Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. i> Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki. first Slovenic Daily In the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. -s> Entered as Sbookd-Class ilattkr, Sjsptmojm 21,1903, at m Post Office at Ne^ Yot?x, N. Y^ ttkdeb the Act of Congress of Mabch 3, 187$», ŠTEV. 39. - NEW YORK, V SREDO, 15. FEBRUARJA 1905. LETNIK XTI. Predsednik in naseljenci. SIJAJEN BANKET OGRSKEGA REPUBLIKANSKEGA KLUBA V NEW YORKU. ROOSE-VELTOVO ZANIMANJE ZA SLOVENCE. Ko se je sprejem završil in ko so gostje odšli v dvorano, sledil jim je tudi predsednik. Pri baniketu sedel je predsednik pri "astnej miz:. desno od njega je bilkon tre-admiral Coghlan in na levi Marko Braun. Dolenja iztočna stran New Torka od 10. ulice dalje do Houston St. in od 2. Ave. do Clinton St.. bila je včeraj divno okrašena. Tu je bilo videti zastave vseh narodnimi i. ktere so vihrale na oknih in strehah kraj domačih zvezdnatih zastav, ktere zavzemajo v srcih inorodnih ameriških državljanov naravno vedno in vselej prvo mesto. Povod temu je bil obisk predsednika Roosevelta. kterem.i v pot as t so v Hungarian Republican klubu zbrani zastopniki najrazličnejših narodnosti priredili sijajen banket, kteri se je vršil včeraj zvečer v Liberty Hall na Houston St. Točno ob 6. uri zvečer je odbor imenovanega kluba, česrar član je tudi ua> rojak Mr. Franik Sakser pri.se! k predsedniku, kreri stanuje pri svojej sestri, gospe j Douglas-Robinsonovej. št. 422 Madison Ave., da ga povede seboj v slavnostno dvorano. Kočije so se potem peljale po krasno in bogato razsvetljenej 2. Ave. na Houstc n St. Na vsem potu so tvorili policaji špalir. Med drugimi krasno okrašenimi poslopji naj omenimo kavarno Boulevard z velikanskim električnim napisom ' * EI jen RooseveltTudi cela vrsta druzih kavarn obeh straneh 2. Ave., je bilo okrašenih z električnim! in transparent n mi napisi. Lepo je bila okrašena tudi kavarna Commercial; potem nasproti nje Ligetyjev Orfeum, in banka A. Kiss 8. nri zvečer. V poslopju dvorane Liberty, sprejel je predsednika v zasebnej sobi posebni odbor, kteri ga je pove-del v prekrasno z na tisoče in tisoče cvetkami okrašeno dvorano. Policija je vsestranski skrbela, da se predsedniku nič žaleča ne pripeti in je ulico Houston, od Essex do Clinton St. zaprla z policij-kim kordonom. Celo stanovniki zaprtecra okraja niso smeli domov, oziroma iz doma. Kočijaži, kteri so vozili goste k banketu, dobili so posebne listke, ktere so morali pokazati, ako so hoteli voziti onstran policijskega kordona. Dasiravno je bil včerajšnji dan najin rzleji v letošnjej zimi, bile so ulice, ki vodijo proti slavnostnej dvorani, natlačeno polne. Oddelek policijskega konjeništva jezdil je počasi med množico, da je razdeli na desno in levo. oziroma v stranske ulice. V Houston nliei stražil je vsaki uhod v vsako hišo po jeden policaj. Prebivalci nasproti dvorane Liberty niso smeli gledati niti skozi okna. kajti na vsakem rešilnem balkonu je stal po jeden policaj. Tudi na strehah so bili policaji, da prepode vsakega sumljivega človeka. Petindvajset minut po 7. uri pripeljal se je predsednik in vsa okna so ee kakor na povelje odprla Godbe so pričele igrati, ljudje so z malimi zastavami in žepnimi robci mahali, ter predsednika tako burno pozdravili, da godb ni bilo slišati. V predsednikove j kočiji peljali so se razun predsednika tudi Mr. Marko Braun, t&jnik Loeb in policijski komisar McAdoo. Priš^dši do cilja, je predsednik ostavil kočijo, vzel klobuk v roko in pozdravil množico na vse strani z: "Delighted, delighted!" na kar je odšel v slavnostno poslopje. Vsi notranji prostori so bili prekrasno okrašeni z ameriškimi zastavami. Mamo Braun je vsakega gosta posebej predstavil predsedniku, kteri je imel za vsakega prijazne besede. Z onimi, ktere je že od prejšnjih sestankov poznal, je dalj časa govoril- Tako je tndi z Mr. Sakserjem, kot zastopnikom newyorske slovenske kolonije, govoril o Slovencih, za ktere se je »totako živo zanimal, kakor povodom s&dnjega obiska Mr. Sakaarja t Belej Mi- ________. - -. . Menu je bil sestavljen po predsedni-kovej želji in sicer so prevladovale madjarske narodne jedi. Pozdravni orcta zvezinega sodišča vložila je včeraj tožbe proti zvezinemu senatorju Mitchellu, članom kongresa John N". ^Viiliamsonu in drugim. Obtožnica se glasi, da so se obtoženi zarotili stanoviti gozdno rezervacijo Blue Mountain, v iztočnem delu države Oregon, v namenu, da si goljufivim jx»tom prilaste javna zemljišča zvezi-ne vlade, v skupnej vrednosti $3,000,-• >00. Washington, 14. febr. Zastopnik John N. Williamson iz Oregona, proti kteremu je zvezino sodišče v Port-.andu, Ore., uložilo tožbo zaradi zarote proti zvezinej vladi, izjavil je lanes, da ne bode prisostvoval zborničnim ?ejam. dokler imenovana pravda proti njemu ne bode končana. O iožbi se ni izjavil. Zastopnik Binger Herman, proti kteremu je vložena ednaka obtožba, pa tega ni storil in neovirano nadalje prisostvuje kon-lt reso vi m sejam. Mitchell je najel sodnika Tannerja svojim zagovoraiikom, kteremu se bo pridružil tudi senator Fulton. . VABILO NA NAROČBO. MOHORJEVIH KNJIG. Do 15. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 1906 Udnina z poštnino vred znaša $1.30. Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za leto 1906 sledeče knjige: 1) Zgodbe sv. pisma, IL del (12. snopič). 2) Dušna paša, molitvenik, spisa) ameriški škof E. Baraga, (nova izdaja), vezan v platno, rudeča obre za 15c več, v usnje, zlata obr., 30c več. 3) Slovenski fantje v Bosni leta 1878, drugi snopič. 4) Gospodarski nauki. L knjiga. 5) Slovenske večernice. 57. zvezek. 6) Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1906. Mi naročimo običajno več knjig, toda imena poznejših naročnikov nt bodo v družbenem koledarju tiskana. Najhitreje d be knjige oni, kteri jih pri nas naroče. UTRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA' 109 Greenwich St., New York, N. Y. PODRUŽNICA: 177« St. Gk*r ftt, GltrvUad, Okte Hotel v plamena. OSEMNADSTROPNI HOTEL BRE-VOORT HOUSE V CHICAGU DELOMA VPEPELJEN. V hotelu je bilo v kritičnem času 150 gostov, kteri so se le z skrajnim naporom rešili. TEIJE GASILCI RANJENI. Chicago, 111., 15. febr. Osemnadstropni hotel Bredvoort House na Madison St. med Clarik in La Salle St. je v torek, 14. febr. deloma zgorel. Ko je pričelo goreti je bilo v hotelu 150 gostov, kteri vsi so se k sreči rešili. Tudi hotelski vslužbenci so se rešili. Na begu je bilo več osob ranjenih. Gašenje je bilo zelo ovirano vs-led mraza. Trije gasilci so bili ranjeni. Škoda znaša nad $100.000. Goreti je pričelo v 4. nadstropju in notranji prostori so bili hipoma polni dima. Vslužbenci so hitro odšli v vsa nadstropja buditi goste, kteri so le površno oblečeni bežali na prosto. Spočetka se je domnevalo, da bodo ogenj kmalo omejili, radi cesar je ravnatelj hotela gostom zatrdil, da se bodo kmalo lahiko zopet vrili v svoje spalnice. Toda ogenj se je vedno bolj razširjal in gorenji del velikega poslopja ni bilo mogoče več rešiti. Dve uri potem, ko so ogenj opazili, bila je že streha v plamenu. Vse po starem. V PETROGRADU SO ZGINOLI TUDI ZADNJI SLEDOVI VELIKEGA ŠTRAJKA. — . PUTILOVI DELAVCI DELAJO. Novi zakoni v prid delavstva. Izpolnitev delavskih Želja in zahtev. TREPOV OSTANE. Petrograd. 15. febr. Sedaj so zgi-noli tudi zadnji sledovi velikega štraj-ka. kajti tudi delavci Putilove livarne so zopet pričeli z delom. V vseh tovarnah so med delavce razdelili volilne lisrke za volitve zastopn:kov v komisijo delodajalcev in delavcev. Vesti o pretečih nemirih, oziroma 4'vstaji", so bile popolnoma izmišljene in navadna čifutaka laž. Politična stranka delavske agitacije je brezpomembna. Vesti, da bode generalni gubemator Trepov imenovan ministrom notranjih zadev, se ne potrjujejo, pač pa ostane se v nadalje na svojem sedaniem mestu. Tudi one vesti o klaniu Zidov v Gomelju pri Kišenevu, o kterem je včeraj poročalo inozemsko židovsko časopisje, je navadna židovska laž. V ju£*oiztocnej Rusiji je ob železnicah nakopičene toliko pčenice in drugih pridelkov, da imajo železnice premalo vozov za prevažanje. ČMERNI LJUDJE Na svetu je mnogo ljudi, kteri vidijo ves svet v najtemnejših bojah, kateri bi, ako bi zamogli. vgonobili i vsako dobro misel, in prepovedali vsako veselje ter igro — to so Čmerni, nestrpni in surovi. NijeJna stvar jih ne veseli in eelo njihovo življenje jim je v nadlogo; oni nimajo niti volje niti moči. Ko zjutraj vstanejo so bolj utrujeni, kakor zvečer, ko gredo k počitku. Oni sovražijo svet in svet njih sovraži. Čemu oni ne iščejo pomoči t Trinerjevo ameriško grenko vino jih pa kmalo ozdravi ter podeli njihovem truplu in duši popolno moč, kajti njihova bolezen je posledica nečiste ali bolne krvi. Truplo ne dobiva dovolj redilnih sredstev. Radi tega postane človek čmeren, truden, boli ga glava, nima teka in je slaboten. Trinerjevo grenko vino vse to odstrani in človeka popolnoma ozdravi. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Avenue, Chicago, 111. BojakMft ▼ Ghieag*. ^ in «kelica priyrefaw maieca zastoyaika Mr Meter Ml«*!*-*, §17 Oeatre Are. OUeait, ML, kteri Je >mM>Bm poWratl imius u "9km *a Zahtevajo pojasnila. SENAT ZAHTEVA RAZTOLMAČE-NJE ZADEVE NAŠE VLADE IN REPUBLIKE SAN DOMINGO. Nadaljne samolastnosti washington-ske vlade pri sklenitvi "dogovora" z San Doiningom. ZAHTEVE SENATORJA BACONA. "Washington, 14. febr. Senator Bacon iz Georgije je danes vložil resolucijo, k t era zahteva, da senatov odsek za inozemstvo natančno pregleda vso afero glede z San Domingo sklenjenega dogovora. Afera je namreč mnogo važnejša, nesro se je do sedaj domnevalo. Radi tega je treba dognati je li bil dogovor, kterega sta podpisala diplomatični zastopnik Zjed. držav in predsednik republike San Domingo, sklenjen tudi na podlagi ustave. Že 31. j an. 1903 sta ameriški poslanik Powell in sandominški minister inostranih del. seiior Sanches priredila fcakozvani dogovor, na (kterega podlairi je bil potem izdelan izrek mirovnega sod šča z dne 14 julija 1004 Tedanji dogovor se je imenoval "protokol dogovora" in v njem so bile vse določbe v svrho poravnave finančnih potežkoč med vlado republike San Domingo in takozvano San Domingo Improvement Company. O tem zapisniku se ni ničesar vedelo in tudi nepoklicani o tem niso vedeli. K "nejxjkliea-nim" spadajo gotovo senatorji. Imenovani izrek izdalo je mirovno razsodišče dne 14. julija v minolem letu. to-raj v času, ko se je vsa javnost bavila z izidom demokratičnega naeij:>nalne-ira konventa v St. Louisu. Časopisje je takrat le memogrede omenilo pogodbo. Ker je pa vlada imela v tem slučaju vspeh z tajnimi "protokoli", je ta ekseprment pred par tedni zo^>et obnovila. Ko so ]x>tem nastali v San Domingu nemiri, pričel se je za to tudi senat zanimati. Vlada =e je nato rešila iz stiske s tem, da je "protokol" dne 20. jan. t. 1. hitro razveljavila in izjavila, da je skušala skleniti pogodbo. Toda istodobno je nas admiral Sigsbee zasedel luko Monte Cristi, na kar so zopet sledili nemiri. Sedaj je dognano, da je bil prvi protokol sklenjen istotako samolastno, kakor letošnji, samo, da je šel še dalje, nego prvi. Naša vlada je hotela v kratko pridružiti se ho.matijam v San Domingu s tem, da je izjavila, da bode prevzela upravo carine v štirih sandominških lukah. Del tako nabranega denarja bi vlada izročala upnikom republike San Domingo, dočim bi ostanek dobil sandominški predsednik Morales. S tem b: bila tamo-snjim vstašem odvzela mogočnost dobivati potrebni denar za. bojevanje proti predsedniku Moralesu Moralesu bi najbrže obrežna mesta, kjer imajo vstaši največjo zaslombo, ne ostala zvesta in vsled tega bi moral kmalo pobiati kopita. Pogodba, vsled ktere naj bi Zjedi-njene države pobirale carino v lukah Puerto Plata, Monte Cristo in Sanches, ne pomenja drugo, n»go protek-torat Zjed držav v varstvo predsednika Mora lesa. Senator Bacon želi, da se konšta-tira, kako zamore vlada sklepati pogodbe, ne da bi jih predložila senatu. V državnem oddelku zatrjujejo, da je bila administracija popolnoma opravičena skleniti zgoraj omenjeni dogovoj*. -o- Vstaši na Filipinih beže. Manila, 14. febr. Vstaše, kteri so dne 24. jan. napadli mestece San Francisco de Malaban, v okraju Ca-vite, kjer so odvedli v gorovje soprogo in otroke bivšega governerja Triasa, sedaj zasleduje konjiča pod vodstvom majorja F. W. Sibleva. Vstaši so, kakor se semkaj poroča, v velikih stiskah in so begu vjeto Triasovo rodbino že izpustili, dasiravno so preje zahtevali veliko odškodnino. Vrhunec mraza. SEDAJ JE ZAVLADAL NAJHUJŠI MRAZ LETOŠNJE ZIME. PO-VSODI KAŽE TOPLOMER POD NIČLO. Tudi v Floridi imajo nenavaden mraz. Povsodi na jugu dosegla je zima svoj rekord. V NEW YORKU. Chicago. 111., 14. febr. Včeraj smo imeli tukaj najmrzfeji dan letošnje zime, kajti zjutraj ob 7. uri kazal je toplomer 20 stopinj pod ničlo. Pri tem je vel močan severozapadni ve-tei-, kteri je mraz še povečal. Še o večjem mrazu se javlja iz severozapa-da. V La Crosse, Wis., imajo 2S, v Milwaukee, Wis., IS. v St., Pauln. Minn.. 25, v Norfolku. Neb., 29. v Omahi Neh.. 22 in v Lincnlnu, Neb.. 2fi stopinj pod ničlo. St. Louis, Mo.. 14. febr. V Missou-riju in drugod na jugozapadu že 20 let ni bilo takega mraza, kakor je sedaj. V Oklahomi je zmrznilo 5 osob mi izgube vsled pog:nole živine v teritorijih in južnej Kansas, so osromne T uka j kaže toplomer IS stopinj pod ničlo. Iz zapadue Kansas se poroča o mrazu 30 stopinj pod ni»lo. Mraz se razprostira do zapadue Arkansas, kajti v Fort Smith imajo S stopinj pod ničlo. New Orleans. La., 14. febr. Toplomer ka/e le 2S stopinj nad ničlo in še vedno pada. V Atlanti, Ca., imajo le '20 stopinj toplote in pri tem snežni vihar. Kansas City, Mo., 14. febr. Tukaj imamo 25 stopinj pod nie'o ;n krasno, iasno vreme. Tudi je zapadlo toliko neira, da je železniški promet zelo oviran. Živinoreji mraz do sedaj še ni škodoval, toda mnogo ljudi je zmrznilo. Tudi v New Mexico je nepopisen mraz. V raznih državah osrednjega zapada pomanjkuje premoga. V severnem Wiseonsinu je sedanji mraz Še volkovom preveč, kajti tam so našli vse polno zmrznjenih 'volkov. Fanner j i se pritožujejo, da volkovi in divje mačke neprestano oblegajo njihove hleve, tako. da je živina v vednej nevarnosti. • • • Po ikratkej pavzi, ktera je nas New-voreane osrečila z toplejim vremenom, postalo je tudi pri nas kar preko noči izredno mrzlo, tako, da človeka kar v kosti zebe. V ponedeljek o poludne pričela je temperatura nepričakovano padati ie predno je nastal večer, bili smo zopet na Labradorju, 'kteremu smo se že privadili. Take zime sploh se ni bilo, v kolikor se spominjajo najstarejši ljudje. V ponedeljek zjutraj smo imeli še 36 stopinj toplote, toda po noči kazal je toplomer ".e pod ničlo. M si namenjen ze no, otroke ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York, n. V., ker tu bodeš naj pošt ene je in najbolje NA IZTOČNEM BOJIŠČU. Kuropatkin ima na razpolago 450,000 mož. Petrograd, 15. febr. Veliki knez Aleksej in pod admiral A vellan odpotovala sta v Libavo, da se poslovita od brodovja. ktero odpluje v kratkem proti Japonskej. Tokio, 14. febr. Tz Liaovanga se poroča, da je med reko Shake in Har-binom najmanj 450,000 Rusov, od kterih jih je 2SO.OOO v bojnem redu. Med njimi je le malo bolnih, kajti zima jim ne more akodovati. V nedeljo so Rusi bombardirali goi'o Waitao. V ponedeljek so manjši oddelki ruske vojske napadli Laptai in Hanshantai, ter prizadejali Japon-'cem dokaj škode. V okolici Hajkutaja srade Rusi vedno vtrdbe. Podadmiral Togo odpotoval je dne 13. februarja iz Kure k svojemu bro-dovju proti jugu. Petrograd, 14. febr. V prvem letu vojne na Iztoku, je bilo 130,439 vojakov in častnikov v bolnicah. Med temi je bilo 1710 častnikov ranjenih in 103S bolnih. Od možtva je bilo tekom mi-nolega leta 53,390 mož ranjenih in 72,-581 bolnih; 4007 jih je kasneje umrlo v bolnicah in 6474 ranjencev ter 9429 bolnikov je postalo invalidnih; 9428 poslali so jih domov in 21,554 jih je še v bolnicah. Nad 77,000 ranjencev in bolnikov se je vrnilo k svojim četam na bojno polje. Prvo leto se je to-raj z ozirom na število ranjencev, kakor na splošno-zdravstveno stanj«, dobro *a vršilo. Stavilo ▼ bolnica k umrlih j* zelo majhno. Iz inozemstva. AVSTRIJSKE ODREDBE ZA SLUČAJ LOČITVE OGRSKE OD AVSTRIJE. — AVSTRO-RUSKE REFORME NA BALKANU. Vpljiv miru na Ruskem na borzo. __ Moskovsko zemstvo. DVOEOJ V PARIZU. Dunaj. 15. febr. Ministerski predsednik Gautseh je včeraj v državnem zboru z ozirom na krizo na Ogrskem, izjavil. Ha v slučaju, ako bode treba skupne avstro-ogrske naprave pieina-•'•iti. bode avstrijska vlada znala čuvati svoje koristi. Storila bode energične korake, da ohrani monarhijo Se v nadalje celotno, ta-ko, kakoršna je postala po neštetih zgodovinskih bitkah. Gautseh se je danes dalj časa posvetoval z ministrom inostranih del, Goluchowskim. Petrograd. 15 .febr. Ker vlada po v?ej Rusiji mir, so tudi eenc- na borzi trdne. Moskva, 15. febr. Tukajšnje zem-stvo je prenehalo z sejami in sprejelo resolucijo, z ktero izraža zadovoljstvo z sedanjim položajem. Paris, 15. febr. Grof Čajkovskij, 'egar soproga se je nedavno od njega ločila, se je včeraj dvobojeval z žur-nalistom Gustave Villette, kteri je irrofovo obnašanje kritikoval. Čajkov-kij je lahko ranjen. London, 15. febr. Včeraj se je začelo zasedanje angleakega parlamenta. V prestolnem govoru omenil je kralj Kdward. da ostane Anglija z ozirom na vojno na Iztoku strogo neutralna Xaj večji de! prestolnegra govora je pa namenjen položaju na Balkanu, kteri postaja vedno slabeji. Takozvane ru-ko-avstrijske reforme tamošnjih razmer niso izboljšale, tako, da je treba pred vsem rusko-avstrijski reformni lačrt reformirati. Kralj je tudi omenil, da dobi Transvaal svoj parlament, samoupravo in ustavo. NOVI MESIJA. Ponudil je zakon pobožnej Heleni. — Stvarnik nebes in xemlje. V Bibel Training Scool na Lexington Ave. v New Yorku so zaprli in začasno odvedli na policij-kn postajo na 5L uli^ci 421etaega Alberta E. Leightona iz Philadelphije. Pa. Po mnenju ambulančnega zdravnika je namreč Training versko blazen, ina-če pa popolnoma nenevaren, kar dokazuje najbolj njegov nabit bulldog revolver. Training je v novejšem času pošiljal milijonarki Heleni Gould, ktera je sedaj v svojem stanovanju 579, 5. Ave., bolna, razna pisma, z kterimi se jej je ponujal v zakon, ali pa v službo kot nadzornik njenih vslužbeneev. "Čemu nosite seboj revolver f' vprašal ga je detektiv Van Gelder. Revolver vzamem seboj le tedaj, kadar grem po — Desperado St., Jersey City", Na to je dejal, da je on Mesija in odkritelj velike gore. Pri njem so našli $162 in več listkov z sledeč:mi napisi: "1. jan. 1905. Amerika in T. M. C. A. Psalm II., 6-8. Proračun z A. E. Leightonom. — Odkril goro $5.000,000,000. Jesaiia, 66-20 — Vst varil nova nebesa in zemljo. Psalm 2-6, 7-8; Jesaiia 66-20; John 3-5, $5,000,000,000, skupaj $10,000,-000.000. Prosim pošljite mi denar, ker je že zapadel. Maleac-hr 3-8, 9-10. Vas kralj, svetnik v Izraelu, o kterom *« bere v knjigi Izaija." Drobnosti. — V Day Springu pri Halifaxu, N. S., skušala je gospa Rodenhizerjeva rešiti svojega otroka iz goreče hiše. Pri tem sta oba zgorela. Ostali člani rodbine so se rešili. — 34 let stara gospa Covingtonova v Hannover countyju, Va., ktera je pred IS meseci porodila trojoke (deklice), osrečila je sedaj svojega soproga z dvojčki (dečki). Vseh petero otrok se dobro počuti. Covingtonova ima do sedaj 15 živih otrok. On« je ž« preje ime!a dvaknat dvojčka. ' "GLAS NARODA" It* siovamklb lili ,11» • AmarlkL Editor: ZMAGOSLAV VALJA1 FRANK SAKSEK, 09 Greenwich Street, Ne« Yosk City. K* leto vdja list ca Amerik«« , . . $jlOO •« pol let«........ , . . L 30 Im. Evropo, ta vse leto ....... 4.50 - " 44 pr*" Ttm.......Z50 « - « Uut lett......1-75 V Evrope pošiljamo liat skupno dve itevilki. -GLAS NA RODA" Ubaja vsaki dan fc-Vxemii nedelj In praznikov. «QLA8 NARODA" ("Voice of the Peer V) every day^except Sundays and Subscription yearly $3lOOL Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 eentov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se M natisnejo. Denar naj se blagovoli peSiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, aa se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošilja t vam naredite naslov* «Glaa Naroda" $J9 Greenwich Street, New York City. TaMoni 879a Cortland. Predsednik in senat. Med predsednikom in senatom bode prišlo do konflikta. Ustava Zjed. držav določa, da predsednik sam nima pravice sklepati v. inozemstvom veljavnih posrodb. Drugi oddelek čl. II. namreč določa izrecno: "On (predsednik) ima pravico, po nasvetu in z privoljenjem senata sklepat: pogodbe, ako v to privolita dve tretjini navzočih senatorjev". Ta ustavna določba je tako jasna, da iz nje ne more nihče kaj druzega čitati, nego to, da je treba vsak pogodbeni predlog predložiti senatu v odobritev, ker še le potem zamore postati veljaven. Tega naravno tudi predsednik Roo-eevelt ne taji. Toda Mr. Roosevelt je pravi ameriški politik in razume vrlo dobro najti sredstva in pota, po kte-rih mu je lahko priti do svojega namena. Pogodbe je treba predložiti senatu v odobritev, ker ina^e niso veljavne. Ako pa pogodba ne imenuje več pogodba. temveč — protokol, ali kako drugače, potem zadobi vsa stvar hipoma drugo lice. In baš tako izgleda tudi sedanji prepir med senatom in predsednikom. Da skuša predsednik vlado na ra-ifun senata ojaeiti, razvidno je iz tega, da je istočasno na različne načine skušal imenovati pogodbe drugače, ne pa pogodbe. Ako se mu to posreči, potem bode lahko sklepal z drug:mi vladami veljavne pogodbe, ne da bi jih mora! predložiti senatu in moledovati za odobritev. Prvi teh poskusov je bil dogovor z republiko San Domingo. Vlada Zjed. držav je v tem slučaju prevzela dolžnost uravnati fiškalne zadeve imenovane zapadnjeindijske republike. Ta dogovor je pa povsem sličen pogodbi. Vsled določb dogovora zamore naša vlada nastavljati svoje uradnike vSan Domingu, kt eri bodo pobirali sando-minške carinske dohodke; dogovor tudi jamči San Dominam gotove pravice od strani ameriške vlade, s kratka, dogovor ima popolni značaj med-sobojne pogodbe med obema republikama. Rooseveltova vlada pa to pogodbo ne nazivlja pogodbo, temveč dogovor, in ta dogovor je postal pravomočen, ne da bi ga bilo treba predložiti senatu v posvetovanje in v odobritev. Dragi poskus prikrajšanja senato-vih pravic pri sklepanju pogodb s ptujimi vlastrni izvršil je predsednik s sklepanjem mirovnih pogodb, ktere naj se podpišejo z raznimi vlastmi. Med t »m i pogodbami, ktere je vlada predložila senatu, je tudi nek predlog, vsled kterega naj ima sama vlada pravico skleniti kak posebni "dogovor" glede značaja vprašanja, ktero je predložiti mirovnemu razsodišču. Senat je to stvar v toliko preinačil. da je mesto besede "dogovor" nap-sal "pogodba" in si tako pridržal pravico določiti, ktera vprašanja je treba izročiti mirovnemu razsodišču. Roosevelt je pa sedaj iziavil, da tako pre:načenih dogovorov inozemskim vlastim ne bode predložil. S tem se prične med njim in senatom prepir, kterega posledice si lahko predstavljamo. IiTirsa poročila iz Ljubljane. DrobnoatL «— V P ttsburgu, Pa., so zaprli L? Rov Loveja, ker je Adams Express Co. vkradel zavoj denarja v vrednosti $5650. — Na Chicago, Burlington & Quin-ey železnici, skočil je vsled pokvarjenih relsov osobni vlak raz tira. Nezgoda se je pripetila 12 milj zapadno od C res to na, la. J eden vslužbeoee je bil pamrten, dva sta ranjena. (Konec.) Družtvena iknjižnica "Splošnega slovenskega ženskega družtva" je bogata; obsega 1825 knjig in zvezkov. Mnogo knjig so podarili rodoljubi in rodoljubkinje, a samo dru žtvo je doslej izdalo za knjižnico 1329 kron in 73 vin. Dru žtvo je imelo leta 1904 927 kron 44 vin. dohodkov, a stroškov 898 kron 80 vin. Največ knjig je leposlovne vsebine in hvale vredno je, da so slavjanski pisatelji v prvi vrsti zastopani. Vidimo toraj, da družtvo skrbi, da se slavjanska stran ne zanemarja, ampak da se goji v prvi vrsti poleg svetovne književnosti drugih narodov. V družtvu samem so se lani prirejali trgovski tečaji za knjigovodstvo. One dame toraj, ktere so se hotele seznaniti s to strokovno naobrazbo, imele so to priliko v družtvu in brezplačno. Kar se tiče predavanj, predavala je gospa Franja dr. Tavčerjeva: "0 vzgoji otrok"; Minka Govekarjeva: "Kaj in kako naj čitamo"; vseuči-liščni profesor dr. Vinko Šercl: Ženska v stari Indiji"; dr. Korun: O domu in šoli"; dr. Triller: "Pravica do dela"; itd. Vsa ta praktična predavanja pričajo, da družtvo uspešno in koristno deluje in da ne vemo, kaj je uzrok, da se ga širši sloji izogibajo. Toda družtvo je še mlado, ne more si mahoma osvojiti vsega ljubljanskega ženstva in potem je treba pomisliti in uvaževati, da so družtvene članice naprednega mišljenja, a naprednost je danes stvar v Ljubljani, Ktere se izogibajo takozvane "pobožnejše" slovenske ženske, kajti članice "Splošnega slovenskega ženskega družtva" so le pobožne". Naposled naj še omenjimo, da je Splošno slovensko žensko družtvo" član "Avstrijske mednarodne ženske zveze", ktera deluje za napredek in pravice ženstva ne glede na narodnost in ima svoj sedež na Dunaju. Ta zveza šteje 3S različnih družtev. Predsednica zvezi je znana prvobori-teljiea in pisateljica gospa Marijama Hainischeva. Vsakemu Slovencu, kteri je kdaj bil v Ljubljani, znan je ljubljanski grad. Ta grad je last državna, a v njem ne stanuje nihče, ima toraj le svojo zgodovinsko vrednost, a lep je zato, ker se ravno sredi mesta Ljubljane tako ponosno dviga Črez ljubljanske hiše. Pokojni dr. Zamik je rekel, da je Ljubljana klobuk, a Šiška da je najlepiš "pušeljc" na tem •klobuku. Ljubljana bi mnogo izgubila, ška da je najlepši "pušeljc" na tem sicer bati, da bi nam kedo odtegal ljubljanski grad, ali nam ni vse jedno, kdo je lastnik ljubljanskega gradu. Dozdaj je bila lastnica država, ali zdaj bi ga radi imeli očetje Salezi-janci, kteri so se nedavno ugnezdili poleg Ljubljane. Pogajati so se začeli 7. erarjem, ali jim je kupčijo pokvarila mestna občina ljubljanska. Ko je tale izvedela, kaj hočejo salezijanci, potegnila se je za grad. Dobila ga bode sicer draže nego poprej, odšteti bode namreč morala celih 60,000 K, dočim bi ga v prejšnjih časih, ko še ni bilo tekmeca, dobila ceneje. Ali glavno je, da ljubljanski grad pride v last mestne občine ljubljanske. Hrvati so dobili spet jednega zagovornika več — če ne pred ljudmi ali pred kraljem, a to pred Bogom, Proti koncu starega leta vršil se je v Rimu obred beatifiikacije v navzočnosti samega papeža, treh škofov: Drohobecz-keira, Švindermana in Palunka, ter zagrebškega nadškofa Posiloviča. Po dolgem času bil je zopet Hrvat pro-jrlaŠen "blaženim", a to je bil Mariko Križevčanin ali kakor ga imenujejo drugi, Marcus Crisinus. Najvažnejši dogedek, kteri se je ravnokar dovršil, bile so volitve na Ogrskem. Znani železni mož Tisza je mislil, da si bode naredil še večjo večino v parlamentu, in je razpustil državni zbor v Budimpešti. Nove volitve pa so pokazale, da se je mož hudo zmotil in da ni poznal svoje dežele. Tiszo-va ali vladna stranka je propadla, a premagala jo je prejšnja opozicija, to je neodvisna ali Košutova stranka Zmagal je Košut ki na krmilo pride nov zistem. Tisza je zastopal Deakov program, to je pogodbo iz leta 1867.. vsled ktere je nastal dualizem. Košu-"ova stranka, ktera sedaj prihaja na krmilo, pa je sovražnica dualizmu in zagovarja personalno unijo To je velika razlika in mi stojimo pred velikimi dogodki Košut je mnenja, da je obstoj Avstrije zagotovljen le na podlagi federacije. Po njegovem mnenju moralo bi se toraj tudi v Avstriji vse prekucniti. Videli bodemo, kako bodo ogrske razmere vpljivale na razvoj narodnih razmer v Avstriji, ker danes o tem ni mugoče govoriti. Važno vlogo bi morali igrati v ogrskem parlamentu Hrvati. Hrvatska delegacija šteje 40 poslancev. Ako pomislimo, da bode Košut moral računati s takozvano narodno (klerikalno) stranko, dalje z desidenti in da za večino potrebuje Hrvate, potem vidimo, do bodo Hrvati odločevali. O Kolutu in njegovi stranki vemo le to, da je čisto madjarskega mišljenja in da pred njim ne obstoji na Ogrskem drugi narodi. Vse mora biti Madjar in vse dežele so le magyaro-szag. Hrvatska delegacija do zdaj ni bila hrvatska narodna, ampak madja-ronska. Gre se zdaj za to, na kter > pot krene Košut, a na ktero Hrvati. Ako bi hrvatski poslanci bili res Hrvati, mogli bi sedaj za Hrvate naj vej doseči. A. T. Dopisi. Cleveland, O., v februarju. Vsakovrstna društva ustanovljajo zavedni Slovenci sirom Amerike, in pri ustanovitvi gledajo, da novo društvo postavijo na trdno podlago. Društvo, ktero stoji na trdni podlagi, z gotovim ciljem, istemu se zamore vže naprej prerokovati vsestranski napredek. Taka posamezna društva zjedi-ni jo se v "Jednoto", da je njih delovanje vspešnejše in plodovibnejšc. Take Jednote imamo Slovenci tri in vidi se, da se že sedaj kaže njihov dober sad. Slovenci pa nimamo samo podporna društva, ampak tudi dramatična in pevska društva. Toda kakor so podporna društva združena v Jednoti, tako bi tudi lahko napravili dramatično ali pevsko celoto, ktera bi delovala po širnej Ameriki v blaaror in napredek milega nam naroda. Tu naj podam le nekaj točk, ki govore y.a dramatično Jednoto. Tu v Clevelandu obstoji dramatično društvo sicer še le jedno leto, ki pa je priredilo že v prvem letu 28 predstav, med temi velike izvirne domače igre: "RokovnjaČi", "V Ljubljano jo dajmo" itd. Da se je zainoglo društvo tako povoljno razvijati, je v prvi vrsti pripomogel cenj. list "Glas Naroda", ki je priobčeval kritike in obveščal rojake o delovanju tega društva, za kar mu je društvo iz srca hvaležno . Kmalo na to, ko je prinašal "Glas Naroda" vesti o delovanju našega društva, oglasili so se rojaki tudi po drugih mes:' in pričeli delovati na dramatičnem polju. Razna društva so se obrnila na naše društvo za knjige, da zatnoveju prirejati predstave itd. To je glavna točka, ki sem jo omenil, namreč kje dobiti potrebnih iger. Ze samo radi te potrebe bi bilo umestno, da si preskrbimo in ustanovimo Jednoto, v koji bi bila dramatična društva po celej Ameriki. Jednotin namen naj bi bil: 1) Preskrbovati vsa družtva, ki spadajo k Jednoti, z potrebnimi igrami; dajati navodila za ista in kulise ter obleke. 2) Skrbeti v svojem Jednoti nem glasilu za reklamo (kakor n. pr. v "Gl. N," obvestilo o J. S. K J.) in s tem bi bili rojaki vedno obveščeni o delovanju posameznih društev. 31 Jednota naj bi imela nalogo skrbeti za obstoj in razvitek dramatike širom Amerike, ki se je začelo dokaj lepo razvijati. Vnete rojake za dramatični natpredek prosim, da bi svoje mnenje izrazili v "Glasu Nadora" in potem se še takoj oglasim, da se te misli tudi vresničijo. Slovence v Clevelandu pa obveščam, da ne zamude lepe prilike udeležiti se dramatične predstave v Ulmanovi dvorani v nedeljo, dne 19. febr., ki jo priredi "Dramatično društvo". Igrale se bodo tri veseloigre: " Kedaj poj-demo domu", "Režiser", in "Damo-kljejev meč". Temu sledi prosta zabava. Rojaki pazite na program za 19. febr., iz kojega je razvideti natančni vspored dramatične predstave. Prijatelj dramatike. AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU, 31—33 Broadway, 4. floor. ^ Daje nasvete na informacije, posreduje brezplačno službe, ter deli v | J potrebnih slučajih pod* * ^ pore. Pisarna odprta; od ure »jutraj do 5. are popoln dne vxemii nedelj In prasnilcev. Drobnosti KRANJSKE 1TOVICE. V Ameriko. Dne 30. jan. se je od- peljalo z juŽDega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 21 Slovencev, 20 Hrvatov in 20 Črnogorcev. Smrtna kazen morilca Andraža Majcena, ki je na tako silni način umoril deklo Pozeb ter bil zaradi tega obpsojen na vešala, se je spremenila v dosmrtno ječo, poostreno s trdim ležiščem in temnico vsakega leta na dan obletnice umora. Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. — Ivan Žigon iz Komna, zadnji čas krojač v Podbrdu, je stanoval pni Mariji Pajer v Vevčah. Imel je šivalni stroj, ki je bil do popolnega izplačila last tvrdke Jaz. Žigon je gospodinji vedno trdil, da je stroj popolnoma njegov, čeravno je na kupnino 230 K odplačal pri tvrdki le 28 K. Premotil je tako gospodinjo z izgovorom, da potrebuje denar za nakup blaga, da mu je posodila enkrat 20 K, dmgokrat pa 40 K. Žigon pa je skrivaj koj drugo jutro odpotoval na Goriško, kjer je ostal 10 mesecev, a so ga vsled izdane tiralniee zasačili. Obsojen je bil na 10 dni zapora. - Že večkrat radi tatvine kaznovani Stefan Blaž, dninar iz Zagreba, in Janez Brešar, dninar iz Spod. Brnika, sta v tatinski tovarišiji na Vrhniki, izvršila -tatvino tako, da je šel Blaž v stanovanje davkarja Ni-tseha in k predsobe odnesel 60 K vredno zimsko suknjo, dočim je stal 1 Brešar »a straži. V aepik sta bila dva časopisa, ključ in rokavice V neki drugi hiši sta vzela tudi par čevljev Blaž je bil obsojen na 15 mesecev ječe. — Med tem, ko je sodar Martin Potočnik v Železnikih v sobi razbijal deščice, njegova žena Helena pa se mudila v kuhinji, je zašel 3 leta stari sinček Janezek na brvico, ki drži čez strugo tik obdolženčeve hiše. Padel je v vodo in vtonil. Roditelja sta bila pregreška zoper varnost življenja oproščena. — Vincencij Marueei, laški zidar, je po noči brez vsakega povoda napadel v Hrenovih ulicah v Ljubljani krojaškega pomočnika Lorenca Ger-movška, ga udaril s palico po glavi in z rožem na desni strani prsi lahko ranil. Nato je tekel za krojaškim pomočnikom Janezom Zidarjem in mu s pestjo zadal po obrazu več udarcev Med tem se je pa Grmovšek zopet malo opomogel od svojega strahu in pritekel svojemu tovarišu na pomoč. Marueei je .nato stekel po Rožnih ulicah, kjer ga je ustavil mestni redar Franc Vrečar, a obdolženec ga je sunil z nožem pod desno pazduho. V tem opasnem položaju mu je Vrečar nasta eil golo sabljo na prsi in posrečilo se mu je s pomočjo še dveh drugih redarjev ga ukrotiti. Vrečarjeva poškodba je bila lahka. Marueei je bil obsojen na S mesecev ječe. — France Čoš, posestnika sin v Dobravi, se je hutel p<>d tujim imenom odpeljati v Ameriko, da bi se odtegnil vojaškemu naboru. Mestnemu redarju je rekel, da mu je ime France Štepic in mu pokazal na to ime izdani potni list. Obsojen je bil na 10 dni strogega zapora in na 5 K denarne globe. ŠTAJERSKE NOVICE. Slabe posledice očenaša. Pred okrožnim sodiščem v Steyru se je obravnavala čudna tožba. Obtožen je bil kmetski fant K. Berger. Tovarniški delavec Josip Schachner iz Steyra je imel v Bergerjevi vasi ljubico, h kteri je hodil pod okno grulit po noči. Domači fantje mu dekleta niso privoščili tega. ter so ga prepodili &d okna. Berger pa je stekel še za njim ter mu zapovedal, .naj poklekne ter glasno moli očenaš, sicer bode tepen. Schachner se je upiral, a ker ga je začel Berger .nabijati, se je moral vdati ter res kleče molil očenaš. Potem mu je nasilnež še zapretil, naj pač nikomur ne črhne o tem besedice, sicer mu bo še slabša predla. Schachner pa je šel drugi dan stvar naznanit sodišču, ki je Bergerja obsodilo v šestmesečno težko ječo. Ustrelil se je v Gradcu stotnik v pokoju, Gregor Opačič. Smola na izletu. Ključarski pomočnik Ignacij Kraus, rojen leta 1883 v Gradcu, pristojen v Celje, je 29. jan. svojemu gospodarju v Celju poneve-ril 160 K in se z njimi odpeljal proti Trstu, kamor pa ni dospel, kajti že na ljubljanskem kolodvoru ga je na brzojavno obvestilo aretoval nadstraž-nik Nikolaj Večerin in ga odvedel v zapor. PRIMORSKE NOVICE. Drznost pouličnega tatu. Dne 21. jan. popoludne, ko je šla Frančiška Bizjak v Trstu preko ulice Cavazzeni, jej je prišel nasproti neki mlad človek Prišedši do nje je pa po bliskovo zagrabil za zlato verižico, ki jo je imela ženska okolu vratu, ter jej hotel iztrgati verižico in uro, ktero je imela v nedrih pripeto za verižico. Ženska je začela vpiti ter se mu je branila, a on pa vendar ni hotel odjenjati. Na njeno vpitje sta prihitela dva redarja, ki sta predrznega tatu aretirala ter ga odvedla na policijo, kjer je povedal, da je 251etni težak Josip Stanger. Umevno je, da so ga dali pod ključ. "Calipso". O Lloydovem parniku Calipso se še poroča: "Calipso" je bil v luki v Herakleji v Črnem morju, kjer je nakladal oglje in deske za Carigrad; kar je nastal vihar, ki je potikal vrvi in vrgel parnik ob skalovje. Rešiti bi ga bilo še mogoče, a stroški zato bi bili večji, nego je vreden parnik. Calipso je bil zgrajen na Angleškem 1. 1873. Cenili so ga na 150,000 K. Dolg je bil 91.80 m, 9.51 m širok in 6.39 m vist-k. Prevroč avstrijski p atrij ot izgnan. Pred kratkim odkrili so v Pulju spomenik pokojni cesarici Elizabeti. Svečanega odkritja udeležilo se je tudi tržaško patrijotično društvo, kterega član je Ferruccio Orlando, rojen sieer v Lošinju, a spadajoč v Videm v Italiji. Ko je to društvo korakalo v Pulju proti spomeniku, prišel je za njimi električni tramvaj. Orlando je aahte-1 val, maj se tramvaj ustavi, ia te tega' Slovensko katoliško Ci podp. društvo Cr svete Barbare ZJedln]eno državo Severne Amerika« Sedež: Forest City, Pa. dne 31. Januarja 1902 v državi Penncylvanijt, -O-O- JL ODBORNId: Predaedaik: JOSIP ZALA&, mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Bon, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVEBL, Box 374, Forest City, Pa* Blagajnik: MARTIN MUHIu, Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. FRANK SUNK, P. On Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. V* - . POROTNI ODBOR: KAJROL Z AT. AR, Box" 28, Forest City, Pa. " ~ ---- JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, P*. .ANTON BORŠTNIK, P. 0^ Forest City, Pa. Doplai aaj se poialjajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box «07 Fare«« City, Pa. ' Društveno flasilo je "GLAS NARODA". & & & & & SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA! § , Mi triimo na veliko s pravim bosanskim in tur- k iT!? ln zamoremo zato prodajati cigarete, cigare ali obak dosti cenejSe, kakor kterasibodi amerikanska tvrdka 5 -avojčkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 500 ci- Jk f^hl™ ^--5 "vojekov najboljših cigar, v vsakem po 50, S* toraj skupno 250 cigar, stane samo $3. - 6 velikih lavojčkov najboljšega bosanskega tobaka - Cigarete, cigare al tobak pobijamo vsakemu zastonj ia poskušnjo, če se nam poSlje 50c v znamkah, s ktero svoto se pokriie samo poštnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošlite ga na & & & I The Croatian Tobacco Co., 43 Jefferson St., New York, IN- V. ,, .1] 1.1 j.i.vni— ^kv/lpupl iaii pniA^ia m aIi 11 f.i n in Vul arn/t7iii l li' l.". P, Pni I in v_ Spoštovani gospod prof«'soi~ .laz, spodaj potlpisami st- V 1111 zahvalim za Vaš trud in za Vaše učeno zdravljenje. Vsemu našemu narodu po eelej Ameriki sporočam, da ste Vi pravi in edini zdravnik, kteri zamore ozdravit i vsakega bolnika. Veliko zdravnikov sem poskušala tukaj v mestu Ptvblo, a nijed«-!i mi ni mogel pomagati. Nekteri zdravuiki so mi rekli, da mi ni ni<". a kako more vendar zdrav človek iskati zdravila in trošiti denar, če mu ni nič. Vi pa mi niste tako rekli, ampak ste me v svoji veliki žalosti lepo izprašali o mojej težke j bolezni in mi poškili zdravila, po kterili sem takoj čutila olajšanje v pljučih in prsih, a po drugič poslanih zdravilih sem, hvala Bogu in Vam — popolnoma ozdravela, tako, da se čutim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, ktera >0 prioln-ila v svojih listih tega izvrstnega zdravnika in nas tako opozorila na najboljšega zdravnika. f S tem končam pismo — Vam do groba hvaležna. ANA GORŠE, 433 Rush Street, Pueblo, Colo Ozdravljen vnetje mehurja in hemorrhoide. Bolan na srcu, prsih in Icdvicah. Frank Beznoska, R. F. D. No. 3, Walter, Okla. Cenjeni gospod Profesor: — Evo danas Vam javljam kako su mi djelo-vali Vaši ljekovi. Veleštovani profesore, mogu Vam javiti, da su mi Vaši ljekovi jako pomogli, jer ne samo da su mi lasi odma prestale izpadati nego su mi i nove lasi uarasli tako da imam sada bujn« lasi kao u mladosti. — Dragi profesore, kako da Vam se zahvalim, ja drugači ne mogu učiniti več da prignem glavu do črne zemlje, pak Vam se zahvaljujem kao izkusnom lječniku. — Svakom čovjeku dok budem živio preporučit ču neka se obrati na Dr. E. C. Collisa M. I. jer Vi ste jedini lječnik koji ste kadar svaku bolest izlje-čiti. Vam do groba zahvljain JOHN MATULICH Box 747 Portland. Ore. Cenjeni gospod:— Vam naznanim, da sem prejel Vaše pismo, v kterem me vprašate kako se kaj počutim. Sedaj sem popolnoma zdrav in se prav dobro j>očutim. Zato se Vam srčno zahvalim, ker ste me ozdravili v tako kratkem času. Pozdravljam Vas udano in ostajam s spoštovanjem GREG O K ŠE F R AR, P. O. Box 04, Cumberland, Wyo. Veleinožni zdravnik Dr. E. C. Collins:— To Vam dam znat, da sem dobil od Vas pismo kakor mi pišete da bi radi znali, sem li popolnoma ozdravil. Zatoraj Vam sporočujem, da som zdaj popolnoma zdrav in sem začel delati. In to Vym dam znati, da imam dober apetit za jelo, bolje neg sem ga iu gdaj prej imel od tistega časa ko sem Vaše niedecine nucal. Zdravila so mi jako pomagale za kaj se Vam od srca zahvaljujem in Vas vsem Slovenskem narodu prepo-ročim ker ste Vi ta narbolši zdravnik na svetu. JOHN FLAINEK, ____________°at Hi,1> CaL NaPa Co- Cenjeni gospod zdravnik:— Dam Vam vejdit da sem udobiu u redu Vaše medicine in počel precej nucati kakor ste mi pisali in sem precej spoznal do so jako dobre zdravila, tako da se počutim prav zdrav x>o njih in se Vam zahvalim za use Vaše zdravila ker so mi pomagale mojemu zdravju, ki sem ga prej malo imel zdaj pa hvala Bogu sem popolnoma zdrav. Vas pozdravlam in ostanem Vaš prijatelj LUKA ŽELE, ________Shryock, W. Va. Paul Wasilewski, Box 116, Grampian, Pa. Dragi gospod profesor:— Kar se tiče uspeha glede poslanih zdravil Vam naznanjam, da sem po uživanju istih popolnoma ozdravil od kašlja in bodenja v prsih in že lodcu. Samo ono steklenico, v kteri je zdravilo^proti izpadanju las, še rabim in kakor vidim, z dobrim uspehom, ker so mi lasje res prenehali izpadati in sem prepričan, da zopet zrastejo. Spoštovanjem Vam udani V1NCENC ŠUŠTAR, _P. O. Box 148, Moon Run, Pa. Veleštovani doktore:— Pisao sem za ljekove radi moje očne bolesti Vi ste mi odma poslali najbolle lekove jer sam ponjima odma sasma i potpunoma ozdrzvio — načemu Vam se najtoplije zahvaljujem i bit ču Vam do smrti zakvalan. Vaš GLIGO RAD1ŠEVIC 712 Walnut Str. Kevanee, Ills. Častiti gospod:— Naznanjam Vam, da so me Vaša zdravila prav dobro pozdravile. Že v dveh dneh sem bil veliko boljši in ko sem porabil vse, sem bil popolnoma zdrav. Zato se Vam srčno zahvaljujem za Vaša zdravila in ostanem do groba hvaležen Vam iskreni prijatelj. GEORGE UHERNIK, Brownfield, Pa. Zastarela bolezen na želodcu in ledvicah ozdravljena. Marija Belina, R. F. D. No. 3, Clarkson, Neb. Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naši bolni rojaki najzanesljivejše na zdravniškem zavodu dr. E. G. COLLlINS=A, ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako vspešnim zdravljenjem kakor on. bljuvanje krvi, otekle noge ii _____ srbenjenje, lišaja. mazolje, ture. hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. DR. COLLINS, je pivi in edini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, OZDRAVI YSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE SPOLNE BOLEZNI, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Zdravljeuje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in možkim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ktere ženske trpe ua takozvanein mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na DR. E. C. COLLINS-OV zdravniški zavod. ZATORAJ, ROJAKI SLOVENCI, MI VAM PRIPOROČAMO SAMO IN EDINO LE SLAVNEGA IN ISKUŠENEGA DR. E. C. COLLIN S A M. I. Ako ste slabotni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite n& kterikoli bolezni, če je vasa bolezen zastarela ali kronična vsled nevspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišit* natančno vašo bolezen in navedite starost in čas, kako dolgo ste ze bolni, ter pošljite pismo na ta-le naslov: ~ MEDICAL INSTITUTE NEW YORK, IN. V. I AO W. 34th Street, l oozL.x^insrs, la potwa bodite k mirno dnio .prepričani, da bodote gotovo ia popolnoma osdravili. Divji graben. Črtica iz gori. Spisal V. L. (Konec.) Tedaj pa sta dospela do roba skal ne razpoke, ki ji pravijo Divji graben. Globoka je pae nad sto metrov in tako široka, da je živa duša ne preskoči, a njene stene padajo strmo nizdoli. Ko je divji lovec videl, da ne nide, je obstal par korakov pred brez-dnom, obrnil se proti nasprotniku in v njegovi visokodvignjeni roki se je zasvetil lovski nož, še krvav od dela pri srnjaku. Lovec je vedel, da mu ga je pripravljen vsak hip zasaditi med rebra. Zato se je naglo vrgel nanj in po kratki, kruti borbi je od-letel nož daleč proč, a Ivan je z Ijuto silo pahnil zločinca od sebe... Pretresljiv krik je jeknil po zraku: tat je padel čez rob brezdna in ob visel na suhem, slabotnem grmieu, ki se je takoj začel izdirati iz svoje razpokli-ne. Kamenček za kamenčkom in grudica za grudico je padala v teku par sekund v Črno globino; a obupno hro-penje je bilo vse, kar je mogel spraviti nesrečnik iz grla___ Ivan ni premišljal in ni vedel, kaj se godi z njim; z enim skokom je bil pri fantu in ga potegnil s krepko roko na trdna tla. Nekaj trenobkov sta molčala oba: strah jima je bil odvzel besede. Nikdo ni več mislil na boj, dasiravno sta ležala Tonetov nož in Ivanova puška v neposredni bližini. Prvi je izpre govoril lovec: "Kam sem te ustrelil 1" Smrtnobled in tresoč se na celem telesu je pokazal ta z levico na desno ramo in zajecal od bolečine, ko mn je lovec v naglici za silo obvezal rano, ki sicer ni bila nevarna. Nato je velel Ivan odločno: "Tako, zdaj pa vstani in hodi z menoj!'' "Saj grem", je dejal Tone, ki je Se vedno trepetal in pokazal z roko na grmič, ki se v istem hipu odtrgal in prasketaje padel ob skali v globino. "Bog ti povrni I" je dostavni in se z grozo obrnil proč od Divjega grabna, iz kterega solnce še ni bilo pregnalo mrak o v. Nato sta odšla v dolino. Ko je bil Tone izročen sodniji, so ga obsodili na več mesecev težke ječe zaradi lovske tatvine in poizkušanega oboja. IL I pada in vrgli čezenj rešilno vrv, dru-1 Se dolgo časa sta sedela tisti večer Odtistihdob je preteklo nad dvajset'^ J* tleh ^.močnimi klini, ki in si pripovedovala o Divjem grabnu let. Zasebne love v tistem kraju je Jlh *abih v zemjJ°- ,in Dje=avl ^odo7mi- pokupil neki milijonar, ki si je bil1 Zdaj je bilo treba se človeka, ki pri velikih podjetjih naredil denarja bi se lotil tega smrtnonevarnega pod-in pridržal je s starim osobjem vred jetja. Z resnim obrazom s: je hotel tudi Ivana. Tako je postal ta gozdar gozdarjev prvi pomočnik prepasati z dvema pomočnikoma srečen mož in vrv> ko je stopil izmed navzočih širo-otČespoštovan v celi okolici. jkopleč kmet z gosto brado, ter mu Tudi Tone se je bil oženil, ko je p^ nekaiko iztrgal vrv iz rok in obnašal SVETOVNI, PRENOVLJENI Bil ti SIDRO 99 Pain Expefler kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, PO KOSTNICO, PODAGRO ita. in razne reumatične neprilike. >: 25ct. In 5Oct. v vseh lekarnah ali pri . At Richter & Co, 215 Pearl Street, New York. NAZNANILO. Družtvo sv. Ivana Krstnika št. 37 J. S. K J. v Clevelandu, Ohio, ima SA/IO dedoval za materjo majhno posestvi- » J° Povezal okrog života, ce, kjer je živel kot pošten gospodar; on®* • * za puško ni prijel več, odkar je pri- j Nikdo se ni ganil, nobena besedica, šel iz ječe. Oba sta bila že pozabila, da, niti slišen dih ni motil smrtne ti- ; kako sta si stala z morilnim orožjem šine na sneženi planini, ko se je spu- i v roki nasproti, in vsi neljubi spomini ščal pogumni rešitelj po vrvi navzdol, i so odplavali že davno v pozabljivost. Le ko so videli, da je srečno dospel XT-, X .:.„ - _ • . - 'na skalo, so si oddahnili, glasno in JNekoc pa — bilo je v pozni jeleni, _ . ' - 3 , ko je bruhalo nebo na planine sneg kaK<>r 12 enih Prs- ! in zagrinjalo v deviškobelo odejo vse 1 Gozdar ni bil nevarno pobit Imel strme čeri. vse črne prepade, vse šu- je sicer lahko rano na glavi in iz-meče gozde in vso prelest d'šečih trat pahnjeno roko, toda Tone je videl ta-— so gozdarjevi zaman pričakovali k°j, da ni nobene nevarnostinje-' očeta. Moral bi se vrniti že popolu- £ovo življenje, ako prideta srečno dne, toda ni ga bilo; zvonilo je poldne zopet navzgor. Strahom je pogledal in njegov prostor za mizo je ostal čez skalo, ki je bila komaj meter si—} prazen; popoldan je mineval in še ve- roka, v globino; da je padel mimo in dno ga ni bilo od nikoder. Gozdarica tja doli, bi ležal sedaj gozdar razme-je vila roke in njeni rudečelični otro- sarjen na ostrih pečinah. Nezavest, ki j ci so plakali vsak v svojem kotu, do- je bila gotovo posledica bolečin ^ in j čim sta se napravljala pomočnika z mraza, je ponesrečenca kmalo minila, _ _ drugimi možmi vred, da bi šli gozdar- ko mu je drgnil čelo, senca in žile s naslednji odbor: ja iskat. A kako in kam? Saj je pa- žganjem, ktero je prinesel v stekleni- , Predsednik: pran Spelk0, 1130 St. del dopoldne nov sneg in izbrisal vsa- cx seboj, in ze v kratkem času si je podpredsednik: Ivan Poš, ko sled... gozdar toliko opomogel, da je sam 35 Diemer j tejnik. lm A Vsi so še stali gotovi in napravlje- pomagal Tonetu, ki 4 yilffty1 gt . blagajnik. perdi je v velikih skokih pridirjal Bukov- potegnejo. 'nand Tifold, 86 Munich St.; zastop- čev Matija, znan kot šaljivec in pod- Vrv se je napela; počasi, vedno Josip perk0j 1795 gt cj,^ gt jeten predrznež, ter začel sopihaje višje in višje sta se dvigala in z veli- Odborniki: L Tran Krašovec, IL Ka-pripovedovati, da leži gozdar gori v kim trudom je naravnaval Tone goz- rol JarC) jjj Ivan Anzelc. Pregledo-Divjem grabnu, pa ne čisto na dnu, darjevo vrv in držal tega in sebe proč vajci fayig ^ račnnov: Ivan Brodnik, marveč na tisti skalni plošči, ki moli od robov štrleče stene, iki je kar ni pran Milavec in Fran Kranjc. Mar-iz stene kakšnih trideset metrov od hotelo biti konec, upiraje sa vanjo z1^. Pintar* vratar: Fran Mi- vrha. Gotovo, da je prišel v plaz in okovano gorsko palico. Končno, P° lavec; zastavonoša: Ivan Strekalj; padel z njim globočino; a videti ni, dolgem, težkem čakanju, so se zmešali sprenlljevalca: Ivan Luiar in Josip da bi se bil nevarno pobil. na vrhu veseli, vzradoščeni glasovi, zupanj?ig# DrriStveni zdravnik: E. J. CUNARD LINE PARNIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KBOTU ZA SETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. Kakor bi jim gorela snežna tla pod svinčena peza se je zvalila raz srca nogami, so hiteli rešitelji k Divjemu V5eh> ^Pke dlani so prijele rešenca grabnu. Bila je že sredi popoldneva in rešitelja in ga potegnile na varna in ako jih prehiti noč pri njihovem delu, potem je pač vsaka nada za- Čez par tednov je gozdar ozdravel man I Ko so stopili vsi zasopljeni in in prva njegova pot je bila k Tonetu, spehani k robu prepada, so res za- ki je stal ravno s pipo v ustih pred gledali človeka, ki je ležal doli na svojo okajeno kočo in pozorno ogle- skali, mrtev ali v nezavesti. Bil je doval snežene vrhove tisočletnih veli- . . ------ . srozdar... kanov naokrog. Ko pa mu je stisnil * " Rešitev je bila težavna stvar. Mno- roko in se mu ganjen zahvalil za nje- {f'™' od .2% J30' ™ 'J'50.*1*0' go kamenov, snega in ledu se je nad govo požrtvovalnost, tedaj je iztegnil! ^Jfta d° gozdarjevo glavo le rahlo držalo ste- nekdanji divji lovec obe roki proti, od 40. do leta ?4.00. Pristop Kehres, St. Clair St., Cor. Wilsoc Avenue. Dmžtvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Union. 1696 St. Clair St. Naslov za pisma je: Ivan Avsec, 1234 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Vsak novi nd plača pristopnino po širok, k Jednoti znaša $1 za vsake starost. ne in pretila je nevarnost, da jih ti- njemu, raztegnil svoje lice v sti, ki bi ga spustili na vrvi doli, dobrodušen nasmeh in dejal: sproži in tako zakrivi ponesrečencu "Za to ni treba zahvale... saj je KJE JE JOHN NEMEC, doma iz fare smrt, ako sploh še živi. Privlekli so bilo le povračilo za moj stari dolg..." toraj okleščeno mlado bukev, ki je In tedaj je objel oba korenjaka ležala v bližini, obtolkli ji veje še spomin iz davnih dni in kakor bi bila bolj in ji pustili le kratke rogovile vzrastla v tem hipu nevidna in silna na vrhu, ki so ga porinili čez rob pre- , vez med njima. sv. Helena na Kranjskem. Pred letom dni je bival nekje v Washington .. Co. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani: Anton Skri-nar, Box 578, West Newton, Pa. PfflOHIA CARPATHIA BIMA odpluje iz New Yorka dne 21. feb. 1905. odpluje iz New Yorka dne 7. marca 1905. odpluje iz New Yorka dne 21. marca 1905. ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so paraiki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni sa tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postražena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo In The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. Nižje podpisana priporo« čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, * • INEW YORK. . . T katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne sn. oake......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobo.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. v Življenje polno veselja in zadovoljnosti se začne za Ako nam zaupate, prejenja v^se vase trpljenje. Stotine in 8totine ljudi jadikuje in vzdihuje radi bolezni. Pritožujejo se, da so bili že pri toliko zdravnikih in da so žc izdali toliko denarja, a vse je bile zai.anj. Ves trnu je bil brezuspešen. Obupani trdijo, da za nje ni več pomoči, kar imajo popolnoma prav, ker dosedaj niso še prišli v roke tako izvrstnih zdravnikov, kakoršne priporočamo mi VSAKO BOLEZEN NAJ JE ŠE TAKO NEYARNA, JE MOŽNO ODSTRANITI V N0YEJ BOLNIŠNICI Y NEW YORKU. Zavod je ustanovljen v p.»oč v»c bolnike« zlasti Slovencem. Tn so zdravniki za vsako bolezen posebej. Vsak bolnik pride k špecijalistu, ki ga gotovo ozdravi. 1 * St© imeli ž© lepšo prilikzo biti ozdravljeni In ne ogoljufani *? Čitajte izjavi osob, ki sta prisegli pred javni« natarje«. Mogoče ste bolni ? Izdali ste že mnoge denarja zdravnikom in za zdravila ? Morda mislite, da ste že izgubljeni in udano čakate edine rešilke svojih bolezni — smrti l Vendar vam odločno svetujemo, da ne obupate, ampak poalmčate naše nasvete. Ozdravljenje je odvisno edino le od vaše volje. Yernjte in zaupajte nam! Josip JVIarinovi^. Ozdravljen kroničnega bronhij al nega katara, kaši j a, mrzlice, telesne slabosti, glavobola — tekom enega meseca. Prisega pred notarjem. Podpisani izjavim, da sem dolgo trpel na kroničnem bronhijalnem kata-tu, kaši ju, mrzlici, telesni slabosti in glavobolu. Preiskan sem bil od mnogih zdravnikov, ki mi niso znali pomagati. Tekom enega meseca sem popolnoma ozdravil, ker sem se obrnil na Univerzalni zdravniški zavod v New Yorku. Najprisrčnejše se zahvaljujoč, dovoljujem, da se moja izjava ponatisne v Casopisjih. New York City, 28. aprila 1903. Josip Marinovic, ^ 197—95 Spring St. PrUegel vpričo mene 38. aprila 1903. Americo C. Stabiee, javni notar, 289 Grand St., New York. Ta slika predstavlja človeško telo po ozdravljenju z električnim strojem. Jamčimo vam za popolno ozdravljenje vseh bolezni, kakor: bolezni na pljučah, prtih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, bolezni v grlu, nosu, glavi, nerveznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bron-hijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo, grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, bo-žjast in sploh VSE ŽENSKE in MOŽKE BOLEZNI. Zdravniku specijalistu, ki me je ozdravil prsne bolezni, kroničnega bronhialnega katara, telesne slabosti, kašlja, potenja po noči in pomanjkanja teka, se tem potom najprisrčnejše zahvaljujem. Bila sem prej pri 6 zdravnikih, ki mi niso nič pomagali. V univerzalnem zdravniškem zavodu sem popolnoma ozdravela v enem mesecu. Zato najtopleje priporočam vsem bolnim ženskam, da iščejo pomoč tam, kjer jo dobe gotovo. Obrnejo naj se pismeno ali naj osobno povprašajo, kako bi bilo mogoče ozdraveti. V univerzalnem zdravniškem zavodu v New Yorku ozdrave gotovo. Prostovoljno pustim to izjavo, da se objavi v časopisih. Bayonne, N. J., 24. julija 1903. Marija Drago, . 526 Avenue C Podpisana je prisegla pred menoj 24. julija 1903. Nikolaj Grilli, javni notar. Sedaj ne smete več dvomiti. Obrnite se na ta zavod in ozdravljeni bode te svojih bolezni. Bližnje in oddaljene osob* se lahko zdravijo, ne da bi izgnbile kaj časa pri svojih opravkih. Ako kdo trpi na eni napisanih ali nenapisanih bolezni, naj se nemndoma obrne na Univerzalni zdravniški zavod. natančno svojo bolezen. Pomoč jim je zagotovljena. Poslana zdravila naj vsakdo uživa brez strahn, ker so gotovo najboljša. Uradne ure: Vsak dan od 10. do 1., od 2. do 6. Ob sredah in sobotah od 2. do 5., od 7. do 8. Ob nedeljah od 10. de 1. Naalov: Kdor more, naj osobno povpraša sveta. Oddaljenim pa svetil j smo, da opišejo UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, 30 W. 29th St., near Broadway INEJW YORK, N. V,