Domoznanski oddelek
35
GLASILO občine 2009
352(497.4 Dornava)
9
6006629,1
CsV' |
S 2 O
Š
D g
3
rv Tj
5


■
»D-0---B-Ck
-'n	n*-
I a " umi tlite
COBISS o
'r\'\ V'\
-i—I —J
Leto XI., številka 1
10. junij 2009
Mezgovci


Polenšak
1. maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicago (ZDA) leta 1886, ko so tam delavci zahtevali 8 urni delovnik.
Obeležujemo ga s postavljanjem prvomajskega drevesa in kresovanjem.



Drage občanke in občani Občine Dornava
Občina Dornava praznuje svoj občinski praznik. Leto je okrog in to je čas, ko se veselimo naših uspehov, ki smo jih dosegli v času od preteklega občinskega praznika do danes. Praznovanje pa je tudi priložnost, ko si v času, ki nas brez usmiljenja požira v naglici modernega sveta, odtrgamo trenutke in si jih namenimo drug drugemu.
Naše delo med lanskim občinskim praznikom in letošnjim pa je bilo predvsem zaznamovano z gradnjo 3. in 4. veje kanalizacije v celotnih Mezgovcih.
Sočasno ob gradnji kanalizacije smo po celotni trasi polagali tudi optične cevi, ki bodo v prihodnjih letih zagotovile kvaliteten prenos internetnih podatkov, kar je vsekakor pomembno za razvoj naše občine. Obenem smo tudi polagali v zemljo vse električne vode, kjer je bilo to mogoče. Letos bomo v Mezgovcih še dokončali javno razsvetljavo. Kar je najpomembnejše, je to, da je zaključen projekt izgradnje kanalizacije, kar predstavlja največjo investicijo v zgodovini naše občine. Skupna vrednost investicije kanalizacijskega sistema tako presega 3 milijone evrov. Ob izgradnji kanalizacije smo izkoristili priložnost in uredili tudi del kolesarske poti v Mezgovcih, na najbolj nevarnem odseku, še posebej spomladi in jeseni, ko je več megle. Tako smo prispevali tudi k večji cestni varnosti na tem območju.
Na Polenšaku nam je uspelo, skupaj s sosednjo Občino Juršinci speljati skupen projekt modernizacije lokalne ceste Vodol - Polenšak, kjer se je v sklopu s projektom uredila tudi javna razsvetljava. Investicijo je delno sofinancirala tudi Evropska unija.
Zelo pomembna pridobitev za celotno občino je tudi odprtje zdravstvene in zobozdravstvene ambulante. Klub temu, da je Občina Dornava podelila obe koncesiji, smo imeli zelo težko pot do pridobitve programov pri zdravstveni zavarovalnici. Uspelo nam je, s tem pa je kraj pridobil tudi na kvaliteti bivanja, saj vsaka dodatna storitev doprinese k še dodatnem razvoju kraja. Vsem, ki še nimate izbranega zdravnika ali zobozdravnika, priporočam, da si ga čim prej izberete, saj ko bosta zdravnica in zobozdravnik imela polne programe, več ne bosta morala sprejemati novih pacientov, pa čeprav iz naše občine.
bčanke in občani e Dornava!
Ob 14, občinskem prazniku naše občine Vam iskreno čestitam in Vas vabim na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, ki bo v nedeljo, 14. junija 2009, ob 17. uri v Osnovni šoli dr. Franja Žgeča Dornava.
Rajko Janžekovič Vaš župan
Na Polenšaku smo uredili in v celoti tudi adaptirali sanitarije v podružnični šoli, ker pa je bila dotrajana tudi kurilnica, smo morali urediti tudi to. Obenem pa uredili še nekaj potrebnih parkirišč.
V decembru smo pridobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo večstanovanjske stavbe Vila pri lipi v Dornavi. Dela so se spomladi že začela in hitro napredujejo. Spomladi prihodnjega leta bi stanovanja naj bila na trgu, tako da se lahko veselimo 18 novih stanovanj v občini. Obenem smo tako rešili tudi problem stare šole, ki dejansko ni bila za drugo, kot da se poruši, prostor pa izkoristili za novogradnjo stanovanj, kar bo kraju doprineslo oz. dalo dodano vrednost.
Na Polenšaku se je začela gradnja Gasilsko - kulturnega doma, kjer bo zraven dvorane primerne kraju, še domovalo PGD Polenšak, Društvo upokojencev Polenšak, Športno društvo Polenšak in KO Rdečega križa Polenšak. Dejansko ustvarjamo center društvenega in družabnega življenja, kjer bo vse pod eno streho.
Na žalost, pa kakšne manjše zastavljene naloge nismo izpeljali, saj nam je lanskega avgusta neurje s točo naložilo kar nekaj nenačrtovanega dela, ki smo ga morali nujno izvesti. Večina sredstev, ki smo jih po pravični poti dobili iz državnega proračuna pa smo v večini razdelili med prizadete občane.
In prav je, da se ve, kam so uprete naše moči v prihodnje. Prva skrb je pet oddelčni vrtec v Dornavi, kjer se bo dogradila Osnovna šola in v kateri bo prostore dobil tudi vrtec. Spet gre za to, da dobimo čim več pod eno streho. S tem bomo namreč zmanjšali stroške vzdrževanja obenem pa uredili ločene dovoze za vrtec, nižjo stopnjo in višjo stopnjo.
Potrebno pa bo tudi kar nekaj preplastitev cest, saj je gradnja kanalizacije za sabo pustila kar nekaj posledic na cestah, dosti pa jih je tudi dotrajanih.
V teku je tudi komasacija Ptujsko polje 1 na območju Dornave. Končanje se predvideva v naslednjem letu.
Na občini se trudimo, narediti čim več, kolikor je v naši moči. Želimo si namreč razvito in napredno okolje, v katerem bi se vsak občan počutil dobro. Upam, da nam v veliki meri uspeva. Zavedamo pa se, da vseh ne moremo zadovoljiti, saj so pričakovanja vedno večja, kot so finančne zmožnosti, dosti krat tudi neupravičeno prevelika.
In pred Vami je novi izvod Glasila Občine Dornava. Upam, da vam bo branje prispevkov naših društev in občanov v veselje. Dogajanje v Občini Dornava je zelo živahno, pa naj bo to življenje v občinski stavbi, v društvih, zavodih ali župnijah.
Želim Vam prijetno praznovanje občinskega praznika in obilo poguma in moči za delovanje v naših skupnostih v prihodnje. Obenem pa lepo vabljeni na osrednjo občinsko proslavo, ki bo v nedeljo 14. junija ter ostale prireditve, ki jih organizirajo naša društva.
Rajko Janžekovič Vaš župan
Inšpekcijski nadzor
nad ograjami iz živih mej
Medobčinska inšpekcija redno prejema prijave v zadevi nepravilnega vzdrževanja živih mej, ki občanom služijo kot ograje. Običajno so ograje visoke od 90 do največ 120 cm, kar že od nekdaj velja kot višina, do katere so lahko segale ograje. Vendar to ne velja v vseh primerih. Ko je potrebno zagotoviti prometno varnost na cestah, je predpisana višina lahko tudi precej nižja.
Živa meja ne sme onemogočati preglednost ceste.
Odlok o občinskih cestah na območju Občine Dornava (Uradni list Republike Slovenije št. 47/99, 109/99) v 6. točki 2. odstavka v 43. členu prepoveduje postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira promet.
V	križišču mora biti zagotovljeno
polje preglednosti.
Navedeni odlok v 51. členu določa, da ni dovoljeno v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, ki bi ovirale preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
V	polju preglednosti ceste je živa meja lahko visoka največ 75 cm.
Kako se določi preglednost ceste, je opredeljeno v Pravilniku o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005) v 18. členu. Zagotovljena mora biti preglednost za voznika, ki sedi v osebnem avtomobilu. Vertikalna preglednost na cesti je opredeljena na višini voznikovega očesa (1,00 m) in proste vizure do višine ovire na cesti (10 cm) na zaustavni pregledni razdalji. V nivojskem križišču ali priključku ugotovimo polje preglednosti tako, da nam nobena ovira (živa meja) ne preseka pregleda v ravni črti od zaustavne razdalje na prednostni cesti in do odmika vozila na neprednostni cesti ob robu vozišča prednostne ceste. Zaustavna razdalja se določi glede na hitrost vožnje. Pri dovoljeni hitrosti 50 km/h znaša zaustavna razdalja 45 m. Navedeni pravilnik v 70. členu določa, da je v območju površin, potrebnih za preglednost ceste, dopustno zasaditi grmovnice, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Tudi vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem preglednosti ceste.
Praktično to pomeni, da mora imeti voznik, ko se pred križiščem ustavi, zagotovljeno preglednost na levo in desno stran ceste, na katero bo zapeljal, in sicer na vsako stran 45 m.
Nadzor nad višino živih mej
Nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem občinskega odloka o cestah v Občini Dornava izvaja Medobčinska inšpekcija. Inšpekcija v primeru ugotovljene kršitve lastniku oziroma uporabniku zemljišča odredi odstranitev ovire, to je odstranitev ali znižanje previsoke žive meje. V primeru, da lastnik oziroma uporabnik zemljišča ne izvrši odredbe inšpektorja, se kaznuje z globo, ograjo pa odstrani ali zniža javno podjetje za vzdrževanje cest na njegove stroške.
Sabina Jupič komunalna inšpektorica
Oranje preblizu ceste
je z občinskim predpisom prepovedano
Komunalna inšpektorica pri nadzoru občinskih cest ugotavlja, da nekateri občani pri oranju njiv ob občinskih cestah še vedno ne spoštujejo določila Odloka o občinskih cestah (Uradni list Republike Slovenije, številka 47/99 in 109/99), ki prepoveduje ogrožanje občinskih cest in prometa na njej.
Odlok o občinskih cestah v 2. odstavku 46. člena v 16. točki prepoveduje oranje njiv v razdalji 4 m od ceste, ko se orje v smeri proti njej, ali v širini 1 m od ceste, ko se orje vzporedno z njo.
Kršitev te določbe je opredeljena kot prekršek, za katerega se posamezniku v skladu s 60. členom istega odloka izreče globa 62,59 evrov.
Komunalna inšpektorica redno opravlja inšpekcijske oglede občinskih javnih in lokalnih cest in, če ugotovi prekršek, ukrepa v skladu z občinskim predpisom.
Občani, ki pa želijo sami podati prijavo, jo lahko sporočijo na Medobčinsko inšpekcijo, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 92 ali 748 29 63.
Občanom se svetuje, da spoštujejo prepovedi po Odloku o občinskih cestah, saj je njihov namen zagotoviti varnost na cestah, storjen prekršek pa tako očiten, da ga ni mogoče zanikati, saj je vsem na očeh.
Sabina Jupič komunalna inšpektorica
OBVESTILO ljubiteljem domačih živali
Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave opravlja inšpekcijski nadzor nad Odlokom o javnem redu v Občini Dornava (Uradni vestnik Občine Dornava št. 2/2003).
Obvestilo je napisano z namenom opozoriti lastnike pasjih kosmatincev na njihovo odgovornost do živali in okolja.
VARSTVO občanov in premoženja
Zaradi varstva občanov in premoženja je po 7. točki 7. člena prepovedano puščati na javnih površinah ali javnih prostorih, kjer se odvija kakršen koli promet, živali brez nadzorstva ali puščati domače živali, da povzročajo škodo na tujih njivah, vrtovih ali drugih površinah.
Kršitev te določbe je opredeljena kot prekršek, za katerega se posamezniku v skladu s 16. členom istega odloka izreče globa v višini 250,37 evrov.
VARSTVO zdravja in čistoče
Z namenom varovanja zdravja in čistoče je po 4. točki 10. člena Odloka o javnem redu in miru v Občini Dornava prepovedano puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah in drugih mestih.
Kršitev te določbe je opredeljena prav tako kot prekršek, za katerega se posamezniku v skladu s 16. členom istega odloka izreče globa v višini 250,37 evrov.
Občanom se svetuje, da spoštujejo prepovedi po Odloku o javnem redu v občini Dornava in ne puščajo domačih živalih brez nadzorstva ter, da počistijo, kar je »pridelal« njihov kuža.
Sabina Jupič komunalna inšpektorica
OBVESTILA
Ambulanta družinske medicine
Ordinacija specialistične družinske medicine v Dornavi Nina Mileusnič dr. spec. družinske medicine, obvešča občane občine Dornava, da sprejema paciente za vpis osebnega zdravnika. Pokličejo lahko tudi na telefonsko številko 02/755-00-40.
Nina Mileusnič, dr. med., spec. družinske medicine
Zobna ambulanta
Zobna ambulanta Zorana Ribiča, dr. dent. med. v Dornavi, ima od začetka delovanja oktobra 2008 do sedaj vpisanih 1400 pacientov. Tako ocenjujemo, da bo možen vpis še za 500 pacientov. Iz občine Dornava seje do sedaj vpisalo samo 600 pacientov. Zaradi velikega povpraševanja iz ostalih občin vabimo paciente iz občine Dornava, da se oglasijo v ambulanti ali pa pokličejo telefonsko številko 02/755-00-38 in si zagotovijo še preostala prosta mesta.
Zasebna zobna ambulanta Zoran Ribič, dr. dent. med.
Varnost in preventiva
v občini Dornava
Na cestah v občini Dornava smo priča vse večjemu številu udeležencev v cestnem prometu in tako se je tudi povečala ogroženost. S tem namenom se člani komisije Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zavzemamo za čim boljšo rešitev v prid udeležencem.
Za večjo varnost poskrbijo organi varnosti policijske postaje Ptuj. Posebno aktiven na našem območju je naš rajonski policist g. Samo Turčin, ki je tudi član SVPCP občine Dornava.
Vsako leto organiziramo varovanje ob začetku šolskega leta, pri katerem so nam v pomoč člani PGD Dornava ter člani PGD Polenšak. Za njihovo pomoč smo jim zelo hvaležni in jih prosimo, da še naprej sodelujemo.
Za izobraževanje mladih v cestnem prometu dobro sodelujemo z osnovno šolo, ki organizira tečaje in tekmovanje Kaj veš o prometu. Največ zaslug za to imata mentorici, ga. Silva Ducman ter ga. Slavica Golob.
HITROST UBIJA!
Srečko Fekonja
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2009 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2009), Letnega programa športa v Občini Dornava za leto 2009 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2009) in na podlagi 5. člena Pravilnika o vrednotenju letnega programa športa v Občini Dornava, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev, Občina Dornava objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2009 v občini Dornava
i.
Na razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov:
•	športna društva in klubi,
•	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna področja oziroma športne panoge,
•	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
•	javni zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja iz Občine Dornava,
•	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne.
II.
Kandidirajo lahko vsi iz I. točke tega razpisa, ki bodo s prilogami in potrdili dokazali, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da so registrirani v skladu z veljavno zakonodajo oziroma da imajo organizacije v svoji dejavnosti, registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost,
•	da imajo sedež v Občini Dornava,
•	da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih,
•	da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov,
•	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
•	da vsako leto redno dostavijo občinski upravi poročila o članstvu, realizaciji programov in doseženih rezultatih, planu aktivnosti za prihodnje leto,
•da so se njihovi predstavniki udeležili izobraževanja o finančnem poslovanju društev.
III.
Za kandidiranje na razpisu za sofinanciranje izvajanja programov športa je pogoj, da kandidat za sredstva razpisni dokumentaciji priloži:
•	odločbo ali sklep o registraciji,
•	registracijo članstva in seznam pobrane članarine,
•	seznam registriranih in kategoriziranih športnikov,
•	seznam strokovnega kadra.
IV.
Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali programi skladno s potrjenim letnim programom športa v občini Dornava za leto 2009. Višina razpoložljivih sredstev je 18.500 €. Sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2009.
V.
Predlagatelji morajo programu priložiti vse zahtevane dokumente iz II. in III. točke tega razpisa in v celoti izpolnjeno razpisno dokumentacijo, ki jo lahko dobijo osebno na sedežu Občine Dornava vsak delovni dan med 8.00 in 15.00 uro. Nepopolne, netočno izpolnjene prijave ali netočno izpolnjene obrazce se bo izločilo iz nadaljnje obravnave.
VI.
V roku prispele prijave bodo sofinancirane in ovrednotene na podlagi pogojev in meril, ki izhajajo iz Pravilnika o vrednotenju programov športa v občini Dornava, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev in na podlagi Letnega programa športa Občine Dornava za leto 2009.
Prijave, ki ne bodo popolne ali ne bodo vsebovale vseh predpisanih dokumentov, se bodo izločile iz nadaljnje obravnave.
Celotna dokumentacija je vložena v mapo. Kandidati za sredstva naj izpolnijo samo prijave, ki se nanašajo na njihov program. K vsaki prijavi morajo v mapo vložiti kopije zahtevanih dokumentov. Celotno dokumentacijo kandidati vrnejo vloženo po vrstnem redu v mapi.
Izpolnjene prijave predlagatelji pošljejo ali osebno dostavijo v zapečatenih kuvertah na naslov: Občina Dornava, Dornava 135a, 2252 Dornava, s pripisom »Za razpis v športu 2009«.
VII.
Rok za prijavo na razpis je do 19. 06. 2009 do 12.00 ure oz. priporočeno po pošti, če je na kuverti odtisnjen žig 19. 06. 2009.
VIII.
Komisija za šport bo vloge obdelala ter pripravila predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih sredstev, ki jih za sofinanciranje programov športa zagotavlja proračun občine Dornava. Strokovna komisija za šport predlog posreduje županu, ki o delitvi sredstev odloči s sklepom. Kandidate se o izbiri obvesti najkasneje v petnajstih dneh od zaključka razpisanega roka.
Z izbranimi izvajalci bo župan sklenil letno pogodbo o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini.
Razpis se objavi v Glasilu slovenskih občin, na spletni strani Občine Dornava (www.dornava.si) in v občinskem glasilu Občine Dornava.
Številka: 007 -/ 2009 Datum: 25 .05. 2009
Občina Dornava župan Rajko Janžekovič
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2009 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2007), Pravilnika o financiranju občinskih društev iz proračuna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2007) in Letnega programa kulture Občine Dornava za leto 2009 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2009), ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Dornava, Občina Dornava objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov in projektov kulturnih in drugih društev iz proračuna občine Dornava za leto 2009
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje programov, ki obsegajo:
•	dejavnost registriranih drugih društev (kulturna, turistična, upokojenska, mladinska in druga društva,...) v občini Dornava, ki ne spadajo v področje športa, gasilstva in humanitarnih dejavnosti,
•	izobraževanje strokovnih kadrov za delo na tem področju,
•	prireditve in akcije, ki so pomembne za populacijo, ki jo drugo društvo v svoji dejavnosti zastopa,
•	drugi programi in projekti društev, ki dokažejo vsebinsko učinkovitost in koristnost občini Dornava.
2.	Predmet razpisa niso tradicionalne prireditve (Praznik žetve na Polenšaku, Gobarski praznik v Žamencih, Od paše do sira v Mezgovcih in Lukarski praznik v Dornavi) ter Fašenk po dornavsko, ker so predmet financiranja iz drugih proračunskih postavk.
3.	Na razpis se lahko prijavijo društva, ki so:
•	registrirana v skladu z zakonom o društvih, za opravljanje programov na področju ustrezne dejavnosti društev,
•	da imajo sedež v občini Dornava oz. delujejo na njenem območju oz. so njihovi člani občani občine Dornava;
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih,
•	da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov;
•	da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih prireditvah, če se jih udeležijo, in načrt aktivnosti za prihodnje leto,
•da so se njihovi predstavniki udeležili izobraževanja o finančnem poslovanju društev,
•	da dostavijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost.
4.	Višina razpoložljivih sredstev je 15.000,00 €. Sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2009.
5.	Prijavo pošljite na naslov: Občina Dornava, Dornava 135a, 2252 Dornava, s pripisom »Prijava na razpis za sofinanciranje programov in projektov društev iz proračuna občine Dornava za leto 2009« do vključno 19. 06. 2009 do 12.00 ure oz. priporočeno po pošti, če je na kuverti odtisnjen žig 19. 06. 2009.
Celotno razpisno dokumentacijo in vlogo za razpis dobite na občinski upravi Občine Dornava.
Razpis se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, na spletni strani Občine Dornava (www.dornava.si) in v občinskem glasilu Občine Dornava.
Številka:
Datum: 25. 05. 2009
Občina Dornava župan Rajko Janžekovič
Revija pevskih zborov
dekanij Ptuj - Zavrč na Polenšaku
Dan potem, ko so na koru v svetišču Marije polenske zapele nove orgle, je župnija ponovno razprostrla roke in srca. Krasen popoldan, topel, poln veselja od "včeraj", je spremljal cerkvene zbore obeh dekanij v svetišče k Mariji. Samo še kratka vaja vseh, tihi pozdrav in priporočilo Mariji za nastop in napovedovalka je odprla revijo.
Po pozdravu dekanijskega referenta za cerkveno petje in glasbo je revija stekla. Čutila se je ljubezen in veselje do lepega bogoslužja, čutil se je lep odnos kora z oltarjem po župnijah. Z dvema pesmima se je predstavilo enajst župnij. Domači župniji je uspelo povzeti radost in veselje minulega prazničnega dne, prepevali so vsi trije zbori. Zahvala br. Milana, rojaka s Polenšaka, je zaokrožila revijo.
V šotoru je zakuska domačinov ponovno iz grl izvabila pesem, tokrat narodno, ki izurjenim pevskim zborom zelo dobro leži. Zadovoljni in srečni smo ugasnili luči v šotoru. To je bil zaključek prekrasnega dvodnevnega praznika naše "NOVE KRALJICE".
Hvala vsem župljanom, za vse, za vse!
Slavko Štefko
Zbor »Magnificat«
Na Polenšaku že od nekdanjih dni gojijo cerkveno petje in glasbo. Do pred desetih let so petje na koru spremljale orgle. Žal se je njihov čas iztekel in so dotrajale. A pevci v tem času niso klonili. Z vztrajnostjo so peli naprej. Hvala jim za to.
Pred dobrimi štirimi leti pa se je v župniji Polenšak porodila želja in ideja, da ustanovimo otroški cerkveni
pevski zbor, ki bo nekako razbremenil starejše pevce, skratka, dobili bi nekakšen pevski podmladek.
Vzporedno s tem so nekateri že naglas razmišljali o nabavi novih orgel za v našo cerkev.
Spomladi 2005 je OPZ že pričel z vajami in tudi projekt nove orgle je bil zasnovan.
Pri obeh projektih je sodeloval domačin - glasbenik Zlatko Munda, ki je skupaj z ostalimi verjel, da bo oboje uspelo. V tem času - v obdobju štirih let - se je v krogu sodelujočih pri obeh projektih porodila še ena želja. Zazrli smo se v bodočnost in se odločili, da starejši pevci in otroci potrebujejo še dodatno pevsko pomoč in okrepitev, kajti prihajajo orgle.
V	tem času pa nam je bila dana še ena milost. Iz vrst mladih glasbenikov, ki jih na Polenšaku ne manjka, smo dobili dva mlada organista, Gabrijelo Petek in Romana Janžekovič.
Iz močne želje nekaterih se je rodil zbor »Magnificat«, ki v prevodu iz latinščine pomeni Marijin hvalospev. Vodja zbora je Zlatko Munda, na orglah pa ga spremlja organistka Gabrijela Petek.
V	vrste novega zbora smo povabili starejše člane OPZ in vse tiste, ki so imeli željo in voljo pridružiti se.
Spomladi 2008 smo pridno začeli z vajami in se pričeli pripravljati na slovesen blagoslov orgel v novembru.
Zaradi višje sile je le to bilo prestavljeno, zato smo pričeli peti že pri nekaterih nedeljskih mašah - sami ali v kombinaciji s katerim od ostalih dveh zborov, še naprej hodili na pevske vaje v pripravi na blagoslov, ki smo ga dočakali 25. aprila letos. Ta dan smo skupaj z ostalimi pevci v spremljavi nove »kraljice vseh instrumentov« zapeli Bogu in Mariji v čast in zahvalo.
Sledila je revija cerkvenih pevskih zborov naše dekanije, pa Florjanova nedelja, nedelja 1. svetega obhajila,...
Peli smo na vseh omenjenih slovesnostih in takšno željo ter upanje imamo tudi za naprej...
Martina Horvat
Novi kraljici na pot
Pisalo se je leto 2006, dan pred zahvalno nedeljo, 4. novembra. Možje, župljani, skupaj z Zlatkom Mundo, so odprli vrata dotrajane »kraljice glasbil« in del za delom, piščali, tiste lesene in tiste svinčene, skupaj z igralnikom odnesli na deponijo, sneli zamegljeni sliki in ju izročili strokovnjakinji. Ne vemo, kako dolgo je mojster Schwarz sestavljal »kraljico«, vemo pa, da je bila razstavljena v
nekaj urah. Začela se je dirka s časom, pripravljal se je projekt za novo »kraljico«, sledil je predračun. Leto 2008 je bilo željno pričakovano. Določili smo datum blagoslova, na god sv. Cecilije, pridno zbirali sredstva in poleti je kazalo, da bo »kraljici« uspelo do določenega datuma izvabiti glasove.
Toda nebo se je odločilo drugače. Preizkusilo je naše navdušenje, naša pričakovanja in ljubezen. Na Marijin praznik v avgustu je dopustilo neurje z uničujočo točo. Vse se je spremenilo, delo zaustavilo, namenjena sredstva za »kraljico« so bila obrnjena drugam.
Prednost so, vse do današnjih dni, dobile strehe, domovi.
Toda nismo klonili, kljub vsemu nam je uspelo pripeljati težak voz preizkušnje do zadnje postaje. »Kraljica« se šopiri s prekrasno omaro, ki jo poživljata dve restavrirani sliki (le ti služita kot vratca), s pozitivom in 14 registri.
Po skoraj desetih letih njenega molka bo tokrat spremljala tri zbore in častila Marijo polensko. Prepričani smo, da nam bo uspelo pokriti vse stroške, čeprav smo se kot župnija pri zbiranju sredstev trudili sami, s pičlo pomočjo državnega telesa.
Ponosni smo na »našo kraljico«! Zahvaljujem se mojstru Zlatku Mundi s strokovnjaki, vam, dragi župljani, za vsak najmanjši dar, vam »botri« in našima ključarjema Viktorju in Branku.
Kot vaš župnik si želim, da bi »kraljica« trdno povezovala kor in oltar, zbore med seboj, najprej in predvsem na koru, vse župljane v ladji in župniji.
»Kraljica«, želim ti srečen start!
Sodelovanje s starši in strokovnimi delavci vrtca Dornava
Najpomembnejše za prijetno počutje otrok v našem vrtcu je dobro sodelovanje s starši, saj omogoča potrebno medsebojno povezavo, boljše poznavanje otroka, njegovih potreb in s tem lažje doseganje vzgojno-izo-braževalnih ciljev.
Srečanje s starši na ptujskem gradu
Temelj sodelovanja med strokovnim osebjem in starši je dobra komunikacija in sodelovanje na različnih področjih. Starši se v velikem številu udeležujejo aktivnosti v vrtcu, izobraževalnih delavnic: roditeljski sestanki, srečanje s starši in otroki, govorilne, pravljične urice,... Veliko pogovorov in predvsem izmenjav informacij z vzgojiteljicami lahko opravijo sproti - dejavnosti, ki potekajo v vrtcu lahko vidijo na oglasnih deskah.
Srečanje s starši v vrtcu Dornava - ura pravljic
Vsi skupaj, starši in vzgojiteljice, si želimo doseči strp nost drug do drugega, da drug drugemu ne postavljamo nerealnih zahtev ali pričakovanj in da nesporazume rešujemo sproti in tam, kjer so nastali.
Naši starši se dobro zavedajo, da sta medsebojna podpora in zaupanje temelj sodelovanja in sta bistvenega pomena za otrokov razvoj in napredek. Zato se v velikem številu udeležujejo vseh aktivnosti, ki so bile načrtovane v letnem delovnem načrtu vrtca Dornava.
Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava
Smešna štorija o smeteh v okolju
Te pa vam bom nekaj smešnega napisa o preljubih smeteh
V našem zdaj smešnem okolju. Veste kdaj sem bija mali
In se nisem zaveda kaj delam in se mi je fučkalo kaj bo
Z našim preljubim planetom. Vsi so ta planet in naše
Preljubo okolje onesnaževali in ga še zdaj fejst onesnažujejo.
Z čistim z pretočnim kanalom, kdaj je cisterna polna
Črpajo z gnojevko in vozijo na njive ali pa v šume, Prav vsi spuščajo in okolje onesnažujejo.
Tudi vrečke puščajo po obcestnih jarkih in šumah In težke kovine tudi.
Gume, akomulatorje, obcestne koše in svinje, Odpadni materjal in vse ostalo.
Voda v potokih in rekah se čedalje bolj onesnažuje in v
Bližnjih studencih ni več pitna naša predobra šumeča
Pitna voda.
Kje pa imajo naprave čistilne, je vse drugače.
Iz mojega življenja - bratov pecikl
Zdaj vam bom nekaj v prleščini napiso in to smešno. Vsi veste, da sem bija nekdaj mali, jaz in dva brata ter ena sestrica. Te pa znate, ker sem bija najstarejši in sem všpiča vsako neumnost. Te pa sem dobja z remnom, me-tloj ali pa s kofačoj in še s čim drugim. Očeta nisem meja dugo, ker je revež zboleja od alkohola in osemdesetega umrja za slabim srcem. Mati je tak ostala z maloj decoj sama. Mogli smo jo ubogati in bila je stroga kot sam vrag. Te pa znate, da nismo doma imeli še strojev in hiša je bila v slabem stanju. Kmetom smo hodili delat za odslužek in oni so nan delali z stroji po teh grebačah.
Te pa si je moj brat, ki je zdaj Cimerman, za firmo želeja pecikl. Pri firmi mu ga je njegov kum birmanski tudi kupio. Jaz pa sen svojega vniča, ker sen bija vun od satana. Brat je pravijo, lepo vas vse prosn, pecikl mi pustite pri miru in se mi ga naj nihče ne dotika.
Te pa je šel moj bratec z šoloj na en šolski enodnevni izlet. To je bilo enkrat v jeseni. Tisti den smo želi pri enem bogatem kmeti v Šalovcih koruzije.
Pa so me vsi lepo prosili, naj gren v trgovino. Nekaj nam boš za jesti prineso. Ja, bon ša, samo napišite mi, kaj van prinesen. In so mi res napisali in me poslali v drugo vas v trgovino. Kupijo sen kruh, pesjo radost, murke, mleko in pašteto. Rekli so mi pot pod noge in hitro prileti. Jaz pa denar in listek v cekar in domu v Zapečjak po bratov
lep birmanski pecikl. S klučavnico na številke ga odklenem in zdrvim po šodrani cesti v trgovino. Kupim in drvin do kmeta na njivo nazaj. Oni žjejo to koruzije in me pravočasno opazijo. Derejo se s čin si se pripeljo na njivo. Jaz pa nič, spustin se z bratovin peciklon po stranskih vrateh. Bilo je fejst sklisko in nisem premzo. In...
naravnost v koprive. Oni se derejo, kaj bomo, kaj bomo jedli ker si nam vse vničo. Tudi bratov birmanski pecikl sem vniča. Mamica se dere domu in bratov pecikl popravi, doma pa boš doba batino ti ničvrednež s tremi buškami in strgano obleko. Tudi očal nisen moga najti. Pecikl sen riva vničen domu. Ko je bratec priša domu in vida vničen pecikl se je drja na mene kot san satan.
Pecikl se ni da več popraviti. Kum birmanski je bratcu kupil nov pecikl, mene pa sta kum in mamica premlatila do kosti.
Ta zgodba me je izučila. Ne sposojaj si ničesar, kar ni tvojega! In si več nisen.
Za vas Vlado Miško
Kaj življenje je?
Življenje ima svoje jutro, svoj dan in svoj večer.
V duši moji poraja se nemir.
Kaj sploh življenje je, se vprašam in misli svoje v življenja knjigo vnašam.
Je to pomlad
z drobnim semenjem prihodnosti, ko vzklije vse in se rodi?
Je to poletje
s cvetočo travnato preprogo, ko klas zori in poje ptica v logu?
Je to jesen
z dozorelimi plodovi,
ko bili so nam naklonjeni bogovi?
Je to zima, ko vse se umiri
se pogrezne v spanje, snežene sanje?
Andreja Žebela
Osnovna šola
5 plus 5 je 10
Na podružnici Polenšak se izvaja kombinirani pouk. Istočasno se uči v isti učilnici 5 učencev tretjega razreda in 5 učencev petega razreda. Gotovo vas zanima, kako poteka ura matematike, kako poteka naš delovni dan. Morda se sprašujete, če se sploh kaj naučimo v tej zmešnjavi?
Sem Patricija Hojnik, učenka petega razreda na podružnici Polenšak. Zadnje čase mi je pogosto prišlo na ušesa, da se pogovarjajo o naši podružnici in o kombiniranem pouku. Z učiteljico sva se dogovorili, da vam iz prve roke razložim, kaj učenci mislimo o naši šoli in kombinaciji.
Najprej razlaga: kombinirani pouk pomeni, da se v eni učilnici hkrati učijo učenci različnih razredov. Pri nas sta združena 1.in 2. razred ter 3.in 5. razred.
Četrtega razreda nimamo, ker se v naših vaseh nihče ni rodil pred desetimi leti. Saj ni res! Veliko jih je, ampak ne vedo, daje povsod lepo, doma pa najlepše.
Kako se učimo?
Ponavadi učiteljica začne z vsemi pogovor o neki snovi. Verjetno želi ugotoviti, koliko snov že poznamo. Ne vem, ker nisem učiteljica. Potem nam razdeli delo. Nekaj časa rešujejo eni naloge, drugim pa razlaga. Potem se stvar obrne. Vmes učiteljica skaklja od enega do drugega, pazi, da imamo vsi delo, ali nam je treba pomagati. Vedno pa pazimo, da se nova snov ne obravnava istočasno. Eni ponavljajo, drugi obravnavajo novo snov. Vmes pa ti seveda pride v uho kakšna koristna informacija, na katero si že morda pozabil. Tako je bilo na primer pri poštevanki. Tretji razred nam je zelo pomagal, saj smo jo petošolci že precej pozabili. Z njihovo pomočjo nam je šlo lažje. Različne vaje in poizkuse delamo skupaj, nasveti tudi pridejo vsem prav. ŠVZ, LVZ, GVZ imamo skupaj, vendar učiteljica od nas, velikih, verjetno pričakuje več in bolje. Pri delu si tudi veliko pomagamo, se poslušamo in močno verjamem, da so ta mali imeli veliko koristi tudi od nas. Opazovali so, kako poteka preizkus, kako se ustno preverja, kaj vse se bodo še učili, dobro že poznajo večja števila, videli so zanimive govorne vaje.
Kaj o kombinaciji mislijo sošolci?
-	večji ob poslušanju ponovimo snov, ki smo jo pozabili
-	mlajši se od večjih veliko naučijo
-	smo prijatelji, čeprav smo različno stari
-	je zanimivo
-	učiteljica se lahko pogovori z vsemi
-	verjetno bi bilo zelo tiho, če ne bi imeli sosedov
-	med odmori se družimo
-	lahko se pogovorimo o nalogah
-	se dopolnjujemo in si pomagamo
-	smo bolj samostojni pri delu
Seveda pa ima kombinacija tudi slabe strani. Sošolci menijo, da:
-	nikoli ni miru, vedno se kaj dogaja
-	včasih motimo eden drugega
-	učiteljica ni vedno pri roki, ko jo rabiš
V šoli se dobro počutimo. Ker je veliko naših vrstnikov na drugih šolah, nas je učiteljica vprašala, zakaj smo šolarji podružnice Polenšak.
Zbrala sem odgovore:
-	je bližje domu
-	je malo otrok
-	je več miru
-	se več naučimo, ker imamo učiteljico bolj na razpolago
-	se ne prepiramo s starejšimi
-	vsi se poznamo
-	učiteljica nam lahko večkrat pomaga in dodatno razloži
-	pogosto si na vrsti pri reševanju nalog
-	ni treba vsak dan na avtobus
-	vsi nastopamo
-	sodelujemo na vseh prireditvah v kraju
-	omogočimo našim babicam, da prihajajo na prireditve
-	gremo skozi vas s torbo na rami
-	dokler bo šola, bo naša vas živa
Tako, vidite, je pri nas.
Učenci podružnice Polenšak smo zadovoljni in veseli otroci.
Ponosni smo na svoje znanje in na to, da smo dali kraju nekaj dobrega.
Patricija Hojnik, 5.c Podružnica Polenšak Mentor: Z. Zelenik
Nekoč je bil gasilski dom
Na Polenšaku imamo malo stavb. Vsaka od njih pa nosi sporočilo našega kraja in življenja. Gasilski dom Polenšak je med ruševine skril veliko spominov več generacij.
Polenšak je majhna gričevnata vas. Imamo znano romarsko cerkev z novimi orglami. Ob njej stoji gostilna Šegula s tradicijo. Malo naprej je mlad turistični dom, ki je zakladnica naše preteklosti. Na vrhu griča je stara šola, ki je kar preveč mogočna za nas. Čez cesto majhna trgovinica z bifejem, kjer se ustavi veliko ljudi in pokramlja o letini in politiki. Na sredini pa seveda igrišče, kjer se zbira mladež. Ta krog zaključi gasilski dom Polenšak.
V začetku lanskega leta je prišla novica, da se bo na Polenšaku nekaj spremenilo. Po nekaj mesecih sem ugotovil, da so to samo govorice. Tako je tudi bilo. Spet mi je prišlo na uho, da se bo rušil gasilski dom. Še vedno nisem verjel. Med poukom mi je pogled večkrat ušel v tisto smer. Med uro matematike, nekaj po deveti uri, pa se je začelo. Skozi okno sem zagledal, da so z gasilskega doma odstranjevali spominsko ploščo. No, zdaj pa gre zares!
Vsi smo skočili k oknu in opazovali. Bili smo zelo vznemirjeni. Med mnogimi pripombami mi je ostala v spominu Tonijeva:
»Tak sem še mali, pa sem že tolkokrat stal tam na odru!«
Učiteljica je opazila našo vznemirjenost in nam naročila, naj dobro spremljamo konec in začetek nove stavbe. Rekla je, da je to velika stvar za našo vas, da vsaka generacija nima možnosti videti, kako nastaja nov dom, da je graditi gasilski dom velika čast. Naročila nam je, da si zapisujemo pomembne datume.
24. 3. 2009 so odstranili spominsko ploščo.
29. 3. 2009 so odstranili gasilsko sireno.
13. 4. 2009 so odstranili okna.
15. 4. 2009 je ostal dom brez garažnih vrat.
18 .4. 2009 je padla opeka s strehe.
20. 4. 2009 so zrušili celotno streho.
4.	5. 2009 so priropotali delovni stroji in zmotili mir na Polenšaku.
5.	5. 2009 je GASILSKI DOM NA POLENŠAKU PORUŠEN.
Vsak dan se je nekaj dogajalo. Vsako jutro smo opazili nekaj novega. Pridno sem spremljal vso dogajanje in se s fotoaparatom smukal po gradbišču. Nastalo je 78 fotografij, ki me bodo nekoč spominjale na moje šolske dni in na stari dom.
Želim, da bi vaška dvorana bila prostor, kjer se bomo družili, se srečevali in zabavali. Želim, da imajo gasilci čim manj dela na terenu. Želim, da vsi vaščani pomagajo pri delu. Ponosni smo na naš Polenšak in na naše gasilsko društvo.
Simon Horvat, 5.c Podružnica Polenšak Mentor Z. Zelenik
Tekmovanje za
Cankarjevo priznanje
Tudi letos je na naši šoli potekalo tekmovanje v materinščini. Najprej se je na šolski (16. 12. 2008), regijski (3. 2. 2009) in državni ravni (21. 3. 2009) izvajalo tekmovanje za 8. in 9. razred, ki se gaje udeležilo 8 učencev. Kot novost se je 2. aprila 2009 izvedlo še tekmovanje za učence od 2. do 7. razreda, kjer je sodelovalo 56 učencev.
Naslov oz. tema tekmovanja je bila JAZ V SVETU, KI SE SPREMINJA. Komisija je izbrala književna besedila, ki so bila podlaga za preverjanje zmožnosti upovedovanja bralnega doživetja in bralčevega osebnega odziva.
Izbrana besedila:
2.	in 3. razred: Desa Muck, Anica in grozovitež 4. in 5. razred: Primož Suhodolčan, Živalske novice
6.	in 7. razred: Marjana Moškrič, Stvar 8. in 9. razred: Dušan Dim, Distorzija
Tekmovanje v materinščini od 2. do 7. razreda je potekalo samo na šolski ravni. Namenjeno je učencem, ki so nadarjeni za slovenščino oz. zmožni samostojnega branja izbranega besedila ter pisanja o njem; učenci zato besedilo berejo in razčlenjujejo tudi samostojno, ne le ob pomoči mentorja. Prvi cilj je predvsem brati, nato govoriti in pisati o prebranem.
Skupaj je na šoli tekmovalo 64 učencev; bronasto priznanje je prejelo 28 učencev, srebrno pa učenka 9. razreda. Vsem tekmovalcem čestitamo za pogum, osvojena priznanja, mentorjem pa se zahvaljujemo za dobro opravljeno delo.
Melanie Golob in Eva Štrafela, učenki 7. razreda
Od pšenice do pogače
Naravoslovni dan
na podružnici
Zanimive predmete, ki so jih nekoč uporabljale naše babice v kuhinji, lahko vidimo v muzeju TD Polenšak. Delovni pripomočki ob žetvi so iz lesa, narejeni v domači delavnici. Seznanjajo nas s preteklostjo in z življenjem nekoč na Polenšaku.
Ne morem si predstavljati, kakšno je bilo življenje nekoč. Nekaj glinenih loncev in par skled. Pred našim kuharskim podvigom so nam pokazali muzej v Turističnem domu Polenšak. Opazoval sem posodo in orodje. Ugotovil sem, da so narejeni iz lesa in gline. Nekateri predmeti so bili zelo zanimivi. Sploh nisem vedel, čemu služijo, kaj bi se dalo z njimi početi. Druge sem poznal, saj jih še uporabljamo doma.
Nekaj predmetov iz muzeja vam bom predstavil:
CEPEC ALI ČEPE je orodje, s katerim so mlatiči omlatili snope.
LESENI LOPAR je orodje, s katerim je gospodinja potisnila vzhajan kruh v krušno peč.
NEČKE je plitvo korito, v katerem so mesili kruh.
SLAMJAČA je iz slame izdelana posoda, v kateri je vzhajal kruh.
SITO je naprava iz lesenega oboda in luknjičastega dna, ki je bilo spleteno iz žimnate mreže. Presejali so moko, da je bila čista in zračna.
SRP ima ukrivljeno rezilo, s katerim so žanjice žele žito.
VETRNIK je lesena priprava, s katerim z vrtenjem ločijo zrnje od plev.
ŽRMLJE imajo debel kamen, pod katerim je žito. Ko kamen z roko vrtiš, drobiš žito v grobo mleto moko.
Dan, ki smo ga preživeli ob spoznavanju starih predmetov in pripravljanju dobrot, je bil zelo zanimiv. Medtem ko se je pekla gibanica in je v slamjački vzhajal kruh, smo zlezli na krušno peč in poslušali pravljico. Ob peči je sedela predica in predla na kolovratu prejo. Počutili smo se, kot da bi se čas premaknil 50 let nazaj.
Bilo mi je zelo všeč. Ob polni mizi dobrot smo postali živahni. Ob taktih glasbe Simona in Benjamina smo tudi zaplesali.
Benjamin Šoštarič, 5.c
Slovenski kulturni praznik na osnovni šoli dr. Franja Žgeča Dornava
»Poezija je umetnost, samo pogledati je treba skozi okno ...«
Prešeren se v eni svojih pesmi sprašuje Kam? Čeprav je vzgib njegovega pisanja ljubezensko čustvo, pa je vse skupaj povezano s človekovim bivanjem, obstojem, iskanjem sreče na tem svetu. Tudi sami se pogosto sprašujemo kam? kako? zakaj?, ko se nam zazdi, da pot ne vodi v pravo smer. Saj človek vendar potuje proti svetlobi, proti dobremu, tako kot se cvetje obrača za soncem.
Spomin na Franceta Prešerna in njegovo ustvarjanje je okvirna zgodba, znotraj katere smo oblikovali program prireditev v petek, 6. 2. 2009. V ospredje smo postavili pomen besednega ustvarjanja, odnosa mladih do poezije ter položaj književnosti v mozaiku slovenske kulture. Zagotovo je to tisti čas v letu, ko obudimo spomin na Prešerna, največjega slovenskega pesnika, ki mu nekateri ne pripisujejo tolikšnega pomena, kot mu ga pripisuje literarna zgodovina, ob tem pa se ne zavedajo, da je bil samo človek, ki ne more biti brez napak. S svojo poezijo je povzdignil ljubezensko čustvo, čustvo do domovine in domačega kraja, svoj odnos do pesniškega ustvarjanja in usode pesnika kot človeka.
Da bi vse te odtenke njegovega ustvarjanja in življenja združili v priljudno celoto, ob tem pa mladim približali svet književnosti in zavedanje o pomenu slovenske besede, smo letos k sodelovanju povabili učence 9. razreda. V krajših dialogih so predstavili nekaj »iskric« iz Prešernovega življenja in nas s svojo podobo ponesli v prvo polovico 19. stoletja. Vlogo Prešerna je odigral Aljaž Petek, ostale vloge so prevzeli Matija Brmež, Špela Vuk in Sintia Tomanič. Šolsko prireditev in literarni večer sta z odliko izpeljala učenca 8. b razreda: Andreja Žgeč in Aljoša Mar. Program so obogatili učenci od 2. do 9. razreda s svojimi literarnimi, instrumentalnimi in plesnimi točkami, svoje čutne pesmi pa je predstavila tudi varovanka Andreja iz Zavoda. Popoldanski program je zaključil oktet iz Dornave.
V okvirno zgodbo obeh prireditev smo vpeli tudi predstavitev 2. številke šolskega literarnega glasila Prvi panj, katerega urednica je Valerija Lenart. Mladi nam vedno znova razkrivajo svetove, ki so plod njihove domišljije, čustvovanja in želje po literarnem ustvarjanju.
Učenci osnovne šole dr. Franja Žgeča so dali zgodbam drugačen pridih. Sodelovanje in ustvarjanje z mladimi je blagoslov, ki ga občuti sleherni učitelj, ki s srcem opravlja svoj poklic. Voditi in vzpodbujati mladi rodove, sprejemati njihove ideje, jih nagraditi z aplavzom in pohvalo, začutiti njihovo vznemirjenje in srečo - ostati brez besed.
Svojemu razmišljanju bi želela dodati misel Ivana Cankarja, ki je v eni svojih poetičnih črtic zapisal: »Nedolžnost, čistost, vesela brezskrbnost otroške duše je bela odeja, pod katero dremljejo vse črne strasti izkušenega človeka. To je stara stvar.« Res je stara stvar, pa vendar je dejstvo, ki je stalni del nepretrgane verige življenja neštetih rodov. Zato - pustimo mladim mladost, brezskrbnost, sanje in hrepenenje, v svetu odraslih vse to dobi drugačen prizvok. Vsak človek ima možnost priti do tega spoznanja. Še vedno pa ostajata misel in neskončna želja - bodimo kot cvetovi, ki se obračajo za soncem.
Irena Vesenjak, učiteljica slovenščine
Angleška bralna značka
The little red hen
Retold: Sue Arengo
Illustrated: Laurence Cleyet - Merle
OPIS
Kokoška je imela prijatelje mačko, gosko in račko. Nekega dne je kokoška našla zrna. Vse svoje prijateljice
je vprašala, če bi ji pomagale, a nihče ji ni hotel pomagati. Kokoška je šla po vodo, da bi zalila zrna, ki jih je prej našla. Čez nekaj dni je zrasla pšenica. Kokoška je žela pšenico, da bi naredila kruh. Prijateljice ji niso pomagale. Kokoška je delala in delala, dokler ni nastal kruh. Narezala gaje in takoj so prišle njene prijateljice, da bi ga jedle, kokoška pa je rekla, da jim ga ne bo dala, ker ji niso pomagale. Prijateljice so bile užaljene in žalostne, kokoška pa je sama pojedla ves kruh.
Danijela Čeh, 5.a
Slikarsko srečanje
osnovnošolcev v Limbušu
Javni sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor, Osnovna šola Rada Robiča Limbuš in Zveza kulturnih društev Maribor so organizirali ACIN MEMORIAL 2009, 13. MEDOBMOČNO SLIKARSKO SREČANJE OSNOVNOŠOLCEV MARIBORA IN ŠIRŠE PODRAVSKE REGIJE.
Srečanje je potekalo v četrtek in petek, 23. in 24. aprila 2009, med 9.00 in 14.00 uro na OŠ Rada Robiča v Limbušu. Namenjeno je bilo osnovnošolcem, učence predmetne stopnje in njihovim likovnim pedagogom.
Srečanja smo se udeležili Amadeja Čuš, 9. a, Sintia Tomanič in Matija Brmež, 9. b in likovna pedagoginja
Zlatka Prelog.
Tema letošnjega srečanja je bila: OTROK IN KOLAŽ.
In kaj pravzaprav je kolaž kot likovna tehnika?
1.	Kolaž je likovna tehnika, pri kateri namesto barve in risbe uporabimo barvni papir in druge materiale, ki jih lepimo na slikovno površino. Z izrezanim, natrganim papirjem ali drugimi materiali oblikujemo motiv in kompozicijo.
2.	Tehnika kolaža zahteva poenostavljene motive in figure in s tem ustvarjalca usmerja v likovno razmišljanje. Spodbuja ga, da se bolj posveča gradnji kompozicije kot posnemanju narave.
3.	Tehnika kolaža spodbuja domišljijo, saj ustvarjalec ne more preslikavati narave, ampak je prisiljen naravne motive oblikovati na novo in na izviren način.
4.	Kot podlaga za delo lahko služi papir, karton, lepenka, platno, les, mora pa ustrezati uporabljenemu materialu in čim težje elemente lepimo, bolj čvrsta mora biti podlaga.
D	J	L		F	
	n	
	[M	iapEu
		
		Tj£3
Razpisana tema nas ni omejevala - ne v vsebini in ne v slogu našega ustvarjanja. Kljub deževnemu vremenu nam domiselnosti ni manjkalo:
-	Amadeja jo je našla, ko je kombinirala portretne fotografije, tempera barvo, kovinske podložke in kartonsko podlago,
-	Sintia je potrpežljivo sestavljala kolaž iz lesa, ki ga je kombinirala s tempera barvo,
-	Matijeve misli so segle v globino, ko je sestavljal blago, vrvico, stiropor in dodal še piko na i svoji umetnini s tempera barvo.
Črno in belo, Dan in noč, V globini - tako smo mi poimenovali naše likovne izdelke. Udeležiti se takšnega slikarskega srečanja je izkušnja, ki je ne pozabiš.
Amadeja, Sintia, Matija, mentorica Zlatka
Nekaj o delu Ted Ltikari v prvi polovici koledarskega leta 2009
Bogato delovno leto 2008 je društvo uspešno zaključilo z organizacijo odprtega silvestrovanja v vaški kulturni dvorani v Dornavi.
Januarja so se že začeli občni zbori društev, ki smo se jih redno udeleževali. Kaj kmalu pa smo tudi že začeli s pripravami na dve pustni prireditvi, Prvo brazdo in 13. Fašenk po dornavsko. Izdelali smo kar nekaj novih okraskov, duhov, s katerimi smo okrasili vasi Dornavo in Mezgovci.
Člani sekcije Orači so skupaj z domačini in orači iz Kicarja, Podvincev in Zabavcev v noči iz svečnice v pust-
ni čas simbolično zaorali 2. Prvo brazdo od Mezgovcev do občine Dornava, kjer jim je župan gospod Rajko Janžekovič izročil ključe občine za čas fašenka. V dvorani smo pogostili vse sodelujoče, kot zanimivost pa naj povem, da nas je na tej prireditvi obiskal tudi 10. princ letošnjega ptujskega karnevala Vegan Turniški pl. Thurn in Valvasina s svojim spremstvom.
Tako kot lani je bila tudi letos ob oračih in korantih zelo aktivna sekcija Ciganov, ki je gostovala v Lenartu, Markovcih, Ptuju, Bukovcih in Dobovi. Na pustni ponedeljek, na lastni prireditvi, je pripravila zanimiv ciganski večer z izvirno cigansko glasbo.
Kot zanimivost naj omenim, da gospod Tinček Ivanuša snema dokumentarni film o dornavskih ciganih kot etnografski skupini, s katerim se bo udeležil najstarejšega mednarodnega festivala etnografskih filmov v Kučevu v Srbiji.
Dokaj zgodaj smo letos tudi na pobudo naših liikarc posadili lukec na nekoliko manjši površini kot lani, kajti na enem delu njive smo že jeseni posejali žito, ker rabimo novo slamo za pletenje krencev. Jeseni bomo preorali travnik za Čušekovo domačijo, kjer bomo pridobili nove površine za grede.
V soboto pred cvetno nedeljo pa je bilo zelo živahno na Čušekovi domačiji, kjer se je na pobudo sekcije oračev ob pomoči ostalih članov društva izdelal kar precej velik presmec, dolg kar 10 metrov, ki smo ga potem v nedeljo odnesli na blagoslov v farno cerkev sv. Doroteje. Po končani maši se je presmec odnesel nazaj na domačijo, kjer smo ga postavili kot zanimivost in v ogled eventualnim obiskovalcem.
Člani društva smo se tako kot vsako leto tudi letos udeležili redne čistilne akcije v Dornavi in Mezgovcih ter poskrbeli za ocvetličenje gred.
Izpeljali smo tudi redni letni občni zbor. V upravnem odboru je prišlo do nekaj kadrovskih menjav. Delo, ki ga opravljamo, je prostovoljno, nikogar zakonsko ne obvezuje, samo moralno, zato ne smemo nikomur zameriti, če se želi v nekem trenutku, ko se pač sam odloči, umakniti iz upravnega odbora. Vsi so še vedno dobrodošli in zaželeni pri delovanju društva, kolikor pač zmorejo in kolikor jim čas dopušča.
Širši javnosti je morda manj znano, da nov Zakon o društvih nalaga predvsem predsednikom veliko odgovornosti, tudi materialne.
Zadnja dosedanja večja aktivnost društva je bila 27. aprila, ko se je na Čušekovi domačiji posadila potomka stare trte z Lenta v Mariboru. Postavile so se tudi nove brajde. Liikarji smo vse prisotne pogostili in poskrbeli za prijetno druženje, ki se je zavleklo dolgo v noč.
Potomko stare trte so 20. marca v Mariboru na slavnostni prireditvi prejeli orači, ljudske pevke in kot predstavnik občine direktor občinske uprave, gospod Viljem Mar. Prisotni člani društva so obiskovalce te prireditve pogostili z lukarsko južno in dobro domačo kapljico. Stojnica lukarjev v Mariboru je bila zelo oblegana.
Društvo je vključeno tudi v LAS - lokalno akcijsko skupino Bogastvo za ohranitev podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, smo pa tudi člani Štajerske turistične zveze, ki je bila ustanovljena v lanskem letu in povezuje turistična društva širšega območja.
Člani društva imamo do zaključka koledarskega leta pred sabo še veliko zastavljenih aktivnosti. Kako uspešni bomo, pa bomo sporočili v naslednjem glasilu.
Prijazno vabljeni k sodelovanju!
Predsednica društva TED LUKARI Marija Belšak
TD Polenšak
V letošnjih majskih dneh v TD Polenšak že potekajo priprave na osrednjo prireditev, 46. praznik žetve z razstavo kruha in pogač.
Čas neizmerno hitro beži in ponovno je minilo pol leta, zopet je treba zbrati gradivo za novo občinsko glasilo. V TD za vsebino ni težav, saj se vedno kaj dogaja.
V	mesecu decembru smo tako začetek prazničnih dni zaznamovali s postavitvijo praznične smreke in s krašenjem okolice turističnega doma, 30. decembra pa v gasilskem domu pripravili božično-novoletni koncert, ki je bil letos ponovno doživeta predstavitev glasbenikov in nastopajočih zgolj iz domačih logov. Bilo je lepo!
V	januarju smo imeli redno letno konferenco, kjer smo se med drugim včlanili v Pokrajinsko TZ Spodnje Podravje. V svoje vrste smo sprejeli tudi veliko novih članov. Konec januarja je bilo že vse nared, da se ponovno udeležimo sejma
turizma v Ljubljani, a zaradi višje sile prestolnice nismo obiskali.
Turistični dom je bil gostitelj osnovnošolcev s Polenšaka, ki so imeli projektni dan na temo »Življenje nekoč«.
Sledila je vsakoletna prireditev ob materinskem dnevu, ki je bila zadnja v prostorih starega gasilskega doma. V kulturnem programu smo se podobno kot ob božično-novoletnih praznikih zvrstili zgolj domačini, pripravila pa ga je, kot vsa leta do sedaj, Maja Kukovec. Po mnenju obiskovalcev je bil to prelep družabni večer, poln smeha in dobre volje.
4. aprila smo se člani TD množično udeležili velike čistilne akcije našega okolja, še prej pa je ob turističnem domu stekla velika akcija betoniranja škarpe, ki je sedaj že zasipana z zemljo in na njej raste trava.
Med tem je padla tudi odločitev, da pomagamo pri izgradnji novega gasilskega doma, in sicer s finančno pomočjo 15000 evrov.
25. aprila, ko je župnija Polenšak ob blagoslovu orgel gostila množico obiskovalcev in vernikov, smo člani TD ponovno priskočili na pomoč. Tako smo pomagali pri celotnem gostinskem delu v šotoru ob cerkvi, tako zadolžitev pa smo sprejeli tudi naslednji dan, ko je naša cerkev gostila cerkvene pevske zbore dekanij Ptuj-Zavrč, ker je pri nas potekala pevska revija le-teh.
Vzporedno z vsemi temi deli in nalogami pa smo se v TD spustili v velik projekt dograditve turističnega doma. Le-ta je posledica nenehnega negodovanja obiskovalcev naših prireditev zaradi pomanjkanja sanitarij, želimo razširiti tudi kuhinjo, hkrati in verjetno najpomembnejše pri vsem tem pa je, da razširimo tudi naš etnografski
muzej starih strojev, orodij, opreme...S tem projektom
se želimo tudi prijaviti na razpis za sofinanciranje razvoja podeželja. Upamo na dober izid. Z razširitvijo in obogatitvijo muzeja bi nastala nekakšna vez in povezava s Pokrajinskim muzejem Ptuj in s Puhovim v Sakušaku.
Tudi sekcije TD ta čas ne počivajo. Pohodniki vsak mesec ob polni luni organizirajo pohod, 15. 05. so organizirali večji pohod v Bistriški Vintgar, 07. 06. pa je načrtovano kolesarjenje.
Kvartet TD pridno vadi in gostuje, kamorkoli jih povabijo. Zadnji mesec so tako sodelovali na prireditvah v
Podgorcih, v Veliki Nedelji,...Ja, lepa pesem se daleč
sliši!
Tudi predice ne mirujejo. Poleg vseh utečenih nastopov in vaj nas bodo letos predstavile na osrednji občinski proslavi ob prazniku naše občine.
Kot sem že omenila, se ta čas že naglas govori in pripravlja na 46. Žetev, a prej bo tu še Košnja, 3. tradicionalna, na dan slovenske državnosti, zelo, zelo zgodaj zjutraj. ... Vabljeni!
Naš 46. praznik se torej z vso naglico približuje. Znova se bomo poskušali maksimalno potruditi, tako da bo tudi letos pestro in zanimivo. Priprave torej že tečejo, znova bomo prireditev oglaševali in promovirali preko medijev. Tako se že dogovarjamo z RTV in radijskimi hišami za gostovanja, v goste bo na Polenšak zopet prišel Orfejček, zbiramo sponzorje, popravljamo in pripravljamo orodje in stroje, opazujemo zorečo pšenico...
V soboto bodo za zabavo na žetvi skrbeli ansambli Koštruni, Novi spomini, Navihanke, v nedeljo pa Modrijani in druga presenečenja...
Vljudno vas torej vabimo na 3. Košnjo in na 46. Žetev na Polenšak.
Martina Horvat
Neznane - znane osebnosti
Slikarka Marija Auersperg Attems
6.	marca 2009 je bila v galeriji Prešernova hiša v Kranju odprta razstava: Marija Auersperg Attems, Grafični šopki. Attemsi so bili lastniki dvorca Dornava od leta 1739-1883 in ustvarili to, kar danes vidimo in še več. Marija Auersperg Attems je bila med zadnjimi lastniki (1839-1880) iz rodu Attems. Rojena je bila 1816 v Gradcu, poročena leta 1839 z Antonom Aleksandrom Auerspergom, znanim kot Anastasius Griin, pesnikom, politikom in graščakom, ki mu je bil France Prešeren učitelj, mentor in prijatelj. Verjetno tudi od tod pripovedi, da je bil Prešeren v Dornavi.
Po 20 letih zakona se jima je rodil edini sin Teodor (božji dar), ki pa se je leta 1881 pri padcu s konja smrtno ponesrečil. Življenje zakoncev je teklo med Dunajem, Gradcem, Dornavo in Šrajbarskim turnom pri Krškem. Več virov priča o tem, da sta zakonca živela v dvorcu Dornava, tudi album Dornau. Tako je Marija kot slikarka ustvarjala tudi v Dornavi. Njena cvetlična tihožitja v oljni tehniki (slika, str. 21) so bila priljubljena med plemstvom in meščanstvom. Imela je dobro risarsko znanje. Žal še vedno nima pravega mesta na slovenskem likovnem področju, tudi v Dornavi ne. A je prav, da to vsaj vemo. Lahko bi bili ponosni.
Franc Zagoršak
O klubu mladih
občine Dornava
Mladost ima osupljivo prednost: ne ustraši se.
(Honore de Balzac, 1799-1850, Striček Pons)
Prav to prednost ima KMOD. Ne ustrašimo se novih izzivov, novih projektov, novih dogodivščin, ne ustrašimo pa se niti težav, ki, kot vsi vemo, spremljajo vsako novo stvar. Ne ustrašimo se izziva, daje potrebno vsako leto tradicionalne projekte izpeljati še boljše in na višji ravni, kot smo jih speljali v preteklih letih.
Pa da malo pogledamo, česa vsega se nismo ustrašili v preteklem letu. V začetku leta smo organizirali predstavi Impro liga. Moramo odkrito priznati, da smo bili z obiskom kar malo razočarani, ampak vsak začetek je težaven, zato upamo, da se bo naslednje predstave udeležilo več občanov občine Dornava. Kot že tri leta
poprej smo tudi v maju 2008 organizirali kolesarski maraton, ki je pred naš prelep baročni dvorec privabil številne navdušence kolesarstva. Po končanem kolesarjenju smo jih pogostili z že prav tako tradicionalnim Devidovim golažem. Junija 2008 smo prvič organizirali projekt Veter v laseh, s športom proti drogi. Na tem mestu bi se radi zahvalili osnovni šoli dr. Franja Žgeča Dornava za sodelovanje, kajti naš projekt ne bi imel smisla in nobenega učinka, če na njem ne bi sodelovali tisti, ki jim je bil namenjen, in to so osnovnošolci. Mislimo, daje projekt dosegel svoj namen - to je sproščeno druženje mladih pri športnih panogah, kjer lahko sodeluje vsak in ni v ospredju rezultat posameznika. Prav zaradi tega bomo ta projekt organizirali tudi letos.
Naša naslednja športna dogodivščina je bil sedaj že prav tako tradicionalni turnir v košarki, kije potekal 28. junija na igrišču ob osnovni šoli dr. Franja Žgeča. Tudi pri tem športnem dogodku se iz leta v leto število prijavljenih ekip povečuje in upamo, da se bo ta vzpon sodelujočih nadaljeval tudi v tem letu. Z aktivnostmi smo nadaljevali tudi v poletnih mesecih. Tako smo organizirali kopanje v Termah Ptuj. Avgusta pa smo se odpravili v Gardaland, kjer smo preživeli nepozaben adrenalinski dan. Še utrujeni od poti v Gardaland smo že naslednji dan organizirali nogometni turnir v Mezgovcih, kjer je bilo ob športu v ospredju tudi druženje. Novost na tem turnirju je bil improvizirani bazen, ki pa se je izkazal za dobrodošlo popestritev dogajanja.
Mladi KMOD smo se tudi letos družili na pikniku, kjer so se nam pridružili tudi člani društva Trzalica in nam s svojo glasbo popestrili večer. V preteklem letu smo se prvič spomnili, da bi se lahko skupaj odpravili na paint-bal. Ideja je bila vsekakor dobra, udeleženci pa smo se strinjali, da je potrebno takšno druženje ponoviti tudi v letošnjem letu, ker kakšen dan sprostitve tudi nam mladim še kako prav pride.
Projektov in idej nam torej ne manjka, ne manjka pa nam tudi delovnega zagona, tako da se bomo tudi v tem letu potrudili, da bodo naši projekti izpeljani na najvišji možni ravni. Pri naših aktivnostih je potrebno omeniti še košarkaško ekipo, ki je tudi letos uspešno sodelovala v ligi PARKL. V poletnih mesecih pa smo se mladi ob določenih večerih v tednu družili ob športu na igrišču pri osnovni šoli v Dornavi, ker nam je občina Dornava omogočila, da smo lahko imeli športne aktivnosti pod reflektorji. Za to se občini Dornava zahvaljujemo in hkrati upamo, da bo takšen dogovor možen tudi v tem letu.
V	sedaj že naših bivših prostorih Luknji smo organizirali filmske večere. Ja, morali smo se posloviti od naših prostorov in, ko smo že bili mnenja, da smo postali brezdomci, so občinski možje našli toliko posluha za naše potrebe in želje, da smo sedaj dobili nove prostore v kleti starega učiteljskega bloka v Dornavi. Prostor sicer potrebuje nekaj lepotnih popravkov, ampak s skupnimi močmi vseh članov KMOD nam bo uspelo, da prostor uredimo po svojih željah in da ga naredimo prijetnega za skupno druženje.
V	aprilu 2009 smo imeli redni občni zbor, na katerem smo si začrtali pot v tem letu. Naše želje za to leto so, da izpeljemo naše tradicionalne projekte in da k temu dodamo še kakšen nov projekt, ki bo mlade in mlade po srcu pritegnil med nas.
Na tem mestu bi radi pozvali tudi mlade v občini Dornava, naj se nam pridružijo pri naših dejavnostih, kajti vsaka nova moč nam prinaša dodatne zanimive ideje, nove poglede in nova spoznanja. Zato upamo, da se nam bo v tem letu pridružilo še več mladih in da bomo s skupnimi močmi letos še boljši in še uspešnejši, kot smo bili v preteklem letu.
Ker nam ni vseeno, saj smo Mladi, vztrajni in Odločeni, da Dosežemo zadane cilje!
Irena Bratuša
DU Dornava
Upokojenci ne mirujemo
Zadnjo nedeljo v marcu smo se zbrali na 28. občnem zboru in napolnili dvorano. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci OŠ in ljudske pevke, smo
pričeli z občnim zborom. Prisluhnili smo poročilom o delu v lanskem letu in jih sprejeli. Potrdili smo tudi program dela za tekoče leto. Veseli smo bili pohvalnih besed župana in pozdravov ter želja naših gostov. Med nami je bil tudi PZDUS »Spodnje Podravje« s Ptuja.
Nato smo sprejeli 18 novih članov in smo tako postali najštevilčnejše društvo v občini.
Trem prizadevnim članom smo izročili pisne zahvale. Zahvalo za dolgoletno petje pa so prejele tudi ljudske pevke.
V	preteklem letu smo imeli med našimi člani tri pare, ki so praznovali zlato poroko in biserno - poročenca, zakonca Rep.
Ob prijetnih zvokih in veselem klepetu ter okusnem popoldanskem kosilu smo se zadržali pozno v noč.
Komaj smo potrdili program, že smo ga začeli izvajati. Številčno smo se udeležili čistilne akcije, saj želimo, da bi bil naš kraj lep.
Sredi aprila smo odšli na prvi izlet. Bili smo na gori Oljki, na Polzeli, v Šempetru, Žalcu in proti večeru na Celjskem gradu. Kljub dežju smo preživeli lep dan.
V	začetku maja smo že enajstič šli v Izolo v hotel Delfin. V lepem okolju ob morju smo uživali zaslužen počitek. Teden je kar prehitro minil.
Letos je naše društvo pristopilo k projektu Starejši za višjo kakovost življenja doma, saj smo ugotovili, da je med nami mnogo starejših občanov, ki so osamljeni, pogosto rabijo pomoč nekoga, ki bi jim nesebično in prostovoljno pomagal.
Zaživelo pa je že tudi delo po sekcijah. Balinarji se aktivno pripravljajo na medobčinsko tekmovanje, ki bo konec maja v Ormožu.
Ribiči že imajo prva tekmovanja in kolesarji ob torkih razgibavamo svoje otrdele sklepe in tako skrbimo za zdrav duh v zdravem telesu tudi v tretjem življenjskem obdobju.
Zapisala in slikala Marija Velikonja.
Mažoretni tvvirling in plesni klub Dornava
Mažoretni tvvirling in plesni klub Dornava, ki deluje kot samostojno društvo od marca 2007, se je 19. 4. 2009 udeležil 9. odprtega državnega prvenstva Mažoretne tvvirling zveze Slovenije v Kranju. Tekmovat je šlo 34 punc iz našega kluba. Tekmovale so v basic strutu, parih
in grupah. V basic strutu so nastopale Janja Štumberger, ki je osvojila zlato palčko, Živa Doberšek in Lea Štumberger, ki sta osvojili srebrno palčko, in Tjaša Banfič, Ana Florjanič, Sanela Bezjak, Alina Krušič in Vanesa Zajšek, ki so osvojile bronasto palčko. Tudi iz našega kluba se je pomerilo 5 parov. Dva para sta tekmovala pri juniorjih, to sta Barbara Gajser in Alenka Golub ter Katja Cajnko in Doroteja Meško, ki sta se že v polfinaliu v Benediktu prebila v finale. Pri seniorkah so v parih tekmovale Šara Cenar in Sara Klemenčič, ki sta osvojili 3. mesto, Petra Mlinarič in Nuša Ploj sta osvojili 4. mesto ter Karmen Ciglar in Maja Arnuš 5. mesto. V grupah so tekmovale group junior pod vodstvom Karmen Ciglar in so osvojile 4. mesto, group kadetinje, ki jih vodi Maja Arnuš z enako osvojenim 4. mestom in group senior pod vodstvom Karmen Ciglar, ki so odnesle pokal 3. mesta.
Doseženi rezultati so nam dali novo motivacijo za naslednje državno prvenstvo, ki bo naslednje leto v Lenartu in Benediktu.
Mažoretni twirling in plesni klub Dornava.
PGD Dornava
Leto 2009 smo pričeli z gasilskim občnim zborom. Na seji samo si tako zadali cilje za nadaljnje delo v društvu. Po končani seji je sledila še pogostitev, ki sojo pripravile naše gasilke.
Trije člani se udeležujejo tudi tečaja za nižjega gasilskega častnika.
V mesecu aprilu smo organizirali postavitev majskega drevesa “majpana”. Uspešno smo ga postavili s pomočjo naših občanov in občank, ki smo jih bili zelo veseli, saj smo dogodek proslavili v veselem vzdušju.
Zavetnika gasilcev sv. Florjana smo letos praznovali 3. maja s sveto mašo, ki smo se je udeležili v farni cerkvi na Polenšaku.
Moška desetina sodeluje na tekmovanjih v vaji z motorno brizgalno, tako da so začeli že kar pridno z vajami. V lanskem letu so se zelo dobro odrezali, letos pričakujemo še boljše rezultate.
Člani pa so v skrbnem načrtovanju za nadgradnjo gasilskega vozila.
Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«!
Tamara Kondrič
PGD Mezgovci
V leto 2009 je za gasilce v Mezgovcih ob Pesnici jubilejno, saj praznujemo 70. obletnico društva. Letos smo pripravili slovesni občni zbor v januarju, glavna prireditev pa bo 20. junija na dan gasilca v Mezgovcih.
Gasilci iz Mezgovcev leta 1953
Kaj se je v prvi polovici leta že zgodilo nam gasilcem v Mezgovcih, pa lahko povemo, da smo v mesecu januarju dobili preurejeno in nadgrajeno gasilsko vozilo. Pridobitev je visokotlačna črpalka za hitro posredovanje pri požarih. Na novo so vgrajene bočne rolete, saj je sedaj preglednost in dostopnost pri gasilskem vozilu do gasilske opreme in orodja boljša. Kot vsako leto smo se odzvali tudi povabilom na občni zbor sosednjih društev.
Mesec februar nas je zaznamoval s poplavami reke Pesnice in posledično zalitje kletnih prostorov in velikega predela vasi ob sami reki. Tako smo morali z našo gasilsko enoto in z gasilskimi enotami sosednjih vasi intervencijsko posredovati pri nogometnem igrišču, saj se je višina podtalnice približala kritični višini. Opravljali smo tudi redarsko službo pri Prvi brazdi in pri pustni povorki.
Nivo podtalnice na travnatem igrišču.
Na koncu meseca februarja nas je doletela žalostna vest, da smo za vedno izgubili našega dolgoletnega člana tovariša Jožefa Cvetka. V ta namen smo gasilci sklicali žalno sejo in ga k njegovemu zadnjemu počitku častno pospremili. V našem društvu je bil zelo aktiven član, saj je zmeraj v svojih močeh pomagal v društvu in je bil dolga leta nepogrešljiv praporščak. Slava njegovemu spominu!
Priprave na materinski dan so se pričele že v začetku marca. Mladi nadebudneži so nam prikazali lep in pester kulturni program. Vsem, ki so pripravili in vodili kulturni program, se gasilci iskreno zahvaljujemo.
Nastopajoči na materinskem dnevu
Gasilci smo letos intenzivno sodelovali pri pomladanskem čiščenju vasi in medse povabili najmlajše, kar je zelo vzpodbudno in pohvalno. Na travnatem igrišču smo še isti dan posadili drevesa smreke, lipe in divjega kostanja v upanju, da bo čez nekaj let na travnatem igrišču tudi nekaj hladne sence.
Na koncu meseca aprila smo postavili prvomajsko drevo pred gasilskim domom in pogostili vaščane, nato pa izpeljali kresovanje pri mostu.
Postavitev prvomajskega drevesa
Maja smo urejali vse potrebno za izpeljavo naše osrednje prireditve Od paše do sira, ki bo letos 21. junija. Za zabavo in dobro voljo so zadolženi pri ansamblu Pogum, za ostale malenkosti pa gasilci in vaščani Mezgovcev. Lani smo pripravili nekaj novosti, zato vas tudi letos vabim na prireditev Od paše do sira. Sami ugotovite, v čem se razlikuje od lanske. Vabljeni!
Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«!
Članek pripravil Robert ŠACER
PGD Polenšak
Delo v društvu poteka po planu, ki je bil sprejet v začetku leta na občnem zboru. Ob tem pa se udeležujemo še akcij in prireditev v kraju, kjer smo vedno prisotni, ko se kaj dogaja, saj smo gasilke in gasilci ljudje iz naše občine. Sodelovali smo na vseh občnih zborih v občini Dornava in še na nekaterih izven nje.
V	našem društvu je potekal tečaj za gasilca, kjer je sodelovalo 24 članov iz PGD Polenšak, Mezgovcev in Žamenc. Vsi so tečaj uspešno opravili. Štirje člani našega društva pa se udeležujejo tečaja za vodjo skupine, en član pa za sodnika gasilskih športnih disciplin. Organizirali smo pregled gasilnikov, postavitev majskega drevesa in kresovanje.
Udeležili smo se sv. maše na Polenšaku v čast sv. Florijana, ki je zavetnik gasilcev, in čistilne akcije, ki poteka vsako leto po Občini Dornava.
Naše največje delo in skrb pa je porušitev starega gasilskega doma in izgradnja novega gasilsko- kulturnega doma. Proti koncu aprila smo začeli z odstranitvijo notranje opreme, oken, vrat in ostrešja. Nadaljnja dela pa bo prevzelo podjetje Gradis.
Hvala vsem za pomoč v kakršnikoli obliki.
V	sklopu občinskega praznika pa bo na Polenšaku 27. 6. 2009 gasilsko tekmovanje, nato pa gasilska veselica s Slovenjegoriškimi fanti in skupino S KATER. Lepo vabljeni!
Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ob prazniku naše občine!
Z gasilskim pozdravom - »NA POMOČ«!
Za PGD POLENŠAK ŠIRC MILENA
PGD Zamenci
Dnevnik VO + PGD Žamenci
Po končanih decembrskih praznikih, ko smo postavili novoletno jelko, slavnostno obeležili dan samostojnosti in štefanovali ter po skupnem silvestrovanju pogumno in veselo zakorakali v novo leto 2009, smo že v začetku leta
po večletnem vztrajanju le uspeli sestaviti in datumsko ter slikovno urediti arhiv našega društva. Bilo je ogromno dela, vendar nam je lepo uspelo. Nekaj naših članov in članic je v pretekli zimi obiskovalo razne gasilske tečaje ter tako pridobilo prepotrebno znanje za delo na operativnem področju v našem društvu in v gasilstvu nasploh. Potekala je tudi montaža in nastanitev naših osvojenih pokalov in priznanj v sejni sobi.
Pohodniška sekcija je organizirala tridnevni snežni pohod na Veliko planino 25,- 27. januarja. Doživeli smo pravo zimsko snežno idilo z debelino snežne odeje več metrov. Tudi vetrov, sneženja, megle in še česa ni manjkalo. Te snežne avanture se nas je udeležilo 12 pohodnikov.
Na Valentinovo soboto,14. februarja, smo izvedli 61. občni zbor društva ter po končanem uradnem delu plesali do ranih jutranjih ur. Bil je to eden naših najboljših občnih zborov v preteklem obdobju. K temu so prav gotovo pripomogle razne pustne skupine, ki so nas obiskale, od korantov, ciganov, tigric, divjih deklic itd. Še sami smo v tem pustnem času dobili voljo in po dolgem premoru sestavili pustno skupino in se odpravili na pustno povorko k sv. Tomažu in na Fašenk po dornavsko. Rdeča nit naše skupine je bila aktualna problematika v naši občini, kjer so sami križi in težave. Skupino je spremljal tudi ansambel Koštruni.
FPiALTir

r rt oilf
Športna sekcija društva je organizirala ter zbrala 60 vročih ljubiteljev ter navijačev planiške velikanke in se tako podala na ogled planiških poletov 21. marca ob 3. uri. Kljub rani jutranji uri ni bilo čutiti zaspanosti sodelujočih. Tako smo s pesmijo in veseljem krenili športnemu
skakalnemu spektaklu naproti. Naše vzdušje bilo takšno, kot če bi bil dosežen svetovni rekord.
__ Čistilna akcija 4. aprila po vsej občini je v našem VO Žamenci dobro uspela, saj smo zabeležili visok odziv naših članov in vaščanov. Kar prijetno se je bilo ozreti po naši okolici, ki je dobila čistejšo podobo, a žal to počasi tudi z novimi podvigi nemoralnežev izgublja. V tem času je bila naša pohodna skupina zopet na delu, in sicer po slovenskem Krasu, kjer smo prehodili kraški rob in osvojili največjo planino na tem področju, Slavnik, in v nedeljskem jutru doživeli prisrčen obisk naših prijateljev iz gobarskega društva "Slovenska Istra" iz Kopra. V popoldanskih urah smo si ogledali največji spomenik padlim vojakom v 1. svetovni vojni Doberdob. Bilo nas je osem pohodnikov.
Golica in narcise so želje mnogih ljubiteljev narave. Tja smo se podali 9. maja, se sprehodili med nepreglednimi površinami narcis, povzpeli do koče in vrha Golice. Na koncu pa še poveselili ob zvokih golice na Planini pod Golico.
V tem vikendu so se zopet izkazali vaščani Brezovcev, ki so spletli večmetrski presmec in ga odnesli na blagoslovitev v Marijino cerkev na Polenšak. Že po tradiciji se v nedeljo popoldan presmec postavi ob Slodnjakov! kapeli in sledi družabno srečanje vaščanov in prijateljev.
Velikonočni vikend pa je zopet tradicionalno pripadal vaščanom Slomov, kjer smo s pomočjo prijateljev v naših gozdovih izpulili kar nekaj smolnatih panjev - "smol-jakov" in tako na Mesarovem bregu zakurili velikonočni kres, ki ni pojenjal dva dni in pol. Ob prijetnem kresovanju poteka vaško in prijateljsko druženje s sosedi, pri-
jatelji ter znanci. Prvomajsko drevo smo slavnostno dvignili 26. aprila na dvorišču našega gasilsko-vaškega doma v Žamencih. Prižgali smo tudi simbolični kres in proslavljali pozno v noč.
Na dan 1. maja smo se podali na pohodniško pot na Boč. Vaščani Brezovcev so isti večer zakurili kres v počastitev temu prazniku. Zopet je bilo toplo in prijetno. Naši člani so se z gasilci drugih društev udeležili sv. maše na Florijanovo nedeljo, ki je letos potekala v farni cerkvi sv. Marije na Polenšaku. Vseh uniformiranih gasilcev je bilo blizu sto. K maši jih je pospremila tudi pihalna godba občine Dornava. Vse gasilce in povabljene smo pogostili v našem vaško-gasilskem domu pod okriljem GZO Dornava.
Ves ta pomladni čas poteka tudi po priložnostih ureditvena akcija na našem letnem prireditvenem prostoru. Tako smo uredili večji nasip za lažjo organizacijo naših prireditev.
Urejujemo zaščitno žično ograjo, da bi preprečili nekontrolirani vstop z avtomobili na ta prostor in možni vandalizem.
Razpis
PGD Žamenci ob svojem gobarskem prazniku razpisuje javni natečaj za najizvirnejši gobarski pozdrav. Vsi, ki imate voljo in smisel za to, ste vabljeni k sodelovanju v pisni obliki. Društvena komisija bo najboljšo varianto razglasila na 36. gobarskem prazniku v Žamencih. Avtor pozdrava bo tudi nagrajen.
Naš naslov: PGD Žamenci, Žamenci 11, 2252 Dornava
Vabljeni k sodelovanju!
Franc Šuen
Deseto popotovanje čez hrib in dol
Našo okolico obdaja čudovita narava. Da to spoznamo, je potrebna dobra volja, se dvigniti s sedeža in pot pod noge.
V organizaciji VO in PGD Žamenci smo v nedeljo, 19. aprila, opravili že 10. tradicionalno popotovanje. Z zbi-
rališča na igrišču v Žamencih je pot potekala skozi Strejace, Tibolce, Gočlovo goro, Prerad, Strmec, Pritensko in nazaj v Žamence. Poleg domačinov smo imeli v gosteh tudi Planinsko društvo Ptuj, Mladi vedež Ptuj, Lunohodce s Polenšaka, ... Hribčki in doline, ki smo jih prehodili, so nam nudili čudovite poglede na lepo naravo in prijazne ljudi. V Preradu nas je s kapljico počastil Jože, v Pritenski pa smo imeli zaključek. Tu smo odprli naše »rukzake« z malico, dodali kapljico, Janko in Franc sta zaigrala eno po domače, se zavrteli in veselo zapeli.
>7 s rg	"■L w
	
Ob jubileju smo tudi »izdali« in zapeli našo novo popotniško himno:
Hvalnica popotnikov VO in PGD Žamenci
1.	Dere sn jaz mali bija, te je luštno blo.
Kolca sn po tleh potaka, varva mujciko.
Trata la, trata la, trala la lala, lala lal, trala la,trala la, trala lala, lala la....
2.	Dere sen jaz vejki grota, te je luštno blo.
Rukzak sen na hrbet sprava, ša v naravico.
Trala la ...
3.	Dere so kolegi prišli, te je liištno blo.
Vkup smo viižgali ga v hribe, imeli se lepo.
Trala la....
4.	Dere smo mi švic cedili, te je luštno blo.
S šnopsom smo ga viin stirali, da je lajži šlo.
Trala la...
5.	Dere smo na vrh gor prišli, te je luštno blo.
Jiižno smo z rukzaka dali, zraven pa še kapljico.
Trata la....
6.	Dere smo bli v taki družbi, te je luštno blo.
Uživamo in se sprostimo, imamo se lepo.
Trala la ...
7.	Dere smo domu mi prišli, te je luštno blo.
Zmotrani smo sladko spali, sanjali na novo turico.
Trala la....
Naš novi pozdrav je: Rukzak, rukzak, rukzak!
Kako malo je potrebno za sprostitev, za dobro počutje, za zdravje, za lepo doživeti dan! Ne zavedamo se, da živimo v raju na zemlji.
Franc Zagoršak
Zlatoporočenci
Elizabeta in Janez GOLOB, Slomi 3 / svojo pred 50-imi leti sklenjeno zakonsko zvezo
sta potrdila 31. januarja 2009.
Zlatoporočenca Elizabeta in Janez Golob iz Slomov sta poročila 01. 02. 1959. leta na Polenšaku. Elizabeta se je rodila 1923. leta v Slomih, Janez pa 1931. leta v Preradu. V zakonu so se rodili štirje otroci. Oba sta trdno delala na kmetiji, oče pa je zraven delal kot tesar, da sta otroke spravila do kruha. Sedaj ju razveseljuje 9 vnukov in pravnuk Jan.
Bisernoporočenca
60- let skupnega zakonskega življenja sta slavnostno potrdila BISERNOPOROČENCA Matilda in Mirko REP iz Dornave 24/a.
Svoj visoki jubilej sta praznovala 27. decembra 2008 v krogu svojih najdražjih prijateljev in znancev.
Mariji in Mirku Rep so se v zakonu rodile 4 hčerke, danes pa ju razveseljuje kar 9 vnukov in 11 pravnukov. Ohranila sta medsebojno spoštovanje in ljubezen, kar je poleg poštenosti in potrpežljivosti recept za dolgo skupno življenje. Slovesnost zlatih porok je opravil župan Občine Dornava Rajko Janžekovič.
_____/ /TTT?--N_______
Marija in Alojz FRAJNKOVIČ, Dornava 19 / zakonsko zvezo sta sklenila leta 1959, 50 let skupnega življenja sta slavnostno potrdila 7. februarja 2009.
Svoj praznik sta praznovala v krogu sorodnikov in prijateljev.
V zakonu sta se jima rodila sin Anton in hči Dragica, čas pa jima krajšajo tudi trije vnuki: Eva, Tomaž in Anja.
Danes skupaj uživata sadove svojega dela, najbolj pa ju razveseljuje delo v vinogradu, čas pa jima krajšajo tudi trije vnuki: Eva, Tomaž in Anja.
Na njun praznik niso pozabili niti gasilci PGD Dornava, kjer sta oba aktivna člana in prav tako tudi ne dornavski cigani. Svatje pa so uživali tudi ob zvokih tamburaškega orkestra iz Zagojič.
Anica in Janez ZEMLJARIČ, Dornava 54 / zakonsko zvezo sta sklenila leta 1959, 14. marca 2009 sta bila razglašena za ZLATOPOROČENCA.
V mesecu marcu je bilo nadvse slovesno v družini Zemljaričevih v Dornavi, kjer sta med svojimi sorodniki in prijatelji slavila zlato poroko Janez in Anica Zemljarič. Oba izhajata iz družin, kjer je bilo veliko otrok. Večino svojega življenja sta se ukvarjala z gostinstvom, saj sta imela dolga leta v Dornavi, vsem znano gostilno »Pri Janezu«. V zakonu sta ju osrečila hči Zdenka in sin Janko. Danes pa ju osrečujeta še vnuka in vnukinja. Oba sta seveda že upokojena, vendar jima je še vedno v veliko veselje vinograd na bližnjem Vinšaku, kamor zelo rada zahajata.
----0^*0—
Marije in Jožefa ŠOŠTARIČ, Brezovci 5 / SO- let skupnega zakonskega življenja sta slavnostno
V	krogu svoje družine, sorodnikov, prijateljev in sosedov sta zlati poročni jubilej potrdila v dvorani dvorca v Dornavi. Zlata nevesta Marija se je rodila, 09. 11. 1939 v Polencih, zlati ženin Jožef pa 15. 08. 1934 v Slomih.
V	zakonu sta se zlatoporočencema rodili trije otroci, danes sta ponosna tudi na 5 vnukov in enega pravnuka.
Slovesnost zlatih porok in biserne poroke je opravil župan Občine Dornava Rajko Janžekovič.
V	imenu Občine Dornava vsem zlatoporočencem in bisernoporočencema iskreno čestitamo in želimo, da ohranijo zdravja še na mnoga leta.
Ženski nogometni klub Dornava
Zakaj imam rad ta klub?
»Zato, ker Ve punce igrate za prijateljstvo in ne za denar...«
September 2007
Mesec, v katerem je bila ustanovljena ekipa ženskega nogometnega kluba. Z veliko mero optimizma in dobre volje smo se lotili projekta. Seveda ne bi uspeli, če nas v že obstoječem klubu ne bi sprejeli. Nekateri so bili pripravljeni takoj priskočiti na pomoč. Dekleta so pridno prihajala na treninge. Na začetku se je zbralo kar 40 deklet. Vendar je prišlo do osipa, saj so nekatere ugotovile, da je za njih prenaporno in da pač ne zmorejo.
Na začetku smo si morale drese »izposoditi«
Prvo prijateljsko tekmo smo odigrale z ekipo Ljudskega vrta iz Ptuja.
Imele smo veliko podporo gledalcev, na kar smo zelo ponosne!
Rezultat med polčasom je bil 1: 2, kar nam pove, da smo bile enakovreden nasprotnik. V drugem polčasu pa je žal telesna pripravljenost sosed iz Ptuja potopila našo rezultatsko barko in tako smo tekmo izgubile z 1:11.
Poraz je dal dekletom še več motivacije in vse naslednje treninge smo izpeljale z veliko angažiranostjo.
Priprave na nastopanje v 1. slovenski ženski ligi so potekale z veliko zagnanostjo, željo po uspehu in dokazovanju, da tudi dekleta zmorejo. Ne samo da zmorejo, želijo! In to dejstvo nas je pripeljalo do tega, da smo v lanskem letu v mesecu maju organizirali prireditev »Nogomet nas združuje«. Prireditev je uspela in sloves našega kluba ter pridnega dela smo ponesli po vsej Sloveniji.
Pridobili smo si zaupanje ljudi na NOGOMETNI ZVEZI SLOVENIJE in tako v naš kraj pripeljali prijateljsko srečanje mlajših reprezentanc Slovenije, Hrvaške in Srbije. Gostje so bili s pogoji dela in gostoljubnostjo domačinov izjemno zadovoljni. Obljubili so, da se vrnejo!
Prva prijateljska tekma ŽNK Dornava in ŽNK Ptuj
Dekleta so se po prireditvi in tekmah še bolj zavzela za delo. Hitro se je približal čas, ko smo na nogometnem igrišču v Dornavi pripravili vse potrebno za prvi nastop naših deklet v 1. SLOVENSKI ŽENSKI LIGI.
Pričakovanja so bila vedno realna in zavedamo se, daje debitantski čas najtežji. Dekleta so doživljala poraz za porazom, ampak niso izgubila volje in želje. Tekme so težke. Nagajajo nam tudi moški kolegi, ki opravljajo delo sodnikov. Vendar vsi dobro sprejemamo te poraze, saj so sestavni del igre. Ti porazi dekleta delajo močnejša in pogumnejša. Ker je žal večina stvari tudi v športu povezana z denarjem, nam je veliko pomenilo, da smo pridobili sponzorja za nakup dresov in da so naše tekme dobro obiskane.
Dekleta v zaščitni oranžni barvi našega kluba!
V klubu se zavedamo, da nas čaka veliko dela. Dekleta želijo nadaljevati nogometno pot in zato smo se odločili, da bomo nastopale tudi v naslednji sezoni. Če so dekleta pripravljena, jim bomo tudi v vodstvu kluba pomagali. Težka pot je pred nami. Sploh zato, ker je več takšnih ljudi, ki ne želijo deklet na nogometnih zelenicah kot tistih, ki se trudimo, da jih obdržimo skupaj in naredimo rezultat, na katerega bodo mogoče potem vsi ponosni...
Naša publika
Ob skorajšnjem zaključku tekmovalne sezone bi se rada v imenu ekipe ŽNK Dornava zahvalila predsedniku ŠD Dornava Tomu Vihru in nekaterim njegovim sodelavcem upravnega odbora ŠD Dornava za pomoč in podporo, g. Benjaminu Ciglariču in g. Janezu Lahu pa za nakup dresov. Veliko je ljudi, ki so nam na takšen ali drugačen način pomagali. Vsem iskrena hvala.
V imenu deklet pa obljubljam, da se bomo še naprej trudile in ponosno zastopale naš majhen kraj po vsej Sloveniji.
Ob bližajočem se občinskem prazniku čestitam v imenu ŠD in ŽNK Dornava vsem občanom in občankam občine in vas hkrati vabim na naše tekme in prireditve.
Športni pozdrav,
Mihaela Arnuš, ŽNK DORNAVA
10 let ribiškega društva Dornava
Ribiško društvo Dornava je bilo ustanovljeno 28. 10. 1999. leta. Kot sekcija pododbora Gorišnica Ribiške družine Ptuj pa smo delovali že od leta 1992.
Z izkopom ribnika smo pričeli leta 1997. Izkop je opravil Branko Ciglar, prve ribe pa je vložil Janko Horvat. S sanacijo smetišča je pričelo Lovsko društvo Dolnji breg Dornava, ki je s pomočjo ostalih društev zasadilo smreke in bore, vendar so bore neznani vandali porezali. 1998. smo začeli ribnik širiti in urejevati brežine na desni strani. 1999. leta je gramoznico zalila podtalnica in ribe so se naselile po celotnem delu gramoznice. 6. 11. 99 je voda začela upadati in ribe je bilo potrebno preseliti nazaj v ribnik. 27. 11. 99 smo postavili ograjo okrog gramoznice.
9. 2. 2000 smo izvolili gradbeni odbor za izgradnjo ribiškega doma: predsednik Janez Horvat, člana pa
Zemljarič Janez in Cigula Janez ml., nadzor nad gradnjo pa ima Janez Cigula st. 14. 4. smo zasejali travo v ribiško športno-rekreacijskem centru in okrog ribnika. 8. 5. 00 smo zabetonirali ploščo za dom. 3. 6. 00 smo slovesno predali ribnik svojemu namenu. Otvoritev ribnika so opravili župan občine Dornava Franc Šegula, predsednik RD Ptuj Stane Žitnik in predsednik RD Dornava Janez Zver, blagoslov ribnika pa je opravil pater Jože Kramberger. 22. 10. 01 smo ribiški dom pokrili in ga zaščitili pred zimo. 17. 6. 2001 je otvoritev ribiškega doma. Opravili so jo minister za pravosodje Ivan Bizjak, podpredsednik RZS , župan občine Dornava Franc Šegula in predsednik RD Ptuj Stane Žitnik. 22. 7. 2001 je razvitje društvenega prapora. Boter prapora je Janko Horvat, praporščaka pa Petek Ferdinand in Janez Vidovič.
Agrežev memorial Preserje 2008
26. 9. 01 pričeli smo s sanacijo stare struge reke Pesnice od melioracijskega jarka do izliva kanalizacije iz Zavoda. Čiščenje zarasti in mulja smo morali prekiniti zaradi velike zime - mraza. 20. 3. 02 smo pričeli z nadaljevalnimi deli na sanaciji stare struge Pesnice. Sanacijo stare struge smo končali 18 8. 03. 1. 9. 03 smo od inšpekcijskih služb izvedeli, da smo prijavljeni za izkop gramoza iz stare struge Pesnice. Prijavo je podal domačin iz Dornave. Oglobili so nas za 6 milijonov tolarjev. Po velikem naporu in pritožbah smo uspeli kazen zmanjšati na 218 tisoč tolarjev. 31. 5. 04 smo prejeli od ministrstva za okolje in prostor pozitivno vlogo za sanacijo stare Pesnice. 9. 7. 04 nam je podjetje VGP Drava Ptuj izdelalo gradbeni projekt za sanacijo stare struge Pesnice, št. 31/04 BK.
30. 11. 06 smo ponovno sadili smreke v ribiško-šport-nem centru, nekaj smrek pa smo kupili za Lovsko družino Dornava Polenšak, ki so jih posadili ob lovskem domu v Slomih. 5. 3. 07 smo sanirali na ribniku škarpe oziroma brežine, ribnik povečali in naredili otok, kjer lahko gnezdijo tudi race in ostali ptiči. 1. 6. 07 pričeli smo z navozom zemlje v ribiški športno rekreacijski center in teren dvignili za okrog 80 cm do 100 cm. Teren smo morali dvigniti zaradi poplavljanja ribnika in podtalnice. Za nasip smo porabili 518 tovornjakov zemlje.
1. 4. 08 smo pričeli z izgradnjo letne kuhinje ob ribiškem domu in s pomočjo občine asfaltirali baliniščni stezi. 1. 3. 09 smo pričeli z izgradnjo pisarne nad ribiško sobo in jo tudi opremili in predali svojemu namenu. V teh
desetih letih smo opravili 18450 udarniških ur in 1279 strojnih brezplačnih ur.
V letošnjem letu bomo pričeli z drugo fazo sanacije stare struge Pesnice vse do izliva v novo Pesnico. Seveda pa nismo pozabili na tekmovalni duh in družabno življenje. O tem pa več ob praznovanju naše desete obletnice, ki bo 29. 8. 09
Pa dober prijem!
Predsednik RD Dornava Janko Horvat
Dornavski obrtniki
na strokovni ekskurziji
V	času od 14. do 16. 5. 2009 smo dornavski obrtniki s svojimi partnerji obiskali Ažurno obalo.
Po nočni vožnji, ki je kar hitro minila ob pesmi in kozarčku vina, smo se zbudili v deževni Liguriji, ki pa nas je presenetila z atraktivno speljano cesto skozi tunele, viadukte,... in številnimi rastlinjaki, kjer gojijo predvsem rezano cvetje. Po prehodu italijansko-francoske meje so se pokazali že prvi sončni žarki in osvetlili lepo in bogato naravo Ažurne obale. Prvi postanek je bil v vasici Vallauris, kjer je znani slikar Picasso obudil lončarsko umetnost in v času svojega bivanja na Ažurni obali ustvaril delo Vojna in mir.
V	vasi, ki slovi po keramičnih in lončarskih izdelkih, je bilo polno zanimivosti in vsemogočih izdelkov.
Seveda ni obiska Ažurne obale brez obiska parfumerije, zato smo v kraju Grass obiskali znane izdelovalce parfumov Fragonard, kjer smo po ogledu, kako nastajajo esence, milo, kdo ustvari parfum,... tudi kupili parfume.
V času, ko smo potovali po Ažurni obali, se v Cannesu odvija filmski festival in v Monacu so priprave na tekmo Formule 1, zato nas je presenetila množica obiskovalcev in urejenost krajev ob morju. V Cannesu smo si ogledali Festivalno palačo, stopili na znamenito rdečo preprogo, videli odtise znanih umetnikov filmske industrije, kupili
kakšen spominek. Na lepi obali ob šumenju valov, rahlem pihu vetra in vznemirljivem pogledu na bogate ladje smo si privoščili malico, seveda ob dobri kapljici domačega vinčka in lepi slovenski pesmi, ki so jo tuji turisti hitro posneli na kamere. Bili smo ponosni in veseli, saj poredko zadoni slovenska pesem sredi Ažurne obale. Sledilo je potovanje naprej ob obali do Nice, ki predstavlja center Ažurne obale in tudi kraj, ki ga - za Parizom - obišče največ tujih turistov. Naš hotel je bil zelo v centru mesta, zato smo peš spoznavali lepote Nice, obiskali tudi znamenito tržnico, založeno s sadjem in zelenjavo ter raznimi jedili in slaščičarskimi izdelki, značilnimi za njihov kraj.
Spočiti in ob obilici sonca smo naslednji dan nadaljevali naše spoznavanje Ažurne obale z obiskom vasice Eze, ki je drugi center industrije parfumov. Vrhunec potovanja je predstavljal obisk Monaca, kneževine, ki jo že stoletja upravlja družina Grimaldi. Zapeljali smo se po trasi Formule 1, obiskali Oceanografski muzej z akvarijem, pred knežjo palačo pa napravili tudi skupinski posnetek. Nekateri smo poskusili tudi srečo v igralnici Monte Carlo.
Ogledali smo si znamenitosti mesta in parke, ki so skrbno urejeni z lepimi cvetlicami in grmičevjem, razne ptice so s petjem krasile njihovo lepoto.
Na povratku domov še skok v San Remo, mesto, znano po festivalu italijanske glasbe, sicer pa tudi kraj, kjer so najpogumnejši skočili v Ligurijsko morje.
Prijetna vožnja ob sončnem zahodu in ob pogledu na lepo pokrajino z mnogo rastlinjaki smo se ustavili v vrtnariji in si ogledali cvetlice, okrasno grmičevje, dišavnice. Še marsikaj lepega smo videli in seveda tudi nekaj kupili.
Vožnja domov, pesem na poti pa seveda tudi na naše trebuščke nismo pozabili, za kar je ves čas pridno skrbelo s svojimi dobrotami mesarstvo Herga.
Ob obilici dobrega peciva in slanikov, kar so spekle žene podjetnikov, je poskočil še kakšen kilogram.
Videli smo mnogo poučnega za nas in za naš kraj, kar bi se lahko postorilo in uredilo tudi pri nas. Na avtobusu nas je povezovalo prijetno druženje, izmenjava vsakodnevnih problemov, ki so stalni spremljevalci nas podjetnikov. V dobri družbi kolegov pa smo za hip pozabili tudi na vsakodnevne skrbi.
Zadovoljni in veseli smo se vrnili v svoje domače kraje in ugotovili, da je povsod lepo, a najlepše je doma.
Miroslav Slodnjak
Slovenjegoriško
društvo
general Maister
Vloga generala Maistra ni le stvar zgodovine. Njegovo izročilo je živo in aktualno. Ko se sprašujemo, kako bi general Maister deloval danes, seveda ne mislimo, da bi
bil potreben boj za naše meje. To delo je bilo že opravljeno in je ustvarilo pogoje, v katerih lahko razmišljamo o kakovosti naše družbe in o položaju Slovenije v svetu na veliko bolj odprt in zahteven način, kot je to bilo nekoč. Bodimo zato ambiciozni v naših domačih in mednarodnih dejavnostih. Vendar se tudi zavedajmo, da bomo pri teh dejavnostih vzdržali samo, če bomo žago tovili kohezivnost in vero v prihodnost naše družbe in našo domovinsko zavest. To bodo viri naše moči in navdiha pri velikih nalogah, ki so pred nami. In to bo tudi najboljši način, da se oddolžimo spominu na generala Rudolfa Maistra in njegovih vojakov, ki jih je bilo veliko tudi z našega področja.
Slovenjegoriško društvo General Maister je pravno ureditev o registraciji društva sprejelo v novembru 2008. Aktivno se je vključevalo v različne dejavnosti Zveze društev General Maister: udeležba na taboru, na državni proslavi na Ptuju, na skupščini in sejah upravnega odbora Zveze. Največji uspeh je bil 8. septembra, takrat je bil sprejem in posvet predstavnikov Zveze in predsednikov vseh društev General Maister pri predsedniku države dr. Danilo Turku, od koder smo odnesli lepe vtise in navdihe za nadaljnje delo.
Program dela, ki smo si ga zadali v letošnjem letu, je kar obsežen: delovna srečanja, spodbujanje državljanske zavesti z nacionalnimi simboli, pomoč pri organizaciji tekmovanj, kvizov in srečanj na temo domoljubja ter nabava in razvitje prapora, kar bo velik finančni zalogaj za naše društvo. V lanskem letu se je v društvo včlanilo 52 članov, na letošnji skupščini 28. aprila se je članstvo povečalo za 13 novih članov.
Društvo dobro sodeluje z Zvezo društev General Maister in njenim predsednikom, mag. Milanom Lovrenčičem, z ostalimi društvi General Maister iz celotne Slovenije (13 ustanovljenih, 4 v ustanavljanju ), z županom občine Dornava in nekaterimi društvi iz naše občine. Sodelovanje pa želimo razširiti na vsa društva z našega področja in na osnovni šoli, da bomo skupno ohranjali domovinsko zavest.
Predsednik SDGM, Jože Hojnik
Tabor Veržej 2009
Tudi to poletje inštruktorji mladinskih delavnic pripravljamo poletni tabor mladih med 13. in 17. letom starosti. Tabor je izvrstna priložnost zate, saj je namenjen tebi, boljšemu spoznavanju samega sebe, prijateljev in vrstnikov. Je izjemna izkušnja, polna koristnih informacij, ki te neposredno zadevajo v teh izjemnih letih.
Letošnji tabor nosi naslov »Življenjska pustolovščina -nasmej se svetu«. Že sam naslov nam izda, da nas čaka pestra, razgibana in nikakor ne dolgočasna dogodivščina.
Dopoldan bodo potekale delavnice, kjer se bomo »v načelu kroga« (enakovrednost, zaupnost,...) pogovarjali o določeni temi. Preko iger, razmišljanj, vodenih fantazij, risanja, igranja vlog spoznavamo sebe in naše okolje. Za letošnji tabor smo pripravili naslednje delavnice: Od mene do tebe, Utrip srca, Koktajl besed, Moji temelji, Paleta barv, Zasvojenosti, Spolnost. Na le teh bomo razmišljali o razumevanju in sprejemanju drugačnosti, o odnosih v družini, konfliktih in lepi besedi, načinu izražanja in komunikaciji, o ljubezni, lepi in
boleči, veliki in mali. O stranpoteh, kot sta alkohol in droga. In o lepoti, čisti in nedolžni, ki raste v tebi, meni, njemu, njej,...Delavnice so zelo zabavne, hkrati pa koristne. Spoznavamo, kako sproščeno in strpno premagati ovire, ki nam jih nudi življenje.
Popoldanske urice nam bodo krajšale delavnice, kjer boš lahko izbiral/a med naslednjimi: Športne delavnice (odbojka, borilne veščine, ples,...), ustvarjamo po najstniško (slikanje na eko material, izdelava okvirjev, ...), preživetje v naravi, joga, masaža, kuharska delavnica, gledališče, žongliranje, poi-poi,...
Dan bomo zaključili z druženjem, zanimivostmi, presenečenji,..., kot npr:	spoznavni večer, plesi,
MD-stars, večer različnih kultur, pižama party, šotorjenje s tabornim ognjem, ognjeno presenečenje, »aloha party«, ...
Ob delavnicah in igrah se ne bomo le zabavali, temveč se tudi »učili« doživljati sebe, druge ljudi in svet okoli sebe v okviru vrednostnega sistema, ki daje prednost spremembi, odgovornosti in pogumu biti drugačen in enkraten, strpnosti do drugih, pa tudi ne stereotipnemu vrednotenju življenjskih možnosti. Pustili bomo srečo svoji sreči in spoznavali, kako je mogoče lastno krizo doživeti kot izziv in priložnost za osebnostni razvoj.
Tabor bo organiziran v penzionu Mavrica v Veržeju (25. 6. 2009 - 5. 7. 2009). Dan bo zapolnjen tudi z veliko različnimi aktivnostmi na prostem, bodo tudi dnevi presenečenja.
Si star/a med 13 in 17 let, imaš čas od 25. 6. do 6. 7. 2009 in si želiš nepozabne dogodivščine z vrstniki iz vse Slovenije? Pridruži se nam!
Ne veš kako? Oglej si našo spletno stran http://www.cid.si/tabor_2009, kjer najdeš prijavnico, ki jo izpolni skupaj s starši in nam jo pošlji na Center interesnih dejavnosti, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj ali pa se na Cidu oglasi osebno.
S teboj bo še bolj veselo!!!
Pozdravček,
Magda, Petra, Jasmina, Polona, Estera, Anita, Samo
Za dodatne informacije lahko pokličeš na telefon:
•	031/240-775	MAGDA
•	031/348-539	PETRA
•	02/ 780-55-40 Center Interesnih Dejavnosti Ptuj
Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava
Uredništvo: Franc Slodnjak, Stanislav Ciglar, Franc Zagoršak,
Martina Horvat in Viljem Mar
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno Medij GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 314.
Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA,
Dornava 135/a, 2252 DORNAVA
Telefon: 02 754 01 10
Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 900 izvodov
Lektorica: Terezija Majcenovič Za izdajo odgovoren: Viljem Mar
Oblikovanje in Tiskarna GRAFIS, priprava za tisk: Požeg 4, RAČE
Tisk: Tiskarna GRAFIS, www.grafis.si
Polenška himna
Polenška fara je vedno slovela,
Kruha no vina bolj slabo je mela.
Pojdoč poglejmo vesnice vrhe,
Vsake zdaj malo doteknimo se.
V	purgi je rihtar pa šola no pošta,
V	krčmi, štacuni je vsega zadosta. Turen pri lipi tu kviški štrli,
Polenšak tu je, polajncom veli.
Kamenšak, ilošak pa se bahata,
Kamna pre nemata, dosti pa blata.
Dobro v gorici jim trta rodi,
Šmarnico giftno privoščijo si.
Braslavci vejki se lahko bahajo, Njive, gorice no travnike majo.
Tušov pa jurjov no vojskečov mlin Zanje skrbijo, za j fučka se jim.
Polenški virti so bogo bogati,
Brodijo skoro do kolen po blati.
Pravijo, njihov je skupni kvantir,
Vsakega čaka v lisičjaki mir.
Prerad mogočni, lasigovci mali, Gruntati, kšeftati dobro so znali. Mrka fabrika pod bregom stoji, Šintar jo vahta, za biče skrbi.
Brezovci v grabi, slomi na bregi,
Večrat kot sosedi zlo so v zadregi.
Žveglov klopotec gor v slomih drdra, Mukanje z brezovcev kontra mu da.
Strejaci, žamenci dobro živijo,
Saj si po brnci ribe lovijo.
Radi polejnci bi vena bili,
Pesnica toga pa jim ne pisti.
Mezgovci mojo veliko veselje Do luka pa česneka in še do zelja.
Ejnzare, cvejare štejejo tam Stotjake devlejo v hiši za tram.
Hlaponci dugi pa dobro živijo Strašno le ene reči se bojijo.
Njihove hlače si brnca želi Skrbno jih pere vse dni in noči.
Pritinska strmec sta brega visoka,
Graba med njima močvarna globoka. Tibolci meti so hteli jih pre Babnce frajlih so rekle pa ne.
Dornavci bogati pa dobro živijo Strašno le ene reči se bojijo.
Ko jim voda zalije njive kleti,
Se hitro zatečejo na polenšak vsi.
V duhi smo gledali polenško sliko,
Pesmi zej toti naredimo piko.
Grbasti polenšak v sunci se greje,
Poje, rad pije, se heca in smeje.


^^2
Kovačec
VZDRŽEVANJE, UREJANJE, ZASAJANJE OKOLIC | proizvodnja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede, urejanje okolic, skalnjakov,...
Jožica Kovačec s.p.
Tel.: 02/7551711, GSM: 041345 746 Se priporočamo/	.
AVTOPREVOZNIŠTVO IN STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO
Branko Ciglar, s. p. Dornava 117 d m 02/755 04 11 GSM: 041 692 033
nvi »N


SLIKOPLESKARSTVO
IZDELAVA FASAD R Q FI X
AVTOSERVIS
AVTOLIČARSTVO
AVTOKLEPARSTVO
MIROSLAV SLODNJAK s.p.
Dornava 24 Tel.: 02/755 25 31 GSM: 041/755 253 E-mail: slodnjak@gmail.com
Janez Cigula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava
Tel.: 02/755 33 41 GSM: 041/771 915
Heptipmti&mmpi ■ Se priporočamo!
KOVAŠTVO m KLJUČA VMIČARSTVO
sa,©i
2252 Dornava 54 Tel./fax.:02/755 01 91 GSM: 041/699-334
mM )
MESARSTVO HERGA, d.o.o.
ZA VAS IZDELUJEMO
-	kovinska vrata in ograje, IBBSKnliM
-	kovane ograje,
hgnnd
abumm&ami
- kovane okenske križe,
kandelabre, od 1 m do 10 metrov višine
- ter najrazličnejše ključavničarske in kovaške izdelke po naročilu.
v
Se priporočamo!
MEZGOVCI 67/A 2252 DORNAVA ® 02/754 01 16
SE PRIPOROČAMO!
Mesarstvo HERGA


Ptevf&zf
r:Sš
LUKA RIJ A tours
Aleksander Belšak, s.p.
Mezgovci ob Pesnici 4 2252 Dornava GSM: 041/793-451
Se priporočamo J
MG5AR5TVb>X/VAL6NK0
Jurij Valenko, s.p. Dornava 32/a 2252 Dornava M 02/755 03 01
Obiščite nas in se prepričajte o naši kvaliteti!
Se priporočamo!
L MESARSTVOM/ VALENKO
KROVSTVO, KLEPARSTVO SPLOŠNA GRADBENA DELA| POSREDNIŠTVO
Janez Lah, s.p. Mezgovci ob Pesnici 70/c 2252 Dornava
Tel.: 02/755 74 21 faks: 02/755 74 20 GSM: 041/375-838
GERARDI
ROSER
CREATONrži d=i=r±ivTirj«g
NARAVNO VODILNO ^ I	^

KLOBER GHZEZ2HH
hm Villas ® Jungmeier