GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU naša ■Hi r6 ÜH!;ü!!lil!!in!!iSK?ni!!ll «iiir l II LETO III. AVGUST 1976 ŠTEVILKA 8. Rezultati letošnje Žetev 1976 V drugi polovici julija in v začetku avgusta je bil glavni čas žetve. Na poljih so brneli kombajni in traktorji. Žetev pa je večkrat prekinil dež, ki tudi to leto ni prizanesel in se je žetev zaradi tega nekoliko zavlekla. V vsej sestavljeni organizaciji združenega dela je proizvedenih 745 vagonov pšenice, od česar odpade na Kmetijski kombinat Ptuj 390 vagonov, na Agrokombinat Maribor 208 vagonov in Agrokombinat Lenart 147 vagonov. V Kmetijskem kombinatu Ptuj je bil plan proizvodnje pšenice presežen za približno 10 odstotkov. Po pripovedovanju Matka Zemljiča, vodja poljedelske proizvodnje v TOZD Kmetijstvo Kmetijskega kombinata Ptuj, so vso količino pšenice dali v silose in jo pozneje prevzame Intes iz Maribora. V prihodnjem letu bo TOZD Kmetijstvo povečala 50 ha površin za pšenico. Večjo količino pšenice pa bodo zasejali na melioriranih površinah v Pesniški dolini, približno na 800 kektarjih, že letošnjo jesen. V Agrokombinatu Lenart so po pripovedovanju Ivana Thalerja, vodja TOZD poljedelstvo — živinoreja, začeli z žetvijo pšenice čim je dozorela in je dosegla 18 do 19 odstotkov vlage. V letošnjem letu so imeli dovolj strojev za pravočasno spravilo pridelka in lepo vreme je omogočilo, da je bila žetev pravočasno končana. Proizvodnja pšenice je bila na površini 320 hektarjev. Žito je prevzel Intes iz Maribora, in sicer 1450 ton. Zaradi popravila hidromelioracij na območju Brengove, Čagone in Žerjavcev, v Agrokombinatu Lenart na teh površinah še niso dosegli takš- nih uspehov pri žetvi kot na površinah, kjer je vodni režim urejen. V Agrokombinatu Maribor je bil pridelek pšenice v primerjavi z lanskim letom nekoliko višji. Na 44 hektarjih je bil poprečen pridelek pšenice 47 centov. Vpliv suše se je pokazal zlasti na površinah, kjer je zemlja težja in pšenica pozneje dozori. 295 vagonov pšenice so v Agrokombinatu Maribor uskladiščili v silose na Teznem, prevzel pa jo bo Intes Maribor. 1201 pšenice so prodali Semenarni Ljubljana, ves ostanek pa je za seme. M. P. Samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana razvoja za nadaljnjo gradnjo mesne industrije V letošnjem letu smo priča intenzivne aktivnosti na področju planiranja, samoupravnega sporazumevanja in povezovanja organizacij združenega dela v širše integracijske oblike. To lahko pripisujemo spremembam, ki jih v naše gospodarstvo vnaša nova ustava in na njej temelječi zakon o sistemu družbenega planiranja ter osnutek zakona o združenem delu. Leto 1976 je tako začetno leto novega srednjeročnega obdobja (1976—1980). Zakon o sistemu družbenega planiranja obvezuje organizacije združenega dela, da morajo v prve izdelave srednjeročnega plana razvoja skleniti samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana razvoja. V njem je potrebno uskladiti bistvene elemente odnosov, med sodelujočimi organizacijami združenega dela kot pri nadaljnjem povezovanju. Gre torej za poslovno, ekonomsko in dohodkovno oblikovanje razmerij v organizacijah združenega dela. Za izvajanje nalog, ki izhajajo iz neštetih dejavnikov je zato pri »Košaki« TMI Maribor prisotna aktivnost, tako pri samoupravnih organih kot pri strokovnih službah. 1. Dograditev razvojnega programa Že v letu 1975 je bil izdelan srednjročni razvojni program organizacije združenega dela »Košaki« TMI Maribor, za obdobje 1975—1980. Cilj študije je bil, da prikaže ali je nujnost in eko-nomska upravičenost izgradnje nove mesne industrije in kdaj bi izgradnjo lahko realizirali, pri čemer je bil dan glavni poudarek v razvojnem programu. Seveda pa je ta razvojni program okrnjen, ker še ni izdelan srednjeročni razvojni program sestavljene organizacije združenega dela Kmetijsko prehrambenega kombinata Ptuj, v katerem bi moral razvojni program »Košakov« TMI zavzeti del v tej celoti. »Košaki« TMI Maribor morajo postati člen v reprodukcijski verigi, v soodvisnosti z drugimi organizacijami združenega dela, v odnosih sodelovanja, dogovarjanja in sporazumevanja. To pomeni, da je potrebno razvojni program »Košakov« TMI dograjevati in usklajevati v širših okvirih reprodukcije celote in pri tem vključiti tudi združevanje jdela in sredstev, saj brez tega ni mogoče uresničiti kvalitetnih, družbenoekonomskih, tehnoloških in organizacijskih povezovanj. 2. Samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana razvoja mesne industrije in njegova povezava z rejci živine in trgovinsko mrežo. Pravilna pot za hitrejši premik v mesni industriji, je preko samoupravnega sporazuma o sodelovanju in delitvi dela med mesno industrijo v podravski regiji in v dolgoročni čvrsti povezavi mesne industrije z rejci živine, iz tega območja (občine Maribor, Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica). V ta namen je bil že v začetku julija dan v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o sodelovanju in delitvi dela v novih in rekonstruiranih klavniških in mesno predelovalnih obratih in o sodelovanju pri obvezni dolgoročni dobavi oziroma prevzemu živine. S samoupravnim sporazumom se poizkuša vključiti tudi nekatere org. združenega dela, ki niso v sestavu SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat, kot Perutnino Ptuj, Kmetijski kombinat Slovensko Bistrico, samostojni obrat Jeruzalem in kmetijske zadruge z območja mariborske in ostalih občin. Navedeni samoupravni sporazum med mesno industrijo in rejci živine v podravski regiji je tudi osnova za pridobitev soglasja pri Kmetijski razvojni skupnosti Slovenije za graditev druge faze mesne industrije v Zlatoličju, to je klavnice s spremljajočimi objekti. Gre za uskladitev razvoja klavno — predelovalne industrije v podravski regiji, kajti le investicije, ki so usklajene s programom regije ali širše grupacije, so denarne instituacije in Kmetijska razvojna skupnost pripravljene kreditirati. a). PROIZVODNI PROGRAM, DE-LITEV DELA IN SPECIALIZACIJA V MESNI INDUSTRIJI Značino za sedanji proizvodni asortiment mesne industrije v podravski regiji je, da v glavnem delajo vsi vse in to gotove izdelke v zelo malih serijah. To pa ni v skladu z načeli ekonomike gospodarjenja, pri pogojih blago- vne proizvodnje. Delitev dela in specializacija, ki sta dosledno speljani, morata prispevati k večji produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Zaradi tega smo dali v samoupravnem sporazumu velik poudarek tem opredelitvam med »Košaki« TMI, Perutnino in Kmetijskim kombinatom Slovenska Bistrica. Mesna industrija v podravski regiji bi se usmerila v specializacijo proizvodnje in v zmanjševanje števila klavnic na naslednji način: — preusmerjanje zakola govedi v regionalno novo klavnico »Košaki« TMI v Zlatoličju, s postopnim opuščanjem obstoječih klavniških obratov, v katere se več ne bo investiralo; — usmerjanje v delitev dela pri proizvodnji mesnih izdelkov med »Košaki« TMI Maribor, Perutnino Ptuj in klavnico Slovenska Bistri- Seveda pa pri delitvi dela in specializaciji moramo reševati vrsto problemov; od tehnično tehnoloških in organizacijskih, do dohodkovnih odnosov. Velik problem je v tem, ker ni vsak asortiment enako rentabilen. Nastane vprašanje enakih pogojev pridobivanja dohodka. Če pri takih pogojih želimo uresničiti delitev dela in specializacijo, je uveljavitev institucije egalizacije neizbežna kot nadomestek za zmanjšani dohodek in to zaradi odstopitve enega dela asortiman-ta, seveda, če bodo s tem asortimentom pogoji pridobivanja dohodka ugodnejši. Zavedati pa se moramo, da proizvajamo za sedanjost, pripravljati pa se moramo za prihodnost, zato je rešitev te problematike vezana na daljše razdobje. Ne smemo pa nadaljevati s sedanjo prakso, ki je neracionalna, ne le z vidika OZD ali TOZD, ampak tudi s pogleda širših družbenih interesov in interesov združenega dela. Prav tako bo skupna mesna industrija kot blagovna skupina perspektivno lahko rešila vprašanje predelave odpadkov (kri, kosti dlaka, večjih količin in ki gredo v kanalizacijo ali se zakopljejo, kar prav tako podražu-je proizvodnjo končnih izdelkov. Posamična mesna indudtrja si ne more privoščiti predelovalnih kapacitet za predelavo le svojih odpadkov, ker so to znatne investicije. Na drugi strani pa mora biti kontinuirani odjemalec predelanih odpadkov, ki se hitro kvarijo. b. ) DOLGOROČNA ČVRSTA VEZ Z REJCI ŽIVINE Obseg in strukturo živinorejske proizvodnje je mogoče uravnavati s poupraševanjem na trgu le z organiziranostjo reje, ki jo mora spodbujati mesna industrija. Organizacije združenega dela blagovne skupine »meso in mesni izdelki« v podravski regiji, pa morajo zgraditi sodelovanje z rejci živine na dolgoročni, čvrsti povezavi, na dohodkovnih odnosih. Oba, to je mesna industrija in rejci živine, morata nositi skupni rizik, to je dobro in slabo. Le na ta način je možno aktivirati rezerve naše vasi, saj živina tudi v bodoče ostaja glavni tržni proizvod v kmetijstvu podravske regije. Dajmo možnost pridnemu in iznajdljivemu kmetu, ki ima pogoje za specializacijo proizvodnje, npr. govedoreje (pitanci, mlečnice ali prašičereje). Zakaj vsiljevati pitanje živine pri tistih družbenih organizacijah, k vedno izkazujejo izgubo, lidividualne rejce je treba organizirati z vključitvijo v družbene organizacije, to je v kmetijske zadruge in kombinate. V Jugoslaviji so znane »mini farme«, ki predstavljajo novo oblikokooperacije združevanja, pri čemer se kmetje popolno preoblikujejo v delavce, ker ustvarjajo delovni odnos in s tem vse pravice iz njega (socialno in zdravstveno zavarovanje). Res je, da v podravski regiji ni takšnih pogojev (koruza, vpeljana organizacija reje) vendar se s čvrsto povezavo med povezano mesno industrijo in kmetijskimi organizacijami tudi na tem področju odpirajo realnejše perspektive. c. ) ODNOS! DO TRGOVINE Čvrste dolgoročne vezi mora blagovna skupina »meso in mesni izdelki« vzpostaviti tudi z lastnimi prodajalnami, npr. s tujo trgovino prehrambenega blaga. Utirati si mora tudi pot na zunanja tržišča, čeprav so tu v zadnjih letih velike objektivne težave. Zlasti domačemu tržišču, ki v primerjavi z zunanjim tržiščem nikoli ne usahne, mora skupna mesna industrija v podravski regiji, preko garanta rednega dotoka surovine, zagotoviti nemoteno oskrbo z vsemi izdelki iz svojega proizvodnega asortimenta. Trgovske organizacije pa se naj bi preko dolgoročnih pogodb o poslov- Petnajst let Kmetijskega kombinata Ptuj V letošnjem, to je 1976. letu se izteka 15 let uspešnega dela Kmetijskega kombinata Ptuj. Petnajst let od tedaj, ko so se združili kmetijski proizvajalci družbenega sektorja kmetijstva na Dravskem in Ptujskem polju, v Halozah in delno v Slovenskih goricah svoje delo in sredstva, z željo boljšega izkoriščanja zemljišč, bolj racionalnega gospodarjenja in enotnih razvojnih programov. Da je to prava pot, so pokazali s svojim pristopom v enovito delovno organizacijo tudi delavci v predelavi in plasmanu kmetijskih pridelkov, gozdarstvu, lesni predelavi, zasebnem kmetijstvu in gostinstvu. Z dobro organizacijo, (delitvijo dela, skupnim programom in solidarnostjo vseh delavcev tudi uspeh ni izostal. Razen težav v prvem letu je K K med redkimi tovrstnimi organizacijami, ki se lahko pohvali, da je posloval v vsem času delovanja pozitivno. Dejavnosti, ki so združene v KK, so opravljali v posameznih podjetjih tudi pred združitvijo v KK in bi lahko beležile več obdobij svojega delovanja. Vendar smatramo, da je pomembna prav obletnica združitve v Kmetijski kombinat, ker je od takrat mo- žen enovit razvoj vseh dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom v naši občini. Prav vsi delavci, ki združujejo delo v Kmetijskem kombinatu, so prispevali s svojim požrtvovalnim delom in primernim odnosom do dela, veliko mero medsebojne solidarnosti in razumevanja za težave posameznih dejavnosti, z jasno razvojno usmeritvijo in z željo z napredkom, zavedajoč se pri tem, da si usmerjajo sami pogoje dela in možnosti za razvoj in so prispevali k uspehom, ki jih je dosegel Kmetijski kombinat v svojih TOZD in v podjetju kot celoti. Prav zaradi tega so se odločili delavci kombinata, da dobi petnajstletnica obstoja kombinata svečano obeležje. Skupni delavski svet je imenoval odbor, ki naj pripravi proslavo. Posamezne prireditve, kot so športne in kulturne, potekajo že vse leto. Predvideno pa je, da bo 18. septembra na gradu Bori srečanje celotnega kolektiva, v mesecu oktobru pa kulinarična razstava pridelkov kmetijstva, proizvodov živilske predelovalne industrije in dosežkov gostinstva. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH SREDNJEROČNEGA PLANA RAZVOJA ZA NADALJNJO GRADNJO MESNE INDUSTRIJE nem sodelovanju obvezale, da bodo še v naprej razvijale in zagotavljale učinkovito prodajo teh proizvodov. V okviru SOZD Kmetijsko prehrambenega kombinata in blagovne skupine »meso in mesni izdelki« v podravski regiji, bo čimprej moralo priti tudi do kvalitetnejšega premika pri reševanju skupne perspektivne problematike lastnih prodajaln — mesnic. Preko lastnih prodajaln ima mesna industrija zagotovilo prodaje določene količine proizvodov, vendar se razvoj in oskrba te prodajne mreže rešuje samo v ozkih okvirih delovne organizacije. d.) SMELEJŠA SKUPNA POT ZA DOSEGO CILJEV Mesna industrija podravske regije je na pravi poti, da se preko samoupravnega sporazuma poveže in začrta svoj srednjeročni razvoj, saj le tako tudi predstavlja trdnejši temelj za skladnejši razvoj te dejavnosti. Takšna bo tudi sposobnejša za hitrejši in sodobnejši razvoj živinoreje. Na področju sodelovanja mesne industrije in njene povezave z rejci živine, se tako odpirajo možnosti, da se preko samoupravnega sporazuma in konkretnejših pogodb vzpostavijo zasnove dohodkovnih odnosov. Za tujo trgovsko mrežo pa ne moremo vztrajati šablonsko na dohodkovnih odnosih, temveč je za začetek nujno vzpostaviti poslovne odnose, na osnovi dolgoročnih pogodb. Navedeni odnosi morajo doprinesti boljše rezultate, zato jih lahko smatramo za nujne, pred začetkom gradnje druge faze mesne industrije, saj je ta oblika garant za rentabilno poslovanje nove industrije. Upravičenost izgradnje nove mesne industrije v Zlatoličju za podravsko regijo je utemeljena. Seveda pa takšnega bremena ne morejo povzeti le »Košaki« TMI, temveč mora to postati skupna investicija širše regije. Za skupne interese se bomo morali obnašati regionalno, tako v SOZD kot izven nje, saj bo v nasprotnem primeru šla tudi ta predelava izven regije. Martin KOVAČIČ Srečanju kolektiva 18. septembra na Borki bodo prisostvovali vsi člani kolektiva, upokojenci, kmetje kooperanti in drugi vabljeni gostje. Program srečanja predvideva: priložnostni govor, kratek kulturni program, podelitev nagrad za 10 letno delo v Kmetijskem kombinatu in zabavni program. Posebno pomembno je, da bo podelil na predlog družbeno političnih organizacij, to je Sindikata, Zveze komunistov in Zveze socialistične mladine, skupni delavski svet priznanja delavcem in kmetom kooperantom za njihove dosežke pri delu in družbeno politično angažiranost. S tem se bo uresničilo mnenje delavcev, ki so se večinoma izjasnili v anketi v Kmetijskem kombinatu, da se naj uvedejo tu- di moralna priznanja za dosežene uspehe pri delu in družbeno politični aktivnosti. Srečanje na Borlu bo pomenilo redko priložnost, da bo celotni kolektiv skupaj, kar nam je res nemogoče med letom, zaradi velike oddaljenosti — od Zavrča do Pragerskega, Starš in Podlehnika, skratka na območju celotne občine. Zaradi tega naj ne bo delavca, ki ne bi prisostoval srečanju kolektiva na Borlu 18. 9. 1976, da skupno obudimo spomine na pretekla leta, se pogovorimo o težavah in doseženih uspehih, z željo, da gradimo na dosedanjih izkušnjah nadaljnji napredek vseh dejavnosti v Kmetijskem kombinatu. Dr. CVETKO DOPLIHAR Predlog za ustanovitev pismenega priznanja v Kmetijskem kombinatu Ptuj Na pobudo družbenopolitičnih organizacij je pripravljen za sejo skupnega delavskega sveta Kmetijskega kombinata Ptuj predlog pravilnika o ustanovitvi in podelitvi pismenih priznanj delavcem, temeljnim organizacijam, obratu kooperacija, kmetom kooperantom in delavcem v delovni skupnosti skupnih služb. Predlog pravilnika določa, da se priznanja podelijo vsako leto za prizadevno delo na področju proizvodnje, poslovanja, samoupravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah. Prva priznanja bi bila podeljena delavcem in drugim že na srečanju vseh delavcev, ob 15-letnici Kmetijskega kombinata Ptuj. Osnova za to je široko zasnovana in izvedena anketa, ki je bila izvedena med vsemi delavci kmetijskega kombinata. V tej anketi je bilo tudi vprašanje, ali so samo materialna sredstva tista, ki stimulirajo pri delu ali pa so tudi potrebna moralna priznanja, kot so pohvale, pismena priznanja, odlikovanja itd. V odgovorih se je večina delavcev izjasnila, da so tudi moralna priznanja stimulacija za prizadevnost in aktivnost. Zato ima pobuda družbenopolitičnih organizacij med kolektivom zelo pozitiven odmev. To je toliko večja garancija, da bodo predlogi za podelitev priznanj pretehtani, da bodo priznanja dobili tisti, ki so to z delom in aktivnostjo opravičili. -tf Ko prečkate »Našo pot«, jo dajte še sosedu! VPIS POSOJILA ZA CESTE V SRS Rezultati v „Košakih” TMI Maribor Akcijo vpisovanja posojila za ceste smo pričeli že v mesecu juniju 1976. Na 2. redni seji delavskega sveta je bila imenovana komisija za izvedbo vpisa v sestavi: Antonija čurič — predsednik Ivan Kramberger — član Vekoslava Krašovec — član Po sklepu zborov delovnih ljudi smo se obvezali, da bomo vpisali vsak najmanj polovico enomesečnega osebnega dohodka in vplačali posojilo v največ 24 mesečnih obrokih. Komisija je takoj po sklepu zborov pristopila k delu. Odziv delavcev je bil zadovoljiv, tako, da smo že po enem tednu, t. j. do 9. julija 1976 vpisali 571.700 din posojila, od predvidenega zneska 803.009 din. Glavna akcija vpisa je že za nami, ostalo je za vpis le še nekaj delavcev, ki so na daljšem zdravljenju in tisti, ki so bili med akcijo na letnem dopustu. Do 6. avgusta 1976 je opravilo vpis 477 zaposlenih, od skupno 523. Posojila še ni vpisalo 25 delavcev, 21 pa jih je vpis odklonilo, to so delav- ci z naj nižjimi osebnimi dohodki. Do 6. avgusta 1976 smo torej vpisali 880.330 din posojila, kar presega predvideni znesek za 10 odstotkov. Najvišji vpis znaša 10.003 din in ga je vpisal Maks Bud-ja, obratovodja obrata II, sledi Štefan Jus, poslovodja s 7.200 din, Jože Murko, sekretar, s 6.000 din, precej pa je vpisalo 5.000 din Prvi obrok posojila bomo vplačali v mesecu septembru 1976. Vekoslava Krašovec DO 31. OKTOBRA 1976 JE ZADNJI ČAS ZA VPIS POSOJILA ZA CESTE SRS Vpis v Agrokombinatu Maribor še ni končan Pri akciji za vpis posojila za ceste je pokazala večina članov in članic delovne skupnosti Agrokombinata Maribor vse razumevanje za potrebno pomoč s posojilom, da bo mogoče uresničiti plan novogradnje in obnove cestnega omrežja v SRS, z zneskom 985.000 din, ki bi ga naj doseglo posojilo iz Agrokombinata Maribor. Akcija še ni dosegla stoodstotnega uspeha, zaradi odsotnosti nekaterih članov kolektiva v času dopustov in zaradi bolniških. Doslej je vpisanih 908.100 din in nakazani so že odtegnjeni obroki. 480 vpisnikom bodo nedvomno sledili še ostali, da bo izpolnjen še ostanek obveznosti, ki jo je sprejel Agrokombinat Maribor. Prav zanimive so bile pobude in predlogi vpisnikov, kaj vse bi bilo potrebno storiti s sredstvi, doseženimi s posojilom. Zato je bilo prav, da so bile javnosti na razpolago vse informacije o planu porabe s posojilom doseženih sredstev. Seveda bodo vpisniki posojila pridno spremljali izvajanje planiranih del in potrošnjo doseženega posojila. BV. Pri Agrokombinatu Lenart se vpis še nadaljuje V Agrokombinatu Lenart smo pričeli s pripravami za vpis javnega posojila za ceste v SR Sloveniji v mesecu maju. O tem so vodile razpravo družbenopolitične organizacije, predvsem sindikat. Dogovorjeno je bilo, da vsak prispeva polovico enomesečnega osebnega dohodka. Glede na število zaposlenih je bilo dogovorjeno, da se imenuje komisija in da se opravi vpis na enem mestu. Delavski svet delovne organizacije je na seji dne 28. maja 1976 potrdil predlog tričlanske komisije. Dogovorili so se z vodji TOZD, da se povežejo s komisijo, ki bo prišla v TOZD in opravila vpis na sedežu, da delavci ne bi izgubljali delovnega časa. Komisija je začela z vpisovanjem, čim je dobila ves potreben material. Večina zaposlenih je akcijo pozitivno sprejela in vpisala primerne vsote, glede na višino osebnih dohodkov, medtem ko za nekatere to ni mogoče trditi, ker so le delno izpolnili svojo obvezo do te pomembne akcije. Delovni ljudje podpirajo to akcijo, kljub temu, da plačujejo občinski samoprispevek za asfaltiranje cest v občini Lenart. V delovni organizaciji je posameznik vpisal največ 5.000,00 din, najmanj pa 800,00 din za ceste. Če upoštevamo socialno stanje delavcev, ki so vpisali 800,00 din, so veliko prispevali, glede na njihove zmožnosti. V času dopustov je tudi akcija vpisa posojila mirovala, s katero pa se bo nadaljevalo v mesecu septembru. Do 15. avgusta 1976 je vpisalo 79,5 odstotka zaposlenih v Agrokombinatu Lenart, pri tem niso zajeti Stanje vpisa avgusta v Kmetijskem kombinatu Ptuj V zadnji številki NAŠE POTI je bil na naslovni strani objavljen članek pod naslovom »PRISPEVAJMO ZA BOLJŠE CESTE IN VEČJO VARNOST NA NJIH« ter v zadnjem odstavku omenjeno, da bodo rezultati vpisa javnega posojila objavljeni v naslednji številki našega glasila. V ta namen vam posredujemo podatke oziroma rezultate vpisa javnega posojila, ki so ga vpisali delavci v posameznih TOZD in Kmetijskem kombinatu kot celoti, za vse TOZD skupaj. Rezultati so naslednji: KATEGORIJA A: ?tapTOZD št. vpis. Minimalna Vpisano posojilo mesta obveza ' , 77 7~„. znesek st. vpis. % 1. Kletarstvo A-041-16 2. Kooperacija A-041-14 3. Tehnoservis A-041-20 4. Skupne službe in Gradbeni remont A-041-21 5. Petovia A-041-8 6. Mlekarna A-041-10 7. Gozdarstvo A-041-15 8. Kmetijstvo A-041-12 9. Gostinstvo Breg A-041-19 10. Trgovina A-041-17 11. Farma prašičev A-041-13 12. Tovarna moč. krmil A-041-11 13. Haloški biser A-041-18 14. Mizarstvo A-041-9 135.783 162.600 87 119,7 207.350 238.500 125 115,0 265.533 304.800 159 114,8 167.200 191.700 111 114,7 325.177 349.800 192 107,6 121.581 130.300 74 107,2 147.262 157.900 93 107,2 622.237 644.200 474 106,8 24.920 26.400 20 105,9 69.657 73.100 40 104,9 164.331 171.700 107 104,5 40.335 42.700 27 105,9 371.968 377.700 257 101,5 71.196 70.800 48 99,4 Skupaj: 2,734.530 2.942.200 1814 107,6 Vpis posojila za javne ceste je v posameznih TOZD že končan, z izjemo TOZD Kmetijstvo in Mizarstvo, kjer se vpis še nadaljuje. Iz predmetne razpredelnice — tabele je razvidno, da so delavci zaposleni v TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj skupno vpisali javnega posojila za ceste 2,942.200 din oziroma 107,6 odstotka od določene minimalne obveze, ki jo je predpisal občinski štab za izvedbo javnega posojila za ceste Skupščine občine Ptuj. ALOJZ VEBER učenci v gospodarstvu. Višina vpisanega posojila znaša glede na poprečni osebni dohodek v letu 1975 79,5 odstotka. Akcijo vpisa bo treba intenzivno nadaljevati, da bi vsi zaposleni posojilo vpisali, kajti le v tem primeru bomo dosegli predvideno vsoto, glede na izplačani osebni dohodek v letu 1975, to je 50 odstotkov mesečnega osebnega dohodka po zaposlenem. LEOPOLD HAMERŠAK Začelo seje obiranje sadja Trganje in sortiranje breskev v Krčevini V teh dneh intenzivno obiramo sadje. Breskve, ki so poletni sadež, bodo kmalu pospravljene, glavna sadna sezona se šele začenja. Ker je obiranje sadja v polnem teku, smo obiskali štiri sadjarske enote. AGROKOMBINAT MARIBOR V sadjarskem obratu Pekre AK Maribor so začeli z obiranjem breskev 18. julija in bodo končali približno 10. septembra. Hkrati s tem, pa so že začeli obirati hru- ške in zgodnje sorte jabolk. Ker je breskve precej prizadel mraz in pozneje suša, je pridelek precej nižji in slabše kvalitete, kar pa se pozna tudi pri zgodnjih sortah jabolk in delno tudi pri hruškah. Pridelek sadja v letošnjem letu bo od planiranega precej manjši; v primerjavi z lanskim letom pa za 20 odstotkov večji, ker prehaja v rodnost novi pilar sistem jablan, na površini 30 hektarjev. V hladilnico bodo uskladiščili predvsem jabolke, sedaj pa sadje dobavljajo podjetju Sadje zelenjava iz Ljubljane in pa tržnici Maribor. Zadružna enota Svečina Agro kombinata Maribor ima 20 hektarjev plantažnih jablan, 50 hektarjev polintenzivnih jablan v kooperaciji s kmeti in veliko ekstenzivnih nasadov jablan ter 5 hektarjev plantažnih nasadov hrušk, v kooperaciji s kmeti. Zadružna enota ima v okviru Kmetijske zadruge Maribor v načrtu ustanovitev sadjarske skupnosti, ki bi skrbela za načrtno obnovo sadnih nasadov, na primernih legah. Z obiranjem jabolk so v zadružni enoti začeli 20. avgusta. Letošnji pridelek sadja je količinsko veliko boljši, kakovostno pa precej slabši od lanskega, predvsem zaradi suše in toče. AGROKOMBINAT LENART V Agrokombinatu Lenart TOZD Sadjarstvo Selce je proizvodnja breskev dosegla 30 odstotkov planirane, ostali pridelek pa je uničila pozeba. Pravkar poteka obiranje breskev in hrušk. Z obiranjem breskev, bodo končali okrog 15. septembra. Kvaliteta breskev je sicer dobra, vendar se kljub temu pozna vpliv suše, saj so breskve bolj drobne. Ob zadnjem deževju pa so se breskve, ki še niso dozorele, precej popravile. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ V delovni enoti Osojnik Kmetijskega kombinata Ptuj se breskovi nasadi razprostirajo na 16 hektarjih. Letošnji pridelek breskev bo boljši od lanskega, približno 8000 kilogramov po hektarju. V letošnjem letu je precej vplivala na pridelek suša, predvsem na velikost plodov. Z obiranjem breskev so začeli 5. julija, končali pa bodo približno 15. septembra. Iz teh zapisov vidimo, da je obiranje sadja v polnem teku in da lahko kljub pozebi, suši in celo toči, pričakujemo poprečen pridelek sadja. M. P. PREMALO DENARJA ZA KMETIJSTVO Izvršni odbor kmetijske razvojne skupnosti Slovenije je ugotovil, da bo kmetijstvu letos na voljo znatno manj družbenih sredstev ne glede na velike potrebe po hrani in povečani kmetijski proizvodnji. Če bi želeli nadaljevati stopnjevanje naložb iz prejšnjih let, bi potrebovali za naložbe samo v zasebnem kmetijstvu 50 milijonov din iz družbenega vira. K temu naj bi drugo polovico prispevale banke, z lastno udeležbo investitorjev pa bi se znesek povzpel na 110 do 120 milijonov dinarjev. Na voljo za naložbe v zasebnem kmetijstvu pa je le nekaj več kot 22 milijonov dinarjev. Ne glede na dopolnilna sredstva bank in lastno udeležbo pa denarja ne bo dovolj za kritje vseh načrtovanih naložb. DE, 27. 7. 1976 POLLETNI REZULTATI 1976 Ob koncu leta bo v „Košakih“ TIMI Maribor plan v globalu dosežen Prvo polletje 1976 so »Košaki« TMI Maribor svoje poslovanje po fakturirani realizaciji zaključilo z izgubo, v znesku 2,748.000 din. Tudi večina nam sorodnih podjetij je prvo polletje 1976 zaključilo z večjimi izgubami, kar pomeni, da so glavni vzroki za izgubo sistemske narave. Prodajne cene mesa, ki temeljijo na odkupnih cenah živine za prvo polletje 1976, se namreč že od 27. junija 1975 niso spremenile, medtem ko so cene živine že znatno poskočile, kar je razvidno iz naslednje primerjave: I. polletje 1975 I. polletje 1976 Indeks Govedo za izvoz 15,30 17,47 114,2 Govedo za domači trg — 14,05 — Govedo za predelavo 9,76 10,86 111,3 Teleta 18,42 21,90 118,9 Svinje 15,31 18,88 123,3 Odojki 17,50 30,49 174,2 Dvig nabavnih cen živine smo tudi planirali z gospodarskim pianom za leto 1976 ter poskušali tako zmanjšani dohodek nadoknaditi z večjo proizvodnjo, vendar nam to očitno ni uspelo, kar bomo videli v nadaljevanju. POSLOVNI POKAZATELJI ZA PRVO POLLETJE 1976 so naslednji: v tisoč din Letni Polletna plan realizacija Indeks 1. IZDATKI Porabljeni material 273.103 113.952 Drugi materialni stroški 5.176 2.832 Amortizacija 6.285 1.916 30 Nabavna vrednost trgovskega blaga 37.940 18.581 48 Izredni izdatki 3.438 1.519 44 Porabljena sredstva 326.742 138.800 43 II. DOHODKI Plačana realizacija 373.312 148.442 Neplačana realizacija — 9.206 Izredni dohodki 1.519 1.764 116 Skupaj 374.831 159.412 42 lil. DOHODEK PO FAKTURIRANI REALIZACIJI 48.089 20.612 43 IV. STRUKTURA DOHODKA Pogodbene obveznosti 4.901 3.427 70 Davki in prispevki 3.530 2.149 61 Osebni dohodki 35.100 17.075 49 Osebni prejemki 880 709 81 Ostanek dohodka — izguba + 3.678 — 2.748 — Skupaj dohodek 48.089 20.612 43 Iz analiz, ki so jih izdelale strokovne službe podjetja je razvidno, da je izguba posledica nesorazmernih cen živine in mesa in glede na pomanjkanje živine, prenizka realizacija. Plan prodaje ni bil dosežen v takšni višini kot je bil določen po gospodarskem planu za prvo polletje 1976, saj znaša izpad proizvodnje kar 654 ton raznega svežega mesa in mesnih izdelkov. Glede na to, primanjkuje podjetju približno 3,415.000 din bruto dohodka, medtem ko znaša izguba le 2,748.000 din. Iz tega je razvidno, da bi ob izpolnitvi planskih nalog — kljub temu, da niso urejene cene, ne imeli izgube. VZROKI ZA IZPAD PROIZVODNJE Ali morda ni bilo mogoče plasirati blaga ali je vzrok prenizka produktivnost proizvodnih obratov, morda pomanjkanje surovine? Na ta vprašanja je sicer težko odgovoriti, ker so vsi navedeni faktorji v medsebojni odvisnosti, vendar pa lahko navedemo nekatere vzroke: 1. Delavci klavnice v pomladanskih mesecih niso imeli dovolj klanja in so morali predčasno zapuščati svoja delovna mesta; 2. Pomanjkanje mesa je prisotno skozi celo prvo polletje 1976. Na te vzroke nismo mogi učinkovito vplivati. Prvi delni vzrok za izpad proizvodnje v višini 654 ton je torej v nabavi živine, saj pri zakolu manjka 1.462 komadov govedi, medtem ko pa je primanjkljaj pri zakolu svinj minimalen. V normalnih tržnih razmerah smo živino nabavljali pretežno iz mariborsko-ptujskega območja, kar je primanjkovalo pa smo nabavili iz drugih republik oziroma iz drugih območij. Ob splošnem zmanjšanju staleža živine je povpraševanje po živini naraslo in tako so se vsa tržišča več ali manj zaprla. Glede na navedeno, bi tudi v naši SOZD Kmetijsko prehrambenem kombinatu s sedežem v Ptuju, lahko ravnali temu primerno. Vse članice SOZD bi živino naj ponudile najprej »KOŠAKOM« in šele, ko bi naša delovna organizacija ne nudila takih pogojev kot drugi, bi bili upravičeni živino prodati izven SOZD. O tej problematiki je komercialni odbor SOZD že razpravljal na seji 25. maja 1976, vendar se stanje še ni bistveno spremenilo. Pa poglejmo kakšne količine živine so bile odkupljene na območju SOZD Kmetijsko prehrambenega kombinata s sedežem v Ptuju, od kmetijskih zadrug na mariborsko-ptujskem območju in od drugih dobaviteljev. GOVEDA PRAŠIČI 1. SOZD KPK Pogodba Izdobava Indeks Pogodba Izdobava Indeks AK KZ Lenart 940 1.385 147 450 201 45 AK Maribor 1.465 858 58 600 84 14 KK Ptuj 630 705 112 11.800 10.742 91 Skupaj članice 3.035 2.948 97 12.850 11.027 86 SOZD v odstotkih II. KZ NA OBMOČJU 64 % 53 % MARIBOR—PTUJ 2.390 1.315 55 600 72 12 V odstotkih III. DRUGI 28 % DOBAVITELJI 1.401 325 23 5.000 9.721 194 V odstotkih 8 % 47 % VSEGA 6.826 4.588 67 18.450 20.820 113 Vodstotkih 100 % 100 % Iz podatkov o dobaviteljih živine »KOŠAKOV« lahko ocenjujemo, da imajo nekatere članice SOZD sklenjene pogodbe s »KOŠAKI« za izdobavo živine, le za slabo polovico svoje proizvodnje. Mislimo, da imamo enake pogoje kot drugi kupci, zaradi tega je s takšno komercialno politiko v SOZD narejena »KOŠAKOM« TMI Maribor velika škoda. Res je, da smo izpad zakola delno nadoknadili s pospešeno nabavo zmrznjenega mesa, vendar se ta nabava časovno le ni vklapljala v proizvodni ciklus tako, da se je na primer proizvodnja klobasnih izdelkov po asortimentu prilagajala surovini, ki je bila na razpolago, ne pa obratno. Posledica te »surovinske krize« se je seveda odražala tudi pri plasiranju blaga, saj se naš asortiment večkrat ni prilagajal tržišču, temveč vrsti surovine. Navedeni pojavi so seveda tudi negativno vplivali na produktivnost dela, kar je razvidno iz naslednje primerjave. Opravljene Prodana Produktivnost 1. polletje produktivne delovne ure količina v tonah po planu kg/h dejansko kg/h OBRAT 1 1975 109.771 2.178 19,8 1976 OBRAT II 114.008 2.188 21,44 19,20 1975 74.767 1.363 18,2 1976 81.588 1.564 19,90 19,20 Nadalje je potrebno poudariti, da je bila proizvodnja motena tudi zaradi zastoja pri uvozu rezervnih delov, za razne proizvodne stroje in hladilne naprave. Novi predpisi o uvozu, ki močno omejujejo uvoz rezervnih delov, so nas našli nekoliko nepripravljene, zaradi česar se je novi uvozni postopek zavlekel. Delavski svet je na svoji zadnji seji sprejel med drugimi tudi sklep, da strokovne službe pripravijo analizo vzrokov za nastalo izgubo in predlagajo sanacijske ukrepe. V zvezi s tem, so strokovne službe analizirale dosedanjo poslovanje ter ugotovile, da je v drugem polletju potrebno le nadoknaditi izpadlo proizvodnjo in nekoliko menjati asortiment proizvodnje. Nadalje se predlaga, da se uredijo medsebojni odnosi v SOZD glede usmerjanja živine za zakol, skozi košaško klavnico. Storjeni so tudi določeni ukrepi glede štednje in odkrivanja notranjih rezerv. Analize so pokazale, da ni potrebe po rebalansu gospodarskega plana ali po sanacijskem programu, temveč je treba organizirati nabavo s urovine, proizvodnjo in prodajo tako, da bo ob koncu leta plan v globalu dosežen. IVAN ROTMAN Gospodarjenje TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj v prvem polletju 1976 Nov obračunski sistem in sistem zagotovitve plačil sta uvedena v prakso, na osnovi predpisov, ki smo jih sprejeli že v letu 1975, izvajati pa smo jih pričeli šele v letu 1976. S polletnim obračunom prvič ugotavljamo rezultate uveljavljanja novih zakonov v praksi. Bistveni namen teh zakonov ali konkretno zakona o obračunavanju celotnega dohodka v TOZD in zakona o zagotovitvi plačil, je ukinitev možnosti, da se pojavi na tržišču nepokrita potrošnja, hkrati pa se s tema zakonoma onemogoča, da bi se ugotavljal celotni dohodek in dohodek, tako kot je bila to praksa doslej, na osnovi nepokrite potrošnje. S sprejemom teh dveh zakonov je prva faza izgradnje novega obračunskega sistema končana. Sistem vnaša bistvene spremembe v gospodarski sistem in družbeno ekonomske odnose v procesu družbene reprodukcije, ki pa so nujno povzročile tudi spremembe v odnosih znotraj TOZD in delovne organizacije kot celote. NOV OBRAČUNSKI SISTEM IN SISTEM ZAGOTOVITVE PLAČIL V Kmetijskem kombinata Ptuj se uvajanje sistema odraža pozitivno na vseh delovnih področjih. Likvidirali smo stara dolžniškoupniška razmerja, nova pa vzpostavljamo v okviru sprejetih planov prodaje in nabave. Letos ni zajeta v celotni dohodek za prvo polletje, \'sa tista realizacija, ki ni bila ali plačana ali pokrita s plačilnimi instrumenti, kot so ček, menica, akreditiv, garancija. To je ena od bistvenih sprememb novega sistema, za katero menimo, da v TOZD Kmetijskega kombinata ne more povzročiti posebnih težav. Vsi, ki so v KK Ptuj zadolženi za prodajo, so se v glavnem dosledno držali določil sprejetega pravilnika o izvajanju zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Kljub dogovorom pa v nekaterih od TOZD niso uspeli zavarovati v celoti prodaje zadnjih 15 dni junija, z enim od plačilnih instrumentov. Zaradi tega imajo te TOZD manjši celotni dohodek kot bi ga imele, če bi uspele narediti to, kar je bilo dogovorjeno. V tretjem četrtletju bomo morali, če ne bo šlo drugače, obiskati kupce in tudi za prodajo v času od 15. septembra do 30. septembra 1976 zagotoviti enega od plačilnih instrumentov. Le tako bomo lahko približali rezultat po plačani realizaciji tistemu,, ki bi ga imeli, če bi imeli še naprej obračun po fakturirani realiza. ciji. Plani priliva in odliva sredstev ter plani nakupa in prodaje so zelo pomembni, zlasti še sedaj, ko smo pričeli izvajati vrsto investicij v os novna sredstva in smo z izločitvijo lastnih sredstev, ki jih koristimo za naložbe, močno zmanjšali saldo na žiro računu TOZD in tako podjetja kot celote. Sredstva vlagamo med drugim tudi v kmetijsko proizvodnjo v družbenem in zasebnem sektorju, za katero zaradi trenutne kreditne politike ne moremo dobiti kreditov (vinogradništvo, hmelj, krmne rastline, sadjarstvo). Vsa leta doslej smo ugotavljali, da gospodarstvo naše občine kreditira v mnogih primerih tudi brezobrestno, TOZD drugih področij in to v precej večjih zneskih kot pa ta območja naše. Danes to ne ugotavljamo več. Odpadlo je kreditiranje, vsaj tisto mimo dogovorov, odpadli so stroški sodnih sporov, sredstva pa se hitreje obračajo. Kupci ne postavljajo več plačilnih pogojev, ki ne bi bili v skladu s predpisi. Danes, po štirih mesecih, v KK Ptuj smo namreč pričeli zakon izvajati pred prvim a-prilom, ugotavljamo, da je bil zakon o zagotavljanju plačil nujno potreben in, da se v praksi odraža zelo pozitivno. Na področju vzpostavljanja medsebojnih dolžniškoupniš-kih razmerij je zakon uvedel potreben red. Kljub temu, da imamo v KK Ptuj združeno finančno funkcijo in opravljamo plačilni promet preko skupnega eksternega žiro računa, nismo doslej nobenkrat kršili predpisa. Ugotavljamo celo, da laže izvajamo zakon kot bi ga v primeru, če bi imela vsaka od TOZD svoj žiro račun. To nam uspeva zaradi tega, ker se vsi dosledno držimo dogovorov. Sigurno pa je, da bi laže gospodarili, če bi imeli več tujih virov obratnih sredstev. Obratna sredstva manjkajo vsem TOZD, razen TOZD Farma prašičev in Tovarni močnih krmil, vendar tudi ti dve TOZD koristita v glavnem kratkoročne reeskontne kredite, ki so nesiguren vir financiranja. Zato smo že večkrat predlagali konverzijo kratkoročnih kreditov v dolgoročne, vendar žal brez uspeha. Kratkoročni krediti so rešitev trenutni situaciji, saj bi lahko pomenila sprememba v reeskotni kreditni politiki, zastoj v proizvodnji. RAZLOGI, KI SO VPLIVALI NA POSLOVNI USPEH TOZD Ko obravnavamo poslovne rezultate TOZD, ne moremo mimo tega, da ne bi omenili vrsto težav in razlogov, ki so ali pa še bodo imeli vpliv na poslovne uspehe naših TOZD. Z največjimi težavami se srečujejo delavci, zaposleni v kmetijski dejavnosti. Vremenske razmere že nekaj let nazaj niso bile tako slabe kot letos. Sadjarsko in vinogradniško proizvodnjo je že zgodaj spomladi prizadela slana, kasneje pa na nekaterih območjih tudi toča. Največ škode pa je naredila suša. Zaradi suše je pšenica prehitro dozorela in so zato manjši pridelki na hektar kot bi bili v normalnih pogojih. Koruze na nekaterih parcelah sploh ne bo, tam kjer pa bomo vseeno želi, pa bo pridelek izredno majhen. Tudi hmelja bomo pridelali precej manj kot smo predvidevali.Izpad proizvodnje teh dveh glavnih poljščin predstavlja za kmetijsko proizvodnjo izredno zmanjšanje dohodka. Manjša od predvidene je tudi proizvodnja krmnih rastlin, to ima za posledico pade: mlečnosti in prirasta pri teži pitancev, kar pa posredno vpliva tudi na višini lastnih cen posameznih proizvodov. Na vseh površinah, kjer bo to možno, bomo morali zasejati krmne rastline za silažo. Menimo namreč, da dokler bo to možno, ne smemo zmanjšati staleža živine. Za izvedbo teh nepredvidenih nalog bo potrebno nabaviti semena, gnojila in zaščitna sredstva. Za realizacijo teh dodatnih programov bomo rabili obratna sredstva, vendar jih nimamo dovolj. V kratkoročnih kreditih z visoko obrestno mero in nekaj mesečno odplačilno dobo ne vidimo rešitve problema. Kreditiranje mora biti dolgoročno, krediti pa morajo biti obrestovani z nizko obrestno mero. V razvoj kmetijske dejavnosti v našem kombinatu so bila v zadnjih letih vložena velika sredstva. Precej smo vložili lastnih sredstev, še več pa tujih in te moramo vrniti. Opravičeno se danes sprašuje delavec kme-metijstva, kje bo dobil sredstva za vrnitev posojil, ko mu je pridelek v veliki meri uničila suša. Vložili smo maksimalne napore, da bi rešili, kar se še rešiti da, vendar vemo že danes, da to ne bo dosti. ZMANJŠANJE POSLOVNIH REZULTATOV V POSAMEZNIH TOZD Res je, da lahko delavci računajo na medsebojno solidarnost, vendar ta ne bo mogla rešiti vseh problemov, te žave bo lahko le umilila. V TOZD Mlekarna pada zaradi padca mlečnosti v zasebnem in družbenem sektorju proizvodnje mleka, odkup mleka. Posledica tega je slab proizvodni rezultat v TOZD Mlekarna v prevem polletju letos. Na zmanjšanje razlike realizacije je vplivalo tudi povečanje vrednosti točke za izplačilo osebnih dohodkov in pa večji znesek amortizacije, ki se je povečal zaradi revalorizacije osnovnih sredstev. Slabši rezultat po faktuirani realizaciji kot lani, so razen TOZD Mlekarna dosegle še TOZD Gozdarstvo, Tehnoser-vis, Tovarna močnh krmil, Pe-tovia in Haloški biser. V TOZD Tehnoservis se je zmanjšala prodaja kopirnih aparatov, v TOZD Petovia in Haloški biser pa vpliva na zmanjšanje poslovnih rezultatov razen povečanja osebnih dohodkov še povečanje nekaterih stroškov. Ne glede na navedeno je doseglo podjetje kot celota približno tak rezultat po fakturirani realizaciji kot v enakem obdobju lani. Petnajstdnevna realizacija TOZD KK Ptuj, ki ni bila niti plačana niti pokrita z enim od plačilnih instrumentov, je v prvem polletju znašala 11,424.378 din. Zaradi tega smo po plačani realizaciji končali poslovanje z izguba, v znesku 6,064.346 din. Celotni dohodek, obračunan po plačilni realizaciji, smo v KK Ptuj v primerjavi z celotnim dohodkom, doseženim v enakem obdobju lani, ko smo ga obračunali po faktuirani realizaciji, povečali za 7 odstotkov. Porabljena sredstva smo letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 22 odstotkov. (Nadaljevanje na 8. strani) Gospodarjenje TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj v prvem polletju 1976 (Nadaljevanje s 7. strani) Moramo pa opozoriti, da nam izračuni, ki so sicer narejeni v skladu s predpisi, ne dajo podatkov o dejanskem stanju investicijske sposobnosti. Pri izračunu moramo namreč tudi v letu 1976 upoštevati poprečne zaloge iz leta 1975, kar ni realno, enako •elja tudi za reeskontne kredite. Tudi ta podatek moramo pri vseh izračunih, ki jih bomo delali med letom, prepisati iz obrazcev, ki smo jih naredili na dan 31. decembra 1975. V letu 1975 smo ugotovili, da manjkajo mnogim našim TOZD namenski viri za pokrivanje zalog. V letu 1976 je bil sprejet dodatek k zakonu o zagotovitvi trajnih virov za pokrivanje zalog, ki določa, da lahko 50 odstotkov sredstev, ki so manjkala TOZD po zaključnem računu 1975, zagotovimo z naložbo v poslovni sklad, po zaključnem računu za letošnje leto. Vemo pa, da z ozirom na vrsto razlogov, v letu 1976 ne bomo formirali poslovnih skladov v zneskih, ki bi pokrili manj ko obratnih sredstev. Zato je nujno, da takoj izdelamo za potrebe TOZD nove izračune investicijske sposobnosti, z upoštevanjem letošnjih poprečnih zalog in letošnjega stanja reeskontnih kreditov, namenjenih za pokrivanje teh zalog, vendar brez upoštevanja morebitne naložbe v poslovni sklad. Na tak način bomo dobili dejanske podatke o investicijski sposobnosti TOZD. Podatki nam bodo služili kot orientacijski podatek pri sprejemanju odločitev, o investicijah v letošnjem in naslednjem letu. STANJE ZALOG Na padec investicijske sposobnosti bo imelo močan v-pliv tudi povečanje zalog v posameznih TOZD. Zaloge so se v KK Ptuj povečale v primerjavi z enakim obdobjem lani za 57 odstotkov. V TOZD Kmetijstvo so se povečale zaloge materiala za 48 odstotkov, v TOZD Gozdarstvo za 58 odstotkov, v TOZD Mlekarna za 37 odstotkov, v TOZD Tehno-servis za 68 odstotkov, v TOZD Tovarni močnih krmil za 226 odstotkov, v TOZD Trgovina za 68 odstotkov in v TOZD Kooperacija za 35 odstotkov. V drugih TOZD so se zaloge ali zmanjšale ali pa le malo povečale. Zaloge materiala je najbolj povečala TOZD Tovarna močnih krmil. Lani smo v prvem polletju imeli v tej TOZD zelo nizke zaloge. Letos smo prisiljeni zaloge povečati oziroma jih držati na enakem nivoju, zaradi suše, ki bo imela za posledico zmanjšano proizvodnjo koruze in tako znatno višje cene. Moramo pa takoj povedati, da so te zaloge edine, ki so pokrite z dodatnimi tujimi viri in torej ne bodo vplivale na padec investicijske sposobnosti te TOZD in tako posredno podjetja kot celote. Zaloge nedovršene proizvodnje smo povečali v KK Ptuj za 44 odstotkov, od tega TOZD Gozdarstvo za 160 odstotkov, TOZD Tehnoservis za 457 odstotkov in TOZD Peto-via za 114 odstotkov. V TOZD Tehnoservis se je močno zmanjšala prodaja kopirnih aparatov, zaradi vrste ukrepov, ki so najbolj prizadeli proizvajalce investicijske opreme. Računamo, da se bo v tem letu tudi na tem področju situacija spremenila tako, da bomo zaloge zmanjšali. Zaskrbljujoče pa je povečanje zalog v TOZD Petovia, saj so zaloge povečali za približno 9.000.000 din, v primerjavi z enakim obdobjem lani. To povečanje pomeni, da ta TOZD tudi naslednje leto najverjetneje ne bo investicijsko sposobna. O tem, kakšne bodo posledice takšnega stanja menimo, da ni potrebno posebej pisati. Z ozirom na to, ker je kreditna banka vztrajala na analizi zalog in njihovem obveznem znižanju le teh, kot pogoju za odobritev kredita za trajna obratna sredstva tej TOZD je nujno, da takoj izdelamo analizo zalog za prvo polletje. V primeru, da ne bomo mogli dokazati, da je takšno povečanje zalog opravičljivo, verjetno ne bomo mogli računati na pomoč banke pri reševanju problemov, za katere bi bile v tem primeru krive naše napačne poslovne odločitve. Zaloge gotovih proizvodov smo v KK Ptuj znižali, zaloge trgovskega blaga pa povečali za 9 odstotkov. Na splošno ugotavljamo, da so problematične vse tiste zaloge, ki niso pogojene s povečano proizvodnjo ,ki bi imela zagotovljen plasman. Vsako povečanje zalog, za katero nismo zagotovili potrebnih obratnih sredstev, pomeni za znesek povečanja, padec investicijske sposobnosti. TOZD. Potrebno je to ponovno poudariti. Pred nami je še pet mesecev, ko lahko na tem področju marsikaj spremenimo v pozitivnem smislu. S podatki o zalogah in stroških razpolagajo v TOZD vsak dan. Vsako povečanje zalog ima hkrati za posledico tudi padec likvidnosti, kar se bo še močneje čutilo v zadnjem četrtletju tega leta, če ne bodo tudi tisti redki, ki še vedno usvarjajo zaloge za vsako ce- no, spremenili navad. V KK Ptuj so se močno povečale pogodbene obveznosti in to predvsem na račun povečanja obresti za kredite, provizij za bančne storitve in zavarovalnih premij. Obresti za kredite so se povečale v primerjavi z enakim obdobjem lani za približno 3,000.000 din, stroški plačilnega prometa za približno 110.00 din in za zavarovalne premije za približno 1,100.000 din. ZAKONSKE OBVEZNOSTI Ko obravnavamo rezultate poslovanja in jih primerjamo z enakim obdobjem lani, ne smemo pozabiti na vrsto zakonskih obveznosti, ki smo jih lani v prvem polletju še evidentirali kot stroške, konec lanskega leta in letos pa ne več in jih bomo pokrivali iz ostanka dohodka po zaključnem računu. To so npr.: davek iz dohodka, prispevek za republiško raziskovalno skupnost, prispevek za republiško izobraževalno skupnost, vodni prispevek iz dohodka, prispevek za odpravo nesreč in drugi. Za zneske teh obveznosti, ki smo jih ali pa jih bomo plačali med letom, obračunavamo pa jih od osnove, ki je Ne glede na rezultat v prvem polletju bo potrebno vložiti še mnogo naporov, da bo do konč- osnova za obračun davka iz dohodka TOZD, bo manjši o-stanek dohodka za sklade. Povečale so se tudi zakonske obveznosti in to v glavnem zaradi povečanja osnov, od katerih jih obračunavamo (bruto osebni dohodek, poslovni sklad). Močno so se v KK Ptuj povečali tudi stroški za reklamo in propagando in to kar za 44 odstotkov. Menimo, da bi se ob tem povečanju morali zamisliti. Nismo namreč povsem prepričani v to, da je potrebno za naše blago tako povečati izdatke za reklamo. V kombinatu je potrebno izdelati analize poslovnih rezultatov za prvo polletje in sprejeti vrsto ukrepov za izboljšanje stanja v posameznih TOZD. Zavedati se moramo, da so poslovni rezultati odvisni od nas samih in da nam nihče izven ne bo pomagal v primeru, če bi se znašli v težavah, zato mora vsak od nas storiti vse, da bodo rezultati takšni kot smo jih predvideli, ko smo sprejeli plane za leto 1976. Marija Magdalene nega obračuna dosežen finančni rezultat, ki je bil sprejet s pro-izvodno-finančnim planom. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ V kmetijstvu Agrokombinata Lenart V PRVEM POLLETJU NI UGODEN REZULTAT Poslovni rezultat prvega polletja v kmetijstvu prikazuje zelo negativne in nespodbudne učinke. V breme plačane realizacije so knjiženi vsi posredni in režijski stroški, ki imajo po svojem obsegu takšen značaj, da so ob prvem polletju stalne izgube. Mnogo bolj realni so finančni pokazatelji pri obračunu s 30. septembrom, ko je glavni del kmetijskih proizvodov pospravljen ter pridelek ocenjen na osnovi dejanskega stanja na poljih, v sadovnjakih in v skladiščih. OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Kako je potekala javna razprava v „Košakih” TMI Maribor? V »Košakih« TMI Maribor so se 24. maja 1976 sestali predsedniki osnovnih organizacij sindikata vseh obratov, skupaj s predstavniki samoupravnih organov, sekretarjem ZK in članicama aktiva Vekoslavo Krašovec in Tončko čurič, ki sta se udeležili dvodnevnega seminarja za vodenje javne razprave — osnutka zakona o združenem delu, ki ga je organiziral občinski svet ZSS Maribor. Na sestanku političnega aktiva je Anton Belec pojasnil pomen prvega dokumenta o združenem delu in predlagal, kako naj bi potekalo vsebinsko in organizacijsko vodenje javne razprave v »Košakih« TMI. Za vsebinsko vodenje javne razprave sta bili zadolženi Vekoslava Krašovec in Tončka čurič. Že pred pričetkom javne razprave na zborih delovnih ljudi, sva pripravili skrajšano obrazložitev osnutka zakona o združe,-nem delu, ki jo je dobil vsak delavec, Jože Murko pa je napravil analizo dosedanje samoupravne organiziranosti v »Košakih« TMI. Tako so prišli delavci na zbore že seznanjeni z vsebino zakona. 7. junija 1976 smo pričeli z razpravo osnutka zakona o združenem delu na zborih delovnih ljudi v obratu I, 10. in 12. junija 1976 v dislociranih enotah v tržnici Velenje in Izoli, 17. junija 1976 v obratu II in 21. junija 1976 v trgovski mreži. Na vseh petih zborih, ki so bili v delovnem času, je Vekoslava Krašovec podrobno podala razlago prvega in drugega dela osnutka zakona, Tončka čuričeva pa tretji in četrti del ter peti del zakona. Udeležba na zborih je bila zadovoljiva. Delavci so z velikim zanimanjem poslušali že uvodne besede Vekoslave Krašovčeve, ko je razložila, kako je zakon nastajal, koncepcijo zakona, zlas- A. Celotni dohodek Porabljena SREDSTVA od tega: — amortizacija — materialni stroški — izredni izdatki — nabav. vred. trg. blaga — razlika v substanci B. Doseženi dohodek C. Vkalkulirani del dohodka — pogodbene obveznosti — zakonske obveznosti — za osebne dohodke in osebne prejemke — del dohodka v komercialnih zalogah ti pa so se zanimali o družbenoekonomskih odnosih delavcev v združenem delu, ki jih prinaša novi zakon. Na kratko nekaj povzetkov iz razlage četrtega dela zakona in nekaj več o samoupravni delavski kontroli: Obveščanje delavcev v združenem delu Obveščanje delavcev je bistveni pogoj za uresničevanje njihove samoupravljalske funkcije. Na podlagi tega ustavnega načela, osnutek opredeljuje obveščanje delavcev kot pravico delavcev in kot dolžnost organov upravljanja v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Organi upravljanja so dolžni obveščati delavce o celotnem poslovanju organizacije, o materialno-finanč-nem stanju, o delitvi dohodka, uporabljanju sredstev, rezultatih, doseženih z združevanjem dela in sredstev, o delu delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa kot tudi drugih organizacij in skupnosti, ki so združile delo in sredstva, dalje o uresničevanju samoupravne delavske kontrole in drugih pomembnejših vpraša- 1974 1975 In- deks 51,654.437 48,972.380 95 45,723.166 44,745.626 98 1,526.711 1,799.662 118 10,328.214 12,831.540 124 1,020.449 501.179 49 34,358.498 31,903.305 93 -1,510.706 -2,290.060 152 5,931.271 4,226.754 71 8,647.413 9,875.766 102 2,119.476 3,358.318 158 680.188 571.435 84 5,477,531 6,138.804 112 370.218 192.791 52 ALOJZ LETNIK njih za upravljanje in odločanje. To obveščanje mora biti po svoji vsebini in obliki dostopno vsem delavcem, hkrati pa redno, pravočasno, resnično in popolno. Če se dolžnost obveščanja delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, delavcev in sindikalne organizacije ne izpolnjuje, se šteje to za kršitev pravic delavcev. Samoupravna delavska kontrola Osnovni subjekt je delavec, ki delavsko kontrolo uresničuje neposredno, v obstoječih organih upravljanja in v posebnem organu samoupravne delavske kontrole. Inštitut delavske kontrole ni nov v naši ustavni in zakonski praksi. Že leta 1945 so z odlokom AVNOJ bili uvedeni tako imenovani delavski zaupniki in kasneje tudi ljudske inšpekcije kot posebne oblike kontrole. Delavska samoupravna kontrola je bila predmet političnih dokumentov, zlasti pa pisma predsednika Tita in Izvršnega biroja ZKJ, sklepov seje predsedstva ZKJ iz leta 1972, resolucije o krepitvi odgovornosti v samoupravni družbi in drugo. Osnutek zakona o združenem delu posveča samoupravni delavski kontroli posebno pozornost. Gre za pojmovanje samoupravne kontrole kot pravice vsakega delavca kot osnovnega subjekta, ki ima pravico nadzirati uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic. Da bi lahko vsak delavec neposredno imel samoupravno kontrolo, mora imeti informacije. Zaradi tega nalaga osnutek delavskemu svetu dolžnost, da mora zagotoviti vsakemu delavcu v organizaciji združenega dela vpogled v vse listine, spise, poročila, da bi se lahko seznanil z materialno-finančnim stanjem organizacije združenega dela in z njenim poslovanjem. To je novost, ki je doslej nismo poznali z normativnega vidika. Delavci so bili nepoučeni in neinformirani o finančnem stanju delovne organizacije. Podobno dolžnost, kot jo ima delavski svet, ima tudi poslovodni organ, ki mora omogočiti delavcem vpogled v vse listine, spise, poročila, razen, tistih, ki imajo značaj poslovne tajnosti. NAČIN IN SEZNANJANJE DELAVCEV Način seznanjanja delavcev mora urediti splošni akt organizacije. Rok seznanitve je 7 dni. Pri zagotavljanju te pravice delavcev, zakon posega tudi na tehnično področje, saj določa, da morajo odločitve, sklepi in stališča delavskega sveta, ki imajo pomen za uresničevanje samoupravne delavske kontrole biti objavljeni na ustrezen način, najpozneje v 7 dneh po seji, na kateri so bili sprejeti. Uresničevanje te določbe bo nujno zahtevalo veliko večje in ažurnejše informacije delavcev o sklepih delavskega sveta. Sklepe delavskega sveta ne bo dovolj izobesiti na oglasno desko, temveč bo potrebno najti način, kako v teh 7 dneh seznaniti delavce v kratki obliki s skiepi delavskega sveta. S tem bo odpravljena dosedanja praksa v marsikateri organizaciji, kjer so sklepi delavskega sveta ostali znani le članom delavskega sveta in pa nekaterim vodilnim delavcem. Osnutek zakona o združenem delu posebej opredeljuje obseg delovanja organa samoupravne delavske kontrole. Ta kontrolira predvsem izvajanje statuta in drugih splošnih aktov, izvajanja sklepov delavcev organov upravljanja, izvršilnega organa, poslovodnega organa ter usklajenost teh aktov in odločitev s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev. Vrši kontrolo nad uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi. Predmet kontrole je tudi delitev dohodka. Način in postopek izvolitve članov samoupravne delavske kontrole določi splošni akt. POMOČ KONTROLI PRI DELU Osnutek zavezuje organe upravljanja, poslovodni organ, da mora na zahtevo samoupravne kontrole zagotoviti potrebno število strokovnih in administrativnih delavcev kot pomoč pri izvajanju te naloge. Če delavski svet, niti zbor delavcev ne ukrepata za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, je organ delavske samoupravne kontrole dolžan obvestiti organe družbenega nadzorstva. Po končani razlagi je na vseh zborih potekala živahna razprava, tako glede družbenoekonomske ureditve, obveznosti delavcev v združenem delu, volitev itd. Zakonodajalcu je bila predlagana tudi dopolnitev zakona glede volitev. Tako je v zakonu v enem izmed členov rečeno, da volijo vsi delavci vse delegate, v drugem členu pa je rečeno, da vsak delovni proces mora Imeti vsaj enega delegata. V tem obstoja možnost, da bi en delovni proces ostal brez delegata. V »Košakih« TMI Maribor je bila 21. junija 1976 končana javna razprava o osnutku zakona o združenem delu, ki je bil sprejet soglasno na vseh petih zborih. Tončka čurič V KMETIJSKEM AGROKOMBINATU LENART V PRVEM POLLETJU NI UGODEN POSLOVNI REZULTAT Tržnica v Velenju — DELOVNA ENOTA KLETARSTVO »SLOVENSKE GORICE« KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ V zvezi s sklepom delavskega sveta »Košakov« TMl Maribor, objavljenim v zadnji številki Naše poti, da prevzame tržnico v Velenju Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Kletarstvo Slovenske gorice, smo zaprosili Janija Gönca, direktorja TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice«, da naše bralce seznani z odločitvijo delavskega sveta »Košakov« TMl in skupnega delavskega sveta Kmetijskega kombinata Ptuj: »Na seji delavskega sveta »Košakov« TMl Maribor je bil sprejet sklep, da prevzame tržnico v Velenju, ki je bila do sedaj poslovna enota »Košakov«, TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice«, delavski svet SOZD. s pogojem, da pokrije nastalo izgubo od prvega dneva poslovanja naprej.« Odločitev o tem ali bo TOZD Kletarstvo pokrila izgubo oziroma samo objektivni del, bosta sprejela delavski svet TOZD in Predstavniki TOZD Kletarstvo so imeli pred prevzemom tržnice razgovore z delom kolektiva v tržnici, kjer so zaposlenim pojasnili, da se s prevzemom tržnice v njihovem poslovanju ne bo nič spremenilo in da bo delo nemoteno teklo naprej. Edino izboljšavo, ki jo bo potrebno izvesti in jo zahteva tržna inšpekcija, je preureditev kuhinje, ki več ne zadostuje pogojem, saj je potreba in interes po toplih obrokih veliko večji kot je zmogljivost kuhinje. To obvezo bo TOZD Kletarstvo skušala rešiti do konca leta. gotovilo, da do nekih bistvenih sprememb ne bo prišlo. Spremenjena pa bo samoupravna organiziranost v tržnici, v skladu s sistemom Kmetijskega kombinata Ptuj. Tudi kadrovsko se struktura zaposlenih ne bo spremenila, poiskati pa bo potrebno negativne točke, ki vplivajo na nastalo izgubo. Po mnenju Janija Gönca bodo te napake v kratkem odpravili z željo, da se na tržnici Velenje še naprej plasirajo proizvodi sestavljene organizacije združenega dela. Bife — točilnica v tržnici v Velenju ŠE NAPREJ DOBRI ODNOSI TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« želi ohraniti s »Košaki« TMl Maribor še naprej dobre medsebojne odnose, ki veljajo za odnose v SOZD. »Košaki« bodo skrbeli, da bodo v vseh prodajalnah prodajali izključno naša vina, TOZD Kletarstvo pa bo v tržnici prodajalo izključno njihovo meso in mesne izdelke. TRŽNICA — DE TOZD KLETARSTVO Tržnica v Velenju, ki je bila do sedaj poslovna enota »Košakov« TMl Maribor, bo sedaj delovna enota TOZD Kletarstvo. Kot smo že povedali, se kadrovska struktura ne bo spremenila in povečala. Knjigovodska evidenca se ne bi vodila več v tržnici kot doslej, temveč bi se vodila v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Sleherna nabava bo tekla preko komercialne službe TOZD Kletarstvo, prav tako se bodo sklepale pogodbe v TOZD. Blago bo tržnica dobavljala le na osnovi sklenjenih pogodb, katere je do sedaj sklepal sam poslovodja tržnice. Želimo, da bi tržnica zaživela v pravem smislu, o čemer bomo še pisali v naslednjih številkah Naše poti. M. P. Nadalje razmišljajo o združitvi prostorov bifeja in točilnice v en prostor. Ribarnico bodo verjetno dali v najem zainteresiranemu podjetju. V kolikor pa za ta prostor ne bodo našli primernega interesenta, bodo namembnost poslovanja spremenili. ZAGOTOVILO KOLEKTIVU TRŽNICE Člani kolektiva tržnice niso imeli bistvenih pripomb na sklepe »Košakov« in Kmetijskega kombinata Ptuj, saj so dobili za- PREDSTAVLJAMO VAM Gostišče Črni les TOZD GOSTINSTVO IN TRGOVINE AK LENART Notranjost gostišča Črni les OB OBISKU GOSTIŠČA ČRNI LES, SMO SE POGOVARJALI Z VODJEM TOZD GOSTINSTVO IN TRGOVINE FRANCEM KOVAČIČEM IN POSLOVODKINJO FLORO DELEJO, KI STA NAM POVEDALA NASLEDNJE: GOSTIŠČE ČRNI LES JE BILO ZGRAJENO LETA 1964 IN JE OBSEGALO MANJŠO POVRŠINO, S 30 SEDEŽI, TOČILNO SOBO IN KUHINJO. V GOSTIŠČU SO BILI V ZAČETKU ZAPOSLENI LE TRIJE DELAVCI LETA 1973 SO Z ADAPTACIJO OZIROMA Z GRADNJO GOSTIŠČE MOČNO RAZŠIRILI TAKO, DA DANES OBSEGA 150 SEDEŽEV IN NASLEDNJE PROSTORE: RDEČI SALON, MODRO SOBO, TOČILNO SOBO, KMEČKO SOBO, KUHINJO IN OSTALE POTREBNE PROSTORE. PRED GOSTIŠČEM JE TUDI VRT, S 160 SEDEŽI. PLANIRANI PROMET BO PRESEŽEN Po mnenju vodja TOZD gostinstvo in trgovina Franca Kovačiča, je gostišče Črni les imelo pred tremi leti za približno 50 odstotkov manjši promet, kljub enakim cenam kot danes. V letu 1974 je znašal promet v gostišču 130.000 din, v letu 1975 se je povzpel na 200.000 din, v letošnjem letu do meseca junija pa je promet znašal 130.000 din, kar je vsekakor spodbudno, saj je plan prometa za letošnje leto 220.000 din. Po dosedanjih rezultatih predvidevajo, da bo planirani promet presežen za približno 20 odstotkov. V gostišču Črni les so se v začetku ukvarjali predvsem s kadrovskimi težavami in visokimi cenami gostinskih uslug, hkrati pa z močno konkurenco privatnega sektorja. Z odpravo teh pomanjkljivosti pa se je promet iz STRAN 10 ■ NAŠA POT leta v leto zviševal, čeprav še vedno trdijo, da še niso zadovoljni s doseženim prometom. Poslovodkinja gostišča Flora Deleja nam je povedala, da bodo že v kratkem uvedli v jedilnik specialitete, kot so ribe, divjačina, s čemer bi še bolj pritegnili goste. NAčRTi ZA PRIHODNOST V prihodnosti bo potrebno razmišljati o ureditvi rekreacijskega centra v okolici gostišča, ki bi naj obsegal: kegljišče, minigolf in v daljši perspektivi tudi ureditev avtocampa. V Agrokombinatu Lenart imajo v načrtu tudi razširitev gostišča in s tem tudi ureditev prenočišč, ki jih gostišče Črni les zaenkrat še nima. To bi rešili z dozidavo sedanjega gostišča. Z dograditvijo prostorov za prenočišče bo potrebno po mnenju poslovodkinje gostišča misliti tudi za razširitev kuhinje. Ker gostišče nima nočitev se v njem ustavljajo v glavnem prehodni gostje. Največji promet pa je ob petkih in sobotah zvečer, ko je v gostišču glasba. Posamezne delovne organizacije iz Maribora in Lenarta prirejajo večkrat v gostišču razne prireditve, seminarje in posvetovanja. KAJ NUDIJO GOSTOM? V gostišču pripravljajo skoraj vsa topla jedila, tudi malice za TOZD Marles v Lenartu, mrzla jedila ter alkoholne in brezalkoholne pijače. Brezalkoholne pijače kupujejo v glavnem pri Fructalu in Talisu, žgane pijače nabavljajo pri Talisu, vina pa pri KK Ptuj TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« in pri Vinagu Maribor. Od vin nudijo gostom le zaščitena vina, čeprav je po mnenju poslovodkinje največje povpraševanje po laškem rizlingu, šiponu in bistriški črnini. KADROVSKA STRUKTURA V gostišču Črni les je zaposlenih deset delavcev, od tega poslovodkinja gostišča, štirje natakarji, 3 kuharice, čistilka in nočni čuvaj ter trije učenci. To število zaposlenih zadostuje za promet, ki ga imajo med tednom, težje pa je ob koncu tedna in ob raznih prireditvah. Takrat jim priskočijo na pomoč natakarji in kuharice iz restavracije Grozd. Natakarji in kuharice delajo vsaki drugi dan ves dan tako, da so naslednji dan prosti. Ob sobotah pa jim priskočijo na pomoč učenci, ki delajo 7 ur dnevno. Učenci, ki imajo v času učne dobe prakso v gostišču, se po mnenju poslovodkinje po končani učni dobi zaposlijo v gostišču in jih tudi najraje zaposlujejo, ker si jih sami vzgojijo. V gostišču Črni les so zaposleni predvsem mladi delavci. Po mnenju vodja TOZD gostinstvo in trgovine Franca Kovačiča se delavci gostiln v TOZD dobro razumejo, si tudi medsebojno pomagajo in med seboj tekmujejo za čimvečji promet. Prav bi bilo, da vsi tisti zaposleni v sestavljeni organizaciji združenega dela, ki še niso videli gostišča Črni les, da ga obiščejo in se prepričajo o prijetnem počutju v gostišču. M. P. Naši učenci Matilda Klobasa dela z veseljem v trgovini V trgovini »Košakov« TMI Maribor v Jurčičevi ulici v Mariboru, je med učenci za trgovsko stroko že 2. leto tudi učenka Matilda Klobasa. Na vprašanje v zvezi s praktičnim delom, učenjem, počutjem, uspehi in svojimi načrti, je med drugim odgovorila: Že od malega bi rada bila prodajalka. Ta želja se ji je izpolnila z dnem, ko je bila sprejeta za učenko v poslovalnici »Košakov« v Jurčičevi ulici v Mariboru po končani o-semletki v Jurovskem dolu, od koder je predložila spričevalo s prav dobrim uspehom. S sestro — dvojčico Marijo sta dobili istočasno vsaka svoje učno mesto v Mariboru, Matilda v »Košakih«, Marija pa pri »Povrtnini«. Od 27 sošolcev in sošolk iz 8. razreda osemletke so ostali doma samo trije, vsi drugi pa so odšli v strokovne in srednje šole. Matildo je sprejel v »Košakih« poslovodja Franc Petrič ter bo v trgovini v Jurčičevi ulici tudi končala učno dobo in šolanje. Prijetno je delati v trgovini z mesom in mesnimi izdelki v skupini sodelavk, kot sta pomočnica Milena Vezjak in Marija Flakus, blagajničarka. Prodajajo klobase, ko pa je sila pri prodaji svežega mesa in mesnih izdelkov, pomagajo tudi tam. IZ SLOVENSKIH GORIC MALO UČENK Matilda in njenih 30 sošolk obiskujejo trgovsko šolo v Mariboru v Mladinski ulici. Uspešno so končale 1. razred. V tem šolskem letu bodo na praktičnem delu, drugi letnik pa bodo nadaljevale v jeseni 1977 in 3. letnik bo končan v v letu 1978. Večina sošolk je iz Maribora, nekaj pa jih je iz Slovenske Bistrice in iz Lovrenca na Pohorju. Matilda je edina učenka iz Slovenskih goric. V šoli sedi zraven Dragice Finžgar iz pekarne v Slovenski Bistrici. Iz »Košakov« je v šoli tudi učenka A-nita Lubšina. Dobro se razumejo. Več se jih vozi v Maribor z avtobusi ali z vlakom. Matilda se zgodaj odpelje iz Jurovskega dola. V Mariboru mora biti že pred pol šesto uro, ko dela dopoldne, sicer pa dela popoldne od 12,30 do 19 ure. Na učnem mestu in v šoli Matildi hitro mineva čas. V trgovino pride mnogo strank in raznih starosti ter zahtevnosti. Večina se jih dobro sporazume z vsemi v trgovini in so zadovoljne s postrežbo. Kljub vsakodnevni množici uslug se jim posreči zadovoljiti stranke in uspešno opraviti svoje delo. Ko se kaj zatakne, vse takoj uredijo in stranke sprejmejo opravičilo, če je potrebno, z razumevanjem. TUDI V ŠOLI ZELO ZANIMIVO V šoli so se vse Matildine sošolke hitro privadile na predavatelje in na njihovo prizadevanje, da bi jim posredovali čimveč strokovnega in splošnega znanja. Hitro so se morale temeljito oprijeti učenja, saj se zavedajo, da zahteva sedanjost in prihodnjost od mladine mnogo več kot samo strokovno znanje, tudi svetovno razgledanost in aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah in v samoupravnem reševanju vsakdanjih problemov. V šolo so prišle z različnim znanjem, sedaj pa se to prilično izravnava, odvisno od volje in možnosti vsake posamezne učenke. V 4v, IW Brez Matilda Klobasa Prve počitnice, po končanem 1. letniku, je preživela Matilda v Mariboru pri sestri Roziki in doma pri svojih, kjer se dobro razumejo. Brat Ivan in sestra Marija enako rada primeta doma za delo in pomoč materi Roziki, ki je najbolj srečna, ko so vsi skupaj. Kot je še pojasnila Matilda, si najbolj želi, da bi s prav dobrim uspehom končala učno dobo in šolo in da bi ostala v kolektivu poslovalnice »Košakov« v Jurčičevi ulici, ob medsebojni naklonjenosti in enotnosti kot jo občuti sedaj. Upa, da so zadovoljni z njenim delom in da jo bodo po končani šoli tudi obdržali. NAD 40 UČENČEV ŽE PRED MATILDO Poslovodja Franc Petrič u-godno ocenjuje Matildino obnašanje in delo. Vesel je, ko se izkažejo sprejeti učenci s svojo marljivostjo, poslušnostjo in spoštovanjem do poštenega dela. Matilda se je dela dobro oprijela. Je spretna in domača do vseh strank. Doslej se je izučilo v tej trgovini nad 40 učencev. Izbira učencev je bila v večini primerov posrečena in so tudi pokazali močno voljo in prizadevnost, da bi dosegli svoj poklic in ustrezno delovno mesto. Veseli nas, da so sodelavci vestni na delovnem mestu in tovariški med seboj in do drugih. J. V. besed Priprave na konferenco sindikatov Medobčinski svet zveze sindikatov Slovenije Maribor pripravlja problemsko konferenco o uveljavljanju zakona o združenem delu v agrokompleksu podravske regije. Konferenca bo septembra 1976 v Ptuju. Medobčinski svet zveze sindikatov Slovenije Maribor pripravlja že več mesecev problemsko konferenco o uveljavljanju zakona o združenem delu v agrokompleksu podravske regije. Namen konference je predvsem, da na osnovi analiz, ki jih pripravljajo posebne skupine in sicer za področje uveljavljanja samoupravnega planiranja, javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, o vsebinskih odnosih v zasebnem sektorju in za oskrbo mest, oceni sedanje aktivnosti in začrta vsebinske in organizacijske rešitve za v bodoče. KORISTNA SREČANJA Do sedaj je bilo že več srečanj, ne samo v posameznih skupinah, ki so bile konkretno zadolžene, da pripravijo analize za omejena področja, temveč tudi na plenarnih sestankih, ki jih je organiziral medobčinski svet zveze sindikatov Maribor. Na te sestanke je vabil širok krog najbolj odgovornih družbenopolitičnih in samoupravnih ter strokovnih kadrov. Sodelovali pa so tudi predstavniki republiških institucij — sindikatov, sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zadružne zveze, ki so s svojimi prispevki pomagali pri oblikovanju osnovnih tez za sestavo materiala, ki ga pripravljajo že omenjene skupine. V čem je bistvo priprav? Zakon o združenem delu zelo konkretno obravnava v posameznih poglavjih organiziranost združenega dela in dohodkovne odnose. To sta osnovni izhodišči dosedanjih priprav na to problemsko konferenco. Dosedanja organiziranost združenega dela v agrokompleksu podravskega območja kaže zelo pestro podobo. Čeprav so bila prizadevanja za poenotenje, vendar iz različnih razlogov ni prišlo do tega. Določila zakona o združenem delu, ki predstavljajo podrobnejšo opredelitev ustavnih načel in določil, dajejo veliko možnosti za urejanje tega vprašanja v celotnem podravskem prostoru. Pri tem pa gre za vrsto možnosti, ki jih zakon ponuja. NALOGE IZ SREDNJEROČNIH PROGRAMOV Kaj je tisto osnovno, ki zavezuje vse subjektivne sile, da tra-sirajo pot za uveljavljanje zakonskih določil v agrokompleksu? Srednjeročni programi, tako zvezni, republiški in občinski ter tudi programi razvoja organizacij združenega dela postavljajo izredno pomembne naloge pred vse, ki delajo v agrokompleksu. To je proizvodnja hrane, katere moramo pridelati več in ceneje. Nekatere dosedanje rešitve za premagovanje težav s premijami, regresi, ki so bile urejene na zvezni oziroma republiški ravni, se prenašajo v okvir združenega dela. Zato je toliko bolj zahtevna in odgovorna naloga, urejati odnose znotraj združenega dela v agrokompleksu tudi na podravskem območju. DOKODKOVNI ODNOSI Odnosi se bodo morali urejati na osnovi dohodkovnih odnosov. Kaj je bistvo dohodkovnih odnosov v tem primeru? Predvsem je potrebno poudariti to, da je osnovni nosilec odločanje o pogojih dela in ustvarjenem dohodku temeljna organizacija združenega dela in iz nje izhaja celotna organiziranost in dohodkovni odnosi. Temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije se dogovarjajo za odnose med seboj, bodisi v delovni organizaciji, sestavljeni organiza- ciji ali drugih oblikah združevanja dela in sredstev (poslovne skupnosti itd.). Dogovarjajo se za vsebino teh odnosov, s samoupravnim sporazumevanjem oziroma sprejemanjem samoupravnih sporazumov. V 61. členu osnutka zakona o združenem delu je določeno, da se s samoupravnim sporazumom sporazumevajo o odnosih v proizvodnji, načinu uresničevanja medsebojnega vpliva na poslovno in razvojno politiko, medsebojnih odnosih pri zagotavljanju obratnih sredstev, pogojih za nastopanje na domačem in tujem tržišču, načinu usklajevanja stališč o skupnih zadevah, sestavi in pristojnost skupnega organa, načinu prevzemanja rizika, načinu reševanja sporov in drugo. To naj bi bila osnova za dogovarjanje med organizacijami združenega dela in za ureditev sestavljene organizacije združenega dela kmetijsko prehrambenega kombinata, s sedežem v Ptuju. Dohodkovna povezava naj bi zajela širše, kot je sedanja oblika sestavljene organizacije združenega dela. Dohodkovni odnosi naj bi uredili razmerja v tako imenovanih proizvodnih linijah, ki potekajo sedaj od proizvodnje, predelave do trgovine. Naloga ene izmed skupin je, da v teh linijah prikažejo možne povezave, v skladu s kriteriji, ki jih osnutek zakona o združenem delu določa. Po teh dohodkovnih (proizvodnih) linijah bi morali urediti odnose med temeljnimi organizacijami in delovnimi organizacijami v okviru SOZD, s tem, da se pojmuje SOZD kot višja oblika delovne organizacije. Vsi ti odnosi naj bi se uredili s samoupravnimi sporazumi. Vse proizvodne oziroma dohodkovne linije so osnova za kasnejšo organizacijsko rešitev organiziranosti agro-kompleksa v podravski regiji. PRIČAKOVANJA OD KONFERENCE To bi bila osnovna misel o namenu problemske konference, od katere mnogo pričakujemo, zlasti pa, ker bi morala opredeliti jasna izhodišča za konkretno organiziranje agrokompleksa v podravski regiji. Napovedana udeležba predstavnikov najbolj odgovornih republiških institucij združenega dela podravskega agrokompleksa, na tej konferenci, to pričakovanje opravičuje. -cč PROTEST PROTI DOGODKOM V AVSTRIJI Rmtestno zborovanje V TOZD TEHNOSERVIS KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ Delavci Kmetijskega kombinata Ptuj so se zbrali na protestnem zborovanju Zahtevamo uresničenje 7. člena državne pogodbe V ČETRTEK, 19. AVGUSTA 1976 JE BILO PROTESTNO ZBOROVANJE V ZVEZI Z DOGODKI V AVSTRIJI, KI SO GA PRIPRAVILI DELAVCI TOZD TEHNOSERVIS KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ. PROTESTNEGA ZBOROVANJA SO SE UDELEŽILI VSI ZAPOSLENI V KOMBINATU. DELAVCI SO IZRAZILI OGORČENJE, ZARADI BRUTALNEGA RAVNANJA AVSTRIJSKE POLICIJE PROTI ZAVEDNIM PRIPADNIKOM SLOVENSKE NARODNOSTNE MANJŠINE, NA NEDAVNEM ZBOROVANJU HEIMATDIENSTA V ŠKOCJANU NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM. S PROTESTNEGA ZBOROVANJA SO DELAVCI KOMBINATA POSLALI PROTESTNO PISMO: Klopotec pred vinarskim muzejem pri ptujskem gradu Na protestnem zborovanju so sodelovali štirje delavci TOZD Tehnoservis AMBASADI REPUBLIKE AVSTRIJE V BEOGRADU ZVEZNEMU SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE SFRJ PREDSEDSTVU ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE OBČINSKEMU SINDIKALNEMU SVETU PTUJ Dvatisoč članski kolektiv KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ, zbran na protestnem zborovanju 19. avgusta 1976, z veliko ogorčenostjo in iskrenimi čustvi izraža neomajano solidarnost slovenski in hrvaški narodnostni skupnosti in njihovemu boju za pravice. Zborovanje Heimatdiensta v Škocjanu na avstrijskem Koroškem, surovo ravnanje, brutalni napadi, pretepanja, aretacije, žalitve nad našimi rojaki brez slehernega povoda in pravne utemeljitve, imajo namen iztrebiti slovenski in hrvatski živelj, kar opozarja na rastočo neonacistično nevarnost v tem delu Evrope. Obsojamo sprejetje manjšinskih zakonov, ki so odraz odkrite revizije državne pogodbe in kapitulacije naprednih avstrijskih strank pred šovinističnimi in nacionalističnimi silami, katerih korenine segajo v vsenemški nacionalizem. Odločno zahtevamo, da avstrijska vlada dosledno upošteva in uresniči 7. člen državne pogodbe ter slovenski in hrvatski narodnostni manjšini omogoči nemoten ekonomski in kulturni razvoj, osebno varstvo in svobodo. Obljubljamo, da koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov nikoli ne bomo prepustili nasilni germanizaciji, zato odločno zahtevamo takojšnjo internacionalizacijo koroškega vprašanja ter sprožitev problema pred Organizacijo združenih narodov. Z VAMI SMO, DRAGI BRATJE, VAŠ BOJ JE NAŠ BOJ, PREPRIČANI SMO, DA VODI K ZMAGI, SAJ JE ZGODOVINA DOKAZ, DA JE VEDNO ZMAGAL RAZUM! Delavci KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ Letošnja turistična sezona v Agrokombinatu Lenart Vodja TOZD gostinstvo in trgovine Franc Kovačič je povedal, da je v Agrokombinatu Lenart težko govoriti o pravi turistični sezoni, ker gre predvsem za prehodne turiste in ker Agrokombinat ne razpolaga z objekti za turiste, kjer bi se lahko zadrževali dalj časa. V restavraciji grozd v Lenartu imajo večkrat tudi goste, ki ostanejo dalj časa. Če bi v Agrokombinatu Lenart imeli urejena prenočišča tudi v gostišču Črni les, bi se turisti lahko zadrževali dalj časa in tako bi tudi turistična sezona lahko bila ugodnejša, saj ima Lenart za to tudi vse naravne pogoje. Iz leta v leto se pojavlja vedno večja zahteva po izgradnji takšnih objektov. Agrokombinat Lenart, TOZD gostinstvo in trgovine razpolaga s šestimi sobami in s 15 ležišči. Od meseca maja do avgusta so prenočišča polno zasedena. Glede nočitev imajo v Agrokombinatu Lenart dogovor s Turistično zvezo Maribor, ki napoti turiste v Lenart. Izkoriščenost razpoložljivih nočitev je po dosedanjih podatkih 80 odstotna, kar velja za prvo polletje letošnjega leta. Za prenočišče v restavraciji Grozd morajo gostje odšteti 50 din za posteljo, kar vsekakor ni veliko. V restavraciji prenočujejo v glavnem le prehodni gostje, ki ostajajo v Lenartu le kratek čas. Večkrat pa so prenočevali v restavraciji tudi gostje, ki so ostali po štirinajst dni in več in se vsako leto vračajo v restavracijo Grozd. AGROKOMBINAT LENART ZA GOSTINSTVO IN TRGOVINO Po mnenju Franca Kovačiča je Agrokombinat Lenart, TOZD gostinstvo in trgovine nosilec gostinske dejavnosti v občini Lenart. Če bi hoteli, da se da turizmu v Lenartu še večji poudarek, bi se po njegovem mnenju morali pri nadaljnjih načrtih zediniti vsi dejavniki v občini Lenart. Na območju občine Le- nart je veliko naravnih pogojev za razvoj turizma, kot so umetna jezera, razgibani svet Slovenskih goric in obmejno območje. Pri vsem tem, pa bi lahko pritegnili gostinstvo iz območij ostalih občin. Da bi lahko v gostinstvu na območju občine Lenart govorili o nadaljnjem razvoju, morajo upoštevati predvsem velike investicije in nadaljnja investicijska vlaganja, ki jih sami niso sposobni prenesti. Zato bi bilo nujno, da pride do povezave gostinstva v okviru sestavljene organizacije združenega dela ali pa tudi z delovnimi organizacijami v občini Lenart oziroma izven nje, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo. TOZD gostinstvo in trgovine ima v načrtu ureditev rekreacijskega centra v gostišču Črni les, ureditev prostora za družbeno prehrano v Lenartu in razmišljajo o gradnji hotela v Lenartu oziroma o tem, da bi dali prioriteto gradnji motela na cesti Lenart — Cmurek, predvsem zaradi tega, ker se bo z dokončanjem asfaltiranja ceste Cmurek—Lenart— Ptuj močno povečal promet in s tem tudi potreba po gradnji motela. Nadalje ima temeljna organizacija v načrtu ureditev in adaptacijo gradu Trate, kjer naj bi turistom nudili tudi gostinske usluge. V načrtu pa imajo tudi gradnjo gostilne v Cerkvenjaku. Po mnenju Franca Kovačiča je to zelo obsežen program, ki bo uresničljiv v daljšem obdobju. Iz vsega tega je razvidno, da obstajajo v občini Lenart vse možnosti za razvoj gostinstva in hkrati zmožnosti za uresničitev sprejetih programov. M. P. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET »KOŠAKOV« TMI MARIBOR Na 3. redni seji delavskega sveta »Košakov« TMI Maribor, ki je bila 15. julija 1976, so bili sprejeti naslednji sklepi: — delavski svet je soglasno sprejel sklep, da se inventurne razlike razknjižijo; — odkupi se še preostalo zemljišče, ki je v posesti Gozdnega gospodarstva Maribor za novo mesno industrijo, v mejah ograjenega kompleksa. Katastrska uprava Ptuj je že izvršila izmero zemljišča; potrebna je še uradna cenitev Skupščine občine Ptuj; — nujna je nabava kamionov za dostavo mesa in mesnih izdelkov. Potrdi se ponudba za nabavo kamionov od IMV Novo mesto, št. 37613/NM, z dne 15. junija 1976. Tehnični in komercialni sektor morata preučiti nabavo števila kamionov IMV in zbrati še ponudbe za večje kamione. Prav tako morajo tehnične usluge izbrati ponudbe za hladilne agregate, da bo predračun kompleten. S kopletnim predračunom se nastopi za pridobitev kredita pri Kreditni banki Maribor in dobaviteljih kamionov ter hladilnih agregatov; — stroški inšpekcijskih služb za tehnični pregled objektov v Zlatoličju, v zvezi z obratovalnim dovoljenjem gredo v breme postavke »ostali stroški«, po predračunski vrednosti hladilnice v Zlatoličju; — sprejme se predlog analitične komisije ter se odobrijo nagrade praktikantom za delo med počitnicami v naslednjem zaporedju: — 1.000,00 din — 1,400.00 din — 1,800.00 din Nagrada je za 182 ur, višina nagrade za posameznika pa je odvisna od števila opravljenih ur, po urni listi in uspešnosti dela, o čemer da predlog vodja oddelka oziroma obratovodja. Za praktikante, ki popolnoma zamenjujejo delavce na delovnih mestih, je sprejel delavski svet sklep, da se jih sprejme na delo za določen delovni čas. s faktorjem kot ga nosi delovno mesto; — komisija za analitične ocene je zavrnila vloge za povečanje faktorjev posla za naslednja delovna mesta: — programer in analitik dnevnega programa dela v klavnici — razsek govejih in svinjskih polovic v klavnici — razsek svinjskih polovic v razsekovalnici — strojnik I — mehanik za hladilno tehniko — pleskar — čistilec dvorišča — strojni ključavničar III — pomočnik strojnega ključavničarja — vzdrževalec I skupine — skladiščnik reprodukcijskega materiala — tajnica v komerciali — likvidator reprodukcijskega materiala — vodja fakturnega oddelka — fakturisti — vodja obračuna osebnih dohodkov Na 4. redni seji delavskega sveta TOZD Kmetijstvo Agrokombinata Maribor, ki je bila 18. junija 1976 so bila sprejeta naslednja stališča: — potrdi se osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za sprejem na zborih kolektiva TOZD Kmetijstvo, v predloženi obliki; — potrdijo se faktorji ekonomičnosti za leto 1976, za sprejem na zborih kolektiva TOZD Kmetijstvo; — zborom kolektiva TOZD Kmetijstvo se predlaga v potrditev reorganizacija TOZD Kmetijstvo ter s 1. julijem 1976 formiranje treh temeljnih organizacij, ki bi zajemale naslednje obrate: 1. TOZD SADJARSTVO VINOGRADNIŠTVO: obrat Pekre, Košaki — Kamnica, Svečina, Jare-nina, hladilnica, gostinstvo, tržnice in trgovino. 2. TOZD POLJEDELSTVO — ŽIVINOREJA: obrat Rače — Radvanje, Pesnica — Kungota, Me-šalnica s silosi in sušilnico, ribištvo — proizvodnja krapov in ribogojnica Muta. 3. TOZD STROJNA POSTAJA: delavnica za težko mehanizacijo, delavnica za lahko kmetijsko mehanizacijo, mizarstvo, gradbena enota. Sklep o reorganizaciji TOZD Kmetijstvo o formiranju treh temeljnih organizacij morajo zbori sprejeti do 28. junija 1976. Sočasno je potrebno imenovati začasni individualni organ za zastopanje in podpisovanje TOZD ter sprejeti predmet poslovanja TOZD; — potrdi se pravilnik o nagradah za izboljšave, recionalizaci-jo in izume, za sprejem na zborih kolektiva TOZD Kmetijstvo; — v tržnici Ljubljana se sistematizirajo naslednja delovna mesta: — poslovodja tržnice — skladiščnik — evidentičar — skladiščni delavec — vodja obračuna trgovske mreže — analitik bilance osnovne surovine Komisija preneha z nadaljnjim zvišanjem faktorjev posla v celotnem podjetju; — potrdi se predlog komisije za stanovanjsko gradnjo o določitvi pogojev vezave sredstev pri Kreditni banki Maribor za odobravanje kreditov za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Sredstva se pri Kreditni banki Maribor vročajo po pogodbi o poslovanju, po pooblastilu za odobravanje kreditov, za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, na odplačilno dobo 20 let in po obrestni meri, po kateri bo končni koristnik kredita dobil odobren kre- — 10 prodajalcev, od katerih se sprejme zaenkrat 6; — verificira se z večino glasov kolektiva sprejet Jiroizvodno-fi-nančni plan za leto 1976, ki predvideva 1.814.200 din pozitivnega finančnega rezultata. S tem se ne akceptirajo pripombe za proizvodno-finančni plan obrata Pesnica — Kungota, ki se nanašajo na zmanjšanje mlečnosti in hektarskih pridelkov, ker je planiran finančni rezultat za obrat že tako 570.708 din; — iz Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Maribor se izloči poslovna zgradba Vinarska 14 ter se prenese nazaj na Agrokombinat Maribor; — spremeni se 13. sklep 1. redne seje delavskega sveta TOZD Kmetijstvo ter se pri Skladu skupnih rezerv občne Maribor najame kredit za kritje izgube po zaključenem računu za leto 1975, v višini 1.164.000 din. Kredit se najame po 6 odstotni obrestni meri in rokom vračila 6 let; — dopolni se 20. sklep 2. redne seje delavskega sveta TOZD Kmetijstvo ter se: 1. zaprosi za kredit za trajna obrata sredstva v višini 3.000.000 din pri: — Skladu skupnih rezerv Skupščine občine 1.500.000 Maribor z vračilnim rokom 6 let in 6 odstotno obrestno mero — Kreditna banka Maribor 1.500.000 po bančnih pogojih 2. potrdi minimalni investicijski program za ribištvo po naslednjem predračunu: — klavnica v Hočah 24.717.95 — vzrejališče mladic Studenice 162.220.00 — ribogojnica Muta 45.000 99.210 144.210.00 — ribnik Pernica — brana 100.000 — dovodni kanal 50.330 150.330.00 Skupaj: 481.477.95 dit po 2 odstotni obrestni meri. Navedeni pogoji vročanja sredstev veljajo za vsa sredstva, neglede na vir vročanja sredstev in se uporabljajo od 1. aprila 1976 dalje; — vabilo Gospodarske zbornice Slovenije o sklepanju pogodbe o poslovnem združenju «Mariborsko razstavišče«, se pozitivno ocenjuje. Zaradi izgube v podjetju, se v tem letu ne bi mogli včlaniti v to poslovno združenje in podpisati pogodbo; smo pa pripravljeni konec tega ali v začetku naslednjega leta, v kolikor se bo stanje izboljšalo. Želimo pa z vami sodelovati in prosimo, da nas vabite na sestanke poslovnega združenja, je zapisano v obvestilu Gospodarski zbornici. VIRI FINANCIRANJA KB Maribor 50% 241.000.00 Lastna sredstva 50 % 241.000.00 Kredit se najame po pogojih banke. — za dokončno ureditev vseh potrebnih de! za odpraševanje pri sušilnici koruze na Teznem, se koristijo sredstva razvojne premije za pšenico iz leta 1975 v višini 163.847 din; — spremeni se 17. sklep 22. redne seje delavskega sveta TOZD Kmetijstvo glede predračunske vrednosti hidromelioracij v Jareninski dolini in virov financiranja, ki se spremenijo zaradi manjše dotacije KZS občine Maribor. Predračun za 50 hektarjev hidromelioracij v Jareninski dolini je 1.042.500 din. VIRI FINANCIRANJA: — KB Maribor — bančna sredstva 480.000 din — KB Maribor — združena sredstva 160.000 din — Dotacija Vodnega sklada 320.100 din — Lastna sredstva 31.900 din — KZS občine Maribor — dotacija 50.500 din Skupaj: 1.042.500 din — letališču Maribor se odobri prodaja dodatno odmerjenih parcel št. 248/1, 241/2, 232/5, 240/7, 240/10 k. o. Slivnica in pare. št. 311/1, 238, 242/4, 239/5, 210/6, 219/36, 236/1 in 239/4 k. o. Hotinja vas, ki so potrebna za izgradnjo podaljška vzletno pristajalne steze in montaže električno svetlobnih teles v skupni izmeri približno 68502 m2. Cena za kvadratni meter zemljišča se določi na 6 din, kar znaša 411.012 din; DELAVSKI SVET TOZD KMETIJSTVO AGROKOMBINATA MARIBOR DELAVSKI SVET AGROKOMBINATA LENART Delavski svet Agrokombinata Lenart je na sejah 2. julija in 6. avgusta 1976 sprejel naslednja stališča: — potrdi se 4. sklep 2. seje komisije za razpis delovnega mesta direktorja delovne organizacije Agrokombinata Lenart s tem, da se za direktorja delovne organizacije Agrokombinat Lenart imenuje Danijela ŠPRAHA, diplomiranega inženirja agronomije iz Maribora, Goriška 14, sedaj na delovnem mestu direktorja delovne organizacije kot vršilec dolžnosti; — potrdi se 6. sklep delavskega sveta TOZD poljedelstvo, živinoreja Lenart s tem, da se potrdi izdelava lokacijske dokumentacije za dela na hidromelioracijah pri Zavodu za urbanizem v Mariboru; — najame se investicijski kredit pri Kreditni banki Maribor v znesku 4.088.620,00 din za izvajanje hidromelioracij v Pesniški dolini, na površini 295 ha. Kredit se najame po pogojih sporazuma; — odobri se 908.582,40 din lastnih sredstev kot 10 odstotna udeležba pri izvajanju hidromelioracij v Pesniški dolini; — najame se investicijski kredit za izvajanje hidromelioracij v Pesniški dolini, pri Kmetijski razvojni skupnosti, v znesku 1,362.873,00 din. Kredit se najame po pogojih sporazuma; — pri zemeljskih delih na področju hidro- in agromelioracij se mora vključiti vsa težka mehanizacija, last TOZD Transport-servi-sa Lenart; — potrdi se operativni plan potrebnih sredstev za mesec julij 1976 s tem, da odbor sproti spremlja gibanje razpoložljivih sredstev; — potrdi se pogodba o proizvodnji in dobavi telet, pitanih juncev in junic, med »Košaki« — spremeni se 22. sklep 2. redne seje delavskega sveta ter se za odkup zemljišč na melioracijskem območju Gorica, Podova in Spodnja Polskava ter drugih območjih zaprosi kredit v višini 2.000.000 din, po naslednji finančni konstrukciji: KB Maribor, bančna sredstva 60 odstotkov 1.200.000 din KB Maribor — združena sredstva 20 odstotkov 400.000 din Lastna sredstva 20 odstotkov 400.000 din Kredit se najame pod naslednjimi pogoji: — doba odplačila 16 let — obrestna mera 3 odstotkov; — potrdi se samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana 'kreditne banke Maribor, za obdobje 1976 — 1980 v predloženi obliki, in se za podpis pooblašča glavnega direktorja dr. Štefana Baumana. Zinka BERLIČ TMI Maribor in TOZD poljedelstvo živinoreja Lenart ter obratom kooperacija-kmetijstvo Agrokombinata Lenart za leto 1976; — potrdi se sprejem samoupravnega sporazuma o strokovni pomoči, instruktaži in kontroli pri organizaciji in izvajanju finančno računovodskih nalog v SOZD KPK; — odobri se najetje kredita za odobravanje potrošniških posojil v znesku 1,500.000,00 din, pri Kreditni banki Maribor; — delovno mesto internega finančnega kontrolorja v delovni organizaciji se sistemizira v splošnem sektorju in ne več v računovodskem sektorju kot je bilo do sedaj; — za vodjo TOZD gostinstvo in trgovine Lenart se imenuje Franca Kovačiča, sedaj na delovnem mestu vršilca dolžnosti vodja TOZD gostinstvo in trgovine Agrokombinata Lenart; — v komisijo za preučitev reorganizacije računovodstva oziroma določitve nove sistematizacije delovnih mest, se imenujejo naslednji člani: Leopold Hameršak, predsednik Franc Mencigar, član Franc Kovačič, član Maja Šuc, član Darja Gorše, članica. Komisija pritegne k svojemu delu še zunanje strokovne sodelavce iz Kmetijskega kombinata Ptuj, in to: Marijo Magdalene Alojza Vebra; na sejah kolegijskega posvetovalnega organa delovne organizacije morajo prisostvovati: — vsi vodji TOZD — vodja obrata kooperacija-kmetijstvo — vsi vodji sektorjev — predsednik DS delovne organizacije — predsednik samoupravne delavske kontrole — sekretar OO ZKS delovne organizacije — direktor delovne organizacije. Seje kolegijskega posvetovalnega organa bodo v bodoče tudi na posameznih TOZD in jim morajo prisostvovati tudi skupinovo-dji, delovodji, predsedniki samoupravnih organov in po še drugi iz posameznega TOZD; — spremeni se 19. sklep 14. seje delavskega sveta delovne organizacije z 2. julija 1976 m se na novo glasi: »Najame se investicijski kredit za izvajanje hidromelioracij v Pesniški dolini pri Kmetijski razvojni skupnosti Slovenije v znesku 2,271.000,00 dm. Kredit se najame po pogojih sporazuma; — sprejme se periodični obračun za prvo polletje 1976; — sprejme se operativni finančni plan delovne organizacije za mesec avgust 1976: Odliv Razlika TOZD in obrat Priliv pozitiv. negativ. TOZD poljedelstvo živinoreja Lenart 4,370.671 5,977.704 1,607.033 TOZD sadjarstvo Selce 2,009.049 301.315 1,707.733 TOZD gostinstvo in trgovine TOZD transport- 990.000 880.033 109.967 servis Lenart 610.500 518.000 92.500 Obrat kooperacija-kmetijstvo 6,953.304 6,464.073 489.231 Skupne službe AK Lenart a) splošni sektor b) računovodski 18.050 18.050 sektor 250.967 224.358 26.610 c) komerc. sektor 1.850 1.850 Skupaj: 15,204.391 14,385.384 2,426.041 1,607.033 REKAPITULACIJA: pozitivna razlika 2,426.041 negativna razlika 1,607.033 ostanek pozitivne razlike 819.008 — sprejme se stabilizacijski sporazum o osnovah srednjeroč- program za delovno organizacijo nega plana Kreditne banke Ma- Agrokombinat Lenart; ribor za obdobje 1976—1980. — sprejme se Samoupravni FRANCKA DEČKO Opozorilo upravičencem do zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor Na pobudo zdravstvenih organizacij z območja podravskih občin opozarjamo vse upravičence, da morajo ob uveljavljanju neposrednega zdravstvenega varstva predložiti veljavno listino, s katero dokazujejo lastnost zavarovanca ali družinskega člana zavarovanca, kateremu zagotavlja pravico do neposrednega zdravstvenega varstva regionalna zdravstvena skupnost Maribor. Veljavna listina je zdravstvena izkaznica (zavarovanca-delavca). v kateri potrditev podatkov o za-zarovanju ni starejša od 30 dni. Zdravstvena izkaznica je veljaven dokaz upravičenosti do zdravstvenega varstva samo skupaj z osebno izkaznico, če je ta upravičencu že izdana. Občan lahko dobi osebno izkaznico po dopolnitvi 16. leta, mora pa jo dvigniti ob dopolnitvi 18. leta starosti. Regionalna zdravstvena skupnost Maribor pokriva iz združenih sredstev stroške zdravstvenega varstva samo za tiste zavarovance, ki v obliki prispevkov za zagotavljanje zdravstvenega varstva združujejo sredstva v okviru zdravstvenih skupnosti na območju podravskih občin, in za njihove družinske člane. Zato smejo zdravstvene organizacije zahtevati od oseb, ki ob uveljavljanju neposrednega zdravstvenega varstva z veljavno listino ne dokažejo lastnosti upravičenca do zdravstvenega varstva, plačilo zdravstvenih storitev, razen če gre za nujno zdravstveno pomoč. Prosimo vse upravičence do zdravstvenega varstva, da upoštevajo ob uveljavljanju neposrednega zdravstvenega varstva naše opozorilo, ker bo upoštevanje teh napotkov samo prispevalo k boljšemu sodelovanju med upravičenci in zdravstvenimi organizacijami, posredno pa tudi vplivalo na skrajšanje čakalnih dob pri uveljavljanju določenih oblik zdravstvenega varstva. Regionalna zdravstvena skupnost Maribor PREDSTAVLJAMO VAM novega predsednika delavskega sveta SOZD Stanka Kosa in namestnika predsednika DS SOZD Antona Galuna Kot ste zasledili že v prejšnji številki Naše poti, sta bila na prvi seji delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela izvoljena za predsednika delavskega sveta Stanko Kos iz Agrokombinata Maribor in za namestnika predsednika delavskega sveta SOZD Anton Galun iz TOZD Tehnoservis Kmetijskega kombinata Ptuj. Stanko Kos Stanko Kos je sadjarski delovodja v obratu Pekre, TOZD Kmetijstvo Agrokombinata Maribor, že od leta 1950. Poleg tega, da je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta SOZD ima veliko dodatnih funkcij, saj je delegat temeljne delegacije združenega dela republiške skupščine, od koder je delegiran kot delegat v gopodarsko skupino; je član komisije za agrarno politiko v zboru združenega dela republiške skupščine, član odbora za družbeno-eko-nomske odnose pri Skupščini občine Maribor ter v Agrokombinatu Maribor član delavskega sveta TOZD Kmetijstvo. Anton Galun, tehnični vodja v TOZD Tehnoservis Kmetijskega kombinata Ptuj, že od leta 1965. Anton Galun je kot delegat že do sedaj sodeloval v delavskem svetu SOZD, v TOZD pa je tudi predsednik komisije za sistemizacijo delovnih mest, član komisije za inovacije ter član občinske komisije za inovacije. Novoizvoljenima predsedniku delavskega sveta SOZD in njegovemu namestniku, smo v zvezi s prevzemom novih funkcij zastavili nekaj vprašanj : KAKO OCENJUJETE DELO SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA? Stanko Kos: »Delo SOZD je bilo do sedaj vse premalo čutiti. Potrebno bi bilo vpeljati nekatere službe, ki bi skrbele za skupen nastop na tržišču, za skupen razvoj in investicijske programe. Skupne službe, ki bi se formirale, bi naj koordinirale skupen razvoj in skupen nastop na tržišču. Predpogoj pa je koordinacija v komercialni službi«. Anton Galun: »Vse premalo uresničujemo dogovore, ki smo jih sprejeli na delavskem svetu SOZD. Sklepi se ne sprovajajo v posameznih delovnih organizacijah v okviru SOZD in delavci so vse premalo z njimi seznanjeni. Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD bi moral predstavljati obvezo za vse, ki so ga sprejeli«. ALI MENITE, DA BO SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA V PRIHODNJE BOLJ ZAŽIVELA? Stanko Kos: »SOZD bi morala v prihodnje bolj zaživeti, saj bi bilo nujno, da se s sprejetjem novega zakona SOZD uveljavi v javnosti in da se registrira.« Anton Galun: »SOZD bo bolj zaživela samo takrat, ko bomo odpravili pomanjkljivosti, ki sem jih že prej navedel«. KATERI PROBLEMI SE PO VAŠEM MNENJU NAJPOGOSTEJE POJAVLJAJO PRI SKUPNEM DELU? Stanko Kos: »Ker sodelujem v delavskem svetu SOZD le kratek čas, bi o tem kaj več težko povedal. To se bo pokazalo po določenem času. Pojavljajo pa se določena trenja med delovnimi organizacijami, ker vse preveč iščejo interes posamezniki.« Anton Galun : »Nekateri še vedno nimajo občutka pripadnosti enemu kolektivu. Zaradi tega želijo zaobiti nekatere sklepe, ki so bili sprejeti na delavskem svetu SOZD in jih celo v svojih kolektivih prikazati drugače. Nujno je, da SOZD zaživi, za kar pa si morajo prizadevati tudi delavci v TOZD in delovnih organizacijah, v okviru SOZD, ker to od nas pričakuje tudi širša družbena skupnost. Zaživeti pa bo moralo tudi delo skupnih služb SOZD, saj Anton Galun vse do takrat ni pričakovati večjih uspehov SOZD«. KDAJ PREDVIDEVATE, DA BO NASLEDNJA SEJA DE LAVSKEGA SVETA SOZD IN KAJ BI MORALI NA NJEJ OBRAVNAVATI? Stanko Kos: »Zaenkrat še težko rečem točen datum seje. Nujno bi bilo, da si delavski svet zastavi program dela, iz katerega bi bilo razvidno njegovo nadaljnje delo. Na naslednji seji delavskega sveta bom predlagal pripravo tega programa. Pri tem bo potrebno upoštevati dosedanje delo delavskega sveta in pregledati sklepe, ki še niso realizirani«. Komisija in odbori, ki delujejo v okviru SOZD se bodo morali redne je sestajati in poročati delavskemu svetu o svojem delu. Na naslednji seji delavskega sveta SOZD bomo obravnavali poročilo o izvršenih sklepih, ki jih je sprejel delavski svet. Anton Galun: »Naslednja seja delavskega sveta SOZD bi morala biti v kratkem, kjer bi morali obravnavati polletne rezultate delovnih organizacij v okvira SOZD in poiskati vzroke za eventualno slabo poslovanje ter obravnavati ukrepe za izboljšanje slabše situacije. Na prihodnji seji delavskega sveta bo potrebno obravnavati vse da sedaj sprejete sklepe. Ugotoviti je potrebno, katere delovne organizacije oziroma posamezniki niso izvajali sklepov ter v tem primeru primerno ukrepati.« Po koristnem delu, pri trganju breskev, zopet na nadaljnje šolanje KAKO SI ZAMIŠLJATE BODOČI SESTAV SKUPNIH SLUŽB SOZD? Stanko Kos: »Brezskupnih služb SOZD ne bo mogla obstajati, zato je nujno, da jih čimprej formiramo. Vendar bodo morale vzporedno z jačanjem skupnih služb SOZD, slabiti oziroma se zmanjševati skupne službe v TOZD in delovnih organizacijah. V kolikor se bodo krepile skupne službe na vseh nivojih, ne bo mogoče prenesti stroškov, ki bi v tej zvezi nastali. Sam čas bo pokazal potrebo po skupnih službah v SOZD. čimprej pa bi bilo potrebno zasesti delovna mesta, o katerih je obravnaval in sprejel sklep delavski svet SOZD, na zadnji seji. Hkrati s tem pa se bomo morali dogovoriti in se zediniti za financiranje skupnih služb SOZD.« Anton Galun: »Delav-sk svet je sprejel sistemizacijo delovnih mest v skupnih službah SOZD in menim, da bi bilo potrebno čimprej spraviti skupne službe v življenje. S sistemizacijo, ki je bila v obravnavi po kolektivih TOZD eno leto, so verjetno vsi dobro seznanjeni. Finaciranje skupnih služb SOZD ne bi smelo predstavljati vzroka za formiranje skupnih služb. Iz izkušenj ostalih SOZD lahko vidimo, da so nekatere že formirale skupne službe in sedaj dobro delajo.« »KOŠAKI« TMI MARIBOR PRIŠLI V JULIJU 1976: Anton Felič, Štefanija Vuzem, Maks Metličar, Jožef Zajc, Andrej Satler, Slavko Broz, Mihaela Krančan, Janko Veber ODŠLI V JULIJU 1976: Marjan Unger, Milan Lalič, Marija Fluher, Marija Koren, Adolf Dvoršak, Henrik Kokol, Josip Škrinjar, Franc Cvikl, Jože Pufič, Jožefa Živko. AGROKOMBINAT MARIBOR ZAPOSLILI SO SE V JUNIJU IN JULIJU 1976: Obrat Jarenina: Dragica Šmigoc Obrat Košaki - Kamnica Jože Ahej Obrat Pekre: Anton Hojski in Kosta Nešič Obrat Jarenina: Milan Žel (JLA) in Ludvik Maček (JLA) Obrat Košaki - Kamnica: Maksimiljan Dajčman, Janez Verboten, Bojan Žunko, Marija Ci-celi, Mihec Vrdinek AK Maribor — Poslov, enota Justina Vozel Ljubljana: Marko Pandurevič, Marica Mo-leh, Husein Kondžič Obrat Ribe: Franc Novak Obrat Strojna postaja: Štefan Vaš in Dušan Blagovič Uprava: Rozalija Simonič ODŠLI V JUNIJU IN JULIJU 1976: Obrat Rače: Božidar Založnik Obrat Strojna postaja: Mičo Tešič in Davorin Treska Uprava: Stana Blokar (upokojitev) Obrat Jarenina: Franc Ravnjak (invalidsko upok.) Obrat Košaki - Kamnica Franc Hernet Obrat Strojna postaja: Franc Žižek Hladilnica: Jožica Šilak Uprava: Justina Bezjak AGROKOMBINAT LENART PRIŠLI V JUNIJU IN JULIJU 76: TOZD Gostinstvo in trgovine: Flora Deleja, Ivan Lutrov, Terezija Lutrov in Dragica Lešnik TOZD Sadjarstvo Selce: Olga Pukšič Obrat Kooperacija - kmetijstvo: Jože Belna Delovna skupnost skupnih služb: Marija Turk ODŠLI SO V JUNIJU IN JULIJU 1976: TOZD Poljedelstvo živinoreja: Ernest Plesnik TOZD Sadjarstvo Selce: Srečko Vrečar in Anton Pauko Obrat Kooperacija-kmetijstvo: Karel Kvas in Terezija Bračič KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ PRIŠLI V JULIJU 1976: Obrat Kooperacija Ivan Matijan, Anica Kovačič, Ljubica Brali, Jere Lučič, Leonardo Ercegovič, Čedomir Jureša, Nikola Jurkovič, Pero Bojčič Sto-janka Ščepanovič, Alma Šešek, Vukadin Veljovič, Franka Kostič, Zora Milojevič, Milica Posarič, Zlatko Šimunič, Ivan Duvančič, Mato Bilek TOZD Gozdarstvo: Marija Osenjak TOZD Tehnoservis: Alojz Skok, Jožef Zelenko, Dušan Bjegovič TOZD Trgovina: Milan Zelenik, Janez Petek TOZD Slovenske gorice: Franc Čuš TOZD Mizarstvo: Zlatko Ber, Franc Igl ODŠLI V MESECU JULIJU 1976: Skupne službe: Darinka Kolarič, Anica Makovec, (upokojena) TOZD Tovarna Močnih krmil: Janez Gajzer TOZD Gostinstvo »Haloški biser« Branka Lupše, Sonja Oberlajt TOZD Kmetijstvo: DE Pragersko Marjan Bombek DE Sobetinci Janez Petek (odšel v JLA) DE Zavrč Milan Krajnc 24. avgusta je praznovaval svoj petdeseti življenjski jubilej Jože Skerlovnik, direktor TOZD Gradbeni remont, Kmetijskega kombinata Ptuj, dolgoletni družbenopolitični delavec. Ob koncu razgovora je Stanko Kos dejal, da predstavlja delavski svet SOZD koordinacijo dela med delovnimi organizacijami. Delavski svet bo tudi v bodoče zavzemal stališča, ki bodo koristna za nadaljnje delo TOZD. V imenu vseh zaposlenih v sestavljeni organizaciji in v imenu uredništva, čestitamo novoizvoljenima predsednjiku delavskega sveta SOZD in njegovemu namestniku ter jima želimo pri nadaljnjem delu kar največ uspehov, z željo, da sestavljena organizacija čimprej zaživi.« M. P. Jože Skerlovnik Jože Skerlovnik se je rodil pred petdesetimi leti v Ribnici na Pohorju, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Kot gozdni delavec je delal pri raznih posestnikih v Ribnici. Leta 1943 je v mladinski organizaciji sodeloval s partizani na Pohorju. Konec marca 1944. leta je bil sprejet v SKOJ, 23. junija 1944 pa je odšel v NOV, kjer je bil kurir na TV kurirskih stani-cah. Leta 1944 je bil sprejet v zvezo komunistov. Po osvoboditvi je do aprila 1947 služil vojaški rok in se pozneje zaposlil na Lesni manipulaciji v Podvelki — Ribnici. Julija 1947 se je udeležil mladinske delovne akcije na progi Šamac—Sarajevo in se pozneje udeležil mladinske delovne akcije na Češkoslovaškem. Leta 1948 je prevzel funkcijo sekretarja SKOJ, nato pa odšel na mladinsko delovno akcijo, kjer je sodeloval pri obnovi Nove Gorice. Po vrnitvi z delovne akcije se je zaposlil na Ministrstvu za kmetijstvo, služboval v Šentjurju pri Celju in pozneje v Kočevju. (Nadaljevanje na 18. strani) IZ DELEGACIJ Miroslav Bauman JE PREDSEDNIK KONFERENCE DELEGACIJ ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Miroslav Bauman je predsednik konference delegacij za zbor združenega dela pri Agrokombinatu Lenart in vodja živinorejske proizvodnje v TOZD Agrokombinata Lenart. Odgovoril je na nekaj vprašanj za »Našo pot«: »Predsednik konference delegatov sem že 2 leti, odkar obstajajo konference. Naša konferenca šteje 16 delegatov in sicer jih je 10 iz Agrokombinata Lenart, 3 iz Gozdnega gospodarstva Maribor, 2 iz Veterinarske postaje Lenart in 1 iz Osemenjevalne postaje Lenart. Sedež je, kot že rečeno pri Agrokombinatu Lenart. Smatram, da je naša konferenca odigrala svojo vlogo. PETDESETI JUBILEJ JOŽETA SKERLOVNIKA Leta 1950 je bil premeščen v Ptuj, na sedanjo delovno enoto Turnišče. Leta 1953 je bil tajnik Okrajnega sindikalnega sveta Ptuj, nato obiskoval srednjo kmetijsko šolo v Ljubljani. Julija 1959 leta se je zaposlil pri Kmetijskem gospodarstvu Haloze, predhodniku današnjega Kmetijskega kombinata Ptuj, kot referent za gozdarstvo. Pozneje je delal na različnih delovnih mestih. Od leta 1968 je vodil Obrat za stanovanjsko gospodarstvo in delovno enoto Gradnje v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Danes vodi kot direktor uspešno TOZD Gradbeni remont. V vseh letih službovanja je Jože Skerlovnih imel vrsto pomembnejših političnih funkcij v kombinatu. Ob ustanovitvi Kmetijskega kombinata Ptuj je bil dve mandatni dobi predsednik organizacije sindikata. V letih 1962 do 1963 je bil sekretar organizacije Zveze komunistov pri kombinatu ter v letih 1969 do 1976 predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Kmetijskega kombinata Ptuj, bil tudi član Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, član Republiškega sindikalnega sveta in eno mandatno dobo član centralnega odbora sindikata kmetijskih delavcev Jugoslavije. Opravljal je še vrsto pomembnih funkcij v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah kombinata. Za svoje delo je sprejel vrsto priznanj, med drugimi tudi red dela s srebrnim vencem in v lanskem letu srebrni znak sindikatov Slovenije. Iz vsega tega je čutiti neverjetno življenjsko moč človeka, ki je s svojim delom veliko prispeval k izgradnji naše domovine. Ko mu ob petdesetletnici iskreno čestitamo, mu želimo, da bi še vrsto let uspešno vodil TOZD Gradbeni remont in se še naprej aktivno vključeval v delo družbenopolitičnih organizacij. M. P. Razprave na seji konference so pestre. Na njej izkristaliziramo stališča, ki jih tolmačijo delegati potem na zboru združenega dela skupščine občine Lenart. Imamo 3 delegatska mesta v skupščini. Od občinske skupščine dobivamo material vsaj 10 dni pred sejo. Ta čas zadošča za pripravo nanjo. Ko sam pregledam sejni material, skličem delegate, da ga skupno prediskutiramo. Večkrat dajemo pripombe. Naši delegati so najbolj občutljivi za vprašanja iz kmetijstva, gozdarstva in veterine, saj tudi največ delajo na teh področjih. Delegat, ki je bil na zasedanju skupščine, poroča na naslednji seji konference delegatov o tem, kakšna so bila druga stališča na skupščini in kako so bila sprejeta naša stališča ali so bila sprejeta in izglasovana ali ne. Za sejo skupščine se delegati menjujejo. Odvisno je od vprašanj, ki so na dnevnem redu seje skupščine. Praktično sta stalno navzoča na sejah skupščine vsaj en delegat iz Agrokombinata Lenart in en iz Gozdnega gospodarstva, če je je tretji zadržan. MED DELEGATI ŠTIRI ŽENSKE Med našimi delegati so štiri ženske. Poprečna starost delegatov je okrog 35 let. Niso samo delegati, temveč imajo funkcije tudi v delovnih organizacijah in družbenopolitičnem delu ter v organih Krajevne skupnosti, v kraju v katerem živijo. Večinoma so to razgledani in vplivni ljudje v svoji okolici. To je tudi vplivalo na njihovo izvolitev. Naša konferenca postavlja tudi skupščini določena vprašanja v okviru točke dnevnega reda — vprašanja in odgovori delegatom. Po seji skupščine vprašajo delegati večkrat za podrobnosti iz vsebine skupščinskega dela. Glede na aktivnost delegatov so velike možnosti, da bomo ostali isti delegati predlagani za naslednjo mandano dobo. Nekateri bodo prepustili to mesto mlajšim, naj se uveljavljajo in spoznavajo vsebino dela v delegatskem sistemu. Do srečanj s konferencami delegatov izven občinskih meja še nismo prišli, sicer pa smo se pogovarjali z delegati iz bratske Srbije, iz Brusa in Kniča, ki so bili na obisku pri Agrokombinatu Lenart ob le- MISLI ZA VOLANOM Šofer Franc Malek V TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« ima med šoferji verjetno najdaljši delovni staž šofer in vodja avtoparka Franc Malek, saj je šofer že od leta 1938, ko se je zaposlil pri lastniku kleti Orniku. Pozneje je kot šofer služboval pri Gozdnem gospodarstvu Maribor, leta 1952 pa se je zaposlil pri takratnem podjetju Slovenske gorice, današnji temeljni organizaciji. Kot vodja avtoparka Franc Malek v zadnjem času bolj malo vozi kamion, je pa zadolžen, da so vozila v redu, vodi evidenco prevoženih ur šoferjev, sestavlja statistična poročila, kontrolira potrošeno gorivo in prevožene kilometre pri kamionih. V manjši servisni delavnici, kjer delata poleg Franca Maleka tudi strojnik in elektrikar, odpravljajo manjše napake in okvare na vozilih. Franc Malek sede za volan kamiona le ob raznih izpadih, kot so dopusti, bolniške in drugo. Kamion vozi na krajših razdaljah, na daljših razdaljah vozijo v glavnem tisti šoferji, ki stalno vozijo kamione. Francu Maleku manjka do upokojitve še dve leti in upa da bo to dosegel, kar vsekakor zavisi od zdravja. Miroslav Bauman tošnjem občinskem prazniku v Lenartu. Ugotovili smo, da je takšna izmenjava izkušenj na širši relaciji zelo koristna za obe strani. Prav tako bo prišlo do razgovorov v Brusu ali Kniču z delegati, ko se bo odzvala delegacija iz Lenarta njihovemu vabilu na občinsko praznovanje. PRIZNANJE AKTIVNIM DELEGATOM Prihajanje na seje konference delegatov zahteva priznanje delegatom, ki so tako vestni in požrtvovalni, da si vzamejo poleg svojega dela in skrbi še nekaj časa za delo konference, ker se zavedajo svojih delegatskih dolžnosti in so jim potrebne mnoge informacije za olajšanje dela. Vsem delegatom tega ni mogoče priznati, ker se nekateri držijo samo svojega domačega dela in zamudijo marsikatero koristno informacijo in vpogled v dogajanje v občini in v občinski skupščini. Izostajanje s sej konference in pomanjkljiva informiranost, vplivata na njihovo vnemo in aktivnost kot delegatom, poleg tega pa povzroča nesklepčnost sej. V razmeroma kratkem času se je delegatski sistem močno uveljavil po zaslugi aktivnih delegatov, ki se zavedajo, da je njihova aktivnost koristna okolici, v kateri živijo in tudi občinski skupščini, ki z njihovo pomočjo lažje rešuje vse probleme, ki jih v nerazviti občini Lenart ne zmanjka. J. V. Sam razmišlja, da delo šoferja danes ni lahko, saj se je promet v primerjavi s prejšnjimi leti močno povečal in šofer je na poti v neprestani nevarnosti. Kot smo že omenili imajo v temeljni organizaciji svojo servisno delavnico, v kateri odpravljajo le manjše okvare kamionov. Franc Malek nam je povedal, v kolikor pride do okvare kamiona na terenu in če si okvare šofer sam ne more odpraviti, pokliče servisno delavnico, ki pošlje mehanika. Večje okvare na kamionih odpravijo v TOZD Tehnoservis. Francu Maleku želimo srečno vožnjo in da bi z zadovoljstvom dočakal upokojitev. M. P. TEKMOVANJE TRAKTORISTOV — mladih zadružnikov in zadružnic v Pesnici V soboto, 14. avgusta 1976 je Kmetijska zadruga Maribor organizirala tekmovanje traktoristov v oranju, spretnostni vožnji in znanju teorije. Tekmovalo je 18 ekip in 56 tekmovalcev, od tega je bilo 13 ekip mladih zadružnikov in 3 ekipe mladih zadružnic ter 2 ekipi poklicnih traktoristov. Med mladimi zadružniki je bila najboljša ekipa iz Pernice, ki je skupaj osvojila 851 točk ter osvojila prehodni pokal. Druge ekipe so dosegle naslednje rezultate: Ekipa KZ Rače I. dosegla število točk 787 drugo mesto Ekipa KZ Rače II. je dosegla število točk 757 tretje mesto Ekipa KZ Pesnica dosegla število točk 738 četrto mesto Ekipa KZ Slovenski Bistrica dosegla število točk 729 četrto mesto Ekipa KZ Ormož dosegla število točk 693 šesto mesto Ekipa KZ Radlje dosegla št. točk 683 sedmo mesto Ekipa KZ Fram dosegla število točk 680 osmo mesto Ekipa KZ Svečina dosegla številotočk 662 deveto mesto Ekipa KZ Lenart I. dosegla število točk 617 deseto mesto Ekipa KZ Hoče dosegla število točk 603 enajsto mesto Ekipa KZ Lenart II. dosegla število točk 602 dvanajsto mesto Ekipa KZ Lovrenc na Dravskem polju dosegla število točk 576 trinajsto mesto Od mladih zadružnikov so osvo- Najboljša je bila ekipa iz Sve-jili nagrade: čine. Prve tri so dobile nagrado in prvi dve dekleti tvorita ekipo regije na republiškem tekmovanju. Prvo mesto je zasedla Majda Valthubert iz Svečine, drugo mesto Alenka Leber iz Svečine in tretje mesto Darinka Plavčak iz Lovrenca na Dravskem polju. Pri poklicnih traktoristih sta v konkurenci nastopili ekipi iz Radelj ob Dravi in ekipa iz Pesnice. Skupaj je nastopilo le šest tekmovalcev, ki pa niso pokazali izrednih rezultatov v skupni razvrstitvi vseh tekmovalcev in tekmovalk. Zmagal je najstarejši tekmovalec prireditve Milan Brnilo-vič iz Radelj. Četrto regionalno tekmovanje je bilo doslej najbolj množično, Stanko Kramberger iz I. mesto: Ludvik Najvirt iz Pernice, II. mesto; Stanko Klemenčič iz Pernice, lil. mesto; Vito Bauman, iz Rač, IV. mesto; Milan Lorber iz Pernice, V. mesto. Prvi trije traktoristi so zastopali regijo na republiškem tekmovanju, ki je bilo 27. in 28. avgusta. V konkurenci mladih zadružnic so se pomerile 3 ekipe, skupaj pa je tekmovalo 10 deklet. FINANČNO SO OMOGOČILE TRAKTORSKO TEKMOVANJE V PESNICI naslednje organizacije, ki se priporočajo s svojimi proizvodi in storitvami: — POLJOOSKRBA IMPORT-EXPORT, ZAGREB POSLOVNA ENOTA MARIBOR — AGROTEHNIKA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA MARIBOR — SEMENARNA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA MARIBOR — SEME BEOGRAD POSLOVNA ENOTA MARIBOR — ZAVAROVALNICA MARIBOR tako po številu ekip, kakor tudi tekmovalcev. Vsi tekmovalci so pokazali solidno znanje v oranju, spretnostni vožnji in teoriji. Boj za najboljša mesta je bil izenačen in ves čas tekmovanja prisoten. V bogati fond nagrad pa so prispevale naslednje TOZD in delovne organizacije: Kmetijska zadruga Maribor, Pesnica, Kmetijski zavod Maribor, Mariborska mlekarna. Agrokombinat Maribor, Sklad za po- speševanje kmetijstva Skupščine občine Maribor, Pinus Rače, Agrotehnika Maribor, Tovarna dušika Ruše, INA Kutina, Zavarovalnica Maribor, Poljooskrba Zagreb, Semenarna Ljubljana, »Košaki« TMI Maribor in drugi, ki se jim v imenu organizatorja najlepše zahvaljujem. Škoda je le, da nekateri kombinati niso omogočili svojim ekipam udeležbo na tekmovanju in s tem prispevale za tekmovanje. BORIS ROŽMAN ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Asfaltiranje ceste Selce—Voličina pomeni za Agrokombinat Lenart, TOZD sadjarstvo Selce veliko pridobitev, saj je za dober prevoz sadja dobra cesta velikega pomena. Avgusta letos so dokončali asfaltiranje ceste Selce—Voličina, ki pomeni pravzaprav nadaljevanje asfaltirane ceste do Voličine. Asfaltiranje ceste so financirali iz samoprispevka prebivalcev celotne občine Lenart in kot smo že omenili, pomeni za vse prebivalce na tem območju in za TOZD sadjarstvo Selce izredno pridobitev. SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR Praktična reševalna vaja enot in služb civilne zaščite V počastitev 35. obletnice vstaje narodov Jugoslavije in 34. obletnice junaškega boja Slovenskogoriške Lackove čete ter v okviru občinskega praznika občine Ptuj, sta v soboto, 14. avgusta 1976 organizirala odbor za splošni ljudski odpor in štab za civilno zaščito pri Krajevni skupnosti Ptuj ter v sodelovanju z občinskim štabom za civilno zaščito, združeno praktično vajo enot in služb civilne zaščite, na prostoru pri TOZD Mlekarna in Zdravstvenim domom Ptuj. Učinkovita je bila skupina za dekontaminacijo Foto: J. Slodnjak Ker je bil objekt predvidenega napada tudi TOZD Mlekarna, je občinski štab za civilno zaščito določil, da na vaji med drugimi sodelujejo tudi enote civilne zaščite Kmetijskega kombinata Ptuj, in sicer: — enote prve pomoči (6 ekip, s tremi člani); — gasilsko tehnične enote (1 ekipa in 9 članov); — ekipa redarjev za varnost (1 ekipa in 6 članov). Na vaji so sodelovale ekipe iz naslednjih TOZD: 1. EKIPE PRVE POMOČI: eki- o-pe seb — TOZD PETOVIA — TOZD Mlekarna — TOZD Mizarstvo — TOZD Tovarna močnih krmil — TOZD TEHNOSERVIS 2 6 1 3 1 3 1 3 1 3 Skupaj 6 18 2. GASILSKO TEHNIČNA EKIPA: — TOZD Tehno- servis 1 9 3. EKIPA REDARJEV ZA VAR- NOST: 0- seb — TOZD MIZARSTVO 2 — TOZD TRGOVINA 2 — TOZD PETOVIA 2 Skupaj 6 Na vaji so sodelovali: EKIPE PRVE POMOČI: TOZD PETOVIA I. EKIPA: ■— Jožica Merc — vodja — Marija Flajšman — član — Anica Vratič — član II. EKIPA TOZD PETOVIA — Slavica Voda — vodja — Marija Šic — član — Sonja Šuman — član III. EKIPA TOZD MLEKARNA — Katica Maroh — vodja — Božena Pavlič — član — Nada Zemljič — član IV. EKIPA TOZD TEHNOSERVIS — Roman Plohl — vodja — Anica Bombek — član — Vili Šumenjak — član V. EKIPA TOZD MIZARSTVO — Cvetka Arnuš — vodja — Stanko Šrajner — član — Janez Čeh — član VI. EKIPA TOZD TOVARNA MOČNIH KRMIL — Terezija Rus — vodja — Janez Svenšek — član — Franc Vaupotič — član GASILSKO TEHNIČNO EKIPO SO SESTAVLJALI: TOZD TEHNOSERVIS — Stanko Borovšek — vodja — Drago Bombek — član — Janko Cafuta — član — Jože Kunstek — član — Anton Rajh — član •— Ladislav Erjavec — član — Franc Ojnik — član — Janko Kolarič — član — Janko Hengelman — član — Vlado Babosek — član V EKIPI REDARJEV SO SODELOVALI: — Martin Terbuc — vodja — TOZD Mizarstvo — Janko Gašperič — član — TOZD Mizarstvo — Viktor Svenšek — član — TOZD Petovia — Jože Mohorko — član — TOZD Petovia — Franc Selinšek — član — TOZD Trgovina — Anton Makovec — član —-TOZD Trgovina CIVILNA ZAŠČITA Razen tega deluje na ravni podjetja štab civilne zaščite, ki usklajuje in vodi delo enot civilne zaščite. Na ravni podjetja je organizirana tudi posebna enota za radio-biološkokemično zaščito. Štab civilne zaščite v Kmetijskem kombinatu Ptuj je organiziral tudi izobraževanje pripadnikov in je doslej, skupaj z oddelkom Organizatorji so vajo skrbno in strokovno pripravili, sodelujoči pa so si vsestransko prizadevali, da bi nam na vaji prikazali »resnično« dogajanje v vojnih razmerah. Vajo si je ogledalo precejšnje število Ptujčanov in okoličanov. Po mnenju strokovnjakov je bila to ena, doslej najbolj uspelih vaj te vrste v občini Ptuj. Vsi, ki smo si vajo ogledali, smo se lahko ponovno prepričali, da so obrambne priprave v TOZD, OZD in krajevnih skupnostih dobre in da so naši delovni ljudje pripravljeni in sposobni braniti se pred morebitnimi napadalci. za ljudsko obrambo Skupščine občine Ptuj izvedel 245 urne seminarje za pripadnike gasilsko tehničnih reševalnih enot in več tečajev za prvo pomoč. Tako je usposobljenih več kot 150 pripadnikov enot civilne zaščite. Ta usposobljenost se je demonstrirala na vaji 14. avgusta 1976. Janez VREČER Ob požaru je možno reševanje ogroženih Foto: J. Slodnjak Organiziranost in delovanje v Kmetijskem kombinatu Ptuj Civilna zaščita kot organizacija v sklopu splošnega ljudskega odpora, je v našem podjetju organizirana po načelu organizacijskih enot TOZD in v delovnih enotah v TOZD Kmetijstvo. Vsaka TOZD oziroma delovna enota ima po eno splošno enoto civilne zaščite z najmanj desetimi pripadniki, vodjem in njegovim namestnikom. Posledice suše v Agrokombinatu Lenart Dolgotrajno sušno in izredno toplo vreme, ki je trajalo pri nas od 8. junija, je napravilo v kmetijstvu Agrokombinata in privatnega sektorja nepopravljivo škodo. Najbolj prizadeti so travniki in pašniki, ki so skoraj v celoti suhi. Posledice suše se poznajo tudi na površinah, kjer so zasajeni krompir, koruza in sadje. Izpad proizvodnje po posameznih vrstah proizvodnje v privatnem in družbenem sektorju je bil naslednji: ki so nerazviti in drobni ter odpadajo. Škoda bo po predvidevanjih znašala 70.000 kg, v vrednosti 329.000 din. Jabolka: Pojavilo se je močno odpadanje plodov ter prisilno dozorevanje zgodnjih sort. Pri ja- bolkah je po predvidevanjih 100.000 kg, v znesku 470.000 din. Izpad v kmetijskih temeljnih organizacijah zaradi suše znaša 2,784.200 din, kar je razvidno iz naslednje rekapitulacije: Izpad pri koruzi — zrno Izpad pri koruzi — silaža Izpad pri senu Izpad pri senu — pašniki Izpad pri breskvah Izpad pri hruškah Izpad pri jabolkah 1,315.600 din 288.000 din 176.000 din 93.100 din 112.500 din 329.000 din 470.000 din 1. TOZD POLJEDELSTVO ŽIVINOREJA LENART Koruza: je posejana na površini 440 ha. Pridelek je predviden v normalnem letu 52 q po hektarju. Zaradi suše pa se je pridelek zmanjšal za 25 odstotkov in sicer 572.000 kg zrna, v znesku 1,315.600,00 din. Prav tako je prizadeta silažna koruza, ki je posejana na površini 60 hektarjev. Pridelek bi naj po predvidevanjih znašal 400 q na hektar. Zaradi sušnega vremena pa bo pridelek manjši za 20 odstotkov, kar predstavlja izpad v proizvodnji 480.000 kg surove mase, v vrednosti 288.000,00 din. Travništvo: Najbolj pa so prizadete travniške površine, ki se izkoriščajo za pridobivanje krme, v skupni površini 120 hektarjev. Na teh površinah je izpadel celotni drugi odkos, kar predstavlja 35 odstotkov pridelka na teh površinah ali 252.000 kg sena, v znesku 176.000,00 din. Najbolj pa so bili prizadeti zaradi suše pašniki, ki so v glavnem popolnoma izsušeni. Pašni-ških površin imamo 38 hektarjev, na katerih smo predvideli pridelek 70 q suhega sena, po predvidevanjih pa je nastal izpad za 50 odstotkov, kar predstavlja 133.000 kilogramov sena v znesku 93.100,00 din. 2. TOZD SADJARSTVO SELCE Prav tako je nastala škoda v sadjarski proizvodnji in sicer pri ranih sortah: Breskve: Zaradi prisilnega dozorevanja je nastal izpad za 50 odstotkov, kar predstavlja 15.000 kilogramov, v vrednosti 112.500 din in to pa predvsem pri ranih sortah. Hruške: Prav tako se kaže izpad v slabi obraščenosti plodov, 3. OBRAT KOOPERACIJA — KMETIJSTVO Tako kot v družbenem sektorju je nastala tudi škoda v privatnem sektorju na istih kulturah, nekoliko bolj pa so prizadeti tudi posevki krompirja in pese, ki jo pridelujejo. Škoda je precejšnja in jo bomo lahko sanirali z naslednjimi ukrepi: Koruza: Po oceni pospeševalne službe Agrokombinata Lenart se lahko pričakuje večji izpad v proizvodnji merkantilne koruze in je tako nujno nabaviti naslednje količine: — 450.000 kg merkantilne koruze po ceni 3,00 din, kar znaša 1,350.000,00 din. Krmila: Za ohranitev staleža v Kljub suši bo dober letošnji pridelek grozdja NOVE CENE VIN A —ZA 25% VIŠJE Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije — odbor za promet z vinom je imel 26. julija sejo, kjer so se dogovorili o uskladitvi cen vina, v zvezi s soglasjem k predlogu odbora za promet z vinom zveznemu zavodu za cene. Tako so 2. avgusta za zaščitena vina začele veljati za približno 15 % višje cene, ustrezno kakovostni stopnji vina. Sorazmerno s to stopnjo bo za kakovostnejša vina nekoliko višja cena vina, za manj kakovostne stopnje pa nižja. Na primer cena zaščitnega namiznega vina, ki stane do 2. avgusta 16 din, se bo po tem datumu povečala na 20 din, cena zaščitnega kakovostnega vina se bo z 20 din zvečala na 23, cene vrhunskih vin pa bodo 25 din. S tem je bil sprejet drugi dodatek k samoupravnemu sporazumu o sodelovanju v proizvodnji in prometu z vinom, sprejetem lani aprila. Nadalje je stekla beseda tu-ti o letošnjem uvozu grozdja in vina, o čemer so razpravljali na seji grupacije za grozdje in vino pri Zvezni gospodarski zbornici Jugoslavije v Beogradu. Slovenski predstavniki so bili sicer proti uvozu, vendar pa so dosegli le prepoved uvoza vina. Izglasovano pa je bilo, da se kljub temu uvozi 1000 vagonov grozdja za vršačke vinograde. Tu je obnova vinogradov precej zaostala, imajo pa dovolj kletnih zmogljivosti. Ker je letošnje sušno ob- dobje precej prizadelo vse kmetijstvo, tudi vinogradništvu ni bilo prizaneseno. In kolikšne so posledice suše v vinogradništvu ter kakšen bo letošnji pridelek, so nam povedali predstavniki s posameznih območij Slovenije. Na Primorskem je suša pridelek grozdja le malenkostno prizadela, tako da večjih posledic ne bo. Pričakujemo nadpo-prečno visoke pridelke, kajti tudi bolezni ni. Zadnje padavine pa so stanje še izredno izboljšale. Na Štajerskem pričakujejo za 20 % manjši pridelek od načrtovanega, ker v zadnjem času ni toliko deževalo kot drugod. Najbolj so prizadeti mladi vinogradi na lapornatih in ilovnatih tleh, kjer so ponekod popolnoma uničeni in jih je treba obnoviti. Enak položaj je v okolici (Nadaljevanje na 22. strani) prašičereji, je nujno nabaviti 250.000 kg različnih koncentriranih močnih krmil po poprečni ceni 3,60 din, kar znaša 900.000,00 din. Potrebno je nabaviti večje količine semena za posevke, da bi tako zmanjšali primanjkljaj voluminozne krme in tako omiliti posledice suše. Živina: Zaradi izpada v proizvodnji krmnih rastlin drugega od-kosa ter ostalih faktorjev, ki vplivajo na ohranitev staleža živine, je opaziti večji priliv nedopitane-ga mladopitanega goveda in ostale govedi. Zaradi tega je dogovorjeno, da se odkupi to živino in se jo da v nadaljnje kooperacijsko pitanje. Kljub vsem ukrepom pa se predvideva, da bo potrebno do konca leta odkupiti 300 komadov nedopitanih govedi, kar znaša 900.000,00 din. ANDREJ ŠUMAN IZKUŠNJE KOOPERANTOV Vinogradniška skupnost, ki šteje 45 članov, deluje v okviru Kmetijske zadruge Maribor, Agrokombinata Maribor in deluje od lanskega leta. Za predsednika izvršnega odbora vinogradniške skupnosti je bil izvoljen Ivan Kren, kmet-kooperant iz Plača. Vinogradniška skupnost si je ob ustanovitvi določila tudi predmeti poslovanja, in sicer: proizvodnja visokokvalitetnih in kvalitetnih sort grozdja, predelava grozdja, prodaja vinskega mošta in vina. O delovanju vinogradniške skupnosti nam je povedal nekaj več BORIS ROŽMAN, vodja pospeševalne službe pri TOZD KZ Maribor, ki je hkrati tudi tajnik vinogradniške skupnosti: »Člani vinogradniške skupnosti so z njeno ustanovitvijo sklenili pogodbo, zaradi skupne proizvodnje, obnove, predelave, prodaje in skupne nabave kmetijskih strojev in naprav. Člani so se s pogodbo obvezali, da bodo vplačevali stroške vzdrževanja, zavarovalno premijo, prispevek za obnovo v skupnost vloženih sredstev, in druge obveznosti iz poslovanja te skupnosti. Članstvo v vinogradniški skupnosti je prostovoljno, saj lahko redni član postane vsak vinogradnik, ki se ukvarja z vinogradništvom in ki da pismeno izjavo, da se strinja z določbami pogodbe. Krenov vinograd pri domačiji Pred domačijo kmeta Ivana Krena iz Plača NOVE CENE VINA — ZA 25 ODSTOTKOV VIŠJE Maribora, kjer bo tudi pridelek za več kot 20 °/o manjši od načrtovanega. Suša je zelo prizadela vinograde v okolici Slovenske Bistrice, kjer je bil že sicer nastavek precej slabši kot lani in bo pridelek prav tako za več kot 20 % manjši od načrtovanega. Dobro bo obrodila le črnina. Približno enako je stanje v Posavju Na območju Ormoža in Radgone bo pridelek v okviru načrtov. V okolici Metlike je bil nastavek dober in starejši vinogradi niso občutili posledic suše. Pričakujejo dobro letino; isto velja tudi za okolico Krškega. (Kmečki glas, 4. 8. 1976) Vinogradniška skupnost ima naslednje organe: občni zbor, upravni odbor in nadzorni odbor. Finančno in materialno poslovanje skupnosti nadzoruje služba družbenega knjigovodstva, sicor pa je skupnost pod strokovnim nadzorstvom TOZD Kmetijske zadruge Maribor, s katero poslov-no-tehnično sodeluje. V tem mesecu je bil sprejet aneks, ki je sestavni del pogodbe ter vsebuje vse elemente dohodkovnih odnosov, ki jih predvideva osnutek zakona o združenem delu. Aneks velja takoj in za naslednjih deset let, v kolikor ne bo prišlo do sprememb. PROGRAM RAZVOJA Vinogradniška skupnost je sprejela tudi program razvoja vinogradništva in predelave grozdja, za obdobje 1976 do 1980. Namen vinogradniške skupnosti v prihodnjem obdobju je zlasti v tem, da bo realizirala program, ki si ga je zastavila. Zadruga daje kmetom 50 odstotni kredit, brez obveznega pologa, s tri odstotno obrestno mero in rokom vračila 8 let. Zaradi teh ugodnosti je za kredit med kmeti veliko zanimanje. Po programu je zadruga do leta 1976 obnovila 103 hektarje vi- nogradov. Od tega ima vinogradniška skupnost 75 hektarjev vinogradov, kar predstavlja 70 odstotkov vseh vinogradov. V letu 1976 je zadruga planinam obnovo 32 hektarjev vinogradov, realizacija obnov pa je bila stoodstotna. Pripravili so 40 hektarjev zemljišča, 8 hektarjev pa ob pomanjkanju trsnega materiala niso zasadili. Vinogradniška skupnost v času obstoja ni nabavila posebne mehanizacije, ker imajo potrebno mehanizacijo kmetje sami. Tudi v bodoče bodo mehanizacijo nabavljale posebne skupine kmetov. Vinogradniška skupnost ima svojo klet v Svečini, kjer je prostora, približno za 15 vagonov mošta. V programu pa je tudi skupna predelava, ki bo realizirana najverjetneje v letu 1977. PRINCIP VZAJEMNOSTI Vinogradniška skupnost deluje po principu vzajemnosti, solidarnosti in delitve dohodka po vloženem delu in sredstvih. Po mnenju Borisa Rožmana obstaja še naprej problematičen odkup vinskega mošta. Program, v katerega se je vključila tudi vinogradniška skupnost predvideva, da bi v letu 1976 prešli na odkup grozdja, na območju Jakoba, zato bi bilo nujno zgraditi predelovalne zmogljivosti, kjer bi se uredili prostori, za sprejem grozdja, stiskalnica ter kletne zmogljivosti, za približno 20 vagonov. Obstoječa predelava grozdja v vinski mošt na kmečkih stiskalnicah ne odgovarja iz naslednjih razlogov: — velika onesnaženost mošta s tujimi primesmi; — vinski mošt dobi drugi okus; — porjavi — oksidira; — količinsko ga je manj. Program predvideva ureditev predelave grozdja v zadružnih enotah Svečina in Jakob; vse ostale zadružne enote pa bi usmerile proizvodnjo v tisto predelavo, ki bi ji bila najbližja. AVGUST 197S ŠTUDIJSKA POTOVANJA ENODNEVNI IZLET KOOPERANTOV DO METLIKE Izlet 98 udeležencev — kooperantov Obrata za kooperacijo Kmetijskega kombinata Ptuj, z območja Slovenskih goric, pod vodstvom pospeševalca Antona Reberniška, 10. avgusta 1976 z 2 avtobusoma Kom. podjetja Ptuj, štejejo v kooperantski praksi med skrbi za to, da si kooperanti ob enodnevni odsotnosti z doma in daleč od svojih skrbi, skupno z ženami ali pa sami ogledajo druge lepe kraje po domovini, v Sloveniji in drugod, da se seznanijo s tamkajšnjimi kooperanti in z njihovim vodstvom, z delom, izkušnjami in uspehi. Za same kooperante pa pomeni takšen izlet možnost medsebojnega spoznavanja, skupnega potovanja in uživanja vseh potovalnih ugodnosti, vsem pa možnost primerjanja, kar sami doma ustvarjajo in kar vidijo ustvarjenega drugod, kako so napredovali in do kakšnih ciljev jih vodijo skupna prizadevanja. Del udeležencev izleta v Metliko KAJ MISLI O VINOGRADNIŠKI SKUPNOSTI NJEN PREDSEDNIK IVAN KREN? Ob koncu našega razgovora z vodjem pospeševalne službe v zadrugi Maribor in tajnikom vinogradniške skupnosti Borisom Rožmanom smo želeli izvedeti, kaj misli o vinogradniški skupnosti in o njenem delu predsednik te skupnosti Ivan Kren, ki nam je povedal, da je vinogradniška skupnost zgornjih Slovenskih goric ustanovljena od avgusta lanskega leta, zato še ni zaživela v polni meri. Značilnost skupnosti je zlasti v tem, da se proizvajalec organizira nasproti trgovini. Po mnenju Ivana Krena bi morala proizvodna klet imeti drugačen odnos do proizvajalcev — vinogradnikov. Morala bi čutiti obvezo, da plasira pridelek na trg čim ugodneje, v korist proizvajalca. Vinogradniška skupnost je obnovila do sedaj približno 23 hektarjev vinogradov, na območju zgornjih Slovenskih goric, kjer se skupnost razprostira. Vinogradniška skupnost ima sklenjene dolgoročne pogodbe s kmetovalci, za pridelek grozdja in vinskega mošta. Interes za včlanjenje v vinogradniško skupnost je predvsem med mlajšimi in manjšimi proizvajalci, ki nimajo lastne predelave in vidijo edini izhod v skupni predelavi, saj je nesmiselno, da bi si kmet uredil svojo predelavo. Po mnenju Ivana Krena kmetje zaradi pretresov na področju zadružništva, v zadnjih letih, nimajo zaupanja v nove stvari, zaradi tega se tudi za včlanjenje v vinogradniško skupnost težko odločijo. Vinogradniška skupnost bo zaživela, če bo življenjska, če bo kmetu olajšala delo ob trgatvi in prevzela finalizacijo in plasman pridelka. Prav bi bilo, da bi člani vinogradniške skupnosti bili le proizvajalci surovine. NAČRTI VINOGRADNIŠKE SKUPNOSTI Pravkar potekajo razgovori z Vinagom Maribor o ureditvi kompleksnih vprašanj glede odkupa mošta po pogodbenih količinah in po programu skupnosti. Vinogradniška skupnost se že pripravlja na trgatev in na odkup mošta v jeseni. Zaenkrat še cene moštu niso določene. Ob koncu razgovora je Ivan Kren dejal, da je vinogradniška skupnost zaenkrat še v razvoju in da si bo le z dobrim delom pridobila čim več novih članov. Tudi mi jim želimo čim več uspeha pri nadaljnjem delu in uresničitvi načrtov, ki so si jih zastavili. M. P. Že ob snidenju v Ptuju pri avtobusoma so bili moški in njihove žene ter nekaj otrok prav dobre volje in ta jih je spremljala vse do povratka zvečer okrog 22 ure nazaj v Ptuj. Niteki oblaki in tu in tam kakšna kapljica dežja jih ni motila niti na potovanju, pa čeprav je bil ponekod naliv. Šoferja Vladko Muhič in Franc Repič sta skrbela za varno vožnjo čez Slovensko Bistrico v smeri Brežic, čez Podplat, Podčetrtek,'Kozje in Podsredo. Zanimanje potnikov za pokrajiino, vasi in naselja ter večje krajevne centre ni popustilo vse do konca potovanja, razen če je kdo za trenutek, dva, zadremal in ob živahnosti med potniki kmalu zopet odprl oči. Steklenica ,s pelinkovcem se je ustavila šele ko je bila prazna. Nekateri so jo poslali brez zadržka naprej, drugim pa je dobrodošla, saj potniški želodec vse prenese. V BREŽICAH PRRIJAZNO SPREJETI V Brežicah smo bili pred napovedanim časom. Pričakoval nas je tajnik Kmetijsko trgovskega podjetja Agraria Martin Granc, nas ljubeznivo sprejel in nas takoj odpeljal v Loče pri Brežicah na obisk ,k ustanoviteljema kmečke skupnosti Antonu Žibertu in Ivanu Ureku. Pred njunim živinorejskim objektom in tre- mi velikimi silosi, zmogljivosti 600m3 (premera 5 m) smo se zadržali več kot 1 uro. O posebnostih organizacije skup. nega pitanja 140 govedi pasme Si, Sr in križancev v enem turnusu, o skupni obdelavi 14—15 ha lastne zemlje in 2 h najete zemlje s pomočjo strojev iz vaške strojne skupnosti, nam je naprej tolmačil „Martin Granc. Agraria jima je dala možnost za ogled sodobne živinoreje v Švici, na Madžarskem in drugod. Z u-deležbo na seminarjih in predavanjih za živinorejce v občini Brežice sta se seznanila z vsemi možnostmi in pogoji dela v kooperaciji. Živino za vsaki turnus za pitanje od 100 do 450 in od 200 do 450 kg jima dobavlja Agraria Brežice iz prostega odkupa in jima financira proizvodnjo. Hleve sta zgradila s pomočjo 10 letnega kredita (320.000 din). Ta dan je bil dežurni v hlevih Ivan Urek, ki je povedal zbranim največ iz lastnih izkušenj o začetni obliki kmečke skupnosti. Z Antonom Žibertom (36, 38 let) delata pri živini ob izmeničnem dežurstvu. Tako imata izmenoma ob nedeljah prosto. Delita izdatke in dohodek v enakem delu in v redu plačujeta obveznosti.^ Bili smo pri njima ravno ob čakanju na novi turnus pitanja. Z ogledom hlevov in okolice je tudi potekel čas za obisk v Ločah. Nato je bil še ogled vaške zbiralnice mleka v Mostecu pri Dobovi. To je zbiralnica kmečke skupnosti proizvajalcev mleka. Dnevno odda 20 kmetov 300 do 400 litrov mleka, prevzema pa ga Mlekarna 'iz Novega mesta. Zbiralnica je pri kmetu Ivanu Turhaleku. V METLIKI MNOGO ZANIMIVEGA Potovanje iz okolice Brežic se je nadaljevalo proti Metliki ob občudovanju pokrajine in krajev ob cesti Brežice — Novo mesto—Metlika, izmenoma v dežju in soncu in v nenehni dobri volji vseh, v obeh avtobusih. Zanimiv svet ob Kriki in pod Gorjanci in v njem ljudje nezlomljivega uporniškega duha, kraji s spomeniki in ploščami iz NOV, se nam je 'odpiral kot na filmskem platnu ob nenehnem primerjanju posebnosti tistih krajev z našimi. Ponekod, zlasti pri Lok-vicah so bili še močni sledovi toče. Poleg obnovljenega sveta je še mnogo vsega, hiš in njiv kot je bilo pred vojno, vendar se povsod kaže sodoben okus graditeljev hiš in gospodarjenja na zemlji. V Metliki pri sedežu Kmetijske zadruge Metlika nas je pozdravil sekretar zadruge Drago Vlah, Ptujčan iz mlajše generacije pravnikov. Inženir Stane Bajuk nam je predeči! v glavnih potezah na zadružnem dvorišču pred kletmi, posebnosti vinogradniške okolice Metlike in kapacitet ■kletarstva (150 vagonov), obnove vinogradov, kvalitet vina v teh kleteh iz mošta zadružnih in kooperantskih vinogradov. Po vojni so zgradili v Metliki prvo sodobno vinsko klet v Sloveniji po francoskem sitemu. Te kleti so večkrat menjale gospodarja. Kmetijska zadruga Metlika jih je prevzela 1967. leta. Leta 1975. so zgradili novo polnilnico1 in nabavili avtomatsko napravo za polnjenje 2500 teki enic vina na uro. Zgradili so tudi skladiščne prostore za stekleničeno vino. Leta 1975 so tudi rekonstruirali del lesene posode v kleti in povečali predelovalne kapacitete. Leta 1976 imajb kleti kapaciteto 200 vagonov. Z vinarji v Sloveniji dobro sodelujejo ter izmenjujejo izkušnje in mnenja na strokovnih sestankih in ob obiskih z ogledi vinogradov in kletarstva v vinorodnih predelih Jugoslavije in po svetu. Sodelujejo s Stynio. Tudi njihove steklenice vina i-majo zaščitni znak. Metliška črnina, modra frankinja, _ st. lorenka in portugalka so jim prinesle že razna priznanja na ljubljanski in drugih razstavah vin. V bodoče računajo tudi z zlato kolajno. ŠE OGLED VINOGRADOV NA PLEŠIVICI Po pokušnji vina smo se odpeljali še na Plešivico, kjer nam je tolmačil sekretar Drago Vlah o posebnostih zadružne in tooperantsike obnove vinogradov, ob organiziranju (Nadaljevanje na 24. strani) stran za razvedrilo in nasmeh Enodnevni izlet kooperantov do Metlike (Nadaljevanje s 23. strani) in financiranju obnove komasiranih zasebnih površin z rigolanjem, novimi nasadi modre frankinje, žlahtne črnine, st. lorenke in portugalke. Vsaki zasebnik ima v obnovljenem delu skupnih vinogradov svojo število vrst in trt za obdelavo, ki jih sam neguje in obdeluje, sam prodaja grozdje zadrugi, glede na njeno financiranje in obveznosti iz obnove, ki stane 32.000 po hektarju. Na območju Kmetijske zadruge Metlika so obnovljene že stotine hektarjev vinogradov, v planu pa jih je (še več, saj je dosedanja praksa pokazala zasebnikom, da je le v tem rešitev in okrepitev vinogradništva v skupno in zasebno korist. Vse povedano je napravilo na ptujske izletnike ugoden vtis, ob katerem je ostalo vsakemu mnogo za razmišljanje in tudi za praktično uporabo v svojem Okolju, v organizaciji obrata kooperacija KK Ptuj. Z obiskom na Plešivici je končal strokovni del tega enodnevnega izleta. Pot domov, nazaj proti Novemu mestu in tam po poz- REŠ1TEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: predsodek, hladilnica, ime, Marais, CS, osne, KO, vtisk, podsek, kreator, lunta, latrina, kasa, rt, n, KA, LŠ, ČT, ost. Ate, alka, Nieder, Stritar, sold, IČ, aki, iva, Apače, znak, Bojan, sad, TČ, Jutt, ukana, naivka, satira, ro, as, Ir, dar, okoliš. Rešitev rebusov POLKA SPANJE nem kosilu v samopostrežnici, ob močnem nalivu dežja je hitro minevala, po cesti čez Brežice, Dobovo, P rigor j e in Zaprešič ter po zagorki Zagreb—Ptuj. Na poti se je po -mikrofonu večkrat oglasil vodja potovanja Anton Reberni-šek, pa tudi drugi iz enega in drugega avtobusa. Večkrat so vsi zapeli, se od srca nasmejali šaljivcem in šaljivkam, ki so skrbeli za razvedrilo. J. V. uvoz iz zlata Raje iz blata kot NASA POT — Glasilo delovne skupnosti Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem V Ptuju. Izdaja delavski svet SOZD. Ureja uredniški odbor: (AK Lenart) Leopold Hameršak, Miro Bauman, Franc Kovačič; (AK Maribor) Rezika Sajevec, Marjan Simon; (KK Ptuj) Sliva Gorjup, Ciril Kolarič, Franc Tetičkovič; (TMI Košaki Maribor) Maks Budja, Jože Murko, Vekoslava Kraševec. Predsednik uredniškega odbora In odgovorni urednik: Franc Tetičkovič. Novinar: Mihaela Pišek. Tehnično uredil: Jože Vrabl, novinar v pokoju. Naklada 5.200 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Muzejski trg 2, tel. 77351 (47). Rokopisov in slik ne vračamo. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975.