IZ KS RAKOVA JELŠA
Premika se, čeprav počasi
Krajani Rakove jelše bodo kmalu dobili nov most čez graben Curnovec, ki bo povezoval sever-ni in južni del naselja. Star lesen most je bil že dotrajan in ne bi vzdržal bodoče obremenitve ob gradnji vrstnih hiš predvidenih z zazidalnim načr-tom. Gradi ga podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane in, kot kaže, bo kmalu dokončan. Vsekakor pred-stavlja pomemben prispevek k urbanističnemu razvoju krajevne skupnosti. Osrednja pozornost sveta KS pa je trenutno usmerjena v priprave na gradnjo nove osnovne šole na območju Rakove jelše, ki naj bi stala že naslednje leto. Seveda če bo šlo vse po sreči. Zakaj? Stranka za ohranitev enakopravnosti občanov pod vodstvom g. Maro-jeviča namreč zahteva dvojezično šolo, to pa bo zaustavilo že sprožene priprave. Počakati bomo morali na dokončno odločitev republiškega sekre-tariata za vzgojo in izobraževanje, ki bo sprejeta šele na podlagi ustrezne sociološke raziskave. Šo-la bo bistveno razbremenila sedanjo OŠ Trnovo, posebej pomembna pa bo tudi za Rakovo jelšo, saj ji bo moralo vzporedno slediti komunalno urejanje Mesarice, kjer bo šola stala. Hkrati po-meni to začetek težko pričakovane gradnje kana-lizacije in ostalega komunalnega ustroja na celot-nem območju krajevne skupnosti.
Vendar pa se svet KS sooča tudi z drugimi problemi, med katerimi velja omeniti črne grad-nje. Čeprav v občinski skupščini nanje vedno opozarja delegat Rakove jelše, se razmere ne izboljšajo. Razvoju kraja so v preteklosti povzro-čile že precej škode, saj je bilo zaradi njih potreb-no spremeniti in sprejeti nov zazidalni načrt, kar je za lep čas zavrlo reševanje kritičnih komunalnih problemov. Tudi ustanovitev posebne strokovne skupine pri mestni skupščini, ki naj bi se ubadala z nelegalno gradnjo na območju Ljubljane, ni izpolnila pričakovanj. Tako nam ne preostane nič drugega, kot opazovati jalovo početje urbanistič-ne inšpekcije, ki v varnih pisarnah briljira pri pravnem formalizmu vodenja postopkov, na tere-nu, kjer bi morala odstraniti črno gradnjo, pa
kapitulira na celi črti in s tem dokazuje svojo praktično neučinkovitost.
Podobni problemi so tudi v cestnem prometu. Pred letora je krajevna skupnost dobila protipraš-no zaščito Poti na Rakovo jelšo, ki pa je naslednje leto morda ne bo več, če bodo težki tovornjaki nemoteno uničevali tanko asfaltno plast. Kljub omejitvi največje dovoljene teže na pet ton vsak dan srečujemo na cesti vozila, ki presegajo z zna-kom predpisano težo. Zaradi precej mehke cestne podlage so posledice neprimernih obremenitev na asfaltu toliko večje. Svet KS je že večkrat pozval viško postajo milice k poostritvi prometnega nad-zora, vendar pa delavci PM ne morejo stalno bdeti nad dogajanjem na tej cesti zaradi številčne omejenosti osebja in drugih nalog.
Prostorska in komunalna neurejenost naselja se marsikje zrcali tudi v odnosih med ljudmi. Huda kri zaradi nesporazumov in sporov dobi svoj epi-log na sodišču. Tako npr. krajani iz Čanžekove ulice tožijo obrtnika, ki jim ne dovoli uporabljati svoje dovozne poti. Ta je po zazidainem načrlu predvidena le zanj in za njegovega soseda, tožite-1 ji pa so prepričani, da imajo tudi oni pravico voziti po njej, ker jim pot do doma skrajša za ovinek ali dva. Svet KS se zato zelo trudi z akcijo, da bi zgradili novo z zazidalnim načrtom predvi-deno cesto, ki bi sporno vprašanje rešila tako, da bi bile obe strani zadovoljne. Kaže pa, da se bo gradnja nove cestne povezave med Strmeckijevo in Čenžekovo ulico zavlekla za leto ali več, ker tožitelji zavračajo to rešitev.
Kljub množici še nerešenih problemov svet KS ne meče puške v koruzo, pa četudi se mora dodat-no ubadati še z nasprotovanji izvirajočimi v zuna-njem kot tudi v domačera okolju. V preteklih štirih letih je bilo zabeleženih že nekaj vidnih uspehov, to pa vliva voljo in spodbuja vztrajnost, kar je dobra osnova za nadaljnje delo.
Anton SLAK Miha DEBEVC