Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA........................... 3.00
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as sečond class matter at the Post Office Dept. Ol'awa.
Vol. 2 No. 23.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO PONDELJEK, 14 JUNIJA, 1~943.
Cena 5c.
Leto 2 štev. 23.
KRONA NASE KAMPANJE V P0MAGANJU S0VJ. UNIJI
Toronto, Ont. 5 junija. — Tekom minule kampanje Canadian Aid to Russia Fund .za eden mi-ljon dolarjev, naš narod je aktivno sodeloval. Večjim delom preko organizacij Zveze Kanadskih Slovencev, Zveze Kanadskih Hrvatov in Zveze Kanadskih Srbov. Naš narod je v tej kampanji pridone-sel vsoto $28.638.73. Glavni odbori treh bratskih Zvez, so sporazumno' sklenili, da bo krona kampanje našega naroda za pomoč Sovjetski Uniji preko Kanadskega Rdečega Križa kupiti tri ambulan-ce in jih v svojem imenu poslati direktno v Sovjetsko Unijo.
Preko Federacije Kanadskih Rusov, položena je v oktobru pri Kanadskem Rdečem Križu vsota od $5.250.00 na račun treh ambulanc, katerih cena se je računala $1,750,-00 za vsako posebej. V decembru lanskega leta nam je sporočil Kanadski Rdeči Križ, da se ambulan-ce izdelka kot smo ga naročili, ne izdelujejo več, ter bo vsled tega doljša zakasnitev vsled naročila, ker vojne potrebščine imajo svoje
DE GAULLE DOBIL
Kanadski Slovenci, Hrvati in Srbi, pozdravljajo borbo svojih vzhodnih bratov z ambulanco Rdeči Armadi.
prednost. Za to bi ne mogle biti dogotovljene prej maja v tem letu. Ravno tako nam je sporočeno, da Fordova tovarna v Wind-sorju, ki izdeluje in kjer smo postavili naročilo, izdeluje ambulance večjega in močnejšega izdelka z najmodernejšimi pripravami. Cena
dotične vrste ambulanci je mesto $1.750.00 kakor smo imeli prej načrt, stane $4.191.62.
Ponovno smo imeli sestanek in posvetovanje z Federacijo Kanadskih Rusov in vred žnjimi sklenili čakati izdelka ambulanc, če tudi do maja meseca, le spremenili smo
prejšnji načrt mesto treh, kupiti eno ambulanco, prebitek denarja da se pa povrne od založene kavcije. Enako so storili tudi bratje Rusi, ter so kupili mesio 26 manjših 9, Karpato Rusi mesto dveh eno, Litvinci eno in tudi v našem načrtu mesto treh manjših, eno
večjo ambulanco. Razlika v ceni je bila $1.058.38, katera vsota nam je povrnejna in smo jo izročili glavnemu odboru Canadian Aid to Russia Fund.
Končno nam je sporočeno preko Rdečega Križa, da so ambulance i narejene in pripravne za neposred-
no pot v Sovjetsko Unijo.
Naj naš skromni dar reši tisoče živlenj sovjetskih strojev, hateri so v prvih vrstah borbe proti fašizmu.
Napram poročilu Fordove tovarne v Windsorju, ambulance so že na potu. Vsaka ambulanca nosi na
Algieris, Afrika. — General de Gaulle, dobil je večino v odboru sestavljenem borbenih Francozov v Afriki. Od 12 članov odbora, sedem jih je vprid de Gaulle, namreč nadpolovična večina nad generalom Giurard.
Kakor je znano že dalj času so se vodili pregovori izmed obeh generalov, radi enotnih nalog v borbi proti osišču., V bistvu razlika njihovega stališča naspram Laval-Petain kliki, ter tudi sporazumu z vsimi političnimi strankami, je bila glavna ovira da ni prišlo prej do sporazuma. Kajti general de Gaulle je zagovarjal sporazum z vsimi političnimi strankami, razen prej omenjene klike, ki je odgovorna za usodo Francije. Toda general Giurrard, je bil nasproten takemu stališču posebno zaradi sodelovanja delavskih političnih strank.
Značilno je, da je v Algiers pričel ponovno izhajati komunističen časpois obenem so pa tudi izpuščeni bivši komunistični poslanci, ki so se nahajali v koncentracijskih taboriščih.
Naspram poročilom zdi se da general de Gaulle, ima podporo podtalnega gibanja v Franciji. Vsled tega je tudi tem značilnej-, ša nejgova zmaga v sedaj ni borbe- rine nacističnih letal, toliko so jih nih Francozov oblasti na afriških pa tudi proti letalski topniški od-tleh.	delki.
sebi bronzovirano pločo, na kateri so vtisnjena imena organizacij, katere jih pošilajjo.
Z pošiljkom ambulance Sovjetski Uniji, kanadski Slovenci, 'Hrvati in Srbi, so vnovič izpolnili častno delo proti-fašistične solidarnosti z njenom junaškom bor-bom proti enega sovražnika. Naj nma dosedajne naše delo v podpiranju vojnih naporov Kanade in njenih zaveznikov bo ne le ponos, ampak obenem podkrepitev za nadaljno podpiranje narodne vojne, do končne zmage in vničenja hitlerizma, za osvobojenje človeštva in našega naroda iz zločinskih okov.
Za enotni odbor Z. K. SI. SKH in S. K. S.
RAYMOND MAURIN, EDO YARDAS, MAKSIM BIJELIČ.
S4iq/fi2 7 le 1 bratskih	Zvez našega naroda v kanad.. V znak protifašistične solidarnosti,pošiljajo dar Rdeči Armadi, moderno ambulanco v vrednosti
$4 191.62 Z leve na desno: Jože	Kobet.c predstavtfk Zveze Kanadskih Slovencev, Jure šaban, glavni predsednik Zveze Kanadskih Hrvatov; Miss Estelle Hewson,
"'5 °dSeka	v	Wind.«orju in Bo^an J.ašin. predstavnik Zveze Kan«,' k h Srbov. Ambulanca johana vred z 11 drugih % je prikle a nT
dne 28 maja, potom sovjetskega	parmka odpotovala v Sovjetsko Unijo.
Pregled bojne črte proti fašizmu
V zadnja dva tedna nacistične sile skušale so izvesti prodorni napad na več krajih bojne črte. Posebno so se vršile večje bitke na Kavkazu ob Novorosisku, Do-netc reki, Orel in Kalinin okraju. Toda poskus se ni obnesel. Rdeča Armada poleg tega da je odbila napad eden za drugim, prizadela je nacističnim silam ogromne izgube v moštvu in tudi vojnem materijalu.
Ravno tako so nasledile večje borbe v zraku. Sovjetski letalci izstrelili so le v nekaj dneh na sto-
SOVJETSKI LETALCI IZSTRELILI NAD TISOČ FAŠISTIČNIH LETAL, BOMBARDIRALI FAŠISTIČNO KONCETRACIJO OB BOJNI RČTI IN V ZALEDJU. RDEČA ARMADA ODBILA JE NA VEČ KRAJIH POSKUS NACISTIČNIH SIL NA PRODOR BOJNE ČRTE, PRIZADELA JIM OGROMNE IZGUBE.
NAD TRISTO UNIJSKIH DELEGATOV NA KONFERENCI
Konferenca poslala delegacijo pred federalno in provin-cionalno vlado s zahtevo takojšnje akcije in poravnanju sporov v industriji.
Toronto, — Nad 360 delegatov kanadskega delavskega kongresa se je zbralo na konferenco zadnjo nedeljo v Royal York Hotelu. Takoj vpričo kongres je naslovil zahtevo na vlado v Ottavvo, da ta brez odlašanja posreduje v stavki delavcev v Galt in Hamiltonu, ter da prizna zahteve delavcev kot edino le pravičen način za mir in nadaljevanje vojne produkcije.
Ravno tako je odpotovala sestavljena delegacija do federalne in provincionalne vlade s zahtevo, da podvzamete potrebne korake glede sporazuma med delavci in delodajalci v zadevah stavk. Konferenca je pooblastila ekzekutivni odbor kongresa, da skliče v bližnji bodočnosti vse priključene unije kongresu, kakor tudi druge delavske skupine, radi zelo resnih delavskih razmer v ontarijski provinciji. Predmet na dotični konferenci naj bi pa bil izključno rešiti resne razmere, vpeljati slogo in sodelovanje unijskih pokretov, se glasi sklep konference delavskega kongresa
Sklenjeno je tudi da se bodo dne ' lodajalcih.
13 junija vršili shodi v vsih večjih mestih po unijskih lokalih, ter na ta način pritisne na vlado, da prenaha z sedaj nim načinom odlašanje glede posredovanja v sporih in tudi proti 1 delavski gonji v stavki delavcev v Galt in Hamiltonu. Med raspravo nasledila je ostra kritika proti Departmentu municije in zalog, radi njegove brezobzirnosti, ko odpušča, delavce zdaj, ko je vojna produkcija potrebna. Eden od delegatov je zahteval re-signacijo ministra za delo.
Po nekih tovarnah je prišlo do resnih razmer vsled tega, ker se delavce prestavlja iz enega v drugi department, ter z tem podvrženi so v največ slučajih nižji mezdni lestvici, češ pod izgovorom plač v dotičnem departmentu. Tak način povzroča nezadovoljstvo med delavci, obenem pa opravičuje njihove zahteve vsled prizadete mezde Toda Department municije in zalog, ne polaga temu dosti pažrlje, še manj pa zahtevi za posredovanje sporov, ki so povzročeni na prepreden način tudi po'.de-
Sovjetski letalci so bombardirali nacistično koncentracijo ob bojni črti, kakor tudi v zaledju. Zatem so bombardirali večja skladišča vojnih zalog, pripravljenih za večje operacije. Naspram novejšim poročilom ostra borba je bila ob reki Donetc, kjer je Rdeča Armada jo prekoračila in se vtaborila na za-padnem obrežju reke. Dokler isto podočilo pravi, da je sovražnik prekoračil reko pa na drugem kraju, toda Rdeča Armada je v protinapadu pognala nacistične sile na prejšnji položaj. V tej borbi prizadela je večje izgube nacističnim silam. Največje izgube je pa imel sovražnik na Lisičansk sektorju, 125 milj južnovzhodno od Harkova, kjer je bil njegov
obržati na levi strani Donetc reke, svoj položaj.
Razen teh bitk na kopneni bojni črti, ni prišlo do večjih sprememb. Nastala pa je kakor razvid-
LADJEDELCI ZAHTEVA JO KONTRAKT
St. Jahn . — Lokal Št. 3 In-dustrial Union of Marine and Shipbuilders, je zadnji teden položila aplikacijo posredovalnemu odboru za dosego novega sporazuma, pravice za kolektivne pregovore od St. John Dry Dock and
, ,	,-0- . Shipbuilding Co. Ltd, kjer je vpo-
poskus navzlic ogromnim izgubam 1 slenih 1.600 delavcev.
no večja zračna borba. Nacistični letalci so skušali bombardirati poleg Leningrada, Gorki in še nekatera druga industrijska mesta. Kar se jim pa ni posrečilo v večjem obsegu. Sovjetski letalci so vničili v enem tednu zračnih bitk 753 fašističnih letal, večje število so jih pa vničili topniški oddelki. Skupno število vničenih leta! znaša v zadnjih pet tednov 2,821.
Tako je poskus nacističnih sil na kopnem in tudi v zraku, doživel poraz, kakor tudi v zaledju od partizanov, katerih število se računa okrog 100.000. Med temi se nahajalo poleg rednih vojaških let, moški, ženski, starejši in tudi mladina. Delo ki ga partizanski oddelki opravljajo je najbolj razvidno iz tega, ko je nacistična si-
la prisiljena držati garnizone vojaških oddelkov proti partizanom, kateri omejujejo promet, napadajo skladišča in tudi vojaške posadke.
O prej omenjeni ofenzivi nacističnih sil, ni večjega sledu. Zdi se da so nacistične sile precej izčrpane in pred bojaznijo invazije evropskega kontinenta. Za to je nasledila večja zračna borba tudi z njihove strani na vzhodni bojni črti. Toda od druge strani Rdeča Armada je pripravna prav dobro, ko niti eden poskus nacističnih napadov se ni odnesel v zadnjem času. Povrh tega pripravna pa na končni izgon nacističnih barbarjev in njihovih privržencev.
Komunistična stranka je zvesta svojemu narodu- -
Berne. — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" ,podala je izjavo glavnega odbora komunistične stranke Jugoslavije. V izjavi povdarja se odobravanje sklepa komunistične Internacionale, ravno tako zahvaljujoč se na podpori Internacionale komunistični stranki Jugoslavije, katera se je razvila v močno stranko in vodi odločno borbo proti okupatorskih sil v Jugoslaviji. Nadalje se glasi izjava:
Pod zastavom Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina, komunistična stranka Jugoslavije bo nadaljevala svojo dolžnost naspram • narodu, neoziraje se na žrtve v borbi proti fašizmu, za osvobojenje narodov Jugoslavije. Komunistična stranka ostala bo zvesta svojemu narodu in svojim principom.
VELIKI USPEH SOVJET-SKIH TRANSPORTNIH ZRAKOPLOVOV
Moskva. — Sovjetski transportni piloti so naredili 127.000 poletov na bojno črto v času sedajne vojne in na ta način prepeljali raznih zalog v primeru 57 tovornih vlakov, tisoče pa ranjenih vojakov iz bojne črte v zaledje ob svoji vrnitvi, je omenil med drugim časopis Rdeče Armade "Red Star".
Poleg tega značilno je, da so transportni piloti zalagali z hrano in municijo sovjetske partizane v zaledju sovražnika. Ravno tako so prenašali zdravniške potrebščine, gasolin in druge stvari potrebne na' bojni črti.
ZAPAPNA , BOJNA ČRTA
Zavezniška zračna sila bombardirala je Pantellerio. Na tisoče ton eksplozive je vrženo na otok, ki ga je zavezniška armada okupirala. V italiji narašča bojazen pred invazijo. Musolini čisti svoj kabinet.
NARODNA OSVORODILNA ARMADA OSVOBODILA 1.200 KVD, MIU OZEMLJA
Pognala je okupatorske sile na več krajih v Sloveniji, Hrvatski. Zavzela 21 železniških postaj in zaplenila ogromno količino vojnega materijala. V Grčiji pobito nad 300 Italijanov.
Po padcu Tunizije zavezniško le- vojaških objektov, industrijskih talstvo je v ponovljenih poletih središč v Italiji in Nemčiji, ni bombardiralo važne vojaške objek- . mogoče pričakovati kapitulacijo in
te v Italiji in Nemčiji. Računa se da je Ruhr industrijsko mesto v Nemčiji, prizadeto za 35 odstotkov v proizvodnji vsled bombardiranja.
Posebno je zavezniško letalstvo bombardiralo otok Pantelleria na sredozemskem morju. Na ta otok vrženo je nad 8 tisoč ton eksplozive in zavezniška armada ga je okupirala. Otok se nahaja nekih 22 milj od afriškega obrežja na eni in drugi strani 60 milj od Sicilije. Zavzetje otoka bo neposredno dajalo bazo zavezniškim silam za nadaljevanje naskokov na Sicilijo in celo pa morda podraga za pripravo invazije evropskega kontinenta čez Italijo.
Kljub večjemu bombardiranju
zmago le bombardiranjem. Ze ne kaj krat smo omenili, da če tudi je to precejšna pomoč vprid borbi proti Nemčiji in Italiji na evropskem kontinentu, zmaga bo edino zadobljena tedaj, ko bo armada okupirala eno in drugo državo. Kar pomeni da ni mogoče pričakovati zmago z bombardiranjem, ampak invazijo kontinenta po zavezniški armadi z ene in druge strani Rdeči Armadi.
Prav dosti se govori o onvaziji. Brez dvoma da sredstva neomejujo invazijo. Zavezniki imajo na razpolago armado, kakor tudi orožje. Potrebno je le odločne akcije za invazijo predno se še bolj vtrdi nacistična sila na obrežjih.
Poleg vsega zdi se pa da inva- kratični podlagi
zija evropskega kontinenta je v svojih načrtih in tudi neposredna naloga. Poset Churchila v Washin gton, zatem posebni poslanec Roosevelta, Joseph E. Davies v Sovjetsko Unijo, ima svoj značilni pomen, Če tudi ni omenjeno razen povojnih odnošajev, ki kakor se razodeva iz poročil, je nasledil prav dober sporazum izmed Vel. Britanije, Sovjetske Unije in Združenih držav, brez dvoma da je vprašanje invazije z tem v zvezi.
Končno vojni položaj bojevnih črt proti fašizmu, je dokaj spremenil svoj oblik tako v vojni kakor tudi v odnošajih izmed zavezniških velesil. Izjave so za popolno sodelovanje z Sovjetsko Unijo, brez katere je nemogoče tako zmagati, kakor tudi ohraniti trajen mir po sedajni vojni. Povrh tega pa preurediti svet na pravični in demo-
London. — Narodna Osvobodilna Armada, kakor je bilo prej po-ročano da se strateški načrt nemških generalov ni obnesel zatreti Narodno Osvobodilno Armado, je naspram tukajšnjih vesti ki vnovič pripisujo zmago čakajočemu Mihajloviču, osvobodila 1,200 četvor-nih milj ozemlja, 21 železniških postaj in zaplenila ogromno količino vojnega materijala.
Ze samo dejstvo govori dovolj jasno, ker so te zmage izbojevane v Sloveniji, Hrvatski in delu Hercegovine, kjer niso bili prej pa tudi zdaj Mihajlovičevi neki četniki.
Vest ki je prišla iz Moskve pravi da je Hitler poslal Field Maršal Siegumund Wilhem-a na Balkan z namenom zatreti odporno gibanje in pripraviti obrambo proti invaziji.
Med drugim se pa zatrjuje da so hrvaški oddelki osvobodili 9 milj železniške proge nedaleč Zagreba. Ravno tako zavzeli trg Gračac in Otočac, ter zaplenili nad 3.000 pušk in večjo zalogo vojnega materijala.
V Srbiji partizani ki operirajo ob želežniški progi Belgrad-NiŠ-Sarajevo in železniški spoj v Gr-
čijo, so pobili nemško kazensko kolono od 5.000 mož in častnikov.
V GRČIJI POBILI 300
Iz Ankare pravi vest, da so grški partizani zavzeli vas Mouzaki od Pindus gorovju v bližini Grško-Albanske meje, pobili nad 300 Italijanov in zajeli 80 vojakov.
Aktivnost grških partizanov narašča tudi po drugih krajih zemlje. Izvedji so večje napade pri vasi Belitza in Pistriza, na nemške posadke, če tudi se napad ni obnesel, razvidno pa je, da odporni oddelki naraščajo in postajajo močnejša sila kakor je to bilo lanskega leta. Dovolj je razumljivo s ozirom na naraščajoči odpor ako se že nemška vojna mašina pritožuje zaradi močnih napadov na njihove posadke na raznih krajih v Grčiji.
Vse kar bi bilo želeti je to, da se tudi med njinai ne pojavi kakšen Mihajlovič, ki bi čakal kje v gorovju na priložnost. Dokler bo odporni pokret in njegovi vojaški oddelki vodil odločno borbo proti okupatorskih sil, pobijal jih na vsakem koraku in priložnosti, verjetno je da razni Mihajloviči ne bodo imeli uspeha graditi slavo na J"ačun njihovih žrtev.
"EDINOST"
Published semi montly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Ragistered in the Registry Office for the City «f Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Neizbrisan spominski dan vprid narodim in človeštvu - 22 junij
V	letu 1941 malo ne vsa Evrop,a je bila podvržena podivjani oblasti hitlerizma, gestapovcev in kvizlingov. Ti so razsajali in besnili nad civilnem prebivalstvom z nezaslišanim terorjem in nasilstvom. V propagandi zvenela je nemška nadnaravna moč, prizadevajoč si utrditi svojo oblast z puškom in mečem.
Skrajna reakcija, apizerje in protinarodni elementi so že polagali sprejmni venec v počast firerju, neoziraje se na vzhod o katerem je prej razvneta propaganda ustvarjala dvom in nezaupanje. Napovedovali so poraz Rdeče Armade po šestih tednih, drugi so pa podaljšali dobo do šest mesecev. Kdo naj zaupa Rusiji, kričali so v zbornicah, tudi potom časopisov. Saj se bo narod dvignil proti Stalinovega režima — revolucijo bo izvel itd. Manjka pobitih generalov, novi/in mladi nimajo pa izkušenj. če se održi šest tednov ruska armada, bo to že precej.
Tako so nam skušali pojasniti Sovjetsko Unijo, kot državo z delavskim sistemom svobode in enakopravnosti. Toda tisoči delavcev v svetu, zavedajoč se moči Sovjetske Unije, ne zgolj po število Rdeče Armade, ampak po njenem državnem in socijalnem programu njene moči, odgovarjali so na taka vprašanja resno in stvarno. Ravno tako oni del poštenih intelektualcev, ki v bistvu niso za političen in gospodarski sistem Sovjetske Unije, so pa uvidevali nevarnost z strani fašizma proti osnovam demokratičnih in narodnih načel. Sprečiti vse to, potrebna je protifašistična enotnost vsih svobodoljubečih sil sveta, brez izjeme na razne politične, narodne in verske razlike.
—	Fašizem je sovražnik narodnega obstoja in njegov namen je podjarmiti svet v splošnem.
V	obsegu takega trenja izmed raznih slojev, političnih in raznih drugih strank s ozirom na Sovjetsko Unijo, njeno moč in zaupanje z ene in druge strani v borbi proti destruktivnih in apizerskih elementov — dan 22 junija spremenil je vojni in politični položaj v borbi proti fašizmu ne samo na 2 tisoči dolgi bojni črti, ampak v svetu v splošnem.
Opojene v zmagoslavlju nad ostalo Evropo, razen Anglije in na severu švedske, panzer divizije prekoračile so vzhodno mejo. Pričela se je borba, ki ji ni primeru v vsej povesti človeštva. Toda osnovno panzer divizije nemškega fašizma in zbrane elite njihovih privržencev, zadela je usoda prvikrat tako na bojni črti, kakor tudi v svetovnem obsegu. Ni šlo po načrtu nemških strategov
—	tudi ne raznih kvizlingov, ki so pričakovali na hitro roko slavnost v Moskvi. Vsak korak njihovega napredka zapuščal je z,a seboj v nepregled trupel mrličev. Vsak korak je stopnjema jel ničiti njihovo moč fizično in materij alno. Prej napovedovana "nepremagljivost" pričela je hrometi, fizično, moralno, materijalno in propagandno. Udarci Rdeče Armade, postajali so pa toliko bolj činko-viti, vplivajoč na zunajni svet, dajajoč mu nove moči in zaupanje rešitve.
Branilci Leningrada, Sevastopola in nešteto drugih mest, vlivali so bojeviti duh odpornemu pokretu v zasužnjeni Evropi. Spoznavajoč edini izhod iz težkega položaja in pred gotovim pginom — častno se boriti za svobodo svoje domovine in svojega naroda. Končno pa sim-bollično mesto Stalingrad — ostane v povesti "Verdun človeštva". Kajti borba pri Stalingradu spremenila je ne le položaj protifašističnega sveta, ampak obenem zdrobila glavno silo v stebre fašizma, ter z tem dala osnovno podlago popolni zmagi nad fašistično zverino.
Tako je doba zadnjih dveh let preživljala sicer težke in naporne čase. Toda narodi in Rdeča Armada Sovjetske Unije z svojo neizrecivo vstrajnostjo in vdanostjo borbi za vničenje fašizma, ter rešitvi sveta — ostane simbol v povesti ne samo njihovega junaštva,, ampak simbol njihove svobodne domovine, njihovega vodstva in gospodarstva. Simbol rešitve narodov in človeštva.
V	tem duhu praznujmo spominski dan 22 junij, kot dan v počast tisočem padlih v borbi za svobodo in obstoj n,as. V počast Sovjetski Uniji, kot naši zaveznici in reše-valki, za nezlomljivo sodelovanje in soglasje do zmage nad fašizmom, kakor tudi v povojni preureditvi. Dan 22 junija — naj ostane najmočnejši bič v rokah vsih svobodoljubečih sil, proti onih elementov, ki bi na kateri koli način hoteli vnovič podžigati gonjo in mržnjo proti narodu, armadi in državi, ki je rešila svet pred fašistično zverino.
UNIJSKI PREDSTAVNIK I, M, M. & S. W. U. ZVEZI KANADSKIH
V KANADI
Vojni posredovalni odbori z predstavništvom delavcev so potrebni za mir in normalno proizvodnjo v industriji
Sudbury. — "V Združenih državah smo proti stavkam, toda tukaj zahtevajo se volitve za ali pa proti stavki, kot način priznanja unijskega pokreta", rekel je med drugim Jos J. Lairy, unijski predstavnik in blagajnik, Inter. M. M. and Smelter Workers Union, zadnjo sobotu na zborovanju.
Mr. Lairy je član 12 vojno posredovalnih odborov v Združenih državah, katerih oblast je rešiti brez nadaljnega odlašanja kakor-šen koli spor v industriji s ozirom na mezdo in drugih zadev. Nad 87 odstotkov je bilo rešenih sporov mirnim potom na ta način, kar pa na žal temu ni slučaj v sporu kanadskih delavcev. Ker prakticiranje kanadske vlade v tem oziru je zelo čudno in celo škodljivo zaradi pomanjkljivosti posredovalnih odborov, kjer bi imeli tudi delavci svoje zastopništvo in besedo.
Unijski organizator za Niagara Peninsula okrožje Wm. Simpson, naznanil je, da so pred kratkim podpisani štiri sporazumi potom resničnih delavskih unij, poražen pa način industrijske asosiacije, ki je hotela vpeljati na prepreden način proti unijsko delovanje. Toda delavci zavedajoč se svojih intere-
sov, sledili so resnično unijsko vodstvo in tako tudi zmagali.
Mr. Lairy ,ki se je dlje času mudil v Sudbury je poudaril v enem govoru: "Zavedamo se se-dajne vojne — da je to "ljudska vojna" in zato je potrebno jo podpirati".
Kot je znano v Kanadi se je vpeljevalo kompanijske unije z namenom zatreti unijski pokret. Industrijski trust seveda se ni oziral na denarno varčnost v tem oziru, kakor pa pri delavski mezdi. Ko so delavci zahtevali zvišanje delavske mezde, tedaj so bila polna usta "patriotičnih" besed za vojne potrebščine, toda v proti u-nijski gonji industrijska asosiaci-ja je plačala ogromne denarne svo-te reklam v lokalnem časopisju. Kljub temu ni dosegla svojega cilja, unijski pokret rapidno raste in postaja posredovalec delavcev po delavcih samih. Do tega zaključka pridemo ako proučimo memorandum INCO kompanijske u-nije, ki je zadnja leta se gluho ponašala proti zahtevam kolektivnih pregovorov. Zdaj pa naglaša to potrebno le kot način za svoj položaj. Brez dvoma da bodo delavci v Sudbury odgovorili z svojim unijskim programom.
ORSTOJ EDINOSTI JE ODVISEN OD NAS DELAVCEV IN DELAVK
Naj živi prva obletnica Edinosti
V počast pridniim in zvestim delavcem in delavkam, prvim in poznejšim naročnikom ter onim, ki so denarno pomagali za njen obstoj.
Bratje in sestre:
Približuje se prva obletnica Edinosti, spominjajoč nas na pričetek vstanovitve prvega slovenskega časopisa v tej deželi. Ravno tako na marsikatere potežkoče, ki so se druga za drugo vrstile že ob pričetku. Toda z svojo marljivostjo in tudi v zavesti da gradimo delo, katerega pomen je obsežen posebno v današnji dobi, premagali smo težkoče in naš trud je kronan z prav dobrim uspehom.
Leto dni izhaja Edinost, kot dvomesečnik. Sedajna kampanja ki je dosegla ravno tako nepričakovan uspeh v naročninah in tudi za tiskovni sklad, nam daja podlago , za trikrat mesečno izdajanje lista, kot najboljša pot k trdni podlagi tednika.
Vsled tega zelo važjiega dejstva Uprava lista izdelala je na poseben način čestitke za prvo obletnico Edi-
Port Arthur. — Kampanja Edinosti je kakor omenjeno v zadnji izdaji zaključena z uspehom. Zbrano je nad tisoč dolarjev za tiskovni sklad, ter nad sto novih naročnikov. Ta uspeh tudi nas v Port Arthurju veseli, ker zavedajoč se da je list odvisen od nas delavcev, to je naročnikov in tudi z denarno pomočjo od posameznikov, smo delno obskrbeli njegov obstoj.
Tukaj v Port Arthurju, smo delali po svoji zmožnosti. Mislim da. nismo zadnji, če ravno ne prav na vrhu, kajti naš sosed Geraldton, nas je iznenadil, ter se je tako trdno postavil na vrh, da bi ga bilo precej težko spraviti na drugo mesto. Ob tej priložnosti se mi zdi le primerno, čestitati zmagovalki v Geraldtonu, kakor tudi vsi mdrugim, ki so prispevali za tako lep uspeh v njihovi naselbini vprid Edinosti.
Koliko smo storili mi tukaj, razvidno je iz pregleda kampanje. Naj omenim zabavo če ravno malo pozno, a vendar za dobre stvari zmeraj koristno, katero so priredili tukajšni Slovenci, oziroma odsek Z. K. Slovencev.
Odbor je kaj pak preskrbel vse potrebno, da se smo prav po domače zabavili in veselili. Mlajšim smo ustregli sicer z poskočno polko, valčkom itd., za starejše pa seveda se ve z čem? Proti koncu se pojavi rojakinja Tilka Cimprič, kar z pečeno kokošjo. Aha, sem se obliznil, saj ravno Še to zdaj manjka povrhu! Pa kaj še? Pričela je govoriti o ne kakšnih ko-vertah, ali pa tiste "vražje" skrivne pošte, ki spravi človeka v nevednost, kdo bo srečnež z kokošjo. Kajti gre se za tem, kdo več priloži, tisti je izžrebal. Seveda rezoltat je bil pač tak, da kokoš ni bila moja. Toda imel sem užitek zabave, kakor menda vsi drugi.
Pri vojakih imamo tudi par slovenskih fantov iz naše naselbine. Nisem pa nikjer videl da bi bilo kje v naših listih poročano. Naprimer imamo Slovenca vojaka, ki je bi Ideležen bojev za Singapour, toda žal da nimamo podrobnejših podatkov o njemu. Pred nedavnim pa je bil poklican pod vojaško suknjo naš mladenič Frank Poje. Kot nam poroča se mu dopade. Tako je bil pred kratkem tudi poklican John Cimprič, dočim se
starejši brat že leto dni nahaja pod Britko zastavo. Nekaj jih je pa rešila ladjedelnica, da so začasno prosti vojaške službe, sicer pa v važnem delu za vojaške in vojne potrebščine.
Upamo da bodi vsi omenejni ravno tako dobri in ponosni, kako rso bili doma. Dobri svojim staršem, tako da bodo dobri vojaki in branilci domovine. Mi jim želimo srečno vrnitev s zmago nad sovražnikom.
Pri sklepu naj se zahvalim vsim, ki so pomagali in prispevali vprid naši kvoti za kampanjo Edinosti, ter z tem listu v splošnem.
ED. TROHA.
SLOVENCEV
Konferenca jugoslovanskih izseljencev v Avstraliji, pošilja bratske pozdrave demokratičnim kanadskim Slovencem.
Z posebno vnemo zasledujemo rastočo enotnost kanadskih Slovencev, vred z kanadskimi Hrvati in Srbi. Ravno tako vaš delež podpiranjem vojnih naporov za zmago Zedinjenih Narodov, ter podpiranjem Osvobodilne armade v Jugoslaviji.
Prepričani in pripravni smo v tem oziru storiti vse tudi mi tukaj, združiti naš narod v istih nalogah podpiranjem vojnih naporov Avstralije.
SINKOVIČ, predsednik, KOSOVIČ, tajnik.
Gozdni delavci zahtevajo poravnanje mezdne lestvice
Port Arthur. — Okrožni vojni delavski odbor razposlal je vabila na provincionalno vlado, lesna podjetja in tudi uniji gozdnih delavcev za konferenco dne 8 junija.
Glavna svrha konference je kot se glasi vabilo, da raspravlja razmere lesne proizvodnje, mezdne lestvice gozdnih delavcev.
Bruce Magnuson, unijski tajnik rasposlal je pisma unijskim predstavnikom v raznih kempah z vsebino raznih vprašanj za raspravo vred z delavci, ter na ta način pripraviti vse potrebno za prej omenjeno konferenco, katera bo zastopana tudi po predstavniki u-nije gozdnih delavcih. Zdi se da bo zelo važna rasprava zaradi mezdne lestvice gozdnih delavcev. Unijski predstavniki iz kemp bodo imeli predhodno posvetovanja v tem oziru, ter bodo izdelali načrt mezdne lestvice, ki jo bodo predložili konferenci, kakor je omenjeno dne 8 junija.
Pričakuje se imenovanje posebne komisije v to svrho, kakor tudi volitev gozdnih delavcev. Unija je sestavila načrt v splošnem, ki ga bo posebna delegacija pod-nesla omenjeni konferenci.
NARODNI REVOLT V ARGENTINI
Narod in armada sta izvedli revolto proti bivši pro-fašistični vladi. Zahtevajo splošne volitve in ratificiranje nevtralnosti. Militarističen režim doživel poraz.
Buenos Aries. — Glasom tukajšnjih poročil ki so zadnje dni vzbudila večjo pozornost v mednarodnih ozirih z izhodom enodnevnega revolta proti bivši profašistič-ni vladi.
Narod in armada sta izvedli revolto vsled dejstva, ker je vlada dajala bazično oporišče osiščnim agentom in njihovim organizacijam v zapadni hemisferi, zatirala pa narodni odpor z drastičnimi ukrepi .proti delavskih in progresivnih strank, ter vodila na ta način enostransko politiko proti volji in interesom naroda in republike.
Narodni revolt se je razvil čez republiko demonstrativno, kateremu se je pridružila tudi armada. Vsled tega dejstva ni prišlo do krvavih izgredov v večjem obsegu. Vpostavljena je bila militari-stična oblast z generalom Arturo Rawson, ki je pa po nekaj dneh podala' resignacijo vsled nadaljnega nezadovoljstva med narodom, ker ni pokazala neko spremembo
v onih zadevah, za katerimi se je narod demonstrativno izrazil vprid. To je da se Argentinija pridruži Zedinjenim narodom v borbi proti osišču.
Oficijelni krogi iz Urugvaja, so ravno tako napovedali, da mili-taristična oblast vsebuje nekoliko onih elementov, ki so delali z prejšnjo profašistično vlado. Za to se je smatralo da ne bo prišlo do večjih sprememb v notrajnih in zunaj-nih zadevah republike. Toda le par dni se je obdržala militaris-tična oblast, kateri je nasledila druga z generalom Ramirez, kateri je vsvojem govoru povdaril, da je želja njegove vlade slediti politiko bližjo z ameriškim narodom. Končno kakšen uspeh bo imela tudi njegova vlada, bi bilo prezgodaj priti do sklepa. Resnično pa je to, da je narodna mržnja in zavest pognala iz položaja profašistične elemente, kakor je pričakovati da jih bo tudi v bodoče. Z tem pa ohraniti republiki varnost in tudi vzgled, pred fašističnimi zločinci.
SLOVENCI SMO NA PRVEM MESTU
STALIN JE NAŠ REŠITELJ
St. Catherines. — Spet se oglašam iz naše naselbine St. Catherines. Pred tednom sem čital v "Ameriški Domovini", pa protestira en človek Tonetu Jankoviču. Pravi mu kakšen komunist je on in da je človek brez duše. To bi bil po mojem mnenju čuden človek brez duše.
Jast vidim da je prijatelj Jan-kovič, vse odkrito pisal vse kar se tiče po svetu in kako se slabo godi. Ali ta zver v človeški podobi pa tako slabo piše in kontra daje čez njega. Celo piše da je Stalin bil v svoji mladosti cestni "ropar"; da ni Rus in da po rusko gladko govoriti ne more. Koliko ljudi je dal postreliti, ko niso hoteli v njegov rog tuliti.
Toda kje je vse to zbral skupaj — dragi kvizling in kdo mu je vse to vtepel v glavo? Ker če bi bil on "cestni ropar" in da ni Rus, bi ga ljudje ne postavili na tako visoko stopnjo( kakor je zdaj. Sram ga bodi, ko tako piše. Prav radbi tega človeka poznal, ker moški so dvoje sorte. Eni so z kratkimi in drugi z dolgimi suknjami. Tistemu ki ima črno in dolgo ni še tako zamer jat, če tako piše. Onemu pa ki ima kratko, bi jast kar živega spekel bolj kot zajca. Smatram ga za fašista in petoko-lonca. Gorje tebi rojak, kadar bodo na vrsto prišli kvizlingi. Tudi ti boš vpisan njihovi brigadi.
Že berem "AM" 7 meseci, pa zmiraj piše proti komunistov, par-
nosti. Razposlali jih smo na vse zastopnike in prijatelje lista z namenom da se jih razprodaja po naselbinah med našim narodom in drugimi skupinami slovanske narodnosti. Prodajanje čestitk je na dobrovoljni podlagi, oziroma odvisno od posameznika da po svoji zmožnosti priloži svoj prilog prvi obletniici Edinosti.
Obračamo se z prošnjo na zastopnike in prijatelje lista, da po svoji zmožnosti store kolikor več vprid obletnici,, ter da nam pravočasno pošljejo zbirke čestitk, ne kasneje od 10 julija. Odseki organizacij, društev kakor tudi posamezno katerih je želja poslati čestitko spisano v imenu odsekov, skupine .ali pa posamezno, lahko to store in odpošljejo pravočasno kakor je omenjeno.
Ravno tako se obračamo naročnikom katerim poteče naročnina v juniju in juliju, da jo v znak prve obletnice ponove, ker z tem boste prihramili posebej delo Upravi, zastopnikom lista, ter istočasno pa obdržali svojo naročnino.
Jubilejna izdaja izide dne 19 julija. Nič preveč času za odlašanje. Storimo danes toliko več vprid prvi oblet-, tatej e te a i;sta niči,, ter z tem bomo le omogočili uredništvu sestav lista!	ANTON HREN
za omenjeni datum.	I	Dobropoljčan.
tizanov in proti Rusije. Kako slabi so to ljudje itd. Ali veš ti rojak, da Rusi, oziroma Stalin, je naš rešitelj. On nas bo rešil vse Slovane izpod tujčeve pete. Ko bi bli Rusi tako slabi, kot recimo je bilo v Franciji, bi že Hitler na padel Ameriko, ter bi imel svoj glavni stan tukaj. Tako je pa močna ruska roka zlomila kosti njegovi moči.
Kadar piše koliko milijonov je dal postreliti ljudi, prvič niso milijoni in drugič to so bili generali in vprivržki fašizmu. Stalin in sovjetska oblast sta že vedli kdo je pravi sovražnik od znotraj vprid zunajnemu invazorju. Pokazalo se je pravilnim takrat, še bolj pa v sedajni vojni.
Piše dalje da se Rusija ne briga za Slovane in da ni pomagala Poljski in ne Jugoslaviji. Prejšnji del Rusije pod Poljsko je rešila predno je Nemčija prispela tja. Za Jugoslavijo pa ni bilo mogoče že iz dejstva, da so vse druge države priznale, razen Jugoslavije Sovjetsko Zvezo. Potem takem je težko pomagati. In ti dragi rojak zdaj boš pa že malo vedel, da tudi drugi nekaj vemo in da smo hodili v šolo. Jast sem hodil 6 Dobropolj-skih gimnazij. Rečem da bi bilo pametno da kar k nam pristopiš. Malo ti bomo s brinjevim oljem žnablječke namazali, pa boš imel tisti duh kakor tudi mi. V starem kraj smo prešičke namazali po rivčkih pa so imeli vsi enak duh in se niso več ruvali. Nekaj takega ti bi pač helpalo. Kar z nami ti dragi "Vitus", pa boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. PiŠeŠ od vere. Jast mislim da je najbolj-slaba, ker so božji namestniki na dveh poslih. Vera učit in politiko vodit, to ne gre. Vsak se že norčuje z katoliška vera.
Tukaj v St. Catherines je eden naš rojak šel na policijo zaradi sprečevala. Načelnik ga vpraša, kakšne vere je. Rekel je Rimoka-toliŠke. Tedaj mu je pripomnil, češ pojdi k župniku in ta ti bo dal vse potrebno. Naj omenim Še to, da je Sv. oče v zadnji svetovni vojni blagoslavljal vse kanone, vojake in drugo orožje. Ravno tako tudi v tej vojni. Pa vse zastonj.
Če boš dragi rojak še kaj pisal čez Jankoviča, ti bom drugo pot bolj v podrobnosti odgovoril. Zdaj naj zadostuje. Pozdravljam vse či-
Sudburjr — Kampanja E-dinosti je pri svojem sklepu in kakor razvidno z dobrim uspehom. Pridobljenih je precej novih naročnikov in zbralo se je tiiffi zatiskovni sklad preko $1000.00.
Nekoliko naselbin pokazalo se je res izvrstno v tej kampanji, vključujoč tudi Sudbury. Ako bi bila vsaka naselbina storila razvrščeni kvoti svojo dolžnost, uspeh bi bil ravno nepričakovan in z tem za daljšo dobo siguren obstoj lista Toda to ni bil s-lučaj, »amreč niso vse naselbine storile po mojem mnenju na skromen način razvš-čene kvote po upravi lista.
Ni moj namen kritizirati one naselbine, ki niso storile prav nič v kampanji, zavedajoč se, da je bila njihova želja mogoče ravno tako vneta in računajoč na čas kampanje, storiti nekaj v njeno prid. Toda čas se je izmaknil in ako ni bila neka priložnost bolj naklonjena, odlašanje na dovolj času, postalo je neuspešen slučaj v tem oziru, kar nam lahko služi le v dober opomin v bodoče. Upam pa, da bodo prijatelji lista ob prvi priložnosti se oglasili brez izjeme na čas kampanje z obnovljenimi naročniki iz svoje naselbine, kar bo ravno tako dobra pomoč.
Poleg tega zdi se mi vredno omeniti, da so res k večjemu naše želje, da bi Edinost izhajala polj pogosto-ma, namreč enkrat na teden. To so naše želje in obenem potreba je naravnost še večja. Toda vred z našo željo, zavedati se moramo dejstva, da so toliko večji stroški-in
Dr. Beneš v Washin-gtonu in Ottawi
Ottawa. — Dr. eBneš predsednik čehoslovaške republike, se je mudil v razgovoru zadnji teden v Washingtonu s predsednikom Ro-oseveltom in nato v Ottawi s premij erom Kingom in drugimi državniki.
V diplomatičnih ozirih polaga se večja pozornost njegovem obisku in razgovori z ameriško in kanadsko vlado. Medtem značilna je njegova izjava ki pravi: "Čehos-lovaška ne bo sodelovala in tudi ne postala del onih reakcionarnih skupin, ki na zahrbten način delujejo proti Sovjetski Uniji." Njegovo izjavo je pa ponovil minister zunajnih zadev Dripki, ob času prekinjenih odnošajev izmed Poljske in Sovjetske Unije.
Zdi se da je obisk eBneša tudi v razčiščevanju zapletljajev s ozirom na povojne odnošaje avrop-skih držav, kjer nekateri poljski krogi ko jim ni uspelo zadobiti podlago v prejšnjih obtožbah proti Sovjetski Uniji, delujejo za neko evropsko federacijo, vključujoč Litvijo, Turčijo in centralno Evropo v federativni blok. Toda namera je preočitna po zadnji svetovni vojni; težko da bo dosegla svoj uspeh, kar že zdaj je v nasprotju načel profašističnega zavezništva.
tudi večje sodelovanje potrebno z strani nas vsih skupaj.
Po mojem mnenju uredništvo je storilo previden korak za naš list takoj v pričetku. Za dvomesečnik lažje smo prenesli stroške z ene in druge strani dana nam je bila večja priložnost proši-riti list, vpeljati bolj redno dopisovanje iz naselbin. O-boje je pa od živlenjskega pomena za njegov obstoj. Ako bi bilo uredništvo ob pričetko šlo z izdajanjem Edinosti enkrat na teden, dvo min da bi bili obstali na tako dobri podlogi brez dobre kampanje in tudi večje cene naročnini. Tako pa smo vzdržali z vstanovitveno kampanjo skoraj eno leto, zdaj pa dali podporo za bodoče izdajanje lista trikrat na mesec, kar pomeni vsakih deset dni.
Zdi se mi obenem vredno omeniti, da se nismo goljfa-li z našim urednikom lista. Da gredo njemu zasluge v precejšnji meri, za previdno gospodarstvo in. vodstvo lista, če tudi se o tem ne piše in ne govori prav dosta. Toda pravilnost se je izkazala sama z seboj in z popolnim zaupanjem sem prepričan, da se bo tudi v bodoče. Kajti pri listu moramo razumeti osnovne težkoče v denarnih ozirih, ravno tako tudi sodelujoče za njegov obstoj.
Iz naše naselbine se je izselilo nekoliko dobrih čla.-nov in članic Zveze Kanadskih Slovencev. To so: M. Frkul, Mrs. in Mr.Muc, Mrs. in Miss Kosmrl. če tudi bomo pogrešili njihovo odsotnost v zavesti nas pa navdušuje njihova aktivnost in dobra volja za plemenite s-tvari, vedno pripravnih kjer se bodo nahajali. Dobili pa smo v našo sredino vzgled-no diružino Smrke, kar nam je zopet dobra pomoč v nadaljevanju naših organizacijskih nalog, ki jih hočemo nadaljevati do boljše in trdnejše stopnje v naši sredini.
V zadnjem vojnem posojilo se smo tudi Slovenci izkazali med prvimi. Tako smo po odstotkih zbrali Slovenci preko dvesto odstotkov, petin sedemdeset Hrvati, šestdeset, Finci pe-deset, Ukrajinci štirideset itd. Pokazali se smo izvrstno tudi po mojem mnenju v kampanji Edinost! Torej nadaljujmo to vzornost v vsih drugih zadevah pri naši organizaciji, društvih itd., ker to bo edino najboljše zagotovilo za dober napredek in uspeh nas vsih skupaj.
Želimo pa skorajšnje okrevanje F. Somrak, ki se je ponesrečil v rudniku in se nahaja v bolnišnici
F. Zaic

ZAPISNIK IZVENREDNE KONV. VPZ "BLED"
Izvanredna Konvencija, ki se je pričela 9 maja 1943 ob 3 uri popoldan na 87 Wood St., z sledečim dnevnim redom:
1)	Otvoritev Konvencije
2)	čita se imena delegatov in gl. odbornikov
3)	Poročila preiskovalnega odbora
4)	Volitev konvenčnega predse-nika in zapisnikarja
5)	Poročilo gl. Podpredsednika o svrhi izvenredne Konvencije
6)	Ratificiranje in odobren je su-spenzije in izključitve Matija Žpe-har, po odseku št: 1 V. P. Z. "Bled", Kirkland Lake, Ont.
7)	Volitev novega predsednika in drugih odbornikov ako je potrebno.
8)	Novi predlogi
9)	Proslava deset-letnice obstoja V. P. Z. "Bled".
Ob 3.15 popoldan Mladinski pevski zbor "Triglav", pod vodstvom M. Otoničar, zapoje kanadsko himno, na kar se je pristopilo k dnevnemu redu.
1) • Br. Anton Novak, gl. Pod. predsednik odpre Konvencijo, prisotni gl. odborniki: T. Preveč, F. Pečarič, V. Vidrih, J. Modec ,in J. Miklič.
Prisotni delegati, odsek Št. 1., F. Marušič, M. Otoničar in J. Piškur. Odsek št. 3. Timmins, J. Lav-rič; L. Kosmrl in L. Vesel. Odsek št. 4. Noranda, J. Modec in F. Pe-rušek. Odsek št. 5. Malartic, J We-iss, odsek št. 6. Vancouver, zastopa J. Miklič, odsek št. 7. Port Ar-thur, J. Miklič, odsek št. 8. Pasca-lis, J. Prus, odsek št. 10. Windsor. J. Miketič. Odsotni trije odseki.
Br. gl. podpredsednik T. Novak, prečita zakaj je bil on prisiljen na zahtevo 8 odsekov sklicati izven-redno Konvencijo, kakor zahtevajo pravila VPZ "Bled". Nato je v lepem nagovoru na prisotne delegate, pojasnil, da spor ki je nastal v naši Zvezi radi nekaterih gl. odbornikov, ne more biti drugače rešen, kakor potom izvenredne Konvencije.
Za to apelira na delegate, da naj resno zasledujejo celi potek konvencije, kaznujejo krivce in napravijo red, poudari tudi da ako njemu kdo dokaže kakšen prestopek pri Zvezi, da je pripravljan sprejeti vsako kazen, ki mu jo določi Konvencija.
2)	Voli se preiskovalno komisijo, izvoljena sta: J. Lavrič in J. Piškur, nakar komisija pregleda pooblastila delegatov in sporoči, da so v redu.
3)	Voli se konvenčni predsednik, br. J. Miketič, predlaga br. M. M. Marušič podpira, J. Weiss, J. Modec in Vidrih, predlaga br. J. Mikliča, podpira Preveč in Piškur. Glasuje se tajno in sicer za Maru-šiča 11 in za Mikliča 5 glasov.
Br. F. Marušič zavzame mesto konvenčnega predsednika z sledečim nagovorom: "Bratje delegati in gl. odborniki, jaz vam se najlepše zahvaljujem na zaupanje z katerim ste glasovali za mene, da jaz predsedujem današnji Konvenciji. Sprejmem na sebe to dolžnost, zavedajoč se odgovornosti, ki je vezana z to dolžnostjo.
Obljubljam vam, da bom vodil to Konvencijo strogo nepristranski in popolnoma v demokratičnem duhu. Vsaki, ki bo zahteval bo dobil besedo, zahteval bodem pa od vsakega, da se drži parlamentarne discipline, to je da govori samo tedaj ko dobi besedo; da govori kratko razumljivo in se drži predmeta o katerem je beseda.
Kdo bo postavil predlog, naj ga postavi konkretno. Nobenemu nebom dovolil vpadati drugemu v besedo in tudi govoriti o stvareh, ki niso v zvezi z današnjo Konvencijo, ali pa osebnega motiva, Vsakega dostojnost veže, da ščiti Konvencijo in da doprinese koliko je več mogoče, da v našo Zvezo pride red, mir in sloga.
Predno preidemo na dnevni red, Vam imam sporočiti, da se danes vrši v Moskvi Vse-Slovan-ski Kongres. Ker bo Kongres ra-spravljal o stvareh, ki bodo imele pomen po vojni, Vam priporočam, da pošljemo z te dvorane brzojav z kaaerim bi izrazili naše želje za njegov popolni uspeh. (Splošno podpirano in odobreno).
POZDRAV VSE-SLOVANSKEMU KONGRESU
Brzojav se glasi: "Kanadski Slovani združeni v VPZ "Bled" iz svoje izredne Konvencije, pozdravljamo Vse-Slovanski Kongres in mu želimo največji uspeh.
Prosimo, da nam pozdravite ves Ruski narod, kakor tudi herojsko armado, zračno silo in vojno mornarico, kateri čestitamo jo obču-
NEDOPUSTUIVO IZKORIŠČANJE
Od pričetku vojne investirani kapital v kvibeški pro vinciji,; je zrastel za ne manj kakor $500,000.000 (Finacial Post, 13 februarja 1943). Poleg tega ako računamo povečanje proizvodnje in tudi proširjeno industrijo, tedaj je gornja svota za nekajkrat večja, na račun ogromne večine delavcev in delavk.
Dokler kapital velikih korporacij narašča, katere dominirajo kvibeško ekonomijo, cene živilskih potrebščin v Montrealu in drugih večjih industrijskih središčih, mezdna lectvica delav-vcev in delavk, je ostala na istem mestu, le z redko izjemo tu tam v tkim. živilskem bonosu.
Za naše čitatelje važno je spoznati se vsaj približno s razliko mezdne lestvice izmed provincije Ontario in Quebec.
Statictičen pregled posnemamo iz leta 1942.Povprečni zaslužek delavca v Ontario je znašal $1,127, za delavca in 596 dolarjev za delavko.
Po odstotkih je 59,2% de lavcev zaslužilo v Qubec provinciji manj kot $1000. 00 in 85% delavk manj kot $750.00 na leto. Iz tega prvič razvidno je kakšna razlika obstoja v delavski mezdi, drugič kakšen je živlenj-skj standart zdaj okrog tri četrt milijona vposlenih delavcev in delavk v Quebec provinciji.
Torej ni čudno kadar slišimo kvibeško reakcijo v gonji proti unijskega in progresivnega pokreta. Naraščajoči kapital na račun delavcev in delavk, je nepocred-no vzrok za gonjo in omejevanje proti spoznanju nedo-pnstljivega izkoriščanja. K-Ijub temu francosko govoreči delavci in delavno ljudstvo, je pričelo spoznavati na domačem pragu elemente naklonjene fašizmu,, kakor tudi one, ki hočejo na njihov račun kupičiti bogastvo v tekoči vojni, katere načelo je, da se njeno breme prenese napram dohodkom, ravno tako poravna nedopust-ljiva krivica vsled nezadoc-tne mezdne lestvice za ži-vlenjski obstoj.
NJIHOVI GROROVI0000 SPREGOVORILI
London. — Iz zanesljivih virov posnemamo vesti, da so Italijani brez sodnijske rasprave kot talce streljali slovenske pesnike, Milana Jarca, Ivana Čampo, Vinka Košak, Ivan Roba, žurnalista Dušana Podgornik in inžinira Anton Stebija.
Internirali pa so iz ljubljanske univerze profesorja, Dr. Zviter, Dr. Vogelnik in Marija BoŠtniko-va.
Dalje so internirani sledeči slovenski pisatelji in umetniki: JuŠ Kozak, Ferdo Kozak, Franc Bevc, Franc Albrecth, Tone Suhar, Ludvik Mrzel, Franc Vodnik, Lojze Udovč, Milena Mahorč, Niko Pirnat, Drago Vidmar, Janez Vidmar, Ljubo Ravnikar, Milan Sever, Bojan Stupica, Slavka Sever, Josip Zemljak, Dudolf Kiovski,
Viktor Smole, Silvo Torker in Ciril Vidmar.
Isto poročilo kakor je že bilo prej poročano, ponavlja da je bil streljan Hinko Smrekar, interniran pa profesor univerze v Ljubljani, Dr. Kidrič.
Iz gornji poročil razvidno je, da so Italijani postreljali in internirali skoraj vso mlado generacijo slovenskih pesnikov, pisateljev in umetnikov z namenom, iztrebiti jedro moči razvoju kulturnih in narodnih stvari, ter vse to zatreti. Toda, ko pride čas zedinjen Slovenski narod, bo maščeval se nad zločinci, ki so na zloben in nečloveški način načinili njegovo imovino in narodni ljudi. Takrat boto spregovorili tudi grobi nedolžnih žrtev v znak časti in ponosa slovenskega naroda, za njegove pravice in obstoj.
Kampanja za nove člane je pričela z dne 1 junija in bo trajala do 37 decembra
dujemo in ji želimo največjo srečo. Tudi nam pozdravite ves Jugoslovanski narod in njegove junake v borbi za svobodo.
Izredna Konvencija V. P. Z. "Bled", Kirkland Lake, Ont. Can.
Predsednik, F. Marušič. dne 9 maja 1943.
Preide se na dnevni red. Br. konvenčni predsednik pozove vse navzoče da vstanejo z eno minuto molka v počast umrlih bratov in sester. Na to se voli konvenčni zapisnikar. Br. Miketič predlaga V. Vidriha, podpirata Miklič in Weiss. Piškur predlaga br. KoŠmrla, podpira Otoničar. Oba sprejmeta. Vidrih vodi zapisnik, br. predsednik vpraša ako ima kdo kaj za pripomniti proti pojasnila br. gl. Podpredsednika. Nihče proti, enoglasno vzeto na znanje. Na to se pojavi na vratih F. Grebene, gl. tajnik. Konvenčni predsednik F. Marušič, ga pokliče, da naj zavzame svoje mesto, na kar se br. Grebene izgovori, da ni prišel na Konvencijo, da ji prisostuje, ampak da bi rad nekaj povedal prisotnim delegatom. Predsednik odgovori, da ako ne misli prisostovati konvenciji, kot član gl. odbora, mu tudi ne bo dal besede. Grebenec se nato izrazi, saj tako ne morem prisostovati, ker sem suspendiran , na kar zapusti konvenčno dvorano.
Zatem se pojavi Mr. Bruce Wi-liams, na zadnji rednji konveciji izvoljen zastopnik Zveze, kar pa ni v resnici vršil, ampak je privatno zastopal Speharja in Grebenca, kar je dokazano. Prosi za besedo, na kar mu predsednik F. Marušič odgovori, da mi želimo sami urediti posle v interesu Zveze, da nam pa ni potrebno diktiran je advokata, toda če ima res kaj važnega za sporočiti, da se mu dozvoli nekoliko minut času.
Govori Mr. Bruce Williams, kar pa ne pride vpoštev, ni nič jasnega povedal ali pa kar bi bilo v korist Zveze, konvencije i t. d. na kar zapusti dvorano.
Rasprava se nadaljuje, br. Weiss prosi za besedo. Poudarja, da je moglo priti do izredne konvencije, ker nekateri gl. odborniki, niso upoštevali nobenih točk naših pravil. Ponašali so se kot neomejeni diktatorji in kakor da je Zveza njihova osebna last, ne pa celotnega članstva.
Br. Vidrih pojasni, da se je poskusilo preprečiti afero radi Speharja v njenem korenu, sicer ako bi se bil ta zahvalil na svoje mesto. Celo mogoče bil pristal na to da ni bilo Grebenca in Meleta. Nato predloži pismeno obtožnico proti gl. tajnika F. Grebencu.
OBTOŽNICA
PROTI GREBENCA
Predsednik prečita obtožnico, na kar se jo sprejme, glaseča se:
1)	Br. gl. tajnik je napravil usodno napako, ker se je potegnil za M. Špehar. katerega smo pozvali, da se naj odpove časti gl. predsednika, da bi se sprečil celi hrup ki je nastal pri Zvezi, ko je grafo-loški izvedenec, dal izjavo radi ponarejenega podpisa v svrho sramotnih dopisov v časopisih. Izvedenec je pronašel, da je Špehar podpisal L. Zdravjeta.
Ako bi bilo gl. tajniku le malo za Zvezine interese, bi se bila tisti dan, rešila cela zadeva v Zvezi. Grebencu pa ni bilo za mir, ampak se je nasprotno obrnil in nam preprečil, ter izjavil, tisto pa ne da bi Špehar odstopil. Pokazal se je, da bo Speharja nepostavno Ščitil.
2)	Ker je brez vednosti gl. odbora sporazumno z M. Spehar jem naredil ček v zvesku $34.00 za Špeharjeve potne stroške, ko je hodil po Quebec za svojo propagando, kakor se je sam izrazil pri br. Pezdircu, da potuje za svoje zasebne stvari, ne pa v imenu Zveze.
Res je da ga ni nikdo pooblastil potovati v imenu Zveze. Naj bo še to dokaz, da se je seja gl. odbora vršila dva dni poprej in nihče ni omenil, da dolgujemo Špehar ju za kakšne potne stroške, ampak sta pokazala da si lahko nakazujeta čeke po svoji volji, kar se ni v zgodovini dogodilo, da je Zveza komu plaala nekaj brez vednosti gl. odbora.
3)	Ker je Grebene vodil propagando po odsekih v prid Speharja, brez da ga je gl. odbor za to pooblastil, ali pa da je bila to njegova dolžnost. Vprašam vas br. delegati, kaj vi rečete na to: "Ali bi ne bilo lepše da je Grebene kot gl. tajnik vodil posle nepristransko ako že ni hotel pravici pritegniti"? Naša Zveza bi ne bila nikdar zašla, da ni on po svoje odločal, kakor da je Zveza njegova zasebna last.
4)	Ker ni upošteval odsekovih protestov, niti gl. odbornikov, za
kar je najboljši dokaz ko je 8 odsekov zahtevalo izredno konvencijo. Ali mislite, da sta Grebene in Špehar, sploh vzela proteste vpoštev? Kaj še? Saj Speharja in Grebenca, je izvolila zadnja redna konvencija in ona dva misleči, da lahko po svoji volji upravljata in nihče drugi nima prigovora.
5)	Ker je zavrgel odsekove zahteve po izredni konvenciji, ker se je bal kazni, sta pa mesto konvencije pozvali njim naklonjeno gl. razsodišče, obtožili nas druge brez vzroka in kakšne podlage, samo da bi se nas rešili, ter da bi kdo neoviral in dokazal njih delo v slučaju konvencije. Niso hoteli da bi bil kdo navzoč, ki ima dokaze. Niso upoštevali zahteve dve tre-tinske večine odsekov, kakor tudi opomin Insurace Department, za izredno konvencijo po točki 54. Vse to so zavrgli kar lahko doka-žemo.
6)	M. Špehar je bil izključen pri odseku Št. 1. in z tem izgubil vse pravice pri naši Zvezi. Ali mislite da je Grebene upošteval? On je še zmiraj priznaval ga kot pravomočnega Predsednika, vodil seje žnjim, če tudi smo ga opozorili, da Špehar ni več član naše Zveze. Ni upošteval protest od 4 gl. odbornikov. Vprašam ves br.
tiral, da se ne sme krivca kaznovati, ter zaščiti Zvezo?
7) Pokazal je kot gl. tajnik, da se ne pokori zvezinim pravilom. Br g. Podpredsednik T. Novak, ga je dvakrat pismeno poživljal za sejo gl. odbora, da se uredi izplačilo bolniških podpor na Banki, ker Špehar ni več član Zveze, za to tudi ne more podpisovati nakazanih čekov. Grebene ni vpošte-val poziva, ampak na silo obdržati Speharja, kot gl. predsednika.
8)	Nanovo je proti br. Novaku in Vidrihu, kot gospodarskem Pred. sestavil obtožnico in Špehar, je na obtožnici podpisan kot gl. Predsednik. Ali kaj me tožijo, ali sem zakrivil z tem, ko sem povedal gl. Blagajniku, da z Spehar-jem ne podpiše čekov. Ali bo ne član podpisoval čeke? Ali sem jast kriv, da se je vstavilo poslovanje in izplačila bolniških podpor?
Ali ne zadene krivda gl. tajnika, ko noče z br. T. Novakom, urediti na Banki, ter imeti seje. Ali Grebene, kot gl. tajnik se br. T. Novaku ne pokori, Špehar pa ne pride več v poštev, ker ni več član da bi podpisoval čeke.
9)	Posebno se je pokazal gl. tajnik, da ne stremi po miru in enakopravnosti, ko je pomagal pri načrtu za cepitev odseka št. t., kar je protipostavno po naših pravilih. To je bil poskus da bi se dalo Špehar ju zaščito, da bi ga odcepljeni odsek sprejel kakor člana. In kaj Še potem? Par Špehar j evih privržencev, obdržali so sejo pod Predsedovanjem M. Spe-
Iz NORANDE
Noranda. — Priloženo vam pošiljamo denarno vsoto od $8.97, kar je za enoletno naročnino in ostalo pa za tiskovni sklad.
Zdi se mi vredno omeniti le par besed radi naročnine, ki sem jo dobil na izvenreden način. V priložnosti srečanja z nekoliko naših ljudi, je bil pogovor za dotično naročnino. Kako jo dobiti, ker večinoma smo že naročeni. Neki rojak pa pripomni: aKj pa e bi naročili Stolajzo, kar me je nekam iznenadilo in sem vprašal, ali spoštuješ dotičnega? Na kar mi je odgovoril, veš kaj — rajši bi ble-stal njega, kakor pa katero koli mino v rudniku. Kajti on je le fašist.
Odvrnil sem potem takem bi bila pregreha storjena listu, kakor tudi nam drugim zvestim rodoljubom za pravice naroda. Boljše pa je če že imamo namen naročiti enega ali pa drugega, vsaj človeka poštenega in za časopis potrebnega. Tako smo naročili enega od tukaj šnih naših ljudi.
Zadnjič smo pa imeli tukaj piknik, našega podpornega društva V, P. Z. "Bled", ki se je prav dobro obnesel, gomotno in moralno. Na javni dražbi smo imeli kar živ jagenček, ki je prinesel okrog $73 in še nekaj centov.
Ob tej priložnosti sem tudi zbral nekaj za tiskovni sklad Edinosti. Priložili so v ta namen sledeči rojaki, _po eden dolar: Frank Urbas, Anton Novak, Frank Marušič in Vinko Vidric. Po 50 centov: J. Push, Matija Ootoničar, L. Strah, F. Drobnic, J. Kordiš in po 25 centov: P. Babič in Joe Balkovec.
Vsem najlepša hvala za naklonjenost in obisk piknika.
J. CESIČ.
harja, odobrili odcepitev odseka, dasi ravno Špehar takrat ni bil član, kar seveda jih ni motilo radi protipostavi, poleg tega protestirali smo čtiri gl. odborniki, za kar se niso tako zmenili niti vpošte-vali.
Vpračam vas br. delegati, ali ni to jasen dokaz da hočejo z novim odsekom v nači naselbini vsejat večni prepir, kakor tudi v Zvezi? Jast apeliram na vas, da nikakor ne odobrite ta njihov novi odsek, ker to bi povzročilo večni razdor v Zvezi.
Po mojem prepričanju zadene največja krivda br. F. Grebenca, on je tisti ki celo stvar vodi in diktira, da naša Zveza po nepotrebnem troŠi in izgublja člane.
Predsednik gospodarskega odbora br. V. Vidrih.
Br. T. Novak, še enkrat paudari, da je bil po naših pravilih za zaŠ čito celega članstva, prisiljen skli-aeti izredno konvencijo, posebno pa na zahtevo dvetretinski večini odsekov, da konvencija uredi radi spora, ker to je v interesih celega članstva za nadaljni obstoj.
Konvenčni pred. vpraša ali ima kdo ugovor ali pa pripombo proti Novakovi izjavi. Nihče ni proti, enoglasno se odobrava njegove korake.
delegati, ali bo nam gl. tajnik dik-^ Br. pred. predložni obtožnico
proti Predsedniku Nadzornega odbora F. Mele. Obtožnica se prečita in vnese v zapisnik, kot sledi:
OBTOŽNICA PROTI MELETU
"Ker je bilo nesoglasje med gl. tajnikov F. Grebencem in voditeljem mladinskega odelka T. Novak radi vodstva mladinskih knjig naše Zveze, že nekaj mesecev leta 1942. Ker sem bil na redni Konvenciji izvoljen v nadzorni odbor, sem tudi gledal da bi prišli skupaj in če bi se dalo mirnim potom rešiti ta spor. In če se iznajde na koga pade krivda, da se ga kaznuje. Šel sem k br. Meletu 6 februarja in ga opozoril na kar sva se domenila, da bova v nedeljo pri br. T. Novaku, to je 7 februarja pregledala knjige, kar sva tudi storila. Ker se knjigi mladinskega vodja ujemale skupaj, sva se domenila da greva drugi teden k gl. tajniku in pregledava Še tam, kar sva tudi storila in nisva prišla do zaključka. Zato me prosi F. Grebene in F. Mele, da naj grem k mladinskem vodji T. Novaku, da naj on piše na odsek Št. 3 za podatke mladinskega odelka. Kadar pa te dobi, naj prideva skupaj in urediva stvar, kar sem jast tudi storil.
Dne 21 februarja se podam v gl. urad do F. Grebenca, kjer sem se nadejal da dobim tam tudi F. Meleta. Tam sem rekel gl. Predsedniku, da naj on sporoči br. Meletu, kdaj da bova pregledala knjige in da me telefonično obvesti v Vilo groceri, da jast želim ako mu je mogoče za 29 februarja popoldan. Nato je pripomnil gl. tajnik, da ako prideva, da mu bi dala vedeti prej in ako je mogoče ob l.P.M.
Ker nisem dobil nobenega obvestila sem 23 Feb. telefonično vprašal, še mu je gl. predsednik M. Spehar povedel, na kar se je F. Mele izrazil, da ta teden nima časa, kar sem vzel na znanje. Dne 2 marca ga zopet telefonično vpra Šam, kedaj bova knjige gregledala, na kar je odvrnil, češ ali bova vsak mesec pregledovala knjige. Odgovoril sem, da je pregled knjig mladinskega odelka za leto nazaj, na kar mi je odgovoril, da so knjige
v	redu. Skušal sem pojasniti, da niso v redu, toda je odvrnil, tako
vi	rečete ti si na Chaput Hughes, pa jih uredi. Odvrnil sem, tukaj sem jih uredil, morava pa Še k gl. tajniku in tam uredit. Na to mi je odgovoril, da ne pred 15 mar cem.
To je pa bilo tisto njihovo delo ko so nas obtožili na gl. razsodišču dne 13 marca. Lahko si mislim zakaj je rekel da po 15 marcu, ko sem zvedel za njihovo rezsodišče, sem takoj videl njihove poteze in zvito delo.
V torek 6 aprila, sem šel osebno k njemu in ga vprašam, kedaj bova knjige pregledala, na kar mi je odgovoril, da z menoj nikamor. Rekel sem, da smo bili trije izvoljeni v nadzorni odbor, da bi vsaj dva morala skupaj knjige pregle-dat. Njegov odgovor je bil, da jih je že pregledal sam za dva meseca, pa jih bo Še za eden mesec, jast pa da naj grem sam, kar sem tudi storil.
Dne 7 in 8 aprila sem pregledal pri Blagajniku, 9 aprila pa pri tajniku in 13 sem pa dokončal. Ker se tajnikova knjiga ni ujemala' z Blagajnikovom in z Bančno vlogo, kakor mi je tudi Blagajnik takoj prvi dan povedal. Na to sva z blagajnikom iznašla, da je ček za 22-dolarjev, menjan 22 februarja,
in pa nikjer vpisan v tajnikovi knjigi. Odšla sva skupa k tajniku in iznašla, da ni po tajnikovem tri mesečnem poročilo nikjer vpisan. To je bilo 10 aprila. A, v torek, ko sem bil pri gl. tajniku, me on vpraša, kaj ni v redu, ali kaj manjka ali je pa preveč. Jast ga vprašam da mi pokaže čekkovno knjigo in bolniške pole. Odvrnil je da jih ima bolniški nadzornik P. Gregorič. Tajnik pošlje po nje, prinesel jih pa je bolniški nadzornik sam. Začnemo pregledovati in iznajdemo, da je bil ček za $22.00 narejen še februarja, za br.Rogina iz Timminsa, a ker podatki na poli niso bili dovolj jasni, se je ček zadržal in ne uvedel v knjige takrat niti pozneje, dokler nismo našli 10 aprila.
Br. F. Mele, je pa knjige podpisal da so v redu, prej kot je pa pregledal pri blagajniku. Da bi se prej prepričal če so res v redu, kar priča njegov podpis v mali kšnjigi, keterega sem videl pri pregledovanju knjig. O tem se lahko vsak prepriča, kako je tisti ček uveden v knjigo pod njegovim podnisom. To je točnost našega predsednika nadzornega odbora F. Meleta.
20 januarja sem šel k gl. tajniku, da bi pregledal zapisnike gl. odbora za leto 1942, ker nisem bil siguren za nekaj, če je v katerem zapisniku zapisano. Ali gl. tajnik mi pravi, da on sam ne more dovoliti brez gl. predsednika M. Špe-hara in predsednika nadzornega odbora, F. Meleta. Odgovoril sem, da sem član Zveze in član nadzornega odbora, da imam pravico pogledat, da nerabim ne Speharja in ne Meleta. Nato pošlje Grebene po Meleta, ko je ta prišel mu pove, da bi jast rad pregledal zapisnike od leta 1942. F. Mele me vpraša, da kaj bi rad? Odgovoril sem, da ako bom našel bom povedal, ako pa ne najdem ne bo nihče vedel. Mele pa zakriči — tega pa ne — Zveza je zaklenjena. Vprašam ga od kdaj in kdo jo je zaklenil? Če jo je on ali kdo drugi? Na to mi je dal tajnik zapisnik v pregled.
Zdaj pa br. delegati V. P. Z. Bled, sami odločite in razsodite, če je mogoče delovati s takimi uradniki, kakor jih ima naša Zveza. Zato sem tudi zmiraj vstrajal, da se mora sklicati izvenredna konvencija, da to reši, drugače je nemogoče vnaprej voditi posle. Zato vas prosim kot gl. odbornike in delegate Konvencije, da vse to sku-
paj rešite v prid članstva in Zveze.
ČLAN NAZDORNEGA ODBORA, FRANK PEČARIČ.
Nato br. Pečarič predlaga, da se čita zapisnik od odseka št. 1. Kirkland Lake z dne 13 decembra 1942. Br. Otoničar prečita točko v zapisniku, ki govori radi suspendiranja M. Špehar. Nadalje čita v pojasnilo delegatom, da je bil M. Špehar po vsih točkah pravil pravilno suspendiran, za dobo treh mesecev, da je v tej dobi njegova dolžnost da opere svojo čast. V slučaju tega ne stori, se ga enostavno črta.
Na to se čita zapisnik izvenredne seje odseka tš. 1. Kirkland Lake z dne 28 marca, ki govori da je bil M. Špehar pravilno izključen, kčr se mi pokazal podvezati kakšen korak da zadosti, kar je bila njegova dolžnost. Zato je bil na izvenredni seji izključen pri odseku št. 1. in z tem izgubil vse pravice pri Zvezi.
Br. J. Miketič, čita v zapisniku zadne redne konvencije, nekatere točke, ki jasno govore, kako je M. Špehar že takrat pokazal kako vodi mržnjo do nekaterih članov. Na to br. M. Otomičar, pojasni kako je nesramno se ponesel na otroškem pikniku, ko je br. L. Zdravje, dejansko napadel. Poudari da kdo pozna Zdravjeta, kako miren človek da je, ki ni še nikoli koga z silo napadal.
Dalje br. Otoničar dokaže, kako so nepostavno uradovali in pristransko. Ko je bil F: Grebene na bolniški podpori in obenem dobival tajniško plačo. Na kar konvenčni predsednik da na glasovanje za ali pa proti odlok odseka št. 1. Kirkland Lake, ki je suspendiral in izključil M. Špehar. Enoglasno je odlok odseka št. 1. sprejet.
Br. J. Miketič poroča, da je F. Grebene pisal pismo br. V. Jago-dicu v katerem je omenil, da bo dal zapleniti Zvezno imovino v slučaju, da se njega in Speharja vrže iz položaja. Zaporedoma delegati poročajo, kakšna pisma je Grebene pisaril po odsekih, kako je Ščitil Speharja, a nasprotno lju di blatil in neresnico poročal.
Br. Ksomrl vpraša br. Vidriha, da kdaj je dal on zaustaviti izplačila? Vidrih pojasni, da on ni ustavil izplačil ampak je samo prepovedal da bi Spehar še na dalje podpisoval čeke, ker ni več član Zveze. Cela krivda pa pade na (Nadaljevanje na 4. st.)
RAZKRITA APIZERSKA POLITIKA
Oglasili se so razni komentatorji s ozirom na film "MISSION TO MOSCOW", ki je izdelan na podlagi istovetne knjige po avtorju Joseph E. Davies, bivši ameriški ambasador v Sovjetski Uniji, ter Rooseveltov zaseben poslanec v Evropo leta 1936.
Tisti ki so čitali knjigo "Mis-sion to Moscow", bodo imeli pred seboj dokumentirano delo takratne dobe, ki je visela med izbiro demokratičnega sveta ali pa fašističnega suženjstva.
Tukaj pri nas v Kanadi, se je nekaj govorilo da bo dotični film prepovedan zaradi njegove propagandne svrhe, oziroma propagande Sovjetske Unije. Toda film je izdelan v Halliwoodu, ameriškem kotinentu, a v bistvu ne všeč tako ameriškim kakor tudi Britskim api-zerjem. Vsled tega je izzval proti sebe sicer one elemente, katerih sodba v tem oziru je iz sebičnih motivov kratkovidna in one, čigar so politična stremlenja nasprotna razprostrtim načelom borbe proti fašizmu.
V bistvu film odkriva celo vrsto odvratne apizerske politike, či-
gar zasluge so, da se nahajamo v taki dobi. Vsaka druga zamisel o sodbi, bi bila prvič Škodljiva in drugič pa le najboljša podlaga za nadaljevanje izmišljene gonje proti Sovejtski Uniji, katere vloga v filmu je le resnična o katerih je javnost neštetokrat bila obveščena, le na žal temu ne v takem obsegu. To je pa kakor razvidno nasprotno apizerjem in izolacionistom, ki so na podlagi "rdečega strašila" in fašističnih informacij za propagando, pomagali graditi v javnem mnjenju nemško "nepremagljivost".
Toda Sovjetska Unija in njena Rdeča Armada, ste pokazali zunaj nemu svetu ne samo moč, ampak tudi vprašanje podlage moči o kateri se v filmu ne razlaga, marveč od daleč sluti. Pokaže se pa največjo zapreko demokratičnemu svetu radi spoznanja resnice o politični vlogi posameznih državnih voditeljih, ki so zavestno ali pa nezavestno vodili ga v pogin. In le skrajni čas je uspel uveriti vsaj nekoliko uplivnejših ljudi, da so se obrnili v pravo smer spoznavajoč nevarnost pred fašizmom.
NAŠI ROJAKI IZ ST. GATHERINES
Cenjeno uredništvo. V prilogi vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $50.20, kar pa je namenjeno za štiri celoletne naročnine, ostalo pa za tiskovni sklad Edinosti, na račun naše kvote.
Gornjo vsoto smo zbrali na zabavi, katere je bil čisti dobiček v ta namen $41.20, tri dolarja je pa priložil poleg svoje naročnine Mr. T.' C. Baker.
Kakor je omenjeno priredili smo zabavo dne 23 maja, pri dobro znanih rojakih Plut in Kump v Jordan-u. Kljub temu da ni bilo dovolj naznanjeno o tej zabavi, vdeležba je bila res dobra. Zabavali se smo prav po domače. Saj nam je tudi za razvedrilo po dolgih urah trdega dela na farmah čez teden potrebno da pridemo skupaj in na ta način zvemo naše težkoče in tudi druge potrebe medsebojnega sporazuma.
Zdi se mi primerno tudi omeniti, da jo je ob tej priložnosti rojak Plut izvrstno povlekel z svojo harmoniko. Odmevala je poskočna poljka in dostikrat nekam počasni valček, recimo kadar je družba
prav vesela in razgreta od kakšne kapljice. Iskrena hvala tako njemu, kakor tudi Mr. Kump za prostore.
Ob tej priložnosti nas je obiskal urednik Edinosti. Izkoristili smo to priložnost da nam pove par besed o stvareh, ki se tičejo ljudstva v splošnem. Med drugim omenil je, da je v današnji dobi delno odgovornost pred vsakim zvesntim rodoljubom za čimprejšnji zmago nad sovražnikom, kakor tudi povojni preureditvi sveta v splošnem. Sledili naj bi v tem oziru naš trpeči narod v starem kraju ,ki polaga neizmerne žrtve za svojo svobodo in obstoj, zedinjen in v soglasju, je omenil rojak MateŠič v svojem kratkem, toda prepričevalnem in pomembnem govoru ,za kar je žel splošno odobravanje.
Prav lepa hvala bratom Hrvatom, ki so nam pomagali k tako lepemu uspehu. Hvala vsim rojakom in rojakinjam, ki so se vde-ležili^naŠe zabave. Ob priložnosti se oglasimo bolj obširno o našem živlenju in delu.
J. CESAR.
t
Kampanja Edinosti uspela sto odstotno
PRVI UDARNIK L. ZDRAVJE, DRUGA GABRIELA V GARBAS, TRETJI J POPOVIČ
GERALDTON UDARNIK V KAMPANJI
Mesto:
Novih naročnin:
Tisk. sklad:
Geraldton, Ont.	23	$184.50
Wftidsor, Ont.	31	175.50
Vancouver, B. C.	22	172.10
Sudbury, Ont.	15	192.27
Port Arthur, Ont.	7	164.45
Timmins, Ont.	7	124.02
Mont. Park. Alta.	13	70.00
St. Catherines, Ont.	9	42.00
Noranda, Que.	3	32.95
Toronto, Ont.	2	30.00
Calgary, Alta.	6	10.25
S. Porcupine, Ont.	3	50
Port Colborne (ZKHS)		30.00
SKUPAJ:	141	$1.228.54
ZAPISNIK IZVENREDNE KONVENCIJE VPZ "BLED"
Kakor je razvidno iz gornjega izkaza kampanje, Geraldton je udarnik, ravno tako pa udarnica izborna rojakinja GabrieLa Garbas. Naše čestitke Geraldtonu, kakor tudi njihovi udarnici. Ravno tako naše čestitke, L. Zdravjetu, John Popoviču, J. Miketiču, Veri Marohnič, J. Nagode, J. Cesič, A. Starič, Zora Rogina, R. in I. Župančič, J. Simonič, J. Cesar, J. Kump, T. Jerše J. Lesar, ter število drugih rojakov in rojakinj, ki so zbirali naročnine in tiskovni sklad, kakor tudi onim, ki so pa prispevali z naročnino ali pa denarno. Uspeh kampanje je bil odvisen od njih in njim gredo zasluge za njen uspeh.
Po prvem juliju list Edinost prične izhajati trikrat mesečno ali pa vsakih deset dni. Razpored bo naslednji, okrog desetega, dvajsetega in 30 v mesecu, sicer odvisno od nedelj in drugih praznikov ako padejo na dotični datum. V takem slučaju bo izšel list prej ali pa eden dan pozneje. Za dopise, naznanila in oglase je potrebno poslati do petega, petnajstega in do 25 v mesecu, za tekočo izdajo, za kar prosimo dopisnike, odseke organizacij in društev, da vpoštevajo, ker z tem nam boste pomogli tako pri listu, kakor tudi ustregli drugim zadevam brez zadržka radi zamude.
Upravništvo Edinosti.
Z težkim občutkom v srcu naznanjam, da je neizprosna smrt pretrgala nit živlenja ljubljeni soprogi . in materi, HELENI MU-HITCH.
Umrla je dne 20 maja v 39 letu starosti. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu z sv. maŠQ dne 24 maja, Mont Hope pokopališču v Torontu.
Pokojnica je rojena dne 26 marca 1904 v vasi Trava, okraj Kočevje v Sloveniji. Tukaj zapušča žalujočega soproga Rodolf Muhitch in dva sina Leopold in Rudolf Muhitch. V Združenih državah dve sestri, Julija in Mery. Starem kraju pa očeta in brata, ter več drugih sorodnikov tukaj in tam.	»
Vence so položile sledeče družine: Mr. and Mrs. Zupan, Mr. and Mrs. Matzelle, Mr. and Mrs. Joe Matzelle, Mr. and Mrs. Štan-gel, Mr. and Mrs. Strajna, Mr. Mrs. Matiyehka, Mr. Mrs. Kraker, Mr. Mrs. Scheschereg, Mr. Mrs. Mayerhofer, Mr. Mrs. Hutter, Mr. Mrs. Neuman. Posamezno položili so venec: Eli Elčič, Mr. Holt, Mr. Bolton, R. Maurin, L. Troha, J. Mausser, L. Maurien, Miss Stephie Putre, J. Marn, Mr. J. Oswald, Miss K. Kozlevčar, Miss Julia Tramposch. Zatem Slovenci
Veličanstven shod v počast Sovjetski Uniji
V	torek dne 22 junija se vrši veličanstven shod v Maple Leaf Garden v počast drugi obletnici junaški zaveznici Sovjetski Uniji v vojni proti fašističnih zverin. Ravno tako v znak dobrih in prijateljskih odnošaje v izmed Kanade in Sovjetske Unije.
Premijer Mackenzie King, bo predsednik shoda, ki bo ob tej priložnosti predstavil glavnega govornika Mr. Josiph E. Davies, ravnokar povrnjen kot osebni poslanec predsednika Roosevelta v Sovjetsko Unijo, kjer je izročil Stalinu posemno posalnico, ta jo je pa v zameno poslal tudi Rooseveltu z svoje strani.
Poleg teh bodo Še drugi državniki, federalne in provincionalnih vlad.
Skušajte, si nabaviti vstopnico za časa, kajti čakati na zadnji dan bo prepozno.
V	MAPLE LEAF GARDEN DNE 22 JUNIJA.
iz East Toronto, Društvo št. 648, S. N. P. J., Društvo "Edinost" V. P. Z. "Bled" št. 11 in Cutting Room Parh Manour Uniforms, Frends and Spanner Products Ltd.
Za sv. mašo so darovali: Sestra pokojnice, Mrs. Mery Roberts, N. Y., Mr. John Osvvald, Niagara Falls, družina Muhitch Cleveland ii Mr. R. Hayden.
Naj bo tem potom izrečena zahvala vsem, ki so položili vence, dali svoje automobile za pogreb, karor tudi vsem ki so obiskovali pokojnico in jo spremili k večnemu počitku.
Preljuba soproga kako težko nam je brez tebe. Kako nas tare težka čut nad tvojo izgubo. Ali tvoj spomin ostane v naših srcih, dokler bodo utripala. Lahka ti bodi kanadska gruda.
Žalujoči ostali: Rudolf Muhitch, soprog, Leopold in Rudolf, sinovi.
iZ MOUNTAIN PARKA
Zadnjič smo poročali, da smo zaključili kampanjo za našo naselbino, kakor je bilo v seznamu kampanje z dne 31 maja. Niti nadejali se nismo da se nam posreči ponovno storiti povrh tega kar smo že poslali.
Namreč dne 22 maja se je vršila športna zabava v Merkol, kakih 30 milj od tukaj. Ker nas se je vdeležilo večje število, se mi je zdelo le primerno izkoristiti to priložnost med rojaki in znanci storiti nekaj vprid Edinosti. Na ta način smo dobili tri nova naročnika in zbrali za tiskovni sklad kakor sledi:
Po dva dolarja: M. čavčič, N. Matovič in D. Kovič. Po eden dolar pa: F. Blak, F. Katolinič, E. Krpan, L. Popič, J. Horaček, J. Varadi, F. Tomlenovič, D. Zasta-nikovič. Skupaj $14.00, za kar se najlepše zahvaljujem omenjenim, kakor tudi novim naročnikom, katerim začnite pošilajti list na priložene naslove.
L. REŠEK.
BRZOJAV OD DR. M ČOK, PREDSEDNIKU ROOSEVELTU IN CHURCHILLU
Ever increasing rumors of al-lied peace offer tu Italy are di-sturbing seven hundred thousand Yugoslavs immolated in first
(Iz 3- strani)
Grebenca, da se ne izplačuje, ker noče imeti sestankov z br. T. Novak, da se uredi glede izplačil bolniških podpor. Za druga isplačila smo pa določili, da reši konvencija.
Dvakrat smo šli osebno do njega in prvič je že pristal sodelovati in da se uredi zadeve, le omenil je, da mu je nemogoče iti na Banko, ker dela po dnevu. Ko ga je pa br. Novak pozval da obdržimo sejo, se pa ni hotel udeležit, rekoč da se z Novakom nikamor ne podpiše.
Br. T. Novak, isto natančno pojasni, kako se je Grebene upiral in z tem preprečil izplačila podpor.
Br. J. Miketič, povdarja, da pri-pazna Grebenca za 100 procentno krivega vseh neprilik radi izplačila podpor, tudi apelira na konvencijo, da ga izključi iz njegovega položaja kot gl. tajnika, ker je povrh tega hotel na silo obdržati Špehar-ja kot gl. Predsednika. Enoglasno sprejeto.
Br. J. Miklič predloži kot delegat odseka št.7 in zastopnik odseka št.6., resolucije obeh odsekov, katere se pričita in vzame na znanje, sklene pa da se resolucijo odseka št.6 vnese v zapisnik, katera se glasi:
RESOLUCIJA ODSEKA 6 V.P.Z.
"BLED", Vancouver, B. C.
Izvenredni Konvenciji V. P. Z. "Bled", ki se bo vršila dne 9 maja 1943 v Kirkland Lake, Ont. Naše članstvo je na svoji redni seji dne 23 aprila 1943 enoglasno odobrilo sledeče predloge:
1)	Da se potrdi izključitev M. Špeharja iz članstva, zaradi tega, ker ga je državni Expert za podpise obdolžil ponaredbe tujega podpisa in ni Še dokazal nekrivde. Torej se uveljavi točka pravil 124 c.
2)	Predsedništvo naj obdrži br. T. Novak. 3) Da se F. Grebene vrže iz njegovega položaja, kot glavni tajnik, ker se je kot smo obveščeni izrazil na seji gl. odbora 20 decembra, da bo dal zapleniti imovino Zveze, če bo M. Špehar izvržen, ter se je tudi drugače pokazal nesposobnega. 4) Naj se vrže iz glavnega odbora P. Gre-gorič in F. Mele, ker sta se pro-tivila izključitvi M. Špeharja, ter da bo bolj spoštovalo pravila, kakor z tem nista priznala pravil. 5) Zahtevamo tudi novo gl. razsodišče, da bo bolj spoštovala pravila, kakor jih je sedanje, dokaz okrožnica gl. razsodišča z dne 15 marca 1943, 6) Delegati odsekov, katerih ustanovitev ni bila pravilno prijavljena pri gl. odboru, naj se neupoŠtevajo Konvenciji: Špehar j evi privatni odseki št. 12 in 13).
7) Predlagamo da se list Edinost sprejme za uradno glasilo V.P.Z. "Bled". 8) Odobravamo in podpiramo odločen nastop br. T. Novak, s tem da je prevzel predsedstvo in sklical izvenredno Konvencijo, ker mislimo da je to edini izhod iz sedanje zmešnjave, kar bo v korist V.P.Z. "Bled". 9) Vse druge predloge kakor tudi volitve prepuščamo delegatu odseka Št. 7 "Jadran", Port Arthur Ont., ' da on v našem imenu stori kakor'najboljše zna. Ker nimamo pečata, je našo polnomoč podpisalo nekaj članov.
V slogi bratstva pozdravljamo Konvencijo, V Vancouverju 24 aprila 1943. Za odsek št. 6 V.P.Z. "Bled", Tajnik F. Sodeč, J. JakŠe, J. Brezovar, L. Jakše in T. Turk.
Br. T. Novak, čita pismo ki ga je F. Grebene pisal na odsek št.4. Pismo priča, kako je Grebene zagovarjal Špeharja, črnil pa T. Novaka. Grebene tudi trdi v tem pismu, da je L. Zdravje pisal sramotni dopis v Edinost, kar priča da je hotel Grebene ovrči zapriseženega experta, ki je pronašel, da je podpis ponaredil M. Špehar.
Nadalje poroča, kako je v ne redu pronašel Mladinsko knjigo, Grebene je pa po odsekih poročal drugače.
Na to se čita zapisnik seje gl. odbora z dne 20 decembra 1942. Br. F. Pečarič pojasni, da isti zapisnik ne glasi tako kakor je on predlagal, ampak je drugače neve-deno vnjem. Ravno tako br. Vidrih pravi, da isti zapisnik ne govori resnice.
Čita se pritožba br. J. Kužnika, tajnika odseka Št. 1. Pritožba govori, da je nekdo pisal v njegovem imenu nekako pismo na odsek Št. 4 Noranda, da se J. Kužnik proglaša za gl tajnika. V obtožnici omenjeni poudarja, da ako Konvencija ne pore tega rešiti, bo pri-
\Vorld War by Great Britan, France/ Czarist Russia to Italy. On their behalf we ask that no peace or armistice terms with Italy be concluded without previusly gua-ranteeing us freedom from Itali-an yoke. It is foremost Great Britain's moral duty to repaire unjustice done by London pact of April 26, 1915 and restore our freedom.
Signed: Committee of Yugoslavs from Italy,
Dr. Ivan M. Čok Predsednik.
siljen se obrniti na civilno sodišče.
Br. T. Preveč poroča, kakor se je vršila zadeva, ko sta Grebene in Špehar napravila ček za $34.90, nepostavno in ga predložila blagajniku v podpis. Ko je gl. Blagajnik, Grebenca vprašal, kako se more ček nakazati brez vednosti gl. odbora. Na kar je dotični1 odgovoril, ako hočeš podpiši, če nočeš pa ni treba.
Nadalje poroča, kako ni hotel prejeti asesmenta od treh novih odsekov, za to ker niso bili odobreni po gl. odboru.
Br. Weiss, poroča kako je hotel F. Grebene suspendirati njihov odsek le zaradi mržnje, ker se ne strinjajo z njim. Prosi tudi za pojasnilo, zakaj se ni izplačala posmrt-nina za urlim br. Sika ŠuŠtar, član odseka št. 5., ki je umrl 1 marca leta 1942, glavni urad pa še do na-nes ni izplačal njegove posmrtnine, njegovim dedičem. Vzame se na znanje in zahteva, da gl. urad reši zadevo.
Br. j. Miketič, pojasni kako je bila zadnja konvencija pomanjkljiva. Predlaga, da bi se ob vsaki konvenciji izvolil odbor, da za času Konvencije pregleda Zvezne knjige, na kar bi poročal o stanju knjig. Predlaga, da se unese to delo na 1 točko naših pravil v dnevni red, podpira J. Lavrič. Enoglasno sprejeto.
Br. F. Pečarič pojasni, kako se je gl. tajnik izrazil, da so samo štirje v izvrŠevalnem odboru. To pa v pojasnilo za to, ker so pri pisanju novih pravil preskočili točko 62 in 63 starih pravil, da bi tako dobili celo moč.
Br. Weiss, poroča kako se je bivši gl. Predsednik M. Špehar, pojavil enkrat v njih uradu, da niso pri njih knjige v redu od odseka št. 5. Br. Weiss mu dokaže da so iste v redu, na kar je Špehar odvrnil rekoč, ti prokleti Grebene, kako pa vodi te knjige.
Br. Pečarič obtoži gl. razsodišče, ker so nas nepostavno pozvali na razsodišče dne 13 marca 1943, brez vzroka in protipostavno pra-vilim. Br. Vidrih da isto obtožbo. Obe surejetti.
Br. Miketič, obtoži gl. razsodišče, ker je nepostavno in po nedolžnem suspendiralo br. L. Zdravje. To pa samo zato, ker je po zapriseženem expertu dokazal, da je Špehar ponaredil njegov podpis v sramotne svrhe. Kdo potem zasluži kazen Zdravje ali pa Špehar? V tem slučaju razsodišče je dobrega in aktivnega člana brez podlage in brez priložnosti zagovora ga obsodilo. Obtožba enoglasno sprejeta.
L. Kosmrl in L. Vesel. Glasovanje e tajno in sicer za F. Pečarič -12, za J. Modec 5 glasov. Izvoljen je F. Pečarič za Glavnega Podpredsednika.
Na to se pojavi Mr. Lillico naš zastopnik, ki nas je zastopal v celi aferi. Dovoli se mu vstop, da br. delegatom pojasni da je on in Mr. Gordon iz Toronta, sta preučila naša pravila do najmanjše podrobnosti in da je ta Konvencija pravilna in zakonito sklicana, po točkah naših pravil, da uredi spore, ki so nastali v naši Zvezi. Dalje on poroča, kako je on po expertu pronašel, da je M. Špehar ponaredil podnis L. Zdrajeta, na kar dostavi da bo prinesel pokazat tiste dokumente.
Preide se k nadaljevanju dnevnega reda.
Br. Miketič predlaga, da je Konvencija sklicana po naših pravilih, podpira J. Miklič. J. Prus in F. Perušek. Predlog enoglasno sprejet.
Br. Miklič predlaga, da Konvencija potrdi pravorek odseka št. 1., Kirkland Lake, ki je suspendiral in izključil M. Špehar. Podpirata L. Kosmrl in \L. Vesel. Predlog enoglasno sprejet.
Br. Miketič predlaga, podpirata J. Weiss in F. Perušek, da se vrže F. Grebenca z njegovega položaja. Proti predloga ni, predlog enoglasno sprejet.
Preide se k nominaciji za plav-nega tajnika. Br. Miketič predlaga, M. Otoničar, podpirata Kosmrl in Vesel. Br. J. Modec predlaga, J. Piškur, podpirata Pečarič in Weiss. Glasuje se tajno, sicer za br. M. Otoničar 13 in J. Piškur pa 3 glasa. Izvoljen je br M. Otoničar, za Glavnega Tajnika, V. P. Z. "Bled" V. Vidrih, ostane pa tajnikov namestnik, ker mu je dala Konvencija to zaupnico.
Br. M. Otoničar se lepo zahvali za poverjeno mu tako važno mesto in poudari, da bo delal z vsimi svojimi močmi, za korist naše Zveze.
Preide se na volitve porotnega odbora. Nominirani so: J. Miketič, J. Weiss, J. Lavrič, L. Kosmrl in F. Perušek. Radi odaljenosti, kar bi stalo Zvezo preveč stroškov, br. Miketič odklanja svojo kandidaturo. Nato je predložen F. Maru-šič. Vsi imenovani razen br. Mike-tiča, so enoglasno izvoljeni v Glavni Porotni odbor.
Br. T. Novak, izjavi da se stavi v zapisnik, da so bili vsi pravomo-čnl odseki po številu 11 uradno obveščeni za izvenredno Konvencijo,
Br. Vidrih vpraša, od kdaj ima 8 se jih je vdeležilo 3 so pa izos ..........■ ■ • tali. Naznanja tudi, da so bili uradno obveščeni vsi gl. odborniki.
Br. Miketič predlaga, da Konvencija da br. T. Novaku zaupnico in ga po točki 76 naših pravil potrdi za pravomočnega Gl. Predsednika. Podpirata J. Miklič in Prus. Predlog enoglasno sprejet.
Nato se nominira kandidate za podpredsednika nadzornega odbora. Novak predlaga br. J. Piškur, podpirata Miklič in Preveč. Vidrih predlaga L. Vesel, podpirata We-iss in Kosmrl. Glasuje se tajno. Za J. Piškur 11 in L. Vesel 5 glasov. Izvoljen Piškur.
Preide se na debato, zakaj so br. T. Novak, V. Vidrih, že zopet obtoženi na gl. razsodišče. Do zaključka se pride, da je tista tožba brez vsake podlage in neresnična, ker ne odgovarja za kar jih tožijo.
Br. Miketič predlaga, da se zavrže tisto obtožbo, ker nima nikake resnične podlage, krivično obtožuje, kar je dokazano tu. Tudi da se zavrže pravorek gl. razsodišča, ki je obdržalo nepostavno zasedanje. Podpirata J. Piškur in J. Miklič, predlog je enoglasno sprejet.
Br. Miklič predlaga da se pošlje resolucijo na Banke, kjer je naložen Zvezni denar; da so Gl. Predsednik, T. Novak, Tajnik M. Otoničar in Blagajnik A. Preveč. Konvencija jim da polnomoč za podpisovanje čekov naše Zveze. Podpirata J. Modec in L. Vesel. Predlog enoglasno sprejet.
Br. F. Pečarič predlaga da se stavi vse tri gospodarske odbornike pod varščino, podpira L. Kosmrl in Weiss. Predlog enoglasno sprejet.
Br. L. Vesel predlaga, da se takoj pozove Grebenca in Meleta, da izročita knjige in celi Zvezni inventar. V slučaju da neizročita, da se jih da na covilno sodišče. Podpirata Piškur in Weiss. Predlog sprejet.
Ob 4 popoldne se prekine Konvencijo za pol ure, kar zadostuje da se pošlje delegacija k F. Gre-bencu in Meletu, da izročita knjige. Izvoljeni so v to svrho: Br. F. MarušiČ, J. Weiss, F. Pečarič in V. Vidrih.
Delegacija poroča: Odšli smo do Grebenca, ko ga ne najdemo na domu, smo šli do F. Meleta in najdemo tudi Grebenca pri njemu.
Br. Marušič jima vpričo pojasni, da jih je Konvencija izvrgla iz njihovega položaja, izvoljeni pa so na njihova mesta drugi odborniki. Ponudi jima pismeno vprašanje da naj
gl. razsodišče pravico da potrjuje nove odseke, Še manj pa cepit odsek št. 1., v Kirkland Lake. To je jasen dokaz, koliko jim je za slogo, ker so hoteli na ta način vcepit večni prepir v naši naselbini.
Br. Miketič poudarja, da Špehar ne more biti član niti enega odseka naše Zveze, za prestopek z katerim je obdolžen in dokler ne dokaže da ga ni storil. Nato sledi njegov predlog, ki je z tem v zvezi enoglasno sprejet.
Br. Pečarič poroča, kako so; Špehar, Grebene, F. Mele, P. Gre-gorič in Martin Novak, imeli sejo gl. odbora ne postavno. Špehar takrat ni bil več član naše Zveze, tudi ni mogel sklicati sejo, še manj pa zavzeti predsedniško mesto.
To je bilo dne 14 aprila 1943. Štiri gl. odborniki smo šli na sejo vložiti protest, da je seja nevaljav-na, kar pa niso upoštevali. Zato smo zapustili in odšli z nepostavne seje.
Br. Miketič, predlaga, <Ja se vrže F. Mele iz njegovega položaja, podpira J. Miklič in J. Weiss. Enoglasno sprejeto. Isti predlaga, da se vrže gl. rasodišče, podpira J. Lavrič in J. Piškur. Enoglasno spri-jeto.
Br. Kosmrl predlaga, podpira Vidrih in Lavriča, da se ovrže celi glavni odbor. Br. Miketič stavi proti predlog, podpira J. Miklič in J. Modec, da ni potrebe da bi celi odbor drugič volili, marveč odborniki ki so dobili zaupnico, naj ostanejo na svojem mestu.
Sprejet je predlog Br. Miketiča z 12 proti 6 glasov za predlog br. J. Kosmrl.
Ob 9 uri zvečer se zaključi prvo zasedanje konvencije in določi drugo drugi dan ob 9 uri zjutraj.
Konvenčni zapisnikar prve seje, Vinko Vidrih.
Predno se zapusti dvorano, zbira se prostovoljne prispevke za telegram Vse-Slovenskemu Kongresu. Zbrano je v ta namen $12.85.
NADALJEVANJE KONVENCIJE
Konvenčni predsednik F. Marušič, odpre sejo ob 9-15 zjutraj 10 maja 1943.
Preide se na dnevni red, točke 7. Nominira se kandidate za gl. Podpredsednika. Br. Miketič predlaga, F. Pečariča, podpirata J. Modec in 1. Lavrič. Br. T. Preveč predlaga, J. Modeca, podupirata
izročita knjige, kar sta pa odklo-' nila. Posebej vpraša Grebenca, Če izroči knjige. Odgovoril pa je, da jih bo ko pride čas zato, na kar zapusti prostor. Ravno tako vpraša Meleta, kateri se je pa izrazil, da so knjige njegove. Br. Marušič odvrne, kaf je v njih pisano spada Zvezi. Mele na to odgovori, da bo tisto ven iztrgal, ko pride čas za to.
Poročilo se vzame na znanje. Br. Marušič pojasnjuje, da bo naš novo izvoljeni zastopnik naj prvo poročal celo zadevo na Insurance Department predno storimo nadaljne korake.
Br. Otoničar predlaga, da gl. odbor takoj vloži prošnjo na provin-cionalni vladi Quebec in British Columbijo, za poslovanje Zveze. Predlog podpirata Pečarič in Kosmrl, kateri se enoglasno sprejme.
Br. Vidrih resignira kot zapisnikar in namestnik tajnika v gl. odboru. Za vzrok navede da kakor predsednik gospodarskega odbora je preveč zaposlen in vršiti poleg tega namestnik gl. tajništva, bi bil preobložen. Resignacijo se vpošte-va.
Br. Miketič predlaga na to mesto br. F. Marušiča. Enoglasno sprejet predlog.
Br. Prečarič predlaga br. Vidri-ha za vodjo Mladinskega oddelka. Podpirata Novak in Lavrič. Predlog enogslano sprejet.
Br. Miketič predlaga da odsep-ljeni odsek od odseka št. 1., ne more priti vpoštev in ga je nemogo če odobriti, ker z njim bi bil večni prepir v Kirkland Lake. Sklenjeno je da izvrševalni odbor ne sprejme prošnje radi istega v odobritev. Za nova odseka v St. Catherines in Hamilton, naj jih gl. odbor odobri, kakor hitro so prošnje predložene na pristojno mesto. Predlog podpirata Weiss in Prus, enoglasno spre-jet.
Br. T. Novak predlaga, da tajnik odseka št. 1., obvesti suspendirane člane, da lahko pristopijo nazaj ako poravnajo zaostali asesment in tako postanejo ravnopravni člani. Podpirata Lavrič in Modec. Predlog enoglasno sprejet.
Br. Otoničar predlaga, da bi se razpisala kampanja za proslavo 10 letnice obstoja Zveze. Br. Miketič pa, da se odpre 6 mesečno kampanjo za pridobitev 200 novih članov. Kampanja se začne z 1 junijem in konča z dne 30 decembra 1943. ZA ČASU KAMPANJE PA NAJ VELJA, DA SO VSI NOVO PRISTOPNI ČLANI RPOSTI PRISTOPNINE.
Delegati ko se povrnejo nazaj, naj poročajo pri odsekih na sejah, odseki pa na gl. Urad, koliko članov bi se lahko pridobilo v dotičnem mestu. Br. M. Otoničar predlaga, da bi se dalo oglase za času kampanje v oba lista, to je Edinost in Glas Naroda. Oba predloga odobrena.
Osek Št. 7 pismenim potom predlaga, da se vzame list Edinost za uredno glasilo Zveze. Br. J. Miklič poudarja, da je uradno glasilo potrebno in da se vzame Edinost ali pa kateri drugi list.
Br. Prus predlaga, da se to zadevo prepusti gl. odboru radi informacije, kateri list bo dal boljše ugodnosti, kar naj poroči ha odseke. Odseki pa sami odločijo kateri list se vzame za uradno glasilo.
Predlog sprejet br. Prusa z 9 glasov, Mikličev pa 4 glasa.
Br. Vesel predlaga da gl. odbor poskrbi, da bi se izdali-certifikati za vse člane Zveze, čim prej mogoče. Podpirata Miklič in Weiss. Predlog enoglasno sprejet.
Br. KoŠmrl predlaga da bi se izdali certifikati ob deset-letnici obstoja Zveze. Splošno podpirano in sprejeto.
Br. Perušek predlaga da bi naša Zveza kupila za $2.000 obveznic zmage, ker z tem bomo storili v prid naši novi domovini v istem času bomo na obrestih dobili 100 procentov več kakor pa na Banki. Podpirata Miklič in Vesel. Predlog enoglasno sprejet.
Br. J. Lavrič predlaga da se za obveznice vzame tisti denar, ki ga je dal Grebene zamrzniti. Splošno podpirano in odobreno.
Br. Pečarič predlaga, da bi se dalo $1,000 na tekoči račun na banki, za lažjo kontrolo povrnjenih izplačanih bančnih čekov. Podpirata Lavrič in Weiss, ter je enoglasno sprejeto.
Br. Lavrič vpraša zaradi stroškov gl. razsodišča, ki se je nepostavno sestalo. Dobi pojasnilo, da za tiste stroške sta odgovorna predsednik in tajnik, ki sta ga nepostavno sklicala, ne pa naša Zveza. Na kar br. Lavrič odvrne ako se plača vsem ali pa nobenemu, vsi smo bili krivi.
Br. Pečarič predlaga da se br. Šparenbleku sporoči, da se njegovo resignacijo kot gl. bolniškega nadzornika za provincijo Quebec, ne sprejme in da on še naprej ostane kot gl. bolniški nadzornik. Splošno podpirano in sprejeto.
Lake, se je vsemu odpovedal in ne zahteva nič. Večina odsekov mu sledi, razen nekaterih odsekov ki ni so v finančnem stanju, da bi sami trpeli stroške. Sledi več predlogov ki pa niso podpirani in je težko izvleči sporazum zaradi oda-ljenih odsekov.
Br. Perušek predlaga, da se delegatom za Port Arthur in Wind-sor, plačajo potni stroški, dnevnice pa naj trpijo njihovi odseki. Za to ker Zveza nima večjega konven-Čnega sklada. Ravno tako naj drugi odseki žrtvuj o sami za svoje delegate: Podpirata Weiss in Pruss, ter je enoglasno sprejeto.
ZAKLJUČNI GOVOR KON-VENČNEGA PREDSEDNIKA
Ob 7 uri zvečer konvenčni predsednik br. F; Marušič, zaključi konvencijo z sledečim nagovorom:
"Bratje delegati in gl. odborniki!
Veliko delo smo dokončali, ki bo imelo velikega pomena za nadaljni razvoj naše Zveze. Kakor je pri težki bolezni včasih potrebna operacija, tako tudi pri naši Zvezi je bila potreba. In naredili jo smo z sigurno roko.
Z yrha naše Zveze so odstranjeni nekateri ljudje, ki niso odgovarjali duhu današnjega časa, ki so bili na potu njenega napredka in prave bratske sloge v njej. Sedaj bo pri Zvezi nastal pravi red in bratska sloga in mir. Sedaj so vsakemu odprta vrata da pristopi kot član, kjer bo sprejet kot pravi brat in vtem duhu tudi čislan.
Največja hvala pa gre vam dragi delegati, da je do tega prišlo. Ker brez vaše pomoči in pametnih nasvetov, bi ne bilo mogoče to doseči. Ko se povrnete v svoje naselbine, med člane in članice naše Zveze in med druge rojake, povejte jim, da je nača Zveza čisto narodna in da je dolžnost vsakega dobrega Sloven ca in Slovenke, da pristopi v njo! Ker v teh kritičnih časih bomo uspevali le vsi skupaj.
Na obzorju opaziti je da se bliža konec vojne. Tedaj bo Zveza imela novo dolžnost, da pomaga stari domovini, kar bo pa mogoče če bo-demo vsi skupaj delali in se trudili doseči večji uspeh.
Bratje delegati jaz vam se še enkrat zahvaljujem za veše trezno razsojanje, poslušnost in red. To je omogočilo nam vsem storiti do-bfo delo v korist Zveze in z tem članstvu v splošnem.
Prej ko smo zapustili dvorano br. J. Lavrič napravi lepi govor o zgodovini Zveze. Pove kako se je vsadilo to drevesce naša Zveza. Poudari da se ni vedelo ali bo rodilo sad ali pa ne. Toda marljivost ki jo smo gojili vprid, hodili naokrog kakor- čebele, je pokazalo svoje veje in tudi sad, ki ga hočemo obvarovati in vzgajati tudi vnaprej.
Naše veselje je nastalo, ko smo uvideli da ni delo zastonj. Ko smo gledali -njegov napredek, njegovo porast k močnemu drevesu v čigar kareninah kljub zalegi črva, se ni ustrašilo in podleglo podjedanjo, ampak zdrava rast pognala je ven in izruvala tiste črviče ki so hoteli spraviti v nevarnost njegov obstoj. ■ Tako je z današnjo Konvencijo, ki je rešila nevarnosti tega drevesca, dala mu novo okrepčilo z novimi močni v gospodarskih in tudi narodnih ozirih, kar bo dajalo le nov pogon in novo rast Zvezi v splošnem. Za to je potrebno da se lotimo' dela, da bo naše vsajeno drevo postalo močno, da se razvije in povzpne do stopnje, kjer bodo včlanjeni vsi Slovani širom Kanade. Nasledil je veliki aplauz, na kar se zapusti konvenčno dvorano.
Zapisnikar izvenredne Konvencije.
V. Vidrih.
VAŽNO ZA TORONTO
United Croatian, Serbian and Slovenian Committee
V petek dne 25 junija se vrši redna seja odbora zedinjenih Slovencev, Hrvatov in Srbov v bolgar-sko-macedonski dvorani 386 Ontario St. Pričetek ob 8 uri zvečer.
Radi tega poživljamo člane odbora da brez zadržka pridejo na sejo, ker so zelo važne stvari na dnevnem redu, da jih rešimo in z tem pospešimo naše delovanje.
Torej ne pozabite dne 25 junija ob 8 uri zvečer.
Z bratskim pozdravom,
W. SKOČILIČ, tajnik.
FILM "ČETNIK" SE NI OBNESEL
Londonski dopisnik med drugim omenja, kako je progresivno in delno liberalno časopisje takoj sprožilo svoje mišlenje o filmu "čet-nik", katerega namen je bil dvigniti Mihajloviča na legendarnega "junaka". Celo so neke filmske
Konvencija gre koncu in pride se j družbe zavrgle ta film zaradi tega do debate zaradi stroškov delega- {dejstva, ter je na ta način dosegel tov in gl. odbornikov. Kirkland I le fiasko z svojim namenom.