Naši dopisi. Z Groriškega. (Shod deželnega poslanca g. dr. H. Tume v Ajdovščini. Spomenica goriškega učiteljstva. Interpelacija zaradi tolminskih učiteljskih razmer.) Naš deželni poslanec in odbornik je sklical dne 9. prosinca shod v Ajdovščini. Pojasnil nam je v daljšem govoru razraere v deželnem zboru in odboru, o vipavski železnici i. t. d. Na shodu je bilo prisotnih tudi več učiteljev, ki so izročili g. poslancu spomenico, katere glavne misli so te-le: ,,Dne 2. grudna t. 1. bode slavil Nj. V. naš presvetli cesar petdesetletnioo Svojega vladanja; za dve leti pa se bode slavila štiristoletnica, odkar je prišla vsled dedinskih pogodb naša dežela pod Habsburžane. Prav bi bilo, da bi se omenjeni slavnosti vršili s splošno koristnimi ustanovami, od katerih bi dohajal dobioek vsemu prebivalstvu. Pogoj vsakemu napredku pri poljedelstvu, obrtuižtvu in trgovstvu je dobra šolska izotnika v lnladih letih. Brez te podjarmijo ptujci naše poljedelstvo, trgovstvo in obrtništvo ter postanejo naši gospodarji, a naši prvotni deželani njih hlapci. — Pred vsem potrebujemo dobro urejenih ljudskih šol, če nooe naša dežela ostati zadnja med zadnjimi. Naše šolske oblastnije se sicer trudijo, da bi povzdignile ljudsko šolstvo na Goriškem na vedno višjo in višjo stopinjo. Vpeljale so med učiteljstvom skoraj vojaško disciplino, a one niinajo postavodajalne oblasti, ampak obstojeoe postave samo izvršujejo. One niso krive, da nastaja vedno veoje pomanjkanje učiteljev in učiteljic ter da bode treba veo šol zapreti, če pojde to tako dalje. Naše učiteljstvro zapušča deželo, in mnogi iščejo službe drugod, kjer se delovanje uuiteljstva dostojnejše plačuje. — Izgleda k temu ni treba dalec iskati. Učiteljica iz Ajdovščine, gdčna Vuga, odide za podučiteljico v Selo na Štajerskem, kjer sicer dobi za jedno stopinjo nižje mesto ali nižji naslov, dobi pa 190 gld. več letne plače nego je ima tukaj kot definitivna uoi.eljica. Pri nas učitelji ne morejo dostojno izhajati brez postranskih zaslužkov, naj žive še tako varčno in skromno. C. kr. finančni stražniki, orožniki, sodni sluge in mnogi drugi z manj študijami so glede plač na boljšern nego učitnljstvo na Goriškem sploh. Šodni kancelisti z manjšimi študijarai dobivajo v starosti od 25—30 let take plače, do kakoršnih učitelji na Goriškern sploh nikoli po sedanji postavi ne pridejo. S tern pa nočemo trditi, da imajo omenjeni predobre plače ali večju nego jim pristoje, ampak sarao to, kako revno je plačano učiteljstvo na Goriškem. Nasledek takih gmotnih razmer je, da podučuje marsikje v naših ljudskih šolah jeden učitelj, kjer bi inorala biti vsaj dva, in dva, kjer bi morali biti trije, in da se učiteljsko osobje neprestano seli. — Na tak način mora ostati velika množica našega ljudstva na nižji stopinji znanja in blagostanja, nego ono dnigih dežel in narodov, naj se šolske oblastnije in revno plačano učiteljstvo še toliko trudijo." G. dr. T u m a je dobrohotno sprejel oinenjeno sporaenico in podal pojasnilo, zakaj se do sedaj šolske in učiteljske razmere niso izboljšale, kakor bi bilo prav in pravično. Sedaj nosijo ljudsko šolski davek samo posestniki in kmetje; obrtniki, trgovci in kapitalisti ga ne plačujejo. Šolski davek bi se rnoral jednakomerno razdeliti. Pojasnil je tudi šolske razmere slovenskega in furlanskega dela naše dežele. G. Peter Medvešček, naduoitelj v Sv. Križu, je preoital dopis ,,Uoiteljske razmere na Tolminskem" v 4. številki letošnje ,,Edinosti"*) ter vprašal g. dr. Tumo, kaj ve o tem povedali kot ud c. kr. deželnega šolskega sveta. K terau je še omeniti, da je bil gospod Krajnik istooasno, ko je prišel v Kobarid ter prevzel poučevanje na tamkajšnji pripravljavnici za učiteljišce, imenovan učiteljem meščanske šole v Krškera, a se je tej službi odpovedal, ker je mislil, da pride slednjio vendar jedenkrat do boljših dnij v Kobaridu; a motil se je. Pripravljavnica v Kobaridu je bila pred pol letom odpravljena \n v Sežani ustanovljena, njega pa nahajamo sedaj v položaju, kakor je v dopisu s Tolminskega povedano. G. dr. Tuma se je tudi o povedani zadevi dobrohotno izjavil ter zagotovil, da jo je vzel na znanje. Potem se je shod sklenil na navadni način. Hvaležni smo g. dr. Tumi, da se je potrudil k nam ter nas poučil vsestransko o sedanjih razmerah na Goriškem in nam povedal, kako nam je mogoče priti do boljše sreče in blagostanja. Le tako dalje, gospod doktor! Dobri uspehi na Vaši in naši strani ne izostanejo. Iz krškega okraja. (0 k r a j n a u č i t e 1 j s k a k o nferencija. [Dalje.] Lepopisje. Da se v tetn doseže dober uspeh, naj se skrbno popravlja na vsaki strani lepopisnice. Kar se piše, se piše vpričo otrok; otrok naj vidi, kako nastant) črka i. t. d. Crke naj se jemljo v genetiskem redu, najprej male, pofclej velike. Pisati je tudi arabske in rimske številke. Ko se je že vzela velika črka kraja, kjer piscMiio, napraviino v zadnji vrsti tudi datum. Pišejo naj se le znana imena in besede. Predpise imeti po ves mesec na tabli ali otrokom v vsako vrstico v knjižici iste pisati, ni prav. Riše naj se v zvezke brez pik, a tudi k teniu predmetu se je treba pripravljati. Glede petja pravi g. nadzornik, naj oskrbujejo isto pri šolarskih inašah otroci sami. Cesarska pesem se poj po prvotnem napevu. Od vsake pesrni naj se navadijo vse kitice, ali, ee je dolga, vsaj 3—4 kitice. Dvoglasno petje naj se bolje goji. Pri telovadbi ne smejo izostati nekatere igre, katerih so otroci tako veseli. Ob prihodnjem nadzorovanju se bode zahtevalo nekaj iger. Pri ženskih ročnih delih naj se uoi tudi krpati nogavice, šivati in popravljati perilo. Izdelke naj hrani učiteljica do konca šolskega leta \r otnari, lepo oprane in zložene. — Šolski vrti naj se urede tako, kakor stoji v znaneni ,,Na vod i 1 u". Tudi strupenih rastlin ni pogrešati ; a te naj bodo v kakeni stranskem kotu. Na šolskem- vrtu pa naj se ue poueujejo le otroci, ampak tud< odrasli ljudje. — Glede šolskega reda i. t. d. omenja g. nadzornik, da bodi v vsakern razredu sv. razpelo, cesarska podoba, toplomer, voda in brisača, goba, kreda, dve tabli z dvema stojaloma. V šoli bodi vse snažno i. t. d. Šola se pometaj vsak dan, poriblje pa 4 krat na leto.**) Ventilacija bodi v vsaki šoli. — Uradni spisi naj bodo v lepem redu. Skupni pregled naj se napravi vsaj do Božiča. Katalog bodi izpolnjen v vseh rubrikah. V razrednici naj se v zadnji rubriki polumesečno skupno število zarnud zaznarauje s t i n t o. S tinto naj se tudi zaznamujejo vsak dan nenavzočniki v razrednici. Po razrednici in po katalogu naj ne bode toliko opazek s svinčnikom. Število otrok se mora v razrednici in v katalogu ujemati. Tednik se piši sproti in jasno. Tudi za ponavljalno šolo naj se uvedo tednik, razrednica in zapisnik. Šolska naznanila naj se pišejo prav lepo. Tudi katehetu naj se dadd v podpis, ako je na njih natisnjena besedica ,,katehet", ali če sam to zahteva. Na vsakem šolskem naznanilu bodi lastnoročni podpis šolskega voditelja (ne štampilija!) Razdeliti je šolska naznanila 4 krat lia leto. Duplikati rnorajo biti kolekovani z 1 gld. — Šolske zamude je točno predlagati. V zapisniku ubožnih knjig naj se vselej posebe vpišejo knjige iz c kr. zaloge šol. knjig in one, ki se dobe od drugod. V kroniko naj se piše le to, kar *) Glej dopis BS Tolminskega" v 3. štev. t. 1. **) Lepo; a vprašanje je, če bode hotel krajni šolski svet plač a t i! Ojoomba dop. je zares važnega; kronika se piši sproti; skleno naj se 31. vel. srpana, datira in podpiše ter zraven pritisne šolski pečat. — Prošnje za podelitev kake službe naj se vlagajo vsaj 14 dni pred koncem tennina. Lucilius. (Dalje piili.)