LETO XLIV, ŠT. 27
Ptuj, 11. julija 1991
CENA 15 DINARJEV
Radgona
bo
pomnila
Delavci Podjetja za vzdrževanje železniških vozil Ptuj so najprej odstra-
nili kolesa ...
Čas
miru
7
■
___nato pa z varilnim aparatom razrezali še podstavek ter tako z mostu čez Belo odstranili zagotovo eno naj-
težjih in najmočnejših cestnih zapor na Ptujskem.
Skupina teritorialcev na eni od številnih postojank v naši občini pred odhodom domov. Za slovo še skupna sli-
ka!
Takšna je bila podoba cestne zapore pri Borlu: kolona avtobusov in tež-
kih tovornih vozil, med njimi tudi kamion avstrijskega lastnika, ki se je
vključil prostovoljno, je navidezno le krhka obramba zoper podivjane
tanke. Ustavi pa jih le... za nekaj časa!
V sredo, 5. julija, so odstranili cestno zaporo tudi pri edini ohranjeni
slovenski mejni kontrolni točki v Gruškovju ... in promet je stekel —
sprva bolj počasi in nezaupljivo.
»Španski jezdeci« so v sredo, 5. julija, v bližini Maclja zapirali le še eno
polovico cestišča, danes nič več. Za njimi je ostal le slab spomin in želja,
da jih nikoli več ne bi bilo potrebno postavljati. Foto I. C.
Toda ko so v sredo, 5. julija, v zgodnjih jutranjih urah umaknili vsa vo-
zila, se je na mostu čez potok Belo prikazalo pravo jedro cestne zapore
pod boriskim gradom: tone in tone zavarjenega železja s kolesji železni-
ških va|{onov.
^UVODNIK-^
Pamet kod hodiš?
Prepričani smo bili, da smo se s teboj že srečali. Mor-
da smo se res. čeprav minuli dogodki tega ne potrjujejo.
Ali pa smo le govorili o srečanju, da bi tako drugim kazali
lepše lice, idilo brezskrbnega življenja in sožitja na jugovz-
hodnih predelih Evrope.
Doživel sem brezskrbno otroštvo, pa čeprav v druga-
čnih ekonomskih razmerah: razmerah zadovoljstva z ma-
lim, slabšim od drugih — kot smo pred leti počasi začeli
spoznavati. Najprej sanje o boljšem, lepšem. Nato želja in
objektivna možnost. In potem ? Padec na trdna tla. razbito
zrcalo upov in želja, novih idealov. Zakaj? Zato, ker »ne-
komu«, ki ima moč, to ni všeč! Ker ne dojame — ali noče
dojeti ~~ stvarnosti, ki je tako drugačna od njegovih idea-
lov!
»Skrbnik«! Me imaš za malega otroka, ki brez tvoje
pomoči ne bo shodil in odrasel? Se bojiš, da bom nebo-
gljen utonil v močvirju zla, ki se mu reče sodobni svet na
pragu drugega tisočletja ? Te je strah ostati sam ? Hvala za
tvojo skrb! Moji so družina, služba, sosedje in prijatelji ter
novi znanci, ki bi jih rad imel — v miru in svoboden!
Pamet' Ko hodiš po svetu, oglasi se pri »njem«, do-
kler ne bo prepozno. Pohiti! Ne »njega«, nas mi je žal —
ljudi!
Ludvik Kot ar
2 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
^^•^""i^««'- TEDNIK
IZVRŠNI SVET V VOJNIH RAZMERAH
Da bi življenje kar se da
normalno potekalo . . .
Dober teden se je ptujski izvršni svet vsak dan sestajal na i/rednih
sejah, K. julija pa so se odločili, da bodo seje po potrebi. V vojnih razme-
rah se vlada posveča vprašanjem oskrbe prebivalstva in gospodarstva.
Delo naj bi kljub težavam kar se da normalno potekalo.
Izvršni svet 3. julija: V ptujskih
podjetjih kljub številnim teža-
vam v glavnem normalno delajo.
§e posebej težko je stanje v To-
varni glinice in aluminija ter v
Mercatorju Izbiri Panoniji, saj so
nekatere delavce, ki so nujni za
nemoteno proizvodnjo oziroma
poslovanje, vpoklicali v enote te-
ritorialne obrambe. V Gumarni
težko čakajo na mazut, sicer bo-
do morali delo ustaviti. Nekaj
ptujskih podjetij, med njimi To-
varna volnenih izdelkov Maj-
šperk, ima težave pri realizaciji
izvoza. Da bi zmanjšali gospo-
darsko škodo, ki nastaja zaradi
nerazumne vojne, bodo jutri
kljub prazniku v nekaterih pod-
jetjih delali. O težavah pri svo-
jem delu poročajo tudi obrtniki.
Na današnji izredni seji ptujske
občinske vlade so ponovno opo-
zorili, da nevarnost pred zračnim
napadom še ni minila, zato obča-
nom priporočajo skrajno previd-
no ravnanje.
Ptujska vlada se je danes se-
stala tudi na redni seji. Osrednjo
pozornost je namenila projek-
tom infrastrukturnega razvoja v
demografsko ogroženih območ-
jih občine. Oblikovali so mnenja
in jih bodo skupaj z izjavo ban-
ke, da bo pomagala pri sofinan-
ciranju, v petek poslali v Ljublja-
no. Do takrat naj bi bili izdelani
tudi kmetijski projekti. V občin-
ski vladi so se pri pripravi pro-
jektov zelo potrudili. Pomagali
bodo tudi z denarjem iz proraču-
na pri vseh tistih projektih, za
katere bomo pridobili republiška
sredstva.
Izvršni svet 4. julija: Ptujska
občina je med prvimi v Sloveniji
pričela sporočati v republiko vse
podatke o stanju v gospodarstvu,
še posebej tiste, ki jih niso spo-
sobni sami rešiti in je potrebna
republiška pomoč. Danes so
kljub prazniku delali v nekaj
ptujskih podjetjih, v nekaterih
ustanovah pa so uvedli dežur-
stvo. Sinoči je ptujska bolnišnica
prejela večjo količino sanitetne-
ga in obvezilnega materiala ter
ga vskladiščila. Minulo noč v
ptujski občini ni bilo kršeno pre-
mirje. Načelnik oddelka za ljud-
sko obrambo je na današnji seji
podal podatke o številu prebe-
glih starešin, vojakov in civilnih
oseb v službi JA: 20 častnikov,
19 civilnih oseb in 34 vojakov.
Sicer pa še naprej velja, da prebi-
valci upoštevajo vsa navodila ci-
vilne zaščite, saj je stanje še da-
leč od normalnega.
Izvršni svet 5. julija: V ptujski
občini je bilo ponoči mirno, zgo-
daj zjutraj pa so pričeli odstra-
njevati barikade v Gruškovju in
na Borlu. Ponoči so v bolnišnico
prepeljali vojaka, ki je začel gla-
dovno stavko. Starši, ki so včeraj
prišli po svoje fante, so prenočili
v vojašnici.
Predstavniki ptujske občinske
vlade so obiskali prizadeta ob-
močja v Gornji Radgoni in Or-
možu. Izvršni svet je prizadetim
občinam ponudil konkretno po-
moč: v obeh občinah naj bi zgra-
dili po en stanovanjski objekt. S
svojim predlogom so seznanili
občinski vladi v Gornji Radgoni
in Ormožu.
V občini je po podatkih občin-
skega sekretariata za turizem, go-
stinstvo in trgovino oskrba nor-
malna. Na zalogi je dovolj naf-
tnih derivatov, živil in drugega.
Danes je za občane začel delati
bencinski servis na Potrčevi. Ve-
lja pa, da imajo prednost pri
oskrbi vozila za obrambne, reše-
valne in gospodarske potrebe.
V inšpekcijskih službah ugota-
vljajo, da doslej ni bilo špekula-
cij s cenami. Težave so, ker so
cene nekaterim proizvodom po-
višali že junija, uveljavljene pa
so bile prvega julija. Zato je ptuj-
ska občinska vlada poslala pri-
poročilo republiškemu ministr-
stvu za tržišče, da proizvajalci v
tem obdobju cen ne bi povečeva-
li.
V gospodarstvu so danes nor-
malno delali razen tam, kjer ima-
jo do 8. julija kolektivne dopu-
ste. V vseh krajevnih skupnostih
so uvedli dežurstva. Vrtci so bili
danes skoraj prazni: na Potrčevi
so sprejeli v varstvo 35 otrok, na
Bregu le deset. Občinski sekreta-
riat je predlagal, da bi uvedli
varstvo za šolsko mladino do pe-
tega razreda osnovne šole. V do-
mu upokojencev je organizirano
dnevno varstvo za starejše obča-
ne.
Vlada se je danes seznanila s
pritožbami žena voznikov iz
ptujske Perutnine, ki brez sprem-
stva vozijo v sosednje republike.
V inšpekcijskih službah so pove-
dali, da razreševanje teh vpra-
šanj ni v njihovi pristojnosti in
da so za to izključno odgovorna
podjetja. Prav tako občanom
sporočajo, da ni nobene bojazni
za varnost občanov v zaklonišču
pod garažami, če so avtomobili v
garažah.
Danes so odšli domov prvi
srbski vojaki, po katere so prišli
starši. Njihova vrnitev je poteka-
la organizirano.
Izvršni svet 6. julija: Ponoči je
bilo v ptujski občini mirno. Bari-
kad na magistralnih cestah ni
več, v Ptuju — na Raičevi in v
Prešernovi ulici — pa jih bodo
nadomestili s stabilnimi. Komisi-
ja za -oceno vojne škode — izvr-
šni svet jo je imenoval 30. junija
— bo podatke zbrala do 8. julija.
Dosedanja uporaba težkih mo-
tornih vozil, delovnih strojev in
drugih vozil v barikadah je po
grobi oceni doslej veljala 8,2 mi-
lijona dinarjev.
V podjetjih pospešeno zbirajo
podatke o škodi, posebne težave
pa imajo v turističnih agencijah,
saj jim na primer hrvaške turisti-
čne organizacije nočejo vrniti
vnaprejšnjih plačil. Ptujski izvr-
šni svet bo zato zaprosil za sode-
lovanje ustrezne republiške insti-
tucije. Pričakovati je, da bodo
podobne predloge oblikovali tu-
di v drugih slovenskih občinah.
Predsednik ormoškega izvrš-
nega sveta Vili Trofenik se je
ptujskemu zahvalil za ponudbo,
da na Kogu zgradijo objekt.
Predlaga naj ga sami izberemo.
V ponedeljek bomo v Ptuju
odprli račun za odpravljanje voj-
ne škode v občinah Ormož in
Gornja Radgona, na katerega
bodo občani in podjetja lahko
nakazovali solidarnostna sred-
stva.
Večina ptujskih podjetij danes
ni delala. Izvršni svet je sklenil,
da se ustanovi občinska dežurna
informativna služba. Seznanil se
je tudi z vsebino odloka o dolo-
čitvi cen nekaterih osnovnih živil
in drugih proizvodov, ki določa,
da se cene vrnejo na raven 25. ju-
nija. Odlok velja od 8. julija. Iz
občinskega štaba za civilno za-
ščito sporočajo, da nadaljujejo
usposabljanje zaklonišč. V trgo-
vinah pričakujejo dodatno koli-
čino zaščitnih mask.
Danes so v Ptuj pripotovali
starši makedonskih vojakov, ki v
Ptuju služijo vojaški rok v eno-
tah JA. Sobotni mir je prekinil
prelet helikopterjev z oznako
RK.
Izvršni svet 8. julija: Poveljnik
območnega štaba TO Miran Fi-
šer je poročal o stanju v enotah
TO. Število pripadnikov se je v
zadnjih dneh močno zmanjšalo.
Bojna moč enot je velika. Inci-
dentov med JA in TO ni bilo,
prekinitev ognja spoštujeta obe
strani, četudi si jo nekateri razla-
gajo po svoje. Vojaški helikop-
ter, ki je v soboto vznemiril Ptuj-
čane, je letel brez vnaprejšnjega
dovoljenja. Odvrgel naj bi hrano
in zdravila pri tem pa vneto sne-
mal.
Do ponedeljka je iz ptujske
vojašnice pobegnilo več kot 100
vojakov. V noči z nedelje na po-
nedeljek jih je bilo enajst. Vsem
skuša oddelek za LO skupaj z
Rdečim križem pomagati po naj-
boljših močeh.
Izvršni svet je sprejel priporo-
čilo, da naj bi trgovske organiza-
cije pri prodaji zaščitnih mask ne
zaračunavale pretirane marže.
V soboto so bila vnovič poga-
janja med občino in vojašnico.
Načelnik oddelka za ljudsko
obrambo Janez Mere je povedal,
da je v drugih enotah JA v Jugo-
slaviji še 85 ptujskih vojakov in
jih bodo skušali čimprej vrniti
domov. Starše prosijo, da čim-
prej sporočijo zadnje podatke o
vojnih poštah svojih sinov.
Do enajste ure je občinska vla-
da prejela podatke o vojni škodi
v znesku nekaj nad 17 milijonov
dinarjev. Zato je rok za zbiranje
podaljšala. V glavnem gre za po-
sredno škodo.
Ptujska občina je odprla soli-
darnostni žiro račun številka:
52400-743-41079 — za odpravo
vojne škode v občinah Gornja
Radgona in Ormož. Pozvala je
podjetja in občane, da naj pri-
spevajo, kolikor je v njihovi mo-
či. Občani prizadetih občin so
pred dvema letoma nesebično
pomagali pri odpravljanju posle-
dic vodne ujme v Halozah, sedaj
je priložnost, da se izkažemo
Ptujčani.
MG
Čas stresov
Dnevi, ki jih živimo, so pred nas postavili vrsto preizkušenj: oseb-
nih, v odnosu do drugih, do države, v kateri živimo. Postavil nas je v voj-
no, na katero so starejši hoteli pozabiti, mlajše generacije pa nanjo
sploh niso pomislile. Ljudje doživljamo stiske, razočaranja, na drugi
strani pa spoznavamo, da smo sposobni za dejanja, o katerih nismo ni-
koli razmišljali. Doživljamo tudi strah, eni skrito v sebi, drugi »javno«;
oboje je človeško in odsev razmer, v katerih živimo.
Kako živeti normalno v nenor-
malnih razmerah? Psihologinja
Gentra za socialno delo v Ptuju
Marija Kovačič pravi: »Stanja, s
katerim se soočamo, si nismo
predstavljali, zato smo zdaj vča-
sih tudi kdaj zmedeni. Smo bolj
nestrpni, nervozni in tudi zato
poskušajmo uveljaviti razum nad
čustvi. Naše ravnanje naj vodi
razum, ne pa zgolj čustva, čeprav
se tudi njim ni mogoče izogniti.«
Svet, ki ga živimo zdaj, ni več
samo svet odraslih, ampak tudi
svet otrok. O odnosu do otrok
pravi Marija Kovačič: »Zavedaj-
mo se, da so otroci ljudje v ma-
lem; kar ni pogodu nam, tudi
njim ni in obratno, kar je všeč
nam, je tudi njim všeč. Še pose-
bej v teh časih v ravnanju do
otroka izhajamo iz njegove nara-
vne potrebe po varnosti in topli-
ni. Za manjše otroke je še pose-
bej pomemben telesni stik s star-
ši. Dovolimo mu, da spi z nami,
da je v neposrednem stiku z na-
mi. Igrajmo se z njim, kolikor
nam le dopušča čas. Večje vklju-
čujmo v vsakdanja opravila, pri-
merna njihovi starosti, pogovar-
jajmo se z njimi in bodimo do-
stopni za njihove notranje stiske.
V teh dneh tudi otroci veliko bolj
sledijo poročilom na radiu, tele-
viziji. Cc ocenimo, da bi utegnila
informacija otroka razburiti, pre-
usmerimo njegovo pozornost
drugam, izogibajmo pa se direkt-
ne prepovedi, saj bi to njegovo
negotovost še povečalo. Povejmo
mu resnico, vendar s polno mero
taktnosti, da ne bi njegove boja-
zni in strahu še povečali po ne-
potrebnem. Otrok naj ve, kje smo,
ko nismo z njim. Ve naj, kako ho
poskrbljeno za njegovo varnost, če
se morda ne bomo mogli pravoča-
sno vrniti. Ve naj tudi, kako bo po-
skrbljeno za njegov morebitni od-
hod v zaklonišče, če nas ne bo.
Najstniki v teh dneh kažejo
večjo potrebo po druženju z vrst-
niki, kar ne pomeni, da starše
odklanjajo. Pri njih ne gre le za
pomanjkanje občutka varnosti,
temveč tudi za krizo v oblikova-
nju vrednostnega sistema. Kot
posledico takšnega stanja posku-
šajmo razumeti tudi njegovo po-
večano neposlušnost, predrznost,
upornost . . . Poskušajmo torej
biti tudi v napetih trenutkih do
svojih otrok pomirjujoči, prija-
teljski, zanesljivi, takšni, kakrš-
nih so nas vajeni.«
Kako si pomagati pred pani-
ko? Marija Kovačič: »Najprej bi
rekla, da poskušajmo biti čim-
bolj optimistični. Ce se bo še kaj
dogodilo, bo tako ali tako prišlo
prezgodaj; nesmiselno bi bilo,
da se že vnaprej obremenjujemo
z mislimi na najhujše. Da pa v
kriznih situacijah ne bomo preveč
panični, se pripravimo prej. Vedi-
mo, kaj bomo storili, če bomo .šli
od doma ali v zaklonišče, kaj bo-
mo vzeli s seboj. Imejmo za takšne
.situacije plan, in če še zmoremo
kaj več, pomagajmo tudi drugim.«
......_.......
Kako do orožja
Ker vse več občanov sprašuje kako do orožja, nekaj be-
sed o tem.
Zaradi izrednih naporov delavcev in pripadnikov mini-
strstva za ljudsko obrambo in notranje zadeve lahko drža-
vni organi delajo normalno, predvsem pa v skladu z ob-
stoječo pozitivno zakonodajo (Zakon o orožju. Ur. list
SRS, št. 17/81, in RS št. 44/90). Tako lahko vsi, ki želijo
nabaviti varnostno ali lovsko orožje, pri našem občin-
skem upravnem organu zaprosijo za nabavno dovoljenje.
Potrebno je oddati pisno vlogo v sprejemni pisarni, vpla-
čajo republiško upravno takso (1.210.00 din), mi pa po-
tem dalje speljemo upravni postopek.
Povedal bi še to, da se lahko vsakdo, ki želi pomagati
pri obrambi naše nove države, prijavi med prostovoljce
TO; le-ta jih bo lahko najprimerneje opremila, izurila in
tudi oborožila (ko bo to ocenila za potrebno).
Občani naj tudi razumejo, da ima Ministrstvo za notra-
nje zadeve v sedanjih zaostrenih razmerah pristojnost, da
razmeram primerno zaostri ali liberalizira režim izdaje
nabavnih dovoljenj za orožje v skladu z Zakonom o no-
tranjih zadevah in Zakonom o orožju.
Dovoljenje za nabavo orožja, orožni list oziroma dovo-
ljenje za posest orožja se ne more izdati mladoletni osebi,
osebi, ki je duševno zbolela ali je zaostala v duševnem
razvoju, in osebi, obsojeni za tako kaznivo dejanje oziro-
ma kaznovani za tak prekršek zoper javni red in mir ali za
hujše prekrške po zakonu o orožju, ki jo dela neprimerno,
da bi imela in nosila orožje ali je mogoče od nje pričako-
vati, da bo orožje zlorabila. Prepoved velja tudi za čas,
dokler teče zoper tako osebo kazenski postopek oziroma
postopek o prekršku za tako dejanje.
Pristojni organ lahko odreče dovoljenje za nabavo
orožja ali streliva, orožni list ali dovoljenje za posest
orožja, če ugotovi, da ni upravičenih razlogov, da bi pro-
silec imel tako orožje oziroma strelivo, če tako narekujejo
koristi javnega reda in mira ali če so zaradi okoliščin, v
katerih prosilec živi, utemeljeni pomisleki zoper izdajo
dovoljenja ali orožnega lista.
Oddelek za notranje zadeve
Starši našli svoje sinove...
in jih odpeljali
Podobno kot v druga slovenska mesta so tudi v Ptuj 4. julija pripotovali starši
vojakov, ki služijo vojaški rok v enotah J A. Sprejeli so jih predsednik Skupščine
občine Ptuj Vojteh Rajher, predsednik Izvršnega sveta Branko Brumen, načelnik
'Oddelka za ljudsko obrambo Janez Mere in predstavniki strank v ptujskem parla-
mentu. Starši so povedali, da je njihova edina želja čimprej se srečati s svojimi
otroki. Odklonili so pogovore z novinarji, prav tako si niso želeli ogledati videofil-
mov o pustošenju JA v Sloveniji.
Komandant kasarne podpolkovnik
Živorad Stojanovič je omogočil sreča-
nje s sinovi. Povedal jim je, da jih ne
morejo odpeljati iz kasarne, ker bi to
pomenilo, da so dezertirali. Starši so
odločno povedali, da bodo vztrajali
tako dolgo, dokler sinovom ne bo
omogočeno, da bi kasarno zapustili.
Komandata so seznanili, da so jim
pred odhodom iz Beograda zagotovi-
li, da bodo svoje sinove lahko odpe-
ljali. Da to ne bo mogoče, jim je po-
vedal že predsednik občine, ker je to
v pristojnosti JA. Starši so vprašali,
zakaj je prišlo do teh dogodkov ravno
27. junija in zakaj se Sloveniji, po-
dobno pa tudi Hrvaški, ne dovoli, da
odide iz Jugoslavije, če je njena odlo-
čitev legitimna. Prav tako jih je zani-
malo, kaj bo z njihovimi sinovi po
treh mesecih premirja.
Komandant Živorad Stojanovič ni
želel govoriti o politiki, povedal pa je.
da so nas v tako stanje pripeljali poli-
tiki od Skopja do Ljubljane, vojska
pa da je v rokah politike. Z njo mani-
pulira tisti, ki je na oblasti, žrtve takš-
nega ravnanja pa so nedolžni ljudje.
Komandant ptujske vojašnice je star-
šem tudi zagotovil, da ne vidi nobene
nevarnosti za vojake, ki v Ptuju služi-
jo vojaški rok, in da osebno pričaku-
je, da bo že od jutri stanje normalno.
V roku desetih do petnajstih dni naj
bi pričeli odpuščati prve vojake na
dopust, vikende in podobno. Na kon-
cu skoraj dvournega pogovora so
starše povabili na kosilo, zatem pa so
se ponovno sestali s predsednikom
občine. Ta jim je že ob prihodu v Ptuj
ponudil prenočevanje in hrano v ptuj-
skem hotelu ter povezavo s svojci v
Srbiji.
Usoda mladih vojakov je sedaj v
rokah srbskih oblasti. Čeprav je 4. ju-
lija kazalo, da jih starši ne bodo mo-
gli odpeljati, so vojakom v petek do-
poldne omogočili, da so odšli, a le ti-
sti, po katere so prišli starši in drugi
sorodniki.
V poick smo se skušali z mladimi
vojaki pogovoriti; žal je bil pogovor
skoraj nemogoč. Pritiski, ki so jih do-
življali zadnje dni junija,in prve dni
julija, so bili le preveč za te osem-
najst- oziroma devetnajstletnike. Ne-
kateri so bili na robu živčnega zloma,
prestrašeni in nezmožni komunicira-
nja. Nekaj pa jih je kljub temu spre-
govorilo. Med drugim so povedali:
— Sedaj, ko sem zunaj kasarne je
dobro. Kako bo v bodoče, bomo še
videli.
— Vojaški rok sem pripravljen od-
služiti, vendar ne pod takšnimi pogo-
ji. Tega ne zmore noben pameten člo-
vek ne glede na nacionalnost.
— Tudi jaz sem pripravljen odslu-
žiti vojni rok, vendar ne pod takšnimi
pogoji. Ljudi, s katerimi sem še včeraj
skupaj pil v kavarni, ne morem gleda-
ti prek puškine cevi in verjamem, da
ne oni ne mene.
— Mislim, da je takšno stanje ne-
mogoče. Do konca vojaškega roka
imam še pet mesecev. Kako jih bom
odslužil, ne vem.
Poskušali smo se pogovarjati tudi s
starši; žal so vsi po vrsti odklonili po-
govore. Občutek je, kot da jih je ne-
kdo dodobra prestrašil. Dejstvo pa je
tudi, da so deset in več dni živeli v
hudih dvomih in se spraševali, ali so
njihovi sinovi še sploh živi. Propagan-
da je naredila svoje ...
MG
-pismo »od daleč«
Beograd, zjutraj devetega ju-
lija • Še vedno brez vojne na-
povedi oziroma državljanske
vojne. Sinoči se je sestal drža-
vni vrh v svojstvu vrhovnega
poveljnika oboroženih sil. Seja
je bila prekinjena. Kljub beo-
grajski oceni o skrajno drama-
tični situaciji niso hoteli zopet
sprejeti radikalnih potez, kijih
je verjetno hotela federalna administracija. Če-
prav v Beograd na sejo državnega vrha ne priha-
ja več Janez Drnovšek, sinoči pa je vročica prije-
la še Stipeta Mesiča, je srbska večina poleg Tu-
purkovskega in Bogičeviča previdnejša pri lega-
liziranju predlogov generaištaba. Obnašanje Sr-
bije je razumljivo iz več razlogov: prvič, ker želi,
da vojska zadrži udarno os v primeru konflikta s
Hrvaško, in drugič, ker si želi čimprejšnji sicer
formaliziran odhod Slovenije iz Jugoslavije.
Dogajanje v generalskem vrhu je kljub večini
misterioznosti pravzaprav razložljivo. Strogost
vojaške administracije naj bi nekako zamenjala
bolj homogena struktura poveljniškega kadra
predvsem v Sloveniji. Tako vojaški naborniki
kot tudi slovenski oficirji so pod stalnim nadzo-
rom, sicer pa se udarna moč armade premo so-
razmerno veča z vključevanjem srbskega in črno-
gorskega vojaškega kadra, predvsem poveljni-
škega, v konfuzno stanje armadnega vrha.
Jasno je bilo, da bo po razpadu zveze komuni-
stov in federalnih ustanov pravzaprav v največ-
jih krčih umirala prav federalna vojska, ki je la-
jala, medtem ko so karavane odšle mimo. Vojska
je prvo napako naredila že pred tremi leti, ko je
menda bilo že vse pripravljeno, da s politične
scene umaknejo Miloševiča, toda potem seje re-
šil udarne pesti protibirokratske revolucije —
današnje srbske opozicije.
Pustimo preteklost, ki je sicer kriva, da se je
vojska zamajala od znotraj in od zunaj. Kruta re-
alnost preseneča celo nepoboljšljive pesimiste in
ne bi me presenetilo, da iz manjših vojaških
konfliktov med Hrvaško in Srbijo dobimo naj-
bolj krvavo državljansko vojno, kakršne v Evro-
pi ni bilo. Srbija namreč zahteva spoštovanje
pravice do samoopredelitve oziroina odcepitve
srbskega naroda na Hrvaškem v primeru, da Hr-
vaška definitivno odide iz »Srboslavije«. Bori-
sav Jovič namreč včeraj pred tujimi in domačimi
novinarji ni niti pretirano skrival zanesljivega
vojaškega konflikta, če bi Hrvaška hotela na silo
v tako imenovanih administrativnih mejah odpe-
ljati Krajino ter druge kraje, naseljene z večino
srbskega življa. Formule za rešitev ni: Srbija na-
mreč ne pristaja na nikakršen kompromis reševa-
nja problema znotraj Hrvaške brez Srbije v etni-
čnih mejah.
Vladimir Vodušck
TBPMIK - 11-julij ia9i
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 3
»Nihče ni pričaiioval, da bo
vojsiia napadla. - . cc
ANKETA
Janez Kramberger, Biš,
kmetovalec: »To, kar se je
zgodilo v Sloveniji, je zelo
slabo. Nisem več mlad, mislil
sem, da vojn več ne bo.
Vse življenje že garam,
ukvarjam se s kmetijstvom,
sedaj pa nam grozijo s tanki.
Želijo zrušiti vse, kar smo
dolga leta ustvarjali. Upam
Janez Kramberger
pa, da se bo stanje umirilo,
sicer bo prišlo do katastrofe,
če vojska še enkrat udari.
Stane Gotvajn
Glede na grožnje se to lahko
zgodi v nekaj dneh.«
Stane Gotvajn, Ptuj, upo-
kojenec: »Trenutne razmere
so nemogoče, pričakovati je
samo še poslabšanje. Vsa leta
smo vojsko podpirali, sedaj
pa nas za plačilo uničuje. Ju-
goslovanski vojaški vrh je
brez primere v svetu ...«
Bojan Bedžuh
Bojan Bedžuh, Ptuj, stroje-
vodja: »Vse skupaj je velika
norišnica. To, kar si je dovo-
lila JLA, je nedopustno.
Upam, da bomo vzdržali te
tri mesece in da se bomo do-
končno osamosvojili. Seda-
nje stanje kaže na to, da mo-
ra priti do razpada Jugoslavi-
je in JLA, drugega izhoda
ni.«
Marija Bolkovič, Ptuj, upo-
kojenka: »Preveč smo jim
popuščali, zato je prišlo do
tega. Imeli smo jih za polbo-
gove. Sedaj pa je tako, da
vojska ne more popustiti, saj
ima visoko mnenje o sebi. Mi
pa smo bili v teh letih bolj ali
manj sužnji . ..«
Marija Bolkovič
Alenka Belšak, Ptuj, abitu-
rientka: »Mislim, da si je
JLA preveč dovolila. Njen
poseg kaže, da je v državi še
močno zasidran centralizem.
Nihče pa tudi ni pričakoval,
da nas bo ta vojska napad-
la.«
Simona Zorko, Moškanjci,
abiturientka:  »Med  narodi
Alenka Belšak
Jugoslavije po posegu JLA
ne more biti več zaupanja. V
taki državi ne morem ostati.«
Simona Zorko
Ivanka Korenjak, Ptuj,
upokojenec: »Razmere so
tragične. Upamo pa, da bo
boljše.«
Spraševala: MG
Fotografije: OM
Ivanka Korenjak
STEKLARSTVO
za okvirjanje slik, gobelinov in zasteklitev oken.
Opravljamo tudi druga steklarska dela.
Priporoča se Steklarstvo Meznarič, Moškanjci,
® 750-121
4 - OD TU IN TAM
11. julij 1991 - TBimiK
PIŠE: UNIV. PROF. JOŽE GREGORC
Skupni koncert
ženski PZ Svoboda Ptuj z zborovodkinjo Greto Glatz in moški PZ
PD Grajena z zborovodjem Vladislavom Pulkom sta se predstavila 21.
junija v baročni dvorani minoritskega samostana v Ptuju.
Že sam naslov koncerta in s tem značaj pesmi (dekliške, fantov-
ske in ženitovanjske pesmi) je bil dobro zamišljen. Opazno je bilo, da
so poslušalci uživali v dobri izvedbi vsebinsko ne prezahtevnega pro-
grama, saj je tako lahko vsak posamezen poslušalec ali poslušalka ob
lastnem čustvovanju in razpoloženju dojemal bogato in po značaju
raznoliko besedilo, oplemeniteno s pristnim glasbenim izrazom — od
liričnih, nežnih kot dih. do prešernega fantovskega vriska.
Prvi je nastopil ženski zbor pod vodstvom Grete Glatz, ki je iz-
brala pesmi, primerne naslovu, kar je dalo skladbam, ki smo jih sicer
že slišali v isti izvedbi, večjo pomembnost. Ženske so zelo lepo, s pri-
mernim čustvovanjem in razumevanjem zapele devet pesmi. Greta
Glatz je v baročni dvorani nastopila že večkrat, zato tudi dodobra po-
zna akustiko dvorane; pevke je postavila na praktikable, obrnjene
proti občinstvu, in s tem dosegla enoten in zlit odmev akustične dvo-
rane; izenačen v glasovih je zazvenel ubrano, brez vsakega izstopanja
posameznih glasov. K uspehu koncerta je mnogo pripomogla znana
sopranistka Slavica Kolarič in nekatere druge, ki jim žal ne vem ime-
na.
O nastopu in vrlinah zbora sem pred kratkim že poročal, zato ne
kaže ponavljati že objavljenega. Greta Glatz je kot vedno zanesljivo
vodila svoje pevke. Na tem koncertu pa sem tuintam dobil rahel ob-
čutek, da se dirigentka med izvajanjem ne vživlja vedno v zadostni
meri v skrivnosti izvajane umetnine, da je ne podoživlja vedno znova,
čeprav vsakokrat drugače. To bi bila pomanjkljivost, ki vodi v šablo-
no, tej pa je prava umetnost tuja. Ker pa poznam muzikalno nadarje-
nost Glatzove, je ta moj občutek najbrž brez prave podlage. Poslušal-
ci so zborovodkinjo in pevke zbora Svobode Ptuj nagradili s prisr-
čnim aplavzom in izsilili dodatek.
Moški pevski zbor Grajena je pod vodstvom Ladislava Pulka za-
pel bogat in kvalitetno sestavljen program. Zbor je imel to prednost,
da je bera pesmi na zastavljeno tematiko mnogo bogatejša in pestrej-
ša. Zborovodja Ladislav Pulko je imel pri izbiri programa srečno ro-
ko, saj je izbral najbolj tipične razpoloženjske pesmi, med katerimi je
bilo nekaj prav zahtevnih. Program je bil dobro naštudiran in skrbno
izveden; izvedba koncerta je pričala o tem, da je zborovodja poleg
truda vložil tudi veliko ljubezni. Žal pa zborovodja pevcev ni postavil
na praktikable ali za praktikable (če bi le-te odstranili) in bi bil zbor v
celoti obrnjen proti občinstvu. S tem bi dosegel, da bi bili zvočni valo-
vi posameznih glasov usmerjeni naravnost med poslušalce in bi pre-
prečil izstopanje posameznih glasov. Akustika baročne dvorane je
odlična, ima pa enake zvočne pomanjkljivosti, kot jih imajo vse dolge
in nizke dvorane. Tako grajene dvoraivs imajo namreč svoje akustične
mrtve kote. Če postavimo pevce tako, da so z obrazi obrnjeni točno
proti stranski steni (v našem primeru k steni z okni), se zvok odbije
(povrne) natančno na svoje izhodišče (občinstvo ga ne sliši), zboro-
vodja, ki stoji v območju zvočnega valovanja, pa ima odličen (stereo)
slušni sprejem, zato eventualnega izstopanja posameznih glasov (ki
so obrnjeni direktno proti občinstvu) ne zazna. Ta problem odpade,
če stoji zbor pred obokano steno. No, imel sem to smolo, da sem se-
del v takšnem mrtvem akustičnem kotu in videl le, kako prva dva te-
norista skladno odpirata usta. Moški pevski zbor Grajena odlikuje
dobra zvočnost glasov, ki se v petju prelivajo v polnozvočnost zbora.
Zbor krasi dobra in jasna dikcija, zanesljiva intonacija in domiselna
interpretacija zborovodje s posrečeno uporabo solistov. Ladislav Pul-
ko je s svojimi Grajenčani ogretemu občinstvu moral dodati še nekaj
pesmi.
Za konec sta oba zbora zapela Devovo Meglica. Prvič jo je dirigi-
ral Ladislav Pulko, in ker so pesem na splošno željo ponovili, jo je
drugič dirigirala Greta Glatz. Zapeli so jo lepo, ubrano, a za poglo-
bljeno, poetično izdelavo žal ni bilo časa.
Svetniki — vez med muzejem in srednje-
šolskim centrom
STANKA GAČNIK
V okvir srednješolskega izobra-
ževanja sodijo tudi t. i. izbirne in-
teresne dejavnosti za letnike gim-
nazije, ki so letos potekale ob
koncu šolskega leta. Razpis za de-
javnosti pošlje slovenski Zavod za
šolstvo in je objavljen v časopisju.
Letos se je na razpis odzval tudi
ptujski Pokrajinski muzej (prek
pedagoškega oddelka) in skupaj s
Srednješolskim centrom smo Za-
vodu za šolstvo poslali 10 ponudb
oz. programov, ki so se navezovali
izključno na muzejska dela in ra-
ziskovanja.
Izmed 10 programov so se učen-
ci odločili za naslednje: lončar-
stvo, restavriranje keramike, tur-
ški portreti v ptujskem muzeju in
vloga svetnikov na ptujsko-ormo-
škem področju.
Slednji, ki je potekal pod mo-
jim mentorstvom, je k sodelova-
nju pritegnil osem srednješolk iz
prvega letnika gimnazije, in si-
cer: Aleksandro Stih iz Pršetinec,
Darijo Petrovič iz Majskega Vr-
ha, Eriko Novak iz Senčaka,
Ksenijo Kostanjevec iz Grajene,
Ksenijo Žmauc iz Juršinec, Mi-
haelo Markež in Natalijo Janže-
kovič iz Destrnika ter Spelo Ve-
selic iz Ormoža.
Tema je zajela raziskovanje s
področja umetnostne zgodovine,
deloma pa tudi etnologije. Pojav
svetnikov in njihov posredni oz.
neposredni vpliv na vsakdanje
življenje se pojavlja v naših kra-
jih skozi stoletja vse do danes.
Veliko imen krajev, naselij in va-
si je izpeljanih iz osebnih imen
različnih svetnikov (sv. Vid =
Videm, sv. Kunigunda = Kun-
gota, sv. Tomaž = Tomaž pri
Ormožu, sv. Miklavž = Miklavž
pri Ormožu, Svetinci, sv. Dorote-
ja = Dornava . . .), velika kon-
centracija pojavnosti cerkva in
kapelic oz. znamenj na našem
področju, pojavljajo se v vlogi
zaščitnikov, priporočnikov . . .
(vinski svetniki: sv. Martin, sv.
Urban), po njih se ravnajo v po-
ljedelstvu, posegajo v način ži-
vljenja posameznikov ali skup-
nosti (različna verovanja in ro-
manja), ne nazadnje so s svojo
pojavnostjo posegli v umetnost
(slikarstvo, kiparstvo, arhitektu-
ra) in zaznamovali vsa stilna ob-
dobja — od krščanske umetno-
sti, romanike, gotike, renesanse,
baroka do modernih in abstrak-
tnih stilnih tokov.
Delo je potekalo en teden.
Najprej smo se odločili, katerega
svetnika bo kdo obdelal oz. razi-
skal. Erika Novak se je odločila
za sv. Lovrenca, Darija Petrovič
za sv. Vida, Aleksandra Štih in
Ksenija Žmauc za sv. Tomaža,
Špela Veselic za sv. Jakoba, Na-
talija   Janžekovič   in   Mihaela
Markež za sv. Urbana in Ksenija
Kostanjevec za sv. Jurija. Odlo-
čitev je temeljila na osnovi kra-
jev, iz katerih so srednješolke do-
ma.
Potem so se, s pomočjo litera-
ture, seznanile z določenim sve-
tnikom, tako da so spoznale nje-
gov življenjepis, atribute (zuna-
nja, vidna znamenja, po katerih
spoznamo določenega svetnika),
Sv. Urban (Destrnik).
Foto: A. Gačnik
kdaj je živel, zakaj je postal sve-
tnik . . . Sledilo je terensko delo:
ogled cerkev, ki so posvečene
določenim svetnikom, od kdaj se
pojavljajo v naših krajih, njihov
pomen in vpliv na prebivalce
kraja, čaščenje svetnikov ... In-
formacije so dekleta dobila v
župniščih, od duhovnikov, vašča-
nov ipd. Sledilo je seznanjanje
svetnikov z njihovo pojavnostjo
v našem muzeju in mestu ter s
pojavnostjo v slovenski in sveto-
vni umetnosti (upodobitve v sli-
karstvu, kiparstvu . . .).
Rezultate svojega dela so
učenke podale v pisni obliki (se-
minarska naloga oz. referat), ka-
terega en izvod hrani Pokrajinski
muzej FHuj. Nastalo pa je tudi
nekaj fotografij.
Kontakti v obliki obveznih iz-
birnih dejavnosti med muzejem
in srednješolskim centrom so
vzpostavljeni. Teme oz. programi
so zanimivi in vzpodbudni tudi
za nadaljnje raziskave, študije in
sodelovanje med srednješolci in
muzejem oz. muzejskim delom.
Svetništvo je področje, ki bi ga
bilo zanimivo obdelati iz več
aspektov oz. področij, npr. etno-
logije, umetnostne zgodovine,
sociologije itn., ker zgolj po eni
plati ga je skoraj nemogoče razi-
skovati, pa tudi srednješolci se
tako ne opredeljujejo le strogo
za eno področje. Tako se lahko
seznanijo z več znanstvenimi di-
sciplinami oz. različnimi meto-
dami reševanja nekega problema
in se tako učijo večplastno (inter-
disciplinarno) razmišljati o ne-
kem problemu.
Pri tej temi (obdelava svetni-
kov in svetništva) se je pokazala
potreba po nadaljnjem razisko-
valnem delu, pa tudi srednješol-
ke so izrazile željo po nadalj-
njem sodelovanju in seznanjanju
z več strokami hkrati. Tak način
dela, ki je drugačen in s tem priv-
lačnejši, je potrebno razširiti na
celotno področje, ki ga sicer po-
kriva Pokrajinski muzej Ptuj.
Te in podobne oblike razisko-
vanja in seznanjanja s premično
in nepremično kulturno dedišči-
no in aktivno vključevanje v razi-
skovanje te dediščine se lahko
nadaljujejo tudi izven obveznih
interesnih dejavnosti. V mislih
imam celoletno »umetnostno-
zgodovinsko in etnološko delav-
nico« za srednješolce in »krož-
ke« za osnovnošolce, ki bi teme-
ljili na interdisciplinarnem, več-
plastnem razmišljanju in delu
(umetnostna zgodovina, etnolo-
gija, sociologija ipd.).
Navajam samo možne alterna-
tive za nadaljnje delo, temeljitej-
ša razlaga, programi in ponudbe
pa so lahko tema za naslednji
prispevek.
S ptujskega območja trije novomašniki
Kljub napetemu ozračju in voj-
nemu stanju je bila v nedeljo, 7.
julija, v cerkvi sv. Jurija v Ptuju
slovesnost nove maše minoritske-
ga duhovnika Martina Gašpariča,
doma z Mestnega Vrha pri Ptuju.
Novomašnik Martin Gašparič (v sredini), levo provincial Tarzicij Ko-
lenko, desno pa novomašnikov brat Janko Gašparič.
Že v petek zvečer je bil v tej cerkvi
slovesen sprejem za novomašnika
in maša, ki jo je vodil pater Maks
Klajnšek. Večerna maša za novo-
mašnike je bila tudi v soboto, vo-
dil pa jo je pater Mirko Pihler.
Na obeh mašah je sodeloval do-
mač cerkveni pevski zbor sv. Vik-
torina, ki ga vodi Maks Feguš.
V nedeljo je že navsezgodaj iz
F*tuja odpeljal poseben avtobus
na Mestni Vrh do hiše novomaš-
nika Martina Gašpariča, kjer so
opravili slovo od doma. Osred-
nja slovesnost nove maše pa seje
pričela nekaj po deseti uri. Zara-
di izrednih razmer je bilo sicer
nekoliko manj ljudi, kot so priča-
kovali, vendar je bilo slavje kljub
vsemu prisrčno in množično. Ob
navzočnosti kakih 15 duhovni-
kov in številnih ministrantov je
novo mašo vodil 30-letni Martin
Gašparič. Pomagala sta mu pro-
vincial slovenskega minoritskega
reda pater Tarzicij Kolenko in
novomašnikov brat, pater Janko
Gašparič — minoritski duhovnik
iz Ptuja. Med duhovniki velja
omeniti še patra Milana Holca,
ki je na novo mašo prišel iz Ri-
ma, ter patra Maksa Klajnška,
uglednega predstavnika provin-
ce.
Novo mašo so v prvi vrsti
spremljali najožji sorodniki pa-
tra Martina Gašpariča: mati (žal
je oče že umrl), dve sestri ter še
dva brata. Obredne pesmi pa so
tudi tokrat peli cerkveni pevci
zbora sv. Viktorina. Po novi maši
so vse goste in vernike pogostili.
Prihodnjo nedeljo, 14. julija,
bo slovesnost nove maše pri sv.
Bolfenku v Trnovski vasi, kjer bo
prvič maševal škofijski duhovnik
Ivan Krajnc, doma iz Sovjaka.
Tudi on bo že drugi mašnik iz
iste družine, ki je sicer zelo šte-
vilna.
V nedeljo, 21. julija, pa bo slo-
vesnost nove maše spet v župnij-
ski cerkvi sv. Jurija v Ptuju, imel
pa jo bo minoritski duhovnik
Danilo Holc, doma iz Orešja pri
F*tuju. Zanimivo je, da je tudi on
drugi mašnik iz svoje družine.
-OM
Novo mašo so spremljali najožji sorodniki Martina Gašpariča, mati. dve
sestri in dva brata. Foto: M. Ozmec
TEREZIJA MATJAŠIČ
Žalostni spomini na Ripač pri Bihaču
Nekoč in danes
Novembra 1989 je izšla v Ptuju zbirka Zinkine pesmi pesnice Tere-
zije Matjašec. Pod psevdonimom Zinka jih je desetletja objavljala v
Tedniku, po smrti pa so jih njeni najbližji zbrali v zbirki.
Jutri, 12. julija, mineva petdeset let, odkar je bila Terezija s svojo
družino izgnana v Ripač pri Bihaču. \ ojni čas leta 1941 — vojni čas leta
1991 ... Je potreben še kak razlog za obujanje spominov?
Kakor mnogim Slovencem tu-
di naši družini usoda ni bila mila
pod Hitlerjevo pestjo. V noči 12.
julija 1941 je v naše stanovanje
stopil škorenj Hitlerjeve policije.
Izgnali so nas v Bosno, v kraj Ri-
pač pri Bihaču. Izgnane Sloven-
ce so razselili na tri strani. V vas
Pritoko, Lahovo selo, nekaj pa
nas je ostalo v Ripaču. Vselili so
nas v neko hišo sredi Ripača.
Vsaki družini so dodelili majhno*
sobico. Počutili smo se nekoliko
bolje, ker nam niso več stali za
hrbtom oboroženi vojaki. Živeli
smo z občutkom, da nismo več
ujeti.
Ni bilo dolgo, kak teden po
našem prihodu, ko seje to mirno
naselje spremenilo v prizorišče
grozot in nepopisnega trpljenja.
Ripač se je napolnil z ustaškimi
zločinci. Morili in ropali so pri
pravoslavnih družinah. Najprej
so bili na vrsti premožnejši. Za
umor je zadostovalo, da je bil ne-
kdo pravoslaven.
V Ripaču je živel posestnik Pe-
trovič. Imel je ženo in osem
otrok. Najprej so odpeljali njega
in ga ustrelili. Naslednji dan so
odpeljali še ženo in otroke. Od-
gnali so vole, ovce, vso živino in
pobrali vse, kar je bilo kaj vred-
nega pri hiši. Ženo in najstarejšo
hčerko, bilo ji je 16 let, so zvezali
z žico, ju v skladišču, kamor so
zapirali ljudi, mučili in naslednji
dan ustrelili. Mlajše otroke so
poslali domov v izropano doma-
čijo.
Tega prizora ne bom nikoli
pozabila. Otroci so se vračali do-
mov. Plahi in otrpli. Najstarejša
deklica je bila stara kakšnih
enajst let. Ona jim je zdaj pred-
stavljala rriamo. Dve leti star bra-
tec se ji je držal za krilce, nekaj
mesecev starega otroka je nosila
na rokah. Ob pogledu na te
malčke, z očmi polnimi strahu, je
človeka stisnilo. Zveri ne bi zmo-
gle tega, kar so zmogli ustaši.
Tudi našemu sosedu trgovcu
niso prizanesli. Priimka se ne
spominjam več. Vem samo, daje
imel ženo Danico in tri otroke.
Najstarejšemu je bilo ime Sveto-
zar. Bila je še trinajstletna Bran-
ka in petletna Danica.
Nekega jutra me je prebudil
pretresljiv krik. Skočila sem k
oknu in zagledala pri sosedovih
ustaše. Luka in sin Svetozar sta
tekla proti Uni. Čez čas pa sta se
vrnila in dejala, da se ne bosta
skrivala, ker nista nikomur niče-
sar storila. Ustaši so ju prijeli in
odvedli v skladišče. Čez eno uro
sem videla, da gleda fant skozi
okno. Skladišče je mejilo na nji-
hovo dvorišče. Nemo se je ozrl
vame, potem na domače dvoriš-
če. Razumela sem ga. Njegove
proseče oči so mi povedale vse.
Poklicala sem njegovo mamo.
Skozi okno ji je vrgel, kar sta
imela z očetom pri sebi. Vedel je,
da ju bodo preiskali in jima vzeli
vse.
Popoldne so jih odpeljali. 28
nedolžnih ljudi se je opotekalo
pod udarci puškinih kopit. Po
dva in dva so zvezali z žico. Tako
so v vrsti, drug za drugim odko-
rakali na strelišče. Branka je te-
daj pritekla k meni in zakričala:
»Zdaj nam peljejo atka in Sveto-
zarja na streljanje. Prosim, zadr-
žite mamo, skočiti hoče v Uno!«
Zbežala je spet, se oklenila ma-
minega pasu in kričala: »Mama,
še me z malo Danico sva tukaj!«
Žena pa v svojem obupu ni po-
znala nikogar več. Hotela se je
osvoboditi oklepa svoje hčerke.
Ustaša ta grozen prizor ni priza-
del. Pograbil je ženo in jo surovo
vrgel na tla njenega dvorišča.
Slovenke so stekle k njej in ji po-
magale vstati. Odvedle so jo v
stanovanje in ostale pri njej. Ta-
ko sem bila pretresena, da sem
šele čez mnogo časa opazila, da
stojim na mestu in vsa trepečem.
Naslednji dan mi je nesrečna že-
na povedala, da Svetozar in mož
nista bila prvi žrtvi. Najprej so
ustrelili najstarejšega sina gim-
nazijca.
Se nadaljuje
TEREZIJA MATJAŠIC-ZINKA
12. julij 1941
Sonce je žarko zatonih, končan dan je žgoč.
Na zemljo tiho kakor vešča je legla mrka noč.
Bleda luna tožno zrla je z jesenskega neba.
legla rosa je na travo kot milijon solza.
Topot gestapovcev krvolokov skalil je nočni mir.
Z daljave v smrtno melodijo se oglašal je skovir.
Budili podjarmljene ljudi ponoči so iz sanj
in podili nas Slovence iz lastnih stanovanj.
Molče smo zapuščali domove — še otrok zajokal ni.
Sopotnika sta bila ponos in stisnjene pesti.
TEDNIK - 11-julij 1991
OD TU IN TAIM — 5
Polje med haloškimi griči
Od začetka marca je v Podleh-
niku odprta nova prodajalna s
kmetijskim reprodukcijskim ma-
terialom. Trgovina je našla svoje
prostore »na Dreutovem«, torej
v hiši, ki je bila namenjena trgov-
ski dejavnosti že pred prvo voj-
no.
Trgovina z lepim slovenskim
imenom POLJE je last Marije
Milošič, ki je po poklicu ekono-
mistka in je torej pravilno oceni-
la, kaj šepa v ponudbi kmetijske-
ga reprodukcijskega materiala.
Polje vam tako nudi semena,
gnojila, zaščitna sredstva, krmila
za vse živali, stroje in orodja. Po-
nudbo razširjajo tudi z gradbe-
nim materialom, uvedli pa bodo
še komisijsko prodajo rabljene
kmetijske mehanizacije. Rablje-
Kolektiv prodajalne Polje v Podlehniku.
na mehanizacija bo torej lahko
menjala lastnika tudi s posredo-
vanjem trgovskega podjetja Polje
v Podlehniku. Sicer pa se kole-
ktiv trudi ponuditi potrošnikom
predvsem tisto blago, ki ga je do-
slej primanjkovalo ali ga vsaj ni
bilo na območju Haloz. Prizade-
vajo si tudi za konkurenčne ce-
ne, čeprav je to vedno težko do-
seči.
V trgovini Polje boste postre-
ženi vljudno in strokovno. Pro-
dajalca sta obenem tudi svetoval-
ca: prodajalka je po poklicu in-
ženirka agronomije, prodajalec
pa kmetijski tehnik. Prijazno vas
pričakujejo vsak dan od 8. do 16.
ure, v soboto od 7. do 12. Ce že-
lite kakšne informacije po telefo-
nu, jih dobite na številki 793-174.
JB
Počitnice 91 ?
Hura, počitnice! To je bil naslov sklepne prireditve učencev osno-
vne šole Ivana Spolenaka, ko so staršem pokazali, kaj so počeli v tem
šolskem letu, ko niso sedeli pri zvezkih in knjigah. Kaj so počeli pri pou-
ku, pa so predstavili v učnih kotičkih.
Pa so se počitnice začele kaj čudno, na način, na katerega mladi ni-
so niti v sanjah pomislili...
NaV
Žetev se je pričela
že prejšnji teden so se kljub
vojnim razmeram na poljih poja-
vili kombajni in pričeli žeti ječ-
men. Posevki pšenice pa so kljub,
vročemu in daljšemu suhemu ob-
dobju razmeroma zeleni. Stanje
je različno od posevka do posev-
ka, odvisno od izdatnosti gnoje-
nja.
Ob koncu redakcije uradno še
ni bila znana odkupna cena pše-
nice, neuradno pa smo izvedeli,
da bo verjetno 5,50 dinarja za ki-
logram prvorazrednega in 5,20
Kombajni so se že pojavili
dinarja za kilogram drugorazred-
nega zrnja. Stroški kombajnira-
nja znašajo po izračunu Kmetij-
skega inštituta 950 dinarjev na
uro, standardni kombajni pa po-
žanjejo hektarsko površino pše-
nice v približno dveh urah. Zaen-
krat ni težav z nabavo pogonske-
ga goriva, če pa bi nastopile teža-
ve, bodo kombajnisti na sekreta-
riatu za kmetijstvo dobili potrdi-
la in navodila, kje in kako lahko
nabavijo nafto.
JB
Spomini na maturo
(odlomki iz dnevnika — 4)
A. Ž.
Ponedeljek, 29. maja 1961
Manjka še točno en mesec, ko bom dopolnil de-
vetnajst let. Danes sem ves dan dobre volje. Vpra-
šan sem bil matematiko, a mi ni šla kaj prida od
rok, tako da bom lahko zadovoljen, če bom imel
oceno dobro. Drugo uro sem bil vprašan zemlje-
pis. Profesor mi je zaključil prav dobro. Tretjo uro
je bila zgodovina, četrto pa slovenščina. Profesori-
ca noče vprašati tistih, ki bi si radi popravili neza-
dostno oceno; predlagal sem jim, naj se dajo iz-
prašati pred komisijo. Zadnje ure ob ponedeljkih
nimamo.
Ob 13.30 sem bil v glasbeni šoli pri pouku kon-
trabasa. Letos bom končal peti letnik tega instru-
menta. S profesorjem se dobro razumeva in tako
sem bil v glasbeni šoli vedno odličen. Lani sem
končal tudi peti letnik klarineta, letos pa ni več na
glasbeni šoli profesorja, tako da sem igral klarinet
le toliko, kot sem sam vadil doma. Ob 14.45 ima-
mo vsak ponedeljek telovadbo. Profesor, ki pou-
čuje že skoraj 40 let, je dobrodušen flegmatik. Me-
ne pri pouku še kar čisla. Po telovadbi je imelo pet
maturantov pevske vaje pri meni doma za našo
zaključno prireditev. Danes sem prvič oblekel svo-
je nove žametne hlače, ki so temno rdeče barve.
Ljudje na cesti so me začudeno gledali, saj hlač
takšne barve še niso videli; to je moja zamisel. Mi-
slim pa, da čez nekaj let rdeče hlače ne bodo več
nobena posebnost. Šel sem do sošolca Viiija, nato
sva se odpravila skupaj po mestu. Bila sva tudi na"
rokometnem igrišču, kjer so trenirale rokometaši-
ce. Vili seje vrnil domov, sam pa sem stopil do so-
šolca F. Pri njem sem igral na klavir ob prisotnosti
njegove sedemnajstlene sestre. S. F. sem se odpra-
vil nato v mesto. Srečala sva J., mojo nekdanjo
simpatijo. Bila sva tudi na železniški postaji, ker
sem hotel srečati O., ki je bila nekaj časa moja
punca. Ni je bilo, zato sva odšla v delavski klub
gledati televizijo. Spet sem šel ob 22.30. Zdaj se mi
ni treba več učiti in se počutim kai dobro.
Torek, 30. maja 1961
Ob 7. uri smo imeli na gimnaziji zborovske pev-
ske vaje. Urnik: francoščina, kemija, fizika, priro-
dopis, angleščina. Vprašan sem bil prirodopis, ta-
ko da sem bil vprašan že skoraj vse. Znal sem še
kar dobro. Takoj po koncu pouka, ob 12.30, smo
imeli propagandno predavanje za višjo šolo za so-
cialne delavce. Predavala je predavateljica s te šo-
le, vendar se ni nihče odločil za ta poklic.
Popoldne sem prebil doma, za klavirjem, in pi-
sal, glasbene aranžmaje za diksilend zasedbo. Pri
meni so bili fantje na pevskih vajah. Zvečer sem
nameraval iti v kino, vendar sem po naključju sre-
čal M., ki me ima še vedno rada in s katero nisva
bila skupaj že mesec dni. šla sva skupaj in bilo je
lepo. Pogovarjala sva se o vseh mogočih stvareh,
čas je tekel, kmalu je bila ura 23, ona pa bi morala
biti že davno doma. Da si ne bi nakopala težav,
sem jo moral napoditi domov, saj je želela še osta-
ti, po končani maturi bom verjetno spet hodil z
njo, ker je vsestranska punca in jo imam še vedno
rad, čeprav ji tega ne pokažem.
Sreda, 31. maja 1961
Danes je profesorica slovenščine razlagala snov
in smo končali. Matematik in zgodovinar sta iz-
praševala vso uro, profesorja zemljepisa pa smo
imeli tokrat zadnjič, zato smo se poslovili od njega
z rožami in darilom, on pa nam je predočil, kako
smo slabi kot razred (v tričetrtletju nas je izdelalo
le 33 ''o) in nam želel srečo v prihodnje. Tretjo uro
je profesor filozofije izpraševal o dialektičnem
materializmu.
Po zadnji smo pevci posneli na magnetofonski
trak mojo skladbo za zaključno prireditev, da smo
lahko poslušali napake in jih bomo odpravili. K
pesmi bomo napisali še besedilo. Jutri bom moral
v Maribor, da poiščem kakega trombonista, da bo
igral na zaključni prireditvi maturantov, saj tretje-
šolec Boštjan noče igrati zaradi tradicionalnih raz-
prtij med maturanti in njihovimi nasledniki, tretje-
šolci. V nedeljo bomo odpotovali z godalnim orke-
strom ptujske glasbene šole, v katerem igram kon-
trabas, v Ljubljano na tekmovanje godalnih mla-
dinskih orkestrov iz vse Slovenije. Na tekmovanju
orkestrov v Mariboru smo namreč dosegli prvo
mesto v regiji.
Popoldne ob 14. uri smo imeli predvojaško
vzgojo. Profesor me je vprašal in znal sem dobro.
Od predvojaške sem se odpravil v glasbeno šolo
na orkestralne vaje, nato pa na Breg, kjer smo igr-
lai košarko. Maturanti smo izgubili tekmo z Breža-
ni, ker se nismo dovolj potrudili. Zvečer sem bil v
delavskem klubu, kjer sem gledal televizijo. Tam
je bila C, ki seje pred menoj zafrkavala s fanti, da
bi me prizadela zaradi mojega hladnega obnaša-
nja do nje Kako se moti! Včasih, ko sva se še se-
stajala, sem jo imel res nekoliko rad zaradi njene
dob.e vzgoje, predvsem skromnosti, ko pa sem jo
bolje spoznal, so me njene muhe odvrnile. Je pa
zelo vročekrvna. Zdaj sem zelo utrujen, tudi zara-
di košarke, ki sem jo igral nepretrgoma tri ure.
Nadaljevanje prihodnjič
PREJELI SMO ...
Bivši direktor
»ukradelu
znanje?
(Tednik 26.-4. julija
1991)
Oglašam se v zvezi s člankom
novinarke D. Lukman o Tovarni
vzmeti Ptuj in s trditvami o meni
kot bivšem direktorju.
Presenečen in razočaran sem
predvsem nad vašim novinar-
skim poročanjem. V novinar-
skem poročanju si mi vsi želimo
— vi novinarji pa poudarjate —
objektivnost poročanja. V vašem
članku ste zapisali trditve samo
ene strani, trdim, da so trditve
neresnične, na drugi strani, pri
meni pa se, gospa novinarka, ni-
ste oglasili oziroma vas ni zani-
malo. In to naj bo objektivnost?!
Politika podjetij in vodenje le-
teh je svet zase. Vsak izmed nas
ima pravico zastopati svoje mne-
nje, za to pa so v podjetjih vodil-
ni ljudje, da usklajujejo ta mne-
nja in odgovarjajo za svojo poli-
tiko poslovanja, o slabih in o do-
brih poslovnih odločitvah.
Mislim, da časopis ni pravo
mesto za moje nasprotno doka-
zovanje vaših trditev, in ne mi-
slim se niti z vami, gospa novi-
narka, niti s stranjo, ki vam je
dala te podatke, spuščati v dialo-
ge po časopisu. IVienim, da ima-
mo za to vsi dovolj poguma in
prostora tudi drugje.
Žarko Surič
FRANC FIDERŠEK
16.
Iz kapitulacije
v upor
Tudi ti podatki nazorno ka-
žejo, na kakšne žrtve so morali
biti pripravljeni ljudje, ki so se
med prvimi odločili za narodno-
osvobodilni boj.
Ivan Križnar v svojem prispev-
ku tudi ocenjuje, da so partizan-
ske enote na Gorenjskem in Šta-
jerskem že v letu 1941 pridobile
bogate izkušnje in so prehajale
od diverzantskih akcij k prvim
večjim napadom na sovražne po-
stojanke in k prvim uspešnim po-
zicijskim obrambnim bojem.
Predvsem pa so partizanske eno-
te s svojo prisotnostjo in bojem
dajale veliko moralno oporo lju-
dem, ki so delali v organizacijah
OF. Prav zaradi tega sovražni-
kom nikoli ni uspelo osamiti OF
od prebivalstva in je številnim iz-
dajam navkljub ni uspelo uničiti
ali vodstev njenih terenskih orga-
nizacij prisiliti, da bi zapustila
svoje ozemlje.
USODE PRVIH ORGANIZA-
TORJEV UPORA
Navajam nekaj podatkov le za
tiste, ki so delovali na našem ob-
močju ali bili neposredno pove-
zani z dogajanji na območju ta-
kratnega ptujskega okraja. Nava-
jam jih po vrstnem redu, kot sem
jih omenjal v tem feljtonu. Izpuš-
čam le tiste, ki so pred smrtjo na-
pisali svojcem poslovilna pisma,
ker želim te predstaviti v poseb-
nem poglavju.
Miloš Zidanšek, prostovoljec v
jugoslovanski vojski, od prvega
dne okupacije neumoren organi-
zator oboroženega upora. Spret-
no seje izogibal zankam gestapa.
Zaradi gestapovskih vdorov v or-
ganizacijo odpora je slovensko
vodstvo odpora osumilo tudi Zi-
danška. Konec leta 1941 je bil
poklican na osvobojeno ozemlje
in poslan v partizansko enoto na
Notranjskem, kjer je padel v ne-
jasnih okoliščinah. Pozneje je bi-
lo ugotovljeno, da so bili vsi su-
mi neupravičeni. Bil je proglašen
za narodnega heroja.
Dušan Kveder-Tomaž, španski
borec, organizator partizanstva
na Štajerskem, general na raznih
vodilnih položajih. Po smrti
Franca Rozmana-Staneta (umrl
za posledicami ran ob nesreči pri
preizkušanju minometa konec le-
ta 1944 v ne povsem razjasnjenih
okoliščinah) je bil Dušan Kveder
iz Beograda premeščen nazaj v
Slovenijo, kjer je postal vršilec
dolžnosti komandanta GŠ NOV
in POS Slovenije. Odločno se je
upiral ukinitvi slovenske parti-
zanske vojske, vendar je klonil
pod pritiskom politikov. Narod-
ni heroj, general in diplomat.
Umrl leta 1966.
Tone Žnidarič iz Ptuja, španski
borec, med organizatorji parti-
zanstva na Štajerskem leta 1941,
v letu 1942 posebej na ptujskem
območju. Nazadnje načelnik šta-
ba 18. divizije. Umrl decembra
1944 zaradi ran ob nesreči pri
preizkušanju angleškega mino-
meta skupaj s komandantom
Francem Rozmanom-Stanetom.
Franc Peršon, roj. 1905 v Sol-
kanu pri Gorici, mizar, v Ptuju je
bil do leta 1941 zaposlen pri mi-
zarskem mojstru Štefanu Matjaš-
cu, stanoval je v Štukih pri druži-
ni svoje žene, to je pri Hreniče-
vih. Med pohorske partizane je
odšel s prvo skupino. Sredi sep-
tembra 1941 je začasno odšel s
Pohorja in se tja ni več vrnil. Kot
ilegalec se je zadrževal v okolici
Ptuja, največ pa v bližini Dvor-
jan pri Vurbergu. V začetku leta
1943 je bil izdan, na begu prepla-
va! Dravo, vendar so ga na Drav-
skem polju Nemci ujeli. Ustre-
ljen je bil kot talec 10. marca
1943 v Mariboru.
Rudi Žnidarič, roj. 1907 na
Humu pri Ormožu, mizar v ptuj-
skih železniških delavnicah. Na
Pohorje je šel s prvo skupino in
je bil v četi kuhar. S četo se je
vključil v Štajerski bataljon in
sodeloval v mnogih spopadih te
čete. V novembru je s skupino
borcev odšel na prezimovanje.
Decembra 1941 je bil izdan pri
nekem kmetu v bližini Frama. V
Mariboru je bil 27. decembra
1941 ustreljen kot talec.
Karel Arnuš, roj. 1919 na Po-
lenšaku v kmečki družini. Izučil
se je za krojača in bil zaposlen v
Ptuju. Prijatelj Zvonka Sagadina.
Na Pohorje je odšel z drugo sku-
pino, postal je mitraljezec v četi
in seje v bojih odlikoval. Konec
septembra 1941 je ilegalno obi-
skal Maribor in i*tuj, nato pa se
je še oglasil na Polenšaku. Tam
je bil izdan in aretiran, 30. okto-
bra 1941 pa kot talec ustreljen v
Mariboru.
Zvonko Sagadin, roj. 1920, je s
starši živel v Ptuju in že kot dijak
sodeloval v naprednem gibanju.
Bil je sekretar Skoja in ob oku-
paciji tudi okrajnega komiteja
KP. Njegovo delo in odhod v
partizane sem že podrobneje opi-
sal prej. Konec septembra 1941
je odšel s Pohorja na ilegalno de-
lo v ptujski okraj. Sodeloval je
pri ustanovitvi Slovenjegoriške
čete. Pozneje je deloval kot parti-
zan na območju Haloz in Drav-
skega polja do osvoboditve.
Eden redkih prvoborcev, ki še ži-
vi.
Jože Sagadin-Očka, najstarejši
pohorski partizan, roj. 1883 na
Spodnji Polskavi, mizarski moj-
ster, oče Zvonka in mož znane
aktivistke Tončke Sagadin-Žen-
ke. Po nasvetu Dušana Kvedra
se je oktobra 1941 iz pohorske
čete umaknil v Ljubljano, bil tam
nekaj časa zaprt, v letu 1944 je
prišel nazaj na Štajersko. 12.
aprila 1945 je v znani tragediji v
Srečah pri Makolah zgorel v pre-
hodni partizanski bolnišnici.
Franc Kramberger, roj. 1894, iz
Nove vasi pri Ptuju se je v letu
1942 pridružil prvi Slovenjegori-
ški četi in padel 8. avgusta 1942 v
Mostju. Njegova žena Nežka je
do osvoboditve trpela v taboriš-
ču Ravvensbriick. Leta 1945 seje
vrnila domov in še danes živi.
Mnogo je še imen organizator-
jev odpora in sodelavcev iz leta
1941 na našem območju, a jih
posebej ne omenjam. Svojci naj
mi oproste, ker v tem feljtonu ni-
sem imel namena opisovati vse-
ga dogajanja v letu 1941 na na-
šem območju. Življenje in delo
narodnih herojev Jožeta Lacka,
Vinka Megla, Jožeta Kerenčiča,
prvoborca Franca Osojnika in
drugih z našega območja pa je
bilo našim bralcem že večkrat
podrobneje opisano.
BESEDE, NAPISANE PRED
SMRTJO
V letu 1965 je pri Založbi Ob-
zorja Maribor izšla knjiga Poslo-
vilna pisma za svobodo ustrelje-
nih. »Ta knjiga je zbirka najbolj
pretresljivih dokumentov iz zgo-
dovine narodnoosvobodilne voj-
ne na slovenskem Štajerskem,«
je začel svoj uvod glavni urednik
Milan Ževart. Vsi ustreljeni talci
niso napisali poslovilnih pisem,
od nekaterih tudi niso ohranje-
na. Ohranjena so le tista pisma,
ki so jih zgodovinarji uspeli
zbrati: Med njimi je veliko takih,
ki so bili povezani na našem ob-
močju ali dama s tega območja.
Njegova poslovilna pisma
povzemamo po vrstnem redu,
kot so bila objavljena v omenjeni
knjigi.
VLADIMIR SATLER, roj. 19.
11. 1914 na Bazovici pri Trstu,
uslužbenec davčne uprave v F*tu-
ju, od gestapa aretiran že junija
1941, ustreljen kot talec 4. 9.
1941 v Celju. Poslovilno pismo
je napisal na ovoj pralnega pra-
ška, ki so ga iztihotapili iz zapo-
ra.
Mamica!
Morda si. morda boš izvedela
da sem mrtev. Bodi hrabra kot
sem hraber jaz v teh trenutkih. Bo-
di hladnokrvna in se zavedaj, da
nisi edina, kije izgubila to kar ji je
najdražje. Milijoni so mater na
svetu, ki kličejo po svojih sinovih.
Umrl sem kot mož in to naj Ti ho
v ponos. Ne morem Ti vsega pisa-
ti, kar bi hotel, vedi pa eno: ni mi
žal da umrem. Kajti prihaja čas.
ko ho težko hiti še človek in ko bo
kri klicala kri. Oprosti mi vse kar
sem Ti hudega naredil, če sem Te
žalil ali karkoli. Živi v spominu na
mene. Kmalu se vidiva ako postoji
posmrtno življenje v katero v zad-
njih trenutkih zaupam in verujem.
Tvoj Vlado
DUŠAN  FINŽGAR, roj. 2.
12. 1920 v Celju, borec Pohorske
čete, 27. 9. 1941 aretiran v Mari-
boru, kjer je bil ilegalno pri izva-
janju naloge. Ustreljen kot talec
JO.IT). 1941 v Šoštanju.
6 — VOJNA NA NAŠIH TLEHi
11. julij 1991 -TEllMIK
Drama na Kogu
Kog je idiličen in miren kraj na
južnem obrobju Slovenskih goric.
Z najvišje točke, ki je na nadmor-
ski višini 325 m, je lep pogled na
panonsko ravnico. Ponoči vidiš
lučke Varaždina, deloma Cakovca
in tudi Ormoža. Okoliški griči so
zasajeni z najbolj žlahtno vinsko
trto, ki daje vrhunska vina. Tu ži-
vijo mirni in skromni ter delovni
ljudje, ki nočejo nikomur nič sla-
bega. Predvsem v starejših pa še
vedno živi strah pred fronto, ki so
jo sedaj že starejši Kogovčani do-
življali pred šestinštiridesetimi le-
ti, ko sta se tod obstreljevali dve
armadi. 3. julija 1991, ko so se
skozi to idilično vinogradniško
pokrajino valili tanki JA, so Ko-
govčani ponovno okusili vso gren-
kobo in moč orožja.
Na ljudi, njihove hiše in živino
so vsevprek padali streli. Seznam
poškodovanih objektov, predvsem
hiš in gospodarskih poslopij je
dolg. Najhuje je bilo pri Haloža-
novih na Gomili 7 ter v Jastrebcih
34 pri Rubinovih in Jastrebcih 35
pri Prapotnikovih.
Na Kog je bilo 3. julija, kak-
šno uro po prenehanju streljanja,
težko priti. Na cestah, tudi stran-
skih, so bile številne ovire. Neka-
ko se nam je uspelo prebiti do
vznožja Gomile, do Haložano-
vih. Že od daleč je bil viden go-
reč tank, eden od dveh, ki sta na
poti z Gomile in na njo zdrsnila
s ceste. Približevanje je bilo ne-
varno, ker je strelivo ki je bilo v
tanku, še vedno pokalo.
Pri Haložanovih smo našli do-
ma samo tri ženske, dve hčerki in
mamo Marico, ki je povedala, da
minulo noč, med 2. in 3. julijem,
niso spali doma. Vrnili so se 3.
julija zjutraj, da nahranijo živi-
no, in komaj so utegnili opraviti
to delo, so ponovno morali beža-
ti dalje. S sosednjega hriba so
zgroženi opazovali, kaj se dogaja
pri njih. Ko je zagrmel strel, se je
pokadolo iz strehe njihovega hle-
va, ki so ga kos za kosom počasi,
kot to pač je v teh manj razvitih
krajih, gradili dve leti. Letos so
nameravali obnoviti še hišo. Ko
so iz tankov streljali po njihovi
hiši, je strel zadel tudi kravo; še
isti dan so jo morali zaklati. Po
vsej verjetnosti je tudi druga (v
hlevu sta ostali samo še dve) po-
stala »vojni invalid«.
Komaj za streljaj nad njihovo
hišo so domačini spravljali na
varno strelivo iz tanka, ki je pa-
del s ceste že prejšnji dan. Skoraj
neverjetno je bilo videti civile, ki
so se »strokovno« spoznali na
vse.
Cesta proti vrhu Gomile (temu
delu pravijo tudi Bajzek) je bila
za normalnega voznika neprevo-
zna. Največja ovira je bil goreči
tank na desni strani ceste, od le-
vega dela cestišča pa ni ostalo
skoraj nič, niti za našo službeno
katro ne.
Obrnemo avto v dolino. Do
Vuzmetinec je šlo, potem pa je
morala katra ponovno zagristi v
strmi teren. Pripeljali smo se na
Mali Kog, nadaljevali pot do Ve-
likega Koga, nad katerim pa so
se že spuščale dolge večerne sen-
ce. Spotoma smo se ustavili pri
Luskovičevih. Povedali so, da si
početja vojske ne znajo razlagati.
Vida Luskovičeva, ki je dpživela
preboj fronte 1945., je dodala, da
so bili sedanji vojaki veliko bolj
nesramni od tistih pred šestinšti-
ridesetimi leti.
Spuščali smo se navzdol v Ja-
strebce, sklenili pa smo, da bo-
mo pogorevce obiskali naslednji
dan.
4. julij — dan borca, dan, ko
so ga svoj čas Kogovčani znali
proslaviti zelo slovesno. Letošnji
4. julij pa je bil dan, ko so na
svojih hišah ocenjevali škodo, ki
so jo naredili tanki in streljanje.
Iz Središča ob Dravi smo lah-
ko sledili tankovskim zarezam
na cesti; ustavili smo se v Ja-
strebcih 34 i n 35. Ljudje so z
grozo opazovali razdejanje in se
nemo spraševali ZAKAJ. Kaj so
naredili jeznim vojakom, da so
jim pošiljali rušilne in ognjene
pozdrave. Žalost in jeza te zagra-
bi, ko vidiš, daje zgorelo ljudem,
ki jim ni prizanesla niti druga
vojna. Pri Vančku in Veroni Pra-
potnik v Jastrebcih 35 je zgorelo
gospodarsko poslopje in še veli-
ko drugega. Skupno škodo so na
grobo ocenili na 900.000 dinar-
jev. Verona je povedala, da so
komaj uspeli spraviti iz hleva ži-
vino, vojaki pa so ob tem streljali
na ljudi kot nori. Sosedje Rubi-
novi na hišni številki 34 so Prapo-
tnikovi sorodniki. Tudi pri njih
je zgorelo gospodarsko poslopje,
veliko raznega orodja in ostrešje
studenca. Pri spravilu živine iz
gorečih hlevov so imeli manj sre-
če kot sosedovi. Zgorelo jim je
pet svinj, dve so nekako uspeli
rešiti, rešili pa so tudi kravi. Go-
spodar Franc je povedal, da so
ga pri reševanju živine vojaki
skoraj ustrelili.
Sosedje, ki so jim prvi prisko-
čili na pomoč, vedo povedati, da
Pri Haložanovih na Gomili je bilo ostrešje močno ožgano.
takšnega ognja, kot je bil ta, še
niso videli. Vsi pa so zatrjevali,
da si bodo med sabo pomagali.
da čimprej zgradijo to, kar je po-
gorelo. Ocenjena škoda pri Rubi-
novih je višja, ocenili so jo na
1,300.000 dinarjev.
Poslovili smo se od nesrečnih
ljudi in hiteli dalje, proti Gomili.
Tam je namreč zvečer 3. julija
zgorel še drugi tank. Ob našem
prihodu je bilo na prizorišču ve-
liko ljudi, med njimi tudi tujih
novinarjev, predvsem pa televi-
zijskih snemalcev. Zaposleni pri
pirotehnični enoti ptujskega šta-
ba civilne zaščite so med tem po-
brali iz tanka vse neeksplodirano
strelivo. Nekoliko grozljivo je bi-
lo videti otroke, ki so se vesili na
tank ob blagoslovu prisotnih
staršev.
Napotimo se nazaj proti Kogu
in se ustavimo pri znanem vino-
gradniku Stanku Curinu. Izstrel-
ki niso prizanesli njegovi hiši, ki
je tik ob »tankovski cesti«. Pove-
dal je, da so vojaki streljali po-
vsem na slepo — kamor je strel
padel, je pač padel. Pokazal je še
sledove iz druge vojne v stari
vinski kleti, ki je takrat služila za
zaklonišče vaščanom. »Leta
1945, ko sta se obstreljevali nem-
ška in ruska armada, je tudi pa-
dalo na vse strani, neposrednega
streljanja na civilne objekte pa
takrat ni bilo,« je še dodal. Ni bi-
lo veliko časa za pogovor, ker se
mu je mudilo v Jastrebce, kjer bo
kot predstavnik Slovenske kmeč-
ke zveze Ljudske stranke oce-
nil škodo na vseh gospodarskih
objektih.
Poslavljemo se s Koga, pretre-
seni, žalostni, jezni in kaj vem
Kaj še vse. Mislimo na vse tiste,
ki so utrpeli takšno ali drugačno
škodo. Materialni del se da po-
praviti, s skupnimi močmi seve-
da, tega pa, kar so ljudje v teh
dveh dneh groze doživeli, pa ni
mogoče izbrisati.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Verona in Franc Rubin sta ob razdejanju, ki ga je povzročila vojska, ža-
lostna.
Žalostno pogorišče v Jastrebcih 34 in 35.
Zgorelo je tudi ostrešje studenca.
Bunker iz druge vojne in Lucijeva vinogradniška hišica v Jastrebcih, ki
ji vojaki prav tako niso prizanesli.
Vanček Prapotnik z vnukom: »Vidite, to mi je še ostalo.«
Ormož v teh
dneh
Foto: Hozvan.
TEDNIK - '^juiu 1991
VOJNA NA NAŠIH TLEH - 7
Radgona bo pomnila
v naši bližini je najbolj priza-
deto mesto Gornja Radgona, ki je
občutila vso težo vojaškega škor-
nja. Vojaki jugoslovanske vojske
so v tem obmejnem mestu uprizar-
jali pravo divjanje, streljali po
okoliških objektih, ki so bili na
srečo izseljeni, in ropali. Brezca-
rinsko prodajalno, gostilno in še
nekaj lokalov ob mejnem prehodu
so dobesedno opustošili.
Dan po prenehanju spopadov
je Radgono obiskala delegacija
ptujske občine — predsednik
DPZ Ivan Lovrenčič in predstav-
nik vseh parlamentarnih strank
Toma/ Neudauer. Tam sta se po-
govorila s predstavniki občine
Gornja Radgona o pomoči, ki bi
bila v tem času meščanom naj-
bolj potrebna. V času obiska še
niso bili znani dokončni podatki
o škodi, že ogled prizadetega de-
la mesta pa je pričal o velikanski
škodi. Porušene hiše, poškodova-
na ostrešja, delno porušen cer-
kveni zvonik, še vedno dim iz
požganih objektov, poškodovane
ceste, prometni znaki, zelenice,
razbite šipe izložb . ..
Razdejano je bilo tudi carin-
sko poslopje; mogočen kostanj
je zaustavil topovsko granato, ki
bi sicer letela čez Muro v sosed-
njo Avstrijo. Vse to kaže na ne-
kontrolirano divjanje vojske.
V Gornji Radgoni pa so tudi
sledovi junaškega boja civilistov.
O tem priča kolona sežganih vo-
jaških avtomobilov. Po pripove-
dovanju domačinov je to delo or-
ganizirane skupine mladeničev,
ki so se z napadajočo vojsko spo-
padli goloroki, le s steklenicami
benzina. Ljudje ob napadih tudi
Glavni cilj jugoslovanske vojske — mejni prehod.
Požgana kolona vojaških vozil sredi mesta.
niso zgubili mirne krvi — tisti ob
meji so se umaknili iz ogroženih
objektov. Tako je glede na razde-
janje človeških žrtev malo. kljub
temu pa preveč za nenapadalni
slovenski narod.
Ob obisku smo opazili, daje v
ljudeh mnogo energije in opti-
mizma. Družno so opdravljali
posledice vojaškega divjanja. Ce
je želel sovražnik zmesti in pre-
strašiti slovenski narod, je dose-
gel nasprotno: veliko delovno
vnemo in strnjene vrste. O pomo-
či, ki jo bo ptujska občina name-
nila Gornji Radgoni, bomo poro-
čali.
JB
PREJELI SMO ..,
Ponosna sem
v skrbeh za sorodnike in prija-
telje sem neprenehoma v mislih
v domačem kraju. Zelo se vese-
lim z vami in čestitam ob osa-
mosvojitvi Slovenije, tudi moje
dežele. Zelo so me pretresli do-
godki zadnjih težkih dni konca
oziroma začetka resnične svobo-
de in neodvisnosti. Želela bi reči
hvala vsem tistim, ki so se in se
še vedno borijo, da Slovenija po-
stane samostojna svobodna de-
žela, takšna, kot smo jo želeli vsi.
Hotela sem reči le to, kako ze-
lo ponosna sem, ker sem Sloven-
ka, rojena sredi Slovenskih goric.
Hvala uredništvu in sodelav-
cem Tednika za vse novice, ki mi
jih prinaša časopis. Vse skupaj
pa lepo pozdravljam.   -
Vaša bralka
Zdenka Riloša iz Poreča
Objekti ob prehodu so na srečo bili prazni.
Vojska je uničevala vse okoli sebe.
Dan po odhodu vojske — kolektivno čiščenje mesta.
Samo še Kompas, nič več .lugoslavija.
Protost sestre
Dušana
Kvedra-Tomaža
8 — OD TU IN TAM
11. julij 1991 - TEDNIK 5
NA OBISKU PRI PiSATEUU IVANU POTRČU
Tesnoba
človek se velikokrat pobere, prekleje svet in se pobere;
sonce, ko da ga ne bi bilo nikoder več in ko da tudi slutnje ne bi
bilo več po njem .. .
Ivan Potrč, TESNOBA
Prešernova družba je nedavno tega izdala roman Ivana Potrča Tes-
noba. ISjegovo zadnje delo, ki ga je pisal deset let. Ob izidu knjige smo
ga obiskali v Ljubljani nekega deževnega dopoldneva, kot da se je tudi
vreme poistovetilo z njegovim romanom, katerega naslov je že sam po
sebi poln simbolike, ki ne govori samo o strahu, ampak tudi o upanju.
Tednik: Človek se velikokrat
pobere, prekleje svet in se pobere.
Tako začenjate in tako končujete
svoj zadnji roman TESNOBA.
Ste te besede namenili samo glav-
nemu junaku Kolencu ali tako ču-
ti tudi pisatelj sam?
Ivan Potrč: Mislim, da tako
čuti predvsem pisatelj sam, saj je
figura Valentina Kolenca na ne-
ki način izpoved pisatelja. Tako
kot junak doživlja tudi pisatelj.
Pisatelj mora to doživeti, da lah-
ko izpove . . .
Tednik: Roman ste pisali deset
let. Je tema morala tako dolgo
dozorevati v vas, kljub temu da je
bila dovolj močna, vas je obreme-
njevala celih deset let?
Ivan Potrč: Bil je neki drugi
problem. Dogajanje romana se
zgodi v nekaj dneh. Prve strani,
ko Vanča Kolenca prizadene od-
nos oblasti, ko si hoče urediti
penzijo ... V tem pa pripoveduje
zgodba tudi o njegovem življenju
do tistega trenutka, kot bi se ho-
tel na neki način izpovedati. Vse
to sem napisal že pred desetimi
leti, nisem pa ga mogel končati.
Rešitev, da gre k Vandi (ženska,
s katero sta bila skupaj v partiza-
nih — op. novinarke) in se ji iz-
pove, da bi mu pomagala tudi
pri urejanju penzije, mi ni bila
všeč. Lani pa sem se zavedel, da
moram pustiti bralcu odprto, da
problema ne smem rešiti jaz . . .
Naj tudi bralec občuti, da mora
sam v sebi rešiti . . .
Tednik: Na koncu romana gla-
vni junak ob prijateljevi smrti
obupa, kot obupa generacija, ki je
preživela predvojno, vojno in po-
vojno obdobje — nobeno od teh
obdobij ji ni prizanašalo. Bi lahko
to razumeli, da je ta generacija na
neki način izgubljena generacija?
Ivan Potrč: Ne bi rekel, da je
to izgubljena generacija. Ko sem
začel pisati roman, je imel naslov
Upanje. Upanje tesnoba. Pa sem
prečrtal upanje in ostala je Tes-
noba. Ostalo je nekaj nerešene-
ga. Tesnoba, v kateri je tudi upa-
nje. Junaki doživljajo težke čase,
tesnobo, v tej tesnobi pa je nekaj
upanja, da je lahko jutri tudi
drugače.
Tednik: Roman je, kot ste sami
rekli, nastal pred desetimi leti,
končali ste ga lani — v času, ko je
naša družba doživela še včeraj ne-
slutene spremembe. Je to kaj vpli-
valo na dokončanje romana?
Ivan Potrč: Roman je pisala
vsa tesnoba, ki je bila v meni. Ta-
krat nič posebnega, morda pa jo
danes bolj občutimo, kar je mo-
goče razhumeti tudi skozi to, ka-
ko kritika sprejema roman. Spre-
jela ga je zelo pozitivno, v Delu
pa je bilo zapisano, da je roman
»nagrobnik socializmu«. Toda
to sem jaz nosil v sebi že pred
desetimi leti, tako sem pač čutil
stvari okoli sebe. Dogajanja so
bila v meni in me mrcvarila, no-
sil sem jih v sebi. Čutil sem, da
nekaj ni v redu. Danes je to izbi-
lo na dan in to še bolj čutimo,
ker svet razpravlja o tem . . .
Tednik: Pravite, da ste vse to,
kar se dogaja, na neki način čutili
že pred desetimi leti...
Ivan Potrč: O tem bi težko go-
voril. Še vedno je v meni tesno-
ba, hkrati z njo pa tudi vera, da
je jutri lahko drugače. Z življe-
njem sem se sprijaznil — s takš-
nim, kakršno je . . .
Tednik: Je Tesnoba obračun
tudi z vašim življenjem?
Ivan Potrč: Gotovo tudi. Se
enkrat pa bi rad povedal, da tes-
noba ne ostaja brez upanja in
zaupanja v človeka. Tesnoba po-
meni nekaj pozitivnega, to ni
brezup.
Tednik: In vendar vaši junaki
bolj ali manj iz optimizma padajo
v pesimizemm eden od njih si vza-
me življenje. Je v usodah vaših ju-
nakov navkljub vsemu kaj upa-
nja?
Ivan Potrč: Gotovo; če ne bi
tako mislil, romana Tesnoba ne
bi bilo.
Tednik: Ženski liki v romanu
se mi zdijo vse preveč vdani v uso-
do, še posebedj Cečka, Vančeva
ženska ...
Ivan Potrč: Vse ženske v tej
knjigi doživljajo svojo dramo,
vsaka pa upa, da bo drugače, da
bo jutri svet boljši. Tudi Gečka,
ki na koncu Vanča odkloni, ko ji
ta ponudi zakon. Tudi ona je ta-
ko nekaj doživela, lahko pa bo
jutri mislila drugače . . .
Tednik: Pretreslo me je, ko se
glavni junak spominja sedmih Ži-
dov v taborišču v Mauthausnu, ki
so odšli z roko v roki na elektri-
čno žico. Ta nemoč ujetnikov, ki
jih je bilo veliko več kot stražarjev
in vendar ni nihče planil po stra-
žarjih ...
Ivan Potrč: To sem doživel in
rekel sem si, da moram še napi-
sati roman o tem. O življenju in
smrti, o tem, kako so šli v smrt
— smrt, ki sem jo podoživel. To
je bil obup ...
Tednik: Vsi junaki Tesnobe so
preživeli partizanščino, po vojni
so se eni znašli bolje drugi slabše,
vsi pa so obremenjeni s prete-
klostjo. Je to značilnost te genera-
cije, so se ti ljudje sploh kdaj ujeli
v normalen tok življenja?
Ivan Potrč: To je bilo različno.
Ne vem, marsikaj se je v tem ča-
su izkrivilo. To je pritiskalo na-
me, to je bil vzrok, da sem napi-
sal roman Tesnoba. To je protest
proti temu, kar je bilo narobe v
našem povojnem obdobju.
Tednik: Se vam zdi, da bi čas,
ki ga živimo v tem trenutku, lahko
popravil krivice, tudi krivice, o
katerih govori Tesnoba?
Ivan Potrč: Da bi odpravili
krivice? Težko bi to rekel. Življe-
nje je takšno in bo vedno s seboj
prinašalo negativne stvari. Tudi
ta, ki ga živimo zdaj, prinaša s
seboj tudi negativne stvari, am-
pak roman je bil napisan tudi za-
to, da bi na koncu povedal, da
ostaja vera . . . Človek se veliko-
krat pobere, prekleje svet in se po-
bere. Ko sem na koncu romana
zapisal ta stavek, sem razrešil di-
lemo tega romana. Še velikokrat
bomo prekleli ta svet in prav toli-
kokrat se bomo spet pobrali. Ve-
re v življenje pa ne bomo izgubi-
li, čeprav jo bo kdo vendarle iz-
gubil. Bilo bi narobe, če bi mislil,
da lahko neka družba reši pro-
bleme življenja samega. Življenje
je treba sprejeti takšno, kakršno
je; to spoznanje je bilo vzrok, da
romana nisem tako dolgo kon-
čal. Povedal sem eno plat, kako
je to življenje težko, ampak še
vedno je na koncu upanje.
Tednik: Roman Na kmetih go-
vori o kmečkih, Tesnoba o mest-
nih ljudeh ...
Ivan Potrč: Tudi mene je to
presenetilo. Začel sem pisati o
kmetu in večina vojih tekstov je
vezana nanj. Ko sem pričel pisati
ta roman, sem se naenkrat zave-
del, da ne pišem več o kmečkem
življenju. Po vojni sem bil novi-
nar, urednik in roman je tako od-
sev življenja, ki sem ga živel . . .
Pogovarjala se je:
Nataša Vodušek
Zase moram povedati, kako>
me ta ljuba smrt ni nikoli pre- •
ganjala, preveč je bilo volje do;
življenja, le da je to življenje,
hodilo vedno svoja pota; in za''
rnauthausensko taborišče lah-'^
ko rečem, kako sem na deseti-]
ne in desetinekrat ušel smrti, \
kateri sem bil zapisan, kakor
sem tudi s svojimi očmi doži-\
vljal na stotine smrti — ali vse \
to je bila neka gluha resni•]
čnost, ki se ji ni dalo ubežati;
nobenega boga ni bilo več na;
tem svetu, še manj v nebesih,',
da bi ti mogel pomagati in da \
bi mogel s prošnjo pomoliti k'>
njemu. Zato na boga v tem pe- ■
klu še pomislil nisem — križa-;
nja toliko namučenih Poljakov]
so bila tako nazarensko pra-\
zna usmiljenja, ki sem jih za- ]
čutil ob teh njihovih križanjih;I
drugo jutro so te Poljake pri\
nošenju iz Wienergrabna dru-\
gega za drugim pobijali: ni-]
kakšni in še tako težki kamm\
niso bili tem našim kriminal-:
nim kapotom po volji — škrat-]
ka, smrt kakor da tod ni nič]
več veljala. "
Ali — dovolj je bilo modro-;
vanja o tej preljubi smrti, mene]
je navek bolj vznemirjala knji-\
ga, njeno pisanje ter podobe,
na njenih straneh; vse to je po-'
stalo do kraja usodno zame.\
Kriva je bila dedekova omara\
na babičinem gruntu, prepolna^
Mohorjevih knjig, tega zame'
tako prepovedanega sadja: ali-
še zmeraj sem našel kak čas, ]
ko nikogar ni bilo pri hramu, \
da sem se prikradel do te de-\
dekove omare in do knjig, ki
sem jih potem listal in se tako,
razgledoval po daljnih sveto-]
vih: brati še do takrat niseml
znal, nisem še hodil v šolo.     \
Ivan Potrč, Zgodaj že po
svoji poti (Literarno omizje
1991)
Legel je; povesil je roko, a ta mu je začela trzati, da jo je zane-
sel nazaj na odejo. Potem ga je zamotila Lukova planinska foto-
grafija — Lukovo jutro. Zaprl je oči, da bi podobe na steni ne videl
več in da bi pozabil na njo. aH Lukovo jutro, naj je še tako zatiskal
oči in odganjal spomin, to jutro je ostajalo ko živo pred njim: hri-
bovsko okomotan fant stoji med skalnimi previsi, z levico na cepi-
nu, s pravo nad očmi, ter se zazira v skalnate hribine, vse s soncem
oblite. Ne bije smel, fotografije, tja obesiti, ali zdaj je visela tam,
ob knjižnih policah — budila je spomin in načenjala vprašanja, je
zatiskal oči pred njo ali pa jo je gledal. Sliko je našel v sinovi mate-
matični knjigi — misel ob njej pa mu je zastala, ko je prebral sinov
s svinčnikom napisan napis na zadnji strani: Po jutru. Zakaj — po
jutru, ko je bil že visok dan? Ali se je kdaj temu njegovemu planin-
skemu samohodcu razodelo, da ga bodo planine za navek obje-
le...
Ivan Potrč: Tesnoba (Prešernova družba 1991)
PROf. MARJAN GOJKOVIČ
ZCODOVINA
GIMNAZIJE PlUJ
(8. nadaljevanje)
Upam, da so si bralci, pred-
vsem mlajši, ustvarili svojo sliko
o gimnaziji v tistih letih. Veliko
takratnih dijakov je še živih in
njihovo pričevanje bi verjetno te
podatke oživilo, jih obudilo in
jim vdahnilo življenje tistega ča-
sa. Med nami pa so še tudi pro-
fesorji iz gimnazije pred vojno.
Med nami pa so še tudi profesor-
ji iz gimnazije pred vojno. Njiho-
vi spomini bi podobo o gimnaziji
Ptuj kot alma materi, kakor jo je
poimenoval Ksaver Meško, še
bolj zaokrožili in bi nam, ki bo-
mo v 90. letih zopet poskušali
vzpostaviti in utrditi sloves ptuj-
ske gimnazije, bili v veliko opo-
ro.
GIMNAZIJA V LETIH
1941-45
O zgodovini ptujske gimnazije
med okupacijo ne vemo veliko.
Ohranjeno je le šolsko letno po-
ročilo za leto 1943/44 in vpisnice
iz let 1942/43, 1943/44 in 44/45.
Gimnazija se je imenovala
»NVolfram von Eschenbach —
Oberschule fur Jungen«, ravna-
telj pa je bil dr. Ferdinand Schei-
der.
V šolskem letu 1942/43 je bilo
na šoli 257 dijakov, od tega 192
Slovenci, I Madžar in 3 Hrvatje,
drugi so bili Nemci. Naslednje
leto je bilo 271 dijakov, od tega
98 Slovencev, zadnje leto pa sa-
mo 235 dijakov. Posamezne dija-
ke so označevali z »Arier« oz.
»Vollarier«, odvisno od njihove
zanesljivosti«. Dijaki nemške na-
rodnosti so bili otroci nemških
uradnikov iz Nemčije, Avstrije,
Besarabije in Bukovine, ki so
prišli službovat na Spodnjo Šta-
jersko, seveda pa so bili med nji-
mi tudi otroci ptujskih Nemcev.
V šolskem letu 1942/43 je bilo 41
dijakov nemške narodnosti, roje-
nih na Ptuju, in 18 Slovencev, le-
ta 1943/44 pa 20 Slovencev in 39
Nemcev, rojenih na Ptuju. Seve-
da je bilo govoriti slovensko
strogo prepovedano. Kazen za
slovensko besedo je bila izključi-
tev iz zavoda.
Nasploh je bila Gimnazija v
tem obdobju pomembno središ-
če za izvajanje raznorodovanja.
To so vneto izvajali tedanji pro-
fesorji nemške narodnosti, doma
iz Nemčije, Avstrije in Bukovine,
obenem pa so poveličevali vojne
zmage. V letih 1943/44 je bilo na
šoli 19 učnih moči, I pisarniška
uslužbenka, 4 slušatelji, zavod
pa je imel tudi šolskega zdravni-
ka. Vendar se je profesorski zbor
hitro menjal, saj so marsikatere-
ga učitelja vpoklicali v vojsko,
na njihova mesta pa so prihajali
drugi, za vojsko nesposobni in
vojni invalidi. Šolsko leto je bilo
razdeljeno na trimestre: prvi od
15. septembra do 20. decembra,
drugi je trajal od 10. jan. do 4.
aprila, zadnji pa od 12. aprila do
13. julija. Predmeti so bili v glav-
nem enaki starojugoslovanskim,
le da ni bilo slovenščine, pouče-
vali pa so še angleški jezik od 2.
razreda naprej, latinski od tretje-
ga in francoski jezik v 7. in 8. ra-
zredu. Glavni predmet je bila te-
lesna vzgoja, za njo nemški jezik
in zgodovina, kar kaže na celo-
ten namen šolanja tedanje mladi-
ne. Ptujska gimnazija naj bi bila
po duhu, če že ni mogla biti po
krvi, nemška in v njej so onemo-
gočali pot do višje izobrazbe
vsem tistim, ki tega po njihovem
mnenju niso bili vredni. Iz ohra-
njenih listin je razvidno, da je šo-
la morala ugotavljati politično
zanesljivost staršev, da je morala
opazovati dijake in preverjati, ali
je njihovo šolanje dopustno ali
ne.
Nadaljevanje prihodnjič
Opombe
(nadaljevanje iz prejšnje številke):
Potrebno je priznati, da je sicer slovenski krnel imel lepo kulturo, ki se je izražala v njegovih narodnih pesmih, pove-
stih, pregovorih in šegah, toda višja meščanska kultura je bila pri Slovencih dolgo kaj šibka in najprej omejena na majhno
število zavednih Slovencev. Preobrat je prinesla duhovna in posvetna inteligenca, kije ostala zvesta svojemu narodu. Tu-
kaj ni treba omenjati, kako važno vlogo so imele pri tej spremembi čitalnice ter prosvetna in gospodarska društva. Poseb-
no pomembna je bila \ loga ljudskih pesmi in novih domoljubnih popevk slovenskih skladateljev. Tudi Nemci in ponem-
čevci (Slovenci so jim pravili nemškutarji) so prepevali v svojih vinogradih s kmečkimi in mestnimi gosti le slovenske
zdravice in druge pesmi, in kadar so prestopali meje Hrvatskega, so se dali tamkaj slaviti kot »brača Slovenci«. V takih
veselih družbah seje zbližal s Slovenci tudi ptujski sodni uradnik Mihael Hermann, nemški konservativec, kije postal pr-
vi deželni poslanec štajerskih Slovencev in tudi član deželnega odbora za Slovence in Nemce v podeželski kuriji.
Slovence so nazivali Nemci navadno še VVindische, njih jezik Windisch. VVenden, VVinden je sicer zgodovinsko nem-
ško ime za Slovane, Jugoslovane in Slovence posebej, toda slovenski učenjaki in pisatelji so uvedli v slovstvo narodno
ime Slovene. slovenisch in ga tudi uveljavili v ja\ nem življenju. Prav nasprotno Je bilo pri C ehih, ki so se dolgo držali zgo-
dovinskih imen Bohme, bohmisch. V Ptuju sta bili že v mojih letih imeni NVindischer, windisch poniževalni, in mi smo se
jih branili.
Na tedanje politične razmere imam nekaj spominov iz svojih let na Ruju. Na prve neposredne volitve v državni zbor so
šli Slovenci 1. 1H73 razcepljeni na konservati\ne staroslo\ence in liberalne mladoslovence. Na Ptuju je bil kandidat staro-
slovencev Mihael Hermann, miadoslovenec odvetnik dr. Jakob Ploj, čigar stranka Je ustanovila in razširjevala svoj »Slo-
venski tednik«, pri slovenski politični list, katerega sem tudi jaz prebiral. Kadar se prepirata dva, skuša od tega imeti do-
biček tretji. In tako Je kandidiral /a ptujski okraj grof Ciundacker VVurmbrand, veleposestnik na Borlu nad Dravo ob hr-
vatski meji: pozneje je zaslovel kot prazgodovinar in Je bil nekaj časa tudi deželni glavar na Štajerskem ter minister za tr-
govino na Dunaju. V ostrem boju med Slovenci se je pridružil temu tretjemu tudi moj oče, na katerega je \ plivalo pisanje
»Slovenskega tednika« manj kot nasveti in razgovori pisarniških uradnikov na glavarstvu in okrajnega žandarmerijskega
stražmeštra. s katerimi Je kot občinski predstojnik mnogo občeval. Dobro se spominjam, kako Je na ptujskem trgu okrajni
stražmešter razlagal, da se ljudje prepirajo o Slovencih in Nemcih, toda voliti Je treba tistega, ki more več koristiti. Pri ust-
nem glasovanju Je bil seveda izvoljen Mihael Hermann. čigar ime so glasno imenovali od mesta Ptuja bolj oddaljeni volil-
ci.
V sredini Julija 1X76 sem končal na Ptuju realno gimnazijo, ki še ni imela višjih razredov, ter sem odšel na višjo gimna-
zijo v Maribor, katero so ponavadi obiskovali dijaki iz Slovenskih goric. Za spomin sem odnesel s seboj srebrno kolajno
za odlični uspeh iz neobvezne zgodovine Štajerske. To nagrado Je podeljeval deželni odbor iz ustanove nekdanjega dežel-
nega arhivarja NVartingerJa. ki Je v dobi romantičnega navdušenja za ožjo domovino (Vaterlanderei) pregovoril tudi Slo-
vence in Hrvate v Gradcu, zlasti Ljudevita Gaja. naj goje s.ojo domačo zgodovino. Drugi spomin so bila »Goethes Wer-
ke« v 20 zvezkih in v 10 krasno vezanih knjigah »Grotove« prve ilustrirane izdaje v Berlinu; te knjige mi je izročil ravna-
telj kot darilo neznanega dobrotnika. Kako dobro Je to darilo učinkovalo, dokazuje okoliščina, da sem si leto dni pozneje
kupil sam enako izdajo .Schillerjevih spisov in se po malem pripravljal za bodočega germanista . . .
Konec
NASVETI - 9
Zaklonišča
Zaklonišča dajejo ljudem naj-
boljše zavetje ne le pred klasi-
čnim orožjem za napade iz zra-
ka, temveč tudi pred učinki strel-
nega in sodobnega orožja za
množično uničevanje. To potrju-
jejo izkušnje iz druge svetovne
vojne, vojne v Vietnamu in dru-
gih vojn. Znano je, da so bila šte-
vilna mesta v drugi svetovni voj-
ni zaradi močnih napadov iz zra-
ka skoraj popolnoma porušena,
vendar je večina prebivalstva
ostala v zaklonišču nepoškodo-
vana. Nekatera mesta, na primer
Leningrad in Stalingrad, pa so se
dolgo in uspešno upirala mo-
čnim napadom zračnih in kopen-
skih sil, k čemur so v dokajšnji
meri pripomogla med drugim tu-
di zaklonišča.
Preureditev kletnih
prostorov
v zaklonišča
Kleti, podzemna skladišča,
prehode za pešce in druge pod-
zemne prostore lahko preuredi-
mo v zaklonišča.
Preureditev kletnih in drugih
primernih prostorov v zaklonišča
je nujna zlasti v strnjenih nase-
ljih, kjer ni dovolj stalnih železo-
betonskih zaklonišč, prav tako
pa tudi ne prostora za graditev
rovnih in drugih enostavnih za-
klonišč.
Za preureditev v zaklonišča
pridejo praviloma v poštev tisti
podzemni prostori, ki ustrezajo
naslednjim zahtevam:
— da imajo železobetonske
strope;
— da so med konstrukcijski-
mi zidovi, po možnosti sredi
zgradbe;
— da imajo spodnji del stro-
pa pod terenom, kvečjemu še v
ravni terena;
— da ima strop čim manjši
razpon;
" da imajo zunanje zidove
čim debelejše;
— da v njih ni vodovodnih,
kanalizacijskih, električnih, dim-
niških, ventilacijskih, plinskih,
ogrevalnih in drugih hišnih na-
peljav;
— da imajo čim manj odpr-
tin;
— da so lahko dostopni.
Pri preureditvi kleti in drugih
podzemnih prostorov v zakloniš-
ča pridejo v poštev predvsem na-
slednja dela: okrepiti je treba
strop in zidove; zapreti nepotreb-
ne odprtine, pri vhodu napraviti
pregradni zid, ki notranjost za-
klonišča varuje pred udarnim
učinkom. Če želimo zaklonišče
usposobiti za daljše bivanje, na-
pravimo tudi zaporo, pregradi-
mo prostor za bivanje od sanita-
rij, vgradimo filtrirne in ventila-
cijske naprave ter tipska tesnilna
vrata. Pri večjih zakloniščih na-
pravimo tudi zasilni izhod.
Strop okrepimo tako, da ga
■ podpremo z železobetonskimi,
kovinskimi ali lesenimi podpor-
niki. Po potrebi, zlasti pri večjih
zakloniščih, okrepimo strop z
dodatno železobetonsko ploščo
ali z železobetonskim lokom. Na
podoben način, z dodatno dozi-
davo, okrepimo po potrebi tudi
večje zidove. Pri tem moramo
paziti, da so dodatne konstrukci-
je čvrsto povezane z že obstoječi-
mi.
Pri preureditvi kletnih in dru-
gih podzemnih prostorov v za-
klonišča moramo zlasti poskrbe-
ti, da dobro zapremo in zatesni-
mo okna, nepotrebna vrata in
druge odprtine. To napravimo
tako, da jih zazidamo z betonom,
opeko, ali tako, da jih zadelamo
z vrečami, napolnjenimi s pe-
skom.
V zaklonišču uredimo primer-
no število sedežev, in če je mogo-
če tudi ležišča, podobno kot v že-
lezobetonskih zakloniščih.
Dober den! Pa naj bodo dobri tudi tjedni, mesci, leta. Počutin se
kaj kokšni vojni dopisnik. V pondelek, 8. julija, sedin duma pod gru-
ško in pisen. Poleg poslušan radio, ki poroča s sestanka ministrov in
drugih na Brionih. Na eni stroni prizadevanja za mir, na drugi stroni
grožnja dženeralov, da bi Slovenijo drgoč napali z vsemi silami in
sredstvi, na tretji stroni pa lidje, ki s strohon čokamo, kaj bo se vse iz
toga zgodilo. Glih snoči sen čuja, kaj vse pišejo in gučijo tan doli v
Belgradi o Slovencih. Nič druga nemren rečti in napisati kak: lažnivci
na kubik. Že stori pregovor provi: Keri laže, tudi krodne ... Saj so
nam skoro 50 let krali, zaj pa jih je grotalo stroh, da jin je slovenska
krava muzara zizeke zaprla in rogle pokozala . . .
Vena ste vidli in culi, kaj so z agresori Ormožonci naredli. Vsoka
čost teritorialcon, policiji in vsen liden, ki so se v ježa spremenil in
vsoki po svojih močeh pikali napadolce. Če smo po drugi svetovni
vojni najbolj hrobra mesta in lidi proglošali za heroje, te jaz predlo-
gan, da Ormož razglasimo za — mesto heroj. Če glih je tota moja ru-
brika boj na hecno stron obrjena, mislin in predlogan to zlo resno, če
glih se bo mogoče to kumi malo hecno zdelo. Vsoki ma pač pravico
do svojega mišleja.
Na kunci pa še te resen malo heca, če glih so cajti hujdo resni: to
ovi den sma z Mico škropila krompir in koloradske hroše pregajala.
Pa mi je Mica rekla: Vidiš, Lujz, jaz sen že spomlodi vedla, da bode
vojna, zato sen krompir v zemlo skrila. Toti koloradari pa so glih tak
kak agresori, ki bi nan radi poleg samostojnosti vničli in pojeli vse
drugo. Pa jin nede uspelo — to je Jelovica ... Ne Jelovica, to je Slo-
venija, samostojna Slovenija. Pa srečno — vaš samostojni delegat
LUJZEK.
V vrtu
v SADNEM VRTU je v juliju precej opra-
vil pri negi sadnega drevja, obdelavi in var-
stvu pred boleznimi in škodljivci. Tokrat naj
spomnimo samo na nekatera:
Ker pritlike, ki se razvijajo iz jagodnih gr-
mov, odvzemajo mnogo hrane, jih po obira-
nju plodov dosledno odstranjujmo, razen če
jih bomo potrebovali za pridelavo in vzgojo
novih sadik. Če nam jagod ni uspelo obvaro-
vati pred boleznimi in škodljivci in je njihova
asimilacijska površina močno prizadeta, po
obiranju plodov bolno listje požanjemo, ro-
zete skrbno očistimo in listje odstranimo;
najbolje ga je sežgati. Nasad pognojimo s 50
do 80 grami sadjarskega nitrofoskala na kva-
dratni meter površine, okopljemo in poškro-
pimo z 0,2-odstotnim antracolom BT, da li-
stne rozete zavarujemo pred boleznimi in
spodbudimo novo rast listov za tvorbo cvet-
nega nastavka v prihodnjem letu. Če oceni-
mo, da pečkarji in koščičarji niso najboljše
rasti, kar je spričo letošnje neugodne pomla-
di in zdravstvenega stanja čest pojav, pogno-
jimo enako kot jagode s 50 do 100 gr na m^
sadjarskega nitrofoskala. Gnojilo je najbolje
ob obdelavi vkopati v zemljo, da je čimprej
dostopno koreninam. Pri tako poznem gnoje-
nju pa moramo biti pazljivi, da se nam vege-
tacija ne bo zavlekla v pozno jesen in bo s
tem les slabo dozorel.
Med obiranjem ali takoj po obiranju če-
šenj opravimo poletno rez češnjevih in viš-
njevih dreves. Zlasti je potrebno odstraniti
polomljene in vse pregoste veje, ki zasenčuje-
jo drevesno krošnjo.
Drevje, močno obloženo s sadjem, prične-
mo podpirati ali veje privezovati ob ogrodje
in drevesno oporo.
Mladim orehovim drevesom že lahko
odrežemo veje, ki imajo neugodno smer rasti
v notranjost krošnje ali čezmerno zgoščujejo
drevesno krošnjo. Po obrezovanju orehov na-
stale rane premažemo s kambisanom ali dru-
gim ustreznim zaščitnim voščenim prema-
zom, da se bodo bolje zarastle.
Pri vseh sadnih vrstah vzdržujemo enako
varstvo pred boleznimi in škodljivci kot pre-
tekla meseca, da bi za diferenciacijo cvetnega
nastavka v prihodnjem mesecu bila drevesa v
čimboljši kondiciji.
V ZELENJAVNEM VRTU posejane aH
posajene vrtnine, ki za svojo rast zahtevajo
obilico toplote in vlage, so v letošnji sicer de-
ževni, toda prehladni pomladi kaj slabo
uspevale. V rasti slabo napredujejo in se drže
kot zakrnele; šele zadnje dni preteklega me-
seca, ko je nastopilo toplejše vreme, so se ne-
koliko opomogle, na splošno pa so v rasti za
ta čas občutno zaostale.
Med takšne sodi paprika. Ta je po svojem
izvoru tropska rastlina in za rast potrebuje
mnogo toplote in vlage ter zelo humozna in
rodovitna tla. Cesto naredimo napako, ker
paprike sadimo prepogosto. Na kvadratni
meter površine posadimo le 2 do 4 sadike, da
se kot enoletne zelnate rastline razrastejo v
nizke grmiče. Ko rastline dosežejo vsaj
15 cm višine, jih sedaj v juliju vršičkamo. To
opravimo tako, da odrežemo nekaj prvih vrš-
nih cvetov. Z vršičkanjem dosežemo boljše
razraščanje v širino in na mnogih stranskih
poganjkih se bo razvilo več cvetja in s tem
obilnejši rod.
Paprika najbolje uspeva na tleh, ki dobro
prepuščajo vodo in so rodovitna. Lega mora
biti takšna, da voda hitro odteče, da je son-
čna in brezvetrna. V prvi polovici julija, ko
so se sadike že dobro obrastle. gnojimo s 30
do 70 grami mešanega gnojila nitrofoskala
na kvadratni meter, ko pa se bodo začeli raz-
vijati plodovi, pa je paprike zelo priporočlji-
vo gnojiti skozi list z enim od ustreznih list-
nih gnojil, kot je na primer foliar, ustreza pa
tudi urea.
Če se ravnamo pri vrtnarjenju po biokole-
darju, je priporočljivo sejati in saditi rastline,
ki jih gojimo zaradi podtalnih plodov, 8. in 9.
ter 17. in 18. julija, zaradi nadzemnih plodov
od 13. do 16. julija, rastline za list, kot so ra-
zne solatnice (sem uvrščamo tudi kapusnice,
ki jim je sedaj čas presajanja), 12. in 13. julija
ter rastline za cvet in zdravilna zelišča \6., 12.
in 20. julija.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK
10 - TV SPOREDI
11. julij 1991 -
TEDNIK -11. julij 1991
OGLASI IN OBJAVE — 11
Središče ob Dravi:
Strah, jeza, ogorčenje . . .
»Na nas so bile šest dni naperjene tankovske cevi. Si lahko mislite,
kako smo se Središčani ob tem počutili! Vsak premik kolone, tankov
proti Kogu ali Ormožu je bilo slišati, streljanje na Kogu, — skratka
prava vojfia. Ko smo izvedeli, da so odšli, so si ljudje vidno oddahnili« je
minulo nedeljo povedal predsednik sveta Krajevne skupnosti Središče ob
Dravi Avgust Culek.
Julijana Ivanuša
Ljudje so ogorčeni, strah jih je
bilo, bili so jezni, žalostni . . .
Težko je bilo najti primerno be-
sedo, da bi izrazili to, kar so čuti-
li.
Julijana Ivanuša: Bilo me je
strah. Naša hiša je najbližje pro-
storu, kjer je bila vojska. Po dvo-
rišču smo hodili samo toliko, da
smo opravili najnujnejše okoli
živine. Spali smo z enim očesom,
še sedaj si nismo prav odpočili.
Ko so končno odšli, so še ptički
začeli peti bolj veselo. Veste, še
naš pes je bil minule dni nekam
miren, saj še živina čuti, kdaj je
nevarnost, pa ne bi ljudje.
Andreja Resman
Andreja Resman: Strah nas je
bilo, kaj naj rečem drugega. Cesa
takšnega nismo pričakovali.
Otroke smo držali bolj pri domu.
Bilo nam je nelagodno ob misli,
da so streljaj od naše hiše tanki,
nelagodno pa nam je bilo tudi
zato, ker je vse to počela vojska,
ki je bila pred nedavnim še »na-
ša«. Sicer pa smo v Središču mi
doma, ne pa neka JA.
Franc Čavničar: Ti dnevi so bi-
li najtežji v mojem življenju in
tudi v življenju moje družine.
Nekaj tudi zaradi materialnih te-
žav, ker sem imel na Šentilju to-
vornjak. Vse skupaj se mi je spr-
va zdelo neverjetno, ampak zgo-
dilo se je. Zadovoljen sem, da v
Središču ni vojakov. Želim samo
to, da bi še naprej ostalo tako,
kot je sedaj. Upajmo, da bo mir,
ta nam je najbolj potreben.
Franc Čavničar
Angela Kolar
IVlarija Veselko: Žalostno, za
to skoraj nimam besed. Tega ni-
smo pričakovali. Prvi dan, ko so
prišli, smo vsi mislili: prišli pa
odšli. Potem ko jih je pričelo pri-
hajati čedalje več, smo oričeli
Marija Veselko
misliti drugače. Mimo moje hiše
so vedno vozili, ko so se napotili
proti Ormožu ali Kogu. Kljub
nevarnosti smo poskušali živeti
normalno, kolikor se je pač dalo.
V kleti smo imeli pripravljeno
manjše zaklonišče, ker oba so-
sednja bloka ne premoreta pošte-
nih kleti.
Angela Kolar: Veste, meni je
bilo najtežje za moje vnuke, ki so
komaj pričeli živeti, pa so že mo-
rali obleči uniformo in braniti
domovino. Za njih me je bilo
strah, ne toliko za sebe. V teh
dneh pa smo seveda trepetali vsi,
ni nam bilo vseeno, kaj se dogaja
z nami. Bili smo žalostni, jezni in
ogorčeni. Upam, da se to ne bo
več dogodilo.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Obisk predstavnikov
republiške skupščine
v Ormožu
»Ves čas smo bili v mislih z vami. Vemo, da je vojna najbolj pri-
zadela občino Ormož z okolico. Opredelitev ljudi v ormoški občini je
tbila brez dvoma junaška, kar je presenetilo vse,« je ob obisku povedal
dr. Ludvik Toplak, predsednik Družbenopolitičnega zbora Skupščine
Republike Slovenije, ki je minulo soboto s podpredsednikom DPZ
Tonetom Peršakom, predsednikom Zbora združenega dela Jožetom
Zupančičem in ministrom za industrijo Izidorjem Rejcem obiskal ob-
čino Ormož. Pred prihodom so si ogledali vojno škodo v občinah
Gornja Radgona in Ljutomer.
Kljub vihri, ki je divjala na območju ormoške občine, na srečo ni
bilo žrtev. Vili Trofenik je posebej poudaril, da je ormoška občina
utrpela največjo škodo na komunalni infrastrukturi (močno poškodo-
vani dravski most, ki ga po prvih ocenah strokovne komisije ne bo
mogoče uporabljati za tovorni promet). Poseben problem so uničene
lokalne in krajevne ceste, ki so bile v pretežni meri zgrajene z denar-
jem krajevnih samoprispevkov.
Po uvodnem delu so se predstavniki ormoškega gospodarstva
skupaj s slovenskim ministrom za industrijo Izidorjem Rejcem pogo-
varjali o težavah ormoških podjetij. Te so povsod, kjer imajo poveza-
vo s tujimi partnerji, ki občutljivo reagirajo na politične težave pri
nas. Izidor Rejc je povedal, da je potrebno storiti vse, da bi obdržali
tuje partnerje; pri tem lahko računajo tudi na pomoč Republike Slo-
venije. Vida Topolovec
ORMOŽ
Vojna škoda
41 o mili-
jonov dinarjev
Na seji ormoškega izvršnega sveta minuli petek je bila podana
delna ocena škode, ki jo je občina Ormož utrpela v minulih dneh na-
pada JA na Slovenijo.
Neposredno pred sejo ormoške vlade je bil sestanek poslovodnih
delavcev ormoških podjetij. Predstavnik Optyla je povedal, da škodo
ocenjujejo na več kot milijon dinarjev.
Do minulega petka sta škodo v ormoški občini ocenjevali dve ko-
misiji: posebna strokovna komisija izvršnega sveta, škodo na komu-
nalni infrastrukturi na magistralni, regionalnih, krajevnih in lokalnih
cestah ter uničeno mostišče dravskega mostu pa strokovna komisija
Cestnega podjetja Ptuj. Minulo soboto sta škodo v ormoški občini ce-
nili ekipi cenilcev Zavarovalnice Maribor.
Po grobi oceni je konec minulega tedna vojna škoda znašala 350
milijonov dinarjev. V ponedeljek in torej so podjetja ocenila škodo, ki
je nastala z izpadom industrijske proizvodnje, ter škodo na njivskih in
vinogradniških površinah podjetja Jeruzalem. Ta znaša 60 milijonov
dinarjev, skupna vojna škoda v občini Ormož pa 410 milijonov dinar-
1 jev.
Že minuli četrtek so se iz številnih slovenskih krajev oglasili po-
samezniki in podjetja, ki želijo pomagati ormoški občini. Med prvimi
je bil občinski odbor RK Mozirje, kjer so imeli lansko jesen uničujo-
čo poplavo, sedaj pa želijo pomoč, ki so jo Ormožani nudili njim, vr-
niti.
Pomoč \ obliki moke in testenin je obljubil tudi mariborski Intes.
Ne samo podjetjem, temveč tudi posameznikom, ki so v minulih dneh
utrpeli škodo želi pomagati z ugodnimi posojili KB Maribor. Posebej
je potrebno poudarili ponujeno pomoč izvršnega sveta in predsedstva
občine Ptuj ter koordinacije ptujskih strank, ki so ormoški občini po-
nudili pomoč v obliki sanacije enega od uničenih objektov.
Kljub temu da je proračun ormoške občine vse prej kot bogat, so
na petkovi seji sprejeli sklep, da založjo 150.000 dinarjev kot namen-
ska sredstva za prvo pomoč pri nakupu živil najbolj prizadetemu pre-
bivalstvu občine. Pri delitvi bosta pomagala Center za socialno delo
in občinski odbor RK Ormož.
Vida Topolovec*
Slovenska zastava
na vrhu Donačke gore
štirje ptujski planinci so se v nedeljo opoldne povzpeli na vrh Donačke
gore in obesili slovensko zastavo. Slovenski planinci so to naredili po
številnih slovenskih vrhovih ...
md^UJSKI IZVRŠNI SVET
Preložili sklepanje o novih
cenah komunalnih storitev
Ptujska občina je izpolnila zateve republiškega natečaja za finan-
ciranje naložb na demografsko ogroženih območjih Republike Slove-
nije. Do prvotnega roka, 5. julija, je predložila infrastrukturne projet-
ke. Zaradi znanih razmer je republiško ministrstvo za planiranje rok
za predložitev projektov podaljšalo do 31. julija. Do konca meseca
lahko projekte predložijo tudi drugi, predvsem zasebniki, ki se nate-
čaja lahko udeležijo brez mnenja občine.
Za sejo izvršnega sveta, ki je bila 3. julija, je komunalno podjetje
Ptuj predlagalo spremembo cen za komunalne odpadke. Sklepanje o
tem so preložili z utemeljitvijo, da vojne razmere niso primerne za
spremembe cen. Odobrili pa so zvišanje cen za Dom upokojencev.
Od prvega julija so cene osnovne oskrbe v povprečju večje za 9,65 od-
stotka. Soglašali so tudi s spremembo odredbe o plačevanju stroškov
vzdrževanja melioracijskih objektov. Uveljavili jo bodo, ko se bodo
razmere umirile.
Zaradi sprememb v družbenem planu občine so sprejeli dopolni-
tve osnutka proslorskoureditvenih pogojev za območje občine Ptuj
zunaj mesta Ptuja. Imenovanje strokovnih svetov pri izvršnem svetu
so preložili na naslednjo sejo. MG

Podatke o vojni škodi še zbirajo
BranKo Brumen, predsednik ptujskega izvršnega sveta, je v torek
povedal, da podatke o vojni škodi še zbirajo. Do 12. ure tega dne je
skupna vojna škoda (posredna in neposredna) znašala 68,337 milijo-
nov dinarjev. Največjo direktno škodo sta utrpela Cestno podjetje in
Certus, ki sta s svojimi prometnimi sredstvi sodelovala v blokadi na
mostu v Ormožu. Največ težav pa ima v tem trenutku Agrotransport.
S svojimi vozili so sodelovali v blokadah in pri prevozih za potrebe
teritorialne obrambe.Izvršni svet se zato pogovarja z banko, da bi jim
pomagali s premostitvenimi sredstvi. MG
Starši za mir in nenasilje
Starši smo se v teh dneh velikokrat spraševali, kako poma-
gati, kako preprečiti ubijanje, kako preglasiti orožje, kako
ohraniti življenje svojih otrok. Starši, ki smo za mir in nenasi-
lje, iz občin Lenart, Slovenska Bistrica, Ormož in Ptuj se bomo
zbrali danes, v četrtek, 11. julija 1991, ob 17. uri v Mestnem ki-
nu v Ptuju, Cvetkov trg 1.
ČRNA KRONIKA
TRČILA V ZID VRTNE OGRA-
JE
Od Ptuja proti Ormožu je v
noči na nedeljo, 7. julija, ob 0.30
vozila osebni avto Simona Kola-
rič s Potrčeve 40 v Ptuju. V nase-
lju Gorišnica je v ostrem levem
ovinku zapeljala na desno, po-
tem spet v levo in vozilo je zače-
lo zanašati. Pri hiši Gorišnica
137 je trčila v zid vrtne ograje.
Pri tem je bila voznica huje po-
škodovana, sopotnik v njenem
avtomobilu Viktor Kukovec iz
Formina pa lažje.'Prepeljali soju
v ptujsko bolnišnico.
TRČENJE V NEPREGLED-
NEM OVINKU
Po lokalni cesti od Podgorcev
proti Zamušanom se je v soboto,
6. julija, ob 6.35 peljal s stoenko
Janez Pintarič, Brezovci 15, KS
Polenšak. V nepreglednem ovin-
ku pred naseljem Zamušani seje
srečal s tovornjakom TAM 2001,
ki ga je vozil Janez Tušak iz Go-
rišnice 76. Zaradi pretesnega sre-
čanja sta vozili trčili. Pri tem je
bil huje poškodovan sopotnik v
kabini tovornjaka 70-letni Jože
Mihalinec iz Gorišnice 34. Pre-
peljali so ga v ptujsko bolnišni-
co.
MOPED V OSEBNI AVTO
V soboto. 6. julija, ob 19.10 se
je po cesti skozi naselje Formin
na kolesu z motorjem peljal Ja-
nez Venta iz Cvetkovcev 67, KS
Podgorci. V desnem ovinku je
zapeljal na nasprotni vozni pas
in tam trčil v osebni avto, ki ga je
nasproti pripeljal Daniel Poto-
čnik iz Maribora. Mopedist Ven-
ta je ob trčenju padel in se hudo
poškodoval. Na zdravljenje so
ga prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
PONESREČEN POSKUS PRE-
HITEVANJA
Po magistralni cesti od Ruja
proti Ormožu je v soboto, 6. juli-
ja, nekaj pred 22. uro vozil svoj
opel rekord Vlado Kelenc iz
Bresnice 54 a, KS Podgorci. Med
vožnjo skozi naselje Moškanjci
je začel prehitevati avto pred se-
boj. Ko je v blagem ovinku opa-
zil avto, ki ga je nasproti vozil
Aleksander Gailhofer, Nova ce-
sta 9 v Ptuju, je Vlado Kelenc
svoje vozilo začel umikati nazaj
na svoj vozni pas. Ob tem je za-
čel tudi zavirati in zaneslo ga je
na desno bankino, od tam pa v
levo na nasprotni vozni pas, kjer
je kljub vsemu trčil v avto, zaradi
katerega se je začel umikati. Pri
trčenju je bil hudo ranjen Ludvik
Leber s Selške ceste 30, KS Tur-
nišče, Ptuj, sopotnik v Gailhofer-
jevem fičku.
NEPREVIDNO V KRIŽIŠČE
Leo Pire iz Ptuja je v soboto,
6. julija, okoli 23. ure v Mariboru
s svojim avtom zapeljal v križišče
Strossmayerjeve in Mladinske
ulice, čeprav še niso šla mimo
vsa vozila, ki so pripeljala po
Mladinski ulici. Zaradi tega je v
njegov avto trčil s svojim jugom
Bojan Leskovar iz Maribora.
Leo Pire je bil pri tem huje ra-
njen in so ga prepeljali v mari-
borsko bolnišnico.
Z OPOREČNIM MOTORJEM,
BREZ IZPITA IN PO I EM
Po lokalni cesti od Stra/c proli
Rogo/nici, KS Voličina, obOiii.i
Lenart, je v nedeljo, 7. julija, ob
23.45 vozil neregistrirano in opo-
rečno motorno kolo Ivan Šilec iz
Straže 20. Bil je brez vozniškega
izpita in je vozil kar po levi stra-
ni cestišča, povrh pa še luč na
motorju, ki naj bi osvetljevala ce-
sto, ni gorela. Zaradi tega ni čud-
no, da je med vožnjo v temi proti
naselju Rogoznica zapeljal med
pešca, ki sta pravilno po svoji de-
sni šla nasproti. Pri tem je pešca
Janeza Kocbeka iz Selc 22 zbil v
obcestni jarek, peška Štefka Ver-
bančič iz Straže pa je padla po
cestišču. Z motorjem je padel tu-
di Šilec, ki je nosil zaščitno čela-
do edino, kar je bilo z njegovo
vožnjo po predpisih drsel še
kakih 30 metrov po cesti in oble-
žal hudo ranjen. Hujše telesne
poškcHlbc jc dobil tudi Kocbek,
Vcrb.inčičcva pa lažje.
FI
osebna^ kronika
RODILE SO: Ksenija Fijauš,
Lancova vas 96, Videm — Tama-
ro; Hedvika Selinšek, Pobrežje
64, Videm — dečka; Alenka Ro-
manič, Ptuj, Kajuhova 5 — de-
klico; Zinka Jurinec, Obrez 81,
Središče — Saro; Ivica Petrovič,
Dolič 25, Destrnik — dečka; Bi-
serka Kelc, Goriček 25, Zavrč —
dečka; Olga Novak, Rakovci 6,
Tomaž — Boruta; Bojana Kvar,
Stojnci 138/a, Markovci — Pe-
tra; Jožica Matjašič, Mezgovci
69, Dornava — deklico; Lidija
Lorenc, žerovinci 26, Ivanjkovci
— Nušo; Marjeta Likavec, Jan-
ški Vrh 49, Ptujska Gora - de-
klico; Silva Žuran, Ul. 25. maja
15, Ptuj — Nejca; Natalija Va-
lenko, Arbajterjeva 10, Ptuj —
Matica; Cvetka Ščavničar, Gibi-
na 22, Ljutomer — Saša; Sinja
Vindiš, Podlehnik 56/G, Podleh-
nik — Nino; Alojzija Krajnc,
Brezova Gora 12, Ivanec — Do-
miniko.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
„^uiiiKa oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko In ča-
sopisno dejavnost RADIO-TED-
NIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pašnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223. Celoletna naročnina
750,00 dinarjev, za tujino
1.640,00 dinarjev. ŽIRO RAČUN
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.