50 Leto 2013 je bilo res Wagnerjevo leto. Tako se na opernem re- produkcijskem, koncertnem, diskografskem in knjižnem trgu doma in na tujem pojavlja nešteto prispevkov, ki samo bogatijo že tako nasičeni glasbeni trg. Je pa res, da je natančno na dan Wagnerjeve dvestoletnice rojstva, 22. maja 2013, izšla za slo- venski knjižni trg ena redkih tovrstnih knjig – Kje je Wagner? O neskončnem vračanju istega. Gre za povsem nov, lahko bi za- pisal celo inovativen, način prikazovanja Wagnerja skladatelja filozofa. Tako je glasbeni velikan Richard W agner (1813–1883) v (so)avtorstvu skladatelja, pisatelja, esejista in pedagoga dr. Mitje Reichenberga (kot R. Wagner) ter filozofa in psihoana- litika dr. Dušana Rutarja (kot Friedrich Wilhelm Nietzsche; 1844–1900) tudi pri nas dobil v slavnostnem letu po premieri glasbene drame Leteči Holandec (januarja 2013) svojo teoret- sko sled: knjigo. V njej lahko prebiramo v strnjeni in aktualizirani obliki petin- dvajset Wagnerjevih pisem Nietzscheju in prav toliko Nietz- schejevih Wagnerju. Avtorja sta si jih spisala in pošiljala skoraj tako kot pred nekaj manj kot dvesto leti oba omenjena zgodo- vinska protagonista. Tako kot sta si jih v letih 1869 do 1872, v katera sega njuno tesno prijateljstvo, pisala Wagner in Nietz- sche. Wagner ni bil le skladatelj, temveč tudi dirigent in pisec, dramatik in teoretik, filozof in revolucionar; za Nietzzsheja pa Franc Križnar franc.kriznar@siol.net Mitja Reichenberg & Dušan Rutar, Kje je Wagner? O neskonËnem vraËanju istega vemo, da je bil v Wagnerjevem času vodilni filozof. Omenje- no zgodovinsko obdobje je bilo zagotovo povod za nastanek te knjige, zato naj vsaj omenimo, da je časovno razmejeno z Wagnerjevimi opernimi prvenci oz. že s kar glasbeno-dram- skimi uspehi, kot so npr. Rienzi, Večni mornar, Tannhäuser, Lo- hengrin, Tristan in Izolda, Mojstri pevci nürnberški ter prvi del slovite operne tetralogije Nibelunški prstan z operama Rensko zlato in Valkira. Torej natančno med njenim drugim delom, v katerega spadata še glasbeni drami Siegfried in Somrak bo- gov ter Wagnerjeva zadnja opera Parsifal. V Reichenbergovi in Rutarjevi knjigi spoznamo številne poglede na filozofske, glas- bene, muzikološke in sociološke teoreme, ki jih je treba znova premisliti, ko umeščamo Nietzscheja in W agnerja na zemljevid diskurza o neskončnem vračanju istega. Že v uvodu (Predgo- voru ali Wotanovem problemu) se avtorja poleg Nietzscheja dotak neta sodobnega francoskega filozofa Jacquesa Derridoja, vrste nemških filozofov, kot so Arthur Schoppenhauer (1788– 1860), Ludwig Feuerbach (1844–1958), književnik Johann Wolfgang von Goethe (1749–1832), italijanskega renesančne- ga pesnika Danteja Alighierija (1265–1321), ruskega revoluci- onarja in ideologa anarhizma Mihaila Bakunina (1814–1876) in nemškega ideologa in utemeljitelja znanstvenega socializma Karla Marxa (1818–1883) ter Wagnerjevih in Nietzschejevih predhodnikov, sodobnikov in nadaljevalcev. 51 Ocene in s tem v razpad glasbene kontinuitete kot ideje zvoka – po- slušanja – občinstva. Te zvočno-glasbene geste so pravzaprav W agnerjeva zapuščina, ki se skozi nietzschejanski očitek popu- lizma danes vračajo kot komercializacija muzikoloških piruet v najbolj skomercializiranem in barbarskem razumevanju »kla- sične« glasbe današnje kapitalistične produkcije. Knjiga Kje je Wagner? ponuja predvsem svež razmislek o filozofski tradiciji, ki sega vsaj od Reneja Descartesa do Immanuela Kanta, Geor- ga Wilhelma Friedricha Hegla in Nietzscheja ter zajema filo- zofske koncepte, ki so morda res ključni ne le za razumevanje Wagnerjevega odnosa do Nietzscheja, temveč tudi za odgovor na vprašanje, kaj je hotel Wagner s svojo glasbo, kako razumeti glasbene drame, ki jih moramo misliti tudi v luči Descarteso- vega razmišljanja o bogu kot abstrakciji oziroma konceptu, iz katerega lahko izpeljemo dokaz o eksistenci boga, v luči Kan- tovega razmišljanja o subjektu in etiki ter Nietzschejevega raz- misleka o naravi življenja in večnega vračanja istega. Podna- slov knjige O neskončnem vračanju istega je zato pomenljiv, saj namiguje na Nietzschejev koncept večnega, obenem pa odpira prostor za razmišljanje o končnem in neskončnem, ki je seveda eminentno filozofsko. Dušan Rutar se tako loteva razmisleka o univerzalnosti filozofije in o njenem cilju, ki je neposredno povezan z Wagnerjevim revolucionarnim delovanjem v štiri- desetih letih 19. stoletja, pa tudi s skladateljevim kreiranjem glasbenih dram, zlasti pa z njegovim konceptom o Gesamt- kunstwerk. Na koncu velja poudariti še to, da je knjiga izvrstna demonstracija možnosti, da zgodovinske dogodke, med katere spada tudi srečanje Wagnerja in Nietzscheja, mislimo na nov, produktiven način. Ta daleč presega stereotipno ugotavljanje o naravi Wagnerjevega antisemitizma, Nietzschejevega profašiz- ma ali hrupnosti Wagnerjevih glasbenih dram. Navkljub vsem navedenim dejstvom sta se Wagner in Nietz- sche na koncu razšla precej jezno. Jezno do te mere, da je Nie- tzsche tik pred smrtjo napisal esej Nietzsche proti Wagnerju, v katerem je obračunal s svojim nekdanjim idolom. Tako lahko ob današnjih protagonistih – Reichenbergu in Rutarju – ra- čunamo le na njuno (nadaljnjo) kooperativnost in ne na kaj podobnega. Saj sta na temo Wagnerja in Nietzscheja le povzela njuno korespondenco in jo nadgradila s svojim pojmovanjem, razumevanjem, vedenjem in primerjanjem prvega in drugega. O čem pravzaprav? Kaj je tisto »isto, ki se neskončno vrača«? Katere filozofske, glasbene, muzikološke in sociološke teme, o katerih sta razmišljala W agner in Nietzsche, je treba premisliti? Knjigi so poleg avtorjev in založnika botrovali še urednik zbir- ke D. Rutar, oblikovanje in prelom sta prispevala Žiga V aletič in Grafični atelje Zenit, delo pa je v nakladi 350 izvodov natisnila tiskarna NDT, d. o. o. Fenomen srečanja med Wagnerjem in Nietzschejem zagotovo ni samo fenomen tistega časa, saj je povzročil pomembne in dalekosežne spremembe v pisanju nove zgodovine poznega 19. in 20. stoletja. Ob dvestoletnici Wagnerjevega rojstva se mo- ramo ozreti na kulturno-glasbeni obrat, katerega so povzročili srečanje, prijateljevanje ter razhod dveh največjih umov tedan- jega časa. Če Nietzsche v nekem trenutku postavi za maksimo voljo do moči, pa W agner nanjo odgovori s konceptom glasbe- ne drame, ki kot Gesamtkunstwerk (celostna umetnina) pov- zroči hkrati vzpon in padec velike romantične opere. Mitja Rei- chenberg v svojem delu knjige ponovno premišljuje in sestavlja Wagnerjeve misli, ki so – če povzemamo idejo konstitutivne glasbene diferenciacije, katera je začela izginjati v drugi polo- vici 19. stoletja – vodile tako v propad opere, kakor tudi na- prej v ustvarjanje Arnolda Schönberga, Albana Berga in njunih sodobnikov, kakor tudi v filozofsko mejne točke Johna Cagea Mitja Reichenberg & Dušan Rutar, Kje je Wagner? O neskonËnem vraËanju istega, Založba ZA-MISLI, d. o. o., Škofije; Ljubljana 2013, 194 str., 20 evrov