 9.00 TVvšoli 15.45 Videostrani 15.55 TVvšoli 17.05 TV koledar 17.15 Lutkomendija 17.45 Prostorski načrt SRH 18.15 Tass lahko objavi, 4. del sovjetske nadaljevanke 20.00 Panorama - politični magazin 21.05 Pot v središče znanja - kviz Sobota številni imenitni znanstveniki, med njimi tudi nobelovci. V organizirani obliki pa se uveljavlja parapsihologija tudi pri nas. V Ljubljani se ukvarja s tem skupina ljudi, ki hoče dati parapsiho-logiji znanstvene osnove. Ponedeljek_ 20.10 Neuničljiva 1 del Marija, 20.00 Koncert ob 60-letnici UPZ Emil Adamič Učiteljski pevski zbor Emil Adamič praznuje že 60-letnico svojega dela. Njegovo pot je zaznamovalo več generacij pevcev in številni najboljši slovenski zborovodje. Neposredni predhodnik pevskega zbora, ki ga sestavljajo učitelji, je začel delati v Trstu že leta 1921. Zbor pa vseh teh bogatih let ne bi dočakal, če njegovi pevci ne bi zlili v pesem še velike predanosti, idealizma in zavesti, da je lahko dober učitelj samo tisti, ki s srcem in voljo nenehno dopolnjuje svoje znanje in ga z ljubeznijo posreduje svojim učencem. 22.00 Polar Junak filma je Eugene Tarpon, povsem povprečen človek. Odpustili so ga iz policije, ker je po nesreči ubil demonstranta. Poskuša se preživljati kot zasebni defektov, vendar mu posel ne gre najbolje od rok. V ta svet enoličnega dnevnega ritma in čakanja na telefonski klic nenadoma vdre resničen primer. Prestrašena rjavolaska ga prosi za pomoč... Nedelja_ 17.30 Čaj za dva Zgodba je spletena okrog Do-ris Dav, ki je v tistih davnih petdesetih letih blestela na velikem platnu kot pevka in plesalka. Igra Nan, bogato dedinjo, ki se ji ponudi priložnost, da dobi glavno vlogo v glasbeni reviji, toda pod pogojem, če jo bo denarno podprla. 21.35 Beseda da besedo — Pogovor z Zmagom Jelinčičem Parapsihologija vedno bolj postaja znanstvena disciplina, pa čeprav se je ne da znanstveno dokazati. S to vedo se ukvarjajo Glavna oseba francoske nanizanke, ki ima šest delov, je iznajdljiva, malce naivna čuvajka parkirišč. Kaj rada se zaplete tudi v zadeve, ki ne sodijo v njen poklic, a je vseskozi pravična in poštena. Ker se na ulicah, na trgih in bulvarjih Pariza vsak dan zgodi marsikaj novega in zanimivega, se Marija pogosto znajde v nenavadnem položaju. Obvladati mora detektivske spretnosti. Pogosto je priča raznim tatvinam, vlomom, zamenjavam oseb in drugim težavam. Torek_ 20.05 Vzemi in dano ti bo Gre za izsek iz življenja ljudi domačega okolja. Dramski junaki se srečajo na peronu beograjske železniške postaje in kasneje v kupeju vlaka, ki jih pelje na podeželje, čeprav so različnega socialnega izvora, se njihove usode za trenutek križajo. Sreda Ženske v hudih časih Leta 1940. Čas po porazu pri Dunkerque, ko je Anglija trepetala pred nemškimi letalskimi napadi, pred morebitno nemško invazijo in so povsod organizirali vaške straže, sestavljene iz za vojaške suknjo prestarih ali nesposobnih mož. Pripoved je spletena okrog stotnika Truma-na, ki pride v osamljeno vas, da bi preveril, če vaščani res sodelujejo z Nemci... Četrtek 22.30 Ciklamen Roman Ciklamen, po katerem so posneli dramo, se dogaja v trgu Borje (danes Mengeš) leta 1878. Prikazuje praznoto in izživljanje trške gospode. Gre za dve ljubezenski razmerji: med nem-šlo guvernanto Elzo in gra-ščakom Medenom ter mednarodno zavednim advokatom Hr-stom in Katinko, poročeno s starcem. Petek 22.15 Pesem o Rolandu Pesem o Rolandu je francoski narodni ep, ki ima za osnovo resnični dogodek: leta 778 je v boju z roparskimi Baski, vendar pa kristjani, padel Hrulandus, poveljnik zaščitnice Karla Velikega. Režiserju in soscenaristu filma Franku Cassentiju je ep ponujal izhodišče za videnje nekega preteklega časa, ki s svojo nalomljenostjo spominja tudi na našega. [»S 8 OR bi Program -otnn P,on'rski tednik 0 rnatineja - 10.05 ]1.05 S poti po Ju 12.10-14 00 Naši po- >0(f Popoldansk ■>btf&ak in EP V88*in moza 17 00 Zunanjepoliti IL 130 L8,00 Skatl'ca z RiNti. Mladi mladim ^ 20fto"SsK,omALA *J 00 Slovencem po svetu 23.05 Od tod do polnoči NEDELJA, 10. novembra_ Prvi program 5.00-8 00 Jutranji program -glasba 8.07 Radijska igra za otroke 9.05 Še pomnite, tovariši ... - 10.05 Nedeljska matineja 11.00 13.00 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo 15.30 Ne deljska reportaža 16.20 Pogovor s poslušalci 17.50 18.39 Za bavna radijska igra 20 00 22.00 V nedeljo zvečer 22.20 24.00 Glasba za prijeten konec tedna 00 05 4.30 Nočni program glas ba PONEDELJEK, 11. novembra Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Aktualni problemi marksizma - 9.05 Glasbena mati neja - 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate 13.50 Ponedeljkov križemkraž 14.30 15.25 Popoldanski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 -f glasba 18 00 Na ljudsko temo - 20.00 Kulturni globus 20.10 Zaplešite z nami -21 05 Berlinska filharmonija, violinistka Anne Sophie 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Zimzelene melodije TOREK, 12. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za... - 1105 Ali poznate... -13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 20:00 Slovenska zemlja v pesmi in be sedi - 21.05 Radijska igra - 22 30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Iz filmov in glasbenih revij SREDA, 13. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18 00 Zborovska glasba v prostoru in času - 19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik -20.00-22.00 S prijatelji glasbe 22.30 Zimzelene melodije 23.05 Jazz za vse ČETRTEK. 14. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate .. . Operni opus Pietra Mascagnija? - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.45 Naš gost -15.10-15.25 Popoldanski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17 + glasba - 20.00 četrtkov večer domačih pesmi | in napevov - 21.05 Literarni večer - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev PETEK, 15. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9 05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... -14.05 Rossini na koncertnem odru - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Nordring Rendez Vo- ikium um fcVSiS^'ran "več K» '^.čpred X 91 '«ra j "^iard V Jea" P«ul Bol Kamionarji zopet vozijo je koinodi|a, v kateri blestita M10 drag Petrovič Čkalja in Pavle Vu jisič b teluvizijske serijo sta sa mo glavna junaka, /godba je no va in nadvse zabavna Na veliki eknm spet prihaja stara uspešnic« Mo|« pesmi — moje sanje, ki se ponaša s peti mi oskarji Prikazuje skromno deklo M.. ^ je še uspelo red- ^, osuplost zaprla 1 DUŠAN ČAVIĆ IZ KRANJA »Še noben ulični pretepač ni postal dober boksar« Kranj — Za boksarja Dušana čaviča iz Kranja smo prvič slišali pred nedavnim, ko je boksarska sekcija Partizana iz Hrastnika priredila na Gorenjskem sejmu »športni spektakel« — kung fu, boks, akrobatski ročk and roll. . . Dušan je takrat v svojem enajstem nastopu med poklicnimi boksarji po točkah premagal Dušana Marinkoviča z Dunaja, nekdanjega boksarja beograjskega Radničkega, in tako dosegel enajsto zmago. Gledalci, kar precej se jih je zbralo v dvorani Gorenjskega sejma, niso bili najbolj navdušeni nad dvobojem. Nekateri so celo zatrjevali, da je bila predstava zrežirana, privlečena za lase. Se strinjate s takšno oceno? »Priznam: dvoboj je bil neenakovreden. Ko se je moj nasprotnik slačil in sem opazoval njegovo mišičasto telo, sem se kar malce ustrašil, češ borba bo trda, težka. V ringu se je pokazalo drugače: tekmec, ki je tokrat prvič nastopil med profesionalci, je bil slab.« In zakaj ga potem niste knockoutirali'.' »Moj trener, človek, ki je poklicnemu boksu posvetil vse življenje, pravnik Janez Gale iz Ljubljane, me poleg boksarskih veščin uči tudi plemenitosti, človečnosti. Vedno poudarja: če si veliko boljši od tekmeca in se ti ni treba bati za zmago, ne udarjaj vsevprek po nasprotniku, ker bodo gledalci ocenili borbo za mesarsko klanje, za pobijanje. Ce bi Marinkoviča knockoutiral že v prvi rundi, bi mnogi rekli, glej ga)grobijana. In drugi razlog, da je bil dvoboj podoben »ljubezenskemu srečanju«, kot so ga nekateri ocenili: Dušan zanesljivo ne bi pristal na povratni dvoboj na Dunaju, če bi mu zadal preveč hudih udarcev.« Koliko zaslužite z boksom? Ali denar odtehta reden trening, športen način življenja, modrice po glavi in telesu? »Na leto boksam štiri ali pet dvobojev. Denar, ki ga zaslužim na ta način, zadošča le za vožnjo na trening v Ljubljano in za izdatnejšo prehrano. Profesionalec sem zato, ker boksam več kot tri runde (štiri, šest ali osem) in brez majice. Tepem se s profesionalci, a zaslužim slabše kot naši amaterji, ki dobivajo precejšnje denarje, bivajo zastonj v hotelih, imajo lastna stanovanja . . . Jaz se samo z boksom ne bi mogel preživljuti. Delam še v Planiki, kjer sem vodja stroja in kot dober delavec tudi član delavskega sveta.« Kje ste se naučili boksarskih veščin, v Kranju ali kje drugod? »Moji starši so iz Banja Luke, odraščal pa sem pri sorodnikih v Zrenjaninu, kjer sem tudi obiskoval šolo. Sliši se smešno, a vendarle je res, da smo tedaj nekateri vajenci Obiskovalci diska v Creini se njajo predvsem kot redarja (»ve.^ri te si pridobil« P nem delu? Dušan čavić začeli trenirati borilne športe, ker so nas delavci tepli, nam jemali denar ali nas kako drugače izkoriščali. Dve leti sem treniral judo, vendar sem potem, ko sem zlomil kiju čnico, prestopil med boksarje Crvene zvezde. Tu sem se malo naučil, ker sem na treninge hodil le takrat, ko se mi je ljubilo. Z boksom sem se začel resneje ukvarjati v Ljubljani, pri Odredu, kjer je bil ves čas moj trener Jane/. Gale. To je odličen strokov njak.« Kakšne izkušnje ste si pri« n delu? -Po odsluženju vojaškega T°*tffi\ dve leti v Švici v Ziirichu, kjer sCi\u^ prijeti za vsakršno delo. Po povra zaposlil kot redar v Creini. Ko s jij spoznali, s kom imajo opravka, s w vesili nosovi. Pretepanje se je #i!mS Spore sem skušal vedno rešiti na flp -čin, pesti sem dvignil le takrat, .tjfi^ tudi sam ogrožen. Ko sem pred jjtC^v prestopil med profesionalce, *ett}$et stiti nočno delo v Creini. Poisk*1' poslitev, ki mi docela ornog0 življenje.« Ašffik »Večina ne šteje boksarjev mew temveč med pretepače, nezrel* ^ Kaj bi povedali tem ljudem? ^st*\r*$ »Se noben ulični pretepač n'.jW1' \ boksar. Tudi iz Kranja sem PelJ gar^vet bolj glasnih pretepačev v b0^l TQ Odred, pa nihče med njuni ni 7' dva ali tri treninge. Boks zahte^ ^K"^ nega dela. Vsak odmor v tovarnte^'J(i.^ /.a krepitev mišic, vsak dan PveAe^^.\^\\ do 20 kilometrov, trikrat na ie° $et% v klubu - Ljubljani, razen !.4> športni dvorani na Planini. T°KR0 vedala tudi profesionalca s^ve$t*a$ nik iz Borovnice ali pa An(,n>J,L^^ dovljice, po mojem mnenju pol <^0p-f % Parlova najboljši jugoslovunsk . jtO^ Stari ste trideset let. OhvoS*1 slovenskega amaterskega PrVft(J pi!i v ne bom mogel živ (ti. V Kranj" vil boksarsko sekcijo« r 8. NOVEMBRA 1985 REPORTAŽA 11. stran Volčjak 5%?ne 0PrZa °SraJo. prvi kos * Sebi lahko rek,i- mEt*' kaR J0 povedal P™ i s°domišlieneso po- Aa^ko i P°vedali nasled Al^eža ,Pa Je lahko žele 4?Stnn Zke kovine. delu-KN.kunežno- Pa stoJeca ifltl ko Šp P°minJ" na davne m*r°Pna m bi,° elektrike. #^telku> klP° P° I al V- spominja na l4vL°b nalni več kovanje, to V obrf n Oblikovanja to Wk° je\t0je u™tnost. V HJVK0s?dar m°8°*e. da nismo ^ \*]S rJlna Gorenjskem m b ^bena,n,da *a ni »od-&\ NtniSdomati Priredi-£ f^ažtvn ^stav, saj WŠ',ki S t Wicij0? Vpra" i^^^o v Izbijani. ^Watod ust do ust, je W?^un?:delavnicovZKo- etVnftndar Pa " - ¥MeiCiHa,GorenJskem. ^ ' S e8Un?IdelavnicO v Zgo-A hSl.^..'.adnjatri leta .K^dri^ujcUe de- A^j^kf? Pri Avstrijcih ' m.; cer»jeu re* dvoma tiči tu- mu je zagrenil nastop, saj prireditelji niso razmejili umetne obrti in obrti. Želi si drugačno razstavo, v ozadju njegovih načrtov in ustvarjalnosti ždi tiha želja po umetniški razstavi. Toliko izdelkov se mu je že nabralo, da bi bila zanimiva. Izdelkov, ki so seveda pri ljudeh. Za tiste, ki so se mu najbolj posrečili, se je s kupci dogovoril, da mu jih bodo odstopili za morebitno razstavo. Umetniška razstava kovanih izdelkov bi bila nu Gorenjskem, ki ima bogato kovaško tradicijo, resnična zanimivost. Peter Koser se z umetnim kovanjem ukvarja dve desetletji. Zanj se je odločil, ko se je vrnil v domače kraje. Za ročno kovanje zavoljo tega, ker je postalo že silno redko in ker bi strojno omejevalo njegovo ustvarjalnost in občutek za oblikovanje. Z njim napolni sleherni iz delek. Zanj ni pomemben le izdelek sam, temveč tudi okolje, kjer bo postavljen. Kupcem tako svetuje, kaj bo najprimernejše in vselej skuša ohraniti svobodo ustvarjalnosti. Takole jim reče: če vam izdelek ne bo všeč, vam ga ne bo treba vzeti. Doslej se mu še ni primerilo, da kupec ne bi bil zadovoljen. Nastajajo pu tudi ski PETKOV PORTRET V jedilnici kot na bojišču V največji šolski jedilnici v jeseniški občini, v osnovni šoli Toneta Čufarja, vsak dan pripravijo malico za 1200 učencev in 1000 kosil. Pričakovali bi, da danes, ko starši varčujejo tudi pri hrani, otroci v šoli ne mečejo kruha v pomije in da pojedo malico in kosilo. Žal smo si v pogovoru z voditeljico šolske prehrane in predmetno učiteljico biologije in gospodinjstva, Alenko Šimnicevo, ustvarili povsem drugačno sliko o razmerah v naših šolskih jedilnicah. »Naenkrat je v naši jedilnici do 400 otrok in tedaj je mogoče videti marsikaj,« pravi Alenka, »vsi si prizadevamo, da bi učenci mirno sedeli, vendar delajo obupen hrup in komajda jih krotimo. Opažamo, da veliko otrok sploh nima prehrambenih navad in ne kulture, ko imajo pred seboj krožnik. Že v prvem razredu jih učimo jesti z nožem in vilicami, vendar je kaj malo uspeha, če ne sodelujejo tudi starši. Noža sploh nočejo uporabljati in včasih je tako, kot bi bili na bojišču. Celo nekaj deklet smo prosili, naj bi občasno prihajale v jedilnico in učile otroke kulture, uspeh pa se pokaže le tedaj, če jih na obnašanje pri jedi opozarjajo še starši. Trudimo se — moramo upoštevati vse normative — da bi bila prehrana čimbolj pestra, rezultat pa se kaže v velikih količinah pomij. Učenci odklanjajo vse p riku -he, zelenjavo, skuto, celo juho, če ni juha »argo«. Radi imajo samo kruh, pojedli bi vse sendviče in ves čips, če bi jim ga dali. Če jim damo jabolka, jih bo polovica v po- mijah. Nekateri ga odklonijo že, če ni zares prvovrstno, mnogi ga samo na grizejo in vržejo proč. Zamislite si, koliko je dela, če hočeš pripraviti 3150 cmokov, pa jih več kot polovica spet roma v pomije. Kako zelo si želimo, da bi kdaj prišli v jedilnico starši in opazovali otroke pri jedi! Omak se niti dotaknili ne bodo, ker jih niso vajeni, in če bo prikuha neprivlačne barve, denimo zelena, bo ostala na krožniku nedotaknjena. Ni res, da bi bili otroci lačni, da bi dobili premalo za 40 dinarjev kolikor stane malica ali za 120 dinarjev, kolikor je kosilo. Vse pojedo le pred 15. v mesecu, tedaj romajo v vrečke celi kosi kruha, ki ga odnašajo domov. Kajpak nimamo srca, da bi jim vrečke odvzeli in tako moramo naročati dodatne količine kruha. V vseh drugih dneh pa se zgodi, da bo učenec jezno zalučal kos kruha v odpadke, če nam bo slučajno zmanjkalo čokoladnega premaza. Da bi jedli skuto? Nikoli in nikdar, tako da jo morajo skriti v štruklje. Radi bi, da bi se starejši bolj zavedali, kako pomembna je pestra prehrana, in otroke v tem smislu tudi vzgajali. Pomanjkanje vitaminov zmanjšuje odpornost in povzroča slabo rast, v šoli pa z dvema obrokoma le dopolnjujemo otrokovo vsakodnevno prehrano. Vemo, da starši nimajo časa, vendar naj bi vsaj ob sobotah in nedeljah poskrbeli za lepše navade in jim dopovedali, da morajo poleg sendvičev in argo juhe jesti tudi kaj drugega. Poskušamo marsikaj, celo s plakati po šoli jih želimo prevzgojiti, dopovedujemo, kaj je dobro in kaj ni. A zastonj, kajti raje bodo lačni, kot pa da bi poskusili pojesti nekaj, kar vidijo prvič. Zato si prav pri prehrani želimo več koristnega sodelovanja s starši, saj bodo edinole oni lahko prepričali otroke, da pač morajo jesti tudi juho, ki je »čista«. Poskušajo naj z malimi zvijačami, tako kot mi, ki jih moramo ob špinači spomniti na Popaja.« D. Sedej Voda, ta presneta voda! Ukročena trmoglavka na gorenjevaškem polju Kmetijska zadruga Škofja Loka se je v Gorenji vasi na pobudo kmetov lotila izsuševanja 39 hektarov travnikov in njiv. Do spomladanske setve bodo na tem območju tudi zložili 114 parcel v večje obdelovalne kose. Kmetje kot tudi Stane Rupnik, pospeševalec za urejanje zemljišč, si želijo, da bi spremembe minile brez razprtij. Gorenja vas — Hudournik Hlapnik (Pretovški potok) se je po vsakem večjem deževju zlival na gorenjevaško polje, nanašal grušč in spravljal v slabo voljo kmete, ki imajo tod obdelovalno zemljo. Voda, ki se je dolgo zadrževala predvsem v kotanjah, je povzročala škodo na posevkih, oteževala obdelovanje zemlje in onemogočala boljšo pridelavo. Ko je pred leti uranska cesta presekula že tako majhne obdelovalne kose in mnogim za nameček še zaprla dostop do svojih njiv in travnikov, so se kmetje odločili: zemljo je treba najprej izsušiti in zatem na vsem območju izvesti še zložbo. V škofjeloški kmetijski zadrugi so zahtevno nalogo naprtili Stanetu Rupniku, pospeševalcu za urejanje zemljišč, v Gorenji vasi pa so za predsednika melioracijske skupnosti in kamasacijske-ga odbora izvolili kmeta Martina Berceta. »Tukajšnji kmetje smo že pred drugo svetovno vojno razmišljali, da bi izsušili in zložili gorenjevaško polje. Nekateri so takrat med seboj zamenjali zemljišča, da so lahko skrčili slabo rodovitne ozare in uredili dostopne poti do njiv. Danes so razlogi drugačni: zemljo je treba izsušiti, da bomo na njej več pridelali, in zložiti, da jo bomo s težkimi stroji lažje in ceneje obdelovali,« poudarja Martin. »Več desetletij stara zamisel o izsuše-vanju se ie letos le začela uresničevati. Ze res, da so bili nekateri kmetje za to bolj navdušeni, drugi manj; pomembno pa je predvsem to, da ni nihče nasprotoval. Upam, da se tudi pri zložbi ne bomo prepirali, tako kot so se ponekod na Gorenjskem.«. Bercetovi imajo na gorenjevaškem polju štiri hektare obdelovalne zemlje: dva hektara njiv, na katerih že petnajst let sadijo le koruzo za siliranje, in prav toliko travnikov, na katerih pa zaradi pretirane moče kosijo le dvakrat na leto. Po izsušitvi bodo travnike preorali: na treh hektarih bodo pridelovali koruzo, en hektar njiv pa bodo zase-jali z donosnimi travami, ki jih bodo lahko kosili tudi trikrat ali štirikrat na leto. Na račun izboljšave zemljišč na gorenjevaškem polju bodo redili tri krave več. Kot pravi sin Milan, bodoči prevzemnik Bercetove kmetije, imajo za prihodnost še lepe načrte. V novem hlevu za prosto rejo — pred kratkim so ga dali pod streh > — nameravajo podvojiti seda.vje število krav in na-molzti še enkrat toliko mleka, kot so ga lani. Janez Bogataj, član melioracijske skupnosti in komasacijskega odbora, je eden večjih kmetov v Gorenji vasi. Na leto odda zadrugi 32 tisoč litrov mleka in šest ali sedem goved. Na gorenjevaškem polju ima več kot tri hektare obdelovalne zemlje. »Za zdaj dobro kaže, da bodo končno pregnali vodo z naših polj. Kanale so lepo uredili. Če bodo še hudournik ukrotili, potem verjetno ne bomo imeli težav, razen, ko bo poplavila Sora. Da bi le še zložba minila brez zapletov!« je dejal Janez. »Uranska cesta nam je presekala štiri parcele in ob tem zaprla še dostop do njih. Kmetje se sami ne bi mogli sporazumeti in medsebojno zamenjati parcele. Kar prav je, da je zadruga vzela vajeti v roke.« »Voda, ta presneta voda!«! se je jezil Tomaž Inglič, eden mlajših kmetovalcev v Gorenji vasi. »Letos spomladi nam je z gruščem zasula kar precej krompirja in koruze. Potem je slabo raslo, pridelki so bili skromni . . . Zložba pomeni napredek. Zdaj imamo na gorenjevaškem polju štirinajst parcel, potem bomo imeli eno ali dve. Poraba goriva se bo zmanjšala, obdelava z velikimi stroji bo precej lažja, manj bo neizkoriščenega zemljišča. Pri izsuševanju je minilo brez prepirov in mislim, da bo tako tudi pri zložbi.« Kmetje so zadovoljni, tudi zato, ker jim verjetno ne bo treba za vso stvar, ki sploh ni poceni, nič primakniti iz svojih žepov. Verjetno smo zapisali zato, ker bo tako le v primeru, če bo šlo vse po načrtu. Gradnja 1,7 kilometra vodnih kanalov in prav toliko novih poti je veljalo 13 milijonov dinarjev, za kar je štiri petine prispevala Zveza vodnih skupnosti Slovenije in ostalo škofjeloška kmetijska zemljiška skupnost. Potok Hlapnik bodo uredili, če jim bo le vreme naklonjeno, še do zime; večino denarja (deset milijonov dinarjev) pa je že zagotovila Območna vodna skupnost Gorenjske. Zložba bo precej cenejša, stala bo 1,75 milijona dinarjev. Je vredno vlagati tolikšne denarje v kmetijsko zemljo? Vredno. Pridelava krme (trave, koruze za siliranje) in poljščin se bo, kot je izračunal Stane Rupnik, po izsušitvi in zložbi povečala za več kot dve tretjini. O Zaplotnik GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 8. NOVEMBRA 1985 Skupščina plavalnega kluba Triglav iz Kranja Najslabše razmere za načrtno delo KRANJ — Plavalke in plavalci ter pla-\ Jjii delavci so skupaj s starši plavalcev pred dnevi pregledali delo plavalnega kluba Triglav iz Kranja v letni in zimski sezoni. Na tej skupščini in že dolgo prej so si bili vsi edini, da ima PK Triglav, ki je eden od najmočnejših klubov v Jugoslaviji, najslabše razmere za načrtno delo s svojimi plavalci. To niso besede, ki naj bi bile izvite iz trte. To vsekakor drži že vrsto let, saj je zimski plavalni bazen premajhen za načrtne treninge, da o letnem sploh ne govorimo. Že cela desetletja vsi »župani« obetajo nov zimski olimpijski bazen, a ga v Kranju še vedno ni. Slabo pa kaže tudi za nadaljnjih pet let, čeprav bazen je v novem programu <' ^oljskih načrtov. Vse prošnje za nov pokriti bazen so bile doslej le bob ob steno. Vseeno lahko pogledamo, kako se je za njihove tekmovalce in tekmovalke končala letošnja zimska in letna plavalna bera. Čeprav je predsednik izvršnega odbora Štefan Kadoič v uvodu kritično ocenil uspehe na domačem in mednarodnem področju, to povsem ne drži. Vsi plavalci in plavalke Triglava so bili v obeh sezonah spet med najboljšimi v Jugoslaviji in prvi v Sloveniji, lepe uspehe pa imajo tudi na mednarodnem plavalnem področju. To vsekakor drži, če pogledamo njihove mo-štvene uspehe. Mlajši pionirji katego-i 'i A in B, starejši pionirji in tudi mladinci so najboljši v republiki in v državi. Tudi drugo mesto članskega moštva na finalu za jugoslovanski plavalni pokal je uspeh. Lahko bi bili celo prvi, če bi na tem pokalu plaval tudi poškodovani Andrej Marenčič. Za vse te mo-štvene uspehe naše iskrene čestitke. Če pogledamo uspehe njihovih posameznikov, so te čestitke res iz srca, vzpodbuda za bodoče delo, za nove uspehe v domačih in mednarodnih bazenih in na mitingih. Vojak Darjan Pe-trič je na univerziadi v Seulu dosegle šesto mesto na 1500 m kravi in bil deveti na 400 m kravi. Na evropskem prvenstvu je Darjan plaval obe disciplini jn bil na 1500 m dvanajsti, na 400 m pa štirinajsti. Kot vojak je plaval tudi na državnem članskem prvenstvu v Skopju. Tu je na 400 in 1500 m kravi osvojil državna naslova, poleg tega pa je bil zmagovalec na mednarodnem mitingu v Gradcu na 200 in 400 m kravi in zmagovalec na 1500 metrov kravi na mednarodnem mitingu Dan borca v Kranju. Hrbtaš Igor Veličkovič je bil na državnem prvenstvu enkrat drugi in enkrat tretji. Dve tretji mesti je dosegel tudi na mitingu ob dnevu borca na 200 in 100 m hrbtno. Simon Šolar je bil finalist na 400 m mešano na članskem balkanskem prvenstvu, drugi na državnem prvenstvu in v Kranju na mitingu za tiari borca dvakrat tretji, tretji me-jii pa si je priplaval tudi na mitingih v Nogomet V nedeljow Triglav : Železničar KRANJ — Člansko moštvo Triglava v zadnjem delu jesenskega prvenstva v republiški ligi igra iz kola v kolo bolje. V nedeljo so gostovali v Kidričevem kjer so z visokim izidom, kar s 5:1, premagali domači Aluminij. Ta zmaga je vsekakor izredna vzpodbuda za nedeljsko srečanje z Mariborskim Železničarjem. Srečanje bo na stadionu Stanka Mlakarja ob 14. uri. V predtekmi ob 12.30 se bosta v mladinski ligi pomerila Triglav in Litija. -dh Bonnu in Gradcu. Dve bronasti medalji je s članskega balkanskkega prvenstva prinesel tudi Andrej Marenčič, osvojil ju je na 400 m kravi in v štefeti 4 x 200 m kravi. Na državnem prvenstvu je bil državni prvak na 200 m delfin in 200 m kravi. Na 400 m kravi je zmagal tudi na mitingu za dan borca, bil na 200 m delfin prvi v Gradcu, zmagal na mednarodnem mitingu na 100 in 200 m delfin in 200 m kravi v Wiewerju ter ima veliko drugih in tretjih mest na mitingih v Bonnu, Gradcu in v Kranju. Od deklet je bila Mateja Kosirnik finalist balkanskega prvenstva na 200 in 400 m kravi, na 400 m kravi druga na državnem prvenstvu in trikrat tretja na tem prvenstvu na 200 m in v štefeti 4 x 200 m kravi. Ajda Savinšek je bila kar petkrat tretja na državnem članskem prvenstvu, lep uspeh pa si je z drugim mestom priplavala na mednarodnem mitingu v Trentu . Dobro je odplavala še Srebra Peranovič. Lahko zapišemo, da je bila letošnjo poletno sezono prva dama jugoslovanskega plavanja Triglavanka Zala Kalan. Na 200 m delfin je bila dvanajsta na mladinskem evropskem prvenstvu. Priplavala si je dva absolutna državna rekorda, tri mladinske in kar devet pionirskih. Na članskem državnem prvenstvu je osvojila dve prvi mesti: na 200 m delfin in 400 m kravi. Poleg tega ima še pet naslovov v mladinski konkurenci in kar devet v konkurenci pionirk. V mednarodni areni in na mitingih je v pionirski konkurenci dosegla deset prvih mest, bila kar dvakrat prva na mitingu ob dnevu borca v Kranju. Pri fantih ne moremo mimo uspehov Arana Jociča, ki služi vojaški rok v Mariboru, in Boštjana Marenčiča, ki je mladinski državni prvak na 400 m kravi in 200 m delfin. Za njimi se z domačimi uspehi in z uspehi v mednarodni konkurenci prebijajo v ospredje pionirji v obeh kon-kurencah. To so Peter Vene, Stojan Jo cič, Silvana Gril, Tadeja Peranovič, Jaka Kirbiš, Jaka Krelj, Simona Slavec, Alenka Čelfar, Blaž Rebolj, Ivan Nemec, Roni Pikec, Braco Vujičič, Žiga Ogrizek, Nina Bogataj, Simon Rus, Jaka Rebolj, Dušan Križnik, Neža Rebolj, Alenka Pire in Mojca Jamnik, najboljšim v kategoriji mlajših pionirjev A in B, moštvi sta bili najboljši v državi in republiki. Čeprav povzamemo samo te delne uspehe Triglava, potem je to dovolj; naj se čimprej uresniči njihova želja, da bi kmalu dobili novi pokriti olimpijski bazen. Le tako bo šlo kranjsko plavanje v korak s športnim časom. Novi predsednik plavalnega kluba Triglav je predsednik medobčinskega sindikalnega sveta za Gorenjsko Ivan Torkar. D. Humer Pomembna zmaga Lesc Kranj — V predzadnjem kolu jesenskega dela nogometnega prvenstva Gorenjske so igralci Lesc na domačem tržišču visoko premagali najnevarnejšega tekmeca za naslov jesenskega prvaka, ekipo Alpine iz Žirov. Tržičani so zmagali na gostovanju na Bledu, Jeseničani v Retečah in igralci Alplesa v Škofji Loki, kjer so gladko premagali domači LTH. Izidi — člani — Lesce : Alpina 4:1, Bled : Tržič 1:3, LTH : Alples 0:3, Rete-če: Jesenice 0:9; vrstni red: Lesce 15, Alpina 14, Jesenice 12 itd.; pionirji, A skupina — Jesenice . Bohinj 3:0, Lesce : Tržič 8:2; vrstni red: Jesenice 12, Bled 10, Lesce 4 itd.; B skupina — Alples: LTH 2:1, Polet: Reteče 2:2; vrstni red: LTH 13, Alples 13, Alpina 4 itd. p. Novak HOKEJISTI TRIGLAVA IGRAJO V SOBOTO - t*reteklo soboto so prven stvo začeli tudi hokejisti v drugi zvezni ligi. Kranjski Triglav se je za novo sezono začel pripravljati v sredini avgusta pod vodstvom trenerja Trebušu-ka z Jesenic. Petkrat so trenirali na jeseniškem ledu, nato so prišli na domači led v Kranj. Za moštvo Triglava igrajo: od leve proti desni stoje — Žmavc, Sajovic, Kolenko, Ljubljančan Kolesa, Sladic, Terlikar, Sparovec, M. Strniša, Košenina, Grah (vratar), Rehberger, čepijo — Drinovec (vratar), Šivic, Nadižar (kapetan), Jeseničan Jug, P. Strniša, Posedi in Vereič. V moštvu je kar sedem mladih, ki so se kalili v mladinskem moštvu Triglava Jut-i, v soboto, ob 17.30 bodo Tnglavani v Kranju gostili hokejiste tNE U Siska, (-dh) — Foto: F. Perdan Namizni tenis Uspeh Polone Frelih Zmagovalke balinarskega tekmovanja: z leve Justi Rozman, Cvetka Čadež, predsednik društva Franc Furlan in Marinka Jenko Petintrideset let Borca Kranj — Društvo za rekreacijo in šport invalidov Borec Kranj praznuje letos 35-le-tnico delovanja. Jubilej je proslavilo z več športnimi tekmovanji in s proslavo, na kateri je predsednik društva Franci Furlan poudaril, da v kegljaški, balinarski, strelski, šahovski, namiznoteniški, plavalni in smučarski sekciji deluje 76 članov. Invalidi se udeležujejo domačih in mednarodnih tekmovanj ter tudi svetovnih prvenstev in olimpijskih iger, na katerih so največje uspehe dosegli: Brigita Galičič v plavanju, Janez Furlan, Drago Kobler, Ivo Bevc, Franc Furlan in Anton Tome pa v smučanju. Društvo bi bilo lahko še uspešnejše na športno-rekreacijskem področju, če bi imelo v svojih vrstah več mladih. Za svojo dejavnost jim vedno primanjkuje denarja. Pri izvedbi športnih iger ob 35-letnici so jim priskočili na pomoč: Telesnokulturna skupnost Kranj, Iskra Kibernetika, Iskra Ero, Merkur, Gorenjska oblačila in upravljalci športnih objektov, kjer so bila tekmovanja. Doslej so z nastopom končali kegljači, ba-linarji in strelci, ob jubileju pa bo društvo priredilo še plavalni miting, na katerem bodo sodelovali športni invalidi z Gorenjske in tudi od drugod. V kegljanju je med moškimi ekipami zmagala Radovljica s 451 podrtimi keglji pred prvo ekipo Borca s 383 in Domžalami s 370 keglji, med ženskimi pa ekipa Borca z 200 keglji pred Domžalami s 186 in Radovljico z enakim dosežkom. V balinanju so slavili gostje iz Trbovelj pred Tržičani ter prvo in drugo ekipo Borca, v streljanju pa so prva štiri mesta zasedli člani Borca — Franc Cerne, Jože Sitar, Anton Tome in Vaso Mla-denovič. J. Sitar Šport ob koncu tedna ROKOMET — Rokometašice Alplesa se bodo v predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva pomerile jutri ob 17.15 v športni dvorani Poden v Škofji Loki z ekipo Vete. V II. slovenski moški ligi igrajo jutri predzadnje kolo. Gorenjski ligaši gostujejo: vodeča ekipa, Peko iz Tržiča, v Kočevju, Kamni-čani v Grosupljem, Preddvorčani v Novi Gorici in sedmerka Termopola iz Škofje Loke pri ekipi Donita. V mladinski moški republiški ligi skupina center bodo na sporedu srečanja 10. kola — danes ob 16.30 v Škofji Loki Termopol: Dinos Slovan, jutri ob 15. uri Alples : Križe in v nedeljo ob 10. uri Preddvor : Olimpija. Žabničani gostujejo na Prulah, Kamničani pa v Šentvidu. V enakem ženskem tekmovanju bo danes ob 18.45 tekma Alples : Polje in ob 20. uri Ratitovec : Duplje, v nedeljo ob 10. uri Kranj : Peko (v Dupljah) ink ob 11.15 derbi Preddvor : Olimpija. — J. Kuhar ŠAH — Šahovska zveza Gorenjske in šahovska sekcija Elana prirejata v nedeljo ob 9. uri v prostorih šahovskega društva Murka v družbenem centru v Lescah delavsko šahovsko prvenstvo Gorenjske za zaposlene in upokojence. Igralni sistem bo odvisen od števila nastopajočih. Prijave z vplačilom 200 di narjev sprejemajo pred začetkom tekmovanja. Vsak udeleženec prvenstva mora prinesti s sabo brezhibno šahovsko uro. Poleg pokalov in diplom bodo med najboljše razdelili še praktične nagrade. Helikoptersko pristajališče na Kofcah Tržič — Z delovno akcijo sredi oktobra so tržiški gorski reševalci uredili helikoptersko pristajališe na Koleah pod Košuto. Pristajališče, ki je ustrezno zravnano, zatravljeno in označeno za pristajanje helikopterjev v poletni in zimski sezoni, stoji severno od planinskega doma. Tod so ga uredili, da bi helikopter lahko sodeloval v gorskih reševalnih akcijah v tem delu Karavank, pa da bi z njim oskrbovali dobro obiskano kočo na Kofcah, zlasti pozimi. Ureditev pristajališča na Kofcah je le ena od delovnih nalog tržiških gorskih reševalcev. Načrtujejo namreč, da bodo opremili vse postojanke na njihovem območju z urejenimi pristajališči za, helikopterje. j k KRANJ — Namiznoteniški delavci v Zalogu so pripravili letošnji zvezni pozivni turnir najboljših igralk namiznega tenisa v Jugoslaviji. Med mladinsko druščino sta nastopili tudi Kranj čanki Polona Frelih in Nataša Gašperšič. Obe sta se odlično odrezali, saj sta zasedli prvi dve mesti. Najboljša med najboljšimi je bila Kranjčanka Polona Frelih, ki je z enim samim porazom osvojila prvo mesto, medtem ko je na drugem mestu klubska kolegica Frelihove,Gašperšičeva, z dvema porazoma. Vrstni red — 1. Frelih 10:1, 2. Gašperšič (obe Kranj) 9:2, 3. Harča (Proleter Čoka) 8:3, 4. Milošević (Kvarner Reka) 8:3, 5. Čeligoj 6:5 (Vesna), 6. Sloboda 5:6 (Proleter Čoka), 7. Ban 5:6 (Ili- ZARICA JESENSKI PRVAK KRANJ — V občinski nogometni ligi sta Britof in Primskovo v zadnjem jesenskem kolu osvojila le točko, tako da je Zarica zaradi boljše razlike v golih osvojila naslov jesenskega prvaka. Pri mladincih je po jesenskem delu najboljše moštvo Nakla, pri pionirjih in kadetih pa Britof. Izidi — člani A liga — Britof : Sava 1:1, Podbrezje : Primskovo 2:2, Zarica : Šenčur 3:2, Mavčiče : Kokrica 3:2, Trbo-je : Bitnje 2:0. Vrstni red — Zarica 13, Britof 13, Primskovo 13, Sava 12, Bitnje 10, Kokrica 8, Mavčiče 7, Šenčur 7, Podbrezje 6, Trboje 2. B — skupina — Visoko : Podgorje 6:2, Velesovo : Grintovec 4:0, Trboje : Primskovo 1:0, Preddvor : Hrastje 5:4; vrstni red — Velesovo 14, Preddvor 14, Hrastje 12 itd. Mladinci — Zarica : Naklo 1:10, Mavčiče : Podbrezje 6:2, Trboje : Primskovo 1:0; vrstni red — Naklo 15, Trboje 13, Primskovo 12 itd. Kadeti — Britof : Triglav 3:0, Naklo : Sava 2:1, Jesenice : Alples 3:0bb; vrstni red: Britof 16, Triglav 13, Jesenice 12 itd. Pionirji — Britof : Sava 2:2, Bitnje : Naklo 0:4, Visoko : Triglav 4:4, Mavčiče : Kokrica 0:4; vrstni red — Britof 18, Primskovo 15, Naklo 14 itd. D. Jošt Seminar za vodje planinskih šol Ljubljana — Komisija za vzgojo in izobraževanje ter odbor za planinsko šolo pri Planinski zvezi Slovenije pripravljata seminar za vodje planinskih šol, ki bo 23. in 24. novembra 1985 v Domu na Mrzlici. Seminar je namenjen vsem, ki se v Planinskih društvih ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, tako tistim, ki imajo bogate izkušnje, kot tistim, ki še niso organizirali planinske šole. Prvi dan seminarja bodo posvetili analizi planinskih šol v letošnjem letu. Drugi dan se bodo seznanili z vplivi gibanja v gorah na zdravje in razvoj mladostnika, zlasti vplivom pravilne prehrane na dobro počutje udeležencev planinske šole. Za seminar se lahko udeleženci prijavijo organizatorjem do 12. novembra letos. Za stroške oskrbe morajo prispevati 1600 dinarjev, stroške izobraževanja pa bo plačal organizator. ^\ rija), 8. Ignjatovič 5:6 (Olimpija), 9. Brojčin 5:6 (Proleter Čoka), 10. Gašpar 4:7 (Vojvodina Načka Gradišče), 11. Jo* vanova 1:10 (Robotnički Skopje), 12-Belec 0:11 (Mladost Zemun). Zanimivi boji mladincev in mladink Na Ravnah in na Muti je bil drugi selekcijski republiški turnir za mladince in mladinke. Med devetinpetdeseti-mi tekmovalci so se odlično odrezali tudi Jeseničani in Kranjčani. V drugi skupini je zmagal Perko iz Maribora, Kranjčan Kosič pa je bil četrti. V tretji skupini je imel največ uspeha Jeseničan Feberžar, medtem ko je bil drugi Jeseničan, Džukič, sedmi. Mladinke so tekmovale na Muti. V prvi skupini je zmagala Markičeva iz Vrtojbe, Jeseničanka Markeževa je bila peta, Triglavanka Matjaševičeva šesta, Aupičeva z Jesenic pa sedma. V drugi skupini je zmagala Kurtovič iz Vrtojbe, Triglavanka Teranova je bila osma, Jeseničanka Smolejeva pa deve- ta. -dh Začetek hokejske šole KRANJ - Hokejski klub Triglav bo tudi letos organizator hokejske šole za pionirje, rojene leta 1974 in mlajše. Šola se začne že to soboto, 9. novembra, ob 8. uri na drsališču PPC Gorenjskega sejma. Pionirji, ki se hočete vključiti, vabljeni! -dh Hokej na ledu Veliki zmagi Jesenic in Kompasa Olimpije KRANJ — To kolo prve zvezne hokejske lige je prineslo dva velika derbija. V Beogradu sta se srečali moštvi Jesenic in Crvene zvezde, v Ljubljani je Kompas Olimpija gostila beograjski Partizan. V obeh srečanjih sta hua boljša slovenska predstavnika, z zmagama sta dosegla tisto, kar smo vsi pričakovali: štiri točke. V preostalih srečanjih je Kranjska gora na Jesenicah brez težav premaga la mariborski Avtoprevoz, Cinkarna iz Celja doma zagrebški Medveščak. medtem ko so za presenečenje PoS*T beli hokejisti iz Novega Sa, ki so na domačem ledu prepričljivo premagali Bosno iz Sarajeva. „ Izidi — Crvena zvezda : Jesenice 2:-> (2:2, 0:1, 0:0), Kompas Olimpija : Par»" zan 2:1 (1:0, 1:1, 0:0), Kranjska gora • Avtoprevoz 8:3 (1:1, 2:0, 5:2), Cinkarna • Medveščak 10:3 (0:0, 2:3, 8:0), Vojvodina : Bosna 9:1 (3:2, 1:1, 6:0). Pari jutrišnjega kola: Jesenice : Cm ■karna, Bosna : Kranjska gora, Medve ščak : Vojvodina, Crvena zvezda : Kom pas Olimpija, Avtoprevoz : Partizan. Začelo se je tudi prvenstvo v drug^ zvezni ligi. Blejci so na gostovanju Ljubljani opravili s Tivolijem, kranjsk Triglav je na gostovanju premagal vev ško Slavijo, Ina iz Siska pa je doma d bila srečanje z Mladostjo iz Zagreba- Izidi - Tivoli : Bled 6:8 (3:2, 2:4, l»h Slavija : Triglav 4:10 (1:2, 1:3, 2:5), Ina • Mladost 8:2 (3:0, 2:1, 3:1). -dh Ves kovani denar, katerega nominalna vrednost je manjša od enega dinarja, gre iz obtoka. Narodna banka bo do 30. decembra 1985 jemala iz obtoka kovani denar za 50, 20, in 10 dinarjev, izdan leta 1955 in 1963, katerega vrednost je bila kasneje določena na 50, 20 in 10 par; kovani denar za 50, 20, 10 in 5 par, izdan leta 1965: kovani denar za 50, 20, 10 in 5 par z oznako leta kovanja od 1973 do 1981; kovani denar za 50 par z oznako leta kovanja 1982 do 1984 in kovani denar za 25 par z oznako leta kovanja 1982 in 1983. Navedeni kovani denar neha biti zakonito plač i In o sred: stvo 31 decembra 1985 Občane prosimo, da omenjene kovance prinesejo v banko čimprej in ne zadnje dni decembra, ko je pred bančnimi okenci že tako veliko ljudi. MMk ljubljanska banka I ~ Temeljna banka Gorenjske PETEK. 8. NOVEMBRA 1985 reportaža 13. STRAN (M^^IEHGLAS deset let agromehanike - deset let agromehanike - deset let agromehanike - deset let agromehanike Odločitev delavcev je bila umestna: AGROMEHANIKA SE JE RAZVILA V POMEMBNEGA IZDELOVALCA IN IZVOZNIKA ŠKROPILNIKOV IN PRŠILNIKOV --etos avgusta je minilo deset let, odkar je 22 delavcev iz enotef ki se je ukvarjala s prodajo in servisiranjem kmetijskih j^ojev, ustanovilo svojo temeljno organizacijo. Odločitev je bj|a pravilna, ugotavljajoldelavci, saj se je Agromehanika od !edaj do danes razvila v pomembnega izdelovalca pršilnikov in ^■"opilnikov za domače in tuje kupce. Pa ne le to: zgradila si je Svoje proizvodne in poslovne prostore in poskrbela za dober s*andard delavcev. . ^9romehanika se je razvila ©note, ki je že pred sedem-vaistimi leti med prvimi v Slo-e^iji in Jugoslaviji začela skrbovati zasebno kmetij-JVo s kmetijskimi stroji — Pr°dajala je traktorje in pripeke ter potrebne nadome-*ne dele in opravljala servi-trn° dejavnost. Enota se je hi-lu ^zvijala in delavci so kma . spoznali, da bi bil napredek Se skokovitejši, če bi se bolje 0r9anizirali. 22. avgusta 1975 So navzUc nasprotovanjem nekaterih, ustanovili temeljno °r9anizacijo Kot se je izkaza-^ kasneje, je bila takratna °d|očitev delavcev pravilna. * lastnim znanjem kakovostnih Jelkov Delavci Agromehanike se Danes s ponosom ozirajo na usojeno pot saj s0 v deset- pomembnejši prispevek h gospodarski stabilizaciji, saj kmetijske organizacije po vsej državi z nakupom na doma- ,n Ju dobro izkoristili poslovne lu ^ojne možnosti. Že kma- 9an° Ustanovitvi temeljne or-de| l2ac'Je so začeli tudi z iz-k^njem kmetijskih pri- N*b°i ' ki 'ih na našem tr9u li t 1'0 mogoče kupiti ali so bi- sil^nološko zastareli. Posku-|j s° z enostavnimi in nadaše 8,1 s čedalje zahtevnejšimi uJ1, Tedaj še nesluten njo vS0 dosegli s proizvod-p^P^ilnikov in škropilnikov; San Se uPorabljajo za zaščito cjru0vr,jakov in vinogradov, Va ?' 2a 2aščito poljščin. Spr kih f v1'0 v tovrstnih priključen etrt delov iz uvoza Po d P°rna so jih nadomeščali z ni§ čirni- vse dotlej, dokler e 2adnjega izpodrinila do-niki°a Sestavina- v Agromeha fw.*atrJujejo, da ni bilo lahko n°diti to pot. Nikjer niso kupovali licenc (in tujega znanja), vedno so se opirali na domače strokovnjake, na lastno pamet. Direktor Friderik Lazar, ki je največ pripomogel s svojimi izumi in izboljšavami, z zadovoljstvom pove, da temeljna organizacija nima razvojne službe. Razvoj so vsi delavci, poudarja. Inovacijska dejavnost se je uspe šno razmahnila, o tem ni nobenega dvoma. To dokazujejo tudi številna priznanja, ki so jih prejeli delavci Agromehanike. Razveseljivo je pred vsem to, da je med tistimi, ki iščejo nove, boljše rešitve, tudi čedalje več mladih. Prodorni pri osvajanju tujega trzisca Agromehanika je največ pripomogla, da jugoslovansko kmetijstvo zadnja leta ne uva ža več pršilnikov in škropilnikov. To je vsekakor njen naj- čem trgu privarčujejo na tisoče dolarjev. Agromehanika izdela na leto od 12 do 15 tisoč pršilnikov in škropilnikov različnih zmogljivosti: od najmanjših, 70-litrskih, za potrebe manjših kmetij in večjih vrti-čkarjev, do 2500-litrskih in z 18 metri delovne širine, ki jih potrebujejo predvsem kmetijska posestva. S temi izdelki zadovolji blizu štiri petine jugoslovanskih kupcev, ostali trg pa zasiči Morava iz Srbije, ki je poleg Agromehanike edi ni proizvajalec tovrstnih priključkov. Agromehanika je s kakovostnimi in tudi po izgledu privlačnimi škropilniki in pršil-niki pred petimi leti prvič resneje prodrla na tuji trg. Izvoz je bliskovito naraščal: letos bo dosegel vrednost domala dveh milijonov dolarjev, prihodnje leto naj bi na tuje prodali že polovico proizvodnje. Največji posel so sklenili s Poljsko, kamor bodo v naslednjih treh letih izvozili deset tisoč škropilnikov. Pred nedavnim so na licitaciji v konkurenci s svetovnoznanimi proizvajalci iz Nemčije, Italije in Francije pridobili naklonjenost kupcev iz Alžirije, kamor bodo prodali tisoč priključkov. Do novega leta morajo poslati v Sovjetsko zvezo 45 velikih škropilnikov, prihodnje leto naj bi jih, če bodo Rusi le držali obljubo, tjakaj prodali še tisoč. Tujci so doslej, kot kaže, zadovoljni z izdelki Agromehanike, saj iz leta v leto naročajo večje količine. V Italijo, ki je vodilna država v proizvodnji škropilnikov in pršilnikov, so pred leti prodali le manjše količine, zadnje čase naročajo z eno pošiljko tudi po sto priključkov. Večina jugoslovanskih izdelovalcev kmetijskih strojev je v težkem položaju, v krizi. Agromehanika pa je s prodorom na tuji trg uspešno nadomestila manjše povpraševanje po tovrstnih priključkih na domačem tržišču. Organizacija dela: štirje v skladišču, eden v lakirnici... V temeljni organizaciji je zaposlenih 80 delavcev. Na leto ustvarijo okrog 3,6 milijarde dinarjev prihodka, polovico s prodajo kmetijskih strojev in nadomestnih delov ter s servisiranjem, polovico z izdelovanjem škropilnikov, pršilnikov in še nekaterih drugih priključkov. Na leto prodajo približno dva tisoč traktorjev IMT in Tomo Vinkovič in razen tega še veliko raznovrstnih priključkov ter nadomestnih delov. Veliko pozornost namenjajo organizaciji dela. V tem so v desetih letih dosegli velik napredek, kar med drugim kaže tudi podatek, da je nekdaj v skladišču, skozi katerega je šlo tri tisoč pršilnikov in škropilnikov, delalo šest ljudf, danes štirje delavci skrbijo za dvanajst tisoč tovrstnih priključkov. En delavec v Agro-mehaniki polakira na leto tisoč ton izdelkov, medtem ko imajo v sorodnih organizacijah za to delo (in enako količino) zaposlenih več ljudi. V desetih letih so zgradili lastne poslovne in proizvodne prostore, bolj ali manj rešili stanovanjske probleme delavcev, zagotovili zadovoljive osebne dohodke ... V Agromehaniki, ki je kot temeljna organizacija Kme tijsko-živilskega kombinata Gorenjske, članica dveh sestavljenih organizacij, Mercatorja in Agrosa, se dobro zavedajo, da sedanji dosežki ne zagotavljajo uspeha v prihodnosti. Z dobrim delom in dobrim gospodarjenjem se bo treba dokazovati prav vsako leto, vsak mesec, vsak dan ... GLAS 14. STRAN. OBVESTILA, OGLASI, KAM PETEK, 8. NOVEMBRA 1985 ALPETOUR BRIONI za zaključene skupine tudi novembra MEDJUGORJE-TROJA (Gabela), 3. dni, odhod 29. 11. ANTENINA KARAVANA, Tuheljske toplice, 4 dni, odhod 28. 11. BUDIMPEŠTA, 4 dni, odhod 28. 11. DUNAJ-BRATISLAVA, 3 dni, odhod 28.11. SMUČARNJE V SCHLADMINGU, odhod 11., 18. in 25. 1. 1986 Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. TURISTIČNA AGENCIJA OBVESTILO OBRTNIKOM IN DELAVCEM GORENJSKE Obveščamo vas, da Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj v sodelovanju z Delavsko univerzo Kranj ORGANIZIRA seminar, ki je namenjen predvsem avtomehanikom in avtoelektričarjem. Program seminarja obravnava predvsem avtoelektroniko in predstavitev nove tehnologije, novih materialov, predstavljenih s strokovno literaturo, predvajanjem filma in praktičnega prikaza. Seminar bo trajal predvidoma 20 ur, o začetku boste naknadno obveščeni. Delavcem bo stroške povrnil Sklad, obrtniki poravnajo svojo obveznost na Delavski univerzi Kranj. Rok za prijave je 16. november 1985; Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj, Trg revolucije 3, tel.: 26-077. Izleti po tujini • FIRENCE z avtobusom (29.-30.11.) • VERONA in PADOVA s posebnim zelenim vlakom (29.—30. 11) • BENETKE s posebnim ezelenim vlakom (16. 11., 29. 11. in 30. 11) • GRČIJA z vlakom in avtobusom (27. 11.—1. 12.) • RIM z vlakom (27. 11.-1.12.) Izleti po domovini: • MAKEDONIJA z vlakom in avtobusom (27.11. do 1.12.) • BRIONI z vlakom, avtobusom in ladjo (29 —30.11.) • BRIONI z avtobusom (enodnevni — 29. 11.) • LIPIK z avtobusom (28. 11.-1. 12.) Male počitnice za 29. november: Pohorje, Kranjska gora, Gornji Grad, Bled, Bohinj, Medijske toplice, Zgornja Soška dolina in Vogar nad Bohinjskim jezerom Smučarske počitnice: Bovec, Kobarid, Tolmin, Kranjska gora, Martuljek, Bohinj, Bled, Medijske toplice (Marela), Pohorje, Jahorina, Bjelašnica, Pampeago. Program TTG zima 86 Informacije in prijave v vseh poslovalnicah TTG ter v uradih pooblaščenih agencij. ALPETOUR HOTEL TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA organizira MARTINOVANJE v petek, 8.11.1985. Vabljeni! Za praznične dni ob dnevu republike je na voljo pester program z naslovom K0MPAS0V0 SREČANJE, ki bo v Novem Vinodolskem od 28. 11. do 1.12. 1985. Spored je tak, kot si ga lahko samo želite. Cena izleta 9.999 din. Za šolske skupine in za delovne organizacije so v Kompasu pripravili poseben program enodnevnih izletov pod naslovom: Ml ZA MIR — Slovenj Gradec. Program vključuje ogled razstav in prireditev ob 40-letnici OZN. Naročila izletov sprejemamo v vseh Kompasovih poslovalnicah in po tel.: 061/331-350. avtomobili ZASTAVA • SODOBEN • HITER • GOSPODAREN • UDOBNA VOŽNJA • ► TOVORNJAKI NOSILNOSTI: 1,5 t • (IZPIT B KAT.) 2,8 t • 4 t in 5 t ► SPECIALNI TOVORNJAKI: FURGONI, PREKUCNIKI, HLADILNIKI, PODALJŠANE KABINE, SMETARJI, VLEČNA SLUŽBA, MINIBUSI IN DRUGI • 40% KREDIT ZA DELOVNE ORGANIZACIJE • MOŽNOST NAKUPA PO SISTEMU • STARO ZA NOVO • DOBAVA TAKOJ! INFORMACIJE IN PRODAJA: LJUBLJANA, TOZD ZASTAVA, Celovška 150, telefon (061) 555-322 CELJE, TOZD AVTOMOTOR, Miklošičeva 5, telefon (063) 24-211 MARIBOR, TOZD AVTOMOTOR, Grajska 7, telefon (062) 22-654 KOMPAS JUGOSLAVIJA tudi letos organizira TRADICIONALNI KOMPASOV SMUČARSKI BAL '85, ki bo v petek, 15. novembra, ob 20. uri v hotelu LEV v Ljubljani. Rezervacije sprejema Hotel LEV, Ljubljana, tel.: 061/310-555. KOM PAS JUGOSLAVIJA • JESENSKI IZLETI: ISTRA (Hrastovlje, Buzet, Motovun, Beram, Pazin, Vodnjan, Grožnjan) — 1 DAN ODHODI: vsako soboto v novembru; J DOLENJSKA (gobarjenje v okolici Dolenjskih toplic) — 1 DAN ODHODI: vsako soboto v novembru; KREMELJSKI ZAKLADI v Beogradu ODHODI. 9. in 16. november 1985 OD BAŠČARŠIJE DO STRADUNA - 3 DNI ODHODI: vsak petek v novembru: DUBROVNIK (1 DAN - letalo) ODHODI: vsako nedeljo od oktobra dalje; ENODNEVNI IZLETI PO SLOVENIJI (Dolina Soče, Bela Krajina, Prekmurje, Posavje — posebna ponudba za sindikalne m druge skupine); • »Ml ZA MIR« - SLOVENJ GRADEC - posebna ponudba enodnevnih izletov za šolske in druge skupine za ogled razstav ob 40-letnici ustanovitve OZN ODHODI, po dogovoru; • JESEN - ZIMA - POMLAD Hoteli ob morju, na kontinentu in v zdraviliščih _ 7-dnevni aranžmaji z avtobusnimi prevozi v ISTRO, KVARNEM ter letalskim prevozom pod ugodnejšimi pogoji — vsako nedeljo v DUBROVNIK. • NOVO: SENIOR KLUB v hotelu Kompas v DUBROVNIKU in hotelu Park v ROVINJU (7-dnevni aranžmaji s posebnirn programom aktivnosti za starejše in organiziranim prevozom)' • KOMPASOVA ZIMA 85/86 Doslej najbogatejši katalog s ponudbo 7-dnevnih smučarskih -aranžmajev v JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI, FRANCIJI-Namestitev v hotelih, zasebnih sobah in apartmajih. TRADICIONALNI KOMPASOV SMUČARSKI BAL 15. novembra ob 20.00 uri v hotelu LEV • Z LASTNIM PREVOZOM ZA DAN REPUBLIKE: SLOVENSKO PRIMORJE - Koper, Portorož ISTRA — Poreč, Rovinj, Brioni, Pula KVARNER — Lovran, Opatija, Crikvenica, Novi Vinodolski JUŽNA DALMACIJA — Neum, Dubrovnik ČRNOGORSKO PRIMORJE - Igalo . ,- KONTINENT - Bled, Bohinj, Kranjska gora, Lipica, LjuDeu. Plitvička jezera, Slovenj Gradec, Kobarid ZDRAVILIŠČA — Dobrna, Laško, Lendava, Radenci, Strunja" Opomba: avtobusni prevoz bo organiziran do krajev v Istri, kolikor bo prijavljeno zadostno število potnikov. • Z ORGANIZIRANIM PREVOZOM ZA DAN REPUBLIKE: NA BRIONIH SO PRAZNIČNI DNEVI PRIJETNEJŠI r 3 dni - Brioni-Vodnjan-Pula - 28.11.-1. 12., cena: \Bm din ZA DAN REPUBLIKE NA BRIONE 1 dan — 30. 11., cena: 4.600. din PREŽIVITE DAN V DUBROVNIKU 1 dan — 1. 12., cena: 12.500 din OD BAŠČARŠIJE DO STRADUNA . 3 dni — Sarajevo—Boka Kotorska —Dubrovnik — 29.11- oy 1.12., cena: 29.000 din IZ SEDLA LIPICANCA V GONDOLO 2 dni - Lipica-Nova Gorica-Benetke - 29.-30. 11.. cena-10.800 din OB JEZERIH DO EGEJSKEGA MORJA 5 dni — Skopje—Solun —Bitola—Ohrid —Kičevo 2. 12., cena: 36.500 VOJVODINA 3 dni — Novi Sad —Sombor—Kopački rit — 29. 11 na: 28.100 din S KOSOVA V DUBROVNIK 4 dni — Skopje —Peč—Priština —Dubrovnik — 28. 11—1 cena: 37.200 din OD MILJACKE DO TARE IN MORAČE . 3 dni - Sarajevo-Titograd-Budva - 29.11.-1.12., cen» 27.600 din KOMPASOVO SREČANJE - DOBIMO SE V NOVEM 4 dni - Novi Vinodolski - 28.11.-1.12., cena: 9.999 dm PRAZNIČNA SMUKA - DAN REPUBLIKE V KAPRUNU/AV' STRIJA ,cnHin Program A - 7 dni - 23.-30. 11., cena: od 66.250 do 76.4500 ' Program B - 4 dni - 27.-30. 11., cena: od 36.250 do 40.550 0» 28.11 do 12.. ca- PRIHAJA ČAS KOLIN ZOPET IMAMO NA ZALOGI MESARSKE STISKALNICE (šprice) - od 8 do 12 kg ROČNA DVIGALA — od 1 do 3 tone KLJUČAVNIČARSTVO ALOJZ PELKO Visoko 8, tel.: 43-02M Mercator — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD AGROMEHANIKA, KRANJ HRASTJE Izredna priložnost — velika izbira in ugodne cene — prodaja avtomobilskih prikolic TOMO VINKOVIĆ - TEHNIKA. Bjelovar Prikolice so nosilnosti 250, 350 in 450 kg, torzijsko vzmetene. Dobite jih v različnih izvedbah (tudi za čolne). Obiščite nas v Kranju, Koroška 25, tel.: 24-786 in v Hrastju pri Kranju, tel.:064-23 485 in 23 059. Na zalogi so tudi priključne kljuke za različne vrste avtomobilov. 8. NOVEMBRA 198R OBVESTILA, OGLASI is. stran mmšmm^&LAi KOKRA trgovska delovna organizacija, n. sol. o., Kr»nj, Poštna ulica 1 razpisuje za potrebe TOZD Detajl, n. sub. o. Kranj dela in naloge !• KOMERCIALISTA TOZD Posebni pogoji: — da ima višjo šolo komercialne ali ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj na izobrazbo, ali da ima srednjo šolo komercialne ali ekonomske smeri ali poslovodsko šolo in 5 let delovnih izkušenj na izobrazbo 2- VODJE BLAGOVNICE posebni pogoji: -\da ima višjo šolo komercialne ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo ali da ima srednjo šolo ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanje-. §a dela oddajte na gornji naslov v 15 dneh po objavi v časopi-Su s pripisom »za razpisno komisijo«. ^AVA KRANJ |nduslrya gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. sol. o. Kranj, Škofjeloška 6 ^oj zaposli STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA *a tekoče vzdrževanje naprav vulkanizacije in finiša. Delo je trl«zmensko. Pogoji; F poklicna izobrazba (strojni ključavničar), ** delovne izkušnje so zaželene, . *~ primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, dvomesečno poskusno delo. ijave z dokazilom o končani poklicni šoli pošljite v 8 dneh ? Objavi na naslov Sava Kranj, Kadrovski sektor, Kranj, '*ofjeloška cesta 6. DEfnS0 GORENJSKA iN PpK ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO r«OlZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, KRANJ 1 ob-ZDELEKTRO KRANJ- KranJ- UUca Mirka Vadnova 3 J avl j a naslednja dela in naloge: l- ELEKTROTEHNIKA v oddelku za investicije Pogoji: — elektrotehnik — jaki tok (V. st.) in 2 leti delovnih izkušenj * KLEKTROMONTERJE za področja: — nadzorništva Kranj — 2 delavca ~~ nadzorništva Škofja Loka — 2 delavca ~~ nadzorništva Železniki — 1 delavec ~~ nadzorništva Podbrezje — 1 delavec *~~ gradbene skupine Kranj — 1 delavec Pogoji: — elektromonter (IV. st.) z opravljenim pripravništvom NK DELAVCA v gradbeno skupino Kranj Pogoj: — osemletka 4- £KONOMSKEGA ALI KOMERCIALNEGA TEHNIKA v oddelku za prevzem in prodajo električne energije — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu Pogoji: — ekonomski ali komercialni tehnik (V. st.) in ». 2 leti delovnih izkušenj Dei0v za n Ij10 razmerje za objavljena dela pod 1., 2. in 3. sklenemo s^je določen Čas s polnim delovnim časom, za dela pod 4. pa rrw»ern° za določen čas s polnim delovnim časom — nado-Ka an-ie delavke, ki je na porodniškem dopustu. *ahte na^ P°šlJeJo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju tr0 vVan.ih Pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD Elek-15 j^r^nJ. Ulica Mirka Vadnova 3. O izbiri bodo obveščeni v eh po opravljeni izbiri prijavljenih kandidatov. " T°ZD ELEKTRO KRANJ, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 3 popisuje 1 KADROVSKO ŠTIPENDIJO ZA SMER J^ERGETIKA, za poklic elektrikar - energetik (IV. stop- ' J°2D ELEKTRO SAVA KRANJ, Kranj, Stara cesta 3 razpiSUje 1 KADROVSKO ŠTIPENDIJO ZA SMER ELEKTRONIKA za poklic elektrotehnik - elektronik ^ *v-stopnja). kidati naj pošljejo prijave na predpisanem obrazcu. °&C?i?»?VNA SLUŽBA SIS Ue.UNE KRANJ ^ "J svet razpisuje dela in naloge JE SPLOŠNEGA SEKTORI A Vjj. N. J'- °zir Izobrazba pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj i>i,10»ma višja izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih Niz j. •• ^di ^0raJ navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-^'h^i P0goje glede moralnopolitičnih in drugih lastnosti, ki ^"Ijav a ^ru''Deru dogovor o kadrovski politiki občine Kranj. ^ajltasz dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite ri °bčV ^ dneh po objavi na naslov: Strokovna služba Vsi n'^ Kranj, Trg revolucije 1, p. p. 190. O izidu izbire bo-l*birj priJavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni ELMONT BLED Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge VODJE RAČUNOVODSTVA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — imeti mora višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri, — imeti mora najmanj 4 leta delovnih izkušenj na računovodskih delih. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Elmont Bled, »za razpisano komisijo«. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽlC Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge FINANČNE OPERATIVE pogoji: — da je ekonomski tehnik, — da ima leto delovnih izkušenj, — čas uvajanja dva meseca. Delo sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti nttj pošljejo vloge z dokazili v 8 dneh na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS Zlit Tržič, St. M. aux Mineš 9, Tržič. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi v komisiji za medsebojna delovna razmerja DSSS. STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE TRŽlC razpisuje prosta dela in naloge STROKOVNEGA DELAVCA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Pogoji: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, — da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — da pozna delovanje delegatskega sistema in — da izpolnjuje določila družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič Objavljena dela in naloge bo delavec opravljal do realizacije reorganizacije Strokovnih služb SIS, ko bo prevzel naloge in opravila analitika — planerja v teh službah. Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim življenjepisom sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi v zaprti ovojnici na naslov: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Tržič, Bračičeva 4 — za razpis. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za razpis. lesnina LESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53 DE Lesnina — pohištvo Kranj, Mirka Vadnova 7 razpisuje na podlagi sklepa DS licitacijo rabljenih osnovnih sredstev v ponedeljek, 11. novembra 1985 od 8. do 9. ure in sicer: KAMIONET IMV 1600, letnik 1973, v nevoznem stanju, izklicna cena 65.000.— din. DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAKLO Ulica Bratov Praprotnik 1 razpisuje delovno mesto POSLOVODJE BIFEJA v Naklem Pogoji: — leto dni izku- delovnih šenj, — zaželen mlajši upokojenec ali upokojenka, — stanovanje preskrbljeno. Pisne prijave sprejemamo do 25. novembra 1985. Nastop dela 1. decembra 1985. Iskoristite ugoden kredit do 25.12.1985 za NAKUP ZIMSKE KONFEKCIJE na tri mesece — 0 % obresti na šest mesecev — 7 % obresti Nasvidenje STROKOVNE SLUŽBE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE TRŽIČ Delovna skupnost na podlagi 38., 39. in 40. člena statuta DSSS ponovno razpisuje prosta dela in naloge VODJE STROKOVNE SLUŽBE SIS (individualni poslovodni organ) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo družboslovne smeri, — danima 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, — da pozna delovanje delegatskega sistema, — da izpolnjuje določila 57. člena družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Tržič Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju naštetih pogojev s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi (do vključno 23. novembra 1985) pošljejo na naslov: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti Tržič, Bračičeva 4; s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA GORENJSKE KRANJ Na podlagi sklepa 23. redne seje komisije za delovna razmerja z dne 4. 11. 1985 delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj ponovno objavlja dela in naloge V PE Kranj . 1. razvoj in vzdrževanje sistemsko-programske opreme 2. vodenje del v oddelku deviznih režimov 3. pripravnika z visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ekonomske smeri ■» 4. opravljanje dinarsko-valutnih terminalskih poslov 5. opravljanje terminalskih poslov Na podlagi istega sklepa komisije za delovna razmerja delovna skupnost objavlja tudi dela in naloge V PE Tržič 6. opravljanje dinarsko-valutnih poslov s prebivalstvom Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravljanje del zahteva pod točko L: — dipl. inženir elektrotehnike, dipl. inženir fizike, dipl. inženir računalništva, dipl. ekonomist ali dipl. inženir matematike, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Leta 1985 je banka pridobila nov računalnik, s katerim želimo izboljšati informacijski sistem, zato želimo pridobiti strokovnjaka z visokošolsko izobrazbo, ki že ima delovne izkušnje na področju razvoja in vzdrževanja sistemske programske opreme na računalniku Delta 4850. pod točko 2.: — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod točko 3.: — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri; pod točkami 4., 5. in 6.: — srednješolska izobrazba ekonomske, finančne ali splošne smeri, — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje za dela in naloge pod točkami L, 2., 4. in 5. sklenemo za nedoločen čas, za dela in naloge pod točko 3. za določen čas, za čas usposabljanja za samostojno delo (12 oz. 9 mesecev), za dela pod točko 6. pa prav tako za določen čas — nadomeščanje porodniške odsotnosti. Dela in naloge pod 4., 5. in 6. točko se opravljajo v izmeni. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi za dela in naloge v PE Kranj na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, Cesta JLA 1, za dela in naloge v PE Tržič pa na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, poslovna enota Tržič, Trg svobode 1. O izbiri dobo kandidati obveščeni pisno v 30 dneh po končani objavi. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ TOZD Prehrana in oddih Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela oziroma nalogo: VZDRŽEVANJE IN KONTROLA NAPRAV (Delavski dom Stražišče) Pogoji: — KV ključavničar, električar ali vodovodni instalater in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju strojev in naprav, — uspešno opravljen izpit za kurjača nizkotlačnih kotlov, — dvomesečno poskusno delo. Delovna organizacija ima na razpolago stanovanje. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo pisne priglasitve v kadrovski sektor v 8 dneh po objavi. 2©t£!£SSJ]@EED€LAS 16. STRAN OBVESTILA. OGLASI UGODEN NAKUP! TRAKTORJI rENDr — pogon na 2 ali 4 kolesa — 58, 62, 70, 78 in 86 KM — dodatna TURBO sklopka — največja brzina 40 km/h — priključna gred s 540, 700 in 1000 obr/min — hidravlične zavore Zastopnik za Jugoslavijo MERCATOR MEDNARODNA TRGOVINA, TOZD CONTAL Kranj, Cesta JLA 4, (v banki nasproti avtobusne postaje) tel. 24-871. DEŽURNI VETERINARJI od 8.11. do 15.11.1985 Za občini Kranj in Tržič: od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22- 781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 22-994 za občino Škofja Loka ANDREJ PIPP, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice JANEZ URH, dipl. vet., tel. 23- 716 ali 25-779 Ureditev gospodinjstva je prijetna naloga. V želji, zadovoljiti vsak okus in vsak žep, smo poskrbeli za še boljšo in kompletnejšo ponudbo in tako boste lahko v I. nadstropju ASTRE našli med različnimi ogrevali, svetili, belo tehniko in še posebej posodo nekaj tudi za svoj dom. Blagovnica Kranj ŽITO LJUBLJANA TOZD TRIGLAV - GORENJKA LESCE, n. sub. o., Rožna dolina 8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE FINANČNO PLANSKE SLUŽBE Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj. 2. VZDRŽEVALCA - KLJUČAVNIČARJA — 2 izvajalca Pogoji: — poklicna šola — strojni ključavničar, — dve leti delovnih izkušenj. 3. SKLADIŠČNIKA Pogoji: — poklicna šola za prodajalce, — eno leto delovnih izkušenj. Za objavljena dela in naloge zahtevamo trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi Žito Ljubljana, TOZD Triglav-Gorenjka Lesce, Rožna dolina 8. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Delavski svet TOZD Plemenitilnica TEKSTILINDUS KRANJ razpisuje prosto delo oz. nalogo individualnega poslovodnega organa VODENJE TOZD PLEMENITILNICA Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo tekstilne, kemijske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na področju dejavnosti, ki jih ta temeljna organizacija zajema. Poleg gornjih pogojev mora kandidat imeti še naslednje: — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje temeljne organizacije združenega dela, kar dokazuje z dosedanjo zaposlitvijo, — da ima osebnostne in moralno politične kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje samoupravnih odnosov, — aktivno znanje enega svetovnega jezika. Mandatna doba traja 4 leta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri kandidata. Kandidati morajo k prijavi predložiti tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in delovanju na družbenopolitičnem področju. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov Tekstilindus Kranj — kadrovski sektor pod oznako »razpis TOZD Plemenitilnica«. [Ni nama ŠKOFJA LOKA Trgovska delovna organizacija NAMA LJUBLJANA TOZD veleblagovnica Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge 2 SNAŽILK Poleg zakonskih pogojev so pogoji za sprejem še: — nepopolna osemletka, — smisel za red in čistočo, zaželene so delovne izkušnje, — poskusno delo traja 30 dni. Delo bo združeno za nedoločen čas s polnim ali skrajšanim delovnim časom, v popoldanskem ali deljenem delovnem času. Kandidatke vabimo, da svoje vloge s kratkim življenjepisom pošljejo ali osebno prinesejo na naslov TOZD Veleblagovnica NAMA Škofja Loka, Titov trg 1, v 8 dneh od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh. KOMUNALNO OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. Mirka Vadnova 1 TOZD OPEKARNE b. o. objavlja naslednja prosta dela in naloge - KV KLJUČAVNIČARJA - VZDRŽEVALCA — 2 delavca Pogoji: — poklicna šola kovinske stroke in eno leto delovnih izkušenj, — delo združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. - KV AVTOMEHANIKA - VZDRŽEVALCA Pogoji: — poklicna šola kovinske stroke in eno leto delovnih izkušenj na dizelskih motorjih, — delo združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. - KV ELEKTRIČARJA - VZDRŽEVALCA Pogoji: — poklicna šola elektro stroke in eno leto delovnih izkušenj, — delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj za navedena dela in naloge pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Opekarna, Kranj. SCT n. sol. o., Ljubljana, Titova 38 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Elim Jesenice prosta dela oz. naloge: L KV INSTALATER CEVNIH INSTALACIJ (več delavcev) Pogoji: monter ogrevalnih naprav oz. vodovodni instalater ali priučeni instalater z znanjem avgogenega varjenja in 8 mesecev oz. 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. 2. KV KLJUČAVNIČAR (več delavcev) Pogoji: ključavničar in 8 mesecev delovnih izkušenj 3. KV ELEKTRIKAR (več delavcev) Pogoji: elektrikar in 8 mesecev delovnih izkušenj 4. KV LIČAR Pogoji: avtoličar in 8 mesecev delovnih izkušenj. Kandidatom nudimo stimulativne osebne dohodke po rezultatih dela in možnost strokovnega izpopolnjevanja. Delo združujemo za nedoločen čas, pogoj je uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema v 8 dneh od objave SCT, Kadrovsko splošni sektor, Vošnjako-va8, 61000 Ljubljana. Morebitne dodatne informacije lahko dobite po telefonu št. 064/82-181. ELAN Tovarna športnega orodja v Begunjah ob svoji 40-letnici vabi širšo javnost na ogled proizvodnje smuči, telovadnega orodja, športnih čolnov in jadralnih letal Ogled bo na delovno soboto, 9. novembra, 1985 od 10. do 12.30. INTEGRAL TOZD GOSTINSTVO GOZD MARTULJEK Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta del8 in naloge: - 2 RECEPTORJEV Pogoji: — srednja šola ustrezne smeri, — znanje dveh tujih jezikov, — eno leto delovnih izkušenj. - 7 NATAKARJEV Pogoji: — KV natakar, — eno leto delovnih izkušenj — znanje dveh tujih jezikov. - 2 KUHARJEV Pogoji: — KV kuhar, — eno leto delovnih izkušenj, — opravljen izpit iz higienskega minimuma. - 4 KUHINJSKE POMOČNICE POMIVALKE - ČISTILKO - 2 SOBARICI - 2 PERICI Pogoji: — dokončana osnovna šola, — pol leta delovnih izkušenj. Delo v vseh primerih združujemo za določen čas — za £aS zimske sezone. - SKLADIŠČNIKA Pogoji: — srednja šola, — eno leto delovnih izkušenj, z — delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas dvomesečnim poskusnim delom. - SOBARICE Pogoji: — dokončana osnovna šola, — eno leto delovnih izkušenj, * — delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas dvomesečnim poskusnim delom, Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na nasl°^ TOZD Gostinstvo GOZD MARTULJEK, Komisija za delov*, razmerja. Rok prijave je do zasedbe delovnega mesta, rok o° vestila je 15 dni od izbire. POLIKS ŽIRI Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD K°vl narstvo objavljamo prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA Pogoji: — KV DELAVEC kovinske stroke — 1 leto delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnir° lovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo vloge z kazili v 8 dneh po objavi na naslov DO Poliks, TOZD Koyi?>* stvo, Komisija za delovna razmerja, Jezerska ulica 7, Zin- ^ Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka prijavo. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA KRANJ, p. o. Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja za nedoločen čas dela in naloge - 2 SNAŽILK Pogoj: — nedokončana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj Poskusno delo en mesec. Kandidatke naj pošljejo prijave na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33. POHIŠTC salon; KRANJA V prizidku veČnar^J dvorane PPC Gor«" sejem JSl18" NOVEMBRA 1985 OBVESTILA — OGLASI 17. stran (mmmmgmtajis Iskra IndRA^IBERNETIKA KRAM^^a mer»*no_regulacijske in stikalne tehnike, "^NJ, n. sol. o. Na n ganizn°^- s^lepov komisij za delovna razmerja temeljnih or-l0ge J*0.1"1 in delovne skupnosti razpisujemo dela oziroma na-aeiavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: ''. IfSSP TEHNIČNE KONTROLE TOZD TOVARNA MERILNIH NAPRAV n objavljamo naslednja prosta dela oziroma naloge: 2°2D ORODJARNA ' VODJO KONSTRUKCIJSKE SKUPINE 1°^ TOVARNA MERILNIH NAPRAV • v«DJO SKLADIŠČA DROBNEGA INVENTARJA VZDRŽEVANJE *• VARILCA 2a avtogeno rezanje jekla in pločevine SLTJŽb NA SKUPNOST ADMINISTRATIVNO TEHNIČNIH 5* STROKOVNEGA SODELAVCA za področje ekonomskega načrtovanja in analiz v razvoj-no-raziskovalni enoti 6- STROKOVNEGA SODELAVCA I za področje klasifikacije in identifikacije v službi tehnične regulative 7- PRIPRAVNIKA analitik del in nalog v kadrovski službi 8- SAMOSTOJNEGA KORESPONDENTA ZA TUJE JEZIKE v razvojno-raziskovalni enoti ^andidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati ša na-ieanje posebne pogoje: P°d l.: visokošolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, ~~ 5 let ustreznih delovnih izkušenj, **" pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. „ , Mandatna doba za razpisana dela traja 4 leta. Pod 9 • — visokošolska ali višješolska izobrazba strojne smeri, p^ — 5-letne delovne izkušnje; ~~ 3-letna srednješolska izobrazba ustrezne smeri, — 4-letne ustrezne delovne izkušnje, ~~ zaželjen tečaj skladiščnega poslovanja; 8 razredov osnovne šole in opravljen tečaj za avto-geno varjenje, $ ~~ 6-mesečne ustrezne delovne izkušnje; Pod . . — visokošolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne tehnične smeri, — zaželene ustrezne delovne izkušnje na področju predkalkulacij in analiz, ~~ znanje angleškega ali nemškega jezika; — visokošolska izobrazba elektrotehniške ali strojne smeri oziroma organizacijske smeri s tehnično predizobrazbo, ~~ najmanj 2-letne ustrezne delovne izkušnje, ~~ poznavanje osnov računalništva in uporabe poslovnih sistemov, p^ ~~ znanje angleškega ali nemškega jezika; — visokošolska izobrazba organizacijske, psihološke ali strojne smeri, — smisel in veselje za študijsko analitsko delo na področju študija dela, analize in vrednotenja zahtev- v. , nosti del oziroma nalog; Pod n. •• — najmanj 4-letna srednješolska izobrazba ustrezne smeri, "~ najmanj 2-letne ustrezne delovne izkušnje, *~ aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, i—■ dobro obvladovanje strojepisja in poslovne kore-^ spondence v angleškem in nemškem jeziku. ^*k?*?^ naJ P'sne PriJave z dokazili o izpolnjevanju pogojev 8dnr?t^^m opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v žba Telefon 60-670 ^0% Prodam dobro ohranjen dva FOTELJA. Naslov v og'8* W delku____^^0r\ Prodam dobro ohranjen^fj'J CO. Kondič, Podlubnik 158, 3 JKj ka, tel. 62-429 Prodam 4 kW termoa^^; PEČ in dve GUMI, zimski z8 Ijj platišči. Galetova 7, KokjjS^rfjl^ Prodam nov vzidljiv STE" ~}A slov v oglasnem oddelku^^^l^ Prodam HLADILNO b J/j. Dvorje 64, tel.42-101 Zelo malo rabljeno 5 kW. l[t (M čo PEČ gorenje prodam *8 A Telefon 35-577 __-~^_Mj[ Litoželezno KAD, 170^^ ugodno prodam. Telefop y/ 16. uri PETEK. 8. NOVEMBRA 198B MALI OGLASI — OSMRTNICE .19. STRAN s° dobni tehnologiji. e S predstavniki skupščine obcl ^ Jesenice in Železarne so iskali n} nosti za preselitev in pred osmi«11 ti načrtovali, da bodo dobili Pr°srfU na Hrušici. Vendar so krajani ten nasprotovali zaradi Izolirkine ten logije, čeprav je republiška inšpe^ j a dokazovala, da tehnologija oKOJ ni škodljiva. v Zdaj so kupili staro opekarn0^. Dvorski vasi, v katero naj bi se/Lr) soma preselili in poiskali r0* program, ki bi se dopolnjeval 5 K^T> gramom delovne organizacije ke v Ljubljani. Na Jesenicah b» ^ radi še nekaj let, vsaj toliko čas»< bi zaslužili dovolj denarja za ^T litev in novo proizvodnjo. ^aZ:Jui ljajo o tem, da bi skupaj s tjjjgjjj partnerji vložili denar v tehno10«^ protipožarnih plošč, ki bi jih 'f..^ povsem izvažali. Z jeseniško oj*0. sko skupščino so že podpisali o . vor o skupnem reševanju prese obrata. D. SedeJ TOVORNJAK ZDRSNIL S CESTE Žiri — V ponedeljek, 4. novembra, se je na cesti Trebija—Žiri P^, petilaprometna nezgoda vozniku tovornjaka Simeunu Dujiču iz * ca. V Zireh se je srečeval z osebnim avtomobilom, se mu izognil na n ^ utrjeno bankino, ki se je pod težo vozila udrla in tovornjak je zdrsM ceste. Na priklopniku so bili naloženi trosilec za gnoj in obračal*11,g ki so padli z vozila in se poškodovali. Gmotna škoda znaša okoli tisoč dinarjev. Vozniku na srečo ni bilo nič hudega. D. Ž. Kranj — 16-letni Matjaž Bogataj iz Kranja, sopotnik na Tn°1^, nem kolesu, je bil hudo ranjen v prometni nesreči, ki se je v sre 6. novembra, zgodila v križišču pri Iskri v Kranju. Voznik motom kolesa Matjaž Pacek, star 16 let, doma iz Zgornjih Bitenj, je iz sir]0fii Labor pripeljal v križišče. Nasproti mu je pripeljal z osebnim aV, M Drago Protič iz Beograda, ki je nameraval zaviti levo, in se v kriz1 ^ .( postavil tako, da je zaprl pot vozilom iz nasprotne smeri. Motons j peljal naravnost, v križišču se je ustrašil avtobusa, ki se je P^^^tv križišču z desne, zato je zapeljal nekoliko v levo in se zaletel v Pr 0, cev avto. Motorist je padel, pri tem pa je bil huje ranjen njegov potnik. \0' J