T/, h »j a vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K. za. Ameriko in drugo tujo državo n K.)
Posamezno At ovil ko se prodajajo ——— po 10 vinarjev. '-
S prilogama:
Ml kmečki dom" m „Haša gospodinja".
Snisijn dopisi so pošiljajo: Urodnižtvu „ Domoljuba" Ljubljana, Kojiitariova ulica. Naročnina rek lam arijo in in-ncrati |,a- UpTavniilvu ,Domoljuba'. _Ljubljana, Kopitarjeva ulica -
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1914.
Leto XXVII.
Štev. 43.
Nov zakon. Važno za žene in sirote.
L. 1912. smo v Domoljubu pod naslovom »Za ženske« priobčili važne poslovne izpremembe, ki so bile predložene državnemu zboru, in ki so ženskam zagotavljale več pravic. Državni zbor se jc o njih že posvetoval, toda sklenil jili šc ni. Zdaj je prišla vojska. Veliko število moških je z doma; zato je potrebno, da sinejo tudi ženske podpisa-vati razne listine in da smejo bili priče pri oporokah. Vse polno udov in sirot bo. Mnogo mož bo umrlo brez oporoke. Za ženo, ki ni imela dobrega pisma, je bilo zdaj slabo preskrbljeno. Tudi tu je treba zboljšanja. Ravno tako je zelo prav, da se ženskam da pravica, da smejo same brez sovaruha, biti za varuhinje svojim in tujim otrokom. D n e 12. oktobra je cesar izdal novo postavo popolnoma v tistem zmislu kol se je obravnavala v državnem zboru. S tem dnem so stopile nove določbe v veljavo.
V	Domoljubu bomo vse te določbe objavili. Danes prinašamo tiste, katere sc tičejo žensk:
I. Ženske kot priče.
V	S 591. državljanskega zakonika stoji določba, da mladeniči pod 18 leti in ženske ne morejo biti veljavne priče pri testamentih. Ravno tako so ženske izključene (§ 57. notarskega reda) za priče pri notarskih spisih. Tudi nimajo pravice pričati, da kako osebo poznajo, da je res tista, kakor se dela. Ravno tako se ženske ne morejo podpisati za priče pri takih majhnih legalizacijah za vpis ali izbris iz gruntne knjige, pri katerih ni treba notarskega ali sodnijskega potrdila.
Kaj pomenjajo te izključitve? Nič manj ne, nego to, da je ženska manj izkušena, manj vajena v takih rečeh, da ima manj razuma zanje kot mož. Žensko pričevanje je potemtakem sumljivo, ni dovolj resno in zato naj nima veljave. To vse pač ne velja dandanes. Življenje modri dandanes moža kakor ženo in navadno nima nič manj izkušnje, nič manj spretnosti za gospodarske reči kakor moški njenega stanu in njeno starosti.
Za kaj pa gre pri testamentih? Za nič drugega, nego da se o tem, kar je oporočnik izjavil, natančno priča, tako kakor je bila zadnja volja. Ženska more to ravno tako kakor moški in zlasti pri ženskah bodo ravno ženske imele več zaupanja in marsikaj bo bolj prav, kakor je zdaj.
Ravno tako je pri notarskih spisih ali pri pričevanju, da je nekdo res tisti, kateri je. Tukaj ne gre za kako slovesno pričevanje, marveč za navaden dokaz. Ali naj je ženska trditev manj verodostojna od moške? Za do-kazilne priče priznavajo ženske pri sodiščih. Zato je pa res krivično, če se ji dokazilna moč odreka v navadnih slučajih. Ženska je gotovo ravno tako sposobna kakor moški kot priča podpisa-vati, da se je sklenila kaka kupna pogodba, ali da se je kak dolg plačal. Brez dvojbe tudi lahko priča na pobotnici kake vdove, ki dobiva pokojnino, da vdova še živi.
Novi zakon določa v tem oziru prav pametno to-le: Ženske morejo biti za priče pri sestavi pismenih listin in pri oporokah, za priče pri sestavi notarskih spisov, kakortu d iza prve ali edine priče pri sod ni j-skih in notarskih poverili h ali drugih notarskih listinah. Če se podpišejo kot priče
nazasebnelistinevmalotnih zemljeknjžnih rečeh s tem nadomesle podpis moških prič.
II. Varuštvo.
Po sedanjih postavah ne more ženska samostojno skrbeti za svoje mladoletne otroke. Zakonska mati, oziroma stara mati je sicer zakonito priznana varuhinja mladoletnega otroka, ki mu je oče umrl, ali ki zanj vsled slaboumnosti ali drugih vzrokov po sodnem odloku nc more skrbeti, toda sodišče imenuje vedno kakega moškega za sovaruha. Nezakonske matere pa sploh nimajo varuške pravice in se zato njihovim otrokom vedno imenuje moški varuh ali jerob. Ženske notemtakem po sedanjih postavah sploh ne morejo biti samostojne varuhinje ali kuratorice.
Ta reč je škodljiva in krivična. Prav velikrat je težko dobiti jeroba; in če se ga dobi, je jerob največkrat samo na papirju. Toliko se navadno briga za svojega varovanca, kolikor sodišče to od njega izsili. Nepotrebne pisarije, nepotrebne sitnosti za matere in za otroke so s tem zvezane. Obenem se pa mora reči, da matere v ogromni večini lepo. zvršujejo svoje dolžnosti do otrok, in da je popolnoma neopravičeno nezaupanje, ki ga ima naša sedanja postava do njih.
Nc smemo prezreti, da je danes vedno več žensk, ki si samostojno služijo svoj kruh. V gospodarskem življenju se ženske vedno bolj izkazujejo, vedno več imajo v tem oziru pomena in zato se mora zvišati tudi njihova zakonita veljava.
Po novem zakonu, imamo te-le nove določbe:
1. Ž c n s k e m o r c j o bi t i s a m o-s t o j n e varuhinje ne samo za svoje, marveč tudi za tuje
li
3 t r o k e. Za popolnoma zapuščene otroke, ki matere sploh nimajo, ali ki matere zanje ne skrbe. bo gotovo boljše preskrbljeno, če se jim postavijo usmiljene ženske, ki jih tako dobro delo veseli. za varuhinje, kakor zdai. ko imajo pač vedno moškega varuha, toda le na papirju.
2.	Za ženine otroke ne m o -remož braniti ženi. da ne bi prevzela jerobstva. Za druge pa potrebuje moževega dovoljenja.
3.	Zakonska in nezakonska mati bosta odslej lahko samostojni varuhinji svojih otrok. Samo v nastopnih slučajih jim bo sodišče dalo sovaruha. ki pa seveda ni treba, da bi bil moški:
a' če je umrli oče v svoji oporoki to zahteval; očetu se mora pustiti, da zna presoditi, ali je njegova žena sposobna za samostojno varstvo nad otroci, ali ne:
b če mati sama zahteva jeroba: i
c če imajo otroci veliko premože- j nja. ki pa ie težko oskrbovati in je zato zanje potrebno, da materi pomaga je-rob;
č) če se vidi. da bi nezakonska mati premalo skrbela za pravice in koristi svojega otroka, kar je zlasti takrat mogoče. kadar taka mati iz strahu, da bi je otrokov oče ne vzel. ne poskrbi, da Izsili od njega prispevkov za otrokovo vzgojo: na vsak način pa postane po novem tudi nezakonska mati varuhinja svojega otroka in moški ali ženska, ii se ji morebiti pridene, bo samo so-<arub.
4.	Matere zdaj lahko pri sodišču rlože predlog, naj se varuhi, ali sova-ruhi odpuste in naj se njim da izključna varuška pravica. Sodišče mora to storiti tudi samo. če sovaruha treba nt.
5.	Ženske bodo mogle biti po novem tudi kuratorice. Če se na primer sedaj kakemu možu odvzame pravica do samostojnega oskrbovanja svojega premoženja, se mu nastavi kurator, ki je dozdaj moral biti moški. Odslej bo lahko žena prevzela ta posel.
I
III. Dedno pravo.
Sedaj je po našem državljanskem zakonu to-le v veljavi: Če mož brez otrok umrje, ne da bil napravil oporoko, ima žena pravico do četrtine premoženja; drugo gre med sorodnike. Velikrat se primeri, da so sorodniki tako daljnji, da jih umrli niti poznal di. Po našem zakonu so namreč dediči upravičeni do tretjih pradedov (starši, stari starši, pradedi. njihovi starši in stari starši, oziroma njihovi potomci"). Žena, ki je z možem trpela in delala, ki je ž njim vred ohranila in pomnožila premoženje, ie torej na slabšem od popolnoma tujih ljudi. Po § 1237. državljanskega zakonika se šteje, da je mož pridobil vse premoženje in zato se tudi vse gospodinjsko in hišno orodje všteva v splošno dedščino. Če so dediči previdni. pač prepuste ženi vsaj nekaj potrebnega orodia; jasno je pa. da imajo tem manj srca za udovo. čim bolj so
! .1
tuji in čim bolj jih je samo srečni slučaj pojavil za dediče. Mojem tvoj' je pa velikrat tudi med najbližjimi sorodniki strašno mrzla beseda.
Oe ima umrli mož otroke za seboj, pa žena ne dobi niti četrtine, marveč samo užitek od enega dela. Denimo, da ie pet otrok: potem dobi žena užitek od ene Šestine, nikdar pa ne več, če je tudi le en sam. ali če sta dva otroka, nego užitek od četrtine. Vsi vemo, kakšne so cenitve ob zapuščinah: zato je jasno, da pripade ženi tudi ob večjem posestvu neznaten drobec letnih dohodkov. ob katerih ne more ne živeti i ne umreti. Res je sicer, da otroci navadno niso tako trdi. da bi materi, oziroma umrli očetovi udovi ne privoščili kota in potrebnega živeža, toda to je marsikje poštupano s preziranjem in z najbridkejšimi očitki. Niso pa tudi neznani slučaji, ko mora udova na stara leta od hiše.
Novi zakon popravlja to. za žene skra.ino krivično reč tako-le:
1.	U d ov a, oziroma udovec, ako je bila žena gospodarica na posestvu, ima, če ni oporoke, poleg umrlega otrok eno četrtino d e d š č i ne.
2.	Če ni otrok, dobe starši, oziroma njihovi potomci eno polovico, drugo polovico udova. Potemtakem ima udova tisto stopnjo, kakor tast in tašča skupaj.
3.	Če ni ne otrok, ne staršev in tudi njihovih potomcev (svakov in svakinj ter njihovih otrok) ne, pač pa stari oče in stara mati, potern dobita ta dva polovico, drugo polovico pa v d o -v a. Kar bi pa imeli dobiti potomci starih staršev (strici, tete, bratranci, ses-trične in njihovi otroci), dobi tudi udova.
4.	Če ni ne otrok, ne staršev, oziroma njihovih potomcev, ne starih staršev. dobi udova celo p r e m o ž e -n j e.
5.	Udova ima kar naprej izključno pravico do vsega premakljivega blaga, ki spada k gospodinjstvu.
6.	Oporoka mora poskrbeti za ženo, in sicer mora dobiti žena najmanj polovico tega. kar bi ji pripadlo, če bi ne bilo oporoke. Drugače ni veljavna. Mož sme izključiti svojo ženo iz oporoke samo, če je žena po svoji krivdi ločer.a od njega, ali če je storila kaj takega, da bi se bil mogel sodnijsko ločiti od nie.
7.	Udova ima pravico, d o -kler se zopet ne omoži, doprimerne preskrbe, v kolikor ni po svoji ded-ščini ali drugače preskrbljena. Če jc kaj otrok, niso nič na škodi, ker so že tako dolžni skrbeti za mater. Glede na druge sorodnike je pa prav, da se pred njimi poskrbi za to, da umrlega žena dobi kar potrebuje, če se s tem tudi njihova dedščma zmanjša ali celo popolnoma izgubi.
Kanonik dr. Ev. Lampe
V	četrtek, dne 15. t. m. je porodi »Slovenec«: Danes je bil v stolni cerkvi sv. Nikolaja instaliran deželni odbor, nik, namestnik dež. glavarja vojvodine Kranjske dr. Egen Lampe za stolnega kanonika.
Veseli smo, da moremo to priliko ko gospodu doktorju k temu imenova' nju iskreno čestitamo, porabiti, da 3e ozremo zopet enkrat od svetovnih dogodkov ria naše domače razmere in p0. vdarirrio neprecenljive zasluge, ki 9j jih je pridobil sedanji gospod kanonik za našo kranjsko deželo.
Ravno v teh težkih časih moramo znati njegovo delo prav ceniti. Z rnirno vestjo lahko trdimo, da bi našla sedanja vojska našo ožjo domovino mnopo drugačno, mnogo žalostneje razmere ako ne bi bilo v generalnem štabu S. l! S. dr. Evgcna Lampeta.
Pogled v razmere držav, ki vodijo sedanjo svetovno vojsko, narna k že, da stoje na vrhu upoštevanja in občudovanja sedaj vojskovodje, generali in junaki vojaki. O ministrih in drugih diplomatih malo čujemo. Zlasti finančni ministri stoje skriti zadaj za dogodki svetovne vojske. In vendar je njih delo za razvitek stvari ravno tako potrebno, nujno in koristno kot delo vojskovodij! Brez trdne finančne podlage, brez denarja se ne bi mogla voditi nobena vojska. Vojni in finančni ministri so bili tisti, ki so napravili najprvo načrle, ki so preskrbeli armado s hrano jn obleko, topovi in municijo. ladjami in zrakoplovi.
Mnogo let je že tega ko sta stopala v ljubljanski knezoškofijski palači iz prvega nadstropja v drugega, v stanovanje pokojnega knezoškofa ljubljanskega Missia sedanji kanonik gospod Josip Šiška in pokojni vodja Marijaniš-ča dr. Frančišek Lampe. Med njima je pa mladenič, čegar pot za nadaljno življenje se je imela tisto uro začrtati. Ril je to Evgen Lampe. ki je napravil maturo in se imel odločiti: kam? Knezo-škof Missia je mladeniča potrdil in vstopil je kot infanterist v armado kranjske duhovščine. Njegov bistri um pa mu ni dal mirovati, da ne bi napredoval na vseh poljih določenega mu študija. Po končanih bogoslovnih študijah je študiral dalje in dosegel doktorat. Pečal se je že tedaj mnogo z umetnostjo in leposlovjem, kar mu je omogočilo, da je po smrti svojega strica, blacopo-kojnega dr. Frančiška Lampela previel uredništvo »Dom in Sveta«, kjer je obračal na se zlasti pozornost s svojimi ocenami lepih knjig.
V	(istem času se je armada S. L. S. šele zbirala na zmagoslavni pohod za osvoboditev slovenskega ljudstva iz jarma liberalizma. Generalni štab te armade še tii bil lako močan kot je dandanes in tudi vojaki še niso bili zbrani m ne izvežbanl. Vse je bilo treba še pripravni, uredili in tudi navdušiti za poznejše boje. |)r. Evgen I.ampe je stopil k«t častnik in časnikar v to armado.
4-17

ti
B.....\v. m :ii:.	U$ ti,
■	- - :. •<•>.;. ura 9 .i; .>. <••
■	V -i ViifflBMMV . •' sMraJ B	. i B^,- >.'. *<:•• Vi.lr '. •• .' vi; :
ji: isriffi	'MiumlLii.. M jiillb jj»
■	-.mH; (Jnima kurti inar^dtuiii^ .. E j ..i, > S : • I : >. < š •"•.<. i f. ura
v r.5:.'. A r .«.; •. BUMi(M» MUBt, !kJiWffif jje K': •, .	"• .. j .TV..Š-: ■/ y'».
K^s: tm « x s v.: * '.tolž -.v.
I.' * ta a	'.a. N ;••■•.:,
■r.rr . j*;	>.a':A- •. •: :• \
l;: ;	i i:iv.v?ri;a ?a>.-piš^Je, ar*
rsr.■■.■.•■;■? ^isjv-iArs.ko in iv«*
ni:-'- intjrih r.Apr&v	v a'.-
nio" intuJif,
B:>:ri tluh Jr. Lw;4Vr.s ;o uvi.iek da armadi ne koristijo sum Ivi. tem- j! več. la ie treba armadi tudi kruha, resi vo i v:.lov: vi a. Ui.ii luči Ko ;c vsv.nt v - : deželno c .>. odbora so ;o r neumen'.." pridnostjo lotil tega podrobneca 'dela. Irediiov financ v prvi vrsti. kar je i;'veljal tako. da jo Jot obJv.dovar.v voditeljev armad v vseh de?elsh naše monarhijo. Na tej urejeni podlagi jo mogel potem graditi cesto, urejevati vodovode, skrbeti r.a podpore r:'. hleve, .se brisati za povzdigo živinorejo itd. Ko je l ito tudi to delo v toku. se jo lotil velikanskega načrta: izrabo naših vodnih Ml. Tudi v tem je obrnil poror-' nost rolo monarhijo na so.
Pri vsem tem dolu pa je stopil. Če so zadiviali boji z veliko silo. tudi na čelo štaba našega doželnozborskegn kluba. V neizbrisnem spominu so nam njegovi govori v deželnem zboru.
Toročila iz njegovega vojnega stana so zelo kratka in navidezno suhoparna. Treba jih je pazno brati, kaitt za suhoparnimi besedami se skrivajo velika dejanja, se skrivajo mnogokrat milijonske številke, se skriva sreča, napredek, blagostanje našega ljudstva.
F.no zadnjih takih poročil, katero je naš list že prinesel, se n. pr. glasi:
»Sirarstvo je v zadnjem času v Bohinju zelo napredovalo. Pred 10 leti so je prideloval v Bohinju sir, ki se za boljše mize ni mogel rabiti, danes pa je blago že tako dobro, da se lahko meri s tirolskim sirom. Vsled zboljšanja kakovosti jc seveda dobil sir tudi drugo ceno. Bohinjec je bil pred 10 leti zadovoljen, če je svoj sir prodal po 80 v., danes ga prodaja po 1 K 40 v. do 1 K 00 v. Samo sirarna v Stari Fužini je pridelala 487 hlebov, ki so tehtali okrog 21.700 kg. V celi bohinjski dolini sc je to leto pridelalo približno 100.000 kg v vrednosti 150.000 K. Bohinjci dobivajo danes okrog 80.000 K več za jednako množino sira, kot pred 10 leti. K temu napredku je pripomogel največ poduk, predvsem pa uzorna mlekarna v Stari b užmi.«
Z a tem poročilom se skriva ogromno delo našega deželnega odbora, katerega duša je dr. Evgen Lampe. To poročilo nam pove, da se ni šlo v naši domači vojski samo za razdiranjc sovražnih trdnjav, temveč, da je naša armada
f~i: .;l i..v:>T! M.j« 'MfH.Jt f\tr
•:>f ; :'/.:,iriAu n .) ar.ti. a. < V4i-•V. . J i.? f'.i>.:i.v J.••>.!.; (. :■, <; ::. •;■( j ••.*,), %
Stari f^ftm, faett taeStiMioe iim Hvt^
ft	isi.1.1 :i-ci. ;;.i : ■
A'.", ht lutiumu >.iV.j, % tir: W'*Hri X' £iarox®wii m	kMMfe. IPtrem KwM»-
bh taritodftnin imo jje totiite i. 4Mntai ns-
';>< ':.{.'k „!KV,J. 'f>r.,c-A r.itifiT/ui nt •;:■:>-:;■, :.r>. r k a >•>.'::■: W ct::ttirt> ven k. tff t nwx-jumS tati ie upAmo,«
TTVfi	•• A.«a wt. .'.A N;:5:A
'k.v.'.r.s 5:i>:<tT, k.-i	:k-i	w
:r.-r-A.5.-."'. v.a>'.' .•'.:.žf uv k: K* '<'~ vv.;»c.':.
v. avta v v"i v. a > '.ii v tv-Ui^f	v«.« ir.
P®> krsnjski >.t.lt'.\ B« v-a r.^-i "krm^jn en violi ns-if-jc-A t^vvmtKf. '.},.. 'k-, t-s je velikeVivi^jn« sa^neval ilr Kv^cem i »m*
iv	sn rA.ii kaiorviA imei uiV.k^
(lov V TV S' A *. .
Jo bila pri nas velika ve-s-k*. Bemlv v obliki eVrek»v\ iu ivadale. Če so nas »utevale. nas niso ranilol Seda; ;o prvmir.o. naš S:ab »o mirujie l>elo dek. »sl-lv>rv> c to neumorno naprej; n-.ora bivati v Med sodatt iih razmer na onem konou. pa so dela r podvojenimi .Mlaiui na drugem, kar pri»vaio odrodtv in skrb do?, i^llvra ra t\aše luidstvo v s od njeni vo.skinom času.
Pr. K v gen Uunjv no poMva. Tudi sedaj no bo. ko jo postal kanonik Vo ni
v	njegovi naravi. Vladarji vojskuiofih so d rta v odlikujejo sedaj svojo vojake z raznimi rodovi. Ako bi tudi S. 1. S. delila taka odlikovanja, bi moral biti dr. K v gen l.ampo mod prvimi, ki bi piv joli odlikovanja. Zoleini kri? bi bil odlikovanje ranj. kor jo res ?olo?na nje-cova volja, vf^trajnost. doslednost; ?o K-5V.A n«di njegova i?go\orjona aH ?api-sa-. a i-i-seda. kadar udari, ^olofuo pro prvisia r-A tudi njegx>va nesebičnost in skire>mne«sk \ prsih pa rlato sivo. kar ca de':a ljubljenca vsakomur, kdor ga pozna.
l oh vi-s! nismo napisali radi njega samega. Poznamo ca. da mu no bo ljubo. Potrebno pa so nam jo zdelo napisati to. da smo ropot v sedanjem času obrnili pozornost na ?o prosta no vojsko pri nas doma. kor v sedanjih krvavih boHh vemo šo bolj ceniti bojo. ki smo jih Smoli doma. Saj so ti boji mnogo pripomogli, da so odšli naši vojaki-junaki tako edini, tako navdušeni v krvavi boj pod praporom S. L. S.: Vse za vero, dom. cesarja!
Priliko odlikovanja enega Izmed naših vodileljev-delavcev dr. F.vgonn Lampeta z odlikovanjem »pour le me rite« smo porabili v to.
Pregled po svetu.
Srbija. Avstro-ogski ujetniki, ki jih je pa zelo malo, so nastanjeni v Skop-lju. — Uradno se poroča z dne 10. t. m„ da so v Sarajevo pripeljali 5000 srbskih vojakov, katere so našo četo ujelo v
vtih.-ijit.	iih
, KfrrAvLiaj/) x iprmtcmntmk "ftijfttrtittcii httrS^ 'D. f.i.ij-k Aa iprirrir i tn«i t, i Vu'1 lAlik^ rAri^-ft tianmtivmmtii vttrnfi TAnion iti s« iivcran. ilfi >n c,\.vt-v$A. V'a.' T>A te Ttfl
(it! S...-.!i-iT>A<.ff.'!f;ik ^ -f.ksA : :itn. ki ffh u kT.vlf« st;rt>:i cfjiimiah, >t iA>k.- vh v. nfti. H>nif>Ji>k'i Tisci	Aa "nt
vt* fi* x SSr^a.ii	IAV.MA. kor sn
•< J:A'MVt	A.i^pft)*-	mrirtki-n*
l.;n .} i'v:'M;»a. »Anf.ije -in ^^ipr«; vt>U ! mwapt> jje \	<&tnm$K Gasiti '//Iaia,
kf.r r x '/a.;.v,?'AAn Hrt-fK-^t i'/ j HM	x »Aatrft.
tli-ik*. V '.iAs-iv® c*;*>.k c jiTniA-le y;k-
i.rdlir-iaw nie..,i pipAH-i Srbui
Vasss,« •j-.j.jt.a 'f	v/vfv
^cvAi.i »iHjviKv k-, iii -jt dal s'!A\ v(ost-11M11 xb4><iu \ PT-A?' pofrAr*xV>A.'n,>h .c* : aa KI '/.T.AI IvrAnili V!V.aiixja. \ par dneh v p.\<tAi	MV<a-
kajti so mu klan a \*.;.ve«\ja nasproi.ti:k» V.-.-.s,ara Iv).«, pr-eoisednik sor,a;a. in vveco\ hral S»\limari a.ca. )\i\el.mik ^vsadke v l>ra?vu sla st m« podala iiasnroii in iu« slavila svoj* vnos:a na ra«polag<v Prvi »yin novega .cvvsjvvdaria albanskega v bil da r vhv slal Bih IVdi. kno.»« Mirvlitov-. »ah1ox-»\ najj so poiivrio. kor bi .sa si.vr smairal ?a uperuika in 5 \-o;sko na.l njfcga. Kakor »11 a 11 o. \-».nemirjaj«i Uib Pogrni vvo:aši čriiocrsko obmeine kraio. in K* sa«l so boji. da bi so čmogorv.i 110 wa-ičevali in no napadli Ska.lra v SVa-drn sta šo vodno d\a tabora moliavne-danski in katoliški, ki so vsak veNr ralvarikadirat« v svojih mesinih okrajih. Padajo tudi stivli in n\r1\ih n« manjka \ Skadnt .10 sploh anavbva. vsled česar to mesto tudi nima sastop-nika v senatu Katoličani namreč niso boleli priznati tnobatnedanskih lvnoov A hiš 1 o.ie in Suhi Ivr^a. vlada v Oraču pa ni prignala katoliških i«, branoov Tudi Skadr« io Kssad poslal pahtevo. da ga pmna. kor bo sicer korakal proti mostu in ga s s.ilo ?a\7ol. t>dg»wor šo ni jinan Bati so jo pa, da bomo kmalu slišali kaj o pohodih proti Hib Bodi in proti Oraču. /a d njo poročilo i? Albanijo so glasi: Kssad jo imenovan ?a predsednika albansko vlado in Vižjegft |>oveljnika. )« t,uvj dosegel, kar jo žolol Sedal So on korak nnproj. pa poslano kno*.
Turčija. I .Isti so poročali, da jo trojni sporar.utn pripravljen odstraniti angleško - francosko brodovjo i7prod Oiirdanol. da odpusti nemško mornariško moštvo. Kor jo ta pogoj nesprejemljiv. ostanejo Dnrdanolo raprte.
Runiunijn. Bukaroški dopisnik ne* koga ogrskega časopis« poroča na to« molju pogovorov, ki jih jo Imol 1 moro« ilnjnlml politiki, da bo Ihimuullii ostala tudi nnproj nevtralna, l.tst ministra ,lnssya v Bumunljl Izvaja, da no bo llumunlja nikoli pozabila, ila mo mora zahvalili samo Netnčljl ln Avstriji, ker se Jo rtjena induslrija ln trgovini« lako povzdignila. Od Huslje ni llumunlja dosednj prejela nlll vinarja In nlmn vzroka, da bi tudi v bodočnosti kuj od
nje pričakovala. — V Rumunija sla se mudila Angleža brata Bukston, ki sta prišla tja, da bi pregovorila rumunske državne kroge za prijateljstvo Angliji, Rusiji in Franciji. Med pogrebom kralja Karola je streljal na nju neki albanski Turek in ju nevarno ranil.
Nemčija. Do 13. oktobra so vplačali 2771 milijonov vojnega posojila; to je 62% podpisane vsote. Vplačali so šc 1 miliardo prej, kakor jo jc določal termin vplačila. — V Bruseljnu so Nemci pri podružnici peterburške trgovinske banke zaplenili poldrugi milijon ruskega državnega premoženja.
Italija. Italijanski parlament jc dovolil 50 milijonov lir za nadaljevanje vojaških priprav. — Grška vlada je obvestila italijansko, da ne bi ugovarjala, če Italija utrdi Valono. Laški zunanji minister jc umrl. — Kakor smo prejšnji teden poročali, jc odstopil laški vojni minister. Na njegovo mesto je poklical kralj generala Zuppcllija, ki je bil rojen 1. 1859. v Kopru, v obmorskem mestu slovenske Istre, kjer je bil njegov oče profesor na gimnaziji. — V Rimu izjavljajo uradno, da izprememba v vojnem ministrstvu ne izpremeni italijanske nevtralnosti, dasi pospeše pripravljenost, ne da vpokličejo nove vojake pod orožje. Italija se vojaško oja-čuje, da lahko v celem obsegu izvaja strogo nevtralnost. — V Rimu se je ustanovil poseben odbor, ki bo delal za prijateljsko razmerje med Italijo in Poljsko. — Začasno je prevzel posle umrlega laškega zunanjega ministra, ministrski predsednik Salander.
Anglija. Iz Carigrada se poroča, da je Anglija 14. t. m. zagrozila Porti, kar se že šepeta dolgo časa, da zasedejo Angleži Palestino, če bo Turčija še naprej podpihovala v Egiptu mohame-dansko vstajo. Angleške grožnje še bolj netijo sovraštvo mohamedancev proti Angliji.
Švica. Švico stane dosedaj mobilizacija 80 milijonov. Da pokrijejo to vsoto, nameravajo vpeljati monopol na tobak ali pa vojni davek.
Rusija. Iz Peterburga poročajo, da znašajo ruske izgube po uradnem poročilu dosedaj skupno 800.000 mož. V tem številu so všteti mrtvi, ujeti, ranjeni in oboleli vojaki, ki so bili nad 14 dni za boj nesposobni — Vojni poročevalci navajajo tri vzroke ruskega umikanja. Prvič deževno vreme, vsled česar so reke zelo narasle in ceste iz-premenjene v blatna močvirja. Drugi vzrok je kolera, ki med Rusi zelo divja, tretji vzrok so pa velikanske težave pri dovozu municije, živil in rezervnih čet. — Srbija je takoj v začetku vojske prosila Rusijo za vojaško pomoč ln jc tudi računala s tem, da ji bo Rusija poslala ne samo častnikov ampak celo armado. Ob izbruhu vojske je Rusija manjše oddelke poslala čez Rumu-nijo v Srbijo, pozneje je pa Rumunija temu napravila konec. Čez Bolgarijo ni bilo mogoče pošiljati čet in prav tako tudi ne čez Grško, ker so Dardanele zaprte. Zato se je ruski car odločil poslati Srbom pomoč čez Ogrsko in to je bil 4i
vzrok ruskega vpada čez Karpate na Ogrsko. — Ker so na Ruskem, odkar se jc začela vojna, popolnoma odpravili državno prodajo žganja, izkazuje ruski proračun za leto 1915. lo 123 milijonov rubljcv dohodkov iz žganja, to je za celo milijardo manj nego doslej. Da sc dohodki izravnajo, se imajo sedaj upc-ljati davki na žito, sol, zemljišča, stanovanja, obrt, tobak, pivo, bombaž, železniške in ladijsko tovore, železniške vozne listke, telefon, plin in elektriko; vse to pa šc ne pokrije popolnoma izpada na dohodkih iz žganja. — Listi poročajo, da v ruski armadi kolera strašno pobira vojake.
Portugalska. Anglija je posodila Prtugalski denar in ji obljubila nemško Ambo in Damara deželo 22° južne širine in južni del nemške Vzhodne Afrike do 10" z Lindejem, če podpira trojni sporazum. Portugalske pomožne čete so baje že odrinile v Orleans, da posežejo v boj proti Nemcem. Vsak trenutek sc pričakuje, da Portugalska Nemčiji vojsko napove. Rimski francoski poslanik je dejal: Samoobsebi um-ljivo je, da se vsled pogodbe med Anglijo in Portugalsko udeleži Portugalska vojske. Javno mnenje na Portugalskem smatra vojsko neizogibno posledico v korist Portugalske. Na1 Portugalskem je znano, da čc zmaga Nemčija, izgubi Portugalska svoje kolonije. V portugalskih lukah je mnogo ladij trozveze, katere bi v slučaju, da Portugalska napove vojsko, postale plen nasprotnikov trozveze. Ze sedaj ima angleško brodovje v portugalskih lukah dobra opirališča. Portugalski poslanik potrjuje, da odpošlje Portugalska 16.000 mož, da z njimi ojači levo krilo francoske armade. Prva ekspe-dicija odrine že te dni.
Belgija. Belgija je na robu propada. Padec Antvvcrpna pomeni zanjo smrtni udarec. Velikanski plen je dobila nemška armada v Antvverpnu. O tem poroča nemški vojni stan sledeče: Pri Antvverpnu je bilo ujetih 4000 do 5000 sovražnikov. Sodimo, da bo prijetih šc večje število belgijskih vojakov, ki so se preoblekli v civilno obleko. Konzul v Terneuzcnu poroča, da je prestopilo na nizozemsko ozemlje približno 20.000 belgijskih vojakov in 2000 Angležev, kjer so jih razorožili. Pobegniti so morali z največjo naglico, kar dokazuje, ker so pometali proč vreče za obleko, osobito vojaki kraljevske angleške mornariške divizije. Vojni plen v Antvverpnu je velik: vsaj 500 topov veliko municije, sedlov, sanitetnega materiala, mnogo avtomobilov, lokomotiv in železniških vozov; 4,000.000 kg žita, veliko moke, prčmoga in pre-diva, za 10,000.000 mark volne, zlata in srebra v vrednosti pol milijona mark, en oklopni železniški vlak, več vlakov napolnjenih z živežem in veliko živine. Belgijske in angleške ladje se ne nahajajo več v Antvverpnu. Z eno izjemo se nahaja v Antvverpnu 34 nemških parni-kov in 3 jadrnice, ki so bile zasidrane v antwerpenskem pristanišču, ko je izbruhnila vojska; poškodovani so pa
stroji na nemških ladjah. Navrtana iu potopljena jc lc ladja »Gncisenau«, |il;jt severonemškega Lloyda. Velika pristu. niška zatvornica ni poškodovana, ven. dar za enkrat neporabna, ker so Hrj. gijci tam obtožili čolne z kamni in jjf,; tako potopili. Prebivalstvo je mirno jn kakor sc zdi, veselo, da so končani dne-vi strahu, predvsem šc, ker je pričela sodrga že pleniti. Ostanki belgijske armade so hitro zapustili Gent, ko so se približale naše čete. Belgijska vlada, b.. vzemši vojnega ministra, sc je baje po. dala v Ilavre. — Nizozemski listi ce-nijo škodo, katero je povzročilo Antvverpnu nemško obstreljevanje, na 10 milijonov, nasproti pa znaša škoda, ki so jo napravili angleški »varuhi« mesta s tem, da so uničili zaloge živil in druge vrednosti, na okroglo 200 milijonov frankov.
Amerika. Iz Ncw Yorka se poroča, da jc vMehiki zopet izbruhnila državljansko vojska, ker jc proglasil general Villa svojo neodvisnost in nastopi z vojsko proti predsedniku Caranci. Nevv-yorški listi sodijo, da v Mehiki nc bo prej miru, dokler Združene države ne posežejo z močno roko vmes. — Zedi-njene države so po vojski zelo prizadete, zato vlada splošna želja, da bi so kmalu sklenil mir. — Neki amerikan-ski list je pisal: Naša zunanja trgovina je večidel uničena, naša notranja trgovina peša, naše finance so v neredu in naše borze zaprte. Protestiramo resno, da so nam naprtili tako težke čase.
Japonska. Nemški listi poročajo, da jc Japonska zaman iskala posojila 126 milijonov jenov, šole Angleška ji je dala posojilo, zahtevala pa, da jo v vojski podpira. Nato je zahtevala Japonska od Angležev polog posojila šc dar 170 milijonov jenov. Tudi to je dobila, kakor tudi zagotovilo Rusije, da ji bo severna Mandžurija popolnoma prepuščena, razen ozkega prostora ob mandžurski severni žclcznici.
Kitajska. Kitajska vlada je odposlala vsem svojim poslaništvom noto, ki protestira, ker so Japonci ne ozirajo v vojski z Ncmci na ozemlje, ki ga jc za vojskovanje določila Kitajska. — Kitajska in Združene države sta sklenili dalekosežno vojaško in mornariško pogodbo pod pretvezo razsodišča. Dogovor določa, da se morata obe državi oborožovati sporazumno.
Afrika. Buri so se uprli. Vstajo vodi polkovnik Maritz, ki je angleški vladi stavil ultimat, da zahteva do sobote 11. t. m. razgovor z angleškimi generali in da če ne pridejo v njegov tabor, napade angleško armado, kateri poveljuje general Brit in da so proglasi za gospodarja Unije. V Maritzovi armadi je tudi več nemških vojakov, Orožja, streliva in denarja ima dovolj. Angleži so nato proglasili v Južni Afriki vojno stanje. Baje so zagotovili Nemci Maritzu neodvisnost Južne Afrike, če se obnove burske republike. Maritz pripada eni najstarejših in najuglednejših južnoafriških rodbin, je zelo priljubljen in je vedno energično na-
sproloval Angležem. Na Nizozemce je jlnritzov nastop močno učinkoval. Nizozemci nestrpno pričakujejo, da Ma-rUZ ros napade Angleže.
Zmagoviti avstrijski topovi.
Težki topovi avstrijskih motornih baterij mečejo bombe, katerih vsaka lehtd 385 kg; prevažajo se na motornih vozovih, ki imajo pa 100 konjskih sil. Top se montira v 40 do 50 minutah in jako lahko spreminja svoje mesto. Na dnu se lahko prepelje po 20 do 30 km daleč.
Vsak dan beremo in slišimo pripovedovati ranjence o topovih in njihovem smrtnonosnem delovanju. Ni odveč, če opišemo to vrsto orožja. Topovi, ki služijo vojskovanju na suhem, so dvojne vrste: kanoni in možna rji (ali havbice). Kanoni imajo dolge cevi in mečejo svoja zrna nizko pri tleh, naravnost proti sovražnim ciljem. Aku se cilj, na primer sovražna četa

1010«
ali nizek okop, za katerim je skrita, vidi, streljajo man jo kanoni. Če pa jc sovražnik skrit za visokim okopom ali za hribom, tako da ga ni videti, ga vzamejo na piko možnarji. Ti imajo kratke ccvi in streljajo visoko v zrak obrnjeni, tako da strel najprej leti visoko napošev v zrak, potem pa, ko doseže višek, pada zopet pošev proti svojemu cilju, ki ga zadene od zgoraj navzdol. Naša artiljerija (topništvo) jc razdeljena v kanonske in možnarske polke. (Feld-Kanonen Regimenter in Ilaubitzen Regimenter.) <42 cm topovi, ki rušijo francoske in belgijske trdnjave kakor piškavo orehe, so velikanski možnarji, katerih cev ima v premeru 42 cm. Nabijajo ali bašejo lopove s podolgastimi, več kilogramov težkimi naboji. Nekdaj so bili ti naboji okrogli (odtod ime krogla) in iz celega kosa. Rabili so jih samo za rušenje trdnjav. Danes streljajo tudi na sovražne roje na prostem. Da dosežejo uspehe, np smejo biti naboji iz celega in okrogli, letnveč so podolgasli (zato, da sc vsled zarez v topovi ccvi začno vrteti okoli svoje osi in ostanejo v pravi smeri ter
imajo pri udarcu večjo silo) in votli ter napolnjeni z razstrelivom, ki naboj raztrga ob svojem času in tako povzroči večjo škodo sovražniku. Ti naboji so tudi dvojne vrste: granate in šrapneli. Granate so sicer iz celega kosa jekla, a so votle in napolnjene z razstrelivom. Ko zadenejo na oviro (zemljo ali zid), sc najprej nekoliko vanjo zarijejo, potem pa na drobne kose razletc*. ki vse, kar je blizu, razbijejo. Zato se z granatami obstreljujejo močne utrdbe in okopi. Šrapnel se po zunanje loči od granate po tem, da ima na sprednjem koncu »špico« iz mesinga. Napolnjeni so šrapneli z nad 300 kroglami, ki so vlite v maso od žvepla in drugih raz-streljivih snovi. S posebnim ključem (francozom) sc prednji kc iec tako za-suče, da se ob določenem času masa od znotraj vžge, špico odbije in nad sovražnika se vsuje, kakor iz strelne puške toča krogel od zgoraj dol. Te krogle niso tako snažne in drobne kakor iz puške, zato so rane od šrapnelov večje in sc rade gnoje. Vsled tega se vojaki najbolj boje šrapnelov. — V bližino, kvečjemu do 800 m, na primer na na-
skakujoče pešce ali jezdece, se strelja tudi s kartečami, to je z naboji, ki se že v topovi cevi zdrobe in sipljejo krogle kakor lovska puška šrekeljne, torej sovražnika res kar pokrtačijo z zemlje.
Svetovna vojska.
Združeni avstrijski in nemški armadi delate vspešno proti Rusom. Trdnjave Przemisl Rusi niso mogli zavzeti, kar jc posebno važno zato, ker so ravno v tem času vzeli Nemci v Belgiji eno najmočnejšo svetovnih trdnjav Antvver-pen, s katero sc Przemisl niti od daleč ne more primerjati glede utrdb. Nemci so vzeli AnUverpen v dvanajstih dneh, Rusi pa so imeli pred Przcmislom tedne časa in dasi trdnjava Przemisl ni posebne vrste, se je vendar zamogla vspešno braniti ruskim napadom.
Tudi vzhodna nemška armada dela dobro proti Rusom. Po noročilih soditi, je pričakovati v bližni bodočnosti v vojski Avstrija-Nemčija proti Rusom
velikanskih bojev, ki se bodo bili na Rusko Poljski. To bo, ko se itd arijo na vsej črti, največja bitka, kar jih je videl kdaj svet.
S srbskega bojišča ni bilo v preteklem tednu nobenih poročil. Soditi pa je, da se Srbija ne bo mogla dolgo držati, ker je število njenih izgub velikansko. Temu se pridružujeti še nezadovoljnost med armado in ljudstvom ter pomanjkanje.
Nemci imajo Belgijo sedaj v oblasti. Padla je največja belgijska trdnjava Antvverpen, za katero so se poleg nemške armade borili tudi avstrijski topničarji s svojimi možnarji-velikani. Belgijski vojaki so bežali največ na Nizozemsko, kjer so jih razorožili. Usoda Belgije je s tem zapečatena. Anglež je Belgijce podpihoval do zadnjega, pomagal jim je pa prav malo. Škodo v Antvverpnu ima posebno Anglež na ve-sit, ker ni pustil, da bi se trdnjava mirno udala.
Na francoskem bojišču drvi vojska še vedno naprej, ne da bi prišlo do odločitve. Velikanska, dolgotrajna vojska je to. Odločitev bo najbrže pospešilo sedaj to, da bodo Nemci velik del armade, ki so jo imeli sedaj v Belgiji, poslali lahko na francosko bojišče. Za Nemce v bojih proti Franciji ne stoji slabo
Na morju čitamo o junaštvih nemških torpedovk, ki zadevajo angleškim lad jam smrtonosne rane. Mnogo dragocenih ladij so Nemci Angležem že potopili. Mnogo, mnogo milijonov škode jim s tem napravili.
Z napetostjo se pričakuje, kaj bo storila Turčija. S tem. da je zaprla Dar-danele, je napravila zlasti Rusiji mnogo škode, zato je razumljivo, da so poročila o napetosti med Turčijo in Rusijo vpdno bolj pogosta.
Smrt rumunskega kralja in sedaj laškega zunanjega ministra so porabili nekateri, da so pričeli ugibati o tem, da' se bo smer politike v Rumuniji in Italiji zaobrnila in sicer proti Avstriji in Nemčiji. To so samo neutemljena ugibanja, brez vsake podlage, in zdi se nam, da v tem oziru lahko ohranimo popolnoma mirno kri.
Poročila o prodiranju naših čet proti Rusom, so med ljudstvom zopet vzbudila samozavest in novo navdušenje. Tudi tam, kjer so razna pretirana poročila posameznikov vplivala malo-dušno, se kaže novo upanje v končno zmago avstrijskega orožja. Tako je prav! Ohranimo tudi v bodočnost mirno kri. Zlasti svarimo, da bi vse, kar kdo bujno opiše, brezpogojno verjeli. Zaupajmo v Boga in hvalimo Ga, da nam je prizanesel s tem, da ne divja krvavi ples po naši zemlji.
Avstrija - Rusija.
Ponedeljek, 12. oktobra 1914.
Uradno se razglaša: V petek je poizkusil sovražnik še en naskok na južno utrdbo Przemysla, ki ga je posadka s težkimi napadalčevimi izgubami zopet odbila. Nato je postalo umikajoče se gibanje Rusov od trdnjave splošno. Zahodno fronto so Rusi morali popol-
5i
noma zapustiti. Naša kavalerija jc tja že prihajala. Po hitrosti naših pomikanj na Ruskem Poljskem in Galiciji zmeden nasprotnik je sicer poskusil napad na trdnjavo kriti s tem, da je potisnil vojne zagozde proti zahodu, ni se pa mogel napram našim prihajajočim armadam nikjer vzdržati.
Pet do šest ruskih divizij, ki so se proti našim postavile pri Lancutu, se bežeč umikajo proti reki San. Ravno tako je bila ena kozaška divizija in ena infanterijska brigada, ki je vzhodno od D.vnova imela utrjeno stališče, po kratkem odporu vržena nazaj. Naše Čete so sovražniku povsod za petami.
Tudi Ogrska bo kmalu od sovražnih oddelkov, ki se še potikajo v okrajih Marmaros, Besztercze, Naszod, popolnoma očiščena.
Torek, 13. oktobra 1914.
l*radno se poroča: Naše prodiranje je po mnogih za naše čete vsepovsod zmagoslavnih bojih doseglo reko San. Oprostitev trdnjave Przemysl je izvršena. Severno in južno trdnjave napadajo naši desno krilo sovražne obkolje-vaine armade. Jaroslav in Ležajsk sta v naših rokah. Od Seniavve se umika močan sovražnik. Vzhodno od Chyro-wa naš napad istotako napreduje. Na Ruskem Poljskem so bili vsi poizkusi močnih ruskih sil, Vislo iz in južno od Ivangoroda prekoračiti, odbiti.
Sreda, 14. oktobra 1914.
Uradno se razglaša: 13. okt. opoldne. Včeraj so naše čete, ki prodirajo proti Przemyslu, s tako silo vrgle nazaj sovražne obkoljevalne čete, da se drži sovražnik sedaj samo še na vzhodni fronti trdnjave. Pri navalu je sodelovala tudi trdnjavska posadka, ki jc izvršila izpad. Ko sc je sovražnik umikal. se je zrušilo več vojnih mostov pri Sosnici ter je mnogo sovražnih čet utonilo v reki San.
Vzhodno od Chyro\va boj še traja. Naša kavalerija je vrgla eno kozaško divizijo proti Drohobczu. Naše vrle čete so se v dolgih marših, ki so bili vsled neugodnega vremena in slabih potili silno otežkočeni, kakor tudi v bojih, ki so se vršili v zadnjih tednih, zopet sijajno obnesle in dokazale svojo sposobnost.
Četrtek, 15. oktobra 1914.
Uradno se naznanja: Na črti Stary Sambor Modvka ima sovražnik utrjene postojanke. Naše čete napadajo. Ti boji dobivajo vedno večji obseg.
V Karpatih smo po štiridnevnih bojih zavzeli Toronyo in preganjali Ruse, proti Wyszkowu. Manjši uspešni boji z umikajočimi se sovražnimi oddelki so se vršili tudi v dolini Visso.
Petek, 16. oktobra 1914.
Včeraj so zavzele naše čete utrjene višine pri Stara Sol. Tudi pri Starem Samboru je naš napad imel uspeh. Severno od Sirvisz smo zasedli celo vrsto višin do južnovzhodne fronte Przemy-sla. Ob Sanu severno od trdnjave Prti'
zemysla se tudi vrši boj. Pri zasledovanju sovražnika čez Karpate so prišle naše čete do Wyszkowa in Skole.
Sobota, 17. oktobra 1914.
Uradno se razglaša: Boji na celi naši črti od Starega Sambora do izliva reke San v Vislo so se tudi včeraj nadaljevali.
V komitatu Marmaros se naše sovražnika zasledujoče čete zavzele Ra-ho (severovzhodno od Marmaros-Szige-ta). V dolini reke Črna Bistrica se umikajo Rusi, ki so jih naše čete porazile do RafaiIowa, proti Zieloni.
Nemčija - Avstrija.
Ponedeljek, 12. oktobra 1914.
Veliki glavni stan poroča: Na vzhodnem bojišču so vzhodnopruske armade na severu 9. in 10. oktobra odbile vse napade 1. in 10. ruske armade. Zavrnjen je bil tudi ruski obkoljevalni poizkus preko Schirwindta, pri čemer je bilo vjetih 1000 Rusov. (Schirwindt je obmejna reka med vzhodno Prusko in Rusijo.)
Na južnem Poljskem so končine naših armad dosegle Vislo pri Grojecu.
Južno od Varšave je padlo 2000 mož II. sibirskega armadnega zbora v naše roke.
Nemci prodirajo v jugovzhodno Poljsko s štirimi vojskami. Ena prodira iz Krakova ob Visli, druge tri proti Varšavi iz Bendzina in Knliša.
Sreda, 14. oktobra 1914.
Veliki glavni stan, dne 13. oktobra, ob 10. uri dopoldne: Na vzhodno-pru-skem bojišču je 11. oktober potekel v splošnem mirno. 12. oktobra je bil odbit ponovni ruski obkoljevalni poizkus pri Schirwindtu. Rusi so s tem izgubili 1500 vjetnikov in 20 topov.
Na južnem Poljskem so naše čete južno od Varšave vrgle nazaj ruske prednje čete. Ruski poizkus, prekoračiti Vislo južno od Ivangoroda, je bil odbit in so imeli Rusi velike izgube.
Četrtek, 15. oktobra 1914.
Veliki glavni stan, 14. oktobra opoldne. Na vzhodnem bojišču so bili Rusi v bojih pri Schirvvindtu poraženi ter so izgubili 3000 vjetnikov, 26 topov in 12 strojnih pušk.
Lyck je zopet v naši posesti. Bialo je sovražnik zapustil. Dalje proti jugu so bile ruske prednje čete vržene nazaj proti Varšavi ter so izgubili Rusi 8000 vjetnikov in 25 topov.
Petek, 16. oktobra 1914.
Veliki glavni stan poroča: Na vzhodnem bojišču se je napad na vzhodno Prusko, katerega so podvzeli Rusi z močnimi silami, izjalovil.
Napad naših čet, ki se na Poljskem ramo ob rami bore z avstro-ogrsko armado, napreduje. Naše čete stoje pred Varšavo. Poizkušeno prodiranje osmih ruskih armadnih zborov iz črte Ivan-gorod—Varšava čez Vislo je bilo na celi črti z velikimi ruskimi zgubami odbito.
Po ruskih časopisih razširjene ve-sti o zaplenjenih nemških topovih so brez vsake podlage.
Sobota, 17. oktobra 1914,
Veliki generalni štab javlja; HUsi so 14. t. m. poizkušali se zopet polastiti Lycka. Ruski napadi so bili odbili. Na. ši so vjeli 800 Rusov, zaplenili en ruski top in tri ruske strojne puške.
Mesto Lodz v Ruski Poljski je zopet v nemških rokah in ima nemško posadko. Lodz je veliko mesto jugovzhod-no od Varšave in je središče poljsko-ruske industrije za bombaž. Danes g(C-je Lodz 320.000 prebivalcev, po večini katoličanov. Z okolico vred ima Lodz skoro 400 tovaren s 50.000 delavci, ki producirajo na leto za okoli 70 milijonov rubljev blaga.
Nemčija - Francija, Belgija, Anglija,
Ponedeljek, 12. oktobra l!Jli,
Vsa trdnjava Antvverpen, kakor tu-di vsi forti so v nemških rokah. To p0. ročilo je prišlo v soboto, 10. t. m., od 11. uri dopoldne v Berolin.
Nemški listi pišejo: Z osvojitvijo Anlvverpna je napravila Nemčija enega nasprotnika neškodljivega. Nemške čete obvladujejo sedaj celo Belgijo in se lahko zajedo na belgijski obali. Kaj to za Angleško pomeni, bo ta kmalu čutila. Z belgijske obali sc bo, kakor hitro pade odločitev na Francoskem, lahko očistila tudi severozahodna francoska obal ob kanalu in Angleška ho moralo z Nemčijo kol neposrednim sosedom računati.
Ena najvažnejših trdnjav na svetu je v komaj dvanajstih dneh padlo, /a belgijskimi branitelji je stala Angleška in ščuvala. Kjerkoli se je pojavila misel, da bi se napravil konec grozotam s tem, da se mesto uda, je prišla vmes Anglija s svojim ugovorom. Ubogali -o morali vsi, tudi kralj.
Možnost tako silovitega napada na Antvverpen jc bila dana s tem, da so Nemci razpolagali s prevladujočimi topovi, ki so v kratkem času porušili vse utrdbe.
Cesar Viljem jc brzojavil veliki voj-vodinji Lujizi Badenski: Antvverpen jc danes ponoldne brez boja zaseden. Bogu se za ta sijajen uspeh v globoki ponižnosti zahvaljujem, Njemu čast. Viljem.
Iz bojišča v Franciji se poroča: Veliki glavni stan 11. oktobra zvečer: Za-padno od Lille jc naša kavalerija porazila eno francosko konjeniško divizijo, drugo pa pri Harbrouku; Francozi so imeli težke izgube. Boji na zapadni fronti doslej niso prinesli odločitve.
Torek, 13. oktobra 1914.
Nemci so pričeli z obstreljevanjem trdnjave Belfort.
Sreda, 14. oktobra 1914.
Nemci so vkorakali v Gent z godbo, potem ko so zadnji Angleži mesto zapustili. Nemci so zasedli takoj mestno hišo, poštne urade in kolodvor. Pošt-
n0 blagajno so zaplenili in na mesto belgijske, francoske in angleške zastave razobesili nemško. Nato so razglasili, | (ia sme mesto zapustiti kdor hoče, ampak samo do torka, naprej se ne bo dalo več nobeno dovoljenje. Mesto je zapustilo več sto Belgijcev.
Črtetek, 15. oktobra 1914.
Veliki glavni stan, dne 14. oktobra, opoldne: Od Genta sc sovražnik, med drugim del antwerpenske posadke, hi-i tro umika proti zapadu k obali. Naše i Čete slede.
Idile je v naših rokah; vjeli smo ondi 4500 sovražnikov.
Petek, 16. oktobra 1914.
Francoska armada se je začela umikati na strategično črto Nevers— Dijon—Langres—Epinal, ker se je poizkus obiti nemško desno krilo, izjalovil.
Francoske izgube znašajo sedaj 150 tisoč mrtvih in 350.000 ranjenih vojakov brez vojnih vjetnikov.
Sobota, 17. oktobra 1914.
Nemške armade so se že pojavile med Diinkirchnom in Calaisom.
Nemčija, Avstrija-Japonska.
Iz Pekinga se poroča, da so izgubili Japonci veliko ljudi, ko so prodirali proti kiavčavskim utrdbam. Največ Japoncev je padlo, ko so korakali po zemlji, pod katero so zakopali Nemci mine, ki so jih razstrelili, ko so čez nje Japonci korakali. Samo nad eno mino je bil pognan v zrak in uničen cel bataljon Japoncev.
Petek, 16. oktobra 1914.
Neki angleški časopis objavlja iz Pekinga brzojavko, ki pravi, da se jc obstreljevanje Č.ingtau-a (Kiavčav) od strani Japoncev zavleklo, ker je manjkalo cest za prevoz municije. Diploma-tični odnošaji med Tokio in Pekingom, t. j. mod Kitajsko in Japonsko, so napeti.
V zraku.
Nad Parizom sta se pojavila 12. t mes. dva nemška zrakoplova in vrgla v mesto 20 bomb. Ena bomba je padla na streho cerkve Notre-Dam, ne da bi se razpočila; druga bomba je padla na sosednji trg. Francoski zrakoplovi so pričeli zasledovati nemške zrakoplove.
Včeraj, 13. t. m., se je zopet pojavil nad Parizom nemški zrakoplov in vrgel šest bomb. Ena bomba je padla na severni kolodvor, kjer jc prodrla stekleno streho in padla med dva železniška vozova. Ostale bombe niso napravile nikake škode. — Pri zavzetju trdnjave Ant.vverpen so sodelovali Zeppe-linovi zrakoplovi, ki so metali v trdnjavo bombe. — Nad Varšavo se pripeljejo od časa do časa nemški zrakoplovi, iz katerih mečejo v mesto oklice. Policija je prepovedala oklice skrivati in Citati in je ukazala, da se morajo takoj izročati stražnikom. Neki letalec je vrgel tudi nekaj bomb na vojaško važna ru-
ska javna poslopja. Ena bomba je padla tudi na kolodvor in je usmrtila nekega častnika, kar je napravilo veliko zmedo. Nad mestom so se pokazali že tudi večinoma ponoči, Zeppelinovi zrakoplovi. Razsvetljevali so jih sicer z metalci svetlobe in streljali na nje, a brez uspeha. Mesto Varšavo nameravajo Busi na vsak načinbraniti. Hitroizpopolnjujejo trdnjave. Osebe, ki ne delajo pri trdnjavah, se jim ne smejo približati. — Pri Perronnc na severnem Francoskem je nemška artiljerija prisilila neki angleški zrakoplov, da se je spustil na tla. Dva bavarska vojaka sta aretirala zra-koplovce. Dognalo se je, da je med njimi polkovnik Grey, brat angleškega državnega tajnika.
Na morja.
Skoraj vsako nedeljo se pojavi francosko brodovje pred Dubrovnikom. Povodom cesarjevega imendana sta bila Dubrovnik in Gruž okrašena z zastavami; ob 9. uri je bila napovedana cesarska maša. Ob tem času se je zagledalo francosko brodovje 36 enot. Deset tor-pedovk je priplulo pred Belavisto in so se pripeljale v Gruž. Štiri torpedov-ke so se pripeljale v pristanišče do zalog koksa; najbrže so mislili Francozi, da najdejo premog. Francozi so pa-zdravljali občinstvo, ki se je izpreha-jalo ob obrežju in opazovalo prizor. — Francozi so se nato odpeljali, ne da bi bili moštvo izkrcali. Francozi so obstreljevali z granatami dva avstro-ogr-ska hidroplana, ki sta križarila nad francoskim brodovjem, a brezuspešno. Popoldne se je odpeljalo francosko brodovje proti severu. — Nemška kri-žarica »Leipzig« je potopila neko angleško križarico. — Francoska torped-na čolna 333 in 347 sta na visokem morju trčila skupaj in se takoj potopila. Moštvo obeh čolnov se je rešilo. Čolna ležita v globočini 300 metrov. — Nemci so potopili s torpednim strelom rusko križarico »Palado« z vsem moštvom. — Poročila, došla v Carigrad, izvajajo, da se opaža v ruskem črnomorskem vojnem brodovju že nekaj dni vznemirjajoče gibanje. Črnomorsko rusko vojno brodovje so ojačili. Ruski mornariški minister se je podal osebno k poveljniku črnomorskega brodovja. V Sevasto-polju jc zboroval admiralski svet. Navzoči so bili mornariški minister Gri-gorovič, admiral Petrow Mankovski in podadmiral Rusin. Preden je izbruhnila vojska, sta bili za vojsko pripravljeni križarki »Kagul« in »Pamjat Merkurja«, linijske ladje »Pantelejmon«, »Rostislav«, »Ivan Zlatoust« in »Jevsta-zi«, tri starejše linijske ladje, tri starejše topničarke, dvajset torpedovk, osem podmorskih čolnov, več raznašal-ccv in iskalcev min. Brodovje se izkazuje z desetimi vojnimi križarkami, 22 torpednimi rušilci, 13 torpedovkami, 5 minskimi ladjami, 11 podmorskimi čolni, 4 topničarkami, 7 transportnimi ladjami in 15 drugimi ladjami. — Iz Kostance poročajo, da so tam 14. t. m. slišali v daljavi na morju gromenje to-
pov ter sodijo, da sta se spopadli rusko in turško brodovje. Turško brodovje je prišlo do izliva Donave dvema nemškima parnikoma nasproti ter jih imelo spremiti v Carigrad. Nemška parnika sta plula pod turško zastavo. Ker jima je prišlo v varstvo skoro vse turško brodovje, sta morala voziti zelo važen tovor. Pomorski bitki pripisujejo tu odločilno važnost. — Angleška oklopna križarica »Ilavvka« je bilo v Severnem morju napadena in potopljena. Utonilo jc okoli 350 mož njene posadke.
Težko srce.
Snoči proso sosedu smo mele; rjul je vihar in švigale strele, v strahu zastala nam je beseda, srca kljuvala skrb nam je bleda: vojska in grom brez konca in strela, krogle, granate, toča s šrapnela, milo nebo in rudeče oči, glad in mraz in potok krvi.
Pa smo zapele v noči viharni tisto o tički in o kosarni, tisto o očku, ki pismo so brali, in ki so mati zraven jokali, kolko noči da ni mogla zaspati, fantka je treba bilo previjati, kolko še več prečutih jih bo, če ga sinka nazaj več ne bo.
Oča sosedov se je obrnil, solzo z očesa skrivaj utrnil, tiho zašapnila zraven mati: »Bog se vas usmili, bore soldatil* V težkih je srcih misel nam vstala v Suši bo jutri maša se brala, pojmo Marijo prosit za njč, da bo polajšano težko srce.
Gocinjka.
Dom in svet.
Nadvojvoda Franc Salvator sc je
v ponedeljek ob pol 12. uri dopoldne pripeljal v Ljubljano ter jc tekom dneva inspiciral bolnice Rdečega križa. S kolodvora se je peljal v belgijsko vojašnico; od tu ob nol 2. uri k deželni vladi ,nato v Leonišče, v Franc Jožefov azil. Okolu 5. ure popoldne se je nadvojvoda pripeljal v Ljudski Dom, nakar se je peljal v hotel Union.
Nadvojvoda Karel Franc Jožef je imenovan za najvišjega imejitelja peš-polka št. 19. (Imejitclj 19. pešpolka je bil prej nadvojvoda Franc Ferdinand. Polk je iz Gyora. Pred vojsko je bil nastanjen na Goriškem.)
Novi državni tajnik sv. očeta. Za državnega tajnika apostolske stolice je imenovan kardinal Piet.ro Gaspari.
Dekan M. Arko odlikovan. Nadvojvoda Franc Salvator je kot namestni protektor avstro - ogrskega »Rdečega križa« podelil dekanu Mihaelu Arko v Idriji bronasto častno svetinjo za zasluge za »Rdeči križ«.
Pregledovanje črnovojnlkov prvega poziva. Med črnovojniki, ki niso bili poklicani v vojaško službo, ker so bili pri novačenju kot nesposobni spoznani ali pa superarbitrirani, je veliko krepkih mož, ki bi bili sedaj popolnoma sposobni za vojaško službo. Mnogi izmed njih, ki so bili takrat slabotni, so se okrepili; njih telesno hibe so tekom let izginile. Mnogo drugih jc bilo spoznano za nesposobne, ker so bili morda prestrogi predpisi to provzročili. Ker postajajo zahteve naše obrambe vedno večje in je treba velik rezervar izurjenih vojnih obvezancev ustvariti in brambno breme na celo prebivalstvo pravično razdeliti, sc bo pregledal prvi poziv črnovojnikov, da se vidi, v koliko so ti črnovojniki sposobni za vojaško službo v črni vojni. K temu pregledu bodo prišli vsi črnovojniki rojeni v letu 1878. do leta 1890., vštevši tudi to leto, ki so bili do leta 1913. pri novačenju kot nesposobni ali pa so kot superarbi-triranci iz armade izstopili. Izvzeti so sledeči: Tisti, o katerih je obče znano, da so za črno vojno popolnoma nesposobni. Tisti, ki se žc uporabljajo v vojski, četudi delajo druga dela in ne nosijo orožja. Ravno tako tisti, ki so že namenjeni za taka dela. Nadalje prostovoljci, ki že služijo v armadi. Izvzeti so tudi tisti, ki so bili letos kot nesposobni spoznani in pa oni, ki so bili že kot črnovojniki superarbitrirani. Ravnotako je sklenila ogrska vlada, da se pregledajo vsi črnovojniški obvezanci od 21 do 30 lota, ki niso še vojaško izurjeni. — Pregledovanje črnovojnikov prvega poziva se prične 15. novembra.
Svetovna vojska bo naslov novemu delu, ki ga prične izdajati Katoliška Bukvama v Ljubljani. Že danes opozarjamo na tozadevni oglas, priobčen v današnji številki. Delo obeta biti izredno zanimivo in bo brezdvomno našlo mnogo naročnikov ne samo mod ljudmi. ki gledajo vojsko samo od daleč, temveč tudi med našimi vojaki, katerih junaštva bodo natančno popisana. Naročnina posameznim sešitkom, ki bodo prinašali tudi mnogo lepih slik iz bojnih polj, je postavljena tako nizka, da si delo omisli lahko vsakdo, ki hoče imeti enotno, jasno sliko velikih dogodkov svetovne vojske.
Kolera v Ljubljani. — Smrten slučaj. — še dva vojaka obolela. Na koleri oboleli Jožef Mantinger iz Košane je prod kratkim umrl. Bolna na koleri sta še dva vojaka.
Trije duhovniki v vojnem ujetništva. Po poročilih z bojišča se nahajajo sedaj trije avstrijski vojaški duhovniki v vojnem vjetništvu. Med temi je tudi bivši državni poslanec, sedaj ministe-rialni uradnik, dr. Drexcl, kateri se je prostovoljno priglasil za vojnega kura-ta k tirolskemu polku cesarskih lovcev št. 2. Da jc že toliko duhovnikov v vojnem vjetništvu, priča, da se duhovniki ne strašijo nobenih vojnih težav in gredo celo v prve bojne vrste, da podelijo zadnja tolažila ubogim ranjencem. y avstrijski armadi je sedaj 1100 voja-
ških duhovnikov. Zadnji teden jih je bilo na novo vpoklicanih zopet 96, kateri opravljajo svojo težavno službo med kontumacijskimi postajami ter v vlakih, ki vozijo ranjence z bojišč. Dne 11. oktobra je bilo v bolnišnico za vojake, ki so oboleli za kužnimi boleznimi, odposlanih z Avstrijskega in Ogrskega zopet 20 duhovnikov. — Z Dunaja smo od verodostojne strani dobili poročilo, da je 16 vojaških duhovnikov, o katerih se ne ve, ali so padli ali pa so v vojnem vjetništvu.
— V vojnem stanju se mora brezpogojno ubogati. Pri postaji Kresnico je vozil te dni črnovojnik 18 letni Peter Mrak iz Prcbačevega štev. 42., občina Hrastje, okraj Kranj. Rekel jc da hoče iti v gostilno spit četrtinko vina. Službujoči častnik mu jc to prepovedal. Fant se častniku ni pokoril. Zavozil je kljub prepovedi proti gostilni, nakar je častnik potegnil revolver in ustrelil proti fantu. Kroglja jc fanta zadela v čre-va, katera mu je razmesarila. Fant je včeraj v dež. bolnici umrl.
F.M.L.Kusmanek.
Podmaršal Kusmanek. V sedanji vojni jc poveljnik v trdnjavi Przemysl podmaršal Kusmanek. Ko so Rusi trdnjavo obkolili in ljuto napadali, sc jc sijajno branila ter prizadejala Rusom do 40.000 mož izgub. Kusmanek jc bil rojen 1. 1860. v Hermannstadtu na Sed-mograškem; predno jc bil imenovan za poveljnika Przomysla, jc bil vodja pre-zidialnega urada v vojnem ministrstvu. Pred par leti pa jc služboval tudi v Ljubljani.
Ranjenec prestopil v katoliško cerkev. Nevarno ranjeni koroški vojak Peter Maurer, ki je kot protestant vedno nosil Marijino svetinjico, jc izrazil željo, da prestopi v katoliško cerkev. Tc dni je bil sprejet v katoliško cerkcv. Krstni boter mu je bil deželni odbornik dr. Pogan. Kakor čujemo, sc ranjencu zdravje boljša.
— Nesreča na železnici pri Liitti-chu. — Nekaj Avstrijcev prizadetih. Iz Kolina na Nemškem je došla cenzurirana brzojavka g. poročnika Miihlbauer-ja, zeta g. A. Casagrandc v Ajdovščini, da se je 16. t. m. pri Luttichu zgodila železniška nesreča, pri kateri je ostal mrtev stotnik Amann in je bilo ranjenih mnogo oficirjev in moštva 8. trdn. artil. bataljona iz Ajdovščine, kateri se je od-
likoval s težkimi možnarji pri obstrelje-vanju trdnjav Liittich, Namur, Maubou. ge in Antvverpcn. Kakor znano, jc nem-ški cesar odlikoval bat. komandanta polkovnika Langer-ja in mnogo častni-kov in podčastnikov, med njimi tudi častnika Miihlbauer-ja z železnim kri-žem. Stotnik Amann je bil -temeljito izobražen oficir in zelo priljubljen pri vojakih, kakor tudi pri civilistih.
Novi grobovi. Na severnem bojišču je padel dr. Ivan Majerle, poštni uradnik v Trstu in naš pristaš. — y Lipnici na Štajerskem je 10. t. m, umri č. g. Leon Črček, rodom iz Žužemberka. — V Oseku na Vipavskem je umrl dne 14. t. m. pri svojem sinu C. g. vikarju vpokojeni nadučitelj Josip Franke. — V Gor. Vrtojbi je prete-čeni petek, dne 9. t. m., nenadoma umrl posestnik g. Ivan B a t i s t i č , po svoji značajnosti priljubljen daleč okrog. Bil je vzor krščanskega moža. I'mrl je med sv. mašo v cerkvi z rožnim vencem v roki. Bil je ustanovitelj šenlpe-terske posojilnice. — Na severnem bojišču je padel profesor c. kr. slovenske državne gimnazije v Gorici dr. Kdvard D o 1 i n š e k.
Prošnja. Uredništvo »Domoljuba« prosi prav uljudno vse one, ki imajo pisma, katera so pisali slovenski vojaki z bojev, da jih pošljejo uredništvu v pregled. Rabila se bodo ta pisma za novo delo, ki začne izhajati prihodnji mesec v »Katol. bukvami« v Ljubljani in sc bo imenovalo »Svetovna vojska«. Pisma sc bodo po pregledu vrnila pošiljateljem nazaj. Vsako pismo so bo hvaležno sprejelo.
Nesreče. 231etna Ivanka Tencc v Trstu je imela razmerje /. dijakom Ilackcrjcm. Dijakovi starši so dekleta neprestano preganjali. N' petek, dne !•. t. m., dopoldne jo je Ilackerjcva mati na ulici ustavila in zahtevala, da so odpove njegovemu sinu. Ivanka Tenre si jc nato kupila karbolnc kislin?, šla pred Hackerjevo stanovanje in se ondi zastrupila. Zdravnik jc prišel prepozno, dekle je bila v pol uri mrtva. Ko je za to zvedela njena 181etna sestra Amalija, s katero sla skupaj stanovali, so je tudi ona zastrupila in umrla. — L»c-iavcc Jožef Teran je v pivovarni Inion prenašal zaboje s pivom ter jc pri tem padel in si rebra tako poškodoval, da je postal delonezmožen. — Dne 0. oktobra je neznano kam odšel z doma 22-let ni slaboumni mladenič Jožef Jud-nič iz Kota št. 19 pri Semiču. Na Vršnih selili so ga videli iti proti Ljubnu. Fant jo visoke postave, na eno oko nič nc vidi, dasi sc to precej nc zapazi. Odšel jc v slabi sivkasti, skoro razdrapant obleki. Kdor bi ga videl, naj ga vpraša odkod in čegav jc; po domače se mu reče Maticov. Naznani naj se blagohoti v Semič. — Ignacij Mandclj, premogar na Mirni, sc jc ponesrečil. Dobil jc težke poškodbe na glavi in je bil nezavc-, sten prepeljan v kandijsko bolnišnico. — Dne 13. t. m. popoldne je v papirnici Leykam-,Tosefsthal v Gratkornu delavec Franc Stramšak, oče več otrok, na
še nepojasnjen način padel v takoime-novani »kolergang« in bil s kostmi vred zmlet. Njegove ostanke so z lopato podali v krsto in prenesli v mrtvašnico.
Odlikovanje. Na 59. potovalnem zborovanju in razstavi nemških, avstrijskih in ogrskih čebelarjev, katero sc je vršilo letos od 25. do 30. julija v požunu na Ogrskem, je ocenjevalno sodišče (katero je sestavljeno iz priznanih strokovnjakov raznih držav) podelilo g. Janko Strgar, čebelarju in trgovcu s čebelami v Bitnjah pri Boh. Bistrici, veliko državno kolajno kr. ogrskega poljedelskega ministrstva in priznalno diplomo. Z navedenim je g. Strgar dobil v enajstih letih 62 odlikovanj. Njegovo ime kot čebelar in trgovec s kranjsko čebelo je znano v vseh delih sveta izven Evrope, kamor pošilja kranjsko čebelo. G. Strgarju, kateri se res marljivo in požrtvovalno trudi ohraniti in pridobiti veljavo kranjski čebeli, iskreno čestitamo!
Most zgrajen z človeškimi trupli. Ko so se Nemci umaknili v Vzhodni Prusiji pred Itusi, so svoje čete zbrali za Deimo na črti Tapiau—Labiau. Tu so morali Rusi doprinesti težke žrtve, a končno le niso dosegli ničesar. Naši so razstrelili pri Labiauvu železniški most; Rusi so nato pričeli graditi lesen most, katerega so poizkusili večkrat dovršiti, a vedno brezuspešno. Vkopani naši topovi in strojne puške so z nasprotnega brega ponoči in podnevi kosile ruske kolone in jim zadale strašne izgube. Ob bregu so sc mrtveci v visoke griče nakopičili in so mestoma celo zajezili Delmo tako, da je jez mrtvih Rusov štrlel nad vodno gladino in da je tvoril pravcati most. Reka je le počasi strašen jez nadvladala in odnašala mrliče. Boj je tam divjal skoraj dva tedna.
Ncmci zbirajo prispevke za avstrijske topničarje. Župan trdnjavskega mesta Metz je naznanil dunajskemu županu, da zbira prispevke za naše vojake, ki so pri šli z motornimi baterijami jemat belgijske in francoske trdnjave. Pravi, da se je nabralo že veliko prispevkov.
Opozarjamo na današnje dopise, Iz katerih vseh je razvidno, kako vzorno, pobožno in pošteno sc obnašajo pri nas Poljaki begunci.
Usoda naših državljanov v sovražnih deželah. Začetkom vojske so naši sovražniki v svojih deželah pridržali veliko avstrijskih državljanov, ki niso mogli več domov. Danes je kraj in usoda velike večine teh oseb znana. »Rdeči križ« že danes posreduje poštno zvezo med temi vjetniki in nami. Naše zunanje ministrstvo pošilja političnim inter-nirancem na Francoskem in Angleškem tudi denar do 300 kron, in sicer potom ameriškega poslanika na Dunaju. Ta nakaže ameriškim poslanikom v Londonu in Parizu denar kar brzojavno. Upanje je, da se bo to omogočilo tudi političnim jetnikom na Ruskem. Iz Angleškega se smejo vrniti sledeči Avstrijci: Otroci in žene; možje od 18. do 50.
leta samo tisti, ki so na podlagi zdravniške preiskave spoznani za nesposobne za boj, dalje zdravniki, kirurgi in duhovniki. Upati je, da se bo tak sporazum sklenil tudi med Francijo, Rusijo in Avstrijo.
Velesalo je naslov zelo lepi knjižici, katero je izdala župna cerkev vele-salska, spisal pa g. župnik P. Bohinjec. Zgodovinski in cerkveni opis je to, ki bo brezdvomno zanimal vsakogar, kdor pozna znamenito božjo pot velesalsko. Knjižico krasi mnogo lepih slik, kar jo dela še bolj prikupno. Gradivo je skrbno zbrano na podlagi zgodovine. Mnogoštevilnim častilcem velesalske Matere Božje knjižico toplo priporočamo.
Dva znamenita moža sta umrla prejšnji teden. Voditelj nemških katoličanov, zlasti za delavstvo mnogoza-služni tovarnar Franc Brandt v M. Gladbachu in pa voditelj francoskih katoličanov grofdeMun. Znamenite so besede tega poslednjega, ki jih je pred izbruhom sedanje svetovne vojske zaklical francoskih framasonom. Dejal je: »Ne bojim se tolikonemške-ga orožja kot se bojim molitve Nemcev. Te njih molitve jim bodo zagotovile božjo p o-m o č.« Globoke, proroške besede so bile to, ki se že vresničujejo. Da, Francozi, vaša nevera je vaša poguba. Če bi imeli mnogo takih mož kot je bil grof de Mun, bi vam bili prihranjeni strašni porazi, bi do vojske ne bi prišlo.
Smrt seka sedaj in žanje. Njena kosa pa ne dela samo po bojnem polju, temveč posega tudi v mirne domove raznih velikih mož, velikih -narodov. Za časa te vojske je pobrala med drugimi brezštevilnimi že tele znamenite može; Sv. Oče Pij X., ruski poslanik Hartwig, rumunski kralj Karol, voditelj nemških katoličanov Franc Brandt, voditelj francoskih katoličanov grof de Mun, knez Schvvarzenberg, laški zunanji minister in še mnogi drugi znameniti, ki bi bili ravno v sedanjem času ljudstvu tako potrebni, so morali v grob. Da, smrt žanje kot že ni stoletja!
Mesto Antwerpen, katero so Nemci vzeli, mora plačati Nemčiji 625 milijonov frankov vojno kontribucije.
Nov izum v službi nemške vojske.
Brzojavni urad glavnega stana more samo zato odgovarjati na veliko število vprašanj, ki dnevno prihajajo, ker ima najhitrejši brzojav. To je popolnoma nov nemški izum, ki je bil popolnoma tajno preizkušan pri tvrdki Siemens & Ilalskc in tako spopolnjen, da se more v eni minuti z obeh krajev poslati do 1000 črk in znamenj ob istem času. Ravno isti čas more poročati postaja A v B in nasprotno B v A po eni in isti žici. To iznaša v minuti 2000 besed. Ako se nepretrgoma po noči in po dnevi dela more se od poslati 8000 do 9000 brzo-javov.
Požar v ladjedelnici v Tržiču. Dne
14. t. m. se je vnelo v ladjedelnici leseno ogrodje velikanske trgovske ladje, ki se tamkaj gradi. Škoda je precejšnja.
Kako je ogenj nastal, se ne ve. Sodijo, da so se vneli leseni deli od žarečih žebljov, ki jih zabijajo vanje.
Učlteljstvo v vojski. Na Kranjskem je šlo v vojsko 90 učiteljev, 45 profesorjev in 2 nadzornika.
Tomaž Pavšler v Kranju je s svojo pravdo proti kranjski deželi propadel tudi na Dunaju pred vrhovnim sodiščem. S tem je ta stvar rešena tako, kot se je že naprej vedelo.
Razprava o umoru v Sarajevem se je pričela, kakor smo že poročali dne 12. t. m. Razprava bo trajala tri tedne. Glavna krivca sta morilec Princip in metalec bomb Cabrinovič. Poleg teh dveh sedi na obtožni klopi 20 drugih mož in mladeničev, ki so obtoženi, da so vedeli za nameravani umor in po-magali zarotnikom na več načinov. Razprava bo odkrila mnogo zanimivosti. Med drugim je povedal Cabrinovič, da je v Belgradu bil pred umorom, pomladi, predstavljen srbskemu prestolo-J nasledniku Aleksandru.
Našla se je 9. oktobra torbica, nai. polnjena z manufakturnim blagom. Več se izve pri Iv. Kosu, Malavas 35, Ježica.
Proti klanju telet. Poljedelsko ministrstvo je izdalo naredbo, da se omeji klanje telet.
Zaplenjene žitne zaloge. Poroča se, da so v nekaterih okrajih na Morav-skem oblasti zaplenile velike zaloge žita in drugih živil, ki so jih bili nakopičili posamezni špekulanti. To se je zgodilo zato, da se prepreči ponovno zvišanje cen.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obre-stuje po lisU0lo brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Glej inserat!
Dopisi.
Sv. Duh pri Stari Loki. Vojni me-tež zahteval je tudi tukaj lepo število naših fantov in mož. Kot se čita, se ravno naši slovenski vojaki junaško bore, se polni hvale priznanja visokih oseb. Semkaj je prišel na kratek dopust posestnik Bernik. V boju v Galiciji mu je krogla odbila do členka kazalec desne roke. Prinesel pa je seboj ruski plašč, ki ga je dobil tako-le: Ko se je že ranjen
82
vračal sam k saniteti da ga obvežejo, ga doliitita dva Rusa s klici »počkej«. Bernik videč da bo šlo za življenje, le kdor bo hitrejši zmaga, se zakadi s silo bajoneta v prvega; drugi videč da je tovariš padel jo ubere s klici: »pucaj,« seveda je to veljalo prebodenemu tovarišu. Tekel je da niti Bernik ni mogel več streljati za njim. Premagnemu Rusu je vzel plašč in puško, ki jo je pa moral izročiti poveljstvu, plašč so mu pa drage volje pustili v spomin, njegovega junaštva. Tukaj imamo tudi čez 30 poljskih begunov, v Stari Loki pa je poljski duhovnik, tako da verske dolžnosti opravijo lahko v svojemu jeziku in obredu. So jako verni ljudje in mirni. Pred tednom je poljski rodbini umrlo malo dete, ki bo sedaj počivalo daleč od rodne zemlje. Naj bode ta poljska cvetka v zameno morda mnogim slovenskim junakom, ki jih bo krila hladna gališka gruda. In še čez mnogo vrsto let bodo romale misli poljske matere na našo zemljo, kjer ji počiva, čaka vstajenja, njeno dete. Istotako bodo hitele misli in srca slovenskih vdov — sirot t ja. kjer počivajo junaki, ki so dali življenje, cesarju, domovini. Te dni sta klicana dva poljska fanta na nabor v Ljubljano. Pri slovesu podarila jima je hčerka gospodarja krasne šopke zadnjih jesenskih rož. Tudi to je spomina vredno, dekle bo lahko zapomnila, kdaj je krasila poljske fante z našim cvetjem. ki so bili klicani daleč od domovine na nabor. Tudi fanta bosta pomnila da jim je v nesreči podalo slovensko dekle kito cvetja iz ljubezni bratov v nesreči. In če se ne vrneta več v naše kraje, ta spomin jih bo spremljal. Tako hite misli, se križajo naša pota, vse pa preveva le ena iskrena želja: Bog podeli zmago avstrijskemu orožju.
Iz Ambrusa. Poročil se je v Am-brusu dne 12. t. m. gosp. Janez Hrovat iz Kala. Bil je odličen član več naših organizacij, zlasti telovadnega odseka »Orel« trobentač, bil je tudi že več let marljiv in dober pevec cerkvenega pevskega zbora, ki ga bode gotovo pogrešal pevski zbor. — Stopil je v zakonski stan z gdč. Ivanko šinkovic iz Ambrusa, bila jc tudi nevesta vrla članica vseli dekliških zvez, zlasti Marijine družbe. Mladima poročcncema želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Mladi par so sprejmili pred oltar »Orli« v krojih.
Zagorje na Pivki. Kakor drugodi, nahaja se tudi pri nas nekaj beguncev iz Galicije, in sicer v Zagorju 23, na Rateževem Brdu 5. Večinoma so ženske in otroci. Ena premožna gospodinja iz oklice Przemvsla pripoveduje, da je ravno zamesila kruh, pa je morala vse pustiti in bežati. Ljudstvo je globoko verno, naši ljudje so se kmalu privadili njihovemu jeziku in se dobro in lahko ž njimi razumejo. — Padel je v vojski na severu 8. septembra tukaj rojeni Ciril D o m i c e 1 j. Naj v miru počiva! — Občna draginja se tudi tukaj pozna, čudno sc nam je pa zdelo, da so naši trgovci za nekaj časa usta-7*
vili prodajo petroleja in ti ubogi ljudje so hodili po pol litra petroleja notri v Knežak k Urbančiču. Čc ga je ta lahko prodajal, zakaj pa naši ne, ker so ga imeli. Eden je oddal cel sod petroleja na Bač, za svoje domače stare odjemalce ga pa ni imel. V Zagorju potrebujemo velike neodvisne trgovine. Kolikor vemo, hoče po končani vojski odpreti Urbančič iz Knežaka veliko fili-jalko v Zagorju, kjer se bo vse dobilo. Ljudje to z veseljem pozdravljajo in težko pričakujejo.
Žužemberk. Zužemberčani se postavimo. V svoji sredi imamo gospoda dekana, menda najstarejšega gospoda v celi šofiji. še ni dolgo, ko je obhajal enoindevetdesetletnico svojega življenja. Koliko je storil za nas, ve povedati le knjiga življenja, ki je notri vse popisano. Bog ga ohrani in mu izpolni želje, ki mu jih narekava v ljubezni še vedno mlado srce. — V nedeljo 11. t. m. so se oblekli hribi naokoli z belo obleko. Nam v dolini je sicer prizanesel sneg, ne pa mraz. A kljub temu s.e pridno sučejo prsti naših žen in deklet, še posebno pa trških gospa in gospodi-čen, ki drže skoro nočindan v rokah pletivo in pletejo za naše vojake. Pa imajo tudi kaj v rokah držati. Ko smo namreč imeli v cerkvi darovan ie za to, da se poskrbi vojakom topla zimska obleka, se je nabralo okoli 180 K. Potem je posegla v žep še ena roka in na kupčku je ležalo celih 220 K. Še nekaj. Lahko smo ponosni, saj imamo s čim biti. Tudi pri nabiranju za »Rdeči križ« se je steklo okoli 500 K skup. No, pa za take junnke, kakor je naš Alojzij Novak, ki mu je prisodila, navadnemu pešču, vojaška gospoda v plačilo za hrabrost srebrno svetinjo prvega reda, radi žrtvujemo sebe in svoje.
Iz Idrije ln okolice. Veliko pregnanih Poljakov je prišlo v našo okolico. Ljudje so se jim kmalo privadili in bratje so biti tudi zadovoljni. Ako bolj počasi govore, posebno zadnje zloge čisto naglašajo, se jih lako razume. Pripovedujejo radi o svojih razmerah in še ne tožijo preveč, ko so morali vse zapustiti. Kako težko jim de v tujini smo spoznali v priliki, ko so bili nek-teri železničarji in poštni uradniki pozvani naj navedejo svoj naslov in bivališče ter naj bodo pripravljeni, da sc takoj povrnejo, ko se jih kliče. »Ah našim gre na bolje, Moskovitarji bodo zapodeni in dežele, kmalo se vsi vrnemo,« so oveseljeni klicali drug drugemu. — Brali ste v časnikih, da se je po njih zanesla kolera celo v Idrijo. Nam se je začetkoma neverjetno zdelo. Saj reveži so morali v naglici vzeti seboj za silo le nekaj oblekel, štiri dni so se vozili po železnici, kjer niso dobili primerne hrane. Toraj trud, napor, lakota, drugo podnebje, prelilajenje, nena-vajena hrana, kaj ne bo napravilo kake driske. Razume se, da se pa še poveča taka notica. Zato smo kar slišali-štirje so že poleg prvega oboleli, po-strežnica je dobila kolero itd.,a v par dneh je bilo vsega konec. V pondelek
12. t. m. so smeli reveži zopet nu prosto in prva pot jim je bila v cerkev. l)a po-božno jc to ljudstvo. Le glej ga kako med sv. mašo mirno kleči, nobeden se ne gane, ali kaj spregovori, celo otroci poleg odraščenih tiho prekleče vso ma_ šo. V hiralnici na Marofu je več dru-žin, vsako popoldne ob 2 gredo v kapelo molit rožni venec ali peti litanije M. Božje. Imajo pa en pristavek več kakor mi. Dodajo še h koncu: Sveta Marija, kraljica Poljske, prosi za nas. — Iz Spodnje Idrije sporoča mlad vo^ jak — Orel — da je dobil srebrno svetinjo II. vrste za hrabrost. Ne piše, kako jo je zaslužil, samo to-le pove: Drafrf oče! Vi ste mi rekli pri odhodu na vojsko: Bodi pogumen in hraber, a boj se Boga, ki te povsod vidi. Tega sem se držal vseskozi, in kakor vidite ni bilo prez uspeha. Taka pohvala dobro dene, kakor mi bodo radi tega dobro do-šli 7 K 50 vin. na mesec, katere bom potegoval celo življenje radi srebrne svetinje .« Ko kaj več piše o svojem dejanju bomo o njem še bolj natanko poročali. A radi njega ni samo oče ponosen, temveč tudi društvo »Orel« si v čast šteje imeti v svoji sredi tako |>o-gumnega in hrabrega člana.
Pripravite domača zdravila.
Naše srce in naše misli so vedno pri naših junakih na bojnem polju. Dan radosti za nas vse ko se bodo vrnili s častnimi ranami, z zmago ovenčani. Misliti pa moramo, da bo marsi-kater prehlajen, mrzličen, ozebljen, da jih bosta opominjala udnica in trganje na bojne napore. Treba bo torej zdravil. Najboljša niso daleč. Še zeleni trpotec, materna dušica, praprot, na gorah se beli plašček Device Marije, ob jarkih rase še gabez, po vrtih dehtita še majaron in žajbelj, vinska rutica in pelin kljubujeta slani. Posušen jc bezeg, dozorel jc brinj, o prvem mrazu dozore ošipke in ternulje, ob mejah kliče rdeča bluščeva jagoda: kopljite mojo zdravilno korenino predno jo pokrije sneg.
Tropotec nabori s korenino vred in posuši, čaj osladi s kandisom ali z medom in kani vanj limoninega soka Je izvrstna pomoč za vsak prehlad, kašelj in druge pljučne bolezni, popravi vso kri. — Kdor premore in utegne naj si pripravi tropotčcv sok: Naberi tropot-ca, malo nizkega regrata s korenino vred, malo cikorije ali visokega regrata, malo gladovnika (Capsella bursis). To operi skrbno, tolči z lesenim batom na leseni deščici, razreži, nalij vode toliko, da pokrije in kuhaj v lončeni posodi dve do tri ure. Potem iztisni zeliščno goščo, pristavi tekoče zopet na ogenj, deni ravno toliko kandisa, kolikor je tekočega in kuhaj polagoma, dokler se ne pokuha za štiri — pet prstov — bolj ko je kuhano boljše je. Potem deni platneno krpo nalij in vlivaj
go^ v čiste in sube steklenice. Zamaši prvi dan bolj na rahlo, četrti dan zahij zainašek in zapečati. Se drži na hladnem in suhem prostoru več let. Je izvrsten lek za jetiko, hripavico, zlatenico, vročino, naduho in kašelj. Ako je bolezen zelo huda dajaj vsake pol ure žličko. Starim ljudem za zadelana prša zjutraj in zvečer žlico.
Materne dušice nasuši za kopelj, ki krepi kile in kosti. Caj je pomoč opešanim živcem in očem.
Praprotina postelj, čaj in kopelj, potegnejo bolezen iz človeka posebno udnico in terganje.
Plašček Device Marije (Alehemil-la) jc dragocena pomoč za vse bolezni vsled prehlada, njegov čaj jc tudi zelo okusen. Župnik Aingle ga priporoča za notranje ženske bolezni.
Gabezovo (Symphitum) korenino izkoplji, očedi hitro in prepeži za sušiti ali skuhaj iz nje mazilo ali zdravilo za pljuča. Prah suhe korenine ali na-kladek sveže, ccli kost in zdravi rane, ustavi hitro kri. Za mazilo kuhaj ocvirek, iztisni olje in stopi v njem voska, toliko da dobi mazilo pravo gostost. Prcdno se ohladi mu primešaj par kapelj arničine tinkture. Korenina za mazilo ne sme biti mokra od vode sicer l)i plcsnelo mazilo. V tem slučaju ga je treba dobro prevreti, tudi shraniti ga moraš na suhem. Mazilo okrepi kite in kosti, zdravi rane, utiraj ž njim opešane nogfc, ali život in povrnila se bo moč. C.abezova mezga: Operi obeljeno korenino, kuhaj in odlij prvo vodo, na-lij drugo, pobiraj pene. Ko je korenina mehka pretlači skozi sito, doni ravno toliko kandisa in par kislih jalioik, kuhaj, dokler ni gosio, imela boš izredno dobro zdravilo za pljučne bolezni.
Majaron in žajbelj kuhaj za krče in za nahod, devaj ju za obkladke. Za nahod poteguj majaronov čaj v nos^ za grlo, skorbut, gnojne dlesni kuhaj žajbelj na jesihu in si izpiraj usta in telo. Za kašelj kuhaj žajbelj na mleku. Za grinte in kraste, lišajc, prevrej žajbelj na koštrunovem loju in olju. Za zatečene noge, prisad, udnico, kuhaj žajbelj na olju, dokler nc počrni, potem pretlači olje, raztopi v njem malo kafre, prekuhaj na olju platneno krpo in ovij bolni ud s kolikor mogoče vročo, vrhi te zavij flanelasto krpo. To sc ponovi po potrebi, prisad izgine in otok oplahne. Krpi morata biti vedno dve, vsaka krpa se mora prekuhati na olju.
Za pokvarjen želodec nastavi pest pelina in pest vinske rutice na V2 1. žganja, ko je stalo štiri dni odlij in dajaj po 30 kapelj na vodi dvakrat na dan. Za želodčno mrzlico kuhaj na rdečem vinu sladkor in listek muškatove-ga cveta, ko je prevrelo dobro vrzi v vino malo pelina, toliko da prevre, precedi in pij gorko — najbolje pred napadom mrzlice. Za naduho deni pelina na prsa.
Bezgove jagode, terjak in odcedck, so najboljša pomoč za grižo, prehlad, mrazenje, udnico. Kdor je udničen naj pije več mesecev čaj jagod ali odcedka.
Najbolj zmrznjen človek se segreje, Ce mu skuhaš čaj iz žlice terjaka, soka polovice limone, kepe sladkorja, žlice medu in žlice žganja.
Brinjevi obkladki črez pas izvleče-jo sesednine in prehlad iz droba. Stolci jagode brinjenke, zavrej jih na jabolčnem kisu in pšenični moki, namaži na platno, štiri prste visoko in za en cm debelo in naveži okrog pasu, odvzemi kadar se je posušilo na koži, ali če jame srbeti. Tak obkladek deni na trebuh za bolečine v mehurju. Za udnico obesi volneni koc v brinjev dim in zavij bolnika v gorki koc, da se izpoti.
Ošipke kuhaj za ledvične bolezni, za pesek in kamen v mehurju.
Ternulje kuhaj za grižo in vodenico, za kar pomagata še bolj ternulji-no vino ali žganje.
Blušč (Briunia) ali divjo bučo olupi in kuhaj 4 ure na olju, odlij olje in dodaj mu toliko sveže svinjske masti, da bo gosto mazilo. Prevrej na tem še par pesti vinske rutice, majarona, žaj-belja in bosiljaka. Potem iztisni mast in nareži vanjo malo kafre. Spravi v dobro zamašeni posodi, maži s tem bolne ude, omehčali in okrepili sc bodo. Za prav hudo udnico namoči krpo v vroče mazilo in ovij ud. Je pomagalo dostikrat, ko ni bilo druge pomoči.
Gospodarske vesti.
SLADKOR.
Ko je vojska nastala, so sc mnogi bali, da bo naglo tudi sladkorja zmanjkalo. Kupovali so ga tudi reveži po cele grude, da so bile vse zaloge v par dneh prazne. Strah je bil prazen. Sladkorja v Avstriji gotovo ne bo zmanjkalo. Na tisoče vagonov je Avstrija vsako leto sladkorja izvažala. Ker jc sedaj izvoz nemogoč, imajo tovarne še zelo velike zaloge lanskega sladkorja, katerega ne morejo v denar spraviti, ker ga ni mogoče na tuje prodati. Sladkorna pesa, iz katere se pri nas sladkor dela, je letos prav obilno obrodila. Zdaj je začelo bogato kartelisto skrbeti, kam bodo s sladkorjem. Več kakor tretji del jc ostal lanskega pridelka. V času vojske na izvoz še misliti ni. Drugo leto, če vojska poneha, ne bodo mogli one množine, katero bi zdaj na tujem po-vžili, v denar spraviti, ker bodo rabili zopet le za sproti.
Predlagali so že nekateri, da bi se sladkor za hrano mesto moke in krmo za živali porabil. To so norčije, kdo reče. In vendar je to popolna resnica. Za 100 kg sladkorne pese dobi kmet 2 K 10 h do 2 K 40 h. Iz 100 kg pese se napravi 16 kg sladkorja. Če se računijo vsi upravni stroški in obrestovanje glavnice prav visoko, stane 100 kg sirovega sladkorja 18 K; izdelani sladkor kakor ga vživamo, pa 24 K. Računimo še za trgovca in vožnjo 4 h, bi se sladkor prav lahko prodajal po 28 h, za krmo živine le 22 h sirovi sladkor. Hra-
nilna vrednost sladkorja je prav malo manjša, kakor pšenične moke. Po učenjaku Kellnerju ima najboljša pšenič-na moka 4183 hranilnih jednot, sladkor pa 3955. Pšenična moka stane danes okoli 60 h 1 kg, sladkor z malo manjšo vrednostjo bi stal le 28 h pri nas. Koliko rajši bi pa mladi in stari otroci povžili Vi kg sladkorja, kakor pa četrt kg kruha. Da je sladkor res dober, se je pokazalo pri vojakih. Angleži vživajo vsaki dan okoli 80 g sladkorja. Pri nas so zdaj začeli. Žita skoro ni mogoče dobiti za reveže; cena je previsoka, da bi si mogli revni kajžarji ali delavci zadosti moke kupiti, toda sladkorne pese se bo letos na milijone kilogramov za živino porabilo, da bi ne bili tovarnarji prisiljeni sladkor prenizko prodati. Seveda mora imeti država svoj davek, ki je posebno pri sladkorju zelo znaten. Toda vendar bi se sladkor povsod lahko prodajal za 70 h. Ko bi se pa sladkor denaturiral in le za večje potrebe dajal revežem brez davka, bi bilo kmalu konec vsega pomanjkanja živil. Sicer ni nobenega upanja, da bi se to zgodilo, ker se država boji za davek, katerega ravno zdaj zelo potrebuje, kartelisti pa za svoj dobiček, ki bi se vsled take odredbe znatno zmanjšal. Sladkor po 88 h plačati, je pa prehudo. Naj se vživanje omeji le na najpotrebnejše.
JAME ZA PRSTNINO NA NJIVAH.
Jeseni zmanjka večkrat gospodarju prostora za pridelke. Že davno imajo skoro povsod navado, repo, ki je prav nazadnje zrela, spraviti v jame, ki se izkopljejo na njivi. Ko se pomladi jamo odpre, je včasih repa še prav lepa, navadno pa vselej močno vgnjita, da se mora prav naglo porabiti. Pri napravi jam so se napravile napake, da je repa le slabo prezimila. Te napake bo treba na vseh način odpraviti.
V severnih krajih, kjer je hujša zima, kakor je naša, imajo v jamah na polju čez zimo tudi krompir in peso, ki se do pomladi prav dobro ohrani. Pri nas se pesa spravlja v kleti. Odkar smo se bolj lotili prašičerejo, se tudi pesa bolj seje, da so prostori že marsikje premajhni postali. .Znano je tudi, da le pi igosto v naših kleteh prav veliko pese segnije. Če je pozimi hud mraz, zamrzne pesa in spomladi prav naglo postane nerabna. Mnogim gospodarjem jc letos veliko pese segnilo. Čim bolj se bomo lotili prašičereje, več pese bo treba in bolj bo treba peso zavarovati pred škodo. Kako bi torej mogli brez škode peso v jamah na polju dobro spraviti?
Dosedaj so navadno kopali čvete-rokotno jamo okoli 80 cm globoko. Je prav, če se jama koplje.Če se pa kar na planem prstnina nasuje, tudi zadostuje. Ako se skoplje, je seveda prostor čisto določen in se povrhu nameče izkopana prst. Ko si nasul na prostor v jami ali na planem pese ali repe, saj krompirja pri nas ni treba pustiti na polju, pokrij prstnino najprej s slamo
okoli 10 cm na debelo. To varuje pred mrazom in deloma tudi pred močo. Na to slamo pride 10 do 12 cm na debelo plast prsti. Naši ljudje so imeli vedno navado, da so jamo tudi zgoraj precej zadelali. To je napačno in je bilo glavni vzrok, da je repa večkrat segnjila. Prstnina se mora izhladiti in izhlapeli. Le detli t uro j tudi zgoraj slamo čez prstnino in prav malo prsti na vrhu. Ko bi bilo vreme lepo, je najboljše kak teden jamo zgoraj odprto pustiti in jo s prstjo zakriti pred dežjem. Če se bojiš, da bi ne imel zadosti časa, napravi zgoraj prav malo plast prsti, le par centimetrov. Ko postane mrzlejše, napravi čez prst drugo plast slame 10 cm na debelo in na to prsti do 20 cm na debelo. Zdaj je vse pred močo in mrazom popolno zavarovano. Okoli jame pa napravi precej globok jarek in odtok vode, kar je zelo potrebno. Spomladi bo tvoja prstnina popolno nepokvarjena.
mm T tefpfr MM
liiii LI5reK frtfa
Zemlja.
Povest sedanjih dni. Piše Ivan Podlesnik.
(Dalje.)
»V Vipavi mi jo je povedal naš fenrili, ki je Gorenjec, in jaz sem jo napisal.«
»No pa vam ni nič hudega pri vojakih, ker imate čas za take stvari.«
»Čas se že vzame, pa mi povej kaj novega,« je dejal Lovrenc in pogledal proti oknu, kjer so stali nageljni.
»Ko bodo cveteli, bo prišel kdo in ti jih bo potrgal, predolgi so že.«
»Poglej, koliko popkov imajo. To bo cvetja.«
»Za koga cveto?«
»Kaj še ne veš. Za Kovačevega Lojzeta,« je dejala Ana in se nasmejala. »Saj ljudje vedo in Lojze se menda sam hvali po vasi.«
Lovrenca je nekaj zbodlo. S Kovačevim Lojzetom nista bila posebno prijatelja. Še prej, ko je bil Lovrenc doma, ga je Lojze po strani gledal in zba-dal, kjer je le mogel.
»Dekle le pazi!«
»Bodi no pameten. Saj veš, da so le prazne manje in ne verjemi, kar boš slišal. Lojze se samo hvali. Meni je to zoperno radi ljudi. Kaj morem, če- je njemu to všeč. Zadnjič enkrat je prišel mimo. Še pogledala ga nisem in ko je prišel v hišo, sem šla na polje.«
»On je gruntarski in oče mu bo dal kmalu čez. Jaz pa sem bajtarski in še bajte nc bo mogla Micka obdržati.«
»Pa ti prevzemi.«
Lovrenc jo jc začuden pogledal.
»Dolgove.«
»Če boš priden, jih poravnaš. Saj
imaš nekaj dote na hiši.«
Po klancu so prišli fantje. Ana se je umaknila v hišo.
»Alo, Lovrenc, z nami na most. Piruhe gremo sekat.«
Lovrenc je šel s tovariši na most, kjer se je zbrala mladina.	^
»Letos zadnjič na tem mstu. Cez štirinajst dni ga ne bo več,« so dejali.
Lovrenc ni šc vedel, da je sklenil cestni odbor podreti stari most in postaviti novega iz betona.
Ko se je naredil mrak, so odšli fantje po vasi.
IV.
Velika gostilniška soba pri »veseli vdovi« je bila polna mož in fantov.
Pogovor mož je tekel krog dela na polju in prorokbah o letini. Ko pa je prišel mednje Sire, se je obrnil pogovor na novi most, ki se je imel pričeti graditi tiste dni. Sire je bil prejšnji teden v Ljubljani in je prevzel od podjetništva, ki bo gradilo novi most, dova-žanje cementa od kolodvora in odvaža-nje materijala od starega mostu. Pohvalil se je, da je napravil dobro kupčijo. Ker pa sam ne bo zmogel vsega dela, je oddajal vožnjo sosedom. Kmalu so bili vsled tega možje v kupčiji za vožnjo.
Glede novega mostu niso bili možje edini o mnenju. Eni so bili šc zmerom za starega in se jim je zdela zgradba novega mostu nepotrebno razmetavanje denarja.
»Če nas jc trpel sedaj sto let, nas bo še sto,« so dejali mnogi.
Drugi pa so se veselili novega mostu. Zlasti taki, ki so imeli več vožnje. Stari most je bil sicer še trden, toda postavljen tako nerodno, da se nista mogla dva voznika srečati na njem. Za velike tovore sploh ni bil. Napravljen je bil na lok in kamnita ograja se je že podirala. Poprave je bil stari most na vsak način potreben. Zato se je odločil cestni odbor pridejati še nekaj in zgraditi s pomočjo deželne in državne podpore novi most.
Po Veliki noči naj bi se pričelo z delom.
Sire je napravil z nekaterimi možmi ta večer kupčijo za vožnjo in pil se je likof.
Fantje so sedeli pri dolgi mizi pri vratih.
Med njimi so bili trije vojaki, ki so prišli na dopust. Naš Lovrenc, ki je služil v Vipavi, Tomažov Jaka, ki je bil v Celovcu in Fendctov Lojze, ki jc bil nastavljen v Tolminu pri alpincih. Naravno, da so imeli ti fantje vojaki povedati toliko iz vojaškega življenja, da so obračali na se pozornost celega omizja. Bili so pri mizi fanlje, katere je še čakala vojaška služba. Bili so pa tudi taki, ki so žc odslužili, črnovoj-niki. Eden teh jc bil Kovačev Lojze.
Iz nasprotstva, ki je obstajalo med njim m Lovrencom, se je v Lojzetu rodilo hrepenenje dati Lovrenčevo pripovedovanje v nič.
Bil je Lojze korporal pri vojakih in domišljal si je, da je napravil s ten>
stonnjo, do kakršne se ne bo mogel po. speti noben njegovih tovarišev. Poleg tega je bil brhek in bogat fant. Ni pa bil čistega življenja. Marsikatero dekle je objokovalo nepremišljeno znanje ž njim. Oče je želel, da bi se sin oženil in zbral mu je nevesto Šimenčevo Ano, Lovrenčevo dekle. Lojze sam ni bil po' sebno navdušen za to ženitev. Ker pa je oče tako hotel, se je tudi on skušal privaditi na to misel.
Ta večer je bil posebno špikast ia venomer je dajal pripovedovanje tovarišev v nič. Fantje se sprva niso mnogo zmenili za to, ker so poznali Lojze-tove navade.
Lojzeta je jezilo, da se tako malo zmenijo zanj. Močno je pil.
V hišo jc stopila domača hči.
»Alo, Hezika, pit!«, jc klical Lojze.
Kozarci so sc napolnili do vrha.
Hezika je pristopila in dvignila kupico, ki jo je natočil Lojze. Fantje so poprijeli kozarce.
Na voglu mize, kjer je Hezika stala, je sedel Lovrenc.
In Hezika je trenila z Lovrencom.
Samo z Lovrencom.
»Pa naj velja za vse,« je dejala. In pili so.
Lojze pa ni jftl. Barva na obrazu se mu je spremenila. Hotel je vstali, pa je premislil in obsedel.
»Moje vino pije, z bajtarskim pa trka.«
Samo te besede.
Kot ila bi veljalo to vsem fantom, so bili vsi pokonci. Stari prepir je bil obnovljen nehote, ne da bi se fantje zavedli.
»Če ne maraš bajtarskih,-zakaj pa sediš med njimi. Pa pojdi med graj-ščake,« je spregovoril Lovrenc najprvo.
»Kar molči mi fant! Še bajte ne boš imel kmalu več.«
»Saj ni bila nikdar moja.«
»Tvoja ali ne tvoja. Ne bo je več. Na cesto bodete postavljeni.«
Lovrcnc je prijel za Jiler, ki je stal na mizi. V hipu jeze je bolel udariti ž njim Lojzeta. Pa se je premislil. Z močjo jc postavil liter na mizo, da mu je odletelo dno in je začelo teči vino po tleh.
Vse v gostilni je bilo mirno in tiho. Iz vseh obrazov je žarel ogenj, kot pred veliko bitko. Vse je pričakovalo, da bo nekaj.
»Ne bom sc tepci s teboj, Lojze, ker nosim cesarsko suknjo. Če bi je ne, bi skupil, da bi pomnil. Ampak dan obračuna bo še prišel. Pa si zapomnil Bajtarski sem ros, ampak na našo bajto še nisem zvalil nobene sramote, ti pa na vaš grunt že veliko.«
S tem jc imel Lovrenc vse na svoji strani. Naročil je vina in govorili so naprej, kot da se nič ni zgodilo. Toda razpoloženje je bilo skaljeno in besede niso prihajale več iz srca. Lovrenc in trije tovariši so kmalu odšli. Na mostu so obstali in pesem je šla po vasi.
»Odkod si dekle ti doma, da te nobeden ne pozna, pa vsak te rad ima ...«
Tudi iz gostilne se je oglasila pesem- Lojze in ostali fantje so peli. Še dolgo potem, ko je pesem na mostu že davno utihnila.
»Pa pri nas je korajža, pri vas jo pa ni...«
Ko je drugo jutro stari Šimenc stopil prvi iz hiše, da gre v cerkev, je našel na pohojeni in pomandrani travi pod oknom razbite lonce, v katerih so rastli nageljni. Nageljni so bili tudi pomandrani in lestva, ki je slonela navadno ob drvih koncem hiše, je ležala pod hruško pred hišo.
Kovačev Lojze tisti dan ni šel v cerkev.
Lovrenc pa je med potjo v cerkev povedal gospodarju Mraku vse.
»Trdno voljo sem imel, da ga pustim v miru, ko pa sem ga zagledal pod oknom na lestvi, se nisem mogel premagati.«
»Boljše bi bilo, da bi se.«
»Morda res, ampak kar jc, je. Zakaj mi ni dal miru? Enkrat je moralo priti. Vedno je sitnaril in dregal.«
»Sitnosti boš imel, če te naznani.«
»Ne bo imel korajže.«
Popoldne je prišla Lovrenčeva sestra Micka k Mrakovim. Vsa brezupna je bila. Kakor je računila, ji ni hodilo toliko, da bi ostalo kaj za otroke, če bi vse skupaj prodala.
Mrak je bil pripravljen prevzeti varuštvo nad otroci, četudi je vedel, da bo pri tem brezupnem stanju gospodarstvo to le njemu v breme in mu poleg lastnih nakopalo še tuje skrbi.
»Nič drugače ne bo, nego, da poskusim prodati; če nc mi bodo pa drugi,« je tarnala Micka.
»Če mi bo kazalo vsaj toliko, da bi mogla držati hlapca. Pa kaj, ko ga je tako težko dobiti in so tako dragi. O, Lovrenc, če bi bil vsaj ti doma!«
Takrat je prišla Mraku nova misel.
»Ali bi bili pripravljeni odstopiti Lovrencu posestvo?«, jc vprašal Micko.
(Dalje.)
Slike in črtice z bojišč.
LXXII.
Slika z bojišča pri Metzu.
Neka usmiljena sestra Rdečega križa je poročala z bojišča pri Metzu: Bojišče je polno krvi in dima. Povsod leže človeška in konjska telesa, razbito orožje, razrita zemlja, posamezni deli proč vržene obleke — povsod vlada grozno opustošenje. Zdiho-vanje in žalostno klicanje na pomoč se sliši nad ravnino; semtertja sc vzdigne krčevito kaka roka, tudi telesa ranjenih vojakov se vzdigujejo. Kakor hitro je zapodila rezervna stotnija sovražnika, se pojavljajo pomočniki Rdečega križa z nosilnicami, avtomobili in prično takoj pobirati ranjene in mrtve. Solnce, ki je cel dan pripekalo, počasi nahaja in obzorje se rdeči. Oddaleč se sliši glas trobente kakor da hoče oznaniti nočni mir. V tem času se pojavi
skupina jezdecev, siva, izmučena, zaprašena. Sredi čete jezdi cesar Viljem II. Cesar se vzdigne na sedlu in gleda s širokim, žalostnim pogledom po gostem polju. Zakriva si oči, da jih zavaruje pred solnčnimi žarki. Tiho je, nobenega glasu ni nikjer, ker so še vse rane polne sveže krvi ... Na robu ceste se prične naenkrat vzdigovati ranjenec s krvavim obrazom in krvavim grlom, v uniformi, katera je jasen dokaz težkih bojev. Pri njem se nahaja zgrbljen Francoz, njegove hlače krasi generalski pas. Vjetnik! Roke so mu zvezane z jermenom, katerega drži v desni roki, v kateri se vije tudi ostanek zastave s trikoloro. Ko ranjenec zagleda cesarja, prične vstajati. Njegov vjetnik je zgrbljen na tleh naprej. Vojak ga poriva in mu zapove, naj vstane. Tako vstane tudi vjeti general. Vojak na veliko začudenje svoje okolice vstane, se vzravna kakor sveča in salutira cesarju: »Fant, ti si dobil lep plen! Kako se imenuješ?« — »Emil Ri-chter, Vaše Veličanstvo!« odgovori ranjenec s tresočim glasom. Cesar mu poda roko, mu jo krepko stisne ter se obrne k svojemu spremstvu, da pomaga ranjencu . ..
LXXUI.
Šofer hotel belgijskega kralja zapeljati med nemške čete. — Kralj ustrelil svojega šoferja.
Po nemških listih kroži sledeči dogodek. Kakor poročajo francoski listi, je belgijski kralj pred nekaj dnevi na avtomobilu nadzoroval utrdbe v okolici Antwerpna. Kralj je opazil, da se je šofer približeval črti, ki so jo zasedli Nemci. Kralj Albert mu je ukazal, naj ustavi, toda šofer je še z večjo brzino začel voziti proti Nemcem. Kralj potegne revolver in — šofer je mrtev.
LXXIV.
V eni noči osivel.
Dirigent godbe deželnobrambnega bataljona v Ljubnu na Štajerskem, narednik Riedl, je v bitki pri Lvovu v nekem gozdu zašel. Bil je sam. Napočila je noč. Riedl je bil prisiljen, da je v gozdu prenočil. Ponoči so kozaki vedno patruljirali čisto blizu Riedla, ki se je več časa nahajal v smrtni nevarnosti; šele zjutraj se mu je posrečilo, da je iz gozda pobegnil. Vrnil se je nazaj k svoji četi, kjer so ga komaj spoznali, ker so mu lasje in brada čez noč osiveli.
V poduk ljudstvu.
Nove najvišje cene za deželo. Deželna vlada je izdala nov cenik, po katerem se morajo ravnati trgovci z živili na deželi. Cene so določene sledeče: Riž, zdrobljen kg 46 vin.; riž, srednji kg 62 vin.; riž, italijanski 6/a kg 74 vin.; riž Karolina kg 88 vin.; ješ-prenj kg 46 vin.; pšeno kg 50 vin.; ješ-prenjček, debel kg 48 vin.; ješprenjček, fin kg 64 vin.; fižol kg 46 vin.; krompir,
izvzemši kraje, ki sc zanje določijo posebne izjeme kg 8 vin.; kava 4 K; čaj, navadno tržno blago (izvzemši finejše vrste) kg 7 K 50 vin.; dkg 10 vin.; sladkor (v kockah) kg 1 K; sladkor (v kapi) kg 96 vin.; sol kg 26 vin.; vino, navadno liter 1 K 12 vin.; pivo iz soda, izvzemši špecijelne vrste in izvzemši kraje, ki se zanje določajo posebne izjeme liter 48 vin.; jesih liter 24 vin.; namizno olje liter 2 K, jedilno olje liter 1 K 36 vin.; goveje meso, I. vrsta kg 1 K 68 vin.; goveje meso, II. vrsta kg
1	K 44 vin.; ovčje meso kg 1 K 48 vin.; svinjsko meso kg 1 K 80 vin.; telečje meso kg 1 K 80 vin.; prekajeno meso, navadno domače kg 2 K; slanina kg
2	K; svinjska mast, čista kg 2 K 20 vin.; surovo maslo kg 3 K 60 vin.; sir, navadni kg 2 K 40 vin.; mleko liter 24 vin.; jajca kos 10 vin.; les, trdi m3 8 K; les, mehki m3 6 K; premog q 3 K 10 vin.; petrolej liter 46 vin.
Pokojnina vdov in sirot za padlimi vojaki. Če umrje mož naravnost na bojišču ali pa tekom enega leta za ranami, ki jih je dobil v vojski, dobi žena padlega moža sledečo letno pokojnino: žena kadeta 450 K, narednika 270 K, korporala 180 K, frajtarja 144 K, infanterista 108 K. Če pa umrje mož vsled bolezni ali epidemije, ki jo je na-lezel na bojišču, dobi žena kadeta letnih 300 K, narednika 240 K oziroma 180 K, četovodje 144 K, korporala 120 kron, frajtarja 96 K, infanterista 72 K. Otroci dobe: dečki do 16, dcklice do 14 leta, vsak vsako leto po 48 K prispevka za vzgojo. Vendar je ta pokojnina tako omejena, da ne sme pokojnina vdove in otrok presegati vsoto 540 K.
Poizvedovalni urad na Dunaju naznanja, da posreduje od sedaj naprej pošto ne samo med ujetniki, ampak tudi med civilnimi osebami, ki go pridržane v Rusiji, Srbiji in Črni gori. Pošilja tudi denar. Naslov: Hilfs- und Auskunftsstelle fur Kriegsgefangene, Dunaj, I., Jasomirgott-Strafie št. 6.
Kam se je svojcem vojnih ujetnikov obrniti. Nekateri pošiljajo pisma in denar na avstrijsko zunanje ministrstvo in pa na amerikansko poslaništvo. Češ, ta dva bosta vedela, kje se nahaja vojni-ujetnik in mu bosta pismo in denar odrajtala. Ta dva pa ne opravljata sama teh poslov, ampak jih odkažeta posebni pisarni, ki je za taka dela ustanovljena. Če hočete torej, da se bodo take stvari takoj odposlale in uredile, nikar ne pišite ministrstvu,ali pa amerikanskemu poslaništvu, ampak se kar obrnite na sledeči naslov: »Gemeinsames Zentralnachweise fur Kriegsgefangene und Internierte, Wien, I., Jasomirgott-Strafie Nr. 6.«
Zapuščinske obravnave v vojski padlih rezervistov proste pristojbin, oziroma se znižajo. Finančnim oblastim je naročeno, da naj stavijo predloge o tem, da bodo zapuščinske razprave pristojbin prosto obravnavane. Ponovno se je namreč ob smrti v vojskih padlih rezervistov pripetilo, da so morali svojci v slabih razmerah ob smrti
42
svojega reditelja plačati primeroma visoke pristojbine. Trdote nameravajo tako odpraviti, da te pristojbine^ ali oproste ali jih pa vsaj izdatno znižajo.
Vprašanja in odgovori.
M. P. T. Zelo čudno se nam zdi Vaše poročilo. Obrnite se do deželnega odbora kranjskega, kateremu ves položaj pojasnite. Natančno in resnično seveda.
M. T. Polhovfjradec. Napravite prošnjo pri Vašem županstvu. Upamo, da bo šlo.
Dobre knjige.
Katoliška Bukvama v Ljubljani. V
naši založbi bo pričela izhajati v sešit-kili knjiga:
SVETOVNA VOJSKA.
Slike in črtice iz vojske.
Zbral in uredil Ivan Podlesnik.
Množica dogodkov, ki jih prinaša svetovna vojska, nam je potisnila pero v roke in odločili smo se, da začnemo izdajati slike in črtice, ki naj ostanejo v spomin tudi poznejšim rodovom na težke ilni, ki smo jili doživeli.
Mnogo čitamo sicer dan na dan v Časopisih, toda v njih je vse raztreseno, nekaj pretiranega, marsikaj izpuščenega. Tvarina tudi je preogromna: vojska na severu in jugu, na vzhodu in zabodli, vojska v zraku in na morju in pod morsko globino. Vojska v gospodarstvu držav, vojska skrbi in trpljenja in junaštva v naših domovih. Naloga časopisja je, da bil ježi dogodke, kakor so se dogodili; enotne, jasne slike pa ne more podati. Zato je treba knjige, ki spravi množino dogodkov v eno celoto in poroča nepobita dejstva.
Padlim v spomin — živečim v bodrilo — mladini v vspodbudo bomo zbrali zato dragocene bisere junaštva, poguma, trpljenja, pomanjkanja, požrtvovalnosti, ljubezni, kar vse jc v obilni meri rodila svetovna vojska.
Iz teh biserov, ki jih hočemo nabrati na velikem polju svetovne vojske, hočemo obrisati kri, da sc pokaže zlato in vsa zasluga borečih se junakov , pa tudi drugih trpečih src.
Knjiga naj pokaže nam in zanamcem sliko neizmernega junaštva, velikega domoljubja, prave krščanske ljubezni, goreče vere.
Srce vsakega, ki bo bral to knjigo, naj zagori v lepih lastnostih kot so jih kazali v teh bojih oni, ki jim je bilo dano iti v boj in oni, ki jim je bilo odločeno, da ostanejo doma.
Nov rod, mladi rod, raste na Slovenskem. Mladost njegova je prejela ognjeni krst svetovne vojske. Ta krst ni kropil samo bojna polja, temveč tudi domove slovenske zemlje. Sedaj je prišlo tudi nad te domove mnogo trpljenja in žalosti. 32
Naj vzraste ta rod v junaštvu njega očetov:
Vse za vero, dom, cesarja I
Če bo ta knjiga, ki jo pričenjamo sestavljati in izdajati k temu kaj pripomogla, bo hvaležen za to Bogu
urednik in založništvo.
Knjiga bo opremljena s slikami. — Bedno vsak mesec bosta izšla 2 sešitka; da se prihrani nekaj na poštnini, bo vsak sešitek dokaj obširen; cena mu bo 50 vin. Prvi sešitek izide začetkom novembra (najpozneje 10. novembra), na-daljni sešitki pa redno 1. in 15. vsakega meseca. Naročnino naj pošljejo naročniki vedno za četrt leta (6 snopičev) naprej; do konca januarja 1915 znaša naročnina 3 K. — Slike v posameznih sešitkih se ne bodo vedno naslanjale na besedilo istega sešitka, temveč bodo . posamezni upodobljeni dogodki opisani in razloženi večkrat šele v poznejših snopičih, zato naj si naročniki slike dobro shranijo, ker jih bodo pozneje ra< bili. Sele ob koncu dela bomo izdali navodilo za knjigoveza, da bo vedel tabele urediti in uvezati poleg tozadevnih spisov.
SKRIVALNICA.
Ali ni nikogar pri osličkih?
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 14. oktobra: 20. 78. 15. 61. 85. Gradec, 14. oktobra: 60. 59. 28. 80. 11.
Rr 11(1113 OPliOH žino cem^o^iBeUna
UIII1UTU UGI'1111 3013. nn upravo lista. .T013
Kdor ima SuElC CJObC vefjo množino, naj pošlje vzorec in zadnjo ceno na 2ho3
F. CVEK-a v Kamniku.
Obleče se lahko cela rodbina!
Krasni ostanki blaga
za obleke, suknje, bluze, srajce itd.
Novih lepih vzorcev	10to
5 hfi zavoi H13 - lepša vrsta zavoi H14 -
najlepša vrsta zavoj K 16-.
Franko po povzetju pošilja: R. Jelinck, I. češka tkalnica vjimrainove (Morava). Žilo toplo priporočeno 1	Kdor poskusi hupi vnovlCI
KAROL POLLAK
tovarna nsn|a v LJubljani ln Kranju, ' Izdeluje
====== gonilna Jermena
za stroje najboljše kakovosti, kakor (udi jer. menca za šivanje in vezanje jermen. V zalogi so vedno jermena v vseh širinah za poljedelska stroje. Naročila na centralo Karol Pollak L|ubl|ana.	2424 23
Smi-alUft siorztj
letošnje, zdravo, zrelo in semena polno blago
kupuje
od vsake želez, postaje na Gorenjskem tvrdka
IFV* ©©leaoi^ IKarsmj.
Javijo naj se predvsem prodajalci, ki dobavijo cele vagone tega blaga. -:i42
2!It«) 2
P. n.
Naznanjam, da g. LA VOSLA V KLEIN ni več v moji službi in vsled tega tudi nima nikakršne pravice, sklepati na račun aH v imenu moje tvrdke kakršnekoli kupčije, aH sprejemati denarja na račun izvršenih dobav.
Pri tej priliki si dovoljujem prositi cenjene svoje odjemalce, da bi se v slučaju potrebe r železnini in poljedelskih strojih, katerih kakovost nadkriljuje rsr konkurenčne izdelke, slej kot prej ozirali na moje edino domaČe podjetje.
Zagotavljam, da bodem vsa mi došlo naročila izvrševal z običajno točnostjo ter r vsestransko zadovoljnosl.
Z odličnim spoštovanjem
Fr. Stupica
trgovina z železnino, motorji in poljedelskimi stroji.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1014.	j
»111 »Iliru bli|t 11 mulce lalaask oiieke pai'')a to na.i>!J|ik eir.e
Jugoslovanska razpošiljali!.-! R. STERMECKI v CELJU st. 305, Štajersko
llustrovim cenik o ve< lisoi stvareh poiljr u ti - ' r naročili), jz Amerike ln llalkana tieba po>lali dnu, ».vre