AVGUST
1	N 11. poblnk.
2	P Alfonz
5	T Lidija
4 S Dttminik
6	C Marija Snel.
6 P Sprem, na gori+
1 S Kajetan_
t N 12. pobtak. 9 P Roman
10	T Lovrenc
11	S Snzana
12	Č Klara
13	P Janez Berh.+ J 1« S Evzebij_+
15	N Vnebovzetje
16	P Sv. Rok
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST VJ AMERIKI
Geelo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage l
GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA VJ ii M, CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ,^ J
(Official Organ of four, Slovenian OrganizationsX
SAjSTARSjSl in kaiiotj priljubljen slovenski
list y
ZDRUŽENIH
državah i ameriških,
ŠTEV. (NO.) 157.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 14. AUGUSTA — SATURDAY, AUGUST 14, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Senator Black iz Alabame imenovan od predsednika, da zavzame izpraznjeno mesto v vrhovnem sodišču. — t Black znan po svojem liberalnem mišljenju; eden naj-i bolj vnetih Rooseveltovih podpornikov. — V. senatu . se pričakuje ljuto nasprotovanje.
Washington, D. C. — Znatno presenečenje po celi pre-stolici, zlasti pa še v kongresu, je povzročil predsednik Roosevelt, ko je popolnoma nepričakovano in brez vsake napovedi poslal v četrtek senatu obvestilo, da je na izpraznjeno mesto v vrhovnem sodišču imenoval .senatorja Hugo L. Blacka iz Alabame.
Že tedne in tedne se je u-gibalo na vse strani, kdo se bo zdel predsedniku primeren mož za to mesto. Sprva se je z gotovostjo domnevalo da bo imenovan pokojni senator Robinson; ko pa je ta umrl, je zavladala popolna negotovost; predsednik sam ni niti z najmanšim migljajem pokazal, koga ima v mislih. Sicer se je tu pa tam imenovalo pri ugibanjih Blackovo ime, vendar je malokdo resno o tem mislil; razumljiva je zato osuplost, ki je zavladala ob predsednikovi objavi.
Pripomniti se mora, da je predsednik kaj pametno izbral. Upoštevati se namreč mora,da je potreben v vrhovnem sodišču mož, ki je znan po svojem liberalnem mišljenju, kajti s konservativci s trdim, okamenelim mišljenjem je vrhovno sodišče itak že dovolj nabasano. In Black se je ob mnogih prilikah izkazal, da razume potrebe novega Časa, katere kriče po gospodarskih in socijalnih reformah. Z vso svojo energijo Je Podpiral razne progresivne načrte New deala in je bil eden najbolj vnetih Rooseveltovih pristašev.
Black je imenovan na mesto, ki ga je pred par meseci izpraznil vrhovni sodnik Van Devanter.ki je odšel v pokoj. Vendar pa mora po ustavi njegovo imenovanje- potrdjttfi še senat. Pričakuje se, da bo tukaj zadel na ljut odpor konservativcev iz republikancih kakor tudi iz demokratskih vrst. Dočim so se podobna imenovanja, ki so jih izrekli prejšnji predsedniki, obravnavala pred celokupnim Senatom, se ob tej priliki iz-ražajo zahteve!, jda mora iti zadeva najprej pred posebni Se*iatski odbor v prerešerava-nJe. yidi se iz tega, da ima sedanji predsednik hujšo opo-2lcijonalno kliko v kongresu proti sebi, kakor so jo imeli j^ejšnji predsedniki, dasi ni •ludstvo še nobenemu predsedniku izrazilo ob volitvah
tako ^u.
zaupnico kakor sedanje-
v Kopalni banji utonil
Chicago, 111. — V kopalni anji v njegovem domu na |°36 New England ave. 'nkley Park, so v sredo na-j, mrtvega 27 letnega Davida aya. Kakor pravi njegov e> Je bil fant podvržen na-dom omedlevice.
SlRlTE AMER. SLOVENCA
ZAVLAČEVANJE KONGRESA
Poslanski odbor ne da mezdnega predloga iz rok.
Washington, D. C. — Upanje, da se bo kongres lahko razšel koncem drugega tedna, je skoraj izgubljeno. Nekateri upajo,da se bo utegnilo zasedanje zaključiti s 25. avgustom, drugi pa nasprotno napovedujejo, da se bo bržkone zavleklo preko Delavskega praznika. Vzrok za to zavlačevanje je predvsem v poslanskem odboru, ki ima v pretresu zakonski predlog o mezdah in delovnih urah; odbor je predlogu očividno nasproten in se zato upira, da bi ga predložil celokupni zbornici. Nekateri poslanci propagirajo, da dobe dvetre-tjinsko večino glasov, s katero bi mogli prisiliti odbor, da izpusti omenjeni predlog iz svojih rok.
-r-0-
16 OSEB UBITIH V RAZVALINAH HIŠE
New York, N. Y. — Pretresljiva nesreča se je pripetila v sredo ponoči v New. Brighton, Staten Island, v kateri je prišlo ob življenje 16 oseb. Nad mestom se je iztrgal oblak in neka odprtina v kanalu ni mogla dovolj' hitro požirati rohneče vode, ki je pridrla po cesti navzdol. Valovi so se nato obrnili proti neki hiši in se s tako silo zaganjali vanjo, da se je razrahljal spodnji del zidovja. V hiši je stanovalo šest družin, skupno 19 oseb, in policija je morala biti poklicana, da reši stanovalce. Voda pa je že tako razjedla zidovje, da ni bil mogoč vstop skozi vrata. Neki policist je splezal s pomočjo lestve iz drugega nadstropja sosednje hiše v drugo nadstropje ogrožene hiše. Takoj nato pa se je s strahovitim truščem sesula na kup cela stavba. Reševalci so pričeli takoj razkopavati razvaline, toda drugo za drugim 90 izvlekli ven le mrtva trupla. Med prvimi, ki so jih našli, je bil x omenjeni policist, ubit; v iiaročju je držal malega otroka', tudi mrtvega. Kakor se je ugotovilo, je bilo poslopje zelo malomarno zgrajeno in ni bilo med kosi opeke skoraj nobene malte.
-o-
SREČNO SE REŠIL IZ RUDNIKA
Marion, 111. — Med tem, ko je 30 reševalcev še vedno preiskavalo podzemske rove nekega tukajšnjega premogoko-pa, da najdejo 28 letnega Jesse Wilsona, ki je bil pogrešan skozi 40 ur, je mladi mož, ki lastuje premogovnik, preteklo sredo sam našel izhod iz rovov, v katerih s.. je izgubil.	i a« i
SUMLJIVO OBNAŠANJE
Naziji si ogledujejo čehoslo-
vaško mejo.
Dunaj. Avstrija. — Precej pozornosti sta vzbudila dva častnika nemške detektivske službe, ki sta pred par dnevi prišla v družbi z drugimi nemškimi častniki v Avstrijo in si s sumljivo pozornostjo ogledovala položaj ob avstrij-sko-čehoslovaški mejil Pričela sta pri Brucka, kjer se stekajo tri meje, ogrska, avstrijska in čehoslovaška, se vozila nato ob celi meji in se potem na tihem vrnila v Nemčijo. Nekateri vidijo v tem nevarnost, da utegne Nemčija imeti namen, vdreti v Avstrijo in od tukaj na Cehoslova-ško, da se s tem izogne čeho-slovaškim utrdbam ob nemški meji.
BUS ZA VOZIL V TRUK
Chicago, 111. — Nenadno in strahovito neurje, ki je za-divjalo zadnjo sredo zvečer nad Chicago in okolico, je povzročilo število bolj ali manj resnih nesreč. Med drugim se je ob nalivu zaletel neki potniški bus, ki je vozil iz Jolieta v Chicago, v neki spredaj vozeči truk in kolizi-ja je povzročila poškodbe 11 osebam. Najbolj nevarno je bil ranjen voznik busa sam, katerega je razbito steklo občutno porezalo po glavi, rokah in nogah.
-o-
NEPRIJETNA IZNAJDBA ZA PIJANCE
Indianapolis, Ind. — Neki dr. Hargar je iznašel aparat, imenovan "drunkometer" s pomočjo katerega se more ugotoviti, ali je kaka oseba pijana. Aparata se poslužujejo že celo pri sodišču. Prei/kus se napravi na ta način, da oseba napihne navadni bulun s svojo sapo; ta sapa se nato spusti v neko tekočino; ako tekočina postane modra, to znamenje, da je oseba pijana. 1	I ; ; • ! ■ i
AVSTRIJCI NE MARAJO HITLERJA
Graz, Avstrija. — Prej prepovedana Hitlerjeva knjiga "Mein Kampf" (moj boj), se z dovoljenjem avstrijske vlade lahko uvaža v Avstrijo od 8. julija naprej. Dočim pa je knjiga v Avstriji uradno dovoljena, so se avstrijski pa-trijoti in nasprotniki nazijev sami od sebe postavili proti njej. Tako je zadnjo sredo 50 članov vladne Domovinske fronte vdrlo v neko tukajšnjo knjigarno in raztrgalo vse izvode te knjige, kar so jih našli tam.
KRIŽEM SVETA
—	Ziirich, Švica. —' Po vroči debati je svetovni judovski kongres, zbran v tem mestu, preteklo sredo odločil, da bo podvzel pogajanje z angleško vlado za izpremem-bo načrta glede razdelitve Palestine. Manjšina je zahtevala, da se načrt gladko zavrne.
—	Berlin, Nemčija. — S kritiko proti načrtu Zed. držav, da se izroči v zakup šest starih bojnih ladij Braziliji, so se oglasili tudi nazijski listi, češ, da ni to drugega kakor poizkus, da se zaduše nemško-brazilski trgovski od-nošaji. •
—	Varšava, Poljska.— Kot protikorak proti nazijskemu vmešavanju v notranje zadeve Poljske, je tukajšnja vlada odredila, da morajo trije nemški protestantovski pastorji zapustiti Poljsko tekom 15 dni. Izgon se napoveduje še za šest drugih.
—	Valencia, Španija.—Med lojalisti in nacijonalisti je prišlo do prve izmenjave vojnih ujetnikov. Na Balearskih otokih so nacijonalisti vrnili v torek 1700 vladnih ujetnikov in. vlada jim je vrnila erako število njih mož.
-o-
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Ara. Slovenec!"
KRITIČEN * POLOŽAJ
Spopad med Kitajci in Japonci v Šangaju se z gotovostjo pričakuje. — Tujezem-ske čete alarmirane.
Šangaj, Kitajska. — V tukajšnjem mestu je postala situacija tako kritična,da se že splošno pričakuje spopada med kitajskimi in japonskimi četami. Nevarnost se je pojavila, ko so, kakor že včeraj poročano, pripeljali Japonci v mestno pristanišče število svojih bojnih ladij, katere so v četrtek še ojačili s peterimi nadaljnimi rušilci.
Tujezemske oblasti smatrajo položaj za tako oster, da so nekatere države odredile mobilizacijo svojih čet, da bodo pripravljene za najhujše in da bodo lahko branila svoja naselja, ako bodo ta ogrožena; tudi Zed. države so postavile svoje tukajšnje čete v pripravljenost. Anglija pa je poslala semkaj dva bataljona svojih čet iz Hong Konga s katerimi je ojačila svojo tukajšnjo garnizijo Dalje ste obe vladi svetovali svojim državljanom, ki stanujejo po drugih delih mesta, naj /se preselijo v mednarodno ■»naselbino, kjer bo za nje varnejše.
Da je pričakovati resnega spopada, se razvidi iz tega, ker obe strani, Kitajci, kakor tudi Japonci, kopljejo strelske jarke in so zabarikadirali vsa važnejša pota. V Wangpu reki pa so Kitajci potopili več ladij, da bodo s tem ovi* rali plovbo japonskim ' ladjam.
Na severozapadu Peipinga in 25 milj oddaljeno od njega so Kitajci brez boja izpraznili mesto Nankow in po^ maknili svojo fronto nazaj v bolj strategične pozicije. Tukaj se pričakujejo še velike bitke za važni Nankow prelaz.	! <,'
-o-
Oglasi v Amerikanskeitt Slovencu imajo vedno uspeh.
Iz Jugoslavije
Strahovita nevihta s točo v Dobrempolju, ki je napravila na poljih in poslopjih milijonsko škodo; toča je pobila tudi neko dekle. — Smrtna kosa. — Druge vesti o nezgodah in nesrečah iz domovine.
AMERIŠKO VOJAŠTVO NA KITAJSKEM
Vojašnica in zbirališče 15. polka pehote Zed. držav v kitajskem mestu Tientsin. Japonci so pred nekaj dnevi zagrozili, da bodo bombardirali distrikt mesta, v katerem se nahaja ta polk, češ, da se v _ njem skrivajo kitajski oboroženi begunci, vendar so ta nevarni načrt opustili. V kongresu v Wash- J '"T; jngtonu se je izrazila zahteva, nai vlada pokliče ameriško vojaštvo domov iz Kitajske,________^iŽil
Katastrofa nad Suho Krajino
Dobrepolje, 26. 'julija. — Naše že tolikokrat hudo preizkušeno ' prebivalstvo Suhe Krajine je danes spet zadela strašna nesreča. Nevihta, ki se je okoli pete ure popoldne pripodila nad Dobrepolje in okoliške vasi s severne strani, se je kmalu med strašnim viharjem in grmenjem spremenila v eno največjih naravnih katastrof, ki jih v zadnjih letih pri nas itak že ni bilo malo. Kot da so se odprle vse zatvornice neba, se je začela sipati nad našo vas in okolico izredno debela toča, ki je polja, travnike in ceste na mah pokrila z debelo ledeno skorjo. Pri tem pa je toča klestila drevje, da je bilo kmalu čisto bskublo, in zbila vso opeko na strehah. Medtem pa zemlja ni mogla požirati dovolj hitro tega strašnega naliva in poplava je dvignila točo. Voda je začela siliti v hiše, tako da so preplašeni kmetje bežali v kleti ali pa pod streho, da si rešijo vsaj golo življenje.
Škoda, ki jo je napravila:ta strašna naravna katastrofa, je ogromna. Kar je bilo še na polju, je zbila v tla, kar pa je bilo doma po hišahi, kozolcih in shrambah, pa je uničila voda. Vse te neizmerne škode seveda še ni mogoče niti zdaleka preceniti, toda samo en kmet je mogel na prvi pogled preceniti, da znaša samo pri njem škoda več kot 50.000 din. Samo po tem primeru se že lahko presodi, kakšna mora biti splošna škoda.
Po dosedanjih vesteh" še ni mogoče ugotoviti, koliko je .ljudskih žrtev. Doslej vemo samo to, da je na polju toča ujela 16 letno Tončko Žrnče-vo iz Zdenske vasi in jo je tako zbila, da so jo umirajočo prepeljali do prvega zavetišča, kjer so poklicali zdravnika, da bi ji nudil zdravniško pomoč. Kako daleč je segla nevihta z nezmanjšano silo, se vidi najbolj iz tega, da se je neki motociklist vozil iz Dobrepolja do Turjaka v smeri proti Ljubljani po cesti, ki jo je toča čez in čez pokrila z ledom.
Tudi divjačina v gozdovih je morala silno trpeti. Blizu so številna lovišča za plemenito divjačino. Gotovo je toča mnogo divjačine pobila. Tako se je pred točo zaletel v neko hišo tudi divji zajec, ki ga je toča tako zbila, da je v hiši kar obležal.
Ljudstvo je obupano in pričakuje pomoči posebno od banovine in države. Ker jim je vse uničeno, bodo morali kmetje začeti klati prašiče in drugo živino ali pa jo hitro prodati, ker nimajo več živeža niti zase, kaj šele za živino.
Telefonske in brzojavne zveze i so pretrgane. 1 Tudi električni vod je pretrgan. Tudi tu je vse zelo poškodovano.
-o-
Najbolj prizadete vasi
Ljubljana, 27. julija.— Povsem so uničeni poljski pridelki, tudi krma na področju vasi: Ilova gora, Hočevje, Hrib, Zdenska vas, Cesta, Podstruge, Ponikve, Videm, Podgorica, Zagorica in Mala vas, deloma je pa toča uničila setev še v Podpeči, Bruhanji vasi in Podgori, tako da je samo vas Kompolje ostala neprizadeta. Lahko rečemo, da je skoraj popolnoma uničen vas živež. Hudo so poškodovana gospodarska poslopja in hiše v celem tem naselju, kjer prebiva okrog 3.000 ljudi. Celotna škoda bo po skromni cenitvi znašala najmanj 5 do 6 milijonov din.
-o-
Strela vžiga
V	dolini Mislinje in Pake je divjala pred kratkim vih'ta, katera je bila uso'dn$ za ppsestnika Martina Dre^( pri Sv. Andražu nad Vele-ii njem. Strela je namreč udarila v njegovo gospodarsko poslopje, ki je zgorelo s hlevi, orodjem in vso zalogo krme do tal. Škoda cenijo do 75.000 dinarjev.
-o- r
Smrtna kosa
V	Trbovljah je umrl Martin Pust, daleč znan posestnik in gostilničar na Pleskem star 83 let. _ V Ljubljani je umrl dr. Jože Puntar,ugleden kulturni delavec. — Na Jezerskem i je umrla Marija Šenk, rojena Vole, vdova po veleposestniku Juriju Šenkiij, stara 70 let.
Odlikovan
Z redom Jugoslovanske krone IV. razreda je bil odlikovan ravnatelj Udružene banke v Mariboru, g. Bogdan Pogačnik.
-o-
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!
--r—- --- - -
4
DENAR V STARJ KRAJ
lošiljamo po dnevnem kusra. Včeraj bo bile naše cene:
V Jugoslavijo:
Din: „_ 100 __ 200 ..... 3,OP ..„ 500 ..„1000 .....2000
v Italijo:
Za:	Lir:
$ 6.50	100
$ 12.25	200
$ 30.00 .....	______ 500
$ 57.00	-...1000
$112,50	_____2000
$167.50	„...3000
Za:
$ 2.SS . $ S.00 . $ 7,20. $11.65 . $23.00. $45.00 .
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila, » dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $28.0» Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem.
Vsa pisma pošljite na: jI JOHN JERICH • 'M 1M9 W. Cermak Rd., Chicago, I1L
Stran 2 1
'AMEflJtSANgjCI SLOVENEC*
Sobota, 14. avgusta 1937 ^
Amerikanski Slovenec
bed« I* Za poi teta JU ortrt leta _ Za 'V-'ft. JU «1. Za pol kte Zrn četrt tet
hi hitro objato morajo beti doposlani na nredci-drinni. ko icide iimL—Z* zadnjo številka v tednu je _ tla fcpin brez |in<|ian te m son. — Rnkopiao*
Dopisi if«« rm*j dalj ki bi do čotztka
■redaiitvo ne rt^a.___
POZOR!—Števflka poleg vašega naslova na Kshi znači, do kedaj imate Uat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker
• tam veliko	listu.
____i______—----
Entered as Second class matter November 10, 1925. at tke Chicago, Illinois, under tke Act of March 3, 1879.__
sylvaniji bodo zdaj vsej vedeli in bodo na jasnem kak! "stric" je list "Naprej".
Svoj čas so ljudje okrog "Napreja" zatrjevali: Mi nismo proti veri. Kaj pa je to, da jih je konkordat z Vatikanom tako v trebuhu vgriznil, da pravijo in izjavljajo, da se boje, da bi "kulturna tema" pokrila Jugoslavijo radi konkordata? Ej, razumemo, razumemo! Rožičke je treba skriti, kadar se lovi kaline — naročnike!—n.

Kdo in kaj je list "Naprej"?
V Pittsburghu, Pa. izhaja dvakrat na mesec obskuren listič "Naprej". V svojih kolonah se predstavlja za delavski list. Na načelni strani tega lista pa je zapisana označba: "List slovenskih proti-fašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi".
Kdo je urednik in kake osebnosti stoje za listom v listu ni navedeno. Čuli pa smo že, da razni agitatorji za ta list govore okrog, da je to samo delavski list, da vere ne cerkve ne napada, ampak le gleda za interese delavcev.
Zopet pa smo čuli od druge strani in parkrat je to ugotovitev povdaril že sam socialistični list "Proletarec", da se okrog "Napreja" sučejo komunisti, ki baje z neko hrvatsko komunistično sekcijo hočejo razširiti zanimanje za komunizem tudi med slovenskimi delavci v Ameriki.
Da bo ta zadnja trditev zelo blizu resnice se razvidi zelo jasno iz zadnje izdaje lista "Napreja" štev. 28., kjer list "Naprej" na vso moč dokazuje, kako velikanska škoda je za Jugoslavijo konkordat z Vatikanom. Dr. Korošcu podtika vse vrste nečedne namene, samo poštenega nobenega. Iz celotnega sestava konkordata pobere par točk in kaže na iste, kake predpravice daje katoliški cerkvi, drugim veroizpovedim pa ne. (Res zelo zmešno. Komunisti se v Napreju potegujejo za pravice pravoslavnih in drugih veroizpovedi j!) Na koncu pa "Naprej" v svoji veliki ljubezni do drugih veroizpovedi zaplaka:
"To kratko naštevanje nekaterih točk konkordata zadostuje za konstatacijo, da po svetovni vojni takih privilegijev ni Vatikan dobil še v nobeni državi na svetu. Katoliška cerkev je postala priviligirana nad vsemi ostalimi cerkvami in vsilila je državi (ne samo katoliškemu delu Jugoslavije) svojo voljo."
"Kulturna tema bi pokrila Jugoslavijo, če bi konkordat ostal par let v veljavi. K sreči pa se bliža vihar, ki bo očistil naše rodne kraje od mračnjaške navlake,"
Silna ugotovitev je to, pa tudi veliko sočustvovanje do cerkva drugih veroizpovedi. Ko bi le bilo to sočustvovanje res iskreno ? Toda mi le predobro vemo, da je to sočustvovanje zavito v veliko hinavščino. Predobro poznamo komuniste, da bi vse religije in vse vere najraje v solati pojedli. Ampak komunisti so nedosegljivi kompromisar-ji. Kadar je treba udariti po katoliški cerkvi, se takoj pridružijo vsaki drugi cerkvi ali vsaki sekti, samo da pada po katoliški cerkvi in Vatikanu. To je že stara lastnost komunistov.
Resnici na ljubo bodi povedano vsem onim, ki te dni z veliko vnemo klevetajo o konkordatu ter vseh mogočih namenih istega, da so začeli z zelo žalostno nalogo, s katero hočejo dokazati (le popolnim omejencem v svojih vrstah, pri drugih ne bodo uspeli), da opoldne pri svetlem solncu vlada tema. Dokazati nekaj takega je zdravim in pametnim ljudem nemogoče. In vendar kar se tiče konkordata, skuša list "Naprej" to dokazati. To je vrlo žalostna naloga, ki ne zasluži poštenega imena.
Jugoslovanskemu konkordatu z Vatikanom je dodan jasen člen, ki pove jasno, vsakomur, ki zna brati in ki razume to le:
"Na podlagi določb čl. 11. ustave o enakopravnosti veroizpovedi se pooblašča ministerski svet, da sme na predlog pravosodnega ministra z uredbo z zakonsko močjo priznati drugim priznanim veroizpovedim iste pravice in ugodnosti, kakor jih dobi s tem konkordatom rimsko-ka-toliška cerkev."
Tako torej! Kdo in kje je vendar s konkordatom zapo-stavljan? In naši komunisti pretakajo krokodilove solze radi drugih veroizpovedi v Jugoslaviji, ko vendar sami nobene nimajo! In to se drznejo trditi kljub temu, da komunistični nauk smatra vse religije kot opij za ljudi. Ali moremo govoriti o kaki iskrenosti in doslednosti tu?
trm oziru listu "Napreju", velja tudi socialističnih} in liberalnim listom! je pokazal s tem švojo pravo komu-
NA ROMANJE!
Chicago, 111
V nedeljo gremo na romanje. Od sv. Štefana na naše Brezje v Lemont. K srcu nam je prirasla ta pobožnost ro. manja, tudi letos nam vzbuja ta nedelja lepo .pričakovanje, pričakovanje duhovnega in telesnega užitka.
Vabljeni ste vsi rojaki sirom Čikage, da se tega našega duhovnega izleta k Mariji Pomagaj udeležite. Lani je bila pobožnost našega romanja v obilnem številu obiskana. Upamo, da bo letos udeležba še obilnejša.
Iz Chicago gredo vozila, ob 9. Pred cerkvijo se zbiramo, pevci in godbeniki imajo poseben truck.
Opravilo se prične ob 11 z mašo, med katero naši pevci romarske pesmi pojo, med mašo bo tudi kratek nagovor, ki ga bo imel Rev. Leonard Bogolin.
Opravilo bo na gričku pri groti, kamor pred mašo vsi skupaj v procesiji korakamo, ravnotako se v procesiji vrnemo v ' cerkvico spodaj, kjer bo takoj po opravilu blagoslov z Najsvetejšim.
Po blagoslovu je skupno kosilo in popoldan prosta zabava na lemontski farmi.
Prisrčno vabljeni farani in rojaki.
P. Aleksander -0-
Isto kar velja v vsem drugim našim List Naprej" p;
MR. DOLČIČ PIŠE IZ GIRARDA...
Girard, O.
Danes hočem 'napisati ne^ kaj vrstic o družini Mr. in Mrs. Frank Čož, ki živijo na krasni farmi v Windham, O., to je v predmestju Waren, O. Vedel sem da tukaj živi družina, nisem pa vedel, da je ta družina tako katoliško zavedna kot je. Zato bi bilo škoda, če bi se kaj takega ne dalo v javnost, da naš zavedni katoliški narod še vedno živi po istih katoliških načelih, ki jih je v srcu prinesel iz svoje rojstne domovine in tako v tej novi domovini izpolnjuje svoje verske dolžnosti. — Zgoraj omenjena družina je spoštovanja vredna in zasluži, da se o njej zapiše, da je ohranila te neprecenljive zaklade svojih dragih staršev, ki so jim jih podali na pot v tujino, kot doto. Ta dota so bili nauki naše katoliške vere. Ta družina živi na prijazni farmi kot prava katoliška družina. — Takoj ko se pripelješ na dvo-
rišče že opaziš, da živi na tej farmi zadovoljnost in tisti mir, ki ga vsi tolikokrat pogrešamo. Takoj že ob vstopu te pozdravlja krasni vrt, obdan in posajen o kolu s cvetlicami in ob pogledu na ta vrt se človek takoj zamisli, da božja roka skrbno čuva nad to domačijo. — Farma sama obsega nad 100 akrov. V družini je sedem otrok, ki so vsi lepo katoliško vzgojeni. Tako sta oče in mati v krogu treh fantov in štirih deklet vedno lahko veselo razpoložena, ko vidita, da vsi stopajo za njima po isti poti, po kateri sama hodita in ki je edina prava, katera pripelje v hišo večnega življenja.
—	Ta pot je za nas vse u-stvarjena, toda žalibog, da si toliko naših bratov in sester izbere drugo pot, svetno pot, ki je samo začasna. — Otroci vsi lepo pomagajo na farmi, oče pa dela v tovarni. Vsi so pa . zelo ljubeznivi napram vsem in vidi se, da ko uora-stejo, se jim ne bo treba bati prijeti za delo. Starejša hči Mary, bo to leto dovršila višjo šolo. Je jako zauber dekle, kakor tudi njena sestra Frances in ravno tako tudi so tudi fantje pravi korenjaki za svoja leta. Pa to še ni vse g. urednik, kajti Mr. Čož je tudi pfjonir vašega lista, kr.kor tudi mesečnika "Ave Maria."
—	Enkrat sem ga vprašal, kako da je mogel ostati tako zvest verskim načelom tukaj v tej, kar se tiče naše katoliške vzajemnosti tako Razburkani novi domovini. Odgovor sem dobil tak, da samo kato liški časopis, ga je obdržal na pravi poti. — Povedal mi je, da je bil rojen v vasi Ra-če, župnija Štanga nad Litijo. Leta 1913 je prišel v to de želo in sicer v naselbino Herman, Pa. Pravil je, da takoj, ko je zagledal list katoliškega imena, ne ve se spominjati kateri je bil, ali "Edinost" ali kaj, ga je naročil; in ravno tako je naročnik tudi mesečnika "Ave Maria", odkler izhaja. — Kaj ne, to so besede moža, ki je gledal v bodočnost in videl, da edini katoliški list ga zamore obdržati na pravi poti. _ Tukaj je zopet en dokaz, kako nam je potreben katoliški list, če hočemo ostati z,vesti naši materi katoliški cerkvi. Ravnotako je tudi Mrs. Čož, ostala zvesta katoliška mati, fcetudi je prišla v to domovino, ko je bila stara šele dve 'leti. Izboren je red v !iši:
Lepo vzgojeni otroci pa vzorni red, ki vlada v hiši, so dokaz, da je mati vredna tega imena in da se imenuje prava resnična katoliška mati. Povedala mi je, da še noben otrok ni bil v kino gledališču. Vsako nedeljo gredo lepo k sv. maši, potem se pa vedri j o na obsežnem vrtu in tako u-živajo vsi skupaj blagoslov božji. — Šli so tudi skozi težke čase, v tej depresiji. ( Posebno težko jim je bilo zaradi listov in so mi z veseljem potrdili, da so zelo hvaležni našim (urednikom:, ker so jim pošiljali liste v teh kritičnih časih. Zato je rekel Mr. Čož, da bi ga jako veselilo, če bi se na obisk k njemu pripeljala na farmo urednik Ave Maria, kakor tudi č. g. profesor Father Hugo, ker jim je znana župnija sv. Antona v Štangi.Pravi naročnik teh listov sem že 24 let in bi ne bilo več kot prav, če me obiščejo ti naši verski voditelji. Enako rad bi tudi videl in spoznal našega katoliškega boritelja Mr. Antona Grdina. — Jaz sem mri obljubil, da bom Mr. Grdinata sam osebno povabil, da pride na farmo in da bomo skupaj gledali zanimive slike naše rodne grude; in ako bo č. g. profesor dr. Franc Trdan kod v bližini, bi bili vsi veseli, če bi tudi on posetil to družino v spremstvu že omenjenih in gotov sem, da bomo imeli zelo gostoljuben domači večer. Zato pa, Father Bernard in Mr. Jerič, tudi vidva pridita na to zabavo. Posebno je pa še tudi povabljen Father Hugo. — Končno se prav lepo zahvalim tej blagi družini za prijazen sprejem. Želimo jim obilo blagoslova božjega.
John Dolčič
ZOPET NEKAJ NOVIC IZ LA SALLE
La Salle, III.
Zadnjo nedeljo dne 8. avgusta je bilo naznanjeno, da se letos zopet vrši velik piknik za cerkev, ali farni piknik, če nam Bog ne prekriža račune in nam ne pošlje dežja namesto lepega vremena. Upamo pa, da bo lepo vreme in da se bo na tem pikniku veselilo staro in mlado. Prostor za ta piknik je izbran na znanem Shuting park, to je na prostorih Mr. ,Joe Grego-richa in sicer je za to izbrana nedelja 22. avgusta. V slučas ju če bi ta dan deževalo se bo piknik vršil v nedeljo pozneje, to je 29. avgusta na Jernejevo. — Dragi farani in faranke, vsi brez izjeme ste vabljeni, da se udeležite. Spomnimo se pregovora ki pravi "kamen do kamna palača" in po tem pregovoru delujmo za dobrobit naše fare. Kolikor zmorete, toliko pomagajte, saj je cerkev vaša in potrebuje vaše pomoči. Pridite, da se zopet skupno poveselimo. Pridite ne samo farani, ampak vsi rojaki ste lepo povabljeni, da se z nami udeležite te farne prireditve. Toliko za enkrat;, ostalo in boli natančno, bodo pa že g.
Dogodki
Slovenci po Ameriki
Rev. John Trinko, je nas obiskal
Chicago, 111. — Slovenski župnik Rev. John Trinko, iz Willar-da, Wis., se je mudil zadnji teden v Chicagi na obisku pri svojih starših ter je ob tej priliki obiskal tudi naš urad. Father Trinko prav uspešno deluje med willardskimi Slovenci, saj je pa tudi fant od fare in zgleda prav kakor kak deželski dekan. Fa-thra zahvaljujemo za prijazni obisk!
Rev. P. Edward Gabrenja v Chicagi
Chicago, 111. — Slovenski župnik iz New Yorka Rev. P. Edvard Gabrenja, OFM. se je mudil zadnje dni kot provincijalni svetnik ameriške provincije slov. oo. Frančiškanov, po uradnih poslih v Chicago in Lemontu.
Gdč. Tončka Mohar pozdravlja iz Rima
Citta del Vaticano. — Najlepše pozdrave pošiljam vsem našim znancem v Chicagi, posebno pa mojim staršem in sestram v Colomi, Mich. Nahajam se v Rimu, kjer ogledujem in občudujem starodavne umetnine raznih tukajšnjih zavodov. Svet je velik, lep in zanimiv. Tako pravi, dopisnica, ki jo pošilja gdč. Tončka Mohar, slovenska učiteljica iz Chicage.
Mr. Čelik pozdravlja
Cass City, Mich. — Mr. Anton Čelik je nam te dni poslal svoje pozdrave, ko je poslal naročnino za "A. S." — Bavi se z pridelovanjem sladkorne pese. Mr. Čelik je rodom iz Trebnjega na Dolenjskem in zato prijazno pozdravlja vse Trebance, Do-
lenjce in sploh vse Slovence tu in v starem kraju.
Pozdravi z mladinske konvencije JSKJ.
Ely, Minn. — Mrs. Mary Peich, naša naročnica iz Milwaukee, Wis. pošilja uredništvu z mladinske konvencije JSKJ, katere se je udeležil njen sin kot delegat. Pozdavlja obenem vse milwauske rojake. Od tu se bo podala po konvenciji v slovito zdravniško kliniko Mayo Brothers, v Rochester, Minn. Želimo ji, da se zdrava vrne domov!
Dva utonila
Cleveland, O. — Pretekli teden se je komaj nekaj čevljev od brega v Erie jezeru prevrnil čoln, v katerem je bil Mr. Anton Kocjančič s svojima dvema sinovoma in nekim Neil McKay. Pri tem sta Mr. Anton Kocjančič in njegov sin Anton utonila. Sin France ga je skušal rešiti; in je že držal svojega očeta nad vodo, da ga reši, a so mu roke omagale predno je pri' šla pomoč. Truplo sina Antona so potegnili že iz vode, dočim očetovega še niso mogli najti.
Mr. Progar v Chicagi
Chicago, 111. — Naš dolgoletni bivši zastopnik v Sheboyganu, Wis., sedaj gostilničar ravno tam, se je mudil zadnji torek v Chicagi. Ob tej priliki je obiskal tudi nas. Marsikaj zanimivega je nam povedal o slavnem Sheboyganu obenem pa zaupal tajnost, da bo slavil dne 1. sept. t. 1. srebrno poroko, katero bo ponovil v prav isti cerkvi, kakor je bil pred 25 leti poročen, to je v cerkvi Marije Pomočnice v West Allisu, Wis. Obrede bo izvršil preč. g. župnik James Cherne. Vrli Progarjevi družini čestita k srebrnemu jubileju tudi naš list in želi, da bi vrla jubilanta slavila zdrava in vesela tudi zlati jubilej čez 25 let!
župnik razložili, le poslušajte ga.
Veste, poročevalcu iz La Salle, je zopet ena nova prišla na uho in sic.er ta, da bosta dne 25. avgusta pristopila k oltarju nam dobro poznana Miss Dorothy Kosem z Mr. William Gens, da jih naš novi župnik poroči. Zato so bili zadnji teden dne 5. avgusta tako veseli tam gori pri Mr. Charles Horvat, v dvorani, ker se je tam vršil velik "shower" party za Miss Dorothy Kosem. — To je prav lepo, da se dekleta dandanes ne boje stopiti v zakonski jarem. Na omenjenem partyju so bili vsi veseli, ker Dorothy, je imela veliko prijateljic in je za to dobila tudi veliko lepih daril, za katere se ona sama, kakor tudi njeni starši, prav lepo zahvaljujejo. — Žene gospodinjskega kluba so v
Nar. domu priredile na koše »
veselja dne 4.. avgusta zvečer, za Mr. in Mrs. Trdin, pred odhodom v Chicago,111., za kar se Mr. in Mrs. Trdin vsem tistim, ki so bili ta večer navzoči, najlepše zahva-
ljujeta.
Zadnjo nedeljo 8. avgusta sta obiskala našo naselbino Mr. in Mrs. Julian Šebath iz Denville, Illinois. Med njimi je bil tudi sin, ki je odvetnik v Chicagi, 111. Ta dan je on tudi obiskal Toneta na hribu, ker sta stara prijatelja in znanca in ena prvih cerkvenih pevcev v La Salle, pred leti. Hvala za obisk, John -— Seveda, tako so naročili tudi Furlanovi. — Nova cesta skozi mesto, to je State Rd št. 51, ali Joliet St., bo v nekaj dneh gotova. Cesta če precej široka. To vam bodo po njej drčali avtomobili, da bo veselje.
Cenjeni bravci lista Ameri-kanski Slovenec, vaš poročevalec bi rad, da bi dobili listu kaj več novih naročnikov 5n tako bi dobil tudi poročevalec več čitateljev in bi prišel bolj v poštev. — Pozdravljeni in na delo!
Poročevalec
-o-
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amcrikanski Slovenec'1'!
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE

(80)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
nistično taktiko. Naši rojaki v Pittsburghu in po Penn-
Srce Taržanu ni dalo mtru, da bi sc ne pošalil z Leopardskimi vojaki, ko jih je zagledal, zato jim reče. "Če iščete mene, sem tukaj!" Vojaki so pa bili vsi presenečeni, ko so v vejah zagledali belega velikana, ki jo hitel naprej. Naglo so segli po loke in spustili za njim veliko številu ostrih pmc.
Pšice, katere so Leopardski vojaki ustrelili proti Tarzanu, ga pa niso zadele in on je bil toliko previden, da jih je zvodil v smer daleč proč od njihovega bivališča in templja. Bil je namreč dovolj previden v tem, da ti divjaki ne bodo mogli tako hirto najti pota domov. S tem pa on velikyi pridobi.
Ko je Tarzan videl, da jc zvodil Leopardske vojake dovolj v stran in da ne bodo tako hitro prišli domov, je naglo spremenil smer svojega bega in začel teči proti ■ Orandovemu naselju, da čimprej dojde njsgovo vojsko in jo po.vede k skrivališču Leopardskih ljudi le predno se morejo zapeljani vojaki vrniti.
Kljub temu da je tekel z vso močjo, ga mala Nkima ni zapustila. Vso dolgo pot ga je spremljala, četudi je bila že vsa upehana, toliko se je bala za svojega mojstra da ga izgubi. Tarzan je pa tekel, tekel. Šestintrideset ur jc že preteklo odkar je bi zapustil strašni tempelj. Rešitev ne sme priti prepozno.
Sobota, 14. avgusta 1937
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran
NESRAMNO POTVARJANJE
P. Bernard Ambrožič
II.
V prvem članku pod tem na- tji. Ni mi treba ponavljati na
slovom sem pokazal, kako si je drznil "Mladinski List" v najnovejši številki potvoriti Gregorčičevo pesem in kakšen prozoren namen je pri tem imel.
Je pa tista pesem o mavrici samo en zgled v isti številki "Mladinskega Lista", ki kaže, s kakšno potvorjeno robo stopa ta "izobraževalna šola" pred našo mladino. Toda sedaj nam je treba stopiti v angleško pisani department te literarne zvezde.
S podpisom — EDITOR je tam tiskane pol strani pod naslovom : Be a good Fighter. Začne se takole: Dear readers: Are you a good fighter? Well, here is a chance for you. Fight these things in yourself: Anger, fear, worry, hate, revenge, superstition, greed, grief, the blues and every thought that makes you weak.
To se dobro bere in je čeden nauk. Nadalje razlaga, zakaj se je treba teh reči ogibati. Kar naenkrat pa udari na dan s stavkom. All religious creeds and beliefs and dogmas are based on fear and superstition. Po naše: Vsako verstvo in vsaka dogma je pozidana na podlago strahu in praznoverja.
Po naše: Ne veruj v nikako nadnaravno moč. Znanost nima zanjo nobenega dokaza. Zato je ni. Veruj, kar vidiš in o čemer | imaš izkušnjo. Praznoverje 'je In dalje: They have no place'bunk — jasen in preprost. Spain the mind of a free individual, da v preteklost, ko je bila neved-The only true knowledge is nost v polnem cvetju." ^found in true science and edu-
tem mestu njegovih nevenljivih zaslug.
In Marconi je živel ter umrl kot globoko veren in v dno duše prepričan katoličan. Tudi to so časopisi poudarjali, vsaj taki časopisi, ki niso preračunani na potvarjanje popolnoma navadnih in od vseh strani otipljivih dejstev.
Po logiki "Mladinskega Lista" je bil Marconi duševni suženj, vsega pomilovanja vreden človek. Mladi bralci in bralke tega lista morajo kljub temu najnovejšemu dejstvu verjeti in trditi, da veren človek ne more nič dobrega storiti za človeštvo, zakaj "Free-thought is the salvation of human race . . ."
Zopet malo pozneje v "Mladinskemu Listu": Do not believe in any super-natural power. Science has no proof for it. Therefore it does not exist. Belief what you see and experience. Superstition is bunk plain and simple. It belongs to the past when ignorance was in full bloom."
KATASTROFALNA ŽELEZNIŠKA NES REČA
25 oseb je bilo ubitih in okrog 60 ranjenih v usodni železniški nesreči, ki se je nedavno pripetila v Franciji, 12 milj daleč od Pariza. Dva lesena vozova sta bila zdrob'jena na drobne kosce. Kakor se trdi, je bila vzrok nesreče napačno postavljena kretnica.
DOŽIVLJAJI PROFESARJA
M AT IKE
P. d. Stric Luka
cation. We must have freedom in every human endeavor. Free thought is the salvation of human race; superstition is based on ignorance, it is mental slavery.
Po naše: Tist'e reči ne smejo imeti mesta v mislih prostega človeka. Resnična vednost se najde samo v pravi znanosti in vzgoji. Moramo biti svobodni pri vsakem človeškem prizadevanju. Svobodna misel je rešitev za človeški rod; praznoverje je pozidano na nevednost, to je duševna sužnost.
Prav nekako v istih dneh, ko se je "Mladinski List" pripravljal na polet med slovensko mladino, da ji ponese ta "evangelij", je v Rimu umrl eden največjih učenjakov in znanstvenikov našega stoletja, svetovno znani Marconi. Vsi časopisi celega sveta, brez dvoma, so bili Polni popisovanja, kaj je Marconi dosegel za napredek človeštva s svojimi epohalnimi ddkri-
Tako! Kolikor stavkov, toliko potvorb. Znanost nima dokazov za obstoj nadnaravnih moči, zato tistih moči ni! Tudi če bi res ne imela znanost najmanjšega dokaza za obstoj nadnaravnega sveta, s tem še daleč ni rečeno, da potem tudi res ničesar ni. Ali je znanost res že tako daleč, da ima o vsem obstoječem dokaze? Kako vrabca pa potem znanost še vedno napreduje? Jaz sem pa s premnogimi drugimi globoko prepričan, da znanost še davno nima dokazov za premnoge reči, o katerih bo šele po mnogih stoletjih iznašla, da so.
In kako imeniten je stavek: Veruj, kar vidiš in o čemer imaš izkušnjo. Kar vidim na lastne oči, tega sploh ne morem verjeti, zakaj tisto vem. Verjeti morem samo reči, ki jih ne vidim sicer, pa imam priče, ki mi potrjujejo tiste reči. Tako je moral g. EDITOR uporabiti po-tvorbo z,a potvorbo, da je mogel skrpucati tiste pol strani.
(Dalje prih.)
ZA NAŠE GOSPODINJE
NEKAJ O SADJU
Sezona sadja je tu. Na trgu v prodajalnah imaš na izbero Vsakovrstnega sadja. Lahko si £a izbereš in kupiš po mili volji, seveda, če imaš rejen mo-sijiček. Kdor je tako srečen, da Jma svoj vrt, zasadi čim več sadnih dreves! Sadje ni luksus, ni 2apravljivost, sadje je nujna po-h'eba. Kdor misli, da je sadje samo poslastica, se moti. Sadje nadvse zdrava in potrebna h^ana. V njem so poleg zdravega in prebavljivega sadnega sladkor ja tudi gotove rudninske 8°li, ki tvorijo kri, in lepo diše-sadne kisline, ki vzbujajo tek 111 osvežujejo živčevje. Poleg te-ima sadje tudi veliko zdravilno vrednost, ker te soli in kisline raztapljajo razne škodi j i-bolezen povzročajoče snovi v _elesu. Sadje, kakor je splošno j^iano, pa pospešuje tudi pre-avo in delovanje črevesja. Jesti pa je treba sadje zmer-lri pametno. Ena hruška na Pospešuje delovanje ledvic, Ve5 hrušk pa draži ledvice. Si-?Vo nastrgano jabolko, zavžito Zjutraj, in prav tako zvečer recl spanjem vzpodbuja jetra, jj Intern ko jih večje število ja-k ovira v njihovem delovali. p0 ena gegpija ujj s]iva
POSTREŽBA "NA HITRO"
Če imaš popoldne goste, pa malo dohodkov, majhno stanovanje, tedaj napravi bufet (bife). V sobi pogrni mrzo z lepim prtom in daj nanjo krožnike (kar s skladovnici) in pribor prtiče in pladnje s sendviči, piškoti, sladkarijami. Goste prosiš, naj si sami izberejo na mizi, kar jim ugaja in si sami postrežejo s krožniki in priborom. Kak gospod bo mogoče postregel z likerjem od mize do mize. Za to dobo ni nič posebnega, če goste takole skromno pogostiš. Poglavitno je, da ima stanovanje prikupno lice, da so besede prijetne in tople in da ni dolgočasja.. Zavedajmo se, da v goste pač nihče ne pride zaradi jedače, ampak da se razvedri in dobi lepo besedo.
--o-
Ho Pr,
v«ako
uro uravnava prebavo; n°go češpelj naenkrat povzro-tll'isko in zaprtje.
posuj še z zelenim sesekljanim peteršiljem in dušenimi gobami. Zvij vsak zrezek in z nitjo pove-ži. . Opeci jih na voči masti. Ko so zrezki mehki, potresi na sok malo moke in ko porumeni, za-lij s četrtjo litra kisle smetane, premešaj in daj z dušenim ri-žem na mizo.
*
Izvrstna solata
Pol funta rdeče pese, pol funta kuhanega krompirja, 2 unči hrena in 2 kisla jabolka zribaš in pokapljaš z limonovim sokom.
V	porcelanasti skledi zmešaj 4 do 5 pretlačenih rumenjakov, malo olja, dodaj 5 do 6 sesekljanih, očiščenih sardel, okisaj po okusu in pomešaj to goščo s prejšnjo skupaj. Solato zvrni v stekleno skledo, kjer narediš kupčke iz nje in garniraš z beljakom, sesekljanim drobnja-kom, sesekljano solato in s podobnim.
*
Vložek za govejo juho
Mešaj dve jajci, pšenični zdrob in malo soli, da dobiš tako gosto testo kakor za palačinke.
V	plitvi ponvi razbeli mast, zlij noter testo in speci. Ko testo porumeni po eni plati, obrni, da se zapeče še po drugi. Pečeno palačinko zvrni na krožnik, jo polij z mrzlo govejo juho in pusti pol ure stati, da se dobro juhe napije. Po potrebi prilij še juhe, ker mora biti palačinka skoz in skoz namočena. Nato palačinko zreži na drobne kose, stresi v skledo, nalij vrele goveje juhe in daj hitro na mizo.
--o-
PRAKTIČNI NASVETI
Če se pri likanju blago opali, daj tisto mesto v vročo,
močno raztopino boraksa. *
Če goba rase v stanovanju.
Zmešaj 950 gramov navadne soli, 50 gramov borove kisline in pet litrov vode. Vročo mešanico pomaži po lesenih opažih, jo vbrizgaj v vse špranje in razpoke in vse ponovi v presledkih po
nekaj dni štirikrat do petkrat. *
Čs imaš votel zob, ki boli, si napravi iz vate za grah veliko kepico, jo pomoči v kreolin (dobiš v lekarni) in potlači v zob. Ko bolečina preneha, vato odstrani. Pojdi pa k zobnemu zdravniku, da zob plombira ali
pa izpuli, da ne okuži še drugih zob. Posebno pa pri otrokih pazi, da jim gnile zobe daš od zobozdravnika popraviti ali izpuliti.
ZDRAVSTVO
OHRANITE SE ČILE IN ZDRAVE POLETI
Piše Dr. John L. Pace, zdrav, komisar mesta New York
Ali ste kedaj opazili moškega ali žensko, ki tudi v najbolj vročih dnevih poletja izgledajo hladni, katerih obleka je v najlepšem redu in ki so veselo razpoloženi vzlic pasji vročini? Kako morejo taki ljudje biti hladni in v dobrem razpoloženju, ko se njihovi sodelavci potijo, jezijo in pritožujejo? Za tem tiči dober vzrok.
In ta vzrok je, da so se oni naučili ohranjati se sposobne tudi v največji vročini. To ni tako težko. Stvar je enostavno v tem, da se človek zna prilagoditi telesno in duševno okolščinam vročega vremena. Temeljna točka tega programa obstoja v glavnem v pravilni
Zadnč sm vam gasput vred-nik pavedu, kaku sm se mu v Mičigan, kaku sm na nov n a č e n čre-
v, -<23f» Šen Se "aJe(^U-V /Vi"' Z dej ne j pa še
p a v e m, kam
sm se z Miči-
gana padav.
Domu s m
nej kar neč še
lebiv jet. Tu pa zatu ne, ker sm
pred nejkej tedni na vestsajd
v tisti slavneh Molkovh cajtan-
gav brav, kaku so v Klevelande
dobr ledje, kaku znaju fejst či-
ke pečt, pa sm djav, le zakaj ne
b še kje stopu, de b vidu če je
vse tu rejs?
Kokr sm reku, taku sm pa štoru in se padav v Ohajo stet. Srečnu sm prnesu seboj vse suje kosti k jeh nosm po svejt že odkar sm na ta svejt pršu, na šnt-klarsko gaso, k je v Kleveland ta haupt cejsta. K sm se pelu
pod vodstvom župana ter hotela društveno zastavo zapleniti in odnesti. Zastavo pa so rakodelski pomočniki tako prehrani; odločno branili, da je morala daljni važni faktor je kontrola policija z županom vred po-uma; za tem prihaja pravilna ražena oditi, nakar se je pro-oskrba telesa in končna primer- |cesija nadaljevala, no oblačilo.	|	se je pr0cesija vračala,
Ako hočete ostati sposobni v jo je na. drugem kraju čakal letošnji vročini, uravnajte svo-1 močnejši oddelek policije, ki jo prehrano, toliko glede uživa-,se je znova zagnal v zastavo, nja, kolikor glede kakovosti. Nastal je velik pretep, v ka-Vaš zajutrek naj bo iz sadja ali ter'epi je policija nazadnje sadnih sokov, žitne jedi z mle- zaplenila zastavo. Ljudje so kom ali smetano, praženega kru- po procesiji šli v cerkev, kjer ha, kave ali čaja ali pa, kar je še je bil blagoslov. Po blagoslo-boljše, iz kozarca mleka. Po dva- vu sta s prižnice župnik in
holnih pijač v vročini.
Kopajte se vsak dan. Oblačite se lahko in nosite oblačilo, ki se ne drži tesno telesa. Ne hitite, odganjajte skrbi, odpočivajte se od časa do časa tekom dneva in vsaj po eno uro zvečer- Čitajte lahke stvari. Osredotočite svoje misli na delo, ne pa na temperaturo.
Ako se ravnate po teh nasvetih, vročina bo imela prav malo strahot za vas. In počutili se boste povsem'udobno.
*
Ljudje bi najrajši vse dali za svoje zdravje, kadar so bolni, a bi najrajši ničesar ne dali za svoje bolezni, kadar so zdravi. -o-
V	JEČO ZARADI PRO-
CESIJE
V	mestu Heilsberg je bila procesija sv. Rešnjega Telesa silno burna. V procesiji so nosili rokodelski pomočniki svojo starodavno društveno zastavo. Med procesijo pa je
prihrumela mestna policija [ cejste, sm se pa mav azeru akul.
•'e Zagledu sm Šornovo rastav-
--- ' 1
že lahku kaj pagavori. Al matei kaj gulaža?"
"Prov frišenga smo napravi.'* "Pol ga pa kar prneste an ta-< lar, pa par žemelj zraven, pa čei mate dobrga piva tud an štajn.'* Postregel so m taku lejpu dej kej. Jest sm se pa Šornovga go-, leža taku napoku, de se m šai dons pa nem kovca, k je biv reja taku dobr, de le kej.
Vse sm pojedu, le kosti sm pustu na miz. K sm biv glih fer-tik, je pa h men prsedu an naš rojak, pa je djav: "Odkod pa vi pridete?"
' "Od tam k vsi. Bug me je po-slav na ta svejt, de b kaj dobrga naredu, pa mende nejsm še neč. Po imen sm pa prafesar Mati-ka,"
"O taku, saj sm djav, de morate bit rejs ana malu bulš pr-šona, tu sm že po vašm celindr spoznav" — je djav tist rojak, potm pa nadaljevav: "Vejste gasput, mi tlele v Kleveland smo
glih čez Detrojt, tam k Fordov ,vizitorjev taku navajn, de že oče ronajo suj kšeft, sm s dav. več ne vemo kdu je kdu. Pred šuhe s šajnat in vabenem tud nejkej tedni smo mel tukej tud mu j cilinder sklinat. Fajn džab kanvenčn od Esenpedže. Pa je je naredu an niger in mi še nej j pršu sm pagledat sam slav Zi-preveč računu. Za tri groše sva|danšk z Pajnslavenje. Pastregl napravla. Ampak jest prafesar (smo mu, k vsakm. Na kanvenčn Matika sm biv potm pa ku nov ,so pa zajn še s klabukm nejkej in čistu drug človk. Taku nit sm 'nabral. Na banket se je pa lonča zgledu, kakor kak jenki selzman. napoku in je zdej preskrbljen. Vejste sm se mogu dat mav skli- j Taku je biv vešeV k je šu, de je nat, zatu če b glih slučajnu me kar skaku, pa djav: Buh vam vidla Cibrova Špela, de neb re- [ dej vsem dovgu živejt pa d b kla kakšna pokveka, de je pra- i vsake kvatre vsaj an kanvenčn
fesar Matika. Taku ves zgloncan sm jo kresu po šentklarsk gas in se držov bel modr ,in pokonc kakor pa sam anglešk pra j m ministr Boldvin, ktermu pravjo mu j prjatle, de sm precej podobi!.
imejl."
krat na teden vključite v svoj zajutrek jajca v katerisibodi obliki. Naj kosilo obstoji iz sand-viča, zelene salate, sladoleda in kozarca mleka. Eden topli obed, najboljše zvečer, je zdrav običaj tudi v toplih dneh. Tedaj morete vključiti meso, ribo, perutnino, krompir itd., vselej pa dodajte po dve vrsti kuhane listna-
kaplan nagovorila vernike. Po končanih cerkvenih slovesnostih pa se je vsa cerkev dvignila ter šla pred magistrat, kjer je priredila nemo demonstracijo. Nihče ni iz-pregovoril najmanjše besede. Cez nekaj minut so se ljudje molče razšli.
Takoj je nastopila držav-
te zelenjave in zeleno salato. Tu- na policija, ki je uvedla kadi če pijete kavo, kakao ali čaj, žensko postopanje najprej zo-clodajte vedno kozarec mleka.1 per farne duhovnike. • Sedaj Za desert jejte sadje ali slado- jih je sodilo izjemno sodišče, led. Opustite sladkarije za ves Dekan in kanonik Buchholz čas poletja.	, je bil zaradi teh dogodkov
Ledeni čaj, ledena kava, mle-j obsojen na 3 leta ječe. Trije ko ali kislo mleko so najboljše: kaplani pa so dobili vsak po
"Ja," — sm se jest vteknu s sujo besejdo not, "potm b mogu pa Zidanšk koš nost seboj, de b lorič nosu s kanvencij damu. To b blo nazadnje pa še bulš, k Roosevltov relif." — Rojak se je K sm pršu gor do šestdesete tej muj opazk taku smej a v, de
sm mislu de bo kar poču.
Pol sm se od tistga rojaka pa račjo, o kter sm že večkrat sli- lejpu paslovu in vsm drugm sm šu, de ima najbulš slavnsk, al pa; naredu prmeren kompliment, pa
sm jo mahnu naprej po slavnm Kleveland. Kaj sm doživu pa potm, bom pa drugkrat pavedu. Do takrat pa imejte gasput vrednilc malu potrpljenja pa ne pozabite na vašga zvestga lonc-mana
Prafesarja Matika.
kranjsk gulaž. Pa sm jo kar not mahnu. Mav so me pagledal, jest pa njeh.
"Kaj ste Kranjc" — sm djav.
"Ja, prav ta prav s Kranjskega" — je adgavoru prav prjazn mister Šorn.
"No, jest pa tud, se bomo pa
POL MILIJON PLINSKIH MASK NA TEDEN
Parlamentarni državni tajnik angleškega zunanjega urada je v spodnji zbornici sporočil, da je na Angleškem sedaj pripravljenih že devet milijonov plinskih mask za civilno prebivalstvo. Proizvodnja teh mask je
večja nego v vseh drugih deželah in ustreza lansko leto sprejetemu načrtu, po katerem so se odločili izdelati vsak teden pol milijona kosov.
-o-
V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!"
Dolgo znana po zanesljivi postrežbi r vsakem bančnem poslovanju.
poletne pijače. Ne uživajte alko-
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Nadevani telečji zrezki
Telečje meso (stegno) zreži na zrezke, potolči, osoli in jih nadevaj. Nadev: zmelji na stroj-Čku malo pečenega telečjega ali svinjskega mesa, primešaj nekoliko na drobne kocke narezane slanine, eno namočeno in otis-njeno žemljo, malo popra, malo čebule in soli. Vse škripaj dobro zmešaj in namaži po zrezkih,
Jugoslavijo
SAMO 7 DNI potujete na ekspresnih parnikih;
IMEN »« EUROPA
ak od Bremen in Europa v Bremmcr en zajamči udobno potovanje do Ljubljane.
potujte s priljubljenimi ekspres. parniki:
COLUMBUS HANSA »« DEUTSCHLAND HAMBURG »« NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
jfllHAMBURG-AMERICAN LINE£§2; ŠJNORTH GERMAN LLOYDlS]
130 W. RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL'
1 in pol, 2 in 1 leto je,če. Poleg teh duh'oynikov je bilo obtoženih še 6 lajskih vernikov, ki. so bili obsojeni od pol leta do enega leta ječe.
-o-
Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"!
NASLOVI
diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki
PoslaniStvo Jugoslavije
Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street
Washington, D. C. ★
Jugoslovanski Konzulati:
Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue,
New York, N. Y. *
Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111.
4—
K ASP A R AMERICAN STATE BANK
Odprta ob delavnikih od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne.
1900 Blue Island Avenue	Chicago, Illinois
Ta banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation
Pri nas si lahko najamete
Varnostno shrambo
ICaspar American Safe Deposit Co. of Chicago
Ni jih krajey in goric, kakor jih ima
"DOLENJSKA"
Ta knjiga je ilustrirana z mnogoterimi slikami dolenjskih mest, trgov, vasi, goric in hribov. Vsi, ki ne morete iz enega ali drugega vzroka v stari kraj, lahko vidite v tej knjigi lepe domače dolenjske kraje. To knjigo, brez katere bi ne smel biti noben Slovenec, kaj še le Dolenjci, smo prodajali po $1.50. Zdaj jo dobite za samo
$1.00
dokler zajoga traja. Zato pišite takoj po njo in zraven pošljite znesek $1.00 in poslali jo vam bomo. Pišite po njo naf:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
•XMERIKANSKI SLOVENEC
gpSota, ify avgusfa 193fr
Pri vratih pa se je obrnila k Chauveli-nu, ki je s klobukom pod pazduho in s čudnim nasmehom krog tenkih usten gledal na neenaki par ter se pripravljal, da stopi z njima iz lože.
"Na svidenje, Chauvelin!" mu je dejala prijazno in mu polno pogledala v oči. "Vidiva se pri lordu Grenville — ali ne?"
In v njenih očeK je prekanjeni Francoz, ni dvoma, bral nekaj, kar ga je popolnoma pomirilo, kajti s hudomušnim smehljajem je potegnil tobačnico, izdatno in z užitkom ponosljal, si otepel par praškov duhtečega tobaka s suknje in si zadovoljno pomencai suhe, koščene roke —.
• ; ? - x." V V \ * r v

PCES PRI LORDU GRENVILLE.
\
S
Lord Grenville je sprejemal svoje goste v predsobi razkošnih prostorov zunanjega ministrstva.
Odlični možje, ugledne dame, vplivne in važne osebnosti iz skoraj vse Evrope, ministri in poslanci, diplomati in državniki so prihajali, klanjajoč se in pozdravljajoč, se pomudili v predsobi ter se razkropili po razsežnih dvoranah in sobah, eni ki plesu, drugi k zabavnim pogovorom z znanci in prijatelji, spet drugi k igralnim kartam in bogato obloženim mizam.
Nedaleč od lorda Grenville je slonel ob stenski mizici "pooblaščeni predstavnik! Francije", Chauvelin, v neoporekljivem črnem fraku. Mirno in malomarno je opazoval številne trume prišlecev. Vedel je, da Percy Blakeney in soproga še nista dospela, in njegove bistre bledorumenkaste oči so vsakikrat pozorno šinile k vratom, kadar so se odprla novim gostom.
Sameval je. Kako bi naj bil priljubljen v monarhistični angleški družbi odposlanec revolucionarne francoske vlade, posebno še v tistih dneh, ko so tako pogosto prihajale sem čez vodo vesti o strahovladi in krvavih grozodejstvih republikanskih samodržcev!
Kot predstavnika sosedne države so ga v zun. ministrstvu seve vljudno sprejeli. Zunanji minister Pitt mu je segel v roko, lord Grenville je govoril z njim, pa londonska družba se ga je izogibala, ženske so mu obračale hrbet, kdor ni bil u-radna oseba, mu je šel s poti.
Toda Chauvelin ni bil človek, ki bi se bil jezil nad takimi neolikanostmi. Zanj so bile to zgolj malenkosti. Slepo je bil navdušen za svoje revolucijonarne ideje, družabne in stanovske razlike je hladno preziral, goreče je ljubil svojo domovino, — zato je bil neobčutljiv za žalitve, ki jih je v obilni meri žel v megleni, kraljevski, konzervativni Angliji.
Povrh pa je imel pred seboj jasen namen.
Trdno je bil prepričan, da je francosko plemstvo najhujši sovražnik Francije. Vse bi je bil najrajši hkrati uničil z enim samim udarom. Vsak aristo, ki je ušel guillotini, je bil po njegovem naziranju izdajalec, ki je hujskal sorodne države na vojsko zoper mlado republiko, ki je hotel osvoboditi kralja Ludovika in povesiti voditelje revolucij onarnega pokreta.
Ni čuda torej, da je iz dna duše sovra-
žil romantično, tajinstveno osebnost, ki se je skrivala pod imenom "Dušica". Samotno sloneč v svojem kotu je računal, kolika sto in sto izdajalskih žrtev je že iztrgal ta človek iz rok pravične kazni. Bogato založen z denarjem, brezobzirno, drzen, naravnost peklensko iznajdljiv je s svojimi tovariši napravil že neizmerno škodo njegovi ljubljeni domovini. Devet desetin vseh francoskih piemenitašev, ki so uživali gostoljubnost Anglije, so pripeljali čez mejo "Dušica" in njegovi ljudje —.
Prisegel je Chauvelin svojim tovarišem v Parizu, da bo strgal krinko raz obraza temu Angležu, ga zvabil v Francijo in potem —. AK —, si je globoko oddahnil, koi je v duhu gledal pod nožem guillotine glavo skrivnostnega, zakletega sovraga —.
gumen nemir zunaj na stopnicah ga je vzdramil. Gruče gostov so utihnile, kli-car je glasno javljal:
"Njegovo Visočanstvo princ waleski in spremstvo, gospod Percy Blakeney in soproga."
Lord Grenville je pohitel k vratom.
Waleški princ v dragoceni dvorjanski obleki je vstopil. Na desni je vodil Margareto Blakeney, na levi ga je spremljal gospod Percy v najnovejšem pariškem kroju, s klobukom pod pazduho in s svojim večnim, dobrovoljnim, bebastim nasmehom na licu.
Izmenjali so običajne pozdrave. Lord Grenville je pokazal na Chauvelina:
"Dovolite, Veličanstvo, da vam predstavim Chauvelina, pooblaščenega predstavnika francoske vlade!"
Chauvelin se je globoko priklonil, princ mu je le kratko pokimal.
"Gospod," mu je hladno dejal, "skušali bomo pozabiti na vlado, ki vas pošilja, in smatrali vas bomo za gosta, za zasebnika iz Francije. In kot tak ste dobrodošli!
Chauvelin se je molče poklonil.
"Ah moj mali Chauvelin —!" se je veselo oglasila Margareta in mu ponudila nežno roko. "Chauvelin in jaz, Veličanstvo, midva sva stara prijatelja!"
"No — potem ste nam dvakrat dobrodošli !' je sedaj rekel princ prijazneje.
"Še nekdo je tu, ki prosim da bi ga tudi smel predstaviti Vašemu Veličanstvu."
"Kdo bi to bil?"
"Grofica Tournay in njuna otroka. Pred par dnevi šele so prišli iz Francije."
"Ej — torej so tudi eni izmed tistih! srečnih!"
"Grofica Tournay!" je predstavljal Grenville.
"Jako me veseli, gospa! Mojemu očetu ste dobrodošli na njegovih tleh, vi in vaši rojaki, ki pribežite iz nesrečne Francije!"
"Vaše Visočanstvo nam izkazuje neza-služeno velikodušnost!" je dejala grofica skromno. Pokazala je na hčerko, ki je boječe stala poleg nje. "Moja hčerka Su-
zana
-t"
"Ah, lepo — lepo! Sedaj pa dovolite, da vas predstavim tule gospe Blakeney, naši dražestni prijateljici! Mnogo si bodete imeli povedati, mislim. Vsak rojak gospe Blakeney nam je prisrčno« dobrodošel, njeni prijatelji so naši prijatelji, njeni sovražniki so sovražniki Anglije —."
(Dalje prihodnjič)

I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Res, prilika, kot je še niste imeli
Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico.
Vsak avto, ki ga prodamo, je pristno garantiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina.
Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od avtomobilskih trgovcev, ki niso mogli poravnati svojih plačil tovarni.
Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni.
Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo.
1937 in 1936 Buick — 1937 in 1936 Terraplanes — 1936 Chevroleti — 1936 Fordi — 1936 Plymouths — 1936 Pontiacs —1936 Oldsmobils —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers — 1936 Dodges — vse po polovični ceni in nekateri manj kot pol. . .. Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Nashes, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo — nad 200 kar skupno, po nič več kot $45. Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%. Ne kupujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik.
Ni vam treba plačati v gotovini
Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih celi dva leti.
Vsak avto je garantiran, da vam bo služil in vas zadovoljil na leta, ali pa se vam vrne denar.
Ne glede na to, kje živite, ne zamudite te čudovite prilike. Odprto vsak večer do 10. ure. — Zaprto ves dan ob nedeljah.
U. S. Auto Finance Co.
1340 W. 63rd St., Corner Loonus St., Chicago, 111.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
Posebna razprodaja knjig
SAMO ZA MESEC DNI, DO 6. SEPTEMBRA 1937.
Ali dokler traja zaloga.
Tekom tega časa, nudimo ljubiteljem dobrih in lepih knjig naslednjo zbirko v razprodajo:
1.	"OB SREBRNEM STUDENCU" zanimiva povest............SOc
t.	"OD SRCA DO SRCA", interesantna knjiga........................25c
3.	"NA NOGE V SVETI BOJ", spisal pokojni ljubljanski škof Dr. A. B. Jeglič......................................................................35c
4.	"ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", poučna knjiga................25c
5.	"VRTEC", zelo priročna za mladino........................................75c
6.	"MALI ŽEPNI ANGLEŠKI BESEDNJAK"....................30c
Skupna vrednost......................$2.40
Tekom te razprodaje do 6. septembra	A JT
1937, damo vso navedeno zbirko za A | m # J
samo .......................................................
Pišite po to zbirko knjig takoj, dokler zaloga ne poide. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:	♦
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Pisano polje
J. 91. Trunk
Iveri.
Sila kole lomi. Srbski narod je bil že večkrat v zgodovini na robu propada. Politično je Srbija skoroda izginila ne samole enkrat. Najhujša taka faza je bila morda v zadnji vojski. To je znano. V stiski se marsikaj omili. Velimirovič, sedanji pravoslavni škof v Ohridi, je propagiral idejo Jugoslavije po Ameriki. To je bilo dobro. Versko vprašanje se ne more tako meni nič tebi nič potisniti na stran]. Pa nekako ni bilo težkoč. "Svaki brat mi mio, koje vere bio". je veljalo. Na sebi pravilno. Sila je minila. Še več- Neka Velika Srbija ne bo tako kmalu izginila. Isti Velimirovič pa je pričel najprej z odporom, ko gre za to, da postanejo vse vere enakopravne. Sila izgine, in še marsikaj izgine s silo. ,
Kako bo s konkordatom v Jugoslaviji, je še negotovo, ko pišem. Vidim, da je hud odpor od neke strani pri pravoslavnih. Baje bi dobili katoličani neke privilegije. Ustroj konkordata mi ni znan v besedilu. Videl sem načrt, kakršen je obstajal že pred vojsko, v bistvu bo tudi zdaj tako. Stojadinovič je poudaril, da gre le za enakopravnost. Čemu potem odpor? Tudi jaz sem imel pri tem nekaj pomenkov. Odpor si morem razlagati iz dveh razlogov. Pravoslavna cerkev je igrala med Srbi odločno vlogo tudi politično. Brez srbske cerkve, sodim, bi ne bilo srbskega naroda. Ta zasluga se mora srbski cerkvi pustiti in priznati. Recimo,da je iz male Srbije nastala neka Velika Srbija. Naravno bi bilo, da je to zašlo tudi v glave pravoslavnim krogom. Umevno, da tem krogom enakopravnost ne gre v glave. To je eno. Ne vem sicer, zdi se mi pa, da bi tudi pri enakopravnosti vsaj izgledalo, kakor bi bil katoliška cerkev v neki prednosti, ne morda po zakonu, pač pa po vrlo bistveni razliki v notranjem ustroju in zgodovinskem raz-vitku, še bolj po notranji sili med katoliško cerkvij© in pravoslavjem. Pravoslavje se glede notranje moči in organizacije ne more meriti s katoliško cerkvijo. Ako pride do enakopravnosti, se pravoslavje čuti kot notranje slabša stranka in zahteva nekako pomoč pri politični vladi. In pri politični vladi je bilo do-zdaj pravoslavje ne morda le privilegirano temveč v Srbiji edina stranka. V tem utegne biti drugi in najvažnejši razlog za odpor. Trenja se v Jugoslaviji še ne bodo tako kmalu pomirila in izginila.
Navidezno enostaven bi bil načrt, kakršnega propagirajo socialistični in republikanski elemementi, da naj se cerkev loči od države. Zgodovinski razvitek se ne da kratkoma-lo izbrisati z eno samo potezo. Republikanska poteza je politična ideja,in na sebi lažja, pa ni uspela republikanska ideja napram monarhistični ideji, kakor kaže razvitek v sedanji Jugoslaviji.
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavltt St.)
Tel. Canal S8IZ CHICAGO, ILL. v
Monarhija sem ali tja: ko bi bila prodrla republikanska ideja, bi danes ne bilo nobene Jugoslavije', in najmanj nobene republikanske Jugoslavije, trdim celo, da bi ne bilo nobene republike na Balkanu, začenši od Triglava.
Zgodovina ne dela skokov niti v politiki, najmanj na verskem polju. Tudi v Jugoslaviji bo treba še dolgega potrpljenja.	(
G. Molek s& sklicuje vsaj glede agonosticizma na Inger-sola. Njegova zadeva. Tudi on bo odprl oči, ko bo videl, da "kadar slepec slepca vodi, oba v jamo padeta",
X	T
Troti. To so po mnenju Jos. Radija mnihi }in sploh duhovni. Milostno sicer meni, "da moramo tudi mnihom in duhovnikom priznati, da so nekoliko pripomogli do civilizacije", meni pa dalje, "da so opravili svojo misijo, sedaj pa lahko gredo, da ne bodo uboge trpine slepili rod ,za rodom.." Ako so zdaj sleparji, so bili tudi prej, pa je le taka — sleparija skoroda edina, ako g. Radelj pozna zgodovino, da more zdaj on kot naprednjak do ušes odpirati usta. Ce bi ne bilo teh — trotov, bi on niti pisati ne znal. Nehvaležnost je plačilo sveta. "Sleparija" pa je druga roba, in g. Radelj bo še odpiral oči.
IZ DOMOVINE
Žalosten konec igre
Na Pristanu ob Dravi so se otroci igrali Tarzana in skakali po drevesih. Pri tem je 10 letni Herman Šulc zgubil ravnovesje in telebnil z drevesa na tla, kjer je obležal s strtima obema rokama. Odpeljali so ga v mariborsko bolnico.
V bolnico
Iz Gorelce pri Radečah je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 40 letni posestnik Zinko Zidar, ki se je bil sporekel z nekimi fanti, kateri 3o ga »močno (porezali z nožem po hrbtu in po glavi
-o-
Padla je
Posestnikova žena 71 k-tna Uršula Cerjeva iz Zaješ nad Dolom pri Ljubljani je imela opravka pri živini v hlevu. Pri tem je nesrečno padla in se močno poškodovala, da so jo morali odpeljati v ljubljansko bolnico.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: ijgr LAWndale 7404 " ■