RUDOLF DOSTAL: Dijaške počitnice. Široka in bela cesta se vije od Ljub- ljane črez Črrmče in Domžale, skozi Do-b in Prevoie. dalje v LukovicQ črez Crni graben. preko Trojanskega sedla v Sa- vinjsko dolino. Važna nekdania »cesar- ska« cesta. ki ie videla nebroj vojnih po- hodov različnih narodov. Na severu kipe v oblake Kamniške planine, skozi Jerma- nova vrata -gleda koroško nebo. Vsa ta pokrajina s svojo zgddovinsko rokovnja- ško romaiitiko je kar posejana s starodav- nimi gradovi. iki so dali toliko snovi na- šemu pisatelju Janku Kersniku. T.ia na de- sno se odceipi rodovitna moravška doli- na. na koncu piijazen trg Moravče, ki se še vedno zanj prepirajo Prešernovi raz- iskovalci. Lepa je ta pokrajina, lepa je ta cesta v poletnem času, ko se viie v zgodL niem iutru v solncu okopana med zele- nim dreviem kot reka skozi vasi. mtmo bglih kmetskih hiš z zelenimi oknic^mi in s kitami rdečih nagelnov. Zame ie ni lep- še pokrajine na svetu. I To je bilo torišče. to ie bilo obiležje ;naših dijaških počitnic. Po materi Morav- |čan sem prihajal leto za letom tia na po- 'čitnice in prebredel vso krajino. vse vasi in trge od Kamnika pa dol do Liubl]ane, V Moravčah je že tedaj vodil šolo tova- riš Janko Toman. takrat v najlepši moški dobi. eden najagilnejših slovenskih učite- ljev na polju narodne prosvete. Nas dijake je bodril k dobreinu in plemenitemu, izposojal nam je knjige ter nas je navduševal za narodne ideale. S tuštanisike graščine črez Hribce pa je prihajal takratni visokošolec Makso Pirnat in aranžiral dijaške sestanke. Dijaški sestanek! Kak čar je bil v besedi sami! Janko in M^kso sta bila iniciatoria, mi dijaki pa za njima i vsem oanjem, z vsem oduševljenjem! Prvi uruerjcn. tih. dosleden, drugi ognjevit. navdušen. razborit! Poziv je bil kratek: dne tega in tega v tem in tem kraju sestanek! Šlo je od ust do ust, od vasi do vasi. Pa nas je pnlnuinelo oci Karnnika in Kranja pa dol do Ljubljane in še preko nje šestdeset, osemdeset do sto in še črez: enkrat v Dofou, pa v Moravčah, v Lukovici itd. Posebno v spominu mi je ostal neki sestanek pri podružnici na Gradišah nad Lukovlco. Polegli srno okoli cerkve v travo. Med nami pa se je dvignila mala drobna postava Dragotina l-ončarja. Prihaial je takrat s praške univerze domov na počitnice. Da nam ic govoril o Masaryku, o takratnem češkeni pokretu. Nismo ga vovsem razumeli. zlasti mlajši, a slutili smo inslinktivno, kai nam je hotel povedati. Bilo je tiho in svečano tam v božji naravi. da si komai čul cvrčanje murnov v travi. Lončar je pridigal. mi smo pa poslušali skrivno razodetje. V žeine naše diiaške duše smo vsrkavali besede o svabodi. o bmtsrvu, o demokratizmu ... Ko ..e utibnil, je vstal naš Makso. Klobuk širokokrajnik si je potisnil v tilnik. poajetno si je zavihal brke. nato pa so mu vrele iz ust btsede o domovini. o milem materinem jeziku- besede vžigajoče, plarneneče. da so kmetje spodai na poliu začudeni obstajali. Časi, ki se nikdar veC ne vrnejo. zlatih dni spomin! Pnrejali smo tudi glediške predstave. Navadno nani je služil skeden] za oder. Igrali smo Govekarjeve narodne igre. Občmstva ^srno imeli vse polno iz kmetskiti vrst. Š_>e danes vidim v duJiu kmeta, ki se je zvijal od smeha in se tolkel po kojenih, ko je gledal svoio fotpgrafijo y Blažu Mozolu. ki ga ie mojstrsko igral sošolec Breceljnik. Pa nai misli kdo o Krpanovi kobili karkoii, v tisti dobi Je bil to edini repertoar. ki smo z njim moi.I| in znali med narod. Pri prosti zabavi.^K' se ,ie potem razvila. smo zapeli navdusuioče domorcdne pesmi: Od Urala do Trikrlava, Slovenski svet. ti si krasan, ^ boj! itd. Take sestsnke smo prireiali silno tajno. ker so bili po takratnem disciplinar' nem redu strogo prepovedani. Pa šoIsKe cblasti so iih vendar ovohale. toda b»e so pač počitnice, pametni profesorii so z^* tisnili eno oko. še panietnejši pa obe in dijaški sestanki so se vršili naprej. Zakai sem vše lo napisal? Ali današnja mladina res samo žoRO biie? Ali ie se kje kak Jariko, kak MaKso-