SEJEM MODE 1979
Razkošje na
Gospodarskem
razstavišču
Zvone Dragan: Tehnični razvoj bo prinesel      velike spremembe
Sedaj že tradicionalni sejem mode na Gospodarskem raz-stavišču v Ljubljani se je letos odlikoval z velikanskim števi-lom razstavljalcev, poplavo novitet !er dvema modnima re-vijama v hali A in v festivalni dvorani.
Moda 79 je od dosedanjih sejmov brzkone presegla vsa pričakovanja. Ne toliko po šte-vilu razstavljalcev kolikor po razkošnosti barv, modelov in nenazadnje po veliki, žal le se-jemski, izbiri. V dneb med 13. m 19. januarjem so si obisko-valci v 198 paviljonih lahko ogledali izdelke čez petsto raz-stavljalcev \z vse Jugoslavije.
Zvone Dragan, podpredse-dnik republiškega izvršnega sveta, je v svojem otvoritve-nem govoru povedal marsikaj zanimivega. Med drugim, da se kljub obilici težav, s kateri-mi se srefiuje slovenska in ju-goslovanska takslilna industri-ja, to ne pozna na zaostanku pri modi, saj nekatere deiovne organizacije kljub težavam do-segajo evropsko in svetovno raven tako v kvaliteti kot v obli-ki. Tako se tekstilna industrlja že desetletja sooča z vsemi protislovji našega razvoja, pri katerem se po eni strani kaže prodornost, visoka produktiv-nost in poslovna uspešnost. po drugi plati pa ekstenziv-nosl. slaba strojna opremlje-nost in stagnaclfa Trgovlna bi se po besedah Zvoneta Draga-na fudi na področju tekstiia morala povezati s proizvodnjo na dohodkovm podlagt, ker bi le tako lahko izgladili proli-slovja pri usklajevanju proiz-vodnih programov.
Znano je. da smo v družbe-nem planu Slovenije do (eta 1980 predvideii povečanje pro-izvodnje konfekciie. zlasti vrhnjih oblačil, prav tako bo na&a tekstilna industrija mo-dernizirala proizvodnjo z uVedbo sodobnejše in novejše tehnologije ter avtomatizacije Pri tem je treba računati, da bo tehnični razvoj prihodnjih let prinesel    velike   spremembe.
Napredek strojne, kemične \n elektroindustrije, predvsem eleklronike, ima vse večji vpliv na povečanje produktivnosti J dela. zato bo tekstilna industri-] ja po ekonomski učinkovitosti lahko kmalu postalaenakovre-den partner ostaiim industrij-skim vejam. Organizacije zdru-ženega dela so ugotovile, da ni smotrno bistveno povečati ob-sega proizvodnje, temveč je prišel čas. ko se morajo usmerjati v protzvodnjo ak-tualne mode in visoke kakovo-sti izdelkov, hkrali pa občutno poveČali produktivnost dela. To je edina pot, tako na doma-Čem tržišču, kjer je potrošnik j vse bolj zahteven. kot tudi na \ tujem tržišču, kjer sesoočajoz močno konkurenco iz indu-strijsko razvitejših držav- So-, dobna kreacija, moderne bar-ve in vzorci pa še vedno težko prodirajo z razstavnih prosto-rov v večino trgovin, čeprav je vidno povpraševanje po visoko modnih izdelkih tako v velikih centrih kot tudi v manjših mestnih središčih
Ob koncu govora je tovariš Dragan poudaril vlogo in po-men Gospodarskega razstavi-Šča kot nenadomestljivega spodbujevalca tesnejših stikov med proizvodnjo in trgovino. Nova samoupravna organizira-nost razstavljalcev pa je po-memben nadaljnji korak k te-snejiemu povezovanju med GR in gospodarslvom.
Izredno zanimanje za sejem Moda 79 in podobne sejme očitno kaze. da je postal raz-stavni prostor te ovira nadal)-njemu razvoju, zato so načrti za povečanje razstavnega pro-stora za 15.000 m? in gradnjo hoteia v tem Izrazitem poslov-nem srediSču Ljubljane vseka-kor Že objekiivna nujnost.
Eno z drugim. na Gospodar-skem razstavišču smo videli veliko lepega, zanimivega, raz-kofinega. toda. . če ne bi bilo tega -toda"! Vse pa le ni bilo lako -naj". kot bi sicer lahko bilo. Bilo je nekaj drobnih stvari, ki so motile. motile bolj prefinjenega obiskovalca kot površnega pasanta. Naj od teh cvetk najprej omenimo razsta-vo folografij modnrh fotogra-fov. ki je biia vse prej kol to. Prvič je bila postavljena na na-pačnem mestu. drugič so bile fotografije tako tematsko kot oblikovno stereotipne, plagii-rane in daleč pod nivojem lo-vrstne fotografije tako pri nas kot v svetu, Čeprav za nekatere avtorje ne bi mogli trditi, da jim manjka talenta in rutine. Izsto-pal je te DuŠan ArzenŠek. ki je - dasiravno ni pokazal čisto nič novega - vendarle skušal dajati vtis svetovljanski uglaje-nosti.
Druga nerodnost, ki bi jo ka-zalo omeniti, pa sta dve modni reviji, ena v hali A in drtiga v festivalni dvorani. Stvar še ne bt bila tako čudna. če li ločeni modni reviji ne bi bili odraz medsebojnih trenj dveh slo-venskih združenj, ki se vsako zase ukvarja s prikazovanjem proizvodnje tekstilne indu-strije.
Nenazadnje je tu še majhen in povsem nepotreben spodrs-Ijaj: stekleno-ledena prevleka pred razstavnimi halami, ki ni zagotavljala varne hoje obi-skovatcem. Lahko bi našteli Se nekaj spodrsljajev, loda bodi dovolj Je že tako, da se celota gradi iz malenkosti in Če tega ne upoštevamo, vtis seveda ni tako veličasten.
TADEJ BRATOK