201
Strokovni prispevek/Professional article
ZDRAVLJENJE PRIMARNE PLAZMACELIČNE
LEVKEMIJE
TREATMENT OF PRIMARY PLASMA CELL LEUKAEMIA
Peter Černelč
Klinični oddelek za hematologijo, Interna klinika, Klinični center, Zaloška 7, 1525 Ljubljana
Prispelo 2002-09-13, sprejeto 2003-02-20; ZDRAV VESTN 2003; 72: 201–4
Key words: primary plasma cell leukaemia; treatment; mel-
phalan; VAD; C-VAMP; blood stem cell transplantation; inter-
feron alpha
Abstract – Background. The author describes long-term sur-
vival in 3 patients with primary plasma cell leukaemia (PL)
after different therapeutic regimen and maintenance treat-
ment with interferon alpha (INF).
Patients and treatment. In a 52-year-old male patient, a par-
tial remission of PL was achieved after 6 months of treatment
with melphalan and prednisone. The patient did not consent
to stem cell transplantation (SCT). An 86-year-old female pa-
tient with PL achieved a complete remission after 6 months of
treatment with vincristine, doxorubicin and dexamethasone.
A 31-year-old male patient experienced a complete remission
of PL after 6 months of treatment with cyclophosphamide, vin-
cristine, doxorubicin, methilprednisone, followed by auto-
logous SCT. All three patients were placed on maintenance
therapy with INF-2b (Intron A) 3 × 106 IU given subcutaneously
on two days per week. In the 52-year-old man, the remission
lasted 9 months and in the woman 23 months, whereupon
they developed a relapse with signs of disseminated plasma-
cytoma. In both patients the former chemotherapy was
applied again, resulting in a slight improvement. The man
died 37 months and the woman 43 months after the diagnosis
of PL, while the youngest patient has been in complete remission
for 82 months.
Conclusions. Long remission achieved in our patients confir-
med the favourable effect of INF in terms of prolongation of
the remission duration in this patients. The effect of main-
tenance treatment with INF is usually directly dependent on
the degree of remission induced by different therapeutic regi-
men.
Ključne besede: primarna plazmacelična levkemija; zdrav-
ljenje; melfalan; VAD; C-VAMP; presaditev krvotvornih matič-
nih celic; interferon alfa
Izvleček – Izhodišča. Avtor opisuje dolge remisije bolezni po
različnih načinih zdravljenja s citostatiki in enakim vzdrže-
valnim zdravljenjem z interferonom alfa-2b (INF) pri treh
bolnikih s primarno plazmacelično levkemijo (PL).
Bolniki in zdravljenje. Pri 52-letnem bolniku smo po šestih kro-
gih zdravljenja z melfalanom in prednizonom dosegli delno
remisijo bolezni. Za presaditev krvotvornih matičnih celic
(KMC) se bolnik ni odločil. Pri 86-letni bolnici smo dosegli po-
polno remisijo bolezni po šestih krogih zdravljenja z vinkristi-
nom, doksorubicinom in deksametazonom. Pri 31-letnem bol-
niku smo dosegli popolno remisijo bolezni po šestih krogih
zdravljenja s ciklofosfamidom, vinkristinom, Adriablastinom
in metilprednizolonom, ki mu je sledila avtologna presaditev
KMC. Vzdrževalno zdravljenje smo pri vseh treh nadaljevali z
INF 3 × 106 IE dvakrat na teden. Pri 52-letnem bolniku smo
ugotovili po devetih, pri bolnici pa po 23 mesecih poslabšanje
bolezni. Pri obeh bolnikih smo z enako kombinacijo citostati-
kov dosegli kratkotrajno delno izboljšanje bolezni. Bolnik je
umrl 37 mesecev, bolnica pa 43 mesecev po ugotovitvi bole-
zni, medtem ko je najmlajši bolnik 82 mesecev v popolni remi-
siji bolezni.
Zaključki. Vzdrževalno zdravljenje z INF podaljša remisijo
PL. Trajanje remisije je sorazmerno s stopnjo dosežene remi-
sije po zdravljenju s citostatiki.
Uvod
Opis plazmacelične levkemije zasledimo že pred skoraj pet-
indevetdesetimi leti (1). Za bolezen je značilna rakava pre-
obrazba plazmocitov, ki se kopičijo v krvi (več kot 20% v dife-
rencialni beli krvni sliki ali več kot 2 × 109/L) in kostnem mo-
zgu (več kot 10%). PL lahko nastane na novo (primarna) in
predstavlja 0,9% bolnikov z akutno levkemijo (2). Pri 1% do
9% bolnikov z diseminiranim plazmocitomom preide bole-
zen v končnem obdobju v sekundarno PL (3–6). Klinična slika
PL zaradi hitrejšega poteka bolezni bolj ustreza akutni levke-
miji kot diseminiranemu plazmocitomu. Ob ugotovitvi bole-
zni pogosto zasledimo utrujenost, hujšanje, anemijo, krvavit-
ve in splošno oslabelost. Bolečine v kosteh in osteolitične spre-
membe na rentgenogramih okostja so prisotne pri 40 do 60%
bolnikov. Povečana jetra ugotovijo pri 71%, povečano vrani-
co pri 55% in povečane bezgavke pri 31% bolnikov s PL. Pove-
čanje organov le redko zasledimo pri diseminiranem plazmo-
citomu. Večina bolnikov s PL proizvaja monoklonski imuno-
globulin ali izloča eno vrsto lahkih verig v urinu (7).
ZDRAV VESTN 2003; 72: 201–4
202 ZDRAV VESTN 2003; 72
Potek PL je bil pred 10 leti običajno kratek in le redko smo
dosegli remisijo bolezni. Povprečno preživetje bolnikov s pri-
marno PL, ki so jih zdravili le z enim citostatikom, je bilo se-
dem mesecev, v primerih sekundarne PL pa en mesec (2).
Bolezen danes uspešneje zdravimo s kombinacijo citostati-
kov: vinkristin, doksorubicin in deksametazon (VAD) ter pre-
saditvijo krvotvornih matičnih celic na enak način kot bolnike
z diseminiranim plazmocitomom. Preživetje bolnikov s PL se
je tako podaljšalo na več let (8, 9).
Na osnovi opisanih ugodnih učinkov interferona alfa pri vzdr-
ževalnem zdravljenju bolnikov z diseminiranim plazmocito-
mom (10, 11) smo se že leta 1992 odločili za vzdrževalno zdrav-
ljenje z INF pri bolniku s PL, ko v literaturi še nismo zasledili
poročila (12). V strokovnem prispevku opisujemo naše izkuš-
nje zdravljenja treh bolnikov s PL.
Prikaz bolnikov
Pri 52-letnem bolniku se je decembra leta 1991 pojavila bolečina spr-
va v desnem ramenu, dva meseca pozneje pa v rebrih in prsnici. Pred-
pisali so mu ketoprofen (Ketonal). V področni bolnišnici so v krvni
sliki ugotovili plazmocitomske celice. Zaradi suma na plazmocitom
so ga februarja 1992 napotili na Klinični oddelek za hematologijo.
Ob sprejemu je imel bolnik bolečino pri premikanju desnega rame-
na. Rebra in prsnica so bili na pritisk boleči. Fizikalni pregled pljuč in
srca je bil v normalnih mejah. Povečanih bezgavk v vratu, pazduhah
in dimljah ter jeter in vranice nismo otipali.
Ob sprejemu so bile HSE (hitrost sedimentacije eritrocitov) 26 mm/h,
Hb 116 g/L, PVE 95,4 fl, L 55,4 × 109/L, DKS: plazmocitomske celice
98%, segmentirani nevtrofilci 1%, limfociti 1%, Tr 132 × 109/L. Po pre-
gledu krvne slike smo menili, da gre za PL in za potrditev napravili še
naslednje preiskave. S citološkim pregledom kostnega mozga (črev-
nica) smo ugotovili kopičenje plazmocitomskih celic (71,3%). S celič-
nimi imunološkimi označevalci smo potrdili, da celice ustrezajo pla-
zmocitni vrsti (CD38 92%). Elektroforeza seruma: albumini 43,7 g/L,
globulini gama 4,6 g/L. Imunoglobulini kvantitativno: IgG 4,50 g/L
(normalna vrednost: 8–18 g/L), IgA 0,30 g/L (normalna vrednost: 1,15–
4,48 g/L), IgM < 0,07 g/L (normalna vrednost: 0,54–2,50 g/L). Imuno-
elektroforeza seruma: monoklonska frakcija lahkih verig lambda. Ko-
ličina beljakovin v 24-urnem urinu: 1,3 g/dan. Imunoelektroforeza
urina: monoklonska frakcija lahkih verig lambda. Beta2 mikroglobu-
lin v serumu je bil 7,87 mg/L (normalna vrednost: 2,0 mg/L), sečnina
8,1 mmol/L, kreatinin 176 µmol/L, sečna kislina 367 µmol/L, kalcij v
serumu 2,21 mmol/L. Na rentgenogramih okostja ni bilo sprememb.
Na osnovi kopičenja plazmocitomskih celic v krvi in kostnem mozgu
smo potrdili diagnozo PL. Ker bolnik ni imel hudih težav, smo se kljub
polno razviti klinični sliki odločili za 4-dnevno ambulantno zdravlje-
nje z melfalanom 0,25 mg na kilogram telesne mase na dan in predni-
zonom 2,5 mg na kilogram telesne mase na dan. Štiridnevno zdravlje-
nje smo ponavljali na štiri tedne. Že po prvem krogu zdravljenja je
bolnik še občasno občutil bolečino v kosteh, medtem ko so plazmoci-
tomske celice štiri tedne po zdravljenju izginile iz krvi. Z zdravljenjem
smo nadaljevali do avgusta 1992, skupno šestkrat. Po šestmesečnem
zdravljenju je bil bolnik brez težav, krvna slika je bila v normalnih
mejah. V kostnem mozgu je bilo 17,3% plazmocitomskih celic. V seru-
mu se je koncentracija beta2 mikroglobulina zmanjšala od 7,87 na
2,57 mg/L, proteinurija pa od 1,3 na 0,03 g na dan. V serumu in urinu
so bile še prisotne lahke verige lambda. Ocenili smo, da smo dosegli
delno remisijo bolezni. Ker je bolezen z običajnim zdravljenjem ne-
ozdravljiva, sestra pa je bila ustrezna darovalka, smo bolniku predla-
gali alogenično presaditev krvotvornih matičnih celic (APKMC). Bol-
nik se za to ni odločil.
Septembra 1992 smo začeli z vzdrževalnim zdravljenjem z INF (In-
tron A, Schering-Plough) 3 × 106 IE podkožno, dvakrat na teden (raz-
pr. 1). Zdravljenje je potekalo brez zapletov. Po devetih mesecih smo
maja 1993 ugotovili poslabšanje bolezni z zmerno anemijo (Hb 109
g/L). V krvni sliki ni bilo plazmocitomskih celic. Koncentracija beta2
mikroglobulina je bila 6,91 mg/L, v kostnem mozgu je bilo 52% pla-
zmocitomskih celic. Ponovno se je pojavila proteinurija 2,5 g na dan.
Koncentracija imunoglobulinov v serumu se je močno zmanjšala. Na
rentgenogramih okostja je bila vidna izrazita difuzna demineralizaci-
ja skeleta. Ponovno smo se odločili za zdravljenje z melfalanom in
prednizonom. Po šestih krogih zdravljenja nismo dosegli znatnega
izboljšanja bolezni, saj je bilo v kostnem mozgu še 44% plazmocitom-
skih celic, proteinurija pa 0,38 g/dan. Zdravljenje smo nadaljevali z
interferonom alfa 3 × 106 IE podkožno trikrat na teden. Po dveh mese-
cih smo ugotovili poslabšanje bolezni s številom levkocitov 95,7 ×
109/L in 87% plazmocitomskih celic v beli krvni sliki. Koncentracija
hemoglobina je bila 103 g/L, številom trombocitov 31 × 109/L, hiper-
kalcemija 3,04 mmol/L in proteinurija 2,20 g/dan. Zdravljenje z vin-
kristinom, doksorubicinom in deksametazonom (VAD) je bilo neučin-
kovito, zato smo poskusili z melfalanom 50 mg i.v. Bolnik je umrl za-
radi sepse.
Razpr. 1. Izsledki vzdrževalnega zdravljenja z interferonom
alfa pri treh bolnikih s plazmacelično levkemijo.
Table 1. Results of maintenance treatment with interferon
alpha in 3 patients with plasma cell leukaemia.
Bolnik
Sta-
Kemoterapija
Interferon Remisija Preživetje
rost (na teden) (meseci) (meseci)
Patient Age Chemotherapy
Interferon Remission Survival
(per week) (months) (months)
1. 52 MP 3 mega 2 × 9 37
2. 86 VAD 3 mega 2 × 23 43
3. 31 C-VAMP+APBSCT 3 mega 2 × > 85 > 85
MP – melphalan, prednisone; VAD – vincristine, doxorubicin, dexamethasone;
C-VAMP + ABSCT – cyclophosphamide, vincristine, doxorubicin, methylpre-
dnisone + autologous peripheral blood stem cell transplantation (avtologna
presaditev perifernih matičnih krvnih celic)
86-letna bolnica je imela več let bolečine v ledvenem delu hrbtenice.
Novembra 1996 so ugotovili osteoporozo. Nekaj let pred tem je pre-
bolela herpes zoster. Septembra 1997 se je pojavila bolečina v levi
lopatici. Zaradi suma na plazmocitom so jo napotili na Klinični odde-
lek za hematologijo. Ob sprejemu je bila neprizadeta. Povečanih obo-
dnih bezgavk nismo otipali. Jetrni rob je bil tipljiv 1 cm pod rebrnim
lokom. Goleni sta bili zmerno otekli.
Ob sprejemu so bile HSE 22 mm/h, Hb 94 g/L, PVE 113,9 fl, L 9,6 × 109/
L, DKS: plazmocitomske celice 20%, mielociti 2, paličasti nevtrofilci 3,
segmentirani nevtrofilci 24%, eozinofilci 2, bazofilci 1, limfociti 36%,
monociti 11%, Tr 132 × 109/L. Po pregledu krvne slike smo menili, da
gre za PL ter za potrditev napravili še naslednje preiskave.
Pri citološkem pregledu kostnega mozga (črevnica) smo ugotovili
59% plazmocitomskih celic. Elektroforeza seruma: albumini 44,5 g/L,
globulini gama 7,9 g/L, MIg 2,9 g/L. Imunoglobulini kvantitativno:
IgG 11,60 g/L, IgA 0,47 g/L, IgM < 0,30 g/L. Imunoelektroforeza seru-
ma: monoklonska frakcija lahkih verig kapa. Količina beljakovin v 24-
urnem urinu: 3,35 g/dan. Imunoelektroforeza urina: monoklonska
frakcija lahkih verig kapa. Beta2 mikroglobulin v serumu je bil 27,51
mg/L (normalna vrednost: 2,0 mg/L), sečnina 17,5 mmol/L, kreatinin
158 µmol/L, sečna kislina 280 µmol/L, kalcij v serumu 2,22 mmol/L. Na
rentgenogramu okostja smo ugotovili le degenerativne spremembe
hrbtenice in klinasti prelom 12. prsnega vretenca.
Zaradi visoke starosti bolnice smo se odločili za 4-dnevno ambulant-
no zdravljenje z melfalanom in prednizonom. Zdravljenje smo po-
navljali na štiri tedne. Po prvem krogu zdravljenja so se bolečine le
nekoliko zmanjšale, plazmocitomske celice pa so se zmanjšale na 1%.
Ker je bila po treh krogih zdravljenja še vedno prisotna huda anemija
in 44% plazmocitomskih celic v krvni sliki, smo napravili citološki
pregled kostnega mozga, kjer se je kopičilo 80% plazmocitomskih
celic. Menili smo, da je bilo zdravljenje neuspešno, zato smo začeli 4-
dnevno zdravljenje z vinkristinom, doksorubicinom in deksametazo-
nom (VAD). Zdravljenje smo ponavljali na štiri tedne. Z zdravljenjem
smo nadaljevali do maja 1998, skupno šestkrat. Po šestmesečnem
zdravljenju je bila bolnica brez težav, krvna slika je bila v normalnih
mejah. V kostnem mozgu je bila normalna gostota celic in 4% plazmo-
citomskih celic. Količina beljakovin v 24-urnem urinu je bila 0,07 g/
dan. Ocenili smo, da smo dosegli popolno remisijo bolezni. Julija 1998
smo začeli z vzdrževalnim zdravljenjem z INF 3 × 106 IE podkožno,
dvakrat na teden. Zdravljenje je potekalo brez zapletov. Po 23-me-
sečnem zdravljenju z INF smo maja 2000 ugotovili poslabšanje bole-
zni s pancitopenijo, brez plazmocitomskih celic v krvni sliki, v kost-
nem mozgu pa jih je bilo 84%. Proteinurija je bila 2,00 g na dan.
Ponovno smo se odločili za zdravljenje z VAD. Po šestih krogih zdrav-
ljenja je imela bolnica anemijo in 2% plazmocitomskih celic v krvni
sliki. Nato je 3-krat prejela melfalan 25 parenteralno. Zaradi pogostih
okužb in anemije smo nadaljevali zdravljenje le s transfuzijami krvi.
Bolnica je umrla z znaki okužbe aprila 2001.
203
31-letni bolnik je zbolel mesec dni pred sprejemom na Ortopedsko
kliniko z bolečino v desnem stegnu in ledvenem predelu hrbtenice.
Postopno je postal utrujen in imel je subfebrilno temperaturo. V krv-
ni sliki so ugotovili kopičenje plazmocitomskih celic in ga zaradi su-
ma na PL novembra 1995 premestili na Klinični oddelek za hematolo-
gijo. Ob sprejemu je bil neprizadet. Telesna temperaura 37,2 °C. Koža
in sluznice so bile rožnate. Fizikalni pregled pljuč in srca je bil v nor-
malnih mejah. Povečanih obodnih bezgavk nismo otipali. Jetrni rob
je bil tipljiv 3 cm pod rebrnim lokom. Levo stegno je bilo v gornjem
delu boleče na pritisk, gibljivost je bila normalna.
Ob sprejemu so bile HSE 120 mm/h, Hb 113 g/L, PVE 97,8 fl, L 35,6 ×
109/L, DKS: plazmocitomske celice 29% (sl. 1), mielociti 1, metamie-
lociti 5, paličasti nevtrofilci 5, segmentirani nevtrofilci 23%, eozinofil-
ci 2, bazofilci 1, limfociti 27%, monociti 7%, Tr 204 × 109/L. Izsledek
krvne slike je potrdil sum za plazmacelično levkemijo. Za potrditev
smo napravili še naslednje preiskave. Pri citološkem pregledu kost-
nega mozga (črevnica) smo ugotovili kopičenje 93% plazmocitom-
skih celic. Elektroforeza seruma: albumini 36,00 g/L, globulini gama
41,50 g/L, MIg 29,20 g/L. Imunoglobulini kvantitativno: IgG 61,10 g/L,
IgA minimalno, IgM minimalno. Imunoelektroforeza seruma: mono-
klonska frakcija IgG lambda. Količina beljakovin v 24-urnem urinu je
bila 0,92 g/dan. Imunoelektroforeza urina: monoklonska frakcija lah-
kih verig lambda. Beta2 mikroglobulin v serumu je bil 8,34 mg/L (nor-
malna vrednost: 2,0 mg/L), sečnina 7,2 mmol/L, kreatinin 117 µmol/L,
sečna kislina 682 µmol/L, kalcij v serumu 3,02 mmol/L, na rentgeno-
gramih skeleta ni bilo bolezenskih sprememb.
zdravljenju bolnikov z diseminiranim plazmocitomom. V ne-
katerih primerih so z zdravljenjem dosegli popolno remisijo
PL (5, 6, 14, 15, 16). Dolgo preživetje (149 mesecev) bolnika s
PL so opisali (4) po zdravljenju z radioaktivnim fosforjem (32P).
Tudi bolnik s PL, ki so ga zdravili z velikimi odmerki melfalana
in avtologno presaditvijo kostnega mozga, je bil v remisiji več
kot 30 mesecev (17), po zdravljenju z VAD in avtologno presa-
ditvijo kostnega mozga ter vzdrževalnim zdravljenjem z INF
pa 36 mesecev (8). Po zdravljenju PL z VAD in melfalanom ter
vzdrževalnim zdravljenjem z INF pa 14 mesecev (10).
Pri bolnikih s PL, ki se je razvila iz diseminiranega plazmocito-
ma, je zdravljenje s citostatiki običajno neučinkovito, saj upo-
rabljamo enake kot za zdravljenje PL. Ker je ozdravitev PL naj-
verjetneje možna le z alogenično presaditvijo krvotvornih ma-
tičnih celic, smo po določitvi transplantacijskih tkivnih antige-
nov ugotovili, da je sestra 52-letnega bolnika možen darova-
lec krvotvornih matičnih celic. Glede na velik delež zapletov
pri alogenični presaditvi KMC pri starejših se bolnik za presa-
ditev ni odločil.
Na osnovi opisanih ugodnih učinkov interferona alfa pri vzdr-
ževalnem zdravljenju bolnikov z diseminiranim plazmocito-
mom (10, 11) smo se odločili za tovrstno vzdrževalno zdrav-
ljenje tudi pri bolniku s PL, ko v literaturi še nismo zasledili
poročila o vzdrževalnem zdravljenju PL z interferonom alfa.
Za vzdrževalno zdravljenje PL smo uporabljali INF, vendar je
bil celotni tedenski odmerek zdravila nekoliko manjši kot pri
vzdrževalnem zdravljenju difuznega plazmocitoma (17).
Poleg ugodnih učinkov vzdrževalnega zdravljenja z INF pa so
opisali hiter prehod diseminiranega plazmocitoma v PL po
zdravljenju z INF, če bolezen ni bila v remisiji (18, 19). Ta uči-
nek smo ugotovili tudi pri našem 52-letnem bolniku, ko se je
bolezen ponovila in po zdravljenju s citostatiki nismo več uspe-
li doseči izboljšanje bolezni. Dva meseca po zdravljenju z INF
se je pojavila polno razvita klinična slika PL. Raziskave in vitro
so potrdile, da interferon alfa lahko spodbuja od interlevkina
6 (IL-6) odvisne plazmocitomske celice (20) z induciranjem
avtokrine proizvodnje IL-6 (21).
Glede na znatno slabšo napoved poteka PL od diseminirane-
ga plazmocitoma bi iz izsledkov zdravljenja posameznih pri-
merov iz literature priporočali enake smernice zdravljenja, kot
veljajo za diseminirani plazmocitom. Kombinaciji citostatikov,
s katerimi dosežemo največji delež remisij pri bolnikih z dise-
miniranim plazmocitomom, so VAD, C-VAMP in velik odme-
rek melfalana. Če z njimi dosežemo popolno ali delno remisi-
jo bolezni, se priporoča pri bolnikih do 65. leta starosti avtolo-
gna presaditev KMC, pri kateri je znatno manj zapletov kot pri
alogenski. Dolgo popolno remisijo pri našem bolniku po av-
tologni presaditvi KMC pripisujemo presaditvi KMC in vzdr-
ževalnemu zdravljenju z INF. Daljše remisije bolezni pri naših
bolnikih glede na enake načine zdravljenj v literaturi prav ta-
ko pripisujemo ugodnemu učinku vzdrževalnega zdravljenja
z INF (22). Pri bolnikih s PL, kjer zdravljenje s citostatiki ni
učinkovito, bi bilo priporočljivo poskusiti zdravljenje s talido-
midom, saj je učinkovito pri nekaterih bolnikih z diseminira-
nim plazmocitomom (23, 24).
Zaključki
Ob upoštevanju, da so zaključki narejeni na izkušnjah zdrav-
ljenja pri treh bolnikih s PL, ki smo jih zdravili v zadnjih dese-
tih letih, in izsledkih uspešnih zdravljenj v literaturi, menimo,
da vzdrževalno zdravljenje z INF podaljša remisijo PL. Na tra-
janje remisije vpliva tudi stopnja dosežene remisije po zdrav-
ljenju s kombinacijo citostatikov in presaditvijo KMC.
Literatura
1. Gluzinski A, Reichenstein M. Myeloma and leucaemia lymphatica plasmo-
cellularis. Wien Klin Wochenschr 1906; 19: 336–9.
Sl. 1. Prikaz štirih plazmocitomskih celic in paličastega gra-
nulocita v razmazu periferne krvi.
Zaradi mladosti bolnika smo se odločili za 5-dnevno zdravljenje s ci-
klofosfamidom, vinkristinom, Adriablastinom in metilprednizolonom
(C-VAMP). Zdravljenje smo ponavljali na štiri tedne. Po prvem krogu
zdravljenja je bolečina v levem stegnu prenehala, plazmocitomske
celice so izginile iz krvi. Ker je bilo po treh krogih zdravljenja v kost-
nem mozgu še okoli 20% plazmocitomskih celic, smo se odločili še za
tri kroge zdravljenja, pred tem pa smo po spodbuditvi z G-CSF odvze-
li 6,6 × 106/kg telesne mase perifernih krvotvornih matičnih celic
(PKMC). Pred presaditvijo PKMC aprila 1996 sta bila krvna slika in
citološki pregled kostnega mozga normalna, beta2 mikroglobulin 2,31
mg/L, MIg 2,3 g/L. Maja 1996 smo začeli z vzdrževalnim zdravljenjem
z interferonom alfa 3 × 106 IE podkožno, trikrat na teden. Vzdrževalno
zdravljenje poteka brez zapletov, popolna remisija bolezni traja že 82
mesecev.
Razpravljanje
Potek PL je bil po zdravljenju z enim citostatikom običajno
kratek in le redko smo dosegli kratkotrajno remisijo bolezni.
Povprečno preživetje bolnikov pri na novo nastali PL je bilo
od 2–9,7 meseca, v primerih, ko je nastala iz difuznega pla-
zmocitoma, pa 1–1,3 meseca (2, 5, 6, 13). Za zdravljenje so
uporabljali citostatike, kot so ciklofosfamid, vinkristin, melfa-
lan, doksorubicin in prednizon, ki jih uporabljamo tudi pri
ČERNELČ P. ZDRAVLJENJE PRIMARNE PLAZMACELIČNE LEVKEMIJE
204 ZDRAV VESTN 2003; 72
2. Bernasconi C, Castelli G, Pagnucco G, Brusamolino E. Plasma cell leukemia:
A report on 15 patients. Eur J Haematol 1989; 43: Suppl 51: 76B–83B.
3. Bichel J, Effersoe P, Gormsen H, Harboe N. Leukemic myelomatosis (pla-
sma cell leukemia): A review with report of 4 cases. Acta Radiol 1952; 37:
196–207.
4. Kyle RA, Maldonado H, Bayrd FD. Plasma cell leukemia: Report on 17 cases.
Arch Intern Med 1974; 133: 813–8.
5. Woodruff RK, Malpas JS, Paxton AM, Lister TA. Plasma cell leukemia (PCL):
A report on 15 patients. Blood 1978; 52: 839–45.
6. Noel P, Kyle RA. Plasma cell leukemia: An evaluation of response to therapy.
Am J Med 1987; 83: 1062–8.
7. Kosmo MA, Gale RP. Plasma cell leukemia. Sem Hematol 1987; 24: 202–8.
8. Panizo C, Rifon J, Rodriguez-Wilhelmi P, Cuesta B, Rocha E. Long-term
survival in primary plasma cell leukemia after therapy with VAD, autologous
blood stem cell transplantation and interferon-alpha. Acta Haematol 1999;
101: 193–6.
9. Yamagata N, Shimazaki C, Goto H et al. IgE plasma cell leukemia successfully
treated with combination VAD and MP followed by interferon alfa. Am J
Hematol 1992; 40: 226–8.
10. Mandelli F, Avvisati G, Amadori S et al. Maintenance treatment with recom-
binant interferon alfa-2b in patients with multiple myeloma responding to
conventional induction chemotherapy. New Engl J Med 1990; 20: 1430–4.
11. Westin J. Interferon therapy during the plateau phase of multiple myeloma:
an update of a Swedish multicenter study. Sem Oncol 1991; 27: Suppl 4:
45–8.
12. Černelč P, Mlakar U. Alpha interferon as maintenance therapy in primary
plasma cell leukemia. Rev Invest Clin 1994; 4: Suppl 1: 275–5.
13. Čolovič M, Jankovič G, Suvajdžič N et al. Plasma cell leukemia-report on 10
cases. In: 24th Congress of the International Society of Haematology. Lon-
don: Blackwell Scientific Publications, 1992: 122–2.
14. Pruzansky W, Platts ME, Ogryzlo MA. Leukemic form of immunocytic
dyscrasia (plasma cell leukemia): A study of ten cases and a review of the
literature. Am J Med 1969; 47: 60–74.
15. Osanto S, Mueller HP, Schuit HRE, Van Nieuwkoop JA, Willemze R. Primary
plasma cell leukemia; A case report and a review of the literature. Acta
Haematol 1983; 70: 122–9.
16. Montecucco C, Riccardi A, Merlini G, Ascari E. Complete remission in
plasma cell leukaemia. Br J Haematol 1986; 62: 525–7.
17. McElwain TJ, Powles RL. High dose intravenous melphalan for plasma cell
leukemia and myeloma. Lancet 1984; 2: 822–4.
18. Blade J, Lopez-Guillermo A, Tassies D, Monserat E, Rozman C. Development
of aggressive plasma cell leukaemia under interferon-alfa therapy. Br J
Haematol 1991; 79: 523–5.
19. Sawamura M, Murayama K, Ui G et al. Plasma cell leukaemia with alpha-
interferon therapy in myeloma. Br J Haematol 1992; 82: 631–1.
20. Shimizu S, Yoshoika R, Sugai S, Tachibana J, Konda S. Establishment of two
interleukin-6 (b-cell stimulatory factor 2/interferon-beta 2) dependent hu-
man bone marrow derived myeloma cell lines. J Exp Med 1989; 169: 339–44.
21. Klein B, Zhang XG, Jourdan M et al. Interleukin-6 is the central tumor growth
factor in vitro and in vivo in multiple myeloma. European Cytokine Net-
work 1990; 1: 193–201.
22. Bjorkstrand B, Svensson H, Goldschmidt H et al. Alpha interferon mainte-
nance treatment is associated with improved survival after high-dose treat-
ment and autologous stem cell transplantation in patients with multiple
myeloma: a retrospective registry study from EBMT. Bone Marrow Trans-
plant 2001; 27: 511–5.
23. Singhal S, Mehta J, Desikan R et al. Antitumor activity of thalidomide in
refractory multiple myeloma. N Engl J Med 1999; 341: 1565–71.
24. Dalton WS, Bergsagel PL, Kuehl WM, Anderson KC, Harousseau JL. Multiple
myeloma. In: Hematology 2001. Orlando: American Society of Hematology,
2001: 157–77.
prof. dr. Štefan Adamič, dr. vet. med., Inštitut za medicinsko informa-
tiko, MF Ljubljana
prim. Matija Cevc, dr. med., specialist internist, Klinični oddelek za
žilne bolezni, KC Ljubljana
prof. dr. Peter Černelč, dr. med., specialist internist, Klinični oddelek
za hematologijo, KC Ljubljana
mag. Aljonka Češarek-Turk, dr. med., specialistka splošne medicine,
Ljubljana
asist. mag. Ema Dornik, prof. zdr. vzgoje., Inštitut za biomedicinsko
informatiko, MF Ljubljana
prof. dr. Jože Drinovec, dr. med., specialist internist, Krka d.d. Novo
mesto, Ljubljana
asist. Damijan Eržen, dr. med., specialist internist, Klinični oddelek za
pljučne bolezni in alergijo, Bolnišnica Golnik
prof. dr. Srečko Herman, dr. med., specialist ortoped, Ortopedska klini-
ka, KC Ljubljana
asist. Peter Kecelj, dr. med., specialist internist, Klinični oddelek za
pljučne bolezni in alergijo, Bolnišnica Golnik
asist. Izidor Kern, dr. med., specialist patolog, Klinični oddelek za pljuč-
ne bolezni in alergijo, Bolnišnica Golnik
prof. dr. Janko Kostnapfel, dr. med., specialist psihiater, Ljubljana
doc. dr. Mitja Košnik, dr. med., specialist internist, Klinični oddelek za
pljučne bolezni in alergijo, Bolnišnica Golnik
prim. Gordana Logar-Car, dr. med., specialistka pediatrinja, Pediatrič-
na klinika, KC Ljubljana
Jožef Magdič, dr. med., Klinični oddelek za interno medicino, SB Mari-
bor
znan. svetnik dr. Milivoj Mermolja, univ. dipl. biol., Klinični oddelek
za pljučne bolezni in alergijo, Bolnišnica Golnik
mag. Nataša Milivojevič, dr. med., specializantka nevrologije, Inštitut
za patološko fiziologijo, MF Ljubljana
mag. Milada Mujabašić, dr. med., specialistka psihiatrinja, Psihiatrična
bolnišnica Idrija
asist. dr. Simon Podnar, dr. med., Inštitut za klinično nevrofiziologijo,
KC Ljubljana
prim. Marjeta Sedmak, dr. med., specialistka pediatrinja, Pediatrična
klinika, KC Ljubljana
doc. dr. Andreja Sinkovič, dr. med., specialistka internistka, Klinični
oddelek za interno medicino, SB Maribor
V tej številki so sodelovali: