Otec Marko Pohlin. IX. Razun doslej opisanih knjig jezikoslovnih je zložil otec Marko mnogo bukev in bukvic prostemu ljudstvu na korist, nekaj duhovnega nekaj posvetnega zapopadka, in nektere so se tudi zelo razširile med narodom; na pr.: ,,Bukuvze sa rajtenge. L. 1781. — Mathia Schoenberga Oppravk tega zhloveka, katirega je is Nemshkega na Kraynsku prestavel Novus, Lublanske teh dglovneh Modrine Tovarsh. V Lublani na utrato Mihelna Prombergerja, gmajnmejstnega buklarja. L. 1781. v 81 str. 316. — Kmetam sa potrebo inu pomozh, ali uka polne vesele in fhalostne pergodbe te vasy Mildhajm. Utisnenu na Duneju, per ChriftGrofserju 1789 v 81 str. 442. — To je prevod ndes Becker'schen Nothund Hulfsbiichlein's fiir Bauersleute, od. lehrreiche Freuden- und Trauergescbichte des Dorfes Mildheim." — Na drugi strani poje kmetom: »Te buqve so s premislekamZna v dobri voli skus ostat', Tok narjene samem kmetam,In en premožne mož postat'. De, kar njeh bere, in tok stry,K veselu tud za otroke Ohhrane zdravje, um zbistry:Mersk' ene pilde vzam'vroke: Če se z njeh kaj uče, s tabo, Tok greval tebe kop nabo itd.« — ,,Kratkozbasne Ugankeinu zhudne Kunshte is Wgle shole. Od Petra Kunarasa. Na Duneju 1788. 121 48 str." — Tako je časih podpisoval si nalašč narobe ime (Pater Markus). — Bere se, da je po njegovem prizadevanji oponovila se bila družba ,,Academia Operosorum" t. j. Lublanska teh delovneh Modrina, v kteri je bil Marka s primkom ,,Novus" tovarš prav deloven, vendar se to skazati ne da. — Tako se tudi bere, da je on dajal na svetlo ,,Pisanice od lepeh umetnost", kar pa spet ni res. čudno je to in znamenito, da v njegovi drugi nKraynski Grammatiki" 1. 1783 se na zadnji strani med njegovimi deli (Werke von namlichen Autbor) bere tudi: Skupspravlanje KraynskehPisaniz lepeh umetnoft, Wyteska pesm itdr. per J. F. Egerju, 1780 inu 1781. in 8; — v ,,Bibliotheca Carnioliae" pa on sam to delo pripisuje Teržičanu Feliksu Devu, bosemu Avgustinjanu, kjer str. 28 piše: P. Joannes Damascenus a nomine Mariae Carn. Neoforens., Ant. Felix Deu cognominatus, Augustinianus Discalceatus, Philosophiae et Theologiae Lector Labaci, inter Academicos operosos Labacenses dictus: Utilis, Poesi vernaculae excolendae se dedicavit; morbis podagrae, chiragrae, calculi et tabis miseriis afflictus, vires morborum versificando leviabat. f 7. Novembr. 1786. Labaci. Varia ejus Poemata impressa sunt Labaci typis Egerianis in 8. maj. Ejus. »Skupspravlanje Kraynskeh Pisaniz od lepeh umetnost a) Lubesn Joshefa Eimsk. Zesarja etc. 1779. b) Novu lejtu etc. 1780. c) Mile Pogovor med Savo in Donavo od smerte Mar. Teresije, svitle zesarize etc. 1781. d) Composuit et alia pro annis 1782 et 83, quae inedita remanserunt et Mecaenatem alterum expectant. Ejus symbolum, seu Academicum Lemma fuit: Pungit et ungit Utilis.« V resnici se v veliki knjigarni Ljubljanski hrani zvezek z nadpisom: Skupspravlanje itd. 1. 1779 v 8' listov 8 brez stranic; 1. 1780 listov 30; in z naslovom: Pisanice od lepeh umetnost na tu lejtu 1781 listov 28. — Poleg teh pri Egerju stiskanib (in nekterih nemških) je v tistem zvezku napisanih 17 listov z geslom: ,,Visitat, non vitiat" itd., in iz povedbe Markove ter iz nekterih opombic rokopisnih je razvidno, da to so P. J. Damascena Deva Poemata pro annis 1782 et 83 inedita. — V stiskanih je podpisov celih kaj malo, na pr. Dev. J. N. gr. Edling (cf. Bibl. Carniol. pg. 17); Jur Klet\vod (?); Pavl Ritter (?); nazuanjenih na pr. F. D. in P. D**. (cf. Damasc. Dev pg. 28); J*. M**. (Mihelitsch Joan. pg. 36); N. (Naglitsch Martin. pg. 37); W. V. ali samo V. (Bibl. Carn. pg. 59), kjer je zaznamnjal Marko tole: »Vodnik (P. Marcellian.) Carn. Schiskanus. Ordinis Minor. Observant. S. Francisci Eeformator. talentum suum in Poesi Camiolica probavit sequentibus: a) Mila Pesm pejta P. Marku Avgushtinarju Diskalceatu sa odhodno, kader je v' lejtu 1775 is Lublane na Dunej shl. b) Kraynske Modrino (Academiae) sbaluvanje nad smertjo Marie Teresie premodre Zesarize etc. Lab. typ. Egerianis, in 8. maj. extat quoque cum priore et sequentibus. c) Sadovoln Kraynz. d) Klek in collectione elegantiorum litterarum Carniolicar.« — Mihelič Janez Kropar (Carn. Kroppensis, Parochus in Radzhah) je v »Mili pesmi, katiro je k hvalli teh pregovorov pejl," hvaliti jel tudi p. Marka na pr.: »Ta je meni peržgal leto luč, 'nu lušt mi naredil, Zvestu pošlušat', al tud' Krajnske modrice poj6? Ktir' si je vzel bil naprej to Krajnsko špraho ottrebit' 'Nu je od nje nam na dan Krajnsko Grammatiko dal. Koker je zbrisan ta bil, k' je znešl pot z' Labirintha, Kjer je Klovčeč rezvil, 'nu po niti vonšl: Koker je kunštnu stare dervesa take sturiti, De s teh suheh verbov frišna mladika rase: Ali plevevno nivo napravit', de rase pšenica, De se sama respne, inu se čista gosti: Toku znajden je Ta, k' je Krajnske jesik tok vednu Noveč pod regelce dijal, 'nu ga ribteg uči. De b' le skorej vondal kaj več od tega jesika, De b1 le oblubo končal, ktiro nam tukej daje«. itd. In koj za to se nahaja v Pisanicah vseh treh tečajev edina pesem, o kteri se more terditi, dajeresMarkova (Pater Marka Diskalceat), na čast Kroparju Miheliču, Jasonu Kranjskemu, in se prepisana v Gajici glasi: Witestka Pesm lcatiro je zložil P*. M*. D*. unemu za odgovor, Tcatire je njemu na čast hvallo teh pregovorov pejl. Kajzenglas? ktir' se skuz votle doline rezlega Les&m k nam doli, perjetn iz hribov gorenskeh, Kjer Hromak v oglju podnevi, ponoči polega, S tem' svoj'mi topi perst, jen tega bellega vovka Pod Kladuvam jedernu na inajhene kosce pokuje. Ke napno, tok že sam svoje besede namore Šlišat' nobedn; tak hrup mehi, voda, kolesa, Jen ogn, jen kladuvu, jen kleše, jen birgle, vretena Dellajo. Se tam ki teh Krajnskeh Vitezov pesme Kujejo? Kjer ni neč koker vse vmazane Fante Vidit' rezbijat', 'nu žgati v sajasteh luknab? Kujejo ki ondi leti zlate žeble za Kojna Vseh Pevken? tek6 ki njeb sreberni studenci Odtod? al ki sem h kotlu vročino gasiti Hodejo? al ki tam teh Modreh Sonce stanuje? Be skor navirijel, ak be se Jasona žarji Sem nabliskalli, jen zgovorne reke natekle Iz visok' Častite Glave, katira se viža Po stari Sirski, jen Palestinarski šegi, Njega jesik je z več koker stu pregovar'mi mazan: Pet pesm, jen tavžent on zna: pripovist pak tri tavžent, Od Cedra na Libanu, jen od usakega drevca, Od tic, od červov, od kač, od sledne živalle, Od rib, od žlabtneh zelš noter da ižopa rajmno, Katir' iz zida rase, kmal' eno povedat' Nam ve. Gdu je ta ? nili on en brat Salomonov ? Ja! več ked Salomon. On je en Kristusov Jogr, Ke le v perglibah govori ta modre Bellinež, Ked de b' po citrah svoje vezane pesme prepeval. Pojdi štet' zvezde, pojd' pesk na morskemu bregu Zbirat, al grabit tu suhu listje po borštu, Al fraško cenit, al sirkove zerna prerajtat Na skedn, iz žlico vodo iz jizera plati. Vse boš ti poprej sturil, koker une besede Lepeh pregovorov v to Farško besago pogatil. Tolk' ona derži, de le več v sebe požira, Ni nekol sita, ke dna nobenega nima, V nje najdeš, kar je lepše ked rože dušeče, Čistu čez zlatii, bel svitlu ked sonce rumenu. Take pšenice nekjer ni, ne tok sladkega grozdja: Koker so pesme, katire Krajnske duželle Pevke po gojzdeh, po pojlu prepevajo zmirej. Vse je noter v en rog zmašil Mojstr pregovorne, Ter je zapiskal v njega berž eno za drugo; Tu so začelle vse Krajnske Modrice plesati, V rajah vertiti, de vse se je treslu pod njeme, Ter vpile toku: Ta je samega Travnega Pana Premagal! Kuj mu eno krono na glavo denite Z erdečeb gartrož, jen Lorbarjevega pirja: S te pišve glasam vse drevja, vso žvino za sabo Vlečeš naš Jason. Kaj otšeš drugega še več? Le vkaži, kar 'tšeš, al daj kar otšeš imeti, Kmal boš ti šlišal, kok' Krajnska tica zna pejti. Ona bo pejla toku, koker se njo ti naučil: Ti se Krajnske Jason Ti se me k temu podvizal. Buh Te je dal: Buh večne Te živi nam še kaj dalej.