CEljski tednik, 10. JULIJA 1959 Leto X., štcT. 27 Lfn IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO rOD- JETJE .CELJSKI TISK< DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIl UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO UREDNIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOT TRG 5 - POSTNI PREDAL 15 - TELEFON UREDNIŠTVA 2i-25, UPRAVE IN OGLAS- NEGA ODDELKA 25-23 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI CELJE 603-70-1-65» - IZHAJA OB PETKIH - LETNA NAROČ- NINA 580, POLLETNA 250, ČETRTLETNA 135 DIM - POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 DIN ROKOPISOT NI VRAČAMO DOBRODOSEiI na zletu Svobod Nekateri dogodki v času štiridesetletnega težkega boja, nesebičnega dela, ogromnih žrtev in veličastnih zmag komunistov in delavskega razreda Jugoslavije še posebej osvetljujejo vso veličino, moč in vpliv, ki ga je KP s svojim članstvom imela pri vseh izko- riščanih delovnih ljudeh. Med take vsekakor spada tudi mogočen zlet Svobod v Celju 7. julija leta 1935. Kljub temu, da je bil zlet formalno organiziran kot kulturno-prosvetna prireditev, je v celoti in pred- vsem izzvenel kot odločna in konkretna politična manifestacija enotnosti in usodne povezanosti rudarjev iz revirjev, železarjev, gradbincev, kovinarjev, tek- stilcev, skratka vseh delavcev in delovnih ljudi na Slovenskem s KP, njenimi osnovnimi načeli ter njeno borbo za pravice delovnih ljudi. Z ozirom na udeležbo, sam vsebinski potek in uspeh, pa je zlet imel seveda še mnogo širši jugoslovanski pomen. V času težkega ilegalnega delovanja so komunisti ponovno javno, množično in tako uspešno pokazali svojo moč, dosled- nost in nepomirljivost v borbi za pravice delovnih ljudi. Vladajoča reakcija ni mogla skriti strahovitega poraza, prav tako kot so voditelji opozicijskih strank vsaj formalno morali slediti revolucionarnim težnjam KP, ki so jo izražale več desettisočglave množice. Zato je razumljivo, da hočemo ta praznik dostojno proslaviti. Mnogo več, kot je bilo postavljeno na zletu, je danes že opravljenega. Delovni ljudje so si ob vodilni vlogi komunistov po zrušenju starega krivič- nega sistema že zgradili trdne temelje za boljše življenje. Tudi ob tej priliki bomo spet skupno in enotni slavili nove zmage na tej poti. Dragi udeleženci in gostje, delavci in delovni ljudje Celja in okolice vas bodo tudi ob tej priliki sprejeli z vso tisto ljubeznijo, srečo in zadovoljstvom, ki postaja tako zelo svojstvena za odnose med ljudmi socialistične Jugoslavije. Okrajni komite ZKS Celje Spored prireditev zleta Svobod 12. julija v Celju 3f SOBOTA, 11. julija: ^ Ob 19.30 uri: Koncerti godb na pihala ^ godba Tovarne emajlirane posode pred upravnim poslop- ^ jem TEP ob Mariborski cesti; J godba 2PD »France Prešeren« pred železniško postajo; ^ godba Svobode iz Štor pred kulturnirn domom v Storah. Ob 20.00 uri: Georg Kaiser: »Vojak Tanaka«. Gostovanje de- iavskega odra Svobode-Center iz Trbovelj v Slovenskem 3^ ljudskem gledališču v Celju. J NEDELJA, 12. julija: ^ Ob 6.00 uri: Budnice godb na pihala. ^ Ob 8.30 uri: Zbiranje udeležencev na zbornih mestih (Glazi- ^ zija, Tovarna emajlirane po«-,ode in Teharska cesta pred ^ domom JLA) za povorko. Ob 9.30 uri: Začetek glavne povorke po združitvi vseh kolon na Slandrovem trgu. )f Ob 10.30 uri: Veliko politično zborovanje ter nastop združe- ^ nih pevskih zborov in godb na pihala na športnem pro- )f štoru HDK v Mestnem parku. GOVORIL BO POKRO- ^ VITELJ ZLETA IN ČLAN IZVRŠNEGA KOMITEJA 3<- CK 7K.] FRANC l.FSKO.SFK-LlIKA RAZSTAVE v okviru republiškega zleta Svobod v Celju so odprte tudi na- slednje razstave: RAZSTAVA »40 LET KPJ« v dvorani Narodnega doma. Raz- stava bo odprta do 20. julija. LIKOVNA RAZSTAVA AMATERJEV SLOVENIJE v prostorili III. osnovne šole ob Vodnikovi ulici. RAZSTAVA IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI v izložbenik oknih trgovskega podjetja »Volna«. Šlandrov trg v Celju s spomenikom NOB. RUDARSKI PRAZNIK V VELENJU Ponosni smo na opravljeno delo Četudi je odpadla predvidena otvoritev središča Novega Velenja, kar je bilo spričo izredno slabih vremenskih razmer v zadnjih me- secih povsem razumljivo, je ven- darle praznovanje rudarskega praz- nika v Velenju izzvenelo v mogoč- no manifestacijo delovnih zmag v proizvodnji ter pri graditvi nove- ga mesta ob Pakl. Po povorki skozi mesto, je bilo 3. julija dopoldne v lepo urejenem Ljudskem parku veliko zborovanje, ki ga je v imenu mestne organiza- cije SZDL začel inž. Jurman. Po besedah, ki jih je tovariš Jurman posvetil dnevu borca, je o prazniku vseh rudarjev spregovoril še pred- sednik delavskega sveta velenjske- ga rudnika lignita tov. Jože Meh. Uvodne besede je posvetil namenu praznovanja, zatem pa se je dlje časa zadržal pri rasti velenjskega rudnika, od majhnega obrata, iz ka- [ terega so bivši lastniki vlekli samo 1 profite, pa do kolektiva, ki je pre- vzel upravljanje v svoje roke in pripomogel k nagli rasti proizvod- nje in k uvrstitvi velenjskega rud- nika med najboljše v Evropi. Tak- šen razvoj so lahko dosegli le ljud- je, ki so do dna predani stvari so- cializma. Ta razvoj in te uspehe potrjujejo tudi številke. Medtem, ko je 1939. leta znašala proizvodnja v rudniku 120.000 ton, se je v 1949. letu povzpela na 425.000, letos pa že na 1,900.000 ton. Odkopni učinki pa so bili: 1939. leta 5 ton, deset let pozneje 5.9 ton, letos pa 10.2 tone. Vse to pomeni, da je proiz- vodnja narasla za 16-krat, učinek pa za več kot dvakrat. Danes iz- koplje en rudar toliko, kot sta iz- kopala dva ali celo trije rudarji pred dvajsetimi leti! Drugi del govora je tov. Meh na- menil graditeljem novega mesta, vsem tistim, ki že več let zapored prihajajo dan za dnem na najraz- ličnejša delovišča in s prostovolj- nim delom pomagajo k hitrejši rasti svetlega mesta. Ponosni smo na to, saj to je delo naših rok, je med drugim ugotovil tov. Meh. Ob tej priložnosti je izrekel javno pohva- lo velenjskim gospodinjam, nadalje učencem in vodstvu Industrijske rudarske šole, ki so dali neprecen- ljiv delež pri gradnji Novega Ve- lenja in seveda vsem ostalim. Za njim je velenjskim rudarjem v imenu vseh političnih organizacij šoštanjske občine čestital za praz- nik sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Jože Marolt. Drugi del proslave so izpopolnili pevci, recitatorji in godba na piha- la. Zatem pa so velenjski rudarji obiskali svoje bolne tovariše v bol- nišnicah v Slovenjem Gradcu ter Topolšici, kjer so jim priredili kon- cert godbe na pihala in se jih hkra- ti spomnili s primernimi darili. Slavnostne proslave oh dnevu borca V vseh krajih celjskega okraja so na slavnosten način počastili dan borca — 4. julij. Osnovne, pa tudi občinske organizacije Zveze borcev so imele več slavnostnih za- sedanj, mnogokje so pripravili tudi pogovore s svojci padlih borcev. Ta praznik so tu in tam združili še z odkritjem spominskih plošč padlim borcem, z razvitjem borbenih zastav in podobno. Take in podobne proslave so ime- li v Celju, Zagradu, na drugi če- trti, Dolgem polju itd. Veliko uspe- lih proslav in prireditev so imeli tudi v ostalih krajih Savinjske in Šaleške doline, v Obsotelju, na ko- njiškem in laškem področju. Okrasite hiše z zelenjem in cvetjem V počastitev 40-letnice Komuni- stične partije Jugoslavije in na čast predvojnega zleta Svobod bo v ne- deljo, 12. julija v Celju republiški zlet Svobod. Sodeč po prijavah, se bo ta dan v Celju zbralo okoli 30 tisoč udeležencev iz vseh predelov naše ožje domovine. Poleg tega so najavljene tudi skupine iz ostalih republik. Da bi Celje in njegovi prebivalci kar najlepše sprejeli dra- ge goste, prosim vse hišne svete, upravnike stanovanjskih in drugih zgradb, delovne kolektive Itd., da okrasijo hiše in tovarne z zelenjem ter delavskimi in državnimi zasta- Franc Rupret, predsednik ObLO Celje Letošnje praznovanje dneva bor- ca pa je dalo še prav poseben po- udarek jubilejnemu letu Zveze ko- munistov ter vlogi Komunistične partije Jugoslavije, ki je povedla jugoslovanske narode v zmagovito končano ljudsko revolucijo. Udeležencem zleta Svobod Celjskim delovnim ljudem, Svobodam in kulturno prosvetnim društvom se nudi že drugič lepa priložnost, da lahko pozdravijo v svojem mestu na tisoče in tisoče delovnih ljudi. Udeležence Zleta Svobod iskreno pozdravljamo v imenu Svobod in kultur- no prosvetnih društev našega okraja. Celje bo zopet videlo zbrano množico delovnih ljudi, ki bo iskreno manifestirala ista in enotna socialistična stremljenja. Na tisoče in tisoče delovnih ljudi se je zbralo, da na svoj- stven in množičen način počastijo s politično in kulturno mani- festacijo veliko obletnico ustanovitve KPJ- Ta velika prireditev bo nekaj dni za tem, ko je končal svoje delo IV. kongres ZKS. Sklepi in program nadaljnjega dela tega kongresa bodo najboljši kažipot vsem Svobodam in kulturno prosvetnim društvom pri njihovem delu. Iskreno pozdravljamo v naši sredi pokrovitelja Zleta Svobod, te velike delavske manifestacije, tovariša Franca Leskoška-Luko. Ponosni smo, da nam bo tudi tokrat spregovoril in nam dal novih spodbud za še boljše delo. Ko smo se pripravljali za to veliko delavsko prireditev, so nam nehote uhajale misli na leto 1935 in na prehojeno pot delav- skega razreda in njegovo slavno KP. Na tem zletu je KPJ javno v imenu delavskega razreda z vso revolucionarnostjo zahtevala politične in socialne pravice za delovnega človeka in za dosego teh pravic napovedala brezkompromisno borbo vladajoči bur- žoaziji. Na tej poti, polni številnih borb in velikih žrtev, se je kovala sedanjost — naša svobodna socialistična Jugoslavija. Pogled nazaj nam šele pove, kako mogočni so uspehi iri napre- dek teh skupnih naporov. Z velikim notranjim zadovoljstvom in zadoščenjem se vese- limo teh uspehov. Trud, napori, žrtve in težki dnevi niso bili zaman. Istočasno z rastjo in uspehi so rasle tudi naše Svobode in kulturno prosvetna društva. Danes tvorijo mogočno armado, ki dela na prosvetljevanju in kulturnem dvigu delovnih ljudi. Svobode in kulturno prosvetna društva celjskega okraja z velikim navdušenjem in iskreno pozdravljajo drage tovarišice in tovariše — udeležence Zleta Svobod z željo, da bi se počutili 9 Celju kar najbolje in da bi odnesli s seboj na svoje domove in delovna mesta lepe spomine, istočasno pa trdne sklepe za še boljše skupno delo za dosego čim lepših uspehov pri gospodarski graditvi naše domovine, socialističnih odnosov in lepšega živ- ljenja. Andrej S v et e k , predsednik okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Razstava o veličini borb in zmag Komunistične partije Jugoslavije Oia navzočnosti velikega števila zastopnikov javnega in političnega življenja Celja in njegovega okraja, je t petek popoldne predsednik okrajnega odbora za proslavo 40- letnice Komunistične partije Jugo- slavije v Celju tov. Franc Simonič odprl v prostorih Narodnega doma razstavo »40 let KPJ«. V pozdravnem govoru je pred- vsem opozoril na namen republi- ških razstav, ki naj pokažejo eno- vito delo Komunistične partije Ju-' goslavije na določenem področju, v. tem primeru na slovenskem. Raz- stavni material je razdeljen v tri' poglavja. V prvem kaže obdobje pred drugo svetovno vojno ter za- četek vstaje oziroma borbo delav- skega razreda za svoje pravice ter organizirano pripravo na oborožen odpor. Drugi del razstave ponazo- ruje težko in odgovorno nalogo Ko- munistične partije Jugoslavije med ljudsko revolucijo ter zmago, tretji pa obnovo, gospodarsko izgradnjo, razvoj in uspehe na področju po- glabljanja socialistične demokraci- je itd. Skratka, razstava kot celota odpira veličino borb in zmag Ko- munistične partije Jugoslavije v ■jenem 40-letnem razvoju. »Ta razstava,« je ob koncu svo- jega govora dejal tov. Simonič, »bo omogočila vsem delovnim ljudem, da bodo spoznali težko in slavno preteklost, se učili na zgledih in znali ceniti vse, kar je Komunistič- na partija Jugoslavije priborila na- šim narodom.« Razstava bo odprta do 20. julija. Vabimo vse prebivalce Celja in njegovega okraja, da si jo ogledajo v čim večjem številu. -mb V poeaistitev^ 40^1etniee KPJ in SKOJ CELJSKI TEDNIK — štev. 27. — 10. julija Navodila udeležencem zleta Svobod POSEBNI VLAKI Na področju celjskega okraja bodo v nedeljo, 12. julija vozili razen rednih tudi trije posebni vlaki: Prvi vlak: Odhod iz Velenja ob 6.00 uri, prihod v Celje ob 7.15 uri. Povratek iz Celja ob 17.30 uri. Drugi vlak: Odhod iz Šoštanja ob 6.30 uri, prihod v Celje ob 7.30 uri. Povratek iz Celja ob 18.00 uri. Tretji vlak: Odhod iz Rogatca ob 6.00 uri, prihod v Celje ob 7.30 uri. Povratek iz Celja ob 18.00 uri. VA2N0 ZA PEVCE Takoj po prihodu v Celje naj se člani vseh pevskih zborov zbere- jo na zborovalnem prostoru v Mestnem parku, kjer bo zadnja skupna vaja pred nastopom. INFORMACIJSKE PISARNE Železniška postaja, ob izhodu, tele- fon 21-68; Putnik, Celje, Tomšičev trg, tele- fon 23-50; Pisarna Olepševalnega in turistič- nega društva Celje, Titov trg, telefon 26-31; Na zborovalnem prostoru v Mest- nem parku. AMBULANTE Železniška postaja; Zdravstveni dom, za palačo ObLO Celje, Gregorčičeva ulica; Zborovalni prostor v Mestnem par- ku. ZBIRALIŠČA zA POVORKO Zborno mesto I — Glazija: Za vse goste izven Celja ter za vse ude- ležence iz mesta Celja. Zborno mesto II — pred upravnim poslopjem Tovarne emajlirane po- sode: Za udeležence celotnega in- dustrijskega predela mesta ter za goste iz severnega območja celj- skega okraja, kolikor pridejo z vozili. Zborno mesto III — Teharska ce- sta: Tu se združijo udeleženci iz Stor ter Laškega. SMER GIBANJA POVORK Povorka iz Štor: Teharska cesta do doma JLA, kjer se združi z udele- ženci iz Laškega, nato skupaj pod železniškim nadvozom do restavracije pri Pošti, odtod pa po Aškerčevi ulici do križišča z Mariborsko cesto, kjer se priklju- čijo povorki iz Gaberja. Povorka iz Laškega: Cez most pri Apneniku na levi breg Savinje, nato ob igrišču ^ pri Skalni kleti do doma JLA na Teharski cesti, kjer se združi z udeleženci iz Štor. Povorka z zbirališča II (Tovarna emajlirane posode): Mariborska cesta, na križišču z Aškerčevo, spojitev s povorko iz Štor in La- škega, nato po Levstikovi in Gre- gorčičevi ulici do Šlandrovega trga, kjer se združi z glavno po- vorko z Glazije. Povorka z zbirališča I (Glazija): Ljubljanska cesta, Slandrov trg, (spojitev z vsemi ostalimi udele- ženci). Trg V. kongresa. Prešer- nova ulica, Titov trg, Ulica 14. divizije, čez most, Partizanska cesta do športnega prostora HDK v Mestnem parku. PROMET PARKIRANJE VOZIL Do 9.30 ure: Težka vozila in avto- busi za Ingradom ob Ljubljanski cesti. Osebni avtomobili in mo- torji v Prežihovi, Kajuhovi in Jurčičevi ulici. Kolesa na dvo- rišču Vajenske šole »Borisa Ki- driča« ob Ljubljanski cesti ter na vseh javnih kolesarnicah. Po 9.30 uri: iz smeri Laško: obvoz čez most v Pečovniku, nato pod Starim gradom; iz smeri Štore: vsa motorna vo- zila pri Tovarni perila »Toper«, kolesa in vprege na dvorišču re- stavracije Pošta; iz smeri Maribor: obvoz po Deč- kovi cesti in Kersnikovi ulici; vsa motorna vozila na Jenkovi in Oblakovi ulici, kolesa na dvori- šču II. osnovne šole; iz smeri Ljubljana: na ista mesta kot pred 9.30 uro. TRANZIT Ljubljana—Maribor: po Dečkovi c; Ljubljana—Štore: Dečkova—Beži- grajska—Teharje; Ljubljana—Laško: Dečkova—Beži- grajska—Teharje—Teharska cesta —Zagrad: Laško—Maribor: Zagrad—Teharje —Arciin. PRESKRBA GOSTINSTVO Poleg vseh gostinskih obratov v Celju, bo v Mestnem parku po- stavljenih več paviljonov, v ka- terih bodo prodajali hrano in pi- jačo. TRGOVINA V nedeljo, 12. julija bodo od 9. do 15. ure odprte naslednje trgovine: vse prodajalne s sadjem in zele- njavo v sklopu podjetja »Agro- promet«, nadalje špecerijske tr- govine: Center, Savica, Rio, So- ča, Logarska in Gaberje; velebla- govnica Ljudski magazin, zajtr- kovalnica Mleko, vse trafike in pekarne (Mestne pekarne) v Sta- netovi ulici. Med tednom po domovini Četrtek, 2. julija LJUDSKA SKUPŠČINA SLOVENIJE je na svojem zasedanju sprejela več za- konov in odlokov s področja uprave in stanovanjske problematike. Odmor skup- ščine bo trajal do 10. septembra. Petek, 3. julija IZVRŠNI SVET LR SLOVENIJE je sprejel uredbo o prodaji živil izven poslovniih prostorov gospodarskih orga- nizacij, sejmov in trgov, uredbo o usta- novitvi strokovnega sveta za statistiko, uredbo o tečajih in izpitih za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, uredbo o komisijah za potrjevanje sadnega in trsnega razmnoževalnega materiala, od- lok o stopnji prispevka za gospodarske kadre in odlok o določitvi količin lesa za posek. Sprejel pa je tudi priporo- čilo o izobraževanju odraslih. TRETJI KONGRES ZVEZE KOMUNI- STOV ČRNE GORE je po tridnevnem zasedanju končal svoje delo. Ob za- ključku so sprejeli resolucijo o bodočih nalogah ter izvolili nov centralni ko- mite in revizijsko komisijo. Za sekre- tarja CK ZK Črne gore je bil vnovič izvoljen Blažo Jovanovič, za organiza- cijskega pa Adrija Mugoša. Sobota, 4. julija MEDNARODNI ZADRUŽNI DAN pro- slavljajo vsako leto (prvo soboto v ju- liju) zadružne organizacije, ki so zdru- žene v Mednarodni zadružni zvezi. V skladu s splošnimi načeli o mednarod- nem sodelovanju so tudi naše zadružne organizacije včlanjene v to zvezo, ki povezuje 86 zadružnih zvez iz 46 držav, ki imajo 140 milijonov zadružnikov. Nedelja, 5. julija OB DNEVU BORCA 4. JULIJA je bilo po vsej državi več proslav. Največja med njimi je bila v Križevcih na Hr- vatskem, kjer je govoril tudi predsed- nik ZB NOB Jugoslavije Aleksander Rankovič. Večje proslave v Sloveniji pa so bile na Lisci, Jelovici, Pohorju, v Sošicah itd. Ponedeljek, 6. julija SVET ZA ŠOLSTVO LR SLOVENIJE je potrdil učne načrte za oddelke, ki izobražujejo odrasle in sicer za strojne odseke tehničnih šol, za kmetijske in ekonomske šole, za čevljarski odsek usnjarske šole ter učne načrte za slo- venski jezik in družbeno ekonomske vede za te šole. Torek, 7. julija DAN VSTAJE V SRBIJI. Po vsej Srbiji so proslavili Dan vstaje srbskega naroda. Na zborovanju v Valjevu so se zbrali pripadniki Valjevskega odreda, ki je pred 18 leti prvi napadel sovražnika in tako začel oborožen upor. TOVARIŠ FRANC LESKOŠEK-LUKA je v Ljubljani odprl mednarodno raz- stavo varilne tehnike. Ob tej priložnosti je izročil varilskemu mojstru v Tovarni emajlirane posode Antonu Ledererju diploma najbojšega varilca pri nas. POGLED PO SVETU Nekaj pomirljivih novic se je na- bralo na obzorju, novic, ki obetajo vsaj delno razjasnitev na doslej tako mračnem obnebju našega pla- neta. Prvi namestnik Hruščeva Kozlov je v New Yorku dejal, da sovjetsko ljudstvo želi pravi mir po načelih mirne koeksistence. Prebral je po- slanico ameriškemu ljudstvu, v ka- teri se zavzema za sporazum med ZDA in SZ, po vzpostavitvi prija- teljskih odnošajev med njima. Koz- lov je v spremstvu letalskih kon- struktorjev Tupoleva, Arkangelske- ga in Jegra ter skupine igralcev in novinarjev v 11 urah z reaktivcem Tu-114 premagal pot iz Moskve v New \ork. Tu je imel razgovore z zunanjim ministrom Herterjem, s podpredsednikom Nixonom in pred- sednikom Eisenhomerjem. Kozlovu gre predvsem zato, da bi prišlo do tesnejših stikov, do otoplitve odno- sov, predvsem pa do gospodarske izmenjave, za katero ZDA doslej niso pokazale razumevanja. Pred- vsem želi SZ kupovati opremo za kemijsko industrijo in licence za električne turbine, Kozlovljevi spremljevalci bi radi sklenili že ne- kaj konkretnih sporazumov. Sovjetska razstava v New Vorku je zbudila skoraj fatalno pozornost. Sam »New York Times« je zapisal, da je SZ moderna industrijska dr- žava, katere sposobnost tekmova- nja bi bilo nespametno zanikati. Eisenhotuer je prišel na razstavo pred oficielno otvoritvijo ne samo zaradi Kozlova, marveč zaradi pro- pagandnega in političnega vzdušja ki ga skušata ustvariti sovjetska razstava v ZDA in ameriška v SZ. Nixon bo potem takem imel v Mo- skvi na razgovorih s Hruščevim priložnost, da ustvarja pogoje 20 j ublažitev napetosti med Vzhodom in Zahodom. Prvi dan je bilo na raz- stavi 50.000 Newyorčanov. Istočasno se mude v SZ ameriški guvernerji. Njihov vodja, prorektor newyorške univerze, je izjavil, da je obisk guvernerjev simbol novih in čedalje širših stikov med SZ in ZDA. Britanski ministrski predsednik je v parlamentu izrazil prepričanje, da se bodo SZ, ZDA in Velika Brita- nija sporazumele o opustitvi jedr- skih poskusov, da ženevska pogaja- nja o opustitvi atomskih eksplozij potekajo počasi, toda zanesljivo. Gre le za uspešni sistem kontrole. K tej izjavi bi bilo treba pripisati še izjavo ameriškega znanstvenika Paulinga, Nobelovega nagrajenca ki je na mednarodnem zborovanju v Diisseldorfu izjavil, da vsaka po- skusna atomska bomba obsodi 15 tisoč otrok, ki se bodo rodili v pri- hodnosti, s hudimi telesnimi in du- ševnimi hibami. Jedrski poskusi so doslej povzročili 120.000 primerov levkemije in 1 milijon rakastih obo- lenj, i Eksplozije v višini 50 km so še nevarnejše, ker pada radioaktiv- ni prah na večjo površino zemlje. ZDA imajo 75.000 atomskih bomb SZ približno ravno toliko. 4.000 ta- kih bomb pa zadostuje za izstreb- Ijenje človeštva. Macmillan ima torej verjetno prav. Do sporazuma mora priti, ne zaradi prestiža v orožju, marveč za- radi pameti in obstoja človeštva. Zanimiva je v tem pogledu tudi dejavnost angleških laburistov, ki obsojajo francosko zahtevo po atomski 'bombi. Gaitskell pravi, da bi to potegnilo v atomski klub še Nemčijo, poleg tega pa je še 12 držav, ki bi atomsko bombo lahko proizvedle. Cim več članov tega kluba bo, tem težja bo atomska raz- orožitev. Znano je, da ZDA de Gaullu ne marajo ustreči v pogledu njegove zahteve, da bi Francija z ameriškimi recepti postala atomska sila prvega reda. Več znamenj go- vori za to, da je v ZDA mnogo vplivnih činiteljev za postopno, a sigurno dezatomizacijo. Vojaški krogi in komisija za atomsko ener- gijo seveda nista med njimi, kajti ta dva sta eno desetletje preživela v sanjah o ameriškem blitzkriegu ki bo pometal s sveta socializem, komunizem in seveda vse, kar ne uboga Američane. Cas pa se suče, ni dvoma. Videti pa je, da res ne za vse. Na priliko, za našo sosedo Avstrijo! Za nas je bilo itak jasno, da si je leta 1945 samo nataknila prozorno ma- sko. Malo je bilo pri nas naivnih ljudi, ki so verjeli v neko trajno avstrijstvo. Pred obrambnim mini- strom Grafom se je nedavno zbralo 22.000 bivših oficirjev iz prve in druge svetovne vojne, predvsem oficirjev nacistične Wehrmacht z nacističnimi odlikovanji. Graf sam se je zavzemal za Veliko Nemčijo, češ da Avstrijci niso storili nič sla- bega, če so se borili v nacistični vojski. Bilo je tudi zborovanje es- esovcev, torej specialne nacistične vojske, na čelu povorke je bil klju- kasti križ. Da bi stvar bila še bolj jasna, so prišli kameradi tudi iz Zahodne Nemčije. Za nas je stvar jasna. Avstrija ali Nemčija — dve imeni za isto stvar — za fizičnega sovražnika našega mirnega obstoja Sem spada tudi zadnja Adenau- erjeva poteza, ki je odredil, da so zveznega predsednika Zahodne Nemčije volili v Berlinu, kot sredi- šče Nemcev. To pomeni nekako isto kot nacistična provokacija kamerad- schaftsbundov v Avstriji, provoka- cija z idejo o velikonemškem raj- hu, ki ga je zavezniška koalicija druge svetovne vojne imela zdrobiti za zmerom. Adenauer je s tem tr- masto, vkljub novemu toku politi- ke med Vzhodom in Zahodom, z de- janjem še enkrat ponovil svojo usodno tezo: Bonn je edini pred- stavnik nemškega naroda, kakršen- koli sporazum med Vzhodom in Za- hodom pa bi bil za nemški narod škodljiv. Volitve v Berlinu naj bi naredile črto čez dosedanje uspehe v Ženevi in čez vse drugo, kar obe- ta odpraviti vzroke hladne vojne nezaupanja in posledic tega stanja. Poznavalci nemške politike pa da- lje menijo, da bi Adenauer rad že vnaprej onemogočil diplomatsko de- javnost, ki se je razvila po preki- nitvi v Ženevi. Znano je, da je Ei- senhovuer odklonil sestanek šefov zahodnih držav, kjer bi naj določili skupno stališče za drugo Ženevo. V Bonnu očitajo Macmillanu popust- ljivost, Ameriki pa omahljivost. V Nemčiji torej res ni nič nove- ga. Upajmo, da vsaj za celotni Za- hod to ne bo veljalo. T. O. QUO VADIS V nedeljo, 28. junija je bilo na dunajskem »Heldenplatzu« zopet živo. Tokrat so se zbrali vojščaki. Bili so stari cesarsko-kraljevi^ hi- tlerjanski in tudi iz nove avstrijske armade. Preko 20.000 jih je prišlo iz vseh krajev Avstrije. Poleg so bili tudi gostje bivše »Wehrmacht« iz Zapadne Nemčije. Njihovi pokro- vitelji so bili: današnji avstrijski vojni minister Ferdinand Graff. kardinal Konig in predsednik av- strijskega vojaškega združenja »Ka- meradschaft« Jaus. Vsi so bili okra- šeni z odlikovanji. Zlasti so bila vredna pozornosti odlikovanja go- stov — generalov iz Zapadne Nem- čije, ki so si pripeli vsa odlikovanja tretjega reicha, kot bi že zunaj ho- teli opozoriti svoje bivše avstrijske kolege, saj smo listi istega hrasta. Kaj je hotela vsa ta pisana dru- ščina in zakaj je šel »Kamerad- schaft» na ulice? Sodeč po govorih veljakov Graffa, Jausa in drugih je treba odpraviti razlike in neso- glasja ter združiti germanske sile Pojem agresivnosti Wehrmachta mora zbledeti, kajti to so jim vsi- lili tujci. Graff je celo ugotovil, da Avstrijci v nacističnih vojaških eno- tah niso storili nikomur nič zalega Po Jausovem mnenju je zato treba priznati in rehabilitirati vse naci- stične vojaške čine ter odlikovanja. No, kardinal Konig je vse to bla- goslovil in vojščaki so šli v pohod po dunajskih ulicah. Nas Jugoslovane, posebno pa Slo- vence to ne preseneča. Nujno pa se spominjamo na pregovor: »Volk dlako menja, čudi pa nikdar«. Ali niso Avstrijci do nedavna govorili da so bili žrtve nacizma? Odkod torej naenkrat rehabilitacija naci- stičnih dejanj in bratenje z njimi? Zakaj so na vseh revanšističnih zbo- rovanjih v zadnjem času prisotni vidni predstavniki oblasti? Vsi se združujejo. Nas je pa preteklost Dobro vemo na čigavih prsih so se svetila odlikovanja, ki jih hoče »Kameradschaftbund« rehabilitirati. (Na sliki vidimo nemško soldatesko V Celju.) Pretežno sončno in lepo, možnost krajevnih ploh in vmesnih poobla- čitev. Zbori volivcev v šoštanjsl(i občini Minule dni so bili po vsej šo- štanjski občini zbori volivcev. Na njih so razpravljali predvsem o šol- stvu. Predsedniki šolskih odborov so poročali o problemih šol in med drugim omenjali precejšnje nezani- manje staršev za delo otrok v šo- lah. Zelo živahna je bila ta razprava v Velenju, ki je tekla nad dve uri. Razveseljivo je, da se je prav SZDL začela živo zanimati za šolo in iz- venšolsko udejstvovanje mladine. Starši so pozdravili novico, da bo nova šola v Velenju dograjena do 15. septembra. Zaradi stalnega na- raščanja števila otrok, bo treba za- četi z gradnjo še enega šolskega poslopja. Na zborih volivcev v Šoštanju in Velenju so izvolili tudi sveta stano- vanjske skupnosti, ki šteje v Šošta- nju 15, v Velenju pa 21 članov. Prav tako so v teh krajih izvolili poravnalna sveta. Na zboru volivcev v Velenju so še sprejeli sklep, da bodo začeli z zbiranjem denarnih prispevkov za nabavo nekaterih sodobnih ponazo- ril v šoli. V. S. Kmetijstvo in stanovanjsluradu«. Zakopal se je v drenažni jarek in vihti kramp. Dokler je brigada pod normo, tudi za člane štaba ni izjeme. Pa tudi potlej.. . Celjska brigada je dobila precej težak teren. Brigadirji seveda tudi niso hrusti. Polovico je deklet, fant- je pa razen nekaj izjem, tudi še niso dosegli vrha. Toda saj je šele prvi teden. Vztrajno se približujejo normi in če bo šlo po sreči bod» kmalu skupaj ... S hrano so zadovoljni. Kalorična je in izdatna, čeprav za nekoliko bolj razvajene preenolična. Toda to nič ne škodi. Saj ne bodo večno t oskrbi prizadevnih mam. Zaenkrat se brigadno življenje še ni dovolj razvilo. Prost Čas pora- bijo za počitek. Ko pa se bodo na- vadili, bo dovolj časa za šport, za kulturno delo in tečaj. Radi bi se učili šofiranja. Zakaj ne,, saj gradi- jo cesto in po odseku, ki ga poma- gajo graditi, bodo še s posebnim jižitkom. vozili.. Kolegu za 50-letnico Srečanje z Abrahamom je pomem- ben jubilej v življenju. Urednik Hmeljarja etc. Jaka Slokan sicer ne priznava božanstev in trdi, da v no-- benem bitju, ki ga je te dni srečal, ni prepoznal Abrahama. No, kljub ignoriranju obletnice drži, da je Jaka Slokan pred dnevi dopolnil 50 let, čeprav bi mu na pogled priso- dil človek precej manj. Njegovo življenje je še najbolj podobno barki, ki se čuti bolj varno na odprtem morju in v razburkanih valovih kakor pa v tihih zalivih. Tako je pač življenje novinarja. Jaka bo zanj vedno rekel, da je le- po, čeprav se mora otepati s teža- vami. In kateri dogodek mu bo ostal najbolj v spominu? Bil je novinar radia Ljubljane in se je nekega dne v posebni oddaji navduševal za obdelovalne zadru- ge. Nekje v Savinjski dolini ga je kmetica nekaj časa pozorno poslu- šala, potem pa je zavihtela sekiro (prišla je namreč malo prej iz dr- varnice) in razklala radijski spre- jemnik na dvoje. Tako je »ubila« Slokana. No, Jaka še vedno s polno paro pluje po razburkanih morjih. Želi- mo, da bi se mu izpolnila največja želja, da bi namreč dočakal dneve, ko bo savinjsko hmeljarstvo presto- pilo iz drugega v tretje tisočletje! Solidno izpolnjevanje investicijskega programa v celjski občini Čeprav točnega pregleda nad re- alizacijo investicijskih sredstev v gospodarstvu za letošnje leto v celj- ski občini še ni, je vendarle očitno, da predvidena dela v glavnem dobro tečejo. V Tovarni emajlirane poso- de, so izdelali investicijski program rekonstrukcij za dobo 10 let v petih etapah. Letos pa bodo začeli z re- konstrukcijo, ki je predvidena v prvi etapi. Tudi Cinkarna ima obsežen načrt za rekonstrukcijo pražarne in nove naprave za pridobivanje žve- plene kisline. Zastoj je nastal edi- nole zaradi ureditve deviznih sred- stev. Elektrifikacija grobe proge v Železarni Štore je v teku in že pri- hajajo naprave iz uvoza. Zaradi zapoznelih programov, pa tudi zastoja pri določevanju lokacij so nekatere investicije družbenega standarda na področju celjske obči- ne v zaostanku. To še posebej velja za obrat družbene prehrane v Ga- berju, nadalje za skladišče živil in hotel. Predvidena sredstva za pove- čanje toplih gred pri obeh kmetij- skih gospodarstvih v Celju so bila že potrošena. Tudi denar za gradnjo mlekarne bo v kratkem v celoti po- rabljen. Glavni znesek je bil potro- šen za nabavo strojev iz uvoza. Za- četek gradnje skladišča za živila je zastal spričo lokacije. Vendar, kot vse kaže, bo tudi ta problem pra- vočasno rešen. Z gradnjo potroš- nega središča na Otoku bodo zače- li v septembru letošnjega leta, prav tako so v teku priprave za ureditev samopostrežne trgovine v sedanjih prostorih »Agrotehnike«. Drugi del tega velikega lokala bo dobilo tr- govsko podjetje »Manufaktura«. Ce bi pravočasno urediliMzselitev knji- goveznice, bi mlečna restavracija v sklopu podjetja »Na-na« lahko bila že odprta, tako pa . .. Zdi se, da je realna napoved, da bodo z gradnjo novega hotela začeli v drugi polo- vici avgusta. Medtem, ko bo nova pekarna dograjena bržkone do kon- ca novembra, pa se bo v drugi po- lovici letošnjega leta začela tudi gradnja novih prostorov za podjet- je »Klima«. Osnovna šola na Hudinji bo že letos odprla svoja vrata, gradnja šole na Svetini pa bo izvršena do tretje faze. Letos bo dograjen tudi internat Metalurške industrijske šo- le v Štorah. Začasni dom Svobode v Gaberju je že dograjen do tretje faze. Tudi gradnja čistilnih naprav za ljudsko kopališče je v teku. Aledtem, ko je počitniški dom v Baski te dni sprejel svoje prve obiskovalce, pa se zdi, da program ostalih komunalnih investicij ne bo v celoti izvršen. Kot vse kaže, letos ne bo izvršeno asfaltiranje ceste na Dobrno, pa tudi Ulica 29. novembra bo spet padla iz programa. Vzrok — premalo finančnih sredstev, ozi- roma izpad obljubljene pomoči iz republiškega sklada. -mb Celjski trg Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor. Krompir, stari — (20—22), novi, 25—35 (50-35); čebula 54—60; česen 120 (120); fižol v zrnju 65 (50—80); fižol stročji 75 (70—75); solata 20 (20—30); špinača — (180); radič — (100); cvetača 90 (90); zelje 12—14 (12—20); ohrovt 50(50); ko- leraba 40 (40); peteršilj 100 (80—100); por — (60); paprika 172—214; rabarbara — (80—150); korenje 60 (50—60); grah 50 (50), grah sladki — (60—80); kumare 70 (70); redkvica — (100); paradižnik 86—100 (-); bučke — (50); pesa 50-65 (60—65); jagode (120); borovnice — (80); hruške — (60); breskve 115 (120-130); marelice 98 (—); mleko — (36); maslo — (500—550). Primanjkuje sadja vseh vrst, perut- nina, mleko in mlečni izdelki ter jajca. Zanimivo pa je, da so dobro založene stojnice dxžavnega sektorja le slabo obiskane, izreden promet pa ima stoj- nica Zelenjava. v času od 27. junija do 4. julija je bilo v Celju rojenih 26 dečkov in 32 deklic. Poročili so se: Roman Štravs, varilec z Jesenic in Darinka Gradišnik, administratorka iz Hrušice. Janez Sluga, strojno ključav- ničarski mojster iz Trbovelj in Fran- č,iška Arnšek. otroška negovalka iz Celja. Ivan Planinšek, šofer iz Zg. Hu- dinje in Ana Pilih, nameščenka iz Tr- novelj pri Celju. Frančišek Jakše, skla- diščnik in Marija Vltavsky, šivilja, oba iz Celja. Umrli: Elfrida Završan, gospodinja iz Celja, stara 50 let. Jožef Primožič, otrok iz Lokovice, star 9 mesecev. Robert Sovič, kleparski mojster iz Celja, star 74 let. Danica Samec, otrok iz Celja, stara 18 dni. Marija Vozlič, zasebnica iz Celja, stara 87 let. Kronika nesreč Po nesrečnem primeru si je z razbito steklenico prerezal žile na desni roki Jože Pajnkret iz Gotovelj. Z lipe je padel Martin Podkrajšek iz Ostrožnega pri Ponikvi. Poškodoval si je tilnik, dobil pa je tudi notranje po- škodbe. Devetletna Nada Miklavc iz Pariželj pri Braslovčah si je pri padcu zlomila rebra. S škropivom za škropljenje hmelja se je pri delu zastrupil delavec Bogdan Brnekič iz Levca. Zdravi se v bolniš- nici. V podjetju »Ključavničar« v Ašker- čevi ulici se je zrušil težek železni predmet na delavca Adolfa Kladnika. Dobil je težje poškodbe po telesu. Na Titovem trgu se je primerila težja prometna nesreča. Kolesar Aleksander Uderman, zaposlen v Kurilnici v Celju je trčil z osebnim avtomobilom. Dobil je težje poškodbe in so nezavestnega prepeljali v bolnico. V Sečovem pri Rogaški Slatini je ga- sil apno Ivan 2gajner. Pri tem je padel v apneno jamo. Dobil je težke opekline po vsem telesu. Pri nakladanju sena v Lokah pri Ta- boru je padel z voza Vinko Jelen. Po- škodoval si je roko. S stola je padel na glavo dveletni Branislav Veber iz Celja. Poškodoval si je glavo. Terezijo Belina iz Podčetrtka je na- padel pes in jo močno obgrizel po nogi. Ivan Strgar iz Rogaške Slatine je pa- del z motorjem. Nezavestnega so pre- peljali v bolnico. Štefan Buč iz Celja si je pri padcu pretresel možgane. Alojza Kladnika iz Slivnice so našli nezavestnega v obcestnem jarku. Pre- peljali so ga v bolnico. Anton Kuder iz Gotovelj si je pri padcu zlomil rebra. Dvanaj,stletni Milan Skaza iz Dola pri Frankolovem je padel na glavo. Po- škodba, ki jo je pri padcu dobil na glavi, je bila tako huda, da je umrl še predno so ga mogli prepeljati v bolnico. Ivanka Štor iz Osence je padla z voza in si zlomila nogo. Marija Golob in Martina Grejan iz Tratnega pri Šentjurju sta pomagali na- kladati seno na voz. Voz se je prevrnil in pokopal obe pod seboj. Prva je do- bila pretres možganov, druga pa po- škodbe na glavi. Prvi načrt stanovanjske skupnosti na »Otoku« Na »Otoku« v Celju so pravza- prav že postavljene osnove zaokro- žene stanovanjske četrti. S tem v zvezi pa je nastala tudi zahteva po ustanovitvi stanovanjske skupnosti, kot organa za upravljanje in sode- lovanje državljanov na vseh pod- ročjih družbenega življenja, zlasti pa za splošni napredek naselja, za dvig družbenega standarda itd. Ta- ko je bila na pobudo političnih or- ganizacij tu prva v celjskem mestu ustanovljena stanovanjska skupnost, ki je na ustanovnem občnem zboru izvolila ne le svoje vodstvo, temveč potrdila tudi lep delovni program. Na področju komunalne dejavno- sti se poraja zahteva po ureditvi cest, potov, elektrifikacije, servis- nih obratov itd. V teku je gradnja Čopove in Prežihove ulice. S tem v zvezi se urejuje tudi potrebna kanalizacija. Dokončna gradnja Trubarjeve in ostalih ulic je pred- videna za drugo in naslednja leta. V tej zvezi je stanovanjska skup- nost sprejela načrt o prostovoljnih delovnih akcijah za planiranje tere- na, pri urejevanju otroških igrišč, pri zasutju jarkov ob Trubarjevi ulici in nazadnje pri urejanju te- rena okoli vseh stanovanjskih hiš. Pri teh delih naj bi vsak delazmo- žen stanovalec Otoka opravil 30 prostovoljnih ur oziroma odplačal za vsako uro po 50 (jjn. Dokler ne bo urejen odvoz smeti, naj bi hišni sveti poskrbeli za pokrite smetiščne jame, zraven tega naj bi postavili drogove za sušenje perila, oskrbeli okrasitev balkonov s cveticami itd. Vzporedno s komunalno ureditvi- jo se predvideva ustanovitev raznih servisnih obratov in služb. Ob stolpnici bodo že letos začeli gra- diti prizidka, ki bosta imela otroško zavetišče za 40 malčkov, nadalje pralnico s sušilnico, likalnico in krpalnico ter pisarno stanovanjske skupnosti. Na vidiku je tudi grad- nja preskrbovalnega središča, ki bo imel špecerijsko trgovino z delika- teso, mesnico, trgovino s sadjem in zelenjavo ter zajtrkovalnico, kjer bi gospodinje lahko kupovale tudi mleko in kruh. Važno delovno področje se od- pira z varstvom družine in otroka. Stanovanjska skupnost na Otoku se bo zavzemala, da bi vrtec v Jurči- čevi ulici razširili, mu dodelili vrt in v njem uredili otroško kuhinjo. Vanj bi lahko sprejeli 120 otrok. V okviru stanovanjske skupnosti bo treba skrbeti tudi za delo z otroki, za ureditev primernih dvorišč, igrišč itd. Tudi organizirani sprehodi, iz- leti v naravo, ogledi znamenitosti. kopanje itd. spadajo v delovno pod- ročje razširjene družine. Prav tako bo treba misliti na ureditev otro- ških zavetišč itd. To so v kratkem naloge, ki jih je sprejela stanovanjska skupnost na Otoku. Prepričani smo, da jih bo uspešno rešila, saj je izbrala de- lovno vodstvo s tovarišem Benom Krivcem na čelu. V okviru sveta pa delajo tudi' nekatere komisije, kot za varstvo otroka in družine s tov. Slavo Vučajnik, za gospodar- stvo s Franjom Cevnikom, za ko- munalno ureditev z Edom Gaspa- rijem in odborom za finančno in materialno kontrolo, ki ga vodi Zdravko Trogar. NOVA PRODAJALNA ZLATARNE Delavski svet Celjske Zlatarne je sklenil, da bo v Prešernovi ulici uredil sodobno prodajalno predme- tov iz dragih kovin. Prodajalno bo- do uredili po vzoru modernih ino- zemskih tovrstnih trgovin. Sedanji lokal bodo odstopili trgovskemu podjetju Rio. Četa »zelenega zlata«, ki je pod vodstvom glavarja Vilija Ko- vača štirinajst dni taborila na Polzeli. Taborjenje je uspelo, saj je bil program dela pester in je obsegal športne igre in tekmo- vanja ter zabavo ob tabornem ognju. Tudi organizacija je bila dobra. Navzlic pomanjliljivostini - bopilh noprel — Po pregledu penzionskih gostišč — Tik pred začetkom glavne turi- stične sezone je posebna okrajna komisija pregledala stanje v pen- zionskih gostinskih obratih. Nav- zlic splošni ugotovitvi, da se je sta- nje v primerjavi z lanskim letom izboljšalo, pa so člani komisije ven- darle naleteli na nekatere primere, ki so opozorili na premajhno zav- zetost po ureditvi lokalov in osta- lih prostorov, na premajhno skrb po zagotovitvi zdrave hrane ipd. Hkrati s tem pa so potrdili dejstvo: kjerkoli so se občinski ljudski od- bori zavzeli za te probleme in med drugim upoštevali mnenje enake komisije pred dvema ali enim le- tom, tam se je stanje bistveno iz- boljšalo in obratno, kjer takega ra- zumevanja od strani ljudskih od- borov ni bilo, tam tudi zaželenega uspeha niso dosegli. Kot primer, kako je mogoče do- seči vidne uspehe, navajamo celjski. Tu je namreč tržna inšpekcija pri občinskem ljudskem odboru skrbno pregledala poročilo strokovne komi- sije in na podlagi njenih ugotovi- tev izdala vsem prizadetim penzion- skim gostinskim obratom ustrezne odločbe z nalogo, da ugotovljene pomanjkljivosti v določenem roku odstranijo. Le v primerih, kjer je šlo za večja-dela, je opozorila ljud- ski odbor na problem in hkrati pred- lagala rešitev. Zal, je tako storila le celjska občina, povsod drugod pa so, kot kaže, prezrli delo, ugoto- vitve in predloge komisije za pre gled penzionskih gostinskih obra tov. Na dan pregleda člani komisiji niso našli nič kaj zadovoljiveg; stanja v restavraciji Jezero, kot tu di pri kolodvoru v Velenju. Hud nered je bil tudi pri Slovanu na Vranskem, kjer so našli celo klo- base, ki so jih načele miši. Seveda so takoj uničili tako blago. Tudi v nekaterih gostilnah v Šempetru (Cvenk) ter Preboldu (Kmet) sta- nje ni bilo v redu. Komisija je hkra- ti predlagala nujno ureditev gostil- ne »Gaberje« ob Mariborski cesti v Celju, saj se tu zaradi bližine ben- cinske črpalke čedalje pogosteje ustavljajo številni gosti. Poseben problem predstavljajo weekend naselja. Komisija je bila mnenja, da naj bi v bodoče ne do- voljevali gradnje takih naselij, če bi investitor prej ne uredil sanitar- nih naprav, vodovoda in razsvet- ljave, -mb Dve izmed 11 weekend hišic v Gornjem gradu. Slovo od šolskega upravitelja tovariša Toneta Podvršnika Prejšnji mesec so na osemletki v Zrečah zaključili šolsko leto; mla- dina in njih starši pa so se ob tej priliki poslovili od svojega dobrega vzgojitelja, šolskega upravitelja — Toneta Podvršnika. Najprej je imel pedagoško pre- davanje prof. Albin Podjavoršek iz Celja, ki je nanizal pred številne poslušalce lepe misli o liku jugo- slovanskega človeka. Po predavanju je poročal o delu učiteljstva in otrok ter učnih uspe- hih šolski upravitelj. Sola v Zrečah bo imela v prihodnjem letu 12 od- delkov. Misliti bo treba na zgradi- tev nove šole. Učni uspehi so v pri- meru s prejšnjimi leti prav zado- voljivi, saj je 315 pozitivnih (87 %) in le 47 negativnih (13%). Med temi negativnimi je precej takih, ki bi lahko uspeli, a je pomoč doma prešibka ali je sploh ni in tako so mnogi žrtve razmer. Tov. upravitelj se je zahvalil vsem sodelavcem, staršem in otrokom za požtrvoval- no delo, tovarni v Zrečah pa za de- narno pomoč 100.000 din, s kateri- mi so si nabavah epidiaskop. Potem so priredili učenci akade- mijo. Tov. Podvršnik Tone je prišel v Zreče pred 20 leti. Rodil se je v Smartnem na Pohorju, študiral v Mariboru, služboval večinoma po težkih pohorskih postojankah (na Skomarju) in zaključil svojo peda- goško pot v Zrečah kot šolski upra- vitelj tukajšnje šole. V šolski službi je bil polnih 41 let, ves čas napre- den, požrtvovalen učitelj in vzgoji- telj, ki je vzgojil svoje učence v napredne in dobre državljane. Bil je tudi na glasu modernega čebe- larja. Ob zaključku šolskega leta so pri- redili v šoli tudi lepo razstavo roč- nih del, izdelkov raznih krožkov, risbe in zvezke ter nekatera učila. Razstavo so si ogledali starši v ve- likem številu. K. Velenjski rudarji v povorki za svoj praznik. ameriško Slovenko M. Prislond v stori doniovini Predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki gospa Marija Pri- sland je letos ponovno na obisku v stari domovini. Po bivanju v rodni Zgornji Savinjski dolini je ugledna rojakinja prebivala nekaj dni tudi v Celju pri svojih sorodnikih. Svoje bivanje v Celju je izrabila tudi za obisk v celjski bolnišnici, ki ji je njena organizacija poslala že več dragocenih daril. S seboj je prine- sla dolg spisek medicinskega orod- ja ki bi. ga mogla iz Amerike po- slati zdravstvenim ustanovam. Jasno je, da smo to priložnost iz- rabili tudi mi in jo zaprosili za kratek razgovor. V prijetnem raz- govoru, ki se ga je udeležil tudi upravnik bolnišnice primarij dr. Flajs, smo izvedeli zanimivosti iz življenja ameriških Slovencev, pred- vsem pa o delu organizacije, ka- tero je gospa Prislandova ustano- vila pred 30 leti in je danes njena častna predsednica. Slovenska ženska zveza v Ame- riki ima okoli 14.000 članic. V štiri- najstih ameriških državah ima 106 podružnic. Ta organizacija svoje delovanje ni usmerila zgolj v do- brobit ameriških Slovencev, temveč je, zlasti po zadnji vojni, veliko po- magala stari domovini. Iz šolnin- skega in dobrodelnega sklada je za razne šole, vasi in posameznike v Sloveniji nakupila veliko oblačil, učnih predmetov, knjig itd. Zbirko za celjsko bolnišnico je gospa Prislandova organizirala predvsem med »ameriškimi Štajer- ci«. Razni specialni aparati, ki jih je Zveza ameriških Slovenk poslala v Celje, so bili plačani iz tega po- sebnega sklada. V Ameriki sami ima Slovenska ženska zveza izredno važno vlogo. Podpira posebne slovenske šolske oddelke, štipendira nadarjene mla- de ljudi slovenskega rodu, skrbi za povezavo in družabnost in ima vse- kakor veliko zaslug, da Slovenci v novi domovini še niso popolnoma utonili kot nacionalna skupina. Upravnik bolnišnice primarij dr. Flajs je nato povedal, kako korist- na so darila, ki jih je naša osrednja zdravstvena ustanova sprejela. Celjska bolnišnica je dobila vrsto specialnih aparatov kot je: spectro- fotometer, plamenski fotometer, dva gastroskopa in specialne filme. Vsi ti aparati so danes nepogrešljivi v sodobnem zdravstvu in pomenijo velik napredek za diagnostiko. Z gastroskopom lahko v eni uri do- bijo natančen izvid bolnega želod- ca, ker pokaže tudi take malenkosti, ki jih z rentgenskim aparatom ni mogoče odkriti. Gospa Marija Prisland sicer ni prijateljica javnega zahvaljevanja za dobrodelna dejanja. Vendar iz- rabljamo to priložnost, da se njej in njeni organizaciji za njeno skrb in darila zahvalimo v imenu vseh, zlasti pa tistih, katerih zdravje je ogroženo. Med počitnicami na mor- ju ji želimo vse dobro, lepega vre- mena in veselega svidenja v Ce- lju. C. k. Mrs. Prisland in primarij dr. Flajs med razgovorom... stev. 27. — 10. julija - CELJSKI TEDNIK Telesna vzgoja in šport Državno prvenstvo v atletiki Lorger, Brodnik. Šikovceva in tri štafete - odlično v okviru zveznega zleta Parti- zan je bilo v Beogradu tudi držav- no prvenstvo v atletiki za člane in članice. Ce izvzamemo Romana Le- ska, ki je v skoku ob palici zase- del s 4.20 m šele tretje mesto, po- tem so vsi ostali tekmovalci AD Kladivarja dosegli predvidene uspe- he in seveda s tem tudi naslove državnih prvakov. Lorger je pobral kar dve lovoriki — z zmagama v teku na 100 m (10.6) in teku čez visoke ovire (14.3). Šikovceva je v teku na 200 metrov izenačila držav- ni rekord v času 25 sekund. Poleg tega je zmagala še v teku na 100 metrov. Zelo zanimiv in ogorčen je bil dvoboj dveh Celjanov — Brod- nika in Kolnika — v deseteroboju. Končno je zmagal Brodnik, ki je za svojim državnim rekordom zaostal samo za 43 točk. V posameznih di- sciplinah pa je dosegel naslednje rezultate: 100 m 11.4; 400 m 51.7; 1500 m 4:32.0; 110 m ovire 15.4; višina 180 cm; daljina 6.85 m; skok ob palici 405 cm; krogla 12.88 m; disk 33.43 m; kopje 56.71 m. Borba za najboljše mesto med Brodnikom in Kolnikom se je vodila do konca. To se vidi tudi po nekaterih odlič- nih uspehih, ki jih je dosegel dru- goplasirani Kolnik. Tako je 100 m pretekel v času 10.9 sek., v daljino je skočil 7.24 m, ob palici pa 410 cm itd. Posebno pohvalo zaslužijo vsi udeleženci štafetnih tekov. Tako je moška vrsta Kladivarja zmagala v štafeti 4 X 100 metrov s časom 43.4 sek.; dve prvi mesti pa so osvo- jile tudi ženske in sicer najprej v štafeti 4 X 100 metrov z novim re- publiškim rekordom 49.2 sek. in na- to v štafeti 4 X 200 metrov z no- vim državnim rekordom. K tema dvema zmagama so pripomogle te- kačice: Cede, Slamnik, Silan in Si- kovec. Od ostalih udeležencev se je Caj- hen uveljavil na tretje mesto v teku na 400 metrov čez zapreke, Kopitar na isto mesto v metu kopja itd. Medtem, ko je Ančka Slamnikova dosegla dve drugi mesti, se je Ga- šparutova prav tolikokrat uveljavi- la na tretje mesto; obe pa v tekih na 400 in 800 metrov. PLAVANJE Celje : Ilirija 72:70 ZMAGALI STA ANICA IN LENCKA V sredo zvečer so v Celju gosto- vali plavalci ljubljanske Ilirije. Celjski plavalci so pričakovali zma- go, šlo pa je tesno. Dvoboj sta v korist domačinov odločili plavalki Anica Berglez, ki je na 100 m pro- sto proti pračakovanju zasedla pr- vo mesto in Lenčka Joštova, ki je prinesla Neptunu v tej disciplini še 2 dragoceni točki. Tekmovanje je bilo borbeno, do- seženi rezultati pa razmeroma slabi. Waierpolo CELJE : ILIRIJA 9:5 (4:2) Tudi waterpolo tekma je bila bolj borbena kot lepa. Domači water- polisati so bili le mestoma odlični v igri pa vseskozi boljši. Atletika FLNALE ŽENSKIH EKIP V CELJU V nedeljo, 12. tega meseca popoldne bo na stadionu Borisa Kidriča v Celju tekmovanje šestih najboljših ženskih ekip za naslov državnega prvaka v atle- tiki. Nastopile bodo ekipe Olimpije, Crvene zvezde, Slobode iz Varaždina, Kladivarja, Mladosti in Vojvodine. Zbor gasilcev v Rogaški Slatini 5.-6. septembra Razpis RAZPISNA KOMISIJA PRI OKR. ZADRUŽNI ZVEZI CELJE razpisuje delovno mesto VODJE EKONOMATA OZZ CELJE Pogoji: srednja strokovna izobrazba s prakso na ustreznem delu. Plača po Zakonu javnih uslužbencev oziroma Uredbi o plačah tehničnega osebja. KOMUNALNA BANKA CELJE RAZPISUJE 10 ŠTIPENDIJ ZA SEDEŽ IN PODRUŽNICE in sicer: 1. 1 štipendijo za pravno fakulteto 2. 1 štipendijo za ekonomsko fakulteto 3. 8 štipendij za ekonomsko srednjo šolo Prošnje s priloženim življenjepisom, potrdilom o premoženjskem stanju in zadnjim šolskim sprečevalom pošljite na Komunalno banko Celje najpozneje 15 dni po objavljenem razpisu. KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNIH MEST PRI KOMUNALNI BANKI CELJE razpisuje prosta delovna mesta za 1 3 BANČNE USLUŽBENCE 2 1 POMOŽNEGA BANČNEGA USLUŽBENCA Prošnje s priloženim življenjepisom in zadnjim šolskim spriče- valom pošljite na Komunalno banko Celje najpozneje 15 dni po objavljenem razpisu. UPRAVNI ODBOR OZIROMA KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV OPEKARNE LJUBECNA-BUKOVŽLAK POŠTA CELJE razpisuje naslednji delovni mesti: RAČUNOVODJA Pogoji: fakultetna izobrazba in 5 let prakse ali popolna srednja šola in 5 let prakse na vodilnem mestu v računovodstvu. FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: srednješolska strokovna izobrazba in 3 leta prakse v knjigovodstvu. Ponudbe sprejema uprava podjetja do 31. julija 1959. TRGOVSKO PODJETJE JANUFAKTURA" CELJE, TRG V. KONGRESA 8 sprejeme 1. trgovskega pomočnika ali pomočnico tekstilne stroke; 2. delavca. Nastop možen takoj ali po dogovoru. Vse ostale informa- cije dobite na U£i;avi podjetja. Rudnik rjavega premoga Pečovnik pri Celju poziva delavce, ki so bili v letu 1958 zaposleni in jim je delov- no razmerje prenehalo, da uve- ljavijo svoje pravice iz naslova deleža pri dokončni delitvi osebnega dohodka nad tarifno postavko za leto 1958. TRGOVSKO PODJETJE LAŠKO razpisuje delovno mesto trgovskega poslovodje mešane stroke Pogoji: kvalificiran trgovski delavec z najmanj petletno prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe spre- jemamo do 20. julija. Nastop službe takoj ali po dogovoru. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ V TOVARNI FINOMEHANIKE »IDRO« CELJE razpisuje prosta delovna mesta: 1. ŠEFA IZPLAČILNEGA ODDELKA Izobrazba: srednje strokovni uslužbenec s 6—10 let prakse. 2. ŠEFA TEHNIČNEGA SEKTORJA Izobrazba: strojni inženir s 15 let prakse. Prijave je poslati do 25. julija 1959 na upravo podjetja. OBVESTILO Na predlog ObLO Celje sta se delavska sveta mesarsko prede- lovalnih podjetij na svojih zasedanjih dne 29. in 30. junija 1959 sporazumela ter pristala na združitev odnosno na priključitev podjetja »PLANINA« k »MESNINI«. Na podlagi tega obvešča uprava podjetja »MESNINE CELJE« vse upnike, kmetijske zadruge ter ostale, kakor tudi dolžnike, da priglasijo svoje zahteve oziroma, da poravnajo vse obveznosti, ki jih imajo do podjetja »PLANINA« Celje. Skrajni rok za terjatev oziroma vplačilo je do 31. julija 1959. Poznejših predlogov oziroma terjatev ne bomo priznali. Dolž- nike, ki do tega dne ne bodo poravnali svojih računov, bomo izterjali po gospodarskem sodišču. Šola za delavsko in družbeno upravljanje Teharje pri Celju RAZPISUJE za sezono 1959/60 naslednje seminarje: 1. INTERNE ŠTUDIJSKE SEMINARJE v šoli Teharje za člane organov delav- skega in družbenega upravljanja, za mlade proizvajalce in člane delovnih kolektivov nasploh: V NOVEMBRU IN DECEMBRU 1959: — za organe družbenega upravljajnja v šolstvu (trajanje 1 teden, kadro- vanje opravi Tajništvo za šolstvo OLO Celje); — za člane občinskih in okrajnega zbora proizvajalcev (trajanje 1 teden, ka- drovanje opravi OLO Celje); — za organe delavskega upravljanja v obrti (trajanje 2 tcdua, kadrovanje opravi obrtna zbornica Celje); — za organe delavskega upravljanja v industrijskih podjetjih (trajanje 3 ted- ne, kadrovanje se opravi preko obč. sindikalnih svetov); Za te seminarje pošljite upravi šole kolektivne prijave izbranih udeležencev do 15. oktobra 1959. V JANUARJU, FEBRUARJU IN MAR- CU 1960: — za člane izvršnih odborov sindikal- nih podružnic in predsedstev obč. sindikalnih svetov (trajanje 2 tedna, kadrovanje opravi Okrajni sind. svet — za organe delavskega upravljanja v gostinstvu (trajanje 2 tedna, kadro- vanje opravi Gostinska zbornica Celje); — za organe delavskega upravljanja v trgovini (trajanje 2 tedna, kadrova- nje opravi Trgovinska zbornica Ce- lje); — za člane zadružnih svetov kmetij- skih zadrug (trajanje 1 teden, kadro- vanje opravi Okrajna zadružna zveza Celje); — za vodilne delavce v industrijskih in drugih podjetjih — člani strokovnih kolegijev in ostali (trajanje 1 teden, kadrovanje se opravi preko občin- skih sindikalnih svetov). Za te seminarje pošljite upravi šole kolektivne prijave izbranih udeležencev do 15. decembra 1959. V APRILU, MAJU IN JUNIJU 1960: — za predsednike novoizvoljenih delav- skih svetov, upravnih odborov, ob- ratnih delavskih svetov ,in komisij v industrijskih podjetjih (trajanje 5 tedne, kadrovanje se opravi preko občinskih sindikalnih svetov); — za vodilne delavce v industrijskih in drugih podjetjih — člani delovnih kolegijev in ostali (trajanje 1 teden, kadrovanje se opravi preko občinskih sindikalnih svetov). Za te seminarje pošljite upravi šole kolektivne prijave izbranih udeležencev do 15. marca 1960. 2. EKSTERNE INFORMATIVNE SE- MINARJE za člane delovnih kolektivov industrijskih in drugih podjetij: — v industrijskih podjetjih za člane nji- hovih kolektivov (trajanje zavisi od predhodno dogovorjenega programa med upravama podjetja in šole); — v občinskih središčih za člane delov- nih kolektivov različnih podjetij (tra- janje zavisi od predhodno dogovor- jenega programa med predsedstvom občinskega sindikalnega sveta in up- ravo šole). Uprava šole zagotavlja izvedbo infor- mtivnih seminarjev mesec dni po dogovoru in potrditvi programa; možni so kratki celodnevni ali daljši popol- danski seminarji. ad 1. red številne seminarje s podro- čij delavskega in družbenega uprav- ljanja uvajamo v tej sezoni tudi semi- narje za vodilne delavce v gospodar- stvu. Takšna je tudi želja nekaterih podjetij in posameznih vodilnih delav- cev. Industrijska podjetja naj prijave za svoje člane in vodilne delavce pošljejo občinskim sindikalnim svetom, ki bodo za svoje področje uredili kolektivne prijave Pri internih študijskih seminarjih pre- vladuje individualno in skupinslco delo ter seminarske razprave ob proučevanju literature in uporabi sodobnih učnih po- magal. Šolnina je 3000 din na teden za 1 udeleženca, kar bodo podjetja lahko krila iz sredstev sklada za kadre. Za te seminarje sta torej nujna celo- dnevno in kolektivno delo ter življenje. V ta namen šola nudi vsem udeležencem dobre penzionske usluge za 800 din na dan. Le-te udeleženci plačajo iz dnev- nic, ki jih podjetja smejo uvrstiti med materialne stroške. ad 2. V eksternih informativnih semi- narjih skoraj ni mogoče organizirati skupinskega dela in proučevanja lite- rature, zato so tudi stroški minimalni. Ugotovijo se pri dogovoru in programi- ranju seminarja, po dosedanjih izkuš- njah pa znašajo 1500 do 2500 din za udeleženca, kar zavisi od trajanja se- minarja. Kolektivne ali posamezne prijave za interne seminarje morajo vsebovati te-le podatke: priimek in ime, leto rojstva, splošna oziroma strokovna izobrazba (poklic) in naslov podjetja-zavoda, ki ga pošilja. Teharje, 1. julija 1959. Ravnateljstvo šole NOGOMETNO DRUŠTVO »KLADIVAR« CELJE razpisuje MESTO OSKRBNIKA športnega stadiona na Glaziji. V poštev pridejo samo reflektanti s stanovanjem (zamenjava), po možnosti brez otrok in ki imajo veselje do dela v športnih organizacijah. Prošnje je vložiti na ND Kladivar, Celje, poštni predal 116. MOJSTRSKA ŠOLA CELJE razpisuje za šolsko leto 1959/60 sprejem 50 slušateljev v 1. letnik kovinske stroke. Pouk traja 3 leta v popoldanskem času. Prijavijo se lahko kvalificirani delavci z najmanj triletno prakso v svoji stroki. Prijavi za vpis, ki naj bo kolkovana s 30 din državne takse in 20 din ob- činske takse je priložiti: 1. potrdilo, da je kandidat kvalificiran delavec; 2. potrdilo o trajanju dela v proiz- vodnji z navedbo stroke, v kateri je kandidat delal; 3. mnenje podjetja ali ustanove, kjer je bil kandidat zaposlen, o sposobnosti in uspehu kandidata pri delu; 4. kratek življenjepis. Prijave sprejema uprava šole do 15. julija 1959. Vsa pojasnila dobite v tajništvu In- dustrijske kovinarske šole Tovarne emaj- lirane posode, Celje, telefon 22-71, in- terno 270. Ravnateljstvo Mojstrske šole v Celju OBVESTILO STARŠEM OTROK ROJENIH OD 1. 4. do 31. 12. 18958. Obveščamo vse starše otrok rojenih od 1. 4. do 31. 12. 1958, da se bo pričelo te dni prvo cepljenje proti otroški pa- ralizi. Drugo cepljenje bo tri tedne po prvem cepljenju. Okrajna komisija za borbo proti poliomelitisu Celje K razpisu delovnim mest in štipendij pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje Celje, ki smo ga objavili v zadnji številki našega lista, sporoča- mo, da je rok za vlaganje pro- šenj do 31. 7. 1959, ne pa do 7. 7. 1959, kot je bilo objav- ljeno. Nedelja. 12. julija 10.30 Prenos političnega zborovanja in nastopa združenih pevskih zborov ter godb na pihala na Zletu Svo- bod iz Mestnega parka 12.00 Delavske pesmi poje moški zbor Svobode iz Celja p. v. B. Fer- linca 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Ponedeljek, 13. julija 17.00 Celjska kronika 17.10 Igra orkester Mantovani 17.20 Športni tednik 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek, 14. julija 17.00 Celjska kronika 17.10 Domače viže in napevi 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 15. julija 17.00 Celjska kronika 17.10 Wal-Berg: Praznik v Parizu 17.20 Jure Krašovec: Od Podčetrtka do Bistrice ob Sotli — reportaža 17.30 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 17. julija 17.00 Celjska kronika 17.10 Poje mladinski pevski zbor os- novne šole Frankolovo p. v. Karla Šmajsa 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 18 julija 17.00 Celjska kronika 17.10 Za vsakogar nekaj 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave ŽENSKO najraje upokojenko iščem za dopoldansko čuvanje dveh otrok. Na- stop je možen takoj. Plača po dogo- voru. Naslov v upravi lista. ENODRUŽINSKO HISO visokopritlično v centru Celja z vrtom ugodno pro- dam. Naslov v upravi lista. TRGOVSKI INVENTAR, dobro ohranjen primeren tudi za obrt, ugodno pro- damo. Vprašati: Mariborska cesta 71. STAVBENO PARCELO z gradbenim do- voljenjem ob cesti Dobrova—Ostrožno prodam. Naslov v upravi lista ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK kom- biniran, moderen, skoraj nov prodam. Naslov v upravi lista. ENOOSNO PRIKOLICO za osebni avto ali poltovorni ter upaljač za Oppel Olinipio proda R i z in a 1 — Žalec. KOSILNICO in voz za seno prodam. Rebeušck, Celje, Aškerčeva ulica 4. ŠTEDILNIK IN BETONSKE VENCE za vodnjak ugodno prodamo. Vprašati: Spodje Trnovlje 221. VISOKOPRITLIČNO HIŠO z nekaj zem- lje v bližini Celja ob Mariborski cesti ugodno prodam. Naslov v upravi lista. ZARADI STAROSTI prodam zelo ugodno srednje veliko posestvo v bližini Celja. Naslov v upravi lista. VEČJO KOLIČINO platnenih vreč po din 150 in 200 proda RDEČI KRIZ. Žalec. ENODRUŽINSKO HIŠO v Celju prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM enodružinsko hišico delno vseljivo. Vrt — 6 arov, ob cesti 1 uro iz Laškega. Cena nizka, delno na ob- roke. Platovnjak Pavel, Celje, Ulica 29. novembra 7. MANJŠO VSELJIVO HIŠO v Celju ali bližnji okolici kupim. Naslov v upravi lista. NUDIM LEPO SOBO samski upokojenki za nekaj ur dnevno pomoči pri gospo- dinjstvu. Plača po dogovoru. Hočevar, Celje, Kopitarjeva 2 (prej Trubar- jeva). NUDIM STAREJŠI OSEBI prazno ali opremljeno sobo v bližini postaje Celje proti večjemu posojilu. Naslov v upravi lista. IŠČEM POSLOVNI PROSTOR za mirno obrt. Dam nagrado! Naslov v upravi lista. LEPO DVOSOBNO stanovanje v sre- dišču Celja zamenjam za enakega v Rijeki (SuSak ali Kantrida) novi bloki, ali kjerkoli v Rijeki. V poštev pride samo lepo in čisto stanovanje. Pismene ponudbe poslati na upravo lista v za- prtem ovoju pod šifro >Klek«. DAM LEPO NAGRADO ali plačam na- jemnino za veči let naprej za stano- vanje, kuhinjo z dvema ali eno večjo sobo v mestu ali najbližji okolici za dve mirni upokojenki. Naslov v upravi lista. ZA POPRAVNE IZPITE iz angleščine pripravljam dijake. Vprašati: Celje, Stritarjeva ulica 20/1. IŠČEMO GARAŽO s takoišnjo ali čim- prejšnjo uporabo. Naslov v upravi lista. ZAHVALA Ob nenadni in prerani smrti ljubljene hčerke, sestre in tete MARICE GAJŠEK se najitopleje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu. Nadalje se zahvalju- jemo darovalcem vencev in vsem sose- dom, ki so nam v težkih trenutkih nu- dili svojo pomoč. Rodbina Gajšek, Drešinja vas KINO UNION Od 11.—14. VII. 1959 »Velikan« I. del ameriški film kinemaskop Od 15.-18. VH. 1959 »Velikan« II. del ameriški film kinemaskop KINO METROPOL Od 7.-12. VII. 1959 »Zvezda potuje na jug« jug.-češki film Od 13.-17. VH. 1959 »Leningrajska sinfonija« ruski film LETNI KINO Od 10.-13. VIL 1959 »Casta diva« italijanski barvni film Od 14.-16. VII. 1959 »Bosonoga groficac ......«!iieiiBki barvni mm ....._ ČASOPISNI OGLAS JE NAJUSPEŠNEJŠA REKLAMA ZANIMIVOSTI Pulj - istrski veteran Zadnjič smo »potovali« v Du- brovnik, ki je kljub viharnim časom zrastel v sožitju in precejšnjem za- tišju. Tokrat gremo bliže, v mesto ki je prestalo hude burje in pokolje. Pulj na jugozahodni obali Istre so domnevno ustanovili stari Grki, ki so naselbino v mirnem zalivu, podobnem jezeru, takrat imenovali Polis. Ko pa so Rimljani začeli pro- dirati na vzhod v Panonijo, so vze- li Pulj in ga spremenili v oporišče ter okrevališče. Oktavijan August, ki je helenski Polis razrušil, ga je zgradil v nov sijaj. Sem so hodili na počitnice rimski cesarji. Ede" med cesarji Rima se je t Pulju ra- Ijubil v lepo Antonijo Cenida in v njen spomin dal postaviti amfite- ater. V dobi preseljevanja so Rim- ljani zgubili Colonio Julijo. Tako so namreč imenovali to provinco, ki je z zaledjem še do danes obdržala ime Julijska krajina. Pulj je potem nenehoma menjal lastnike, utrpel je požare, razruše- nja, bolezni in vojne. Samo Mleča- ni so mesto trikrat porušili. Za Rimljani so Pulj osvojili Ostrogoti, za njimi Bizantinci, potem Franki. Nekaj časa je bil v posesti oglej- skega patriarhata. potem je bil se- dež markgrofa Istre, in končno še v rokah Ženeve, Benetk, Avstro- ogrske in Italije. V času Avstroogrske se je Pulj spremenil v vojaško luko. Postal je zaprto mesto, polno kasarn. Tudi pod Italijo se Pulju ni bolje godi- lo. Iznajdba parnega stroja in gradnja velikih ladij sta za nekaj časa zavrla njegov sloves kot pri- stanišče. Kakor je pestra zgodovina Pulja, tako je pestra vrsta zgodovinskih spomenikov v njem. Brez dvoma je amfiteater najmogočnejši med nji- mi. Nekoč je sprejel za svoje obzid- je 25.000 gledalcev. Se danes je dobro ohranjen in v njem so vsa- koletni filmski festivali ter druge prireditve. Dobro je ohranjen tudi rimski tempelj, nadalje slavolok in obojna vhodna vrata. Katedrala in mestna posvetovalnica sta poznej- šega datuma, pravtako grad nad mestom, ki je bil moderniziran v 19. stoletju. Vse te zgodovinske spomenike obdaja moderno mesto dvajsetega stoletja z velikimi pala- čami, parki, širokimi cestami, jav- nimi zgradbami in trgovskim cen- trom. V zadnji vojni so Angleži in Ame- rikanci Pulj močno zbombardirali. Po vojni se Pulj spet začenja raz- vijati kot središče jugoslovanske Istre. Njegov nadaljnji razvoj pa je zagotovljen z močno industrijo in turizmom. Zanimivo je, da je Pulj v rimski dobi štel približno ravno toliko pre- bivalcev kot dandanes. Ima okoli 28.000 prebivalcev. To število je po zadnji vojni močno naraslo, ko je mesto dobilo spet svoje široko eko- nomsko zaledje. K. Amfiteater v Puli je eden najmogočnejših zgodovinskih spome- nikov iz rimske dobe v naši državi. Čeprav precej manjši, je mnogo bolj ohranjen od rimskega koloseuma... Dvoboj: BiUy | Jane Znani ameriški evangelistični pri- digar Billy Graham, ki pridiga po štadionih, v velikih športnih halah in na velikih verskih zborih, se po- nosno imenuje »božji mitraljez«. Tega vzdevka mu nihče ne odreka, kajti v hitrosti govorništva in ostri- ni besed mu ni kmalu kdo kos. Nedavno pa se je lotil mladih lju- di. Dejal je, da mlada generacija izziva jezo božjo s tem, da se vse preveč zanima za posvetne užitke. Ogorčen je svojo jezno pridigo za- ključil z besedami: — Mladi ljudje dandanes bolje poznajo dimenzije igralke Jane Mansfield, kot pa sedmo božjo za- poved — »ne prešuštvuj«! Angleška filmska igralka Jane Mansfield, katere mere od palca pa preko bokov do obsega prs in dolži- ne las so bile neštetokrat objavlje- ne v časopisih, je na ta napad hi- tro reagirala: — Pridigar me je močno pola- skal, čeprav nehote. Vesela sem, da se toliko mladih ljudi zanima zame. Kar pa zadeva moj seks in telesne atribute, se res ne čutim nič kriva, ker so tudi »dar božji«. Naposled pa sploh ne bi želela spremeniti svojega izgleda. Postavni kadet je ukrotil svoje telo, ne pa tudi svojih oči, ko je pred vzravnano vrsto priparadirala Jane Mansfield bujnih oblik. Domiselnost Okoli polnoči zazvoni tele- fon v njegovi spalnici kakor obseden. Možak se preklinjaje izmota izpod odej in razjarjen seže po slušalki. Obraz se mu razpotegne v dolgo kumaro, ko sliši besede onkraj žice: — O, dober dan, sosed. Dolg čas mi je, pa bi malo poklepe- tala ... Zbujenemu uide kletvica skozi stisnjene zobe: — Kaj vam pride na misel, sosed. Kakšna šala je to? Sre- di noči me zbudite iz najslaj- šega sna? — Sredi noči? To ne more biti? Da je že noč. Kdo bi si mislil, ko pa vaš Sultan tako prešerno in glasno bevska po mojem vrtu ... Vidite, čisto me je zapeljal ta vaš Sultan. Oprostite in lahko noč. Od tiste noči je bil Sultan vedno na verigi pred domačo hišo. UGOTOVLJENO - ZAPISANO # Najbolj zamudna pot od ene- ga kraja do drugega je nepoznana bližnjica. 0 Mož je mlad kakor se počuti, toda na noben način vedno enako pomemben. # Mnoge ljudi razjezi samo zadnja beseda — odmev. # Zrelost, to je sposobnost pre- našati negotovost. RESNICA — Nekatere knjige ne vzamemo več v roke, če smo jo enkrat odlo- žili. (Četudi smo prebrali le prvo strani) — BILO MU JE DOVOLJ Nekateri ljudje so zelo potrpež- ljivi. To je dokazal Artur Terlek iz Brisbana v Avstriliji. Nedavno je šel na sodišče in se rešil velikega zla — svoje žene. Za ločitev zakona je navedel: Da ga je »boljša polovica« prisi-' Ijevala spati v pasji hišici na vrtu svoje domačije. Zelo rada je gola tekala po dvo- rišču in vpila na ves glas, da bi jo slišali sosedje, češ, mož ji je skuril vse obleke. Med kosilom je imela navado ob- metavati ga s hrano, ki je bila ved- no zelo vroča. V takem zakonu je zdržal deset let! Tudi rekord? SLIKOVIT BESEDNJAK — Temu lahko rečeš kar hočeš — ima glavo kot želva oklep. — — Krožniki mi iz umivalnika me- čejo umazane poglede. — GORIDA, ki je Spanci ne bodo pozabili Corido de toros (bikoborba) je najkrvoločnejša predstava. Spektakl pri katerem Spanci uživajo ob krvi živali in torerov — njihovih na- cionalnih junakov. Vselej prepriča- ni, da gledalcu ne preti nevarnost. Leto 1904. pa je vpisano v analih bikoborb drugače. Tedaj je corida terjala žrtve tudi z galerije. Prireditelji so poskrbeli za senza- cijo. V areni so namestili kletko in napovedali borbo med bikom in ti- grom. Nekaj posebnega še za Span- ce. Na tribunah so se ljudje gnetli. Iz finančnega stališča je bila ideja odlična. Bik Hiron in tiger Cezar sta bila enakopravna borca. Borila sta se do onemoglosti, vsa krvava. Gle- dalci so divjali. Vse dotlej, da ži- vali nista obležali od izčrpanosti. Toda ta borba je bila prekratka za publiko, posebno še z ozirom na ceno vstopnic. Zahtevali so nada- ljevanje. Sodnik je odredil nadaljevanje in :lavci so s sulicami začeli dražiti obe zveri. Se enkrat sta se živali pognali v boj. Cezar si je pridobil prednost in se s silovitim skokom usidral na Hirunovem hrbtu. Z zob- mi in kremlji se mu je zajedal vse globlje v vrat. Tedaj je bik nare- dil še zadnji poizkus. S silovitim sunkom je zagnal Cezarja v ograjo kletke. Na nesrečo ravno v vrata. ki so se ob udarcu razletela. Tre- nutek pozneje sta bile obe zveri proste v areni. Publika je utihnila v hipu. Nato je nastal preplah. V mislih vseh je bila slika, ki bi lahko sledila. Raz- jarjeni tiger in bik med ljudmi. Za- gnali so se proti vratom. Brezobzir- no kot je to pri ljudeh navada. Na stotine ljudi, zlasti otrok in žena, se je znašlo pod nogami histerične mase. Oboroženi uslužbenci so takoj začeli streljati na živali. Streli so bežečo množico še bolj zbegali. Se bolj kriki tistih, ki so jih zadeli zgrešeni streli oboroženih »rešite- ljev«. Preplah je zajel še one, ki si to posebno bikoborbo niso ogle- dali. Vest, da je razjarjeni tiger na prostosti, je bila tudi za navadne- ga Spanca strašna. Strašna je bila bilanca tega do- godka. Bolnišnice Sebastiana so bile nabite do zadnjega kotička. Lažji ranjenci so ležali kar na dvo- rišču. Tudi mrtvih je bilo, takoj v areni, in pozneje zaradi hudih po- škodt). DRUŽABNO BITJE - ČLOVEK? BITJE- ČLOVEK? Kakor med ljudožerci se po- čutite, če živite v majhnem mestu, ki ima eno samo kavar- no in eno glavno ulico... Ne vstopite v kavarno! Padli boste v zobe na videz krotkim kanibalom sredi civilizirane Evrope. Glave so staknili nad mizo, da se jim lasje mešajo, ustnice se pregibajo in zapo- tezajo v porogljiv nasmeh, oči prebadajo, slačijo, navešajo grehe, ki se vam o njih ne sanja. Jeziki pa, oh, ti jeziki! Ne hodite po glavni ulici. Sploh pa ne zavijte z nje v stransko ulico. Bolje je hoditi po ovinkih skozi skrite ulice. Na samem vas vidi eden, dva. Na glavni pa se bodo ozrli za vami: Kam gre? To ni njegova pot domov? Znance peljite domov na skrivaj. Sosedje bodo zijali za vami v hodnik, oprezali izza priprtih vrat in škilili za za- vesami k vam skozi okno z druge strani ulice. Ce imate hčer, bodo rekli, da jo možite. Ce lepo ženo, vam bodo na- taknili rogove. Imate rojstni dan, ste grabežljivi po darilih. Je znanec ugleden, se prilizu- jete in iščete zveze. Je obisko- valec preprost, se družite z ra- jo. Ce pa ste pozabili, kdaj in koliko časa je bil prijatelj pri vas, mirno vprašajte sosede... Na sprehod pojdite v kraj, kjer vas ne poznajo. Ce vas vidijo samega, lovite druge. Ce ste z zakoncem, se pretvar- jata, medtem ko se doma do krvi grizeta in pretepata. Otro- ke nosite zavite v celofanasi papir. Ce se vam spotoma za- maže, ste lenoba, ki se ji ne ljubi prati. Meso ne kupujte okoli prvega, ker vas bodo dru- gače obsodili, da tri četrtine meseca otepate fižol in kislo repo. Novo obleko nosite le do- ma, da ne bodo govorili o paj- čevini v vašem želodcu. Kadar sami srečate znanko, ki je tudi sama, jo brž vpra- šajte, kje ima moža, da vas ne prehiti. P^enstvo je prvenstvo! Nikar si ne domišljajte, da ■ živite neodvisno. Nihče nima < tako trde kože, da bi mu sicer i mehki in topi jeziki — ne vre- I zali ran. Ce ne morete prene- \ sti, se preselite drugam. Tja- j kaj pa za nobeno ceno ne va- ] bite znancev iz prejšnjega kra- j ja, kajti v novem okolju pre- j žijo z vso vnemo, da bi zve- '] deli čim več o vaši preteklosti, i Ce storite to napako, se bo vse ] začelo znova in selili se boste ' kakor nomad za čredami... Kajti mesto, ki je majhno in , ima samo eno kavarno ter sa- : mo eno glavno ulico... i -ček \ Poglej jo, opico? Aha, kakšna avša! Neznosna f.ensk«! CHURCHILL O MONTIJEVEM PISATELJEVANJU Ko so izšli memoari upokojenega britanskega feldmaršala Montgo- meryja in ko se je razvedelo, da je dobil za te spomine od založbe 175 tisoč funtšterlingov, je bivši pre- mier Churchill izjavil: — Feldmaršal Montgomery je ostal zvest tradiciji angleške arma- de — svoje življenje je drago pro- dal. NEOKUSNA ŠALA Lastnik neke trgovine v Porurju (Nemčija) je ugotovil, da ga je po- noči obiskal vlomilec. Iz blagajne mu je odnesel 3000 mark. Nasled- nji dan je bil še bolj presenečen, ko je dobil denarno nakaznico, ki je vsebovala natančno vsoto ukra- denega 'lormrja. Pnšiljatelj se je jtuupisal z ■- Adolf Hitler. Od Ljubljane do Niša CELJANA MULEJ IN MIRNIK ZMAGOVALCA 4. JUGOSLOVANSKEGA AERO RELIJA PRIBORJENE NAGRADE IN PRIZNANJA: PREHODNI POKAL MARŠALA TITA NOVO LETALO »PO 2« ZA AERO KLUB TRI ZLATE IN ŠTIRI SREBRNE PLAKETE Malo zakasnel intervju s favoriti; to •e zgodi če so zmagovalci preveč skrom- Hi in svojih uspehov ne obešajo precej ■a veliki zvon . . . Toda tako novico je treba oznaniti t. velikim zvonom. Letališče v Levcu . . . Neprecenljiva pridobitev celjskega Aerokluba, nov PO 2 vsake toliko časa povleče pod ne- bo jadralno letalo. Med številnimi mla- dimi letalci na startu sem poiskal Maksa Muleja in Franca Mirnika in ju povpra- šal po tekmovalnih dogodkih, ki so jima prinesli Itako velike nagrade in pri- znanja. Maks Mnlej, ki je leta 1947 prvič sedel v začetniško jadralno letalo na levškem letališču in je danes med najboljšimi motornimi piloti v državi, je pripove- doval: Letošnji aeroreli je bil od 21. do 28. junija. Celjski aeroklub sva zastopala Mirnik in jaz. Jaz sem bil pilot, France pa navigator. Začetek je bil v Ljub- ljani, kjer se je zbralo 21 ekip iz vse države. V Ljubljani, kjer so pregledo- vali letala, je bilo dovolj časa za pro- gnoze. Med nami sta bila tekmovalca, ki sta zastopala Jugoslavijo na svetov- nem aeroreliju v Franciji. Izgledov za zmago je bilo le malo. Reli je potekal v treh etapah. Prvi dan smo poleteli iz Ljubljane proti Za- grebu. Preleteli smo Višnjo goro, nad Trebnjem smo morali skicirati železni- iko in cestno vozlišče, nato smo prele- teli Novo mesto in nad Krškim ugo- tovili dolžino mosta čez Savo, njegov ■amen in kako je grajen. Z Mirnikom sva bila za 29 točk boljša od drugo točno zračanalo dolžino. Pred Zagrebom je bilo treba linijo nadleta preleteti čim točneje in pristati natančno na li- liji pristanki. Zadovoljiti sva M Mt rala s četrti* ■esloa Drugi del je za cilj določal Lisičji jarek v Banatu. Nad Petrinjo smo mo- rali določiti smer, ki jo je nakazovalo platno na tleh, v Bosanskem Brodn na- tančno prešteti silose za nafto, nad Bosanskim Brodom točno prešteti šte- vilo mostnih podpornikov, bilo jih je 15, nad Perlesom onkraj Fruške gore pa je bilo treba analizirati spet most čez Donavo. Med poletom je ves čas deževalo. Oblaki so bili nizko, tako da sva del poti letela tik nad avtoputom, da bi ne zgrešila smeri. Preletela sva linijo cilja točno na sekundo in pristala natanko na črti pristanka. Zmagala sva. Letalu so pripeli plavi trak, t znak priznanja pa sva dobila plaketo mesta Beograda, Nenadna sprememba v plasmann naju je podžgala. Iz Lisičjega jarka smo po- leteli na jug. Točno število silosov za nafto v Smederevu, koliko je na čuprij- ski postaji tirov širokega in ozkega tira, skiciranje naselja mladinskih brigad v Ražnju, točen prelet linije cilja in pri- stanek na črti, to so bile naloge tretje etape. Tudi tu sva zmagala. V skupnem sva bila za 79 točk boljša od drugo- plasiranega. Želel sem še vedeti o nagradah in priznanjih. Mnlej in Mirnik sta kot prvojplasarana dobila prehodni pokal maršala Tita. Za generalni plasman sta dobila za nagrado novo letalo PO 2. V Beogradu sta dobila plaketo mesta in plavi trak in vsak po eno zlato plaketo za prvi mesti. Za uspeh pri navigaciji sta oba dobila po eno srenrno plaketo. Srebrni plaketi sta dobila tudi za disci- plino točnega nadletanja in končno je Športna letalca Maks Mulej in Franc Mirnik v senci svoje dra- gocene trofeje... Maks Mulej dobil zlato plaketo še za zmago v točnosti pristankov. V NiŠH 9o na koncu tekmovanja pri- redili aeromiting za mladinske brigade. Domov sta se zmagovalca vračala v svo- jem letalu z veselo novico, velikimi priznanji in dragoceni« darilom. Ko sem ju na Koncu pobaral za njuni želji v zvezi z ujunim koajičkom — letalstvom, sta oba domala v eni sapi povedala. — Ver sredstev im henzin. I«talei s« ■rijo v irak« V tč ur letvisja, ■ osti za uspik - -k