List 47. SI L» Tecaj SĐ dar rtn šk m arodn Izhaj aj o ysako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnicij emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za řetrtleta 90kr poSiljane po poStipa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrtleta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 22. novembra 1865. Gospodarske stvari. Velika trgovnica za živež na Dunaji, tudi nam važna naprava (Dalje.) Kteri živež se more v trgovnico na prodaj dovaževati? morejo v trgovnico dovaže- vati Poglavitnih reči, ki se Je m vrst . vrsta: Meso. meso. prešiČi in ziki, suho to vrsto spada zaklana goveja živina in goveje Zaklana teleta in koštruni s kožo ali brez kože, > njsko isoljei meso, jagnjeta kozé y prešički, je meso in klobáse kakoršne koli vrsta : Domaća kakor Perutnina. živa in zaklana, v perji golobje. na pr kokoši > gosi 9 race y ali oskubena, purani, kopuni in vrsta: Za i Divjačina in divja perutnina. crna divjačina, jelenovo mesó, meso divje £JaiU , ViU<* Ul»JOWU« j jv/iv/uvT v "Jvuv j koze in srne. Mala perutnina in mali tiči. Fazani, divji etelini in kokoši, škarj ; divj gosi ice, orehovke, bele jerebice, skalni jerebi in kljunači droplj ; divj , jere-o race 4. vrsta: Ribe. vrsta : Sadje. Sadje vsakoršno sirovo suho presušeno in vlo- ženo, češpljevec, kostanj, orehi in razno sadje iz južnih krajev (smokve, pomaranče itd.) Kako se poèilja zivez v trgovnico ? Pošiljati razno blago v véliko trgovnico za živež 9 ali hrano je vsacemu gospodarju b kakor smo ga v omenjenih 8 vrstah našteli ; poprejsnjeg P sanja pnpuščeno; tudi more zdaj iz začetka, dokler se drugace ne bo zahtevalo , svoje blago tako ali tako naloženo ali zavito na prodaj poslati; saj gré na njegovo nevarnost in na njegove stroške, kakor ga pošlje. Samo na to je gledati, da se blago po vrstah loči, -----------j w ^xwv.v.vx , v*« kakor smo jih ravno povedali vse na en kùp Blago more pošilj 9 in se tedaj ne poveže kakor mu bolj kaže, trgov WAV j/uouja vuuj xv a IV u i uiu uuij i nici tako poslati, da ali sam vožnino plača (to je pošlje) ali pa da trgovnica vožnino odrajt frank Blago trgovnico 9 da se V • 1 • posilj s tem-le napisom na dunajsko Centralhall ,,xxu mu vcuu aiuanc in u icu." Vselej pa se blagu dodá vozni list (Frachtbrief) W na kterega se napiše to Imé kraja, od kodar se pošlj y 9 kadar se je poslalo blago 9 dan število vezkov ali kolij, kolikor se jih pošlj skupaj teža posamnih kolij in vsega poslaneg blaga ktero r na vsako kolij naj se natanko zapiše blagó » je v nji; . ako je asekurirano, za koliko je asekuriranoV Podp Kdor misli pošiljatelja in kraj njegovega stanovanja m v trgovnico poslati, mora voz Vse ribe iz rek in potokov. Kazne morske1 ribe Demu listu dodati spričalo, da je meso od zdravega frišne, nasoljene , vouiuiuuijcug au > želve in druge čepinokožne živali in žabe. vsolomurjene in suhe. Ostrige y raki 9 y živinče ta vrsta : Kdor blago v trgovnico pošlje, mora s posebnim pada v ktero Jaje Jajca in mastne reci. } / irrèlïM I sirovo maslo (puter), maslo in salo (tolšča pismom opravniku (faktorju) tiste vrste njegovo blago, povedati, kaj naj stori s poslanim blagom. vaj\jt\) D11UVU UlftOlU ^ u IV>1 J , UJHU1V ^VV.UV. pa ne), gosja mast, slanina (špeh), mozeg, sir in skuta > vrsta : So civ je. Sočivje razne baže, proso (kaša) grés KJUUiVJC IUZiUC Uttiid J jJlUOV , glCOj J' kaša, kimelj, janež in koprec ali sladki janež. ječmenová vrsta : Zelenjava. Ako tega sporocila s poslanim blagom ne pošlj prodá opravnik, po zadobljenem dovoljenji trgovčnega vodstva, přejeto blago lastniku na dobro. Poštno povzetje (Nachnahme) na vrednost blagá ni dovoljeno. Vožnina blaga, dokler ga trgovnica na Dunaj prevzame, gré na račun in nevarnost pošiljateljevo. Od časa pa, ko trgovnica blago prevzame ne 9 do kler prodaneg kup 9 Vsakoršna v sirovem in suhem stanu , kakor tudi krompir in gobe. 3U ne izroči kurira) proti škodi kakega ognja cije ga ona zavarova itd Stroške kura plačuje trgovnica sama in ni treba lastniku ničesa plačati 380 Kako se blagó v trgovnici prodaja? Prodaja se vse, kar v trgovnico pride, po oprávni ki h, ki so za to od mestne gosposke postavljeni in v prisego vzeti, na nevarnost in na dobro lastnikom ; ti opravniki prejemajo skupljeni denar in ga odrajtujejo la8tniku. oe Prodaja se pa blago v trgovnici po 'dvojni poti: po dražbi (licitacii) ali na roko po předpisu, *ki je nalašč za to narejen. .. Klopstok-ova „Mesijada" mnogo ne zanimiva, Narodne stvari. ker Je menda še Nemcev malo tali, vkljub vsem lepirn kteri mB mislim, ktere se bili celo delo preči- v uji nahajajo, pa Jugosloveni imamo sličen pesmotvor, namreč Pal-——- iu xu An k; tomu silil „Mesijado" motićevo „Kristijado." Ne, da bi akoravno sem jo sam precej pažljivo čital, al stiteljem Palmotičevim t ki 1 „ Kristij ado , utv.vuoi^ y jjjwuijaui, UI OC UUIX«i , «« „ čital sem z vso pazljivostjo „Kristijado" in druge Pal- pogostoma v roke „Novice Matičinih » iuaw „XI vj V 1W , u a d j a j O OU , UČ* uajuctll poročilih med novimi udi kacega domaćeg se da jde m v motiče spise, kar jih je mogoče dobiti, pa reči moram, znanca, pa žalibog! na nobenega domoljuba nisem na- da y Kristijada" izvzemši prekrasni jezik in one scene v kterih je pesnik Gunduliča nasledoval, nima tolike vrednosti, kakor Klopstokova „Mesijada", in to zato ne, letel Vendar nična , če je tudi ta žalostna moja opazka res-vrcuuuau, tv^tiui jLnuyotuiwvi» „uicoijau« , iu iu baiu uc; , še nikakor ne obupam , saj ne nad tominskimi ker stvar ni originalna. Palmotic je genialen improvi- domoljubi. Sklenil sem toraj , obrniti se v drugo do polnim zaupanjem, da ta tominski moj zator v svojih igrah (in ta njegova vrednost se , skoro ojih jak bi rekel, prezira) in mojster v jeziku. To sem pri tej klic ne ostane glas upijočega v puščavi. Obračam se pa priložnosti le zato omenil, ker se na nekterih nemško- danes pred vsem do tominskih fantov in jim rečem _i------—"d-i—iu Dragi tovarši in prijatli ™~;; 1 -- —- slovenskih gimnazijah Palmotičeva „Kristijada" čita. Ako se za prvo vajo v hrvaščini že stari Dubrovčani prebirajo, naj bi se čital Grunduiičev „Osman" ali Djor- krat v nemo > Suze Man- Prilika moj1"1 bljubovali smo že več selih družbah v čitavnici in drugod, da osta elej zvesti sini svoji materi slovenski domovini. zdaj lepa, djansko pokazati to. Iz vseh daljene pokornice u marselskoj spili"; to so stvari zani- djevičevi klasični pesoiotvori, kakor na pr drugih slovenskih krajev dohajajo obilni darovi duho mive in zares klasične. Pa tudi psalmi Djordjevicevi viti in materijalni na oltar domovine. Mi na Tomin so vredni, da se čitajo, ker krásen in veličasten je j ezi k jczatv in izraz Urtiw , va« ua^iauc» muni ucuuu v««w biblične poezije v svojem jeziku; veličastnije ni mogel tako da menda nima noben narod take skem, ki smo se bolj med zadnjimi spoznali za slovenske sinove, nismo svojih duševnih moči še tako izurili, da mogli ž njimi prav očividno podpirati domovino David popevati Kdor je na gimnazii Klopstoka zato podpirajmo jo pa z materijalnimi čital gotovo se še spominja njegovih dolgočasnih ód likor denarom), ko i moremo. Vpisujmo se drug za drugim v družbo VJ 1 l/C* A y ^ V Iv v \J U V VJ J/ V 1XJII u j W Uj V^V f AU VAVA^VVMrUUtU w —— — v - — v ^ » v ^ • » ^•K^v^j v ^ v «« V* A M ^t ULA T V41 UCJV/VI in staro-grških in rimljanskih meril, v kterih so pisane; Matice slovenske! Saj ni to tak strošek, da bi naše i.^ _TT inU Ari AVI nnûîûIrotTofî in mocí pT6 S G^C 1 Aí< I Ck Kûhoa ni 1 ćk V»AAÛ r\g% IA AT/] pac ta „mixtum compositum" v teh odah preiskavati in rese-tati, je ubogemu gimnazijalcu v vročih letnih urah presneto sitna stvar. Dobro se zato še spominjam do-setljive opazke o Klopstok-ovih odah enega mi naj- Kdor berač ni. če yy Matice slovenske ) hoče enem letu Kdor gold y pa je ud ni taka reč pa je kolčikaj přemožen, tudi lahno dene stran dražih učiteljev (se ve da Slovenca), da, kdor let vsako leto po 10 gold, in postane s tem Matici spati ne more naj Klopstokove ode čita in lahko bo zadremal. dosmrten ud vensk odbor? Kako, ako bi napravili izmed sebe slo e nas 10 tacih, zložimo vsako leto IJJUL«^, Ja t*J JLIIVJ/UIUUVTW V/VAV V/AVM » « """" " ^ V ^«v.! • ------ ---- ~ ~ « . — ~ J - — v »V.W.M, u.vunuv T « v» u, ^ Dalje je přistavil ta gospod, da bi zdravniki takim 10 let zaporedoma vsaki 1 goldinar, pa bo 100 gold bolnikom, ki spati ne morejo, prav dolgočasne in ne-) in s tem vpišemo trg Tomin ko večen ud Matici slane pesmi odredovali za čitanje , in gotovo bi dober vspeh s tem imeli. ) Dalo se pa smo že oskrbljeni in osrečeni s tako poezijo ; &— ' ~ ----m- ---. — r r Kako je pa z nami Slovenci, nas je okoli 900 prebiva • . i •• •».• « • ti* • i• i to se le pred zvršiti, tako : V Tominu Ko bi dal vsak de y pri kteri veti en goldinar, imeli bi brž 100 gold, skupaj. Okoli se nam brž zeha in ako se ne razsrdimo ter stvari za 140 hiš je tukaj, tedaj bi tudi ne bilo treba vsaki hiši duri ne pahnemo, čitaje brž zaspimo? O da, in kako v se celeg goldinarj dati y še t Zdravniki in vi, ki spati ne morete y kupite si pa bi bilo. Ker pa iskrica slovenski Í31UVCU9M „epOS , pa IUU1 iiiuvnunvj «mvuwuuw au "»"v druge tinke, v kterih zaljubljenci po zgubljeni mla- 'moramo tišti naprej, kterim je slovenske omike žar nedosti (? !) in ljubezni (!?) zdihujejo , ako jih ljubica en- koliko že glave razvedril. Mi Tominci imamo že sko u pa tudi milotinke, žalostinke in take domoljubja ni še vsake hiše , še manj pa vsacega pre bivavca prešinila, ne moremo tega pričakovati . zato krat čez rame pogleda, ali na njihovo blebetanje ust- raj dolžnost, z lepimi domoljubnimi izgledi drugim kra nice zarobi. Taki zaljubljeni poetici mislijo, da si bodo jem v naši okolici pot kazati. Kar bodo priprosti pri s tem Prešernovo slavo pridobili, ako njega opičarijo ! nas lepega videli, radi bodo posnemali, in tako, če naše \ 383 kraje kadaj pravo domoljubje prešine, mogoče bo vsaki lom prigovarjajo isto. To bi vendar žalostno bilo, da vasi na Tominskem, da postane dosmrten ud „Matici." bi vsi slovenski narodi naše Avstrije, če tudi imajo In kadar začne Matica pogostoma izdajati knjige, ki bi domá še svoje deželne liste, ne mogli tako zdatno pod« v vsako vas dohajale, bodo omiki naši prijazna roka, pirati časnika, da se na trdnih nogah ohrani. Treba je ki pelje domovini na bolji stan. Zato na noge, rojaki namreč, da v lice vsem narodom se v glavnem mestu moji t Tominu 15. listopada. cesarstva brani slovanstvo. Dajmo prijatelju svojemu V. Lužnik. podporo, namesti da jo žalibog! z naročili daje še mar sikdo takim dunajskim časnikom, ki za narod naš, za Poziv naše reve in tuge nimajo srca, marveč črt in psovke. o premeinbi novin Zukunft" v dnevni časnik. Rodoljubom , kterim vabilo v roke, naj nabirajo pride posebno natisnjeno še drugih naročnikov, da Mnog dop in slovanski časniki nam priporočaj se vresniči to, kar je sedanji čas gotova potreba. i naj se „ Zukunft" premeni v časnik ki vsaki dan iz- haj Povdarj se ) da v čnem Času in gledé na to danjem, politično tako gib-da se odpró vsi avstrijski zbori čto U Ili Licuc ua bu , ua oc toj ki so poklicani najvažnejša državopra m na- XàUKJ L L p XVI OU KJ L\ 11 VC4 lui L UOJ * MfJUVjUM VAA^M f VJ/A W I rodna vprašanja obravnavati, ne zadostuje zadevam deralistične stranke tedenik, marveč da je treba nem skega časnika na Dunaj ) kteri k dan haj ) da more brzih korakov postopati za vsem, kar se po svetu godi 7 m blago naše stranke proti drugim stránkám in proti vladi v dosego vzajemnega porazumljenja krepko zastopati. Domoljubi mnozih avstrijskih dežel, ki se vjemajo ...........> pri- ■z našimi mislimi, so izrekli svojo } da hočej Ozir po svetu. Pisma iz Mehike. II. Pismo. (Konec.) V Juan-u de los Llanos, 23 legey od Pueble na severo-vzkod 21. sept. 1865. Ljubi dobri moj prijatelj ! Kakor sem jaz hvalil junaško obnašanje imenovanih štirih Kranjcev, tako ti občuduj železno naturo, ktero je skazal JuriJenko, iz Loke domá. 14. marca dobil je na glavo nekaj udarcev, tako da je zgubil zavest in pomoci z neobhodno potřebními doneski, po kterih bi se se zgrudil na tla; sovražnik mu pobere telečak, puško lostne skušnj o „Ost und West" konec vzel, plaše in torbo s patroni vred, ter ga ondi pustí. Kmali marnosti, po kteri je nekdaj potem se vlije dež in Jenkotu se povrne zavest. Vstane mogel tedenik „Zukunft" prostvariti v dnevnik. Al za- silij nas poskušnji, da živo šega cesarstva jo vdere za nami na gore, toda mi smo jo bili od ondi m o^ v, ^ x x w ^c.wv^.^v,. kteri ču- že odmaknili. Jenko, kraja nepoznavši, zaide v gozdih, potrebo tacega časnika v glavnem mestu na- ter sredi sovražnikov po gorah tava celih 30 dní živé ob samih koreninicah in travah; ko mi pridemo v tiste vidimo, ali se bo obilo naročnikov oglasilo Za to veljá ta poziv federalističini stranki v deže- kraje in ga najdemo, bil je mrliču podoben; posadimo lah česke krone v troj edini kralj v Galicii, na Ogrskem in Erdeljskem 9 ga na konja, častniki, zlasti general, ga bogato obdarimo in notranjo avstrijskih deželah : ter pošljemo v varni kraj. Zdaj je popoinoma zdrav in naj kunfť djansko podpirajo prestvarjenje tedenika „ Za okrepčan. To ( V k haj oči časnik je železná kranjska natura. kmal v i • • sljej ta namen jim pošiljamo b 7 naj nam i zadnj čas do 23. decembra tega leta 9 slavljenih je še veliko druzih naših prostovoljcev imajo slovenska imena, vendar za gotovo ne vem so Slovenci. 7 poročilo, da jih je čiti se na li j an toraj ti ne naznanim njihovih imen. ki sem ti ga bil omenil v prvem pismu 9 Po-ki ali Še- bil » Zukunft Ako nam doide tolik J® 17. februarja ranjen in vjet in 10. avgusta iz vjetništva te vilo naročnikov, izpuščen, toda umrl je za ranami 22. avgusta v pue- uaui UU1UU vunu.vuuv K> V V . M. M. "Mi UVUIrtVT, , UVUC* V, da se moremo zanašati na obstanek svojega početja, beljski bolnišnici. 7 bomo še to leto dan oklicali, kadaj bo ob novem letu 97 in Zukunft" začela izhajati kot d časnik Veliko junaških del zvršili smo že avstrijski pro- tadaj v s e 1 bodemo prosil ; v se se m d stovoljci s svojo hrabrostjo, toda hlepenje po niših delih zapeljala je marsikoga v predrznost in slav- Vodil pogubo Navedem ti nekoliko izgledov. Častnik dosihmal našega časnika ostane isto, kakor je bilo Bekecs šel je <14. marca s 47 možmi nad Hoeha- diplome Ustavna sprava z vso državo v duhu oktoberske 18 mož mu je bilo ubitih puleo, ki je eden med glavnimi sovražnimi kraji ranjenih, 17 vjetih m Zgodovinsko deželno pravo deželni zbori so srečno utekli. skupinah avtonomno zakonodavstvo po Konjiški stotnik grof Kurzrock in dežel zgrabil je s 65 ulani, oboroženimi s pištolami in suli-upravstvo čami, Ahuacatlan, *ki ga je branilo 500 sovražnikov Narodna ravnopravnost. Bramba vseh upravičenih politiških zadev Avtonomija po zakonu priznanih cerkev. Skrb za narodno-gospodarske zadeve Cena , letna Zukunft-i" bode: celoletna 16 gold pol gold 7 četrtletna nov. denarj gld 9 premagal jih je, in spodil iz cerkve, al ušli so mu nad kupio, s ktere so v cerkev strelali tako, da je mogel potegniti iz nje; komaj jim uide na bližnji holmec, toda bil je trikrat ranjen, ranjeni so bili tudi konjiški stotnik grof Sternberg, častnik Sega in 8 mož, 12 je mrtvih obležalo na bojišči; mogel se je udati sovražniku luioiua Av guiu., viu uuiciižiiu učí uujiBui, uiugei se je uuau su vi a&uiivu, mesečna 1 gld. 30 kr. kteri vpraša po po velj niku. Ko Kurzrock odgovori, da Na Dunaji 18. novembra 1865 Izd atelj st je on tišti, po kterem poprašuje, ga sovražni poveljnik Perez sam ustřelí. Izmed mehikanskih vojakov, ki so Kurzrocku pomagali, bilo je vjetih 17. Té so peljali AM^wvv^Ajvv r WW «g, m. V VJA M V UU M ^ Uli y Mil V |J f J V bi 11 X « • JL V/ W V J^r Temu pozivu dodaja vredništvo „Novic" živo pri- v neko sobo, ktere so iž nje izpuščali po samem tano vit ve- poročbo, naj domoljubi naši, ako že ne morejo žrtovati kaj več likega časnika, ki v glavnem mestu v nemškem jeziku tako možato zastopa blagor slovanstva avstrijskega, se saj udeležijo nar oči la na ta časnik in svojim prijat- ki beró nemške Časnike, vsacega sproti přestřelili. 7 m Zdravnik dr. Hoffman spremljal je častnika Raučeg-a, ko je 20. avgusta g 54 možmi šel na ogled proti Naulinco. GredoČima povedali so kmetje, da je v tem kraji veliko sovraž-nika; Raučeg se hoče vrniti, Hoffman pa mu prigo- 384 da napade sovražni kraj; Raučeg stori po nje- Tarja, govern nasvetu, Hoffman je med prednjaki, ——___ .— tudi z naskokom vzamejo prvo barikado, toda zade- hoće vsaki kteri res nete ga dve krogli, drugi dan umrje, in Raučeg mrtev ostane na bojišči. — Častnik GrÔnzy zginil e ne utegneš vec pisati, piši jej samo te besede : „To Vam posije Vaš France iz Mehike ; obljubil je, da Vam mesec kaj poslati." — je s 33 plati. Tvojo ljubav Bog Srčno mi bodite pozdravljeni ti, dr. Ivan Blei lovci, nikdo ne vé, iz Pueble. kaj da se mu je zgodilo. Na dalje weis in vsi moji prijatelji. Tvoj Pue bi i 27. sept 1865. zvěsti prijatelj Fr. Kastelec, stotnik Ravnokar je došla novica, da je konjiški stotnik Danes ne morem sam pisati, kajti črv na desnem grof Khevenhiller z 80 huzarji pri Tehuacan-u slavno premagal sovražnika, ki je imel 300 konjikov in 200 To je prvo delo naših palcu mi brani. Kaj več toraj, ako Bog dá, v prihod- njem listu. Razun „liberalcev" in „saragosov se zovejo naši nasprotniki, imamo pa še nike; nemarnost mehikanskih domačinov > kakor pešcev Ubil mu je 40 moz. druge sovraž- konjikov na mehikanski zemlji. nabiraČe 7 ki naše ljudi zapeljujejo, da bi jo meno mrzlico. Francozi vred nas je pobegnili od nas, in ru Puebli 27. sept. 1865. Y Ljubljano došlo 3. nov. 1865. K a s te le c. premalo, da bi pomirili veliko to cesarstvo, ktero tako ljubi spremen, da je v 45 letih imelo že 40 vlad; treba je toraj še ljudi, veliko ljudi. To, kar imamo v lasti, bomo obdr-žali in se še razprostirali, Dopisi. Maribor 15. nov. (Oznanilo iz čitavniceZimski ako s^verni Amerikanci ne čas so besede in veselice v naši Čitavnici: 19. pritegnejo Mehikancem na pomoč. Ce se to zgodi, pobrali bomo brž ko ne kopita. Da vsi prostovoljci tukaj niso zadovoljni, vsakdo lahko ve, tudi med oficirji dobri plači novembra beseda in ples, 3. decembra beseda in tombola, 17. decembra beseda in tombola, 21. decembra večerná zabava 7 vkljub so nezadovoljneži. Eni pogrešajo pive in vina, eni avstrijskih veselic, avstrijske zložnosti, eni še kaj in ples bola 14. januarja beseda in ples, 28. januarja beseda , 11. februarja ples, 25. februarja beseda in tom- 11. marca beseda in tombola, 25. marca beseda druzega, vsak po svoje. Čudo je, da člověk tudi s tem 8. aprila beseda, 22. aprila beseda in ples. Besede se ni zadovoljen , kar si je prostovoljno izvolil ali kar mu začnejo ob 7. uri zvečer. Vsak torek in vsako sobota ob pošlje previdnost Božja. Pa saj je taka tudi pri vas. To sklepamo iz pišem, v kterih nas avstrijski tovarši pusico poprašujejo po potih po kterih bi jim bilo mogoče v uri so pevske vaje , vsak četrtek je streljanje s O d b or. Iz Maribora 15. nov. — Náte par žalostnih novie Mehikoprití. Kar tiče mene, odkritosrčno ti povem, iz našega mesta! Večina mestnega odbora je odbila da nisem bil v Avstrii nikoli tako zadovoljen , kakor predlog čitavnice naše, naj tudi mestna denarnica pri- sem tukaj, da mi ni vse po volji Je 7 tudi kraj, da bi vse se tako vé. člověku bilo v v všeč Kje pa ! Ako se naše pomore k napravi Slomšekovega spominka. slilo Mi se je po pravici, da mestno zastopništvo saj zgo-primere zboljšajo, ne mislim, nikdar več vrniti se v dovinskega ozira ne bode prezrlo in da bode saj Evropo, razun po odpustu, da obiščem staro svojo mater nekoliko žrtovalo v spomin prvemu svojemu škofu in svoje prijatelje. bil naš presvitli cesar v Pueblo junija ob pol devetih přišel je 7 kjer sem bil al — Slomšek se je borii za omiko naroda slovenskega in za ravnopravnost njegovo, in ta ima v mestnem si sicer navadna jez s veliko zboru našem vse druge tolmače, kakor svojo kompanijo od 10. maja do 23. junija. častjo so ga sprejeli, zlasti duhovščina; z baldahinom pamet ravnopravnost misli; saj smo čuli v istem mu je videl šla naproti, ter ga spremila v cerkev ici ga isuiciuiia v vfciacv , kjer oclu y "" 1 v kakoršnih še nikdar v svojem živ- besedo zagovarjal sem ceremonije 7 zboru, ko je rodoljubni gosp. dr. Dominkuš s tehtno ljenji. Popoldne ob petih pripeljala se je tudi presvitla kliški šoli potrebo, da se v nameravani novi de- v 9 UC1 cesanca , Klera je una. »e siuvesuiae »prejeia^ veuuar iuiuiav;m, u« jo x«vi pogrešal sem srčnosti in navdušenosti, ktere je vredna da se slovenski mladini ponuja prilika ktera je bila še slovesniše sprejeta; vendar ravnopravnost tako tolmačiti tudi slovenski jezik, po dr. Waltnerju da je ravnopravnost to y 7 kinč ; vsega ženstva, ozir visocega iz- 7 da se n e m ški jezik nauči!!! Slovenec po takem je le za to na visoka ta gospá obraženja in dobrega in velikodušnega srca. Pač vredna svetu, da se prerodi v Nemca hči modrega svojega očeta! — Ko vitez „quadeloupe- to je svoboda takim liberalcem! j to reda i( povabljen sem bil k cesarjevi mizi ; vrh tega bil tudi še to je ravnopravnost, Osupnilo nas je cesar bi se ne bili pod Belkredijevim mi sem pet dni na straži pri cesarji in teh pet dni vsaki nisterstvom nikakor nadjali — da poduk, kako se rav dan dvakrat;pri cesarjevem obedu. rati o koleri, ako se utegne tudi vgnezditi pri nas > J® dosedanjih bitkah , kterih sem omenil, bil sem c. k. deželno glavarstvo iz Gradca poslalo v slovenske vselej tako srečen, da sem celo svojo kožo odnesel o. kraje v nemškem jeziku. Kaj bode prosto slovensko 7 ki ga celó ne razume v oticj taav ua ogui o v wju aoxiv vuuucci ^ J «va^^^v^. j v«*«^. avgusta pa ob petih zjutraj, ko sem šel na ogled, bil bi ljudstvo počelo s tem naukom kmali zgubii življenje. Na nekem holmcu ustavim svojo ne? In vendar je tudi njemu, ako pride nesrečna kuga se nekoliko okrepčal, v te kraje, podúka silno treba. Zobati tega lista vendar četo 7 da bi si odpočila; da nagnem steklenico, srknem, kar puška enega naših vojakov poči in lovec Binder, hraber in z dvema me- ne more 7 da mu bil profilaktika zopor kolero? Ce tudi okrajne gosposke morebiti niso dostojno razjasnile dalijama'okinčan vojak, se zraven mene mrtev zgrudi novemu deželnemu poglavarju narodnih razmer doljnega na tla 7 sname s čepine meni pa kroglja švigne na glavo 7 mi kožo po- 7 toda hvala Bogú, tako, da ni bila Stajarja, je vendar on sam priliko imel ob svojem po-tovanji viditi in slišati, da tù biva po večem delu narod ranjena kost. Očividno je previdnost Božja čula nad menoj; zavoljo tega sem iz hvaležnosti sklenil, ustanoviti sv. mašo, ki se bode brala vsako leto 5. avgusta. slovenski. Kako tedaj, da mu niso došli poduki v govern jeziku? nje- Iz Sevnice na Staj. 19. nov. Velikokrat 7 m Naznani mi, kaj in kako naj storim, da izpolnim svojo to res po vsej pravici, se je tožilo, da kamor koli se obljubo. Ker zdaj nisem zmožen, pisati svoji 75 let stari materi, bodi ti tako dober, da jej ti to naznaniš, ter po- ozremo, vidimo čvrsto národno gibanje, tù se utemelji-vajo čitavnice, tam slavé národně svečanosti, in JaJ° v • v rocis da bom v ali tovo pa takrat, ko tednih popolnoma zdrav v roko pride to moje pismo . Pri- obha- veselice. Povsod ustanovljujejo se društva domo- kterih skrb je, nabirati potrebnih ved in zna ljubo v, nosti na korist in srečo narodu slovenskemu. Vsak loži svojemu pismu tudi znesek, kterega ti pošljem; hrepeni po napredkuinpo omiki, vsacega poštenega Slo 385 venca navdaje ljubezen do domovine, do naroda svojega. — Le tù ob milem savskem pobrežji bilo je národno spanje. In če se je tudi kak domoljub predrznil o napravi kakega slovenskega društva besedo ziniti, že so nasprotniki s prstom za njim kazali in renegatstvo je vse svoje nepoštene strune napélo, češ, da je treba „das sociale Leben bedrohende Beginnen zu hinter-treiben!" Žalibog, — leta so med tem pretekla, ,ko so sosedje, naši bratje, napredovali, in se po domače veselili, mi pa smo roke križem držaje jih gledali. Od bele Ljubljane do kraljevega Zagreba po savskem pobrežji čitavnice ni bilo! Taka je bila do letos; al letos se je tudi tukaj nekaj domorodcev zbralo, ki se niso več ozirali na zanicevanje še komaj peščice tacih ljudi, ki si na Čast štejejo, da se sramujejo matere svoje, ki národni jezik le bornemu kmetu prepuščajo in pri vsi svoji bistroumnosti še niso razvideli svete resnice, da se materijalni blagor vsakemu narodu na svetu le po narodni omiki odpisa, — in ti domoljubi so očitno izgovorili besedo : v Sevnici moramo čitavnico imeti ! Skor nismo verjeli, da bo ta glas tako navdušeno sprejet. Kamor koli smo se obrnili, povsod smo dovolj rodolju-bov našli. Brž smo tedaj pravila za čitavnico sevniško osnovali, zacasni odbor izvolili in 5. avgusta t. 1. je že si. c. k. namestništvo v Gradcu prošnjo v rokah imelo, naj bi potrditi hlagovolilo čitavnico. Res dolgo smo cákali. in čitavnice na Kranjskem, ki so veliko pozneje take prošnje v Ljubljano poslale, so že davno potrjene, pa s toliko večim veseljem danes očitno naznanjamo: čitavnico imamo! — Visoko c. kr. namestništvo je z odlokom 5. dne t. m., št. 14.973, c. k. okrajni ured v Sevnici pooblastilo, da dotična pravila v njegovem imenu potrdi, ako začasni odbor pravilom še nekaj ma-lega dostavi, kar je namestnija za dostavek potrebnega spoznala. Kar pa se tiče predloženih pravil, ni ne ena besedica ovržena, tedaj smo radovedni, kaj je dopisnika v „Tagespošti" napotilo na tako logičen izrek, da pravi: „die hohe k. k. Statthalterei hat die beabsich-tigte Griindung eines slovenischen Lesevereines zu Lich-tenwald im Principe genehmiget?" Pravila z omenje-nim dostavkom, ki ga bomo pozneje v „Novicah" na-znanili, se brez vsega odloga c. kr. okrajnemu uredu izročé, in še ta teden mislimo vse v redu imeti, kar se tega tiče. V tej veseli nadi vabi tedaj začasni odbor čitavnice sevniške vse njene ude in druge domoljube, ki še pristopiti želijo, na skupščino, ki je na prihodnjo nedeljo 26. t. m. ob 3. uri popoldne v g. Salkovi go-stivnici pri fami cerkvi v Sevnici odločena. Volil se bo redni odbor, odločila in najela dvorana, plačala pri-stopnina, izvolili časopisi, ki jih bo imela čitavnica in odloČil dan, kadaj da se bo slovesno odprla. Spomina vredno je še to , da je omenjeni odlok vis. c. kr. na-mestništva nam ravno tišti dan bil naznanjen , ko smo novega župnika, visokočastitega gosp. F. Burja, slovesno umestili. Dvojno je bilo to veselje! Pridite tedaj častiti rodoljubi mnogobrojno v napovedano skupščino čitavnice naše, kteri, kakor vsem drugim bode geslo: „za vero, cesarja in domovino!" Iz Kokrice zgor Kranja 15. nov. — Naj povem „Novicam" nekaj od gorenske sadjoreje. Pred 50 leti je živel neki mož na Gorenskem pri Radolici, se pravi na Goričici, ki so ga sploh imenovali „sadjorejca." Redil je majhino drevesnico , iz nje je zasajal svoje vrte in napravljal je tudi svoje sosede, da so ž njim vred sadili drevje, da ga je bilo kmali vse polno in je veselo rastlo, ker so drevescem gnojili z lesenim gnojem. Ta vas ima zdaj kaj lepo sadje in če tudi je vas maj bina — so le štirje kmetje — vendar že več let sem naredijo po 60 do 70 poiovnjakov mošta, ki se prodaja po 20 goldinarjev. Tukaj so tedaj žive priče, koliko dobrega človek napravi že sam sebi in svojim otrokom, ako ne pusti svojih vrtov in travnikov pustih in praznih, čeravno prva leta nobenega pridelka ni, pa se pozneje stroški stoterno povrnejo. S kolikim veseljem se ti ljudje spominjajo tistega moža, ki jih je prvi spodbujal k sadjoreji! *) Davki zmeraj viši prihajajo, naš svět pa se ne širi nič; zato smo ga mi dolžni zbolj-ševati kolikor je mogoče. Kosti tega pridnega sadjorejca so segnjile že davno, njegova drevesca pa se še zmiraj lepo redé in še obilniši sad bodo rodila. Tišti čas je bila le ena drevesnica na gorenski strani. Zdaj pa jez poznam nekega druzega sadjorejca, na čegar stol se vpira gorenska sadjoreja, to je gosp. Lovro Pintar, fajmošter na Březnici; po njegovem nauku smo že napravili 20 novih drevesnic, ki vse po veliko redé ; tudi jez sem učenec njegov ia vseh 20 druzih z menoj. Hvala mu! — Naj konečno še povem, da imam na prodaj čez 300 cepljenih češpelj , ktere so cepljene od mnogih žlahnih in debelih češpelj, visokih in pritličnih, več sort imam tudi marelic in mirabelic, tudi močne laške orehe in jablane, nekaj hrušek visocih in pritličnih; cena 5 do 6 čevljev visokim je od 30 do 40, od 6 čevljev naprej po 40 do 50 kraj. nov. den. Andrej Net. Iz Ljubljane. Njih eksc. Edvard baron Bach, novi glavar kranjski, je přišel v saboto v Ljubljano in po oklicu v „Laib. Zeitg." 19. dne t. m. ravnateljstvo političenega upravstva prevzel. — Njih ekscelencija baron Schloissnigg, ki se je přetekli teden na Dunaj podal, se vrne te dni zopet v Ljubljano, kjer bode vprihodnje bival in mesto poslanca v deželnem zboru povzel. — V četrtek se začne deželni zbor kranjski v Ljubljani. Ob 11. uri dopoldne je slovesná sv. maša v stolni cerkvi, po kteri se v navadni dvorani začne zbor. — Gospod grof Gustav Auersperg, kot za-stopnik vélikega posestva, in gospod baron Mi h a el Z o i s, kot zastopnik kupcijske in obrtnijske zbornice, sta se odpovedala poslansvu. Tedaj bote dve novi volitvi; kupčijska zbornica voli že 2. decembra, véliki posestniki pa volijo še le pozneje, ker sestava volivcev zahteva več časa. — Danes (v sredo) ima kmet ij ska družba svoj letni zbor, ki se v mestni hiši začne ob 9. uri. — Gosp. dr. Lovro Toman, ki od 15. t. m. stanuje v Ljubljani, je že prevzel opravilstvo tajnika kup-čijske in obrtnijske zbornice kranjske. — Novo društvo za podporo in oskrbljevanje bolnih in onemoglih družbenikov je že oklicalo svoja pravila (štatute), po kterih ob novem letu (1. jan. 1866) v djanje stopi. Vpisovanje družbenikov v to društvo so prevzeli sledeči gospodje : Janez Komár in France Tomec v Krakovem, Anton Lakner v Rebru, Pavel Polegek na Žabjeku, France Legát, pečár, Fr. Serc, krznar in K. Arieth, faktor Blaznikove tiskarnice. Ti gospodje tudi sprejemajo milodare, ki jih drugi dobrotniki temu društvu pokloniti hočejo. O božicu je prvi občni zbor, v kterem udje volijo vodstvo društveno. V prihodnjem listu bomo iz pravil povzeli glavne točke, da vsak na drobno vé, čemu je to društvo in kakošne dolžnosti in pravice ima vpisani ud. — Veliki sejm v pondeljek je bil poln; kupčije na drobno je bilo nenavadno veliko, le štacunarjem so kramarji izostali, kar kaže, da denarja manjka; na ži-vinskem sejmu ni bilo ne kónj ne goveje živine toliko kot druge sejme; kupca domaćega je bilo malo; večidel *) Ako že v star ej e čase nazaj segamo, bi nehvaležni bili, da bi se ne spomnili tistega možá, ki je bil s podukom in djan-jem stvarnik umne sadjoreje na Kranjskem sploh in Gorenskem posebno — gosp. Pirea! Vred, 386 Je Lah segal po živini; cena za par volov se je šukala zná besedice slovenskega jezika, kteri je materni jezik blizo vseh realkinih učencev. Toliko večo nevoljo pa Tudi drugi delavnik je vse blage gospé in po pravici izbujajo taka imenovanja, ako se po njih od 120 do 240 gold. gospodičine zbral přetekli petek v ljivo so zopet delale , da gospé čitavnico; tako mar- Kon- ktere z vrlim obleko, so brzih rok morale biti, da tako javen dementi daje razpisom službinim v vladnem razpisu se je maja Ker so nosti bralo v „Laib. Zeitg." od 20, HM t« da prositelji službe imajo razun druzih čárjem pnrezujejo se jim je pripravilo za šivanje dosti gradiva, nekteri dobrotniki še obljubili dařil v denarji ali oder einer an dere n verwandten Sprache" svojo spo-blagu, naj blagovolijo kmali pokloniti jih. Iz Tržiča sobnost za to učiteljstvo dokazati. Ako je že čudno s „Kenntniss der deutschen und slovenischen a je gospá Megušarjeva poslala 4 pare čevljičev. Hvala! znamenje to, da si upajo taki učitelji, ki nimajo javno Gospá Ivana baronovka Cirhajm-ova, oklicane potrebne lastnosti, kompetirati za take službe prednica ljubljanskega nunskega samostana, je v pri- je drugo čudo to, da službo do bij o znanje svojih večletnih izvrstnih zaslug přejela > zlati križ s krono. nedeljo se je odprla otročja bolnišnica na Poljanah z dostojno sveČanostjo. Gospod dr. Costa, ▼ o^m ^aouum guo^m, guo^uuiuiuam iu mestni župan, je vpričo mnoge gospode v kratkih crti- ki so pripomogli k sijajni besedi v nedeljo petent, ki ima vso sposobnost za-njo, pa ne ! Zahvala. Vsem častitim gospém, gospodičinam in gospodom, se srčno f cah razgrnil zgodovino te bolnišnice > ktero danes pred 7 mesci sprožil sedanji njen ravnatelj gosp dr. Kovač in za ktero si je največ prizadevala gospá Jakobina Županova. Le resnico pa govorimo, ako dostavimo, da mnogo je pripomogel v hitro uatanovitev gospod mestni župan sam. postelj. je ravno zahvaluje upravni odbor Ehzab. otročie u i bolnišnice. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Bolnišnica ima za 13 otrok Radi bi iz zagrebškega Zvečer Je bila v reduti „beseda" na korist deželnega zbora, kamor Avstrija sedaj vso svojo pozornost obrača, bravcem svo- y stranke vstopile; al ni še mogoce; stvar ni še taka tej bolnišnici, o kteri, daje tako zdatna bila v done- jim povedali že kaj gotovega, kako so se različne sku (skupilo se je 377 gold.) in tako častna v izpeljavi, gré pač velika zasluga gospéj Ani Pesjakovi. Gospod jasna kakor želimo. Gotovo je pa to, da tišti mogočni Pen se je s prologom zopet skazal izvrstnega pesnika stranki (fuzijonarski), ktera hoče, da se državnopravne in govornika, gosp. pl. Goldenstein pa izurjenega skla- razmere z celokupno državo razpravljajo solidarno z datelja živih slik, s kterimi se je začela „beseda* ( Ka- Ogersko, se je nasproti osnovala samostalna národna kor je gospodičina Ema Tomanova z mojstersko dekla- stranka, ktera trdi popolno nezavistnost od Ogrov o macijo Koseskove pesmi o „vrlem možu" zopet povzdig- tem vprašanji. Razglasila je ta stranka tudi svoj pro-nila slavo domaće besede, tako je čitavničini zbor pod gram in je želela prevzv. škofa Strossmajer-a za svo- « in „staro- se z ? ako vodstvom Fabjanovim z „Ilirijo oživljeno česko" občinstvu pokazal, kaj zmore pesem „dobro šolo" združujejo „lepo zvoneći glasovi. Viktor Bučar, kakor vselej, tako je tudi danes se odli- jega voditelja, kakor bi ga bila tudi una stranka rada u Gosp. imela v svoj sastanek (klub); slavni rodoljub y na kterega tudi mi Slovenci polno zaupanje stavimo, da se ne udá dvalizmu. je ) koval z dvema Ipavčevama pesmama. Gospá Ana Pes- lehnosti ne pride v noben sastanek jakova je s premilim svojim glasom v družbi z gospó odgovoril poslanstvu, da zarad bo- » tega si more narod v svesti biti, da se bo na vso moč boril na vsa- Luizo Prukerjevo in gospodičino Celest. Piichlerjevo cem mestu in pri vsaki priliki proti dvalističinim pela trispev, kteremu je slavna naša gospá Luíza Pes- težnjam, ker previdi, da edino rešenje za trojedino kra- jakova zložila mične besede in je gosp. Teodor Elze Ijevino je vzdržanje cesarstva in da se to vredi in uč- napravil napev, ki je bil z veliko pohvalo sprejet, ka- vrsti. Dosihmal ni še bilo tretje seje deželnega zbora, kor tudi dvospev, v kterem je zopet gospá Ana Pes- ker imajo izvoljeni odseki opraviti s pregledom po jakova se skazala mojstrico, ki premaga — vse ovére. Tudi gospé in gospodičine v zborih so dobro dovršile svojo nalogo, če prav Schumanova zbora se ne moreta slancev. — Njih veličanstva cesarja pričakujejo cembra na Ogersko, ker se 10. dne začne deželni de-zbor. Denarni zapisnik Matičini. Novi udje: kot ustanovniki : šteti v vrsto navdušivnih zborov. Gospodičina Matilda pl. Rabova je z lepim čutjem in veliko izurjenostjo igrala na glasoviru. Vojaška muzična kapela c. k. polka Gerstner-jevega pod vodstvom Salabovim je potrdila Gospod Šavnik Sebastijan, mestni župan v Kranji znano svojo izvrstnost v dveh zborih. Tako je „beseda" bila zanimiva na vsako stran. KoneČno pa tudi mi ne nam ni dopadla tista odkri- 10 gold moremo zatreti opombe, da tosrčnost, s ktero je ta ali una pevkinja mislila občinstvu dopasti, ter se skladamo z mislimi „Daničinimi", naj bi se pri obleki na občinstvo več ozira imelo ! Pevkinja se lahko prehladi in, kakor skušnja kaže more potem več peti i» » z letnim doneskom: Oblak Jožef, privatni uradnik v Ljubljani Lahajnar Dragotin, „ „ Garbajs Hinko, uradnik pri železnici 2 2 2 n » Z doatetimi poprejsnjimi 16 gold 1678 n kakor bi rada. ) ne 1694 Gosp. H. Pen, ki nam je dobro došel v Ljub- Ijano, namerava, kakor Q ki je rojstni dan našega neumrlega Prešerna gledišče spraviti „Krst pri Savici" v obliki igre in z „Triglav" piše, 3. decembra na Skupaj Stari udje, ki so plaćali za 2. leto : ustanovniki: Gg. Mlinarič Josip, Kancléř Pavel, Petanjek Lavoslav, Hertis Benedikt, Greselj Jozipina, dr. Bleiweis Drag., Florijan Nikolaja živimi slikami in petjem. Klasičin epos je vès sposo-ben za tako predstavo, (gospodičina), Ratej Fr., Potočnik Lovro, Grivec Fr. L etnik 132. sihmal pokazal, ves in gosp Pen kar pripraven za tako vredbo. nam je do- čudi y Mnogi dopisi iz dežele nam pricajo, kako se vsak da je za realko našo imenovan učitelj, Gg. Peterlin Primož, Pakič Simen, Hrovat Mibael, Režek Peter. Cebin Peter, Gregorač-eva Malica, Kuralt Janez, Pec Dragutin. Strojeva Antonija, Sajè Janez, Dolenec France, dr. Orozelj Jan.. Stepisnik Lovro, Vovk Jož., Potočnik Ant., Brence Jan 197 ki ne V Ljubljani 21. novembra 1865. Dr. Jer. Županec. Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef BlazniS v Ljublj