Vestnik. f Primož Pakiž. Dne 28. pret. mes. je umrl v Ribnici g. Primož Pakiž, deželni poslanec, star 76 let. Pakiž je bil blag in miroljuben mož in po letih ter po funkcijski dobi najstarejši deželni poslanec kranjski. Dasi pristaš katoliškonarodne stranke, je bil vedno naklonjen učiteljstvu in vnet za regulacijo učiteljskih plač. Bil je nasprotnik klerikalni obstrukciji. Poslanec je bil od 1. 1873. Dobrosrčnemu možu blag spomin ! K discipliniranju delegatov in delegatinj kranjskega učiteljstva. V okrajnem šolskem svetu v Krškem je glasoval za glasovito discipliniranje delegacije kranjskega učiteljstva en sam član, in to ni nihče drugi nego sam nadzornik Stiasnv- Vsi ostali člani okr. šol. sveta so bili proti discipliniranju. S tem korakom si je uničil nadzornik Stiasny še tisto malo simpatij, ki jih je užival med učiteljstvom. V interesu šolstva bi bilo najbolje, da bi ne nadzoroval nobene šole več, zakaj učiteljstvo je proti njemu skrajno ogorčeno. Ne ve samo gospod Kaltenegger, ampak tudi učiteljstvo ve, na kakšnem kolesu je prijahal g. Stiasny do nadzorništva. To ne imponuje nikomur, najmanj pa učiteljstvu Ce hočejo šolstvu in učiteljstvu dobro, bi treba sedanjemu nadzorniku povedati, da je doigral svojo vlogo. Ako ne ve refererent deželnega šolskega sveta v Ljubljani, kak pedagog je nadzornik Stiasny, naj povpraša njegovega kolego g. nadzornika M a i e r j a. Kdor sodi šolstvo izven športnih višav, mu ne bodo imponirale stalne fraze: »Ko sem potoval . . . To sem videl v Parizu... ko sem bil v Carigradu ... na Ruskem je to tako-le...« Vsaj učiteljstvo ježedogrlasito takihrefrenov. Naše mnenje je, da ni okrajno nadzorništvo nikaka sinekura, še manje pa je za to, da bi tlačilo svobodno voljo učiteljstva pod svoje petel Torej ?! Uradno maščevanje. Kakor poročamo v članku o razstavi učil v Ljubljani, je poslal c. kr. deželni šolski svet kranjski skoro vsem učiteljem in učiteljicam, ki so sodelovali pri razstavi učil, prav laskave pohvalne dekrete. Dobili so jih tudi taki, ki niso nič sodelovali (n. pr. predsednik razstavnega odbora g. nadzornik A. Maier), ki so se vrnili v Ljubljano tek pred otvoritvijo, ko je bila razstava že popolnoma prirejena, oziroma že zaključena. Nismo nikomur nevoščljivi za pohvalna pisma, še bolj bi vsakemu privoščili pohvalnice v obliki nagrad. Grajati pa moramo, da je uporabljala visoka učna uprava dvojno mero, ali na priporočilo nadzornika Maierja ali iz lastne inicijative, ne vemo. Prezrli so tudi tovariša L. Jelenc a, četudi je bil načelnik odseka, ki je priredil razstavo učil za »Avstrijo«. Ta oddelek je bil eden najlepših, in listi so ga večkrat omenjali v svojih poročilih. Ker je pa bil tovariš J e 1 e n c delegat deželne učiteljske skupščine ia je sedaj v dvojni preiskavi: 1. zaradi kršenja § 14. ministrskega ukaza z dne 8. maja 1872. 1. in 2. zaradi govora, ki je z njiin utemeljeval nujni predlog o regulaciji učiteljskih plač, se je hotel c. kr. deželni šolski svet nad njim maščevati že s tem, da mu ni dal priznalnice in pohvale. To je pač tako maščevanje, ki ni vredoo te vzvišene korporacije ! Odbor »Učiteljskega konvikta« je, izvršujoč sklep zadnjega občnega zbora, poslal naučnetnu ministrstvu prošnjo za denarno podporo. Prošnja je bila vsestransko dobro utemeljena in je zlasti poudarjala humaaitarni namea nameravane zgradbe. V kaki (in morda vsaki) drugi državi bi naučno, ministrstvo z radostjo priskočilo na pomoč takemu društvu, ki ima tako plemenito nalogo. Naše naučno ministrstvo pa je odboru poslalo odgovor, da nima za take reči potrebnega kredita! Ali je to storilo človekoljubno ministrstvo iz lastne inicajative ali na »priporočilo« iz Ljubljane — ne vemo. A bodi kakorkoli! Tudi brez podborce z Dunaja zgradi kranjsko učiteljstvo varno zavetje svojim sirotam in otrokom. Za nadučitelja v Guštanj je prišel g. Pečnik, doslej učitelj na Bajtiščah v Rožni dolini. Premeščena je Irena SlemenškoTa, doslej prov. učiteljica na Zdolah pri Vidmu, k Sv. Trojici v Slov. goricah. Osebne vesti. Izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Justina Modic je nameščena kot provizorična učiteljica na ljudski šoli v Vipavi. — C. kr. okr. šolski svet v Radovljici je nadučitelju gosp. J. Mediču na ljudski šoli na Jesenicah dovolil vsled bolezni šestmesečni dopust in nastavil za ta čas kot suplentko na tej šoli absolvirano učiteljsko kandida'tinjo gdč. Ivano Orel. — Deželni šolski svet kranjski je imenoval nadučiteljem v Naklem učitelja Antona Mahkoto v Cerkljah. Definitivno so na svojih učnih mestih nastavljene sledeče učne moči: Doroteja Dereani na Svetem Vrhu, Ivan B1 a g a n j e v Hrvaškem Brodu, Ivana P a t e rnoster na dekliški šoli v Tržiču in Ana Dragatin v Št. Lenartu. Premeščena je učiteljica Stanislava Mahkota iz Zaloga v Voklo in učitelj Anton K o s iz Voklega v Zalilog. V stalni pokoj sta stopili učiteljici Olga Leskovic v Planini in Gabrijela Tschurn t Ljubljani. Potrdilo se je imenovanje učitelja na rudniški ljudski šoli v Idriji Ivana Bajzelja telovadnim učiteljem na komunalni realki v Idriji. V Reichenau-u in Dolenji vasi pri Senožečah se ustanovita enorazrednici, šola v Zagorju se razširi v petrazrednico. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Ljudmila Šircelj je imenovana za suplentinjo na petrazredni ljudski šoli v Postojni. — Gosp. Josip K r a m a r, učitelj na štirirazredni ljudski šoli v Št. Vidu na Štajerskem, je premeščen v Plešivec. Na njegovo mesto je imenovan g. učitelj France Pogačnik. »Slovenčeva sirovost«. Bila bi že lepa knjižica, ako bi zbrali vse tiste psovke, ki nas je z njimi obdelal »Slovenec«. Preklical ni še nobene, tudi one ne, ki je šel ponjo v svinjak. V244. štev. imenuje naš,list »mistiško jasnega vol-vojvodo, ki je zazvonilssvojim zvoncem na vratu«. Vol-vojvodal Kako duhovito, kako originalno! Sicer pa nam ni prav nič žal, da ne moremo v izberi psovk konkunrati s »Slovencem«. V tem pogledu je brez konkurence. Jezi ga nemara samo to, da ne soglašajo s tako njegovo duhovitostjo niti vsi pristaši one stranke, katere glasilo je »SloTenec«. Popolnoma brez srca pa tudi ni naučno ministrstvo. Saj je pravkar izdalo ukaz, da ne sme mladina nositi preveč knjig obenem v šolo, da si ne polomi udov. Najbolje bi bilo, da ukaže, naj otroci iztrgajo vsak dan tiste liste iz knjig, ki jih bodo rabili dotični dan. Taka raztrgana učenost jih neinara ne bo preveč težila! Iz »Deželnega slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani«. Odbor je imel mcseca oktobra dve seji, v katerih je sestavil prošnjo na deželni zbor za ureditev plač in dtugih pravnih raznier kranjskega učiteljstva.*) — V ponedeljek dne 23. pret. mes. pa se je novemu deželnemu predsedniku po klonila deputacija iz društvenega odbora: predsednik Juraj Režek tajnik Jakob Furlan. in blagajnik Jakob Dimnik Društveni predsednik je v svojem ogovoru pojasnil žalostni gmotni položaj kranjskega učiteljstva, ki kar ječi pod težo neznosne svoje bede in iz nje narastlih svojih dolgov. Draginja raste pri vseh potrebščinah od dne do dne čedalje bolj, zatorej so tudi vsem javnim in zasebnim uslužbencem izdatno zvišali njihove letne plače, le učiteljstvo je še vedno ostalo pri svojih starih boinih) nizkih plačah. Leta in leta že trka in prosi učiteljstvo pri deželnem zboru, da bi mu pomagali iz tega žalostnega položaja, toda do danes še vedno zaman. Tako stanje mora prignati učiteljstvo naravnost do obupal Zato se hoče učitcljstvo tudi letos zopct oglasiti pri deželnem zboru s prošnjo, naj rnu že vendar enkrat primerno uravnajo njegovo plače in ga rešijo te bede. In pri tej priliki naj bi g. deželni predsednik blagovolil zastaviti svojo tehtno in odvažno besedo v prilog naši prošnji. Učiteljstvo kranjsko mu bo za ta čin dobrohotnosti in pomoči ostalo vedno hvaležno. — G. deželni predsednik je deputacijo preprijazno sprejel, naglašal, da mu je znan žalostni položaj kranjskega učiteljstva in zagotavljal ga svoje naklonjenosti in pomoči; žal, da pa to izboljšanje ni toliko zavisno od vlade in deželnega šolskega sveta, kakor od deželnega zbora. V nadaljnem razgovoru se je informiral še o raznih učiteljskih zadevah in obljubil, kjerkoli bo le mcgo,če učitcljstvu svojo pomoč. *) O prošnji govorimo na drugem mestu. Urcdn. Štajerska slovenska kmetijska šola. V XXXV. od- stavku je zadnjič odgovorila naša »Pisarna« vprašanju učitelja-vrtnarja, kaj je s štajersko slovensko kmetijsko šolo. Dodatno k prvemu odgovoru prijavljamo danes, da je deželni odbor štajerski že predložil deželnemu zboru poročilo o ustanovitvi te šole s to-le predlogo: Deželni odbor se pooblašča, odnosno se mu naroča: 1. da kupi zemljišče št. 37. zakonskih Franca in Jere Pisanec v St. Jurju ob juž. žel. v obsegu 30 ha 2721 ml ter posamezne, tega dotikajoče se parcele travnikov in polja v obsegu 17 ha 625 m- v imenu deželne štajerske v svrho ustanovitve kmetijske šole, če je cena primerna in je zasigurana potrebna pitna in druga voda; — 2. da izdela v slučaju nakupa načrte in stroškovnike, tičoče se potrebnih stanovanjskih, šolskih in gospodarskih poslopij, da stopi s c. kr. vlado v dogovor zaradi doneska k ustanovitvi in vzdrževanju šole in da stavi v tem pogledu v prihodnjem zasedanju določne predloge; — 3. da nadaljuje pozvedovanje o prostoru za šolo v sluČaju, če bi se Pisančevo zemljišče v Št. Jurju ob juž. žel. ne dalo dobiti, in da o tern^ poroča. Žalostna slava! Prijatelj nam piše: Nadzornik Stiasny si mane veselja roke! Česar ni mogel dognati pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem, se mu je posrečilo v Litiji. To je edini c. kr. okrajni šolski svet na Kranjskem, ki hoče odjesti 33 delegatom IV. deželne učiteljske skupščine že itak skromne petletnice ter preprečiti letos o novem letu pomaknjenje v višji plačilni razred. Slave in popularnosti  med učiteljstvom si nadzornik Stiasny rii pridobil s tem junaškim činom, o tern naj bo prepričan ! Da mu je pomagal  pri tem dekan Ant. Žlogar, tajnik družbe sv. Cirila in  Metoda, se ne čudimo. Delal je po zgledu profesorja Ant. Kržiča, ki je v c. kr. deželnem šolskem svetu z vso  vnemo glasoval za discipliniranje. Ne moremo pa se prečuditi, da je prihitel in prinesel poleno na Stiasnyjevo grmado veliki svobodomiselni (!?) naprednjak (I ?) notar Luka Svetec, podpredsednik družbe sv. Cirila in Metoda. Pač smo že  čuli večkrat, da je liberalni Svetec velik nasprotnik šole, da  je nasprotoval v krajnem šolskem svetu ob vsaki priliki  litijskemu učiteljstvu in zavlačeval, dokler je mogel potrebno  razširjenje ondotne šole, a da ga bo speljal na led nadzornik Stiasny, tega nismo pričakovali. Ce svobodomiselni notar Luka Svetec ne more več narediti lastne pravične sodbe, naj odloži taka častna, a odgovorna mesta, da ne bo sprav Ijal v slabo luč narodno napredne stranke pri učiteljstvu.  Svobodomiselni notar Luka Svetec je celo član izvrševalnega odbora narodno napredne stranke, zato opozarjamo naša zastopnika v tem odboru, Dimnika in Jelenca, da spravita tam to zadevo v razgovor! Učitelji, podpirajte ,,Družbo sv. Cirila in Metoda"! Znano je še vsemu slovenskemu učiteljstvu, da je ukazal c. kr. deželni šolski svet kranjski uvesti proti vsem delegatom IV. dežel. učiteljske skupščine disciplinarno preiskavo, ker so se baje pregrešili proti zakonoma z dne 9. marca 1879 in z dne 29. aprila 1873. Posamezni c. kr. okraj. šol. sveti so že imeli o tej zadevi svoje seje. Tudi c. kr. okraj. šolski svet iitijski je imel pretečene dni sejo o tej zadevi. In čujte ter strmite! Tako p odpre dsedn ik kakor tudi tajnik »Družbe sv. Cirila in Metoda« sta bila za to, da se prizadeta delegata disciplinirata. Pa pravijo, da ni odbor »Družbe sv. Cirila in Metoda« naklonjen učiteljstvu? Živcla taka naklonjenost! God pokojne cesarice Elizabete praznujejo Ietos šcle dne 20. t. m., ker je 19. nodelja. C. kr. mestni šolski svet Ijubljanski je v svoji zadnji seji sklenil predlagati c. kr. deželnemu šolskemu svetu, da opusti vsako nadaljno disciplinarno postopanje proti vsem trem delegatom mestnega učiteljstva pri zadnji deželni učiteljski skupščini. Tako je prav ! Iz Laškega trga nam poročajo, da je izvoljen za načelnika krajnega šolskega sveta laike okoliške šoie g. Edvard Kukec. — Tamošnji učitelj tovariš O.skar Moll je pre' meščen v Trbovlje. V Laškem trgu obžalujejo njegov odhod, \ ker je bil g. Moll izvrsten učitelj in družabnik. Priredili so mu lepo odhodnico. V Solkanu so blagoslovili v nedeljo novo šolsko poslopje. Z učiteljišča V Kopru poročajo, da zmerja tamkajšnji učitelj risanja, Nemec Schaffenhauer, slovenske učiteljiščnike z »Windische Hunde«. Najbolje bi bilo, da bi pokazali temu neotesancu pot tjakaj, kjer mu ne bo treba jesti kruha na slovanskih tleh. Ali je znano ravnateljstvu učiteljišča to nesramno izzivanje in kaj misli ukreniti, da ne bodo neolikanci žalili slovenske mladinef »Posel z Budče« prijavlja v zadnji številki poročilo o VII. štajerski deželni učiteljski skupščini. »českij Učitel« govori v zadnji številki o discipliniranju delegatov IV. kranjske deželne učit. skupščini. Seveda je glede tega našega mnenja, a ne mnenja kranjskih Flachsmannov. Ti so tako osamljeni, da jih je čedalje bolj strah. Razgled po šolskem svetu. — Enaka plača. V koroškem deželnem zboru je predlagal dne 24. pret. mes. poslanec dr. Pupovac, naj se da učitcljem in učiteljicam enaka plača. — Privatno žensko učiteljišče v Mariboru. V štajerskem deželnem zboru je 24. pr. mes. utemeljeval poslanec Wastian svoj predlog, naj podele privatnemu ženskemu učiteljišču v Mariboru pravico javnosti, češ, da je to potrebno zategadelj, ker morajo absolventinje delati zrelostni izpit na ondotnem nemŠkem učiteljišču, kjer pa so profesorji sami narodni Slovenci, ki niso naklonjeni nemškim kandidatinjam. Deželni odbornik dr. Link je pojasnil, da je deželni šolski svet že vložil prošnjo za podelitev pravice javnosti. Tej prošnji gotovo ugode še pred prvo maturo na tem zavodu. Po tem pojasnilu je posl. Wastian umaknil svoj predlog. Češko vseučilišče v Pragi. Za letošnji zimski semester se je vpisalo do 20. pret. mes. na češkem vseučilišču v Pragi 3558 rednih in izrednih slušateljev, in sicer na bogoslovni fakulteti 120, na juristični 1548, na filozofični 486 in na medicinski 1404. — Meščanska šola v Postojni. Naučno ministrstvo je z nebistvenimi izpremembami odobrilo učni načrt deške meščanske šole s slovenskim učnim jezikom, ki jo nameravajo ustanoviti v Postojni. Ta meščanska šola bo imela trgovski značaj in bo obsegala tri letnike. — Srbski vseučiliščniki štrajkajo. Dne 25. pret. meseca ni bilo nobenega dijaka k predavanjem. Položaj se na komaj otvorjenem srbskem vseučilišču vedno poostruje. O vzroku smo govorili že v zadnji številki. To je gotovo v skodo temu mlademu vseučilišču. — Radikalno-demokraški akademiki boigarskega vseučilišča v Sredcu so sklenili, da zopet prično borbo za akademično svobodo. Izkušajo dognati, da odpuste kazen vsem onim tovarišem, ki jih je lansko Ieto zaradi iste borbe obsodil akademični senat. — Disciplinarni zakon za obrtno-nadaljevalne šole. Dne 28. pret. meseca so predlagali v štajerskem deželnem zboru nemški poslanci, naj izda imenovani deželni zbor disciplinarni zakon tudi za obrtno-nadaljevalne šole. — Fejervarijeva vlada hoče uresničiti načrt splošnega in brezplačnega ljudskošolskega pouka, zvišati plače državnim, komunalnim in versko-občinskim učiteljem ter uvesti splošno državno učiteijsko usposobljenost. — Državno zvezo srednješolskih profesorjev so ustanovili o Vseh svetih na shodu v Brnu.