V GORICI, v petek 29. oktobra
Teža] IV.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred iti v Gorici domu poslan : za celo leto :> jrold.. za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „G01tICA“ jo cona določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
Naročnina in
naj se blagovoljno v nunskih ulicah v ling-ovo. Vse pošiljatve Rokopisi se ne vračaj sprejemajo. iMača -e za če se naznanilo satno enkrat natisne, sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
Iz državnega zbora.
Finančni minister D e p r e t i s je v seji 19. oktobra v državnem zboru ustmeno pojasnoval postavo o stroških in dohodkih za leto 1876.
Denarstveni stan naše polovice Avstrije je žalosten. Dohodkov je 378,941.953 gl., stroškov pa 403,869.876 gl. Začeli bomo toraj novo leto 1876 s primanjklje-jem 24,927.923 ali okolo 25 milijonov goldinarjev !
Liberalni vladi se mora priznati, da
pri tiiJanji novih daj il, ki kmeta žulijo in gulijo.
Kakor kaže, bo za leto 1877 zopet lep primanjkljej. Kako misli finančni minister tej nadlogi pomagnti ? Z n o v i m i davki.
Če gre pa od leta do leta tako naprej, bo vendar primerno vprašati, kedaj bo konec, kedaj bodo stroški enaki dohodkom, kedaj bo kaj v kaši ostalo od silno velikih dohodkov za slučaj, da vlada nenadoma veliko denarja potrebuje, za slučaj kake vojske ? Na taka vprašanja minister De-
od leta do leta več dolgov prigospodari, lažnjivo-liberalne naredbe so namreč drage. Kako pa misli finančni minister ta primanjkljej pokriti, ali kje denarja dobiti, da dolg plača? S svojim denarjem ga ne bo plačal, plačali ga bodo davkoplačevalci. Med drugimi rečmi je minister v zbornici povedal, da se novi davki sicer sedaj ne bodo še vpeljali, lc nekatera dajila se bodo p o v i k š a 1 a. Pri vseh vlogah, kterih vrednost ne presega 50 gl., se bo mesto za 12 tirjal kolek za 20 sold., kjer je bil do sednj v navadi kolek za, 36 soldov,"povikša se na 50 sold. itd. Na ta način misli minister kake 4 milijone prigospodariti. Taka nova dajila prinese tedaj novo leto davkoplačevalcem. Vrb tega bo pa minister še na posodo vzel kakih 13 do 15 milijonov.
Iz tega kratkega načrta se lahko razvidi, kako pametno ravnajo volilci, ki svoje glasove dajajo pri volitvah ustavoversko-liberalnim kandidatom, ki potem ravno tako ustavoversko-liberalnega ministra podpirajo
smmmmsmmmsmmmsmmBsmsssssssmj—iujj—u—'—
' LISTEK
Luteranstvo na Goriškem.
(A. Lukovlč.j
(Dalje.)
Svoje delovanje po Goriškem nam sam popisuje v pismu do barona Hans-a Un-gnada (glej : Ivan Kostrenčič, Urkundliche Beitrage zur Geschìchte der protestantischen Literatur der Sttdslaven in den Jaliren 1559— 1565. str. 219. Ta knjiga je na prodaj tudi pri Wokulatu v Gorici) „Vor 4. wocheu bin ich vom herrn Jorgen grauen freyherrn vom Thurn gen Gortz erfordert vnd daselbst 14. tag nacheinan-der teutsch, windiscli vnd walisch in der herrn von Eckh hauss vnd zu Rubya im gschloss, dami die pfaffen haben auff vnser ersuchen mieh in die khirchen nicht gelassen, geprecligt vnd das nachtmal in alien drey sprachen geliallten vnd dem herrn Hanibal von Eekhainen sun gethaufft, darob die pfaffen vnd inttnich sindt scliier vn-synnig worden. Vnd am lieraussreitten auff inei-uen kblein esselein bab ich zum Oeutz in der
pretiš odgovora ni dal, morda tudi na nje ni mislil. Vendar je resnega prevdarka vredno in želeti je, da bi državni zbor to v pretres vzel. Žalibog, da od sedanjega državnega zbora in sedanje vlade ni veliko pričakovati, da se kaj na bolje obrne. In vendar ni mogoče, da tako ostane ali še slabše pride.
Iz državnega zbora dohaja druga ravno tako nevesela vest. 23. t. m. je bila seja, ki je trajala več ur. Pokazali so liberalni ustavoverci, da hočejo vse v svoj delokrog vzeti, kar bi deželni zbori veliko bolje rešili, le da se deželna avtonomija bolj na laž stavi.
Minister poljedelstva, grof Mann s-f e 1 d, ki je pri tej priliki svoj prvi govor — še precej suh — imel, predložil je postavo o pravu državnega ribštva (v nemškem jeziku se glasi : Reiclisfische-reirecht), in kakor so že dostikrat ustavo-verceni poslanci iz manjšine dokazovali, da to pa to ne spada v področje državnega zbora, so tudi zdaj mnogi, med njimi slavni
Hermann, dokazovali, da ta postava ne spada v državni ampak v deželne zbore, govori vendar niso izdali nič in ustavoverci so le zopet pokazali, da znajo s paragrafi temeljnih državljanskih postav prav „pravilno“ delati. Postava bo gotovo tudi sprejeta.
Več poslancev, med njimi Win ki er, in Razlag so dobili odpust.
En jud pa tisoči kristjanov.
Ni dolgo od tega, kar so liberalni časopisi prinesli svet pretresajočo novico, neverniki tam v Aziji nekje so nekega juda živega sežgali. Kaj *da je bilo vzrok temu nečloveškemu dejanju, niso povedali, jaz tudi ne vem. Skoraj gotovo se je sežgani jud čas svojega življenja odlikoval, kakor veci del njegovih enakovercev, z odir&u-jein revežev in z euakimi dejanji.
Ne dolgo prej je pa neka vlada v Evropi judom prepovedala posebno neko kupčijo, s ka; tero so ljudi drli iu na beraško palico devali.
Obakrat je šel glas po judovskih časopisih, da naj se diplomacija vsiuili preganjanih judov, naj zabrani, da se judom nič več kaj takega ne pripeti, kar bi jih zamoglo žaliti, naj se za storjeno krivico (!) tirja kazen, zadostenje.
Kedar so juda tara v Aziji nekje sežgali, je celo „u. fr. Presse* se delala, kakor da jc to kak casus belli, da naj se zarad enega juda vojska napove. Tako daleč sicer ni prišlo, vendar je pa diplomacija toliko dosegla, da jc do-tična vlada obljubila, predrzne požigalce juda zaslišati in dostojno kaznovati.
Krivica naj se nobenemu ne dela, bodisi
khirchen an einem sontag, dabey ganz Wippa-cher boden vnd vili pfaffen gewest, ein predigt gethan, dawider niemandt nichts geredt, auch den priestjern selbst wolgefallen, welliche predigt, wills gott, will ich in khurtz in die obge-meldte drey sprachen bringen vnd e. g. zue-sebikhen, das man sie druklie, dann die górtze-risch etlich pfaffen vnd munichen mit liilft vnd rath des Amarakh weichbischoff mici vicari general des aquileischen patriarclien zn Weiden vnd des pabstischen legateli zu \Vien haben den gottseligen frumben herrn grauen von Thurn vnd seiner g. furstlich gemachel vnd mieli gegen der rOm. khay. maj. hodi versagt, auch beuclich auff herrii venvalter Domwerger zu Gortz vnd auf den herrn Landtheri erlangt, das ivan ich iu dio graueschafft Gortz mehr khumbe, mieli gefan-genkhlich einziehen. Darauf hab ich dem herrn grauen auch der gantzen grauenschafft Gortz ge-scliribeu laut beylig. zweyen copeyen. (No. CXXXI str. 202—203 in OXXXII str. 201—205 v uže omenjeni Kostrenčičevi knjigi.) Tako je moral Trubar uže proti koncu 1. 1563. iz Goriškega pobegniti, kjer nij imel druzoga vspqha, nego,
da je seboj odnesel naslov : ,Expredikant v Rubijah v goriški grofiji**, kakor se je tudi v istilli podpisal v svojem pismu do kranjskih stauov.
A vendar, če se enkrat ljulika med pšenico zaseje, težko se jo dà pokončati. Mej Goričani je začelo vedno bolje vreti, marsikake krivoverske misli so se vdomačile. Mnogo je uže bilo ljudij, ki so skrivaj bili bolje protestantje nego katoličani. Treba je bilo, da katoličanstvo na to vso svojo pozornost obrne. Kakor nekdaj Ferdinand trudi se tudi nadvojvoda Karol, da V avstrijskih deželah protestantizem zatre ; čeravno je imel drugod mnogo posla i je bil v velicih stiskali ne žabi naše grofije.
Leta 1570. pošlje k nam Jerneja di Porzia, apostoljskega vikarja, naj pregleda stan dežele glede verskih zadev. Ta le mu sporoči, da edini pripomoček, da se dežela veri očetov ohrani, je ta, da se vsi krivoverci iz dežele spodijo. Vsled tega sporočila pošlje Karol kot svojega komisarja v deželo ljubljanskega škofa Konrada GluŠič-a (Glussitsch). Rojen v Komnu ua Krasi postal je ta mož dvorni kaplan cesarja Ferdinanda I, potem se zopet domov povrne ter po-
jod, furk, kine* ali kristjan. Tako gotovo sodi vsak pravicoljuben človek, ki nima nikakoršnoga posttansksfu panična.
Pg kir pravicoljuben človek enemu juda pritSStff tega judje in njih privrženci ne privoščijo lvrištjanoin, kterih se Šteje na tisoče, ki'Vdihujejo pod strašnim turškim jarmom/
Pomislimo samo, koliko kristjauov več trpi pod Turkom, nego so trpeli sužnji in še trpijo; pomislimo, koliko jih je zgubilo hišo, posestvo, denar, življenje, le da bi se rešili silnega rob-gtva turškega; pomislimo koliko žen in deklic je bilo že oskrunjenih po lenih, omehkuženih Torkih; pomislimo, kake grozovitosti počenjajo Mohamedovi častilci s podložnimi, ktere zasačijo, temu odrežejo glavo, druzega živega na kol nataknejo tretjemu, četrtemu život oski unijo itd. Koliko reči se zgodi, ki se ne dajo zapisati. In to današnje dni, v veku civilisacije v Evropi!
In kaj ta&ega ne trpi eden, trpi jih na tisoče. Diplomacija pa barauta s trinogi in njena najgorkejša želja je, toliko revne kristjaue zopet v sužnost nazaj potisniti.
Sram bi moralo biti sedanjih diplomatov, ker zgodovina jih bo sodila in obsodila, da so v devetnajstem veku, v veku napredka in luči taki mračujaki bili, da so dopustili, da^ snrov, obabjen, omehkužen Turk sme po duhu krepkega pa zatiranega Slovana — kristjana tlačiti in mu do prave prostostosti pot zapirati.
Kaki ljudje so pa to, diplomati? To so najemniki, ki za denar služijo in trobijo v rog svoje vlade. Časopisi, razume se judovski, delajo javno muenje, ti trdijo, naj se diplomati pogajajo za tlačence, razupijejo jih pa ob enem kot največe suroveže, kot take, ki nič boljšega ne zaslužijo, nego — turški jarem.
Zgodovina bo sedanji čas, sedanje vlade, sedanjo diplomacijo sodila in obsodila, ker dopuščajo, da se take vnebovpijoče grozovitosti godijo Slovanom na jugu, Is ker so — Slovani in kristjani. Ko bi le dvema ali tudi enemu judu kaj takega se zgodilo, kar se godi dan za dnevom Slovanom - kristjanom, nc enemu, ampak na stotine od njih, brez dvoma bi vsi judovski in nejudovski lažiliberalci klicali na pomoč vlado iu diplomacijo, naj reši jude strašne

Kristjan - Slovan pa ne najde ne pred di-
siane Komenski župnik. Konečno si ga leta 1560 izbere nadvojvoda za ljubljanskega škofa. Mož je moral biti v dobrem imenu, le žalibog da je kranjsko cerkev samih 7 let vladal, kajti škofijsko stolico v teh časih prevzeti, ko so skoro vsi duhovi proti katoliški cerkvi bili uzburjeni, ko je ošabna »deutsche Wissenschaft“ stari veri krvavi boj napovedala, nij bilo tako lehko i so-sebno na Kranjskem ne, kjer je Luteranstvo večino omikanih ljudi okužilo. Ponižnost je bila lepa njegova čednost, ponižnost, ki je sosebno duhovnu potrebna. To čednost lepo spričuje krasno njegovo pismo do nadvojvodovega kancelarja, kjer pravi, da te časti nikdar nij iskal, a da jo sprejme čeravno se strahom i trepetom ; dobro vedé za mnogobrojne napake i pregrehe svoje, S kojimi je žalil božje veličanstvo, dobro poznaje malomarnost i mrzloto v svojih molitvah, vendar se klicu ne odteguje, da prevzame breme na šibka svoja ramena rekoč : Naj se zgodi volja Gospodova i naj Gospod potrdi, kar je nad njim storil, Za čast božjo bil je polen svete iskrenosti, Skušal je z vsemi svojimi močmi v svojej
ploniacijo, ne pred vlado, še manj pa pred judovskim časnikarstvom milosti, on moni pogiuiti ker je Slovan in kristjan, saj željo imajo tako ti liberalci.
Za enega juda naj se potega diplomacija celega sveta, za tisoče in milijone Slovanov pa naj dela diplomacija, da zopet pridejo v turško sužnjost.
Sram vas bodi, vi diplomati 19. stoletja !
DOPISI.
V Gorici, 27. okt. (O cerkvenem petji.) V predzadnji štev. »Glasa1* je uredništvo k dopisu iz Brd op* io, da bi bilo veliko bolje gojiti ljudsko, splošno petje v cerkvi mesto umetnega. Opazka mi je bila prav všeč, pa tudi potrebna. Ne vem, kakšen vrag je nekaj let sem večini učiteljev pa tudi mnogoterim duhovnom pravi pomen cerkvenega petja zmešal. Začeli so pospeševati in gojiti samo figuralno petje v kvartetih ter so s tem spodrinili vse ljudsko petje. Res, da je bilo prejšnje ljudsko petje v cerkvi marsikje ueprilično, da uespodobno. Potreba je bila velika v tej zadevi kaj zboljšati in nepri-lične viže odstraniti. Vender so pri tem šli predaleč. Mesto polagoma začeti, stare dobre pesmi ohraniti, s časom in previdno nove vpeljevati, tako da bi bili na stari podlagi zidali, ovrgli so koj na mah vse stare viže in pesmi in vpeljali take, ki niso primerne duhu slovenskega ljudstva. Vsled tega se jih ljudstvo po nikakem ne zamore poprijeti ter v cerkvi raje molči, in to toliko več, ker nekatere pevovodje žene posebna strast, da se, bi rekel, vsako nedeljo in praznik le z novimi skazati skušajo To ne gre, cerkev ni gledišče, da se le ušesa pasejo. Cerkveno petje mora pobožnost vnemati ter tako uredjeno biti, da se vjema z raznimi deli sv. maše, da torej pevajoče kristjane pelje z besedo in z duhom od enega oddelka do drugega. Radi tega, naj se pojejo pogostoma tiste pesmi, ki so za to pripravne, viže naj bodo lahke, naravne, ue prisiljene. Bolj umetno petje naj se vrši o velikih praznikih. V izgled, kako mora biti ljudsko petje v cerkvi, zamore se postaviti duhovnijo Lokovec (v Kanalskem dekanatu). Pisatelj teh vrstic je imel nedavno priložnost, je
škofiji izkoreniniti Luteranstvo, uporabil je vse svoje moči, da bi razdvojeno škofijo zedinil i pomiril, kar se blagemu možu nij posrečilo, kajti vsled prevelicega dela so moči upešale i kratko le je življenje človeško na svetu. Boljši vspeh je imel na Goriškem, kamor se je na povelje Karolovo podal. Škof Konrad skliče k očitnemu zboru v Gorico goriške stanove, izkaže svojo pooblastilo, z iskrenim govorom jih spodbuja naj zvesti ostanejo veri postavnih lastnih knezov, naj hojo neomahljivi v veri pradedov, ki so jo tako dolgo zvesto hranili. Nadalje povdarja v kako žalostnem stanu se nahajajo avstrijske dežele, ki ga je prouzročil verski razpor, ki stori, da državljan sodržavljana pisano gleda, da konečno brat proti lastnemu bratu v ljutem boju krvavi meč potegne. Na to se podajo vsi skupaj v farno cerkev (veliko cerkev) ter se tam pre-čitajo navzočemu ljudstvu ukazi nadvojvodovi, ki dejo, da nadvojvoda ne bode nikedar trpel v dednih svojih državah kateregakoli, ki bi si prilastil druge verske nauke, nego jih uči katoliška cerkev. Razlaga se stvar ljudstvu še nadalje i
slišati. Človek bi je poslušal celi dan ; to. je vpeljal tamošnji gosp. vikar. Celo v cerkvi sv. Ignacija v Gorici storil se je v tem oziru zdaten korak v teku enega leta, da človeka veseli, v v cerkev stopiti, naj že pojejo slovensko, kakor pri 1. maši ob uedeljah, ali latinsko. Zauioglo se je to vpeljati celo v Gorici, kjer je toliko zaprek, ne bi se dalo to veliko ložej na deželi, | kjer ljudstvo samo o sebi po tem hrepeni in težko pogreša, kjer ni nobenega, da bije vodil? — Malo več skrbi in nekoliko več spodbujanja, | pa gre skor samo ob sebi.
Iz Vel. ŽabelJ, 27. okt. (G o r š i č - e v e orgle.) — Vidivši potrebo novih orgel v naši cerkvi, jamem se pogajati zanje z laškimi mojstri. Toda prenizka lijih cena me nekako osupne. Za 14 spremenov so zahtevali 900 fl. Kako je neki to, si mislim. Pred 20 leti, ko je denar še kaj veljal, se je navadno reklo : Kolikor spremenov, toliko po sto v srednjih cerkvah na deželi. A da bi zdaj, ko je vse v ceni poskočilo, mi kdo kakih spremenov po vrhu dajal, to mi ni šlo v glavo. Pa znajdeni možje me poduče, da so to le popolspremeni a ne celi. Zložijo se namreč slični spremeni skupej, ki si glasove po-sojujejo; Se ve da se potem spremen od spre-mena tako silno ne loči, ker mu manjka prava samostalnost. Ormar je večidel prazen, le piščal po pedi dolgih je brez števila v njem, ki brliz-gajo, da ušesa bolijo. In ker so mi Lahi obljubili ormar le v sirovem stanu, to je, brez barve in drugega kinča, sem se prepričal, da so laške orgle le na videz dober kup, v resuici pa so dražej iu slabši od nemških. Pogodim se toraj z gosp. Goršičem v Ljubljani za orgle z 10 spremeni za 1270 gl. Kdor hoče izvrstnost )n lepoto teh orgel prav spoznati, mora jih sam pregledati. Delane so po francoskem načelu. Vseh piščal skupej je G42, med njimi 516 iz anglež-kega cina. Principal šteje 8 stopinj visokosti. Spremeni so taki, kakor jih čustvo samo zahteva. Ako vse odpreš, trese se cerkev in slišati jih je na bližnje griče. Ako pa le enega ali dva milih spremenov odpreš, te mili glasovi nekakò zazibljejo v prijetno čustvo. Flauto dolče jo tako milo zavije. Pedal ima za objačenje neki enajsti spremen, »Pedalkopel** imenovan ; zato so Bassi mogočni in čisti, vsak pad semanueluim glasom
nazadnje se okliče, da naj se krivoverci ali zopet povrnejo v naročje katoliške cerkve, ali pa naj deželo z družinami vred za večno zapusté (1574). Ostro sicer je to bilo, a za blagor dežele jako potrebno. Blagor deželi, ki v svojem krilu hrani sinove edinega le jezika, edine lo prave vere. Ravnopravnost se težko dà izpeljati, vedno se godi, da eden službuje, drugi gospoduje. Plemstvo zopet pristopi h katoliški veri, proti trmastim se ostro postopa, hiše sumljivih ljudij se preiskujejo, krivoverske knjige, kolikor se jih dobiti more, se javno na javnem trgu požgejo. Le tri luteranske plemenite družine so bile tako trdne, da so raje deželo nego zmoto popustile, mej njimi grof Matija Thurn. Se ve da je bilo mnogo družin, kojih prestop h katoliški cerkvi se nij iz prepričanja vršil, da jih jo mnogo bilo, katere je sila le i strah h teinu primoral, da, mnogi so bili le na videz katoličani, v srcu pak so Lutra častili, a vendar pri ogromni večini je tako postopanje vendar le dober vtis storilo.
(Konec prih.)
lepo prileže. Meh je v ormava na dnu in le neko clrvo kakor laht iz orinava moli. Ta lalit potisne se petkrat zaporedoma gor in dol, in meh je napoljnjeu sè sapo, da do Evangelija zdrži. Nad mehom stoji oštali stroj, sega sko-rej do pod strehe, dasi je cerkev precej visoka. Zraven tega, da je vse v enem ormarti, da ni meh v posebni prilogi, kakor Lahi navadno delajo, je tudi ormar snažno orehovo pobarvan in obilno pozlačen. Principal odspred, v treh oknih polnih piščal iz angleškega cina, daje temu delu še posebno lepoto. Poklicali smo v glasbi (muziki) znajdene može iz mesta in vasi, da poskušajo orgle.
Slišal se je le en gius: Orgle se res mojstrsko delo. Gosp, Goršič je že mnogo imenitnih orgel dodelal,*) toda pri nas na Goriškem ni znan; tudi ni mož, da bi svojo umetnost na veliki zvon obešal ali da bi se kakor nekteri ši-rokoustni skazimojstri svetu uri val. Njegova beseda je le : Poglej moja dela in sodi. Tudi gledé cene prevdari pred vse natanjko, in potem za las ne odjenja. Kar pa obljubi, to drži trdno kot skala; na njegovo besedo lahko zidaš. Smem reči da g. Goršič je tisto zaupanje, ki ga med Kranjci uživa, tudi pri nas utrdil in se skoz in skoz poštenega in znajdenega moža ska-zal, da se vsak lahko nanj zanese.
Š.
Ogled.
Avstrija. Minister kupčijstva bo prihodnji mesec v državnem zboru razvil svoj program o železnicah, ki se bodo delale. Med drugimi se imenujejo Predilska in Dolenjska., .
Kardinal Solnograški Tarnoczy je obhajal 25. oktobra 251etnico višega pastirstva. Cesar mu jè poslal lastnoročno voščilno pismo. Iz državnega zbora je pomenljiv nasvet Wildauer-jev, vsled kterega naj se odvzame avtonomija gališkemu dež. zboru gledé imenovanja vodjev, profesorjev itd. na srednjih šolah. B e u s t, slabega spomina, je vjel tedanje poljske poslance z obljubo in privolitvijo, da bo njihov dež. zbor, oziroma odbor, imel pravico učenike na srednjih šolah postavljati in imenovati, ako glasujejo za ustavo. Poljaki so res glasovali po Bcustovi želji, dobili tudi lepo avtonomijo, a zdaj jo zgubijo. Vladni list „Pol. Corr.u prinaša namreč odlok cesarjev, vsled katerega se morajo profesorji in učitelji naznaniti ministru za uk in bogočastje, vodje pa imenuje cesar sam. Tu se je zopet pokazalo, koliko je verovati ustavo-verskim obljubam. Poljaki mislijo, ako zbornica Wildauerjev predlog sprejme, jo zapustiti. Tudi Poljakom dobre misli prepozno dohajajo.
Ogrsko ministerstvo se je nekoliko spremenilo. Baron Wenkheim, dosedanji predsednik, je odstopil in na njegovo mesto pride Tisza, ki je bil že prej voditelj in duša ministerstva. V ogrskem državnem zboru imajo na dnevnem redu finance in nove davke.
Hrvaški zbor je bil za malo časa zopet sklican, važnega se ni pripetilo, ne-
*) Med drugimi velikanske v frančiškanskem samostanu v Ljubljani.
kteri narodnjaki so vlado o marsičem po-praševali, dobili so pa le malo zadovoljne odgovore.
Zunanje države. Cesar in kralj Wilhelm je srečno prišel v Berolin. Pismo, ktero je pisal na italijanski meji, pravi, da nikdar nc bo pozabil prekrasnega sprejema v Milanu, političnih sklepov pa menda nista narejala, ker laška, vlada ima druge težnje, nego pruska. Kakor je bilo že zadnjič kratko omenjeno, bavarski kralj ni sprejel ne deputacije ne adrese, ker, kakor „Volks-tr§und“ pravi, ni imei časa, ampak je moral enemu svojih konj dati narediti noke nogo vice ter je obleči in ga peljati na poseben kraj, da bo (konj namreč) vžival lep razgled ! Zbornice pa vendar ni razpustil. Poslanci domu sc vrače vaj e, dali so si besedo, da ostanejo stanovitni, naj pride, kar hoče.
Na slovanskem jugu vre še vedno in vstaja zimo gotovo pretrpi. Turki avstrijsko, še manj pa srbsko mejo spoštujejo. Kjer in kadar se jim zdi, prekoračijo jo tu pa tam in počenjajo svoje grozovitosti. Ali so vlade res toliko nezmožne, da temu ne morejo v okom priti, se ne more in ne sme povedati. Važna poročila iz bojišča so :
22. okt. okolo 10. ure prišlo je 1400 Turko v, da prej sni dan po Ljubobratiču napadeno Presjeko rešijo. Vstajniki so se navidezno v gore nazaj pomaknili, naenkrat pa zagrabi 600 vstajnikov Turke na strani in jih popolnoma V beg zapodijo, bežeči Turki so se vrnili v Trebinje. Vstajniki so imeli 11 mrtvih in 16 ranjenih, Turki pa 150 mrtvih. — Pri ' Kleku je zopet 3000 Turkov stopilo na suho, da gredo v Hercegovino turškim posadkam na pomoč.
Domače stvairi.
{Imenovanje.) Gospod J. Krista n, učitelj na Slapški vino- in sadjerejski šoli, imenovan je za učitelja na c. kr. pripravnici v Kopni za natoroznanske predmete.
( Vodstvo bratovščine vednega češčenja) daja prečastiti duhovščini dostojno ua znanje, da je čas za pošiljatev prošenj odločen do konča d e c e m b r a t. 1. Do ravno tega časa naj se blagovoli poslati tudi dotične zneske v denarjih in kolikor mogoče še novih udov. Posebno se opomni, da se na pozneje došle prošnje ne bo mogel nikak ozirje-m a ti, ker se bo že prve dni meseca januarja prih. 1. napravil proračun in določile cerkve, ktere bodo obdarovane. Naj te določbe p. n. gospodje duhovni ne prezró.
Dalje se prijazno opomnijo častiti prosilci, naj prosijo le za najpotrebniši reči za cerkev v kterej je hranjeno Najsvetejše, ako pa več reči potrebujejo, naj se pa leto za letom oglasijo. Vodstvo bratovščine želi kolikor mogoče vsem gospodom vstreči, zarad toga naj gospodje tudi svoje mnenje naravnost povedo, na vsak dober svet se bo oziralo. Priporočimo še enkrat prav gorko, linj gospodje dušni pastirji na deželi vse store, da se toliko lepa in koristna bratovščina v našej škofiji vdomači in naj skušajo, da udje od dne do dne se množijo. Z veseljem naznanjamo, da je število udov že naraslo na 4304 od
*
M
junija lanskega leta, ko je bila zadnja številka 3376. Le še tako naprej in revne cerkve bodo v kratkem oskrbljene. Tisti gospodje pa, ki 00 od lanskega leta še kaj na dolgu, naj (pa prt%	1
tej priliki račun poravnati blagovolijo.	V
Vse k veči časti najsv. sa k ra m e n ta.
V Goriei dne 28. okt. 1875.
VODSTVO.
CKapucini okradeni) Po noči od pondeljka do torna vlomili so tatovi čez streho pridši v kapucinski samostan in odnesli iz sobe perila v vrednosti kakih 40 gld.
(Za nere e gor inske vdove in sirote) darujejo: Stverjanska občina 8 g!. 20 sl. — J. D. 2 gl. —.Trpin 2 gld.— Juretič A. 1 gl. — Sainar 1 gl.
{„ Stavčeva* odborova seja) bode 4. nov. t. 1. Začetek točno ob 11. uri predpoludne v čitalnici. Dnevni red: 1. Ali ima biti l. koncertna beseda v prid ubogih pripravljenk go-riškega učiteljišča, 2. Določenje programa koncertu ; 3. Razsodba o društvčnej himni »Slav-čevej“;*) 4. Poročilo dcnarničaijevo (§. 15); 5. Volitev pevovodjevega namestnika.
P. n. gg. poverjeniki so naprošeni, da došle jim »sprejemnice* z dotičnimi pobotnicami vred p. n. gg. društvenikom izročiti blagovolé ter prejeti denar brž ko mogoče doposliti (§.17).
v
(Častita gospoda) Jožef Godnič in Ant. G r e g o l č i č gresta te dni po priporočilu pre-vzvišenega nadškofa in po sprejetji presvetlega cesarja na Dunaj vAvgustiuej, nadaljevat visoke bogoslovske študije.
{Novi bogoslovci.) —V tukajšno bogoslovske semenišče so sprejeti za goriško nadškofijo trije gospodje : Jožef Balič, Simon Gregorčič, Audrej Mesar.
(Govorica) gre po mestu pa tudi po časopisih, da odloži državni poslanec g. Winkler svoj maudat, ker postaue dvorui svetovalec in da na njegove mesto vlada misli kandidirati dež. nadzornika g. K1 o d i č - a. Koliko je na tem resničnega, ne vemo.
Razne vesti.
> i
. .	.	■	i
— Draga šola. V Gradcu je prišel pred kratkem na svetlo proračun za prihodnje šolsko leto. Potrebujejo pa 90.740 ghl., mesto da 77.982, dežela pa 12.758 gl. Pa to ni še vse.
Za najemščine, pohištvo, učne pripomočke itd. potrebujejo drugih 40.428 gl. Mladina, ali šole, v kterih se mladina odgoja le v ljudskih šolah, stane skoro 132.000 gld. in na vsakega prebivalca mesta pride počez 1 in pol goldinarja. Po pravici sc sme reči, da je to draga šola.
— Slovenska čitalnica v Dornbergu napravi v čitalnični dvorani s pomočjo goriških diletantov, pevskih zborov iz Komna, Rifenberga in
«
Dornberga v nedeljo dne 7. novembra veliko Besedo. — Program : Petje. I. Deklamacija: »Rožica med trnjem* Cegnarjeva. Petje. II. Deklamacija: »Zgubljeniraj“ Koseskijeva. Petje.
Petje. Igra: »Visoki C.a — Vstopnina k besedi 20 novcev. Radodarnosti se ne stavijo meje. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Pred besedo, to je ob 4. uri popoludne se bode igrala »Tombola s tremi dobitki in sicer: tombola en
*
--------------
*) Obrok za dopošiljatev kantate je do konca oktobra t. 1.
krtač, prva čiukvina eno vedro, in druga Čiuk-rina 30 bokalov prav dobrega belega vina. Vsaka kartela (15 številk) stane 20 novcev; dobivale se bodo v nedeljo v štacnui gostilničarja g. Andr. Šinigoja. — Cisti dohodek besede in tombole je namenjen na Avstrijsko pribeglim lierce-govinskim in bosnijaškim družinam. — Zabava bo pri vsakem vremenu in glede na nje blagi
namen nadeja se prav obilne vdeležitve.
Odbor.
— Anton Janežičev: „Slovenisches Sprach-und Uebungsbueh fiir Anf&nger zum Scimi - und Privatuntenichte- je ravnokar v devetem natisu doveršen. Obsega 18 pòi v velikej osmerki in velja v tiskarnici družbe sv. Mohora in pri vseh slov. knjigarjih 1 gld. 30 kr. Ta slovnica — poterjena od vis. ministerstva za uk kot učna knjiga za srednje šole — bodi priporočena vsem ki se hočejo temeljito naučiti lepega slovenskega jezika.
— Zadnja Soča 'je bila zaplenjena zarad dopise iz Tomina, ki je grajal sedajne tominske politiške uradnike. Naročniki dobe prihodnjič prilogo za odškodovanje in tudi št. 20. Kmetovalca.
Borsai kurzi naOunaji 28. okt.
Enotni drž dolg v papirju	69	55
„	„	„ v srebru .	74	10
D ri. posojilo leta 1860 . . .	110	70
Akcije narodne banke . . .	927	—
Kreditne akcije		205	—
London 		113	30
Napoleon d'oro		9	01
Cekini		5	34
Ad$o srebra		103	75
Umrli od 21. do 28. oktobra.
Marija Pauletič 111. angina. — Peter Itu-šič 18 1. jetika. — Karolina Wìudspach 4 1. 6 m. angina. — Anton Drogin 2 1. voda v glavi. — Marija Piskaček 4 1. G m. angina. — Tomaž Kopač G3 1. vodenica. — Ana Horvat 0 ). angina. — Ana Tominz 3 1. angina. — Lucija Pitoni 45 1. jetika. — Tereza Simonič 41 1. pluč-no vnetje.
Institntiones historiac eccles.
(Cerkvena zgodovina)
po Vascotti-u spisal prof. dr. Jan. Hrast
je po prav nizki ceni (za polovico) na prodaj v bogosl. semenišči.
Kdor jo želi, naj se oglasi pri vodstvu vsaj v 8 dneh.

Naznanilo.
Dne 1. novembra t. 1. prevzame podpisani restavracijo pri Mar-Cini-U. Uljudno vabi p. n. občinstvo, da ga z obilnim obiskovanjem počastč, potrudil se bode, da bo vselej z dobrimi pijačami in z izvrstno kuhinjo, kakor tudi s postrežbo vsem tirjatvam zadostil.
Emil Mandler
restavrant pri Marcini-u.'


Avguštin tittil,'
plétf im
poštne ulice hiš. štev. 57 (poslopje slovenske čitalnice)
V LJUBLJAJNI
ne zameniti z Leopold Gotzl, v istih ulicah v Kozlerjevi hiši !
priporoča slavnemu občinstvu, zlasti prečastiti duhovščini in farnim predstojništvom sledeče izdelke:
Oltarje, križeva pota, lece (priinice), svečnike (lustre), prapore (bandera), nèbesa (baldahine) po naročila v vseh velikostih in po najnižji ceni.
V zalogi ima zmiraj podobe in kipe za oltarje, krstne omare, svečnike in krize za stene, podobe svetnikov in iz narave vsake velikosti in cene na platnu, kositarji in papirji, zrcala itd. Posebno dober kup so oljnate slike.
Nadalje je vedno dobro založen s podobami Kristusa na križi, od 6 palcev do 5 čevljev visokimi, korniiami, okviri (romi) vsake sorte, kanonskimi tablami, vezili, preparaci jami, bunčica-mi, s pozlačenimi lajstami, Kristusi na križi pod steklenimi oboki, podobami iz gipsa; lije tudi na-glavnike (kupitole) in kinče iz gipsa, in jih zlati.
Zrezljanih okvirov (romov, komis, deskir. za rogove, drogov za zagrinjala, bunčic in gumb, nabiralnih puiic z zvončkom, križcev za rabo pri previdenti bolnikov, stolic in različnih posodic ali vrčev za rože po cerkvah je zmiraj na zbiro, — preskrbujejo pa se oprave za cerkve, svečniki za oltarje, sveče, rožni šapki in venci, vlaki za zvonce, svetilnice, kositarske zvezde za prezračenje po cerkvah in drugih prostorih, spovednice, cerkveni stoli in klopi, sploh vse, kar spada k cerkvenemu kinču, — vse to naglo in po najnižji ceni.
Vse poprave pri oltarjih, podobah, prižnicah, sploh pri vsem, kar se v cerkvah nahaja, se natančno in skerbno v kratkem času in po nizki ceni izvršujejo, ravno tako vsaka naročila z dežele. PozlaČenje in pmlačenje podob, okvirov itd. se najvestneie in dolgotrajno oskrbuje.
0 vsem tem je velika kopica pohvalnih pisem iz bližnjih in daljnih krajev na ogled.

Julij Daše
bukvar v GORICI
(prej SOCHARjeva prodajalnica.)
ima
\ ♦
na prodaj veliko zalogo šolskih knjig za
meščanske in ljudske šole, ravno tako vse potrebščine za pisanje in risanje na izbiro in po silno niskej ceni.
Pismeno sporočilo
O
zdravilnostnili lastnostih in vspehih
pravega
Wilhelmovega
antiartritičnega, antirevmatičnega
krioistujoèega o a j a.
Visoko spoštovani gospod Wilhelm!
Pravi Wilhelmov zgoraj imanovani kri čistujoči čaj, ki se je v malih mesecih potem, ko se je naznanil, tako priljubil, in bil priporočen od strani zdravniškega občinstva, ker je bilo sploh znano, da iz Wilhelmovega laboratorija še uikdar kaj nepoštenega prišlo ni, napotil je tudi mene neprenehljivo z njim poskuš-uje delati, ktere so me pogostokrat izuenadile. V prid trpečih ljudi zdi se mi sveta dolžuost, da zapišem svoje skušnje o vspehu imenovanega čaja vestno in kot navod, tim bolj, ker so zu-nauji listi nazuaujali, da se je č ij v visokih in najviših družinah rabil. Naj se tedaj trpečim hudem odpre studenec zdravja iz tisučkrat odobrenih virov.
Prav izvrstno se je obnesel ta Wilhelmov kri čistujoči čaj pri revmatičuih napadih, posebno kadar se je vreme spreminjalo ali ojstreje postajalo. Hitro po porabljeuih nekterih oddelkih dosegel sem povsod veliko polajšauje. Prav krepko se bojuje ta čaj proti protiuu (gicht), kterega naposled premaga. Ravuo tako se je obnesel ta čaj pri takih, ki zavoljo dolgega sedepja trpijo v spodnjih delih života, čisti uamre.č ta bolečine pouzrojočo z ogljenčem na poljnjeno kri. Ravno tako moram njegov v-speh pri kroničnih boleznih na jetrih in pri oteklinah povdarjati. Pred vsem se priporoča raba čaja, preden se rabijo kake toplice. Tistim pa, ki zarad pomanjkanja premoženja toplic rabiti ne morejo, raba tega čaja dobrodejno vse nadomesti.
Toliko v čast gospodu Frano Wilhelm^, lekarničarju v Neuukirchenu.
D.r Julij Janell,
prakt. zdravnik.
Kolacioniral in nekolekovanemu izvirnika popolnoma enako potrjuje Jamnic 23. 1874.
(L. S.)
D.r Friderik Hcidler, c. kr. notar.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo;
Pravi Wilhelmov antiartritični autirevmatični
čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchen pri Du-naji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi W i 1 h e 1-mov antiartritični autirevmatični čaj dobiva v se Gorici pri A. Franzoni-u lekarju, v Kormiiiu pri Hermes Codolmi-u v Trstu pri Jakob Saravalla-i.
Lastnik, izdavatelj in odgovorni urednik : KAROL KOCIJàNCJIO. —
Tiskar ; MAILING v Gorici.