St. 140
lehaf«, ixvz«mil Asifckega St pisma « te Pro!. F. PeifcT
se ne vračafo Sr&^Jinogt. Tisk **■> znata zrn meaeo ^v^rar mesece l, 1930, pol let« i-Za inozemstvo tnea^STo 5 lir več- — TeleJon ur*
geptfl corrgBttttB la ttM
Uredništvo: ulica sv- r» £af»e poiiljajo ur, = '
ri is uprav« it. 11-57.
V Trstu, v nedeljo 14. lunlja 1925.
EDINOST
Posamezna Številka 20 cent;
Letnik L
Posamezne Številke ▼ Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice U vabila po L 1-—, ®glaai denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali ogla« po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Štev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57,
Ne „sol! in M". flfflPaK po logiki ziodoume
Te v beograjski skupščini pred glarvnan
odborom v Ljubljani razvijal svoje misli o
sedanjem političnem položaj v Jugoslaviji in posebej še o vprašanju sporazumna s Ihrvatsko .seljačko stranko.
Dr Korošec vidi dve možnosti ^ SP°; razum med rečeno stranko in radikali. Prva možnost da bi bila, da Hrvatje vsto-niio v vlado «goli in bosi», to je: brez iskalcih koncesij in brezpogojno. Druga pa da ostanejo zvesti idejam opozicijskega bloka ter da vstopijo v vlado z namenom, da se v vsej držaivi vzpostavi zakonitost, da se razpišejo svobodne volitve ter da se tako pretopi k velikemu delu narodnega sporazuma Za ta zadnji slučaj da bi .ves blok narodnega sporazuma in seljaške demokracije nesebično in požrtvovalno podpiral tako delo. Pomembna pa je nadaljna izjava dra. Korošcai, da ne veruje prav v to dru*o možnost, kar bi pomenilo, da pojdejo Hrvatje v vlado «gcli in bosi»!
Proti temu nastopu dra. Korošca je nastopil «Sušaški Novi List» .s precej ostrim polemičnim člankom. To je tem značilnejse za sedanje razmere v opozicijskem bloku, iker je bil rečeni list doslej v ostri opoziciji proti Pašičeivemu režimu.
«Novi List» priznava, da ima dr. Korošec osebno pogotje za politično moc. Dostavlja ■pa da to ne zadostuje. Potrebna je tudi podlaga politike, ki mora biti v skladu s splošno narodno politiko. Slovenska ljudska stranka pa da nima teh lastnosti ker je oddaljena od možnosti za spojitev s katerokoli drugo narodno skupino.
Sušaški list očita dru. Korošcu, da ni bil dovolj objektiven v ocenjevanju akcije za narodni sporazum. Ne dopušča niti resnega namena. Toda o resnosti namena se more soditi še le potem, ko so stranke, ki s« imajo sporazumeti, dlje časa sodelovale na upravi držaive. Zato naj bi dr. Korošec y Ičakal primerna dejanja. Sušaški list vxdi hudo pogreško dra. Korošca tudi v njegovi želji, naj bi hrvatski narod nadaljeval oo-litiko zgodovinskega državnega prava. Saj je — tako ugotavlja — tudi hrvatska se-tliaška stranka .sama zapustila to podlago, »čim je .svoj delokrog razširila preko mej banske Hrvatske ter s tem začela delovati narodnem načelu! Dr. Korošec naj ne pozafblja, da je vsakemu zgodovinskemu državnemu pravu glavna podlaga meč. Ctm pa bi Hrvatje in Srbi sprejeli to načelo za podlago svojega delovanja, potem ne bi moglo priti med njimi nikdar do iskrenega in trajnega sporazuma. Razen frankovcev, ki pa so danes brezpomembni, priznavajo vsi Hrvatje etniško narodno edinstvo. V političnem pogledu pa se razlikujejo samo po metodi nadaljnjega delovanjai. Eni označujejo Hrvate kot narod, drugi kot del naroda. Če ne bi Hrvatje delali tako, bi mogli res postati «goli in bosi». Dr. Korošec pa prikazuje vso akcijo za sporazum kot nekak pakt med plemeni. Morda bi to ugajalo Slovencem, ali na tak način se ne more nikdar trajno rešiti srbsko^-hrvatski spor. Ta spor se ne more rešiti na «sav-skem mostu», kakor je nekdaj mislil tudi Stojan Protič, a je pozneje sam spopial svojo zmoto. O tem bi ga bili prepričali tudi poznejši dogodki, če bi jih bil doživel. Hrvatje so šli «preko Save» tbrez «konce-sij» in «pogoje»v.». Dr. Korošec pa je doživel Jo, a vendar vztraja na poti < koncesij in,
Ija, da Hrvatje niso nikaki komunisti, da so strogo monarhi stično ljudstvo, čeprav sd se kazali svetu kot republikanci To je bila gorostasna mistifikacija', ki se je sedaj približala svojemu koncu. Hrvatje ljubijo svojo domovino in vidijo, da so se nje meje tako razširile, kakor ni slutil tega noben pesnik. Hrvatje so spozna'K, da so hodili ob robu velikega prepada. Aretacija Radića jim je odprla oči. Ta energični korak je povzročil blagodejen preokret. Ne pred, ampak po tem dogodku je prišla tista znamenita skupščinska seja dne 26. marca, ko je glavrti govornik Hrvatske seijaške stranke obsodil, kar je dotlej oboževal in je blagroval, kar je dotlej obsojal. Z nekšm plemenitim pat o som, ki je ganil skupščino je priznal monarhijo, dinastijo in _ tisto «strašno ustarvo». To je povzročilo simpatičen preokret, ki se ni omejil le na sejno dvorano, marveč je valovel dalje j>o vsej Srbiji do grške in bolgarske meje.
Hrvatska izjava je bila v tem trenutku produkt zgodovinske potrebe in izliv čustvenega slovanskega srca. Do tedaj nepoznani govornik je v tem trenutku vzra-stel na filmski zavesi zgodovine v siimbol naroda, ki se po petletnem beganju po puščavi povrača v naročje svojih očetov in k razumevanju narodnih patreb. Pavle Radič sam je odbil zlohotne pripombe nekaterih politikov, ko je izjavil dostojanstveno: kapitulacija — če se že more go-vetriti O njej — se izvršuje pred stalnimi interesi ljudstva in države. S tem govorom se je odigralo odločilno dejanje hrvatske žaloigre. In to ravno v Beogradu, v stari konjeniški vojašnici kneza Mihajla, ti sitega srbskega vladarja, ki se je posvetoval s Strossmayerjem o bodočem ujedinjenju in osvoboditvi Jugoslavenstva.
Incident med Italijo in Afganistanom
redi usmrtitve ItslUanskeco držtnrtjina
Italija zahteva 7.000 šterlingov odškodnine
RIM, 13. Vso javnost je silno razburila vest, ki jo je prejela agencija Štefani, da je bil v Afganistanu nenadoma umorjen ing. Piperno, za katerega je italijanski po-slanik že dosegel oprostitev.
Žalostna zgodba ing. Piperno je naslednja:
Ing. Piperno, italijanski državljan, je bil nameščen kot tehnik pri javnih delih v Afganistanu in sicer na podlagi pogodbe z afganistansko vlado. Julija lanskega leta je bil pozvan na policijo, »stražnikom pa se je ustavljal in pri tem ustrelil na enega in ga usmrtil. Ing. Piperno je bil radi tega obsojen na «mrt. Italijanskemu poslaniku v Kabulu ®e <je po dolgem času posrečilo doseči, da je bil ing. Piperno pomiloščen, toda ostal je še vedno v zaporu. Da je pci-slanik lahko dosegel oprostitev, je moral plačati ogromno1 odškodnino potomcem umorjenega policaja kakor je to iv navadi po tamošnjih običajih; tako so potomci inženirju vse oidpustili' in sodnija bi bila lahko takoj odredila, da se Piperno izpusti na svobodo. To je tudi afganistanska vlada obljubila.
Ker pa vlada ni hotela izvršiti obljube, je ing. Piperno pobegnil iz ječe. Podal se je na pot proti ruski meji in je že skoraj dospel do nje. Tedaj pa se je iz neznanega vzroka sam javil pri afganitstamskih oblastvih. Vtaknili so ga zopet v ječo. Italijanskemu poslaniku se je dne 26. maja pcisrečilo, da mu je afganistanska (vlada zopet obljubila, da bo ing. Piperno iz-
pogoV.r'Pašić'Tn'Fadić jlagatlTeda,'!	?Ve-?ani- °b'iubi 'e
z 210 mandati. Da se odpravi iz naroda tn&' 'P®™	' 1
medsebojno nezaupanje, bi zadostovalo že, če popijeta skupno čašico črne kave. Koliko bolj pa, ako bosta skupno upravljala deželo!
Vsakdo ve — zaključuje Sušaški Novi tist» —, da je za narodni isporazum potrebna priprava. Doktrinarji pa bi hoteli, da se že v naprej napiše recept. Pozabljati pa ne bi smeli, da sodobna narodna politika ni apoteka, kjer se zdravi po receptu, posebno pa ne v narodu, ki še le nastaja in ki ama toliko pamoljubja in različnih interesov. Nezaupanje v narodu «se more odpraviti le tako, da se preide k skupnemu sodelovanju brez ^koncesij in pogojev», ker samo to pomeni pomirjenje. Drugače ne bi kor.stile ne «koncesije», ne «pogoji» in zidali bi na pesku. Hrvatom se danes ni trelha več bati, da bi ostali «goli in bosi». Narod se mora tega bati samo tedaj, če hodi po krivih poteh in če ne zna skrbeti za svoje interese. Ali bo Hrvatska »seljaška stranka ubirala krive poti, to se bo videlo še le, ko bo na delu. «Goli in bosi» pa ostanejo osebni spekulanti.
Z jako zanimivimi in globoko zamišljenimi izvajanji je pcisegel v razpravo tudi Lujo Vojno V ič, ki je med najbolj poklicanimi zbog svojega poznavanja jugosloven-skih stvari, zbog svoje stroge objektivnosti z ozrrom na srbsko-hrvatski spor in zlbog svoje enake pravičnosti v sodbi napram Hrvatom in Srbom.
Clotveško življenje se razvija na tangenti (do&ičnifci) nelogike. Čim pa človek stopa na pozorišče življenja kot skupnost, nastaja iz obilice nelogičnosti skupna logika zgodovine. Tudi najnovejša znamenita faza v konsolidaciji jugodovenske države ne pomeni nikake izjeme od pravila. Iz naj-nesmiselnejših položajev se uveljavljajo logika in družabni zakoni.
Po daljšem historijatu valovanja in pe- lllta jianja ob hrvatškor.srbskem sporu ugotav- čili.
_ ___________junija skrivaj usmrćen.
Italijanska vlada je proti takemu postopanju energično protestirala pri afganistanski vladi in si pridržala pravico, da zahteva zadoščenje.
RIM, 13. Min. predsednik in obenem zunanji minister on. Mussolim je poslal poslaniku Afganistana v Rimu noto, v kateri /svečano protestira proti ijustifikaciji inženirja Dario Piperno in zabterva naslednje zadoščenje:
1.)	da se izvrši javna obžalovalnat manifestacija v Kabulu z obiskom afganistanskega zunanjega ministra italijanskemu poslaniku, medtem ko bo Četa afganistanskih vojakov izkazala čast italijanski zastavi;
2.)	da se vrne krvna odkupnina, ki je bila plačana tv. dobri veti, toda zaman, da se doseže oprostitev ing. Piperno;
3.)	da se italijanski vladi plača odškodnina 7000 funtov šterlingov (okoli 861.000
italijanskih lir).
Opozicijo se posrne o parlament
RIM, 13. Davi se je sestal izvršilni odbor opozicije. Odbor je proučil sedanji položaj in je prišel do sklepa, da se aven-tinci pet vrnejo v parlament. Ta sklep bo predložen posameznim parlamentarnim skupinam, ki -se se stanejo v torek. V sreda se sestanejo vsi aventinci, da zavzamejo stališče o sklepu izvršilnega odbora. Gotovo je, da bo sklep odobren,
ReJItev srite vladne krize
MihsJakopuios ostane predsednik vlade
ATENE, 13. Atenski brzojavni urad sporoča: Mihalakopu.osova vlada bo jutri prisegla V vladi je estala večina prejšnjih ministrov. Po-vratek Mihaiakopulosa na vlado je napravil zelo ugoden vtis. Malenkostna vojaška akcija je popolnoma nehala. Vlada je odredila, da se imajo strogo kaznovati oni, ki so jo pozvro-
Pflinlevč na fronti v Maroku
Pogovori » poveljniki vojske
PARIZ, 12. «Matin» poroča iz Fesa: Painleve bo odpotoval jutri zjutraj na. fronto. Kljub pomanjkanju vsake vesti se zatrjuje, da je imel včeraj francoski ministrski' predsednik zelo važen pogovor z maršalom Lyauteyjem in admiralom Gene-mejem, poveljnikom pomorskih sil v vodah Maroka. Govorilo se je tu o blokadi ozemlja Rifancev in Painlevč je dal zagotovilo, da bo v par dneh blokada izvršena.
FES, 13. Mimstrski predsednik Painleve si je ogledal včeraj v spremstvu maršala Lyauteyjem in generalov Jacquetmonta, D'Angana, Bil lista ter De Chambruna fronto ob Uergi ter nekoliko sprednjih postojank francoske vojske. Polkovnik Trandenberg je podal poročilo o vojaškem položaja, nakar je Painlevć na dolgo kon-feriral s poveljniki vojske. Zvečer se je Painleve povrnil v Fes. Danes bo obiskal postojanke v Nezzanu, katere drži zasedene Colombatova kolona.
Painleve je izjavil novinarjem, da je moralno stanje francoskih čet v Maroku iz-vrstno. O predstojeći francosko-španski konferenci v Madridu se je izrazil, da bo ta-le napravila konec tihotapstvu z orožjem na meji Maroka potom .strogega nadzorstva v smislu ženevskega dogovora. S fronte v Maroku -se v ostalem ne poroča o nclbenah vojnih dogodkih, ampak se le ugotavlja, da se Abd-el-Krim z mrzlično naglico pripravlja na splošni napad na francoske in španske posto-janke.	——
Ministrski »vet odobri! Caillauxovo politiko
PARIZ, 13. Ministrski svet je imel -sinoči sejo pod predsedstvom ministra Steega. Vzel je na znaa*je sklenitev dogovora t Anglifo glede paktai za zaščito ter ukrenil vse potrebno za odvrnitev ivsakih nasilij. Na koncu je ministrski svet izrazil svoje zadoščenje nad delovanjem finančnega ministra Caiilatuca, ki posveča vse svoje sile vprašanju znižanja državnih stroškov.
Bilkot iiileSkeia Id Iimsfttia btiia «SbmHIu
50.000 n&ijev *m sUvkujoče
SHANGHAI, 13. Položaj je še vedno težaven. Večpdel javnega mnenja podpira zahteve vstašev, ki zahtevajo raz-veljavljenje inozemskih konces^ in odpoved mednarodnih pogodb. Na zborovanju, ki se je izvršilo sinoči, je bil proglašen bojkot angleškega in japonskega blaga. Sklenjeno je bilo tudi dovolili kitajskemu komisarju za zunanje stvari rok 24 ur za sprejetje predloženih zahtev z grožnjo, da bo v slučaju zavrnitve proglašena splošna stavka v vsej Kitajski.
Iz Moskve poročajo o številnih zborovanjih, na katerih so bile sprejete resolucije, kjer se izraža simpatija za to gibanje proti tujcem »v Shanghai ju. Osrednji odbor ruskih sindikatov je poslal v Peking 50.000 rubljev kot podporo za stavkujioiče in družine padlih Kitajcev.
Medtem so angleški krogi zelo vznemirjeni radi teh zmešnjav, ki kazeto, da S3 bodo še povečale ter razširile. Namen A-merike za čimprejšnje sklicanje konference za kitajske carine je dobil v teh kragih največje odobravanje, ker se smatra, da ne bo nobena kitajska vlada mogla vzpostaviti reda, ako ne bo imela sredstev za vzdrževanje civilne in vojaške uprave. K temu se pa še pripominja, da mora prevzeti najprej vodstvo osrednje ivlade mož, ki bo znal kot tak doseči, eta se bo njegova volja izvrševala,
PEKING, 13. Italijanski minister je izročil danes kitajskemu zunanjemu ministru odgovor interestrnaih "velesil na tretjo kitajsko noto glede shanghalskih nemirov. Odgovor pravi, da <so interesiram diplomatski predstavniki podblastili svoje zastopnike v Shanghaiu, da proučijo s funkcijonarji kitajske vlade primerna sredstva za zboljšanje" položaja. Odgovor na-glaša, da je le kitajska vlada odgovorna za mir in red v Shanghaiu, Pekingu in sploh v vsej deželL
Poraz rdečih pri Kantonu HONG KONG, 13. Poslednje .vesti iz Kantona zatrjujejo, da tso bile rdeče čete, ki so nadlegovale mesto, odbite. Danes predpoldne so Kantonci napadli rdeče z artileritjo. Opoldne so rdeči pod vodstvom ruskih oficirjev izvedli koncentrični protinapad, ki pa se je izjalovil. Uporniki so se umaknili v .smeri proti severu.
Kriza btliMsko vlade
Ponilet vrnil mandat
BRUSELJ, 13. Katoliški ministri Car-ton, Ttschoffen in Deliedekerke so izstopili iz katoliško-socijalistične kombinacije, ki jo je hotel imeti Potillet. Danes popoldne se je sestala k nujni seji desnica in Poullet je vrnil mandat.
Amerik« in garancijski pakt
WASHlNGTON, 13. Državni oddelek je ponovno izrazil stališče Združenih držav glede pakta, za zaščito, ki se nahaja sedaj v fari proučevanja. Združene države smatrajo to vprašanje kot izključno zadevo evropskih držav in se radi tega ne bodo vmešavale v tozadevna pogajanja. Državni oddelek je -istočasno zanikal vest nekaterih ustoivv da je bila o načrtu za omenjeni pakt interpefirana tudi vlada Ze-dinjenih držav*
Italija hoče ohraniti svobodo akcije
LONDON, 13. «Daily Telegraph» piše glede klavzule garancijskega pakta, katera pooblašča Francijo, da sme v slučaju napada odposlati sr^oje čete preko nemške demobilizirane cone, naslednje: Italija smatra, da bi moralo to pooblastilo imeti enoglasno sankcijo Društva narodov. Italija bi lahko vedno proglasila svoj veta proti temu pooblastilu, toda nikakor noče pristopiti k garancijskemu paktu, ker noče sprejeta nikakih obveznosti v korist drugim, ne *la bi prejela analogne usluge. Njeno zadržanje je brezdvomno upravičeno. Po našem mnenju bi abstinenca Italije znatno znižala vrednost garancijskega pakta.
Značilno je, zaključuje navedeni list, da se Italija noče odpovedati svoibodi akcije, meoktem ko prevzema Anglija avtomatično obveznosti za slučaj nemškega napadam
Odgodite« narodne skupščine
Zakonski načrti poslancev SLS — Spo-vazum med radikali in radičevci odložen
BEOGRAD, 13. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je poslanec Vesenjak predložil dva zakonska načrta, za katera so pristaši SLS zahtevali nujnost. Prvi zakonski načrt vsebuje izpremembe pristoj-binskega zakona, drugi pa se tiče osebne dohodnine. Skupščina je zaivrnila nujnost predlogom. Tedaj so pristaši SLS zagnali
velik hrup.
Ker je bil danes dnevni red skupščine izčrpan, je vlada predlagala, naj se zbornica odgodi za en teden, da bodoi posamezni odbori med tem časom, lahko proučili zakonske načrte in jfih nato predložni zbornici. Predlog je bil sprejet in zbornica se odgodi za en teden. Takoj po tem kratkem odmoru bo narodna skupščina razpravljala o načrtu tiskovnega zakona, dalje d načrtu invalidnega zakona in o 3 naičrtih sodnih zakonov.
Osporeni radičevski mandati bodo verificirani v zakonitem roku in sicer šo tekom tega meseca. Narodna skupščina bo zaključila -svoje delo prve dni julija, na kar nastopijo poletne počitnice, ki bodo trajale do 20. oktobra. Radi tega ni pričakovati za -sedaj nikakih ivažnih političnih dogodkov.
Vprašanje sporazuma med radikali in radičevci je stopilo popolnoma v ozadje. Opozicijski listi, ki so prej pisali, da je sporazum gotova stvar, sedaj niti ne omenjajo tega vprašanja. V ospredje je stopilo vprašanje verifikacije osporenih *radičev-skih mandatov.
Poslanci so pričeli zapuščati prestolico. Nocoj je odpotoval prosvetni minister Svetozar Pribičevič z večjim številom poslancev v Sisak, kjer bodo imeli jutri tsar mostojni demokrati velik shod.
Dogodek tedna je bila zunanjepolitična debata v skupščini ob priliki interpelacije demokratskega poslanca dr. Voje Ma-t rinkoviča. Za debato je vladalo največja zanimanje in debata je bila na višini, ki bi delala čast vsakemu parlamentu. Je to za-< sluga g. Voje Marinkoviča, čigar gcVor je bil prost vsakega partizanstva, stvaren in miren, toda kljub temu nad vse učinkovit. Glavna teza g. Marinkoviča je bila, da se moramo mi za bolgarske dogodke zanimati, ker smo mi merodajni za t mišljenje zaveznikov o Bolgarski. Če pravi bolgarska vlada, da ji je večja vojska zaradi komunističnih atentatov potrebna, potem moramo mi preiskati, ali to odgovarja resnici. In konstatirati moramo1, da je trditev bolgarske ivlade neresnična. Proti atentatom ne obvaruje niti največja vojaška sila in car Aleksander II. je bil ubit, ko je imela Rusija najsilnejšo armado na svatu. Zato ni res, da bi se morala bolgarska vojska povišati zaradi komunističnih atentatov. Če pa je bilo bolgarski vladi povečanje že dovoljeno, potem je zopet naša dolžnost, da se prepričamo, če se je fco povečanja v resnici porabilo le za boj proti komunistični nevarnosti. Zopet moremo konstatirati, da temu ni tako, temveč da se veliko bolj ko komunisti preganjala na Bolgarskem zemljedelci. Nikakor pa ne more biti naš interes, da bi mogli to dopustiti. Velika Britanija je vedno simpatizirala z onim evropskim pokretom, ki ie bil svobodomiseln. Vloga Velike Britanije pripada na Balkanu Jugoslaviji, ki mora vedno simpatizirati z vsakim demokratičnim pokretom. Zemljedelski pokret je demokratičen in zato ni treba, da bi -svojih simpatij skušali. Zato g. Marinkovič odklanja, da bi prožila jugoslovenska vlada tudi naijmanjšo moralno podporo «vladi Cankofva.
Vtis Marinkovičevega govora je bil zelo velik, čeprav je vladna vsčina segla s no odklonila dnevni red opozicije. Večina je pač počastila strankarski interes, toda argumentacijo g. Marinkoviča je v svojem srcu odobrila. To se je tudi jasno rvidelo iz govora radikalnega poslanca Cirkovića. Ne enkiat je poudaril, da moramo- postati prijatelji z Bolgari m da je pristaš bratskega sporazuma med Srtbi in Bolgari. Da pa vodita sporazum le preko bolgarske demokracije, ni nobenega dvoma.
***
Pismo iz Jugoslavije
Ljubljana, 12. junija 1925.
Verifikacija anketiranih mandatov HSS je zopet odložena in o poročilu anketne kotoiisije ne bo sklepala skupščina, temveč bo poročilo izročeno verifikacijskemu odboru skupščine, da ta izdela predlog za plenum skupščine. Nekateri radikalni poslanci iso sicer temu ugovarjali — in med njimi so bili zelo ugledni člani kluba — toda Pašič je tako hotel in klub je soglasno odobril njegovo stališče.
Z odložitvijo verifikacije je cdložen tudi sporazum; za kako dolgo — se ne da reči. Zanimivo je, da je na seji radikalnega kluba g. Jovanovič nastopil ostrto preiti temu, tla bi tse sporazum odložil do jeseni, kakor se ponekod govori. Tedaj ga je prekinil g. Pašič z medklicem, kdo da mu je to povedal, ker on, Pašič, ni tega nikdar hikoimfur govoril. Če se pa ne izjavi g. Pašić, potem ne ve nihče za resnično stanje po*-litične situacije, ker je edino meroda.jna beseda g. Pašiča.
Zato vlada v naši politiki trenutno taka negotovost. To nesigurnost je poudaril v nedeljo na seji vodstva SLS tudi gospod dr. Korošec. Seveda je njegova izjava precej strankarsko poibarvana in nasprotje med radičevci in radikali pretirano močno poudarjeno. Deloma je biil g. Korošec tudi nejasen. Ni namreč podal končne misli,
Jutri se bo vršil v Ljubljani slovesen prevoz trupel italijanskih oficirjev in vojakov, ki so umrli v Ljubljani na ranah, dobljenih v vojni. Dasi je v Ljubljani dosti neprijaznega razpoloženja do zapadne sosedne države, bo vendar pokazal prevoz, da je še vse polno možnosti za prijateljstvo med obema narodoma. Treba je le, da se tam preko pokaže dejansko dobra voljai in vse bi potem sledilo samo od sebe. Nič togega, samo slovanska šola naj bo zopet dovoljena v Julijski Krajini in vse bo pozabljeno. Zakaj nočejo tam preko niti teoa spoiznati? Zakaj nočejo dovoliti stvari, Iti je po kulturnem pravu samaposebi razumljiva? To so vprašanja, ki bodo jutri v Ljubljani zlasti jasna. Ali bo dan zadovoljiv odgovor? In zakaj ga ne bo?
Na tO bi vi mogli bolje odgovoriti, ko mi v Ljubljani, pa čeprav se tiče nas prav tako ko vas. Prepričan pa sem, da spomina za domovino padlih italijanskih vojakov ni mogoče lepše proslaviti, kakor z zbližanjem obeh narodc.v, ker zmaga je popolna šele, ko je kronana z mirom. Da bi se v tem duhu proslavil spomin junakov in pričela bi se lepša bodočnost za jugo-slovenski in italijanski narod.
R. S.
Iz urada Pol. dr. „Edinost" v Trstu
Mestna organizacija v Idri>i: Vpokojeni rudniški podu radni k i še niso dobili za sta oko v, ki jim pritićejo radi asimilacije. Poslanec dr. Wilian je zato poslal na ministrstvi financ in javnih d)A interogacijo, da izve, kdaj se tem revežem izplačajo zakonito predpisani zastan-ki. O vspehu bomo poročali. —
Dopolnitev cestnega omrež,a Avče-Grgar-Gorica. — Poslanec dr. Wilian se je obrnili na ravnateljstvo civOae^a genija v Videm, da zgradi cesto med Batami in Banjšicami, z državnim prispevkom. G. poslanec je tudi opo-. to ril obiastva, da občina na banjski planoti ne temveč se pred njo ustavil, če namenoma i ^ izvršiti tega dela radi pomanjkanja
ali ne, tega sedaj ni mogoče dognati, rrott sredstev. Odgovor sporočimo naravnost priza-gov-oru dr. Korošca je ostro nastopil detim občinam.
«Kmetijski list» in mu zabrusil vprašanje, če ne ve, da se dela sporazum v etapah. To vprašanje «Kmetijskega lista» je precej važno in utemeljeno. Jasno je, da ne more med radičevci in radikali priti takoj do popolnega sporazuma. In da za prvo etapof zadostuje, če je odstranjeno medsebojno nezaupanje. S svoje strani morejo radikali dokazati samo na ta način, da dvignejo obznano nad HRSS in da izpuste zaprte voditelje Radićeve stranke. Zato je
Priklopi tev spodnje kraških občin k goriškemu registerskemu in davčnemu uradu. — Poslanec dr. Wili«n se je na prošnjo iz prizadetih občin obrnil na finančnega ministra z zahtevo, da se prideli 13 občin spodnjega Krasa h gori* omenjenim goriškim uradom opozarjajoč ministrstvo na neutemeljenost prideli t ve k ajdovskim uradom, in to radi siabih zvez in drugih lahko umljivih razlogov. To posredovane se [e izvršilo sporazumno z vsemi prizadetimi, O uspeha bomo poročali. —
Očiščenje vojne cone: Radi neprestanih nenaravno, da se v tej prvi etapi govon le j ^ dogajajo po raznih krajih radi roj-
o teh rečeh, ki so čisto strankarsko-poli- nega streliva in ki napolnjujejo kolone t na-
tične, ki pa >so neobhodne in uvod vsem poznejšim pogajanjem. Ali se bliža prva etapa ugodnemu zaključku ali ne, se najjasnejše vidi iz poteka verifikacije mandatov HSS. Če to vprašanje še ni rešeno in Če se mora še enkrat ponoviti ceremonija vrnitve poročila anketne komisije v verifikacijski odbor, potem iz tega sledi, da še m vse razčiščeno in da ima g. Pašič Še vedno svoje pomisleke. Z ozirorn na razne izjave g. Pavla Radića je treba poudariti, da <se njegove izjave nanašajo samo na to prvo etapo ter se da sklepati, da bodo pomisleki g. Pašiča kmahi odpadli.
šem časopisju, je naš poslanec dr. Willan stavil na vojnega ministra vprašanje ali ne misli ukreniti vse potrebno, se ponovno preišče vsa vojna cona natančno In naj se vse okoli ležeČU vojno strelivo odstrani.
Dr. K. M, Gorica: Pismo prejeli: Vam ni treba priložiti dokumentov, držite se našega pojasnila v <*E<finosti»,
K. T. Srpenlca 114: Pisno prejeli in v stvari bomo posredovali pri finančni intendancL
J. K> Orehek; Društvo «Prosveta», kateremu smo izročili Vas spis, tičoči se kavcij in dovolj "nja za predstavo Vašega društva, ni še moglo ugotoviti pravega stanja, ampak Vam takoj, ko dobi natančne podatke, naravnost odgovori.	Tajništvo.
a
*EBWD0T<
V Trstu, dne 14. jtmlfa 1925.
DNEVNE VESTI
Trg svilodov v Gorici
Slovensko kmetijsko droštro t Gorici Javlja svojim članom kakor tudi vsem pridelovalcem evflodov sledeče:
Trg svilodov (galete) «e otvori z dnem 15. t. nL in sicer na trga sv. Antona.
Mestni magistrat je icdal posebne pred-ifriae glede sklepanja kupčij, in sicer:
1.)	Svilodi se smejo prodajati izključno na določenem trgu. Vse kupčije, sklenjene drugje, so kaznive. To se pravi, da ni do-jvojjeno kupcu kakor tudi prodajalcu, •klepa kupčije na potu v Gorico, kakor •fe bilo to v navadi,
2.)	Trg se odpre že ob 5. uri zjutraj.
hScgodoIo" no Untoveh prepovedim
Uprizoritev «Scampol&» na Kontovelu je
prepovedana. Čudovita j« modi ost m previdnost naSih oblastni j. Zdaj nam prepovedujejo celo širjenje italijanske kulture! S3abo je, če spozna naie ljudstvo dela italijanskih pisateljev?
Radovedni smo, kaj bi rekel Dario Niccodc-
Tebnična vodtfva: Vsi fomoodje izrsoijem v T. V. za kolesarstvo m lahko atletiko naj se gotcwo udeležbo mjt, ki se bo vr-&£U> jutri ob 8. uri, Corao GaribalcK 31,
L, levot
Seja za T, V. nogometa in bazene se bo vršila dne 22. junija ob feti uri in isto-tam.
Članice naj §e tekom tedna rešijo vsa pclslana jim pasma i, da ne otvirajo društvenega poslovanja.
mi, če bi vedel, v kakšno nemilost je prišlo
njegovo delo? To je brezdvomno prvič, da je | _ Nogometna tekma med I. četo «Adrie» prepovedan v Itali]! (m sploh na svetu) in L četo *VaIa», ki se bo vrfila danes na tr-«bcampoIo», Interesantno 1	< steniškem prostoru, začne ob 5.45.- Pred to
— Varujte «e pred tifusom! Kakor poroča tekm°	^ 30 na ob 4.30 nastopi ha-
tukajšnji občinski zdravstveni urad, je škrlati- zenaika družina «Adric» proti družim «Vala». ca, ki je razsajala v mestu nad dve leti, sedaj-Zanimanje mednašum športniki za ti dve tek-skoraj že izginUa. Ošpice in oslovski kašelj |mi. f tako veliko, da bi bila vsaka nadal^a tudi izginjaj. Toda na drugi strani grozi ne- j reklama odveč, ker prednjačita obe društvi
v	" ^ituo« l. ™ 7	varnost trebušnega tifusa, na katero opo-	ha.fe^1.ir| nogomete. Prepnčam snjo,
Kupčije se smejo sklepati le po 7. uri. CaS	zdravstveni urad občinstvo, da jo bo j	pnhrteli dai>es na Trstemk vsi ki ta-
od 5. ure pa do 7 ure je določen za teh- mog[c uspa$no pobijati. Trebušni tifus je v ; k° željno pričakujejo to prvovrstno tekmo tanje.	vseh -toplih krajih stalna bolezen, toda z na- ! — Za kolesarsko diifco, ki jo priredi «Val»
X) Sklenjena kupčija je veljavna, kupec J predno in smotreno zdravstveno organizacijo v.1nct5f1|° 21. t m.( se je vpisalo ze večje stene sme uridržati nobenih odbitkov, ki niso'se da tudi naglo iztrebiti. Glavni vzrok, da se	dirkačev^ Vsa ona društva, ki namerava-pogojeni* med prodajalcem in kupcem; ti v Trstu pojavlja tifus vsako poletje, tiči v po-: jo vpisati svoje člane se naprosena da storijo cSbitki morajo biti zapisani na boleti manjkanju greznic in dobre pitne vode. Me-i Jo cun pre, Vs oni dirkači, ki bedo pnsU v
4 Na S mora Mtf natančno ozna-! ščani Pa	na razpolago mnogo orožja za fcrkovlje ze v soboto zvečer, so naprosem,
4.)	INa boleti mora ;mi natančno Mna {	5 potrebno je bo ezen , & JaviJ° to odboru ki jim bo praskrbel počena cena, kdogrami m odbitek. 5 i poznati Bolezen nastane le teda?, fte pridejo : ^elmo prenočišče. Prijave naj se naslovljajo
,morajo nositi natančno ime in priimek £jenc k]ice y človežki organizein. Te se naha- S. K. «VaU Barkovlje 456._
kupc^vtcr mesto oz""°ma kraj njegovega. jaj0 v odpadkih ne samo ljudi, ki so bolni, skladišča.	j temveč tudi pri tistih, ki so že davno ozdra-
5.)	Na trgu bo na razpolago javna teht-; vili. Včasih se nahajajo tifusne klice tudi v niča, katere se smejo posluževati kupci odpadkih popolnoma ždra-vih ljudi. Kdor pri-kakor tudi prodajalci.
d»a, kjer fe bilo treba popraviti električno napeljavo pri neki hiši na vogalu ulice Caprin. Podali ao se tja a posebnim tovornim avtomobilom, opremljenim z visoko Iewtvo, Hoteč pomagati tovarišema, je
upravni svet goriške okrajne bolniške blagajne. Ali vse kaže na to, da prdejo člani blagajne z dežja pod kap, kajti tajništvo fašistovekih strokovnih* organizacij dela na to, da bi b4I imenovan na mesto komisarja upravni oHbor,
rthe 1/11	«4 mi AAm! T____ J _ J_ * 1__ • 1 i
Grflr onl^vrat	A, Kr°kstoječ zastopnikov delodaialcev m delo-
b, pritrdil f jemalcev ^ naj bi nrdalje u
elektrovodno žico napeljane- pred hiso vjholniško blagajno. Večina članov pa zahteva vifiim drugega nadstropja. Pri tem poski pa j in vztraja na tem, da naj bo upravni odbor izje ^ mladeniča očividno spreletel močan voljen od članov samih, ne pa imenovan od
politične oblasti. Zato naj bi politična obla«t imenovala le začasnega komisarja ter čim pre$ razpisala volitve v upravni odbor, da bodo stali na Čelu te velevažne socijalne ustanove možje, ki uživajo zaupanre vseh članov. — Na cesti sta se srečala. V četrtek zvečer
30-letni
električen sunek, kajti nenadoma je izpustil žico, zakrilil z rokama po zraku in strmoglavil z višine kakih 8 metrov na kameniti tlak, kjer je obležal v luži krvi. Pri strašnem padcu si je revež — kakor je
ugotovil na licu mesta poklicani zdravnik, .	„ , „	, . _ ,
rešilne postaje - prebil črepinjo in si ne- ^ £ ^ G^ritkf se'?e''v ^ 1 v
varno pretresel možgane. Bil je prepeljan p,^.	,Jr - - L VI •
.	. . & ' '	.	reter< kJer prebiva, in njegov dobri znanec
v obupnem tstanju v mestno bolnišnico. Josip Mikuš iz Povme. Vsakdo bi si mislil, da — V skladišču tobaka v prosti luki sta se prav milo pogledala ter si pri:ateljskl Duca D'Aaosta se je včeraj popoldne ne- 'st'snila roko. Ne stara znanca sta se pričela varno ponesrečila 40-letna dninarica Ur-' prepirati in zmerjati in mssto prijatelfskega šula Demeirio. Ko je bila zaposlena pod pozdrava je Mikuš pograbil kraj ceste ležeče
skladom tobačnih bal, se je ta nenadoma prevrnil in par bal je padlo na Demetri-jevo. Pri tem si je nesrečna ženska zlomila par reber na desni strani prs, si pretresla možgane in najbrž zadobila tudi druge notranje poškodbe. Bila je prepeljana v mestno bolnišnico.
Iz triaSke pokrajine
— Javna ljudska knjižnica t Nabreiini.
železo ter z njim česnil Jevščeka po glavi. Ktr jc M kluš povzročil s tem prijaznim činoai Jevščeku globoko rano na čelu, ga je moral Zeleni križ prepeljati v goriško bolnico, Mik-luša pa iščejo orožniki, da ga prepelje o v goriške zapore. Vsakemu svoje!
Zveza prosvetnih društev
— k Ozelj'a: a (Dvajsetleinica obstoja Bralnega in pevskega društva >}.
Pri nas smo imeli v nedeljo velik in pomeni-
Iz tržaškega življenja	_______________
— Dva poskusen« samomora. V svojem sta- »edeljo, 21. t. m. bo gostovala pri nas «Šent- - ?en praznik. iJomače bralno m pevsko dru-
-------------------------- ,----- - . novaniu v ulici S Francesco št 53 se je 5D-! jakofeska Čitalnica^, ki uprizori znamenito D. j slvo ie namreč ta dan na dostojen in slovesen
______ ____ ______________, de v dotiko z bolnikom ali takim človekcn^	jcanujosci1 jyan Vittori sinoči okoli 22J Nlccodemijevo komedijo «Scampolo», ki se je način proslavilo 20-letnico svojega obstoja V
6.) Kupec si ne sme zaračuniti mešeta-j^ ie sicer zfT*\* nof v sebi bolezenske kJi- . ^ ' rezaj s samomorikiim namenom z briv- j igrala povsod z velikim uspehom. Predstava Lovljenju sekaj radi spomna.no svojih predri-rije; kot posredovalci so določeni	& ne ^ britvo po zapestju leve r^ "
katere pooblasti trzni komisarijat.	i zadostno razkužu>mo, v vodnjake in potom W popeljan v mestno bokusmco
1.) Vsako nepravilno postopanje^ s ^^^ J podzemskih kanalov tud, v pristanišč^ kjer ;	^^^
Na podoben način-— z brivno britvo — sinoči okoli 24. ure skušala napraviti konec
enom z onv- olu a	^ »cumui uspejiuni.
Nesrečnik je ! začne ob tiri popoldne. >, kjer se bo j — Postna. Tamburaško-dramati
>• — t —j— — — — — j — ---v*«	o » vjin pi L uui"
j kov, postavljamo si jih za svoje vzore obenem pa tudi za vzgled in bodrilo potomcem. Ne spominjamo se pa vedno radi le na umrle, »em-več tudi na žive, naše misli nam često uhajajo na razne izredne in pomembna dogodke,
sviledev dokaj previdni, da ne zaidejo v na nastane nanosi oW?6ja. Isto gJede,o£ j
J ! 16. 1
_____i viy m.
..	. .	. zdravstvenem pogledu za sumljivo vodo \if. ze.	t. .
,ih ne pomnijo mil najstarejši ljudje, je vsfih vodnjakovt; ®sako sirovo „A^, povrt-	«»*» žavljen^.
treba paziti, d a vsaj nekaj stroškov in tru- nino in ^trige ter podobne živali, ako ne prida krije kmet. Danes je težko določiti ceno hajajo iz gojišč, ki so pod zdravstvenim nad-svilodom, ker ni mogoče vedeti, koliko zo-rstvom. Ni torej smeti piti sirovega mleka
l/l^^ft J " ^	*__" "_ ^____I_____ A___J« _!i! __ _»^akil!	»ft«(MA4«lr/\	na
trgovci Kmetijsko
\se korake, aa ui urn^uo »^i«, « ^ rVodi. Voda iz vodnjakov naj se ne rabi v no-
talne žrtve dela
ično društvo «Sovič» v Postojni uprizori danes 14. t. m. ob 8.30 zvečer Finžgarjevo dramo "Veriga* v dvorani za ljudsko šolo. Pred prodaja , vstopnic pri g. Kurzweil.	i na ustanovitve raznih važnih ustanov, korpo-
— Iz Nabrezine. Preteklo nedeljo se je tudi racij, društev itd. Ti spomini so še posebne
i nas slavnostno Draznoval državni nrazn^k. važnosti, seznanjajo nas z društvenim razve*
predkom, s prizadevanji in boji, z značajev in mci, k jih imajo nasledniki vzore.
s svojim sodelovanjem nekako poveča to slav-1 *z zadnjega razloga ima proslava dvajsetlet-
nost Istotako je bilo tudi letos in «Godb. dru- , n ce poseben pomen, ki se ga tudi cJbo«
Štvo» je častno rešilo svojo nalogo.	i našega društva v polni mer: zavedal ter zato
Beležiti pa moramo neki obisk, ki smo ga v podvzel vse potrebno, da se ta zgodovinski
niče, ki bi bila pripravljena jemati svilode od naših kmetov. Na roko* so nam šK največji strokovnjaki, a žal tudi njim ni bilo mogoče vsaj deloma organizirati prodaje
svilodov.
Znano je, da je goriški trg svilodov popolnoma neorganiziran in da se tu vrše velike ne rednosti na škodo našega kmeta. Ni trga v Italiji, ki bi bil slabši v tem pogledu od Gorice.
Da se temu odpomore, je Slov. kmetijsko društvo sklenilo odposlali na trg svo* jega zastopnika, ki bo vedno na razpolago našim kmetom bodisi kot tolmač bodisi koi posredovalec pri tržnih uradib.
Kmetje, obračajte se do nje«*a, on vas bo poučil o cenah in predpisih trga. Šel vam bo na roko v vsakem oziru brez-
na
plačno.	_
Uužna odločltrj višjs Komisije m vojno šKodo u Benetkah
Višja komisija za ugotavljanje vojne škode je na podlagi referata svetnika cav. uil. Antona Firenanzi De Medizi odbila priziv finančne iniendance v Trevizu in potrdila odložitev, izdano 5. decembra po okrožni komisiji v CoregJianu v zadevi spora med brati Vital in finančno inten-danco v Trevizu.
Razsodba spreminja prejšnje pravno po^ stopanje, proti kateremu so že večkrat nastopili vojni oškodovanci.
Razsodba smatra kot arbitrarno sta~ lišče intendance, da naj okrožna komisija (ccmmissione mandamentale) odločuje glede odškodnine samo po predvojni ceni v slučajih, ko pooblaščuje vojnega oškodovanca, da odstopi komu drugemu vojno odškodnino na nepremičninah v smislu 11. člena E. B. od 27. marca 1919.; smatra tudi kot samovoljno stališče intendance, da iutendanca v takih slučajih zamore zanikati odstopitev vojne odškodnine, kolikor se tiče po viška.
Vojna odškodnina, navedena v 16. členu E, B., pravi razsodba višje komisije, kot odstopitveni predmet prepovedana v načelnem o žiru in le izrednim potem dovoljena, ni drugo nego pravica do vojne od-fckodnine v smislu 1. člena ter se določuje za nepremičnine v smislu S. člena obenem s po vise valnim koeficijentom, ki je pa integralni del pravice do vojne odškodnine, da eelo vsebina sama te pravice.
Zato se mora smatrati to odredbo okrožne komisije, v tej materiji, ki spada Izključno v njeno kompetenco, kot res ludicata z ozirom na celo pravico do odškodnine, torej tudi na povišek.
Da povzamemo v kratkih besedah, razumljivih tudi za priprostega človeka zgoraj navedeno izvajanje višje komisije, stoji stvar tako:
Višja komisija v Benetkah priznava okrožni vojno-odškodninski komisiji (ccmmissione mandamentale) pravico, da dovoli oškodovancu, da lahko odstopi svojo vojno odškodnino obenem s po viškom.
Opozarjamo zaradi tega interesirance, ki so si kupili pravico do vojne odškodnine s pooblastilom okrožne komisije, na gorioznačeno razsodbo, da bodo mogli v slučaju kontestacije uveljaviti svoje pravice do poviška.
ob morskem obrežju.
Tifusni bakcili niso posebno odporni. Ako se zavre voda ali mleko, dalje pri kuhanju zelenjave gotovo poginejo. Tudi zdrav želodec jih lahko sam umori, ako ne pridejo vanj v preveliki množini. Želodec pa, ki se je pokvaril s premrzlo ali prevročo pijačo ali na kak drug nač;n izgubi seveda to moč. Na splo«no se priporoča zmernost v jedi in pijači, da se obvarujemo v toplem letnem času vsake obolelosti želodca.
—	Nova pridobitev državnih upokojencev. Kr. odlok št. 666, od 14. maja 1925., ki je bil objavljen v «Gazze.tta Ufficiale» od 25. maja t. 1. določa, da se bodo od 1. julija dalje direktne in indirektne pokojnine izplačevale novim upokojencem takoj z njihovo upokojitvijo, a vdovam :n sirotam, čim dokažejo svoo pravico do prejemkov. Izplačevanje odredijo začasno- načelniki dotičnih uprav s tem, da bo računsk dvor naknadno odobril tozadevna nakazila. S tem dnem preneha torej plačevanje preduimov na račun poko'nine.
—	Razstava ženskih ročnih del. Žensko dobrodelno udruženje v Trstu priredi letos drugo razstavo ženskih del, in sicer dne 20., 21. in 22. junija. Razstavljena bodo v prvi vrst? dela, ki so bila med letom izvršena v tečaj:h «Ž d. u.», in dela izvršena po vzorcih iz *Žen-skega svela». Sprejemala se bodo pa tudi vsa druga ženska ročna dela, vsake vrste, da so le okusna in pravilno napravljena.
Razstave- se zamorejo udeležiti s svojimi deli vse naročnice ^Ženskega sveta* in članice «2. d. u.» ali sploh kake druge ženske organizacije. Za razstavo namen;ena dela je treba poslati oziroma prinesti v upravništvo «Ženskega sveta* v ulico Torre bianca 39 I-nadstr. najkasneje do 18. iunija. Vsi predme-ti morajo biti č'sti in lepo zlikani.
DruitveiM vtsti
—	Gojenci magdalenskega otroškega vrtca
nastopijo danes pri veselici, ki jo priredi mag-dalenska podružnica Š. D. v dvorani DKD pri Sv. Jakobu z raznovrstnim sporedom, kakor deklamacijami, dogovori, petjem itd.
Začetek ločno ob 4. uri popoldne.
Ni treba posebej omenjati, ker je samo ob sebi umevno, da gre Čisti dobiček za relekcijo vrtca in druge potrebščine.
Ker magdalenska podružnica Š. D. ni bila do sedaj preveč dobro podpirana, ne gmotno, ne moralno, vabimo vse, stare in mlade, meščane in okoličane (posebno Magdalenčane), da se vdeleia te veselice, da vidijo, česa so zmožni naši malčki, jih navduš.jo s svojo navzočnostjo te-r obenem gmotno podprejo. — Odbor magd. podr. Š. D.
—	Podružnica Šolskega društva v Skednju. Spored veselice, katero priredijo danes gojenci vrtca, ne obeta zabavati in razveseljevati le mlade, temveč tudi starejše, ki se še sedaj z veseljem spomh'nja'o svoje nežne mladosti, y kateri so nastopali kot gojenci vrtca in tudi oni zabavali občinstvo, ki ie vedno v velikem številu poselilo sl:foe prireditve.
Upamo, da bo današnja prireditev gotovo nadkrilila vse prejšnje in popolnoma zadovoljila vsakogar, ki se bo odzval našemu prijaznemu vabilu.
Začetek točno ob 4. uri popoldne. — Odbor.
—	Pevaki zbor Glasbene Matica. Jutri, v pondeljek, ob 7. uri skupna pevska vaj«.
—	«Kolaši,» Danes popoldne ob 4. uri naj
Bridejo vsi pevci k Sv. Ivanu v prostore «Nar.
>oma». Nihče ne sme manjkati!
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE Hazena; Članice morajo javiti najkasneje do 25. junija vse g., ki ae mislijo udeleževati sodniškega tečajai za hazeno. Javijo se tudi lahko zasebniki
Včerajšnji dan je bil izredno bogat na rajnih nesrečah, ki so imele v nekaterih slučajih zelo žalostne posledice. To pot je smrt s posebno trdo vrainost j o prežala na uboge delavce, ki si s trdim, včasih nevarnim delom služijo vsakdanji kruh, in itskala med njimi svoje žrtve.
Prva nesreča, pri kateri bi bil malone prišel ob življenje mlad delatvec, se je pripetila včraj zjutraj okoli 8. ure v kamnolomu Faccanoni pri Sv. Ivanu. 25-letni kamnosek Karel Kale, <k*ma iz Gropajde,
je s posebnim mehaničnim svedrom vrtal družb-c ^ a go uslanoviH v Sv Kr-iu v veliko skak? luknjo za mino. Zdi se, da) ^^^ ><Lega nazionaIe Danes, je nada-
Ico. Ko so namreč zaigrali par komadov, je , Loke-eden njihovih učiteljev stopil na mizo ter pr - ! V Pr ietn| scn,cl na vrtu g. Jožefa Špacapana ,čel govoriti. Nadejali smo se, da bo v svojem so ^ začelt takoj po treh zbirati udeleženci govoru poveličeval državni prazn k, a tega , od, bIlzu in daleč. Kmalu po 4. uri je domača niti omenil ni, pač pa je pričel s propagandnim Oklica otvorila jubilejno prireditev z dakla-govorom za ustanovitev rikreatorija <Xe£a na- . "L3^0laškem jeziku. Nato je odposlanec zionale* v Nabrežini. Razlagati je pričel, ka- I p* D s> Š- A Kozman kot slavnostni govor-ko je njim italijanskem učiteljem na srcu vzgo- -nik v temperamentnem govoru z jedrnatimi ja naše mladine. Oni nočejo, da bi se otroci besedami orisal na kratko zgodovino društva potepali po vasi, oni nočejo, da b: otroci po i ter pokazal na velikanski vpliv, ki ga je im^lo končani šoli nič ne znali, pač pa jih hočejo oni j društvo neposredno :n posredno potom svojih v vsem potrebnem izučiti ter hočejo, da bodo Članov_aa vse javno srcvan;e jn gibanje v naši
ko pojdejo v rokodelstvo, tam nekaj veljali ter tako postaji res pravi in dobri člani človeške
vasi. Končal je s krepkim «Na| živi* domače-, mu društvu in njegovim ustanoviteljem.
Pevsko in glasbeno društvo je zapelo dve
je bila v isti -skali že prej pripraivijena druga mina, o čemer pa Kale oči vidno ni nič vedel. Nenadoma se j« njegovim svedrom zabliskalo, zagrmel je silen pok in Kale je med oblakom dama in kamenja zle tel par metrov daleč ter obležal nezavesten. Nesrečnik je pri vrtanju zadel s svedrom na mino in tako povzročil eksplozijo. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je ugotovil, da je Kale zado-bil številne bude poškodbe po glavi, prsih m rokah, razen tega je imel nevarno poškodovane oči in pretresene možgane. Po prvi pomoči je bil nesrečni kamnosek prepeljan v mestno bolnššnioo, kjer se bo moral zdraviti kake 3 tedne. Bati -se je P*, da bo revež deloma oslepel-
—	Druga velika nesreča se je pripetila okoli 10. ure v ladjedelnici Sv. Marka, Tam dograjujejo motorno ladjo «Esqui-
ki so jo nedavno spustili v morje. Pri tem delu je zaposlenih večje število delavcev, med katerimi sta bila včeraj tudi 23-letnfi mehanik ^Ernaui 'Giorgiutki .stanujoč v Miljah, in 30-letni kotlar Juli? Hoffer, stanujoč v ulici A. Vespucci št. 6; v notranjosti pa mika sta pomagala razkladati razne dele strojev, ki so jih spuščali z močnim dvigalom v oddelek za. stroje. Nesreča je hotela, da se je pri dvigalu, s katerim so ravno spuščali navzdol veliko železno ploščo, težko kakib 300 kg, nenadoma utrgal neki kavelj; radi tega se je plošča močno nagnila, se zagu-gala in potisnila Giorgiuttifa in Hofferja, ki se nista utegnila umakniti, z vso silo ob steno parnika. Drugi delavci, ki so prihiteli nesrečnima tovarišema na pomoč, so ju kmalu rešili iz groznega položaja, a kljub temu sta reveža zadobila nevarne poškodbe, posebno Giorgiuttrje bil strašno zdelan; imel je težke notranje poškodbe, huda pretresene možgane in številne rane na prsih in drugih delih telesa. Hcrffer io je razmeroma poceni izkupil: zlomilo mu je le desno ramo. Ponesrečenca sta dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje; Giorgiutti je bil nato prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno.
—	Tretja žrtev lastnega poklica je 25-letni šofer Oskar Grilz, stanujoč v ulici Antonio Caccia št. 15. Mladenič, ki je bil zaposlen pri elektrotehničnem podjetju S. V. E. M., ki ima v najemu deJa za razširjenje električne mreže v našem mestu, se je včeraj predpoldne pO službenem nalogu podal z dvema elektrotehnikoma, zaposlena pri istem podjetju, v ulico Guar-
pesmici in. sicer «Petnajst !et^» in

Seda ji
ljevaT, so prišli pokazat Nabrežincem, kaj se S	prav prijetno izncnadiK Po-
vse da doseči z delom. Apeliral je slednjič na Nabreiince, da si ustanove enak rikreatorij.
udariti namreč je, da ni bilo ravno polnoštc-vilno zastopano in se glasovi po navadi poraz-Seveda, je rekel, se bo kateri uprl temu, ker Žube zunaj na prostem Priieditveni prostor bi hotel slovenskega, a tega ni mogoče in ker ! Pa Je bl1 iako spretno izbran, ozadja je tvorila slovenskega ni mogoče, je treba pač Italijan-t h,5a m slcer iutil je b 1 prostor od vseh stranf
zaprt — da so priš.i vsi glasovi do polne veljave. «Ej tedaj > je ljubko donela iz jasnih in izvežbanh grl požrtvovalnih goriških gostov.
skega rikreatorija.
Temu gospodu moramo pač nekaj odgovoriti. Mi Nabrežinci prav dobro poznamo namene enakih rikreatorijev «Le-ga nazionale». Vemo prav dobro, da njim ni nič do vzgoje naše miadine, pač pa> jim je glavni smoter raznarodovanje. Zato se pa poslužujejo vsakega sredstva, da le dosežejo svoj namen. Moramo torej odločno odklanjati take vrste rikre-ato-rijev, ker smo Nabrežinci že toliko zavedni, da ne bomo dovolili naši deci zahajati v take potujčevalnice. Sicer nam pa rikreatorija ni prav nič potreba, ker razen ljudske imamo tudi obrtno nadaljevalno šolo, v katero zahajajo naši učenci ltamnar&ke in tudi druge stroke kjer dobijo vse temeljne nauke za svoj bodoči poklic. Tako lahko tudi brez rikreatorija postanejo pravi mojstri v svoji stroki. Kar se pa
pevcev po prijetnem senčnatem vrtu. Na obe pesmi je zbor žel viharen aplavz. Tudi zbor «Kmetskega in bralnega društva *Lijak> ie krepko zapel. Zbor ie 'ako številen in ima dober pevski materi;al; s pr dnestjo in pcžrtvo^ valnostjo zamore preiti med prve naše zbore v goriški okolici. Odveč bi bilo naglašati vrline *Dramat.čnega društva v Gorici. Znano je, da že zapuščajo ono točko razvoja, ki ,c prehod od diletanta k pravemu poklicnemu igralcu. Društvo je doživelo z uprizoritvijo «Medveda» zopet enega enih posrečenih dni, ki jih beleži v tekočem letu precej v svo>: kroniki. Zadostujejo naj imena gdč Mcrv;čev?, g. Živic, ki je že na zunaj ptavi tip komina in
tiče daril, katera tam delijo, ml jih odločno od. j g; Malnaršič, k so vsi brez izjeme odlično re-klanjamo, ker se predobro zavedamo, kakšen Slh svo'e vlo^e ter naPravi11 JŽIc*>ok vt.s n* je njihov namen. Radi tega vsi zavedni Nabre
žinci rikreatorij dobroznane njamo.
<Lege» odkla-
Vesti iz Istre
— Herpclje- Koz i na. Veselica, ki se ima vršiti danes, je od oblastev deloma prepovedana. Prepovedano je namreč petje, medtem ko se sme vršiti koncert in prosta zabava. Veselica se bo vsicd te prepovedi vršila v opisani okrnjeni obliki.
Vesti z Goriškega
—	Smrt med igra, Včeraj predpoldne se je igral 4-letni Silvij Šuligoj iz Via S. P^etro s svojimi tovariši na cesti. Med igro se je zrušil z nekega na cesti nahajajočega se voza težak tram, ki je pokopal pod seboj Šuligoja ter mu zmečkal glavo. Na lice mesta je prispel zdravnik, čigar pomoč pa je b.Ia brezpotrebna, ker je med tem dcćck že izdihnil-
—	Odstavka komisarja okrajne bolniške blagajne v Gorici. Komisar okrajne bolniške bla- ^ llM
gajne v Gorici je končno po dolgem, da pre- nrVtVklo'nTdTi'o^doVivelo enega onih dni, Iti »o
tako redk; v češem življenju ter zaslužijo, da
_	na
navzoene.
Namenoma omeniam točke jubilejnega društva kot zadnje toda ne da bi hotel s tem namigniti, da so bile slabše podane, temveč da dob m priliko potom primerjanja poudariti, da so biie psvske točke neprimerno bolje — naravnost dovršeno - podane kakor pa dramatična trodejanka «Na dan sodbe». Ne vidim pa temu vzroka v režiji, temveč v smislu za petje, ki je v našem ljudstvu mnogo globlje vkore-rinjeno nego smisel za dramatiko. Naglasiti pa morem, da se na razveseljiv način širi zanimanj tudi za to panogo umetnosti ter da ne izostajajo temu primetn: uspehi. Gospod režiser je na jasen način pokazal, koliko zmore nesebično, plemenito prizadevanie, ki ga j« imel z nadebudnimi diletanti. Zbor je polog koroške narodne «Gor čez izaro» tako lepe podal narodno pesmico »Imam konjička b^-Iega*, da ni moglo navdušenje in ploskanje dolgo ponehati. Z nepričakovanim uspe Ji o m ]® bil tudi g. pevovodja primerno odškodovan za trud, ki ga ie imel da je mogel v tako kratkem Času spraviti zbor na tako višino, da dela čast njemu in društvu. Na kratko, naše^društvo je
dolgem obotavljanju podal od3tavko. Gctovo se je s težkim srcem odločil za ta korak, ki pomeni za rag. Dante Conforto težko zgubo mastnega postranskega dohodka. Toda po znanem sklepu goriškega občinskega odbora, da naj se odloči ali za negotovi komisarijat na okrajni bolniški blagajni ali pa za mnogo bolj gotovo službo goriškega mestnega uradn ka, se je Dante Comorto odločil raje za to poslednjo. Po odstavki sedanjega komisarja bi pač moral biti imenovan na njegovo mesto začasno komisar, ki naj bi pripravil čimprej vse potrebno za razpis m izvedbo rednih volitev v
je bilo plemenito delo in prizadevanje Kronano s tako velikim moralnim m gmotnim uspehom. Vse to pa naj služi društvu v spodbudo za nadaljnje delovanje, od zmage do še čas:-nejše zmage, od uspeha do večjega in popolnejšega uspeha._ _
DAROVI
Ker.se ni mogla v nedeljo udeležiti otroške veselice pri Sv. Jakobu daruje gdč. Milena Perhavc L 10 «šolskemu društvu«.
AnMe nešKodljivin ne povzroča bolečin
Pazite na ime ARR1BA
Ti dve svojstvi ima ta čokoladni bonbon proti glistam in odvajalni bonbon ARRIBA, čokoladni bonbon proti glistam, v zelenih zavitkih L L— ^^ ARRIBA odvajala! bonbon, v rudeHh zavitkih L —.50
V vseh lekarnah
- pr	--^	-	»»	J	"
Danes ob 5. uri pop. veselica pri It Ivanu v korist otroškega vrtca
V Trstu, dne 14. junija 1925.
PR1ZMATIČNE daljnoglede, tudi pokvarjene,' kupuie Giusto Hirsch, optik, via Mazzini 36 - Trst	796
Znanost in umetnost
— Konservatorij Tartini je priredil pretekli petek produkcijo, pri kaleri je nastopila tudi gospodična Žerjalova Ida, kot učenka znanega profesorja gospoda Skoleka. Občinstvo je z
dolgotrajnim aplaVzom dalo izraza, svojemu , -----
občudovanju mlade umetnice. Istot&ko se j« PRIPOROČA se Šivilja Angela Bizjak-Saksi-
Izkazala druga učenka gosp. Skoleka gdena i j.	>.	-- J—
Kelly Reach s svoj'm temperamentnim nasto-
KDOR ŽELI kupiti ali prodati hiSe vile posestva tudi posojila v mestu in okolici naj se zglasi pri BiJčaku, Via dei Gelsi 6-IH
799
da. Greta št. 4. Gre tudi na dom. Gene nizke.	801
pom.
Leander Stare, učenec prof. Si gona je na violončelu pokazal svojo nadarjenost m zmoz-
n°Kakor vse kaže, stremi direktorij konserva-
torja Tartini za tem, da vzgaja prave umetnike.
_ Gospodarski Vestnik, glasilo Slov.
kmetijskega društva, Slov. Čebelarske zadruge v Gorici, Tržaške kmetijske družbe in °Zadružne zveze v Trstu je ravnokar izšla: Vsebina: Uredništvo: Varčujfmo! Živinoreja: Živinozdravnik Gerbic Josip: Železo med krmo. Nadzcinik KlavŽar Mil-ton: Uboge živali! Ing. Pocgornik Anton: Krmi živino redno. Gč.: Bikorejcem! *** Če svinja žre mladiče. Mlekarstvo: C. T.: Kil ali kisal Čebelarstvo: Žnideršič Anton (Iz knjige «Naš panj): Vsajanje rojev. *** Opozorile čebelarjem. Vinogradništvo: Ušaj Just: O grozdnem molju, G. F.: O ščitasti uši. Kletarstvo: P. V.: Zadružne j kleti. Sadjarstvo: Dr. Vallig Peter — Gor-kič France: Sadjereja na Goriškem. *** Izlet »sadjerejcev v	r •--^ardo.
Svilogojstvo: Dr. T.: Letošnja cena svilo^ dov. *** Gnojite murvi po osmukanju! Poljedelstvo: —r.—: Pravilno gnojišče (z dvema slikama). P. A.: Kosite pravočasno! Gospodarski koledar: Junij. Vprašanja
VEČJE STANOVANJE, od 5 do 7 oseb, v sredini mesta, se išče. Ponudbe na upravništvo pod «Stanovanje*	802
HIŠA z dobroidočo pekarno v Jugoslaviji se proda po ugodni ccni. Inserati naj se obrnem na V. Horvatiček. Unec — Rakek.
787
C. DOLUNAR, Trtt. Via Ugo Polonio It- 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81. uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja *a savijanje, pisalnega I. t. d. papirnatih vrečk tsr valčkov raznih velikosti lastnega izdelka.	51
se proda betonska peč, v kateri se lahko speče 140 hlebov naenkrat; zraven stavba in razne pritikline. Cena L 35.000. Pojasnila daja: G. Laube v Labin j u (Albona. (472)
POROČNA SODA preparjenega bukovega lesa iz Slavonije, garantirano. Izredna prilika Tiirk, Trst, via S. Lazzaro 10. Obiščite primerjajte, prepričajte se.	723
PRODAJALKA, starejša, z 12-letno trgovsko
Srakso, išče službe v mestu ali na deželi, aslov pri upravništvu.	670
BREZPLAČNO očistimo stanovanja s forma-linovim parom, z Vermiiialom pa iztrebimo rarčesi, ako niso po prvi disinfekciji popolnoma uničeni kuhinjski ščur-ti stenice itd. Zavod za disinfekcijo in uničevanje mrčes. Via Domenico Rossetti 2.	719
BABICA, autorizirana se priporoča. Slavec, via Giulia 29.	64
SLUŽKINJO, pridno in pošteno, veščo kuhanja in hišne oskrbe, sprejmem. Prednost imajo starejše (lahko vdove) kmečkega stanu. Plača po dogovoru. Namestitev v ugodnem slučaju stalna. Ponudbe pod "Vernost* na upravništvo «Edinosti».	772
RojansKo Konsumno društvo
razpisuje mesto
90stilnli!0riH0ilitelia
Pismene prošnje naj se pošljejo na predsednika Rud. Ferluga, via Filzi štev. 17, do t. julija.	(465)
Danes zjutraj je po dolgi in mučni bolezni previđena s sv. zakramenti za umirajo*« mirno izdihnila svojo blago dušo naša ljubljena soproga, mati, nevesta, sestra
MARIJA VEKJET
Žalujoči soprog KAREL, otroci MIRO, VIKTOR (odsoten), JUST in PAVLA, tašča Te-RE2A, oče ANTON FABJANČIČ, bratje, sestra ter rodbine HERDINA, CERKVEN1Č in OSTRO-UŠKA naznanjajo to tužno vest
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v pondeljek dne 15. t. m. ob 16.30 iz hiše žalost« Sv. M. Magdalena spodnja št 876 naravnost na pokopališče k Sv. Ani.
TRST, dne 13. junija 1925. Pogr. podjetje Nuova Impresa, Corso V.E.III 47
V nedeljo 21. t. m. se bo prodala, najboljšemu ponudniku na licu mesta v Zavijah (hiša Brazzatti št. 400)
trava za »no
ia vse košnje v letošnjem letu. — Travnik obsega 7000 sežnjev. — Najnižja ponudba L 1500. Ludovik Roth, upravitelj tn sodni delegat, Trst, Via dell'Istria 12, L (473)
TRGOVINA jestvin, sadja in zelenjave se proda radi bolezni. Via Apiari št. 12, Rojan. Škerbec.	790
in odgovori. Tržne cene. Gospodarski	KUHARICO srednjih let išče duhovnik, za na
drobiž. Klančič Anton — osemdesetletnik.	deželo. Pojasnila pri upravništvu. Spored izleta v Maasolombardo.
Kakor je razvidno, prinaša Gospodarski Vestnik zelo važne in poučne gospodarske članke in vesti iz vseh panog kmetij- --———-----t	. .
stva. Da s tem ustreza interesom našega	PREVZAMEM zastopstvo za nakupovanj le-
J ,	-1 1- v.jnn n»raj£čaiore sa n drugih deželnih pridelkov za solidne
ljudstva, pnea na,bol e %edno naraščajoče	s	upravništvu.	791
število novih naročnikov. Cim vec narcc-	*	v r__
nikov pa bo list imel, tem boljši bo. VsUcj	m
napreden kmetovalec bi moral biti na-	^ S1U2LO™«
ročnik Gospodarskega Vestnika. Po sebno ga pripoi očanio tudi našim učiteljem po deželi, katerim bo v oporo pri poučevanju v šoli in izven nje.
Gospodarski Vestnik se naroča pri upravništvu v Gorici ul. S. Giovanni 61, v Trstu pri Tržaški kmetijski družibi, ul. Torre bianca 19. Posamezne številke se dobijo v knjigarnici J. Stoka v Trstu ul. Milano 37 in pri Tržaški kmetijski družbi.
Jožefa Skupek Bratož
Jožef
poročena
Zarate, Argentinija - Št. Vid pri Vipavi 18. maja 1925.	(407)
PROFESORICA poučuje italijanščino in trgovsko korespondKenco. Via Romagna št. 26,III, vrata 6.	779
KLEPARSKI pomočrik se sprejme takoj. Kleparski mojster Anton Fillpič, Kanal. 805
AVTOMOBIL Itala, 22 H. P. 6 prostorov, Fiat 20 H. P. 6 prostorov. Priklopen voz na 2 kolesi. Via Linfe 611 Sv. Ivan.	800
MLEKARNA, prodajalna jestvin, zelenjavCj sadje, v sredini mesta, se proda po zelo ugodni ceni. V a Giuliani 34/V, Ukmar
_ 803
PRIJATELJI, vabim Vas na lastni pridelek vipavca, črno istrsko, kraški teran in p'.vo Dreher, Jerič Filp, Scala Belvedere št. 2.
804
KOSCI: Košnjo oddam v akord ali proti dnini s hrano. Jos. Lavrenčič, Postojna.	751
Do vštevši 10. 7. t. 1. so razpisane službe tajnika, pisarniškega uradnika (aplikato) in čuvaja - obhcdnika.
Letna plača brez odibrtkicav znaša za tajnika L 8200.—, za pisarniškega uradnika L 4800.— in za čuvaja - obhodnika L 4000.—, poLeg doklad z aktivno shiibo po L 600.—, 300.— oziroma L 250.— in pratvico do stanovanja v db črnskem domu za imenovane uradnike.
Prošnji se morajo« priložiti sledeče listine in sicer vse pravilno kole kovane in legalizirane:
1.)	Potrdilo a italijanskem državljanstvu.
2.)	Stancst ne manj kot 21 let in ne več kot 40 let, izvzemši v slučajih predvidenih iv členu 95 pravil obč. cbež. zakona*.
3.)	Zdravniško spričevalo.
4.)	Spričevalo o lepem vedenju.
5.)	Potrdilo, da ni bil prosilec kaznovan iz naslovov navedenih v členu 25 o6č. dež. zak. 4./2. 1915, št. 148.
6.)	Tajniški patent za tajnika;.
7.)	Dovršena nižja srednja šola aE triletno zadovoljivo službovanje pri kaki javni upravi za pisarniškega uradnika,
8.)	Dovršena ljudska šola za ob hodnik a -čuvaja.
Listine ped št. 3., 4. in 5. ne smejo biti dare več kot 3 mesec«.
Kdor bo imenovan, se bo morai podvreči vsem pogojem orgaaiičnega pravilnika, ki je v odobritvi in nastopiti službo tekem enega meseca po imenovanju v
RojonsUo Konsumno društvo
reg. zfidr. z om. por. vabi- k.
ZA KOPA
ki se bode rvršil
v nedelje dne 21, junija 1925 ob 4 '/2 pop. - v lastnih prostorih v Rojaau št. 9.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelnrštva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Odobritev letnega računa za L 1924.
4.	Volitev nadzorništva,
5.	Čitanje poročila revizije «Zveze*.
6.	Slučajnosti.
NACELNIŠTVO.
OPOMBA: Ako bi ob določeni uri ne bilo zbrano zadostno število članov, se bo vršil občni zbor eno uro- pozneje ob vsakem številu članov.	(464)
izogij zgube iste. Kanal
ob Soči, dne	10. junija 1925.
(468)	Županstvo.
Župan:	Začasni tajnik:
Karol Angeli m. p.	Franc Lenkič m. p.
LUIGI GREGORICH
IZBORNO istrsko vino, črno in belo, toči po Lit 2.80, za na dom po 2.50 in na debelo po 2.—. Počkaj Fran, Kozina.	793
ZGUBILA STA se psa, brak in braka, ki sliši ta. na ime Fric in Aslra, dolge lisičje dlake. Kdor ju pripelje dobi Lit 100.— nagrade. V slučaju, da ju je kdo usmrtil in bi kdo kaj vedel, dobi dotičnik ravno toliko. Fran Počkaj, Kozina.	794
500 q APNA je na prodaj v Merčah pri Sežani,
na ravni poti.	795
TRST — VIA GINNASTICA ŠT- IS.
SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove kiromant v via rie-ta 12, vrata 6. 797
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Via Conti št. 6-III, vrata 8 V	789
Ha hranita io mil. v Mali
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi svoje člane k
rednemu občnemu zSoru
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 21. junija 1925, ob 10. url v uradni sobi
z običajnim dnevnim redom.
(466(	NAČELNIŠTVO.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršH
dne 29, junija 1925, ob 3. vi popoldne, na sedežu zadruge, v hiši gr Alojzija Uhiieldera v Spodnjih Škofijah.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2.	Poročite načekiištva;.
3.	Poročilo nadzorništva;
4.	Čitanje poročila «ot zadnji reviziji;
5.	Potrdkev računov za leto 1924;
6.	Volitev načelništva in nad'zorništva;
7.	Sprememba zadružnih pravil;
8.	Slučajnosti,
NACELNIŠTVO
NB. Ako (v> določeni uri ne bo» navzoče dovoljno Število) članov, se bo v smislu zadružnega zakona in z&chružnih pravil, vršil občni zbor pol ure pozneje in bo sklepal veljavna ne glede na število članov.
IV zalo*«* ^	|
. UjigariiHaiirHiu STOKA |
•i t

d. z o. j.
Trat — VI« MIlane Hm. 37
je izSei dr. J. Valjavec
ilafijaiM. slovar I
Cena L 28.— s pri por oč. poštnino L 29.50 Naročila brez vnaprej poslanega zneska se ne upoštevajo.	(135)
ponujamo vse potrebno po zmernih cenah in najboljšo vrsto.
Primeri:
Hlače kopalne, deške	L 1.80, 2.50, 3.—
Obleka kopalna deška, razne baive L 7.60, 9.— Hlače kopalne, moške, črne	L 3.90, 4.50
Hlače kopalne, tkane	L 7.80
Obleka kopalna, moška, črna, obrobljena L 9.60, 13.— Obleka kopalna, moška, 2 kosa, najfinejša L 26.— Obleka kopalna, ženska, moderne barve L 28.— Obleka kopalna ženska, zadnja novost L 47.—, 51.50 Obleka kopalna, volnena, vezena L 82.50, 95.— Pivamas za obrežje, eponge, eleg. L 85.—, 115.— Piyamas za obrežje, gob. blago L 220.—, 200.—, 140—
Kopalni Čevlji beli, črni, rudeči, zeleni, ženski L 6.80,7.80,8.50,9.—
Kopalni čevlji moški L 6.80, 7.80, 9.—, 9.80
Kopalni koši navadni L 6 —, 7.50 9.—
Kopalni koši s pasom L 8. o.—, 9.50, 10.50, 11.—, 12.—, 155U
Usnjati pasi Z ročajem L 5.— Velika Izbera moških, ženskih in otroških kopalnih klobubov in čepic.
Gobasto blago za kopalne plašče, enotne barve 150 cm L 25.— Gobasto blago za kopalne plašče,
risbe fant. 150 cm L 45. Kopalni plaiči Ženski od
do L 275.— Kopalni plašči moški od
do 150.—
Kopalni čevlji beli, deški 5.60, 6.50, 7.—
, 48.-L 50.—
L 85.—
L 4.50,
se
Starodavna lovares tehtnic, utež io m\
Giuseppe Florenz & C£
z zalogo in delavnico za poprave 431
o m Ant. Coctia 6, Telefon 13-64
naznanja svojim cenj. odjemalcem, da so se dopustitev se tehtnice za trgovske potrebe sistema «Florenz» k mirosodni po-skošnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1924, tudi v novih pokrajinah.
Popravila s« izvršujejo točno in po zmernih cenah.
Pravimo Vam samo to: Predno kuph^
oglejte si največjo izbero pri
STE1NER
Via Geroa 15 ii 17 Via Geppa 15 in 17
PRILIKA!
Skladišče Via Carducci 22
nadaljuje	(462;
veliko rasprodalo RuhtnjsRlii predmetoo po noiusotfnešjm cenah
g P ■*»■ II ■ BMfTM
KMETIJSKO-TRGOVSKO DRUŠTVO »
Via Raffineria 4	TRST	Telefon 36-75
NABAVLJA: Semena: jesensko repo, ajdo, radič i. t. d.
Umetna gnojila: Tomaževo žlindro, čilski soliter, Superfosfat itd. Žveplo in modrogalico angleško.
Poljske stroje: mlatilnice, Čistilnice za žito, slamoreznice, navadne pluge in obračalnike itd. drva za kurjavo, oglje, med, maslo, brinje itd.	(469)
v shrambo in v komisijsko razprodajo vsakovrstno blago.	jI
nmj
KUPUJE: SPREJEMA
■»i it—wai
PODLISTEK
V. J. KRI2ANOVSKA;
(80)
Moč preteklosti
Roman v treh delih.
Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. .
«Kap lan ova kronika kakor ustna izročila govore, da je bila ta ženska čarobne lepote in nenavadnega uma. Zatrjuje te, da se je ciganka Torsi, ki se je prelevila v madonno Jolando, takoj naučila manire imenitne ženske In se tako obnašala, kakor da je rojena na dvoru, a ne v umazanem šatoru potepuhov. Kakor je bila lepa, tako je b*Ia razvratna, in hudobna, a nesrečni Marko je postal igrača v njenih rokah. Bilo je splošno znano, da je zimla variti ljubezenske pijače in da je obvladala nevidne sile, zakaj dovolj je bilo, da ji je maSki ugajal, pa se je brezumno vanjo zaljubil, a ona ga je brezvestno obirala, zakaj hlepela je po razkošju, posebno so ji ugajali dragi kamni, ki jih je nabrala veliko število. Ko sta ji dva ljubimca presedala, tedaj sta se začela prav gotovo prepirati med
seboj ter sta drug drugega ubila. Znala pa je tudi pripravljati izvrstna zdravila, ozdraviti je znala gobavost m druge bolezni, ki so jih smatrali za neozdravljive.
«Kakor pravijo, jo je Cosimo sovražil in prav mogoče je, da nista soglaSala. Toda nekega dne so ga našli v postelji mrtvega, a kmalu za tem je izginil tudi Marko, čigar kapo so našli blizu močvirja v dolini, zato so menili, da je tam poginil,
«Vsi ti čudni dogodki so povzročili, da je bila Jo-landa na slabem glasu; imeli so jo za čarovnico in.jo dol žili da kliče vraga. Govorili so tudi, da je otrok, ki je veljal za Markovega sina, sad njenega zločinskega razmerja z zlodejem. Upam, da je zadnja domneva zgrešena in ne daj Bog, da bi bili v sorodstvu z duhom vit Pa saj nas preganjajo demoni 1 Koliko članov rodu Montignosov je poginilo nasilne smrti, koliko zločinov in prekletstev nas obteiuje... Vse, kar sem. povedal o Joiandi, sem vzel iz zap»nikovndcefl* ča-, stitega meniha, ki je služil v grajski kapeli, in ta rokopis je v snmiTstn^^e11" arhivu. Očividno je izražal javno mnenje, zakaj govori zelo kratko m z očitno odvratnostjo o pslednjih dogodkih. Tu navajam skoraj
dobesedno njegovo pripovedanje:
«Kakor je bila ta nesrečna ženska obsovražena, ker sro najodličnejše družine objokovale svoje sine, ki so po njej poginili, tako so se je tudi bali, zato si ji niso upali odkrito pokazati svojega sovraštva in prezira. Bali so se nesreče, ona pa se je povsod pojavljala. Tako je na nekem turnirju zagledala mladega viteza, ki ji je v svojo nesrečo ugajal. Bil je zaročen in poroka je bila že oklicana, ko ga je začela Jolanda vabiti k sebi ter iskala vsake prilike, da bi se z njim srečala; toda mladenič, ki se je bal čarov, se ji je izogibal in i^ival je samo take jedi, ki se dajo težko zastrupiti z ljubezenskim zeliščem. Jolanda je bila besna od jeze in tedaj se je zgodilo, da je nevesta dva dni pred svatbo umrla, a njeno telo se je izpremenilo v kip. Ta čudni dogodek so pripisovali čarodejstvu in je razburil vso deželo. Oče, brat umrle in nesrečpi ženin so bili-na vse pripravljeni samo, da uničijo čarovnico, j z drugimi plemiči so napravili zaroto in nali Montignoso, kjer se je skrila Jolanda. Nihče med branitelji grada, niti eden izmed Markovih bojevnikom se ni potegnil za čarovnico in tako se je grad udal brez strela. Ko so vitezi zajeli čarovnico, se je ta
besno branila in ubila mladega Ubalda Calieri-a, brata umrle deklice...
«Menih ne govori dalje, kaj so napravili z Jolando; po neki legendi so jo zazidali v klet, — živo ali mrtvo — ni znano. Njenih ljubezenskih napojev in strupov niso mogli najti in nihče ne ve, kaj se je z njimi zgodilo.
«Antonio, imenovan diavolino (hudiček), — Markov in Jolandin sin, — je rastel mračen, lokav, divji in nepriljubljen. Oženil se je pozno in je imel dva sina-dvojčka. Ko se je oženil starejši med njima, se je mlajši zaljubil v svakinjo in nekoč v bratovi odsotnosti jo je hotel posiliti. Po usodnem naključju se je mož vrnil, videl prizor in ubil brata. Ubijalčev siu Giulio je bil preganjen po strašnih prikaznih in postal je blazen. V nekem napadu blaznosti je zadavil svojo mlado ženo nekaj ur potem, ko je porodila hčerko, ki je bila njen drugi otrok Tudi tedaj so govorili, da se je nesrečnemu Giuliu prikazovala Jolanda in da se je v gradu kred kakšnim zločinom ali nesrečo vselej prikazala komu.
«V trenotkih jasnosti, ko je zvedel o svojem zlo-, činu, se je Giulio usmrtil.
« EDINOST*
V Trsta, 4ae 14. junija 1925.
Gospodarstvo.
Redni občni zbor Jadransko-Podunavske Danke v Beogradu
Redni občni zbor Jadransko-Podunav&ke Banke se je vrSil dne 30. pr. m. v njeni palači v Kralja Milana ulici št. 65.
Predsednik g. Vladimir Malijevič je otvoril
občni zbor z nagovorom, v katerem je konsta-tiral. da je to prvi^občni zbor po fuziji bivše Jadranske banke z bivšim Podunavskim Trgo-1 vačkim Akcionarskim Društvom, s katero fuzi-jo, kar se mora naglasiti z zadovoljstvom, re bil dosežen splošen naroden in gospodarski uspeh ter so bili očuvani interesi in ugled našega bankarstva sploh in posebej koristi vložnikov.
Nadaljni potek občnega zbora se da z ozi-rom na pretitano letno poročilo in na pojasni la podana na dotična od strani delničarja g. Ace Stamenkoviča stavljena vprašanja, katera pojasnila je le-ta vzel z zadovoljstvom na znanje, resumirati v sledečem:
Z izdatno pomočjo« Podunavske-ga Trgo-vačkega Akcijonarskega Društva, ki sc j.e fu-zijoniralo z Jadransko banko, je le-ta izšla obnovljena in očvrščena iz težkega položaja, v katerega je bila zabredla, ter jo danes postavljena na trden temelj na katerem se bo mogla uspešno razvijati ter priti nasproti vsakršnim opravičen m zahte-, vam našega gospodarstva. Po izvršeni fuziji ni ' Upravni svet štedil ne truda ne časa v svrho 'sanirana poslov bivše Jadranske banke- posebno onih, ki so bili posledica medvojnih in povojnih razmer, kakor tudi v svrho odstranjenja težav, ki so bile nastale vsled selitve sedeža iz Trsta na Dunaj, od tu v Ljubi ano in slednjič v Beograd. V tem cilju je Uprava Jadransko-Pcdunavske banke z vso energijo delala na tem, da je spravila v -iklad izdatke z dohodki, postopala vedno z vso opreznostjo v poslih, izvajala največjo štedljivost v vsakem oziru, izvršila smelo amputacijo vseh nezdravih delov bivše Jadranske banke ter se končno odločila predlagati občnemu zboru delničarjev, da se za preteklo poslovno leto ne izplača nobene dividende Da se pravično sodi o tem predlogu Uprave, je treba vzeti v obzir, da se je formalna fuzija izvršila šele 11. maja preteklega leta torej skoraj koncem prve polovice poslovnega leta ter da se je Upravni svet v drugi polovici poslovnega leta v prvi vrsti moral baviti z izvajan em fuzije in z likvidiranjem prejšnjih nezdravih poslov, vsled česar ni mogel posvetiti sveh svojih sil tekočemu rednemu poslovanju. Baviti se je moral tudi v tem času z opuščanjem in likvidiranjem nekaterih nerentab lnih podružnic in agencij, od katerih ni bilo pričakovati uspešnega poslovanja v bodočnosti. Podružnice, ki so še ostal?, se ne bodo likvidirale, posebno ne one v Ljubljani, Mariboru in Kraniu, katere dobe celo neko avtonomijo na ta način, da se pri niih postavijo predstojništva, katera bodo skupno z dotičnimi dirigent! imela svobodnejše roke glede dovoljevanja kreditov in poslovanja sploh, nego so jih imele te podružnice doslej.
Pri likvidiranih podružnicah se je moralo dotičnim vložnikom v izdatni meri povrniti vloge. Vkljub temu se stanje hranilnih vlog v glavnem ni znižalo napram stanju predpreteklega leta ter so se vloge posebno pri centrali ~ eogt », K zavod.
Temu se ni Čuditi, ako se uvažuje, da je Jadransko-Podunavska Banka danas eden največiih, najmobilnejših in najsigurnejših de-narn;h zavodov v Jugoslaviji. O n:egovi mobilnosti na boljše svedoči dejstvo, da razpolaga pri Narodni banki na odredjeni mu večji reeskr,ntn! kredit še z okoli 60.000.000 dinarje* neizrabljenega kredita,
Jadransko-Podunavska Banka je udeležena pri mnogih prvovrstnih industrijskih in trgovskih podjetjih.
Iz vsega tu navedenega je razvideti, da je
Upravni svet s svojim načinom poslovanja, z realnim bilanciranjem in z odkritosrčnim predstavljanjem dejanskega položaja banke zaslužil veliko zaupan>e, ki so ga vanj stavili delničarji fuzijoniranih zavodov ob priliki fuzije, kar so le-ti potrdili na tem občnem zboru po fuziji s tem, da ,o mu enoglasno podelili abso-lutorij, kakor tudi nadzorstvu, ter odobrili istotako enogla»no način njegovega poslovanja z naročilom, izrečenim od delničarja g. Ace Stamenkoviča, da naj nadaljuje svoje poslovanje v dosedanji smeri.
Končno je omeniti, da sta bila izvoljena v Upravni svet, namesto odstopivših članov istega, dr. Božidar Cerovlč iz Sarajeva in doktor
Loterijske
izžrebane dne 13.
Bari
Firenze
Milano
Napoli
Palermo
Roma
Torino
Venezia
34 39 7 31
43 63
44 23
Številke
junija 1925:
36 44 18	60
26 88 15	37
29 31 76	90
20 78 44	27
68 63 61	64
15 70 62	44
40 63 84	22
52 36 39	49
Via G. Viđali štv. 9
pre] Via Scorzeria, poševno
Corso Garibaldi. ♦♦♦♦
Nadaljuje se prodaja modernega ienskega obuvala od L 50 par naprej in moškega od 40 in 50 L par. Velika izbera opank v vseh
barvah. M 0R0BN0 1= NA DEBELO 1 ZA BIRMO 1000 parov čeveljčkov po najnižjih cenah v tržaškem mestu
I
v
Dušan Ivaniševič,« advokat > Beogradu ter da so bili zopet izvoljeni vsi pkejinji nadzorniki brez enega odstopivSega, namesto katerega je bil izvoljen g. Vlada Grujičić, inšpektor Narodne Banke SHS.
448
lilij Sv. Antona in čebule rumenih nar-cisov kupim. — Ponudbe z vzorci na
H. German, Trst Via Rsma št 3
v Beogradu izdatno zvišale in stalno naraščajo, Kar svedoči o zaupanju, ki ga uživa
Šola Berlitz
JEZIKI
Znižano poletno vpisnina
Trst — Via Torr« bianca SI. 91
ZOIOZBRMIIIŠIU AHBULARORIJ
Trst, VI« Sette fontane 116
od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure Ljudske cene. 458 Ljudske cene.
MIROD1LN1CA
MARIO FERLIN
Sv. Marija Magdalena zgornja 2 Bivio. TeL 774 Mriaica T» CMfl.i 18 (Tipi VU Mafaata tel aiart)
prodaja na debelo in drobno.	63
Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na dom. Bogata izbera slikarskih vzorcev (štampov)
- Velika izbera cepilnih potrebščin -
Zaloga mazila .MIRBONA* za čevlje
I

lil
rii
v Sežani it. 68.
Odprt vsaki dan izven srede in sobote. V sredah in sobotah v Nabrežini od 12-2.
(451)
Stanko Perhavec.
Predno kaj nakupit©, obiščite
4-i
Veliko skladišie pohištva
tvrdke
ALESSANDRO LEVI MINZ
Via Rettorl it. 1 — Via Malcanton SI. 7-13
Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki Izberi.
LJUDSKA BANKA v POSTOJNI
(prej NOTRANJSKA POSOJILNICA) reg. zad. z, omej. por.
Sprejema uloge na hranilne Knjižice m vloge na teKoll račun.
Daja posojila kakor tudi izvršuje vse v bančno stroko spadajoča pesle :::::: pod najugodnejšimi pogoji. ::::::
Glavno zastopstvo za Italijo
I. LEVI & C
Reka-Flume
luksozno in navadno
TRST
Via Carduccl št, 20
Telefon 42-33
Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa, po zmernih cenah.
LJUBLJANSKA KREDIT?
L l PODRUŽNICA tf TRSTU l
J	CENTRALA V LJUBLJANI
Mu in rezerve Btoarfev 60.009.030"-
Teleron: 5—18, 22-9*
DARILA ZA BIRH8
po nizkih cenah dobite samo pri zlatarju
ALBERTU POVH-U
Via Massiai 48
Obrestuje vloge na vložnlh knjižicah po 4 na tekočih računih po 4 A /* vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre. » stuje po dogovoru. - Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. *
Podružnice:
GORICA, Brežice, Celje, i^ernomelj, Kranj, Logatec
:::::::::: Maribor
HalprlKiadnelšji zgezi i juggstiroUo
Blagajna je odprta od »7,-127. ,n od 1*7,-16
41
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::

Vstop dovoljen vsakomur brez obveze za nakup.
VIOEM (Udirse)
Vstop dovoljen vsakomur brez obveze za nakup.	CAL RIBASS^^)
VIDEM (Udtfie) - Via Savorgnana 5
___^__ **
Cene stalne.	Kljub vsem _------------------$ih $lar5h
500JQ00^ metrov blag. z. oblek, bo ,15 i^^^tSTSSA na"^^?™*?^ Potroiek za v,aRo osebo £ ^	razprodalo.
poviškom
Cene stalne.
Obrobljene rutice . Prtiči za čaj . . » Bele rutice z ažurom . Povojčki za deteta, meter Moške barvane nogavice Krpice iz gobastega blaga Brisače, reklam 45 X 90 Robljene brisače . Platnene krpice Prtiči 60 X 60 . . < Prozorne ženske nogavice Švicarsko vezenje, meter

»i
»»
—.75 —.95 1.25 1.30 1.75 1.75 1.90 2.20 2.30 2.50 2.50 2.50
Gobaste brisače......
Nogavice z dvojnato peto, prvovrstne Platno Madapolam 80 cm., meter . Oxford za srajce, meter . Naramnice, dvojnate, elastične
Moderčki, vezeni......
Blago, Pelle uovo, meter . Platno „Madonna" meter .
Majice.........
Blago, dvojno tkano, meter . Obposteljne preproge, reklam
»»
t*
9t
2.75 2.75 2.90 2.95 3.50 3.50 3.90 3.90 4.50 4.90 5.50 5-50
„ z.Du Preproge iz jute, meter...... ......mmMmi
OPOMBA. Blaao« ki m ugaja, najslfeo «M« kvalitete ali c ano, •• «ai"f " a	. . . _ . __ Brlsače
VKunsM.	™	__ Platno in bombaževina v vseh visočinah. — Prtemna. — orisace
o i • K«, hu™ Tfl ansnndp in posne — Žamet za lovce. — Izgotovljeno perilo. — Platno. — Gobasto tkano blago za gospe. postelina pregrinjala in pogrinjala v vseh merah. — DvoSivi. --rn0gpr!ffi ?Fiand^g - Ple°en?ne iz InuTn bombah! - Preproge -Wrfki iz jute in koko_- Zav«e._- BUgo	VimeKlie.	R«^.d.ia.c«m P.«b.n NNst
Razprodajaicem poseben popust.
Angleški batist 80. cm., meter	. . • Svilene ženske nogavice . •
Neapeljski prti.....
Ženske srajce z ažurom	•
Ženska spodnja krila, vezena -	•
Žamet za lovske obleke . •	'
Kombinacija, vezena . • •	:
SraJnrom «h.rJposteMo . : : Z " m postelji . . . . žfficeTp™veažimeP, prvi kva.lteta 14 kg, Prešlte odeje, barvane, za 1 posteljo

5.90 6.50 7.90 9.90 9.90 10.90 12 90 15.90 29.90 49.90 55.— 59.—
in nrtiči Fiandra" ^ pfetemne" iz lanu^in bombna.* - "Preproge - Moderčki'iz jute in koko - Zavese. - Blag^)	iz žirae'in voIm.
P altem poseben popust. Opreme za neveste. - Popolne oprave za prenočtšča, zavode in internate. - delane ___ IfirtCU	/I I^JInal
VIDEM (Udlne) - Via Savorsnana 5 (vogal via Cavourt • VIDEN	CUdlne?
' • -^	m M