un i N Ž > O DIALEKTOLOSKI RAZGLEDI INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVSA ZRC SAZU JEZIKOSLOVNI ZAPISKI ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Urednik Peter Weiss Tehnična urednica Alenka Jelovšek Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Prelom Simon Atelšek Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Naslov uredništva Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 160 Peter.Weiss@guest.arnes.si ali isj@zrc-sazu.si http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html Izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zanj Marko Snoj Založila Založba ZRC zanjo Oto Luthar Tisk Cicero, Begunje, d. o. o. Naklada 250 izvodov Letna naročnina 10 €, za študente 8 € Cena posamezne številke 7 €, dvojne številke 12 € Naročila sprejema Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 19 • 2 2013 DIALEKTOLOŠKI RAZGLEDI Uredil Peter Weiss Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Ljubljana 2013 Kazalo o CM iT Ph Razprave in članki Vlado Nartnik, K opisom bolezni in smrti z logičnimi osebki v Slovenskem lingvističnem atlasu 1 ................................................................ 7 Irena Orel, Slovenski lingvistični atlas kot vir za diahrono raziskovanje besedja (na primeru poimenovanj za dele telesa in bolezni iz zdravilskih knjig 19. stoletja) .......................................................... 13 Mojca Horvat, Narečne tvorjenke s priponskim obrazilom -ica iz pomenskega polja »človek« (po gradivu za SLA 1) ............................................................ 33 Irena Stramljič Breznik, Besedotvorni izzivi dialektoloških raziskav: Slovenski lingvistični atlas 1 in Semantičko-derivacioni rečnik 1-2 ..... 59 Tatjana I. Vendina, O novih dosežkih slovenske dialektologije in jezikovne geografije.................................................................................. 73 flynun AHmoHoea-Bacuneea, npHHoetT Ha CnoeeHCKun nu^eucmmeH amnac 3a npoyHBaHeTO Ha gnaneKTrne Ha ro^Hrne cnaBmcKH e3^H...... 85 Jožica Škofic, Priprava interaktivnega Slovenskega lingvističnega atlasa .........95 MihaelaKoletnik, Besedje iz pomenskega polja »kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja« v slovenskogoriškem narečju .... 113 Tjaša Jakop, Govor vasi Jelšane (SLA T156) na skrajnem jugu notranjskega narečja ............................................................................... 139 Klara Šumenjak, Glasoslovne značilnosti govora Koprive na Krasu (SLA T110) ........................................................................ 149 Zbynek Holub - Marc Greenberg, A Circum-Pannonian Word-Prosodic Parallel: Paroxytonic Accent in the South-West Bohemian Dialect ...... 163 Tanja Mirtič, Naglasne značilnosti samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v govoru vasi Dolnje in Gorenje Mraševo ........................ 179 Peter Weiss, Kategorija živosti v govorih spodnje Zadrečke doline .......... 193 Melita Zemljah Jontes, Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru glede na (ne)mestno okolje ....................................................207 Alenka Valh Lopert - Zinka Zorko, Skladnja v panonski narečni skupini .... 221 Danila Zuljan Kumar, Neosebne glagolske oblike in gradnja podrednih stavkov v subijskem terskem govoru......................................................237 Klemen Klinar, Projekti zbiranja hišnih in ledinskih imen na Gorenjskem .... 255 Maruša Brozovič, Kaj še lahko prispeva raziskava ledinskih in hišnih imen..... 267 Vera Smole, Frazemi s sestavinama srce in duša v vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru............................................................................. 275 Matej Šekli, Metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini..... 291 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6'282(082) DIALEKTOLOŠKI razgledi / uredil Peter Weiss ; [prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Donald Reindl]. - Ljubljana : Založba ZRC, 2013. - (Jezikoslovni zapiski, ISSN 0354-0448 ; 19, 2013, št. 2) ISBN 978-961-254-671-7 1. Weiss, Peter, 1959272222208 Razprave in članki Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je 29. in 30. novembra 2012 organiziral drugi Slovenski dialektološki posvet (SDP 2). Vodila ga je Jožica Škofic, vodja dialektološke sekcije, udeležilo pa se ga je več kot 30 predavateljev. Večina jih je pripravila prispevke za objavo v Jezikoslovnih zapiskih, katerih druga številka 19. letnika s tem dobiva naslov Dialektološki razgledi. K opisom bolezni in smrti z logičnimi osebki v Slovenskem lingvističnem atlasu 1 Vlado Nartnik ® iT P- < N Z Cobiss: 1.03 Prvi zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa se nanaša na človeka - na njegovo telo, bolezni in družino. Med imenskimi gesli za bolezni in smrt so posebnost opisi, ki imajo namesto iskanega samostalnika zapisane glagolske fra-zeme pa tudi elipse z zamolčanim glagolskim jedrom. Glagolska gesla se spet rada vključujejo v stavke s formalnimi in logičnimi osebki. Ključne besede: opis, formalni in logični osebek, soodvisni, vmesni in dodatni met, osebni in stvarni met, splošnostvarni met iT Describing diseases and death using logical subjects in the first volume of the Slovenian Linguistic Atlas The first volume of the Slovenian Linguistic Atlas refers to the semantic field 'man'—his body, diseases, and family. Among the nominal entries for dis- n eases and death, descriptions using verbal phrasemes and ellipses more or less lacking the verbal root stand out. Verbal entries tend to be used in sentences with formal and logical subjects. Keywords: description, formal and logical subject, first, second, and third actant, personal and non-personal actant, ambient actant 0 Gesla za bolezni in smrt Prvi zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa se nanaša na človeka - na njegovo telo, bolezni in družino - in obsega 151 gesel (SLA 1.2: 9, 24). Pri tem jih od 129 samostalnikov 18 zaznamuje bolezni in smrt: rana, tvor, mozolj, bradavica, zanoht-nica, garje, šen, ošpice, kašelj, nahod, bezgavka, mrzlica, revma, vodenica, jetika, kuga, smrt in mrlič. Sledi 17 pridevnikov in od tega jih 10 zadeva bolezni: zdrav, bolan, slep, gluh, šepav, grbast, suh, debel, trebušast in živčen. Od vsega 5 glagolov pa se dva prav tako nanašata na smrt: umreti in stegniti se. 1 Neglagolska gesla Podani pregled sloni na knjižnih vprašanjih, medtem ko je v narečnih odgovorih zlasti na neglagolska vprašanja namesto iskanega samostalnika kdaj pa kdaj zapisan t—1 pridevnik in obratno, tako ob veznem glagolu biti kakor ob sevnem glagolu imeti M (Zimek 1963: 124): N vodenica ^ biti vodeničen zdrav ^ biti hrust ošpice ^ imeti ven vrženo s trebušast ^ imeti trebuh L q Podobna posebnost so opisi, ki imajo namesto iskanega samostalnika zapisane glagolske frazeme pa tudi elipse z bolj ali manj zamolčanim glagolskim jedrom (SLA 1.2: 18, 21): N revma ^ trgati po kosteh ^ po kosteh zanohtnica ^ gnojiti se za nohtom ^ za nohtom N > Še drugačni odmiki v zveze s samostalniki pomenijo gradivo za nove posamostali-p tve in obratno: suh ^ suhega lica ^ bleduša trebušast ^ z velikim trebuhom ^ trebušon mrlič ^ mrtev človek ^ ta mrtvi smrt ^ zadnja ura ^ ta zadnja • 1 Na drugi strani je lahko izpostavljeno ravno glagolsko jedro ter podano v nedoločniku: 3 nahod ^ On kiha ^ kihati kašelj ^ On kašlja ^ kašljati 2 Glagolska gesla Narečni odgovori na glagolska vprašanja pa se praviloma podajajo v nedoločniku, le da se radi vključujejo v stavke z določnimi povedki: stegniti se ^ Foter jo je zategnil stegniti se ^ Minilo jo je veselje tvor ^ Nekaj se ji pišči sirota ^ Ni 0 oča, ni 0 matere Določni povedki že s protistavo preteklikov je zategnil in minilo je ter sedanjikov pišči, ni in ni kažejo na soodvisnost (S) v času nasproti odvisnosti (O) v kakovosti in kraju: (S) kdaj (X) koliko (O) kako (O) kam ali kje ali kod Na določne povedke se navezuje tudi shajanje in razhajanje med formalnimi in logičnimi osebki (Sicherl - Žele 2012: 51). Skladno s parnimi vprašanji so formalni osebki foter, veselje, nekaj, 0 oča in 0 matere še drugače soodvisni s povedki (P), medtem ko so logični osebki jo in se, ji zgolj odvisni od njih: (S) kdo ali kaj (X) koga ali česa (O) koga ali kaj (O) komu ali čemu 3 Prislovje in metanje iT P- < N Prva skupina vprašanj po prislovju oziroma cirkumstantih (Nartnik 2002: 381) navaja na razlikovanje med časovnim prislovkom (Čp) nasproti srednjemu prislovku (Sp) in krajevnim prislovkom (Kp), druga skupina skupina vprašanj po metanju oziroma aktantih (Nartnik 2009: 69, 73) pa navaja še na razlikovanje med formalnimi osebki kot osebnimi in stvarnimi soodvisnimi meti (Sm) nasproti logičnim osebkom kot osebnim vmesnim metom (Vm) v tožilniku in osebnim dodatnim metom (Dm) v dajalniku (Vincenot 1975: 249): Z > O J iT o m N H Pri formalnih osebkih je sicer važno že iskanje osebnih in stvarnih soodvisnih metov na ničelni stopnji 0, podano v nasprotnih stavkih: stegniti se ^ Ta rajni 0 je stegniti se ^ Vzelo 0 ga je ■ Kdo je ta rajni? ■ On je ta rajni • Kaj ga je vzelo? • Vrag ga je vzel Prvi stavek je pravzaprav odgovor na navadni glagol umreti, ki je kot tak bližji posmrtnemu zveličanju, izraženemu z nesrednjim spolom posamostaljenega pridevnika ta rajni in osebnega soodvisnega meta 0 (Stramljič Breznik 1999: 275), medtem ko je drugi stavek ravno odgovor na ekspresivni, iztisni glagol stegniti se (Nartnik 2011: 155, 157), ki je kot tak bližji posmrtnemu pogubljenju, izraženemu s srednjim spolom opisnega preteklika vzelo je in splošnostvarnega soodvisnega meta 0. Na nesrednji spol namreč kaže dodatno vprašanje prepoznave z iskalnoosebnim zaimkom kdo, na srednji spol pa dodatno vprašanje razpoznave z iskalnostvarnim M N K O S r O V z N A P S K PO o 00 2 zaimkom kaj (Nartnik 2007: 21, 22). Primerjava tudi kaže, kako se splošnostvarni soodvisni met 0 drugega stavka načelno pozunanji v živi soodvisni met vrag nasproti osebnemu vmesnemu metu ga. Splošnostvarni soodvisni met 0 naslednjih dveh stavkov pa se načelno pozunanji tako, da je vmes možno še ponotranjenje v neživi soodvisni met tres oziroma mraz (Beličova - Uhlirova 1996: 55, 56): mrzlica mrzlica ■ Trese 0 ga ■ Tres ga trese ■ Mrazi 0 ga ■ Mraz ga mrazi • Kaj ga trese? ■ Mraz ga trese • Kaj ga mrazi? ■ Mraz ga ima Neživi soodvisni met se z zunanje sile, kakor sta mraz ali voda, hočeš nočeš prenese kar na prizadeti del telesa (Žele 2007: 350), kakor sta golt in prst: vodenica vodenica bezgavka ^ Zaliva 0 ga ^ Nabira 0 se mu ^ V krofu 0 ga boli zanohtnica ^ Gnoji 0 se mu ^ Kaj ga zaliva? ^ Voda ga zaliva ^ Kaj se mu nabira? ^ Voda se mu nabira ^ Kaj ga tam boli? ^ Golt ga boli ^ Kaj se mu gnoji? ^ Prst se mu gnoji V zvezi s srednjimi prislovki (Sp) lahko del telesa celo prevlada. Na srednji prislo-vek kolikosti koliko se namreč navezuje mernoosebni soodvisni met ga v naslednjih dveh stavkih: suh ^ Sama kost in koža ga je ^ Koliko ga je? ^ Samo kost in kožo 0 ima ^ Koliko česa 0 ima? trebušast ^ Sam trebuh ga je ^ Koliko ga je? ^ Samo trebuh 0 ima ^ Koliko česa 0 ima? Na srednji prislovek kakovosti kako se spet navezujeta splošnostvarni soodvisni met 0 in osebni dodatni met mu ob zastopnem glagolu je (Kopečny 1962: 161, 173), kar se spet razveže v osebni soodvisni met 0 ob povratnem glagolu se ima: stegniti se ^ Presvetlo 0 mu je ^ Kako 0 mu je zdaj? ^ Kako 0 se ima zdaj? stegniti se ^ Odzvonilo 0 mu je ^ Kako 0 mu je zdaj? ^ Kako 0 se ima zdaj? Razvezava zastopnosti razkriva osebno počutje, in to pri geslih, ki se nanašajo na človeka, niti ni nepričakovano. Literatura Beličova - Uhlirova 1996 = Helena Beličova - Ludmila Uhlirova, Slovanska veta, Praha: Euroslavica, 1996. ■ Kopečny 1962 = František Kopečny, Zaklady česke skladby, Praha: Statni pedago- ^ gicke nakladatelstvi, 1962. Nartnik 2002 = Vlado Nartnik, Prislovna raba brezpredložnega tožilnika v Poezijah Franceta Prešerna, v: Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika: ob življenjskem in strokovnem jubileju prof. dr. Martine Orožen, ur. Marko Jesenšek - Bernard Rajh - Zinka Zorko, Maribor: Slavistično društvo, 2002 (Zora 18), 381-389. Nartnik 2007 = Vlado Nartnik, Slovniška razvrstljivost samostalnikov v Slovenščini za tujce, v: Besedje slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2007 (Zora 50), 21-25. Nartnik 2009 = Vlado Nartnik, K iskalnim vprašalnicam slovanskega jugozahoda, Riječ: časopis za slavensku filologiju (Rijeka) 15 (2009), št. 3, 68-74. Nartnik 2011 = Vlado Nartnik, Leksem stegniti se v slovenskih narečjih, v: Narečna prepletanja, ur. Goran Filipi, Koper: Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče - Univerzitetna založba Annales, 2011, 155-160. Sicherl - Žele 2012 = Ava Sicherl - Andreja Žele, Slovensko-angleški glosar jezi- O koslovnega izrazja, Ljubljana: Oddelek za anglistiko in amerikanistiko - Od- ^ delek za slovenistiko, 2012. SLA 1.2 = Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentar- N ji, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni H atlasi). Stramljič Breznik 1999 = Irena Stramljič Breznik, Prispevki iz slovenskega besedo-slovja, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 1999 (Zora 7). Vincenot 1975 = Claude Vincenot, Essai de grammaire slovene, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975. Zimek 1963 = Rudolf Zimek, Problematika spony v ruštine vporovnani s češtinou, Praha: Statni pedagogicke nakladatelstvi, 1963. Žele 2007 = Andreja Žele, Brezosebni glagoli in brezoseb(kov)na raba, v: Razprave razreda za filološke in literarne vede SAZU 20, Ljubljana: SAZU, 2007, 337-357. Describing diseases and death using logical subjects in the first volume of the Slovenian Linguistic Atlas N Summary K 0 The first volume of the Slovenian Linguistic Atlas refers to the semantic field 'man' s - his body, diseases, and family. Nouns predominate among the entries denoting L diseases and death; they are followed by adjectives (slightly fewer), and verbs (two). In dialect responses to nonverbal questions, now and then an adjective appears in place of a noun and vice versa (the type vodenica 'edema' ^ biti vodenicen 'to be edematous' and trebusast 'with a large belly' ^ imeti trebuh 'to have a 1 belly'). A similar quality is seen in descriptions that have a verbal phraseme in place of an expected noun, and also ellipsis with a more or less omitted verbal core N (the type zanohtnica 'whitlow' ^ (gnojiti se) za nohtom '(to have an abscess) beA hind the nail'). The verbs themselves are generally given in the infinitive, but often p appear in sentences with formal subjects as personal or non-personal first actants i in opposition to logical subjects as personal second actants in the accusative and S personal third actants in the dative. For formal subjects, the distinction between PS personal and non-personal first actants is already important at the null level 0, given 1 in counterposed sentences. i co • stegniti se ^ Ta rajni 0 je ^ Kdo je ta rajni? 0 'to kick the bucket' 'He is the deceased' 'Who is the deceased?' ^ On je ta rajni 'He is the deceased' stegniti se ^ Vzelo 0 ga je ^ Kaj ga je vzelo? 'to kick the bucket' 'It took him' 'What took him?' ^ Vrag ga je vzel 'The Devil took him' The nominalized adjective ta rajni 'the deceased' in the first sentence points to the personal first actant 0 'he', wheras the neuter gender of the past tense vzelo je 'took' in the second sentence indicates the ambient first actant 0 'it', which is in principle externalized in the animate first actant vrag 'the Devil' counterposed to the personal second actant ga 'him'. Slovenski lingvistični atlas kot vir za diahrono raziskovanje besedja (na primeru poimenovanj za dele telesa in bolezni iz zdravilskih knjig 19. stoletja) Cobiss: 1.01 o CM Irena Orel iT Z Namen prispevka je s primerjavo narečnih poimenovanj za dele telesa in bolezni v novem slovenskem lingvističnem atlasu ter izrazja s področja ljudskega zdravilstva v treh ohranjenih zdravilskih knjigah 19. stoletja s treh narečnih področij (rovtarsko poljansko, štajersko posavsko, koroško podjunsko) predstaviti, v kolikšni meri in na kakšen način nam lahko narečni atlas služi kot uspešen vir za arealno določanje rabe leksema, glasovno prepoznavanje oz. rekonstrukcijo izgovora poknjiženih zapisov, ugotavljanje rabe knjižnih korensko razlikovalnih izrazov in za pomensko opredelitev zgodovinskega zdravilskega izrazja. Ključne besede: Slovenski lingvistični atlas, zdravilske knjige, narečno izrazje, zgodovinsko zdravilsko izrazje The Slovenian Linguistic Atlas as a source for diachronic lexicon studies (expressions for parts of the body and diseases from nineteenth-century books on folk medicine) This article compares the dialect expressions for parts of the body and diseases in the new Slovenian Linguistic Atlas and the vocabulary connected with folk medicine in three nineteenth-century books on folk medicine from three dialect areas (the Rovte-Poljane, Styria-Lower Sava, and Carinthia-Jaun Valley areas) in order to present the extent to which and how the dialect atlas can be used as an authoritative source for defining the areal usage of lexemes, identifying or reconstructing the pronunciation of standardized forms, defining the usage of standard expressions with different roots, and semantically defining the historical expressions used in folk medicine. Keywords: Slovenian Linguistic Atlas, folk medicine books, dialect expressions, historical folk medicine expressions 1 Uvod 1.0 Dolgo želeni izid prvega zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa s komentarji (SLA: človek (telo, bolezni, družina) 1.1: atlas, SLA 1.2: komentarji) pomeni prelomnico v raziskovanju slovenskega vsenarečnega besedja, saj smo z njim dobili prvi del epohalne pomensko združevalne vseslovenske zbirke v sodobnem geolingvističnem prikazu in z bogatimi komentarji posamezne karte z opisom gradiva, morfološke analize, posebnosti kartiranja (enkratnice, simboli), z morebitno t—1 uporabljeno dodatno literaturo in primerjavo, dodanim besednim kazalom ter odza-M dnjim seznamom iztočnic v besednem kazalu. Od nastanka zasnove Frana Ramovša N leta 1934 je minilo 79 let, od ustanovitve odbora leta 1945 (Benedik 1999: 5) pa 1 68, od prvega atlasa s prikazom slovenske dvojine Atlas linguistique pour servir à ^ l'étude du duel en slovène (1925) Luciena Tesnièrja kar 88 let, od prve objavljene O slovenske karte Vere Smole (cvetnonedeljska butara) leta 1988 pa 25 let. Časovni s odmik potrjuje zahtevnost izpeljave zastavljenega projekta, zbiranja gradiva v neu-L godnem povojnem času v več kot 400 krajevnih točkah, po vseh narečnih skupinah, 0 tudi v zamejstvu, njegovega sprva ročnega zapisovanja in kartiranja, ki je z računalniško podprto tehnologijo doseglo nesluten napredek in precej olajšalo zahteven vnos izrazno tako različnih zapisov leksemov po krajevnih govorih.1 1.1 Ker je bil dialektološki projekt sprva namenjen potrebam »zgodovinske in N opisne slovnice slovenskega jezika ter za nastanek vsezvrstnega (diasistemskega) > in zgodovinskega slovarja slovenskega jezika« (Benedik 1999: 5), je izhodišče raz- p iskave prikazati na drobcu zgodovinskega strokovnega izrazja s področja ljudskega 1 zdravilstva, kako ga lahko razlagamo, podatkovno dopolnjujemo in primerjalno iz-S razno in pomensko vzporejamo s kartiranimi leksemi v SLA. Izbrano izrazje je za-K pisano v nekaterih ohranjenih zdravilskih/arcnijskih bukvah od drugega desetletja i do konca 19. stoletja; izrazje izhaja s treh različnih slovenskih govornih območij, 1 uvrščenih v rovtarsko poljansko narečje, štajersko posavsko narečje (zagorsko-tr-• boveljsko podnarečje) ter koroško podjunsko narečje, vendar moramo dopuščati 1 možnost širjenja in prepisovanja zdravilskih besedil tudi od drugod. 3 2 1.2.1 Izbor gradiva je omejen na nekatere izraze za dele telesa in bolezni v krajevno neopredeljenih, toda datiranih ljudskomedicinskih rokopisih - podatke imamo le o kraju bivanja njihovih zapisovalcev, prirejevalcev ali prevajalcev, po katerih jih lahko uvrstimo v koroško podjunsko narečje (1), rovtarsko poljansko narečje (2), zagorsko-trboveljsko podnarečje štajerskega posavskega narečja (3): (1) Johan Bunčik, župnik v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem, je z letnico 1817 zapisal Arcniske ročne bukvice, rokopis po predlogi Joshepha Shaaga, ki ga hrani Koroška osrednja knjižnica Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem ter je dostopen v digitalni obliki; (2) Jakob Rant iz Dolenčic pri Poljanah je leta 1851 zapisal Bukve za vse potrebe tega gmein folka (NUK Ms 1483/1), ki so bile jezikovno obravnavane v diplomskem delu Tanje Močnik (2007); po Dolenčevi omembi (Dolenc 1983-1987: 58) jih je napisal župnik v Javorjah nad Poljanami; (3) Filip Orožen s Kovka nad Hrastnikom je pisec in prvotni lastnik Zdravilskih bukev s konca 19. stoletja (sedaj v lasti gospe Fride Orožen iz Hrastnika), ki so bile predmet jezikovne analize v diplomskem delu Tadeja Kralja (2012). 1 Gradivo se razlikuje tudi po uporabi različnih fonetičnih transkripcij, ki niso bile poenotene, kar je njegova pomanjkljivost, ker brez predhodnega študija onemogoča neposredno 14 prepoznavanje izrazne podobe leksemov. 1.2.2 Njihov dolgoletni zbiralec in raziskovalec, veterinar Milan Dolenc, je popisal ^ največ tovrstnih ohranjenih rokopisov medicinskih in ljudskomedicinskih bukev in zapisov,2 ki so jih pisali sprva le duhovniki, nato tudi učitelji (prvi je bil zapisovalec ^ doslej najstarejših bukev Koliher), zdravniki, veterinarji, nato so jih prepisovali naši ^ ljudski zdravilci, večinoma bukovniki, s svojimi izkušnjami na podlagi tujih virov in njihovih nemških priredb. Dolenc je v Slovenskem etnografu objavil dopolnjeni 1—1 seznam naslovov iz zbirke teh del iz leta 1974 (Dolenc 1983-1987: 31-74) in jih navedel 227 v različnih jezikih, med njimi pod številko 75 Bunčkovo zdravilsko knjižico,3 pod številko 140 pa Rantove, po hišnem imenu t. i. Kočarjeve bukve,4 1—1 medtem ko Orožnovih seveda ni poznal, ker so bile najdene pred desetletjem v piščevi družinski zapuščini. Omenja, da je največ bukev nastalo ravno v dveh žariščih: starejšem na Koroškem in mlajšem v rovtarskem prostoru (Dolenc 1983-1987: N 58), v slednjem zlasti na podlagi Lipičevih in Košeninovih prevodov ali prirejenih rokopisov: kar 15 jih je s področja Škofje Loke (Dolenc 1983-1987: 69-70)). Vsebinsko so se navezovale na opise in recepte knjig o zeliščih in zdravniških knjig tujih zdravnikov in botanikov od 15. stoletja dalje, zlasti Nikolaja Lemeryja »Cours de chymie« (Paris, 1675), Pietra Andreasa Matthiolija Historia plantarum (1561) in drugih, tudi nemških priredb zeliščnih knjig (Dolenc 1983-1987: 70).5 cr 1.2.3 Z diahrono primerjavo ujemalnih leksemov v 100 do 200 let starih pisnih O virih in od 50 do 65 let starih narečnih zapisih (T183 (Javorje) je leta 1948 zapisal ^ Tine Logar, T300 (Turje) leta 1956 Martina Orožen in T037 (Globasnica - Glo- i-h basnitz) leta 1962 Tine Logar) bomo poskušali ugotoviti uporabnost SLA za kra- N jevno oz. področno določanje starejšega zapisanega izrazja v zdravilskih knjigah, H ki so se širile med ljudmi s prepisovanjem predhodnih zapisov iz različnih krajev. ^ »V bukvah so ljudski nasveti in navodila za zdravljenje ljudi, v nekaterih tudi živine ali samo živine in v njih najdemo podatke o zdravilih, posebno o zdravilnih rastlinah; zapisani so številni zagovori, ki sem jih našel skoraj 800, apokrifne molitve in zarotitve zoper bolezni« (Dolenc 1983-1987: 31). »75. Bunzhik, Johann: Arznyske rozhne Bukvize. Iz leta 1817, 328 str. 19,0 x 15,5. Papir, bohoričica, lepa pisava. Kot navaja avtor, je te bukve prvi napisal Joseph Schaag. Bunčik je bil župnik v Doberli vesi na Koroškem. Rokopis je po vsebini zelo podoben drugim bukvam s Koroškega, ki jim je rabila za predlogo Matthiolijeva knjiga - rokopis J. Schaaga je bil za predlogo tudi Goričnikovim bukvam. Hrani jih Študij ska knjižnica na Ravnah na Koroškem, fotokopijo pa M. D.« (Dolenc 1983-1987: 47) »140. (Kočarjeve bukve). Iz leta 1851, 220 str., 18,3 x 11,0. Dobro ohranjena knjižica, vezana v črno-rumene platnice, brez naslova. Predloga so bile Lipičeve bukve. Izvira iz ,Dolenoravna' v Poljanski dolini nad Škofjo Loko. Napisal jo je menda župnik iz Javorja nad Poljanami. Lastnik je bil Jakob Rant, p. d. Kočar, iz Do-lenčic v Poljanski dolini. Hrani jo Branko Čušin, Koroška Bela.« (Dolenc 1983-1987: 58) Danes se nahajajo v NUK, tako da smo jih lahko uporabili za raziskavo. »To so: Ortus sanitatis oziroma nemški prevod Gart der Gesundheit, iz leta 1485; knjige Petra Andreja Matthiolija: Historia Plantarum (1561) in njeni nemški prevodi: Neukreuterbuch (1590, 1598, 1600, 1611, 1626) in New volkommenes Kräuterbuch (1678), delo Adama Lonicerusa: Vollständiges Kräuterbuch (1555) ter H. Hieronima Bocka: Kreuterbuch (1557) in Jakoba Ta-bernamontanusa: Neu volikommentlich Kreuterbuch (1613).« (Dolenc 1983-1987: 32) 2 4 1—1 Predvidevamo, da bo s pomočjo atlasa in komentarjev omogočeno preverjanje izreči znih značilnosti in razmejevanje knjižne in narečne izrazne podobe oz. ugotavljanje N vpliva krajevnih govorov na tedanjo knjižno normo, hkrati pa bo olajšano pomen-1—1 sko določanje terminološko rabljenih ljudskih ali narečnih leksemov. K O 1.3 Izpisani izrazi iz zdravilskih knjig s področja človeškega telesa in bolezni so bili s primerjani s pojavitvami pomensko ustreznih izrazov v bližnjih krajih v SLA, in sicer: L (a) za Bunčkov rokopis T037 Globasnica - Globasnitz in bližnje točke (zlasti O T028 Žitara vas - Sittersdorf), (b) za Rantov rokopis T183 Javorje in okoliške točke, n (c) za Orožnov rokopis T300 Turje in bližnje zasavske točke. Pomen izrazja je bil po potrebi preverjen tudi v sodobnem medicinskem termiN nološkem spletno dostopnem slovarskem viru (Slovenski medicinski e-slovar A (= SMES)). Pestrost enakopomenskih zemljepisno ali starejšeknjižno razlikovalnih p leksemov je bila ponazorjena in preverjena še v dosedanjem dostopnem splošno-i slovenskem narečnem viru, v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894-S 1895), za starejšo rabo pa po potrebi tudi v Besedju slovenskega knjižnega jezika ^ 16. stoletja (2011) in Slovarju jezika Janeza Svetokriškega (Snoj 2006). PO co Besedje za dele telesa in bolezni iz starejših zdravilskih knjig v primerjavi z gradivom v SLA 2 2.1 Ob primerjanju izbranega besedja so se pojavile težave pri iskanju primerljivih izrazov zaradi različnosti gradiva oz. njegove namenske uporabe. Zdravilske bukve vsebujejo le poimenovanja za tiste dele telesa in bolezni, ki se jih da zdraviti z zelišči: tako npr. v njih ni najti izrazov za posamezne prste, kosti ipd., iz sobe-sedila pa se ne da vedno prepoznati pravega pomena izrazja. Po drugi strani pa je zajeto narečno besedje s področja človeškega telesa in bolezni v SLA omejeno na vprašalnico z izbranimi splošnimi izrazi. Pokazalo se je, da za SLA značilna gradiv-ska zamejenost glede na obsežneje zajeto izrazje v zdravilskih knjigah ne dopušča ustrezne primerjave cele vrste izrazov. Analiza primerov je predstavila izrazna in pomenska ujemanja in odstopanja v obeh obravnavanih vzorčnih skupinah, v starejši knjižni pisni besedilni in (sočasni) narečni govorjeni leksikalni skupini po gradivu za SLA ter razkrila oblikovno in pomensko razlikovalne tipe tovrstne leksike. 2.2 Deli telesa, ki jih vsebuje atlas, so zastopani na tehle kartah: 1/1 las, 1/8 teme, 1/9 lobanja, 1/10 možgani, 1/11 čelo, 1/12 sence, 1/13 uho, 1/14 oko, 1/15 oči, 1/16 obrvi, 1/17 trepalnice, 1/18 solza, 1/19 nosnica, 1/20 brki, 1/21 lice, 1/22 ustnica, 1/23 usta, 1/24 nebo, 1/25 brada, 1/26 vrat, 1/27 grlo, 1/28 tilnik, 1/22 prsi, 1/29 rama, 1/30 pazduha, 1/31 roka, 1/32 komolec, 1/33 pest, 1/34 dlan, 1/35 prst itd. Nekateri izrazi so korensko enotni, razlikujejo se le glasovno: npr. las, čelo, uho, *nos, oko, *jezik, *zob, *žila, *srce, *noga, *peta, *koža, koleno idr., nekateri izmed njih, označeni z zvezdico (*), tudi niso kartirani zaradi leksemske neraznovrstnosti. 2 2.3.1 Pri izbranih leksemih iz zdravilskih knjig so razvidne glasovne in oblikovne ^ spremembe tako med seboj kot v primerjavi z gradivom v SLA, čeprav se v dolo- w čeni primerjalni točki izrazno dokaj ujemajo, le da je večkrat glasovna posebnost opuščena zaradi hotenega knjižnega zapisa (opazneje v najmlajšem, Orožnovem ^ besedilu), razvoj naglašenega samoglasnika pa se pogosto razlikuje (v tem primeru ^ v koroškem in rovtarskem besedilu): • SKJ: mehur m: psl. *mex-ur%, *mex-urb, *mex-yr'i, *moxyr'i> (Snoj 2003: 390); • SLA (V051A, 1/54, 138-139) 'organ za zbiranje seča' (sLA 1.2: 144); • Bunčik - koroško: mehier, mieh, ~6 T028: miax, T 37 maxir; • Rant - rovtarsko: mehjer; ~ T183 mexer; • Orožen - posavsko: mehur; + T300: mexQr. cr 2.3.2 Kjer obstajata v knjigi dva korensko izvorno različna sopomenska leksema za isti denotat (Bunčik), je v knjigi ob narečnem lumpice prisoten še knjižni izraz ledvica (razlika v številu je verjetno pogojena z obolelostjo ene same ledvice proti splošni množinski obliki), v komentarju h karti je pojasnjen tudi izvor prevzetega (lumpice (avstrijsko bavarsko nemško Lumpe 'ledvice' (2011, SLA 1.2: 142), medtem ko so lumpal v istem nemškem narečju 'pljuča'). Seveda naš narečni prostor pozna večjo pestrost enakopomenskih leksemov, nastalih tudi s pomenskim prenosom: obisti/obis-te/obista/obistje, oblistje, oslice, miši, možeki, ribice, fižol/fižolčki, fižolnjaki, štručke, O stročke; z neposrednim prevzemom iz stičnih jezikov: bubreki/bubregi/bubrehi (hr- ^ vaško), lomboliči/bomboliči/nomboliči, reni/rene/renihe/remi, ronjoni (italijansko), i—i lumpli/lumplič/lumprli, lumpice/lampice, nirne/niren (nemško), z nadaljnjimi glasov- N nimi in besedotvornimi različicami. Izrazna podoba se v rovtarskem prostoru ujema H (s prilikovanjem dv v d), vendar pa v primerjavi z zapisom v knjigi zasavski govori l_) dv ohranjajo, kar bi lahko razlagali z vplivom prepisovalne predloge z rovtarskega področja: • SSKJ: ledvica -e ž (i) nav. mn., psl. *lqdv-'ica (Snoj 2003: 348); • SLA 1.1: V050, 1/53, 136-137, SLA 1.2: 141; • Bunčik: ž ed.7 bollna/bouna ledvica al Lumpica (143-144), = ž mn. T037 lumpice, lumpace; • Rant: ž mn. ledice = T183: ledice; • Orožen: ž mn. ledice (+ 1-krat: ledvice), ~ T300 ledvice (enako tudi okoliške točke). 2.3.3.1 Pri samomnožinskih samostalnikih srednjega spola se v rovtarskem prostoru srednji spol oblikovno vzdržuje, čeprav v besedilih feminizacijo nakazuje spremljajoči pridevnik. Pri čreva se starejša oblika ujema z narečno tako glasovno (ohranitev sklopa čr ali prilikovanje, čeprav ima posavska točka obe različici, ni pa narečnega dvoglasnika za praslovanski naglašeni jat v koroškem rokopisu) kakor v kategoriji spola (ohranitev srednjega spola ali feminizacija): • SKJ: čreva, s mn.: psl. *červo (Snoj 2003: 91) ; • SLA 1.1: V051B, 1/55, 140-141, SLA 1.2: 145; 6 Vijuga (~) zaznamuje delno ujemalnost, znak + pa neujemanje kot nasprotje enačaja. 7 Verjetno gre za obolelost posamezne ledvice, zato je rabljena edninska oblika. • Bunčik: ž mn. čreve, ~ T037: čriaue; • Rant: I s mn. čeva, = T183: čewa; • Orožen: ž mn. čreve, = T300: čreve, čeve. 2.3.3.2 Tudi pri množinskih samostalnikih srednjega spola jetra, pljuča se srednji spol oblikovno ne ohranja pri Orožnu, čeprav je feminizacija posredno (v določilu) s vidna tudi pri Rantu. Narečno je koroška oblika feminizirana in za razliko od sam. L čreva neujemalna, saj imajo Arcniske ročne bukvice tu presenetljivo obliko sredn- 0 jega spola, rovtarska oblika se ujema, posavska je feminizirana tako v knjigi kot v v govoru ('jetra': SLA V047, SLA 1.2: 1/51, 132-133; 'pljuča': SLA V049, 1/52, SLA 1.2: 134-135): • Bunčik: I s mn. jetra bouna, hizna, pluča, Rpluč, + T037jatre, pluče; • Rant: ž mn. te gnile jetra, boune jetra, pluča, =? T183 'ietra, pluča; • Orožen: ž mn. I jetre, pluče, = T300 Qtre, pluč^. A p 2.3.4 Iz besedil se da razbrati sklanjatveni vzorec za samostalnik prsi 'sprednji 1 del človeškega ali živalskega trupa med vratom in trebuhom', ki izkazuje žensko S i-sklanjatev, a je v rodilniku enak obliki ženske a-sklanjatve ali obliki srednjega ^ spola, v mestniku pa končniški morfem sklanjatve obeh spolov sovpade. Zaradi 1 homomorfnosti se v rovtarskem besedilu ne da rekonstruirati imenovalniške obli-9 ke, ki ni navedena, zato tudi ujemanja z narečno obliko ne moremo potrditi tako • zagotovo, kot ga lahko pri drugih dveh zapisovalcih (SLA V022, 1/47, 84-85, 1 SLA 1.2: 131): • Bunčik: ž mn. persi, Rpers, = T037parsi; • Rant: ž/s mn. na ženskih persih/perseh, =? T183 parsa; • Orožen: ž mn. T perse, R pers, M s/ž persih, = T300 p§rs%. 2.3.5 Pri samostalniku oko je v najstarejšem besedilu v množini ohranjena oblika srednjega spola s podaljšavo, kar se sicer ujema z narečno obliko, ki pa je za razliko od knjižne feminizirana (T037 učiase), pri ostalih dveh je oblika samostalnika v množini enaka knjižni, v govoru se glasovno sicer delno razlikuje (T183: /, T184 uči, T180 ači, T300 uči): • Bunčik: Imn s: očesa hetrasta, Imn ž; • Rant: oči; • Orožen: (v)oči. 2.4.1 Zelo razgibana pomenska prepletanja pri izrazih za dele telesa razkrivajo tako sopomenskost izrazov, ki danes opredeljujejo druge nadpomenske, vzporedne podpomenske podobne dele telesa. V govorih se tako pogosto namesto ustreznega izraza za različne koščene dele telesa pojavlja raba vzporednih podpomenk (sorodnih delov telesa), besednih zvez z nadpomenko kost za določen del telesa, ki jih v besedilih ni, npr.: SLA V055, 1/61, SLA 1.2: 156-159: 'kolk': sklep, zglob, ledje/ledenj, križ, bedro, bok, stegno, hrbet, lakotnica; femore (it. 'bedrna kost, stegnenica'), fjank (it. 'bok'), flank od noge, ledna kost, ritna kost, kost od kušeta (it. stegna, bedra), ušna o CM kost, kolčna kost, ledni členek, glid v stegnu). V izbranih točkah ni podatka (Globas-nica - Globasnitz (T037), Javorje (T183)), drugod je uporabljen leksem kolk, razen v Gabrku (T184), kjer je izpričana besedna zveza glid v stegnu. V knjigah se izraz kolk ne pojavlja, naveden je križ, a verjetno gre za križno kost, in ledje/ledja (Rant), ^ ki morda zajema tudi ledveni del. 2.4.2 Obenem je zanje značilna večpomenskost - ista izrazna podoba poimenuje različne dele telesa, medtem ko v besedilih ni večpomenskosti, razen pri krof 'vrat, & grlo, golša': kropf, srvnem. 'golša' (SLA 1.2: 93, SLA V019 'vrat, 1/26)), ki zaznamuje 'del telesa' ali 'bolezensko povečanje tega dela' - golša;8 prim. Bunčik: za krofe 'golšo', kjer je krof poimenovanje za golšo, morda tudi za ta predel telesa: v Globasnici (Globasnitz) sta namreč izraza grlo in krof sopomenska: T037 gsrus, qruaf (SLA V019 'vrat', 1/26, SLA 1.2: 93, SLA 1.1: 84, psl. *vorfc): vrat, grlo, golt 'požiralnik, grlo', krof (srvnem. 'golša')). Ph < N Z > 2.4.3.1 Nekateri raznopomenski izrazi istega pomenskega polja lahko postanejo v določenih govorih tudi sopomenski in s tem sami večpomenski, odkrivamo jih lahko s pomočjo atlasa, npr.: • zglob 'gleženj, kolk, členek na prstih'; • grlo 'grlo, vrat, gleženj, požiralo, požiralnik, golt'; • vrat 'vrat, grlo, tilnik, teme'; • glid 'gleženj (stopalen glid), členek na prstu, kolk (glid v stegnu)' itd. N 2.4.3.2 Zemljepisno različne izraze za isti del telesa oz. enako poimenovanje za H različne dele telesa (tudi kot del besedne zveze) zasledimo tudi pri gleženj in členek l_j na prstu: • 'gleženj' (SLA 1/66, SLA 1.2: 171-172, SLA 1.1: 162-163): gleženj, sklep v nogi, kolenc/-čec, kost, koščica, ta divja kost, člen/-j/-ek, škripec, šiška, zglob, gugelj, pregibalo, pregibljaj, grl-, skledička, kitčica, žleza, peta, skok, golena, glid, stopalen glid (T029), glid v nogi, glink, gelenk 'nem. sklep', knehelj, kavilja, bodelj, čonkljenec itd.;9 • 'členek na prstu, pregibi prstov' (SLA 1/41, SLA 1.2: 120-121, SLA 1.1: 112-113): člen/-j/-ek, kolen-c/-čk/-ec, sklep, sklop, ud, stav-ica, škripec, kost, zglob, komolec/-ček, zgib, zgib-ec, gleženj, čonkelj-ovje/-enec, glid-ek, zglid, falandž, škufica, kotriga (ud, kotriga 'okončine', komolec, gleženj so tudi poimenovanja za druge dele telesa, kar pomeni, da ni natančnega razločevanja med izrazi za posamezne dele telesa oz. se po metonimiji zanje uporabljajo nad- ali vzporednopomenski izrazi, tudi z dodanim določilom. 8 SMES: golša -e ž opazno in otipno povečanje ščitnice; sin. struma -e, struma -ae. 9 Nekateri navedeni izrazi so večpomenski in poimenuj ej o druge dele telesa: sklep in zglob 'kolk', peta, skok poleg 'gleženj' še 'stegno, kolk, meča', bodelj 'meča, stegno', golena druge dele noge, kitčica, žleza druge dele telesa itd. 1—1 2.4.4 Nadpomenka lahko nadomešča specializirani izraz, zlasti v obrobnih govorih E (npr. noga 'noga, stegno, meča' v T056, T362, T412 (SLA V057 1/62, SLA 1.1: N 154-155), 'stopalo' - noga v obrobnih govorih vzdolž meje od koroških do po-1 rabskega govora (npr. T017, T039, T058-62, T307, T404, pod nogo (T063), kost 'gleženj' (npr. T032), koščica (T308), v členku, v koščici (T291, T307); kost 'piščal' O (npr. T033, T258, T266, T267, T275, T281, T292, T296, T298, T332, T333, T340, s T356, T357); kost (od roke) 'členek na prstu' (T022, T025, T060), kost, sklep 'gle-L ženj': ta divja kost (T060), koščica (T292), sklep v nogi (T314) itd. Nadpomenki je 0 pogosto dodano določilo: npr. spodnja kost (T323), sprednja kost na nogi (T381) 'piščal', noga dol pod kolenom 'meča' (T167) ali prostorski predlog (pod nogo 'stopalo' (T063, T085 in T413 (SLA 1.2: 174 (stopalo)), 'piščal': pod koleno (T294), 1 pod kolenom (T383), ta pod kolenom (T060), ali jo zamenjuje izpeljanka iz predložne zveze podkolenica (T401, T409, T411). Namesto samostojnega izraza se ta N pojavlja v določilu, večkrat kot enkratna splošna besedna zveza z levim ali desnim A prilastkom, npr. 'stopalo': noga v stopalu (T116); 'piščal' kost pod kolenom (npr. p T036, T038, T058, T063, T081, T164 ob ta debela kost (T182, T209, T 245, T247, 1 T259, T262, T409) itd.), ta debela kost (T164, T176, T217), ta tolsta kost (T049), S ta nora kost (T160), ta dolga kost (T226, T280), ta velika kost (T237), ta velika kostpod kolenom (T141), ta dolga kost (T280), prednja kost (T031 ob zirana kost), 1 sprednja kost (T323, T236 obpodkolenja kost, T245), sprednja kost na nogi, sladka 9 kost (T381), spodnja kost (T039, T047), (tota) kost pri meči (T385), v Prekmurju • z madžarizmom za 'kost': čonta pod kolenom v T388, T389, T392, podkolenska 1 čonta (T401), spodnja čonta (T387). 3 2 2.5 Nekateri izrazi zaradi odsotnosti v vprašalnici SLA niso preverljivi, tako npr. vranica, ob starejši besedotvorni različici vrana brez obrazila -ica, za katero poznamo še korensko drugačno poimenovanje slezena (vranica (= SKJ), psl. *selzena (Snoj 2003: 833)), najdeno le v koroški knjigi: Bunčik: s ed. slezeno: to boune slezeno, v Rantovem rokopisu je vrana/urana, v Orožnovem pa obe besedotvorni različici: vranca, vrana. Pleteršnik navaja ob splošnem izrazu vranica ob vrana še druge izpeljanke z obrazili -ica, -ec, -ka, pa tudi slezena prav tako za celovško okolico in z glasovno različnimi zapisi in s srednjespolsko različico in manjšalnico, tudi v pomenu ledvične bolezni.10 10 Plet.: vranica, f. 1) die Milz; 2. vrana, f. die Milz, Meg.-Mik, C., LjZv.; 2. vranac, -nca, m. die Milz, C.; 2. vranka, f. = vranica, die Milz, C., Dol.; v. ali slezena, Hip. (Orb.); 1. slezena, f. 1) die Milz, Dict.-Mik, Guts., Mur, V.-Cig, Met., DZ., Erj. (Som., Ž.), Rihenberk-Erj. (Torb.); - 2) = 1. slezenica, die Milzsucht, V.-Cig.; - (solzena, Lašče--Erj. [Torb.], slazena [nam. solzena], Kor.-Erj. [Torb.], suzäna, Rib.-Mik.); 1. slezenica, f. 1) dem. 1. slezena; die Milz, Mur.; - 2) slezenica, die Milzsucht, Cig., Jan.; slezeno, n. = 1. slezena, die Milz, Meg, Alas, Jan., Celovška ok.; (slazano, Rož.-Kres). 3 Izrazi za bolezni 3.0 Gradivo, zbrano po vprašalnici, obsega za to podskupino (X.) za človeka le ^ 13 vprašanj (samostalniških iztočnic) s poimenovanji bolezni (SLA V474-487): ^ garje, kašelj, šen, nahod, mozolj, bezgavka, revma, vodenica, (rdečica), kuga, ^ rana, jetika, mrzlica, ošpice in še 10 pridevnikov: npr. suh, debel, trebušast idr. 1—1 Pogrešamo še izraze za nekatere druge bolezni, omenjene v zdravilskih knjigah, kot božjast, davica, griža, kap, kolika, koze, norice, pljučnica itd. Podobno ugotavlja tudi Mojca Horvat: »Po pregledu etnološke literature o ljudski medicini pa vseeno preseneča neprisotnost nekaterih drugih bolezni, poškodb in nezgod v Ramovševi vprašalnici, kot so kolera, glavobol, božjast, davica, tifus, driska, zapeka, kačji pik« (Horvat 2011: 211), kar pripisuje tudi vzorovanju po poljski vprašalnici Maleckega in Nitscha. Leksika iz pomenskega polja »bolezni« je bila natančneje raziskana tudi v primorski narečni skupini in primerjana z gradivom za SLA (prim. Giljanovic 2011). 3.1 Izrazi za nekatere bolezni iz rokopisov so primerjani z gradivom v SLA, da bi ugotovili poimenovalno ujemanje ali različnost. Za bolezni obstajajo v naših go- 1—1 vorih številni korensko razlikovalni izrazi, tako zaradi stičnih tujejezičnih vplivov 1/5 kot zaradi neločevanja med posameznimi sorodnimi vrstami bolezni, pa tudi zaradi O metaforične motivacije poimenovanj. V treh rokopisih je leksemska raznolikost pri- ^ čakovano manjša. N 3.1.1 Za tuberkulozo so v atlasu (SLA V485, karta 1/90) zapisani leksemi, ki izra- W žajo različne poimenovalne motivacije: znake oz. posledice bolezni na telesu (iz- l_) sušenost, hiranje, kri, težko dihanje oz. dušenje, slabost, pomanjkljivost), mesto obolelosti (pljuča): splošen, po vsem ozemlju razprostranjen izraz je jetika (prevzet iz furlanskega etic 'jetika'), mnogo redkejši je sušica, drugopomenski izraz pljučnica nastopa kot enkratnica v dveh točkah, enkratne so opisne zveze baja na pljučih (T404: baja na pMčai, pMčneca, madžarsko baj 'napaka, motnja, hiba'), vneta pljuča, krvavi beteg, na severu se pojavlja prevzeti izraz dera (štajersko nemško Dorre 'sušica' (ESSJ 1: 98)), tuberkuloza, tebece, na vzhodu še avscerunga (nemško Auszehrung 'hiranje'), abcerung(a) (nemško Abzehrung 'hiranje'), na zahodu manča-ment (furlansko mancjament 'nenadna slabost'), tizi (italijansko tisi 'tuberkuloza')11 in drugopomenski astma v T408 (slovensko knjižno astma in nemško knjižno Asthma 'naduha'). V rokopisih je bera izrazov za bolezen tuberkulozo12 skromnejša, omejena na štiri korensko različne lekseme: od izposojenk iz nemščine dera in hektika kot razlaga domačega sušica na Koroškem, do splošnega, pri vseh navedenega, izraza jetika, v osrednjem področju z glasovno podobo jetka, ki se uporablja tudi v mno- 11 Simbola za pojavnost leksema tizi na karti ni mogoče najti. 12 SMES: tuberkuloza -e ž nalezljiva bolezen z nekrotizirajočim vnetjem pri ljudeh in živalih [...], sin. jetika, TBC, tuberculosis (http://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/medicinski -slovar/). 1—1 žinski obliki za različne »jetike« (vse jetke), zato je ob njej rabljeno določilo (na M pljučih), lahko pa jo nadomešča opisna zveza gnila pljuča v rovtarskem rokopisu: • Bunčik: derra (Hehtika), bolezenpluč, jetika (111), derra, tue je sušica (194); • Rant: jetka na pluč/plučah, te gnile pluča, vse jetke; • Orožen: jetka, jetko na plučeh, vse jetke. O s V 16. stoletju izraza jetika v besedilih ni (Besedje 2011), je pa zabeležen v Megis-L erjevem Mnogojezičnem tezavru (1603), pri Svetokriškem (Snoj 2006) idr., zapisan 0 je tudi v Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju (1894-1895) ob dera in besedotvornih različicah z osnovo suh-: jetika, f. die Hektik, die Schwindsucht; - prim. lat. hectica, bav. ettich; sušica, f. 3) die Auszehrung, die Schwindsucht; die Darrsucht (beim Vieh); 2. dera, f. 2) = sušica, die Schwindsucht, Jan.; suhotica, f. = sušica, die Darrsucht, die Abzehrung, Cig.; A sušljavica, f. = sušica, die Schwindsucht, C. P 1 3.1.2 Za zanohtnico (SLA V038, 1/80) 'gnojno vnetje za nohtom ali ob njem'13 S se v govorih pojavljajo izpeljanke s podstavo -noht-: za-/na-/z-na-noht-(n)ica/- -ik/-arica, -gnid-: zagnida, gnida, zagnidnica; po nekajkrat se pojavi ljudsko po-1 imenovanje z osnovo črv-/črm/črn-: črv, črvec (enkrat), črm, črnec, črnica, ter z 9 osnovo -prst-: zaprstnik, zaprščnik, razpršček, uhetran prst. Poleg njih so v rabi • še: (hudi) kukec, zaparknica, smetilj, metljaj, zagnet, zavesnica, zmrzlina, po la-1 tinskem izrazu panaric, po nemškem jeter (nem. Eiter). V več kot 50 točkah pa • prevladuje glagolski opis bolezni, morda tudi pomen 'skeleča bolečina za nohti, v prstih zaradi mraza': gnojiti se za nohtom (T202, T158), zanohtati se (komu), zanohtati (koga), zaiti za nohtom/nohte, zagnojiti se (za/pod nohtom), gnojiti se prst/prst je ognojen, rediti se/zbirati se za nohtom komu, hetrati se (SLA 1.2: 196-198). V zdravilskih knjigah je najpogosteje zapisana besedna zveza červ naperstu: • Bunčik: červi v perstu, červ v trebuhu, červe pregnati; • Orožen: umori červa. PO 3.1.3.1 Za garje (SLA V474, 1/81) 'zelo nalezljiva bolezen živali in ljudi z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci'14 se v SLA pojavljajo naslednji korensko razlikovalni izrazi, ki s terminološkega stališča odražajo nenatančno, pogosto vzpo-rednopomensko poimenovalno motivacijo, pomensko prekrivno s sorodnimi kožnimi boleznimi s podobnimi simptomi (srbenjem) in videzom (kot pri rani: kraste, po obliki, barvi: lišaj, rdečke, maruskle) ipd.: • gar-: garje, garinj < nejasno, verjetno *gar-^ (*gar-i> 'gorenje') (SLA 1.2: 199); 13 SMES: panaricij -a m vnetje posameznih struktur na prstu roke; sin. črv (3), panaritium: poljud. črv. 14 SMES: garje garij ž, mn. ^ skabies -a m nalezljiva kožna bolezen z močnim srbenjem, ki jo povzročajo pršice; sin. garje, scabies, srbečica. - krasta -e ž tvorba na površini kože, ki nastane iz strjene krvi in drugih telesnih izcedkov; sin. crusta: gnojna krast-: krasta/hrasta (*korst-), (strnjeno v manjšem arealu); srb-: srbečina, srbeča, srbicinja, srbež, srbečica, srbeščica (tudi pomensko w širše) (^ *svtrb-e-ti 'srbeti'); srab (*svorb-t ^ *sverb-ti); drp-: drpljica (^ *dtrp-a-ti 'praskati'); skrn: oskrumba < *o-skvi>rn-i>b-a ^ (*skvtrn-t 'umazan'); lih-: lišaj < *liš-aj-B (^*lix-t 'preostal, lih, slab');15 rd-: rdečke (*rbd-^t-i>k-£), prevzeti leksemi: grinte (srvnem. grint, nemško Grind 'krasta, garje'), krece (nemško Krätze 'garje', šebe (nemško Schäbe 'garje, kraste'), šanta (avstrijsko bavarsko nemško Schante 'rana'); ruš-ič (nejasno, morda furlansko russa 'strgati, praskati, drgniti'), ronj (furlansko rogne, italijansko rogna 'garje'), maruske (furlansko varuscli, ki je izraz za 'ošpice'), škabja (italijansko scabbia 'garje, srab'). 3.1.3.2 V zdravilskih bukvah zapisani izrazi za 'garje' so omejeni na pet zgoraj navedenih korenov psl. izvora (garje, skrumbe, srbečina, lišaj(i), pri Bunčku še gobe) ter nekatere prevzete (pri vseh grinte, pri Bunčku šebe, ki so v atlasu navedene le v T052 (Radlje ob Dravi, ob pridevniku ošebov in sopomenki krece)) in v T029 (Obirsko - Ebriach) kot pridevnik (šebava ovca poleg garjava). V primerjavi z govori, kjer izraz garje prevladuje, je ta zapisan le v najmlajšem rokopisu ob grinte in kraste, medtem ko v besedilih prevladuje večpomenski prevzeti izraz grinta/grinte, ^ ki poimenuje 'garje' le v T410 (Čabar) in v T411 (Ravnice), kar pomeni, da je izraz garje zamenjal germanizem grinte, ki je v atlasu zabeležen le še med leksemi za 'mozolj', in sicer v T083 (Brdice pri Kožbani): • Bunčik: za šebe, inu grinte; grinta al gobe + T037 garie, gorie; • Rant: te male grinte med koža inu mesam, grinte mokre na glavi; • sopodpomenke lišaj, skrumbe, pege, inu grinte, ja vse kar se nardi iz flusa, al žlehtferderbanje krvi + T183: yxarie, T184 (Gabrk): jarje, xrasta, lešai, • Orožen: garje, grinte na glavi, kraste + T300 garjg, T302 (Lokavec): garig, serbečica. 3.1.3.3 Če primerjamo zapise v Pleteršnikovem slovarju z današnjo rabo v krajevnih govorih, ugotovimo, da so garje in kraste v množinski rabi medsebojno dvopomenske, lišaj ima drugačen pomen, nekaj korenov ni (drp-, krece, šebe, maruske, škabja ...), dodani pa soprh-ljaj/prišč-ec in dva prevzeta izraza: gruže v Reziji in spelude, južnoslavizem šuge, besedotvorni različici skrun-a, srab-ljivka.16 SMES: lišaj -a m, 2. nestrok. neopredeljena kožna bolezen, ki navadno srbi. garje, garij, f. pl. 1) die Krätze, die Räude; g. imeti; črvive garje, die Milbenkrätze, Cig.; - 2) = hraste, Gor.; - prim. lat. agria, fr. agrie, die Flechte, C. garne, f. pl. = garje 1), Soška dol.-Erj. (Torb.). gruže, f. pl. = garje, Rez.-C. krasta, f. 1) die rauhe Rinde, die sich an einer Wunde, einem Geschwür oder Ausschlag bildet, der Schorf; krasta se je na rani naredila; - pl. kraste, = garje, die Krätze, Dalm.--Valj. (Rad); - 2) = kapnik, C. 1—1 3.1.4 Za izraz šen (SLA V476, 1/82) 'nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo M streptokoki'17 so v SLA zapisani tile korensko različni leksemi glede na videz, ob-N liko, barvo obolelega mesta na koži: slovanskega izvora so: šen (šena) izpšeno 'zr-1—1 nje, očiščeno plev', lišaj, prisad, ječmen, rusa bol, rdečica, srbeščica, ježeva koža, upala, repiče,pirečogenj 'goreč, žgoč' (deležniška oblika glagola *pyr-e-ti 'goreti, O tleti'), mačuha, prevzeti izrazi: flis, fleki, frišrana, rotlavf, rožepilja, rižipola, rizi-s pel, zema, jarbolec. Izrazi kot lišaj, flis so večpomenski in označujejo tudi druge L bolezni (npr. lišaj še garje). Za izbrane točke so izkazane le oblike iz (p)šen(o), v O knjigah pa najdemo le metaforično zvezo pereč/divji ogenj in v najmlajši tudi šen: • Bunčik: divji ogin (239) = T037: šena; • Rant: perječ oganj = T183: uš^n; • Orožen: šen, perič ogen = T300: ši^n. PO N 3.1.5 Tudi za ošpice (SLA V487, 1/83, 203) 'nalezljiva bolezen s pegastimi izpuš-A čaji, ki se pojavlja zlasti pri otrocih',18 obstaja v govorih veliko različnih izrazov, p ki se deloma pomensko prekrivajo z drugimi otroškimi nalezljivimi boleznimi s i podobnim osipom: S 3. ruša, f. die Krätze, nav. pl. ruše = garje, Bolc, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); - prim. furl. russar = garati, kratzen. grinta, f. 1) der Grind, die Räude; pl. grinte, die Räude (als Ausschlagskrankheit), die Krätze; - 2) die Flachsseide (cuscuta epilinum), SlGor.-Erj. (Torb.); - iz nem. spelude, f. pl. = grinte, C.; - (speludi, Schuppen v. glühendem Eisen, Spleißen -, Cig.; dvomna beseda). lišaj, m. 1) die Flechte (ein Hautausschlag). oskrümba, f. 2) eine Hautkrankheit, Kr.-Valj. (Rad); der Ausschlag, Cig.; oskrumbe so se mu napravile po obrazu, Polj. skrümba, f. der Greuel, Meg.; - pl. skrumbe, ekelhafte Geschwüre, der Grind, Mur, Cig. skrüna,f. der Makel, Cig., Fr.-C, kajk.-Valj. (Rad); - ein krankhafter Ausschlag, C.; der Grind, Bes. srabljivka, f. 1) die Krätzige, Mur., Cig., Jan. srab, m. die Krätze (bolezen), Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.-Valj. (Rad), Savinska dol. svrab, m. die Krätze, die Räude, Cig., Jan.; - prim. srab. priščac, -ščsca, m. die Krätze, C. prhljaj, m. 1) die Räude, Mur., Cig., Jan., C., Fr.-C.; - 2) prhljaji, die Schuppen (des Kopfgrindes), die Kopfschuppen, Dict., Cig.; - 3) der Rieselausschlag, der Friesel, Cig. šuga,f. die Räude, die Krätze, C.; - iz hs. 17 SMES: erizipel -a m akutna okužba kože in podkožja, ki jo povzročajo ß-hemoliticni streptokoki, kaže se z mrzlico, vročino, rdečino in oteklino, najpogosteje na obrazu in udih, možni zaplet je glomerulonefritis; sin. erysipelas, šen. 18 SMES: ošpice ošpic ž, mn. zelo nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus ošpic in se začne z značilnimi prehladnimi znaki, sledi jim izbruh makulopapuloznega izpuščaja po glavi, trupu in udih (s številnimi zapleti med boleznijo, cepljenje je bistveno zmanjšalo pojavljanje bolezni); sin. morbili, morbilli. SMES: norice noric ž, mn. zelo nalezljiva, predvsem otroška bolezen, ki jo povzroča virus noric in poteka z značilnim mehurčkastim izpuščajem, iz katerega se razvijejo kraste, po preboleli okužbi virus ostane v organizmu v mirujoči obliki (pri padcu odpornosti ^^ ponovna bolezen poteka kot herpes zoster); sin. kozice, varicella, varičela, vodene koze. (a) slovanskega izvora: ošpice, osepnice, robad, dobrc, riselj, koza, divje koze, ^ rdečke, gobe, srab,pičke, špičke, špičice, žitovnice, osip (hrv.), bobinke (kaj- w kavsko 'koze'), (b) romanskega izvora: marusklje, marušljice, bruskulje, ruske, rožalija, ronje, ^ varičela, (c) germanskega izvora: plehi, blek, flere, avsšlag, masern, reteln, šofploten, ne- 1—1 jasno: legine, pladevice in opis ven vržen ma v T029. iT Za 'ošpice' najdemo v zdravilskih knjigah naslednje izraze: pri Bunčku kar tri raz- 1—1 lične korene: osempice/osempnice (morda po premetupn iz osepnice), koze (kalk po nemškem Pocken, Bocken 'koze' (SLA 1.2: 203)) in bleki (stvnem. flec, fleccho, srvnem. vlec, vlecke 'krpa' (SLA 1.2: 204)), ki se ne ujemajo z narečnim špički in nemškim masern, pri Rantu korensko ujemalni, a glasovno drugačen leksem ošpice, pri Orožnu pa izraza ni bilo moč najti: • Bunčik: osempica (koza), od osempiz inu Blekou, za osempnice (trikrat), Ble-ke ^ T037: špičqi, T029: ma:sarn, wsn wsr:žen ma; • Rant: ožbce/ošpce, hudi bleki na žvoto (?), T183: wosce; • Orožen: /, - T300: špičke,plighi, T301, T302 ošpice. < N Z > O 19 iT 3.2.1 Raba navedenih poimenovanj za sorodne kožne bolezni v krajevnih govorih O in v zdravilskih knjigah izkazuje različna pomenska razmerja: podpomenke istega ^ pomenskega polja se lahko zamenjujejo in poimenujejo eno bolezen ali pa različne i-h bolezni: • kožne izpuščaje: lešaj, garje, grinte, kraste; • otroške nalezljive bolezni: ošpice, koze, plehi, rdečke, bleki, pege 'ošpice, ^ norice, rdečke, pegavica'. 3.2.2 Tudi pomenska razmerja med nekaterimi drugimi izrazi za bolezni so zelo prepletena, v zdravilskih knjigah je težko določiti pravi pomen: npr. za 'kašelj' se v knjigah pojavljata dva izraza: kašel in katar, v SLA pa je katar sopomenka za 'nahod' (1/85): nem. Katarrh 'hudo vnetje sluznice, hud prehlad' (SLA 1.2, 207), ki se pojavlja na Koroškem, vendar ima Bunčik za 'nahod' izraz našeške, ki ustreza poimenovanju našest iz SLA, a je izkazan v Prekmurju. Za 'bezgavka, tj. del telesa, bolezen na tem delu telesa, škrofuloza (tuberkulozno vnetje vratnih bezgavk)' je v SLA zabeleženih čez 50 izrazov vključno z glasovnimi in besedotvornimi variantami, a iz gradiva ni vedno razvidno, ali gre za bolezen ali morda za del telesa (SLA V479,1/86), 209-212), v zdravilskih knjigah pa najdemo samo dva od njih, in sicer bramor(ji)20 in asla, ki je v SLA izpričana v T073 (Čiginj) in T076 (Livek) (avstrijsko bavarsko nemško Eisslein k srvnem. eij 'tvor, čir, ognojek' (SLA 1.2: 211)), medtem ko je v T028 zapisan izraz škrofelj (za T037 ni podatka), zasavsko 19 O navedbah izrazov v starejših slovarjih prim. Horvat 2011: 220. 20 Prim. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar (1894-1895): bramor [...] pl. bramorji, Scro-pheln, Notr.-Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje ali bezgavke, Cv.; [...] - tudi: bramor, -ora, Polj.; - prim. mramor. N K O S r 0 V N 3.2.3 Tako v govorih kot v zdravilskih knjigah so bili večkrat zapisani tudi sopoN menski izrazi, kot je bilo razvidno že iz zgornjih primerov za dele telesa in bolezni; A v besedilih so povezani z vezniki ali nastopajo na različnih mestih: npr. Bunčik: p kuge al Pomorie; za šebe, inu grinte; od osempic inu blekou; kila, pruh; pri njem 1 nastopajo tujejezični izrazi (pretežno latinski, redkeje nemški) kot strokovna poS menska razlaga: npr. griža Dysenteria idr. K 1 3.3 V zdravilskih knjigah namesto enobesednega izraza pogosto nastopajo sa-9 mostalniške zveze in opisi, tako npr. za pomen 'otitis': Rant: bolečine teh ušes, • po ušeseh strela (Močnik 2007: 67), 'tinnitus': šumenje teh ušes, po ušesih zvoni o (Močnik 2007: 91); 'zgaga': Orožen: sapo gor žene, Rant: kateremu se gor riga al • pha; riganje; 'migrena':po glavi strela (Močnik 2007: 90), 'tumor': Orožen: u glau 2 gnije (Kralj 2012: 76) idr. 3.4 V zdravilskih knjigah so omenjene tudi tele bolezni, ki v SLA niso zajete: • 'angina?': Rant: langina al bula noter u gerlu, Orožen: langina; • 'epilepsija': Rant: božjast terga, božje meče, katere meče, Orožen: za božjast (v čevah), božjast terga, kirga božjast meče; • 'dizenterija': vsi: griža, ta kervava griža, ta bela griža, Bunčik: griža bejla, griža kervavo /zeleno/ hicik, griža Dysenteria; • 'kolika': Rant: modron, grizenje po čevh, Orožen: madron, klanje; • 'mrtvoud, kap': Bunčik: božij žlak (Letargus), Rant: božji žlak, Orožen: kap; • 'oteklina': vsi: otok, Bunčik: otuek, Rant: otok teh zhev, otok (na oči obež), otekla urana, otečena materenca, Orožen: otok is pers in spod rebar; • pljučnica 'pnevmonija': Rant: te gnilepluča, (prehladenepluča, merzle, bov-nepluča), Orožen: plučnica, prehlajenepluče/falenepluče/šlajm vplučeh; • izraz za 'tifus' ima samo Bunčik: legar; • 'tumor' poimenujejo: rak, bule na ženskihpersih, Bunčik: raka ž; • bolezni oči: 'mrena' je imenovana še z izrazom pika inprata: Orožen: pika, mrena, Rant: pika, mrena, prata; druge težave z očmi so izražene stavčno opisno: Rant: serbe oči, oči se sprejemajo (Bunčik: očesa hetrasta 'vnete oči') itd. bezgavka in poljansko brzikavka (baržikavka). Za 'revmo' (SLA V480, 1/88, SLA 1.2: 215-216) je v govorih najpogostejši izraz revmatizem in revma, na sklenjenem ozemlju skrnina, v manjši meri trganje,protin, redko išias in udna bolezen ter prevzeta poimenovanja giht, fergift, šjatika ter enkratnice prtilj, pokostna bol in udni-ca. V rokopisih prevladujejo germanizmi: fergiht, giht, Bunčik: Fergiht v glidah, Paralisis (Bunčik 1817: 186) (nem. Giht 'protin, putika, podagra' (SLA 1.2: 216)), kar se ne ujema z narečno rabo (SLA T037 skrnina, revmatizem), T183 in T300 pa rematiz^). Za 'mrzlica' (SLA V486, karta 1/87, SLA 1.2: 213-214) najdemo tako v govorih kot v rokopisih izraze z motivacijo mraza in toplote, npr.: • Rant: merzelca/merzlica, vročina; • Bunčik: merzlica, za hicig merzlico. 4 Izsledki analize 4.1.1 Primerjava izrazja je dokazala pomembno uporabnost atlasa in komentarjev ^ za zgodovinske besedoslovne raziskave, za preverjanje (ne)ohranjenega besedja, ^ glasovnih in nekaterih oblikovnih razlik. Glede na razpoložljivo gradivo, zajeto v ^ narečnem atlasu, ugotavljamo, da je sodobna narečna slika nekoliko drugačna zaradi spreminjanja vrst bolezni skozi čas, nekateri starejši (prevzeti) izrazi so omejeni v rabi (npr. bramorji 'bezgavke, skrofuloza' ali pomenu (npr. krof 'vrat, grlo', v rokopisih tudi bolezen 'oteklina na tem delu telesa, golša'), drugih pa se ni dalo preveriti, ker jih vprašalnica ne vsebuje (pri delih telesa vranica, za bolezni angina, božjast, kap, kolika, pljučnica ali večpomenskih in prevzetih izrazov, kot so npr. otok, flus, šlajmi, miserbost, drtje idr.), vendar je z narečnim gradivom omogočena preverljivost izrazov, zapisanih v besedilih, z govorjenimi na ožjem/širšem območju, tako da se da določiti kontinuiteto starejšega besedja v posameznih zemljepisnih različkih. Vzporejanje starejšega izrazja z gradivom v SLA je razkrilo nekatere prednosti, ki jih omogoča uporaba atlasa in komentarjev: kartografski pristop podaja nazorno predstavitev izrazne primerljivosti in poimenovalnih možnosti na človeka vezane predmetnosti, natančen narečni zapis pa njihov dejanski izgovor. Z > O J iT 4.1.2 Primerjava glasovne podobe v pisnem in govornem viru je potrdila, da je O lahko poknjiženi zapis v zdravilskih bukvah s pomočjo atlasa primerljiv z dejansko ^ uresničitvijo v govoru - SLA je natančen vir podatkov, ki pokaže ujemanja in razli- hh ke med govorom in zapisom, prepoznavanje glasovne podobe otežuje le neenoten N fonetični zapis v posameznih točkah SLA, ki je v uvodu sicer pojasnjen z verodo- H stojnostjo podatkov, ki je tovrstno posodabljanje ne bi ohranilo (Karmen Kenda- ^ -Jež, Fonetična transkripcija, SLA 1.1: 27). 4.1.3 Morfološka analiza je z nepogrešljivimi besedotvornimi in pomenskimi izpeljavami v komentarjih (SLA 1.2) in z rekonstrukcijo izvora korenskih in besedotvornih morfemov podprla analizo ujemalnih leksemov v rokopisih. 4.1.4 Primerjani leksemi za določen pojem izkazujejo njihovo ustaljenost in spremembe v rabi. Razlike v vrsti gradiva so odvisne tudi od nejezikovnih sprememb: mnoge bolezni se ne pojavljajo več in zato izrazov zanje ni več v zavesti govorcev, nastajajo pa nove z novimi poimenovanji. Spremembe rabe so v primerjanih točkah opazne zlasti pri prevzetem izrazju za bolezni, kjer je vidna zmanjšana razprostranjenost izoleks v prostoru, ohranjajo se večinoma na obrobju v stiku z jeziki izposoje. Izrazi za dele telesa in bolezni tako v pisni kot v govorjeni rabi potrjujejo vzporednopodpomenske in nadpomenske zamenjave, ki povzročajo večpomenskost posameznih izrazov in ustvarjajo novo sopomenskost, enobesedne izraze nadomeščajo besednozvezni ali stavčni opisi. V govorih preseneča tudi bogata korenska raznolikost, nastala z metaforičnimi prenosi, ki razkrivajo ljudsko domiselnost in ustvarjalnost. 1—1 4.2 Pri uporabi atlasa pa opažamo tudi nekatere pomanjkljivosti, ki se jih bo morda dalo pri nadaljnjih zvezkih odpraviti: • simbolna vrsta karte nekoliko otežuje iskanje redke pojavitve simbola, v nekaterih primerih pri enkratnicah simbola tudi ni mogoče najti; • prepoznavanje krajevne določenosti izraza omogoča šele vpogled v krajevni indeks, zato bi v obstoječih kartah lahko označili vsaj večja mesta ali za osno- s vo vzeli karto z označenimi začrtanimi mejami narečnih skupin; • med začetnimi kartami pogrešamo osnovno narečno karto z izpisanimi kraji oz. okrajšavami ali vsaj z vnesenimi (večjimi) krajevnimi imeni,21 zato bi bilo morda smiselno narečni karti na začetku ob točkah dodati tudi okrajšave krajev ali tako kot v bolgarskem narečnem atlasu (Antonova-Vasileva 2001) dodati prosojnico z označenimi kraji, ki se polaga na karte, pri nas bi vanjo lahko vrisali tudi meje med narečnimi skupinami in morda kratične oznake za vse točke; • okrajšave za vse točke bi bile lahko sistemsko dodane tudi gradivu za vsako karto, da ne bi bilo treba iskati pomoči v uvodni legendi točk po krajih; • uporabnost bi povečala dostopnost kart v interaktivni obliki. S 4.3.1 V nadaljevanju so predstavljeni predlogi za dodatno zbiranje narečnega be- ^ sedja. Ob gradivu za SLA se za nadaljnje terenske raziskave specialnega strokov- 1 nega narečnega izrazja kaže potreba po tematsko zamejenih dodatnih, strokovno 9 prilagojenih vprašalnicah: tako bi bilo za področje zdravilstva in homeopatije dob- • ro sestaviti samostojno vprašalnico za informatorje, ki se sami ukvarjajo z zdra- o vilstvom, zeliščarstvom ali zbiranjem izrazja, ki bi vsebovala tudi druge tematske • skupine besedja (zdravilne rastline, dele rastlin, pripravke, ljudske farmakološke 2 in medicinske izraze, mere in količinske izraze, predmete, posodje ipd.). Slabost takega zbiranja bi bile neenakomerno porazdeljene točke po narečnih skupinah. 4.3.2 Ponovno se je potrdila potreba po zbiranju narečnega besedja z drugačnim leksikografskim pristopom poleg geolingvističnega: dobrodošel bi bil splošnoslo-venski narečni spletni vsezvrstni slovar: zasnovan kot spletni slovar po pomenskih poljih, z glasovno poenostavljenim zapisom besed, v katerega bi poleg dialektolo-gov in etnologov s terensko pridobljenimi podatki lahko prispevali izraze in razlage različni uporabniki, poznavalci in zbiratelji narečnega besedja in v katerega bi bilo torej možno dodajati gradivo. Vanj bi lahko vključili številne obstoječe zbirke in sezname narečnih besed z različnih zemljepisnih področij.22 Presenetljiv pogled na Prim. na koncu priloženo osnovno karto v Benedik 1999 (za stranjo 154) z nekaterimi mesti (Ljubljana, Kranj, Celje, Novo mesto, Maribor, Velikovec, Celovec, Beljak, Nova Gorica, Trst, Čedad). 1 Npr. (dostop 15. 2. 2014): • Slovenski narečni slovar besed: po regijah (http://www.slovarbesed.com/) • Razvezani jezik (http://razvezanijezik.org) • Pokaži jezik: prvi prosti slovar žive slovenščine (z nekaterimi narečnimi izrazi) (http:// www.pokazijezik.si/slovar/) • Alessandro Oman, Naša špraha: ziljsko narečje iz Ukev = Dizionario zegliano di Ugo-vizza, Ukve, 2011. 21 splet je odstrl množico elektronskih naslovov večinoma neenotno in tudi nestrokovno zbranega pogovornega in narečnega besedja iz različnih slovenskih krajev w in regij, ki vsem omogoča dopolnjevanje z novimi izrazi oz. pomeni. Obstoječi »Slovenski narečni slovar besed« ima po abecedi urejen seznam besed s pomenom, ^ z barvo pa je označena narečna skupina, v katero se beseda uvršča,23 medtem ko je ^ rezijanski slovar z iskalnimi polji po vaseh, standardni rezijanski, knjižni sloven- 1—1 ski in narečni obliki, z glasoslovno ter oblikoslovno opredelitvijo iztočnice, ki ga pripravlja rezijanolog Han Steenwijk z Univerze v Padovi, znanstveno zasnovan. Da so dejavnosti za spletno narečno zbirko v zadnjem času pospešene, kaže tudi na spletu objavljena shema za vnos narečnega besedja v elektronski slovarski sestavek z govorno predstavitvijo, ki je verjetno računalniška zasnova za bodoči slovenski spletni narečni slovar.24 Iz seznama zbirk je razvidno, da nastajajo tudi nove druž-benozvrstne kategorije, ko se oblikujejo »slovarji področnih knjižnih jezikov« (kot npr. Slovar zasavskega knjižnega jezika s poudarkom na Trboulščini).25 Z > 5 Za sklep J Naj zaključim z navedkom iz delovnega poročila načrtovalca slovenskega lingvistič- ^ nega atlasa, akademika Frana Ramovša izpred 80 let, ki je še vedno aktualen kljub O obilici vseslovenskih in področnih terminoloških zbirk, spletnih slovarjev in porajajo- ^ čih se zbirk besedja: »Lingvistični atlas je neobhodno potrebno sredstvo za študij m dialektov in jezika« (Fran Ramovš, v Ljubljani, 31. marca 1934, R 46/IV-10:1). H • Slovar zasavskega knjižnega jezika: SZKJ s poudarkom na Trboulščini (http://www .medves. si/me/SZKJ.htm) • Ana Koren, Spletni angleško-slovenski slovar idiomov (http://www.projectidiom.com/ index.php?subpageid=5) • Renato Podbersič, Vrtojbensko-slovenski slovar (http://www.amebis.si/izdelki/amvss/) • Resianica: slovar rezijanščine (http://purl.org/resianica/dictionary/xml; http://147.162.119.1:8081/resianica/dictionaryForm.do; 15. 2. 2014 povezavi nista bili aktivni) • Koropedija: abecedni slovar koroških besed in fraz (http://www.koropedija.si/) • Lovrenški slovar (http://www.lovrenc.si/informacije-1/lovrenski-slovar) • Slovar idrijskih besed (http://slovar.idrija.ws/new/) • Ana mičkena zbierka crklajnskih besid (http://www.pef.uni-lj.si/markor/zbirkacb.htm) • Slovar štajerskega knjižnega jezika (https://slo-tech.com/forum/t100592) • Prekmurski slovar (http://sobotainfo.com/slovar/) • Lujzekov slovar: prleščina za vsakši den (http://www.korenof-lujzek.com/slovar.php) • Prleški slovar (http://www.prlekija-on.net/slovar-prleskih-besed.html) • Anja Benko, Slovar koroškega podjunskega narečja (http://www.narecna-bera.si/) 23 Na osnovni spletni strani sta objavljeni dve barvni narečni karti; druga je starejša Ramovševa, ki ne ustreza v celoti današnji razmejitvi narečij. 24 Narečni slovar Slovenije (http://www.educa.fmf.uni-lj.si/katalogi/narecja/): maska vsebuje naslednje postavke: Vnos, Zvok, Slika, Izpis, Narečje, Iskanje, Geslo, Polje, Način iskanja. 25 Npr. z začetka: AHTUKA aktovka, torba za šolske potrebščine; AGNEZ površinski kop v Trbovljah, ime hčerke last. Trb. Rud.; AJFRAT biti ljubosumen [...] (http://www.med-ves.si/me/SZKJ.htm). 1-1 Viri in literatura M N Antonova-Vasileva 2001 = Lučija Antonova-Vasileva idr., B"lgarski dialekten atlas: obobštavašt tom I—III: fonetika - akcentologija - leksika, Sofija: Knigo-izdatelska k"šta »Trud«, 2001. O Besedje 2011 = Kozma Ahačič idr., Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stolet ja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji). Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za slovenski lingvistični atlas (SLA), Ljubljana: Založba ZRC (ZRC SAZU), 1999. Bunčik 1817 = Johan Bunčik, Arcniske ročne bukvice, 1817 (rokopis). (http://www .rav.sik.si/e_knjiznica/digitalna_knjiznica/) Dolenc 1973 = Milan Dolenc, Ljudske medicinske knjige iz okolice Škofje Loke, Loški razgledi 20, (1973), 69-79. Dolenc 1983-1987=Milan Dolenc, Bibliografija rokopisnih ljudsko-medicinskih bukev in zapisov s slovenskega etničnega območja, Slovenski etnograf49 (19831987), 31-74. (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M0ZGUIMS) Giljanovic 2011 = Suzana Giljanovic, Izbrani romanizmi s področja bolezni v istr-skoslovenskih govorih za Narečni atlas slovenske Istre in Krasa (NASIK), v: Narečna prepletanja, ur. Goran Filipi, Koper: Univerza na Primorskem, Znan-stveno-raziskovalno središče - Univerzitetna založba Annales, 2011, 111-122. 1—1 Horvat 2011 = Mojca Horvat, Leksika s pomenskega polja »bolezni« v primorski narečni skupini (po gradivu za SLA, v: Narečna prepletanja, ur. Goran Filipi, Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče - Univerzitetna založba Annales, 2011, 209-227. • Kralj 2012 = Tadej Kralj, Jezik Zdravilskih bukev Filipa Orožna s konca 19. stoletja: diplomsko delo, mentorica Irena Orel, Ljubljana: [T. Kralj], 2012. Močnik 2007 = Tanja Močnik, Jezikovne lastnosti treh rokopisnih medicinskih knjig iz 18. in 19. stoletja: diplomsko delo, mentorica Irena Orel, Ljubljana: [T. Močnik], 2007. Orožen = Filip Orožen, Zdravilske bukve (rokopis, hrani ga Frida Orožen iz Hrastnika). Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana, 1894-1895 (2006). (http://bos.zrc-sazu.si/pletersnik.html) Rant = Jakob Rant, Bukve za vse potrebe tega gmein folka, 1851 (rokopis, hrani ga NUK Ms 1483/1). SLA 1.1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2011 (Jezikovni atlasi). SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2011 (Jezikovni atlasi). SMES = Slovenski medicinski e-slovar (http://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/ medicinski-slovar/). Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 220 03. Snoj 2006 = Marko Snoj, Slovar jezika Janeza Svetokriškega I—II, Ljubljana: ZRC, 2006 (Dela razreda za filološke in literarne vede SAZU 49/7-8). SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana, 1994. (http://bos.zrc-sazu .si/sskj.html) o CM Ph The Slovenian Linguistic Atlas as a source for diachronic lexicon studies (expressions for parts of the body and diseases from nineteenth-century books on folk medicine) Summary Examining the expressions for specific parts of the body and diseases in folk-medicine books and comparing them to attestations in nearby areas in the Slovenian & Linguistic Atlas revealed that the atlas and its commentaries have great utility: it is a detailed source of information for comparing (standardized) phonetic forms with their actual realization in the local dialect, and it facilitates identification of semantic relations between synonymous and polysemous dialect expressions. The N derivations and their bases used in the commentaries are also of great help. The cartographic approach makes it possible to clearly compare the expressions and the range of names for a particular denotation. The article concludes by presenting proposals for raising the profile of the material in the atlas and outlining the current state and prospects of online dialect lexicography. J cr * N H Narečne tvorjenke s priponskim obrazilom -ica iz pomenskega polja »človek« (po gradivu za SLA 1) Mojca Horvat Cobiss: 1.01 Dialect derivatives with the suffix -ica from the semantic field 'man' iT P- < N Z V prispevku je prikazan eden izmed možnih načinov sekundarne interpretacije narečnega gradiva iz Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) 1, izdanega leta 2011, pri čemer so v središču tvorjenke s priponskim obrazilom -ica, katerih razvrstitev je potekala v skladu z morfemsko zgradbo priponskega niza in v skladu z besednovrstno pripadnostjo motivirajoče besede. Pogostnost in zemljepisna razporeditev analiziranih poimenovanj je ugotavljana s pomočjo besedotvorne karte. Ključne besede: besedotvorje, pomenotvorje, narečja, priponsko obrazilo -ica, Slovenski lingvistični atlas O This article shows a possible secondary interpretation of the dialect mate- n rial in volume 1 of Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas, SLA 1), published in 2011. It focuses on derivatives with the suffix -ica that were classified according to the morpheme structure of the suffix and the part-of-speech category of the motivated word. The frequency and geographical distribution of the expressions analyzed are determined using a word-formation map. Keywords: word formation, meaning formation, dialects, suffix -ica, Slovenian Linguistic Atlas 0 Uvod Namen pričujoče razprave je večdelen: (a) prikazati eno izmed možnosti nadaljnje obdelave gradiva, analiziranega v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA) 1, ki s prvokratnim kartiranjem in komentiranjem še zdaleč ni bilo izčrpano, (b) prispevati k doslej v slovenskem prostoru redkim raziskavam besedotvornih značilnosti narečne zvrsti, (c) ugotoviti oblikovne, pomenske ter sistemsko- in ze-mljepisnorazvrstitvene značilnosti narečnega besedja, tvorjenega s priponskim obrazilom -ica. Za pričujočo razpravo je bilo izbrano tvorjeno samostalniško besedje iz SLA 1 z najpogostejšim priponskim obrazilom, tj. -ica, ki tvori okrog 140 različnih poimenovanj, pred drugim najpogostejšim obrazilom, ki je -ec, z okrog 100 t—1 različnimi pojavitvami. Da je -ica ena »najpogostejših in najtvornejših slovenskih M pripon« (Bajec 1950: 100), so doslej potrdile že številne besedotvorne raziskave N tako knjižnega (npr. Stramljič Breznik 1999a: 35, 59, 96, 106, 112, 118-119; 2010: 1 61-64) kot narečnega besedja (npr. Horvat 2012: 338). K O 0.1 Dosedanje besedotvorne raziskave slovenskih narečij s Slovensko narečno gradivo je bilo doslej analizirano zlasti na glasoslovni, obliko-L slovni, skladenjski in leksikalni (prim. Kenda-Jež 2006; Toporišič 1987), manj1 pa 0 na besedotvorni ravni. Vzroke za to je mogoče iskati v več smereh: če imamo pri raziskovanju knjižnega jezika katere koli jezikovne ravnine pred sabo le en jezikovni sistem, je treba pri raziskovanju prostorske zvrsti uzavestiti popolnoma drugačno jezikovno podobo, kjer število jezikovnih sistemov naraste ničkolikokrat oz. tolikokrat, kot je krajevnih govorov nekega idioma.2 Hkrati velja upoštevati načelo, N da so zanesljive besedotvorne raziskave posameznih jezikovnih sistemov največ> krat mogoče šele po kvalitetno in kvantitetno dovoljšnjem naboru glasoslovnih in p oblikoslovnih raziskav, kjer pravzaprav sledimo načelu, da so raziskave t. i. hierar- 1 hično višjih jezikovnih ravnin mogoče ob natančnem poznavanju zakonitosti t. i. S hierarhično nižjih jezikovnih ravnin oz., povedano posplošeno, kjer sledimo smeri K preučevanja stanja in razvoja od najmanjših k največjim elementom posameznega i sistema. Ob izpolnjevanju navedenih pogojev je torej verjetnost za nove narečne 1 besedotvorne raziskave v slovenskem narečjeslovju večja. Dosedanje raziskave slovenskega narečnega besedotvorja so nastale pred- 1 vsem znotraj leksičnih oz. znotraj onomastičnih raziskav (tj. analiz ledinskih, oseb-• nih in hišnih imen) za posamezna manjša sklenjena zemljepisna območja, redke 2 samostojne razprave pa obravnavajo predvsem posamezne besedotvorne pojave na zemljepisno zamejenih območjih (npr. Lenček 1992; Merku 1999; Stramljič Breznik 1994; 2006, Unuk 1997), starejšo leksiko, npr. vzhodnoštajersko imenje pri Dajnku (Rajh 2002) ali pa so kontrastivnega tipa (narečje : knjižni jezik) (Stramljič Breznik 1999b). Geolingvistično je bilo slovensko narečno besedje doslej interpretirano v monografskih razpravah in v številnih znanstvenih člankih (o dosedanjih vseslovenskih in področnih geolingvističnih delih o slovenskih narečjih gl. Smole 2006), številne izmed njih so povezane s projektom SLA (Benedik idr. 2010; SLA 1), kot plod študentskega seminarskega ali diplomskega dela tudi manjša besedna atlasa (Rebrica 2004, Smole 2003), prav tako za namene geolingvističnih raziskav pa je bila množica slovenskega narečnega besedja morfonološko analizirana v okviru širšega, tj. vseslovanskega projekta Slovanski lingvistični atlas (25 krajevnih govorov) ter v okviru Evropskega lingvističnega atlasa (8 krajevnih govorov) - pri vseh omenjenih so v ospredju predvsem glasoslovne, oblikoslovne in leksikalne analize, ob relevantnem gradivu pa je k temu pritegnjena še besedotvorna analiza. 1 O razmeroma poznih narečnih besedotvornih raziskavah tudi v poljskem narečjeslovju piše Reichan 1998: 259. 2 V mrežo krajev za SLA je vključenih 413 krajevnih govorov. Znotraj zemljepisno manjšega območja kot v slovanskem in evropskem jezikovnem atlasu so besedotvorne značilnosti 11 slovenskih krajevnih govorov predstavljene tudi primerjalno z drugimi južnoslovanskimi jeziki ob besedju iz pomenskega polja »živali« (Pomianowska 1970). Samostojna vsenarečna besedotvorna raziskava, ki ^ vključuje uporabo geolingvističnih tehnik, je vezana na besedje pomenskega polja »kulturne rastline« in je nastala v sklopu disertacije (Horvat 2012). Narečne besedotvorne raziskave je tako glede na cilj in zemljepisni obseg mogoče razvrstiti v več tipov: (1) raziskave s ciljem analize besedotvornih značilnosti, tj. nabora, funkcije in razvrstitvenih lastnosti besedotvornih sredstev v posameznih jezikovnih sistemih (v primeru narečjeslovja so to posamezni krajevni govori), z manjšim zemljepisnim obsegom (2) raziskave s ciljem (a) ugotovitve sopomenskosti besedotvornih sredstev na določenem zemljepisnem območju (do- N ločenega narečja, določene narečne skupine (z več narečji) ali določenega idioma), npr. priponskih obrazil -jak, -ica, -išče ... (b) ugotovitve besedotvornih sredstev za izražanje določenega besedotvornega pomena na določenem zemljepisnem območju (npr. za izražanje besedotvornega pomena vršilca dejanja: -ač, -(n)ik, -lec, (3) raziskave s ciljem ugotavljanja produktivnosti, funkcije in zemljepisne razširjenosti posameznih besedotvornih sredstev (npr. za priponsko obrazilo -ica), primer katere predstavlja ta prispevek. J iT O 0.2 Gradivo Gradivo za pričujoči članek je bilo pridobljeno s pomočjo odzadnjega seznama hh iztočnic v besednem kazalu3 (SLA 1.2: 368-380), iz katerega so bile izpisane N vse iztočnice, ki na strukturni ravni izkazujejo obliko besedotvorna podstava H + -ica, brez izhodiščnega ločevanja na poimenovanja besedotvornega oz. po- ^ menotvornega nastanka. Nekateri leksemi se v narečnem gradivu pojavljajo v različnih številih in sklonskih oblikah, pri katerih so bili pri poknjiževanju in uvrščevanju v odzadnji seznam končniški morfemi izpuščeni in nadomeščeni z vezajem, v prav taki obliki pa so prikazani tudi tukaj (npr. trepalnic-, ustnic-, vejic- ...). V drugi fazi so bile za izpisane iztočnice iz knjige Komentarji (SLA 1.2) prepisane morfološke analize4 poimenovanj, s pomočjo katerih je tvorjenke moč uzreti v luči morfemizacije. Z vidika pomenske uvrstitve spada analizirano besedje skladno s SLA 1 v pomensko polje »človek«, izmed katerih jih je največ uvrščenih v podpolje »telo«, sledijo poimenovanja za bolezni, najmanj jih poimenuje družinske člane. 3 Odzadnji seznam iztočnic v besednem kazalu SLA 1.2: 367-380 je zasnoval in glavnino dela zanj opravil Peter Weiss. 4 Te se nahajajo v drugem poglavju komentarjev h kartam SLA, naslovljenem Morfološka analiza, v katerem je »prikazana oblikovna/morfemska zgradba poknjiženih oblik kartiranih leksemov v praslovanski izrazni podobi« (Šekli 2011b: 16). Avtorji morfoloških analiz so Januška Gostenčnik, Mojca Horvat, Tjaša Jakop, Karmen Kenda-Jež, Vlado Nartnik, Urška Petek, Vera Smole, Matej Šekli, Jožica Škofic in Danila Zuljan Kumar. t_l 1 Opredelitev pojmov M V nadaljevanju bodo opredeljeni termini tvorjenost (motiviranost) besede, večkratna motiviranost tvorjenke, priponski niz in priponski morfem. K O 1.1 Tvorjenost (motiviranost) besede s Razmerje med netvorjeno in tvorjeno besedo je mogoče ugotavljati z vidika zgradbe L besed in njihove motiviranosti/nemotiviranosti ter na podlagi ugotavljanja obstoja/ 0 neobstoja besedotvornega predhodnika oz. motivirajoče besede neke besedne enote. V Slovenski slovnici (Toporišič 2000: 149) je razmerje tvorjena : netvorjena beseda opredeljeno z vidika zgradbe besede, kjer so netvorjene besede z besedo- 1 tvornega stališča pojmovane kot enodelne, tvorjene pa kot dvodelne, tj. zgrajene iz podstave in obrazila, v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992: 336) N pa kot besede, nastale po besedotvornem algoritmu katere izmed besedotvornih A vrst. Ada Vidovič Muha (2000: 39) ločuje tvorjenko od netvorjenke na podlagi p morfemske obremenjenosti, pri čemer so tvorjenke opredeljene kot »[b]esede z i najmanj enim morfemom več, [pri čemer je] njihova morfemska zgradba [...] zaS pletenejša, večja pomenska obremenitev pa pričakovana«. Irena Stramljič Brez-^ nik (2004: 31-32) govori o tvorjenki oz. motivirani besedi, kadar je izrazno in 1 pomensko razmerje med podstavo in iz nje nastalo tvorjenko razvidno na sinhroni 9 ravni, v širšem smislu pa, kadar je besedi mogoče ugotoviti vrsto motiviranosti, • ki je lahko: g (a) zvočna ali imitativna, pri kateri so izhodišče motivacije posnemovalni medmeti, • (b) pomenska ali semantična, pri kateri se novi pomeni besed ne tvorijo s pomočjo razvidnih besedotvornih sredstev, tj. obrazil, temveč z metaforičnim ali metoni-mičnim prenosom, pri čemer beseda ohrani svojo morfemsko zgradbo, in (c) pomensko-morfemska, ki omogoča sistemsko tvorbo novih besed, ki jih na podlagi istega korena družimo v besedno družino (ajdišče, ajdovica, ajdovec), na podlagi istih obrazil pa v isto pomensko skupino (npr. izražanje pomena manjšalnosti s priponskim obrazilom -ica: deklica, rokica, žnabljica). Opredelitev tvorjenke z oblikovnega vidika, kakor jo pojmuje klasično analitično besedotvorje, besedotvorno motiviranost besede razlaga na podlagi sinhrono raz-vidnega/nerazvidnega besedotvornega predhodnika oz. motivirajoče besede in/ali besedotvornega obrazila tvorjenke znotraj opazovanega jezikovnega sistema, pri čemer ugotavlja štiri možne kombinacije (Šekli 2011a: 218): (a) prisotnost besedotvorne podstave in prisotnost besedotvornega obrazila -zgradba tvorjenke je razvidna neposredno, (b) odsotnost besedotvorne podstave in prisotnost besedotvornega obrazila -zgradba tvorjenke je razvidna posredno iz strukturno vzporednih tvorb, besedotvorna podstava pa iz besedne družine, (c) prisotnost besedotvorne podstave in odsotnost besedotvornega obrazila -zgradba tvorjenke je razvidna posredno, (č) odsotnost besedotvorne podstave in odsotnost besedotvornega obrazila - nastala enota je sinhrono netvorjena. Ph 1.2 Večkratna motiviranost tvorjenke Tvorjenke z več možnimi morfemskimi segmentacijami5 (tip grešnik) je mogoče w členiti na več načinov (greš-n-ik oz. greš-nik), kjer imamo opravka z več različnimi besedotvornimi obrazili (-ik : -nik), vsako s svojim besedotvornim pomenom. ^ Tvorjenka grešnik je lahko tako hkrati motivirana na podlagi več besedotvornih ^ predhodnikov: (1) kot izpridevniška tvorjenka (grešn-ik) z obrazilom -ik in bese- 1—1 dotvornim pomenom nosilec lastnosti, (2) kot izsamostalniška tvorjenka (greš-nik) z zloženim priponskim obrazilom -nik in besedotvornim pomenom opravkar in kot & (3) izglagolska tvorjenka (greš-nik) z zloženim priponskim obrazilom -nik in besedotvornim pomenom vršilec dejanja. Pri tovrstnih tvorjenkah je tako mogoče na podlagi reinterpretacije morfemskih meja računati na nastanek zloženih priponskih obrazil, npr. -nik, -nica, -njak, -ovec, -ovje, -ovišče, ter na posledično spremembo N besedotvornega pomena tvorjenke. V pričujoči razpravi so tvorjenke, ki izkazujejo več možnih morfemskih segmentacij, interpretirane na več načinov ter v skladu s tem opredeljene z več možnimi besedotvornimi pomeni. A 1.3 Priponski niz, priponski morfem S pojmom priponski niz je razumljen niz priponskih morfemov višjestopenjske 1—1 tvorjenke, (npr. -ov-n-ica, -in-ica, -ar-ica), s pojmom priponski morfem pa eden ^ izmed morfemov priponskega niza tvorjenke, npr. -n- v nizu -n-ica. Vpeljava O obeh pojmov olajšuje razumevanje različnih interpretacij večkrat motiviranih ^ tvorjenk. N H 2 Narečna poimenovanja z -ica iz pomenskega polja »človek« Za obravnavana poimenovanja ugotavljamo, da je večji delež teh nastal z besedotvornimi postopki, in sicer z izpeljavo, manjši delež pa s pomenotvornimi postopki (s pomenskimi prenosi, tj. z metaforo, manj po z metonimijo). Poimenovanja, nastala z besedotvornimi postopki, je mogoče v skladu s sin-hrono razvidno/nerazvidno besedotvorno podstavo oz. besedotvornim obrazilom razvrstiti v več skupin: (a) tvorjenke z razvidno besedotvorno podstavo in razvidnim besedotvornim obrazilom, ki jih je na podlagi morfemske zgradbe in njihovih priponskih nizov mogoče razvrstiti od nižje- k višjestopenjskim (-ica, -č-ica, -ič--ica, -ež-č-ica, -n-ica, -an-ica, -en-ica, -in-ica, -n-in-ica, -v/l-ica, -Ij-ica, -ar-ica, -av-ica), nadalje pa po besednovrstni pripadnosti motivirajoče besede (samostalni-ški, pridevniški, glagolski), ki pa ni vedno enoznačno določljiva; (b) poimenovanja z razvidnim priponskim obrazilom -ica in nejasno etimologijo korenskega morfema in (c) poimenovanja, ki na oblikovni ravni izkazujejo strukturo besedotvorna pod-stava + priponsko obrazilo -ica, a so bila s tako obliko prevzeta že iz zemljepisno stičnih idiomov (npr. punica 'tašča, ženinova mati'). 5 Pojem je znan tudi v poljskem besedotvorju kot derywat wielomotywacyjni oz. zjawisko podwojnej motywacji (Kowalska 2011: 130) Besednovrstnopomenska opredelitev tvorjenk je potekala v skladu z v SLA M 1 izpeljano morfemizacijo tvorjenk, kar se je izkazalo za smiselno zaradi v skupno N obravnavo pritegnjenih pojavnic iz 413 različnih jezikovnih sistemov (krajevnih 1—1 govorov). Morfemizacije narečnega besedja so prikazane v skupni panhroni podobi K (SLA 1.2: 16-18). V gradivu so zapisana tudi poimenovanja, nastala s pomenotvornimi postops ki. Ta so v večini pomensko vezana na podpolje »telo«, dve poimenujeta bolezni, L medtem ko nobeno ni v zvezi s poimenovanjem članov družine. 0 2.1 Poimenovanja, nastala z besedotvornimi postopki S priponskim obrazilom -ica (< psl. *-ica) se v slovenščini tvorijo izsamostalniške 1 tvorjenke z besedotvornimi pomeni ženska oblika (golobica, jerebica), manjšal-nica (deklica, dušica, repica) in opravkar/opravljalnik (bukvica), izpridevniške N tvorjenke z besedotvornima pomenoma nosilnik/nosilec lastnosti (golica, sušica) A in lastnost (bledica), najredkejše so izglagolske tvorjenke z besedotvornim pome-p nom vršilec/vršilnik dejanja (grabljica, perica). Množica tvorjenk s priponskim obrazilom -ica ima vmesno pridevniško priS pono -an, kar kaže na to, da so te v veliki meri tvorjene iz pridevnikov na -an in ^ imajo besedotvorni pomen nosilnik lastnosti. T. i. vmesna pridevniška tvorba, tj. 1 besedotvorni predhodnik oz. motivirajoča beseda, se je pogosto že umaknila iz rabe, 9 včasih pa niti ni obstajala, kar nakazuje na to, da imamo pogosto opravka z abstra-• hiranim zloženim priponskim obrazilom -nica,6 ki se lahko pripenja neposredno na ® samostalniško ali glagolsko podstavo. (Bajec 1950: 100-106) Na podlagi strukturno enakih vzporednih tvorb je mogoče tvorjenke z -n- 2 -ica/-nica besedotvornopomensko opredeliti na dva načina, in sicer odvisno od morfemske interpretacije tvorjenk. Tvorjenke z -n-ica so lahko izglagolske z besedotvornim pomenom vršilec/vršilnik dejanja, npr. blod-nica (^ bloditi) ter izsamostalniške s pomenom opravkar/opravljalnik, npr. greš-nica (^ greh) oz. prostor/mesto, npr. žit-nica, vse naštete pa je mogoče na podlagi reinterpretacije morfemske meje opredeljevati tudi kot izpridevniške z besedotvornim pomenom nosilnik lastnosti (^ blod-n-ica ^ blodna (ženska); greš-n-ica ^ grešna (ženska); žit-n-ica ^ žitna (kašča)). (Slawski 1974: 98; Šekli 2012: 158) 2.1.1 Tvorjenke z razvidno dvočlensko strukturo, tj. z razvidno besedotvorno podstavo in obrazilom V prvo skupino se uvrščajo t. i. prave tvorjenke, tj. poimenovanja katerih besedotvorna podstava in besedotvorno obrazilo sta znotraj opazovanega jezikovnega sistema razvidna neposredno. 6 V Slovenski slovnici so s priponskim obrazilom -nica navedene izglagolske tvorjenke s pomenom vršilec dejanja,porodnica, izpridevniške tvorjenke s pomenom prostor, npr. bolnišnica, izsamostalniške tvorjenke s pomenom prostor, npr. čuvajnica, cigarnica, in izsamostalniške tvorjenke s pomenom stopnjevanost oz. poudarjenost, npr. babnica. (Toporišič 2000: 163, 174, 181, 184) Ph 2.1.1.1 X-ica7 V obravnavanem gradivskem korpusu je največ tvorjenk prvostopenjskih, večina w je izsamostalniških izpeljank, izmed katerih prevladujejo tavtološke8 izpeljanke, ^ sledijo manjšalnice, redkejše so tvorjenke z besedotvornima pomenoma opravljal- ^ nik in ženska oblika, najmanj je izpridevniških (vse z besedotvornim pomenom ^ nosilnik lastnosti), izglagolskih (z besedotvornim pomenom vršilnik dejanja) ter 1—1 izpredložnozveznih izpeljank. iT 2.1.1.1.1 Izsamostalniške tvorjenke (a) Tavtološke izpeljanke To so tvorjenke, katerih predmetni pomen je enak predmetnemu pomenu besedotvorne podstave, saj jih priponsko obrazilo besedotvornopomensko ne modificira, SJ temveč je zgolj nosilec strukturalne funkcije.9 koščica 'kost, gleženj' < *košč-ic-a ^ *kost-b, rod. *kost-i/*košč-e 'kost' križice 'križ' < *križ-ic-e ^ *križ-b 'križ' ledvice 'ledvice' < *lqDV-ic-q ^ *lqdv-o 'ledje, ledvica' (V^ 0 (ledice), D ^ 0 (levice)) lumpice 'ledvice' < * (lump)-ic-^ ^ avstr. bav. nem. Lumpe 'ledvica' maruškljic- 'ošpice' < *(maruškl)-ic- ^ furl. varuscli 'koze' obrvice 'obrvi' < *o-brbv-ic-q ^ *o-bnv- 'obrv' ošpic- 'ošpice' < *o-sbp-ic- ^ *o-sbp-a 'osepnice, koze' ^ *o-sup-ti sq, *o-sbp-Q O sq 'osuti se, oluščiti se (o koži)' peščica 'pest, dlan, ščepec, prgišče' < *pqšč-ic-a ^ *pqst-b, rod. *pqst-i/*pqšč-q 'pest' hh punjica 'prgišče' < *(pun)-ic-a ^ *(pun)-a ^ it.pugno 'pest' pupica 'dekle' < *(pup)-ic-a ^ (pup)-a ^ it.pupa 'dekle' revica 'sirota' < *(rév)-ic-a ^ *(rév)-a 'beda, revščina, žalost' ^ bav. srvnem. I_) *rouwe, srvnem. riuwe 'kesanje, žalost, bolečina, trpljenje' stavica 'pregibi prstov' < *stav-ic-a ^ *stav-a ^ *stav-i-ti 'staviti' ščepica 'ščepec' < *ščbp-ic-a ^ *ščbp-b 'ščepec' škranjica 'sence' < *Skorn-ic-a ^ *Skorn-a, *Skorn-q/*Skorn-i ^ *skorn-i, rod. *skorn-q 'sence' (51 ^ š, sk > šk) temenica 'teme' < *témen-ic-a ^ *témq, rod. ed. *témen-e 'teme, vrh, najvišji del' tetica 'teta, ujna' < *tet-ic-a ^ *tet-a 'teta' ujnica 'ujna' < *uj-bn-ic-a ^ *uj-bn-a ^ *uj-bn-b 'ujčev' ^ *uj-b 'ujec, materin brat' vdovica 'vdova' < *vbdov-ic-a ^ *vbdov-a 'vdova' žnabljica 'ustnica' < *(žnabl)-ic-a ^ *(žnab(d}t)-b/*(žnabt)-a ^ srvnem. snabel 'kljun' 7 Velika črka Xnadomešča korenski morfem, mala črkay pa predponsko obrazilo v izpredložnozveznih tvorjenkah. 8 Zveza tavtološka izpeljanka je prevzeta iz poljskega jezikoslovja (Kowalska 2011: 127: derywat tautologiczny), s katerim se v slovenskem besedotvorju zapolnjuje terminološka praznina za poimenovanje tovrstnih tvorjenk. 9 O strukturalni funkciji priponskega obrazila gl. npr. Kowalska 2011: 127; Slawski 2011: 57, 60, 64, 70, 77; Šekli 2012: 151. 1—1 (b) Manjšalnice W bubica 'mozolj' < *bub-ic-a ^ *bub-a in *bgb-a 'nekaj majhnega in okroglega' N bubljica 'mozolj' < *bub-bl-ic-a ^ *bub-a in *bgb-a 'nekaj majhnega in okroglega' 1 bulica 'mozolj' < *bul-ic-a ^ *bul-a 'bula' ^ čečica 'dekle' < *(čeč)-ic-a ^ *(čeč)-a 'dekle' ^ kor. nem. Tschätsche, tudi ZatO sche, Zätsche 'igrača, malenkost' s deklica 'hči, dekle'< *dét-bk-bl-ic-a ^ *dét-bk-bl-q ^ *dét-q 'otrok' l hčica 'dekle' < *dbt-ic-a ^ *dbti 'hči' luknjica 'nosnica' < *luk-n-ic-a ^ *luk-n-a ^ *lukati 'opazovati' ali bav. nem. Lucken 'luknja' (c) Opravljalnik senica 'sence' < *sbn-ic-a ^ *sbn-b 'spanje' z zimica 'mrzlica' < *zim-ic-a ^ *zim-a A (č) Ženska oblika dinarica 'dekle' < *(dinar)-ic-a ^ nem. Diener 'služabnik, sluga' frajarica 'dekle' < *(frajar)-ic-a ^ nem. Freier 'snubač' hlapica 'dekla' < *xolp-ic-a ^ *xolp-b 'sluga, suženj, fant' i pastirica 'dekla' < *past-yr-ic-a ^ *past-yr-b ^ *pas-ti 'pasti' švigerica 'tašča' < *(švigar)-ic-a < nem. Schwieger- (^ nem. Schwiegermutter 'tašča') P c/5 0 2.1.1.1.2 Izpridevniške tvorjenke 3 (a) Nosilnik lastnosti 2 ljubica 'dekle' < *iub-ic-a ^ *iub-b 'ljub' mrzlica 'mrzlica' < *mbrz-l-ic-a ^ *mbrz-l-b 'mrzel' < *mbrz-ti, *mbrz-ng-ti 'postati mrzlo, zmrzniti' rdečica 'šen' < *rbd-qt-ic-a ^ *rbd-qt-b tož. ed. m 'rdeč' ^ *rbd-e-ti 'postajati rdeč' srbečica 'garje' < *svbrb-qt-ic-a ^ *svbrb-qt-b ^ *svbrb-e-ti 'srbeti' starica 'stara mati' < *star-ic-a ^ *star-b 'star' suhica 'jetika' < *sux-ic-a ^ *sux-b 'suh' sušica 'jetika' < *suš-ic-a ^ *sux-b 'suh' ubožica 'sirota' < *u-bož-ic-a 'ubožica' ^ *u-bog-b-j-b/*u-bog-a-j-a 'ubogi/uboga' zadnjica 'zadnjica' < *zad-bn-ic-a ^ *t- zad-bn-a-j-a ^ *ta/*tb/*te/*tq 'ta' + *zad-bn-b 'zadnji' 2.1.1.1.3 Izglagolske tvorjenke (a) Vršilnik dejanja trepenjice 'trepalnice' < *trep-en-ic-q ^ *trep-a-ti 'narahlo udarjati, plahutati, kriliti, tresti' trešljica 'mrzlica' < *trqs-l-ic-a ^ *trqs-l-b ^*trqs-ti 'tresti' 2.1.1.1.4 Izpredložnozvezne tvorjenke (y-X-ica) ozeNic- 'obrvi, trepalnice' < *o-zen-ic-a podkolenica 'piščal' < *podb-kolen-bn-ic-a ^ *podb 'pod' + *kolen-o 'koleno' zanohtica 'zanohtnica' < *za-nogbt-ic-a ^ *za 'za' + *nogbt-b 'noht' 2.1.1.2 X-ič-ica (-ica-ica) 2.1.1.2.1 Izsamostalniške tvorjenke (a) Manjšalnice mrvičica 'ščepec' < *mbrv-ič-ic-a ^ *mbrv-a 'drobec, drobir' špičice 'ošpice' < *stbp-ič-ic-q_ ^ *stbp-ic-a 2.1.1.3 X-ež-č-ica 2.1.1.3.1 Izsamostalniška tvorjenka (a) Opravljalnik srbeščica 'garje, šen' < *svbrb-ež-bč-ic-a ^ *svbrb-ež-b ^ *svbrb-e-ti 'srbeti' < 2.1.1.4 X-n-ica 2.1.1.4.1 Tvorjenke z več možnimi morfemizacijami Navedene tvorjenke obravnavamo kot večkrat motivirane tvorjenke, saj ji je mogoče na podlagi morfemizacije besedotvornopomensko opredeljevati na dva načina - kot izsamostalniške s priponskim obrazilom -nica in z besedotvornim pomenom opravljalnik oz. kot izpridevniške s priponskim obrazilom -ica in z besedotvornim pomenom nosilnik lastnosti. črnica 'zanohtnica' < *čbrm-bn-ic-a ^ *čbrm-b 'črv'/*čbrn-ic-a ^ *čbrn-b 'črn' lakotnica 'križ, kolk10' < *olkot-bn-ic-a 'lakotnica' ^ *olkot-a 'lakota' ^ *olk-a- O -ti 'biti lačen' mraznica 'mrzlica' < *morz-bn-ic-a ^ *morz-b 'mraz' nosnica 'nosnica' < *nos-bn-ic-a ^ *nos-b 'nos' pljučnica 'jetika' < *plut-bn-ic-a ^plut-bn-b ^ *plut-a 'pljuča' udnica 'revma, vodenica' < *ud-bn-ic-a ^ *ud-bn-b ^ *ud-b 'ud, člen' ustnic- 'ustnica' < *ust-bn-ic-a ^ *ust-a 'usta' 2.1.1.4.2 Izsamostalniške tvorjenke (a) Tavtološke izpeljanke Lastnost navedenih tvorjenk je pomensko ujemanje izpeljanke s predmetnim pomenom njenega korenskega morfema. Besedotvorno obrazilo ni nosilec besedotvorne, temveč strukturalne funkcije. ličnica 'lice' < *lič-bn-ic-a ^ *lic-e 'lice' obrvnice 'obrvi' < *o-br^v-bn-ic-q ^ *o-bnv- 'obrv' pestnica 'pest' < *pqst-bn-ic-a ^ *pqst-b, rod. *pqst-i/*pqšč-q_ 'pest' 2.1.1.4.3 Izglagolske tvorjenke (a) Vršilnik dejanja Osepnice 'ošpice', nastalo v nar. razvoju11 *o-s^p-bn-ic-q ^ *o-s^p-Q 'osuti se, oluščiti se (o koži)' 10 Prvotno gre za poimenovanje s pomenom 'vbočeno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom - pomenska motivacija z 'lačen' v zvezi z dejstvom, da je to mesto na telesu vbočeno le pri suhem, lačnem človeku ali živali'. 11 Poknjižena oblika bi se glasila osapnice (SLA 1.2: 203) 1—1 potrepanice 'trepalnice' < *po-trep-a-n-ic-q M sutnic- 'ošpice' < *o-sup-t-bn-ic- ^ *o-sup-ti sq, *o-sbp-Q sq (z aferezo o-) N tipalnice 'trepalnice' < *tip-a-l-bn-ic-q ^ *tip-a-ti 'tipati' 1—1 trepalnic- 'trepalnice' < *trep-a-l-bn-ic-a 'trepalnica' ^ *trep-a-ti 'narahlo udarjati, plahutati, kriliti, tresti' O zmraznica 'mrzlica' < *sb-morz-bn-ic-a S L 2.1.1.4.4 Izpredložnozvezne tvorjenke (y-X-n-ica) 0 nanohtnica 'zanohtnica' < *na-nogbt-bn-ic-a ^ *na 'na' + *nogbt-b 'noht' potrepalnice 'trepalnice' < *po-trep-a-l-bn-ic-q zagnidnica 'zanohtnica' < *za-gnid-bn-ic-a ^ *za 'za' + *gnid-a 'gnida' 1 zanohtnica 'zanohtnica' < *za-nogbt-bn-ic-a ^ *za 'za' + *nogbt-b 'noht' zaparknica 'zanohtnica' < *za-čbpar-bk-bn-ic-a ^ *za 'za' + *čbpar-bk-b 'krem- N pelj' (+ križanje z avstr. bav. nem. Partl 'hudič') A znanohtnica 'zanohtnica' < *sb-na-nogbt-bn-ic-a ali *jbz-na-nogbt-bn-ic-a ^*jbz-p 'iz' ali *sb- 'skupaj, z' + *na 'na' + *nogbt-b 'noht' s 2.1.1.5 X-es-n-ica ^ ritesnica 'zadnjica' < *rit-es-bn-ic-a ^ *rit-b 'rit' g 2.1.1.6 X-eš-n-ica cs • ritešnjice 'zadnjica' < *rit-eš-bn-ic-q ^ *rit-b 'rit' o 3 2.1.1.7 X-us-n-ica • 2 ritusnica 'zadnjica' < *rit-us-bn-ic-a ^ *rit-b 'rit' 2.1.1.8 X-an-ica 2.1.1.8.1 Izsamostalniška tvorjenka (a) Tavtološka izpeljanka sestranica 'sestrična' < *sestr-an-ic-a ^ *sestr-an-a ^ *sestr-a 'sestra' 2.1.1.9 X-en-ica 2.1.1.9.1 Izpridevniške tvorjenke (a) Nosilnik lastnosti golenica 'piščal, meča' < *gol-en-ic-a/*gol-en-ic-a ^ *gol-en-b/*gol-en-b 'golen' ^ *gol-b 'gol, nag' ognjenica 'mrzlica' < *ogn-en-ic-a < *ogn-en-b 'ognjen' ^ *ogn-b 'ogenj' vodenica 'vodenica' < *vod-en-ic-a ^ *vod-en-b 'voden' ^ *vod-a 'voda' 2.1.1.10 X-in-ica 2.1.1.10.1 Izsamostalniška tvorjenka (a) Tavtološka izpeljanka družinica 'družina' < *druž-in-ic-a ^ *druž-in-a ^ kolektiv od *drug-b 'sopotnik, tovariš, prijatelj' 2.1.1.11 X-n-in-ica 2.1.1.11.1 Izsamostalniška tvorjenka (a) Tavtološka izpeljanka nosninica 'nosnica' < *nos-bn-in-ic-a ^ *nos-b 'nos' 2.1.1.12 X-v/l-ica 2.1.1.12.1 Izglagolske tvorjenke (a) Vršilnik dejanja delavica 'dekla' < *del-a-v-ic-a ^ *del-a-ti 'delati' migalice 'trepalnice' < *mig-a-l-ic-q ^ *mig-a-ti 'mežikati, utripati' mrazčalica 'mrzlica' < *morz-bč-a-l-ic-a ^ *morz-bč-a-l-b ^ *morz-bč-a-ti < *morz-bk-b ^ *morz-b 'mraz' cr Ph 2.1.1.13 X-lj-ica 2.1.1.13.1 Izglagolska tvorjenka (a) Vršilnik dejanja drpljica 'garje' < *dbrp-bÎ-ic-a ^ *dbrp-a-ti 'praskati' 2.1.1.14 X-ar-ica 2.1.1.14.1 Izsamostalniške tvorjenke (a) Ženska oblika gazdarica 'gospodinja' < *(gazd)-ar-ic-a ^ madž. gazda 'gospodar' gospodarica 'gospodinja' < *gospod-ar-ic-a ^ *gospod-ar-b ^ *gospod-b 'go- N spod, gospodar' 2.1.1.14.2 Izpredložnozvezne tvorjenke (y-X-ar-ica) zanohtarica 'zanohtnica' < *za-nogbt-ar-ic-a ^ *za 'za' + *nogbt-b 'noht' 2.1.1.15 X-av-ica 2.1.1.15.1 Izpridevniške tvorjenke (a) Nosilnik lastnosti bradavica 'bradavica'< *bord-av-ic-a 'bradavica' ^ *bord-av-b ^ *bord-a 'brada' krvavice 'črevo' < *krbv-av-ic-ç ^ *krbv-av-b 'krvav' ^ *kry, rod. *krbv-e 'kri' 2.1.1.15.2 Izpredložnozvezne tvorjenke (y-X-av-ica) obradavica 'bradavica'< *o-bord-av-ic-a 'bradavica' ^ *bord-av-b ^ *bord-a 'brada' 2.1.2 Poimenovanja z razvidnim priponskim obrazilom -ica in nejasno etimologijo korenskega morfema V poglavju so zbrana poimenovanja, ki na strukturni ravni izkazujejo priponsko obrazilo -ica, zaradi nerazjasnjene etimologije korenskega morfema pa v SLA 1.2 niso morfemizirana, niti nedvoumno poknjižena - njihova izrazna podoba izkazuje le glasovno, ne pa tudi zgodovinsko-etimološko poknjižitev. 1—1 bezgavica 'bezgavka',12 nejasno, zelo verjetno besedotvorna različica k bezgavka M bezgovljica 'bezgavka', nejasno, morda v zvezi z gor. bezelj 'prišč, mozolj' ali brže 'žleza slinavka' 1 kloftica 'bezgavka', nejasno lampice 'ledvice'< *(lamp)-ic-q, nejasno, verjetno v zvezi z lumpice13 O leblice 'ledvice', verjetno po križanju *lqDV-ic-q z neko drugo osnovo s moškalice 'trepalnice' < *(moškal)-ic-q, nejasno, morda v zvezi z moštace L nazbica 'nebo', nejasno, morda *na-zQb-ic-a ^ *zqbb 'zob' 0 oblice 'lice', nejasno, morda križanje med *lic-e in *ob(v)blic-a 'oblica' osempica 'ošpica', nejasno, morda v zvezi z osepnica14 ospetnica 'ošpica', nejasno, morda v zvezi z osepnica 1 piknjica 'ščepec', nejasno, morda *pik-n-ic-a pitomnice 'bezgavke', nejasno, morda v zvezi z bovškim pridevnikom pitomen N (nar.pitun) 'gojen' A pledevice 'ledvice', nejasno, morda v zvezi z ledvice p pladevice 'ošpice', nejasno i repica 'piščal', nejasno, morda v zvezi z nem. Rippe 'rebro' S šenice 'sence', nejasno ^ škufica 'pregibi prstov', nejasno, morda v zvezi s sln. škofica 'najmanjši kovanec, 1 pol vinarja' 9 vremenica 'bezgavka', nejasno, morda *vermen-ic-a ^ *vermq 'vreme' • zavesnica 'zanohtnica', nejasno 1 zitovnice ošpice , nejasno 3 2 2.1.3 Poimenovanja, prevzeta iz zemljepisno stičnih idiomov V poglavju je zbranih šest poimenovanj, ki so kot tvorjenke s strukturo besedotvorna podstava + priponsko obrazilo -ica prevzeta iz zemljepisno stičnih idiomov, in sicer iz hrv. (knjižnega) jezika, zapisana pa so bila v kontrolnih točkah na Hrvaškem (Banfi, Dubravica, Hum na Sutli, Ravna Gora, Ravnice, Brest). domačica 'gospodinja' < *(domačic)-a ^ hrv. domacica 'gospodinja' groznica 'mrzlica' < * (groznic)-a ^ hrv. groznica 'vročina, trešljika' punica 'tašča' < *(punic)-a ^ hrv. punica 'ženinova mati, tašča' slepoočica 'sence' < *(slepoočic)-a ^ hrv. sljepoočica 'sence' stražnjica 'zadnjica' < *(stražnic)-a ^ hrv. stražnjica 'zadnjica' trepavic- 'trepalnice' < *(trepavic)- ^ hrv. trepavice 'trepalnice' 12 bEzgavka, nejasno (ESSJ 1: 19, Snoj 2003: 38) (E ^ i v T159, T185, T186, T197, T208, T220, T221, T316, T317, T319, T320, T322) 13 lumpice < *(lump)-ic-q ^ avstr. bav. nem. Lumpe 'ledvica' 14 Osepnice, nastalo v nar. razvoju *o-s^p-bn-ic-q (O ^ 0 v T008, T009; leksem je zapisan v koroških in panonskih narečjih s prehodom *§ > e, poknjižena oblika bi se glasila osa-44 pnic-). 2.2 Poimenovanja, nastala s pomenotvornimi postopki Poleg poimenovanj, nastalih z besedotvornimi postopki, se v SLA 1 pojavljajo tudi w taka, katerih nastanek so pogojevali pomenotvorni postopki, v pričujočem članku ^ pa je njihovo razvrščanje potekalo v skladu z v SLA 1 določenimi narečnimi po- ^ meni iztočnic in njihovimi motivirajočimi besedami. Pri večjem delu obravnavanih ^ poimenovanj ugotavljamo njihov metaforični, pri manjšem delu pa metonimični 1—1 nastanek. iT (a) Metonimija babica 'stara mati, tašča' < *bab-ic-a ^ *bab-a 'stara ženska' babnica 'žena' < *bab-bn-ic-a ^ *bab-a 'stara ženska' bedrica 'kolk' < *bedr-ic-a ^ *bedr-o 'bedro, bedrna kost' devica 'vdova' < *dév-ic-a ^ *dév-a 'mlada, vendar že odrasla mlada ženska' kitčica 'gleženj' < *kyt-bč-ic-a ^ *kyt-a 'kita' mamica 'stara mati' < *mam-ic-a ^ *mam-a 'mama' mrvica 'ščepec' < *mbrv-ic-a ^ *mbrv-a 'drobec, drobir' mulica 'ustnica' < *(mul)-ic-a ^ *(mul)-a 'usta, gobec' ^ kor. nem. mule 'našo-bljena usta', srvnem. müle 'usta, gobec' nunica 'stara mati, vdova' < *(nun)-ic-a ^ poznolat. nonna 'dojilja, vzgojiteljica' ^ prežica 'ščepec' < *(prež)-ic-a ^ *(prež)-a ^ furl. prese 'prijem, oprimek', it. O presa 'prijem, oprimek' šakica 'ščepec' < *šak-ic-a ^ *šak-a 'dlan, prgišče, pest' šobica 'ustnica, usta' < *šob-ic-a ^ *šob-a 'štrleča ustnica' zeNic- 'obrvi, trepalnice' < *zén-ic-a ^ *zén-a 'zenica' (b) Metafora betica 'pest' < *bbt-ic-a ^ *bbt-b 'bet' butica 'lobanja' < *bbt-ic-a ^ *bbt-b 'bet' gobica 'ustnica' < *gQb-ic-a ^ *ggb-a 'goba' gubica 'trepalnica' < *gub-ic-a ^ *gub-a 'guba' kroglica 'bezgavka' < *krggl-ic-a ^ *krggla ^ *okrggla pod besedotvornim vplivom starinskega in narečnega sln. kügla 'krogla' (Snoj 2003: 327) mišica 'meče' < *myš-ic-a 'mišica' ^ *myš-b 'miš' mulice 'čreva' < *(mul)-ic-q ^ furl. mule 'želodec, klobasa' oslice 'ledvice' < *os(b)l-ic-q ^ *os(b)l-a 'brus, osla' ribica 'ledvice, piščal, meča' < *ryb-ic-a ^ *ryb-a 'riba' šafljica 'ščepec' < *(šafl)-ic-a ^ nem. Schaffel 'škaf' šajbica 'piščal' < *(šajb)-ic-a ^ nem. Scheibe 'kolut, plošča' vampica 'meča' < * (vamp)-ic-a ^ *(vamp)-b ^ bav. srvnem. wamp 'trebuh' vejic- 'trepalnice' < *véj-ic-a ^ *véj-a 'veja' vejičice 'trepalnice' ^ *véj-w-ic-q ^ *véj-ic-a ^ *véj-a 'veja' vetrnica 'bezgavka' < *vétr-bn-ic-a ^*vétr-b 'veter' ^ 3 Geolingvistična interpretacija analiziranega besedja M N Za analizirana poimenovanja se obenem zastavlja vprašanje, kako so ta razporejena oz. pogosta po posameznih narečnih skupinah, na kar bomo poskušali odgovoriti s pomočjo jezikovne besedotvorne karte (v Prilogi), ki je bila izrisana s tehnikami in O metodami, uveljavljenimi v geolingvistiki. Kot najustreznejša tehnika se je izkazala s znakovna, kjer je število poimenovanj v posameznem krajevnem govoru prikazano L z deležem zapolnitve kroga, tako da prazen krog pomeni prisotnost 1-3 poime- 0 novanj v posameznem krajevnem govoru, četrtinska zapolnitev 4-6 poimenovanj, polovična zapolnitev 7-9 poimenovanj, tričetrtinska 10-12 poimenovanj, v celoti zapolnjen krog pa 13-16 poimenovanj. Kot je razvidno iz karte, je mogoče v slovenskih narečjih določiti območja, kjer so poimenovanja z -ica iz obravnavanega pomenskega polja »človek« zapisana N redko, pogosto oz. množično, vsaj z eno pojavitvijo pa so prisotna prav v vseh15 A krajevnih govorih. Območja z množično pojavitvijo so vezana predvsem na obrobna vzhodnej- 1 ša oz. jugovzhodna narečja, in sicer so to vsa narečja panonske narečne skupine S (najštevilčneje v severnih in južnih govorih prekmurskega narečja, vzhodnejših govorih prleškega, haloškega in slovenskogoriškega narečja), skrajni vzhodni 1 govori štajerske narečne skupine (južnopohorsko narečje - T357 Lobnica, T359 9 Miklavž na Dravskem polju, T361 Zgornji Slemen, posavski govori T300 Turje, • T302 Lokavec, na stiku s hrvaškim prostorom pa srednještajerska govora T339 o Dobovec pri Rogatcu in T408 Hum na Sutli ter kozjanska govora T345 Bistrica • ob Sotli in T409 Dubravica), celotno območje južnobelokranjskega narečja, izven 2 tega bolj ali manj sklenjenega območja pa še v petih govorih gorenjskega narečja med Kranjem in Radovljico ter v posameznih razpršenih krajevnih govorih ostalih narečnih skupin: koroška narečna skupina (T009 Kranjska Gora, T045 Dobrova pri Dravogradu, T049 Pernice, T051 Vuzenica), primorska narečna skupina (T071 Drežnica, T072 Zatolmin, T090 Avče), rovtarska narečna skupina (T169 Idrija), dolenjska narečna skupina (T229 Vnanje Gorice, T264 Trebnje) s kostel-skima točkama T282 Delač in T412 Ravna Gora ter štajerska narečna skupina (T316 Mozirje, T317 Motnik). Prav tako na obrobna, le da na zahodna narečja, so vezana območja z najmanj številčno prisotnostjo poimenovanj. Sklenjeno območje se pričenja v ziljskem narečju, ki se proti jugu nadaljuje v narečja primorske narečne skupine ter v obrobnejših zahodnih govorih rovtarske narečne skupine, poteka čez kraške obalne govore v Tržaškem zalivu ter se zaključi v istrskem narečju, proti vzhodu pa se od ziljskega narečja nadaljuje v notranjost koroške narečne skupine na avstrijski strani, kjer zajema predvsem govore z levega brega Drave. Manjša sklenjena območja z redkimi poimenovanji z -ica so še znotraj dolenjskega narečja (govori od Stične (T254) vzdolž ob reki Krki do Dvora), v štajerski narečni skupini pa govori z levega brega 15 Gradiva ni le za krajevni govor T406 Ženavci (Jennersdorf), ki se nahaja na avstrijskem Gradiščanskem. Save v sevniško-krškem podnarečju, kozjanski govori, srednještajerski govori ter ^ kozjaško podnarečje). Zemljepisno in številčno se med obema omenjenima arealoma nahaja obmo- ^ čje, kjer se analizirana poimenovanja ne pojavljajo množično, niti redko, temveč ^ razmeroma pogosto. To območje je vezano na gorenjsko, rovtarsko, dolenjsko na- ^ rečno skupino, srednje- in zgornjesavinjsko narečje štajerske narečne skupine ter 1—1 govore na avstrijskem Koroškem na desnem bregu Drave. Iz opisane situacije je razvidno, da so območja z največjim številom analiziranih poimenovanj z -ica zemljepisno vezana na (jugo)vzhodnejša narečja, kar potrjujejo tudi besedotvorne raziskave narečnega gradiva iz drugih pomenskih polj (npr. »(kulturne) rastline« prim. besedotvorni karti 2.1.4 in 3.1.1 Priponski morfem -ica v Horvat 2012: 433, 473), ki so bolj ali manj v zemljepisnem stiku s sosednjim hrvaškim jezikovnim prostorom, za katerega velja, da so tvorjen-ke s priponskim obrazilom -ica tudi sicer veliko pogostejše, kar je razvidno iz nekaterih besedotvornih kart Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA 9: 27, 35, 45; prim. karte 1 'glava' (manjš.), karta 4 'sence', karta 8a 'zenica'), dodatno pa to potrjuje kartirano gradivo s področja južnoslovanskih jezikov iz pomenskega polja »živali« (prim. karte 10 'krt', 15A 'škrjanec', 17 'lastovka', 22 'pijavka', 37 'ovčka', 42 'mlada mačka', 56 'goska', 58A 'račka' v Pomianowska 1970: 56, 66, 72, 82, 116, 130, 161, 164), iz česar je mogoče sklepati, da so omenjena O območja slovenskih narečij del veliko širšega areala, ki poteka po južnoslovan-skem16 območju. V zvezi z zemljepisno razporeditvijo in pogostnostjo tvorjenk s i-h priponskim obrazilom -ica ugotavlja Pomianowska (1970: 182-185), da so te za N narečja južnoslovanskih govorov izjemno pogosta, posebej še za narečja hrvaškega in srbskega jezika. 4 Povzetek Iz pričujočega prispevka je razvidno, da so besedotvorne raziskave slovenskih narečij izhajajoč iz gradiva, pridobljenega z vprašalnico za SLA, možne, kljub temu da vprašalnica v primarni fazi predvideva neposredno pridobivanje glasoslovno, oblikoslovno, leksično ter semantično, ne pa tudi besedotvorno diferenciranega gradiva, in naj bi služila predvsem za »prvo zapisovanje narečij na celotnem slovenskem ozemlju« (Benedik 1999: 17). Besedotvorne značilnosti slovenskih narečij je tako mogoče na podlagi tega gradiva ugotavljati v sekundarni fazi, npr. po izrisu leksičnih kart, kjer na podlagi morfemizacije leksemov izstopijo njihova besedotvorna sredstva (za raziskave s ciljem ugotavljanja nabora, funkcije in razvr-stitvenih značilnosti besedotvornih sredstev v posameznih jezikovnih sistemih) oz. po sistematični in načrtni izgradnji korpusa tvorjenk z določenimi besedotvornimi 16 O razširjenosti in pogostnosti priponskega obrazila -ica v južnoslovanskih jezikih v primerjavi z zahodnimi in vzhodnimi slovanskimi jeziki, kjer so za enak besedotvorni pomen pogostejša druga priponska obrazila (npr. -ika), prim. Slawski 1974: 98-99. sredstvi (za raziskave s ciljem ugotavljanja produktivnosti, funkcije in zemljepisne M razširjenosti posameznih besedotvornih sredstev), kot je to prikazano v pričujočem prispevku. Za 145 obravnavanih poimenovanj ugotavljamo, da je večji delež teh nastal z besedotvornimi postopki, in sicer z izpeljavo, manjši delež pa s pomenotvornimi O postopki (s pomenskimi prenosi, tj. z metaforo, manj po z metonimijo). T. i. pravih s tvorjenk, torej tistih, ki imajo na sinhroni ravni v obravnavanem jezikovnem siste-L mu razvidno strukturo besedotvorna podstava + besedotvorno obrazilo -ica, je 91; 0 20 poimenovanj izkazuje strukturo tvorjenke, vendar pa je etimologija korenskega morfema ostala nerazjasnjena, 6 poimenovanj je prevzetih iz zemljepisno stičnega idioma, 28 jih je pomenotvornega nastanka, nekoliko več po metafori, manj pa po 1 metonimiji. Izmed t. i. pravih tvorjenk jih je največ izsamostalniških, pri čemer prevla-N dujejo tavtološke izpeljanke, po številu sledijo manjšalnice in feminativi, najmanj A jih ima besedotvorni pomen opravljalnik, enajst tvorjenk, večinoma s slovarskim p pomenom 'zanohtnica' je tvorjenih iz samostalniške predložne zveze, te so nosilke 1 besedotvornega pomena opravljalnik. Štirinajst tvorjenk je izpridevniških, vse z besedotvornim pomenom nosilnik ^ lastnosti, dvanajst pa izglagolskih z besedotvornim pomenom vršilnik dejanja. Sedem tvorjenk je mogoče v skladu z njihovo morfemizacijo označiti kot 9 večkrat motivirane tvorjenke, in sicer kot izsamostalniške z besedotvornim pome-• nom opravljalnik ter zloženo pripono -nica oz. kot izpridevniške z besedotvornim o pomenom nosilnik lastnosti ter besedotvornim obrazilom -ica. Z vidika zemljepisne razporeditve za obravnavana poimenovanja ugotavlja- 2 mo, da so ta na nekaterih območjih redkejša, tj. v narečjih primorske narečne skupine, pogostejša pa so v jugovzhodnejših narečjih, s katerimi predstavljajo del veliko širšega areala, ki ga tvori priponsko obrazilo -ica. 5 Preglednica s prikazom strukture tvorjenk Legenda: I = iztočnica; T = tvorjenka;17 P, PN = priponsko obrazilo, priponski niz; PM1 = priponski morfem 1; PM 2 = priponski morfem 2; PM 3 = priponski morfem 3; PrM = predponski morfem; SPL = slovarski pomen leksema; BPr = besedotvorni predhodnik; Bpo = besedotvorni pomen; S = samostalnik; SPz = samostalniška predložna zveza; P = pridevnik; G = glagol; M = manjšalnica, O = opravljalnik, TI = tavtološke izpeljanke; Ž = ženska oblika; NL = nosilnik lastnosti, VD = vršilnik dejanja Opomba: V preglednico so vključene vse tvorjenke, obravnavane v razdelku 2.1.1, medtem ko poimenovanja iz razdelkov 2.1.2, 2.1.3, 2.1.4 in 2.2 niso vključena v tabelo. 17 Pri tvorjenkah z več možnimi morfemskimi segmentacijami je v preglednici podana le ena izmed možnosti, in sicer segmentiranje na največje možno število morfemov. 0 M n S s S S s s S % % O 0 O H H H H H H H H H H H •h n Vi m m m m m m m Vi m m m m Vi m Vi m m č š prgi p 0 e p ep s 0 či č dla. 2., st e p. SPL ol z o S ol z o S ol z o s le ekl -O 1. hči, 2. dekle le ekl -0 a O ni s o rt 0 e p e č e 0 pi 0 e 0 n e s a 0 rzl 1. garje, 2. šen š 2. st o k >N e 0 dvi le e 0 dvi le e pi š 0 'IS -0 0 e pi š 0 e č š rgi ft le kl e d a ¥ a z a a z a 0 a z PrM PM3 s M ID ID PM2 š 0 ca 0 >0 ^ PM1 ca 0 ca 0 s 0 s 0 s 0 s 0 s 0 s 0 s 0 s 0 s 0 s 0 s 0 s 0 s 0 s 0 s ^ s ^ s ^ S S s ^ S O S S O Z h a 0 a 0 a 0 a 0 a 0 a 0 a 0 s 0 >0 s 0 >0 a 0 a 0 a 0 >0 >N «J a 0 a 0 a 0 a 0 a a a a 0 a a a .O ID a £ ID a rt iS H ca 1 b * ca i b * iS b * iS e >0 * iS "f M ■f >1D d * iS d * iS -rt * iS >0 £ d s * >0 & hO st * iS rt hO s * iS § zi * >0 >N ID •G £ s * ca >0 š o k * >N S * 0 * 0 ¡i * š J3 li * ^ hO s ii ca š p * ca ^ ^ ii ^ ca - m ID ri ^ -rt - ID ri - m rt ri ■ -.j hh ea u 'iS s A ea .u 3 s a ea "3 a ea u >3 v >u ea 3 v ■a ea >¡3 ■a ea 'i? -i js ea >3 'i? S m >3 "ii >c« ea u '3 v c« ea u J n ea >¡3 >n v A h c« ea u >3 >c« Ji v u J2 v u '! ju m "ii 1= js >c« S h ea 1= v u "i? A O ■ u "ii >c« 0 ea >¡3 >c« v a ea 'i? s a ea "ii s a ea u 'ia c« v "S V 'i? >c« iu 'S a u '3 c« s 's cg od ud ud t— 00 cn 0 - cg co ud ud t— 00 cn cd cg cg co cg cd cg cg ud cg co co o cvj • 02 * 1/5 Ph O J 1/5 O £ N H M N K O S r 0 V z N A P S K 1 co • 2 O h-i CO • 2 H H H H H H H H H H H H H H H >N >N >N >N >N >N >N co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co pregibi prstov ščepec sence teme 1. teta, 2. ujna a jn vdova sirota ustnica lice obrvi st e ft sestrična družina nosnica dekle dekle dekla dekla tašča gospodinja gospodinja á -n- -n- -n- -n- -an- -ina- -ina- -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -n-ica -n-ice -n-ica -an-ica -in-ica -n-in-ica -ica -ica -ica -ica -ica -ar-ica -ar-ica td ó stav-i s * ic-p- č š * *skorn-ic-a *temen-ic-a *tet-ic-a s ic-n- ■f uj * .ó ov-i d v * *(rev)-ic-a -a "f n >N * td ic-n- j ič- * ¥ ic- ó j v- -b o* an- st p * *sestr-an-ic-a *druž-in-ic-a -a ic- .3 n- so n * *(dinar)-ic-a *(frajar)-ic-a *xolp-ic-a *past-yr-ic-a -a ¥ M š * *(gazd)-ar-ic-a *gospod-ar-ic-a stavica ščepica škranjica temenica tetica ujnica vdovica revica žnabljica ličnica obrvnice pestnica sestranica družinica nosninica dinarica frajarica hlapica pastirica švigerica gazdarica gospodarica CD cg cg oo cg cn cg o m co cg m co m m uo m CD m m 00 m cn m o cg co UD CD BPo O O BPr SPz SPz e ic a td p trep 2. a c SPL rvi, b o tni S ano z PrM o- i z PM3 PM2 PM1 -ica -ica Z P -ica -ica -a H *o-zen-ic-a .o s g o -n a- z * hH ozenica zanohtica 00 cn •f 0 O O O O O O O H H SPz N S N S N S N S N S N S N S N S zanohtnica al č 'ft a ic nohtnic ano z a ic nohtnic ano z a ic nohtnic ano z a ic nohtnic ano z a ic nohtnic ano z a c avic li r -O e ic lni al p trep i rt TŠ o ft ca z ca z ca z ca z o- li ft rt -n- -n- -n- -n- ? -n- s ic s ic ca ic ca ic ca ic ca ic ca ic ca ic ca ic -n-ica a ic a ic -n- a ic -n- a ic -n- a ic -n- ca ic -ar-i ca ic 1 a ic -n- ca rt 7 S eg o -n an * -a ic- n- n- «D ol -k tO -O o p * -a ic- rt j -A ■a ep a- z * -a ic- ni eg o -n a- z * -a ic- n- j kar-p -č a- z * -a ic- n- 1 * f rt ca V na-- a na x rt * j * -a ic- ^ eg o -n a- z * -a ic- 1 -S o -b o* ¥ ic- n- ■f ca pep -tre op * nanohtnica a ic '8 -i "o -i ■a o & a ic '3 ■g ni M a N a ic '3 ht o n a N a ic '8 -i a & a N a ic '3 2 o n a n N a ic "iS ea ht o n a N a ic ■a a A o M ic '3 "S & v •- ot & O LO LO cg LO m LO ^ LO LO LO CD LO LO 00 LO BPo NL NL NL NL NL NL NL NL NL NL NL NL BPr P P P Ph P P P P P P P P SPL dekle mrzlica šen e arje eg stara mati jetika jetika sirota zadnjica 1. piščal, 2. meča mrzlica vodenica PrM PM3 § § PM2 PM1 -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica Z P -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -ica -en-ica -en-ica -en-ica H *iub-ic-a ca z- r ^ S * ca ic-d * -a -rb £ s * *star-ic-a *sux-ic-a *suš-ic-a *u-bož-ic-a ca -rt j adz * *gol-en-ic-a/*gol-en--ic-a *ogn-en-ic-a *vod-en-ic-a hH ljubica mrzlica rdečica srbečica starica suhica sušica ubožica zadnjica golenica ognjenica vodenica cn LO 0 CD CD cg CD PO CD CD LO CD CD CD CD 00 CD cn CD O t— co co o cvj • 02 * 1/5 Ph O J 1/5 O £ N H t—1 E N NL NL BPo O, NL O, NL O, NL O, NL O, NL O, NL O, NL 1 K BPr oo" oo" oo" oo oo oo O S L O V N N A P S bradavica črevo SPL zanohtnica 1. križ, 2. kolk mrzlica nosnica jetika 1. revma, 2. vodenica ustnica PrM K m i ¡¡d h i CS • 2 o h-i PM2 -n- -n- -n- -n- -n- -n- -n- 00 • 2 ta ic ta ic PM1 ta ic ta ic ta ic ta ic ta ic ta ic ta ic -av-ica -av-ice Z P -n-ica -n-ica -n-ica -n-ica -n-ica -n-ica -n-ica a -a a- -a .o n- J so n * -a ni 33 & * *bord-av-ic- .o -av-i v- J& * H n- ■f § č * -n ■f ot o * n- J rz- o mo * ta ic-n- -d S * ta ic-ni st us * bradavica krvavice hH črnica lakotnica mraznica nosnica pljučnica udnica ustnica t— cg C— CO C— c— uS c— CD C— C— oo C— cn t— BPo VD VD VD VD VD VD VD VD VD VD VD VD B O O O O o O O O O O O O SPL trepalnice mrzlica ošpice trepalnice ošpice trepalnice trepalnice mrzlica dekla trepalnice mrzlica e arje M PrM PM3 PM2 -n- -n- -n- -n- -n- -n- -v- l- l- £ PM1 ta ic ta ic ta ic ta ic ta ic ta ic ta ic ta ic ta ic ta ic ta ic ta ic Z P a ic a ic -n-ica -n-ica -n-ica -n-ica -n-ica -n-ica -v-ica -l-ica -l-ica ta ic H ¥ .o i pe tre * ta ics- £ * ¥ o a j ps o* ¥ ica ta p- -trep op * ica 7 sup-t- s o* ¥ ica ■f -aip* -a ica ■f -ap- trep * -a ic- n-z- r o -mo tO s * *del-a-v-ic-a ¥ .o -a- t« mi * -a ic- ta č- hO rz- o mo * -a "¡0 rp-d * hH trepenjice trešljica osepnice potrepanice sutnic- tipalnice trepalnic- zmraznica delavica migalice mrazčalica drpljica o 00 00 cg 00 CO 00 00 UO 00 CD 00 c— 00 00 00 cn 00 o cn Viri in literatura Bajec 1950 = Anton Baj ec, Besedotvorje slovenskega jezika I, Ljubljana: SAZU, ® 1950 (Dela Razreda za filološke in literarne vede 1). Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski ^ lingvistični atlas (SLA), Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 1999. Benedik idr. 2010 = Francka Benedik idr., Ponovne objave člankov s kartami za Slovenski lingvistični atlas (do leta 2008), ur. Peter Weiss - Jožica Škofic 1/5 - Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša 1—1 ZRC SAZU, 2010. Furlan 2008 = Metka Furlan, O slovenskih parih tipa kost : koščica ali o nastanku razmerja -st- : -šč-i- (k identifikaciji zgodnjepraslovanske akrostatične dekli-nacije ijevskih samostalnikov), Jezikoslovni zapiski 14 (2008), št. 1, 7-27. Gradivo za Slovenski lingvistični atlas (SLA) in Slovanski lingvistični atlas (OLA), ki ga hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Horvat 2012 = Mojca Horvat, Morfološka struktura in geolingvistična interpretacija rastlinskih poimenovanj v slovenskih narečjih: doktorska disertacija, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2012. Kenda-Jež 2006 = Karmen Kenda-Jež, Slovenska dialektologija v drugi polovici O 20. stoletja, v: Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, ur. Mi- ^ haela Koletnik - Vera Smole, Maribor: Slavistično društvo, 2006 (Zora 41), hh 22-30. Kowalska 2011 = Anna Kowalska, Gwary dzis: apelatywne nazwy miejsc w dialek- W tach polskich: derywacja sufiksalna, Poznan: Wydawnictwo poznanskiego ^ towarzystwa przyjacól nauk, 2011. Lenček 1992 = Rado Lenček, Na sledi tvorjenk s predpono vi- v slovenskih narečjih, Slavistična revija 40 (1992), št. 1, 61-77. Merku 1999 = Pavle Merku, Spremešanje jezikov v terskem besedotvorju: izomor-fija, heteromorfija in polimorfija, v: Logarjev zbornik, ur. Zinka Zorko - Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo 1999 (Zora 8), 186-201. OLA 9 = Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel'naja 9: čelovek, Kraków, 2009. Mi^dzynarodowy Komitet Slawistów, Komisja Ogólnoslowianskiego Atlasu J^zykowego - Polska Akademia Nauk, Instytut J^zyka Polskiego, 2009. Pomianowska 1970 = Wanda Pomianowska, Zróznicowanie gwar poludnio-woslowianskich w swietle faktów slowotwórczych, Wroclaw - Warszawa - Kraków: Zaklad narodowy imienia Ossolinskich, Wydawnictwo Polskiej akademii nauk, 1970. Rajh 2002 = Bernard Rajh, Od narečja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika, Maribor: Slavistično društvo, 2002 (Zora 19). Rebrica 2004 = Lara Rebrica, Besedni atlas za domače živali (BADŽ) 2: mačka in pes: diplomsko delo, Ljubljana: [L. Rebrica], 2004. Reichan 1998 = Jerzy Reichan, Polskie slowotwórstwo gwarowe w aspekcie ge-ograficznoj^zykowym, v: Teoretiyczne, badawcze i dydaktyczne založenia dialektologii, ur. Slawomir Gala, Lodž: Lodzkie towarzystwo naukowe, 1998, 259-264. N Sierociuk 2001 = Jerzy Sierociuk, Založenia metodologiczne badan slowotworstwa gwarowego, v: Gwary dzis 1. Metodologia badan, ur. Jerzy Sierociuk, Poznan: Wydawnictwo poznanskiego towarzystwa przyjacol nauk, 2001. 153-160. 0 SLA 1.1 = Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, ur. s Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). L SLA 1.2 = Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). Slawski 1974 = Franciszek Slawski, Zarys slowotworstwa praslowianskiego, v: Franciszek Slawski, Slownikpraslowianski I, Wroclaw idr., 1974, 43-141. 1 Slawski 2011 = Franciszek Slawski, Slowotworstwo, slownictwo i etymologia slowianska I: slowotworstwo, Krakow: Polska akademia umiej^tnosci, 2011 (Rozprawy Wydzialu filologicznego LXXX), 9-182. A Smole 2003 = Vera Smole, Besedni atlas za domače živali (BADŽ) 1: perutnina, Ljubljana, 2003. (Razmnoženo.) i Smole 2006 = Vera Smole, Stanje in perspektive slovenske lingvistične geografije, v: Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas: materialy i issledovanija 2003-2005: sborniknaučnyh trudov, Moskva: Institut russkogo jazyka RAN, 2006, 80-117. 1 Smole - Horvat 2013 = Vera Smole - Mojca Horvat, Leksika s pomenskega polja »jabolko, jablana« v slovenskih in makedonskih narečjih, v: Makedonski ja- zik 64 (2013), 47-61. o Stramljič Breznik 1994 = Irena Stramljič Breznik, Tvorjenke v Košičevem delu Zobriszani Szloven i Szlovenka med Murov i Rabov, v: Košič in njegov čas: zbornik razprav o Jožefu Košiču, ur. Zinka Zorko - Marija Bajzek Lukač -Stjepan Lukač, Budimpešta: Košičev sklad, 1994, 136-170. Stramljič Breznik 1999a = Irena Stramljič Breznik, Prispevki iz slovenskega bese-doslovja, Maribor: Slavistično društvo, 1999 (Zora 7). Stramljič Breznik 1999b = Irena Stramljič Breznik, Besedotvorne značilnosti narečja ob primeru beltinskega prekmurskega slovarja, v: Logarjev zbornik, ur. Zinka Zorko - Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo, 1999 (Zora 8), 160-179. Stramljič Breznik 2004 = Irena Stramljič Breznik, Besednodružinski slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B, Maribor: Slavistično društvo, 2004 (Zora: priročniki 1). Stramljič Breznik 2006 = Irena Stramljič Breznik, Besedotvorje v knjižnem jeziku in narečju (Ob primerjavi poskusnega slovarja narečja in besednih družin), v: Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, ur. Vera Smole - Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo 2006 (Zora 41), 376-384. Stramljič Breznik 2010 = Irena Stramljič Breznik, Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom, Maribor: Filozofska fakulteta, 2010 (Zora 71). Stramljič Breznik 2013 = Irena Stramljič Breznik, Besedotvorni izzivi dialektolo-ških raziskav: Slovenski lingvistični atlas 1 in Semantičko-derivacioni rečnik 1-2, Jezikoslovni zapiski 19 (2013), št. 2, 59-72. Šekli 2011a = Matej Šekli, Besedotvorje (pra)slovanščine v sinhroni in diahroni luči na primeru samostalniških izpeljank, v: Slavistika v regijah - Maribor = Zbornik Slavističnega društva Slovenije 22, ur. Boža Krakar-Vogel, Ljublja- ^ na: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2011, 217-222. Šekli 2011b = Matej Šekli, Morfološka analiza, v: Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: ^ Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi), 16-18. Šekli 2012 = Matej Šekli, Besedotvorni pomeni samostalniških izpeljank v (pra-) 1—1 slovanščini, Filološki studii = Filologičeskie zametki = Filološke pripombe = Filološke studije (Skopje idr.) 10 (2012), zv. 1, 149-165. Toporišič 1987 = Jože Toporišič, Slovensko narečjeslovje, v: Jože Toporišič, Portreti, razgledi, presoje, Maribor: Obzorja, 1987, 217-256. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Založba Obzorja, 42000 01976). Unuk 1997 = Drago Unuk, Besedotvorje v zahodnih prleških govorih, v: Varia VII: zbornik materialov zo VII. kolokvia mladych jazykovedcov, Bratislava: Slovenska jazykovedna spoločnost' pri SAV, 1997, 148-157. Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000. 2 > h- Dialect derivatives with the suffix -ica from the semantic field 'man' * Summary N This article shows that word-formation studies of Slovenian dialects can be car- H ried out using material obtained through the SLA questionnaire, despite the fact ^ that in the primary phase the questionnaire envisages direct collection of material that differs in terms of phonetics, morphology, lexis, and semantics, but not word formation, and is primarily intended for "initial inventorying of dialects across all of Slovenia" (Benedik 1999: 17). Based on this material, the word-formation characteristics of Slovenian dialects can therefore be determined in the secondary phase; for example, after producing lexical maps that show the word-formation elements of lexemes based on their separation into constituent morphemes (for research aimed at establishing the selection, function, and classification characteristics of word-formation elements in individual linguistic systems), or following the systematic and planned compilation of a corpus of derivatives using specific means of word formation (for research aimed at determining the productivity, function, and geographical distribution of individual means of word formation), as shown in this article. With regard to the 145 expressions analyzed, it is established that the large majority were created through word-formation processes such as derivation and fewer were created through meaning-creating procedures such as transfers of meaning (i.e., metaphor and to a lesser extent metonymy). In terms of spatial distribution, these expressions are the least common in the Littoral dialect group. They are more common in southeastern Slovenian dialects, which are part of a much broader South Slavic area forming them with the suffix -ica. Pogostnost narečnih poimenovanj z -ica iz pomenskega polja »človek« (po gradivu za SLA 1) Mojca Horvat < O :MI!l4. AnUm McliLn ZRC SAZU, stavemLi ic .'it. t uiti Ivinim ti ZKC SAZU Legenda Število pojavitev narečnih poimenovanj z -ica v posameznem krajevnem govoru O 4-6 3 7-9 9 10-12 13-16 piculcdnr Lanc (jcodctSLCM /avada HS tjcoocfJkc upr.iv c RS, UaMJcitkcipt Besedotvorni izzivi dialektoloških raziskav: Slovenski lingvistični atlas 1 in Semantičko-derivacioni rečnik 1-2 Irena Stramljič Breznik Cobiss: 1.01 iT P- < N 2 Nabor sorodne leksike, povezane s človekom, je stična točka sicer po zasnovi različnih del, kot sta Slovenski lingvistični atlas 1 (SLA 1) in Semantičko-de-rivacioni rečnik (SDR 1-2). Primerjava je lahko koristna za nadaljnje delo pri SLA v smislu izbora leksemov in hkrati odpira besedotvorne izzive slovenskih dialektoloških raziskav, ki izhajajo po eni strani iz modela besednodružinske strukture srbskega SDR, po drugi strani pa iz potenciala, ki ga za tovrstni pristop ponuja že zbrano dialektološko gradivo v SLA. Ključne besede: dialektologija, besedotvorje, semantika, besedna družina, slovar O Word-formation challenges in dialectology studies: Slovenian Linguistic Atlas, volume 1, and Semantic-Derivational Dictionary, volumes 1 and 2 The selection of related lexemes connected with 'man' is a contact point for n works such as the Slovenian Linguistic Atlas, volume 1 (SLA 1) and the Serbian Semantic-Derivational Dictionary (SDR), volumes 1 and 2, even though they have a completely different design. This comparison may prove useful for future work on the SLA in terms of selecting lexemes; in addition, it provides word-formation challenges to Slovenian dialectology research, which on the one hand proceeds from the model of the word-family structure of the Serbian SDR, and on the other from the potential offered for this type of approach by the dialectology material already collected in the SLA. Keywords: dialectology, word formation, semantics, word family, dictionary 1 Slovenski lingvistični atlas 1 in Semantičko-derivacioni rečnik 1-2 1.0 Primerjava dveh po svoji naravi in strukturi različnih, pa vendarle v marsičem sorodnih del zahteva vsaj nekaj temeljnih podatkov in pojasnil o njuni zasnovi. 1.1 Slovenski lingvistični atlas 1 (SLA 1) je izšel leta 2011 v dveh delih, in sicer 1.1 Atlas in 1.2 Komentarji, načrt zanj pa je že pred dobrimi 87 leti zasnoval Fran Ramovš. Realizacija šele po toliko letih odraža ves organizacijski napor, povezan z določanjem krajevne mreže, (pre)urejanjem vprašalnice in zbiranjem gradiva na terenu. Zato se je mogoče samo strinjati z v uvodu zapisano mislijo, da je to temeljno delo sodobne slovenske dialektologije in geolingvistike, ki z vidika vsebinske in strukturne oblikovanosti sinergično združuje metodološke pristope ne samo dialek-M tologije, pomenoslovja, besedotvorja in etimologije, ampak tudi etnologije, naravo-N slovja in jezikoslovnih tehnologij ter posledično predstavlja interdisciplinarno delo 1 s področja slovenske jezikovne in kulturne dediščine. Glede na razsežnost projekta ^ - ki vključuje narečne podatke za 413 govorov na podlagi skoraj 3000 vprašanj in 0 podvprašanj iz petnajstih pomenskih razdelkov, od katerih so trenutno v atlas zajeti s le trije - lahko pričakujemo še kar nekaj knjig, ki bodo prinesle celotno zbrano graL divo slovenskega narečnega prostora. O 1.2 Semantičko-derivacioni rečnik (SDR 1-2) je prav tako izšel v dveh delih; prvi je bil izdan leta 2003 in drugi leta 2006. Slovar je nastal na osnovi različnih slovarskih izdaj srbsko-hrvaškega jezika. Po svoji vrsti je lingvistični slovar, v katerem je vsaka beseda sicer pomensko opredeljena, vendar brez ponazarjalnega gradiva o N realizaciji teh pomenov. Tako se o pomenu besed lahko pridobijo le tisti podatki, > ki so razberljivi iz besedotvorne strukture in razmerja do leksemov iz iste besedne p družine oz. odnosa do leksemov istega besedotvornega tipa. Uporabnost slovarja 1 je večvrstna in določena s tem, na katere podatke se uporabnik usmeri: to je lahko S besedna družina, podstavna beseda ali pa obrazilo. K 9 2 Leksemi iz pomenskega polja oz. tematske skupine »človek« o 2.0 Opredelitev, da je kakršna koli zbirka besed, ki je večinoma urejena po ne-• kem načelu, slovar (Toporišič 1992: 279), zastavlja vprašanje, ali je tudi drugi del 2 SLA, naslovljen Komentarji, slovarsko delo, čeprav ni eksplicitno tako imenovan. Naslednjih pet dejstev nas prepriča, da Komentarji vsebujejo mnogo prvin slovarskega dela: (1) Vključenih je 151 narečnih leksemov. (2) Razvrščeni so po abecednem redu (str. 30-31) v Abecednem seznamu vprašanj v SLA 1 s številko komentarja od barva las - črni do žlahta (rod). (3) Vsak narečni leksem ima svoj komentar, v katerem je poenoten prikaz po 5 merilih: 1. gradivo, 2. morfološka analiza, 3. posebnosti kartiranja, 4. uporabljena dodatna literatura, 5. primerjaj. To je mogoče brati kot sestavine slovarskega članka, prilagojenega potrebam dialektološkega in geolingvistič-nega pristopa. (4) Besedno kazalo (str. 333-365) daje informacije o vseh zbranih poknjiženih narečnih leksemih ali njihovih podstavah. (5) Odzadnji seznam iztočnic v besednem kazalu (str. 367-380) omogoča pridobivanje informacij o zbrani leksiki po izglasjih (končniških ali morfemskih). 2.1 Skupna točka slovenskega lingvističnega atlasa in srbskega besednodružin-skega slovarja so leksemi, povezani s človekom, vendar je sorodno leksemsko gradivo uporabljeno na različne načine. SLA 1 je osredinjen na pomensko polje »človek«, SDR pa izhaja iz tematske skupine »človek«. Zanimivo je terminološko razhajanje kot posledica tudi siceršnje bogate poimenovalne raznolikosti tega področja, ki ima posledično le redko prekrivne definicije. Zato se zdi primerna osvetlitev tako srbske kot slovenske terminologije. V tipologiji srbskih leksemskih združb (Dragicevic 2007: 239) je najširša združba asociativno polje (asociativno polje), ki ga tvorijo sintagmatsko in paradi- ^ gmatsko povezani leksemi na podlagi asociacij. Ožja združba, povezana na podlagi ^ sistemskih leksemskih zvez, se imenuje pomensko/pojmovno polje (semantičko/poj- 1—1 movno polje), ki ga sestavljajo leksemi različnih gramatičnih vrst, hierarhično nižja pa je pomenska skupina, ki je lahko dveh vrst. Prva je leksično-semantična skupina & (leksičko-semantička grupa reči), ki jo tvorijo sinonimi, antonimi in hiponimi, druga je tematska skupina (tematska grupa), ki je izmed vseh naštetih najbolj zasnovana na zunajjezikovni pojavnosti, vendar je z raziskavami potrjeno, da so tako organizirani leksemi tudi jezikovno povezani (skupne razločevalne pomenske sestavine, sorodni modeli za razvoj drugotnih pomenov, podobni tvorbeni vzorci ipd.). Besedna družina (derivaciono gnezdo) predstavlja zvezo besed, ki imajo skupni koren. Podobna poimenovalna raznolikost se kaže tudi v slovenistiki (Stramljič Breznik 2007: 97-109), saj se pojavlja več terminov. Besedno polje (Toporišič 2000: 118) je definirano kot skupina sosedskih besed za pojavnost v istih prostorskih, časovnih ali vzročnostnih združbah. Pomensko polje (Vidovič Muha 2000: 59-62) je s pomenskimi sestavinami strukturirano pojmovno polje - predstavni svet, ki ga oblikuje uvrščevalna pomenska sestavina. Tematsko polje (Križaj Ortar idr. 2000: O 13-18) pa so tematsko povezane besede, za katere ob poslušanju ali branju besedila ^ že iz napovedi teme ali iz naslova sklepamo, katere bodo uporabljene v besedilu. N 2.2 SLA 1 vsebuje 151 narečnih leksemov iz pomenskega polja »človek«, razpo- H rejenih v tri sklope. (1) Telo: las,1 barva las (črni, plavi, sivi, rjavi, rdeči), pleša in plešast, teme, lobanja, možgani, čelo, sence, uho, oko, oči, obrvi, trepalnice, solza, nosnica, brki, lice, ustnica, usta, nebo, brada, vrat, grlo, tilnik, rama, pazduha, roka, komolec, pest, dlan, prst, palec, kazalec, sredinec, prstanec, mezinec, pregibi prstov, noht, ščepec, prgišče, kost, rebro, prsi, trup, trebuh, popek, jetra, pljuča, ledvice, mehur, črevo, zadnjica, prdeti, pezdeti, smrdeti, križ, kolk, stegno, koleno, piščal, meča, gleženj, stopalo, kri, smrt, mrlič, umreti, stegniti se; nos, jezik, zob, žila, srce, noga, peta na nogi, koža. (2) Bolezni: zdrav, bolan, rana, tvor, mozolj, bradavica, zanohtnica, garje, šen, ošpice, kašelj, nahod, bezgavka, mrzlica, revma, vodenica, jetika, kuga, slep, gluh, šepav, grbast, suh, debel, trebušast, živčen. (3) Družina: družina, žlahta (rod), starši, oče, mati, sin, hči, brat, polbrat, stari oče, stara mati, vnuk, stric, ujec, teta, ujna, bratranec, sestrična, očim, mačeha, pastorek, vdova, sirota, jerob, mož, žena, tast, tašča, zet, snaha, svak, gospodar, gospodinja, hlapec, dekla, posel, otrok, fant, dekle, prijatelj, ljudje, tuj, tujec, na tuje; sestra. 1 Krepko natisnjeni leksemi iz SLA so prevodno prekrivni z leksemi iz SDR, ki vključuje tudi sopomenke različnih vrednosti, npr. stražnjica, guz; dojka, sisa ipd. Podčrtani so tisti leksemi iz SLA, ki imajo svoje komentarje, a nimajo kart v atlasu. M N K O S r O V z N A P S K po o CO 2 2.3 SDR 1 (2003) vključuje 85 besednih družin, povezanih z deli človeškega telesa, po naslednjih razvrstitvenih načelih. (1) Temeljna skupina 3 leksemov: čovek, ljudi, žena. (2) Netvorjeni leksemi za dele telesa, ki imajo večje besedne družine: bedro,2 bok, brada, brk, but, vlas, vrat, glava, grlo, grudi, guz, dlaka, dlan, zglob, zub, jezik, kičma, koža, koleno, kosa, kost, lakat, leda, lice, malja, noga, no-kat, nos, obraz, oko, pas, peta, pleča, pojas, prsa, prst, pupak, rame, rebro, ruka, stopa, taban, telo, teme, trbuh, trup, ud, usta, uho, čelo, šaka, šija. (3) Netvorjeni leksemi za dele telesa, ki imajo manjše besedne družine: gležanj, gnjat, golen, dupe, zatiljak, zenica, jabuka i jabučica, jagoda i jagodica, ka-pak, kuk, list, lobanja, nedra, nozdrva, obrva, pazuh, palac, potiljak, stegno, stomak, struk, čeljust, članak. (4) Tvorjeni leksemi za dele telesa in njihove besedne družine: beonjača, vili-ca, dojka, zadnjica, mišič/mišica/miška, sisa, slabina, stražnjica, trepavica, cevanica. SDR 2 (2006) vsebuje še naslednjih več kot 120 besednih družin iz tematskega sklopa »človek«, nanašajočih se na notranje organe in tkiva, psihofiziološka stanja in dejanja ter psihofizične lastnosti in sorodstvo. Predstavljene so po enakih razvr-stitvenih načelih kot v prvem delu. (1) Netvorjeni leksemi za dele telesa, ki imajo večje besedne družine: bala, bes, bojati se, bol, briga, bubreg, buditi se, variti, voleti, glad, gledati, gluh, glup, gnev, gnoj, govoriti, greh, guša, dah (duh, duvati), devojka, dete, dobar, dremati, žaliti, žvakati, žderati, žed, želudac, želeti, živ, žila, žuč, zao, znoj, jad, jaje, jak, jara, jed, jeza, jesti, jetra, kašalj, kijati, kleti, krv, lek, lep, loš, ljubiti, ljut, misao, mlad, mozak, mreti, mrzeti, mudar, muka, nada, paziti, pamet, patiti, piti, pišati, plakati, plašiti, pljuče, pljuvati, raditi, roditi, ružan, savest, san, svest, seliti, setiti se, sit, slep, slina, sluz, spati, sram, srati, sreča, srce, star, stid, strast, strah, suza, tuga, crevo, čuti, džiger. (2) Netvorjeni leksemi za dele telesa, ki imajo manjše besedne družine: desni, žlezda, pršljen, resica, salo, čelija. (3) Tvorjeni leksemi za dele telesa in njihove besedne družine: gušterača, duži-ca, zalistak, krajnik, lopatica, nepce, rožnjača, hrskavica. (4) Besedne družine za lekseme, ki označujejo sorodstvene odnose: baba, brat, ded, kči, mati, muž, otac, sestra, sin, stric, suprug, tetka, ujak. Izbor leksemov v SDR je večji, vendar je zanimivo, da je SLA pri naboru leksike za družino izčrpnejši. Vsebuje namreč kar 44 leksemov, ki so skoraj vsi prekrivni s 13 srbskimi iz SDR. 2 Leksemi so razporejeni po cirilični abecedi. 3 Pristop k obdelavi na primeru skupnega leksema brki oz. brk 3.0 Za vzorčni leksem, s katerim bo prikazan način predstavitve v obeh delih, so izbrani brki. V izhodišču primerjave so posamezni vidiki prikazov iz SLA in SDR ^ - iz srbskega slovarja je ponatisnjen začetek prikaza (slika 1). Ker pa je besedna družina brki obdelana kot ena izmed iztočnic na b tudi v slovenščini (Stramljič 1—1 Breznik 2004: 186-187), je zgolj zaradi primerjave pristopa prikazana tudi vzorčna stran iz tega slovarja (slika 2). Merila opazovanja so izbrana tako, da izpostavljajo 1/5 zlasti skupne lastnosti obeh del. Ph 3.1 Iztočnica: v SLA kot iztočnica nastopa številka vprašalnice, ki sprašuje po le-ksemih z označenim pomenom, izraženim s knjižnim leksemom (SLA V067 'brki'). N V SDR nastopa knjižna iztočnica besedne družine v slovarski obliki; tako izdelani komentar kot besedna družina sta v obeh delih avtorska. 3.2 Razlaga: SLA izhaja iz slovarske razlage knjižnega leksema po SSKJ. SDR pri pomenih iztočnic in njihovih tvorjenk izhaja iz akademijskega slovarja srbsko--hrvaškega jezika. Z > O J iT 3.3 Izpostava najtipičnejšega podstavnega morfema: SLA na podlagi gradiva iz- O postavlja, s katero podstavo je tvorjenih največ narečnih leksemov (brk-), ob dru- ^ gih, manj pogostih možnostih (npr. muštac-/muštač-) ipd. SDR izpostavlja le mo- ^ žne premenjene tvorbene podstave, ki jih imenuje tvorbene osnove: TO1: brk- TO2: N brč-. 3.4 Morfološka analiza: SLA prinaša diahrono-sinhrono večdelno morfološko analizo poknjiženih oblik narečnih leksemov, ki omogoča na praslovanski in sodobnojezikovni sinhroni ravni prepoznavati besedotvorno nemotivirane in motivirane lekseme. SDR izhaja iz dvodelne besedotvorno sinhrone morfološke analize, saj je zanj osrednjega pomena prikaz členov besedne družine v obliki levo poravnanih tvorjenk s pripisanimi pomeni, pri katerih je s simboli označena besedotvorna vrsta, stopenjskost in abecedno zaporedje istostopenjskih tvorjenk. 3.5 Uporaba etimoloških razlag in drugih virov: SLA uporablja poleg podatkov iz relevantnih slovanskih in neslovanskih dialektoloških atlasov ter posameznih domačih in tujih raziskav tudi oba slovenska etimološka slovarja - ESSJ (1976-2007) in SES (1997, 2003). Tudi SDR vsak iztočnični leksem besedne družine osvetljuje z etimološkimi razlagami, največkrat se sklicuje na etimološki slovar Petra Skoka (1971-1973). M N K O S r 0 V z N A P S K 1 cs • 2 O h-i CO • 2 CflT: Spk' | TO i 6pK- TOi Ppv- | 0 5pK I. a. ,cp"-a"ar ajiaK'e koa tioaeita ha rop stoj ycnn;! ckciip obpai, 4acT. 6. jjyrejpiaice m.hh rapamrajH ha (byutmi mskhx jKHBOTWfca. 2. bpluhka koa nekhx smjbaka.1 [+Posesor (poses. prid.. G)] 1 ,<0 opk-aj m arpiifi. hmcii. 'jobck ca ebjihkhm SpKOBHMa. 12<0 öpK-a1 jK.TepM. 300/1. Jierfiaoa. 1 ;<0 Optc-auau. -sija m TepM 3ooa. —> OpKam (2). 1 j<0 fipK-aEHya a< TepM. 300a. BpcTa pn6e Mullus barbatus. li<0 0j)K-ajjiHja m aTph6. hmsh. -j SpKa1. u<0 5 p k-a j ji o m äTputl KMen,—£ D p Kaj .nuj a. I j<0 6|>K-aT, -a, -o KMJIHT. iipna. 1. Koj n ima (BejiHKe) bpKOBe; komc cy MipaCJIH SpKOBH. 2. KojlH MMa BpLUHKC H J) M tnpailJTaje (o DHJbUM). 2|< 17 opkat-hth. -hm wmnij)., mejjhj. ao6nja™ SpKoae. 2i<]76pKaT-ocr jk hm en. eBojeTBO 0H0ra Kojnje bpKai. 3|<2, SpKafie -ite c rji. urne h, <- SpKaTHTH 1S<0 6pK-ani m 1. Ejpfta'. 2. tepm. aooji. apcra pn6aca kipauiiajuma oko ycTa v o6/iHKy bpmjfia, SpnaBau. 2.ik TepM. -jooa. BpCTa upao Maae pnoe ca meči opmfha oko ycxa Cobitis barbatula. 1,]<0 iipK-O M aTpilD, HMeH. -i GpKa1. 2i<\a M BTpilÖ. HMeH. HOBefC C BCJIHKItM OpKOBllMS, ÖptiaT '¡OBeK. 1 llpeMa Ckokv uaHaiuiuc 3naHCH,e (1) je Mera<|iopa oa "ysan uihjmct upaj Ha HraH, Koruty, HOMcyh apxy". .1 jsejIčHHuc oa oboi" npCMa CKOKy cy c/ieaehe: npHa. opKam, a oa H.cra aeHOMHHaa 6pxamumu n hmch. öpKOtta. öpKQpuja m 6pKatu. ca xmnokophctmtuwa CpKrt h opKa. 1 Y PeiHHuy ca hcJj ncj. h noxp, caoiKeHHua wutuoöpK m 'iobek koj h noaceua SpKose ■ 3 y Pe(iHHKy noa noicp. :it. uihjbat KOMaa seMjbe kojh ) .ic. in y soay. Slika 1: Brk. SDR 1: 76 (začetna stran) 3.6 Primerjava strukture besedne družine iz SDR in slovenskega besednodružin-skega slovarja kaže dva različna pristopa. Slovenski pristop se v korist jasne formalne motivacijske razvidnosti in zaradi zmožnosti knjižnega medija (stolpični prikaz z umiki namreč otežuje dodajanje pomenskih razlag in kvalifikatorjev v isti vrstici, zlasti pri višjestopenjskih tvorjenkah) odpoveduje pomenskim opisom tvoijenk, ki jih programska oprema sicer omogoča. SDR pa se v korist pomenske izčrpnosti odpoveduje jasni formalni razvidnosti, ki jo nato nadomešča z dvema preglednicama (sliki 3 in 4). CVJ co 0 CVJ • 01 £ Vi PH O J Vi O £ N H 3.7 Za razumevanje prikaza besedne družine iz srbskega slovarja, kot je ponazorjeno s sliko 1, je potrebnih še nekaj temeljnih pojasnil. Kot je bilo že uvodoma pojasnjeno, je za SDR izhodiščni vir slovarsko gradivo različnih izdaj slovarja srbsko-hrvaškega jezika. Upoštevani so samo leksemi, ki pripadajo sodobnemu standardnemu jeziku, izpuščeni pa so vsi tisti, ki so označeni 2 3456 [III zabrizg-arije -a s z-brizgati -am dov zbrizg-o -a m -brizg-dru^i del podr. oi. tint-o-brizg-o -a m v-brizgniti -cm dov. vbrizgn-ina -ei vbrizgnj-en -a -o del. ubrizgnj-erije -a s 539. Brižinj -a m brižiri-ski -a -o prid. 540. brki -Ovm mn. bfč-ica -e t brez-bfk-0 -a - o prid brk-ač-a m brktič-a -e t brkSi-ev -a -o prid, brkai-ka -ei brk-an -Sna m bfk-ast -a -o prid. brk-iš-a m brk-M -ata -o prid. brk&t-ec -tca m brkžl-ež. -a m brkžt-ost -i i ne-brkat -ata -o prid, brk-av -a -o prid bčkav-ec -a m | bfkavč-ek-ika m bfkav-lca -e t bfkav-ost - i t bfk-ec-kca m bfk-elj -kija m bfkelj-c -am brk-ež-a m brk-ica -ei bfkč-ast -a -o prid bfk-ič -a m brk-in -a m brk-otin -a m 12 3 4 5 6 I I I I I brk-iSnja -o m brk6nj-ev -a -o prid bfk-ovje -a s brk-O- prvi del podr. zlol brk-o-v^z-0 -a m -brk- drugi del podr. / bel-o-bfk-o -a -o prid Črn-o-brk-o -a -o prid. Črn-o-brk-St -Sta -o prid dolg-o-b/k-o -a -o [-yg-] prid ; doigobfk-ee -kca [-«g-] m dotg-o-brk-ast -a -o prid dolg-o-brk-St -¿la -o prid got-o-brk-o -a -o prid. mokr-o-brk-o -a -0 prid. plav-o-brk-0 -a -o prid rde£-e-bfk-o -a -o prid. rjau-o-bfk-o -a -o prid rus-o-brk-o -a -o prid siv-o-bf k-» -a -o prid. siv-o-brk-at -ata -o prid. ?.i;h-o-h*k-3 -a -o prid svetl-o-bfk-o -a -o prid 541. Brkini -ov m mn Brkin-o -a m | Brkin-ka -C ž brkin-ski -a -o prid brkin§£-tna -e» 543. brkljati -dm nedmr. brklj-a -ei | bfklj-ica -ei brklj-ač -a m brkljžč-a -ci brklj£š-ki -a -o prid. brklj-ajeiMci brkljaj-¿t -a -e del (brklj-Slen) -a -o prid. brkljaln-ik -am brkljal riik-o v -a -o prid brkljšlniš-ki -a -o prid Slika 2: Brki: Besednodružinski slovar (Stramljič Breznik 2004: 186-187) 1—1 kot zastareli ali pokrajinski, oz. so take tvorjenke navedene zgolj v opombah. Vključi čenih je tudi nekaj leksemov iz novejše rabe, ki jih slovarji ne zajemajo. Izhodišče besedne družine je s sinhronega vidika netvorjeni oz. tudi tvorjeni 1—1 leksem, če je ta osnovna poimenovalna enota za del telesa (dojka, sisa). Za osnovne lekseme je v opombah podana tudi diahrona motivacija na podlagi Etimologijskega O rječnika hrvatskog ili srpskog jezika (Skok 1971-1973). s Iztočnica besedne družine je v osnovni slovarski obliki brez naglasa z izjemo L tistih iztočnic, kjer je naglas potreben zaradi identifikacije. Homonimi so indeksira-O ni v skladu z izhodiščnim gradivskim virom. Segmentacija leksema na podstavni in obrazilni del izhaja iz sinhrone perspektive in je zasnovana na naslednjih predpostavkah: • Osnovne besede imajo dvomorfemsko strukturo. Pomenska informacija, vsebovana v korenskem morfemu, je pojmovna, ideografska; informacija, vsebovana v gramatičnem morfemu, je morfološka in je povezana z obliko in besedno vrsto. • Tvorjenke, od prvostopenjskih do višjestopenjskih, so vselej dvodelne. Npr. prvostopenjske tvorjenke, čeprav so po naravi trimorfemske (zub- + -ar- + -0), vsebujejo tvorbeno osnovo (podstavo) in tvorbeni formant (obrazilo) (zub- + -ar0). Drugostopenjske tvorjenke sicer lahko imajo štirimorfemski sestav (zub- + -ar- + -sk- + -i), a hkrati seveda dvodelnega tvorbenega (zu-bar- + -ski) ipd. • Tvorbeni formanti so dvomorfemske strukture iz tvorbenega in slovničnega morfema ter prenašajo semantično-kategorialne lastnosti, ki jih ne morejo prenašati samo tvorbeni morfemi, npr. -ište prenaša informacijo o prostorskem pomenu tvorjenke, pripona -išt- tega ni zmožna. • Sinhrona segmentacija je zasnovana na morfoloških in semantičnih merilih. Pri primeru doušnik obstaja možnost morfemizacije doušn-ik iz pridevniške podstave in douš-nik, ki predpostavlja samostalniško ali glagolsko podstavo, toda pomen leksema vodi k izglagolski motivaciji. Avtorji so pri določenem tipu tvorjenk upoštevali tudi t. i. neodvisno tvorbeno pot, npr. pri zloženkah. Pri iztočnici žena se pojavljata tvorjenki jednožen in jednoženac, ki sta obravnavani kot samostojni tvorjenki z lastno morfemizacijo: jedn-o-žen-0 in jedn-o-žen-ac, čeprav bi bilo možno izhajati iz zloženega pridevnika jed-nožen. Odločitev za neodvisno tvorbeno pot je bila povezana s tvorjenkama dvoženac in mnogoženac, ki pa takih pridevnikov ne potrjujeta. • Pred vsako tvorjenko stoji indeks, s katerim se označuje njen semantični in derivacijski položaj v določenem gnezdu. Beseda, ki je izhodišče besedne družine, je indeksirana z 0, vsaka nadaljnja stopnja pa z indeksi 1, 2, 3 itd. Stopnja tvorjenke je označena še z indeksno podpisano številko, npr. 15<0 jezič-av, -a, -o3 = prvostopenjska tvorjenka, peta po abecednem zaporedju; 23<15 jezičav-ka = drugostopenjska tvorjenka, tretja po abecednem redu tvorjenk iz prvostopenjske tvorjenke, pete po abecednem redu. Prefiksalne tvorjenke imajo simbol PR, prefiksalno-sufiksalne PRs, zloženke S. Pri mocij-skih parnih tvorjenkah je kot izhodišče označena moškospolska oblika, npr. 3 Zapis je enak kot v SDR. PR25e O-ÖpkaTHTH iT P- < N > O J iT O m N H Slika 3: Preglednica 1 (prvi del): Besedotvornovrstni in stopenjski podatki k besedni družini v SDR 1: 79 HMtHEI HÜ npimeeH rjiarojih 1-cieneHH ¡3 2 2-creneHH 4 2 1 3-creneHH 1 npi 1 tipcl 1 1 npc2 2 c1 6 3 Slika 4: Preglednica 2: Kvantitativni podatki za tvorjenke iz besedne družine v SDR 1: 80 ^ ^ 4 Besedotvorni izzivi dialektološkega raziskovanja M N 4.0 In tu je že prvi, a težji izziv besedotvornega raziskovanja tudi v dialektologiji, 1—1 in sicer besednodružinski pristop. Formalno bi bilo mogoče pristopiti k prikazu tako ^ po vzorcu poskusnega slovenskega besednodružinskega slovarja kot SDR, zlasti oba O njegova tabelarna prikaza prinašata zanimiv kakovostni in kolikostni povzemalni preis gled. Seveda si je pred tem treba zastaviti nekaj vprašanj in oceniti realnost izvedbe. L 0 4.1 Prvo vprašanje je, ali obstoječe vprašalnice in že zbrano gradivo omogočajo v tak pristop. N 1 4.1.1 Kot kaže SLA 1.2 (2011: 13), je prvo izhodišče zbiranja gradiva leksemsko, saj se poizveduje o raznolikosti in prostorski razširjenosti narečne leksike v primerN javi s knjižnimi leksemi določenega besednega polja (1. Telo, 2. Obleka, 3. Hiša, 4. A Vas, 5. Prazniki, 6. Orodje, 7. Živina, 8. Rastline, 9. Planina, 10. Bolezni, 11. Čas, p 12. Pokrajina, 13. Družina, 14. Štetje, 15. Razno). Drugo izhodišče je gramatično, i ker se ob vprašalnicah (od V700 dalje) iščejo glasoslovne in oblikoslovne poseb-S nosti narečne leksike v primerjavi s knjižnimi oblikami. In šele tretje izhodišče je ^ posredno besedotvorno glede na to, ali je knjižna pobudnica sama tvorjenka in ali 1 je mogoče, da je odzivnica tudi narečna tvorjenka, ali pa informatorji kot odgovor 9 na pobudnico ponudijo isto- ali drugopodstavno tvorjenko. Tako je pri nekaterih • komentarjih mogoče zaslediti besedotvorne sinonime, npr. sredinec, srednjak, sre-1 dnik; srčnjak, srčnik ipd. (SLA V032 'sredinec'), včasih celo stopenjskost tvorjenk, • npr. pest > pešč-ica > peščič-ka (SLA V040 'prgišče'). 4.1.2 Vsaj za besednodružinske slovarje knjižnih jezikov je tipično, da gradivo črpajo iz že obstoječih splošnih enojezičnih slovarjev. Tako se zastavlja drugo vprašanje: v kolikšni meri je za tak pristop uporabno že zbrano gradivo slovenskih narečnih slovarjev? Večina slovenskih dialektologov bo potrdila, da Slovenci res premoremo kar lepo število narečnih slovarjev, vendar gre pri njih za zelo heterogene leksikografske koncepte, ki se kažejo v pristopu: (a) ljubiteljsko - profesionalno; (b) obseg glede na število iztočnic; (c) izčrpnost geselskih člankov; (č) namen slovarja (celovit, tezavrski pristop; poskusni zvezek, gradivo za narečni slovar ipd.). 4.1.3 Tretje vprašanje je pristop: če je jasno, da bi sliko tvorbenega potenciala posameznih narečnih podstavnih besed dobili lažje in hitreje znotraj narečno homogene enote, potem je še težji izziv, kako ta potencial zbrati za narečno heterogeno slovensko ozemlje. To bi praktično pomenilo konvergentni pristop in upoštevanje le po narečjih označenih istokorenskih leksemov in njihovih tvorjenk. Rezultat bi bila presečna množica skupnih korenov ter z njimi skupnih in različnih obrazil v vseh slovenskih narečjih. 4.2 Če besednodružinski pristop zastavlja več vprašanj kot možnih odgovorov, predstavlja realnejše možnosti za besedotvorno raziskovanje izhajanje iz gradiva, kot ga prinaša že zbrana leksika SLA. 4.2.1 Opazovanje tvorbenega vidika odpira vprašanje o razmerju motivacije ^ in demotivacije. Pri fleksijskih jezikih, kamor spadajo tudi slovanski, je po po- w datkih razmerje med nemotiviranimi in motiviranimi besedami približno 1 : 2. Procesa motivacije in demotivacije sta vzajemna: besedotvorna razvidnost lahko ^ podpira pomen besede in je potrebna pri manj pogostih in necentralnih besedah. ^ Če se te zaradi povečane rabe prebijejo med osrednje, lahko zanje nastopi cikel 1—1 demotivacije. Pri doslej zbranem narečnem gradivu je možno opazovati oboje. Z vidika tvor- & jenosti so izkazana razmerja med besednozveznim poimenovanjem in ustrezno tvor- 1—1 jenko, npr. besedna zveza proti zloženka (gola buča - gol-o-buč-(0/en); SLA V004(č) 'pleša') ali besedna zveza proti izpeljanka (vodena bolezen, vodeni beteg - voden-ica, voden-ca, voden-ka, voden-ika; SLA V481 'vodenica') ali vse troje (prst za kazanje N - kazalec - kažiprst; SLA V031 'kazalec'). In tudi obratno, pri demotivaciji prihaja do postopkov brisanja razvidne morfemske strukture zaradi glasovnih premen in govornega prenosnika, rekonstrukcijo načeloma lahko vzpostavi le jezikoslovec (npr.: prgišče: pržišče, prjišče, prdišče, prgiške, perišče, priše; SLA V040 'prgišče'). 4.2.2 Zbrano gradivo SLA ponuja zanimive možnosti za raziskovanje obrazilno-strukturnega vidika tvorjenk. Opazna je narečna spolska in posledično obrazilna diferenciacija istopodstavnih tvorjenk (npr. moškospolsko: stop-0, stop-aj, stop- O -Ijaj; ženskospolsko: stop-inja, stop-nja; SLA V062 'stopalo'). Če gre s tvorbene- ^ ga vidika pri nemodifikacijski tvorjenki za razmerje med besedotvorno podstavo i-h in besedotvornim obrazilom, gre s semiološkega vidika (Vidovič Muha 2011: 17) N za razmerje med onomaziološko lastnostjo (razločevalno pomensko sestavino) in onomaziološko bazo (uvrščevalno pomensko sestavino). To bi pomenilo možnost iskati povezave z različnimi koncepti, ki jih izraža nadpomenka, pretvarjajoča se v priponsko obrazilo. Pri modifikacijskih tvorjenkah pa ima obrazilo kot nosilec onomaziološke lastnosti lahko izpraznjeno, redundantno ali strukturno vlogo oz. je nosilec različne konotacije ali pa stopnje tvorbe (npr. moškospolsko: ščep-ec, ščep-ek, ščepč-ek, ščep-ič; ženskospolsko: ščep-ica; srednjespolsko: ščep-ce; SLA V039 'ščepec'). 4.3.3 Onomaziološki besedotvorni vidik omogoča izhajanje iz istih skladenjskih podstav po posameznih narečjih in opazovanje razvrstitvenih posebnosti ob isto-(SPo: majhen Sam: pop-ek, pop-ič, pop-či, pop-ec, pop-ej (SLA V046 'popek'); mozolj- > mozoljč-ek, mozolj-ec, mozolj-ik, mozolj-ič (SLA V478 'mozolj'); SPo: tisti, ki je Prid: mrl- > mrl-ič, mrl-ec, mrl-ik (SLA V073 'mrlič')) ali raznopodstav-nih tvorjenkah, npr. SPo: nekoliko tak: siv-ast, bel-kast,pepel-nast,pepel-nat (SLA V005 (c) 'barva las - siva'). 4.3.4 Kontrastivni in interferenčni tvorbeni vidik na osi narečje - knjižni jezik lahko potrjuje ohranjanje podstavnih besed, obrazil in tvorjenk, ki jih v knjižnem jeziku ni, npr. glagolske sestavljenke potrepati ne najdemo niti v SSKJ niti SP 2001, a v narečju obstaja in je tvorbeno produktivna za različnostopenjske narečne tvorjenke (potrepalnice, potrepal, potrepanice, potrepanjke (SLA V066 'trepalnice')); tudi 1—1 obrazilu -ana - sestrana, bratrana (SLA V627 'sestrična') - je že usahnila tvorbena M moč za tovrstne tvorjenke v knjižnem jeziku (prim. sestrična). Narečje pa sprejema leksiko tudi iz stičnih narečij drugih jezikov. Tudi tovr-1—1 stni podatki so sledljivi v zbranem gradivu tako v smislu hibridizacije tvorbenih sestavin (šaflj-ica 'ščepec' < nem. Schaffel (SLA V039 'ščepec'); sopra-obrva 'obrvi' O < it. sopra 'nad' (SLA V065 'obrvi')) kot v prevzemanju tvorjenk (prstohvat 'ščepec' s < knj. hrv. prstohvat (SLA V039 'ščepec')). L 0 4.3.4 Zaradi opaznosti in relativno dobre pomenske prepoznavnosti bi bilo zelo zanimivo opazovanje narečnih tvorjenk, ki pripadajo pomenskim skupinam modi-fikacijskih izpeljank in izražajo pozitivno ali negativno konotacijo, kot npr. manj- 1 šalnice, ljubkovalnice (fant-ek, fant-ič, fantič-ek (SLA V636 'fant')); večalnice, slabšalnice4 (oč-on, oč-ih, oč-man, oč-uh (SLA V623 'očim')). Tudi ženskospolske N tvorjenke, ki so vzporednice moškospolskim poimenovanjem (paver proti pavrinja, A pavrkinja; virt proti virtinja; gazda proti gazdarica; gospodar proti gospodarica; p gospodin proti gospodinja; domačin proti domačica; paron proti paronja (SLA i V644 'gospodar' in V645 'gospodinja')) bi lahko pokazale skupne in različne poteze S tvorbenih načel tako med posameznimi narečji kot v odnosu do knjižnega jezika. K 1 4.3.5 Izpostavljeni le nekateri možni besedotvorni pristopi k zbrani narečni leksiki 99 SLA so ne samo izvedljivi, ampak v konceptu avtorjev in sodelavcev tega projek-• ta tudi predvideni in že deloma izpeljani. V doktorski disertaciji (Horvat 2012) je o namreč po besedotvornih merilih analizirano besedje pomenskega polja »kulturne w rastline«. 2 5 Sklep Prvi del Slovenskega lingvističnega atlasa je rezultat premišljenega koncepta in dobro zastavljenega skupinskega dela. Z morebitnimi dopolnili, ki jih bo prinesel s časovno distanco opravljeni kritični pregled narejenega, zastavljena zasnova omogoča predstaviti še veliko leksemskih združb slovenske narečne leksike. Namen prispevka je s primerjalnim pristopom, v katerega je bil pritegnjen srbski Semantično-derivacioni rečnik zaradi skupne leksemske združbe, povezane s človekom, pokazati tujo izkušnjo pri sestavi sorodne mreže leksemov in njene gostote. Hkrati pa se opozarja na dva različna pristopa k obravnavi sorodne leksi-ke: SLA uveljavlja onomaziološki pristop, ker zbira narečne lekseme za leksemsko združbo »človek«; SDR pa prikazuje tvorbeni potencial enakih leksemov v srbščini in odpira možnosti kontrastivnih, leksikološko-gramatičnih, sociolingvističnih in drugih raziskav na osnovi besednih družin. 4 Ponazarjalni primeri so kot taki ocenjeni na podlagi vrednosti zajetih obrazil v knjižnem jeziku. Ni pa nujno, da je njihova vrednost enaka tudi v narečju. Viri Ph ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1-5, avtorji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU ^ (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1976-2007. SDR 1 = Semantičko-derivacioni rečnik 1: čovek - delovi tela, ur. Darinka Gortan- 1—1 -Premk - Vera Vasic - Ljiljana Nedeljkov, Novi Sad: Filozofski fakultet, Odsek za srpski jezik i lingvistiku, 2003. SDR 2 = Semantičko-derivacioni rečnik 2: čovek - unutrašnji organi i tkiva, psi-hofiziološka stanja i radnje, psihofizičke osobine, srodstvo, ur. Darinka Gor-tan-Premk - Vera Vasič - Rajna Dragicevic, Novi Sad: Filozofski fakultet, Odsek za srpski jezik i lingvistiku, 2006. SES 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. SES 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 220 03. Skok 1971-1973 = Petar Skok, Etimološki rječnik hrvatskega ili srpskoga jezika 1-3, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1971-1973. SLA 1.1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2011 (Jezikovni atlasi). SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, ^ družina) 2: komentarji, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša hh ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2011 (Jezikovni atlasi). N Stramljič Breznik 2004 = Irena Stramljič Breznik, Besednodružinski slovar sloven- H skega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B, Maribor: Zora, 2004 (Zora: Priročniki 1). Literatura Dragicevic 2007 = Rajna Dragicevic, Leksikologija srbskog jezika, Beograd: Zavod za udžbenike, 2007. Horvat 2012 = Mojca Horvat, Morfološka struktura in geolingvistična interpretacija rastlinskih poimenovanj v slovenskih narečjih: doktorska disertacija, Ljubljana: [M. Horvat], 2012. Križaj Ortar idr. 2000 = Martina Križaj Ortar idr., Na pragu besedila 2: učbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol, Ljubljana: Rokus, 2000. Stramljič Breznik 2007 = Irena Stramljič Breznik, Historiat poimenovalne in pojmovne raznolikosti za leksemske združbe v slovenistiki, Časopis za zgodovino in narodopisje 78 (2007), št. 1, 97-109. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik). 1—1 Toporišič 2000 = Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000 ('1976). M Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000 (Razprave Filozofske fakultete). Vidovič Muha 2011 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011 (Razprave Filozof- s ske fakultete). L 0 Word-formation challenges in dialectology studies: Slovenian Linguistic Atlas, volume 1, and Semantic-Derivational Dictionary, volumes 1 and 2 Summary A p The selection of related lexemes connected with 'man' is a contact point for works 1 such as the Slovenian Linguistic Atlas, volume 1 (SLA 1), and the Serbian Seman- S tic-Derivational Dictionary (SDR), volumes 1 and 2, even though they have a completely different design. This comparison may prove useful for future work on the 1 SLA in terms of selecting lexemes, while providing new word-formation challenges 9 to Slovenian dialectology research. The SLA is the result of a well-thought-out concept and well-planned team- 1 work, which makes it possible to present many more Slovenian dialect lexemes • from various semantic fields. This article uses a comparative approach to demon- 2 strate a foreign experience in compiling a related network of lexemes and its density. At the same time, it draws attention to two different approaches to processing related lexemes: the SLA uses an onomastic approach because it collects all of the diverse dialect lexemes from the semantic field 'man'; the SDR features the for-mational potential of the same lexemes in Serbian and makes it possible to conduct contrastive, lexicological-grammatical, sociolinguistic, and other studies based on word families. O novih dosežkih slovenske dialektologije in jezikovne geografije Tatjana I. Vendina Cobiss: 1.02 iT P- < N Z Prispevek je posvečen razčlembi prvega zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA, 2011). Ob visokem ovrednotenju skupinskega dela slovenskih dia-lektologov je posebej izpostavljen sistemski pristop k izbiri in kartografski predstavitvi gradiva. Po njegovi zaslugi je narečna diferenciacija slovenskega jezika na kartah atlasa predstavljena v vsej sistemski zapletenosti. Pri obravnavi znanstvene vrednosti dela je treba poudariti, da ta odraža panoramo slovenskih narečij v vsem bogastvu njihove besedne raznolikosti. To novo, sveže gradivo pa je glavni dosežek atlasa. Ključne besede: Slovenski lingvistični atlas, slovenska dialektologija, jezikovna geografija New Achievements in Slovenian Dialectology and Linguistic Geography N This article analyzes the first volume of the Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas (SLA), 2011). In addition to its very positive evaluation of the teamwork of Slovenian dialectologists, it highlights in particular the systematic approach to the selection and cartographic presentation of material. As a result, the differentiation of Slovenian dialects is presented on the atlas maps in all of its systemic complexity. In examining the scholarly value of the work, it must be emphasized that it presents a panorama of Slovenian dialects in the full richness of their lexical diversity. This new and fresh material is the main achievement of the atlas. Keywords: Slovenski lingvistični atlas, Slovenian dialectology, linguistic geography Slovanska jezikovna geografija je od svojega nastanka prehodila dolgo in težavno razvojno pot. Z bistvenimi spremembami tako s teoretičnega kot z metodološkega vidika je poglobila ontološko specifiko predmeta svojih raziskav in metod njegovega proučevanja. Nazoren primer za to so dosežki slovenske jezikovne geografije. Po dolgih letih čakanja smo slavisti dobili posebno darilo v podobi prvega zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA; Ljubljana, 2011), za izdajo katerega je poskrbel Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ob pomoči Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU v Ljubljani. Pri pripravi zvezka so sodelovali Jožica Škofic, Januška Gostenčnik, Mojca Horvat, Tjaša Jakop, Karmen Kenda-Jež, Petra J Kostelec, Vlado Nartnik, Urška Petek, Vera Smole, Matej Šekli in Danila Zuljan M Kumar. Takoj je treba povedati, da si to delo zasluži najvišjo oceno tako po vsebini 1 kot po grafični izvedbi. Barvne karte, odtisnjene na prelepem papirju, so jasne in lahko berljive, ne glede na to, da ima atlas precej gosto mrežo raziskovalnih točk. O Pred nami je izdaja, ki je v polnem pomenu besede umetnina, izdelana z izredno s natančnostjo in oblikovalskim okusom. Znanstvena vrednost SLA izhaja iz njegovih teoretičnih temeljev, znanstve- 0 nih načel, ki so bila izhodišče za njegov načrt in z njim povezano vprašalnico. Predvsem pa je treba opozoriti na sistemski pristop k načelom izbora in kartira-nja narečnega gradiva. Odločitev za sistemski pristop je bila v jezikovnogeografskem 1 proučevanju narečnega besedja vnaprej predvidena - po eni strani zaradi sodobnega načina proučevanja slovarskega sestava narečij, po drugi pa iz potreb same jezikovne N geografije, katere objekt kartiranja ni razlikovalnost, ampak sistemska dejstva. Splošni razvoj besedoslovnih raziskav narečnega besedja, usmerjenih v raz-p krivanje sistemskih razmerij, zavrnitev znanstvene skepse o utemeljenosti uporabe i pojmov sistem in sistemskost za leksiko in semantiko, predvsem pa uspeh, ki ga S je jezikovna geografija dosegla pri kartiranju narečnih razlik na ravni leksike in K besedotvorja, so prepričljivo dokazali, da je širok krog vprašanj, povezanih s pro-i storskim proučevanjem leksično-semantične jezikovne ravnine, mogoče rešiti le z 1 vsestransko obravnavo narečnega gradiva in z bolj poglobljenim pristopom k nje- • govemu zbiranju in opisovanju. Danes je povsem jasno, da je treba preseči diferencialni pristop h kartografski • obravnavi narečnega besedja, ki je v jezikovni geografiji obstajal dolga leta, saj ta 2 »ne omogoča sistemskega opazovanja narečnega besedja in otežuje, marsikdaj pa celo preprečuje primerjalnotipološke raziskave« (Tolstoj 1997: 245). Logika razvoja slovanske jezikovne geografije je pred dialektologijo postavila vprašanje o nujnosti izdelave leksičnih atlasov povsem novega tipa. Njihovo izhodišče ne sme biti diferencialni, ampak sistemski pristop k načelom izbora in kartiranja gradiva. Znano je, da so pri diferencialnem pristopu k narečni besedi predmet zanimanja samo regionalizmi, besede, ki so vsenarodne (t. i. knjižno be-sedje), pa se v raziskavah ne upoštevajo, ker je že a priori sprejeta domneva o splošni razširjenosti knjižnega besedja. Na takih načelih so zasnovani npr. Leksični atlas moskovske oblasti A. F. Vojtenko (1991), Leksični atlas arhangelske oblasti L. L. Komjagine (1994), leksični zvezek Dialektološkega atlasa ruskega jezika (DARJa 3) in mnogi drugi atlasi. Odsotnost knjižnega besedja v večini narečnih atlasov ne omogoča prikaza areala knjižnih besed in s tem opredelitve smeri narečnih tokov v zgodovini oblikovanja knjižnega besedišča. Zato se v jezikovni geografiji postopoma uveljavlja nova paradigma dialektoloških raziskav, ko v središču pozornosti ni posamezna beseda, ampak celotni narečni leksikalni sistem v vsej zapletenosti njegovih enot in njihovih medsebojnih razmerij. Prav za to pot so se odločili ruski dialektologi pri snovanju načrta Leksičnega atlasa ruskih ljudskih govorov (LARNG). Kaj pravzaprav je sistemski pristop k jezikovnogeografskemu preučevanju besedja? Sistemski pristop pri izboru gradiva pomeni predvsem enakopravno obravnavo katerega koli člena narečne razlikovalnosti, ne glede na to, ali ta predstavlja w pravo narečno leksikalno enoto ali pa besedo, ki obenem spada v sestav knjižnega jezika. Vključitev besedja knjižnega jezika v načrt izdelave leksičnega atlasa ni ^ motivirana samo z zahtevo po sistemskosti, ampak tudi s samo logiko jezika, saj to ^ besedje tvori ogrodje ljudskega besednega zaklada, torej bi bilo njegovo neupošte- 1—1 vanje preprosto neracionalno. Poleg tega ukinitev teh omejitev omogoča odpravo umetnih vrzeli pri sestavljanju vprašalnice, ki se vedno pojavljajo pri diferencialnem pristopu. Prav na teh teoretičnih načelih temelji Slovenski lingvistični atlas. Sistemski pristop pri izboru gradiva in enaka pozornost avtorjev, namenjena tako pravim dialektizmom kot besedam, ki so del slovarskega sestava knjižnega jezika, sta omogočila, da je na kartah narečna diferenciacija predstavljena v vsej svoji strukturni zapletenosti. Dosedanje izkušnje pri sestavljanju lingvističnih atlasov pričajo o tem, da so kakovost atlasa, njegova vsebina in informativnost njegovih kart precej odvisne od takih dejavnikov, kakor so zasnova vprašalnice, način zbiranja in zapisovanja gradiva, njegova strukturna interpretacija, kartografska zasnova atlasa in mreža krajev. Pri tem zlasti vprašalnica zagotavlja popolnost gradiva in zanesljivost izkazanih narečnih razlik. Vprašalnica SLA obsega 870 vprašanj, vendar skupaj s podvprašanji njen ^ obseg naraste na 3000 enot. V SLA naj bi bilo široko zajeto besedje iz zelo različnih tematskih skupin. To N so tako poimenovanja za obkrožajoči nas svet narave (živali, rastline, pokrajina) kot H poimenovanja, ki se nanašajo na tradicionalno materialno in duhovno kulturo (obrti, ^ orodje, obleka, hiša, vas, planina, prazniki, nekateri abstraktni pojmi, povezani z vremenom, štetjem itd.). SLA ima dovolj gosto mrežo krajev, in sicer 413 točk, ki predstavljajo vse tipe slovenskih govorov (za primerjavo: v Leksičnem atlasu beloruskih ljudskih govorov - LABNG - jih je komaj 149). Povprečna gostota mreže je ena raziskovalna točka na 50 km2. Prvi zvezek te jezikovnogeografske serije, SLA 1, je posvečen poimenovanjem za človeka, njegovo družino, delom telesa in boleznim. Res, najbolj zanimiva skupina besedja, saj nam omogoča, da takoj občutimo svojevrstnost jezika vaških prebivalcev. Atlas ima bogato zgodovino: prvi terenski zapisi segajo v leto 1946, zadnji pa so opremljeni z letnico 2011. Tak časovni razpon omogoča njegovim izdajateljem, da bodo v prihodnje lahko spremljali dinamiko procesov, ki so v narečnih sistemih slovenskega jezika potekali v obdobju več kot petdesetih let. SLA 1.1 obsega 143 kart, ki so razporejene v tri pomenske razdelke: Deli telesa, Bolezni in Družina. Po številu v njih zajetih kart ti niso enakovredni, vendar je njihova medsebojna povezanost nedvomna. Največji razdelek je posvečen poimenovanjem telesnih delov (vprašanja 1-76 v vprašalnici). Sem ne spadajo samo prava poimenovanja delov telesa (kot so prsi, grlo, roka, palec, pest, jetra, ledvice, srce, lobanja, kost, čreva, križ, koleno itd.), ampak tudi poimenovanja telesnih 1—1 značilnosti (kot pleša, siva barva las, rdeča barva las, grbast, živčen, suh, debel, M trebušast idr.) in delovanja (kotprdeti). Po obsegu drugi razdelek se nanaša na poi-N menovanja za člane družine (vprašanja 604-646). Tudi ta razdelek ni enovit. Poleg 1—1 poimenovanj za sorodnike (kot oče, mati, sin, hči, stara mati, stari oče, vnuk, tast, tašča, zet, snaha, mož, žena, starši itd.) so dodana še družbeno opredeljena poime-O novanja (kot posel, hlapec, dekla, gospodar, prijatelj, pastorek, tuj, tujec, vdova s idr.). Tretji razdelek so bolezni v pravem pomenu besede (vprašanja 474-496). Sem L spadajo taka poimenovanja, kot so kašelj, garje, nahod, revma, vodenica, kuga, 0 mrzlica, ošpice. Tudi ta v glavnem obsega samostalnike, čeprav so vmes tudi glagoli (tipa smrdeti, umreti, stegniti se) in pridevniki (tipa zdrav, bolan). Tako so v vsak razdelek zajeta vprašanja, ki so z njim le asociativno povezana. Vendar pa bi bilo 1 nabor kart mogoče nekoliko razširiti, če bi v zvezek vključili vprašanja, ki tu očitno manjkajo1 - v razdelek Bolezni bi npr. lahko zajeli vprašanja, povezana s splošnim N poimenovanjem bolezni, poimenovanjem za epidemijo, nalezljivo bolezen, težko A bolezen, pa npr. poimenovanja za zdravnika, glagole - znoreti, zdraviti, pridevnike p - blazen idr. V razdelek Družina bi lahko dodali formule za ogovarjanje starejših, i poimenovanja za zunajzakonskega otroka, poročeno žensko, dediščino idr. Pri poiS menovanjih za dele telesa preseneča odsotnost poimenovanj za obraz, levo in desno roko, hrbtenico, kito (ob nekaj kartah, ki so posvečene poimenovanjem za barvo 1 las). Poleg tega ostaja uganka, ali bodo v atlasu še kateri zvezki posvečeni človeku? 9 Kot je znano, v narečjih pogosto naletimo na leksikalno diferenciacijo pri poime-• novanjih za človeka z vidika vrste njegovih dejavnosti, premoženjskih odnosov, ® zunanje podobe, značajskih lastnosti, jezikovnih posebnosti itd. V zvezek je vključeno gradivo nekartiranih vprašanj, ki so opremljena samo 2 s komentarjem (nos, jezik, zob, srce, noga, peta, žila, koža, sestra). SLA 1.1 začenja uvod s podatki, ki osvetljujejo zgodovino nastajanja atlasa. Ti so grafično prikazani na posebni karti raziskovalcev (avtorice Jožice Škofic) in na karti, ki prikazuje čas raziskav v posameznih raziskovalnih točkah (avtoric Ja-nuške Gostenčnik, Mojce Horvat in Jožice Škofic). Podobne karte so velika redkost v jezikovnogeografskih raziskavah, čeprav omogočajo podroben uvid v večletno zgodovino sestavljanja atlasa. Poleg tega je tu še kronika terenskih raziskav, ki so se začele pred več kot petdesetimi leti, opisan je način komentiranja gradiva, zbranega pri terenskem delu, podrobno je predstavljen sistem dogovorjenih simbolov, uporabljenih pri kartiranju, dodan je seznam raziskovalnih točk. Posebno dragocena je Karta slovenskih narečij, ki sta jo sestavila Tine Logar in Jakob Rigler, popravili in dopolnili pa Vera Smole in Jožica Škofic. Ta karta omogoča »izvoz« prikazanih leksikalnih narečnih razlik in njihovo navezavo na določeno skupino govorov. S to karto je tesno povezana fonetična karta, ki prikazuje diferenciacijo slovenskih narečij s stališča prozodije. Novost atlasa je objava vprašalnice s prevodi v nemščino, angleščino, francoščino, italijanščino in ruščino, kar bralcu omogoča hitro orientacijo po kartah. Tak 1 Vprašalnica je bila zasnovana leta 1946, zadnjič pa je bila preurejena leta 1961 (Benedik 76 1999: 15-17; op. prev.). pristop h gradivu je imenitno ponazorilo evropskega izročila slovenske dialekto- ^ loške šole. Uvodni del SLA 1.1 se končuje s podrobnim opisom fonetične transkripcije, ® v kateri se je zapisovalo gradivo na terenskih raziskavah. V komentarjih h kartam ^ (SLA 1.2) je to gradivo na razviden način pretvorjeno v morfonološko transkripcijo. ^ Ta ima poseben pomen, ker je predstavljena na legendi karte. Poleg tega morfono- 1—1 loška transkripcija omogoča posplošenje fonetičnih zapisov, izdelanih na terenu pri raziskovanju tega ali onega narečja, in s tem tudi njihovo neposredno primerjavo z drugimi narečji. Karte v zvezku so večinoma leksične ali leksično-besedotvorne, saj se na njih raziskujejo razlike v naboru leksemov (ki označujejo ta ali oni denotat) in njihova strukturiranost. Bistveno manj je pravih besedotvornih kart (npr. karta 1/107 'brat', na kateri so sopostavljeni leksemi brat ~ brater ~ bratec; ali karta 1/50 'popek', kjer so izrisani areali leksemov pop ~ popek ~ popec ~ popič). Ponekod naletimo na čisto fonetične karte, ki ponazarjajo razlike v fonetični podobi kartirane besede (npr. karta 1/1 'las', na kateri je predstavljena razširjenost različic vlas in las; ali karta 1/63 'koleno', na kateri je začrtan areal fonetične spremembe k > ?). Vendar pa preseneča, da v zvezku ni pomenskih in leksično-pomenskih kart. Bo morda njim posvečen poseben zvezek? V objavljenem zvezku žal prav tako ni motivacijskih in nominativnih kart, čeprav je gradiva za take karte na pretek. Nedvomen prispevek k vrednosti atlasa je visoka raven kartografske obdela- ^ ve, pri čemer se večina kart odlikuje z berljivostjo in s strogostjo kartografske pred- m stavitve gradiva. Čutiti je, da so se avtorji pri izdelavi kartografske zasnove atlasa N opirali na izkušnje slovanske jezikovnogeografske šole, pa tudi na Slovanski lin- H gvistični atlas (OLA). Kartografske rešitve vsake karte so oprte na strogo hierarhič- '-s no organiziran sistem grafičnih sredstev. Sistemski pristop k izboru kartografskih znakov je omogočil vzpostavitev njihove tipološke soodvisnosti, ko izbor znaka, ki označuje prvi člen arealne opozicije v invariantnem zaporedju, predpostavlja nadaljnje grafične rešitve na karti. Izdelava vsake legende po enem ključu je avtorjem omogočila, da so na karti predstavili neverjetno zapletene, večravninske strukturne razlike, pri čemer so uporabili samo klasični nabor geometrijskih likov in njihovih grafičnih modifikacij. Kot je znano, sta preglednost karte in njena reprezentativnost v veliki meri odvisni od pravilnega izbora barvnih rešitev. Na večini kart atlasa so zapolnjeni znaki ali znaki z notranjimi poudarki povezani z leksemi, ki pokrivajo večje areale, zato so karte lahko berljive (že na prvi pogled), vendar ponekod naletimo tudi na t. i. slepe karte, na katerih so kartografske ali - bolje rečeno - barvne rešitve nepo-srečene (npr. karta 1/48 'trup' - na karti z nezapolnjenim znakom ni označeno samo knjižno poimenovanje, kot je to običajno na mnogih kartah atlasa, ampak tudi narečna truplo, telo, život, zaradi česar je karta neizrazita; ali karta 1/14 'oko', na kateri so z različnimi grafičnimi sredstvi označeni leksemi z enim in istim korenom). Kljub temu se vsi ti spodrsljaji (neizbežni v vsakem večjem delu) zdijo nepomembni ob glavnem dosežku atlasa - meje fonetičnih in morfoloških pojavov so našle svoje nadaljevanje v leksičnih in besedotvornih mejah. Ob medsebojnem podpiranju in dopolnjevanju potrjujejo narečno členitev slovenskih govorov. 1—1 Uporaba sistemskega pristopa pri izboru in kartografskem prikazu gradiva je poM kazala, da predpostavka o splošni razširjenosti knjižnega besedja - ker narečja od-N plavljajo valovi knjižnega jezika - sploh ne drži za vse knjižne besede. Zato je objava atlasa še posebej aktualna danes, ko je v dialektološki literaturi trditev, »da so narečja na pragu izginotja«, postala že tradicionalna. Kot je znano, naj bi razlogi za tak proces po eni strani tičali v zunajjezikovnih s dejavnikih (v porušitvi socialne infrastrukture družbe, v družbeno-demografskih L spremembah, v urbanizaciji vaške poselitve, kar neredko privede do izginotja razo iskovalne točke, v jezikovni politiki države itd.), po drugi pa v jezikovnih, posebej zaradi izgubljanja narečnih sistemov pod vplivom knjižnega jezika. Gradivo SLA je neizpodbiten dokaz za to, da so jezikoslovne napovedi v i nasprotju s procesi, ki dejansko potekajo v narečjih, torej so potrebne temeljitih popravkov. Na mnogih kartah SLA je polno dialektizmov, knjižna poimenovanja pa na-A stopajo le na manjših arealih (npr. karta 1/22 'ustnice', na kateri so poleg knjižic nega poimenovanja ustnice široko zastopani dialektizmi žnablja, žnabljica, šobec, i šobica, trobec idr.; ali karta 1/94 'šepav', kjer naletimo na leksikalna variantnost S leksemov šepast, kruljav, čotast, šajtrav, krampast; ali karta 1/124 'mož', na kateri so predstavljeni veliki areali takšnih narečnih leksemov, kot so ded, deda, dedec, 1 moj, naš, on, sam, človek idr.). Na kartah atlasa se neprestano ponavlja en sam arealni scenarij, ki priča o lek- • sikalni razdrobljenosti slovenskega narečnega prostora, kar govori o visoki stopnji o leksikalne variantnosti enot, ki so v komplementarnem razmerju; prim. npr. razme- • re na karti 1/17 'trepalnice', na kateri so predstavljeni leksemi, kot so trepalnice, 2 potrepalnice, trepalke, trepulje, trepavice, migalice, zenice, ozenice, moštace, brvi, lasje, lasje na očeh idr.; ali na karti 1/78 'mozolj' z leksemi mozolj, mozelj, mozolj-ček, mozeljček, mozoljik, mozoljič, mozeljič, ogrc, obrc, prišč, priščevec, prišt, čir, čiraj, sčirjevec, brbunec, bubica, bulica, bedenec, tvor, tvorček, mehir, kufer itd.). Pri tem ima knjižno poimenovanje pogosto bodisi neizrazit areal (npr. karta 1/20 'brki', kjer ima knjižno poimenovanje brki majhen areal v štajerskih narečjih, medtem ko so se na preostalem ozemlju razširili narečni leksemi muštace, muštafe, šmutace, muškete, rese, ruse, bajusi, vose idr; ali karta 1/64 'piščal', na kateri je jasno vidno, da knjižni leksem piščal nastopa samo v majhnih otokih na področju južnobelokranjskih govorov, medtem ko so na preostalem ozemlju široko razširjeni leksemi čonta, golen, golenica, litka, cev, cucek, kost, piska, piščala, piščalo, piščev,piščulja idr.) bodisi tako rekoč ne nastopa (npr. karta 1/56 'zadnjica', kjer ima knjižno poimenovanje zadnjica samo mikroareale v posameznih točkah, medtem ko sta na preostalem ozemlju zabeležena narečna leksema rit, rita); ali karta 1/41 'pregibi prstov': temu opisnemu poimenovanju v slovenskih narečjih ustrezajo leksemi člen, členj, členek, kolence, kolenčec, kolenčke, stava, sklep, zglob, škripec, ud, kost, glid, čonkelj itd.). Vsa predstavljena dejstva pričajo o odpornosti leksikalnih dialektizmov. Karte SLA govorijo o konzervativnosti slovenskih narečij, ki so se stoletja dolgo uspešno upirala zunanjim vplivom, pa tudi težnjam po standardizaciji. Zelo lepo cr Ph ohranjene plasti narečnega besedja (naj spomnim, da so zadnje terenske raziska- ^ ve potekale leta 2011) kar najbolj nazorno pričajo o napačnosti trditev o umiranju w narečij v razmerah družbene integracije. Napovedana hitra izguba narečij zaradi ^ industrializacije družbe in zvišanja življenjske ravni prebivalcev se ne potrjuje niti ^ pri etničnih skupnostih s strnjenim jezikovnim prostorom. Vpliva knjižnega jezika seveda ni mogoče zanikati. Na kartah SLA so nered- 1—1 ko prikazane razmere, v katerih je knjižna beseda neomejeno razširjena, medtem ko se narečni leksemi pojavljajo samo posamično (gl. npr. karti, na katerih tako rekoč ni dialektizmov: 1/63 'koleno', ki prikazuje popolno razširjenost leksema koleno, in 1/91 'kuga', na kateri je predstavljen splošni areal leksema kuga). Vendar slovenska narečja ne glede na proces izravnave narečnih razlik niso izgubila svojih leksičnih posebnosti, kar se posebej izrazito kaže v obstoju besed, ki v knjižnem jeziku nimajo samo enobesedne ustreznice, ampak tudi opisna poimenovanja (prim. npr. karti 1/109 'stari oče' in 1/110 'stara mati', na katerih knjižnemu opisnemu poimenovanju ustrezajo narečne oblike ata, nono, nonič, ded, deda, dedek, dedej idr. ter babica, nona, mati, starica, starika, nunica, baka idr.). Karte SLA pričajo še o eni izraziti značilnosti slovenskih narečij - njihovi dinamičnosti. V narečjih poteka proces nenehnega obnavljanja njihovega leksikalne-ga sestava. Skozi čas ene leksikalne enote izgubljajo svojo slikovitost in svežino ter 1/5 postajajo obrobne, na njihovo mesto pa prihajajo druge, jasnejše in izrazitejše. Tako O nastajajo posebni leksemi, ki so izrazita značilnost posameznih govorov (prim. npr. ^ karto 1/92 'slep', na kateri je v dolenjskih govorih predstavljen dovolj izrazit areal leksema brljav, ki ga ni v drugih slovenskih narečjih; ali karto 1/94 'šepav', kjer N je jasno viden areal leksema šajtrav(i), ki je razlikovalna značilnost prekmurskih H govorov; podoben areal ima leksem tetica na karti 1/114 'teta'). Prisotnost posebnih l_) tvorb ne priča le o visoki stopnji odpornosti slovenskih narečij, ampak tudi o njihovem samostojnem razvoju, pri čemer nastaja neka nova narečnost, povezana z izgubo arhaičnega besedja in pojavljanjem novih dialektizmov, ki se bistveno razlikujejo tako od knjižnega jezika kot od drugih narečij. Če torej govorimo o znanstveni vrednosti atlasa, je treba posebej poudariti, da ta izvira predvsem iz njegovega gradiva. Pred nami je veličastna panorama slovenskih narečij v vsem bogastvu njihove besedne raznolikosti. To novo, sveže gradivo pa je glavni dosežek atlasa. Obenem se zdi, da bi z vsebinskega vidika atlas samo pridobil, če bi bile njegove karte dopolnjene s ponazarjalnim gradivom, abecednim spiskom kartiranih besed2 in bolj poglobljenimi komentarji. V komentarje bi lahko zajeli opis problematike karte, značilnosti kartiranega gradiva in tiste narečne razlike, ki se odražajo na kartah, uporabljeni sistem kartografskih sredstev, opozorilo na sumljive primere, ki jih je avtor iz tega ali onega razloga izločil, pripombe terenskih raziskovalcev o 2 Gre za abecedni seznam, ki je v LARNG del komentarja k posamezni karti. Ob vsaki abecedno površčeni kartirani besedi so navedene številke raziskovalnih točk, v katerih se pojavljajo. SLA 1 je sicer opremljen z besednim kazalom (SLA 1.2: 333-365) in odzad-njim seznamom iztočnic v besednem kazalu (SLA 1.2: 367-380). (Op. prev.) 1—1 teh ali onih oblikah, arealne značilnosti kartiranega gradiva in druge podatke. Ne M glede na določeno stopnjo unificiranosti podatkov, ki jih mora vsebovati komentar, N velja pripomniti, da je vsak komentar pravzaprav manjša razprava, v kateri so ob-1—1 ravnavana vprašanja, povezana z interpretacijo kartirane besede in njenega areala. Nujnost ponazarjalnega gradiva narekuje dejstvo, da ta bralcu omogoča neposre-O den stik z narečno besedo. Namen tega gradiva ni samo pokazati »življenje beses de«, ampak tudi utemeljiti njeno pojavitev na karti. Tako npr. na karti Opjonok L 'mraznica' v Leksičnem atlasu ruskih ljudskih govorov nastopa leksem poganka 0 ('strupena goba', op. prev.). Vključitev leksema v legendo karte je motivirana s tem, da lahko v ruskih narečjih nastopa kot poimenovanje nekaterih užitnih gob (npr. mraznice, (užitne) golobice, lisičke idr. - gl. SRNG 27: 287). O tem zgovorno 1 priča tudi gradivo same karte, v katerem sta leksema opjonok in poganka pogosto člena sopomenskega niza. Če sklepamo po sobesedilu, opjonok pogosto prištevajo N med neužitne gobe, kar tudi prispeva k sopomenskosti teh leksemov. Prim. npr. A tele zglede: pocRu onéHKu KyRb 6epé3 - ^mo no^aHKU (opjonki3 so rasli okoli brez p - to so poganke; točka 217 [pskovska oblast, pitalovski rajon]); onnma pocmi, da i no^aHKU ^mo (opjata1, so rasli, to so poganke; točka 62 [vologodska oblast, har-S kovski rajon]), onnma okoro meü. Ha 6epesax 6ueaem maKoü memeHb, oduH 3a odHUM pacmym. no^aHKU ^mo (opjata so okoli štorov. na brezah je tak pletež, drug 1 za drugim rastejo, to so poganke; točka 55 [leningrajska oblast, volosovski rajon]); 9 neHb ywe eécHoü ^a^ocmbm o6pocmae - eom u eupoc ^maKUü ^pu6, onéHoK. n • ^mu no^aHKU wapumb He 6ydy. ho ^0R0^HUU Rmdu u onéHKU cbedn - onnmu mo o ecmb (štor že spomladi obraste gnusoba - in je zrasla taka goba, opjonok; jaz teh • pogank ne bom pekla. ampak lačni ljudje jejo tudi opjonke - opjata, to je; točka 70 2 [pskovska oblast, gdovski rajon]); onéwKU mu u 3a edy He cnumaRu. onnma mowe nodu no^aHKU. okoro neHbKa pacmym onnma. onnm y Hac MHo^o, ho mu ux He 6epéM, HaeepHo ^py^ux ^pu6oe MHo^o, xeamaem (opjoškov5 nismo imeli za hrano. opjata so mogoče nemara poganke. okoli štora rastejo opjata, opjat je pri nas veliko, ampak jih ne nabiramo, gotovo je drugih gob dosti, dovolj; točka 472 [vladimir-ska oblast, melenkovski rajon]); ali na karti Rastoče drevo predstavljena leksema verby (verba 'vrba', op. prev.) in vetki (vetka 'veja', op. prev.), ki bi jih bilo treba s stališča jezikovnega védenja govorca knjižnega jezika pri kartiranju izločiti, vendar nas v komentarju navedeno ponazarjalno gradivo prepričuje o pravilnosti njihove vključitve v legendo, prim.: boh maM eemKu 3a doMoM, annHb, MaRUÜ myda noméR (za hišo so vetke, poglej, mali je šel tja; točka 636 [tulska oblast, plavski rajon]); do mex eemoK MuHym copoK xodb6u (do teh vetk je štirideset minut hoda, točka 1053 [krasnodarsko območje, kočubejevski rajon]); eemKu - ^mo 6oRbmue depeebn, a ecRu MaReHbKoe, mo eemonKu (vetke so velika drevesa, če pa so majhna, so vetoč-ke; točka 636 [tulska oblast, plavski rajon]); eep6a - ^mo u 6epe3a, u Runa, u KReH 3 V filološkem prevodu so v izvirniku navedene besede iz sopomenskih nizov opjonok/ poganka in verby/vetki (op. prev.). 4 Opjata je množinska oblika samostalnika opjonok (op. prev.). 5 Opjonkov (op. prev.). Ph (verba - to je tako breza kot lipa in klen; točka 846 [kurska oblast, kurski rajon]); y Hac e necy odHU eep6u pacmym, a enoK Hem (pri nas v gozdu rastejo samo verbe, m jelk pa ni; točka 829 [kurska oblast, čeremisinovski rajon]); ^oeopuRU eep6ma, a numemcn OHa ueou (govorili so verbina, piše pa se iva; točka 98 [novgorodska ^ oblast, novgorodski rajon). Obstoj takega ponazarjalnega gradiva bistveno razširi interpretacijske mo- 1—1 žnosti atlasa. K temu cilju bi pripomogel tudi abecedni seznam kartiranih besed. Ne samo da ta bralcu bistveno olajša uporabo atlasnega gradiva in branje karte, ampak v zgoščeni obliki prinaša podatke o osnovnih arealih kartiranih besed. Bralec seveda pogreša tudi zbirno karto leksičnih izoglos, toliko bolj, ker so na nekaterih kartah zelo izrazite (prim. npr. jasno izogloso na črti zahod-vzhod na karti 1/89 'vodenica', kjer na zahodu prevladuje leksem vodenica, na vzhodu pa vodenika; ali pa izogloso, ki na karti 1/124 'mož' ločuje sever od juga - na severu je areal leksemov ded, dedec, na jugu pa areal leksema mož). Objava takih zbirnih arealoških kart (bodisi izoglosnih bodisi ploskovnih kart, na katerih se sintetizira gradivo celega zvezka in prikazuje narečna členitev govorov)6 ne bi bila samo svojevrsten teoretični dosežek atlasa, ampak tudi resen 1—1 znanstveni prispevek k teoriji jezikovne geografije. To bi omogočilo ovreči obstoje- 1/5 če mnenje, da med leksičnimi in fonetičnimi izoglosami ni nobene povezave (prim. npr. Dauzat 1921: IX). Na koncu bi rada povedala, da je izdelava SLA zagotovo velik uspeh slo- n venske šole lingvistične geografije. Bogato leksično gradivo omogoča bralcu izob- N likovanje splošne predstave o slovenskem narečnem prostoru. Izdaja atlasa nima H samo velikega kulturnozgodovinskega pomena za proučevanje slovenskih narečij, ampak tudi splošnoteoretični pomen, saj je atlas še en dokaz o perspektivnosti in produktivnosti proučevanja narečnega besedja z metodami lingvistične geografije. Slavistika je pridobila še eno veliko temeljno arealno raziskavo narečnega besedja, ki prispeva neovrgljive dokaze o zanesljivosti leksičnih podatkov za določanje mej narečne členitve. Karte atlasa nazorno kažejo, da leksikalni dialektizmi niso »kaos izoglos«, ki seka raziskovano ozemlje brez kakršne koli zakonitosti. Razkrivajo povsem jasne težnje po skupinjenju v bolj ali manj zgoščene snope izoglos. Delo slovenskih kolegov v znanstveni skupnosti ne vzbuja samo zanimanja, ampak tudi globoko priznanje in spoštovanje njihovega nelahkega prizadevanja. Objava SLA 1 je velik dosežek v slovanskem merilu. Lahko izrazimo le navdušenje nad natančnim delom slovenskih dialektologov in jim želimo potrpežljivosti in moči pri uresničevanju tega večzvezkovnega projekta. 6 Prim. npr. podobne karte v slovaškem nacionalnem atlasu (ASJ) ali Leksičnem atlasu arhangelske oblasti L. L. Komjagine (1994). t—1 Literatura M N ASJ = Atlas slovenského jazyka 1-4, Bratislava: Veda - Vydavatel'stvo slovenskej akadémie vied, 1968-1984. Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA), Ljubljana: Založba ZRC (ZRC SAZU), 1999. s DARJa 3 = ffuaMeKmonoBuuecKuù ammc pyccKoeo nsuKa: ^Hmp EeponeùcKoù nacmu Pocuu 3: cuHmaKcuc -neKcuKa, peg. P. H. ABaHecoB - C. B. EpoMnen, 0 MocKBa: HayKa, 1996. Dauzat 1921 = Albert Dauzat, Essais de géographie linguistique 1: noms d'animaux, Paris: Librairie ancienne H. Champion, 1921. 1 Komjagina 1994 = .HagHa n. KoMarrna, ïïeKcmecKuù ammc ApxamemcKoû oôrncmu, ApxaHrentcK: H3gaTentcTBo noMop. Me^gyrnp. neg. yH-Ta, 1994. N LABNG = ïïeKciHHbi ammc ôempycKÎx Hapoàmix eaeopaK 1-5, Mîhck: OoHg ^yHgaMeHTantHHX gacnegaBaHHay P^c^y6mKi Eenapyct, 1993-1998. p LARNG = ïïeKcmecKuù ammc pyccKux Hapoàmix soeopoe: npoômiù eunycK, peg. H. A. nonoB - T. H. BeHgHHa, CaHKT-neTep6ypr: HayKa, 2004-. S SLA 1.1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). 1 SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). SRNG = Cioeapb pyccKux Hapodmix ^oeopoe 1-, [MocKBa -] .HeHHHrpag [CaHKT-neTep6ypr]: HayKa, 1965-. 2 Tolstoj 1997 = HnKHTa H. Tohctoh, H36pamue mpydu 1: cjaemcKai JeKCuKOJO^ul u ceMacu0J0^UH, MocKBa: ^3bikh pyccKOH KynBTypti, 1997 [= H3 onm«B THnonorHHecKoro H3yneHHa cnaBaHCKoro cnoBapHoro cocTaBa, Bonpocu M3biK03HaHUii 12 (1963), Ne 1; 15 (1966), Ne 5]. Vojtenko 1991 = AmcTacna O. Bornemo, fleKcmecKuu amiac Mockobckou o6iacmu, MocKBa: MOnH, 1991. Prevedla Karmen Kenda-Jež O HOBMX gocTH^eHHHx cnoBeHCKofl gna^eKTO^orHH h ^HHrBHCTHnecKOH reorpa^HH Pe3roMe geTentCTBOM TOrO, HTO nHHrBHCTHHeCKHe np0rH03H OTHOCHTentHO BBIMHpaHHa gnaneKTOB BCTynaroT b npoTHBopenne c npo^ccaMH, peanBHo npoTeKaro^HMH b CHOBeHCKHX roBopax, a n0T0My Hy»garoTca b cepte3HOH KoppeKTHpoBKe. v Ph CraTBa nocBa^eHa aHanH3y «CnoBeHCKoro nHHrBHCTHnecKoro aTnaca» (Slovenski 1—1 lingvistični atlas, Ljubljana, 2011). fl,aBaa BBicoKyro o^HKy KonneKTHBHoMy Tpygy cnoBeHCKHx gnaneKTonoroB, aBTop oco6o BBigenaeT cncTeMHBiH nogxog k oT6opy h KapTorpa^HHecKon penpe3eHTanHH MaTepuana. Enarogapa ^TOMy nogxogy gua-neKTHBie pa3nHHHa cnoBeHCKoro a3BiKa npegcTaroT Ha KapTax ATnaca bo Bcen hx cHCTeMHon cno^HocTH. B to »e BpeMa aBTop HaMenaeT HeKoTopBie nepcneKTHBBi b KapTorpa^HHecKon penpe3eHTanHH cnoBeHCKHX gnaneKTOB, npegnaraa BKnroHHTB N b KoMMeHTapHH k Ka»gon KapTe nHHraoreoipa^HHecKoe onncaHHe CHTya^HH, an^aBHTHHH cnucoK KapToipa^HpyeMBix cnoB h HnnrocTpaTHBHBiH MaTepuan. roBopa o npegBapHTentHHX HTorax nHHrBoreoipa^HnecKoro H3yneHHa TeppHTopnanBHHX gnaneKTOB, aBTop oco6o oTMenaeT tot $aKT, hto MaTepnanBi «CnoBeHCKoro nHHrBHCTHnecKoro aTnaca» aBnarorca HeonpoBep^HMBiM cbh- hJ v O m N H npHHOCbT Ha CxoeeHCKUM MUHeeucmuueH amnac 3a npoyHBaHeTO Ha gna^eKTHTe Ha ro^HHTe CJlilBHHCKH e3MUM Hynua ÂHmoHoea-BaeuMeea Cobiss: 1.02 iT Ph < Prispevek Slovenskega lingvističnega atlasa k proučevanju narečij južnoslovanskih jezikov V prispevku so prikazani dosežki prvega zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa (2011) Narejena je primerjava med omenjenim delom in delom Bolgarski narečni atlas: povzemajoči zvezek (EbmapcKu duaneKmeu amnac: o6o6^aea^ moM, 2002) Pregledane so naslednje skupine narečnega le-ksičnega gradiva: (1) gradivo, ki kaže na enotnost leksikalnega sistema slovanskih jezikov, (2) gradivo, ki kaže enotnost leksike slovanskega izvora z evropsko leksiko, in (3) gradivo, ki prikazuje narečno razčlenjenost lekse-mov prejšnjih dveh skupin. Nakazane so možnosti, ki jih ponuja soposta-vljanje različnih jezikov na narečni ravni tako pri pojasnjevanju njihovega zgodovinskega razvoja kot pri reševanju problemov zgodovine jezikovne družine, ki ji pripadajo. Ključne besede: slovenska dialektologija, bolgarska dialektologija, jezikovni atlasi, jezikovna geografija The Contribution of the Slovenian Linguistic Atlas to the Study of South Slavic Dialects This article presents the achievements of the first volume of the Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas, 2011). It compares this work with the E-bmapcKU duaneKmeu amnac. Oôoô^aeaui moM (Bulgarian Dialect Atlas: Generalizing Volume, 2002). The following groups of dialect lexical material are examined: (1) material showing the unity of the lexical system of the Slavic languages, (2) material showing the unity of the Slavic lexicon with the European lexicon, and (3) material showing the dialect division of lexemes from the first two groups. It presents the opportunities offered by juxtaposing various languages at the dialect level both for explaining their historical development and also for solving problems in the history of the language family that they belong to. Keywords: Slovenian dialectology, Bulgarian dialectology, linguistic atlases, linguistic geography Tom ntpBH Ha Slovenski lingvistični atlas (SLA), rogageh b .Hro6naHa npe3 2011 r., e nocnegHOTO geno b enaBaHeKaTa h eBponencKaTa nHHrBHCTHHHa reorpa^na. t—1 MaKap ne, KaKTO nuHu ot yBoga, paööTaTa no Hero e 3anoHHaTa o^e b ganeHHaTa W 1934 r., KpaÜHaTa My peanH3a^Ha e nocraraaTa c noMö^ra Ha nocnegHuTe TexHON noruu b oönacTTa Ha KOMnroTtpHaTa nuHrBucraKa. Hpe3 cKaHupaHe u nocnegBana 1 KOMnroTtpHa oöpaöoTKa e ct3gageH eneKTpoHeH apxuB, 3a kohto Mose ga ce no-Hepnu HH$opMa^Ha u b uHTepHeT. KapTuTe Ha SLA ca u3HepTaHu c noMö^ra Ha O eneKTpoHHa nporpaMa. s 3a MeH KaTO c^e^HanHCT ot Btnrapna npegcTaBnaBa uHTepec cpaBHeHueTO L Me^gy MeTogonoruHHuTe u TeopeTuHHuTe nocTaHöBKu Ha Slovenski lingvistični 0 atlas 1 u E-bmapcKU öuaneKmen amaac. 06o6^aea^ moM I-III (2001). ntpBOTö, KoeTo TpaÖBa ga ce 0TÖene»u npu Ta3u ctnocTaBKa e, He b MeTogonoruHecKo ot-HomeHHe SLA 1 cnegBa Mogena Ha 06^ocnaenncKun öuaneKmen amrnc: cepun ReKcUKo-CRoeoo6pa3oeamenna (O.A. GHCH) H3gaBaHeTO Ha aTnaca 3anoHBa c nyönHKyBaHe Ha neKcuKanHu KapTu, hhhto TeMu ca önu3Ku go nporpaMaTa Ha N O.A. OoHeTHHHH, aK^HTHu HnH MOp^OnOrHHHH OcOÖeHOcTH ce nOcOHBaT caMO > KaTO ctntTcTBa^H ocoöeHocTu npu KapTorpa^upaHeTo Ha ctOTBeTHHTe neKceMu. p KaKTO b O.A ce nocoHBa TexHuaT Mop^onoruHeH cTpoe», opueHTupaH KtM npac- 1 naBaHcKu. no ct^ecTBO SLA 1 cu nocTaBa 3a ^n ga 0Tpa3u neKcuKanHOTö paB-S HH^e Ha guaneKTHHTe aBneHua. npu KapTorpa^upaHeTO guaneKTHH ocoöeHocTu K ce HaHacaT no TOHKHTe Ha cenu^aTa ot Mpe^aTa Ha nyHKTOBeTe ctc c^e^Ha^HH i 3Ha^H. nyönuKyBa ce TOHeH u ntneH cnuctK Ha cenu^aTa u ce nocoHBa tohho 1 TaxHOTO MecTonono^eHue gopu cnpaMO 3Ha^HTe 3a guaneKTHuTe aBneHua (SLA CO 1.1: 23). npaKTuKaTa Ha O.A e npoBegeHa nyHKTyanHO u nep^eKTHO, KoeTo e 1 Bt3MO»HO önarogapeHue Ha u3non3BaHeTO Ha Haä-HOBuTe nocTu^eHua Ha eneK-• tpohho oöpaöoTeHaTa u eneKTpoHHO KapTorpa^upaHaTa guaneKTHa HH$opMa^Ha. 2 TaKa, ocBeH HaHacaHeTO Ha aBneHuaTa no TOHKuTe ot Mpe^aTa nyHKTOBe, b MHoro ot KapTuTe ce npeKapBaT u3ornocu, oöeguHaBa^u cenu^aTa c egHaKBu guaneK-thu ocoöeHocTu cnopeg pa3nuHHu KpuTepuu. ToBa MO^e ga ce Bugu o^e ot KapTa 1/1 las (SLA 1.1: 33), b KoaTO c HepHa u3ornoca e OHepTaH ^OHeraHHnaT BapuaHT c u3roBop la > ua, a ctc 3eneHa - roroBoptT vlas. C noMö^ra Ha KOMnroTtpHOTO KapTorpa^upaHe ca cb3gageHu u KapTu c ^nocTHö o^eTaBaHe Ha panoHme, ot-geneHu ot u3ornocu. Cnopeg MeH e OHeBugHo, He b TexHuHecKo oTHomeHue pa-öoTaTa no SLA HagMuHaBa nocraseHuaTa Ha B^A. OT u Ha O.A. EneKTpoHHaTa oöpaöoTKa Ha MaTepuana gaBa bmmo^hoct Ha KoneKTuBa Ha aTnaca ga u3non3Ba gaHHuTe 3a cnoBeHcKuTe guaneKTu 3a ct3gaBaHe Ha pa3nuHHu TunoBe KapTu (a b ötge^e u Ha pa3nuHHu TunoBe rocnegBaHna). ,^eM0HCTpa^Ha Ha Bt3M0»H0cTuTe, kouto e u3rpagun cnoBeHcKuaT KoneKTuB, e HygecHaTa Karta slovenskih narečij (SLA 1.1: 11). KoneKTuBtT ot Btnrapna, kohto cu cbTpygHuHu ctc cnoBeHcKu guaneKTono3u no npoeKTa „EneKTpoHeH Mögen 3a ctnocTaBmenHO u3cnegBaHe Ha ötnrapcKu u cnoBeHcKu e3uK Ha guaneKTHO paBHu^e" nonyHu Bt3M0«H0cTTa ga Bugu nogoÖHö KapTa u b gpyr HeuH BapuaHT, no3BonaBa^ aKycTuHHOTö 3ano-3HaBaHe c guaneKTuTe u npurogeH 3a mupoKuTe KptroBe ot oö^ecTBeHocTTa b My3ea Ha eKcnepuMeHTuTe b .roönaHa. OcBeH Ta3u KapTa yBogHaTa HacT Ha SLA ctgtp^a nperneg Ha HeroBaTa ^ ucTopua, KaKTo u KapTa Ha nyHKTOBeTe (SLA 1.1: 13), Ha KoaTo ct^o ca ot- m 6ena3aHU ^paHH^HTe Ha rpynu HapeHua, ^paHH^HTe Ha HapeHuaTa, ^paHH^HTe Ha nogHapenuaTa. ToBa ct^o e egHo bhcoko nocraseHue 3a nuHrBucTHHHaTa ^ reorpa^na, KoeTo ctHeTaBa cTpoHHaTa CHCTeMaTH3a^Ha npu HHTep^peTa^HaTa Ha guaneKTHHTe aBneHua u acHo BH3yanH0 oTpa^eHue Ha TaxH0T0 TepuTopu- 1—1 anHo pa3npocTpaHeHue. EgHo ot gocTOHHcTBaTa Ha SLA e TOBa, ne u3gaHueT0 ctgtp^a H3KnroHUTenH0 6oraT cnpaBOHeH MaTepuan. Ton ynecHaBa H3non3Ba- ^ HeTo My ot e3HKOBegu ot nan cBaT u npu TOBa ce aBaBa He caMo b TeKcTOBu 1—1 Bug (KaTo cnuc^u, ^0Ka3an^H h gp.), ho h nog ^opMaTa Ha KapTu. HHTepeceH nogxog b SLA e TOBa, ne TyK ce KapTorpa^upaT He caMo guaneKTHHTe aBneHua, ho h npaKTUHecKU BcaKa cTtnKa ot nuHraoreorpa^cKaTa paöoTa. TaKa Bt3HHK- SJ BaT UHTepecHUTe KapTu Ha 3anuceanume (SLA 1.1: 17), Ha BpeMemo na 3anuca (SLA 1.1: 21) h gp., KaTo BcaKa KapTa ce ctnpoBo^ga u ot ntneH cnuctK Ha KapTorpa^upaHHTe gaHHU no nyHKTOBe. BtnpeKH ne SLA 1 He e HacoHeH KtM KapTorpa^upaHe Ha a^eHTHHTe aBneHua, toh npegcTaBa egHa H3KnroHUTenH0 none3Ha KapTa 3a HHT0Ha^H0HHHTe u a^eHTHu ocoöeHocTH Ha cnoBeHcKUTe guaneKTH, KoaTo ct^o e ot KnacH$HKa^H0HeH Tun u ctHeTaBa BucoKa cTeneH Ha o6o6^eHue u geTaHnH3a^Ha Ha guaneKTHOTo HneHeHue (SLA 1. 1: 15). KtM ^ gocTOHHcTBaTa Ha cnpaBOHHua MaTepuan Ha SLA TpaÖBa ga ce nocoHU h Taönu- O ^Ta Ha KapTorpa^upaHUTe neKceMU no Btnpocu c npeBog Ha HeMcKU, aHrnuH-ckh, ^peHcKU, HTanuaHcKU u pycKU e3UK (SLA 1.1: 24-26), KaKTo u nogpoÖHo- hh to oöacHeHue Ha ^oHeTHHHaTa TpaHCKpH^^Ha (SLA 1.1: 27-30), BKnroHBa^o N h nocoHBaHe Ha pa3nuHHH TunoBe ^oHeTHHHU 3anucu - no OpaH PaMOBm u no W TuHe Horap, c npenpaTKH KtM 3Ha^HTe ot OHA, KaKTo h KtM cucTeMaTa IPA. I_) EcTecTBeHo yBogHaTa HacT Ha SLA ctgtp^a h cTaTUu 3a MeToguTe Ha KapTorpa-^upaHe h KOMeHTupaHe, kohto ca onucaHH naKOHHHHo, H3HepnaTenH0 h KOMne-TeHTHo (SLA 1.2: 16-21). 3a pa3nuKa ot SLA 1 MaTepuantT, BKnroneH b B^A. OT e HacoHeH KtM OTpa3aBaHe Ha ocoöeHocTH ot pa3nuHHH e3HKOBU paBHH^a, kohto ca ot Ba^Ho 3HaHeHue 3a ucTopuaTa Ha 6tnrapcKua e3HK h 3a guaneKTHOTo My HneHeHue. npu KapTorpa^upaHeTo Ha BcaKo guaneKTHo aBneHue ce nocoHBaT ctoTBeTcTBH-aTa Ha guanKTHHTe ^opMH, kohto ca 0Tpa3eHH b cTapoötnrapcKHTe ^aMeTHH^H. CtnocTaBKa c npacnaBaHcKH ce npaBU, caMo aKo b cTapoötnrapcKHTe naMeTHU-^H HaMa gocTaTtHHo gaHHH unu HMa 0Tpa3eHH cTapuHHH guaneKTHH pa3nuHua, HacnegeHH ot npacnaBaHcKH (B^A. OT 2001: k. M O 153 - O 160, pe^neK-ch Ha *ktj, *tj, *dj). B^A. OT I-III Ha H3gaHueT0 BKnroHBa KapTH ot oönacTTa Ha ^oHeTHKaTa, a^eHTonoruaTa h neKcuKaTa (B^A. OT, 2001). nog neHaT e B^A. OT IV: Mop^onorua. TaKtB H3Öop Ha npegcTaBaHe Ha guaneKTHua MaTepuan, cnopeg MeH, gaBa H3BecTH0 npeguMcTBo Ha Tpyga, 3a^0T0 toh Mose ga ötge none3eH Ha H3cnegoBaTenuTe, HHTepecyBa^u ce ot pa3Hooöpa3HH acneKTH Ha ötnrapucTHHHHTe, cnaBucTUHHUTe h öanKaHucTHHHHTe e3UKOBU U3-cnegBaHua. B TexHHHecKo oTHomeHue oöaHe npu oöpaöoTKaTa Ha MaTepuana 3a 1—1 KapTorpa^upaHe u npu caMOTO KapTorpa^upaHe npaKTuKaTa Ha B^A. OT ce u3-M rpa^ga no ct^ecTBo Ha 6a3aTa Ha onuTa ot nepuoga 1956-1986, KoraTO ca u3-N paöoTeHu u nyönuKyBaHu peruoHanHuTe ToMoBe Ha aTnaca (B^A. KHB; B^A. 1—1 CHB; B^,A. K3B; B^A. C3B). B ntpBOHaHanHua cu Bug aBneHuaTa b B^A. OT ce HaHacaT Ha önaHKOBKa c tohku 3a cenu^aTa no Mpe^aTa ot nyHKToBe. 3a O ToBa oöaHe He ce u3non3BaT 3Ha^u, a caMo eguHHo o^eTaBaHe Ha apeana Ha s ToHKHTe b onpegeneHua cnopeg nereHgaTa ^aT unu HroaHc Ha ^eTa. Ta3u HacT L ot paöoTaTa ce u3BtpmBa ptHHo. no-KtcHo npu nyönuKyBaHeTo Ha KapTuTe u3O- 0 öpaseHueTo Ha TOHKuTe oTnaga. KapTuTe ce npeHepTaBaT b xoga Ha u3gaTencKaTa paöoTa, ^eTOBeTe u HroaHcuTe b ctOTBeTHure apeanu ce HaHacaT no KHusHuTe ptHHu opuruHanu Ha ^aünoBe Hpe3 u3gaTencKu KOMnroTtpHu nporpaMu. nopagu 1 HanunueTo Ha BeHe u3gageHu peruoHanHu aTnacu B^A. OT He ctg^p^a cnuctK Ha KapTorpa^upaHuTe nyHKTOBe. To3u nogxog Ha paöoTa ce Bt3npueMa no npuMepa N Ha HeMcKOTo u3gaHue Atlas zur deutschen Sprache, 1978 (DTA). ToBa u3gaHue ce A onupa Ha npegxo^ga^ure ro Deutscher Sprachatlas (DSA), Deutscher Wortatlas p (DWA) u Deutscher Kulturatlas (DKA). B BflA. OT ce nyönuKyBa caMo egHa i KapTa, Ha KoaTo ca nocoHeHu rpagoBeTe Ha ochobhu paüoHHu cpegu^a (B^,A. S OT: 55). H3gaHueTo ctg^p^a u o^e eguH npo3paHeH maönoH, Ha kohto öpoaT Ha PS Te3u nyHKTOBe e no-ronaM. Ha Hea ce nocoHBaT cenu^aTa, kouto ca ^rnpoBe Ha 1 ochobhu guaneKTu Ha öa3aTa Ha onuTa ot peruoHanHuTe TOMOBe u ochobhu gua-9 neKTono^Ku TpygoBe, ho b caMOTO u3gaHue HaMa u3HepnaTenHa uH$opMa^Ha 3a • cenu^HaTa Mpe^a. nopagu ucTopunecKuTe ycnoBua u reorpa^cKure ocoöeHocTu Ha peruo- • Ha 3a cnoBeHcKu e3uK ca xapaKTepHu KaKTo 3ana3BaHeTo Ha pegu^ cnaBaHcKu 2 apxau3Mu Ha pa3nuHHu e3uKOBu paBHu^a, TaKa u HanuHueTo Ha cunHo guaneK-tho HneHeHue (yroCE 1986: 341). 3aTOBa gaHHuTe ot SLA uMaT Ba^Ho 3Ha-HeHue 3a u3acHaBaHeTo Ha ucTopuaTa Ha ro^Hure cnaBaHcKu e3u^u. BtnpeKu He, KaKTo BeHe öe nocoHeHo, TO3u tom ot aTnaca e opueHTupaH KtM Btnpocu ot neKcuKaTa, to npu oTpa3aBaHeTo Ha neKceMuTe ce pa3KpuBaT u TexHuTe cne-^u$uHHu ^oHeTuHHu, a^eHTHu u Mop^onoruHHu ocoöeHocTu. B oönacTTa Ha ^OHeTuKaTa Mose ga oTÖene^uM HanpuMep ctrnacKOBOTo ctHeTaHue vl- < vol-, OTÖena3aHo KaTo Haü-cTapa pa3BOHHa cTtnKa (ot rnegHa TOHKa Ha 3ana3BaHeTo Ha HaHanHua KOHcoHaHT e cneg oct^ecTBaBaHeTo Ha nuKBugHaTa MeTaTe3a vol> vla-) b KOMeHTapa (SLA 1.2: 49), pa3npocTpaHeHo b npeKMypcKuTe roBopu. OnupaÜKu ce Ha gaHHuTe ot OHA npo$. ^Hym OaTKOBcKu (Siatkowski 2012: 129) oTÖena3Ba ct^ecTByBaHeTo Ha nogoÖHu ^opMu b guaneKTu Ha xtpBaTcKu e3uK Ha TepuTopuaTa Ha ABcTpua u yHrapua. gaHHuTe Ha SLA noKa3BaT, He to e pa3npocTpaHeHo u Ha TepuTopuaTa Ha CnoBeHua. OopMaTa baac+ oTÖena3aH b cTapoötnrapcKu ^aMeTHu^u. B ötnrapcKu e3uK TO3u ^oHeTuHeH oönuK e mupo-ko pa3npocTpaHeH b mh. h. enacu, KaTo uMa u pegu^ gpyru npou3BogHu (BEP 1971: 162). ®Hr. 1: KapTa 3a Ha3BaHua Ha kockm b B^,A. OT * OneBugHo KopeHiT ernc- e xapaKTepeH 3a rosHUTe cnaBaHcKU e3H^H, a MaTepu- ^ aniT OT SLA pa3mupaBa paHOHa Ha HeroBOTo pa3npocTpaHeHue Ha 3anag. B SLA 1 Mose ga ce nocoHaT HaKonKo Tuna KapTU, kohto noKa3BaT npu- ^ Hoca Ha TO3U Tpyg 3a pa3KpuBHeTo u pa3npocTpaHeHueTo Ha apxaHHHH neKce-mh u TexHUTe ^opMu b cnaBaHcKua ror. KaTo eguH ot Tax Mose ga ce nocoHaT KapTUTe 3a neKceMU, npu kohto ce npoaBaBa eguHcTBOTo Ha neKcuKanHaTa cucTeMa Ha cnaBaHcKUTe e3H^H. TaKaBa e KapTa 1/13 uho (SLA 1.1: 56). KaKTo HUHU ot KOMeHTapa (SLA 1.2: 68) b cnynaa b cnoBeHcKU e3UK He ca oTÖena3aHU neKcuKanHU pa3nuHua, ho ce HaönrogaBaT ^oHeTUHHU u a^eHTHU ocoöeHocTU. C^e^HanHO 3acnysaBa ga ce oTÖenesu cixpaHaBaHeTo Ha apxaHHHHTe ochobh ušes- Ha TepuTopuaTa Ha npuMopcKaTa u goneHcKaTa guaneKTHa rpyna u ušet- Ha TepuTopuaTa Ha KopomKaTa guaneKTHa rpyna. Bib Btm. 9 Ha OHA He e nyönu-KyBaHa nogoÖHa KapTa, a caMo KapTa 3a yBenHHHTenHH, nenopaTUBHU Ha3BaHua (OHA 9: k. M 14, c. 60-61). 3ana3BaHeTo Ha cTapuHHUTe -ec u -enm ochobh b cnoBeHcKU e3UK Mose ga ce Bugu u npu gyMaTa oko (SLA 1.1: k. 1/14, c. 59). npu cinocTaBKa c gaHHUTe ot OHA ce Busga, He u no to3h Binpoc UH^opMa-^HaTa e ot pa3nuHeH Tun - 3a yManHTenHH, rantoBHU npou3BogHU (OHA 9: k. M 7, c. 42-43). Ot egHa cTpaHa to Mose ga ce cBipse c su3HeHocTTa Ha KaTe-ropuaTa gBOHHcTBeHo Hucno, tih KaTo neKceMUTe yxo, oko o3HanaBaT gBOHKa oöeKTU. Ot gpyra cTpaHa b cTapoöinrapcKU cTapuHHUTe -ec u -enm ochobh npu Te3U ci^ecTBUTenHU He ce npoaBaBaT bib ^opMaTa 3a gB. h. (rCBE 1993: 167). 1—1 Te ca xapaKTepHH 3a mh. h., KaKTO h 3a pog. h gaT. nag. eg. h. CnegoBaTenHo M npHHHHaTa 3a reHepanH3HpaHeT0 Ha Te3H oGn^H Mo»e ga ce Ttpcu h no hhhh-N aTa Ha cMecBaHeTO Ha nage^HHTe $opMH, K0eT0 ot cBoa cTpaHa e noKa3aTen 3a 1—1 0Tcna6BaHe Ha rpaMaTHHHaTa pona Ha cKnoHeHHeTo. SLA gaBa b^3mo»hoct 3a npocnegaBaHeTo Ha reorpa^cKoTo pa3npocTpaHeHHe Ha Ta3H Ba^Ha 3a HCTopn-O aTa Ha cnaBacKHTe e3^H ocoGeHocT. s He no-Ma^Ko Ba^Ho e pa3KpHBaHeT0 Ha panoHHTe Ha pa3npocTpaHeHHe Ha L ynoTpe6a Ha onpegeneHH ^opMH Ha npHnaraTenHHTe. TaxH0T0 H&nHHHe b cno- 0 BeHCKH goKa3Ba, He KaTeropnaTa onpegeneHocT, KoaTo e pa3BHTa b ctBpeMeHHHa 6tnrapcKH e3HK, He e caMo 6a^KaHCKo aBneHHe, a HMa cBoHTe ochobh o^e Ha cnaBaHCKa noHBa. Ta3H ocoGeHocT e 0T6ena3aHa b k. M 1/36 palec: ti 've.iki 1 pa:uc, ta debwupauc, tepa:rvipairst, 'toiusti pa:uc, ta uiikipsrst (SLA 1.1: 102) h gp. 0T6ena3aH0 b pe3HaHcK0T0 Hapenne, npHMopcKa gnaneKTHa rpyna, KaKTo N h b oTgenHH nyHKT0Be b goneHcKoTo Hapenne, goneHcKa HapeHHa rpyna h ceA BepH0n0X0pcK0T0-peMmHHmK0 HapeHHe Ha KopomKaTa HapeHHa rpyna. Ct^aTa p ocoGeHocT ce pa3Kpma h b KapTaTa 3a Ha3BaHHa Ha mezinec 'M&ntK nptcT' (k. i M 1/40). CpB.: ta maie psrst, te mai psrst, ta za:dni psirst, ta pe:ti ps:rst (SLA S 1.1: 102) h gp., kohto HMaT pa3nptcHaT0 pa3npocTpaHeHHe. B B^,A. OT Ha T&3H ^ KapTa ctoTBeTcTBa k. M H 70, KtgeTo Me»gy pa3HHHHHTe gnaneKTHH neKceMH 1 oTKpHBaMe MaRKuUa np-bc, M-bnuuKuua np-bc, Kympuua npbc, MymKuua npbc h gp. cs ®Hr. 2: Ha3BaHH» 3a 'mmk-h-s nptcT Ha ptKaTa' b B^A. OT Cnopeg KapTaTa 3a BpeMeTo Ha 3anuca (SLA 1.1: 21) T03H MaTepuan 3a cnoBeH-CKHTe guaneKTu e cb6upaH kbcho h cnegoBaTenHo aBneHueTo e »hbo h b Hamu gHu. To ce oTKpuBa h b MHoro gpyru KapTu, npu kouto b ctcTaBa Ha KapTorpa^u-paHHTe Ha3BaHHa ce BKnroHBaT npunaraTenHu uMeHa. CpB. k. M 1/56 zadnjica c pa3nptcHaTo pa3npocTpaHeHue Ha ^opMmre c onpegenuTenHa Mop^eMa ta b pa3-nHHHH gnaneKTHH o6nacTu; k. M 1/62 stegno (bedro) - to tolste miso (othobo b pe3H3HcKoTo Hapenue); k. M 1/64 piščal - kust ta pot kolenon, ta nora kost, ta dibe.ja ko:st u gp. B neKcHKanHo oTHomeHue 3acny«aBa uHTepec k. M 1/21 lice, pyc. ^exa, aHrn. cheek. Ot KapTaTa ce Bu^ga, ne Ha TepuTopuaTa Ha CnoBeHua npeo6nagaBaT Ha3BaHuaTa ot goMameH npou3xog c KopeHH lic-, skorn-, gQb-, šob-, jab-. noBene-to ot Tax ca H3BecTHH u b gpyrHTe cnaBaHcKu e3H^H KaTo Ha3BaHua Ha nu^To unu nacTH ot Hero. CTapuHHa o6^a oco6eHocT Me^gy apxaunHna pe3uaHcKu guaneKT b AnnuTe Ha TepuTopuaTa Ha CnoBeHua u apxaunHure pogoncKu roBopu Ha Tepu-TopuaTa Ha Etnrapna u npune^a^ure panoHu b CeBepHa ^^p^Ha e HanunueTo Ha apxauHHaTa neKceMa lanita, lqnita - cTapoGtnrapcKu nanuma (E,A. OT: k. M .H 72; Siatkowski 2012: 34). TyK 3acny«aBa ga ce o6tpHe BHuMaHue u Ha Ha3Ba-HueTo 6y3a, pa3npocTpaHeHo b ronaMa nacT ot 6tnrapcKuTe roBopu b ToBa nucno u b guaneKTuTe Ha TepuTopuaTa Ha Peny6nuKa MaKegoHua, CeBepHa ^^p^Ha u Typ^Ha. iT p- < N Z > O J iT O m N H ®Hr. 3: HaaBaHua 3a '6y3a' b E,A. OT 1—1 B O.A (2009: k. N° 3, L 1335, c. 32-33) neKceMaTa e 0T6ena3aHa KaTO 3aeMKa ot M an6aHCKH e3uK. Ho apeantT Ha pa3npocTpaHeHue Ha TepuTopuaTa Ha 6tnrapcK0T0 N e3HK0B0 3eMnu^e, KaKTo u ycnopeg^rne b ny^umKu, HeMCKH u naTuHcKu, He nogKpena Ta3u Teopua. npo$. OaTKOBCKH nocoHBa HanuHueTO Ha 6nu3Ku neK-ceMu KaTOpuzza ^enyBKa', HeM. Buss, gnan. Puss u npou3BogHu ot Tax b ropHO O u gonHO ny^umKu (Siatkowski 2012: 33). Ha Te3u gyMu b an6aHCKH ctOTBeTcTBa s Ha3BaHueT0putje. CaMuTe gaHHu 3a an6aHCKH e3uK (Meyer 2007: 96), KtgeTO buze L HMa 3HaneHH 'ycTHa' noKa3BaT, He TOBa BepoaTHO e o6^a neKceMa, Me^gy cna- 0 BaHCKHTe e3u^u, HeMCKH u an6aHCKH e3uK. BEP nocoHBa yc^opegu^u u b naTuHcKu bucca, KaKTO u nuTOBcKu buč '3ByK npu ^nyBKa', noncKu buzia, buziaczek ^enyBKa, nu^' (BEP 1971: 87). KtM Te3u 6nu3Ku no 3HaHeHue neKceMu M0»e 1 ga npu6aBuM an6aHcKaTa buzeqeshje 'ycMuBKa'. Cnopeg BEP n0-Bep0aTH0 e neKceMaTa ga e HacnegeHa ot 6anKaHcKu (gaK0Mu3uHcKu cy6cTpaT). Bnu30cTTa N c naTuHcKu u HeMcKu cohu b^3mo^hoctu 3a TtpceHe Ha HeHHua npou3xog b o^e A no-ganeHHu enoxu ot ucTopuaTa Ha eBponeHcKaTa e3uK0Ba Kynrypa, TtH KaTO ge-p HOTaTtT, cBtp3aH c Ha3BaHue Ha ocHOBHa HacT ot HOBemKOTO Tano, 6e3 ctMHeHue 1 6u Mortn ga ocTaBu TpaHHu OTneHaT^u b neKcuKanHaTa cucTeMa. Ct^OTO aBS neHua ce Ha6nrogaBa npu '3t6', KaKTO u npu pegu^ pogHuHcKu Ha3BaHua KaTO ^ '6paT', 'cecTpa' u gp. B HacToa^ua goKnag ce nocoHBaT caMO HaKou ochobhu cTpaHu ot 6oraT-9 ctboto u u3HepnaTenHocTTa Ha uH$opMa^HaTa 3a guaneKTHuTe aBneHua, K0aT0 • hu pa3KpuBa ntpBua tom Ha SLA. ToBa e eguH bucok o6pa3e^ Ha guaneKTono^Ku nuHrBoreorpa^cKu Tpyg. Toh goKa3Ba, He guaneKTHuTe cucTeMu, BtnpeKu Tax- • hoto MHoroo6pa3ue, ctxpaHaBaT eguHcTBOTO Ha e3uK0BuTe pa3B0HHu npo^cu. 2 nopagu o6^ua reHe3uc Ha 6nu3KopogcTBeHuTe e3u^u gaHHuTe Ha guaneKTO-noruaTa u 0c06eH0 Ha nuHrBoreorpa^uaTa ca ot ntpBocTeneHHO 3HaHeHue npu u3BtpmBaHeT0 Ha ctnocTaBuTenHu u3cnegBaHua Me^gy Tax. HaH-ronaMa pona 3a ageKBaTHOTO npegcTaBaHe Ha BceKu eguH e3uK urpaaT peruoHanHuTe aTnacu, 3a^0T0 Te MoraT ga 6tgaT cto6pa3eHu c KOHKpeTHaTa c^e^u$uKa Ha HeroBaTa e3uK0Ba ucTopua. Bii6jnioi|}n(|)mi B^,A. OT = E-bmapcKU duaneKmen amnac. 06o6^aea^ moM I-III. 0onemuKa. A^enmoROZun. fleKcuKa, Co^na: KHurou3gaTencKa Kt^a „Tpyg", 2001. B^,A. C3B = EbmapcKu duaneKmen amnac IV: ceeepo3anadna Ebmapun, Co^ua: BAH, 1981. B^A. CHB = EbmapcKu duaneKmen amnac II: ceeepousmonna Ebmapun, Co^ua: BAH, 1966. B^A. ro3B = EbmapcKu duaneKmen amnac III: mo3anadna Ebmapun, Co^ua: BAH, 1975. BflA. roHB = EbmapcKu duaneKmen amnac I: mommonna Ebmapun, Co^ua: BAH, 1964. BEP 1971 = EbmapcKu emuMonozunenpeunuK 1, Co^ua: BAH, 1971. rCEE 1993 = rpaMamuKa na cmapoß^mapcKUH Knu^oeen e3UK, Co^na: EAH, 1993. O.A. CHC. = Oö^ecRaenncKUü numeucmmecKUü amrnc: cepun neKcUKo-cnoeo- o6pa3oeamenbnan 1-, MocKBa: „HayKa", 1988—. yroCE 1986 = Yeoö e u3ynaeanemo na m^nocnaenucKume esu^, Co^na: EAH, 1986. DKA = Deutscher Kulturatlas 1—6, hrsg. v. Gerhard Lüdtke — Lutz Mackensen, Berlin — Leipzig, 1925—1936. DSA = Deutscher Sprachatlas 1—23, bearbeitet von Ferdinand Wrede — Bernhard Martin — Walther Mitzka, Marburg, 1927—1956. DTA = dtv-Atlas zur deutschen Sprache: Tafeln und Texte: mit Mundart-Karten, München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1978. DWA = Deutscher Wortatlas 1—20, hrsg. v. Walther Mitzka — Ludwig Erich Schmitt, Gießen, 1951—1973. Meyer 2007 = Gustav Meyer, Fjalor etimologjik i gjuhes shqipe, Tirane: Qabej, 2007 (11891: Etymologisches Wörterbuch der albanesischen Sprache). Siatkowski 2012 = Janusz Siatkowski, Slowianskie nazwy czqsci ciala w historii i dialektach, Warszawa: Wydzial Polonistyki Universytetu Warszawskiego, 2012. SLA 1.1 = Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). SLA 1.2 = Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). Prispevek Slovenskega lingvističnega atlasa k proučevanju narečij južnoslovanskih jezikov Povzetek V prispevku so prikazani dosežki prvega zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa (2011). Narejena je primerjava med omenjenim delom in delom EtnrapcKH gnaneKTeH araac: oöoö^aBa^ tom (Bolgarski narečni atlas: povzemajoči zvezek, 2002). Pregledane so tele skupine narečnega leksičnega gradiva: (1) gradivo, ki kaže na enotnost leksikalnega sistema slovanskih jezikov: poimenovanja za 'jezik', 'peta', 'uho' idr.; (2) gradivo, ki kaže enotnost leksike slovanskega izvora z evropsko leksiko: 'zob', 'nos', 'sestra' idr.; (3) gradivo, ki prikazuje narečno razčlenjenost leksemov tipa 1 in 2 pri pojavljanju specifičnih narečnih besed in oblik, ki so zanimive za zgodovino slovanskih jezikov, na primer oblikovne različice leksemov (oko, oče, očes-), pojavljanje določnega člena ob pridevniku (npr. ta debeli palec, ta prvi prst), pojavljanje izposojenk iz neslovanskih jezikov, npr. bubreki, buza idr. Nakazane so možnosti, ki jih sopostavljanje različnih jezikov na narečni ravni nudi tako pri pojasnjevanju njihovega zgodovinskega razvoja kot pri reševanju problemov zgodovine jezikovne družine, ki ji pripadajo. CVJ co O CVJ • S2 £ Vi Ph o J Vi O £ N H Priprava interaktivnega Slovenskega lingvističnega atlasa Jožica Škofic Cobiss: 1.01 Ključne besede: Slovenski lingvistični atlas, jezikovni atlas, geolingvistika, informacijska tehnologija (IT) v jezikoslovju Preparation of the interactive Slovenian Linguistic Atlas For decades, the project of compiling the Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas, SLA) involved various methods of mapping and commenting on the collected dialect material at all linguistic levels. However, in recent years the use of database software in connection with a geographical information system (GIS) has also enabled automatic mapping and more state-of-the-art spatial visualization of dialect features. In 2011, the first volume of the SLA (1.1 Atlas and 1.2 Komentarji) was published. With a few additions to the software and content, the database prepared for it also makes possible an interactive spatial presentation of the linguistic material - with access to digitized archive material, audio and video recordings, and other online links to information on local dialect studies and places. Keywords: Slovenski lingvistični atlas, linguistic atlas, geolinguistics, information technologies (IT) in linguistics iT P- < N Ob projektu Slovenski lingvistični atlas (SLA) so se desetletja razvijale različne metode kartiranja in komentiranja zbranega narečnega gradiva na vseh jezikovnih ravninah, uporaba programskih orodij za urejanje ustreznih podatkovnih zbirk pa je v zadnjih letih ob povezavi z geografskim informacijskim sistemom (GIS) omogočila tudi avtomatizirano kartiranje in sodobnejšo prostorsko vizualizacijo narečnih pojavov. Leta 2011 je izšel prvi zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa (1.1 Atlas in 1.2 Komentarji). Pripravljena podatkovna zbirka zanj pa z nekaj programskimi in vsebinskimi dopolnitvami omogoča tudi interaktivni prikaz jezikovnega gradiva v prostoru - z dostopom do digitaliziranega arhivskega gradiva, zvočnih in video posnetkov ter drugih spletnih povezav na podatke o raziskavah krajevnega govora in o kraju samem. N H 1 Uvod Ob projektu Slovenski lingvistični atlas (SLA) so se ves čas razvijale tudi različne metode kartiranja - od prvih rokopisnih osnutkov jezikovnih kart, nastalih že v letih 1959-1972,1 do prvih objav (ročno izdelanih) simbolnih leksičnih (Smole 1 »Prve poskusne karte so nastale zaradi preverjanja zanesljivosti gradiva oz. ustreznosti mreže krajev. V Dialektološki sekciji je shranjenih približno petdeset kart iz tega obdobja. t—1 1988) in fonetičnih kart (Benedik 1990) ter - nekaj let pozneje - prvih izoglosno-M -napisnih kart (Smole 1996). Na prelomu tisočletja so se pri izdelavi kart začela N uporabljati računalniška oblikovalska orodja, kot je CorelDraw (Jakop 2006), upo-1 raba programskih orodij za urejanje ustreznih podatkovnih zbirk pa je ob povezavi ^ z geografskim informacijskim sistemom (GIS) omogočila tudi avtomatizirano karO tiranje in sodobnejšo prostorsko vizualizacijo narečnih pojavov (Škofic 2001). Sos dobna računalniška orodja (podatkovna zbirka SlovarRed Tomaža Seliškarja, pisaL vi ZRCola in SIMBola ter vnašalni sistem ZRCola Petra Weissa, program ArcGIS) 0 so olajšala tudi pripravo prvega zvezka SLA. Eden od ciljev projekta Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih: geolingvistična predstavitev (ARRS in SAZU, 2011-2014) pa je ob pripravi 2. zvezka SLA tudi nadaljnji razvoj ustreznih orodij in metod za zapis, analizo in geolingvistično predstavitev narečnega gradiva, in sicer ne le v klasični/knjižni, ampak tudi v digitalni obliki. Sodobna informacijska tehnologija (IT) bi ob ustrezno urejeni podatkovni > zbirki, povezani z drugimi na spletu dostopnimi informacijami, omogočala tudi in-p teraktivni prikaz jezikovnega gradiva v prostoru. Tako bi lahko uporabnik/bralec z 1 ustrezno spletno aplikacijo preko jezikovne karte dostopal do digitaliziranega arhi-S vskega gradiva, zvočnih in video posnetkov v podatkovni zbirki ter do drugih sple-K tnih povezav na bibliografske podatke o raziskavah krajevnega govora (in preko 1 njih, kolikor bo to mogoče, na publikacije same) ter na podatke o krajih - točkah iz 9 raziskovalne mreže jezikovnega atlasa. • 2 • 2 Elektronska izdaja Slovenskega lingvističnega atlasa 2 Leta 2009 je bila v uredništvu Petra Weissa, Jožice Škofic in Karmen Kenda-Jež na zgoščenki in leta 2010 tudi na spletu (http://bos.zrc-sazu.si/c/Dial/Ponovne_SLA/P/ index.html, dostop 22. 11. 2013) objavljena publikacija Ponovne objave člankov s kartami za Slovenski lingvistični atlas (do leta 2008). V publikaciji so objavljeni vsi do leta 2008 izšli članki z jezikovnimi kartami za SLA, opremljeni z ustrezno bibliografijo (urejeno po avtorjih in letnicah objav) in s kazali, pa tudi s pripomočki, uporabljenimi pri zbiranju gradiva za SLA (tj. vprašalnica, urejena po številkah vprašanj in po abecedi, ter osnovna narečna karta z mrežo krajev, urejeno po številkah raziskovalnih točk in po abecedi); do kart je mogoče dostopati glede na njihovega avtorja, številko obravnavanega vprašanja ali po abecednem zaporedju vprašanja. Spletna stran je opremljena tudi s povezavami do matične ustanove, sorodnih geolingvističnih projektov in različnih programskih orodij, uporabljenih pri projektu SLA: Leta 2011 izšli prvi zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA 1.1-2) je konec leta 2013 dočakal podobno objavo na spletu, pri čemer je bila najprej predvidena objava publikacije v obliki PDF. Izbrani format (PDF) omogoča predelavo atlasa v spletno elektronsko obliko, kar pomeni tudi lažjo in širšo dostopnost, saj je do njega mogoče dostopati kadar koli in kjer koli, če je le uporabniku na voljo Ker niso niti podpisane niti datirane, avtorstva ni vedno mogoče zanesljivo ugotoviti.« (Karmen Kenda-Jež v Benedik 1999: 7) spletna povezava. Po taki e-knjigi (e-atlasu) je mogoče listati kot po tiskani knjigi ^ (ob knjigi je ob hkratnem brskanju v dveh spletnih oknih mogoče imeti odprti na- w enkrat ali pa preklapljati med njima v enem iskalnem oknu). Izdelava interaktivnih funkcij s formatom PDF sicer ni nemogoča, vendar je omejena, s tem pa tudi njihova ^ uporaba (z iskalnim ukazom je npr. mogoče hitro iskanje posameznih mest v obeh ^ knjigah). Odločili smo se za HTML, ki je najbolj uporabljan zapis elektronskih gradiv 1—1 v zadnjem desetletju, razmeroma enostavno ga je mogoče preoblikovati tudi v obliko XML. V tem jeziku so opisana skoraj vsa gradiva svetovnega spleta, praktično vsak računalnik s povezavo na internet ima spletni brskalnik, ki jih lahko prikaže. SlovarRed, ki se v Dialektološki sekciji ISJ FR uporablja že skoraj celo desetletje, je urejen kot relacijska podatkovna baza in kot tak že vsebuje vse informacije, ki jih omogoča označevanje besedil. Tak način pa ne omogoča standardizirane- N ga prenosa k drugim uporabnikom, saj zahteva implementacijo vsaj podobne, če ne enake aplikacije. Trenutna uporaba z enim dostopnim strežniškim mestom ter mnogimi povezanimi aplikacijami omogoča enostaven nadzor nad sprotnimi spremembami podatkov, kar pomeni tudi relativno enostavno uporabo v raziskovalne namene inštituta ter s pomočjo omenjenih servisov tudi uporabo širši javnosti. Samodejna pretvorba oziroma izvoz v standardizirani format označevanja TEI P5 je mogoč (takšna pretvorba je že bila uporabljena pri objavi terminoloških slovarjev na spletu) in ta bo v prihodnosti omogočal enostavnejšo uporabo v aplikacijah, ki niso vezane na celotno povezavo orodij in gradiv, ki je pri SLA oz. v njegovi podat- ^ kovni zbirki SlovarRed trenutno še smiselna oz. potrebna.2 N l-L Interaktivni atlas 3 Razvoj in uporaba informacijskih in jezikovnih tehnologij danes torej že omogoča »ustvarjati učinkovitejše, hitrejše, cenejše, dostopnejše, privlačnejše načine sporazumevanja in iskanja informacij v družbi, pri čemer lahko z upravičenostjo pričakujemo daljnosežnejše spremembe in premike v jezikovni skupnosti, tako glede statusne porazporeditve jezikov kot glede jezikovne zmožnosti posameznikov« (Stabej 2003: 6). Uporabo teh tehnologij je torej upravičeno pričakovati tudi v dialektologi-ji, saj bodo s tem izsledki te vede lahko bolj približani sodobnemu naslovniku. Ker pa jezikoslovci sami običajno nimamo dovolj znanja s področja informacijskih tehnologij (IT), je pri pripravi jeziko(slo)vnih aplikacij v elektronskih medijih potrebno interdisciplinarno sodelovanje humanističnih in informacijskotehnoloških ved, in sicer od načrtovanja podatkovnih zbirk, tj. tako njihove strukture kot vsebine, do izdelave in preizkušanja programskih orodij za njihovo strokovnoraziskovalno in laično rabo. Pri tem je treba razmisliti tudi o možnostih povezovanja z drugimi že obstoječimi sorodnimi vsebinami (viri, aplikacijami), dosegljivimi v digitalni obliki. »Slovenska kulturna dediščina je že dobrih pet let dosegljiva tudi v digitalni obliki prek portala Digitalne knjižnice Slovenije (dLib) ter med drugim obsega 2 Zahvaljujem se Jerneju Vičiču za pomoč pri oblikovanju tistih delov prispevka, ki obravnavajo vprašanja, povezana z informacijsko tehnologijo. 1—1 tudi starejše tiskane knjige in časopise. Digitalizirano tiskano gradivo je na portalu M dosegljivo v obliki faksimilov v formatu PDF, kar uporabnikom omogoča, da si N gradivo ogledajo ali shranijo na svojem računalniku. Za uporabnike in raziskovalce 1—1 je veliko bolj prijazna in uporabna možnost HTML-predogleda polnega besedila v elektronski obliki. Taka ,odprta' oblika omogoča vpogled v samo besedilo, saj nudi O možnosti iskanja, urejanja in besedilnih analiz, obenem pa je tudi prostorsko bistve-s no manj potratna in primerna za predstavitev na raznovrstnih platformah, npr. na L mobilnih telefonih.« (Erjavec - Vodopivec - Kodrič 2011: 121) Tudi ambicija pro- 0 jekta Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva - eZISS (http:// nl.ijs.si/e-zrc/) »[...] je bila raziskati, kako v elektronski medij prenesti ter aplicirati klasične metode, ki veljajo za področje priprave znanstvenokritičnih izdaj. Treba 1 je bilo preučiti, katere tehnologije omogočajo podrobno znanstveno strukturiranje besedil, primeren znanstveni aparat, vzporedne prikaze več metodološko različnih N prepisov besedila, vzporeden prikaz faksimila in prepisa, vključitev zvočnih dato-A tek za reprodukcijo fonetičnega prepisa itn. Ta vprašanja so bila uspešno razrešena p tako teoretično kakor praktično z dosledno uporabo zapisa XML po smernicah koni zorcija Text Encoding Initiative.« (Erjavec idr. 2011: 105). Sodobnemu času in uporabnikom jezikoslovnih spoznanj primerno je torej na Inšti-^ tutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani predvidena tudi priprava 1 pravega interaktivnega jezikovnega atlasa z uporabo zapisa XML, temelječega na med-99 sebojni povezanosti različnih podatkovnih zbirk, pri čemer pa nesporno ostaja temeljnega • pomena jezikoslovnoteoretično premišljena analiza jezikovnega gradiva (v našem prime-1 ru leksika sodobnih slovenskih narečij, predstavljena v »klasičnem« jezikovnem atlasu), • nadgrajena z raziskovalcem in uporabnikom prijaznimi elektronskimi orodji. GIS je že pred leti omogočil pripravo jezikovnih kart s pomočjo IT, tako je bila že leta 2004 na spletni strani ZRC SAZU objavljena prva testna interaktivna karta SLA.3 Med prvimi predstavljenimi tematskimi sklopi z bolj humanistično vsebino4 je bila tu objavljena tudi karta za vprašanje V182 semenj iz Slovenskega lingvističnega atlasa (pripravila sta jo Jožica Škofic z jezikoslovnega/vsebinskega stališča in Peter Pehani s tehnološkega). Objavljena testna jezikovna karta iz SLA je simbolna, pri čemer so posamezni leksemi na karti prikazani z različno obarvanimi liki različnih oblik, pojasnjenih v legendi (izbira simbolov zaradi tehnoloških omejitev pri tem ni sledila načelom SLA, da morajo biti različni koreni leksemov predstavljeni z različnimi oblikami simbolov, njihova notranja izpolnitev pa mora biti odraz besedotvorne podobe leksema, kar vse temelji na morfološki analizi leksemov). Na karti je s priloženimi orodji mogoče izbirati povečavo in premikati središče pogleda na karto, spreminjati velikost delovnega okna, vklapljati in izklapljati prikaz legende in slojev (digitalni model višin, topografske podlage, večja mesta, simboli), iskati lokacije ipd. Interaktivna karta Slovenije z zbirkami ZRC SAZU je bila predstavljena na simpoziju GIS v Sloveniji 2003-2004 septembra 2004 in je dostopna na naslovu http://gis.zrc-sazu. si/zrcgis oz. http://gis.zrc-sazu.si/zrctest/). Stran je bila optimirana za brskalnik MS Internet Explorer, različice vsaj 5.01. Načrtovana je bila tudi dopolnitev aplikacije z drugimi zbirkami ZRC SAZU s področja naravoslovja, zgodovine in jezikovno-kulturnega izročila slovenskega prostora. 4 Slika 1: Podatki o izbrani lokaciji (T202 Kropa) J 1/5 O £ Slika 2: Izbira slojev in prikaz legende na testni interaktivni karti ZRC SAZU za SLA V182 semenj (Škofic 2001) M N K O S r O V z N A P S Karti je priložen opis, ki vsebuje kratek komentar k jezikovni karti, reference, tj. bibliografske podatke o objavi karte v »klasični obliki«, metapodatke o karti (ime karte in njena vsebina, ključne besede, lastnik in avtor karte s kontaktom, prostorski referenčni sistem, ki je državni koordinatni sistem D48 (koordinata Y brez oznake meridianske cone) v GauB-Krugerjevi projekciji, jezik atributnih podatkov, vir podatkov, leto izdelave, objave in obnove karte, zajete prostorske enote), pomožne sloje itd. (slika 2). Kmalu po tej poskusni objavi interaktivne karte se je delo pri SLA začelo zgoščevati ob vsebinskih pripravah za izid prvega zvezka atlasa, načrti za nastanek e-atlasa pa so (skupaj z razvojem IT) ob tem zoreli naprej. Danes dinamične spletne strani s pomočjo jezika Javascript že omogočajo povezovanje različnih podatkovnih virov ter izdelavo interaktivnih aplikacij, ki so dostopne vsepovsod, zato bo nadaljnja aplikacija SLA na spletu temeljila na smernicah in idejnih načrtih prejšnje spletne različice, vendar bo dopolnjena s svežimi idejnimi zamislimi in ustrezno posodobljena, osnovana pa bo na preizkušenih odpr-tokodnih tehnologijah in programskem modelu MVC. Že sama podatkovna zbirka SlovarRed je zasnovana tako, da je povezana z drugimi podatkovnimi (tj. slovarskimi) zbirkami na ISJFR, tudi s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), kar predstavlja možnost tudi za dostop s karte/ komentarja do slovarskega članka z isto iztočnično besedo v SSKJ. cs • 2 O h-i 00 • 2 Slika 3: Dostop s karte za V485jetika (M. Horvat v SLA 1) na spletni Slovenski medicinski slovar Glede na tematiko posameznega zvezka SLA se zdi smiselna tudi povezava na ^ ustrezne terminološke slovarje in različne spletne arhive. Za SLA 1, ki zajema be- ^ sedje iz pomenskega polja človek (telo, bolezni, družina), bi bila npr. dobrodošla povezava na spletni medicinski slovar (slika 3). Ker pa je na spletu na voljo tudi Slovar slovenskega znakovnega jezika ^ (http://www.zveza-gns.si/slovarji in http://sszj.fri.uni-lj.si/?stran=slovar.index), bi 1—1 bila tako za slovenskega kot za tujega gluhega naslovnika dobrodošla tudi povezava na tovrstne spletne slovarje (slika 4). Slika 4: Dostop s karte za V627 sestrična (T. Jakop v SLA 1) na slovenski spletni znakovni slovar Zveze društev gluhih in naglušnih (od koder je mogoče dostopati tudi do slovarja mednarodne znakovne govorice) Za SLA 2, ki zajema besedje s področja materialne kulturne dediščine slovenske kmetije, pa bi bila zanimiva npr. povezava s spletnim arhivom Slovenskega etnografskega muzeja (slika 5). Načrtovani interaktivni atlas naj bi podatke iz podatkovne zbirke povezal tako, da bi uporabnik (tako dialektolog kot laični bralec) lahko izbiral med različnimi prikazi podatkov na karti. Med drugim naj bi bralec imel možnost vklapljanja in izklapljanja različnih slojev, npr. topografskih podlag (zemljevida), napisov na karti (mesta, geografske enote ipd.), narečne karte, mreže krajevnih govorov v SLA, morda celo pogleda »orto-foto oz. Zemlja« itd. Omogočen naj bi bil tudi izbor kartiranih podatkov na posamezni karti - jezikoslovec bi tako lahko s klikom izbral pogled na le določene lekseme (npr. le na M N K O S r O V z N A P S K PO o CO 2 prostorsko razporeditev leksema ta mlada za pomen 'snaha', ne tudi na ostale lekseme, ki se v slovenskem jezikovnem prostoru uporabljajo v tem pomenu), izluščil bi lahko besede, prevzete iz izbranih virov (npr. furlanizme, starejše ali mlajše germanizme ...), besedotvorne postopke (npr. tvoijenke z izbranimi obrazili), glasovne pojave (npr. šva-panje v kartirani besedi), za natančnejšo sociolingvistično določitev pa tudi čas ali avtorstvo zapisa, starost, spol in poklic informanta (kjer je ta podatek na voljo) itd. Slika 5: Dostop iz podatkovne baze SlovarRed (za V315a sekira, avtorica karte bo M. Horvat) v spletno zbirko fotografij Slovenskega etnografskega muzeja S karte naj bi bil mogoč tudi neposredni preklop v podatkovno zbirko SlovarRed za določeno »iztočnico«, s posameznega simbola na karti pa tudi pogled na sliko (tj. skenogram) zapisa v zvezku ali na listku v arhivu SLA ter vklop (morebitnega) zvočnega posnetka kartiranega leksema.5 Zanimiva bi bila tudi povezava do morebitnih videoposnetkov z izbranim krajevnim govorom ali z narečnim besedilom, v katerem je bil izgovorjen izbrani kartirani leksem. Vse to seveda predpostavlja dobro urejeno zbirko in spletni dostop do takega elektronskega arhiva (sliki 6 in 7). Na spletu je dostopnih tudi vedno več strokovno urejenih narečnih slovarjev (med njimi npr. Narečna bera Anje Benko), v katerih so leksikografsko urejeni ge-selski članki opremljeni tudi s slikovnim in zvočnim gradivom, in sicer tudi za kraje iz mreže SLA (v Narečni beri npr. T041 Libeliče). Tudi na take slovarje, kakor na vso strokovno (ne le jezikoslovno) literaturo, ki jo avtorji komentarjev navajajo v 4. točki komentarjev, bi bilo smiselno omogočiti dostop iz spletnega jezikovnega atlasa in s tem povečati preverljivost dialektološke interpretacije. Ker je od leta 2013 5 Ideja o t. i. »govorečem jezikovnem atlasu« ni nova - med drugim je uresničena s publikacijo Ronalda Bauerja in Hansa Goebla L'atlante ladino sonoro na DVD-ju, ki je leta 2006 izšel kot dodatek k delu Atlant linguistich dl ladin dolomitich (Salzburg, 2005). na spletu tudi prvi slovenski dialektološki korpus - za govor Koprive (SLA T110) na Krasu ga je pripravila K. Šumenjak (http://jt.upr.si/GOKO/) -, velja razmišljati o možnosti, povezati interaktivni jezikovni atlas tudi s tem (in morebitnimi naslednjimi) govornimi korpusi krajev, ki so v mreži SLA (slika 8). CM Slika 6: Možnost dostopanja do skeniranega gradiva za izbrano točko (T013 Kostanje) v podatkovni zbirki SlovarRed za V614 snaha iT P- < N Z > O J iT O m N H Slika 7: Dostop s karte za V614 snaha (J. Škofic v SLA 1) na sliko rokopisnega zapisa na listku in na zvočni posnetek odgovora v T013 Kostanje M N K O S r O V z N A P S K Slika 8: Dostop s karte za V605 mati (T. Jakop 2011 v SLA 1) na besedo mati v spletnem Govornem korpusu Koprive na Krasu (GOKO) K. Šumenjak Ker je vsak zapis v podatkovni zbirki opremljen tudi s podatkom o zapisovalcu in letu zapisa, naj bi interaktivni atlas omogočal tudi povezavo s spletnimi podatki o avtorju zapisa (tj. z njegovo bio- in bibliografijo). Prav tako naj bi klik na določeno točko SLA omogočil povezavo s spletnimi podatki o kraju, jezikoslovcem pa bi brskanje po literaturi lahko olajšale povezave z bibliografskimi podatki (in nadalje s samimi publikacijami) o raziskavah krajevnega govora (sliki 9 in 10). Vsak zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa izhaja v dveh knjigah, zato naj bi bil tudi e-atlas enostavno povezan z e-knjigo komentarjev - spletna povezava med karto in pripadajočim komentarjem bi namreč lahko zelo olajšala branje karte tako jezikoslovcem kot laičnim uporabnikom. Tako naj bi npr. klik na naslov karte omogočil tudi preklapljanje med indeksom in komentarjem, in sicer bodisi na celotni komentar bodisi na njegov del (iz legende na karti se zdi npr. smiselna povezava z morfološko analizo v komentarju, saj ta pravzaprav pojasnjuje glasoslovno-bese-dotvorno poknjiženje narečnih leksemov, zapisanih v legendi) (sliki 11 in 12). V besedno kazalo (zasnoval ga je P. Weiss) so v atlasu uvrščene vse poknjiže-ne besede in besedne zveze iz morfološke analize (razdelek 2) v komentarjih. Zdi se smiselno razmišljati tudi o možnosti povezave med posameznim leksemom in njenim kartografskim prikazom, pa najsi bo to leksem, ki se v atlasu pojavlja samo v enem pomenu in torej samo na eni karti (slika 13), ali leksem, ki ima različne pomene in je torej predstavljen na več kartah (oz. kot odgovor na različna vprašanja, slika 14) - tako bi bilo mogoče interaktivno prikazati tudi različne pomenske karte. . .V.-- Slika 9: Dostop s karte za V490 šepav (M. Horvat, P. Kostelec v SLA 1) na bibliografske podatke o opisu krajevnega govora T324 Ložnica pri Žalcu in od tam na dLib.si (http:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-020R485X/?query=%27keywords%3dTja%c5%a1 a+jakop%27&pageSize=25) iT P- < N > O J iT O m N H Slika 10: Dostop s karte za V055 kolk (J. Škofic v SLA 1) na spletne podatke o T202 Kropa M N K O S r O V z N A P S K PO o to 2 Slika 11: Preklapljanje med karto, komentarjem in indeksom za V608 vnuk (M. Šekli, U. Petek v SLA 1) Slika 12: Preklapljanje med legendo na karti in morfološko analizo v komentarju za V030 palec (D. Zuljan Kumar v SLA 1) Slika 13: Prikaz izoliranega leksema kolp v pomenu 'kolk' na karti za V055 kolk 0 2 S Ph < N Z > O r S O m Slika 14: Pomenska karta leksema hči, zapisanega za pomena 'hči' (V607 hči) in 'dekle' (V637 dekle) N H ^ 5 Sklep M N Uporaba informacijskih tehnologij bo zagotovo pripomogla k širitvi znanstvenih 1—1 spoznanj in k rabi jezikoslovnih vsebin tako v šoli kot v nestrokovni javnosti, hkrati pa bo pomagala jezikoslovcem pri njihovem znanstvenem delu. »Klasično« jeziko-O slovno raziskovanje ter predstavljanje slovenskih narečij in njihovih krajevnih raz-s ličic bo tako ob pomoči informacijskih in jezikovnih tehnologij, ki jih za geolingvi-L stiko lahko le s skupnim delom oblikujejo strokovnjaki za informacijske tehnologije 0 v sodelovanju z dialektologi, lahko približalo ta del nacionalne nematerialne (žive) v kulturno-jezikovne dediščine širokemu krogu uporabnikov doma in po svetu. Ta prispevek zato prinaša predloge za pripravo interaktivnega jezikovnega 1 atlasa (SLA) - od strukturne in vsebinske dopolnitve podatkovne zbirke do uporabniških potreb in nekaterih zamisli za njihovo reševanje. V sodelovanju med jeN zikovnim tehnologom Jernejem Vičičem in dialektologinjo Jožico Škofic (s sode-A lavci Dialektološke sekcije ISJ FR) je tako v začetku leta 2014 že bila na spletnem p naslovu http://sla.famnit.upr.si/sla/publikacije.html#v objavljena prva različica ini teraktivnega SLA. V obliki pdf sta bila objavljena tako SLA 1.1 Atlas (http://sla. s famnit.upr.si/sla/publikacije/SLA1-atlas-001-100-LowRes.pdf itd.) kot SLA 1.2 ^ Komentarji (http://sla.famnit.upr.si/sla/publikacije/SLA1-komentarji.pdf). Na na- 1 slovu http://sla.famnit.upr.si/sla/publikacije/interaktivnisla/vsebina.htm pa je preko 9 vsebine (ali besednega kazala) v SLA 1 že mogoče s klikanjem brskati po obeh • knjigah od izbranih komentarjev do ustreznih kart in indeksov. S spletno objavo Slovenskega lingvističnega atlasa in njeno interaktivno • obogatitvijo slovenska dialektologija sledi podobnim dialektološkim dosežkom v 2 Evropi in svetu. Podobno spletno publikacijo nacionalnega jezikovnega atlasa po izidu zadnjega zvezka Češkega jezikovnega atlasa (ČJA) pripravljajo tudi v Brnu. Na spletnem naslovu http://cja.ujc.cas.cz/cja.html je namreč mogoče dostopati do vsebine prvih dveh knjig tiskane izdaje publikacije, si ogledovati karte ter prebirati komentarje k njim, tudi spletna različica (v obliki pdf) je tako kot vseh pet tiskanih knjig opremljena s pripadajočim znanstvenim aparatom (uvodna poglavja, besedni seznami, seznami literature in avtorjev kart, uvodne in povzemalne karte itd.). O tem, kako spletnemu naslovniku na sodoben način približati znanstvena jezikoslovna (geolingvistična) spoznanja, razmišljajo tudi v neslovanskem svetu; tako so S. Embleton, D. Uritescu in E. S. Wheeler na splet (http://www.yorku.ca/embleton/ research/romanian/) postavili Romunski dialektalni atlas (RODA), nova odkritja o spreminjanju narečij in meja med jezikovnimi pojavi pa prinaša tudi digitalni Wen-kerjev atlas nemškega jezika (http://www.diwa.info), ki je bil na splet postavljen že leta 2001. Zanimiv primer spletnega interaktivnega jezikovnega atlasa je tudi The Dialect Atlas of Newfoundland and Labrador, ki so ga pripravili v The English Language Research Centre of Memorial University of Newfoundland (http://dialec-tatlas.mun.ca/). Ta spletna aplikacija je namenjena tako predstavitvi dialektoloških spoznanj o nekaterih glasoslovnih, oblikoslovnih in izgovornih značilnosti tamkajšnjega narečja kot sodelovanju z naslovnikom, ki ima možnost v aplikacijo dodajati Ph svoje pripombe in dodatno gradivo.6 Za šolsko rabo pa so ustvarjalci spletne strani ^ dodali tudi nekaj iger (kot povezovanje izrečene in zapisane povedi, narečne »črka- w rije« ipd.). Te in podobne objave jezikovnih atlasov na spletu so dobrodošla spodbuda ^ tudi slovenskim dialektologom ne le za razširjanje vednosti o slovenskih narečjih in ^ njihovih značilnosti, ampak predvsem tudi za iskanje tehnološke pomoči pri samem 1—1 jezikoslovnem delu. Izpopolnitev podatkovne zbirke s podatki o obsegu posameznih krajevnih ^ govorov iz mreže SLA v obliki t. i. poligonov, določenih z inovativnimi spremenljivkami, ki omogočajo razmejitve govorov ob upoštevanju zgodovinskih in geografskih meril ter podatkov GURS o naseljih v Sloveniji (Podobnikar - Škofic -Horvat 2010) ter nadaljnji razvoj računalniških orodij bosta tako v prihodnosti med N drugim omogočila tudi pripravo natančnejših izoglosnih in ploskovnih jezikovnih kart, s tem pa tudi osnovo za različne dialektometrične raziskave in še boljše razumevanje narečne razdeljenosti slovenskega jezikovnega prostora. A O Literatura in viri cr Bauer - Goebl 2006 = Roland Bauer - Hans Goebl, L'atlante ladino sonoro (DVD), O Vich/Vigo di Fassa: Institut Cultural Ladin, 2006. Benedik 1990 = Francka Benedik, Poimenovanje gozda in refleksi e v besedi sneg v i-h slovenskih govorih, v: Razprave drugega razreda SAZU 13 (1990), 213-220. N Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski H lingvistični atlas SLA). Ljubljana: Založba ZRC (ZRC SAZU), 1999. Benko 2013 = Anja Benko, Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja : (na primeru koroškega podjunskega narečja): doktorska disertacija. Maribor, 2013 (http://dkum.uni-mb.si/Dokument. php?id=55578). Embleton - Uritescu - Wheeler 2008 = Sheila Embleton - Dorin Uritescu - Eric S. Wheeler, Defining User Access to the Romanian Online Dialect Atlas, v: Dialectologia et Geolinguistica 16, Berlin - New York: Mouton de Gruyter, 2008, 27-33. Erjavec idr. 2011 = Tomaž Erjavec idr., Od biografskega leksikona do znanstve-nokritične izdaje: vprašanje trajnosti elektronskih besedil, v: Knjižnica 55 (2011), št. 1, 103-114. (http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K1101/ Erjavec_etal.pdf, dostop 22. 11. 2013) Erjavec - Vodopivec - Kodrič 2011 = Tomaž Erjavec - Ines Vodopivec - Maša Kodrič, Izdelava korpusa starejših slovenskih besedil v okviru projekta IMPACT, v: Meddisciplinarnost v slovenistiki, ur. Simona Kranjc, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011 (Obdobja 30), 121-127. 6 Podobno lahko svoje pripombe in gradivo dodajajo (preko urednika spletne strani) tudi naslovniki spletne zbirke gorenjskih hišnih imen (www.hisnaimena.si), ki jo je pripravil K. Klinar iz RAGOR-ja. (http://www.centerslo.net/flles/file/simpozij/simp30/Zbomik/Erjavec_Jerel_ Kodric.pdf, dostop 22. 11. 2013) N Jakop 2006 = Tjaša Jakop, Ohranjenost dvojine v slovenskih narečjih v stiku, Annates 16 (2006), št. 1, 161-168. Krek 2003 = Simon Krek, Jezikovni priročniki in novi mediji, Jezik in slovstvo 48 (2003), št. 3-4, 29-46. s Podobnikar - Škofic - Horvat 2008 = Tomaž Podobnikar - Jožica Škofic - Mojca Horvat, Določanje območij krajevnih govorov za Slovenski lingvistični atlas, v: Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007-2008, ur. Drago Perko idr., Ljubljana: Založba ZRC, 2008 (GIS v Sloveniji 9), 375-392. Podobnikar - Škofic - Horvat 2010 = Tomaž Podobnikar - Jožica Škofic - Mojca Horvat, Mapping and analysing the local language areas for Slovenian linguistic atlas, v: Cartography in Central and Eastern Europe: selected papers of the 1st ICA Symposium on cartography for Central and Eastern Europe, Heidelberg idr.: Springer, 2010 (Lecture notes in geoinformation and cartography), 361-382. i SLA 1.1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. 9 Smole 1988 = Vera Smole, Poimenovanja za cvetnonedeljsko butaro, Traditiones 17 (1988), 327-335. 1 Smole 1996 = Vera Smole, Poimenovanja za kozolec ter njegov steber, late in stol v slovenskih narečjih, Traditiones 25 (1996), 309-319. 2 Stabej 2003 = Marko Stabej, Jezikovne tehnologije in jezikovno načrtovanje, Jezik in slovstvo 48 (2003), št. 3-4, 5-18. Škofic 2001 = Jožica Škofic, Besede za semenj, žegnanje (farni praznik) in blagoslov v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA), Jezikoslovni zapiski 7 (2001), št. 1-2, 267-298. Škofic 2012 = Jožica Škofic, Geolingvistika v osnovni in srednji šoli?, v: Slavistika v regijah - Koper, ur. Boža Krakar-Vogel, Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije - Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 23), 239-245. Šumenjak 2013 = Klara Šumenjak, Zasnova dialektološkega korpusa na primeru govora Koprive na Krasu, v: Slavistika v regijah - Koper (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 23). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Znanstvena založba Filozofske Fakultete, 2012, str. 73-78. Weiss - Škofic - Kenda-Jež = Peter Weiss, Jožica Škofic, Karmen Kenda-Jež (ur), Ponovne objave člankov s kartami za Slovenski lingvistični atlas (do leta 2008), Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2010. Spletni viri (dostop 20. 2. 2014) http://bos.zrc-sazu.si/c/Dial/Ponovne_SLA/P/index.html http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html http://cja.ujc.cas.cz/cja.html http://dialectatlas.mun.ca/ http://gis.zrc-sazu.si/zrcgis/ http://jt.upr.si/GOKO/ http://sszj.fri.um-lj.si/?stran=slovar.mdex http://www.diwa.info/ http://www.dlib.si/ http://www.etno-muzej.si/files/oc/teren_5/P5-210.jpg http://www.narecna-bera.si/ http://www.termania.net/slovarji/95/slovenski-medicinski-slovar http://www.yorku.ca/embleton/research/romanian/ http://www.zveza-gns.si/slovarji?symbol_id=2 http://www.hisnaimena.si 2 > O HiT o Preparing an interactive edition of the Slovenian Linguistic Atlas Summary H This article presents a plan for preparing and releasing the Slovenian Linguistic ^ Atlas (SLA) online. One of the goals of the project Tangible Cultural Heritage in Slovenian Dialects: A Geolinguistic Presentation as part of the preparation of the second volume of the SLA is to further develop appropriate tools and methods for transcribing, analyzing, and geolinguistically presenting dialect material not only in traditional book form, but also electronically. In addition, expanding the database and improving the ways for linking it to a GIS also make possible an interactive spatial presentation of linguistic material: by accessing digitized archive material, audio and video footage, and other online links to information studies of the local dialect and place and to online dictionaries and corpuses. The use of information and linguistic technologies will help disseminate the research findings (including online) and promote the use of linguistic material in both schools and the general public, while offering assistance to researchers as well. Besedje iz pomenskega polja »kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja« v slovenskogoriškem narečju Mihaela Koletnik Cobiss: 1.01 CM iT P- < N Z V prispevku je v obsegu, določenem z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila. V šestih krajevnih govorih, zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali 192 različnih odgovorov na 128 vprašanj: v Šentilju v Slovenskih goricah (T363), na Zgornji Velki (T364), na Kremberku (T365), v Spodnji Voličini (T366), pri Negovi (T367) in v Črešnjevcih (T368). Ključne besede: kmečka materialna in kulturna dediščina, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Slovenski lingvistični atlas X Lexemes from the semantic field 'farm: rooms and furnishings in the house, farm buildings' in the Slovenian Hills dialect H This article presents lexemes denoting the rooms and furnishings in a farmhouse, farms buildings, and farm chores in the Slovenian Hills dialect to the extent specified in the questionnaire used for the Slovenian Linguistic Atlas (SLA). One hundred ninety-two replies to 128 questions were collected in six local dialects included in the SLA network of towns: in Šentilj v Slovenskih Goricah (T363), Zgornja Velka (T364), Kremberk (T365), Spodnja Voličina (T366), Negova (T367), and Črešnjevci (T368). Keywords: tangible and cultural rural heritage, Pannonian dialect group, Slovenian Hills dialect, Slovenian Linguistic Atlas 1 Uvod V prispevku je predstavljeno besedje iz pomenskega polja »kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja« v slovenskogoriškem narečju. Besedje iz tega pomenskega polja je v vprašalnici za SLA uvrščeno v poglavja III. Hiša (72 vprašanj od V129 do V171), IV. Vas (8 vprašanj od V172 do V211), VI. Orodje (23 vprašanj od V266 do V326), VII. Živali (3 vprašanja od V327 do V390), VIII. Rastline (5 vprašanj od V391 do V452), IX. Planina (10 vprašanj od V453 do V473) in XII. Pokrajina (1 vprašanje od V547 do V603), deloma pa je razpršeno tudi v gra-matičnem delu vprašalnice (6 vprašanj od V700 do V780). V Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani so vprašanja t—1 prerazvrstili v smiselne sklope: »hiša« (29 vprašanj), »prostori in oprema v hiši« M (27 vprašanj), »gospodarska poslopja in kmečko dvorišče« (38 vprašanj), »kmečka N opravila« (18 vprašanj) ter »drugo« (16 vprašanj).1 Narečno gradivo za 128 vprašanj, obravnavanih v tem prispevku,2 je zbrano ^ v šestih krajevnih govorih, zajetih v mrežo krajev za SLA: v Šentilju v Slovenskih O goricah (T363), na Zgornji Velki (T364), na Kremberku (T365), v Spodnji Voličini s (T366), pri Negovi (T367) in v Črešnjevcih (T368).3 Ti krajevni govori se uvrščajo L v slovenskogoriško narečje panonske narečne skupine. Več o tem narečju gl. Kole- 0 tnik (1996: 165-178; 1999: 68-87; 2001; 2002: 139-149; 2003: 81-92). V N 2 Gradivo z razširjenostjo, s pomenom in z izvorom leksemov v slovenskogoriškem narečju N > (1) SLA V129A 'hiša' p T363: 'xiiša, 'kuioča; T364: 'xiiša, 'kuioča; T365: 'xiiša, 'kuioča; T366: 'xiiša, 'kuioča; 1 T367: 'xiša, 'koča; T368: 'xiša, 'koča S • Za pomen 'stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi', knj. hiša (i), se v slovensko- K goriškem narečju uporabljata leksema hiša in koča, oba v dveh glasoslovnih različi- i cah. Leksem hiša, pslovan. ali slovan.*hys'a in *xyz'a, je prevzet iz neke germanske 1 predloge in ga v enakem pomenu poznajo tudi v drugih slovanskih jezikih, npr. hrv. • čak. hiša, češ. chyše (SES: 204). Leksem koča, pslovan. *kQt'a, kar je prvotno po- 1 menilo ali *'kar je pokrito' ali *'tista, ki ima kote' (SES: 287), v enakem pomenu, • kot je izpričan v narečju, poznajo tudi v hrvaškem, srbskem (kuca) in staroruskem 2 jeziku (kuča) (prav tam). (2) SLA V129B 'slaba hiša (koča, bajta, kajža itd.)' T363: 'bajta, 'tuiučanca; T364: 'bajta, 'kuioča; T365: 'kuioča; T366: 'buiutana 'kuioča, 'ciimprana 'kuioča; T367: 'koča, 'kučena 'koča; T368: 'kučena 'koča, 'ciimprana 'koča • Za pomen 'majhna, preprosta hiša', knj. kača (o), bajta (a), kajža (a), je najpogostejši leksem koča. Ta ima izpričano besedno zvezo tolčena koča, katere določilo je izpeljano iz leksema tolči, pslovan. *telt'i, sed. tblkg (SES: 771), cimprana kača, katere določilo je tvorjeno iz prevzete tujejezične podstave cimper (< stvnem. bav. *zimper, stvnem. zimpar 'gradbeni les, lesena zgradba, stanovanjski prostor, stanovanje' (DLS: 102)), in butana koča, katere določilo je izpeljano iz leksema butati, pslovan.*butati 'tolči' in *butiti 'enako' (SES: 66). Manj pogost je leksem bajta, prevzet iz nar. sevit. baita, furl. baite 'koča, bajta' (SES: 28); v T363 ima dvojnico tolčenica, izpeljano iz leksema tolči. 1 Za tako poslano vprašalnico se zahvaljujem vodji Dialektološke sekcije pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU doc. dr. Jožici Škofic. 2 Zaradi (pre)obsežnega gradiva v prispevku ne obravnavamo sklopa »orodje« s 53 vprašanji in 20 podvprašanji. 3 Gradivo je bilo zbrano med letoma 1993 in 2004 ter po potrebi dopolnjeno in ponovno preverjeno na terenu poleti in jeseni leta 2012. Avtorica zapisa v T363 je Tadeja Janiš (pod mentorstvom Mihaele Koletnik), avtorica zapisov v T364-368 je Mihaela Koletnik. (3) SLA V129(p) Ali se ti izrazi rabijo tudi za dobro hišo ali samo pejorativno? Vprašanje 129B zahteva tudi razlago pomena. Iz dodatnih pojasnil k rabi leksema koča izhaja, da se ta kot stilno nezaznamovan uporablja tudi za pomen 'dobra hiša'. (4) SLA V138 'tla' T363: 'pu:ot; T364: 'pu:ot; T365: 'pu:ot; T366: 'pu:ot; T367: 'pot; T368: 'pot • Za pomen 'spodnja površina zaprtega prostora, po kateri se hodi', knj. tla (a), se povsod uporablja samo v dveh glasoslovnih različicah izpričani leksem pod, pslo-van. *podi 'tla', ki ga v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb.pod, češ.puda (SES: 531). (5) SLA V139 'strop' T363: pla'foiun; T364: pla'foin; T365: pla'foiun; T366: pla'foiun; T367: pla'foin; T368: pla'foiun • Za pomen 'vsak od delov stavbe, ki omejuje, zapira prostore od zgoraj', knj. strop (o), se uporablja enotno, iz nemščine prevzeto poimenovanjeplafon < nem. Plafond 'strop', izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Z > O J iT (6) SLA V140(s) 'stena' T363: 'zi:it; T364: s'te:ina; T365: s'te:ina; T366: s'te:ina; T367: s'te:ina; T368: 'zi:it ^ • Za pomen 'vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh', knj. hh stena (e), je najpogostejši in najbolj razširjen leksem stena, sledi mu leksem zid. Le- N ksem stena, pslovan. * stena, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. H hrv. stijena, srb. stena, rus. stena, češ. stena (SES: 698). Leksem zid je izpeljanka ^ iz leksema zidati, pslovan. *zbdati, kar je prvotno pomenilo *'z glino, ilovico ali blatom zapolnjevati iz vej narejeno steno' (SES: 854). (7) SLA V140a 'vmesna notranja stena v hiši' T363: 'zi:it; T364: 'mi:tls'te:ina; T365: 'mi:tls'te:ina; T366: 'mi:tls'te:ina; T367: 'mi:tls'te:ina; T368: 'mi:tls'te:ina • Splošno vprašanje za steno (V140) predvideva še dva odgovora, in sicer (a) za vmesno notranjo steno v hiši in (b) za zunanje zidove hiše. Za pomen 'vmesna notranja stena v hiši' je najpogostejši in najbolj razširjen leksem mitelstena, kalkirana hibridna medponska zloženka, katere prvi del je iz nem. mittel 'srednji'. Kot enkratno poimenovanje je v T363 zapisan leksem zid. (8) SLA V140b 'zunanji zidovi hiše' T363: 'zi:it; T364: z'vu:nešni 'zi:it; T365: 'zi:it; T366: o'bo:ut, 'zi:it; T367: 'zi:t; T368: xo'bo:ut, z'vunešni 'zi:t • Za pomen 'zunanja stena hiše' je najpogostejši leksem zid, ki je v T366 novejša dvojnica leksemu obod; ta ima v T368 sopomensko dvojnico zvunašnji zid, katere določilo je izpeljano iz narečne oblike prislova zunaj,4 sklopljenega iz iz < *jbz 4 Glasi se z'vuna (Koletnik 2001: 181). t_1 in star. in nar. vun (SES: 860). Leksem obod, prvotno *ob(v)od-b (SES: 458), je v M pomenu 'zunanji del hiše' zabeležen tako v Pleteršnikovem slovarju kot v SSKJ. N 1 (9) SLA V142 'omet' K T363: o'meit; T364: o'meit; T365: o'meit; T366: 'muiort; T367: 'mort, o'meit; T368: O 'mort s • Za pomen 'na zid enakomerno nanesena malta', knj. omèt (e), je najpogostejši L leksem omet, izveden iz glagola mesti, pslovan. * mesti, sed. *metg (SES: 394). Po 0 pogostnosti pojavljanja mu sledi v dveh glasoslovnih različicah izpričani leksem mort, v T367 zapisan kot starejša dvojnica leksemu omet. Leksem mort je prevzet iz nem. Mortel 'malta'. (10) SLA V141(a) 'opeka' N T363: 'ciigl; T364: 'ciigl; T365: 'ciigl; T366: 'ciigl; T367: 'ciga; T368: 'cigl A • Za pomen 'izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja', knj. opeka p (ê), se uporablja enotno, v dveh glasoslovnih različicah izpričano poimenovanje cigel. 1 Leksem cigel, v Pleteršnikovem slovarju zabeležen v istem pomenu, kot je izpričan v S narečju, je prevzet iz stvnem. ziegel 'strešna opeka, zidna opeka' (DLS: 99). K 1 (11) SLA V141a 'zidna' 9 T363: 'ciigl; T364: 'ciigl; T365: 'ciigl; T366: 'ciigl; T367: 'ciga; T368: 'cigl • • Vprašanje za opeko (V141) predvideva še dva odgovora, in sicer (a) za zidno in o (b) za strešno opeko. Za pomen 'zidna opeka' se povsod uporablja samo prevzeti • leksem cigel. 2 (12) SLA V141b 'strešna' T363: 'ciigl; T364: 'doix'ciigl; T365: st'reiišni 'ciigl; T366: st'reiišni 'ciigl; T367: st'reiišni 'ciga; T368: st'reiišni 'cigl • Za pomen 'strešna opeka' se najpogosteje uporablja samostalniška besedna zveza strešni cigel, katere določilo je izpeljano iz leksema streha, pslovan. * streha (ali *stréhâ) (SES: 703), jedro pa je nemška izposojenka. Kot enkratnica je v T363 zapisano poimenovanje cigel, v T364 pa iz nemškega jezika citatno prevzeti leksem dahcigel < nem. Dachziegel 'strešnik'. (13) SLA V159 'streha' T363: st'riiexa; T364: st'riiexa; T365: st'riiexa; T366: st'riiexa; T367: st'rexa; T368: st'rexa • Za pomen 'del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami, knj. streha (e), se povsod uporablja samo leksem streha, izpričan v dveh glasoslovnih različicah. Leksem streha, pslovan. * streha (ali *stréhâ), v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. streha, rus. strexá, češ. strecha (SES: 703). (14) SLA V143A 'slama' T363: s'laima; T364: s'laima; T365: s'laima; T366: s'lâima; T367: s'lâma; T368: s'lâma • Za pomen 'posušena stebla in listi omlatenega žita', knj. slama (a), se uporablja ^ enotno poimenovanje slama, izpričano v več glasoslovnih različicah. Leksem sla- w ma, pslovan. *solma, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. ^ slama, rus. soloma, češ. slama (SES: 666). (15) SLA V143B 'škopa (slama za pokrivanje strehe)' T363: š'koiupa; T364: š'koiupa; T365: š'koiupa; T366: š'koiupa; T367: 'šoiupica; ^ T368: 'šoiupica • Za pomen 'snop urejene slame za pokrivanje streh', knj. škopa (o), se v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju uporablja leksem škopa, v vzhodnem pa šopica, izpeljanka iz prevzete podstave šopa. Leksem škopa, prvotno *škopb, je prevzet iz stvnem. scoup 'snop, otep slame', srvnem. schoub 'šop, sveženj, otep slame', nem. Schaub 'isto' (ESSJ IV: 60; DLS: 219). Leksem šopa je po 11. stol. prevzet iz stvnem. predloge *schoup(e) iz scoup oz. *scoupe (ESSJ IV: 92; DLS: 219). 2 (16) SLA V132 'podstrešje' T363: 'diiile; T364: 'diiile; T365: 'diiile; T366: 'diiile; T367: 'dille; T368: 'pot • Za pomen 'prostor v stavbi med streho in stropom', knj.podstmšje (e), je najpogo- 1—1 stejši in najbolj razširjen v množinski obliki in dveh glasoslovnih različicah izpriča- ^ ni leksem dila, prevzet iz nem. Diele 'podna deska' (DLS: 109). Kot enkratnica se O v T368 pojavlja poimenovanje pod < pslovan. *podb 'tla', v pomenu 'podstrešje' ^ zabeleženo v Pleteršnikovem slovarju. N (17) SLA V133 'stopnice' T363: š'teijge; T364: š'te:jge; T365: š'teijge; T366: š'teijge; T367: š'teijge; T368: ^ š'te:jge • Za pomen 'vsaka od vodoravnih med seboj odmaknjenih ploskev v različnih višinah za lažjo hojo navzgor, navzdol', knj. stopnica (í), se uporablja enotno poimenovanja štega, navadno v množini. Leksem štega je prevzet iz srvnem. stege, stiege 'stopnice' (DLS: 228). (18) SLA V134 'vrata' T363: d'veiri; T364: d'vieiri; T365: d'veiri/d'vieiri; T366: d'veiri/d'vieiri; T367: d'veri; T368: d'veri • Za pomen 'odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa', knj. vráta (á), se uporablja v različnih fonetičnih uresničitvah izpričano enotno poimenovanje dveri, pslovan. *dvbrb, mn. *dvbri 'vrata' (SES: 129). Leksem dveri v enakem pomenu kot v slovenskogoriškem narečju poznajo tudi v star. makedonščini (dveri), ruščini (dvéri) in češčini (dvere) (prav tam). (19) SLA V707 'duri' T363: d'veiri; T364: d'vieiri; T365: d'veiri/d'vieiri; T366: d'veiri/d'vieiri; T367: d'veri; T368: d'veri Gl. (18) V134 'vrata'. ^ (20) SLA V135(s) 'podboj' E T363: š'to:k; T364: š'to:k; T365: š'to:k; T366: š'to:k; T367: š'to:k; T368: š'to:k N • Za pomen 'okvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameščanje vratnih kril', knj. 1—1 podbdj (o), se uporablja enotno poimenovanje stok. Leksem stok je prevzet iz nem. Stock 'palica', 'vratni okvir', 'klada, bruno', 'štor, parobek' (SES: 741). Pomen O 'vratni okvir' je nastal po skrajšavi iz Türstock (prav tam). S L (21) SLA V135a 'leseni okvir pri vratih' 0 T363: 'ti:rš'to:k; T364: 'ti:rš'to:k; T365: 'ti:rš'to:k; T366: 'ti:rš'to:k; T367: 'tirš'to:k; v T368: 'tirš'to:k • Vprašanje za podboj (V235) predvideva še dva odgovora, in sicer (a) za leseni okvir 1 pri vratih in (b) za kamniti okvir pri vratih. Za pomen 'leseni okvir pri vratih' se povsod uporablja samo iz nemščine prevzeti leksem tirštok < nem. Türstock 'podboj'. N > (22) SLA V135b 'kamniti okvir pri vratih' p T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: - i • Za 'kamniti okvir pri vratih' v zbranem gradivu ni poimenovanja. Iz dodatnih pojaS snil h gradivu izhaja, da so bili na obravnavanem območju vratni okviri samo leseni. K i (23) SLA V136 'ključ' 1 T363: k'M:ič; T364: k'lü:té; T365: k'm:ič; T366: k'M:ič; T367: k'lüx; T368: k'lüx • • Za pomen 'kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice', knj. klj^ 1 (ú), se uporablja enotno, v dveh glasoslovnih različicah izpričano poimenovanje • ključ. Leksem ključ, pslovan. *kl'učb, kar je prvotno pomenilo *'ukrivljen kos lesa' 2 (SES: 281), v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. ključ, rus. klj^, češ. klič (prav tam). (24) SLA V285(s) 'kljuka' T363: k'lü:ka; T364: k'lü:ka; T365: k'lü:ka; T366: k'lü:ipca; T367: k'lüka; T368: k'lüka • Za pomen 'gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje', knj. kljúka (ú), je najpogostejši in najbolj razširjen leksem kljuka; manj pogosto, kot enkratni-ca izpričano samo v T366, pa je poimenovanje klupica. Leksem kljuka, pslovan. *kl'üka, v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem, srbskem (kljuka) in češkem jeziku (klika) (SES: 281). Leksem klupica, v istem pomenu kot v slovenskogori-škem narečju zabeležen v Pleteršnikovem slovarju, je izpeljan iz leksema klupa, v slovenščino prevzetega iz srvnem. kluppe 'klešče, močan les, razklan, razcepljen kos' (DLS: 152). (25) SLA V285(a) 'pri verigi' T363: 'xa:kl; T364: 'xa:kl; T365: 'xa:kl; T366: 'xa:kl; T367: 'xakel; T368: 'xakel • Vprašanje za kljuko (285) predvideva še dva odgovora, in sicer (a) za kljuko pri verigi in (b) za kljuko pri vratih. Za pomen 'kljuka pri verigi' se uporablja enotno, v dveh glasoslovnih različicah izpričano iz nemščine prevzeto poimenovanju hakel < nem. Haken 'kavelj, kljuka'. (26) SLA V285(b) 'pri vratih' T363: k'lu:ka; T364: k'lu:ka; T365: k'lu:ka; T366: k'lu:pca; T367: k'luka; T368: k'luka • Za pomen 'kljuka pri vratih' je najpogostejši in najbolj razširjen leksem kljuka, ^ manj pogost je leksem klupica. Dalje gl. (24) V285(s). (27) SLA V145 'okno' T363: 'u:okna; T364: 'u:okna; T365: 'u:okna; T366: 'u:okna; T367: 'okno; T368: <*> 'okna • Za pomen 'odprtina v steni stavbe, urejena zaradi svetlobe, zračenja', knj. okno (o), se uporablja v dveh glasoslovnih in oblikovnih različicah izpričani leksem okno. Leksem okno, pslovan. *okbno, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih SJ jezikih, npr. hrv., srb. okno, rus. okno, ukr. vikno, češ. okno (SES: 468). (28) SLA V144a 'steklo - splošni izraz' T363: g'la:žovje, glaže'vi:na; T364: g'la:žovina; T365: glažo'vi:ina; T366: g'la:š; T367: g'laš, g'lažovina; T368: g'lažovina • Za pomen 'trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov', knj. steklo (e), prevladujejo izpeljanke s prevzeto besedotvorno podstavo glaž-: glažovje, glaževina, naglasni različici glažovina in glažovina. Le- O ksem glaž, zapisan v T366 in T367 ter v pomenu 'steklo' zabeležen tudi v Pleter- ^ šnikovem slovarju, je prevzet iz srvnem. glas 'steklo, steklen kozarec' (SES: 174). hh N (29) SLA V144b 'šipa' T363: 'še:jba; T364: 'ša:jba; T365: 'ša:jba; T366: 'ša:jba; T367: 'ša:jba; T368: 'ša:jba l_■> • Za pomen 'kos navadno ravnega stekla za zapiranje kake odprtine', knj. šipa (i), se uporablja samo iz nemščine prevzeti leksem šajba < nem. Scheibe 'šipa'. (30) SLA V131A 'spalnica (kamra)' T363: 'xi:ša; T364: 'xi:ša; T365: s'tübl; T366: 'xi:ša; T367: p're:idna 'xiša; T368: p're:idna 'xiša • Za pomen 'prostor, urejen za spanje', knj. spálnica (á), so v gradivu izpričana poimenovanja hiša in sprednja hiša, oboje 'glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši (dnevna soba)', ter štibel 'soba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše)'. Iz gradiva ni jasno, ali se zapisani leksemi res uporabljajo za pomen 'spalnica'. Iz dodatnih pojasnil h gradivu izhaja, da stare panonske kmečke hiše dodatnega bivalnega prostora, namenjenega samo za spanje, niso imele. Dalje gl. (33) V131a in (34) V131b. (31) SLA V131B 'čumnata' T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: -• Beseda v slovenskogoriškem narečju ni znana. (32) SLA V131B(p) Če je beseda znana, določiti pomen. Gl. (31) V131B. ^ (33) SLA V131a 'dnevna soba (hiša)' M T363: 'xiiša, 'voilka 'xiiša; T364: 'xiiša; T365: 'xiiša; T366: 'xiiša; T367: p'reiidna N 'xiša; T368: p'reiidna 'xiša 1—1 • Za pomen 'glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši z veliko hrastovo mizo in ^ lončeno pečjo',5 knj. hiša (í), je najpogostejši leksem hiša, v pomenu 'soba' zabele- O žen v Pleteršnikovem slovarju in v SSKJ. Izpričani ima dve samostalniški besedni s zvezi: velika hiša, ta je v T363 dvojnica leksemu hiša, in sprednja hiša, ki imata L glede na prevzetost oz. neprevzetost jedra in/ali določila domače določilo in pre- 0 vzeto jedro. Leksem hiša je zgodaj prevzet iz neke germanske predloge (SES: 204). V (34) SLA V134b 'soba, v katero je vhod iz dnevne sobe (hiše)' 1 T363: 'maila 'xiiša, š'tiibl, štttibj; T364: š'tiibl; T365: s'tüibl, š'tablček; T366: š'tabl; T367: 'zaidna 'xiša; T368: 'zaidna 'xiša N • Za pomen 'manjša soba z vhodom iz glavnega stanovanjskega prostora v kmečki A hiši (hiše)', v SSKJ zabeležen pod geslom štibelc (T), opredeljenim s stilno-plastnim p kvalifikatorjem nar., je najpogostejši leksem štibel, izpričan v več fonetičnih ure- i sničitvah. Kot dvojnica leksemu štibel je v T365 zapisana njegova besedotvorna S različica štibelček, v T363 pa samostalniška besedna zveza mala hiša. V vzhodnem ^ slovenskogoriškem podnarečju se uporablja enotno večbesedno poimenovanje za- 1 dnja hiša. Jedro obeh samostalniških besednih zvez je zgodaj prevzeto iz german- 9 skega jezika, določili sta domači. Leksem štibel je prevzet iz bav. avstr. Stüblein, • srvnem. stübelín, stübel (DLS: 229), kar je manjšalnica k Stube, srvnem. stuba, 1 stube 'ogrevana soba; peč' (ESSJ IV: 112). 3 2 (35) SLA V713 'izba, ispa' T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: - • Besedi v slovenskogoriškem narečju nista znani. (36) SLA V713(p) Določiti tudi pomen. Gl. (35) V713. (37) SLA V130(a) 'podstrešna soba' T363: 'doix'ciimra; T364: 'doix'ciimra; T365: 'doix'ciimra; T366: 'daix'ciimra; T367: 'daix'ciimra; T368: - • Za pomen 'prostor v stavbi med streho in stropom najvišje etaže, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi', knj.podstréšna sóba (e, ó), se uporablja v dveh gla-soslovnih različicah izpričana nemška izposojenka dahcimra < nem. Dachzimmer 'podstrešna soba'. T368 ne izkazuje zapisa. Iz dodatnega pojasnila informatorjev izhaja, da podstrešnih sob v kraju niso poznali. (38) SLA V466 'pograd v koči (poglavje Planina)' T363: 'puiostela; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: 'postela 5 Ta prostor je v stari panonski kmečki hiši običajno služil tudi kot spalnica. • Za pomen 'preprosto ležišče iz desk', knj. pograd (d), gradivo izkazuje samo dva zapisa (T363, T368). Iz pojasnila k rabi leksema postelja, pslovan. *postel'a in *pdstel'b (SES: 550), izhaja, da je postelja splošno poimenovanje za vsak kos pohištva, namenjen in prirejen za spanje. V Slovenskih goricah sicer posebnega ^ poimenovanja za pograd v (planinski) koči ne poznajo. (39) SLA V146B 'kuhinja' T363: 'kuixija, 'kuixna; T364: 'kuixija; T365: 'kuixna; T366: 'kuixija, 'kuixna; T367: ^ 'kuxna; T368: 'kuxna • Za pomen 'prostor, v katerem se pripravlja hrana', knj. kuhinja (u), se uporablja v več izgovornih različicah izpričani leksem kuhinja, prevzet iz stvnem. kuhhina ali srvnem. kuchin 'kuhinja' (SES: 333). Leksem kuhinja se v enakem pomenu uporablja tudi v drugih slovanskih jezikih, npr. hrv. kuhinja, nar. srb. kujna, rus. kuhnja, češ. kuchyne, kuchyh (SES: 332-333). Ph < N Z > (40) SLA V146A 'štedilnik' T363: š'poirxert; T364: š'poirxert; T365: š'pairxert; T366: š'poirxert; T367: š'porxert; T368: š'porxert • Za pomen 'naprava z železno ploščo za kuhanje in ogrevanje', knj. štedilnik (i), se ^ uporablja samo iz nemščine prevzeti leksem šparhert < nem. Sparherd 'štedilnik', O izpričan v več izgovornih različicah. K (41) SLA V147B 'ognjišče' T363: 'koiumen; T364: 'koiumen; T365: 'koiumen; T366: fla:šter; T367: 'ogen; H T368: fla:šter • Za pomen 'kraj, prostor z nezavarovanim ognjem, navadno v kuhinji', knj. ognjišče (i), je najpogostejši leksem komen, stara kulturna izposojenka iz lat. caminus 'peč, ognjišče' (ESSJ II: 61). Po pogostnosti mu sledi leksem flašter, prevzet iz srvnem. pflaster 'obliž, malta, tla, pod' (DLS: 120). Kot enkratnica je v T367 zapisan leksem ogenj, pslovan. *ogn'b (SES: 466). (42) SLA V150 'kotel' T363: 'kuiotl; T364: 'kuiotl; T365: 'kuiotl; T366: 'kuiotl; T367: 'kotel; T368: 'kotel • Za pomen 'velika, navadno okrogla ali valjasta kovinska posoda za kuhanje', knj. kotel (d), se uporablja enotno poimenovanje kotel, pslovan. *kotbR (SES: 313). Leksem kotel je prek germ. * kotila- izposojen iz lat. catillus, manjšalnice od lat. catinus 'skleda, posoda', in ga v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem, srbskem (kotao), ruskem (kotel) in češkem jeziku (kotel) (SES: 313). (43) SLA V469 'kotel (poglavje Planina)' Gl. (42) V150. ^ (44) SLA V147A 'peč' E T363: 'pe:č; T364: 'pe:č; T365: 'pe:č; T366: 'pe:č; T367: 'pe:č; T368: 'pe:č N • Za pomen 'naprava za ogrevanje', knj.peč(e), se uporablja enotno poimenovanje 1—1 peč. Leksempeč, pslovan. *pet'b, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb.peč, rus.pečb, češ.pec (SES: 501). O s (45) SLA V148 'burkle (priprava za devanje posode v peč)' L T363: 'bu:rkle; T364: 'bu:rkle; T365: 'bu:rkle; T366: 'bu:rkle; T367: 'bu:rkle; T368: 0 'bu:rkle • Za pomen 'orodje za premikanje loncev v kmečki peči', knj. burkle (u), se uporablja enotno poimenovanje burkla, vedno v množini. Leksem burkla je prek it. furca, 1 forca prevzet iz lat. furca, furcula 'vile' (ESSJ I: 55). N (46) SLA V149 'lonec' A T363: 'pi:sker; T364: 'pi:sker; T365: 'pi:sker; T366: 'pi:sker; T367: 'pisker; T368: p 'pisker i • Za pomen 'posoda valjaste oblike za kuhanje', knj. lonec (o), se uporablja enotno S poimenovanje pisker, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem pisker je ^ verjetno prevzet iz srvnem. phister, phistrine 'pekarna' ^ lat. pistrina 'isto' z do- 1 mnevnim pomenskim razvojem 'pekarna' > *'peč (za peko kruha)' > *'pekač (za 9 peko kruha)' > 'lonec' (SES: 517). • ® (47) SLA V151 'žlica' • T363: ž'li:ca; T364: ž'li:ca; T365: ž'li:ca; T366: ž'li:ca; T367: ž'lica; T368: ž'lica 2 • Za pomen 'priprava iz daljšega ročaja in ovalnega vbočenega dela za dajanje v usta, zajemanje zlasti tekočih jedi', knj. žlica (i), se uporablja enotno poimenovanje žlica, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem žlica, pslovan. * lužica, *ližbka in *lyžbka (SES: 872), v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv. žlica, strus. ložica, rus. ložka, polj. lyžka, češ. lžice (prav tam). (48) SLA V152 'vilice' T363: 'vi:lce; T364: 'vi:lce; T365: 'vi:lce; T366: 'vi:lce; T367: 'vilce; T368: 'go:plce • Za pomen 'priprava iz rogljev in ročaja za nabadanje kosov hrane', knj. vilice (i), je najpogostejši leksem vilice, izpeljan iz leksema vile, *pslovan. vidly 'vile' (SES: 821). Kot enkratno poimenovanje se v T368 pojavlja leksem goplice, izpeljanka iz leksema gople, prevzetega iz nem. Gabel 'vile, vilice'. (49) SLA V153 'nož' T363: 'nu:oš; T364: 'nu:oš; T365: 'nu:oš; T366 'nu:oš; T367: 'noš; T368: 'noš • Za pomen 'priprava za rezanje iz rezila in ročaja', knj. nož (o), se uporablja enotno poimenovanje nož, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem nož, pslovan. *noz%, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. ndž, rus. nož, češ. nuž (SES: 452). (50) SLA V153B 'žepni nož (razne vrste)' T363: 'žieipni 'nuiožek, 'piipec; T364: 'toišn'meiser, 'miixec; T365: 'miixec; T366: 'miixec, 'piipec; T367: 'feijdl'meijsl; T368: 'feidr'meijsl • Za pomen 'manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili', knj. žepni nož (ê, o), je najpogostejši leksem mihec, katerega novejša dvojnica je v T366 leksempipec, v T364 pa iz nemščine prevzeti leksem tašenmeser < nem. Taschenmesser 'žepni nož'. Večbesedni leksem žepni nožek, katerega jedro je izpeljano iz leksema nož (< pslovan. *nozb), določilo pa iz leksema žep, kar je prek hrv., srb. džep prevzeto iz turš. ceb (SES: 867), je dvojnica leksemupipec v T363. Manj pogost je v dveh glasoslovnih različicah v vzhodnem slovenskogoriškem podnarečju izpričani iz nemščine prevzeti leksem federmeser < nem. Federmesser 'nož na vzmet' z v gradivu pripisanim pomenom 'nož na vzmet'. (51) SLA V130 'shramba' T363: š'peijza; T364: š'paijza; T365: š'paijza; T366: 'kaimra, š'paijza; T367: 'kaimra, š'paijza; T368: ka'muira, š'paijza • Za pomen 'prostor za shranjevanje živil', knj. shràmba (â), je najpogostejši v dveh glasoslovnih različicah izpričani leksem špajza, v T366 in T367 zapisan kot novejša dvojnica leksemu kamra, v T368 pa leksemu kamura. Leksem špajza je prevzet iz bav. nem. Speis 'shramba za živila' (DLS: 222). Leksem kamra je prevzet iz srvnem. kamer, kamere 'spalnica, zakladnica, blagajna, shramba, sodna dvorana' (ESSJ II: 14), v pomenu 'shramba' je zabeležen tako v Pleteršnikovem slovarju kot v SSKJ (tu s stilno-plastno oznako nar. vzh.). V Pleteršnikovem slovarju je v istem pomenu zabeležen tudi leksem kamora, prevzet iz srlat. camera (ESSJ II: 14), ki ga v enakem pomenu, kot je izpričan v narečju, poznajo tudi v ruskem jeziku (prav tam). (52) SLA V157(s) 'klet' T363: k'leiit; T364: k'leiit; T365: k'leiit; T366: k'leiit; T367: k'leiit; T368: k'leiit • Za pomen 'del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji', knj. klét (ê), se uporablja enotno poimenovanje klet, pslovan. *klët (SES: 279). (53) SLA V157(a) 'za shranjevanje krompirja' T363: k'leiit; T364: k'leiit; T365: k'leiit; T366: k'leiit; T367: k'leiit; T368: k'raimpišova k'leiit • Vprašanje za klet (V157) predvideva še odgovore za (a) klet za shranjevanje krompirja in (b) klet za shranjevanje vina. Za pomen 'klet za shranjevanje krompirja' je najpogostejši in najbolj razširjen leksem klet, ki ima v T368 izpričano besedno zvezo krumpiševa klet, katere jedro je domače, določilo pa izpeljano iz leksema krumpiš, prevzetega iz nem. Grundbirne, nar. grommbir, bav. krumbeer, kor. nem. gruntpirn, grumper, krumpir (ESSJ II: 99). (54) SLA V157(a) 'za shranjevanje vina' T363: k'leiit; T364: 'viinska k'leiit; T365: 'viinska k'leiit; T366: 'viinska k'leiit; 'piitna k'leiit; T367: k'leiit; T368: 'viinska k'leiit V Ph < N 2 > O J V O £ N H 1—1 • Za pomen 'stavba, prostor za hranjenje vina', knj. vinska klét (í, e), je najpogostej-M ši večbesedni leksem vinska klet, katerega jedro je domače, določilo pa izpeljano N iz leksema vino, prevzetega iz lat. *vmum 'vino' (SES: 822). V T366 ima besedna 1—1 zveza vinska klet zapisano izvorno slovensko dvojnico pitna klet. Manj pogosto poimenovanje je klet, izpričano v T363 in T367. O s (55) SLA V467 'vedro (poglavje Planina)' L T363: 'e:jmer; T364: 'e:mpar; T365: 'a:jmar; T366: 'e:mpar; T367: vid'rica; T368: 0 'ka:ndla, 'e:jmpar • Za pomen 'navadno kovinska posoda z ročajem', knj. védro (é), je najpogostejši v različnih fonetičnih uresničitvah izpričani leksem emar < nem. Eimer 'vedro'. 1 Kot dvojnica leksemu emar je v T368 zapisan leksem kangla, prevzet iz bav. nem. Kandelein (DLS: 144). Kot enkratnica je v T367 zabeleženo poimenovanje vedrica, N izpeljano iz leksema vedro, pslovan. *védro (SES: 810). A p (56) SLA V468 'kad (poglavje Planina)' 1 T363: 'ka:t; T364: 'ka:t; T365: 'ka:t; T366: 'ka:t; T367: 'kát; T368: 'kát S • Za pomen 'velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda', knj. kad (a), se uporablja enotno poimenovanje kad, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem kad, 1 pslovan. *kadb 'kad, banja, čeber' (SES: 257), v enakem pomenu poznajo tudi v 9 drugih jezikih, npr. hrv., srb. kad, nar. rus. kádb, češ. kád' (prav tam). • 1 (57) SLA V164 'stranišče' • T363: 'xe:jzl; T363: 'xa:jzl; T364: 'xa:jzl; T365: 'xa:jzl; T366: 'xa:jzl; T367: 'xa:jzl; 2 T368: 'xa:jzl • Za pomen 'prostor za opravljanje potrebe', knj. stranišče (i), se uporablja enotno poimenovanje hajzelj. Leksem je prevzet iz bav. avstr. Hauslein, nar. haisel (DLS: 141; ESSJ I: 230). (58) SLA V573 'gnoj' T363: g'nu:oj; T364: g'nu:oj; T365: g'nu:oj; T366: g'nu:oj; T367: g'noj; T368: g'noj • Za pomen 'iztrebki domačih živali, pomešani s steljo', knj. gnój (o), se uporablja enotno poimenovanje gnoj, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem gnoj, pslovan. *gnoj, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. gnoj, rus. gnój, češ. hnuj (ESSJ: 178). (59) SLA V161(s) 'hlev' T363: š'ta:la; T364: š'ta:la; T365: š'ta:la; T366: š'ta:la; T367: š'tala; T368: š'tala • Za pomen 'stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih', knj. hlév (e), se povsod uporablja v dveh fonetičnih uresničitvah izpričano poimenovanje štala. Leksem štala je prevzet ali iz srvnem. stal, -lles 'prostor za živino, hlev' (DLS: 227) ali iz it. stalla 'ograjen in pokrit prostor za živino' (ESSJ IV: 105). (60) SLA V161(a) '(hlev) za krave' T363: š'ta:la; T364: š'ta:la; T365: š'ta:la; T366: š'ta:la; T367: š'tala; T368: š'tala • Vprašanje za hlev (V161) predvideva še tri odgovore, in sicer za (a) hlev za krave, ^ (b) hlev za ovce in (c) hlev za svinje. Za pomen 'stavba, prostor za bivanje goveda', ^ knj. goveji hlev (e, e), se povsod uporablja v dveh fonetičnih uresničitvah izpričani ^ prevzeti leksem štala. (61) SLA V161(b) '(hlev) za ovce' T363: š'ta:la; T364: š'ta:la; T365: š'ta:la; T366: š'ta:la; T367: š'tala; T368: š'tala • Za pomen 'stavba, prostor za bivanje ovac', knj. ovčji hlev (o, e), se povsod uporablja v dveh glasoslovnih različicah izpričani prevzeti leksem štala. (62) SLA V161(c) '(hlev) za svinje' T363: s'vi:inska š'ta:la; T364: s'vi:inska š'ta:la; T365: s'vi:inske š'ta:lce; T366: s'vi:inske š'ta:lce; T367: s'vi:nske š'talce; T368: š'talce • Za pomen 'stavba, prostor za bivanje svinj', knj. svinjski hlev (i, e), se najpogosteje uporablja v množinski obliki in dveh glasoslovnih različicah izpričana besedna zveza svinjske štalice, katere jedro je izpeljano iz prevzetega leksema štala, določilo pa iz leksema svinja, pslovan. *svim, rod. *svinbje (SES: 715). Manj pogosta sta samo- stalniška besedna zveza svinjska štala in leksem štalica, zapisan v množinski obliki. O £ (63) SLA V161(a) 'kurnica (kjer spijo kokoši)' T363: 'ku:rešnica; T364: 'ku:rnik; T365: 'ku:rečnik; T366: 'ku:rjak, 'ku:rečnik; T367: N 'ku:rečjak; T368: 'ku:rečjak • Za pomen 'zaprt prostor za kokoši', knj. kurnik (u), se v slovenskogoriškem nare- '-s čju uporabljajo različne izpeljanke iz leksema kura, pslovan. *kura 'kokoš' (SES: 335). Leksem kurjak je v T366 dvojnica leksemu kurečnik. (64) SLA V162A 'skedenj' T363: s'ki:edn; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: - • Beseda v slovenskogoriškem narečju ni znana. Izjema je zapis skedenj v T363. Leksem je prevzet iz stvnem. scugin, scugina 'skedenj, gumno' (ESSJ III: 242). (65) SLA V162A(p) Če je beseda znana, določiti pomen. • Vprašanje za skedenj (V162A) zahteva tudi razlago pomena. Pripis k rabi leksema v T363 kaže na pomen, kot je pod geslom skedenj zabeležen v SSKJ. (66) SLA V162B 'petra' T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: - • Beseda v slovenskogoriškem narečju ni znana. (67) SLA V162B(p) Če je beseda znana, določiti pomen. Gl. (66) V162B. ^ (68) SLA V162C 'gumno' E T363: 'guimla; T364: 'guimla; T365: 'guimla; T366: 'guimla; T367: 'gumla; T368: N 'gumla 1—1 • Za pomen 'prostor, kjer se navadno mlati', knj. gumno (u), se uporablja enotno poimenovanje gumno, izpričano v dveh glasoslovnih različicah in v feminizirani O obliki. Leksem gumno, pslovan. *gumbno *'prostor, kjer se mlati pšenica' (SES: s 96), v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. gumno, rus. L gumno, češ. humno (prav tam). 0 v (69) SLA V168A 'studenec' T363: stu'dieinec, s'tuidenec; T364: s'tuidenec; T365: s'tuidenec; T366: s'tuidenec; 1 T367: s'tudenec; T368: s'tudenec • Za pomen 'manjši izvir vode', knj. studenec (e), se uporablja enotno poimeno-N vanje studenec, izpričano v več glasoslovnih različicah. V T363 sta zabeleženi na-A glasni dvojnici studenec in studenec. Slovan. *studenbcb je izpeljano iz pslovan. p *studerib 'mrzel' (SES: 708). Enako je hrv., srb. studenac, rus. studenec, sorodno i še polj. studzienka (prav tam). S K (70) SLA V168B 'vodnjak' 1 T363: stu'dieinec, s'tuidenec; T364: s'tuidenec; T365: s'tuidenec; T366: s'tuidenec; i T367: s'tudenec; T368: s'tudenec co ' • • Za pomen 'zaprt prostor ali posoda, navadno v zemlji, za zbiranje, shranjevanje i večjih količin pitne vode', knj. vodnjak (a), se uporablja enotno poimenovanje stu- 3 denec. Dalje gl. (69) V168A. (71) SLA V169(s) 'korito' T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: - • Za vprašanje 'korito' (V169) gradivo ne daje podatkov. To vprašanje namreč predvideva natančnejše odgovore za (a) korito za vodo in (b) korito za prašiče. Dalje gl. (72) V169a in (73) V169b. (72) SLA V169a 'korito za vodo' T363: ko'riita; T364: ko'riita; T365: ko'riita; T366: ko'riita; T367: ko'rita; T368: - • Za pomen 'večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo', knj. korito (i), se uporablja enotno poimenovanje korito, pslovan. *koryto 'korito, žleb' (SES: 310), izpričano v feminizirani obliki in dveh glasoslovnih različicah. V T368 ni zapisa; iz pripisanega pojasnila izhaja, da se korita za vodo v tem kraju niso uporabljala. (73) SLA V169b 'korito za prašiče' T363: ko'riita; T364: ko'riita; T365: ko'riita; T366: s'viiinska ko'riita; T367: ko'rita; T368: ko'paja • Za pomen 'podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine, knj. korito (i), je najpogostejši v feminizirani obliki in dveh glasoslov-nih različicah zapisani leksem korito. Ta ima v T366 izpričano besedno zvezo svinjsko korito, katere jedro in določilo sta domačega izvora. Kot enkratnica se v T368 pojavlja leksem kopanja, izpeljanka iz leksema kopati, pslovan. *kçpati 'umivati', *kçpati sq. 'umivati se' (SES: 307). Leksem kopanja je v pomenu 'korito' zabeležen v SSKJ (z označevalnikom nar. vzhodno) in v Pleteršnikovem slovarju, tu z v ilustrativnem gradivu navedenim zgledom kopanja za kopanje svinj (Plet. I: 430). (74) SLA V170 'tnalo (kos lesa, na katerem sekajo drva)' T363: š'tu:or; T364: š'tu:or; T365: š'tu:or; T366: š'tu:or; T367: štor; T368: 'riitka • Za pomen 'nerazsekan, večji kos debla, na katerem sekajo, cepijo drva', knj. tnälo (ä), je najpogostejši in najbolj razširjen leksem štor, izpričan v dveh glasoslovnih različicah. Manj pogosto je v T368 zapisano poimenovanje ritka, izpeljano iz leksema rit, pslovan. *ri'tb (ESSJ: 183). Leksem štor je prevzet iz bav. srvnem. *stor, ustreznice za srvnem. storre 'drevesni štor', nem. Storren 'isto' (DLS: 230; ESSJ IV: 116). (75) SLA V170(p) Ali ima beseda tnalo drug pomen? Vprašanje 170(p) sprašuje po morebitnih pomenskih premikih. Ti v gradivu niso zabeleženi. (76) SLA V158A 'drva' T363: 'dsrve; T364: 'dsrve; T365: 'dsrve; T366: 'dsrve; T367: 'drva; T368: 'drva • Za pomen 'razžagan in navadno naklan les za kurjavo', knj. drva (r), se uporablja enotno, v dveh oblikovnih in glasoslovnih različicah izpričano poimenovanje drva. Leksem drva, pslovan. *drbvä, v istem pomenu, kot je izpričan v slovenskogori-škem narečju, poznajo še npr. v hrvaškem, srbskem (drva), ruskem (drovä), star. in nar. češkem jeziku (drva) (SES: 127). (77) SLA V317 'poleno' T363: 'ceiipanca, 'dsrva; T364: 'ceiipanca; T365: 'ceiipanca; T366: š'pie:ta, š'pe:uta; T367: 'drvo; T368: 'ka:lanca • Za pomen 'razžagan, neobdelan kos lesa za kurjavo', knj.poléno (é), je najpogostejši leksem cepanica, izpeljanka iz leksema cepati; pslovan. *cëpati je izpeljano iz *cëpb 'razcepljen kos lesa' (SES: 70). Po pogostnosti mu sledi leksem drvo, ki je v T363 v feminizirani obliki dvojnica leksemu cepanica. Manj pogosta poimenovanja so kalanica (T368), špelta in šplevta; slednji sta v T366 izpričani kot dvojnici. Leksem kalanica je izpeljan iz leksema kalati 'cepiti drva', pslovan. *kaläti (SES: 250). Leksem špelta je prevzet iz srvnem. spëlte 'odklan kos lesa, razkolek' (ESSJ: 89, DLS: 223), leksem šplevta pa iz bav. nem. Splette, Splête 'lesen razkolek', pri čemer je -v- domnevno nastal iz -l- pod vplivom besede špelta, nar. špevta (ESSJ: 101). (78) SLA V158B 'butara (nasekano dračje ali vejevje, povezano v snop)' T363: 'bu:tara, b'rie:men; T364: 'ba:šl; T365: 'ba:šl, 'p^išl; T366: 'ba:šl; T367: ^ša; T368: ^ša CVJ CO O CVJ • S2 £ V Ph o J Vi O £ N H 1—1 • Za pomen 'več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo', knj. bútara (ú), se M najpogosteje uporabljata leksemapušelj (v dveh glasoslovnih različicah) in bašelj, N v T365 izpričana kot dvojnici. Manj pogosto poimenovanje je butara, ki je v T363 1—1 dvojnica leksemu breme. Leksempušelj je prevzet iz bav. avstr. nem. Puschel 'šopek', kar je manjšalnica k Pusch 'grm' (DLS: 205; ESSJ: 138); leksem bašelj je O morda romanskega izvora (prim. baška 'butara suhljadi' < rom. fascis 'sveženj, s snop' (ESSJ I: 13); gl. tudi baštati 'delati hosto', tj. delati butarice (it. fascetti) (Plet. L I: 14)). Leksem butara 'majhen tovor povezanih drobnih drv' in 'breme' je prevzet 0 iz madž. bútor 'cula, prtljaga, pohištvo' (SES: 6). Leksem breme, pslovan. *bermq. 'breme' (SES: 56), v T363 ohranja pomen 'butara', ki ga pod geslom breme beležita tako SSKJ (z označevalnikom nar.) kot Pleteršnikov slovar. (79) SLA V171 'cepiti (drva na drobno)' N T363: 'ceiipat, 'kailat; T364: 'ceiipat; T365: 'kailati; T366: 'kailati; T367: 'kailati; > T368: 'kailati p • Za pomen 'po dolgem razsekovati, kalati', knj. cepiti in cépiti (i, e), je najpogo- 1 stejši leksem kalati. Manj pogosto poimenovanje je cepati, v T363 zapisano kot S dvojnica h kalati. Leksem kalati, pslovan. * kalati, v enakem pomenu poznajo v hr-^ vaškem in srbskem jeziku (kálat) ter čeških narečjih (kálat) (SES: 250). Leksem ce-1 pati je iz pslovan. *cepati, kar je izpeljano iz *cepb 'razcepljen kos lesa' (SES: 70). i • (80) SLA V171(p) Določiti pomen. 1 • Vprašanje 171 zahteva tudi določitev pomena. Iz pojasnil k rabi leksemov kalati in • cepati izhaja, da se oba rabita za pomen 'po dolgem razsekovati, klati drva'. 2 (81) SLA V171(a) 'sekati' T363: 'kailat, 'seiikat; T364: 'kailat, 'seiikat; T365: 'kailati, 'siiekati; T366: 'kailati, 'siiekati; T367: 'kailati, 'sekati; T368: 'kailati, 'sekati • Za pomen 'z udarjanjem z ostrim predmetom delati kose, dele', knj. sékati (e), se povsod uporabljata leksema kalati, pslovan. *kalati (SES: 250), in sekati, pslovan. • sekati (ali * sekati) (SES: 645), izpričana v različnih fonetičnih uresničitvah. (82) SLA V171(a)(p) Določiti pomen. • Vprašanje 171 (a)(p) zahteva tudi določitev pomena. Iz pojasnil k rabi leksemov kalati in sekati izhaja, da se leksem kalati uporablja v pomenu 'sekati drva', leksem sekati pa v pomenu 'sekati suhljad, dračje'. (83) SLA V315(s) 'sekira' T363: se'kiira; T364: se'kiira; T365: se'kiira; T366: se'kiira; T367: se'kira; T368: se'kira • Za pomen 'orodje za sekanje iz držaja in na njem nasajenega rezila', knj. sekira (i), se uporablja enotno, v dveh glasoslovnih različicah izpričano poimenovanje sekira. Leksem sekira, pslovan. *sekyra (sekundarno sekyra), v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv. sjékira, srb. sekira, rus. sekira, češ. sekyra (SES: 645). (84) SLA V315(a) 'navadna (sekira)' T363: 'dsrvanca; T364: se'kiira; T365: se'kiira; T366: se'kiira; T367: te'pača; T368: w te'pača • Vprašanje za sekiro (V315) predvideva odgovore za (a) navadno sekiro in (b) ^ tesarsko sekiro. Za pomen 'navadna sekira' je v zahodnem slovenskogoriškem pod- ^ narečju najpogostejši leksem sekira, kot enkratnica je v T363 izpričan tudi leksem 1—1 drvanica, v vzhodnem slovenskogoriškem podnarečju pa leksem tepača. Leksem tepača je izpeljan iz leksema tepsti, pslovan. *te(p)ti 'tepsti, tolči' (ESSJ IV: 170), & leksem drvanica pa iz leksema drva, pslovan. *dnva (SES: 127). Ph (85) SLA V315(b) 'tesarska (sekira)' T363: cime'roiča; T364: cime'ráxa; T365: cime'raiča; T366: cime'raiča; T367: cime'rača, 'ciimermanska se'kira; T368: cime'rača • Za pomen 'tesarska sekira' se uporablja v različnih fonetičnih uresničitvah izpričani iz nemščine prevzeti leksem cimerača < nem. Zimmerhacke. V T367 se cime-rača pojavlja kot dvojnica večbesednemu leksemu cimermanska sekira, katerega določilo je izpeljano iz prevzete podstave (prim. nem. Zimmerman 'tesar'). N 2 > O J (86) SLA V316 'toporišče (pri sekiri)' T363: š'tiil; T364: š'tiiu; T365: š'tiija; T366: š'tiil; T367: š'tija; T368: š'tija • Za pomen 'daljši držaj pri orodju', knj. toporišče (i), se uporablja enotno poime- & novanje štil, izpričano v več izgovornih različicah. Leksem štil je prevzet iz srvnem hh stil, iz česar se je razvilo današnje nemško Stiel 'držaj, ročaj' (SES: 740). tL (87) SLA V438 'tesati' T363: 'tieisat, 'voiun 'seiikat; T364: 'tieisat; T365: 'tieisati; T366: 'tieisati; T367: te'sáti; T368: te'sáti • Za pomen 's sekiro obdelovati les v smeri vlaken', knj. tesáti (á), je najpogostejši in najbolj razširjen leksem tesati, izpričan v dveh glasoslovnih in naglasnih različicah. Kot dvojnica leksemu tesati je v T363 zapisan večbesedni leksem sekati ven (pslovan. *sékati ali *sékati, pslovan *vbm> 'ven' (SES: 645; 813)). Leksem tesati, pslovan. *tesati, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. tésati, rus. tesátb, češ. tesat (SES: 761). (88) SLA V437 'žagati' T363: 'žaigat; T364: 'žaigat; T365: 'žaigati; T366: 'žaigati; T367: 'žaigati; T368: 'žaigati • Za pomen 's potegovanjem žage sem in tja ali z njenim premikajočim se listom delati kose, dele', knj. zágati (a), se uporablja enotno poimenovanje žagati. Leksem žagati je izpeljan iz leksema žaga, prevzetega iz stvnem. saga 'žaga' (DLS: 248). (89) SLA V156 'hlod' T363: p'luiox; T364: p'luiox; T365: p'luiox; T366: p'luiox; T367: p'lox; T368: p'lox ^ • Za pomen 'odžagano, debelejše deblo brez vej', knj. hlód (o), se uporablja enotno M poimenovanje ploh, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem je ali prevzet N iz srvnem. bloch, bloc, bav. nem.ploch 'ploh', ali izpeljan iz nar. sloven. pridevnika 1 ploh 'plosk' (SES: 528; ESSJ III: 60; DLS: 197). K O (90) SLA V436a 'deska - splošno' S T363: 'dieiska; T364: b'láija; T365: b'láija; T366: b'laija; T367: b'lája; T368: b'lája L • Za pomen 'ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla', knj. deska in deska 0 (a; §), je najpogostejši in najbolj razširjen leksem blanja. Manj pogosto je poimenovanje deska, kot enkratnica zapisano samo v T363. Leksem blanja je prevzet preko istr. rom. ali furl. iz dalm. rom. *plana (ESSJ I: 24). Pslovan. *dbska je prevzeto iz 1 germ. *diska- (SES: 104), v enakem pomenu kot v narečju pa leksem poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. daska, rus. doská, češ. deska (prav tam). N > (91) SLA V436b 'tanka deska' p T363: b'laija; T364: b'láija; T365: b'láija; T366: b'laija; T367: b'lája, 'teinka b'lája; 1 T368: b'lája S • Za pomen 'tanka deska' se uporablja iz romanskega jezika prevzeti leksem bla-nja, izpričan v več fonetičnih uresničitvah. V T367 ima večbesedno dvojnico tanka 1 blanja, katere določilo je domačega izvora (prim. pslovan. *tbnbkb 'tanek' (SES: 9 750)). • ® (92) SLA V436c 'debela deska' • T363: 'foiusn; T364: 'foiusn; T365: 'foiusn; T366: s'tüik; T367: 'foiusn, de'beila 2 b'lája; T368: 'foiusn • Za pomen 'debela deska' je najpogostejši in najbolj razširjen leksem fosen, ki ima v T367 večbesedno dvojnico debela blanja, katere jedro je prevzeto, določilo pa je domačega izvora (prim. pslovan. *debeli 'debel' (SES: 97)). Kot enkratno poimenovanje je v T366 zabeležen leksem štuk. Leksem fosen je prevzet iz nem. Pfosten 'podboj, kol', leksem štuk pa iz nem. Stock 'palica', kar se je razvilo iz germ. *stukka- 'palica, štor, deblo, bruno' (ESSJ IV: 124). (93) SLA V785 'dleto' T363: g'leiitva; T364: š'tei'maijzn; T365: g'leiitva; T366: d'liieta; T367: g'leiitva; T368: g'leiitva • Za pomen 'orodje za dolbenje s kratkim prečnim rezilom', knj. dléto (é), je najpogostejši in najbolj razširjen leksem dleto, izpričan v različnih fonetičnih uresničitvah. V T364 je kot enkratnica zabeležen iz nemščine prevzeti leksem štemajzen < nem. Stemmeisen 'dleto'. Leksem dleto, pslovan. * delto, *dolto, v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem (dlijéto) in srbskem jeziku (dléto) (SES: 114). (94) SLA V318 'sveder' T363: s'viieder; T364: s'viieder; T365: s'viieder; T366: s'viieder; T367: s'veder; T368: s'veder • Za pomen 'orodje z navoji za delanje lukenj, vrtin', knj. sveder (e), se uporablja ^ enotno poimenovanje sveder, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem w sveder, pslovan. *sverdrb, v enakem pomenu poznajo tudi v čakavščini (svidar) in poljščini (swider) (SES: 714). 1 (95) SLA V206 'železo' T363: že'li:ezo; T364: že'li:ezo; T365: že'li:ezo; T366: že'li:ezo; T367: že'lezo; T368: že'lezo • Za pomen 'najbolj razširjena težka kovina srebrno bele barve', knj. železo (e), se 1—1 uporablja enotno poimenovanje železo, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem železo, pslovan. *železo, kar etimološko ni dokončno pojasnjeno, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv. željezo, srb. železo, rus. železo, češ. N železo (SES: 866). (96) SLA V207 'oglje' T363: 'voigle, 'oigle; T364: 'voigle; T365: 'voiugle; T366: vog'leinje; T367: vog'lije; T368: vog'lije • Za pomen 'črna snov, ki nastane z žganjem lesa', knj. óglje (o), je najpogostejši leksem oglje, zabeležen v več glasoslovnih različicah. Druge izpeljanke s podstavo ogl- so zapisane redkeje: ogljije (T367, T368), oglenje (T366). Leksem ogel 'kos O nedogorelega lesa', pslovan. *Qglb, v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem ^ (ugljen), srbskem (ugalj), ruskem (úgol) in češkem jeziku (úhel) (SES: 465). N (97) SLA V386 'čreslo' T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: - • Beseda v slovenskogoriškem narečju ni znana. (98) SLA V294 'mlačev' T363: mla'tiiitef; T364: mla'tiiitva; T365: mla'tiiitva; T366: mla'tiiitva; T367: mla'tiitef; T368: mla'tiitef • Za pomen 'delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico', knj. mMčev in mMčva (a), se enako pogosto uporabljata leksema mlatitev (v dveh glasoslovnih različicah) in mlatitva, izpeljana iz leksema mlatiti. Leksem mlatiti, pslovan. *molti'ti, v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem, srbskem (mlátiti), ruskem (molotítb) in češkem jeziku (mlátit) (SES: 407). (99) SLA V188 'mleti' T363: m'liiet; T364: m'liiet; T365: m'liieti; T366: m'liieti; T367: m'leti; T368: m'leti • Za pomen 'z napravo drobiti žito', knj. mléti (é), se uporablja enotno poimenovanje mleti, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem mleti, pslovan. *melti, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv. mljeti, srb. mleti, rus. molótb, češ. mlít (SES: 407). (100) SLA V196 'meti' T363: 'meit; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: - 1—1 • Za pomen 'drobiti, treti', knj. méti (é), daje gradivo podatek samo za T363, kjer M je zapisan leksem meti, pslovan. *mçti, ki ga v enakem pomenu, kot je izpričan v N narečju, poznajo tudi v ruskem (mjatb) in češkem jeziku (mnout) (SES: 397). Vprašanje zahteva tudi razlago pomena. Iz dodatnih pojasnil h gradivu izhaja, da je beseda znana v zvezi s prosom. O S (101) SLA V198 'ličkati (majiti, slačiti, kožuhati)' L T363: 'šoiulat; T364: 'liikat; T365: 'liikati; T366: 'liikati; T367: 'luipati; T368: 'luipati 0 • Za pomen 'odstranjevati s koruznega storža krovne liste', knj. ličkati (F), je v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju najpogostejši leksem likati, katerega izhodiščni pomen je 'gladiti, lepšati', prvotni pa 'delati obliko, oblikovati' (SES: 357). 1 Beseda je izpeljana iz pslovan. *lîkb 'zunanja podoba, videz, oblika' (SES: prav tam). Po pogostnosti ji sledi v vzhodnem slovenskogoriškem podnarečju izpričani N leksem lupati z glagolsko pripono -a-ti za knj. -i-ti (prim. pslovan. *lupiti), kot enA kratnica pa je v T363 zapisana iz nemščine prevzeta beseda šolati < nem. scholen p 'lupiti'. S (102) SLA V198a 'ružiti (luščiti zrno s koruznega storža)' K T363: 'loiušit, st'ruižit; T364: 'luiišit; T365: 'luiišiti; T366: 'luiišiti; T367: 'luišiti; 1 T368: 'luišiti 9 • Za pomen 'odstranjevati zrna s storža', knj. luščiti in luščiti (i; ù), je najpogostejši • in najbolj razširjen leksem luščiti, izpričan v več glasoslovnih različicah. V T363 o ima zapisano dvojnico stružiti, katere izhodiščni pomen je 'strugati, gladiti' (SES: • 708). Leksem luščiti, pslovan. * luščiti, poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. 2 l^štiti, rus. luščitb, češ. luštit (SES: 369). (103) SLA V293 'mlatiti' T363: m'laitit; T364: m'laitit; T365: m'laititi; T366: m'laititi; T367: m'laititi; T368: m'laititi • Za pomen 's cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja', knj. mlatiti in mlâtiti (i; a), se uporablja enotno poimenovanje mlatiti. Leksem mlatiti, pslovan. *molti'ti, v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem, srbskem (mlâtiti), ruskem (molotitb) in češkem jeziku (mlâtit) (SES: 407). (104) SLA V297 'vejati' T363: 'veijat; T364: 'veijat; T365: 'veijati; T366: 'veijati; T367: 'veijati; T368: 'veijati • Za pomen 'odstranjevati pleve in primesi iz žita', knj. véjati (ê), se povsod uporablja enotno poimenovanje vejati, pslovan. *vëjati, v enakem pomenu znano tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. vijati, rus. véjatb, češ. vât (SES: 817). (105) SLA V311 'klepati' T363: k'lieipat; T364: k'lieipat; T365: k'lieipati; T366: kle'paiti; T367: k'lepati; T368: k'lepati • Za pomen 'z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo', knj. klepâti (â), se uporablja v različnih fonetičnih uresničitvah in dveh naglasnih različicah izpričani leksem klepati. Pslovan. *klepati 'tolči, biti' je domnevno iz onomatopeje *klep-, ki posne- ^ ma zvoke, nastale ob trku dveh trdnih, navadno kovinskih predmetov (SES: 278; co ESSJ II: 40). o CM (106) SLA V312 'kositi' T363: ko'si:it; T364: ko'si:it; T365: ko'si:ti; T366: ko'si:ti; T367: ko'siti; T368: ko'siti ^ • Za pomen 's koso, kosilnico rezati travo, žito', knj. kositi (i), se uporablja enotno poimenovanje kositi, izpričano v več izgovornih različicah. Leksem kositi je izpeljan iz leksema kosa, pslovan. *kosa 'kosa' (SES: 311). Ph (107) SLA V313 'sušiti' T363: so'ši:it, si'ši:it; T364: si'ši:it; T365: si'ši:ti; T366: si'ši:ti; T367: si'šiti; T368: si'šiti • Za pomen 'delati kaj suho', knj. sušiti (T), se uporablja enotno, v več izgovornih različicah izpričano poimenovanje sušiti. Leksem sušiti je izpeljan iz leksema suh, pslovan. *suxb 'suh, ne moker' (SES: 710). N (108) SLA V314 'obračati seno' T363: ob'ra:čat; T364: ob'ra:čat; T365: ob'ra:čat; T366: ob'ra:čat; T367: ob'račat; T368: o'bmti • Za pomen 'delati, da kaj leži s spodnjo stranjo navzgor', knj. obračati (a), je ^ najpogostejši in najbolj razširjen v dveh glasoslovnih različicah izpričani leksem obračati, pslovan. domnevno *ob(v)ort'ati, kar je ponavljalni glagol od *ob(v)ortiti N 'obrniti' (SES: 459). V T368 je kot enkratnica zapisan dovršni leksem obrniti, ka- H terega prvotna oblika je *ob(v)br(t)nQti (SES: 460). (109) SLA V324 'presti' T363: p'rie:sti; T364: p'rie:sti; T365: p'rie:sti; T366: p'rie:sti; T367: p'resti; T368: p'resti • Za pomen 'z orodjem ali strojem oblikovati predivo v nit', knj. presti in presti (e; e), se uporablja enotno poimenovanje presti, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem presti, pslovan. *prqsti, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb.presti, rus.prjastb, češ.pfist (SES: 569). (110) SLA V326 'tkati' T363: t'ka:t; T364: t'ka:t; T365: -; T366: -; T367: -; T368: - • Za pomen 'delati tekstilne izdelke s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in vot-ka', knj. tkati (a), je v T363 in T364 zapisano enotno poimenovanje tkati. Za preostale točke gradivo ne daje podatkov. Leksem tkati, pslovan. *tbkati domnevno *'udarjati, tolči', v enakem pomenu poznajo npr. tudi v hrvaškem, srbskem (tkati), ruskem (tkatb) in češkem jeziku (tkat) (SES: 767). (111) SLA V347 'skopiti' T363: 'ri:ezati; T364: 'ri:ezati; T365: 'ri:ezati; T366: 'ri:ezati; T367: fko'piti, fkáplati; T368: fko'piti, fkáplati 1—1 • Za pomen 'odstraniti spolne žleze', knj. skopiti in skopiti (o; i), se v zahodnem M slovenskogoriškem podnarečju uporablja leksem rezati, pslovan. *rezati (SES: N 620), v vzhodnem slovenskogoriškem podnarečju pa leksem vkopiti, pslovan. 1—1 *skopiti 'skopiti' in *kopiti 'enako' (SES: 626), ki ima nedovršno dvojnično obliko vkapljati. O s (112) SLA V385 'strojiti' L T363: vde'laivat; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: - 0 • Za pomen 'obdelovati surovo živalsko kožo s strojili', knj. strojiti (i), je v T363 zapisan leksem vdelavati, pri čemer iz gradiva ni razvidno, ali gre res za pomen 'strojiti'. Za preostale točke gradivo ne daje podatkov. Iz dodatnih pojasnil h gradi- 1 vu izhaja, da strojarska obrt v teh krajih ni bila razvita. N (113) SLA V163 'čebelnjak' A T363: če'li:jek; T364: čebe'laik; T365: če'liijank; T366: če'liijank, če'liinjak; T367: p če'liijank; T368: če'liijank i • Za pomen 'stavba za čebelne panje', knj. čebelnjak (a), se najpogosteje uporabljajo S enobesedni leksemi, izpeljanke z besedotvorno podstavo čel- (< *čel-a): čelinjank, čelinjak, čelinjek. Kot enkratnica je v T364 zapisan leksem čebelnjak, izpeljan iz 1 leksema čebela, pslovan. *bbčela ali *bbčela 'čebela' (SES: 81). i 2 (114) SLA V203 'satovje' 1 T363: 'saitovje; T364: 'saitovje; T365: 'saitovje; T366: sa'toiuvje; T367: 'saitovje; • T368: sa'toiuvje 2 • Za pomen 'več skupkov voščenih celic, v katere odlagajo čebele med, cvetni prah, zalego', knj. satovje (o), se najpogosteje uporablja leksem satovje, izpričan v dveh naglasnih različicah: satovje in satovje. Leksem satovje je izpeljan iz leksema sat, pslovan. *sitb 'sat', ki ga v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem, srbskem (sat) in ruskem jeziku (sot) (SES: 641). (115) SLA V204 'vosek' T363: 'voiusek; T364: 'voiusek; T365: 'voiusek; T366: 'voiusek; T367: 'voiusek; T368: 'voiusek • Za pomen 'lahko gnetljiva, rumena snov, ki jo za delanje celic izločajo čebele', knj. vosek (o), se uporablja enotno poimenovanje vosek. Leksem vosek, pslovan. *voskb, v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. vosak, rus. vosk, češ. vosk (SES: 831). (116) SLA V798 'droži (vsi možni skloni)' T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: - • Beseda v slovenskogoriškem narečju ni znana. (117) SLA V798(p) Določiti pomen. Gl. (116) V798. (118) SLA V472 'brenta' T363: 'puita; T364: 'puita; T365: 'puita; T366: 'puita; T367: 'puta; T368: 'puta • Za pomen 'visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu', knj. brenta (e), se uporablja enotno poimenovanje puta, izpričano v dveh glasoslovnih ^ različicah. Leksemputa je prevzet iz bav. srvnem. put(t)e 'posoda, brenta', srvnem. ^ but(t)e, stvnem. butin(n)a (DLS: 205). * (119) SLA V319 'koš' T363: 'kuioš; T364: 'kuioš; T365: 'kuioš; T366: 'kuioš; T367: 'koš; T368: 'koš • Za pomen 'manjša, navadno pletena posoda, zlasti za odpadni papir', knj. koš (o), se uporablja enotno poimenovanje koš, izpričano v dveh glasoslovnih različicah. Leksem koš, pslovan. *kos'S, v enakem pomenu poznajo tudi v hrvaškem, srbskem N (koš) in češkem jeziku (koš) (SES: 312). (120) SLA V471 'oprtni koš' T363: na'xsrptni 'kuioš; T364: -; T365: 'kuioš; T366: -; T367: -; T368: - • Za pomen 'visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu', knj. koš (o), je v T365 zapisan leksem koš, ki ima v T363 izpričano besedno zvezo nahrbtni koš. V preostalih točkah poimenovanje za pomen 'oprtni koš' ni zabeleženo. Iz pojasnil h gradivu izhaja, da se oprtni koši na tem področju niso uporabljali. O Krma in listje sta se običajno prenašala s krpljami. (121) SLA V320 'jerbas (nizka, široka košara)' T363: 'kuiorp; T364: 'kuiorp; T365: 'kuiorp; T366: 'kuiorp; T367: 'korp; T368: H 'kuiorp, 'korba • Za pomen 'okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema', knj. jérbas (e), je najpogostejši in najbolj razširjen iz nemškega jezika prevzeti leksem korp < nem. Korb 'koš, košara', ki je v T368 dvojnica leksemu korba. Leksem korba je prevzet iz srvnem. korbe oz. korp, današnje nemško Korb 'koš, košara' (DLS: 155). (122) SLA V321A 'dera' T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: - • Beseda v slovenskogoriškem narečju ni znana. (123) SLA V321A(p) Če poznajo besedo, določiti pomen. Gl. (122) V321A. (124) SLA V321B 'lesa (za sušenje sadja)' T363: 'liiesa; T364: 'liiesa; T365: -; T366: 'liiesa; T367: -; T368: - • Za pomen 'priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena', knj. lésa (e), je v T363, T364 in T366 zapisan leksem lesa. V preostalih točkah gradivo ne izkazuje zapisa. Iz dodatnih pojasnil h gradivu izhaja, da leksema ne poznajo. Leksem lesa, pslovan. *lësa, kar je označevalo iz šibja spleten izdelek (SES: 352), v enakem 1—1 pomenu, kot je izpričan v narečju, poznajo še npr. v hrvaškem (ljesa), srbskem M (lesa) in češkem jeziku (líska) (prav tam). N 1 (125) SLA V470 'palica' T363: 'pailca; T364: 'pailca; T365: 'pailca; T366: 'pailca; T367: 'palca; T368: 'pálca O • Za pomen 'dolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet', knj. páli- s ca (á), se uporablja enotno poimenovanje palica, izpričano v dveh glasoslovnih L različicah. Leksem palica, pslovan. *palica 'palica', v enakem pomenu poznajo 0 v hrvaškem, srbskem (palica) in češkem jeziku (palice), sorodno je še pálka v v ruščini (SES: 488). 1 (126) SLA V464 'naprave za sir' T363: -; T364: -; T365: -; T366: -; T367: -; T368: - N • Za V464 gradivo ne izkazuje zapisa. Iz dodatnih pojasnil h gradivu izhaja, da na A obravnavanem območju naprav za sir ne poznajo. P i (127) SLA V465 'naprave za surovo maslo' S T363: 'piija; T364: mo'tiilnca; T365: mo'tiilnca; T366: mo'tiilnca; T367: mo'tiilnica; ^ T368: mo'tiilnica 1 • Za pomen 'priprava za izdelovanje manjše količine masla', knj.pinja (í), je naj- 9 pogostejši leksem motilnica, z enkratno pojavitvijo v T363 pa je izpričan še iz ro- • manskih jezikov prevzeti leksem pinja < furl. pigne 'pinja' ali star. it. pigna 'lonec' o (ESSJ III: 37). Leksem motilnica je izpeljan iz leksema motiti, ki se je razvil iz • pslovan. *mgtiti s prvotnim pomenom 'delati maslo' (ESSJ II: 197). (128) SLA V459 'sesiriti' T363: fküip 'iiti, s'kiiisati se; T364: pot'küixa; T365: pot'siirlo; T366: pot'siirlo; T367: s'küp sko'čilo; T368: pot'sirlo • Za pomen 'zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postati kašast, zdrizast', knj. sesiriti se (i), je najpogostejše poimenovanje izglagolska izpeljankapodsiriti, v T365, T366 in T368 zapisana kot deležnik na -l (podsirilo). Manj pogosti sta izglagolski izpeljankipodkuhati, kar je v T364 zapisano v 3. os. ed. sed., in skisati ter opisni poimenovanji skočiti skupaj, kar je v T367 zapisano kot deležnik na -l, in iti skupaj; slednje poimenovanje je v T363 dvojnica leksemu skisati se. 3 Zaključek Iz gradiva za SLA za sklope »hiša«, »prostori in oprema v hiši«, »gospodarska poslopja in kmečko dvorišče«, »kmečka opravila« in »drugo« je razvidno, da se za pomene, po katerih se sprašuje, uporablja 192 različnih leksemov. Ti so večinoma enobesedni (89 %), manj je večbesednih (11 %). Z vidika izvornosti jih je največ slovanskega izvora (65 %), dobra tretjina leksemov (35 %) pa je v različnih časovnih obdobjih prevzeta iz sosednjih jezikov, in sicer germanskih (84 %) - najstarejše germanske izposojenke, ki še danes žive v slovenskogoriškem narečju, so izpričane že v praslovanščini (npr. deska, hiša) in alpskoslovanskem obdobju (npr. kuhinja, škopa) ^ -, romanskih (15 %) in madžarskega (1 %). Največji delež prevzetih besed izkazuje w sklop »prostori in oprema v hiši« (54 %), sledita mu sklopa »gospodarska poslopja in kmečko dvorišče« (41 %) ter »hiša« (38 %). Največji delež besed slovanskega izvora ^ izkazuje sklop »kmečka opravila« (96 %), temu pa sledi sklop »drugo« (82 %). Narečno slovenskogoriško besedje, ki poimenuje prostore in opremo v slo- 1—1 venski kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila, pri srednji in mlajši generaciji govorcev hitro tone v pozabo, zato njegova predstavitev predstavlja droben, a pomemben prispevek k ohranjanju slovenske jezikovne kulturne dediščine. cr Ph < Krajšave avstr. - avstrijsko; bav. - bavarsko; čak. - čakavsko; češ. - češko; dalm. - dalmatinsko; furl. - furlansko; germ. - germansko; hrv. - hrvaško; istr. - istrsko; it. - italijansko; knj. - knjižno; kor. - koroško; lat. - latinsko; madž. - madžarsko; nar. - narečno; nem. - nemško; polj. - poljsko, pslovan. - praslovansko; rom. -romansko; rus. - rusko; sed. - sedanjik; sevit. - severnoitalijansko; slovan. - slo- 1—1 vansko; sloven. - slovensko; srb. - srbsko; srlat. - srednjeveškolatinsko; srvnem. ^ - srednjevisokonemško; star. - starejše; stol. - stoletje; strus. - starorusko; stvnem. O - starovisokonemško; turš. - turško; ukr. - ukrajinsko N Literatura DLS = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Berlin: Osteuropa Institut - Wiesbaden: Otto Harrasowitz, 1963 (Veröffentlichungen der Abteilung für slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der freien Universität Berlin 27). ESSJ I-V = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I-V, avtorji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1976-2007. Horvat 2011 = Mojca Horvat, Leksika s pomenskega polja »bolezni« v primorski narečni skupini (po gradivu za SLA), v: Narečna prepletanja, ur. Goran Filipi, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2011, 209-227. Janiš 2004 = Tadeja Janiš, Govor Šentilja v Slovenskih goricah: diplomsko delo, Maribor: [T. Janiš], 2004. Koletnik 1996 = Mihaela Koletnik, Kremberški govor, Slavistična revija 44 (1996), št. 2, 165-178. Koletnik 1999 = Mihaela Koletnik, Fonološki opis voličinskega in črešnjevskega govora, Slavistična revija 47 (1999), št. 1, 69-87. Koletnik 2001= Mihaela Koletnik, Slovenskogoriško narečje, Maribor: Slavistično društvo Maribor (Zora 12). Koletnik 2002 = Mihaela Koletnik, Fonološki opis govora na Zgornji Velki (SLA 364), Jezikoslovni zapiski 8 (2002), št. 1, 139-149. 1—1 Koletnik 2003 = Mihaela Koletnik, Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367), Jezikoslovni zapiski 9 (2003), št. 2, 81-92. N Koletnik 2008 = Mihaela Koletnik, Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave, Bielsko-Biala idr.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (Zora 60). s Plet. = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana, 1894-1895, navedeno po transliterirani izdaji, ur. Metka Furlan, Ljubljana, 2006 (Slovarji). O SES = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003 ('1996). Smole - Petek 2007 = Vera Smole - Urška Petek, Komentiranje leksično-besedotvor-nih kart v 1. zvezku Slovenskega lingvističnega atlasa »Človek« (na primeru V617 teta in V618 ujna), Jezikoslovni zapiski 13 (2007), št. 1-2, 351-359. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1995. A Škofic 2011 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2011 (Jezikovni atlasi). S Škofic 2011a = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2011 (Jezikovni atlasi). 9 Škofic 2011b = Jožica Škofic, Od ščepca do prgišča od Trubarja do Slovenskega lingvističnega atlasa, v: Narečna prepletanja, ur. Goran Filipi, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2011, 173-191. h-» ' ' 2 Lexemes from the semantic field 'farm: rooms and furnishings in the house, farm buildings' in the Slovenian Hills dialect Summary This article presents lexemes from the semantic field 'farm: rooms and furnishings in the house, farm buildings' in the Slovenian Hills dialect. In the SLA questionnaire, these lexemes are spread across seven sections and the grammatical part, and therefore the Dialectology Section of the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language in Ljubljana reclassified it into the following logical categories: 'house' (29 questions), 'rooms and furnishings' (27 questions), 'farm buildings and farmyard' (38 questions), 'farm chores' (18 questions), and 'miscellaneous' (16 questions). The category "tools" is not processed because it is too extensive. The material collected from 1993 to 2004 in six local dialects included in the SLA network of places, which was added to and reexamined in the field as needed in the summer and fall of 2012, shows that 192 lexemes (i.e., 170 single-word and 21 multiword items) are used in the Slovenian Hills dialect for the semantic categories analyzed. In terms of origin, the lexicon is diverse: 65% of lexemes are of Slavic origin, and more than a third were borrowed from the neighboring languages in various periods: 84% are of Germanic origin, 15% of Romance origin, and 1% of Hungarian origin. Govor vasi Jelšane (SLA T156) na skrajnem jugu notranjskega narečja Tjaša Jakop Cobiss: 1.01 V prispevku je predstavljen krajevni govor Jelšan. Spada v notranjsko narečje primorske narečne skupine, ki je po izvoru dolenj sko narečj e, prekrito z mlajšimi primorskimi pojavi. Podrobneje je predstavljeno glasoslovje govora, njegove obli-koslovne posebnosti, pa tudi nekaj besedja, značilnega za to obmejno področje. Ključne besede: slovenska narečja, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, glasoslovje, oblikoslovje, leksika iT Ph < N 2 > O J The Local Dialect of Jelsane (SLA T156) in the Southernmost Area of the Inner Carniolan Dialect This article presents the local dialect of the village of Jelsane. It is part of the Inner Carniolan dialect in the Littoral dialect group, which is originally a Lower Carniolan dialect overlaid with more recent Littoral features. The dialect's n phonetics and special morphological features are presented in greater detail and some examples of the lexicon typical of this border area are also given. Keywords: Slovenian dialects, Littoral dialect group, Inner Carniolan dialect, dialect phonetics, morphology and lexicon 0 Krajevni govor Jelšan Jelšane so notranjska vas v občini Ilirska Bistrica, ob regionalni cesti Ilirska Bistri-ca-Rupa, na meji s Hrvaško. Krajevno ime Jelšane, ki je množinsko ime za prebivalce kraja * Jelša ali * Jelše, je izpeljano iz nekdanjega krajevnega imena * Jelša ali * Jelše, to pa iz občnega imena jelša 'drevo Alnus glutinosa incana'; prvotno pomeni torej 'prebivalce kraja Jelša ali Jelše' (Snoj 2009: 176). Narečno poimenovanje za kraj je °ju'ša:ne, prebivalci so °ju'ši:3uci, pridevnik pa ju'ši:3usku. Krajevni govor Jelšan spada v notranjsko narečje, ki ga uvrščamo v primorsko narečno skupino. Notranjsko narečje je po izvoru dolenjsko narečje, ki je prekrito z mlajšimi primorskimi pojavi, tako da spada danes po slušnem vtisu in novejših razvojih k primorski narečni skupini (Logar 1993: 124-125). Govori se v srednji in zgornji Vipavski dolini (od Ajdovščine, Postojne do Ilirske Bistrice, Divače pa vse do Opčin in Trsta). Govor Jelšan je najjužnejši notranjski govor in meji na čakavsko čiško narečje. Narečno gradivo za Jelšane je bilo zbrano za Slovenski lingvistični atlas (SLA) J v letih 2011-2013.1 V mreži 413 točk oz. krajevnih govorov za SLA imajo Jelšane E številko 156 (T156).2 V prispevku so predstavljene vse ravnine govora: podrobneje bodo podane 1 glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora, na koncu pa je navedenih še nekaj leksikalnih posebnosti. 0 S L 1 Glasoslovje O Govor pozna samo jakostno naglaševanje; tonemska nasprotja so odpravljena. Tudi kolikostna nasprotja so zaradi podaljšanja kratkih naglašenih samoglasnikov v zadnjem ali edinem zlogu odpravljena in nadomeščena s kakovostnimi: naglašeni samoglasniki so lahko samo dolgi; kratki so le nenaglašeni. N > 1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki p Samoglasniški sistem dolgih naglašenih samoglasnikov je enoglasniško-dvogla- 1 sniški, sestavlja ga 5 dvoglasnikov in 6 enoglasnikov: i:, i:s, e:i, e:, ie:/ia:, s:, a:, S uo:/ua:, o:, u:s, u: + s:r. K i 1.1.1 Izvor dolgih naglašenih samoglasnikov 1 i: ^ *i in *i- (kri:š, 'li:ce, me'zi:nsc /me'zi:nček, 'si:n, st'ri:c, s'tri:na; 'xi:ša, ku'ri:tu, ug'ni:šče,ps/gušče 'mera za žito', stra'ni:šče, 'ši:lu, ži:la, ž'li:ca; 'si:va) ^ včasih i po mlajšem naglasnem umiku naglasa ('i:ma, je 'ži:viu) ^ v prevzetih besedah (bu'ti:ga 'trgovina', fa'mi:lija, ku'ši:n 'blazina', ošta'ri:ja 'gostilna') u: • *u in *u- (k'lu:č, 'ku:ga, me'xu:r, p'lu:ča, 'u:sta, 'u:stnica, u'nu:k; g'lu:x, 'su:x, ta d'ru:gi; ju:tru, k'lu:ka, k'ru:xa (Red); 'ču:dan) • *-u v zadnjem/edinem besednem zlogu (k'ru:x) • *o (g'nu:j 'gnoj', ku'ku:ša 'kokoš', 'ku:st 'kost', 'lu:pa 'lopa', 'mu:st, nebu:, 'nu:č, 'nu:s, 'nu:žič 'nož', se'nu:, šu:la 'šola', s'tu: 'sto', 'vu:s; 'mu:j, le'pu:, 'nu:tsr, s'ku:zi, p'ru:ti, 'tu:; je b'lu:) • al • *l in *l- (pu:š 'polž', 'su:za, (v)u:k; 'du:go -a, pu:na) ^ včasih u po mlajšem naglasnem umiku naglasa (lahko tudi po naglasni analogiji) ('su:šit, je 'u:ču, so 'ku:pili) ^ v prevzetih besedah ('mu:tec 'fant' in 'mu:la 'dekle', 'puma 'pest', 'šu:štar 'čevljar') 1 Zbiranje gradiva je potekalo z metodo snemanja prosto govorjenih besedilih in z metodo terenske ankete (po vprašalnici za SLA). Glavna informatorja sta bila domačina Miran Udovič (roj. 1942 v Jelšanah) in Katja Bubnič (roj. 1986 v Postojni). 2 V letih 1952-1958 je Tine Logar zapisal in popisal sosednje govore krajev Podgrad (T153), Trnovo pri Ilirski Bistrici (T155) in Podgraje (T157), leta 1959 pa Jakob Rigler govora krajev Hrušica (T152) in Sabonje (T154) (Benedik 1999: 121). ai • *ä in *a- (b'raida, gospo'dair, jaibuka (Imn, Idv), 'lais, v'rait, v'raita; b'raita (Red), k'raiva, 'maima; s'taira, zd'raiva) • *-à v zadnjem/edinem besednem zlogu (b'rait) ^ *â in *3- ('da:n, 'lain, 'maix, 'vais; bu'lain; 'maiša, 'taišča) ^ včasih a po umiku naglasa ('zaičnen 'začnem', za'maisen, 'zaivas 'za vas') ^ v prevzetih besedah (ca'vaite 'copati', 'caica 'oče', fraijar 'njen fant' in fraijarica 'njegovo dekle', stra'maic ali star'maic 'blazina, na kateri se leži', 'vaijkušnica 'prevleka za blazino', zer'main 'bratranec' in zer'maina 'sestrič-na', z'laixta; je pa'sailo 'je šlo mimo, skozi, čez') ii3 ^ *e in *è- (liiat 'led', piiac, sar'ciia; u'ši:asu 'uho', žiianska) • *ç in *ç- (i'miia, piiat 'pet', 'riiap; g'riiam, t'riiasem, 'viiažem; 'diiatela, s'riiaca, nes'riiaca, smo se s'riiacali) ^ v prevzetih besedah (far'miianta 'koruza') ieiliäi • umično naglašeni in novoakutirani *è- (čiäilu, 'riäibra (Imn); 'sieistra, 'tieita, 'ziäina; je 'nieisla, 'tieibe) • *ç (piäita, ub de'viäitix; 'mieixku, 'tieiški; 'žieit 'žeti') • *ç- v zadnjem/edinem besednem zlogu ('ziäit) • včasih iz *a ('dieileč) ^ v prevzetih besedah (lu'tieirna) eii • *ë (b'reiiskva, č'reiivu, k'leiisce; d'veii, 'leiip, s'leiip; 'leiipu; 'neiima (3ed)) N • *ë- ('ceiista, 'deiikla, ku'leiinu, p'leiive, st'reiixa, 'teiime, t'reiibux; ze'leii- W zna; na s'reiidi; 'deiilale) ei • včasih *-i v zadnjem/edinem besednem zlogu ('ne:c 'nič', 'reit 'rit') • včasih ç po poznem umiku naglasa s končnega kratkega zloga (jeizik) • e, ki je prišel pod naglas po mlajšem naglasnem umiku ('seince) • e v premičnem naglasnem tipu sam. m. sp. (pie'teixi 'petelini') • *ë, *ë- v položaju pred prvotnim ali drugotnim j ('beijšte (vel.), 'seijčen (led), 'veijat - se je 'veijalu) ^ v prevzetih besedah (feibra 'vročina', 'keitina 'veriga', kant'reiga 'stol') ui3 • *q in *q- (k'ruiax 'krog', 'muiaš, puiat, 'ruiaka (nov.), t'ruiabac (slabšalno 'usta'), 'zuiap; 'guiaba, 'tuiača, 'nuiatri) • *d- (kuiaža, 'nuiaga (nov.), 'nuiasi) • včasih *3- (puiapar) ^ v prevzetih besedah (kan'tuian 'vogal') uoiluai • umično naglašeni in novoakutirani *d- (č'luaivik, 'guaira, 'kuaiza, 'nuoi-ga, 'nuaixat 'noht', 'uairax, 'uaisa, 'uoida/'uaida) ^ o po mlajšem umiku naglasa ('ua:ku 'oko', 'uaitrak 'otrok'; kuoisit, 'luoivit, 'uoipren 'odprem') CVJ CO O CVJ • SI X V Ph o J Vi O M N K O S r O V N A P S K • *o (s'nuoip, uoina, 'duoili, puoili (nov.) ali 'puoitle (star.)) • *q ('ruoika) • v prevzetih besedah (bu'tuom 'gumb') o: • o iz knjižnega jezika ali v prevzetih besedah (fačoiu 'ruta', ka'po:t 'plašč', 'no:no, 'noma, 'oišpice, 'očim; b'jomdast, 'coirau (slabšalno 'slep'), nerVoizan, 'roišast), • včasih a v položaju pred -u (zd'roiu) a: • *-d v zadnjem/edinem besednem zlogu ('daiš, 'pais) • a po mlajšem umiku naglasa s končnega zloga ('kaide 'kdaj', 'laixku 'lahko'; pairdit 'prdeti', s'mairdit 'smrdeti') • včasih naglašeni a ali a v nezadnjem zlogu (fkaimeñe, 'kaimar 'kamor', 'kaisno 'pozno, pozneje', s'taiza, 'naišli) • včasih kratki naglašeni a v zadnjem/edinem besednem zlogu ('ba:t 'kladivo') • različni reducirani samoglasniki, ki so prišli pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga (pairšu 'prišel', od d'raigdi 'tujec (od drugod)') ^ air • *f in *r- (bairke, 'gairlu, o'bairvi, pairsi, pairst, s'mairt; Čairni (Imn), • 'gairbast; je u'mairu, se je 'vairniu) PO o CO 2 1.2 Kratki nenaglašeni samoglasniki Samoglasniški sistem kratkih nenaglašenih samoglasnikov sestavlja 6 samoglasnikov: i, a, e, a, o in u. Nenaglašeni o prehaja v u v položaju pred naglasom (ku'kuisa 'kokoš', ku'leiinu, kupiitu, putuiki (led), gnujai (Red); bu'lam; u'kuili), najpogosteje pa v izglasju ('čiailu, č'rertvu, 'gairlu, 'maislu, 'riaibru, u'siiasu, žiitu; 'beiilu, 'gairdu, jaiku 'zelo', 'mailu, 'kaisnu 'pozno', pre'dairtu; se je jeiilu, m'laitilu, sušiilu, pre'naisalu, Vairglu, je sfa'leiilu). V govoru ni opaziti moderne vokalne redukcije ali pa je zelo šibka (npr. 'baičvica 'majhen sod', b'riitvica, 'uistnica; bi'lii, 'kuipili, jepo'zaibila, zas'luizili itd.). 1.3 Soglasniki Palatalni r je pred samoglasnikom razpadel na r + j ('muirje, °os'tairjovi, u'tairjenu). Govor pozna mehke soglasnike n, I in c: 'cuma, lo'bama, 'kaimena (Red), 'niiva, s'kaidna (Red), s'vima, u'nuikina, se 'žame; 'diiatela, 'kaišal, p'luica, parjaitli (Imn), s'kurta 'luknja, jama', 'tailar 'krožnik', 'žaikle (Tmn); g'lu.x; se parpe'lai; x'cii, 'mairlic, 'nuic 'noč', piiac, s'riiaca, 'suixici 'jabolčni krhlji'. Prehoda g > y govor ne pozna (npr. 'guaira, 'duigo), le v izglasju -g > -x (k'ruiax 'krog', 'ruiax 'rog'; 'duix 'dolg'); tudi -m > -n ('neiiman,peljain se, se'dim, Viidin, ne z'nain 'ne vem'; 'vuoilanpa k'raivan, žiVailin (Dmn); na 'suixin, na Vairnin, 'tam); soglasniška skupina st > št (na st'ruoiki 'na koruznem storžu', ost'rima); soglasniška skupina sk > šk (sk'rima); soglasniška skupina ščje ohranjena (ug'niisce, stra'niisce, topo'riisce, k'leiisce). Prvotni soglasniški skupini tl, dl sta se v opisnem deležniku asimilirali v 1 (npr. je 'paila, p'rieila, (s)p'lieila '(s)pletla', se je jeiilu); Pred vzglasnim o- se v ^ govoru pojavi protetični v- (npr. 'voiuca 'ovca', 'voigna 'ogenj' (Red)). Prvotni j je w ohranjen pred vzglasnim i- (jeigla 'igla', jeg'li ica 'iglica'). Govor pozna priliko-vanje soglasnikov po zvenečnosti (npr. potkuiva, 'šiiazdeset), ne pozna preglasa za ^ palatalnimi soglasniki (npr. °oš'tairjovi). 1.4 Naglas Naglas ni vezan na določeno mesto v besedi. Naglašeni samoglasniki so samo dol- ^ gi, nenaglašeni samoglasniki samo kratki. Govor ne pozna tonemskega naglaše-vanja; naglas je jakosten, kolikostna nasprotja so odpravljena. Govor ima en dolg naglas ('V:) in nenaglašeno kračino (V). Poleg splošnoslovenskih naglasnih premikov (ziimá < zíima, zlaito ^ zlato:) je govor izvedel tudi umik s končnega kratko naglašenega odprtega in zaprtega zloga na prednaglasno kračino (*že'na ^ zéina, *ko'sa ^ kóisa, *mag'la ^ msgla). Med mlajše narečne premike spadajo samoglasniki, ki so prišli pod naglas po umiku naglasa s končnega zloga ('uaitrak, puoikrou 'pokrovka'; p'leiten, 'veisok 'visok', za'maisen; 'uoipren 'odprem', 'zaičnen, 'i:ma, jaiskat 'iskat(i)', 'kuoisit, 'luoivit, pairnest, (ras)'kuoipat, 'saigret, 'suišit, 'zaispat, 'maincat 'maincau, je 'dairžau, je jeimu 'imel', paistiu, 'raiunau, san se 'uiču, smo 'kuipili, je po'zaibila, so pairšli; 'saimo 'samo'); tudi predlog potegne naglas na predhodni zlog (pairnas, O 'zaivas itd.). Premični naglasni tip je ohranjen (npr. 'muist mos'tai). N 2 Oblikoslovje 2.1 Samostalniki Samostalniki srednjega spola ohranjajo prvotni spol v ednini ('čiailu, č'reiivu, 'gairlu, juitru, ku'leiinu, 'meiistu, ne'bui, 'uaiku, 'riaibru, sto'pailu, u'siiasu; 'liice, 'muirje 'morje',puiie 'polje', 'seince, teiime), prav tako v množini ('liica, 'uaikna, 'riaibra, stopaila, ušiiasa), v dvojini pa so maskulinizirani (npr. d'vai 'uaikna). Dvojino uporabljajo samo za samostalnike in pridevnike moškega spola; za samostalnike in pridevnike ženskega spola kot tudi za vse glagolske oblike namesto dvojine uporabljajo množino: d'vai 'duaibra 'siina, d'vai ot'ruoika toda d'veii 'duaibre 'tiaite; d'veii ko'ziice; 'miidva zi'viimo, 'viidva zi'viiste; smo seporočiili 'sva se poročila'. Samostalniki ženskega spola na -ev so iz u-jevske sklanjatve prešli v a-jevsko (oz. iz 2. ženske sklanjatve v 1.), kar kaže na težnjo po posploševanju a-jevskih končnic, npr. b'reiiskva, b'riitva, 'ciiarkva, pot'kuiva 'podkev'. Posebnosti pri sklonih: Ded m. in s. sp. na -i (b'raiti, 'uaikni); Med m. in s. sp. na -i (psr b'raiti, na 'niaibi,po 'nuisi, na 'suinci, u 'vairtci 'v vrtcu'); Oed ojevske sklanjatve (-om, -em) > -an (saz b'raitan, saz st'riican, saz 'gairlan, saz v'raitan 'z vratom', pot ku'leiinan); Rmn -ov > -u ('neiima pairstu); Dmn o-jevske sklanjatve (-om, -em) > -an (b'raitan, 'siinan); Omn o-jevske sklanjatve (-i) > -mi (saz ot'ruicmi, saz 'siinmi, saz ušiiasmi). V množini sam. m. sp. se je namesto nenagla-šene končnice -je posplošila končnica -i (npr. b'raiti, s'vaiti), naglašena končnica pa je ohranjena (npr. iudjai, lasjai, zubjai); ne poznajo podaljševanja osnove z -ov-, značilne za osrednja narečja (govori gorenjske, rovtarske in dolenjske narečne sku- M pine), npr. 'si:ni, par 'si:nix. N 1 Sklanjatev sam. m. sp. ed. I 'si:n, R 'si:na, D 'si:ni, T 'si:na, M par 'si:ni, O saz 'si:nan O mn. I 'si:ni, R 'si:nu, D 'si:nan, T 'si:ne, M par 'si:nix, O saz 'si:nmi s dv. I 'si:na, T 'si:na L 0 Sklanjatev sam. ž. sp. ed. I k'ra:va, R k'ra:ve, D k'ra:vi, T k'ra:vo, M par k'ra:vi, O saz k'ra:vo dv. = mn. I k'ra:ve, R k'ra:u, D k'ra:van, T k'ra:ve, M par k'ra:vax, O saz k'ra:vami Sklanjatev sam. s. sp. N ed. I uš'ie:su, R uš'ie:sa, D uš'ie:si, T uš'ie:su, M par uš'ie:si, O saz uš'ie:san A dv. = mn. I uš'ie:sa, R uš'ie:s, D uš'ie:san, T uš'ie:sa, M uš'ie:six, O saz uš'ie:smi P 1 ed. I 'uo:knu, R 'uo:kna, D 'uo:kni, T 'uo:knu, M par 'uo:kni, O saz 'uo:knan S mn. I 'uo:kna, R 'u:kan, D 'uo:knan, T 'uo:kna, M par 'uo:knix, O saz 'uo:kni dv. I 'uo:kna, T 'uo:kna 1 2.2 Pridevnik cs 2 1 V pridevniški sklanjatvi imamo v rodilniku ednine moškega spola pri priponi -ega • refleks -iga (npr. do'le:inskiga, ka'ti:ariga, 'ši:asti'ši:azdesetiga). 2 2.2 Glagol V sedanjiški spregatvi se je (kot pri večini govorov primorske narečne skupine) atematska glagolska spregatev posplošila tudi pri tematskih glagolih; namesto -ta, -te imamo -sta, -ste: 'de:ilaste, g'li:adaste, g'ri:aste, 'da:ste, 'vi:diste, ži'vi:ste. Pri glagolih, pri katerih se nedoločnik v knjižnem jeziku končuje na -sti, so nekatere nedoločniške oblike nastale analogično po sedanjiški obliki (npr. 'najdit). Uporabljajo tudi predpreteklik, npr. so b'li: za'če:li. Glagoli na -uje imajo končaj -eva (se približeva se 'približuje se', so razis'ke:vali, so se zadar'že:vali, se zmiš'le:va 'si zmišljuje'). Posebnost je t. i. zaimek za glagole oz. vezni glagol dati,3 ki pa se ne pojavlja za glagoli gibanja. A: kaj 'pi:šeš? 'Ali pišeš?' B: 'ja:, 'da:n. 'Da, pišem.' A: g'ri:aš u °do'le:ne? 'Ali greš v Dolenje?' B: 'ja:, g'ri:an. 'Da, grem.' 3 Vezni glagol je v knjižni slovenščini samo biti v vseh funkcijah, tj. kot pomožni glagol in kot glagol obstajanja. 3 Besedje Med prevzetimi besedami prevladujejo romanizmi, ki pa jih je v primerjavi z ostalimi primorskimi narečji precej manj: bu'ti:ga 'trgovina', bu'tuo:n 'gumb', ca'va:te ^ 'copati', fa'čo:u 'ruta', fe:bra 'vročina', fbr'mkanta 'koruza', kant're:ga 'stol', kuši:n ^ 'blazina', mi'ze:rija 'katastrofa', 'mu:tec 'fant' in 'mu:la 'dekle', ošta'ri:ja 'gostil- 1—1 na', 'puma 'pest', š'tu:rlo 'nepremišljen, zaletav človek', zer'ma:n 'bratranec' in zer'ma:na 'sestrična'; š'ku:re 'polkne', šku'ra:va 'tema, ko se približuje nevihta', š'ku:ru 'temno'; je pa'sa.io 'je šlo mimo, skozi, čez', vse je na rika'mamo 'okrašeno, nakvačkano'. Vidni so tudi vplivi sosednjih čakavskih govorov, npr. 'ba:čvica 'majhen sod', 'ča:ča/'ta:ta 'oče', Či:zme 'čevlji', 'roba 'perilo', šuma 'gozd'; 'čo:rau 'slabš. slep', 'puma 'polna', 'ja: 'jaz', 'ca: 'tja, stran', 'ja:ku 'zelo', več 'že', i 'in'; 'xo:mo se 'pu:zat 'pojdimo se sankat', 'ka: 'ja: z'na:n 'kaj jaz vem', ne z'na:jo 'ne vedo'; nekaj je tudi germanizmov (d'ra:t 'žica', fa:rba; 'nu:cat, 'ri:xtat). Najdejo se tudi zanimiva hišna imena, npr. °oš'ta:rjovi (^ ošta'ri:ja 'gostilna' ^ it. osteria), 'do:po la'vo:re ('po delu' ^ it. dopo lavoro). Pri napovedovanju časa uporabljajo drugačen način od osrednjeslovenskega: namesto ob pol desetih rečejo npr. ub de'via:tix in po:u (^ it. alle nove e mezzo). Z > O J iT O 4 Besedili4 m 4.1 Cesta Dolenje-Jelšane5 u 'saimix Qju'šainax je b'lai pa - mos'tai do'leiinskiga 'neii ba'lui. 'tain par Q'piiaki se H je š'lui, je še - so 'viidni sle'doivi 'ceiiste, ki je š'lai po'čaisi 'duoili proti "'jairku, 'tain na prib'liižnu 'iistami 'meiisti, 'kaimar je 'muist, in se je po'teim uz'diiganlu proti Qbernar'deit 'guoiri, 'puiat, na'raiunost 'guoiri, s'taira 'puiat u 'vais, ki g'riia 'guoiri. zg'liiada, da je 'biiu 'tai 'muist nar'jein 'taikrat, 'tiisoč 'uiasamstu 'šiiasti'šiiazdesetiga. pra'šaine, 'noi - ne 'boim 'riiaku si'guirnu. ku so 'tui rekons'truikcijo 'nairdili ve'liiku 'ceiiste, je b'lai ve'liika rekons'truikcija 'tui, so o'viiqke 'seikli in so š'kairpe 'šiiarli i 'kaij 'jais z'nain. in ta'kuile. in u 'vaisi je š'lai 'puiat 'guoire x 'ciiarkvi, 'neii š'lai s'kuizi 'vais na'raiunost. u par'voitni s'tainji. 'puoitíe, ne z'nain ka'tiiariga 'leiita, so pa nar'diili u 'saimi 'vaisi na'raiunost proti pokopa'liišcu. od 'seivera proti 'juigu, 'noi. se'daina pa je vec t'riiata var'jainta. 'tai, ki g'riia z'deij 'duoila. 'tui je t'riiata var'jainta, ki g'riia. in 'vais se je z'miiaram 'duoili po'miikala, u'saika 'tiista, ki je 'pairšla 'noiva, je š'lai 'duoili. 'taiku. 4 Po posnetkih Sabine Pugelj za knjigo Vile bile: dolina Reke od Ilirske Bistrice do Zabič in Hrušice (Pugelj 2012) zapisala Tjaša Jakop; informator Miran Udovič (roj. 1942). 5 Tjaša Jakop po Pugelj 2012: 302-303. t-1 4.2 Rupa6 M 'tu: pa je p'raiviu 'ain, ki so 'a:ni - D'ruisou je 'biiu, da ka'kui je nas'taila D'ruipa. N Ds'viista Dkata'riina. 'guoiri 'naij bi 'biiu 'ksit 'ain samos'tain s 'ciisrkvijo, 'tu: neka'kui 1—1 u'tsirjenu p'ruiti D'tuirksm. je b'lui 'guoiri 'ksit 'ain samos'tain in s 'ciisrkvijo in 'tu: ne'kuilku u'tsirjenu in so Q'tuirki 'tui, ki so z'miisram xo'diili 'lieis ne'paidat, so O ple'niili, in so 'aini b'lii, ki so u'sei razru'šiili ob'ziidje, so 'psiršli 'nuistsr, so 'psiršli s 'nuistsr u tsrd'naivo, 'tui 'kair je bs'lui, in so u'sei po'biili, 'ssimu se je 'reiišiu 'ain L x'laipsc i 'deiikla. a x'laipci je b'lui i'miis Dru'piin. in 'puoitie so 'oini 'vsišli, so se 0 'duoili nese'liili u "'ruipi, 'taiko da je nas'taila "'ruipa. V N 1 5 Zaključek N Jelšanski govor je - tako kot drugi notranjski govori - nekoč spadal v dolenjsko A narečno skupino (tudi tu se je razvil diftong e:i, npr. č're:ivu, ku'le:inu, ne've:ista, p s'le:ip, t're:ibux), a je zaradi okupacije Italije ter posledično močnega stika in vpliva i primorskega narečja prevzel primorske narečne značilnosti in tako danes spada v S primorsko narečno skupino, čeprav ima notranjsko narečje v primerjavi z drugimi v ^ primorski narečni skupini najmanj primorskih značilnosti. i cs • Viri in literatura h-^ • Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999. Jakop 2000 = Tjaša Jakop, Zapis govora kraja Jelšane po vprašalnici za SLA, rokopis iz leta 2000, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana. Logar 1959 = Tine Logar, Dialektološke študije IX: govori na Pivki 1: glasoslov-je in oblikoslovje, Razprave razreda za filološke in literarne vede SAZU 5 (1959), 7-18. (Ponatis v: Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 180-187.) Logar 1981 = Tine Logar, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonolo-ški opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvacenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1981 (Posebna izdanja LV, Odje-ljenje društvenih nauka 9), 29-33. Logar 1993 = Tine Logar, Slovenska narečja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 21993. Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996. 146 6 Tjaša Jakop po Pugelj 2012: 275. Logar - Rigler 1993 = Tine Logar - Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij, Ljublja- ^ na: Mladinska knjiga, 1993 (zemljevid). Mihevc idr. 1999 = Andrej Mihevc idr., Notranjska A—Ž: priročnik za popotnika in poslovnega človeka, Murska Sobota: Pomurska založba, 1999. Pleteršnik 2006 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar (1894-1895): trans- ^ literirana izdaja, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1—1 2006 (Slovarji). * Pugelj 2012 = Sabina Pugelj, Vile bile: dolina Reke od Ilirske Bistrice do Zabič in Hrušice, Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2012 (Glasovi 41). Rigler 1963 = Jakob Rigler, Južnonotranjski govori: akcent in glasoslovje govorov med Snežnikom in Slavnikom, Ljubljana: SAZU, 1963 (Dela razreda za filo-loške in literarne vede 13). SLA 1.1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Založba Modrijan, 2009. Tončič Štrancar 2012 = Marija Tončič Štrancar, Jelšanski in bistriški govor, v: Pu- O gelj 2012: 554-568. ^ N The Local Dialect of Jelšane (SLA T156) in the Southernmost Area of the Inner Carniolan Dialect Summary The local dialect of Jelsane is part of the Inner Carniolan dialect, which is classified in the Littoral dialect group. This article presents all of the levels of this dialect: phonetics, morphology, and lexicon. This dialect has only dynamic stress, and quantitative oppositions are also absent: the stressed vowels may only be long. The system of long stressed vowels includes i:, i:s, e:i, e:, ie:/ia:, a:, a:, uo:/ua:, o:, u:a, and u: + a:r. The dialect has retained the soft consonants c, I, and n (e.g., x'ci: 'daughter', 'nu:c 'night', p'lu:ca 'lungs', g'lu.x 'deaf', 'ka:sal 'cough', 'ni:va 'arable land', and u'nu:kina 'granddaughter'). Neuter nouns retain their original gender (e.g., 'cia:lu 'forehead', u'si:asu 'ear'; 'li:ce 'cheek'), including in the plural (e.g., 'li:ca 'cheeks', 'ua:kna 'windows', and u'svasa 'ears'); however, they become masculine in the dual (e.g., d'va: 'uo:kna 'two windows'). Dual forms are only used for masculine nouns and adjectives; feminine nouns and adjectives, and all verb forms use the plural instead of the dual (e.g., d've:i 'dua:brex'ci:are 'two good daughters'; smo seporo'ci:li 'the two of us got married'). In terms of lexicon, loanwords, especially Romance vocabulary (e.g., pu:na 'fist', zer'ma:n 'cousin', ca'va:te 'slippers', ku'si:n 'pillow', and bu'ti:ga 'shop'), stand out the most. Glasoslovne značilnosti govora Koprive na Krasu (SLA T110) Klara Šumenjak Cobiss: 1.01 Ključne besede: primorska narečna skupina, kraško narečje, govor Koprive na Krasu, fonološki opis, glasoslovje iT Ph < V prispevku je predstavljena fonološka ravnina kraškega govora vasi Kopriva na Krasu (točka 110 Slovenskega lingvističnega atlasa), in sicer inventar fonemov in prozodija, sledi predstavitev distribucije fonemov in njihov izvor ter umestitev koprivskega v podskupino kraških govorov. 2 > O J Phonological characteristics of the Kopriva local dialect in the Karst region (SLA T110) This article presents the phonological aspects of the local dialect used in the village of Kopriva in the Krast region (point 110 in the Slovenian Linguistic Atlas); specifically, its phonemes and prosody. This is followed by an outline n of the phonemes' distribution and origin, and categorization of the Kopriva local dialect in the subgroup of Karst local dialects. Keywords: Littoral dialect group, Karst dialect, Kopriva local dialect in the Karst area, phonological description, phonology 1 Govor Koprive na Krasu Govor Koprive na Krasu spada v primorsko narečno skupino, natančneje v kraško narečje, ki se govori po zahodnem delu Krasa in v spodnji Vipavski dolini. Na vzhodu meji z notranjskim narečjem - meja poteka le nekaj kilometrov od Koprive. Prav zaradi (tega) stika z notranjščino prevladujejo nekateri še notranjski gla-soslovni pojavi, kot so razvoj dolgega naglašenega u > y; cirkumflektiranega o > u; izglasnih > -e in -q > -o, nekaj pa je tudi takih, ki niso notranjski, npr. razvoj dolgega naglašenega e > le (Logar 1993: 127). Logar ugotavlja, da je »kraško narečje [...] drugotno, nastalo po prekrivanju starejše zahodnoslovenske (beneško--briške) narečne osnove z notranjskimi narečnimi prvinami« (Logar 1993: 127). Najverjetneje se je prebivalstvo, ki je imelo že izoblikovano notranjsko narečje, širilo in naseljevalo na zahod z arhaično beneškoslovensko narečno osnovo, ki jo je nato po svoje spreminjalo. Samo tako je mogoče pojasniti, zakaj se v npr. v istem kraškem govoru za »isti psl. samoglasnik govorita po dva različna t—1 zastopnika, npr. a:He (i:a) za psl. q:, le da sta navadno leksikalizirana [...] Poseb-M nost kraških govorov so zastopniki nekaterih kratkih samoglasnikov: za kratka N izglasna in -g povsod govorijo -a (-i) in -u, pri čemer se -i govori v položaju 1 za mehkimi soglasniki; za -o in -e pa se navadno govori -o/-e, ponekod pa tudi ^ -uo/ie.« (Logar 1993: 127) Kraško narečje ima dinamičen poudarek, v večini pri-O merov so naglašeni samoglasniki dolgi, razen v nekaterih primerih, ko ne poznajo s različne kvantitete samoglasnikov (Logar 1993: 127-128). Koprivski govor ne L pozna tonemskih in kolikostnih nasprotij na naglašenih zlogih. Nekatere tipične 0 glasoslovne spremembe v koprivskem govoru so: sln. *é, *é- > te1 (m'lieko 'mleko', 'ciesta 'cesta'), sln. *o > u ('nuč 'noč', 'muč 'moč', bux 'bog'), sln. *e, *e- > ie Cliet 'led', 'ziele 'zelje'), sln. * ie Cpietak 'petek', 'dietle 'detelja'), sln. *o- > ua (xuaja 'hoja'), sln. *g, *g > ua (k'ruax 'krog', 'ruabac 'robec', 'yuaba 'goba'), *-o > -o (m'lieko 'mleko', 'lieto 'leto'), *-g > -u (Ted 'mizu 'mizo', 'lipu N 'lipo') sln. *w, *u- > y ('lyč 'luč', 'myxa 'muha'), pred vzglasnima o- in g- se v > koprivskem govoru pojavi protetični u- 'uayu 'vogal', uob'lieka 'obleka', 'uakno p 'okno'), v govoru je ohranjen prvotni j pred vzglasnim i- (jayla 'igla', 'jzyra 1 'igra'). Za konzonantizem je značilen tudi razvoj g > y (y'vant 'obleka', bla'yu s 'blago'). K 9 2 Fonološki opis 1 V prispevku so v obliki fonološkega opisa (tj. s fonološkim sistemom, distribucijo • in izvorom fonemov) predstavljene glasoslovne značilnosti govora Koprive na Kra- 2 su (T110 Slovenskega lingvističnega atlasa). 2.1 Inventar 2.1.1 Samoglasniki (a) Naglašeni i Í? ei e ar a U3 y u o S a 1 Glas e v drugem delu diftonga se različno realizira, lahko bolj e-jevsko, lahko bolj pol-glasniško, odvisno od informanta. (b) Nenaglašeni Prednaglasni iT Neizglasni ponaglasni Ph < N Izglasni ponaglasni Z > O J iT o m N u e o u o 3 U e o S 2.1.2 Soglasniki (a) Zvočniki v m l r n j n (b) Nezvočniki p b f t d c s z č 3 š ž k x y ^ 2.1.3 Prozodija M Naglas je mogoč na vseh besednih zlogih. Koprivski govor ne pozna intonacijskih in kvantitetnih opozicij na naglaše-nih zlogih. Naglašeni zlogi so daljši od nenaglašenih, a te dolžine tu ne označujem, ker O je fonološko nerelevantna.2 s Inventar prozodemov torej zajema naglašeno ('V) in nenaglašeno (relativno) L kračino (V). 0 v 2.2 Distribucija 2.2.1 Samoglasniki 1 Diftongi nastopajo le pod naglasom. Samoglasnik /i/ se praviloma ne pojavlja na začetku besede, ker kraško nare-N čje ohranja prvotni vzglasni j- pred sprednjimi (tudi oslabelimi) samoglasniki (tip A 'jayra 'igra', 'jamam 'imam'; izjema so besede, prevzete iz knjižnega jezika, npr. p °'izola 'Izola'). Pred vzglasnim o- in u- (tudi če sta oslabela) se je večinoma razvil protetič-S ni u- (npr. 'uakno 'okno', 'uarex 'oreh', ua'ku 'oko', uat 'od', uačitalni 'učitelji', ^ uačenci 'učenci'). 9 2.2.2 Soglasniki • Zvočnik /n/ ima pred mehkonebniki alofon q ("'ayyelka 'Angelka', 'riyka 'prstan'). Zvočnik /v/ pred vokali nastopa kot [v] ('vaya 'tehtnica', 'vas 'vas), redko • kot u (uada 'voda', 'uayu 'vogal'), v položaju pred soglasnikom (zvočnikom ali 2 nezvočnikom) in v izglasju se izgovarja kot u (u'rata 'vrata', u'zet 'vzeti', us'tala 'vstala', do'mou 'domov', č'louk 'človek', 'miuka 'mivka'). Po onemitvi samoglasnikov lahko nastanejo geminate ('immo 'imamo', 'diello 'delalo'). Po zvenečnosti se nezvočniki prilagajajo sledečemu nezvočniku ('nužak 'no-žek': 'noška 'nožka, Red', opxa'jilu 'obhajilo'), zveneči nezvočniki ne nastopajo v izglasju, saj imajo tam svoje nezveneče pare ('zit 'zid' : 'zida 'zida, Red', 'ruap 'rob' : 'ruaba 'roba, Red', 'liet 'led' : la'dienu 'ledeno', 'uabras 'obraz' : uab'raza, 'obraza, Red'). 2 V slovenski dialektologiji so prakse za označevanje kolikosti v kraških govorih različne: Logar (v: Ivic idr. 1981: 47-52) in Cossutta (2001) za Sv. Križ dolžin ne pišeta, Orožen 1981 (v: Ivic idr. 1981: 59-65) jih za Komen piše. Za Štanjel jih Logar (1993: 63) zapisuje, medtem ko jih za nekatere druge kraške govore v članku Pripombe k obsegu in karakteristiki kraščine in notranjščine v Ramovševih Dialektih (1996: 64-67) ponekod zapisuje, drugod pa ne. 2.3 Izvor 2.3.1 Samoglasniki (a) Naglašeni Izhajajoč iz izhodiščnega splošnoslovenskega fonološkega sistema (Logar 1981), ^ so koprivski fonemi nastali takole: < stalno dolgi i: (zit 'zid', 'zima 'zima') < kratki akutirani i v nezadnjih besednih zlogih ('lipa 'lipa', 'riba 'riba', 'žila 'žila') < i v prevzetih besedah (mašina 'stroj', barstu'lin 'pražilnik za kavo') < dolgi ëin kratki naglašeni ë v nezadnjih besednih zlogih pred r ('vira 'vera', 'mira 'mera', z'vir 'zver') J < redko stalno dolgi u: (starejše, morda le še idiolektalno) ('lyč 'luč', 'lypam 'lupim') K S Ph A Z N V O L S u < stalno dolgi u: ('luč 'luč', 'lupam 'lupim') (novejše, verjetno pod vplivom knjižnega jezika) < kratki akutirani u v nezadnjih besednih zlogih (k'ruxa 'kruha, Red', 'kupa 'kupa, Red') < kratki naglašeni u v zadnjih besednih zlogih (k'rux 'kruh', 'kup 'kup') < cirkumflektirani o ('nuč 'noč', 'muč'moč', 'bux 'bog', 'rux 'rog', ta'ku 'tako', ka'ku hh 'kako', me'su 'meso') < kratki novoakutirani o (uat'ruk 'otrok, Rmn') < vo zaradi asimilacije v dolgih zlogih (lahko preko *-vu-) Cdujček 'dvojček', 'us l_) 'voz', 'tuj 'tvoj') ie < stalno dolgi ë: (m'lieko 'mleko', s'vieča 'sveča', 'miex 'meh') < kratki akutirani ë v nezadnjih besednih zlogih (b'rieza 'breza', 'ciesta 'cesta', 'miesto 'mesto') < cirkumflektirani e Cliet 'led', sarCie 'srce', pieč 'peč') < kratki novoakutirani e ('ziele 'zelje', 'rieku 'rekel', 'siedam 'sedem (7)') < stalno dolgi (piet 'pet', pietak 'petek', 'ziebe 'zebe') < kratki akutirani v nezadnjih zlogih (dietle 'detelja', pok'liekant 'poklekniti') ei < redko -ë('vei 've, 3. os. ed. sed. vedeti', s'mei 'sme, 3. os. ed. sed. smeti', d'vei 'dve') < redko -e ('žei 'že') < redko -q (y'rei 'gre') < ë pred s (peisa 'pesa', d'veistu 'dvesto', 'meisla 'mesila', ua'beisla 'obesila') ua M < kratki novoakutirani o Cxuaje 'hoja', 'nuaše 'noša') N < stalno dolgi q: (k'luap 'klop', k'ruax 'krog', mo'yuač 'mogoč') 1—1 < kratki akutirani q v nezadnjih zlogih ('yuaba 'goba', 'tuače 'toča') K O e s < sekundarno naglašeni e ('žena 'žena', 'teta 'teta', 'rekla 'rekla') L < kratki novoakutirani e v zadnjem ali edinem besednem zlogu (k'met 'kmet'), tudi 0 v nedoločniku ('nest 'nesti') < kratki naglašeni ç v zadnjih besednih zlogih ('zet 'zet', u'zet 'vzeti') < a v zaprtem besednem zlogu (p'rese 'prasec', m'res 'mraz') 1 < a pred istozložnim j Cjejce 'jajce', 'dejte 'dajte', 'dej 'daj', jejda 'ajda', 'nej 'naj'), izjemoma (morda idiolektalno ali novejše, prevzeto iz knjižnega jezika) se realizira N kot a ('kaj 'kaj', 'majxan 'majhen') A p o i < sekundarni naglašeni o ('kotu 'kotel', 'koza 'koza') S < kratki novoakutirani o v zadnjem besednem zlogu ('koš 'koš') K 1 a 9 < kratki naglašeni a v nezadnjih besednih zlogih (k'rava 'krava', 'mati 'mati') • < dolgi 3 ('dan 'dan', 'vas 'vas', 'laš 'laž') o < kratki novoakutirani a v nezadnjem besednem zlogu ('maše 'maša', 'sanje 'sanje', 3 1pasji 'pasji') 2 < stalno dolgi a (y'rat 'grad',p'rax 'prag', b'rada 'brada') < vzglasni o-, ki dobi protezo ('uakno 'okno', 'uarex 'oreh') < redko e, na primer v števniku/nedoločnem členu en ('adan 'eden', an 'en', 'anix 'enih') e < kratki naglašeni ë v zadnjem ali edinem besednem zlogu, na primer v kratkih nedoločnikih (m'let 'mleti',p'let 'pleti') < redko kratki naglašeni u (s'kep 'skupaj') a < kratki naglašeni a v edinem besednem zlogu ('pas 'pes', 'vas 'ves', 'tašč 'tešč') < kratki naglašeni i v edinem besednem zlogu ('nat 'nit', 'tač 'ptič', 'nač 'nič') < kratki naglašeni a v edinem besednem zlogu (b'rat 'brat', 'nas 'nas') < redko kratki naglašeni ë v zadnjem ali edinem besednem zlogu (morda idiolektalno) ('sam 'sèm', u'mart 'umreti') < redko kratki naglašeni u (morda idiolektalno) (k'rax 'kruh') < a po posplošitvi naglasa iz nedoločnika (pra'makant 'premakniti', paxant 'pahniti', u'saxant 'usahniti') v sedanjik, kjer je bil polglasnik pod novim akutom (pra'makne 'premakne', paxne 'pahne', u'saxne 'usahne') < i (tašči 'tišči', za'dar 'zidar',paščančak 'piščanček') < u (šaši 'suši', klaščavanca 'ključavnica', lapina 'lupina') < a (la'si 'lasje', sa'ni 'sani') < o (ua'ku 'oko', uat 'od', ya'luap 'golob') < redko é (lapu 'lepo') < redko e (na'bu 'nebo') (b) Nenaglašeni Prednaglasni u < vzglasni u- (u'yayka 'uganka', u'mart 'umret') < o v nekaterih primerih, t. i. ojevsko ukanje (pum'lat 'pomlad', pu'zimi 'pozimi', ^ pu'viedat 'povedati', stuji 'stoji') < e (zelena 'zelena', be'sieda 'beseda', ve'sela 'vesela') < é (le'noba 'lenoba', ple'nica 'plenica', le'vica 'levica') < q (me'su 'meso',pes'ti 'pesti') N o < redko, morda novejše, prevzeto iz knjižnega jezika o (mo'yuač 'mogoč') a > < o v nekaterih primerih, t. i. ojevsko (najverjetneje disimilatorično) akanje (kakuš O 'kokoš', yas'put 'gospod') iT ÜÍ N Ponaglasni < u (pazduxa 'pazduha', 'varux 'varuh' ) < o Clakota 'lakota', 'razyor 'razgon') < e (uarex 'oreh', 'videt 'videti') < redko u (t'riebex 'trebuh') < a za palatalnim soglasnikom (klečet 'klečati') < naglašeni a, če je v bil v prednaglasnem zlogu tudi a (s'tabar 'steber', 'čabar 'čeber') < q Cpamat 'pamet') < e ('nesam 'nesem', 'nesamo 'nesemo') < i (y'rabat 'grabiti', Xuadat 'hodit', 'nardat 'naredit') < a (če'bielam 'čebelam' in pred istozložnim u< l,npr. s'tiskau 'stiskal', piščalka 'piščalka') < o (pred istozložnim u < l, npr. 'lastauca 'lastovica') 1—1 Izglasni E i N < -i (pgr Xiši 'pri hiši', na 'nivi 'na njivi') 1—1 < -aj ( 'neki 'nekaj', s'kori 'skoraj', Čaki 'čakaj', z'miri 'zmeraj') K O u s < -I (uayu 'vogal'; v del. -l ('daru 'drl', u'maru 'umrl') L < I (c'maru 'čmrlj') 0 < -él v del. -l (Xotu 'hotel', 'viedu 'vedel') < -il v del. -l (Xodu 'hodil', 'dobu 'dobil', pastu 'pustil') < -el (debu 'debel') 1 < -al Cpaku 'pekel') < -al ('čaku 'čakal', y'liedu 'gledal',po'mayu 'pomagal') N < -Q v tožilniku psl. a-sklanjatve (šulu 'šolo', Xišu 'hišo', Cylcu 'culico', y'lavu A 'glavo', Cienu 'ceno') P i e S < -e ('nese 'nese', 'teče 'teče', 'murje 'morje') ^ < -q ('tele 'tele', ž'rebe 'žrebe') 1 < -i v 3. os. ed. sed. glagolov na -iti -im in -eti -im (Xuade 'hodi', 'nuase 'nosi'; 'vide 'vidi') 9 < a po preglasu za (izvorno) palatalnimi soglasniki č ž š l' n j (Xiše 'hiša', 'maše • 'maša' s'tele 'stelja', 'kuaže 'koža') o < a pred j (°'tomej 'Tomaj', 'kumej 'komaj', ocpodej 'spodaj', 'nekej 'nekaj') 3 2 o < -o (m'lieko 'mleko', 'lieto 'leto') < redko -o v tožilniku psl. a-sklanjatve (če'bielo 'čebelo', kme'tijo 'kmetijo', k'ravo 'kravo') (novejše, verjetno pod vplivom knjižnega jezika) a < -a (y'lava 'glava', k'rava 'krava') < izglasni kratki naglašeni a po umiku naglasa na prednaglasna kratka e in o ('žena 'žena', 'koza 'koza') in na prednaglasni polglasnik (s'taza 'steza') < redko -a za (izvorno) palatalnimi soglasniki č ž š l' n j (y'ruča 'gruča', mula'rija 'mularija') (novejše, verjetno pod vplivom knjižnega jezika) a < (Imn 'žena 'žene', 'miza 'mize') 2.3.2 Soglasniki Soglasniki so nastali iz enakih glasov v izhodiščnem splošnoslovenskem fonolo-škem sistemu, poleg tega pa: (a) Zvočniki < /l/ v položaju za samoglasnikom ('bieu 'bel', ka'zauc 'kazalec') < /v/ v položaju za samoglasnikom (do'mou 'domov', 'miuka 'mivka') in (redko) v ^ položaju pred o in ç ('uada 'voda', 'uayu 'vogal') < kot proteza pred o- (us'ku 'oko', 'ust 'od', 'uakno 'okno', 'uarex 'oreh') I < I (k'ral 'kralj', k'luč 'ključ', te'biezsn 'ljubezen', 'ziele 'zelje', stiele 'stelja') Ph < n z izjemo v položaju pred i in v primerih, ko se odraža kot in (uaysn 'ogenj', N s'kedsn 'skedenj', 'kamne 'kamenje') j/i < kot palatalni element po razvoju n v in ('koin 'konj', 'mein 'manj'), zlasti v položaju ob velarih in postdentalih (b'rein 'brin', 'teiyko 'tanko', 'lainsko 'lansko')3 < redko kot prehodni i pred s ('uaistar 'oster') < redko kot prehodni i pred ž ( jeižaš (medmet) < ježuš 'Jezus') 2 > O J iT O r < r v skupini *čre, *žre (Črieda 'čreda', Čriešnje 'češnja', z'rebe 'žrebe', Čries hh 'čez') (b) Nezvočniki P < b v izglasju in pred nezvenečim nezvočnikom (rusp 'rob', ys'lusp 'golob', opxa-jilo 'obhajilo') b < redko v skupini mr- > br- (bsrVinc 'mravljinec') f < redko h (v besedi hruška in njenih tvorjenkah: fruška 'hruška', frušksuc 'hruškovec')

*kraua), npr.: psl. *kupb *kupa (a) > popsl. *kup *kupa > knj. sln. kup kupa; kopr. 'kep 'kupa psl. *potokb *potoka (a") > nar. sln. potok potoka; kopr. 'potok patuaka psl. *žaba *žabg (a) > popsl. *žaba *žabg > knj. sln. žaba žabo; kopr. 'žaba 'žabu psl. *uola *uoIq (a') > knj. sln. volja voljo; kopr. 'vuale 'vsulu psl. *leto (a) > popsl. *leto > knj. sln. leto; kopr. 'lietu psl. *myšb *myši (a) > popsl. *myš *myši > knj. sln. miš miši; kopr. 'maš 'miši 5 Ohranila se je soglasniška skupina šč (jaščam 'iščem', na 'tašče 'na tešče'). 6 O tem Šekli 2008: 19-36. Ph - umik naglasa s kratkega končnega samoglasnika na prednaglasno kračino (tip ^ *žena > *žena), npr.: (a) umik naglasa z odprtega končnega zloga: psl. *konb *kona> nar. sln. konj konja, knj. sln. konj kónja; kopr. 'koin 'konje psl. *žena *ženg (b) > nar. sln. žena ženo, knj. sln. žéna žéno; kopr. 'žena 'ženu psl. *gora *gorg (c) > nar. sln. gora goro, knj. sln. góra goro; kopr. 'jora 'yoru psl. *rebro (b) > nar. sln. rebro, knj. sln. rébro; kopr. 'rebro iT (b) umik naglasa z zaprtega končnega zloga: psl. *potdkb (a"), *lonbcb > nar. sln.potok, lonsc, knj. sln. pótok, lónac; kopr. 'potok, 'lonc - umik naglasa s kratkega končnega samoglasnika na prednaglasni polglasnik (tip Z *magla > *magla), npr.: psl. *mbgla *mbglg (b) > knj. sln. magla maglo / magla maglo; kopr. 'mayla 'maylu - mlajši naglasni umiki, npr.: sln. *uisok > kopr. 'vasok 'visok', sln. *ropotat > kopr. 'rapatat 'ropotati' oz. umik naglasa s končnega kratkega naglašenega odprtega in zaprtega zloga na prednaglasni zlog (začnam 'začnem' 'uatrak 'otrok') J iT 2.4 Izguba glasov 2.4.1 Samoglasniki ^ Prednaglasni i - i v predponi pri- (par 'pri', par'nesi 'prinesi', parpe'lali 'pripeljali', paršu 'prišel') H - i skupaj z j v nekaterih oblikah besede imeti ('miela 'imela') - u v prednaglasnih zlogih zlasti ob zvočniku r (daržina 'družina', dar'yači 'drugače'), redko drugod ('buštvo 'uboštvo') Ponaglasni - i v priponah -inja ('kuxna 'kuhinja'), -ica ('culca 'culica', kapielca 'kapelica') € - redko € Czajc 'zajec') a - redko -a- v glagolskih priponah ('immo 'imamo', 'diello 'delalo') - ponaglasni a v priponi -ak, -ac, če pred njo ni soglasniškega sklopa ('kosc 'kosec', 'konc 'konec',postank 'postanek'), todapaščančak 'piščanček' 1—1 Izglasni E i N - i v Ied določne oblike prid. ('tist 'tisti') 1—1 - v nedoločniku ('dietet 'delati', žVet 'živeti', 'kupet 'kupiti') K O s 2.4.2 Soglasniki L p 0 - v soglasniškem sklopupt (teč 'ptič', 'tičsk 'ptiček') V N t 1 - v soglasniškem sklopu dp Cpoplet 'podplat') N A p 3 Sklep S Fonološki opis govora Koprive na Krasu lahko pripomore k boljšemu poznavanju ^ zelo razčlenjenega in še premalo raziskanega kraškega narečja. Ravno zaradi njegove 1 neposredne bližine z notranjskim narečjem7 je opis tega govora še toliko pomemb-9 nejši, saj je lahko osnova za natančnejšo umestitev koprivskega govora v podskupino • kraških govorov in za ugotovitev števila notranjskih prvin v tem krajevnem govoru. h-^ • Preglednica 1: Vokalni sistem krajevnega govora Koprive med sosednjimi govori 2 (po Šekli 2009) Izhodiščno splošnoslovensko e- *o 0- *e e- Í- *Q o- beneško-kraška na- rečna ploskev *ie *ie *uo *o *e *e I*? *Q *Q nadiško Speter ie ie uo o: e: e: e: 1 e: o: o: tersko Subid ie ie uo o: e: e: e: 1 e: o: o: briško Šmartno ie ie uo uo e: e: a: | a: o: o: banjško Podlešče ie ie uo uo ie: ie: ie:/a: i ie:/a: o: o: kraško Miren i:s i:s u:s u:s i:s i:s i:s/a: I i:s/a: u:s u:s kraško Dornberk i:s i:s u:s u:s i:s i:s i:s I i:s u:s u:s kraško Komen ie: ie: u: uo: ie: ie: ie: i ie: u: u: kraško Kopriva Í? u us Í? Í? Ü? us us dolenjska narečna ploskev *ei *ei *u *uo *ie *ie *ie i *ie *uo *uo notranjsko Hrušica e:i e:i u: uo ie ie ie I ie uo uo Vir: Šekli 2009, s podatki o Koprivi dopolnila Klara Šumenjak. 160 7 O notranjskem narečju gl. Škofic 2006. Literatura Cossutta 2001 = Rada Cossutta, Narečna podoba Križa pri Trstu, Koper: Zgodo- ^ vinsko društvo za južno Primorsko - Znanstveno-raziskovalno središče Re- ^ publike Slovenije, 2001. Ivic idr. 1981 = Pavle Ivic idr., Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, 1—1 slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslovenskim lingvistič-kim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981. Logar 1993 = Tine Logar, Slovenska narečja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993. Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovno-zgodovinske razprave, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996. Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2: konzo-nantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924 (Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, Dela I/2). Šekli 2008 = Matej Šekli, Naglasni sestav govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine v luči relativne kronologije slovenskih naglasnih pojavov, v: Skrabčeva misel VI: zbornik s simpozija 2007, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2008, 19-36. Šekli 2009 = Matej Šekli, Merila določanja mej med slovenskimi narečji in podna- O rečji, v: Slovenska narečja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: ^ Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009, 291-318. Škofic 2006 = Jožica Škofic, Krajevni govor Dolnje Košane, v: Dolnja Košana N in okolica: študije, dokumentarna in literarna besedila, ur. Marjan Dolgan, H Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2006, 337-359. -) Phonological characteristics of the Kopriva local dialect in the Karst region (SLA T110) Summary This article presents the phonological characteristics of the local dialect in the village of Kopriva in the Karst region (point 110 in the Slovenian Linguistic Atlas) in the form of phonological descriptions (i.e., including the phonological system, distribution, and origin of phonemes). The Kopriva local dialect is part of the Littoral dialect group; specifically, the Karst dialect, which is spoken in the western Karst region and in the lower Vipava Valley. To the east it borders the Inner Carniolan dialect, with the border only a few kilometers from Kopriva. This local dialect does not have pitch and length oppositions on accented syllables. Some typical phonological changes in the Kopriva local dialect include the following: Sln. *e, *e- > ie (m'lieko 'milk', 'ciesta 'road'), Sln. *o > u ('nuc 'night', 'muc 'power', 'bux 'God'), Sln. *e, *e- > ie ('liet 'ice', 'ziele 'cabbage'), Sln. *q, *q- > ie (jpietak 'Friday', 'dietle 'clover'), Sln. *o- > ua ('xuaja 'walk'), Sln. *q, *q > ua (k'ruax 'circle', 'ruabac 'handkerchief' 'yuaba 'mushroom'), *-o > -o (m'lieko 1—1 'milk', 'lieto 'year'), *-g > -u (acc. sg. 'mizu 'table', 'lipu 'linden') Sln. *u, *u- > y M (lye 'light', 'myxa 'fly'), prothetic u- appears before initial o- and g- in the Kopriva N local dialect 'uayu 'corner', uob'lieka 'clothes', 'uakno 'window', which also retains 1—1 the original j before initial i- (jayla 'needle', 'jayra 'play'). The consonant system is also characterized by the development of g > y (y'vant 'clothes', bla'yu 'fabric'). O S r O V N N A P S K PO o CO PO A Circum-Pannonian Word-Prosodic Parallel: Paroxytonic Accent in the South-West Bohemian Dialect Zbynëk Holub — Marc L. Greenberg Cobiss: 1.01 Ključne besede: besedna prozodija, češka narečje, slovenska narečja, tonem- iT Ph < Obpanonska prozodijska vzporednica na besedni ravni: paroksitoneza v jugozahodnem češkem narečju Slavisti imajo češko-slovaška narečja v glavnem za področje, kjer prevladujejo konfiguracija ustaljenega iktusa (naglasa) v prvem besednem zlogu in nasprotja po kolikosti v katerem koli besednem zlogu. Znana izjema je šlezijsko narečje, ki ima podobno kot polj ščina ustaljeni naglas na predzadnjem zlogu. Manj znano pa je stanje vjugozahodnem češkem narečju (Plzen, Češke Budjejovice); to izkazuje »paroksitonični naglas«, ki je na prvi pogled podoben šlezijski konfiguraciji. O skost, praslovanska narečja Slavists generally think of the Czecho-Slovak dialect area as having a word- n prosody configuration of fixed word-initial stress with contrastive length possible in any syllable. A notable exception is the Silesian dialect area, which typically has the Polish configuration with fixed penultimate stress and no contrastive length. Much less familiar is a small area in SW Bohemia (Pilsen, Ceské Budëjovice and environs) with what has been termed "paroxytonic stress" and contrastive length, which at first blush may be considered akin to the Silesian configuration. Keywords: word prosody, Bohemian dialects, Slovene dialects, pitch-accent systems, Proto-Slavic dialects 1 Introduction The south-western subgroup of the Czech inter-dialect (SWC; in the narrow sense of Czech as "Bohemian," in contrast to Moravian and Silesian) displays a number of phonological features that differentiate it from obecna cestina (OC) in such a way as to mark them with opposite values to the "expected" ones.1 In the following we 1 The authors have presented earlier versions of this work-in-progress at two meetings, the first being the Seventh Meeting of the Slavic Linguistics Society, August 2012, Lawrence, Kansas, USA and the second the Slovenski dialektoloski posvet 2, ZRC SAZU, Ljubljana, November 2012. The authors are grateful to audience members at each of these meetings for fruitful discussion and the comments offered at each have been taken into account in t—1 will make note of two subsets of SWC, marked provisionally with the letters P, D, M where P = the "Pilsen group" (W) and D = the "Doudleby group."2 These localities N are represented in Figure 1. Figure 1. Areal of the phenomenon with southwestern Bohemian areas mentioned in the text. The two clusters are provisionally labeled: P = the Pilsen group (W) and D = the Doudleby group (S) To note just a few peculiarities of the SWC type (including P, D), concerning matters of word- and, possibly, sentence-prosody, we adduce the following: reworking this paper for publication. The division of labor in the paper is as follows: the fieldwork, grounding of the problem in the Czech dialectological literature, and questions raised about the nature and origin of the Pilsen/Doudleby-type prosodic peculiarities are the contribution of Zbynëk Holub; acoustic analyses of the material, using PRAAT phonetic-analysis software, and the attempt to explain the peculiarities and their origin are the contribution of Marc L. Greenberg. 2 Doudleby is used as the emblematic point of reference for the group following the tradition in the relevant Czech dialectological literature; moreover, it is less cumbersome than 164 referring repeatedly to "the environs of Ceské Budëjovice." A. Disyllabic AP "a"3 nouns of the type *pleva 'husk', *ryba 'fish' are reflected as long pliva, rejba vs. StCzpleva, ryba (Belič 1972: 133, map 21; Balhar and Jančak 2006: 185; Holub 2011a: 7). B. Monosyllabic AP "a" nouns of the type *čast 'time' are often reflected as long, e.g., čas vs. StCzčas, including also the "metatonic" type in the geen. pl. *kravb 'of cows': krav vs. StCz krav (Belič 1972: 133, map 21). C. Monosyllabic AP "c" nouns of the type *snegb 'snow' are often reflected as short sneh vs. StCz snih (Belič 1972: 133, map 21). D. In D and partially in P a secondary stress—the primary stress being, as in standard Czech in the first syllable—with a phonetic rising contour occurs in penultimate syllables, e.g., u rezhika kramafka, že diby neco začal, že dostane tuplovahe (Doudleby), where the rising contour is indicated by boldface type (Havranek 1934: 116). E. In the literature P a word-level intonation with a rising pitch contour, "The Pilsen melody," (plzehske zpivani) occurs in both declarative and interrogative sentences in the focus position (usually the final part of an utterance) in the penultimate syllable. The characteristic rising sentence cadence, which not found in OČ cadences, is illustrated in the schematic diagram by Vorač in Figure 2 (Vorač 1955: 70; see also Petrik 1936a, 1936b). Figure 2. "The Pilsen melody" (plzehske zpivani), adapted from Vorač (1955: 70) a. Sulislav, wife of a farmer ("žena rolnika"), age 84 iT P- < N > O J iT O m N b. Manetin area (L: Manetin, female tenant farmer, 86; R: Hvozd, female tenant farmer, 62) 3 Here Christian Stang's well-known typology of the Proto-Slavic accentual paradigms is used as a point of departure with the following notation: AP = accentual paradigm; jg5 M N K Vorac's stylization of the prosodie phenomenon, obviously conveying his perception, suggests the following: that the typical focus position (sentence/utterance-final position) is characterized by a cadence in which the penultimate syllable carries the pitch peak. In a four-syllable word (Vite, ze sme bili zadluzeni; To sem taki tancov-ala). Vorac requires three pitch levels to describe the countour, whereby the pitch of the first syllable of the last (focused) word begins in the middle of the range, drops ^ to the low range in the second syllable, rises to the peak in the third (penultimate) and then drops to the low range in the final syllable. In five- (Nevjestu vikupovali) 0 and six-syllable (Ja kukam, co zapisujete) focused words he requires four and six < pitch levels, respectively. The commonality between the shorter longer words is N that the antepenultimate syllable drops to the lowest pitch level in the schema, im- 1 mediately followed by the penultimate syllable reaching the pitch peak; the pattern is better articulated in the longer words, whereby the pre-antepenultimate syllable manifests an additional level of pitch drop before reaching the lowest level in the antepenultima. In the more southerly localities around Doudleby, the phenomenon is found more consistently at the word level in some 70-80% of bisyllabic words (Holub 2011a). We thus now turn to some examples from Holub's material and examine it using instrumental measurement that strike us as typical of the pattern. In Figures 3a and 3b we can observe the pitch contour as exemplified by two female speakers • born in 1927 from the villages Smrhov (S of Ceske Budejovice) and Borovany (SE 0 of CB). In figure 3a is an example of the pattern found in utterance medial (non-3 focus) position. Measurements were taken at key points in the utterance and are 2 given in the table below the figure. They indicate a relative longer penultimate syllable /ka/, /de/, even if the inherent vowel is phonemically short (as they are in this example). In both cases the penultimate syllable is lower in pitch than in the final syllable of each word. /ka/ shows a slight rising trend, though the overall effect is of a lower tone, following the slight rise in the previous syllable /na/. The penultimate syllable in the second word /de/ has a falling-rising contour preceded by a lower pitch in the preceding syllable /ne/. Figure 3b shows a trisyllabic word (vodovod) in focus position (end of the utterance) with the pattern showing the characteristics of the D-type contour. In this example, the pitch contour is indicated by the dotted line (blue in the original). In this example the penultimate and ultimate syllables are approximately equal, the final syllable typically being somewhat lengthened in utterance-final position. The antepenultimate syllable is slightly falling and lower than the penultimate syllable, which outlines a fairly steep rise, followed by a falling pitch in the ultimate syllable. AP "a" = stem-stressed with "old-acute" stress type throughout the paradigm; AP "b" = desinence-stressed alternating with "neo-acute" on the pre-desinential syllable; AP "c" = mobile stressed, alternating between recessive "circumflex" (falling) stress on the stem and marginal end stress on the desinence. Figure 3a. Example of rising pitch contour [na kazdou nedëli]. Smrhov (S of Ceské Budë-jovice), female b. 1927 na ka zdou ne de li beg. end beg. end beg. mid. end duration (sec) .10 .12 .13 .10 .13 .09 pitch (Hz) 215.8 213.2 215.4 257.3 243.6 203.0 214.6 211.4 214.7 214.7 CM CO o CM cr CL < N 2 > O J cr O X N H Figure 3b. Example of rising pitch contour [vodovod] 'water line' in utterance-final position. Borovany (SE of Ceské Budëjovice), female b. 1927 vo do vod beg. end beg. mid end beg. end duration (sec) .09 .14 .14 pitch (Hz) 213.0 205.1 237.9 257.2 294.3 290.2 188.7 1—1 In Figure 4 we notice the same phenomenon in two consecutive polysyllabic words, where the last one is in focus position [lampickama] and shows clearly the same N four characteristics as in Figure 2, though in this case the pitch peak is reached at 1—1 the beginning of the penultimate syllable (ca. 250 Hz) and rises in the preceding, antepenultimate syllable (ca. 175-250 Hz). The preceding word [svit'ily] shows a more subtle variation, but again displays all four characteristics, including the pitch S rise and fall (ca. 225-250-210 Hz). L Figure 4. Example of rising pitch contour [tag ze sme svitili lampickama] 'so we lit our way cs 0 Figure 5 shows a pitch pattern in a larger context. Although it is more of a challenge 3 to view the pitch contours, this utterance gives a better sense of the frequency of 2 the pitch rise at the word level, since none of the words are in focus position. The stretch of text under examination describes a habit of baking a special sort of Sunday bread: "So in this way every Sunday, one would always just bake a loaf of bread, a nice one, this was done from the better flour, from the 'vejrazka' as it was called) [...]." In this utterance the boldface syllables reflect the instances where the D type rising pitch occurs. These boldfaced syllables match with the lower and longer pitch Figure 5. Example of pitch patterns in context. Smrhov (D type), female, b. 1927 JSCifi» ■ri'* pod9 :: .iv.i.i 12*A4£j ' t .tt r »«.' Nfrilfl. m tttiprt JkImjw* tothHik tkt*bt. fltbiibo. to jf .?tM . j j • '■■3^1' w ridtt.'n Two syllables *HL.H Three syllables *HL.LH.H Four syllables *H.L.LH.H troughs in the contour analysis in the lower half of the diagram, each of which is ^ followed by a higher pitch in the final syllable of the same phonological word. Of w note is that the clitic string to se upek 'it was baked' (this[neut.sg] [reflexive particle] bake-[/-participle.masc.sg.]) comprising a single word-like unit. Moreover, ^ this contour is somewhat closer to Vorac's schema in that it describes a lowering of ^ tone before the rise, though in these instances it is the longer, penultimate syllable 1—1 that is marked by the pitch trough. To sum up the observations of both perception and measurement of the phe- ^ nomenon thus far: • amplitude is highest on the first ("stressed") syllable • pitch is usually lower and rises in the penultimate syllable • duration is greatest in the penultimate syllable • pitch either remains high or falls slightly in the final syllable For two, three- or four-syllable words in SWC, carrying the P, D pitch movement, we can schematize the pattern as follows: O J V o * N 2 Towards an explanation In the existing literature there has hardly been any agreement about the explanation for these phenomena—not even whether they are archaic or innovative features, nor whether the appearance of the feature is a function of sentence intonation, word intonation, or whether it is functional (i.e., meaning-differentiating), until relatively recently, thanks to the work of Holub, who has demonstrated that the pattern is non-phonemic, but it is characteristic of word, rather than sentence prosody (Holub 2011a, 2011c, 2011b). Remaining to be explained is the source of this pattern. In this presentation we shall build on Holub's observations and construct a framework to understand where the phenomenon fits into the picture typologically and, in a broader Slavic framework, diachronically. The geography of this pattern is particularly striking. As is generally known, the "old acute" pitch-accent type in Czech is generally preserved as a long stress, as is evident from composite Map 134 of the CJA, which shows that the western Bohemian dialects more consistently reflect length in disyllabic words of the type zaba'toad', jama'pit', hrabe 'rake (farm implement)' (see Figure 6). The pattern is the same for verbs with old-acute stress. t—1 Figure 6. Reflexes of old-acute stressed words in Czech (Balhar and Jancak 2006, reproM duced by permission) a) 2ÁBA b) JAMA c) HRÁBÉ kvant ¡ta po CO • Figure 7. AP "a" monosyllables kraj 'edge',pluh 'plow' with anomalous length in SW Bohemia (Balhar and Jancák 2006, reproduced by permission) 105 a) KRAJ b) SPLAV kvantita Figure 8. Old-acute reflex pattern for rejba (< ryba) vs. ryba'fish', tchyne 'mother-in-law', Length in SW Bohemia (Balhar and Jancak 2006, reproduced by permission) 1—1 The following sketch is an attempt to explain how the Pilsen/Doudleby prosodic M peculiarity arose. The investigation proceeds from the assumption that a pitch phe-N nomenon is more easily explained as a retention rather than an innovation, though 1—1 it is acknowledged that finding a pitch relic in an the Czecho-Slovak dialect complex is surprising, given that it is invariably treated as a system that has long since O converted the Common Slavic pitch-accent system to one with fixed (phonetic) s stress marking accentogenic words and contrastive length. For this reason we shall L first examine the development of fixed-stress systems. The most comprehensive 0 work on the origins of fixed stress in Slavic remains Baerman's The Evolution of Fixed Stress in Slavic (Baerman 1999). Let us first address some of his methodological principles. In this work he notes that we cannot directly observe the stage 1 of transition between the complex pitch-accent system reconstructed for Common Slavic (and preserved in modified forms in Western South Slavic dialects) and the N fixed-stress systems we observe in modern Slavic languages. He focuses on areas A of transition in dialect systems corresponding to standard languages, which show p transition between the inherited systems and the innovative fixed-stress systems. i For this reason Baerman concentrates on three case studies: (a) Macedonian, where S the standard language and much of the dialect area has fixed antepenultimate stress, PS but penultimate and initial stress are also attested; the eastern dialects of Macedo-1 nian, transitioning to Bulgarian, have free stress. (b) Kashubian, which has fixed 9 initial stress in the South (as in Czech) and free stress in the North. (c) Carpathian • Ukrainian dialects which have fixed penultimate stress in the western dialects, simi- 1 lar to neighboring Polish and Slovak dialects, and free stress in the east, transition- • ing to Ukrainian (Baerman 1999, ch. I, sec. 4). He finds that the tendency towards 2 fixed stress has two motivating factors: (1) prosodic, and (2) morphological, which interact with one another. For our purposes, it suffices to focus on his overriding phonological principle, the Basic Accentuation Principle (BAP), which states that (already in Common Slavic) "Stress the leftmost accented vowel or, in the absence of accented vowels, the leftmost vowel." Of the case studies he examines, he finds that only in initial fixed-stress languages does the BAP apply phonologically as a default, that is, to southern Kashubian (Baerman 1999, Ch. I, sec. 2.1; Ch. V., sec. 1). The analysis can be extended to much of the Czech and Slovak speech territory, save for the transitional Czech-Polish dialect zone in Silesia and the Carpathian dialects transitioning between Slovak and Ukrainian. The Czech-Polish phenomenon, whereby penultimate stress prevails in some localities, may be assumed to be a function of relatively recent contact.Baerman did not take into account the SW Czech phenomenon. In the following we shall extend Baerman's areal approach by taking into account the larger Slavic dialect context of the phenomenon under investigation in SW Czech. Following Holub's analysis, we can observe that the profile of the D-type (and perhaps to a lesser extent, P-type) contains both elements of canonical fixed initial stress (common to Czech, Slovak, S Kashubian, and Upper Sorbian), but also has at least superficial resemblance to pitch-accent systems found elsewhere in Slavic, notably in the South Slavic Slovene and BCS areas, albeit without the phonemic contrast typical in the areas that have continued to preserve Ph pitch-accent. Nevertheless, as we shall note, pitch-accent characteristics persist also ^ in South Slavic systems that have lost pitch as a distinctive feature. Slovene dialect patterns have preserved pitch-accent systems in such a way that at least one of the reconstructed rising stresses (most likely the "old acute" ^ rising contour) is preserved (merging with the other source of rising pitch) and ^ contrasts with the inherited falling tone (Greenberg 2000, 2003, 2007, 2008). In |-1 BCS, save for the innovative neo-stokavian type, pitch-accent has been preserved through a contrast of the "neo-acute" rising tone and the inherited falling tone. 1/5 Here, the inherited "old acute" has been replaced by short-falling stress, which Greenberg has explained elsewhere as a result of the differential realization of glottalization (resulting in depressed/rising pitch) vs. a glottal stop; falling pitch with short stress (Greenberg 2007). The result is that, insofar as the pitch-accent N contours differ (in addition to the distribution of them), the Slovene type has a relatively low pitch in the stressed syllable and the post-tonic syllable has a higher pitch. In BCS, the rising tone is characterized by a rise in the pitch movement in the stressed syllable and an equal high tone in the following syllable. The situation is sketched schematically in Figure 9: J Figure 9. Pitch-accent profiles in Slovene, BCS (* marks place of stress) Slovene (standard, Upper Carniolan) v krava L*L.H 'cow' "old acute" dusa L*L.H 'soul' "neo-acute" glava L*L.H 'head' nom. sg. retraction from final stress glavo H*L.L 'head' acc. sg. "circumflex" BCS (generalized Cakavian, Kajkavian, Posavian Stokavian) krava H*.L "old acute" dusa L*H.H "neo-acute" glava L*H.H retraction from final stress glavu H*L.L "circumflex" N H Apart from these, we can observe unusual types, which we shall sketch in somewhat more detail. In Zilja Carinthian (Slovene, NW Carinthia, Austria) the pitch movement of the pitch-accent system is realized over the entire word. Thus, following Pronk's schematization and data from Neweklowsky's instrumental study, we find the following possibilities as in Figure 10: Figure 10. Pitch-accent in Zilja Carinthian (Neweklowsky 1973: 218ff; Pronk 2009: 18-19) stäri L*L.H 'old' masc. nom. pl. stäri H*H.L 'old' def. masc. nom. sg. meso L*.H 'meat' rcemo L*L.H 'we say' prekwadi L*.L.H 'purlins' zegnanega L*.L.H.H 'of something blessed' Z K O S L O V N Z A P S ^ Figure 11: Tone loss in Sele na Rozu (Lundberg and Priestly 2009: 24) Realization CVCV: Relative Height of Tonic & Post Tonic CVC: Distinctive Contour Short: No Tonemic Oppositions CVCV: Same as 1, 2, 3 CVC: No Tonemic Oppositions Short: No Tonemic Oppositions CVCV: LR - Both High, LF - Same as 1, 2, 3, 4 CVC: No Tonemic Oppositions Short: No Tonemic Oppositions No Tonemic Oppositions In another area of Slovene, the eastern region of Haloze (Pannonian dialect), Lun-dberg has noticed a type of pitch loss that has resulted in neutralization of pitch, yielding a stress and quantity system that is unusual with regard to other Slovene systems in that the neutralization has resolved in favor of rising pitch. Moreover, he notes that the pitch contour is similar to the rising pitch in neighboring Kajkavian dialects with pitch-accent systems (Lundberg 2001). As Greenberg has demonstrated in (2007), the pitch contour of the rising stress in Slovene and Croatian dialects are indicative of the Proto-Slavic origins of the rising stress. The relevant points are these: • Old acute developed primarily on the basis of the loss of laryngeals, which developed into a glottal stop (following the theory in Kortlandt 1975). More pertinent to the issue at hand, however, is the loss of pitch distinctions. In a study by Lundberg and Priestly tone loss in the village of Selena Rozu (central Carinthian dialect, Austria). Here, tone loss proceeds through generations and progresses hierarchically, first in short-vowel syllables, next in monosyllables, and finally in posyllabic words. There are several issues of note: • As in Zilja, pitch is diffused over the length of the word. • Short-stressed syllables, which occur most frequently in final position, loses pitch contrasts most readily. This is reminiscent of Baerman's observation that all of the mobile-stress-losing dialects he observed had as a commonality a ban on final stress (Baerman 1999: 131). • Conservative systems (1-4) preserve relative height of the tonic and posttonic syllable. • Pitch-losing systems (informants 5, 7) have lost relative height in long-rising post-tonic syllables (the rising tone is manifested as high in the tonic and post-tonic syllable). • In contexts where pitch is lost, it is phonetically slightly rising (21, 23). Informant (1—6 oldest ^ youngest) 1, 2, 3 po o CO 2 5, 7 4 6 Glottal stops may subsequently be either preserved, lost, or yield glottaliza-tion (creaky voice, distributed throughout the syllable) in the syllables containing them. Where glottal stops are preserved as such, they universally yield short falling stress (the BCS and eastern Slovene krava type). This parallels the Baltic situation, where glottal stops yield falling pitch. Where glottal stops yield globalization (creaky voice), this phonation type depresses the fundamental frequency in the accented syllable, leading to a low tone, followed by a post-tonic high tone. Moreover, glottalized or creaky-voiced phonated vowels are universally realized as relatively long. This is the pattern in the western and central (standard) Slovene krava type (Kavitskaya 2002: 79; Greenberg 2007: 83-84). • Rising tone from other sources (neo-acute) patterns differently: it is a rising tone realized in the tonic and post-tonic syllable. This is the Cakavian, Kaj-kavian dusa type. • Western and central Slovene generalized the old acute type krava, such that dusa follows (has merged with) the same pitch contour. • Eastern Slovene and Western BCS (Cakavian, Kajkavian, Posavian Stokavian) have generalized the dusa type, but could not have merged it selectively with the krava type in pitch-accent systems, since it never yielded a rising pitch. • Eastern Slovene, however, was free to generalize the rising pitch contour in ^ systems that lost pitch oppositions altogether. N The facts adduced above allow us to sketch the following working hypothesis. H As was pointed out, we have no direct evidence for the transition between pitch-ac- l_> cent and fixed-stress + quantity systems, so we are limited to circumstantial evidence. Given the facts sketched above, we can reconstruct the following scenario: • In Bohemian dialects, as in Slovene, old-acute stress yielded glottalization in stressed syllables, which correlates with length and depressed pitch contour in the syllable. • Pitch contour was generally lost in most areas of Czecho-Slovak, but retained longer in SWC. • As functional load of pitch-accent decreased and fixed stress prevailed, the pitch-contour of the depressed/rising tone was generalized as a phonetic (non-contrastive) phenomenon, which co-occurs with vowel length (see Czech dialect maps, above). In this way we have been able to enrich Baerman's analysis of the transition between Common Slavic pitch-accent to fixed stress by explaining an anomalous system in SW Bohemia. The matter is illuminating, because it shows a parallel, if not a direct connection to, the developments in Slovene dialects to which the area would naturally have been connected before language shift to German/Hungarian sundered the continuum between W and S Slavic.) This hypothesis leaves some open questions. The first of these is a function M of the analysis of data: we have still not analyzed enough data to be certain of what N is statistically typical of the PD pitch phenomenon. The second is a question of the 1—1 historical interpretation. Above we have operated on the assumption that the SWC phenomenon is a relic of a more widespread phenomenon ("glottalization") in Bo-CD hemian. It is also possible that the founder population of the SWC dialects was of s a different type than the rest of Bohemia. We hope to address these questions in L subsequent studies. 0 V References Baerman 1999 = Matthew Baerman, The Evolution of Fixed Stress in Slavic, München: Lincom Europa, 1999 (LINCOM studies in Slavic linguistics 15). A Balhar - Jančak 2006 = Jan Balhar - Pavel Jančak, Cesky jazykovy atlas 5, Prague: Academia - Ustav pro jazyk česky AV ČR, 2006. 1 Belič 1972 = Jaromir Belič, Nästin česke dialektologie, Prague: Statni pedagogicke nakladatelstvi, 1972. ^ Greenberg 2000 = Marc L. Greenberg, A Historical Phonology of the Slovene Language: Historical Phonology of the Slavic Languages, Heidelberg: Universitätsverlag C. Winter, 2000 (Historical Phonology of the Slavic Languages 13). o Greenberg 2003 = Marc L. Greenberg, "Word Prosody in Slovene from a Typological Perspective," Sprachtypologie und Universalienforschung (STUF) no. 56 (3), 2003, 234-251. Greenberg 2007 = Marc L. Greenberg, "Phonetic Evidence for the Development of the 'Acute' Tone in Slavic," in Tones and Theories: Proceedings from the International Workshop on Balto-Slavic Accentuation, edited by Mate Kapovic - Ranko Matasovic, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje 2007, 95-108. Greenberg 2008 = Marc L. Greenberg, A Short Reference Grammar of Slovene, München: Lincom Europa, 2008 (LINCOM studies in Slavic linguistics 30). Greenberg 2010 = Marc L. Greenberg, "Nova opisna slovnica ziljščine," Slavistična revija 58 (4) (2010): 489-494. Havranek 1934 = Bohuslav Havranek, "Nareči česka," in Jazyk, edited by Oldrich Hujer, Prague: Sfinx, 1934, 84-218. Holub 2011a = Zbynek Holub, "K problematice současneho uzu paroxytonickeho prizvuku v mluve zapadnich a jižnich Cech," Slavia Centralis 4 (2) (2011), 5-31. Holub 2011b = Zbynek Holub, "K problematice specifickych prozodickych pomeru v nekterych lokalitach zapadnich a jižnich Cech," in Viator Pilsnensis, nebo-li, Plzehsky poutnik: literärnimu vedci Viktoru Viktorovi k sedmdesätinäm, Plzen: Zapadočeska univerzita, 2011, 248-260. Holub 2011c = Zbynek Holub, "Hanpa:eHne Ha npegnocnegHeM cnore cnoBa b to:ho- h 3anagHonemcKHX roBopax," in PyccKoe crobo: cöopHUK Haynmix Ph mpydoe k rnöunern deKaHa $unono^u^ecKo^o $aKynbmema Bon^o^pa^cKo^o ^ ^ocy^apcmeeHHo^o co^uaRbHo-ne^a^o^u^ecKo^o yHueepcumema P. H. m Kydpnmoeoü 3, edited by E. H. Anemerno - E. B. Epticrna - B. H. CynpyH, Bonrorpag: BonrorpagcKHH rocygapcTBeHHtm co^H&^BHo- negarornnecKHH ^ yHHBepcHTeT, OnnonorHHecKHH ^aKynBTeT, Ka^egpa oö^ero h cnaB^Ho-pyccKoro a3BiK03HaHHa, 2011, 19-22. Kavitskaya 2002 = Darya Kavitskaya, Compensatory Lengthening: Phonetics, Phonology, Diachrony, New York - London: Routledge, 2002 (Outstanding Dissertations in Linguistics). Kortlandt 1975 = Frederik Kortlandt, Slavic Accentuation, Lisse: Peter de Ridder Press, 1975. Lundberg 2001 = Grant H. Lundberg, "Typology of Tone Loss in Haloze, Slovenia: N an Acoustic and Autosegmental Analysis," Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies no. 3 (2001),169-189. Lundberg - Priestly 2009 = Grant H. Lundberg - Tom Priestly, "Pitch Opposition in Sele: Slovene Tone Loss in Austrian Carinthia," Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies no. 7 (2009), 3-28. Neweklowsky 1973 = Gerhard Neweklowsky, Slowenische Akzentstudien, Vienna: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1973 (Schriften der Balkankommission, Linguistische Abteilung). Petrik 1936a = Stanislav Petrik, "O plzenskem ,zpivani'," Naše reč no. 20 (8) ^ (1936), 196-201. Petrik 1936b = Stanislav Petrik, "O plzenskem ,zpivani': Domažlice," Naše reč no. N 20 (9) (1936), 221-223. Pronk 2009 = Tijmen Pronk, The Slovene Dialect of Egg and Potschach in the l_■> Gailtal, Austria, Amsterdam - New York: Rodopi, 2009 (Studies in Slavic and General Linguistics 36). Vorač 1955 = Jaroslav Vorač, Ceskä narečijihozäpadni: studie jazykove zemepisnä 1-2, Prague: Ceskoslovenska akademie ved, 1955 (Ceska nareči 2). Obpanonska prozodijska vzporednica na besedni ravni: paroksitoneza v jugozahodnem češkem narečju Povzetek V slavistiki velja češko-slovaški besednoprozodijski tip za konfiguracijo s stalnim naglasom na prvem besednem zlogu in možnost kolikostnega nasprotja v katerem koli zlogu besede. Znana izjema je šlezijsko narečje, kjer prevladuje poljska zvrst s stalnim naglasom na predzadnjem zlogu (»paroksitonija«) brez kolikostnih nasprotij. Manj znana je naglasna podoba v dveh arealih v jugozahodnem češkem narečju (1: Plzen, 2: Doudleby pri Čeških Budjejovicah), kjer prevladuje »paroksitonija« ob stalnem naglasu na prvem zlogu in možno kolikostno nasprotje v naglašenih in nenaglašenih zlogih, ki se na prvi pogled zdi podobna šlezijski konfiguraciji. Na osnovi nedavnih terenskih raziskav v jugozahodnem češkem narečju, ki jih je izveM del Zbynek Holub, imamo o pojavu nove, natančnejše podatke. Čeprav se naglasna N podoba jugozahodnega češkega narečja delno in na prvi pogled ujema s šlezijskim 1 tipom, se v jugozahodni češčini ob kolikostnem nasprotju pojavlja tudi posebni tonski potek pri »naglasu« na predzadnjem zlogu. Namesto da bi povezali jugozahodno O naglasno podobo s šlezijskim tipom, jo lahko upravičeno povežemo s konfiguracijo s v ziljskem slovenskem narečju, vzporedne razvoje pa opažamo tudi drugod v slo-L venskih narečjih, kar se uvršča v celostno sliko razvoja naglasnih tipov v slovanskih o jezikih. Možni potek razvoja v jugozahodni češčini in slovenščini se razčlenjuje v v drugi polovici prispevka. N A P S K PO o co 2 Naglasne značilnosti samostalnikov moške 0-jevske sklanjatve v govoru vasi Dolnje in Gorenje Mraševo Tanja Mirtič iT Ph < N Z Cobiss: 1.01 V članku so prikazane naglasnomestne, tonemske in kolikostne značilnosti samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v govoru dolenjskih vasi Dolnje in Gorenje Mraševo. Naglasne značilnosti so predstavljene in obravnavane v okviru treh praslovanskih naglasnih tipov Christiana S. Stanga. Naveden je tudi nabor končnic moške o-jevske sklanjatve in predstavljen njihov izvor. Ključne besede: moška o-jevska sklanjatev, naglasni tipi, dolenjsko narečje, Dolnje in Gorenje Mraševo iT Accentual features of o-declension masculine nouns in the local dialects of Dolnje Mraševo and Gorenje Mraševo This article presents the stress-position, tonemic, and quantitative features of masculine o-declension nouns in the Lower Carniolan local dialect of the vil- n lages of Dolnje Mraševo and Gorenje Mraševo. Accentual features are presented and examined within the context of the three Proto-Slavic accent paradigms determined by Christian S. Stang. A list of masculine o-declension endings is also provided together with an explanation of their origin. Keywords: masculine o-declension, accent paradigms, Lower Carniolan dialect, Dolnje Mraševo, Gorenje Mraševo 0 Uvod Namen prispevka1 je prikazati in pojasniti naglasnomestne, kolikostne in tonemske značilnosti samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v govoru vasi Dolnje in Gorenje Mraševo (v nadaljevanju: mraševski govor), ki spada v dolenjsko narečje dolenjske narečne skupine2, in raziskati morebitno razlikovanje oz. sovpad odrazov posameznih praslovanskih naglasnih tipov. Kot o-jevski so obravnavani tudi samostalniki drugih praslovanskih neproduktivnih moških sklanjatev, ki so prešli v produktivno o-jevsko sklanjatev. Najprej je podan nabor končnic moške o-jevske sklanjatve in naveden njihov izvor, temu pa sledi prikaz odražanja posameznega praslovanskega naglasnega tipa 1 Pri pripravi prispevka sem se metodološko opirala na članka Šekli 2003; 2010. 2 Opis govora vasi Dolnje in Gorenje Mraševo je predstavljen v Mirtič 2010. t—1 v mraševskem govoru. Prikaz naglasnih značilnosti se omejuje na netvorjeno be- M sedje. Poleg podedovanega besedja je navedeno tudi prevzeto in prikazano njuno N vključevanje v podedovane naglasne vzorce. K O 1 Sklanjatev s 1.1 Nabor končnic L Končnice so lahko naglašene ali nenaglašene. Naglašene končnice imajo krat- o ki ali dolgi samoglasnik. Naglašene končnice s kratkim samoglasnikom nimajo tonemskih nasprotij, naglašene končnice z dolgim samoglasnikom so vedno __, cirkumflektirane. 1—1 -01 -a -0/-3/-Í im./rod -0/-3/-Í -3m N -a -0/-u -3m/-e:im -a -3x/-e:ix -3m/-e:im/-mi: > -3/-i/-je/-ji? -0/-u -3m/-e:im -e/-ie -3x/-e:ix -3m/-e:im/-mi: P 1.1.2 Nenaglašene končnice S -0 -a -0/-3/-Í im./rod -0/-3/-Í -3m K -a -0/-u -3m -a -3X -3m 1 -3/-i/-je -0/-u -3m -e -3X -3m i CS • 2 O 1.1.3 Naglašene končnice s kratkim samoglasnikom h-i CO __2 '-a '-3 im./rod '-3 '-3m • 2 -a '-u '-3m '-a '-3X '-3m -3 '-u '-3m '-e '-3X '-3m 1.1.4 Naglašene končnice z dolgim samoglasnikom -- -a: -- im./rod -- -- -a: -u: -e:im -a: -e:ix -e:im/-mi: -ji? -u: -e:im -ji? -e:ix -e:im/-mi: 1.2 Izvor končnic Končnice samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v mraševskem govoru v večini sklonskih oblik nadaljujejo končnice praslovanske trde ali mehke moške o-jevske sklanjatve, v nekaterih sklonih pa je viden tudi vpliv ¿-jevske ali w-jevske praslovanske sklanjatve. 1.2.1 Ednina Imenovalnik V Ied se v vseh naglasnih tipih pojavlja ničta končnica, ki je lahko odraz nekdanje trde ali mehke moške o-jevske sklanjatve (-0 < psl. *-t/*-b). Rodilnik V Red se pojavlja nenaglašena ali naglašena končnica -a, ki je lahko odraz trde ali mehke moške o-jevske sklanjatve (-a < psl. *-a, '-a < psl. *-a, -a: < psl. *V/V-a3). Pri samostalnikih končniškega naglasnega tipa ima naglašena končnica kratki samoglasnik {ps'sa), pri samostalnikih mešanega naglasnega tipa pa dolgi cirkum-flektirani samoglasnik (zoba:). V primerjavi s knjižno slovenščino, kjer se v Red pri nekaterih samostalnikih moškega spola dvojnično pojavlja vedno naglašena končnica -u:,4 ki jo izvajamo iz praslovanskih u-debel, v mraševskem govoru (v do zdaj zbranem gradivu) tovrstne končnice ni (mr. gra:t gra:da, gu:t gu:da, vra:t vra:ta). Dajalnik in mestnik V Ded in Med se pojavljajo tri končnice: -0, -3 in -i. Končnici -3 in -0 sta najverjetneje nastali s slabitvijo nenaglašene končnice -i (psl. *-i), ki se je reducirala v -3 oz. -0 (bra:t/bra:t3). Končnica Ded in Med -i (ga:yki) je lahko prvotna mestniška končnica nekdanje mehke o-jevske sklanjatve in je nastala po križanju dajalnika z mestnikom (-i < psl. *-i). Vzrok oblikovne zamenjave med dajalnikom in mestnikom je v zaimkih, od koder je prešla nalika najprej na pridevnike in nato še na samostalnike. V govorih, ki poznajo prehod nenaglašenega u preko u v i, pa bi obravnavana končnica lahko izhajala tudi iz končnice -u (Ramovš 1952: 39, 41; Smole 1994: 88). Tožilnik Samostalniki, ki poznajo kategorijo živosti ali podspol človeškosti, imajo v tožilni-ku rodilniško končnico.5 Pri drugih samostalnikih je ohranjena prvotna tožilniška oblika, ki je enaka imenovalniški. Orodnik Orodniška končnica -3m, ki je vedno nenaglašena (bra:t3m), je morda nastala nali-kovno po zaimenski sklanjatvi (Oed -3m). 1.2.2 Dvojina Imenovalnik in tožilnik Končnica Idv -a, ki lahko nadaljuje nekdanjo končnico trde ali mehke o-jevske sklanjatve, je lahko naglašena ali nenaglašena (-a < psl. *-a, '-a < psl. *-a, -a: < psl. *V/V-a). Naglašena se pojavlja pri samostalnikih mešanega in končniškega 3 Tovrstna oznaka nakazuje cirkumflektrirano osnovo in končnico. 4 V knjižni slovenščini se tovrstna končnica pojavlja zlasti pri samostalnikih nekdanjih trdih osnov, saj je bila tudi nekdanja u-jevska sklanjatev trda (knj. sln. god godu/goda, grad gradu/grada, vrat vratu/vrata). Samostalniki s končnico -u v rodilniku ednine so običajno v imenovalniku ednine enozložni in dolgo cirkumflektirani. Ker je bila velika večina samostalnikov praslovanske u-jevske sklanjatve dvozložnih in so pripadali praslo-vanskemu naglasnemu tipu c, je bil omogočen oblikovni stik z o-jevskimi samostalniki istega naglasnega tipa (Ramovš 1952: 38; Šekli 2003: 43). 5 led 'gat, Red ga:da, Ted ga:da; Ied škof, Red škofa, Ted škofa CVJ co O CVJ • S3 X V Ph o J Vi O X N 1—1 naglasnega tipa (zoba:,pa'sa), medtem ko je pri drugih naglasnih tipih nenaglašena M (bra:ta). Dvojina je oblikovno ohranjena samo v imenovalniku in tožilniku, preostale oblike so enake množinskim. K 1.2.3 Množina O Imenovalnik s V Imn se sinhrono gledano pojavljajo štiri končnice: -a, -i, -je in -jie (gra:xa, L grobuvi, fantje, zobjie). Zgodovinska končnica za trdo in mehko o-jevsko skla- 0 njatev je končnica -i, ki pa se pri nekaterih korensko naglašenih besedah reducira v polglasnik (-i/-a < psl.*-i). Končnica -je je končnica nekdanje moške i-jevske sklanjatve (-je/j < psl. *-bie). Pri nekaterih tovrstnih samostalnikih se dvojnično 1 pojavlja končnica -i, ki je najverjetneje nastala po asimilaciji (je > i) (Smole 1994: 97). Končnica -jie (-jie < psl.*V/V-bie) je vedno naglašena in se pojavlja pri samo- N stalnikih mešanega naglasnega tipa. A p Rodilnik i V Rmn ohranjajo historično končnico nekdanje trde ali mehke o-jevske sklanjatve S trije samostalniki mešanega naglasnega tipa (la:s, muoš, zuop) in dva samostalnika ^ nepremičnega naglasnega tipa (otru:k in kujn) (-0 < psl. *-b/*-b). Drugi samostal-1 niki so v Rmn po onemitvi redukcijskih vokalov prevzeli nekdanjo u-jevsko konč- 9 nico *-oub (bra:tu; -u < psl. *-oub). • 1 Dajalnik • V Dmn se pojavljata končnici -am in -e:im. Končnica -am (bra:tam) je lahko na- 2 stala po križanju dajalniške končnice -om in orodniške končnice -i (> -im > -am). Možna je tudi posplošitev naglašene orodniške končnice -mi: (< psl. *-bmi/*-bmi) v nenaglašen položaj in kasnejši upad -i - ob delovanju nalike po drugi ženski sklanjatvi, kjer je po upadu -i prišlo do izenačitve med dajalnikom in orodnikom množine. Mogoč je tudi vpliv pridevniških končnic na samostalniške, saj se s tem vzpostavi popolno ujemanje (Smole 1994: 88). Končnica -e:im, ki je vedno naglašena (zobe:im), je najverjetneje nastala pod vplivom Mmn. Sprva se je pojavila pri tistih samostalnikih, ki so imeli v Mmn končnico -e:ix. Tako pride do vpliva mestni-škega samoglasnika na dajalniški (Ramovš 1952: 47). Tožilnik V Tmn se pojavljata končnici -e in -ie, ki odražata končnico nekdanje mehke o--jevske sklanjatve (-e < psl. *-q, -ie < psl. *V/V-q). Končnica -ie, ki je odraz stal-nodolgega nosnika se pojavlja pri samostalnikih z mešanim naglasnim tipom (zobie). Končnica -e pa se pojavlja pri samostalnikih nepremičnega in premičnega naglasnega tipa na osnovi ter samostalnikih končniškega naglasnega tipa (bra:te, madve:ide, pa'se). Mestnik V Mmn se pojavljata končnici -ax in -e:ix. Končnico -ax (bra:tax) imajo korensko naglašeni samostalniki in najverjetneje predstavlja končnico nekdanje mehke o-jevske sklanjatve, ki je pod vplivom moderne vokalne redukcije delno upadla (-ix > -sx). Nekaj samostalnikov pozna tudi končnico -e:ix (koše:ix), ki je vedno nagla-šena in odraža nekdanjo trdo o-jevsko končnico (-e:ix < psl. *-exb). 2 Praslovanski naglasni tipi Orodnik V Omn se lahko pojavljajo tri končnice: -am, -e:im in -mi:. Končnico -mi: lahko 1—1 izvajamo tako iz ¿-jevske kot w-jevske sklanjatve (-mi: < psl. *-bmi/*-bmi). Pojavlja se pri nekaj samostalnikih s cirkumflektirano osnovo in mešanim naglasnim tipom & (zobmi:). Orodniška končnica -sm je lahko nastala na več načinov - tako kot mno- 1—1 žinska dajalniška končnica. Končnica -e:im je vedno naglašena in se v orodniku pojavlja samo pri enem samostalniku (vole:im). Najverjetneje je nastala pod vplivom dajalniške vedno naglašene končnice -e:im. Naglasne značilnosti samostalnikov moške o-jevske sklanjatve bodo predstavljene v okviru treh praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov Christiana S. Stanga: (a) praslovanskega oblikotvornega naglasnega tipa a, za katerega je značilno nepremično naglasno mesto na osnovi in staroakutski tonem v vseh sklonskih oblikah; O (b) praslovanskega oblikotvornega naglasnega tipa b, za katerega je značilno ne- ^ premično naglasno mesto na prvem/edinem zlogu končnice, pri čemer prihaja do i-h naglasnega umika na prednaglasni zlog in nastanka novega akuta na dolžini ali kra- N čini in (c) praslovanskega oblikotvornega naglasnega tipa c, za katerega je značilno polarizirano premično naglasno mesto (Stang 1957: 56-99).6 3 Odrazi praslovanskega naglasnega tipa a 3.1 Naglasni tip b'rat brá:ta b'rat brá:ta bra:t/bra:ta b'rat p3r bra:t/bra:t3 z brá:tam brá:ta bra:tu bra:tam brá:ta p3r bra:t3x z bra:tam brá:tje/brá:ta bra:tu bra:tam brá:te p3r bra:t3x z bra:tam Samostalniki naglasnega tipa b'rst bra:ta imajo v vseh sklonskih oblikah stalno naglasno mesto na osnovi. Enozložna oblika ima v imenovalniku ednine kratki samoglasnik, v odvisnih sklonih pa pride do kakovostne in kolikostne premene naglašenega samoglasnika. Dolgi cirkumfleks v rodilniku, mestniku in orodniku množine je odraz popraslovanskega novega cirkumfleksa (Rmn *brat-b, Mmn *bratexb, Omn *braty). Cirkumfleksni tonem v mestniku ednine je najverjetneje 6 Sledi praslovanskega naglasnega tip d moskovske naglasoslovne šole v govoru niso vidne, saj je prišlo do sovpada praslovanskega naglasnega tipa d s praslovanskim naglasnim tipom c (mr. ru:k ru:ga, mu:st mu:sta). 1—1 nastal nalikovno po mestniku množine.7 Posebnost v primerjavi s knjižno Slovenia ščino predstavljajo dajalniške oblike, ki so v knjižni slovenščini akutirane, v mra-N ševskem govoru pa cirkumflektirane, kar je verjetno nastalo po naliki na mestniške 1—1 cirkumflektirane oblike. Orodniške oblike so oblikovno enake v vseh treh številih, ^ med seboj se ločijo le v tonemu.8 Po tipu b'rat bräita (psl. *brätrb *brätra (a)) se sklanjajo samostalniki neks danjega praslovanskega naglasnega tipa a: 'čas cäisa, 'dam dtma, 'gat gä:da, g'rax L gräixa, 'kap kupa, k'lašč kla:šča 'klop', k'rax krü:xa, 'las läiza, m'ras mräiza, p'rak 0 präiga, 'rak rä:ka in prevzeto besedje fant fämta, 'gayk gäiyka, g'laš gläiza, 'galt gli:da 'sklep', g'max gmä:xa 'mir', g'rant grüinta, g'vant gväinta, k'ramp krä:mpa, 'laft lüifta 'zrak', 'pantpäinta, p'lac plä:ca, s'kaf škdifa, s'tanf štUinfa, s'tant štdinta 1 'stojnica; del kozolca', s'tak štUika 'nadstropje; vinogradniška terasa', š'tax šti:xa 'skupek kart, ki jih vzame igralec z najmočnejšo karto', š'tal šti:la 'držaj pri orodju', N š'tark štri:ka, 'tac ti:ča, 'vamp vä:mpa, ž'max zmäxa 'okus'. Po tem tipu se sklanja A tudi samostalnik 'maš mi:ša (psl. *myšb *myši, knj. sln. miš miši),9 ki je spremenil p sklanjatev, samostalnik 'bak bi:ka (psl. *byki> *byka), ki je nekdaj pripadal praslo-i vanskemu naglasnemu tipu b, in samostalnik z'rak zrä:ka (psl. *zorkb *zorka), ki je S spadal v praslovanski naglasni tip c. Pri nekaterih samostalnikih (najpogosteje pri tistih, ki se končujejo na meh- 1 konebni zapornik ali pripornik) se v dajalniku in mestniku ednine dvojnično po-9 javlja končnica -i (gä.yki, kru:xi, präigi, štrhki). V imenovalniku množine se pri • nekaj samostalnikih pojavlja samo reducirana končnica -a (gräxa, kM:šča, krä:mpa, o mi:ša, ti:ča, rä:ka), veliko samostalnikov tega naglasnega tipa pa v imenovalniku • množine izkazuje tako končnico -a kot tudi deloma reducirano nekdanjo moško 2 i-jevsko končnico -je (fä:ntje/fä:nta, gä:dje/gä:da, gM:žje/gM:ža, gltdje/gltda, ška:fj§/ška:fa, štä:ntje/štä:nta, štUinfje/štUinfa, vä:mpje/vä:mpa). 3.2 Naglasni tip mjä.dvat madve.ida mjd:dv3t msdvé:ida msdvédds msdvé:ida par madveiida z m3dvé:id3m madvéiida msdvé:idu msdvéddsm msdvé:ida par madveiidax z madvéddam msdvéddje msdvé:idu msdvéddsm msdvé:ide par madveiidax z madvéddam Samostalniki naglasnega tipa mjddvat madve:ida poznajo premični naglas na osnovi. Po tem naglasnem tipu se sklanjajo praslovanski trizložni samostalniki naglasnega tipa a, pri katerih pride v imenovalniku ednine do umika na prednaglasno dolžino ali kračino. Od naglasnega vzorca 'brat brd:ta se ta naglasni tip razlikuje 7 Rigler je povezoval izgubo metatonije v mestniku ednine knjižne slovenščine s stopnjo upada končnice. Ko govorci v mestniku ednine sicer reducirani končnici dodajo končnico -u, v tem sklonu več ne spremenijo akuta v cirkumfleks. Drugače pa je pri tistih govorcih knjižnega jezika, ki v svojem narečju končnico reducirajo samo do polglasnika (bra:ta) (in s tem v knjižnem jeziku ne spremenijo števila zlogov). Ti govorci metatonijo običajno ohranijo (Rigler 1968: 197). 8 Podobno tudi v vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru (gl. Smole 1994: 28-37). 9 Prehod v o-jevsko sklanjatev se je najverjetneje zgodil zaradi enakih edninskih imeno-valniških oblik - kost : mož (Ramovš 1952: 67). zgolj v oblikah, kjer je diahrono gledano prišlo do naglasnega umika na prednagla-sno dolžino ali kračino. Po tipu mjadvat madve:ida (psl. *medvedb *medveda (a)) se sklanjajo in na-glašujejo še samostalniki jačman jačmiena, ja:lan jaliena, ja:rman jarmiena, ja:zak jazika, 6:rax/o:rx ore:ixa, patja:lan patalima, pja.ian palina, pla:man plamiena, pra:šačprašiča, so:sat sose:ida, tre:ibax tarbu:xa in prevzeti samostalniki cja:sar casa:rja, ko:staj kostaja inpjaixar paxa:ra. Del samostalnikov tega naglasnega tipa ima v imenovalniku množine končnico -je (jalienje, patalimje, sose:idje), nekaj pa jih izkazuje končnico -a (jazika, ore:ixa,paxa:ra,plamiena). V primerjavi s tipom 'brat bra:ta je popolni upad končnice v dajalniku in mestniku ednine redkejši, pojavi se le v nekaj primerih (jačmien, jarmien), pri nekaj samostalnikih pa je dvojnično možna tudi končnica -i (jaziki, ore:ixi). 4 Odrazi praslovanskega naglasnega tipa b 4.1 Naglasni tip gréiix gréiixa gréiix gréiixa gréiixa gréiix par greiixa z gréiixam gréiixa gréiixu gréiixam gréiixa par greiixax z gréiixam gréiixa gréiixu gréiixam gréiixe par greiixax z gréiixam iT P- < N > O J iT O m N tL Praslovanski samostalniki z dolgim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu so v mraševskem govoru zaradi nevtralizacije tonemskih nasprotij v izvorno zadnjih besednih zlogih v imenovalniku (in tožilniku) ednine cirkumflektirani. Cirkum-fleksni tonem v rodilniku, mestniku in orodniku množine je nastal nalikovno po naglasnem tipu b'rat braita. V primerjavi z omenjenim tipom se cirkumfleksni tonem v naglasnem tipu gre:ix gre:ixa v dajalniških oblikah pojavi redko in zgolj v predložni rabi. Po naglasnem tipu gre:ix gre:ixa (psl. *grexi *grexa (b)) se sklanjajo še xri:p xri:ba, klu.č kluča in prevzeto besedje kra:l krnila, kri:š križa, ma:j ma:ja in pa:r paira. V imenovalniku množine se pojavlja zgolj reducirana končnica -a, v dajalni-ku in mestniku ednine pa se pri samostalniku gre:ix dvojnično pojavlja tudi končnica -i. Podobno kot gre:ix gre:ixa se naglašujejo tudi samostalniki naglasnega tipa mra:mor mra:morja, po katerem se sklanjajo v praslovanščini trizložni samostalniki z naglasom na predzadnjem zlogu osnove, ki so spadali k nekdanjemu praslovan-skemu naglasnemu tipu a. Od tipa gre:ix gre:ixa se razlikujejo zgolj v oblikah, kjer prihaja v tipu gre:ix gre:ixa do tonemske nevtralizacije. Po tem tipu se naglašu-je še prevzeto besedje a:jmar ajmarja, ca:gar ca:garja, javor javorja, miežnar miežnarja, ta:barxar ta:barxarja, tra:xtor traixtorja. V ta tip se vključujejo tudi samostalniki, ki v odvisnih sklonih osnovo podaljšujejo s soglasnikom -n: kramcal kra:ncalna, na:gal na:galna, pa:rkal pa:rkalna in riemal riemalna. t_l 4.2 Naglasni tip 'koš ko:ša M Praslovanski samostalniki s kratkim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu se naN glasujejo po naglasnem tipu 'koško:ša, ki se razlikuje od naglasnega tipa b'rat bra:ta 1—1 zgolj v imenovalniški obliki, saj tip 'koš ko:ša izkazuje le kolikostno premeno. Po tipu 'koš ko:ša (psl. *kos'i *kos'a (b)) se sklanjajo in naglašujejo še samostalniki O 'bop boba, c'mok cmo:ka, d'gor dgo:ra, g'rop gro:ba, 'kou ko:la, 'mol/'mou, mo:la, s 'potpoda, s'tou sto:la, st'rop stropa in 'vou vo:la. V ta naglasni tip se vključuje tudi L prevzeto besedje 'cof cofa, c'vek cve:ka, g'roš gro:ša, k'nofkno:fa, k'rofkrofa, 'mošt 0 mošta, p'lex pla:xa, p'lox plo:xa, škof škofa, š'tok što:ka in št'rok štro:ka 'koruzni storž'. Pri samostalniku špex špja:xa prihaja tudi do kakovostne premene. Samostalniki 'koš, 'kou, s'tou in 'vou imajo v dajalniku množine dvojnič- 1 no obliko koše:im, kole:im, stole:im in vole:im, v mestniku množine pa dvojnico koše:ix, kole:ix, stole:ix in vole:ix, ki je v knjižni slovenščini akutirana, v mraše- N vskem govoru pa zaradi nevtralizacije tonemskih nasprotij v izvorno zadnjih ali A edinih besednih zlogih cirkumflektirana. Prav tako imajo navedeni samostalniki p v rodilniku množine dvojnice z dolgo cirkumflektirano končnico ü: (košu:, kolu:, 1 stolü: in volü:), ki predstavlja končnico nekdanje w-jevske sklanjatve (*-ovb). SaS mostalnik 'vou ima tudi v orodniku množine posebno končnico -e:im (vole:im), ki je ^ najverjetneje nastala pod vplivom dajalniških oblik. Po tem tipu se sklanjata tudi samostalnika ot'rok in 'koj, ki ohranjata brez-9 končniški rodilnik množine otrü:k in kü:jn. Obliki izkazujeta refleks zgodaj po- • daljšanega novoakutiranega o, ki je nastal po naglasnem umika s praslovanskega o polglasnika v šibkem položaju (psl. *otrokb < *otroki, psl. *konb < *koni>). Refleks • zgodaj podaljšanega novoakutiranega o se je v obravnavanem govoru izenačil z 2 refleksom dolgega cirkumflektiranega o. Samostalnik ot'rok ima posebno obliko še v mestniku množine, ki prav tako odraža praslovanski novi akut na kračini (Mmn otru:cax < psl. *otrocexb < *otrocexb). Samostalniki g'rop, st'rop in 'vou v dvojini in množini dvojnično izkazujejo podaljšavo osnove z morfemom -ov (grobü:va, grobü:vi, stropü:va, stropü:vi, volü:va, volü:vi). V dvojini je pogostna tudi nepodaljšana oblika. Morfem -ov je prvina nekdanje w-jevske sklanjatve (*-oue). V oblikah grobü:vi, stropü:vi in volü:vi je prišlo do kontaminacije nekdanje w-jevske prvine *-oue in o-jevske končnice -i ali pa se je iz w-jevske sklanjatve v o-jevsko posplošila končnica za rodilnik množine *-oub, na katero se je naplastila o-jevska končnica. Pri oblikah grobü:va, stropü:va in volü:va pa pride do združitve morfema *-oue z dvojinsko končnico -a (Ramovš 1952: 44; Šekli 2003: 43-44). 4.3 Naglasni tip 'pas pa'sa 'pas pa'sa pa'sa pa'sa par pa'sa s pa'sam pa'sa pa'su pa'sam pa'sa par pa'sax s pa'sam pa'sa pa'su pa'sam pa'se par pa'sax s pa'sam Po tipu mr. 'pas pa'sa (psl. *pbs-b *pbsa (b)) se v mraševskem govoru naglašuje tudi samostalnik 'daš dažja (psl. *dižd'b *dbzd'â (b)). Pri samostalniku 'pas pa'sa in 'daš dažja je razvojno gledano polglasnik v imenovalniku ednine pričakovan, v odvisnih sklonih pa je prišlo do posplošitve polglasnika iz imenovalniške oblike (Šekli 2003: 40). Po tem naglasnem tipu se sklanjajo tudi v praslovanščini dvozložni ali trizložni samostalniki z obstojnim polglasnikom v prvem in neobstojnim polglasnikom v drugem zlogu osnove: ba'zak bas'ka, ča'bar čab'ra, xar'batxarp'ta, sta'bar stab'ra. Pri samostalniku ba'zak bas'ka se v dajalniku in mestniku ednine dvojnično pojavlja končnica -i. 5 Odrazi praslovanskega naglasnega tipa c 5.1 Naglasni tip zuop zoba: zuop zoba: zuoba/zuop zuop par zuoba/zuop z zuobam zoba: zuop zobe:im zoba: par zobe:ix z zobmi: zobjie zuop zobe:im zobie par zobe:ix z zobmi: iT P- < N Z > O J iT O m N tL V rodilniku ednine, imenovalniku in tožilniku dvojine ter imenovalniku in tožilniku množine je naglas na končnici povezan s splošnoslovenskim pomikom praslovan-skega starega cirkumfleksa v slovenskih dvo- in večzložnicah (psl. *zqbb *zqba > knj. sln. zob zoba). V rodilniku, dajalniku in mestniku množine pride do umika naglasa s končnega polglasnika in nastanka novega akuta. Novi akut v rodilniku in mestniku množine izpričuje knjižna slovenščina, v mraševskem govoru pa je zaradi nevtralizacije tonemskih nasprotij v zadnjih zlogih nastal cirkumfleksni tonem. V dajalniku množine bi prav tako pričakovali akut, vendar imamo tako v knjižni slovenščini kot v mraševskem govoru cirkumfleksni tonem, kar je lahko nastalo nalikovno po sklonih s cirkumfleksom (najverjetneje po imenovalniku in tožilniku množine) ali po naglasnem tipu b'rat bra:ta. Po naglasnem tipu zuop zoba: (psl. *zqbb *zqba (c)) se naglašuje še samostalnik muoš moža:, v ednini pa tudi samostalniki bu:x boga:, du:x duxa:, gnu:j gnoja:, liet leda:, miet meda:, mu:st mosta:, sne:ik snega:, sve:it sveta:. Samostalnika bu:x in sne:ik imata v dajalniku in mestniku dvojnično končnico -i. Samostalniki bu:x, mu:st in sveiit v množini podaljšujejo osnovo z morfemom -ov. V dvojini so pogo-stnejše oblike brez podaljšave osnove. Po naglasnem tipu zuop zoba: se sklanja in naglašuje tudi samostalnik la:s. Njegov pregibnostno-naglasni vzorec se razlikuje od vzorca zuop zoba: zgolj v rodilniku ednine in imenovalniku ter tožilniku dvojine, kjer se naglas nahaja na korenu besede. Tovrstni naglas je najverjetneje nastal nalikovno po predložnih zvezah, kjer je naglas na osnovi besede (za la:se). 5.2 Naglasni tip ku:s ku:sa ku:s ku:sa ku:sa ku:sa par ku:sa s ku:sam ku:sa ku:su ku:sam ku:sa par ku:sax s ku:sam ku:sa ku:su ku:sam ku:se par ku:sax s ku:sam Veliko dvozložnih samostalnikov nekdanjega praslovanskega naglasnega tipa c je posplošilo naglas na edinem zlogu cirkumflektirane osnove. V rodilniku ednine je bila končnica prvotno naglašena in šele po ponovnem umiku naglasa drugotno nenaglašena (psl. *kosb *kosa > mr. ku:s ku:sa). Po tipu ku:s ku:sa (psl. *kos-b *kosa (c)) se sklanjajo še samostalniki jé:is M jé:iza, kla:s kla:sa, klu:n klu:na, kruok kruoga, li:st li:sta, lu:j lu:ja, nu:xt nu:xta, N pra:x pra:xa, suot suoda, znu:j znu:ja in prevzeto besedje dra:t dra:ta, fa:r fa:ra, 1—1 gla:js gla:jsa 'tir', kré:ikkré:iga, luon luona, lu:mp lu:mpa,puoppuoba, ši:xt ši:xta, ta:l/ta:jl ta:la/ta:jla 'gozdna parcela' in zuos zuosa. Po tem tipu se naglašujeta tudi O samostalnika praslovanskega naglasnega tipa b z dolgim samoglasnikom v predna-s glasnem zlogu xra:st xra:sta inpla:ščpla:šča, kjer je najverjetneje prišlo do posplo-L šitve cirkumfleksnega tonema iz imenovalniške oblike v oblike z glasovno izraženo 0 končnico. Popolnoma upadla končnica v dajalniku in mestniku ednine (-3 > -0) je redka, običajnejša je končnica -3. Pri samostalnikih kruok, plu:k, pra:x in ši:xt se dvojnično pojavlja končnica -i. Samostalniki fa:r, lump in puop imajo v imenovali niku množine nekdanjo i-jevsko končnico -je (fa:rje, lú:mpje, puobje). Samostalniki bré:ik bré:iga, bru:t bru:da, cvé:it cvé:ita, du:m du:ma, gla:s N gla:sa, gra:t gra:da, gu:t gu:da, kré:is kré:isa, lé:is lé:isa, ma:x ma:xa, mé:ix mé:ixa, A nu:s nu:sa, ru:t ru:da, si:n si:na, u:s u:za 'voz', vó:uk vó:uka, vra:t vra:ta, zi:t zi:da p in prevzeti samostalnik tra:m tra:ma se v ednini sklanjajo in naglašujejo tako kot 1 samostalnik ku:s ku:sa, v množini pa lahko podaljšujejo osnovo z morfemom -ov S (bregu:vi, brodu:vi, cvetu:vi, domu:vi, gradu:vi, godu:vi, kresu:vi, mehu:vi, rodu:vi, vouku:vi, vratu:vi). Možne so tudi nepodaljšane oblike, zlasti v dvojini. Podaljšek 1 osnove je vedno cirkumflektiran, končnica -i pa je lahko deloma upadla (-i > -3). 9 V rodilniku množine imajo tovrstni samostalniki končnico -u. Poleg kontaminaci- • je podaljška osnove -ov in končnice -i se v mraševskem govoru pri samostalniku o vo:uk dvojnično pojavlja tudi kontaminacija podaljška osnove -ov z deloma upadlo • i-jevsko končnico -je (vouku:vje). Pri samostalniku ta:t ta:ta je pogostnejša nepo- 2 daljšana oblika v dvojini in množini, v imenovalniku množine pa ima samostalnik obliko tatjie. Samostalniki bré:ik, u:s in zi:t v dajalniku in mestniku ednine izkazujejo dvojnično končnico -i (na u:zi). 6 Sklep Naglasni tipi samostalnikov moške o-jevske sklanjatve, določeni na osnovi naglasa v imenovalniku in rodilniku ednine, so naslednji: (1) nepremični naglas z akutirano osnovo in premenami: (a) tip s kolikostno in kakovostno premeno v imenovalniku in rodilniku ednine kot odraz praslovanskega naglasnega tip a: b'r3t brá:ta; (b) tip s kolikostno premeno v imenovalniku in rodilniku ednine kot odraz praslovanskega naglasnega tipa b s praslovanskim kratkim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu: 'koš k0:ša; (2) nepremični naglas na akutirani osnovi: (a) tip z dolgim cirkumflek-tiranim imenovalnikom ednine in dolgim akutiranim rodilnikom ednine kot odraz praslovanskega naglasnega tipa b s praslovanskim dolgim samoglasnikom v pred-naglasnem zlogu: gré:ix gré:ixa; (b) tip z dolgim akutiranim imenovalnikom in ro-dilnikom ednine kot odraz praslovanskega naglasnega tip a v praslovanščini trizlo-žnih samostalnikov z naglasom na predzadnjem zlogu osnove: mrá:mor mrá:morja; (3) nepremični naglas na cirkumflektirani osnovi kot odraz praslovanskega naglasnega tipa c po posplošitvi naglasa na cirkumflektirani osnovi: ku:s ku:sa; (4) cr Ph premični naglas na akutirani osnovi kot odraz praslovanskega naglasnega tipa a, ^ in sicer tistih samostalnikov, ki so izvedli naglasni umik: mja:dvat madve:ida; (5) w končniški naglasni tip kot odraz praslovanskega naglasnega tipa b s polglasnikom v ^ prednaglasnem zlogu: 'pas pa'sa; (6) mešani naglasni tip kot odraz praslovanskega ^ naglasnega tipa c: zuop zoba:. Največ končnic samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v mraševskem go- 1—1 voru je nekdaj pripadalo končnicam praslovanske trde ali mehke moške o-jevske sklanjatve, v nekaterih sklonskih oblikah pa se pojavljajo tudi končnice nekdanje ¿-jevske in w-jevske sklanjatve. Nekdanja moška ¿-jevska končnica -je se v imeno-valniku množine pojavljala zlasti pri odrazih praslovanskih naglasnih tipov a in c. Izkazuje jo tako domače kot prevzeto besedje. Pojavlja se predvsem pri samostalnikih, ki zaznamujejo živa bitja. Vpliv nekdanje w-jevske sklanjatve je viden pri po- N daljševanju osnove z morfemom -ov, zlasti pri odrazih praslovanskega naglasnega tipa c, in sicer pri samostalnikih, ki so v imenovalniku ednine enozložni in cirkum-flektirani. Nekaj tovrstnih podaljšav osnove pa se pojavlja tudi pri samostalnikih, ki odražajo nekdanji praslovanski naglasni tip b. Končnica w-jevske sklanjatve je tudi množinska rodilniška končnica -w, ki je danes splošno razširjena tudi v knjižni slovenščini, rodilnik z ničto končnico pa se ohranja le pri nekaj samostalnikih. Re-liktne oblike, ki jih največkrat odražajo v govoru pogostno rabljeni samostalniki, se pojavljajo zlasti pri odrazih praslovanskega naglasnega tipa b, in sicer pri samostal- O nikih kol, koš, stol in vol. Naglas samostalnika je pomemben za razporeditev končnic v imenovalniku, i-h dajalniku, tožilniku, mestniku in orodniku dvojine ter množine, v dajalniku in me- N stniku ednine pa na razvrstitev končnic vpliva tudi predkončniško soglasniško okolje. Pri odrazih praslovanskega naglasnega tipa a in b v orodniških oblikah tonem l_) prevzame vlogo morfema. V obravnavanih vzorcih moške sklanjatve je pogostna zlasti znotrajvzorčna nalika, torej med skloni istega števila in iste sklanjatve, predvsem tam, kjer so si le-ti blizu po funkciji in oblikovno. V primerjavi s knjižno slovenščino se naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v mraševskem govoru razlikuje v dajalniških oblikah, in sicer pri odrazih praslovanskega naglasnega tipa a in odrazih praslovanskega naglasnega tipa b s kratkim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu. V mestniku ednine tega naglasnega tipa je prisoten cirkumfleksni tonem, ki je nastal nalikovno po množinskih mestniških oblikah, medtem ko je v knjižni slovenščini v tem sklonu metatonirana oblika manj pogostna. Samostalniki praslovanskega naglasnega tipa a se v govoru odražajo kot samostalniki z različno kakovostjo in kolikostjo naglašenega samoglasnika v imenovalniku in rodilniku ednine, samoglasniki naglasnega tipa b s kratkim samoglasnikom v prednaglasnem zlogu pa (izvzemši samostalnik špex špja:xa) odražajo le različno kolikost imeno-valnika in rodilnika ednine. ^ Krajšave E N I = imenovalnik, D = dajalnik, dv = dvojina, ed = ednina, knj. = knjižno, M = me- 1—1 stnik, mn = množina, mr. = mraševski govor, O = orodnik, psl. = praslovansko, R = rodilnik, sln. = slovensko, T = tožilnik 0 S L Literatura O Bezlaj 1976 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I: A—J, Ljubljana: SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1976. 1 Bezlaj 1982 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika II: K-O, Ljublja- na: SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1982. Z Bezlaj 1995 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika III: P—S, dopolnila in uredila Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: ZRC SAZU (izd.) -Mladinska knjiga (zal.), 1995. i Bezlaj 2005 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika IV: S—Ž, avtorji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, uredila Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, 2005. — Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, 1996, VII-XVIII. • Mirtič 2010 = Tanja Mirtič, Lastno imenje vasi Dolnje in Gorenje Mraševo: di- plomsko delo, Ljubljana: [T. Mirtič], 2010. • Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1952. Ramovš 1995 = Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Ljubljana: ZRC SAZU, 21995 (11936) (Zbirka ZRC 9). Rigler 1968 = Jakob Rigler, Problematika naglaševanja v slovenskem knjižnem jeziku, Jezik in slovstvo 13 (1968), 192-199. Rigler 2001 = Jakob Rigler, Zbrani spisi 1: jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave, ur. Vera Smole, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. Smole 1994 = Vera Smole, Oblikoglasje in oblikoslovje šentruperskega govora: doktorska disertacija, Ljubljana: [V. Smole], 1994. Snoj 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 220 03 01997). SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika na CD-romu z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU - DZS, 1998. Stang 1957 = Christian S. Stang, Slavonic Accentuation, Oslo: Universitetsforlaget, 1957. Šekli 2003 = Matej Šekli, Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v (knjižni) slovenščini, Jezikoslovni zapiski 9 (2003), št. 2, 29-50. Šekli 2009 = Matej Šekli, Sklanjatev samostalnikov (moške in srednje) o-jevske sklanjatve v jeziku slovenskih srednjeveških rokopisnih spomenikov, v: Slovenski mikrokozmosi - medetnični in medkulturni odnosi = Zbornik Sla- N vističnega društva Slovenije 20, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana, 2009, f> 107-119. Šekli 2010 = Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske skla- ^ njatve v govoru vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine, Jezi- ^ koslovni zapiski 16 (2010), št. 2, 73-90. Škrabec 1994-1998 = Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela 1-4, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1994-1998. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, Zbirka Sopotnik). Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 420 00 01976). Vojtech Poklač 2011 = Saša Vojtech Poklač, Glasoslovje in frazeologija v dolenjskih govorih med Krko in Gorjanci: doktorska disertacija, Ljubljana: [S. Vojtech Poklač], 2011. O Accentual features of o-declension masculine nouns in the local dialects of Dolnje Mrasevo and Gorenje Mrasevo O Summary Accentual paradigms of masculine o-declension nouns defined based on the stress N in the nominative and genitive singular include (1) immobile stress with an acute H stem and alternations: (a) type with quantitative and qualitative alternation in the ^ nominative and genitive singular (b'rat bra:ta 'brother'), (b) type with quantitative alternation in the nominative and genitive singular ('kos ko:sa 'basket'); (2) immobile stress on an acute stem: (a) type with a long circumflex nominative singular and a long acute genitive singular (gre:ix gre:ixa 'sin'), (b) type with a long acute nominative and genitive singular (mramor mramorja 'marble'); (3) immobile stress on a circumflexed stem (ku:s ku:sa 'piece'); (4) mobile stress on an acute stem (mjaidvat madve:ida 'bear'); (5) desinential accentual paradigm ('pas pa'sa 'dog'); and (6) mixed accentual paradigm (zuop zoba 'tooth'). In the past, the majority of masculine o-declension noun endings in the Mrasevo dialect included endings of the Proto-Slavic hard or soft o-declension; however, certain declension forms also include endings of the former i- and w-declensions. In reflexes of the Proto-Slavic accentual paradigm types A and B in instrumental forms, the toneme assumes the role of a morpheme. The masculine declension patterns studied feature frequent intraparadigmatic analogies between cases of the same number and declension, especially where they have a similar function and form. Kategorija živosti v govorih spodnje Zadrečke doline Cobiss: 1.01 V govorih spodnje Zadrečke doline (v dolini reke Drete med Gornjim Gradom in Nazarjami), ki so del zgornjesavinjskega narečja, je skupina samostalnikov s kategorijo živosti obsežnejša od tiste v slovenskem knjižnem jeziku. Ključne besede: slovenščina, narečja, oblikoslovje, živost Peter Weiss iT P- < N Z > The category of animacy in the local dialects of the lower Dreta Valley J In the local dialects of the lower Dreta Valley (between Gornji Grad and Nazarje), which belong to the Upper Savinja dialect group, the set of animate nouns is larger than in standard Slovenian. Keywords: Slovenian, dialects, morphology, animacy 0 Kategorija živosti Kategorija (podspol) živosti je v slovenskem jeziku oblikoslovna posebnost samostalnikov moškega (in srednjega) spola, da je v ednini tožilniška oblika enaka ro-dilniški, ne pa imenovalniški. Tako je praviloma pri samostalnikih, ki poimenujejo živa bitja. Ujemanje oblik v tožilniku in imenovalniku ednine je (sploh v nasprotju z živostjo) imenovano tudi neživost ter je v slovničnem in tudi v slovaropisnem smislu privzeta, izhodiščna lastnost. N H 1 Kako je danes v slovenskem knjižnem jeziku 1.1 Ker je obravnavo kategorije živosti v kakem podsistemu slovenskega jezika, konkretno v delu govorov zgornjesavinjskega narečja, smiselno zastaviti primerjalno s knjižnim (standardnim) jezikom, je treba pregledati, kako je ta oblikoslovna posebnost opisana v najnovejših jezikovnih priročnikih slovenskega knjižnega jezika, in sicer v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča (2000: 277; prvič v tej obliki v Toporišič 1976: 212), v Slovenskem pravopisu (SP 2003: 91-92 (§ 788-790)) in v angleško pisani slovenski slovnici Petra Herrityja (2000: 34-35) ter v Enciklopediji slovenskega jezika spet Jožeta Toporišiča (Toporišič 1992: 383-384). »Samostalniki moškega spola so dveh vrst: eni zaznamujejo nekaj živega, tj. človeka, žival, drugi vse ostalo: človek, oče, zdravnik, orel, konj, Stritar, Ernest '—< [to so poimenovanja bitij - PW] - kamen, svet, svetilnik; prvi imajo, kakor rečeno, M tožilnik ednine enak rodilniku, drugi pa imenovalniku: človeka, očeta, zdravnika, N orla, konja - kamen, svet, svetilnik« (Toporišič 2000: 277). »Po zgledu na samostalnike, ki zaznamujejo živo, imajo slovnično kategorijo živosti še poimenovanja: • avtomobilov: imeti fička, forda, tavnusa, amija, opla, folksvagna, rols-rojsa, s mercedesa, borgvarda, dajmlerja; • bolezni: imeti raka, črva; dobiti volka ...; • športnih društev: premagati Železničarja, Partizana, Kladivarja; • vin: piti bizeljčana, vipavca, jeruzalemčana ...; • naprav: v hlod zabiti norca, za sezuvanje uporabljati hlapca, za okopavanje laha, nastaviti skobca, potegniti za petelina ...; • kart: dati kralja, pagata, asa, križa, pika ...; • planetov: Premičnica bo srečala Merkurja, Marsa, Jupitra, Saturna; > • razno: imeti zdravega duha.« (Toporišič 2000: 277) P i 1.2 Tem samostalnikom je po Herrityju (2000: 34-35) mogoče dodati še: • poimenovanja določenih naprav: robot (prim. SP 2001: 91 (§ 788)); • stvaritve, imenovane po avtorjih: Rembrandt, Picasso 'Rembrandtova, Pi-cassova slika' (in Pleteršnik 'Pleteršnikov slovensko-nemški slovar', Cankar 'katero od Cankarjevih del ali Cankarjev opus'); • nekatera poimenovanja za denar: tisočak 'bankovec za tisoč denarnih enot PO (dinarjev, tolarjev, mark ...)'; stotak 'bankovec za sto denarnih enot (dinarjev, evrov, tolarjev, mark ...)'; • poimenovanja mrtvih oseb ali živali: mrtvec; pokojnik; mrlič; mrtvak; co 2 piščanec;1 nekaj izoliranih besed: zmaj |igrača|, konjiček |hobi|, metuljček |modni dodatek; prsno plavanje|. 1.3 K temu je potrebnih nekaj komentarjev brez želje po popolnosti predstavitve, ki je tako vedno le delna. Pomenske skupine samostalnikov s podspolom živosti v slovenskem knjižnem jeziku niso ne strogo zaprte ne poljubno širljive, ampak jim smemo dodajati nove sestavine, ki imajo kategorijo živosti, le previdno, tako rekoč od primera do primera. Podspol živosti se nanaša na bitja (v SP 2001: 91 »imena bitij: človek, rak, Štefan, Francoz, duh«) in »na bitjeliko, npr. na bogove, škrate, duha« (Toporišič 1992: 383), torej na vse tisto, kar štejemo za živo, in s tem npr. tudi na samostalnika Sveti Duh in angel, tudi v pomenu 'zelo dober človek, navadno ženska': naravni spol nosilca prvotnega poimenovanja se podredi slovničnemu spolu vzdetega 1 Marsikako dobro opažanje se najde v jezikoslovnih objavah starejših jezikoslovcev, recimo pri Stanislavu Škrabcu: »Tožilnik imajo imena živih stvari enak rodilniku; to velja tudi, ko je živa stvar že mertva ali le vpodobljena, ali ako se rabi ime žive stvari za naslov knjige ali časopisa. Duh ima Duha, ko pomeni božjo osebo, sicer po staro le duh. Novejši pisatelji rabijo pa v pomenu živega Geist sploh duha in duh le v pomenu Geruch.« (Škrabec 1994 [1895]: 236) Ph poimenovanja s kategorijo živosti vred: Kaj sem naredil, da sem si zaslužil takega ^ angela, kot si ti, Monty? (Gigafida; Monty je ženska). Praviloma imajo iz imen bitij tvorjena poimenovanja kategorijo živosti, druga pa ne. Priznanje, poimenovano oskar, ima podspol živosti, tako kot lutka ken, sprem- ^ ljevalec (prav tako lutke) barbike. Vendar pa poimenovanje štefan 'dvolitrska stekle- ^ nica, navadno za vino' nima tega podspola (SSKJ: dati za štefan) in prav tako se para 1—1 vodič in vodnik s podspolom človeškosti, ki vključuje živost, razlikujeta od pomena ^ 'knjiga', ki nima te kategorije. Kategorija živosti pri imenih časopisov ipd., ki se ujemajo z imeni bitij, je v nekaterih primerih trdna (Slovenec: berite Slovenca), v drugih pa ne ali pa se izjemoma uporablja le v pogovornem jeziku (Playboy: moški bodo brali Playbo-ya). Kot žive slovnično obravnavamo tudi naslove literarnih del in upodobitve N (Martin Krpan, Hlapec Jernej (kar je okrajšani naslov), David) (prim. Škrabec 1994 [1895]: 236). Tudi imena (ali poimenovanja) računalniških programov, če izvirajo iz poimenovanj bitij, imajo podspol živosti: odprite Raziskovalca, uporabite Čarovnika. Samostalnik kralj ima kategorijo živosti že sicer, ker pomeni živo bitje, sicer pa še v šahovskem izrazju, kjer so taki samostalniki še kmet, lovec, konj, skakač; ne-živost izkazuje top 'trdnjava'. Šahovska nasprotnika sta lahko imenovana po barvah beli in črni, kar oboje ima podspol živosti: črni je premagal belega. Kategorijo živosti imajo tudi poimenovanja vrst kruha po imenih bitij ali po ^ bitjih: krjavelj, dolenjec, jelen (kar je morda pogovorna oblika namesto uradne jele- hh nov kruh oz. jelenov hlebec). Nekatera poimenovanja vrst sirov - spet iz prvotnih (prebivalskih) imen - H imajo podspol živosti: edamec, ementalec, jošt, maasdamec, parmezan, trapist; ni- >—i mata pa ga npr. bri in rokfor. Tudi po telovadcih poimenovani telovadni elementi imajo podspol živosti: kolman, pegan, kovács. Pojem bitje je precej raztegljiv: po SP 2001 ima paramecij podspol živosti, medtem ko ga recimo bacil in streptokok nimata. Bolezni imajo slovnično kategorijo živosti le, če so poimenovane po živih bitjih (rak, črv, volk); šen, aids, diabetes, mumps itd. je nimajo. Podspol živosti praviloma dobi tudi vzdevek, ki je prvotno občno poimenovanje, npr. Gips, kar je vzdevek smučarskega trenerja Anteja Kostelica, ki je bil nekdaj zaradi hiperaktivnosti pogosto polomljen: Fis [= Mednarodna smučarska zveza] brani Gipsa. Tudi slovarski del SP 2001 nam daje vedeti, da so poimenovanja avtomobilov »tudi neživ.«, kar pomeni, da kategorije živosti pri teh samostalnikih ne uporabljajo vsi slovensko govoreči in pišoči soglasno, kar je vidno npr. v geslih ford, golf in celo fičo in fičko (s čimer SP 2001 predpisuje (ali opisuje?) živost in neživost v (knjižnem) pogovornem jeziku). (Ob strani puščam obupno zastareli vozni park v Slovenski slovnici leta 2000. In rols-rojs bi po SP 2001 moral biti rolsrojs.) - Tudi samostalnik hibrid 'hibridni avtomobil' izkazuje podspol živosti. Pri športnih društvih imajo podspol živosti lahko le imena, katerih živosti v pod-stavnih besedah se zavedamo (pa še tu se kategorija živosti izgublja, pri samostalniku 1—1 Rudar celo večinsko: Triglav premagal Rudar), kategorije živosti pa nimajo imena M Maribor, Triglav, Kronos, Vardar, Milan, Bayern (prim. Žaucer 2006). Zemljepisna imena s kategorijo živosti so bila v knjižnojezikovni razvid dodana sorazmerno pozno (SP 2001: 91-92, s primerom Dedec |gora|). Kategorijo živosti lahko imajo nekatera od tistih, ki se ujemajo z imeni živih bitij, in sicer praviloma O enobesedna: Urh (= Sveti Urh, hrib jugovzhodno od Ljubljane), Jakob (= Sveti Jakob, s hrib zahodno od Ljubljane: iti na Jakoba in iti na Sveti Jakob), Areh in Urban (= Sveti L Urban, hrib pri Mariboru - Tasič 2013). Brez podspola živosti so krajevna imena: 0 obiskali bodo Sveti Duh, gremo na Sveti Danijel. Tu bi bile potrebne natančnejše raziskave, ki bi jih lahko potem lahko kot priporočila upoštevali tudi jezikovni priročniki. Kategorijo živosti imajo poimenovanja nekaterih gob (goban) (SP 2001: 92). Živost poznajo »tudi drugi samostalniki v otroškem govorjenju, prim. vzemi stolčka« (SP 1990: 99); tako tudi Noska si obriši, Daj mi poljubčka in Postavi mlek-N ca na mizo (Herrity 2000: 35) (prim. razdelka 2.1 in 3.5.2). »Imena nebesnih teles, ki so prvotno pomenila božanstva moškega spola, v p strokovni rabi obravnavamo tudi kot neživa: raketa je dosegla Merkur poleg Vene- 1 ra je srečala Merkurja«, piše SP 2001: 92, kar pomeni relativizacijo dotlej trdno S zagotovljene kategorije živosti v primerih planetov (Toporišič 2000: 277). »Deloma se to prenaša tudi na živo preneseno (metonimično) rabo prvotno 1 neživega: Tega klinca/prdca bo že še izučilo; igrati asa, pika in podobno« (Topo-9 rišič 1992: 384). Prim. neživo izruvati štor, toda živo Poglej tistega štora (Herrity • 2000: 35), in up, kije prenesen na obetavnega športnika: To bo za našega upa Žana o Rudolfa sicer prva velika tekma v dvorani (www.delo.si, 1. 3. 2014). Samostalnik duh 'duševnost', ki spremlja podspol živosti v slovenskih slov- 2 nicah od prve izrecne omembe tega pojava v slovnicah leta 1768 pri Marku Pohlinu, je v težavnem položaju zaradi (Svetega) Duha s podspolom živosti in zaradi samostalnika duh 'vonj', ki tega podspola nima. V zadnjem času se pri samostalniku duh opaža upad rabe s podspolom živosti: »od nekdaj sem oboževala tudi srbski športni duh« (izjava slovenske plavalke Sare Isakovic, Žurnal 24, 11. 2. 2014, 12). Z osebe se lahko prenese podspol živosti na ustanovo, klub ipd.: prvak: poznajo našega gorskega prvaka [= Triglav] (Urška in Andrej Stritar, Z otroki v gore, 1998, 190); premagali so izraelskega prvaka Maccabi (Radio Slovenija 2, 19. 2. 2012). »Vse s slovnično značilnostjo človeškega ima tudi značilnost živega: A je vprašal B-ja« (Toporišič 1992: 384). 1.4 V zvezi s kategorijo živosti je navezovalni tožilnik, znan iz vzorca Kateri kruh želite, belega ali črnega?. Sklanjatveni vzorec četrte moške sklanjatve je Koseski -ega (Toporišič 2000: 289) in v njem naj bi ne glede na živost ali neživost bila v tožilniku ednine vedno končnica -ega, npr. dežurnega, belega. Če zvezo kupiti žvečilni 'žvečilni gumi', zapisano v SP 2001 v geslu žvečilen, zanemarimo, ker je preveč papirnata, pa je čisto drugače pri samostalnikih Hercegnovi ali Gorki, ki v tožilniku ednine nimata rodilniške oblike, ampak imenovalniško: gremo v Her-cegnovi. Zaradi te izjeme bo treba v slovenskih slovarjih v geslih, kakršni sta brzi 'brzi vlak' in žvečilni 'žvečilni gumi', navajati podatek, da posamostaljeni pridevnik vsebuje podspol živosti. 2 K otroškemu govoru (tudi v narečju) 2.1 V SP 1990: 99 je bila dodana navedba »v otroškem govorjenju«. Ta pojav je v ^ literaturi že registriral in razložil Rudolf Kolarič (Kolarič 1959: 247), ki pa živosti ni ^ ponazoril s primerom ali primeri, čeprav jih je za druge pojave iz otroškega govora v ^ tej objavi sicer dodal veliko. - Simona Kranjc je v monografiji o razvoju (slovenske- 1—1 ga) govora predšolskih otrok bolj mimogrede zapisala: »V tožilniku [ednine - PW] otroci posplošujejo končnico za kategorijo živosti« (Kranjc 1999: 94). V spontanem govoru otrok iz dveh opazovanih skupin vrtca v Sevnici, v letih 1992-1993 starih od 14 do 23 mesecev (skupina A) ter od 23 do 31 mesecev (skupina B) (Kranjc 1999: 75-76, 80, 91), je v skupini A za samostalnike moškega spola posnela in zapisala oblike v tožilniku ednine čaja in kuhka ['kruhek'] ter v skupini B bona 'bombona',pajka in kluča ['ključ'] (Kranjc 1999: 93). (Prim. razdelek 3.5.2.) 2.2 Herta Maurer-Lausegger je za govor Slovenjega Plajberka/Windisch Bleiberg na avstrijskem Koroškem v osemdesetih letih 20. stoletja ugotovila, da se »[p]ri moških in srednjih samostalnikih [...] prenaša kategorija živosti tudi na nežive predmete, tož. ed. torej sovpada z rod. ed. in ne z im. ed.: stddija ('stol'), 1-1 qlu:čija ('ključ')« (Lausegger 1988: 280). Samostalniki srednjega spola v tej zvezi 1/5 niso v plajberškem govoru nič presenetljivega, saj se v njem »[v]si samostalniki moškega in srednjega spola sklanjajo po 1. moški o-jevski [...] sklanjatvi« (Lausegger 1988: 280). Pomembna je še avtoričina razširitev pojmovanja pojavov v otroškem hh jeziku na »jezik odraslih v komunikaciji z najmlajšimi« (Lausegger 1988: 280), kar N seveda ni omejeno na plajberški govor, hkrati pa tudi ni splošno slovensko. 2.3 Priročniki slovenskega jezika ugotovitve iz knjižnega jezika posplošujejo na druge jezikovne podsisteme (pogovorni jezik, narečja, interesne govorice). Jože Toporišič v Enciklopediji slovenskega jezika (torej ne morda slovenskega knjižnega jezika) piše, da se živost izkazuje le pri samostalniških besedah moškega spola (Toporišič 1992: 383), kar velja za knjižni jezik; v narečjih izkazujejo kategorijo živosti tudi nekatera poimenovanja bitij srednjega spola. Ob tem pravopisna pravila kot del jezikovnega predpisovalnega priročnika opisujejo stanje, na katero pa ne morejo in ne nameravajo vplivati, saj je ugotovitev o večjem številu samostalnikov s kategorijo živosti v otroškem govorjenju (SP 1990: 99: vzemi stolčka) zunajpravopisna materija; ugotovitev sicer drži, vendar bi spadala v slovnico, kjer pa je ni bilo niti v ponatisu deset let pozneje (Toporišič 2000). 3 Obravnavano jezikovno področje Slovnično kategorijo živosti opisujem v govorih spodnje Zadrečke doline (torej v dolini reke Drete med Gornjim Gradom in Nazarjami), v delu zgornjesavinjske-ga narečja, ki je skrajno zahodno narečje štajerske narečne skupine (Weiss 1998: 6-9). Gradivo sem zbral predvsem v Spodnjih Krašah in Bočni, in sicer od okoli leta 1980 do danes (prim. Weiss 1998: 9). Del tega gradiva je bil že objavljen v t—1 magistrskem delu o oblikoslovju govorov obravnavanega področja (Weiss 1990: M 71-72) in v poskusnem zvezku slovarja teh govorov, z občnimi besedami, ki se N začenjajo od A do H (Weiss 1998). Novejše gradivo izvira predvsem iz družin Jo-1—1 žice in Petra Weissa iz Spodnjih Kraš ter Olge in Franca Remica iz Otoka v Bočni (Weiss 1998: 9-12), v kateri sta se navedenim informatorjem pridružila brata Anže 0 (roj. 1992) in Jon Remic (roj. 2002). Gradivo je bilo aktualizirano z oblikami pri s mlajših govorcih, sploh v zvezi s predmetnostjo, ki se je na novo pojavila v zadnjih L dveh desetletjih. Kot govorec tega narečja zapisujem svoj sistem, s tem da kot opisovalec in v govorec narečja poskušam kar se da upoštevati rabo pri drugih govorcih, kar pa tako velja za moje dialektološko in posebej slovaropisno delo in v glavnem za vse 1 naše jezikovno ravnanje nasploh. N 3.1 Josip Tominšek v devetdesetih letih 19. stoletja A Pri opisu kategorije živosti v govorih spodnje Zadrečke doline je pri govoru Bočne p mogoče upoštevati še jezikoslovni vir izpred kakih 120 let, in to objavljeno predi stavitev narečnega oblikoslovja iz tega kraja iz štajerske narečne skupine. Josip S Tominšek je po stanju v govoru Bočne v devetdesetih letih 19. stoletja2 o kategoriji ^ živosti v govoru Bočne zapisal: »Acc. sing. Tudi samostalniki, ki ne izražujejo sami 1 ob sebi kaj živega, imajo acc. = gen., ako značijo v prenošenem pomenu živo bitje, 9 posebno pri psovkah: pusti, cepca, capina i. t. d.; če pa se n. pr. govori o pravem • cepcu, tedaj stoji acc. = nom. - Vedno se govori gen. v zvezi: ,lej (glej) ga', ker se o dotične besede zlagajo s formalnim gen. ,ga': lej ga bearača, tráunika, kámna ... Sa- • mostalniki srednjega spola, ki pomenjajo kaj živega, imajo tudi acc. = gen.: prédaj 2 (prodaj) täl'tta.« (Tominšek 1903: 13) Tominškov tudi v zvezi »[s]amostalniki srednjega spola [...] imajo tudi acc. = gen.« je treba razumeti kot 'prav tako', ne kot različico (ob običajni izenačitvi tožil-nika ednine z imenovalnikom). Sestava zveze lej ga + rod. ed. ('le: ga 'póiba poglej ga, fanta (v tož. ed.)) pa danes ni omejena na moški spol, ampak jo starejši govorci uporabljajo tudi za ženske (lej je + rod. ed.: 'le: ja Q'má:n'ce poglej jo, Manco; (po-) glej, Manca je tu/tamle, Manca prihaja), nasploh pa se govori v množini (lej jih + rod. mn.: 'le: jsx 'pó:bo poglej jih, fante (ki so prišli); 'le: jsx 'že:nsk poglej jih, ženske (ki prihajajo, ki so prišle)) (prim. Weiss 1999: 53). Za ženski spol ednine se zveza lej jo, Manco ipd., torej s tožilnikom, ne govori. - Zveza lej ga ipd. + im. ed. ('le: ga, Qfrá:nc'l; 'le: ja, Q'má:nca) v ustrezni situaciji izraža opozorilo govorečega nase ali na lastno izjavo v pomenu 'poslušaj me, poglej me'; v dvojini in množini se te zveze ne uporabljajo, pa tudi pri vikanju ne. 3.2 Narečni samostalniki s podspolom živosti stojijo kot predmeti v tožilniku (ednine) in se vežejo z nezanikanimi glagoli 'dait 'daim (pri kartah) vreči, 'jeist 'jeim jesti, 'jsmet 'maim imeti, 'kupgt -gm kupiti, 'naijt' 'naijdem najti, 'pgt 'pijampiti, s'reičat Na univerzi v Gradcu je študiral slavistiko pri Vatroslavu Oblaku v letih 1892-1896, nalogo o sklanjatvi pa je izdelal v poletnem semestru študijskega leta 1895/96 (Weiss 1999: 50). Objavil jo je leta 1903 (Tominšek 1903). -sm srečati, u'bgt u'bijam ubiti, u'mivat -sm umivati, 'vairšt 'vairžam vreči, 'videt -gm videti, za'mudgt zams'dim zamuditi, z'gubgt zgs'bim izgubiti ... O tem slovenskem narečnem pojavu je pisal Boris Urbančič (1959/60), za njim pa po gradivu za samostalnik tele za Slovenski lingvistični atlas še Rok Dovjak (2011: 89sl., 94). Urbančič 1959/60: 186: »Akuz. sing. takih samostalnikov je največkrat enak genitivu, n. pr. poglejte tega počasneta, zaspaneta, usraneta, zmuzneta, prismodeta, zmeneta, fanteta, ničeta, hlapčeta. Zadnjih pet lahko brez nasilja rabimo tudi v srednjem spolu: poglejte to prismode itd., s čimer pa dobi beseda zaničljivejši prizvok.« 3.3 Največjo narečno posebnost glede živosti predstavlja v primerjavi s knjižnim ^ jezikom skupina samostalnikov slovničnega srednjega spola (tudi naravnega ^ ženskega spola - v vseh teh primerih je v knjižnem jeziku tožilnik enak imenoval- 1—1 niku ednine), ki poimenuje:3 (a) ljudi: 'dieikle dek'leita dekle: 'kupl§ 'ss - dek'leita 'mäijs (dobesedno: kupili so - dekle imajo) rodilo se jim je dekle; 'va:trak ut'ruoika otrok: im. ed. 'mičksns 'vaitrak majhen otrok; tož. ed. 'täiga 'čeid'ngga ut'ruoika 'mäijs takega lepega otroka imajo - slovnično moškega spola je ut'ruoičsk -čka ljubk. otrok); v primerih 'dieikslčke -a ljubk. deklica, dekletce in 'vaitsrčke -a ljubk. otrok je tož. ed. sicer možen, se pa ne govori; (b) ljudi slabšalno, s tem da so ta poimenovanja moškega ali - kot nekakšno stopnjevanje slabšalnosti - srednjega spola, ki je v mnogih položajih zaradi sovpada oblik iz različnih sklonskih paradigem natančneje nedoločljiv: us'csne usca'neita uscane (m: te us'csne :: s: 'käi bsš 'ti, us'csne 'mičksns); psrs'msde psrsms'deitaprismode;4 pss'csne pssca'neitaposcane; us'rsne usra'neita usra-ne; ust'rieile ustra'leita nespameten, neumen moški; u'vieile uve'leita len moški (< ovel 'ovenel'); ba'lsnde balsn'deita neumen, nespameten moški ('kei s§ O ja 'kei tgga balsn'deita 'naišla?! - Weiss 1998 v geslu balonde m in s; < bav. ^ nem.pollanti 'služabnik, sluga' iz it.polenta - Goggolori 10: 3-4); (c) živali: 'tieile te'leita tele: te'leita sms 'kupl§; 'maiča ma'četa mače \mlada mač- N ka, muca\: ma'čeita nsm ja ps'vszls; 'p§ša pg'šeitapišče; p'rieise pra'seitaprase W \prašič\; ž'rieibe žra'beita žrebe; nekatera od teh poimenovanj se uporabljajo '-s tudi za ljudi, in sicer slabšalno (tele, prase) ali ljubkovalno (mače,pišče). 3.4 Od samostalnikov moškega spola imajo v govorih spodnje Zadrečke doline podspol živosti poimenovanja in imena bitij (ljudi in živali, tudi če so naravno ženskega spola, ter domišljijskih bitij), z vzdevki, tudi če so ti prvotno iz občnega besedja, in izpeljankami (manjšalnicami, ljubkovalnicami): č'luoivek člsVeika človek; 'zaijc -a zajec; 'fuks -a 1. fuks \konj rdečkaste barve\, 2. zvit, prebrisan moški; Q'jäines -za Janez; ks'vä^ -a kovač; ak3'väx -a Kovač \gospodar\; Q'neimc -a 1. Nemec, 2. star. Nemci, 3. avtomobil, kateremu se pripisuje nemški izvor; s'leipsc -pca slepec \človek; kači podoben kuščar\; Q'boik Q'buoiga Bog; 'taijfsl -na = omilj. v'räibsc -pca hudič \duhovno bitje\; 'päirksl -naparkelj \hudič kot spremljevalec Miklavža\; 'baiuc -a bavbav: 'lei 'xuo;d§ ša 'vsng, bsš x'mäils 'baiuca 'vid'o!; 'deida -a 1. moški, 2. (zakonski) mož; d'vaijšak -a moški, rojen leta 1920. S teh poimenovanj in imen je podspol živosti prešel na marsikdaj enako poM imenovane in imenovane ali tem sorodne samostalnike, kot so: • gobe: 'jurčak -čka jurček \goba\; gla'bainek -a goban; 'luoitar -tra jurček; 'aijdnek -a jesenski jurček; pša'ničnek -a poletni jurček; • jabolka in jablane (v narečju oboje 'jáipka -e ž): 'cairjevič -a carjevič; 'buoiboc -a bobovec; be'lič -a = be'ličnek -a beličnik; kss'maxsk -čka kosmač; tudi živ.: s 'máima 'loindonskg 'peipigk poleg 'loindons'kgga 'peipigga; toda neživ.: z'láitg 'deili'še:s -a ...; O • orehi: ks^áik -a koščak; g'rušoc -a oreh z velikimi sadovi; • slive (sad in drevo): 'vaisu -sla; tudi neživ.: š'peiqgsl -na; • hruške (sad in drevo): ž'rieibslc -a drobnejša rumena poletna hruška (druga poimenovanja hrušk so vsa ženskega spola); • sorte fižola (rastlina, strok in zrno): 'čeišpoc -a visoki fižol s temno rjavim in vijoličastim zrnjem; š'toiroc -a nizki fižol, grmičar; tudi neživ.: b'ráizdoc -a nizki A fižol, grmičar; • sorte in vrste krompirja: 'igor -ja igor; c'veit'ngk -a cvetnih; 'kifalčar -ja ki-feljčar; š1^^ -ba; • posamezne rastline: 'sairpič -a mehki osat; dgu'jáik -a divjak \mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte\; 'faijfoc -a in š^iggoc -a \tobak kot rastlina^ u'šiuc -a \ tobak kot rastlina\; p'reikloc -afižolpreklar; • vina: b§'zieilčan -a bizeljčan; mer'loit -a merlot; tudi živ.: c'vičak -čka cviček; • druge pijače: u'réixoc -a orehovec \žganje\; tudi živ.: 'bazgoc -a 1. sok iz bezga, 2. bezgov čaj; • prazniki: 'buoižič ba'žiča božič; sgl'vieistsr -tra silvestrovo: 'kei pte pa za sgl'vieistra?; 'pust -apust; msk'laiuš -ža miklavževo: 'kái s§ pa za mak'laiuža da'bila?; 'joižaf -ajožefovo: na 'joižafa ja b'la; • po živalih poimenovane bolezni: 'raik -a rak; 'voik -a volk; 'čairu -rva črv; • vrste premoga: t3r'boiulčan -a premog iz Trbovlja; ve'leinčan -a lignit iz Velenja; • vrste opeke: 'buoibroc -a bobrovec \strešnik\; tudi neživ.: 'eifei -ja zidak, izdelan iz elektrofiltrskega pepela; 'ristoc -a \zidak\; • vrste kruha: 'aijd'nek -a ajdov kruh; fran'cóis -za francoska štruca; 'čairan -rngga črn(i) kruh; 'beiu -ga bel(i) kruh; 'aijdo -ga ajdov kruh; ka'ruz'ng -ga koruzni kruh; • igralne karte in igre z njimi, tudi po številski vrednosti: 'áis -a as; 'póip -ba fant; 'xeirc -a srce: 'xeirca sam 'jam'o; 'ceiner -noja desetica: 'ceinerja 'vairža; 'ziigmer -mega 1. sedmica, 2. igra s kartami, v kateri sedmica jemlje; 'oixter -terja 1. osmi-ca, 2. ka'leisa 'mái 'oixtaja platišče kolesa pri dvokolesu je zvito, tako da nakazuje obliko osmice (Weiss 2006: 332); 'vaisu -sla osel \igra s kartami\; • vrste denarja: 'jur -ja tisočak \(bankovec v vrednosti) tisoč denarnih enot\; ks'váx -a kovač \kovanec v vrednosti desetpar\; s'toi'dineršak -a bankovec v vrednosti sto dinarjev; pre'še;ran -rna bankovec za tisoč tolarjev (s Prešernovim portretom); 'cáiqkar -ja bankovec za deset tisoč tolarjev (s Cankarjevim portretom); igrače, ki predstavljajo bitja: 'meido -ta otr. medvedek; pa'jáic -apajac; šahovske figure: k'meit -a kmet; 'kuoin' -e skakač; k'ráil -e kralj; 'laiufer -ferja w = te'ká^ -a lovec; 'toip -a trdnjava; posamezni predmeti in pojavi pri čebelarjenju: 'ruoij -a roj: 'ruoija sam 'jam'o; ¿ d'rušc -a drugec, drujec \drugi roj iz iste čebelje družine v istem letu\: d'rušca 'máim; de'séi'caiter -terjapanj z desetimi sati; deli telesa, predvsem v zvezi s spolnostjo: 'lulgk -a = 'tgč 'tiča = 'kurc -a = 'biggalc -a = 'biggalčak -čka moški spolni ud: 'kei 'máIŠ pa 'biggalčka?; & 'sáindar -dra posam. moški spolni ud (< Aleksander; Weiss 2006: 330); 'bižak 1—1 -a otr. (majhen) moški spolni ud; 'foirt'raijber -berja = pete'linčak -čka = 'váiser'pitó -a ščegetavček; 'puoipak -pka popek (na trebuhu) (toda neživ. 'cvetni popek'); 'poimpak -a popek (na trebuhu); izpuščaj: tudi neživ.: 'bacgk -c'ka = s'pašak -ška izpuščaj; mrtva živa bitja: mar'lič -a mrlič: mar'liča 'máima u 'vieisg; te 'reing tgga 'reingga rajni; p'rieišič pra'šiča (zaklan) prašič; naprave: 'nuoirc -a \del verige\; fran'cóis -za francoski ključ; x'láipac -pca 1. zdevalni stol, 2. mizarska priprava za podstavljanje daljših lesenih delov; 1—1 k'neixt -a priprava za stiskanje lesenih delov v vodoravni legi; 'boik 'buoiga ^ križ, razpelo; me'šaiuc -a betonski mešalnik; se'saiuc -a sesalnik; vrste šiber za šibrovko po velikosti (od najmanjše šibre do največje): š'reikal ^ -na; c'váijer -jerja; 'feirer -reija; 'zeikser -serja; 'oixter -terja; 'pei'pei -ja; okno, splav: 'sáimc -a 1. enojno okno, 2. manjši splav avtobusi na določeni progi: ce'láin -a celjan \avtobus, ki vozi v Celje\; W de'laius'kg -ga šolski avtobus \ki vozi učence\; 'litost'roijčan -a avtobus, ki ^ vozi v tovarno Litostroj v Ljubljano; ve'leinčan -a velenjčan \avtobus, ki vozi v Velenje\; 'šoils'kg -ga šolski avtobus \ki vozi učence\; 'reid'ng -ga avtobus, ki vozi na redni progi, po voznem redu; ^igrapčan -a zagrebčan \avtobus, ki vozi v Zagreb\; osebna vozila: '3ip -a džip; 'fičo -ta = 'fičko -ta osebni avtomobil znamke fiat oz. zastava 600, 750 ali 850; 'beierc)'vei -ja = 'bei^'vei -ja osebni avtomo-bil znamke BMW; 'deika'vei -ja = 'deikoc -a osebni avtomobil nemške tovarne DKW; mar 'ceides -za mercedes; ben'ciner -neija vozilo z bencinskim motorjem; c'vaij'táikter -terja vozilo z dvotaktnim motorjem; 'dizgl -na vozilo z dizelskim mo-torjem; fran 'cois -za avtomobil francoske proizvodnje; tudi neživ.: 'taiksi -ja taksi; te'reinc -a terenski avtomobil; s'tairo'doibngk -a starodobnik; š'teirka'leisc -a oseb-ni avtomobil na štirikolesni pogon; s'paičak -čka citroen; kolesa: 'reiner -nerja športno (dvo)kolo; 'roigoc -a (dvo)kolo, izdelano v tovarni Rog; 'poini -ja manjše, navadno zložljivo kolo; 'goirc -a gorsko kolo; dgr'káilc -a = dgr'káilng -ga 1. dirkalno (dvo)kolo, 2. dirkalno motorno kolo, 3. dirkalni avtomobil; mopedi, motorna kolesa: 'poing eksp'reis ~ -a manjše kolo s pomožnim motorjem znamke pony express tovarne Rog; 'eim'zei -ja motorno kolo vzhodnonemške tovarne MZ (MotorradwerkZschopau); auto'mátgk -a motorno kolo, avtomobil z avtomatskimi prestavami; d'voibar'zinc -a motorno kolo z dvema prestavama; š'te:rbar'zinc -a motorno kolo s štirimi prestavami; • traktorji: 'feirgu'soin -a traktor znamke ferguson; š'ta:jar -ja traktor avstrijske tovarne Steyr; š'to:roc -a traktor znamke štore; 'zeitoir -ja traktor znamke zetor; tudi živ.: t'raiktor -ja traktor; • tovornjaki: 'doijc -a tovornjak nemške tovarne Deutz; 'ma:n -a tovornjak s nemške tovarne Man; t'ri't0inšak -a tovornjak z nosilnostjo tri tone; to'voirng -ga tovornjak, tovorni avto; • vozovi s konjsko vprego: tudi neživ.: 'gumer -merja voz z gumijastimi kolesi; pa'rizer -zerja parizer; • druga mehanizacija: tudi neživ.: 'bá:ger -gerja bager; 'viličar -ja viličar; g'reider -derja greder; 'kiper -perjaprekucnik; 'rud'1 -napodstavni skladiščni voziček; • vrste peči in štedilnikov: 'gá^percak -čka gašperček; tudi neživ.: 'toibi -ja štedilnik na trda goriva (tovarne Gorenje); 'kiper'buš -a trajno žareča peč A (tovarne Küppersbusch); • elektronske naprave: a'táiri -ja računalnik znamke atari; 'aij'peit -da telefon znamke iPad; 'pei'ce: -ja osebni računalnik; • osamljeni primeri: 'bikoc -a bikovka; d'vo:jčak -čka dvojček \hiša\; pa'jáic -a pajac \oblačilo\; te'káx -a = 'la:ufer -ferja tekač \preproga\; le'nux -a ležalnik, ležalni stol; tudi neživ.: 'joigi -ja vzmetnica jogi; ap'ril -'rila april: 'čuvat 'pairvgga ap'rila nasesti (prvoaprilski) potegavščini; 'gáisa daj, dodaj plin, pa g'réima!; • književna in filmska dela, imenovana po predstavljeni osebi: D'ta:rzan -a Tarzan: D'ta:rzana sam 'šo: g'léidat film o Tarzanu; D'vine'tu -ja Vinetu: a s§ 'ti kag'daj b'ra:la D'vine'tuja? ali si ti kdaj brala »Vinetouja«?; • književna dela, imenovana po ustvarjalcu: Dpre'še:ran -rna Prešeren: Qpre ' še:r-na sma je'máilg u 'šo:l§ Prešernove pesmi; • časopisi, revije in knjige, imenovani praviloma po živih bitjih: Dupo'ko:janc -a mesečnik Upokojenec; D'lo:uc -a mesečnik Lovec; D'cic§'ba:n -a mesečnik za otroke Ciciban; D'tei'te: -ja tednik Tedenska tribuna, TT; • trgovine: tudi neživ.: D'xo:fer -ferja Hofer; Q'tuš -a Tuš; tudi živ.: Dmer'ká:tor -ja Mercator; • kraji in gore: Q'lučkg D'dé:dac Q'lučkgga D'dé:cia Lučki Dedec \gora v Savinjsko-Kamniških Alpah\: na Q'lučkgga D'dé:cia sam 'šo; tudi neživ.: Ds'vé:tg Q'dux Ds'vé:tgga Q'duxa Sveti Duh, uradno Olševa \kraj nad Solčavo\: na Ds'vé:tgga 'duxa = na Ds'vé:t§ Q'dux sma se pe'láilg skozi Svetega Duha, skozi Sveti Duh, torej naokoli smo se peljali (odgovor na vprašanje kje je par Ds'vé:t'ma Q'duxa, na vprašanje kam x Ds'vé:t'ma Q'duxa); Q'vivod'n§k -a Vivodnik \vrh na Me-nini|: g'réima na D'vivod'ngka; toda neživ.: D'le:nart -a Lenart pri Gornjem Gradu \kraj\; Dšan(t)flieirjan Dšan(t)fle^ina Florjan pri Gornjem Gradu \kraj\; Qsamp'rimaš -ža Semprimož \zaselek Florjana pri Gornjem Gradu\; Dšant'j0:št -a Sentjošt \zaselek RovtapodMenino\. 3.5.1 Od samostalnikov moškega spola ta kategorija v obravnavanih govorih zajema le tiste iz prve (č'luo:vek čla've:ka človek) in četrte moške sklanjatve ('šo:ls'k§ -ga šolski avtobus). Samostalniki, ki bi v knjižnem jeziku spadali v drugo ali tretjo moško sklanjatev, se v teh govorih sklanjajo kot samostalniki iz prve moške sklanjatve, kategorijo živosti pa imajo po zgornjih merilih: knggo'void'ja -a knjigovod- ja; D'ja:ka -a Jaka \osebno ime\; 'eim'ze: -ja motorno kolo vzhodnonemške tovarne MZ (Motorradwerk Zschopau). 3.5.2 Pri majhnih otrocih in pri mnogih odraslih, ki govorijo z njimi, je primerov 1—1 živosti sploh zelo veliko: 'pus'tg k'lučapusti ključ; ngga 'aiutočka mg pr'nieisg pri-nesi mi kak avtomobilček (kot igračo); a sg 'kupčka p3'dairu? spahnilo se ti je (kar govorijo odrasli); je'zika 'kaižaš jezik kažeš; ba'loinčka mg 'kupg kupi mi balonček (prim. razdelek 2.1). Odrasli v neformalnih položajih le sledijo otroškemu govoru in se mu ne pridružujejo povsem (»po otroško« z otroki ne govorijo vzgojiteljice v vrtcih), razlike so med posameznimi odraslimi, sploh po spolu (s svojimi otroki, vnuki in drugimi otroki govorijo »po otroško« več ženske kot moški), in glede na starost otrok, pri čemer otroško v jezikovnem smislu z odraščanjem in otrokovim pridobivanjem jezikovnega znanja pojema (pri otrocih in posledično tudi pri odraslih). Ne samo v narečju je ('de: mg) 'lupčka! (daj mi) poljubček, poljubi me, poljubiva se. 3.5.3 Izpridevniški samostalniki, ki se sklanjajo po četrti moški sklanjatvi, imajo v tožilniku ednine vedno končnico -ega (navezovalni tožilnik): 'beiu -ga bel(i) kruh; ^ 'šoils'kg -ga šolski avtobus \ki vozi učence\. X 3.5.4 Negotovost pri razumevanju in rabi kategorije živosti veča delni rodilnik, ki hh se prenaša v tožilnik ('de: 'vina daj vina, ker tudi daj nekaj/dva deci... vina; g'reim N 'sa:rpiča nab'rait, ker tudi grem nekaj/malo/pol koša mehkega osata nabrat ...). 3.5.5 Govorka iz Bočne je (2. 11. 2012) dejanje napovedala tako, da je namesto samostalnika moškega samostalnika motovilec uporabila ustrezni kazalni oz. nedoločni zaimek v tož. ed., potem pa je samostalnik na koncu povedi pojasnila. Ker pa je oblika zaimka za tožilnik seveda enaka rodilniški, je pri samostalniku izbrala rodilniško obliko tudi za samostalnik v pojasnilu: »'mairsm ša 'uqga up'rait, ks ja 'vsng - mstsViuca« 'moram še tistega oprati, ki je zunaj - [namreč] motovilec'. To priča o bližini živosti in neživosti: tudi m3ts'viuc, kot v im. ed., bi bilo čisto dobro, vendar je bila kategorija živosti bolj pri roki, bližja. - Tako še pri napovedi govorca iz Spodnjih Kraš (2011), ki ji je sledilo kratko razmišljanje: »ngga ... 'kaikija bsm ps'jeidu« 'en ... kaki bom pojedel'. Lahko bi začel z imenovalniškim »ng«, vendar to ni bila njegova prva izbira. 3.5.6 Natančnejši podatki za narečne besede, ki se poknjižene začnejo s črkami od A do H, so navedeni v poskusnem zvezku Slovarja govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A-H) (Weiss 1998), v katerem je bilo prvič v kakem (slovenskem) slovarju pri vseh ustreznih besedah oz. pomenih po slovaro-pisnem napotku v SP 1990: 99 (§ 788) navedeno, da spadajo v kategorijo živosti. Nekaj let pozneje, v slovarskem delu Slovenskega pravopisa (SP 2001), je bilo to izpeljano še v slovarju slovenskega knjižnega jezika, s tem da vsebujejo podspol živosti tudi samostalniške besede s podspolom človeškosti, torej tiste, »po kater[ih] se sprašujemo s kdo (ne s kaj)« (SP 2001: 197). t_l 4 (Ljubljanski) pogovorni jezik M N Le na splošno je ob opazovanju kategorije živosti v slovenskem knjižnem jeziku 1 in v delu enega od slovenskih narečij (v spodnji Zadrečki dolini) mogoče ugotoviti, da je pomenskih skupin s podspolom živosti v narečju sicer več kot v knjižnem 0 jeziku, da pa jih je še veliko več v ljubljanskem neknjižnem pogovornem jeziku s (kar vse je tesno povezano s slengom in žargoni), to pa učinkuje na druge sisteme, L seveda z marsikdaj istimi jezikovnimi uporabniki (torej govorci in pisci) v raO zličnih sistemih. Če je bilo za pogovorni jezik nekdaj običajno tvorjenje enobesednih izrazov iz večbesednih (praviloma dvobesednih tipa pridevnik + samostalnik) tako, da je 1 pridevnik konvertiral v samostalnik (brzi m ^ brzi vlak; Nedeljski m ^ Nedeljski dnevnik) ali da je bil iz pridevnika tvorjen samostalnik (brzec ^ brzi vlak; Nedeljec N ^ Nedeljski dnevnik), je v zadnjih letih mogoče zaznati veliko več samostalniških A tvorjenk iz pridevnikov (tule so zapisane poknjižene). V slengu in ljubljanskem p pogovornem jeziku so taki seveda tudi primeri s poenobesedenimi izrazi ženskega i spola: bežigrajka ^ bežigrajska gimnazija; osnovka ^ osnovna šola. V pogovornem jeziku imajo opazen podspol živosti tovrstni samostalniki ^ moškega spola, ki jih knjižni jezik (še) ne prenaša dobro: alchajmer ^ Alzheimer- 1 jeva bolezen; alkoholec, tudi alkoholar ^ alkoholni flomaster; Bavarec ^ Bavar-9 ski dvor; brezzrcalnik ^ brezzrcalni fotoaparat; digitalec ^ digitalni fotoaparat; • dunajec ^ dunajski zrezek; Gospodareč ^ Gospodarsko razstavišče; imunec ^ o imunski sistem: morda imamo imunca zmanjšanega; jutranjec ^ jutranji program • (na radiu Student); Kongresec ^ Kongresni trg; kud ^ KUD France Prešeren: 2 gremo v kuda; maturantec ^ maturantski izlet; maturantski ples; minimalec ^ minimalna plača: šli bodo na minimalca; mobilec, mobilnik ^ mobilni telefon; polnilec ^ polnilna naprava; popravec ^ popravni izpit; prekmurec ^ prekmurski slovar; Prešerec ^ Prešernov trg; roditeljec ^ roditeljski sestanek: na roditeljca greva; Sem ^ Slovenski etnografski muzej: v Sema sva šla; športnik ^ športni avtomobil; terenec ^ terenski avtomobil; testnik ^ testno vozilo; trojanec ^ trojanski konj |računalniški virus|; trojček ^ 1. izpit iz treh sorodnih povezanih predmetov, 2. seks v troje; vzajemec ^ vzajemni sklad. Govorci in pišoči te oblike tvorijo presenetljivo hitro, iznajdljivo in na veliko, so pa gospodarne in tako nenavadne, da jih knjižni jezik ne sprejema, zato ostajajo pogovorne. Poleg teh imajo v pogovornem jeziku, slengu in žargonu podspol živosti še mnogi samostalniki, ki ga v knjižnem jeziku prav tako ne bi imeli: Eksperiment: na kavo greva v Eksperimenta 'v gostišče Eksperiment'; Glej 'gledališče Glej': »Itak so le malo pred tem pripeljali v Gleja sveže stiskane plošče« (www.delo .si, 11. 10. 2013); model |mlad moški|; walkman: »Tega sem si vselej želela, podvodnega walkmana« (Katja Benevol Gabrijelčič, Monitor 2008, št. 7-8, 26); komp 'računalnik': novega kompa sem dobil; Cooper: Cooperja smo lavfal 'tekli smo za Cooperjev test'; Big Bang |trgovina|: v Big Banga, kot v Hoferja, Tuša, Mercatorja; Google |spletni iskalnik|: »na Googla poglej« (tudi zato, ker ga mnogi že poosebljajo kot vsevednega sogovornika: »Sem že spraševal strička Googla, pa ne ve!«); Prežih 'Osnovna šola Prežihovega Voranca': hodi na Prežiha. 5 Za konec Navedenke V govorih spodnje Zadrečke doline (v dolini reke Drete med Gornjim Gradom in Nazarjami), ki so del zgornjesavinjskega narečja, je skupina samostalnikov s kate- ^ gorijo živosti obsežnejša od tiste v slovenskem knjižnem jeziku. Največjo poseb- ^ nost glede živosti predstavlja v primerjavi s knjižnim jezikom skupina samostalnikov srednjega spola (otrok, dekle, dekelčke 'majhno dekle', tele, mače, pišče, prese 'prašiček', žrebe) s slabšalnimi poimenovanji srednjega in moškega spola za ljudi (uscane, usrane, ustrele, uvele, balonde). Pri majhnih otrocih in pri mnogih odraslih, ki govorijo z njimi, je primerov živosti sploh zelo veliko (jezika kažeš;pusti kamna). Prispevek vsebuje popisa (pomenskih) skupin samostalnikov s kategorijo živosti, in sicer preglednega za slovenski knjižni jezik in natančnejšega za govore spodnje Zadrečke doline, ter nekaj primerov iz ljubljanskega pogovornega jezika. Bajec - Kolarič - Rupel [- Šolar] 1968 = Anton Bajec - Rudolf Kolarič - Mirko Rupel - [Jakob Šolar], Slovenska slovnica: neizpremenjena izdaja iz l. 1964, ^ Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1968. Breznik 1934 = Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Celje: Družba ^ sv. Mohorja, 41934. Dovjak 2011 = Rok Dovjak, Srednji spol samostalnikov na -e v slovenskih narečjih N (po gradivu za SLA), Ljubljana: [R. Dovjak], 2011. Goggolori 10 = Fragen an das Bayerische Wörterbuch: Pollanti, Goggolori: aus der l_) Werkstatt des Bayerischen Wörterbuchs (Oldenbourg) 10 (2007), 3-4 (http:// www.bwb.badw.de/goggolori.htm, 22. 2. 2014). Herrity 2000 = Peter Herrity, Slovene: a comprehensive grammar, London - New York: Routledge, 2000. Kolarič 1959 = Rudolf Kolarič, Slovenski otroški govor, Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu 4 (1959), 229-257. Kranjc 1999 = Simona Kranjc, Razvoj govora predšolskih otrok, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1999 (Razprave Filozofske fakultete). Lausegger 1988 = Herta [Maurer-]Lausegger, Interakcija odraslih z najmlajšimi v slovenskem plajberškem govoru, v: Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, ur. Boris Paternu - Franc Jakopin, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1988 (Obdobja 8), 277-287. SP 1990 = Slovenski pravopis I: pravila, Ljubljana: SAZU (izd.) - Državna založba Slovenije (zal.), 1990. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2001. Škrabec 1994 [1895] = Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela 2: ponatis platnic časopisa Cvetje z vertov sv. Frančiška 1890-1902 (s Skrabčevimipripisi za Jezikoslovne spise), ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1994. 1—1 Tasič 2013 = Darja Tasič, Neslutena moč medijev, Večer (Maribor) 2013 (6. 12.). M Toporišič 1976 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 11976. N Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik). Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. O Tominšek 1903 = Josip Tominšek, Narečje v Bočni in njega sklanjatev: ponatis s iz »Jahresbericht des k.k. Kaiser Franz Joseph-Staatsgymnasiums in Krain- burg, 1902/1903«, Ljubljana, 1903. 0 Urbančič 1959/60 = Boris Urbančič, Maskulinizacija nevter pri imenih za živa bitja, Jezik in slovstvo 5 (1959/60), 185-186. Weiss 1990 = Peter Weiss, Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Na-zarjami: glasoslovje, oblikoslovje in skladnja: magistrsko delo, Ljubljana: [P. Weiss], 1990. N Weiss 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: poskusni zvezek (A—H), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, p 1998 (Slovarji). 1 Weiss 1999 = Peter Weiss, Josip Tominšek kot dialektolog, v: Logarjev zbornik: referati s 1. mednarodnega dialektološkega simpozija v Mariboru, ur. Zin-ka Zorko - Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo Slovenije, 1999 (Zora 8), 50-61. 9 Weiss 2006 = Peter Weiss, Besedje na kolesu v (slovenskem) narečnem slovarju z etimologijami, v: Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, ur. Mihaela Koletnik - Vera Smole, Maribor: Slavistično društvo, 2006 (Zora 41), 328-335. 2 Žaucer 2006 = Živost športnih klubov (http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/ suss-arhiv-000385.html, 12. 2. 2014). The category of animacy in the local dialects of the lower Dreta Valley Summary In the local dialects of the lower Dreta Valley (between Gornji Grad and Nazarje), which belong to the Upper Savinja dialect group, the set of animate nouns is larger than in standard Slovenian. The most important special feature in terms of animacy compared to standard Slovenian is the group of neuter nouns (otrok 'child', dekle 'girl', dekelčke 'little girl', tele 'calf', jagnje 'lamb', mače 'cat',pišče 'chick', prese 'piglet', žrebe 'foal') with derogative neuter and masculine forms referring to people (uscane, usrane, ustrele, uvele, balonde). In general, little children and many adults talking with them use many animate forms (e.g., jezika kažeš 'you're sticking your tongue out';pusti kamna 'leave the rock alone'). The article lists animate nouns divided into groups. Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru glede na (ne)mestno okolje Melita Zemljak Jontes Cobiss: 1.01 niške končnice. Morphological diversity of the Sevnica-Krško dialect in connection with the (non-)urban environment The local dialect of larger towns or cities tends to be between dialect and standard due to various reasons. This paper presents differences in the use of noun endings in all three genders contrasted with the standard Slovenian word-formation paradigms, also taking into account the urban environment of three selected regional centers and the non-urban countryside of the Sevnica-Krško dialect of the Lower Sava Valley as a part of the Styrian dialect group. The analysis shows that standard or at least less dialect-like endings are relatively rare in the urban environment and thus variation in noun endings is not a systematic differential feature for the urban versus non-urban environment. Keywords: Sevnica-Krško dialect, (non-)urban dialect, noun endings iT p- < N Z Govor večjih krajev zaradi različnih vzrokov običajno teži k nadnarečnosti. Prispevek prikazuje razlike v rabi končnic samostalnikov vseh treh spolov glede na knjižne oblikoslovne paradigme, upoštevajoč mestno okolje treh izbranih regionalnih središč in njihovega nemestnega zaledja sevniško-krškega govora oz. podnarečja posavskega štajerskega narečja. Izkaže se, da so knjiž ne ali vsaj nadnarečne končnice v središčih relativno redke; variantnost sa-mostalniških končnic tako ni sistemska razlikovalna značilnost glede na mestno oz. nemestno okolje. J iT Ključne besede: sevniško-krški govor, govor (ne)mestnega okolja, samostal- * N H 1 Izhodišča Sevniško-krški govor je del štajerskega posavskega narečja, katerega prve narečne raziskave je v svojih delih podal že Fran Ramovš. V svoji Karti slovenskih narečij (1931) je področje ozkega pasu ob spodnjem toku reke Save od Zidanega Mosta do hrvaške meje opredelil kot dolenjsko posavsko narečje. Nadaljnje raziskave obravnavanega področja so bile v preteklosti redke, izpostaviti velja predvsem del razprave Tineta Logarja o štajerskih govorih južno od Konjiške gore in Boča (1955) in njegova zapisa gramatične vprašalnice Sevnice in Leskovca pri Krškem (1956). Narečna karta Jakoba Riglerja in Tineta Logarja (1993) je mejo t—1 štajerskih govorov zaradi slušnega vtisa netonemskosti in splošnega daljšanja M kratkih naglašenih samoglasnikov posavskega sevniško-krškega govora poma-N knila proti jugu čez Savo. Splošno znano dejstvo je, da govorica večjih krajev iz različnih vzrokov ^ teži k nadnarečnosti (Toporišič 2000; Smole 2000, 2004; Tivadar 2004; Bregant O 1991; Škofic 1991, 1994; Zorko 1995; Valh Lopert 2005). Večina raziskav na s to temo sledi predvsem glasovnim spremembam posameznih govornih podro-L čij, zanimivo pa bi bilo videti, kako mestno/nemestno okolje vpliva na razlike v 0 oblikoslovju, v kolikšni meri se pojavljajo oblikoslovna (predvsem končniška) razlikovanja. Poraja se vprašanje, ali so končnice večinoma le ponekod fonetično razlikovalne glede na (ne)mestno rabo ali pa so oblikoslovne končniške razlike 1 tudi že sistemske. Prispevek prinaša analizo samostalniških končnic izbranih krajev štajer-N skega posavskega narečja oz. njegovega sevniško-krškega govora oz. podnarečja. > Oblikoslovne morfemske, tj. končniške razlike in podobnosti v rabi samostalni-p kov so prikazane za tri regionalna središča, ki so središča predvsem zaradi združe-i valne industrije, šolstva in delno tudi uprave, tj. Radeče (2296 prebivalcev, obči-S na Radeče 4697 prebivalcev), Sevnica (7036 prebivalcev, občina Sevnica 17.960 K prebivalcev) in Brestanica (973 prebivalcev, občina Krško 28.071 prebivalcev),1 i in za njihovo zaledje: Radeče z zaledjem, tj. z okoliškimi kraji Svibno, Hotemež, 1 Loka pri Zidanem Mostu; Sevnica z zaledjem, tj. z okoliškimi kraji Boštanjem, s • Podgorico (Razborjem), z Rudenikom (Prešna Loka), s Preskami (Metni Vrh) in 1 z Zabukovjem nad Sevnico; Brestanica pa zaledjem, tj. z okoliškimi kraji Lomno, • Arto, Ženje in Gora. 2 2 Dosedanje raziskave Temelj raziskavi predstavlja pregled vseh točk v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA: človek (telo, bolezni, družina), 2011), ki se nahajajo na obravnavanem območju. Gre za naslednje popisane točke: točka 299 Svibno (2010, M. Orožen, K. Kenda-Jež), točka 301 Radeče (1956, T. Logar), točka 304 Sevnica (1956, T. Logar; 1983, T. Horjak - Hafner), točka 305 Ložice (Gorenji Leskovec) (1955, O. Kožar), točka 306 Leskovec pri Krškem (1956, T. Logar), točka 307 Dobeno (2011, J. Škofic) in točka 308 Velika Dolina (1979, I. Godec). Zanimalo me je, v kolikšni meri se zapisane ugotovitve v točkah za SLA ujemajo z večinoma novejšim stanjem, ugotavljanim na terenu. V ta namen je bilo pregledano in primerjano naslednje gradivo: krajevno središče Radeče (2002, P. Starič) in njegovo zaledje: Svibno, Hotemež, Loka pri Zidanem Mostu (Vidmar, B., 2012); krajevno središče Sevnica (304 (1956, T. Logar; 1983, T. Horjak - Hafner), 2012, C. Konec) in njegovo zaledje: Boštanj, Podgorica (Razbor), Rudenik (Prešna Loka), 1 Statistični podatki so prikazani po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (gl. razdelek Viri in literatura). Preske (Metni Vrh) (2012, B. Vidmar), Zabukovje nad Sevnico (2000, M. Zemljak ^ Jontes); krajevno središče Brestanica (2010, K. Komar) in njegovo zaledje: Lomno, w Arto, Ženje in Gora (1999, M. Krejan). Da bi se izognili morebitnim nedoslednostim prepisa poknjiženega zapisa ^ v dialektološkega, prispevek sledi avtentičnosti zapisa izvirnega gradiva. Večina ^ gradiva je sicer zapisanega dialektološko, izjemi sta le gradivi Brede Vidmar (2012) 1—1 in Marije Krejan (1999), ki sledita zapisu, značilnemu za slovstveno folkloristiko, torej gre za poknjiženi zapis. Zaradi razlik zapisovanja dvoglasnikov predstavljam & oba načina zapisovanja. Posebnosti dolgega samoglasniškega zapisa Marije Krejan (1999: 229-230) nakazujejo izjemno zapletenost izgovarjave dvoglasnikov. Dvoglasniškost i-ja in u-ja (dialektološko i:i, u:u) je zapisana kot ij, uu ali celo ou - mij usij 'mi vsi', souša 'suša', u louž 'v luži', buušla 'bušila', nouč 'noč', hudou 'hudo', louna 'le ona', ob ustničnikih in mehkonebnih samoglasnikih je izgovor in posledično zapis lahko tudi ju ali uj: kjupu 'kupil', skjuhal 'skuhal', ujpu 'upal', kjuk 'koliko', hvala bo-gju 'hvala bogu'; dvoglasnik ié (dialektološko ie: s poudarjenim e-jevskim delom): djekle je njesl vuoda z zdjenčka 'dekle je neslo vodo s studenčka'; dvoglasnik uó (dialektološko uo: s poudarjenim o-jevskim delom): puotak 'potok', guora 'gora'; dvoglasnik e:i se je večinoma poenoglasil, zato zapis e - je mesc svetu, je treba delat, le na koncu besed še: dvej, na smej; zapis é in ó označuje variantnost izgo- O varjave od ie do i oz. od uo do u - kmétje, réku 'rekel', spét, mógla 'morala', ngóva 'njegova', próbu 'probal/poskusil', za jó 'za njo'. V zapletenem dolgem samoglasniškem sistemu B. Vidmar (2012) so N diftongizacije zapisane takole: dvoglasnik ie (dialektološko i:e s poudarjenim i-jevskim delom): rieku 'rekel', striesu 'stresel'; dvoglasnik uo (dialektološko '-s u:o s poudarjenim u-jevskim delom): buota 'bosta'; dvoglasnik e:i je zapisan kot éj - zméjnla 'zmenila', léjt 'leto', sevéjde 'seveda', sréjd 'sredi', céjsta 'cesta'; dvoglasnik ié (dialektološko ie: s poudarjenim e-jevskim delom): siéstra 'sestra', ziémla 'zemlja', piére 'pere', ziéna 'žena'; dvoglasnik uó (dialektološko uo: s poudarjenim o-jevskim delom): kuósti 'kostanj', uóda 'voda, u0če 'oče', utruóc 'otroci',puókl 'potlej'; ponekod se pojavlja tudi zapis ü - mühca 'muhica', nüca 'potrebuje', kühja 'kuhinja'. Dvoglasniškost i-ja in u-ja (dialektološko i:i, u:u) ni posebej označena. Prispevek prinaša analizo samostalniških končnic izbranih krajev štajerskega posavskega narečja oz. njegovega sevniško-krškega govora oz. podnarečja, in sicer vzorčnih samostalnikov glede na spol in knjižne sklanjatvene vzorce (po tipologiji v Toporišič 2000). Zapis paradigme v preglednicah prikazuje vzorčne samostalnike v vseh sklonih in številih, in sicer za vsa tri krajevna središča. Na mestih, kjer je vzorec za vsa središča identičen, je zapisan le enkrat, na mestih, kjer so prisotne paradigmatske različice, pa so zapisane vse tri, in sicer v zemljepisnem zaporedju od zahoda proti vzhodu (Radeče (R), Sevnica (S), Brestanica (B)). t_l 3 Ugotovitve M N 3.1 Samostalniki moškega spola 1 3.1.1 Samostalniki 1. moške sklanjatve Samostalniki 1. moške sklanjatve sledijo knjižni paradigmi z ničto končnico v Ied O ter s končnico -a v Red. S L Ed. Dv. Mn. O I b'ra:t b'ra:ta b'ra:ti V R -a -ou -u -u -ou -u -u D -i -i/-0 -i/-u -am -am -am -am/-om T -0/-a -a -e N M par -i par -i par -i/-u par -ax/-ax par -ax par -ix par -ax/-ax par -ax par -ix A P O z -am z -am/ -am z -am z -am z -am z -am z -am/-i Preglednica 1: Sklanjatveni vzorec samostalnikov 1. moške sklanjatve K V Red je povsod prisotna le končnica -a in ne tudi knjižni končni naglašeni -u -i g'ra:da,'la:sa, 'nu:sa, 'si:na, st'ra:xa. V DMed je namesto knjižnega -u običajno prisoten narečni -i - na hribčki, • upredpasniki, ut'ro:ki, na 'zu:obi, v (B) pa pod vplivom knjižnega jezika tudi -u -o ut'ro:ku,par 'zu:obu; v (S) je v Ded lahko prisotna tudi popolna redukcija: u Buštajn, 3 pr kmiet, (B) Lomno: v anem dniev. Za glasovi c, č, j, š, ž in dž preglas v končnici ni izveden, posledično prihaja do ponaglasnega akanja v Ddv/mn: 'si:nam, ut'ro:kam (s knjižno mogočo različico -om v (B)), še v Oed/dv/mn, torej: s kuojam, s ku'va:čam, s 'si:nam, z ut'ro:kam, z 'zu:obam, v (B) se pod vplivom knjižnega jezika sliši tudi različica brez akanja: s 'si:nom, z ufrokom, redko celo knjižna končnica -i - z ut'ro:ki, v (R) pa je pod vplivom zagor-sko-trboveljskega govora oz. podnarečja prisotna tudi reducirana različica, in sicer do stopnje polglasnika: s 'si:nam, z ut'ro:kam, s st'ri:cam. Redukcija je kot ena izmed izgovornih možnosti v (R) prisotna tudi v Mdv/mn: par 'si:nax/par 'si:nax. V Rdv/mn so knjižni -ov/-ev/-0 prešli večinoma v -u ali ohranili -0: b'ra:tu, 'si:nu, 'zu:obu/'zu:op, le v (R) je zaslediti tudi nereducirano obliko 'si:nou. Pri samostalnikih moškega spola, ki imajo v knjižnem jeziku možni končnici -je in -i v Imn, je na obravnavanem govornem področju prisotna le končnica -i (in ne tudi -je): b'ra:ti, u'či:eti, gu'lu:obi; to velja tudi za samostalnike, ki imajo knjižno končnico -je naglašeno: 'la:si, 'mu:oži, 'zu:obi. Samostalniki 1. moške sklanjatve podlegajo nekaterim premenam osnove, značilnim tudi za knjižni jezik: samostalnikom, katerih osnova se končuje na -i, -u, -a, -o, ali na -r, se osnova podaljša z -j-: 'a:udija, ka'nu:ja, krum'pi:rja, t'ra:ktorja; (vendar (S, B) tudi °'ru:dita); samostalnikom (predvsem domačim), katerih osnova se končuje na -e, se osnova podaljša s -t-: 'a:teta, °'ju:reta, °'tu:oneta; v Ied knjižni enozložni samostalniki v dvojini in množini ne podaljšujejo osnove z -ov-: 'si:ni (vendar (B) redkeje tudi si'no:vi). Primeri zaledja kažejo na rabo različic, ki niso blizu knjižnemu izgovoru: (R) Loka pri Zidanem Mostu: stu metru, pr mosti; (S) Zabukovje, Podgorica: na kuoli, u piskri; Sevnica: u Buštajni/u Buštajn, pr kmieti/pr kmiet; (B) Lomno: u stareh cajteh, na hribčki, upakli, sased 'sosedu' (Ded); Ženje: za Idij; Veliki Trn: pu vuojsk. 3.1.2 Samostalniki 2. moške sklanjatve Samostalniki knjižne 2. moške sklanjatve sledijo knjižni paradigmi 1. moške sklanjatve sicer z -a-jevsko končnico v Ied, značilno za 2. moško sklanjatev, ter v Red s končnico -a po 1. moški sklanjatvi. Od edninske rodilniške končnice se samostalniki sklanjajo s podaljševanjem osnove s -t- po 1. moški sklanjatvi. Ed. Dv. Mn. I °'ja:ka °'ja:kata °'ja:kati R -a -ou -u -ou/-u -ou -u -ou/-u D -i -0 -i -am -am -am -am/-om T -a -a -e M par -i par -0 par -i par -ax par -ax par -ix par -ax par -ax par -ix O z -am z -am z -am/-om z -am z -am iT P- < N Z > O J iT O m N Preglednica 2: Sklanjatveni vzorec samostalnikov 2. moške sklanjatve Sklanjanje redkih samostalnikov, ki v knjižnem jeziku sodijo v 2. moško sklanjatev, je omogočeno s podaljševanjem osnove s -t-: °'ja:kata °'ja:kati/'lja:kat °'ja:katapar °'ja:kat z °'ja:katam; sluga slugata slugati/slugat slugata par slugat s slugatam. V Ted se, kot pri samostalnikih 1. moške sklanjatve, ničta končnica ne pojavlja zaradi narave večine samostalnikov 2. moške sklanjatve, ki izkazujejo kategorijo živosti. V DMed se v (S) pojavlja le končnica -0: (par) °'ja:kat, medtem ko se pri samostalnikih 1. moške sklanjatve tudi oz. predvsem končnica -i. V primerjavi s samostalniki 1. moške sklanjatve se v (R) do polglasnika reducirane končnice v Mdv/mn ter v Odv, nastale pod vplivom zagorsko-trboveljskega govora, ne pojavljajo, opaziti je (v (R) in (S)) -a-jevsko končnico po 2. moški sklanjatvi: par °'ja:katax z °'ja:katam. V (B) je, kot pri samostalnikih 1. moške sklanjatve, v Dmn opaziti vpliv knjižnega jezika v končnici: °'ja:katom, v Mdv/mn pa se pojavlja knjižna končnica 1. moške sklanjatve -ix: par °ja:katix. Večjih odstopanj v rabi med obravnavanimi središči in njihovim zaledjem ni opaziti v (R) in (S), opazne so v (B). 3.1.3 Samostalniki 3. moške sklanjatve Samostalniki knjižne 3. moške sklanjatve sledijo knjižni paradigmi 1. moške sklanjatve sklanjanja z glasovnimi končnicami; z ničto končnico po tretji moški sklanjatvi se običajno ne pregibajo. V Ied imajo končnico -0 in v Red končnico -a. 1—1 Dvojinskih in množinskih oblik praviloma ne poznajo, saj gre običajno za lastno-M imenske krajšave, ki obstajajo le kot eno (Tes 'Tovarna embalaže Senovo', NEK N 'Nuklearna elektrarna Krško'). O S r 0 V N 1 Preglednica 3: Sklanjatveni vzorec samostalnikov 3. moške sklanjatve Ed. Dv. Mn. I °'te:s-0 / / / / / / R -a / / / / / / D -i / / / / / / T -0 / / / / / / M -i / / / / / / O -am / / / / / / N A P S K Samostalniki 3. moške sklanjatve se na obravnavanem govornem področju pojavljajo in uporabljajo izjemno redko, zato na podlagi pridobljenega narečnega gradiva tudi ni mogoče sklepati o kakršnih koli opaznih razlikah med obravnavanim govorom krajevnih središč in njihovim zaledjem. 3.1.4 Samostalniki 4. moške sklanjatve Samostalniki 4. moške sklanjatve so posamostaljene pridevniške besede s končnicami, kot jih pozna določna pridevniška paradigma moškega spola. po o co 2 Ed. Dv. Mn. I ta m'la:t ta m'la:da ta mla:t ta m'la:t ta m'la:di R -ga -ix -ix D -em ta -am ta -im ta -im ta -am ta -im ta -im T -ga -a -e M par -em par -ix par -ix O s -am s -em s -im s -im s -im Preglednica 4: Sklanjatveni vzorec samostalnikov 4. moške sklanjatve Paradigma pozna popolne redukcije končnega -u v Ded: ta m'la:dem, končnega -a v Odv (izenačevanje dvojinske z množinsko končnico) in delno redukcijo končnega -i v polglasnik v Oed ter v Ddv/mn v (R): (s) ta m'la:dam. V (S) je v Oed slišati par ta m'la:dem; gre za izenačevanje orodniške z mestniško obliko. Večjih odstopanj v rabi med obravnavanimi središči in njihovim zaledjem ni opaziti. 3.2 Samostalniki ženskega spola 3.2.1 Samostalniki 1. ženske sklanjatve Samostalniki 1. ženske sklanjatve sledijo knjižni paradigmi z imenovalniško ednin-sko končnico -a in rodilniško -e. Ed. Dv. Mn. I Žie:na 'žie:ne 'žie:ne R -e -0 -0 D -0 -0 -0/-i -am -am T -o -a -o/-a -e -e M -0 -0 -0/-i par -ax par -ax par -ax/-ix par -ax par -ax par -ax/-ix O z -o -i -o/-i z -am z -am iT P- < N > O J iT O m N H Preglednica 5: Sklanjatveni vzorec samostalnikov 1. ženske sklanjatve Paradigma 1. ženske sklanjatve se od knjižne paradigme zaradi izglasnega akanja loči v Ted (S, B): 'žieina, v Oed prevladuje i-jevska končnica: z 'žieini, v (R, B) se pojavlja tudi knjižni -o; v Odv/mn pride do popolne redukcije dvojinskega končnega -a in množinskega končnega -i, v DMed pa tudi, z variantno izjemo (B), končnega -i. V DTMOed presenečajo tudi končnice z i-jevskim samoglasnikom pod štajerskim kozjansko-bizeljskim vplivom, še posebej pa v (B) v Mdv/mn: v par d'ru:žax/d'ru:žix, u ku'ši:icax/ku'ši:icix, par 'ro:kax/'ro:kix, u 'so:uzax/'so:uzix, par 'žie:nix. Dvojina se popolnoma izenačuje z množino. Samostalniki, katerih knjižna osnova se končuje na -ev, jo skrajšajo v -u - v (S, B) 'bu:ku/'bu:uku, u cerku, le v (R) je še najti tudi 'bu:keu, morda ponovno vzpostavljeno pod vplivom knjižnega jezika. Samostalnik hči v osnovo Ied prevzame neimenovalniški -r-: x'či:r. Samostalnik mati se na obravnavanem področju ne uporablja, namesto njega samostalnik mama. Primeri zaledja kažejo na rabo različic, ki niso blizu knjižnemu izgovoru, z redkimi izjemami: (R) Loka pri Zidanem Mostu: u huost, v tistem piskri, v predpasniki, u vuod/u vuodo; (S) Zabukovje, Podgorica: na kuoli, u piskri; Sevnica: u štalo; (B) Lomno: u anem dnev, u cerku, u listne, u drugi svetovni vojsk, na zjeml; Ženje: napojstl; Veliki Trn: pr cerku, u hosta, u luža,pu vuojsk. 3.2.2 Samostalniki 2. ženske sklanjatve Samostalniki 2. ženske sklanjatve se ravnajo po knjižni paradigmi, torej z imeno-valniško edninsko končnico -0 in rodilniško edninsko končnico -i. Ed. Dv. Mn. I 'ni:t 'ni:ti 'ni:ti R -i -0 -0 -i -0 -0 -i D -i -am -im/-am -im -am -im/-am -im T -0 -i -0/-i -i -i -0/-i -i M -0 -0/-i -i par -ix par -ix/-ax par -ix par -ix par -ix/-ax par -ix O z -jo -i z -am z -im/-am z -im z -am z -im/-am z -im Preglednica 6: Sklanjatveni vzorec samostalnikov 2. ženske sklanjatve t_1 Paradigma 2. ženske sklanjatve se razlikuje od knjižne paradigme v Med in Tdv/mn M v (R, S), kjer se v končnici kot različica i-jevski končnici pojavlja še končnica -0, v N Odv/mn pa v (S) prihaja tudi do maskulinizacije: z 'ni:tam. Tovrstna paradigma se na obravnavanem govornem področju uporablja zelo redko. Običajna je namreč paradigma s podaljševanjem osnove in prevzemanjem O končnic 1. ženske sklanjatve le v določenih sklonih, npr. v Med v (R, S, B): par s 'ni:tkax, par pe'ru:tkax, ali pa popolna nadomestitev samostalnika 2. ženske skla-L njatve s samostalnikom 1. ženske sklanjatve že v Ied v (R, S, B): 'ni:tka, 'mi:ška, 0 pe'ši:ca, ku'ši:ca. Dvojina se popolnoma izenačuje z množino. Primeri zaledja kažejo na rabo različic, ki niso blizu knjižnemu izgovoru, z 1 redkimi izjemami: (B) Lomno: u Nemšk vas, velik človeškjeh kustij idr. N 3.2.3 Samostalniki 3. ženske sklanjatve A Samostalniki ženskega spola z ničto končnico v vseh sklonih in številih so na obrav- p navanem področju redki. Pogostejše je namreč podaljševanje osnove s -k- in skla- i njanje po 1. ženski sklanjatvi: °'do:ris > °'do:riska, °'mi:ci > "'micika > °'mi:cka, S razen pri mlajši generaciji, ki pod vplivom knjižne paradigme uporablja knjižno ^ pregibanje. 9 3.2.4 Samostalniki 4. ženske sklanjatve • Samostalniki 4. ženske sklanjatve so posamostaljene pridevniške besede s končni- i cami, kot jih pozna določna pridevniška paradigma ženskega spola. 3 Ed. Dv. Mn. I ta m'la:da ta m'la:de ta m'la:de R -e -ax -ix -ix -ax -ix -ix D -i -am -im -im -am -im -im T -o -o/-a -o -e -e M par -i par -ix par -ix O s -o s -i/-o s -i/-o s -am s -im s -im s -am s -im s -im Preglednica 7: Sklanjatveni vzorec samostalnikov 4. ženske sklanjatve Paradigma 2. ženske sklanjatve se razlikuje od knjižne paradigme v Ted, pri čemer je zaradi izglasnega akanja, sploh v (S), mogoča tudi različica -a - ta m'la:da, končnica Oed se izenačuje s končnico Med: (S, B) s ta m'la:di, kljub temu da je prisotna tudi knjižna različica. V RDOdv/mn se v (R) pod vplivom zagorsko--trboveljskega govora (podnarečja) pojavlja delna redukcija ponaglasnega -i-: ta m'la:dax, ta m'la:dam, s ta m'la:dam, v Odv/mn pa se na celotnem območju popolnoma reducirata izglasni dvojinski -a in izglasni množinski -i - s ta m'la:dam/s ta m'la:dim. Dvojina se popolnoma izenačuje z množino. Primeri zaledja ne kažejo odstopanj od rabe v treh obravnavanih središčih. 3.3 Samostalniki srednjega spola 3.3.1 Samostalniki 1. srednje sklanjatve Obravnavano področje pozna močno maskulinizacijo nevter. Samostalniki že od ime-novalnika ednine prevzemajo moški spol in se torej sklanjajo po 1. moški sklanjatvi. Ed. Dv. Mn. I 'uo:kn 'uo:kni 'uo:kni R -a -0 -0/-u -0 -0 -0/-u -0 D -i -i -i/-u -am -am -am/-om -am -am -am T -0 -e -e M -i -i -i/-u -ax -ax -ix -ax -ax -ix O -am -am -am/-om -am -am iT P- < N Z > O J iT O m N H Preglednica 8: Sklanjatveni vzorec samostalnikov 1. srednje sklanjatve Močna maskulinizacija in posledično sklanjanje po 1. moški sklanjatvi se kaže na celotnem raziskovanem področju: (R) Loka pri Zidanem Mostu: čez uokn; (S) Sevnica: jajc, en križišče; (B) Veliki Trn: pu uokni, takou fejstga dekleta, Ženje: pu uokni. Izjemo lahko najdemo v (B) Lomnu: u nebesa, ki ima v Tmn končnico srednjega spola. Šibkejša in zato manj prisotna je feminizacija in posledično sklanjanje po 1. ženski sklanjatvi: (R, S, B) japka. 3.3.2 Samostalniki 3. srednje sklanjatve V pregledanem gradivu obravnavanega govornega področja samostalnikov, ki bi spadali v 3. srednjo sklanjatev, ni zaslediti. 3.3.3 Samostalniki 4. srednje sklanjatve Samostalniki 4. srednje sklanjatve so posamostaljene pridevniške besede s končnicami, kot jih pozna določna pridevniška paradigma srednjega spola. Dvojina in množina tovrstnih samostalnikov je redka tako v knjižnem jeziku kot tudi v obravnavanem govoru. Ed. Dv. Mn. I "'karšk "'karšk a'karšk/"karško / / R -ega -ega -ega/-iga / / D -em -em -em/-im / / T -0 -0 -0/-o / / M par -em par -em par -em/-im / / O s -im s -im s -im / / Preglednica 9: Sklanjatveni vzorec samostalnikov 4. srednje sklanjatve V (B) se v Red poleg končnice -ega pojavlja tudi končnica -iga. V Ded pride na celotnem obravnavanem področju do popolne končne redukcije -u - "'karškem, v (B) je slišati tudi končnico -im. Ta je po vsej verjetnosti nastala po analogiji na mestni-ško obliko, ki pa je morda nastala pod vplivom podobnih izenačevanj mestniške z orodniško končnico pri samostalnikih ženskega spola. V Ted se v (B) poleg povsod prisotne končnice -0 pojavlja tudi še knjižna končnica -o. Primera: (B) Lomno: na Štajerskem, na Krajnskem. t_l 4 Povzetek M Govor večjih krajev zaradi različnih vzrokov običajno teži k nadnarečnosti. Prispevek prikazuje razlike v rabi končnic samostalnikov vseh treh spolov glede na knjižne oblikoslovne paradigme, upoštevajoč mestno okolje treh regionalnih središč, ki so središča predvsem zaradi združevalne industrije, šolstva in delno tudi uprave, s tj. Radeč, Sevnice in Brestanice, in njihovega zaledja, nemestnega okolja: Svibno, L Hotemež, Loka pri Zidanem Mostu (zaledje Radeč); Boštanj, Podgorica (Razbor), 0 Rudenik (Prešna Loka), Preske (Metni Vrh), Zabukovje nad Sevnico (zaledje Sevnice); Lomno, Arto, Ženje in Gora (zaledje Brestanice). Pričakovana raba različic, ki niso blizu knjižnemu izgovoru, se je izkazala za 1 dejansko pogosteje rabljeno v večini pogostnostno najbolj zastopanih sklanjatvah obravnavanega zaledja: v 1. moški sklanjatvi: (R) Loka pri Zidanem Mostu: stu N metru,pr mosti; (S) Zabukovje, Podgorica: na kuoli, upiskri; Sevnica: u Buštajni/u A Buštajn, pr kmieti/pr kmiet; (B) Lomno: u stareh cajteh, na hribčki, u pakli, sased p 'sosedu' (Ded); Ženje: za ldij; Veliki Trn: pu vuojsk; posledično zaradi maskulini-i zacije tudi v 1. srednji sklanjatvi; v 1. ženski sklanjatvi: (R) Loka pri Zidanem Mo-S stu: u huost, v tistem piskri, v predpasniki, u vuod/u vuodo; (S) Zabukovje, Podgo-^ rica: na kuoli, u piskri; Sevnica: u štalo; (B) Lomno: u anem dnev, u cerku, u listne, 1 u drugi svetovni vojsk, na zjeml; Ženje: napojstl; Veliki Trn: pr cerku, u hosta, u 9 luža, pu vuojsk. Izjeme so končnice samostalnikov 2. moške sklanjatve, kjer zaradi redke rabe 1 tovrstnih samostalnikov večjih odstopanj v rabi med obravnavanimi središči in nji-• hovim zaledjem večinoma ni opaziti, opazne so le v (B), kjer je v Dmn opaziti vpliv 2 knjižnega jezika: °'ja:katom, v Mdv/mn pa se pojavlja knjižna končnica 1. moške sklanjatve -ix: (par) °ja:katix. Samostalniki 3. moške sklanjatve se na obravnavanem govornem področju pojavljajo in uporabljajo izjemno redko, zato na podlagi pridobljenega narečnega gradiva ni mogoče sklepati o kakršnih koli opaznih razlikah med obravnavanim govorom krajevnih središč in njihovim zaledjem. Samostalniki 4. moške, 3. in 4. ženske sklanjatve sklanjatve v rabi med obravnavanimi središči in njihovim zaledjem ne izkazujejo razlik, samostalniki 2. ženske sklanjatve razlike izkazujejo redko: (B) Lomno: u Nemšk vas, velik človeškjeh kustij. Pregled končnic obravnavanih regionalnih središč in njihovega (nemestne-ga) zaledja kaže, da so knjižne ali vsaj nadnarečne končnice v središčih relativno redke, še najbolj jih je opaziti v najpogosteje rabljenih sklanjatvah, tj. v 1. moški in 1. ženski (ter v maskulinizirani 1. srednji) sklanjatvi. Izkaže se, da variantnost končnic ni sistemska razlikovalna značilnost glede na mestno oz. nemestno okolje v tolikšni meri, kot je bilo pričakovati in kot je to sicer značilno za glasovno podobo obravnavanega območja. Viri in literatura Bregant 1991 = Mihaela Bregant [= Mihaela Koletnik], Mariborski pogovorni jezik: diplomska naloga, Maribor: [M. Bregant], 1991: Gradivo SLA 304 = Sevnica: gradivo za govor: hrani dialektološka sekcija Inštituta ^ za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani (1956, T. Logar; 1—1 1983, T. Horjak - Hafner). * Gradivo SLA 306 = Leskovec pri Krškem: gradivo za govor: hrani dialektološka & sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani (1956, T. Logar). Horjak Hafner 1983 =Tatjana Horjak Hafner, Sevniški govor: diplomska naloga, Ljubljana: [T. Horjak Hafner], 1983. Konec 2012 = Cita Konec, Čevljarsko besedje v Sevnici: diplomsko delo, Maribor: [C. Konec], 2012 Komar 2010 = Katja Komar, Glasoslovna in oblikoslovna podoba brestaniškega govora: diplomsko delo. Maribor: [K. Komar], 2010. Krejan 1999 = Marija Krejan, Vse sorte je že blou: pripovedi s Krškega gričevja na desnem bregu Save od Sevnice do Krškega, Ljubljana: Kmečki glas, 1999 (Glasovi 19). Logar 1955 = Tine Logar, Karakteristika štajerskih govorov južno od Konjiške gore O in Boča, v: Pogovori o jeziku in slovstvu, Maribor: Obzorja, 1955, 61-65. Logar 1956 = Tine Logar, gradivo za govor Sevnice (točka za vprašalnico SLA 304 hh oz. po stari oznaki 243), 1956; hrani dialektološka sekcija Inštituta za sloven- N ski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Logar 1956 = Tine Logar, gradivo za govor Leskovca pri Krškem, 1956; hrani di- '-s alektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Logar 1993 = Tine Logar, Slovenska narečja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993 (Cicero). Ramovš 1931 = Fran Ramovš, Karta slovenskih narečij, Ljubljana, 1931. SLA 1.1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). Smole 2000 = Vera Smole, Uvod v slovensko dialektologijo: del vsebine za predmet ZDSII, Ljubljana, 2000. (Tipkopis.) Smole 2004 = Vera Smole, Nekaj resnic in zmot o narečjih v Sloveniji danes, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2004 (Obdobja 22), 321-330. Starič 2002 = Polona Starič, Glasoslovje in oblikoslovje govora Radeč: diplomsko delo, Maribor: [P. Starič], 2002. ^ Statistični podatki (http://www.stat.si/doc/statinf/05-si-007-1001.pdf, 25. 4. 2013). M Statistični podatki za Občino Radeče (http://www.radece.si/statisticni_podatki.php, 25. 4. 2013. Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. ^ Statistični podatki za Občino Sevnica (http://www.obcina-sevnica.si/, http://www. ks-sevnica.si/index.php, 25. 4. 2013). Vir: Statistični urad Republike Sloves nije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. L Statistični podatki za občine Krško, Radeče in Sevnica (http://pxweb.stat.si/pxweb/ dialog/Saveshow.asp, 25. 4. 2013). Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Statistični podatki za kraj Brestanica (http://www.brestanica.com/danes.html, 25. 4. 2013). Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. N Škofic 1991 = Jožica Škofic, Problemi slovenskega pogovornega jezika: magistrA sko delo, Ljubljana: [J. Škofic], 1991. p Škofic 1994 = Jožica Škofic, O oblikovanju slovenskega pogovarjalnega jezika, Slavistična revija, 42 (1994), št. 4, 571-578. S Tivadar 2004 = Hotimir Tivadar, Podoba in funkcija govorjenega knjižnega jezika glede na neknjižne zvrsti, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004 (Obdobja 22), 437-452. o Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000, 14-24. 2 Valh Lopert 2005 = Alenka Valh Lopert, Kultura govora na Radiu Maribor, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2005 (Zora 36). Vidmar 2011/12 = Breda Vidmar, gradivo za tisk monografije pripovedi večinoma z levega brega Save v okolici Sevnice, pripravljeno za tisk (zasebno gradivo avtorice, 2011/12). Zemljak 1997 = Melita Zemljak, Govor Lok pri Sevnici: diplomska seminarska naloga, Maribor: [M. Zemljak], 1997. Zemljak 1999 = Melita Zemljak, Morfologizacija naglasa v govoru Lok pri Sevnici: samostalnik, v: Jakob Rigler 1929-1985: 2. mednarodni dialektološki simpozij, Pedagoška fakulteta, 11. in 12. februarja 1999: [povzetki], ur. Jožica Čeh - Drago Unuk - Melita Zemljak, Maribor: Pedagoška fakulteta, 1999. Zemljak Jontes 2000 = Melita Zemljak Jontes, Govor Zabukovja nad Sevnico: gla-soslovje in naglas: magistrsko delo, Ljubljana: [M. Zemljak Jontes], 2000. Zorko 1995 = Zinka Zorko, Narečna podoba Dravske doline, Maribor: Kulturni forum, 1995. Morphological diversity of the Sevnica-Krsko dialect in connection with the (non-)urban environment Summary The local dialect of large towns or cities tends to be between dialect and standard 1—1 due to various reasons. This paper presents noun endings, taking into account the urban environment of the three selected regional centers of Radeče, Sevnica, and ^ Brestanica (functioning as centers due to industry, education, and management) in 1—1 connection to their non-urban countryside of the Sevnica-Krško dialect of the Lower Sava Valley as a part of the Styrian dialect group: Svibno, Hotemež, and Loka pri Zidanem Mostu (countryside around Radeče); Boštanj, Podgorica (Razbor), N Rudenik (Prešna Loka), Preske (Metni Vrh), and Zabukovje nad Sevnico (countryside around Sevnica); and Lomno, Arto, Ženje, and Gora (countryside around Brestanica). The expected non-standard use of morphological endings turned out to be used more often in most of the frequently used declensions of the non-urban coun- J iT tryside: the first masculine declension: (Radeče = R) Loka pri Zidanem Mostu: stu metru, pr mosti; (Sevnica = S) Zabukovje, Podgorica: na kuoli, upiskri; Sevnica: u Buštajni / u Buštajn, pr kmieti / pr kmiet; (Brestanica = B) Lomno: u stareh cajteh, O na hribčki, u pakli, sased (standard sosedu, dative sg.); Ženje: za Idij; Veliki Trn: ^ pu vuojsk; due to masculinization also the first neuter declension; the first feminine i-h declension: (R) Loka pri Zidanem Mostu: u huost, v tistem piskri, v predpasniki, u N vuod / u vuodo; (S) Zabukovje, Podgorica: na kuoli, u piskri; Sevnica: u štalo; (B) H Lomno: u anem dnev, u cerku, u listne, u drugi svetovni vojsk, na zjeml; Ženje: na l_) pojstl; Veliki Trn: pr cerku, u hosta, u luža, pu vuojsk. The differences between the urban and non-urban use of the noun endings of the second masculine declension are not evident due to the less frequent use of these nouns, with the only exception in (B), where the influence of standard Slovenian can be noted in the dative pl. (°ja:katom); in the locative du. and pl., the standard Slovenian morphological ending -ix ((par) °ja:katix), typical of the first masculine declension, is noted. Nouns of the third masculine declension have extremely rare dialect use and thus, alongside the morphological endings of nouns of the fourth masculine declension, the third and fourth feminine declension do not differ when urban and non-urban environments are compared. The rare exception is nouns of the second feminine declension: (B) Lomno: u Nemšk vas, velik človeškjeh kustij. The analysis of the morphological endings of the urban regional centers and their non-urban countryside shows that standard or at least less dialect-like endings tend to be relatively rare in the urban environment, and that they are used in the most frequent declensions; that is, the first masculine and first feminine (and also in the masculinized first neuter) declensions. Thus it is evident that noun ending variety of urban versus non-urban dialects is not a systematic feature. Skladnja v panonski narečni skupini Alenka Valh Lopert — Zinka Zorko Cobiss: 1.01 Syntax in the Pannonian dialect group iT P- < N 2 V razpravi so predstavljene skladenj ske značilnosti govorjenih besedil v prek-murščini, prleščini, slovenskogoriškem in haloškem narečju, in sicer zgradba enostavčnih in zloženih povedi, besednoredne posebnosti, vezniška sredstva, zlasti priredni in podredni vezniki, ter prislovi. V uvodu je osvetljeno glaso-slovje in oblikoslovje panonske narečne skupine. Dodana je skladenjska jezikovna analiza dveh prekmurskih leposlovnih del, zapisanih v prekmurskem knjižnem jeziku in v slovenskem knjižnem zbornem jeziku. Ključne besede: narečje, glasoslovje, oblikoslovje, upovedovanje, zakonitosti narečne skladnje O This article presents the syntactic properties of spoken material from the Prek- n murje, Prlekija, Slovenian Hills, and Haloze dialects; specifically, the structure of simple and complex sentences, special features connected with word order, and connectors (especially coordinating and subordinating conjunctions and adverbs). The introduction analyzes the phonology and morphology of the Pannonian dialect group. The article also includes a syntactic analysis of two Prekmurje works of fiction written in standard Prekmurje Slovenian and formal standard Slovenian. Keywords: dialect, phonology, morphology, verbalization, dialect syntax rules 1 Glasoslovje Po Logar-Riglerjevi Karti slovenskih narečij (1983) spadajo v panonsko narečno skupino prekmursko, goričansko (danes slovenskogoriško), prleško in haloško narečje. O teh narečjih so pisali številni dialektologi, npr. B. Raič, I. I. Sreznjevski, K. Ozvald, F. Ilešič, A. Pavel, S. Škrabec, V. Oblak, F. Ramovš, O. Asboth, V. Novak, A. Vratuša, R. Kolarič, J. Rigler, T. Logar, M. L. Greenberg, F. Mukič, M. Koletnik, B. Rajh, Z. Zorko in drugi. J. Rigler (2001: 22) izvaja panonsko glasoslovje iz osnovnega panonskega sistema dolgih vokalov: i, u, ei, ou, e, o, a, ki zastopajo: i ^ F; ei ^e; e ^ e, e, a; a ^ a; o ^ g; ou ^ o; u ^ u; ter kratkih vokalov: i, u, e, o, a, e, o, a, ki zastopajo: i ^ i, i; e ^ e, e; e ^ e, e, e; a ^ a, a; o ^ g, q; o ^ o, o; u ^ u, u; a ^ a, s. Prekmurščino navadno delimo na goričko, ravensko in dolinsko podnarečje, M prleščino na spodnjeprleški, srednjeprleški, zgornjeprleški in kujleški govor, sloN venskogoriško narečje na vzhodne in zahodne govore ter haloško na vzhodne, sre-1 dnje ter zahodne govore. Skupne razvojne posebnosti panonske narečne skupine so: nepodaljšanje krat-O kih akutiranih nezadnjih zlogov, ki so večinoma ostali kratki do danes; dolgi polglas-s nik se je razvil v dolgi e-jevski fonem skupaj z etimološkim e in nazalnim dolgi u L se je v izgovoru začel pomikati naprej in se je zaokrožil v u, sonantni lpa se je prek ou 0 poenoglasil v u (v porabščini še ohranjeni ou v primerih gounčati za današnje gučati dokazuje razvoj sonantnega l prek ou v u); ohranil se je tudi vokalični r. Konzonantizem v panonski narečni skupini je manj razčlenjen kot vokali-zem. Razvil se je po značilnih slovenskih tendencah. Praslovanski dj v tipu *medja se je razvil v j, pozneje pa se je v prekmurskem goričkem in ravenskem podnarečju N vsak j razvil v g, dj, dž, tj, g', k', verjetno pod madžarskim vplivom. Pri praslovan-> skem w je v panonski narečni skupini značilen razvoj v labiodental v, ki v izglasju p ali v položaju pred nezvenečim soglasnikom izgubi zven in se izgovarja kotf. Trdi 1 1 na koncu besede ima refleks -o, v prleščini tudi -a; morda pod vplivom štokavskih S priseljencev. Palatalni l', r', n' so se razvijali po splošnih slovenskih tendencah: l' je K otrdel, n' pa je vsaj v prekmurščini ohranjen; tu je ohranjena tudi sekundarna pala- 1 talizacija tipa vucje. Prehod izglasnega -m v -n je večinoma ohranjen. Govori v panonski narečni skupini so se oblikovali med 10. in 14. stoletjem, v • obdobju, ko se je formirala slovenska jezikovna individualnost (Zorko 2009: 362-363). 2 2 Oblikoslovje V primerjavi s staro cerkveno slovanščino so oblikoslovni razvoji podobni, rezultati se razlikujejo po zaostajanju razvoja zaradi stoletne ločenosti Prekmurja od osred-ja in zaradi vpliva sosednjega štajerskega narečja na zahodu panonskega prostora. Samostalniške sklanjatve se razvrščajo po spolu, končnice se lahko izenačujejo, dvojina je dobro ohranjena. Srednjespolski samostalniki so v Prekmurju ohranjeni tudi v množini, drugod se podaljšani s -t-, -n- maskulinizirajo že v dvojini; nekateri se lahko feminizirajo že v ednini, zlasti pa v dvojini in množini. Poleg končniškega so v samostalniški sklanjatvi ohranjeni nepremični, premični in mešani naglasni tip, v glagolski spregatvi je poseben prekmurski končniški naglas tipa nesen. V samostalniški moški sklanjatvi so narečne končnice: -i v dajalniku in mestniku ednine, v prekmurščini tudi -e iz jata; -oma/-ama, -on/-an, -ah/-aj, -ami se govorijo tudi v ženskih sklanjatvah, in sicer v vseh sklonih. V moški sklanjatvi se v Prekmurju in Halozah v množini osnova podaljša z -ov- (mostovi, sinovje). V orodniku ednine ženskih sklanjatev so v teh narečjih končnice -o/-oj/-i/-on/-ov. Ženski samostalniki na -ev se lahko končujejo na -va ali pa se sklanjajo po drugi ženski sklanjatvi (ti-kvi). V pridevniški sklanjatvi sta v Prekmurju ohranjeni trda sklanjatev (lepoga) in dvojinska oblika moškega spola lepiva (ženskega spola lepivi). V ženski sklanjatvi imajo dajalnik, mestnik in orodnik ednine končnico -oj (lepoj). Med osebnimi zaimki je v dvojini več oblik: miva/mijadva; med kazalnimi zaimki je najpogostejši toti; med števniki so posebne oblike za dvajset, trideset, v Prekmurju pa se od 40 dalje ^ postavlja enica za desetico: štirideset ena, štirideset dva ... V glagolski spregatvi je v prekmurščini osebilo -va za 1. osebo dvojine moškega in -ve za 1. osebo dvojine ženskega spola, drugod za vse spole -ma. V 3. osebi množine se v Halozah pojavlja končaj -do: delado. Povsod je prevladala tematična spregatev: data, jeta. Opisni deležnik na -l se večinoma končuje na -o, le v večjem delu Prlekije, deloma v Halozah in v Slovenskih goricah se govori tudi -a. Povsod je ohranjen dolgi nedoločnik na -ti/-čti, ki se loči od namenilnika; 1/5 ta se veže s predmetom v rodilniku. V Halozah, na vzhodu Prlekije in v Porabju se za ženski spol v 1. in 2. osebi ednine uporabljajo moškospolske oblike. Med nepregibnimi besednimi vrstami so najbolj tvorni prislovi, členki in medmeti; predlogi in vezniki (razen ka za 'da') so blizu knjižni rabi. Med prislovi je ohranjenih veliko arhaičnih oblik; npr. prekmursko: 'nindri, 'indri, 'inda, 'prle, trno. Veznik ka s knjižnim pomenom 'da' je znan v vsej narečni skupini; ohranjen je še vezalni veznik no in protivni liki. Členki se po narečjih razlikujejo: 'vej, 'ba:r, 'vači, 'lekar, ešče (prekmursko); pre, 'kar ne, 'vi:ena, 'leki (slovenskogoriško); 'morti, 've (prleško). Med medmeti so v panonski narečni skupini podobni razpoloženjski, v katerih prosijo za pomoč boga, zmerjajo in preklinjajo pa pogosto z zlodejem, hudičem, vragom. V Prekmurju je za poimenovanje strele še ohranjen poganski Perun. Med zvalnicami in pozdravi je zelo pogosta beseda bog (Zorko O 2009: 374-375). ^ N 3 Skladnja Skladnja je poseben del slovničnega nauka o jeziku, ki uči, kako so narejene pravilne povedi in njihovi deli. Besede same se na podlagi skladenjske vloge, ki jo opravljajo, delijo na besedne vrste. Najmanjša možna poved je stavek. Razprava prinaša: A - skladenjsko analizo govorjenega jezika, B - skladenjsko analizo pisnega jezika. Ob vsakem primeru je pojasnjena skladenjska analiza, ki pojasnjuje zgradbo stavka in (enostavčnih oz. zloženih) povedi, besednoredne posebnosti, vezniška sredstva (zlasti priredne in podredne veznike) ter prislove. 3.1 »Porabje«, časopis Zveze Slovencev na Madžarskem, ima večino člankov zapisanih v prekmurskem knjižnem jeziku. V slovenskem knjižnem jeziku pišejo prispevke tisti, ki porabščine ne obvladajo, in avtorji poročil o slavnostnih dogodkih. Uvodnike v nadnarečni knjižni prekmurščini običajno prispevata urednica Porabja Marjana Sukič in publicist Dušan Mukič. Pogovore z domačini objavlja Karči (Karel) Holec, tako da so besedila izvirna in zvesta zvočnim posnetkom. Gradivo za analizo so bili naslednji članki, ki so bili objavljeni v časopisu Porabje v letih 2011 in 2012: (1) Vsigdar sem držo svojo rejč, 24. novembra 2011, 6. (2) Vsakši si tak pomaga kak leko, 3. maja 2012, 6. K O S r O V z N A P S K PO o to 2 (3) (4) (5) (6) Delaj tak, ka iz tauga leko preživeš, 10. maja 2012, 6. Spejvajmo, aj se ne pozabi, aj se ohrani, 21. junija 2012, 6. Spominski stebri v Porabji, 28. junija 2012, 6. Nejsem sto za ograjov delati, 16. avgusta 2012, 5. Besedilo 1 Sprvoga sem dja bautoš bijo tu v Monoštri v želejzni bauti Luna, gde sem edendvajsti lejt delo. V dvostavčni podredno zloženi povedi s prilastkovim odvisnikom, ki ga veže prislov gde, je opazen premik glagola proti koncu stavka. Gda se je spremenijo režim pa so privatizirali bauto, dja sem ga nej mogo dolakupiti pate tak sem brezi dela austo. Časovnemu odvisniku z gda 'ko' sledi vezalna zveza z veznikom pa, glavni stavek je priredno zložen z veznikom pa. Zadnji stavek se konča z glagolom. Narečno zanikanje: sem nej 'nisem'. Besedilo 2 Dja sem v Števanovci živo do leta 1967, potistim smo prišli se v Varaš. Vezalno priredje brez veznika. Zato, ka tu smo delali, pa od tistec je daleč bilau nutraoditi. Vzročni odvisnik - zato, ker - glavni stavek veže veznik pa. Besedni red: tü smo za 'smo tu', je daleč bilau 'je bilo daleč'. Sprva sem s taši mali mašinom odo, ka sem cugle vozo kaulak, sledkar sem pa vrkar bijo, gde so tau zamlau vkupmleli, iz štere so cigle redli. Za glavnim stavkom sledi namerni odvisnik z veznikom ka 'da', vezalno priredje z veznikom pa, krajevni odvisnik veže prislov gde 'kjer", prilastkov odvisnik veže oziralni zaimek šteri 'kateri'. Petstavčna priredna zapleteno zložena poved. Glagol je lahko na koncu stavka. Zena vsigdar z menov de, dapa dostakrat ešče hčij to, zato ka sam bi nej mogo naklasti, če kaj vekšoga pripelam. Prvemu stavku sledi protivno priredje z veznikom dapa 'vendar', vzročni odvisnik uvaja zveza zato ka 'ker', pogojni podredni veznik je če. Štiristavčna priredno zapleteno zložena poved. Besedilo 3 Nikdar bi nej mislo, ka ge mo kruj peko. Predmetni odvisnik uvaja veznik ka 'da'. Glagol je v obeh stavkih na zadnjem mestu. Naslonska niza bi nej 'ne bi', ge mo 'jaz bom' sta tipično narečna. Za kruj samo borove drve kurimo, včasin je tau nekakoma čudno, dapa tan je pri nas veki-večno tak bilao. Priredna zveza treh stavkov - vezalno priredje nima veznika, v protivnem pa je rabljen veznik dapa 'vendar'. Prvi in tretji stavek se končujeta z glagolom. Besedilo 4 Gnesden lidge več nej ali samo malo spejvajo, nej tak kak prvin, gda so vsakši den spejvali, če so veseli bili, te zato, pa ranč tak te to, če so kakšno žalost meli. Zapletena sedemstavčna zložena poved vsebuje tri glavne stavke, časovni odvisnik s povezovalnim prislovom gda 'ko', pogojni odvisnik z veznikom če; glagol je pogosto na koncu stavka. Tak mislim, ka tau je sploj velko delo, zato ka s tejm se to ohranja porabska kultura pa gezik to. Tristavčna, podredno zložena poved s predmetnim in vzročnim odvisnikom - veznika ka 'da', zato ka 'zato ker' - se konča s členkom to. Medbesedni priredni veznik je pa. Besedilo 5 Feri, kak je ta ideja prišla, ka se tej spominski stebri postavijo? Zvalniški pastavek; vprašalno poved sestavljata glavni stavek in prilastkov odvisnik z veznikom ka 'da'. V obeh stavkih je glagol na koncu. Gda je prva sestra mrla, te sem si brodo natau, te je prišla ta ideja, ka za njij samo zvaun zvoni, nika ne ostane za njimi, še telko nej, ka bi edno svejčo leko vožgali. Časovnemu odvisniku s prislovom gda 'ko' sledi glavni stavek s prislovom te 'takrat', nato je vezalno brezvezje, prilastkov odvisnik z veznikom ka 'da', nato vezalno brezvezje ter pojasnjevalna zveza z načinovnim odvisnikom. Ranč tak mi, šteri smo doma ostali, samo za volo dela smo v vekše varaše odišli, si že to moramo broditi, gde mo se pokapali. Glavni stavek z osebkom ima vmesni vrinjeni prilastkov odvisnik s šteri 'kateri'. Sledi mu vzročni odvisnik, glavni stavek se nadaljuje s povedkom in predmetnim odvisnikom. Glagoli so na koncu stavka; besedni red naslonskega niza gde mo se 'kje se bomo' je narečen. Tak sem mislo, aj taši bau, ka de stalno pa vekivečno stau, nej samo v Slovenskoj vesi, gde majo graubišče, zato ka tej problemi so nej samo moji, liki vsej Slovencov v Porabju. Podredna zapleteno zložena poved je sestavljena iz glavnega stavka, predmetnega odvisnika z aj 'naj', prilastkovega odvisnika s ka 'da' s pojasnjevalnim priredjem nej samo - liki, gde 'kjer'. V treh stavkih je glagol na koncu. Besedilo 61 Dja sem nikdar nej sto sodak biti, pa sprvoga smo ranč nej tu živeli. Mati je v Andovci včila, pa tam smo meli stanovanje, pet lejt smo bili tam. Potistim so te stariške leta 1967 začnili zidati pa smo te tak se prišli. Prvi pa je protivni veznik, drugi in tretji sta vezalna. Glagol se lahko pomakne na konec stavka. »VSomboteli sem se tadale včijo za avtomehanika, zato ka moj boter je to tau biu, pa od njega sem daubo volau.« Priredni sklepalni veznik zato se veže s pod-rednim ka 'ker', pa je priredni vezalni veznik. ... pa te sem dvejprilike emo. Ali mo v Opel ušo delat ali mo za poklicnoga sodaka ušo. Pa je vezalni veznik, sledi ločno priredje z ali - ali, glagol se pojavlja na koncu vseh treh stavkov. Kak poklicni soldat, leko ka_ si vanej na mrazi ali na sonci, dapa leko deš, nej ti trbej znautra za ograjov biti. Veznik ka 'da', ločni besedni veznik ali, dapa 'vendar' uvaja protivno priredje, poved se končuje z glagolom. Dapa, hvala baugi, nika tašo nej bilau, ka bi se bojati mogli. Dapa 'vendar' - protivno priredje, sledi med-metni pastavek, ka 'da' začenja predmetni odvisnik, ki se končuje z deležnikom mogli 'morali' za nedoločnikom. Najbola nevarno je tan bilau, gda smo parvice prosili pa so v žepko segnili. Glavni stavek se končuje z glagolom bilau, časovni odvisnik z gda 'ko' z deležnikom prosili, vezalno priredje veže veznik pa. CVJ co O CVJ • O! X Vi Ph O J 1/5 O X N H 1 V prispevku Nejsem sto za ograjov delati Karči Holec objavlja pogovor z Lacijem Meklijem iz Števanovec. Analiza povedi je osrediščena na zakonitosti upovedovanja izpraševanca. K O S r O V z N A P S K PO o to 2 Če bi šteli, pa bi je nej mogli staviti, zato ka tej so bola znali, gde leko prejkde, kak tisti so-dak, šteri je tam stau. Petstavčna podredna zapleteno zložena poved ima glagol na koncu vsakega stavka. Vezniške besede so: če za pogojni odvisnik, pa je po-udarni členek, zato ka 'zato kef za vzročni odvisnik; gde 'kje' prislov kraja; kak 'kako' prislov načina; šteri 'kateri' oziralni zaimek. Travo kosim pa grbanje berem, če rastejo. Tristavčno priredno zapleteno zloženo poved veže najprej priredni veznik pa, pogojni odvisnik pa podredni veznik če. Vsi trije glagoli so na koncu stavka. Dapa najbola me veseli moj vnuk, gda kaj malo časa mam, te sem z njim, takšoga reda se šetava pa špilava. Protivni veznik dapa 'vendar' začenja glavni stavek, časovni odvisnik pa časovni prislov gda 'ko', ki ima za seboj tri vezalno povezane stavke, med zadnjima glagoloma je vezalni veznik pa. 3.1.1 V knjigi Tineta Logarja Slovenska narečja (1975) je objavljeno prekmursko besedilo iz Nedelice. Analiziranih je prvih 12 povedi. Ena poved je enostavčna, tri so dvostavčne, štiri tristavčne, dve sta štiristavčni, ena pa šeststavčna in zapleteno zložena. (1) 'Da smu šča 'mii 'ma:li bilii, smu 'radi u'dili k 'ádnui 'mámci, ká su z'náli 'jáku 'dosta prpuvi'da:vati. Poved sestavljajo: časovni odvisnik z vezniško besedo 'da 'ko', glavni stavek in vzročni odvisnik z veznikom ka 'ker'. V časovnem odvisniku je narečni besedni red s pomožnikom 'biti' na koncu stavka, členek 'še' stoji pred osebkom, v vzročnem odvisniku je na koncu nedoločnik. (2) F'ča:si nás ja 'biila 'puna 'iža pa smu 'ták b're:čali, ká gr'me:čaga bu'ga: 'nišča nei 'črn. Prva dva stavka sta povezana z vezalnim veznikom pa, drugemu sledi načinovni odvisnik z narečnim veznikom ka 'da'. Drugi in tretji stavek se končujeta z glagolom. (3) 'Mámca su sa čama'riilipa su p'rávili, ká nám kai pu'voju, či mu 'tüu. V štiristavčni povedi sta prva dva stavka v vezalnem priredju z veznikom pa, sledi predmetni odvisnik z veznikom ka 'da' in temu pogojni z veznikom či. Trije stavki se končujejo z glagolom. (4) Či bi sa 'nin pa 'te: š'to smi'ja:u, bi 'nami d'vari ut'prli pá gá 'vo: pušiknuli. Tristavčna priredno zapletena zložena poved z vezalnim veznikom se začenja s pogojnim odvisnikom - veznik či. (5) Sig'da:r su 'ták 'záčnuli: Napovedni stavek. (6) »Z'na:ta, 'deca, 'tou, ká ván z'dai pu'ven, ja p'ra:va 'boža 'istina. Napovedni stavek ima na koncu glagol. Stiri-stavčna poved v premem govoru je zapleteno zložena. Začne se z glagolom, vrinjen je zvalnik, glavni stavek se začne s kazalnim zaimkom 'to, vrinjen je prilastkov odvisnik s ka 'kar". Dva stavka se končujeta z glagolom. CM co O CM • 02 V Ph —> in drug dan iti naprej. (8) Kar son bla mikana an son čula piukuc čiuitu/souo ponoca, son letiela tu meje mame čamer an son lenala rauno ta h nje. Ko sem bila majhna in sem slišala skovikati sovo, sem letela tja v kamro svoje mame in sem legla prav tja 'tesno' k njej. (9) Hlapac je bieu dan zec an skakuc je šu ta h šuoštarjo. Hlapec je bil en zajec in skakaje je šel tja k čevljarju. 2.2 Deležniški polstavek Deležniški postavek je polstavek z deležnikom in določilom, ki je večinoma predmet ali prislovno določilo (Toporišič 2000: 633). V obravnavanih subijskih besedilih je deležniških polstavkov le nekaj. (10) Bepo se je ženu, ustrašen tek zajec, je jupu zaries, ka zluodi je paršu ledat, kuo če, ka a je klicu tako naposebno. 13 Zgledi so zapisani v poenostavljenem fonetičnem zapisu. Mesto naglasa je označeno le v primerih, ko je drugačno kot v slovenskem knjižnem jeziku, in pri manj znanih besedah (pretežno romanskega izvora). Bepo se je ženil, prestrašen kot zajec, je mislil zares, da zlodej je prišel gledat, kaj hoče, ker ga je klical tako nenavadno 'nadnaravno'. N (11) Mretaca. prestrašena tej dan ticac. je pobožala Stelco an je šla tje po dne potice jokuc. Mretica, prestrašena kot ptiček, je pobožala Štelco in je jokaje stekla po (eni) potki. S L 2.3 Nedoločniški polstavek 0 Nedoločniški polstavek je polstavek z nedoločniško besedno zvezo. V funkciji izražanja časa, tj. kot časovni polstavek,14 predstavlja v slovenskem knjižnem jeziku zastarelo strukturo (Toporišič 1992: 130).15 V analiziranih subijskih besedilih naj- 1 demo nedoločniški polstavek v funkciji časovnega odvisnika (zgleda 12, 13), toda veliko pogosteje je struktura rabljena v dveh vrstah predložnih zvez, tj. za izražanje N namere (zgledi 14-16) in načina (zgledi 17-19). A p (12) Mačka. vidat no tako maš. je siknala ou smrieko. Ko je mačka videla tako veliko miš, je švignila gor v smreko. S (13) Marjon je paršla uon ledat an se je posmejala vidata no tako liepo famejo. Marjon je prišla ven gledat in se je zasmejala, ko je videla eno tako lepo družino. 9 2.3.1 Predložna zveza za + nedoločnik/nedoločniški polstavek v funkciji izražanja namere o (14) Za ne nosit orodji damou. zvačer jeh je skriu ta pod seno an dru dan jeh je uon veparu. Da mu ni bilo treba nositi orodja domov, ga je zvečer skril pod seno in ga drugi dan potegnil ven. (15) Pas. mačka an lesica so napraujala dno vačerjo za se naveličat nomor. Pes, mačka in lisica so pripravljali (eno) večerjo, da bi se malo pozabavali. (16) Se je umila. počesala. liepo polišpala an je šla za pacan uon čez Tezo. etu. ka so bli žej akampana1 ouk pod listjan an medved ou dne smrieke za vidat luojši uoku an uoku. Se je umila, počesala, lepo nalepotičila in šla za psom ven čez Tezo, tja, kjer sta bila že nastanjena volk pod listjem in medved gor v eni smreki, da bi bolje videl naokoli. 2.3.2 Predložna zveza prez + nedoločnik/nedoločniški postavek v funkciji izražanja načina (17) Dan dan. prez jata majnemu nač. je šu z Barbotan tje u Cadad. En dan 'nekega dne', ne da komu kaj dejal, je šel z Barbotom v Čedad. 14 To videt. mladenič se Urški približa; To videti. drugi so vsi ostrmeli (Prešeren). 15 Rabo nedoločnika oziroma nedoločniškega polstavka v funkciji skladenjskega strnjeva-nja je kritiziral Škrabec, češ da se namesto deležijskih polstavkov na -čin -ši, ki sta slovanska, v rabo v osrednjem slovenskem prostoru razširil iz nemščine (Jesenšek 1998: 55). 16 Ter. akampanan ^ it. campo, nanaša se na campo millitare 'vojaški tabor'. (18) Te, ka je bieu bolan, je uprašu za kea zuoni ruošnja. an prez čakata nazaj nač. je doluožu: »Zejtra, ce še zame popengata!« Ta, ki je bil bolan, je vprašal, za koga zvoni navček, in ne da bi čakal, je dodal: »Jutri bo tudi zame pozvonilo.« (19) Dreja se je obracu an preobracu prez moriet zaspat. Dreja se je obračal in preobračal, ne da bi mogel zaspati. N V italijanščini in furlanščini poznamo tvorbo časovnega odvisnika z neosebno gla- <*> golsko obliko, vendar z deležjem (gerundijem) in deležnikom, ne pa z nedoločni- 1—1 kom.17 Zato lahko predpostavljamo, da predstavlja raba nedoločnika/nedoločniške-ga polstavka za izražanje sočasnosti enega glagolskega dejanja z drugim v subij-skem govoru arhaično slovensko strukturo, ki se je v osrednjih slovenskih narečjih izgubila, v terskem narečju pa ohranila, morda zaradi rabe podobne strukture v sosednjih romanskih jezikih. Predložni zvezi z nedoločnikom oziroma nedoločniškim polstavkom sta kalkirani po romanskem vzorcu.18 Te vrste jezikovna interferenca, ki vključuje prevzem skladenskega vzorca, je v jezikoslovni literaturi opisana kot skladenjski kalk (Skubic 1990: 153), strukturna izposojenka (Bayer 2006), prenos vzorca (Heath v Aikhenvald 2006: 3) ipd. Z > O J iT 2.4 Namenilniški polstavek Namenilniški polstavek je polstavek z namenilniško besedno zvezo. V slovenskem ^ knjižnem jeziku ima tožilniško dopolnilo (Toporišič 1992: 121),19 enako tudi v su- m bijskem govoru. H (20) Se je uornu medved prelijat med tu pejc an je vidu. ka a ni blo vic. Se je vrnil medved prelit med tja v kamen 'kamnito skledo' in je videl, da ga ni več. (21) Malo potan ouk se je parkazu škodauat20 paca. Malo pozneje volk se je prikazal, da bi spomnil/opomnil psa na vračilo izposojenega. 17 It.: Il gatto, vedendo un tale topo, schizzo su un abete. Il gatto, visto un tale topo, schizzo su un abete. Furl.: Il gjat, viodint une suris cussi grande, e salta su di un peg/pin/arbul. Il gjat, viodut une suris cussi grande, e salta su di un peg/pin/arbul. 18 It.: Per non portare gli attrezzi a casa, li ha nascosti sotto il fieno, e il giorno dopo li ha tirati fuori. Furl.: Par no porta a cjase i stuments, a ju a scuinduts sot dal fen e la di dopo ju a tirats fur. It.: Un giorno, senza dire niente a nessuno, e andato a Cividale. Furl.: Une de, cence di nie a nisun, al e lat a Cividat. 19 V starejšem jeziku je bilo dopolnilo rodilniško, npr. Šla je pšenice žet (Toporišič 1992: 121). 20 Ter. škodata ima dva pomena 1. 'terjati vračilo nečesa izposojenega' (ter. Man dirit škodata tea. k-ma za data dno posodilo 'Pravico imam terjati vračilo od tistega, ki mi mora vrniti') ^ furl. scuedi 'terjati vračilo nečesa izposojenega'; 2. 'dobiti jih (po nosu) (ter.: Vidi. kajah čašškodata! 'Glej, ker jih boš dobil!'). 1-1 3 Podredne stavčne strukture m N Podredne stavke v subijskem govoru uvajajo različni konektorji, med katerimi se 1 največkrat pojavlja ka, ki ima več pomenov in je zato rabljen v več funkcijah. Kot enobesedni konektor uvaja predmetni, časovni, krajevni, posledični, vzročni in pri-q lastkov odvisnik. Lahko pa je del dvobesednega konektorja: z besedama poten in intant (poten ka 'potem ko', intant ka 'medtem ko') uvaja časovni odvisnik, s fin (fin ka 'dokler') odvisnik količine časa, s ta (ta ka 'tja kjer, tam kjer, tako kot') in etu (etu ka 'tu kjer') krajevni odvisnik, s te (te ka 'tako kot') primerjalni odvisnik ter s kej (kej ka 'kolikor') primerjalni odvisnik mere. Konektor je lahko izvorno slovenski (< ko, kjer, ker itd.) ali prevzeti italijanski/furlanski che 'da'. 3.1 Osebkov odvisnik Osebkov odvisnik je stavek z vrednostjo osebka ob glavnem ali nadrednem odvisnem stavku. V subijskem govoru ga uvajajo konektorji: tek 'ta/tisti, ki', de/da in kar. A tek: (22) Ma tjenakada, tek je merku, ni mu vic moučata an je jau: »Nantekrašt, kej te uode, ka ste znesu, kopar, kan paj jo kladate?« Ampak tedaj ta, ki je opazoval, ni mogel več molčati in je dejal: »Nante-krist, koliko te vode, ki ste jo znosil(i), prijatelj - pa kam jo dajete?« (23) Dreja ni utardnu oči od taa, je sfraju oča tej tek ma mažurke za ložji vidat. Dreja ni odtegnil oči od tega, si je pomel oči, kot tisti, ki ima krmežlje, da bi lažje videl. PO J i de/da: (24) Se prava, de svet Petar an Kristus so hodil poostan po naših deželah. Se pravi, da sveti Peter in Kristus sta hodila pogosto po naših deželah. (25) Jen se je zdielo, da čujejo dan klok klok klok klok od dna konja, ka re od delečama. Jim se je zdelo, da slišijo en klok klok klok klok od enega konja, ki gre od daleč. kar: (26) Kar nas je blo uoku taule za vačerjo zbrana, se smo smejala an ženitke so šle našeč. Kar nas je bilo okoli mize za večerjo zbranih, smo se smejali in poroka je splavala po vodi. 3.2 Predmetni odvisnik Predmetni odvisnik je stavčni predmet nadrednega stavka. V subijskem govoru ga uvajajo konektorji: ka 'da', kuo 'kaj', ce in zakuo 'zakaj', de/da 'da', najdemo pa tudi primere predmetnega odvisnika brez konektorja.21 Največ primerov predmetnih odvisnikov je tožilniških.22 21 Vieš, je bruan, je ospodar, mapouno robe, darži kont, ma dan hlieu krau! Tua hci ce liepo stata z njin! Veš, je priden, je gospodar, ima veliko blaga, varčuje, ima (en) hlev krav! Tvoji hčeri bo dobro z njim! 22 Primerov odvisnikov z drugimi skloni je malo. Primer za rodilniški predmetni odvisnik je naslednji: Ne bon pravu še ja mujemo sino, da son tla počiuu z mujin ocan te zadnji dan njaa žavlenja. ka: (27) Ne vidata, ka je nuojc?23 Ne vidite, da je noč? (28) Njaa bratri, te za ten, mo so jala, ka ona majo rat njeh diela za dielata. Njegovi bratje, eden za drugim, so mu dejali, da oni imajo dovolj svojega dela za delati. (29) Etu je blo liepo an Buoh an svet Petar se so opočila, so sniedla naki, ka so miela tu rusoku, an so še spala pod dno strieho. Tu je bilo lepo in Bog in sveti Peter sta si odpočila, sta snedla nekaj, kar sta imela v nahrbtniku, in sta še spala pod eno streho. kuo: (30) Morta viedata, kuo je paršlo uon z njaa ust, ma ospodar ni maj zdovi-edu, ka mo je slieku njaa fruško tako liepo. Morete vedeti, kaj je prišlo ven iz njegovih ust, ampak gospodar ni nikoli izvedel, da mu je slekel 'obral' njegovo hruško tako dobro. ce: (31) Svet Jur malopotan je uprašu še njo, ce smardi ol diši njaa laua. Sveti Jurij je potem vprašal še njo, če smrdi ali diši njegova glava. zakuo: (32) Dna cingerca, ka jo je vidala tako žalostno, jo je uprašala, zakuo joče takej. Ena ciganka, ko jo je videla tako žalostno, jo je vprašala, zakaj joče toliko. de/da: (33) Potan so počela spe utiekata an se skriuata, jo so miel za norca, je se so špotal, paj ona jeh je piela, da jo ni počakajo. Potem so začeli spet utekati in se skrivati, so jo imeli za norca, so se iz nje norčevali, pa ona jih je molila 'prosila', da jo naj počakajo. (34) Lačna, ka so bla, so jupala, da tu uode je bieu dan ser. Lačni, kot so bili, so mislili, da tam v vodi je bil en sir. K iT P- < N Z > O J iT O K N H V slovenščini se v predmetnem odvisniku za glagoli rekanja istodobnost izraža s se-danjikom nedovršnega glagola, ne glede na čas v glavnem stavku (Toporišič 2000: 511), kar velja tudi za subijski govor (zgleda 31, 32). V zgledu 34 pa je za izražanje istodobnosti dejanja v odvisnem stavku s preteklim dejanjem v glavnem stavku uporabljen preteklik,24 kar kaže na interferenco iz stičnih romanskih jezikov.25 Tovrstno jezikovno vplivanje Aikhenvald (2007: 23) imenuje širitev pomena ali funkcije strukture po analogiji, Weinreich (1979: 7) pa jezikovno vplivanje po načelu medjezikovne identifikacije, po katerem struktura pod vplivom stičnega jezika dobi nov pomen ali funkcijo. Ne bom pravil tudi jaz svojemu sinu, da sem tu počival s svojim očetom ta zadnji dan njegovega življenja. 23 Konektor ka je v tem primeru prevzeti italijanski oziroma furlanski che v pomenu 'da'. It.: Ma non vedete che e buio? Furl.: Ma no viodeso che al e scur? 24 Podobno tudi v zgledih 20 in 66. 25 It.: Affamati com'erano, credevano che nell'acqua ci fosse una forma di formaggio. Furl.: Plens di fan, a crodevin che ta la aghe e fos une forme di formadi. ^ 3.3 Prislovni odvisniki Med prislovne odvisnike štejemo časovni odvisnik, odvisnik količine časa in kraN jevni odvisnik. ^ 3.3.1 Časovni odvisnik Časovni odvisnik je stavek z vrednostjo prislovnega določila časa h glavnemu ali s nadrednemu odvisnemu stavku (Toporišič 2000: 641). V subijskem govoru ga uvaL jajo konektorji: kar, ka in potan ka ter intant ka (zgled 48). Časovno razmerje je O lahko izraženo tudi z nedoločnikom/nedoločniškim polstavkom (zgleda 12, 13). V kar: (35) Kar je miela rat za dan bot, je šla nazaj ta h ouku, ka je šnje harču, ta ka se je luožu. Ko je imela dovolj zaenkrat, je šla nazaj k volku, ki je smrčal tam, kamor se je ulegel. (36) Tu orada jo so tiela usa rado, zatuo ka je usien parpomala, kar je vidala potriebo. Na dvorišču so jo imeli vsi radi, ker je vsem pomagala, kadar je videla, da potrebujejo pomoč. ^ ka: (37) Jen so šle sline uon z ust usak bot, ka so šla etu tje/s ten krajan. Sline so se jim cedile iz ust vsakokrat, ko so šli po tej strani. (38) Je bieu šnje otrok, ka je šu ou Auštrijo an tje u Lubiano dielat za škarpelina Je bil še otrok, ko je šel gor v Avstrijo in tja v Ljubljano za kamnoseka. • poten ka: (39) Zjutra zuoda, potan ka je zuoniela jutrsnca, se je uracu nazaj uos mokar od potu. Zjutraj zgodaj, potem ko je zvonila jutranjica, se je vračal nazaj ves moker od potu. 3.3.1.1 Odvisnik količine časa Odvisnik količine časa ima vrednost stavčnega prislovnega določila količine časa h glavnemu ali nadrednemu odvisnemu stavku (Toporišič 2000: 641). V subijskem govoru ga uvaja konektorfin ka 'dokler'. (40) Se je premlaju an uaju, fin ka je venu Lesico uon z nje hiše. Se je premetaval in valjal, dokler ni izgnal lisice ven iz njene hiše. 3.3.2 Krajevni odvisnik Krajevni prislovni odvisnik ima vrednost stavčnega prislovnega določila h glavnemu ali nadrednemu odvisnemu stavku. V subijskem govoru ga uvajajo konektorji ka 'kjer', ta ka 'tja kjer, tam kjer' in etu ka 'tu kjer'. ka: (41) Svet Petar an Kristuš sopliezala26 ta z dne uasa tje u to druo anpousan tode, ka so hodila, so pustala kako učilo. PO ___ 26 Ter.: Kode pliazaš? 'Kje hodiš, te nisem videl že veliko časa'. 246 Sveti Peter in Kristus sta hodila iz ene vasi v (to) drugo in povsod tam, ^ kjer sta hodila, sta pustila kakšno vedenje/znanje. ta ka: (42) Tako Svet Jur se je zamudu21 an ni mu prit prej dou na Močila, ta ka a so one čakale. Tako se je sveti Jurij zamotil in ni mogel priti prej dol na Močila, tja, ^ kjer sta ga onidve čakali. (43) Uodico je luožupousan, ta ka je tu: to slano an to dolčo. Vodico je položil povsod tja, kjer je hotel: (to) slano in (to) sladko. (44) Buoh je spolietu ou nebe ta z dne malice tje na to druo an je spušču dou, tla an tiela, ta ka je blo luojši, dne mikane hiše, ka je uzomu uon z dna žakja velikaa, velikaa. Bog je poletel tja v nebo, (tam) z ene meglice (tja) na (to) drugo, in je spuščal dol, sem in tja, tam, kjer je bilo lažje, (ene) majhne hišice, ki jih je jemal iz (enega) žaklja velikega, velikega. etu ka: (45) Je bieu dan mikan rauan, etu ka se so ustavala. etu sopresiala no lipo, ka zanje je bieu dan uotar an uoku te judja se so ložla počiuat. Je bila ena majhna ravan, tu, kjer so se ustavili, tu so posadili eno lipo, ki zanje je bila (en) q oltar, in okoli nje ti ljudje so (se) polegli počivat. Z > J iT 3.4 Lastnostni odvisniki Lastnostni odvisniki so lastnostna prislovna določila lastnosti h glavnemu ali nad- ^ rednemu odvisnemu stavku (Toporišič 2000: 641). Ločujemo naslednje lastnostne ^ odvisnike: načinovni odvisnik, primerjalni odvisnik, primerjalni odvisnik mere ter N posledični odvisnik. 3.4.1 Načinovni odvisnik Načinovni odvisnik ima vrednost stavčnega prislovnega določila načina h glavnemu ali nadrednemu odvisnemu stavku. V subijskem govoru ga uvaja konektor ka, vendar se način v subijskem govoru v največji meri izraža s predložno zvezo prez + nedoločnik/nedoločniški polstavek (zgledi 11-19). ka: (46) Lesica je šla, ka je žgala lizat med. Lisica je šla, kot bi ji gorelo pod nogami, lizat med. 3.4.2 Primerjalni odvisnik Primerjalni odvisnik izraža enakost, podobnost ali neenakost česa s primerjanim (Toporišič 2000: 642). V subijskem govoru ga uvajata konektorja te ka 'tako kot' in tej ce 'kot da'. te ka: (41) Dan petjar je paršu ta na vrata, je uzeu dou klabuk ta z laue an je počeu pieta za te dušice, te ka je bla njeh nauada. En berač je prišel tja na vrata, je vzel klobuk z glave in je začel moliti za (te) dušice, tako kot je bila njihova navada. 21 Ter.: Se son zamudila 'sem izgubila čas z nečim'. Me ne zamuji! 'Ne moti me!'. 1—1 tej ce: (48) Tebot, tej če kak jo je biu potisnu, se je dou uorla, intant ka te dru jo je strašu. Takrat, kot da jo je bil kdo potisnil, se je vrgla ob tla, medtem ko jo je (ta) drugi strašil. (49) Judi jo so vidal nimar ta za kornan, zuna an je stala etu, tej ce je bla O čakala taki ol kaca. Ljudje so jo vedno videvali tam za prezbiterijem, zunaj, in je stala tu, kot da bi bila čakala kaj ali koga. 0 3.4.3 Primerjalni odvisnik mere Primerjalni odvisnik mere izraža mero ali količino koga/česa, izraženega v glavnem ali nadrednem odvisnem stavku. V subijskem govoru ga uvajata konektorja kar 'kakor' in kej ka 'kolikor'. N A kar: (50) Žena je šla dou, kar je bla doua. Ženska je padla, kakor je bila dolga. 1 kej ka: (51) Mo je metu od delečama dan koščic krodje od špeha, no mor polente, dno skorjo siera, dno koščico od prasca an te pas je tu usteca, kej ka a je laju. Mu je metal od daleč (en) košček skorje od slanine, malo polente, (eno) skorjo sira, (eno) koščico od prašiča in ta pes je hotel uiti, kolikor ga je lajal 'lajal nanj'. Z PO o 3.4.4 Posledični odvisnik 2 Posledični odvisnik izraža posledico glede na glavni ali nadredni odvisni stavek. V subijskem govoru ga uvaja konektor ka. ka: (52) Ouk je zaspau zaries an smarču, ka28 a se je čulo uoku an uoku po doline. Volk je globoko zaspal in smrčal, da se ga je slišalo okoli in okoli po dolini. 3.5 Vzročnostni odvisniki Med vzročnostne odvisnike prištevamo vzročni, namerni, pogojni in dopustni odvisnik. 3.5.1 Vzročni odvisnik Vzročni odvisnik je stavčno prislovno določilo vzroka h glavnemu ali nadrednemu odvisnemu stavku (Toporišič 2000: 644). V subijskem govoru ga uvaja konektor ka 'ker'. ka: (53) Opočimo se no malo časa, ka ja son trudna! Odpočijmo si malo, ker sem utrujena. 28 Ka je v tem primeru iz it. in furl. prevzeti konektor che 'da'. (54) Tebot 3ef je luožu ta h kraju njaa orodje an je bieu žalostan, ka ni mu an ni znu ušiermata njeh tarplenja. Takrat je Zef umaknil svoje orodje in je bil žalosten, ker ni mogel in znal ustaviti njihovega trpljenja. 3.5.2 Namerni odvisnik Namerni odvisnik je stavčno prislovno določilo namere h glavnemu ali nadrednemu odvisnemu stavku (Toporišič 2000: 644). V subijskem govoru ga uvajajo konektorji de/da, za de/da in za, toda namera se največkrat izraža s predložno zvezo za + nedo-ločnik/nedoločniški polstavek (zgledi 14-16). cr de/da: (55) Hitita usjâta, da kar priden nazaj, se skrijen tu učenico, ce bo sila. Pohitite posejati, da ko pridem domov, se skrijem v pšenico, če bo sila. za de/da: (56) Viš, ardina, use je nardila tuo, ke je son kuazâla, za de je ne dan leuo! Vidiš, grdina, vse je naredila tako, kot sem ji ukazala, samo da je ne dam levu. za: (57) Je zafarču kartulino an tej no balo mo jo je luožu tu roke, za jo ni nesè tu oficih an ni die, da sudadjaneplacuâjo 'tassa celibi'. Je zmečkal dopisnico in kot eno žogo mu jo je dal v roke, naj jo nese tja v urad in naj reče, da vojaki ne plačujejo davka na samske. £ 3.5.3 Pogojni odvisnik Pogojni odvisnik ima vrednost stavčnega prislovnega določila h glavnemu ali nad- N rednemu odvisnemu stavku (Toporišič 2000: 644). V subijskem govoru ga uvaja H konektor ce. ce: (58) Ce te bo vidu ospuot, kar se dou obarne za jata ,Domine vobiscum', tlata judje co skočnita uoku tebè an te co rastrâta. Če te bo videl gospod 'župnik', kadar se dol obrne, da izreče ,Domine vobiscum', bodo (tile) ljudje skočili okoli tebe in te bodo raztrgali. Za izražanje uresničljivega pogoja v sedanjiku/prihodnjiku se v slovenskem knjižnem jeziku uporablja pogojni naklon, enako tudi v subijskem govoru (zgled 58). Razlika je le v tem, da se v subijskem govoru za izražanje dejanja v prihodnosti lahko rabi sedanjik, kar je sicer možno tudi v slovenskem knjižnem jeziku, vendar v primerih, ki jih navajam, oziroma v kontekstu, v katerem se nahajajo in iz katerega je razvidno, da gre za dejanje v prihodnjiku, to ni običajno. V italijanščini in furlanščini je taka raba običajna, zato predpostavljam romanski vpliv, in sicer na pogostost rabe sedanjik v pomenu prihodnjika,29 kar Weinreich (1979: 7) imenuje 1 It.: Se hai bisogno di un soldato, sono qui. Furl.: Se tu âs bisugne di un soldât, jo o soi ca. It.: Sono morto se non mi apre!. Furl.: O soi muart se no mi vierzês! Navajam še podoben primer rabe sedanjika v pomenu prihodnjika v subijskem govoru, na katerega je vplivala raba enake strukture v stičnih jezikih: Še komandant a je uprasù: »Kuo mate tu tan košu?« »Man zluodja, ospuot.« »Ložite dou koš, an vidimo!« K O S r O V N A P S K PO o co 2 medjezikovna identifikacija v rabi strukture, Aikhenvald (2007: 22) pa okrepitev rabe obstoječe strukture zaradi jezikovnega stika. (59) Ce mašpotriebo dna sudada. ja son tla! Če boš potreboval vojaka, bom tukaj. (60) Ja son martu. če vi ma ne odperete. Umrl bom, če mi ne odprete. Za izražanje neuresničljivega pogoja v sedanjosti/prihodnosti in preteklosti se v slovenskem knjižnem jeziku rabi pogojni naklon (za drugega še predpreteklik, ki pa iz rabe izginja). Subijski govor za izražanje neuresničljivega pogoja v sedanjosti rabi pogojni naklon (zgled 61), za izražanje neuresničljivega pogoja v preteklosti pa povedni naklon, pri čemer se predpreteklik ohranja (zgled 62). (61) Bal bla domah. bal tiala ja skuhata večerjo. Če bi bila doma, bi jaz skuhala večerjo. (62) Ce son bla viedala. ka nisa miela soude. ta jah son tiela posodita ja. Če bi bila vedela, da nimaš denarja, bi ti ga bila posodila jaz. V slovenskem knjižnem jeziku je raba povednega naklona namesto pogojnega možna, vendar redka30 (Toporišič 2000: 645). Povedni naklon se v pogojnih odvisnikih kot ena od možnosti (namesto konjuktiva) rabi tudi v stičnih furlanskih govorih in govorjenem italijanskem jeziku,31 kar morda pomeni, da je raba v slovenskem subijskem govoru sicer že obstoječe strukture postala pogostejša pod vplivom rabe enake strukture v stičnih jezikih. 3.5.4 Dopustni odvisnik Dopustni odvisnik ima vrednost stavčnega prislovnega določila dopuščanja h glavnemu ali nadrednemu odvisnemu stavku (Toporišič 2000: 645). V subijskem govoru ga uvajata konektorja čelih 'čeprav, četudi' in še če 'tudi če'. celih: (63) Ta hci je bla kapana za dielo. čelih je miela nsme sedanast liet. To dekle je bilo sposobno za delo, čeprav je imelo le sedemnajst let. še ce: (64) Nisa bieu obriedu pod našah korcah dne palanke. še ce jo si bieu ledu z laminan. Nisi bil našel po naših strehah niti enega solda, tudi če si ga bil iskal s svetilko. Tudi komandant ga je vprašal: »Kaj imate tam v tem košu?« »Imam zlodeja, gospod.« »Postavite koš dol in bomo videli.« It.: Posate la gerla e vediamo. Furl.: Metet ju il cos e viodin. 30 Da sem to naredil, te ne bi mogel več pogledati v oči (Toporišič 2000: 645). 31 Pog. it.: Se sapevo che eri senza soldi te li prestavo io. Furl.: Se o savevi che no tu vevis begs, ti ju imprestavi jo. 3.6 Prilastkov odvisnik Prilastkov odvisnik ima vrednost stavčnega prilastka v okviru stavčnega člena glavnega ali nadrednega odvisnega stavka (Toporišič 2000: 645). V subijskem govoru ga uvajata konektorja da in ka 'ki'. Furl.: Cusi dal cjaf e da lis spalis i je colat un scialet che veve intor di se, ma no si e fermade a tiralo su. da: (65) Dru dan seje razpasla novica. da or na Močilah. ta na dnepejcs so bla hh dua fagotica. ka so čakala dvie čačice. ni redo ponja. Naslednji dan se je razširila novica, da sta gori na Močilah, tam na eni ^ skali, dva paketka, ki čakata dve deklici, da prideta ponju. ka: (66) Tako je je padu dou ta z laue an ta od ramanah dou facletdn. ka je cu miela uoku nje. ma se ni ustavsla za a orpobrata. ^ Tako ji je padla dol z glave in (tam) z ramen dol (ena) ruta, ki jo je imela na sebi, toda ni se obrnila, da bi jo pobrala. N V slovenskem knjižnem jeziku morajo imeti prilastkovi odvisniki, uvedeni s ko- ¡z; nektorjem ki, anaforično navezovanje v neimenovalniških sklonih vzpostavljeno z ^ zaimkom (v zgledu 66 je to ga). V subijskem govoru anaforičnega navezovanja ni, enako kot v italijanščini in furlanščini.32 iT 4 Zaključek Osnovni model gradnje neosebnih glagolskih in podrednih stavčnih struktur v subij- 1—1 skem govoru je slovenski. Kot v celotnem zahodnem slovenskem prostoru je opazen N tudi vpliv skladenjskih sistemov stičnih romanskih jezikov, vendar je treba biti pri H ugotavljanju, katere so interferenčne skladenjske strukture, previden. Nedvomno ^ gre za prevzem (kalkiranje) skladenjskega vzorca v primerih subijskih predložnih zvez za inprez + nedoločnik/nedoločniški polstavek. V to skupino lahko štejemo tudi izpust anaforičnega zaimka v prilastkovem odvisniku. Toda v primerih, ko je subijska skladenjska struktura, ki se sicer rabi tudi v sosednjih romanskih jezikih, v slovenskem jeziku poznana, četudi v rabi redka, arhaična ali kako drugače zaznamovana, ne moremo govoriti o prevzemu skladenjskega vzorca, ampak o vplivu na pogostost njene rabe in širitev njenega pomena ali funkcije po analogiji, oboje po načelu medjezikovne identifikacije. Med prve lahko v primeru subijskega govora štejemo rabo neosebnih glagolskih oblik (deležja in deležniškega polstavka, deležijskega, na-menilniškega in nedoločniškega polstavka), rabo sedanjika za dejanje v prihodnosti ter rabo povednega naklona v pogojnem odvisniku za preteklik. Primer za drugo pa je raba preteklika v subijskem govoru za izražanje istodobnosti v preteklosti. Vse tri oblike jezikovnih interferenc: prevzem jezikovnega vzorca, vpliv na pogostost rabe strukture ter širitev pomena ali funkcije strukture po analogiji lahko štejemo med pojave t. i. jezikovnega izravnavanja (language levelling) (Holm 2004: 143), ki je v jezikih v stiku normalen proces. 32 It.: Cosi dal capo e dalle spalle le e caduto uno scialle che aveva intorno a se, ma non si e fermata a raccoglierlo. Okrajšave furl. = furlansko, it. = italijansko, pog. it. = pogovorno italijansko, slov. knj. = slovensko knjižno, sub. = subijsko, ter. = tersko s Vira Balloch 2010 = Bruna Balloch, Mlada lipa: pravace domah narete: izbor besedil iz publikacije Mlada lipa = testi scelti dalla pubblicazione Mlada lipa, ur. Roberto Dapit - Lucia Trusgnach - Danila Zuljan Kumar, Čedad: Kulturno društvo Ivan Trinko = Circolo di cultura Ivan Trinko, 2010. Bruna Balloch (rokopis). > p Spletna vira S Attimis = Attimis (http://en.wikipedia.org/wiki/Attimis). ^ Prešeren = France Prešeren, Povodni mož (http://lit.ijs.si/preseren.html). • Literatura 2 • Aikhenvald 2006 = Alexandra Y. Aikhenvald, Reflections on Language Contact, Areal Diffusion, and Mechanisms of Linguistic Change, v: Sprachbund in the West African Sahel, ur. Bernard Caron - Petr Zima, Paris: Peeters Publishers, 2006 (Collection Afrique et Langage 11), 23-36. Aikhenvald 2007 = Alexandra Y. Aikhenvald, Grammars in Contact: a Cross-Linguistic Perspective, v: Grammars in Contact: a Cross-Linguistic Typology, ur. Alexandra Y. Aikhenvald - Robert M. W. Dixon, Oxford: Oxford University Press, 2007, 1-55. Bayer 2006 = Markus Bayer, Sprachkontakt deutsch-slavisch: eine kontrastive Interferenzstudie am Beispiel des Ober- und Niedersorbischen, Kärntnerslo-venischen und Burgenlandkoratischen, Frankfurt am Main idr.: Peter Lang, 2006 (Berliner Slawistische Arbeiten 28). Holm 2004 = John A. Holm, Languages in contact: the partial restructuring in vernaculars, Cambridge idr.: Cambridge University Press, 2004. Jesenšek 1998 = Marko Jesenšek, Deležniki in deležja na -č in -ši: razširjenost oblik v slovenskem knjižnem jeziku 19. stoletja, Maribor: Slavistično društvo, 1998 (Zora 5). Kunaver 2006 = Jurij Kunaver, Nekatere geografske, zlasti reliefne poteze terskega dela Beneške Slovenije, v: Terska dolina = Alta Val Torre = Val de Tor: Ter-ska dolina v besedi, sliki in pesmi Viljema Cerna, ur. Milena Kožuh, Celje: Društvo Mohorjeva družba - Celjska Mohorjeva družba - Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2006, 13-25. K r O V 2 N cr Ph Logar 1993 = Tine Logar Slovenska narečja: besedila, Ljubljana: Mladinska knji- N ga, 21993 (Cicero). Marušič 2006 = Branko Marušič, Pregled zgodovine terskih Slovencev, v: Terska dolina - Alta Val Torre - Val de Tor: Terska dolina v besedi, sliki in pesmi ^ Viljema Cerna, ur. Milena Kožuh, Celje: Društvo Mohorjeva družba - Celj- ^ ska Mohorjeva družba - Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2006, 55-61. Miceu 2008 = Adriana Miceu (ur.), Friul gurizan = Bisiacaria = Goriška, Reana del Rojale: Chiandetti, 2008 (Miti, fiabe e leggende del Friuli storico 8). Pronk 2009 = Tijmen Pronk, The Slovene Dialect of Egg and Potschach in the Gailtail, Austria, Amsterdam - New York: Rodopi, 2009 (Studies in Slavic and general linguistics 36). Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 7: dialek- N ti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935 (Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, Dela I). Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika: skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49, Ljubljana: Univerzitetna študijska komisija (izd.) - DZS (zal.), 1952. Skubic 1990 = Mitja Skubic, Skladenjski kalki romanskega izvora v zahodnih sloven- 1—1 skih govorih, Razprave razreda zafilološke in literarne vede 13 (1990), 153-161. ^ Spinozzi Monai 2009 = Liliana Spinozzi Monai, Il Glossario del dialetto del Torre di O Jan Baudouin de Courtenay, Udine: Consorzio univeristario del Friuli - Sankt ^ Peterburg: St. Petersburg Branch of the Archive of the Russian Academy of Sci- i-h ences - Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2009. N Steenwijk 1992 = Han Steenwijk, The Slovene Dialect of Resia: San Giorgio, Am- H sterdam - Atlanta (GA): Rodopi, 1992 (Studies in Slavic and General Lin- ^ guistics 18). Tomasetig 2011 = Ada Tomasetig, Od Idrije do Nediže: Benečija = Dal Judrio al Natisone: Slavia Friulana, Reana del Rojale: Chiandetti, 2011 (Miti, fiabe e leggende del Friuli storico 12). Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik). Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 420 00 01976). Weinreich 1979 = Uriel Weinreich, Languages in contact: findings and problems, The Hague - Paris - New York: Mouton, 1979. Zannier 2008 = Domenico Zannier, Una premessa alla collana »Miti, Fiabe e Leggende del Friuli Storico«, v: Friul gurizan = Bisiacaria = Goriška, ur. Adriana Miceu, Reana del Rojale: Chiandetti, 2008 (Miti, fiabe e leggende del Friuli storico 8), 7-9. Impersonal verb forms and the formation of subordinate clauses in the Subit (Torre) dialect N Summary K O This article focuses on the use of impersonal (non-finite) verb forms and the formas tion of subordinate clauses in the local dialect of Subit within the Slovenian Torre L dialect in Italy. Due to constant contact with Friulian dialects and Italian, the Torre 0 dialect also shows strong Romance influence in terms of syntax. However, at the same time the dialect frequently uses syntactic structures of Slovenian origin that are used increasingly less in standard Slovenian and are hardly ever used in Slove- 1 nian dialects, except in petrified forms used as adverbs (e.g., hote 'wanting') or as part of secondary prepositions (e.g., glede na to 'given that'). Certain impersonal N (non-finite) verb forms can be included among these, such as adverbial participles A or participial reduced clauses and infinitive reduced clauses. In the Subit dialect, the p adverbial participle or participial reduced clause ending in -c is a frequently used i syntactic structure to express simultaneity in any timeframe. It is also used with S verbs that form an adverbial participle in standard Slovenian ending in -e or -aje. In addition to the temporal subordinate clause, the infinitive reduced clause expresses 1 a temporal relation to the act verbalized in the main clause. The influence of Ro-9 mance syntax is shown in the use of calqued structures, the impact on the frequency • of a given syntactic structure, and the new meaning that a syntactic structure that 1 already exists in Slovenian acquires under the influence of contact languages. 3 2 Projekti zbiranja hišnih in ledinskih imen na Gorenjskem Klemen Klinar Cobiss: 1.02 iT P- < N Z V zadnjih letih je na Gorenjskem potekalo in še poteka več projektov zbiranja hišnih in ledinskih imen. V njih ima najpomembnejšo vlogo Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Glavni namen zbiranja je ohranitev nesnovne kulturne dediščine, ki izginja, a se hkrati ob zbiranjih ustvarja tudi bogata zbirka dialektološkega gradiva. Prispevek prikazuje načine zbiranja in dozdajšnje rezultate, odnos domačinov in primer podatkovne zbirke zbranega gradiva. Ključne besede: hišna imena, ledinska imena, Gorenjska v O Projects for collecting oeconmys and microtoponyms in Upper Carniola Several projects collecting oeconyms and microtyponyms have been carried out in Upper Carniola in recent years. The Northwest Upper Carniolan Devel- n opment Agency plays a vital role in this research. The main purpose of these projects is to preserve disappearing intangible cultural heritage and create an extensive collection of dialectology material. This article presents collection methods and the results to date, the attitude of the local people, and a sample database of the material collected. Keywords: oeconyms, microtoponyms, Upper Carniola 1 Uvod V narečju rabljena hišna in ledinskega imena je potrebno obvarovati pred pozabo, saj so del bogate jezikovne in kulturne dediščine slovenskega podeželja (Klinar idr. 2012: 9). Zaradi spremenjenih družbenih razmer, deagrarizacije, mehanizacije kmetovanja in pogostejšega preseljevanja ljudi imena izginjajo v pozabo, poleg tega pa so še ohranjena imena izrazito podvržena vplivu knjižnega jezika in vplivov drugih slovenskih govorov in narečij. 2 Predstavitev projektov 2.1 LEADER - projekti zbiranja hišnih imen na Gorenjskem Na Osrednjem in Zgornjem Gorenjskem deluje enotna Lokalna akcijska skupina Gorenjska košarica, ki s svojimi organi upravlja s sredstvi programa LEADER, t—1 katerega namen je spodbujanje razvoja posameznih podeželskih območij po priM stopu od spodaj navzgor (MKO 2013). Projekte delno sofinancirajo tudi občine, N ki se odločijo za vključitev v projekt. V okviru navedenega programa že od leta 1 2009 poteka zbiranje hišnih imenih. Ker je mehanizem razdeljevanja sredstev osnovan na letnih razpisih, je zbiranje potekalo v treh ločenih projektih, ki pa jih O združuje enaka metodologija in cilji, le geografska območja so vsako leto druga. s Zaradi kratkotrajnosti projektov in omejenih razpoložljivih sredstev na razpisu L zbiranja ne pokrijejo celotne občine hkrati, temveč le izbrana naselja ali krajevne 0 skupnosti. Tako je bil v letih 2009-2010 izveden projekt Kako se pri vas reče?, v katerem je sodelovalo pet občin, v letih 2010-2011 je bil izveden projekt Spoznajmo stara hišna imena, ki se mu je pridružilo šest gorenjskih občin. Leta 2013 se je končal projekt Nomen vulgare, ki je vseboval zbiranje hišnih imen v kar dvanajstih občinah, v fazi prijave pa je tudi nadaljevanje projekta v osmih gorenjskih N občinah. Upad števila udeleženih občin v zadnjem projektu je posledica dokon-> čanja zbiranja v nekaterih občinah. Podrobnejši geografski prikaz obravnavanih p naselij je prikazan v preglednici 1. S K Preglednica 1: Pregled vključenih naselij po posameznih projektih zbiranja starih hišnih 1 imen v gorenjskih občinah 1 2 2 Občina Kako se pri vas reče? (projekt zaključen junija 2010) Spoznajmo stara hišna imena (projekt zaključen decembra 2011) Nomen vulgare (projekt zaključen decembra 2013) Dediščina starih hišnih imen (projekt v fazi prijave) Bled Bodešče, Bohinjska Bela, Koritno, Kupljenik, Obrne, Ribno, Selo pri Bledu, Slamniki Rečica pri Bledu (samostojna krajevna skupnost znotraj naselja Bled), Zasip Bled Bohinj Bohinjska Če-šnjica, Jereka, Podjelje, Srednja vas, Stara Fužina, Studor Bohinjska Bistrica, Brod, Kamnje, Laški Rovt, Polje, Ravne v Bohinju, Ribčev Laz, Savica, Žlan Bitnje, Gorjuše, Ko-privnik v Bohinju, Lepence, Log v Bohinju, Nemški Rovt, Nomenj Cerklje na Gorenjskem Adergas, Ambrož pod Krvavcem, Apno, Češnjevek, Dvorje, Grad, Praprotna Polica, Pšata, Ravne, Si-draž, Stiška vas, Sveti Lenart, Šenturška Gora, Štefanja Gora, Trata pri Velesovem, Velesovo Cerkljanska Dobrava, Cerklje na Gorenjskem, Glinje, Lahov-če, Poženik, Pšenična Polica, Spodnji Brnik, Šmartno, Vašca, Vi-ševca, Vopovlje, Vr-hovje, Zalog pri Cerkljah, Zgornji Brnik Gorje Mevkuž, Podhom, Poljšica pri Gorjah, Višelnica Grabče, Krnica, Perniki, Radovna, Spodnje Laze, Zgornje Laze Spodnje Gorje, Zgornje Gorje Jesenice Blejska Dobrava, Hru-šica, Javorniški Rovt, Koroška Bela, Planina pod Golico, Plavški Rovt, Potoki, Prihodi, Slovenski Javornik Jezersko Spodnje Jezersko, Zgornje Jezersko Kranj Babni Vrt, Čadovlje, Pangršica, Povlje, Tr-stenik, Žablje, Breg ob Savi, Jama, Mavčiče, Meja, Podreča, Praše Čepulje, Jamnik, Ja-vornik, Lavtarski Vrh, Nemilje, Njivica, Planica, Podblica, Pševo, Rakovica, Spodnja Besnica, Sveti Jošt nad Kranjem, Zabukovje, Zgornja Besnica Kranjska Gora Gozd Martuljek, Srednji Vrh Podkoren, Rateče Kranjska Gora, Log Belca, Dovje, Mojstrana, Zgornja Radovna Naklo Bistrica, Gobovce, Podbrezje, Spodnje Duplje, Strahinj, Za-draga, Zgornje Duplje, Žeje Cegelnica, Malo Naklo, Naklo, Okroglo, Polica Preddvor Bašelj, Breg ob Kokri, Kokra, Mače, Možjanca, Nova vas, Potoče, Tupaliče Hraše, Hrib, Preddvor, Spodnja Bela, Srednja Bela, Zgornja Bela Radovljica Begunje na Gorenjskem, Brda, Dvorska vas, Lancovo, Mlaka, Ravnica, Slatna, Spodnja Lipnica, Srednja vas, Vo-šče, Zadnja vas, Zapuže, Zgornja Lipnica, Zgoša Brezje, Češnjica pri Kropi, Črnivec, Do-bravica, Dobro Polje, Lipnica, Mišače, Noše, Ovsiše, Peračica, Pod-nart, Poljšica pri Pod-nartu, Prezrenje, Rovte, Spodnja Dobrava, Srednja Dobrava, Zaloše, Zgornja Dobrava Brezovica, Globoko, Gorica, Hlebce, Hra-še, Kamna Gorica, Kropa, Lesce, Ljubno, Mošnje, Nova vas pri Lescah, Otoče, Posa-vec, Praproše, Radovljica, Spodnji Otok, Studenčice, Vrbnje, Zgornji Otok Šenčur Hotemaže, Luže, Milje, Olševek, Srednja vas pri Šenčurju, Visoko Prebačevo, Voglje, Voklo, Žerjavka Tržič Bistrica pri Tržiču, Brdo, Brezje pri Tržiču, Hudi Graben, Hudo, Hušica, Kovor, Leše, Loka, Paloviče, Popovo, Ročevnica, Vadiče, Visoče, Zvirče Žirovnica Breg, Moste, Selo pri Žirovnici, Zabreznica, Žirovnica Breznica, Do-slovče, Rodine, Smokuč, Vrba CM co O CM • 02 £ Vi Ph o J Vi O £ N H t—1 2.2 Projekt zbiranja hišnih in ledinskih imen na Gorenjskem in avstrijskem Koroškem N Na pobudo slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem, Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze je Razvojna agencija Zgornje Gorenjske pri- 0 stopila k pripravi projekta Kulturni portal ledinskih in hišnih imen (s kratico FLUs -LED). Drugi partner na slovenski strani je Gornjesavski muzej Jesenice. Projekt L vsebuje popis hišnih in ledinskih imen v sedmih občinah na Gorenjskem in avstrijo skem Koroškem. Na Gorenjskem je v projekt vključeno ozemlje občin Jesenice, Kranjska Gora in Tržič. Jedro projekta je vzpostavitev večjezičnega kulturnega spletnega portala, ki bo omogočal pregledovanje hišnih in ledinskih imen na inte- 1 raktivnih zemljevidih, iskanje sorodnih imen ter avdio prikaz narečne izgovorjave zbranih hišnih in ledinskih imen. Spletni portal bo ob uredniškem pregledu omo- N gočal dodajanje informacij s strani registriranih uporabnikov, s čimer se bo bogata A zbirka imenoslovnega in narečjeslovnega gradiva bogatila in dopolnjevala. Poleg p spletnega portala je v projektu predviden tudi tisk zemljevidov z vpisanimi hišnimi i in ledinskimi imeni v poenostavljenem narečnem zapisu. Projekt FLU-LED je financiran s strani Evropske unije preko programa ^ Evropsko teritorialno sodelovanje, Operativni program Slovenija - Avstrija 1 2007-2013 in bo predvidoma končan do oktobra 2014. V času pisanja tega pri-99 spevka je bila v okviru projekta že izdana publikacija Metode zbiranja hišnih in • ledinskih imen, v teku pa so bila terenska zbiranja, ki so jih izvajali usposobljeni 1 popisovalci. 3 2 3 Metode zbiranja V raziskovanjih je hišno ime opredeljeno kot zemljepisno ime, ki poimenuje naseljeno ali nenaseljeno hišo s hišno številko v naselju, ne pa tudi posameznih gospodarskih poslopij. V raziskavo so vključena tudi poimenovanja za samostojne in pomožne gospodarske objekte, ki niso del domačije (na primer žaga, mlin), ter za skupne vaške objekte (na primer župnišče, šola) (Klinar idr. 2012: 13). Zaradi natančnejše opredelitve hišnega imena se zbirajo samo imena, ki so v rabi vsaj od leta 1940 in so torej stara vsaj 70 let. Po drugi svetovni vojni sta se namreč na široko razmahnili deagrarizacija in urbanizacija podeželskih naselij (Kli-nar idr. 2012: 16), ki sta povzročili, da hišna imena ne nastajajo več na nekdanji, klasični način. Ledinska imena spadajo med nenaselbinska zemljepisna lastna imena znotraj zemljepisnih imen v ožjem (toponimi) in širšem smislu (geonimi) ter poimenujejo dele zemeljskega površja za gojenje kulturnih rastlin, pridelovanje krme, pašo živine in rast gozda, vodne površine, vzpetine (gorska ledinska imena), poti in njihove dele ter orientacijske točke v pokrajini (Klinar idr. 2012: 13). Pri zbiranjih ledinskih imen so zabeležena tudi naselbinska imena (imena naselij ali delov naselij) v narečni obliki. V obeh predstavljenih projektih zbiranje imen poteka na enak način. Osnovno načelo zbiranj je identifikacija hišnih in ledinskih imen v narečju v pisni in zvočni obliki. Pred terenskim delom so pregledani zgodovinski viri, ki sistematično navajajo hišna in ledinska imena. Med njimi sta najpomembnejša franciscejski kataster s svojimi načrti in spremljajočimi protokoli ter župnijske knjige, natančneje statusi animarum. Hišna imena so kot kategorija »nomen vulgare« vpisana v župnijskih knjigah, ki so glede na župnijo nastajale v različnih obdobjih, vse pa v v letih 1780-1950. Abecedni seznam lastnikov kot sestavni dokument franciscejskega katastra poleg navedbe imena lastnika običajno s pripisom »vulgo« navaja tudi hišno ime. Zapisi hišnih imenih v uradnih posvetnih in cerkvenih dokumentih pričajo, da so imela imena nekoč pomembnejšo vlogo. Franciscejski kataster je uporaben tudi kot vir ledinskih imen, saj so le-ta vpisana na načrtih katastra v merilu 1 : 2880 (v gorskih predelih tudi v merilu 1 : 5760). Za deželo Kranjsko franciscejski kataster datira v obdobje 1823-1869 (Arhiv Rs). Slika 1: Zapis hišnega imena Par Umaharja v vasi Adergas v župnijski knjigi iz obdobja 1789-1816 (vir: Status animarum Velesovo 1789-1816) o 2 iT P- < N Z > O J iT O m N H Slika 2: Izsek načrta franciscejskega katastra katastrske občine Blejska Dobrava, na katerem so vidna vpisana ledinska imena (vir: SI ARS 176, k. o. Blejska Dobrava, 1827). Pregled pisnih virov je dobra podlaga za terensko delo, pri katerem je najpo-M membnejša izbira dobrih informatorjev. Praviloma so to domačini, ki vse življenje N prebivajo v nekem kraju, govorijo pristno domače narečje ter poznajo domače ži-1—1 vljenjsko okolje in ljudi (Klinar idr. 2012: 19). Najboljši poznavalci imen so kmetje, pastirji, lovci in gozdarji (Čop 1983: 4). Ob vodenem pogovoru z informatorji se hišna imena pisno in zvočno dokumentira. s Pri evidentiranju imen so zbrane tudi neosnovne oblike imen, kot odgovori L na vprašanja kam?, kje? in od kod?, pri hišnih imenih pa še obliki za nazivanje goO spodarja in gospodinje ter svojilni pridevnik. Imena so beležena v poenostavljenem narečnem zapisu, ki predvideva tudi onaglaševanje imen in poleg znakov slovenske abecede predvideva še znak za polglasnik (Par Primožka 'Pri Primožku'), v 1 koroških govorih tudi znak (k) za grlni zapornik (?) (npr. Kališe 'kališče') in znak (g) za zapis fonema /h/ (npr. [grabsn] za 'graben'), ki se je razvil iz /g/ (Klinar idr. N 2012: 47). S takšnim zapisom lahko dokumentiramo tudi narečne razlike, ki se po-A javljajo znotraj gorenjske narečne skupine, in razlike glede na druga narečja, ki se p pojavljajo na Gorenjskem. Pri vseh zbiranjih Razvojna agencija Zgornje Gorenjske aktivno sodeluje z S Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, katerega strokovnjaki so ^ sooblikovali metode zbiranja in spremljajo terensko popisovanje. i cs • 4 Rezultati 2 o 4.1 Rezultati v številkah h-^ • Glede na to, da zbiranje poteka v več ločenih projektih, a po enotni metodologiji, v 2 pričujočem prispevku predstavljamo le vmesne rezultate in podajamo oceno končnih rezultatov. Ker ima zbiranje hišnih imen daljšo tradicijo, je tudi količina zbranega gradiva na tem področju večja. V trinajstih občinah Gorenjske je bilo do decembra 2013 zbranih 5220 hišnih imen v 155 naseljih. Z dokončanjem vseh trenutno aktivnih projektov ocenjujemo, da bo število zbranih imen doseglo število 6000. Z namenom obeležitve in ohranitve starih hišnih imen v okviru projektov, financiranih preko programa LEADER, izhaja zbirka, ki trenutno vsebuje 24 knjižic s hišnimi imeni in z njimi povezanimi zgodbami. Vsa zbrana hišna imena so uvrščena v spletni leksikon hišnih imen www.hisnaimena.si. Ti projekti vsebujejo tudi označitev domačij s tablami s hišnimi imeni, zapisanimi v poenostavljenem narečnem zapisu. Decembra 2013 je bilo označenih okoli 2700 domačij, vendar bo do konca leta 2014 število predvidoma naraslo na najmanj 3500. Glede na stanje zbiranja ledinskih imen so bila do konca leta 2013 opravljena terenska zbiranja v katastrskih občinah Bistrica pri Tržiču, Blejska Dobrava, Kovor, Kranjska Gora, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Senično, Zvirče in Žiganja vas, kjer je bilo zbranih okoli tisoč ledinskih imen. Slika 3: Primer table s hišnim imenom v Mostah pri Žirovnici (foto: Klemen Klinar) 4.2 Odnos domačinov do dediščine hišnih in ledinskih imen Poleg zbiranja hišnih in ledinskih imen je pomemben namen predstavljenih projektov tudi osveščanje splošne in strokovne javnosti o pomenu tovrstne kulturne dediščine. Že dejstvo, da so zbiranja sofinancirana iz programov Evropske unije, ki so namenjena ohranjanju podeželja in čezmejnemu sodelovanju, od izvajalcev zahteva, da k izvedbi projekta ne pristopa samo strogo strokovno, temveč v projekte aktivno vključi tudi lokalno prebivalstvo. Tako pri zbiranju hišnih imen v projektih programa LEADER vključujemo učence osnovnih šol, ki s terenskim zbiranjem zgodb o hišnih imenih spoznavajo to ljudsko izročilo, poleg tega pa pridobivajo komunikacijske veščine in krepijo čut za sodelovanje s starejšimi. V zbiranja so poleg izbranih informatorjev vključeni tudi vsi drugi domačini obravnavanih vasi, katerim se v obliki predavanj predstavi pomembnost ohranjanja hišnih imen in lokalnega narečnega govora nasploh. Zbiranje je med domačini nasploh dobro sprejeto, saj se vsi zavedajo izginjanja starih hišnih in ledinskih imen ter domačega narečnega govora. Domačini pri zapisovanju hišnih imen kot najpomembnejši merili izpostavljajo berljivost in domačnost, kar pa je zaradi specifičnih narečnih posebnosti včasih težko doseči. Zapisu hišnih imen v poenostavljenem narečnem zapisu se poseben poudarek daje tudi na že omenjenih srečanjih z domačini, kjer se na primeru njihovih domačih imen prikaže pomembnost: • označitve mesta, dolžine in kakovosti naglasa (domačini med različno na-glašenima oblikama takoj prepoznajo edino pravo naglašeno obliko, ki je za nedomačine včasih nepričakovana in neobičajna, npr. Par Gašperja, hišno ime na Šenturški Gori v občini Cerklje na Gorenjskem), • uporabe polglasnika - polglasnik a je uporabljen v poenostavljenem narečnem zapisu, pri čemer ga pri zapisu na tabli s hišnim imenom v položaju pred zvočniki ne zapisujemo (domačini prepoznajo pomembno razliko med pravo narečno obliko Par Avžakarja in oblikama brez polglasnika Par Avžkarja ali z izvornim samoglasnikom Par Avžekarja). iT P- < N Z > O J iT O m N H Odpor do nekaterih posebnosti poenostavljenega narečnega zapisa se izkaže M tudi pri podajanju soglasij lastnikov za table s hišnimi imeni. Največkrat gre za ne-N strinjanje z oslabelo končnico -u v mestniku ednine moškega spola, ki na Zgornjem 1 Gorenjskem oslabi v -o, na Osrednjem Gorenjskem pa v -a; drugi primeri so posebni. Po pogovoru z lastniki se takšne primere reši individualno in v večini primeO rov v korist pristne narečne oblike. Kljub nekaterim neobičajnim zapisom hišnih in s ledinskih imen pa domačini najbolj ostro nasprotujejo zgodovinsko-etimološkemu L knjiženju imen, saj se s poknjiženimi oblikami ne identificirajo. Zelo dober odnos do nesnovne kulturne dediščine imajo tudi tujci, ki predvsem v turističnih krajih (npr. okolica Bleda in Bohinj) kupujejo stare nepremičnine. Domačijo z navdušenjem in velikim zanimanjem za projekt označijo s hišnim 1 imenom. Glede na to, da zbiranja hišnih imen potekajo že od leta 2009, lahko od pr-N vih označitev domačij že opažamo obujanje rabe hišnih imen v splošnem vaškem A življenju. Na Osnovni šoli Gorje so učenci po vključitvi v projekt za oblikovanje p vzdevkov za svoje vrstnike začeli uporabljati stara hišna imena. S K 5 Primeri zbranih podatkov 9 Po zaključenem terenskem delu so podatki shranjeni v enotne preglednice, ki poleg • terenskih podatkov vsebujejo še zgodovinske podatke, podatke o lokaciji imena o in tehnične informacije o popisu kot pomožni podatki za zbiratelja. V prispevku • prikazujemo dele preglednic, ki vsebujejo ključne podatke o hišnih imenih. Zaradi 2 velikega števila kategorij so prikazani le po trije primeri hišnih in ledinskih imen. Preglednica 2: Primeri hišnih imen s popisnimi in spremljajočimi podatki Občina Jesenice Kranjska Gora Tržič Naselje Blejska Dobrava Kranjska Gora Leše Naslov Blejska Dobrava Ulica dr. Josipa Tičarja Leše Hišna št. 108 10 7 Stara hišna št. 21 45 31 Katastrska občina Blejska Dobrava Kranjska Gora Leše Parcelna št. 1971/1 139/1 742 Kategorija naseljena domačija naseljena domačija naseljena domačija Katastrska občina zgodo- Dobrawa Kronau Leschach vinskega katastra Zapis hišnega imena v Roschitz / Rošic Smerliniek Wessulnek zgodovinskem katastru Letnik zgodovinskega 1827 / 1868 1827 1827 katastra Župnija Zasip Kranjska Gora Leše Zapis hišnega imena v Semrinjek Bezuljnik 2 • župnijski knjigi co Letnik župnijske knjige 1903 1875 O CM Zapis hišnega imena v Pri Bezulniku • pisnem viru Podatki o pisnem viru Kocijan 2009 Osnovna narečna oblika Par Rožič Par Smarinjako Par Bzulnek * hišnega imena iT Poknjižena oblika hišnega Pri Rožiču Pri Smerinjeku Pri Bzuljneku i-i imena PH Osnovna oblika družin- Rožičov Smarinjakav Bzulankov < skega imena N Nazivanje gospodarja Rožač Smarinjak Bzulnek Nazivanje gospodinje Rožiška Smarinjka Bzula Svojilni pridevnik Rožičov Smarinjakav Bzulankov Kje sem (mestnik)? par Rožič par Smarinjako par Bzulnek > Kam grem (dajalnik)? h Rožičo k Smarinjako h Bzulnek O Od kod grem (rodilnik)? od Rožiča ad Smarinjaka od Bzulneka J Izvor hišnega imena domnevno iz pri- Smarinje je po iT imka Rožič domače brinje, o območje, kjer raste brin; domačija leži na območju ledine Smarinje, kjer je N zelo slaba prst, zato H je tam rasel samo brin Preglednica 3: Primeri ledinskih imen s popisnimi in spremljajočimi podatki Občina Jesenice Kranjska Gora Tržič Katastrska občina Blejska Dobrava Kranjska Gora Leše Kratek opis travnik nekdanje območje senožeti brezno Kategorija ledina ledina kraška depresija Nekdanja prevladujoča raba tal njiva travnik Današnja prevladujoča raba tal travnik gozd Katastrska občina zgodovinskega katastra Dobrawa Kronau Lescach Zapis ledinskega imena v zgodovinskem katastru Nawattschach / na vošah Berloge / berloge Letnik zgodovinskega katastra 1827/1868 1827/1868 t—1 E Zapis ledinskega imena na zemljevidih Na Ošah Brlog N K Podatki o zemljevidu Register zemljepisnih imen (REZI 5/10) Register zemljepisnih imen (REZI 5/10) O Osnovna narečna oblika Voše Barvoge Sneženšca S ledinskega imena L Poknjižena oblika ledin- Voše Brlogi Sneženščica O skega imena Kje sem (mestnik)? na Vošah na Barvogah u Sneženšc < Kam grem (dajalnik)? na Voše na Barvoje u Sneženšco N Od kod grem (rodilnik)? z Voš z Barvogov s Sneženšce 1 Izvor ledinskega imena domnevno po dre- domnevno po med- mrzla jama N vesu jelši, ki se je razraščala na tem vedjih brlogih A območju P Splošna raba besede voša = jelša barvah = brlog Preglednice z ledinskimi imeni dopolnjujejo še delovni zemljevidi, na katerih so vrisana območja ledinskih imen oz. lokacije točkovnih pojavov. 2 6 Sklep o . »Lokalni prebivalci nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. Nesnovna kulturna dediščina jim zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti.« (Konvencija 2008) Del nesnovne kulturne dediščine predstavljajo tudi hišna in ledinska imena, ki so nosilci jezikovne, etnološke in zgodovinske dediščine. Predstavljeni projekti na strokovno enoten način zbirajo gradivo, po drugi strani s poljudnim pristopom prispevajo k osveščanju o pomenu imen in oživljanju njihove rabe v vsakdanjem življenju. Sodobni družbeni procesi na podeželju, kot sta deagrarizacija in suburbanizacija, povzročajo pozabljanje in izginjanje hišnih in ledinskih imen, čeprav so prav ta imena tista prvina domačije ali krajine, ki se ne spreminja in se je lahko drži več stoletij, ne glede na spremembo lastnika (v primeru hišnih imen) ali rabe tal (v primeru ledinskih imen). Hišna in ledinska imena so tudi pomemben nosilec ohranjanja narečij in lokalnih govorov. Kljub opuščanju nekaterih značilnosti narečja se te v hišnih imenih ohranjajo, čeprav mlajše generacije narečne posebnosti govorov in narečij na Gorenjskem opuščajo (npr. protetični v, ki pa je v imenih še ohranjen, npr. Par Vožbavto, hišno ime v Kranjski Gori). Projekti znotraj programa LEADER in projekt FLU-LED pa so zaradi regionalne narave žal omejeni na Gorenjsko in deloma avstrijsko Koroško, zato bi bila potrebna sorodna raziskava na ravni celotne države oz. celotnega slovenskega etničnega ozemlja. Leta 2010 so bila slovenska hišna in ledinska imena kot dedi- ^ ščina uradno priznane avstrijske etnične manjšine sprejeta v Unescov seznam ne- w snovne kulturne dediščine Avstrije (Piko-Rustia 2010: 15), v Sloveniji pa tovrstna kulturna dediščina še čaka na uradno priznanje. Velika količina gradiva, zbranega v projektih Razvojne agencije Zgornje ^ Gorenjske, pa predstavlja tudi bogato jezikoslovno zbirko podatkov, ki pomaga k 1—1 nadaljnjim strokovnim obravnavam, pri čemer bi bila bržkone najbolj zanimiva etimološka analiza zbranih imen. Ph Viri in literatura N Arhiv RS = Arhiv Republike Slovenije (http://www.arhiv.gov.si/, 26. 4. 2013). Čop 1983 = Dušan Čop, Imenoslovje zgornjesavskih dolin: disertacija, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1983. Klinar idr. 2012 = Klemen Klinar - Jožica Škofic - Matej Šekli - Martina Piko--Rustia, Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen: projekt FLU-LED v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013, Jesenice: Gornjesa-vski muzej Jesenice, 2012. Kocijan 2009 = Jože Kocijan, Kronika vasi Lešepri Tržiču, Tržič: Tržiški muzej, O 2009. Konvencija 2008 = Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, Uradni hh list RS 1/2008 (http://www.uradni-list.si, 30. 4. 2013). MKO 2013 = Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, http://www.mko.gov.si (26. 4. H 2013). Piko-Rustia 2010 = Martina Piko-Rustia, Slovenska ledinska in hišna imena »po Unesco«, Novice: slovenski tednik za Koroško 2010, št. 24 (18. 6.), 15. SI ARS 176 = Arhiv Republike Slovenije, AS 176 (Franciscejski kataster za Kranjsko), k. o. Blejska Dobrava, 1827. Status animarum Velesovo 1789-1816 = Nadškofijski arhiv Ljubljana, Status ani-marum Velesovo, 1789-1816. Projects for collecting oeconmys and microtoponyms in Upper Carniola E Summary Due to the urbanization and abandonment of farming in the countryside, oeconyms O and microtoponyms are slipping into oblivion and losing their original dialect forms s due to the influence of the standard language and neighboring local dialects. HowL ever, the preservation of oeconyms and microtoponyms as the bearers of intangible 0 cultural heritage is important in order to preserve regional or even local identity. In 2009, the Northwest Upper Carniolan Development Agency began systematically collecting oeconyms in Upper Carniola as part of projects financed by the 1 LEADER EU program and by the participating municipalities. Later on, this was accompanied by collecting microtoponyms as part of the project "Cultural Portal of N Microtoponyms and Oeconyms" (FLU-LED), which is being carried out in Upper A Carniola and Austrian Carinthia as part of the 2007-2013 Slovenia-Austria Opera-p tional Program. As part of projects that have either already been completed or are i still in progress, more than 5,200 oeconyms have been collected in 155 settlements S in Upper Carniola and more than 1000 microtoponyms in ten cadastral districts. PS These numbers are far from final because collection is still underway. The names 1 are collected in written and audio form as well as the non-base form in the dialect, 9 which allows further analyses by dialectologists, etymologists, and other experts. The importance of preserving oeconyms and microtoponyms is also testified 1 to by the positive responses by the local people, who take part in the collection proj -• ects with great interest. In addition, raising awareness about the meaning of these 2 names preserves and even revives their use in the locals' everyday lives, which ensures their transfer to younger people and future preservation. Kaj še lahko prispeva raziskava ledinskih in hišnih imen Maruša Brozovič Cobiss: 1.02 iT Z Namen tega prispevka je na kratko povzeti in na posameznih primerih ponazoriti potek in rezultate raziskave ledinskih in hišnih imen v vasi Selšček, predvsem pa izpostaviti tisto, kar v naslov ni zajeto, a je prav tako pomemben metodološki, gradivski in kulturološki prispevek k osnovni raziskavi, nastal v sinergiji med raziskovalcem, informatorji, mentorji in še kom. Ključne besede: ledinska imena, hišna imena, potek raziskovalne diplomske naloge, mentorstvo, dodatna vrednost dela iT What is the contribution of research on microtoponyms and oeconyms? This article briefly reviews and presents illustrative examples of the process and results of research on microtoponyms and oeconyms in Selšček. It also introduces significant methodological, material, and cultural contributions to n the basic research that arose in the synergy between the researcher, her informants, her advisors, and others. Keywords: microtoponyms, oeconyms, research process, advisors, added value of work 1 Uvod Pred kratkim sem opravila raziskavo,1 katere osrednji namen je bil natančno popisati, pravilno poknjižiti in analizirati ledinska in hišna imena v vasi Selšček, kjer se govori eden od zahodnejših dolenjskih govorov. Selšček leži ob cesti Cerkni-ca-Rakitna na planoti Menišija, ki spada v občino Cerknica, na nadmorski višini 647 metrov. Namen prispevka je na kratko povzeti in na posamičnih primerih ponazoriti potek in rezultate raziskave ledinskih in hišnih imen v vasi Selšček, predvsem pa izpostaviti tisto, kar v naslov ni zajeto, a je prav tako pomemben metodološki, gradivski in kulturološki prispevek k osnovni raziskavi, nastal v sinergiji med raziskovalcem, informatorji, mentorji in še kom. 1 Prispevek je nastal na osnovi diplomskega dela Ledinska in hišna imena v vasi Selšček, ki je nastalo na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2012 pod mentorstvom red. prof. dr. Vere Smole in somentorstvom doc. dr. Mateja Šeklija. V knjižni obliki je pod istim naslovom izšlo leta 2013 pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani. t—1 2 Rezultati raziskave M Osemdeset dobljenih ledinskih imen je analiziranih s strukturnega in pomensko-1 motivirajočega vidika ter uvrščenih v slovar ledinskih in hišnih imen z etimološko ^ razlago in ponazarjalnim besedilnim gradivom, ki je izsek transkibiranega pogovo-O ra z informatorjema. s Strukturna analiza je pokazala, da je najpogostejši tip enobesedno priponsko L ime - kar četrtina imen je tvorjenih s pripono nar. -ca (mn. -ce) ^ knj. -ica (npr. 0 nar. °kra:čca °kra:čce ^ knj. Kratčica, Kratčice); tudi sicer prevladujejo imena ženskega spola (Cerkvena dolina, Črna mlaka, Daljnjice, Dolge njive, Golobinka, Lipovice itd.). Šestnajst imen ima dvojne oblike: kadar je ime v splošni rabi, je v množinski obliki, kadar je potrebna natančnejša opredelitev zemljišča, pa v ednin-ski obliki s svojilnim pridevnikom iz hišnega imena lastnika (npr. nar. °kra:čce N - °špuolarjevaPpouli:čkavaPvdrxavaPmieuča ... °kra:čca ^ knj. Kratčice - Spo-> larjeva/Pavličkova/Vrhova/Mevča ... Kratčica).2 Enobesednim enodelnim pripon-p skim imenom po pogostnosti pojavitve sledijo večbesedna imena z nesvojilnim 1 izobčnoimenskim pridevniškim prilastkom (npr. nar. °čsrna mla:ka, °do:uge ni:ve, S "duo.ine luox, °glabuo:k 'du, °u:čje 'du, °si:va gla:va ^ knj. Črna mlaka, Dolge K njive, Dolnji log, Globoki dol, Volčji dol, Siva glava). S posameznimi primerki so 1 evidentirana enobesedna brezponska imena (nastala z izsamostalniško metaforično o (npr. nar. °xla:če ^ knj. Hlače) in nemetaforično izpeljavo (npr. nar. °pru:x ^ • knj. Pruh), izpridevniško izpeljavo (nar. "sluoka ^ knj. Sloka) in s sklapljanjem o (nar. anadri:bjak < *nad Ri:bjak ^ knj. Nadribjek), ponska imena s priponskim • (nar. °očena:šak ^ knj. Očenašek) ali predponsko-priponskim obrazilom (nar. 2 °nadbre:iženca ^ knj. Nadbrežnica) ter večbesedna imena, nastala iz predložne zveze (nar. "pod vsrtam ^ knj. Pod vrtom), samostalniške besede s samostalniškim prilastkom (nar. °bre:ix nad °ma:rkouco ^ knj. Breg nad Markovico) ali samostalniške besedne zveze s pridevniškim prilastkom (nesvojilnim izobčnoimenskim pridevnikom (nar. °sta:re ža:ge ^ knj. Stare žage), svojilnim izobčnoimenskim pridevnikom (nar. "krtževa dolina ^ knj. Križeva dolina) ali svojilnim izosebno-imenskim (nar. °bri:narjeu grič ^ knj. Brinarjev grič) in izzemljepisnoimenskim pridevnikom (nar. °sie:uska ža:ga ^ knj. Selska žaga)). Besede, ki so pomensko motivirale ledinska imena, so večinoma še žive v govoru kot občnoimenska poimenovanja. Polovica imen je motiviranih s človeško dejavnostjo (Malenščice, nar. °ma:lenšce < nar. ma:lan 'mlin'; Delci, nar. °de:uce < nar. de:uc 'delec'), sledijo lastnosti tal (Globoki dol, nar. °glabuo:k 'du < nar. 'du dolu: 'velika dolina'), sicer pa so imena nastala iz splošnih lastnosti zemljišča (Široka lokev, nar. °šruoka luo:ku < nar. š'rok šruoka šruo:ku 'širok'), živalskega (Volčji dol, nar. °u:čje 'du < nar. vo:učje vo:učja vo:učje 'volčji') in rastlinskega sveta (Zelniki, nar. °zieuneke < nar. ziele 'zelje'). Besede *golobinka, *kolnik, *loka, S tako natančnim popisom imen bi narastel delež imen, ki imajo v levem določilu izoseb-noimenski pridevnik. Imen, ki brez izosebnoimenskega svojilnega pridevnika ne obstajajo, je bilo z raziskavo evidentiranih 9. *medvednica, *orlik, *perunice, *ribjek, ki so motivirale nastanek nekaterih ledin- ^ skih imen, v govoru ne živijo več kot samostojna občnoimenska poimenovanja. Zunaj strukturne in pomenskomotivacijske analize je ostalo ime Cumarov-nik (nar. °cuma:rounek), pri imenih Golobinka (nar. °golobi:yka) in Perunice (nar. ^ °peru:nce) je zaradi negotove etimologije namesto etimološko-zgodovinskega po- ^ knjiženja uporabljeno glasovno-pravopisno. Za devetindvajset dobljenih hišnih imen ugotavljamo, da vsa odgovarjajo na vprašanje kje, in sicer s strukturnim tipom Pri + družinsko ime v Mmn ali Pri + ime gospodarja v Med. Družinsko ime je običajno posamostaljeni svojilni pridevnik (nar. °par °ambruožavax ^ knj. Pri Ambroževih), v dveh primerih samostalnik (nar. °par °be:ilčax ^ knj. Pri Beličih). Tretjino nabora predstavljajo imena z imenom gospodarja v Med (nar. °par °bri:narje ^ knj. Pri Brinarju). Gospodarjevo ime je običajno podstava za vse nadaljnje tvorbe - ime gospodinje, družinsko ime in svojilne pridevnike (npr. Spoular ^ nar. "špuolar -"špuolarca - "špuolarjeu "špuolarjeva °špuolarjevu). V posameznih primerih obstajajo različice z manjšalnico. Ime gospodinje je najpogosteje tvorjeno iz svojilnega pridevnika iz imena gospodarja s pripono nar. -ka, (nar. °šma:kouka ^ knj. Šma-kovka, nar. "primožeuka ^ knj. Primoževka), v slabi tretjini primerov iz imena gospodarja s pripono nar. -ca/-i:ca (nar. "miežnarca ^ knj. Mežnarica; nar. °kovači:ca ^ knj. Kovačica). Pomenska motivacija hišnih imen je v tretjini primerov osebno lastno ime (npr. nar. °par °md;rkotavax ^ knj. Pri Markotovih), sledi priimek (npr. nar. °par hh °ju:rmanavax ^ knj. Pri Jurmanovih), poklic (npr. nar. °par °ža:garjevax ^ knj. N Pri Žagarjevih), osebne lastnosti gospodarja ali vzdevek (npr. °par °grana:te ^ knj. H Pri Granati) in le v dveh primerih položaj hiše (nar. °par °kudtoučkavax ^ knj. Pri l_) Kotovčkovih). Hišna imena se skozi čas in ob menjavi lastnikov niso spreminjala (npr. hišna št. 29 nar. °par °mieučex ^ knj. Pri Mevčih, verjetno najprej Mevc/Mi-vec, pozneje Bonač, danes Svigelj), današnje novogradnje pa ime dobijo iz priimka stanujočih. 3 Metoda in veščine Za začetek je treba spoznati raziskovalni teren. Iz upravne enote Cerknica sem pridobila najnovejšo katastrsko mapo za katastrsko občino Selšček (iz leta 1977, s samo posameznimi primeri ledinskih imen, ki so večinoma neustrezno poknjižena, nekatera pa še napačno locirana) in se po ozemlju sprehodila z očetom, ki mu je teren blizu in ga dobro pozna, žal pa njegov govor ni ostal narečen in kot tak ni primeren za analizo in za pridobitev pravilne oblike ledinskih imen. Krajši obhod sva ponovili s staro mamo, pri čemer se je izkazalo, da bo še najbolje imena razvozlati v miru za mizo. Stara starša, Ana (roj. Debevec, 1933) in Ivan Obreza (roj. 1930) sta bila moja informatorja, razlagalca imen in pripovedovalca (pol)pretekle zgodovine kraja in prigod iz kmečkega življenja. Po navodilih, ki jih je za popis imen za svoje študente pripravil Matej Šekli - z vprašalnicami kaj (Ied/mn), kje (Med/mn), kam (Ted/mn), od kod (Red/mn) -, 1—1 smo na zemljevid vpisali osnovne oblike imen in preverili lego parcel. H krajem sta informatorja rada dodala pripadajoče anekdote ali ljudsko etimologijo imena. Večkrat smo se zapletli pri preprostih vprašanjih, ker sta informatorja v želji pomagati namesto preproste iskane besede uporabila zahtevnejšo razlago - kar se je ob prepisovanju in analizi govora izkazalo kot dobrodošlo, saj se je s širšim naborom 0 besedja večala tudi možnost jezikovne analize in obseg ponazarjalnega gradiva. s Po prvih posnetkih je sledilo zapisovanje besedila z vnašalnim sistemom L ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki omogoča pisanje posebnih znakov za nao rečne glasove. Govor Selščka ima tonemska nasprotja na dolgih zlogih, naglas kratkih zlogov je dinamičen (xu:da - xru:ška - 'du), v kratkih naglašenih zlogih, predvsem ob zvočniku, se kaže tendenca po podaljšanju in ti samoglasniki se lahko 1 izgovarjajo poldolgo ('tarm/'tam) ali že dolgo (zda:j). Transkribirano besedilo je služilo za analizo govora, ki je pogoj za ustrezno N poknjiženje imen. Analiza govora je bila narejena predvsem na fonetični ter deloma A na oblikoslovni, besedotvorni, besedni, skladenjski in besedilni ravnini. Šele po tako pripravljenih osnovah se lahko osredotočimo na cilje raziskave: i natančno dokumentacijo, pravilno poknjiženje ledinskih in hišnih imen ter etimoS loško rekonstrukcijo oz. ugotovitev prvotnega pomena za vsako obravnavano ime. ^ Kot zgled za diplomsko delo je služila knjiga Mateja Šeklija Zemljepisna in osebna 1 lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici (Ljubljana, 2008). Pri umestitvi imen 9 v strukturne tipe in tipov v pomenske kategorije (poimenovani predmet - kaj?; last- • nost poimenovanega predmeta - kakšen, kateri? + poimenovani predmet (p. p.); o svojilnost poimenovanega predmeta - čigav? + p. p.; nahajanje poimenovanega • predmeta - kje? + p. p.) in ugotavljanju pomenske motivacije imen (splošne lastno- 2 sti zemljišča; lastnosti tal; rastlinstvo; živalstvo; človek) se je bilo treba ponovno obrniti na informatorja in preveriti obstoj besed, ki so motivirale nastanek ledinskih in hišnih imen. Pri iskanju izvora sta bila v veliko pomoč tudi mentorica in somen-tor, in sicer s predlogi, v katero smer spraševati dalje, ter z bistrim spregledom besed, ki so se skozi čas spremenile. Tako so se npr. Kolniščice iz ljudskega etimo-logiziranja, da so tam 'orali s konji', s spraševanjem v pravi smeri (poznate besedo kolnik?) iz Konišc3 spremenile v pravilno poknjiženo ime: Kolniščice -0 ž mn. ► "kouniišce (Rmn s °kouni:šc, Tmn na "kounhšce, Mmn na °kouni:šcax) ►► Kolniščica -e ž ► "kouniišca (Red s "kouniišce, Ted na "kouniišco, Med na °kouni:šce); prostrano območje travnatih površin tik pod Gmajnami, preko katerih pelje utrjen kolovoz, *kolnik. Po ljudski etimologiji naj bi ime nastalo iz besede konj, tudi ime utrjene kolovozne poti, tam naj bi vozili s konji. Vendar nam naglas kaže drugače. Če bi ime nastalo iz besede občnoim. nar. 'kojn kuo:jna m 'konj', knj. konj konja 'konj, domača žival, ki se goji zaradi vprege in ježe' < psl. *konb kona 'konj' (SSKJ; Snoj 2009: 302; Bezlaj II: 6263), bi se ime glasilo **kojnščica < psl. **konbščica < psl. *konbščica, po zgledu tvorjenk npr. psl. *konbskbjb. Naše ledinsko ime se glasi Kouni:šca in je nastalo iz občnoim. nar. **kouni:šca 'kjer je kolnik', kar je nastalo iz občnoim. nar. kujni:k -a m, po ljudskoetimološki razlagi nastalem iz *kouni:k 'kolnik, utrjena gozdna pot', knj. kolnik -a m 'kolovoz' < psl. 3 Tako na katastrski mapi k. o. Selšček, 1977. *kolbnikb *kolbnika, kar je izpeljano iz nar. kolu: koliesa 'kolo', knj. kolo kolesa < psl. *kolo *kolese, torej z naglasnim mestom na drugem zlogu besedotvorne osnove (Šekli 2008: 83; Bezlaj II: 58; Snoj 2009: 293; Badjura 1953: 285). [Ana:] zgtu: k-so s ku:jng ora:lg. [Ivan:] tu: ve:im, u guozdg, ds pra:vjo gotuovgm pote:m kujni:kg - 'tam k-je s ku6:jnam 'šu, ds je zvle:iku, d-je psrvle:iku le:is do puotg, ds ga je lgxku: nalu:žu. Najobsežnejši del diplomskega dela je slovar ledinskih imen, ki je nastajal s pomočjo etimoloških slovarjev in izbranih člankov na temo ledinskih in hišnih imen. Za hišna imena je bila narejena preglednica, v kateri so pripisana pripadajočim hišnim številkam, navedeni pa so tudi ime gospodarja, gospodarice, družinsko ime in svojilni pridevnik za vse spole. Popisana ledinska in hišna imena imajo svoj pomen v konkretni zunajjezikovni stvarnosti, zato je smiselna priloga k delu zemljevid. Podlaga za zemljevid hišnih hh imen je bil zemljevid iz elektronskega Telefonskega imenika Slovenije, na njem pa so ¡z; bile označene hišne številke, ki služijo kot ključ, po katerem v sledeči razpredelnici najdemo imena. Zemljevid ledinskih imen je bil sestavljen iz digitalnih ortofotografij v merilu 1 : 5000, dostopnih na spletnem naslovu zemljevid.najdi.si. Na zemljevid so bila po natančnem sestavljanju vpisana imena s programom Photoshop. Postavljena so na ustrezno lokacijo in velikosti prilagojeno razširjena ali pomanjšana. Glasovno--pravopisno poknjižena imena so tiskana ležeče. Zemljevid je po ročni predlogi računalniško sestavil Marko Brozovič ob sprotnem pregledovanju avtorice. K diplomskemu delu je bila dodana še ena priloga: zgoščenka z izbranimi posnetki, ki so nastali v času raziskovanja imen. Izbranih je nekaj daljših posnetkov (npr. Razlaga hišnih imen I), na katerih se poleg narečnega govora lepo izkazujejo značilnosti govorjenega jezika s premolki, miselnimi preskoki, dopolnjevanjem in razlagami, poleg njih pa kratki anekdotični posnetki (npr. Golobinka in Ribničan). Za obdelavo posnetkov in njihov zapis sem uporabljala program Audacity 1.2.6. 4 Dodatna vrednost dela Besedilo je temelj za analizo govora in nabor ne samo lastnega imenja, ampak tudi obče leksičnega gradiva, skozenj pa se odpira pogled v preteklost, v duhovno in materialno kulturo kraja. Za primer si poglejmo naslednji geselski članek: Bikovec -a m ► "bfkoiuc (Red z "bekoiuca, Ted u "bekoiuc, Med u abekd:uce); močvirnat travnik v Logeh. Bikovec verjetno 'prostor, kjer raste bik, bičje', iz občnoim. nar. bi:ka -e ž 'trsje, močvirsko rastlinje; šaš', knj. bičje 'skupina rastlin bičkov' domnevno psl. *byčbje 'bikova rastlina' z obrazilom svojilnega pridevnika nar. -ou/-eu, knj. -ov/-ev < psl. *-owb in pripona nar. -c, knj. -sc < psl. -bc-b, ki označuje nosilnik lastnosti (SSKJ; Snoj 2009: 40; Bezlaj I: 16, 20, 21; Šekli 2011). [Ana:] mi: smo uča:sgx, kg smo se šli: kuopat, pa smo bi:ko nabi:ralg, 'ne. tu: je tsrsje. va:iš kuga:, kg ma:jo tiste mie:tle guo:r. pa smo na kuo:nc odre:izalg, je pa p'rou uuotlu, toku: kuksr ene ši:pce. in smo u bu:taro zveza:lg pa smo se uči:lg pla:vat. smo sg psrveza:lg na kuo:ncg pa smo toku:, na pa:s da:ilg. Ob prvotnem nepoznavanju in ugibanju, da bi mogoče ime kazalo na povezavo M z bikom, sem po nasvetu mentorjev potipala o rastlini beka, bika - vprašanje je prineslo pravi odgovor, hkrati pa še utrinek iz babičinega otroštva. Na posnetkih se je znašlo mnogo takšnih biserov iz preteklosti, ki se danes zdijo neverjetni in prav zato še posebej dragoceni. Informatorja sta me, čeprav mimo teme mojega raziskovanja, vedno znova poučevala o starem kmečkem orodju in pripomočkih ter njihovi s uporabi in mi jih kazala v živo; tako sem spoznala npr. miernek 'mernik', sjaivenco L 'sejalnica', rešie:tu 'rešeto', vedgenco 'vejalnica' ipd. Če sta le mogla, sta povedala q anekdoto o zemljišču ali postregla s preprostim rodovnikom hišnega imena in domnevami o pomenu - npr. 2 PO [Ivan:] ži:tn§k§ so psršli: iz °borouni:ce, pre:j je psršu: pa ta:m od °liti:je, [..] k-je blu: pa t'le napru:dej, je psršu: pa sam pogliedat, ms je blu: pa ušieč, pa poce:in§ je blu:, je pa ta:m proda:u pa u °sieuščk§ ku:pu, puo:l je pa t'le us'tou. V živahnih pripovedih o otroštvu in nedavni preteklosti oživijo že skoraj poza-i bljene domače (starinske) besede (npr. nar. baržej 'najbrž', danes pogosteje nar. s na:rbarš), samoglasniki, ki so se pri večini prebivalstva že zožili in tako postali manj krajevno zaznamovani, pa se pojavijo v stari narečni podobi (d:i > e:i, ar > 1 ar, ie > ie). Za pripovedmi se skriva bogat miselni svet, vpet v krščansko kmečko življenje, prepleten s spomini na skromno, a živahno otroštvo, na grozovito • vojno, na odraslo in trdo življenje po njej, kjer je kmečka pamet našla poti, da 0 je bilo življenje znosnejše. Zgovoren je primer, ki govori o majhni, a za lastnika 3 pomembni parceli: [Ana:] 'jas sam bla na "zavsrtsncg, pa je °kova:čeu a:t§k imu: ru:nco 'rovnico', na ru:nci je guo:r obe:isu pa eno ka:gglo pa mau zie:mle nuotrg, u ruo:k je niesu pa eno čiešpo, s koreni:no. sam rie:kla: »i ka:m pa grieste?« »griem ke:, na °očena:š§k guo:r§ na ruop eno čiešpo usa'dft, ds se ne buojo dru:g§ lasti:l§, ds je ni:xovu, ks je na:še!« 'no, in je niesu zie:mlo - ve:iš, ds je blu slabu:, k-je muogu u ka:ggl§ zie:mlo 'nest. [Maruša:] Zakaj se potem reče Očenašek? [Ana:] ja:, tok so rie:kli, ds če grieš po tistf pace:l§, ds 'lix ot kuo:nca do kra:ja 'lix en očena:š odmuolfš, tuojšna parce:la je, pa so rie:kl§ °očena:šfk. Za diplomsko delo se je torej nabrala bogata gradivska osnova, s katero je ustvarjeno izhodišče za morebitne nadaljnje raziskave, ki pa za zdaj služi dokumentiranju narečnega govora v vasi Selšček in popisu zemljepisnega imenja. Brez ustrezne obdelave bi besedila ostala transkribirani posnetki na temo ledinskih in hišnih imen. Kratčice so postale očitno kratke, Sloka usločena, na Bikovcu še vedno raste bika in Mrzlek ima ledeno mrzlo vodo. Svet naših prednikov je očarljivo resničen: nomen est omen se potrjuje vedno znova, imena pa so kot portretne fotografije tistega, kar poimenujejo - so najbolj vezana na kraj in zato najbolj pravičen pomnik nekdanjega stanja jezika, mišljenja ljudi in njihovih asociacij. Ledinska imena so selektivno ohranjena med prebivalci vasi. Določena so postala posplošena na širši del, kot ga v resnici zajemajo (npr. Kolniščice) - ta so znana vsem, medtem ko je natančnejša razdrobljenost ozemelj in imen znana le starejšim. Želim si, da bi opravljeni popis ^ prispeval k ohranjanju in zavedanju bogate dote, dobljene od prednikov. Če ledin- w skim imenom kaže slabše, je za hišna imena položaj za kanec boljši - starejši obvezno predstavljajo osebe, razlagajo dogodke s hišnimi imeni, mlajšim služijo kot ^ vzdevki, vzeti iz rodovnika prednikov. 5 Sklep Kaj torej še lahko prispeva raziskava ledinskih in hišnih imen? V prvi vrsti so vidni rezultati raziskave v obliki urejenega popisa ledinskih in hišnih imen raziskovanega A kraja - slovar imenja z etimologijo, pomenskomotivacijska in strukturna analiza ter N sama analiza govora kot podlaga za pravilno poknjiženje imen. Pridobljeni nabor imen je umeščen na zemljevida ledinskih in hišnih imen. Hkrati z napredovanjem dela raziskovalec pridobiva vedno nove veščine -vodenje pogovora z informatorji, zapis in obdelava posnetkov ter izdelava zemljevida. Tovrstno raziskovanje nujno nastaja v sodelovanju z drugimi, v prvi vrsti z informatorji, mentorji in vsemi, ki s tehnično ali idejno pomočjo pripomorejo k zaključeni celoti raziskave. Zapisanega in nerazvrščenega ostane mnogo gradiva, ki tematsko ne pripada O raziskavi imenja, je pa pomemben del materialne in kulturne dediščine kraja. Tovrsten tip raziskave raziskovalca poveže s krajem in vaščani ter mu pribli- i-h ža svet prednikov in njihovih miselnih povezav, ki so botrovale nastanku ledinskih in hišnih imen. Literatura Badjura 1953 = Rudolf Badjura, Ljudska geografija: terensko izrazoslovje, Ljubljana: DZS, 1953. Bezlaj I = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I: A—J, Ljubljana: Mladinska knjiga,1976. Bezlaj II = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika II: K—O, Ljubljana: Mladinska knjiga,1982. Snoj 2009 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 220 09. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1970-1991 (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html). Šekli 2008 = Matej Šekli, Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi oklici, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Linguistica et philologica 22). Šekli 2011 = Matej Šekli, Besedotvorje (pra)slovanskega glagola v primerjalnoje-zikoslovni luči, Filološke pripombe 9 (2011), št. 1, 129-146 (http://philolo-gicalstudies.org). What is the contribution of research on microtoponyms and oeconyms? E Summary A study was recently carried out in the village of Selscek with the main focus on O compiling an accurate list and analysis of microtoponyms and oeconyms. One of s the western dialects of the Lower Carniola dialect group is spoken in this village, L which is located at an elevation of 547 meters, along the main road from Cerknica 0 to Rakitna on the Menisija Plateau in the Municipality of Cerknica. Eighty microtoponyms were analyzed in terms of structure and name-motivation and were included in the lexicographic part of the dissertation alongside microtoponyms and 1 oeconyms, including an etymological explanation and transcribed texts of interviews with the informants. These texts are not only essential for dialect analysis N and as a source of proper names, but they also present common nouns that offer A insight into the past and the village's intangible and material culture. The analysis p was carried out after standardization and required knowing the structure of the local i dialect. Therefore, a description of the dialect's phonetic and basic morphological S features is obligatory. The microtoponyms have their own meaning in a given area, and so it was appropriate to add a map of transcribed names to the study. This kind 1 of work requires much knowledge and skill. There are also some invisible but im-9 portant aspects of field research, such as feeling at home in the place studied and • good relationships with informants, advisors, and other people included. r~c 2 Frazemi s sestavinama srce in duša v vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru Vera Smole iT P- < N Z Cobiss: 1.01 Frazemi s sestavinama srce in duša, zbrani v vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru in slovarsko urejeni, so osrednji del prispevka. Pred tem so razvrščeni v pomenske skupine in obravnavani glede na njihovo medsebojno pomensko podobnost ter izražanje pozitivne ali negativne čustvene konotacije. Na koncu so izvzeti novi šentruperski frazemi glede na dosedanji nabor v slovenski frazeološki literaturi. Ključne besede: somatska frazeologija, narečna frazeologija, narečni frazeološki slovar, vzhodonodolenjski govor vasi Šentrupert iT Phrasemes with the components 'heart' and 'soul' in the Lower Carniolan local dialect of Šentrupert This article focuses on phrasemes with the elements srce 'heart' and duša 'soul' that were collected in the eastern Lower Carniolan local dialect of Šentrupert and n then lexicographically organized. They are classified into semantic groups and discussed in terms of their semantic similarity and expressing positive and negative emotional connotations. The article concludes with a presentation of new Šentrupert phrasemes that have not been included in Slovenian phraseology literature to date. Keywords: somatic phraseology, dialect phraseology, dictionary of dialect phraseology, eastern Lower Carniolan local dialect of the village of Šentrupert 1 Uvod Namen prispevka je v prvi vrsti objaviti del narečnega frazeološkega gradiva, saj spada narečna frazeologija med pomanjkljivo dokumentirano narečno gradivo. Izbor sestavin frazemov je povezan z dvema velikima imenoma slovenskega narečjeslovja, z akademikoma Franom Ramovšem in Tinetom Logarjem, ki sta bila duša in srce na-rečjeslovnih raziskav svojega časa in najtesneje povezana z začetki in nadaljevanjem Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) ter posredno z izidom njegovega prvega zvezka, ki med drugim prinaša tudi leksiko za dele človeškega telesa. Kljub temu ne srca ne duše med kartiranimi leksemi v prvem zvezku SLA ne najdemo; srce je zaradi leksične enotnosti skupaj s poimenovanji za nos, jezik, zob, žilo, nogo, peto na nogi, kožo, sestro ostalo brez karte, a s kratkim komentarjem, duša pa verjetno zaradi svoje nefizične pojavnosti ni vključena med vprašanja za dele človeškega telesa. Etimološko je beseda srce manjšalnica iz indoevropske baze *k'erd-, ki pomeni 'središče, t—1 notranjost, srce' (Snoj 2003: 690). Beseda duša pa je v praslovanščini imela pomen M 'dih, sapa' in se je razvila iz prvotnega pomena 'dihanje' (Snoj 2003: 129); današnji N osnovni pomen 'nematerialno, neumrljivo bistvo človeka' (SSKJ), ki se po smrti loči 1 od človeškega telesa, je pridobila v različnih religijah, tudi v krščanstvu. Nekaj fra-^ zemov in skladenjskih zvez, kot npr. ljuba duša, duša krščanska, živa duša ... in v O mestu živi več tisoč duš kažejo na pomen 'človek, bitje z dušo', ki ga pozna več jezi-s kov in je prevzet po latinščini1 (Detič 2007: 112, op. 82, po Matjaž Babič, ustni vir). L Kot neumrljivo bistvo človeka je morala v človeški predstavi duša »prebivati« nekje 0 v središču človeka, tam pa je tudi srce; še več, (knjižni) frazemi, v katerih sta srce in duša pogosto zamenljivi sestavini brez spremembe pomena (prim. 4.2), nas napeljujejo na misel, da je bilo srce le fizična predstava duše ali morda prostor njenega bivanja oziroma da sta v prenesenem pomenu eno in isto. Glede na to bi lahko k somatskim sestavinam, s tem pa k somatskim frazemom,2 poleg srca pogojno prišteli tudi dušo? V frazemih, zbranih v vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru,4 se tudi srce > večinoma pojavlja predvsem v prenesenem pomenu, torej nefizično, tako da lahko obe p sestavini pojmujemo kot središče človekovega čustvovanja in občutij, posledično tudi 1 njegovih značajskih lastnosti.5 Skoraj enako število enih in drugih, tj. 22 frazemov s S sestavino srce in 23 frazemov s sestavino duša, nam omogoča enostavnejšo primerjavo K analize njihovega pomena, razvrščanja v pomenske skupine in medsebojne pomenske i povezanosti, pa tudi primerjavo glede na to, ali izražajo neopredeljena, negativna ali 1 pozitivna človekova čustva/občutja, dejanja in lastnosti. Tretje poglavje, v katerem so • frazemi s sestavinama duša in srce slovarsko urejeni, je izhodišče in osnova raziskav v 1 drugem poglavju in hkrati osrednji del prispevka, ki nadaljuje že začeta prizadevanja za • narečni frazeološki slovar šentruperskega govora (Smole 2007a, 2007b). Ker je narečna 2 frazeologija v enem krajevnem govoru vedno zanimiva tudi v odnosu do knjižne oziroma vsaj do zdaj zbrane, preverjamo, ali je frazem zabeležen tudi v največjem naboru frazemov s tema sestavinama, tj. v magisteriju Nataše Detič Somatska frazeologija slovenskega jezika (2007, dalje SF = somatski frazemi) in Kebrovem Slovarju slovenskih frazemov (2011, dalje SSF), in na koncu dodajamo še ugotovitve v zvezi s pojavnostjo teh frazemov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ). 1 Bezlaj (1977: 122) temu pomenu pripisuje nemški vpliv. 2 Somatski frazemi so po definiciji frazemi, katerih vsaj ena sestavina je poimenovanje dela človeškega telesa (somatizem). 3 Tudi Erika Kržišnik (2009: 152 in tam navedena literatura) - kot pred njo že drugi - ugotavlja, da se v (slovenski) frazeologiji kaže dvojna narava duše, tako telesna kot netelesna. 4 Frazemi so bili zbrani v letih 2002 in 2003 in zbirka dopolnjevana vse do objave. Glavna in-formatorka je bila Slavka Kovač, rojena 1940 v vasi Draga pri Šentrupertu, živeča na Veseli Gori, tj. na območju vzhodnodolenjskega šentruperskega krajevnega govora. Upoštevani so bili tudi frazemi, ki so se pojavili v obsežnem naboru besedil iz tega govora, ali pa so bili uporabljeni v pogovorih z domačini iz različnih vasi, ki upravno spadajo pod Šentrupert. 5 Somatske frazeme slovenskega jezika je pod tem naslovom doslej najobsežneje zbrala in analizirala Nataša Detič (Detič 2007) v svojem (neobjavljenem) magistrskem delu. Tudi ona ugotavlja (Detič 2007: 7): »Predmet preučevanja so frazemi slovenskega jezika s sestavinami noga, oko, srce, rit oziroma zadnjica ter duša (zadnja zaradi primerjave s frazemi s sestavino srce, čeprav duša fizično ni del telesa, je pa kulturološko).« 2 Pomenska analiza frazemov biti brezčuten, neusmiljen: 6 imeti trdo srce ko kamen biti brezčuten, neusmiljen: 12 ne imeti srca biti slab, pokvarjen človek: 1 biti brez duše slab, pokvarjen, nepošten človek: 4 duša pokvarjena Prva dva frazema sta sinonimna. Frazema s sestavino srce izražata brezčutnost, neusmiljenost, s sestavino duša pa se človeku pripisuje še bolj negativni značaj, tj. pokvarjenost.11 Razmerje med sestavinama je enako (2 : 2). Pri analizi pomenov frazemov z obema sestavinama smo ugotovili, da nekateri po- ^ meni tvorijo ožje pomenske skupine in te v nadaljevanju prikazujemo. Zanimivo je ^ bilo opazovati tudi to, v kakšnem razmerju sta sestavini znotraj teh skupin in ali so ^ nekateri frazemi morda sinonimni.6 * 2.1 Razvrstitev v pomenske skupine7 2.1.1 Izražanje občutja velike žalosti (razočaranja, tesnobe) Ph biti zelo žalosten: 148 od žalosti poči srce9 komu (v pogojni obliki) kdo je žalosten, čuti tesnobo: 9 je težje pri srcu komu N biti zelo žalosten, razočaran: 20 srce se trga komu star.10 zelo hudo je komu, kdo žaluje: 7 je hudo pri duši komu zast. zelo, globoko žalosten: 22 žalosten v dno duše > O J iT O m Frazemi s sestavino srce so blizupomenski, ne pa sinonimni, saj drugi vsebuje še konotacijo istočasne tesnobe, tretji pa razočaranja. Videti je, da sestavina duša kljub pomensko »močnim« glagolom (počiti, trgati se) v frazemih s sestavino srce občutje žalosti bolj intenzivira; morda tudi zato, ker je sestavina srce v dveh frazemih (14 in 20) pojmovana fizično. Razmerje med sestavinama (3 : 2) je v prid srca. 2.1.2 Izražanje človekovih negativnih značajskih lastnosti N tL 6 Ker imam kot rojena govorka šentruperskega krajevnega govora uzaveščen širši kontekst rabe določenega frazema, o (ne)sinonimiji presojam tudi z občutkom rojenega govorca, saj je podani kontekst pogosto nezadosten, predvsem pa manjkajo zunanje okoliščine rabe. 7 Razvrstitev je povsem praktični način rezimiranja pomenov obravnavanih frazemov. Ne zajame tistih frazemov, ki pomensko ne tvorijo skupine. Natančno analizo pomenskih sestavin po teoriji metafore je v svojem magistrskem delu opravila Nataša Detič (2007). 8 Številka pomeni zaporedno številko frazema v slovarskem prikazu. 9 V tem poglavju sta sestavini srce in duša podčrtovani zaradi boljše preglednosti. 10 Kvalifakator velja za narečni frazem. 11 V frazemu 5 duša pokvarjena je pokvarjenost izražena neposredno s pridevnikom, duša pa nastopa v pomenu 'človek'. ^ 2.1.3 Izražanje človekovih pozitivnih značajskih lastnosti M N biti občutljiv, čustven, usmiljen: 2 biti mehkega srca ne moči česa storiti zaradi usmiljenja (= biti usmiljen): 13 ne imeti srca za kaj vse žrtvovati za kaj (= biti požrtvovalen): 2 dati dušo za kaj pošten, dober človek, dobričina: 5 ena dobra duša predano: 21 z dušo in telesom c/5 Pomensko najbližja, ne pa sinonimna sta frazema 2 biti mehkega srca in 5 ena dobra duša, ki imata različni sestavini; na prvega se pomensko najbolj navezuje frazem 13 ne imeti srca za kaj, saj je vzrok nemoči dejanja prav v lastnostih, ki 2 jih odraža ta frazem (usmiljenost kot posledica občutljivosti, čustvenosti). Blizupo-1 menska sta tudi frazema z isto sestavino 2 dati dušo za kaj in 21 z dušo in telesom. Razmerje med sestavinama (2 : 3) je v prid duše. c/5 2.1.4 Izražanje stopnjevanosti občutenja kaj zelo prizadene koga: 1 biti ko nožič v srce kaj biti všeč komu kdo, kaj; imeti rad koga, kaj: 3 biti pri srcu komu kdo, kaj zelo skrbeti zaradi česa: 5 gnati si k srcu 1. je komu veliko do česa, je komu kaj zelo pomembno; 2. teži, muči koga kaj: 11 ležati (leži) na srcu komu kaj kaj gane, prizadene koga: 16 pride do srca komu kaj težko, nerad: 19 s težkim srcem o zelo se prestrašiti, zbati se, izgubiti pogum: 21 srce skoči (pade) v hlače komu • občutiti tesnobo, strah: 22 stiska (stisne) pri srcu koga kaj občutiti krivdo za smrt ali nesrečo koga: 6 imeti na duši (na vesti) koga težiti, vznemirjati koga kaj, imeti slabo vest: 9 ležati na duši komu kaj brez oklevanja, bojazni: 11 mirne duše nekaj za lastno zadovoljstvo: 13 nekaj za dušo dobro poznati koga: 15 poznati v dušo koga zelo trpeti: 20 trpeti ko duša v vicah K tem frazemom bi lahko prišteli tudi tiste, ki izražajo občutje velike žalosti (2.1.1), a smo jih zaradi številčnosti in boljše možnosti primerjave uvrstili v posebno skupino. Med zgornjimi frazemi sinonimnost ni možna, saj intenzivirajo različna občutenja. Razmerje med sestavinama je skoraj izenačeno (7 : 6). 2.1.5 Izražanje stopnjevanosti dejanja postati drag, ljub komu kdo, kaj: 17 prirasti k srcu komu kdo, kaj prizadeti koga: 18 raniti do srca koga kolikor kdo hoče, more; po mili volji: 8 kolikor duša da komu prilizovati se komu: 14 pihati na dušo komu zelo se namučiti, utruditi: 17 skoraj (kmalu) dušo spustiti/izpustiti Sinonimnosti med zgornjimi frazemi ni. Razmerje med sestavinama je bolj v prid duše (2 : 3). 2.2 Razvrstitev frazemov glede na izražanje neopredeljenih, pozitivnih in negativnih človekovih dejanj, čustev/občutij, lastnosti Veliko frazemov s sestavinama srce in duša jasno izraža pozitivno ali negativno čustveno konotacijo,12 nekaterim pa te ni mogoče določiti (predpostavimo, da so nevtralni). Frazeme, pri katerih se čustvena konotacija s sobesedilom spreminja, razvrščamo glede na frazeološki pomen brez sobesedila. Tudi pri tem nas je zanimalo, kakšno je razmerje med frazemi s pozitivno in negativno konotacijo pri vsaki od sestavin in pri obeh skupaj. V slovarskem delu so frazemom pripisani znaki O za nevtralno, ® za negativno in ® za pozitivno čustveno konotacijo, tu pa so razvrščeni v skupine. 2.2.1 Frazem označuje nevtralno/neopredeljeno človekovo dejanje, občutje, čustvo, lastnost O: o 2 iT P- < N 4 dati roko na srce 8 je (ni) na srcu zraslo komu kaj 11 ležati (leži) na srcu komu kaj (1. pomen) 8 kolikor duša da komu 12 na vernih duš dan 23 (živa duša), pogosto zanik. ni (ne imeti) žive duše 15 polagati na srce komu kaj 2.2.2 Frazem označuje negativno človekovo dejanje, občutje, čustvo, lastnost I biti ko nožič v srce kaj 5 gnati si k srcu 6 imeti trdo srce ko kamen 9 je težje pri srcu komu II ležati (leži) na srcu komu kaj (2. pomen) 12 ne imeti srca 14 od žalosti poči srce komu (v pogojni rabi) 16 pride do srca komu kaj 18 raniti do srca koga 19 s težkim srcem 20 srce se trga komu star. 21 srce skoči (pade) v hlače komu 22 stiska (stisne) pri srcu koga kaj 1 biti brez duše 3 duša krščanska 4 duša pokvarjena 6 imeti na duši (na vesti) koga 7 je hudo pri duši komu zast. 9 ležati na duši komu kaj 10 ljuba duša 14 pihati na dušo komu 16 pri moji duši 18 skoraj (kmalu) dušo spustiti/izpustiti 19 spustiti/izpustiti dušo 20 trpeti ko duše v vicah 22 žalosten v dno duše 2 > O L iT O X N 2.2.3 Frazem označuje pozitivno človekovo dejanje, občutje, čustvo, lastnost ®: 2 biti mehkega srca 3 biti pri srcu komu kdo, kaj 7 je lažje pri srcu komu 10 kamen se odvali od srca komu 13 ne imeti srca za kaj 17 priraste k srcu komu kdo, kaj 2 dati dušo za kaj 5 ena dobra duša 11 mirne duše 13 nekaj za dušo 15 poznati v dušo koga 17 privezati si dušo 21 z dušo in telesom 12 Če nam nek frazem vzbudi pozitivne občutke, je čustvena konotacija pozitivna in obratno. Pri tem je treba poudariti, da je tako določanje vedno do neke mere subjektivno. Razmerje med sestavinama je izenačeno pri frazemih z negativno čustveno konota-M cijo (13 : 13), zelo malo pa se razlikuje pri fTazemih z nevtralno (4 : 3) in pozitivno N čustveno konotacijo (6 : 7); več razlike pa je v skupnem razmerju za obe sestavini, 1—1 saj ima kar 25 frazemov negativno in le 14 frazemov pozitivno čustveno konotacijo, ^ iz česar lahko sklepamo, da se v govoru frazemsko pogosteje ubeseduje tisto, kar O ima negativno čustveno konotacijo. S L 0 3 Frazemi s sestavinama srce in duša v šentruperskem govoru (z oznako čustvene konotacije in dodatkom o pojavnosti v SSF in SF) N 1 3.1 Zgradba geselskega članka in pomeni znakov N V osnovi je kot zgled služil Hrvatski frazeološki rječnik iz leta 2003 avtorjev Antice A Menac, Željke Fink-Arsovski in Radomira Venturina (prim. Menac - Fink-Arsov- p ski - Venturin 2003), zato je zgradba geselskega članka podobna, enak pa je tudi i pomen uporabljenih oklepajev. Na začetku geselskega članka je zaporedna številka frazema, ki omogoča laž- ^ jo orientacijo v razpravljalnem delu prispevka. Sledi fonetično poknjižena13 narečna 1 oblika frazema v slovarski obliki14 v polkrepkem tisku, njegov del v poševnem tisku 99 daje informacijo o vezljivosti,15 v poševnem, a ne krepkem tisku, je tudi morebitni • časovni kvalifikator, za znakom • je podan fonetični zapis slovarske oblike frazema o v poševnem tisku, za njim v pomenskih narekovajih pomen ter v tem prispevku še • podatek o nevtralni/pozitivni/negativni čustveni konotaciji v obliki znakov ©, ® 13 Mišljeno je etimološko-zgodovinsko knjiženje, kot ga npr. opisuje Šekli (2008: 34) za gla-soslovno-pravopisno, oblikotvorno in besedotvorno knjiženje, zadovoljivo pa ne tudi za besedno in skladenjsko, saj ga obravnava imenoslovnega gradiva ne zahteva. Pri besednem knjiženju smo se držali pravila, da imajo narečne besede, ki hkrati niso del knjižnega sistema, v pomenskem oklepaju dodano knjižno ustreznico, skladenjsko knjiženje pa v besedilnih zgledih ni izvedeno, ker bi bili v nekaterih primerih posegi v besedilo preveliki. 14 Slovarska oblika frazema zveni okorno že v knjižnem jeziku in še toliko bolj v narečnem govoru. Pri tem je problematičen tudi besedni red take oblike, ki se ne ujema nujno s knjižnim, saj se narečni govori različnih narečij razlikujejo drug od drugega in od knjižnega jezika tudi na skladenjski ravnini. Tako se pojavi vprašanje, kateri besedni red upoštevati v primeru, ko se narečni in knjižni razlikujeta. Vzemimo npr. frazema je lažje/težje pri srcu komu, ki bi se v knjižnem jeziku glasila lažje/težje je pri srcu komu, vendar se v šentruperskem govoru pomožna oblika glagola in (prosti) morfem se postavljata na prvo mesto v primerih, ko manjka osebek ali kako drugo levo določilo (gl. npr. zglede pri fra-zemih 8, 14, 21 (srce) in 18, 22 (duša)), zato ju (in tudi druge take in podobne primere) navajamo v slovarski obliki, ki kolikor toliko ustreza narečnemu sistemu. 15 Zaimek kdo je izpuščen, kadar je iz oblike frazema razvidno, da je kot osebek možen samo človek, in dodan na koncu frazema skupaj s kaj v primerih, ko je kot osebek možen tudi leksem, ki označuje človeško -; glagol je v nedoločniku (npr. 17 prirasti k srcu komu kdo, kaj). V ustrezni obliki je glagol le v primerih, ko je osebek znan (npr. 20 srce se trga komu star.), ko ga ni mogoče določiti (npr. 22 stiska (stisne) pri srcu koga kaj) 280 in ko je raba zamejena samo na en glagolski čas (npr. 8 je (ni) na srcu zraslo komu kaj). in V drugi vrstici je frazem v narečnem besedilnem (stavčnem) zgledu v pošev- ^ nem tisku in za znakom - njegova fonetično poknjižena oblika. V četrti vrstici znak w y uvaja podatek o tem, ali se narečni frazem nahaja v pregledovanih delih SSF in SF (za pomen uporabljenih znakov gl. točko 4). Znotraj šentruperskih frazemov ^ pomenita oklepaja naslednje: () v okroglih oklepajih so zamenljive sestavine, v <> ^ lomljenih oklepajih so fakultativne sestavine; znaki v frazemih iz SSF in SF so v 1—1 skladu s tam rabljenimi. iT 3.2 Frazemi s sestavino srce Ph 1 biti ko16 nožič17 v srce kaj • bet ku nuojšč u sarcie kej 'zelo prizadeti koga kaj' ® Tie bes&:die sa blie pa ku nuojšč u sarcie. - Te besede so bile pa kot nožič 'nož' v srce. y SSF (602) ~ kot bi kdo komu porinil nož v srce /ekspr.; primera/ kaj zelo prizadene koga; SF kaj je (kakor) nož v srce komu/za koga kaj zelo prizadene koga 2 biti mehkega srca • bet msxkaga sarca: 'biti občutljiv, čustven, usmiljen' ® 1—1 Je msxkaga sarca:. - Je mehkega srca. y SSF (898) biti mehkega srca gl. mehkega srca /nevtr.; pren., v povedni O rabi in kot pril./ usmiljen; prim. imeti mehko srce; SF18 biti mehkega srca in imeti mehko srce biti usmiljen, sočuten, popustljiv 3 biti pri srcu komu19 kdo, kaj • bet par ssrc kiermu gdu:, kej 'biti všeč komu N kdo, kaj; imeti rad koga, kaj' ® Ta: mu:ska mi pa nS:j xudu: par ssrc. / Suoset mi-j20 žie ad ma:lga par ssrc. - l_) Ta muzika mi pa ni hudo 'zelo' pri srcu. / Sosed mi je že od malega pri srcu. y SSF (896) biti komu pri srcu /ekspr.; pren., tudi nikal./ biti ljubljen, zaželen; SF je pri srcu komu kdo, kaj ugaja, je všeč komu 4 dati roko na srce • dat rakuo na sarcie 'priseči' © Da:m rakuo na sarcie, die n&:j blu tu: taku:. - Dam roko na srce, da ni bilo to tako. y SSF -; SF (položiti) roko na srce 'iskreno' 5 gnati si k srcu • gnat si x ssrc 'zelo se vznemirjati, mučiti zaradi česa, jemati kaj preveč za res, biti prizadet' ® 16 Kot primerjalni veznik se v šentruperskem govoru pojavlja ko, redko kakor (nar. kukar). 17 V slovarskem delu sestavka so v frazemih podčrtane besede, pod katerimi bi se frazem nahajal v slovarju z vsemi sestavinami. 18 Nataša Detič (2007) obravnava frazeme z več vidikov (glede na pomenske sestavine, glede na skladenjske vloge ter glede na izkušenjsko in kulturno podstavo frazemov), zato se vsak nahaja na več mestih. Iz tega razloga strani niso navedene. 19 V šentruperskem govoru se namesto zaimka kdo v vseh sklonih pogosteje rabi kateri, možni pa sta obe obliki. Iz tega razloga je v poknjiženi slovarski obliki navedena prva (zaradi večjega približka knjižni), v narečni pa druga oblika (namesto dvojnic pri obeh). 20 Vezaj označuje s premorom neločljivo celoto, v kateri lahko prihaja do hiperredukcij (ga-j za ga je), drugačnih uresničitev nekaterih fonemov (npr. sie-u žie za sie buo žie), akutirane- ga namesto cirkumflektiranega tonskega poteka v izglasju (npr. kuky:-je za kuk$: je) ipd. 281 K O S L O V Z A P S K PO o to 2 10 11 Nie si tu:kx ssrc gnat, sie-u žie kuku: reši:u! - Ne ženi si toliko k srcu, se bo že kako rešilo! y SSF (897) gnati si [kaj] k srcu /ekspr.; pren. tudi nikal./ žalostiti se, vznemirjati se (zaradi česa); SF (preveč) gnati/vzeti/(pog.) jemati si k srcu (kaj) žalostiti se, vznemirjati se, vznemiriti se (zaradi česa) imeti trdo srce ko kamen • met tsrt sarcie ku ka:man 'biti brezčuten, neusmiljen' ® Taku ga-j pra:su, nej puča:ka, u:n pa neč - ma tsrt sarcie ku ka:man. - Tako ga je prosil, naj počaka, on pa nič - ima trdo srce kot kamen. y SSF ~ (320) imeti kamen namesto srca /ekspr., pren./ biti neusmiljen, ne-sočuten; (897) imeti trdo srce /nevtr.; pren./ biti neusmiljen, neprizanesljiv: sop.: biti trdega srca; trdega srca (900) /nevtr.; pren., v povedni rabi in kot pril., tudi nikal./ neusmiljen, neprizanesljiv; SF ~ imeti kamen namesto srca biti neusmiljen, nesočuten, brezčuten; biti trdega srca biti neusmiljen, neso-čuten, nepopustljiv; imeti trdo srce biti neusmiljen, nesočuten, nepopustljiv je lažje pri srcu komu • je la:žipar ssrc kiermu 'bolje se počuti kdo (zaradi določenega dogodka), odleglo je komu' ® Zdej mi je pa la:ži par ssrc, k-sam mu puva:dau, ka:r mu grie. - Zdaj mi je pa lažje pri srcu, ko sem mu povedal, kar mu gre. y SSF -; SF ~ lahko je pri srcu/duši komu kdo je brezskrben je (ni) na srcu zraslo komu kaj • je (n&:i) na ssrc zra:stlu kiermu kej 'kdo je (ni) neločljiv od česa' O Sie buji: za ti:st, ku die mu-j na ssrc zra:stlu. / Kar uziem, sa mi n&:j na ssrc zra:stlu! - Se boji za tisto, kot da mu je na srcu zraslo. / Kar vzemi, saj mi ni na srcu zraslo! y SSF -; SF - je težje pri srcu komu • je tiežipar ssrc kiermu 'kdo je žalosten, čuti tesnobo' ® Zdej mi buo pa šie tieži par ssrc, ku vS:m, kuku:-je ž juo. - Zdaj mi bo pa še težje pri srcu, ko vem, kako je z njo. y SSF -; SF ~ težko je (pri srcu/duši) komu kdo je žalosten, čuti tesnobo kamen se je odvalil od srca komu • ka:man se-j adva:lu at sarca: kiermu 'rešen je skrbi' ® Pu:f sam pupla:čeu, zdej se-m-je pa ka:man adva:lu at sarca:. - Dolg sem poplačal, zdaj se mi je pa kamen odvalil od srca. y SSF (322) kamen se je odvalil od srca komu /ekspr., pren./ odleglo mu je;21 rešen je skrbi; SF kamen se odvali od srca komu rešiti se velike skrbi, nadloge ležati (leži) na srcu komu kaj • lja:žet (leži:) na ssrc kiermu kej 1. 'je komu veliko do česa, je komu kaj zelo pomembno' O; 2. 'teži, muči koga kaj' ® 1. Damači:je mu ad n&:kdej na ssrc leži:. - Domačija mu od nekdaj na srcu leži. 2. Karpuv&:j, ka:r ti leži: na ssrc! - Kar povej, kar ti leži na srcu! y SSF (322) ~ [kot] kamen na srcu /ekspr.; primera/ kar koga zelo teži, muči; (323) ležati komu kot kamen na srcu /ekspr.; primera tudi s kakor/ 6 7 8 9 21 Tega pomena narečni frazem nima; ustreza mu frazem 7 je lažje pri srcu komu. zelo težiti koga; SF kaj leži na srcu/duši komu oz. imeti na srcu/duši kaj ^ kaj povzroča skrb, duševno breme komu22 12 ne imeti srca • nie met sarca: 'biti brezčuten, neu- ^ smiljen' ® Ce-jpa tu: nariedu, pa r&:s n&:ma sarca:. - Če je pa to naredil, pa ^ res nima srca! y SSF (898) ne imeti srca [za koga/kaj] /eksp.; pren./ biti brezsrčen, neusmiljen; SF biti brez srca oz. ne imeti srca (za koga/kaj) biti neusmiljen, & nesočuten, brezčuten (do koga) 13 ne imeti srca za kaj • nie met sarca: za kej 'ne moči česa storiti zaradi usmiljenja' ® N&:mam sarca:, de-p jast ku:ra zakla:la. - Nimam srca, da bi jaz kuro zaklala. y SSF ~ (898) ne imeti srca /eksp.; pren., navadno z da/ ne imeti poguma; SF - (biti brez srca oz. ne imeti srca (za koga/kaj) biti neusmiljen, nesoču-ten, brezčuten (do koga)) 14 od žalosti poči srce komu (v pogojni obliki) • ad ža:lastpuoč sarcie kiermu 'biti zelo žalosten' ® Sam mi:slu, de-j buo sarcie ad ža:lastpuoču, k-je si:na zgebida. - Sem mislil, 1—1 da ji bo srce od žalosti počilo, ko/ker je izgubila sina. y SSF -; SF ~ srce poči komu (od žalosti) umreti 15 polagati na srce komu kaj • pula:gat na sarcie kiermu kej 'prositi koga kaj, ^ priporočati komu kaj' O Tu: ti pula:gam na sarcie -pu:st zad&:uo par mier! - To ti polagam na srce - N pusti zadevo pri miru! y SSF -; SF polagati/položiti na srce komu kaj; (govoriti na srce komu) >-> prepričevati koga o pravilnosti česa, opozarjati ga, priporočati mu kaj 16 pride do srca komu kaj • pri:die da srca: kiermu kej ' kaj gane, prizadene koga' ® Mu:-jparšlu: da srca:, de se-j zjuokau. - Mu je prišlo do srca, da se je zjokal. y SSF -; SF kaj gre do srca komu kaj gane, prizadeva, prizadene koga 17 prirasti k srcu komu kdo, kaj • parrast x sarc kiermu gdu:, kej 'postati drag, ljub komu kdo, kaj' ® Dva: dni: sta bla skep, pa mu:-j či:st x sarc parra:stu. - Dva dni sta bila skupaj, pa mu je čisto k srcu prirasel. y SSF -; SF prirasti k srcu komu kdo/kaj kdo vzljubi koga, kaj 18 raniti do srca koga • ra:nt da sarca: kierga 'prizadeti koga' ® S tam bes&:dam me-j ra:nu da sarca:. - S temi besedami me je ranil do srca. y SSF -; SF ~ kaj sega/seže do srca/v srce komu kaj gane, prizadeva, prizadene koga 19 s težkim srcem • s taškam sarcam 'težko, nerad' ® S taškam sarcam sam tu: rieku (nariedu). - S težkim srcem sem to rekel (naredil). y SSF -; SF s težkim srcem težko, s tesnobo, žalostjo 22 Pomena se ujemata samo s pomenom 2 narečnega frazema. K O S r O V z N A P S K 20 srce se trga komu star. • sarcie sie targa kiermu 'biti zelo žalosten, razočaran' ® Sarcie sie mi targa, ku vi:dam tu:k aldi: la:čnex. - Srce se mi trga, ko vidim toliko ljudi lačnih. y SSF -; SF ~ kdo/kaj trga dušo/srce komu povzročati duševno bolečino, čustveni nemir komu 21 srce skoči (pade) v hlače komu • sarcie skuoč (pa:die) u xla:čie kiermu 'zelo se prestrašiti, zbati se, izgubiti pogum' ® Se-j tu:k ustraišu, die mu-j sarcie u xla:čie skua:ču (pau). / Na grieš napr&:j? Ti:-j sarcie u xla:čie pau (skuaču), al kaj?! - Se je tolikanj ustrašil, da mu je srce skočilo/padlo v hlače. / Ne greš naprej? Ti je srce v hlače padlo (skočilo), ali kaj?! y SSF (899) srce je padlo v hlače komu /ekspr.; pren., 3. os. ed./ kdo se je zbal, izgubil pogum; SF srce pade/uide v hlače komu (pog.) zbati se, izgubiti pogum 22 stiska (stisne) pri srcu koga kaj • par sarc stpska (sti:sne) kierga kej 'občutiti tesnobo, strah' ® Mie par sarc sti:ska (sti:sne), ku pumi:slam, die grieš na avijom. - Me stiska (stisne) pri srcu, ko pomislim, da greš na avion. y SSF -; SF ~ pri srcu stiska/stisne koga biti ganjen, prizadet, ganiti, prizadeti koga PO o CO 2 3.3 Frazemi s sestavino duša 1 biti brez duše • bet bras du:šie 'biti slab, pokvarjen človek' ® Ta:-jpa bras du:šie, sa se vh:j. - Ta je pa brez duše, saj se ve. y SSF -; SF biti brez duše/srca biti neusmiljen, nesočuten, brezčuten (do koga) 2 dati dušo za kaj • dat du:šie za kej 'vse žrtvovati za kaj' ® Ta: b-da:u du:šie za tist suj špo:rt. - Ta bi dal dušo za tisti svoj šport. y SSF (156) ~ dati vse od sebe /ekspr.; pren./ narediti vse, kar je mogoče, zelo se potruditi; SF - 3 duša krščanska • du:šie karšča:nska 'vzklik; izraža prizanesljivo karanje' ® Du:šie karšča:nska, kua-pa d&:laš! - Duša krščanska, kaj pa delaš! y SSF -; SF - 4 duša pokvarjena • du:šie pukva:rjena 1. 'slab, pokvarjen, nepošten človek'; 2. 'vzklik ogorčenja nad besedami, obnašanjem koga' ® 1. Tu:-j ana du:šiepukva:rjena. - To je ena pokvarjena duša. - 2. Dej na dej, du:šiepukva:rjena! - Daj no daj, duša pokvarjena! y SSF -; SF - 5 ena dobra duša • ana da:bra du:šie 'pošten, dober človek, dobričina' ® Tu:-jpa taku ana da:bra du:šie. - To je pa tako ena dobra duša. y SSF (188) dobra duša /ekspr.; pren./ dober človek; SF biti kakšna [do- ^ bra/mehka ...] duša biti kakšnega značaja (biti dober/mehek ... po značaju) 6 imeti na duši (na vesti) koga • met na du:š (na va:st) kierga 'občutiti krivdo ^ za smrt ali nesrečo koga' ® Ga buo mu na du:š (na va:st) da kuonca. - Ga bo imel na duši (na vesti) do ^ konca [življenja]. y SSF (188) imeti kaj na duši /ekspr.; pren./ 2. imeti koga, kaj na vesti, biti kriv česa; SF ~ kaj leži na srcu/duši komu oz. imeti na srcu/duši kaj kaj & povzroča skrb, duševno breme komu 7 je hudo pri duši komu zast. • je xudu:par du:š kiermu 'zelo hudo je komu, žaluje' ® Mi-jpar du:šxudu:, de-j taku mla:da umarla. - Mi je pri duši hudo, da je tako mlada umrla. y SSF -; SF kako je pri duši/srcu komu kako se kdo počuti, kaj občuti (tudi kako je komu) 8 kolikor duša da komu • kukar du:šie da: kiermu 'kolikor kdo hoče, more; po mili volji' © Pi pa ji, kukar ti du:šie da:! - Pij in jej, kolikor ti duša da! y SSF -; SF kar/kolikor duša/srce poželi komu veliko, vse 9 ležati na duši komu kaj • lja:žet na du:š kiermu kej23 'težiti, vznemirjati koga O kaj, imeti slabo vest' ® Tu: mu pa leži: na du:š žie dauk ca:jt. - To mu pa leži na duši že dolgo časa. hh y SSF (189) ležati komu kaj na duši /ekspr.; pren., 3. os. ed., dov. obležati/ N čustveno vznemirjati, težiti, imeti kaj na duši 2. imeti koga, kaj na vesti, biti H kriv česa; SF kaj leži na duši/srcu komu povzročati skrb, duševno bolečino >—> komu 10 ljuba duša • lu:ba du:šie 'vzklik; izraža prizanesljivo karanje' ® Ja lu:ba du:šie, ka mi:slaš, de-s sa:m ti: na sv&:t! - Ja ljuba duša, kaj misliš, da si samo ti na svetu! y SSF -; SF ljuba duša (nagovor) 11 mirne duše • mierne du:šie 'brez oklevanja, bojazni' ® Mierne du:šie vziem. - Mirne duše vzemi. y SSF (190) mirne duše /nevtr.; prisl. zv./ brez pomislekov, skrbi; SF mirne duše brez pomislekov, zadržkov 12 na vernih duš dan24 • na viernex du:š da:n 'krščanski praznik vernih duš, 2. november' © A Kda:j spet pri:deš? B Na viernex du:š da:n. - A Kdaj spet prideš? B Na vernih duš dan. y SSF -; SF - 23 Besedni red z nedoločnikom na začetku je sicer možen, a pogosteje bi se pri rabi nedoloč-nika reklo na du:š ljaižet kiermu kej; tako še pri frazemih 14, 15, 17 in 19. 24 Zveza sicer ne ustreza vsem merilom frazemskosti, a jo zaradi trdnosti zgradbe puščamo med frazemi. K O S r O V z N A P S K PO o to 2 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 nekaj za dušo • na:kej za du:šie 'nekaj za lastno zadovoljstvo' ® Tu:-j blupa na:kej za du:šie. - To je bilo pa nekaj za dušo. y SSF -; SF - pihati na dušo komu • pi:xat na du:šie kiermu 'prilizovati se komu' ® Na du:šie mupi:xa - žie vS:j, zakaj. - Na dušo mu piha - že ve zakaj. y SSF (190) ~ pihati komu na dušo /pog., ekspr.; pren., dov. pihniti, popihati/ vneto prigovarjati, dvoriti komu; SF ~ pihati na dušo/srce komu (pog.) 1. vneto prigovarjati komu kaj, 2. dvoriti komu poznati v dušo koga • puznat u-du:šie kierga 'dobro poznati koga' ® T&:ga pa u-du:šie puzna:m. - Tega pa v dušo poznam. y SSF ~ (173) videti koga v dno duše /ekspr.; pren./ zelo dobro poznati koga, vedeti za njegove misli, želje; SF ~ v globino duše; v dno duše zelo pri moji duši • par-mej du:š 'groba kletev' ® Par-mej du:š/du:š, buo že-nkat mier, al ne! - Pri moji duši, bo že enkrat mir ali ne! y SSF - [(193) pri geslu živa duša sta omenjena frazema krščena duša in krščen duš, ki slovarsko nista obdelana]; SF ~ pri moji duši (pog.) (preklinjanje ali prisega) privezati si dušo • parviezat si du:šie 'najesti in napiti se' ® Na, zdej smuo si pa du:šie parveza:l, griemuo pa spet da:lat. - No, zdaj smo si pa privezali dušo, gremo pa spet delat. y SSF (191) privezati si dušo, podpreti si dušo /šalj.; pren./ utešiti si žejo, glad; SF podpreti/privezati si dušo (šalj.) potešiti si žejo in/ali lakoto skoraj (kmalu) dušo spustiti/izpustiti • skuor (xma:l) du:šie spestet 'zelo se namučiti, utruditi, zadihati' ® Sam skuor du:šie spesti:la, prS:dan sam ta kuoš damu: parnja:sla, u ta: brS:k. - Sem skoraj dušo spustila, preden sem ta koš domov prinesla, v ta breg. y SSF -; SF - spustiti/izpustiti dušo • spestet du:šie 'umreti' ® U:n je pa že zda:unej du:še spu:stu. - On je pa že zdavnaj dušo spustil. y SSF (189) izpustiti dušo /evfem.; pren.; tudi spustiti/ 1. umreti, 2. prenehati delovati; SF izdihniti/izpustiti dušo (evfem.) umreti trpeti ko duša v vicah • tarpa:t ku du:šie u-vi:cax 'zelo trpeti' ® Tarpi: ku du:šie u-vi:cax, pa-j naban na puma:ga. - Trpi kot duša v vicah, pa ji nobeden 'nihče' ne pomaga. y SSF -; SF [trpeti/vpiti ...] kot duša v vicah zelo z dušo in telesom • z du:šie in teliesam 'predano' ® Z du:šie in teliesam je par stva:r. - Z dušo in telesom je pri stvari. y SSF (191) z dušo in telesom /ekspr.; dvojč., pren., prisl./ popolnoma, brez pridržka; SF z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka žalosten v dno duše • ža:lastan u dnu du:šie 'zelo, globoko žalosten' ® Je biu ža:lastan u dnu du:šie. - Je bil žalosten v dno duše. y SSF ~ (172) v dno duše /ekspr.; prisl. zv./ izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti; izraža veliko mero, stopnjo; SF ~ v globino duše; v dno duše zelo 23 živa duša, pogosto zanik. ni (ne imeti) žive duše • ži:va du:šie, nej (nie met) ^ ži:vie du:šie '(vsaj) kdo oz. kakšen človek; ni (ne imeti) nikogar' O Die-b-bla usa:j ana ži:va du:šie kjie, al čez da:n nej ži:vie du:šie na tsm Kri:žem Puot. / N&:mam ži:vie du:šie. - Da bi bila vsaj ena (kakšna) živa duša ^ kje, ali čez dan ni žive duše na tem Križevem Potu (zaselek Vesele Gore). / 1 Nimam žive duše. y SSF (193) živa duša /ekspr.; pren., nikal./ nihče; SF živa duša nihče iT 4 Šentruperski frazemi s sestavinama srce in duša v odnosu do (vse)slovenskih frazemov N Slovenci obsežnejšega slovarja frazemov knjižnega jezika še vedno ne premoremo, zato je primerjava s knjižnimi frazemi praktično nemogoča. Tako Nataša Detič (2007) kot Keber (2011) sta frazeme črpala največ iz gradiva v SSKJ, razen tega pa tudi iz drugih virov, med drugim, zlasti Nataša Detič, tudi elektronskih (Keber 2011: 13; Detič 2007: 21). Oba frazeme pojmujeta kot »slovenski frazemi« (Keber) oziroma »somatska frazeologija slovenskega jezika« (Detič), torej brez zunanje zvrstne oznake, pri čemer Keber pravi, da »[n]avajanje oznak pomeni, da bo slovenski frazeološki slovar normativen [...]« (Keber 2011: 11) in »da je v Slovarju slovenskih frazemov večinoma z izčrpnimi ponazoritvami zajet, stilno in slovnično ovrednoten ter pomensko in izvorno razložen velik del frazemov, ki se pojavljajo v knjižnem jeziku in vsakdanjem govoru na vseh področjih življenja.« (Keber 2011: N 30) Oba sta si ustvarila svoj gradivski nabor frazemov in jih obdelala skladno s H ciljem: Keber slovarsko, Nataša Detič neslovarsko, z več drugih vidikov. Tako je možna samo primerjava šentruperskih frazemov s sestavinama srce in duša z enim in drugim naborom frazemov z istima sestavinama in z namenom, da se ta nabor morda dopolni s temi in vsemi drugimi že prej ali pa kdaj v prihodnje zbranimi frazemi. Zaradi gospodarnosti tudi v tem razdelku uporabljamo isti okrajšavi kot v slovarskem delu sestavka, tj. SSF in SF, za katerima se pojavi iz njiju izpisan ustrezen frazem ali več frazemov ali pa znak -, če frazema v njiju ni. Znaku - lahko v oklepaju sledi eden ali več frazemov, ki so narečnemu sestavinsko blizu, skladenjsko in/ali pomensko pa so različica ali drug frazem. Okrajšavama lahko sledi tudi znak za njim pa eden ali več blizupomenskih frazemov. V nadaljevanju izpostavljamo samo tiste šentruperske frazeme, ki jih ni v nobenem od naborov oziroma se ti sestavinsko ali pomensko toliko razlikujejo, da so vsaj povsem nova različica ali pa nov frazem. Za primer nove različice naj navedem šentruperski frazem 6 imeti trdo srce ko kamen,25 katerega ustreznico najdemo v SSF in SF v frazemih imeti kamen namesto srca, pa tudi imeti trdo srce in (biti) trdega srca, ki jih v šentru-perskem govoru ni. 25 V taki obliki pa srečamo frazem v Pleteršnikovem slovarju (geslo srce): ima trdo srce kakor kamen. 1—1 4.1 SSF ima slovarsko obdelanih 25 fTazemskih enot (in njihovih neštetih različic) s sestavino srce, pri čemer so šteti frazemi, ki imajo svoj geselski članek pod N sestavino srce ali kakšno drugo sestavino, SF pa 62 fTazemskih enot (in njihovih 1—1 različic). SSF ne navaja naslednjih 9 frazemov ali različic, znanih v šentruperskem ^ govoru: 4 dati roko na srce, 6 imeti trdo srce ko kamen, 7 je lažje pri srcu komu, O 8 je (ni) na srcu zraslo komu kaj, 9 je težje pri srcu komu, 11 ležati (leži) na srcu s komu kaj (1. pomen), 14 od žalosti poči srce komu, 18 raniti do srca koga, 22 L stiska pri srcu koga kaj, SF pa ne navaja le različice 6 imeti trdo srce ko kamen 0 (ki pa jo najdemo v Pleteršnikovem slovarju). Frazemskih enot (in njihovih različic) s sestavino duša je v SSF 21, v SF pa 53. SSF in SF ne obravnavata naslednjih 7 oziroma 8 frazemov, znanih v šetruperskem govoru: 2 dati dušo za kaj, 1 3 duša krščanska, 4 duša pokvarjena, 13 nekaj za dušo, 16 pri moji duši (SSKJ: pog., kot podkrepitev povedanega pri moji duši, da ni res, kar N lahko pretvorimo v frazem pri moji duši 'kot podkrepitev povedanega'), 18 skoraj A dušo spustiti/izpustiti (SSKJ: ekspr. tekel je, da bi kmalu dušo izpustil 'zelo hitro', p kar je, če bi pretvorili v frazem kmalu dušo izpustiti (v pogojni obliki) sorodno i ali enako šentruperskemu frazemu), 12 na vernih duš dan; samo SSF pa nima S frazema 8 kolikor duša da komu. Pojavnost frazemov, dobljenih v šentruperskem ^ govoru, smo preverjali tudi v SSKJ in ugotovili, da skoraj vse (izjemi sta le dve) 1 v svoji obravnavi upošteva SF, SSF pa le v zgoraj omenjenem številu. Obenem 99 lahko ugotovimo, da je SSKJ delo, vsaj kar se tiče frazemov s sestavinama srce in • duša, ki še vedno vsebuje največ frazemov (oziroma frazemskega gradiva), le da o vsi niso obravnavani kot frazemi (tj. v frazeološkem gnezdu za znakom •), ampak • jih lahko najdemo tudi med ponazarjalnim gradivom. Temu naboru frazemov lahko 2 iz šentruperskega govora dodamo različico frazema s sestavino srce (ki jo vsebuje že Pleteršnikov slovar) 6 imeti trdo srce ko kamen in 4 ali 5 frazemov s sestavino duša: 2 dati dušo za kaj,26 3 duša krščanska, 4 duša pokvarjena, 13 nekaj za dušo (in 12 na vernih duš dan). 4.2 Kot je bilo povedano že v uvodu, zasledimo pri mnogih frazemih zamenljivost sestavin srce in duša ob ohranitvi pomena frazema.27 Naj navedem samo zgoraj navedene primere, vsi so iz SF: težko je (pri srcu/duši) komu, lahko je pri srcu/duši komu, kaj leži na srcu/duši komu oz. imeti na srcu/duši kaj, kdo/kaj trga dušo/srce komu, biti brez duše/srca, kar/kolikor duša/srce poželi komu, pihati na dušo/srce komu (pog.). Opažamo, da v šentruperskem govoru te variantnosti ni oziroma da obstaja frazem ali s sestavino srce ali s sestavino duša, npr.: 7 je lažje pri srcu komu, 9 je težje pri srcu komu, 11 ležati (leži) na srcu komu kaj, 20 srce se trga komu star., 1 biti brez duše, 2 je hudo pri duši komu 26 SSKJ: ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; torej dati dušo za koga in ne za kaj kot v šentruperskem frazemu. 27 Nataša Detič (2007: 78) o tem meni: »Variantnost sestavin srce in duša je posledica obema sestavinama skupnega simbolnega pomena obeh delov telesa, tj. središče čustev.« zast., 6 imeti na duši (na vesti) koga, 8 kolikor duša da komu, 9 ležati na duši komu kaj, 14 pihati na dušo komu. Prav tako v šentruperskem govoru opažamo odsotnost frazemov s sestavino srce, ki izražajo ljubezenska čustva.28 5 Sklep Ph Z obravnavo frazemov s sestavinama srce in duša, zbranimi v šentruperskem govoru vzhodnodolenjskega podnarečja, in primerjavo s tistimi, ki so obravnavani v Slovarju slovenskih frazemov Janeza Kebra (2011) in magistrskem delu Nataše Detič Somatska frazeologija slovenskega jezika (2007) ter v gradivskem delu in fra-zeološkem gnezdu Slovarja slovenskega knjižnega jezika, smo prišli do naslednjih SJ ugotovitev: (1) Sestavini v slovenskem (knjižnem) jeziku pogosto nastopata kot zamenljivi, kar pa za šentruperski govor ne velja. (2) Večina frazemov z obema sestavinama v šentruperskem govoru izraža občutja ali njihovo stopnjevanje (malokrat stopnjevanje dejavnosti) ter negativne in pozitivne človekove lastnosti, pri čemer je izvzeto izražanje ljubezenskih čustev. (3) Veliko več frazemov z obema sestavinama v govoru izraža negativno kot pozitivno občutje, čustvo, lastnost ali dejanje (26 : 14). (4) Primerjava s frazemi, obravnavanimi v SSF, SF in SSKJ je pokazala nekaj razlik v pomenih frazemov in pridala nekaj novih frazemov s sestavino duša. Predvidevamo, da bosta najprej zapis, nato pa primerjava med večjim naborom različnih frazemov v slovenskih narečjih pokazala zanimive kulturološke raz- hh like med slovenskimi pokrajinami, zato se moramo terenskih raziskav lotiti načrt-neje. Razvoj slovenskega narečnega slovaropisja je lep prispevek k temu, ne more H pa povsem nadomestiti bolj specializiranih narečnih frazeoloških slovarjev. Viri in literatura Bezlaj 1977 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1: A-J, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977. Detič 2007 = SF = Nataša Detič, Somatska frazeologija slovenskega jezika: magistrsko delo, mentorica Erika Kržišnik, Ljubljana: [N. Detič], 2007. Keber 2011 = SSF = Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji). Kržišnik 2009 = Erika Kržišnik, Telo in frazeologija, v: Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj, ur. Mateja Pezdirc Bartol, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 45), 151-168. 28 Taki so npr. (navajamo jih v obliki, kot so v SF): dati/(knjiž.) podariti/pokloniti srce komu 'čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga', izriniti iz čigavega srca koga 'povzročiti, da kdo preneha ljubiti koga zaradi drugega', srce bije/gori komu za koga 'zelo ljubiti koga', streti/zlomiti koga/srce komu 'čustveno, predvsem v ljubezni zelo prizadeti koga', v srcu nositi koga/kaj 'biti zaljubljen v koga, imeti rad koga, kaj' itd. Menac - Fink-Arsovski - Venturin 2003 = Antica Menac - Željka Fink-Arsovski - Radomir Venturin, Hrvatski frazeološki rječnik, Zagreb: Naklada Ljevak, 2003. N Pleteršnik 1894-1895 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I—II, Ljubljana: ZRC SAZU [elektronska različica]. K SF ^ Detič 2007 0 Smole 2007a = Vera Smole, Vprašanje kvalifikatorjev v slovenskih (frazeoloških) s slovarjih knjižnega jezika in narečij (na primeru frazemov s sestavino rit, zadnjica, zadnja plat), v: Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah: Eu-rophras Slovenija 2005, [Strunjan, 12.-14. september 2005], ur. Erika Kržiš-nik - Wolfgang Eismann, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slove-nistiko, 2007, 299-312. 1 Smole 2007b = Vera Smole, Pomen leksema oko kot sestavine frazemov v slo- venskem vzhodnodolenjskem govoru Šentruperta, Zbornik Matice srpske za flologiju i lingvistiku 50 (2007), 853-862. A Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 220 03. p SSF ^ Keber 2011 i SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1970-1991 (elektronska verzija). ^ Šekli 2008 = Matej Šekli, Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Linguistica et philologica 22). h-* Phrasemes with the components 'heart' and 'soul' in the Lower Carniolan local dialect of Šentrupert Summary Several findings are revealed by analysis of twenty-two phrasemes containing the word srce 'heart' and twenty-three phrasemes containing the word duša 'soul' that were collected in the eastern Lower Carniolan local dialect of Šentrupert and then lexicographically organized. 'Heart' mainly occurs in a metaphorical sense in phrasemes, and so both elements are conceived as the center of human emotions and feelings, and consequently also human character traits. The phrasemes can be divided into groups expressing: (1) sadness (including disappointment and hurt), (2) amplified intensity of feelings, (3) amplified intensity of acts (rare), and (4) positive and (5) negative human character traits. With regard to phrasemes, it makes more sense to talk about close meaning than identical meaning—despite the same semantic description of various phrasemes—because there may be only small differences in their meaning and usage. The number of phrasemes with one or the other component is approximately the same and they are classified under the semantic groups above approximately the same way. In addition, both surprisingly express the same types of emotions or feelings: they express negative human feelings and traits twice as frequently as positive ones. Metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini Matej Šekli Cobiss: 1.01 The methodology of identification of the different strata of recent Romanisms in Slovene The article discusses the methodology of differentiation between the different strata of Romanisms in Slovene. Younger Romanisms in Slovene originate from one of the Young Romance idioms in contact with Slovene, i.e. Friulian, the Colonial Venetian dialects of Italian, and Standard Italian. Due to divergent phonetic developments a particular Romance lexeme shared by different Romance idioms can display an array of differing phonetic characteristics. These in turn provide the necessary criterion for the genetolinguistic differentiation of Younger Romanism in Slovene. Keywords: contact linguistics, languages in contact, Friulian, Colonial Venetian dialects of Italian, Standard Italian, substitutional phonetics, Slovene iT V prispevku je obravnavana metodologija določanja plasti mlajših romaniz-mov v slovenščini. Ti so prevzeti iz enega od novoromanskih idiomov v stiku s slovenščino, in sicer so to furlanščina, kolonialna beneška italijanščina in knjižna italijanščina. Ker ima izvorno isti romanski leksem v dotičnih no-voromanskih idiomih zaradi divergentnega glasovnega spreminjanja v času lahko zelo raznolično glasovno podobo, so prav razlikovalne glasovne značilnosti mlajših romanizmov pogosto merilo za določanje njihovega izhodišča. Ključne besede: stično jezikoslovje, jeziki v stiku, furlanščina, kolonialna beneška italijanščina, knjižna italijanščina, nadomestno glasoslovje, slovenščina Z * N H 1 Mlajši romanizmi v slovenščini Romanizme v slovenščini je s stališča hronolekta romanskega idioma, iz katerega so bili prevzeti, mogoče razdeliti na starejše in mlajše. Starejši romanizmi so bili iz oblikujočih se staroromanskih idiomov (to sta bili alpska romanščina, tj. »prednica« furlanščine, dolomitske ladinščine in retoromanščine, ter balkanska romanščina, tj. »prednica« istriotščine, dalmatščine in romunščine) prevzeti v alpsko slovanščino (staro slovenščino), tj. »prednico« slovenščine, medtem ko so bili mlajši romanizmi iz že izoblikovanih novoromanskih idiomov (sem spadajo furlanščina, istriotščina, kolonialna beneška in knjižna italijanščina) prevzeti v (primorsko) slovenščino. V nadaljevanju so najprej prikazani staro- in novoromanski idiomi v stiku s slovenščino. t—1 1.1 Staroromanski idiomi v stiku s slovenščino M Prvi neposredni slovansko-romanski jezikovni stiki segajo v obdobje po slovanski raz-N selitvi iz prvotne pradomovine v severnokarpatskem bazenu in poselitvi Balkanskega 1 polotoka v 6. in 7. stoletju. V tem obdobju sta se iz ljudske latinščine preko skupne ro-^ manščine (t. i. panromanska faza)1 že začela oblikovati staroromanska makrogeolekta, O in sicer severozahodna romanščina (tj. »prednica« alpske, severnoitalske/galoitalske, s galske in iberske romanščine) ter jugovzhodna romanščina (tj. »prednica« balkanske L in srednje-južnoitalske romanščine). Meja med obema v smeri zahod-vzhod poteka po 0 Apeninih na črti La Spezia-Rimini, v smeri jug-sever pa po črti Koper-Solkan-Beljak. Za jugovzhodno romanščino sta značilni ohranitev romanskih nezvenečih nezvočnikov v zvenečem okolju (tj. med samoglasnikoma ali med samoglasnikom in zvočnikom) in onemitev romanskega izglasnega -s, za severozahodno romanščino pa šibitev (ozvenečenje, spirantizacija, onemitev) romanskih nezvenečih nez-N vočnikov v zvenečem okolju in ohranitev romanskega izglasnega -s2 (lat. rota(m) > 'kolo' > knj. it. ruota, romun. roatä : furl. ruede, ben. it. roda, sard. roda, kat. roda, p šp. rueda, port. roda, okc. roda, stfrc. rode, frc. roue; lat. cantäs 'poješ' > furl. 1 cjantis, sard. cantas, kat. cantes, šp. cantas, port. cantas, okc. cantas, frc. chantes : S it. canti, romun. cinti; lat. rotäs 'kolesa' > knj. it. ruote, romun. roti : furl. ruedis, K sard. rodas, kat. rodes, šp. ruedas, port. rodas, okc. rodas, stfrc. rodes, frc. roues)? Izoglosa Koper-Solkan-Beljak hkrati razmejuje tudi substitute romanskih za-1 poredij *kE, *gE: zahodno od nje se v (pra)slovanščini zanju pojavljata *č, *ž (lat. • ctvitäte(m) 'mesto' > rom. *Kivitäte > alp. rom. *Cividäde (> furl. Cividät) ^ sl. 1 *CbVbdadb > nar. sln. Csvdad 'Čedad'; lat. silice(m) 'trd kamen, skala, kremen' ^ • *silicetu(m) 'kjer je trd kamen, skala, kremen' > rom. *Siliketu > alp. rom. *Siligedu > 2 *Silijedu ^ sl. *Sblbžidb > nar. sln. Sužid), vzhodno od nje pa *c, *j (lat. ctvitäte(m) 'mesto' > rom. *Kivitäte > balk. rom. *Kivitäte ^ sl. *CbVbtatb > štok. Cavtat; lat. Celeia(m) > rom. *Keleia > balk. rom. *Keleia ^ sl. *Celbje > sln. Celje; lat. Pinguente(m) > rom. *Pingente > balk. rom. *Pingente > *Pilgente (po prekozložni disimilaciji n-n > l-n) ^ sl. *Bbljqtb > nar. sln., čak. Buzet) (Šturm 1928: 22-24; Wartburg 1950: 32; Grad 1958; Skubic 2007: 65, 68; Furlan 2002; Šega 1998, 2007; Snoj 2009: 96-97, 402, 87; Šekli 2009: 145-147; 2012: 378-379). Za skupno romanščino je na primer značilno prestrukturiranje kolikostnega sistema samoglasnikov (pri čemer se latinska kolikostna nasprotja najprej spremenijo v romanska kakovostna nasprotja): romanski samoglasniki so kratki v zaprtem zlogu in dolgi v odprtem zlogu. Kot je razvidno iz zgledov, se romanski izglasni -s v večini primerov pojavlja v končnicah (lat. cantas 'poješ', rotas 'kolesa'). To dejstvo je za stično jezikoslovje (kontaktno lingvistiko) manj pomembno, saj so tako starejši kot novejši romanizmi v slovenščini in drugih slovanskih jezikih pregibalno navadno prilagojeni pregibalnemu sistemu ciljnega jezika (z delno izjemo oblik imenovalnika ednine, prim. 2.2.4). Izhodiščna latinska oblika, iz katere so nastale romanske oblike (za večino samostalnikov je na primer izhodišče tožilniška oblika), je po romanistični tradiciji zapisana s kapitelkami. Glasovi, ki so v romanskih jezikih onemeli (na primer nekateri izglasni soglasniki in samoglasniki, ki so bili sinkopirani), so navedeni v oklepaju. Ljudskolatinske oblike, ki v klasični latinščini niso izpričane, so opremljene z zvezdico (*). 2 Po razselitvi iz slovanske pradomovine je bila (pra)slovanščina torej v ne- ^ posrednem ozemeljskem stiku tako z balkansko romanščino (lat. acetu(m) 'kis' > w rom. *aketu > balk. rom. *aketu ^ psl. *ocbtb 'ocet, kis' > stcsl. ®whT+ 'ocet, kis', ^ sln. ocgt) kot z alpsko romanščino (lat. cruce(m) 'križ' > rom. *kroke > alp. rom. ^ *kroge > *kroje ^ psl. *križb 'križ' > stcsl. KpH%h 'križ', sln. križ) ter je (občno- in ^ lastnoimensko) besedje prevzemala iz obeh, pri čemer razmejevanje med izposo- 1—1 jenkami iz enega oziroma drugega geolekta ni mogoče v primeru, da staroromanski viri izposojenk v (pra)slovanščini niso imeli nezvenečih nezvočnikov v zvenečem okolju ali glasovnih zaporedij *kE, *gE (lat. Calendas 'prvi dan v mesecu' ^ psl. *kolqda 'novo leto, praznovanje novega leta' > stcsl. koaaaa 'novo leto', sln. kole-da). S stališča (pra)slovanščine je pri starejših romanizmih mogoče razlikovati med izposojenkami do okrog leta 800, ki izkazujejo starejši, »praslovanski« tip nadomeščanja romanskega glasovja s slovanskim (na primer rom. *u/*o ^ sl. *y: lat. *Glemona(m) > rom. *Glemona (> furl. Glemone, it. Gemona) ^ sl. *Glbmynb > nar. sln. Gumin s podobno glasovno spremembo kot v psl. *slbza 'solza' > nar. sln. suza),4 ter izposojenkami približno po letu 800 (do okrog leta 1100), ki izkazujejo mlajši, »slovanski« tip nadomenščanja romanskega glasovja s slovanskim (na primer rom. *u/*o ^ sl. *u: lat. *ratione(m) > rom. *ratione (> furl. reson, knj. it. 1—1 ragione) ^ sl. *račun > sln. račun).5 O 1.2 Novoromanski idiomi v stiku s slovenščino Pri preučevanju novoromanskih idiomov v stiku s slovenščino in njihove jezikovne i-h raznolikosti je treba upoštevati predvsem diatopijo, diastratijo,6 jezikovni stik in N diahronijo. Diatopični vidik: Jezik se spreminja v prostoru ali diatopično (gr. Sia 'sko- '-s zi, preko, čez, po', xonoq 'kraj, mesto, prostor'), tj. iz kraja v kraj oziroma od točke do točke v zemljepisnem jezikovnem kontinuumu. To je zemljepisna jezikovna raznolikost, katere odraz so geolekti (gr. yf 'zemlja', Isysiv 'govoriti') ali zemljepisne jezikovne različice. V ozemeljskem stiku s slovenščino se je pojavljalo več različnih novoromanskih geolektov: prvotno sta to bili furlanščina in istriotščina, ki se jima je od 14. stoletja dalje pridružila še kolonialna beneška italijanščina (prim. 1.2.3). Diastratični vidik: Jezik se spreminja v družbi ali diastratično (lat. stratum 'plast'), tj. od govornega položaja do govornega položaja oziroma od točke do točke v družbenem jezikovnem kontinuumu. To je družbena jezikovna raznolikost, katere odraz so sociolekti (lat. societas 'družba') ali družbene jezikovne različice. V družbenem stiku s slovenščino so (bili) različni novoromanski sociolekti: do 16. stoletja je bila v razmerju do furlanščine in istriotščine prestižnejša socialna zvrst, ki se je uporabljala tudi v vlogi knjižnega jezika, (kolonialna) beneška italijanščina, Za samoglasniški sestav so bila na primer vzpostavljena naslednja pravila nadomestnega glasoslovja: rom. *i/*e ^ sl. *i, rom. *u/*o ^ sl. *y, rom. *a ^ sl. *o, rom. *a ^ sl. *a, rom. *e + *m/*n + *C ^ sl. *qC, rom. *a/*o + *m/*n + *C ^ sl. *qC, rom. *aRC ^ sl. *oRC, rom. *oRC ^ sl. *-bRC, rom. *eRC ^ sl. *bRC (Ramovš 1936: 23-46; Šega 1998: 72-76; Furlan 2002: 30-32; Boček 2009: 61-63, 2010). O starejši in mlajši plasti starejših romanizmov v slovenščini natančneje v Šega 1998: 72-78. Pojma diatopija in diastratija sta po Berruto 2011: 278. 4 5 1—1 ki jo je po 16. stoletju nadomestila knjižna italijanščina, ki je postala višja socialna M zvrst v razmerju do ostalih treh (prim. 1.2.4). Jezikovnostični (lingvokontaktni) vidik: Novoromanski idiomi v stiku s 1 slovenščino so (bili) tudi v medsebojnem ozemeljskem in družbenem stiku, po-^ sledica česar je med drugim tudi medsebojno prevzemanje besedja, ki se mu od O renesanse dalje pridružuje še prevzemanje »učenih besed« (it. voci dotte) iz las tinščine, na kar kaže glasovna podoba prevzetega besedja. Razlikovati je mogoče L več smeri prevzemanja: (a) iz beneške ali knjižne italijanščine v furlanščino (ben. 0 it. campanil, knj. it. campanile ^ furl. campanil 'zvonik', toda neprevzeto furl. cjampane 'zvon' : ben. it. campana, knj. it. campana); (b) iz knjižne italijanščine v beneško italijanščino (lat. diurnu(m) > knj. it. giórno ^ ben. it. Tr, Tž giorno 'dan', 1 toda starejše neprevzeto Tr, Tž zorno, K sorno, P zorno); (c) iz severnoitalijanskih narečij v knjižno italijanščino (lat. capu(t) > ben. it. B, Tr, Tž, K cavo 'vrv' ^ knj. N it. cavo 'vrv', toda neprevzeto knj. it. capo 'glava'); (č) iz latinščine v knjižno ita-A lijanščino (ter od tod dalje v beneško italijanščino in furlanščino) (lat. vitiu(m) ^ p knj. it. vizio 'pregreha', toda neprevzeto knj. it. vézzo 'govor, hoja; navada, razvada; i ljubkovanje ...').7 Diahron(ičn)i vidik: Jezik se spreminja v času ali diahron(ičn)o (gr. xpóvog ^ 'čas'), tj. iz obdobja v obdobje oziroma od točke do točke v časovnem jezikovnem 1 kontinuumu. To je časovna jezikovna raznolikost, katere odraz so hronolekti ali 9 časovne jezikovne različice. Geolekti in sociolekti imajo skozi čas torej različne • hronolekte. V stiku s slovenščino so bili v zgodovini različni hronolekti predvsem o novoromanskih geolektov (ki so se skozi čas spreminjali). Nekateri mlajši roma- • nizmi v slovenščini namreč kažejo na starejšo glasovno podobo novoromanskih 2 leksemov, prevzetih iz ozemeljsko stičnih novoromanskih geolektov, kot jo izkazujejo njihovi sodobni kontinuanti (ti leksemi so bili v slovenščino prevzeti pred nekaterimi glasovnimi spremembami v ozemeljsko stičnih novoromanskih geolektih): nar. sln. amig 'prijatelj' (SLA 1/139) je bilo iz furlanščine v slovenščino prevzeto 7 Gradivo novoromanskih idiomov je navajano takole: (a) gradivo knjižne furlanščine in knjižne italijanščine je zapisano v skladu s pravopisoma teh jezikov (za furlanščino na primer Madriz - Roseano 2003; kjer to ni posebej navedeno, oznaka furl. označuje knjiž-nofurlansko obliko), pri čemer so pri knjižni italijanščini v skladu s prakso v slovarjih knjižnega jezika (na primer Zingarelli 2013) dodatno označeni naglasno mesto (s krativ-cem nad naglašenim samoglasnikom) in kakovost sredinskih samoglasnikov (e = ozki e, e = široki e, o = ozki o, o = široki o) ter zvenečnost dlesničnih pripornikov in zlitnikov (s = nezveneči dlesnični pripornik [s], s = zveneči dlesnični pripornik [z], z = nezveneči dle-snični zlitnik [c = ts], z = zveneči dlesnični zlitnik [3 = dz]); (b) gradivo različnih furlanskih in beneškoitalijanskih narečij je bilo grafično poenoteno po Doria 1987 (ki v skladu s tradicijo Zingarellijevega slovarja za označevanje dlesničnih pripornikov in zapornikov uporablja zgoraj prikane znake s, s, z, z), saj narečni slovarji uporabljajo različne grafije, posledica česar je neprimerljivost gradiva ali celo zmeda. Oznake beneškoitalijanskih narečij in njihovih govorov ter njihovi viri so naslednji: B = Benetke/Venezia (Boerio 1867), Tr = Trst/Trieste (Doria 1987), K = Koper/Capodistria (Manzini - Rocchi 1995), I = Izola/Isola (Lusa 2004), P = Piran/Pirano (Sau 2009), Tž = Tržič/Monfalcone, tj. biz-jaško (Casasola 2007; Cuccarella 2013). Pogosto slovarji ne navajajo nekaterih osnovnih leksemov, kar pa ne pomeni, da jih v dotičnem govoru ni (bilo). pred onemitvijo nekaterih zvenečih nezvočnikov v medsamoglasniškem položaju v furlanščini tipa furl. *amig 'prijatelj' > ami; nar. sln. zerman 'bratranec' je bilo iz kolonialne beneške italijanščine prevzeto po poenostavitvi zlitnikov v sičnike tipa ben. it. [3erman] > [zerman] 'bratranec'. o 2 1.2.1 Furlanščina8 Furlanščina (furl. furlan, it. friulano) je avtohtoni alpskoromanski jezik, ki ima na sedanjem in nekdanjem furlanskem jezikovnem ozemlju kontinuiteto iz antike. Jezikovna meja med furlanščino na eni strani ter keltoromanščino, iliroromanščino 1—1 in istriotščino na drugi (določena je na osnovi odrazov romanskih nezvenečih nez-vočnikov v zvenečem okolju in odrazov romanskih zaporedij *kE, *gE) je potekala po črti Koper-Solkan-Beljak: govor Milj je bil jezikovno furlanski, saj izkazuje N ozvenečenje romanskih nezvenečih nezvočnikov v zvenečem okolju (lat. *Mut(u)-la(m) > rom. *Mukla > alp. rom. *Mugla > furl. Mugla); govor Kopra je bil jezikovno istriotski, ker ozvenečenja romanskih nezvenečih nezvočnikov v zvenečem okolju ne pozna (lat. CaprIs > rom. *Kapri > balk. rom. *Kapri ^ sl. *Koprb > sln. Kopgr).9 S širjenjem beneške italijanščine na prvotno furlansko jezikovno ozemlje od 14. stoletja dalje (prim. 1.2.3) so bili južni deli furlanščine pobenečanjeni (venetizirani). Z naplastitvijo beneškoitalijanskega superstrata na furlanski substrat so nastala gradeško, bizjaško in tržaško narečje kolonialne beneške italijanščine. O Dokumentirani izumrli furlanski narečji sta tergestinsko narečje (it. tergestino), tj. ^ furlanski govor Trsta, ki je izumrl v začetku 19. stoletja, in muglizansko narečje (it. hh muglisano), tj. furlanski govor Milj, ki je izumrl konec 19. stoletja. Furlanščina diatopično gledano jezikovno ni enotna, deli se na tri večje geo-lekte. To so: (1) osrednje-vzhodna furlanščina (it. friulano centro-orientale) vzhodno od reke Tilment (it. Tagliamento, furl. Tiliment), ki se deli na manjše enote: (a) osrednja furlanščina (it. friulano centrale) je osnova knjižne furlanščine in pozna naslednja narečja: narečje ob srednjem toku reke Tilment (it. friulano del medio Tagliamento) od izlitja Bele v Tilment do Magnana in Riviera v krajih kot Gumin (it. Gemona, furl. Glemone), Osoppo (furl. Osof), Ratenj (it. Artegna, furl. Dartigne), Magnano in Riviera (furl. Magnan) in njihovi okolici; vzhodno predalpsko narečje (it. friulano prealpino orientale) ob zgornjem toku rek Ter (it. Torre, furl. Tor) in Karnahta (it. Cornappo, furl. Cuarnap) od Čente do Campeglia v krajih kot Centa (it. Tarcento, furl. Tarcint), Neme (it., furl. Nimis), Ahten (it., furl. Attimis), Fojda (it., furl. Faedis), Compeglio (furl. Cjampei) in njihovi okolici; osrednje hribovsko narečje (it. friulano collinare centrale) od kraja Ragogna (furl. Ruvigne) do hribov severozahodno od kraja Tricesimo (furl. Tresesin); videmsko narečje (it. friulano udinese) v Vidmu (it. Udine, furl. Udin) in okolici; čedajsko narečje (it. friulano cividalese) v Čedadu (it. Cividale, furl. Cividat, lokalno Sividat) in okolici; osrednje južno narečje (it. friulano centro-meridionale) v spodnjem delu furlanske nižine (it. 8 Furlanščina je predstavljena v Frau 1984, 1989: 563-645; Skubic 2002: 144-155. 9 Nekateri avtorji zemljepisno razširjenost furlanščine postavljajo južneje od Milj, in sicer do Kopra ali celo Pirana (problematika je obravnavana na primer v Cadorini 2011). 1—1 Bassa Friulana); (b) goriška/obsoška furlanščina (it. friulano goriziano/sonziaco) M na zahodu vključno do krajev na črti Krmin (it. Cormons, furl. Cormons, lokalno N tudi Carmons) - Červinjan (it. Cervignano, furl. Qarvignan, lokalno Sarvignan) -1 Oglej (it. Aquileia, furl. Aquilee, lokalno Aquilea, Niculea, kar je učena beseda, ^ ljudsko je Olee), tj. ozemlje, ki je bilo do leta 1918 znotraj Avstrije, ter na vzhodu 0 do bizjaškega narečja kolonialne beneške italijanščine; (c) furlanščina jugovzho-s dnega območja spodnjega toka Tilmenta (it. friulano della fascia sudorientale del L basso Tagliamento); (2) karnijska (severna) furlanščina (it. friulano carnico) v pokrajini Karnija (it. Carnia, furl. Cjargne), tj. ob zgornjem toku reke Tilment in ob reki Beli (it. Fella, furl. Fele), ima več enot: (a) osrednje-vzhodna karnijska furlanščina (it. friulano 1 carnico centro-orientale) ima naslednja narečja: tolmeško narečje (it. tolmezzino) v kraju Tolmezzo (furl. Tumieg, lokalno Tumiez) in okolici; narečje doline reke N Chiarzo (furl. Scjarso, lokalno Scjar'so) oziroma doline Canale d'Incaroio (furl. A Cjanal d'Incjaroi); belsko (vzhodnoalpsko) karnijsko narečje (it. friulano carnico p alpino orientale / friulano del Fella) v dolini reke Bele, v Železni dolini (it. Canal del i Ferro, furl. Cjanal dal Fier) od Možaca (it. Moggio Udinese, furl. Mueg) do Tablje S (it. Pontebba, furl. Pontebe, lokalno Ponteibe) in v Kanalski dolini (it. Valcanale, ^ furl. Valcjanal, nem. Canaltal) od Tablje do Trbiža (it. Tarvisio, furl. Tarvis, nem. 1 Tarvis); (b) severozahodna/gortanska karnijska furlanščina (it. friulano carnico 99 nordoccidentale/gortano) v Gortski dolini (it. Canale di Gorto, furl. Cjanal di Gu- • art); (c) jugozahodna/fornska karnijska furlanščina (it. friulano carnico sudocci-i dentale/fornese) v krajih kot Forni di Sotto (furl. For disot) in Forni di Sopra (furl. • For disore); (3) zahodna furlanščina (it. friulano occidentale) vzhodno od reke Tilment.10 Knjižna furlanščina ima naslednje glasovne značilnosti:11 (a) rom. *kE > knj. furl. č (lat. cena(m) > knj. furl. cene [čene] 'večerja'); rom. *gE/*j > knj. furl. j, jN(lat. generu(m) > knj. furl. ginar [3inar] 'zet'; lat. gyru(m) > knj. furl. zir [3k] 'krog'; lat. gente(m) > knj. furl. *jint > int 'ljudje'; lat. iuvene(m) > knj. furl. zovin [3ovin] 'mlad'); (b) rom. *ka > knj. furl. ča (lat. casa(m) > knj. furl. cjase [čaze] 'hiša, dom'; lat. cane(m) > knj. furl. cjan [can] 'pes'); rom. *ga > knj. furl. ja (lat. gallu(m) > knj. furl. gjal [§al] 'petelin'; lat. gallina(m) > knj. furl. gjaline [^aline] 'kokoš'); (c) rom. *-a > knj. furl. -e (lat. femina(m) > knj. furl. femine 'ženska'); (č) nastanek kolikostnih nasprotij v furlanskih zadnjih zlogih: rom. *-VCC : *-VCV> knj. furl. -V: -V(lat. *latu(m) > knj. furl. lat '(on je) šel'; lat. *lacte(m) > knj. furl. lat 'mleko'); (d) (lat. e, o >) rom. *eCV, *oCV> knj. furl. -1 , -u (lat. dece(m) > knj. furl. dis 'deset'; lat. nove(m) > knj. furl. nuf 'devet'); (e) (lat. e, o >) rom. *eCC, *oCC > knj. furl. je, we (lat. bellu(m) > knj. furl. biel 'lep'; lat. *ossu(m) > knj. furl. vues 'kost'); (f) (lat. i/e, u/o >) rom. *eCV, *oCV> knj. furl. e , o 10 Natančneje je predstavljeno jezikovno ozemlje tistih furlanskih geolektov, ki so v ozemeljskem stiku s slovenščino. Posledično tudi notranja členitev zahodne furlanščine (Frau 1984: 140-188) ni prikazana. 11 Prikazane so samo tiste glasovne značilnosti knjižne furlanščine, ki osrednjo (knjižno) 296 furlanščino ločijo od tistih furlanskih narečij, ki so v stiku s slovenskimi narečji. cr Ph (lat. pilu(m) > knj. furl.pel 'dlaka'; lat. nepote(m) > knj. furl. nevot 'vnuk, nečak'); ^ (g) rom. *er > knj. furl. jer (lat. ferru(m) > knj. furl. fier 'železo'; lat. terra(m) > ^ knj. furl. tiere 'zemlja'), čeprav je odraz v osrednji furlanščini jar (osr. furl. fiar, tiare); (h) rom. *oNC> knj. furl. wi (lat. ponte(m) > knj. furl.puint 'most'); (i) furl. ^ *ir > knj. furl. ir (frc. barbier ^ knj. furl. barbir 'brivec'). Furlanska narečja v ozemeljskem stiku s slovenščino v smeri od severa 1—1 proti jugu in njihove najizrazitejše glasovne značilnosti, ki jih ločijo od osrednje (in s tem knjižne) furlanščine, so (bila) belsko (vzhodnoalpsko), vzhodno predalpsko, čedajsko narečje, goriško/obsoško narečje, tergestinsko in muglizansko narečje.12 Belsko (vzhodnoalpsko) narečje osrednje-vzhodne karnijske furlanščine (dalje bel. karn. furl.) je v ozemeljskem stiku z rezijanskim narečjem slovenščine v dolini Rezije in ziljskim narečjem slovenščine v Kanalski dolini. Za razliko od N ostalih karnijskih furlanskih narečij je najbolj izpostavljeno vplivom osrednje furlanščine (in sicer njenemu narečju ob srednjem toku reke Tilment): (a) furl. -e, -o > bel. karn. furl. ei, ou (lat. acetu(m) > (knj. it. aceto, knj. furl. aset), bel. karn. furl. aseit 'ocet, kis'; lat. cruce(m) > (knj. it. croce, knj. furl. cros), bel. karn. furl. crous 'križ');13 (b) rom. *er > bel. karn. furl. jer (lat. terra(m) > bel. karn. furl. tiere); (c) rom. *-a > bel. karn. furl. -e/-a (lat. femina(m) > bel. karn. furl. femine, femina); (č) rom. *oNC > bel. karn. furl. u (lat. ponte(m) > bel. karn. furl. punt); (d) furl. *ir > bel. karn. furl. ir (frc. barbier ^ bel. karn. furl. barbir 'brivec'). Vzhodno predalpsko narečje (dalje vzh. predalp. furl.) osrednje furlanščine ^ ozemeljsko meji na tersko narečje slovenščine (govorci terskega narečja slovenšči- i-h ne ga govorijo kot jezik soseda). Od vseh s slovenščino stičnih furlanskih narečij N je najbolj podobno osrednji (in posledično knjižni) furlanščini: rom. *er > vzh. H predalp. furl. jar (lat. ferru(m) > vzh. predalp. furl. fiar 'železo'). Čedajsko narečje (dalje čed. furl.) osrednje furlanščine predstavlja prehodno narečje med osrednjo in goriško/obsoško furlanščino ter je v ozemeljskem stiku z nadiškim narečjem slovenščine (čedajsko narečje furlanščine je torej jezik soseda govorcev nadiškega narečja slovenščine): (a) rom. *kE > čed. furl. c > s (lat. cena(m) > čed. furl. Togliano, Lonzano zena [cena], Čedad, sena [sena]); rom. *gE > čed. furl. j > z (lat. generu(m) > čed. furl. Togliano, Lonzano zinar [3inar], Čedad, sinar [zinar]); (b) rom. *ka > čed. furl. ča; lat. ga > rom. *ga > čed. furl. ja; (c) rom. *-a > čed. furl. -a; (d) furl. tj, dj > čed. furl. č, j (lat. martellu(m) > (knj. it. martello, knj. furl. martiel), čed. furl. marcel [marčel] 'kladivo'; lat. patella(m) > (knj. it.padella, knj. furl.padiele), čed. furl.pagela [pa^ela] 'ponev'; nepričakovana palatalizacija t se pojavlja tudi v špan.patata ^ (knj. it.patata, knj. furl.patate), čed. furl.patacia [patača] 'krompir'). Goriško/obsoško narečje (dalje obs. furl.) se ozemeljsko stika z briškim in kraškim narečjem slovenščine. Njegove tipične značilnosti so: (a) rom. *kE > obs. furl. s (lat. caelu(m) > obs. furl. sil [sil] 'nebo'); rom. *gE > obs. furl. z (lat. 12 Značilnosti posameznih furlanskih narečij so povzete po Frau 1984: 118-128, 104-106, 110-111, 112-114. 13 Karnijskofurlanska dvoglasnika ei, ou sta značilna za furlanizme v rezijanskem narečju slovenščine (rez. sln. Solbica a'žejt 'ocet, kis', nar'vows 'živčen' : knj. furl. aset, nervos). 297 1—1 gyru(m) > obs. furl. sir [zir]); (b) rom. *ka > obs. furl. ča (lat. cane(m) > obs. furl. cian [čan]); rom. *ga > obs. furl. ja (lat. gallïma(m) > obs. furl. gialina [^alina]); N (c) rom. *-a > obs. furl. -a (lat. femina(m) > obs. furl. femina); (č) izguba furlan-1—1 skih kolikostnih nasprotij v zadnjem zlogu: rom. *-VCC : *-VCV > obs. furl. V K = V (lat. *latu(m) > obs. furl. lat; lat. *lacte(m) > obs. furl. lat); (d) (lat. e, o >) O rom. *eCV, *oCV > obs. furl. -i, -u (lat. dece(m) > obs. furl. dis; lat. nove(m) > s obs. furl. nuf); (e) (lat. i/e, u/o >) rom. *eCV, *oCV> obs. furl. e, o (lat. pilu(m) > L obs. furl. pel; lat. nepote(m) > obs. furl. nevot); (f) rom. *oNC > obs. furl. u (lat. 0 ponte(m) > obs. furl. punt, Goricapuint); (g) furl. *îr > obs. furl. ir (frc. barbier ^ obs. furl. barbir). Tergestinsko in muglizansko narečje furlanščine sta bili v stiku s kraškim, 1 notranjskim in istrskim narečjem slovenščine. N 1.2.2 Istriotščina14 A Istriotščina (it. istrioto, istroromanzo) je avtohtoni balkanskoromanski jezik, ki ima p v Istri kontinuiteto iz antike. Pred poslovanjenjem (slavizacijo) celinskega in po-i benečanjenjem (venetizacijo) predvsem obalnega dela polotoka je bila razširjena v S večjem delu, danes pa samo še v šestih krajih jugozahodne Istre (to so Rovinj/Rovi-^ gno, Vodnjan/Dignano, Fažana/Fasana, Bale/Valle, Galižana/Gallesana, Šišan/Sis- 1 sano), do 20. stoletja najverjetneje tudi še v Piranu, Vrsarju, Pulju. Gre za drugotni 9 (sekundarni) geolekt (tj. geolekt izkazuje starejše inovacije geolekta A in mlajše • inovacije geolekta B, kar pomeni, daje nastal drugotno, tj. z naplastitvijo inovacij o geolekta B na geolekt A): istriotščina je nastala iz balkanske romanščine ter je bila • prvotno genetsko najbolj sorodna z izumrlo (veljotsko) dalmatščino, pozneje pa je 2 bila pod vplivom istrske kolonialne beneške italijanščine močno pobenečanjena, zaradi česar se sodobna istriotščina urvršča med narečja slednje. Na balkanskoromanski izvor istriotščine kažejo redki ostanki nezvene-čih nezvočnikov v zvenečem okolju (lat. lepore(m) 'zajec' > istr. leprio, knj. it. lèpre : ben. it. B lievro, Tr, Tž levro, K lever(o), liever(o), I levro, P levere, levero, furl. jeur). Po kolonialni beneški italijanščini je bil spremenjen njen soglasniški sistem: (a) ozvenečenje romanskih nezvenečih nezvočnikov v zvenečem okolju (lat. capu(t) 'glava' > istr. cavo, istr. ben. it. cavo : knj. it. càpo; lat. focu(m) 'ogenj' > istr. fogo, istr. ben. it. fogo : knj. it. fuàco); (b) poenostavitev romanskih dvojnih soglasnikov (lat. terra(m) 'ogenj' > istr. Rovinj tiera, Bale tèra, istr. ben. it. tera : knj. it. tèrra; lat. fossa(m) 'jama' > istr. Rovinj fuosa, Bale fàsa, istr. ben. it. fosa : knj. it. fàssa); (c) odrazi romanskih mehkonebnikov v položaju pred sprednjimi samoglasniki na vzglasju (lat. centu(m) 'sto' > istr. sento, istr. ben. it. sento : knj. it. cènto; lat. gente(m) 'ljudje' > istr. sento, istr. ben. it. sente : knj. it. gènte); (č) rom. *lj > j (lat. Aliu(m) 'česen' > istr. aio, istr. ben. it. aio : knj. it. àglio). Istriotski govori se od govorov istrske koloniane beneške italijanščine ločijo po inovacijah v samoglasniškem sistemu, ki pa istriotske govore hkrati delijo na 14 Istriotščina je predstavljena v Tekavčic 1982: 271-298; Ursini 1989: 538-548; Skubic 2002: 46-50; Filipi - Buršic-Giudici 1998. »zahodne« (Rovinj, Vodnjan, Fažana) in »vzhodne« (Bale, Galižana, Šišan): (a) ^ (lat. I, u >) rom. *i, *u > zah. istr. ei, ou : vzh. istr. i, u (lat. filu(m) 'nit' > istr. Rovinj ^ feil : Bale fil; lat. duru(m) 'trd' > istr. Rovinj dour : Bale duro);15 (b) rom. *e, *o > zah. istr. i, u : vzh. istr. e, 0 (lat. pilu(m) 'dlaka' > istr. Vodnjan pil : Bale pel; lat. ^ veru(m) 'pravi, resničen' > istr. Rovinj viro : Bale vero; lat. cruce(m) 'križ' > istr. ^ Rovinj crus : Bale cros; lat. sole(m) 'sonce' > istr. Rovinj sul : Bale sol). X 1.2.3 Beneška italijanščina16 Beneška italijanščina je severnoitalski/galoitalski idiom, ki se notranje deli na več geolektov. To so: (1) celinska beneška italijanščina (it. veneto continentale) je avtohtona na celini predvsem v italijanski zgodovinski deželi Benečiji (it. Veneto), njena narečja so: (a) osrednje celinsko beneškoitalijansko narečje (it. veneto centrale/padovano-vicentino-polesano) v krajih kot Padova, Vecenza, Rovigo in njihovi okolici; (b) zahodno celinsko beneškoitalijansko narečje (it. veneto occi-dentale/veronese) v Veroni in okolici; (c) severovzhodno celinsko beneškoita-lijansko narečje (it. veneto nord-orientale/trevigiano-feltrino-bellunese) v krajih kot Treviso, Feltre, Belluno in njihovi okolici; (č) tridentsko celinsko beneškoitalijansko narečje (it. veneto trentino) v kraju Trident (it. Trentino) in njegovi 1—1 okolici; (2) lagunska/benečanska (venecijanska) beneška italijanščina (it. vene- 1/5 to lagunare/veneziano) je avtohtona v Benetkah (it. Venezia) in Beneški laguni O ter njeni neposredni okolici v krajih kot Pallestrina in Chioggia, Mestre, Burano ^ in Treporti, Caorle; (3) kolonialna beneška italijanščina (it. veneto coloniale) m je v primerjavi s celinsko in lagunsko beneško italijanščino alohtoni geolekt, je N namreč posledica beneške kolonizacije od 11. stoletja naprej, s čimer se je bene- H čanščina, tj. govor Benetk, izven prvotnega avtohtonega ozemlja od 14. stoletja l_) dalje prenesla predvsem na prvotno furlansko, istriotsko in dalmatsko, pa tudi na slovensko, čakavsko in štokavsko jezikovno ozemlje.17 Kolonialna beneškoitalijanska narečja so prisotna na celinskem delu prvotnega furlanskega jezikovnega ozemlja, in sicer na jugozahodu Furlanije na beneškoitalijansko-furlanski jezikovni meji (v krajih kot Portogruaro, Latisana, Pordenon (it. Pordenone)) in v večjih urbanih središčih, kot so Videm, Palmanova, Čedad, po prvi svetovni vojni tudi Gorica (it. Gorizia, furl. Gurize, lokalno kazalo staroistriotsko zemljepisno ime v buzetski čakavščini lat. Montona(m) > rom. *Montona > *Montuna > istr. *Montouna ^ sl. *MQtovun > buzetsko čak. Motovun (po Tekavčic 1982: 271-272). Beneška italijanščina je predstavljena v Zamboni 1988: 517-538; Ursini 1988: 538-550; Crevatin 1989b: 555-562. Prve pogodbe o zaščiti in zvestobi med Benetkami in istrskimi mesti segajo v 10. stoletje (leta 932 je Koper sklenil pogodbo z beneškim dožem o plačevanju davka v zameno za obrambo pred Hrvati in Saraceni). Od 11. do 13. stoletja so z Benetkami sklepala pogodbe posamezna istrska mesta. Začetek jezikovnega benečanjenja Istre (ob kulturnem seveda) se navadno postavlja v 14. stoletje; v obdobju 14. in 15. stoletja so namreč vsi viri v ljudskem jeziku pisani v benečanščini (knjižna italijanščina se pojavlja od 16. stoletja dalje). (Povzeto po Crevatin 1989a: 551-552; Darovec 2008: 62-64.) 15 Istriotska diftongizacija rom. *i, *u > zah. istr. ei, ou je zelo verjetno stara, na kar bi 1—1 Guriza), ter na ozemljih, ki so jih Benečani osvojili s kolonizacijo po morju, in M sicer so to Maranska in Gradeška laguna ter nižinski del Furlanske nižine (it. Bas-N sa Friulana), pokrajina Laško (it. Bisiacaria), Trst in Milje, ter po večini obalna 1—1 mesta v Istri, Kvarnerju in Dalmaciji. V naštetih pokrajinah alohtona beneškoita-lijanska narečja se delijo na: (a) gradeško narečje (it. gradese) v Maranski laguni s središčem v kraju Marano Lagunare in Gradeški laguni s središčem v Gradežu s (it. Grado, furl. Grau); (b) bizjaško narečje (it. bisiacco) v pokrajini Laško v kraju L Tržič (it. Monfalcone, furl. Monfalcon) in njegovi okolici; (c) tržaško narečje (it. 0 triestino) v Trstu in Miljah, ki se je po prvi svetovni vojni začelo širiti tudi v Go-v rico, kjer se oblikuje goriško narečje (it. goriziano); (č) istrsko narečje (it. veneto istriano/istro-veneto) v obalnih istrskih mestih (Koper/Capodistria, Izola/Isola, 1 Piran/Pirano, Umag/Umago, Buje/Buie, Novigrad/Cittanova, Vrsar/Orsera, Pulj/ Pula/Pola, Labin/Albona, Opatija/Abbazia) ter v nekaterih krajih v dolini reke N Mirne in okolici (Motovun/Montona, Buzet/Pinguente, Roč/Rozzo); (d) dalma-A tinsko narečje (it. veneto/veneziano dalmata) v Kvarneju in Dalmaciji od Reke in p otoka Krka do Boke Kotorske. Kolonialna beneškoitalijanska narečja v stiku s slovenščino v smeri od S zahodna proti (jugo)vzhodu so: (a) bizjaško narečje je v ozemeljskem stiku s kra-^ škim narečjem slovenščine; (b) tržaško narečje ozemeljsko meji na kraško, notranj- 1 sko in istrsko narečje; (c) goriško narečje se stika z briškim in kraškim narečjem 99 slovenščine; (č) istrsko narečje (natančneje govori mest Koper, Izola, Piran) je oze- • meljsko stično z istrskim narečjem slovenščine. 0 • 1.2.4 Knjižna italijanščina 2 Knjižna italijanščina, katere ogranskoidiomska osnova je firenško (florentinsko) to-skansko narečje (it. toscano fiorentino), tj. srednje-južnoitalski idiom, je kot knjižni jezik v Furlaniji in Istri kolonialno beneško italijanščino začela nadomeščati od 16. stoletja naprej (Crevatin 1989a: 552), dokončno pa se je uveljavila s prisotnostjo italijanske države po letu 1866 (Skubic 1997: 13-14). 1.3 Metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini Metodologija določanja različnih plasti mlajših romanizmov v slovenščini upošteva naslednja jezikoslovna merila: (1) besedoslovno merilo (leksikološki kriterij): za isti pomen novoromanski idiomi v stiku s slovenščino izkazujejo izvorno (korensko ali besedotvorno) različne lekseme (nar. sln. komedon 'komolec' (SLA 1/32) ^ furl. comedon, ben. it. comedon : ben. it. B gomio, knj. it. gomito 'komolec'); (2) pomenoslovno merilo (semantični kriterij): izvorno isti leksem ima v različnih novoromanskih idiomih v stiku s slovenščino različne pomene (nar. sln. novic 'ženin' ^ ben. it. B, Tr novizo 'ženin' : knj. it. novizio 'novic, novinec', kar je »učena beseda«, prevzeta iz latinščine); (3) glasoslovno merilo (fonetično--fonološki kriterij): izvorno isti leksem ima v različnih novoromanskih idiomih v stiku s slovenščino različno glasovno podobo, kar je posledica različnih divergentnih glasovnih sprememb njegove izhodiščne splošnoromanske glasovne podobe (nar. sln. glandola : gjandola 'bezgavka' ^ furl. glandule : knj. it. ghiandola 'žleza'). 2 Glasoslovna merila določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini cr Ph Glasoslovna merila zaradi možnosti aplikacije na večini jezikovnega gradiva pred- ^ stavljajo jedro metodologije določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini ^ (besedoslovno merilo se ne zdi problematično, medtem ko je pomenoslovno merilo ^ mogoče aplicirati le v redkih primerih). Ker ima izvorno isti leksem v dotičnih no- 1—1 voromanskih idiomih zaradi divergentnega glasovnega spreminjanja v času lahko zelo različno glasovno podobo, so prav razlikovalne glasovne značilnosti mlajših romanizmov pogosto merilo za določanje njihovega izhodišča. Prikazana je glasovna raznolikost novoromanskih idiomov, ki so v ozemeljskem stiku s slovenščino, in sicer v soglasniškem in samoglasniškem sistemu, ter njena relevantnost pri določaju plasti mlajšega romanizma v sloveniščini na gradivu publikacije Slovenski lingvi- N stični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) (SLA 1),18 pri čemer so upoštevane samo najbolj značilne in za jezikovni stik s slovenščino najbolj relevantne glasovne značilnosti novoromanskih idiomov.19 > 2.1 Soglasniški sistem V soglasniškem sistemu so za razlikovanje različnih plasti mlajših romanizmov v 1—1 slovenščini pomembni predvsem odrazi romanskih nezvenečih nezvočnikov v zve- ^ nečem okolju; vzglasnih k, g v položaju pred sprednjimi samoglasniki; soglasniških O sklopov *kj, *gj; *tj, *dj; zaporedij ka, ga; soglasniških sklopov pl, bl, fl, kl, gl; *lj bi v novoromanskih idiomih v stiku s slovenščino.20 N 2.1.1 Romanski nezveneči nezvočniki v zvenečem okolju Romanski nezveneči nezvočniki p, t, k (krovni simbol zanje je T) v zvenečem oko- ^ lju (tj. v položaju med samoglasnikom/zvočnikom in samoglasnikom/zvočnikom) se v toskanski (in posledično knjižni) italijanščini (podobno kot v drugih delih jugovzhodne romanščine) odražajo kot nezveneči nezvočniki, medtem ko se v beneški italijanščini in furlanščini (podobno kot prvotno tudi v drugih delih severozahodne 18 Analizirano slovensko narečno gradivo je po večini vzeto iz SLA, zapisano je v poknji-ženi obliki, pri čemer je citirana številka karte, na kateri je leksem kartiran (na primer SLA 1/32 = SLA 1, karta številka 32). 19 Avtor tega prispevka je mnenja, da je v slovenskem jezikoslovju glasoslovno merilo določanja izvora mlajših romanizmov v slovenščini premalo upoštevano. Raziskovalci na tem področju (na primer Cossutta 1998, 2010; Filipi 2011; Giljanovic 2011) v večini primerov uporabljajo predvsem leksikološko merilo, ki pa v vseh primerih ni zadostno. Tako naj bi bilo na primer istr. sln. mej'yada 'vedro z enim ročejem' prevzeto iz lat. *manicata (Cossutta 1998: 74), kar pa ne more držati, saj izposojenka ne izkazuje staroromansko-(pra) slovanskega nadomestnega glasoslovja (rom. *a ^ sl. *o, *i ^ sl. *t>), temveč ozvene-čenje nezvenečih nezvočnikov v zvenečem okolju (lat. *manicata(m) 'ročajasta' > SZ rom. *manigata), značilnost severozahodnih romanskih geolektov (v stiku s slovenščino prideta v poštev furlanščina in beneška italijanščina). 20 Za določanje mlajših romanizmov v slovenščini so na primer manj pomembni odrazi romanskih dvojnih soglasnikov (ohranjanje : izguba) v novoromanskih idiomih (lat. stella(m) 'zvezda' > knj. it. stella : ben. it. stela, furl. stele; lat. nocte(m) 'noč' > knj. it. notte : ben. it. note, furl. gnot). t_1 romanščine) odražajo kot zveneči nezvočniki oziroma njihovi odrazi (prišlo je toM rej do zlitja ozvenečenih prvotnih nezvenečih nezvočnikov s prvotnimi zvenečimi N nezvočniki) (Rohlfs 1966: 277-280, 271-277, 265-270; Benincà 1989: 570): (a) rom. *p / +[V/R_V/R] > knj. it. p : ben. it. v (ki v položaju ob zadnjem samoglasniku lahko onemi), furl. v, *-v > -f (lat. sapone(m) 'milo' > knj. it. sapone : ben. it. O B saon, Tr, K, I, P savon, Tž savon, saon, furl. savon); (b) rom. *t / +[V/R_V/R] > s knj. it. t : ben. it. d > 0 (pri čemer se drugotno pojavlja tudi d), furl. d, *-d > -t (lat. L marItu(m) 'mož, soprog' > knj. it. marito : ben. it. B mario, marido, Tr, Tž, K, I 0 mari, P marido, furl. marît); (c) rom. *k / +[V/R_V/R] > knj. it. k : ben. it. g, furl. g > 0, j, *-g > -k/-0 (lat. amicu(m) 'prijatelj' > knj. it. amico : ben. it. B, Tr, K, P, Tž amigo, furl. ami). Na osnovi odrazov romanskih nezvenečih nezvočnikov v zvenečem okolju je mogoče v slovenščini ločiti izposojenke iz knjižne italijanščine od izposojenk iz N beneške italijanščine in furlanščine: nar. sln. amiko : amig 'prijatelj' (SLA 1/139) A ^ knj. it. amico : furl. *amig (> ami), ben. it. B, Tr, K, P, Tž amigo 'prijatelj'; nar. p sln. fegato : fijat 'jetra' (SLA 1/51) ^ knj. it. fégato 'jetra' : furl. fiât (: ben. it. B 1 figao, figà, Tr, Tž, K, Ifigà, Pfigàdo) 'jetra' < lat. (iecur) ficAtu(m); nar. sln. ferida S 'rana' (SLA 1/76) ^ furl. feride, ben. it. B feria, Tr, I ferida, Tž firida (: knj. it. ^ ferita) 'rana' < lat. ferita(m); nar. sln. koradela 'pljuča' (SLA 1/52) ^ furl. cora- 1 dele, ben. it. Tr, K, I, P coradela (: B coraela, knj. it. coratèlla) 'drobovje'; nar. sln. 9 kunjad : konjado, konja 'svak' (SLA 1/130) ^ furl. *cugnâd (> cugnât) : ben. it. • B, Tž cugnà, Tr, K cognà, cugnà, I cognà, P cognado (: knj. it. cognàto) 'svak' < o lat. cognAtu(m); nar. sln. labra : lavrin 'ustnice' (SLA 1/13) ^ knj. it. làbbra (pl.) : • furl. lavris (pl.) (: ben. it. B, Tž lavro, Tr labro, kar je prevzeto iz knj. it., starejše po- 2 dedovano je lavro) 'ustnica' < lat. labru(m); nar. sln. nipote : nevovt 'vnuk' (SLA 1/111) ^ knj. it. nipote : kar. furl. nevàut (: osr./knj. furl. nevôt) (: ben. it. B neodo, Tr, K, I, P nevodo, Tž nevà) 'vnuk, nečak' < lat. nepote(m). 2.1.2 Romanska vzglasna k, g v položaju pred sprednjimi samoglasniki Romanska vzglasna k, g v položaju pred sprednjimi samoglasniki sta se v toskan-ski italijanščini spremenila v č, j, v beneški italijanščini v c, j, ki sta se ponekod poenostavila v s, z (ki sta nadalje ponekod prešla v 0, S), v furlanščini v č, j (ki sta ponekod nato prešla v c, j in se lahko dalje poenostavila v s, z) (prim. 1.2.1), pri čemer se je g v položaju pred sprednjim soglasnikom, ki mu je sledil nosni soglasnik, spremenil v j (ki se je pozneje zlil s sledečim i) (Rohlfs 1966: 200-203, 209-212; Zamboni 1988: 525-526; Ursini 1988: 547; Benincà 1989: 569): (a) rom. *kE- > knj. it. č, ben. it. c > s > 0, furl. č (lat. cëna(m) 'večerja' > knj. it. céna, ben. it. B sena, Tr, Tž zena, K, I, P sena, furl. cene); (b) rom. *gE- > knj. it. j, ben. it. j > z > S, furl. j, jN (lat. generu(m) 'zet' > knj. it. gènero, ben. it. B senero, Tr zenero, K, I senero, P senere, senero, Tž zenar, furl. ginar; lat. gente(m) 'ljudje' > knj. it. gènte, ben. it. B sente, Tr, Tž zente, K, I, P sente, furl. *jint > int). Enak odraz kot romanski *gE- ima tudi romanski *j-: lat. iuvene(m) 'mlad' > knj. it. giovane, ben. it. B zovene, Tr, K zovine, I soveno, P sovene, soveno,21 Tž zovin, furl. zovin [3ovin]. 21 Pogostejše so mlajše oblike ben. it. giovine, ki so prevzete iz knjižne italijanščine. V toskanski in beneški italijanščini ima enak odraz kot romanski *gE- tudi romanski *kE v zvenečem okolju, v furlanščini se pojavlja tudi odraz z, *-z > -s: lat. tacere > knj. it. tacere 'molčati', furl. tase, (lat. *tacere >) ben. it. B taser, T, K, I taser, P tasi, Tž tasar. Različni odrazi romanskih vzglasnih k, g v položaju pred sprednjimi samoglasniki v novoromanskih idiomih omogočajo razlikovanje med izposojenkami v slovenščino iz furlanščine in knjižne italijanščine na eni strani ter iz beneške italijanščine na drugi: nar. sln. červjel 'možgani' (SLA 1/10) ^ furl. cerviel (: knj. it. cervello, ben. it. Tr zarvel, zervel, Tž zarvel, I servel, P servel, cervel, slednje je tako kot B cervelo prevzeto iz knj. it.) 'možgani' < lat. cerebellu(m); nar. sln. dragoncela 'bezgavke' (SLA 1/86) ^ ben. it. *dragonzel (> K dragonsel) (: knj. it. dragoncello, furl. dragoncel) 'pehtran; glista'; nar. sln. dženitorji 'starši' (SLA 1/102) ^ furl. genitor, knj. it. genitore, Tž ginitor 'eden od staršev' < lat. genitore(m); nar. sln. džinar 'zet' (SLA 1/128) ^ furl. ginar 'zet'; nar. sln. zerman 'bratranec' (SLA 1/116) ^ ben. it. K, I serman (: Tr zerman, I tudi sorman, Tž zarman, knj. it. germano) 'bratranec' < lat. germAnu(m); nar. sln. zermana 'sestrič-na' (SLA 1/117) ^ ben. it. K, I sermana (: Tr zermana, I tudi sormana, knj. it. germana) 'sestrična' < lat. germAna(m); nar. sln. kužin 'bratranec' (SLA 1/116) ^ furl. cusin (: knj. it. cugino, Tž cugin, kar je prevzeto iz knj. it.) 'bratranec' ^ stfrc. cosin; nar. sln. kužina 'sestrična' (SLA 1/117) ^ furl. cusine (: knj. it. cugina) 'sestrična'; nar. sln. varičela 'ošpice' (SLA 1/83) ^ knj. it. varicella 'norice'. 2.1.3 Romanska soglasniška sklopa *kj, *gj Romanska soglasniška sklopa **kj, *gj sta se v toskanski italijanščini spremenila H v čč, JJ, v beneški (in širše v severni) italijanščini v c, j (ki sta se nato ponekod ^ poenostavila v s, z, ki sta nadalje ponekod prešla v 9, S), v furlanščini v č, J (Rohlfs 1966: 387-390, 395-396; Beninca 1989: 569): (a) (lat. ci, ce / +[_V] >) rom. *kj > knj. it. čč, ben. it. c > s > 9, furl. č (lat. *facia(m) 'obraz' > knj. it. faccia, ben. it. B, Tr, Tž faza, K, I, P fasa, furl. face); (b) (lat. gi, ge / +[_V] >) rom. *gj > knj. it. jj, ben. it. j > z > S, furl. j, j (lat. fAgeu(m) 'bukev' > knj. it. faggio, *fageariu(m) > furl. faiar). Na osnovi različnih odrazov romanskih soglasniških sklopov **kj, *gj je mogoče v slovenščini razlikovati med prevzetim besedjem iz furlanščine in knjižne italijanščine na eni strani ter iz beneške italijanščine na drugi: nar. sln. moštace 'brki' (SLA 1/20) ^ ben. it. *mostazi (: Tž mostaci, kar je prevzeto iz knj. it. mostacci, furl. mostacjis) 'brki' < lat. *mustaceu(m); nar. sln. brač 'roka' (SLA 1/31) ^ furl. brag, knj. it. braccio (: ben. it. B, Tr brazo, K, I braso, Tž braz) 'laket, roka' < lat. brachiu(m); nar. sln. fijoč 'vnuk' (SLA 1/111) ^ furl. fiog (: knj. it. figlioccio, ben. it. B, Trfiozo, K, I, Pfioso, Tžfioz) 'krščenec, birmanec'. 2.1.4 Romanski soglasniški sklopi z *tj, *dj Romanska soglasniška sklopa *tj, *dj se v toskanski italijanščini odražata kot cc/J, Jj/jj, v beneški italijanščini kot c/ž, j > z > S, v furlanščini kot č/z, J/j (Rohlfs 1966: 409-411, 390-395; Beninca 1989: 570): (a) (lat. ti, te / +[_V] >) rom. *tj > knj. it. cc, ben. it. c > s > 9, furl. č v nekaterih besedah (lat. puteu(m) 'vodnjak' > knj. CM co O CM • 02 £ Vi Ph o J Vi O £ 1—1 it. pozzo, ben. it. B, Trpozo, K, I, P poso, Tž poz, furl. pog), knj. it. j, ben. it. j > z M > S, furl. z v drugih besedah (lat. ratione(m) 'misel, račun' > knj. it. ragione, ben. it. N B rason, Tr razon, rason, K razon, I, P rason, Tž reson, furl. reson); (b) (lat. di, de / +[_V] >) rom. *dj > knj. it. jj/jj, ben. it. j > z > S, furl. j, j / +[_V] (lat. radiu(m) 'žarek' > knj. it. raggio, ben. it. B raso, Tž razo (Tr ragio, kar je prevzeto iz knj. O it.), furl. rai; lat. mediu(m) 'srednji' > knj. it. mezzo, ben. it. B meso, Tr, Tž mezo, K, s I, P meso, furl. mieg, Nsg f mieze [mje3e]). Različni odrazi romanskega soglasniškega sklopa *tj omogočajo v slovenšči- 0 ni razlikovanje izposojenk iz knjižne in beneške italijanščine na eni strani ter iz fur-lanščine na drugi: nar. sln. influenca 'nahod' (SLA 1/85) • knj. it. influenza (: ben. it. Tr influensa, Tž (in)fluenza, kar je oboje prevzeto iz knj. it., prvo tudi glasovno 1 prilagojeno, furl. influence) 'gripa' • lat. influentia; nar. sln. novič 'zet' (SLA 1/128) • furl. nuvig < *novig (: ben. it. B, Tr novizo, K, I, P noviso, Tž nuviz, nuiz) N 'zaročenec' < lat. novitiu(m); nar. sln. noviča 'snaha' (SLA 1/129) • furl. nuvice < A *novice (: ben. it. B, Tr noviza, K, I, P novisa) 'zaročenka' < lat. novitia(m). P i 2.1.5 Romanski zaporedji ka, ga S Romanski zaporedji ka, ga sta se v toskanski in beneški italijanščini prvotno ohra-^ nili (v toskanski italijanščini je vsak k nato prešel v h - to je t. i. gorgia toscana -, 1 ki pa v knjižno italijanščino ni bil sprejet), medtem ko sta se v furlanščini (in širše 99 v alpski romanščini, podobno tudi v galski romanščini) palatalizirali v ča, ja, ki sta • v nekaterih furlanskih narečjih otrdela (Rohlfs 1966: 197-200, 207-209; Beninca o 1989: 569-570): rom. *ka, *ga > knj. it. ka, ga, ben. it. ka, ga, furl. ča, ja > ča, ja • (lat. casa(m) 'hiša, dom' > knj. it. casa, ben. it. B, Tr, K, I, Tž casa, furl. cjase; lat. 2 gallu(m) 'petelin' > knj. it. gallo, ben. it. B, Tr, I galo, Tž gal, furl. gjal). Prisotnost oziroma odsotnost palatalizacije romanskih zaporedij ka, ga v ro-manizmih v slovenščini omogoča razlikovanje med furlanizmi in italijanizmi: nar. sln. boča 'usta' (SLA 1/23) • furl. bocje (: ben. it. B, Tr, K, I, P, Tž boca, knj. it. bocca) 'usta' < lat. bucca(m); nar. sln. kastanja (SLA 1/5) 'rjava barva las' • knj. it. castagna, ben. it. B, Tr, K, I castagna (: furl. cjastine) 'kostanj, kostanjeva (barva)'; nar. sln. kavilja 'gleženj' (SLA 1/66) • knj. it. caviglia (: ben. it. K cavia, Tž cavicia, furl. cjavila) 'gleženj' • provan. cavilha; nar. sln. anka 'kolk' (SLA 1/61) • knj. it. anca 'kolk'. 2.1.6 Romanski vzglasni soglasniški sklopi s pl, bl, fl, kl, gl Romanski vzglasni soglasniški sklopi z ustničniki oziroma mehkonebniki in l so se v alpski romanščini (podobno kot v galski romanščini) ohranili, medtem ko se je l v večjem delu italijanskega jezikovnega ozemlja (z izjemo nekaterih govorov v severnih Abrucih) najprej spremenil v j, nato pa sta se zapornik in j lahko nadalje spreminjala (Rohlfs 1966: 252-255, 241-242, 247-249, 243-245, 249-251; Beninca 1989: 570; Skubic 2002: 136, 67, 74): (a) rom. *pl-, *bl-, *fl- > furl.pl-, bl-, bl-, knj. it.pj-, bj-, fj-, ben. it.pj-, bj-, fj- (lat. placere 'biti všeč' > furl.plase, knj. it.piacere, (*placere >) ben. it. B, Tr, K, I piaser, P piase, Tž piasar; germ. blank 'bel' ^ furl. blanc, knj. it. bianco, ben. it. B, Tr, I bianco, Tž bianc; lat. flamma(m) 'plamen' > furl. flame, knj. it. fiamma, ben. it. B, Tž fiama; (b) rom. *kl-, *gl- > furl. kl-, gl-, knj. it. kj-, gj-, ben. it. č-, j- (lat. clamare 'klicati' > furl. clama, knj. it. chiamare, ^ ben. it. Tr, K, I, ciamar, P ciama, Tž ciamar (B chiamar, kar je najverjetneje pre- w vzeto iz knj. it.); sr. lat. glandula 'žleza' > furl. glandule, knj. it. ghiandola, ben. it. Tr, K, P giandola, Tž giandula). Različna odraza romanskih soglasniških sklopov pl-, bl-, fl- v novoroman- ^ skih idiomih omogočata razlikovanje med izposojenkami v slovenščino iz furlan- 1—1 ščine na eni strani in iz (knjižne ali beneške) italijanščine na drugi: nar. sln. flank : fjank 'kolk' (SLA 1/61) ^ furl. flanc : knj. it. fianco, ben. it. B, Trfianco, Tž fianc 'bok' ^ st. frc. flanc; nar. sln.planta 'stopalo' (SLA 1/67) ^ furl.plante (: knj. it. pianta, ben. it. Trpianta) 'podplat' < lat. *planta(m). Različni odrazi romanskih soglasniških sklopov kl-, gl- v novoromanskih idiomih so osnova za razlikovanje med izposojenkami v slovenščino iz furlanščine, knjižne in beneške italijanščine: nar. N sln. glandola : gjandola 'bezgavka' (SLA 1/86) ^ furl. glandule : knj. it. ghiandola (: ben. it. Tr, K, P giandola, Tž giandula) 'žleza'. 2.1.7 Romanski soglasniški sklop *lj Romanski soglasniški sklop *lj se je spremenil v toskanski italijanščini v 11, v beneški (in širše v severni) italijanščini v j (ki se je ponekod v položaju med samoglasnikoma nato spremenil v j), v furlanščini v j (Rohlfs 1966: 396-398; Beninca 1989: 571): (lat. li, le / +[_V] >) rom. *lj > knj. it. ft, ben. it. j > j, furl. j (lat. Aliu(m) O 'česen' > knj. it. aglio, ben. it. B agio, Tr, K, I, P aio, Tž ai, furl. ai). Na osnovi različnih odrazov romanskega soglasniškega sklopa *lj lahko v i-h slovenščini razlikujemo med prevzetim besedjem iz furlanščine in beneške itali- N janščine na eni strani ter iz knjižne italijanščine na drugi: nar. sln. fameja : familja H 'družina' (SLA 1/100) ^ furl. famee, ben. it. Tr famea, K fameia, I, P famea, fa- l_) meia, Tž famea (: B famegia) : knj. it. famiglia 'družina' < lat. familia(m); nar. sln. filjaštro 'polbrat' (SLA 1/108) ^ knj. it. figliastro (: ben. it. B, Tr, K, I, P, Tž it. fiastro, furl. fiastri) 'pastorek'; nar. sln. taj 'rana' (SLA 1/76) ^ furl. tai, ben. it. Tr, K, I, P taio, Tž tai (: B tagio, knj. it. taglio) 'rez, urez'. 2.1.8 Romanska s, z (Severozahodno)romanska sičnika s, z in tudi beneškoitalijanska in furlanska s, z različnih izvorov (prim. 2.1.2, 2.1.3, 2.1.4) se v beneški italijanščini in furlanščini izgovarjata kot glasova med sičnikoma s, z in šumevcema š, ž. Posledično govorci obeh geolektov tudi s, z v knjižni italijanščini pri (nezborni) izreki izgovarjajo na isti način. V slovenščino se torej italijansko-furlanska s, z prevzemata kot š, ž: (a) zgledi za nadomeščanje it-.furl. s ^ sln. š: nar. sln. muškol 'meča' (SLA 1/65) • knj. it. muscolo, ben. it. Tr muscolo (: Tž muscul, furl. muscul) 'mišica'; nar. sln. špala 'rama' (SLA 1/129) • knj. it. spalla 'rama', ben. it. B, Tr, I, Tž spala, furl. spale, kar je prevzeto iz knj. it. (starejše podedovano je furl. spadule) < lat. spatula(m); nar. sln.filjaštro 'polbrat' (SLA 1/108) • knj. it. figliastro 'pastorek'; nar. sln. rižipola 'šen' (SLA 1/82) • knj. it. risipola, ben. it. T, K risipola (: furl. risipule) 'šen'; nar. sln. škabja 'garje' (SLA 1/81) • knj. it. scabbia 'garje'; nar. sln. tonšilja 'bezgavka' (SLA 1/86) • knj. it. tonsilla 'mandelj'; (b) zgledi za nadomeščanje it-.furl. z ^ sln. ž: nar. sln. marožo 'fant' • ben. it. B, Tr, K, I, P, Tž 1—1 moroso (: furl. moros, knj. it. amoroso) 'fant, zaročenec'; nar. sln. maroža 'punca' M ^ ben. it. B, Tr, K, I, Tž morosa (: furl. morose, knj. it. amorosa) 'punca, zaro-N čenka'; nar. sln.preža 'ščepec, prgišče' (SLA 1/43, 44) ^ furl.prese, knj. it.presa 1—1 'prijem, oprimek'; nar. sln. rožalija 'ošpice' (SLA 1/83) ^ knj. it. rosalia, rosolia 'ošpice'; nar. sln. špožo 'fant' (SLA 1/137) ^ ben. it. B, Tr sposo 'zaročenec', knj. O it. sposo 'ženin'. s Nadomeščanje (knjižno)italijanskih s, z s slovenskima s, z je posledica zelo L poznega prevzema iz knjižne italijanščine (z zborno izreko): nar. sln. tizi (SLA O 1/90) ^ knj. it. tisi (prim. 2.2.4); nar. sln. stranjer (SLA 1/142) ^ knj. it. straniero (prim. 2.2.2). N Preglednica 1: Odrazi najznačilnejših romanskih soglasnikov, soglasniških sklopov in zapo- redij s soglasniki v knjižni in beneški italijanščini ter furlanščini N A rom. knj. it. Benetke Trst Koper Izola Piran Tržič furl. P *VpV p v > 0 v v v v v v 1 *VtV t 0 (d) 0 (d) 0 (d) 0 (d) 0 (d) 0 (d) d S *VkO k g g g g g g g > 0 K *kE- č s c s s s c č 1 *gE- 3 z 3 z z z 3 3, jEN i *j 3 z 3 z z z 3 3 cs • *kj čč c c s s s c č 2 O *gj 33 3 3 z z z 3 3 j CO *tj cc, 3 c, z c- 3 s, z s, z s, z c- 3 č, z 2 *dj 33, 33 z 3 z z z 3 3 j *ka ka ka ka ka ka ka ka ca *ga ga ga ga ga ga ga ga 3a *pl- pj- p.i- pj- pj- pj- pj- pj- pl- *bl- bj- bj- bj- bj- bj- bj- bj- bl- *fl- fj- fj- fj- fj- fj- fj- fj- fl- *kl- kj- č- č- č- č- č- č- kl- *gl- gj- 3- 3- 3- 3- 3- 3- gl- *lj 11 3 j j j j j j 2.2 Samoglasniški sistem V samoglasniškem sistemu so za razlikovanje različnih plasti mlajših romanizmov v slovenščini pomembni predvsem odrazi romanskih *e, *o v zaprtem in odprtem zlogu, dvoglasnika au ter izglasnih samoglasnikov v novoromanskih idiomih v stiku s slovenščino.22 22 Za določanje mlajših romanizmov v slovenščini so na primer manj pomembni odrazi romanskih sredinskih samoglasnikov v naglašenih zlogih (ohranjanje : izguba razlikovanje med ozkima in širokima e, o) v novoromanskih idiomih (knj. it. botte 'sod' : botte 'udarci', ben. it. B, K, P, Tž bote : bote, Tr bote = bote). Etimološko razlikovanje med ozkima in širokima sredinskima samoglasnikoma se ohranja v knjižni italijanščini ter v večini beneškoitalijanskih govorov (na primer govorov Benetk, Kopra, Izole, Pirana, Tržiča) z izjemo govorov Trsta in Milj (v slednjem se pojavlja drugotno asimilatorično razlikovanje, ki je povzročeno s kakovostjo samoglasnika v ponaglasnem zlogu). 2.2.1 Romanska *e, *o v zaprtem zlogu Romanska *e, *o v zaprtem zlogu, tj. v položaju pred dvema soglasnikoma, sta se v w toskanski in beneški italijanščini ohranila kot široka e, o, medtem ko sta se v furlan- ^ ščini diftongirala v je, we (v položaju pred nosnim soglasnikom se je samoglasniški ^ element dvoglasnika zožil v i), v položaju pred r imata ponekod tudi odraza ja, wa ^ (Rohlfs 1966: 103-108, 123; Benincà 1989: 564-567): (a) (lat. Ë / +[_CC] >) rom. M *eCC > knj. it. e, ben. it. e > g, furl. je, *jiN> iN, jer/jar (lat. pelle(m) 'koža' > knj. it. pèlle, ben. it. B, Tr, K, I, P pele, Tž pela, pele, furl. piel; lat. tempu(s) 'čas, vreme' > knj. it. tèmpo, ben. it. B, Tr, I tempo, P tenpo, Tž tenp, furl. timp; lat. terra(m) 'zemlja' > knj. it. tèrra, ben. it. B, Tr, K, I, Tž tera, furl. tiere); (b) (lat. ô / +[_CC] >) rom. *oCC > knj. it. o, ben. it. o > o, furl. we, wiN, war (lat. porta(m) 'vrata' > knj. it. porta, ben. it. B, Tr, K, I, Tž porta, furl. puarte; lat. ponte(m) > knj. it. ponte 'most', ben. it. B, Tr, K, I, Tž ponte, furl. puint). Prisotnost oziroma odsotnost diftongizacije romanskih *e, *o v zaprtem zlogu v romanizmih v slovenščini omogoča razlikovanje med furlanizmi in itali-janizmi: nar. sln. fjera : febra 'mrzlica' (SLA 1/87) ^ furl. fiere : knj. it. fèbbre (: ben. it. Kfreve, fievera, I fevre, P fievera, Tr febre, kar je prevzeto iz knj. it., Tžfievra) 'vročina, vročica, mrzlica' < lat. febre(m); nar. sln. kvarp 'život' (SLA 1/48) ^ furl. cuarp (: ben. it. B, Tr, I corpo, Tž corp, knj. it. corpo) 'telo' < lat. CORPU(S). £ 2.2.2 Romanska *e, *o v odprtem zlogu Romanska *e, *o v odprtem zlogu, tj. v položaju pred soglasnikom in samoglasni- N kom, sta se v toskanski italijanščini diftongirala v je, wo v predzadnjem zlogu, a se H ohranila v predpredzadnjem zlogu, v beneški italijanščini sta se ohranila, pri čemer l_) se pojavljajo tudi primeri z dvoglasnikom v predzadnjem zlogu, v furlanščini sta se tako kot v zaprtem zlogu diftongirala, nato pa v furlanskem zadnjem zlogu mo-noftongirala v i, u (Rohlfs 1966: 102-103, 117-119, 133, 145-147; Benincà 1989: 564-567): (a) (lat. Ë / +[_CV] >) rom. *eCV> knj. it. je, ben. it. e/je, furl. je, -i (lat. *seca(t) '(on) seka' > furl. siee; lat. *mele(m) 'med' > knj. it. mièle, ben. it. B, Tr, I miel, Tž amiel, furl. mîl); (b) (lat. ô / +[_CV] >) rom. *oCV> knj. it. wo, ben. it. o/wo, furl. wo, -u (lat. rota(m) 'kolo' > knj. it. ruota, ben. it. B, K, I, P, Tž roda, T rioda, furl. ruede; lat. *core(m) 'srce' > knj. it. cuore, ben. it. B, Tr cuor, K, I cuor, cor, Tž cor, furl. cûr). Prisotnost oziroma odsotnost diftonga v odrazih romanskih *e, *o v odprtem zlogu v romanizmih v slovenščini omogoča razlikovanje med furlanizmi in itali-janizmi: nar. sln. foreštir (SLA 1/142) 'tujec' ^ furl. forestîr (: knj. it. forestièro) 'tujec' ^ stfrc. forestier; nar. sln. stranjer 'tujec' (SLA 1/142) ^ knj. it. stranièro (: furl. stranîr) 'tujec' ^ stfrc. estrangier. ^ 2.2.3 Romanski au M Romanski dvoglasnik au se je v furlanščini ohranil (v nekaterih primerih je pozneje N prišlo do monoftongizacije), medtem ko se je v toskanski in beneški italijanščini 1—1 monoftongiral v o (Rohlfs 1966: 64-68; Benincä 1989: 567): rom. *au > knj. it. o, ben. it. o, furl. au (> o) (lat. auru(m) 'zlato' > knj. it. oro, ben. it. B, Tr, K, P, Tž oro, O furl. aur), kar omogoča razlikovanje med furlanizmi in italijanizmi v slovenščini: s nar. sln. (Rezija) avur 'zlato' • furl. aur 'zlato'. L 0 2.2.4 Romanski izglasni samoglasniki Romanska izglasna samoglasnika *-e, *-u se v toskanski in beneški italijanščini odražata kot -e, -o, pri čemer sta v beneški italijanščini v položaju za jezičnikoma r, l in 1 nosnikoma m, n pogosto onemela (v bizjaškem narečju praviloma onemi vsak -o), medtem ko sta v furlanščini onemela v vseh položajih: rom. *-e, *-u > knj. it. -e, -o, ben. it. N -e/-R0, -o/-R0, furl. -0 (lat. nive(m) 'sneg' > knj. it. neve, ben. it. B, Tr, Tž neve, furl. nef; A lat. *mele(m) 'med' > knj. it. miele, ben. it. B, Tr miel, Tž amiel, furl. mil; lat. portu(m) p 'pristanišče' > knj. it.porto, ben. it. B, Tr, Tžporto, furl.puart; lat. bellu(m) 'lep' > knj. 1 it. bello, ben. it. B belo, Tr, K, I, P, Tž bel, furl. biel), kar omogoča predvsem izločitev S tistih (najnovejših) italijanizmov v slovenščini, ki niso bili pregibalno prilagojeni; gre predvsem za samostalnike, ki se v imenovalniku ednine končujejo na samoglasnik. Iz knjižne italijanščine brez prilagoditve slovenskemu pregiblnemu sistemu 9 so na primer: (a) primeri z izglasnim -e: nar. sln. femore 'kolk' (SLA 1/61) • knj. • it. femore 'bedrna kost, stegnenica'; nar. sln. nipote 'vnuk' (SLA 1/111) • knj. it. o nipote 'vnuk, nečak'; nar. sln. tutore 'jerob' (SLA 1/123) • knj. it. tutore 'varuh'; • (b) primeri z izglasnim -o: nar. sln. amiko 'prijatelj' (SLA 1/139) • knj. it. amico 2 'prijatelj'; nar. sln. fegato 'jetra' (SLA 1/51) • knj. it. fegato 'jetra'; nar. sln. filja-štro 'polbrat' (SLA 1/108) • knj. it.figliästro 'pastorek'; nar. sln. kranjo 'lobanja' (SLA 1/9) • knj. it. cränio 'lobanja'; nar. sln. medijo 'sredinec' (SLA 1/38) • knj. it. medio 'sredinec'; nar. sln. minjolo (SLA 1/40) 'mezinec' • knj. it. mignolo 'mezinec'; nar. sln.palato 'nebo v ustih' (SLA 1/24) • knj. it.paläto 'nebo v ustih'; nar. sln.patrinjo 'očim' (SLA 1/118) • knj. it.patrigno 'očim'; nar. sln. svočero 'tast' (SLA 1/126) • knj. it. suocero 'tast'; (c) ostalo: nar. sln. tizi 'tuberkuloza' (SLA 1/90) • knj. it. tisi 'tuberkuloza', kar je učena beseda, prevzeta iz lat. phthisi. Poleg pregibalno neprilagojenih se pojavljajo tudi pregibalno prilagojene oblike (oziroma iz knjižne italijanščine prevzete preko beneške italijanščine ali fur-lanščine): nar. sln. brufolo, brufol (SLA 1/78) • knj. it. bruffolo, ben. it. B, Tr, K, I, P brufolo (: furl. bruful) 'mozolj'; nar. sln. kompanj 'prijatelj' (SLA 1/139) • furl. compagn, knj. it. compägno 'družabnik'; nar. sln. kurator 'jerob' (SLA 1/123) • knj. it. curatore, furl. curator 'varuh'; nar. sln. maron 'rjava barva (las)' (SLA 1/5) • knj. it. marrone, ben. it. B, Tr, K, I, P, Tž maron, furl. maron 'kostanj, kostanjeva (barva)'; nar. sln. muškol 'meča' (SLA 1/65) • knj. it. muscolo, ben. it. Tr muscolo (: Tž muscul, furl. muscul) 'mišica'; nar. sln. rafredor 'nahod' (SLA 1/85) • knj. it. raffreddore, ben. it. Tr rafredor (: Tž rifredor), furl. rafredor 'prehlad'. Pri nekaterih besedah ni jasno, ali gre za pregibalno prilagojene italijanizme ali za furlanizme: nar. sln. brač 'roka' (SLA 1/31) • furl. brag, knj. it. bräccio (: ben. it. B, Tr brazo, K, I braso, Tž braz) 'laket, roka'; nar. sln.polpač 'meča' (SLA 1/65) • furl. polpag, knj. it. polpaccio 'laket, roka'; nar. sln. pet 'prsi' (SLA 1/47) • furl. pet, ben. it. B, Tr, I peto, Tž pet, knj. it. petto 'prsi'; nar. sln. punj 'pest' (SLA 1/33, 44) • furl.pugn, ben. it. B, Tr, Tžpugno, knj. it.pugno 'pest'. V tem primeru o tem, kateremu viru damo prednost, odloča zemljepisni položaj, tj. v katero slovensko narečje je bila beseda prevzeta (za vzhodni del kraškega, notranjsko in istrsko narečje lahko izključimo novejše furlanizme). Preglednica 2: Odrazi najznačilnejših romanskih samoglasnikov in dvoglasnika v knjižni in beneški italijanščini ter furlanščini rom. knj. it. Benetke Trst Koper Izola Piran Tržič furl. *eCC e e e e e e e je *oCC 0 o o o o o o we *eCV je e (je) e (je) e (je) e (je) e (je) e (je) je, -1 *oCV wo o (wo) o (wo) o (wo) o (wo) o (wo) o (wo) we, -u *au 0 o o o o o o au (> o) *-e -e -e/-R0 -e/-R0 -e/-R0 -e/-R0 -e/-R0 -e/-R0 -0 *-u -o -o/-R0 -o/-R0 -o/-R0 -o/-R0 -o/-R0 -0 -0 iT P- < N > O J iT O m 3 Sklep Na osnovi glasovne raznolikosti izvorno istih leksemov v novoromanskih idiomih, ki so v ozemeljskem stiku s slovenščino, je mogoče v večji ali manjši meri identificirati idiom, iz katerega je bil romanizem prevzet v slovenščino. Pojavljajo se namreč naslednje možnosti glasovne raznolikosti: (1) furlanščina : kolonialna beneška italijanščina : knjižna italijanščina: rom. *kl-, *gl- > furl. kl-, gl- : ben. it. č-, j- : knj. it. kj-, gj- (nar. sln. glandola : gjandola 'bezgavka' (SLA 1/86) • furl. glandule : knj. it. ghiandola (: ben. it. gi-andola) 'žleza' • sr. lat. glandula); (2) furlanščina : kolonialna beneška italijanščina + knjižna italijanščina (a) rom. *pl-, *bl-, *fl- > furl.pl-, bl-, fl- : ben. it., knj. it.pj-, bj-, fj- (nar. sln. flank fjank 'kolk' (SLA 1/61) • furl. flanc : ben. it., knj. it. fianco 'bok' • st. frc. flanc) (b) rom. *tj, *dj > furl. č, j : ben. it., knj. it. c, j (nar. sln. novič 'zet' (SLA 1/128) • furl. nuvig (: ben. it. novizo) 'zaročenec' < lat. novitiu(m); nar. sln. noviča 'snaha' (SLA 1/129) • furl. nuvice (: ben. it. noviza) 'zaročenka' < lat. novitia(m)); (c) rom. *ka, *ga > furl. ča, 3a > ča, ja : ben. it., knj. it. ka, ga (nar. sln. boča 'usta' (SLA 1/23) • furl. bocje (: ben. it. boca, knj. it. bocca) 'usta' < lat. bucca(m); nar. sln. kavilja 'gleženj' (SLA 1/66) • knj. it. caviglia (: ben. it. K cavia, Tž cavicia, furl. cjavila) 'gleženj' • provan. cavilha); (č) rom. *eCC, *oCC > furl. je, wa : ben. it., knj. it. e, o (nar. sln. fjera : febra 'mrzlica' (SLA 1/87) • furl. fiere : knj. it. febbre (: ben. it. Kfreve, fievera, I fevre, P fievera, Tž fievra) 'vročina, vročica, mrzlica' < lat. febre(m); nar. sln. kvarp 'život' (SLA 1/48) • furl. cuarp (: ben. it. corpo, knj. it. corpo) 'telo' < lat. corpu(s)); (d) rom. *eCV, *oCV> furl. je, wa (> -1, -u) : ben. it., knj. it. je, wo (nar. sln. foreštir (SLA 1/142) 'tujec' • furl. forestir N 1—1 (: knj. it. forestiéro) 'tujec' ^ stfrc. forestier; nar. sln. stranjer 'tujec' (SLA 1/142) M ^ knj. it. straniéro (: furl. stranír) 'tujec' ^ stfrc. estrangier); (3) kolonialna beneška italijanščina : furlanščina + knjižna italijanščina: (a) 1—1 rom. *kE-, *gE- > furl., knj. it. č, j (furl. tudi j; čed. furl. c, j > s, z, obs. furl. s, z) : ben. it. c, j > s, z (nar. sln. džinar 'zet' (SLA 1/128) ^ furl. ginar (: knj. it. género : ben. it. O B senero, Tr zenero, K, I senero, P senere, senero, Tž zenar) 'zet' < lat. generu(m); nar. s sln. zerman 'bratranec' (SLA 1/116) ^ ben. it. K, I serman (: Tr zerman, I tudi sorman, L Tž zarman, knj. it. germano) 'bratranec'; nar. sln. zermana 'sestrična' (SLA 1/117) ^ O ben. it. K, I sermana (: Tr zermana, I tudi sormana, knj. it. germana) 'sestrična' < lat. germana(m); (b) rom. *kj, *gj> furl., knj. it. č, j : ben. it. c, j > s, z (nar. sln. brač'roka' (SLA 1/31) ^ furl. brag, knj. it. braccio (: ben. it. B, Tr brazo, K, I braso, Tž braz) — 'laket, roka' < lat. brachiu(m); nar. sln. fijoč 'vnuk' (SLA 1/111) ^ furl. fog (: knj. it. figlioccio, ben. it. B, Trfiozo, fiozo, K, I, Pfioso, Tžfioz) 'krščenec, birmanec'; (4) knjižna italijanščina : furlanščina + kolonialna beneška italijanščina: > (a) rom. *VTV> knj. it. VTV: furl., ben. it. VDV(nar. sln. ferida 'rana' (SLA 1/76) p ^ furl. feride, ben. it. ferida (: knj. it. ferita) 'rana' < lat. ferita(m)); (b) rom. *lj > — knj. it. II : furl., ben. it. j (nar. sln. taj 'rana' (SLA 1/76) ^ furl. tai, ben. it. taio (: S knj. it. taglio) 'rez'; nar. sln. fljaštro 'polbrat' (SLA 1/108) ^ knj. it.figliastro (: ^ furl. fiastri, ben. it. fiastro) 'pastorek'); (5) furlanščina + kolonialna beneška italijanščina + knjižna italijanšči-9 na (nar. sln. špala 'rama' (SLA 1/129) ^ knj. it. spalla, ben. it. spala, furl. spale • 'rama' < lat. spatula(m)). 2 Viri Boerio 1867 = Giuseppe Boerio, Dizionario del dialetto veneziano, Venezia: Reale tipografía di Giovanni Cecchini edit., 31867 (11856). Buccarella 2013 = Aldo Buccarella, Dizionario popolare (illustrato) Italiano-Bisiac, Monfalcone - Gorizia: Associazione Gruppo Incontri Bisiachi, 2013. Casasola 2007 = Mauro Casasola, Dizionario essenziale italiano-bisiac, San Pier d'Isonzo: Associazione Culturale Bisiaca, 2007. Cernecca 1986 = Domenico Cernecca, Dizionario del dialetto di Valle d'Istria, Ro- vigno: Centro di ricerche storiche, 1986. Doria 1987 = Mario Doria, Grande dizionario del dialetto triestino, Trieste: Edizi- oni »Meridiano«, 1987. Miceu 2008 = Adriana Miceu (ur.), Miti, Fiabe e Leggende del Friuli storico 9: Friul gurizan, Bisiacaria, Goriška, Udine: Istituto di Ricerca Achille Tellini, 2008. Lusa 2004 = Ondina Lusa, Le perle del notro dialetto, con la collaborazione di Mario Bonifacio, Pirano: Comunita degli Italiani »Giuseppe Tartini«, 2004. Manzini - Rocchi 1995 = Giulio Manzini - Luciano Rocchi, Dizionario storico fraseologico etimologico del dialetto del Capodistria, Rovigno: Centro di ricerche storiche, 1995. Rosamani 1990 = Enrico Rosamani, Dizionario giuliano, Trieste: Lint, 1990. Sau 2009 = Silvano Sau, Dizionario del dialetto Isolano, Isola: Il Mandracchio, 2009. Literatura D'Achille 2001 = Paolo D'Achille, Breve grammatica storica dell'italiano, Roma: Carocci, 2001. ■ Benincä 1989 = Paola Benincä, Friaulisch: Interne Sprachgeschichte I: Grammatik ^ / Friulano: Evoluzione della grammatica, Lexikon der romanistischen Lingu- 1—1 istik III, Tübingen: Max Niemayer Verlag, 1989, 563-585. Boček 2009 = Vit Boček, Hläskove substituce v nejstaršich romanismech ve slo- 1/5 vanskych jazycich, Studia etymologica Brunensia 6 (2009), 59-65. Boček 2010 = Vit Boček, Studie k nejstaršim romanismum ve slovanskych jazycich = Studia etymologica Brunensia 9, Praha: Lidove noviny, 2010. Brecelj 2005 = Marijan Brecelj, Furlansko-slovenski slovar, Nova Gorica: Goriška knjižnica Franceta Bevka, 2005. Buršic-Giudici 2009 = Barbara Buršic-Giudici, La vita rustica di Sissano rispecchi-ata nel suo dialetto, Pola: Societä di Studi e Ricerca Pietas Iulia, 2009. Cadorini 2011 = Giorgio Cadorini, Predbeneški govor Kopra in Pirana, Narečna prepletanja, ur. Goran Filipi, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2011, 61-71. Cossutta 1998 = Rada Cossutta, Romanski vplivi v govorih slovenske Istre, Slavi- ^ stična revija 46 (1998), št. 1-2, 73-81. Cossutta 2010 = Rada Cossutta, Romanizmi v poljedelskem in vinogradniškem iz- ^ razju slovenske Istre, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2010. Cossutta 2011 = Rada Cossutta, Slovenizmi v italijanskem tržaškem narečju, Koper: N Univerzitetna založba Annales, 2011. Crevatin 1989a = Franco Crevatin, Istroromanisch: externe Sprachgeschichte / Is- ^ troromanzo: storia linguistica esterna, Lexikon der romanistischen Linguistik III, Tübingen: Max Niemayer Verlag, 1989, 549-554. Crevatin 1989b = Franco Crevatin, Sprachliche Stratigraphie Istriens / Stratigrafia linguistica dell'Istria, Lexikon der romanistischen Linguistik III, Tübingen: Max Niemayer Verlag, 1989, 555-562. Darovec 2008 = Darko Darovec, Kratka zgodovina Istre, Koper: Založba Annales, 2008. Dizionario italiano-friulano / furlan-talian, Pordenone: Edizione Biblioteca dell'Immagine, 2011 (2002). Erat 2006 = Janez Erat, Furlanska slovnica = Gramatiche furlane, 2006 (http:// sabotin.p-ng.si/~jezik/furlanscina/, 10. 2. 2014). Erat 2008 = Janez Erat, Furlansko-slovenski slovar = Il dizionari furlan-sloven, 2008 (http://sabotin.p-ng.si/~jezik/furlanscina/, 10. 2. 2014). Filipi 1988-1989 = Goran Filipi, Situazione linguistica istro-quarnerina, Quaderni 9, Rovigno: Centro di ricerche storiche, 1988-1989, 153-163. Filipi 1993 = Goran Filipi, Istriotski jezikovni otok v Istri, Annales: series Historia et Sociologia 3 (1993), 275-284. Filipi 2011 = Goran Filipi, Mlinarska terminologija v zaselku Miši pri Dekanih, v: Narečna prepletanja, ur. Goran Filipi, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2011, 85-109. t_1 Filipi - Buršic-Giudici 1998 = Goran Filipi - Barbara Buršic-Giudici, Istriotski lingvistički atlas = Atlante linguistico istrioto, Pula: Znanstvena zadruga Me-diteran, 1998. 1—1 Finco - Cinausero - Dentesano 2004 = Franco Finco - Barbara Cinausero - Erman-no Dentesano, Nons furlans di lûc / Nomi friulani di luogo, Udine: Società Filologica Friulana, 22004. s Finco 2009 = Franco Finco, I contatti linguistici slavo-romanzi in Friuli e la palata-lizzazione di CA e GA, Ce fâstu 25 (2009), 197-200. 0 Forlani 2002 = Flavio Forlani, I nostri dialetti: progetto multimediale per il recu- pero e la salvaguardia dei dialetti di Rovigno, Dignano, Gallesano, Sissano e Pirano, Koper/Capodistria: RTV Slovenija, Centro Regionale RTV Koper--Capodistria, Radio Capodistria, 2002. Frau 1984 = Giovanni Frau, I dialetti del Friuli, Udine: Società Filologica Friulana, N 1984. A Frau 1989 = Giovanni Frau, Friaulisch: Areallingusitik / Friulano: aree linguistiche, Lexikon der romanistischen Linguistik III, Tübingen: Max Niemayer Verlag, 1 1989, 627-636. S Furlan 2002 = Metka Furlan, Predslovanska substratna imena v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 8 (2002), št. 2, 29-35. 1 Giljanovic 2011 = Suzana Giljanovic, Leksikološko-etimološka razčlemba izbranih romanizmov v šavrinskih govorih: doktorska disertacija, Koper, 2011. • Grad 1958 = Anton Grad, Contribution au problème de la sonorisation des conson- nes intervocaliques latines, Linguistica 3 (1958), št. 2, 33-40. • Madriz - Roseano 2003 = Anna Madriz - Paolo Roseano, Scrivere in friulano, Udine: Società Filologica Friulana, 2003. Maniacco 2007 = Tito Maniacco, Storia del Friuli, Roma: New Compton editori, 2007. Marchetti 1967 = Giuseppe Marchetti, Grammatica friulana, Udine: Società Filologica Friulana, 1967. Merkù 2006 = Pavle Merkù, Slovensko imenoslovje na slovenskem zahodu, ur. Metka Furlan - Silvo Torkar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. Meyer-Lübke 1890 = Wilhelm Meyer-Lübke, Grammatik der Romanischen Sprachen 1: Lautlehre, Leipzig: Fues's Verlag (R. Reisland), 1890. Pirona 1996 = Giulio Andrea Pirona idr., Il nuovo Pirona: vocabolario friulano, ur. Giovanni Frau, Udine: Società Filologica Friulana, 21996 (11983). Rohlfs 1966 = Gerhard Rohlfs, Historische Grammatik der italienischen Sprache und ihrer Mundarten I: Lautlehre, Bern: A. Francke AG, 1949. [Italijanski prevod: Grammatica storica della lingua italiana e dei suoi dialetti: fonetica, prev. Salvatore Persichino, Torino: Piccola Biblioteca Einaudi, 1966.] Ramovš 1936 = Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika 1, Ljubljana: Akademska založba, 1936 (Akademska biblioteka 3). Skubic 1997 = Mitja Skubic, Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski meji, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani, 1997. Skubic 2002 = Mitja Skubic, Romanski jeziki, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za romanske jezike in književnosti, 220 02 (119 8 8). Skubic 2006 = Mitja Skubic, Slovenske jezikovne prvine v obsoški furlanščini, Lju- ^ bljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani, 2006. Skubic 2007 = Mitja Skubic, Uvod v romansko jezikoslovje, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za romanske jezike in književnosti, ^ 42007 01989). SLA 1.1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, dru- 1—1 žina) 1: atlas, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 220 03 01997). Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Modrijan, 2009. Šega 1998 = Agata Šega, Contributo alla conoscienza dei latinismi e romanismi antichi in sloveno, Linguistica 38 (1998), št. 2, 63-85. Šega 2007 = Agata Šega, Nekaj ugotovitev o glasovnih značilnostih vulgarnolatin-skih predlog za starejše latinizme in romanizme v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 13 (2007), št. 1-2, 397-408. Šega 2013 = Agata Šega, Quelques pistes pour l'investigation des traces des premiers contacts linguistique slavo-romans dans la toponymie slovene, Linguisti- 1—1 ca 53 (2013), št. 1, 17-29. ^ Šekli 2009 = Matej Šekli, On Romance-Alpo-Slavic substitutional accentology: the O case of the pre-Slavic masculine substrate place names in Slovene, v: Thomas Olander - Jenny Helena Larsson (ur.), Stressing the past: papers on Baltic hh and Slavic accentology, Amsterdam - New York: Rodopi, 2009 (Studies in N Slavic and general linguistics 35), 145-160. Šekli 2012 = Matej Šekli, Notranja delitev neprevzetega in prevzetega besedja v '-s praslovanščini, Individualna in kolektivna dvojezičnost, ur. Petra Stankovska - Maria Wtorkowska - Jozef Pallay, Ljubljana, 2012 (Slavica Slovenica 1), 369-381. Šlenc 1997 = Sergij Šlenc, Veliki italijansko-slovenski slovar, Ljubljana: DZS, 1997. Šturm 1928 = Fran Šturm, Romanska lenizacija medvokaličnih konzonantov in njen pomen za presojo romanskega elementa v slovenščini, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 7 (1928), 21-46. Tekavčic 1970 = Pavao Tekavčic, Uvod u vulgarni latinitet, Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, 1970. Tekavčic 1972 = Pavao Tekavčic, Grammatica storica dell'italiano I: fonematica, Bologna: Il Mulino, 1972. Tekavčic 1976 = Pavao Tekavčic, O kriterijima stratifikacije i regionalne diferen-cijacije jugoslavenskog romanstva u svjetlu toponomastike, Onomastica Ju-goslava, Zagreb, 1976. Tekavčic 1982 = Pavao Tekavčic, L'importanza e l'interesse degli studi istroro-manzi per la linguistica neolatina e generale, Revue de Linguistique Romane 46 (1982), 271-298. Todorovic - Koštiál 2014 = Suzana Todorovic - Rožana Koštiál, Narečno besedje piranskega podeželja: Nova vas nad Dragonjo, Padna, Sveti Peter, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2014. 1—1 Ursini 1988 = Flavia Ursini, Italienisch: Arealinguistik IV: b) Varietäten des Veneto in Friuli - Venezia Giulia / Italiano: Aree linguistiche IV: b) Varietaa venete in Friuli - Venezia Giulia, Lexikon der romanistischen Linguistik IV, Tübingen: Max Niemayer Verlag, 1988, 538-550. Ursini 1989 = Flavia Ursini, Istroromanisch: a) Interne Sprachgeschichte / Istroro-manzo: Storia linguistica interna, Lexikon der romanistischen Linguistik III, s Tübingen: Max Niemayer Verlag, 1989, 537-548. L Wartburg 1950 = Walther von Wartburg, Die Ausgliederung der romanischen 0 Sprachräume, Bern, 1950. Zamboni 1988 = Alberto Zamboni, Italienisch: Arealinguistik IV: a) Venezien / Italiano: Aree linguistiche IV: a) Veneto, Lexikon der romanistischen Linguistik IV, Tübingen: Max Niemayer Verlag, 1988, 517-538. Zingarelli 2013 = Nicola Zingarelli, Lo Zingarelli 2014: vocabolario della lingua italiana, Bologna: Zanichelli, 2013. A Zof 2008 = Fausto Zof, Gramatiche de lenghe furlane, Pasian di Prato: Editrice Leonardo, 2008. 1 Zudini - Dorsi 1981 = Diomiro Zudini - Pierpaolo Dorsi, Dizionario del dialetto muglisano, Udine: Casamassima Editore, 1981. K The methodology of identification of the different strata of recent Romanisms in Slovene h-* Summary 2 Taking into account the phonetic differentiation of the original Romance (Rom.) form of a given lexeme in Friulian (Friul.), the Colonial Venetian dialects of Italian (Venet. Ital.), and Standard Italian (Std. Ital.), it is possible, to a certain extent, to identify the Romance idiom from which that particular Romanism was borrowed into the dialects of Slovene (Slov. dial.). The following types of phonetic differentiation can be established: (1) Friulian vs. Colonial Venetian Italian vs. Standard Italian: Rom. *kl-, *gl- > Friul. kl-, gl- vs. Venet. Ital. c-, j- vs. Std. Ital. kj-, gj- (Sln. dial. glandola vs. gjandola 'lymph node' (SLA 1/86) • Friul. glandule vs. Std. Ital. ghiàndola (vs. Venet. Ital. giandola) 'gland' • Medieval Lat. glandula). (2) Friulian vs. Colonial Venetian Italian and Standard Italian: (a) Rom. *pl-, *bl-, *fl- > Friul. pl-, bl-, fl- vs. Venet. Ital. and Std. Ital. pj-, bj-, fj- (Sln. dial. flank : fjank 'hip' (SLA 1/61) • Friul. flanc vs. Venet. Ital. and Std. Ital. fiànco 'side' • Old French flanc); (b) Rom. *tj, *dj > Friul. c, j vs. Venet. Ital. and Std. Ital. c, j (Sln. dial. novic 'son-in-law' (SLA 1/128) • Friul. nuviç (vs. Venet. Ital. novizo) 'fiancé' < Lat. novitiu(m); Sln. dial. novica 'daughter-in-law' (SLA 1/129) • Friul. nuvice (vs. Venet. Ital. noviza) 'fiancée' < Lat. novitia(m); (c) Rom. *ka, *ga > Friul. ca, ja > ca, ja vs. Venet. Ital. and Std. Ital. ka, ga (Sln. dial. boca 'mouth' (SLA 1/23) • Friul. bocje (vs. Venet. Ital. boca, Std. Ital. bocca) 'mouth' < Lat. bucca(m); Sln. dial. kavilja 'ankle' (SLA 1/66) • Std. Ital. caviglia (vs. v Ph Venet. It. Koper/Capodistria cavia, Monfalcone/Tržič cavicia, Friul. cjavila) 'an- ^ kle' ^ Old Occitan cavilha); (d) Rom. *eCC, *oCC > Friul. je, wa vs. Venet. Ital. m and Std. Ital. e, o (Sln. dial. fjera : febra 'fever' (SLA 1/87) ^ Friul. fiere vs. Std. ^ Ital. febbre (vs. Venet. It. Koper/Capodistriafreve, fievera, Izola/Isolafevre, Piran/ ^ Pirano fievera, Monfalcone/Tržič fievra) 'fever' < Lat. febre(m); Sln. dial. kvarp ^ 'body' (SLA 1/48) ^ Friul. cuarp (vs. Venet. Ital. corpo, Std. Ital. corpo) 'body' < 1—1 Lat. corpu(s)); (e) Rom. *eCV, *oCV> Friul. je, we (> -i, -u) : Venet. Ital. and Std. ^ Ital. je, wo (Sln. dial. foreštir (SLA 1/142) 'stranger' ^ Friul. forestir (vs. Std. Ital. forestiero) 'stranger' ^ Old French forestier; Sln. dial. stranjer 'stranger' (SLA 1/142) ^ Std. Ital. straniero (: Friul. stranir) 'stranger' ^ Old French estrangier). (3) Colonial Venetian Italian vs. Friulian and Standard Italian: (a) Rom. *kE-, *gE- > Friul. and Std. Ital. č, j (in Friul. j as well; Cividale/Čedad Friul. c, N j > s, z, Isonzo/Soča Friul. s, z) vs. Venet. Ital. c, j > s, z (Sln. dial. džinar 'son-in-law' (SLA 1/128) ^ Friul. ginar (vs. Std. It. genero, Venet. It. Venice senero, Triest zenero, Koper/Capodistria, Izola/Isola senero, Piran/Pirano senere, senero, Monfalcone/Tržič zenar) 'son-in-law' < lat. generu(m); Sln. dial. zerman 'male cousin' (SLA 1/116) ^ Venet. It. Koper/Capodistria, Izola/Isola serman (vs. Triest zerman, Izola/Isola sorman as well, Monfalcone/Tržič zarman, Std. It. germano) 'male cousin'; Sln. dial. zermana 'female cousin' (SLA 1/117) ^ Venet. It. Koper/ Capodistia, Izola/Isola sermana (vs. Triest zermana, Izola/Isola sormana as well, Std. It. germana) 'female cousin' < lat. germAna(m); (b) Rom. *kj, *gj > Friul. and ^ Std. Ital. č, j vs. Venet. Ital. c, j > s, z (Sln. dial. brač 'hand' (SLA 1/31) ^ Friul. ^ brag, Std. Ital. braccio (vs. Venet. Ital. brazo) 'elbow, hand' < Lat. brachiu(m); Sln. N dial. fijoč 'grandson' (SLA 1/111) ^ Friul. fiog (vs. Std. Ital. figlioccio, Venet. Ital. H fiozo) 'godson'). (4) Standard Italian vs. Friulian and Colonial Venetian Italian: (a) Rom. *VTV > Std. Ital. VTV vs. Friul. and Venet. Ital. VDV (Sln. dial. ferida 'wound' (SLA 1/76) ^ Friul. feride, Venet. Ital. ferida (vs. Std. Ital. ferita) 'wound' < Lat. ferIta(m)); (b) Rom. *lj > Std. Ital. II vs. Friul. and Venet. Ital. j (Sln. dial. taj 'wound' (SLA 1/76) ^ Friul. tai, Venet. Ital. taio (vs. Std. Ital. taglio) 'cut'; Sln. dial. filjaštro 'stepbrother' (SLA 1/108) ^ Std. Ital. figliastro (vs. Friul. fiastri, Venet. Ital. fiastro) 'stepson'). (5) Friulian and Colonial Venetian Italian and Standard Italian: Sln. dial. špala 'shoulder' (SLA 1/129) ^ Std. Ital. spalla, Venet. Ital. spala, Friul. spale 'shoulder' < Lat. spatula(m)). Seznam sodelujočih iT Ph fiynuH AHmoHoea-Bacuneea HHCTmyTM 3a 6tnrapcKH e3HK „npo$. .Hro6oMHp AHgpeHHHH" EtnrapcKaTa aKageMHa Ha HayKHTe 6yn. „OnnneHCKH npoxog" N 52, 6n. 17, Ka6. 615, Co^ua 1113, Etnrapna luch_antonova@abv.bg O Maruša Brozovič Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani Poljanska cesta 4, 1000 Ljubljana Marusa.Brozovic@gmail.com Marc L. Greenberg Dept. of Slavic Languages & Literatures 1445 Jayhawk Blvd. Rm. 2133 Lawrence, KS 66045-7594, USA ^ mlg@ku.edu Zbynek Holub Ustav bohemistiky a knihovnictvi Slezska univerzita v Opave Masarykova trida 37 746 01 Opava, Česka republika Zbynek.Holub@fpf.slu.cz Mojca Horvat Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana mojca.horwat@gmail.com Tjaša Jakop Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana tjasa.j@gmail.com 1—1 Klemen Klinar Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Spodnji Plavž 24e, 4270 Jesenice Klemen.Klinar@ragor.si Mihaela Koletnik Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160, 2000 Maribor Mihaela.Koletnik@guest.arnes.si < 2 N A P Tanja Mirtič Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Tanja.Mirtic@zrc-sazu.si Vladimir Nartnik Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša s ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Vladimir.Nartnik@zrc-sazu.si 9 Irena Orel Oddelek za slovenistiko r~c Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana Irena.Orel@ff.uni-lj.si Vera Smole Oddelek za slovenistiko Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana Vera.Smole@ff.uni-lj.si Irena Stramljič Breznik Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160, 2000 Maribor Irena.Stramljic@uni-mb.si Matej Šekli Oddelek za slavistiko Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Matej.Sekli@guest.arnes.si cr Jožica Škofic Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Jozica.Skofic@zrc-sazu.si Klara Šumenjak Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Titov trg 5, 6000 Koper klara.sumenjak@fhs.upr.si Alenka Valh Lopert Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Z Koroška cesta 160, 2000 Maribor Alenka.Valh@gmail.com O TambHHa HeaHoeHa BeHduHa HHCTHTYT cnaBaHOBegeHHa PAH ^ .TeHHHCKHH npocneKT g. 32a, 30Ha «B» 117334 MocKBa, Poccna vendit@rambler.ru Peter Weiss Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Peter.Weiss@guest.arnes.si Melita Zemljak Jontes Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160, 2000 Maribor Melita.Zemljak@um.si Zinka Zorko Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160, 2000 Maribor Danila Zuljan Kumar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Raziskovalna postaja Nova Gorica Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica Danila.Zuljan@zrc-sazu.si Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so periodično glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma julija in novembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si ali http://tinyurl.com/ZRCola ali na e-naslovu Peter.Weiss@guest.arnes.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki praviloma po e-pošti. Besedilu s posebnimi jezikoslovnimi znaki naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF, poslana prav tako po e-pošti, ali odtisnjena na papir in oddana uredništvu. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Povzetek pri razpravah in člankih naj bo preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po zadnjem letniku Jezikoslovnih zapiskov. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Jezikoslovni zapiski 19 • 2013 • 2 Dialektološki razgledi Razprave in članki Vlado Nartnik, K opisom bolezni in smrti z logičnimi osebki v Slovenskem lingvističnem atlasu 1 Irena Orel, Slovenski lingvistični atlas kot vir za diahrono raziskovanje besedja (na primeru poimenovanj za dele telesa in bolezni iz zdravilskih knjig 19. stoletja) Mojca Horvat, Narečne tvorjenke s priponskim obrazilom -ica iz pomenskega polja »človek« (po gradivu za SLA 1) Irena StramljičBreznik, Besedotvorni izzivi dialektoloških raziskav: Slovenski lingvistični atlas 1 in Semantičko-derivacioni rečnik 1-2 Tatjana I. Vendina, O novih dosežkih slovenske dialektologije in jezikovne geografije Hynun Anmonoea-Bacuneea, npHHOCbT na CnoeencRUH numeucmunen amnac 3a npoynBaHeTO Ha gna^eKTHTe Ha ro^HHTe cnaB»HCKH e3^H MihaelaKoletnik, Besedje iz pomenskega polja »kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja« v slovenskogoriškem narečju Jožica Škofic, Priprava interaktivnega Slovenskega lingvističnega atlasa Zbynek Holub — Marc Greenberg, A Circum-Pannonian Word-Prosodic Parallel: Paroxytonic Accent in the South-West Bohemian Dialect Tjaša Jakop, Govor vasi Jelšane (SLA T156) na skrajnem jugu notranjskega narečja Klara Šumenjak, Glasoslovne značilnosti govora Koprive na Krasu (SLA T110) Tanja Mirtič, Naglasne značilnosti samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v govoru vasi Dolnje in Gorenje Mraševo Peter Weiss, Kategorija živosti v govorih spodnje Zadrečke doline Melita Zemljak Jontes, Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru glede na (ne)mestno okolje Alenka Valh Lopert — Zinka Zorko, Skladnja v panonski narečni skupini Danila Zuljan Kumar, Neosebne glagolske oblike in gradnja podrednih stavkov v subijskem terskem govoru Klemen Klinar, Projekti zbiranja hišnih in ledinskih imen na Gorenjskem Maruša Brozovič, Kaj še lahko prispeva raziskava ledinskih in hišnih imen Vera Smole, Frazemi s sestavinama srce in duša v vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru Matej Šekli, Metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini ISSN 0354-0448 9770354044012