Listek. Ne zabi me! Povest; Rad. Nemec. (Konec.) Pa varala se je sirota. Drugi dan je Jožeta bolela glava in žal mu je bilo za denar kakor tudi sram pred ženo in otrokom, da se je tako upijanil. Pa ljubi, dobri sklep, kam si tako hitro splaval; zviti Miha ni imel mnogo truda in Jože je bil zopet uboga zapeljana reva. Prinesel jima je pija6e in pila sta celi dan in Se pozno v no6. Miha je potegnil umazan 6asopis in ga položil obrnivSi se proti Jožetu na mizo. »Takega ti bova sedaj naročila in v nedeljo, ko pridemo zopet vkup, ga že dobiš.« Jožetu se je oglašala v6asih vest in rad bi se bil otresel teh novih prijateljev; pa Miha ga je preveč zapeljal v svoje zvite mreže. V nedeljo je bila zopet zbrana naSa druiba pri novem kr6marju prav židane volje in tu je posebno krčmar dal svojemu srcu pot in zabavljal 6ez vse, kar je 6loveku svetega. Ni preteklo mesec dni in na8 Jože jim je postal vreden drug, ako ne 8e hujsi. Ostajal je po cele dneve iz doma. zanemarjal gospo- darstvo in tako je šlo naglo vse rakovo pot. Niti jok niti prošnje njfegove dobre žene, katero je prej tako ljubil, ne vro6e solzice nežne h6erkice ni ga moglo odvrniti od njegovilf slabih potov. Ko mu je žena o6itala ali ga prosila, jo je pretepal in preklinjal, da se Bogu usmili. Še malo h6erkico je trdosr6no suval, ko se je hotela v svoji nežni otroški ljubeznivosti k njemu pririniti. Jožetovo premoženje se je za6elo kmalu krčiti. Vedno popivanje in kvartanje za velike svote, vse to je prineslo hisi boben preje, nego bi si bil kdo mislil. Pravijo, da se marsikdo spametuje Sele tedaj, ko ga ob6utna nesreča zadene. Tudi Jože je spoznal svoje žalostno stanje tedaj, ko je bilo že prepozno. Prodali so mu posestvo, in Sele sedaj se je zavedel docela, kam je pahnil sebe in svojo družino, sedaj mu je stopila pred o6i vsa ona sre6a, katero je nekdaj vžival, in katera se mu je zdaj skrila tako globoko. Žena je jokala in pretakaia britke solze, videč sebe s svojo h6erko nakrat v tako žalostnem položaju. Prepričani bodimo, da je z ozirom na njeno prejsnjo srečo, ko se je kot bogata posestnica kretala po obSirnih posestvih, ob6utila tem bolj svojo nesre6o sedaj, kot bi se bila v uboštvu rodila. s~^>** Jožetu n|egov ponpg nt pustil več miru ,y doma6em kraju; gfam ga je bilo in tako je^pfiSlar-^s^je ženo kle6e prosil odpuS6anja in jo rotil pri živem Bogu, naj zapustijo doma6ijo in gredo v Ameriko; »morda mi bo mogo6e, da zopet popravim svoj pregreSek in si premoženie nazaj pridobim«, je dejal in solze kesanja ter žalosti so se mu curkoma vlile po upadlem licu. Žena je privolila in prodali so vse, kar so Se imeli, da so spravili skupaj svotico, ki je zadostovala za vožnjo do Newyorka. Potrti in žalostnega spomina, pa vendar z novimi žarki upanja so se odpeljali iz domačega kraia, kjer so prebili toliko veselih in trpkih ur, v daljni tuji svet za negotovo bodo6nostjo. Rezi ie hotelo srce poSiti od prevelike žalosti in gledala je Se dolgo, dolgo nazaj, tje proti kraju, kjer ji je nekdaj tako lepo cvetela sre6a njenih mladib let. Sre6no so se pripeljali 6ez Sirno morje in brez velikih nezgod so prišli v veliko in lepo mesto Newyork. Reza je bjla smrtno bleda in v skrbeh za utrujeno Franico. Zdaj so bili"v iujera svetu in to skoro brez denarjev in priiatelfev. Trebp.lo se je bilo ozreti, kje bi bilo dobiti kaj deia. Jože je iskal ure in ure, da bi dobil kakega rojaka^igte$i~iu mu vedei pomagati. Kon6no se mu je vendar posre6ilo, da se je seznanil z nekim Hrvatom, kateri ga je peljal na konzulat, zastopstvo doma6e države. Bila je velika gnje6a, menda kak poseben praznik in tako so množiee potisnile že itak na duhu in telesu potrto Rezo s Franico dale6 pro6 od konzulata, kjer sta 6akali ljubega očeta in končne reSitve. Ko je Jože prišel iz poslopja, ni naSel ve6 svoje žene in ljubega otroka pred vrati. StraSna slutnja se ga je lotila, britko se je kesal, da ni ostal v domovini in potok solz se mu je vlil po bledem licu. Nikdar ve6 ni videl svoje žene. Tudi Reza in Franica sta iskali hiSe, kjer sta prej čakali o6eta, a nista je mogli najti. PriSel je ve6er in trebalo se je ozreti po kakem bivališ6u. Denarja nista imeli in lahko si predstavimo strašno bedo ubogih sirot. S trudotn se priplazita na nek vrt in se ondi med suhimi jesenskimi rožami vležeta na zemljo. Hladno j6 bilo in zeblo ju je, da sta se tresli od mraza kot Sibica na vodi. Rezi je bilo že celo pot po morju slabo, da se je komaj vlekla naprej. Ali sedaj je popol- noma Gnoizcšia in pdstala je bolna. Žalost ia-prebita duSevna bol sta jo tako zdelali, da zjutraj ni mogla z mesta. Milo je jokala Franica, ubogi 6rvek, a mati jo je ljubeznjivo tolažila, reko6: »Ljubo dete, nikar ne jokaj, saj naju o6e nebeški ne bode zapustil in bo nama ljubega o6eta spet nazaj pripeljal.« Prestala je — votlo je sopla in milo motrila svoj dragoceni zaklad, svoje ljubo dete. Hotela je vstati, a padla je vznak in pri tem izbruhnila potok krvi. Deklica se je trdo oklenila svoje ljube mame, a ona je motno upirala svoje o6i v h6erko — še jeden težki vzdih in njena duša je splavala proti nebesom . . . Milo je jokala uboga Franica ob mrtvem truplu svoje dobre matere. Kako milo je klicala o6eta, da bi se je kamen usmiljl, a ni ga bilo. Le hladen vetri6 se je odzval njenemu klicu in prenašal velo listje po vrtu. Čez dolgo 6asa je privedel njeni pridušljiv jok vrtnarja, ki \e ves prestrašen motril redki slu6aj. Obvestil je gospodarja in ta je storil daljne korake. Moral bi imeti kamen namesto srca, da bi se mu ne zasmililo ubogo zapuS6eno rev6e, ki ni niti znala odgovarjati na vpraSanje v tujem jeziku. Ni6 ve6 ni plakala, ko so spustili mamico v 6rno zemijo, nemo je zrla v globoko jamo kot bi okamenela. Zamrle so solze sirotici v njenem srcu od grozne bolesti in žalosti. Kmalu je ostala sama na grobu, sama obupana reva, nemo6 se vzdigniti od prevelike slabosti. Otožno so gledale njene motne o6i mimoido6e, kakor bi hotela re6i: »Usmilite se mene, uboge sirote, dajte mi mater, dajte o6eta!« In res, kmalu je prišla mimo gospa z nežno deklico jednake starosti s Franico. »Glej, mamica, zakaj pla6e deklica?* jo vpraSa. — In res, gospa je pristopila, vzdignila deklico in jo vpražala prijazno! >Cegava si, deklica, kako ti je ime in zakaj io6eš?« Franica je boječe gledala zdaj gospo, zdaj hčerko, a ni znala odgovoriti v tujem jeziku. Pozabila je okolnosti in začela zopet plakati: »Zlata mati, vstani, ne zapusti me!« K sreči ie bila gospa Slovenka; božja previdnost je tako menda hotela, in za6ela jo je ljubko tolažiti, govore6 ji tolažilne besede v slovenskem jeziku. Gospej se \e smilila uboga reva in vzela \o je za svojo. Skupaj z njeno h6erko je rastla, kakor roža v puatinji med tuiimi ljudmi. Gospa jo je kmalu izvolila kot svojo lastno h6erko. Bila je pa tudi pravi angelj: tiha, ponižna in skromna, da si je kmalu pridobita srca vseh. Gospa je po Franičinem poročilu pustila iakati očeta povsod, a ni bilo o njem ne duba ne sluha več. * * * Desetkrat je po tem dogodku ogrnila pomlad zemljo s svojim zeleniem in cvetjem, odkar smo zapustili Franico pri dobrih Ijudeh. Postala je brhka deklica, lepo dorastla kot gorska vila. Bila je veselje svoje kruSne matere in njene dobre hčerke Angele. Pa saj kogar je enkrat vrla deklica pogledala s svojimi modrimi nedolžnimi očmi, moral jo je nehote spoStovati. Cvetlice so se nežno priklanjale pred njo, ko sle se Setali s prijateljico Angelo med niimi. Marsikateri mladenič je skrivaj obračal svoje oči čez vrtno ograjo, nadejajoč se videti krasnega angelja med prijetnim zelenjem. Hitro je potekel Franici čas v družbi dobre Angele, s katero sta se ljubili kakor rodni sestri. Pa vendar je bila Franica vedno nekako otožna in večkrat je poprosila dobro Angelo, da jo je spremila tje na mirodvor. »Nikar ne žaluj, saj sem ti jaz druga mati in mogoče je, da ti Se dobri Bog očeta zopet kedaj pripelje r tvoje naročje. Le pridna bodi in ne zabi Boga!« »Bom, bom, ljuba mati«, klicala je namreč gospo za mater, »ako mi ljubi Bog da adravje!« Tako so ji tekli dneTi med dobrimi Ijudmi i« dokaj srečno naprej. Sprehajala sta se z Angelo zdaj v tem, zdaj v onem drevoredu ^•bko kramljajoč mud seboj. Nekoč sta v zaupnem pogovoru pozabili na cesto in prišli ven iz mesta na lep zelen travnik. »Oh, kam sva prišli? Pa vsaj>iniava Se dosti časa. Poglej, kako »o lepe cvžtlice!« reče Angela, se pripogne in utrga viSnj670 cvetlico. »Franica, ali poznaS to cvetlico?« »Da, poznam jo in prav ta cvetlica me spominja ljubega oCeta, kako me je nekoč, ko sem mu Se v domačiji prinesla to rožo, vzel na koleno, me objel in mi ljubko razložil, odkod je dobila cvetlica to ime: Ko je namreč dobri Bog imel pri sebi vse cvetlice, je dal vsaki svoje ime. Med potom pa je jedna pozabila svoje ime in se vrnila nazaj k ljubemu Bogu. »Dobri oče! prosim, pozabila sem svoje ime!« »0, sirota«, je dejal ji Stvarnik in pristavil: »Idi, dete, in ne zabi me!« »Oh, saj res, kako lepo«, dejala je Angela. Med tem pa nista opazili, da ju je opazoval mož, lepo oblečen, a otožnega obraza. Pristopil je k Franici in zgrudivii se pred njo na kolena, zaklical: »Ali si ti, moja Franica, kaj ne, da si, dete moje?« Franica se je obrnila ter v trenotku spoznala svojega očeta, akoravno ga že iz otročjih let ni videla. Ovila se mu je okoli vratu in veselja ni bilo ne konca ne kraja. Oče se je kmalu zaTedel in vpraSal: »Kje pa je mati?« »Oh, tam — tam —«, in jok jo je posilil. Oče jo je razumel in pritisnil zopet na svoje očetovske prsi, rekoč: »Pa vsaj ti, dete, ne zabi na me !<