1 v* B 5 ^ »v % S-... ar 7^^ ■$,'*- “ S ». je sko prestrukturiranje. Sedanji pr^ di vodni program namreč ne zagota/ ^ programske in socialne varnosti, ^ cj bo treba vendarie pričeti dosl^ ^ izpolnjevati določila že sprejet6! bi sanacijskega programa, ki preteht3: n, oblikuje pogled v prihodnost sežafl8' m temeljne organizacije. Seveda bo P1 trebno dodati novosti, ki so se poj8*1 k le po sprejetju tega programa. & Kratkoročna naloga vseh ^ ni javnikov v TOZD, DO in SOZD p8J1 * zagotoviti proizvodnjo in delo za J* S] člane kolektiva. Ob tem še pose6! velja poudariti, da je sindikat v S<> ti Iskra glede „odpuščanja“ delavk ti načelenen — do tega ne sme priti! ti Stane FleisclU111 P< -----------------------------------------' p: ni va n( Novi proizvodni prostori — pogoj za nadaljnje delo Enotna ugotovitev članov delovne skupine SOZ D Iskra, ki je obtičala tovarno odlitkov v Komnu, je bila, da tako slabih delovnih pogojev ni nikjer drugje v Iskri. Velike razlike v temperaturi, slab zrak, blato okrog tovarne, v katerem ob dežju obtiči viličar, velik odstotek delovnih invalidov. eni strani, neurejena ventilacija drugi, zadimljen zrak, da sodcih p, komaj vidi sodelavca nekaj ntf61? sli stran, hudo pomanjkanje prostorov jih je prisililo v nakup dveh vsebnik Izredno težkim delovnim pogojem se pridružuje še delo v- treh izmenah, do pred enega leta celo v štirih. Trdo, naporno delo pa volje in zaupanja kolektiva v lepšo bodočnost ni omajalo. Prijateljsko delovno vzdušje je za tovarno odlitkov bolj značilno kot vse težave z delovnimi pogoji, ki smo jih prej naštevali. Pred nedavnim, ko so v Komnu sprejemali samoupravne sporazume SOZD Iskra o delitvi, je vzbudil pozornost podatek, da je za sprejem glasovalo kar 97 % zaposlenih. Ker za pomoto ni šlo, je bila razumljiva radovednost obiskovalcev, kako je pravzaprav s samoupravljanjem in z delovanjem družbenopolitičnih organizacij v tej TOZD. Že ob ogledovanju delovnih prostorov so šli obiskovalci tudi mimo oglasne deske z nalepljenim vabilom na sestanek delavskega sveta TOZD. Na videz nič posebnega, če ne bi bila to že 30. redna seja ... Za eno mandatno obdobje vsekakor presenetljivo visoka številka! Zato tudi ni bilo nič posebnega, da se je iz razgovora izluščila ugotovitev, daje samoupravljanje v tej temeljni organizaciji resnično zaživelo tako, da bi bilo lahko marsikomu za zgled. Delu v treh izmenah navkljub delavski svet nikoli ni imel problemov s sklepčnostjo, da pa so problematiko, ki jih je zadevala, tekoče spremljali, sam po sebi govori podatek o številu sestankov. Četrtina zaposlenih je članov OO ZSMS, skoraj desetina pa je članov ZK. Pri slednjih sicer ugotavljajo, da bodo morali izboljšati strukturo z močnejšo zastopanostjo neposrednih proizvajalcev. Tovarna odlitkov še ni dolgo v Iskri, saj se je DO Avtoelektrika priključila šele leta 1978. Res je, da so tudi prej, ko so delovali v sestavu DO Z ogleda proizvodnje v TOZD Odlitki v Komnu. Na sestanku so sodelovali: Jože Čebela, Janez Kern, Ivo Klešnik, Iztok Urbanc, s strani SOZD Iskra; Zvonko Repič s strani DO Avtoelektrika, Stanko Komelj, Drago Urdih, Jože Čotar, Livijan Colja, Žarko Raič, Katja Žižmond pa s strani TOZD Tovarna odlitkov Komen. v ______________y „Aluminij“ Komen, delali pretežno po naročilih goriške Avtoelektrike, zato priključitev tudi ni pomenila bistvene spremembe delovnih navad. Toliko bolj pa bo treba zato menjati življenjske — če tako imenujemo pogoje, v katerih komenski livaiji delajo. Že v uvodu smo zapisali, da je bila spontana ugotovitev članov delovne skupine SOZD, da tako slabih pogojev ni nikjer več v Iskri. Visoka temperatura talilnih kotlov za aluminij na — vse to so pogoji za producirat oc tudi delovnih invalidov. Nič pretiravanja ne vsebuje trdit6' da povezuje kolektiv komenskih 1^ ^ jev samo trdno prepričanje, da 1 kmalu pričeli z gradnjo novih Pf£ » štorov. Visoka produktivnost (P*1 ^ izvodnja na zaposlenega je prek ^ lijon dinarjev), veliko povpraševat1! po njihovih izdelkih, je zagotovilo, je njihovo upanje realno. Med p°8l vorom z delavci smo na vsakem ^ raku slišali besede, da bi si rajši p6 trgali nekaj osebnega dohodka, da1 le čimprej pričeli graditi, da bi se ^ lovni pogoji čimprej normalizirali. Rezultati, ki jih v tem kolekti1 dosegajo, so nadvse spodbudni. ^ nje tri mesece preteklega leta so J1 pri zaradi pomanjkanja reprodukciji pa materialov v TOZD naročnikih i str rajda brez dela, a so kljub temu d®6 Ha ženi rezultati boljši od načrtovast tu< Celotni prihodek so presegli za petij1' ^ prav tako dohodek. V primerjat1 DJ, letom 1980 so poslovni sklad pove®' 1980 so poslovni sklad pove1 kar za 36 %. Tudi za letošnje leto imajo ugo^. in izglede. Povpraševanje je veliki str Avtoelektriki in izven (za matično " 2 lovno organizacijo izkoristijo slu zmogljivosti, ostalih 25 % pa pretep ^ ■ zasedajo naročila iz drugih Iskd3' ,n, TOZD). Zaradi solidne preskrbe z rep6 materialom, ki ga potrebujejo (al^ T nijem), se realizacije plana ne boj1) ■ Poudariti je treba, da sami predeluj6) odpadni aluminij, izrekli so celo f budo, da bi postali edini zbirale* kovine v SOZD Iskra. r0l Vir Težav zaradi zastojev tako do# ne predvidevajo. Nekoliko bolj se 6 tika pri izvozu. Lani so realizirali. 60 % načrtovanega, takoj pa je tr6‘ dodati, da so tudi uvoz realizirali l6 ... višini 3,5 %. V letošnjem letu n# $te ravajo izvoz povečati 2 in polti' Po vendar pa so cene aluminija v tuj1 polovico nižje kot doma, zato # dohodkovno ni preveč zanimiv; em v Ko# flre nje Težav z gospodarjenj torej ni Osrednja tema vseh n vorov je le vse, kar je v zvezi z na#! vano investicijo. Vrednost naložb6 90 milijonov dinarjev, računajo p3'! bodo z gradnjo pričeli že v zač# prihodnjega leta. Stane Fleisch# up drv 8a ob drv Po, vir, ob sar | Delegati konference l o socialni varnosti sprejeli I stališča in usmeritve omajali socialno varnost, pa onemogočili kakovosten (Nadaljevanje s 1. strani) ff^ih in drugih skupnostih, ali za y bratske strukture v OZD. bej nadaljevanju je M. Mlinar pose-.1 poudaril zaposlovanje in izobra-j ^je, ki sta v razvojni politiki naše zbe tako močno povezani in med-teg 11-0 °dvisni, da bi v primeru, če mfa ne bi dovolj upoštevali, mnogim družbi raZVoj. 0^ dvojna politika opredeljuje ie zaP°slovanja, izobraževanje pa prot ki je zahtevno, teoretično in ve* Hektično, traja pa od treh pa do 6 g0di jn Stedijo tehniki, zlasti v tehnologiji st l? zeI° razlidnih profilov: elektro l0s: ir°ke, kemiki, strojniki in metalurgi. 75 ji v*°ko in višjo izobrazbo pa zapo-težt rijejo kemike, fizike, elektroinženiije kriliš strojne inženirje. To so ljudje v •Neposredni proizvodnji”. rep*1 il# •oj? lujC of, Id1 V Mikroelektroniki delata Jote Ivanšek in Dušan Bitenc na zapisu programa v spomin bondimega stroja. se2' ali. tref ile la* lki« tuj2 izvt Temelji razvoja sistema samoupravnega obveščanja v DO Telematika r ^ejitvo Je, da je samoupravljanje raime-Vl 8 mlada znanost, ki Je specifična In Iz-J3'8. kot taka pa $e ni uspela odgovoriti na evllna svoja vprašanja. Temelji so znani, r^fvila sta Jih Tito In Kardelj In na njih njaf nr'°" ^uc** sistem družbenega obvešča- Itvlrnl sistem socialističnega samo-Pravljanja, ki je značilen samo za našo v kateri Jesoblast v rokah delavske-razreda, zahteva tudi specifično obliko večanja njenih članov. Zgledi Iz drugih ružbenlh sistemov niso uporabljivi, tudi na roč)u obveščanja Je torej treba najti lz-mospot Ta pot se imenuje samoupravno J^eščanje. Bistveno še bolj mlada je kot Soupravljanje samo. (Nadaljevanje Iz prejšnje številke) Vse večji zgodovinski odmik od administrativnega sistema upravljanja je ponudil vse večje možnosti za razvoj samoupravljanja. Vse bolj relevantni In ortodoksni samoupravni odnosi Iz novejšega obdobja pa zahtevajo svojo eksistenco, katere pomemben organizacijski temelj je samoupravno obveščanje. To j potrdil X. kongres ZKJ In Ustava (1974) In uveljavil (za združeno delo) Zakon o združenem delu (1976). Zapisane letnice dokazujejo, da je veda o samoupravnem obveščanju zelo mlada, saj se je intenzivno začela razvijati šele z njimi. Kot taka je seveda izpostavljena številnim razvojnim težavam, pa tudi odporom In zmotam. Šele v najnovejšem obdobju smo dobili nekaj konstruktivnih strokovnih teoretičnih del za to področje. Tako je razumljivo in delno tudi opravičeno, da je bilo samoupravno obveščanje v nekdanji Elektromehanlki bolj ali manj improvizirano In neurejeno. Kljub izrednim prizadevanjem različnih nosilcev obveščanja, je ostajalo bolj ali manj administrativno In sl je le polagoma začelo pridobivati svoj samoupravni značaj. Kot tako pa ni moglo slediti In koristiti razvoju smoupravnlh odnosov v DO. Obveščanje v samoupravljanju je v bistvu družbenopolitična dejavnost, torej avantgarda, ki naj bo prva na fronti novega In Izvirnega — kar je samoupravljanje že samo po sebi. Smem torej zapisati, da je bilo obveščanje v nekdanji Elektromehanlki pravzaprav zaviralec samoupravnega razvoja DO, saj je capljalo za njim oziroma v najboljšem primeru pomenilo njegovo zrcalno sliko. V samoupravnem obveščanju beseda novinar izgubi svoj klasični smisel. Uveljavlja se pojem novinar-družbenopolitlčni delavec, V obrazložitev te trditve naj citiram besede Lazarja Mojsova z lanskoletnih tradicionalnih svetozarsklh srečanj: zlasti pa primanjkuje tehnikov za vzdrževanje, ter inženirjev za področje kontrole kvalitete iz marketinga. Ni jih lahko dobiti. Se pa mladi strokovnjaki zelo zanimajo za to mlado in še zelo novo tehnologijo. Nudijo jim tudi možnost dodatnega izobraževanja, poleg tega pa so v Mikroelektroniki zelo dobri pogoji dela in tudi, osebni dohodki so primerni zahtevni strokovnosti. Naj kot zanimivost povemo kakšna Bo Iskra sodelovala s kitajskimi proizvajalci elementov? V petek, 5. 2. je bila v Iskri — Industriji elementov na obisku strokovno — poslovna delegacija kitaj&ih inženiijev. Bfli so zastopniki večje tovarne elementov s sorodnim programom kot IEZE. Inženirji Ge Yigin, Yang Mingshen in Wang Wenxu iz firme (kombinata) Electronic Components Factorv, kot se kombinat uradno imenuje, so se pogovagali z vodilnimi delavci IEZE o možnem strokovnem in poslovnem sodelovanju. Ta tovarna je v kitajski pokrajini Sichnan mestu Changu. V tovarni je zaposlenih okrog 6000 ljudi, od tega je 800 tehnikov in 400 inženirjev. Pri tem je treba vedeti, da so na kitajskem vsi, ki so končali fakulteto v začetku imenovani tehniki, inženirje pa imenujejo tiste, ki imajo določene iz- je v Mikroelektroniki struktura zaposlenih. Trenutno je 81 zaposlenih. Od tega je v montaži 26 polkvalificiranih delavcev, 14 kvalificiranih, tehnikov je 33, imajo 7 inženiijev, 14 diplomiranih inženiijev in 2 magistra. Naj povemo, da je poleg tega okrog 25 strokovnih sodelavcev zaposlenih na Univerzi, poleg tega pa delajo tudi za Mikroelektroniko. F. Kotar kušnje in določeno praktično znanje na konkretnem področju. Glavni proizvodni program Electronic Components Factory obsega pol-prevodniško tehniko, upori - v glavnem ogljenoplastni, potenciometri, keramični kondenzatorji, hibridna tanko in debeloplastna vezja, ferite, magnete in vso proizvodno opremo si naredijo sami, razen najzahtevnejše kupujejo pri specializiranih proizvajalcih. Tako so izredno malo vezani na uvoz, tako pri opremi kot tudi pri reprodukcijskem materialu. Njihov kombinat tvori 14 tovarn, s skupnim razvojem oziroma inštitutom, kjer je zaposlenih okrog 100 inženiijev. Zato z zunanjimi strokovnimi inštituti oziroma univerzami praktično ne sodelujejo. Ta inštitut se deli na tri bistvene dejavnosti: fiinda-mentalni razvoj, razvoj elementov za elektroniko in razvoj tehnološke opreme za proizvodnjo elementov. Tako je (Nadaljevanje na 4. strani) POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloga v Iskri,-tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z M. členom samoupravnega grorazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela In naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vsa potrebe, ki bodo prijele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucija 3, Ljubljana, Šil, telefon 213-213, int. 21-25. ISKRA CENTER ZA ELEKTROOPTIKO 1. STRUGARJA v mehanskih delavnicah Pogoji: triletna poklicna šola-za kovinostrugarje 3 leta delovnih Izkušenj odslužen vojaški rok 2. UMERJEVALCA lil v umerjevalniči laserjev Pogoji: triletna poklicna šola—elektro-šlbkl tok 1 leto delovnih Izkušenj odslužen vojaški rok 3. MERILCA lil v finalizaciji Pogoji: triletna poklicna šola elektro-šlbkl tok 1 leto delovnih Izkušenj, odslužen vojaški rok 4. FINOMEHANIKA—OPTIKA III v mehanski optični montaži Pogoji: triletna poklicna šola flnomehanske stroke 1 leto delovnih izkušenj odslužen vojaški rok 5. SNAŽILKI -2 sodel. Pogoji: popolna osnovna šola 6 mesecev delovnih Izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa dela je 2-mesečno poskusno delo. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov Iskra Center za elektrooptiko, 61210 Ljubijana-šentvld p.p. 59. ISKRA COMMERCE TOZD ZT 1. Vodenje carinsko deklarantskega oddelka Pogoji: ekonomska srednja šola ali gimnazija, opravljen vozniški izpit B kategorije znanje strojepisja, 3 leta delovnih izkušenj, predviden OD 11.561 din Področje dela v Kranju. Z Opravljanje špedlterskih del Pogoji: I. st. ekonomske fakultete alf višja prometna šola, znanje angleškega jezika 5 let delovnih Izkušenj v stroki zaželjeno na carlnsko-špedltersklh delih, predviden OD 13.848 din. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8. dneh na naslov Iskra Commerce Ljubljana, Kadrovski sektor, Topniška ISKRA ELEKTROZVEZE , 1. Telefonist Pogoji: tečaj, usposobljen za telefonista, 6 mesecev delovnih Izkušenj, predviden OQ 6.924 din. Delo je za nedoločen čas zaradi nadomeščanja odsotnosti delavca. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov Iskra Elektrozveze, Kadrovska služba, Ljubljana, stegne 11, V______________________________________________________________________________J „javnost družbenega dela In politične oblasti, še posebej dejavnost javnih glasil, pomeni področje, ki je posebnega pomena za delavski razred, vendar ne kot sila nad družbo, marveč kot sestavni del subjektivnih socialističnih sli. S tem je določen tud' širši pomen vloge obveščanja v samoupravni socialistični družbi In novinarjev kot družbenopolitičnih delavcev. Novinar — družbenopolitični delavec v sredstvih javnega obveščanja — ni niti opazovalec, niti razsodnik v družbenem razvoju, marveč odovoren in aktiven dejavnik socialistične družbene preobrazbe. Njegova Informacija ne sme biti nevtralen odraz nekaterih pojavov v družbi, niti zasebna sodba o njih, marveč kritična In ustvarjalna kreacija vseh dejavnikov obveščanja." (Konec citata) Danes v vsaki organizaciji združenega dela obstaja določen sistem obveščanja delavcev, ki je na prvi videz smoupraven, predvsem pa v skladu z osnovnimi zahtevami Zakona o združenem delu iz leta 1976. Izhajajoč Iz lastnega poznavanja stvari Jlahko zatrdim, da je večina teh sistemov bolj ali manj Improvizirana In brez normativnih samoupravnih aktov, ki naj urejajo področje. Že glasila različnih delovnih organizacij, s svojo vsebino dokazujejo da je praksa samoupravnega obveščanja povsod še bolj ali manj v povojih. Izjeme so le nekatere manjše OZD, ki kot take (majhne) woje organizacijske probleme skupaj z obveščanjem laže rešujejo. Iz opisanih Izhodišč lahko zatrdim, da je bila Iskra Elektromehanlka ena prvih delovnih organizacij vsSlovenljl (če Izvzamemo širše okvire), ki je zasnovala In sprejela tak sistem obveščanja, vzporedno pa je prilagojen njenemu življenju In delu. Omenjeni sistem je bil zasnovan na dosedanjih pozitivnih izkušnjah In na najbolj aktualnih teoretičnih izhodiščih. Zato tudi ponuja trenutno najboljše možnosti za uspešno uveljavljanje In Izvajanje. Za omenjeno pa je potrebno ustrezna organizacija sistema, ki mora zajeti vse poslovodne, samoupravne in družbenopolitične sredine v DO, skratka, vsakega delavca nove DO Telematlke, saj bodo rezultati edino tako lahko popolni In učinkoviti. , . „ . . (se nadaljuje) Bo Iskra sodelovala s kitajskimi proizvajalci elementov? ( Nadaljevanje s 3. strani) razvojna dejavnost skoncentrirana na enem mestu, ostali inženirji — operativci pa so v posameznih tovarnah. Tako so največji proizvajalec elementov na Kitajskem. Gostje so povedali, da so dobili strokovne literaturo in prospektni material iz Iskre. Zelo so pohvalili Marcela Božiča iz IC, ki jim je ta material nevsiljivo posredoval. Tako so pazljivo preštudirali proizvodni program Iskre — Industrije elementov in ugotovili, da bi lahko z njo uspešno in v obojestransko korist sodelovali tehnično in tudi poslovno. To je bil tudi namen obiska. Glavni namen pa je bil, da se gostje spoznajo s stopnjo opremljenosti in tudi stopnjo tehnologije Iskrine proizvodnje elektronskih ejementov. Izrazili so tudi željo, da bi izmenjali strokovne ljudi med obema delovnima organizacijama in tako drug drugemu posredovali izkušnje in dognanja na tem specializiranem področju. Ogledali so si proizvodnjo v TOZD Feriti in v žužemberških Keramičnih kondenzatorjih. Kitajski gostje pravijo, da je njihova tehnologija približno na isti ravni kot Iskrina proizvodnja elementov. Čeprav so na primer v Feritih gledali iz zahodne 3 $ es @ s sise«. ffi # S12 i£ ^ tt £ £ * M IS SSI!. VijtfelS#, 12ABS BS. ffi Vfrtiti. maniss:#. »m@isA5mi$a'he8=R, o-ns?. Nasbvna stran kitajske publikacije o elektronskih elementih. Nemčije uvoženo sodobno opremo, so ugotovili, da njihova ne zaostaja po kvaliteti niti po tempu proizvodnje, nekatere naprave pri njih so celo hitrejše in predvsem enostavnejše. Ogledali so si tudi TOZD Keramiko. Do zaključka redakcije še nismo zvedeli rezultatov pogovorov, ker obisk še traja. Na vsak način pa so pokazali kitajski gostje veliko zanimanje za proizvodnjo eno in večplastnih kondenzatorjev in keramike. V IEZE pa jih zelo zanima kitajski način proizvodnje tehnične, oziroma elektrp — keramike. Kitajci imajo namreč že tisočletne najboljše izkušnje s proizvodnjo porcelana, kar je v bistvu tehnična keramika. Zato bi bilo sodelovanje na tem področju izredno zanimivo. O rezultatih in zaključkih bomo poročali prihodnjič, p £ t Delovni razgovor o združevanju dela in sredstev Prejšnji teden je v kranjski Iskri potekal delovni razgovor na temo »Združevanje dela in sredstev v funkciji ustvarjanja dohodka, hitrejšega razvoja nerazvitih republik in SAP Kosovo ter razvoja in delovanja enotnega jugoslovanskega tržišča." Razgovor je bil organiziran na pobudo Zveze sindikatov Jugoslavije in Zveze sindikatov Slovenije. ZSJ je zastopal Veselin Karanac, ZSS pa Mira Remškar, ki sta se z Iskrinimi poslovodnimi in družbenopolitičnimi delavci pogovarjala o že omenjeni problematiki. Po programu Zveze sindikatov Jugoslavije za leto 1982 je predvideno raziskovanje problematike združevanja dela in sredstev v funkciji ustvarjanja dohodka, hitrejšega razvoja gospodarsko ne dovolj razvitih republik in pokrajin ter delovanja in razvoja enotnega jugoslovanskega tržišča. V tem smislu je treba pregledati dosežene rezultate, probleme in težave v uresničevanju družbenih stališč in opredelitev, še posebej pa je treba analizirati in uveljaviti pozitivne izkušnje na tem področju. Osnovni cilj raziskovanja teh vprašanj je povečati aktivnost na tem področju in utrditi konkretne naloge Zveze sindikatov v spodbujanju procesa združevanja dela in sredstev in dohodkovnega povezovanja organizacij združenega dela na enotnem jugoslovanskem tržišču, s poudarkom na povezovanju združenega dela iz razvitih republik in SAP Vojvodine z organizacijami združenega dela iz gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo. Da bi bila analiza stanja na opisanem področju kar najbolj popolna, se je Zveza sindikatov odločila, da informacije in podatke, ki jih že ima na voljo, dopolni z informacijami, ki naj bi nastale na delovnih obiskih v nekaterih delovnih organizacijah. Tako je njena strokovna komisija obiskala tudi kranjsko Iskro. Na kratko bi rezultate delovnega razgovora lahko strnili v naslednje: Kranjska Iskra je na prej opisanih področjih načelno odprta delovna organizacija, kar dokazuje že njena dosedanja aktivnost (na primer trenutno aktualno vlaganje sredstev za razvoj industrije v manj razvitem delu Slovenije, v Prekmurju). Seveda, pa so njene odločitve o sovlaganjih odvisne tudi od ekonomskih zakonitosti. Še posebej ob trenutno zelo zapleteni gospodarski situaciji kranjske Iskre so ekonomska vprašanja še bolj izpostavljena. Kazimir Mohar Z delovnega razgovora o združevanju dela in sredstev. Novi vodja servisnega obrata v Beogradu st P »Ne želim učiti novega vodje Iskrinega servisa v Beogradu, žal pa veiTi da mu ne bo lahko," je po dvajsetih letih dela v Iskri Commerce, p" dvajsetih letih vodenja Iskrinega servisa v Beogradu in ob odhodu v pokoj poudaril Žarko Batar. Pred dnevi je namreč dolžnost novega vodje prevzel Jovan Radmilovič. Jovan Radmilovič. Gotovo je precej resnice v napovedi Žarka Bataija o prihodnjem delu novega vodje servisa. Precej tudi zato, saj je prav on živel z Iskrinim servisom vse od prvih začetkov, lažje pa mu je bilo tudi zato, ker je Iskrin servis v Beogradu začel pred 20. leti s tremi zaposlenimi, zdaj pa jih je skupno skoraj devetdeset, točneje sedeminosemdeset. Jovan Radmilovič je bil pred prihodom v naš servis vrsto let zaposlen v beograjski delovni organizaciji Invest-import. Gre za izvozno-uvozno hišo, deM pa je kot strokovni sodelavec v sektorju izvoza. »Iskro poznam že vrsto let, saj sem se sprva bavil z merilno tehniko," pripoveduje Jovan Radmilovič. kolektiva, kajti pomanjkanje rezervnih delov jih pesti iz dneva v dan, oba problema pa sta nekoliko nasprotujoča si. V pogovor o pomanjkanju rezervnih delov se je vključil tudi dosedanji vodja servisa Žarko Batar. Glede na svoje dolgoletne izkušnje je poudaril, da je bil Iskrin servis v Beogradu vedno med najboljšimi, tisti trenutek, ko pa se je začel boriti s pomanjkanjem nadomestnih delov, pa je šla njegova pot strmo navzdol. Jovan Radmilovič si je med pomembnejše naloge zastavil tudi večjo skrb za sprejemanja visoko kvalificiranih kadrov, ob tem, da pa ne bodo v prihodnje zanemarili tudi dodatnega izpopolnjevanja serviserjev. Več pozornosti bodo namenili tudi zmanjšanju potnih stroškov. Pravijo, da bodo imeli pri tem precejšnje probleme, zaradi pomanjkanja službenih Iški Za ( seji odb Obf; osebnih avtomobilov. Čimprej ^ treba v Beogradu, kot je dejal, reši11 Is tudi vprašanje skladišča. V njem intfj0 a°8 precejšnje število nekurantnih rf *st zervhih delov. Le-ti so v skladišču ^ P1*! vsa ta leta, odkar je beograjski seri1* etQ prepuščal posamezna območja v'. republiki novim Iskrinim servisni*11 delavnicam. Pogovor z nekdanjim in novi*11 n vodjem je nanesel tudi na vprašani* ace novih servisnih prostorov. Beograjs^ nez serviserji delajo sedaj na treh lokati' ^ki j ah, »Iskra pa bi že morala končn0 začeti razmišljati o lastni reprezenri bOj tivni hiši v Beogradu, o prostorih, 1° Ved bi bili primerni za delo, še predvseti za i zato, ker je Iskra v Beogradu priljut’- nti Ijena delovna organizacija, zlasti p1 'H ima možnosti v Novem Beogradu," s13 poudarila oba sogovornika Zark° Batar in Jovan Radmilovič. L.P' del, SVq »Neznanka mi tudi ni delo s serviserji, adil zato menim, da se bom hitro privad na nove dolžnosti. Vem pa, da ne bo lahko iz več vzrokov. Naj jih kar naštejem: v beograjskem servisnem obratu je zaposlenih 87 delavk in delavcev, od tega jih je več kot 20 čistih režijcev. Poudarjam, da bo v zaostrenih pogojih gospodarjenja zelo težko najti delo, tako za serviserje kot režijce. Vso pozornost bomo morali zdaj nameniti obdelavi tržišča, da bi tako pritegnili čimveč lastnikov naprav v Beogradu. »Beseda z novim vodjo servisa se je dolgo zadržala prav na vprašanju pomanjkanja dela za tolikšno število zaposlenih. Problem je predvsem v tem, da je beograjski servis dolga leta skrbel za vzdrževanje Iskrinih izdelkov po vsej ožji Srbiji in v obeh avtonomnih pokrajinah, marsikdaj pa je priskočil tudi na pomoč servisom v Skopju, Titogradu in celo v Zagrebu. Postopno je Iskra začela v posameznih večjih središčih v Srbiji odpirati samostojne servisne delavnice, kot npr. v Nišu, Prištini, Novem Sadu in še kje drugje. Območje, ki ga je obdeloval beograjski servis, se je tako manjšalo, število serviseriev pa je ostalo več ali manj isto. Pomanjkanje dela ali bolje rečeno občasno pomanjkanje pa morebiti ni najhujši problem tega Vodilni predstavniki naše ZT mreže na ogledu proizvodnje v Digitronu, ISKRA - DIGITRON Nove poti sodelovanja Ob zaključku nedavnega zunanje-trgovinskega operativnega sestanka so vodje Iskrinih predstavništev po svetu obiskali tudi delovno organizacijo Digitron v Bujah, kolektiv, s katerim Iskra plodno sodeluje že vse od njegovega nastanka. Iskrino delegacijo je vodil glavni direktor Iskre Commerce Simon Primožič. *6 opr Si nad svetovno tržišče. Mednje so uvrstilite’ y0t leprintarje, tehtnice, ume koledarje, |CQr športne semaforje, kalkulatorje in re' gistrirne blagajne. V svojih prizadevanjih za večj* jj? T i) V VIJ JULI T (UlJUl w Ih izvoz se je Digitron odločil za tesnejš* e: sodelovanje z Iskro, ter z njo konti" Med obiskom v Digitronu so gostitelji seznanili vodilne predstavnike naše predstavniške, prodajne in proizvodne mreže v tujini predvsem z tistimi izdelki, za katere menijo, da ador imajo največ možnosti za prodor na Glavni direktor DO Peter Mivšek med mladinci. DO AVTO ELEKTRIKA Novo mladinsko vodstvo Med enega največ j ih leto-,,do vodko' šujih političnih »dogodkov", ki so se zgodili v novogoriški Iskri — Avtoelektriki lahko uvrstimo petkov mladinski sestanek — združen z volilno sejo koordinacijskega sveta. Mladi iz vseh osnovnih organizacij ZSMS so pregledali delo v lanskem letu, se dogovorili o nalogah, ki jih čakajo v letošnjem letu ter izvoUli novega predsednika in sekretarja. POUDAREK PROIZVODNJI Da je bil sestanek mladih res na visokem nivoju priča tudi udeležba gostov, saj so se ga udeležili tudi glavni direktor Peter Mivšek, vodja SKS Karol Brenčič, socialna delavka Irena Simčič in referentka za kadre Milenka Konjedic. Najprej je povzel besedo glavni direktor in spregovoril o rezultatih poslovanja v lanskem letu, osvetlil pa je tudi trenutno gospodarsko situacijo s smernicami za nadaljnji razvoj. V svojem govom, ki so mu mladi pozorno sledili, je Peter Mivšek poudaril potrebo po še večjem zalaganju vseh pri proizvodnih postopkih, dotaknil se je predvidene reorganizacije delovne organizacije tozdov in DSSS s sedežem v Šempetru, spregovoril je o novih proizvodnih programih ter ureditvi sistema delitve osebnih dohodkov. V nadaljevanju so mlade seznanili s problematiko in možnostmi zaposlovanja, s kadrovsko problematiko, s .stanovanjsko problematiko, s štipendiranjem ter s proizvodnim delom in (Nadaljevanje na 5. strani) lanskega leta tudi podpisal samouprav ni sporazum. Na osnovi tega dok*1' menta bo Iskra Commerce opravlja*3 vse izvozne naloge za Digitron. Spor3, a . zum sta podpisala s strani Digitro**3 ju predsednik te delovne organizacij6 Lucijan Žižič in glavni direktor Isk*6 Commerce Simon Primožič. Digitron je eden mlajših jugo siti vanskin kolektivov. Ustanovili so ž3 leta 1971. V teh dobrih desetih let® je samostojno razvil več kot 80 elek j tronskih naprav ter postal ugled6*1 proizvajalec kalkulatorjev, knjigovo**' skih računalnikov, teleprinterjev, tehtnic, športnih semaforjev ter sis*6' mov za notranjo in zunanjo zašč*10 prostorov. Lani je približno 750-člaflsk* kolektiv Digjtrona uspešno konča* 3 skupnim prihodkom v višini 606 milijonov dinarjev. Bujčani pred vid6 vajo, da bodo letos to vsoto poveča*1 še za 200 milijonov. Aj Za prodajo na tuja tržišča so $c odločili pred dobrima dvema letom3' Leta 1980 so izvozili za 10 milijon0' pro dinarjev, lani pa že za 26 milijon0'' Mfl dinarjev. . Se\ „V prizadevanjih za večji izvoz ^ žnc večjo prisotnost na svetovne**1 go$ tržišču," poudarja direktor temelj**,e odj organizacije blagovni promet v Dig1' tronus Branko Bastiianič, »smo s< nel zavedali, da nismo dovolj močni li *>aj ustanovitev lastne izvozne mreže, za® prc smo se odločili, da bomo naš izv°3 si$t zaupali kakšnemu večjemu uglednem*1 na« izvozniku in pri tem smo naleteli113 org veliko..razumevanje pri Iskri Comm6*' po, ce. Takoj naj poudarim, da sta Iskra $ Digitron začela sodelovati že *613 1971 torej od nastanka Digitrona. kolektiv tako danes ne proizvaja m* enega izdelka, v katerega ne bi vgrad*1 kakšnega Iskrinega elementa." vlo sta aki del Iskrino delegacijo so v Digitro**3 sprejeli v odsotnosti predsednik3 Jtu delovne organizacije Lucijana Z užiti *et njegov namestnik Marjan Jaran, pr6' p* sedr.ik SOZD Industrij a-promet B**| *e Lino Gorjan, predsednik občine B**)* Valentin Jakac, direktorji temelj***3 organizacij iz Digitrona in drugi. L. **' ^ ek S Ul. SEJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO IN INFORMATIKO Pospešeno reševati odprte Probleme! U>| Pj te(ien je bila v prostorih ■ Za e PPC v Ljubljani III. seja odbora *r Organizacijo in informatiko. Na tej d. 50 delegati ugotovili, da bi se ho obra0imoral sestajati pogosteje, saj je D(i v j ,Vnavanje organizacijskih vprašanj :š!, še kako pomembno. Zato so se seJ°VOrili> da se bodo morali spet K, p. ad prav kmalu, da bi razpravljali o rvis letosU’ nato Pa še enkrat v aprilu J internet Je P°dPrl. sUePe P™*3 inf e8a posvetovanja o zasnovi d sistema SOZD Iskra. 5 sicer?/-ugotovil> H 86 del tehnalog tj ne ze izvaja, vendar pa je izrazil 1^, iist, ,0v°ljstvo nad uresničevanjem mMaditve informacijskih sistemov §q5 delovnimi organizacijami in jj Ve(rD> saj delovne organizacije še ’ n° niso posredovale svojih zasnov ’ v, rjt; sistem. Pri tem bi veljalo opozo-1 p8 del 113 sklep odbora, da se od 13 prjaVS^ega sveta zahteva ukrepanje v ko Zat tdl’ ne*zvršitve tega usklajevanja. 1 ,je,0 odbor ponovno zahteva, da p svoj^11^organizacije takoj izpolnijo to -o' , ^ marcu bo namreč morala biti ^ SO?n'3 informacijskega sistema B kowi- ^^tra dana v obravnavo stro-Isk1111 ^ samoupravnim telesom, vse pjT®-Glede razvoja opreme in uvajava U) 80 pa odbor opozarja in zahte-od ZORIN in TOZD Računalni-temi’- da v enem mesecu vskladijo ntiinski plan osvajanja programskih Po t0v 23 t0 opremo ter o tem y r°čajo samoupravnim organom, j. Hkrati mora to izvajanje program-v/f paketov kontrolirati področni jv* l®gij SOZD za informatiko in vsaj ^at letno poročati na samouprav-j^tij^Uorih za organizacijo in infor- ^a hitrejše izvajanje informacij-r®8a sistema in pridobitve potrebne .Preme za to pa tečejo intenzivni odbor podpira predlog strokovnih služb, da se komisija za izpeljavo naloge imenuje vnaprej, in ne, da bi kot doslej, komisije za te naloge za nazaj, še za leto 1979 in 1980. Za uspešne bodo šteli v prihodnje le tiste naloge, ki bodo tudi preizkušene na konkretnem primem v praksi. Doslej je bilo namreč preveč takih projektnih nalog, katerih zamisli niso bile ne časovno ne praktično op rede-Ijenesin tudi ne uresničene. Odbor se je v nadaljevanju seznanil še z reorganizacijo DO Elektro-mehanika Kranj. Potrdil je poročila o dosedanjem delu, potrdil pravilnost pristopa in ugotovil, da je bilo v to reorganizacijo vloženega veliko strokovnega in samoupravnega napora. Ob tem pa so člani odbora menili, daje v Iskri še nekaj takšnih DO, ki niso ustrezno organizirane glede na obstoječe delovne povezave in družbena ter politična izhodišča zadnjega časa. Elektromehanika Kranj se je namreč reorganizirala tudi ali pa predvsem zaradi : razrahljanega funkcioniranja mehanizmov v tej delovni organizaciji. Ker pa je takih razrahljanih mehanizmov v Iskri očitno še več, je naložil odbor Marjanu Trojarju, direktorju DO ZORIN, da v sodelovanju s KPO SOZD Iskra izdela oceno organiziranosti Iskre in o tem aprila poroča odbora. Kljub temu, da predlog plana o dejavnosti informatike in organizacije za leto 1982 še ni izdelan ustrezno, so na tem odbora pregledali doseženo stanje usklajenosti teh programov, ki so trenutno v strokovni obdelavi. Zato odbor priporoča vsem delovnim organizacijam, da se čim hitreje in konstruktivno dogovorijo o predlaganih nalogah, ki so za nadaljnji razvoj Iskre nedvomno strateškega pomena. Mak SINDIKAT ŠIROKA POTROŠNJA Pred volitvami Na sestanku predsedstva sindikata Široke potrošnje je bila osrednja tema povezana z aktivnostmi v obdobju pred volitvami. V naslednjih dneh, do 11. marca (ko naj bi bile predvidoma volitve na vseh Iskrinih ravneh, hkrati s splošnimi), bo potrebno evidentirati, kandidirati in slednjič voliti nova vodstva družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov na vseh ravneh. ! n govori za skupni nastop Iskre in Mlad k"ar odbor seveda podpira. V i te- Voa%vanju seje so se navzoči pogo-rje, i l ti*! še o Predlogu za imenovanje re- ^sij za sprejem projektnih nalog, tei-i samezne projektne naloge, ki so .'Oe doslej m so odprte odleta 1979 'ečJ1 1980 — so menili — je potrebno v ej$e B dni pod mentorstvom ZORIN ,neC j .Veriti in poročati o nadaljnjem rav' u- Za nove projektne naloge pa Sindikat je na sestanku v Škofji Loki, 2. februarja, sprejel rokovnik dela. Delavski ,svet Široke potrošnje naj bi tako do 12. februarja razpisal volitve, delavski sveti temeljnih organizacij naj bi isto opravili do 15. februarja, volili pa naj bi, enako kot drugod, 11. marca. V kratkem naj bi tako izvolili nove samoupravne organe Široke potrošnje (DS DO in odbori) in temeljnih organizacij, sindikat pa je evidentiral tudi možne kandidate za opravljanje vodilnih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah. Mandat za predsednika konference sindikata Široke potrošnje naj bi v letošnjem letu imela tovarna elektromotorjev v Železnikih. Za predsednika so bili evidentirani trije možni kandidati - Albin Pahor (TOZD Prodaja), Tone Blaznik (TOZD TGA Reteče) in Marjan Šmid (TOZD Elektromotorji Železniki). Sindikat podpira predlog TOZD Elektromotorji. Evidentirani kandidat za podpredsednika konference je Anton Blaznik (TOZD TGA Novo mladinsko vodstvo on udeležba m mladinskem sestanku. (Nadaljevanje s 4. strani) proizvodno prakso Karol Brenčič, uenka Konjedic in Irena Simčič, z i*1 žnVeda 80 rrda vlogo mladih v ostalih DPO, ' ‘^daljnja se je tudi izobraževanja in kadrovske politike, informiranja, športa in kulture, mladinskih delovnih akcij, i f-3 or'“UJI?a prizadevanja za boljšo n«1' J^ranost znotraj TOZD in :ai» En3* na niv(f D0- večj° iey sta=“. m odgovornost pn rzvajanju fsjaS a, D“izacijskifi prizadevanj ter niti j ,1Vnejšo vlogo mladih kot DPO in v :adfl Qele8atskem sistemu. ^LODNO DELO °'M ml Kot smo že uvodoma omenili, so le»ad^ Pregledali tudi delo v lanskem 21 ■ Poročilo o tem je podal doseda-teie i*1 Predsednik Aleksander Miljavec, ki 3 0.sestanek tudi vodil. Najprej je spre-H ge,Vorfl o uveljavljanju družbeno-n tv^^^akega in samoupravnega L. P ^ožaja mladega delavca, dotaknil pa S SESTANKA SEKRETARJEV DO SOZD ISKRE Pravočasno obveščanje je nujno! „Osebe, ki se udeleže zasedanj kolegijev SOZD Iskre so dolžne o problematiki obvestiti pristojne organe v posameznih Iskrinih delovnih organizacijah, kajti takšno pravočasno obveščanje je za skupno delo nujno!“ To je bila ena izmed osrednjih misli, kijih je posebej poudaril na sestanku sekretarjev DO SOZD Iskra pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Pavle Gantar. Sestanek je bil v PPG Iskre v Ljubljani pretekli teden. Z omenjeno zahtevo se je moč le strinjati. V zvezi s temo koordinacije med organi upravljanja in poslovodnimi organi v SOZD Iskra je Pavle Gantar tudi povedal, da so že doslej prihajali na dnevne rede področnifi kolegijev problemi, za katere so bila že poprej nakazane smernice za rešitve, pa tudi stališča. Dejstvo pa je, da se ugotovitve, izrečene na teh kolegijih, ne prenašajo vselej ustrezno tudi naprej. Treba bi bilo tudi bolje izbirati člane področnih kolegijev. Le-te bi bilo treba pravočasno določiti, s tem pa, seveda, tudi zagotoviti njihovo udeležbo v delu kolegijskih poslovodnih organov. Kot problem pa se je pokazala tudi nekoordiniranost med delegatskimi in poslovodnimi organi; z novim pristopom je sicer doseženega nekaj več sodelovanja, vendar ti odnosi še marsikje ostajajo nekoordinirani. O pripravah na volitve v organe upravljanja v SOZD Iskra je poročal Mitja Ančik, ki je še posebej opozoril na potrebo po zagotovitvi upoštevanja potrjenih dogovorjenih rokov, da bi tako zagotovili, da bi naše volitve potekale res organizirano in da bi novoizvoljeni organi mogli tekoče, normalno delovati. V nadaljevanju razgovora so sekretarji razčlenili vzroke negativnih rezultatov referenduma o sprejetju samoupravnih sporazumov s področja delitve po delu, sprejeli pa so predlog nadaljnjih aktivnosti za vendaršnji sprejem teh samoupravnih sporazumov. V nadaljevanju seje pa je Jože Golob navzoče seznanil z zaključki II. strokovne konference na temo ..Humanizacija dela“, medtem ko je Marjan Trojar spregovoril o izvedbi prvega internega posvetovanja o zasnovi informacijskega sistema SOZD Iskra. Mak Reteče), evidentirani kandidat za sekretarja konference pa je Stane Fleischman (DSSS). Sindikat je predlagal tudi novega predsednika komisije za šport in rekreacijo (Franc Ivanuša - TOZD TV Pržan), komisije za družbeni standard in letovanja (Marjan Bončina, TOZD Montaža Idrija). Sindikat je na sestanku sprejel tudi sklep o ustanovitvi komisije za kultumo-prosvetno dejavnost in evidentiral predsednika. Na čelu kulturnih animatorjev temeljnih organizacij (ki bi to komisijo sestavljali) naj bi bU Marjan Peternelj iz Železnikov. Mandat za predsednika delavskega sveta Široke potrošnje ima letos TOZD Sprejemniki iz Sežane. Sindikat pa je evidentiral tudi možnega kandidata: funkcijo naj bi_ opravljal dosedanji predsednik KOS ŠP Marjan Može. Odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije naj bi po mnenju sindikata vodil Albin Pahor (TOZD Prodaja), ostale odbore delavskega sveta pa bo imenoval DS DO na konstitutivni seji. Za pravilno izvedbo volitev delegatov v samoupravne organe DO in SOZD je zadolžena volilna komisija, ki naj bi jo po predlogu sindikata sestavljali predsednik Janez Skok (Železniki), namestnik predsednika Tone Lavtar (DSSS) in člani Stane Fleischman (DSSS), Majda Rant (DSSS), Miro Rajšek (TOZD TGA) in Danilo Zorman (TOZD TV Pržan). Sindikat je evidentiral tudi možne kandidate za funkcije na ravni SOZD Iskra. V odbor samoupravne delavske kontrole SOZD Iskra naj bi letos volili v TOZD Prodaja (evidentirani kandidat Albin Pahor) in TOZD Razvojni inštitut. Sindikat je podprl tudi način izvolitve delegatov delavskega sveta SOZD Iskra in delegatov zbora Iskre banke. Na seji predsedstva sindikata so člani sprejeli tudi informacijo o pohodu delavcev Široke potrošnje v zamejski Števeijan. Predvideni datum pohoda je 2. maj 1982, podrobnejše informacije pa bomo seveda posredor Stane Fleischman NOVA PRIDOBITEV V DO ERO Večvretenski stružni avtomat Prejšnji teden je bilo na dvorišču kranjske Iskre v Savski loki presneto živahno. Delavci DO ERO so se veselo vrteli okrog novega večvretenskega stružnega avtomata Schutte, ki so ga dobili po več kot enoletnem čakanju. Gre za četrti tovrstni stroj, ki pomeni pomembno pridobitev, saj je njegova uporabnost zelo velika. Stružni avtomat Schutte je 8-vre-tenski. Ponuja možnost uporabe veli- kega števila orodij in združitve več delovnih operacij. V DO ERO bodo na tem avtomatu izdelovali vrtalne in rotorske gredi in to v bistveno večjih serijah kot doslej. S tem bodo tudi odpravili ozko grlo v proizvodnji Doslej so si pomagali z obdelavo na dragih stražnicah, vendar pa so bili zaradi prevpe-njanja orodij in več operacij dodelave stroški zelo visoki. Kazimir Mohar „ Vsakega novega stroja smo veseli, “ so nam povedali delavci DO ERO. Prvi učenci na proizvodnem delu v IEZE Prvega februarja letos so šli na proizvodno delo prvi učenci srednjega usmerjenega izobraževanja. V Industriji elementov so se na ta bistveni del pouka temeljito pripravili Tako so sprejeli učence s pripravljenimi delovnimi pripomočld, prostorom in zlasti z usposobljenimi inštruktorji nje tradicij našega nja v okviru SOZD in občinske konference ZSMS Nova Gorica. Seveda je njegovo poročilo zajelo le glavne aktivnosti 00 s sedežem v Šempetra, iz bogate razprave pa je bilo izluščiti veliko hotenj za še boljše delo. Kakšne so bile glavne aktivnosti v preteklem letu so povedali tudi predsedniki osnovnih organizacij s sedežem izven Nove Gorice. Tudi delo članov teh 00 je bilo predvsem usmerjeno v cilj povečanja delovne storilnosti in podpori pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. Ob koncu sestanka so mladi izvolili novo vodstvo. Soglasno so se odločili, da bo poslej vodil mlade Avtoelek-trike Vojko Velikonja, prekaljen mladinski funkcionar, zaposlen v TOZD - Inštitut za avtoelektriko, funkcijo sekretarja pa so zaupali Borisu Švaglju iz TOzD — Tovarna delovnih sredstev. m.R. V ponedeljek, 8. februarja je bil v Solčavi občni zbor sindikata 00 Ljubno in Solčava. Sprejeli so poročilo in izvolili nov izvršilni odbor s predsednico Sonjo Fužir. Hkrati so imeli tudi kandidacijsko konferenco in se tako pripravili za prihodnje volitve. Več o tem v prihodnji številki. Na proizvodno delo, kot se imenuje del praktičnega izobraževanja v TOZD, so se v Industriji elementov temeljito pripravili. Na podlagi okvirnih programov Zavoda za šolstvo so izdelali Izvedbene učne načrte. Pri teh je sodeloval tim sodelavcev: tehnolog, ki delo pozna in ve za najboljši pristop k posameznim fazam, dalje mentor proizvodnega dela na šoli, ki je postavil praktične in teoretične zahteve proizvodnega dela. Sodeloval je tudi inženir varstva pri delu, vso organizacijo in skrb za izvedbo programa pa je prevzel organizator izobraževanja. Strokovni tim je v tistih TOZD, ki bodo izvajale proizvodno delo, izbral ustrezna dela in delovne naloge z vseh delovnih področij. To delo pa obsega spoznavanje tehničnih in tefinoloških postopkov, ob katerih naj bi učenci prenesli v prakso in poglobili v šoli pridobljeno znanje, pridobivali delovne navade in spretnosti ter se tako usposabljali za delo v svoji stroki. Načrti, ki jim strokovno pravijo v tovarni izvedbeni načrti sO zelo konkretni in podrobni. Tako je v njih zajeta določena metodična pot za praktično pridobivanje znanja. Predvsem bodo v Industriji elementov dajali velik poudarek točne- (Nadaljevanje na 6. strani) S 13. SEJE ODBORA ZA GOSPODARJENJE IEZE Ugodnejše cene elementov znotraj Iskre? V četrtek, 4. 2. letos je bila v Ljubljani seja Odbora za gospodarjenje. Najbrž je bfla najbolj zanimiva točka predlog, da bi elemente znotraj Iskre prodajali po bolj ugodnih cenah, saj bi tako postila Iskra bolj konkurenčna zlasti na zunanjih trgih. Na dnevnem redu pa je bfl tudi letošnji proizvodni in poslovni načrt m usklajevanje s celotno SOZD. Kot je mogoče videti iz razprave, letos letni program za realizacijo srednjeročnega načrta ne gre najbolje od rok v Iskri IEZE. Sprejemanje, oz. usklajevanje gre počasi, saj se je treba prilagoditi vrsti vedno novih elementov. Sicer pa imaj predlog znotraj delovne organizacije že dodobra usklajen, le s SOZD Iskra je še nekaj nerešenih vprašanj. Predlog letnega načrti predvideva močno rast proizvodnje in tudi prihodka. V oči pa pade minimalno - le 2 % zaposlovanje novih delavcev. Naj navedemo nekaj številk iz načrta za leto 1982: proizvodnja bo za 28 % višja kot leta 1981, celotni prihodek 31%, dohodek 29 % in kot smo že rekli število zaposlenih se bo vgnilo le za 2 %. Toda ob koncu leta bo verjetno zaposlenih komaj toliko, kot o začetku, vsaj praktično, ker bodo močno skrčili število nadur in brisali še nekaj postavk. Načrt v glavnem sledi programu Iskre, ki bo imela letos 31 % večji celotni prihodek in tudi le 2 % več zaposlenih. V IEZE se bodo sorazmerno dvignili tudi osebni dohodki — tam nekje okrog 32 %. Izvoz bodo povečali za 25 % in tako izvozili za 18 in pol milijonov dolaijev elementov, od tega le za dober milijon na klirinški trg. Zanimivo pa je, da bo ob teh visokih številkah in 27 % dvigu produktivnosti ekonomičnost stagnirala. To pa gre na račun rasti stroškov in močnea porasta amortizacije. Tako bo znašal prihodek na delavca 28 % več kot lani. Številke povedo, da se je IEZE resnoszavzela za višjo tehnologijo, pri čemer gotovo ni zanemarljivo visoko število inovacij in tehničnih izboljšav. Zanimiva je tudi intenzivna dejavnost razvojnikov in tehnologov pri novih postopkih, ki naj bi čimbolj zmanjšali porabo materiala in seveda pri visoki kvaliteti, ki naj bi zmanjšala izmet. Razpravljali so tudi o predlogu sprememb Statuta in Samoupravnega sporazuma o pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD in DSSS. Predlog vsebuje le nekaj manjših, nebistvenih in zgolj formalnih sprememb, ki ne bodo bistveno vlivale na delo v DO. Zanimiva je bila tudi informacija o čisto posebni »dohodkovni povezavi". V Industriji elementov je namreč večina tovarn med seboj tudi proizvodno povezanih, nekatere bolj, dmge manj. Predvsem gre tu za izmenjavo elementov, ki jih TOZD kupujejo druga pri drugi pa tudi za dobavo polizdelkov. Tri TOZD pripravljajo samoupravne sporazume dohodkovnih odnosih, ostale pa se dogovarjajo, da bi znotraj IEZE dmg dmgemu dobavljali elemente po najnižjih možnih cenah, kijih ekonomika dovoljuje. Tako bi dosegli cenejše končne izdelke, kar bi gotovo koristilo konkurenčnosti končnih izdelkov na trgu, zlasti pa v izvozu. v Podobno so na Odboru za gospodarjenje predlagali tudi za usluge, ki jih TOZD med seboj izmenjavajo, zlasti v Orodjarni, v strojnih delavnicah, na strojih za plastiko pa še kje. Na poslovodni ravni gre h koncu dogovor med IEZE in še nekaterimi DO v Iskri, zlasti s Široko potrošnjo, da bi jim dobavljali elemente ceneje kot kupcem izven Iskre. Zlasti za izdelke, ki so namenjeni izvozu, bi do-bavljali elemente po cenah, ki veljajo v izvozu. Tako bi precej pripomogli k Prvi učenci na proizvodnem delu v IEZE (Nadaljevanje s 5. strani) mu izvajanju učnega programa. Tako učenci ne bodo zgolj pasivni opazovalci, marvčč se bodo po začrtani metodični poti praktično vključevali v načrtovane faze dela. Ob tem pa so posebej poudarili, naj bi učenci ne opravljali pomožnih del, za kar so jih sodelavci včasih tako radi porabili. Torej klasično „vajenško“ začetno delosodpade in ti gotovo ne bodo več hodili sodelavcem po pivo in tobak, tudi pometali ne bodo in ne hodili čez cesto po žemlje. Za vse to delo so seveda pripravili ustrezen učni kader, usposobili so namreč kvalificirane Hudi za inštruk-toqe. Vsi so končali t >čaje v litostroj-skem Izobraževalnem centru. Tako pripravljeni so pričakali učence iz šol. Ti bodo po 14 dni delali na proizvodnem delu, kar pomeni, da bodo v tovarni 10 delovnih dni. Na vsake 3 učence pride en mentor, da se ho lahko tako posvetil vsakemu posameznemu učencu osebno m tudi zavzel ustrezno strokovno raven. Obiskali smo nekaj učencev v TOZD Feriti in v TOZD Naprave in orodja. Čisto nič se nc razlikujejo od ostalih sodelavcev, saj marljivo oprav-Ijajos svoje delo, kot vsi ostali zapo-denl Kadrovski delavci Industrije elementov so pripravili načrte že lani avgusta, daje bilo tako možno še marsikaj prilagoditi in predvsem opraviti vse potrebno za izvedbo proizvodnega dela. Metodologijo in pristop delavcev, ki so načrte pripravili, so v Šolskem centru Litostroj in na Gospodarski zbornici zelo pohvalili. Zlasti jim je bil všeč praktičen in učinkovit pristop. In kaj pravita dva učenca, ki smo ju povprašali kako »proizvodno delata": Dragan Mravlje, oblikovalec kovin, bodoči strugar: Doslej sem delal že precej stvari, večinoma ročno. Tako sem vrtal, pilil in še marsikaj. Tudi na stroju sem že obdeloval železo. Zelo so me zaposlili in moram reči, da z zanimivim delom. Mislim, da sem doživel to praktično delo tako, kot sem oričakoval. Bojan Korpar: oblikovalec kovin, bodoči orodjar ali stmgar, ni se še odločil: Precej sem delal pri pripravi materialov. Vrtal sem že, vrezoval navoje in pilil. Za dolgčas res ni časa. Čeprav nas preveč ne priganjajo pa delo samo vleče. Inštruktor mi je vedno na razpolago in vprašam ga vse, česar ne vem, včasih po večkrat, če prvič ne razumem kako in kaj. Sicer pa je inštruktor pri razlagi zelo nazoren, praktičen in natančen tako, da skoraj ne morem zgrešiti. Mislim, da bom dobil vse tisto praktično znanje, zaradi katerega sem prišel iz šole sem Učenci v Feritih. Bojan Korpar. Dragan Mravlje. nižji ceni in konkurenčnosti izvoznih končnih izdelkov. Hkrati se dogovarjajo, da bi ob znižanju cen elementov izvozniki del deviz odstopali dobaviteljem v obliki participacije. Tako bi ena in draga stran imela korist od načina prodaje »z največjo ugodnostjo". Gotovo da je treba tako pravzaprav dohodkovno povezovnje toplo pozdraviti, saj služi enotnim ciljem Iskre. Pomembno pa je tudi to, da najbrž ni Iskrinega končnega izdelka, zlasti ne sklopov, pod-sklopov in še posebej sistemov, kjer ne bi bilo vgrajenih elementov iz IEZE. Ta delež pa ni majhen saj je lani IEZE prodala tovarnam znotraj Iskre za okrog 600 milijonov dinarjev elementov. Ta delež pa ni majhen, saj le lani IEZE prodala tovarnam znotraj Iskre za okrog 600 milijonov dinarjev elementov. TOZD, da so predvideni dvigi stroškov Skupnih služb Iskre v letošnjem predlogu dosegli 80% povečanje. Menili so, naj bi se v tem stabilizacijskm času omejili na programe, ki bodo dali takojšnje rezultate. Zlasti pa naj bi financirali le nove raziskave, oz. programe, ki jih xbo mogoče v kratkem realizirati v proizvodnji. Tu so mislili zlasti na zmanj-šanos možnost investicij in s tem seveda na manjšo možnost realizacije nekaterih programov, ki so šele v razvoju. Za Skupne službe IEZE pa so sklenili, da morajo v letošnjem letu preiti v celoti na financiranje iz svobodne menjave dela in, da morajo torej število zaposlenih, dejavnostim stroške uskladiti s potrebami in zahtevami TOZD. x KF S KOLEGIJA DO KIBERNETIKA Naloge, ki nas čakajo Na kolegiju, ki ga je 1. februarja sklical v.d. direktorja DO Iskra Kibernetika v Kranju, so direktorji temeljnih organizacij in delovnih skupnosti obravnavali predstavitev plana za leto 1982, predlog o razdeljevanju deviznih sredstev in koncept ureditve Iskrine lokacije v Savski loki. Predloženi letni program izvajanja srednjeročnega plana DO Kibernetika v letu 1982 upošteva nekatere spremembe na posameznih področjih poslovanja, ki so nastale z reorganizacijo kranjske Iskre, resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za leto 1982 in drage ukrepe. f . \ Ob smrti Štefke Bratkovič Dva meseca sta minila, odkar se je pretrgala nit življenja naši dragi sodelavki Štefki Bratkovič. Težka in pa kn/ta bolezen jo je kljub močni voljo do življenja strla in jo položila v prerani grob. Ne najdemo besed, s katerimi bi ublažili pretresljivo resnico, ki ja kot nož zarezala rano družini, sodelavcem in vsem. ki smo jo imeli radi. B;leča je resnica, da te ne bo več med nas, tvoje sodelavce, med stroje, da ne bo uporov, ki bi jih Izdelovale tvoje marljive roke. Zapustila si svoje najdražje: moža, štiri otroke, ki bodo pogrešali tvojo neizmemosijubezen. Za vedno si nas zapustila, vendar za teboj ostajajo sadovi tvojega dela in hkrati bolečina, katere ni mogoče z ničemer nadomestiti, tako v srcih tvojih sodelavcev, kakor tudi v srcih tvojih najdražjih. Zahvaljujemo se ti za vložen trud, ki si ga v dvajsetih letih deta namenila kolektivu Iskre. Sodelavci TOZD UPOR! Šentjernej Ključna naloga v tem letu je prav gotovo povečanje izvoza na konvertibilni trg. Uresničitev tega cilja bo v tako zaostrenih razmerah gospodarjenja v veliki meri odvisna od naših prizadevanj, boljše organizacije dela in čim boljše izrabe vseh razpoložljivih možnosti na vseh področjih dela in poslovanja. V letošnjem letu plan DO Kibernetika predvideva 35 % povečanje proizvodnje, 16% povečanje izvoza, 33 % povečanje dohodka in ca 29 % povečanje ostalih elementov (povečanja so izračunana na osnovi nomi- nalnih vrednosti posameznih elefl^ DO tov). Če odštejemo predvideno inj' g»v cijo, znaša realna rast omenjenih f' rametrov le nekaj odstotkov. J Letni plan vsebuje tudi štev® ukrepe, ki so potrebni za dosego r lij niranfli ciljev ter naloge in ukrep6 * posamezna področja dejavnosti. kakor so te naloge odvisne od sod6*1’ vanja vseh članov delovne organ#1 cije. Brez njihovih prizadevanj ' bodo zadovoljivo realizirane. Plan*' letošnje leto bo 12. februarja obl8' naval delavski svet DO Kibernetika. DO ELEKTROZVEZE Letno poročilo sindikata Predsednik IO sindikati TOZD PMD za horjulsko lokacijo Matija Kržič, nam je o delu sindikata v prejšnji mandatni dobi povedal naslednje: ,IO sindikata TOZD PMD na horjulski lokaciji je v pretekli mandatni dobi deloval na osnovi plana, sprejetega na sindikalnem občnem zboru in po smernicah OOS. Imel je 9 rednih sej in 3 izredne, s povprečno 85 % udeležbo. Na sejah so obravnavali temelje planov za obdobje 1981-1985 in plan za tekoče leto, glavno težišče dela pa je bilo usmerjeno k zaščiti delavca z najnižjimi osebnimi dohodki. Trudili smo se za čim ugodnejšo rešitev ugovorov na osebne dohodke, stanovanjske problematike, zaposlovanja, itd. Pri naštetih temah nismo bili vselej dovolj uspešni. Eden izmed vzrokov za to so odgovorni delavci, ki se ne angažirajo dovolj za uspešnejše delo posameznih članov samoupravnih organov. Prav tako nismo bili dovolj uspešni pri evidentiranju delegatov v skupščine družbeno političnih skupnosti Izkazalo se je namreč, da je med nami precej članov, ki se ne udejtvujejo dovolj za nadaljnjo izgradnjo našega samoupravljanja. Vse preveč je med nami takih članov, ki poznajo le pravice, odgovornosti pa ne. V preteklem obdobju smo dosegli vidne uspehe pri reševanju stanovanj- skih problemov delavcev tako, da je med nami le še nekaj sodelavcev, ki stanovanjskega nimajo rešenega U problema. Uspešni smo bili tudi na področju športne dejavnosti. Na smučarskem tekmovanju TOZD in DO so posamezniki zasedli prva mesta. Pozabiti ne smemo naših balinarjev, ki so lani zgradili novo balinišče. Dejavnost balinarjev se je v tem času precej poživila, saj so posamezniki dosegli vidne uspehe: prvo mesto med balinarji v naši DO, tretje in četrto mesto na tekmovanju v naši KS. Strelci so se pomerili s pripadniki JLA. Udeležili smo se občinskega tekmovanja kovinarjev. Poskrbeli smo tudi za izobraževanje. Člani IO so se udeležili 1-2 dnevnega seminarja, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet. Obiskali smo muzej 25. maj in Hišo cvetja v Beogradu. Zelo uspešno deluje planinska sekcija, saj organizira vsako leto več skupinskih izletov v naše gore. Lani je še posebno uspel tradicionalni pohod na Triglav. Posameznikom, ki tako uspešno vodijo to sekcijo mi izreči pohvalo. .or*« ^ * , nimj Naših malčkov prav tako nis5; inv pozabili. Obiskal jih je Dedek Mraz1 ^ 'im pripravil skromna darilca 11 p irm prtpravu skromna darilca rr lutkovno igrico v izvedbi lutkar^ 2a skupine iz osnovne šole. IO je org85} jjf1 ziral tudi priložnostne proslave 0 ^ državnih in republiških praznikih,J ^ katere nam je kulturni program nuo£ stl0j osnovna šola iz Horjula. droč Kot vsako leto smo se tudi l8' v spomnili jubilantov: 10,20 in 30-le| ^ nega dela, za naše upokojence pa ^ veric organizirali v okvira novoleten 0j j praznovanja družabno srečanje. je ^ V preteklem obdobju je sindi#8 ^ uspešno sodeloval na področju SLO ^ DSZ, kar smo uspešno potrdili tudi, ' jeseni 1981. Lep uspeh pa smo ^ tegn tudi pri organiziranju poletu6? ^ oddiha — člani, ki so letovali, so M1 le minimalne stroške. i Velike težave je imel sindikatr pripravi in izvedbi III. samoprisp6'* za izgradnjo prepotrebnih objekt0: saj prav na našem področju sam# - fi spevek ni bil sprejet. Težave so tujj pri sprejemanju raznih sporazumov" dragih samoupravnih aktov ter # gp zadnje pri organizaciji udeležbe ^ ............. ... -- rj|l raznih zborih, tako na lokaciji Hoif kot tudi v DO. m Sodelovanje v TOZD in DO z ^ in mladino je dobro, kar se je : posebej izkazalo pri evidentii# kandidatov za skupščine DPS. Sk°! Na< vso mandatno obdobne je bUo r. šotno sodelovanje z občinskim sin® j. kalnim svetom. . u° IO sindikata je bil pobud®11 organiziranja proizvodnih sestank0' vendar zaželenega rezultata ni ^ tako, da bomo morali temu posve®1 še večjo pozornost, saj bomo le Ci 2 81 sprotnem reševanju tekoče problei® tike dosegli boljše uspehe poslov®®! Na koncu bi zaželel novemu *, veliko uspeha pri delu ter usp6^; sodelovanje z našimi delavci in DP^ Stanje razvojno-raziskovaln1 in inventivne dejavnosti Raziskovalna skupnost Kranj je konec januarja izdala študijo o stanju razvojno-raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini Kranj v letih 1979-1980, ki jo je izdelal prof. Ivan Kejžar, predavatelj na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Publikacijo so predstavili tudi na tiskovni konferenci, ki jo je 2. februarja sklical občinski Indok center. Avtor študije je v sodelovanju s predstavniki občinske raziskovalne skupnosti in inovatorjema Georgom VVirthom in Stanislavom Štrukljem iz Iskre Telematike odgovarjal na vprašanja novinarjev in predstavil predloge za izboljšanje stanja. Pred dvema letoma je Raziskovalna skupnost v svoji publikaciji o raziskovalnem in inovacijskem delu v OZD prvič boli celovito prikazala to dejavnost. Ugoden sprejem študije, vse večja aktualnost razvojno-raziskoval- nega in inventivnega dela in napotl: 1 za delo iz analize stanja so skup®0} w ' vzpodbudili, da je ponovno anketi®8} ^e/' 32 organizacij združenega del® kranjski občini in poskrbela za izd6*1 vo nove študije. fl0f' Če bodo podatki in zaključki1 ^ stanju in premikih, pozitivnih 1 Sp0, negativnih, do katerih je v zadnf leta obdobju prišlo v našem raziskoval®^} in inovacijskem delu, pripomogli, se bo delež raziskovalnega del® P $p0' razvojnih odločitvah gospodarstvi1 ustr občini povečal, bo omenjena publ®1 . cija dosegla svoj namen. jjjjj O predlogih za izboljšanje sta®!; na področju razvojno-raziskovaln6, ‘ke inventivne dejavnosti v kranjski obf: 'f u bomo obširneje še pisali. Tiskov® J konferenca bo gotovo pripomogla krai ustvarjanju ustreznejše klim® P i uspešnejši razvoj teh dejavnosti. A. Bo rt«* 1)0 iNVEST servis Delavski svet načrtih Široko razvejana dejavnost Iskre - Invest servisa bo tudi v letošnjem letu porasda. Tako smo slišali na seji delavskega sveta prejšnji teden. Razpravljali so o letošnjih načrtih, o organizacijskih spremembah in lodi o usmerjenem izobraževalcu. je ^ajPrej je delavski svet ugotovil, da Usnel'3r lzve^enl referendum dobro unra, s°s spremembe v samo- d{|mVni“ aktih sprejete. Na referen-u so glasovali za nekatere manjše 0Lmembe v organiziranosti in v sti ^ ^avnosti. Nekatere dejavno-so razširili, druge pa opustili. Tako odd vUStili. Počitniško dejavnost in Oroa • Počitniške domove delovnim nA jF^cijam, zadržali pa so (do ŠDoh -i®®3) skrb za izvedbo Iskrinih 8otovo Pr*recbtev> vsaj za letos DrZ0^°Vanie 80 raz$irili na primer v L .0zni dejavnosti in poslovno ^ fmo letalo vključili v redno dejav-jy ' “oleg tega pa so razširili naloge, go r3 acer običajne za Invest servis, a # •j', ar^dr širitve Iskre povečale obseg. nim° le z oovimi delovnimi in poslov- isHf [jT11 prostori Avtomatike. Tu je az; n est prevzel vzdrževanje stavb, l( “Prav, prostorov in urejanje okolice, i Zan et°šni* Pl311 v lnvest serrisu prav-p$. jnPrav ne prinaša bistvenih sprememb c nj, 0^°sti v delovanje te delovne orga-i, i nj,301!6- širi pa se obseg dela, moder- # str iz0 86 Prijemi in posodablja delo 8$ dro^^1^1 m dosedanjih po- )-le ^ j^a seji so sprejeli, oz. potrdili cene # vena °^nie l®!0- Cene se sicer dvigajo, 0(i j r za tiste elemente, ki so odvisni ie , Vesta. le za malenkost. Težje pa li^ L,aasti na področju energetike. Tako O' ^ajo s precejšnjimi podražitvami idi, ^ te in derivatov, elektrike in s tem # storitev. Vse to pa bo po-flCj ,za ^boj precejšnje podražitve kf- _ Vanja, samtame vode, kompri- o letošnjih miranega zraka in drugega, kar je odvisno od cene energije. O družbeni prehrani niso rekli še ničesar novega. Vendar v Invest servisu razmišljajo o kvalitetnejšem načinu prehrane v vsem ljubljanskem bazenu. Zdaj namreč hrano Invest kupuje v Plavi laguni in jo razvaža po menzah v tovarnah, obratih in poslovnih prostorih. Radi pa bi prehrano v Iskri, vsaj v Ljubljani uredili bolje, predvsem kvali-tetneje in tudi ceneje. Predvsem je pri tem velikem prevažanju vprašanje kvalitete malic. Preveč prekladanja in bilo nujno združeno z manjšimi vlaganji. Skratka, zadeva je v teku in skušali bodo najti boljšo rešitev. Na delavskem svetu so govorili tudi o spremenjenem odnosu do izobraževanja in o prilagoditvi samoupravnih aktov usmerjenemu izobraževanju. Treba bo napraviti vse potrebno za sprejemanje vsaj domačih štipendistov na proizvodno delo, pa tudi na področju „stažiranja“, oz. uvajanja pripravnikov se bo marsikaj spremenilo. Temu bo treba prilagoditi način dela, za kar bo poskrbela strokovna služba. Po seji smo vprašali predsednika Delavskega sveta Rudija Rozmana, kaj meni o samoupravljanju v Invest servisu. Rudi je namreč že drugo mandatno dobo predsednik. Dejal nam je, da so samoupravni organi imeli zelo proste roke in tudi oporo v družbenopolitičnih organizacijah ter poslovodnem kadru. ,,Samoupravljanje raste z nami vred. Vse bolj živi zavest, da sami odločamo in gospodarimo in to z našim delom in družbenimi sredstvi. Pri nas v Investu imamo tudi neformalno posvetovalno telo, sestavljeno iz družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih vodilnih delavcev. Po potrebi se sestajamo enkrat ali dvakrat mesečno in zavzemamo stališča do vse poslovne, družbene in delovne problematike." Tako nam je povedal predsednik Rudi. FY delavskega sveta Invest servisa. &0ŠIRO KA POTROŠNJA Zagotoviti športno aktivnost tudi v bodoče rt e$ni i lOtt nič5 :ir» a ' dd1 Pred letošnjimi (množičnimi) menjavami mandatov v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah smo obiskali predsednika športne komisije Široke potrošnje. JANKO ŠILAR, zaposlen v Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah, se je na ravni delovne organizacije kar štiri leta ukvarjal z organizacijo vseh mogočih športnih in manifestativnih aktivnosti. To pa mu pravzaprav ni bila prve mandatna doba, ko se je preskušal na tem področju, saj so mu prve podobne zadolžitve določili že pred dobrim desetletjem, leta 1970. zadolžitve ne področju športa, w y in organizacije teh dejavnosti so 'neiinU6'9 v v*ogl tortnega referenta ta-organizacije že pred dobrim deset-ttoh?' 7"8*° fl ** wdi nabral IzkuSnJe, po-n0,?e *a nadaljnja delo v okviru široke , u/8" Kako > dol° Potekalo? var"| usnje sem sl res nabiral v svoji to-refa,' nato pa 50 me izvolili za športnega §Q.„nta v delovni organizaciji in člana lete ne komisije v SOZD Iskra. Zadnja štiri j0 vodil komisijo za šport In rekreacl-tr ^ovne organizacije Iskra Široka po-,jnja In se podobno kot tisti, ki bodo to opmvljall za menoj, trudil določiti u in rekreaciji v združenem delu ^nejše mesto. Prav ,tefri ol^iobju smo dosegli precej, če-Nlma” zclaleč n® vsega, kar smo načrtovali. buian!no Profesionalca, In ga tudi ne potre-tkrhti0' kl bi na ravn* delovne organizacije ske°? ,za organizirane športne In rekreaclj-v Oejavnostl. Potrebovali pa bi ljudi, kl bi acji^P^Jnih organizacijah skrbeli za rekre-Po'**® aktivnosti med delovnim časom In k,.„,l®m, podobno kot so to uveljavili v ^Sbkl Elektromehanikl." »voka potrošnja ima temeljne organi-n/J* otresene po precejšnjem delu Slove-«e t otvonizacija Športne in rekreacij-Aktivnosti ne more biti povsem enaka. Janko Šihr. kot v tim. ..dvoriščnih" delovnih organizacijah? „ Razdrobljenost resnično povzroča ogromno težav. Zelo težko je organizirati medsebojna športna srečanja, težko je sestavljati ekipe, tudi zaradi različnih športov, kl so v TOZD priljubljeni. Zelo veliko pa Je odvisno tudi od siceršnje pripravljenosti sindikata v TOZD, ali bo organizirana športna dejavnost zaživela ali ne." V temeljnih organizacijah ne gojijo ena kih športov? ? »Različni športi so različno priljubljeni. V Sežani se največ ukvarjajo z balinanjem, odbojko, košarko, nogometa domala ne poznajo. Na Pržanu je največ šahlstov, ukvarjajo pa se tudi z rokometom In odbojko, čeprav ne tako uspešno kot v Sežani. V Železnikih Je priljubljeno kegljanje, ženske pa se največkrat merijo v rokometu OB SLOVENSKEMU KULTURNEM PRAZNIKU Velika Prešernova plaketa Likovnemu društvu Iskra Slovenski kulturni praznik je vselej priložnost za podelitev priznanj za izjemne uspehe na področju umetnosti in kulture. V Ljubljani so podelili Prešernove nagrade in med nagrajenci Prešernovega sklada je tudi slikar Vinko Tušek iz Kranja. Na Jesenicah so gorenjske kulturne skupnosti podelile gorenjske Prešernove nagrade, ki jih je prejelo pet posameznikov. Kranjska kulturna skupnost pa je v In odbojki. Disciplina, kl je v ospredju v Idriji je streljanje, na Vrhniki pa Ima največjo veljavo namizni tenis, še zlasti med ženskami. Tako mnenje sem sl ustvaril po rezultatih tekmovanj." Kako pa so posamezne temeljne organizacije dejavne na ^sortnem področju? „Ze!o različno. V Sežani Imajo vrsto dobrih športnikov, žal pa se preveč zatika okrog organizacije tekmovanj. Pohvaliti je treba prizadevanja v Železnikih, Retečah, na Vrhniki; V Idriji vlada že nekaj časa mrtvilo, podobno kot v Prodaji, kjer ne beležimo pretirane živahnosti." Kljub temu pa šport združuje največ da lavcev Široke potrošnje! »Vsako leto se na športnih igrah Široke potrošnje poleti zbere nekaj sto tekmovalcev. Lani jih je bilo 450, letos, ko bodo športne igre združene s srečanjem delavcev Široke potrošnje, jih bo zbranih še več. Medsebojno spoznavanje je tu pravzaprav pomembnejše od samega športa, zato bo potrebno tudi v bodoče povečati število športnih srečanj. Med TOZD Široke potrošnje je relativno malo stikov, tudi zaradi prostorske oddaljenosti, zato bomo morali temu vprašanju posvetiti več pozornostll" Stane Flelschman PRIMORCI NA VELESLALOMU Vsaj nekaj se letos ni ponovilo. Slabo vreme. Vsa leta doslej so namreč imeli novogoriški Iskrašl Izredno slabo vreme, ko so pripravili tekmovanje v veleslalomu. Prejšnjo soboto pa je bilo nebo nad Livkom, kamor se je spravilo okrog 130 navdušenih smučark in smučarjev Avto-elektrike kot umito. Proga je bila Idealna, razpoloženje tudi In kdo se ne bi potrudil za dosego najboljšega časa. Tega je dosegel Rudi Černuta Iz bovške Iskre In sicer 39,50, najslabši čas — ni važno čigav, pa je bil 1: 07,77. Za primerjavo I Poglejmo še rezultate, čeprav le najboljše. Naj ne bo zamere zaradi tega! Ženske C: 1. Ivica Rutar. Ženske B: 1. Stojana Veskovlč, Z Majda Pavšič (vse AET Tolmin). Ženske A: 1. Nives Vertelj Z Bruna Vučič, 3. Vesna Kravanja (vse VT Bovec). Moški G: 1. Alojz Čufar GE, Moški F: 1. Janko Rutar, Z Zoran Oblak (oba AET). Moški E; 1. Jože Ivančič VT Z Emil Grobiša MZ, 3. Ivan Rotar GE. Moški D: 1. Rihard Mlekuž VT. Z Miran Čopi DES, 3. Marjan Uršič, Moški C: 1. Franc Bizjak DES, Z Andek Trkman Inšt. 3. Davorin Nemec DSSS. Moški B: 1. Vili Košca VT, Z Branko Bukudur AET, 3. Adrljeno Sovdat Vf. Moški A: 1, Rudi Černuta, Z Rado Černuta (oba VT), 3. Robert Rutar AET- M. R. IZLET NA DOBRČO Planinsko društvo Iskra bo v co-boto, 20. februarja tl. priredila Izlet na Dobrčo. Zbrali se bomo ob 6.45 na železniški postaji — pod uro. Izlet bo vodila Breda Jančar, kjer se lahko prijavite In dobite podrobnejše informacije — telefon: 50-861, lnt:311. / Izlet ni zahteven In je zato primeren za vse planince. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika sta mešani in moški pevski zbor Iskra pripravila večer podoknic pred Prešernovo hišo v Kranju. Vsakoletni nastop Iskrinih pevcev na Prešernovi ulici je postal tradicionalna in priljubljena prireditev. Letos so se pevcem pridružile tudi pevke, ki že dlje pojejo v mešanem zboru Iskra, s tem nastopom pa so se prvič predstavile širšemu občinstvu. Kranju posameznikom in kulturnim skupinam podelila pet velikih in deset malih Prešernovih plaket. Malo plaketo je prejela recitatorska skupina kranjske Iskre, veliko pa Likovno društvo Iskra. Recitatorji so si plaketo zaslužili z uspešnim kultumo-umetniškim delom v kranjski Iskri in v sestavljeni organizaciji ter s sodelovanjem z zamejskimi Slovenci in pripadniki JLA. V Likovnem društvu kranjske Iskre že deset let zavzeto dela osem slikarjev in dva kiparja. Leta 1975 so se v želji po napredku in strokovnem vodstvu povezali z Gorenjskim muzejem in pod mentorstvom dr. Ceneta Avguština dosegli tako visoko raven, da so se lahko predstavili v širšem kulturnem prostoru. Razstave so imeli v Ribnici, Škofji Loki, na Jesenicah, v Zagrebu in Beogradu, v Mariboru so imeli razstavo ob zveznem kongresu sindikatov, dela treh članov so bila predstavljena na Poljskem. Leta 1977 so pripravili prvo razstavo del gorenjskih ljubiteljskih likovnih skupin, prireditev, ki je postala tradicionalna. Izbrana dela članov se pojavljajo na številnih likovnih razstavah, nekateri razstavljajo tudi samostojno. Društvo skrbi tudi za prirejanje likovnih razstav v Iskrini avli na Laborah in tako približuje likovno umetnost delovnim ljudem. Plakete je podelil predsednik kranjske kulturne skupnosti Dušan Rihtaršič. Na slovesnosti sta nastopila Koroški partizanski pevski zbor z . •» VEmprk ^CVOB/kU I!KOVNEMU DRUŠTVU ISKRA KRANJ v'3 :' dirigentom Brankom Čepinom in Akademski pevski zbor France Prešern iz Kranja z dirigentom Tomažem Faganelom. Podeljeni plaketi pomenita veliko priznanje za celoten kolektiv Iskre, predvsem pa za likovnike in recitatorje, katerim sta Prešernovi plaketi vzpodbuda za še bolj aktivno in marljivo delovanje. Vsem nagrajencem čestitamo v imenu kolektiva Iskre. Martin Goričanec A. Boc Z" \ ČASOPISNE NOVICE Zaradi velikega števila prosilcev za nov telefonski priključek je TOZD PTT Prlje-polja naročila v Iskri četrto avtomatsko telefonsko centralo, s katero bodo povezali večje vasi In naselja v okolici Prljepolja. S tem bo dobilo telefonski priključek 1.000 novih naročnikov — Borba ekspres Iz Beograda. Štefan Korošec na posvetu komunistov obalno-kraškega območja: »Sežanska Iskra se je v začetku letošnjega leta znašla v velikih težavah. Da bi zagotovila potrebne devize za uvoz In s tem nemoteno proizvodnjo, bi morala Izvoz povečati za 10-krat in ne samo 2-krat, kot načrtujejo letos. To vprašanje, kl grozi, da bo postalo še veliko težje, bi morali najprej reševati v okviru delovne organizacije In SOZD, nato pa v SISEOT In drugih pristojnih mestih" — Primorske novice. »Kljub obsežnim priporočilom In apelom se v znanstveno-razvojnlh organizacijah ni nič bistvenega spremenilo" — je naslov članka, kl ga je objavila B;rba, pri tem pa daje nasvet, kako Je na Slovenskem; »Mnogi nam bodo morda zamerili, toda pri tem moramo ločiti primer Slovenije. V najrazvitejši republiki je najmanj znanstvenoraziskovalnih organizacij. To je poduk tistim, kl trde nasprotno, da pomeni število znanstvenih Inštitutov razvitost neke republike. Kot povedo sami Slovenci, Imajo samo štiri velike Inštitute. V njih so združili kompletno razvojno verigo; od temeljnih raziskav prek aplikativnega razvoja do končnega proizvoda (Iskra, Inštitut Jožef Stefan, Krka, TAM). Marca 1980. so ustanovili strokovnjaki Iskre, Delta—Elektrotehne, Gorenja, Inštituta Jožef Stefan in Univerze mlkroračunalniški klub. Le-ta deluje v okviru Zveze orgaizacij za tehnično kulturo In ima svoj sedež na ljubljanski poljanski gimnaziji (Vide Janežič v Strossmayerjevi uJIcl). V klubu sodeluje 70 potencialnih, od tega pa polovico aktivnih članov. To so matematiki, fiziki In inženirji, laiki, študentje, dijaki — gre za širok in pester izbor ljudi, ki jih druži navdušenje za računalništvo. Ljubljanski Dnevnik je objavil o tem poseben članek in se pogovarjal s pred-sednkom Mikroračunalniškega kluba dipl. Inž. Janezom Uratnlkom Iz Iskre. Ljubljansko Delo je zapisalo kritično oceno o koledarjih, kl so jih Izdale slovenske delovne organizacije. Glede Iskre Je Delo zapisalo: »Oglejmo sl primer SOZD Iskra, kl Ima svojo službo za Industrijsko oblikovanje. Že nekaj časa zelo uspešno oblikuje tudi Iskrine koledarje. Po njihovem mnenju koledarji danes izgubljajo dekorativni namen In pridobivajo vzgojnega. Zato so njihovi koledarji, čeprav kvalitetno Izdelani, prej dober tematski priročnik, kot okras. Le tak koledar seveda pa pomeni ustrezen nastop delovne organizacije pred svojimi poslovnimi sodelavci v tujini." Beograjske Novosti so objavile obširen članek z naslovom »Porabniki pričakujejo popravila, servisi ponujajo potrpljenje". Gre za kritiko servisnih popravil pri raznih gospodinjskih aparatih, za katere ni na voljo vseh rezervnih delov pa tudi na popravila čakajo porabniki po mesec ali dva. Zakaj so zastoji pri Iskrinih gospodinjskih aparatih, so Novosti objavile tole: »Iskri primanjkujejo med drugim papirnate vrečke za sesalnike izdelane po sistemu AEG. Brez njih so tl aparati neuporabni, ker so konstruirani brez platnene vrečke. Vzlic temu to ni edini del, ki ga primanjkuje." Direktor Iskrine TOZD Servis v Ljubljani Miro Stegnar je povedal glede tega tole: »Papirnatih vrečk ne moremo uvoziti, ker bi jih moral Izdelovati domači proizvajalec, kl pa to odklanja. Izdelava vrečk ni tako preprosta, pri tem pa tudi primanjkuje papirja. Zavezani smo servisirati naše aparate, toda nismo predvideli takšnih težav. Prizadevali sl bomo povečati Izvoz, da bomo lahko več uvažali, toda ne bo lahko." Vozel problemov o proizvodnji domačih računalnikov Iskra-Gorenje-Delta bo kmalu razrešen. Kmalu bomo definitivno združili vse sile za proizvodnjo, kl nes bo pripeljala v neodvisen položaj glede tujih licenc. Takšen je bil podnaslov v članku, kl zadeva računalniško proizvodnjo pri nas. V članku se je novinar Zoran Odlč pogovarjal s pomočnikom predsednika našega poslovodnega organa Milošem Kobetom In vodjo projekta za proizvodnjo računalnikov v Iskri Ivom Baničem. Zbral In uredi! Marjan Kralj 17. ZIMSKO ŠPORTNE IGRE ISKRE ELEKTROMEHANIKE KRANJ Komisija za šport in rekreacijo je tudi letošnjo zimo organizirala zimske športne igre delavcev Elektromehanlke. S Tekmovali so v tekih In veleslalomu. Tekme v tekih so bile 27. januarja v Ne-miljah, tekmovanje v veleslalomu pa 31. januarja v Mojstrani. Skupaj se je tekem udeležilo 382 delavcev, ki so se med seboj pomerili na zelo dobro pripravljenih progah In ob vsesplošnem zadovoljstvu, tudi v zelo lepem vremenu. Igre so se zaključile z razglasitvijo rezultatov In podelitvijo pokalov in priznanj najuspešnejšim tekmovalcem v hotelu Triglav v Mojstrani. Pokale In priznanja sta podelila Nace Pavlin in Vladimir Lampič. Vsi nastopajoči so se razšli v poznih popoldanskih urah z željo, da bi se tudi drugo leto srečali na skupnih Igrah delavcev Iskre—Kranj, kljub novi organiziranosti. REZULTATI: Teki—ženske A: 1. Prešeren (Instr.) 28:35,1, Z Luks (TEL) 28:51,0,3. Tepina (Rač.) 29:34,7; ženske B; 1. Krampi (DSSS) 26:24,6, Z Gardener (TEL) 33:07,0, 3. Koki 33:55,4, 4. Srebrnjak, 5. Malovrh (vse TEA), 6. Rozman (Instr.), 7. Oman (ATC);. ženske C: 1. Bertoncelj (TSD) 28:35,4, Z Šparovec 35:20,7, 3. Poredoš (obe TEA) 37:43,0, 4; moški C; 1. Drinovec (DSSS) 22:49,9, Z Gros (Stik.) 22:56,4, 3. Krampi (Vzdrž.) 24:31,0,4. Čelik (ERO), 5. Kogovšek (Vega), 6. Kapelj (MSO), 7. Rant (Instr.), 8. Saje (ATC), 9. Božič, 10. Rakar (oba Štev.), 11. Čarman (ATC), IZ Faganel (Instr.), 13. Bartol (Stik.); moikii B: 1. Grašič (TEA) 17:45,9. Z Baloh (TEL) 18:01,6, 3. Pajk 18:45,5, 4. Nunar (oba ATC), 5. Z. Pogačnik (Inst.) 6. Fortuna (DSSS), 7. Kert (TEA), 8. Vidic (Instr.), 9. Dagarln (TSD), 10. Zaplotnik, 11. Mravlje (oba Instr.), IZ A. Pogačnik (Meh.), 13. Kemperlesdnstr.), 14. Jerončič, (TEA), 15. Sušnik (ATC), 16. Vukelj (Meh.), 17. Bitenc (Stik.), 18. Cimperman, 19. Ošabnik, 20. Tomše (vsi ATC), 21. Golčman, 2Z Rozman (oba llnstr.) moški A: I. Vizjak (ATC) 19:02,7, Z Bešter (Vzdrž.) 19:34,2, 3. Kralj (Instr.) 19:48,3, 4. Šeruga (ATC), 5. Koželj (Rač.), 6. Jamnik (Štev.), 7. Pave (MN), 8. Lipovšek (TEA), 9. Legat (Štip.), 10. Fister (Štev.), 11. Zupanc (DSSS), IZ Perko (TEA), 13. Terlikar (Meh.) 14. Čebulj (ATC), 15. R. Rozman (Meh.), 16. Burazln, 17. Veskovič (oba Instr.), 18. Jošt (ERO), 19. Bohinc, 20. Albinlnl (oba Instr.), 21. Benegalija (TEA), 2Z F. Faganel (Instr.), 23. Konjar (ATC), 24. Tepina (Instr.), 25. Križnar (ATC), 26. Kožar (DSSS), 27. Legat (Štip.), 28. Pangrac (Vzdrž.), 29. Bojvoda (DSSS), 30. Šter (TEA), 31. Kapus (Meh.), 3Z Ule (ATC), 33. B. Fister (Meh.), 34. Suhadolnik (MN), 35. Sladič (DSSS), 36. Gardenal (TEL), 37. Žbogar (ATC), 38. Lotrič (Meh.), 39. Žitnik, 40. K. Rozman (oba Štev.), 41. Uršič (DSSS), 42. Peter-man (TEL), 43. Tomazin (Štip.), 44. Špendov (TEL), 45. Urh (MSO), 46. Kramar (Stik.), 47. Varl (Meh.), 48. Kavčič (DSSS), 49. F. Konjar (MSO), 50. Pretnar (ATC), 51. J. Rozman (Štev.), 52. Senjak (ATC), 53. Hkavec (TSD), 54. J. Jošt, 55. Sajevic (oba ERO), 56. Breznik (MSO), 57. Štromajer (Štev.) - VELESLALOM-ženske C: 1. Bertoncelj (TSD) 31,37, 2. Finžgar (Meh.) 35,32, 3. Keše (DSSS) 38,08, 4. Vidic, 5. Šparovec, 6. Poredoš (vse TEA), 7. Rabič, 8. Brelih (obe TEL); ženske B: 1. Krampol (DSSS) 33,46, Z Svetina 33,52, 3. Vlster (obe TEL) 34.41, 4. Oman (ATC), 5. Žagar (Vega), 6. V. Rozman (Instr.), 7. Fon (ATC), 8. Srebrnjak (TEA), 9. Bohinc (Meh.), 10. Koki (TEA), 11. Klemenčič (Vega); ženske A: 1. Prešeren (Instr.) 27,53, Z Habjan 30,58, 3. Luks (obe TEL) 30,97, 4. Kavčič (Štev.), 5. Puhar, 6. Hrovat, 7. Vreček (vse ATC), 8. Gros (Štev.), 9. Gašperšič, 10. Turnšek (obe Meh.), 11. Jakopin (DSSS), IZ Zupan (Prod.), 13. Smolej (TEL), 14. Marinšek (DSSS), 15. Pavlič (TEA), 16. Verbek (Vega), 17. Planinšek (DSSS), 18. Bohanec (Vege), 19. Justin (ATC), 20. Koželj (TEA), 21. Humar (MSO), 2Z Strainar (TEL), 23. Košnlk (DSSS); moški F: 1. Wauch (TEL) 28,37, Z Hafner (Meh.) 28,45, 3. Škorjanc (MSO) 28,57, 4. Faganel (Instr.), 5. Grohar (ERO), 6. Peharc, 7. Tekači m Startu. ZAHVALE Ob tragični smrt naše JANE MOČNIK se Iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD Računalniki, TOZD ATC. In sindikatu DO za Izraze sožalja, cvetje In denarno pomoč žalujoči oče Avgust Smole z družino In hčerka Maja. Ob boleči izgubi najine mame MARIJE ROGELJ se zahvaljujem sodelavkam In sodelavcem TOZD Števci In TEA — obdeloval niča In kontrola za darovano cvetje, Izraze sožalja, denarno pomoč In spremstvo na njeni zadnji poti žalujoča hči Anica In sin France z družino. Ob smrti mojega očeta se zahvaljujem sodelavcem TOZD TSD za podarjeno cvetje, Izrečena sožalja In spremstvo na njegovi zadnji poti sin Jože Kocelj z družino. Ob smrti očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOŽD TSD za podarjeno cvetje, Izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti sin Janko Plšljar z družino. Ob Izgubi drage mame IVANE PAVLIN, roj. Rakovec se zahvaljujem sodelavcem žarilnlce Trovala In galvanlke za Izražena sožalja, denarno pomoč, venec In spremstvo na njeni zadnji 1,011 sin Marko z družino. Ob Izgubi moje drage mame MILKE KUKIČ se zahvaljujem vsem sodelavkam In sodelavcem Tovarne ATC — kontrola In vsem čistilkam za Izraženo sožalje In denarno 130,1106 Anica Hasanaglč z družino. Ob smrti najine mame MARIJE MLAKAR se zahvaljujeva sindikalni organizaciji Iskra—TOZD Elektromotorji Železniki za podarjeni venec ter vsem sodelavcem v proizvodnji in montaži za podarjeno cvetje, denarno pomoč In Izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje In jo spremili na zadnji poti hčerka Marija Bertoncelj In sin Franc Mlakar. Ob izgubi najinega očeta JANEZA ŽARGARJA se Iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem TOZD TEA — linija ploščatega releja In TOZD MSO za podarjena venca, Izraze sožalja In spremstvo na njegovi zadnji poti žalujoči hčerki Tinka In Pavla z družinama. Ob prerani Izgubi moža in očeta VILIJA PLANINŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem in prijateljem ter vodstvu TOZD TEA In DO Iskra, družbenopolitičnim organizacijam in vsem, ki ste ga v tako velikem številu in s tolikšnim spoštovanjem spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za cvetje in vso pomoč, ki ste nam jo nudili družina Planinšek. Ob smrti naše drage mame KATARINE LUSKOVEC roj. Pajer se Iskreno zahvaljujem sodelavcem v DO ERO za podarjeno cvetje, denarno pomoč in Izraze sožalja žalujoči sin Viktor Luskovec z družino. Ob boleči Izgubi moje drage mame IVANE HAFNER se iskreno zahvaljujem delavcem z linije vtlčnlh enot TOZD ATC za Izraze sožalja, podarjeno cvetje In denarno pomoč žalujoča hčerka Cilka Kalan z družino. Dermota (oba ATC), 8. Omahen (TEA), 9. Tomažič (DSSS), 10. Pintar (ERO), 11. Govekar (Orod.), IZ Križaj (TEA), 13. Koblar (Orod.), 14. Golob (RTC), 15. Rakar, 16. M. Urh (obaŠtev.), 17. Druško-vič (TEA), 18. Čebulj (TEL), 19. Šmuc (Štev.), 20. Rupar (Orod.), 21. Vidic (MN), 2Z K,šnlk (Orod.) 23. Renko, 24. Mali (oba TEA), 25. Keše (ERO), 26. Božič (Štev.); moški E: 1. Krampi (Vzdrž.) 28,78, Z Pavlin (TEA) 29,83, 3. Delalut (ATC), 30,55, 4. Čelik (ERO), 5. Gorjup (TSD), 6. Kepic (MSO), 7. Resnik (ATC), 8. Pristov (TEL), 9. Gros (Stik.), 10. Čarman (ATC); moški D: 1. Rupnik (TEA), 28,68, 2. Kejžar (TSD) 29,13, 3. Meško (ATC) 29,54, 4. Vukelj (Meh.) 5. Demšar, 6. Sušnik (oba ATC), 7. Vidic (Instr.), 8. Nunar (ATC), 9. Ponikvar (TEL), 10. Dagarln (TSD), 11. Udir (TEL), IZ Bergant (Rač.), 13. Ivanuša (ERO), 14. Tomše (ATC), 15. Zaplotnik, 16. Kemperle, 17. Markovič (vsi Instr.), 18. M.Hafner (TSD), 19. Palma (Vega), 20. Aberšek (MN), 21. Ošabnik (ATC), 2Z Taler (Instr), 23. Jereb (Vega), 24. R. Rozman, 25. A. Pogačnik (oba Meh.), 26. Peternelj; moški! C: 1. Na-dišar (ATC) 36,4Z Z Udovč (ERO) 38,14, 3. Ribič (MSO) 40,69, 4. Ule (ATC), 5. Gros (ERO), 6. Rupar (Vega), 7. Lipušček (MN), 8. Jeler (Vzdrž.), 9. Puš (MSO), 10. Faganel (Instr.), 11. Jelenc (TSD), 12. S. Rozman (MN), 13. Rampe (Meh), 14. R. Konjar (ATC), 15. Tomal (Vega), 16. Meglič (Vzdrž.), 17. S. Potočnik (ATC), 18. Mravinec (Štev.). 19. M. Zaplotnik (ATC), 20. Furlan (Vzdrž.), 21. Leber (ATC), 2Z Vidic (Štev.), 23. Šturm (RTC), 24. Alič (TEL), 25. Mohorič (Štev.), 26. Mandelc (Vega), 27. Sladič (DSSS), 28. Uzar (TSD), 29. Naglič (Štev.), 30. Draksler, 31. Poušnar (oba ATC), 3Z Artač (Jnstr.), 33. Gril, 34. J. Rozman (oba Štev.), 35. M. Kramar (Stik.), 36. Dremelj (Vega), 37. Šolar (Meh.), 38. Jagodic (TEA), 39. Lavtar (TEA), 40. Mravlje (Vzdrž.); moški B: 1. Pave (MN) 35,80, Z Kalan (Vzdrž), 37,43, 3. Terlikar (Meh.) 39,23, 4. Strniša (TEA), 5. Šparovec (Orod.), 6. Kristan (ATC), 7. Marjek (DSSS), 8. Čadež (MN), 9. Bohinc (Instr.) 10. Knific (RTC), 11. Šorn (TEL), IZ Perko, 13. Joclf (oba RTC), 14. Jelovčan (TSD), 15. Papler (TEA), 16. M. Žitnik (Štev.), 17. Logar (MSO), 18. B. Fister (Meh.), 19. Burazln, 20. Končnik (oba Instr.), 21. Stružnlk (DSSS), 22. Senjak (ATC), 23. Hladnik (Vega), 24. B. Pretnar (ATC), 25. Babič (DSSS), 26. Lipušče (Orod.), 27. Urh (MSO) In Palk (DSSS), 2& 29. Faganel (Instr.), 30. Pregrad (Rač.), 31. Potočnik (RTC), 32. Kajzer (Vzdrž.), 33. K. Rozman (Štev.), 34. Kašman (ATC), 35. Koželj (Vega) 36. Kopač (Rač), 37. Blažek (TEA), 38. Štromajer (Štev.), 39. Belec (ATC), 40. Cerkovnik (MN), 41. Kodtič (ATC), 42. Pestotnik (MSO), 43. Ristič (ATC), 44. Režonja (Vzdrž.), 45 Vreček (ATC); moški A: 1. Hafner (Rač.) 35,91, 2. Švab (TEA) 36,28, 3. Pečar 36,78, 4. Omerzel (oba Rač.), 5. Arh (Meh.), 6. Pristave (TEA), 7. Bohinc (RTC), 8. Beton-celj, 9. Lavrinc (oba Instr.), 10. Bogataj (TEA), 11. Gatej, IZ J. Pogačnik (oba Meh.), 13. Suhadolnik (MN), 14. Gorjanc (ERO), 15. Lipovšek (TEA), 16. Lenič (ATC), 17. Hajdarovič (Meh.) 18. Kuhar (TEA), 19. Teran (Stik.,) 20. Lipar (ATC), 21. I. Papler (orod.), 22. KokaljfTEL), 23. Volčič (MN), 24. Šter (TEA), 25. A. Baloh (Instr.), 26. V. Mohorič (Rač.), 27. Markovič (Stik.), 28. Nunar (ATC), 29. Drinovec (TEA), 30. Zubanovič (TEL), 31. Jurjevič (Vega), 3Z Škrjanc (ATC), 33. Hajdarovič (Meh.), 34. Cerar (MSO), 35. Čirič (ATC), 36. Šimnovec (Rač.), 37. Burgar (TEA), 38. Jenko (ATC), 3a Bajželj (Rač.), 40. M. Križnar (Vzdrž.), 41. V. Križnar (ATC), 42. Česen (TEA), 43. Furlan (Rač.), 44. M. Jošt (ERO), 45. Š. Gorjanc (TEA), 46. Ferjan (TEL), 47. J. Sušnik (Stik.), 48. Mesec, 49. Košir (oba TEA), 50. RaRa-kovec (ATC), 51. Ducman (Meh.), 5Z J. Sajevic (Vzdrž.); kombinacija—ženske: 1. Prešeren (Instr.) In Krampi (DSSS) po 200 točk, 3. Bertoncelj (TSD) 188, 4. Luks, 5. Šparovec, 6. Srebrnjak, 7. Koki (vse TEA), 8. Oman (ATC), 9. Poredoš (TEA), 10. V. Rozman (Instr.); moški: 1. Pave (MN) 188.4, Z Krampi 184,9, 3. Terlikar (Meh.) 173,7, 4. Vukelj (Meh.), 5. Nunar (ATC), 6. Bohinc (Instr.), 7. Čelik (ERO), 8. Fa-ganel (Instr.), 9. Ule (ATČ), 10. Vidic (Instr.), 11. Burazln (Instr.), IZ Konjar (ATC), 13. Suhadolnik (MN), 14. Dagarln (TSD), 15. Sušnik (ATC), 16. Šter (TEA), 17. Gros (Stik.), 18. Žitnik (Štev.), 19. R. Faganel (Instr.), 20. Zaplotnik (Instr.), 21. M. Jošt (ERO), 2Z Križnar (ATC), 23. Rakar (Števci), 24. Kemperle (Instr.), 25. Urh (MSO), 26. Senjak, 27. Pretnar, 28. Tomše (vsi ATC), 29. Pogačnik (Meh.), 30. Božič (Štev.), 31. Ošabnik (ATC), 3Z J. Rozman, 33. Štromajer (oba Štev.); eekip-no: 1. ATC 884, Z TEL 845,4 3. TEA 820.4, 4. Mehanizmi, 5. Instrumenti, 6. DSSS, 7. TSD, 8. Vzdrževanje, a ERO, 1 a Merilne naprave, 11. MSO, 12. Števci, IZ Vega, 14. Računalniki, 15. Stikala, 16. Orodjarna, 17. RTC. -RK- ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Boris Čerin (Elektrozveze), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-8Š — Tisk: Časopisno-! iskarsko podjetje PRAVI-CA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plači la temelj nega davka od prometa proizvodov. A y PLANINC! PREGLEDALI SVOJE DELO NA OBČNEM ZBORU vedno najbolj obiskan pa je Izlet v nezn' ki se ga je tokrat udeležilo 82 članov. I^jl ki so dobro organizirani In vodeni, so rnllil Planinci planinske sekcije Iskra v Kranju smo v petek, 29. januarja, pregledali svojo dejavnost v letu 1981 in sprejeli program dela za leto 1982. Občni zbor, ki se ga je udeležilo veliko članov sekcije In prijateljev planinstva, je bil prav gotovo lep zaključek uspešne sezone v preteklem letu. Skrbno izbran program izletov je bil izveden v celoti, pa tudi udeležba na izletih je močno porasla, kar je razveseljivo in še bolj vzpodbudno za nadaljnjo delo. V programu za leto 1981 smo Imeli 28 izletov in spominskih pohodov. Izvedeno je bilo 24 izletov, aktivno pa smo polno-številčno sodelovali na pohodih v Dražgoše, na Stol, Porazen In za dan Kokršnega odreda na Kallšče. Od Izvedenih izletov je bilo 14 lažjih In 10 težjih ter bolj zahtevnih. Štirje Izleti so bili v zimskih razmerah, dva dvodnevna In dva večdnevna. Skupaj se je Izletov udeležilo 1.060 članov kolektiva ali povprečno 44 udeležencev na en Izlet. Naj naštejem nekaj najbolj uspelih med njimi. Koroško transverzalo, kamor so bili organizirani trije izleti, je prehodilo 60 udeležencev, na Jalovcu nas je bilo 54, na VI-ševniku 55, Grmada — Tošč 51, Črni vrh — Ožbolt 51, na Nanosu 48, na Izletu 100 žensk Iskre na Korošici 59, na Krnu 48, Goli vrh — Koroške babe 55. Vsekakor v zadovoljstvo nas vseh In tudi brez nezt Po volitvah novega odbora, Izvoljen^ bilo 7 članov In trije člani nadzoruj odbora, je bil sprejet program dela za 1982, predlagani program Izletov pa ^.1 celoti sprejeli. Vsebuje predloge za 25 tov In 3 predloge za sodelovanje na SP' skih pohodih. Izlet na Češko kočo bo žen tudi s tečajem o uporabi cepiaf. derez ter varovanja in hoje v gorah v z1 skih razmerah. Za zaključek občnega zbora je bllop^1 lagano novo ime za sekcijo, ki bo še naP' delovala kot celota vseh treh novo usta^L. Ijenih delovnih kolektivov Iskre v Kral)|/| ^ Nov naziv sekcije, ki jo zastopajo člani ERO, Kibernetika in Telematika, jePI8^ ska sekcija delovnih organizacij Iskre Kr ■ Jože Špara«11 Z) OBČNI ZBOR PD ISKRA Planinsko društvo Iskra bo imelo 18. februarja tl. ob 17.v Iskrini stolpnici, Trg revolucija 3, svoj letni občni zbor, na katerega vabi vse planince in ljubitelje planinstva. V, ->vec i, F*ori PROGRAM IZLETOV PLANINSKE SEKCIJE DELOVNIH ORGANIZACIJ ISKRE KRANJ V LETU 1982 JANUAR: 10. 30. FEBRUAR: 13. 21. MAREC: 6. 21. 27. v APRIL: 10. 18. 18. 25. 4. - 2. 5. MAJ: 15. - 16. 22 29. JUNIJ: 5.-6. 12 19. 26. JULIJ: 3.-4. 10. AVGUST: 15. - 16. 19.-22 28. SEPTEMBER: 11.-12 SPOMINSKI POHOD V DRAŽGOŠE DOBRČA KOFCE - VEL. VRH ALI KLADIVO STOL - SPOMINSKI POHOD —T-urga: ^dte, sednik u,form Podro, L. Fra Fnacij Nsni, SABOTIN - PRIMORSKA POREZEN - SPOMINSKI POHOD VIŠEVNIK - PLANINSKO SMUČARSKI IZLET med 7 Meti f««! , -11ae skle - VRSNIK - LEDINE - SIVKA - BEVKOV VRH CERKNIŠKO JEZERO - V. JAVORNIK STUBECK (AVSTRIJA) TURNO SMUČARSKI IZLET PO JUGOSLAVIJI - ŠAR PLANINA - TITOV VRH _ enil 25 :b0 PO SAMOBORSKEM GORJU ( 2 DNI) ČRETA VRANSKO RATITOVE C - SORIŠKA PLANINA ČEŠKA KOČA - TEČAJ O HOJI IN VAROVANJU V GORAH OJSTREŽ - TIŠJE (BADJUROVA POT) DOVJE - KEPA ZEL ENICA - STOL - VALVAZORJEV DOM GROSSGLOCKNER PP AVSTRIJA ( 2 DNI) SAULECK PP AVSTRIJA TRIGLAV CEVETTA (ITALIJA) MONTAŽ ALI POLIŠKI ŠPIK ( PP ITALIJA) 18 25. OKTOBER: 9. NOVEMBER: 13. ROBANOV KOT - KOROŠICA - OJSTRICA - KAM. SEDLO SOLČAVSKA POT (2 DNI) 100 ŽENSK „ISKRE" JAVORNIK - LOM KOČNA - GRINTAVEC VIRNIK GRINTAVEC IZLET V NEZNANO. KRIŽANKA ST. 23 VODORAVNO: 1. zabaviščni park na Dunaju, 7. okrasni kamen, neprozoren kamen modrozelene barve, 13. tekmovalec v panogi alpskega smučanja, 16. znameniti angleški filmski igralec (Peter, „Becket", „Lawrence Arabski"), 17. veliko jezero v Etiopiji, 18 napovedovalec človekove usode Iz položaja zvezd, 20. Ivan Bunln, 21. oče, 22 zvezni sekretar za zunanjo trgovino (Metod), 23. nekdanji ruski vladar, 24. Ibsenova drama, 26. zastava obešena na vodoravno prečko droga, bandero, 28. sklepni staveka v glasbi (Iz istih črk kot Odak), 29. števnlk, 30. ledeniška groblja, 32 dovtip, 33. svilen trak za odlikovanja, 34. plod oljke, 36. era, 37. polkrožni prostor s kupolo, običajno v romanskih cerkvah, 39. avtomobilska oznaka Splita, 41. zgornja okončnlna, 42 japonska borbena veščina, 44. igra na srečo, 45. desni pritok Volge, 47. kum, 48. nočno zabavišče, 49. Vogrinec Tone, 50. večja skupina glasbenikov za izvajanje instrumentalne skladbe, 53. indijska boginja, žena Šive In mati Kozmosa, Durga (Iz istih črk kot Lika), 54. največja ujeda Andov, 56. na določen način omejeno ozemlje, območje, področje, 58. oborožene sile države, 59. najmočnejša karta pri taroku, škis. NAVPIČNO: 1. starogrški filozof, ^ kratov učenec, 2 ranocelnik, 3. krilo staf rimske konjenice, 4 avtomobilska oznf, Torina, 5. Ime pevke Prodnik, 6. d|*j mačka, 7. star avstrijski srebrnik, 8. v deskah, 9. vrsta trobila, 10. kratica* knockout, 11. Homerjeva pesnitev, 12 ^ ška, progasta žival Iz rodu konj, 13. ^ politika Dolanca, 14. del knjige, 15. krdel" 19. Ime popevkarja Pestnerja, 23. stara žlnska mera, palec, 25. enocelični org«" zem, menjačlca, 26. namizno pregrinja? 27. grška mati bogov (Iz Istih črk kot er« 28. konjenik pri taroku, 31. osebni zaim«« 32 mesto v zahodnem Sremu, 33. traV] ob vodi, 34. konica, 35. norveški poli11« prvi generalni sekretar ZN (Trygve Halve dou, 1896-1968), 36. akademski našle* 37. zapor, 38. ljudski naziv za osmrtnice sT u/. zapor, oo. ljudski naziv za osmrtnic" časopisu, 39. bivši sovjetski državni, pa«1' skl In vojaški voditelj, 40. kemijski elemeff (znak: Th), 41. majhen, miši podobef izndK. m;, si. majnen, miši podov-žužkojed z ošiljenim gobčkom, 42 prito Save pri Kranju, 43. grška boginja nesreč«1 45. gosta juha Iz mesa, krompirja In zeleni« ve, 47. plovilo za prevoz potnikov In voz” čez vodo, 50. vzvišena lirska pesem, Sl. " zlkalna enota za delo, ki se ne uporabi)1 več, 52 odžagan kos'debla, 53. kovanj« 55. avtomobilska ' CT ---------------1 oznaka Novega mesta, kemijski znak za tantal. 4 2 I> h 5 6 L > 8 9 40 44 42- te rte _..L_ iaH 45 46 — te i 0 -18 49 0r 24 vT 29 0 25 0’° 00 026 54 0 23 29 _L_ 0 0 0 32. * 1 r 00 3k 35 1_ 561 0 0* * 0 39 bO M 0 50 012 92) :-+- 0 hh 95 0 0 0 0 0 98 |51 K 0 53 5k 55 n*! i 53 58 1 i I59; PR u s SOl od zar sai Up de] tu< vic lo\ ski cia teh b0; lav reF nja mt Pt£ sp< 8o, do šev čit Hai vse de: Up na nji var ten vlo sti, ne fur dn. zar V