Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. — Na hrastniški šol»i se je lzvrSil skle

samezne pevske točke poedinih šol. Misel, združiti pevske razrede v celoskupni nastop. ie bila izredno srecna, kajti. podala se ie nekaka celotna slika delovania na polju pevskega Douka. In to Je treba posebej podčrtati. V spored ie prišla na ta način prijetna meniava in raznovrstnost. ki bi inače bila nemogoča in ki često povzročuje, da oostaneio šolske prireditve enolične in brezbarvne. Pevskih točk je bilo okoli .25 in so bbsegale eno-. dvo- in troglasne narodne in umetne pesmi, koračnice i. dr.. in to s spremljevanjem in brez spremliave. Zastopane so bile tudi hrvatske in srbske pesmi. Zeleti pa bi bilo. da bi pri Drihodn.ii slični prireditvi bile zastopane E. Adamičeve otroške pesmi (s spremljevaniem klavirja), ki so za take priložnosti kakor nalašč ustvarjene. Popevalo se ie vseskozi živahno in z vidnim veseljem; zboTi so bili vestno in natančno naštudirani. Vsak pevovodja oz. pevovodkinia se ie potrudil. podajati kar naiboiše. To se je tudi posrečilo in \e bilo celokupni stvari v prid. Nekateri zbori so nopevali nad vse pričakovanje ler>o i.n to glede vsebinske deklamacije in ¦dinamskih ter ritmiških gradacij. Vsa čast tem neimenovanim! Pgdlaga takim uspehom ie pač sisteimatno delo in ne hipno. mehansko vtepanie. ki je stvari Tiavadno le v kvar in uniči že poprej potrebno veselje. Posebno priznanie zasluži reži.ia. kaiti funkcijonirala ie brezhibno, kar pač nekai pomeni pri nastopu 11 šol. ki so v svojih poedinih zborih štele 25—90 pev•cev. (Celpkupno okoli 700 pevcev in i>evk.) Velikopotezna ideia se ie izvedla z_ združenimi močmi nad vse castno in tvar.ia velik n^predek napram predvojnetnu — Mariboru. In to nas veseli. osobito. ker poznamo tukajšnie šolske razmere izza daljse dobe. Pojav ie pa tudi v našem sp^ošnem muzikalnem življenju vreden. da se r>odčrta. Tvarja nekako rjodlago za razmah in razvoi narodne Devske kulture. Pri terh še pridobi umetniška odgoia naroda in nravstveni crerod cele^ra iavnega življenja se posredno Dospešuje. Tukai je torej delo in ,ne praztia frazai Obis|c ie bil nad vse časte.n-in doslej brez primere; pfireditev se ponavlja. . Omogočeno oa ie bilo to obsežno TJodiet.ie.rki gotovo drugod nima sličnega orimera," na ta način. da so se y MariTx>ru za io pripravjali- sistematno predDogoii. Žalibog se ni poročalo svoječasno nikjer orprireditvi II. deMiške meščanske Šole (o Bažiču 1. 1920) v gledališču ter o izvaianiu. obširneje spevoigre, s spremljevaniem prkestra. ^zastfari, II. ..dešike šole^ 0. 1920) \y, kaizihski 'dvdranii H koncu naj še omenirn kot poseb^ost. celokupni nastop mariborske šolske mladine o priliki slavnosti kraljeve poroke (8. junija) v ljudskem vrtu. Nastopilo ie nakrat okoli 1800 otrok, ki so peli: Bože pravde. Lepo našo domovino in Otoi* bleški. Zaradi prostih šolskih dni se ni mogla izvesti pr^otna namera, nastopa celokupne šolske inladine. vštevši srednje§olske. kar bi bilo dalo okoli 3000 glasov broieči zbor. Nastopi pevskih mas pač vplivajo ravno tako. kakor nastopi telovadnih mas. to so poznali že stari Grki in velike pevske organizacije soji.io to tudi danes. — M. Druzovič. —po Moravče. Tukajšnje učiteljstvo je priredilo tudi v zadnjem šolskem letu 2 predstavi: 1. Mladi Jugosloven, deklamacija; 2. Zapuščena sirota, prizor s petjem; 3. Vida Jerajeva: Tri Punčke, deklamacija; 4. Jagode, enodejanka; 5. Materim blagoslov, trodejanka s petjem in rajanjem dne 8.—9. aprila z najboljšini uspehcm. Tovarišicama Tomčevi in Gradišarjevi vsa čast! — Drugo 25. junija za ljudstvo in 28. junija za šolarje iz Moravč, Vrhpolja, Ribč in Peč 1. Poklonitev spominu kralja Petra I. Osvoboditelja. 2. Ivan Štukelj: Vidov dan, deklamacija. 3. Kralj Matjaž, igrokaz s petjem in rajanjem. Strinjam se z dobskim poročilom o igri »kralj Matjaž«, a prepričal sem se, da nudi delce take domoljubne prizore, ki zahteva celega in požrtvovalnega Jugoslovena. Pri tej predstavi je sodelovalo skoraj vse učiteljstvo, kateremu tudi zato dostojno hvalo! Naj se pristavim, da me za sedaj najbolj zanimajo in razvesele poročila o našem narodnem prosvetnem delu. Tu je vse dobro obetajoča in bujno cvetoča pomlad naše mlade države! — T. J. —po Iz Boštanja ob Savi. Da tudi pri nas ne spimo, to hočemo dokazati z nastopnimi vrsticami. Naša šolska mladina je vprizorila v_ proslavo Vidovega dne 29. junija t. 1. 2 igri: »Ptičji kralj« in »Jagode«. Pred prvo igro in po igri so otroci tudi nekoliko zapeli v občo zadovoljnost navzočega občinstva, ki je napolnilo sokolsko telovadnico do zadnjega kotička. Ravnotako so ugajale prisotnim deklamacije. Najbolj so pa bili ljndje zadovoljni z obema igrama. Z uspehom smo tako v moralnem kakor v gmotnem oziru lahko povsem zadovoljni. Čisti dobiček — nad 1000 K — se porabi za nakup knjig za šolarsko knjižnico. — Da je predstava tako izborno uspela, gre zasluga predvsem nad vse marljivi gospodični učiteljici Anki Celnarjevi, ki porabi tudi del počitnic v izobrazbo mladine in naroda. — Sokolskemu društvu v Boštanju prisrčna hvala za prepustitev gledališkega odra za šolske prireditve! —p V Št. Petru pri Novem mestu smo se letos na tukajšnji šoli prav pridno tribali. V izvenšolskem času smo prireiali protialkoholne sestanke oz. zbore. pri katerih ie predavalo učiteljstvo o zlih posledicah alkohola. o abstinenci in slično. Pri vsakem sestanku so nastopali tudi učenci in učenke z deklamacijami ter prozaičnimi sestavki iste vsebine. Uspeh ie bil narav.nost siiaien. V teh krajih. kier smo ob vznožju vinskih goric — Trške ffore, Grčevia. smo imel 160 »Mladih iunakov«. 1. iunija smo se peljali s šolsko mladino na okrašenih vozovih v Prečno na izlet. Tam nas ie po