46. štev.
V Kranju, dne 14. novembra 1913.
XIV. leto.
NJEC
Političen in gospodarski list.
Stauc za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo ieto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Strnad — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, ta
četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za Večkrat znaten popust. — Upravništvo naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi še ne vračajo.
Nemci poraženi.
Nepričakovano je nemško mogočnost zadel v državnem zboru poraz, katerega ni nihče pričakoval. Znano je, da je cesarski patent z dne 26. julija 1.1. odpravil na Češkem deželno upravo in da je vlada nastavila za upravo dežele posebno komisijo. Vlada je to storila pod pretvezo, da hoče na ta način zbližati češko in nemško narodnost v deželi. V resnici so pa Nemci to komisijo Čehom, ki imajo v deželnem odboru večino, prav iz srca privoščili in želeli, da bi komisija še dolgo upravljala deželo. Hoteli so s tem dokazati, da niti inteligentni Čehi niso zmožni za upravo, ker so Slovani. To je Čehe ogorčilo do skrajnosti. Sklenili so tedaj udariti po ministrskem predsedniku grofu Stugkhu. Nemci so to začutili in so brž alarmirali vso svojo armado, da bi ščitili svojega ljubljenca. Sicer se je pokazala pri tej seji Nemcev velika nezadovoljnost z razmerami države, vendar so sklenili, da mora vsa nemška stranka nastopiti solidarno in glasovati za to, da se glede deželne komisije na Češkem in glede tozadevnega odgovora mi-strskega predsednika v državnem zboru ne sme pričeti nobena debata.
2e med govorom ministrskega predsednika so se slišali v zbornici vskliki nevolje. Na koncu govora pa se je vzdignil izmed Čehov vihar in slišali so se klici: ,Dol s Storgkhom!"
Poslanec Sta nek je predlagal, da naj se otvori po ministrovem govoru debata. Zdaj je prišel odločilni trenutek. Pri poimenskem glasovanju se je pokazalo, da so Nemci v manjšini. Glasov za otvoritev debate je bilo 202, nasproti pa le 186. Proti predlogu so glasovali: nemška narodna zveza, krščanski socijalci, nemški soci-jalni demokrati in nekaj Poljakov. Za predlog, ki je dobil večino, so pa glasovali slovanski poslanci, slovanski socijalni demokrati in Italijani.
Nemški listi se posebno jeze nad Italijani. Zmerjajo jih, da so nezanesljivi zavezniki In po-
tuhnjena, ker obetajo prijateljstvo le tačas, kadar hočejo dobiti svoje vseučilišče, v nevarnih trenutkih pa Nemce zapuščajo.
Državna zbornica je videla dne 11. t. m., kako so združeni Slovani in Italijani nemškega Micheljna položili na tla. Nemci so sicer mogočni v Avstriji, a vsemogočni še niso. Taki slučaji, kakor je bil omenjeni, bodo vendar zna-biti Nemcem vzeli nekoliko prevzetnosti in nadutosti ter jih napravili sposobne, da bode mogoče ž njimi govoriti.
Shod v Kranju.
V ponedeljek, 10. t. m., je sklicala »Kmečka Zveza" za kranjski okraj volivni shod v kranjski .Ljudski dom". Zbralo se je lepo število volivcev iz bližnje in daljne okolice, kakih 200 mož. Predsednik g. Brodar je toplo pozdravil navzoče, posebno še gg. deželnega odbornika dr. Zajca in naše vrle dosedanje poslance gg. Jarca, Demšarja in Zabreta.
Prvi govornik, g. dr. Zajec, je pojasnil ob kratkem program in delo S. L. S. in delo liberalne stranke. Delo S. L. S. v deželnem zboru zadnjih pet let je bilo vseskozi smotreno. Naša stranka je imela pred očmi vedno le umski in gmotni napredek našega ljudstva. Po tem načelu je uravnala vse svoje delovanje, v iem smislu je deloval tudi deželni odbor. To nam jasno pričajo razni zakoni, ki so se sklenili, oziroma izpremenili v blagor dežele. Mnogo jih je že sankcijoniranih, drugi bodo v kratkem. Izpremeail se je občinski zakon. Izginili so tu razni privilegiji posamnih magnatov. Pri Občinski napravi ima besedo ljudstvo. Istotako se je preosnoval šolski zakon V demokratičnem smislu. Glavno besedo pri vzgoji otrok naj ima tuše ljudstvo, ki zahteva, da sc njegovi otroci vzgajajo v smislu krščanskih načel. Samoobiastnim liberalnim učiteljem je enkrat ca vselej odklenkalo. To ti čutijo, zato si upajo le še izza plota hujskati, ali pa se skrivajo za kako
umazano cunjo. Ljudje, ki so bili vedno najhujši nasprotniki naše stranke, si sedaj celo drznejo hoditi prosit za razne nagrade hi podpore k deželnemu odboru. Vzrok, zakaj se jim ne more ugoditi, je pa ta, ker se ravno pri teh ljudeh najdejo vedno različne nerednosti, kadar pride do disciplinarne preiskave. Največjo predrznost teh ljudij kaže n. pr. to, da si upa tak človek, ako je prestavljen 5 km daleč, predložiti deželnemu šol. svetu troškovnik za 1000 kron. Sicer pa vpijejo ti ljudje, da dežela zapravlja denar! Naš kmet pride lahko a tem denarjem trikrat okoli sveta, liberalni učitelj pa koma} pet km daleč. Izpremenil se je lovski zakon, ki ga je bilo seveda težko prikrojiti vsem posameznim razmeram prikladno. Glavno je, da bo imela prvo besedo pri offlbčevanjo glede lova sedaj občina. — Velikega pomena za napredek nale dežele je novi cestni zakon. Brez dobrih cest je vsak gospodarski razvoj nemogoč. Ravno cest se je v zadnjem časti pri nas zgradilo zelo veliko, oziroma starih popravilo. — Posebne važnosti v gospodarskem o?»m je ustanovitev deželne banke. Kako so še liberalci vzdignili proti tej napravi! In vendar mora vsak pameten človek spoznati, da je bolje, ako ljudje dobe denar lahko doma, kakor pa da bi jih odirali Judje ati razni liberalni oderuhi. Razbremeniti je mogoče kmetiška posestva, ki še dajo še ohraniti. Da je deželna banka na trdnih nogah, priča to, da je v prvem letu svojega obstanka napravila celo dobiček. Da ni tako za nič, kakor so vpili izpocetka, pričajo liberalci sami, ker je čelo Ljubljana vzela pri dež. banki 1 milijon na posodo, — Poskrbeli smo z vodnim zakonom, da je dobila vodne sile v svojo last dežela sama. Že te je samo po sebi velike važnosti. Vodne sile so se začele na Gorenjskem že izrabljati s tem, dš se ustanavlja električna centrala. Ta najbolj liberalce bode v oči. Vse mogoče si izmišljujejo, da bi spravili to velekoristno napravo ob kredit, inženirje in živinozdravnike najemajo, da pišejo .strokovnjaške" članke po liberalnih listin, a vse
PObLISTEK.
Tomaž f*irc,
sloveč aKtravnliK, (Konec.) Za stoletnico njegovega rojstva predaval v tržiškem katol. izobraževalnem društvu P. Bohinjec.
Tudi kri puščati je Pire kmalu tunel. Nekoč zboli rejen bogatin in zdravniki so bili teh misli, da se da rešiti njegovo življenje le, ako se mu neutegoma kri pušča. A kdor je poskusil puščati, ni mogel priti do žile, ne zdravniki ne brivec. Kar se nekdo spomni na našega Tomaža. Ta prihiti srčno, si zaviše rokava, pa udari po žili, da je kri na mah brizgnila kvišku. Vse je hvalilo fanta, bogatin pa mu je stisnil cekin v pest.
Ko je Pire študiral v Gradcu, si je služil kruh v neki pisarni s prepisavanjem aktov in se je pri tem dobro izuril v nemškem jeziku.
Leta 1836. je napravil izpit iz ranocelstva in porodništva, potem je služboval nekaj časa v ljubljanski bolnici, koder je umrl za jetiko velik, lepo zrasel grenadir. Pire poprosi za njegovo truplo, mu odstrani meso, kosti pa stakne skupaj z žico na umeten način in ta kostnjak podari ljublj. muzeju. V starem muzeju licealnega poslopja je stal ta kostnjak v tretji sobi pritličje.
Po dokončanih študijah ga je profesor nagovarjal, da bi ostal pri njem kot asistent, a Pirca je srce gnalo v domači kraj, koder sta
ravno razsajala kolera in legar. Legar bi bil kmalu tudi njega pokopal. Nobena noč ni bila pretemna, nobena vas predaleč, da bi ne bil poiskal bolnika. Zato so se mu pripetile različne nezgode.
Nekoč se mu pridruži volk, ko je šel v zimi po noči iz Besnice. Dolgo časa sta korakala vštric in gledala drug drugega, dokler ni volk krenil vstran.
Drugič je naletel v gozdu na rokovnjača Dimeža, ki je ravno petelina pekel za večerjo. A ta ga je lepo pozdravil in mu ni storil nič zalega.
Nekega poznega večera ga obišče tujec in zapre vrata za sabo, rekoč: .Neka bolnica vas želi: prisezite pri živem Bogu, da ne bote nikoli izdali, kdo je ta bolnica." Prisegel je in šel s tujcem. Vrnil se je šele drugo jutro. Skrivnost je nesel seboj v grob.
4. Njegovo vzgajanje.
Ko se je Tomaž Pire poročil 1637. leta s hčerko podobsrja Gašperja Gecelja, je bilo baje pri kranjskem dekanu naenkrat 18 parov na izpraševanju. Zadnji v vrsti je bil Pire .No", pravi dekan, .Vi ste že mnogo ljudi raztelesili (razparali), povejte nam, kje ima človek dušo?"
•Gospod dekani" odvrne Pire, »tega pa ne vem. Jaz sem le raztelesil (razparal) vsakega potem, ko je bil že brez duše." — Izpraševanju
je bilo konec. Pircev zakon je bit srečen. Pire je bil kot oče strog, a poln ljubezni do otrok. Vedno jih je učil, zlasti pri obedih, in se po-
gvv«rjal ž njimi V najrazličnejših predmetih. Skrbel je tudi za dobro čtivo in sploh vse storil, kar je bilo moč storiti za izobrarbo v tedanjih časih. V njegovi hiši so se cerkvene zapovedi izpolnjevale prav strogo. Vladal je najlepši red m mir v hiši. Razkošnosti ni bilo nobene in kakor sam ni bil razvajen, tako tudi ni trpel, da bi se otroci omehkuiili in lenobo pasli. Pazil je vedno na to, da je bilo vedno dovolj tečne hrane pri hiši in dostikrat je rekel t .Otroci, te jejte, ki je tako dobro i" Daai je v gostilni povedal kako robato, doma ni bilo čuti iz njegovih ust nobene dvoumne besede ali kletvine. Zlasti je svaril otroke pred igrami za denar in kvart ni sna«! videti v svoji hiši* »To so hudičeve podobice i" je rekel.
Strogo je pazil, da so bili otroci vsako nedeljo pri službi božji, pazil na poste in velikonočno dolžnost in je ime! posebno v časti sveto Rešuje Telo, kakor smo že povdarjali. Že kot dijak je naredil zavezo s tremi drugimi tovariši, da bo vse svoje življenje zlasti častil sv. Rešuje Telo, in to zavezo je tudi držal.
Bil je usmiljenega srca posebno do revežev. Ni jim dajal samo zdravil zastonj, ampak tudi denarja. Če ga je berač poprosil, je segel v žep in ni nič pogledal, koliko drobiža je zagrabil*
skupaj nič ne pomaga. Skoraj gotovo izvira ves strah liberalcev pred električno centralo na Za-vršnici iz tega, ker se boje, da bo ta .klerikalna" elektrika pobila zadnje liberalce, ki so še na Kranjskem. Nato primerja govornik delo S. L. S. z delom liberalne stranke. S tem, da kriče liberalci, kako mi ljudstvo odiramo, hočejo zakriti svojo .Glavno", katere žrtve bodo vpile za maščevanje do neba na liberalce, dokler jih bo še kaj na Kranjskem. Ker si liberalci sami več ne morejo pomagati, so si najeli neke gotove pomočnice, ki so postale sedaj ves njih up in nada. Prva je Nemka, gospodična Theimer, druga pa je vodiska Johanca, najnovejša liberalna svetnica. Vse to priča o popolni onemoglosti liberalne stranke, katere edino delo je psovanje in mazanje po liberalnih listih. Vsak treznomisleč človek se pač lahko prepriča, na kateri strani je resno, smo-treno delo v blagor ljudstva, in bo tudi ob prihodnjih volitvah volil v takem smislu.
Govor g. dr. Zajca, ki je bil osoljen z neizčrpnim humorjem in perečim sarkazmom, je ljudstvo vzprejelo z velikim odobravanjem.
G. poslanec Zabret je posebno povdarjal delo poslancev S. L. S. v korist kmetiškega stanu. Kmet se je lahko prepričal, da so možje, ki jih je poslal on v deželni zbor, res delali v splošni blagor in za povzdigo kmetijstva in gospodarstva sploh, da torej S. L. S. lahko tudi v bodoče zaupa, da se bo vedno postavila za njegove koristi. V S. L. S. je imel kmet dobrega delavca; slabe delavce, liberalno stranko, je zato po pravici vrgel v kot. Povdarja smisel za izobrazbo, ki pri našem ljudstvu vedno narašča. Nujno je zato potrebno, da se preosnujejo naše ljudske šole v tem smislu, da bodo otroci kaj več slišali o kmetijstvu in gospodarstvu, da bodo tako vzljubili dom in domačo zemljo, da bi se jih tako bolj priklenilo na domačo grudo. S tem bi se postavil tudi najtrdnejši jez vedno naraščajočemu izseljevanju. — Besede g. Zabreta so bile vsprejete z velikim navdušenjem, ker so bile pač vsem govorjene iz srca.
Nato je pozdravil zborovalce tudi dosedanji kmetiški poslanec g. Demšar. Povdarjal je, da je z dosedanjim delom deželnega zbora dana še le podlaga, na kateri se bo delalo naprej. Dana so n. pr. z električnimi napravami sredstva za veliko industrijo, kar bo velikanskega pomena za deželo. Sklenile so se velekoristne. postave za varstvo planin in paše v planinah, kar je posebno velikega pomena za povzdigo živinoreje. Kakor doslej, tako se bodo tudi v bodoče poslanci, ki ste si jih sami izbrali, prizadevali, da se izkažejo vredne zaupanja, ki ste jim ga izkazali!
G. deželni odbornik, prof. J are, kandidat v splošni kuriji, nekoliko podrobneje razlaga .delo" liberalcev v zadnjih petih letih dežeinozborskega zasedanja. Vse njihovo delo je bilo neprestano zabavljanje, podlo sumničenje in blatenje zlasti
onih oseb, ki so voditelji naše stranke, od katerih je storil vsak za naš narod več, kot bi mogli storiti vsi liberalci skupaj, ako bi tudi živeli do sodnega dne. Neprestano lažejo liberalci in obre-kujejo po časopisih, skrivaj, zahrbtno, ako se jih pa prime očitno za odgovor, se obregne dr. Tavčar malomarno: ,Eh, kaj cajtenge!" Pri svojem delu imajo razne zaveznike. To so v prvi vrsti Nemci. Priča Tržič, kjer so .Sokoli" glasovali za Nemca. Drugi njih zavezniki so socialni demo-kratje. Kranjski narodnjaki so n. pr. zadnjič zelo zvesto poslušali Etbina Kristana na shodu pri Mavrju. In nedavno so bili ravno socialni de-mokratje v najhujši opoziciji proti Slovencem v štajerskem deželnem zboru. Taki so torej naši .narodnjaki"! No, in najbolj zanesljiva zaveznika liberalne stranke sta naposled še Theimerica in Johanca. Kakšni prijatelji kmetov so liberalci, priča izrek dr. Tavčarja na shodu v Kostanjevici 1. 1902, da je .kmet farovška cunja in polbaba" (.Slov. Narod" 1902, št. 259.) Nato citira govornik še več podobnih izrekov iz knjižice .Slovenski liberalizem v pravi luči". Kako se liberalci norčujejo iz nam najdragocenejše svetinje, svete vere, pričajo liberalni listi, katere navaja. .Slovenski Dom" je pisal v št. 14 1. 1913: .Kdor veruje, da je bil Jezus rojen v Betlehemu, temu ni več pomagati." Mnogo je pa še skoraj bolj bogokletnega. S hinavščino, da liberalci niso proti veri, torej ne bodo opravili pri nas nič več. Taka stranka res ne zasluži drugega, kakor da se ljudstvo z gnjusom obrne od nje in pokaže v dejanju pri volitvah svoje zaupanje stranki, ki stoji na podlagi katoliške vere in ki je pripravljena delati in žrtvovati se za ljudstvo.
Zborovalci so sledili izvajanjem svojega priljubljenega poslanca z največjim zanimanjem.
K besedi se je oglasil še g. profesor M a -rinko, ki je opozarjal navzoče, naj pazijo na liberalne agitatorje ob volitvah za mestno skupino. Liberalno ljubezen do kmeta kaže posebno to, da so iz volivnega imenika protipostavno izpustili vse zunanje volivce. Vkljub temu pa bodo bržkone sedaj izkušali dobiti tudi te glasove.
Končno je predlagal g. dekan Koblar in dal na glasovanje kandidature gg. Jarca, Zabreta in Demšarja, ki so bile vse soglasno vzprejete.
Nato zaključi predsednik g. Brodar s toplo zahvalo gg. govornikom in udeležencem krasno uspelo zborovanje.
Shod v Radovljici.
V nedeljo popoludne ob 4 h se je vršil v Radovljici v salonu pri Basteljnu javen shod .Kat. pol. društva". Udeležba na shodu je bila iz-vanredno velika, prišli so domači volilci in iz okolice. Na shodu so nastopili naši kandidat je: vitez Pogačnik, dr. Gregorič in Ivan Piber.
Vitez Pogačnik je poročal o državnem zboru in o težkočah rednega in mirnega parlamentar-
Ko se oglasi pri njem neki rokodelski pomočnik, seže v žep in mu strese v klobuk samih „firar-jev* Soproga ga pokara, on pa odgovori: .Ljuba moja, ali ga nisi videla, kako je bil vesel ?* Svojim otrokom je večkrat dejal: .Otroci, le miloščina je denar, ki ima onkraj groba kaj veljave, vse drugo bodemo pustili tukaj I"
Ravnotako je ljubil mir in o prepiru ni hotel slišati. .Božje dedščine — miru vam manjkal" je večkrat rekel. Zlasti ni mogel videti prepirljivih zakoncev. To mu je ostalo še iz domače hiše. Njegov oče je bil dokaj varčen, mati pa dobrih rok in zato je prišlo večkrat navskriž med njima. Pravil je sam pozneje: .Moji stariši so se začeli prepirati takoj, ko so zjutraj odmolili angeljevo češčenje. Ta prepir je trajal, dokler ni zvečer luč ugasnila- Večkrat je prišla k njemu kaka užaljena Ženica in zahtevala spričevalo, ker jo je mož natolkel. Ali Pire je skoro vselej pregovoril take ženske, da niso tožile, in so se spet sprijaznile z možmi.
Voljno je prenašal Pire križe, zlasti hude bolečine v zadnji bolezni. Štirikrat se je dal pre-videti in vedno je molil ali citiral izreke svetega pisma in Tomaža Kempčana, ki ga je posebno ljubil. Vedno je ležala Kempčanova .Hoja za Kristusom" na njegovi ponočni omarici.
Kakor je bil sam poln zaupanja v Boga, tako je tudi svojo rodbino izročal božjim rokam. .Dekleta me nič ne skrbe,"  je rekel svojemu
spovedniku, ker vedno molijo .daj nam danes naš vsakdanji kruh," toda fantje me skrbe, če bodo molitev opuščali."
Med molitvijo in pri polni zavesti je izdihnil svojo dušo.
*
Tak je bil torej Tomaž Pire. Spreten, vešč, nevljuden, vender zelo priljubljen. Sloveče je bilo njegovo priprosto zdravljenje, prijala je njegova robata beseda, hitro je zadel bolezen, po ceni so bila njegova zdravila. In zato mu ohranimo časten spomin. Dasi ni bil doktor medicine, dasi ni obiskaval visokih šol, vendar je bil iznajdljiv v v svojem poklicu, prebrisan v svoji stroki, imeniten zdravnik svojega časa in narod mu varuje hvaležen spomin. Nad trideset let že počiva njegovo truplo za tržiško cerkvijo, vendar njegov originalni humor, njegova duhovita dovtipnost še kroži po gorenjskih ravninah in spričuje, da je bil Tomaž Pire odličen talent, ki je narodu tudi koristil, da je bil vrl mož, ki nam daje lep zgled vestnega delavca, dobrega očeta in prepričanega katoličana. Najlepša zapuščina njegova so njegovi otroci, ki slove po vsi Kranjski kot vzorni katoličani. Vživali so le domačo vzgojo, a ta je bila izvrstna. Zato pa Tomažu Pircu slava ob stoletnici njegovega rojstva!
nega delovanja. — Vsega zla je kriv vladni centralistični sestav državnega zbora, kjer hočejo Nemci imeti gospodarstvo v rokah in čuvati razne privilegije; enakopravnost narodov je samo na papirju. Na shodu je podpredsednik drž. zbora sporočil volilcem preveselo vest za mesto Radovljico kakor za vso okolico, da se mu je posrečilo v zvezi z mestnim zastopom radovljiškim iztisniti iz železniškega ministra znesek K 133.000 za napravo novega železobetonskega mostu pri Radovljici in za razširjenje kolodvora. Radovljica v prvi polovici prihodnjega leta dobi nov razširjeni kolodvor, ki bode odprt tudi blagovnemu prometu. To je velikanska pridobitev za Radovljico in prelep uspeh neumorno-delav-nega in za mesto posebno zaslužnega g. državnega poslanca viteza Pogačnika.
Nato sta še poročala bivša deželna poslanca dr. Gregorič in Piber in opisala plodonosno delo poslancev S. L. S. za meščane in kmete v deželnem zboru. Novi vodovodi, nove ceste, izboljšanje skupnih pašnikov, razne melijoracije, razni poučni tečaji i. t. d., vse to so dejanja, ki dovolj jasno govore, da sta bila deželni zbor in deželni odbor, kjer je večina poslancev S. L. S., nad vse delavna. Pokazati imata prelepe uspehe, ki so sad modre gospodarske in kulturne politike. Zbrani volilci so z nekakim ponosom zrli na svoje nad vse delavne in za ljudski blagor vnete kandidate in jim izrekli popolno zaupanje in iskreno zahvaio.
Varstvo zborovalne svobode.
Ker je sedaj mnogo shodov po deželi in nekaterim še niso znani strogi paragrafi zakona, ki varuje zborovalno svobodo, naj tu najvažnejše ponatisnemo.
§ 15. Kdor namenoma sam ali pa v zvezi z drugimi volilni shod, ki se je sklical, da bi se culo volilne kandidate, ali pa shod, ki se je sklical v svrho volitvenih razgovorov ali pa poslušanja poročila poslancev, ali pa shod, ki spada pod društveni in shodni zakon in se je pravno pravilno sklical v svrho razmotrivanja javnih zadev, prepreči s tem, da zabranjuje k udeležbi upravičenim osebam pristop, ali da neopravičeno vdre k zborovanju e)i da navzoče ali za vodstvo in vzdrževanje redu poklicane osebe izpodriva, ali da se formalnim, na tok zborovanja nanašajočim se odredbam teh oseb šiloma upira, se radi prestopka kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev.
Pri obteževalnih okolnostih, osobito proti napeljevalcem in deležnikom preprečbe shoda, ako se je preprečba započela od več oseb v dogovorjeni zvezi, je spoznati s strogim zaporom do Šestih mesecev.
Pri shodih, ki ne spadajo pod društveni zakon, so sklicatelji k vodstvu in vzdiževanju redu poklicane osebe, dokler shod drugih ne izvoli.
Volilni shodi, ki se vrše pod milim nebom brez oblastvenega dovoljenja, ne uživajo tega varstva.
Kdor onemogoči zborovanje s kričanjem, petjem ali kakim drugim nemirom, še ne zakrivi prestopka proti temu zakonu; treba je temveč, da uporabi za onemogočenje zborovanja fizično ali vsaj psihično silo.
§ 16. Kdor se shodov, označenih v § 15., in kateri so v smislu sklica omejeni na volilce ali pa na točno označeno vrsto volilcev, na člane kakega društva ali pa na povabljene udeležence, vedoma neupravičeno udeleži in shoda vkljub pozivu za vodstvo in vzdrževanje redu poklicanih oseb ne zapusti, se kaznuje z denarno globo od deset do dvesto kron.
§ 17. Za postopanje in razsojo radi prestopkov, določenih v tem zakonu, so pristojna okrajna sodišča za kaznovanje javnega pogoščanja volilnih upravičencev in neupravičene udeležbe na shodih (§§ 4. in 16.) pa politične oblasti.
DOPISI.
Iz Dupljan. V nedeljo, V6. t. m., ob 9. uri dopoldne se bo vršil v dvorani kmetijske podružnice volilni shod. Poročala bodeta gg. poslanec Zabret in prof. Marinko. — Popoldne ob 3. uri se bo pa vršilo zanimivo predavanje gospoda cesarskega svetnika Gustava Pirca in g. Jamnika o živinoreji in travništvu.
priloga .Gorenjcu" štev. 46 Iz 1.1913.
Z Rupe. Dne 12. novembra je umrl na Rupi g. Andrej Strupi, prvi predsednik in usta-novnik društva ..Ljudska knjižnica" na Rupi. Rajnki je daroval mnogo knjig in je tudi veliko pripomogel, da se je društvo prav lepo razvijalo. Lahka mu*zemljica in v miru naj počiva blagi mladenič!
V Radovljici je bil zadnjo nedeljo imeniten shod, na katerem so govorili kandidatje dr. Gre-gorič, vitez Pogačnik in župnik Piber. Glede zgradbe novega kolodvora je dobil poročevalec »Slov. Naroda" neusmiljeno brco. Prejšnji večer je „Narod" namreč prinesel poročilo, da se kolodvor ne bode gradil in da so bili le Radovljičanje grdo potegnjeni. Na shodu se je pa dokazalo, da je načrt izgotovljen in da je že od ministra zagotovljeno, da pride 133.000 K v proračun za leto 1914 za radovljiški kolodvor. Novi kolodvor se bode že otvoril prometu v letu 1914. Liberalci tedaj tudi Radovljičanom nič dobrega ne privoščijo in radovljiški volilci si bodo to blamažo liberalcev precej dobro zapomnili.
Bled rešen! .Vremena Blejcem bodo se zjasnila", tako bi malce prosteje lahko citirali tistega Prešerna, kateremu pod blejsko cerkvijo stoji prav nepreširen spomenik. Za Bled vodovod, za Bled Završnica, za Bled elektrika! tako se je povdarjalo in se povdarja v enomer s trdnim prepričanjem, da bodo vse te napredne naprave nenaprednega dež. odbora dvignile blagostanje na Bledu ter rešile tega in onega propasti. Ker bodo pa sedaj vsled zime nekatera dela, zapo-četa v blagor Bledu, napredovala le počasi, so pa nekateri že na robu propada in torej potrebni hitre rešitve, so dobili sredstvo, ki bo gotovo učinkovalo in rešilo, kar se rešiti da. Telečja kri, ta bo pomagala! Sicer nevarni vele-inteligenti blejski so se zaverovali v .vodiške čudeže8. Imponira jim, da je ženska potila telečjo kri, zato so sklenili te .vodiške čudeže" razširjati, da si s čistim dobičkom, ki ga bo vrgel ta .kšeft", zopet opomorejo ter se oddahnejo vsaj do časa, ko jih kak denarni zavod prime za že zdavnej zapadle obresti. Veliko sreče pri tej veletrgovini! Prepričani smo, da bo gotove veleinteligente blejske pred bobnom rešila — telečja kri!
Škofja Loka. č. g. Pavel Zaje, katehet na šoli pri uršulinkah v Loki, je dobil mesto kate-heta na ljudski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani.
Na Dobrovi bodo zgradili novo petrazred-
no šolo.
POLITIČNI PREGLED.
V državnem zboru je govoril koroški slovenski poslanec Grafenauer. Priporočal je, naj se nekaj nedelavnih uradnikov opusti, da bodo drugi bolje plačani. Obširneje je opisal, kako nastopa uradništvo na Koroškem proti Slovencem, ki jih vedno šikanira. Z živo besedo je pojasnil kričeče jezikovne razmere na Koroškem, ter zahteval, da naj vendar že enkrat za koroške Slovence veljata pravica in zakon.
V delegacijo so bili izvoljeni za Kranjsko dr. Šusteršič, za Štajersko dr. Korošec, za Istro dr. Laginja.
Visokošolci zopet stavkajo. Sami pravijo, da stavkajo po raznih avstrijskih vseučiliščih in rudarskih visokih šolah zaradi tega, ker Slovenec Pečnik ni postal profesor na dunajski umetniški akademiji. Da ne le slovanski, ampak tudi nemški burši gredo v boj za enega Slovenca — kdo naj verjame? Zanimivo je pa, da se še soproga prestolonaslednika ni mogla dati slikati, ker so umetni visokošolci stavkali.
Na češkem imajo učitelji shode, na katerih groze, da bodo popustili šole, ako se jim ne zboljšajo plače.
V Pragi je bil protestni shod, na katerem se je zahtevalo, da naj vlada na Dunaju proti češkim šolam sklenjene postave ne predloži cesarju v potrjenje.
Nove politične zveze. Bolgarski car Ferdinand je baje na Dunaju sklenil vojaško pogodbo z Avstrijo za slučaj vojne s Srbijo in Grčijo. General Savov je pa enako pogodbo skusil skleniti v Carigradu s Turki.
Hrvaški napisi na železnicah se napravijo po Hrvaškem, namesto madjarsko-hrvaških, ako bo srbsko-hrvaška koalicija lepo pridna in ne bo delala ogrski vladi posebnih ovir ob razpisu volitev v sabor.
O nekdanji balkanski zvezi, ki je bila po zadnji vojni temeljito pretrgana, poročajo srbski listi, da je Srbom ponudba za zvezo prišla od Bolgarov, preden je Rusija kaj o tem vedela, in da so bili pripravljeni Srbom priti na pomoč z 200.000 možmi, ako bi Avstrija napadla Srbijo. To je mogoče, da so Bolgari takrat kaj takega obetali, verjetno je pa tudi, da so Srbi sedaj to razkrili zavoljo tega, ker jim je hudo, da je bil bolgarski car na Dunaju prijazno sprejet.
Isa Boljetlnac je zbolel za mrzlico in leži v Skadru. Boljetinac je rojen Srb, a bojeval se je proti Srbom kot vodja Albancev. Na Kosovem ima velika posestva. Ker je Kosovo prišlo zdaj pod Srbijo, izgubi posestva, ako ne pride tja prebivat. Ako bi pa tja prišel, bi ga Srbi obesili kot upornika. Znabiti je njegova sedanja bolezen
politična, češ da zaradi bolezni ne morebiti na Kosovo.
Take Jonescu, rumunski notranji minister, je prišel v Atene, da je pomagal narediti mir med Turki in Grki.
Kitajski minister je prišel v Tržič na Primorskem pogledat ladjedelnico. Spremljala sta ga dva kitajska inženirja. Kitajska je namreč naročila v Tržiču štiri velike križarke.
V Livadiji je nagloma umrl general Djedu-lin, ki je imel skrbeti za osebno varnost carja in njegove družine, ki zdaj ondi prebivajo. Sluti se, da ni umrl naravne smrti.
V Rimu je odstopil župan Nathan in ves občinski svet.
Angleški kralj in kraljica prideta prihodnjo pomlad v Pariz vrnit obisk predsednika Poincareja.
NOVIČAR.
V nedeljo v Celovec! Prihodnjo nedeljo bo v Celovcu lepa slavnost s petjem in predstavo ob 2. uri v spomin stoletnice rojstva voditelja in probuditelja koroških Slovencev Andreja Einspi-lerja. Gorenjci, v Celovec!
Načela veljajo! Liberalci grozno kričijo, češ da je vnebovpijoča krivica, ker kmetje iz okolice volijo v mestih. Liberalci v Kranju se pa drže postave in so sami mnogo kmetov vrekla-mirali ter jim pripomogli, da bodo volili v mestih.
Volilno gibanje. Kandidati S. L. S. prirejajo sedaj shode po vsi deželi. Zadnjo nedeljo so imeli dobro obiskane shode: č. g. dekan Lavren-čič na Gozdu, v Trzinu in Mengšu, kandidat dr. Krek v Spod. in Zgor. Tuhinju. Na Notranjskem sta imela shode dr. Pegan in Drobnič in v Šent Petru dr. Žitnik. — Dr. Ivan Z8ic je imel shod na Polšniku. Shod je pokazal, da je ljudstvo na strani S. L. S, — Na Viču bodeta imela v nedeljo shod kandidata dr. Šusteršič in M. Dimnik. — V Idriji kandidira g. dekan Mihael Arko. Liberalci baje ne bodo postavili svojega kandidata, ampak se bodo kar precej dali vpreči v rdeči voz. G. učitelja Gangelna bi radi vzeli za kandidata v Ljubljano, ker g. Luka Jelenec ne more več kandidirati. — V Ljubljani kandidirajo dr. Novak, prof. Reisner, dr. Tavčar, Adolf Ribnikar in Josip Turk.
Ribniška kandidata. Ribničani se niso mogli precej zjediniti, kdo naj kandidira od strani S. L. S. Sedaj so se zjedinili in izvršilni odbor je proglasil za kandidata: Antona Lovšina, posestnika v Jurjevici, in Karola Škulja, kapelana v Ribnici.
Liberalni kandidat splošne kurije za sodni okraj Tržič, Kranjsko Goro in Radovljico je g. Anton Kržišnik, posestnik v Žirovnici, vulgo Trebušnik. Na shodu v Lescah bodo liberalci v nedeljo razglasili njegovo kandidaturo. G. Trebušnik je bil dolgoletni župan občine Breznice, po svojih konjskih kupčijah ima zveze po celem Gorenjskem. Pozna vse volilce osebno in njihove konje in zato upa, da bode pri volitvah sijajno zmagal in pokopal g. Pibra.
Liberalcev kandidatje so: Profesor Amat Škerlj v novomeški splošni skupini, Etbin Kristan v mestu Idriji, dr. Triller v Kranju in Loki.
Z one strani Save se nam poroča: Kandidata liberalcev za kmečko skupino kranjskega okraja bodeta Joso Novak z Jame in Joško Be-nedik iz Stražišča. Pri Jošku se zbira generalštab liberalnih agitatorjev, ki pravijo, da bodo vrgli iz Ljubljane klerikalce z dr. Šusteršičem vred. Mi pa mislimo, da se Puklovemu Jošku še ne bo treba v Ljubljano basati, ampak bo ostal pri mamici, Joso pa na Jamici.
Zopet pridiga za liberalce. .Slov. Narod" piše, da naj tak človek, ki pravi, da ne hodi nikoli v cerkev in da ni bil že dvajset let pri spovedi, ne stopi med poštene ljudi. — Liberalci bodo zbesneli, če jim bo .Narod" na tak način pojme mešal. Dozdaj so mislili, da so zato pošteni, ker ne hodijo v cerkev in k spovedi.
Prorokovanje se je izpolnilo! Pred 15. leti je pisal .Slov. Narod": Za narodno stranko je bolje častno umreti, kakor sramotno životariti. Ko bo stranka kapitulirala in ne bo imela v narodu nobene zaslombe več, se bodo sedanji njeni pristaši razdelili na dvoje: jeden del bo ustanovil novo svobodomiselno stranko, drugi del bo pa prestopil v tabor socijalne demokracije.
Informacije iz prvega vira je dobival .Slov. Narod", kakor sam pravi, iz Bolgarske ob času zadnje vojne. Širši bolgarski javnosti, tako se sam hvali, ni bilo ničesar znanega o fatalnem ukazu generala Savova, da naj se napravi splošni napad na srbsko armado, noben bolgarski minister tega še ni vedel, in, glejte, .Slov. Narod" je že vedel! Kako je to mogoče? .Slov. Narod" mora informirati sam general Savov. Zato je list postal fatalen za liberalno stranko, ker Savov zna dajati fatalne ukaze.
Najnesramnejši Ust. Na zborovanju sežanskega učiteljskega društva je imenoval učitelj Hreščak list .Dan", ki ga izdaja .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani, najnesramnejši list.
Kranjski in rimski narodnjaki. V Rimu so pri ožjih volitvah zmagali narodnjaki, kakoršni so bili pred nekoliko leti še sedanji kranjski narodnjaki. Poraženi so bili pa v Rimu fraraa-
zoni, katerim stoji na čelu rimski župan Nathan. Zaradi tega poraza so kranjski naprednjaki zelo žalostni. Framazoni imajo namreč v programu, da treba Vatikan zasesti in sv. očeta oropati svobode, napraviti ga navadnega italijanskega pod-ložnika, ali ga pa pregnati na tuje. Ker bi to preganjanje papeža kranjskim naprednjakom zelo ugajalo, so žalostni, da se je županu Nathanu, predsedniku svobodomiselnega društva »Gior-dano Bruno", začel stolček majati. Odtod se vidi, kako globoko so naši narodnjaki že zabredli, da imajo le še v najhujših sovražnikih katoliške cerkve svoje somišljenike.
Denar se trosi po neumnem. .Slovenski Narod" pripoveduje, da se denar po neumnem trosi pri Završnicl. Prav tisti hip, ko to trdi, pa pravi, da je za neki svet, ki je vreden 6000 K, dežela dala le 700 K. Kdo bi tedaj denar trosil, če ne liberalci? Ti bi gotovo, ako bi imeli gospodarstvo v rokah za isto elektrarno, desetkrat več izdali, kakor sedajni deželni odbor.
Ljubljanski magistrat pod revizijo. Liberalcem v Ljubljani je res neljubo, da ima deželni odbor pravico, revidirati njihovo gospodarstvo. Zato kar tulijo togote, da je župan dr. Tavčar dobil dopis, s katerim deželni odbor ukazuje revizijo. Dozdaj ie »Slov. Narod" priznal, da se je pri mestu gospodarilo na ta način, da so se vsakoletni primankljaji pokrivali iz fondov pri mestnih zavodih in da je občina napravljala dolg sama pri sebi. Kaj je pravilno, bo povedala preiskava.
Častno priznanje »Gorenjcu"! Piše se nam: .Gorenjec" se čim dalje bolje širi po Gorenjskem, saj je obče znan po svojih res temeljitih uvodnih člankih in po svojih upravičenih kritikah javnega življenja. Mislili smo, da .Gorenjca" bero samo po Gorenjskem in bero samo klerikalci, sobotni .Slov. Narod" v svojem dopisu o radovljiškem kolodvoru pa nam pove, da .Gorenjca" prav pridno bero tudi liberalci, in to ne samo domači, ampak tudi izven meja kranjske dežele, tudi tam v Trstu ima med odličnimi osebami Čitatelje, ki ga bero, ga hvalijo in se nanj sklicujejo. V očeh liberalcev vsi klerikalni listi samo lažejo, o .Gorenjcu" pa pravijo, da včasih le napiše »kaj odkritosrčnega in resničnega!" To je pa res častno priznanje za »Gorenjca." Častitamo 1
Katoliški shod so imeli te dni v Budimpešti. Vseučiliški profesor Mihalifv je govoril o težavnem položaju katoliškega časopisja, ki ne sme tako lagati, kakor liberalni.
Gasilnim društvom je deželni odbor obljubil podpore, ako se bodo udala kontroli županstva in deželnega odbora, ter ostanejo članice .Kranjske deželne gasilne zveze". Vlada se naprosi, da razpusti tista gasilna društva, ki nočejo ob požarih gasiti.
Liberalna gasilna društva šunta .Slov. Narod", da naj nikar ne hodijo v sosedne kraje gasit, kadar gori. To je čedno! Bo vendar le res, da je nekaterim gasilcem več mar liberalizem, kakor pa pomoč, kadar je bližji v nesreči. Gasilna društva, v katerih imajo ljudje s takimi načeli besedo, naj deželni odbor kmalu iztrebi, ker so podpore nevredne in narodu škodljive liberalne postojanke.
Imenovanje. Višji finančni svetnik Anton Lenarčič v Ljubljani je imenovan za dvornega svetnika.
Gorenjski vlak bode vozil od 1. maja 1914 tako, da bo odhajal zjutraj iz Ljubljane ob šestih, namesto ob sedmih, in bo imel boljše zveze. Zaslugo za to ugodno izpremembo imata dr. Gre-goric in poslanec Povše.
V Kranju je zadnjo nedeljo začelo goreti pri knjigovezu Požgaju. Soba je bila v plamenu, pa so kmalu pogasili. Škode je več sto kron.
Grozen vihar je razsajal sinoči po Kranju in okolici in je napravil veliko škode. — Nekaj streh je odkrilo. V župni cerkvi v Kranju je vihar vdrl eno okno. Polovico kozolcev in mnogo smrek v okolici leži na tleh.
Knjigovodski tečaj v Kranju. Ker namerava obrtno pospeševalni zavod v Ljubljani prirediti tečaj za knjigovodstvo tudi v Kranju, dovoljuje si načelstvo obrtne zadruge v Kranju obvestiti vse obrtnike kranjskega okraja, posebno one z dežele, da se udeleže nameravanega tečaja. Tečaj bi se vršil približno od srede novembra do Božiča. — Oni obrtniki z dežele, ki se bodo udeležili tečaja, naj pridejo na sestanek, ki se vrši v ponedeljek, dne 17. novembra t. 1. ob 1. uri popoldne v zadružni pisarni.
Načelstvo obrtne zadruge.
Slomškova podružnica za Gorenjsko
priredi prihodnjo sredo, dne 19. novembra popoldne ob 3. uri, redno zborovanje v prostorih ljudske šole v Radovljici. Na dnevnem redu je zanimiv referat. Pričakuje se obilne udeležbe tako od strani članov, kot od strani drugih učiteljskih prijateljev. Odbor.
Socialni delavski tečaj v Tržiču, ki ga je sklicala jugoslovanska strokovna zveza, je bil od tržiškega delavstva zelo dobro obiskan. Navzoči so bili zastopniki vseh gorenjskih skupin. Sklenilo se je več za delavstvo koristnih resolucij, ki se bodo poslale na primerno mesto.
Ribogojstvo. Župniku Kleindienstu v Begunjah je Utželni odbor dovolil 1500 K podpore za ribogojno napravo.
Slovenska dijaška zveza prosi, da se blagovolijo vsi dopisi tekom šolskega leta pošiljati na društvenega tajnika (Ivan Stanovnik. jurist, Dunaj VIII. Lerchenfelderstrafie 62. III T. 14).
Pri Sori so potegnili iz vode Franceta Sta-reta mrtveca, ki je bil vdan alkoholu.
Loterijske številke. Gradec, 13. novembra 61, 5, 82, 87, 17.
——————————————
O krasoti našita planin priredi Slovenska Straža v četrtek, dne 20. t. m. ob % 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega Doma sijajno skioptično predavanje s slikami pok. prof. dr. Cerka, ki so last deželnega muzeja. Vstopnina 20 vin., za dijake 10. vin. Preplačila v prid Straže toplo priporočamo. Vljudno vabimo slavno meščanstvo in okoličane. Pridite vsi in se razvnemite v ljubezni do obmejnih bratov ob najlepšem zakladu naše zemlje, ~ krasoti naših planin.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 13. novembra. Notranji minister je Jako ostro zavrnil nemškega poslanca Lodgemana, ki je rekel v zbornici, da je justica vlačuga politike. — Poslanec Rybaf se je potegnil za narodno avtonomijo v Avstriji.
Dunaj., 13. novembra. Justični minister dr. Hochenburger je opravičeval v justičnem odseku svoje vtikanje v neodvisnost sodnikev. Rekel je, da mora imeti justični minister nadzo-rovalno pravico, ker tudi sodnik ne stoji izven postave in ker je to važno sredstvo za varstvo občinstva, ki išče pravice.
Dunaj, 13. novembra. Odstopil je šef generalnega štaba HOtzendorf, ker je prišel v navskriž s prestolonaslednikom. Njegov naslednik bo fml. Roth.
Carigrad, 13. novembra. Turški odposlanci bodo poopisali mir z Grki.
Kleveland, 13. novembra. Snega je tu že nad poidiug meter visoko. Grozovit vihar je trajal na morju 36 ur. Dvajset tovornih ladij in nad 100 ljudij je izgubljenih. O veliki škodi se poroča tudi iz drugih držav.
RAZNOTEROSTI.
Pri Pulju se je ponesrečila neka ladja naše vojne mornarice. Žavozil je vanjo parnik „San Marko" iz Trsta. Mornarje so rešili.
Liberalna prostost. Francoski škof Marly iz mesta Montauban je vodil procesijo iz svoje stolnice v drugo cerkev. Ondotni liberalni župan
, zdravo,
vino belo
od 34 vinarjev liter naprej se dobi pri
V. Sandali
je policijsko zavrnil procesijo nazaj v cerkev. Vse to seveda v imenu liberalne svobode.
Socijalno demokraško delo. Na dvorišču nunskega samostana v Cesto na Laškem so našli dobro nabito bombo še predno se je razpočila. Provzročila bi bila grozno škodo. Bombo so položili sovražniki samostanov — soc. demokratje.
Avtomobil povozil otroka. Nemški princ Friderik Leopold je z avtomobilom povozil neko štiriletno deklico, ki je umrla. To je že peta nesreča prinčeva, ki rad hitro vozi, pa ni pod postavo.
V Petrogradu je bil velik požar. Pet ljudi je zgorelo in veliko je nevarno opečenih.
Nesreče na ruskih železnicah. Pri nesrečah na ruskih železnicah je v zadnjih petih tednih nad 500 oseb izgubilo življenje.
Ritualni proces v Kijevu. Dečka Juščin-skega so našli umorjenega s 47. ranami na životu.  Odtekla mu je vsa kri. Dolžili so Žida
164 10—1
Liipisglaiia, Istra.
Beilisa in druge, da so dečka umorili v svoje obredne namene. Pravih krivcev sodnija ni mogla izslediti in zato je bil Beilis oproščen. Židje celega sveta so delali z vso močjo za oproščenje. Sodnija je vendar priznala, da je med Židi neka tajna sekta, ki ima v svojem obrednikh umor mladih ljudij na ta način, da se jim vzame kri.
110 odvetniških pisarn so zaprli na Ruskem, ker so odvetniki podpisali protest proti vraži o ritualnem umoru. Vlada je ukazala, da se uvede kazenska preiskava.
Velik sneg je zapadel v Ameriki. Okoli Clevelanda so hudi zameti pokončali nad 100 ljudi. Vihar divja tudi na morju.
Ameriška republika Kolumbija se je 14. oktobra t. 1. s svojim predsednikom don Kar-losom Restrepo vpričo vseh cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov in na tisoče broječe množice posvetila evharističnemu Bogu.
Pomniti je:
■i
2.
Scottova emulzija je edina, po Scottovi sestavi prirejena, že skoro 40 let uspešna ribje« oljnata emulzija.
Scottova ribjcoijnata emulzija je prirejena izrecno iz najfinejšega lofotskega, potom pare pridobljenega ribjega olja ter iz prvovrstnih drugih surovin. — Ista ostane vedno sama po sebi enake dobrote in učinkovitosti. Scottova ribjeoljnata emulzija je blagega okusa, lahko prebavljiva in tek vzbujajoče sredstvo za odrasle kakor tudi za otroke.
Scottova emulzija se ima zahvaliti edino izkušeni Scottovi sestavi, da je nespremenljiva in stanovitna ter vpliva poleti in po zimi popolnoma jednako.
Seveda samo Scottova emulzija, nobena druga!
Cena originalni steklenici j« S K M t. Dobi a« v vseh lekarnah. Kdor posije 50 v v znamkah na SCOTT & BOWNE, G. m. b. H., in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena posiljatev potom lekarne za poizkusnjo.
PISARNA
za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman, Kranj.
Iz proste roke se proda hiša, zraven hlev,  kovačnica in
druga gospodarska poslopja.
Hiša je tik okrajne ceste pripravna tudi za čevljarja, ker ni nobenega v vasi.
Več pove lastnik
165 3—1
Jože Hudabionik
na Kakricl, poŠta Kranj.
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob z vsemi gospodarskimi prostori
■hm t L
inp s Lita
Naslov pove uprava tega lista.
I. Denarni promet: izposiovanje po-
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni naSVeti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—14
Ljudska knjižnica na Rupi
naznanja prežalostno vest, da je njen ljubljeni dobrotnik, ustanov-nik in prvi predsednik, gospod
v sredo, dne 12. novembra 1913 mirno v Gospodu zaspal.
Blagemu dobrotniku lahka žemljica in nepozaben spomin.
Na Rupi, 12. novembra 1913.
Ljudska knjižnica na Rupi.
167 1
Vzorci na zahteve brezplačno in poštnine prosto.
Važen oglas ^Slovenske Straže"! — Čitajte!
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogatetl le s srečko!
je v to svrho prva in naj-pripravnejša srečka,
ker ima Sest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 4G0.000, 4C9.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov,
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
ker igra že dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in 336 3—2
ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Pf.7Ar f 1 <urška srečka in 1 srečka italijanskega rudečega križa z 10. žrebanji vsako leto na me-' "¿111 i sečne obroke po samo €> kron. Prihodnje žrebanje se vrši dne t. decembra 1913!
Pojasnila daje in naročila sprejema za .Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana 9. Sprejmejo se marljivi sotrudnikl pod ugodnimi potfoll.
052805
61
63