Gospodarske stvari.
Kedaj in zakaj zemlja pesa.
Zmiraj le izdajati pa nič dodajati, pripravi človeka na kaDt. In to se tolikanj hitreje zgodi, kolikor veči so izdajki ali stroški.
Tudi z našo zemljo ni drugače; če nam ona mora vedno le dajati, bo od leta do leta ubožnisa in nazadnje popolnoma nerodovitna.
Da rastline rastejo in se popolnoma zredijo, mora biti zemlja za-nje pripravna, pa tudi dosti takošne zemlje mora biti; ravno taka je s človeškim živežem. Ako se živež za rastline v zemlji zmanjša, pojemlje rodovitnost njena; ako živež tisti do čistega poide, je rodovitnosti konec. Da se taka zemlja spet rodovitna naredi, je le en pomoček , namreč: izpiti in izmoizeni zemlji se morajo spet tiste stvari povrniti, katere so se jej vzele.
Večidel pa nerodovitnosti ni to krivo, da zemlji redivnih stvari popolnoma manjka, ampafe te re-divne stvari niso v ta k osni osnovi pričujoče, ka-koršne za rast rastline potrebujejo. Obstojni deli zemlje morajo v nji raz to pij i vi biti, da jih koreninice rastlin lahko srkati in prebavljati zamorejo. Kaj bi koristili celi kupi živeža človeku, ako bi bil živež v taki osnovi, da ga želodec prekuhati ne more! V takih okoliščinah more tudi ,,praha" in ,,počitek" zemlje njeno rodovitnost pospešiti, če v počitku strohne in s prste ne take stvari, ki poprej niso rastlinam v noben prid bile; ko so pa strohnele in sprstenile, so se re-divni drobci raztopiti in pripravni postali posrkani biti od koreninic rastlinskih.
Ondi, kjer zemlja leži sama sebi prepuščena in kmetovalec nič iz nje ne prideluje , ne peša njena rodovitna moč nič, marveč še rodovitniša polagoma postaja. To vidimo cel6 pri gozdih, čeravno od časa do Časa sekamo drevesa, ki so v 50 ali 100 letih iz-rastla. Al druga se gozdu godi in zemlja njegova je od leta do leta slabeja, kedar človek čez nj pride, mu pobira vsako leto z grabljami listje, katero mu je na-tura odločila za gnoj njegov, in les seka brez konca in kraja. V tacih okoliščinah mora zemlja v gozdu več izdajati, kakor pa dobiva, — in nasledek tacega gospodarstva je, da gozd vsako leto bolj peša.
Gotov dobiček bi bil, ako bi prav natanko poznali mnogovrstne vzroke, po katerih zemljišča pešajo,
ker bi po tem lahko bilo, iznajti gotov pomoček, odvračati, kar je škodljivega. Al naša vednost v tem je še majhna in bo še dolgo majhna ostala, ker je pot, katera nas pelje k spoznanju teh skrivnosti, težavna in dolga; zakaj veliko glav in rok je treba, da na poti kemij skih znanstev in kmetijskih skušinj odgr-nemo to, kar nam je dosihmal le povrh znano. Reči moramo, ako resnico govorimo, da se vkvarjamo še le z lupino, — do jedra še dolgo nismo.
Bomo tedaj poskusili pot pokazati, po kateri pridemo kmetijstvu na hvalo do potrebne vednosti, zakaj in kako se zemlja izpije in izmolže.
Predno se hoče kaj gotovega povedati, zakaj da se zemljišče izpije in izmolze, se mora vedeti, koliko ima zemlja redivnih reči, to je: rastlinskega živeža v sebi, in koliko ga mnogovrstne rastline potrebujejo v različnih dobah svoje rasti.
Kar se tiče rastlinskega živeža, ki se v zemlji najde, bomo tukaj le govorili o tistih rečeh, katerih več ali manj vsaka rastlina potrebuje, katerih pa je malo v zemlji, tedaj se poprej povžijejo kakor druge. Te poglavne redivne stvari so: gnjilec (Stiekstoff), fosforna kislina (Phosforsaure), pepeli k (potašelj ali kali), apnica (Kalkerde) in loj ni ca ali mastna zemlja (Talkerde). Se ve, da te stvari se v zemlji ne najdejo čiste ali same po sebi, ampak v različnih zvezah, toda to nič ne de za naše premišljevanje, da le vemo, da so poglavni rastlinski živež.
Gnjilec je glavar vseh; on je najimenitniši del gnjilovce ali tako imenovane dobre, črne prsti (humus); on izvira iz sprstenenih rastlin in živalskih ostankov, ki so po gnoji ali na kakošno drugo vižo v zemljo prišli.
Fosforna kislina, pepčlik, apnica in lojni ca izvirajo iz razpadenih in sprstenenih kamnov, iz katerih zemljišče obstoji ali ki so kakor koli na zemljišče prineseni bili.
Težka reč je izvedeti, koliko je teh stvari v zemlji; toliko pa so vendar gotove skušnje učile, da najmanj je gnjilca in fosforne kisline, pepč-lika pa, a p niče in loj niče je 5krat do lOkrat več.
Gnjilec in fosforna kislina sta tedaj prva, katerih na izpitem ali izmolzenem zemljišči zmanjka. To si imamo dobro zapomniti, da bomo zapopadli pešanje zemljišč.
Če poprašamo na daljnem preiskovanji: koliko pa imajo različne rastline ravno imenovanih reči v sebi,
nam to možje, kateri znajo rastline v njih obstojne dele razkrojevati, povejo, da
gaj i 1 ca    fosforne    pepe-    apne-      kreme-kisline      lika     niče in        na
lojniee smreka (80 let stara)
ima.....3            %            %       %         %jA fuut.
bukev (100 let stara)
ima.....5         1              1 */2     5 '/„       1        >i
Seno in otava ima    .14         6           17         8         20       ,,
Pšenica zrela (zrnje
in slama) ima .    .10         4!/2         b1/^    S1/«    20        ,,
Rž zrela     ....     9         4a/4         61/2    31/'     18        „
Ječmen, zrel   ...   11         43/4         7         &"*L    20        „
Oves,  zrel        ...  10         4*/a         7         V/2    21        „
Grah, zrel       .    ,    . 21     .   5%       11       16           2        „
Krompir, zrel ...  16         6*/2       22       11           o        „
Pesa, zrela      ...  18         4           21         7           2        „
Detelja v evetji   .    ¦ 20         5%      20      20           2        „
Iz tega je očitno, kako nekateri sadeži veliko več ali manj gnjilca in imenovanih druzih redivnih stvari potrebujejo, — vidi se, da ies v gozdu je z najmanjšo mero zadovoljen, za tem žita, ki imajo veliko manj vseh tistih reči v sebi, kakor jih ima grah, krompir, pesa  in detelja.
Če se eno stopinjo dalje storimo in prašamo može, kateri so obstojne dele rastlin preiskavali v različnih dobah njih rasti, bomo zvedeli, da za dodeianje semena se največ gnjilca in fosforne kisline potrebuje; v perji in steblih je največ apnice, lojniee in pepelika, v travah in žitu tudi kremena; največ pepelika (potašelja) je pa v krompirji, pesi in druzih mesnatih koreninah. Dokler so rastline mlade, so bogatejše gnjilca in fosforne kisline, kakor bolj stare; te pa imajo spet več gnjilca iz omenjene kisline v sebi, kakor popolnoma zrele. Mlade rastline imajo za tega voljo več živeža v sebi, kakor stare. Kedar rastlina cvete in zoreti začenja, se gnjiiec in fosforna kislina potegneta v cvet, pozneje v seme, in od tod pride, da obožajo potem korenike, stebla in perje. V zemljo ne gre nič nazaj, kar je rastlina enkrat v-se vzela.
Po izvedbi teh skušinj in preiskav si bomo priza-djali razložiti opeševanje zemljišč.
(Dalje in konec.)
50
Kedaj in zakaj zemlja pesa.
(Dalje.)
Skušnje v gojzdih.
Skušnje, kako rodovitnost zemlje peša v gojzdih, 80 za nase premišljevanje se veliko važniae, kakor skušnje poljedelcev v tej reči, ker na njivah obdelovanje zemlje, gnojenje, mnogovrstno vrstenje sadežev in marsikatera druga okoliščina ne da tega tako očitno videti, kakor to vidimo v gojzdih, kjer ni obdelovanja, ne gnojenja, ne kolobarenja. Skušnje v gojzdih pa učč:
1.     Gojzdna zemlja peša in uboža popolnoma, če po čisto posekanem lesu neobdelovana leži, zato je prva potreba, kraje, kjer se je les posekal, hitro hitro spet s semenom obsejati ali z mladino zasaditi. Ce svitloba, gorkota in zrak dalje časa do gole zemlje moč imajo, začne kolikor toliko brž trava rasti, kar tako dolgo trpi, dokler je kaj moči v zemlji. Je ta zemlja izpita in izmolzena, jenja trava rasti zlasti na bolj suhem svetu: namesto trave se prikaže resje in enako rastlinje manjše vrednosti, — zemlja je opešala in le počasi  jo je moč spet v rodovitni stan pripraviti.
2.     Po tacih priprostih gojzdih, kjer posamne goli ne postanejo, uboža zemlja zato, ker solnčni žarki prepekajo svet na tistih goličavah, ga osuše in izpijejo, in ker tudi listja ni, ki bi jih gnojilo, postanejo tudi taki posamni prostori nerodovitni, ako se kmalu z novim lesom ne obrastejo, ki senco dela goličavam.
3.     Tudi v mladih gojzdih preveč dreves izsekati, da ostalo drevje preveč redko stoji, škoduje iz ravno omenjenih vzrokov gojzdu. Zatega voljo je tudi zlasti mlado hojevje klestiti škodljivo. Kakor hitro ima gojzd preveč svitlobe, bo od leta do leta zemlja huje pešala, in v tacih okoliščinah je veliko boljše, komur je na močnem gojzdu ležeče, da se tak redki gojzd ves poseka in nov zarod napravi.
4.   Gojzdna drevesa, ki so košata in na gostem stoje, da pod njimi stoji zemlja popolnoma v senci, zboljsajo od leta do leta zemljo, na priliko: smreka, jelka, bukev itd. Nasproti pa zemlja peša in zmirej pustejša postaja pod drevjem, ki je manj košato in kjer redka drevesa raji rastejo, kakor breza, topol (jagnjed), hrast, mecesen (visoke rasti).
5.     Kjer je zemlja bolj revna in lahka, se izpijo popolnoma, ako se gojzdu ne privošči listje, in če se mu vrh tega še mah in  kar  sicer  v gozdu zraste,   do
58
čistega za steljo pograbi. Kdor gojzdu vse to pobere, mu pobere moč, po kateri sam sebe gnoji; mu vzame živež za stare dni in za zarod njegov; mu pokrade odejo, ki ga varuje prehudega mraza kakor presilne vročine, preobilne moče kakor prevelike suše. Gojzd trpi po takem škodo na dve strani: od ene strani se mu jemlje živež, od druge odeja.
Skušnje na njivah in senožetih.
Veliko težje je, kakor smo gori rekli, na njivah in senožetih očitno pokazati, kako se zemlja izpije in izmolze, ker tukaj je tolikanj različnosti, da je težko do dna odkriti resnico. Vendar se tudi tukaj ne manjka veljavnih skusinj.    Te-le so sledeče:
1.    Vsaka zemlja, na kateri kmetovalec kaj prideluje, to je, katero sili, da več rodi, kakor bi sama po sobi rodila, zgublja moč, ako se jej jemlje to, kar je rodila, in se jej ne povrača, kar se jej je živeža vzelo. Obdelovanje zemlje, če se ne gnoji, jo slabi od leta do leta bolj, in jo izpije nazadnje popolnoma ali v 50, 100 ali 200 le ih, kakor je svet sam po sebi bolji aii alabeji bil.
2.    Lahka zemlja postane poprej nerodovitna, kakor težka, suha prej kakor mokra, gorka prej kakor mrzla.
3. Cem več se prideluje, tem prej bo zemlja opešala, ako se primerno ne gnoji.
4.    Gola zemlja poprej oslabi, kakor z rastlinami zaraščena.
5.    Sadeži, ki nimajo perja, kakor, na pr. žita ali sadeži, ki bolj redko stoje, kakor krompir, turšica in vsi drugi, ki se okopujejo, zemljo hitreje izpijejo. Rastline pa, ki zemlji veliko senco delajo, kakor, na priliko, detelja, jo pa še rodovitnišo store.
6.    Tudi na koreninah sadežev je veliko ležeče, ali so veče ali manjše; sadeži z močnimi in globokimi koreninami, ako v zemlji ostanejo, zemljo manj izpi-vajo, kakor sadeži z majhnimi koreninami.
7.    Ce tedaj več na polji ostane, manj se slabi zemlja; zato detelja njivo manj slabi, kakor pa krompir in repa.
8.    Rastline, ki dalj časa potrebujejo za rast, iz-pijejo zemljo bolj od tacih, ki hitreje dozore, zato jo slabe oz i mine bolj kot jara žita, popolnoma dozorele bolj kot še le zelene.
9.    Na bogati prvi pridelek sledi večidel tudi bogat drug pridelek, na slabi prvi pridelek tudi alabeji drugi. Tako učč stare skušnje, po katerih bi se smelo misliti, da močen stan sadežev zemljo manj izmolze, kakor če je sad slab. Al temu nasproti pravi slavni učenik kmetijstva Thaer: „na prav bogati pridelek ozimine sledi vselej le srednja letina jarega žita, na bogato letino jarine pa sledi srednji pridelek ozimine. Tudi žita so po krompirj u aii pesi toliko slabeja, kolikor več se je krompirja in pese pridelalo.
10.    Žita, ogeršica, konoplje, lan, tobak, krompir in drugi osipavni sadeži zemljo bolj izmolzejo, kakor grah, grahorica, ajda, — nasproti pa je nobena detelja ne slabi celo nič, marveč jo še rodovitnišo stori.
11.    Polje se hitreje izmolze, ako se porodoma le ene sorte sad na njem prideluje.
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarske stvari.
Hedaj in zakaj zemlja peša.
(Dalje in konec/}
Vzroki, po katerih rodovitnost zemlje uboža, so:
1.     Preobilna moča. Preobilna veda poplavi vse tiste rudninske obstojne dele zemljišča, ki se v nji stopiti dajo; kar je rastlinskih in živalskih za živež rastlinam potrebnih, jih skisa. Živa priča tega so nam močvirna zemljišča.
2.     Pomanjkanje mokrote. Ce pa zemljišču nasproti vode manjka, se tisti deli, ki so živež rastlinam, v nji raztopiti ne morejo, in kar se ne raztopi, ne da rastlinam živeža; tudi ostanki rastlinskih koreninic, kateri ostanejo po košnji ali žetvi v zemlji, se ne morejo zgnojiti , ampak se spremeni v nerodovitno , oglju enako resjo prst, ki polagoma iz zemlje zgine. Živa, veličaoska priča tega so stepe in velike peščene planjave, kjer so nekdaj gojzdi bili, pa so ves les izsekali in niso skrbeli za nov zarod.
3.    Ce se na navadnih njivah, senožetih in gojzdih zemlji z žetvijo, košnjo, sekanjem le3a in grabljenjem stelje več jemlje, kakor po gnoji   in zraku povrača.
Poglavni vzrok , da oslabi in obožajo obdelovana zemljišča, je iskati v tem, da izginejo tisti raztopljivi drobci zemlje , ki imajo g n j i 1 i c in f o s f o r n o ki s-lino v sebi. Od pogube teh drobcev posebno izvira nerodovitnost zemljišč, včasih pa tudi od pogube pepe-lika, apnice ali lojnice, morebiti tudi od pogube žvep-lene kisline.
Opešajo in nerodovitne postanejo:
a)  revne, rahle in lahke zemljine veliko prej, kakor težke ilovnate;
b)  zemljišča visokoležeča in suha prej, kakor nizka in bolj vlažna;
c)  ki imajo plitvo zemljo in se plitvo orjejo, poprej, kakor taka, ki imajo globoko zemljo in se globoko orjejo;
d)  ki se slabo ali s slabim gnojem gnojijo poprej, kakor taka, ki se obilno gnoje z močnim, dobro podelanim, zlasti dobro gnjilčnim in fosforokislim gnojem;
e)  goličave poprej, kakor z rastlinami zaraščena zemljišča;
f)  zemljišča, na katerih sadeži redko stoje in nimajo veliko perja, veliko prej od tacih, kjer bolj košate rastline gosto stoje;
g) če se ravno tisti sadeži zmiraj na enem zemljišču pridelujejo,   bo njiva  veliko prej opešala ,   kakor taka, na kateri se pridelki večkrat preminjajo; h) rastline, ki potrebujejo več časa za rast, izpijejo zemljo bolj   od   tacih ,   ki hitreje   z njive pridejo, zato jo izmolzejo take,   ki   na  nji popolnoma do« zore, hitreje od tacih, ki se še zelene kosijo; i) rastline,   od   katerih   malo   korenin   in   perja   na zemljišču ostane, veliko prej od tacih,  ki jej popuščajo več tacih ostankov. Iz naštetih teh vzrokov,  po  katerih se zemlja poprej izmoize in oslabi,   bo vsak  kmetovalec lahko presodil, kako ravnat1, da se bo zemljišče njegovo, naj bo njiva, senožet ali gojzd, rodovitniše vzdržalo.