Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 36
Gorica - 5. oktobra 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Slovenske šole in naše ljudstvo
Nedeljski »Giornale di Trieste« j vedali v prejšnjih številkah, nekaj poroča, da je socialistični (Saraga- j povemo pa še danes, tov) poslanec Ceccherini predlagal v j 1. V Gorici nam manjka vsaj še parlamentu, naj določijo znesek 30 \ ena strokovna šola obrtnega značaja
milijonov lir za zidanje novih šob skih poslopij v občinah ob naši vzhodni meji, in sicer v 18 občinah goriške ter v okrajih Čedad, Tarčent, Humin in Ponteba videmske pokraji-. ne. Novica je zanimiva, ker nam priča, kako živo se italijanska javnost zanima za vzhodno mejo, ob kateri grozi Italiji, — tako si pred: stavlja — strašna nevarnost sloven: ske poplave. To je treba zajeziti s čim intenzivnejšim podpiranjem italijanske šole v teh predelih.
Malo zgodovine
To mučno delo vrši italijanski na: tod že šestdeset in več let. Zanimiv v a in poučna so v tem pogledu po: točila o razvoju šolstva v goriški občini pod staro Avstrijo. Dokler se Slovenci nismo zavedli svoje na: rodne dolžnosti, da branimo svoj narodni obstoj, ter so slovenski starši v Gorici brez oklevanja po: šiljali svoje otroke v državno šolo, kjer so se učili le nemščine al' ‘ta: lijunščme, je J Jo vse gladka .n v redu. V Gorici ni bilo nobene ne: varnosti pred slovensko poplavo. Ko pa so slovenski narodnjaki v osem* desetih in devetdesetih letih začeli Italijanski državni zbor
(avviamento industrir.le). Ta je nuj: no potrebna; trgovska je bolj pri* kladna za deklice nego za dečke, ki čulijo večje nagnjenje do mehanič= nih in šoferskih poklicev kot za tr: govskega. Če bi šolsko skrbništvo misel sprejelo, bi se dalo to urediti z majhnimi stroški.
2. Skoro na vseh šolah manjkajo strokovno izvežbani profesorji. 7.a-. to svetujemo akademikom, naj po hiiijo z učenjem, da se strokovno izobrazijo in pridejo na slovenske šole.
3. Slovensko ljudstvo svoje šole premalo podpira. To žalostno dej: stvo je potrebno poudariti sedaj ob začetku šol. leta. Zgoraj smo ome-. niii, kako se italijanski narod zam-ma za šole v teh krajih in kako so se v preteklosti vsi zanimali za šolstvo v Gorici. Zato nas je lahko sram, da se danes za šole tako malo brigamo. Nikogar ni, ki bi nesebič--no in nepristransko podpirali ubož:
ne dijake. Pred vojno je bila v Gorici dijaška menza. Ali bi je da> nes ne mogli ustanoviti? Mnogi naši šolarji so ubožni in si ne morejo kupiti knjig. Šolski zalog jih tudi ne more nuditi v zadostni meri, ker nima fondov. Fondov nima, ker ga slovensko občinstvo ne podpira. Ne samo s knjigami, tudi drugače bi morali priskočiti na pomoč, dija: kom in tudi ljudskošolskim otrokom. Če nočemo, da nam šole po naši nemarnosti ne ugasnejo, se moramo zganiti in za šole veliko žrtvovati. Naši predniki so nam v tem pogle> du svetal zgled. Skrbimo, da ne bo-■ mo njihove dediščine zapravili.
Zato je Dobrodelno društvo v Gorici sklenilo, da bo letos posve: lilo posebno skrb dijakom in ljud: skošolskim otrokom. Ker pa ne raz‘ polaga s fondi, se obrača na sloven: sko občinstvo, da priskoči na pomoč s prostovoljnimi prispevki. Če vas bomo kdaj obiskali na domu, upa* mo, da ne boste zaprli svojih src. Ne delamo zase, marveč za naše dijake, za naše otroke, za našo bos dočnost!
Razgled po svetu
nedolžno preganjanih žrtev in največjih borcev za resnico. Svetohlinsko poudarjajo, da jih Kremelj kleveta kot izdajalce in prodance, ker nočejo postati njegovi hlapci in branijo enakopravnost svoje države. Pri tem seveda previdno zamolče, da oni doma prav po metodah Kremlja zatirajo vse svoje 'državljane, ki ne prisegajo na njihov marksistično-lenilnski evangelij in izvajajo na vseh področjih javnega življenja najbrežob-zirnejšo diktaturo.
Avstrijski socialisti proti
komunizmu
V Avstriji bodo, kot znano, prihodnjo nedeljo 9. t. m. volitve v državni zbor in v deželne zbore pokrajin. Avstrijska so-cialisična stranka, ki je skupno s krščanskosocialno, vladala državo, je te dni po svojem osrednjem vodstvu izdala sledečo izjavo:
»Socialistična stranka ne bo nikoli sklenila zveze s komunistična stranko, ki je totalitarna ilu stremi po diktaturi, ter ne bo
z njo nikoli usvarila enotne politične fronte.«
To izjavo so vsi člani vodstva osebno podpisali. Izdana je Mia za slučaj, da bi socialisti pri volitvah odločilno zmagali. Komunisti, ki med ljudstvom nimajo zaslombe, so očividno z zahrbtnimi manevri skušali slepiti volivce.
Spravna komisija za Balkan
Politični odbor skupščine OZN je soglasno odobril ustanovitev posebne komisije, ki naj bi skušala rešiti spor med Grčijo in njenimi severnimi sosedami Albaniijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. Predsednik odbora Kanadec Lester Pearson, ki bo član komisije, je izjavil, da soglasna odobritev upravičuje k upanju, da bo novii spravni, poskus imel več uspeha kot prejšnji. V komisiji bodo poleg Pearsona predsednik skupščine Charlos Romolo, glavni tajnik OZN Trygve Lie im podpredsednik političnega odbora Selim Sarper (Turčija).
Iz življenja Cerkve
stopati na dan z zahtevo, da se morajo slovenski otroci učiti v ljudski šoli v materinem jeziku, ter so v ta namen začeli ustanavljati v Gorici otroške vrtce in prve razrede ljudske šole, so se razburili italijan: s ki nacionalisti in začeli vpiti o ne: varnosti, ki preti italijanski narod: nosti. Tedaj, šele ko so se Slovenci Uprli potujčevanju svojih otrok v avstrijskih državnih šolah z ustanav: Ijanjem privatnih slovenskih šol, se je rodil strah o »slovanski poplavi«. Takrat se je ustanovila Lega Nazio: nale na eni, nemški Schulverein na drugi strani, in oba sta vzdrževala 'n podpirala vsak svoje šole. Sloven: d se zaradi tega nismo nič oplašili, niarveč smo ustanovili svojo lastno organizacijo za slovenske šole v Gorici. Ob zatonu prejšnjega in ob nastanku tega stoletja smo doživeli v Gorici pravo tekmovanje, kdo bo pritegnil v svoje šole več otrok. Slovenci smo v teh letih razvili sil-no delavnost in izpričali veliko po: žrtvovalnost. O tem govorijo šolski domovi:	Šolski	dom, Gregorčičev
dom, Mali dom, Novi dom, ki so še danes sedež vseh slovenskih Sol. Slovenski starši so se zavedli dolž: "osti, da dajo otrokom dobro vzgojo v svojem jeziku, zato niso štedili, ko je šlo za slovenske šole. Vsa slovenska javnost brez razlike na Politično opredeljenost je stala strumno organizirana za slovenskim Šolstvom, ki je z odličnimi šolskimi z8 vadbami postalo naš narodni Ponos.
Kako je sedaj
Kaj se je zgodilo po prvi svetov> fl' vojni, je vsem dobro znano, zato r>e maramo obujati neprijetnih spo: niinov. Kako smo zopet prišli do "ekaterih svojih šol, tudi vemo. Ka: k° pa je sedaj? Nekaj smo že po:
na delu
Italijansko politično življenje je v polnem teku. Odkar se ie v drugi polovici septembra vrnil v Rim ministrski predsednik De Gasperi, se je delovanje vseh zakonodajnih, političnih in upravnih organov razživelo. Ministrski svet je imel v tem času dolgo vrsto važnih sej, ki so biile zlasti ob razvrednotenju šterlinga zelo dolgotrajne. Vse kaže, da se je vladi posrečilo preprečiti padec lire in povišanje cen. Celo njeni napori za znižanje krušne cene bodo v drugi polovici oktobra očividno dosegli zaželeni! uspeh. Komunistična proti,vlaidna akcija do sedaj ni uspela in so tudi vse stavke, ki so jih komunisti v zadnjem času izzvali, klavrno zamrle:
Obe veji državnega zbora, poslanska zbornica in senat, redno zborujeta. Najprej je pričela z delom poslanska zbornica. V dobrem tednu ji je sledil senat. Sedaj ie v obeh korporacijah na dnevnem redu razprava o državnem proračunu za prihodnje leto, ki mora biti po ustavi do konca oktobra zaključena.
Zunanje politično delovanje
italijanske vlade
Zunanji minister grof Sforza biva že več časa v Ameriki, kamor ie odšel zaradi zasedanja glavne skuščine Združenih narodov. Zadnjo soboto 1. t. m. je govoril v političnem odboru te svetovne organizacije. Na dnevnem redu je bilo vprašanje italijanskih koloni i, ki povzročajo že dolgo časa grofu Sforzi mnogo skrbi in naporov. V imenu Italije je grof Sforza
predlagal samostojnost za Libijo in Eritrejo ter zaupno upravo Somalije.
Vojni minister Pacciardi in načelnik ital. generalnega štaba general Marras sta dosrela v ponedeljek 3. t. m. z letalom v New York in sta nadaljevala svojo pot v Washington, kjer bo 5. in 6. t. m. konferenca vseh držav članic Atlantske zveze.
Spor med Titom in Stalinom
se zaostruje
Zločinska burka, ki so jo vpri-zoriili s procesom proti bivšemu ministru Rajku in tovarišem v Budimpešti, je bila, kot smo že zadnjič rekli, naperjena v prvi vrsti proti1 Titu in ameriškim imperialistom. Na podlagi »priznanj in odkritili«, ki jih je prinesel proces, je Sovjetska zveza odpovedala prijateljsko in nenapadalno pogodbo z Jugoslavijo. Zgledu sovjetske vlade so sledile takoj Madžarska, Poljska, Romunija in Bolgarija ter odpovedale pogodbe o prijateljstvu in mesebojni pomoči z Jugoslavijo. Edina Češkoslovaška še ni fevedla tega koraka, ki ga pa pričakujejo vsak čas.
Živčna vojna je postala še bolj napeta. Vzrok za vse to dogajanje pa moramo iskati v stalinistični politiki, ki sili sama sebe v razne skrajnosti, ko si hoče zagotoviti ne le slepo vdanost svojih podložni,ških držav, temveč jih b°če popolnoma stisniti v železne klešče svoje diktature.
Tito vse udarce, ki mu jih zadaja Kremelj in njegovi pomagači, odločno odbija. On, zu-natni minister Kardelj in drugi pravoverni titovcil igrajo vlogo
Zloraba vere v Sloveniji
Kolektivizacija kmeta, ki stoji na programu petletnega plana FLRJ, ne more naprej, ker vzbuja povsod silen odpor. O tem odporu slov. kmeta zoper kolhoze in sovhoze smo v našem listu že govorili. Danes imamo nov dokaz za resničnost svoje trditve. Ko oblast v Sloveniji ni< mogla več naprej s kolektivizacijo, se je zatekla po pomoč k duhovščini, katero skuša vkleniti v svoj propagandni stroj za socializacijo kmečke zemlje. To je bil namreč namen sestanka slovenskih duhovnikov v Ljubljani dne 20. septembra. Duhovniki so bili sklicani od tako zvanega »iniciativnega odbora duhovnikov OE« s pomočjo in odobritvijo vlade, ki je poslala na sestanek svojega zastopnika. Sestanka se je udeležilo po poročilih Slov. poročevalca 124 delegatov. Predsedoval je šmarski župnik Anton Bajt. Na sestanku so govorili razni duhovniki in vsi poudarjali misel, kako naj duhovnik prispeva k socializaciji gospodarskega življenja. Ob koncu so poslali brzojavko maršalu Titu, v kateri obljubljajo, da bodo zastavili svoje močlj za izgraditev socialistične domovine.
Sestanek kot tak ne vzbuja začudenja. Tudi ustanovitev stanovskega društva ofarskih duhovnikov Slovenije, ki se je ob tej prilik'ii izvršila, nj nič čudnega. Če pomislimo, da ie čez 80 slovenskih duhovnikov v zaporih, kakih 150 v begunstvu, se ne bomo čudili, če uspe OZNI, da terorizira nekaj onih, ki so še ostali, in jih pridobi za delovanje, ki ni duhovniško. Čudimo pa se namenu, za katerega OZNA potrebuje duhovnike, namreč za priganjače v kolhoze. Kar niso mogli doseči sami z
vsem svojim policijskim in propagandnim aparatom, upajo sedaj doseči) s pomočjo nekaterih duhovnikov slabičev. Tako razlaga tudi ljudstvo brzojavko, ki ie bila poslana Titu. »Kaj nas bodo sedaj tudi duhovniki začeli priganjati v kolhoze!« so govorili ljudje, ko so brali poročilo v Slov. poročevalcu.
One, ki tako radi očitajo, da duhovniki potitizirajo v cerkvi, ko razlagajo cerkveni nauk in ukaze cerkvenih predstojnikov, vprašamo, kaj se jim zdi ob tem sklepu dela slov. duhovščine. Je to polit/iika ali ni?
»Jeruzalemski križ" v Ameriki
V Kanado je prispel iz Anglije »Jeruzalemski križ«, da bo tam nadaljeval svojo zmagoslavno pot po svetu. »Jeruzalemski križ« se imenuje izredno velik, poseben lesen križ, k‘i so ga letos na veliki petek blagoslovili v Jeruzalemu in nato prenesli v Belgijo, kjer je v procesiji romal iz mesta v mesto. Sprevod, katerega so tvorili vedno samo moški, se je na določenih krajih ustavil, da so udeleženci opravili razne pobožnosti im slišali kratko pridigo, nato pa nadaljeval svojo pot. Ponekod se je ob takih prilikah zbralo na tisoče in tisoče mož in fantov. Križ je tako preroinal severno Francijo, Belgijo, Holandsko. Angleško in sedaj so ga prepeljali v Kanado z namenom, d$ bo od tam šel v Združene države. Namen tega svojevrstnega romanja je, zbujati v vernem ljudstvu pozornost na Palestino in na težke raž-mere, ki sedaj tam vladajo, ter tako pripravljati z molitvijo in s propagando ugodna tla za pravilno rešitev palestinskega vprašanja, kakor ga je sv. oče že večkrat nakazal v svojih govorih.
OSEMNAJSTA NED. PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Mateja
Jezus je stopil v čoln in se je prepeljal in prišel v svoje mesto. In glej, prinesli so mu mrtvo-mlnega, ležečega na postelji. Ko je Jezus videl njih vero, je rekel mrtvoudnemu: »Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi«. In glej, nekateri izmed pismoukov so si mislili: Ta govori bogokletno. Ko je Jezus videl njih misli, je rekel: »Zakaj v srcu hudo mislite? Kaj je laže reči: ,•Odpuščeni so ti grehi’, ali reči: ,V stani in hodi'? Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe
—	reče tedaj mrtvoudnemu — vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom.« In vstal je ter odšel na svoj dom. Ko so pa množice to videle, so se bale in slavile Boga, ki je dal ljudem tako oblast.
V	času svojega javnega delovanja se je Zveličar pogostoma ustavljal v mestu Kafarnaumu na zapadni strani Genezareške-ga jezera. Tam je bil doma Simon Peter, pri katerem je bil Jezus dobrodošel gost. Ko torej evangelist pravi, da »je prišel v svoje mesto«, misli na Kafar-nautn. Tudi današnji dogodek z
mrtvoudnim se ie zgodil v Pe-
trovi hiši. Popisan je ta čudež
tud'i pri Marku in pri Luku z nekoliko različnimi besedami, a v bistvu se vsi popisi točno ujemajo.
Glavnil poudarek vsega odstavka je na Kristusovem božanstvu. Namen Jezusovih čudežev ie bil vselej v prvi vrsti, dokazati ljudem svoje božje poslanstvo, da bi verovali njegovi besedi in se resno opr jeli njegovega nauka. Tako tudi v tem slučaju. Ko spuste mrtvoudnega predenj — iz ostalih dveh evangelijev vemo, da so ga skozi streho spustili predeni, zaradi prevelikega pritiska množice — tedaj Zveličar najpoprej misli na njegovo dušo in, videč njegovo skesanost, mu cdpusti grehe. Tako izvrši tiho, ljudem nevidno, pa veličastno delo duhovnega ozdravljenja. Ko so judovski bogoslovci — pismouki
—	slišali besede: ,Zaupaj sin, odpuščeni so ti tvoji grehi', so pravilno sklepali sami pri sebi, da more samo Bog odpuščati grehe. To je točno. Človek iz svoje moči ne more odpuščati prestopkov proti božji postavi. Le Bog sam ali po svojem pooblaščencu utore to storiti. Sklepati bi morali nadalje: Jezus ie torej Bog ali vsaj božji poslanec in pooblaščenec. Ker pa so bili v srcu Jezusu nasprotni, so se
;odločili raje za tretjo možnost: da Učenik govori bogokletno, j da s.i prisvaja oblast, k i ie nima.
Na tako natolcevati ie odgovori božji sim z novim čudežem: s telesnim ozdravljenjem istega bolnika. Duhovnega čudeža ljudje res niso mogli opaziti, da bi občudovali božje delo v duši. Zato j'iim pride Jezus na pcmoč s telesnim čudežem. Mrtvoudnemu reče: .Vstani in hodi!- Pred očmi vseh tedaj bolnik naenkrat vstane zdrav na svoje noge. To je bil dogodek za oči, ki so ga mogli vsi navzoči videti iti o njem pričati. Zdaj so spoznali, da ima Jezus res božjo moč. Če je bolniku odpust i grehe, torej ni govoril prazno ali celo bogokletno, ampak je to, kar je v	besedi izrekel, tudi
v dejanju	doprinesel, čeprav
ljudje niso	mogli vildeti1 spremembe v	duši mrtvoudnega
bolnika. S spoštljivim občudovanjem so zdaj množice gledale na Učenika in slavile Boga.
Za nas izluščimo eno misel: Božji učenik je najprej ozdravil dušo, šele potem tudi telo. V krščanstvu ima prvo mesto in veljavo duša; telo je šele na drugem mestu. Vsa vsebina ve re, vse delo Cerkve, meri na zveličanje duš. Naša vera ni tostranska, materialistična, vidna in otipljiva, ampak onstranska, duhovna, nevidna in skrivnostna. Ker pa živimo v telesu, Bog prihaja naši slabosti na pomoč neredkokrat tudi z vidnim' deli, da ne bi naša vera omagala. Čudeži, ki se tudi dandanes še gode, nai utrjujejo našo vero, da bi se mogli dvigati: vedno više k duhovnim vrednotam.
PO MARIJI K JEZUSU
Zaltl)uini g«vor predsednika Marijinega »©«* manga kanemita Kramariča na Opčinali
Dragi bratje in sestre! Častilci Marijini!
Kot predsednik odboru za slovesi nosti romanja fatimske M. B. srna-tram za svojo dolžnost, da podam obračun o poteku te pobožnosti in o nalogah, ki jih moramo po kom čanih slovesnostih še na praviti. Ne sme ostati samo pri manifestaciji, želje in obljube morajo roditi sa* dove!
Ze v začetku Marijinega romanja
—	ob blagoslavjanju kipa — sem poudaril: Mnogi ne morejo Marije obiskati na njenih slavnih božjih potih, kjer ona v obilni meri deli s\'oje dobrote. Zato snio naprosili njo, božjo in našo mater, naj pride k nam. In prišla je. Pod /x>dobo, kot se je prikazala v Fatimi, smo jo spremljali od župnije do župnije, poslušali njen klic:	k molitvi sv.
rožnega venca in pokori, da bi nam bilo prizaneseno z novim gorjem na tem svetu, da bi nam Jezus odpustil naše grehe, nas obvaroval peklem skega ognja in privedel v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne njegovega usrni--Ijenja.
Sedaj ob zaključku pa napravimo računi Množice vernih bratov in sestra so se zgrinjale okrog Tebe — Mati. Res so mnogi stali ob strani. Vprašamo se, zakaj? Odgovor je lahek:	Iz	strahu pred brezbožniki,
kot je to storil PHaf, ko je obsodil Jezusa na smrt. Njegov konec je bil nesrečna smrt. Drugi so — plačani od brezboinikov, kol je to storil Ezav, ki je za skledico leče prodal pravico do dediščine po očetu, — delali za denar propagando proti udeležbi. Njih delež bo delež Juda Iškarjota. Množice pa se ne dado več varati ix> brezbožni propagandi. Ponosni
fantje, vrli možje, cvetoča dekleta in verne žene so kar tekmovali pri pripravah na sprejem, prišli so k sprejemu, nosili podobo Matere božje, prižigali luči, trosili cvetje in pokazali vsemu svetu, da je naš nai rod Marijin narod in se zna postai viti v obrambo nebeške Matere.
Mati! Videla si težke boje in včai sih družinske tragedije. Nekatere žene in dekleta so morale prestati mnogo nasprotovanja in zaničevanja. Da, bde so celo tepene, ker so se odločile iti k Mariji. Mati! Videla si te junakinje vere in jih potolažila. Te zaušnice so postale seme novih Tvojih častilcev in častilk. Mati! Vn dela si, kako je bogokletna roka
Koledar za prihodnji teden
9. oktobra. NEDELJA. Oscmnaj* sta pobinkoštna. — Dioniz in tov., mučenci.
10. PONEDELJEK. Frančišek Bor. gija, sp. Bil je eden najodličnejših knezov na Španskem. Že kot knez je živel vzorno krščansko. Pozneje je vstopil v jezuitski red pod usta« noviteljem Ignacijem. Postal je tudi general jezuitskega reda po smrti Ignacijevega naslednika Aquaviva. Umrl je 1. 1572.
11. TOREK. Materinstvo Marijino. Ta praznik je bil vpeljan od rajnega papeža Pija XI. v letu 1925.
12. SREDA. Maksimilijan (Maks), škof.
13. ČETRTEK. Edvard, kralj. Bil je zadnji anglosaški kralj na An. gleškem. Umrl je 1. 1066. Potem so zavladali Normani.
14. PETEK. Kalist, papež
15. SOBOTA. Terezija (Velika), devica (Reza, Rezika, Zinka).
izmaknila malo Tvojo podobo. Nisi udarila; to dejanje je mnogim, prej nebrižnim odprlo oči in so Ti prišli zadostit za žalitev. Marija ne štej v greh tem po brezboštvu zapelja--nim, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Daj jim, da bodo mislili s svojo glavo in prišli skesani k Tebi.
Vi pa, ki se niste dali prestrašiti in ste zvesto spremljali Marijo na njenih potih, vedite, da je vse, kar ste storili, zapisano v knjigi življei n ja vam v dobro.
Marija! Zahvalim se Tebi v imes nu svojih sobratov — dušnih pastir> jev za Tvoj obisk m Te prosim, daj nam moč,	da	bomo vztrajali na
pravi poti, ki vodi k Tvojemu Sinu in naši sreči.
Prepričan sem, da se smem v Tvoi jem imenu, o Mati, zahvaliti svojim sobratom duhovnikom in zlasti mi. sijonarjem za njih vneto pripravo na Tvoj obisk. Koliko korakov so morali storiti, koliko prošenj in spodbujanja je bilo treba, da so verniki s toliko požrtvovalnostjo okrasili cerkve, pota in hiše s slai voloki, rožami, lučmi!
Mnogi so si tako rekoč odtrgali od ust, da so prispevali za cvetje.
Lahko si mislimo, da so mnogi, ki so Tebi darovali svoje drage spomii ne, verižice, prstane in druge dragos cenosti, morali bojevati sami s seboj hud boj, ko so se ločili od svojih dragih spominov srečne mladosti, ne toliko zaradi vrednosti, kot lepe pre> teki osti, ki se več ne vrne. Čutili so do Tebe ljubezen odpovedi do časnega, da dobe srečo večnega. Kep kor se mali otrok v naročju matere čuti srečnega, ko ga pritiska na prsi, ste tudi vi občutili veliko srečo ma> terine ljubezni Marije. F se to si vi--
dela in slišala mati Marija. Naj ta ljubezen izbriše neprimerne besede ali dejanja drugih zanemarjenih otrok in sprejmi zaradi dobrih tudi te v svoje varstvo!
Sedaj pa še besedo o nalogah, ki jih moramo po Tvoji želji in s Tvojo pomočjo izvršiti.
Mati! Tvoja podoba bo ostala po želji Opencev, ki so pomagali k nai kupu tvojega kipa, na Opčinah. Tudi duhovniki in verniki vseh fara, ki si jih obiskala "J?~ 5/ 'fe radi imeli povsod, kar pa ni mogoče. Zato že. Urno, da bi Tvoje častno me^to bilo tu, kamor bodo romarji lahko vsak čas prihiteli iz vsega tržaškega ozemlja, s kršnega Krasa in lepega Primorja, da obnovijo sklepe, ki so jih napravil ob priliki Tvojega obiska po župnijah. Tu v župni cerkvi naj bo Tvoje bodoče bivai hšče, kamor bomo hodili k Tebi na romanje, ker nam okoliščine ne dopuščajo iti drugam.
Vi pa, dragi bratje in sestre, ki ste v teh tednih pokazali svojo poi žrtvovalnost in ste se upali postaviti
v	bran proti brezboštvu, možje in žene, očetje in matere, bratje in sestre, fantje in dekleta in tudi vi otroci, pomagajte dušnim pastirjem pri delu za pobijanje brezboštva in za širjenje božje resnice in življenja po veri. Marsikom duhovniku ni doi voljen dostop. Tam bodi ti mož in
oče družini, tam bodi ti mati in žt-na možu in otrokom malim m ve> hkim, tam bodite vi otroci staršem,
vi	bratje in sestre drug drugemu dušni pastir, da boš odvračal svojce in prijatelje od brezboštva in prh vedel po Mariji k Jezusu!
Hodi ob nedeljah in praznikih redno k sv. maši, posvečuj Gospo'-dov dan z nedeljskim počitkom, pogostim prejemanjem sv. obhajila! Poslušaj rad božjo besedo, da se utrdiš v veri, ki jo uči naša mati sv. kat. cerkev, moli sv. rožni ve> nec, čitaj s premislekom teden za tednom katoliški časopis, da boš znal pobijati zmote brezbožnega tiska. Skrbi, da bodo tudi drugi radi segali po katoliškm časopisju in opustili čitanje brezbožnih listov. To smo Mariji obljubili v posvetitvi-
Sedaj je Marija zaključila romanje po naših župnijah. Odslej bomo mi teden za tednom, kadar nam bo mo> goče, prihiteli semkaj na Opčine, da obiščemo Mater, ki nam hoče dobro■ Pa to še ni zadosti! V posameznih župnijah naj mali kip fatimske Ma: rije roma dalje od hiše do hiše, od družine do družine, kjer se naj na dan obiska družina posveti Mariji. Tisti dan naj vsi člani pristopijo k mizi Gosopdovi, ali vsaj gredo k sv. maši in naj bo za družino duhovno slavje v čast Mariji, naši dobri m8> teri in pomočnici.
Odpustki med svetim letom
Za prihodnje sveto leto bo glede odpustkov veljala stara postava, ki jo je dal že papež Benedikt XIV. za jubilejno leto 1750. V tej odredbi je bilo določeno: Ker imajo v svetem letu vsi spovedniki v Rimu izredna pooblastila in ker dobijo vsi verniki, ki to leto obiščejo sveto mesto, izredne popolne odpustke, bi ne bilo prav, če bi se iste duhovne milosti istočasno delile tudi drugod. Zato so za čas svetega leta ukinjeni vsi odpustki za žive, razen nekaterih. To so pozneje potrdili ostali
Navodila za kongres
katoliških organizacij v Dolini 9. oktobra
1. Iz Trsta pelje več korier s Piazza Impero točno ob treh popoldne. Iz bližnjih vasi pridite peš. Odhod iz Doline okrog sedmih zvečer.
2. Članice Marijinih družb naj prinesejo s seboj kongregacijski znak in molitvenik za cerkveni shod. Lepo bi bilo, da bi prinesle tudi nekaj cvetja za Marijin oltar.
3. Shod se začne točno ob 3,30 (pol štirih). Ne zamudite! V cerkvi bosta dva kratka govora (msgr. Brumat za Mar. družbe in dr. Gracar za Apostolstvo molitve). Peli bomo litanije z odpevi. V cerkvi kot pri pevskem nastopu bodite posamezne organizacije vedno skupaj. Pri Izhodu Iz cerkve se bodo delile spominske podobice na drugi skupni shod v Dolini.
4. Če bo lepo vreme, bo ob petih pevski koncert na prostem pred cerkvijo, sicer pa v cerkvi.
5. Tako v cerkvi kot pri pevskem nastopu naj sedijo v klopeh le starejši udeleženci. Mlajši naj potrpijo 1
6. Naš praznik naj diha pobožnost, ki je last vseh katoliških organizacij I Pevski nastop ni tekmovanje med zbori, ampak slava Materi božji! Ljudsko petje v cerkvi kot pri koncertu bodi skupno in navdušeno!
Z ljubljenim Sinom nas blagoslovi idevica JHCarija!
papeži za čas svetega leta in to je potrdil tudi sedanji sv. oče za prihodnje sveto leto. Zato velja za prihodnje sveto leto glede odpustkov sledeče: Ukinjeni so za ves čas svetega leta po vsem vesoljnem svetu in v Rimu vsi popolni in nepopolni odpustki, ki se morejo prejeti za žive; ostanejo pa v veljavi oni za rajne. Ukinjena sc za vse spovednike vsa posebna pooblastila, ki so jih morebiti prejeli od sv. stolice.
Vendar veljajo za odpustke nekatere izjeme, in sicer: prejeti se bo mogel popolni odpustek »ob smrtni uri«, odpustek za molitev angelovega češčenja in ob obisku celodnevnega češčenja Najsvetejšega zakramenta ter odpustek podeljen onim, ki opravljajo posebno molitev za sveto leto. Razen teh odpustkov bodo ukinjeni vsi ostali odpustki za žive. Lahko pa iste odpustke darujemo za rajne, n. pr. če kdo moli rožni venec v cerkvi pred Najsvetejšim, prejme odpustek, ki ga lahko daruje za duše v vicah, zase pa ne; če hoče dobiti odpustek zase, mora v Rim! Tam bo našel spovednike v vseh jezikih, iki bodo imeli najširša pooblastila za od-vezovanje tudi od najtežjih grehov in cerkvenih kazni R tam bo prejel tudi popolni sve-toletni odpustek.
Kaj pa za one, ki np bodo mogli v Rim? Ti bodo sveto' letne odpustke lahko prejeli prihodnje leto 1951, ko bo sv-oče raztegnil sveto leto na ves svet. Kdor bi pa ne mogel vsled bolezni ali iz kakega drugega podobnega vzroka v Rim in b| tudi drugače ne mogel izpolniti obveznosti za zadobitev sveto' letnih odpustkov, bo lahko pre' jel iste odpustke doma, če sc bo le spovedal in obhajal tef izvršil dobra dela, ki mu iih b0 zato pooblaščen.1 spovednik na' ložil. Ta izjema velja tudi zjl one vernike, ki vsled izredni1 političnih razmer v nekaterji1 deželah, ne morejo in ne boda mogli za sveto leto v Rim, tor.Vl za vse one, ki žive pod komuh1' stičnimi režimi.
(
»Katoliški glas" v vsak0 slovensko družino I
odgovor »Demokraciji«
Moj
Doslej še nisem doživel, da bi me napadali po časopisih. Prvič si morem šteti v čast, da me napadajo zaradi moje borbe za avtonomijo katoliškega gibanja. Ker je »Demo* krači ja« 30. septembra t. 1. objavila t c stvareh, ki mene zadevajo, več netočnih trditev, je moja dolžnost, da jih pojasnim.
1) Nikoli me prevzv. g. škof ni podil na Goriško zaradi tega, ker sem sodeloval s Slov. dem. zvezo. Nikoli mi ni niti besedice omeni! o tem. Nikoli ni name niti z besedico vplival, naj ustanovimo svojo lastno politično stranko.
2) Ni res, da bi se vmešaval g. škof v zadeve »Slov. odra«. Saj o teh stvareh sploh ni bil obveščen. »Slehernika« so na Repentabru dva* krat igrali pod okriljem Slov. kršč. scc. zveze, kot se razvidi iz okrož* nice, ki jo je ta zveza poslala slo* venski duhovščini in kot je bilo objavljeno v Rat. glasu. Kljub temu so se predstav brez vsake kritike udeležili tudi vodilni možje Slov. dem. zveze. Zato nismo videli razloga, zakaj bi pri »Divjem lovcu« mo* ralo biti drugače.
3) G. urednik »Demokracije«, Vi ste svoj čas obiskovali katoliške krožke v Rimu ter pisali tudi v Osservatore Romano. Zato Vam bo znano, da je navodilo Cerkve na* slednje: Katoličani se smejo ob po* sebnih prilikah vezati v političnem delu tudi s strankami, ki niso opre: deljene po svetovnem naziranju. To* da pri tem mora bili njih delo vzporedno ali koordinirano, ne pa podrejeno ali subordinirano. Njih delo mora biti čisto avtonomno. Saj delamo le to, kar je napravil g. dr. Tischler na Koroškem, kakor poro* čate Vi v Demokraciji 30. sept. na
J drugi strani in prinašate njegovo izjavo: »S samostojnim nastopom ne kršimo narodne edinosti«. To velja tudi za nas. Tudi mi želimo kakor Korošci poslušati glas Cerkve, ne pa nasvetov Vašega lista.
4) Kako se je sestavljal program Slov. dem. zveze'? Program so sest a: vib odborniki Slov. dem. zveze sa= mi. Na neki seji so nam predložili besedilo, pripravljeno za tisk, da ga podpišemo. Prosili smo odloga, da preberemo in predlagamo morebitne spremembe. To se je zgodilo. Spre* niembe so se nanašale na nekaj vrstic. Program ni sad skupnega in vzajemnega dela. Mi smo ga sprejeli kot minimalni program skupnega dela našega tedanjega udruženja in Slov. dem. zveze. To smo vedno •zrecno naglašali. Pri poznejših raz* bigah in izdajah nismo sodelovali. Sestavili smo za Slov. kršč, soc. zvezo lasten program, kot ga imajo krščanska socialna gibanja v Belgiji.
PlERRE L' ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
»O ne. niti za vas niti proti vam! Samo iščem z vami in prosim Boga pcmoči, pa nič več ... Kdor hoče Postati duhovnik, mora imeti srce, vcliko srce, naravnost neizmerno, kot je lepo povedal pesnik: »Odpri srte..Pascal pa je že pred njim tekel, da vse velike misli prihajajo ‘z srca ... Le to je, da mora duhov* **' v svojem navadnem, vsakdanjem *‘vljenju zmerom delati, kakor da ne hi imel. Pri vsem njegovem delovanju ga morajo voditi edino 'hidnaravni nagibi in hladen razum, k* mu kaže pot. Seveda je hudo, kadar trepeče srce v rokah, ki ga H<skajo, da bi ga skoraj zadušile, sam vem, kako boli, kadar mu Pot preozka, da se trnje zadira Vttl>j in brizga gorko kri... A to so
Nemčiji, Holandiji in drugod. Pr o* gram Slov. dem. zveze je z našim le v nekaterih točkah soroden, ni pa našemu enak. Pri tem moram po* jasniti, da g. prof. Cucek in jaz ni--sva bda nikaka zastopnika duhov* ščine, temveč le zastopnika našega tedanjega Udruženja slov. in hrv. kršč. socialcev. Duhovniki imamo svojo lastno »Duhovsko zvezo«. G. prof. Cucek in jaz pa nisva bila ni* koli v njenem odboru niti nikdar njena pooblaščenca. Slovenska du* hovščina ni podrejena ne Vaši in ne naši zvezi ter je v svojem delu čisto samostojna.
5)	Z volitvami pa je tako: Slov. dem. zveza nas je povabila k posve* tovanju. Na prvem posvetovanju so zastopniki Slov. dem. zveze predla* g ali, da ne gremo na volitve. Od vseh navzočih sva ugovarjala temu samo oba zastopnika Slov. kršč. soc. zveze, namreč inž. Sosič in jaz. To pa zato, ker sva želela, da se de= mokratično politično gibanje na Tržaškem presadi iz dežele sanj o armadi somišljenikov na realna tla, kar se je z volitvami tudi zgodilo. Zapovrstnost kandidatov se je dolo* čila sporazumno. Ne vem, zakaj se je potem spremenila tako, da je prišel g. dr. Vesel na zadnje mesto. Glede preferenčnih glasov smo izreč* no izjavili, da pustimo svobodo vo* livcem, in smo na tej svoji izjavi vztrajali. Vseh enajst votivnih list je zapovrstnost kandidatov določilo sporazumno, ker drugače ni mogoče, in vse liste so pustile volivcem svo* bedo do preferenčnih glasov. Ne ra= zumemo, zakaj bi se morala prav Slov. kršč. soc. zveza odreči tej svo* bodi v prid Slov. dem. zvezi. Ker sem že pri volitvah, moram pribiti,
Kmečka opravila v oktobru
DAVKI: Plačaj jih med 10. in 18. oktobrom, saj veš, da če zamudiš samo en dan, moraš plačati obresti.
V HIŠI: Dnevi postajajo hladnejši in bliža se čas, ko bomo večino dne* va prebili v hiši. Ali ne bi bilo do* bro, če bi bila hiša skrbno prečiščena in pobeljena, da bi bila zdrava ? — Gospodinja naj pregleda zalogo ja* bolk, ki letos hudo gnijejo. Vse gnile in nagnite odstrani. Shranite si grozdja za poznejše mesece. Nateg* uite vrvice in obesite grozde. Lahko pa shranite grozdje tudi na lesah. Predvsem pazi, da ni na grozdih ne gnilih in ne nagnitih jagod in da se grozdi ne dotikajo. Tako boš ohra* nila grozdje vse tja do januarja.
V SHRAMBI preberi krompir in
samo posameznosti . ,Kdor svojega očeta ali svojo mater ljubi bolj ka* kor mene, mene ni vreden ...’ Du* hovnik brez ljubezni ni duhovnik — ampak njegovo ljubezen mora varo* vati ,aes triplex’, trojen oklep! Ali me razumete?«
»Da, prav dobro vas razumem.«
»Pravi duhovnik ve, da je njego* va prva in edina zapoved ljubezen! In sveti Avguštin, ki ste mi ga ravnokar omenili, naroča svojim ver* r.ikom: ,Ama et fae, quod vis! Lju* bi in delaj, kar hočeš!...’ Ali po* glejte življenje svetnikov. Nekateri so ljubeznivi kakor sveti Janez ali goreči kakor sveti Frančišek Asiški, drugi so dobri kakor sveti Vincenc Bavelski ali strastni kakor sveta Terezija ali sveta Katarina Sienska. Da, da, toda najpreji so morali ve* deti, kaj se pravi ljubiti in kaj lju* bežen zahteva od človeka. Njim niso bile prazne one vzvišene in strašne besede: .Ljubiti pomeni že* leti dobro onemu, ki ga ljubimo. Amare est velle bonum! ...«
da je bilo popolnoma zgrešeno in kvarno za volivni uspeh, da so pro: pagandisti Slov. dem. zveze med vo* livno kampanjo ne enkrat, ampak večkrat napadali g. škofa na način, ki smo ga bili vajeni v prejšnjih časih slišati od komunistov.
6) Dostaviti moram še naslednje: Iz izvajanja v zadnji »Demokraciji« bi utegnil kdo sklepati, da SDZ želi med duhovščino in g. škofa zanesti razdor. Pomisliti pa bi morali, da bi s tem duhovščino spravili v zelo težak položaj. Ves ugled duhovščine pred svetom zpvisi od njene zve* stobe do cerkvenih predstojnikov. Tudi ne moremo zamolčati, da se tržaški g. škof zelo zanima za svojo duhovščino, da je sprejel v svojo škofijo več duhovnikov beguncev ter jim tudi zagotovil gmotni ob* stoj. Položaj je danes brez dvoma tak, da je bolje, če vse cerkveno*po* liiične zadeve prepustite duhovščini sami, ker bo to za naše ljudstvo najbolj koristno.
7) Prepričan sem, da izražam željo vseh naših somišljenikov, če predla* gam ponovno Slovenski narodni svet, ki bi določal in vodil potrebne skupne politične nastope vseh demo* ki etičnih Slovencev na tem ozemlju.
V teh dneh sem slišal to željo tudi od vplivnih ljudi, ki niso v naši or* ganizaciji. Zato sem prepričan, da bo prej ali slej do tega prišlo. Iz* javljam, da bomo po potrebi objav* Ijali še pojasnila o naših zadevah, ne bomo pa si izposojali ob medse: bojnih razjasnitvah nedostojnih izr a: zov iz komunističnega besednjaka.
Peter Šorli, tajniik SKSZ v Trstu
V Trstu 2. oktobra 1949.
odstrani pokvarjenega Sveže pobra* no koruzo drži na prepihnem pre* štoru, da se dobro presuši. — Pazi, da ti različen mrčes ne kvari zrnja. 1)DT pomaga.
V	HLEVU pazi na snago, ki je toliko bolj potrebna, ker bo živina kmalu obsojena, da stalno biva v hlevu. Naj izginejo pajčevine in ves mrčes — DDT pomaga. — Živina naj bo na suhem. Zato pa redno kidaj gnoj. Vsak dan odstrani od* padke. — Živino krmi čim več časa s svežo krmo, polagoma pa ji le do* dajaj nekoliko sena, da se živina nanj zopet privadi. Itak pa si bil najbrže tako pameten, da si nasadil dovolj krmske pese, korenja in repe, da bo imela žiGna skozi vso zimo nekaj osvežujočega priboljška. —
Župnik je malo prenehal in po* gledal Dominiku naravnost v obraz, nato pa je nadaljeval in ga začel tikati, kar je vselej pomenilo poseb* no ljubezen.
»Ali si že kdaj premišljeval o teh hladnih besedah, ki določujejo vzvi* šeno, nadčloveško, božjo ljubezen, kjer čuti in lepota nimajo prav nič opraviti? Če si natančneje ogledaš to ljubezen in iztisneš njeno srčiko, ti bo vsa kri udarila iz srca in cur* Ijala med prsti; kajti taka ljubezen n> sladkost niti občutek neskončne miline niti občudovanje kakšne le* pote, četudi bi bila še tolika! Prava ljubezen je dejanje volje, ki ima pred očmi samo resnično in nadna* ravno dobro ljubljene osebe. Samo takšna ljubezen je mogla dati moči materi, da je svoje otroke spodbu* jula k mučoništvu, samo takšna ljubezen je mogla nagniti gospo Ghantalsko, da se je ločila od svojih sinov in odšla v samostan, in edino iz takšne ljubezni se je mogel Po* lijekt odtrgati od Pavline... Straš*
Če začnejo slane, ne pasi živine še vsaj eno uro potem, ko je slana izginila.
V KLETI: Ta mesec je najveselej* ši za vinogradnika, ker spravi trud celotnega leta, žlahtno vinsko kaplji* co. Pazi, da bo vino prav povrelo. Če bi vrenje ponehalo, premešaj z lesenim kolom po sodih do dna. Imaš na sodih kipelne vehe? Brez teh se ti bo vino skisalo, ker bodo okoli sodov letale tisočere mušice, ki prenašajo kislobne povzročitelje.
—	Ne hrani v kleti krompirja in ne prašičevine, če je imaš še kaj: vino se navleče prav rado neprijetnih duhov.
NA VRTU lahko še seješ špinačo, sadiš jesenski Česnik, presajaš zim* sko solato in vrzotine (zgodnje zelje). Paradižnike odstrani s stebli vred in jih obesi na suh prostor, da bodo dozoreli:	tudi	pozni paradižniki so
dobra začimba. — Dobro bi bilo, da enkrat okopaš endivijo; na vsak način porij plevel. V dobrih legah lahko še seješ motovilec.
V SADOVNJAKU spravljaš zad* nje jabolke in zimske hruške. Od* strani vse suhe in gnile plodove z dreves in izpod dreves. Tudi odpad* le liste pograbi. — Sedaj moraš ko*
Izredna slovesnost v Gorici
V	nedeljo 9. oktobra bomo imeli na Placuti cerkveno slovesnost, kakor je Gorica najbrž še ni videla. Ta dan bo imel prvo slovesno novo mašo duhovnik bizantinskega obreda č. g. pater Pavel Leskovec D. .1. Začetek bo ob 9. uri in pol.
Pater Leskovec je doma z Gor pri Idriji Malo semenišče je obiskoval v Gorici, nato se je odločil za redovno življenje in stopil v jezuitski) red v Rimu. Kot bogoslovec je tu sprejel bizantinski obred z namenom, da bi deloval med pravoslavnimi Rusi. Letos za veLko noč je bil posvečen. Sedaj pa je prišel med nas, da tukaj v Gorici, kjer je preživel osem let, daruje slovesno sv. mašo. Ker ne more domov k staršem in v domačo vas, da bi tam daroval sv. mašo, se mu vsaj mi oddolžimo po svojih najboljših močeh.
Vzhodni ali bizantinski obred je oni, ki ga je v grško cerkev vpelial sv. Janez Krizostom. med Slovane pa sv. Ciril in Metod. Pri Grkih se daruje sv. maša v grškem ieziku, pri Slovanih pa v starem cerkveno-slovanskem jeziku. Po tem obredu mašujejo vsi pravoslavni Slovani in katoliški Slovani vzhodnega obreda.
na je taka ljubezen!... Toda na* vadna ljubezen ni za duhovnika čisto nič nevarna; kdor namreč gori za svoj vzor, tega ne bo premotila s svojo ponižujočo telesnostjo. Pač pa je mnogo nevarneje, da bi sc ustavil pred lepoto posameznih duš in pozabil, da mora vedno više in više, dokler ne pride do Najvišjega. Ali to doumete?«
»Vaše besede me silno plašijo. Kar v glavi se mi začne vrteti, ko čujem, kaj naperjate proti takemu slabiču, kakršen sem jaz. In ravno sem vas hotel prositi, da bi me pri* poročili ravnatelju semenišča.«
»O, nič se ne bojte, to se še zme* rom lahko zgodi. V Issyju je mno* go takih, ki nikdar ne postanejo duhovniki in gredo tja edino zate* gadelj, da bi premislili svoj poklic in sc najprej prepričali, če ga sploh imajo.«
»Jaz pa kljub vsemu mislim, da ga imam, ker prav dobro čutim, ka* ko me neka višja, skrivnostna sila nagiblje k dobremu. Tudi to mi je
pati jame za sadno drevje, ki ga hočeš nasaditi v jeseni. Kdor sadi v jeseni, večkrat pridobi celo leto. Jame pa naj bodo- globoke in široke, ker le v takih se lahko korenine razrastejo in bo drevo bujno rastlo.
—	Ali si obdal drevesa z lepilnimi pasovi proti pedicu?
NA NJIVI boš ta mesec sejal pšenico. V. prihodnji številki bo v tem pogledu poseben članek. Letos je bila huda suša, ki je hudo stisnila vse poznejše pridelke. Pšenica pa navadno uteče suši. Zato je sej čim več. Če mogoče, sej pšenico s sejal* ko: seme je bolj sorazmerno razde* ljeno po njivi in zato pšenica bolje uspe; poleg	tega pa še prihraniš
na semenu. Pazi na koruzno slamo, ker jo boš potreboval za krmo.
V	VINOGRADU čakaj s trgatvijo kolikor mogoče dolgo, posebno če so dnevi lepi. Najboljše je, če že pred trgatvijo ali pa vsaj med trgatvijo zaznamuješ tiste trte, ki slabo ali pa prav dobro rodijo: prve boš precepil, od drugih boš pa cepiče vzel. — Dokler so trte še zelene, jih ne obrezuj; dokler so še zelene, potuje* jb po poganjkih in ostalem lesu še snovi, ki se tvorijo v listih in trto krepijo.
NA SENOŽETI bo mogoče še kaj paše. Ne pasi, če je slana, te še enkrat opozarjamo, da ne bo živine napadlo napenjanje. — Potem pa senožet prečisti: odstrani trnje in kamenje, senožet dobro pregrabi, lahko jo prevlečeš tudi z njivsko brano, po« tem pa pognoji. Če je zemlja na senožeti plitva, pognoji predvsem s hlevskim gnojem; če pa je zemlja globoka, bo hlevski gnoj tudi kori* stil, a lohko pognojiš tudi z umetni* mi gnojili. Če moreš dobiti, kupi Thomasove žlindre, ki je za senožeti najprimernejše umetno gnojilo: vse* buje mnogo fosforove kisline, pa tu* di precej apna in nekaj železa, kar vse dobro zaleže na senožeti. Seveda je tudi superfosfat dober. Bolje je gnojiti senožeti v pozni jeseni in v prvi zimi, kot na spomlad; to je posebno letos, ko bo krme primanj* kovalo in bi bilo nujno želeti, da bi začele senožeti že zgodaj spomladi bujno zeleneti: to bodo storile, če bodo pravočasno pognojene.
Vpisovanje na slov« srednih šolali v Gorici
Vpisovanje na slovenskih srednjih šolah v Gorici je podaljšano nepreklicno do 8. oktobra. Kdor se ni še vpisal, naj stori to čimprej, ker se po tem dnevu ne bo več vpisovalo. 'Tajništva teh šol so odprta, za vpisovanje vsak dan od 8. do 12. ure.
jasnu, četudi nisem dosti premišlje* val, da mora biti razlika med lju* beznijo, kakor ste pravkar povedali; zlasti pa vidim, kako neizmerno odličnejša je ljubezen do Boga od ljubezni do ničvredne, minljive stva* ri ... Ljubezen do te prekrasno deklice je bila zelo huda skušnjava za moj poklic, saj veste, kako sem čuvstven... Pa sem navzlic temu, kakor vidite, odšel in se rešili Pri* našam vam svoje krvaveče srce, a prinašam vam ga vendarle... Vi sicer pravite, da se enkrat kaj take* ga že še prigodi, toda pred Bogom vam zagotavljam, da čutim moči tudi za druga podobna dejanja.«
»Tem bolje! Počasi se bosta mo* rali zopet privaditi svojemu prejš* njemu življenju in kar največkrat prihajati v patronaž ... Glede vaše* ga poklica bova še govorila, zlasti pa bova prosila Boga, ki nikdar ne odreče svoje milosti onemu, kdor ga goreče prosi, da bi mu dal spoznati pravo pot v življenje... Sedaj pa si lahko ogledate naše dvorane; bo*
Gospodarski listek
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto I. - Štev. 36
Beguncem
Cente? I. R. 0. — N. C. W. C. v Gorici
Med mednarodnimi ustanovami ki skrbijo za begunce, je tudi Orga* r.izacija, ameriških katoličanov — N.CAV.C. (National Catholic Wel* fare Conference), pod vodstvom ka* toliških škofov.
Td organizacija ima svoj glavni sedež v New Yorku in svoje zastop* nike v posameznih državah. Zastopa nik za Italijo je msgr. Landi v Rimu. Na njegovo pobudo je organizacija N.CAV.C. prevzela skrb tudi za be* gimce izven taborišč, ki pa so od I.R.O. sprejeti izrecno s pravico do take podpore.
Organizacija je ustanovila v ta namen osebne. Centre po raznih me* stih, med temi tudi slovenski Cen* ter v Gorici.
Poleg gmotne podpore nekaterim bo od sedaj dalje goriški Center po® magal vsem beguncem v reševanju
zadev za izselitev. V zvezi s tem sporočamo beguncem, da jim za na« prej ne bo več treba hoditi v tabo* rišča, temveč bodo lahko vse po« trebno uredili doma in bodo na to pozvani naravnost pred komisijo. Tudi za čas med zaslišanjem pred komisijo in odhodom se bodo smeli vrniti domov,- da si uredijo svoje osebne zadeve.
Trenutne možnosti za iselitev
Vsem, ki računajo na izselitev, sporočamo, da se sedaj nudi naj5 ugodnejša prilika za emigracijo v Avstralijo. Prijave za to siprejema gciriški Center I.R.O. — N.CAV.C., ki daje tudi podrobnejša pojasnila in nato preskrbi vse potrebno-. Ker se bliža konec delovanja I.R.O., je priporočljivo, da se begunci odločijo čimprej, ker bodo pozneje pogoji za izselitev vedno težji.
Za druge države trenutno ni no* bene možnosti, razen z osebnimi vpoklici. Center sprejema v svojem uradu v Gorici, Riva Piazzutta 18, ob ponedeljkih, torkih in petkih.
nia, da je komunistična, je pravo sodelovanje s sovražniki Cerkve, čeprav samo na prosvetnem polju. Cerkveni organist, cerkveni zbor ali cerkveni pevec se ne smeta hkraiu družiti s sovražniki Cerkve in na? stopati na cerkvenem koru ter ko-munističnem odru. Treba biti do* sleden! Ni mogoče služiti dvema gospodarjema!
Ako drugače mislite in ravnate, ste zašli. Zato se vrnite na pravo pot, tudi če vas to stane žrtve. V tem vas bo milost božja podpirala. Sicer vedite, da se s sodelovanjem na jutrišnjem »Ljudskem taboru v Sovodnjah« odločno postavite ali kot celota ali kot posamezniki na nasprotno stran tako, da bo med
sodelavci »Ljudskega tabora« in Cerkvijo tak prepad, da ne boste več mogli biti cerkveni organist, cerkveni pevec in pevka! Izberite! Ali se zamerite ljudem (komuni* siom) ali Bogu!
S tem pismom nočem sitnariti, marveč je moja dušnopastirska dolžnost. Rad bi še omenil, da drugi pevski zbori,. ki jih navaja lepak, kolikor je meni znano, niso cerkve> ni pevski zbori in se zato ne smete nanje sklicevati in jih posnemati. Vsekakor je pa jasno, da vsak od> govarja zase in zato se ne bo skri* val drugim za hrbet!
Do ustnega ali pismenega odgvora v teku dneva pozdravlja v Gospodu!
Artur Zalatel
Dopisi
Nova maša v Levpi nad Kanalom
V	nedeljo 18. sept. je bila v Levpi izredna svečanost: nova maša. Daro* val jo je tamkajišnji rojak g. Lojze Munih. Posvečen je bil prve dni septembra v Ljubljani. Študiral je najprej v goriškem Malem semeni* šču, potem v videmskem in nato v goriškem Centralnem semenišču. Svoje bogoslovne študije je slednjič končal na ljubljanski bogoslovni fa> dulteti. Slavnost nove maše je po* tekla kar najlepše. Ljudi se je na* bralo toliko, da niso mogli vsi v cerkev. Pa tudi vencev, slavolokov in deklamacij ni manjkalo. Novo* mašniški blagoslov so zbranim verni* kem podelili še .trije letošnji pri* morski novomašmiki. Ko se veselimo nevega delavca v vinogradu Gospo* dovem, mu želimo obilo božjega blagoslova na življenjski poti!
Štandrež
Pred ustmenim ali pismenim odgo* vorom na napad nekih listov pod naslovi »Preveč gorečnosti, g. žup* nik!« »Dogodek v Štandrežu« iz pre* teklega tedna, želi podpisani ob/a* viti v celoti pismo, ki je povod za njihov »Dogodek«.
Cerkvenemu organistu in cerkve* rim pevcem in pevkam v Štandrežu!
Na lepaku za »Ljudski tabor v Sovodnjah« sem čital, da bo nasto--pil tudi zbor iz Standreža. Upam, da to ni naš cerkveni pevski zbor in da pri tem zboru nimate ne ceri kveni organist in ne cerkveni pevci
N o
vice
Iz duhovniške službe
ničesar opraviti. Rad bi bil glede tega pomirjen, zato prosim tozaz devnega pojasnila še v teku danaŠ* njega dne.
Ako je na lepaku omenjeni zbor naš cerkveni zbor, tedaj ne morem in ne smem zamolčati, da je tako sodelovanje s »Fronto« nekaj zelo hudega in nedopustnega zlasti po* tem, ko je sveti oče izdal znani odlok o izobčenju komunistov iz katoliške cerkve.
Vsaj cerkveni organist in cerkveni pevci in pevke bi morali biti na jasnem in bi morali vedeti, kaj želi in zahteva Cerkev od svojih verni■ kov. V »Katoliškem glasu« in na prižnici je bilo vse podrobno razlot ženo in se ni več mogoče izgovarjati, da ne veste, kaj je prav in kaj se spodobi.
Pra\’ila cerkvenega pevskega zbo* ra, ki ste jih svoječasno dobili v roke in visijo na cerkvenih vratih in niso bila nikdar preklicana, pač pa bodo morala priti v veljavo do podrob* nosti, ne dovoljujejo cerkvenemu or* ganistu in cerkvenemu pevskemu zboru odzivati se vabilom brez ved* nosti in odobren ja vsakokratnega dušnega pastirja. Tudi posamezni pevci in cerkvene pevke ne smejo po pravilih biti obenem člani drugih pevskih zborov. Moralo bi biti torej jasno, da ne cerkveni pevski zbor kot celota in ne posamezni cerkveni pevec in toliko manj cerkveni orga* ni st ne sme biti v službi drugih pe v-, skih zborov. Sodelovanje na »Ljudi skem taboru v Sovodnjah« pa, ki ga pripravlja Fronta, o kateri ni dvo*
Č. g. Bernard Špacapan, župnik v Jamljah * Dolu, se seli danes na svoje novo službeno mesto v Pod* gero; č. g. Stanko Premrl upravitelj v Podgori gre za vikarja v Št. Ma* ver, č. g. Jože Vošnjak pa iz Št. Mavra za župnega upravitelja . v Jamlje * Dol.
Kongres komunističnega ženstva
Zveza italijanskih žena (UDI), v resnici organizacija ital. komunisitič* nega ženstva. s katero je povezana tudi Zveza slovenskih žena v Italiji, je imela zadnjo nedeljo 2. t. m. v Gorici v Trgovskem domu kongres. Udeležba je bila pičla. Ko so zboro* valke po končanem kongresu zapu* ščale Trgovski dom, jih je na ulici pi ičakala precejšnja množica poli* tičnih rogoviležev, ki je kričala in razsajala. Slovenske komunistke in njih privrženke se zborovanja niso udeležile. Naravno:	Italijanke se
sončijo v milosti kominformistične Moskve, Slovenke pa vedrijo pod okriljem Titovega Beograda.
Šolska maša
Pričetek šolskega leta posvetijo ljudske in srednje šole s sveto mašo, katere se udeleži celokupna šolska mladina z učiteljskim in profesor* skim zborom. Slovenske šole — osnovne in srednje — so imele zad* nja leta skupno šolsko mašo pri sv. Ignaciju na Travniku. Letos te skup* ne maše ne bo. Zaradi osebne var* nosti šolarjev je šolska oblast naro* čila vsem goriškim šolam, naj si oskrbijo sv. mašo v najbližji cerkvi. Po tej razpredelnici bodo slovenske šole iz Šolskega doma imele sv. ma* šo pri sv. Antonu, one iz Malega doma pa pri kapucinih. Ta novota* rija se nam ne zdi prav nič potreb* na in bo vzbudila samo nč voljo. Slovenski starši so bili zelo veseli,
ko so njihovi otroci pri skupni ma* ši slišali nekaj; lepih, spodbudnih besed za pričetek šolskega leta. Se* daj bo to odpadlo in bo zmaličeno svečano vzdušje. Skrb za varnost mladeži se nam zdi ob navzočnosti učnih moči, milo- rečeno, — pretira* na, zlasti če pomislimo na mrtvilo ki straši po mestnih ulicah.
V	komunističnem objemu
Iz verodostojnega vira smo zve* deli, da živi iz fašistične dobe v Gorici in okolici znani tajnik pod* gc-rske fašistične organizacije Ubald Stefanelli sedaj kot tajnik komuni« stične stranke v Anzio pri Rimu. Stefanelli je bil tajnik fašja v Pod* gori v času, ko so tamošnji fašisti dali piti olje cerkvenim pevcem in je bil zastrupljen naš nepozabni Lojze Bratuž. Gotove Podgorce bo ta vest najti r že krepko potrdila v nji* hovi komunistični zagrizenosti. Konč* no so se le znašli v ljubeznivem objemu.
Trgatev
Sobotni dež je bil pravi blagoslov za naše vinograde, ki so močno tr* peli zaradi suše. Pomanjkanje vode je ponekod resno oviralo pričetek trgatve. Sedaj se je položaj znatno zboljšal in se bo, kot čujemo, že v tekočem tednu skoro povsod v našem podeželju pričelo s trganjem. Na Tržaškem je delo večinoma že opravljeno. Po vaseh na Bregu (Dolina, Boljunc) točijo novo vino že po gostilnah. Suša in razne druge uime so grozd* je zelo stisnile in ponekod ne bo niti polovice lanskega pridelka, kapljica bo pa dobra in žlahtna. Novina na Tržaškem to že potrjuje.
Mesnice v zimskem času
Od I. oktobra je za mesnice v veljavi zimski urnik, ki traja do zadnjega aprila. Po tem upniku po*.
slujejo mesnice ob delavnikih od 7. do 13. ure in so popoldne zaprte rszen ob sobotah, ko bodo odprte od 15. do 20. ure, zvečer. Ob nede* ljali in velikih praznikih bodo mes* nice zaprte ves dan.
Povišani carinarnici
Dosedanji carinarnici v Gorici in Tržiču sta povišani in nosita sedaj naslov: višje ravnateljstvo. Pod ob* močje goriškega višjega ravnateljstva spada vsa goriška pokrajina iz* vzemši Tržiča, ki ima samostojno , višje ravnateljstvo. Povišanje je bi* lo izvedeno zaradi državne meje in prostega pasa, da Gorica lahko v lastnem delokrogu vrši in določa razne carinske postopke. Za poviša* nje se je potegovala goriška Trgov*-rka zbornica že c-d 1. 1947. S po* močjo -prefekture je sedaj končno povišanje tudi dosegla.
Silna povodenj
V	noči od sobote na nedeljo 2. t. m. je silna povodenj opustošila po* krajini Avellino in Benevento v južni Italiji. Preko 100 oseb je našlo smrt, 500 ljudi pogrešajo. 10 tisoč cseib je pa brez strehe.
DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS«
M. F. v zahvalo za nadpajtirski obisk in podelitev sv. birme v Mav* hmjah 500; N. N. zato, ker so vsi pozabili na naš list 1000; družbenica v Trstu 100; preplačilo v Mar. druž* bi 100; Julka B. 100; družbenica v Trstu 500; družina iz Števerjana v zadoščenje g. župniku Sedeju za komunistične žrtve 250; preplačila iz M. družbe v Trstu 250.-— lir.
ZA »DOBRODELNO DRUŠTVO«
Namesto cvetja na grob bratu daruje Dušan Hmelak iz Trsta 2500; družina iz Števerjana v zado* ščenje g. župniku za komunistične, žrtve 250 lir.
Vsem iskrena hvala!
Tržačani !l
7im n zahteva gorko perilo lllllldin tople nogavice; velika izbira v modni trgovini
nPRI SONCU"
Via Rlstnondo 1
Se priporoča Jvan £upše
Zobozdravniški ambulatorij
■-----------R. BRESIGER
H§_______je zopet odprt
v Gorici - Plazza della Vlttoria 18/lU
Sprejema vsak dan od 9. - 13. ufe in od 15. - 17.
CENE UGODNE!
Odgovorni urednik: Stanko Stani? Tiska tiskarna Budin v Gorici
ste videli, koliko se je že spreme* nilo.«
Po teh besedah je župnik prijel Dominika za roko in ga vodil po raznih oddelkih patronaža. Vse sobe so bile prebeljene, po stenah pa so otroci navesili različnih spominkov z zadnjih počitnic.
Oddelek mladcev je bil po številu tak, kakor ga je bil zapustil Domi* nik, le da je bil videti zelo zane* marjen.
»Takoj jih bom zopet vzel v ros ke,« pravi Dominik.
»Saj vidite, da je že zadnji čas. Tako je, dragi moj Dominik, k a* dar manjka glava, manjka vse!«
»Kaj menite, da sem jaz — glava?«
»Da, da, vi ste glava!« poudari župnik in mu stisne roko. »Samo gledati boste morali, da boste še nadalje vz>trajno urili in utrjevali •svojo voljo. Človeško življenje je večen boj. Hudobni Juh nepreneho* mo lazi okoli človeka in preži, kje bi ga najlaže ujel. Zato čujte in
molite, ker tudi vas ne bo pustil pr: miru. Kdo ve, če odločilni tre* nutek ni prav blizu?!«
Dominik je obhodil še delavsko predmestje, kjer so ga takoj spa* znali. Matere so ga hvaležno po* zdravljale, trgovci, ki so stali na vratih svojih trgovin, so mu prija* teljsko mahali, otroci pa, ki so se \ rnili s počitnic, so mu vsi veseli hiteli nasproti. Dominik ni nikogar prezrl, odzdravi jal je na vse strani in vsakemu je vedel povedati kako lepo besedo.
Toda navzlic temu je stala med njim in temi ljudmi vedno neka prozorna slika, na kateri je Dominik proti svoji volji zrl deklico z zla* timi lasmi, ki jih je imela pristri* žene kakor Ivana Arška. Videl jo je, kako sloni ob oknu, polnem cve* točih krvomočnic, in se ozira na morje; videl je njena prijazna uste* ca in bele zobke in njene globoke, žalostne oči, v katerih so se svetile solze...
ENO IN DVAJSETO POGLAVJE
Drugo jutro prinese vratar z Eli* zejskih poljan Dominiku naslednji brzojav:
»Mati nevarno zbolela. Na vsak način se takoj vrni!« Anastazij Yholdy.
Dominik je precej spoznal, da ta brzojav ni drugega kakor nerodna zvijača, s katero ga hoče ujec zva* biti nazaj. Brzojavil je nekemu znan* cu, s katerim sta večkrat igrala te* nis, in še isti večer prejel popolno« ma pomirljiv odgovor.
Tovariš mu je sporočil, da je videl njegovo mater pri slaščičarju. Res, da je bila vfideti nekam ža* lostna, kljub temu pa so ji šli zelo v slast kolački, ki si jih je privoščila vsak dan ob petih po* poldne.
Da bi čim h,itreje pozabil vse te neprijetnosti, si' je Dominik še bolj prizadeval, da bi sc zopet privadil svojemu prejšnjemu življenju. Vsak večer je prihajal k svojim mladcem in se redrto udeleževal sestankov
družbe svetega 'Vincenca Pavelskega.
Župnik je že zdavnaj želel in pre* udarjal, kako bi osnoval kakšen »Patronaški glasnik«. Obrnil se je na Dominika, ki je bil za to dovolj izobražen in zmožen, in ga zaprosil, da bi prevzel uredništvo lista, ki naj bi bil ogledalo vsega društvene« ga življenja in zakladnica načrtov za bodočnost. Na ta način bi storil zelo veliko dobro delo, ker bi lepo uredil in zbral prizadevanja in delo vseh članov in pritegnil še marsika* tero bogato in revno družino, ki jim je bil patronaž doslej le prazno ime.
Ker je bil v Parizu čisto sam, je lahko porabil čas, kakor jo hotel. Čez nekaj tednov se je njegova slikarska delavnica spremenila v majhno uredništvo, kamor je priha* jalo nešteto pisem in dopisov. Poleg tega ga je župnik prosil, da bi pre* vzel tudi dopisovanje z odraslimi, ki so bili pri vojakih. Župnik mu ni naprtil tolikega dela iz kakšnega tajnega namena, marveč edino zara*
di tega, ker je potreboval pomočn1' ka, kakršen je bil Dominik, ki pa do tedaj nikakor ni mogel najt1’
Dominik se je z vnemo lotil de'* in snoval načrte, kako bi se dt*^ pomagati revnemu in zapuščenen^ delavstvu, ki komaj čaka goječih apostolov.
Najprej je bilo treba preuredi »Prosvetni krožek«, kjer so del®*1 po nekem že prav zastarelem načii’11' Dominik, ki je končal visoko šoljj za nravne in politične vede, je t1' kakor nalašč primeren za tako d0^1’ Sam je obljubil, da bo predaval spekulativnih in splošnih vprašanj’j odraslim članom pa je prepu^1 tehnična in druga vprašanja, ^ jim bila najbolj znana iz njihove? vsakdanjega življenja.
Župnik je mislil tudi ,na zabttv,1‘ večere, ki naj bi se priredili tu P tam med letom. Tudi tukaj mu t Dominik priskočil na pomoč, Pf skrbel mu je zanimivih prizorov ^ jih, če je bilo treba, primerno Pj, delal in prikrojil.	(D&I