Dopisi. Z Dobrne pri Celjn. (Nemška gostija.) Dne 20. prosinca je bila krasno okinčana naša farna cerkev; bila je namreč poroka novega zdravnika radgonskega, g. Kamniker-ja z gdč. Kristino Orosel-ovo. Naši mladeniči so ugibali že več tednov poprej, kako naj spodobno in povoljno proslavijo nekdaj slovcnsko, marsikomu prav »dobro« znano rodbino največjega bogataša dobrnskega, ki je vsem faranom »podpora« in prvi »gmeinderot« v našem slovenskem obč. odboru. In kaj so ukrenile te pametne glavice? Sinovi sicer zavednih slovenskih kmetov Božnika in Plačan-a, kakor tudi Blažičev in celo Brezlanov sin so postavili velikansk slavolok lik občinske hiše v čast novoporočencema. Izza slavoloka so vihrale zastave, posebno dve irobojnici, kateri so si pa omenjeni fantje najbrže naročili naravnost iz blaženega »rajha«. Tudi ona tri dekleta, ki ste darovale dve noči in dva dneva ter spletale vence za slavolok, smete ponosne biti na svoje delo! — Da, pač res se je mogel oni mladenič, ki je prišel iz Šaleške doline obiskat svojega znanca in videl to vaše delo, začuditi: »Ali so že izgubili vso domoljubnost ti mladiči, da napravijo tako sramoto svoji iari zavoljo nekaj krvavih krajcerčkov in nekaj požirkov vina?!« — Toda Cast vsem drugim fantom, ki niso hoteli sodelovati, češ, svoje domovine pa ne bomo prodali, naj nam še ponuja znani »Siidmarkovec« kolikor hoče! Tudi zavednih Slovencev §e imamo pri nas! S Slatine. (Izločitev letovišča od sedanje o b č i n e.) Zadnje dni nas zanima samo vprašanje, kaj bo s Slatino, bode se li posrečilo naSim liberalcem iztrgati najlepši kos naše občine in ustanoviti novo občino? Dasiravno predlanskem svetli cesar niso potrdili izločitve našega letovišča in ustanovitve nove občine, so liberalci koncem zadnjega leta zopet vložili prošnjo na deželni odbor, da se vendar enkrat ustreže njihovi želji. Deželni odbor je poslal prošnjo s podpisi in razlogi zaželjene ločitve občinskemu odboru, da o tem izreče svoje innenje. Občinski odbor }e z dvetretjinsko večino zavrnil zahteve slatinskih liberalcev in svoje povsem stvarne razloge zoper ločitev poslal nazaj deželnemu odboru, proseč, da se naj dež. odbor po okrajnem glavarstvu prepriča o jalovosti in neresničnosti razlogov, ki se nahajajo v prošnji za izločitev letovišča. Pa kakor sodi, se deželni odbor ni oziral na ta povsem umestni predlog slatinske občine, ter je poslal mesto okr. glavarstvu proSnjo za ločitev z našim ugovorom vred okrajnemu zastopu v pretres. No, da se bo ta izrekel za ločitev, smo bili prepričani, pa tudi deželni odbor si je bil tega svest. Kajti v okrajnem zastopu ima do dandanes večino liberalno, iz Slatinčanov in Rogačanov obstoječa klika, med temi tudi pet odbornikov, kateri so prošnjo podpisali. Dasiravno so rogaški g. dekan stvarno in jasno dokazali, da je ta izločitev vsled § 3. obč. zakona nepostavna, da bi se ž njo delala velika krivica celi slatinski okoliei, posebno revežem, za katere se ne bi moglo več tako skrbeti, se je vendar okrajni zastop s 13 glasovi proti 11 glasom izrekel za ločitev. Zoper izločitev Slatine so glasovali odborniki iz kmečke skupine in g. Horvat iz skupine veleposestva. Gast mu! Liberalni gospodje pa so zopet pokažali, da jim je zamrl v srcu zadnji čut usmiIjenja in pravičnosti. Iz Nazarja. (Poštne zadeve.) Nedavno so se čuli glasovi, naj bi se število poštnih postaj tudi v gornji Savivjski dolini pomnožilo. Nikakor ne smemo potrebo teh pobijati, ker smo Slovenci v tirjatvah itak še preskromni; kar pa nam dovolijo, višje moči nečejo izvršiti, to nam priča sicer dovoljena, a še sedaj ne otvorjena pošta v Solčavi. Pri tirjatvah pa nikakor ne smemo bližnjemu hoditi v škodo. V nekem domačem listu se piše namreč, da poštna postaja v Kokarjih za Dreto je postala nujno . petrebna. V koliko je silna, bodo vedele stranke same, a da pa bi bilo ravno v Kokarjih ali Lačjivesi sredotočje denarnih in piseraskih zvez za vse Zadretje, zdi se mi nekoliko predrzna trditev. Ali ni namen tem vrsticam zanikati potrebo pošte v bližini Gorice, ker ne jaz, pa tudi ne dotični list ne moreva novih pošt dovoljevati, pač pa hočem z dokazi pognati tujega kozla iz našepa zelnika. — Kjer je trgovina v živahnem tiru, je tudi poštna bilanca brez dvoma bolj živabna; vsakemu domačinu pa je znana trgovina g. Turnšeka v Nazarjih, da ne prodaja samo soli in pipcev po grošu, pač pa, da si celo oddaljene stranke potrebne reči najrajši v Nazarjih oskrbijo. Taka trgovska hiša mora lorej tudi pošti dati marsikaj prislužiti. Drugič je v Nazarjih samostan, župnija ter šola. Da pa ne govorim samo splošno, dokazujejo naj številke! Kolikor je piscu dobro znano, dohajajo v Nazarje: 3 dnevni listi, 11 tednikov, 68 mesečnikov; 13 listov po dvakrat, 2 lista po trikrat v mesecu, ne govoree o mnogih drugih letnih in perijodičnih poročilih. Iz Vojnika. (Nova posojilnica) se je ustanovila v Vojniku, katera nemčurjem kar v možgane stopa. Ker se je potrjenje nekoliko zadržavalo, so se tolažili, češ, saj ne bo dovoljena, ena je bojda za Vojnik dosti. A ko so zagledali napis nad narodno hišo Vrečarjevo, se je prestrašil Zottl in ves nemški Vojnik ž njim. Oglasilo se je že tudi dosti vložnikov in dolžnikov. Upamo, da bo nova posojilnica, kakor mlada lipica, košata postala in potlačila"vse pod nogama se plazeče hraste. Slovenci, pomnite to: Čim močnejši bode ta naš denarni zavod, tem slabejše bode naše po sili nemštvo ! Torej svoji k svojim! jIz Zagorja v kozjanskem okrajn. (Socijalna demokracija.) Poznate li, g. urednik, Zagorje ? — Skrito je pred svetom, malokdo zna zanj, pa socijalni demokrati so ga našli. Neki možicelj, precej debel, je privlekel k nam nekaj onih od dva in pol milijona socijal-demokratičnih oklicev in Ijudstvo bega. Ljudje se križajo, kaj neki bo, nova vera, kaj-li? Trosi laži med Ijudstvo, da bo prišel pridigovati neki človek (bojda čevljar iz Celja), da ima od cesarja dovoljenje, da mu ne sme nikdo prepovedati govorjenja itd. Ta debeluh — Ijudje mu pravijo, da je apostol nove vere — je vse zažvižgal in prišel na boben, a zdaj je zašel med socijalne demokrate in pogubonosne nauke hoče ubogemu kmetu v srce vcepiti — svoj prazni žep pa malo napolniti s socijalnim plačilom. Krščansko ljudstvo, drži se sv. vere in svojih dnšnih pastirjev! Iz SIov. goric. (Pozor občinski prebivalci!) Kakor se sliši, ne mislijo nemškutarski občinski predstojniki, ki so tudi nekateri židovski petolizci, prvotne volitve za občino naznaniti, ampak samo naznanila na občinsko desko nabiti. Zato pa rodoljubi, je naša dolžnost, da se v vsaki občini potrudite in vsak teden pogledate na občinsko tablo in to svojim volilcem razložite in jih podučite! Saj mislim, že ni občine, kjer bi ne bilo, dveh ali vsaj enega rodoljuba. Kdor pa zataji svoj rod, ni vreden, da je kruh od roda rok! Iz Velenja. (Krst pri Sa vici?) 0 ne, pri »štepihu«! — Nekak čuden prizor se je dogodil dne 1. febr. pri nekem štepihu. Krščenec bil je naš turški boben. Krstil ga je pa neki mali krojaški učenec. V Šoštanju je že lansko leto grozno pogorel. Mislil je že tačas Slovence v svoj »Mehlsack« spraviti, a zgodilo se mu je, da se je večkrat tako grdo prekucnil, da se je zemlja stresla. Prf štepihu je bilo pa to najlepše, da se pusti naš »Mehlsack« od 14-letnega dečka s celim škafom vode krstiti, da je res turški boben. Gotovo si je mogel hitro zanetiti ogenj z »Siidmarkovimi« žveplenicami, katere ima ta vrli sin matere Germanije na prodajo, in si ogreti ohlajeni boben. Sploh je pa ta krst dobro djal njegovemu za »Siidmarko« prevroče gorečemu srcu, da se mu malo shladi. — Kmetje! Vam pa kličemo: Pazite, komu svoje groše nosite! Iz Kozjega. (Državnozborski kandidatje.) »Slovensko pol. društvo«, oziroma shod zaupnih mož narodne stranke v Celju je proglasil kandidate: Za mestno skupino Celje-Brežice g. dr. .luro Hrašovec, odvetnik v Celju; za kmečko skupino Celje-Brežice gosp. Hugon vitez Berks, grajščak na Blagovni pri Celju; za peto kurijo Celje-Ptuj g. Dragotin Hribar, lastnik tiskarne v Celju. Mislili smo, da bode naš deželni poslanec č. g. Žičkar tudi državni poslanec bodisi za kmečke občine, ali pa za peto kurijo. Pa tudi drugega enako sposobnega zastopnika se ne branimo. A nikdar se nismo nadjali, da se nam bo postavil za kandidata g. Hribar! Gospoda, kje pa je oni štajarski ponos? Odkar je prišel Dragotin k nam, ni več prav ljubega rairu. Na javnih ljudskih zborih sicer navdušeno zagovarja kat. cerkev in duhovnike, umes pa v svojem listu tu in tam kako zasoli duhovnikom. Gosp. Hribarja naj bi volili, ki hvali in proslavlja novodobno šolo, Hribarja, katerega hvali socijalno-demokratični list »Delavec« o priliki izvolitve č. g. Žičkarja, le-tega pa blati in psuje? Hribarja, ki kot urednik »Domovine« še ni nobene resne besede spregovoril zoper socijalne demokrate? Ne, in stokrat ne! Hribar ne bo in ne sme zastopati več kot dve tretjini vernega, katoliškega slovenskega ljudstva na spodnjem Štajarskem. Kaj pa on, rojen Ljubljančam, razume o težnjah kmečkega stanu, posebno kŠtajarcev, ko je komaj pred nekaterimi leti »privandral« v Celje? Kmečki, posestniki, kdor za Hribarja agituje, ta ni nikoli vaš pravi prijatelj. Ne zabite tega! — Z dr. J. Hrašoveem in vitezom Berksom pa smo v našem okraju vsi zadovoljni; le to bi želeli, da bi se še pred volitvami zglasila pri nas s kakim shodom, sicer je težko agitovati. Iz kozjanskega okraja (NaS deželni poslanec), č. g. .1. Žičkar, prav hvalevredno skrbi za naš okraj, kateri trpi hudo pomanjkanje. Sredi pretečenega meseca januvarija je prosil našega vrlega poslanca dopisnik teh vrstic v imenu kozjanske in poljske župnije, naj bi blagovolil izprositi večje podpore po toči poškodovanim. Nemudoma je prosil g. Žičkar c. kr. namestnika. Namestništvo je naročilo c. kr. glavarstvu v Brežicah, da se mora pri razdelitvi podpore posebej ozirati na Kozje in Polje. To se je tudi zgodilo. Pretečeni teden nam je naznanil gosp. poslanec, naj vse občine, če bi utegnile dobiti premalo podpore, napravijo nove prošnje na deželni zbor. Kakor čujemo, se bo v četrtek, dna 18. febr. razdelila podpora vsem po toči poškodovanim posestnikom. Če bi utegnila biti premajhna, naj torej občinski predstojniki store svojo dolžnost! V obče vlada pri nas velika beda in sila. Skoro od vsake hiše se jih odpravlja nekaj s trebuhom za kruhom. Otroci prihajajo v šolo lačni, izstradani. Veliko jih pride teščih in brez kruha v šolo, vrhu tega v slabi obleki, raztrganem obnvalu. Beračev in prosjačev je neštevilno. Živina nima nobene cene, klaja zanjo je že pošla, ker je bila prav pičla. Ljudje so morali svinje zgodaj, slabo rejene zaklati, ker ni bilo dovolj reje. Huda nam poje. Zato pa sprejmite, častiti gospod poslanec, kar najprisrčnejšo zahvalo za skrb in Ijubezen, katero izkazujete ubogemu, trpečemu ljudstvu! lz Petrovč pri Celju. (Z b o r; v o 1 i t e v.) V nedeljo, dne 14. febr. je imelo tukaj »slov. kat. delavsko društvo v Zalcu« shod, kateri je bil mnogoštevilno obiskan; prišlo je nad sto volilcev. Ob pol 4. uri otvori g. predsednik Jernej Meh zborovanje, pozdravi navzoče ter da besedo prvemu govorniku, č. g. M. Osenjaku. Na dnevnem redu je bil poduk o volitvah. Govornik opomni na važnost volitev, razloži način volitev za 4. in 5. skupino ter poudarja složno postopanje pri volitvi. Na to govori o volilnem oklicu socijaldemokratične stranke, katerega je bila po noči na drevje in hišna vrata v mnogem številu nabila; govornik opozarja na njihove neizpeljive nazore ter zavrača njihove krive nauke. Na to našteva več vzgledov ter kaže, da socijaldemokrati niso prijatelji ne kmetov, ne delavcev, ne sploh ubogega ljudstva in priporoča navzočim, naj se oklenejo slov. katoliške stranke! V lepih beseda se zahvali gosp. Fr. Fridrih govorniku za njegove besede. Na to predlaga tajnik društva volilne može za 4. in 5. skupino, kateri so bili enoglasno sprejeti. Ker se nikdo več ne oglasi, zaključi predsednik zborovanje. Veličasten je bil ta shod slov. kat. delavskega društva: toliko obiskovalcev, volilcev še ni bilo na nobenem shodu. Tudi socijaldemokrati niso izostali; toda poparjeni so odšli. — V ponedeljek pa je bila pri nas volitev volilnih mož za 4. in 5. kurijo. Udeležba je bila velikanska; volilo je 115 volilcev v peti kuriji, a prišlo jih je veliko več, a so morali oditi, ker niso bili vsi upisani in so zamudili reklamacijski čas. Voljeni so v peti skupini zanesljivi slov. kat. možje z 89 glasovi in sicer: Koren Anton, Fridrih Frane, Kuder Karol, Puncer Anton. Socijaldemokrati so ostali s 34 glasovi v manjšini. V 4. skupini so bili enoglasno izvoljeni Vizjak Anton, Fridrih Franc, Planinšek Jurij, Pristovšek Maks in Roter Jakob. — Ker so socijaldemokrati v 5. skupini, v kateri so gotovo pričakovali zmage, tako veličastno pogoreli, se volitve v 4. skupini niso udeležili. Od Mure. (Kaj je novega pri nas?) Novega prav za prav nič ni, ampak je vedno stara pesem, namreč boj proti Slovencem; samo orožje so si zdaj izmislili novo neulrudljivi naši nasprotniki. Pred 7 leti jim je zloglasni nemški »šulverein« ustanovil novo šolo. Zakaj? Ne vem. Kajti ravno tisti gospodje, ki so si prej najbolj pete brusili za to, da bi dobili »šulvereinsko« šolo, potem svojih otrok niso pošiljali v njo; rajši so jih doma ali sami učili ali pa so poklieali učitelje iz slov. šole, naj bi jih podučevali. Potem še pa naj kdo reče, da so take šole brez pomena ali pa celo nepotrebne, posebno v tako »trdo-nemškem« kraju, kakor je naš nekje tam v Slov. goricah! Kako navdušeni so naši stariši za »šulvereinsko« šolo, nam kaže to, da svoje otroke vendar pošiljajo v slov. šolo, akoravno na »nemški« dobivajo učila, obleko in nekoliko hrane zastonj. Kolikokrat pa se zgodi, da otrok eno leto »sedi« v »nemški« šoli, potem pa pride na slov., da bi se nekaj naučil! In tako se pri nas od leta do leta množi število slov. šolo obiskujočih otrok, tako, da nam primanjkuje prostora in bi radi imeli še en razred. To je pa našim Nemeem »trn v peti« in jim dela veliko preglavice. Kaj si tedaj izmislijo modre glave? Nekdo je začel na tihera »nabirati« podpise od starišev, in ti podpisi so prosili pri okr. šol. svetu, naj se jim da eden neraški razred, ki bo imel pravico javne šole t. j. naj se slov. šoli doda eden nemški razred, dvorazredna »šulvereinska« šola pa naj se opusti! Za to zadnje smo tudi mi, toda ne tako za prvo. Naša slov. šola je res petega razreda potrebna, »kakor slepi pogleda«; pa ta mora biti drugim jednak. tedaj na slov. podlagi. Sicer je pa boljše, da ga nimamo. Kajti, če nam vrinejo enega, bodo marljivi naši nasprotniki kmalu tirjali še drugega. in tako bi se naši dobri slov. šoli sčasoma utegnila goditi ravno taka, kakor »lesici, ki je vzela ježa pod streho«. Vrli sinovi matere Germanije, ki bi radi tudi pri Sv. Ilju postavili en steber za veliki most do Adrije, bi bili seveda na dobrem. Zakaj s tem bi »šulvereinu«, kateremu že itak zmanjkuje sape — po domače denarja — odvzeli težko breme in bi je prevalili na rame slovenskim kmetom in posestnikom, ki naj bi sami sebi kopali grob! Tega pa nikdar ne trpite, slov. rodoljubi! Držite se tudi zanaprej tiste šole, v katero ste do zdaj pošiljali svojo deco! Tisti pa, ki tako gorijo za netnško Solo, naj si jo sami vzdržujejo; ako pa tega ne morejo, ali pa če nimajo koga podučevati v šoli, pa »naj poberejo svoja kopita« in naj grejo po svetu sreče iskat. Najboljše je, da se vrnejo nazaj v tisto blaženo (!) deželo, od koder so prišli v naše lepe Slov. gorice. Slovenci, mili jezik, katerega ste se učili od Ijube matere, privoščite tudi svojira otrokom! Ne mislite, da le tisti na svetu kaj velja, kateri je hodil v »nemško šolo!« Da ste Slovenci in da hočete Slovenei tudi ostati, pokažite zlasti zdaj pri volitvah, ki so nam že pred durrai! Pridite na volišče vsi in volite može, ki so po duhu vrli Slovenci. po veri pa odločni kristijani! Od Sv. Bolfanka v Slov. gor. (P o g r e b.) Minoli četrtek smo tukaj pokopali izgledno krščansko ženo — Uršulo Gomilšakovo, umrlo v 85. letu življenju, kateri enakih se nahaja čedalje manje. Pridno je gospodinjila na kmetiji »Vrbanovi« v Bišu 66 let, in sicer od leta 1849. kot udova, odgojivši sedmero pridnih otrok, in med njimi sina dubovnika-profesorja. Prestala je dosti po raznih boleznih, a vedno je bila potrpna, iskrene pobožnosti in krotkega srca. V njeni hiši je vladal mir, prepirov s sosedi, posli in delavci ni trpela. Ni se jej oglasil ubožec, da bi mu ne delila milošcine, hrane, ali mu odrekla prenočišče. Kako je bila pri rojakih v časti, dokazal je nje slovesen pogreb, h kateremu se je zbrala velika množina ljudstva, in so došli poleg doraačega gosp. župnika še trije sosedni duh. gospodje. V cerkvi so po biljah in sv. maši za mrtve g. župnik Sinko v ganljivem krasnem govoru hvalili pokojnice odlične kreposti in obilne zasluge, ter }o stavili faranom v izgled; mnogi so pretakali solze. — Pokojna Uršula je bila sestra slavnega, pred dvema letoma umrlega rodoljuba dr. Jos. Muršeca, rojena v znani »Živkovi« hiši. Naj v miru počiva! Iz Šmartina pri Šaleku. (Župnijska knjižnica; napredek.) Branje dobrih knjig in časopisov med ljudstvom dandanes najbolj pospešuje potrebno znanje in versko ter narodno zavest. V ta namen dobro služijo*bralna društva, pa tudi župnijske knjižnice, kjer obstoje. Taka župnijska knjižnica se je dne 10. januvarija otvorila v Šmartinu pri Šaleku. Za vse dobro vneti č. gosp. župnik Cizej so v lepem slavnostnem govoru razložili vzvišeni namen, potrebo in veliki pomen nove knjižnice, g. kaplan pa so podali vodila, katerih se bo treba držati vsakemu, ki se knjižnici pridruži. Na to se je takoj oglasilo 54 župljanov za knjižnico, iz katere se jim je že prvi daq izposodilo čez 60 knjig. Ker pa tudi knjižnici treba denarja, da se more vzdržavati, so navzo&i takoj zložili precejšnjo svoto. Veliko je bilo veselje med župljani nad ustanovitvijo te knjižnice, kar priča, da tukajšnje ljudstvo rado bere. Največ so pomagali knjižnici č. gosp. župnik, ki so ji darovali vse svoje porabne knjige; vrli kmet Jožef Jan, p. d. Zabukovnik ji je daroval 40 knjig, družba sv. Mohorja pa 20 knjig. Bodi tu izrečena vsem prisrčna zahvala za njih lepo podporo; upamo, da se je spomnijo tudi premožnejši domačini! Odslej se vsako nedeljo po večernicah izposojujejo knjige in število marljivih bralcev se vedno množi. — Da pri nas res napredujemo, je sijajen dokaz tudi ta, da se je ob novem letu oglasilo 19 novih naročnikov »Slov. Gosp.«, tako, da sedaj ta vrli list prihaja v 25 iztisih v našo župnijo budit in navduševat Slovencev. Tudi 10 »Glasnikov« zahaja z novim letom v našo po soc. demokratih že nekoliko okuženo Šaleško dolino. Kar se je tu zgodilo, se zgodi in stori lahko tudi drugod. Slava zato vrlim narodnim Šmartinčanom! Iz Svetinj pri Ormožu. (II. Občni zbor) vojaško-veteranskega podpornega društva je zboroval dne 17. jan. po rani službi božji v šolskih prostorih. Prvi začetnik našega društva, g. L. Janžek, je pozdravil radostno mlado društvo in je izrazil svoje veselje, da se je društvo v kratkem času svojega obstanka krepko razvilo. — Gosp. naeelnik je otvoril zborovanje s pomenljivimi besedami, da naj se v vsakej priložnosti hvaležno spominjamo božjih dobrot in našega svetlega vladarja, pod katerega varstvom smo se tudi danes zbrali k zborovanju. Temu smo se odzdravili vsi s trikratnim živioklicem. — Zapisnikar je poročal o dosedanjem delovanju, razkladal društvene razmere, in posebno priporočal zvestobo in udanost posameznikov iz nekdanje vojaščine, da naj to v vsakej priložnosti skazujejo tudi svojemu blagohotnemu društvu. S posebnim ozirom na novopristopne ude razjasnil se je poraen in posel načelništva, oziroma društvenega odbora. — Gosp. denarničar je poročal o gmotnem stanju preteklih 2 mesecev ter dokazal, da se je poleg najpotrebnejših začetnih društvenih potreb, ki iznašajo 46 gold. izdatkov, odločila še gotovina v ostanku 26 gld. poobrestiti v hranilnici. — V dopolnitev odbora izvoljena sta gg. J. Pučko in Ant. Magdič, pregledovalcem računov pa gg. Z. Vršič, Jur. Vaupotič in J. Pučko. Prečitanje društvenih pravil je g. načelnik natančno razjasnil in je s tem blagohotni namen našega društva tako živo naslikal, da smo se ga s tem večjo vnemo vsi oklenili. Zadnja točka dnevnega reda »želje in nasveti« rešila se je s tem, da so posamezniki izrekli željo oziroma svetovali, da naj se med društveniki nabirajo prostovoljni darovi za nakup društvene zastave, ki se bode skrajno do praznika presv. Rešnjega Telesa preskrbela, in pri tej priložnosti je g. major L. Janžek daroval lep dar, za katerega izrekamo prisrčno zahvalo. Jako dobro došla bi nam v ta namen pač vsaka še tako skromna pomoc vseh blagodušnih dobrotnikov, da bi nara tako pomagali to prevažno podjetje postaviti na noge. Rednih udov pristopilo je do sedaj 81, podpornih oziroma častnih pa 20, tedaj vseh 101. Iz Makol. (Š o 1 s t v o.) Dne 24. prosinca je bila tukaj volitev krajnega šolskega sveta in nja načelnika. Načelnikom je bil zopet izvoljen naš župnik, deželni poslanec in duh. svetovalec vlč. gospod Mihael Lendovšek, namestnikom pa nadučitelj gospod Jože Svetlin. Pri seji je namestnik poudarjal mnoge zasluge, katere si je pridobil gospod Lendovšek za našo šolo. Vedno je pripravljen podpirati uboge šolarje. Nekaterim je že pomagal v srednje šole in mu bodo ti gotovo zelo hvaležni. Tudi kot načelnik makolske posojilnice je izposloval, da se je dovolila vsako leto lepa svota za nakup šolskih knjig ubogim šolarjem in šolske knjižnice. Lani na primer je naša posojilnica darovala v ta namen 25 gld. Gospod načelnik je tudi gojil načrt o ustanovitvi šolarske kuhinje, ki bi bila pravi blagoslov božji, le žal, da so našle njegove prošnje premalo odmeva in — nič podpore. Satn pa vsled svoje radodarnosti ni v takem blagostanju, da bi zamogel to-le na svojo roko storiti. Uvidevši, kako prenapolnjeni so naši štirje razredi, potegoval se je gospod župnik za ustanovo nove dekliške dvorazrednice in gotovo bi jo že bil dosegel, ko bi se mu ne smilili ubogi davkoplačevalei, za katere kot načelnih krajnega šolskega sveta vsako leto posoja za šolske račune iz svojega žepa. Od Sv. Petra na Medvedovem selu. (Duh o v n o v e s e 1 j e.) Ko se obhajajo po drugodi posvetne veselice, smo mi obhajali še lepšo, duhovno veselico, namreS sv. misijon od dne 29. prosinca, do dne 7. svečana. Ker ima naše ljudstvo še precej zdravo jedro krščanskega duha in srca, je naravno, da je bila cerkev vedno napolnjena. Sreča je le, da so se pridige razvrstile po stanovih, kar je tudi z ozirom na dušni prid vernikov posebno dobro. Cast. gg. misijonarji so se pa tudi zares neumorno trudili na leci, kakor tudi v spovedniei ter so z gorečimi in srčnimi govori tudi marsikaterega zastaranega grešnika predramili iz smrtnega, dušnega spanja. Vsa fara se čuti sedaj neizmerno srečno in je polna hvale čč. gg. misijonarjem, ki tako požrtvovalno delajo za čast božjo, za zveličanje duš, pa tudi za časni blagor našega naroda, svareč ga pred raznimi napakami, kakor n. pr. pred pogubnim žganjepitjem. Tudi ti, »Slov. Gospodar«, si jih lahko vesel, ker tebi so dali očitno lepo spričevalo, in so te v branje v prvi vrsti priporočali, kar gotovo ne bo ostalo brez sadu. Hvalo pa smo dolžni tudi vsem onim čč. gg. sosednim duhovnora, ki so prihiteli na pomoč, posebno pa še vlč. g. dekanu Tombahu. S težkim srcem smo se zadnji ponedeljek ločili od gg. misijonarjev, milo nam je v sree donelo spremljajoče jih petje zvonov, a kličemo jim: »Na zopetno skorajšnje svidenje!« Iz gornje Savinjske doline. (Neljub kandidat.) Za glavo smo se prijeli, slišavši, da g. Dragotin Hribar kandiduje za peto skupino v državni zbor. Bog nam bodi priča, da ne bomo kamenja metali za temi, ki so zanj glasovali, pač pa moramo pod lupo staviti g. kandidata. Kedo je ta Hribar? Rojen Ljubljančan, torej meščan, ki kmečke potrebe malo pozna. Bil je faktor v »Narodni Tiskarni« v Ljubljani; služba dostojna. Tu je že nastopil na političnem polju v dvomljivi pri- kazni glede katoliško - političnega društva; udje tega društva povedali so mu predlanskim ob posvetovanju »Leonove družke« v Celju javno svojo nezaupnost, ker so ga dobro poznali. G. Hribar temu ni oporekal, češ, časi se spreminjajo. A Hribar je v Celju ves drug raož; res? »Domovina« je njegovo glasilo; je pa tudi katoliško glasilo ? Ne. Nismo Štajerci tako zabiti, da ne bi vedeli, kako sarkastično, porogljivo je pisala o I. katoliškem shodu; kako ustudno govorila o lanskem shodu v Ljubljani v čast presv. Rešnjemu Telesu; takrat so naši duhovniki neopravičeno še prizanašali. Ko je lani binkoštni torek štajarsko učiteljstvo v Gradcu zborovalo in na shodu odobravalo govor socijalnega demokrata Resela, kateremu \e cerkev le še stara babela, je ista »Domovina hvalila zahteve učiteljstva, torej tudi govor Reselnov? In tega shoda se je g. Hribar udeležil. Kaka pa je tiskarna njegova? Tiska tudi za župne urade. Ali je pa tudi pamflet dr. Slanca zoper slov. duhovščino bil tiskan za župne urade? Je-li nekdanja strupena »Vesna« bila namenjena župnim uradom ? Naj se ne očita, da se gre za osebo Hribarja, res le za osebo, ker le, kar oseba dela in kakor piše, tako se javno sodi. Mi volivci imamo pravico, javno soditi delovanje kandidata; smemo pa tudi zahtevati, da bode on celi mož, mož katoliško-naroden, nesebičen značaj!