SLOVENSKI
II m
im
wmm ^llpl
o Lisi ljudstvu v ponk in zabavo.
liha j» vsak totrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s poŠOjSDj^Di B& dom za csio loto 4 K, d pol leta 2 K in za četrt leta I K. Naročnina za Nemčijo 5 X, a drag« famsiavstrijake dežele S K. Kdor hodi saia ponj, plača na teto samo S K. Naročnina se pošilja na : Upramištvo „Slovenskega Gospodarja® t Maribora. — list se pošilja do odpovedi — Deležniki „Katoliškega tiskovnega, druživa" dobivajo liat broz posebne naročnino. — Posamezni listi stanejo 10 v.
UREDNIŠTVO: Koroška cesta štev. 5. Rokopisi se ne vraScjo. Neznaakovasa pisma se ae sprejemajo.
A
UPRAVNISTVO: Koroška cesta štev.
V sprejema naročnino, iiiserate in reklamacije.
Za inserate se plaž«je od eoostepne petitvrsto m enkrat 15 ▼
i nsfirata se sprejemaj« de srede
za dvakrat 25 V, za trikrat 35 V. Za večkratne oglase primeren popust. — Neeaprte reklamacije so poštnine proste.
3
Stev. 8.
V Mariboru, dne 23. februarja 1905.
Tečaj XXXIX.
Naš kmet.
Slovenske gorice, dne 17. febr.
Vsa društva ter razne stanovske zadruge pošiljajo ob tem času po raznih časnikih ugodna ali neugodna poročila o delavnosti pretečenega leta ter grajajo jedne ali druge nedostatke društva, kateri so jim bili ovira k boljšemu razvoju.
Bodi tedaj dovoljeno tudi meni, da pošljem v imenu stoterih stanovskih sotrpinov iz Slovenskih gor. oziroma Slovenske Štajerske bilanco o stanu, iz katerega se rekrutirajo vsi drugi stanovi in društva na našem slovenskem Štajerskem.
Pač menda nikomur ne dela preglavice, da bi takoj ne uganil, da se te vrstice tičejo krušnega očeta vesoljnega človeštva, namreč kmetskega stanu.
Poglejmo nekoliko površno nazaj v preteklo leto, na glavne dohodke kmetskega stanu.
Travniki, kateri so takorekoč glavni dohodki našega Pesničarja, so bili ravno pred mnogo obetajočo sensko košnjo grozno preplavljeni z umazano vodo, otave se je vsled suše bore malo pridelalo, na njivah se ni toliko pridelalo, da bi se seme povrnilo, kaj še le delo in stroški, v vinogradih se v najboljših obdelanih bodisi v novih kakor v starih nasadih ni pridelalo skoraj nič. Kar se tiče sado-nosnikov, je pač le redek posestnik, da bi
vsled letošnje slabe cene toliko skupil za sad, da bi vsaj polovico letnih stroškov pokrilo. Zato pač ni treba nikomur preroškega duha, da more vsakdo z mirno vestjo reči: Še nekaj let tako in splošen kmečki polom je neizogiben. Marsikdo se bo izgovarjal, da še ni tako hudo. Pa poglej, dragi, v letno knjigovodstvo, na številke dohodkov in stroškov, kjer pa še ne smeš računiti ali zapisovati svojega dela, dela svoje žene in otrok. In to je račun stanu v Avstriji, kateri dela brezplačno od zore do mraka!
Pač se piše po raznih gospodarskih in velikobesednih političnih časnikih, kmetu se mora pomagati.
Ali poglejmo, kadar pa pride v državni ali v deželni zbornici do glasovanja za zvišanje davka radi brezmiselnega gospodarstva, tedaj obešajo vse ubogemu molčečemu kmetiču na hrbet.
Tu navedem samo jeden slučaj, kateri je huda toča za celo štajersko kmetijstvo.
Da kmetijstvo poleg visokih davkov vsled draginje in pomanjkanja hlapcev in poljedelskih moči največ trpi, je pač obče znano. Zato nikakor ne prija ubogemu trpinu, ko se poti po letu ter mora biti s pokvarjenimi pridelki zadovoljen, ker jih vsled pomanjkanja delavcev ni mogel ob pravem času spraviti pod streho, ako vidi po deželnih in okrajnih cestah trumoma hoditi brezdelne, potikajoče takozvane popotne rokodelce. Zares, tem lju-
dem veljajo besede: „Ne sejajo in ne žanjejo itd."
Za te ljudi je vsako leto, kakor sem izvedel od zanesljive strani, čez 200.000 K v deželnem proračunu, seveda na rovaš kmeta, v dokladah na zemljiški davek. To je vnebo-vpijoča krivica ter poživljamo na tem mestu naše kmetske poslance, da zastavijo vse moči, da se ta krivična odredba odpravi. Ako že hočejo imeti preskrbovališča za te rokodelske popotnike, tedaj naj plačajo za nje tovarnarji ter drugi njihovi delodajalci sami. Ker od teh ljudi, kakor vem iz lastnega prepričanja, ne gre delat kmetu za nobeno plačilo. Slučajno potujoči kmečki delavec ali hlapec pa itak ne dobi tamkaj prenočišča. To bodi tedaj, dragi stanovski tovariši, po vseh naših pol. shodih naša prva resolucija, da se nam odpravi ta krivica.
Potem pa še pridejo stotere druge pritožbe in zahteve, nikakor pa ne prošnje. Kajti zavedajmo se, kdo smo in da je od nas odvisna država in dežela in vse nižje in višje uradnistvo.
Zakličimo vsi kakor jeden mož: Proč z vsemi krivicami za naš narod in stan, proč z vsemi predpravicami za druge stanove na rovaš kmeta! Dajte nam pravičneji volilni red in stotisočerokrat zahtevanih strokovnih šol, kajti še le takrat bo rešeno pereče kmetij-skovprašanje!	Kmet slovenjegoriški.
LISTEK.
Kako se je stric Brazda iz krčme „vozil".
Iz češkega — Fr. L.
Lep poletni popoldan je. Solnce pripeka, žito na polju — zrelo za žetev — šumi in priklanja težke klase.
S polja se sliši hrstanje kos, njihov žvenket pri klepanji in brušenji, veselo govorjenje — a vmes tudi petje . . .
Vsepovsod, vse je marljivo.
Na Brazdovi njivi delata dve ženski. Gospodinja, mlada močna žena — poganja in muči se s koso, da ji pot lije iz lica. Skrbno polaga pokošeno žito na vzgor. Dekla je lepo veže in zlaga. Kmetica zdaj pa zdaj dvigne razgreto glavo ter se ozira proti vasi. Včasih ji solza žalosti orosi oko — a zopet dela pridno dalje.
Med tem ko se Brazdova žena tako neusmiljeno trapi in muči na njivi, sedi stric Brazda v vaški krčmi in kadi. Pred seboj ima liter piva. Iz cvetočega obraza je poznati, da mu ta „sopar" leze že v glavo in v lase.
Nič novega ni to pri njem!
Zadnja leta ni minul dan, da bi stric Brazda ne šel v krčmo, naj je bilo dela ali ne, kolikor ga hotelo, naj je dežilo ali bilo najkrasnejse vreme, — on je moral v krčmo. Brazdavka mu je privoščila malo piva, ko bi le prišel o pravem času domov.
Toda stric Brazda je nepoboljšljiv!
Ako je prišel v krčmo, vsedlal in pritrdil se je tako, da se ni ganil do poznega večera nikamor — še-le takrat in vselej pošteno na-trkan.
Tako tudi danes. Čas žetve je, vse marljivo dela, ljudem kaplja pot s čela curkoma — a striček Brazda sedi v krčmi in se lepo hladi z mrzlim — pivom. Koliko mu je že žena zgovorila in se pričkala ter kregala ž njim — a vsaka beseda se je odbila kakor bob od stene.
„Poslušaj, ti grešnik stari, pijani — ne bode druge pomoči, kakor da te bom s kravo potegnila iz krčme. Saj si že na stol prirastel tam". —
„Mir mi daj in se ne huduj! Za svoje delo se skrbi!"
„O saj se skrbim! Ko bi se le ti tako za svoje, kakor jaz za svoje — bilo bi dobro!"
„Ali ne skrbim?"
„O da, skrbiš za svoj — liter samo! Moj Bog, zabožji človek, kaj le misliš?"
„Saj ni tako hudo, ne! Ali mi niti ne privoščiš malo zabave?"
„Kaj bi ne privoščila! Toda ti hočeš vedno le zabavo, vedno piti, za delo pa se ne brigaš!"
Slično sta se prepirala mnogokrat Brazdova dva.
Vedno je bilo zamanj ! Striček je bil stari trmoglavež in je ostal pri svojem. Danes je sedel v krčmi že od poldneva. Ljudje so bili vsi na polju in delali, malo, da se niso pretrgali, a stric Brazda jih lepo gleda skozi okno iz krčme. Tudi ženo vidi, kako hiti z deklo na polje — a on se ne gane!
Brazdavka se vedno ozira, pride li vendar mož na njivo ali ne — a ni ga od nikoder.
Večer se je približal. Ljudje so počasi zapuščali delo na njivah. Tudi Brazdavka zadene koso na rame. „Pojdi Marjanka, greve domu! Ako je naš v krčmi, gorje mu!"
„Jaz grem stavit, da so!"
„Ne, to hoče ve drugače in bolje izpeljati! Zadosti sem se že zjezila nad njim! Kolikokrat sem mu že obljubila, da ga izvlečem s kravo iz te preklicane krčme! In danes mu to res storim!
„Ali, mati, tega pač ne —"
„Videla bodeš, da to storim!"
Beda na Slov. Štajerju.
Govor poslanca J. Žifikar-ja v državnem zboru 1, febr.
1905.
Visoka zbornica! O bedi, katero trpijo spodnještajerske občine, S3 tekom zdajšnje razprave še ni govorilo v tej zbornici. Bodi mi torej dovoljeno, nekoliko besedi o tem govoriti.
V tej zadevi smo spodnještajerski poslanci meseca novembra pretečeuega leta vložili nekatere predloge vsled vremenskih uim in sicer: 17. novembra 1904 predlog poslancev Zi-kar in tovarišev glede nekaterih občin v sevniškem in kozjanskem okraju; 18. novembra 1904 predlog Robičev in tovarišev glede šentlenarš-kega, mariborskega in marenberškega okraja; 19. novembra 1904 predlog dr. Ploja in tovarišev glede na bedo v neki obični v ptujskem okraju.
Škoda je nastala večinoma vsled nenavadno hude toče, vsled dolgotrajnega deževja in po-vodnji. Pomanjkanje po imenovanih okrajih je že zdaj silno veliko. Došio mi je mnogo prošenj in dopisov, v katerih se nujno prosi za podporo. V rokah imam tozadevne dopise gospoda župana trga Sevnice, gospoda župnika v Rajhenburgu, gospoda župnika v Koprivnici, gospoda župnika v Zabukovju, gospoda okrajnega zdravnika dr. Jankoviča v Kozjem in gospoda župnika v Sevnici.
Nasledek tega velikega pomanjkanja je ta, da se iz mnogih spodnještajerskih občin ljudstvo vedno bolj in bolj izseljuje. Tako je zapustilo celo majhno občino Veternik v kozjanskem okraju v nekaterih dnevih 38 oseb, katere si iščejo v tujini nov dom. Radi tega pa, ker toliko ljudi zapušča svojo domovino, primanjkuje doma ljudi za delo. Osebam pa, katere ostanejo v domači občini ter so za delo, se morajo dajati nenavadno visoka plačila; sicer se ne dobi dninarjev in družine. K temu prihaja še jedna okolščina, ki pov-zročuje bedo: dolgovi, o katerih se je že večkrat govorilo tekom te obravnave in visoke obresti, ki se morajo plačati od izposojil.
Tu imam v rokah dovolitev za neko dražbo. Stroški, da se poravnajo osempro-centne obresti od posojila za 300 K, znašajo 103 krone 87 vinarjev. Vsled teh razmer je stanje prebivalstva v imenovanih okrajih neznosno. Zato se je prebivalstva po nekaterih okrajih, posebno v mnogih občinah brežiškega glavarstva, polastila neka strast po izseljevanju. Iz tega pa tudi sledi, da so prebivalci po teh tako hudo stiskanih občinah silno potrebni podpore. Visoka vlada naj pošlje štajerskemu cesarskemu namestniku večjo, prav zdatno svoto v podporo prizadetim. (Dalje prihodnjič.)
Ni se malo začudil stric Brazda, ko vidi zvečer prihajati svojo ženo — in stopiti v krčmo z veliko vrvjo. Prijazno pozdravi žena vse sosede, ki so se grede izmučeni iz polja nekoliko zastavili v krčmi.
„Kje pa je naš ta pridni gospodar?"
Striček, korajžen od piva, razprostre ji obe roki v objem ter kriči: „Pojdi, le pojdi sem, dobra moja ženka! — Si vendar enkrat prišla za menoj! Pojdi, privošči si ga!"
„Le pij ga ti! Saj si že itak kakor sod. Prevezala ti bom trebuh, da ne počiš!"
Medtem mu omotava hitro vrv okoli trebuha in naredi trden vozel. Cela krčma začudena opazuje kmetico — a ta se smehlja.
Striček se samo smeje ter se pusti prevezovati.
Kmetica vzame drugi konec in odide ž njim iz krčme. Gostje so gledali skozi okno in malo, da se niso valjali od smeha po tleh. Pred krčmo je stala naprežena krava. Brazdovka priveže konec vrvi na branovlek.
Striček, videč druge se smejati, obrne se na stolu proti durim. Vozel je imel ravno na trebuhu. V tem času se zasliši zunaj pred krčmo kmetičin krepek glas :
„Dijo!" — vrv se napne — striček se zgane — in že ga vleče ven!
„Žismarja — Katra — pusti me, pretrgaš me!"
„Dijo, dijo!" glasilo se je zunaj.
Državni zbor.
Vojaški novinci.
Te dni se razpravlja v zbornici postava, da sme vlada poklicati k vojakom navadno število mladeničev. Skoraj cela zbornica bo v to privolila. Minister za deželno obrambo grof Welsersheimb je pri tej priliki dokazoval iz sedanje rusko-japonske vojske, da je za vsako državo najboljše, da je vedno pripravljena na boj. Ko bi bili Rusi ob začetku vojske dovolj oboroženi, ne bi Japonci proti njim tako zmago-nosno napredovali. — Nekateri govorniki so predlagali, naj se glasovanje o dovolitvi vojaških novincev odloži za toliko časa. da se razmere na Ogerskem vredijo. Vsled novih volitev v ogrski državni zbor se hočejo Ogri popolnoma ločiti od Avstrije, kar bi bilo v mnogem oziru za Avstrijo itak najboljše.
Zbornični predsednik grof Vetter odstopil.
V petek, 17. februarja je češki poslanec grof Sternberg ob razpravi zastrau povračila 53 in pol miljona kron v državno blagajnico govoril o zadevah, ki niso v prav nobeni zvezi s to zadevo. Posebno je omenjal stvari, ki se tičejo naše cesarske hiše. Predsednik grof Vetter je dvakrat opominjal govornika, naj govori o zadevi, ki je na dnevnem redu. Ko ta opomin nič ne pomaga, izreče predsednik, da grof Sternberg ne sme dalje govoriti. Grof Sternberg se pa po opravilnem redu obrne na zbornico, ter vpraša poslance, ali sme govoriti naprej. Velika večina zbornice se izreče za to, da naj grof Sternberg govori dalje. Se vè je grof Sternberg bil vesel, da je smel nadaljevati svoj govor. Vsled tega pa, ker je zbornica odločila proti predsedniku grofu Vetteru za poslanca Sternberga, se je čutil predsednik razžaljenega in je po podpredsedniku Kaiserju naznanil zbornici, da odstopi od svojega mesta kot zbornični predsednik. Načelniki vseh zborničnih klubov so se v torek, 22. februarja, posvetovali o tem, kdo naj se izvoli kot zbornični predsednik. Soglasno se je sklenilo, da se grof Vetter zopet izvoli za zborničnega predsednika. Ta volitev se je vršila v sredo, 23. februarja. Omeniti je treba, da grof Sternberg ne pripada k mladočehom, katere sovraži, da je on mož jako čudnega vedenja. Zadnjič je očital časnikarjem, da so vsi podkupljeni. Ko ga nek dopisnik čeških „Narodni listi" ojstro prime radi te obdolžitve, ga je grof Sternberg v neki stranski sobani v zbornici mahnil po glavi. Radi tega toži oni časnikar grofa Sternberga in ga bo skoraj gotovo izročila zbornica pristojni sodniji.
Stric Brazda mora, hočeš, nočeš, stopiti na noge, in hote ali nehotž delati korake! — Opira se sicer in brani ab vsemi močmi — a nič ne pomaga.
Žena ga potegne s pomočjo krave iz krčme ter ga vleče domu. Cela krčma je na nogah. Sosedje se smejejo, da jim silijo solze iz očij. In še-le na vasi je bilo veselja! Druhal otrok kriči za stričkom — ljudje tekajo iz koč radovedni, kaj se godi zunaj.
In vsakdo, kdor vidi, kako se Brazda iz krčme „vozi", malo da smeha ne poči.
Srečno pripelja ali bolje privleče kmetica strička domu. Bil je ves zmučen in zmeden.
Ta večer sta se sicer še enkrat skregala, a žena mu je takih naštela, da je pri vsem svetem obljubil, da ne pojde v krčmo nikdar več.
In res se je poboljšal!
Sprva ga je bilo sram iti, in pošiljal je deklo po pivo. Sčasoma si je upal spet iti sam, a vračal se je vedno o pravem času domu
—	a šel je le bolj redko. Med tednom ga v obče ni nihče več videl tam.
Pravi se navadno: dolgi lasje — kratka pamet! No, vsikdar to seveda ne velja. Braz-davka ima sicer dolge lase a še daljši razum
—	kajti kratka pamet bi tega ne izmislila in ne izvršila, kar je tako imenitno dosegla Brazdavka.
Politični ogled.
Zborovanje deželnih odborov. Dne
16. t. m. se je pričelo zborovanje deželnih odborov avstrijskih. Prišli so zastopniki vseh dež. odborov, izvzemši tržaškega. Namen posvetovanj je, da se uredi občinsko in deželno gospodarstvo ter da se občinskim in samostal-nim deželnim oblastnijam odvzame del poslov v prenesenem delokrogu, ki so narasli vsled nedelavnosti državnega zbora.
Nov davek. V finančnem ministrstvu proučavajo sedaj, kakor se poroča z Dunaja, načrt davka na doto. Ta načrt utegne prinesti državi mnogo miljonov, ako postane zakon. Dote do 3000 kron bi bile svobodne tega davka. Dota od 3000 do 5000 bi bila podvržena l/2 % davku, ki bi narasel progresivno (napredovalno) do 4% pri doti nad 200.000 kron. Prejemnik dote bi bil obvezan prijaviti finančni oblastniji visokost dote v svrbo od-merjenja davka.
Ogrski kmetovalci. Ogrsko delno kmetijsko društvo imelo je začetkom preteklega meseca občni zbor. Avrelij grof Dessuoffig je predlagal naj se sklene, da so kmetovalci proti temu, da bi se med Avstrijo in Ogrsko upeljala carina. Predsednik in drugi govorniki so odkrito priznavali, da je Avstrija najbolji odjemalec ogrskih kmetovalcev — t. j. največ ogrskih kmetijskih pridelkov proda se v Avstrijo — torej si morajo ogrski kmetovalci tega dobrega odjemalca obdržati. Franc Košut in njegovi pristaši so pa tak sklep preprečili, — ker hočejo, da je med nami carina. Franc Košut nam govori iz srca — tudi mi avstrijski kmetovalci zahtevamo gospodarsko ločitev — potem si bomo mogli vsaj malo oddahniti.
V kmetski (agrarni) stranki na Češkem ni prave edinosti. Sedanji vodja kmetske stranke poslanec Prašek je bolj treznega mišlenja in za to se ogiblje vsega, kar bi moglo žaliti katoliško čustvo kmetov in veleposestnikov. Toda v stranki uživa precejšen upliv tudi poslanec Kubr, ki se nagiba k liberalcem in socialdemokratom. Vsled tega je v stranki večkrat domači prepir. Sploh pa liberalna stranka v čeških kmetskih organizacijah (združitvah) dela na to, da spravi med kmete samo načelni razpor in razdor. Glavna zahteva vsake prave kmetske stranke je, da se odpravi zemljiški davek. Liberalna stranka pa zahteva, naj se ta davek samo preustroji. Glede carine, ki igra v vsaki kmetski politiki veliko ulogo, so liberalni agrarci tudi na stališču, da se naj carina ne izrablja proti obrtnikom. Glavna zahteva liberalne stranke v češki kmetski stranki je, da se posestva ne smejo deliti! Gotovo je to važna zahteva, vendar da se liberalni agrarci upirajo drugim kmečkim zahtevam, napolnjuje mnoge z bojaznijo, da bo liberalna stranka v kmetski stranki igrala izdajalno ulogo!
Dopisi.
Zreče. (Občinske volitve.) Dne 7. svečana vršile so se občinske volitve. Izbrati je bilo za tri razrede skupaj 12 odbornikov, t. j. za vsaki razred po štiri. Nasprotniki našega ljudstva sov tretjem razredu poskusili volitveno srečo s pomočjo malih posestnikov, ki so obenem delavci pri tukajšnjem rudniku, potem z onimi pri parni žagi, in pa z dolžniki. Ti so bili komandirani na volišče. Izmed 153 opravičencev glasovalo je 81 davkoplačevalcev. Oni so izmed naših kandidatov privzeli dva; tako sta naša dva dobila 79, oziroma 72 glasov, druga dva naša pa 55 in 51 glasov, njihova dva sta ostala v manjšini z 29. in 24. glasovi. Omilovanja vredni so sicer dobrosrčni ljudje, ki se pa bojijo za svoj zaslužek ter so prisiljeni glasovati zoper svojo vest. Od druge strani pa vso hvalo zaslužijo samostalni volilci,' ki svojo državljansko dolžnost opravljajo po vesti in pameti. V drugem razredu zbran je cvet gospodarjev, vsled tega je glasovanje slo gladko in mimo. Izmed 35 opravičencev prišlo jih je 23; naši izvoljenci so
dobili po 22 glasov, jeden volilec imel je posebne kandidate. Sloga hvale vredna! V prvem razredu bi v pogledu na dano besedo moralo naših glasov biti 7, drugih pa 5. Toda razmere so se v zadnjem trenotku nepričakovano zasukale tako, da sta iz našega imenika v odbor prišla samo dva kandidata. — Prenovljeni občinski odbor šteje sedaj 8 „starih" in 4 „nove" odbornike. Dne 14. febr. bi morali izbrati župana, pa ga še nismo, ker se je baje nekdo pritožil zoper volitve.
Vitanje. (Protestantovski oštir) v Vitanju se .je v začetku januarja precej razsrdil na celjskega protestantovskega župnika ali pastorja. Zakaj ? Postregel je temu gospodu z vso ljubeznivostjo, a glej spaka: pastor je pustil malo perja v oštirjevi pesti. Očku je všlo skozi zobe: preklicano, sem mislil, da bo več; se pač ne splača. Še hujša jeza ga zgrabi, ko prečita v „Slov. Gospodarju" okrcano svoje nelepo dejanje.
Pohiti k somišljeniku Fiendennigg gu, kjer se počasi potolaži, češ tukajšnji slovenski katoliški kmetje so itak taki telečeki, da se ne bodo nič zmenili, če jaz podpiram krivo-verstvo. In če bi se izogibali moje gostilne poštenejsi možje, največji pijančki mi ostanejo le zvesti. Očka Rupnik pa ostane na sedanjem tiru. In zadnjo nedeljo se je smukal okolu pastorja kakor papirnat mandeljc, če ga potegneš za nit. Vrlo lepo in dobro je bil oborožen s serveti. Se mu res poda gostilniška obrt. Niso pa bili tako živahni pastorjevi mizui sosedje, prešmentani Vitanjčani.
Poslušali so njegovo navduševanje za nemško in krivoversko stvar, ploskali pa niso In vendar je treba pokazati spoštovanje do tujega župnika. Zato se naj kakor pred mali-kom dviga dim. Bledolični gospod in zaporedoma drugi zapalijo ne baš dragocene smodke ter prekajajo krivoverskega učenika. Temu pa ni posebno ljubo to češčenje, zato jo kmalu odkuri. Večerjal je, pa kakor njegovi sosedje, ni preveč pobožen, da bi se vsaj v kratki molitvici zahvalil za božji dar, kakor je učil in delal učenik Zveličar, čegar „čisti evangelij" pastor razširja. Zelo hvaležni novo in krivo-verci svojega spoštovanega dušnega pastirja ne spremijo niti do vrat kaj šele do voza. Le umna oštirka ga za slovo krepko opominja: heul!
Rasne stvari.
Iz domačih krajev.
Politično narodno gospodarsko društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah ima v nedeljo, dne 26. febr. ob 3. uri svoj občni zbor z govori in volitev novega odbora v cerkveni hiši. Možje in trsničarji! uljudno vas vabi — odbor.
Katoliško polit, društvo v Slatini ima v nedeljo, dne 26. februarja ob pol 4. uri popoludne, v prostorih gosp. Franc Ogri-zek-a svoj redni letni občni zbor s sledečim vzporedom: 1. Prememba pravil. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Promocija. Na graškem vseučilišču je bil dne 17. t. m. promoviran gosp. Benjamin I pavi c doktorjem vsega zdravilstva.
S pošte. Na lastno prošnjo je prestavljen poštni kontrolor g. Jakob Požar iz Celja v Maribor.
Častni občan. Občinski odbor Zamar-kovo-Lormanje je enoglasno izvolil v svoji seji dne 21. m. m. č. g. Jos. Jurčiča, kn. šk. duh. svetovalca in dekana pri Sv. Lenartu v Slov. gor. za častnega občana. Slovesna izročitev diplome se je vršila dne 4. t. m.
Zlato poroko je obhajal na F r a n k o-1 o v e m v nedeljo, dne 19. t. m. 871etni starček kmet Jožef Flis p. d. Svorc, s svojo 761etno ženo Apolonijo v čilem zdravju. Znamenita je bila ta slovesnost, ker jima je pre-
povedoval in nad njima izvršil cerkveni obred njiju sin o. Gregor, misijonar lazarist iz Ljubljane, ki je po dolgi dobi 15. let o tej priliki obiskal svoje rojake.
Umrl je dne 8. t. m. v Arclinu pri Vojniku Jakob Kovač, znan kot „stari Gri-lec", daleč na okolu, v 64. letu svoje starosti. Bil je trden Slovenec ! Čast njegovemu spominu ! — V občini Drenskorebro, župnije Pilštanj, je umrla dne 15. t. m. Lucija Re-beršak p. d. Melišekova v lepi starosti blizu 70 let. V njeni hiši je vladala lepa zastopnost med starimi in mladimi, kar so č. g. župnik stavili obilnim spremljevalcem ob grobu za vzgled celi fari. Čudno je bilo to naklučje, da je bil pogreb ravno na god sv. Antona puščavnika, in so vsi štirje nosači bili Antoni in tistega dneva godovnjaki. — Umrla je 21. t. m. v Trbovljah vdova Jera Camer, p. d. Parašuh, ki bi 6. rožnika doživela stoto leto. Bila je vrla žena, vedno krepka, a letošnja nenavadna zima jo je pokopala. Kot 99 letnica je bila najstareja oseba v župniji.
—	Iz Hoč pri Mariboru se nam poroča: Zopet nam je pobrala nemila smrt pridno gospodinjo Antonijo Strmšek iz Bohove, katero smo dne 6. t. m. izročili materi zemlji. Dasi-ravno je huda zima, vendar se je mnogo ljudi od blizu in daleč, celo iz Maribora, zbralo, da je priljubljeni, 64 let stari ženici zadnjo čast skazalo. To je pa tudi zaslužila, saj je bila prijateljica, dobra vsem, ki so jo poznali. Počivaj mirno! — V Št. Ilju pri Velenju je umrla gospa Elizabeta Kotnik, mati g. dr. Josipa Kotnik-a, c. kr. sodn. tajnika v Celju.
—	Umrl je v Ormožu bivši župan Ferdinand K a d a, star 75 let.
Iz Selc v šentlenartskem okraju.
Komaj smo čakali konca zime, pa zopet se je poojstrila. Naši otroci imajo dobro uro v šolo. Vsi zmržnjeni pritrepetajo tja. Veselijo se, da se bodo segreli v dobro zakurjenih prostornih šolskih sobah. Toda kaka prevara! Peči so sicer polne ognja toda kahle spotrte, šipe polamane, prostori mrzli ko led. G. šolski ogleda pa, mesto novo šolo, ogleduje in s svojim jezikom urejuje Jablance, Žikarce, Selce, Rogoznico in Gočovo, da bi tam bilo vse v redu, da bi se prihodnje volitve v okrajni zastop izvršile po nemčurskem receptu. Bi li ne zaslužil za to posebno skrb in ljubezen do šole kake pohvale?
Sv. Trojica v Slov. gor. Lepa, jako slovesna poroka je bila pretečeni teden pri Sv. Trojici. Poročila sta se Jožef Sušni k in Julika V o g r i n, hči spoštovanega veleposestnika v Spodnjem Porčiču, Ženin in nevesta sta bila pobožna družbenika, zato sta se njune poroke udeležila mladeniska in dekliška družba v polni družbeni opravi z zastavama. Naj bi Bog dal novoporočencema mnogo sreče in blagoslova! — Letos je nenavadno veliko oklicev pri Sv. Trojici. Dozdaj je že 13 okli-cev, porok v domači župniji pa 7, en par se je razdrl na dan poroke. Med tem splošnim ženitovanjskim veseljem se je pa tudi mrtvaški zvon devetkrat oglasil. Imeli smo letos že 9 mrličev. Ljudje še vedno močno bolehajo.
Plazovi ali meli v Halozah. Iz ptujskega okraja se nam piše: Minolo leto je dolgotrajni dež povzročil po Halozah mnogo škode. Tu pa tam so nastali plazovi ali meli, razne kulture, posebno novo zasajeni vinogradi z rigolano zemljo so se potegnili ali speljali navzdol. Tam, kjer je bil novi vinograd, je ostala gola pečina, trsje je šlo s plazom v grabo Kogar je nesreča zadela, mora začeti znova rigoliti breg, znova zasajevati trsje, če hoče imeti namesto golega brega roden vinograd! Te stroške pa more malokdo zmagati! Posestniki pa se morajo tudi v bodoče pred tako škodo zavarovati. Poslanca dr. Jurtela in Ploj sta s tovariši v deželnem zboru štajerskem stavila novembra 1. 1904 predlog, da bi deželni odbor pustil po zvedencu škodo pregledati in ceniti, dognati, kako bi se dale poškodbe odpraviti in plazovi v bodoče zabra-niti. V seji dne 14. prosinca 1. 1905 je deželni zbor vsled predloga slovenskih poslancev tudi
sklenil, da mora deželni odbor s pomočjo ces. vlade prizadetim posestnikom tudi z denarjem pomagati, da se njim škoda popravi, kar je sploh še mogoče. Župani in občinski odbori po Halozah naj stvar zasledujejo, da po naših poslancih sprožena stvar ne bo zaspala, ampak se do cilja dognala! Zaviračev je povsod dovolj, na te je treba paziti!
Slava takim možem! V občini Zreče imajo svoje vinograde tudi nekateri gospodarji od Sv. Kunigunde na Pohorji. Ti 80 se zavedali svoje državljanske dolžnosti in so prišli k občinskim volitvam v Zreče. V „vojski" so seveda dobrodošli. Tem zavednim, neustrašlji-vim, značajnim volilcem: Slava!
Narodnost slovenskih liberalcev. Ptujski župan Ornik toži voditelja slovenskih liberalcev dr. Tavčarja zaradi nekega dopisa v „Narodu." Dr. Tavčar je tudi državni poslanec in se je v tej stvari izjavil: „Ker svobodomiselnega (liberalnega) moža ne žalim rad in ker se je dotični dopis dejansko priobčil v listu brez moje vednosti, sem takoj prosil Omika za pojasnilo in mu ponudil primerno zadoščenje." Znano je, da „Narod" oblati in razžali vsako leto celo vrsto za slovenski narod zaslužnih mož, a nikdar ne pride dr. Tavčar, da bi prosil in ponujal, kakor je to storil pri najstrastnejšem sovražniku spodnje-štajerskih Slovencev, pri županu Orniku. Liberalcem je liberalno mišljenje pač več vredno, nego narodnost!
Iz Podčetrtka se poroča, da so se našli v graščinskem gozdu dne 16. t. m. sledovi medveda. Trije možje so ga zasledovali proti Vodelam. O njihovih uspehih še ni doslo nobeno poročilo.
Sv. misijon pri Sv. Marku. Pod tem zglavjem prinaša ptujski „Štajerc" neki dopis, ki je podpisan z imenom „Ptujski jež." Nevem kdo je ta žival, pa sodim, da mora biti kak spaček od amerikanskega osla in afrikanske kamele, drugače ne bi mogel tako neumno in budalasto pisati. Čast. gospodje misijonarji niso niti enkrat svarili iz prižnice pred „Štajercem", ampak le pred „slabimi" časniki. In glej ga spako, sedaj se je „Štajerc" oglasil in zacvilil kakor pes, če mu kdo na rep stopi. Ali ni s tem modro — pa ne previdno — spoznal, da se mora prištevati med „slabe" časnike? Ali če je „Štajercu" nehote izletelo to-le priznanje, ali se bo zahvalil prav cifrasto svojemu dopisniku ? — Na laži, da so se gg. misijonarji med seboj med tukajšnim farovžem sprli, odgovarjati bi bilo neumno. Kajti pri nas vsakdo ve, da so č. g. superijor v Celju nevarno bili zboleli in so gg. pri Sv. Jožefu morali 22. jan. t. 1. zjutraj začeti pobožnost presv. Rešnjega Telesa in za to sta se morala dva gg. misijonarja pred sklepom odpeljati v Celje. Kaj zadeva zahvalo „Štajerca" gg. misijonarjem za nove naročnike, to verjame menda samo tista slepa kobila, ki jo je nekdo ravno tisti dan, ko je izšel zadnji „Štajerc", kupil v Ptuju, in pa kaki pridni obiskovalci ptujskega žganjarja Kaiserja in Strašila. Naši markovski župljani so preveč zavedni, da bi hoteli zajemati svojo modrost iz „Štajerca." „Štajerca" je pač jezilo, da se je sv. misijon pri Sv. Marku vršil ob ogromni udeležbi ljudstva. Pa eno malo vprašanje: „Štajerc", če imaš toliko novih naročnikov, zakaj „fehtaš" krajcarje celo pri mariborskih trgovcih? Ali hočeš zvedeti, kaj je eden od teh trgovcev zasolil tvojemu beraču? Ni bilo nič prijetnega, kajti kar na mah jo je odkuril iz štacune, se hitreje kakor oznanjevalci miru in sprave od Sv. Marka.
Luče pri Ljubnem. V seji dne 9. feb. je občinski odbor v Lučah na predlog g. župana vzel častno občanstvo za občino „preveč" zaslužnemu načelniku „Savinske podružnice" Slovenskega planinskega društva, ki se je preteklo leto posebno proslavil s tem, da je nasprotoval postavitvi Marijinega spomenika nad presihajočim studencem v Lučah. Liberalci zgubivajo bolj in bolj tla v krasni Savinski dolini.
V smrti združena. Iz Ljubnega se poroča: Žalosten dogodek v družini! Dne 14. t. m. je umrla tukajšnjemu lončarju in „očetu lončarske bratovščine", Antonu Pircu žena. Kake 2—3 ure po tem, ko je bila previdena, je mirno in lahko zapustila svoje naporno in marljivo življenje. Sicer je bolehala že dalje časa, vendar je smrt njena zelo, zelo potrla moža. Dne 16. t. m. smo jo pokopali. „Kar v grob bom sel za teboj", je javkal ob grobu. Tolažil sem ga s tem, da ne bosta vekomaj ločena, da se bodeta že zopet videla. Kdo bi si bil "mislil, da se bodo te moje besede tako kmalo uresničile. Popoldne — pri južini
—	mu pride slabo, zgrudi se nezavesten na tla. Sosedje in sosede pribite na klic žalujoče hčerke; tudi mene brž pokličejo, naj hitim, kar morem, da ga denem še v sv. olje. V največji naglici sem mu mogel podeliti sv. poslednje olje ter papežev blagoslov. Med tem je izdihnil mož. V soboto smo ga pokopali prav tik njegove žene. Zdaj sta združena; naj počivata v miru do dneva vstajenja. Ta nenadni slučaj je napravil velik vtis na ljudi, osupnenje in pomilovanje.
Občinske volitve na Teharjih se vrše v soboto, dne 25. t. m. Razun zadnja tri leta, je imela občina vedno slovenski zastop. Pri zadnji volitvi so pa s pomočjo tovarniških delavcev v Štorah zmagali posili-nemci. Ljustvo je pa v tem kratkem času spoznalo nemško gospodarstvo in ga že komaj prenaša. Da pa pridejo pošteni slovenski odborniki v občinsko zastopstvo, je treba, da pridejo vsi slovenski volilci na volišče. Upamo, da ne bo -nobenega manjkalo. Vsak, ki ostane doma, pripomaga nemški stranki k zmagi in izda svoj narod.
Trbovlje. En večer dva umorjena, tretji nevarno ranjen. V nedeljo, dne 12. t. m. zvečer je udaril Janez Durnik, posestnikov sin iz Gaberskega, s kolom Franca Trobiša, delavča v Vrečkovi žagi, tako hudo po trebuhu, da je bil v par minutah mrtev. Bil je 20 let star in doma iz Nove cerkve. Pa tudi napadalec je na hrbtu z nožem nevarno ranjen.
—	Isti večer je zabodel branjevec Franc Be-lihar na Vodah 28 let starega rudarja Matija Praprotnika iz občine Dole na Kranjskem, ki je tudi kmalu umrl. Napadalec je zaprt. Nesrečno pijančevanje!
Iz čadranske fare: Naši slovenski trgovci so: v Oplotnici g. Oberski, lesni trgovec g. Anton Golčer, v Čadramu pa Franc Golčer. Zavedni slovenski kmetje, kupujte pri teh!
Celjske porotne obravnave. Štiriin-dvajsetletni delavec Janez Štrehar iz Trbovelj je tat iz navade. Opetovano je že moral zaradi dolgih prstov kašo pihati. Okradel je svoje tovariše rudarje na Nemškem in tudi doma ni slekel svoje železne srajce — tatinske navade. Peljal se je v Donawitz na Gor. Štajersko, kjer so njegovi dolgi prsti zopet imeli delo. Ukradel je tudi tovarišu delavsko knjižico, s katero je okoli hodil v Celju in v Zagorju. Tukaj ga je slednjič prijela roka pravice. Štrehar je pri obravnavi dne 15. t. m. vse priznal. Dobil je pet let težke ječe. — Dne 16. t. m. je stal pred porotniki 60 letni mož, obdolžen požiga. Martin Lubej iz Be-zine pri Konjicah je zažgal iz maščevanja hišo posestnika Marinšeka v Stranicah in hišo gostilničarja Kumerja v Bezini. Pri Marinšeku so še ob pravem času zapazili in pogasili ogenj, hiša Kumerja pa je popolnoma zgorela. Lubej se je izgovarjal z različnimi izgovori, ki pa mu niso nič pomagali, kajti bil je obsojen na deset let težke ječe. — Izvrstno je znal me-šetariti s kravami 31 letni Mihael Jamnišek iz Frankolo vega, ki je stal dne 17. t. m. pred porotniki. Kupoval je krave in dal vsakemu prodajalcu nakupnine 8 do 10 kron, potem ga pa dotični ni več videl. Na ta način je opeharil dvanajst posestnikov za 1512 K 40 vinarjev, Zato pa bo sedel pet let. — V ponedeljek in torek, dne 20. in 21. t. m. se je vršila obravnava zoper Urbana in Jero Mohorko. Sin Urban je namreč na materno prigovarjanje streljal na svojega očrna Fr.
Mohorko ter ga nevarno ranil. Očim mu je bil obenem stric, ker je mati vdova vzela brata umrlega moža. Obsojena sta bila vsaki v sedemletno ječo.
Požarna bramba za celjsko okolico je imela v nedeljo, dne 19. t. m., popoludne v „Narodnem domu" svoj ustanovni shod. Zborovanje je bilo obiskano jako dobro, navdušenje za stvar splošno. Predsednikom pripravljalnega odseka je bil izvoljen graščak g. Avgust Sušnik.
Okrajni zastop laški je imel dne 16. t. m. sejo, v kateri se je izvolil za načelnika notar dr. Adolf Mravlag, za njegovega namestnika Karol Valentinitsch, nadučitelj v pokoju, za odbornike Adolf Weber, „burgermeister", Rih. Diermayer, tovarniški uradnik, Raimund Tentschert., tovarniški ravnatelj in slednjič — Andrej Stegenšek, tesarski mojster, in Ferd. R o š, župan in deželni poslanec. Zadnja dva sta Slovenca in od njih edino je upati, da bosta zastopala zares koristi okraja !
Nove 10 kronske bankovce bo izdala avstro-ogrska banka dne 25. t. m. Sedanji 10kronski bankovci bodo veljavni za plačilo ali zamenjavo do 28. februarja 1907, pozneje se jih bo samo zamenjavalo, po 28. februarju 1913 pa se tudi v zamenjavo ne bodo več sprejemali. Novi bankovci bodo 135 mm. široki in 80 mm. visoki, violetne barve, na eni strani bo podoba avstrijskega orla in navedba vrednosti v raznih jezikih avstrijskih narodov, na drugi strani pa grb dežel ogrske krone.
Nemško-slovenski tehniški slovar. Odbor za izdajo nemško-slovenskega tehniškega slovarja je dal tiskati posebne vzorce za nabiralne listke. Na vzorcih je natančno označena oblika in so določeni vsi podatki, kateri naj se na nabiralni listek zapišejo. Gospodje nabiralci tehniških izrazov in sploh vsi oni, ki so v interesu stvari pripravljeni, podpirati odbor, da se čim preje doseže izdaja prepotrebnega nam tehniškega slovarja, se tem potom opozarjajo na navedene vzorce, kateri se brezplačno dobivajo pri Slovenski Matici v Ljubljani.
Grozna nesreča. V Železnikih na Kranjskem sta prišla orožnika v soboto, dne 18. t. m. iz patrulje domov. Pri razbasovanju puške ušel je strel četovodju Rupniku in zadel skozi prsi do smrti četovodjo Antona Perca, doma iz Ormoža.
Vinogradniki, skrbite za pokonče-vanje peronospore! Pretečeno leto uničila je peronospora mnogim posestnikom celo trgatev. Temu je bilo krivo ali zakasnjeno nenatančno škropljenje, ali nepravilna sestava ba-kreno-apnene zmesi, ali pa tudi poraba stare raztopine. Vinogradniki se tedaj s tem opozarjajo na pravočasno in temeljito škropljenje proti peronospori, katera se ne loti le nežnih delov lože, kakor vršičkov in listja, temveč tudi nežnih zarodkov grozdja. Priporoča se pri tej borbi ravnati se po naslednjih navodilih: 1. Neposredno po rezi namazati je to leto vse narezane čepe, reznike, šparone, kakor tudi ostale dele trsa s štiriodstotno raztopino bakrene galice in apna. K temu služi navadni čopič. S tem delom se prepreči razvitek takozvanega zimskega trosovja peronospore, ki se nahaja na trsu. V vinogradih, kjer je peronospora že lansko leto silno močno nastopila, priporoča se, odstraniti in sežgati vse odpadke od rezi, kakor tudi listje, ki ga je veter nanoail po jarkih in v katerem se nahaja kar kupoma trosovje od peronospore. 2. S prvim škropljenjem je započeti kakor hitro se prikaže vse grozdje, toraj že pred cvetom in se mora pri tem temeljito poškropiti ne le listje, temveč tudi vso grozdje (grozdni zarodki). Tudi ako se grozdje nahaja že v cvetu, je vendar le naprej škropiti. Škropljenje med cvetom nikoli ne škodi. 3. Drugo škropljenje se ima vršiti neposredno po cvetu. Tudi pri tem se morajo temeljito poškropiti vsi vršički, vse listje in ako mogoče tudi grozdje. 4. Tretjokrat se škropi med razvitjem grozdja, meseca julija. Še večkrat škropiti je potrebno le takrat, ako se peronospora na listju vnovič prikaže. 5. Po toči se morajo vinogradi takoj močno poškro-
piti. Kajti poškodovanih delov trte loti se peronospora mnogo raji nego zdravih. Pri sestavljanju bakreno-apnene zmesi za škropljenje vzame se na 100 1 vode le 1 kg bakrene galice in nekoliko več kakor 1 kg novovga-šenega apna. Apno mora biti mastno, peska prosto. Več dni stare raztopine se nikakor ne smejo rabiti za škropljenje, marveč se mora potrebna množina vsak dan na novo sestaviti. Škropiti se pa mora tako, da pride tekočina popolnoma jednakomerno, v podobi rose, na površino listja in grozdja. Ako neposredno po škropljenju začne dežiti, se nezašušena bakreno apnena zmes izpere in treba je škropljenje takoj ponoviti: Kdor se po tem navodilu ravna, mu ne bo peronospora naredila nobene znatne škode, če je le bakrena galica, katero rabi, čista in železa prosta. Zajamčeno čista galica se naroča pri deželnem odboru.
Cerkvene stvari.
Vabilo. K odborovi seji družbe duhovnikov lavantinske škofije dne 28. februarja t. 1. (v torek) ob pol 4. uri popoldne uljudno vabi preč. gg. odbornike — predsedništvo.
Duhovske vesti. Za deželnobrambov-skega kaplana II. razreda v rezervi je imenovan č. g. Ivan Kociper, kaplan v Ljutomeru.
Društvena poročila.
Bralno in pevsko društvo „Maribor"
prosi, da se vsakdo, ki želi pristopiti k društvu kot član, zapiše v knjigo, katera leži v ta namen v društvenih prostorih. Udnino pobira razven blagajnika tudi sluga v Narodnem domu. Odbor zgoraj omenjenega društva prosi tudi vse Slovence, ki imajo kakšne zacimive knjige in jim niso več za rabo, da bi te podarili društveni knjižnici, za kar se jim izreče že naprej najiskrenejša zahvala. Podarjene knjige naj se blagovolijo oddati pri slugi v Narodnem domu.
Bralno društvo pri Sv. Barbari niže Maribora je vsled lepega prebitka v blagajni nakupilo zopet nekaj krasnih poučnih knjig. Zdaj šteje knjižnica 320 knjig v 585 snopičih. Udje, čitajte jih še zdaj marljivo, dokler ni poljskega dela! Vsaka knjiga ima zlata zrna, ki prej kot slej koristijo. K lepemu prebitku je pripomogel tudi dar v znesku po 5 K vlc. gosp. dr. Jos. Kronvogelna, c. kr. deželnega sodnijskega svetnika v Št. Lenartu v Slov. gor. Bog plati! Tajnik.
Iz Slivnice. V nedeljo, dne 19. t. m. imeli smo v Slivnici pri Hočah zabavni večer z gledališko predstavo, tamburanjem in petjem. Vse se je vršilo v najlepšem redu in igralo se je v občno zadovoljstvo. Sobana je bila prenapoljena.
Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je podalo na občnem zboru dne 2. febr. kaj krasno sliko svojega delovanja 1. 1904. Štelo je 171 udov, med temi dva častna, štiri zunanje, ostali so redni domači. Priredilo je 5 gledaliških predstav in srečolov ter v obeh zvezah, v mladeniški in dekliški 26 poučnih shodov. Udnine so udje vplačali, med temi 38 mladeničev in 58 deklet obeh zvez 193 60 K, razni drugi dohodki so znašali 285'81 K, med temi dohodki predstav 196 K, skupaj 47942 K. Stroški pa znašajo 471-38 K in sicer se je izdalo za časnike 207-88 K, za 100 knjig 62-72 K, za vezanje knjig 38-61 K, za gledališke stroške 144 39 K in za druge 24*88 K. Udje so prečitali 1384 knjig in sicer zabavnih 818, nabožnih 435, kraje-življenjepisnih in zgodovinskih 43, gospodarskih 40 in splošno poučnih 48. Knjižnica se je pomnožila za 75 del v 124 iztisih in šteje sedaj 348 del v 625 iztisih. Društvena „Čebelica" je v dobrem pol letu zbrala 225 K Za 1. 1905 je bil izvoljen sledeči odbor: Fr. Sal. Gomilšek, predsednik, Fr. Zupe, podpredsednik, Fr. Zmazek, tajnik, Janez Cetl, blagajnik, Anton Zemljič, knjižničar, Kralj Tomaž, Fr. Caf in Fr. Ros-kar, odborniki, Gregor Kramberger in Peter
Cetl, pregledovalca računov. Daj Bog, da bi bilo delo v letošnjem letu enako srečno in plodonosno kot lanskega leta!
Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni je imelo dne 12. febr. t. 1. svoj letni občni zbor, kojega se je udeležila ogromna množica udov bralnega društva. Začetek zborovanja je otvoril g. predsednik s prisrčnim pozdravom na zborovalce. Potem nam g. tajnik v kratkih in jedrnatih potezah razloži pomen bralnega društva za preteklo leto 1904, katero se sme z zlatimi črkami zabeležiti v njegovo kroniko. Desetletnica se je proslavljala z iz-vanrednim sijajem, ki je mogočno vplival na naše dobro misleče ljudstvo. Krasna zastava bralnega društva, ki se je ob tej priliki blagoslovila, naj bo naše bodrilo in krepilo v nadaljnem trudapolnem delovanju za blagor mile nam domovine. — G. blagajničar poroča,-da je imelo društvo preteklo leto velikanske stroške — omislilo si je zastavo in harmonij za vežbanje pevcev — a veselega srca pravi, da so se ti stroški pokrili z bogatimi dohodki. Zlasti se ima društvo zahvaliti zunanjim dobrotnikom sirom slovenske domovine za obilne prispevke namenjene za zastavo. Prva hvala gre veleblagorodnemu g. dvornemu svetniku dr. Miroslavu Ploju za lep dar 40 K, ki je obenem tudi kum naši zastavi. Vsem dobrotnikom, ki so bili tudi objavljeni v „Slov. Gospod.", se še jedenkrat tem potom izreka najtoplejša zahvala. Pa dva dobrotnika še moramo tukaj posebej omeniti, ki še nista bila nikjer omenjena, in sicer preč. g. župnik in naš rojak g. Pavlič, ki so darovali 20 K, ter bivši velezaslužni kaplan v Gor. Radgoni g. Janžekovič za dar 20 K v svrho bralnega društva. Vsem p. n. gg. dobrotnikom našega bralnega društva: Bog plati! G. knjižničar omenja, da se je prav vrlo rabila knjižnica, ki se je zopet pomnožila po darovanih knjigah od raznih gospodov n. p. g. notarja Ploja, č. g. bivšega kaplana Lončarič-a, č. g. kaplana I. Vogrin-a itd. Društvo je imelo naročeno: 30iztisov „Slov.Gosp.", 6iztisov „Kmetovalca", 10 iztisov „Bogoljuba", 19 iztisov „Našega Doma", 2 iztisa „Domovine", 3 iztise „Domoljuba", 10 iztisov „Glasnika", 1 iztis „Narodnega Gospodarja", 1 iztis „Družinsk. Prijatelja", 1 iztis „Mira", 1 „Dom in Svet", 1 iztis „Vrteča", 1 iztis „Knajpovca", 1 iztis „Angeljček." „Slovenca" je dajal č. g. Janez Vogrin itd. itd. Konečno še povzame zopet besedo g. tajnik ter predlaga, naj se g. predsedniku slikarju Fr. Horvatu izreče javna zahvala, da je društvu oskrbel novi oder za gledališke predstave in naslikal mojstersko elegantni zastor. Naposled so zborovalci izvolili stare odbornike ter s tem pokazali, da društvo vodijo pravi možje, ki jim je jako mar za njegov napredek. V odborovi seji se je odbor tako-le sestavil: predsednik g. Franjo Horvat, slikar v Gornji Radgoni, podpredsednik g. Franjo Šantl, kmet v Crešnjevcih, tajnik č. g. Ivan Vogrin, kaplan v Gornji Radgoni, blagajnik g. Janko Pelcl, veleposest. v Policah, knjižničar g. Lavoslav Zemljič, posestnik v Crešnjevcih, odbornik g. Janko Lančič, klepar v Gornji Radgoni, namestnika : gg. Martin Roškar, posestnik v Lastomercih, ter Franjo Kavčič, posestnik v Stavenskem vrhu.
Sv. Ana na Krembergu. Lep je kraj pri Bv. Ani na Krembergu. Vsakemu, ki ga je videl in obiskal, se je omilil. Toda v veliki nevarnosti je ta naš lepi kraj. Sovražniki naši hočejo dobiti, in žal, dobivajo naše kraje v svojo posest, ko so v teku par let dvoje najlepših posestev ali razkosali ali kupili; odtujiti nam hočejo našo dobro mladino od rodne zemlje, in če bo tako dalje šlo, nebo več dolgo, ko bomo tujci na lastni zemlji. Dragi Anovčani, ki se imate srce za blagor lepe svoje domovine, ki še čutite in spoznate, da je res treba in če kedaj, to sedaj stopiti v vrsto med bojevnike za sveto slovensko stvar, oklenite so bralnega društva, ki je eno izmed mnogih branikov ob meji slovenski. Vstanovljeno od mož, vnetih za srečo in blagor vaše domovine, naj se bralno
društvo razcvita, naj raste in zori stoteri sad. Pokažite dne 26. februarja, ko priredi bralno društvo veselico, da gori v vaših srcih ogenj do rodne vaše slovenske zemlje, s tem, da v obilnem številu pridete na veselico. Posebno vi, mladeniči anovski in mladenke, pokažite očitno svoje slovensko prepričanje, potrudite se in pridite, ne bo vam žal. In vi, dragi sosedje od blizu in daleč, počastite nas s svojim prihodom, naj vidijo Anovčani, naj vidijo naši marljivi pevci in igralci, da niso osamljeni, da z nami čutite, se z nami veselite vsakega po-kreta v blagor slovenski stvari.
Trbovlje. Podružnica (moška) sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico je imela dne 12. t. m. občni zbor. V odbor so izvoljeni p. n. gg.: predsednikom Erjavec Peter, župnik, tajnikom Josip Lončarič, kaplan, blagajnikom Franc Pirnat, živinozdravnik; odbornikom za Hrastnik Anton Lebar, učitelj, za Dol Anton Gnus, nadučitelj. Namestniki so: Dragotin Berger, paznik, Vinko Žolgar, kaplan, Alojzij Podmenik, dacar. — Za 1. 1903 je bilo poslanih družbi v Ljubljano 97 K. Podružnica torej ni med spečimi, kakor pomotoma poroča družbin koledar za 1. 1905.
Bralno društvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja izvolilo si je za tekoče leto sledeči odbor: Predsednik g. Žunkovič Janko, nadučitelj, podpredsednik g. Liplin Franc, posest., blagajnik g. Krajnčič Janez, posestnik, tajnik in knjižničar g. Bobič Ferdinand, učitelj, odborniki: vlč. g. Šuta Alojz, župnik, g. Savec Franc, posestnik in obč. predstojnik, g. Korpar Franc, posestnik in obč. predstojnik, gg. Ranfl Franc, Janžekovič Franc in Segula Martin, posestnikovi sinovi.
Iz Hajdine. Prav veselo je bilo pri nas v nedeljo, dne 19. t m. popoldne. Naše bralno društvo je priredilo veselico s tamburanjem, petjem in saloigro „Pravica se je izkazala." Kar moramo posebno hvalno omenjati, je, da so prireditelji prav modro združili zabavo s poukom. Z veliko pozornostjo in zanimanjem so mnogoštevilni poslušalci sledili predavanju našega občespoštovanega gospoda župnika o kmečkem stanu in pomenu bralnega društva. Vse se združuje in organizuje — so bile glavne misli krasnega govora, samo kmet, zlasti v ptujski okolici, noče vedeti o nikakem napredku, zato pa ga tudi izrabljajo politični in gospodarski sovražniki, da je joj! Treba se izobraževati in poslušati modre nauke, ne pa vsega vrjeti pritepenim hujskačem! Veselo so udarjali tamburaši, naš mešan zbor je zapel več lepih pesmi, da smo bili prav dobre volje. Zato pa je skrbela zlasti igra, ki so jo vrli naši mladeniči res krasno uprizorili. Še večkrat kaj takega! Šolska soba je bila sicer natlačeno polna, vendar pa smo bili prav iz-nenadeni, da je tokrat prišlo tako malo Ptuj-čanov! Razun par gospodov in gospej — vsa čast jim — ni bilo iz mesta nikogar! Upamo, da bo prihodnjič bolje, saj se tudi mi Haj-dinčani vselej v velikem številu odzovemo prireditvam v Ptuju! Našemu bralnemu društvu pa daj Bog obilnih uspehov!
Vransko. Veselica podružnice sv. Cirila in Metoda je v nedeljo, dne 12. febr. nad vse pričakovanje dobro uspela. Prostoren salon g. Brinovca je bil že skoraj premajhen. Saj se je pa tudi občinstvu nekaj izvanrednega obetalo in sicer prvi javni nastop tamburaškega in mešanega pevskega zbora. Vsem točkam tamburaškega zbora pod spretnim vodstvom g. Iv. Jakše-ta je sledilo burno ploskanje. In kaj naj rečem k izvajanju mičnih narodnih pesmij „Se davno mrači" in „So ptičice priletele"? Kaj sličnega od domačega pevskega zbora se na Vranskem že dolgo ni več slišalo, zato pa tudi ploskanja in navdušenega odo-brovanja ni bilo ne konca ne kraja. Čestitamo pevovodju g. R. Vrabl-u k temu velikanskemu vspehu! Na to ste sledili dve igri: „Rusko-japonska vojska" in „Prvič pri fotografu." Vse osebe v prvi igri so svoje uloge nad vse častno rešile tako, da bi lahko na vsakem mestnem odru brez strahu nastopile. In bogve koliko sitnosti bi še nerodni oče Bukovec v
igri „Prvič pri fotografu" že itak popolno zbeganemu fotografa delal, da ga ni i« o pravem Času njegova huda žena Urša z metlo domu spodila. Igra je povzročila mnogo smeha in veselosti. Na to je sledila prav vesela domača zabava z nadaljevanjem pevskih in tam-buraških točk.
Na občnem zboru slovenskega izobraževalnega in zabavnega društva „Naprej" v Gradcu dne 23. m. m. 1905 m je izvolil, in v odborovi seji dne 31. m. m. 1905 se je konstituiral sledeči novi odbor: predsednik g. Josip Jak, podpredsednik g. Franc Vršič, tajnik g. Anton Klemenčič, blagajnik g. Ivan Miki, knjižničar g. Ivan Bonač, gospodar g. Rado Plečnik.
Slovensko krščansko izobraževalno društvo „Domovina" v Gradcu priredi v nedeljo, dne 26. svečana plesno veselico v dvorani restavracije „Zum Šandvrirt", Gri«n gasse L'7 s sodelovanjem godbe nadvojvode Henrika I. graškega voj. veteranskega zbora. Med veselico bo šaljiva pošta in druge zabav«, Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 kr, v predkupu in za člane 30 kr. Udeležba obeta biti najmnogobrojneia, ker novoizvoljeni vese-lični odsek že pridno dela, da preskrbi tem zanimivejšo in boljšo zabavo. Vstopnic« ▼ predkupu se dobivajo vsak čas v društvenih prostorih, Stiegergasse 2. I. nadstropje.
Društvena naznanila.
Bralno društvo .Edinost" pri 8v. J arij n v Slov. gor. ima prvo mladinsko slavnost s petjsm in z igrama: „Sv. Neža" in „Ne vdajmo sel' da« 96. 1 «s
Bralno druitvo v Stndenioah priredi v nedeljo,
dne 26. t m. srečolovl Obilne udeležbe prosi odbori
Gospod, bralno društvo pri Sv. Urbanu bL Ptuja ima svoj občni zbor dne 26. svečana s običajnim vzporedom in s podučnim predavanjem.
Bralno društvo „Naprej" pri Sv. Barbari v Halozah priredi v nedelo, dne 26. tebruaija 190B po večernicah v šolskih prostorih veselico s gledališko igro „Mutec" in prosto zabavo s tamburanjem in peljem pri g. Korenjaku. Pri prosti zabavi vrši se tudi srečolov. Vstopnina za osebo 20 h. — Barbarčani, pokažite da ne spimo, ampak da se tudi mi zanimamo za društveno gibanje, kakor čitate o vsaki napredni fari. Vse prijatelje društva torej k obilni udeležbi vabi odbor.
Slovensko-goridko vinorejsko druitvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. vnovič razpisne svoj občni zbor na nedeljo, dne 26. svečana popoldne po vtčernieah v novi šoli, ker je bila za sklepčnost pri prvem zborovanji udeležba preslaba. Na vzporedu sta račun in volitve.
Gospodarako bralno društvo na Planini priredi v svojih društvenih prostorih dne 26. svečana po večernicah prvo obletnico svojega obstanka. Vzpored: 1. Pozdrav. 2. Podučna govora g. nadučitelja in g. dl-striktnega zdravnika,J. Goričar. 3. „Kdo je mar?" de-klamnje fant. Jan. Zibret. 4. šaljiva tombola — v prid društveni blagajni. Kot vstopnina velja povabilo in po njih upehane goste.
Jareninska posojilnica ima dne 26. febr. t L občni zbor v gostilni g. M. Cvilak-a popoldne ob 8.
Veselico s tombold priredi zadruga rokodelskih obrtnikov za Mozitje, Rečico in Kokarje s sedežem v Moziiji s prijaznim sodelovanjem domačega pevskega zbora dne 26. svečana 1906 v prostorih hotela „Pri avstrijskem cesarju." Na vzporedu je pozdrav, petje, tambola, godba in prosta zabava. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Gornja Radgona. V nedeljo, dne 26. t. m. ima „Mladeniška zveza" občni zbor in podučni shod v ti-talničnih prostorih. K obilni udeležbi vabi odbor.
Rokovnjaii v Ormožu. Ormoška L čitalnica"
uprizori v nedeljo, dne 26. t m. v slovenski šoli naroden igrokaz „RokovnjačL"
Kmetijsko bralno društvo Staritrg pri Slovaaj-gradcu priredi v nedeljo, 26. t. m. v prostorih gosp. Petriča izvanredni občni zbor. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Bralno društvo na Ljubnom ima svoje redno
zborovanje v nedeljo, dne 26. svečana po večernicah v Petkovi gostilni z običajnim vzporedom. Odbor.
Kmečko bralno društvd pri Sv. Krilu nad Mariborom ima dne 26. svečana ob pol 11. uri pred-poldne pri Kočsvaiju svoj redni občni zbor z navadnim vzporedom.
Slov. kat. akad. društvo „Zarja" v Gradcu
priredi r petek, dne 24. t. m. ob 8. zvečer pri „Zeleni Štajerski" svoj V. redni občni zbor.
Društvo .Gospodar" v Petroviah priredi poučni shod v nedeljo, due 26. svečana 1905 ob 4. uri popoldne, v novih prostorih gostilne Šantl v Petrovčah. Na vzporedu je: govor g. nadučitelja Anton Petričeka o hmeljarstvu in g. nadučitelja Žageija o sadjerqji. Poučni govor mladeničem govori g. Miha Zupane; prosta zabava. K najobilnejši udeležbi vabi odbor.
Slov. pevsko društvo „Zvon" pri Sv. Miklavžu bi. Ormoža priredi v nedelo, dne 26. svečana ob 3. uri popoldne v narodni šoli veselico s sledečim vzporedom: 1. Petje. 2. „Kje je meja", gluma. 3. „Vaški skopuh", igra v treh dejanjih. Na-to prosta zabava v gostilni g. Fr. Simonič-a. K obilni udeležbi vabi odbor.
Bralno društvo v Majšpergu priredi v nedelo, dne 5. marcija t. 1. ob pol 4. uri popoldne v gostilni g. F. Smonik-a društveno veselico z govorom in igro, „šaljiva tombola", potem prosta zabava. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
Bralno društvo pri Kapeli blizu Radgone
priredi v nedeljo, dne 26. svečana 1905 popoldne po večernicah v gostilni g. Divjaka tombolo in poučno predavanje gosp. potovalnega učitelja Beleta. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Kat slov. izobraževalno društvo pri Sv. Bol-fanku v Slov. gor. priredi dne 26. februarja 1905 v prostorih g. Fr. Horvata (pri Sv. Bolfanku) zabavni večer s petjem, srečolovom in šaljivo pošto. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina prosta. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
Slivnica pri Mariboru. Dne 15. marca priredijo naši vrli diletantje zopet dve igri in sicer: „Doktor Vseznal in njegov Sluga, Stipko Tiček", ter: „Jeza nad petelinom in kes". Tudi pelo in tamburalo se bode. Začetek ob pol 4. uri popoldne.
Čebelarska podružnica za ormoško okolico ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 26. t. m. popoldne ob 2. uri v prostorih slovenske okoliške šole v Ormožu z običajnim vzporedom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ustanovni in I občni zbor bralnega društva v S k s lah se vrši dne 26. februarja, to je v nedeljo popoldne po večernicah v tamošnji mežnariji, in sicer po sledečem vzporedu: 1. Pozdrav in nagovor. 2. Citanje in odobrenje pravil. 3. Volitev odbora. 4. Določitev udnine. 5. Predlogi in nasveti. Vse rojake in prijatelje ljudske izobrazbe uljudno vabi k udeležbi sklicatelj.
Bralno društvo pri Sv. Ani na Krembergu
priredi v nedeljo, dne 26. februarja po večernicah v prostorih g. Jožefa Krambergetja veselico z govorom, petjem iu igrokazom „Dve materi". Začetek točno ob pol štirih. Vstopnina za sedež 15 kr., za stojišče 10 kr.
{	Hajdin. Na splošno željo se bode igra „Pravica
se je izkazala" prihodnjo nedeljo, t. j. 26. svečana ponavljala. Vrši se v šolskih prostorih. Začetek ob pol 4. uri. Na vzporedu je tudi tamburanje in petje. Sedeži 50 v, stojišča 20. K obilni udeležbi vabi odbor.
Llstnloa uredništva i Lembah in Zdole pri Brežicah! Prepozno! lfoq'e: Ali ae da vse dokazati?
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 31. decembra 1904 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Upravništvo „Slov. Gospodar" 123 K 32 h; Podružnice: za Ljutomer in okolico zbirko ob odhodnici prvomestnika gospoda Antona Srabočana 17 K 60 h; v Gornjemgradu 84 K 28 h ; v Brežicah 307 K; izven-akademična v Gradcu 100 K; v Vuhredu 14 K 50 h. Posojilnice: v Rajhenburgu 10 K; v Vojniku 10 K. Mohorjani: pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 10 K; v Celju 46 K; v Središču 7 K; na Vidmu 7 K; v Radečah 10 K 10 h ; Tvrdka A. E. Škaberne prispevek od prodaje družbinskega platna 200 K; tvrdka Franc Kollmann prispevek od prodaje cilindrov za svetilke 120 K; dr. Jos. Georg v Šmarji 20 K; tvrdka „Merkur" v Celju vsled naročila župnika g. Andreja Bračiča pri Sv. Ožbaltu 3 K 40 h; Za narodni kolek 286 K 70 h. Za mladinske spise 2 K 60 h. Za družbin koledar 583 K 40 h. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda Ljubljani.
Slovenci! Spominjajte se
„Zgodovinskega društva!"
Loterijske številke. Line 18. februarja: 62, 72, 28, 5, 32. Trst 18. februarja: 5, 86, 18, 34, 9.
Tržne cene
v Mariboru od 12. do 18. svečana 1905.
		od		do	
Živila	103 kg				
		K	h	K	h
		20	10	20	90
rž.......		16	10	16	90
		15	60	16	40
		15	40	16	¿0
		16	50	17	30
		16	30	16	90
		15	50	16	40
		5	_	6	40
		3	60	5	60
	1 kg				
fižola......		—	22	—	28
		—	40	—	48
		—	40	_	64
		—	7	—	8
sir......		—	S4	—	64
surovo maslo		2	_	2	80
		2	_	2	40
		1	20	1	30
zelje, kislo ....		—	20	—	26
repa, kisla ....		—	20	—	24
	1 lit.				
		—.	20	—	22
smetana, sladka		—	40	—	52
„ kisla . . .		—	60	—	64
	100				
	glav	—	—	—	—
	1 kom.				
jajce ......		—	7	—	—
Vsaka be seda stane 2 vin.
Najmanja objava 45 vin.
ALA OZNANILA
• • •
Vaake beseda «tanr t vin.
• • •
• • • • •
Vsaka beseda stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovoru.
Ti inserati se sprejemajo protisamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati znamka za odgovor.
Proda m.
Stamplljo iz kavčuka, mo
dele za pred tiskar ije izdeluje po ceni Karol Earner, zlatu in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15.
426 61—85
Zeljno seme (kaps) zanesljivo ka
Ijivo edino pravega Kašeljskega zelja, katero raredi lepe, trde glave ter rodi v vsaki zemlji. Prodaja dokler je kaj ta-!oge; navaduo žlico (¿0 gr) za 80 vin. poštnine prosto, Ign Mercina, posestnik in trgovec v Zgornjem Kašlju, p. Zalog, Kranjsko. Pri manjših naročilih sprejemajo se tudi pisemske zuamke. Na naro čil» lir«"z denarja se ne ozira. 803 18-12
Lepa zidana hiša se proda v Studencih pri Mariboru, 10 minut od Jožefove cerkve s štirimi stanovanji, rodovitno njivo »/« orala, mesečna najemnina 46 K; vpraša se pri Francu Cerič, posestniku v Studencih. _67 5—3
Trtorejci I Imam 8000 rožja rip. por-talis I vrste za oddati. Cena 14 kron za tisoč. Martin Debelak, posestnik Sv. Mohor, pošta Slatina, Štajersko.	70 4—3
Posestvo na prodaj, obstoječe iz eno-nadstropne hiše s 5 sobami in 2 kuhinji, , veliko gospodarsko poslopje, in tri orale zemljišča, vse v dobrem stanu. Posestvo je ob okrajni cesti pol ure od Kozjanskega trga. Hiša je pripravna za gostilno, ali malo trgovino. Cena 3600 kron, 1800 kron je sproti za plačati, ostanek pa v letnih obrokih. Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri Francu Kunej, posestniku v Podsredi št 47.	105 2—2
Novo zidana hiša v Studencih z dvema stanovanjema, mali vrt, 1 klet, se po ceni proda. Naslov pove upravništvo „Slov. Gospodar" v Mariboru. 90 3—2
Malo posestvoi 5 oralov zemlje, 10 minut od postaje Št. Ilj v Slov. gor., se po ceni proda. Sebast. Leopold v St. Ilju v Slov. gor. Tam se tudi odda 12 hrastovih dreve* od korenine. 96 2—2
, Gostilna z lepo hišo, vrtoma in lepim sadonosnikom, s popolno koncesijo, tabak- j trafiko in mala trgovina, na lepem kraju , blizu mesta in kolodvora na Spodnjem j Štajerskem, se po nizki ceni proda. Sodi i tudi za ponzijoniste. Zve se pri uprav- j ništvu in pismeno Slov. Bistrica, poste- 1 restante 3000.	89 3—2
Hlala najemninska hlia, z velikim vrtom, z lepimi sadnimi drevesi, vodnjak, gosp. poslopje in pol orala njive, lepa I lega, 15 minut iz mesta, se proda. Naslov \ v uprav.!	92 6-2
' Lepo posestvoi obstoječe iz izvrstnih ' sadonosuikov, z najboljimi vrstami sadja, ' vinogradov, ki so že na ameriški podlagi predelani in travnikov, pripravljenih za namakanje, v skupnem obsegu 50 oralov, proda se z vsem kakor stoji za razmeroma prav nizko ceno 18.000 gld. Natančneje se zve pri upravništvu.	94 2—2
Lepo posestvo 20 in pol oralov, 4 hiše z gospodarskim poslopjem, se takoj po nizki ceni proda. Naslov pove Jožef Petrič, posestnik v Vertiči Zgornja Sv. i
Kungota. 99 3—2 I -j
Lepo posestvo v lepem kraju, v bli- j žini državne ceste in železniške postaje se , zaradi smrti po ceni proda. Posestvo meri \ črez 50 oral; 2736 gld. 43 kr. ostane lahko vknjiženih. Več pove posestnik A. j Lorber v Vajgnu, pošta Jarenina. 101 2 (
i Hiša št. 137 v Studencih pri Mariboru r bližini cerkve sv. Jožefa in šole se proda.
100 10—2
Novo zidana hiša s 3 stanovanji, vrtom in njivo, na Tezui pri Mariboru se proda po prav nizki ceni in lahkih pla- I čilnih pogojih. Več se izve pri gosp Miha Cernčič v Urbanigasse št. 11 v Mariboru, j 135 3—1	!
Novozidanai vili podobna hiša, še 12 let davka prosta, pol ure od Ptuja, 3 minute od Ilajdinske cerkve, tik velike ! ceste, se proda ¡z proste roke zavoljo preselitve posestnice, hiša je sposobna za vsacega vpokojenca ali za kakega roko- ' delca, drugo se zve pri lastnici Ani Wekuš, Florianska ulica št. 1 v Ptuju. 126 3 1
Kovačnioo želim dobiti v najem, s stanovanjem, v dobrem kraju, ako je mogoče njivo zraven. Ponudbe na naslov Mlakar Franc in Kuchbach, Amt Lahr (Baden), Deutschland.	124 1 — 1
Dve posestvi ste na prodaj. Prvo 4 orale za 2400 kron izplačilo 800—1000 K. Drugo 6 oralov, za 1800 K, izplačilo 600 —800 K. Izve se pri Franc Kocbeku, i krčmarju. Sv. Ana na Krembergu. 114 3—1
----;
Več tisoč amerikanskih klu-ČI6, sposobnih za cepiti proda Franc ; Sorčič, posestnik. Kapele št. 5. Brežice. \ 112 3—1
Novo
pohištvo je po znižani ceni na prodaj pri mizarju J. K o 1 a r i č u, Tegetthoffov trg št. 3. Maribor. 96 3—2
Lepo posestvo, že z nasajenim no-
1 sečim vinogradom, dobro stanovanje, čisto . blizo farne cerkve, tudi za vsako trgovino, 5 nasajeno lepo sadno drevje, lepa lega. Cena in pogoji pri lastniku, naslov pri upravništvu.	93 2—2
Trgovski pomočnik slovenskega in nemškega jezika zmožen, želi v službo stopiti takoj ali po dogovoru. Zmožen je tudi kako trgovino sam voditi, ker je že več let služil kot trgovski vodja. Naslov pove upravništvo.	91 3—2
Proste službe.
Oženjen šafar za veliko posestvo se ' sprejme. Mora imeti vesele do goric. Na-' slov pri upravništvu.	109 2—2 j
Neoženjen šafar želi priti v službo j k gospodi na malem posestvu. Razume t
vsako delo. Naslov pri upravn. 110 2—2 i . j
čevljarski učenec se sprejme takoj , pri g. Nerat Friderik, čevljar, Maribor, ! Koroška cesta 18.	125 1—1 ,
Krojaškega učenca» lepega ve denja, v starosti 14 do Iti let, sprejme J. Macuh, krojaški mojster v Mariboru, Lenau-gasse 21.	75 3—2
Služba oženjenega organista in cerkovnika s prostim stanovalcem, pisano biro in zemljiščem (7 oral) za par goved in nekoliko svinj, se odda. — Nastop po ustmenem ali pismenem dogovoru. Cerkv. predstojništvo Sv. Miklavž, P. Slovenj-gradec.	lil 3—2
Kuharica želi priti v službo k slovenski rodbini ali v župnišče. Razume vsako delo. Naslov pove upravništvo. 124 2—1
Pridna svinska dekla išče službe na kmetih. „K. W." poste restante. Mi-slinje. (Štajersko).	130 1—1
Meinar, 21 let star, išče službe na Spod. Štajerskem. Naslov pri upravništvu. 134 3—1
Vrtnar( v svoji stroki izvežban, se takoj sprejme. Oskrbništvo graščine Gornja Reka pri Varaždinu. Hrvaško.	131 3—l
Vrtnarski pomočnik, z dobro prakso v gojenju zelenjave in umetnih rož se takoj sprejme. Oskrbništvo graščine Gornja Reka pri Varaždinu. Hrvaško. 132 3— 1
Opekarji, ki so dobro izutjeni v izdelovanju in žganju zidne in strešne opeke, se sprejmejo za celo leto 1905. Oskrbništvo graščine Gornja Reka pri Varaždinu. Hr.aško.	133 3 -1
Šivilja( ki je bila dalj časa v Parizu, se priporoča za delo doma kakor tudi v hiše! Naslov gospa Ljudmila Wabscheg, Maribor. Fžrbergasse 3,1. 120 1—1
Učenka iz dobre, poštene hiše, 15 let stara, s prav dobrim šolskim uspehom, obeh deželnih jezikov zmožna, sprejme se takoj v trgovino mešanega blaga pri g. Ferd. Herzog v Ljutomeru. 122 1—1
Mizealeo Marija naj blagovoli vpo slati svoj naslov upravništvu „Sloven. Gospodarja."	116 1—1
Zahvala.
Nemila smrt nam je vzela sorodnika preč. gospoda
Vincenca Bizjak-a
vpok župnika laporskega.
Naše tužno srce je čutilo veliko olajšavo, ko smo v bolezni in pri pogrebu sprejeli obilo milega sočutja in pomoči. Dolžnost nas veže, da se pred vsem zahvalimo prečastitim gg. duhovnikom, osobito milostljivemu gosp. kanoniku Antonu Ilajšeku, dekanu v Slov. Bistrici, da so rajnkemu svojemu sobratu skazali zadnjo čast; nadalje se zahvaljujemo daleko znanemu moškemu in mešanemu laporskemu pevskemu zboru, ki je s svojimi srce pretresujočimi ža-lostinkami lajšal našo britko žalost, hvala bodi tudi Vam pošteni laporski farmani, mladeeiški in dekliški Marijini družbi, da ste v tako obilnem številu spremljali rajnkega gospoda k večnemu počitku. Prosimo spominjajte se jih v pobožni molitvi.
1—1
Žalujoči sorodniki.
Za spomladno setev
je
T
¿limlm
Zdravje je največje bogastvo l i
KagGfl st. Marta.
Te glasovite in nenadkriijive kapljice sv. Marka se uporabljajo *a notranje in zunan;e • • • • bolezni. • • • • )
Osobito odstranjujejo trganje in ote- j kapje po kosteh v nogi in roki ter ozdra- * vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedoseg- jj Ijivo in spasonoszo pri želodčnih boleznih, | ublažnjejo katar, urejujejo izmsček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospe- | šinejo in zborujejo prebavo, čistko kri in čreva. Preženo velike In male gliste S ter vse od glist izhajajoč bolezni. Delujejo izborno proti hripavostl in prehla-Jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in tlezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz ^je izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši Dobiva se samo: Ileatn» lekarn», 'Zagreb. zato se naj narofujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, MarKor trg št. 68, poleg cerkve it. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — C e n a je nasledka in sicer franko dostavljena na vssko pofto:
1	ducat (12 steklenlo) 4 K. } 4 duoate (48 eteklenlo) 14 60 H.
2	duoata 24 ateklenio) 8 K. 5 duoatov (80 «tekle».) 17 — K.
3	ducate (86 atekleolo; 11 H.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato na v%jam samo imena nekaterih gg, ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; 8tjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič. opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Selianič, seljak itd.	jjgf Uatanovilena 1. 1360. ----
zvezdna znamka
najcenejše, fosforovo kislino imajoče umetno gnojilo za žitne in podzemeljske pridelke, vinograde in posebno še za deteljišča in 129 4-i	travnike.
Tomaževo žlindro,.,zvezdna znamka" iz tovarn v Berolinn ima v zalogi
trgovina z železnino ,Merkur'
P. Majdič, Celje
in pošilja navodila zastonj. Odjemalcem celih vagonov znižane cene.
Za Brežice imata prodajo gg. Uršič & Lipej.
Vsaka vreča je plombirana in vznačena vsebina odstotkov.
jcpppppppfpp^
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg ¿t 68, poleg cerkve sv. Marka. 646 10-8 Zdravje Je največje bogastvo!
Ifl Afni1!!1 za P'*n' bencin, pretrolin in sesalne naprave j	JP" za plin od 2 do 50 konjskih moči, nove ali
! že rabljene, izvrstne kakovosti priporoča spodnještajerski zavod za ' napravo in popravo motorjev gospoda
i Karola Sinkoviča v Mariboru, Puffgasse 9.
Prevzame tudi prenarejanje motorjev za bencin v plinske sesalne i motorje, ki so najcenejša gonilna moč, 1—2 v za 1 konjsko moč v 1 | uri. Najbolje urejena popravljalnica za automobile, parne stroje in ; parne kotle, sesalke, studence in vse gospod, stroje. 103 6—2
XXXXXXXXXXXX lluoe
Rumeni	U
Kmetovalci!
Rumeni
] bečelni vosek
kupuje vsako množino in plača po naj-
74 4—2	višji ceni
!• Jožef Dufek
Maribor, Viktringhofg. 30.
obvarujte svojo živino \m
: i
II
preil hromoto in koatolomnloo, katere bolezni bodo po izjavi živino-zdravuikov, letos radi krme, ki ima premalo rudninskih snovi v sebi, pri živini neizogibne in pridevajte stalno 7tf6 16—16
Barthelnovo poklajno apno.
Ce se živini da nekaj deka tega apna, koristi več, kakor če se poklada po Izbruhu bolezni toliko kilo na dan, — Tega apna se porabi v pol leta ta pokladanje pri eni kravi 6—7 in pri enem prašiču 8—4 kg. Izdatek majhen! ^mmmmmmm IT^Inek velikanski!
5 kg K 2 — iz Dunaja, BO kg K 12 — iz Maribora.
= ¡Dopls-u-je ae slove&sMl ■ ■■ ■
Mika Barthel in drng na Dnnajn X./3.
Konjak
iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 1. 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 9 60, žganje iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 1
i	K 6-60.	85 48—3
BENEDIKT HERTL,
t posest, graščine Golič pri Konjicah. Šta-, jersko. — Zaloga pri Alojzu Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica.
(Willkomm).
j Ta težka vrsta ovsa obrodi v vsaki zemlji, j zori zgodaj, jako bogati obrodi, da visoko, • dobro slamo za krmo in se ne poleže. Ker se na redko seje, zadostuje na 1 oral 50 klg. Pošilja se v vrečah po 25 klg za K 9, 50 klg za K 17, 100 klg. za K 32. Vzorci po 5 klg franko za K 3'20 proti predplačilu. 86 8—2
' Oskrbništvo graščine Golic
>	pri Konjicah. Štajersko.
Mlada drevesca
! prodaja Valentin Porenta v Pevnu pri Škofliloki.
: Jabolka 2 metra visoka .... 40 v Hruške 2 metra visoke .... 50 „ Jabolka čez 2 metra visoka . . 50 „ . Hruške čez 2 metra visoke ... 60 „ Orehi čez 2 metra visoki ... 50 „ Vse na postajo Škofjoloko postavljeno — manj kot 10 komadov se ne pošilja.	128 2—
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilirm naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Oirila v Maribora.
se dobiva v tiskarni sv. Cirila t Mariboru. — Cena:
platno vezano K f&O, s pošto vred H. 1-60. Ta knjižica se posebno toplo priporoča vsem cenj. gg. pevcem in pevkam.
BILANCA
Hranilnega in posojilnega društva (posojilnice) v Ptuji, registr. zadruge z neom. zavezo Aktiva (Imetje.)	asa leto 1904.	Pasiva (Dolgovi.)
Ettlu piaarniškeca inventarja:
Stanje vrednosti inventarja dne 81. de cembra 1904.......
Stanje dne 81. decembra 1904 . . naloženega denarja pri raznih denar
lih zavodih: Stanje dne 81. decembra 1904 . . vrednotnih papirjev: Stanj« dne 31. decembra 1904 . . obresti:
Vrednost kuponov dne 81. decem. 1904 Stanje zaoitalih obresti od posojil dne
81. decembra 1904 ......
nerabljeni knjižic: Stanje dne 81. decembra 1904 . . . splošnega rezervnega zaklada: Stanje splošnega rezervnega zaklada naloženega na hranilno knjižico štev. 9981 dne 31. decembra 1904 . . . kil:
I. Hiša vi it. 846 d. o. Ptuj Stanje vrednosti hiše dne 31. dec. 1904 Stanje vrednosti inventarja v tej hiši
dne 81. decembra 1904 IL Hiia tL it. 116 d. o. Ptuj Starne vrednosti hiie dne 31. dec. 1904 m. Hiia vL it 258 d. o. Ptnj Stanje vrednosti hiš« dne 81. dec. 1904
2.917 21.474
blagajne:
Gotovina i
dne 91. decsmbra 1904
88.583 570
K
109 08 1,934.293 63
195.984 127.608
24.892 415
31.665
89.154 65.363 15.840 44.432
2,529.258
95
Ražnn deležev:
Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1904 ..........
Stanje opravilnih deležev dne 31. decembra 1904 .......
„ hranilnih vlog:
Stanje hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmi vred dne 31. decembra 1904 „ obresti:
Za 1. 1905 predplačane obresti od posojil ...........
Stanje nevzdignenih obresti glavnih deležev dne 31. decembra 1904 . . . „ splošnega rezervnega zaklada:
Stanje dne 31. decembra 1904 . . . „ posebnega rezervnega zaklada za slučajne zgube: Stanje dne 31. decembra 1904 . . . „ pokojninskega zaklada za nradnike: Stanje dne 31. decembra 1904 . . .
zgube in dobička:
Cisti dobič
dobiček leta 1904
K
4.000 77.263
15.492 185
60
81.263 60
12,162.078 36
T
15.678 31.907
196.916 22.885 19.529
04 70
80 70 26
2,529.268 96
V Ptuji, dne 31. decembra 1904.
123 1-1
Ravnateljstvo*
ZAHVALA.
Za neitevilne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob saarti naš« ljube matere, oziroma tašče, gospe
Elizabete Kotnik,
zu mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku in za poslane renče izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Osobito nam je pa dolžnost biti hvaležnim č. gospodu župniku in duh. svet. Francu Smrečniku, gospodu Ivanu in gospej Avgusti Krajnc in g. dr. E. Podlesniku za njih človekoljubje in požrtvovalnost, ki to jo sijajno pokazali v bolezni in ob smrti drage mamice. Celje — Št. IIj, 19. marca 1905.
127 i—i Rodbini: Dr. Kotnik in Trobej.
Posojilnica v Makolali
vabi zadružnike svoje na
redni občni zbor
t četrtek, dne 9. marca 1905, ob 1 uri popoldne v
navadni posojil nični pisarni. DNEVNI RED: 1. Odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Potrjenje račnaov in računskega zaključka za 1. 1904. 5. Poročilo nad-aorstva in raadelitev čistega dobička. 6. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev. 7. Razni predlogi. M akole, dne 18. febr. 1905. lis a-i	Naöelstvo.
Občni zbor
Posojilnice v Framu,
fagiitrovan« zadruge z neomejeno zavezo — Spar- und Vorschussverein in Franheim, registrierte Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung, ttü §e ▼ fistrtek, dne 2. luioa 1905 ob 4. uri popoldan
v posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa za leto 1904. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti.
lis i-i	Naöelstvo,
VABILO na
IV« redni občni zbor
kmetijske zadruge za Slovenjgradec in okolico
ki se vrši v nedeljo, dno 12. sušca 1905 ob 3. uri popold. v prostorih
Narodnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za leto 1904. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Dopolnilna volitev načelnistva. 5. Dopolnilna volitev nadzornistva. 6. Slučajnosti
K obilni udeležbi vabi	načelstvo.
H7 i-i	Frano Verdnik, Ivan K&c
Posojilnioa na Vranskem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi svoje zadružnike k rednemu občnemu zboru na sredo, 1. mar o a 1906 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni hiš. štev. 82. na Vranskem.
Dnevni red. 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Poročilo Zvezinega revizorja o reviziji. 4. Volitev načelstva, računskega preglednika iu namestnika. 5. Nasveti. 121 i—i	Schwentner, načelnik.
VABILO na
občni zbor „Posojilnice v Konjicah"
registr. zadruga z neom. zavezo, ki se bode vršil v soboto, dne 4. snioa 1906, ob 2 url popoldan v lastni pisarni.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti, V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 2. uri popoldne se isti vrši ob 3. uri v smislu pravil pri vsakem številu vdeležencev.
113 i-i	Načelstvo.
Ia<l»j»belj In aaložmk „Katol. tisk. društvo'.	Odgovorni urednik: Ferdo Leokovar.
Današnji list Ima nNai Dom" kot prilogo.
Tisk tiskarne sv. Cirila.