Alsólendva, 1919. jul. 20. VI. LETO 27. ŠTEV. Proletárje svejta, zdrüžite se! Cejna novine je: Na cejlo leto ...... . • 12-— K Na po leta . . . . ... . . . 6-— K Edno Štev. 30 filerov. Političen, drüžbeni i pismeni list za stároslovence. Prihája vsáko nedelo. Vrediteltstvo s izdajitelstvo: Včenjé komissárije tiskarno propaganda. Zdášnji naš stáliš. Po pravici lehko právimo, ka je stališ naš tű v stároslovenškoj našoj krajini v zdašnjem vrejmeni, kak v političkom, tak i vu drügom tali, nej- dober. 1 na telko nej dober, ka si zdaj že Zagvüšno vsi moremo premišláva!! od toga, naj se kak naj prvlé na stálno i dobro pöt správimo. Ka želejmo najobprvim ? Tü, naj dobro Občinsko ravnanje mámo, ár brezi toga ncrédnost mámo sami med^sebom. Neréd-ncst je pa v etom vrejmeni splojno nape-•lávnnjc na blodnost lüdstva, ona protivnc’ ménše i vékše revolucijo, štere? si delavni lüdjé po nikakšcm táli nigdár ne želejo.' Od dnéva do dnéva bole spametüjemo,. ka božno,i skoro že nikše Občinsko*ravnanje irè mamo. Ki nas poznajo, ki znájo naš vsakdanešnji stališ, z vsej oni je samo eden med nami. Ali kak more opraviti eden delo te, či njemi drügi - pá na prdtr delajo, takši, Šteri nidti lüdstvo, nidti krajino ne poznajo, Telko ravnitelov ! mámo v Soboti, v» Lendavi, v 1 Monoštri, v Sžonibathelyi, v Zalaegerszegi, ka njim zagvüsrto ne Vej ni o računa, ali v kákScni ■ stéč 'málom deli níšče ne vej med. nami, kalna pa k komi bi štV V nájvékŠem táli té cejli Šereg ravnitelov naši tüdi ne voj eden po ednom, ka za dela má, ka 1 more i ka ne sme j včiniti." - : Imé, réd, delo njuvoga stáliša pa mi proletárje ja ne poznamo i ne vejmo. Nišče nam je od vsega toga nikaj nej na znánje dáo. Samo tó edno známo, ka so našo, prvlé zjedinjeno stnroslovensko krajino, zdaj- pá nazáj na tri járáSe raztálali gor, ka bi vékšo ncrédnost meli med sebov, ka bi nas naj páli ležej v stár o nevoló spravili nazáj. , / Šteri so tisti, ki pá včlke dobičke Ščéjo -metr^-z Svojov-oblástjov - na • naše kože, kak Tkálec, se že vö zvej di pomali - ino Ravniteli Tanáč Revolucijo de znao te, previdi skűz njuvo nakanenje, z Šterim nájprvejŠo delo naše Tanáčnerepublike, Občinsko ravnanje, ‘ ožméčati, v vsigdár vékšo nerednost Ščéjo spraviti. Li nej po lagojój, te po nóroj, nespametnoj njihovo]' fórrni. ’■*. Za toga volo vsi, kak nájprvlé, dobro i lehko Občinsko ravnanje ino z etim naš rčd Ščémo meti nazáj. Vesnic, okroglin Z če j le naše krajinc tanáčno ravnanje, v Šterom naj vsaki po ednom zná svpjo dužnost, pd;štere, zdaj nikaj ne vej. Želejmo za toga volo, kak náj prvič, zjedinanje cejle stároslovenske Krajine vu vármegyiskom osnovánji naše Sovjetrepub-like pod vodilstvom našega rodjenika, .ki je Obal Béla, koga vsi poznamo, z kem si vsi lehko gučimo, či bi ga sploj pri. nas meli pred etim, ne bi nas Tkálec v sramoto Spravo z zvojmr ništernimi pomoč- Lóg odločenjá. Nadaljenje. V. Ino ncdovcdóč dolpóklekne, doli si léže na zemlö, z rokami obine, z vüstami küšne svojo nájbógSo .mater, Štere dobrota i lübav je Žitek dala'njemi, vsejm lüblénih] njegovim, vsejm národom' zemlé i Štere dobrota i lübav gordrži na njoj bodoče vse Živlenje Ali kak se' tak na zemli ležéČi, pa okóliobrné i gorpoglódne: ne| vidi več svojega voditela, nej čistino logá, nej drevje i grmóvje vT Íógi; ne čüje več stvári i ftic glás. i, .ne vidi več nikšega loga nej: nego domá, na svojoj posteli ležeči, v ránoj jütriz. za Šinjek Obrnjeno drži i küŠDje Svojo tej po, mláde ženo. Štera v svojem bejlom, jüternom oblečali, že goroblečena, tam sedi pri njem na posteli, nazáj ga obinjajOča, nazáj ga kü-Šüvajóča, kak njemi právi: 1,r . — Že više pét minót sodim tu pri tebi ino te pázim, ka sladko spis i kak se ti senja, záto, ka si se že dvakrat obrno v smeh'; že si se ob trétjim šteo .obrnóti, gda sam te za Šinjek obinola, kak si se te prehodo. Či mi povcjŠ moj lübléni I ka se ti je senjalo?"' t 1 't* —: Od bogátcov, šteri1 imetki vse gor-aldüjejo i dobróto komaj poznajo, ,od po-božnjákov, Šteri kak prvi činijo i ska>.livo se držijo in od delavni siromákov, ki se šploj trüdijo, ali v lübavi živéjo. Steče Si zvoliš med timí trejrni, lübléna jnoja ? : — Te trétje! Ka mi valá ^bogatstvo, ka te zmiŠleni ov svejt, Či je tvoje Srcé eti nej moje ?.RájŠj ostanivá v nájnoj jtibéznosti vsigdár dèlavnivzj .siromáka, kak .sva do eti máo bilá. . ' — Pravico máš moja .lübléna 1 Ali z cejloma zarazmiš ndjno pravico, kak ti istine mojega senja vii vsem ntztolmačiiir. Konec, To čüdo. Začétek. Ta mála cérkev na ednom brcičeci stoji. Čiste, lesene stube pelajo gori k njoj. Z bejlim plehom oblečena Streha na törmi se daleč vkraj lcskeče i bliskeče od jüternoga sunca ober vesnice i pola. Te nisiko zidani popüsti stán je med koriníimi, i drevjom skriti, Šterih vejke listnostrcho razprestérajo .ober njega ino samo včási püstijo eden svetli trák skűz sébe. Odzaja za cérkvov i popöskim stanjóm edno preci velko jezero (mlaka) leži na-punjcno z vodov, v Štero na ednom kraji notri i skoro na dvá kilometri dolnjem drügom kraji potok tečé vö z njega, na Šterom je eden * snajžen mlin postavleni gor. Voda se 'od zgoraj na malo sploj giblc, ovači bi do. dna lehko vidili, tak je vederna i čista ona v njem. V zimi je to jezéro vküpzmržnjeno ino vesnički dečki se veselijo tomi, ka se z sanrrii tam vozijo. ’ V ograd!, šteri je rávnič —V Sredini juniuša — v cejloj Svojoj lepoti bio, hodi 2 NOVINE 1919. jul. 20. niki, od šteroga je delavno lüdstvo nikaj nej znalo ino samo te zvedilo, gda je te ncvalánec že pobegnoli mogao. Ščémo, naj vsi med nami bodoči naši tiváriŠje, glavni delavci, Šteri do od séga mao našega občinskoj ravnanju delo opravlati, našo deco včili, znájo i dobro gučijo naš stáfóslovenski jezik, ár brezi toga svoje delo ne mrejo z rédnim i leh-kim tálom opraviti. Občinskoga ravna nja red kak nájprvlé! Kak de ete med nami ino priličen, dober i lehki, tak mo v krátkom vrejmeni pomali vse meli, ka nam v našem vsakdeiiéšnjem deli trbej, brezi etoga pa od dnéva v vsigdár vékšo nevoló, v vékše trplenje idemo notri. 'r < . Antánt. Anldnt je po major! Romanelli pismo predao s kom-issári zvünskih poslov naSe . držáve, Kun Beli, v Šterom oznami *svoje próti včenjé proti vládi našoj, poleg oponá-Šimja proti revoludonarcom. Žele), da se z revoluciánarcom oprávla kak z politični!!! vlovlemcmi. Vodgori Se jé komissár močno opro . proti ántánti póleg notri-mejáanja znotrašnjih poslov lanáčnerepub-iike.. Ino má vüpanje, ka antánt takše ne bode pomágao, ki so nedužne ženske i deco. njuvo na vulicaj dolstrelaü.; Odgovor komissára se dokončavle z rejčmi, ka i po tom. bode tanáčnarepublika kaštigaja neprijatele proletárov po zakónaj svojih na-prejpisani. Té prepis prótivtenja od strána án-tdnta dam dáni je páli edno svedočanstvo politike njegove. Oda je Clemenceau v iméni versaillesi-ske mérne konferencije predao prepis našoj tanáčnojrepubliki, všterom je antánt našo vlado gorpozvao, tla se náj dokonča zamánsko prelevanje krvi, je napravo to zaistino v svojem hüdobnom nakanenji, da našo zmágaino vojsko na póti zmage zadrži nazáj, ino da'se prime mér njegov robski. Naša tanáčnarepublika je [ včinola i privoli to ino je vzézala pre-mérje z republikov česko-slovaákov. Cio ántánta je pa nej premérje nidti mér, nego li obdržanje kapitálizmuša. Naša tanáčnarepublika, Štera je držáva delajoèih, je v oči. ántánta srtiet,. ino drži on za Svoj riaj vrejdni poseó, ida naj samo našo tarmŠnorepubliko more z1 lic zemlé zbrisati. Ali rdeča naša vojska je doprinesla naiti na bojnski poláj sadove, za Štere je nidti ántánt misliti nej Šteo ino vüpao. Po tom moremo mi óviditi, da to delo ántánta nej je drügo, nego meč hüdobne njegove politike, Šterim Ščé nás, da nas zbriše z lic zemlé, te da nazájpostávi kapitáliŠtva ty.ranskoga vlási. Ali, gda njemi nidti to nejšlo za rokmi je napravo protirevolucijo peštanskoj dvojega Cila; ali da pobedi protirevolucija,, ali či ne pobedi se* bode mejšala v iméni gordržonja réda v posle Znotrašnje naše tanáčnerepublike. Prótirevolucionarci — kak nam je tó ženam poznate — so v bitki sramotno biti bili i zdaj se ántánt prótivc ár smo mi pobili prótirevoiucionárce. Tó prótiv-. lenje je Svedočanstvo tomi, do je peštanska prótirevolucia delo ántánta ino, da jedino na njegovo zapovid vövdarilo. Komissár v odgovori Svojem na te prepisprótivlenja ántánta ostro Se je opro. Z odgovora se vidi, da je naša tanáčnarepublika privolna ua. včiniti vsakši takši stopaj, Šteri je na hasek širenji sociáliz- muŠa na revolucijo svetsko gledoč. Nešče pa na naša tanáčnarepublika. včiniti takše ! delo, Štero bi zadržijo revolucijo svetsko. Naturno je te zdaj, da naša tanáčnarepublika ne bode glédajo, mérno . revolucijo, štera ščé ! njo porüšili ino z drüge strüne podignoli moč j kapitáliŠtva te gospodsko stároga svejta. Jeli i má pravico v tom naša tanačnarepublika ? Má ! Nadale da glédamo oponáŠanje ántánta proti nam, je zaistino smehŠno ali v ednom i hüdobno. Pravimo, po példi, či bi ti dopüsto tvojemi sosid i ravnanje njegovo v tvoje posle, ne bi li za kratki čas, tebé z čista odpravo z vlási i tvoje. Tak Ščé z nami delati i ántánt. Či naŠaisovjetrepub-lika dopüsti olejšanje ántánta v naše Znotrašnje posle, te de vsaki tjeden drügo ino drügo želo, da se náj včini, na Slednje pa, naturno je, ka drügo želo ne bi mel. da náj dolizahválimo. Tak, da nazájsprávi svoje miljence, dráge na vláde, ki, náj bi i nadale gülili národe nedužne. Biti naše tanáčnerepublike je od velike cejnositi. Od njé ovisi jeli de v bodočnost ravnao delavec ? Od njé stoji cil proletarie nej-samo vogrske držáve, nego z revolucijo svetsko. Ognjeno mesto svejtske revoluáje je naša tenáčnarepublika, i gordriiteo te revolucie je proletária cejloga svejta. Nadale, gda je naš komissár dao odgovor v iméni proletárie vogrske na prepis prótivlenji je. zaistino dáni v iméni proletárie svejta proti oroparst. a ino poteienja kapitálištov svejta. Nóvi pejnezi. Z notrijemanjem stári pejnez se je v ednom naša vláda poskrbila, ka bode vodila ndve papérnate pejneze od 10 ino 20 koron. Ravniteli tanáč je že odávna odrédo, ka poleg sükešin dnevni pejdbz emtá te mládi pop pomali, med- cvetéčimi, diŠéčimi korinami. Sunčeni, tihi i vedno" je dén, ali vse eto se ne káže doli z obraza prečastitoga gospoda. Njegovo lice velko zamiŠlenost svedoči. Svojo belkasto, nepokrito glavo, kak trüdno má proti prsam dolnagnjeno. Ino trüden je tüdi on, jako trüden. Sám spozna vu sebi, ka so te tri lejta, v Šteri vu vesnici božo rejč glási, skoro Celó zgüblene. Svojé fare lübav si je nej mogao spraviti. Ino itak je vsigdár več včino od svoje dužnosti ino z svojmi milostivnimi rečmi je nej samo edno düšo rejšo z pogibelnosti ino ono na dobro pót Spravo. Dvá smrtniva neprijátela má: veškoga Sodnik;] (rihtara), Šteroga po njegvom pri-inienki, po cóni, ptileg návade za Topo-lákovoga Jürja zovéjo ino etoga sestro Zužko, edno hüdobno, skážiivo samico vsaki cejli dén samo klepoče ali pa bogá moli. Teva dvá hujŠtita farnike proti ple-báuoŠi ino eden za drügim pošilala pisma pravli njemi, k višešnjoj cerkvenoj oblásti. Skrivoma si že tak gučijo, ka ga itak na edno málo faro med bregé denejo vkraj. Hvalen bodi Jezuš Kristus, pre* častiten gospod. Eden smehlajóči glás je, Šteri ga z njegove globoke zamiŠlenosti zbüdi. Kdpara glás, nájvékšega ftička vsake Šale, vsákoga Špájsa vu vesnici. — Premišláva!! si ja zadosta máte prečastiten gospöd, ali ka se v vesnici godi, od toga nikaj ne vejte. Ste že čüli, ka je Topolákov Jüri pravo? Tó je pravo: Či se ne zgodi čüdo skűz . noči, te de v trej tjédnaj 5ó od nás. — Naj se spuni", kak je boža vola, právi plebánoš t globoko gorzdehnjenimi rečmi. — Vej pa tó, sami morete k coj glédati, ka naj ne de tak. Ali ka va pa z čüdov, prečastiten gospod, guči na dale ino žmiri z Svojimi čvrstimi, malimi, Špájsa punim! očmi coj k tomi. e Ki lüdstvo znori, bogá nori. — Ej haj, ví bi me ešče svadili na slednje. Ali brezi vsega toga, tó že tak pod rokóv sám včinim. Vi gospon plebá-bánoŠ, ste eden vučeni gospod, ali .pá-versko glave! jako slabo razmite. Tü mi Zagvüšno lehko verjete. Nego ví pa li pri nas morete ostánoti. — Kópar, ví nekaj áčéte, ka je nej prav. Oster i reže a. glás je bio. — Tó je zčista moje delo. Ino zdaj te z bógom ostanite. Kak je prišao, tak na hitroma je tüdi i odiŠao. Té mládi pop je glavo migajüči glédao za njim. Pridóčo nedelo je cérkev do Zádnjega mesta bila napunjcna. Lüdjé so se narin-jávali, sünjávali ino vsákí je Šteo kak najbliže v cérkvi pri popi státi. Kak je on po božoj Slüžbi te cérkev povrgao, ka naj v svoje Stanié ide, v cejli črejdaj je sta ki lüdstvo pred cerkvenimi dverami, z nepokrito v glavov ino z čüdivanjom punoga lica. To tihom so Še pelali eden drügom i. Vnogi so coj k njemi bejlali, naj njemi 1919. jul. 20. NOVINE 3 roké küpüjejo, med njimi i Topolákova težka, štera je nidti j oči nej vzéla doj,ž hjega, kak. ga je tak trmasto glédala. te top je pa medvsej mi drügimi ešče sám lájbole; bio začüdnjeni sírsjeni. Na Kppára | je mislp, ki je po nikšem táli-, pa kak, } vönábrao. Kaj. tákšega je ešče do sej-páo nej doživo. — Tó so te te vaš prečastiti gospod, Ista eden páver, šteri je z bližánje vési [risao prejk, té so včinili to čüdo? — Kak pa ka té, odgovori njemi po-Eositno i gizdavo Topolákov Jüri, naš plebánoš so tó doprinesla, ki so eden takši, ja do ešče Svéti ednok. — Prejk jezera so šli, za istino? — Ja, na sredini' prejk. Okóli po toči se zgodilo, V logárovoj hiži je edna fetéžna ženska bila, štero so' k smrti pri-lávlali. Našega plebánoša zovéjo ino da le sila bila, ne ščejo okoli jezera .to da-fšnjo pót meti. Prekrižao se ino notri Jejo v vodo. Eta pa na ednok, kak kákše Izdalo- leži pod njimi ino oni z gvüsnimi lopáji idejo prejk njé, brezi toga, ka bi obüteo namoči!!, í —.Je vido što? — Kppar je vido. Nadaljavanje. bode vöposláo te papérnate pejneze, ali so -dósejmao samo v promet dáni Papirnati pejnezi od 5' kor. po peštanskoj kasi. Z notri jtemánjérn papernatih pejnez od 10 ino 20 kor. je .potrebno da se dajo novi papérnati pejnezi od 10 i 20 kor. I tó so v promet dáni prošlom tjedni. Nova banka jod 10 kor. je malo menša od 20 kor. bapernatih pejnez aus.-vogrs. banke; sive íárbe ino obče remekdelo. Na levoj strani [banke jé edna ženska gláva v okrogi od ipšeničnoga klasovja. Pod glávnom podpis [sledeči: Krivotvorba té banke i se bode kaš-\igalo po zákonaj. . Na právoj stráni je postavlen napis; Vogrska poštanska kasa eto banko, od deset koron, na željo vsakoga premeni na driigp fejtieze. Budapest 1919. majus 15. Podpisani so sledeči: Pogán\. Gruber ino Duma. Banka od 20 kor. je tüdi sive farbe iino je malo vékša od prijašnje. RazHka- je med tema dvema bankama, da na banki od 20 kor. jé zvün vogrskoga napita tüdi im spis nemškem slovaškom ino rusoskom jeziki. ■ Plan tej novi pejnez je napravo Heibing professor. Vödávanje tej bank bode sledilo i za kratko vremen Papirnati pejnezi od 100 ino 1000 kor. Jugoslávia. Da buríoáiia.svojoj'gosjJbdstva.niore. iSadale görobdržati, i pdsLüži se z vsem hiogočnim sredstvom. To nam- osvetli trio potrdi oponáŠanje. njéno v JugpSláviji. Tü |e njoj je posrèčilo y prvim dnévom vojsko pelati proti našoj; Sovjetnepubliki. .Ali kelko, jo sreče meli', telko i nesreče, od tistoga mao,, kak stoji vojska jugoslávie na gra- nici, so se dosta drüžili naši z vöjnikmi jugoslávskimi ino poozročilo je tó, da se začnola razšlrjávati miseo naša i med Vojskov jugoslávie. Vojnik! té vojske, šteri so tüdi prole-fári, ali do zdaj ešče v slüžbi iriiperializ-muša íyranskoga, si začno Samostalno premišlavati ino obče té stup slednji kapi-talizmuša se začne \ zdrmati. Že v ednoj' državi riemre se govoriti od vojske v takšoj formi, kak. je to bila pred bojom. Tém bole pa si nemre računati Jugoslávia nidti se naslanja^ na vojsko svojo, v šteroj si vsaka kotriga njéna začne premišlávati zakaj ino za koga se itiore vojsküvati. Po tom nej jeeteško nam viditi v bodočnosti Za kratki čas se bode i tam stvo.rüa. vojska proletárska. 1 buržoázia nešče da vidi svojo .neizbeglivo sódbino. 1 da tá sódbina, bode za krátko vremen prišla svedoči nam poleg toga opo-nášanje srbskih vojnikov, Štere so šteli z Biograda v Pancsovo preseliti prek Dunev Vojniki so naimre v vodo lüčili, stotnika Sreda ino majora peŠie. .Vojnik! so na nadale na állomáši India v Snjemi vmorili dva njih od sprevájajočih vojnikov, te So se razišli po svejti. Za toga vremena so, pa, gnali: tüdi 1400 vojnikov nezadovolni v mesto Eszék. K tem se je vmnogo stični zgódb do-godilo. Vidi se, ka je vojska jugoslávie na póti revolucijo, nadale jugoslávia se nemre naslanjivati na növe móči, ar ona jedinstve-nosi z. prijášnjegá' vremena je že svojo moč ■ zgübila. , | . ... v,_ • - Nezadovolnost vojske proti vládi se dnévno povékšava, te eden tao vojnikov ostavla jo, drügi tao se ih pa dá, na krád-njo officeri dobroplačeniso pa podmitlivi postanoli. Tak stoji delo v jugoslaviji z prebivalstvom. Ono isti tüdi, kak vojska dnévno bonta. .Rebericije so v velkim varošaj vsag-denéšnje ino nezadovolnost .poleg samo-silništva.kaputalištva silno rasté. Vidi se z vsega toga, da je revolucija prišla do proga Jugoslávie ino da prole-tarje v Jugosláviji so dožini na samo-stálnost, Štera bode dála smrtni vdarec gospodski buržoazie i tam .. . s Domáči i svejta glási. Serbi so se vöpobrali z vármegyőva Baranye. Po gviišni glása)' se serbi v vároši Peč ino v cejlöj Baranyi pakovajo ino Főispán opsedajoče te krajine se je že odselo. Pa komaj so se serbi začnoli na vöidenje správlati,, že se je. organizirala béjla gárda, šteroj neide- po voli goroslo-bodjenjé delajoČih ino je že prekvzéla Slüžbo policajsko. Delavci i ce.jle .epsednote krajine pro-letaria®je v nájvéksem nezadovolnosti, ár ih je klačila, te gülila v nájvékšo] meri. Proletari so poleg slabe plače mogli g nájvéksem siromaštvi živeti, buržoazia "pa v dobrotaj se je kópalá. Bejia garda je odrédila občo štelingo, ali tomi so se opHi ostro delavci. Proletária'se pripravla na revolucijo proti svojim gülitèlim. Tüje lejpo znamenje, lehko se vidi tak v . bodočnost našo ino ka da mánicr delati pa se po kom ravnati. Revolucionárska Taljanska. V Taljanskoj se silno širi revoluci-. onárski spcializmuš, Na spravišči sliižbe-nikov poštariskih so poSeo’ naše ino ru--soske sovjètrepublíke jednöglásno za Svoje vzéli. Tó dvojo tanáčnorepübliko pozdrávla spravišče. Okoli varoša Padue jé krvave, bitka bila i tak v krajini vároša PiaČenze. Poleg drágoče so po vsedi velki neréd} ino se nezadovolstvo širi v nájvékšo) meri. Nemški socialist! za pmlètárdlktaturo. Berljnski okrajinSki savez> mezavisne sociálističke'. stranke " jé pozvao vküp: 26 spraviSČ v vároši ino v krajini njegovoj. Na tej spravišča j je nazoči bilo dö 50000 lüdih. Hahse Hugo, voditeo' hezavišmh soeíálistov. je ostro kritízirho pofitiko ravniteisitva za dógovárjanje méra. Je pravo, ka se je v toj formi mogao Škle-: noti mer, zahvaliti 'more Nemška' jedino samo toj stranki'. Ešče nej j‘e pošto vremen, v šterom bode tá stranka smrtni1 vdarec dála zavrritelštvi. Ali more" pridfi, ino že sé i silno približavle, gda bode v Nemškoj ravnao. čisti revolueionáčskv düh ino vláda. Po rejčmi Höffmanna (Vöditèla národa) je jedino pót óslöböde za prele-. tário diktatura. Engleški socialist, proti vládtisvojoj. Engleški delavci so vküppozvali spravišče na Šterom .so Se protivili vládi','štera šče poslati vojsko proti i Rusiji ino • prőti nam. Nadale so odločili na spravišči ‘ v *sout-porti, ka napravijo eden nóvi médnárodni savez ino bodejo pitali kommuníste rusoske jeli so priprávni se zjedimiti znjimi ? Z ah-gíie inači dobvamo glase od novih strájkbv. Preiskávanje v posli vfnorstva bivšega rusoskogá cara. Móskovski ravnitelski sovjet5 je - ostro preiskávanje-odredo poleg: vmorstva bivšega cara rusoskogá. Do zdajje dolzadržario j 65 lüdi. Té poseo vmorstva bodejo \ža krátko vremen na Čisto správili. Ravnitelstvo sovjeta z tem ščé posvedočiti, ka so vsi glási oni, po šterimi bí eščecživo bivši cár Rusov, brezi vsake podloge. Demobilizéčanje ali razpuščanje vojske taljánske. Taljansko ravhitelstvo je odredilo dè-mobiljzeranje vojhikov, ki šo še narodili v 1. 1889—1894. Prilike diploinatske pá med Taljánskov ino . Nemškov neposredno po .pödpisanji niérnoga kontraktusa se bodejo nazájposfavile. s. .. 4 NOVINE 1919. jul. 20. Gotha bode tanáčnarepublika. V vároši Gotha so predali prepis svoj Socialisti nezavisne stránke pred spravišče krajinsko, v šterom naznaniti Želenje svoje oči. vöskričali].! tanačne-republike. Gledoč na tó, da je v spravišči krajinskoj večina socialistov nezavisne stranke, gvüsno je, da se bode naprávila fanílčna-republika. Antant. Po glásaj pdriáki anlánt prosi, od NemŠke, vödávanje 190 officerov i slüžbe-nikov. Med officerami je dosta takši, ki so v prijašnjem vremeni visoki stale.* meli,. med službenikom pa je ih večina, i so za opsedanja Francuško ino Belgije službovali. Osode protirevolucionarcov z Gor-, njega Szenika. V tom posli so sledečo osdcjbo prinesli: Tüll Gčza pl. je osodjen na 1 lejtno vózo ino na 1000 X Štrofa ali so psodbo zaostaviÜ. Bázsek Józsefa poleg prelorn-lenja odrédbe točenja vina na 200 K Štrofa, Sabric LÖrinca rihtara na 6 mesecov zaprli ino 5000 K Strófa. Grebanák Istvána, Shaper LajoŠa ino Mátyááa, l^érec Györgya na 3—3 ftiesečno vózo ino na 2—2 jezero K štrofa, Sabrie József ino Istvána, Lázar Lprinca, Kozár Ferenca, ino Szukics Ferdinanda na 2—2 mesečno vózo ino 1 — 1 jezero K Strofa, Kozár Istváné poteg razširjavanja' lažnih glásov na 200Ö K štrofa, Lázár Józsefa pa na 2 tjedno vozo so osodili. Zmága republikancov v Španjolskoj. Maiira, predsednik mftiisteriuma Španjolskoga, je zjedinio vse stránke, da samo pobije moč bolsevizmuŠa, šteri vse močnejše širi v Španjolskoj. Z tém Svojim delom je poozročp takše nezadovoljstvo, ka je vláda prisiljena bila razpustiti parlament Španjolski i odrédila je nóvcf zabéranje. Zdaj se je zvedilo, kak je vdarijo vö tó nóvo zabéranje. V večino poslanikov je zadobila stranka republikánska i tak Stanje Maure, predsednika ministeriuma, je postalo slabo. Sami njegovi vernieje se troštajo, ka že ne bode, dugo ka more dolzahváliti. Delovánje Socialistov na vsej strána] je pa dnévno vse veče i veče močnejše te zajedničko i hasnovito. Kommunlstlčka stránka v Zagrebi. i Stránka sociáldemokratična v Zagrebi se razdvojila. Eden tao je nje zadržao staro imé svoje, te drügi tao pa je stopo na strána komuniŠtov. Močnejša je naturno komunistička stránka postala i tak je ona prejk vzéla ravnitelstvodosejmaoSnje stránke sociáldemokrátne. Bankerott držáve Bavarske. Kapitálist! se jáke vkanjüvlo v pogledi. da se naimre z nazáj postávla jom gospodstva stároga svejta bode popravilo i pobógšalo i stanje gospodarstveno. To najbole posvedoči nam példa i sódbina držáve Bajorske. V Bajorskoj se je posrečilo naimre dolpreti z samosilniätvom diktaturo prole-tárov nekak. Ali sadove té zmáge do vživali samo kapitalisti, ár gospodarstvene poslove rej-Šiti z orožjom rejŠiti nemre. Franendorfer minister je oznano, ka bankerott držávni v Bavaskoj se približavle í je neizbežliv. Samo na priliko v* štroškaj gledoč na železnica] je 400 million márk deficita. Prebivalstvo dnévno napáda kase. Nemirovčina pa v vároši Nürnbergi je preostra. Delavci francuški i taljánski se na obči strájk priprávlajo. Z Versailles-a nam javla: Vse obči savez delavcov francuški z vsake vrsti je oznano vseobči strájk. K. tomi strájki so Se pridrüžili vsi delavci. Marinarstvo i delavci kopnin* so odločili, ka tečas v delo ne stopijo, dokeč njim sp njuve želje ne bodejo Spunile. Oznano voditelstvo delavcov, v Šteroj so skupili svoje želje, se sledéčimi rejčmi dokončavla: Politika án-tánta na mer gledoč,- drágoča, Štera li neprestanoma raste, klačenje samoravni-telstva národov, pa i próbanje od strüne antanta da vniči revolucijo držánj Vorgske j Rususke i da vojsko ántánt nešče domó püstiti: vse tá 'dela ántanta te krivična so napravila, poozročila denéšnje nesnosno stanje, štero stanje preinačiti mogoči so samo delavci združeni mednáródno. Z taljánskoga vároša, Lugano' nam telegrafirajo slične dogodbe: Grožanje slüžbenikov poštanskih je velko mérno. Na milanskom Spravišči so odločili, ka bodejo ultimátom poslali ravnitelstvi' taljánskomi, v šterom naznanim, ka bodejo v cejloj Taljánskoj stopili v strájk, či se njuve želje za 4 dni ne bodo Spunile. Stanje mihiste-riuma taljanskoga je nejáko. Za kratki Čaš, kak novinarstvo taljanske piše, bode v Taljánskoj velko preobrnenje ino tak se je i zgodilo, ár v večih mestaj vövdarila revolucija. Zsaloszten pogléd. Proletárija zse štiri meszece má v rokaj viaszt. Štiri meszece davle vö naredbe revoluczionarszke szovjetrepublike v Budimpešti dobrobitnoszt delajoesega národa. Dnes, more sze priznati, ka skoz štiri meszeczov v okroglini Murszke Szobote sze te odrédbe vláde nikak ali pa szamo z tálom vöszpelale. Dnes, po vojskovanji próti vszim neprijátelom delajoesega sziromaskoga národa, po vojsküvati proti odajsztva Tkál-ezovoga, po vojszküvanji p rótt militáriz-musu eseskim, romanskim ino cejgola ántánta, dnes, po vojszküvanji proti domáčim plácsenim prótirevolucionárcom, právimo, esese izdak szpi proletár, szpi delavec, szpi sziromák okrogline Mursrke-Szobote v pogibelnom, apa-licskom szneh ino s ze ne briga za juse szvoje kak i ne zvrši duzsnoszti szvoje. Gde je tanács delavcov-pávrov ino vojnikov ? Gde szo osznovanja (organiza-czije) sztrukovna, ino društvena te partijszka ? Gde je vöszpelana odrédba od 8 vörnoga dela ? Ode je vöszpelana odrédba od plácse polodelavcov ino kelko sze njim piácsa ? Csi cslovek, esi delavecz, esi sziromák z Murske-Szobote na gornja pitanja odgovori — tó z njegovoga odgovora vidi sze zsaloszten pogléd — tuzsni kejp. Kak je tó? Zakaj? bode pitao nekak. Glavni zrok, nájvékšo falinga, ka szo sze odrédbe vláde naše nej vöszpelale, nemárnost, brezbrizsnosžt národa okrogline Murszke-Szobote, ino isztina je, — na zsaloszt — ka je voditelsztvo bivše »Szo-cziáldemokratszke Sztránke« v Murszkoj-Szoboti bilo v takših rokaj, šteri ali nej. szo znali ali nej. szo steli, ka bi pitanja delavcov ino potrele delavezov resavali ino rejsili. Poszledki (szádovi) szo sztrasni. • V cejloj Okroglini nidti 1% delavcov nidti v drüstvenoj (partijskoj) nidti pa sztru-kovnoj organizáciji. Nájhüdobnije, lazsne glásze za gotov groš od prosztoga národa vzemejo., Delavczi delajo ino vdáblajo plaeso kak i v vrejmen pred bojom pa esese i szlabejso. (Naucsniczi pri meštra) delajo 13—16 vör na dén brezi vszakše plaese.) V bivšem tanácsi delavezov, pavrov ino vojnikov szo zabrani bili taksi lüdjé, šterim je pitanje delavcov kniga z 7 pečatov, juš, pravieza pa sziromákov — lasz-tiven njuv zsep. V czejlom meszti esese pred pár dnevni nej je bilo nidti edne rdécse zasz-tave. Zsaloszten — zaisztino zsaloszten pogléd je tó. •Pred, po priliki, ednom meszeczi je poszlála »Szocziáliszticsko — Kommunisz-tieska sztránka, partija delavezov z Budimpešta, nekelko siritelov, agitátorov Jugo-szlovensžke, kommunisztieske truppe v Budimpešti, da vöszpelajo v okroglini Murszke-Szobota raszsirbo, (agltáczio)’ ipo osznovanje (organizaezijo). Po močnom ino tvrdokornim deli Szo osznovali v Murszkoj Szoboti podruzsniczo (filiálo) (Szocziáliszticsko-Kommuniszticske Vö-grszke delavezov pártije, Njim mámo zahvá-liti i nadale, da jé osznovanje: .Mládih kommunisztieskih delavezov“ kak i organizaezijo : »Pomocsnikov trgovszki/i,“ te delajo na osznovonji polo delovezov, szlüzsbenikov i. t. d. Njivo delo doprneszlo i v našo málo .Murszko Szoboti i rdécso zasztavo na » Tajništvo pártije« (Párttitkárság), Štera vszakšemimore kazati, da sze i v Murszkoj Szobojo proletári jeszto. da i tű delavecz scsé biti kotriga ino bode braniteo, i no-sziteo zasztave Ilí.-e mednárodnoszti (Internacionale.) Bratje ! Sztopite v organizacijo Z / f Náj zsivé diktatura proletárov !!! Szamoborszky.