Zasavski
Izdaj* .Zaaavald tednik. * Trbovuzn - Urejuj* aredmikj odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Na* ki v uredništva us uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje L Trg revolucij* 18 - Telefon »t n. - Račun pr: Komunala-banki Trbovlje 809-70-1-1*« - List izdaja vsak pesek — Letna naročnina «00 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din. mesečna «0 din Cena izvoda v kolportai 1* din, — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov poročevalec« * Ljubljani. -Rokopisi, fc) morajo biti v uredništvu najzaane}* vsak torek, te na vračajo
^otoiepottet
štev. 44
TRBOVLJE, 31. oktobra 195*
bet« XI

Pred dnevi je francoski premier de Gaulle predlagal začasni alžirski vladi pogajanja za prenehanje vojne v Alžiriji. Alžirska začasna vlada je odgovorila z »ne« in dodala, da ne gre za načelno odklonitev, marveč samo za zavrnitev pogojev, ki jih je postavit de Gaulle. Vodstvo alžirske osvobodilne fronte meni, da bi bila po sedanjih francoskih pogojih pogajanja osredotočena predvsem na
OPUSTITEV OG'- ‘ \
torej kapitulacijo, ne pa politično rešitev alžirskega vprašanja. Alžirci tudi menijo, da bi morala biti pogajanja, kolikor bi do njih prišlo, na nevtralnem področju, rikakor pa ne v Parizu. In kaj pravi Pariz? Krogi blizu pariške vlade sodijo, da se je de Gaulle potrudil najti ton, ki ne bi bil žaljiv, medtem ko je bil odgovor Alžircev precej oster. Ko pa je alžirska začasna vlada ocenjevala odmev, ki ga je povzročil njen odgovor v Parizu in v glavnih mestih afriških dežel, ie ugotovila, da je francoska vlada iz propagandističnih razlogov pojasnila njeno stališče tako, kot da odklanja ponudbo o nagajanjih. V sporočilu začasne vlade je rečeno, da je namen de Gaulla jasen: rad bi prikazal Alžirijo kot deželo, ki zavrača pogajanja, ter upa, da bo na ta način dosegel politično korist v trenutku. ko naj bi o alžirskem vprašanju razpravljala Generalna skupščina OZN.
VSESPLOŠEN ODPOR
Zahteva de Gaulla, naj bi Atlantsko zvezo reorganizirali tako, da bi dobila nekak politični »direkto.-ij«, v katerem bi o najvažnejših vprašanjih odločale ZDA, Velika Britanija in Francija (brez Nemčije in ostalih članic), je naletela na splošen odpor. Načrt o »di-rektoriju« - Atlantski zvezi sloni dejansko na spremenjenem stališču francoske vlade
Komuna in proizvodnja
KONFEREN'\ O CIPRU BREZ GRČIJE?
Čeprav je angleška vlada povedala, da grška vlada še ni odgovorila na povabilo na tristranski konferenci o Cipru, kakršno je predlagal glavni tajnik NATO, je videti, da grški zastopniki ne nameravajo sesti za zeleno mizo skupno z ostalimi partnerji. Grčija namreč zavrača prizadevanja, naj bi dali konferenci tristranski pomen. Sama predlaga, naj bi število udeleženk razširili tudi na druge dežele, da bi ne ostala osamljena, kakor se je zgodilo na trojni konferenci konec l. 1955 v Londonu.
NAS OBISK V LONDONU
Te dni se mudi na uradnem obisku v angleški prestolnici nat sekretar za zunanje zadeve tovariš Koča Popovič. Med drugim se bo razgovarjal tudi z angleškim premierjem, sprejela pa ga bo tudi angleška kraljici.
Prav nobeno naključje ni, če so po našita občinah prvenstveni problemi, ki se občani zanje najbolj in najneposredneje zanimajo: preskrba, stanovanja, komunalne usluge. Ti bodo tudi v prihodnje glavna in trajna vsebina dela v komunah, za katere bodo le-te nosile polno odgovornost pred družbo.
Da pa bo te naloge mogoče normalno izpolnjevati, je potrebna nepretrgana in sistematična skrb vseh činiteljev v komuni za krepitev njene materialne baze, za stalno in vse večje naraščanje proizvodnje. Brez tega ne moremo govoriti ne o dvigu življenjskega standarda ne o stvarni lokalni samoupravi. Zato se tudi v Programu ZKJ, kjer je beseda o nadaljnji perspektivi razvoja komun, na prvem mestu poudarja potreba stalnega naraščanja proizvodnih sil in povečanje bruto proizvoda na posameznega prebivalca.
V zadnjem času opazimo neki pozitivni proces, ki kaže, da se skrb in zanimanje za proizvodnjo, kar je bilo prej v glavnem naloga podjetij, sedaj razširja tudi na organe komune, predvsem seveda na ljudske odbore. Prehajamo iz ozkih mej podjetij, ker so tudi sami proizvajalci »■prešli'" v take organe komune, kakor so to na primer zbori proizvajalcev. Prav zbori proizvajalcev postajajo nosilci aktivnega odnosa občin proti proizvodnji, ker se le-ti največ s tem ukvarjajo.
Kdor je, četudi samo bežno, letos opazoval, kako so se delale in analizirale polletne bilance o poslovanju gospodarskih podjetij, je lahko ugotovil, da so se v teh analizah prav zbori proizvajalcev začeli uveljavljati kot gospodarstveniki. Razumljivo je, da tega še niso zmogli vsi zbori, vendar je bilo veliko število teh zelo aktivno in sposobno, da prinesejo važna priporočila delavskim svetom, da se posamezni interesi podjetij v določenem smislu preusmerijo v skupne interese občin.
Mnogi zbori proizvajalcev so že do sedaj pokazali presenetljivo iniciativo, poznanje problemov in gospodarsko gledanje na te stvari. To pomeni tudi, kako so bili taki organi neogibno potrebni tudi v občinah in kako pravilno je bilo, da smo jih ob koncu lanskega leta v njih uvedli.
Zbor proizvajalcev v Slavonskem Brodu se je na primer afirmiral kot zanesljiv domačin, ki vodi račun tako rekoč o vsakem dinarju, ki se bo uporabil za investicije ali v druge
namene. Zgodilo se je, da je ta zbor prinesel povsem nasproten sklep od tistega, ki ga je napravil občinski ljudski odbor, ker so se proizvajalci temeljiteje in z večjim znanjem poglobili v gospodarska vprašanja.
V	Mariboru je zbor proizvajalcev občine center ob analizi polletnih obračunov podjetij opazil vrsto neizkoriščenih možnosti podjetij in priporočil delavskim svetom, kako lahko dosežejo boljši učinek v proizvodnji. Zbor proizvajalcev je odločil, da se nudi posebna pomoč tistim podjetjem, ki v prvem polletju niso izpolnila proizvodnega plana. Od tistih gospodarskih organizacij, ki so napravile površno razdelitev dohodkov, pripisujoč sebi vse zasluge za ostvaritev čistega dohodka, je zahteval ponovno analizo in stvamejšo oceno vplivov in drugih faktorjev na poslovanje podjetij, kakor je to na primer položaj na tržiščih, dobra konjunktura itd.
V	mnogih občinah, kjer so napravili dobre analize stanja proizvodnje v prvem polletju, so zbori proizvajalcev dali delavskim svetom in drugim organom dobre in koristne nasvete oz. priporočila za boljšo proizvodnjo in povečanje dohodkov. Ugotovili so, kje je treba vložiti nadaljnja sredstva, komu pomagati, da rekonstruira svoje podjetje in poveča proizvodnjo itd.
Toda razprave o gospodarstvu se niso zaustavile samo v zborih proizvajalcev. V mnogih krajih so imeli zborovanja delavskih svetov ali posvete sindikatov ali širše sestanke gospodarskih aktivov in na njih prav tako delali gospodarske analize. Na takih zborovanjih so večkrat ugotovili skupne slabosti kakega podjetja, neizkoriščene rezerve, ugotovili možnosti za kooperacijo. Ta podjetja postajajo vse bolj in bolj sestavni del neke večje gospodarske celote,, seveda ob spoštovanju njihove popolne samostojnosti kot gospodarska organizacija.
Vse to govori, da se odnosi med komuno in podjetji, ki so se prej v glavnem izčrpavali samo v razdelitvi sredstev, se sedaj razširjajo na tisto, kar je najvažnejše, na proizvodnjo in vzajemno skrb, kako le-to povečati. Proces je šele v začetku, vendar je tu, kakor opažamo, odvisno od aktivnosti vseh faktorjev v komuni, kako, kje to koliko hitreje se bo proizvodnja dalje razvijala.
Dragoljub Milivojevič
Mi J
SPET V ZAGATI!
Kolikokrat smo že pisali o hudih cestnih nesrečah? In kot je videti, bomo morali še neštetokrat. Voznik tega avtobusa oziroma tovornjaka je tik pred mostom, ki drži preko reke Mirne ob njenem izlivu v Savo, izgubil oblast nad volanom. Vzrok: utrujenost.
jočo knjižnico, ki Jo bo mogoče s pridom izkoristiti v oddaljenih vaseh v radeški občini.
ar.
»■«<•< njene mednarodne vloge f in je v tesni zvezi z odnosi z vsemi zahodnimi deželami. — Francoska vlada ni hotela nadaljevati pogajanj o atlantskih raketnih oporiščih, ker ZDA svojih atomskih skrivnosti niso hotele izdgti Franciji, ki bi na ta način prebrodile svoje sedanje težave v prizadevanjih za izdelavo lastne atomske bombe.
Za 90.000 din novih knjig —
Knjižnica v Radečah redno posluje, le med šolskimi počitnicami je praznovala. Knjižnica razpolaga s preko 2 tisoč knjigami ter ima vpisanih 589 bralcev. Povprečno preberejo
Prva znamenja za dostojno počastitev 40-letnice KPJ v Zasavju
ŽE ZDAJ RAZGIBANE PRIPRAVE:
5.50 KILOGRAMA TEŽKA REPA
Letošnjo jesen je vse v velikem obsegu. Izredno težka so jabolka, krompir, gobe, zdaj pa smo pri posestniku Francu Štravsu v okolici Trbovelj videli pet in pol kilograma težko repo. Na splošno je Ml njegov pridelek repe izredno donosen.
Čeprav je bila komaj napove, mesec ’lz knjižnice ‘80. dana počastitev in proslava
: vsak
knjig ali letno okrog 2.200. Na enega bralca pridejo torej 'et-no 4 knjige. Najbolj pridna v branju je mladina. Knjižnica je preteklo leto nakupila novih knjig za 90 tisoč din. Potrebno pa bi bilo, da bi ta koristna ustanova dobila nove, večje prostore. >d okrajnega sveta »Svobod« jn prosvetnih društev v Ljubljani so v Radečah do-
40-letnice KPJ, so v mnogih zasavskih organizacijah in društvih pričeli govoriti, kaj kaže storiti za kar dostojnejšo praznovanje tega visokega jubileja. Občni zborj društev »Svobod« naročajo in dajejo upravnim vodstvom konstruktivna napotila, kako naj se lotijo priprav, da bodo nekatere prireditve dostojno počastile obletnico. Pa tudi mladina v svojih aktivih, zdaj ko zborujejo na letnih konferencah, že sprejema posamezne obveze ln dolžnosti v počastitev obletnice.
Zagorska mladinska brigada,
V zadnjih treh mesecih 22 novih članov ZK ■
H rast niški občinski komite posveča sprejemanju novih članov ZK vso pozornost. V vseh osnovnih organizacijah ZK hrastniške občini delujejo še posebne komisije, ki skrbijo za priliv mladih ljudi v vrste ZK. Pokazalo se je, da opravljajo komisije svoje delo Izredno pozorno in imajo v svojem delu tudi lepe uspehe.
V zadnjih treh mesecih so sprejeli v članstvo ZK 22 tovarišev In tovarišic, predvsem iz vrst delavcev. Posebno skrb so posvetili graditeljem avtomobilske ceste. Le-ti so se pokazali vredni zaupanja ostalih komunistov, zato so jih, kolikor še niso bili sprejeti v vrste ZK na avto cesti, sprejeli doma. Vsi novosprejeti člani ZK
ZK, saj so se pokazali kot zavedni ljudje.
Kolikor bodo v hrastniškl občini tudi v bodoče tako prizadevno skrbeli za pomlajevanje članstva ZK, se bo občinski komite ZK uvrstil med tiste forume ZK, ki se zavedajo važnosti priliva vedno novih ljudi v Zvezo komunistov. (v)
kj dela na komunalnih objektih, je sklenila v počastitev 40-letnice KPJ tekmovati v opravljanju raznih del, sprejela pa je tudi podroben program dela v počastitev jubileja. Drugi mladinski aktivi pa se pripravljajo, da bi bili programi v počastitev obletnice skrbno -izdelani in tudi izvedeni.
V Hrastniku so na občnem zboru naročil; upravnemu vodstvu, naj izdela podroben program prireditev skupno z os*a-Iimi prosvetnimi društvi. Občinski svet »Svobod« ln prosvetnih dAištev bo predlagal na bližnji seji, naj bi Delavski dom, kolikor bo pravočasno dograjen, • odprli v počastitev 40-letnice KPJ, hkrati pa skupno z vsemi prosvetnimi društvi poskrbel, da bodo tudi po vaseh dostojno počastili to obletnico.
Ponekod so že tudi v osnovnih organizacijah ZK govorili o potrebi skupnega dela vseh osnovnih organizacij ZK v času proslav 40-letnice KPJ. Posebno veselo pa so sprejeli vest o počastitvi obletnice revirski starejši komunisti, ki se še živo
spominjajo nekdanjega dela v KP.
Morda . bi kazalo v revirjih pripraviti tudi razgovore, na i katerih bi starejši komunisti mlajšim pripovedovali o delu in pomenu Komunistične partije v prvih letih po ustanovitvi. Saj bi mladi na ta način neposredno spoznali veliko in zgodovin, sko važno vlogo voditeljice delavskega razreda.
Seveda bodo kmalu razpravljali o počastitvi obletnice občinski komiteji, ki bodo dali podrobnejše smernice in napotke v6em množičnim organizacijam in društvom, kako iftjskrbneje pripraviti vse potrebno, da revirji ne bodo zaostajali v praznovanju in počastitvi tega velikega praznika.	(v)
DESET LET GASILCEV V STT
Hkrati s proslavitvijo desete obletnice STT, so obhajali podobno obletnico tudi gasilci tega podjetja. Na proslavo so se zbrali v nedeljo dopoldne, med gosti pa so bili tudi njihovi sotovariši iz Zagorja, Hrastnika in Ljubljane ter seveda trboveljskega gasilskega društva. Najboljšim in najstarejšim ga-a silcem so podelili odlikovanja.
TUDI V TRBOVLJAH LJUDSKA UNIVERZA
Iz hrastniške Steklarne
Vedno več stekla v tujino
Hrastniška steklarna se vedno bolj uveljavlja na tujih tržiščih. Njiho-vi izdelki so iskani zlasti v Zahodni Nemčiji, pa tudi v drugih evropskih deželah se stekleni izdelki prizadevnih hrastniških steklarjev
bodo skupno z ostalimi komu- * lepo uveijavljajo.
nisti hrastniške občine obiskovali seminarje, na katerih obravnavajo kongresno gradivo in program ZKJ.
Posebno pozornost posvečajo tudi sprejemu kmečkih fantov v članstvo ZK. V nekaterih vaseh bodo še letos sprejeli več mladih kmečkih fantov v
6 kvaliteti njihovih izdelkov pa najbolj zgovorno pripovedujejo nekatere številke o izvozu. Lan; je steklarna izvozila 339.000 kg steklenih izdelkov v vrednosti 98 milijonov deviznih diftarjev. V prvem polletju letos pa že 223.928 kg, stekla v vrednosti 74 milijonov deviznih
dinarjev. Največ prodajajo v Zahodno Nemčijo, ki se, kot rečeno, izredno zanima za hrastniške steklene izdelke. Kolikor bodo tudi v drugi polovici leta tako delali — verjetno bodo tako izvažali — bo letna bilanca izvoza proti lanskemu letu močno porasla.
V prvem polletju letos pa so pridni hrastniškj steklarji presegli polletni proizvodni načrt za 3.6% proti lanskemu letu, kar spet kaže, da kolektiv kljub rekonstrukciji uspešno opravlja svoje proizvodne naloge.	(v)
TREME
ZA CAS OD 81. X DO 9. XI.
Konec oktobra MI v začetku novembra padavine ■ močno ohladitvijo (sneg do nižin), nato bo prevladovalo lepo vreme, tandar okrog 4. in okrog 8. no-npmbra prehodno poslabšanje MR odo padavine.
LEPO JE BILO NA MORJU
Dolgoletna želja videmskih papirničarjev in celutozarjev, se Je letos uresničila. Sindikalna organizacija njihove tovarne je odprla lasten počitniški dom v Meteradi blizu Poreča. Začetek letovanja v tem domu je bil za vse velik dogodek. Posebej pa velja pozdraviti sklep izvršnega odbora sindikalne organizacije roto tovar-
ne, da pošlje vse starejše delavce, ki jim je oddih zelo potreben, za teden dni brezplačno v Meterado. Na osnovi tega sklepa je preživelo dopust v domu 50 članov. Mnogi izmed njih so bili tokrat prvič na morju, saj so u-slej dopust izkoristili večinoma doma ali pa za delo drugod. Ne zaradi tega, ker ao bili letos ne dopu-
stu brezplačno, ampak zato, ker so se prepričali - koristnost takšnega letovanja, jih bomo drugo leto spet našli na spisku dopustnikov Meterade. Prav bi bilo, da bi tudi druga podjetja sledila vzorni skrbi tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« za svoje delav-
*	M. S. •
Ne bi mogli reči, da V Trbovljah ni nobenih oblik splošnega izobraževanja, ker to ne bi ustrezalo resnici. Ta je namreč drugačna. V Trbovljah živijo najrazličnejše oblike splošnega izobraževanja, le da niso med seboj povezane in da ni neke osrednje institucije, ki bi delo vseh oblik izobraževanja koordinirala, usmerjala in jim skratka nudila potrebno pomoč. Svojo ugotovitev naj podkrepim samo z nekaterimi dejstvi, ki zgovorno pričajo, da so prizadevanja po splošnem izobraževanju Trboveljčanov, čeprav še vedno nezadostna, zelo močna. Mnoga podjetja so organizirala številna predavanja, tečaje, seminarje in druge oblike izobraževanja, z namenom, da bi pomagali članom delovnih kolektivov k večji politični in strokovni izobrazbi. Tudi občinski sindikalni svet, občinski komite LMS in razne druge družbene organizacije imajo v svojem delovnem programu 1;udi naloge splošnega izobraževanja. V Trbovljah nadalje obstajajo večerna ekonomska srednja šola za člane Zveze borcev, tečaji za jezike, večerna šola za študij programa ZKJ itd. Skozi štiri seminarje, ki jih je organiziral občinski komite ZKS. je šlo okrog 160 vodilnih komunistov. Tudi organizacije Zveze komunistov so že začele s sistematičnim študijem kongresnega gradiva. Splošno izobraževanje v Trbovljah se je torej precej razmahnilo, bo pa lahko postalo še bogatejše, če bodo vse te pestre oblike splošnega izobraževanja bolj povezane in pravilno usmerjane.
Nedavno je bila prva seja upravnega odbora Ljudske univerze, ki je iz svoje srede izvolil za predsednika tov. Ada Na-glava, upravitelja vodenske osemletke. Na seji sicer niso izdelali i podrobnega načrta
dejavnosti Ljudske univerze v prihodnjem obdobju, ker je za to potreben daljši čas, pač pa so udeleženci cjali precej koristnih napotkov, ki jih bo mogoče uporabiti za načrt. V razpravi je prevladovalo mnenje, da bo morala LU delovat^ v dve smeri: samostojno organizirati osrednja predavanja, tečaje, šole in podobno, seveda v skladu z željami in potrebami delovnih ljudi, in usmerjati ter nuditi vso potrebno pomoč vsem tistim oblikam splošnega izobraževanja, ki jih bodo organizirale »Svobode«, gospodarske organizacije in drugi. Ce LU ne bi razvijala svoje dejavnosti v obe smeri, bi' se lahko zgodilo, da bi bilo splošno izobraževanje preozko, ker pač skozi oblike izobraževanja, ki bi jih sama organizirala, ne bi šlo želeno število ljudi.
Med važne sklepe prve seje upravnega odbora LU sodi odločitev, da bodo nekateri člani obiskali tovariše iz Ljudske univerze v Ljubljani in z njimi izmenjali misli o dobrih in slabih straneh dela ljubljanske ljudske univerze, kar bo nedvomno koristilo pri sestavi programa dela trboveljske Ljudske univerze. Drugi važen sklep je izvolitev ožjega ‘odbora, ki bo v najkrajšem času sestavil predlog načrta dela in ga predložil v širšo razpravo upravnemu odboru LU, nakar ga bo ta sprejel in začel takoj izvajati v življenje.
Izobraževalne sekcije v okviru »Svo« bod«, ostala društva, družbene in gospodarske organizacije, šole in vse ostale institucije, ki imajo v svojem programu tudi splošno izobraževanje delovnih ljudi, se lahko zaradi nasvetov, pomoči in v vseh ostalih zadevah že obračajo na vodstvo Ljudske univerze, ki ima svoje prostore % Partijskem domu
- 9 -
OBISK V HRASTNIŠKI STEKLARNI
BRAVO, MLADI PROIZVAJALCI!
V beležnico sem zapisal z velikimi črkami; V PODJETJU SE MOČNO POZNA DELOVANJE KLUBA MLADIH PROIZVAJALCEV. LE TAKO NAPREJ! Tako je povedal direktor Klanjšek, in mladi obrazi so se razpotegnili v ponosen nasmeh.
Redkokdaj prisostvuje človek takemu delovnemu dogovoru, kot ga je imel preteklo soboto popoldan klub mladih proizvajalcev hrastniške steklarne. Mladi ljudje, fantje in dekleta, so kot iz rakava stresali misli, predloge, nasvete in mnenja o svojem klubu, tovarni in delu v njej. Leto dni je poteklo, odkar so ustanovili klub mladih proizvajalcev, ne da bi imeli kakšne izkušnje ali vsaj nekak program, po katerem bi začeli svoje delo. Konceptov nekaterih redkih sorodnih klubov na Slovenskem se niso mogli poslužiti, ker so ugotovili, da je njihovo podjetje specifično in kot tako zahteva drugačne prijeme za uspešno delo.	^
Spoznali so, da si bodo morali sami začrtati pot, in zdaj po letu dni so ugotovili, da se niso zmotili. Delo v klubu so razdelili v dva dela: v teoretično izobraževanje in strokovno delo. To zadnje ni primer v drugih istoimenskih klubih, njim pa je prineslo nekoliko dragocenih spoznanj in celo spodbud za prihodnje delo. V teoretičnem delu so menda priredili šest predavanj, v strokovnem izobraževanju pa so prehodili pot od surovine do končnega izdelka. Zanimivo je, da pri teoretičnem pouku niso nikdar pozabili, da so le podaljšana roka mladinske organizacije kot celote. Obdelali so nekatera važna poglavja iz družbenoekonomskega dela: spoznali so se z normami, analitično oceno delovnih mest, tarifno politiko, najbolj pa so kajpada govorili o delu delavskega samoupravljanja in na tem področju dosegli presenetljive uspehe.
In rezultati praktičnega oziroma strokovnega izobraževanja? Razen spoznavanja celokupnega dela steklarne, so priredili še tečaj nemščine in stenografije. Pri praktičnem delu so opravili nad 1350 delovnih ur, rezultat njihovega praktičnega dela pa je bila tudi skrbno pripravljena razstava ob praznovanju dneva mladosti. Naj povem, da jim skraja ni šlo kdo ve kaj od rok. ^ Ni bilo prave discipline, zato so enkrat za vselej pometli s to nevarnostjo. Dva mladinca, ki sta trikrat izostala od predavanj, seveda neupravičeno, so izključili, pri tem pa poudarili, da bodo 1 kljub temu še tudi v bodoče skrbeli zanje, in jih, ko bosta spoznala, da sta bila na nepravi poti, znova sprejeli v svoj kolektiv. 1
Počasi so starejši steklarji spoznali, da imajo opravka z organizirano skupino mladih ljudi, ki se vsestransko zavedajo, kaj hočejo. Pričeli so jim pomagati. Zato ni bilo naključje, da so na častnem mestu v steklarniški dvorani sedeli starejši, izkuše- 1 nejši steklarji, ki so jim pripomogli do teh uspehov. Poglobili so sodelovanje z vsemi činitelji v steklarni, le s sindikalno organizacijo skraja niso imeli dobrih stikov. Sele potem, ko je sindikat spoznal, kolikšna ustvarjalnost veje iz njihovega dela, se je i stanje popravilo. Zanimivo je tudi, da so imeli kar pet posvetovanj z direktorjem podjetja, ki jim je odgovoril na vrsto vprašanj. Rezultati njihovega dela se kažejo tudi v delu samoupravnih organov. 19 mladincev, članov kluba mladih proizva- |' jalcev, dela v komisijah delavskega sveta in v samem delavskem svetu. In v enem letu so dosegli pri tem delu toliko, da \ mladi z ostalimi upravljavci povsem enakopravno posegajo v razpravo in dajejo konstruktivne predloge za rešitev tega ali onega važnega vprašanja.
Kaj pa razprava? V ospredje so postavili zahtevo, doseči v proizvodnji večjo produktivnost dela in zmanjšati odstotek izgube, ki nastaja pri razbijanju izdelkov. Dejali so, da se bodo spoprijeli z analizo, kolikšna škoda pravzaprav nastane na izdelku, ki roma od surovine do izdelka in se tik pred dokončno izdelavo razbije. Cisto pravilno so poudarjali, da ni dovolj, če so se spoznali z ekonomiko podjetja, marveč da je njihova naloga spoznati nekatere naloge v jugoslovanskem gospodarstvu. Zavzemali so se za moderno steklarstvo in povedali, da si potrošniki žele sodobnih steklarskih predmetov, zato je naloga kluba, da se spoprime tudi s to zadevo. Besedo, dve, so rekli tudi o odnosih do starejših delavcev, ki včasih niso bili najboljši. In 1 o odnošajih med brusilnico in steklarskim obratom. Vsakršne nesporazume bi po njihovem lahko odpravljali z večkratnimi razgovori med mladimi in starejšimi. Zavzemali so se, da bi novosprejete delavce dostojno sprejeli in jih takoj spoznali s I stanjem podjetja.
Zdaj šteje klub 51 članov, ki so večidel iz steklarskega obrata in brusilnice. Sklenili so sprejeti medse mlade delavce iz stranskih obratov, saj je tudi njim potrebno nadaljnje strokovno in politično izobraževanje.
Skratka: njihov prvi delovni dogovor je tekel kot po vrvici. Vsakdo je hotel povedati svoje, in zanimivo: nihče ni drug drugega ponavljal, vse kar so govorili, je bilo pravzaprav eno samo dopolnjevanje načela, kako v bodoče še bolje delati za razcvet podjetja.
Videl sem, da so bili delegati iz nekaterih drugih klubov mladih proizvajalcev naravnost presenečeni nad tolikšnim delovnim poletom in nad doseženimi uspehi. Zategadelj so jim Iskreno, tako kot znajo le mladi ljudje, čestitali.
Milan Vidic
Iz loSke »Svobode«
Iz brestaniške kmetijske zadruge
Na kandidatni /isti 11 mladincev in 10 žena
Predvsem je dal nedeljski občni zbor kmetijske zadruge v Brestanici odgovor na vrsto najrazličnejših vprašanj o dosedanjem delu zadružništva v teh krajih, zlasti pa, kako zastaviti sile za napredek zadružništva in kmetijske proizvodnje. Zadruga se je slednjič docela izkopala iz nekaterih težav, ki so prejšnja leta manjšale njene uspehe. Tudi polletna bilanca kaže uspešnost dela, saj izkazuje milijon din dobička, katerega bo moč v drugi polovici leta celo preseči.
Ugotovili so tudi, da je kar prav, da so opustili trgovine, saj se bo poslej zadruga nemoteno posvečala drugim, važnejšim nalogam. Zanimivo je na-daije, da se je letos močno izboljšal odkup pridelkov. Prvič po vojni so lahko kmetje prodajali tepke po 8 do 10 din za kilogram. Vsega skupaj so men-
Polletnega občnega zbora se je udeležilo skoraj 250 zadružnikov, ki so se podrobno pomenili o perspektivnem razvoju zadruge, volitvah v zadružne svete in drugih kmetijskih ter zadružnih problemih.
da odkupili kar 10 vagonov tega sadja. Tudi ostalega sadja je bilo precej odkupljenega, zadruga pa ima še vedno težave z embalažo. Sic.er im^jp, v. zadrugi približno iSo gajbic, pokazalo pa se je, da jih potrebujejo v bodoče še več. Razprava o odkupu krompirja pa je pokazala, da nekateri zadružniki nimajo povsem prav. Govorili so namreč o nizki ceni krompirja, čeprav je na njihovem področju le 15 ton tržnih viškov. To pomeni, da bodo morali kmetje najprej dvigniti proizvodnjo krompirja in šele zatem govoriti o ceni.
V zadrugi deluje en sam aktiv mladih zadružnikov, ki se poskuša v čebelarstvu in drugem poskušništvu. Razprava je pokazala, da bi morali ustanoviti aktive mladih zadružnikov še vsaj v dveh večjih kmetijsko
Tržna inšpekcija - trn v peti
Kljub vsem pravočasnim in odločnim ukrepom sveta za blagovni promet in tržne inšpekcije, so na zagorskem trgu v poslovalnici »Sadje-zelenja-va« trgovskega podjetja »Izbira« podražili jajce od 21 na 23 dinarjev. Razumljivo je, da so takoj tudi privatni prodajalci zvišali cene. Na ukrep tržne inšpekcije je cena spet padla na 21 din. Nekatere »jajčarice« s tem niso soglašale in so šle v akcijo po hišah. Gospodinje so jim nasedle in plačevale jajca po 23 din.
Pri zadnjih pregledih je tržna inšpekcija ugotovila, da
Trboveljsk: upokojenci so letovali
Na prošnjo podružnice Društva upokojencev v Trbovljah je uprava rudnika Trbovlje - Hrastnik, sporazumno z rudarsko sindikalno organizacijo, tudi letos odobrila 89 upokojencem tri dni letovanja na jadranskem letovišču OmiSalj. Kakor rudnik, tako sta tudi uprava STT in uprava Cementarne dovolili upokojencem letovanje v Crikvenici, in sicer prva 16 upokojencem, druga pa 14. Vsi so uživali ugodnosti letovanja ob morju pod enakimi pogoji kot aktivni delavci teh podjetij.
Lepo vreme, dobra hrana In tudi ostala oskrba — vse*to Je dvignilo dobro razpoloženje upokojencev - Izletnikov, tako da so bili vsi zadovoljni, najbolj pa še tisti, ki so prvikrat v življenju videli lepote našega morja.
Ob vrnitvi so sl nekateri upokojenci ogledali še Postojnsko jamo.
Upokojenci si žele še več takih Izletov, zato apelirajo' na vsa ostala podjetja, da posnemajo zgoraj navedena podjetja, kajti dosti je upokojencev, ki pod prejšnjim režimom, ko so bili še aktivni delavci, niso Imeli prilike letovati tako kot danes.
, V Imenu upokojencev - Izletnikov se društvo upokojencev po tel poti najlepše zahvaljuje omenjenim podjetjem za njihovo naklonjenost. prav tako pa tudi sindikalnim podružnicam, ki so pripomogle k prijetnemu letovanju naših upokojencev.
se odgovorni tovariši v nekaterih gospodarskih organizacijah ne trudijo dovolj za zadostno založitev trga in za stabilizacijo cen. Trgovska mreža se n. pr. ni dovolj potrudila za preskrbo z ozimnico, V tem velja izvzeti trgovsko podjetje »Izbira«, ki je sprejemala naročila in tudi prodajala krompir po intervencijski ceni 10 din za kilogram. Tako je podjetje prodalo, okoli 120 ton kvalitetnega krompirja.
Zaradi ukrepov za stabilizacijo tržišča so uvedli obvezno evidenco cen za industrijske in prehrambene proizvode in za tiste usluge, ki so pomembne za preskrbo prebivalstva.
Tržni inšpektorat je izvedel že več mandatnih kaznovanj, ki so bila izrečena zaradi neozna-čevanja cen' in slabe mere blaga.
Razumljivo je, da je tržna inšpekcija ob hitrih intervencijah trn v peti nekaterim zagorskim gospodarskim organizacijam in raznim posameznikom.	(m)
močnejših predelih, saj bi imeli dela na pretek. Seveda pa bo morala zadruga oziroma upravno vodstvo mladim ljudem pomagati, da bodo našli tud; pravo vsebino dela.
Zadružniki so precej govorili o bližnjih volitvah v zadružne svete. K predlaganim 55 kandidatom so kmetje dodali še enajst tovarišev in tovarišic, za katere menijo, naj kandidirajo. Najbolj zanimivo je to, da je med vsemi kandidati 11 mladincev in 10 žena, in da so zadružniki sami predlagali žene. Ce se bodo vsi zadružniki prizadevali izvoliti tak zadružni svet, ki bo v celoti kos svojim nalogam, posebno če bodo izvoljeni tudi mladi ljudje in žene,. se bodo prav gotovo kmalu pokazal- uspehi. Mislili pa so tudi na tehnične priprave okrog volitev. Določili so enajst volišč, ta-ko da bo vsakomur omogočena oddaja glasovnice v neposredni okolici, kjer živijo.
Občni zbor je pokazal, da je zadruga krenila na pravo pot. Ce bodo uspeli vključiti v zadružno organizacijo še preostale kmetovalce (vseh kmečkih gospodarstev je v občini Senovo 720), bo zadruga dejansko postala institucija napredka.
DAN MRTVIH
Jutri se bomo spomnili naših dragih, ki počivajo pod rušo. še prav posebno se bomo spomnili vseh naših tisočerih borcev in talcev, ki so žrtvovali svoje življenje za zmago današnje stvarnosti.
Kot vsakega 1. novembra, bo tndi letos ob skupnih grobovih in spomenikih borcev NOV in fašističnega terorja nešteto komemoracij. V zasavskih občinah so organizacije ZB NOV pripravile vse potrebno, da bodo naši ljudje dostojno počastili spomin umrlih. Njihove zadnje domove smo okrasili s poznim jesenskim cvetjem in spet dokazali, da ne bomo nikdar pozabili njihovih doprinosov za našo skupno stvar.
Kako so v Zagorju prodajali kruh?
Tržna inšpekcija je pregledala poslovanje zasebne pekarne v Toplicah in ugotovila, da je osebje izkoriščalo potrošnike, ker je pri vsakem kilogramu kruha manjkalo povprečno 4 dkg
Zadnji mesec so zagorski potrošniki, ki kupujejo kruh v pekarni Toplice večkrat ugotavljali nerednosti. Nekatere gospodinje so doma tehtale kruh in pokazalo se je, da vedno manjka nekaj dek.
Organi inšpekcije so naglo ukrepali. Ob pregledu so s kontrolnim tehtanjem ugotovili, da je vsak kos kruha iz moke
tipa 1100 povprečno tehtal 06 dkg. To je 4 dkg manj, kot bi moral, kajti v pekarni prodajajo kruh le po hlebih. V prodajalni niso imeli tehtnice, zalo potrošniki sploh niso vedeli, da so plačali kilogram kruha, ki pa dejansko ni tehtal toliko.
Če pomislimo, da v pekarni prodajo dnevno približno 570 kilogramov črnega kruha, zna-
Podjetje brez prostorov
Pred tremi leti so v Sevnici ustanovili majhno podjetje za izdelovanje konfekcije, ki je dobilo ime »Lisca«. V začetku je zaposlovalo samo tri ljudi, nato pa vedno več. Kvalitetni izdelki so namreč hitro osvajali tržišče širom po Jugoslaviji, tako da podjetje ni moglo dohajati s proizvodnjo. Vedno številnejša naročila so terjala, da se podjetje razširi, za kar pa spet ni bilo objektivnih možnosti. Naposled je prišlo vodstvo podjetja do zaključki., da se lahko začasno izkoplje 'iz težav z organiziranjem dela po domovih delavk, ki so dale na razpolago tudi šivalne stroje. To je omogočilo na eni strani večjo proizvodnjo in ostvaritev lastnih sredstev za začetek gradnje nove delavnice, na drugi strani pa je rešilo tudi problem šuš-marstva vsaj v šiviljski stroki. Danes zaposluje podjetje že 34 stalnih in okrog 70 priložnostnih šivilj in drugih delavk, ko pa bo dograjena nova delavnica, se bo število stalno zaposlenih povečalo na 50 ali morda celo več.
Zdaj še izobraževanje
V domu Svobode v Kisovcu pri Zagorju je bil pred kratkim letni občni zbor DPD Svobode Loke - Kisovec. Delo kisovške Svobode v zadnjem letu ni bilo brezplodno. Gledališka družina je navzlic različnim težavam vendarle postavila na deske nekaj novih del, šahisti so se pridno udeleževali različnih občinskih in drugih tekmovanj, kjer sc dosegli vidna mesta. Pevski zbor je imel sprva precejšnje težave s pomanjkanjem pevovodje, iz tega pa jih je rešil požrtvovalni tov. Drago Korošec iz Ljubljane, ki je z njimi pripravil koncert, združen s štiridnevnim kulturnim programom ob razvitju zastave in 30. obletnici obstoja pevske sekcije. Ob tej priložnosti je Svoboda izdala tudi brošuro »30 let obstoja Loškega glasu«. Na iniciativo upravnega
Smrt na železnici
Simon Marzdlvšek je v torek zjutraj na poti v službo zagledal na progi blizu čuvajnice ponesrečenca. Takoj je o tem obvestil železničarsko postajo Jevnica. Na kraj nesreče Je prišla komisija lz Ljubljane. Ponesrečenec Je bil Anton Jerant, kurjač, star 31 let ln očn dveh otrok, od katerih Je mlajšemu komaj nekaj tednov. Na mrtvaški oder so ga položili doma v Jevnici. Pogreba se je razen domačinov udeležilo precej ljudi lz ljubljanske kurilnice.
V osemletko v Polju se vozi precej otrok lz bližnjih postaj. V torek. 21. oktobra, so se otroci po končanem poukn spet zbrali na postaji. Ker so Imeli do odhoda vlaka še precej časa, so se Igrali. Zaverovana v Igro učenka S. razreda Štefka Hvala ni opazila, da ae Ji približuje stroj, ko se je pognala za palčko. To Jo Je stalo Življenje. Prepeljali so Jo domov v Senožeti, v četrtek pa Je bil pogreb v Dolsko, ki so se ga udeležili razen domačinov tudi vozači ln nekaj pro-V. M.
odbora društva je bila organizirana tudi glasbena šola (pod upravo glasbene šole v Zagorju) z lepim številom učencev. Imajo tudi knjižnico, ki ima 793 knjig in 130 rednih izposojevalcev. Njena bodoča naloga bo nadaljnje povečanje števila knjig im bralcev. Letos
so ustanovili lutkovno sekcijo, ki je pokazala že tudi viden uspeh.
2al ni storila ysega, kar so pričakovali od nje, izobraževalna sekcija. Zato naj bo ena izmed glavnih skrbi novega upravnega odbora prav delo te sekcije.	R. P.
Zanimivo je, da delovni kolektiv ni najel nobenega posojila za zgraditev delavnice, ker je ustvaril dovolj lastnih sredstev, lani na primer 13 milijonov din, letos pa najbrž nič manj. Tudi deset brzošivalnih strojev, ki so že na poti, je kupil iz lastnih sredstev. To je velik uspeh, ki ne sme ostati prezrt! Za podjetje »Lisca« je namreč značilno, da je začelo delati v skromnih, skoraj nemogočih pogojih, pa jo kljub temu ustvarilo dovolj lastnih sredstev za zgraditev delavnice
in nabavo strojev. Marsikje pa je ravno narobe, ko je treba najprej zgraditi poslopja, kupiti najpotrebnejše stroje, potem šele pa je na vrsti proizvodnja.
Letošnjega 25. decembra bo imel delovni kolektiv velik praznik. Na ta dan se bo namreč predvidoma vselil v nove prostore, zračne in prostorne. Šivilje ne bodo več šivale doma v kuhinji in »Lisca« ne bo več podjetje b?ez prostorov. Veselje pa bo Ječala tudi zavest. da so zgradili delavnico
z lastnimi silali, s čimer niso koristili samo sebi, ampak so dali pomemben prispevek tudi skupnosti, ki bo v prihodnje še v večji meri soudeležena pri ustvarjenem dohodku podjetja. Ze doslej, ko je podjetje delalo v izredno težkih pogojih. Je bil ustvarjeni bruto produkt vsako leto večji. Lani na primer je delovni kolektiv ustvaril za 69 milijonov din bruto produkta, letos pa samo do septembra že nad 73 milijonov dinarjev. V novih, -ugodnejših pogojih bodo — razumljivo — še večje možnosti za povečanje proizvodnje, ker je povpraševanje po izdelkih »Lisce« izredno veliiko.
Na koncu je treba omeniti še to, da so v podjetju — razen redkih izjem — same ženske, ki opravljajo tudi najodgovornejše dolžnosti. Upravnica podjetja je tovarišica Kati Valan-tova, predsednik delavskega sveta tovarišica Dora Božičeva itd. Njihovo uspešno delo zasluži, da jim od srca čestitamo in zaželimo še nadaljnjih uspehov.	-8-
V*1 otroci — MM«*v.
NAS KOMENTAR
Združeni narodi in razorožitev
Dvainosemdeset držav — članic OZN je minuli petek proslavilo trinajsto obletnico ustanovitve te najpomembnejše mednarodne organizacije.
V 13 letih je OZN rešila mnogo mednarodnih sporov, odpravila marsikatero težavo, in s tem, da Je sprejela v svoje vrste številne nove člane, postala pravi mednarodni forum miru in sporazumnega reševanja sporov. Zaradi blokovske politike in antagonizma velesil pa Združeni narodi še niso uspeli rešiti nekaj pomembnih mednarodnih vprašanj, med katerimi zavzema razorožitev prvo mesto.
Tudi na letošnjem zasedanju Generalne skupščine razpravljajo o razorožitvi. Razprava je pokazala, da vse majhne In srednje dežele na različne načine pozivajo velesile, naj se sporazumejo o tem perečem svetovnem problemu. Političnemu odboru OZN Je bilo predloženo 8 resolncij o razorožitvi, ki se sicer med seboj razlikujejo, vendar vse poudarjajo potrebo po resnih ukrepih.
Letošnja razprava o razorožitvi v okviru OZN je pomembna tudi zato, ker se bodo v novembru sestali v Ženevi predstavniki tako imenovanega »atomskega kluba«, da bi našli sprejemljivo rešitev za prenehanje nuklearnih eksplozij.
Med resolucijami o razorožitvi, ki jih je prejel Politični odbor Združenih narodov, sta tudi dve, ki sta ju predložili Indija in Jugoslavija. Prva in-dljsko-jugoslovanska resolucija zahte-
va od Generalne skupščine, naj izreče upanje, da bi v razgovorih med- Vzhodom in Zahodom, ki se bodo začeli 10. novembra v Ženevi, »dosegli največjl jobseg soglasnosti«. Tajnik OZN Ham-marskjftld naj bi nudil tej konferenci sleherno pomoč, ki bi jo zahtevala. Države, ki bodo na konferenci sodelovale, naj bi o svojih stališčih obveščale Združene narode. Druga resolucija predlaga, naj bi odbor OZN za razorožitev, ki ima 25 članic, razširili tako, da bi vanj sprejeli vse države — članice. Temu razširjenemu odboru, v katerem bi se laže uveljavila konstruktivna prizadevanja večine držav, bi naročili, naj skuša doseči sporazum o tistih vprašanjih, ki so že dozorela in o katerih so sporazumi že možni. Odbor naj se sestane, skupščini pa predloži poročilo na izrednem sestanku, če bo to potrebno.
Značilno za obe rezoluoiji Je pri-
zadevanje, da bi mobiliziral) za reševanje problema razorožitve vse sile v OZN, ki bi bile sposobne premostiti blokovske ovire In premakniti to vprašanje z mrtve točke.
Minilo je namreč že 12 let, odkar Združeni narodi razpravljajo o razorožitvi, pravzaprav o nesoglasjih, zaradi katerih se velesile ne morejo razorožiti. Velesile se najprej niso mogle sporazumeti o proceduri, razpravljale so, kako bi razpravljale o razorožitvi in te debate tudi izkoriščale za odlašanje rešitve, če so bile prepričane, da bo odlašanje zanje koristno. Potlej se spet niso mogle sporazumeti, kako in kje začeti, in če so se že za neko točko dnevnega reda sporazumele, ji Je ena stran pridala veliko novih točk, ki jih druga stran ni mogla sprejeti. Tako so več let razpravljali o vseh problemih obenem — o prenehanju nuklearnih eksplozij in o zmanjšanju konvencionalne oborožitve, o umiku tujih čet z najbolj kritičnih interesnih področij obeh blokov, o kontroli in inšpekciji morebitnih sporazumov in še o marsičem. Vse to je obenem z drugimi problemi, ki so proizvod blokovske politike, povzročilo na eni strani zavlačevanje razorožitve, na drugi strani pa povečano oboroževalno mrzlico.
Sele lani, po neuspešnem razprav-
ljanju o razorožitvi v OZN ln po nekaterih tehničnih uspehih, predlogih in enostranskih odločitvah (zmanjšanje števila vojakov ln prenehanje z jedrskimi poskusi v Sovjetski zvezi) se jo v obeh blokih uveljavila ideja, da jc treba pokopati staro prakso ln začeti, kjer se začeti da, to je pri tistih vprašanjih, ki najnujneje terjajo in tudi že omogočajo rešitve. Prvo tako vprašanje je prenehanje eksplozij jedrskih bomb. Avgusta letos je bila v Ženevi konferenca strokovnjakov Vzhoda in Zahoda, ki so ugotovili, da je moč vzpostaviti učinkovit nadzor nad spoštovanjem sporazuma o prenehanju eksplozij. Septembra je bila v Švici konferenca atomskih učenjakov sveta, ki so ponovno poudarili, da atomska energija lahko prinese človeštvu blaginjo ali pa popolno uničenje.-In novembra se bodo v Ženevi sestali zastopniki vlad atomskih sil. Svet upa In pričakuje, da bo ta sestanek uspešen, zaveda pa se, da stoji pred razorožitvijo še precej ovir, ki Jih bo moč odstraniti le, če bodo vse miroljubne sile v okviru Združenih narodov In Izven njih združile svoje vrsic v boju proti tistim krogom, ki skušajo reševati mednarodne probleme z orožjem.
ša dejansko pribitek 22 kg, kar da 1231 din dobička in na mesec cad 36.000 din. Vendar pa organi inšpekcije niso mogli ugotoviti točnega stanja, ker se vodi poslovna knjiga po domače. Razen tega v pekarni nimajo blagajniške knjige, nit) knjige inventarja.
Inšpekcija je hotela ugotoviti dejansko težo kruha tudi v nekaterih večjih ustanovah in gostiščih, ki kupujejo kruh v top-iišk. pekarni. Tako so v internatu Industrijskorudarske šole stehtali 84 kosov kruha. Hleb kruha je računan po 54 ilin za en kilogram. Pri tehtanju je bilo ugotovljeno, da je 84 kosov kruha tehtalo 81.04 kg, to je skoro 3 kg manj, kot bi morali tehtati. Povprečno je hlebec tehtal 96 dkg. Podobno je bilo v skladiščit rudniške restavracije v Zagorju. Tam so stehtali 84 hlebov kruha, torej toliko kot ga je bilo na zalogi, in ugotovili skupno težo 79.42 kg. To je za 4.58 kg manj. Tu je torej pri vsakem hlebcu manjkalo povprečno 5 dkg.
V gostišču »Pri Kovaču« so organi stehtali 8 hlebov belega kruha, ki bi moral tehtati 8 kg-Teža pa je znašala le 7.73 kg, to je 27 dkg premalo, Dejanska teža enega hlebca je torej znašala 97 dkg. Zanimivo je to, da je bil kruh popolnoma svež.
Pek, lastnik pekarne, se je izgovarjal, da je prišlo do tega zaradi neprevidnosti zaposlenih ljudi, ki da niso pazili pri tehtanju testa. V svoj zagovor je povedal tudi to, da so prišli organi tržne inšpekcije kontrolno tehtat v soboto, ko je največ dela.
Jasno je, da je zagovor šibak, ker so kontrolni organi tehtali kruh v petek, in ne samo v soboto, kot tudi ne drži ugotovitev, da so ljudje v pekarni prezaposleni in da s0 zavoljo tega oškodovali potrošnike. Kaj naj si mislijo vsi tisti številni potrošniki, ki hočeš nočeš morajo kupovati kruh v tej pekarni, ker ona druga ne zmore vsega dela? Po naše samo to, da se je zasebni lastnik pekarne hotel okoriščati n* njihov račun.
Povsem prav je, da bo imel pri vsej stvari zadnjo besedo javni tožilec... Potrošnik
Izotopi v medicini
Uporaba Izotopov v medicinskih raziskovanjih, kakor tudi pri postavljanju diagnoz 1° zdravljenja raznih bolezni, se jev ZDA povečala v zadnjik treh letih za 150 odstotkov. Pr®" ko dva tisoč ameriških bolnišnic ln zdravnikov izkorijča ra-diaetje za zdravljenje preko milijon pacientov vsake, let0-Kot rezultat te razširjene uP°' rabe radlolzotopov so začeli v ameriški medicini prlpravljatl nove metode, nove medicinske ureditve in nove iznajdbe.
Vse to Je v veliki meri **' boljšalo postavljanje diagP®* pri raznih obolenjih, prar tak0 pa je^poduljšulo življenja mn°' gim bolnikom, ki so bili dosl«J neozdravljivi.
1 *
■ . . '• ■
■ ■ ■ ■ ■ ■■ -
prileže partija šaha ...
KJE Sl. MLADINA?
Z reporterjem za motivi
Držal sem se besed nekoga, ki pravi, da pozna mladino. Naj bo torej tudi start za revirskimi motivi »slabe luči«, kjer nastopa v glavni vlogi mladina, naša današnja mladina, takšen. Taval sem po prazni cesti, sobotni večer pa se je že razvlekel. Iskal sem mladino. Na cesti je ni. Torej v gostilno. Tudi tu ni sreče. V kinu je mladina. Tudi na plesu v gimnaziji je peščica mladine. Drugod ne. Ni plesa. Niti v zakajenih in mračnih gostilnah ni tistih običajnih ostarelih mehov. Kje je mladina?
Mladina je doma.
Toda mladina ne živi samo zvečer. Treba je imeti tudi oči za dan, in zato ne morem mimo Sol in delovnih mest, kjer se mladina uveljavlja v delavskih svetih in družbenih organih, kjer mladina sodeluje v nekaj vrstah krožkov in skupin na posameznih šolah. Treba je mimo športnih domov. V Rudarju sestavlja večino ektivnega članstva mladina, tega pa vemo, ni malo. In naposled: ali so domovi Svobod brez mladine? Kdo tvori dvoje mladinskih godb? Mladinsko gledališče? Največ bralcev trboveljske ljudske knjižnice je iz vrst mladih. Mladina potem tudi doma ne sedi križem rok.
Kje je torej ugotovitev, ki »ne meče naj lepše luči na našo mladino«? Na dveh, treh koncertih (izvzeti je treba jazz koncerte)? Ali je mladina v Trbovljah kaj drugačna kot drugod? Ali naj zato velja toliko površna ugotovitev zgolj za »dolino«? Dobro, mladini je jazz bližji, kot so starejšim bližja klasična dela. Mladina torej ne hodi na koncerte.,Tu je problem, ki ga je treba rešiti. Na pomoč pa naj priskoči celo upravna linij a 1
Z administracijo tu ne bo uspeha. So morda v društvih že kaj razmišljali, kako bi to glasbo v Trbovljah drugače bolj približali mladim ljudem. Ali so v Trbovljah doživeli kaj več kot
zgolj »standardne« koncerte. Je kdo z besedo, s komentarji, predstavil to umetnost? In končno v Trbovljah — čudno— dolgo mlademu občinstvu niso posvečali kdo ve kakšne pozornosti (nekajkrat so dijaki in druga šolska mladina v stiku z našo redakcijo izrazili željo, da bi pri vstopnini za kulturne prireditve upoštevali vsaj dijaška stojišča).
V društvih »Svobod« je še mnogo skritih, bogatih rezerv, v katere lahko koristno zajamemo mladino.
Kje so debatni večeri, o katerih so »Svobode nekoč dosti goVbrild?* «
Kje izobraževalna dejavnost?
»Svobode« so ustanove, kjer lahko mladi na-čno obilo koristnih pomenkov in problemov, tudi kulturnih, ki se zde nepremostljivi, kjer bi našli pravo družabno življenje. Nič hudega ne bi bilo, če bi domove naših Svobod včasih spremenili tudi v plesišča za mladinske plese. V Svobode bi našlo pot več naše mladine, ob tem pa bi se krepila tako ali tako moč posameznih sekcij, od gledališke pa do glasbene.
Mladina bi rada delala tudi ob večerih. Ni vzrokov za črnogledost do naše mladine. Mladina bi rada posedala v čitalnici, tisti drobnjakarji iz oštarij gotovo raje v sodobni brezalkoholni restavraciji. Tega vsega pa v Trbovljah še ni, ali je zgrešeno. Za to pa mladine ne moremo dolžiti.
In podpora kultumištva? Tu so menda v vrstah kulturnikov zgrešeni pojmi. Ko gre za sicer vsebinsko in kvalitetno dostojno pripravljena gostovanja ali za organizirane prireditve od drugod, kdei pa kdaj.,tudi v njih ugasne sicer — priznajmo — velika kulturniška žilica.
Zal kulture pač ne moremo deliti na lokal-patriotično in na drugo.
Ja. Koprivc
Iz senovskega rudnika
Ta mesec manj premoga
zaradi nekoliko slabših odkop-nih prilik, predvsem pa zavoljo visokega odstotka bolnih in ne. opravičeno lzpstalih od dela
V	prvem polletju tekočega leta so sicer senovski rudarji presegli letni proizvodni načrt za 4.38%, ta mesec pa malokdaj dosežejo predvideno dnevno proizvodnjo, ki znaša 761 ton. Resda so jamske prilike nekoliko slabše kot prejšnje mesecei bistveno pa vpliva na zmanjšano proizvodnjo visok odstotek bolnih in »plavih«. Odstotek bolnih znaša ta mesec od 8 do 11%, kar je izredno veliko in bo moral rudnik plačati precej dopolnilnih prispevkov.
V	teh mesecih so občutno narasli tudi neupravičeni izostanki. Zanimivo je, da v glavnem izostajajo od dela mladi ljudje. Delavski svet podjetja je sklenil odločno ukrepati po zakonu o delovnih razmerjih, ki predvideva dokaj ostre kazni za kršilce delovne discipline.
Higiensko-tehnična komisija, ki sicer spremlja varnost pri delu v posameznih jamah in na obratih, bo morala v bodoče še energičneje ukrepati in zlasti poiskati vzroke vedno mno-žičnejših želodčnih in drugih obolenj. Ugotovitev ambulantnih zdravnikov ne kaže še v naprej puščati vnemar in treba se bo z vso odločnostjo lotiti preventivnega dela med rudarji.
Čeprav bodo senovski rudarji do konca leta izpolnili predvidene planske naloge, je vendarle škoda, ki nastaja ta mesec zaradi neizpolnitve proizvodnega načrta, kar občutna, saj manjša tudi finančni uspeh podjetja.	(v)
V v
Brežice s svojim zaledjem imajo najlepše možnosti za razvoj turizma. Bogate perspektive pa se obetajo temu področju zlasti z zgraditvijo avtomobilske ceste od Zagreba do Ljubljane. Brežiški ljudski odbor si skupaj s turističnim društvom prizadeva za ureditev področja ob Krki, ki že sedaj, čeprav zanemarjeno in neurejeno, v poletnih mesecih privablja lepo število gostov iz Slovenije, zlasti pa iz sosednje Hrvatske. Trenutno so izdelali idejni osnutek za »plato« ob avtomobilski cesti, nedaleč od Brežic (na sliki), in okoliš ob Krki, ki naj bi služil samo kot osnova za nadaljnji razvoj turizma. Treba pa bo čimprej napraviti tudi podroben idejni in urbanistični načrt za urejevanje področja ob Krki v kompleksno turistično celoto.
UREDITEV PLATOJA — Arhitekta je vodila osnovna misel — ohraniti vse lepe poglede na Krko in na mesto Brežice. Zato je objekt restavracije situiran ob gozdu, ugoden pogled na Krko in mesto pa imajo turisti Iz sence pod gobastimi ploščami, ki so vkompo-nirane v zelenje.	.
Idejni osnutek za ureditev .platoja obravnava turizer na tem področju kompleksno, tako da povezuje objekte na »platoju« s kopališčem na Krki. Za povezavo bi bilo potrebno urediti steze in napraviti provizorični plavajoči most za pešce. Hkrati bi bilo treba narediti dostop z mosta za avtomobile h kopališču in h camping prostoru ob Krki. »Plato« je neke vrste prometna stična točka za turizem iz smeri Zagreb in smeri Novo mesto. V
osnovi je zanj predvidena mimo restavracije, bencinski servis s črpalkami, manjša prodajalna za živila, ki bi koristno služila cam-pingu, in parkirni prostor/za avtomobile v obe smeri.
Med Savo in Krko so lepi prostori za igrišča in campinge. Težave so le v tem, ker je omenjeno področje poplavno in je mogoče graditi poslopje samo montažno ali pa na umetnem terenu, na stebrih (slika).	m
To so torej načrti. Izdelal jih Je abs. arhitekture Karel Filipčič v okviru Projektivnega biroja v Trbovljah, delno Je sodeloval Franc Filipčič.
Vsekakor je že s tem storjen korak naprej v težnji za razvoj brežiškega turizma, ki je zdaj iz objektivnih razlogov še pastorek.



' *
-v

31. oktober — dan varčevanja
na dincct
Ze vrsto let praznujejo varčevalci po vsem svetu 31. ok- Ni samo važno, da varčujemo nili skupnosti in posameznikom
tober kot dan varčevanja. Po in hranimo denar v ožjem, vsem svetu težijo za tem, da osebnem smislu, v Jugoslaviji
dajo temu dnevu čimvečji pomen. Poseben poudarek bomo
S Slovenci v Belgiji
dali temu dnevu tudi pri nas. sti In pazljivosti lahko prihrani,	«	nili skupnosti in posameznikom
težke milijone in milijone. Tovariš Tito je pred tedni v svojem govoru podčrtal potrebo varčevanja na vseh področjih vsedržavnem merilu na vseh naše družbene dejavnosti ter
je potrebno, da varčujemo tudi v večjem, v republiškem in
Ko sem se mudil v Belgiji, sem imel priložnost srečati se s Slovenci, ki tamkaj žive.
Srečal sem jih v vseh krajih dežele, od Verviersa na jugu. do Ostendea na severu.
2e v Verviersu, v prvem večjem mestu na prehodu iz Zahodne Nemčije v Belgijo, sem se spoznal z Jožetom Galikom, rudarskim upokojencem, po rodu iz Kočevja, ki mi, je obširno pripovedoval o pogojih, v katerih živi. Ima pokojnino 3500 frankov in pravi, da s tem komaj shaja. Za naše pojme je 1» razmeroma velika vsota (okrog 42.000 din), toda če je treba z njo vzdrževati družino in dati okrog 3000 frankov samo za stanovanje, potem ostane malo za druge potrebe.
Srečal sem posebno veliko rudarjev — Slovencev. V Licgeu sem govoril z dvema slovenskima rudarjema, ki delata v rudniku Marslnell, znanem po katastrofi, ki se je dogodila pred nedavnim Časom.
Razgovarjal sem se tudi z nekim slovenskim rudarjem med Potovanjem ml Llegea do Bruslja.
Tl trije so zapustili našo deželo Še pred vojno In se oženili z Belgijkami In sklenili, da žive tamkaj. Eden Izmed njih, Ciril Krivec, doma lz Maribora, je prišel Preteklo leto spet v našo domovino in Je začuden nad napredkom, ki smo ga napravili.
Drugače »o vsi trije zadovoljni * zaslužkom in drugimi ugodnostmi, ki Jih uživajo kot rudarji.
Povprečne plače Jamskih rudarjev znašajo okrog 8.000 frankov, to Je okoli M.OOO din.
Razen tega Imajo pravico na Premogovni deputat, ki ga dobe v poletnih mesecih po 300 kg, po-*hnl pa po 400 kg, ali samo delavci, ki imajo družino. Imajo pa *® druge ugodnosti, tako na primer glede letnega oddiha, stanovanja, prehrane Itd.
Pritožujejo se pa, da Je zaščita flela zelo slaba In so mnenja, da le to eden od glavnih vzrokov za Pogostno delovne nesreče. Kapitalisti hočejo doseči čimvečji dobiček ln ne mislijo, kako sl ga Ustvarijo.
Po nenehni borbi ln Intervenciji sindikatov so dosegu, da dobe “elavcl ob nesreči na delu začasno nadomestilo plače v Iznosu 80 Po so*/* svojega zaslužka, v smrt-Jlh primerih pa dobi družina pokojnino.	,
Letos Je zaradi krize na tršHčlh Pfemoga In zaradi velikih zalog Pfemoga prišlo v rudnikih do odpuščanja delavcev, ln to na več kfajlh. Istočasno so hoteli kapl-JUistl Izkoristiti to krizo in Jmanjšatt rudarjem plačo. Zaradi J«ga so bili rudarji prisiljeni, da •tavkajo.
O položaju rudarjev, ki so sO-m«meroma bolje plačani kot de-**vc| v drugih gospodarskih področjih, dobimo najboljšo sliko o 9*rodnostnem sestavu, če primerjano, da le od lžft.oon Jamskih delavcev 70.000 tujcev, v glavnem J® to Italijani in Poljaki. Prav mfco Je treba navesti, da Je od jSMtnpnega števila rudarskih de-JJmev več kot polovica Inozemske« Je. da sem dobro plačan.« BR Je dejal Mirko Jarh, rudar 1». Hkhlnella. »vendar v kakcih *kojth delamo: nikdar ne vemo.
če bomo še dočakali jutrišnji dan.«
Srečal sem se še z drugimi Slovenci, ki niso bili rudarji.
V	Bruslju sem se spoznal z Vido P., študentko francoskega Jezika, ki me Je prosila, naj ne navedem njenega priimka, ki služi kot dojilja pri neki družini. Skrbi za otroke.
Njena povest Je pravzaprav žalostna pesem. Mislila Je, da Je tujina raj, kjer ni treba dosti delati.
Njen položaj Je tak, da mora v družini, kjer je zaposlena kot dojilja, opravljati še posle kuharice ln sobarice, samo da ne bi bila odpuščena, ln ji preostaja malo časa, da se posveti študiju.
Ze tri leta se tako muči. domačim v Ljubljani pa piše, kako dobro živi ln da bo kmalu skon-čala študij.
V	Bruggeu, nekem večjem mestu Flandrije, sem se spoznal z
nekim slovenskim zdravnikom, ki živi tamkaj že izpred prve svetovne vojne in želi, da bi še enkrat videl svojo domovino ln v njej umrl.
Jokal je, ko sem mu pripovedoval o napredku, ki ga je napravila Slovenija v povojni dobi, o novih tovarnah, o prlrodnlh lepotah Slovenije Itd.
Rekel ml je, da bo tedaj, ko bo videl, da mu preostane še malo časa za življenje, prišel v svoj rojstni kraj, v Logarsko dolino, kjer želi biti pokopan.
To domotožje sem opazil pri vseh Slovencih, s katerimi sem govoril.
Malo Izmed njih Je, ki bi Imeli toliko poguma, da bi se vrnili v domovino, čeprav Jo ljubijo ln žele začeti doma novo življenje.
»»V tuji deželi si vedno tujec,’ ml Je rekel neki Slovenec, fotograf v Anversu. a takoj nato dodal: »Toda kako naj vse zapustimo, kar smo tu pripravili?«
Kako? Da, res kako — to Je zanje tisto veliko vprašanje.
Branko DJuklč
področjih družbene dejavnosti. Potrebno je, da zaostrimo odnos vseh do nepotrebnega razsipavanja težko pridobljenih denarnih sredstev. Tako moramo predvsem težiti tudi za člm-večjo proizvodnjo, naše prizadevanje mora iti nadalje za znižanjem cen, ker bo ob takem delu imel naš marljivi delovni človek zaslužene koristi. In še več: varčevanje je tudi v tem, da bojno imeli čimmanj izostankov od dela, da smo vedno paljivi pri delu, da bo čimmanj nezgod pri delu in da posvetimo vso možno skrb hi-giensko-tehnični zaščiti pri delu — saj bomo ob taki vestno-
pet daril, da smo o varčevanju že večkrat govorili, vendar p moramo danes prav tako reči, da v mnogih krajih na to potrebo prav malo mislijo in se vedno na razne načine razsipavajo pridobljena sredstva. Že pri malenkostih moramo začeti varčevati. To je vprašanje, ki se tiče vsakega posameznega državljana. Vse preradi pozabljamo, da je prav varčevanje steber ljudske blaginje!
Dan varčevanja naj ne bo praznik, spominski dan samo tistih, ki skrbno vlagajo svoje osebne prihranke v hranilno knjižico, ali praznik otroka, ki spušča prihranjene kovance v
svoj nabiralnik. To je dan, ki moramo nanj misliti vsi, vsa naša javnost. Vsi državljani mislimo in se zavedajmo, da moramo, če hočemo sebi in svojim otrokom pripraviti lepšo prihodnost, varčevati in zopet varčevati, kjer je le mogoče. In takih možnosti je vsak dan še in še. Ko pa varčujemo in zbiramo dinar na dinar, pomislimo tudi, da ni prav da prihranke držimo doma, marveč da je velike važnosti za naše celokupno gospodarstvo, če jih vlagamo v naše hranilnice, v naše denarne zavode, ki denar zbirajo in jih koristno uporabljajo za dvig in napredek našega gospodarstva in blaginje.
Ob 31. oktobru, dnevu varčevanja, se spomnimo znanega slovenskega pregovora: ZRNO DO ZRNA POGAČA — KAMEN DO KAMNA PALAČA!
Izobraževalno delo v Zagorju
Površen opazovalec bo moral ugotoviti, da v zadnjih treh letih izobraževalno delo v zagorski občini ni kdo ve kaj napredovalo. Močno se je namreč poznalo nerazumevanje za to delo pri malone vseh družbenih institucijah, v prvi vrsti pa v prosvetnih društvih.
Vzemimo Ljudsko univerzo. Od-
bor te ustanove se je sicer shajal, ni pa prišel lz začetnih težav In posledica tega Je bilo nekaj slabo obiskanih predavanj. Določen izobraževalni program so sestavile tudi druge organizacije, predvsem sindikati. Vendarle Je ostalo več ali manj zgolj pri programih.
Le vas se Je doslej vsako leto
r'
Na Krškem polju so v glavnim ie pospravili živinsko krmo.
tltadnid Sgaga

Zgaga je bil buča!
Zabubljen v nekaj vezanih listov členov in predpisov je zrl na svet pred svojo pisalno mizo iz orehovine, kot da bi pojedel vso učenost sveta.
Mrmral je, bral, listal in bil nasploh važen, ko so stranke prihajale skozi njegova vrata, prijazno pozdravljale in snemale klobuke.
Bil je visoka osebnost v tistem majhnem mestu; in spodobilo se je, da so ga vsi pozdravljali in spoštovali — kaj je mislil on o njih in delal z njimi, pa tako ni bilo važno. Zdelo se mu je pač tako. Sam sebi sila imeniten in drugim nedosegljiv.
Dolgo je torej mrmral, listal in bil nasploh važen, kadar je Slo za navadno stranko, končno je uprl svoje žolte oči nanjo.
— Kaj hočete?
— Hudiča, ali sem že povedal, da ne utegnem? No, torej!
Jaz, jaz vam bom bral zakone? Jaz sem referent! Da, referent. In tako naprej.
— Tovariš Zgaga, že zadnjič sem bil pri vas. Daleč sem. Nimam časa. Samo majhno potrdilo rabim.
' — Prihodnjič.
— Tudi zadnjič ste me tako odpravili
— Prihodnjič.
Pohlevna stara ženica. Rada bi samo majhno uslugo, oči ji ne neso in noge niso
trdne. Išče pravo pisarno. Ali bi ji tovariš lahko pomagal?
Nima časa.
Zgaga je ljudski uradnik. Tako piše v njegovi delovni pogodbi. Uradnik, ki ima mnogo stika z ljudmi. Teh pa se boji, otep-Ije. Tu nekaj ni v redu.
Ljudje so se pritožili. Predstojnikom. Pdslušali so, beležili in zatrdili, da »bodo napake raziskalu.
Toda ljudje so pač čudni. Vsem je težko ustreči. Tudi takšnile ljudski uradnik ne more. Jim morda ni prav, ker ima.tolikšno avtoriteto? Ker bolj -kot vsi drugi uradniki študira nove člene in predpise? Ne moremo mu jemati veselja in elana!
In Zgaga je ostal Zgaga.
Stranke so še naprej prihajale, vljudno pozdravljale; Zgaga je mrmral, kot vedno čakal in bil nedostopen. Do zbora volivcev. Takrat je v ljudeh zavrelo. Tako ne 'Te.' Predstojniki so povesili glave. Drugi dan je bil Zgaga največji 7, gaga v ustanovi. D n more nekdo storiti tako uglednemu 'ori-jetju tolikšno sramoto! Zanj je treba najstrožjo kazen! Prestavitev na nižje, nepomembno uradniško mesto.
Zdaj Zgaga že živi na svojem novem delovnem mestu, za mizo iz navadnega lesa in nekaj nerazumljivo mrmra. Pač prestaja kazen, za neodpustljivo blamažo. Ali je res vsa krivda le na njem?	Ta. Konrlv««-
nekoltko rjolJ razgibala. V večjih zagorskih vaseh so priredili najrazličnejše tečaje, od katerih so bili tisti na Izlakah. Mlinšah, Cemšeniku in drugod zelo dobro obiskani in ker so bili strokovno ter organizacijsko kar dobro pripravljeni so tudi dali določen rezultat.
Kaj pa letos? Zagorska »Svoboda* Je sicer sestavila okviren program izobraževalne dejavnosti, žal pa še precej nepopoln, m še ta visi tako rekoč v zraku; namreč, vprašanje je, če bo izobraževalnemu odboru uspelo dobiti določene predavatelje. Verjetno bo ustanovljena šola za starše, za katero menijo člani upravnega vodstva »Svobode«, da bi bila zelo dobrodošla zagorskim ljudem, opravljala pa bi seveda tudi določene funkcije šol oziroma delo šolskih pedagogov, ki zdaj na roditeljskih sestankih obravnavajo s starši vzgojne in druge probleme. Upajmo, da 'lo šola začela z delom v prvi polovici novembra.
Potem so tu še najrazličnejša predavanja s področja znanosti in drugih družbenih aktualnosti, za katere upravni odbor sodi, da bodo naleteli na zanimanje obiskovalcev. Tudi po vaseh bodo letos ponovno razni kuharski, šiviljski, pletiljski in drugi tečaji, organizira pa jih center za pospeševanje gospodinjstva skupno z občinskim svetom »Svobod« tn prosvetnih društev. Kajpak bodo morale priskočiti na pomoč tudi zagorske zadruge, ki so že doslej s kolikor tolikšnim razumevanjem nudile oodporo vaškim društvom.
To vse skupaj vzeto seveda še ne pomena, da Je na tem področju dosežen že kakšen posebno viden napredek v izobraževalnem delu Občinski odbor SZDL pripravlja posebno posvetovanje vseh zainteresiranih strani za pospešeno In poglobljeno izobraževalno dejavnost. Posvet bo dal •orej vrsto odgovorov na vprašanje, kako to zvrst splošnega ljudskega delovanja okrepiti In jo postaviti na tisto mesto, ki ji v današnjem času upravičeno gre.
Ob vsem tem Je važno še nekaj: vsi tisti, ki se bodo v r3iižnjl bodočnosti ukvarjali s tem delom, bodo' morali prebresti kopico težav. to pa pomeni, da bodo morali trdno vztrajati ln ne položiti orožja pred raznimi nevšečnostmi.
Sina 4
Na rob trboveljskim dogodkom
Nešportni madež iz Trbovelj se je v zadnjih tednih še nekajkrat znašel za okroglimi mizami v Trbovljah in Ljubljani. Po suspenzu tekmovalne komisije NZS je disciplinska komisija pri slovenski nogometni zvezi izdala »Rudarju« dvomesečno prepoved nastopanja na domačem igrišču in denarno kazen v znesku 50.000 din. V Trbovljah se je zadnjo soboto dvakrat sešel tudi aktiv komunistov-športnikov pri športnem društvu Rudar v Trbovljah in razpravljal o zadevi »Maribor — Rudar«, kakor tudi o odnosih Nogometna zveza - Rudar. Zadnjemu sestanku so prisostvovali tudi zastopniki Nogometne zveze Slovenije, med njimi tudi predsednik Stane Lavrič. Navzoča sta bila člana okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Franc Pokovec in Alojz Ribič. Komunisti so še enkrat kritično pregledali nedeljske dogodke in s dejstvi dokazali precej netočnosti v utemeljitvi kazni disciplinskega sodišča Nogometne zveze Slovenije in dnevnega časopisja.
Dela na avtomobilski cesti gredo h kraju; kmalu bodo mladinska naselja osamela; po gladki beli cesti bodo zdrveli avtomobili.
Sestanek aktiva komunistov je najodločneje obsodil dogodke, ki so se zgodili po regularno končani nogometni tekmi med »Mariborom« in »Rudarjem«, ko je nekaj vročekrvnih gledalcev napadlo gostujoče moštvo, niso pa soglašali z vsemi obtožbami, ki so naperjene proti vodstvu Rudarja, ki je po njihovem storilo vse, kar je potrebno za varnost igralcev med tekmo in po tekmi. Komunisti
so zamerili višjim nogometnim forumom nedoslednost v podobnih primerih, ki jih je treba po njihovem mnenju enako, kakor trboveljskega, strogo in javno, toda objektivno obsoditi.
Hkrati so ugotovili, da je dnevno in športno časopisje ta incident in nekatera dejstva na račun SD Rudarja močno napihnilo ali si celo izmislilo.
Športniki-komun isti se zavedajo, da stoje pred njimi po-
Radeški drobiž
membne naloge. Posvetiti bo treba veliko pozornost vzgcjji članstva in športne publike, da se podobni dogodki ne bodo pikoli več ponovili. Da bi bilo delo aktiva komunistov čim plodnejše, so izvolili tudi njegovo vodstvo s sekretarjem Alojzem Sotlarjem.
ZADNJA VEST — Vodstvo nogometne sekcije ŠD Rudar se je pritožilo proti odločbi disciplinske komisije pri Nogometni zvezi Slovenije, ker ne soglaša s kaznijo, ki je bila izrečena na osnovi več neresničnih dejstev v zbrani dokumentaciji o dogodkih na nogometni tekmi Rudar ; Maribor. -jak

'Ju
4P
jvitp0vedLye&»'^
O horoskopomanlji sem te zadnjič sklenil nekaj napisati, pa mi je zmanjkam prostora. Naj torej tokrat izpolnim obljubo. Naneslo je. da sem moral zadnjič po trboveljskih uradih. Pridem v prvega, in glej: dekletci za mizo sta bili trk o zaverovani v Primorski dnevnik, da me niti opazili n.sta Ker sem pokiicno »firbčen«, sem brž pristavil svoj piskrček.-^Ja, tovariš, ta teden se mi obeta novo poznanstvo s prelepim fantom, pa Vespo ima na dva sedeža, in prtljažnik. Veste, rojena sem v znamenju kače .... — je zagostolela brinetka.
Res, obe sta buljili v tisti horoskop In hočeš nočeš, sem j:ma moral povedati svoje rojstne podatke. Povedali sta, da sem rojen v znamenju bika, in da bom imel ta teden nekaj poslovnih uspehov. Ne morete sj misliti, kak obraz sta naredili. ko sem Jima povedal, da ml je drugače ime Pepče! Pri priči sta odložili časn ic In se zatopili v računanje. Ko sem nekoliko namignil, da utegnem povedati njunemu šefu, sta obe hiteli jatrjevati, da na tiste vraže v časniku ne dasta počenega groša Ko sem Jima obljubil, da bom molčal, sem stopil v sosednjo pisarno,
»Sto hudičev!« mi je ušlo. Tu so se nad Primorcem sklanjale kar tri dekleta Menda so o sebi že vse prebrale, saj so ugibale, kdaj je rojen ta fant, oni gospod, šef pisarne, predsednik te organizacije in gospa iz te in te ulice. Bil sem toliko vljuden in pomakal, da so končale s tistim važnim delom, To je trajalo skoro deset minut. Ko sem končno opravil tisto, za kar sem prišel, sem jih poprosil, naj še zame povedo, kaj pravzaprav pravi horoskop. Pri priči so se spet zatopile v branje. In naimlajša je rekla:
»Tovariš, rojeni ste v znamenju čuka. Tu piše. da boste ta teden zadeli milijon dinarjev na loteriji in ga poklonili svoji izvoljenki.«
Celo se mi Je orosilo, toda že Je druga zažvrgolela:
»Saj imate že izvoljenko, kaijpe?«
»Ne. nimam!« sem pohitel zanikati.
»Oh. oh, pa saj to Je krasno, prekrasno. Tovariš, zvečer sem prosta, kaj ko bi vas povabila v kino? Lep film, vam rečem, zares lep! Ljubezenska drama. Ne bo vam žal! Lahko vam bom vse sproti pripovedovala, saj sem ga že dvakrat videla!«
Tako sva bila kar hitro zmenjena. Stisnila mi ,1e roko in zdelo se mi Je. kot da jo hoče ponesti do svojega srca.
Predstavila se je. un ko sem Ji povedal, da sem Pepče. 11 je vse odpovedalo. Se kar dosti hitro je punca spoznala da mi je šla na limanice, in uganila, da s tistim milijonom ne bo nič. Pri priči mi je pokazala hrbet. Ko pa se Je spomnila, da bi utegnil obesiti na velik zvon vsg tisto, kar mi je predlagala, je s kislim obrazom še enkrat povedala, da bi tares šla rada z menoj v kino. — »Ne boš, punca, kaše kuhala!« sem si mislil, in brez pozdrava odšel. Vidite, to je horoskopomanija! Pa recite, če ni to imenitna stvar.
Pozdrav, vaš Pepče.
J
Rad bi vedel, če bi smel tudi jaz. če bi postal kak upravnik ali direktor, rediti prašiče in psa z odpadki, ki Jih podjetje ali ustanova nujno rabi za svoje živali? — — R. C.. Brežice.
Smel, če bi bili tudi ljudje v tvoji ustanovi šleve, in b| se bali povedati v obraz, kar tl gro.
Ali v Trbovljah še obstaja poklicna posvetovalnica? Ce uraduje, prosim za njen naslov. — P. M.. Radeče.
Se uraduje v Trbovljah m
Kot vnetega ljubitelja avtomobilskega športa me zelo Ima, kdo Je na letošnji avtomobilski dirki osvojil »Grand prlx«' Maroka v Casablanci. Iskal sem po nekaterih časnikih pa te novice nisem zasledil. — J. S. Trbovlje.
Prvo mesto je zasedel britanski dirkač Stirling Moss. Drugi je bil prav tako Britanec Hawthorn.
V	raznih stvareh se skušate. Pa se tokrat poskusite še v gospodinjski. Za dober nasvet o čuVanju krompirja se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem. — M. K. Sevnica.
V	vaše področje se pa res nerad spuščam. Toda, če že hočete, naj bo. Pred shranitvijo v klet krompir dobro preglejte in izločite vsega pokvarjenega. Krompir Je preko zime najbolj priporočljivo imeti na plasti peska, ki je debela kakšnih 60 cm ali v zaboju prav tako s peskom.
Poslednja pot — Prejšnji teden so v Radečah pospremili na zadnji poti (Hl-detinega Jože-, ta Lediniška. Pokojnik je bil prvi, ki je v Radečah že leta 1907 napeljal elektriko, tako da so bile Radeče med prvimi, ki so dobile električni tok {Trbovlje so dobile elektriko leta 1905). — Prva žena Jožeta Lediniška je bila baronica. Ona je bula tista, kii mu je omogočila nakup turbine in generatorja, ki je proizvajal 110 kW. Turbina in generator, ki sta dajala Radečam elektriko že pred 50 leti, sta uporabna še danes in bi se dala dobro izkoristiti za ustanovitev kakšne nove obrti ali industrije v teh prostorih.
Zbor kulturnikov — V zadnjih tednih je bilo v radeški občini kaj razgibano in živo. Svoje letne obračune so podajala skoro vsa prosvetna društva in »Svobode« razen Jag-njenice, kjer pa obstajajo objektivne težave. Tako so se že sešli kulturniki v Podkumu, Dolah pri Litiji, Svibnem, Loki pri Zidanem mostu, Vrbo-
PISMO RUDARJA IZ NEMČIJE
Franc Gobovec, rudar iz Trbovelj, je bil leta 1955 kot tolmač Jta sindikalnem kongresu v Nemčiji. Ob tej priložnosti se je Spoprijateljil s H. W., mladim sindikalnim funkcionarjem, ki je kazal še posebno naklonjenost do Jugoslovanov. Ko sta se nekega dne sprehajala po mestu, pe je H. W. razkril Francu,
»Veš, Franci,« je začel, »veliko sem bral o Jugoslaviji. Najbolj me je zanimalo vaše delavsko samoupravljanje. Spoznal kem, da je to res nekaj velikega. Delavski razred Jugoslavije te s tem uresničil svojo davno željo, ki pa še vedno živi v srcih dfelavcev širom po svetu ...«
Ko sta se poslovila, je H. W. obljubil, da bo obiskal Jugoslavijo. Obljubila sta si tudi, da si bosta dopisovala in tako še naprej gojila prijateljska čustva. Dani obljubi sta ostala zvesta; (pogostna pisma so ohranjala njuno prijateljstvo in ga še naprej (poglabljala.
Ena obljuba pa je vendarle ostala neizpolnjena. Franc je tžeetrpno pričakoval prijatelja, a namesto njega je prispelo jj0®mo, v katerem H. W. pravi med drugim naslednje:
»Ne morem izpolniti obljube in preživeti dopust v Jugoslaviji. Veš, pri nas je prišlo do hude krize v rudnikih. Premog, ki Smo ga prej izvažali v velikih količinah, se je začel naenkrat kopičiti doma. V nekem rudniku delajo delavci samo po dva dni V mesecu. Mislim, da si lahko predstavljaš, kako hudo je za »udarje. Tudi sindikalni funkcionarji imamo veliko dela, ker se tnoramo na čelu delavcev boriti za njihove pravice. To me je tudi zadržalo, da ne morem obiskati prelepe Jugoslavije, čeprav Jts to moja največja želja ...«
vem, Zidanem mostu in v Radečah. Na Jagnjenici občnega zbora še ni Bilo, ker je obolela društvena tajnica. — Vsi občni zbori so biili dobro obiskani in na vseh so sestavili program za bodoče delo, pri čemer niso pozabili na izobraževalno dejavnost v obliki raznih predavanj, tečajev in študija.
Gledališko delo v novi sezoni — Radeško gledališče je znano s svojimi uprizoritvami ne samo doma, temveč tudi izven Radeč. Sedaj pripravljajo tamkajšnji gledališčniki komedijo »Roksi«, ki jo bodo uprizorili za počastitev praznika, 2. novembra. V načrtu imajo še študij igre »Gospa ministrica« od Nušiča, nadalje mladinsko igro »Galeb«, pionirsko gledališče pa se pripravlja za praznik novoletne jelke. V načrtu imajo uprizoritev še dveh dramskih del, vendar ju še niso izbrali. — Tudi lutkovno gledališče je oživelo. Kupili so nove lutke. Tako bodo tudi s temi igrami razveseljevali svoje najmlajše.
Radeška godba potrebuje nove inštrumente — Preko 12 nastopov je imela preteklo sezono radeška godba na pihala. Sodelovala je pri raznih državnih in krajevnih proslavah, prav tako pri pogrebih, prirejala pa je tudi promenadne koncerte. Vaje so imeli godbeniki tedensko, težave pa so nastajale s kapelnikom, ki je prihajal iz Krmelja. Sedaj so rešili to vprašanje. Vaje je vodil spet kapelnik Volarič iz Radeč. Nujno pa bi hilo, da bi godba dobila vsaj nekaj novih inštrumentov, če že ne vseh. Sedaj imajo godbeniki vajo tedensko po enkrat, pozimi pa jo bodo imeli dvakrat. — Na zadnjem občnem zboru so se dogovorili tudi o tem, da se bo treba tesneje povezati z glasbeno šolo glede mladega kadra.
Pridni mladinci In pionirji —
Pionirski) oder v Radečah je bil preteklo leto marljiv. Za novoletpo jelko je pripravil
Akcija »Zasavskega tednika«
Reporter je bil 24 ur »tujec« v Trbovljah.
Kje je Cebinovo? Kje je na Vrheh?
To »sta bili vprašanji, kd sta vrtali v njegovi glav L
Cernu?
Da ugotovi, kako delujejo »turistični informatorji« v naših gostiščih.
Saj s'1; se že srečali z napisi, ki pred vhodi V gostilne opozarjajo nanje?
NATAKAR V RESTAVRACIJI POD LIPO — Cebinovo, to je pod Partizanskim vrhom. Pri K-4 zavijte na desno. Ko pridete do Kleka, nadaljujte pot po novi cesti do Mamice, od tam pa je še malo navkreber do Cebinovega. Kakšno poldrugo uro. Vrhe so za Partizanskim vrhom.
NATAKARICA V GOSTILNI PRI SPANCU — je bila ob prvem obisku v zmoti, Cebinovo Je zamenjala za Vrhe. Pomagali so ji gostje. Ob ponovnem poskusu je bolje odgovarjala. Do Ce-bdnovega pridete po najbližji poti čez Klečico. Bočnega časa pa tudi tokrat ni vedela.
NATAKARICA V RESTAVRACIJI »TURIST« JTA TRGU REVOLUCIJE — se je zamišljeno v nas in takoj nato na edinega gosta v — Kje je že Cebinovo? Ali je to za Pasjim vrhom? Gost je bil na mestu. Čeprav »nefariatični informator« — je odlično informi-jgfl. Pri natakarici smo poskusili še z rado-
igrico »Novoletna zgodba«, ki jo je napisal prof. Pešec. Igrali so jo trikrat. Nadalje so pripravili uspešno otroško maškarado. Mladinski oder sicer ni imel svojih posebnih prireditev, sodeloval pa je na vseh drugih slovesnostih ter cel mesec ob »Prazniku mladosti«. Ker so pionirji in mladinci v Radečah delavni, bo potrebno, da starejši posvetijo mlademu kadru v bodoče še več pozornosti.
12 predavanj Ljudske univerze — Ta radeška ustanova je bila v pretekli sezoni še kar delavna, saj je dala 12 predavanj. V kraju so imeli ciklus predavanj pod imenom »Sala za starše«, nadalje predavanje o oktobrski revoluciji in predavanje o borbah na Sutjeski. Prav tako so v Radečah poslušali predavanje »Negujmo naš knjižni jezik«, na Vrhovem pa so imeli predavanje o Prešernu. — V bodoči sezoni bodo skušali vsa predavanja povezati s kratkometražnim filmom, nujno pa bi v Radečah potrebovali epidiaskop.
SENOVSKA KRONIKA
•	Tudi genovski občinski ljudski odbor Je razpravljal o ukrepih zoper naraščajočo draginjo. Med drugim so odborniki sklenili, da ne sme nobeno podjetje ali ustanova podražiti svojega blaga, ki mora ostati v mejah cen pred 30. septembrom. Za vsako podražitev tega ali onega predmeta bo Izdala odločbo občina. Na Senovem so imeli primere poskusov podražitve kruba. Tako sta obe Pekarni podražili žemlje za dinar, vendar so takoj naslednji dan spet postavili staro ceno. Vse kaže, da bo moč podražiti moko samo za tri in ne za štiri dinarje. Vendar bodo morali tudi potrošniki sami budno spremljati stanje preskrbe in takoj reagirati na vsak poskus zviševanja cen posameznim potrošnim artiklom.
•	Pred slabim mesecem je dobila vodo tudi Brestanica. Voda je pritekla v malone vse brestaniške hiše. Zdaj je torej vode dovolj in do dneva republike Jo bodo imeli verjetno vse hiše Senovega in Brestanice.
•	Do tega meseca so v senov-ski občini sprejeli v članstvo ZK komaj 12 tovarišev in tovarišic. Vzrokov za tako pičlo število je več, predvsem pa osnovne organizacije doslej niso posvečale temu vprašanju skoro nobene pozornosti. Zdaj so sklenili sprejem pospešiti, ker je mnogo ljudi, ki
imajo vse pogoje za sprejem v članstvo ZK. Tudi mladinska organizacija v senovski občini bo morala več storiti za sprejem mladih ljudi v vrste ZK. O teh stvareh so v občinskem mladinskem vodstvu že govorili in sklenili pospešeno pripraviti sprejemanje mladincev in mladink, predvsem mladih delavcev v članstvo ZK.
•	Na Senovem so se lotili študija kongresnega gradiva in programa ZKJ drugače kot v drugih občinah. Po osnovnih organizacijah bodo sicer predelovali celotno gradivo, tu pa tam pa bodo prirejali večja In skrbno organizirana predavanja o tej ali oni temi iz programa ZKJ. Prvo tako predavanje je imel tov. Franc Kimovec-Ziga, ki Je odlično uspelo in se ga je udeležilo mnogo komunistov. Odslej ho vsak mesec eno tako predavanje, da bodo predelali celoten program. Po 1. novembru bodo organizirali študij tudi po vaseh. Izobraževalna komisija pri občinskem odboru SZDL ho pripravila podroben program, ki ga bodo s pomočjo posameznih članov občinskega odbora SZDL izvajali vaški odbori Socialistične zveze.
•	Nova mizarska delavnica, ustanovljena poleti v Brestanici, ima vse pogoje za razširitev. Zdai Je v delavnici zaposlenih že 17 liudl, menijo pa, da bodo priho-
dnje leto lahko stalež zaposlenih podvojili. V glavnem delajo stavbno ln stanovanjsko pohištvo, začeli pa so celo izvažati.
(v)
Oskar MoU — 75-letnik
V torek le slavil visoko obletnico svojega rojstva znani pevovodja bivšega trboveljskega pevskega društva jiZvon«.
Oskar Moll se je rodil 28. okt. 1883 v Trbovljah. 2c zgoda) se je začel zanimati za glasbo. Lahko rečemo, da je bil pionir glasbene dejavnosti v Trbovljah, saj je takoj po končanem učiteljišču pričel voditi trboveljski tamburaški zbor. Ko pa je bil premeščen s svojega prvega službenega mesta iz Laškega leta 1905 v Troovlje, Je kmalu začel delovati pri domačem »Zvonu«, ustanovitvijo leta 1895. Pole« svojega poklicnega dela, ki ga je opravljal vse do upokojitve in celo še po nje) z vso vestnostjo in predanostjo, je nato vodil trboveljski »Zvon« do usodnega leta 1941, ko je izbruh druge svetovne vojne pretrgal vse kulturno delovanje ne samo v Trbovljah, temveč po vsej naši domovini.
Posestnikom, bralcem zgodovine Trbovelj, Hrastnika in Dola
vednostjo o značilnostih obeh krajev. Tudi tu je poskus končail negativno.
Razočarani nad turističnimi informatorji gostiln, ki s tablami opozarjajo nase, smo skočili še v troje »nednformaoijskih gostiln«.
NATAKAR V GOSTIŠČU SVOBODE II. — Poldrugo uro bo do Cebinovega. Kar čez Klečico j o mihniite, od Kleka naprej pa po novi cesti proti Mamici, kjer boste morali zaviti navkreber.
GOSTILNA »MAJOLKE« PRI KLENOVŠKU — Natakarica je bila presenečena in nenadoma je rdeča zgasnila izpred točilne mize. Po nekaj minutah posveta za zidom se je vrnila v dvoje. 2ena poleg nje nam je hotela pomagati. — Ali ste že bili na Planini? No, to je pa tam nekje v bližini.	«
Na Ceblnovem je bil prvi kongres KPS, na Vrheh pa je bila ustanovljena Prva revirska četa. Ta dva kraja sodita v osnovna turistično in zgodovinsko znamenitost Zasavja, ln ne bi smefla imeti v vrstah najpriročnejših turističnih informatorjev taka jalovega poznanstva.
Napisi o »Turističnih informatorjih« menda ni®o nad vrata naših gostiln samo zaradi lepote ali zato, kakor je dejala neka natafcarioa, ker so prišli iz Ljubljane ta jih je bilo pač treba izobesiti.,.
Ugotovil sem, da so se v poglavje, v katerih obravnavam novejšo posestno in naselitveno zgodovino, vrinile nekatere netočnosti, čeprav sem zanje porabil sorazmerno trikrat, štirikrat toliko časa ko za katerokoli drugo poglavje. To je v zvezi z metodo dela. Kot glavni vir za ta poglavja sem upo-
Ivan Cvikl odhaja v pokoj
S 1. novembrom odhaja v za. služen pokoj direktor zenovskega rudnika tovariš Ivan Cvikl. Rodil se je v delavski, pravzaprav knapovski družini, v kateri je bilo enajst otrok. 12-leten fant je Ivan odšel za kruhom. Leta 1920 pa je že stopil v vrste rudarjev na Oj-6trem in se spoprijel s trdim rudarskim poklicem, še ne 19 let star, je postal kvalificiran kopač. Kasneje, ko se je hotel izpopolniti v rudarskem poklicu, je odšel v celjsko pazniško rudarsko šolo.
Po končani šoli Je rudari] širom po Jugoslaviji in vzgajal mlad rudarski rod. Posebno se' je odlikoval pri reševanju ponesrečenih rudarjev in se kot rudarski strokovnjak vsa leta ukvarjal z zaščito rudarjev.
Po drugi vojni stopa na čelo Vzhodnega in kasneje Zahodnega obrata v Trbovljah. V tem času je pohitel reševat svoje tovariše v borskj rudnik, kjer je bila leta 1947 huda rudarska nesreča, v katerj je izgubilo življenje dvajset rudarjev, med njim] tudi trije reševalci. Leta 1950 je nastopil službo direktorja senovskega rudnika, kjer je ostal do danes. Tov. CvlicI Je vodil rudnik Senovo vse/ leta v splošno zadovoljstvo vseh rudarjev, katerim ni bil samo predstojnik, marveč predvsem dober tovariš.
Vsi senovski rudarji mu želijo ob odhodu v pokoj še mnogo let zdravja.
rabil zemljiško knjigo. Njene raztresene podatke sem moral spraviti v medsebojno zvezo, vendar nisem utegnil poleg vloženih in urbarialnih številk upoštevati tudi paralelne številke. Tako se mi je na primer primerilo, da sem Camer — Blaževo posest na Pirjevem hribu spravil v zvezo s Camer — Parašuhovo, namesto s Camer — Brdarjevo oziroma z nekdanjo Peretovo kmetijo, hi ji je pripadala. Vendar je ta primer precej osamljen. V drugem primeru (pri Pintarju v Zavodnjem — Hrastniku) sem ustno tradicijo, ki se, mi je zdela zanesljiva, napačno kombiniral z navedbami v zemljiški knjigi. Nekaj napak je grafičnega značaja, nastale so ali pri prepisovanju ali pri tipkanju ali pri tiskanju.
Kočljivi sta tudi dve drugi poglavji iz najnovejše dobe, v prvem govorim o obrti in obrtnikih, v drugem poleg starejših navajam tudi mlajše rojake, ki so šli v višje šole po sprejetju novega ljudskošoi-skega zakona iz leta 1869. Ti poglavji sta deloma pisani na osnovi ustnega izročila, saj pisanih virov za snov, ki ju obsegata, nisem imel dovolj na razpolago. Znova sem se prepričal, da je pisanje zgodovine na osnovi tradicije podobno zidanju hiše na sipkih tleh. Iz isteg^ vzroka je deloma napačno tudi pojasnilo slik.
Poglavja, ki jih tu navajam, obsegajo približno eno šestino vse knjige. Vsa ostala poglavja so obdelana tyt osnovi pisanih virov. Kar so mi viri soglasno povedali, to mi je bila resnica, včasih sem seveda moral kombinirati, toda vsaka važnejša taka operacija je razvidna Iz pripovedovanja. Kaka prepisna ali tiskovna napaka sc je vrinila tudi tu.
Veseli me, da sc ljudje tako zanimajo za zgodovino svojega J kraja in so tako občutljivi za vsako resnično, delno resnično ali samo domnevno napako v prikazu, ki se neposredno tiče
njihove lastne ali njim znane posesti. V nekaterih primerih sem že sedaj ugotovil, da se motijo in da imam jaz prav.
Glede na to prosim vse tiste, ki so brali ali še bodo brali navedeno knjigo, naj mi spo-roče, kaj je v njej napačnega po njihovem prepričanju ali domnevanju. Sporočilo naj mi pošljejo v Celje, lahko mi ga pa tudi izroče, kadar se bom mudil v Trbovljah. Drugemu zvezku, v katerem bom na bolj pregleden način obravnaval dobo izza leta 1918, bom dodal nekaj listov, na katerih bom popravil ugotovljene napake prvega zvezka in Še dodal nekaj zanimivih dostavkov o dejstvih, ki sem jih ugotovil, ko je knjiga bila že tiskana. Te dostavke in popravke bo dobil vsak imetnik prvega ~ zvezka.
Kdor pozna način zgodovinarjevega zbiranja gradiva in rtjegove uporabe, se ne bo čudil, ko bo zvedel, da je pri tako obsežnem delu, v katerem je na tisoče imen in letnic, treba to in ono popraviti. To je reden pojav.
Knjiga je rezultat večletnega napornega prizadevanja In ml je mnogo na tem, da ne ostane nobena resnična napaka nepopravljena.
J. Orožen
Lahko rečemo, da Je naš Jubi lant s svojo sposobnostjo ln neu trudnim delom vzgojil celi dv1 generaciji trboveljskih pevcev Rudarji že od nekdaj slove ko dobri pevci. Oskar Moll je to ž zgodaj spoznal ,in prav to deJst vo Je položilo temelj njegovem) pevskemu delovanju, ki je dose gio tolikšen razmah, da je pone sel pevski sloves Trbovelj po cel naši domovini. To Je tudi pon daril predsednik OhLO Trbovlj tov. Tine Gosak na recepciji, pri rejeni preteklo soboto v počasti tev slavljenca v svojem nagovo ru. Predsednik Gosak je dejal da Je poklicno, prav tako pa tud izvenšolsko delo jubilanta po membno ne samo v ožjem kra Jevnem, temveč v širšem, izven slovenskem merilu, in da se de lovno ljudstvo Trbovelj dobri zaveda pomena njegovega dolgo letnega dela. ki ga Je opravila tako na prosvetnem kot na kul turnem področju v trbovelisk dolini. Kakor Je bil lep in pri srčen sprejem jubilanta pf predsedniku občine, prav taka J bila podoknica, ki so jo priredil slavljencu pevci trboveljske »Zat Je« in trboveljska Delavska god ba na pihala na predvečer njega vega 75. rojstnega dne. ob kater priliki je jubilant v počastite' dobil od trboveljskih kulturniko' 75 krasnih nageljnov.
Oskarju Mollu, ki je sloven sklm pevcem in pevkam znat tudi kot skladatelj, želimo »1 njegovi visoki obletnici le obli' zdravih In ustvarjalnih let'
To in ono iz Jevnice
Občni zbor KUD Jevnica. — V društvo Je vključenih 112 članov ter 32 pionirjev. Občnega zbora se je udeležilo lepo število ljudi, zlasti mladine. Navzlic vsem težavam Je bilo delo v minulem obdobju plodno. Pionirski pevski zbor »Jevnlškl škorč-kl« te nastopil v L jubi lani. v Murski Soboti. Radencih In Rad-goni. Tudi doma so se predstavili. Dramska družina Je uprizorila dvoje del — zadnjič Jr Igrala »Svet brez sovraštva«. Mešani pevski zbor Je Imel samostojen koncert, sodeloval na Je tudi na vseh proslavah. V prihodnjem letu ho naštudiral nov koncertni program, člani pa upajo, da se bodo lahko predstavili tudi v drugih krajih.
Za Titov rojstni dan bodo v
Jevnici spet pripravili festlv Pionirski pevski zbor pa bo ■ deloval na vseh teh prireditvi rad pa bi obiskal tudi Goriš Brda. Dramska družina ho naši dlrala nekaj resnega in nekaj 1 bavnega.
Lani Je KUD organiziralo P' Izlet za svoje člane, s tem pa * nadaljevati tudi letos.
Jevnlškl kulturniki so dosti sl rili pri ureditvi dvorane. Vend Ima ta še vedno pod Iz betoi provlzoren oder. nima sedeži te brez odrskih reflektorji manjka na tudi poštena peč. bodo nat več le težave, s kateri: se bo boril novi odbor. L** mora dobiti dvorana vsaj zastl nod! — KUD bo še naprej vol požrtvovalni predsednik tov. J® Benčič.
Veta stran
Med vrstami po svetu — Med vrstami po svetu
•	Od 1891. le-ta je delovala v Italiji spretna skupina ponarejevalcev potnih listov. Prodajali so jih osebam, ki so hotele emigrirati v razne dežele zahodne Evrope, Južne Ameritke in Avstralije. Po temelj item iskanju je zdaj policija falsifikatorjem prišla na sled.
•	Neki angleški učenjak je sklenil s svojo ekspedicijo obisikati pragozdove v Afriki, da bi ugotovil, kako zaostali domačini zdravijo posamezne bolezni Ko so moža po povratku vprašali, kako se v džunglah ljudje zdravijo, jim je dejal, da največ uporabljajo aspirin, penicilin in — ultra kratke valove.
•	V državi Ceara v Braziliji so z velikim uspehom preizkusili nove ribiške mreže, izdelane iz posebne nylonske niti, ki je povsem nevidna, imenujejo Jc »platil«. Izdelujejo jo Nemci in Japonci. V primeri z navadnimi ribiškimi mrežami imajo mreže iz plattila to prednost, da so mnogo odpornejše, povsem nepremočljive in nevidne za riibe, ki jih je moč talko ujeti s skrajno lahkoto. Seveda pa so te mreže mnogo dražje od navadnih.
•	Na krovu nemške podmornice U-843, ki so jo pred nekaj tedni dvignili z morskega dna v Sager-raoku in zavlekli v Oslo. so odkrili tisoč kilogramov opija. Norveška reševalna družba, iki je podmornico kupila, je postala tako tudi lastnica najdenega opija. Kakor poročajo, ga bo bržkone prodala na Norveškem. Opij, ki so ga odkrili na podmornici, bo kril potrebe Norveške za dobo treh let.
•	Uporaba radioaktivnih izotopov v medicinskih raziskovanjih kakor tudi pri določanju diagnoz in pri zdravljenju raznih bolezni, se je v zadnjih treh letih v ZDA povečala za 150 odstotkov. Preko 2000 ameriških bolnišnic in zdra^mikov uporablja izotope za zdravljenje preko milijona bolnikov na leto. Kot rezultat tega se v ameriški medicini pojavljajo nove metode in nove znanstvene ugotovitve. Vse to je v veliki meri izboljšalo postavljanje diagnoze pri raznih boleznih, zdravljenje bolezni xin razen tega po-
daljšalo tudi življenje mnogim bolnikom, ki so bili doslej neozdravljivi.
PRAKTIČNI TEDNIK
KAJ SO OPEKLINE? — Pri opeklinah razločujemo tfl vrste. Prva, najlažja, je tista, kjer je bila koža le razdražena in je zato postala boleča, pokrva-vena in otekla. Namažemo jih s čistim oljem ali mastjo, obložimo z obkladkom s čisto vato ali ruto (namočeno v vodi in ožeto) in nalahko obvežemo. Druge vrste opeklin so tiste, ki tvorijo že večje poškodbe na koži. Pri teh se napravijo mehurji, ki se napolnijo s sokrvico. — Te mehurje nabodeš s šivanko (iglo), ki jo zaradi razkuženja nekajkrat potegnete skozi plamen sveče. Sokrvica izteče, odstopljene kože pa ne smete odrezovati. Opeklino pokrijete potem s čisto gazo, namazano z vazelinom ali oljem, ter obvežete. Ce je mogoče, naj tako obvezo napravi zdravnik, ker ima na razpolago vse potrebne snovi, zlasti, če gre za obsežnejšo opeklino. Zato naj se za prvo silo opeklina namaže s čistim oljem. Paziti je treba, da se opeklina z umazanimi rokami ali nečistimi predmeti ne okuži!
Pri opeklinah tretje vrste so večji ali manjši deli tkiv uničeni in odpadejo povsem osmojeni in mrtvi. Pri takšnih poškodbah je pomembno predvsem lajšanje bolečin; uporabljajo naj se trajne kopeli, bodisi krajevne, za prizadete končine, ali splošne, če je opeklina poškodba obsegala velik del života. To je seveda najbolje opravljati v bolnišnici, kamor je treba ponesrečenca nemudoma prepeljati. Pri takih opeklinah ne slačite in sezuvajte opekUih delov telesa, obleko in obutev razrežite in na lahko odstranite. -Tudi pri opeklinah druge vrste- naj se perilo, ki se Je tesno sprijelo opečene kože, ne skuša s silo odstraniti; treba ga je obrezati in pustiti, prilepljeno platno pozneje samo odpade; obveza naj se pripravi kar čezenj.
Vsekakor se lahko pojavijo opekline raznih vrst. S kislinami (n. pr. s karbolovo, z ocetno, žvepleno
kislino) povzročene opekline se izpirajo z lugom, milom ali sodino vodo — potem pa namažejo z oljem in obvežejo. Poškodbe z lugom ali alkalijera izperemo z navadnim kisom. Ce je komu brizgnilo v oko živo apno, ga naj ne izpira z vodo. k«r ta še poveča poškodbo. Uporabi naj olje.
FILM — FILM — FILM
-- Za Marylin Monroe in Jayne Mansfield prihaja Mamie Van Doren. Nedavno se je Mamie mudila tudi v Evropi, njen obisk je trajal dalj, kot so pričakovali, ker je mimogrede sklenila pogodbo za snemanje filma »Prelep« noge Sabrine«. Kakor pove že sam naslov filma, gre za delo sumljive kvalitete, v katerem bodo imele glavno vlogo ženske noge. Prav zaradi teh pa je prišlo do škandalčka. Neki italijanski list je ugotovil, da noge, ki jih bodo prikazovali v filmu, niso od Mamie, ampak od njene dvojnice, mlade in nepozabne igralke Gaie Germani. List je še omenil, da po tem Mamie nima lepih nog. Sledila je velika tiskovna konferenca, na kateri je užaljena »bomba« pokazala tribuni Italijanskih jn tujih reporterjev svoje noge ‘in cinično vprašala »Ali to morda niso lepe noge?« Njej je sledila poplava člankov in fotografij, vse pa je bila dobra reklama.
— Lavvrence Olivier, ki je bil dolgo precej odkrit sovražnik televizije, se je odločil za nastop na TV ekranu. Igral bo v Ibsenovi drami »John Gabriel Borkman«.
— »Serenada velike ljubezni« je naslov filma, v katerem bo igral v glavni vlogi Mario Lanza. Film bodo skoro začeli semati v Nemčiji v nemški in angleški izvedbi. Lanza je pred kratkim izjavil, da se ne bo več vrnil v Hollywood. kjer sq ga popolnoma oropali njegove osebnosti.
DROBCI IZ DOMOVINE — DROBCI IZ DOMOVINE
•	V septembru rudnik lignita v Velenju zaradi nekaterih težav ni dosegel v celoti planiranega plana proizvodnje — 5000 ton premoga dnevno. Pač pa so si za oktober zadali dnevno proizvodnjo 6.200 ton. Skupaj bodo v tem mesecu nakopali nad 166.000 ton lignita.
•	Sredi oktobra je zapadel prvi sneg tudi v Jugoslaviji — v Liki, v nekaterih krajih Makedonije, Bosne in Kosova ter Metohije.
•	Doslej je 32 hrvatskih podjetij sklenilo kooperacijo ali pa dela po licencah s tujimi podjetji. Ta podjetja kupujejo določen odstotek delov za posamezne proizvode pri tujih podjetjih, ostale pa izdelujejo doma.
Z občnega zbora Društva učiteljev in profesorjev v Vidmu-Krškem

Slovenska conska nogometna liga
Rudar: Kladivar t :0 (0:0)
Nogomet
Oba nasprotnika sta bila v »gosteh. v Ljubljani na igrišču »Ljubljane«. Prav zato smo pričakovali, da bodo Rudarjeve! zaigrali slabše kot na domačem igrišču Res je biio tako. Moštvo Kladivarja je poznano po precej solidni obrambi, in ta je tudi na tej tekmi povzročila preče i preglavic Rudarjevim napadalcem.
Skraja ie bala tekma enakovredna. Gostje, se pravi Kladivarje-Vi igralci, so se kaj hitro razigrali. toda njihove napade ie kar dobro čistila obramba, napadalci oa tudi niso počivali. Hi-\ro in ostro igro obeh moštev je znatno oviral zelo spolzek teren, sa j je bila trava zaradi obilne megle mokra. Po priložnostih in Igri bi lahko rekli, da sta bila nasprotnika enakovredna, morda ba bi kljub temu, da je Rudar tudi tokrat zaigral slabše kot navadno. le dali malenkostno prednost Rudarju.	.
Prvi del igre se je končal brez sola. Drugi del pa bi na kratko ocenili takole: očitna premoč Ru« darla, hitra igra se nadaljuje, tipično prvenstvena tekma. Res so se Rudarjevci malo bolj potrudili in dosegli premoč. Napadalci So igrali bolj povezano In le dobri obrambi in vratarju se Celjani lahko zahvalijo, da ni bilo večjega rezultata. V 56. minuti je Perc z močnim volejem streljal v desni zgornji kot in mladi vratar Kladivarja je uspešno posredoval. Toda to je nekako prerodilo revirčane, ki so odslej nevarneje napadali. Toda šele v 75. minuti je Knavs lepo preigral dva branilca in iz razdalje 8 m dosegel gol. Celiani so protestirali, češ da je bil Knavs v ofside poziciji, toda sodnik Gvardjančič kakor tudi ostali so to zanikali. Po tem golu ie bil pritisk na Kladivariev gol še večji, toda napadalci .kljub priložnostim niso Uspeli. Rudarjevemu moštvu se
REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA	'
Branik : Rudar 22:16 (8:7)
Branik : Rudar 22:16 (8:7) Kljub temu, da je Rudar izgubil to tekmo, moram reči, da je bila tekma zelo lepa in so gostje zaigrali izredno dobro. Ze po nekaj minutah le Rudar vodil s 4:1 bi pozneje s 5:2. Tu pa so se domači malo bolj razživeli in uspe-U izenačiti. Napadi po sredini jim hišo povsem uspevali, pač pa so nekaj golov dosegli z desne in leve strani po krilih in tako uspeli s precejšnjo razliko golov zmagati.
le brez dvoma poznalo, da ni nastopu Opresnik. ki po poškodbi, ki jo je dobil na tekmi z »Mariborom«, še vedno ni sposoben za nogomet, kakor tudi odsotnost poškodovanega Pristava v obrambi.
Vodstvo Kladivarja le po tekmi zaradi dosojenega gola vložilo protest in bo zaradi tega imela zadnio besedo tekmovalna komisija NZS.
Lestvica po deča:
sednem kolu je sIp-
RUDAR I ODRED 4:2 (2:1)
Tudi Rudarjevi mladinči so morali namesto na domačem igrišču odigrati tekmo z ljubljanskim Odredom na igrišču v Hrastniku, ker je .stadion Rudarja zaprt za vse tekme po odločbi TNZ Trbovlje. Tekma v Hrastniku je bila precej hitra in tehnično zelo lepa. kjer so zlasti Rudarjevci pokazali precejšnje kvalitete in bi po igri sodeč rezultat moral biti večji. Gole za • Rudarja so dosegli: 21ak 2. Valant in Irt pa po 1.
Zanimiva je lestvica ljubljanske nogometne podzveze, kjer
Igrajo ce:
mladinci Izven konkuren-
Rudar	7	6	1	0	21: 6	13	Rudar	9 9 0 0 59:8 16
Branik	7	5	1	0	28: 9	11	Ljubljana	8611 29:8 13
Maribor	7	4	3	0	13: 7	11	Papdrničar	9 6 0 3 28:14 12
Krim	7	4	1	2	15: 7	9	Krim	8530 24:14 10
Grafičar	7	3	3	1	H :12	9	Slovan	9 4 2 3 21:17 10
Ljubljana	7	3	2	2	14:13	8	Grafičar	9 5 0 4 23:24 10
Izola	7	2	3	2	10:10	7	Odred	8 4 1 3 28:14 9
Kladivar	7	2	2	3	12:15	6	Litija	9216 14:31 7
Triglav	7	2	1	4	12:13	5	Mengeš	8 2 1 5 11:38 5
Sobota	7	0	2	5	24:28	3	Sava	8 2 0 6 12:26 4
Slovan	7	0	2	5	5:17	2	Ilirija	9117 15:32 3
Jesenico	7	0	0	7	3:31	0	Domžale	8116 7:35 3
Kaj bomo videli v kinu Svobode
V mesecu novembru bomo videli v tem kinu pet celovečernih igralnih filmov — dva ameriškega, enega francoskega, enega francosko-ltalijanskega in enega madžarskega.
Kot prvi bo na programu francoski film »TO SE IMENUJE ZORA«. V glavni vlogi igrata Georgea Marchal in Lucia Bose. Film prikazuje življenjsko dramo doktorja Valeria, edinega zdravnika v neki mali luki ob Sredozemskem morju. Njegova žepa Angela je bila bolehna in je moža vedno prosila, da spremenita kraj. Zdravnik je vedel, da je v svojem kraju potreben, zato le žena odšla sama k svojemu očetu. Med tem časom pa se dr. Valeno spozna z lepo mlado vdovo Klaro. Med njima se vname ljubezen, a ko Klara izve, da je Valerio oženjen, hoče oditi z otoka. Vendar jo Valerio pregovori, da ostane. Navzlic težavam, ki so nastale. Valerio končno ostane s Klaro in začne z njo novo življenje.
Od 7. do 10. novembra bo na sporedu ameriški kinoskopski film »TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU«. Film je poln lepih naravnih posnetkov Rima, Benetk in __ ljubezni. Kdor je ta film gledal enkrat, si ga želi še videti. To je potrdilo, da je film dober
prihodnji mesec II. v Trbovljah
povsod polnoštevilno
in je bil obiskan.
V dneh od 14. do 17. novembra bo tekel odlični ameriški film
Preteklo soboto je bil v sindikalni dvorani roto tovarne občni zbor Društva učiteljev in profesorjev občine Videm - Krško, kateremu je prisostvoval tudi član republiškega odbora tov. Oto Mikolič. Uvodoma je tolmačil zakon o šolstvu tovariš Velimir Batič, ravnatelj leskov-ške gimnazije.
Ugotovili so, da je bilo sodelovanje med društvom in svetom za šolstvo oziroma občinskim ljudskim odborom zelo dobro, zato ni bilo zaslediti kakšnih nesporazumov.
Društvo učiteljev in profesorjev bo posvetilo vso skrb ideološkemu in strokovnemu usposabljanju. Vsi prosvetni delavci bodo predelali program Zveze komunistov na osnovnih organizacijah, ne glede na to, če »o člani ZK ali ne. Razdelili so se na tri sektorje s sedežem na Vidmu, v Leskovcu in na Raki, kjer bodo predelali politične teme, ki so posvečene izključno p posvetnim delavcem. Vso skrb bodo posvetili tudi strokovni izobrazbi. Zato bodo na rednih mesečnih konferencah predelovali strokovno gradivo. Tudi hospitacijam bodo posvetili še več pozornosti, tako da ne bodo obiskovali le hospitacij v nižjih razredih, temveč tudi v višjih. Zato bo poleg hospitacijske šole na Vidmu pedagoški aktiv tudi v popolni osnovni šoli v Vidmu-Krškem pripravljal redne učne nastope.
Ugotovili so, da prosvetni delavci niso izključno šolniki, kajti mnogo svojega prostega časa so posvetili tudi kulturnemu in tehničnemu delu izven šole. 82
Zdolah in Velikem Trnu so po dolgih desetletjih zopet uredili fasado, tako da imajo te šole sedaj tudi na zunaj lepše lice. V tem letu so napeljali električni tok v šolsko poslopje na Velikem Trnu in na Senušah in tako elektrificirali vsa šolska poslopja. S tem bo dana možnost tudi tem šolam, da bodo pri pouku lahko koristili radio in diaprojektor, ki se v tej občini že v precejšnji meri izkorišča kot sodoben šolski pripomoček.
Ob koncu je bil izvoljen 11-članski upravni in 5-STanski nau-zorni odbor. Za predsednika so ponovno izvolili tovariša Cirila Pluta.	-š
»VSI MOJI SINOVI«. V n.1em fianov društva ima skUDno 239 igralo Edivard Robinson. Burt c anov arustva ima SKupno zos
aktivnih funkcij ter pridejo po-
Lancaster. Mady Christians in Howard Duff. Joe Keller ie bil lastnik tovarne Peči v nekem malem mestu. Ljudje pa so že pozabili. da je bil Joe po vojni ored sodiščem, vendar oproščen krivde. dasi ie bjl obtožen, da ie med vojno prodajal pomanjkljive dele za letala, zaradi česar je poginilo 21 letalcev. Da opere svojo krivdo. Izvršil Joe samomor, s tem pa reši tudi ljubezensko srečo svojemu sinu. — Vsak. ki si bo ta film ogledal, bo zadovoljen odhajal domov.
Naslčdnja madžarska filmska
vprečno na posameznika kar tri odgovorne naloge.
Ob tej priložnosti so se spomnili še na zaslužno prosvetno delavko tov. Marijo Stupico, ki je po 55. letih aktivnega dela na šoli letos prenehala z delom. Šolniki se ji bodo skušali za njeno požrtvovalno delo oddolžiti, tako da jo bodo obiskali na domu in ob tej priložnosti podarili simbolično darilce. Na eno
komedija »12 ZADETKOV« je polna humorja in obravnava neko izmed prihodnjih zborova j bo-športno stavo. Zgodba je polna do povabili še nekatere stare
zapletljajev in smeha. Ob koncu Vidimo, da ni vse. če ima človek kopico denarja.
Ob koncu meseca novembra pa bo na sporedu francosko-italijan-ski barvni film »HELENA IN MOŽJE«, ki ga je izdelal mojster francoskega filma Jean Renoir.
zaslužne prosvetne delavce ter jim na ta način Izkazali čast, ki jim pripada.
Z veseljem so ugotovili, da so v počitnicah uredili , kar štiri šole. V Velikem Podlogu, na
KINEMATOGRAFI
KINO »DELAVSKI DOM« v TP-bovljah; od .71. oktobra do !. novembra franc, film »ČAROVNICE IZ SALEMA«; od 4. do *. novembra pa madžarski barvni film »MOJ DED IN JAZ«.
KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«; od 1. do 3. novembra francoski film »TO SE IMENUJE ZORA«.
KINO »SVOBODA — ZASAVJE« v Trbovljah: 1. do 3. novembra amer. krim. film »ZA SLEDJO MORILCA«; 5. in 6. nov. poljski film »KANAL«; 8. do 10. novembra amer. pustolovski barvni film ■ »AVANTURE DON JUANA«. Predstave v soboto in nedeljo ob 17. in 19.15 uri. za mladino v nedeljo ob 3. uri, v ponedeljek samo ob 18. url.
KINO »PARTIZAN« V SEVNICI: 1. in 2. novembra amer. film »PRIŠEL JE IZ LARAMIJA«: 8. in 9. noverpbra amer. film »ZGODBA O GLENNU MILLERJU«.
MALI OGLASI
TRGOVSKE POMOČNIKE — prodajalce za novi bencinski servis v Trbovljah sprejmemo. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe pp dogovoru. Ponudbe poslati na »Petrol«, Celje.
Iščem prazno sobo v Šmarju ali Sevnici. Za uslugo zadovoljiva nagrada. Ponudbe na prodalo časopisa Sevnica pod »Zasebnik«.
Enodružinsko hišo, podkleteno, z vrtom v centru Trbovelj prodam. — Naslov v upravi lista.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem DOZ za izplačano zavarova nino po smrti mojega moža Jožeta Tomažiča.
Priporočam vsom, da se zavarujejo pri zastopSiiku Gustavu Laharnarju, kateremu sem hvaležna za skrb pri izplačilu.
Lucija Tomažič Trbovlje, Kolodvorska 8
Celjska nogometna podzveza
BRATSTVO ZOPET VODI
Moštvo Proletarca, ki je vse tekme zmagovalo, je. kakor poročamo na drugem mestu, v nedeljo doživelo poraz proti Olimpu iz Celja z 2:0.
Bratstvo iz Hrastnika pa je doma na svojem igrišču premagalo Slovenske Konjice s 4:1. Dasi je Bratstvo nastopilo z več rezervami, je igralo prav dobro in premagalo tako nasprotnika.
Drugi hrastniški predstavnik. Rudar, je gostoval v Štorah proti Kovinarju ln dosegel neodločen rezultat 4:4.
Mlado brežiško moštvo je doseglo v tem prvenstvu drugo zmago. Igralo je doma proti Bratstvu iz Rogatca in zmagalo s 6:3.
lestvici vodi zopet Bratstvo točkami. Vrstni red je sle-
Na z 10 deč:
Bratstvo (Hrast.) Kovinar (Store) Proletarec (Zag.) Partizan (Konj.) Olimp (Celje) Rudar (Velenje) Rudar (Hrast.) Partizan (Sošt.) Celje (Celje) Brežice (Brežice) Bratstvo (Rogatec)
7 5 0 2 24:10 10 7 4 12 18:13 9 7 4 12 13:5 7 4 12 14:16 7 4 0 3 14:9 7 2 2 2 16:15 7 2 3 2 16:20 7 2 2 3 13:13
6	2 13 16:1«
7	2 0 5 9:24 7 1 1 5 lil :23
pu. Tekma se Je končala z rezultatom 2:0 v korist Olimpa.
Moštvo Proletarca je igralo žejo slabo predvsem v drugem polčasu. Igralci se ne zavedajo svoje naloge, zlasti ne mlajši, ker ne dajo od sebe tistega, kar bi lahko dali. Res je. da je bilo zagorsko moštvo oslabljeno, ker nista nastopila Jere in Oto Praznik zaradi poškodb, vendar to ni opravičilo za poraz.
Domačini so oba gola dosegli v drugem polčasu.
V nedeljo bo moštvo Proletarca Igralo v Velenju ln če bo dalo od sebe takšno igro, kakor smo je navajeni v zadnjem času. smo lahko prepričani, da bodo točke ostale v. Velenju.
HDK PARTIZAN :SENOVO) : HDK MURSKA SOBOTA 0:1 (0:0)
Na Senovem Je bila v nedeljo prvenstvena hokejska tekma med domačim Partizanom ln Mursko Soboto. Zmagali so gostje z 1:0. Gol le dosegel Kovač po predlož-ku Titana ki je bil v ofsideu.
Igralci Partizana so vložili protest. _ Sodnik Černe iz Ljublja-
ne je bil zelo pristranski.
RADEČE — JESENSKI PRVAK
druge skupine v tekmovanju celjsko-zasavske podzveze
V nedeljo, 26. oktobra. Je nogometno moštvo NK Radeče izbojevalo pomembno zmago nad enajstorico Iz Laškega. Na svojem igrišču je visoko premagalo 'svojega nasprotnika s 14:0. V jesenskem delu prvenstva NK Radeče ni izgubil nobene tekme in je tako postal jesenski prvak v tej skupini.
Lestvica je po zaključnem kolu naslednja;
Radeče 10 točk, razlika v golih 27:4; Kladivar B 8 točk, razlika 17:7; Edinost (Rogaška Slatina) 6 točk, razlika 17:14; Rudar C (Trbovlje) 4 točke, razlika 12:13; Proletarec B (Zagorje) 2 točki, razlika 12:21; Laško 0 točk, razlika 5:32.
Enajsterici iz Radeč čestitamo k uspehu tudi mi.
Komunalna banka Trbovlje
s sedeži
■	TRBOVLJE
■	ZAGORJE
■	HRASTNIK
■	BREŽICE
■	VIDEM - KRŠKO
Čestita ob svetovnem dnevu varčevanja — 31. OKTOBRA — VSEM VLAGATELJEM TER SE JIM ZAHVALJUJE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČA, DA OSTANEJO SE NADALJE ZVESTI VLAGATELJI!
AKTIVA
SPLOŠNA OBRTNA KOVINARSKA ZADRUGA VIDEM-KRŠK0
BILANCA na dan 31. decembra 1957
PASIVA
SPET PORAZ PROLETARCA
V VII. kolu nogometnega prvenstva N PC je moštvo Proletarca gostovalo v Celju proti Olim-
RESITEV RAČUNSKEGA MAGIČNEGA KVADRATA ZA PIONIRJE
Rešitev nagradnega računskega magičnega kvadrata, Id smo ga prinesli v 42. številki našega lista. Je več. Ena Izmed teh je:
Športni tednik
Črni dnevi nogometnih igrišč
ISTI HIP, KO SO SE V TRBOVLJAH ODIGRALI ZNANI NEŠPORTNI DOGODKI, se je v Štorah končala ZELO OSTRA IGRA IN NERED NA IGRIŠČU. V SE
NEKATERIH KRAJIH PA PREOSTRE IGRE.
Dogodki so se prihodnjo nedeljo ponovili v Konjicah, kjer Je V garderobi prišlo do pretepa med navijači obojih moštev; v Celju Je Izzvenel pretep na tekmi »Celje« : Bratstvo, v Ljubljani pa Je prišlo po končani rokometni tekmi do Izgredov na betonskem Igrišču Odreda ob Čufarjevi ulici. Spet so prihajala poročila o zelo ostrih Igrah na nekaterih terenih.
Nogometna Igrišča je zajel kult ostre Igre. brcanja po nogah, daleč od športa.
Nogomet Je tudi pri nas šport štev. 1. Zato dogodki, ki se sučejo okoli njega, ne morejo mimo brez odmeva, kadar gre za pozitivne, še pogosteje pa za negativne strani. Morda Je tudi na tem področju prpobčutno opazljiva zares prava zainteresiranost različnih organizacij ln forumov prav ob negativnih dogodkih. Dremalo pa v svakdanjem delu. ki Je tudi sicer povezano z mnogimi težavami in problemi. kjer bi bila prav tako potrebna skupna zavzetost.
Mnogokje so športna društva še preveč zaprta v lastne okvire, v okvire klubaštva in medsebojnega obračunavanja. (Primer Trbovelj ob več športnih društvih.) Preveč zaverovana v trenutne bleščeče uspehe posameznih sekcij, ob tem pa pozabljajo na množičnost, ki ,|p glavna. In na pravilno vzgojo svojega članstva. Tu so najboljše kali za razpih mrž-
nje do drugih, ki ni športna, Je pa v praksi pogosta.
Tudi vrhunski šport ima nemajhne zasluge pri krepitvi športne množičnosti in popularizacije ter pri vzgoji športnega občinstva, seveda pa mora biti športen.
Ljudje, ki Jim Je nogometna tekma ob zaključku trdna edini konjiček, so naveličani razbitih In surovih iger, kjer gre najprej in za vsako ceno za prestiž v lestvici, kjer Je pošel pravi športni duh ln čut za srčno ln fair Igro.
Dogodki, ki se zarode na Igriščih, sr ob zaključkih končajo z nemogočimi epilogi, v katerih Imajo glavno vlogo pesti najrangretejtšlh s tribun In izza barlcr.
Ob vseh podobnih primerih na igriščih ln okoli njih Je treba najodločneje ukrepati. Takoj, ko so dogodki še sveži lil v spominu Javnosti. Ta hi morala biti pravilno obveščena o korakih zoper nje. Vsak zamujen ukrep le zgubi na svoji pomembnosti.
To Je odgovorna naloga odločilnih športnih forumov, kakor tudi športnega tiska. Ne gre zgol| za ukrepanje proti igralcem in publiki, ampak tudi proti osebam, ki igrajo ua posameznih tekmovanjih glavno vlogo. Nemalokrat pridejo nrav sodniki nod čuden vpliv od določene strani in so neposredni krivci dogodkov, ki se odigrajo med moštvi v Igri, Enako nesolidno delo tovarišev, ki zastopalo različne športne odbore ali komlstie ter klubaško prenapeti dopisniki ali člani športnih redakcij. Vsaka nopustlilvost ali nedoslednost se lahko innšču-Je. I.e tako bodo postali odnosi v Športu' zares zdravi, ukrepanje In obveščanje pa pravilno. Kajti resnica Je tudi tu prva in najvažnejša.
\ V vseh vrstah, navpično ln vodoravno, dobimo, če številke seštejemo, vsoto 15, prav tako tudi v obeh diagonalah.
Žreb Je prisodil knjižno nagrado Jožetu FABJANU, učencu 4. raz, rad a osnovne šole, pošta Boštanj, Staro Dobje št. 19. Darilo mu bomo poslali po pošti.
Vsem ostalim pionirjem ln pionirkam, ki Jim žreti žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev, prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NAGRADNA POSETNICA ZA PIONIRJE
TONE SOMOV
					
Ce boste črke gornjeiga limena pravilno prestavili, boste dobili ime prijaznega mesta v Sloveniji, kamor ta tovariš rad zahaja.
Rešitev vizitke nam prinesite ali pa pošljite po pošti na naše uredništvo do nedelje, 9. novembra opoldne. Za nagrado imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo dali rešitelju posetnice po odločitvi žreba.
Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega Imena In priimka še razred šole, ki Jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem našim mladim bralcem lepe pozdrave!
W00000000000000000000tx500000cx>0000000000000000000cxxxxxxxx)00cx)000cxx)000000f)0000c
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJI>V DELAVSKEM DOMU V TRBOVLJAH
V četirteik, 6. novembra 1958, bo gostovalo v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah SLG iz Celja z delom Mamina Držiča DUNDO MAROJE. Predstava za mladinski abonma bo ob 16. uni, za odrasle pa ob ?0. umi. Preostale vstopnice bodo v predprodaji pri blagajni Delavskega doma.
Vse cenjene obiskovalce in prijatelje gledališča obveščamo, dla je na razpolago še nekaj sedežev v abonmaju za odrasle in za mladino.	UPRAVA
30000000000°coooooooocxxxxxx>oocxyxxxxjoooo(>x>oooooocx)0oc^^
RAZPIS
Upravni odbor Komunalne banke v Zagorju razpisuje na podlagi členov 31. do 41. zakona O javnih uslužbencih ter 15. člena statuta Komunalne banke delovna mesta:
dveh bančnih in enega pomožnega bančnega uslužbenca
Pogoji: za bančne uslužbence popolna srednja šola, za pomožnega bančnega uslužbenca 4 razredi gimnazije ali 8 razredov osnovne šole.
Delovno razmerje ln prejemki se urejajo po določilih zakona o javnih uslužbencih in statuta Komunalne banke.
Prošnje je nasloviti na Upravni odbor Komunalne banke
v Zagorju v roku 15 dni po objavi razpisa.
Zap	Naziv postavke St.	Znesek v 000 din		St. Zap.	Naziv postavke	Znesek v 000 din.
A. Osnovna In Izločena sredstva			A. Viri osnovnih	
			ln izločenih sredstev	
L Osnovna sredstva		23.23*	l. Sklad osnovnih sredstev	3.064
3. Investicije v teku		28.996	3. Investicijsko posoja© za	
			osnovna sredstva	7.409
3. Izločena sredstva m druga			1 Razni skladi	36.798
investicijska sredstva		QQQ	4 Dolgoročno posojilo ze	
			financiranje investicij	30.484
			> Drugi viri financiranje	
			investicij	11.277
B Obratna sredstva				
			B. Viri obratnih sredstev	
4. Skupna obratna sredstva		28.216	t. Banka - kredit za obratna	
			sredstva	24.742
			1 Sklad obratnih sredstev	2.134
			S. Investicijsko posojilo za	
C. Sredstva v o • uuu			obratna sredstva	_
ln druga akt.v*			9. Pasivne časovne razmejitve	857
5. Kupci In druge teijatve		53.705	C. VIN sredstev v obračunn ln	
0. Druga aktiva		11.881	10. Dobavitelji in druge	
			obveznosti	29.087
			1A. Druga pasiva	1.083
Skupaj		146.935	■	Skupaj:	146.935
Vodje računovodstva: Kratochvil Jože
predsednik upravnega odbora: Dimbek Franc
Upravnik: Čebular Andrej
AKTIVA
TRGOVSKO PODJETJE »PRESKRBA« ZAGORJE OB SAVI
BILANCA na dan 31. decembra 1957
PASIVA
Zap
št.
Naziv postavke
A. Osnovna ln izločena sredstva l. Osnovna sredstva 3. Investicije v teku 3. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva
B Obratna sredstva
4.	Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunn ln druga aktiv*
5.	Kupo in druge terjatve 0. Druga aktiva
Skupaj:
Znesek v 000 din
Zap
St.
Naziv postavke
Znesek v 000 din
1.935
894
94.582
28.101
A. VIN osnovnih In izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev
2.	Investicijsko posojilo za osnovna sredstva
3	Razni skladi
4	Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij
5, Drugi vtrj financiranja investicij
B. Viri obratnih sredstev
1 Banka - kredit za obratna sredstva
7 Sklad obratnih sredstev
8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva
9	Pasivne časovne razmejitve
C. Viri sredstev v obračunn tn druga pasiva
10	Dobavitelji m druge obveznosti
11	Druga pasiva
Skupaj:
1.435
500
1,977
12.804
133
IU94
8,763
28,101
Vodla računovodstva:
Okrogar Ernest
predsednik upravnega odbora:
Sergar Zvone
Upravnik:
Rus Hinko
DVANAJST LET JE ŽIVELA OLGA LUKIČ NEPROSTOVOLJNO ŽIVLJENJE
upokojenke", Čeprav si je močno želela Se naprej POUČEVATI — DOKLER NI ZANJO PO NAKLJUČJU ZVEDELA MILETA MITROVIČ,	ZAGREBŠKA
SPECIALISTKA ZA GOVORNE MOTNJE. MITROVIČEVA JE BILA NA NI'KEM SEMI NARJU V BEOGRADU, MED
iem Časom pa je obiskovala SORODNIKE SVOJEGA MOŽA. Tl SO JO OPOZORILI NA OLGO LUKIČ IN NJENO NENAVADNO BOLEZEN. ZANIMALO JO JE IN JE PREISKALA LUKICEVO.
Učiteljica Olga Lukič je leta 1946 doživela precejšnje razburjenje, ko je nenadoma dobila premestitev iz svojega takratnega službenega kraja v drugega B14o je nekega dne pri zgodovinski uri, ko ji je nenadoma zmanjkalo glasu. Z grozo je opazila, da govori le šepefaje Začela je z dolgotrajnim zdravljenjem, ki pa ji ni pomagalo. Morala je v pokoj.
»Nisem mi sl tla«, je pozneje dejala profesorica Mitrovičeva, da bom tej ženi, ki je dvanajst let živela v globoki afoniji, lahko povrnila dar govora. Preiskava ni odikrila na govornih organih nobene napake. Bolezen je biila psihogenega porekla. Le z naporom je Lu-kičeva zdravnici povedala okoliščine, ob katerih je izgubila glas.
Bolezen je trajala dvanajst let, zdravljenje pa samo eno uro. Profesorica dr. Mitrovičeva je zahtevala od nje, da je najprej izgovarjala črke abecede in posamezne zloge, potem pa številke. »Počasi,« je pripovedovala Olga Lukič, »je moj glas postajal močnejši. Potem se je spet spremenil v šepetanje. Spet sem štela, ln ko sem izgovorila »šestdeset«, sem občutila, da govorim normalno. Prenehala „ sem šteti. Zdaj sem govorila glasno. Po dvanajstih letih bolezni in eni
uri vaje sem spet slišala svoj glas«.
Lukičeva je napisala zdravnici pismo: »Verjemite mi, dia je moje razburjenje tako veliko, da mi zmanjkuje besed, s katerimi bi opisala svojo srečo in zadovoljstvo. Morda pa vendar lahko razumete, kaj pomeni to zame, ki sem šepetala dVanajst let tako tiho, da me na meter oddaljenosti niso mogli čuti, da lahko zdaj spet slišim svoj pravi glas.«
Olga Lukič upa, da bo skoro spet stopila ha šolski kateder.
Nova kategorija
V Češkoslovaški je za dinge svetovne vojne vladal Hitlerjev pokrajinski namestnik znani SS-vodja Heydrich. Tega krvnika so češki rodoljubi ubili. Njegovi vdovi je zahodno-nemško sodišče pred nedavnim priznalo stalno mesečno pokojnino. S tem je uvedena nova kategorija pokojnin: za poklicne morilce s pravico na pokojnino ln preskrbo družine.
Biseri za Partijo
Po sporočilu Agencije Nova Kitajska sta dva ribiča pred obalo pokrajine Kvantung izvlekla iz vode školjko, veliko kakor pest, v kateri ni bilo nič manj kot 1716 biserov. Navdušena ribiča sta pohitela, da svojo dragoceno najdbo podarita partijskemu komiteju svojega mesta.
Njemu pripada slava
Prometni stražnik Siegfried Hahlbohm Iz Bonna je postal slaven zaradi tega, ker je ministra Straussa naznanil zaradi prometnega prekrška. Od takrat prejema ta stražnik vedno In vedno čestitke in cvetje Iz vseh krajev države. Njegovi sorojaki mu s tem Izkazujejo priznanje za vestno Izpolnjevanje dolžnosti.
r Sovjetska vlada je uradno sporočila, da je bilo pri nesreči reaktivnega potniškega letala TU -104 65 mrtvih. Potniška letalu TU -104 pa sovjetsko civilno letalstvo že nekaj časa uporablja na rednih mednarodnih letalskih progah in je to njihova prva nesreča.
Pred leti smo lahko brali o podobnih nesrečah angleških reaktivnih letal »Comet«, ki so jih naposled dali iz prometa. Zdaj prihajajo lz Anglije poročila o novih, izpopolnjenih »Cometdh«, ki bodo skoraj vzpostavili nekatere redne mednarodne letalske proge.
Reakcijska letala se torej čedalje bolj uveljavljajo tudi v potniškem prometu. Navzlic znanim nesrečam strokovnjaki menijo, da so reakcijska letala mnogo varnejša od običajnih, tako imenovanih klasičnih letal na batni motor jn propeler.
Kakšne so njihove prednosti? Najprej brzina. Reakcijsko letalo sicer počasneje starta z letališča, ker potrebuje za vzlet že brzino 260 km na uiro. Hkrati potrebuje tudi izredno dolgo vzletišče. Ko pa se odlepi od tal, se njegova brzina takoj poveča na 500 km na uro, čez nekaj minut pa je že v višini 11 tisoč metrov in divja z brzino 925 km na uro. Kot vidimo, ima brzino, s katero se klasična letala ne morejo kosati. Povprečna brzina starih »Douglasov« je 206 km na uro, najboljša potniška letala na batni motor pa dosežejo srednjo koristno brzino 400 do 500 km na uro. Zato traja polet s klasičnim letalom od New Yorka do Pariza od 12 do 16 ur. Z reakcijskim letalom pa Nekdanja stenodaktilografinja Suzane Seharel — zdaj že popu- opravijo enako pot v šestih lama filmska igralka	urah.
Ko že govorimo o brzinskih prednostih, moramo povedati še to, dia so
POTNI STROŠKI Z REAKCIJSKIM LETALOM mnogo manjši od stroškov na klasičnem letalu. Reakcijsko letalo se tudi prej amortizira, ker lahko prepelje v enakem obdobju dvakrat več potnikov kot klasično, saj opravi dvakrat večjo pot. Veliko reakcijsko potniško letalo, kakršno bo v teh dneh začelo z redno potniško službo med Londonom in New Yorkom, bo lahko prepeljalo na eni vožnji do 150 potnikov. Eno tako letalo more torej v enem letu prepeljati čez ocean toliko potnikov, kolikor jih v istem času prepelje čezoceanska potniška ladja, ki lahko sprejme na krov 2.500 ljudi.
LEPOTA LETENJA
'Letenje reakcijskega letala je mnogo bolj mirno kot letenje klasičnega letala. Hkrati je to letenje tudi bolj slikovito, če ga smemo tako imenovati. Letalo na reakcijski pogon leti 4 do 6 km više od letal na propeler. Leti v višini do 12 km, že iznad sloja oblakov in v stalno jasnem, sončnem nebu. Hkrati tod že ni več neviht in nevarnega lete-
prav gotovo večji hrup kot že sicer bučno letalo na batna pogon, toda brzina reakcijskega motorja se približuje zvočni brzini na 85 do 88 odstotkov in zato potniki ne slišijo velikanskega ropota, ker se ta oglaša šele kakih 20 do 30 metrov za motorjem, torej tedaj,- ko so potniki že »mimo«.
ZAKAJ SE JE ZRUŠIL »COMET«
Ko so natančno pregledali ruševine drugega britanskega reakcijskega potniškega letala »Comet«, ki je treščilo v Sredozemsko morje, so ugotovili, da ni odpovedal motor, pač pa trup letala. Reakcijsko letalo, ki leti v višini 11 tisoč metrov, let; skozi razredčeno atmosfero. Ker je zračni pritisk v notranjosti letala drugačen od zunanjega pritiska, je dovolj le majhna špranja, da se trup letala razleti. Da bi se to ne ponovilo, oblože trup letala sedaj z debelejšimi aluminijastimi križnimi obroči, ki prepre-zajo trup na razdalji 10 do 12 cm, tako da se morebitna razpoka' ne more širiti za več kot do 10 do 12 cm. Tolikšna razpoka pa velikemu letalu nikakor ne more škodovati.
9 Reakcijski motor je mnogo varnejši kot batni, ker ne odpove tako"' hitro. Že sama
Na nedavni razstavi avtomobilov jo bil razstavljen med drugim tudi avtomobil »Prezldens«, ki ima prostor za pisalni stroj
nja skozi oblake. Res je, da pride lahko do neviht v zraku vse do 18 km visoko, toda v tej višini s« redki stebrasti zračni vrtinci opažajo že od daleč in letalo se jim z lahkoto izogne. Reakcijsko letalo dela
njegova konstrukcija je bolj preprosta, razen tega pa pilot že več ur, preden motor odpove, opazi, da z njim nekaj ni v redu ln Ima zato dovolj časa, da pravočasno stori vse potrebno.
ČUDEŽ D BEOGRADU
19. Ko sta ju naposled dohitela, je bil Dimač spredaj. Bil je vesel, da mu ni bilo treba več hiteti. Takoj se mu je zazdelo, da je tujec, ki je stopal pred njim, ženska. — »Imenitna ženska,« je godrnjal Čok s hripavim glasom. »Stavim, da je Indijanka!« — »Oho, gospodična Gastell!« je zaklical Dimač. »Kako je kaj z vami?« — »Kdo pa je?« je vprašala in se naglo ozrla. »Tako je tema, da vas ne morem spoznati.« — »Dimač.« — Zvonko se je zasmejala in Dimač bi bil dal glavo za to, da je bil to najlepši sm<h, kar jih je kdaj slišal.
20. »Ali ste se že oženili in vzredili tiste otroke, kakor ste mi pripovedovali?« Še preden je mogel odgovoriti, je vprašala: »Koliko mehkonožgev je za nami?« — »Več tisoč jih bo menda. Midva sva jih prešla tri sto, ki se je vsem mudilo.« — »To je stara zgodba,« je rekla grenko. »Pri-hajači si osvajajo bogate potoke, stari severnjaki pa, ki so sl prvi drznili priti v to ledeno deželo in ki so trpeli križe in težave, preden so jih vsaj malo uredili po človeško, ne dobijo ničesar. Ti stafi borci so ugotovili zlato v Babjem potoku. Kdo je stvar izblebetal, je uganka.«
21. »Res je žalostno,« je sočutno pristavil Dimač. »Ampak pri moji veri, da ne vem, kako bi jim človek pomagal. Saj veste, kdor prej pride, prej melje.« — »Zdaj pa že vem, kdo sta,« Je rekel Čok. »On je Louis Gastell, grča od temena do pete. Punčka je pa gotovo njegova hči. Dospel je v deželo kdo ve kdaj, nihče več ne pomni.« — »Mislim, da nama jih ni treba’ prehitevati,« je rekel Dimač. »Ml štirje smo na čelu vseh.« — Čok je prikimal in zopet so eelo uro molčali. Polagoma, toda neutrudno so prodirali naprej.

Krištof Dimač
IL DEL — STAMBEDA V BABJEM POTOKU

PUSTOLOVŠČINE FRANCOSKE VOHUNKE GABRIELE DE X
Zelen* pluse
Arhivi francoskega tako imenovanega »Drugega urada« — centrale obveščevalne službe — so polni najrazličnejših tajnosti. Le kdaj pa kdaj pride na dan kaka podoba izmed mnogih ljudi, ki so tvegali svoje življenje, da bi od sovražnikov dobili potrebne podatke. Povesti tajnih agentov so si v glavnem podobne: življenje, polno težkih trenutkov, velikega samopremagovanja. nenehne nevarnosti In na koncu — smrt pred naperjenimi cevmi sovražnika ...
Tak primer iz legije »Drugega urada« Je tudi Gabriele de X... Svoj nenavadni poklic je začela v devetnajstem letu svoje starosti, brez kakšnih predhodnih priprav. Od tega dne dalje je doživela kopico pustolovščin in uspela prodreti v najvišje nacistične kroge. Ko se jp začela druga svetovna vojna, je nadaljevala delo pod mnogo težavnejšimi pogoji. Vse, dokler nekega dne...
Toda pustimo, da govore tisti, ki so po uradnih dokumentih napisali zgodbo vohunke Gabriele de X.
PRVI KORAKI
December 1934. leta... Pariz. Sezona plesov in sprejemov v najvišjih krogih francoske prestolnice je v polnem teku. Ob izbranih jestvinah in penečih se vinil. se zbirajo povabljenci in resno raz-govarjajo o tem in onem: ta o modi, drugi o najnovejših intrigah, nekateri o napetem mednarodnem položaju.. Javna tajnost je bila, da Hitler pospešeno koncentrira ljudski in materialni potencial tretjega rajha. Prot) komu? Diplomati, novinarji, politiki in vojni strokovnjaki se pravkar pogovarjajo ln ugibajo o vsem tem To je tema dneva.
V salonu gospe de S. je nekakšno slovesno razpoloženje. Lahka glasba se sliši, po gladkem parketu drse pari ...
Splošno pozornost vzbuja povabljena Gabriele de X. Čeprav nima niti devetnajst let, sodjjo, da je najlepše dekle v Parizu. Rodila se je v Franciji kot hči nekega naturaliziranega Poljaka. Razen francoske, teče v njenih žilah še češka, madžarska, italijanska in hrvat-ska kri. Starši njenega očeta so živeli na Dunaju in imeli lepo vilo v nekem dunajskem predmestju. Živahna, inteligentna in temperamentna Gabriele je vsepovsod dobrodošla. Tudi zdaj, v, salonu gospe de S., je v središču pozornosti.
Toda njeno zabavno in lahko življenje je pretrgal časnikar Pierre. To je dvainštiridesetletni človek, politični komentator Radia Pariz in dopisnik agencije
»Havas«. Tudi on uživa velik ugled v pariških salonih. Vsi ga poznajo kot človeka, ki venomer postreže z novicami iz prve roke, kakor da je šef kakšne dobro organizirane obveščevalne službe. Iz njegovih oči venomer čudno sije, njegov smeh je ciničen, in to še veča njegov vpliv pri Gabrieli de X.
Pierre izkoristi kratek odpočitek med plesom in odvede Gabriele v sosedni prostor.
— Draga dete, prišel je čas, da pokažete, kaj veljate I
Spet se cinično smehlja:
— Dobro veste, da imate izredne sposobnosti. Znate štiri jezike. V Nemčiji in Avstriji imate sorodnike ... Kaj mislite o majhnem potovanju v Berlin?
Gaibrieile je pazijlivo poslušala tega moža. Njegove besede skrivaj o/v sebi neko nenavadno avanturo. In ona sl tega želi! Pripravljena je sprejeti njegov predlog, ne glede n# posledice, ki jih utegne imeti ta korak. Pierre pozna svoje delo in svoj poklic. Ko je pri Gabrieli užgai radovednost, je naenkrat pretrgal razgovor in ji enostavno dejal:
— Obiščite me jutri zjutraj . . . Vaš oče je že privolil... in tudi vaše želje bodo izpolnjene ...
GESLO
Gabriele je vsa drhteča prišla k Piertru. Ljubeznivo jo je pričakal. Ponudil ji je likerjev in sladkarij. Med kramljanjem ji je neopazno obrazložil težave francoske Vlade. Naslednji mesec naj bi bil plebiscit v Saaru. Slab rezultat bi utegnil poslabšati mednarodni položaj in ravnotežje. Vsa znamenja kažejo, da Nemčija ne sedi križem rok. Zadnje čase Radio Luxem-burg posreduje vesti, ki niso v korist francoske vlade. Treba je za vsako efeno zvedeti, ali dobiva Radio Luxemburg te novice neposredno te Berlina, in kdo vodi to operacijo.
— Kaj inricako naj vam pomagam v tej zadevi? — z-acudeno vpraša Gabriele.
— Odpotovali boste v Berlin. Zahtevali boste intervju s Hitlerjem, Goebelsom in Gdringom... Ostalo prepustite dogodkom ...
Gabriele se ni nikdar ubadala s časnikarstvom. Zdaj — naenkrat — nič manj kot intervju z najvišjimi nacističnimi poglavarji! N,a prigovarjanje izkušenega,obveščevalca ni Gabriela niti za hip pomišljala odbiti ponudeno ji priliko. Skrbelo jo je samo, ali bo opravičila upe svojih naročnikov. — Čutila je, da sovraži Pier-ra, čeprav je vedela, da se mora podrediti njegovemu duhu in izobrazbi. Vendar Je le-ta videl v njej le subjekt za Izpolnitev neke težke naloge,
Pierre ji ni dal časa za razmišljanje. Dal ji je okusna izdelano usnjeno mapo. Gabriela jo je radovedno odprla:: videla je v njej potni list na svoje ime z vizumom za trimesečno bivanje v Nemčiji, časnikarsko legitimacijo, spremnimi pismi za francosko ambasado in posamezne osebnosti. Končno »o bila tu pisma za najvažnejše osebnosti tretjega rajha.
Pierre ponovi svoja navodila:
— Vaša naloga je prepričati Nemce, da se najbolj zanimate za odkritja v telefonskih napravah in radiu. Pripravite se, da boste nadvse hvalili nemška odkritja... Uporabite svojo lepota kot bojno sredstvo.
— Dobro! — de dekle. — Toda kako sl zamišljate, da bom pripravljena na to že v dveh, treh dneh? Menda vendar ne bom odšla v Berlin brez potrebnih priprav, vsaj kar se tiče pošiljanja podatkov?
Pierre se spet cinično nasmehne!
— Ne boste odšli čez tri dni .'.. Ze jutri greste! Tu je vozovnica. V Berlinu boste stanovali v hotelu Bristol, kjer je za vas že rezervirana soba. Seveda lahko odbijete moj predlog ...
Gabriele je molčala. Pierre je njen molk sprejel kot privolitev in naglo končal pomenek:
— Danes oblecite zelen plašč. Torej — odslej boste -Zeleni plašč«! Brez. skrbi lahko izkažete zaupanje vsaki osebi, ki vam bo dvakrat ponovila gesla »Zeleni plašč«.
Tako je bila Gabriele de X na večer svojega devetnajstega rojstnega dne vpletena v vohunsko službo ..,
ŠOPEK ORHIDEJ
Hotel Bristol Je v ulici »tlnter den Linden«. Ljubeznivo strežno osebje z direktorjem na čelu se je topilo od prijaznosti in ustrežljivosti. Lepotica, kakršna je bila Gabriele, ni mogla o tatl neopažena. In res: komaj je prispela v svojo sobo. že sta jo poklicala dva francoska časnikarja in jo prosila zn razgovor. Zaželela sta ji dobrodošlico Irt vmes dvakrat Izgovorila »zeleni plašč«
(Nadaljevanje »ledij
J