Št. 81. V Gorici, dne 8. avgusta 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden t Šestih Iidanjlb, in sicer: vsak tcrek, četrtek in soboto, zjntranje tedanje opoldne,. Tečerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter a .Kažipotom* ob novem leluvred po poŠti pre-jemana ali "t Gorici na dom pošiljana: Vse leto ... r ... 13 K 20 h, ali gld. 6-60 polieta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3, 40., , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema' IpTavriiSWtr r^®oaposki*-alkM--~»^JJ Str. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabr§ček vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo. „PBIMOREC" izhaja neodvisno od »8oče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soea» in cPrimorap.se prodajata v Gorici v to-bakarai Schwarz v Šolski ulici in Jellereitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. (Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici Stil. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacij" in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlStvu._____ Oglasi In poslanica re računijo po pefit-vrstali, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat t kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vsčje črke po prostoru. ' Naročnino In oglase je plačati loco Gorica, „GorlSka Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen in »Primorca* Se ^Slovansko knjižnico*5, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna* A. GabršSek (odgov. Iv. Mcljavec) tiska in zal. ik ta žipiik na Placuti v Gorici? Ko je umrl nedavno temu župnik Milost na Placuti, tedaj so pričeli Lahi v Gorici veliko agitacijo med farani cerkve sv. Vida na Placuti, agitacijo, kateri je bil namen pridobiti za imenovano faro laškega župnika. Hodili so okoli s pulo in črnilom v roki ter silili farane, da naj podpišejo, dostavljaje pri Lahih, da dobe tem potom laškega župnika, pri Slovencih, kar so jih ujeli, pa, da dobe dobrega dušnega pastirja. Imenovali so takoj tudi kandidata, župnika Z i a c h a v Moši v Furlaniji, katerega so imenovali veljavni laški politični krogi kot kandidata za župnika na Placuti že poprej, ko je še živel ranjki župnik Milost. Kakor se čuje, ima imenovani župnik največ upanja, da pride na Placuto, in zadnji čas je bil ta kandidat jako pogostoma v Gorici, kar stoji v zvezi z imenovanjem župnika v omenjeni fari, katero se izvrši v kratkem. Ako bo imenovan Ziach, tedaj bodo Lahi vriskali, ker dobe ž njim v Gorico gorečega Laha take vrste, kakor prav si ga žele, Liha, ki bo hodil dosledno po potih brezobzirne laške politike na sploh, torej tudi v cerkvi, Laha, katerega bodo volili v mestni zastop, ki ima za Slovence le zaničevanje, in sploh človeka, ki pride prav laškim nakanam v Gorici, kakor za nalaSč. — Iz tega namena, da bo služil visoki laški politiki, katera hoče iztisniti slovenščino od povsodi, torej tudi iz cerkve, so se zavzeli zanj, in ako ga dobe, bodo triumfovali ter delali naklepe za bodočnost. Slovencem na Placuti pa se zgodi velika krivica. Treba namreč vedeti, da šteje fara sv. Yida na Piocuti okoli 8000 duš, in tla med temi je Slovencev dve tretjini, ena tretjina pa Lahov. In v tako faro naj bi prišel za župnika Lah, ki ne zna slovenskega jezika, in duhovnik, ki bo hodil roko v roki s prvimi laškimi politiki v Gorici. Ako se to zgodi, tedaj bo to čin, ki mora mestne Slovence s strahom preleteti in jih nehote spomniti na tržaške razmere, kjer se iz cerkva med Slovenci prav po duhovnikih, katerim narekava pota posvetna laška politika, peha slovenščina tako sistematično, da je kmalu več ne bo. -- Gorica pa ni daleč od Trsta, in odkar smo culi, da se je rojanski župnik don Jurizza, Usti človek, ki sramoti in žali tržaške Slovence v cerkvi, ali stoji v službi politike »Piccolovo", vračal v Trst iz kardinalove palače v Gorici vidno zadovoljen, od takrat imamo opravičen strah, da se stori z imenovanjem Ziacha župnikom na Placuti korak, kateri utegne dovesti polagoma v Gorici do tržaških razmer v večji ali manjši meri. V takem slučaju bi nastala nevarnost, da izgine najprvo iz cerkve sv. Vida na Placuti še tisto malo slovenščine, kar je sploh privoščijo Slovencem, in to toliko bolj, ker glede rabe slovenščine v goriških cerkvah stoje vsi Lahi, nekako na čelu celo laški du- | hovniki, na tem stališču, da slovenskemu jeziku se ne srne dati nikakcga daljšega prostora več v njih, utesnili bi ga pač radi. Tu spominjamo le na pisavo glasila laške duhovščine, »L' Eco del Litorale,* za časa borbe za slovensko propoved v cerkvi sv. Ignacija na Travniku ob nedeljah. Tako laško-latinizatorako je pisala, kakor pišejo le slični laški listi v Trstu! Ker naša farovska glasila lepo molče o tem — »Prim. List" ju samo konstatiral, da je na Placuti več Slovencev nego Lahov, ni pa dodal niti besede, da pritiče v tako faro Slovenec za župnika, seve strah pred zamero navzgor!! — ker jo nevarnost, da so stori z imenovanjem Laha korak, ki bi utegnil voditi do velikih homatij v Gorici, in ker zahteva program naše narodno-na-predne stranke podtočko 8). al. popolno enakopravnost in enako-veljavnost narodnosti in jezika tudi v cerkvi, povzdigamo glas mi ter zahtevamo, da se v zagotovilo miru za prihodnost, v lastnem interesu cerkve v prvem pogledu, ne stori koraka, katerega se menda namerava storiti, ako se to že ni zgodilo, ker tak korak bi bil brca Slovencem, in je vstvarjena nevarnost, da pridemo v razmere tržaškega značaja. V faro, katera je po dveh tretjinah slovenska, ne pritiče za župnika Lah, ki ne pozna slovenskega jezika, in ki bo odvisen od volje znanih laških politikov-voditeljev v meslu. Mi smo govorili. Ako hoče kardinal izzivati mestne Slovence na ta način, da pošlje na Placuto za župnika laškega politika, ki ne zna slovenski, tedaj mu povemo, da plavamo čudnim razmeram nasproti, katerih posledice naj pripise sam sebi. Mi ne bomo spali, marveč culi, in ako potreba — tudi delali!! Torej korak na pravo pot — ako je še čas! Spomini na IV. sokolski shod v Pragi 28.,29,JQ.jun.ml.jul.U (Datfe.) 7. Na Žofinju. Žofinjski ostrov (otok) je tik »Narodnega gledališča" na Vltavi. To je prekrasen park sredi reke, v katerem je kopališče in pa ogromna mestna zgradba za javne veselice itd. Pri tleh in v I. nadstropju so prav pripravni prostori za vse možne zabave; posebno krasna in ogromna je dvorana v prvem nadstropju. — Že I. 1801. in 1895. so bile tu razne so-kolske slavnosti. Enako letos. Vos otok je zvečer žarel v morju elektriških žarnic in obločnic ; ljudstva je bilo tu vedno natlačeno polno. — Že med slavnostno predstavo v gledališču se je razvila tu na otoku nad vse Živahna zabava. Kdor jo prišel ta večer v Prago, je zvečer gotovo hitel na Žoflnj (po naše bi rekli Zofljski otok), kjer je iskal svoje prijatelje in znance, kolikor jih ima po slovanskem svetu, Sokoli svoje znane sobrate, a.i pa, da je spoznal prvake Sokolslva in češkega naroda v obče ter zastopnike ostalih slovanskih plemen. Ta večer je veljal torej: mejsebojnemu spoznavanju. Koliko poznanstev in prijateljstev se je tu sklenilo! Po 9. uri tistega večera se je začela polniti velika dvorana v prvem nadstropju. Slovanska Praga je ondi oficijelno pozdravila vse drage goste. — V ospredju na bolj vzvišenem prostoru so se postavili prvaki, odlič-njaki, zastopniki vseh udeleženih narodov, ¦ po dvorani in na galerijah pa vse živo, glava pri glavi, Sokolov in občinstva vseh slojev, med temi prav mnogo ženskega sveta. — Ko je stopil v ospredje starosta Ceskd obče sokolske br. dr. Podlipnjf, je zapel pevski zbor pražkega Sokola prekrasno: »Svoji k svčmu, p a že k pa i i", ono isto, katero je pel naš goriški pevski zbor v Trstu. Na to pa je spregovoril dr. P o d 1 i p n ^ nekako tako - le: Častita skupščina! Cenjeni tovariši in mili gostje naši t — Moja naloga je, da vas pozdravim, no priznati moram, da kakor mi je mila ta naloga, je zajedho i težka, kajti ne morem najti besedij, da bi izrazil vse to, kar v srcih naših veje in vihra in kar nalo misel spodbuja. Bili ste svedoki onih dragocenih trenotij, ko duša naroda govori, te odkritosti in resničnosti, česar ni mogoče povedati z besedami. Ali tudi* dragi prijatelji, ni danes k temu ni mesta ni dovolj svobode! (VJborne! V^borne!) Mi pa smo se naučili razumevati se med seboj, ako treba i z migljaji. (VJborne!), Nočem, da bi Sokolstvo na katerikoli način prestopalo mejo, ker hočem, da spoštujemo zakon, toda po drugi strani v teh izjavah, ki smo jih dolžni do ljubljenih prijateljev, v teh seveda ni mogoče stavili nikekih mej! Vi vsi gotovo soglašate, da se čutimo danes srečne in ponosne, in da ta mali narod češki ni tako ubožec ne tako osamljen (V^borne!). Toda paziti nam je, da si prijatelje ohranimo in prijateljstvo čedalje bolj utrdimo! Vas, dragi prijatelji, zahvaljujemo iskreno, ki ste se odločili na tako daljno pot, niste se zbali težav, da po-veličate sijaj naših slavnostij, (Slava jim! Na zdar!) — Pozdravljam predvsem vas, mili, dragi bratje iz sesterske Poljske (Na zdar! VJbornč! Viharno ploskanje*) V tako mogočnem številu ste prišli v našo slovansko matičko Prago i: vitejte nam! Vam bodi pozdrav z vašim: »czolem!", našim „na zdar!" (Viharno, najrazličnejo pritrjevanje.) Za vami pozdravljam slovansko poslanstvo z daljnega juga, vas bratje Bolgarji in vas bratje Hrvatje, Slovenci, in še posebe vas, vi orli skalnate Črnegore, (Vvborne! Slava! Živio! ki žiji..!) ... Ali ne manj vroče pozdravljam vas dragi bratje, ki ste prileteli v našo sredo iz svete Rusije (Na zdar! Slava!), in vas bratje, ki ste prispeli k nam iz daljne Amerike (zopet vihar po dvorani.) — In v takem tonu dalje je pozdravljal Francoze, nje tudi v francoskem jeziku, kakor tudi deputacijo — dansko. Ko je pozdravil Francoze, je zapel zbor — marseljezo (marseillaise), francosko narodno himno. Učinek tega govora je bil velikanski, nepopisen! Na to pa so se odzvali po jeden govornik za vsak tu zastopanih narodov. Prvi je govoril starosta Sokola lvovskega br. dr. Fišer, ki je prinesel pozdrav sesterske - 129 - Quo vadiš? Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewiez. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Bil sem sicer zmožen, odpustiti lastne krivice, nadaljuje Kilon, »toda čuvši o vaši krivici, sem jo hotel suniti z nožem. Toda to mi je zabranil plemeniti Vinicij, ki jo ljubi.« »Vinicij? Saj je ona zbežala od njega?« »Zbežala je, on pa jo je iskal, ker ni mogel živeti brez nje. Za skromno plačilo sem mu pomagal iskati in pokazal sem mu tudi hišo, v kateri je za Ti-bero bivala med kristijani. Šla sva tjekaj in z nama tvoj borilee Kroton, katerega je plemeniti Vinicij najel radi najine varnosti. Toda Uršo, Ligijin suženj, je zadavil Krotona. To je strašansko močan človek kateri tako lahko zavija bikom vrat, kakor bi kdo drugi trgal mak. Aulo in Pomponija sta ga radi tega imela rada.« »Pri Herkulu!« zakliče Nero. »Človek, ki je zadušil Krotona, je vreden, da se mu postavi kip na Forumu. Toda motiš se, ali pa lažeš, starec, kajti Krotona je Vinicij sunil z nožem.« * O, tako ti ljudje lažejo bogovom! O gospod, jaz sam sem videl, kako so se Krof lova rebra lomila v Ursovih rokah, kateri je potem potrl Vinicija. In bil bi ga ubil, ko bi ne bilo Ligije. Vinicij je na to dolgo bolehal, toda oni so ga oskrbovali z nadejo, da iz ljubezni in hvaležnosti postane kristijan. In to se je tudi zgodilo.« »Vinicij ?« »Da.« »A nemara tudi Petronij ?« vpraša urno Tigehn. Kilon se je zganil, mel si roke ter dejal: »Občudujem tvojo bistroumje, gospod! O lahko mogoče, kaj lahko mogoče!..« »Sedaj razumem, Čemu je tako branil kristijane.« Toda Nero se jame smejati. ^Petronij da je kristijan! Petronij sovražnik življenja in razkošja? Ne bodite tepci ter ne zahtevajte, da naj verujem, ker nimam volje verjeti ničesar.« »Toda plemeniti Vinicii je postal kristijan, gospod. Prisegam pri blesku, ki odseva od tebe, da govorim resnico, da se mi ničesar tolikanj ne gnusi kakor laž.« »Pomponija je kristijana, mali Aulo je kristijan, takisto tudi Ligi j a in Vinicij. Služil sem mu zvesto, toda on me je dal pretepsti iz hvaležnosti na Željo Glauka, zdravnika, dasi seni star, dasi sem bil bolan in gladen. In prisegel sem pri Hadu, da mu tega ne odpustim. O, gospod, maščuj na njih meni doprinešene krivice in jaz vam izdam apostola Petra in Lina ter Ligijo in Urša, pokažem vam jih na sto, na tisoče, pokažem vam njihove molilnice h\ pokopališča, da vse vaše ječe napolnite ž njimi! Brez moje pomoči bi jih ne mogli nujti. Doslej sem pri vseh svojih skrbeh iskal tolažbo samo v modroslovju, naj jo sedaj enkrat najdem tudi v ljubezni, kakoršna se razlije čez me... Star sem, nisem še vžii življenja, naj si torej počijem! »Ti hočeš biti stoik pri polni skledi,« reče Nero. »Kdor zvesto služi tebi, jo že s tem napolnuje.- »Ne motiš se, modrijan.« Toda Popeja ni spustila iz spomina svojih sovražnikov. Njena zaljubljenost v Vinicija je trajala le malo Časa ter je nastala največ iz nevoščljivosti, jeze in razžaljene nečimurnosti. Toda hladnokrvje mladega patricija jo je globoko zbodlo ter napolnilo njeno srce z uporno jezo. Že to, da si je drznil višje ceniti drugo nad njo, se ji je zdelo zločinstvo, ki zasluži maščevanje. In Ligijo je sovražila od prvega trenutka, v katerem jo je vznemirila lepota te poljske lilije. Petronij, ki je govoril o preozkih bedrih deklice, je mogel cesarju reči, kar je hotel, ne tako Augusti. Veščakinja Popeja je spoznala na prvi pogled, da v vsem Kimu bi se j edina Ligija mogla kosati ž njo v lepoti ter jo celo prekositi. Od tega trenutka ji je tudi prisegla pogin. ..ji »Gospodar,« je rekla, »maščuj se za najino dete.« »Požurite se!« zakliče Kilon, »požurite, ker sicer jo Vinicij skrije. Pokažem vam hišo, v kateri so st nastanili po požarju.« ; . , ¦ >Dam ti petdeset ljudij m pojdi takoj,« reče Ige Gospod, ti nisi videl Krotona v Ursovih rokah. Ako mi daš samo petdeset ljudij, pa jim le od daleč pokažem hišo. Ako ne zaprete tudi Vinicija, pa le po meni.« \ Tigelin pogleda Nerona. »Ali bi ne bilo prav, opraviti ob enem s stricem in s sestričem?« Nero za trenutek pomisli, pa reče: #> »Ne, sedaj ne! Ljudje bi ne verjeli, ko bi jim kdo hotel natvezti, da so Petronij, Vinieij ali Pomponija Grecina zažgali Rim. Imeli so tu prekrasne hiše. Danes je treba drugih žrtev; ti pridejo na vrsto pozneje.« (Dalje pride.) Poljske. Pravi, da poljski Sokol ima isti pomen, isto nalogo, kakor češki. Ne smatramo ga ni za zabavo ni za šport f—kakor Janez Mrcina v Gorici! Op. pis.), marveč za neizmerno pomembno institucijo. Izreka nado, da bi bilo Sokolstvo i nadalje ona ozka vez, ki spaja oba naroda. — Naposled je v oduševljenih besedah oddal dr. Podlipnemu dar Sokolstvu Češkemu, srebrni venec, ki se oklepa sokola, kateri drži v krempljih deželna znaka; češkega leva in poljskega orla v emailu izvedena. Nad njima je tudi v emailu izveden napis: Češki zvezi — poljska zveza v spomin na IV. vsesokolski shod 1901. — Dr. Podlipn? se je oduševljeno zahvalil za ta dar ter dr. Fišerja trikrat poljubil na usta, — Viharno veselje je zavladalo po dvorani na ta pojav češkopoljskega pobra-timstva 1 Zastopnik francoskih giranastov De Flandree je dejal, da slika današnje tu zbrane družbe dela nanj vtis, da bi si mogel misliti, ako bi ga ne budila iz sna razlika v oblekah, da stoji v družbi svojih rojakov, med sinovi ljubljene Francije. Izročevaje dr. Podlipnemu bronzov kip, predočujoč .Dolžnost", dar Češkemu Sokolstvu, pravi, da to je simbol vrlih Sokolov in sinov Francije. Predvsem je skupna obema narodoma ljubezen do svobode. Končal je s klicem: ,Af žiji Čechove, slava Cechum!* Župan mesta Arrasa iz Francije se je odzval v oduševljenem govoru na pozdrav dr. Podlipnega ter končal z vsklikom J »Vive la Tschek, vive le Sokol !* In govorilo se je dalje: za Hrvate dr. Lazar Car, za Črnogorce inženir Jova Po-povič, za Slovence dr. Jos. Kusar, za Ruse Mih. Mihajlovič Bojevič iz Moskve, za Dance poročnik Holger Nielsen iz Kodanja. — Ni mogcče opisati živahnosti, oduševlje-nosti, bratoljubja, ki je vladalo po tej veliki dvorani- To je bil krasen, pomemben večer slovanskega pobratimstva, podkrepljenega s pojavi ljubezni in simpatij naroda francoskega cd zapada in danskega s severa Evrope 1 (Pride še.) DOPISI. S Srnenico. — Ali ste čitali v »Prismojenem Listu* g. kurata M. Ivančiča odgovor na »Sočin* dopis s Srpenice? Ne? Pa ste že slišali kedaj oslovsko riganje? Da! Veste tudi, kaj je persiflaža zdrave pameti in nepijane legike? Tudi! Torej veste vse. — Sedaj pa vprašamo Vas, g. kurat, kaj ste hotel doseči s Svojim odgovorom ? Ali ste se hotel pred javnostjo opravičiti in naše trditve o žalostni Vaši prikazni ovreči ? Ali pa ste se hotel blamirati in samega Sebe osmešiti? Poslednje ste dosegel in dokazal, da ste človek brez vsake sramežljivosti. Vi sam veste, da so naše trditve istinite, a odgovoril ste, ker ste se bal, da bi se Vaš molk vsaj med Vašimi kolegi, ki Vas pobližje ne poznajo, ne smatral kot priznanje neovrženih dejstev. Toda v tem slučaju bi bil molk za Vas zlato, kajti kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Vi niste ničesar dokazal in ničesar ovrgel, pač pa ste na brezstiden, duhovniku nepristojen način napadal? In zato Vas še enkrat javno apostrofujemo kot to, kar ste, kot — že veste, kaj vse, — kot vzor duhovnika, kakoršen ne bi smel biti! — Ta svoj-stva smo Vam predbacivali in ta svojstva Vam dokazujemo in dokažemo! In zakaj smo Vam to predbacivali ? Hoteli smo Vam povedati, da kdor ni brez greha, naj ne izganja hudiča, če je že res kje! Vi tega niste hotel razumeti, ampak osmelil ste se k trditvi, da ne odjenjate politikovati v cerkvi, dokler bode »Soča* napadala cerkvene ustanove! Ha-ha! Toda g. kurat, kaj umejete pod cerkvenimi ustanovami? To je pač tisto preporno vprašanje, v katerem tiči del nasprotstva med naprednim in klerikalnim stališčem, in v katerem zavzema »Soča* zdravemu razumu in Eristovim naukom najprikladnejše stališče. ~ Ali pa ste bil morda i Vi cerkvena ustanova, ko ste prišel zvečer iz Kobarida in ste imel v onem klaverno-pijanem stanji sv. blagoslov? Bog se je takrat žalostil in verno ljudstvo se je zgražalo nad Vašim škandaloznim svetoskrun-skim vedenjem pred Najsvetejšim... Na pričo kličemo vso Srpenico in Žago, trdeči, da je bil za Vaše takratno razpoloženje bolj pri-ličen kakov hlev nego hram božji l In to je bila priprava za sv. misijon! Imamo še veliko gradiva, ki Vas izborno karakterizuje. Opomnili bi Vas lahko na to in to, med drugim tudi na neki nočni prizor, ki je bil vsej dostojnosti v obraz. Toda za danes Vam povemo le za krčmo, v kateri ste pil tisto noč, koja je Vas zanesla namesto k sv. maši v planinske grape. Bilo je to pri »Kobižu« v noči med 24. in 25. jul. Zadostuje ? In te naše trditve naj bi bile navadni »šlagerji* ? Ne, g. kurat, to so trdne resnice, ki so Vas potlačile v očeh vseh dostojnih ljudij na nivd navadnih žganjarjev. In da niste lažnik? Kdo ne bi se smejal ? Patentiran celo! Ali sa ne zmislite več- koliko pavlihijad o svojim burni vojaški preteklosti ste že razstrosil sem in tje po vasi? In ali ni celo v Vašem odgovoru laž trditev, da so prišli Gabrščekovi svetovalci o polunoči pijani iz Bovca, dočim so njihove Zenice jokale? In kaj pomeni v Vašem dopisu tisto čencanje o všatendenskeurmočniku -in petkovem mesu? O sveta priprostost! Ali ne čutite, kolika prismodarija je Vaš prisiljen humor ? Končno pa trdite, da nas ni vseh liberalcev v celi vasi pol ducenta. Liberalce* po Vašem imenovanju seveda ne, ker smo vsi dobri kristijani. Smo pa nasprotniki zlorabe sv. cerkve in njenih ustanov in nasprotniki nevrednega božjega namestnika; to pa smo vsi, izvzemši pol ducenta Vaših duševnih ničel, med njimi tistega na pol zarobljenega... ušnika. — Hočete dokaza ? Dajte besedo, da se odstranite iz fare in poskrbite za dostoj-nejšega naslednika in mi Vam prinesemo v tednu dnij tega zmisla željo, izraženo od 80-100 odraslih Srpeničanov in Žagarjev... V očigled vsega tega pa si vsojarno j vprašati njegovo Eminenco gosp. kardinala 1. ali so mu znana opisana dejanja našega | gospoda kurata, in če so mu znana, kaj misli ukreniti, da se ista ne ponove več? 2. Ali hoče nj. Eminenca opomniti istega gospoda na tisti ukaz ranjkega nadškofa Zorn-a, ki prepoveduje duhovnikom obisk krčem v po-nočnih urah, ako nima isti gospod brez našega vedenja v tej točki posebnih privilegijev? S ,Suha lakot in drugi močnikarji/ Iz Kronberga. — Z veseljem sem pre-čital pismo c. kr. poŠt. in brz. ravnateljstva v Trstu dne 3. jul. 1.1. št. 22.500, v katerem mi naznanja, da s 1. avg. t. I. dobimo za Kronberg in Grčino selškega pismonošo z vsakdanjo zvezo z uradom v Solkanu. Ko sem pr. 1. čital v »Soči" članek o žalostnih razmerah v Kronbergu, sem omenil to g. tajniku, tukajšnemu g. učitelju Vižintinu, da bi se si. gospodarski svet odzval, narediti kakšen korak na to da se nam kaj zboljšajo razmere v tem obziru.' Pa kakšen odgovor sem dobil? Ni nobene sposobne osebe, katera bi sprejela ta po3eI. Ta odgovor me je razburil in pozval na delo. 25. maja pr. 1. sem poslal prvo prošnjo c. kr. poštnemu i brzojavnemu ravnateljstvu v Trst. Že 9. jun. pr. 1. je bilo županstvo v Solkanu obveščeno potom c. kr. okr. glavarstva v Gorici z odlokom št. 10.890, da c. kr. pošt. i brz. ravnateljstvo ni nasprotno, ustanoviti v Kronbergu naprošeno nabiralnico, in naj županstvo koj naznani c. kr. pošt. i brz. ravnat, zanesljivo, sposobno osebo v primernem kraju občine Kronberg, ki bi ta posel sprejela. Oglasil se je za sprejem g. vikar. Zvedel sem,da je dobil negativen odgovor. Torej sem se loti! privatno delovati, samo pri županstvu sem prosil potrebnega spričevala radi: zanesljivosti, sposobnosti in za primernost kraja, kar mi je tudi popolnoma opravičeno izdalo. Vložil sem drugo prošnjo potom c. kr. okr. glavarstva v Gorici dne 22 sept pr. 1. Na to prošnjo sem dobil odgovor c. kr. pošt. i brz. ravnat 26. okt. pr. I. št. 43.651 s priloženim urnikom delokroga z vprašanjem, s kakšno odškodnino bi ta posel sprejel. Odposlal sem 6. nov. pr. i. pojasnila svojih zahtev. Prijel sem že 10. nov. pr. 1. odgovor št. 46.452, na kar sem odgovoril 24. nov. pr. 1. Ker je 7 mesecev preteklo brez nobenega odgovora, in da bi ves prejšnji moj trud ne šel po vodi, sem si mislil, treba je koj podrezati, da vse skupaj ne zaspi. Spisal sem spet pismo 29. jun. t. 1., da naj c. kr. pošt. i brz. ravnat, že kakor bodi uravna, samo da mi dobimo vsaki dan pošiljatve in oddamo. Že 3. jul. št. 22.500 sem dobil vesel odgovor, da s 1. avg. začne doprinašati vse pošiljatve vsaki dan ob določeni uri, izključno nedelje. Gosp. načelnik gosp. sveta se hvali, da je pridobil občini on' to. Omenim samo, kako bi kakšna oblastnija privolila kaj, ko so ljudje, kakor neki svetovalec gospodarskega sveta, ko je šel mimo mojega vrta, ki je izrekel besede: sto let smo bili brez pošte, smo predali, prestali bi še sto, ako bi je ne bilo. Ali j«* uzoren nazadnjak? In take starašine volijo v gosp. svete! France Komel, 1. r. Trnovo, 6. avgusta 1901. — Zelo važen ukrep odbora pevskega in glasbenega društva v Gorici je, da prirejajo g. pevci izlete v okolico ter ponujajo tako tudi okoličanom priliko, da se ob prijetnih glasih narodnih pesmij naslajajo ter vspodbujajo tako k gojitvi narodnega petja. Tak izlet je priredilo tudi minole nedelje nekaj g. pevcev istega društva k nam. Izpod košatega oreha na dvorišči g. župana so odmevali mili glasovi narodnih pesmij pozno v noč ter marsikoga spravili celo s postelje zopet na piano. Da so gospodje pevci izborno izvežbani, soglašajo tukaj vsi, celo hudi sovražniki naprednjakov. V veseli 'ražbi svojih med svojimi so se vrstile razne napitnice. Gospod stolo-ravnatelj pl. Kovačič je napil navzočemu g. predsedniku »Trnovskega pevsko-bralnega društva*; isti se je na tu zahvalil napivši g. doktorju Henriku Turna kot ustanovitelju pevskega in glasbenega društva, na ka- so se vsi navzoči odzvali z gromovitim „živio\ Gospod Žemljic je napil vsem zavednim Trnovcem (»Primorska glista* bi rekla ,Tr-novčanom*). Gosp. plem. Kovačič je napil bratski vzajemnosti med Hrvati in Slovenci z nado, da Sotla ne bode napravljala ne-prestopne meje med istimi. G. predsednik tuk. pevsko-bralnega društva je napil nadalje vrlim goriškim pevcem, ki so niso bali dolge poti v veliki vročini ter želel bratskemu goriškemu društvu: »Živi, rasti in razcvitaj se!* Še marsikatera je bila izrečena, a ker nisem stenograf ter tudi vem, da imate, g. urednik, itak malo prostora na razpolago, omenim le še, da se je v veseli družbi nabralo 10 svetlih kronic za našo vele važno družbo sv. Cirila in Metoda. Pozno v noč smo se razšli v nadeji, da ta obisk vrlih goriških slavčkov ne bode zadnji. ,_____„___ Domače in razne novice. Naročnikom, kateri so zaostali na naročnini do 1. jan. 1.1. oziroma tudi do 1. jul. t1. naznanjamo, da jim prih. številke »Soče* n« pošljemo več. Zaostali dolg izterjamo. Toliko na znanje, da ne bode nepotrebnih reklamacij. Shod na Ltvfca. — Naradno-napredna stranka bo imela v nedeljo 11. t. m. ob 3. pop. javen shod na Livku v gostilni g. Mašera št. o. Dnevni red bo: o cestnih /plevah, o razdelitvi občinskih zemljišč in o politiškem položaju. K obilni udeležbi vab; — odbor. Večerni tedaj za knjigovodstvo, dopisovanje, menično pravo itd. vzbuja tako zanimanje, posebno med trgovskim stanom v mestu, kakoršno smo želeli. Oglasilo se je že precejšnje število obiskovalcev, kar bodi v spodbudo in vzgled onim, kateri se še niso oglasili. Da je večerni tečaj za knjigovodstvo vsega uvaževanja vredna misel — ker temelj trgovine ia obrti — dokazuje zanimanje do istega, katero je vzbudila že prva vest o nameravanem tečaju. Brezdvomno se oglasi še mnogo obiskovalcev, ker čim večje število jih bode, tem ceneja bode tudi mesečnina. — Prijaviti se je v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček v Gorici. Deželni zavod gluhonemih. — Vodstvo naznanja: Preskušnja gojencev tukajšnjega deželnega zavoda gluhonemih bode dne 13. avgusta od 9—12. ure predpoldne. Cesta od Kobarida proti Trnovemu. — Cestni erar je pokazal ob tej cesti naravnost nerazumno varčnost. Prehod s stare na novo cesto bo delal tako grozen ovinek v podobi S, da bo naravnost nevarno. Zakaj ne odkupi erar tudi hiše št. 138 ? Ali je tu par tisočakov prihranka na mestu? Proč s tem ovinkom, ko je vendar tako lahko pomagati ! »Iz učiteljskih krogov* v vsaki številki »Gorice*. — V vsaki številki »Goric«* se vrste klobasarije, manjše in daljše, naslovljene iz »učiteljskih krogov*. Ali res prihajajo iz teh krogov aH ne, ne bomo tu preiskovali, pač pa je morda v tem oziru značilno, da se jih brani učitelj Jos. Balič, kateri noče o njih ničesar vedeti. V zadnji številki se vije taka klobasa kar skozi dva predala. Pogreva stare svoje neslanosti, in iz cele dolge klobase ni vredno omeniti mnogo, pač pa to, da nekako hvali šolo v Šempasu, kjer učiteljuje Slomškar Rustja. Kako uči-teljuje in kako poučuje mladino v šoli, je siano in to vedo tudi šolske oblati, katere j. oskrbe, da pojde Rustja za vedno iz Sem-f asa na veliko žalost Blaža Grče. — Tisti i ilomškar v »Gorici* pravi, da kar se tiče ¦apredka v šoli v Šempasu, mu ni znano, ia bi se bil kdo o tem pritožil in da je morda tam napredek boljši nego v šoli dopisnika »Soče*. O, jerum! Na to pa odgovarjamo mi temu Slomškarju*, da pravi napredek na šolah teh dveh učiteljev se še primerjati ne da. Rustja in pa napredek v šoli! To pa se strinja, to! Pa saj smo povedali, kako »napreduje* z mladino, radi česar je šla pritožba na pristojne oblasti. Seve, če misli Slomškar tisti »napredek", potem pa že je Rustjeva šola izvrstna ter stoji visoko nad vsemi drugimi. O, to pa to! Iz Mirna pri Gorici nam poročajo, da so imeli volitev županstva dne 30. jul. Županom je bil izvoljen g. Karol F a ga ne 1, * podžupani so gg.: Ivan F a g a n e 1 i, Andrej Jakil, Peter Marušič, Anton Mozetič, Anton Mozetič, Jožef Ožbot in Franc S a n d r i n. Še ni konca — dalje pride. — Spet je napraskal 155 vrst za .nekoliko fotografije*. Toda še ni konec. »Dalje pride* stoji pomenljivo zapisano na koncu. Maha in udriha okoli sebe, se zvija in zavija, tepe in zmerja, nabija in pobija — prava pravcata goška narav I Velikanska strast mora biti v tem človeškem stvoru, da namesto uživati ljubi mir ter počivati na lovorikah, tuli po »Gorici* kakor kak zbesneli derviš ter si išče zasluge dvomljive vrednosti! Povero Mercina! Res, pomilovanja je vreden pri vročem »narodnem delu". Bohinjska železnica. — Železniško ministerstvo je odgovorilo dež. odboru glede na vprašanje, ali ima teči nova železnica od Sv. Lucije po desnem bregu Soče, ali pri Sv. Luciji po levem, to je od 68 do 87 km, da je to vprašanje treba še preštudirati. Izreklo se je tudi, da je pripravljeno pospeševati zahteve kraja Grahovo, da naj pride kolodvor bliže kraju ter naj se napravi postajališče tudi pod Podmelcem. 8 pestjo in polenom. — Dobili smo in priobčujemo: Slavno uredništvo »Soče* v Gorici. V smislu § 19. tisk. zakona zahtevani, da objavite v 8Soči" v postavnem roku in na dotičnem mestu sledeči popravek: Besede, katere je pisala »Soča* št. 89. t. 1. o rnoji osebi in sicer: »V nedeljo 28. pr. m. se je predrznil ta človek, ki po nevrednem nosi črno suknjo, v cerkvi žugati tamkajšnjim naprednjakom, da jih prepodi s pestjo in polenom iz cerkve in občine* — so neresnične. Neresnica je dalje, da bi bil jaz tisti dan tako-le govoril: »Ako ne izda pest, bomo pa s polenom pregnali tiste volkove, ki se kličejo naprodnjaki. In kdo so ti ? Pregovor pravi: Povej mi, s kom da občuješ, pa ti povem, kdo da si! Ti naprednjaki, ki čitajo „Sočo*, so sami nepošteni ljudje, In taki ljudje še hočejo, da bi jih ljudstvo spoštovalo?.... Vsak, ki s to vrsto ljudi občuje, je nepošten*. Ni res, da bi se bil jaz v nedeljo po-služil nepoštenega rovanja proti tukajšnjim naprednjakom, in sicer na prižnici. V Biijah dne 7. avgusla 1901. Ivan Roječ, kurat. Dostavek uredništva. — Roječ torej »popravlja*. Koliko je popravil, prepuščamo g. poročevalcu, toda nikakega pravega povoda ni, verjeti g. Rojen, ker je znano, kaj je ta človek že vse počel v bi-Ijenski cerkvi proti »Soči* in naprednjakom. Kar je v tisti notici povedano, bi bilo prav umevno nadaljevanje poprejšnjega hujskanja ! Kaj ne, g. Roječ ? 1 — Popravek um je spisal, kakor soditi po pisavi, dr. Pepe. Otvoritev kode na Krnu. — Soška podružnica »Slov. planinskega društva* je doživela v ponedeljek krasen dan v svojem še mladem delovanju. Otvorila je prvo kočo za hribolazce v naših planinah, sploh prvo slovensko' na Primorskem. Ustanovitelj Soške podružnice je g. dr. Karol Tritler, zdaj odvetnik v Ljubljani. Ko je živel in deloval, žal tako malo časa, v Tolminu, je vzbudil zanimanje za hribo-laztvo v lepih naših planinah ter ustanovil podružnico ljubljanskega »Slovenskega planinskega društva*, ki naj zaznamva ysa pota, skrbi za potrebne napise, postavlja koče ter vodi hribolaztvo tako, da bo i na tem polju dostojno zastopan narod naš, pred vsem: da bo i v gorah svoj gospod! Našel je nekaj souelovalcev in storilo se je prav veliko v kratkem času. V ponedeljek 5. t. m. pa je podružnica slovesno odprla prvo kočo na Krnu. Že v nedeljo popoldne je prišlo 11 Ljubljančanov od Bohinja mimo slovečega Bogatina in Krnskega jezera. Prišli so tudi nekateri drugi gostje. Kobariški oddelek (31 oseb, med njimi tri dame) je prišel že v ponedeljek okoli 4. zjutraj do koče. S tem oddelkom je šla na predvečer do planine Zaplaz tudi deputaeija češke podružnice iz Prage, na čelu jej sam predsednik g. dr. K. Chodounsk^, profesor na medicinski fakulteti češkega vseučilišča; štela je 5 oseb, med njimi dve dami (jedna hčerka predsednikova.) Čehi so šli iz Zaplaza za Kobarid-skim oddelkom naravnost na Krn ter se vrnili do koče okoli 8. ure. Malo prej je prišel tolminski oddelek, broječ okoli 40 oseb, med njimi več dam, 10 gostov pa je bilo iz Gorice. Iz Bolca je došlo 8 udeležencev. Vsega vkup se je nabralo okroglo 110 udeležencev, vrhu tega nad 30 nosačev. Češka deputaeija je bila burno pozdravljena. Od koče na vrh Krna je le še okoli 200 m; hoja je prav lahka. Skoro do vrha so najrazličnejše planinske cvetlice, med njimi tudi o C niče (Edelweiss), toda posebno lepih nismo videli. Mnogi smo gledali tam gori vshod solnca; čaroben prizor, ko je začelo žareti desno od Triglava, kmalu pa se je prikazal sredi ognja žareč obroč solnca. ~ Oddelek za oddelkom je prihajal na teme staremu očaku, sivemu Krnu, ter vračal se do koče, kjer je bilo vse živo in veselo. Za želodec je bilo dobro poskrbljeno: čaj, konjak, likerji, pivo, vino, kruh, jajca, gnjat, sir itd.; vsakdo je i sam kaj prinesel, .oziroma njegov nosač*., ;. ...,,*, Koča je precej prostorna.- V njej prenoči lahko 30 oseb. Postavljena je v onem sedlu, ki se vidi na desni (jugo-vshodni) strani pod vrhom; razgled odtod je diven na triglavsko skupino, na koroške, solno-graške Alpe, in, tu.dj,.na južno stran. Ob IOVj je pričela slavnost otvoritve. Predsednik Soške podružnice g. Anton D e -ve ta k je pozdravil občinstvo v navdušenem govoru; zahvali^je posebe navzočega ustanovitelja podružnice dr. Tri 11 er j a, dušo podružnice gosp. M. Ivančiča itd., pozdravil posebe češko deputacijo (viharna ovacija) in odposlance glavnega društva v Ljubljani. — Na to je nastopil g. dr, F o e r s t e r ter govoril v imenu »Slovenskega planinskega društva* o pomenu našega društva v obče ler današnjega dne posebe; izreka v imenu glavnega odbora zahvalo vsem, ki so kakorkoli sodelovali, da smo mogli praznovati tako vesel dan na Krnu, — A, Gabrščekje na to govoril v češkem jeziku ter pozdravil navzoče zastopnike in zastopnice češkega , naroda. Slovenski narod — je dejal med | drugim ~ se hvaležno ozira tje gori proti staro- j slavnemu kraljestvu svetovaclavskemu, nabirajo si v češko-slovenskem pobratimstvu novih sil v trdi borbi za svojo boljšo bodočnost. Od Krkonošev do Adrije smo si že davno postavili trden most bratoljubja, slovanske vzajemnosti, a pod tem mostom naj le divjajo planinski neprijatelji naši, — naša ljubezen, naše bratstvo, zlasti pa naše vzajemno delo zmaga čez njihove glave. Slovenski narod ni osamljen v svojem boju, marveč vselej in povsod mu podaja pomočno roko bratski narod češki. In to je naša sila, naša vera v konečno zmago, če treba i nad vsem sovražnim svetom. Pozdravljam zato kar najpresrčneje Vas, dragi prijulelji češki, Vam veljaj naš hvaležni pozdrav z Vašim: Vitejte nam! Na zdar! — S tega zanimivega in, moremo reči, tudi krasnega mesteca naše milo domovine Vam kličemo h globine svojih oduševljenih slovanskih src: Slava Čehom! Slava češkemu narodu. (Burna ovacija. Dr. Chodounskemu solze zalijejo oči.) Naše Planinsko društvo pa bodi trdna vez vseh poštenih slovanskih src, naj spojajo oba naroda, bodi krepek posredovalec češko - slovenske vzajemnosti. —• Pozove slovenski, naj občinstvo pozdravi na vreden način Nestorja češko-slovenskega pobratimstva na turističnem polju g. dr, Chodounskega. * Sledila je burna ovacija, ki dolgo ni ponehala. — Mastopii je prof. dr. C hod o un s k^ ter se, ves ginjen in briaoč si solze, zahvaljeval za skazano ljubezen do češkega nareda, želeč, da bi se Se krepile dosedanje vezi. —• Na to je blagoslovil kočo tolminski kapelan g. Sel a k. — Nastopil je na to tajnik in »duša* podružnice gosp. I v a n č i č, povedal zgodovino podružnice in te koče, slaveč zasluge ustanovitelja g. dr. Karola Trii! er j a. V znak hvaležnosti predlaga, da se novoblagoslov-ljena koča imenuj« — Trillerjeva koča. (Soglasno viharno pritrjevanje.) Govornik proglasi »Trillerjevo kočo* na Krnu — o t v o r j e n o. — Dr Tr i 11 e r nastopi, odušev-ljeno pozdravljen, in pravi, da je sploh nameraval spregovoriti na današnji slavnosti, je pa toliko bolj dolžan zahvaliti se za ravnokar izkazano čast. Govori o pomenu slovenske tu-ristike, da ohranijo i naše gore slovensko l'ce, da nam je ljub i vsak tujec, ki si jih pride pogledat, toda vsa znamenja naj ga spominjajo, da je le naš — gost in ne naš gospod. Spominja se svojega bivanja v naših gorah, zagotavljaje, da se mu je naše ljudstvo tako priljubilo, ca mu ne pojde nikdar iz srca. -~ >r;-,» je, da to dobro ljudstvo ohrani i ljubezen do svoje krasne domovine tako neomajano, kakor se trde pečine tega našega Krna. — Oduševljenemu govoru dr. Tritlerja je sledila viharna ovacija. Vsi vkup smo še gologlavi zapeli »Lepa naša domovina*, »Kje dom j e m o j" in ,H e j Slovani!' — in slavnost otvoritve je bila končana. Sledil je ,b s n k e t* tam okoli koče med skalovjem, — živahno vrvenje in prav presrčna zabava. Jerkičev potovalni fotograf je še fotografoval celo skupino, na kar so počele že odhajati posamične skupine. — Marsikdo je s težavami prilezel tje gori nad 2000 m visoko, ali zdaj, ko so prestane vse težave, se gotovo srčno veseli, da je bil pričujoč temu znamenitemu narodnemu prazniku na Krnu. Za zboljšanje duhovniških plaž. — V dopisu ,iz učiteljskih krogov" v »Gorici* je citati med drugimi tudi to neumnost: »In kdo ve, ali bi se razmeroma oglasili trije »napredni * učitelji za zboljšanje duhovniških plač, ako bi se o tem glasovalo.* (Tu reagira na dejstvo, da so na znanem shodu »Sloge" v goriški čitalnici le 3 duh. glasovali za zboljšanje plač učit.) — Neumnost! Duhovnikom naj se zvišajo plače, ko imajo že tako preveč, da ne vedo kam devati. Ako hi prišlo kje do obravnavanja o zboljšanju duhovniških plač, bi se rac ji fakemu pred- logu vpreti pač vsak pameten človek, in ne le med naprednimi učitelji nego med vsemi onimi ljudmi, ki imajo možgane v glavi, bi ne bilo niti enega, ki bi glasoval za tako povišanje, k večjemu bi storil to kak fa-rovški skledoliznik, ker bi mu to kazalo. ~ Take budalosti pišejo Slomškarji v »Gorico* ob pasjih dneh! Za uravnavo voda. — Vlada je naročila stavbenemu svetniku inženirju Bonavia, napraviti načrt-za uravnavo hudournika forre, 4--§flčL- .y hribih in v nižini, Vipave in Idrije ter drugih man^ih dotokov. 7x tako uravnavo bo treba lepih novcev, ali je nujno potrebna, o čemur pričajo vsakoletne škode, katere nam napravljajo povodnji, ter se že desetletja in desetletja oglaša prebivalstvo za končno uravnavo voda. Dobro plačano delovanje. — Pišejo nam: »Gorica" od 30. julija 1.1. je izračunila, da ima g. doktor Henrik Turna kot deželni odbornik za vsako uro dela 77 kron. Poskusimo računati tudi mi.. Nekdo mi pripoveduje, da ima neki dekan na Vipavskem v nekem kraju 4 maše na leto. Za to dobi od vsake hiše 1 vedro vina. Ker je v tisti ku-raciji 185 hiš, dobi torej 185 veder vina ali povprečno 185 X 18 litrov, to je 33-30 hI. Ako vzamemo nadalje za hI povprečno ceno 30 kron, nam da to 990 kron vrednosti. Računajmo nadalje za vsako mašo '/» ure, za 4 maše 2 uri, dobi dotični dekan za uro dela 495 kron (altro che doktor Turna). »Gorica* in »Primorski list!" Računajta!" Gospodarsko organizacijo klerikalne stranke na Kranjskem zadene v kratkem hud udarec. Tisto slavno »Slovensko vinogradniško društvo* na Glmcah pri Ljubljani je imelo včeraj občni zbor, na katerem se je odločila vsoda tega društva, kateremu je načelnik klerikalni državni poslanec Vencajz. Prvo leto delovanja je končalo /. izgubo, ali bilanco so falsificirali, za lansko leto pa si sploh ne upajo več predložiti bilance, katera je tudi falsifleirana! »Slov. Narod* navaja v detajlih s številkami propad društva. Vencajz bi se rad odtegnil, še predno pride društvo v konkurs, katerega se boje. —~ Tako je narodno gospodarstvo na »katoliški* podlagi. Sleparijo tje in sem, saj trpe le členi, kakor pri omenjenem društvu, tako pri drugih, Reveži, ki se dajujo speljavati črnuhom na led! To bodi opomin tistim, katere hočejo tudi pri nas slepariti s katoliško gospodarsko organizacijo! Francoščina se poučuje v slovenskem ali nemškem učnem jeziku. Natanjčneje se poizve v našem upravništvu, Blagajntčarka se sprejme s 1. septembrom v slovenski trgovini v Gorici.—• Ponudbe je pošiljati na naše upravništvo. Drobiž. — Pri Tržiču pod hribčkom so našli te dni klesarja Stakula iz Medeje, ki je izjavil, da leži tam že pet dnij ter ni ta čas ničesar povžil. Dati so mu nekoliko jesti, potem so ga prepeljali domu. Baje je umobolen. Del živinskega trga v Gorici služi sedaj nakladanju lesa za dela pri Vipavski železnici. Les je iz eraričn<%a trnovskega gozda. Od tu ga spravijo v Dornberg. 36-letni Ivan Gorjup na Placuti se je spri s svojo materjo, katero je nabil do krvi, vsled česar je klicala na pomoč redarje, katerim pa se je trdo zoperstavljal. Shramba za smodnik na mirenski cesti je dovršena ter jo je mesto že izročilo vojaški oblasti. Torej s tem odpade nevarnost, katera je pretila mestu, ker je bil smodnik shranjen doslej na gradu. V Sočo je skočil s Soškega mosta predvčerajšnjim zvečer neki Al. Kumar, star 23 let, ali ne za to, da bi poginil, marveč, da pokaže svojo moč in korajžo ter za stavo 6 litrov. Skok se je posrečil popolnoma in je Kumar priplaval na suho z gotovostjo, da je dobil stavo. Naprednim gospodom akademikom In abitarijcntoin ter bratom »Satanom*! - Slov. akad. ferijalno društvo »Sava* v Ljubljani vabi in pozivije tem potem napredne gg. akademike in abiturijente ter brate Savane na svoj sestanek, ki ga priredi v torek, dne 13. avgusta 1.1. v Ljubljani. — Lokal: Svicarija (pod Tivolijem), začetek točno ob 7,8. uri zvečer. — Na razgovor pridejo jako važna vprašanja, tičoča se preosnove ferijalnega društva »Save*. Ker je ta sestanek v marsikaterem oziru odločilen in naj se na njem reorganizuje oziroma organizuje napredno slovensko akade-micno dijaštvo, da bo moglo tudi ono s svojimi skromnimi močmi pospešiti naš narodni razvoj, zato je odbor preverjen, da se bodo imenovani gospodje z ozirom na važnost sestanka odzvali temu vabilu v kar največjem Številu — želeli bi seveda »polnoštevilno" — pozivije pa brate »Savane*, da se udeleže lega sestanka in po moči skrbe, da se posreči nameravani korak, da bodo pri tem sestanku oddaljeni bratje Goričani zastopani vsaj po skromnih deputacijah. Torej do svidenja v beli Ljubljani in na delo! Vse za narod in svobodo! Odbor. Razgled po svetu. Hrvatska. — Pogajanja za spravo opo-zicijonelnih strank so se razbila; čista stranka prava, — njen načelnik je dr. Frank — je zahtevala, da se vse tri stranke zjedinijo v edno samo, a stranka prava je bila samo za koalicijo. Pri volitvah bosta neodvisna narodna stranka, — njeno glasilo je »Obzor* — in stranka prava skupno postopali. Čista stranka bo hodila svoja pota. Mažari In Slovaki. — Odkar so se odločili Slovaki na volilno borbo, od tedaj javljajo vsak čas ogrski listi o raznih vele-izdajskih činih Slovakov. Tako so pisali zadnji čas listi," da se širi med Slovaki brošura, v kateri se dela propaganda za pravoslavje pod varušlvotn,, ruskega carja. Slovaki se pripravljajo na volitve z Veliko živahnostjo, celo rodoljubne Slovakinje se udeležujejo shodov in agitujejo za slovaške kandidate. Vesti Iz Amerike. — V Jednem letu58.185 oseb poškodovanih, 7865 mrtvih. — Vladin železniški urad objavlja, da je bilo tekom minolega leta pri nesrečah na železnicah v Zjedinjenih državah 58.185 oseb poškodovanih, od katerih je bilo nič manj nego 7865 oseb 'Uimrteiilh^-Netl-^ttvimi^ellHonKoTrielež--niških služabnikov; še večje število mrtvih pa je bilo ono »trampov«, ki so prosto vožnjo na strehah vozov plačali z življenjem. Štiri tisoč in 346 trampov, ki se vozijo navadno ?. tovornimi vlaki, je bilo usmrtenih. Nadalje je vsled železniških nesreč umrlo 249 potnikov. Letošnje število žrtev je mnogo manjše nego ono lanskega leta. Tekom mi-nolib 13 let je bilo v Zjed, državah na železnicah 86,277 oseb usmrtenih in 469,029 ranjenih, Lava zasula več vasi, — Na severnej Javi (Azija) je pričel ognjenik Kloet bljuvati lavo, katera je tekom jednega dneva zasula 700 oseb. Ravnatelj bližnjih kavinih nasadov je skušal s svojo rodbino v vozu uiti, toda deroča lava jih je dohitela in usmrtila. Deček izvršil 100 tatvin. — Štirinajstletni sin luteranskega duhovnika Tavinck C. Simonson De Forest Simonson v New Yorku je dne 13. jul. pri sodišču priznal, da je izvršil nad 100 tatvin, Ženinova os veta, •— Neki farmer v Dempsev je svojej hčeri /.ubranil občevati 8 sinom sosednega farmerja. Ko je pa sosedov sin imenom Frank Johnson kljub prepovedi prišel obiskat svojo drago, ga je njen oče s puško prepodil in svojo hčerko pošteno naklestil. Njen zaročenec je naravno slišal jok in je nemudoma v družbi svojega brata hitel na pomoč. Mladeniča sta starega farmerja vjola, ga odvedla na vrt in ga tukaj toliko časa pretepala, da je ženinu obljubil v bodoče svojo hčerko v miru pustiti in njenemu ljubčeku dovolil ž njo občevati. Prodala svoje dete. — Neka mati iz Pitsburga je bogatemu farmerju Jakob Sches-wigu prodala svojega dve leti starega dečka, S farmerjem je sklenila pogodbo, da bode slednji dečka vzgojil in ob njegovej polnoletnosti njej plačal 5000 dol. Razun tega jej bode dajal tudi letno odškodnino. V Južni Afriki. — Lord Kitchener poroča v London, da je nastalo med Buri živahno gibanje za mir, katero dobiva vedno več tal. Oranjsko prebivalstvo se je baje popolnoma sprijaznilo z angleškim gospodstvom. — če je le res vse to, kar brzojavlja Kitch3ner! — Kitajsko. — Iz Pekinga poročajo, da so poslaniki bili določili za dan 6. t. m. podpis mirovnega zapisnika. Angleški poslanik je izjavil, da Anglija ne more podpisati, razlogov k temu pa ni navedel. Radi tega se je moral sestanek odložiti. Raznotero. — V Nevvjorku imajo sedaj obrežne topove, ki nesejo 35 km daleč. — V Bosno se je naselilo v prošlem letu okoli 8000 oseb iz vseh avstrijskih pokrajin. — V Genovi so hoteli postaviti spominsko pločo na onem mestu, kjer je Lucheni umoril cesarico Elizabeto. Ali državni svet je odbil prošnjo, Češ, da bi ne mogel varovati ploče pred anarhisti. — Narodno gospodarstvo. O nakladnem obdačenju žganja. — C. kr. finančno ravnateljstvo razglaša: Po členu II. zakona od 8. julija 1901. drž. zak. št. 86. glede povišanja davka na žganje in naklonitve dela teh dohodkov deželnim zakladom kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru, so podvržene vse dne 1. septembra 1901. v okraju kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru, v prostem prehodu nahajajoče se žgane opojne tekočine, kakor tudi one, katere so odposlane v deželah ogrske krone, ter v Bosni in Hercegovini, v času pred 1. septembrom 1901. na prejemnike v območju zakona, ki pa dojdejo v ta okraj še le po 1. septembru 1901., z izjemami, natančneje označenimi v zakonu, nakladnemu davku po 20 vinarjev za vsako hektolitersko stopinjo (liter) alkohola. V svrho izvršbe nakladnega obdačenja žganja je izdalo c. kr. finančno ministerstvo z naredbo od 13. julija 1901. drž. zak. št. 106. spodaj natisnjeni pravilnik: Pravilnik za pobiranje nakladnega davka. I. Predmet nakladnega davka. Nakladnemu davku po 20 vin. za vsaki liter alkohola so podvržena z naslednimi izjemami vse dne i. septembra 1901. v območja zakona v prostem prehodu nahajoče se žgane opojne tekočine, kakor tudi one, tatere so odposlane v deželah ogrske krone, ter v Bosni in Hercegovini v času pred 1, septembrom 1901. na prejemnike v območju zakona, ki pa dojdejo v ta okraj še le po 1. septembru 1901. Med žgane opojne tekočine, podvržene nakladnemu davku, spadajo posebno i tudi riževec, rum, konjak, žganjevi cveti, umetni sadežni cveti in sadežni hlipi (eter), sestavljeni iz različnih vrst hlipa, alkohola in drugih snovij, likerji in druga pripravljena žganja, dalje alkoholične dišave, kakor kolonjska voda, alkoholične zdravilne tinkture in alko-holični zdravilni izlečki, kakor tudi vsaka zmes z vinom in žganjem, katerih vsebina alkohola presega 15 odstotkov obsega. Nakladnega davka so proste: 1. Žganje opojne tekočine v posesti obrtnikov, ki posredujejo prehod z žganimi opojnimi tekočinami (točenje, prodajanje, trgovina na drobno Ud.) v množinah ne več kot 10 litrov, v posesti predstojnikov gospodarstev v množinah ne več kot 5 litrov. Te množine so tudi potem nakladhfcg-a davka proste, aklTše~~iia-hajajo pri kakem obrtniku, odnosno predstojniku gospodarstva veče zaloge. — 2. , Žganje, ki je že po dosedanjih določilih prosto državnega davka na žganje. II, Prijava, Kdor poseduje dne 1. septembra 1901. zalogo žganih opojnih tekočin, podvrženih nakladnemu davku, skupaj več kot deset, odnosno pet litrov alkohola, je dolžan naznaniti množino in vsebino alkohola, vse zaloge, kakor tudi kraj in prostore shrambe v Stilih dnevih, računanje od 1. septembra 1901. torej najzadnje dne 4. septembra 1901, pismeno v dvojnem istopisu po priloženem obrazcu pri onem oddelku finančne straže, v okolišu katere se nahaja kraj, kjer so shranjene žgane opojne tekočine. Police teh prijav se dobe pri vsakem oddelku finančne straže, in pri organih in uradih, ki jih določi finančna deželna oblast. Ako se zahteva za prijavljene zaloge ali njihov del na podlagi posebnih za posamezne dežele, povračilo deželne doklade, odrajtane po tarifu, je treba navesti to, ter naznaniti množino žganja, za katero se zahteva povračilo in dotični znesek, One žgane opojne tekočine, ki se odpošljejo v deželah ogrske krone in v Bosni in Hercegovini pred 1. septembrom 1901, na prejemnike v območju zakona, ki pa dojdejo v ta okraj dne 1. septembra 1901, ali kasneje, niso podvržene prijavi. Ako zafoga žganih opojnih tekočin, ki jo je treba nazaniti v posamnom slučaju, ne glede na vsebino alkohola, ne presega množine od 5 hektolitrov, opusti se lahko v prijavi naznanilo množine vsebine alkohola in hektoliterskih stopinj, v tem slučaju me se pa v predalu »opazka* prijave izrec navesti, da vsa zaloga ne presega množin^ od 10 hektolitrov. Pri žganih opojnih tekočinah v zaprtih steklenicah, kakor so v navadi v trgovini, dalje pri likerjih, to so žgane opojne tekočine, v katerih je v vsakem hektolitru naj manj 10 kilogramov sladkorja, in pri oslajenih žganjih, to so žgane opojne tekočine, v katerih je v vsakem hektolitru več kot jeden, pa manj kot 10 kilogramov sladkorja, sled-dnjič pri vseh cvetih, dišavah, zdravilnih, tinkturah in izlečkih, opusti se lahko ne glede na zalogo, ki jo je treba prijaviti, naznanilo vsebine alkohola. Ako bi bile žgane opojne tekočine, katere je treba prijaviti prve štiri dni meseca septembra 1901., na potu, ne da bi bile še prijavljeno, in ne da bi bil od njih še nakladni davek plačan, je dolžan prejemnik blaga prijaviti, odnosno nakladni davek plačati. Prijava pa se mora podati najdalje v 48 urah, ko dospe pošiljatev. Kdor opusti javiti svojo zalogo žganih opojnih tekočin, ki jih ima 1. septembra 1901. ali kdor prijavi več kot za 10 odstotkov manjšo množino alkohola, kakor se je uradno pozvedelo, kaznovan bo s četernim do osmernim zneskom nakladnega davka, ki je bil prikrajšan ali prikrajšbi izpostavljen. Druge nepravilnosti v prijavljenju, ki se ne nanašajo na množino alkohola, kaznovalo se bo z kaznijo radi reda od 4 do 200 kron. Železniška in parobrodna podjetja (z izjemo onih po morju, v kolikor ne gre za domače parnike, ki vživajo podporo), kakor tudi c. kr. pošta, so dolžna vsako pošiljatev žganih opojnih pijač, katere so prejele pred 1. septembrom 1901. za vožnjo na prejemnika v območju zakona, katera pa se niso oddale do tega dneva, naznaniti takoj pri prihodu v oddajno postajo oddelku finančne straže, v kraju katere je postaja. To naznanilo, ki ga mora dati oddajna postaja neposredno, zadržati mora ime od-' pošiljateljevo in prejemnikovo, kakor tudi kosmato utežo pošiljatve, (Konec pride.) Umno kletarstvo. — Bliža se za vinogradnika najsrečnejši in najveselejši čas, namreč trgatev. — Ker je vinska trta letos skoro povsod dobro obrodila in ker je vsled ugodnega vremena pričakovati, da grozdje* dobro in enakomerno dozori, da se bode torej pridelala izvrstna vinska kapljica, je pač skrb vsakega umnega virogradnika, da š svojim, z velikim naporom pridobljenim pridelkom, tudi pravilno ravna, ako ga hoče hitro in dobro v denar spraviti. Da se pa največ vinskega pridelka pokvari le vsled slabe posode, je vsakemu dobro znano; mnogo je pa tudi krivo površno ravnanje z grozdjem pri trgatvi in pozneje Se pri kipenju. Nepravilno napravljeno vino se le težko proda in vedno po nizkih, dandanašnjim stroškom neodgovarjajočih cenah. Temu nedostatku se vsak vinogradnik izogne," če že od vsega aačetka z vinom, oziroma že z grozdjem in z moštom pravilno ravna, zato opozarjamo na knjižico »Umno kletarstvo*, katero je spisal deželni vinarski potovalni učitelj za Kranjsko g. Fr. Gombac in katero je založil in izdal spomladi t. I. dež. odbor kranjski. . Ta poljudno spisana knjižica obsega vsa za malega vinšfiaka potrebna navodila z ozirom na najnovejše zahteve umnega kletarstva. Dobiva se pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani in v drugih knjigarnah. Posamezen komad stane 30 h. s pošto vred 38 h; 40 izvodov skupaj stanejo pa 8 K, s pošto 8 K 50 h; toraj 20 h oziroma 21 h komad. Istina je, da si vtegne marsikdo s temi vinarji prihraniti več 100 kron. Istotam sedobiI Se nekaj izvodov »Novega vinogradništva* od istega pisatelja po 80 h s poštnino vred. Obe knjigi toplo priporočamo. Književnost »Slovanska JiiijKniea« izide prihodnjič v trojnatem snopiču in sicer 1. sept. tei bode veljala za mesece julij -avgust-september (102-103-104). Prinese izvirno dramo v štirih dejanjih .Sad greh*« iz peresa znanega pisatelja Engelberta Gangla. Naznanjamo, da ta snopič dobijo le oni naročniki, kateri so plačali naročnino do snopiča 101., da ne bode nepotrebnih reklamacij. — Zaostale naročnine je še mnogo, do katere ne moremo priti z lepa; hočemo se pa odslej strogo držati pravila, da treba naročnino naprej plačevati, ker le od tega in od zadostnega števila naročnikov, seveda pla-čujočih, je odvisno redno izdajanje knjižnice. Pravi ljubitelji lepe književnosti ter naši prijatelji in podpiratelji so točni plačevalci naročnine ! Vabilo k občnemu zbora „KraŠkega vinarskega društva" v Toraaju dne 25. avgusta ob 4. ir) popoldne v društvenih prostorih. Vspored: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika in blagajnika; 3. Prememba §§ 34 in 42 društvenih pravil; 4. Volitev novega odbora in pred- sednika ; 5. Nasveti glede obdelovanja vino- grada in slučajni predlogi. Odbor. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zslogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognae, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini mm, različna vi.-a, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in CH1-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca t Semeniški ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« ,Goriška TIskarna" A. Gabršček je izdala ravnokar: * „5alooska kojižoica" III. *7|^ Zbrala in uredila Ivan Vesel in Anton Aškerc prevodih „Qori$k« Tiskarn«" A. Gabršfek Ona po pošti K 320 j^^^S^^g^S^S^^^S^fi^S^l Venec slovaoskib povestij Prevodi in raznih slovanskih jezikov IV. V OORIC) 190] Tiskala In založila »Goriška Tiskarna" A. Gabršček. W^M^Mk^MW^M^^M^