OKTOBER IG S Gal., opat 17 N 22. pobink. 18 P Lukež 19 T Peter Alkant © 2Q S Janez Kant. 21 6 Uršula 22 P Marija Sal. + 23 S Severin 24 N 23. pobink. 25 P Krispinjan 26 T Evarist Ig 27 S Frumencij 28 č Simon in Juda 29 P Narces + 30 S Marcel in Kas. 31 N 24. pobink. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST M AMERIKI jf^Mtf: 8Ja ferp in narod, — ita pravico in resnico — od boja dQ imagei GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA H CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D EN VER, COLO,, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH« £ daljavi 500 čevljev ugovarjali. Poskrbljeno bo moralo biti tudi za odvajanje odpadkov, kakor tudi za zalogo vode. -o- PRIJATELJSTVO Z DELA V-STVOM MU VZELO POZICIJO New York, N. Y. — Zborovanje direktorjev U.S. Steel korporacije, ki se je vršilo zadnji torek, je napravilo precejšnje spremembe v kor-poraciji te družbe. Med glavnimi je ta,da je bil odstavljen sedanji načelnik odbora direktorjev, M. C. Taylor, ki se bo moral s 5. aprilom 1938 umakniti novoimenovanemu nasledniku, E. R. Steittiniusu. Vzrok za ta korak je očividno v tem, ker je bil Taylor preveč popustljiv proti delavstvu in je pristal na kolektivna pogajanja s CIO, dočim so druge jeklarske družbe, kakor znano, podvzele srdit boj proti tej delavski organizaciji. ODKLONITEV > JAPONSKE Japonska se ne udeleži mednarodne konference. Tokio, Japonska. — Konference deveterih velesil, ki se bo prihodnjo sredo otvorila v Belgiji, se bo udeležilo samo osem velesil. Japonska, ki bi imela prisostvovati konferenci kot ena tistih, ki so v 1922 podpisale pakt za zaščito neodvisnosti Kitajske, namreč na konferenco ne bo prišla. To odklonitev je japonska vlada to sredo uradno sporočila belgijskemu poslaniku. Obenem pa je podala tudi dolgo izjavo, v kateri je ponovno povdarila, da vodi sedanjo vojno le v samoobrambo. -o- ZA PREUREDTEV OKRAJ-NE BOLNICE Chicago, 111. — Posebni odbor, ki je preiskal razmere v tukajšnji okrajni bolnici, ki je ena največjih bolnic na svetu, je zadnji torek stavil več predlogov za preureditev razmer v tem zavodu in je pov-daril, da je sedanje stanje snage in oskrbe bolnikov naravnost škandalozno in potrebuje temeljitega izboljšanja. -o- PRIZNAL UMOR NAD ŽENO Los Angeles, Cal, — Ko so bili dokazi proti njemu preveč očitni je 24 letni Nelson D, Boyer končno priznal umor nad svojo 42 letno ženo Dorothy, katerega je izvršil 1. avgusta, in zadnjo sredo zvečer je peljal policijo na kraj, kjer je mrtvo truplo pokopal. Kakor je pripovedoval, se je med njima razvil prepir zaradi tega, ker žena ni pristala k razporoki, katero je on zahteval. Pri tem je pograbil železno ročko in z.njo razbil ženi glavo Truplo je nato skrival doma dva dni, na kar ga je odnesel v garažo, stlačil v kovček in tri noči pozneje ga je odpeljal na neko prazno loto ter tam pokopal POLITIKA NI PREDMET, ZA DOM Boston, Mass. — Mrs. Roosevelt, predsednikova žena, ki je prispela semkaj na obisk, je na vprašanje časnikarjev, kaj namerava storiti Mr. Roosevelt, ko bo njegov drugi termin končan, odgovorila, da se ne spominja, da bi bil predsednik kdaj izrazil kako mnenje glede svojih načrtov napram njej in je tudi nikdar ne vpraša za svet glede te zadeve. KR1ŽEMJVETA — London, Anglija. — Japonsko zunanje ministerstvo se je v torek uradno opravičilo angleški vladi zaradi smrti nekega angleškega vojaka, ki je zadnjo nedeljo postal žrtev aeroplanskega napada. Pravi, da se je to zgodilo "po nesreči." i — Rio de Janeiro, Brazilija. — Tukajšnja vlada je objavi-, la da se je v mestu Porto Alegre našlo več tajnih tovarn, v katerih so se izdelovale bombe, in enako so se tudi odkrila tajna skladišča orožja in municije. — Moskva, Riusija. — Poročilo iz mesta Arhangelsk govori, da so bili tamkaj obsojeni na smrt štirje moški, ker so povzročili veliko škodo med živino z nepravilnim krmljenjem in so dali tudi zastrupiti dve kravi, za kateri se je podelilo odlikovanje. -o- RAZVALINE JIH POKOPALE Minneapolis, Minn. — V o-srednjem delu tukajšnjega mesta je prišlo to sredo do usodne nesreče, v kateri jih je bilo več pobitih. Sesuli ste se namreč dve nadstropji neke trinadstropne hiše, last neke trgovine s sadjem. Pod razvalinami je bilo pokopanih 18 oseb. v plitvem grobu. Ovadili so ga policiji ženini starši, katerim se je zdelo sumljivo, ko jim je on pisal pismo v ženinem imenu. ŠTETJE TUJEZEMCEV Nevtralnostni odbor se zedinil na tem, da se pošljete v Španijo dve komisiji. London, Anglija. — Evropski diplomati, zbrani na zasedanju mednarodnega nevtral-nostnega odbora za Španijo, so zadnje dni prišli do malega sporazuma, ne sicer glede tega, kako bi se ustavilo klanje v Španiji, marveč le, da se ne izcimi v splošno evropsko vojno. ' Popustila je nekoliko Italija in nekoliko Rusija; ti dve državi ste si bile na zborovanju namreč najbolj v laseh. Italija je pristala na to, da bo vzela poročilo komisije, katera bo štela tujezemske bojevnike v Španiji, kot obvezno, Rusija pa je obljubila, da bo priznala nacijonalistom voje-valno pravico, kakor hitro bo večina tujezemcev odpravljena iz Španije in bo zasigurno, da ne bodo novi poslani tja. Po sedanjem načrtu se imate poslati v Španijo dve komisiji, ena na stran lojalistov, druga na ,nacJjonalistično stran. Sestavljeni boste iz zastopnikov Anglije, Francije, Portugalske, Iftali j e, Nemčije in Rusije. Načrt pa je bil predložen vladam raznih držav in ta petek se bodo vršile o njem končne razprave. -o- JAPONCE ČAKAJO NOVI DAVKI Tokio, Japonska. — Japonski finančni minister se je pretekli torek izrazil, da za navadne vladne izdatke ni pričakovati, da bi se za prihodnje fiskalno leto naložili novi davki. Takoj nato pa je pristavil, da bo vojna na Kitajskem zahtevala naložitev izrednih davkov, da se z njimi pokrijejo potrebe v vojnem skladu. -o-- Katoličan brez katoliškega časopisja je kakor vojak brez puške. i* Jugoslavije Močno deževje je spet dvignilo Savo čez bregove, da se je razlila nad okolico ter napravila veliko škodo. — 3 puško se je dvignil nad svojo ženo. — Smrtna kosa. — Razne nesreče, nezgode in drugo. AMERIŠKA DELEGACIJA ZA KONFERENCO izražajo, da se bodo prava pogajanja šele zdaj začela.ko ste obe stranki predložili svoje zahteve. ■liiSillliilllP • ' WMMmmk m - ✓ mšš& ■ - Delegacija, ki bo zastopala Ameriko na konferenci deveterih velesil, katera se bo vršila v Bruselju, Belgija- V sredi sedi načelnik delegacije, potujoči poslanik Davis. Konferenca bi se imela otvoriti to soboto, je bila preložena do prihodnje srede. • ' >. Poplava pri Litiji Litija, 7. okt. — Že par dni in noči močno dežuje. Predvčerajšnim je bilo, kakor da se je nad našo dolino u-trgal oblak. Divja godba med bliskom in treskom se je ponavljala večkrat, ko je vmes za kake četrt ure prej en j al naliv in vihar. Včeraj zjutraj je bilo litijsko polje spremenjeno na več krajih v jezerca. Sava pa je začela naraščati šele čez dan. Umazana, rjava tekočina se je precej naglo dvigala. Proti večeru je bila že več ko dva metra nad normalo, pa so se še valili novi tisoči hektolitrov in vodomerska postaja pri litijskem mostu je beležila pred polnočjo že 3 in četrt metra nad normalo. V Jevnici je reka prestopila bregove in se je razlila daleč po travnikih. Železniška proga se zdi kakor speljana prav tik prostranega rjavega jezera. Banovinska cesta, ki je speljana po desnem savskem bregu, je med Zalogom in Lazami delno pod vodo. Ljudje, ki hočejo s tega konca po opravkih proti Ljubljani, morajo v velikem loku preko njiv. Najbolj sta prizadeta cestna predela pri Pod-gradu in v bližini Pecljeve gostilne. Sredi Save pa ugledaš otočje dreves, tam je bila v suhih, poletnih mesecih struga, neprestano deževje pa je potisnilo breg za več sto metrov vstran -o- Velika škoda v Halozah Ptuj, 7. okt. — Kakor lansko jesen, je tudi letos povzročilo deževje v Halozah kakor v Slovenskih goricah precejšnjo škodo. Lani je 6. oktobra,padel prvi sneg in je grozdje zmrzovalo in začelo naglo gniti. Letos bo to opra vil dež, grozdje bo v veliki meri popokalo. Vinogradniki so ta teden hoteli končati s trgatvijo, a vsega ne morejo naenkrat opraviti. Škoda se podrobneje ne da oceniti, ker ne bo toliko prizadeta količina kakor kakovost vinskega mošta. -o-- Na ženo je streljal Maribor, 9. okt. — 50 letni posestnik Oestele Gothilf iz Kaniže 17 pri Št. Ilju se je vračal v petek zvečer v vinjenem stanju poti domu. Ko je žena videla, da je razburjen, ga je skušala pomiriti. Beseda je dala besedo in kmalu je pričel mož pretepati svojo ženo. Elizabeti se je končno le posrečilo, da se mu je iz vila iz rok, zbežala iz hiše in jo ubrala po hribu navzgor. Raztogoteni mož je pograbil lovsko puško, ki je visela na steni, nameril za bežečo ženo in sprožil. Strel je zadel ženo v hrbet in je pri priči obležala v krvi in nezavestna na tleh. Domačini so o dogodku obvestili bližnje orožnike ki so posestnika Oesteleja aretirali ter ga po zaslišanju oddali v mariborske sodne zapore. Hudo poškodovano Elizabeto, ki ji je obtičalo v hrbtu 9 šiber, so mariborski reševalci odpremili v splošno bolnišnico. --o- Huda nesreča Na glavnem kolodvoru v Mariboru je bil zaposlen 32 letni železničar Alojzij Podle-sek. Ko je hodil čez tire, je pri tem slučajno stopil z levo nogo med tračnici. Naključje je hotelo, da ga je prav takrat stisnila kretnica. Podles-niku je zdrobilo levo nogo, mu jo dvakrat prelomilo in zmečkalo peto. Nesrečni železničar se je zgrudil v krvi na tla in reševalci so ga morali odpeljati v bolnico, -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Metka; Gogala, rojena Splichal, žena finančnega inšpektorja v pokoju. — V Mariboru je umrla Marija Krojs, žena železničarja. — V Veliki Ligojni je umrl Jožef Kucler, sin posestnika z Velike Ligojna št. 37; pri Vrhniki star 22 let. -o- Obesil se je V Gorici, tako poročajo iz Maribora, se je v hlevu obesil 78 letni preužitkar Janez Novak. Zvečer je šel zgodaj spat, zjutraj so ga pa našli mrtvega. Bržkone je starček storil strašno dejanje v duševni zmedenosti. -o—— Nevarna poškodba Ko je {posestnik Simon Kranjčič v Spuhlji spravljal koruzo na podstrešje, se mu je 'zlomila lestva na kateri, je stal, da je padel v globino in si zlomil jhrbtenjfco ter dobil pri padcu še druge notranje poškodbe. Prepeljali so ga y; ptujsko bolnico. Še je poštenost Ravnatelj "Slavonije" Ko'-šutič v Zagrebu je ko se je vozil s tramvajem pozabil tam aktovko, v kateri je bilo 65,000 Din. Ko se je domislil, je hitel k upravi cestne železnice javit svojo nesrečo, pa so ga potolažili in mu izročili aktovko z vso svoto, katero je oddal tam pošteni sprevodnik. Ves radosten je Košutie "velikodušno" podaril poštenemu sprevodniku celih 200 Din. — Res "velika" hvaležnost. -o- Spominska plošča junaku V Stari Loki so vojni dobro-voljci postavili spominsko ploščo na rojstni hiši vojnega dobrovoljca inženjerja Ivana Gosarja, ki je padel v Beogradu kot žrtev avstrijskega nabija. _ , J J .______jj Stran 2 AMERIK ANSKI SLOVENEC Petek, 29. oktobra 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5S44 Naročnina • Za celo leto ........................ Za pol leta ........................ Za četrt leta ...................... Za Chicago, Za celo leto Za pol leta ____ Za četrt leta .. Posamezna številka ..................................$5.00 .................................. 2.50 ................................. 1.50 ICanado in Evropo: ..................................$6.00 ................................ 3.00 ................................ 1.75 ________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 ..$5.00 .. 2.50 Subscription: For one year .......................— For half a year __________________ For three months .......................— 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ______________________________$6.00 For half a year .........................3.00 For three months ______________________ 1.75 Single copy ..................................— 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dsposlanl na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured- ništvo ne vrača. Entered as sccond class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Obisk pred 50 leti in danes Zgodovina, pravijo, se ponavlja. Pri obisku, ki ga je Mussolini napravil Nemčiji, lahko trdimo, da se. Leta 1887 je bilo, ko je ustanovitelj in ministrski predsednik nove zedinjene kraljevine Italije Crispi, ki velja v zgodovini za modrega državnika, odpotoval v Berlin na uraden obisk k ustanovitelju in železnemu kanclerju nove cesarske Nemčije knezu Bismarcku. Ravno 50 let pozneje, dan se skoraj ujema z dnem, je Crispijev naslednik Mussolini, tudi tvorec in prvi vodja italijanskega imperija, na obisku pri Bismarckovem nasledniku, ki ga slave kot ustanovitelja prenovljenega tretjega nemškega cesarstva. Ako prebiramo Crispijeve in Bismarckove spomine, ki nam odpirajo vpogled v takratno, mnogim med nami še svežo dobo, bomo v njih točno razbrali vzroke, ki so do tega sestanka, ki je takrat Evropo nemalo razburil, dovedli. Crispijeva Italija se je proti ostali Evropi borila za svoje priznanje. Borila se je proti malomarnemu obnašanju, s katerim so jo velesile žalile. Borila se je za priznanje načela narodnostne države proti Evropi, ki je vsaj po duhu še vsa tonila v absolutizmu in njegovih izrodkih in se ji je ustanovitev'zedinjene nacionalne italijanske države zdela neodpustljiv greh, za katerega odgovornost so naprtili francoskemu cesarju Napoleonu III., ki da je izdal interese svete zveze absolutističnih cesarjev. Crispijeva Italija si je želela zaveznikov, da bi se mogla v svoji borbi za priznanje na nje opirati. Njeni pogledi so šli v Berlin, kjer je sedel Bismarck, ki je na osnovi istega nacionalnega načela, iz katerega se je rodila kraljevina Italija, z železno pestjo skoval zedinjeno nemško cesarstvo v brk drugim velesilam, ki so to dejstvo silno nerade vzele na znanje. Bismarck je vedel, da njegova Nemčija ne uživa ljubezni med takratnimi velesilami, ki so to novo obogatelo sovrst-nico z mrkimi obrazi sprejele v svojo sredo, odločene, da bodo vse storile, da z njimi bogastva ne bo delila. Bismarck, sprt z Evropo, ki se ga je bala, na čelu države, ki se ie pripravljala, da si na škodo drugih velesil zgradi svoj imperij, je bil naravni zaveznik Crispija, razjarjenega nad Evropo, ki se je obotavljala, da bi priznala obstoj italijanske nastajajoče velesile. Ko sta se Crispi in Bismarck sestala in sklepala zavezništvo, sta dolgo razmišljala o tem, kaj njima je v evropski politiki skupnega. Borba proti Angliji? Te niti Crispi ni hotel, niti Bismarck, ker sta tako Italiia kakor Nemčija tajno računali, da je Anglež boljši kot prijatelj kakor pa kot nasprotnik. Proti Franciji? Bismarck je to želel, modri Crispi je odklanjal borbo proti svojemu sosedu. Prosti Avstro-Ogrski ? Ta je ležala mpd njima kot mogočno dejstvo in sta oba bila mnenja, da je boljše tako. Torej proti Rusiji? Bismai^k je nekaj časa okleval, končno pa je le pristal na Crispijevo prigovarjanje in sta se zedinila, da bo njuna zveza slonela na protiruski borbi. Kajti Crispi, ki je gledal v bodočnost Italije, ki leži na Sredozemskem morju, se je najbolj bal, da ne bi Rusija prodrla skozi Dardanele in postala nevaren tekmec na Sredozemskem morju. Od takrat pa tudi izhaja protiruska politika berlinske vlade, edina napaka, ki jo Bismarck sam v svojih spominih kot takšno označuje in obžaluje. V Nemčiji je takrat živel in pisal in prerokoval filozof nemškega nadčloveka in potemtakem idejni predhodnik današnjega narodnega socializma Nietzsche. Ob priliki Crispijevega potovanja v Berlin je ravnokar pisal "Pisma Italijanom, ki jih ljubim", v katerih je popolnoma iskreno izpovedal svoje notranje prepričanje. Zapisal je sledeči stavek, ki ga iz zgodovine ne bo mogoče izbrisati: "Z nemško državo modri narodi ne sklepajo dosmrtnih zakonov, marveč k večjemu samo prehodne ljubezenske, zveze". Zgodovina zadnjih 50 let je pokazala, da so Italijani kot moder narod iskreni nasvet nemškega filozofa vedno spoštovali in upoštevali. Če se danes vprašamo, kaj je v evropski politiki tisto, kar Italijo in Nemčijo sili k zvezi in kaj je dejanski vzrok za Mussolinijevo potovanje k Hitlerju v Nemčijo, bomo našli položaj, silno podoben onemu pred 50 leti. Italijanski imperij se bori za svoje priznanje proti svetu, ki mu je za njegove uspehe nevoščljiv. Nemška država je v odprti borbi proti vsemu svetu, ki se obotavlja in ji noče pripo-znati veljave, ki si jo želi. Zopet najdemo ta dva naroda, italijanskega in nemškega, ki sta nekako v opoziciji proti ostalemu svetu, ko sta proti njemu izvedla revolucijo v mejah svojih lastnih držav. Drug drugemu sta torej naravna prijatelja — sotrpina, če smemo tako reči. Toda, ko gre za sklepanje zveze, je treba najti trdno osnovo: v kakšno svrho, čemu, proti komu. In kot pred 50 leti Crispi in Bismarck, tako bosta tudi sedaj Mussolini in Hitler iskala to osnovo. Zveza čemu? Za zmago obojih političnih ideologij? To se zdi nemogoče, ker sta si italijanski fašizem in nemški narodni socializem po svojem etičnem nazoru tuja. Zveza proti komu? Proti Angliji? Ko pa se obe, Italija in Nemčija trudita, da bi našli njeno prijateljstvo. Proti Franciji? Modri italijanski državnik tej nemški želji noče ustreči. Torej proti Rusiji. Mesto caristične Rusije pred 50 leti je danes sovjetska Rusija. Kakor takrat se tudi danes tukaj politika obeh držav krije. Hitlerjevska Nemčija pozna samo enega velikega nasprotnika — sovjetsko Rusijo, in samo en nespremenjeni cilj — da jo uniči. A ista sovjetska Rusija se je pojavila tudi kot nevarna italijanskim težnjam v Sredozemskem morju. S pomočjo boljševiške Španije je Rusija nameravala Italijo vzeti v klešče in na isti način, kot nekdaj carska Rusija, ogrožati italijansko plovbo in italijanske postojanke po vzhodnem delu Sredozemskega morja. Za politično zvezo med Italijo in Nemčijo navzlic velikemu vnanjemu blesku obiska ni torej nikjer drugod stvarne podlage kakor v nasprotstvu proti Rusiji. Mussolini bo v tem posnemal samo Crispija, Hitler kneza Bismarcka. Le kje je danes tisti iskreni nemški filozof, ki bi po Nietzschejevem zgledu zopet pisal pisma "Italijanom, ki jih rad imam", in v katerih bi navzlic oboževanju nemškega nadčloveka in morda prav zaradi tega zopet ponovil, da "modri narodi z nemško državo ne sklepajo trajnih dosmrtnih zakonskih zvez, marveč k večjemu prehodne ljubezenske zveze". Toda verjetno je, da so si modri narodi ta 50 let stari, a vedno še sveži izrek zapomnili. SLOVENCI V WAUKEGANU — KVIŠKI GLAVE! Waukegan, 111. Gotovo je še znano čitate-ijem lista "Amer. Slovenec", da se je lansko leto na redni letni seji tiskovne družbe 'Edinost' sprožila ideja, ali misel, da se usitanovi katoliški list — mesečnik. Odkar je b'ila ta ideja sprožena, bo že skoro preteklo leto drv,, al'i ide^a se še sedaj ni vresničila. Da je potreba ojačiti našo katoliško tiskovno fronto1, o tem mi ni treba razlagati. To ve in pozna vsak količkaj prevdaren katoličan. Samo pomislimo, v koliki premoči je še vedno nasproten tisk in koliko se oni trudijo in žrtvujejo za svoj tisk. Zakaj vse to, zato ker dobro vedo, da v tisku je moč. Kaj pa mi katoličani? Kakor se vidi se tega vprašanja dobro ne zavedamo. List "Am. Slovenec" že leto dan kliče in vabi, prosi in roti nas, a li.^ta katoliškega mesečnika • a sedaj ni. Pri tem vprašanju moramo katoliški Slovenci dati roko na srce in si vsak sam sebi odgovoriti. Zato ga ni, ker se jaz zato ne zanimam. Da, tako je. Ko bi vsak storil v tem oziru svojo dolžnost, bi bilo drugače. Pa smo brezbrižni, eden na drugega se zanašamo, od daleč gled?.mo na stvar in kaj čuda, če ne gre naprej kakor bi stvar morala. Podobni smo ljudem, ki bi radi potegnili voz na vrh gore, Pa mesto, da bi prijeli in potegnili, pa ob strani stoje in gledajo, voz sam pa noče na gcro. Prav tako je z nami. Brezbrižni smo. Nočemo viditi nevarnosti od strani veri nasprotnega' tiska. Nočemo se zavarovati z zidom katoliškega tiska. Nočemo razumeti, namreč, da če tisk dobro služi nasprotnikom, da bi gotovo tudi nam. Vsega tega nočemo vidite. ;,./»■;!<■■% Nič nam ne dajo misliti grenke preizkušnje, ki so jih morsili prestati katoličani na Ruskem, na Španskem in preje v Mehiki. Tam bi morda nikoli ne prišlo do takega gorja, vsaj tako hudega ne, ko bi bili katoličani zavedni in pozorni ob pravem času. Tudi nam ameriškim katoličanom se lahko vse to pripeti. Jutri že lahko zapihajo druge sape. Lahko pridejo radi-kalci na površje in komunistični srp in kladivo bosta vladala nad nami. Potem še le morda bi spregledali, zdaj ko je čas zato, nočemo. Rojaki Slovenci, ne bodimo res tako brezbrižni. Naj nas vendar bodrijo k večji zavednost, da moramo sltati na braniku svojega katoliškega prepričanja naše slovenske cerkve in šole po naših naselbinah. Naj nas priganja k delu za katoliško stvar vendar naša lastna slovenska mladina, kateri smo dolžni dati katoliško vzgojo. Zato zanimajmo se za katoliški tisk, ki je varuh vsega tega in ki dela za propagando vsega tega. Na delo rojaki za katoliški mesečnik. Zganimo se in ustanovimo ga, oziroma pomagajmo zdaj, ko se ustanavlja in dela na tem. Vse slovenske naselbine, kjer so se dozdaj za to stvar tako naudušeno postavili, zaslužijo nalj Višje priznanje in vso čast. Da bi pa ne bila naša slovenska naselbina Waukegan-North Chicago zadnja pri tej akciji, zato kličem in vabim, da se dvignemo in gremo na delo za novi list — mesečnik. Odločil sem se osebno,da bom šel okrog in obiskal naše rojake, cla bo imel tako priliko vsak ki se za to zanima, da se bo lahko pridružil tej akciji in si naročil list. Prosim pa če je kdo v naselbini, ki je pripravljen nekoliko delovati pri tem, naj pride in se priglasi k meni pa bomo šli skupaj okrog družin na agitacijo. Rojaki dvignimo se za dobro potrebno stvar. Poglejte kako junaško se je te dni dvignil slavni Joliet. Storimo tudi mi nekaj enakega. Joliet uči vse nas v tem oziru. Več ljudi, lahko vedno več stori kakor Sn sam. Waukegan ne sme biti zadnji! Andrej Košir -o- MATERAM V OPOMIN Bridgeville Pa. Članice Materinega društva imamo prihodnjo nedeljo 31. oktobra skupno sv. obhajilo. Prosim vas, da prav gotovo vse pridite. Zaradi smrti č. g. Rev. Modra, se nam je skupno sv. obhajilo zelo odložilo, zato vas prosim, da sedaj toliko bolj upoštevate in naj niti ena ne manjka. To pot bo naše bandero prvič v cerkvi po smrti č. g. Rev. Modra in na bandero bo pripet črni svileni trak z napisom: "Težka izguba našega voditelja." Banderonoše bodo imele na prsih pripete črne trakove v znak žalovanja. Prosim vas drage sosestre, ne pozabimo ta dan našega pokojnega č. Fathra Modra tudi v molitvi. Vsaka, če le mogoče, naj skuša dvakrat pristopiti k sv. obhajilu, to je, da udeleži sv. obhajila tudi naslednji dan 1. novembra v ponedeljek, ko praznujemo praznik Vseh svetnikov in drugi dan spomin Vernih duš, tako da vsaj eno sv. obhajilo darujemo Za pokojnega Fathra Modra. Nikdo ne ve, morda bomo tudi me naglo odpoklicane s tega sveta, da nam ne bo mogoče zadostiti za naše grehe in slabosti na tem svetu. Kakšna tolažba bo za nas, če se nas bo tedaj kdo spomnil z molitvijo in sv. obhajilom, ki nam bo olajšal na ta način trpljenje v vicah na onem svetu ter nam ga prikrajšal. — Na Vernih duš dan 2. novembra bo peta črna sv. maša darovana od našega društva za umrlim č. g. Rev. Modrom, zato je toliko bolj naša dolžnost, da tudi ta dan pristopimo k sv. obhajilu. Nekatere članice ste me iz-praševale za koledar Ave Maria. Naznanjam vam, da koledarjev dosedaj še nisem dobila. Kakor hitro jih pa dobim, bom prišla okrog z njimi. Do takrat pa bodite vse prav lepo pozdravljene. M. Ušeničnik -o- "BRATSKI DOM" PRIREJA ZABAVO Milwaukee, Wis. Preteklo nedeljo sem se nahajal v okrožju društva 'Bratski Dom' št. 11, JPZ Sloga in sem opazil, da je med članstvom prav živahno zanimanje in gibanje zaradi neke zabave, ki jo prirede v soboto 30. oktobra v Jefferson dvorani na Covdalech Ave. in 27th St. Slišal sem, cla bo tam prav domače vrejena pojedina z raznimi dobrotami in tudi brez pijače prav gotovo ne bo. Na podlagi teh poizvedb zelo priporočam slovenskemu narodu v Milwaukee in okolici, da pridejo pogledat na to zabavno prireditev. Pojdimo tja, da bomo videli, kaj vse bodo imeli. Gotovo je,, da zabava ne bo obstojala samo iz dosedaj navedenih reči, ampak imajo še kaj drugega na programu. Kaj to je, pa ne vem, zato vam ne morem povedati. Kličem vam pa, da bi se udeležili, kajti prepričan sem,da bo tam smeha na bušelne. — Pozdrav. Poročevalec -o- ZAHVALA DAROVALCEM Chicago, III: Prosim za priobčitev teh vrstic, da se zahvalim vsem onim, ki so se trudili za pomoči potrebne in od povodnji težko prizadete v stari domovini; da se zahvalim onim ki so, ali smo zbirali prispeveke od hiše do hiše. — Ta zbirka bo kmalu zaključena. Najlepše se zahvaljujem vsem darovalcem, katerim naj ljubi Bog stotero poplača njihovo velikodušnost. Še posebej hvala Mr. J. Terseliču iz Cicero, 111., ki naju je vozil od hiše do hiše s svojim avtomobilom, kakor njegova soproga, ki je veliko pomagala. Hvala seveda tudi za okusen obed, s katerim ste meni in Mr. Bogolinu tako prijazno postregli. Bog plačaj. — Nadalje prosim, če bi se še kateri želel priglasiti v ta blagi namen, naj se priglasi takoj in naj izroči svoj dar Mr. Willi Bogolinu ali pa v uredništvo Amerikan-skega Slovenca, Mr. Jerichu, kot blagajniku. Na ta način bodo prizadeti vsaj za božične praznike dobili malo pomoč. — Še enkrat vsem kolektorjem najlepša hvala! Hvala vam za vaše trudapolno delo. Naj na tem mestu še posebej omenim dobre članice dr. Marije Pomagaj. Vsa čast temu društvu, katerega članice so se tako trudile za ta blagi namen. — Dogodki Slovenci po Jugoslavija v New Yorku New York, N. Y. — Jugoslovanski poslanik Konstantin Fo-tič v New Yorku je pred kratkim podpisal pogodbo z World's Fair Hall of Nations in sicer za 10.000 kvadratnih čevljev prostora. Na tem prostoru bo Jugoslavija za časa velike svetovne razstave v New Yorku razstavljala svoje najnovejše izume in pokazala svojo napredujočo silo. V samostan Cleveland, O. — Pretekli četrtek 21. okt. je bila posvečena za redovnico Miss Jean Petkovšek, hčerka dobro poznane in spoštovane Petkov-škove družine. Jean je bila sprejeta v red "The Poor Clare Nuns." Omenjena je več let poučevala na šoli sv. Vida. Smrt jih je pobrala — V Clevelandu, O., je umrl Frank J. Mihevc, v starosti komaj 19. let. Bolan je bil celih 11 let. Zapušča očeta Johna, doma iz Logatca in mater Frances, ki je doma iz Sostrega pri Ljubljani; nadalje brata in dve sestri. Na Calumetu, Mich., je pred kratkim nagloma umrla Mrs. Joseph Zuvich. Šla je obiskat svojo pi'ijateljico Mrs. Turk, lei živi na Albionu, kjer ji je postalo slabo, da je morala v posteljo in je kmalu za tem izdihnila. Zapušča moža, enega sina in štiri hčere. ♦ — V Milwaukee, Wis., je umrl Jchn Horvath, v starosti 52 let. Doma je bil iz Makolj pri Poljčanah in je bival v Ameriki okolu 25 let. Zapušča soprogo, sina in dve hčeri. — V Clevelandu, O., je umrla Rose Sintič,roj ena Stanko, v starosti 47 let. Pokojna zapušča soproga Johna, ki je doma iz Oštrca pri Kostanjevici na Dolenjskem in eno hčer ter sestro Mary Kenik. V naselbini je bila zelo poznana, ker je bila več let v javni službi in sicer je vršila službo sanitarne uradnice. -o- .Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastna list "Amerikanski Slovenec" Ker ima pa društvo Marije Pomagaj št. 78 KSKJ. v nedeljo 31. oktobra v šolski dvorani svojo prireditev z igro in zvečer veselico s plesom, zato uljudno vabim članstvo Družbe sv. Mohorja, da se kolikor mogoče udeležimo te njihove prireditve, ki se začne točno ob 2:80 popoldne. Po končani igri zasedemo svojo mizo ter se skupaj poveselimo. Tukaj bo lahko vsakdo ki bo želel, dobil tudi dobro večerjo. Torej na svidenje v nedeljo na prireditvi dr. Marije Pomagaj v šolski dvorani. Saj je nekako naša dolžnost, da sodelujemo z njimi, kajti tudi one nam vedno pomagajo pri naših prireditvah. Leo Mlaclič TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (133) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs fcJMSSMsw A Točna žica se je globoko zajedla Tarzanu v zapestja na rokah in členke na nogah, toda to trpljenje je bilo malenkostno v primeri z duševnim trpljenjem. Sprevidel je namreč, cla zanj ni rešitve iz tega položaja. Medtem, ko je Nkitna imela preslabe kremplje, so bile velike opice od sila nerodne' Dasi so si večje opice na vse načine prizadevale, da bi Tarzana oprostile vrzi, sr jim to ni posrečilo. Tarzan je ležal še vedno z zvezanima rokama in nogama brez moči, mala Nkima in večja opica sta mu od časa do časa prinašale sadja in vode. Pri tem je Tar-zifn premišljeval, koliko časa bo vse to trajalo. Poznal je naravo opic in vedel je, da se kmalu naveličajo enoličnosti kraja in prime jih neodoljiva želja romanja in zopet bo ostal sam brez pomoči in varstva pred divjimi zverinami. Mala zvesta opica Nkima bo res da ostala pri njemu, toda kakšne pomoči naj pričakuje od tako drobne zivalicc? Ob prvem približanju hijene, leoparda ali leva, bo z glasnim krikom strahu zbežala na najbližje drevo in od tam gledala kako bodo divje zveri trgale njenega gospodarja Tarzana. — Vse to jt Tarzan premišljeval z muko in mislil, na kakšen način bi se rešil iz tega strašnega in negotovega položaja. Petek, 29. oktobra .103.7 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran L Družba (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. 7 Zedinjenih Državah CpJ^. fflTfet III tnko»T. v drl Illinois Severne Amerike. de&eZ. JOIld, 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St, Joliet, 111 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff RdL JolLet, Ili. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette S t, Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St, Joliet, 111. Blagajnik: John Petric, 1202 N. Broadway St., Joliet, III Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, So. Chicago 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, VOO N. Chicago bt, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St.. Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr, 925 Wadsworth ave., Waukegan, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1101 - 5th St., La Salle, Illinois: _ Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Penna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: & "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. | Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, g ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin m posnirtmn, ter Dol- X niških podpor v znesku $155,757.00. _ | Zavaruje se lahko za §250.00, 5500.00 in $1000.00. | V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta | in so lahko v tem oddelku do 18. leta. ^ Rojaki (inje) l Pristopite k Družbi sv. Družini 1 CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% ^ SOLVENTNA. | & i I i i i i 1 i t i I (Konec) Kakor osuvan in opsovan ku-žek sem se vlekel ob plotu vrta cesti dalje. Kam, niti sam nisem vedel. Stemnilo se je že med tem. V prihodnji vasi sem videl nekje luč in v poltemi videl natis "Gostilna". Vstopim. Vsedem se v kot, da se ogre-in malo razvedrim. Pri dru-mizah živahno razigrane in Pijače precej razgrete družbe. , ^ez nekoliko časa me le zapa-^ sicer podjetni gostilničar. Tu-dl že malo bolj "razpoložen" stoPi k meni, češ: "Kaj se boš fneril tu v kotu! Prisedi k nam, 7ni dal jaz za pijačo!" "Sedi d°bro ti bo pri nas!" Proti dru-*jlrn gostom pa: "Hvala Bogu, smo Koroško izgubili! Ce bi pobili Koroško, bi vsi tujci od- šli na koroška jezera in v koro- s^e gore, mi pa bi skozi prste Sledali." ^Tako torej, me je pogrelo, "za ®eft" vam je vegj kakor za re-f*tev toliko in toliko nesrečnih pratov in sester, ki so na milost 111 nemilost izpostavljeni nego-0vosti in ev. terorju absolutnih ^agovalcev. Manj za bajno le-Pravljično zemljo, zibelko Po: slov, °dprt enstva; manj za Koroško: a vrata Jugoslavije v za- in severni del Srednje Ev-.. Pe- Sami Nemci danes povdar-J0. mogoče le bolj v svoje pro-j^andne namene: če bi dobila k S°slavija le celovško kotlino, dij. ° baza za nadaljno pro-v Alpe in druge ponem-ZgeJtraje Avstrije, Koroške in S]'štajerske. Potem bi Jugo-tof ne bila omejena teri-° na Sredozemlje oz. temveč bi ji bila dana slej m°žn°st, da pride prej ali Sl0vv direkten stik s severnimi oC1" ^Mogoče -i6 bil to le Jei1 slučaj, izjema1, ki se je e P°vsod, izjema vendar, ki Jiaro?r^a tedaj na koroškega UČim lljaka-emigranta porazno T^ti). ^ako 9,1 Se mi Je tucli dozdevalo, Hagj |')e mogoče, da so nam padli vankb?tje (?) z onstran Kara-gosv, !2 čisto materi j alistično-hr}Je, Carykih razlogov z nožem v s°Van 80 se 1 1920' pred gla" vozili trumoma (ko PreJ'Sc l. demarkacijske črte niti Vec nismo smeli) v Celo-slov„ et Zalagali mesto z jugo-Pos^J slanino in moko ter hi,".1 niezniki (menda so vse to ^Jugoslovanski Nemci, za ka-fy'u , ,na^em naivnem navdušenost Vedeli nismo!) celo agitirali med našimi Wtvj Lproti nam, proti priklo-^°i'oške k Jugoslaviji. To so nam poročali slovenski konfidenti, odposlanci, ki so prišli ponoči skrivaj čez tesno zastraženo demarkacijsko črto, iz tedanje B cone, iz krajev ob Go-spesveti in severno do Vrbskega jezera. III. 16. do 18 let je že minilo od te dobe. Razmere so se bistveno spremenile pri nas in na "oni strani". Dorastel je tu in tam nov rod. Tudi so postala subjektivno - gospodarska vprašanja pretežno važnejša za nekdanje borce-idealiste. Vendar stare rane začnejo vedno znova in znova krvaveti, če je človek ostal le emigrant, popotnik; tujec na oni strani med novim rodom in novimi razmerami, tujec tu, kjer marsikomu razni razlogi niso dopuščali ustalitve na enem mestu, med enim ljudstvom in v enem krajevnem okolišu prelepe Slovenije ter mogočne Jugoslavije. * Danes nam je marsikaj tudi bolj jasno, kar nekoč Korošci nismo mogli doumeti. Danes vidimo, da bi zadostovalo, če bi imeli vsi slovenski rojaki samo iz Kranjske za slovensko stvar toliko živega idealizma in fanatizma, kakor so ga imeli za slovensko stvar nekateri slovensko-zavedn' Korošci in za nemško stvar vsi nemški Korošci, in bi bila Koroška naša. Od vseh slovenskih Korošcev nismo mogli zahtevati zavednosti, key Korošci niso imeli slovenskih šol in slovenske vzgoje, kakor ne moremo zahtevati zavednosti od benečanskih Slovencev, kateri so imeli le italijanske šole. * Korošci. Slovenci in Nemci. Toda tihe vode globoko derejo. Ce je Korošca kaka ideja ali ljubezen do kake stvari res docela prežela, potem ni ovire, katera bi ga mogla odvrniti, od uresničenja te ideje. Samo smrt ga more odvrniti od stavljenega življenjskega smotra, od stvari, katero je z vsem srcem vzljubil. Tako nam je razumljivo, da je zmogla peščica ponemčencev spomladi 1. 1919. potisniti iz Koroške našo več ali manj organizirano vojsko, da je mogla šele velika jugoslovanska armada zasesti Celovec in Gosposveto. Živ fanatizem Korošcev, kateri bi bil lahko za vzgled v marsikaterem oziru tudi nam, izpričujejo velike letošnje nemške pevske proslave v Breslau. "Karntner Tagblatt", najresnej-ši koroški dnevnik, je prinesel iz Nemčije pred kakim 1 in pol FRANCO JI POMILOSTIL SOPROGA Mrs. Harold Dahl, ki se je na voditelja španskih nacijonalistov, generala Franca, obrnila s prošnjo, kateri je priložila tudi svojo sliko, naj pomi-losti njenega soproga, ki so ga nacijo nalisti ujeli, ko se je boril na strani lojalistoy kot ameriški prostovoljec. S svojim nastopom je v resnici tudi dosegla pomiloščenje. V mesecem poročilo, da so na tej pevski slavnosti Korošci predrli kordon, ki je sicer zapiral pot do Hitlerja, da so se s silo prerinili do Hitlerja, mu stiskali roko ali ga vsaj dotaknili. Oni pa, kateri niso mogli sami kancelarja, so skušali dotakniti se vsaj teh "srečnežev", katerim je kancela« stisnil roko ali kateri so se Hitlerja vsaj dotaknili. Tudi je poročal "Karntner Tagblatt", da se je nek koroški učitelj — v nacionalni vzhičeno-sti na navedeni pevski slavnosti pognal v reko Oder "samo da umrje v Nemčiji, da bo pokopan v 'sveti' nemški zemlji." Blazen, prav orientalski fanatizem po naših pojmih, fanatizem vendar, kateri je bil često-krat edino še odločilen in zma-gonosen pri velikih dogodkih v zgodovini. Vse tujejezične skupine se naprošajo za sodelovanje pri pred-stoječi akciji za točno naštevanje vseh onih, ki so popolnoma ali deloma nezaposleni, katera akcija se bo vršila od 16. do 20. novembra. John D. Biggers, ki je bil od Predsednika imenovan upraviteljem štetja nezaposlen-cev (Unemployment Census), se je obrnil na vse župane in mestne upravitelje, naj sestavijo poseben odbor — Mayor's Committee — v vsaki poedini občini, in je izrecno naprosil, naj bodo zastopniki vseh tujerodnih skupin imenovani v ta odbor, da pomagajo v tem delu. Štetje nezaposlencev, kot je bilo določeno po posebnem zakonu Kongresa, je povsem prostovoljne narave. Ni nikake kazni, ako se kdo ne registrira ( ampak z ozirom na to, da je to prvi poskus nabiranja zanesljivih podatkov o stanju nezaposlenosti, pričakuje se, da bodo vsi ljudje v tej deželi smatrali za svojo pa-trijotično dolžnost, da prepričajo one, ki so nezaposleni ali deloma nezaposleni, o potrebi izpolnjevanja dotienih vprašalnih listkov. Te 'listke (report cards) bo VELIKO Blas^ltovo FRATIKO ZA LETO 1938 i Smo ravno prejeli. Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo \ee slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. poštna uprava 16. in 17. novembra razdelila med edenintrideset miljonoV družin v tej deželi in te listke naj nezaposlenci izpolnijo in vpošljejo lokalnemu poštnemu uradu do polnoči 20. novembra. Verjetno je, da je j ako mnogo ljudi tuje narodnosti v Združenih državah, ki so nezaposleni ali deloma nezaposleni, in da organizirane tujerodne skupine v vsakem mestu morejo biti v veliko pomoč s tem, da nagovarjajo svoje sorojake, naj odgovorijo na vprašanja v tem štetju. Listek vsebuje le štirinajst vprašanj in se more na njih odgovoriti s par besedami in v malo minutah. Vprašanja so bila tako sestavljena, da se čim manj mogoče vtikajo v osebne zadeve do-tičnika, in vlada nikakor ne namerava vporabljati te informacije v nikakem pogledu proti posamezniku. Tujejezične skupine, zlasti one organizirane v bratske jed-note, so naprošene od Mr. Big-gers-a, naj v svojih sejah razložijo vsem svojim članom, kaka je svrha in narava teh vprašalnih listkov, in naj podučijo svoje člane, da povejo svojim nezaposlenim prijateljem, naj izpolnijo te listke. Naprošene so tudi, naj pomagajo županovemu odboru v vsaki občini s tem, da se v vsaki občini sestavi tujejezični pododbor od zastopnikov vsake večje tujerodne skupine, in ta pododbor se naproša, naj sodeluje s poštno oblastjo s tem, da v dobi od 16. do 20. novembra preskrbi lokalni poštni urad s katerimikoli tolmači, ki bi jih isti potreboval. IZ DOMOVINE i. Stoletnik V Bukovcu, v vinorodnem zaledju CakovCa živi stoletnik, ki se piše Miha Podvez in je po rodu iz Gornje Lendave. Ko mu je bilo 17 let je služil v Cankovi za kočijaža, potem je 20 let delal na žagi v Belišu in si toliko prihranil, da si je kupil malo domačijo, kjer živi že 45 let, na kateri je še do nedavna sam vse o-pravljal. Hrani se največ s kruhom in mlekom in le za okrepčilo posrka čašico vina. -o- Nesreča s kolesom V Kropi na Gorenjskem se je ponesrečila 42 letna tovarniška delavka Marija Pogač-nikova. Ko se je peljale v službo je nesrečno padla s kolesa in se nevarno pobila, da so jo morali spraviti v ljubljansko bolnico. --o- Nesrečna žena Delavcu Josipu Tišljarju iz Kctoribe je neke noči 'pobegnila žena Nežika. Siroti se je nedavno poprej omračil um. V stanju takšnega duševnega razkroja je zapustila družino in se vrgla pod brzo-vlak. -o- Jubilej skladatelja Letos meseca decembra poteče 100 let odkar se je rodil skladatelj Anton Foerster. Da njegovo stoletnico dostojno proslave, se slovenske glasbene ustanove in organizacije v Ljubljani pripravljajo, 4a v mesecu novembru prirede več pevskih proslav. --o- Nesreča V Apneniku v Pečovniku pri Celju se je pri obračanju voza nevarno ponesrečil 26 letni krojaški pomočnik Franc Kolar iz Zvodnega pri Tehar jih. Ko je obračal voz je padel in si zlomil križ. Odpeljan je bil v celjsko bolnico. -o- Napad Pred gostilno "Pri' Jelenu" v Celju je 25 letni mesarski pomočnik Konrad H. brez povoda napadel z nožem 20 let nega mesarskega pomočnika Ivana Terčeta iz Celja in mu prizadjal nevarno rano na glavi, nakar je zbežal. Pri begu je pa padel in tako so ga nazadnje orožniki prijeli in izročili sodišču. RAZNE ZANIMIVOSTI BOJKOT PROTI JAPONSKEMU BLAGU New York, N. Y. — Kresgc družba, ki ima 600 prodaja-len širom Zed. držav, je v ponedeljek objavila, da ne bo uvažala več nijtakega blaga z Japonske. Pravi namreč, da je bojkot kupujočega občinstva, zlasti v večjih mestih, proti japonskemu blagu tako občuten, da ga je družba prisiljena upoštevati. -o- KAKO SE KNJIGE NAJ- EOLJE OHRANIJO Razni knjižničarji in arhivarji so se že od nekdaj bavili z vprašanjem, zakaj se tiste v usnje vezane knjige, ki so večkrat v rabi, bolje obdržijo kot one, ki mirno stojijo na policah. Spet in spet je izkušnja dokazala, da so platnice knjig, ki jih imajo ljudje večkrat v rokah, bolje ohranjene, bolj sveže in lepše, ko od onih na policah, dasi bi človek mislil, da se bodo nerabljene knjige bolje ohranile. Zdaj sta pa ameriška kemika R. W. Frey in E. W. Beebe dognala, da sol, ki je v znoju potnih človeških rok, konzervira knjige. ŠPORTNIKI ZA ZGLED Ko so romarji poleti obiskali papeža v Castelu Gandolfu, se je udeležil romanja tudi italijanski dirkalec s kolesom, Gino Bartali, o čemer so prav obširno 'poročali laški listi. Bartali je zmagovalec velike italijanske cestne dirke in se je odlikoval tudi pri "Tour de France". Ta i odlični športnik pa v Italiji ni znan samo zaradi svoji športnih zmag, marveč tudi zato, ker je globoko veren. Je jako goreč član tretjega reda in katoliške J akcije svojega rojstnega mesta 1 Florence, i i K avdienci k papežu je prišel v spremstvu svojega domačega župnika, svojih tovarišev iz tretjega reda in predsednika flo-rentinske katoliške akcije. Pred avdienco je neki prelat izročil športniku posebni papežev blagoslov in njegove čestitke. Znano je, da izroči Bartali del nagrad, ki jih dobi pri športnih prireditvah, vedno kardinalu-nadškofu v Milanu v dobrodelne namene. ROMANOVI? Zadnji dogodki v Rusiji so nenavadno razgibali ruske emi-j grantske kroge v Parizu. Namiguje se, da so vrenja v Rusiji i morda v bližnji zvezi z nekate- BOŽIČNA DARILA * vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na naj bližnji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naš< cene: ŠIRITE AMER. SLOVENCA" V JUGOSLAVIJO: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $10.00.................... 420 Din Za $11.65.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din V ITALIJO: Za $ 6.50.................... 100 Lir Za $ 12.25..:................. 200 Lir Za $ 30.00.................... 500 Lir Za $ 57.00....................1000 Lir Za $112.50....................2000 Lir Za $167.50....................3000 Lir Pri večjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85 Za $25.00 pošljite............$26.00 Vsa pisma pošijlte na: ' 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois PIJTE SLOVEČE na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje VAŠ ROJAK JOHN KOCHEVAR West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111. rimi ruskimi emigranti in se poudarja, da je imel posebno pokojni maršal Tuhačevski dobre zveze z njimi. Posebno pa je zanimivo to, da vedno bolj poizvedujejo o usodi nekega Nikolaja Romanova, ki je splošnemu po-kolju leta 1917-1918 slučajno ušel in se baje izgubil v Perzijo. Od tam naj bi se šele leta 1919 skozi Rusijo zopet prebil s pomočjo nekega Kalinina in mladega grofa Kellerja, od tedaj pa je izginila vsaka sled za njim. Znano je o njem le to, da je imel dva sina, eden bi naj bil star okoli 25 let, drugi, Aleksej, pa okoli 18 let. Po pravu ruske carske družine ima ta družina, če se govoricam sme verjeti, pravico do ruskega prestola. Vsekakor so ta dejstva zelo zanimiva in bodočnost bo pokazala, če se ji sme pripisovati kaj pomena. -o--^ 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" . ZAHVALA Joliet, Illinois. Čutiva se dolžna, da izrečeva zahvalo našim sorodnikom in prijateljem za "surprajz parti", ki so nama ga priredili ob 25. letnici najine poroke v soboto zvečer, 16. oktobra. Ta večer nama celo življenje ne bo šel iz spomina. Iz Chicage sta prišla ob 8:30 zvečer dva k nam in naju prosila, naj greva z njima, ker potrebujeta podpis dveh prič zaradi neke lote. Takoj sva se kar na hitro odpravila in šla z njima na avto. Peljeta naju po Broadway, tamkaj pred 1222 No. Broadway pa se ustavita in naju peljeta v hišo, češ, da je tukaj kraj, kjer se bova podpisala. Ko pa se odpro vrata ir. stopimo v hišo, nama zabobn: nasprotni grmeč "Surprajz!" Tako sva bila oba presenečena, da nisva vedela, kje sva, ko sva videla tamkaj toliko prijateljev zbranih. V prijetno dolžnost nama je; da se prisrčno zahvaliva najprej mojemu bratu in njegovi ženi, Mr. in Mrs. John Kochevar, in dalje Mr. in Mrs. Popek in Mrs. Klancar, ki sp vse to nama priredili, ter moji sestri, Mary Za-bucovec, ki je prišla od tako daleč, namreč iz Peoria, 111., na to prireditev. Končno najlepša hvala vsem, ki so k temu kaj pripomogli in se udeležili. Ti so iz Chicage sledeči : Mr. in Mrs. Zunich, Mr. in Mrs. Gregorich, Mr. in Mrs. Je-rina, Mr. in Mrs. Ulie, Mr. in Mrs. Ivansek, Mr. in Mrs. Ivan-šek, Mr. in Mrs. Mlakar, Mr. in Mrs. Golak, Mr. in Mrs. Tony Krapenc, Mr. in Mrs. Frank Krapenc, Mr. in Mrs. Omerzel, Mr. in Mrs. Hrastar, Mr. in Mrs. Stayer, Mr. in Mrs. Ozbolt, Mr. in Mrs. G. Gregorich, Mr. in Mrs. Arbanas, Mr. in Mrs. Fabian, Mr. in Mrs. Tomazin, Mr. in Mrs. Strohen, ter Mrs. Mary Zabucovec in njen sin, Jakob Zabucovec, iz Peoria, 111. Iz Jolieta pa so bili sledeči: Mr. in Mrs. Popek, Mrs. Klan-čar, Mr. in Mrs. Mlakar, Miss Mlakar, Mr. in Mrs. Russ, Mr. in Mrs. Dolinšek, Mr. in Mrs. Gregorich, Mr. in Mrs. Jenisha, Mr. Albert Popek, Mr. Wm. Popek, Mr. in Mrs. Zeleznik, Mrs. Mary Jakovcich, Mr. in Mrs. Pajek, Mr. in Mrs. Pirc, Mr. in Mrs. Horvat, Mr. in Mrs. Nem-ger, Mrs. Mlakar, Mrs. Tezak, Miss Klobučar, Mr. Razich, Mrs. Laurich, Mrs. Muhich, Miss Mary Zugel, Mr. in Mrs. Resetich, Mr. in Mrs. Majhen, Mr. in Mrs. Glavan, Mr. in Mrs. Amberny, Mr. in Mrs. Graznik, Mr. in Mrs. Konstak, Mr. in Mrs. Struna, Mr. in Mrs. Vranjcich, Mr. in Mrs. Gjoman, Mrs. Bambich, Mr. Zajec, Mrs. Agnich. Še eno prisrčno zahvalo naj vam izrečeva, dragi prijatelji ::a veselje, ki ste ga nama pripravili. Verjemite nama, da bova ohranila vedno hvaležen spomin na vas. (Ogl.) Mr. Frank Papes in Mrs. Josephina Papes. ► S!r«Hf3P1*r AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 29. oktobra 1937 ^ ROMAN i' Spisala B. Orczy Prevedel Paulu» Z zlobnim, škodoželjnim pogledom je ošinil svojega tekmeca. Nato pa je dejal: "Državljan Deroulede! Obdolženi ste zarote zoper republiko. Odbor za javno varnost me je poslal, da poiščem v vaši hiši dokazov o vašem protidržavnem početju." "Prosim!" je rekel Deroulede hladno in stopil na stran, da bi dal Merlinu prosto pot. — Ves ta čas se Julietta ni genila. Pa koliko je trpela v teh kratkih trenutkih, odkar je zadonel na hodniku Merlinov glas! Zgodilo se je! Ovadba je delovala! In ona, ona sama je z lastno roko poslala Merlina nad moža, ki ga je ljubila —. V vsej strahoti je stal pred njo njen grdi, odurni zločin —! Pa prepozno je bilo za kesanje! Kaj se bo sedaj zgodilo — ? Merlin bo naročil vojakom, naj preiščejo vso hišo. In tamle na kovčegu leži usnjata torbica in slutnja, nerazumljiva, pa nepremagljiva slutnja ji je pravila, da so v njej papirji, ki bodo poslali njenega Pavla v smrt —. Oči so ji visele na torbici kakor prikovane. Groza jo je stresala, vse njene misli, vse njeno koprnenje se je za hip osredotočilo na moža, ki ga je ljubila —. In planila je, pograbila torbico ter jo vrgla na dvan. Nato pa je sedla poleg nje in razgmla obilne gube svojega krila čez njo. In obsedela je, mirno in dostojanstveno kakor kraljica pa koketno kakor prava pristna Parižanka. — Vstopili so. Niste sami kakor vidim!" se je odurno nasmejal Merlin. "Državljanka Julietta Marny, moj gost," je dejal Deroulede kolikor je mogel mirno. "Vem, nimam pravice zahtevati, da bi bili obzirni do mojih gostov, ampak ne pozabite, da smo sicer republikanci, pa obenem tudi sinovi Francije, ki so bili vedno vitežki do ženskega spola!" Merlin se je namuznil. Njegov pogled je obvisel na mladem dekletu. Tisto jutro, preden je odšel na svoj posel, je držal v rokah kos papirja in nanj je dekliška roka v šolarskih črkah napisala ovadbo zoper državljana Derouleda. Zdelo se mu je, da razume položaj —. "Ljubosumnost!" je mrmral. "Maščevati se je hotela nad njim!" In čisto zadovoljen je bil s svojo razlago. Kdo dragi neki bi naj bil napisal ovadbo, če ne tale ženska — ? Njegova zaveznica je torej —. Pomagala mu bo. Sklenil je, da bo prijazen z njo. In to tem rajši, ker je opazil debel kovčeg pri pisalni mizi in ker se mu je zdelo, da je dekle pomenljivo pogledalo po kovčegu. "Odgrnite zastore!" je zapovedal vojakom. "Tema je kakor v kleti." Zgodilo se je. Jasna dnevna svetloba je šinila v sobo in tedaj je Deroulede opazil, da je usnjata torbica izginila. In mu ni bilo treba mnogo ugibati, kje leži. Julettino široko razprostrto krilo mu je vse povedalo. Brezmejna hvaležnost mu je napolnila dušo. Pa vztrepetal je —. Merlin ni poznal prav nobenih obzirov. Če ji zapove vstati, je izgubljena ž njim vred —. "Osumljeni ste, državljan Deroulede," je začel Merlin, "da so v vaši posesti pisma in papirji, namenjeni za vdovo Capet. Odbor za javno varnost mi je naročil, naj ta pisma poiščem. Upam da se ne bodete ustavljali. Če se izkaže, da ste nedolžni, — tembolje za vas!" Molče mu je izročil Deroulede sveženj ključev. Vsak odpor, tudi vsako besedovanje bi bilo brezmiselno. Vojaki so se lotili pisalne mize in kov-čega. Vse so izpraznili in vsebino pometali na tla. Pa v pisalni mizi ni bilo dragega ko gospodarski računi in zapiski, par brezpomembnih pisem in osnutki govorov za narodni konvent. V*kovčegu pa nekaj perila in obleke in dragih reči, ki jih človek potrebuje, če za mesec dni odpotuje z doma. Merlin je med preiskavo košato sedel v usnjatem naslonjaču in bobnal s prsti po mizi. Prav nič ni zakrival svojega razočaranja. Njegove majhne bodeče oči so potovale od časa do časa k Julietti kot bi pri njej iskale pomoči. Razumela ga je. In drzno, pretkano igro je začela. Zdaj v ta zdaj v oni kot je namignila Merlinu in njegovim ljudem in iskali so, preobračali stole, praznili omare in omarice — zaman. Deroulede je videl njene poglede. Razumel jih je po svoje. Rešiti ga je hotela—. Tako je sodil. In čudil se je, s kako dovršenostjo da igra svojo vlogo. Globoko hvaležen ji je bil. Merlina pa je grabila jeza. Dobro je vedel, da Deroulede ni človek, ki bi se ga dalo obsoditi kakor drage osumljence, zgolj vsled brezimne ovadbe. Ako ne najde dokazov, se ga odbor za javno varnost ne bo upal dotakniti. Pariški mob bi se dvignil in branil bi svojega ljubljenca, odurne babnice, ki so čez dan sedele ob morilnem odru na trgu daJa Greve, bi napadle guillotino samo in jo zrušile na tla, še preden bi Deroulede, njihov ljubljenec, stopil nanjo. Vojaki so končali svoj posel. Njihov trud je bil zaman. Razjarjen je planil Merlin na noge. "Preiščete njega!" je zapovedal. Deroulede je stisnil zobe. Vse moči je moral zbrati, da je ostal miren. Globoko So se mu zagrebli nohti v dlan, krčevito je stikal pesti, da ni udaril sirovežu v obraz. Dva robata gardista sta se lotila njegovih žepov. Julietta je na videz hladna in nepremična gledala ves prizor. Pa v njeni glavi se je podila misel za mislijo, vse njeno hotenje se je osredotočilo v eno samo željo, — rešiti je hotela, je morala moža, ki ga je ljubila, posledic svojega nečastnega dejanja. (Dalje prih.) vase Katoliški Slovenci, v hiše spada edino le katoliško časopisje POZOR! Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala IIIEfgigBBfTMHjiM splošna svetovna vojna. Naš list "AM. ^mmmmm^n SLOVENEC" prir-aša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois. List "Am. Slovenec" je last I ski list "Am. Slovenca," pod-nina katoliških Slovencev v >ira katoliške Slovence v Ame-\meriki. Kdor podpira katoli-1 riki. POMAGAJ! DELAJ! ZIDAJ! To je geslo akcije za novi list-mesečnik Še nikdar ni bila potreba za jačenje in širjenje katoliškega tiska med ljudmi, kakor je v sedanjih časih. Še nikdar niso nasprotniki bruhali iz sebe toliko napadov in udarov proti krščanstvu in njega nazorom, kakor v sedanji dobi. Protiverska fronta je aktivna noč in dan in neprestano preži, kje bomo popustili katoličani, da udre v naše vrste in da osvoji ljudska srca in v njih uniči ljubezen do Boga in vsega kar je katoliškega. Zato moramo biti katoličani neprestano na straži. Naš najboljši stražar je naš lastni katoliški tisk, kolikor ga imamo. Potrebujemo pa še močnejši tisk. Obenem pa list, ki naj skuša zbrati in ohraniti našemu narodu v spomin zgodovino slovenskih pijonir-jev v Ameriki in zgodovino slovenskega naroda vobče v tej zemlji. Vse to tvori potrebo, da katoliški Slovenci pokličemo v življenje še en list — mesečnik, kateri naj bo posvečen namenu, ki smo ga zgoraj navedli. Iz tega razloga ie razpisana posebna kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika. Ustanovnina je $3.00 in enoletna naročnina pa $2.00. Skupaj $5.00. K. ustanovnini se posebno vabi vsa slovenska katoliška društva, da pristopijo in postanejo člani ustanov-niki novega lista. Vzemite pri vseh katoliških društvih na Vaši prvi seji to stvar na znanje in v pretres. Vabi se tudi vse slovenske družine in vse posameznike, da pristopijo k tej akciji in postanejo usta« novniki in naročniki novega lista. Za prijavo k tej akciji se poslužite kar spodaj navedenega kupona, katerega izpolnite in pošljite na Upravo "Amer. Slovenca." — Storite pa to čimpreje. Kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika je v teku, zdaj je čas, da pomagate. — Za slučaj, da se z listom ne prične, dobi vsak, vsak cent, ki ga prispeva v ta namen povrnjen nazaj. Ne odlašajte, ampak še danes izpolnite spodnji kupon in se prijavite kot ustanovnik in naročnik predlaganega novega lista — mesečnika. (KUPON --\ UPRAVA "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. . . Cenjeni: — S tem vam pošiljam svoto $............................. s katero | se prijavljam kot ustanovnik ali naročnik novega lista — mesečnika, zakar prosim, da mi pošljete tozadevno potrdilo. To pošiljam s tem pridržkom da ako list ne začne izhajati, da nn to poslano svoto vrnete. Ko list začne izhajati, mi ga pošiljajte na sledeči spodnji naslov: Ime ...................................—.....................------------------------------ Naslov —.................-...........................-................................ Mesto...................~..................-....... Država.................... v__ -j IZRAZITE božična i n novoletna voščila potom "Amer. Slovenca"! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim predvsem moji dragi materi, mojim bratom in sestra ter vsem sorodnikom ter prijateljem in znancem v moji rojstni vasi Malence pri Mariboru, kakor tudi po drugih krajih. Naj Božje Dete vse obilo blagoslovi! FRANK POZNAN, Barberton, Ohio. 2e večkrat smo bili opozorjeni zakaj ne uvedemo v božični številki "Amer. Slovenca" posebne rubrike, v kateri bi rojaki iz raznih krajev Amerike objavjali proti mali odškodnini svoja božična in novoletna voščila in pozdrave svojim dragim domačim v stari kraj. Letos smo sklenili, da to poskušnjo napravimo. Zato bo v božični številki našega lista na razpolago toliko prostora, kolikor bo kdo hotel, za objavo takih božičnih in novoletnih voščil. Za prostor se bo računalo strankam za take objave le toliko, da bo to krilo stroške za prepisavanje, za stavo ter porabo papirja. Cena za objavo takih voščil je: Voščilo do 50 besedi .... 50 centov Voščilo do 75 besedi . . ; . 75 centov Voščilo od 100 do 125 besedi . . $1.00 ' Za daljša voščila kakor 125 besedi, za vsakih 50 besedi po 25 centov več. Da vidite, koliko prostora zavzame voščilo okrog 50 besedi, objavljamo v okvirju tega oglasa vzorec. Tako voščilo je okrog 50 besedi in stane za objavo 50 centov. — Spišite voščilo, potem preštejte besede in z naročilom pošljite potrebni znesek, vse drugo bomo uredili mi. PRIPOROČAMO, da naročite našo bo-žično številko, ki bo vsebovala več lepih zanimivih božičnih povesti in mnogo drugega zanimivega čtiva, vašim domačim v stari kraj. Posamezna številka božične izdaje STANE S POŠTNINO VRED ZA g£UJ|0 IOC. STARI KRAJ ....... kar pošljite vred z zneskom za objavo voščila. Zraven pošljite natančne naslove za stranke, katerim bote naročili božično številko. Z božično številko bote naredili svojim domačim in prijateljem v starem kraju obilo veselja. — Naročila pošljite na: Uredništvo "Amer. Slovenca 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Masaryk pokopan. Dne 21. septembra so ga pokopali na cerkvenem pokopališču v Lanyju. Njegovo truplo ni bilo sežgano. Ali zna.čl to izpremembo? Težko je to dognati. V prejšnji dobi je imel Masaryk velik vpliv tudi na slovensko akademično mladino, ki se je zbirala okoli njega v Prahi. Mnogokrat sem opazoval, ko sem prihajal s to slovensko mladino v doti-ko, da je bil vpliv velik, ne najboljši v verskem oziru. Znano je bilo, da je bil tedaj Masaryk verstvu hudo nasproten. Znano je tudi, da je v zadnji dobi to nasprotje ponehalo, celo neki upi so se pojavljali, da se Masaryk popolnoma vrne. Ali se je? Na zunaj se to ne da dognati. Res velik mož je skrbno vse naprej urejeval. Morda je uredil tudi pogreb. Da se ni dal sežgati, pove veliko, več pa se ne more trditi. Delo božje milosti je skrivnostno, človeškim očem neznano,upajmo vsaj, da je bil mož velik tudi v tem in pri tem. Do dva milijona Čehov je žalovalo. Pač pri pogrebu, vsak pravi Čeh je žaloval, saj je postal Masaryk češki Washington. Predsednik Beneš je omenil, da je bila Masarykova filozofija "Jezus — ne Cesar". Izraz ne pove dosti, nekaj pa le pove, in pred vsem pove, da ta filozofija nikakor ni v skladu s kakim izrazitim ateistom. Vječnaja Masaryku pamjat. * Kaj požirajo Mladi smrkovci smo bili. Tobak je igral važno vlogo. Bognedaj, da bi bili nas zasa čili starši. Hudo bi bilo padalo, in prav je, da bi bilo, ali je padalo, če je bilo nekaj, česar skrbni starši niso mogli in niso smeli trpeti. Starši imajo pamet, ne nerazsodna deca. Deca je pač deca. V eni hiši je vladalo precej neke — svobode. Fantje smrkavci so lahko kadili pred očmi svojih staršev. Tam smo sa podpisanega za vsa pojasnila in cene. V VaSo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 Učbenik Angleškega fezika i Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno-— $1.50 Broširan mehko - .........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois